Bolezni, ki se prenašajo z mačk na ljudi

Bolezni, ki se prenašajo
z mačk na človeka
Avtor: Urška
Lamot, dr. med.
Maj 2013
Zoonoze

So bolezni, ki se prenašajo med ljudmi in
ţivalmi

Do okuţbe pride navadno, ko pride oseba v
stik z izločki (slino, urinom, iztrebki) obolele
ţivali

Potencialno nevarna je tudi voda ali hrana, ki
jo je kontaminirala okuţena mačka

Nekatere zoonoze lahko prenašajo vektorji
(klopi ali bolhe) z ţivali na ljudi

Večinoma so nenevarne za zdrave ljudi
Delitev infekcijskih bolezni, ki se
prenašajo z mačk na človeka:
Parazitsk
e
Bakterijske
Glivične
Virusne
Glivične infekcije

Najpogostejša je MIKROSPORIJA

Povročajo jo dermatofiti: Microsporum
spp.
Mikrosporija

Mikrosporija je koţna bolezen domačih
ţivali, še posebej mačk in psov

Prenosljiva je tudi na ljudi, vendar se jo da
zdraviti

Povzročajo jo visoko specializirane plesni

Te plesni imajo sposobnost za
razgrajevanje keratina (keratinolitična
sposobnost). Prav ta lastnost jim
omogoča ţivljenje na koţi
Mikrosporija
KLINIČNA SLIKA PRI MAČKAH:
 Spremembe se pojavljajo na koţi, dlaki in
na krempljih, na teh mestih lahko dlaka
odpade

Pri mačkah so spremembe najpogosteje
na glavi in vratu
Mikrosporija
PRI LJUDEH:
 Na neporasli koţi (predvsem na odkritih mestih:
obraz, vrat, zgornja uda) vidimo okrogla
ţarišča z močnejšim vnetnim robom. Ţarišča se
širijo na robu, med tem, ko v sredi usihajo

Luščenje je posebno izrazito na obrobju
Mikrosporija
DIAGNOZA:
 pregled z Woodovo svetilko
 Ţarišča v zatemnjenem prostoru pod W.
lučjo fluorescirajo zelenkasto
*Ker je bolezen na seznamu bolezni,
proti katerim moramo ukrepati
po zakonu o veterinarstvu, je pooblaščena veterinarska
organizacija ob sumu dolţna potrditi ali ovreči sum. Šteje se, da
je bolezen potrjena, če se določi povzročitelj bolezni. Potrebna je
mikološka identifikacija povzročitelja.
Mikrosporija
ZDRAVLJENJE:

Če je bolezen potrjena, je treba omejiti gibanje
okuţenih ţivali, ločiti bolne od zdravih, zdraviti
ţivali in zagotoviti ter vzdrţevati
primerne higienske razmere.

Zdravimo sistemsko s tabletami grizeofulvina.
Lokalne lezije pa zdravimo z lokalnimi
antimikotičnimi preparati
(mikonazolom, klotrimazolom).

Sistemsko in lokalno zdravljenje je pri mačkah
potrebno še 2–4 tedne po prenehanju kliničnih
znakov oziroma po negativnih mikoloških izvidih
Bakterijske infekcije
Salmoneloza
Bolezen
mačje
praske
Bolezen mačje praske

Povzročitelj je bakterija: Bartonella henselae

Najpogostejša bolezen povezana z mačkami

Do bolezni navadno pride ob ugrizu ali
opraskanju okuţene mačke – mačke nimajo
znakov bolezni

Na mestu praske se pojavijo izpuščaji
Bolezen mačje praske
KLINIČNA SLIKA:
 Bolezen se navadno kaţe s povečanimi
bezgavkami okrog glave, vratu in zgornjih
udov

Ostali simptomi so: vročina, glavobol,
bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost,
zmanjšan apetit
Bolezen mačje praske
ZDRAVLJENJE:

Pri ljudeh z normalnim imunskim
odgovorom mine bolezen spontano

Pri izjemno hudem poteku, pri
bolnikih z oslabljenim imunskim
odgovorom, je potrebna večtedenska
terapija z antibiotiki (azitromicinom,
tetraciklini)
Salmoneloza

Večinoma se ljudje okuţijo s
salmonelami z okuţeno hrano, na
primer premalo kuhanim piščancem ali
jajci

Mačke lahko, čeprav so same zdrave,
nosijo salmonele v svojih iztrebkih –
najpogosteje mačke, ki se hranijo s
surovim mesom ali divjimi ţivalmi
Salmoneloza

Bolezen se kaţe s vročino, drisko,
bolečinami v trebuhu, okrog 3 dni po
okuţbi

Bolezen navadno mine sama od sebe

Preprečevanje: hranjenje mačk s
dobro kuhano hrano ali komercialno
zapakirano hrano, umivanje rok po
čiščenju mačjega stranišča
Parazitske infekcije
Mačja bolha
Toksokaroza
Toksoplazmoza
Toksoplazmoza

Povzročitelj je parazit Toxoplasma
gondii

Mačke izločajo parazit v svojem fecesu v
obliki cist; so asimptomatski nosilci

*Ker ciste postanejo infektivne šele 1-5
dni po iztrebljanju svetujejo redno
čiščenje mačjih stranišč
Toksoplazmoza
Toksoplazmoza

Pri zdravih posameznikih bolezen ne povzroča
posebnih zapletov

Ta zoonoza predstavlja nevarnost za nosečnice,
saj lahko v primeru, da pride do prve okuţbe
matere v nosečnosti, pride do prirojenih napak
otroka ali do splava

Nasveti: ne svetujejo* več odstranitev mačke iz
bivalnega okolja med nosečnostjo, ampak le
ustrezno higieno rok, ter da čisti mačje stranišče
nekdo drug v času nosečnosti in da nosečnica
ne uţiva surovega mesa in neumite zelenjave
*American Association of Feline Practitioners in the Cornell
Feline Health Center, Cornell University, College of Veterinary
Medicine, Ithaca, New York
Toksokaroza

Povzroča jo glista Toxocara spp.

Obolevajo predvsem predšolski otroci; okuţijo se
preko zemlje, kjer mačke izločijo jajčeca v
iztrebkih

Okuţba poteka večinoma brez simptomov, redko
se pojavi driska

Lahko nastanejo granulomatozni vozliči v pljučih,
jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju
Mačja bolha

Najpogostejši zunanji parazit mačk

Ne ţivijo na ljudeh

Lahko pa vseeno pride do ugriza in
prenosa drugih bolezni – npr. bolezni
mačje praske ali različne vrste trakulj
(prenos iz mačk na ljudi je izjemno redek)
Virusne infekcije
Gripa
Steklina
Steklina

Bolezen se navadno konča s smrtjo
okuţene ţivali

Iz mačk se prenese na ljudi preko ugriza

V mnogih drţava je cepljenje mačk proti
steklini obvezno

Cepljenje je pomembno, če spuščamo
mačke iz stanovanja, saj lahko mačke
dobijo steklino od okuţene divje ţivali
(netopirji!)
Nasveti za preprečevanje mačjih
zoonoz:
Umivanje rok pred uţivanjem hrane in po
rokovanju mačk
 Redna cepljenja in pregledi mačk
 Preprečevanje ugrizov bolh in klopov pri
mačkah
 Izogibanje lizanju mačk po obrazu ali
naše hrane
 Ob ugrizu mačke obiščite zdravnika
 Vsakodnevno čiščenje mačjega
stranišča
 Pokrivajte otroške peskovnike ko le-ti
niso v uporabi

Hvala za pozornost!