SGG Utrip - SGG Tolmin dd
Transcription
SGG Utrip - SGG Tolmin dd
Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva www.sgg-tolmin.si SGG Utrip 04/apr/2010 SGG v središču Začetki strojne sečnje pri SGG Tolmin SGG novosti Informacijska tehnologija, novosti v SGG Tolmin SGG smo ljudje Varnost pri delu je tudi zdravje SGG uvodnik Piše: Maja Filipič Nova znanja, nova tehnologija - nuja za preživetje? Sodobni čas zahteva uvajanje sodobnosti, napredek s časom in ne dopušča nazadovanja. Kdor ostaja v tistem »zastarelem« času ne more slediti razvoju konkurence in lahko se zgodi, da nas prehitijo in pustijo daleč za seboj. Sodobna tehnologija in novo znanje sta temelja, v katera morajo vlagati vse organizacije, družbe, podjetja ... Da so korak pred konkurenco, v tej krizi sodobnega časa je namreč to tudi edini pogoj za preživetje. izhodišče za uspeh. Žal pa to ni vedno lahko. Ponudbe znanj je dovolj, vedeti pa moramo, kaj potrebujemo, zakaj in kaj bomo s tem dosegli. Ne da bi katero koli zanje bilo odveč, žal pa ga vsega ne moremo zaobjeti. V SGG Tolmin vlagamo veliko – v tehnologijo in seveda znanje, ki je predpogoj, da novo, sodobno opremo lahko uporabljamo. In prav novostim na različnih področjih namenjamo dobršen del vsebine te številke. Nekaj vrstic pa smo nameNajbrž se vsakemu med nami včasih zdi, da nas nili prvemu pomladnemu mesecu, ki je objel in čas prehiteva. Ob kakšnem bežnem srečanju, na pobožal ženske. Mesecu marcu, s katerim smo zasestanku slišimo novo besedo ali celo za neko novo dihali v pravi pomladni obleki, ko je tudi narava tehniko in tehnologijo in se samo sprašujemo, kako dobila svetlo podobo živopisanih barv. je to mogoče, saj na vsak način poskušamo slediti novim zahtevam. Sodobni svet se vrti hitreje. Teh- Če vas ta navdahne ... Želimo si vaših komentarnologije, znanja, pristopi se iz dneva v dan izpopol- jev, novic, vrstic ... Če radi kaj počnete, če ste na njujejo ali celo spreminjajo. Kar je še pred kratkim kakšnem področju posebej dobri, nam to sporočite v uredništvo. Pišite nam, z veseljem vam bomo nabilo »IN« je danes zastarelo. menili prostor v eni naslednjih številk SGG Utrip-a. Trg dela je zelo živ in živahen. Posamezniki, usmerjeni k uspehu in karieri, morajo nujno slediti Do takrat pa vam v imenu uredništva zaželim le še spremembam in jih celo predvidevati. Poznavan- prijetno branje te, četrte številke. je lastnega dela je le majhen del vsega, kar mora sodoben (karierno) usmerjen posameznik poznati. Področja se med seboj prekrivajo in ločnice počasi brišejo, kar omogoča proaktivnim ljudem odlično Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva SGG Utrip Izdajatelj: SGG Tolmin Brunov Drevored 13 5220 Tolmin www.sgg-tolmin.si Odgovorna urednica: Maja Filipič Lektoriranje: Maja Filipič Naslovnica: foto: Amadej Carl Uredniški odbor: Magda Logar Bojan Rovan Marko Opeka Marjan Krapež Oblikovanje: Andrej Trpin / KOMON Tisk: Tiskarna ABC, Idrija SGG v središču 3 Piše: Jernej Vadnjal Začetki strojne sečnje pri SGG Tolmin V kolikor želimo stopiti v korak z ostalimi gozdarskimi podjetji in zagotavljati učinkovito varno in ergonomsko proizvodnjo, je strojna sečnja nujnost, čeprav je ta šele v zadnjem desetletju postala realnost. V naši družbi strojno sečnjo izvajamo na dva načina: s tehnologijo dolgega lesa (drevesna metoda z žičnimi žerjavi Syncrofalke) in tehnologijo kratkega lesa. Za to sta potrebna stroja za sečnjo Harvester in stroj za izvoz lesa Forwarder. Čeprav se tega dejstva včasih ne zavedamo, se je uvajanje tehnologije strojne sečnje v naši družbi začelo že v letu 2006, z nakupom žičnega žerjava Syncrofalke III. Sicer le v tehnologiji dolgega lesa (drevesa ali deli dreves prihajajo na kamionsko cesto neokleščeni, kjer se jih strojno oklesti). začela z uvajanjem oziroma up- Učenje je naslednje tri tedne ravljanjem stroja za sečnjo. potekalo pod budnim očesom Zdravka Ucina. Pri tem nam je bil v veliko pomoč Zdravko Ucin, kot edini Kasneje smo svoje znanje nainštruktor za učenje tehnike dela dgrajevali sami, z delom na pri strojni sečnji v Sloveniji. deloviščih, ki so predstavljena v Samo učenje je potekalo najprej nadaljevanju. teden dni v učilnici, s pomočjo prenosnega računalnika, na kat- Korenine erem sta bila naložena programa TMC in Timbermatic. Prvo delovišče je bilo na Koreninah. Delali smo v smrekČe želimo začeti delo s Harverst- ovem debeljaku, z neto srednjim erjem, je potrebno omenjena pro- drevesom 0,88 m3. S strojem grama dodobra poznati in obvla- smo posekali in izdelali 1.721 m3, dati. Po zaključku teoretičnega 269 m3 pa smo zaradi prevelikih dela smo pričeli s prenašanjem dimenzij drevja posekali motorteoretičnega znanja v prakso. no (ročno). Večina strokovne in laične javnosti to pojmuje kot strojno sečnjo (Harvester in Forwarder) v tehnologiji kratkega lesa, to pomeni da stroj (Harvester) pride do drevesa, ga podre in izdela na posamezne sortimente, ki jih zloži ob sečni poti, kasneje pa jih Forwarder izvozi na skladišče ob kamionski cesti. foto: Amadej Carl Vse skupaj se je začelo 8. decembra 2008, takrat so nam prodajalci na Krnico v GGE Predmeja dostavili stroj za sečnjo. Izbrana ekipa se je ta dan prvič zbrala in Sledi v gozdu 4 SGG v središču Predmeja vetrolom foto: Jernej Vadnjal Drugo delovišče je bilo v GGE Predmeja, na območju vetroloma. Dela smo začeli 16. decembra 2008 in jih enkrat vmes, zaradi prevelike količine snega, prekinili (meseca februarja), z deli smo tako končali marca 2009. Delali smo v bukovem drogovnjaku, s srednje neto odkazanim drevesom 0,3 m3. S strojem za sečnjo smo posekali in izdelali 3.272,87 m3. Cca 330 m3 lesa pa je bilo potrebno posekati ročno in ga zaradi skalovitega ter vrtačastega terena privleči do sečne poti, kjer ga je stroj izdelal. Delo na terenu Trnovo foto: Jernej V oddelku 12 GGE Trnovo smo pričeli z deli 4. maja 2009. Delali smo večinoma v smrekovem drogovnjaku, srednje neto drevo je merilo 0,15 m3, posekali pa smo 748 m3. Vadnjal Delo na terenu foto: Jernej Vadnjal Delo v gozdu SGG v središču Lepena in Vršič Vadnjal Delo na terenu foto: Amadej Carl 26. maja 2009 pa smo z deli začeli v Lepeni. Delovišče je bilo majhno - 213 m3 - srednje neto drevo je merilo 0,33 m3. 30. maja lani smo se preselili na Vršič, kjer smo začeli s sečnjo smrekovega mlajšega debeljaka, s srednjim drevesom 0,26m3. Posekali smo 370 m3. Po zaključku del v Nadrtu smo spoznali značilnosti dela v skoDole raj vseh vrstah sestojev in na različnih deloviščih. Tako smo Z deli v Dolah smo začeli 8. juni- na Koreninah delali v debeljaku ja 2009. Izkrčiti je bilo potrebno smreke, ki je bil na zgornji meji 1,7 ha smrekovega drogovnjaka. glede dimenzij drevja, kar sicer Za sečnjo smo potrebovali 78 ur, še omogoča skoraj 100 odstotno posekali pa smo 442 m3. strojno sečnjo. Na vetrolomu smo spoznali značilnosti dela v poloNadrt mijah. Na delovišču v Trnovem smo se seznanili s posebnostmi, 24. junija 2009 smo pričeli z deli ki se pojavijo v redčenju smrekna delovišču v Nadrtu. Sestoj je ovega in bukovega drogovnjaka. bil v razvojni fazi starejšega debeljaka, drevje na tem delovišču V Doleh, Lepeni in na Vršiču pa pa je bilo izredno velikih dimen- smo delali na površinah, ki so zij. Srednje neto odkazano drevo bile posekane na golo. foto: Jernej je merilo več kot 2,5 m3. Bukev je bilo potrebno posekati in v celoti izdelati motorno/ročno, večino jelke smo podrli motorno/ročno in odžagali 3 do 4,4 m kose. S tem smo zmanjšali srednje neto drevo v harvesterski glavi na 0,45 m3. Povprečno smo dnevno dosegli učinek 72 m3. Črni Vrh nad Idrijo 2010 foto: Amadej Carl Delo na terenu, Črni vrh nad Idrijo 2010 5 6 SGG v središču Tehnične značilnosti strojev za sečnjo Harvester 1470 ECO III Harvester 1470 ECO III proizvajalca John Deere, v lasti družbe SGG Tolmin, je opremljen s šestcilindrskim motorjem, ki premore 180 KW moči. Ima dve osi - prva je gibljiva (tako imenovana Boggie), ki omogoča stroju lažje premagovanje ovir na terenu, zadnja je toga. foto: Amadej Carl Na terenu malo drugače, Črni Vrh nad Idrijo 2010 Amadej Carl uporabi v zakasnelih redčenjih in končnih posekih. Njena višina znaša 1.390 centimetrov in tehta 1.250 kilogramov. Obvejevanje debla poteka s štirimi gibljivimi in enim fiksnim nožem. Kratek ovir glave omogoča izdelavo tudi zvitih debel. Maksimalna razdalja med spodnjimi noži za obvejevanje je 71, med zgornjimi pa 68 centimetrov. Premer med noži za kleščenje, ko so odprti do te mere, da se še dotikajo, pa znaša 48 centimetrov. foto: Prva os je opremljena z gosenicami, zadnja z verigami. S pomočjo dveh cilindrov (levo/ desno 42º) zavija preko gibljivega zgloba. To stroju omogoča izjemno gibljivost. Masa samega stroja znaša 19.700 kilogramov, v sprednjem delu ustvari 67 kPa, zadaj 49 kPa pritiska na tla. Dolžina stroja je 7,72 metra, širina 3 metre, najnižja točka stroja je od tal oddaljena 71 centimetrov. Harvester je opremljen z dvigalom dolžine 10 metrov in momentom 210 kNm. Na koncu dvigala je montirana harvesterska glava tipa H480, kar v teoriji sicer omogoča razdaljo med osmi sečnih poti 20 metrov, potrebno pa je poudariti, da moramo to razdaljo zmanjševati z debelino drevja, debelejše, težje kot je drevo, bližje je potrebno postaviti stroj za varno podiranje. Omenjena glava je namenjena Pogled iz stroja Dnevni učinki stroja se gibljejo povprečni dnevni učinek pa med 60 in 160 kubičnih metrov, znaša 80 kubičnih metrov. Forwarder 1410 ECO III Forwarder je stroj, ki se uporablja za izvoz lesa iz delovišča do kamionske ceste. Uporablja se v tehnologijah kratkega lesa (sortimentna metoda), tako pri iglavcih kot pri listavcih. Stroj omogoča ga transportira po sečnih poteh izvoz lesa, po sečnji lesa s do skladišča ob kamionski cesti, strojem za sečnjo. S pomočjo kjer ga odlaga in sortira. dvigala les v delovišču nalaga v namenjen prostor na stroju in SGG v središču Forwarder je opremljen z dvigalom CH 7, dolžine 10 metrov, z momentom 125 kNm. Za delo na deloviščih s precejšnjimi nakloni smo naš stroj opremili tudi s funkcijo, ki omogoča nagib stebra dvigala, to pa omogoča tudi enostavnejše in lažje nalaganje tovora na tovrstnih terenih. Harvester 1470 ECO III in Foerwarder 1410 ECO III niso preveč skalnati. Ob predhodnem pogoju, da je bila pred tem narejena tudi priprava dela (da so označene sečne poti po padnicah in odkazilo ob njih). Primerni sestoji so debeljaki iglavcev do prsnega premera 50 do 60 centimetrov, odvisno od odebeljenosti korenovca, z vejami premera do 8 centimetrov ob deblu. Ravno tako so primerne mlajše razvojne faze drogovnjaki iglavcev in listavcev. Organizacija dela Na strojih za sečnjo in izvoz lesa delajo štirje delavci. Dominik Gostiša, Bojan Jereb, Srečko Mohorič in Janez Trček. Vsi štirje so kvalificirani za delo z obema strojema. Delo poteka v dvodnevnih izmenah in se prilagaja dolžini svetlega dela dneva, vendar ne več kot 12 ur dnevno. foto: Amadej Carl Dnevni možni učinki se - odvisno od spravilne razdalje in debeline sortimentov - gibljejo med 70 do 100 kubičnih metrov na dan. Velika moč motorjev, hidrostatski pogon, boggie osi, opremljene z gosenicami in verigami, velika prehodnost terena, okretnost in harvesterska glava omogočajo delovanje Harvesterja in Forwarderja na naklonih terena do 25 odstotkov, ki sicer v prvi vrsti Amadej Carl Tako naložen spredaj ustvari 55 kPa pritiska na tla, zadaj 60 kPa. Zavijanje z dvema hidravličnima cilindroma poteka preko sredinskega zgloba. Dolžina samega stroja znaša 10,40 metra, širok je 2,89 metra. Najnižja točka stroja je od tal oddaljena 60 centimetrov. foto: Forwarder 1410 ECO III proizvajalca John Deere, v lasti SGG Tolmin, je opremljen z nekoliko manjšim, a prav tako šestcilindrskim disel motorjem, ki premore 136 KW. Za razliko od Harvesterja je Forwarder opremljen z dvema boogie osema. Na zadnji osi so montirane gosenice, spredaj verige. Forwarder je nekoliko lažji od Harvestra, saj tehta 16.000 kilogramov. Tovorni prostor Forwarderja ima kapaciteto 14.000 kilogramov. Naši sogovorniki 7 8 SGG v središču Piše: Maja Filipič Iz teorije v prakso ali kakšne so prednosti novih strojev? Delo v naravi, kjer ni čutiti mestnega vrveža, kjer se čas ustavi. Delati v naravi se zdi kot velika prednost, saj si ves čas v stiku s svetom, s tistim svetom na prostem. Amadej Carl In še na mehanizaciji, ki je za nekaj glav večja od nas, običajnih smrtnikov, da o širini strojev, njihovi zmogljivosti, sploh ne izgubljam besed. Če rečem laično in na kratko: »veliko, dolgo, široko in grobo«. Tako razmišljam kot ženska, ko sem si FORWARDER 1410 ECO III in HARVESTER 1470 ECO III ogledala na lastne oči, v gozdovih, v okolici Črnega vrha nad Idrijo, kjer sta bila ob mojem obisku stacionirana oba, eden zraven drugega, saj je z njima v praksi mogoče delati le v tandemu. Tako kot delajo vsi štirje, ki so za delo na omenjenih dveh strojih usposobljeni. Po parih. Potrebno je delati »z glavo«, potrebno je foto: Po eni strani vsekakor, a ob upoštevanju dejstva, da je potrebno delati v vseh vremenskih pogojih (razen, če odštejemo tiste najbolj ekstremne), če sije sonce pri 35 stopinjah Celzija, če pada dež ali celo sneži in se temperature spustijo pod ničlo, se človek kaj hitro vpraša: »Je delo v naravi res prednost ali le želja tistih, ki večino dneva preživimo za zaprtimi stenami, v prostorih, kjer dnevna svetloba seže le skozi okno?« Nova mehanizacija zaupati vase in tistega, s katerim delaš 12 ur dnevno. Dominik Gostiša, Bojan Jereb, Srečko Mohorič in Janez Trček so tisti, ki delajo na strojih za sečnjo in izvoz lesa, predstavljenih na prejšnjih straneh. Obiskala sem jih meglenega marčevskega dopoldneva, v Črnem Vrhu nad Idrijo. Zanimalo me je namreč, kako so pridobljeno znanje iz teorije prenesli v prakso ali, povedano drugače, kakšne so prednosti nove mehanizacije. na črnovrškem je pri družbi od marca 2005, Srečko Mohorič, doma iz Čekovnika, od leta 2008, zadnja štiri leta pa je pri SGG-ju zaposlen Bojan Jereb iz Žirov. Vse je na novo delovno mesto iz drugih organizacij popeljala želja po delu na terenu, pa tudi sama organizacija dela. Kot izpostavljajo, na Harvesterju in Forwarderju delajo v parih, Bojan in Dominik skupaj, v drugem paru sta Srečko in Janez, delajo dva dni, po 12 ur dnevno, Janez Trček iz Črnega Vrha nad potem so dva dni prosti. Začnejo Idrijo je pri SGG-ju od leta 2008, ob 6. uri zjutraj, končajo zvečer, Dominik Gostiša, doma v Lomeh delajo »od zore do mraka«. SGG v središču Če je kdo odsoten, ga nadomešča tisti, ki je v tistem terminu prost. Sobote so delovne. En teden delaš tako štiri dni, drugi teden dva, pravijo. Delajo lahko na vseh terenih foto: Amadej Carl Uvajanje za delo na novih strojih (tudi z inštruktorjem iz Postojne, s katerim so delali 14 dni) je potekalo skupaj mesec dni, največ pa so se, kot poudarjajo v enem glasu, naučili sami, z delom v praksi. Ko jih povprašam po prednostih dela z novo mehanizacijo, spet vsi v en glas zatrdijo, da je s Harvesterjem in Forwarderjem mogoče delati na vseh terenih, kamor z mehanizacijo lahko sežeš. Potrebno pa je vedeti, kakšen je teren, na katerega se podajaš z mehanizacijo. Stroja te namreč ne opozarjata na denimo naklon terena. Ali se boš tja podal, je odvisno od presoje posameznika. Nova mehanizacija Okvar praktično ni, razen tistih, ki nastanejo zaradi obrabe strojev. Posamezen stroj lahko naredi od 12 do 15 tisoč delovnih ur, ob predpostavki, da se jih naredi 2000 na leto, lahko kaj hitro potegnemo črto, de je življenjska doba dolga več kot le desetletje. Finančna vrednost strojev je 700 tisoč evrov, poraba pa je v povprečju 12 litrov na delovno uro. Ko jih ob koncu povprašam še o samem delu, pravijo, da njihovo delo sodi med nevarnejša dela, a še enkrat dodajo, da je »vse v glavi«. Če si sam dober razsodnik, se ti težko kaj zgodi. Težjih poškodb pri tovrstnem delu zaenkrat ni, niti ne v slovenskem merilu. In ko sem zapuščala Črni Vrh nad Idrijo, sem pomislila, pa saj je pri njih kot v zakonu. Potrebno je zaupanje v sodelavca, močno zaupanje v sodelavca, če tega ni, je delo tudi s sodobno mehanizacijo nemogoče. foto: Amadej Carl Velika prednost nove mehanizacije se kaže v zmožnosti dela v različnih vremenskih pogojih, saj lahko z njo delaš neglede na vreme, a se je že zgodilo, da so ostali doma. Pa ne zaradi strojev, temveč zaradi neočiščenih cest (predvsem pozimi, ko je veliko snega in so dostopne poti, predvsem stranske, gozdne, kasneje očiščene). Zato je dostopnost do Kaj pa prednosti dela, če jih sodimo po letnih časih? Povterena praktično nemogoča. zamejo, da so poleti večkrat izSlabosti pri delu z novo mehani- postavljeni ekstremnim vremenzacijo skorajda ni, ko se pošalijo, skim razmeram. Prvi pogoj, ko dodajo, da so prej sicer imeli več so naredili stroja, je bil »da dekondicije, ker so se bolj »gibali« lata, klima je bila le dodatek«. po terenu, zdaj pa so večinoma Zato se lahko notranjost kabine močno segreje. Pa tudi jeseni ali vezani na sedenje. pomladi, predvsem aprila, ko smo deležni muhastega vremena v izobilju, so večkrat mokri kot suhi. A to jim je pri delu na terenu všeč. Ker si v večji meri odvisen od lastne presoje in lastne glave. Delo na terenu, Črni vrh nad Idrijo 9 10 SGG novosti Piše: Boris Šulin Informacijska tehnologija, novosti v SGG Tolmin Dejstva, da so vlaganja v informacijske tehnologije nujna, saj njihova vloga pomembno vpliva na uspešnost podjetij, so v organizacijah postala del vsakdana. Vprašanja, kot so: zakaj podjetje potrebuje računalniške, informacijske rešitve, zakaj porabiti čas, denar in ostale vire za postavljanje računalniške opreme, razvijanje in uvajanje aplikacij, oblikovanje podatkovnih baz, formaliziranje postopkov in usposabljanje uporabnikov, se v poslovnem svetu ne pojavljajo več. Učinkovito delovanje informacijskega sistema z optimalno rabo sodobnih informacijskih tehnologij, je postalo za organizacije pomembno kot živčevje v človeškem sistemu. Brez njega deli sistema ne delujejo ali pa delujejo neusklajeno. V današnjem času, času izredno hitrega tehnološkega razvoja, ko svet s pomočjo vseh sodobnih tehnologij postaja vse manjši, je za vse organizacije življenjskega pomena, da sledijo in so se sposobne prilagajati spremembam, ki jih razvoj prinaša. Oddelek, ki v podjetju skrbi za informacijske tehnologije, je za podjetje postal zelo pomemben. Njegova ustrezna struktura, usklajenost poslovne strategije celotne organizacije s strategijo informatike, so ključni dejavniki, ki organizaciji omogočajo kakovostno poslovanje. zniževanju stroškov, v povezavi z delovanjem ter vzdrževanjem računalniških sistemov. Na mizah po pisarnah starejše računalnike in računalniško opremo zamenjujejo takoimenovani lahki odjemalci, naprave, ki delujejo Aktualni trendi IT oddelkov v or- z okrnjeno strojno opremo (brez ganizacijah so poleg nenehnega trdih diskov, ne potrebujejo vesledenja tehnološkim spremem- liko procesorske moči ...), saj bam ter novostim na tržišču, cen- njihov operacijski sistem, tako tralizacija upravljanja sistemov kot ostala programska oprema, ter strateške usmeritve (tako de- teče direktno na strežnikih. lovanja informacijskega sistema kot tudi uporabljenih tehnologij). Vedno bolj se govori o zelenem IT (»Green IT«), ki v splošnem narekuje trende nakupa sodobne, varčne računalniške opreme. S cilji znižanja porabe električne energije računalnikov ter strežnikov, povečanja življenjske dobe računalnikov, znižanja porabe papirja ter drugih elektron- Delajo lahko na vseh terenih skih odpadkov. Na področju telekomunikacij Vse to za osrednja cilja, to sta: trenutno pospešeno implemenzmanjšanje stroškov uporabe tirajo storitev IP telefonije (tako informacijskih tehnologij v pod- v organizacije kot tudi v domača jetjih ter znižanje izpustov CO2 v omrežja). Na prehod iz staciookolje. Podjetja z zmanjševanjem narne telefonije na IP telefonijo števila strežnikov in vpelje- se intenzivno pripravljamo tudi v vanjem takoimenovane virtu- naši družbi. alizacije računalniških siste- Trenutno se s ponudnikom te mov, ki omogoča da en fizični storitve, to je podjetjem Telekom strežnik virtualno ustvari več Slovenije, pogovarjamo o izbiri strežnikov, sledijo občutnemu določene strojne opreme. SGG novosti Pričakujemo, da bo projekt zaključen v prvi polovici letošnjega leta. Storitev IP telefonije oziroma VoIP (Voice over internet protocol) omogoča prenos komunikacijskih podatkov preko internetnega omrežja, z uporabo internetnega protokola (IP). IP telefonija (v primerjavi s klasično) omogoča velike prihranke pri klicih v fiksna in mobilna nacionalna omrežja. Prihranki so občutno večji tudi pri klicih v mednarodna fiksna omrežja, zelo veliki pa pri klicih v mednarodna mobilna omrežja. Komunikacija med poslovnimi enotami družbe je brezplačna. Obenem ocenjujemo, da bomo že pri mesečnih naročninah internetnih ter komunikacijskih storitvah občutno znižali mesečne stroške. IP telefonija omogoča tudi povezanost telefona z računalnikom oziroma uporabo računalniškega programa, ki nam vodi seznam klicev, imenik in omogoča prostoročno telefoniranje. Cilj uvedbe IP telefonije ni samo v znižanju stroškov, temveč predvsem v tem, da bi naredili klice kakovostnejše in udobnejše. SGG fotoutrinki foto: SGG Utrip Bojan Rovan Štirim gozdarskim traktorjem John Deere 6230, od katerih sta Trnovem, se bosta letos pridružila še dva nova za Ajdovščino. dva v Idriji in dva na foto: Miha Črnič Tudi tokrat je Albin Černalogar vzorno naložil gozdne sortimente na transportno kompozicijo. 11 12 SGG smo ljudje Pišeta: Silvester Peljhan in Magda Logar Varnost pri delu je tudi zdravje Varno delo je za posameznika, podjetje in celotno družbo tako pomembno, da so pravice in dolžnosti vseh udeležencev v nekem delovnem procesu zapisane v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalec mora po zakonu izvajati vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja vseh zaposlenih, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščati in usposabljati delavce. Dolžan je varno organizirati proizvodni proces, opremiti stroje in naprave z ustrezno varovalno opremo, delavce pa z osebno varovalno opremo, ki je predpisana za posamezno vrsto dela. Vse to delodajalcu predstavlja sorazmerno velik dodaten strošek, kar na prvi pogled zmanjšuje gospodarnost in konkurenčnost na trgu, dolgoročno pa nepredvideno stagnacijo, slabo delovno kondicijo podjetja in ob vse večjih zahtevah po različnih odškodninah lahko tudi propad. Novi zakon iz leta 1999 delodajalcu, kot preventivni – predhodni varstveni ukrep, nalaga izdelavo in sprejem izjave o varnosti (z oceno tveganja pri delu). Na ta način delodajalec sistematično obdela vsa delovna mesta po treh bistvenih vsebinah: * opredelitev nevarnosti, ki jo predstavlja delovno okolje, stroj ali delavec, * ocena tveganja po param- Razmere v SGG Tolmin etrih resnosti in verjetnosti, da bo do nezgode prišlo in SGG Tolmin ima organizirano službo, ki skrbi za področje var* oblikovanje ukrepov, ki naj nosti in zdravja. Služba je orgapripomorejo k zmanjševanju nizirana po načelu teritorialne pokritosti, kjer je na vsaki enoti resnosti in pogostosti nesreč. pooblaščenec, organizacija in Na podlagi ocene tveganja delo- zakonska odgovornost pa je na dajalec izdela izjavo o varnosti in vodji službe. predlaga program za zmanjšanje nevarnosti in škodljivosti na Delo službe je osredotočeno najmanjšo možno mero. Z izjavo predvsem na: se zaveže tudi, da bo za izvedbo programa namenil potrebna sred- * vodenje in arhiviranje evidenc, stva, angažiral ustrezen strokov- predpisanih v 39. členu Zakona o ni kader in spoštoval predvidene varnosti in zdravju pri delu, roke. * usmerjanje delavcev na predS ciljem delati varno in hodne in obdobne zdravstučinkovito, zakon tudi delavcem vene preglede ter sodelovanje nalaga pravice in obveznosti. s pooblaščenim zdravnikom s Tako ima delavec pravico in področja medicine dela, dolžnost seznaniti se z varnostnimi ukrepi delodajalca, podajati * strokovno izobraževanje in pripombe in predlagati rešitve, s preverjanje znanja s področja zakaterimi bo postalo delo varnejše kona, in zdravju manj škodljivo. * nakup sredstev in opreme za Delavec mora pri svojem delu osebno varnost, upoštevati tudi vse predpisane varnostne ukrepe, delati s prim- * analize nesreč pri delu in erno delovno opremo in upora- bolniškega staleža, bljati pravilno tehniko dela. Prav tako je dolžan nositi predpisana * nadzor dela in spremljanje izsredstva in opremo za osebno vajanja ukrepov, varnost. Nadrejene je dolžan obveščati * izvajanje obdobnih pregledov o škodljivih vplivih okolja, strojev in naprav, različnih okvarah in drugih pojavih, zaradi katerih je ogroženo * priprava različnih pravilnikov njegovo zdravje in varnost ali in drugih z zakonom določenih aktov, varnost drugih delavcev. SGG smo ljudje * priprava pisnih dogovorov javnik, ki nas opozarja, spominja o varnem delu s samostojnimi in nenazadnje tudi zavezuje. podjetniki, Čaka pa nas obdobje, ko bodo * priprava pisnih dogovo- odnosi v trikotniku delodajarov o varnem delu na skupnih lec – delavec – zavarovalnica deloviščih in postali napetejši, vsebinsko bolj določeni in odgovornejši. Prav* izdelava varnostnih načrtov za ica se bo prej ali slej preselila k resnici, popuščanja bo vedno različna delovišča. manj in škodni primeri bodo vse Žal je kar nekaj vsebin, ki nep- pogosteje dobivali odgovor na osredno ne vplivajo na povečano sodišču. varnost zaposlenih. Morda so Skrb in odgovornost sta jaspomembne kot preventivni de- na. Delodajalec in delavec sta odgovorna in zavezujoča. Vsak po svoje. Kaj pa zavarovalnica? Načeloma išče le zaslužek znotraj obeh. In rešitev? Skušajmo narediti največ za lastno varnost in delovno zmožnost, saj so časi predčasnih upokojitev, invalidnosti, socialnih pomoči vse bolj oddaljeni. Na novo so se nam pridružili ... Prihaja iz Bovca. Po poklicu je univerzitetni diplomirani organizator. Od 1. januarja 2010 je zaposlen na delovnem mestu »vodja informacijske tehnologije«, v organizacijski enoti Skupne službe, kjer je pričel z uvajanjem. Cilj je, da po odhodu sedanjega vodje AOP prevzame njegovo mesto. Po krajšem času dela v SGG pravi, da je z delom zadovoljen. Prav tako se mu zdi, da sta okolje in delovna klima v družbi dobra, bo pa potrebno še veliko časa in napora vložiti v spoznavanje celotne družbe in njenega (informacijskega) sistema. Boris Šulin Miha Ambrožič (odkupovalec in merilec lesa) Silvester Tominec (gozdar) Jože Bizjak (voznik gozdarske transportne kompozicije) Jurij Rupnik (vodja del) Jožef Peljhan Bostjan Lemut V letu 2009 so v družbi SGG Tolmin z delom zaključili: foto: Prihaja s Cola. Po poklicu je voznik. Od 16. januarja 2010 je zaposlen na delovnem mestu »voznik gozdarske transportne kompozicije«, v organizacijski enoti Gozdarstvo Idrija. Z delom in razumevanjem s sodelavci je zadovoljen, njegova želja je, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Radomir Maličević (gozdar), Silvester Podobnik (vodja del) in Ivan Šušmelj (odkupovalec in merilec lesa) so se upokojili. O njihovem delu v družbi in načrtih za tretje življenjsko obdobje smo spregovorili v prvi številki SGG Utrip-a. Sara Kozorog (čistilka) in Ivan Krapež (miner) sta bila prezaposlena v Invalidsko podjetje Posočje. 13 14 SGG želje Piše: Marjan Krapež Bil je mesec marec ... Ko se je davnega leta 1889 za pravice in enakopravnost žensk začela boriti nemška socialistka Clara Zetkin Eissner in dala pobudo za praznovanje dneva vseh žensk na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, si najbrž ni nikoli mislila, kako daljnosežne posledice bo imela ta gesta za vse ženske sveta. Njen glas in glas vseh naprednih žensk je prinesel napredek v odnosu do žensk in do njihove enakopravnosti. Slovenke v tovrstni miselnosti niso prav nič izostajale, saj je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis »Slovenka«, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto dni kasneje. Tako je leta 1910 (kot prva Slovenka) doktorirala Marija Urbas - iz filozofije na graški univerzi, kar je bilo do posebno čast, da lahko vsem ženskam v SGG Utripu poklonim takrat le moška domena. posebno čestitko in jim voščim za Z uzakonitvijo splošne volilne nazaj in naprej. Da bi vedno imele pravice leta 1945 in s spremem- veliko dobre volje, navkljub debami ustave SFRJ leta 1974, kjer jstvu, da statistike kažejo razlike so zapisali, da lahko ženska svo- v sistemu plač in napredovanju, bodno odloča o rojstvih otrok in naj vam ne zmanjka možnosti in o prekinitvah nosečnosti iz nem- volje za to, predvsem pa želje po edicinskih razlogov, so se ženske uspešnem opravljanju različnih še bolj približale svobodnim nalog. odločitvam o lastnem življenju Danes ste ženske matere in žene, delavke in direktorice. Ste močne in enakopravnosti. Danes lahko občudujemo močne in odločne, a nežne in ljubeče. In ženske v politiki, zdravstvu, ponosne ste lahko, da ste ženske. športu, zvezdništvu, v znanstvenih krogih, umetnosti, na Tako vam želim ob vseh pretekpodročjih, o katerih niso v lih praznikih z besedo iskreno zgodovini najbrž niti sanjale. voščiti in zaključiti z mislijo Uspešna družba žensk je ogled- slovenskega dramskega igralca, alo, zaradi katerega so močnejše, Petra Ternovška: glasnejše in opaznejše tudi druge ženske, posledično pa to prinaša »Ko bi svet le vodili pesniki in večje spoštovanje moške popu- ženske.« lacije. In le upamo lahko, da jih na njihovi poti res ne bodo nikoli ustavili družbeni predsodki. V spomin na moč, ki so jo ženske zmogle s svojo vztrajnostjo v zadnjih stotih letih, v čast vsem materam, hčeram, ženam, vnukinjam, sodelavkam, danes praznujemo simbolne praznike, ki nimajo razlikovalne, ampak povezovalno vlogo. Zato mi je v veliko veselje in SGG kviz Piše: Bojan Rovan Nagradni SGG kviz 1. Ob ustanovitvi družbe SGG je bilo v njej zaposlenih: K) 800-1000 S) 1000-1200 U) 1200-1400 6. SGG ima v upravljanju (?) 11. Koliko dnin gojitvenih hektarjev koncesijskih goz- del je bilo opravljenih v letu dov: 2009? E) 10.000 - 20.000 N) 20.000 - 30.000 P) 30.000 - 40.000 T) 1100 - 1300 K) 1300 - 1500 N) 1500 - 1700 L) 0 C) 2 A) 4 Z) 2006 P) 2007 J) 2008 2. V matični družbi je trenutno zaposlenih: 7. Koliko traktorjev je imela 12. Katerega leta je SGG družba v lasti leta 2009? organiziral DTGDS? P) 80-90 T) 90-100 H) 100-110 3. Družba je razdeljena na (?) organizacijskih enot: S) 3 R) 4 B) 5 8. Koliko kamionov družba v lasti? U) 7 J) 8 S) 9 ima 13. Katero mesto je na DPGDS na Bledu lani osvojil Boštjan Pavšič? 4. SGG je pred kratkim praznoval: 9. Koliko žičnih žerjavov je delovalo v letu 2009? Z) 40 letnico L) 50 letnico O) 60 letnico 5. SGG sledi zahtevam standarda: J) ISO 14001 O) ISO 14100 A) ISO 14010 E) 4 L) 5 J) 6 10. Letni posek v letu 2009 je znašal R) 50.000 - 100.000 m3 Č) 100.000 - 150.000 m3 L) 150.000 - 200.000 m3 Geslo pošljite do 15. junija 2010 Na naslov: SGG Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli praktične nagrade. A) 3. mesto F) 5. mesto B) 7. mesto Obkrožite črko pred pravilnim odgovorom in jo vpišite v spodnjo tabelo. 1 2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 IME: PRIIMEK: NASLOV: POŠTA: 7 15 ČESNIK d.o.o. Pod Jelovico 11 6230 Postojna 05 726 28 91 PONEDELJEK-PETEK 8-12 13-17 SERVIS IN PRODAJA GOZDNEGA TER VRTNEGA PROGRAMA PROIZVAJALCEV: