Predlog, da se zagotovijo pogoji za razvoj šahovske vzgoje v

Predlog, da se zagotovijo pogoji za razvoj šahovske vzgoje v

Iztok Jelen, Šahovska zveza Slovenije
Strokovna skupina za izbirni predmet šah
Datum: 02. 10. 2013
PREDLOG, DA SE ZAGOTOVIJO POGOJI ZA RAZVOJ ŠAHOVSKE VZGOJE V SLOVENSKI
OSNOVNI ŠOLI – UTEMELJITVE Z OPISOM POGOJEV IN DOSEDANJEGA RAZVOJA
Priloga k predlogom Šahovske zveze Slovenije pristojnim političnim, upravnim in strokovnim
institucijam. V končnih opombah je opremljena z bolj podrobnimi pojasnili in s podatki o
virih.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kazalo:
Strokovni razlogi za uvedbo programa šaha v vzgojno-izobraževalni sistem
Pisna deklaracija Evropskega parlamenta št. 50/2011 o uvedbi programa šaha v
vzgojno-izobraževalne sisteme Evropske skupnosti
Dosedanji razvoj, dosežki in stanje šolskega šaha v Sloveniji
Institucionalni in sistemski pogoji nadaljnjega razvoja šahovske vzgoje v slovenski
osnovni šoli – sedanji so slabi in objektivno nevzdržni
Predlogi
Končne opombe s podrobnejšimi utemeljitvami in pojasnili
Viri, na katere se nanašajo sklici v besedilu končnih opomb
Stran:
…1
…2
…3
…4
…6
…7
… 24
1. Strokovni razlogi za uvedbo programa šaha v vzgojno-izobraževalni sistem
Šah je večtisočletna civilizacijska dediščina1 ki ima vrsto pomembnih razsežnosti: je formalni
jezik2, filozofska zamisel3 in posebno področje kulture4, družabna strateška in antagonistična
igra s polno informacijo5, model ali sredstvo za raziskave v različnih znanostih6, referenčni
predstavnik umskega športa7 in vzgojno-izobraževalno sredstvo8.
Pedagoška praksa, študije in raziskave pa tudi zgodovinske izkušnje9, pričajo, da šahovska
vzgoja, igranje in učenje šaha, spodbuja in razvija otrokove odlike mišljenja in osebnosti10.
Od tod se predpostavlja, da bi šahovska vzgoja lahko imela v sistemu vzgoje in izobraževanja
podobno vlogo za razvijanje omenjenih odlik, kot jo ima telesno-gibalna športna vzgoja za
razvijanje telesno-gibalnih in drugih sposobnosti. Za učenje in za razvijanje umskih
sposobnosti prek preprostih šahovskih vzorcev in poenostavljene šahovske igre, so otroci
dojemljivi že od zgodnjega otroštva.11 Eno najbolj hvaležnih obdobij za razvijanje sposobnosti
s šahovsko igro je prvo triletje osnovne šole.12 Za učenje prek šahovskih zakonitosti, ki ima
1/37
prenosni učni učinek na druga predmetna in življenjska področja, je optimalno zadnje triletje
osnovne šole.13 Šahovska vzgoja14 in telesno-gibalna športna vzgoja15 se med seboj
dopolnjujeta.
Pri uvajanju šaha v šole je pomembno jasno razmejiti med tremi aspekti:
(1) Šah kot vrsta športa in referenčni predstavnik umskega športa,
(2) Šah kot področje kulture in kot tisočletna civilizacijska dediščina,
(3) Šah kot pedagoško sredstvo in polnovredna šolska, predšolska ter akademska
disciplina.16
Šah je izjemno, edinstveno pedagoško sredstvo v tem, da s svojim prepletom strateškoproblemske in estetsko-umetnostne vsebine ter športno-tekmovalne oblike, razvija odlike
mišljenja in osebnosti v ustvarjalnem procesu igre s polno informacijo. Šahovsko igranje in
učenje je ena najbolj avtentičnih oblik vzgoje odlik mišljenja in osebnosti v osnovni šoli, ker
poteka v obliki športnega boja dveh osebnosti. Proizvaja stvaritve uma, trajno ohranjene s
preprostim zapisom, kadarkoli ponovljive in dostopne za analizo. Posebna privlačnost
šahovskega spopolnjevanja je v tem, da sproti povezuje teorijo s prakso, učenje in
spoznavanje z igro in ustvarjanjem. Za šah sta značilni enotnost in harmonija med športnotekmovalnimi in spoznavno-ustvarjalnimi cilji – iskanjem šahovske resnice in lepote. Ob
spoštovanju te osnovne vrednote klasične šahovske kulture je šah kraljevska igra in vzgojnooblikovalno sredstvo par excellence. Šah se kot pedagoško sredstvo lahko učinkovito
uporablja v obliki klasičnega šolskega predmeta, ki je v višjih razredih podprt z informacijskokomunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju: IKT). Poučevanje in igranje šaha pri šolskem
predmetu je mogoče na enostaven način organizirati tako, da doživljajo uspeh vsi učenci, ki
se zanj potrudijo.17 Zaradi svojega univerzalnega jezika, igralne narave in lahke dostopnosti
vsem starostim ter vsem socialnim slojem, tudi telesno prikrajšanim, je izvrstno sredstvo
socializacije, sredstvo za premoščanje socialnih, medkulturnih in medetničnih razlik ter
jezikovnih ovir.18
2. Pisna deklaracija Evropskega parlamenta št. 50/2011 o uvedbi programa šaha v
vzgojno-izobraževalne sisteme Evropske skupnosti
Navedeni in podobni argumenti ter predpostavke19 so pri evropskih poslancih prevladali nad
nekaterimi pomisleki20 in predsodki: Evropski parlament je 15. marca 2012 sprejel pisno
deklaracijo št. 50/2011: Pisna izjava o uvedbi programa »šah v šolah« v izobraževalne
sisteme v Evropski uniji,21 v kateri povzema koristi uvedbe programa šaha v šole na področjih
razvoja otrokovih odlik mišljenja in osebnosti (ustvarjalnost, intuicija, spomin, analitične
sposobnosti, sposobnost odločanja, odločnost, motiviranost, športno vedenje) ter
uresničevanja evropskih politik (dostopnost otrokom vseh družbenih skupin, socialna
kohezija, socialna integracija, boj proti diskriminaciji, kriminalu in različnim oblikam
zasvojenosti). Deklaracija se implicitno sklicuje na to, da je šah šport, poziva Evropsko
2/37
komisijo in države članice, naj spodbujajo uvajanje programa „šah v šolah“ v svojih vzgojnoizobraževalnih sistemih in eksplicitno poziva Evropsko komisijo »naj v svojem naslednjem
sporočilu o športu posveti potrebno pozornost programu „šah v šolah“ in od leta 2012 dalje
zagotovi dovolj finančnih sredstev zanj«. S svojo implicitno samoumevnostjo, da je šah
polnopraven šport, predstavlja deklaracija št. 50/2011 tudi pomemben politični akt za
uravnoteženje enostranskega kineziološkega pogleda na šport v evropski in s tem tudi v naši
športni politiki.22 Deklaracijo je podpisala tudi vsa osmerica slovenskih evropskih poslancev,
ne glede na različno politično pripadnost.23
Po poldrugem letu v Sloveniji odziva uradnih institucij na poziv Evropskega parlamenta še ni
bilo, čeprav je problematika zelo aktualna in težave na tem področju postajajo akutne. S
pričujočimi predlogi in utemeljitvami daje Šahovska zveza Slovenija pristojnim političnim,
upravnim in strokovnim institucijam pobudo in strokovne podlage, da se problematika uredi.
3. Dosedanji razvoj, dosežki in stanje šolskega šaha v Sloveniji
V Sloveniji je izbirni predmet šah v obveznem, interesna dejavnost šah pa v razširjenem
programu osnovne šole. Ob izpolnjenih strokovnih, kadrovskih in organizacijskih pogojih se
obe obliki šahovske vzgoje med seboj dopolnjujeta in skupaj lahko dajeta sinergijski vzgojnoizobraževalni učinek.24 Dosedanji dosežki na tem področju so v nekaterih pomembnih
segmentih znatni, vendar krhki in v resni nevarnosti, da propadejo, če ne bo vzpostavljena
sistemska institucionalna, strokovna in kadrovska podporna infrastruktura za razvoj šahovske
vzgoje v šoli. V ta namen je treba odpraviti tudi načelno pravno oviro, ki je v očitnem
vsebinskem nasprotju z deklaracijo Evropskega parlamenta: odsotnost zapisa javnega
interesa za razvijanje odlik mišljenja v Nacionalnem področju športa25, kamor je šah
sistemsko uvrščen.26
Šah je v slovenski osnovni šoli že od srede prejšnjega stoletja ena najbolj razširjenih
interesnih dejavnosti.27 V prejšnji državi se je metodiki njenega izvajanja posebej posvečala
Pedagoška fakulteta v Mariboru.28 V zadnjih desetletjih je množičnost upadla, v bistvenem
deležu tudi zato, ker je bila interesna dejavnost zaradi strokovne nepokritosti šaha s strani
izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih, športnih in šolskih institucij, na marsikateri šoli
odvisna od zunanjih mentorjev. V okviru interesne dejavnosti se poleg šahovskega
opismenjevanja, učenja šahovskih osnov,29 že več kot pol stoletja redno izvajajo šolska,
področna in državna prvenstva.30 V zadnjih dveh letih se za učence prvih treh razredov, ob
moralni podpori ministrstva, izvaja projekt Fideja in ŠZS-ja »Šah v vse slovenske šole«.31
Čeprav je šah na mednarodni ravni in v Sloveniji sistemsko uvrščen v šport, se šolski šah v
Sloveniji iz zgodovinskih razlogov in zaradi doktrinarnih zadržkov športne znanosti telesnogibalnega področja do umskega športa, formalno in vsebinsko razvija ločeno od preostalega
športnega področja32 ter brez kadrovske in strokovne podpore športnih institucij, oziroma
športnih pedagogov.33 Odvisen je torej od prostovoljske strokovne podpore šolskim
3/37
institucijam, oziroma vzgojno-izobraževalnim zavodom, s strani Šahovske zveze Slovenije in
njenih članov. Takšno stanje ni vzdržno, ker ne omogoča niti nadaljnjega razvoja niti
ohranjanje že dosežene razvojne stopnje.34
Od leta 2011 dalje se za izvajanje interesne dejavnosti mentorji lahko usposabljajo v okviru
usposabljanja za pridobitev licence v športu: strokovni delavec 1 – šahovski mentor.35
Učni načrt triletnega (lahko tudi krajšega) izbirnega predmeta šah, ki je bil sprejet leta
2002,36 je bil pripravljen ob predpostavki skupnega vzgojno-izobraževalnega učinkovanja z
interesno dejavnostjo šah, s katero je – če poenostavimo – v podobnem razmerju kot sta si
teorija in praksa. Letos se je predmet izvajal na 50 osnovnih šolah.37 Dejansko zanimanje zanj
je še bistveno večje, vendar do večje množičnosti iz že omenjenih razlogov in zaradi omejene
možnosti izbire ter izvajanja, ne pride. Za izvajanje predmeta z uporabo IKT-ja38 so v obdobju
od 2004 do 2008 učitelje usposabljali trije predpisani programi – trije 16-urni seminarji.39
Priprava strokovnih podlag za usposabljanje izvajalcev predpisanih in drugih seminarskih
programov usposabljanja za učitelje, ter razvoj učnih e-gradiv, sta v obdobju od leta 2003 do
2013 potekala prek projektov Računalniško opismenjevanje in E-šolstvo. Za delo v njima so
bile imenovane ustrezne strokovne skupine40, pretežno iz vrst Šahovske zveze Slovenije, ki je
Zavodu RS za šolstvo nudila strokovno podporo pri uvajanju predmeta. V okviru prvega
projekta so bili pripravljeni temelji, ki so omogočili izvajanje predmeta z uporabo
računalniških šahovskih izobraževalnih programov, v okviru drugega pa potrebna spletna
podpora.41 Svetovna šahovska zveza je v svojem nedavnem promocijskem dokumentu Šah v
šolah - naša globalna prihodnost, predstavila slovensko ministrstvo za izobraževanje kot
zgled drugim državam v oziru strokovne podpore predmetu šah prek spleta.42 Ta podpora je
pri nas še posebej pomembna, saj so bila vsa učna gradiva za izbirni predmet šah in za
usposabljanje njegovih učiteljev, vključno z učnim načrtom, doslej objavljena samo v e-obliki
– niso bila natisnjena.43
4. Institucionalni in sistemski pogoji nadaljnjega razvoja šahovske vzgoje v slovenski
osnovni šoli – sedanji so objektivno nevzdržni
Kljub temu, da so strokovne podlage in gradiva za izvajanje predmeta ustrezno pripravljene,
se nekatere druge ključne predpostavke, na katerih slonita učni načrt in nadaljnji razvoj
predmeta, ne izvajajo, oziroma niso zagotovljene:
(1) v strokovnem in kadrovskem oziru izobraževalne in šolske institucije šaha še vedno ne
pokrivajo, kar pomeni, da ni sistemsko poskrbljeno za strokovno podporo, za
izobraževanje kadrov in za razvoj teorije, didaktike in metodike poučevanja predmeta;
4/37
(2) seminarjev predpisanih programov, ki so bili namenjeni usposabljanju učiteljev za
izvajanje učnega načrta izbirnega predmeta šah, ministrstvo že 6 do 7 let ne razpisuje
več;
(3) Šahovska zveza, ki je v prehodnem obdobju od leta 2002 dalje, iz svojih sponzorskih
sredstev zagotavljala Zavodu RS za šolstvo strokovno podporo pri uvajanju predmeta, od
leta 2010 dalje nima več zaposlenega nobenega strokovnega sodelavca, s koncem
šolskega leta 2012/13 pa se izteka triletni mandat sedanji strokovni podpori, ki temelji
na prostovoljstvu. To pomeni, da bo v bližnji prihodnosti predmet ostal brez dosedanje
strokovne podpore;
(4) normativ glede števila učencev je neustrezen, ker ne upošteva, da gre za predmet s
področja športa (ali računalništva) in naj bi bilo zato pri njem največ 20 učencev v
razredu.
Vpeljevanje šahovske vzgoje v program splošno-izobraževalnih in drugih šol potegne za seboj
skrb za potrebno institucionalno, strokovno in kadrovsko podporno infrastrukturo.44 Pri tem
so na strokovni in kadrovski ravni v ospredju (a) priprava učnih načrtov, (b) priprava in
uporaba učnih in didaktičnih gradiv ter sredstev informacijsko-komunikacijske tehnologije,
(c) usposabljanje učiteljev45 in (d) razvoj teorije, didaktike in metodike šahovskega pouka in
šahovske interesne dejavnosti.46
Predpostavlja se, da bi bili formalni/formativni vzgojno-izobraževalni učinki47 lahko še
bistveno večji, če bi učenci imeli predmet šah ne le v tretjem triletnem obdobju osnovne šole
kot je to - v obliki izbirnega predmeta - že pri nas in v nekaterih drugih državah, ampak tudi v
prvem triletnem obdobju. V njem je cilj predmeta šah lahko usmerjen na izpolnjevanje
nekaterih temeljnih nalog vzgojno-izobraževalnega sistema.48 Zato v nekaterih državah
uvajajo šah kot obvezni šolski predmet za vse učence nižjih razredov osnovne šole. 49 O
ustrezni umestitvi pedagoškega šaha v predmetnik nižjih razredov osnovne šole bi na osnovi
mednarodnih spoznanj in izkušenj in priporočil kazalo razmisliti tudi pri nas.
Poleg skrbi za nadaljnji razvoj izbirnega predmeta šah in šahovske interesne dejavnosti, je
dodatna priporočljiva pot uvajanje tistih šahovskih vsebin in načinov razmišljanja v tiste
druge šolske predmete, kjer to lahko pripomore k boljšim učnim izidom.50
Področje šolskega šaha je v okviru javnih sistemov vzgoje in izobraževanja, univerzitetnih in
visokošolskih ustanov, še slabo institucionalizirano, zato deluje pri svetovni šahovski zvezi –
Fideju, posebna komisija za šolski šah.51 Podobno tudi pri mnogih nacionalnih šahovskih
zvezah.52 Skrb za razvoj teorije, didaktike in metodike šahovskega pouka, za izobraževanje
učiteljev šaha in za šolski šah, je tudi v Sloveniji treba prenesti na pristojne univerzitetne in
šolske institucije, zadolžene za razvoj vzgojno-izobraževalnega sistema.
5/37
Lahko povzamemo, da so sedanji institucionalni in sistemski pogoji razvoja šahovske vzgoje v
Sloveniji slabi in objektivno nevzdržni, ker:
(1) ne upoštevajo, da je izbirni predmet šah sam sebi svoj izvirni matični predmet - za razliko
od ogromne večine drugih šolskih izbirnih predmetov, šah v Sloveniji nima svojega
matičnega akademskega in šolskega predmeta, iz katerega bi črpal strokovne in
kadrovske pogoje za svoj razvoj;
(2) za strokovni razvoj predmetnega področja šah ni niti zaposlen niti zadolžen noben
strokovni delavec v državi;
(3) lahko izbirni predmet šah izvaja kdorkoli, ki izpolnjuje pogoje za učitelja v osnovni šoli –
za izvajanje predmeta šah se ne zahteva nobena dodatna izobrazba in nobena dodatna
usposobljenost;53
(4) učitelji izbirnega predmeta šah ne morejo zadovoljivo skrbeti za razvoj izbirnega
predmeta, ker:
a. mora biti njihova prvenstvena skrb posvečena obveznim šolskim predmetom, ki
jih poučujejo;
b. v veliki večini niso šahovski strokovnjaki;
c. mnogi nimajo ustreznih znanj niti za izvajanje predmeta, kaj šele za njegov razvoj,
saj so seminarji predpisanih programov usposabljanja za učitelje izbirnega
predmeta šah že od leta 2008 dalje ukinjeni, oziroma jih ne razpisujejo več;
(5) zaradi neupravičene sistemske prikrajšanosti (negativne diskriminacije) šaha znotraj
slovenskega športnega prostora, niti Šahovska zveza Slovenije – edina preostala
institucija, ki bi Zavodu RS za šolstvo lahko nudila strokovno podporo pri uvajanju
šolskega predmeta šah – nima zaposlenega nobenega strokovnega sodelavca (razen
tajnika), tako da je s sistemskega stališča razvoj šahovske stroke v Sloveniji objektivno
blokiran;
(6) šolska šahovska interesna dejavnost institucionalno in sistemsko ni zadovoljivo podprta.
Pričakujemo, da se bodo v okviru ministrstva in njegovih institucij našle ustrezne rešitve za
nadaljnji razvoj predmeta in za razvoj šahovske vzgoje ter njene teorije in prakse v vzgojnoizobraževalnem sistemu. Dosedanje rešitve za uvedbo izbirnega predmeta, ki so se izkazale
kot zadovoljive za krajše prehodno obdobje, ne zadoščajo več in jih v opisanih pogojih tudi
Šahovska zveza Slovenije ni več zmožna dovolj učinkovito podpirati.
5. Predlogi:
(1) Glede na opisane izjemne vzgojno-izobraževalne potenciale šolske šahovske vzgoje,
tradicijo in že doseženo razvojno stopnjo interesne dejavnosti šah ter izbirnega predmeta
šah v slovenski osnovni šoli, in v skladu s pisno deklaracijo Evropskega parlamenta št.
50/2011, naj se šahovski vzgoji zagotovi ustrezne razvojne pogoje.
(2) Sistemsko naj se zagotovijo strokovni, kadrovski in drugi pogoji:
6/37
a. da postane šah obvezni izbirni predmet v osnovni šoli (v perspektivi ločeno za
razredno in predmetno stopnjo),54
b. da se izvaja interesna dejavnost šah od 1. do 9. razreda, ločeno za razredno in
predmetno stopnjo,55
c. da se v nižjih razredih osnovne šole zagotovi izpeljava množičnega šahovskega
opismenjevanja (npr. za vse 10-letnike, podobno kot na Švedskem)56,
vse ob uporabi teorije, didaktike in metodike poučevanja šaha, katerih osnovni cilj je
razvijanje učenčevih odlik mišljenja in osebnosti.
V ta namen predlagamo:
(1) da Zavod RS za šolstvo zagotovi delovanje predmetne razvojne skupine za šah in se mu v
ta namen iz javnih sredstev zagotovi zaposlitev svetovalca ali vsaj financiranje zunanjega
strokovnega sodelavca za predmetno področje šah;
(2) da se zagotovijo vsakoletni razpisi seminarjev predpisanih programov za učitelje
izbirnega predmeta šah;
(3) da se uvede licenca za poučevanje izbirnega predmeta šah, oziroma ukrep, ki bo
zagotavljal, da izvajajo predmet ustrezno usposobljeni učitelji;
(4) da se normativi glede števila učencev pri izbirnem predmetu šah izenačijo z normativi, ki
veljajo za športne, oziroma za računalniške predmete;
(5) da se v okviru dodiplomskega izobraževanja učiteljev zagotovi, da vsi prihodnji učitelji,
ne glede na svojo osnovno predmetno smer, lahko izberejo izbirni predmet iz teorije,
didaktike in metodike poučevanja šolskega predmeta šah ter interesne dejavnosti šah,
za različne stopnje učenčevega spoznavnega razvoja;
(6) da se vzpostavijo sistemski in ostali pogoji za akademski razvoj teorije, didaktike in
metodike poučevanja šolskega predmeta šah in interesne dejavnosti šah;
(7) da bo možnost izbire izbirnega predmeta šah ter interesne dejavnosti šah, ponujena
učencem na vseh osnovnih šolah;
(8) da se nameni pozornost razvoju šahovske vzgoje tudi v prvem in drugem triletju osnovne
šole in tudi na drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, srednje in višje šole ter
fakultete, dijaški domovi …);
(9) da se v Nacionalni program športa vpiše:
a. javni interes za razvijanje odlik mišljenja in osebnosti s pomočjo športa57, ter
b. jasna razvidnost, da je šah polnopraven šport;58
(10) da se za prehodno obdobje, dokler Zavod RS za šolstvo ne bo imel zaposlenega
svetovalca za predmetno področje šah in dokler univerzitetne institucije ne bodo začele
formalno in dejansko pokrivati področja šahovske vzgoje in izobraževanja, Šahovski zvezi
Slovenije iz javnih sredstev zagotovi zaposlitev strokovnega sodelavca za področje
šahovske vzgoje in izobraževanja. 59
6. Končne opombe s podrobnejšimi utemeljitvami in pojasnili:
7/37
1
Šah izvira iz najenostavnejših 8 x 8 iger belega in črnega, poznanih najmanj 7000 let. Že
pred našim štetjem se začne diferenciacija iger na šahovnici na prvotne oblike šaha, goja in
dame. Liu Wenzhe (2002, str. 60). V 6. in 7. stoletju nastane na Kitajskem in v Indiji moderni
šah (str. 65), ki se nato prek Perzije razširi v smeri proti Rusiji, v drugi smeri pa na arabski
bližnji vzhod in ga nato v 9. stoletju Mavri med prodiranjem v Španijo zanesejo vanjo. Leta
1000 je bil razširjen že po vsej zahodni Evropi. V 15. stoletju se pod vplivom evropske
renesanse pravila gibanja figur dinamizirajo in ostanejo nato nespremenjena vse do danes.
(Vuković, 1972, str. 7-16).
2
Abecedo v formalnem jeziku šah tvorijo polja in figure, izbrana osnovna formula (aksiom) v
šahovski partiji je začetna postavitev, pravila izpeljave pa so pravila igre. Vsaka postavitev v
šahovski igri ustreza določeni formuli. (Veliki splošni leksikon, 2005, geselska iztočnica:
Formalni jezik).
3
Sodobni šah se je rodil leta 569 na Kitajskem kot filozofska zamisel, v kateri predstavlja
šahovnica vesolje, pet vrst šahovskih figur pet elementov vesolja, bele in črne figure ter
menjava potez med obema antagonistoma, pa boj med tezo in antitezo (Bidev, 1972, str. 6164). Šah kot institucija ni igra, ampak filozofska zamisel. Igra je le posamezna šahovska
partija (Vossen, 2008, str. 204-205).
4
Nekaj primerov: šahovska kultura kot kristalizacija modrosti, je zapuščina tradicionalne
kitajske umetnosti. Skupaj z igranjem glasbenih instrumentov, branjem in slikarstvom se je
igranje šaha nekoč štelo kot ena bistvenih odlik kitajskih literatov (Chess Culture, b.l.).
Šahovska kultura je bila del srednjeveškega kulturnega razvoja v vzhodni Aziji in v Iranu
(Place of Chess as Culture, 2007) V Evropi je bil šah v srednjem veku in renesansi del
plemiške kulture. (Place in Culture, b.l.). V novi urbani angleški kulturi 16. in zgodnjega 17.
stoletja je šahovsko bojevanje postalo nadomestek bojevanja ali tudi seksualnega osvajanja, s
katerim ljudje preskušajo svoje moške odlike, ki jih je tedaj družba zaznavala kot pogoj
zdravja posameznika in družbe. Šahovska metafora je zato postala sestavni del zgodnje
moderne angleške drame. (Timbrell, 2010, str. 2 in dalje). Poudarjeno kulturno noto ima
šahovska kompozicija. (Place in Culture, b.l.). Šahovske kompozicije so umetniške stvaritve v
polnem pomenu besede (Rachels 2008, str. 221). Prve ohranjene šahovske kompozicije –
mansube, so iz 9. stoletja (Vuković, 1972, str. 11-12; Stupica, 1982, str. 14-16). Šahovska igra
je v svoji logični in psihološki kompleksnosti mogočen mikrokozmos človeškega življenja,
obenem pa vesolje samo zase, v katerem ustvarjalnost in veščina ne vodita samo do lepih,
ampak tudi do sublimnih šahovskih stvaritev (Martin, 2008, str. 114; Petrović, 1971, nav. v:
Jelen 2008a, str. 29-31). Kulturna in raziskovalna razsežnost sta poudarjeni tudi pri dopisnem
šahu, ki je uveljavljen od prve polovice 19. stoletja dalje (Jelen 2008a, str. 31).
5
Družabne igre se delijo na hazardne in na strateške. Pri zadnjih je izid odvisen predvsem od
spretnosti igralcev. Šah je čista strateška igra med dvema antagonistoma. V matematični
teoriji iger je šah igra z vsoto nič ali antagonistična igra, kar pomeni, da izvirajo dobički
igralca izključno iz izgub nasprotnika. Sodi med igre s polno informacijo (Pietarinen, 2008,
str. 121). Je absolutno poštena igra (Vidmar, 1946, str. 10 in 19).
8/37
6
Na primer na področju umetne inteligence (Computers …, 1990), različnih vej psihologije
(Tancig, 1983; Saariluoma, 2001), matematike, lingvistike (Saussure, 1997 [1916],
ekonomije, prava (Pitamic, 1947) …
7
Šah ni telesno-gibalni, ampak umski šport in je uradno priznan s strani Mednarodnega
olimpijskega komiteja – MOK (angl. IOC). Svetovna šahovska zveza – Fide (FIDE: World
Chess Federation, 2008) je ena izmed 32 članic svetovnega združenja mednarodnih športnih
zvez, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite (Association of the IOC Recognized
International Sports Federations – ARISF, b.l.), hkrati pa tudi ena izmed štirih članic
mednarodnega združenja umskih športov (International Mind Sports Association – IMSA,
b.l.): bridge, dama, go in šah. Ima svoje šahovske olimpijade, redno od leta 1927 dalje
(Hooper in Whyld, 1992, str. 278) in sistem svetovnih prvenstev od leta 1886 dalje (str. 450).
Zadnje, 40. šahovske olimpijade v Carigradu, Turčija 2012, se je udeležilo 152 držav v odprti
in 127 držav v ženski konkurenci (40th Chess Olympiad, 2002).
8
Podrobneje so navedene razsežnosti šaha razčlenjene v gradivu delovne skupine Ministrstva
RS za šolstvo in šport o umestitvi šaha v slovenskem športnem prostoru, v uvodnem poglavju:
Tematsko področje šah (Jelen, 2007a, str. 1-6).
9
Šah je bil že v srednjeveškem sistemu vzgoje posvetnih fevdalcev ena izmed sedmih
viteških veščin – septem artes probitatis, predmet njihove intelektualne vzgoje. Po
Zaninoviću (1988, str. 54) je bila v omenjenem sistemu funkcija igre na šahovnici tudi ta, »da
razvije sposobnost orientacije v različnih položajih na polju in v gozdu, iznajdljivost in
sposobnost izdelave načrta za napad in obrambo«. Uporaba šaha v vojaškem izobraževanju je
aktualna še danes (Kende, Seres, 2006). Omenjeni model viteške vzgoje je bil razvit po vzorih
vplivne knjige Disciplina Clericalis z začetka 12. stoletja, ki opredeljuje sedem veščin
srednjeveškega odličnika, med njimi tudi šah (Hulme, 1919, str. 22-23; Jelen, 2010). Sir
Thomas Elyot je v knjigi Book of the Governor (1531), s katero je po Lewisu (1990, str. 274275) osnoval kasnejšo klasično vzgojo angleških zasebnih šol, ki so pripravljale učence na
univerzitetni študij, zapisal: »Izmed vseh iger, ki ne vsebujejo telesnega naprezanja, je najbolj
priporočljiv šah: zato ker je resnično izvrsten pripomoček, ki ostri razum in razvija spomin.
Igranje šaha postane še posebej priporočljivo, če smo prebrali in upoštevali nasvete glede
šahovskega razmišljanja. Knjige teh nasvetov poznamo v angleščini, vendar so redke, ker ni
dosti mož, ki v šahovski igri iščejo vrlino modrosti« (Navedek iz Radford, 1990, str. 76-79).
»Knjige, ki jih omenja Sir Elyot, se verjetno nanašajo na Caxtonova pisanja in na dolgo
tradicijo, po kateri so s pomočjo šaha ponazarjali spodobno vedenje, tako posameznikovo kot
družbeno« (Goldstein, 1988, navedeno v Radford, 1990, prav tam). Benjamin Franklin (1786)
je v svojem eseju, posvečenem vzgojno-formalnim/formativnim odlikam šahovske igre ter
priporočilom, kako jih s pomočjo šaha razvijati, v uvodu zapisal, da si posameznik s šahom
»pridobi ali okrepi več zelo pomembnih odlik mišljenja, koristnih v človeškem življenju, tako da
postanejo navade, pripravljene za vse situacije«.
10
»Šah je aktivnost, ki dovoljuje igralcem, da izkoristijo skoraj vse razpoložljive spoznavne
sposobnosti. Zato je idealen laboratorij, v katerem se začne vstopanje v različne aktivnosti
uma in njegovih fizičnih korelatov« (Rasskin-Gutman 2009, str. XV). Pouk šaha je primeren
tako za nadpovprečno kot za podpovprečno nadarjene otroke (Marjoram, 1988, str. 105, 112;
Tancer, 1991), pri čemer se uporablja metodika, ki omogoča, da imajo možnost doživljanja
uspeha vsi prizadevni učenci (Učni načrt …, 2002, str. 27-28; Jelen, 2007c, str. 1-2)
9/37
11
Ruski pedagog Suhin (2012a) je razvil metodiko, kako je z učenjem šaha v družinskem
krogu ali v vzgojno-varstvenih ustanovah, mogoče razvijati odlike mišljenja v predšolskem
starostnem obdobju. Razvil je vrsto didaktičnih vaj za otroke, ločeno za starosti 3,5, 4,5 in 5,5
let in s postopno naraščajočo zahtevnostjo znotraj posameznega starostnega razreda.
Dva primera nalog, ki jih lahko skupaj s starši ali vzgojitelji rešijo že otroci stari tri leta in pol
(Razvijanje odlik …, 2011):
Prvi primer:
Beli na potezi. Zmaga tisti, ki vzame vse nasprotnikove figure.
Preden začnemo z vajo, otroku prikažemo in skupaj z njim vadimo gibanje
(premočrtno po navpičnici ali vodoravnici) in vzetje (oznaka: x) šahovske figure
trdnjava (oznaka: T).
Beli ima samo dve možnosti: 1. Tb1 ali 1. Txa2. Otrok bo hitro ugotovil, da je
pravilno 1. Txa2. Vendar bi eno potezo kasneje zmagala tudi druga izbira: 1. Tb1,
ker bi po njej bil črni v nujnici (to je: zanj bi bilo bolje, če ne bi bil na potezi) in bi
zato moral svojo trdnjavo premakniti na polje, na katerega udarja bela trdnjava.
Drugi primer:
Kako se beli na potezi reši pred porazom? Ta primer je nekoliko težji, vendar bo
otrok, ki ima že dovolj vaje z enostavnejšimi nalogami, hitro ugotovil, da ga pred
porazom reši samo poteza 1. Ta2! in na 1… T1b2, 2. Ta1!, na 1… T3b2 pa 2. Ta3!
(Klicaj je oznaka za odlično potezo).
Z reševanjem takšnih nalog, didaktično prirejenih za določeno starost, oziroma raven
spoznavnega razvoja, si otrok razvija sposobnost notranjega načrtovanja akcij in
druge pomembne odlike mišljenja, ki jih bo potreboval v šoli in v življenju. Igra
poteka s pravimi figurami, na izrezkih kartonske šahovnice, za najmlajše najprej v
prostoru 2x2 polji, ki ga s starostjo, oziroma izkušenostjo, postopno širimo prek
prostorov 2x3, 3x3, 3x4 in 4x4, do končnega šahovskega prostora 8x8 polj. V naloge
postopno uvajamo tudi preostale figure: lovca, kmeta, damo, skakača in kralja.
12
Klasik totalne pedagogike, Suhomlinski, je zapisal, da si brez šahovske igre ne zna
predstavljati polnovredne vzgoje mišljenja v nižjih razredih osnovne šole. Igranje šaha mora
vstopiti v življenje osnovne šole kot eden izmed elementov intelektualnega razvoja. Gre
posebej za nižje razrede osnovne šole, v katerih ima intelektualna vzgoja posebno mesto in
zahteva posebne oblike in metode dela (Sukhomlinsky 2003, str. 86 – v spletni različici
prevedenega originalnega dela). Suhin je v ta namen razvil »tehnologijo razvoja sposobnosti
delovanja v umu - z uporabo šaha« (2012, str. 271), ki temelji na spoznanjih psihologov
Vigotskega, Elkonina, Ponomarjeva in Galjperina (Prav tam, str. 11-15). Gre za uporabo
teorije Ponomarjeva o petih etapah razvoja sposobnosti notranjega načrtovanja akcij (str. 1314), ki vsebuje neločljivo enotnost domišljije, pozornosti, spomina in mišljenja (Suhin, 2009a,
str. 2). »Šah je kot od Boga ustvarjen material ali model za razvijanje sposobnosti delovanja v
umu«, ki poteka od 7. do 12. leta starosti, je zapisal Aleksejev (1990, str. 45) v članku, v
katerem podaja osnove metodike razvijanja mišljenja s pomočjo šaha. Didaktika in metodika,
oz. tehnologija poučevanja šaha kot sredstva za razvijanje intelektualnih sposobnosti v prvih
treh razredih osnovne šole, je razvita v delih Aniščeve (2003), Suhina (1998, 2002, 2004,
2007b) in Karbuzove (2007). Delo slednje vsebuje pregled razvojno in pedagoško psiholoških
podlag ter njihovo konkretno uporabo pri poučevanju šaha v tem starostnem obdobju. Pri
predšolskem in pri šolskem šahovskem predmetu za prve tri do štiri razrede osnovne šole gre
v osnovi za »jasno strukturiran sistem motivacijskih razvojnih in didaktičnih iger postopno
naraščajoče težavnosti« (Suhin, 2005).
10/37
V nekaterih državah se šah izvaja v prvih razredih osnovne šole kot izbirni, v nekaterih celo
kot obvezni predmet. V Armeniji je npr. od leta 2012 dalje šah obvezni šolski predmet za vse
otroke nad 6. letom starosti. Namenjen je spodbujanju neodvisnega strateškega mišljenja. Več
kot 40.000 otrok v 1500 osnovnih šolah poučuje dvakrat tedensko 1200 učiteljev,
usposobljenih za poučevanje šaha (Chess is a Mandatory ..., 2013).
13
Šahovska igra je abstraktna, zato je polno razumevanje njenih splošnih zakonitosti, ki naj bi
imelo prenosno učno moč na druga predmetna in življenjska področja, možno šele v tretjem
triletju osnovne šole (več o tovrstnem šahovskem poučevanju in učenju v: Jelen, 2013).
14
Ključna naloga šahovske vzgoje in izobraževanja v predšolskih in šolskih ustanovah je
prispevati k intelektualnemu in osebnostnemu razvoju otrok. Temu cilju podrejena naloga je
usvojitev šahovske igre kot sestavnega dela svetovne kulture (Suhin, 2012, str. 260). Ločimo
štiri osnovna področja poučevanja šaha v pedagoške namene: poučevanje šaha kot razvojnega
sredstva:
(1) V družini, v starostnem obdobju od 2. do 4. leta. Priporočeno je, da malčka seznanijo s
šahom starši in si pri tem pomagajo s specialnim učno-metodičnim priročnikom (npr:
Suhin, 1994, 2008 /Sukhin/ in 2012a).
(2) V otroškem vrtcu, v obdobju od 5. do 6. leta starosti. Zanj se, poleg že omenjenih v
prejšnjem odstavku, uporabljajo še drugi učbeniki za otroške vrtce (npr. Grišin, 1991, oz.
Chess Palace …, 2013).
(3) V treh nižjih razredih osnovne šole. Zanj se npr. lahko uporabljajo specialni učbeniki,
delovni zvezki, zvezki za preverjanje in zbirke nalog za učence, oz. priročniki za učitelje,
ki jih je napisal Suhin za prvo (za učence: 2007ab, 2009b, 2011bcd, 2012b; za učitelje:
2011e), drugo (2011fg, 2012cdg; 2012e) in tretje (2008bc, 2010ab, 2011h; 2009c) leto
učenja. Na podobnih teoretskih podlagah je napisan tudi učbenik Gabazove (2007).
(4) V zadnjem triletju osnovne šole, ko učenci dosežejo stopnjo abstraktno-logičnega
mišljenja v svojem spoznavnem razvoju. V njem se uporablja specialna metodika
izkustvenega šahovskega učenja v krogih, z uporabo zakonitosti in načel splošne šahovske
teorije, ki imajo prenosno učno moč na druga predmetna in življenjska področja (Jelen,
2013). Poučevanje in učenje poteka z uporabo sredstev informacijsko-komunikacijske
tehnologije in vključuje tudi osnovno teorijo posameznih faz šahovske igre, teorijo
kombiniranja in retrogradno analizo. Ne poučujemo specialističnih šahovskih znanj, saj ta
nimajo večje prenosne učne moči in za njihovo poučevanje učitelji splošno-izobraževalnih
šol niso usposobljeni.
Prva tri obdobja opredeljuje in z njimi zaključuje Suhin (2012, str. 268-269), četrto pa je
dodano na podlagi uvedbe izbirnega predmeta šah v Sloveniji (Učni načrt …, 2002),
desetletnih izkušenj njegovega uvajanja (Jelen, 2007b in 2013) in dejstva, da tudi nekatere
druge evropske države (Španija, Francija, Črna Gora, Srbija …) izvajajo izbirni predmet šah v
tem starostnem obdobju.
Obstoji tudi učbenik za poučevanje predmeta šah v osnovni šoli od 4. do 6. razreda (Blanco,
2001). Za to starostno obdobje se je določeno obdobje od 1988 dalje za vse učence izvajal
obvezni predmet šah v Venezueli (Linder, 1990, str. 165, navedeno v: Mc Donald, 2004, str.
6).
11/37
15
Šolski predmet, ki je po vsebini telesno-gibalna športna vzgoja ali preprosto telesna vzgoja
kot se v večini primerljivih držav tudi dejansko imenuje (Physical Education), se pri nas
imenuje športna vzgoja (od nedavnega celo samo šport). Če bi šlo res za športno vzgojo, bi
morali v predmet vključiti tudi šahovsko vzgojo. Ker temu ni tako, ampak gre dejansko za
telesno-gibalno športno vzgojo, je šah oz. šahovska vzgoja poseben, ločen predmet. Glede na
vsebinsko različnost telesno-gibalnega športa v primerjavi z umskim, je takšna vsebinska
delitev primerna. Sporno je le poimenovanje. »Nobena država na svetu doslej ni spremenila
termina ʺtelesna vzgojaʺ v ʺšportno vzgojoʺ razen Slovenije« (Šugman, 1997, str. 23).
16
Povzeto po Suhin (2008a) in dopolnjeno.
17
Povzeto po Jelenu (2003) in dopolnjeno. Ali, če parafraziramo akademika Milana Vidmarja
(1946, str. 19): Šah imenujemo kraljevska igra, ne zato ker v njej nastopa kralj in ne zato ker
so jo igrali kralji, temveč zato ker je s svojo poštenostjo, neizčrpno vsebino in lepoto stvaritev
igra nad igrami, v vzgojnem in kulturnem pomenu. »Šah je za duha mnogo več kakor sta
telovadba in šport za telo. Šah gradi pravemu šahistu značaj. Zato mora šola šahu odpreti
vrata, zato naj šah vdre v delavske in kmetske domove, zato naj postane igra vsega naroda.«
(Prav tam, str. 10).
18
Povzeto po Marjoram, 1988, str. 111-112 in Mc Donald, 2004, str. 10, 18-20, 26-28, 93 in
97. Tudi raziskava univerze v Reykjaviku (Islandija), na šoli, v kateri so učenci z različnimi
maternimi jeziki, je pokazala, da pri različnih športnih in kulturnih interesnih dejavnostih
učencev 5. in 7. razreda, jezik ni bil ovira edino pri plesu in šahu (Well-being …, 2011).
19
Predpostavlja se, »da igranje šaha omogoča strateško mišljenje v politiki ali podjetništvu«, je
zapisala Marentič – Požarnik, ki ugotavlja, da je šolsko učenje često inertno – ni dovolj
uporabno v nekoliko spremenjenih okoliščinah (2000, str. 98). Šahovsko učenje razvija odlike
mišljenja v procesih, ki se odvijajo spontano in olajšuje učenčevo napredovanje pri vseh ostalih
šolskih predmetih, piše Suhin (2007). Ruski akademik Š. A. Amonašvili, ki je leta 1964
eksperimentalno vpeljal šah v učni načrt od 1. do 8. razreda osnovne šole, piše: šah v šoli »ni
predmet, niti šport, je neki način človeškega spoznavanja in mišljenja in ga je potrebno imeti v
šoli kot obvezni izobraževalni tečaj« (navedeno v Timofejev, 2007, kjer avtor pojasnjuje
pristope k predmetu šah v nižjih razredih osnovne šole, obravnavane v Timofejev, 2006). Šah je
idealna pot za znanstveno preučevanje problemov odločanja in reševanja problemov (Horgan,
1988). Šahovska veščina ni osamljena posebnost, ampak prej paradigma visoko pretanjene
spoznavne sposobnosti (Horgan, 1986, str. 4).
20
De Groot (1978) ločuje dve ravni koristi, ki jih učencem lahko prinese šahovsko učenje: (1.)
nižjo, kot npr. zvišanje sposobnosti za osredotočenost in (2.) višjo, kamor uvršča zvišanje
inteligence, ustvarjalnosti in šolske uspešnosti. Glede koristi šahovskega učenja za razvoj otrok
ni dvoma. Poskusi, na neovrgljiv način dokazati, da so te koristi res tako visoke, da bi bilo šah
smiselno uvrstiti v redni šolski predmetnik, pa so se doslej izjalovili (Gobet & Campitelli,
2005, str. 25).
21
V uradnem slovenskem prevodu deklaracije je zapisano, da pristojnost Evropskega
parlamenta za sprejem deklaracije o šahu izvira iz Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki v
6. členu določa »da šport spada med področja, na katerih je Unija »pristojna za izvajanje
ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic«. (Pisna izjava …, 2012).
12/37
22
Pogled kineziologije na šport je zaradi predmeta, oz. doktrine njene znanosti objektivno
enostranski, ker ne more obseči športa v vsej njegovi družbeni pojavnosti. Glede
prevladujočih sposobnosti, ki določajo uspeh znotraj posameznega športa »ločimo npr.
izrazito miselne športe in športe koncentracije na eni strani, od športov, ki skoraj izključno
temeljijo na golih fizičnih (gibalnih) sposobnosti na drugi«, piše Pisk (2005) v znanstvenem
članku »Razpiranje filozofije športa«. Takšni razdelitvi športov pritrjuje tudi Šugman (1997)
v nekem drugem pomembnem oziru: »… principi tekmovanj v športu [so] urejeni tako, da se
v načelu srečujejo med seboj enakovredni tekmeci, kar daje tekmi smisel in lepoto. To velja
tako za športne panoge, ki temeljijo izključno na energetski komponenti človeka (npr. atletika,
plavanje, nogomet itd.) kot za t.i. miselne panoge (šah, go ipd.). S tega vidika, torej z vidika
lepote kot bistva umetnosti, je šport ocenjeval tudi J. Vidmar, ki je menil, da je šport (igra) lep
le, če sta tekmeca enakovredna, kajti le na ta način lahko do kraja razvijeta vse svoje
sposobnosti.« (str. 17). Šah je na polu miselnih športov in športov koncentracije. Ker
kineziologija o šahu ne zna in tudi objektivno ne more dosti povedati, zanjo ni šport.
Zanikanje šaha je pogoj, da se kineziologija lahko proglaša za znanost o športu. Od tod odpori
njenih predstavnikov, da se v krovne športne pravne akte zapiše javni interes za razvijanje
odlik mišljenja in jasna razvidnost, da je šah polnopraven šport. V resnici je kineziologija
znanost o telesno-gibalnem športu. Njene opredelitve športa so opredelitve telesno-gibalnega
športa. Potreben je širši, antropološki pogled na šport, da ga zajamemo v vsej njegovi
družbeno zgodovinski pojavnosti. Kineziološki pogled na šport je torej treba v športni politiki
uravnotežiti, ga omejiti na področje telesno-gibalnega športa. Slovenska športna politika
doslej te naloge ni opravila, čeprav je bila s strani Šahovske zveze Slovenije na to večkrat
argumentirano opozorjena – tako na ministrski kot na drugih ravneh kot tudi v okviru posebej
v ta namen imenovane delovne skupine ministrstva (npr. Jelen, 2007a). Pri sprejemu Evropske
listine o športu (1992), ki vsebuje pretežno kineziološko definicijo športa (čl. 2, str. 1), je v
tem oziru spodrsnilo tudi evropski športni politiki. Novejša Bela knjiga o športu (2007) te
napake ne ponavlja, vendar je tudi ne popravlja (ne vsebuje definicije športa). Ena izmed
očitnih posledic teh zdrsov je možnost neupravičeno prikrajšanega položaja šaha v športnem
in s tem v širšem družbenem prostoru. Zato je Pisna deklaracija Evropskega parlamenta št.
50/2011 pomemben politični akt za odpravljanje posledic omenjenih zdrsov na vseh ravneh.
23
Deklaracija (Declaration …, 2012 ali uradni prevod: Pisna izjava …, 2012) med drugim
opozarja tudi na izide raziskav in študij o učinkih šahovskega igranja in učenja na otrokov
razvoj. Deklaracijo je podpisalo 415 poslancev. Seznam vseh podpisnikov je dostopen v
Annex 3 … (2012). Kot informacijo so poslanci že pred začetkom postopka sprejemanja
deklaracije prejeli gradivo parlamentarne knjižnice Poučevanje šaha v šolah držav Evropske
skupnosti (Réginaud, 2011). Iz njega so dostopne tudi povezave do izidov različnih raziskav
in študij o vzgojno-izobraževalnih učinkih šahovskega igranja in učenja, npr. Dauvergne
(2000), Mc Donald (2004), Noir (2002).
24
Komplementarnost med interesno dejavnostjo in izbirnim predmetom je razvidna iz njunih
različnih ciljev in vsebin, povzetih v besedilu zloženke Šahovska vzgoja v osnovni šoli
(2008b).
25
V veljavnem Nacionalnem programu športa (2000) je šah omenjen samo posredno, v
merilih za finančno ovrednotenje programa (poglavje 7), kjer so v izhodiščih »športne
organizacije oziroma izvajalci miselnih iger« uvrščeni v 4. skupino športnih panog. Pomen
razvoja gibalnih sposobnosti je v nacionalnem programu športa omenjen devetkrat, pomen
13/37
razvoja odlik mišljenja nikjer (omenja pa se, da razvoj gibalnih sposobnosti vpliva na otrokov
spoznavni razvoj). Ker javni interes za razvijanje odlik mišljenja ni zapisan, je šah kot
referenčni predstavnik umskega športa, pravno in v praktičnih posledicah, v neupravičeno
prikrajšanem (negativno diskriminiranem) položaju v slovenskem športnem in s tem tudi v
širšem družbenem prostoru.
26
Šah je v Sloveniji sistemsko umeščen v šport že vse od začetka nove Jugoslavije: 14. aprila
1946 je bila na skupščini Fizkulturne zveze Slovenije izvoljena strokovna komisija. ki je
imela tudi posebnega predstavnika za šah. Šah je bil tedaj ena izmed 16 športnih panog, ki so
jih pokrivali člani odbora (S skupščine …, 1946).
27
V slovenski osnovni šoli so se šahovski krožki razvili med prvimi, že takoj po drugi
svetovni vojni. (Tancer, 1986b, str. 4). Na začetku sedemdesetih let je na 863 osnovnih šolah
delovalo okoli 700 šahovskih krožkov, konec sedemdesetih let še 580 (Preinfalk, 1980).
Raziskave Zavoda za šolstvo (Rakčević, 1983, str. 28-32) in Pedagoškega inštituta, so
pokazale, da je bila tedaj šahovska interesna dejavnost po številu vključenih učencev na 3.
mestu, takoj za planinstvom in taborništvom (Prav tam, navedeno po Tancer, 1986c, str. 125),
v celodnevnih osnovnih šolah pa na 4. mestu med 36 interesnimi dejavnostmi in je zajemala
skoraj 14 odstotkov vseh učencev (Novak 1983, str. 28-29). Ocenjujemo, da ima zdaj razvito
šahovsko interesno dejavnost nekaj manj kot polovica osnovnih šol. Pogoji so zdaj trši,
konkurenca drugih dejavnosti, ki imajo boljše institucionalne in kadrovske pogoje, širša.
Slika: Zemljevid šolskih šahovskih krožkov 2013/2014 (16. 9. 2013). Pridobljeno 23. 9.
2013 s: http://www.sah-zveza.si/sahvsole/
28
V okviru dodiplomskega predmeta iz metodike vodenja interesne dejavnosti, je bilo od leta
1975 dalje vrsto let možno izbrati usposabljanje za vodenje šahovske interesne dejavnosti na
tedanji Mariborski pedagoški akademiji, kasneje fakulteti. (Tancer, 1986a, str. 44-45).
14/37
Fakulteta je leta 1986 pripravila vsejugoslovanski posvet o šolskem šahu (VEČER, 9. oktobra
1982) in izdala didaktično-metodično gradivo Šah v osnovni šoli (Tancer, 1986b). Pregled
pomembnih sestavin za načrtovanje in za izvajanje interesne dejavnosti vsebuje diplomska
naloga Kozole (1994).
29
Šahovska pismenost, poznavanje šahovskih osnov, omogoča dostop do vzgojnoizobraževalnega učinkovanja šahovske igre in kulturnih dobrin iz zakladnice šahovskih
mojstrovin ter sodobnih šahovskih dogajanj.
30
V obdobju razcveta, na začetku sedemdesetih let, se je šolskih in medšolskih tekmovanj
različnih ravni vsako leto udeleževalo nad 40.000 učencev in učenk ali 15 odstotkov vseh
osnovnošolcev (Tancer, 1975 in 1986b, str. 4). Šahovska tekmovanja osnovnošolcev je v
prejšnji državi močno podpirala tedanja Zveza prijateljev mladine.
31
Projekt se bo odslej odvijal tudi v sklopu projekta evropskih mest Šah v šole – »European
CIS Towns«, ki je postal sestavni del projekta evropskih mest športa – »European Towns of
Sport«, ki ga podpira Evropska unija. (Agreement …, 2013). V Sloveniji je v projekt trenutno
vključenih 219 osnovnih šol. Slovenski del projekta je mogoče spremljati na spletni strani
ŠZS (Šah ..., 2013).
32
Izbirni predmet šah v osnovni šoli je neodvisen predmet in ne sodi v sklop izbirnih
predmetov s področja športa. Predlagateljica učnega načrta zanj, Šahovskega zveza Slovenije,
ima sicer status nacionalne panožne športne zveza, vendar niti s strani športnih institucij niti iz
drugih javnih virov ne prejema nobenih sredstev ali podpore za pomoč, ki jo nudi šolskim
institucijam pri uvajanju predmeta.
33
Športne institucije so v Sloveniji sicer formalno zadolžene za celotno področje športa, torej
tudi za šah, vendar vsebinsko, strokovno in kadrovsko pokrivajo samo telesno-gibalno
področje športa. V teh ključnih razvojnih pogojih področje šaha (in umskega športa nasploh)
institucionalno ni pokrito.
34
Odkar Šahovska zveza Slovenije nima več zaposlenega strokovnega sodelavca, celotna
Slovenija nima zaposlenega niti enega strokovnega delavca za področje šah – še več, nobena
institucija nima zaposlenega delavca, ki bi v okviru svojih delovnih nalog bil vsaj delno
zadolžen tudi za šahovsko področje v vsebinskem, strokovnem, razvojnem ali kadrovskem
smislu. Vendar šah je uradno šport, je uradna interesna dejavnost in je uradni izbirni predmet
v osnovni šoli. Za področje telesno-gibalnega šolskega športa skrbi vrsta institucij in na
stotine zaposlenih – na področju šolskega šaha ni zaposlen nihče, niti kot zunanji sodelavec.
35
105-urni program usposabljanja strokovnih delavcev v športu za pridobitev naziva
strokovni delavec 1 – šahovski mentor, je bil prvič izpeljan leta 2012. Je samostojni sestavni
del tristopenjskega 315-urnega Programa usposabljanja strokovnih delavcev v šahu –
področje vzgoje in izobraževanja ter treniranja (2011), ki se na drugi in tretji stopnji razdeli na
učiteljsko in na trenersko smer. Zaradi opisane odsotnosti podporne institucionalne
infrastrukture, je vprašljivo, če bodo nadaljnje izpeljave še mogoče.
36
Učni načrt izbirnega predmeta šah (2002) ni bil natisnjen, je pa v prvotni obliki dostopen na
spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
15/37
37
Po upadu zaradi ukinitve obvezne izbire treh izbirnih predmetov, zanimanje za izbirni
predmet šah v zadnjih štirih letih znova narašča.
Slika: Naraščanje zanimanja za izbirni predmet šah v obdobju 2009-2013 (Jelen, 2012b).
38
Poleg računalniških šahovskih izobraževalnih programov, je posebej pomembna uporaba
računalniških šahovskih analizatorjev (analiznih motorjev), ki nudijo sprotna vrnitvena
sporočila o kakovosti šahovskih potez in načrtov (Jelen, 2013). Zato se predmet pri veliki
večini ur izvaja v računalniški učilnici (Učni načrt ..., 2002). Gre za pomembno razliko v
primerjavi z učnimi načrti izbirnega predmeta šah v drugih državah (npr. v Črni Gori: Izborni
… Osnovi šaha, 2006 in Izborni … Šah 1, 2006), ki omogoča, da lahko učni načrt uspešno
izvaja tudi šahovsko manj izurjen učitelj. Poznati mora splošno šahovsko teorijo in specialno
didaktiko ter metodiko šahovskega pouka z uporabo IKT-ja – imeti mora torej znanja, ki jih je
mogoče pridobiti s pomočjo treh 16-urnih seminarjih predpisanih programov za učitelje
izbirnega predmeta šah (Izobrazbeni pogoji …, 2003; Šah 1 …, 2004; Šah 2 …, 2004; Šah 3
…, 2004), medtem ko ga v vlogi šahovskega strokovnjaka nadomešča predvsem računalniški
analizator (Praznik, 2009), deloma tudi vrnitvena sporočila namenskega računalniškega
šahovskega izobraževalnega programa (Jelen in Ukmar, 2006). V Srbiji npr. temu ni tako
(Uvođenje šaha u školski sistem, 2010), zato tam zahtevajo, da ima učitelj, ki poučuje izbirni
predmet šah od 1. do 4. razreda, poleg opravljenega izobraževanja za izvajanje izbirnega
predmeta šah, na Fakulteti za učitelje oz. na Fakulteti za šport in telesno kulturo (Šah, b.l.;
Sadržaji programa šaha za obuku šaha, 2010; Šah 2 – Nastavni plan i program, b.l.;
Martinović, Marković, Branković, 2011 in 2012), še drugo šahovsko kategorijo, od 5.-8.
razreda pa prvo šahovsko kategorijo (Srbija, 2007). V Sloveniji bi takšna zahteva izbirni
predmet praktično onemogočila, ker med učitelji ni dovolj kategoriziranih šahistov (težave z
izpolnjevanjem tega pogoja imajo tudi v Srbiji).
39
Predpisani v Uradnem listu RS (Izobrazbeni pogoji …, 2003). S strani ministrstva potrjeni
trije predpisani programi 16-urnega seminarskega usposabljanja za učitelje izbirnega
predmeta šah: Šah 1 – šahovske osnove (2004), Šah 2 – šahovsko kombiniranje (2004) in Šah
3 – šahovska strategija (2004).
40
Pri Zavodu RS za šolstvo sta bili za koledarski leti 2004 in 2005 imenovani razvojna
skupina za e-šah in ekspertna skupina šah. Imenovanje skupin je omogočilo, da so bili
izpeljani nekateri izmed ključnih projektov za normalno izvajanje izbirnega predmeta:
- priprava prvih e-gradiv za izvajanje predpisanih programov usposabljanja učiteljev;
- izpeljava usposabljanja bodočih izobraževalcev učiteljev izbirnega predmeta šah
(oktober-december 2004);
16/37
priprava delovnih listov Šah 1 – šahovske osnove (februar 2005);
priprava, oziroma zagotovitev računalniških šahovskih izobraževalnih programov Fritz
(oktober 2004) in Šah za omrežja (november 2005);
- priprava priročnika Šah za omrežja (februar 2006).
Zavod RS za šolstvo je za obdobje 2006-2007 imenoval strokovno skupino 5B2-oš-šah. S tem
je bilo omogočeno, da so strokovnjaki Šahovske zveze Slovenije nadaljevali:
- s pripravljanjem učnih in didaktičnih e-gradiv, seminarskih programov ter drugih
strokovnih podlag za poučevanje izbirnega predmeta šah;
- s svojimi pripravami na izvajanje predpisanih seminarskih programov za učitelje izbirnega
predmeta šah;
- z izvajanjem izobraževanja bodočih izobraževalcev učiteljev izbirnega predmeta šah, z
namenom, da bi ti dopolnili oziroma postopno nadomestili ekipo tedanjih izobraževalcev.
Delo strokovne skupine za šah je bilo mogoče nadaljevati do februarja 2008, nakar so se njeni
člani prijavili v projekt E-šolstvo. Po dveh letih je bila konec maja 2010 v projekt vključena
samostojna področna skupina šah. Njen mandat se je iztekel z zaključkom projekta, 31.
avgusta 2013. Zaradi pomanjkljivo urejenega sistemskega položaja, ki se odraža tudi v
pomanjkanju virov in kadrov, ni jasno ali bo s strokovno podporo šahovski vzgoji v osnovni
šoli mogoče nadaljevati tudi v letošnjem in v prihodnjih šolskih letih.
-
41
V okviru projekta E-šolstvo je bila pripravljena spletna učilnica z e-gradivi Šah 7.-9. razred
(2010), vzpostavljena Vstopna spletna skupnost šah (2010) za učitelje predmeta šah
(september 2013: 152 članov), potrjen in izvajan kombiniran 24-urni seminar Šah 1 z uporabo
IKT (2011) za pridobitev certifikata E-kompetentni učitelj. V katalog storitev E-šolstva je
uvrščena tudi oblika samostojnega preverjanja zmožnosti na daljavo Šah 1 z uporabo IKT
(2013).
42
Zapisano v: Chess in Schools. Our Global Future (2013, str. 29).
43
Delo pri predmetu poteka pretežno za računalniki, zato so potrebe po tiskanih gradivih
dejansko manjše. Kadar brez natisnjenih gradiv ne gre, mora učitelj uporabiti tiskalnik.
44
V strokovnem oziru se s šahom v Sloveniji ne ukvarja nobena javna institucija – celo
Šahovska zveza Slovenije nima možnosti, da bi zaposlila sodelavca šahovske stroke
(zaposlenega ima samo tajnika). Nadaljnjega razvoja šaha v šoli si brez institucionalne
strokovne in kadrovske podpore ni več mogoče zamisliti.
Odgovor na vprašanje, na kateri fakulteti, oz. na katerem oddelku ali smeri razvijati teorijo in
didaktiko šahovskega poučevanja ter izobraževati učitelje šaha ni povsem enoznačen. V
Rusiji, ki je za področje šahovskega izobraževanja referenčna država, obstoji že od leta 1966
univerzitetno izobraževanje športnih pedagogov in trenerjev šahovske specializacije na
osrednji državni univerzi za šport in telesno kulturo. (Kostjukova, 1984, str. 5). Na njej je od
1982 do 2010 delovala samostojna univerzitetna Katedra za teorijo in metodiko šaha, v letih
2010-2012 je bil študij šahovske specializacije vključen v Katedro za teorijo in metodiko
individualnih igralnih zvrsti športa, od 2012 dalje pa v Katedro informacijskih tehnologij.
(Specializacija …, b. l.). Primer, ko delujeta katedri za šah in za telesno kulturo ena ob drugi:
Uralska federalna univerza, Nižnetagilski tehnološki inštitut, ima v svoji sestavi tudi Katedro
za telesno kulturo in Katedro za teorijo in metodiko šaha. V okviru slednje poteka petletni
dodiplomski študij specialistov telesne kulture in športa šahovske smeri. Znanstvenoraziskovalno je katedra usmerjena tudi v pedagogiko in organizacijo šahovskega
17/37
izobraževanja v splošno-izobraževalnih šolah. (Katedra …, b.l.b). Izobraževanje pedagogov
šahovske smeri izvaja Ruska državna univerza za socialne vede (RGSU). Šahovska katedra na
RGSU, ki je od leta 2002 delovala kot Katedra za pedagogiko in organizacijo šahovske
dejavnosti v okviru Fakultete za socialno delo, pedagogiko in juvenologijo, deluje od 2010
dalje pod novim imenom Katedra za teorijo in metodiko šaha, v okviru Fakultete za socialno
medicino, adaptivno telesno kulturo in šport. Katedra je specializirana na socialno pedagoško
dejavnost v šoli, družini in v prostem času in se znanstveno ukvarja tudi s tehnologijo
šahovskega poučevanja. Diplomanti katedre so usposobljeni za delo na katerem koli področju
socialne pedagogike in šaha. (Katedra …, b.l.a). Povzamemo lahko, da se v Rusiji študij šaha
povezuje s študijem telesne kulture in športa, socialne pedagogike in računalništva ter
informatike.
Podobno se tudi pri nas zdi smiselno, da se najprej preverijo možnosti za vzpostavitev katedre
za šah na fakulteti za šport in (ali) podobne institucije na pedagoški fakulteti ali tudi na
fakulteti za računalništvo in informatiko. Na prvi zato, ker je šah v Sloveniji sistemsko
uvrščen v šport in se tudi omenjena deklaracija Evropskega parlamenta sklicuje na to, da je
šah šport. Poleg tega zato, ker obstoji na Fakulteti za šport v Ljubljani 11 kateder za različne
telesno-gibalne športe in bi bilo logično, da se vzpostavi še ena za umske športe, katerih
referenčni predstavnik je šah. Na njej (ali na pedagoški fakulteti, ki izobražuje tudi športne
trenerje), naj bi izobraževali vsaj šahovske trenerje in mentorje šahovske interesne dejavnosti,
po možnosti pa tudi učitelje šolskega predmeta šah. Če doktrinarnih zadržkov športne
znanosti in predsodkov telesno-gibalne športne stroke do šaha, oz. do umskega športa
nasploh, ne bo mogoče preseči, se zdi bolj smiselno, da se razvoj teorije in didaktike
šahovskega poučevanja in izobraževanje učiteljev šaha umestita na Pedagoško fakulteto. Tudi
zato, ker se je šolski šah zaradi zgodovinskih razlogov, omenjenih doktrinarnih zadržkov pa
tudi dejanskih vsebinskih razlik, že doslej razvijal neodvisno od telesno-gibalnega športa. Zdi
se, da bi bila to najbolj praktična in ekonomična rešitev, saj naj bi bil izbirni šahovski predmet
namenjen predmetnim učiteljem vseh smeri iz vseh fakultet (gre za univerzalen oz. neke vrste
»nadpredmetni« pedagoški predmet), za poučevanje šaha in vodenje interesne dejavnosti na
razredni stopnji pa vsem učiteljem razrednega pouka. Poleg obeh predlaganih, zdi se, najbolj
logičnih možnosti, obstoje tudi druge, saj se raziskave s šahovskega področja ali na šahovskih
modelih, odvijajo tudi na drugih fakultetah, npr. na Fakulteti za računalništvo in informatiko v
Ljubljani (zlasti v okviru njenega Laboratorija za umetno inteligenco), na fakultetah oz.
oddelkih za matematiko, pedagogiko, psihologijo, ekonomijo, pravo, zgodovino, novinarstvo
in še kje. Povsem legitimen bi bil tudi študij na Fakulteti za humanistične študije, v
sodelovanju s pedagoško in športno fakulteto, ki je bil leta 2010 že predlagan.
Pregled dosedanjih prizadevanj pri nas: Šahovska zveza Slovenije je v preteklosti različnim
fakultetam poslala več predlogov za izobraževanje šahovskih učiteljev, mentorjev ali
trenerjev: Fakulteti za šport (Informacija …, 1983; Predlog …, 1985), Pedagoški fakulteti
(Jelen, 1994) in Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Pri prvih tedaj ni bilo dovolj
pripravljenosti ali možnosti na strani fakultet, pri slednjem pa je fakulteta podala načelno
pripravljenost za uvedbo pedagoške smeri magistrskega študija šaha, ki bi jo izvajala v
sodelovanju s pedagoško fakulteto v Kopru. Magistrski študij naj bi pokrival potrebe širšega
mednarodnega prostora, zato je predlog sopodpisal tudi tedanji predsednik Evropske šahovske
unije. Dekanat fakultete je dal načelno soglasje k predloženemu konceptu (Utemeljitev vloge
…, 2010), vendar slovenska šahovska organizacija ni imela dovolj prostih virov za podrobno
pripravo študijskega programa.
18/37
45
Izobrazbena smer, usposobljenost in funkcije učitelja šaha v splošno-izobraževalni šoli ter
šahovskega trenerja se med seboj bistveno razlikujejo. Učiteljevi cilji so drugačni od
trenerjevih ciljev, ki so športni. V prvem triletju osnovne šole uporablja učitelj šah kot
sredstvo za razvoj učenčevih intelektualnih sposobnosti, odlik mišljenja in osebnosti. V ta
namen uporablja različne specialne metodike, obvladuje in zna v praksi uporabljati
izobraževalno tehnologijo, osnovano na šahovskem gradivu (Aleksejev, 1990, str. 43;
Kostjev, 2004). Za izvajanje pouka v tretjem triletju osnovne šole mora učitelj obvladati tudi
vrednostna izhodišča klasične šahovske kulture in še posebej osnove splošne šahovske teorije.
Ni potrebno, da je zelo izurjen šahovski tekmovalec. (Jelen, 2007b, str. 3).
46
Med metodikami šahovskega pouka za različne stopnje učenčevega spoznavnega razvoja,
pri čemer je pouk usmerjen na razvijanje intelektualnih sposobnosti, je relativno najbolj
razvita tista za prve tri razrede osnovne šole (Aleksejev, 1990; Suhin, 1990, 1998, 2002, 2003,
2004 in 2007; Gabazova, 2007. Metodika …, 2010). Pri nas se je z njo vsaj na praktični ravni
ukvarjal Stanič (1974, navedeno v Tancer 1986b, str. 59-63), v obdobju, ko je izvajal
fakultativni pouk šaha za 2., 3. in 4. razred na osnovni šoli v Kočevju. Nekoliko drugačna je
metodika izvajanja šahovskega pouka v drugem osnovnošolskem triletju (Blanco, 2001).
Bistveno drugačna je za tretje osnovnošolsko triletje, ki jo je bilo potrebno pripraviti za izbirni
predmet šah v Sloveniji (Učni načrt …, 2002; Šah 1 – šahovske osnove, 2004; Šah 2 –
šahovsko kombiniranje, 2004; Šah 3 – šahovska strategija, 2004).
47
»Formalne naloge vzgoje in izobraževanja: razvijanje sposobnosti in osebnostnih lastnosti;
formativne naloge: oblikovanje celovite osebnosti (Kramar, 2000, str. 11, oz. 13).« (Jelen,
2008a, str. 39).
48
Trenutno je v večini držav cilj predmeta, da se učenci naučijo šah, razvoj mišljenja pa se
pričakuje kot vzporedni rezultat (Suhin, 2013, str. 76). Vendar je cilj šolskega predmeta šah
mogoče usmeriti v izpolnjevanje temeljnih nalog vzgojno-izobraževalnega sistema, kar bi
upravičilo uvedbo rednega predmeta. Kot glavni cilj si je mogoče zastaviti razvijanje odlik
mišljenja – konkretno v nižjih razredih osnovne šole: razvijanje sposobnosti delovati »v
umu«, enega najpomembnejših kazalcev otrokovega splošnega duševnega razvoja. Gre za eno
temeljnih nalog vzgojno-izobraževalnega sistema v tem starostnem obdobju. (Povzeto po
istem viru, str. 75-77). Veljavni učni načrt izbirnega predmeta šah za ruske osnovne šole
(Suhin, 2011a) je usmerjen v omenjeni cilj, učni proces je podlaga za njegovo doseganje
(2013, str. 76). Iz tako opredeljenega cilja izvira potreba po znanstveno osnovanem
konkretnem učnem programu. Ta v večini držav še ni bila pripoznana, oz. doslej ni bila
upoštevana. Ena izmed redkih izjem je omenjeni ruski program za šolski predmet šah, ki se
naslanja na teorijo P. Galjperina o etapnem formiranju mentalnega delovanja (Prav tam;
Horvat, 1983, str. 33-38) - »razvoj mišljenja lahko pomembno pospešimo z učenjem, če
otroka v tem procesu usmerimo na pravilno reševanje problemov« (citirano po: Horvat, 1983,
str. 34), na kulturološko zamisel I. Lernerja (b.l.) in M. Skatkina (b.l.) ter na dela J.
Ponomarjeva (1967, 1976) o etapnem razvoju sposobnosti notranjega načrtovanja delovanja –
sposobnosti »delovanja v umu«. V obdobju 1994-2013 so bili v skladu z omenjenimi cilji
pripravljeni učno-didaktični metodični kompleti za vsakega izmed treh letnikov učenja in
poučevanja. Predmet poučujejo učitelji razrednega pouka. Izobražuje in usposablja se jih po
programu »Teorija in metodika šaha v nižjih razredih osnovne šoli«, vzetega iz šahovske
19/37
specializacije dodiplomskega univerzitetnega izobraževanja telesno-kulturnih pedagogov
(Tematski plan …, 2013), oziroma v okviru analognega sistema kot je v Sloveniji sistem
nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev. Približno 10 odstotkov ur
predpisanih programov je namenjeno učenju osnov šaha, približno 90 odstotkov pa
usposabljanju za izvajanje pouka z uporabo tehnologije učno-didaktičnih metodičnih
kompletov. (Povzeto po: Suhin 2013, str. 45-47).
49
Preglednica:
Primeri umeščenosti šahovske vzgoje in izobraževanja v osnovne šole različnih držav
Država
Vrsta
Letniki v Časovnica
OŠ
programa
Armenija
obvezni
predmet
2., 3., 4.
3 leta po 2 uri vsi uč. vseh Pedagoška
na teden
OŠ v državi univerza
Črna gora
izbirni
predmet
7., 8., 9.
2 leti po 2 uri 1500
na teden
učencev
Zavod ČG za Gajević, 2011
šolstvo
Francija
v predmetu vsi
matematika;
letniki
ni
opredeljeno
Pedagoške
institucije
interesna
dejavnost
Razširjenost Izobraževanje
učiteljev šaha
200.000300.000;
Ministrstvo
priporoča
vsem šolam
Vir
Hakobyan,
2013
Une …, 2011;
Convention …,
2011; Chess …
Survey, 2011
Indija, država obvezni
Gudžarat
»subsidiarni«
predmet
8., 9.
2 leti po 2 uri vse OŠ v redni
na teden
zvezni
seminarji
državi
(uvajanje)
Bezbaruah,
2012; India …,
2011
Indija, država obvezni
Tamil Nadu
predmet
1.-10.
1 uro
teden
na vse OŠ v redni
zvezni
seminarji
državi
(uvajanje)
Sujatha
…,
2013; Tamil …
2012; India …,
2011
Kanada, državi šah
v 2.-6.
Quebeck, New predmetu
Brunswick
matematika
Madžarska
izbirni
predmet
pri
urah
matematike, Chess'n Math Challenging
program
»Challenging Association
…, b.l.
Mathematics«
1., 2., 3., 4 leta
4.
šele
od Pedagoške
septembra
institucije
2013 dalje
Chess
grated
2013
20/37
inte…,
Država
Vrsta
Letniki v Časovnica
OŠ
programa
Razširjenost Izobraževanje
učiteljev šaha
Paragvaj
obvezni
predmet
uzakonjeno, časovnice še šele
niso določene
leto
Rusija
(globalno)
izbirni
predmet
1., 2., 3.
2 leti po 1, odvisno od univ. izobraž. Suhin, 2008a,
tretje leto po deželne
ali
semin. 2009a
2 uri na teden šolske
usposabljanje
oblasti
Rusija, repub- obvezni
lika Kalmikija predmet
1., 2., 3.
3 leta po 1 vse OŠ v seminarsko
uro na teden
republiki
usposabljanje
Resolucija …,
2010; Suhin
Slovenija
izbirni
predmet
7., 8., 9.
3 leta po 1 2012-13:
seminarski
uro
predmet na programi
50 OŠ
usposabljanja
Učni načrt …,
2002
Slovenija
interesna
dejavnost
4.-9.
vsa leta po pribl.
1/3 licenčni
najmanj eno vseh OŠ v programi
uro
državi
usposabljanja
Program
2011
…,
Slovenija
projekt Šah v 1., 2., 3.
šole
po 1 uro na sept. 2013: seminarji
teden
219 OŠ
mentorje
za Šah v
2013
šole,
Srbija
izbirni
predmet
1.-8.
8 let po 1 uro 2006-07:
Fakulteta za Šah, b.l., Šah
na teden
nad 100 OŠ šport (izbirni …, 2007
v državi
predmet šah)
Španija
izbirni
predmet
višji
razredi
po 1 uro na na
pribl. šah. seminarji Réginaud,
teden
1000 šolah
za učitelje (?) 2011
Švedska
socialni
projekt Šah4
4.
v šoli se 24.000 (25 šahovski
naučijo igrati % vseh 10- seminarji
šah
letnikov)
učitelje
Vir
prvo profesor pe- Oxley, 2013;
dagošk. šaha
Paraguay …,
2013,
Hall, 2011
za
Švedska
projekt Šah v 1., 2., 3.
šole
po 1 uro na 2011: več šah. seminarji Hall, 2011
teden
kot 100 šol za učitelje
Turčija
izbirni
predmet
3 leta po 1 500.000
uro na teden
učencev
šaha
1., 2., 3.
50.000
O'Connel,
učiteljev šaha 2011
s certifikatom
21/37
Država
Vrsta
Venezuela (š.l. obvezni
1987-1988)
predmet
Letniki v Časovnica
OŠ
programa
Razširjenost Izobraževanje
učiteljev šaha
3., 4., 5., 4 leta po 2 uri vse OŠ v seminarji (?)
6.
(?) (Blanco, državi
2001)
ZDA
(New program Šah 3. in 6.
York City: šole v šolah (od
z bolj revnimi 1986 dalje)
učenci)
2 leti po 1
uro tedensko
+ po 2 uri
tedensko
izven pouka
13.000 na
51
šolah,
doslej
400.000
učencev
Vir
Mc
Donald,
2004, str. 6
certificirani
Chess-in-theučitelji šaha - Schools
…,
neprofitna
b.l.
izobraževalna
organizacija
50
Primer: Raziskave v Illinoisu, ZDA, so pokazale, da se učenci učijo matematike bolj
motivirano in bolj učinkovito iz delovnih zvezkov z integriranimi šahovskimi vsebinami, kot
iz klasičnih matematičnih (Buky in Ho, 2008).V kanadski zvezni državi Quebeck je šah
sestavni del učnega načrta matematike za poučevanje logike in za reševanje problemov, od 7.
do 11. leta starosti. Učenci iz pokrajine, kjer se uči po tem programu, imajo najvišje ocene iz
matematike v Kanadi in kanadski učenci so na mednarodnih tekmovanjih v matematiki boljši
od učencev iz Združenih držav Amerike. (Challenging Mathematics, b.l.; Ho, 2007). Tudi v
Združenih državah Amerike so izšle prve zbirke šahovskih nalog, prirejene za doseganje
nacionalnih šolskih standardov za področje matematike in znanosti (Root, 2008) ter druga
predmetna področja (Root, 2011).
51
Mnoge koristne informacije in viri glede šolskega šaha so zbrane na spletni strani Fidejeve
komisije za šolski šah (World …, b.l.).
52
Informativne glede šolskega šaha so npr. spletne strani Ameriške šahovske zveze
(Scholastic Chess, b.l.) in spletne strani o »šolskem šahu za vse« ruskega pedagoga Igorja
Suhina (b.l.).
53
Po uradni pisni razlagi tudi seminarji predpisanih programov za učitelje izbirnega
predmeta šah, ki so navedeni v Uradnem listu RS (Izobrazbeni pogoji …, 2003), niso obvezni,
oz. niso pogoj za izvajanje predmeta (Zadeva: Predpisani programi, 2007).
54
Že v prejšnjih opombah je bilo omenjeno, da imamo pri nas dobre izkušnje s predmetom za
7., 8. in 9. razred, prevladujoče mnenje pedagoške stroke pa je, da je še pomembnejši
šahovski predmet v prvih štirih razredih osnovne šole.
55
Z metodiko interesne dejavnosti, ločeno za različne starostne stopnje, se mentorji že zdaj
seznanjajo v okviru licenčnega usposabljanja strokovnih delavcev v šahu (Program …, 2011,
str. 11), vendar v minimalnem obsegu ur in ob kritičnem pomanjkanju usposobljenih
predavateljev, ker teorija, didaktika in metodika šahovskega poučevanja v Sloveniji ni
akademska disciplina.
22/37
56
Na Švedskem organizirajo vsako leto množične ekipne šahovske turnirje. Pred začetkom se
pri pouku izpelje eno-urno šahovsko opismenjevanje, ki se ga udeleži okoli 25.000, t.j.
približno 25 % vseh učencev in učenk 4. razreda osnovne šole. Turnirji niso športni, ampak
socialni projekt. Cilj je organizirati razredno ekipo in pokazati, da je tudi najšibkejši člen v
ekipi pomemben: zmaga v posamezni partiji je vredna 3 točke, remi 2 in poraz 1. Tudi tisti, ki
morda izgubi vse partije, že s samim sodelovanjem pripomore k uspehu svoje ekipe. Cilj ni,
da bodo učenci postali šahisti, ampak, da pridobijo sami, njihovi starši in učitelji, pozitiven
odnos do poštene intelektualne in ustvarjalne igre. Število članov v razredni ekipi ni omejeno.
Čim več učencev v razredu se vključi v ekipo, tem več točk bo osvojila. (Hall, 2011).
57
Širši antropološki pogled na šport najdemo npr. v delih Pedička:
» Pediček (1970, str. 203) opozarja na ʺdve temeljni spoznanji o naravi ali biti športaʺ. In ti
sta:
1. ʺŠport je posebna oblika človekove aktivnosti, človekovega dela, ki ima v sebi iste
biofiziološke in psihosocialne značilnosti kakor vsako drugo človekovo delo, in
2. kakor pri vsakem delu, nastopa človek tudi pri športnem delu kot nedeljiva telesna,
duševna in družbena celovitost ali totalnostʺ.
V nadaljevanju (str. 339-343) poudari skupno lastnost športa, da je oblika človekovega dela in
razčleni tiste značilnosti športa, po katerih se ta razlikuje od drugih oblik. Izpostavi zlasti tri
razlike, ki jih tu navajamo v zgoščeni obliki:
1. Delo je izraz človekove nuje bivanja, medtem ko je šport bolj izraz njegovega
eksistenčnega razkošja;
2. Delo ima predvsem praktičen, utilitaren smoter, pri športu pa naj bi bili v ospredju
neutilitarni, to je idealni cilji. ʺBistvo je le v tem, da postane šport, kadar izgubi vso svojo
idealnost in začno v njem prevladovati samo grobi utilitarni cilji, motivi, zanikanje
samega sebe.ʺ (Str. 343).
3. ʺPri delu gre za obvladovanje fizične narave, gre za poseganje v naravo in njeno
spreminjanje, pri športu pa je človekova volja, zavest, aktivnost usmerjena v lastno
telesno, duševno in družbeno naravo, v spreminjanje lastnega fizisa in psihe… Predmet
volje in ustvarjalnosti človeka-delavca je stvarna narava, a predmet volje in ustvarjalnosti
človeka-športnika je človek sam v vsej celosti svojega bivanja.ʺ (Str. 343-344).
V navedenih temeljnih spoznanjih o naravi in biti športa ter razlikah z drugimi oblikami
človekovega dela, prepoznamo šah kot šport že najmanj od druge polovice 19. stoletja dalje,
torej od tedaj, ko je bil izpolnjen tudi pogoj razvitosti šahovskih tekmovalnih sistemov.«
(Jelen, 2008a, str. 25).
»Šah kot nosilni predstavnik miselnega, umskega športnega področja pomembno bogati
javni interes za šport kot celoto, z novo dodano vrednostjo, ki jo prinaša vanj, zlasti na
področju duhovnokulturne ustvarjalnosti in na področju uresničevanja pomembnih nalog
vzgoje in izobraževanja. Skupaj z njim lahko šport zajame človeka v njegovi antropološki
celovitosti in s polno legitimnostjo govori:
- da je šport ʺpomembna objektivna manifestacija fizične, psihične, socialne in
duhovnokulturne ustvarjalnosti sodobnega človekaʺ (Pediček 1970, str. 546).
- ʺRavnovesje duha in telesa je vrednota, ki omogoča ne samo učinkovitejše šolsko delo,
temveč tudi kakovostnejše življenjeʺ (Nacionalni program športa, 2000).« (Jelen, 2008a,
str. 39).
23/37
58
Na načelni strokovni ravni je primerna delitev športa na »telesno-gibalni« in na »umski«
šport (šah …) saj pri slednjem ne gre za razvijanje gibalnih sposobnosti, ampak predvsem za
razvijanje odlik mišljenja in osebnosti. V širšem antropološkem smislu (opomba 57) je
redukcija športa na zgolj »telesno-gibalni« šport, oziroma na tisti šport, ki je strokovno in
znanstveno v domeni kineziologije, v nasprotju z zgodovinsko in sedanjo družbeno
stvarnostjo (razvidno npr. iz opombe št. 7) in, kot je bilo že poudarjeno v opombi 22, s pisno
izjavo Evropskega parlamenta št. 50/2011. o uvedbi programa šaha v vzgojno-izobraževalne
sisteme. Odsotnost, oziroma neenakopraven položaj šaha v Nacionalnem programu športa in
v drugih športnih pravnih aktih predstavlja pravno podlago za neupravičeno prikrajšanost
(negativno diskriminacijo) šaha v slovenskem športnem in s tem tudi v širšem družbenem
prostoru. Ta bistveno otežuje ne le razvoja šaha kot športa, ampak tudi uvajanje programa
šaha v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Po dolgoletnih neuspešnih prizadevanjih
Šahovske zveze Slovenije za odpravo takšnega stanja znotraj športnega državnega in
civilnega prostora, podkrepljenih z izčrpno strokovno argumentacijo (npr. Nacionalni
program šahovske kulture …, 1991; Pripombe …, 2009; Šah …, 2010; Jelen, 2007a, 2008a in
2012a), se zdi, da brez posega politike, ki ji je za to mogoče ponuditi dovolj tehtnih
argumentov, premik na tem področju ne bo mogoč.
59
Očitno je, da brez vsaj enega redno zaposlenega strokovnjaka na področju razvoja
šahovskega izobraževanja, financiranega iz javnih sredstev, razvoj in izvajanje programa šaha
v vzgojno-izobraževalnem sistemu ni mogoč, oziroma se program ne more obdržati.
7. VIRI, na katere se nanašajo sklici v besedilu opomb:
(1) 40th Chess Olympiad (2002). Wikipedia. Pridobljeno 4. 7. 2013 s:
http://en.wikipedia.org/wiki/40th_Chess_Olympiad
(2) Agreeement between FIDE and ACES Europe regarding CIS signed in Valencia. (2013,
29. februar). Pridobljeno 6. 9. 2013 s: http://cis.fide.com/en/chess-news/217-agreeementbetween-fide-and-aces-europe-regarding-cis-signed-in-valencia
(3) Aлексеев, Н. Г. [Aleksejev] (1990). Шахматы и развитие мышления [Šah in razvoj
mišljenja]. V: Шахматы: наука, опыт, мастерство [Šah: znanost, praksa, mojstrstvo].
Ur. Б. A. Злoтник (str. 41-53). Москва: Высшая школа.
(4) Анишева,
В.
Е.
[Aniščeva]
(2003).
Методические
особенности
индивидуализированного начального обучения шахматам детей младшего
школьного возраста [Metodološke značilnosti individualiziranega začetnega učenja šaha
mlajših šolskih otrok]. Диссертации по теме «Теория и методика физического
воспитания, спортивной тренировки, оздоровительной и адаптивной физической
культуры». Москва: РГАФК.
(5) Annex 3 - Written declaration No 0050/2011 tabled by Slavi Binev, John Attard-Montalto,
Nirj Deva, Mario Mauro and Hannu Takkula on the introduction of the programme
‘Chess in School’ in the educational systems of the European Union (minutes of
15.3.2012, item 10 and P7_TA(2012)0097) and signed by 415 Members. (2012, 15.
marec).
Pridobljeno
11.
7.
2013
s:
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=PV&reference=20120315&secondR
ef=ANN-03&language=EN
(6) Association of the IOC Recognized International Sports Federations – ARISF. (b.l.).
Pridobljeno 4. 8. 2013 s: http://www.arisf.org/members
24/37
(7) Bela knjiga o športu. (2007). Evropska komisija. Luksemburg: Urad za uradne publikacije
Evropskih
skupnosti.
Pridobljeno
25.
9.
2013
s:
http://ec.europa.eu/sport/documents/white-paper/whitepaper-short_sl.pdf
(8) Bezbaruah, A. (2012, 7. januar). In Gujarat, Modi happy to spread 'virus of chess'.
Pridobljeno 14. 9. 2013 s »The Times of India Crest Edition«:
http://www.timescrest.com/society/in-gujarat-modi-happy-to-spread-virus-of-chess-7007
(9) Bidev, P. (1972). Šah, simbol kozmosa. Geneza šahovske igre od Kineske astrologije do
Indijske mistike. Skopje: Organizacioni komitet šahovskih olimpijada.
(10) Blanco, U. (2001). The Chess Teaching System (Blue Book of chess in schools). Caracas.
Published by FIDE. Milano: Verpal.
(11) Buky, J., Ho, F. (2008, 6. julij). The effect of Math and Chess Integrated Instruction on
Math Scores. Pridobljeno 20. 7. 2013 s »Ho Math and Chess Research and Articles«:
http://www.mathandchess.com/articles/article/1302222/104961.htm
(12) Challenging mathemathics. (b.l.). Chess'n Math Association, Canada's National
Scholastic Chess Organization. Toronto. Pridobljeno 20. 7. 2013 s: http://www.chessmath.org/chess/math.htm
(13) Chess Culture. (b.l.). ChinaCulture.org. Pridobljeno 9. 7. 2013 s:
http://www1.chinaculture.org/created/2005-10/21/content_74805.htm
(14) Chess in Schools. Our Global Future. (2013, 14. avgust). World Chess Federation.
Pridobljeno 24. 9. 2013 s: http://www.scribd.com/doc/160180011/CiS-Global-Future
(15) Chess in Schools Survey. (2011). European Chess Union. Pridobljeno 16. 9. 2013 s:
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&ved=0CEkQFjAD
&url=http%3A%2F%2Fwww.europechess.net%2Fdocuments_download%2FChess-inschool-surveyabstract.ppt&ei=dNs2UuSEIsHV4gT5y4GYCA&usg=AFQjCNEISXA6TpJZwpGPot3Yz
RthLTwOzA&sig2=p6CCIek_HyOtcDTrq5ExkA&bvm=bv.52164340,d.bGE
(16) Chess integrated into the National Curriculum in the schools of Hungary. (2013, 13.
marec). World Chess Federation. Chess in Schools Commission. Pridobljeno 20. 7. 2013
s: http://cis.fide.com/en/chess-news/220-chess-integrated-into-national-curriculum-in-theschools-of-hungary
(17) Chess-in-the-Schools.
New
York
City.
Since
1986.
(b.l.):
http://chessintheschools.org/s/index.cfm
(18) Chess is a mandatory school subjects for ALL children over 6 in Armenia. (2013, 28.
februar). Susan Polgar Chess Daily News and Information. Pridobljeno 5. 8. 2013 s:
http://susanpolgar.blogspot.com/2013/02/chess-is-mandatory-school-subjects-for.html
(19) Chess Palace in Education (2013, 17. julij). Pridobljeno 16. 9. 2013 z »Diplomacy &
Trade«: http://www.dteurope.com/culture/news/chess-palace-in-education.html
(20) Computers, Chess, and Cognition. (1990). Marsland, T. A., Schaeffer, J. – Editors.
Berlin: Springer-Verlag.
(21) Convention-cadre [Sporazum]. (2011, 31. januar). Le ministère de l’éducation
nationale, de la jeunesse et de la vie associative et La Féderation française del l’échecs
[Francosko ministrstvo za nacionalno izobraževanje, mladino in društveno življenje ter
Francoska
šahovska
zveza].
Pridobljeno
5.
9.
2013
s:
http://www.echecs.asso.fr/Ag/ConventionEN_FFE2011.pdf
(22) Dauvergne, P. (2000). The Case for Chess as a Tool to Develop our Children.
Pridobljeno 19. 7. 2013 s: http://cis.fide.com/images/stories/downloads/Dauvergne__The_Case_for_Chess_as_a_Tool_to_Develop_Our_Children.pdf
(23) Declaration of the European Parliament of 15 March 2012 on the introduction of the
programme ‘Chess in School’ in the educational systems of the European Union. (2012).
25/37
Pridobljeno 11. 7. 2013 s: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=//EP//TEXT+TA+P7-TA-2012-0097+0+DOC+XML+V0//EN
(24) Evropska listina o športu. (1992, 15. maj.). Rodos: Svet Evrope. 7. konferenca
evropskih ministrov, odgovornih za šport. Pridobljeno 20. 9. 2013 s:
http://www.ljubljana.si/file/695382/evropska-listina-o-portu.pdf
(25) FIDE – World chess federation (2008): http://www.fide.com/
(26) Franklin, B. (1786, december). Morals on Chess. V: Columbian Magazin. Pridobljeno
25. 9. 2013 s: http://www.youtube.com/watch?v=3-vyXP5dWFM
(27) Габбазова, А. Я. [Gabazova] (2007). Учимся играть в шахматы – развиваем
интеллект [Učimo se igrati šah – razvijamo intelekt]. Учебное пособие. Ульяновск:
Федеральное агентство по образованию. Государственное образовательное
учреждение
высшего
профессионального
образования.
Ульяновский
государственный технический университет. Pridobljeno 8. 8. 2013 s:
http://window.edu.ru/resource/208/45208/files/76.pdf
(28) Gajević, V. (2011, 7. april). Najava: Svečano uručivanje šahovskih rekvizita i
udžbenika školama koje realizuju Projekat Šah u škole. Ministarstvo prosvjete.
Pridobljeno 8. 9. 2013 s: http://www.mpin.gov.me/ministarstvo/104792/Najava-Svecanourucivanje-sahovskih-rekvizita-i-udzbenika-skolama-koje-realizuju-Projekat-sah-uskole.html?alphabet=lat
(29) Gobet, F. & Campitelli, G. (2005). Educational benefits of chess instruction: A
critical review. University of Nottingham. Pridobljeno 6. 8. 2013 s:
http://www.brunel.ac.uk/~hsstffg/preprints/chess_and_education.PDF
(30) Goldstein (1988). Sir Thomas Elyot and chess. Personal Communication. V: J.
Radford (1990).
(31) Гришин В. Г. [Grišin] (1991). Малыши играют в шахматы. [Otroci šahirajo.
Knjiga za vzgojitelje v otroških vrtcih.]. Москва: Просвещение.
(32) Hall, J. (2011, 16. julij). Sweden - Chess in Schools project. Pridobljeno 15. 9. s:
http://cis.fide.com/en/component/content/article/136-sweden-chess-in-schools-project
(33) Ho, F. (2007). Maximize Educational Value of Chess. Pridobljeno 30. 10. 2007 s »Ho
Math
and
Chess
Research
and
Articles«,
Vancouver,
Kanada:
www.thechessacademy.org/Research_Testimonials.htm
(34) Hakobyan, J. (2013, 26. april). Reading, Writing, Chess: Experts evaluate Armenia’s
progress on introducing the oldest board game at primary schools. ArmeniaNow.com.
Education.
Pridobljeno
7.
7.
2013
s:
http://www.armenianow.com/society/education/45640/armenia_chess_education_primary
_schools
(35) Hooper, D., Whyld, K. (1992). The Oxford Companion to Chess (2. izdaja). New York:
Oxford University Press.
(36) Horvat, L. (1983). Teorije in dejavniki kognitivnega razvoja. Ljubljana: Univerza.
Filozofska fakulteta. Oddelek za psihologijo.
(37) Hulme, W. H. (1919). Peter Alphonse's Disciplina Clericalis (From The Fifteenth
Century Worcester Cathedral Manuscript F. 172) V: Western Reserve University Bulletin,
Literary Section. Vol. XXII, may, No. 3. Cleveland, Ohio. Pridobljeno 04. 08 . 2013 s:
http://archive.org/details/cu31924026493514
(38) India - Gujarat, Tamil Nadu & Maharashtra. (2011, 5. december). World Chess
Federation. Chess in Schools Commission. Pridobljeno 8. 9. 2013 s:
http://cis.fide.com/en/reports/163-india-gujarat-tamil-nadu-a-maharashtra
(39) International Mind Sports Association – IMSA. (b.l.). Pridobljeno 04. 08. 2013 s:
http://www.imsaworld.com/wp/
26/37
(40) Informacija o možnostih izobraževanja šahovskih trenerjev na Fakulteti za telesno
kulturo v Ljubljani. (1983, 25. februar). Jelen, I., Komisija za kakovostni šah pri Centru za
napredek šaha Šahovske zveze Slovenije. Pridobljeno 12. 08. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/objave/Predlog%20za%20uvedbo%20vi%C5%A1je%C5%A1olskega%20%
C5%A1tudija%20%C5%A1ahovskih%20trenerjev%20na%20FTK%20(1982)%20.pdf
(41) Izborni predmet Osnovi šaha. Predmetni program. (2006) Vlada Republike Crne Gore.
Savjet
za
opšte
obrazovanje.
Pridobljeno
7.
9.
2013
s:
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=3&cad=rja&ved=0CEE
QFjAC&url=http%3A%2F%2Fwww.zzs.gov.me%2FResourceManager%2FFileDownload.a
spx%3FrId%3D73270%26rType%3D2&ei=Dv4qUviwGcSL4gSBwYGIBw&usg=AFQjC
NHmzKrbkH9lDGjrNsYxwaD_p1mpBg&sig2=AYsJ7dnnW1tvtl_Kp2Z9w&bvm=bv.51773540,d.bGE
(42) Izborni predmet Šah 1. Predmetni program. (2006) Vlada Republike Crne Gore. Savjet
za
opšte
obrazovanje.
Pridobljeno
7.
9.
2013
s:
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&cad=rja&ved=0CEo
QFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.zzs.gov.me%2FResourceManager%2FFileDownload.
aspx%3FrId%3D73271%26rType%3D2&ei=JAsrUpDbG6aS4AS614CIBA&usg=AFQjCN
E32kjF-SP0x1rTQcdT6CORoErkg&sig2=_UGlNb7Rw0f_pnhpcwlLrA&bvm=bv.51773540,d.bGE
(43) Izobrazbeni pogoji za poučevanje izbirnih predmetov Šah 1, Šah 2 in Šah 3 (2003, 29.
julij). Iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah odredbe o smeri izobrazbe strokovnih
delavcev v devetletni osnovni šoli. V: Uradni list RS, št. 73, 29. 07. 2003, str. 1109711099.
Prepis
pridobljen
20.
9.
2013
s:
http://www.sahzveza.si/trener/izbirni/obvestila/Izobrazbeni%20pogoji%20za%20pou%C4%8Devanje%2
0izbirnih%20predmetov%20%C5%A0ah%201,%20%C5%A0ah%202%20in%20%C5%A
0ah%203%20(iz%20Uradnega%20lista%20RS).doc
(44) Jelen, I. (1994, 12. september). Priloga k predlogu za uvedbo izbirnega predmeta za
šahovsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Šahovska zveza Slovenije. Pridobljeno
24.
7.
2013
s:
http://www.sahzveza.si/trener/objave/Predmet%20%C5%A0ahovska%20vzgoja%20na%20Pedago%C5
%A1ki%20fakulteti%20(Predlog%201994).doc
(45) Jelen, I. (2003). Izbirni predmet šah v devetletki. V: Didakta, september/oktober.
Letnik XII.
Str. 40-44. Pridobljeno 4. 8. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/izbirni/prispevki/%C4%8Clanek%20o%20izbirnem%20predmetu%20in%20i
zobra%C5%BEevanju%20u%C4%8Diteljev%20za%20revijo%20DIDAKTA.doc
(46) Jelen, I. (2007a). K sintezi delovnih gradiv (dopolnjena različica). Ministrstvo RS za
šolstvo in šport. Delovna skupina za umestitev šaha v slovenskem športnem prostoru.
Pridobljeno
25.
9.
2013
s:
http://www.sahzveza.si/trener/objave/K%20sintezi%20gradiv%20o%20umestitvi%20%C5%A1aha%20v
%20slovenskem%20%C5%A1portnem%20prostoru%20(2007).doc
(47) Jelen, I. (2007b). Uvajanje izbirnega predmeta šah v osnovno šolo od 2002 do 2007.
Pogled naprej. Ljubljana: Strokovna skupina šah. ŠZS in ZRSŠ. Pridobljeno 15. 8. 2013
s:
http://www.sahzveza.si/trener/izbirni/prispevki/Uvajanje%20izbirnega%20predmeta%20%C5%A1ah%2
0od%202002%20do%202007%20in%20pogled%20naprej.pdf
(48) Jelen, I. (2007c). Uvod v vaje analitična igranja. Pridobljeno 24. 07. 2013 s:
http://skupnost.sio.si/mod/resource/view.php?id=77741
(49) Jelen, I. (2008a). Osnove za vrednotenje šaha in dosežkov v šahu. V: Utemeljitev in
podlage predloga o pripravi kriterijev za kategoriziranje športnikov šahistov. (Str. 9-16 in
27/37
končne opombe s prilogami.) Ljubljana: Šahovska zveza Slovenije. Pridobljeno 4. 7. 2013 s:
http://www.sahzveza.si/trener/objave/%C5%A0portna%20kategorizacija%20in%20vrednotenje%20%C5%
A1aha%20ter%20dose%C5%BEkov%20v%20%C5%A1ahu.pdf
(50) Jelen, I. (2008b). Šahovska vzgoja v osnovni šoli. Zloženka. Zavod RS za šolstvo.
Strokovna skupina šah. Pridobljeno 24. 07. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/izbirni/prispevki/Zlo%C5%BEenka%20%C5%A1ahovska%20vzgoja%20
v%20osnovni%20%C5%A1oli.pdf
(51) Jelen, I. (2010). Učenosti, vrline in veščine srednjeveškega odličnika. Spletna stran
Šahovske zveze Slovenije. Pridobljeno 5. 8. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/clanki/U%C4%8Denosti,%20vrline%20in%20ve%C5%A1%C4%8Dine%20
srednjeve%C5%A1kega%20odli%C4%8Dnika.doc
(52) Jelen, I. (2012a, 28. avgust). Pripombe k letnemu programu športa 2012 v luči položaja
šaha v slovenskem športnem prostoru. Pridobljeno 5. 9. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/objave/Pripombe%20k%20Letnemu%20programu%20%C5%A1porta%2020
12%20v%20lu%C4%8Di%20polo%C5%BEaja%20%C5%A1aha%20v%20slovenskem%2
0%C5%A1portnem%20prostoru.doc
(53) Jelen, I. (2012b, 16. november). Znaten porast izbirnega predmeta šah v novem šolskem
letu.
Pridobljeno
5.
8.
2013
s:
http://www.sahzveza.si/trener/izbirni/prispevki/Znaten%20porast%20izbirnega%20predmeta%20%C5%A1
ah%20v%20%C5%A1olskem%20letu%202012-2013.doc
(54) Jelen I. (2013). Spirala izkustvenega šahovskega učenja z uporabo računalniškega
šahovskega analizatorja, splošne šahovske teorije in metakognicije. V: Mednarodna
konferenca SIRikt. Zbornik vseh prispevkov. Str. 332 – 341. Pridobljeno 8. 8. 2013 s:
http://www.sahzveza.si/trener/izbirni/prispevki/Spirala%20izkustvenega%20%C5%A1ahovskega%20u%
C4%8Denja%20v%20%C5%A1oli.doc
Ali video predstavitev: http://www.youtube.com/watch?v=_Kv0NKkhetg
(55) Jelen, M. in I., Ukmar, M. (2006). Šah za omrežja. Priročnik za učitelje. Zavod RS za
šolstvo. Pridobljeno 25. 9. 2013 s: http://skupnost.sio.si/mod/resource/view.php?id=76372
(56) Кафедра Теории и методики шахмат. [Katedra za teorijo in metodiko šaha] (b.l.a).
Ruska državna univerza za socialne vede (RGSU, Moskva). Fakulteta socialne medicine,
adaptivne telesne kulture in športa [Российский государственный социальный
университет (РГСУ, Mocквa). Факультет социальной медицины, адаптивной
физической
культуры
и
спорта].
Pridobljeno
14.
8.
2013
s:
http://afk.rgsu.net/index/kafs/kafs_15.html
(57) Кафедра Теории и методики шахмат (Кафедра ТМШ). [Katedra za teorijo in
metodiko šaha (katedra TMŠ)] (b.l.b). Uralska federalna univerza (UrFU, Jekaterinburg).
Nižnetagilski tehnološki inštitut [Уральский федеральный университет (УрФУ,
Екатеринбург). Нижнетагильский технологический институт]. Pridobljeno 15. 8.
2013 s: http://nti.urfu.ru/plugins.php?tree_id=41
(58) Kende, G., Seres, G. (2006). Use of Chess in Military Education. New Challenges in
the Field of Military Sciences. 4th International Conference, ZMNDU; Budapest, Hungary,
7.-8. november. Pridobljeno 16. 9. 2013 s: http://drseres.com/publik/pdf/use_of_chess.pdf
(59) Kostjev, A. (2004). Pedagogics and school chess work. Referat na prvem
mednarodnem kongresu šolskega šaha, Calvia (Španija). Pridobljeno 15. 11. 2005 s:
http://www.fide.com/news/download/iscuaddr.doc
(60) Кocтюкoвa, T. Я. [Kostjukova] (1984). Bысшее шахматнoe образование: Науч.метод. и практ. пocoбиe [Visoko šahovsko izobraževanje: znanstveno-metodični in
28/37
praktični priročnik]. V: Теория и практика шахматнoй игры [Teorija in praksa
šahovske igre]. Str. 5-12. Mocквa: Bысшaя шкoлa.
(61) Kozole, T. (1994). Šah kot interesna dejavnost učencev v osnovni šoli. Diplomska
naloga. Mentor: mag. Mladen Tancer, dr. Jože Vauhnik. Univerza v Mariboru. Pedagoška
fakulteta Maribor, smer: razredni pouk. 76 str.
(62) Kramar, M. (2008). Didaktika. Pridobljeno 20. 7. 2008 s: www.pfmb.unimb.si/kramar, študijska gradiva, in 2. 10. 2013 s: http://splet-stari.fnm.unimb.si/pedagoska/kramar/files/Popravljen%20dvojnikpopravljen%20did..pdf
(63)
Лернер, Исаак Яковлевич (b.l.). Википедия. Pridobljeno 12. 8. 2013 s:
http://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B5%D1%80,
_%D0%98%D1%81%D0%B0%D0%B0%D0%BA_%D0%AF%D0%BA%D0%BE%D0
%B2%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%87
(64) Lewis, C. S. (1990). Poetry and prose in the sixteenth century. Oxford: The Oxford
history of English Literature IV. Clarendon press.
(65) Linder, I. (1990, junij). Chess, a Subject Taught at School. V: Sputnik: Digest of the
Soviet Press, str-164-166.
(66) Liu Wenzhe (2002). The Chinese School of Chess. London: A Batsford chess book.
B.T. Batsford Ltd.
(67) Marjoram, T. (1988). Chess and Able Children. V: Teaching able children. Str. 105113. London: Kogan Page books for teachers.
(68) Martinović, D., Marković, I. J. (2011). Oblici rada u nastavi šaha kao izbornog
predmeta - iskustva u radu sa učenicima I-IV razreda OŠ u Srbiji. V: Inovacije u nastavi časopis za savremenu nastavu. vol. 24, br. 2, str. 29-40. Pridobljeno 7. 9. 2013 s:
http://scindeks.ceon.rs/article.aspx?query=ISSID%26and%269259&page=2&sort=8&styp
e=0&backurl=%2Fissue.aspx%3Fissue%3D9259
(69) Martinović, D., Marković, I., Branković, D. (2012). Šahovska kvalifikovanost
rukovodilaca izborne nastave šaha u osnovnim školama u Srbiji. V: Inovacije u nastavi časopis za savremenu nastavu. Vol. 25, br. 3, str. 27-37. Pridobljeno 8. 9. 2013 s:
http://scindeks.ceon.rs/article.aspx?query=ISSID%26and%2610311&page=2&sort=8&sty
pe=0&backurl=%2Fissue.aspx%3Fissue%3D10311
(70) Martin, B. (2008). The Difficult Ways of God and Caïssa: Chess, Theodicity, and
Determinism in Gadamer. V: Philosophy Looks at Chess (ur. Hale, B.). Chicago and La
Salle, Illinois: Carus Publishing Company. Open Court.
(71) Mc Donald, P. S. – ur. (2004). The Benefits of Chess in Education. A Collection of
Studies
and
Papers.
Pridobljeno
24.
6.
2013
s
http://cis.fide.com/images/stories/downloads/McDonald__Benefits_of_Chess_in_Education.pdf
(72) Metodika nastave šaha kao izbornog predmeta u prvom razredu osnovnih škola. (2010).
Univerzitet u Beogradu. Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja. Pridobljeno 7. 9. 2013 s:
http://www.dif.bg.ac.rs/mat/sah/03_metodika_nastave_saha(2).pdf
(73) Nacionalni program šahovske kulture v Republiki Sloveniji (1991). Vrhnika: Občni
zbor Šahovske zveze Slovenije. Pridobljeno 27. 9. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/porocila/Nacionalni%20program%20%C5%A1ahovske%20kulture%20v%20
Republiki%20Sloveniji%20_1991.pdf
(74) Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (2000). Uradni list RS, št. 241065/2000, stran 3289.
(75) Novak, H. (1983). Vloga in organiziranost interesnih dejavnosti v COŠ. V: Sodobna
pedagogika. Št. 1-2. Ljubljana.
29/37
(76) Noir, M. (2002). Le développement des habiletés cognitives de l'enfant par la pratique
du jeu d'échec: Essai de modélisation d'une didactique du transfert [Razvijanje otrokovih
kognitivnih veščin s šahom: didaktični model transfera]. Doktorska disertacija, Université
Lumière Lyon 2. Francija. Pridobljeno 25. 6. 2013 s http://theses.univlyon2.fr/documents/lyon2/2002/noir_m#p=0&a=top
(77) O'Connell K. (2011, 19. november). Chess in Schools Turkey. USA, Dallas: 2nd Georg
Koltanowsky Memorial Conference Chess in Education. Pridobljeno 7. 9. 2013 s:
http://www.utdallas.edu/chess/education-camp/pdfs/oconnell-I.pdf
(78) Oxley, V. M. (2012, november). Ajedrez Una Propuesta Al Curriculo dela educación
Paraguaya. Primera edición. [Predlog šahovskega kurikula izobraževanja v Paragvaju] Printed in
Paraguay. Pridobljeno 17. 9. 2013 s: http://es.scribd.com/doc/139299931/Ajedrez-UnaPropuesta-Al-Curriculo
(79) Paraguay enacts law for Chess in Schools. (2013, 5. maj). World Chess Federation.
Chess in Schools Commission. Pridobljeno 9. 9. 2013 s: http://cis.fide.com/en/chessnews/224-paraguay-enacts-law-for-chess-in-schools
(80) Pediček, F. (1970). Pogledi na telesno vzgojo, šport in rekreacijo. Pedagoški,
psihološki in filozofski vidiki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
(81) Petrović, N. (1971). Heterodoksna prihodnost. Ljubljana. V: Problemski šah (2) bilten 1970. Društvo šahovskih problemistov Slovenije in Problemski odbor Slovenije.
(82) Pisk, J. (2005). Razpiranje prostora filozofije športa. V: Anthropos 2005, št. 1/4, str.
201-211.
(83) Place in Culture (b.l.). Wikipedija V: Chess. Pridobljeno 9. 7. 2013 s:
http://en.wikipedia.org/wiki/Chess
(84) Place of Chess in Culture – History of Chess as a Culture (2007). Delivering Online
Chess To the World. Pridobljeno 9. 7. 2013 s: http://www.chessinvasion.com/chess-inculture.html
(85) Pietarinen, A.-V. (2008). Who Plays Games in Philosophy? V: Philosophy Looks at
Chess (ur. Hale, B.). Chicago and La Salle, Illinois: Carus Publishing Company. Open
Court.
(86) Pisna izjava o uvedbi programa »šah v šolah« v izobraževalne sisteme v Evropski
uniji. (2012, 15. marec). Evropski parlament. Pridobljeno 15. 9. 2013 s:
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=WDECL&reference=P7-DCL2011-0050&format=PDF&language=SL
(87) Pitamic, L. (1950). Šah v pravnem izrazoslovju. Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti.
(88) Пономарёв Я. А. [Ponomarjov] (1967) Знания, мышление и умственное развитие
[Znanje, mišljenje in intelektualni razvoj]. Москва: Просвещение.
(89) Пономарёв Я. А. (1976) Психология творчества [Psihologija ustvarjalnosti].
Москва: Наука.
(90) Praznik, N. (2009). Uporaba programa Fritz pri izbirnem predmetu šah. Pridobljeno
25. 9. 2013 s: http://skupnost.sio.si/mod/resource/view.php?id=76358
(91) Predlog uvedbe izbirnega predmeta in programa za izobraževanje šahovskih
mentorjev na Fakulteto za telesno kulturo. (1985). Šahovsko društvo Kodeljevo. Ur. B.
Bregant, pripravil I. Jelen.
(92) Preinfalk, A. (1980). Petletni plan razvoja šaha v Sloveniji za obdobje 1981-1985.
Ljubljana: Šahovska zveza Slovenije. Center za napredek šaha.
(93) Pripombe in predlogi Šahovske zveze Slovenije. (2009, 30. junij). Javna razprava o
osnutku novih pravil OKS. Pridobljeno 25. 9. 2013 s: http://www.sah-
30/37
zveza.si/trener/objave/Pripombe%20%C5%A0ZS%20k%20osnutku%20novih%20pravil
%20OKS%20(delovno%20gradivo,%20junij%202009).doc
(94) Program usposabljanja strokovnih delavcev v šahu. Področje vzgoje in izobraževanja
ter treniranja. (2011, maj). Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Strokovni svet RS za šport.
Predlagatelj: Šahovska zveza Slovenije. Pripravljavec: Jelen, I. Pridobljeno 3. 8. 2013 s:
http://www.sahzveza.si/trener/porocila/Programi%20usposabljanja%20strokovnih%20delavcev%20v%20
%C5%A1ahu%20(podro%C4%8Dje%20vzgoje,%20izobra%C5%BEevanja%20in%20tre
niranja).pdf
(95) Rachels, S. (2008). The Reviled Art. V: Philosophy Looks at Chess (ur. Hale, B.).
Chicago and La Salle, Illinois: Carus Publishing Company. Open Court.
(96) Radford, J. (1990). Child prodigies and exceptional early achievers. Harvester –
Wheatsheaf.
(97) Rakčević, D. (1983): Interesne dejavnosti v osnovni šoli. V: Vzgoja in izobraževanje. Št.
4. Ljubljana.
(98) Rasskin-Gutman, Diego (2009). Chess Metaphors. Artificial Intelligence and the
human mind. Cambridge, Massachusetts: The MIT press. Chicago and La Salle, Illinois:
Open Court.
(99) Razvijanje odlik mišljenja s pomočjo šaha v predšolskem obdobju (2011, 2. avgust).
Slovensko izobraževalno omrežje. Vstopna spletna skupnost šah. Forum Strokovna
razpravljanja.
Pridobljeno
05.08.
2013
s:
http://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=46804.
(100) Réginaud, G. (2011, 6. oktober). Chess Teaching in Schools in the European Union.
Library Briefing. Library of the European Parliament. Pridobljeno 19. 7. 2013 s :
http://www.europarl.europa.eu/RegData/bibliotheque/briefing/2011/110223/LDM_BRI%
282011%29110223_REV1_EN.pdf
(101) Резолюция Всероссийской научно-практической конференции "Перспективы
развития шахмат в системе общего и дополнительного образования Российской
Федерации" [Resolucija Vseruske znanstveno-aplikativne konference »Perspektive
razvoja šaha v sistemu splošnega in dopolnilnega izobraževanja Ruske federacije]. (2010).
Pridobljeno 23. 9. 2013 s: http://cat.convdocs.org/docs/index-90366.html
(102) Root, A. W. (2008). Science, math, checkmate. Westport, Connecticut: Teacher Ideas
Press.
(103) Root, A. W. (2011, 30. april). Chess and the school curriculum. Pridobljeno 7. 9. 2013
s:
http://cis.fide.com/en/component/content/article/17-resources/121-chess-and-theschool-curriculum
(104) Saariluoma, P. (2001). Chess and content-oriented psychology of thinking. V:
Psicológica, št. 22, str. 143-165.
(105) Saussure, F. (1997[1916]). Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: Studia
humanitatis.
(106) Sadržaji programa šaha za obuku šaha. (2010). Univerzitet u Beogradu. Fakultet sporta
i
fizičkog
vaspitanja.
Pridobljeno
9.
9.
2013
s:
http://www.dif.bg.ac.rs/mat/sah/sadrzaji_programa_za_obuku_nastavnika_saha.pdf
(107) Scholastic Chess. (b.l.). The United States Chess Federation. Pridobljeno 24. 9. 2013
s: http://main.uschess.org/content/blogsection/27/131/
(108) Скаткин, Михаил Николаевич [Skatkin, Mihail Nikolajevič]. (b.l.). Википедия.
Pridobljeno
12.
08.
2013
s:
http://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BA%D0%B0%D1%82%D0%BA%D0%B8
31/37
%D0%BD,_%D0%9C%D0%B8%D1%85%D0%B0%D0%B8%D0%BB_%D0%9D%D0
%B8%D0%BA%D0%BE%D0%BB%D0%B0%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%87
(109) Специализация "Теория и методика шахмат" [Specializacija »Teorija in metodika
šaha«]. (b.l.). РГУФКСМиТ. Специализация Шахматы [Specializacija šah].
Pridobljeno 2. 9. 2013 s: http://chess.sportedu.ru/content/spetsializatsiya-teoriya-imetodika-shakhmat
(110) Srbija
(2007,
5.
december).
Pridobljeno
25.
9.
2013
s:
http://igramilijuna.bloger.index.hr/post/epidemija-saha-u-odgojnoobrazovnimustanovama-republike-hrvatske-7/505321.aspx
(111) S skupščine Fizkulturne zveze Slovenije (1946, 17. april). Slovenski poročevalec št.
91. Pridobljeno 15.04. 2013 s: http://www.gore-ljudje.net/novosti/6208/
(112) Stupica, J. (1982). Šah skozi stoletja. Ljubljana: DZS.
(113) Stanič, I. (1974). Učni načrt za fakultativni pouk šaha v 2., 3. in 4. razredu na osnovni
šoli Kočevje. V: Tancer (1986b). Str. 59-63.
(114) Сухин, И. Г. [Suhin] (1994). Волшебные фигуры, или Шахматы для детей 2 – 5
лет. [Čudežne figure ali Šah za otroke od 2. do 5. leta.] – Москва: Новая школа. 160 c.
Тираж: 50 000 экз. Izbor gradiv iz knjige pridobljen 8. 8. 2013 s:
http://suhin.narod.ru/chessland2.htm
(115) Сухин, И. Г. [Suhin] (1995, 1. oktober). Шахматы как здоровьесберегающий
учебный предмет в начальной школе. [Šah kot učni predmet v nižjih razrednih osnovne
šole, ki je namenjen ohranjanju zdravja]. Педсовет.org. 14-й Всероссийский интернетпедсовет. Pridobljeno 23. 9. 2013 s: http://pedsovet.org/forum/topic347.html
(116) Сухин, И. Г. [Suhin] (2007a). Шахматы, первый год, или Там клетки чёрно-белые
чудес и тайн полны: Тетрадь для проверочных работ. [Šah, prvo leto ali Črno-bela
polja so polna čudes in skrivnosti: Zvezek za preverjanje] – Обнинск: Духовное
возрождение – 32 c. (4-е издание) Тираж: 500 экз.
(117) Сухин, И. Г. [Suhin] (2007b). Шахматы, первый год, или Там клетки чёрнобелые чудес и тайн полны: Тетрадь для проверочных работ. [Šah, prvo leto ali Črnobela polja so polna čudes in skrivnosti: Zvezek za preverjanje] – Обнинск: Духовное
возрождение – 32 c. (4-е издание) Тираж: 500 экз.
(118) Сухин, И. Г. [Suhin] (2008a). Судьба шахматного всеобуча в Pоссии: Отзыв
И.Г.Сухина на статью М.Е.Николаева "Шахматное образование в России". [Usoda
šahovskega učenja vseh otrok v Rusiji: Odziv I. G. Suhina na članek M. E. Nikolajeva
»Šahovsko izobraževanje v Rusiji«.] Национальная библиотека РС(Я). Pridobljeno 20.
9. 2013 s: http://nlib.sakha.ru:83/index.php/ru/2008-12-30-01-55-52/44--2009/475161009
(119) Сухин, И. Г. [Suhin] (2008b). Шахматы, третий год, или Тайны королевской
игры: Часть 1. [Šah, tretje leto, ali skrivnosti kraljevske igre – prvi del.] – Обнинск:
Духовное возрождение – 80 c. Тираж: 5000 экз.
(120) Сухин, И. Г. [Suhin] (2008c). Шахматы, третий год, или Тайны королевской
игры: Рабочая тетрадь: Часть 1. [Šah, tretje leto, ali skrivnosti kraljevske igre – drugi
del.] – Обнинск: Духовное возрождение – 80 c. Тираж: 5000 экз.
(121) Сухин, И. Г. [Suhin] (2009a, 9. april). Федеральный факультативный курс
«Шахматы – школе», презентация [Federalni izbirni predmet »Šah – šoli,
predstavitev]. Педсовет.org. 14-й Всероссийский интернет-педсовет. Pridobljeno 22.
09.
2013
s:
http://pedsovet.org/component/option,com_mtree/task,viewlink/link_id,8366/Itemid,118/
(122) Сухин, И. Г. [Suhin] (2009b). Шахматы, первый год: Задачник, мат в один ход:
1500 малофигурных позиций. [Šah, prvo leto: Zbirka nalog, mat v eni potezi: 1500
32/37
pozicij z majhnim številom figur] – Обнинск: Духовное возрождение. 272 с. Тираж:
1000 экз.
(123) Сухин, И. Г. [Suhin] (2009c). Шахматы, третий год, или Учусь и учу. [Šah, tretje
leto: Poučujem in se učim.] – Обнинск: Духовное возрождение. Тираж: 1000 экз.
(124) Сухин, И. Г. [Suhin] (2010a). Шахматы, третий год, или Тайны королевской
игры: Рабочая тетрадь: Часть 1. [Šah, tretje leto, ali Skrivnosti kraljevske igre:
Delovni zvezek – prvi del.] – Обнинск: Духовное возрождение – 32 c. Тираж: 3000
экз.
(125) Сухин, И. Г. [Suhin] (2010b). Шахматы, третий год, или Тайны королевской
игры: Рабочая тетрадь: Часть 2. [Šah, tretje leto, ali Skrivnosti kraljevske igre:
Delovni zvezek – drugi del] – Обнинск: Духовное возрождение – 32 c. Тираж: 3000
экз.
(126) Сухин, И. Г. [Suhin] (2011a). Программы курса "Шахматы – школе" [Programi
predmeta »Šah šoli«] – Обнинск: Духовное возрождение. 40 с. Тираж: 1000 экз.
(127) Сухин, И. Г. [Suhin] (2011b). Шахматы, первый год, или Там клетки чёрнобелые чудес и тайн полны: Часть 1. [Šah, prvo leto ali Črno-bela polja so polna čudes
in skrivnosti: 1. del] – Обнинск: Духовное возрождение. 80 c. Тираж: 5000 экз.
(128) Сухин, И. Г. [Suhin] (2011c). Шахматы, первый год, или Там клетки чёрно-белые
чудес и тайн полны: Часть 2. [Šah, prvo leto ali Črno-bela polja so polna čudes in
skrivnosti: 2. del] – Обнинск: Духовное возрождение. 88 c. Тираж: 5000 экз.
(129) Сухин, И. Г. [Suhin] (2011d). Шахматы, первый год, или Там клетки чёрнобелые чудес и тайн полны. Рабочая тетрадь: Часть 1. [Šah, prvo leto ali Črno-bela
polja so polna čudes in skrivnosti. Delovni zvezek: – 1. del] – Обнинск: Духовное
возрождение. Тираж: 5000 экз.
(130) Сухин, И. Г. [Suhin] (2011e). Шахматы, первый год, или Учусь и учу. [Šah, prvo
leto, ali Poučujem in se učim] Обнинск: Духовное возрождение – Тираж: 2000 экз.
(131) Сухин, И. Г. [Suhin] (2011f). Шахматы, второй год, или Играем и выигрываем:
Учебник для начальной школы, второй год обучения. В 2-х частях: Часть 1. [Šah,
drugo leto ali Igram in zmagujem: Učbenik za nižje razrede osnovne šole, prvo leto
učenja. V dveh delih – 1. del] – Обнинск: Духовное возрождение. 84 с. Тираж: 5000
экз.
(132) Сухин, И. Г. [Suhin] (2011g). Шахматы, второй год, или Играем и выигрываем:
Учебник для начальной школы, второй год обучения. В 2-х частях: Часть 2. [Šah,
drugo leto ali Igram in zmagujem: Učbenik za nižje razrede osnovne šole, drugo leto
učenja. V dveh delih – 2. del] – Обнинск: Духовное возрождение. 80 с. Тираж: 5000
экз.
(133) Сухин, И. Г. [Suhin] (2011h). Шахматы, третий год, или Тайны королевской
игры: Тетрадь для проверочных работ. [Šah, tretje leto ali Skrivnosti kraljevske igre:
Zvezek za preverjanje] – Обнинск: Духовное возрождение. 32 с. Тираж: 2000 экз.
(134) Сухин, И. Г. [Suhin] (2012a): Шахматы для самых маленьких [Šah za najmlajše].
Moskva: Астрель, АСТ. Полиграфиздат. Izvleček iz knjige pridobljen 19. 7. 1013 s:
http://chess555.narod.ru/volsh3.htm
(135) Сухин, И. Г. [Suhin] (2012b). Шахматы, первый год, или Там клетки чёрнобелые чудес и тайн полны. Рабочая тетрадь: Часть 2. [Šah, prvo leto ali Črno-bela
polja so polna čudes in skrivnosti. Delovni zvezek: – 2. del] – Обнинск: Духовное
возрождение. Тираж: 5000 экз.
(136) Сухин, И. Г. [Suhin] (2012c). Шахматы, второй год, или Играем и выигрываем:
Рабочая тетрадь: В 2-х частях: – Часть 1. [Šah, drugo leto, ali Igram in zmagujem.
33/37
Delovni zvezek v dveh delih – 1. del] – Обнинск: Духовное возрождение – 32 с.
Тираж: 5000 экз.
(137) Сухин, И. Г. [Suhin] (2012d). Шахматы, второй год, или Играем и выигрываем:
Рабочая тетрадь: В 2-х частях: – Часть 2.[Šah, drugo leto, ali Igram in zmagujem.
Delovni zvezek v dveh delih – 2. del] – Обнинск: Духовное возрождение – 32 с.
Тираж: 5000 экз.
(138) Сухин, И. Г. [Suhin] (2012e). Шахматы, второй год, или Учусь и учу. [Šah, drugo
leto, ali Poučujem in se učim] Обнинск: Духовное возрождение – 104 с. Тираж: 2000
экз.
(139) Сухин, И. Г. [Suhin] (2012f). Учебный предмет “Шахматы” в школе как
инструмент развития мышления: История, методология, научные исследования и
опыт внедрения. [Šolski predmet šah kot instrument razvijanja mišljenja: zgodovina,
metodologija, znanstveni izsledki in izkušnje uveljavljanja]. Nemčija: LAP Lambert
Academic Publishing.
(140) Сухин, И. Г. [Suhin] (2012g). Задачи к курсу Шахматы – школе: Второй год
обучения. [Naloge k programu Šah šoli: Drugo leto učenja.] Обнинск: Духовное
возрождение – 272 с.
(141) Сухин, И. Г. [Suhin] (2013). Эффekтивнoe cpeдcтo paзвития мышления (2013)
[Učinkovito sredstvo za razvijanje mišljenja]. V: »64« - Шахматнoe oбoзрeниe. No 6.,
str. 75-77.
(142) Сухин, И. Г. [Suhin] (b.l.). Сайт шахматного всеобуча. Шахматы для детей от 0
до 14 лет, родителей и педагогов: учиться на одни пятёрки [Šah za otroke od 0 do 14
let, starše in pedagoge: učim se za same petice]. Pridobljeno 24. 9. 2003 s:
http://chess555.narod.ru/
(143) Sujatha, S., Kumar, N. A. (2013, 16. april). Chess to be made compulsory in TN
schools.
Pridobljeno
16.
09.
2013
z
»Deccan
Chronicle«:
http://www.deccanchronicle.com/130416/news-current-affairs/article/chess-be-madecompulsory-tn-schools
(144) Sukhin, I. (2008). Gary's Adventures in Chess Country. USA, Boston: Mongoose
Press.
Opomba: Izbor gradiv iz ruskega originala: Сухин, И. Г. (2000). Удивительные
приключения в Шахматной стране. [Presenetljive dogodivščine v šahovski deželi] –
М.: Поматур – 176 с., je pridobljen 8. 8. 2013 s: http://suhin.narod.ru/chessland3.htm
(145) Sukhomlinsky, V. A. (2003). I Give My Heart to Children. Laurelhurst Publications.
Prevod originalnega dela Suhomlins'kij, V. A. (1971). Serdce otdaju detjam. (Izd. 2) Kiev:
Izd.
Radjanska
Škola,
pridobljen
19.
7.
2013
s:
http://www.gyanpedia.in/Portals/0/Toys%20from%20Trash/Resources/books/Vasily.pdfSwe
den - Chess in Schools project
(146) Šah 1 – šahovske osnove. (2004). Predpisani seminarski program za učitelje izbirnega
predmeta šah. Ministrstvo za šolstvo in šport. Pripravil Iztok Jelen. Pridobljeno 24. 7.
2013 s: http://skupnost.sio.si/mod/resource/view.php?id=71943
(147) Šah 1 z uporabo IKT (2011, december). Seminarska spletna učilnica programa Ekompetentni učitelj, vodilna kompetenca K3. Spletišče Slovenskega izobraževalnega
omrežja – SSIO: http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=5530
(148) Šah 1 z uporabo IKT (2013, marec). Spletna učilnica za samostojno preverjanje
zmožnosti. Program E-kompetentni učitelj, vodilna kompetenca K3. Spletišče
Slovenskega
izobraževalnega
omrežja
–
SSIO:
http://beta.sio.si/course/category.php?id=15
34/37
(149) Šah 2. Nastavni plan i program. (b.l.). II godina studija Učiteljskog fakulteta u
Beogradu.
Izborni
program.
Pridobljeno
9.
9.
2013
s:
http://www.dif.bg.ac.rs/mat/sah/sah_2_nastavni_plan_i_program.pdf
(150) Šah 2 – šahovsko kombiniranje. (2004). Predpisani seminarski program za učitelje
izbirnega predmeta šah. Ministrstvo za šolstvo in šport. Pripravil Iztok Jelen. Pridobljeno
24.
7.
2013
s:
http://skupnost.sio.si/file.php/2138/00a_Predstavitve_ucni_nacrti_in_programi/PRP_sah2
_za_ucitelje_2004.pdf
(151) Šah 3 – šahovska strategija. (2004). Predpisani seminarski program za učitelje
izbirnega predmeta šah. Ministrstvo za šolstvo in šport. Pripravil Iztok Jelen. Pridobljeno
24.
7.
2013
s:
http://skupnost.sio.si/file.php/2138/00a_Predstavitve_ucni_nacrti_in_programi/PRP_sah3
_za_ucitelje_2004.pdf
(152) Šah 7.-9. razred. (2010, avgust). Spletna učilnica z e-gradivi za izbirni predmet šah.
Jelen, I. (ur.). Spletišče Slovenskega izobraževalnega omrežja – SSIO:
http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=2138
(153) Шах [Šah]. (b.l.). Факултет спорта и физичког васпитања. Изборни предмети.
Pridobljeno 20. 9. 2013 s: http://www.fsfv.bg.ac.rs/%D1%81%D1%80/izbornipredmeti/sah
(154) Šah kot referenčna miselna športna igra v nacionalnem programu športa. (2010, 18.
oktober). Pripombe k dokumentu, ki je bil 21. 04. 2010 predložen kot gradivo za razpravo
na OKS-ZŠZ: Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2011-2020. Šahovska
zveza Slovenije (pripravil I. Jelen). Pridobljeno 23. 9. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/objave/Predlog%20umestitve%20%C5%A1aha%20v%20Nacionalni%20p
rogram%20%C5%A1porta%20(delovno%20gradivo,%20oktober%202010).doc
(155) Šahovska vzgoja v osnovni šoli. (2008). Strokovna skupina šah pri ZRSŠ. Pripravil I.
Jelen, Šahovska zveza Slovenije. Pridobljeno 23. 9. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/izbirni/prispevki/Zlo%C5%BEenka%20%C5%A1ahovska%20vzgoja%20
v%20osnovni%20%C5%A1oli.pdf
(156) Šah v vse slovenske šole. (2013, 16. september). Pridobljeno 23. 9. 2013 s:
http://www.sah-zveza.si/sahvsole/
(157) Šugman, R. (1997). Zgodovina svetovnega in slovenskega športa. Ljubljana: Fakulteta
za šport.
(158) Tamil Nadu's ambitious plan to include chess in all schools. (2012, 27. oktober).
Massive training the teachers exercise begins in Tamil Nadu to prepare for including chess
in
the
curriculum.
Video,
pridobljen
16.
09.
2013
s:
http://www.ndtv.com/video/player/news/tamil-nadu-s-ambitious-plan-to-include-chess-inall-schools/252477
(159) Tancer, M. (1975). Vzgojna funkcija šaha v okviru prostovoljnih dejavnosti učencev.
Sodobna pedagogika, št. 3-4. Str. 160-166.
(160) Tancer, M. (1986a). Decenija šahovskog obrazovanja na Pedagoškoj akademiji u
Mariboru. V: Šahovski glasnik. Št. 1. Str. 44-45. Zagreb.
(161) Tancer, M. – ur. (1986b): Šah v osnovni šoli. Gradivo za mentorje šahovskih krožkov.
Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta. 82 str.
(162) Tancer, Mladen (1986c). Šah kot interesna dejavnost v osnovni šoli. V: Metodični
prispevki za uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo. Str. 124-135. Uredila: Amand Papotnik,
Alojz Fošnarič. Pedagoška akademija Maribor.
(163) Tancer, M. (1991): Nadarjeni učenec v svetu šaha. V: Vzgoja in izobraževanje, letnik
XXII. Št. 3. Ljubljana.
35/37
(164) Тематический план программы краткосрочных курсов повышения квалификации
по программе "Теория и методика шахмат в начальной школе" в рамках
направления 032100 специальности 032101 Физическая культура и спорт [Tematski
načrt usposabljanja po programu »Teorija in metodika šaha v osnovni šoli« v obsegu
smeri 032100 specialnosti 032101 Telesna kultura in šport] (2013, 12. april). Pridobljeno
1. 8. 2013 s: http://obr.docdat.com/docs/261/index-68310.html.
(165) Timbrell, D. (2010). “When I am in game, I am furious”: Gaming and Sexual
Conquest in Early Modern English Drama. Thesis (PhD/Research). Unpublished.
University
of
Southern
Queensland.
Pridobljeno
25.
9.
2013
s:
http://eprints.usq.edu.au/19863/2/Timbrell_2010_whole.pdf
(166) Тимофеев, A. A. [Timofejev] (2006). Общие подходы к концепции "Шахматы как
учебный предмет" в начальной школе. [Izhodišča zamisli »Šah kot učni predmet« v
nižjih razredih osnovne šole]. Науч.-метод. журн. Начальное образование.[Znanstvenometodološka revija Začetno izobraževanje] 2006г. № 4. C. 25-33. Москва: Изд-во "Рус.
журн.".
(167) Тимофеев, A. A. [Timofejev] (2007). Еще раз об учебном предмете шахматы. [Še
enkrat o učnem predmetu šah]. науч.-метод. журн. Начальное образование.[Znanstvenometodološka revija Začetno izobraževanje] № 4. C. 32-37. Москва: Изд-во "Рус. журн.".
(168) Učni načrt izbirnega predmeta šah v devetletni osnovni šoli. Šah 1, Šah 2, Šah 3. (2002).
Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Predlagatelj: Šahovska zveza Slovenije. Pripravila: Jelen,
I.
in
Jelen,
M.
Pridobljeno
24.
7.
2013
s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_
izbirni/Sah.pdf
(169) Une nouvelle ambition pour les sciences et les technologies à l'école. [Novo
stremljenje znanosti in tehnologije v šoli] (2011, 31. januar). Ministère éducation
nationale [Francosko ministrstvo za izobraževanje]. Pridobljeno 3. 3. 2011 s:
http://www.education.gouv.fr/cid54824/une-nouvelle-ambition-pour-les-sciences-et-lestechnologies-a-l-ecole.html
(170) Utemeljitev vloge za prijavo študijskega programa 2. stopnje Šah – enopredmetni
pedagoški študij. (2010, 19. maj). Šahovska zveza Slovenije. Pripravil Jelen, I. Pridobljeno 4.
8.
2013
s:
http://www.sahzveza.si/trener/porocila/Utemeljitev%20vloge%20za%20uvedbo%20magistrskega%20%C5
%A1tudija%20%C5%A1aha%20na%20FH%C5%A0%20(2010).doc
(171) Uvođenje šaha u školski sistem. (2010). Univerzitet u Beogradu. Fakultet sporta i
fizičkog
vaspitanja.
Pridobljeno
7.
9.
2013
s:
http://www.dif.bg.ac.rs/mat/sah/02_uvodjenje_saha_u_skolski_sistem(2).pdf
(172) Veliki splošni leksikon. (2005). Ljubljana: DZS. Elektronska izdaja.
(173) Vidmar, M. (1946). Razgovori o šahu z začetnikom. Ljubljana: DZS.
(174) Vossen, D. P. (2008). Chess Is Not a Game. V: Philosophy Looks at Chess (Hale, B.,
ur.). Chicago and La Salle, Illinois: Carus Publishing Company. Open Court.
(175) Vstopna spletna skupnost šah. (2010, avgust). Spletna skupnost učiteljev izbirnega
predmeta šah. (Jelen, I., ur.). Spletišče Slovenskega izobraževalnega omrežja – SSIO:
http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=923
(176) Vuković, V. (1972). Razvoj šahovskih ideja. Zagreb: Šahovska naklada.
(177) Well-being, social interaction and participation in leisure activities of students in
grades 5 to 7 in primary schools: A comparison based on students´ home languages.
(2011). Reykjavík University. Centre for Social Research and Analysis. Pridobljeno 9. 9.
2013
s:
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&ved=0C
36/37
C4QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.reykjavik.is%2FPortaldata%2F1%2FResources%
2Fskola_og_fristundasvid%2Fskjol%2F1012_enska.pdf&ei=23BBUquYILDc4QShkIBg&usg=AFQjCNH0iN4cZYAVv2_IINsASN
t0a5c07Q&sig2=_gjvUczIDu3mCHjwzYQ8Lg&bvm=bv.52434380,d.bGE
(178) World Chess Federation. Chess in Schools Comission. (b.l.). Pridobljeno 24. 9.2013 s:
http://cis.fide.com/
(179) Zadeva: Predpisani programi. (2007, 4. julij). Ministrstvo za šolstvo in šport. Služba
za razvoj kadrov v šolstvu. Pridobljeno 30. 9. 2013 s: http://www.sahzveza.si/trener/izbirni/obvestila/Dopis%20ministrstva%20o%20neobveznosti%20predpisa
nih%20programov%20%C5%A1ah%20(2007).pdf
(180) Zaninović, M. (1988): Opća povijest pedagogije. Zagreb: Školska knjiga.
37/37