Osnovni elementi vizualne komunikacije

Transcription

Osnovni elementi vizualne
komunikacije
Franc Novak
Interakcija človek - računalnik (Osnovni elementi vizualne komunuikacije)
Slide 1/48
uvod
Zaznavanje je proces zbiranja informacij o svetu okoli nas s pomočjo vida,
sluha, dotika, vonja in okusa.
Slide 2/48
uvod
Zaznavanje sveta okoli nas je odvisno od konceptualne (pojmovne) strukture,
ki ponazarja lastnosti objektov pridobljene na osnovi izkušenj.
Slide 3/48
uvod
Razumevanje (reasoning) povezuje zaznavanje sveta koli nas s konceptualno
strukturo.
Slide 4/48
uvod
strukturo.
Človeški um aktivno zbira in ureja izkušnje – in torej ni le pasivni opazovalec
zaznavane informacije.
Slide 5/48
uvod
strukturo.
Človeški um aktivno zbira in ureja izkušnje – in torej ni le pasivni opazovalec
zaznavane informacije.
Zaznavana informacija mora biti obdelana, da jo lahko razpoznamo, sicer
predstavlja zgolj šum.
Slide 6/48
vizualno prijetna kompozicija
Slide 7/48
estetsko razumevanje forme
Jezikovni sistemi uporabljajo sintakso, ki določa pravila, po katerih so besede
in ostali elementi urejeni v slovnično pravilne stavke.
Jezikovna zasnova vsebuje hierarhično urejenost.
Slide 8/48
Jezikovni sistemi uporabljajo sintakso, ki določa pravila, po katerih so besede
in ostali elementi urejeni v slovnično pravilne stavke.
Jezikovna zasnova vsebuje hierarhično urejenost.
Prostorska organiziranost elementov – vizualni jezik
Ima podobne zakonitosti.
Slide 9/48
Estetsko razumevanje forme v kontekstu urejenosti prostora
Estetska vrednost je povezana s človekovim odzivom na vizualno stimulacijo.
Človek interpretira vizualno formo na osnovi subjektivnih kriterijev, ki so
čustveno pogojeni.
Slide 10/48
Estetsko razumevanje forme v kontekstu urejenosti prostora
Estetska vrednost je povezana s človekovim odzivom na vizualno stimulacijo.
Človek interpretira vizualno formo na osnovi subjektivnih kriterijev, ki so
čustveno pogojeni.
Človek v bistvu išče urejenost v vizualni formi in zavrača kaos.
Principi vizualne organizacije sledijo ideji, da naj bo forma čim bolj enostavna.
Slide 11/48
uravnoteženost
Slide 12/48
uravnoteženost
Slide 13/48
uravnoteženost
Slide 14/48
uravnoteženost
Slide 15/48
uravnoteženost
Slide 16/48
uravnoteženost
Slide 17/48
uravnoteženost
Slide 18/48
uravnoteženost
Slide 19/48
uravnoteženost
Slide 20/48
uravnoteženost
Slide 21/48
uravnoteženost
Slide 22/48
uravnoteženost
Slide 23/48
uravnoteženost
Slide 24/48
uravnoteženost
Leva in desna
Slide 25/48
uravnoteženost
Človeško mišljenje
drugi zakon termodinamike
v splošnem sistemi težijo k mirovnemu stanju
pri človeku: neprijetne napetosti povzročijo mentalne aktivnosti, ki težijo k
zmanjšanju napetosti
človek si stalno prizadeva, da bi porabil čim manj energije
Slide 26/48
oblika
Kako dojemamo obliko?
Slide 27/48
oblika
Vizualno zaznavanje v kontekstu časa
Slide 28/48
dojemanje oblike
vpliv preteklih izkušenj
Slide 29/48
dojemanje oblike
Slide 30/48
dojemanje oblike
Slide 31/48
oblika
Slide 32/48
oblika
Slide 33/48
oblika
Slide 34/48
oblika
Razpoznavanje oblike
Slide 35/48
oblika
Razpoznavanje oblike
Slide 36/48
oblika
Enostavnost oblike
Slide 37/48
oblika
Enostavnost oblike
Slide 38/48
oblika
Enostavnost oblike
Slide 39/48
oblika
Enostavnost oblike
Slide 40/48
oblika
Enostavnost
Kako bi jo definirali?
Ockhamova britev, včasih imenovano tudi Ockhamovo rezilo (ime prvotno
pisano tudi Ocham) je raziskovalno načelo, ki ga pripisujejo angleškemu
logiku in frančiškovskemu redovniku iz 13. stoletja, Vilijemu iz Ockhama
(1287–1347).
Načelo zahteva, da pri oblikovanju hipotez in teorij privzamemo čim manj
predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom vplivnih
spremenljivk in delnih procesov.
Slide 41/48
oblika
Enostavnost
Kako bi jo definirali?
Kadar imamo torej na razpolago več hipotez, izberemo najenostavnejšo.
Organiziranje strukture na najbolj enostaven način imenujemo urejenost.
Slide 42/48
oblika
Osnovna zakonitost vizualnega zaznavanja:
dani objekt vidimo (interpretiramo) tako, da je njegova struktura čim
enostavnejša
Slide 43/48
oblika
Prizadevanje, da naredimo vizualno strukturo čimbolj jasno.
Slide 44/48
literatura
strani 12 – 15 in 18 – 44 so povzete po tej knjigi
Slide 45/48
literatura
Slide 46/48
Gestalt psihologija
Principi:

figura/podlaga (medsebojna povezava)
simetrija
bližina
podobnost
kontinuiteta
celota
skupna usoda
zakon dobre oblike (Prägnanz)
Slide 47/48
Gestalt psihologija
Za ponazoritev navedenih principov najdemo na spletu številne primere, kot
na primer:
http://www.slideshare.net/rogerpitiot/gestalt-theory
http://www.scholarpedia.org/article/Gestalt_principles
Slide 48/48