SGG Utrip - SGG Tolmin dd

Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva
www.sgg-tolmin.si
SGG Utrip
10/dec/2011
SGG v središču
Kvalitetno opravljeno delo močno vpliva na dober
poslovni rezultat družbe
SGG delo
O strojni sečnji
SGG novičke
Državno tekmovanje gozdarjev 2011
2
SGG uvodnik
Piše: Maja Filipič
Zime, kot so nekdaj bile
Ob pogledu na naslovnico zadnje
letošnje številke SGG Utripa me preveva nostalgija. Po tistih časih, ko so zime res bile zime
z veliko začetnico. Ko smo v ranih jutrih zime
še kot otroci gazili v debele kupe snega in se je
snežna odeja obdržala več mesecev. Ko se je
promet ustavil. Vsaj za toliko časa, dokler niso
stroji splužili ozko gaz, ki je po mestnih ulicah
dovolila promet le v eno smer. Ko ni bilo meter
snega le v višje ležečih predelih.
December, januar in februar. Meseci, ki že od
nekdaj zaznamujejo zimo, vsaj tisto, kar naj bi
zima predstavljala - sneg, led in mraz, ki seže
do kosti. To so vsaj koledarsko vendarle meseci
zime. A danes je drugače. Luže namesto snega
na pločnikih in zvončki, ki cvetijo že na samem
začetku leta, dajejo slutiti, da zima ni več tisto,
kar je nekoč bila. Občutek me žal ne vara, podatki Agencije za okolje to še dodatno potrdijo.
V zadnjih 20 letih se je na mestnih ulicah kar v
nekaj zimah zapored sneg v enem paketu obdržal vsega skupaj ne več kot za 14 dni. Tega si
pred nekaj desetletji sploh niso mogli predstavljati. Na Kredarici, kjer se višina snežne odeje
običajno ustavi tam nekje pri treh metrih, je v
zadnjem desetletju le trikrat nasulo več kot dva
metra snega. A na srečo se v Sloveniji še nismo
dokončno poslovili od pravih zim. Kljub neugodnim napovedim podatki kažejo, da za vsako
zeleno zimo prideta mraz in sneg – četudi le za
kratek čas. Tako kot pred časom, ko je snežna
ploha konec marca poskrbela za slabo voljo
na cesti in za veselje šolarjev. Trenutno je praGlasilo Soškega gozdnega
gospodarstva
SGG Utrip
Izdajatelj:
SGG Tolmin
Brunov Drevored 13
5220 Tolmin
www.sgg-tolmin.si
vi mraz na dopustu, zato se spomnimo, kako je bilo
nekdaj, ko je bila zima še tista prava zima. S snegom,
mrazom in ledom vse naokrog. Nekoč so bile kmetije
vselej založene, naši starši, dedki in babice pa so imeli
v kleteh, shrambah in kaščah zaloge hrane za celo leto
ali vsaj za zimo. Danes pa nas prepričujejo, da si lahko
hrano in vodo zagotovimo sproti, za vsakim vogalom,
ob vsaki uri. Dovolite, da vas spomnim, da so trgovine
založene s hrano za največ 14 dni in da bi bile v primeru nekajdnevnega pomanjkanja elektrike skorajda
v hipu zaprte. Če bi na primer nastal računalniški ali
celo električni, avtomobilski mrk, v obliki zaustavitve
vseh prevoznih sredstev, razen koles, vozov na vprego,
čolnov na vesla in plovil na jadra, kam in kako bi šli v
mestih po hrano, vodo, vsakodnevne potrebščine? Pa
ne samo to. Danes se zdi, da je vse povezano z elektriko, energijo. Naj omenim le gretje s pomočjo ali zgolj
samo s klimatsko napravo, kuhanje na električno kuhalno ploščo, toplo vodo iz bojlerja, ki se greje zgolj na
elektriko … Vem, da bi se v električnem mrku znašli,
pa vendar, s prazno shrambo in denarnico ter z nizkimi temperaturami ozračja, velika večina ne bi zmogla
umirjeno živeti. Ampak to se danes, ko ni pravih zim,
zdi prej utopija kot realnost. A človeštvo bo vedno preživelo. Vedno je to zmoglo. Tudi v primerih izjemno
nizkih temperatur in metrov snega. Mnoga ljudstva še
dandanes živijo brez elektrike, računalnika in preostalega navideznega udobja, pa se nič ne pritožujejo. Ne
pozabite, da se bo vzporedno s spremembami in potrebami korenito spremenila tudi naša zavest in odnos do
vsega, kar nas obdaja. Tudi v letu, ki prihaja. Naše želje najdete na zadnji strani te zadnje številke letošnjega
leta. Zato na tem mestu v imenu uredniškega odbora
želim le še SREČNO!
Odgovorna urednica:
Maja Filipič
Lektoriranje:
Maja Filipič
Uredniški odbor:
Magda Logar
Bojan Rovan
Marko Opeka
Boštjan Lemut
Oblikovanje:
Andrej Trpin
Tisk:
Tiskarna ABC, Idrija
SGG v središču
Piše: Ljubo Čibej
Kvalitetno opravljeno delo močno vpliva na
dober poslovni rezultat družbe
Opozarjanja in ponavljanja zahtev za kvalitetno izvedbo del ni nikoli dovolj, saj zahteve poslovnih partnerjev in okolja nenehno naraščajo. Ljudje smo nagnjeni k izvajanju del »po liniji najmanjšega odpora« oziroma s čim manjšo porabo energije, po drugi strani pa poslovni
partnerji od nas pričakujejo vedno boljše izdelke in storitve.
Ljubo Čibej
Sečnja in izdelava
gozdnih sortimentov
Pri gozdnih sortimentih nam
narava vedno ne da izdelkov po
naših željah in zahtevah. Pogosto so prisotne »napake« (kot
so gniloba, vejnatost, slepice,
krivost, zavitost, srce, itd.), ki se
jih ne da odpraviti, lahko pa se
zmanjša njihov negativni vpliv.
Potrebno je le pravilno določiti
mesto prereza debla. Tako da bo
nastal čim večji delež vrednejšega sortimenta ali tako da bo napaka prišla v nadmero. Pogosto
se slednja obravnava napačno,
foto:
Razlike med izvedbo in zahtevami pripeljejo do reklamacij,
slabših poslovnih rezultatov in
celo do slabega glasu o podjetju,
ki ga je zelo težko popraviti. Namen tega članka ni prepis standardov za posamezne izdelke in
storitve (denimo za gozdne lesne sortimente, gozdnogojitvena
dela, itd.), ampak opozoriti na
najbolj pogoste napake in omogočiti, da se jim v čim večji meri
izognemo ali jih v celoti odpravimo. Za premik k boljši kvaliteti dela vodstvo pripravlja tudi
dodatno nagrajevanje za dobro
opravljeno delo in negativno stimulacijo za slabo delo.
Popravila naj bodo v čim večji meri preventivna
kot nekaj kar kupec ne plača in
je zato del v nadmeri lahko neobdelan. Nadmera je del sortimenta. Podobno kot je to embalaža
pri izdelku v prodajalnah. Tudi
naši kupci gozdne sortimente
kupujejo z očmi. Izdelava sortimenta kaže tudi odnos dobavitelja do kupca. Slabo obdelani sortimenti pomenijo podcenjevanje
kupca. Neobdelane koreničnike,
štrclje vej, odlomljena ali začesnjena čela, je potrebno dodatno
obdelati, če to ni mogoče v gozdu, pa na kamionski cesti. Tam
je potrebno po skupinah sortimente tudi sortirati.
Gozdni red in poškodbe na
preostalem sestoju
Sečnja, izdelava in spravilo
sortimentov so opravila, ki na
gozdu in gozdnih tleh puščajo
tudi negativne posledice. Z gozdnim redom (nizki in obeljeni
panji smreke, zlaganje vej na
kupe) zmanjšujemo možnosti
prekomernega razmnoževanja
škodljivcev, omogočajo pa tudi
boljše pomlajevanje gozda. Z
varovanjem mladja, gošče in letvenjakov skrbimo za rast gozda
v prihodnosti. S čim manjšimi in
še vzdržnimi poškodbami stoječega drevja, ki bo prišlo na vrsto
3
4
SGG v središču
za sečnjo v naslednjih desetletjih, pa preprečujemo zmanjšanje kvalitete sortimentov v
naslednjih sečnjah, s tem pa
vplivamo na uspešnost poslovanja še v času naše aktivnosti.
Varovanje okolja
Gozdarska dela se opravljajo v
najbolj ohranjenih okoljih, ki
so istočasno tudi viri skoraj vse
Ljubo Čibej
Uporaba varnih tehnik dela
SGG veliko sredstev vlaga v nabavo zaščitnih sredstev in v izobraževanje delavcev za varno
delo. Njihova dosledna uporaba
in raba varnih tehnik dela pogostost in resnost poškodb bistveno zmanjšajo, zato tu ne sme biti
odstopanj.
foto:
Vzdrževanje in upravljanje
strojev in naprav
Kvaliteta dela se kaže skozi
skrbno vzdrževanje in pravilno
ravnanje s stroji in napravami.
Slabo vzdrževanje se odraža
v višjih stroških popravil ter v
zmanjšanih učinkih strojev in
ljudi zaradi zastojev, ki jih terjajo okvare.
Sortiranje sortimentov na cesti je bistvenega pomena
pitne vode v regiji. Narava nima
neskončnih meja čiščenja okolja,
zato rast deleža strojnega dela v
gozdovih še povečuje tveganje.
Stroji uporabljajo goriva in maziva, ki nikakor ne smejo priti
do izvirov pitne vode. Tveganja
zmanjšujemo s pravilnim vzdrževanjem in ravnanjem s stroji, z
uporabo bioloških in razgradljivih maziv in goriv ter s pravilnim in hitrim posredovanjem v
primeru razlitij.
Kvaliteta dela je ne le izkaznica nas zaposlenih, ki v delovnih
procesih sodelujemo in se med
foto:
Ljubo Čibej
Pravilno obdelan koreničnik
foto:
Bojan Rovan
Vzdrževanje stroja je še kako pomembno
seboj primerjamo, ampak navzven kaže podobo celotne družbe SGG. Od te pa je odvisno
kam nas poslovni partnerji umeščajo na lestvicah dobaviteljev,
kakšne izhodiščne pogajalske
pozicije s tem držimo, vplivajo
pa tudi na pogajanja o cenah. In
kar je zelo pomembno, to vpliva
tudi na poslovne rezultate, ki jih
dolgoročo dosegamo.
SGG v središču
Piše: Boris Šulin
O informacijskih sistemih v SGG Tolmin
Temelj uspeha poslovanja podjetij v sodobnem svetu sta pravočasnost in točnost podatkov ter njihovo
učinkovito obvladovanje. Le s pomočjo sodobnih integriranih informacijskih sistemov, ki povezujejo
verigo posameznih funkcionalnih področij poslovanja v celoto, je to danes mogoče.
Tudi v SGG Tolmin smo se odločili za uvedbo novega celovitega
informacijskega sistema za upravljanje poslovanja, ki bo pokrival prav vse poslovne funkcije
podjetja. Z novim letom bomo
namreč v podjetju pričeli z uporabo informacijskega sistema
Microsoft Dynamic NAV, ki ga
pospešeno uvajamo skupaj z izbranim partnerjem za uvedbo, to
je s podjetjem Softproject d.o.o.
iz Ljubljane. Softproject je kot
dolgoletni Microsoftov partner
na področju uvajanja informacijskih sistemov tudi sam razvil
in patentiral specifično panožno
funkcionalnost informacijskega sistema Microsoft Dynamic
NAV na področju gozdarstva.
Največja prednost nove programske rešitve Microsoft
Dynamics NAV je uporaba enotne baze podatkov, preko katere
lahko v realnem času dostopamo
oziroma izkoriščamo pridobivanje koristnih informacij za različne službe in oddelke znotraj
podjetja. Sodobno podjetništvo
zahteva od današnjih informacijskih sistemov podporo odločanju. Tako vodstva podjetja za
potrebe strateškega odločanja,
kot tudi podporo na vseh nižjih
nivojih za potrebe operativnega
odločanja v podjetjih. Microsoft
Dynamics NAV je zelo preprost
za uporabo, saj se vizualno in
funkcionalno tesno povezuje z
vsemi ostalimi funkcionalnostmi ter orodji, ki jih uporabniki
dnevno uporabljajo v povezavi
z operacijskimi sistemi Microsoft Windows. Sistem je tudi
ma v povezavi s konkurenčnejšim pristopom podjetja na trgu.
V SGG Tolmin se je do sedaj
zelo uspešno ter učinkovito uporabljalo informacijski sistem, ki
je bil plod lastnega razvoja in
je nudil uporabnikom predvsem
SGG Tolmin Navision učilnica
popolnoma integriran z drugimi zelo uporabljenimi programi
korporacije Microsoft, kot so na
primer Microsoftova pisarniška
orodja (Office).
Tako lahko olajšamo učinkovito komunikacijo, sodelovanje in
izmenjavo informacij, ne da bi
morali pri tem uporabljati različne vire informacij. Podatke je
mogoče zelo hitro izvoziti v Office orodja, kjer so že pripravljeni na dodatne obdelave oziroma
izvoze.
Cilj uvedbe je sožitje med informacijskim sistemom ter njegovimi uporabniki, z namenom
doseganja učinkovite rabe siste-
prilagodljivost, ki pa jo je vedno
težje doseči z modernimi integriranimi sistemi. Žal pa je zaradi
hitrih tržnih sprememb, ki jih
prinaša globalizacija, lasten razvoj ter vzdrževanje celovitega
sistema postal izredno zahteven
proces. Zato takšen pristop v večini podjetij ni več ekonomsko
upravičen.
Na tem mestu bi se kot vodja
projekta želel zahvaliti uporabnikom, sodelavcem, vodstvu podjetja ter projektnim partnerjem,
ki s svojim delom, prizadevanji
in aktivnim pristopom sodelujejo pri projektu, s ciljem njegove
uspešne izvedbe.
5
6
SGG delo
Piše: Marko Opeka
O delu SGG v Italiji
V zadnji številki SGG Utripa smo že poročali o tem, da zadnje čase nekaj gozdarskih del opravljamo
tudi v tujini, zlasti v Italiji, kjer smo z delom pričeli maja letos.
foto:
Trenutno imamo sicer vse stroje
in delavce na delu pri nas, v Sloveniji, saj je potrebno izpolniti
letni plan sečnje v državnih gozdovih. Se pa v družbi zopet pripravljamo, da vsaj eno ekipo še
do konca leta ponovno pošljemo
na delo v Italijo. Gre za žičnično delovišče na povsem hribovitem terenu, na nadmorski višini
preko 1000 metrov, zato upamo,
da nam bo vreme naklonjeno in
bo zima mila. V nasprotnem primeru se v Italijo gotovo vrnemo
spomladi.
foto:
Bojan Rovan
foto:
Bojan Rovan
Delo s Syncrofalkom na stojišču
Delo je bilo kljub nekoliko blažjim terenom, kot smo jih sicer
vajeni na Tolminskem in Idrijskem, izredno naporno in zahtevno. Eno delovišče je bilo tudi na
polomiji, zato je bila potrebna
Jernej Vadnjal med trasiranjem
dodatna pazljivost. Svojevrsten
izziv je bilo projektiranje in trasiranje linij preko polomije, saj kar 820 metrov, kar je najbrž za
velikokrat ni bilo na razpolago tovrsten tip žičnice svojevrsten
dreves za vmesne podpore in rekord.
Bojan Rovan
Italijanski naročnik, za katerega
pogled na linijo, ki poteka preko polomije
delo opravljamo s Syncrofalkom,
je namreč zadovoljen tako s kvaliteto dela kot tudi organizacijo in dobitev posla in podpis pogodbe sidra. Pohvalimo se lahko, da
potekom sečnje ter spravila. Prav o poseku ter spravilu do sedaj z smo uspešno zmontirali linijo
zato kakšnih večjih težav za pri- naročnikom še nismo imeli. V le- za Syncrofalk, v skupni dolžini
tošnjem letu smo namreč na dveh
lokacijah (v Julijski Krajini) na
skupno petih linijah s Syncrofalkom spravili kar okrog 3000 m3
lesa, pretežno smreke.
SGG delo
Piše: Jernej Vadnjal
O strojni sečnji 2. ali o strojni sečnji nekoliko
drugače
Bilo je nekega četrtkovega jutra, približno ob 6h zjutraj, nekje na avtocesti v Italiji, ko me je sodelavec
Marko seznanil z odločitvijo uredniškega odbora SGG Utripa, da napišem članek na temo strojne sečnje,
bolje rečeno, da nadaljujem članek, ki sem ga enkrat že napisal …
Moram priznati, da sem bil na
začetku dokaj nejevoljen zaradi omenjene zadolžitve. Kot
sem že omenil, bilo je čisto navadno četrtkovo jutro, ki mu je
sledil povsem običajen četrtkov
delavnik, v katerem pa me je
čakala kopica nalog, za katere
nisem prav dobro vedel, kako se
bodo obrnile. Ob tem sem se zavedal da bo dan še zelo dolg.
»No, kakorkoli že« sem zabrundal sam pri sebi. O strojni
sečnji na Tolminskem pa vendarle v svojih zapisnikih niso vsega
napisale ali povedale številne
uradne osebe, ki se v zadnjem
času pojavljajo kot gobe po dežju.
Poleg tega sem pa skoraj vsak
teden vabljen na kakšen sestanek,
na katerem se v veliki večini dobivamo eni in isti ljudje, s približno
enako izobrazbo, pridobljeno na
isti inštituciji, vendar s povsem
nasprotnimi stališči o razvoju in
uporabi novih tehnologij v gozdarstvu, ko poskušamo prepričati
že prepričane. A se razen duhamornih debat ne izcimi nič konkretnega in uporabnega.
Zato se mi dodatno pisanje na to
temo ni zdelo kaj prida zanimivo.
Čez nekaj dni, ko sem opravljal birokratska dela v pisarni in
sem na mizi zagledal bolniški
list, iz katerega je bilo razvidno
da enega od zaposlenih še nekaj
časa ne bo na delo, pa sem začel
razmišljati in se takoj odločil, da
bom to priložnost izkoristil za
predstavitev te zloglasne »problematike«. Odločil sem se za
predstavitev z doslej ne povsem
dobro osvetljenega zornega kota.
Rad bi namreč predstavil
priložnosti, ki jih z vidika ergonomije pri delu v gozdu ponuja
strojna sečnja. Od pojava prvih
motornih žag v naših gozdovih so
se te močno spremenile. Močno
se je zmanjšala njihova teža,
medtem ko je njihova moč ekstremno narasla. Tekom razvoja so
jih opremili z različnimi varnostnimi napravami, ki preprečujejo
oziroma zmanjšujejo možnosti
nesreč in poškodb pri delu. Poleg
tega so se na njih pojavili blažilci
tresljajev, ki močno blažijo
škodljive posledice vibracij na
človeškem telesu.
Če delavca zaščitimo oziroma
opremimo z varnostno čelado
z glušniki, zaščitno mrežico,
obleko in obutvijo s protiurezno zaščito in moderno motorno
žago, ki po svojih karakteristikah (moč, teža, velikost ...)
ustreza delu, ki ga bo opravljal
(nega, sečnja v mlajših razvojnih fazah ali končni sek ter
prežagovanje lesa na rampnem
prostoru), smo pri tej tehnologiji
dela izčrpali vse možnosti, ki jih
trenutno nudi tehnologija dela z
motorno žago in na kakršenkoli
način prispevajo k zmanjševanju
obremenitev delavca v gozdni
proizvodnji.
Pomembno ali celo zaskrbljujoče
je dejstvo, da smo to stopnjo razvoja dosegli že pred 15 ali več
leti, bistveno se ne spreminja
več. Seveda proizvajalci vsake
toliko časa ponudijo nov model
motorne žage, ki je kakšen gram
lažja od prejšnje in ima nekaj
več moči, morda kakšno varnostno napravo več. V bistvu
pa je to to. In kot vse kaže smo
v razvoju te tehnologije dosegli tisto mesto, v matematiki
mu rečejo »prevoj«, kjer krivulja rasti ergonomskih pridobitev ne narašča več sorazmerno z vloženim časom v razvoj
motorne žage, ampak bistveno
počasneje. In je potrebno veliko
energije (posledično denarja)
vložiti v razvoj lažje, močnejše
žage, učinek na ergonomijo pa
ni bistven, v mnogih primerih je
celo zanemarljiv.
Tega dejstva se v sosednjih
državah in po svetu že dobro
zavedajo. Kako bi si sicer lahko
drugače razlagali dejstvo, da ob
obisku gozdarskih sejmov v zadnjih letih praktično ni več moč
zaslediti demonstracije dela z
motorno žago, naj bo to Avstriji,
Nemčiji ali na Švedskem. Je že
res, da ima na vsakem od teh
sejmov vsak proizvajalec mot-
7
8
SGG delo
ornih žag svojo stojnico, morda
se še najde kakšna prikupna
mladenka z motorno žago, ki iz
lesa izrezuje različne skulpture.
Ali pa se sprehaja po stojnici
oblečena v zelo kratko krilo,
sešito iz istega materiala kot
gozdarske zaščitne hlače. Vse
to pa bolj ali manj z namenom
popestritve dogajanja. Drugače
pa ni moč izgubiti občutka, da
se težkega dela z motorno žago
sodobno gozdarstvo celo malenkost sramuje in ga hoče na vsak
način postaviti na nek stranski tir
ali v ozadje. Kljub jasnemu zavedanju dejstva, da bo motorna
žaga v gozdu neobhodno potrebna še zelo dolgo časa. Vsakemu
obiskovalcu teh sejmov kaj
hitro postane jasno, da je resno
izboljšanje ergonomije pri delu v
gozdu možno le z zmanjšanjem
časa, ko delavec v roki drži motorno žago.
pri klasičnem podiranju. Za isti
učinek isti človek prejme neprimerno manj škodljivih vplivov,
poleg tega pa je produktivnost
takšnega dela neprimerno večja.
Da to ni nobena floskula, ampak
realen in zelo resen problem,
hitro spoznamo pri zelo površni
analizi bolniških odsotnosti v
naši družbi. Niso redki primeri daljših bolniških odsotnosti,
denimo zaradi bolečin v križu, v
ramenih ali omejitve pri delu z
motorno žago, pri zaposlenih, ki
delajo v gozdu po 20 let in več.
Zavedam se, da tu ni mogoče
posploševati in sklepati, da bi
uporaba strojne sečnje ta problem eliminirala. Zagotovo pa lahko trdimo, da večji delež strojne sečnje pomeni manjši delež
nesreč ter bolniških odsotnosti,
ki so posledica obremenitev pri
delu z motorno žago. Kakšna je
ta odvisnost - linearna, eksponentna ali katera druga - ta treKot primer vzemimo sečnjo in iz- nutek ne moremo zagotovo trditi.
delavo ne preveč vejnate smreke,
katere bruto volumen se giblje Kot sem omenil že na začetku,
med 1 in 1,5 m3. Sečnja takšnega imam zadnje čase večkrat
drevesa od začetka izdelave za- priložnost sedeti za mizo z ljudseka do konca kleščenja vej traja mi, ki se na vse mogoče načine
približno 15 do 20 minut. Vseh trudijo vplivati na tehnologijo
teh 15 minut delavec v roki sečnje v določenih GGE in odddrži motorno žago, ki mu s hru- elkih. Večkrat tudi slišim argupom uničuje sluh, z vibracijami ment, da je pri nas uveljavljen
živčevje in prekrvavitev v rokah, sonaraven trajnosten in mnogo
s svojo težo pa povzroča obre- namenski koncept gospodarjenja
menitve hrbtenice in celotnega z gozdovi. S čimer se absolutno
telesa.
strinjam. Ne strinjam pa se z
namigovanji, da uporaba strojne
Ob predpostavki, da to drevo sečnje ta koncept ruši. Ravno
raste na terenu, ki dovoljuje nasprotno, z vidika trajnosti pouporabo strojne sečnje, ga je jmu trajnostno gospodarjenje z
moč posekati in izdelati v 3 do gozdovi doda novo dimenzijo.
5 minutah. Pri čemer delavec
sedi v kabini stroja pri normal- Vsakršno nasprotovanje strojni
nih temperaturah, posluša radio sečnji in vztrajanje pri klasični
in je odmaknjen od neposrednih tehnologiji dela, na terenih, ki
nevarnosti (kot sta udarec debla, strojno sečnjo omogočajo, zarapadec suhe veje), ki nastopajo di dejavnikov, ki so posledica
dosedanjega gospodarjenja, kot
so primeri prezgodnje pomladitve ali pomladitve na celotni
površini oddelka (razpršeno
pomlajen oddelek), itd., pa ta
koncept trajnostnega razvoja do
neke mere celo ruši.
Zavedati se moramo dejstva,
da se gospodarjenje z gozdom
ne konča z odkazilom, ampak
šele z izvedbo tega, skupaj z
negovalnimi deli. Vztrajanje pri
tehnologijah dela, ki povzročajo
večje obremenitve na delavca od
alternativnih, gotovo ni smotrno
in prav gotovo ne bo prispevalo
k povečanju zanimivosti gozdarskih poklicev za domačo delovno silo. Nekaj časa bo takšno
delo ostalo zanimivo za tuje
delavce, sčasoma pa tudi za njih
ne več.
Če želimo naše gozdove še naprej ohraniti v stanju, da nam
jih v marsikaterih državah Evrope in sveta zavidajo, moramo
nadaljevati s takšnim delom, ki
je te gozdove pripeljalo do tega
stanja. Osnovni pogoj za to pa je,
da moramo narediti vse da delu
v gozdu neprestano dvigamo
produktivnost in izboljšujemo
ergonomijo dela. Ob enem pa
ostanemo znotraj okvirov, ki jih
določa sonaravno mnogo namensko in trajnostno gospodarjenje z gozdovi.
Profesor za gojenje gozdov na
fakulteti za gozdarstvo je na
enem izmed svojih predavanj
nekoč dejal: »Gozd naredi sekira.« K temu lahko dodam le to,
kar je več kot očitno – imamo
novo sekiro.
SGG Utrip
SGG novičke
Piše: Boštjan Lemut
8. državno tekmovanje gozdnih delavcev
Slovenije
Na letališču v Slovenj Gradcu je 10. septembra letos potekalo 8. državno tekmovanje gozdnih delavcev
Slovenije. Prvenstvo je organiziralo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, skupaj s koroškim gozdarskim društvom, tekmovanje pa je potekalo pod okriljem Zveze gozdarskih društev Slovenije. Udeležilo
se ga je 64 gozdnih delavcev iz vse Slovenije ter gostujoča ekipa s Hrvaške. Tekmovanje je vsekakor
odlična priložnost preverjanja spretnosti in izurjenosti delavcev v gozdu.
Tekmovalci so se pomerili v
petih različnih disciplinah:
menjava verige in obračanje
letve, kombinirani rez, zasek in
podžagovanje, precizni rez na
podlagi in kleščenje. Šesta disciplina, ki je bila tudi najbolj atraktivna, to je podiranje na balon, pa
je imela fakultativni značaj.
movalnih disciplinah, pri katerih moramo upoštevati odlično
znanje, pa tudi določeno tekmovalno spretnost. Leta 2009 so
na tekmovanju v Cerknem slavili Dominik Krese (GG Novo
mesto), Robert Čuk in Šimen
Drašler (GOZD Ljubljana).
foto:
Na 7. državnem prvenstvu na
Bledu so se najbolje odrezali
Robert Čuk (Gozd Ljubljana),
Dominik Krese (GG Novo
mesto) in Boštjan Pavšič (SGG
Tolmin). Ta ekipa (v njej je bil še
mladinec Andrej Oblak iz Dolenjih Novakov, takrat dijak Srednje
gozdarske in lesarske šole Postojna) se je udeležila tudi svetovnega prvenstva v Zagrebu in
osvojila odlično 10. mesto med
Koncentracija
31 ekipami, med posamezniki pa
je bil Robert Čuk 22., Dominik
Med ekipami je slavila ekipa Krese je osvojil 41. mesto,
GG Gozd Ljubljana, druga je Boštjan Pavšič pa je bil 43. na
bila ekipa GG Brežice, 3. mesto svetu!
pa je osvojila ekipa GG Novo
mesto. Zmagovalci med posa- Ekipa SGG Tolmin je letos
mezniki se bodo udeležili sve- doživela popolno reorganizacitovnega prvenstva, ki bo septem- jo. Vanjo smo uvrstili tri nove
bra prihodnje leto v Belorusiji.
tekmovalce, to so Bojan LogZanimiv je podatek kdo so ar, Martin Menart in Miro
najboljši poklicni gozdarji v Rupnik, četrti član ekipe pa
Sloveniji v zadnjih letih. V tek- je bil že omenjeni uspešni tek-
movalec Boštjan Pavšič. Glede
na dejstvo, da je ekipa močno
pomlajena, sem prepričan, da
smo dosegli solidno uvrstitev, saj
je bila pri prvem nastopu še kako
prisotna trema, čeprav so bili tekmovalci nad rezultatom nekoliko
razočarani. Barve družbe smo zastopali častno, za višje uvrstitve
pa bomo poskrbeli čez dve leti,
na 9. državnem tekmovanju, ki
bo tedaj potekalo v Mariboru.
Do takrat pa SREČNO!
Poglejmo še ekipne uvrstitve:
Boštjan Lemut
1. Gozd Ljubljana
2. GG Brežice
3. GG Novo mesto
4. BF Gozdarstvo
5. GG Celje
6. SGLŠ Postojna
7. SGG Tolmin
8. VSŠ Postojna
9. GG Maribor
10. GG Slovenj Gradec
11. GLG Murska Sobota
12. GG Bled
13. Gozdarstvo Grča
14. Snežnik, GG Postojna
9
10
SGG novičke
Avtorji: Jernej Vadnjal
Marko Opeka
Boštjan Lemut
Obisk sejma Austrofoma in strokovna
ekskurzija v Kanado
Ob koncu zadnje številke SGG Utripa v tem letu želimo približati utrip dveh dogodkov, ki smo
se jih zaposleni v SGG Tolmin udeležili to jesen. V prvi vrsti gre za obisk izjemnega gozdarskega sejma Austrofoma v mestu Eisbach, drugi dogodek pa je strokovna ekskurzija v Kanado,
ki je potekala septembra letos.
11. oktobra smo se delavci SGG
Tolmin udeležili gozdarskega
sejma Austrofoma, ki so ga letos jeseni organizirali v mestu
Eisbach. Na sejmu so predstavili
gozdno tehniko pod realnimi
pogoji, to je v različnih gozdnih
sestojih ter pri različnih orografskih razmerah. Tovrstna predstavitev pod realnimi delovnimi
pogoji je potekala drugič. Sejem je bil sila zanimiv, saj je bil
razdeljen na dva dela, na AUSTROFOMA in AUSTROFOMA
bioenergija.
Pripravili smo nekaj slik strojev
in zanimivosti, ki so jih ujeli naši
objektivi, za vse tiste, ki se sejma niste udeležili.
SGG Utrip
foto:
Boštjan Lemut
Timberjack - Gozdarski zgibnik, ki si je izboril razstavno mesto, kljub temu, da družba, ki ga je
proizvedla, kot taka že dolgo ne obstaja več.
SGG novičke
foto:
foto:
Boštjan Lemut
Boštjan Lemut
Motorna žaga - Ena največjih atrakcij na
področju motornih žag, še posebej, če vzamemo v
obzir tudi dekle, ki jo je na razstavnemu prostoru
izdelalo.
Highlander proizvajalca Konrad - Kombiniran stroj za sečnjo in spravilo, ki omogoča
sečnjo tudi na žičniških terenih. Sicer že nekaj
časa ni več novost, a pritegne nekaj pozornosti.
foto:
foto:
Boštjan Lemut
Boštjan Lemut
Highlander med delom.
Demonstracija uporabe mulčerja pri gradnji gozdnih cest.
11
12
SGG novičke
Piše: Rafael Vončina
Strokovna ekskurzija gozdarskega združenja
pri GZS v Kanado
Gospodarska zbornica je v sodelovanju s kanadskimi podjetniki slovenskega rodu organizirala strokovno ekskurzijo v Kanado, ki je potekala od 13. do 20. septembra. Strokovne ekskurzije so se v večji
meri udeležili člani upravnega odbora GZS in drugi. Iz družbe SGG Tolmin sva se ekskurzije udeležila
Simon Kovšca in Rafael Vončina.
Cilj strokovne ekskurzije je bil
pridobiti odgovore na nekatera splošna, zlasti pa strokovna
vprašanja o organizaciji in delovanju gozdarstva v Kanadi,
natančneje v provinci Britanska Kolumbija. Zastavili smo si
naslednja vprašanja:
POTOVANJE
z gozdarske fakultete, Jožetom
Cvenklom, univ. dipl. inž. gozd.,
Potovanje se je izpred GZS ki je celotni program strokovne
pričelo 13. septembra ob 2. uri ekskurzije tudi organiziral in bil
zjutraj. V Benetkah smo čakali naš vodič. Jože Cvenkl namreč
uro in pol na letalo za Frankfurt. v Prince Georgeu živi že od leta
V Frankfurtu je bilo do medce- 1986.
Kakšna je splošna podoba Britanske Kolumbije, kot ene najbolj gozdnatih provinc Kanade?
Foto: Rafael Vončina
Kako je organizirano gozdarstvo
Britanske Kolumbije?
Kakšni so modeli podeljevanja
koncesij?
Obisk udeležencev na Ministrstvu za gozdarstvo v provinci Britanska Kolumbija.
Kakšna je stopnja razvitosti primarne lesnopredelovalne indus- linskega poleta še 4 ure časa,
trije?
zato smo ta čas izkoristili za
ogled mestnega središča. PopolKako so uspeli podjetniki slov- dne smo se vkrcali za Vancouver,
enskega rodu v Britanski Kolum- let pa je trajal polnih 10 ur. Letebiji in kakšne poslovne modele so li smo preko Islandije, južnega
razvili?
roba Grenlandije, preko severne
Kanade do Vancouvra. Časovna
Odgovori na ta vprašanja so razlika je polnih devet ur, tako
kompleksni, zato se bomo v smo večinoma potovali podnevi.
tej predstavitvi omejili le na Popoldne smo prispeli v Vannajosnovnejše podatke. Celotno couver, kjer smo prevzeli prtljavsebino pa bomo predstavili v eni go, prestali vse carinske kontrole
prihodnjih številk SGG Utripa.
in poleteli za Prince George.
Tu smo se srečali s sošolcem
STROKOVNI PROGRAM
Prince George
Ob 8. uri zjutraj smo bili sprejeti pri tamkajšnjem Ministrstvu za gozdarstvo. Po pozdravnem nagovoru in predstavitvi
udeležencev, so nam podali nekaj splošnih podatkov o Britanski Kolumbiji, potem pa smo
prešli na gozdarske teme.
Britanska Kolumbija je kanadska
provinca, z glavnim mestom Victoria, Vancouver pa je sicer tretje
SGG novičke
največje mesto v Kanadi, saj z
okolico šteje preko 2 milijona
prebivalcev. Skupne površine je
za 944,735 km2, kar predstavlja
kar štirikratno površino nekdanje Jugoslavije. Vodnih površin
(reke, jezera) je za 19.589 km2,
kar je praktično površina Slovenije. Je izredno razvita dežela,
z družbenim proizvodom 41.698
dolarjev na prebivalca. Kljub
ogromnim površinam ima Britanska Kolumbija le 4,5 milijona
prebivalcev.
Gospodarstvo je bazirano na
surovinah, kjer les igra zelo
pomembno vlogo. Sicer je
Britanska Kolumbija stičišče
najrazličnejših
avtocest
in
železnic, Vancouver pa je eno
največjih pacifiških pristanišč, z
velikim deležem mednarodnega
transporta. Zaradi morskega
toka Kuroshio (imenovan tudi
kot Japonski tok) ima obalni,
pacifiški del province milo in
deževno oceansko klimo.
Gorska veriga Skalno gorovje
(Rocky mountains) preprečuje
dostop milih vetrov v celino,
zato je klima v notranjosti semiaridna, s tem, da posamezna
območja dobivajo manj kot 250
mm padavin na leto. V notranjosti in na severu so zime lahko
zelo ostre.
Gozdarstvo
Na MOF-u (Ministry of Forests) nas je sprejel Jim Sale, ki je
zadolžen za sečne licence (Tenures Manager). Razložil nam
je organiziranost gozdarstva v
B.C. – to je dežela z največjim
deležem gozdov v javni lasti na
svetu. Celotna površina province
znaša 95 milijonov ha, od tega
je kar dve tretjini ali 60 milijonov hektarjev gozdov. Samo
5 odstotkov površine dežele je v
privatni lasti. Večinska javna last
gozdov omogoča vladi da gospodari z gozdovi v skladu z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi interesi državljanov. Okrog
10 odstotkov površine B.C. pa je
zaščitenih območij. Za ustrezno
načrtovanje skrbi Ministrstvo
za gozdarstvo. Vlada regulira
kako in kje se bo sekalo, hkrati
pa skrbi da so prvotni prebivalci
Kanade (Indijanci) vključeni socialno in gospodarsko.
Tekom ekskurzije so nam predstavili različne modele gospodarjenja z gozdovi, z naslednjimi
vsebinami: koncesije vezane na
količino in koncesije vezane na
površino gozdov, obnovljive in
neobnovljive koncesije, načini
podeljevanja koncesij preko
licitacij, direktno podeljevanje
koncesij, prenosi, združevanje in
delitev licenc, konverzije licenc,
oddelek za prodajo lesa (BC
Timber Sale), regulacija sečenj,
plačila državi.
Vlada skrbi, da se določeni
naravni resursi (tudi gozdovi)
izkoriščajo, te pravice preko
različnih sporazumov prehajajo med privatne družbe, lokalne skupnosti in posameznike.
Pravice do izkoriščanja gozdov
imajo lahko obliko pogodbe,
licence ali dovoljenja. Vsaka
tovrstna pravna forma zagotavlja imetniku specialno pravico
za izkoriščanje javnih gozdov
skozi določeno časovno periodo
v skladu z vladnimi cilji, ki vsebujejo tudi plačilo davkov oziroma odškodnino za izkoriščanje
gozdov, ki jo pri nas imenujemo
kot koncesnina.
B.C. je razdeljena na lesno-oskrbovalna območja (33); Timber
Supply Area (v nadaljevanju kot
TSA). To je nekaj podobnega
kot so pri nas gozdno-gospodar-
ska območja, ki so nekoč imela
vlogo oskrbe lesne industrije z
lesom. Ena izmed TSA je tudi
Prince George, ki obsega štiri
večje lokalne skupnosti in celo
vrsto manjših. Med večjimi so
Prince George (71.000 prebivalcev), Vanderhoof (3.900 prebivalcev), Fort St. James (1.300 prebivalcev) in Fraser Lake (1.300
prebivalcev). Najbolj je od gozdarstva odvisna lokalna skupnost Fort St. James, kjer je kar
49 odstotkov delavcev direktno
ali indirektno zaposlenih v gozdarstvu. Tudi v Prince Georgu je
kar 26 odstotkov delovnih mest
odvisnih od gozdarstva.
Predelovalne kapacitete
Gozdarsko območje Prince
George (Prince George Forest
District) ima 11 žag, dve tovarni
celuloze in dva obrata za proizvodnjo peletov. V letu 2007 so
žage predelale kar 8,5 milijonov
m3/leto lesa. Trenutno pa porabijo 6 milijonov m3/leto.
Fort St. James ima 5 žagarskih
obratov, ki lahko predelajo 1,7
do 2,0 milijona m3/leto, Vanderhoof ima tri večje žage in eno
peletarno, kjer letno predelajo 3
milijone m3/leto lesa.
Ogromne težave jim povzroča
borov lubadar, podobno kot pri
nas smrekov in tudi jelov. Pravih
vzrokov še ne vedo, sumijo pa
da gre za spremembo klime in
otoplitve, ki pospešujejo njegov
razvoj. V B.C. se je gradacija
borovega lubadarja začela sredi
devetdesetih let. Iz posameznih
žarišč v Quesnelu, Vanderhoofu
in Lake Districtu se je napad širil
proti severu in zahodu. Študija
s strani gozdarske službe je pokazala, da je možno podlubnike
eliminirati, tako da se uniči vsaj
80 odstotkov njihovega zaroda.
13
14
SGG novičke
Ogled sečnje v gozdu (Terry
Woodland Carrier Lumber)
Foto: Rafael Vončina
Obisk podjetja Timberspan Wood do razdalje 500 kilometrov. Z
Products Inc.
železnico dobavljajo les iz Alberte, tudi do razdalje 2000 kiOgledali smo si žago slovenske- lometrov.
ga podjetnika Jožeta Cvenkla. Žaga ima ugodno lego, saj leži
Žaga je majhna in specializirana ob progi Prince George – Vanza manjša specialna naročila re- couver, kar omogoča podjetju
zanega lesa iz duglazije. Zapo- ugoden dovoz hlodovine in tudi
slenih je malo. Jože je pred tem transport žaganega lesa do enega
poučeval žagarstvo na fakulteti v največjih pacifiških pristanišč.
Prince Georgu, ko pa so njegov Pred krizo so največ lesa prodaprogram ukinili, se je odločil za jali v ZDA. Po izgubi ameriškega
podjetništvo in zgradil manjšo trga so se preusmerili na Kitažago, tako si je poiskal ustrezno jsko, kjer se posli povečujejo,
tržno nišo.
kljub temu pa ne vedo ali bo
njihova žaga še kdaj poslovala s
Obisk Northwest Wood
polnimi kapacitetami. Prepričani
Preservers
so, da se posli izpred časa krize
ne bodo več ponovili.
Ogledali smo si tovarno za im- Celotna žaga je računalniško
pregnacijo žaganega lesa in dru- vodena, zaposlene imajo tehngih proizvodov (koli za ograje). ologe z visoko izobrazbo, na
Les najprej osušijo, potem pa ga žagi je zaposlenih približno 200
v posebnih komorah pod pritis- delavcev. Poleg žage se ukvarjajo
kom impregnirajo, tako bistveno tudi z nepremičninami, saj kupupovečajo njegovo trajnost.
jejo propadle kmetije, imajo veliko vinogradov in nepremičnine
Ogled podjetja Dunkley
v Prince Georgu. Veliko darujejo
Lumber Ltd.
v humanitarne namene, saj so
finančno podprli izgradnjo rakNa sedežu podjetja sta nas ove klinike v Prince Georgu.
pričakala Robert in Henry No- Po ogledu proizvodnje in
vak. Podjetje so ustanovili trije tehnologije na žagi so nam kombratje: Jože, Tone in Henrik pleks žage z okolico pokazali še
Novak, ki so iz Ambrusa v Ka- s helikopterske perspektive.
nado odšli v letih 1958 do 1962.
Ogledali smo si eno največjih Obisk podjetja Pinacle Pelet Plant
in najsodobnejših žag na svetu. by Dunkley Lumber
Letno na žagi predelajo približno
1,7 milijona m3, dnevno pa okrog V bližini žage deluje tudi tovar7.000 m3. Kot smo izvedeli, žaga na peletov, ki surovino pridopo izbruhu krize ne posluje več biva tudi iz predstavljene žage.
s polnimi kapacitetami, saj so Sprejel nas je Brain Amis (plant
njene zmogljivosti izkoriščene manager). Predstavil nam je
le 70 odstotno.
tovarno, ki letno proizvaja blizu
3
Imajo okrog 450.000 m lastne 200.000 ton peletov. Večino jih
hlodovine, ki jo posekajo na prek Antwerpna izvozijo na Nipovršini okrog 90.000 ha, ki jo zozemsko, kjer jih uporabljajo
imajo v koncesiji. Sicer pa hlo- za pogon elektrarn na biomaso,
dovino dobavljajo tudi iz drugih kar Nizozemcem prinaša evroppredelov B.C., in sicer s kamioni ske subvencije.
Najnovejša procesorska tehnologija sečnje
Kljub dežju smo se odločili, da si
ogledamo še delovišče v gozdu.
Do delovišča smo prišli po blatni gozdni cesti, tam pa smo se
srečevali z velikimi gozdarskimi
kamioni. Delovišče je veliko
približno 1.500 ha, predstavlja
en sam velik golosek. Na njem
je nekaj velikih strojev, specializiranih za sečnjo, spravilo in
tudi izgradnjo cest oziroma vlak.
Predstavili so nam projekt, gre za
operativni načrt, ki ga mora podjetje pred izvedbo sečnje izdelati
samo. Za izdelavo projekta mora
imeti zaposlenega inženirja, ki
ima veljavno državno licenco.
V projektu so poleg tehnologije
dela, sečnje, spravila, transporta,
predvideni tudi ukrepi, ki ne bi
povzročali večje ekološke škode
na tleh, vodah, divjih živalih ...
Zanimivi so njihovi gozdarski
kamioni, ki imajo, če jih primerjamo z našimi, povsem drugačen
videz, njihova skupno dovoljena
teža pa znaša 60 ton. Ugotovili
smo, da je njihov način gospodarjenja povsem drugačen od
našega.
Naš je ekološko usmerjen, zato
pa je njihova produktivnost neprimerno večja.
SGG voščila
15
Leto spet zamrznil je čas, staro leto spet riše sledi in v sebi skriva polno pest spominov.
Vsi smo popotniki, ki v sebi nosimo zmožnost ustvarjati novo – več in bolje.
Naj vam bo v prihajajočem letu pot tlakovana z boljšim.
Naj vas soj prazničnih luči spominja na vse lepe trenutke, ujete v preteklosti.
In naj vam pomaga najti tisto, kar si v bodoče želite.
Vsem zaposlenim, našim poslovnim partnerjem in prijateljem
iz družbe SGG Tolmin želimo veliko srečnih poti,
po katerih boste hodili v letu 2012.
Novo leto je topel stisk
tvoje in moje dlani.
Novo leto je tista pesem,
ki vsem enako zveni.
Novo leto je gaz še neutrte poti.
Srečno, zdravo in uspešno novo leto!
Bliža se čas, ko se želje po sreči,
zdravju in uspehu selijo iz srca v srce.
Naj se vam uresničijo sanje, udejanijo
želje in izpolnijo pričakovanja!
“Bojan Rovan”
“Bošjan Lemut”
Prihajajo dnevi, ko se poslavljamo od starega in s
pričakovanjem zremo v prihodnost.
Naj vas preteklost bogati, da bo prihodnost še boljša in srečnejša.
Lepe praznike in vse najboljše v 2012!
“Magda Logar”
V letu 2012 vsem vam želim, da bi si v
krogu družine in prijateljev nakopičili
čim več sreče in zadovoljstva, na delu pa
predvsem, da bi kopičili čim manj.
“Marko Opeka”
Skrivnost je kot pajčevina,
ki varuje zibelko življenja.
Je nasmeh, ki v ljubezni tihi tke besede sreče.
Z vsakim novim jutrom spogleduje se in noči odšteva,
da ob NOVEM LETU sreče čar in želje naše v vaša srca vlije.
SREČNO 2012!
“Maja Filipič”