Celotno sodbo si preberite na tej povezavi

X Pd 71/2014
PREJETO
z o 08 2014
REPUBLIKA SLO\'E�l.JA
DELOVNO IN SOCIALNO SODISCE
V LJCBLJANI
-
• •
-
SODBA
V IMENU LJUDSTVA
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v senatu, ki so ga sestavljali okrožni sodnik svetnik Dušan
Medved kot predsednik senata ter sodnika porotnika Jožef Erčulj in Marij<1 P ožlep kot člana senata,
v
kolektivnem
delovnem
sporu
predlagatelja:
SINDIKAT
KULTURNIII
IN
UMETNIŠKIH
USTVARJALCEV RTV SLOVENIJA, Kolodvorska 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnien Tanja Vivoda
Radilovič
iz
L jubljane
Kolodvorska 2,
zaradi
po 8.
zoper
,
�j ub ljana
,
nasprotno
udeleženko:
V OLILNA KOMISIJA
ki jo zastopa pooblaščenec Miha Šenica,
neveljavnosti volitev,
julija
2014 opravljeni glavni obravnavi in seji senata istega dne,
RTV
SLOVENI.JA,
RAZSODILO:
l.
Razveljavijo se volitve predstavnikov zaposlenih v organe RTV Slovenije za mandatno obdobje
2014-2018 z dne 8. l . 2014.
11. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju povrniti stroške lega postopka v znesku 2.159,40 EUR
v roku 8 dni, v pri111cru zamude skupaj z zakonski111i zamudni111i obrestmi, ki tečejo od poteki!
parieijskega roka dalje pa do plačila.
OBRAZLOŽITEV:
1.
Predlagatelj izpodbija volitve predstavnikov zaposlenih v organe RTV Slovenija za mandatno obdobje
2014-2018 z dne 8. l . 2014. Navaja, da je udeleženka (volilna komisija) neutemeljeno podaljšala rok 7.a
predložitev kandidatur za volitve članov organov zavoda. Podaljšanje bi bilo 111ož.no le v primeru, če bi
bilo prijavljenih manj kandidatov kol je bilo razpisanih mest in bi se v tem primeru lahko določil dodatni
rok za prijavo. Udeleženka je do 2. 12. 2013 prejela dovolj kandidatur, razen za člana Programskega
sveta RTV Slovenija kol predstavnika za tehnično dejavnost. Bistvena kršitev pastorka volitev je
v
tem,
da je udeleženka podaljšala rok za prijavo zgolj zalo, ker je eden od reprezentativnih sindikatov vložil
kandidature nepravilno (po elektronski pošti) in
s
tem prepozno. Po 2. 12. 2013 vložene kandidature so
nezakonite in posledično vodijo v rnzveljavitev predmetnih volitev. Iz kandidatne liste za člana
Nad7.0rnega sveta je razvidno, da trije od sedmih kandidatov ne i1.polnjujejo pogojev ne za izvolitev; to
so Martin Žvcle, Suzana Vidas l(aroli (vodstvena delavca) in Denis Miklavčič (neustrezna izobra7.ba).
Za le tri kandidate so sklepi o ustreznosti nezakoniti, nezakonit je sklep o podaljšanju roka. posledično je
bila nezakonita lista kandidatov tako za Nadzorni svet. kot Programski svet in so nezakonite same
volitve. Poleg tega je Denisa Mikavčiča predlagal sindikat, ki ni reprezentativen pri RTV Slovenija.
Postopek volitev je bil kršen zaradi ažuriranja volilnih imenikov šele na dan volitev, veliko glasovnic je
bilo neveljavnih. Nedopustno je, da je zapisnike volilnih odborov in njihove napake pri štetju popravlja
udeleženka sama. Udeleženka je dopustila in prezrla kršitve volilnega molka, saj je Sindikat delavcev
radiodifuzije Slovenije na dan volitev pošiljal predstavitve kandidatov ter pozival k oddaji glasu za njih.
Sodišču predlaga, da izpodbijane volitve z dne 8. 1. 2014 razveljnvi.
2.
Nasprotna udeleženka navaja, da je 6. 12. 2013 objavila sklep o podaljšanju roka za predložitev
kandidatur, saj v roku za predložitev kandidatur, t.j. do 2. 12. 2013, ni prejela nobenega veljavnega
predloga za zastopanje interesov tehnične dejavnosti. l'ri kriteriju zastopanosti dejavnosti je predlog
kandidata upoštevala, če je vseboval navedbo področja zastopanja, za katerega se kandidat predlaga, oz.
v nasprotnem primeru delovno mesto kandidata. S tem sklepom ni kršila postopka in tudi ni posegla v
pravni položaj in pravice predlagatelja, da predlaga svoje kandidate. Ne drži, da je rok
za
vložitev
kandidatur podaljšala zgolj zato, ker je eden od reprezentativnih sindikatov vložil predlog kandidatur
prepozno. Martin Žvelc in Suzana Vidas Karoli nista vodstvena delavca RTV Slovenije in izpolnjL�jeta
pogoje za izvolitev. Ne drži, da kandidata Denisa Miklavčiča ni predlagal reprezentativni sindikat.
Sindikat Glosa je reprezentativni sindikat pri RTV Slovenija in je član Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije (ZZZS), ki je reprezentativna na ravni države. Denis Miklavčič ima status sindikalnega
-2-
/
,,,,.;k,"'· po„·od„;k, ,;„d;k'''" '"'""o'h ,;„d;k"' Cio"' pd RTV Slo""U'·
''1mh•j,,;<
,„,; pogoj
zahtevane izobrazbe za kandidata za volitvc v nadzorni svet, saj ima visokošolsko izobrazbo, in sicer je
diplomiran ekonomist (VS) V ll/l. Volilne imenike je pripravila kadrovska služba RTV Slovenija in ni
bilo razloga, da ne bi zaupala prejetim podatkom kadrovske služ.be. Ne d1·ži, da je sama popravljala
napake pri štetju in same zapisnike volilnih odborov, temveč je pri navskrižnem preve1:janju rezultatov iz
zapisnikov ugotovila, da prih1�ja do neujemanja. Zato je sama ponovno preštela glasovnice, ki so jih
vrnili volilni odbori. Kljub končnemu drugačnemu rezultatu glasov, se rezultat 'glasovanja v vrstnem
redu kandidatov po ponovljenem štetju ni spremenil. Ne drži, da bi dopustila in prezrla kršitve volilnega
molka, saj v veljavnih predpisih ni določb, ki bi v času volitev predstavnikov zaposlenih zapovedovale
volilni molk. Zaradi neutemeljenosti predloga sodišču predlaga, da ga zavrne.
3.
Sodišče je v dokaznem postopku vpoglcdalo v listinske dokaze vložene v prilogah spisil od A 1 do A11 1n
od 131 do 1324. Zaslišalo je zastopnika predlagatelja Petra Kosmača, zastopnico udeleženke Vesno Marn
ter priče Silvo Mravljak, Sabino Muratovič, Aleksandra Novaka, Andreja Bcdjaniča in Olgo Škrubc.
Sodišče ni zaslišalo prelagane priče Boštjana Loža1ja, saj bi ta priča lahko izpovcdilla le o okoliščinah,
glede katerih se je sodišče zadostno prepričalo že na podlagi ostnlih izvedenih zaslišanj. Prič Olgo
Pozvek, 13ranko Stcindl Kcčck, Miloša Malnariča, Miro E1javcc, Matejo .l. l ločcvar, Karmen l<ovačič,
Nives Dečman, Petro Lah 13encik, Midhada Dragnic, Mojco Borko, Polono r:rcle in Ireno Kavčič, ki naj
bi izpovedale o okoliščinah v zvezi z delom volilnih odborov in sestavo zapisnikov, sodišče ni zaslišalo,
saj se je že na podlagi ostalih izvedenih dokazov zadostno prepričalo o dejstvih, o katerih bi lahko
izpovedale te priče. Sodišče ni izvedlo dokaznega predloga z vpogledom v besedilo Kričač, saj je o teh
dejstvih zadostno izpovedala priča Silva Mravljak. Tekom postopkn je udclcžcnb umaknila dokazni
predlog z zaslišanjem prič Marka Fillija in Lenarta Šetinca. l'o tako izvedenem dokaznem postopku je
ugotovilo, da je predlog utemeljen.
4.
Iz listin v spisu izhaja, da je Svet delavcev RTV Slovenija 11. 11. 2013 objavil sklep o razpisu volitev
predstavnikov zaposlenih v organe zavoda za mandatno obdobje 2014-2018. Obenem je imenoval
volilno komisijo za organizacijo volitev, t.j. udeleženko. Ta je določila datum volitev 8. l . 2014 in rok za
predložitev kandidatur za volitve članov organov zavoda do 2. 12. 2013. Dne 8. l . 2014 so bile tako
izvedene volitve treh članov Programskega sveta RTV Slovenija, dveh članov Nadzornega sveta RTV
Slovenija ter po enega člana Programskega odbora za italijanski in za madžarski narodnostni program za
mandatno obdobje 2014-2018. Udeleženka je z zapisnikom, objavljenim v lnf0r111ato1ju dne
13.
1. 2014
ugotovila, da so izpodbijane volitve veljavne in je bilo izvoljenih vseh 7 predstavnikov zaposlenih za
člane v Programskem in Nadzornem svetu ter Odbor
5.
za
italijanski in za madžarski narodnostni program.
Predlagatelj udclcž.enki očita nezakonitost volitev predstavnikov zaposlenih v organe zavoda, zato je
podan kolektivni delovni spor, ki je v skladu z 6.d čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS1 ) , predviden kot spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
6.
Najprej je biln med udclcžcnccma sporno, ali je udeleženka rnvnala v nasprotju s 33. čl. Pravilnika o
volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora zavoda RTV Slovenija
(Pravilnik) s tem, ko je 6. 1 2 . 2013
s
sklepom podaljšala rok za predložitev kandidatur za volitve članov
na obravnavanih volitvah, in sicer do 11. 12. 2013. Navedeni člen določa, dn če je kandidatov za člane
Svetn delavcev ali predstavnike zaposlenih v Programski in Nadzorni svet manj, kot je razpisanih
kandidatov, mora volilna komisija to takoj javno objaviti. Obenem določi dodatni časovni rok za prijavo
-3-
dodatnih kandidatov, ki pa ne sme biti daljši od sedmih dni. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je
udeleženka 11. 11. 2013 javno objavila sklep o razpisu spornih volitev in hkrati določila rok za
predložitev kandidatur do 2. 12. 2013. Zastopnica udeleženke je izpovedala, da je udeleženka po prejetih
prijavah ugotovila, da kandidatov za zastopanje tehnične dejavnosti za Programski svet ni prejela. Ker je
bil sklep o razpisu volitev razpisan za vse kandidate, ki so se volili hkrati, je ocenila, da podaljša rok za
vse. Predložene listine pot1:jujejo izpoved zastopnice, da so podaljšan rok izkoristili vsi možni
predlagatelji in predlagali svoje kandidate. Navedeno je potrdil zastopnik predlagatelja in pojasnil, da je
tudi predlagatelj predlagal novega kandidata, saj je eden od predlaganih v prvem roku od kandidature
odstopil. Zastopnica je nadalje pojasnila, da so iz prejetih prijav do 2. 12. 2013 ugotovili, da noben
kandidat ni izrecno kandidiral za predstavnika tehnične dejavnosti in tudi ni bilo kandidata, ki bi bil
zaposlen na delovnem mestu, ki pokriva lcl111ično dejavnost. Da je bilo temu res tako, se je sodišče samo
prepričalo z vpogledom v predložene kandidature do 2. 12. 2013. S tem v zvezi dr/.i tudi izpoved
zastopnika predlagatelja, da je bilo sicer že do izteka prvega roka, predlaganih dovolj kandidatov tako za
člane Programskega kot Nadzornega sveta, kar je izkazano s predloženimi prijavami kandidatov
predlagateljev. Sklep o razpisu volitev z dne 11. 11. 2013 pot1juje izpoved predstavnika predlagatelja, da
ni bilo določeno, da mora predlagatelj označiti za katero dejavnost kandidira določeni kandidat, temveč
je bila to stvar predlagatelja. Kljub navedenemu je po oceni sodišča ključno, da je bilo prijavljenih /
kandidatov glede na število razpisanih mest dovolj.
adalje tudi iz samega sklepa o razpisu volitev z
dne 11. 11. 2013 izhaja, da je udeleženka razpisala volitve za sedem članov v organe RTV Slovenija,
vendar pri tc111 ni navedla zahtevane zastopanosti po dejavnosti pri razpisanih 111estih članov. Posledično
je ugotoviti, da je udeleženka ravnala v nasprotju s 33. čl. Pravilnika, saj bi lahko določila nov rok za
prijavo kandidatov le v pri111eru, če bi bilo vloženih manj kandidatur, kot je bilo razpisanih mest. Da
temu ni bilo tako, je s111isclno potrdila v svoji izpovedi tudi zastopnica udeleženke. Iz 19. čl. Statuta
RTV Slovenija (Slalul) izhaja, da se pri kandidaturi upošteva zastopanost interesov treh dejavnosti, pri
čemer lahko vsak zaposleni na RTV Slovenija kandidira v vsaki interesni zastopanosti. vendar hkrati ne
v dveh. Ob analogni uporabi navedenega člena je luko ugotoviti, da v kolikor do izteka roka
za
prijavo!
kandidature vsaka izmed treh deja�nosti oz. uslrezni predlagatelj ni predlagal svojega kandidata, to ni
razlog za podaljšanje roka za prijavo. Ob ugotovilvi, da je bilo prijavljenih kandidatov vendarle dovolj
glede na število razpisanih mest, bi bilo skladno z veljavnimi pravnimi predpisi mogoče volitve edino
preklicati in na novo razpisati. Posledično izdani sklep o podaljšanju roka za predložitev kandidatur za
volitve z dne 5. 12. 2013 je po oceni sodišča izdan v nasprotju z določbami Pravilnika in Stalula.
7.
Z zgornjim očitkom je povezan tudi naslednji očitek udeleženki, in sicer, da so na volitvah 8. 1. 2014
sodelovali kandidati, katerih predlagatelji so zamudili rok za prijavo do 2. 12. 2013. Zastopnik
predlagatelja je izpovedal, da je Sindikat delavcev radiodil'uzije Slovenije napačno vložil kandidaturo za
šest kandidatov in je bil predlog kot takšen v celoti zavrnjen. Navedeno pot1:juje sklep udeleženke z dne
5. 12. 2013, iz katerega izhaja, da je imenovani sindikat vložil predlog za šest kandidatov po elektronski
pošti, kar je bilo v nasprolju s sklepom o razpisu volilev. Navedeni sklep in kandidatna lista z dne
12. 12. 2013 pot1:jujeta navedbe predlagatelja, da sta na volitvah 8. 1. 2014 sodelovala tudi kandidata
Nataša 13olčina Žgavec in Martin Žvclc, za katera je predlagatelj zamudili prvi rok
za
prijavo, t.j. do
2. 12. 2013. Pri tem med udeležencema niti ni bilo sporno, da sla navedena dva kandidata kasneje bila
izvoljena, kar pot1juje zapisnik udeleženke - izid volitev, objavljen 13. l . 2014. Posledično je
ugotovitvi, da je
ndi podaljšanja roka za vložitev predlogov za kandidature dejansko prišlo go
druga�11ih rezultatov na volitvaUI. Pri tem je logično, da samo dejstvo, da sla prvotno zavrnjena kandidata
kasneje zaradi (nepravilno) podaljšanega roka sodelovala na volitvah in bila izvoljena, vpliva na
-
4
-
/
8.
lcgiti1nnos1 celotnih volitev.
Iz izpovedi zastopnika predlagatelja je povzeti, da ol:ita udeleženki, da so na volitvah sodelovali
kandidati, ki niso izpolnjevali pogojev za izvolitev v Programski svet oz. Nadzorni svet. Mcd
udeležencema niti ni sporno, da so na volitvah 8. l . 2014 sodelovali kandidati Martin Žvclc, Suzana
Vidas Karoli in Denis Miklavčič. Prva dva navedena kandidata po mnenju predlagatelja nc bi smeta
kandidirati na volitvah, saj kot pooblaščenca generalnega dirckto1ja spadata med vodstvene delavce
RTV Slovenije. Skladno z 26. čl. Zakona o radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) za člana Nadzornega
sveta ne more biti neposredno izvoljena oseba, ki opravlja vodstvena dela in naloge. Nadalje iz LJ 1. čl.
Statuta izhaja, da so vodje slnžb vodstveni delavci, pri čemer sodišče ugotavlja, da se pri tem vodstvenih
delavcev ne povezuje z njihovo sistemizacijo delovnega mesta. Predložen Statut pol1jujc izpoved priče
Sabine Muratovič, vodje pravne službe, da so bili s Statutom vod_jc služb sicer uvrščeni 111cd vodilne in
vodstvene delavec. Vendar pa je pri tem ključno pojasnilo priče, da je bilo s spremembami Stalula leta
2012 določeno, da mora biti s sistcmizacijskim akto111 določeno kateri vodje bodo vodstveni delavci.
Navedeno pot1jujc 6. čl. Sprememb in dopolnitev Statuta z dne 6. 2. 2012, iz katerega izhaja, da so
funkcije vodij slu;l-.b določene kot takšne s sislcmizacijskim aktom. S tem v zvezi je zastopnica
udeleženke povedala, da so prejeli mnenje pravne službe, da vodje služb glede na nespremenjen akt o
sistemizaciji lahko kandidirnjo za predstavnike delavcev. Navedeno je potrdila Sabina Muratovič in
pojasnila, da sam naziv delovnega mesta vodja službe še ne pomeni, da gre za vodstvenega delavca. S
tem v zvezi je priča Andrej Ocdjanič potrdil, da je Martin Žvclc vodja projekta digitalizacije in sprejema
tudi glavne odločitve v zvezi z nabavo oprc111c in podobnim, kar po11jujc predložena pogodba o
zaposlitvi
'.l.
nji111 in RTV Slovenija. Ta pogodba o zaposlitvi in pogodba o zaposlitvi med Suzano Vidas
Karoli in RTV Slovenija pot1jujcta navedbe predlagatelja. da
sin
navcch:na delavca na dclovncn1 mestu
vodja službe. Vendar je pri tem vprašanju ključna ravno ugotovitev sodišča, da je skladno s Statutom
sicer predvidena možnost, da postnnc posamc7.no delovno 111csto vodje službe vodilno delovno mesto,
vcncl;ir mora biti kot takšno določeno v aktu o sistemizaciji. Da bi bili delovni mesti navedenih dveh
delavcev določeni kot vodilni v aktu o sistemizaciji predlagatelj ni niti zat1jcval. Posledično sodišče
ugolnvlja, da Mariin Žvclc in Suzana Vidas Karoli sicer 7.ascdala delovno mesto vodja službe, vendar
njuni delovni mesti nista vezani na niandat generalnega dirck101ja in tudi nista sistemizirani kot takšni vodilni dclov11i mesti. Zaključiti je, da sla navedena delavca izpolnjevala pogoje za izvolitev na volitvah,
saj njnno delovno mesto ne predstavlja vodstvenega delovnega 111csla.
9.
V zvezi s kandidaturo Denisa Miklavčiča je zastopnik prcdl:igatclja izpovedal, da naj ta ne bi izpolnjeval
pogojev v zvc;r.i z zahtevano stopnjo izobrazbe, saj ima sa1110 višješolsko izobrazbo, moral pa hi imeti
visokošolsko izobra7.bo. Skladno s 3. odst. 26. čl. ZRTV-1 morajo imeli člani Nadzornega sveta najmanj
visokošolsko izobrazbo in vsaj pet let delovnih izkušenj. l'rcdložcna diplomn Denisa Miklavčiča pot1jujc
navedbe udclcžcnkc, da ima navedeni kandidat visokošolsko izobrazbo. Da ta kandadat ne bi izpolnjeval
zahtevanega pogojn delovnih izkušenj, predlagatelj 11i niti z;il1jcval. Sodišče je tako ugotovilo, da
kandidat zahtcvnnc zakonske pogoje izpolnjuje in je bila njegova kandidatura zakonita.
10. Med udeleženci ni sporno, da je kandidntn Denisa Miklavčiča, ki sicer ni bil izvoljen, predlagal sindikat
Glosa. Zastopnik predlagatelja je izpovedal, da la sindikat ni pridobil sklepa generalnega direktorja, s
kateri111 bi 111u bila priznana reprezcnlnlivnosl za tipične poklice na kulturno u111ctniškc111 področju.
Nasprotno je izpovedala zastopnica udeleženke, da so pridobili 111ncnjc odvetniške drn7.bc in pravne
pisarne, in sicer, da je sindikat Glosa reprezentativen sindikat pri RTV Slovenija in zalo sklepa
-5-
generalnega direkto1ja ne potrebuje, kar je v svoji izpovedi smiselno potrdila Sabina Muralovič. Iz 28.
čl. Pravilnika izhaja, kdo ima pravico predlagali kandidate za člane Sveta delavcev in predstavnike
zaposlenih v Programski in Nadzorni svel, in sicer najmanj 50 podpisanih delavcev z volilno pravico in
vsi lrijc rcprezcnlativni sindikali v zavodu. Da so kot trije reprezentativni sindikati skladno s to določbo
mišljeni
predlagatelj,
Sindikat delavcev radiodil'uzijc
Slovenije in
Sindikat novinaijcv,
111ed
udeležencema niti ni sporno. Udeleženka je s predloženim izpisom seznama reprezentativnih sindikatov
pri Ministrstvu za delo, dru;l.ino in socialne zadeve izkazala, da je sindikat Glosa član ZZZS. Predlagatelj
ni prerekal navedbe udeleženke, da ima Denis Miklavčič slatus sindikalnega zaupnika oz. posrednika
sindikalne skupine sindikata Glosa, obenem pa je ludi zaposlen pri RTV Slovenija. Navedeno po11jujc
predlog kandidatur za volitve članov organov RTV Slovenije z dne 29. 11. 2013. Kljub navedenemu
sodišče ugotavlja, da samo dejstvo, da je sindikat Glosa član ZZZS še ne pomeni, da je reprczcnlativcn
sindikat pri RTV Slovenija. Udeleženka ni predložila nobenih dokazov, ki bi narekovali nasprotno.
Skladno s 3. odsl. 9. čl. Zakona o reprezenlativnosli sindikalov (ZRSin) se lahko podeli
reprezentativnost posameznemu sindikatu v konkrell1i organizaciji oz. zavodu. Vendar je pri �111
ključno, da odločitev o reprezentativnosti sindikata sprejme de lodajaleC(,t (3. odst. 1 O. čl. ZRSin). Da bi
RTV Slovenija sindikatu Glosa priznal stalus reprezentativnega sindikata, udeleženka ni niti zal1jcvala.
Na podlagi navedenega je sodišče zaključilo, da sindikat Glosa ni reprezentativni sindikat pri RTV
/
Slovenija in lako tudi ni imel pravice predlagati kandidatov za predstavnike zaposlenih v Programski in
Nadzorni svet na spornih volitvah. Predlaganega kandidata s strani sindikala Glosa je udeleženka
uvrstila na kandidatno listo z dne 12. 12. 2013, ki je tako nezakonita, posledično pa so nezakonite tudi
volitve same. S tem v zvezi je dodati, da je kandidat Denis Miklavčič prejel 89 glasov, kor &>i glede na
lesne rezultate prejetih glasov med ostalimi kandidati, ne nazadnje lahko vplivalo tudi na končni izid
volitev.
11. l'n;dlagatclj je udeleženki očital tudi kršitev postopka volitev zaradi nepravilne sestave volilnih
imenikov. Zastopnik je izpovedal, da so ugotovili, da volilni imeniki niso bili pr;ivočasno javno
razgrnjeni in tudi niso bili ažurirani, saj so vsebovali delavce, ki
niso bili več zaposleni pri RTV
Slovenija. Navedeno je potrdila Silva Mravljak, članica volilnega odbora, ki je povedala, da so bili na
seznamu delavci, ki so že šli v pokoj, pa so jih potem sami prečrtali na seznamu. Obenem je potrdila
navedbo predlagatelja, da volilni imeniki niso bili predhodno izobešeni in so se na dan volitev še
dopolnjevali. Iz izpovedi te priče in zastopnice udeleženke je bilo ugotoviti, da so volilni imeniki
vsebovali ludi zaposlene, ki še niso bili zaposleni 6 111cscecv in tako niso imeli pravice voliti. Napake v
sestavi volilnih imenikov je smiselno potrdil Aleksander Novak, zaposlen pri RTV Slovenija kot
kadrovnik, ki je še povedal, da je celo volila ena delavka, ki ni bila na seznamu in ni imela volilne
pravice. Navedeno pol1:juje predložen zapisnik udeleženke, prav tako pa tudi zapisnik o delu volilnega
odbora za volišče Radio Slovenija, i7. katerega izhaja, da je volila tudi Dai:ja Groznik, ki je ni na
volilnem seznamu. Že na tem mestu sodišče pouclaija, da pomeni udeležba delavca, ki ni volilni
upravičenec, pri čemer niti ni pomembno koga je volil, nekompetentnost volitev v celoti. Poleg tega sta
Aleksander Novak in Silva Mravljak potrdila navedbe predlagatelja, da je bilo na samem volišču PPE
Televizija Slovenija ugotovljeno, da so prejeli dodaten seznam 19-ih zaposlenih, od katerih jih je imelo
volilno pravico samo 7. Navedeno je izkazano tudi s predloženim zapisnikom volilnega odbora PPE
Televizija Slovenija. Na podlagi izvedenih zaslišanj, ki so dodatno pol1:jena s predloženo dokazno
doku111ent:1cijo, je sodišče ugotovilo, da so volilni ime nik i, dejansko vsebovali nepravilen seznam I
volilnih upravičencev.
-6-
�
N'tl"ljc je <o<liščo ogotMilo, "' p1·od'""'" lj """"ljooo oči!" ode k''" ki, do jo p1m1jo'' lo ' '' "" 1 oj''"
ugotovljene rezultate volilnih odborov iz zapisnikov, in sicer zaradi dom1H..:vnih napak pri štetju glasov.
Da so bile ugotovljene napake pri štetju glasov sla smiselno potrdili zastopnica udeleženke in Silva
Mravljak. Na podlagi vpogleda v zapisnike volilnih odborov in zapisnik udeleženke je ugotoviti, da
prihaja do razhajanj tako v številu ugotovljenih neveljavnih glasovnic, kot tudi glede števila glasov, ki so
jih prejeli posa111czni kandidati. Iz zapisnika udeleženke izhaja, da je sama ugotovila, da naj bi Mai1in
Žvelc na volišču PPE Televizija Slovenija prejel 58 glasov, medtc111 ko je volilni odbor ugotovil, da naj
bi la kandidat prejel 59 glasov. Po ugotovitvah udclcž.cnkc naj bi kandidat Jože Knez na volišču OE TV
Produkcija in PPE Multimcdijski center prejel 117 glasov, medtem je volilni odbor ugotovil 107 prejetih
glasov pri tem kandidatu. Na volišču PPE Radio Slovenija sta volilni odbor in udeleženka ugotovila
razi ično število prejetih glasov pri kandidatih Jožetu Knezu (23 oz. 23), Denisu Miklavčiču ( 14 oz. 12),
Borisu Rcnc1ju (45 oz. 47) in Davorinu Žnidariču (17 oz. 18). Tudi na volišču RTV center Koper Capodistria sta volilni odbor in udeleženka ugotovila različno število prejetih glasov, in sicer pri
kandidatih Jož.ctu Knezu (6 in 1 O oz. 7 in 1 O), Borisu Renc1:ju (4 in 8 oz. 7 in 8), Simeoni Rogelj ( 12 in
28 oz. 13 in 36), Suzani Vidas Karoli (17 in 37 oz. 22 in 39) in pri Martinu Žvclcu (3 in 28 oz. 5 in 35).
Zapisnik udeleženke pot1juje, da so se njene ugotovitve in ugotovitve volilnega odbora RTV center
Koper - Capodistria razlikovale tudi glede števila neveljavnih glasovnic. S tem v zvezi je zastopnica
izpovedala, da je udeleženka sama prcve1jala izid volitev, saj so ugotovili, da so posamezni volilni
odbori napačno šteli posamezne glasovnice za neveljavne, čeprav so bile veljavne. Da je udeleženka
ugotovila manjše število neveljavnih glasovnic izhaja tudi iz vpogleda v oba zapisnika volilnega odbora
RC !(oper in zapisnik udeleženke. Volilni odbor je namreč ugotovil skupno 96 neveljavnih glasovnic, po
ponovnem štetju pa je udeleženka ugotovila 69 takšnih neveljavnih glasovnic. Skladno s 43. čl.
Pravilnika je bila sicer res dolžnost udeleženke. da u�'.otovi, koliko volivcev je imelo pravico voliti v
zavodu, koliko jih je volilo, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in koliko glasov je dobil posamezni
kandidat
endar pa navedene določbe
delo volilnega odbora
ni moč razlagati na način, da upravičenka dejansko izvaja tudi·
·
in sama preštev a glasovnice. PojJJiavljanje ugotovljenih rezultatov volilnih
odborov s strani udeleženke je tudi v nasprotju s 3. odst. 38. čl. Pravilnika, iz katerega izlrnja, da je
volilni odbor tisti, ki o glasovanju sestavi poseben zapisnik in s tem jamči za pravilnost ugotovljenih
rezultatov na posameznem volišču.
13. Na podlagi navedenega je sodišče zaključilo, da predlagatelj udeleženki utemeljeno očita zgoraj
ugotovljene kršitve, ki narekujejo nezakonitost volitev v celoti. Predlagatelj je sicer navajal še druge
kršitve, vendar so bile te pomanjkljivo konkretizirane in ncizkaznnc. Ker je sodišče tudi sicer že na
podlagi izvedenega dokaznega postopk;1 zaključilo, da je predlog predlagatelja utemeljen, se do ostalih
očitkov ni podrobneje opredeljevalo. Dodaja še, da bi bilo v izogib nepotrebnim zapletom pri naslednjih
fvolitvah smotrno že v sklepu o
razpisu volitev zahtevati, da se predlagani kandidati tudi opredelijo, za.�
katero konkretno področje kandidirajo. Sodišče je tako predlogu predlagatelja ugodilo in razveljavilo
vol itvc predstavnikov zaposlenih v organe RTV Slovenija za mandatno obdobje 2014-2018 z dne
8. l. 2014.
14. Sodišče je stroške odmerilo na podlagi 1. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da
stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Sodišče je odmerilo
stroške postopka v skladu s predloženim stroškovnikom ter ob upoštevanju Zakona o odvetniški tarifi
(ZOdvT). Skladno s 13. čl. ZOdvT se pri nagradah v razponu določi nagrada v posameznem primeru po
pravičnem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obseg11 in težavnosti odvetniške storitve,
-7-
uporabe
tujih pravnih virov,
posebnega
strokovnega znanja z
izvenpravnih
področij,
pravnega
specialističnega znanja ali tujega jezika, pomena zadeve ter prihodkov in premoženjskih razmer stranke.
Sodišče je predlagatelju priznalo nagrado za postopek v višini 1.000,00 EUR, nagrado za narok v višini
750,00 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR in 22 % DDV v višini 389,40 EUR, kar skupaj
znaša 2.159,40 EUR. Paricijski rok je določilo v skladu z 29. čl. ZDSS-1. Višje priglašenih stroškov
sodišče predlagatelju ni priznalo, saj za to ni podlage v ZOdvT.
PRAVNI POUK:
Zoper to sodno odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka. Pritožba mora
obsegati navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodna odločba izpodbija v celoti ali v
določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika.
Če je pritožba nerazumljiva, ni vložena v zadostnem številu izvodov ali ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da
bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika naj jo popravi ali dopolni.
Če ob vložitvi pritožbe pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila, mu sodišče ne dovoli,
da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže.
Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče
v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se
štejl', da je pr:tožba umaknjena.
Pritožbo je potrebno vložiti pisno v dveh izvodih na Delovno in socialno sodišče
v
Ljubljani, Resljeva 14,
Ljubljana, o njej pa bo odločalo Višje delovno in socialno sodišče.
Ljubljana, 8. 7. 2014
Predsednik senata:
Dušan Medved
Sogl�snost tega prepisa
z Jivlrnikom !potrjuje
�'"""
-8-