stopnje šahovskega spopolnjevanja

Transcription

Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A
Pravice pridržane
STOPNJE ŠAHOVSKEGA SPOPOLNJEVANJA –
CILJI IN PROGRAMI POSAMEZNIH STOPENJ TER
LITERATURA
A. IZOBRAŽEVALNA PIRAMIDA ŠAHISTOVEGA RAZVOJA

Izobraževalna piramida šahistovega razvoja: tri stopnje in deset ravni –
preglednica
Mojstrstvo: zgradba iz petih razredov šahistovih znanj – preglednica
Pet razredov
šahistovih znanj. Viri. Učinkoviti načini spopolnjevanja –
preglednica
Kje ali kako pridobiva obetavni šahist znanja in veščine?
Shema krožnega izkustvenega učenja iz kriznih partij
B. CILJI IN PROGRAMI POSAMEZNIH STOPENJ ŠAHOVSKEGA
SPOPOLNJEVANJA
1. PRVA STOPNJA: izbirni predmet in krožek v osnovni šoli oziroma v klubu
(a) Šah v osnovni šoli kot izbirni predmet in kot interesna dejavnost.
(b) Izbirni predmet šah v osnovni šoli:
i. splošni cilji
ii. standardi znanja
2. DRUGA STOPNJA: srednje šahovske šole
(a) Vzgojno-izobraževalna zamisel
(b) Vzgojno-izobraževalni smotri
(c) Okvirni učni načrt
(d) Meta-učni načrt
(e) Sredstva, metode in prijemi za doseganje višjih vzgojno-izobraževalnih
smotrov
(f) Vzporedni tekmovalni sistem
3. TRETJA STOPNJA: višja šahovska šola in dodatna izobraževanja:
(a) Višja šahovska šola (povzetek iz neobjavljenega razpisa za leto 2003)
(b) Projekt dodatnega izobraževanja
(c) Šahovsko šolanje, treniranje in nastopanje na turnirjih so tri komplementarne,
vendar različne in organizacijsko ločene oblike šahistovega spopolnjevanja
(d) Učinki šahovskega šolanja na posameznikovo praktično šahovsko moč ne
pridejo v zadostni meri do izraza, če šolanje ni podkrepljeno z načrtnim
individualnim
trenerskim
delom,
ustreznimi
tekmovanji
in
samospopolnjevanjem
4. OSNOVNA UČNA GRADIVA ZA POSAMEZNE STOPNJE ŠOLANJA IN
SPOPOLNJEVANJA
C. LETNI INDIVIDUALNI PROGRAMI SPOPOLNJEVANJA – LIPS
Iztok Jelen: Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi ter literatura
1
Pravice pridržane
IZOBRAŽEVALNA PIRAMIDA ŠAHISTOVEGA RAZVOJA: TRI STOPNJE IN DESET RAVNI – PREGLEDNICA
ŠAHOVSKA UNIVERZA KASPAROVA:
10.
Mojstrstvo
stopnja
9.
Študij in metode treniranja
C
8
Strategija, končnice – višja raven
7.
Otvoritve – višja raven
stopnja
B
6.
Pozicijske zamisli, preproste končnice
5.
Razvoj, igra s kmeti, teorija kombinacij
4. Opažanje groženj, dvo-potezne kombinacije stopnja
A
3. Preprosta taktika: vezave, vilice, mati v ena
2. »Viseče« figure, izguba dame, osnovni mati
1.
Skrb za izvajanje potez v skladu s pravili
NACIONALNI ŠAHOVSKI PROGRAM:
10.
10.
Triletna Letni
višja
Individualni
9.
9.
šahovska
programi
8.
Triletna
šola
šahovskega
srednja
7.
spopolnjevanja,
Triletni šahovska
6.
treniranja in
šola
izbirni
5.
tekmovanj
predmet
4.
4.
(s pomočjo
ŠAH in
3.
3.
mentorja oz.
šahovski
2.
2.
trenerja)
krožek
1.
1.
MOJSTRSTVO: ZGRADBA IZ PETIH RAZREDOV ŠAHISTOVIH ZNANJ – PREGLEDNICA:
5.
4.
3.
2.
1.
Znanja, metode, tehnike, veščine in navade učinkovitega šahovskega samospopolnjevanja
Opažanja in znanja o šahistovih individualnih šahovsko-psiholoških značilnostih in posebnostih
Šahovsko-psihološka znanja o metodah sprejemanja odločitev in vodenja borbe v značilnih položajih
Zakonitosti, pravila, ideje, zamisli in prijemi v značilnih šahovskih pozicijah ter ocene teh pozicij
Posameznostna, točna znanja o stvarnih šahovskih pozicijah
2
Pravice pridržane
PREGLEDNICA: PET RAZREDOV ŠAHISTOVIH ZNANJ. VIRI. UČINKOVITI NAČINI SPOPOLNJEVANJA
RAZREDI ZNANJ (opis in ocenjeni
odstotki porabe časa za učenje)
1. Konkretna, posameznostna: točne
50 ocene in variante oz. analitični
% izsledki različnih pozicij in
partijskih nadaljevanj
2. Abstraktna, s posplošitveno močjo:
15 teoretska načela; pravila; tipične
% pozicije (prijemi, ocene)
3. O metodah vodenja borbe in
15 sprejemanja odločitev v značilnih
% situacijah
VRSTA
ZNANJ
Šahovska
4. O svojih in o nasprotnikovih
10 individualnih značilnostih
%
Šahovskopsihološka
5. O samo-spopolnjevanju:
10 načrtovanje, izvajanje in
% vrednotenje individualnega
programa (vključno z duševnotelesnim športnim režimom)1
Metodična
samotrenirna
Šahovska
Šahovskopsihološka
VIRI ZNANJ
NAČINI DELA
- enciklopedije,
- informatorji
- lastne analize
Študij, analitično
preverjanje, ustvarjanje
lastnega sistema znanj
- učbeniki
- komentirane partije
velikih mojstrov
- komentirane partije
velikih mojstrov
- šahovske in šah.psihološke analize
lastnih kriznih partij
- Opazovanje;
- Šahovske in šah.psihološke analize
kriznih partij;
- Izidi šahovskih, šah.psiholoških testiranj
- Znanja trenerske
stroke, izobraževalne
tehnologije (tudi iz
uporabe računalnika),
pedagoške psihologije
Študij, kritično preverjanje, Krožno
ustvarjanje hierarhije znanj izkustveno
Individualizacija metod in
postopkov; trening oz.
usvajanje metod, veščin in
optimalnih navad
UČINKOVITO UČENJE
Krožno
izkustveno
S TRENERJEM
/SAMOSTOJNO
Krožno
izkustveno,
psihomotorično
Krožno
Diagnostika: ugotavljanje
izkustveno
izhodiščnega stanja
šahistove pripravljenosti in
njegovih značilnosti
Načrtovanje, izvajanje in
vrednotenje programov
samo-spopolnjevanja;
usvajanje metod, veščin,
tehnik in navad
Krožno
izkustveno,
psihomotorično
1
Dodatno mora šahist najmanj 8 ur tedensko, porazdeljeno v najmanj tri dni, posvetiti tudi telesno-gibalnim športnim aktivnostim, vzdrževanju
ustrezne duševno-telesne vzdržljivosti in odpornosti.
3
Pravice pridržane
KJE ALI KAKO PRIDOBIVA OBETAVNI ŠAHIST ZNANJA IN VEŠČINE?
9 S samostojnim študijem, analiziranjem, kritičnim preverjanjem šahovske teorije in
prakse (študij učbenikov, enciklopedij, informatorjev, komentiranih partij velikih
mojstrov – zlasti za pridobivanje prvih dveh razredov znanj) ter lastnih partij.
9 Prek reševanja diagramov in praktičnih razigravanj učno-trenirnih pozicij ter prek
trenirnih in turnirskih partij.
9 S pripravljanjem, izvajanjem in vrednotenjem osebnega programa šahovskega
študija, spopolnjevanja, usvajanja veščin in navad, treniranja in tekmovanj.
9 V šahovskih šolah (v osnovni in v srednji šahovski šoli je poudarek na
pridobivanju znanj, veščin in navad prvih dveh razredov iz preglednice, v triletni
višji šahovski šoli pa iz zadnjih treh razredov).
9 Prek trenerske, specialistične in sekundantske pomoči.2
SHEMA KROŽNEGA IZKUSTVENEGA UČENJA IZ KRIZNIH PARTIJ:
1
KONKRETNA IZKUŠNJA
Krizna partija: pomembna partija,
v kateri smo imeli težave, nismo
česa razumeli, so prišle do izraza
naše šibke točke …
→
2
RAZMIŠLJUJOČE OPAZOVANJE
na osnovi
- poteka misli in doživljanja med
partijo, ki ga zapišemo takoj po
končani igri;
- kronometrične analize (sprotno
zapisovanje porabljenega časa za
posamezne partijske poteze).
↑
↓
4
3
AKTIVNO
EKSPERIMENTIRANJE
v trenirnih ali manj pomembnih
partijah
preizkušamo
nove
ugotovitve, spoznanja, zamisli,
veščine in navade, do katerih smo
prišli v prejšnjih fazah učenja.
←
TEORETSKO OSMIŠLJANJE
na osnovi podatkov
- iz šahovske in šahovsko-psihološke
analize krizne partije, ki jo
opravimo po končanem turnirju;
- iz učbeniških, enciklopedičnih in
drugih virov pozitivnih znanj.
2
Ta je potrebna zlasti pri uvajanju v šahovsko spopolnjevanje in pri usvajanju profesionalnih
navad ter veščin. Eden glavnih ciljev trenerske pomoči je, da se šahist usposobi za samostojno
spopolnjevanje in postaja od nje vse manj odvisen.
4
Pravice pridržane
1. PRVA STOPNJA: IZBIRNI PREDMET IN KROŽEK V OSNOVNI
ŠOLI OZIROMA V KLUBU
(a) ŠAH KOT IZBIRNI PREDMET IN KOT INTERESNA DEJAVNOST
Dolgoletna praksa osnovnošolskih šahovskih krožkov oziroma šahovske ID je pokazala, da
se učenci naučijo formalnih pravil igre, dobijo nekaj osnovnih znanj in praktičnih napotkov,
nato pa predvsem igrajo in tekmujejo. Prevladuje učenje iz igre učencev med seboj, ki je še
najbolj podobno učenju po sistemu »poskusov in napak«. Za bolj načrtno in kvalitetno učenje
vsebin in zakonitosti šahovske igre iz teoretsko osmišljene tisočletne prakse velikih mojstrov
ni v okviru ID ne časa ne drugih pogojev. V duhu našega časa je tudi šahovska ID vse bolj
usmerjena predvsem tekmovalno in selekcijsko: določiti je potrebno šolske prvake in ekipe za
medšolska prvenstva. V zadnjih desetletjih potekajo šolska tekmovanja v močno pospešenem
tempu, ki ne dovoljuje poglobljenega analitičnega razmišljanja. Nasprotno: razmišljanje je
pogosto kaznovano s padcem zastavice na šahovski uri, ki pomeni izgubo partije. Takšen
način dela, ki ga je v realnih pogojih ID težko organizirati drugače, ima to pomanjkljivost, da
odvrne od šaha ne le tiste učence, ki so nekoliko manj sposobni in tekmovalno manj uspešni,
ampak tudi znaten delež tistih najbolj nadarjenih, ki jim je vsebina igre zanimivejša od
»hitrosti pritiskanja na gumb šahovske ure«. V praksi zadnjega obdobja gradi šahovska ID
pretežno na zunanjih motivacijskih sredstvih in s tem potiska v ozadje razvijanje
motiviranosti za vsebino šahovske igre in klasične šahovske kulture. Mnoge vzgojnooblikovalne odlike šahovske igre zato ne pridejo do takšnega izraza kot bi lahko. Šahovska ID
potrebuje dopolnilo v IP ŠAH, pri katerem izobraževanje ne bo potekalo prek proste igre,
ampak prek sistema analitično in teoretično osvetljenih tematskih učnih zgledov največjih
mojstrov sedanjosti in preteklosti. Gre za bistveno drugačen, kakovosten način šahovskega
izobraževanja, ki ga v okviru ID ni mogoče organizirati.
Predlagani učni načrt IP ŠAH obsega tri enoletne 30-urne učne programe, v okviru katerih
učenci usvojijo temeljne vsebine in zakonitosti šahovske igre. Pri vajah se učijo pravilnega
postopka izbiranja poteze, smotrne izrabe razpoložljivega časa za razmišljanje in drugih
pomembnih tehničnih veščin. Svoje zamisli in poteze lahko primerjajo s pravilnimi rešitvami,
zapisanimi v učbeniku oz. delovnemu zvezku in z računalniškim šahovskim analizatorjem, ki
jim poda pravilen odgovor in oceno za vsako njihovo potezo. Delo poteka prek preverjenih in
strokovno komentiranih učnih zgledov ter kratkih odlomkov iz partij velikih mojstrov. V
okviru razpoložljivih učnih ur seveda ni časa za igranje celih partij. Učni načrt za redni ali
izbirni šahovski predmet, ki ga je priporočila svetovna šahovska organizacija, obsega kar štiri
90-urne enoletne učne programe za učence osnovne šole od 3. do 6. razreda. Omenjeni učni
načrt predvideva tudi igranje celih partij. Pripravljalci slovenskega učnega načrta za IP ŠAH
menimo, da igranje celih partij ni nujno izvajati v okviru pouka. V ta namen imamo v
slovenskih šolah že dobro organizirano šahovsko ID. To ne pomeni, da bi šahovska ID morala
biti formalni pogoj, da neka šola lahko ponudi IP ŠAH.3 Menimo, da je logično pričakovati,
da bo šola, ki ponuja IP ŠAH, ohranila šahovsko ID, saj se obe obliki vsebinsko dopolnjujeta.
Iz priložene preglednice4 je razvidno, da sta šahovska ID in IP ŠAH v devetletni osnovni šoli
3
Učenci, ki morda ne bodo imeli možnost (ali želje), da bi znanja pridobljena pri IP ŠAH,
preizkušali v šoli, bodo to počeli v šahovskem klubu, na lokalnih turnirjih, na simultankah ali
doma, z vrstniki ali z odraslimi, z prijatelji ali z neznanci z druge strani zemeljske oble (prek
medmrežja ali prek dopisnih turnirjev) ali z računalniškim igralnim programom …
4
PREGLEDNICA: MEDSEBOJNO DOPOLNJEVANJE IZBIRNEGA PREDMETA ŠAH
IN ŠAHOVSKE INTERESNE DEJAVNOSTI. PRIMERJAVA NJUNIH ODLIK (+):
5
Pravice pridržane
komplementarni obliki šahovskega izobraževanja in imata obe dobro opredeljeno funkcijo.
Zato je pričakovati njun sinergijski učinek. Razširjenost, tradicija in ugodne izkušnje
šahovske ID nas dodatno prepričujejo v utemeljenost uvedbe IP ŠAH.
(b) IZBIRNI PREDMET ŠAH V OSNOVNI ŠOLI:
i. SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Spoznavanje, razumevanje, uporabljanje in vrednotenje:
- temeljnih vsebin šahovske igre in osnov šahovske teorije;
- šahovskega jezika in osnovnih znanj, veščin, postopkov ter navad šahovskega igranja in
spopolnjevanja;
- osnovnih znanj za estetsko in vsebinsko vrednotenje šahovskih partijskih ter analitičnih
stvaritev in komponiranih šahovskih skladb;
- osnov in vrednot kraljevske igre ter klasične šahovske kulture, njene etike, vključno z
etiko tekmovalnih sistemov.
ŠAHOVSKA INTERESNA DEJAVNOST – ID
IZBIRNI PREDMET ŠAH – IP
Sistematično in načrtno učenje vsebin ter zakonitosti šahovske igre
Učenci se prek učnih zgledov iz partij in analiz velikih mojstrov preteklosti in sedanjosti seznanijo s
klasično šahovsko kulturo in razvojem šahovskih idej, slogov, šol.
Pri IP so učenci že dosegli stopnjo abstraktno-logičnega mišljenja v svojem spoznavnem razvoju, zato je
učenje možno organizirati bolj ekonomično in na višji ravni kot pri ID, ki zajema vse starostne skupine v
OŠ (starostno heterogene skupine).
Način dela pri IP spodbuja razvijanje analitičnega mišljenja in premišljenega spoznavnega sloga. Pri ID
imajo učenci običajno premalo časa za razmišljanje, da bi te vzgojne odlike šahovske igre prišle do
izraza.
Koncept dela pri IP temelji na razvijanju notranje motivacije za vsebino šahovske igre (lepota
kombinacij, iskanje resnice …), organiziranost ID posega bolj po zunanjih motivacijskih sredstvih
+ (tekmovalni rezultati).
+ Pri ID so v ospredju športni rezultati, pri IP pa je organiziranost tekmovanj taka,
- da v ospredju niso športni (zmaga, poraz), ampak predvsem izobraževalni in ustvarjalni izidi
(pravilnost potez, zamisli, postopkov)
- da igrajo med seboj enakovredni nasprotniki, s približno enakimi možnostmi na uspeh.
+ Organiziranost ID je športno-tekmovalna, selekcijska, zato v njej mnogi učenci ne najdejo potrditve, pri
izbirnem predmetu pa jo najdejo praktično vsi, ki se potrudijo.
Pri IP imajo učenci za vsako potezo ali zamisel na razpolago pravilno sprotno vrnitveno sporočilo, zato
lahko stalno spopolnjujejo svojo strategijo in si razvijajo pozicijski, strateški in taktični občutek. Pri ID
+ učenec pogosto ne dobiva drugih vrnitvenih sporočil, razen tistih, ki jih prinašajo nasprotnikove poteze.
Koncept dela pri IP spodbuja višje oblike učenja (učenje z reševanjem problemov in krožno izkušenjsko
učenje), ki pride pri ID manj do izraza zaradi prekratkega časa za razmišljanje in zaradi pomanjkanja
pravilnih vrnitvenih sporočil.
+ Pri ID se učenci šahovsko opismenijo in igrajo šah že v prvih dveh triadah, medtem ko nastopi IP šele v
zadnji, tretji triadi 9-letne OŠ.
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
6
Pravice pridržane
Razvijanje:
- veščin in navad šahovskega analitičnega dela, strokovnega komuniciranja in timskega
dela pri šahovskem igranju in spopolnjevanju;
- občutka za lepoto šahovskih stvaritev;
- ustvarjalnosti in odlik spoznavnega sloga, posebej neodvisnega, kritičnega mišljenja, prek
šahovskega igranja in spopolnjevanja;
- samozaupanja in občutka lastne vrednosti ter uspešnosti pri šahu, ki opogumlja tudi za
druga področja;
- duševne trdnosti in pripravljenosti za čustveno neobremenjeno iskanje optimalnih rešitev
tudi v zapletenih, skrajnih položajih, oziroma v pogojih časovne stiske;
- volje do zmage in sprejemanje porazov kot dobrodošlih uvidov v trenutne
pomanjkljivosti, ki bodo pomagali pri nadaljnjem spopolnjevanju;
- vrednot trdega dela, zbranosti, pazljivosti in sprejemanja odgovornosti ter posledic za
svoja dejanja pri šahovskem igranju in spopolnjevanju;
- zanimanja, radovednosti, interesov in motivacije:
o za šahovsko igro in učenje;
o za šahovska tekmovanja in spopolnjevanje;
o za šah kot kulturni pojav in dediščino človeške civilizacije.
Uvid:
da ukvarjanje s šahom zahteva zdrav način življenja, dobro telesno pripravljenost, redno
športno-gibalno dejavnost.
ii. STANDARDI ZNANJA
Šah – 1
Minimalna znanja:
- odigrajo partijo, jo zapišejo (notirajo) in uporabijo klasično šahovsko uro;
- izračunajo in uporabijo menjalne vrednosti ter izračunajo materialno prednost;
- matirajo golega kralja (a) z damo, (b) s trdnjavo.
Temeljna znanja:
- poznajo zemljepis šahovnice in določijo barvo posameznih polj na njej;
- uporabijo pravila načrtne igre;
- poznajo osnovna pravila odprtih iger (načelo aktivnosti, hiter in skladen razvoj, nadzor
nad središčem) in jih uporabijo v praksi;
- rešijo preproste taktične naloge v eni, dveh ali treh potezah;
- vodijo kmeta v damo in pri tem uporabijo pravilo kvadrata in opozicije;
- kaznujejo začetniške napake v odprtih igrah;
- poznajo glavne zvrsti šahovske igre: klasični, problemski, dopisni, slepi, računalniški,
hitropotezni, pospešeni, polpospešeni šah ter šah prek svetovnega spleta.
Šah – 2
7
Pravice pridržane
Minimalna znanja:
- razlikujejo osnovne kombinacijske prvine (udar, varovanje, odmik, delovanje na polja,
uničenje, odvlek, zavlek, zapolnitev in izpraznitev polja, ustavitev in izpustitev kmeta,
odprtje, podaljšanje in presekanje linije) in jih prepoznajo na praktičnih primerih;
- opišejo in uporabijo načelo aktivnosti;
- izračunajo stopnjo prisile in velikost žrtve.
Temeljna znanja:
- poznajo in razlikujejo pojme menjave, kombinacije, žrtve ter jih prepoznajo na
praktičnih primerih;
- poznajo in razlikujejo kombinacijske figurne sestave (vezave in baterije) ter jih
prepoznajo na praktičnih primerih;
- rešijo preproste kombinacije iz osnovnih in posebnih kombinacijskih prvin (rošada,
vzetje kmeta pri prehodu, pat, večni šah, ponavljanje potez) ter sestavljenih (vezave,
baterije);
- uporabijo osnovna pravila igre v odprtih otvoritvah;
- izračunajo tempe v odprtih otvoritvah;
- znajo pravilne uvodne obrambne poteze proti vsaj eni gambitni otvoritvi belega in jih
utemeljijo s pravili odprtih otvoritev (načelo aktivnosti, hiter in skladen razvoj, nadzor
nad središčem, stremljenje k ohranjanju oz. prevzemu pobude);
- znajo končnice kralja in kmeta proti kralju in v njih uporabijo metode: opozicija, boj
za ključna polja, igra na pat, pravilo kvadrata.
Šah – 3
Minimalna znanja:
- uporabijo osnovne prijeme pri napadu na neroširanega kralja (odpiranje pozicije,
preprečevanje rošade, kombinacijsko izkoriščanje žarišča f7);
- uporabijo načelo obrambne ekonomičnosti ter pravili za obrambo pred rošadnim
napadom;
- opišejo in uporabijo načelo ravnotežja in zgodovinsko načelo.
Temeljna znanja:
- izkoristijo kmetske slabitve v rošadni postavitvi za napad z odpiranjem linij;
- pri rošadnem napadu pravilno namestijo figure za boj proti žariščem f7, g7 in h7;
- rešijo preproste kombinacije proti žariščem f7, g7 in h7;
- poznajo in razumejo lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti različnih vrst kmetskih
struktur (falanga, veriga; vezana in dvojna kmeta; prost, osamljen, zaostal kmet);
- znajo igrati vsaj eno izmed variant odprte otvoritve in uvodne poteze utemeljijo s
pravili dobre igre v odprtih otvoritvah;
uporabijo osnovna pravila dobre igre v trdnjavskih končnicah: centralizirajo kralja, igrajo
aktivno; podpirajo svojega prostega kmeta raje s kraljem kot s trdnjavo; branijo ali podpirajo
svojega osamljenega kmeta tako, da ohrani trdnjava čim več možnosti za prosto manevriranje.
8
Pravice pridržane
2. DRUGA STOPNJA: SREDNJE ŠAHOVSKE ŠOLE
(a) VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ZAMISEL SŠŠ
Osnovna zamisel pedagoškega koncepta SŠŠ je, da se najboljšim mladim šahistom, ki
že imajo temeljna šahovska znanja in izkušnje iz šolskih šahovskih krožkov in tekmovanj ter so
že dosegli razvojno stopnjo formalno logičnega mišljenja v svojem spoznavnem razvoju5,
omogoči sistematičen in poglobljen šahovski pouk pod vodstvom šahovskih mojstrov.
Vendar SŠŠ ni namenjena samo bodočim vrhunskim igralcem kot priprava za nadaljnje
šahovsko šolanje in izpopolnjevanje, ampak tudi vsem tistim nadarjenim šahistom, ki želijo
pridobiti splošno šahovsko izobrazbo in omikanost, čeprav njihove želje niso nujno vezane na
doseganje vrhunskih tekmovalnih izidov. Gre za številne vsestransko nadarjene mlade šahiste,
ki se vzporedno uveljavljajo tudi na drugih področjih, kot so npr. matematika, naravoslovje,
jeziki, glasba, šport, ipd. S svojo splošno šahovsko omikanostjo bodo nekoč kot strokovnjaki na
drugih področjih dragoceni poslaniki šahovske kulture.
Absolventi SŠŠ imajo tudi temeljna znanja za vodenje osnovnošolskih šahovskih
krožkov.
(b) VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI SMOTRI SŠŠ
V tradicionalnem smislu so ti smotri, ki jih podpira učni načrt, naslednji:
1. Usvojitev osnovnih znanj iz splošne šahovske teorije in kulture
(poudarek na turnirskem šahu).
2. Usvojitev osnovnih znanj iz teorije in prakse turnirskega šaha.
3. Uvajanje v samostojen študij strokovne šahovske literature ter v
samostojno šahovsko izpopolnjevanje.
Zlasti t.i. meta-učni načrt podpira tudi doseganje višjih smotrov, tako na spoznavni
(kognitivni) kot na voljni (konativni, afektivni) ravni:6
- na spoznavni ravni ne le usvajanje, razumevanje, uporaba in analiza znanj, ampak tudi
razvijanje sposobnosti njihove sinteze, ovrednotenja in osmišljanja;
- na voljni ravni ne le doseganje pozornosti, odzivanja in odnosa do vrednot, ampak tudi
organizacija vrednot.
5
Stopnja formalno logičnega mišljena v spoznavnem razvoju (po Piagetovi klasifikaciji) se v
povprečju doseže med 11. in 12. letom starosti, kar je tudi običajna vpisna starost v SŠŠ.
6
V nadaljevanju se sklicujem na t.i. Bloomovo taksonomijo (razvrstitev)
vzgojnoizobraževalnih smotrov. Primerjaj npr. članek Ladislava Bognarja: Holistično
pojmovanje človeka išče temeljite spremembe v dosedanji didaktiki. V: Vzgoja in izobraževanje,
št. 3/1993, str. 6-10.
9
Pravice pridržane
Razvijanje psihomotoričnih šahovskih veščin in spretnosti je seveda v ospredju pri
procesih treniranja in tekmovanj, ki dopolnjujejo šahovsko šolo, in ne pri pouku samem.
(c) OKVIRNI UČNI NAČRT
SŠŠ nadgrajujejo učne načrte najboljših osnovnošolskih šahovskih krožkov in dajejo
splošno teoretsko znanje šahovske igre, ki je pogoj za vpis v republiško VŠŠ. Triletni program
SŠŠ daje naslednja temeljna znanja:
I. Uvod v splošno šahovsko teorijo - Teorija kombinacij - Strategija napada in obrambe Razumevanje otvoritvenega repertoarja s kombinacijsko vsebino.
II. Teoretske končnice - Teorija pozicijske igre - Razumevanje odprtih in polodprtih
iger.
III. Praktične končnice - Razumevanje polzaprtih in zaprtih iger.
Vzporedno ali v okviru posebne teme ob koncu tretjega letnika se obravnava tudi
zgodovinski razvoj šahovskih idej in pomen šahovske kulture.
Poseben poudarek je tudi na usvojitvi slovenske strokovne šahovske terminologije (pouk
poteka v slovenskem jeziku, uporablja in razvija se slovensko strokovno izrazje).
(d) META-UČNI NAČRT
Poleg učnega načrta, ki omogoča sistematično usvojitev temeljnih šahovskih znanj,
obstoji tudi t.i. meta-učni načrt, ki naj bi pripomogel k lažjemu uresničevanju višjih
vzgojnoizobraževalnih smotrov, zlasti pa k razvijanju posameznikove šahovske inteligence, t.i.
šahistove možganske opreme.7
"Meta-učni načrt" je učni načrt na višji ravni, ki se ukvarja z učinkovitimi vzorci
razmišljanja o splošnem ali o posameznih področjih.8
7
Gre seveda za spodbujanje takoimenovane razmišljujoče inteligence, ki ni niti prirojena
(genetsko določena) niti izkušenjsko pridobljena v posameznikovem zgodnjem ali kasnejšem
starostnem obdobju, ampak se jo da razvijati z razmišljanjem o učinkovitih strategijah šahovske
mentalne organizacije. Glej npr. članek Davida Perkinsa: "Možganska oprema" in meta-učni
načrt. V: Vzgoja in izobraževanje, št. 3/1993, str. 3-5.
8
Kljub temu, da mora učitelj SŠŠ ob izvajanju učnega načrta stalno vključevati tudi "metaučni načrt", je v možnostih njegovega izvajanja na tej stopnji še omejen s premajhnim znanjem
in izkušenostjo šahistov. Na višji stopnji, v višji šahovski šoli, kjer so šahisti zaradi
nakopičenega sistematičnega šahovskega znanja, ki so ga prinesli iz srednje šahovske šole in
turnirskih izkušenj, šahovsko in razvojno zrelejši, pa naj bi bilo v ospredju učenje učinkovitih
vzorcev razmišljanja o splošnih in posameznih problemih, ter različne oblike problemskega in
izkušenjskega učenja iz analize praktičnih primerov.
10
Pravice pridržane
V šahovski šoli vključuje poglobljena razmišljanja
- o osnovnih načelih splošne šahovske teorije (npr. pri reševanju praktičnih šahovskih
problemov),
- o razvijanju učinkovitejših strategij šahovskega mišljenja,
- o razvijanju učinkovitejših šahovskih učnih tehnik, veščin in strategij,
- o praktičnih psiholoških prijemih v različnih turnirskih situacijah...
Spodbuja zlasti samostojno preučevanje šahovske literature ter samostojnost in
neodvisnost mišljenja.
(e) SREDSTVA, METODE IN PRIJEMI ZA DOSEGANJE VIŠJIH
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH SMOTROV:
- metoda predavanja je izvedena na najmanjši obseg, prevladuje metoda demonstracije
zgledov s skupnim reševanjem problemov, teoretskimi posplošitvami ter osmišljanjem
(problemsko učenje);
- prevladovanje izkustvenega učenja, stalne izmenjave mnenj in problemskih diskusij;
- stremljenje k problemsko naravnanim vprašanjem ter analitičnemu preverjanje trditev s
posplošitvenim osmišljanjem rešitev;
- redne domače naloge so problemske narave, njihova zahtevnost je individualizirana;
rešitve demonstrirajo in osmišljajo učenci v sodelovanju z učiteljem;
- individualizacija, ki pride do izraza zlasti v okviru rednih govorilnih ur;
- polni učinek je mogoče doseči le v skupini, ki ne presega 12 učencev in ni preveč
neizenačena;
- demokratični, socialno integrativni vzgojni stil, ki predpostavlja razumsko utemeljeno
učiteljevo strokovno in osebnostno avtoriteto ter pripomore k ustvarjalnejšemu učnemu ozračju.
(f) VZPOREDNI TEKMOVALNI PROGRAM
sestoji v manjši meri tudi iz igre v okviru rednih učnih ur (ki je včasih posvečena tudi
določenim učnim temam - izkušenjsko učenje!), v večji pa iz obsežnega turnirskega
tekmovalnega programa, ki ga v bližnjem šahovskem središču zagotavljajo nosilne šahovske
organizacije s svojo redno dejavnostjo (pomembni so zlasti kategorniški turnirji, ker so na njih
nasprotniki po moči bolj izenačeni).
11
Pravice pridržane
3. TRETJA STOPNJA - VIŠJA ŠAHOVSKA ŠOLA:
(c) VIŠJA ŠAHOVSKA ŠOLA:
i. POVZETEK IZ ZADNJEGA RAZPISA
1. Šolanje v VŠŠ poteka:
a. prek pouka – šest 5- do 6-urnih sobotnih skupinskih učnih srečanj
b. prek vsakodnevnega obveznega domačega dela, pri katerem je poudarek na
samostojnem analitičnem delu in izdelavi ustreznih pisnih izdelkov – te
predstavijo študenti na učnih srečanjih in jih oddajo v analitično in strokovno
ovrednotenje učitelju;
c. prek individualnih mentorskih srečanj z učiteljem (najmanj eno srečanje letno),
ki so posvečena priporočilom glede sredstev in načrtov študentovega nadaljnjega
spopolnjevanja, na osnovi ugotovljenega izhodiščnega stanja njegovih šahovskih
znanj, odlik in pomanjkljivosti.
2. Študent VŠŠ pripravi za vsako leto, skupaj z osebnim trenerjem ali mentorjem, v
sodelovanju s svojim klubom/društvom, letni individualni program spopolnjevanja
(LIPS), tj. letni program šahovskega študija, analitičnega dela, treniranja in
tekmovanj.
3. Program VŠŠ predpostavlja, da ima študent:
a. pri načrtovanju in izvajanju LIPS-a v triletnem študijskem obdobju na
razpolago redno pomoč osebnega trenerja oziroma mentorja;
b. zagotovljen optimalni tekmovalni program (med drugim: letno najmanj 50
turnirskih partij v normalnem tempu, z dovolj kvalitetnimi nasprotniki);
c. zagotovljene ustrezne študijske pripomočke:
- strokovno literaturo: učbeniki, zborniki komentiranih partij velikih mojstrov, itd. V
elektronski obliki je priporočljivo imeti zlasti komplet Enciklopedije šahovskih
otvoritev in novejših Šahovskih informatorjev in učbenike končnic;
- obvezne učbenike za pripravljanje pisnih domačih nalog: Gary Kasparov: My Great
Chess Predecessors (oziroma slovenski prevod, ki se pripravlja)
- računalniško strojno opremo, s priključki za dostop do spletne mreže (za dostop do
ustreznih šahovskih spletnih strani in za komuniciranje z učiteljem prek elektronske
pošte); računalnik naj bo dovolj zmogljiv za učinkovito uporabo šahovskega
analizatorja (Fritz), če je le mogoče, naj bo prenosni (za priprave na turnirjih);
- računalniško šahovsko programsko opremo: programa ChessBase in Fritz, po možnosti
novejši različici ( 8.0 ali vsaj 7.0)9.
4. Komunikacija:
Medsebojno pisno obveščanje med učiteljem in študenti, posredovanje učnih gradiv in
opravljenih domačih nalog, poteka prek elektronske pošte.
Obveščanje staršev, klubov in javnosti o delovanju šole zagotavlja njen vodja prek
spletne strani ŠZS.
Programa je mogoče naročiti tudi prek slovenskega zastopnika podjetja ChessBase, v
poslovenjeni različici: spletna stran: http://www.tekos.si/ .
9
12
Pravice pridržane
ii. DODATEK K RAZPISU: OSNOVNI PODATKI O VIŠJI ŠAHOVSKI
ŠOLI
1. Triletna republiška VŠŠ je temeljni sestavni del 3. stopnje VITOŠ (vzgojnoizobraževalno-trenerski sistem za obetavne šahiste) ŠZS in nadgrajuje učni program triletnih
srednjih šahovskih šol (2. stopnja VITOŠ). Teoretična izhodišča pedagoške zamisli VŠŠ so
objavljena v revijah Telesna kultura, št. 3-4/1988 in Šahovska misel, letniki 1991 do 1993.
Načrt VŠŠ je sestavni del Projekta kakovosti šaha v Sloveniji (Občni zbor ŠZS, 1989) in
Nacionalnega programa šahovske kulture v Republiki Sloveniji (1991; dokument, na katerega
se sklicuje statut ŠZS). VŠŠ je začela z eksperimentalnim delovanjem leta 1986. Redno deluje
od leta 1990.
2. Drugi sestavni del 3. stopnje VITOŠ so letni individualni programi šahovskega
spopolnjevanja (študija, analitičnega dela, treniranja in tekmovanj) – LIPS, ki jih študenti
VŠŠ in drugi obetavni šahisti načrtujejo in izvajajo v okviru svojega kluba in ob pomoči
osebnega trenerja/mentorja oziroma trenerskega tima. Prek VŠŠ je v študentov trenerski tim
vključen tudi njen vodja.
3. VŠŠ se je leta 1998 - v skladu s tedanjimi sklepi UO ŠZS, preoblikovala v
poudarjeno selekcijsko šolo: zaostrila je vpisne ter študijske pogoje, bistveno povečala obseg
obveznega domačega dela in poudarila učiteljev individualni pristop, vključno z analitično
obdelavo študentovih šolskih rezultatov.
4. Vzgojnoizobraževalno-trenerski smotri (splošni cilji) VŠŠ so izvedeni iz priporočil
šol Botvinika-Kasparova in Dvoreckega ter moskovske univerzitetne šahovske katedre in so
naslednji:
a. Razvijanje šahovskih analitičnih in raziskovalnih sposobnosti ter samostojnosti in
neodvisnosti mišljenja.
b. Usvajanje osnovnih načel, metod, tehnik, prijemov in navad:
- vodenja turnirske borbe;
- šahovskega samoizobraževanja, samospopolnjevanja in samotreniranja.
c. Usposabljanje za prepoznavanje značilnosti in močnih ter šibkih točk:
- v svojem šahovskem znanju, veščinah, navadah in lastnostih;
- v svojih, za šahovsko rast pomembnih, osebnostnih lastnosti.
d. Usvajanje osnovnih znanj in razvijanje sposobnosti za odpravljanje šahovskih in tistih
osebnostnih pomanjkljivosti, ki zavirajo pri šahovskem razvoju.
e. Poglabljanje znanj o šahovski otvoritvi, središčnici in končnici.
5. Pregled triletnega učnega programa:
Program predpostavlja, da študent sistematično šahovsko izobrazbo, pridobljeno v SŠŠ,
poglablja samostojno oz. ob pomoči osebnega trenerja, zato obsega učni program le njene
značilne izseke, ki jih obravnava na ravni višjih znanj in veščin turnirskega igralca. Metode
dela so izbrane tako, da spodbujajo tako imenovano krožno izkustveno učenje.
(5a) Skupne vsebine v vseh treh letnikih – programih A, B in C:
Načrtovanje tekočega LIPS. Analitično komentiranje krizne partije. Samostojno preučevanje
komentiranih partij klasikov. Pregledi otvoritev. Reševanje nalog iz središčnice (kombiniranje,
pozicijska igra, strategija). Testne vaje iz študijskih končnic za turnirske igralce. Sprotno
analitično vrednotenje šolskega in obveznega domačega dela. Zaključno skupinsko in
individualno ovrednotenje celoletnih izidov praktičnega dela in LIPS.
13
Pravice pridržane
(5b) Posebne vsebine v posameznih programih/letnikih:
Program/letnik „A“: Splošni model LIPS-a. Metodika treniranja glede na razvrstitev
šahovskih znanj in podatkov. Psihološki in fiziološki dejavniki šahovskega treniranja. Baterija
testov za ugotavljanje močnih in šibkih strani v šahistovi igri. Dinamika šahistovega mišljenja:
pozicijske slike.
Program/letnik „B“: Metodika razigravanj in praktična razigravanja z in brez vizualne opore
(slepa razigravanja). Psihološke tehnike šahistovega spopolnjevanja in praktična uporaba
trenerskih pedagoško-psiholoških vprašalnikov (vrednotenje vprašalniških izidov). Uporaba
pridobljenih znanj in podatkov za ugotavljanje posameznikovega šahovskega in šahovskopsihološkega izhodiščnega stanja ter za načrtno odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.
Program/letnik „C“: Zakaj in kako vrednotimo svoje partijske stvaritve? Tehnika izbiranja
poteze. Praktične vaje iz postopka izbiranja poteze (vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi
ovrednotenji rezultatov praktičnih vaj in vsakokratnih domačih analiz). Izbrana poglavja iz
splošne šahovske teorije: izpeljava formule aktivnosti in integralne aktivnosti figur. Vaje iz
uganjevanja potez.
(5c) Razmerje med programi A, B in C
V posameznem šolskem letu izvaja VŠŠ le enega izmed treh enoletnih učnih programov: „A“,
„B“ ali „C“, vendar je triletni študij v njej mogoče začeti katerokoli leto, ker se letni učni
programi med seboj ne razlikujejo po zahtevnosti, ampak po vsebini in niso vezani na
predznanje predhodnega letnika.
(5d) Vprašalniki, testiranja in učiteljeva vrnitvena sporočila
- V toku triletnega šolanja opravljajo študenti tudi različne šahovske teste in odgovarjali na
različne trenerske vprašalnike, tudi pedagoško psihološke. Vrednotenje testnih in
vprašalniških izidov je namenjeno šahistovemu boljšemu spoznavanju svoje šahovske
pripravljenosti in svojih šahovskih ter za šahovsko napredovanje pomembnih osebnostnih
odlik in pomanjkljivosti. Poznavanje teh je potreben pogoj za kakovostno načrtovanje in
izvajanje LIPS-a.
- O izidih vseh oblik študentovega domačega in šolskega dela zagotavlja vodja VŠŠ tekoča
trenerska vrnitvena sporočila prek analitično ovrednotenih izdelkov in statističnih preglednic,
z individualnimi in skupinskimi izidi, ki omogočajo medsebojne, včasih tudi medgeneracijske
primerjave. Zasebnejše trenerske podatke in priporočila, na osnovi analitične obdelave
študentovih šolskih in domačih izdelkov ter drugih učiteljevih opažanj, prejemajo študenti
prek individualnih trenerskih listov (ITL), v zalepljenih ovojnicah – za tajnost zasebnejših
podatkov jamči vodja VŠŠ.
5. Individualno trenersko delo VŠŠ:
(6a) Obvezni program, s katerim se vodja VŠŠ vključuje v študentov trenerski tim,
obsega 1-6 ur letno na študenta. Vsebina: pregled predloženega pisnega LIPS-a; pregled
individualnih trenerskih listov: izidi analitične diagnostične metode dela v VŠŠ; pregled
otvoritvenega repertoarja; priporočila in napotki za nadaljnje spopolnjevanje.
(6b) Razširjeni program individualnega trenerskega dela z najbolj obetavnimi
študenti sodi v njen neobvezni program. Njegov obseg je odvisen od števila študentov in od
14
Pravice pridržane
prednostne lestvice delovnih nalog, ki jih republiškemu trenerju poveri vodstvo ŠZS. Strokovna
merila za izvajanje razširjenega programa so: kakovost in obetavnost študentovega LIPS-a ter
prekrivanje osebnih otvoritvenih repertoarjev in šahovskih slogov.
7. Seminar za trenerje študentov VŠŠ in za trenerje drugih obetavnih šahistov sodi v
širši okvir VŠŠ in usposablja trenerje za načrtovanje, izvajanje in ovrednotenje celoletnega
individualnega programa po metodologiji VŠŠ.
(d) PROJEKTI DODATNEGA IZOBRAŽEVANJA
Projekte dodatnega izobraževanja za najbolj obetavne šahiste in šahistke izvaja ŠZS od leta
1999 dalje. Namenjeni so konkretnim tekmovalnim ciljem (ekipni reprezentančni uspehi,
osvajanje višjih naslovov).
(e) ŠAHOVSKO ŠOLANJE, TRENIRANJE IN NASTOPANJE NA TURNIRJIH SO
TRI KOMPLEMENTARNE, VENDAR RAZLIČNE IN ORGANIZACIJSKO
LOČENE OBLIKE ŠAHISTOVEGA SPOPOLNJEVANJA
Zakaj tolikšen poudarek tej samoumevni ugotovitvi?
Zato, ker se v praksi pogosto srečamo z nerazumevanjem komplementarnosti vseh treh
oblik šahistovega izpopolnjevanja, v tem smislu, da se poveličujeta samo dve ali celo samo ena
izmed njih, medtem ko se za preostalo oz. preostali smatra, da nista nujno potrebni. Dejansko je
za sistemski razvoj vrhunskih šahistov potrebno zagotoviti vse tri navedene komplementarne
oblike kakovostnega šahovskega izpopolnjevanja.
Za posameznikovo optimalno šahovsko rast mora biti kakovostno izpeljan tako proces
šahovskega šolanja, kot tudi procesa treniranja (vodenega samoizpopolnjevanja) in izvajanja
optimalnega tekmovalnega programa. Ti trije učni procesi so tem uspešnejši čimbolj so
naravnani na spodbujanje razvoja posameznikove šahovske "možganske opreme", tj. na
samostojen študij in osmišljanje svoje šahovske dejavnosti, tako na notranjem vsebinskem
šahovskem področju kot tudi v odnosu do drugih področij svoje dejavnosti, do osebnostne rasti
v vseh njenih razsežnostih.10
(f) UČINKI ŠAHOVSKEGA ŠOLANJA NA POSAMEZNIKOVO PRAKTIČNO
ŠAHOVSKO MOČ NE PRIDEJO V ZADOSTNI MERI DO IZRAZA, ČE
ŠOLANJE NI PODKREPLJENO Z NAČRTNIM INDIVIDUALNIM
TRENERSKIM DELOM, USTREZNIMI TEKMOVANJI IN
SAMOSPOPOLNJEVANJEM
10
Družbeno okolje, ki želi vzpostaviti sistemske pogoje za razvoj vrhunskih šahistov, jim
mora torej nuditi vse tri navedene temeljne oblike kakovostnega šahovskega izpopolnjevanja,
poleg tega pa omogočiti ustrezno družbeno potrditev in veljavo njihovih šahovskih uspehov.
Gre za to, da je posameznikova šahovska rast odvisna tudi od usklajenosti in podpore vseh
razsežnosti (dimenzij) njegove osebnosti: telesne (fizične), čustvene (emocionalne), duševne
(mentalne), duhovne (spiritualne) in poklicne (profesionalne).
Primerjaj članek, ki je naveden v opombi št. 7.
15
Pravice pridržane
Kakovostno šahovsko šolanje opremi šahista z znanji in razumevanjem splošne
šahovske teorije ter sposobnostjo njenega osmišljanja, kar je potrebni pogoj, da bo proces
izpopolnjevanja učinkovit. Vendar ne smemo pozabiti, da šolanje v obliki skupinskega pouka,
ki je vsestransko ustrezno za pridobivanje splošne šahovske izobrazbe, ne daje in ne more dati
posebnih (specialnih) znanj, niti glede otvoritvenega repertoarja niti glede vrste drugih področij
šahistovega izpopolnjevanja. Kaj šele, da bi nadomestilo priprave na konkretna tekmovanja!
Lahko sklenemo, da je sistematično šolanje v skupini (SŠŠ, VŠŠ) sicer temelj vsemu
nadaljnjemu šahovskemu izpopolnjevanju, vendar ne more nadomestiti kakovostne pomoči
osebnega trenerja, ki usmerja proces šahistovega treniranja in samoizpopolnjevanja, ter se tega
procesa v določeni meri tudi sam udeležuje, zlasti pri načrtovanju programa treniranja,
spremljanju njegovega uresničevanja, preverjanju in zaključnem vrednotenju.
4. UČNA GRADIVA ZA POSAMEZNE STOPNJE ŠOLANJA IN
SPOPOLNJEVANJA
PRVA STOPNJA: izbirni predmet šah in krožek v osnovni šoli oziroma v klubu
- Učni načrt za izbirni predmet šah. Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport 2002
- Seminarska gradiva za stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev izbirnega predmeta šah
(ur. Iztok Jelen)
- VIDMAR, Milan (1946): Razgovori o šahu z začetnikom. DZS. Ljubljana.
- VUKOVIĆ, Vladimir (1973): Uvod u šah na osnovi opće šahovske teorije. Šahovska
naklada. Zagreb.
- Računalniški program: CHESS SCHOOL FOR NETWORKS, Convekta Ltd 200211
- Računalniški program: ADVANCED CHESS SCHOOL, Convekta Ltd 2002
- Računalniški programi: STRATEGY, ENCYCLOPEDIA OF CHESS BLUNDERS in
CT-ART 3.0. 1984 (ne v celoti – izbor na nižji zahtevnostni ravni), Convekta Ltd 2002
DRUGA STOPNJA: srednja šahovska šola
- Seminarska gradiva za stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev SŠŠ (ur. Iztok Jelen)
Splošna šahovska teorija:
- VUKOVIĆ, VLADIMIR: Uvod u šah,"Šahovska naklada", Zagreb 1990 (teoretsko najbolj
poglobljena in najboljša šahovska začetnica)
- VUKOVIĆ, VLADIMIR: Škola kombiniranja, "Šahovska naklada", Zagreb 1978 (najboljši
učbenik iz teorije kombiniranja)
Drugi in tretji letnik - pozicijska igra in strategija:
- MAROVIĆ, DRAŽEN: Temelji strategije i taktike, "Šahovska naklada", Zagreb 1988 (ali
prva izdaja 1977, z naslovom: Teorija šaha na temeljima prakse); samo drugi del: Temelji
pozicione borbe (v celoti).
- VUKOVIĆ, VLADIMIR: Umijeće šahovskog napada, "Šahovska naklada", Zagreb 1974
(najboljši učbenik iz tega področja, ki uporaben tudi v VŠŠ)
- NIMCOVIČ, AARON: Moj sistem u praksi, Biblioteka šahovski klasiki, Beograd
NIMCOVIČ, AARON: Moj sistem & Blokada, Biblioteka šahovski klasiki, Beograd (pri
obeh Nimcovičevih knjigah so za SŠŠ pomembna samo izbrana poglavja iz osnov
pozicijske igre in strategije)
Drugi in tretji letnik - končnice:
Programe podjetja Convekta Ltd. je mogoče nabaviti prek spletne trgovine
http://www.convekta.com/.
11
16
Pravice pridržane
-
AVERBACH, YURI: Chess Endings: Essental Knowledge, Cadogan Chess, London.
(najkrajši pregledni učbenik, ki pokriva teoretske končnice)
- AVERBAH, J.L, KOTOV, A.A., JUDOVIČ, M.M.: Put ka majstorstvu, Centar za
unapredjivanje šaha, Beograd 1977 (samo poglavje o končnicah), ali bolj poglobljeno delo:
- KERES, PAUL: Praktične konačnice, "Šahovska naklada", Zagreb 1984 (pregledni
učbenik, ki poleg teoretskih pokriva tudi najbolj pomembne praktične končnice – primeren
tudi za VŠŠ – za SŠŠ so pomembni samo tisti deli učbenika, ki pokrivajo teoretske
končnice)
Drugi in tretji letnik - otvoritve:
- FINE, REUBEN (1989): The ideas behind Chess Openings. Mc Kay Chess Library (idejni
pregled šahovskih otvoritev)
- MAROVIĆ, SUŠIĆ: Moderna teorija otvaranja (pregledno)
Računalniški programi in učna gradiva:
- TOTAL CHESS TRAINING (paket petih programov: STRATEGY, ENCYCLOPEDIA
OF CHESS BLUNDERS, CT-ART 3.0., ENCYCLOPEDIA OF MIDDLEGAMES,
STUDIES), Convekta Ltd 2002
- FRITZ 8.0 (analizator in igralni program – preveden v slovenščino), Chessbase Ghmb
2002
- THEORY AND PRACTICE OF CHESS ENDINGS (Aleksander Pančenko), Convekta
Ltd., 2002 (ne v celoti – izbor na nižji zahtevnostni ravni – poglobljeno za VŠŠ)
TRETJA STOPNJA: višja šahovska šola
- Učna gradiva višje šahovske šole (nekatera so dostopna na spletni strani ŠZS, rubrika
Republiški trener, razdelek Višja šola – pripravil Iztok Jelen)
Splošna šahovska teorija:
- DIDIŠKO, V.I. (1989): Logika sovremenih šahmat. Polymja. Minsk. (eno najpomembnejših
del s področja splošne šahovske teorije)
Analiza partij velikih mojstrov:
- KASPAROV, GARY: My Great Chess Predecessors, Batsford (1. del je že preveden v
slovenščino - Šahohlačnik 2004; obvezni učbenik za VŠŠ!)
- VUKOVIĆ, VLADIMIR: Razvoj šahovskih ideja, "Šahovska naklada", Zagreb
- STUPICA, JANEZ: Šah skozi stoletja, Ljubljana
Središčnica:
- VUKOVIĆ, VLADIMIR: Šahovska žrtva, "Šahovska naklada", Zagreb 1970
- LISICIN, G.,M.: Strategija i taktika (trije deli oziroma tri knjige), "Šahovska naklada",
Zagreb
Otvoritve:
- Enciklopedija šahovskih otvoritev, Šahovski informator, Beograd (priporočljivo v
elektronski obliki12; najbolj sistematičen in poglobljen otvoritveni priročnik – osnovni vir
podatkov za analizo otvoritvenih sistemov v VŠŠ)
- Šahovski informator (izhaja trikrat letno – priporočljivo v elektronski obliki, PGN format;
komentirane partije sistematično izbranih teoretsko pomembnih partij, ki pokriva vse
pomembne šahovske turnirje – osnovni dopolnilni vir podatkov za analizo otvoritvenih
sistemov v VŠŠ)
Revije:
Elektronske knjige lahko skupaj z ustreznim programskih orodjem Chess Informant Expert
4.1 enostavno naročite npr. prek spletne strani: http://www.sahovski.com/
12
17
Pravice pridržane
-
»64« - šahmatnoe obozrenie, Moskva (12 številk letno – revija, ki prinaša poglobljene
analize velemojstrskih partij in komentarje šahovskih dogajanj)
- New in Chess, Alkmaar (8 številk letno – revija, ki prinaša poglobljene analize partij iz
zadnjih vrhunskih turnirjev)
Programi, učna gradiva v elektronski obliki:
- CHESSBASE, Hamburg: splošni program za delo z računalniškimi skladišči šahovskih
podatkov –
skupaj z ogromnim skladiščem komentiranih partij in s tekočimi
otvoritvenimi ter drugimi novostmi na zgoščenkah; program tvori učinkovito celoto z
analizatorjem FRITZ 8.0 in elektronsko revijo tekočih teoretsko pomembnih partij:
- CHESSBASE MAGAZIN (6 številk letno, multimedijske predstavitve)
- COMPREHENSIVE CHESS ENDINGS (Jurij Averbah; najbolj temeljiti učbenik
končnic), Convekta Ltd., 2003
- CHESS ENDGAME TRAINING (Aleksander Alpert; treniranje v obliki reševanja nalog
in testov iz končnic), Convekta Ltd., 2003
DODATNA STROKOVNA ŠAHOVSKA LITERATURA ZA TRENERJE:
- Temeljno zbirko petih učbenikov o učinkoviti metodiki in praksi samostojnega
šahovskega izpopolnjevanja, z množico odličnih praktičnih primerov, sta napisala Mark
Dvorecki in Artur Jusupov. Naslovi posameznih knjig:
1. Training for the Tournament Player.
2. Opening preparation
3. Technique for the Tournament Player
4. Positional Play
5. Attack and Defence
Vse knjige so angleški prevodi in izdane pri londonski založbi B. T. Batsford Ltd.
Knjige se dobi tudi v ruskem originalu, z naslednjimi naslovi:
1. Škola buduščih čempionov
2. Sekrety debjutnoj podgotovki
3. Tehnika v šahmatnoj igre
4. Pozicionnaja igra
5. Razvitie tvorčeskogo myšlenija šahmatista
- Druga, enakovredna, podobna zbirka, katere avtor je Mark Dvorecki sam, sestoji iz štirih
delov, v ruskem originalu so naslovi naslednji:
1. Škola vysšego masterstva: Endšpil'. Kombinnacionnaja igra
2. Škola vysšego masterstva: Strategija
3. Škola vysšego masterstva: Složnye partii
Naslovi teh knjig v angleškem prevodu, ki so prav tako izdane v že omenjeni londonski
založbi:
1. Secrets of Chess Training
2. Secrets of Chess Tactics
3. …?
4. …?
- SUETIN: Laboratorija šahiste, Sportska knjiga, Beograd
- SUETIN: Usavršavanje u šahu, Sportska knjiga, Beograd
- KROGIUS, Nikolai (1986): Psychologie im Schach. Sportverlag Berlin.
- KOTOV, ALEKSANDAR: Kako razmišlja velemajstor, "Šahovska naklada", Zagreb 1989
- ROHLIN, J.G., STEGIĆ, L.: Metodika, plan i program (priročnik za poučevanje šaha v
šolah in sekcijah), Centar za unapredjivanje šaha, Beograd 1982
- AVNI, Amatzia (2001): Practical Chess Psychology. Understanding the Human Factor.
B.T. Batsford Ltd, London.
18