Gospodarjev priroËnik

Transcription

Zaupanje. Prihodnost. Zanesljivost.
d. o. o., Devova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 514 00 70
www.agrosaat.si
Gospodarjev priroËnik
2011
Gospodarjevemu
priroËniku na pot
Foto: www.iStockphoto.com
UVODNIK
Gospodarjev priroËnik izhaja obiËajno okrog novega leta. V tem Ëasu se oziramo v
odhajajoËe leto in snujemo naËrte za prihodnost. Preteklo leto si bomo zapomnili po
teækih pridelovalnih pogojih v poljedelstvu. Dolga zima, hladna in mokra pomlad, ki je
skoraj v hipu preπla v vroËe in zelo suho poletje, ki pa je trajalo le nekaj tednov. Komaj
smo spravili pod streho æetev æit, æe je priπlo deæevno obdobje, ki je trajalo skoraj do
zime. Koruza je bila pred padavinami s polj skorajda ukradena.
Prav tako kot vreme je bil razgiban tudi trg s poljπËinami. Relativno nizke cene æit ob
æetvi so v nekaj tednih moËno zrasle, pravzaprav πe vedno rastejo. Nekaj podobnega
smo æe doæiveli v bliænji preteklosti in prav zato, ker poznamo preteklost, nekoliko z
dvomom zremo v prihodnost. Na podlagi podatkov, ki jih imamo, lahko sklepamo, da
bomo v kmetijstvu sicer dosegali viπje cene svojih izdelkov, vendar bodo cene zelo
nihale. Tega si v kmetijstvu ne æelimo, saj ima naπa dejavnost v primerjavi z drugimi
zelo dolg proizvodni ciklus in poteka na prostem v nekontroliranih pogojih. Res je, da
smo kmetje tega æe vajeni, saj æivimo in delamo z naravo, ki kroji naπe æivljenje.
NauËili smo se tudi, da se naravi ne smemo nikoli zoperstaviti, pa Ëeprav zelo
vpliva na kakovost naπega æivljenja.
Za deæjem vedno posije sonce. Tako je tudi v kmetijski proizvodnji. Zadnje leto smo bili
izjemno nezadovoljni s cenami mleka, mesa, krompirja, koruze, zelenjave itd., vendar
se træne razmere izboljπujejo. To nam vliva optimizem, da so nizke cene tisto, kar nas πe
okrepi. Znanje, kako preæiveti v zares neugodnih razmerah, je tisto, kar potrebujemo za
prihodnost. Vsi se zavedamo, da je gospodarska kriza gonilo razvoja. Inovativnost in
podjetniπtvo, s tem povezana neposredna prodaja kmetijskih pridelkov z veËjo dodano
vrednostjo so πe nekatere od moænosti, ki se razlikujejo od tradicionalnih. V kmetijstvo
prihajajo tudi razliËni tehnoloπki doseæki, ki jih napredne kmetije sprejemajo odprtih rok
in lahko pomenijo dodaten vir dohodkov in “socialno varnost” kmetije v prihodnosti.
V Agrosaatu je inovativna ekipa strokovnjakov za razliËna tehnoloπka podroËja ves
Ëas v koraku z razvojem. Zahtevne træne razmere tudi nas silijo k inovativnosti in
nenehnemu napredku. »e bomo mi tisti, ki bomo sodelovali pri razvoju vaπe kmetije,
bo naπe poslanstvo izpolnjeno.
Simon Grmovπek, direktor
2 | www.agrosaat.si
Kazalo
4
5
7
23
25
37
Agrosaat, d. o. o.
Devova 5
1000 Ljubljana
Slovenija
T: 01 514 00 70
E: [email protected]
W: www.agrosaat.si
Gospodarjev priroËnik 2011
Izdal in zaloæil: Agrosaat, d. o. o.
(Pridruæujemo si pravico do
morebitnih napak.)
Lektoriranje: Simona Zvonar
Oblikovanje: Barbara ©uπterπiË
Fotografije: Agrosaat,
Ëe ni drugaËe oznaËeno
Fotografija na naslovnici:
www.iStockphoto.com
Tisk: Dalmatin, Ljubljana
december 2010
KAZALO
KOLOFON
Novosti
Dogajalo se je ...
Poglavje: Koruza
»lanek:
Ustrezen termin spravila
koruzne silaæe - najpomembnejπe
za prirejo mleka
Poskusna polja 2010
Poglavje: Krompir
45
»lanek:
V kuhinji ni univerzalne sorte
krompirja
47
Poglavje: Metuljnice in oljnice
52
»lanek:
Oljne buËe - od tradicionalne do
profesionalne pridelave
55
Poglavje: Travinje, sirki in dosevki
62
»lanek:
Lucerna, zagotovljena pridelek in
kakovost
67
69
79
»lanek:
Setev strniπËnih dosevkov
Poglavje: Jara in ozimna æita
Poglavje: Vrtnine
www.agrosaat.si | 3
NOVOSTI
2011
Koruza:
LG 33.87
• LG 30.290, FAO 290,
FAO 380
(str. 13)
zobanka (str. 10)
• DKC 4372, FAO 320,
zobanka (str. 11)
• DKC 4806, FAO 360,
zobanka (str. 12)
• ES FORTRESS, FAO 320,
trda zobanka (str. 16)
Krompir:
Oljnice:
• RED FANTASY, rdeËa,
• GL OPAL,
srednje zgodnja (str. 38)
hibridna buËa (str. 53)
• GL MAXIMAL,
hibridna buËa (str. 53)
• ABILITY,
jara oljna ogrπËica
• PULSAR,
hibridna ozimna oljna
ogrπËica (str. 53)
• SAVANNA, bela,
• CONCORDIA, rumena,
Travinje:
Jara æita:
• Agrosaat 8,
• TRAPPE,
travna meπanica za konje
(str. 59)
• TARANDUS,
tetraploidna
mnogocvetna ljuljka
(str. 60)
• INOKULATOR za lucerno in
Ërno deteljo (str. 63)
Ozimna æita:
• CHEVALIER,
kruπna pπenica
(str. 73)
• MELODICA,
dvoredni jeËmen
(str. 74)
• GUTTINO,
hibridna ræ
(str. 75)
4 | www.agrosaat.si
jara pπenica
(str. 70)
Vrtnine:
Nov Vrtnarski priroËnik
(str. 79)
DOGAJALO
SE JE
Dan polja
Krompir
Dan polja
Koruza
1
1
Dan polja
Æita
1
Hannover
Agra,
Gornja Radgona
Predavanja
2
5
3
4
57 preizkuπanj s koruzo
SreËanje,
Trojane
6
7
1) Povabili smo vas na dneve polja po celotni Sloveniji
2) Nepogreπljivi smo na sejmu Agra v Gornji Radgoni in kmetijskem sejmu v Komendi
3) S pridelovalci krompirja smo spoznali novosti na PotatoEurope 2010 v Hannovru
4) Dodelali smo rekordno koliËino semenskih æit
5) Predavali smo o novostih in ostalem programu v semenarstvu
6) Organizirali smo:
57 preizkuπanj s koruzo,
15 preizkuπanj z æiti,
4 preizkuπanja s krompirjem,
1 preizkuπanje s travami
7) Tradicionalno smo se sestali s preiskuπevalci na Trojanah in izbrali naj poskus 2010.
8) Spet smo izdali nov Gospodarjev priroËnik …
8
www.agrosaat.si | 5
Nagrade za zveste kupce
Tudi v letu 2011 vaπ veËji nakup semenske koruze Agrosaat nagradimo s praktiËnimi
nagradami:
1) Za nakup najmanj 10 vreË (25 mk) semenske koruze prejmete majico s kratkimi
rokavi in kapo Agrosaat.
2) Za nakup vsaj 20 vreË (25 mk) semenske koruze prejmete topel flis in kapo Agrosaat.
Da vam bomo lahko poslali izbrano nagrado, nam najkasneje do 30. 6. 2011 poπljite kopijo raËuna na
naslov: Agrosaat, d. o. o., Devova 5, 1000 Ljubljana.
So ptice velik problem
na vaπih koruznih
njivah?
Foto: www.flickr.com
Na kopiji raËuna za kupljeno semensko koruzo mora biti viden vaπ naslov in æig trgovine. Nagrado boste prejeli po poπti ali pa vam jo bomo dostavili na dom.
Za isti nakup se nagrade izkljuËujejo. ©tevilo nagrad je omejeno.
Najboljπa reπitev
je odvraËalo:
KORIT®
Prednost koruze dodatno razkuæeno s KORIT-om®:
- seme in vznikle rastline varuje pred fazani, vranami in golobi,
- cenovno je zelo ugoden,
- okolju bolj prijazen kot drugi insekticidi,
- v poljskih poskusih so ugotovili, da seme, obdelano s
KORIT-om®, ugodno deluje na vznikajoËe rastline (boljπi vznik,
hitrejπi mladostni razvoj,
- ne πkoduje semenu, Ëe ostane na zalogi.
OPOZORILO: OdvraËalo KORIT® ni
v prosti prodaji, temveË je potrebno
predhodno naroËiti semensko koruzo,
razkuæeno z omenjenim pripravkom.
6 | www.agrosaat.si
Zastopa in træi: Agrosaat, d. o. o., Devova 5, Ljubljana, www.agrosaat.si
Proizvaja: Kwizda Agro Gmbh
Koruza
ALI STE VEDELI?
“Da je prebavljivost zelenega dela rastline - koruznice v koruzni silaæi bolj pomembna, kot se nam je zdelo v
preteklosti. »e ima silaæa hibridov LG Animal nutrition, ki
so zadnji doseæek ælahtnenja, za 1% boljπo
prebavljivost koruznice, to v prireji mleka
pomeni od 2 do 5 litrov veË mleka na kravo
na dan.”
HIBRIDI V NA©I PONUDBI:
PREMIUM HIBRIDI
EKSTRA HIBRIDI
STANDARD HIBRIDI
KANDIDATI ZA PRIHODNOST
DRUGI HIBRIDI
LG 30.290
DKC 4372
DKC 4806
LG 33.87
LG 33.95
DKC 4888
LG 33.30
ES FORTRESS
TARANIS
MAXXIS
SAXXOO
PIXXIA
LG 32.55
NEXXOS
LG 23.06
BURTON
DKC 4082
LG 33.50
DKC 5170
ACIENDA
LJ 180
LG 32.15
ALVITO
LJ 275t
DKC 4005
DKC 4860
LG 23.72
ROXXY
FAO
290
320
360
380
385
400
300
320
320
370
390
410
270
290
300
390
320
350
450
500
180
190
220
270
330
360
385
390
www.agrosaat.si | 7
DKC 4372
DKC 4806
LG 33.87
Izbor koruznih hibridov
za leto 2011
LG 30.290
KORUZA
290
320
360
380
Z
Z
Z
TZ
Viπina rastline
+++
+++
+++
++++
Mladostni razvoj
++++
++++
++++
+++
SproπËanje vlage iz zrnja
++++
++++
++++
+++
•
•
Zrelostni razred
Tip zrna
ZNA»ILNOSTI
HIBRIDA
Stay green efekt
Suπenje zrnja
Siliranje zrnja
NAMEN
UPORABE
Siliranje cele rastline
Bioplin
OKOLJSKE
ZAHTEVE
SETVENA NORMA
V 1000 RAST/HA
Toleranca na vlago in nizke
temperature v zaËetku rasti
+++
+++
++++
+++
Toleranca na pomanjkanje vlage
++++
++++
++++
++++
Lahka tla
65-75
75-80
75-85
Teæka tla
75-80
80-90
80-90
80
85-95
85-90
Silaæa
8 | www.agrosaat.si
65-80
LG 33.95
DKC 4888
LG 33.30
ES FORTRESS
TARANIS
MAXXIS
SAXXOO
PIXXIA
LG 32.55
NEXXOS
LG 23.06
BURTON
KORUZA
385
400
300
320
320
370
390
410
270
290
300
390
Z
Z
Z
TZ
PT
Z
Z
Z
PT
PT
Z
Z
+++
++++
+++
++++
++++
+++
++++
++++
+++
+++
+++
++++
++++
++++
+++
++++
++++
++++
++
++
++++
+++
+++
+++
++++
+++
++++
+++
++
+++
+++
++
+++
+++
++++
+++
•
•
•
•
•
•
•
•
+++
+++
+++
++++
++++
++++
++++
++++
+++
++++
++
+++
++++
++++
++++
+++
+++
++++
++++
++++
++++
++++
++++
+++
65-75
70-75
80-85
75-80
80
65-75
60-65
60-65
85
80
80-90
70-80
85-90
75-80
85-90
80-85
80-85
85-90
85-90
80-85
90-95
90-95
80-95
80-85
80-95
75-85
85-95
80-90
85
80-95
85
80-85
90-100
85-100
90-100
85-95
•
Opozorilo: Moænost naroËila dodatno razkuæenega semena proti koruznemu hroπËu,
talnim πkodljivcem in pticam.
www.agrosaat.si | 9
KORUZA
LG 33.290 - nova πestica LG 23.06
premium
hibrid
Zanesljiva in nova genetika
FAO 290 | Zobanka
Zrelostni razred: zgodnji
Posebnosti:
• Popolnoma nova genetika, zamenjava hibrida LG 23.06 za pridelavo zrnja.
• Dvolinijski hibrid - zanesljiva zobanka za zrnje s precej veËjim pridelkom od stare πestice.
• OdliËen mladostni razvoj v hladnih pogojih.
Lastnosti hibrida:
• Zanimiv, razmeroma visok in izenaËen hibrid.
• Primeren za pridelavo zrnja.
• Poloæaj storæa je srednje visok.
• Storæ je zelo dobro pritrjen na moËnem steblu.
• Ima izenaËene in lepe storæe vedno zapolnjene s 14 vrstami zrnja.
• Dobro sproπËanje vlage in nizka vlaga ob spravilu.
• Zelo zanesljiv hibrid v stresnih razmerah, zelo dober v suπi.
• Dobro odporen hibrid na fuzarij storæa, koruzno bulavo snet in listno progavost
(helmintosporium).
Primernost glede na tip tal:
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Lahka, peπËena tla
Namen uporabe:
PriporoËilo
Suπenje zrnja
Siliranje zrnja, CO2
Silaæa
Bioplin
Primerno
•
•
Zelo primerno
•
•
PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK):
10 | www.agrosaat.si
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
75-80
80
65-75
80
DKC 4372
premium
hibrid
KORUZA
VeËkratno vraËilo vsakega kilograma gnojila
FAO 320 | Zobanka
Zrelostni razred: srednje zgodnji
Posebnosti:
• Zelo visok potencial za pridelek.
• OdliËno odzivanje na gnojenje z duπikom.
Lastnosti hibrida:
• Srednje visok hibrid.
• Intenziven hibrid, ki se zelo odziva na gnojenje z duπikom.
• Zelo primeren za intenzivno pridelavo zrnja.
• Visoki pridelki zrnja s hitrim sproπËanjem vlage.
• OdliËno zdravstveno stanje zrnja.
• Dobra tolerantnost na koruzno progavost in fuzarium na storæu.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Namen uporabe:
PriporoËilo
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
Zelo primerno
•
•
•
•
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-90
90
75-85
85
Pridelovalci z najboljπimi rezultati v letu 2010:
Regija
Pridelovalec (ZRNJE)
Dolenjska
©tajerska
Osred. Slo.
Franc Pflege, Cerklje ob Krki
Zvonko BeraniË, Straægonjca
Rafael KopaË, Medno
Pridelek
suhega zrnja
Relativno v %
15.735
14.806
12.054
115
113
119
www.agrosaat.si | 11
KORUZA
DKC 4806
premium
hibrid
Nov vrhunski hibrid
FAO 360 | Zobanka
Zrelostni razred: srednje pozni
Posebnosti:
• Nova verzija hibrida DKC 4860.
• Trilinijski hibrid - zanesljivost pridelka tudi v manj ugodnih razmerah.
Lastnosti hibrida:
• Srednje visok hibrid.
• Primeren za pridelavo zrnja in silaæe.
• Trilinijski hibrid - zanesljivost v stresnih razmerah.
• Visoki pridelki zrnja s hitrim sproπËanjem vlage.
• OdliËno zdravstveno stanje zrnja.
• Silaæa cele rastline z izjemno energijo.
• Dobra tolerantnost na koruzno progavost in fuzarium na storæu.
• Dolgo zelena rastlina - stay green efekt.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Namen uporabe:
PriporoËilo
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
Zelo primerno
•
•
•
•
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-90
90
75-85
85
Regija
Dolenjska
Osred. Slo.
©tajerska
Pomurje
Vinko Juha, Matena
Joæef Lah, Sp. Polskava
Joæe TomaæiË, Zagajski Vrh
Pridelek
suhega zrnja
Relativno v %
15.425
13.079
13.070
12.274
113
105
95
98
LG 33.87 - za veË mleka
premium
hibrid
KORUZA
Izjemna novost v silaænih koruzah
LGAN = LG hibrid + edinstvena oznaka Animal Nutrition
FAO 380 | Trda zobanka
Posebnosti:
• Edinstvena silaæna genetika, ki po kakovosti presega vse do sedaj znane silaæne koruze.
• Dvolinijski hibrid - izjemna trda zobanka za silaæo s poveËano prebavljivostjo
koruznice.
• Hibridi LGAN postavljajo nova merila za visoko prebavljivost silaæe pri govedu.
• Pri spravilu nujno upoπtevati vsebnost suπine med 30 in 37% cele rastline!
Lastnosti hibrida LGAN:
• Zelo visoka, dobro razvita silaæna koruza.
• Primerna za pridelavo visoko kakovostne silaæe cele rastline.
• Zelo dobro olistana rastlina za pridelavo velikih pridelkov zelene mase.
• Rastlina z moËnim steblom in moËnimi koreninami, odporna na poleganje.
• Stabilen pridelek silaæe v razliËnih pridelovalnih pogojih.
• Posebna kakovost silaæe zaradi izjemne prebavljivosti vlaknine!
• PoveËana konzumacija krav zaradi okusnejπe silaæe brez silirnih dodatkov.
• PoveËana prebavljivost listov in stebel pomeni veËjo prirejo
(kakovostno mleko in meso).
• Dobra tolerantnost na fuzarij storæa, koruzno bulavo snet in listno
progavost (helmintosporium)
• Zadovoljiv pridelek tudi v stresnih - suπnih pogojih.
• Stay green efekt.
POZOR:
VeË o kakovosti hibridov
LGAN si preberite v
Ëlanku z naslovom:
“Ustrezen termin
spravila” na
strani 23.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Namen uporabe:
PriporoËilo
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
•
•
Zelo primerno
• (Animal Nutrition)
•
Tip tal
Teæka
Lahka
Silaæa
75-80
65-75
Regija
©tajerska
Pomurje
Robi Belca, Dragonja vas
Regija
Pridelovalec (SILAÆA)
Dolenjska
Pomurje
Franci Sever, Dolenja vas
Tibor Haπaj, Markiπavci
Dejan MiholiË, Breznovci
Pridelek
suhega zrnja
Relativno v %
14.862
14.464
108
106
Pridelek
SS/ha
Relativno v %
26.996
24.603
102
115
KORUZA
LG 33.95
premium
hibrid
Zadovolji vas s pridelkom
FAO 385 | Zobanka
Posebnosti:
• Odlika LG 33.95 je zelo velik pridelek in dobra prebavljivost silaæe.
Lastnosti hibrida:
• Primeren za pridelavo zrnja in silaæe.
• Dober “stay green efekt”.
• Toleranten v suπnih pogojih - moËan koreninski sistem.
• PriporoËamo setev v dobra tla.
• Hiter mladostni razvoj.
• Rastlina z dolgim in tanjπim klasincem.
• Visoko ter moËno steblo.
• Zelo toleranten na fuzarij stebla in bulavo snet.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Namen uporabe:
PriporoËilo
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
•
Zelo primerno
•
•
•
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-85
85-90
60-65
65-70
Regija
Koroπka
Pomurje
©tajerska
Marjana Partl, Zg. Viæinga
Regija
Gorenjska
©tajerska
Dolenjska
Franci Fon, Spodnji Brnik
Majda Klement, Mele
Robi Belca, Dragonja vas
Alberto Kocbek, VoliËina
Andrej Majcen, ©entjanæ
Pridelek
suhega zrnja
Relativno v %
15.742
14.587
14.093
102
106
102
Pridelek
SS/ha
Relativno v %
27.270
25.909
24.840
116
106
106
DKC 4888
premium
hibrid
KORUZA
Hibrid za najboljπo kakovost silaæe
FAO 400 | Zobanka
Zrelostni razred: pozni
Posebnosti:
• DKC 4888 ima izreden potencial za pridelek zrnja in zelene mase, kombiniran hibrid.
Lastnosti hibrida:
• Visoka in dobro olistana rastlina, z moËnimi koreninami.
• OdliËen mladostni razvoj.
• OdliËna toleranca na suπo in stresne razmere.
• Ogromni kompaktni storæi, kakovostno veliko zrnje.
• Stabilen pridelek glede na suπo in bolezni.
• Energetsko visoko koncentrirana silaæa.
• Dobro odpuπËanje vlage iz zrnja.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Namen uporabe:
PriporoËilo
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
•
•
Zelo primerno
•
•
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-85
85
60-65
80
Regija
Koroπka
Dolenjska
Pomurje
Marjana Partl, Zg. Viæinga
Regija
Gorenjska
Dolenjska
©tajerska
Majda Klement, Mele
Andrej Majcen, ©entjanæ
Pridelek
suhega zrnja
Relativno v %
15.940
15.860
14.692
103
116
106
Pridelek
SS/ha
Relativno v %
28.628
27.312
24.375
121
117
99
KORUZA
LG 33.30
ES FORTRESS
Stabilnost v vseh
pridelovalnih razmerah
Za kakovosten in obilen
pridelek silaæe po koπnji
ljuljke
ekstra
hibrid
FAO 300 | Zobanka
Posebnosti:
Hibrid LG 33.30 odlikuje visok in stabilen pridelek
zrnja z dobrim sproπËanjem vlage ob æetvi, kakor tudi
tolerantnost na pomembne gospodarske bolezni koruz,
kot so: fuzarijoze, progavost listov, snetljivost ...
Lastnosti hibrida:
• Srednje visoka rastlina.
• Hiter mladostni razvoj.
• Zelo velik potencial za pridelek.
• OdliËno sproπËanje vlage iz zrnja.
• Nizki stroπki suπenja - visoka ekonomiËnost.
• Toleranten na pomembne bolezni v koruzi.
• Cvetenje = LG 23.06 + 2 dni.
• Dobra prilagoditev na rastne razmere.
• Zelo lep izgled.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
ekstra
hibrid
FAO 320 | Trda zobanka
Posebnosti:
ES FORTRESS je zagotovilo za kakovosten pridelek
zrnja in silaæne mase in nadomeπËa hibrid taranis.
Zrno je v tipu trde zobanke, odlikuje se z dobrim
sproπËanjem vlage iz zrna. Es-fortress uvrπËamo v
skupino hibridov z dobro tolerantnostjo na niæje
temperature v mladostnem razvoju.
Lastnosti hibrida:
• Visoka rastlina.
• OdliËen mladostni razvoj v neugodnih razmerah.
• Zelo primerna za setev po prvi koπnji
mnogocvetne ljuljke.
• PriporoËamo tudi za zelo zgodnje setve.
• Dober pridelek energetsko bogate silaæe in zrnja
v razliËnih pridelovalnih obmoËjih.
• Univerzalen v proizvodnji.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Namen uporabe:
PriporoËilo
Suπenje zrnja
Silaæa
Primerno
•
Zelo primerno
Namen uporabe:
•
•
PriporoËilo
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
!
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
85-90
95
80-85
85
Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010:
14.798
Primerno
•
Zelo primerno
•
•
•
!
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-90
90
75-80
85
13.347
Rekordni pridelek SS silaæe v letu 2010:
29.162
TARANIS
MAXXIS
Kakovost in pridelek
koruze za vsakrπno rabo
Maxximirajte svoj
pridelek
ekstra
hibrid
FAO 320 | Poltrdinka
Posebnosti:
PriporoËamo ga kmetovalcem, ki skladiπËijo zrnje
v silosih CO2 ali zrnje silirajo. V zadnjih letih zelo
priljubljen in razπirjen hibrid za pridelavo silaæe.
Lastnosti hibrida:
• Visoka rastlina, hiter mladostni razvoj.
• V mladosti zelo tolerantna na hladnejπe pogoje.
• PoËasi spuπËa vlago, zato je NE priporoËamo za
suπenje zrnja.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
KORUZA
ekstra
hibrid
FAO 370 | Zobanka
Posebnosti:
PriporoËamo ga za pridelavo zrnja. Dosega izredno
ugodne lastnosti, ki jih zahteva trg.
Lastnosti hibrida:
• Srednje visoka rastlina, hiter mladostni razvoj.
• Specialist na teækih, hladnih tleh.
• Dobro sproπËanje vlage iz zrnja.
• Velik, dobro zapolnjen storæ.
• Visoka toleranca na progavost listov.
• Zdravo zrnje - nizka vsebnost toksinov.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Namen uporabe:
PriporoËilo
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
•
Zelo primerno
Namen uporabe:
PriporoËilo
•
•
Suπenje zrnja
Silaæa
!
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-85
85
80
80
21.798
Primerno
•
Zelo primerno
•
•
!
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
85-90
85-95
65-70
80-85
16.208
KORUZA
PIXXIA
SAXXOO
Na vrhu po rodovitnosti
Rekorder v
silaænem razredu
ekstra
hibrid
ekstra
hibrid
FAO 410 | Zobanka
Zrelostni razred: pozni
FAO 390 | Zobanka
Lastnosti hibrida:
• Visoka rastlina, zelo hiter mladostni razvoj.
• Zelo velik pridelek zrnja, primeren za vse tipe tal.
• Visok hektoliter zrnja.
• Izredno zdrav storæ s prib. 800 zrni.
• 18 vrst zrna na storæu.
• Dobro sproπËanje vlage iz zrna v Ëasu æetve.
• Dobro toleranten na bulavo snet.
Posebnosti:
VeËletna preizkuπanja so potrdila, da gre nedvomno za izredno roden hibrid v razredu FAO 400. V
dobrih klimatskih razmerah podira rekorde v pridelkih zrnja in silaæe. Hibrid pixxia priporoËamo v prvi
vrsti za siliranje cele rastline in za siliranje zrnja. V
sosednji Avstriji je pixxia med vodilnimi hibridi za
proizvodnjo bioplina.
Lastnosti hibrida:
• Visoka rastlina, dobro tolerantna na bulavo snet.
• Srednje hiter mladostni razvoj.
• Rekorder na srednje teækih in teækih tleh.
• Potencial rodnosti izkaæe predvsem na dobrih tleh.
• Izrazit “stay green efekt”.
• Rastlina z moËnim, debelim steblom.
• Hibrid z velikim in zdravim zrnom.
• Visoka stabilnost rastline.
• Dober izplen bioplina za energijo.
Teæka, vlaæna tla
Srednja
Namen uporabe:
PriporoËilo
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
•
•
Zelo primerno
•
•
Teæka, vlaæna tla
!
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
85-90
85-95
65-70
80-85
Srednja
Namen uporabe:
14.005
30.581
PriporoËilo
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
•
•
Zelo primerno
•
•
!
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-85
85
60-65
80
16.496
25.215
NEXXOS
LG 32.55
Kakovost je na
prvem mestu
standard
hibrid
Zgodnja poltrdinka
Posebnosti:
Izreden potencial za pridelek zrnja in zelene mase,
kombiniran hibrid.
Lastnosti hibrida:
• Visoka kakovost zrnja.
• Izrazita obarvanost zrnja.
• Primeren tudi za poznejπe setve.
• Dobra izbira za hitra spravila.
• Dobra tolerantnost na fazarium storæa.
Srednja
standard
hibrid
Teæka, vlaæna tla
KORUZA
Posebnosti:
Izredno cenjen pri praπiËerejcih, predvsem zaradi
boljπih rezultatov v hlevih (visoka vsebnost πkroba
in beljakovin).
Lastnosti hibrida:
• Rastlina niæje rasti, odporna na poleganje.
• Zelo hiter mladostni razvoj.
• Stabilen pridelek v vseh pridelovalnih obmoËjih.
• Visok hektoliter zrnja.
• PriporoËamo ga predvsem za pridelavo kakovostnega zrnja.
• Lahka æetev - brez primesi.
Teæka, vlaæna tla
Namen uporabe:
PriporoËilo
Suπenje zrnja
Silaæa
Primerno
•
Zelo primerno
•
•
Namen uporabe:
PriporoËilo
Suπenje zrnja
Silaæa
!
Srednja
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
90-95
100
85
90
Primerno
•
Zelo primerno
•
•
13.682
!
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
90-95
90-100
80-85
85-90
12.793
KORUZA
BURTON
LG 23.06
Velik pridelek
kakovostne silaæe
standard
hibrid
Univerzalen hibrid
FAO 390 | Zobanka
FAO 300 | Zobanka
Posebnosti:
Odlikuje ga zelo dobra odpornost na vse gospodarsko pomembnejπe bolezni. Ima visoke pridelke na
vseh pridelovalnih obmoËjih. Veliki, izpopolnjeni
storæi se dobro liËkajo, bodisi strojno ali roËno.
Lastnosti hibrida:
• Srednje visoka rastlina in hiter mladostni razvoj.
• Dobro prenaπa suπo - primeren za setev na laæjih
tipih tal.
• Zelo primeren tudi za spravilo v storæih.
• Primeren za setev po odkosu mn. ljuljke za silaæo.
Posebnosti:
Po vrsti uporabe ga uvrËamo med silaæne koruze.
Hibrid dosega visoko stopnjo prilagodljivosti, tudi
na manj rodovitnih povrπinah.
Lastnosti hibrida:
• Zelo visoka rastlina in hiter mladostni razvoj.
• Dobra toleranca na listno progavost.
• OdliËen pridelek silaæe.
• Dober “stay green efekt”.
Teæka, vlaæna tla
Teæka, vlaæna tla
Srednja
standard
hibrid
Srednja
Namen uporabe:
Namen uporabe:
PriporoËilo
Suπenje zrnja
Silaæa
Primerno
•
•
Zelo primerno
•
Primerno
Suπenje zrnja
Silaæa
Bioplin
•
•
Zelo primerno
•
•
!
PriporoËilo
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-95
100
80-90
90
12.402
!
Tip tal
Teæka
Lahka
Zrnje
Silaæa
80-85
85-95
70-80
85
23.304
Kandidati za prihodnost
KORUZA
DKC 4082
FAO 320 | Zobanka
• Izjemen pridelek zrnja.
• OdliËno sproπËanje vlage iz zrnja.
!
14.472
LG 33.50
FAO 350 | Zobanka
• OdliËen hibrid za pridelavo zrnja.
• Dobra tolerantnost na plesnivost storæa.
• PriporoËamo predvsem za siliranje zrnja in
CO2 siloze.
!
16.784
DKC 5170
FAO 450 | Zobanka
• Nizka rastlina.
• Primerna tudi za suπnejπa obmoËja.
• Rekordni pridelki zrnja.
!
16.890
ACIENDA
FAO 500 | Zobanka
• Za izjemne pridelke silaæne mase.
• Dobro olistana rastlina z globokim koreninskim
sistemom.
!
24.418
KORUZA
Drugi hibridi
LJ 180
Avtohtona sorta
FAO 330 | Zobanka
• Najzgodnejπi hibrid v ponudbi.
• 100-dnevna koruza.
• Hibrid z hitrim sproπËanjem vlage iz zrnja.
• Vrhunski pridelek.
• Dosega tudi po 24 vrst zrnja na storæu.
LG 32.15
DKC 4860
FAO 360 | Zobanka
• Primerna za setev po æetvi jeËmena.
• OdliËen pridelek zrnja in silaæe.
• Izjemen pridelek zrnja.
• Hibrid, primeren tudi za silaæo iz cele rastline.
• Dosega velik deleæ energije v silaæni masi.
ALVITO
LG 23.72
FAO 385 | Zobanka
• Primerna za setev po æetvi jeËmena.
• OdliËen pridelek zrnja in silaæe.
• Zelo visoka, dobro olistana rastlina.
• Primerna za visoke pridelke silaæe.
LJ 275t
Avtohtona sorta
• Zelo primerna za ljudsko prehrano.
• Izredno velik deleæ trdega meljaka v zrnu.
DKC 4005
ROXXY
FAO 390 | Zobanka
• Kombiniran tip rastline.
• PriporoËamo za poznejπa spravila zrnja.
KORUZA
»lanek
Ustrezen termin spravila
koruzne silaæe - najpomembnejπe
za prirejo mleka
Joæe Mohar
Koruzna silaæa je brez dvoma najcenejπa energetska osnovna krma
krav za gospodarno prirejo mleka.
Pridelovati koruzno silaæo pomeni
pet mesecev dela na njivi in le en
dan za kakovostno æetev in spravilo. »as spravila silaæne koruze ima
neposreden vpliv na pridelek energije in kakovost silaæne mase. PravoËasno spravilo ali pravi trenutek
spravila ima tako neposreden vpliv
na raven mleËne prireje preko celega leta. To dejstvo je zelo pomembno za razumevanje intenzivne prireje mleka.
Zavedati se moramo, da spravilo
silaæne mase ni samo spravilo velike koliËine sveæe mase, ampak
predvsem spravilo energije, ki je
najpomembnejπa za æivino. Energija je prisotna v obeh komponentah
rastline, v storæu in seveda tudi v
koruznici. Optimalni Ëas spravila
silaæne koruze pomeni enostavno
optimalno vsebnost energije glede
na zrelost πkroba in vlaknine. Ko
koruza zori in doseæe 30-odstotno
vsebnost suhe snovi celotne rastline, se vsebnost energije praktiËno skoraj ne spreminja veË. Zelo
pomembna je porazdelitev energije
v koruzni rastlini. »e smo pozorni
samo na πkrob, vemo, da z zrelostjo naraπËa njegova vsebnost v zrnu
in storæu. Zelo pomembno je, da se
zavedamo, da prebavljivost vlaknine (stopnja izkoristljive energije
iz vlaknine) začne strmo padati
pri skupni vsebnosti suπine 37 %
in veË. Silaæna koruza je meπanica
energijske in voluminozne krme,
zato moramo koruzo poæeti, ko
sta obe komponenti v optimalnem
stanju. Nujno je poæeti koruzo, ko
je vsebnost suπine celotne rastline
med 30 in 37 %. Samo to stanje zre-
losti rastline je garancija, da bomo
z njive odpeljali najveË energije in
da bomo v procesu kisanja in konzerviranja silaæe ohranili najveË razpoloæljive energije.
Vsebnost suπine je kljuËni
dejavnik kakovosti
Optimalna suπina koruze ob
æetvi 30-37 % = najveËja
vsebnost energije!
»e je suπina previsoka:
- slabo tlaËenje silaæne mase,
naknadna fermentacija (gretje)
in kvarjenje na zraku (kvasovke)
- slabπa okusnost in jeπËnost
- slaba prebavljivost vlaknine
»e je suπina prenizka:
- tveganje izgub in iztekanja
silaænega soka
- prenizka vsebnost πkroba
- zakisanost in neokusnost
silaæe
Ko ima koruza suπino od 30 do 37 %,
sta vsebnost πkroba in prebavljivih
vlaknin v optimalnem razmerju.
SkladiπËenje v silosu je enostavno
in uËinkovito. Proces kisanja (fermentacije) poteka pravilno, vsebnost energije v celi rastlini je v
razponu od 30 do 35 % suπine bolj
ali manj stalna. Zelo pomembna
je kakovostna fermentacija. Kakovostno zaprt silos pomeni moænost
dobrega skladiπËenja æe spravljene
energije, ne pa njenega poveËanja.
knadna fermentacija takπne silaæe
je lahko resen problem, Ëe tlaËenje
ni zadostno, in je odliËno gojiπËe za
razvoj silaæne plesni (Penicillium
roqueforti), ki pa povzroËa zdravstvene teæave pri reji krav.
ZakljuËimo lahko, da je bolje zaËeti
z æetvijo koruze pri 30-odstotni
suπini in jo konËati pri 33-odstotni
suπini, kot pa zaËeti æeti pri 37odstotni suπini in konËati prepozno
pri previsoki suπini Ëez 40 %. Optimalna vsebnost suπine celotne rastline je med 33 in 35 %, da ohranimo
najveË energije iz storæa in odliËno
prebavljive koruznice. Pomembna
lastnost koruznice je tudi efekt stay
green, ki je prisoten pri vseh sodobnih silaænih hibridih.
Kako doloËiti pravilen Ëas æetve?
©e vedno je za doloËanje suπine
cele rastline najboljπa metoda
spremljanje zrelosti zrna in mleËne
Ërte. Suha snov cele rastline je med
30 in 37 %, ko je mleËna Ërta na 1/2
do 2/3 zrna. MleËna Ërta namreË
loËuje mehki endosperm (vosek) in
Optimalni Ëas æetve silaæe
mleËna Ërta
trdi endosper - πkrob
mleËna Ërta
Dejstvo je, da pri prenizkih suπinah
pod 28 % in previsokih nad 40 % v
silaæni masi v obeh primerih izgubljamo energijo. Pri suπinah nad 40
% ne moremo ohraniti energije, ki
jo zagotavlja celotna rastlina. Na-
mehki
endosperm
Suha snov
celotne rastline
30-37 %
klasinec
trdi edosperm (πkrob). Optimalni
Ëas æetve je, ko imajo storæi od 45do 50-odstotno suπino. Ko mleËne
Ërte ne vidimo veË na storæu, je optimalni Ëas spravila æe mimo oziroma smo prepozni.
KORUZA
Optimalni Ëas æetve silaæe
MleËna Ërta na zrnu
Vsebnost suhe snovi storæa
zrna
zrna
lahko
lahko
stisnemo, stisnemo,
tekoËa
mleËna
vsebina vsebina
zrna
zrna
spodaj
æe
mleËno,
zgoraj
πkrob
ni veË
mleka, z
nohtom
lahko
predremo
zrna
trdo
zrno,
noht
teæko
predre
zrno
trdo
zrno,
noht ne
predre
veË
zrna
PriporoËljivo je, da njivo dva do tri
tedne pred naËrtovano æetvijo pregledamo, prelomimo storæ in preverimo pozicijo mleËne Ërte na zrnu. »e
je mleËna Ërta na 1/3 zrna, je koruza
æe skoraj primerno zrela za æetev.
Optimalni Ëas spravila je, ko je mleËna Ërta med 1/2 in med 2/3 zrna.
Namolsti veliko mleka pomeni
pridelati kakovostno silaæno
koruzo
Koruza je ena redkih rastlin, ki ima
istoËasno dva razliËna vira nujno
potrebne energije, pomembne za
preævekovalce; πkrob in vlaknino.
©krob je vir hitro dostopne energije in po vsebnosti zelo malo niha.
Energija iz vlaknine je za govedo
zelo pomembna predvsem zaradi
vzdræevanja delovanja vampa (preævekovanje). Prispeva pa tudi zelo
pomemben deleæ skupne energije
za preævekovalce. Za skupno energijsko vrednost koruzne silaæe je
dobra prebavljivost vlaknine vsaj
toliko pomembna kot vsebnost
πkroba v storæu. Kakovostna vlaknina ima namreË tudi neposreden
vpliv na vsebnost maπËobe v mleku
in ob dobrem delovanju vampa
odpravlja pojave acidoz.
Izbira koruznih hibridov z veËjo
prebavljivostjo vlaknine je
vedno dobra izbira za rejce
Limagrain kot edino podjetje na
svetu æe veË kot 30 let v posebnem
programu ælahtnenja silaænih hibridov usmerjeno izboljπuje prebavljivost vlaknine. Ogromno energije
in Ëasa je bilo porabljenega za
ustvarjanje novih silaænih hibridov
in postopkov za preverjanje kakovostnih parametrov. V letu 2011
podjetje Agrosaat, kot zastopnik
semenarske hiπe Limagrain, prvič
ponuja v Sloveniji prve hibride z
veËjo prebavljivostjo vlaknine.
na vreËi jamËi za visoko kakovost
svojih silaænih hibridov.
Enostavno prepoznati in izbrati!
Limagrainovi ælahtnitelji namreË
vsako leto naredijo:
• 1 milijon novih kriæanj,
• 60.000 na novo testiranih
kriæancev,
• 650.000 poskusnih parcelic,
• 4.000 poskusov za razvoj novih
hibridov,
• 200.000 analiz hranilne vrednosti
za ovrednotenje kakovosti hibridov.
Evropski rejci govedi (mleËna in
mesna reja) so ugotovili, da so med
koruznimi hibridi bistvene razlike
glede agronomske in hranilne vrednosti. Hranilna vrednost in pridelek
sta postala kljuËna parametra, na
osnovi katerih se pridelovalci silaæe in rejci govedi odloËijo za nakup semena. Limagrain je vodilno
evropsko podjetje v ælahtnenju
silaæne koruze, ki je sposobno zadovoljiti najviπje zahteve po visoki
hranilni vrednosti koruze. Ælahtnitelji se zavedajo, da mora silaæna
koruza rejcem prinaπati dobiËek z
najboljπim genetskim potencialom
hibridov z viπjo energetsko vrednostjo silaæe (vlaknine in πkroba),
ki jo imajo v krmnem obroku za
svoje æivali. Zato vsak nov hibrid
najprej veË let natanËno preverjajo
v obπirni mreæi poljskih poskusov.
Hibridi, ki dajo odliËne rezultate
na polju (osnovna zahteva) in so
odliËne kakovosti (dodana vrednost), so po nadaljnjih testiranjih
prebavljivosti kasneje oznaËeni
kot najboljπi za krmo æivali. Edino
hibridi, ki zadostijo vsem strogim
zahtevam, kasneje dobijo oznako
LG “Animal Nutrition”. Seme prepoznamo tako, da ima na vreËi
logotip LG “Animal Nutrition”.
Oznaka LGAN oznaËuje seme, ki
zagotavlja pridelek najboljπe silaæe v Evropi. Limagrain je edino
semenarsko podjetje, ki s peËatom
Prednosti, ki jih prinaπajo hibridi
LGAN, izhajajo iz hranilne vrednosti silaæe, ki ima visoko vsebnost
πkroba in boljπo prebavljivost vlaknine od ostalih hibridov.
To ima pozitiven vpliv na:
• zauæivanje veËje koliËine silaæe
pri æivalih,
• veËjo prirejo mleka,
• veËjo kakovost mleka,
• boljπe zdravje æivali,
• dobiËek pri reji.
»as je, da se moËno zavemo pomena termina spravila silaæne koruze,
ki je bistven za donosnost reje
govedi preko celega leta. Pri novih
silaænih hibridih z oznako LGAN je
Ëas spravila pomemben za polno
izkoriπËenost njihovega genetskega
potenciala, ki omogoËa boljπo prebavljivost vlaknine za preævekovalce. PrepriËani smo, da bodo
pridelovalci in rejci ob optimalnem
Ëasu spravila omenjenih silaænih hibridov ugotovili dodano vrednost, ki
jo prinaπajo v prireji mleka in mesa.
Nova znanstvena odkritja ælahtniteljev tako prinaπajo novo dodano
vrednost v reji æivali, ki jo za razvoj
vsi tako moËno potrebujemo.
Poskusna polja 2010
ZRNJE:
POMURJE
Martin Fras, ApaËe
Joæe TomaæiË, Gornja Radgona
Majda Klement, Radenci
Janko Koπar, Sv. Jurij ob ©Ëavnici
Joæe Rautar, Veræej
Robert Sever, Ljutomer
Joæe Granfol, Tiπina
KSS Kriæevci pri Ljutomeru - Alojz ©tuhec
Tibor Haπaj, Murska Sobota
Bojan LonËar, Bodonci
Tomaæ Poredoπ, Puconci
Panvita, Murska Sobota
Biotehniπka πola RakiËan, Murska Sobota
KSS Cankova - Franc Zavec, Kuzma
KSS Beltinci - Tomaæ Nemec, Bogojina
KSS Cankova - Karel ©adl, Kuzma
©TAJERSKA
Robi Belca, Cirkovce
KGZS MB, Viktor Zafoπnik, Sl. Bistrica
Sandi Finguπt, Orehova vas
Joæef Lah, Pragersko
KGZS MB, SK© PTUJ, TurniπËe
Milan Tacinger, Majπperk
Ivan Rakuπa, Jurπinci
Janko ©migoc, Muretinci
Zvonko BeraniË, Pragersko
SAVINJSKA
Peter Hostnik, Imeno
Posestvo Meja ©entjur, ©entjur
Ivan Mastnak, ©entjur
KGZS CE, Marovt, BraslovËe
KORO©KA
Marjana Partl, Radlje
DOLENJSKA
Kss IvanËna Gorica
Boris Kravcar, Trebnje
Joæe Stariha, Lokve, »rnomelj
POSAVJE
PRIMORSKA
KSS Vipava, KGZ Nova Gorica
OSREDNJA SLOVENIJA, GORENJSKA
Vinko Juha, Matena Ig, Ljubljansko barje
Rafael KopaË, Ljubljana Medno
KPC Jable, Mengeπ
Emil Jenko, Potok pri Komendi
Benedikt Hostnik, ©martno pri Litiji
26
26
26
26
26
26
26
26
27
27
27
27
27
27
27
28
28
28
28
28
28
29
29
29
29
29
30
30
30
30
30
30
31
31
31
31
31
31
31
31
32
32
32
32
32
32
32
32
SILAÆA:
POMURJE
Dejan MiholiË, Bodonci
©TAJERSKA
KORO©KA
Peter PopiË, Slovenj Gradec
Roman BoæiË, Trbanje
SAVINJSKA DOLINA
KGZS CE, ©uc, ©marje pri Jelπah
Anton PeËeËnik, Velenje
Tomaæ Koπec, Polzela
GORENJSKA
Marko Jagodic, Selce, Selπka dolina
©tefan Kalan, GosteËe, ©kofja Loka
Franci Debevec, Polje pri Vodicah
Viktor Jagodic, Naklo
DOLENJSKA
Damijan ©eme, Æalna, Grosuplje
Alojz Kuænik, DobrniË, Trebnje
Andrej Majcen, ©entjanæ, Sevnica
Darko Ozimek, Vrhtrebnje, Trebnje
Franci Sever, Dolenja vas, »rnomelj
Anita Hren, IvanËna Gorica
33
33
33
33
33
33
33
34
34
34
34
34
34
34
34
35
35
35
35
35
35
35
36
36
Zahvala pridelovalcem
Spet je za nami pridelovalna sezona,
ki je bila posebna zaradi razliËnih
vremenskih razmer. Naπemu delu, ki je
preizkuπanje sort, daje to πe poseben
Ëar. Vsako leto je v kmetijstvu posebno, saj vremenske razmere neposredno
vplivajo na pridelke sort razliËnih
poljπËin. Brez vaπega zavzetega dela
v razliËnih pridelovalnih pogojih v
Agrosaatu ne moremo spremljati
πtevilnih sort poljπËin, ki jih uvajamo
za πiroko pridelavo.
Hvala za preteklo zavzeto delo,
spodbujamo vas πe za prihodnost.
Simon Grmovπek, direktor
ZRNJE
2010
hibrid
FAO
vlaga
v%
pridelek sveæega
zrnja v kg/ha
pridelek suh.
zrnja s 14%
vlage v kg/ha
pridelek rel. v %
Pomurje:
Martin Fras
Leπane, ApaËe
setev: 26.4.2010
æetev: 22.10.2010
tip tal: glinasto-ilovnata
Joæe TomaæiË
Zagajski Vrh,
Gornja Radgona
setev: 28.4.2010
æetev: 13.10.2010
Majda Klement
Mele, Radenci
setev: 25.4.2010
æetev: 22.10.2010
tip tal: peπËena-ilovnata
Janko Koπar
Biserjane, Sv. Jurij
ob ©Ëavnici
setev: 23.4.2010
æetev: 26.10.2010
tip tal: ilovnata
Joæe Rautar
Veræej
setev: 25.4.2010
æetev: 1.10.2010
tip tal: peπËena-ilovnata
Robert Sever
Cven , Ljutomer
setev: 25.4.2010
æetev: 5.11.2010
tip tal: peπËeno-ilovnata
Joæe Granfol
Murski »rnci, Tiπina
setev: 20.4.2010
æetev: 26.10.2010
tip tal: ilovnata
Opomba: DKC 4983 je
rasla v razoru - slabπi
sklop
PHILEAXX
ROXXY
PIXXIA
SAXXOO
DODIXX (RH103)
LG 33.95
LG 33.50
NEXXOS
LG 33.30
povpreËje:
410
390
410
390
340
385
350
290
300
31,7
30,4
31,8
29,4
26,3
30,9
28,9
30,1
30,2
30,0
19.414
18.014
18.264
15.524
14.735
15.649
14.542
14.143
13.964
16.028
15.418
14.579
14.484
12.745
12.628
12.574
12.023
11.495
11.334
13.031
118
112
111
98
97
96
92
88
87
100
LG 33.95
PIXXIA
DKC 4888
DKC 4608
SAXXOO
LG 33.50
povpreËje:
385
410
400
360
390
350
34,5
36,2
35,1
35,7
34,1
34,2
35,0
17.306
17.611
16.833
16.417
15.667
15.611
16.572
13.180
13.065
12.703
12.274
12.005
11.944
12.529
105
104
101
98
96
95
100
TEXXEL
DKC 4888
LG 33.95
ROXXY
LG 33.30
AUTHENTIC
SOULAGES
DKC 4082
NEXXOS
povpreËje:
420
400
385
390
300
310
300
320
290
30,1
29,6
30,0
29,1
27,5
26,5
23,1
27,1
26
27,7
18.526
17.947
17.921
17.658
16.605
15.789
14.711
15.000
13.921
16.453
15.058
14.692
14.587
14.557
13.999
13.494
13.154
12.715
11.979
13.804
109
106
106
105
101
98
95
92
87
100
FUTURIXX
LG 33.87
DODIXX (RH103)
LG 33.95
LG 33.01
MUSIXX
SOULAGES
NEXXOS
povpreËje:
380
380
340
385
290
290
300
290
27,8
28,5
24,6
26,3
24,1
26,7
24,8
27,7
26,3
15.706
15.444
14.080
14.338
13.690
13.707
12.806
11.850
13.953
13.186
12.840
12.345
12.288
12.083
11.683
11.198
9.962
11.948
110
107
103
103
101
98
94
83
100
ROXXY
BERGXXON
FRIEDRIXX
FORTESA
LG 33.95
LG 33.50
NEXXOS
LG 33.30
MUSIXX
LG 33.01
povpreËje:
390
390
330
350
385
350
290
300
290
290
32,9
32,4
29,1
30,1
33,6
33,6
31,0
31,8
33,9
29,6
31,6
18.537
17.667
16.722
16.833
17.037
16.333
15.944
16.000
16.130
13.957
16.516
14.463
13.887
13.786
13.682
13.154
12.991
12.793
12.688
12.397
11.426
13.127
110
106
105
104
100
99
97
97
94
87
100
PIXXIA
PHILEAXX
MAXXIS
LG 33.87
DKC 5170
DKC 4983
LG 33.95
DODIXX (RH103)
RH 09107
povpreËje:
410
410
370
380
450
400
385
340
270
26,2
24,5
22,9
28,2
25,6
23,0
26,5
22,0
20,5
24,4
17.674
15.887
14.828
15.643
14.256
12.779
13.107
12.202
11.253
14.181
15.167
13.947
13.294
13.060
12.333
11.442
11.202
11.067
10.403
12.435
122
112
107
105
99
92
90
89
84
100
LG 35.35
PIXXIA
DKC 5170
LG 33.95
ROXXY
LG 33.87
DKC 4983
BERGXXON
povpreËje:
500
410
450
385
390
380
400
390
35,0
28,7
30,4
27,8
27,1
29,4
28,4
28,4
29,4
20.026
17.940
17.480
16.660
16.150
15.560
14.520
14.420
16.594
15.136
14.874
14.147
13.987
13.690
12.774
12.089
12.005
13.588
111
109
104
103
101
94
89
88
100
KSS Kriæevci
pri Ljutomeru
(Alojz ©tuhec)
Bolehneπici,
Sv. Jurij ob ©Ëavnici
setev: 30.4.2010
æetev: 30.10.2010
Tibor Haπaj
Markiπavci,
Murska Sobota
setev: 28.4.2010
æetev: 22.10.2010
tip tal: ilovnata
Opomba: FRIEDRIXX slabπi sklop
Bojan LonËar
Zenkovci, Bodonci
setev: 21.4.2010
æetev: 14.10.2010
tip tal: ilovnata
Tomaæ Poredoπ
Predanovci, Puconci
setev: 22.4.2010
æetev: 22.10.2010
tip tal: ilovnata
Opomba: slabπi sklop spomladansko oranje
Panvita,
EE RakiËan
RakiËan,
Murska Sobota
setev: 25.4.2010
æetev: 14.10.2010
tip tal: ilovnata
BiotehniËna
πola RakiËan
RakiËan,
Murska Sobota
setev: 25.4.2010
æetev: 11.11.2010
tip tal: peπËena
KSS Cankova
(Franc Zavec)
Gornji SlaveËi, Kuzma
setev: 26.4.2010
æetev: 5.11.2010
tip tal: ilovnata
vlaga
v%
pridelek sveæega
zrnja v kg/ha
pridelek suh.
zrnja s 14%
vlage v kg/ha
pridelek rel. v %
29,15
33,25
27,65
29,1
30,15
28,65
33,35
29,55
30,11
15.271
15.127
13.778
13.294
13.174
12.152
12.880
11.906
13.448
12.581
11.741
11.591
10.960
10.700
10.082
9.982
9.753
10.924
116
108
107
101
99
93
92
90
101
31,06
13.530
10.846
100
350
300
390
380
340
390
280
360
330
27,5
29,3
32,8
33,9
27,7
29,9
26,2
30,4
30,7
29,8
19.909
18.000
18.636
18.818
17.000
17.182
14.545
15.364
11.818
16.808
16.784
14.798
14.562
14.464
14.292
14.005
12.482
12.434
9.523
13.705
122
108
106
106
104
102
91
91
69
100
MAXXIS
FRIEDRIXX
SOULAGES
DKC 4082
LG 33.50
JUXXIN
LG 23.06
povpreËje:
370
330
300
320
350
360
300
28,3
26,9
23,1
25,4
27,2
28,9
27,0
26,7
17.966
17.483
16.383
16.683
16.730
17.031
14.611
16.698
14.979
14.860
14.650
14.471
14.162
14.080
12.402
14.229
105
104
103
102
100
99
87
100
RH 09107
JUXXIN
FUTURIXX
FRIEDRIXX
LG 33.01
LG 33.30
povpreËje:
270
360
380
330
290
300
29,3
25,0
24,7
29,5
24,1
27,1
26,6
17.551
14.111
13.431
13.586
12.420
12.245
13.891
14.429
12.306
11.760
11.137
10.961
10.380
11.829
122
104
99
94
93
88
100
LG 33.95
SAXXOO
ROXXY
DKC 5170
LG 33.50
DKC 4372
LG 33.30
povpreËje Agrosaat:
povpreËje vseh
53 hibridov:
385
390
390
450
350
320
300
32,9
32,5
33,1
33,7
31,8
32,8
31,8
32,7
17.074
16.725
16.700
16.462
13.562
12.551
11.900
14.996
13.322
13.127
12.991
12.691
10.755
9.807
9.437
11.733
120
119
117
115
97
89
85
106
33,0
14.218
11.077
100
TEXXEL
MAXXIS
AUTHENTIC
LG 33.50
LG 35.35
LG 23.72
SAXXOO
FORTESA
ACIENDA
GL FANTASTIC
povpreËje vseh
77 hibridov:
420
370
310
350
500
385
390
350
500
290
29,4
26,9
23,9
26,4
32,5
27,7
25,3
26,7
28,4
23,7
27,1
19.993
19.068
17.289
17.284
18.558
16.837
15.836
15.838
16.189
15.179
17.207
16.413
16.208
15.299
14.792
14.566
14.155
13.755
13.499
13.478
13.467
14.563
119
118
111
107
106
103
100
98
98
98
106
27,7
16.398
13.786
100
LG 33.30
DKC 4372
PHILEAXX
SOULAGES
PIXXIA
povpreËje vseh
23 hibridov:
300
320
410
300
410
30,9
30,0
32,5
28,5
32,7
30,9
14.421
14.152
14.187
13.201
13.989
13.990
11.587
11.519
11.135
10.975
10.947
11.233
98
97
94
92
92
95
30,7
14.739
11.877
100
hibrid
FAO
LG 33.50
ROXXY
SOULAGES
DKC 4608
LG 33.30
JUXXIN
FUTURIXX
DKC 4082
povpreËje:
povpreËje vseh
27 hibridov:
350
390
300
360
300
360
380
320
LG 35.35
LG 33.30
BERGXXON
LG 33.87
DODIXX (RH103)
SAXXOO
LG 32.55
JUXXIN
FRIEDRIXX
povpreËje:
ZRNJE
2010
ZRNJE
2010
KSS Beltinci
(Tomaæ Nemec)
Bogojina
setev: 5.4.2010
æetev: 16.11.2010
tip tal: ilovnata
KSS Cankova
(Karel ©adl)
Gornji SlaveËi, Kuzma
setev: 26.4.2010
æetev: 6.11.2010
tip tal: ilovnata
hibrid
FAO
GL BELLA
DKC 5170
DKC 4372
LG 33.50
SAXXOO
ES FORTRESS
AGESSA
LG 23.72
ROXXY
povpreËje vseh
33 hibridov:
390
450
320
350
390
320
390
385
390
LG 33.95
PIXXIA
MAXXIS
povpreËje vseh
23 hibridov:
385
410
370
vlaga
v%
pridelek sveæega
zrnja v kg/ha
pridelek suh.
zrnja s 14%
vlage v kg/ha
pridelek rel. v %
23,7
27,8
23,4
22,6
23,9
23,9
27,4
24,4
23,7
24,5
13.672
14.407
13.503
12.881
12.769
11.979
12.260
11.526
9.492
12.499
12.130
12.095
12.027
11.593
11.299
10.600
10.350
10.132
8.421
10.961
111
110
110
106
103
97
95
93
77
100
24,95
12.545
10.948
100
34,1
35,0
32,9
34,0
16.300
16.292
15.656
16.083
12.490
12.314
12.215
12.340
103
102
101
102
32,5
15.401
12.088
100
©tajerska:
Robi Belca
Dragonja vas,
Cirkovce
setev: 8.5.2010
æetev: 27.10.2010
tip tal: lahka
Robi Belca
Dragonja vas,
Cirkovce
setev: 24.4.2010
æetev: 27.10.2010
Kmetijski
zavod Maribor,
Zafoπnik,
Slovenska Bistrica
setev: 25.4.2010
æetev: 16.11.2010
Sandi Finguπt
Orehova vas
setev: 27.4.2010
æetev: 7.10.2010
LG 33.87
DKC 4983
GL BELLA
MAXXIS
RH 09107
NEXXOS
LG 32.55
AGESSA
povpreËje:
380
400
390
370
270
290
270
390
31,1
33,2
31,8
33,4
29,5
29,5
30,2
34,5
31,7
14.192
13.672
12.513
12.735
11.669
11.613
11.695
12.372
12.558
11.370
10.620
9.923
9.862
9.566
9.520
9.492
9.423
9.972
114
106
100
99
96
95
95
94
100
PIXXIA
LG 33.87
DKC 5170
GL BELLA
DKC 4372
LG 33.50
LG 33.95
DKC 4983
MAXXIS
RH 0910
AGESSA
LG 32.55
NEXXOS
povpreËje:
410
380
450
390
320
350
385
400
370
270
390
270
290
28,5
28,9
29,6
28,8
25,4
25,5
27,4
24,2
29,0
25,7
29,6
26,5
27,8
27,5
18.065
17.976
17.857
17.361
16.428
16.409
16.694
15.496
16.091
15.149
15.932
14.970
14.196
16.356
15.019
14.862
14.618
14.373
14.250
14.215
14.093
13.658
13.284
13.088
13.042
12.794
11.918
13.786
109
108
106
104
103
103
102
99
96
95
95
93
86
100
PIXXIA
DKC 4860
DKC 5170
LG 33.30
LG 33.95
SAXXOO
DKC 4888
povpreËje:
povpreËje vseh
47 hibridov:
410
360
450
300
385
390
400
22,2
22,3
25,8
22,3
23,4
24,2
25,5
23,7
15.482
15.047
15.656
14.798
14.612
14.455
13.410
14.780
14.006
13.595
13.508
13.370
13.015
12.741
11.617
13.122
107
104
103
102
99
97
89
100
LG 33.95
DKC 5170
DKC 4372
LG 33.87
PIXXIA
NEXXOS
PHILEAXX
LG 33.30
AGESSA
LG 32.55
povpreËje:
385
450
320
380
410
290
410
300
390
270
21,1
33,2
35,3
33,6
31,3
35,3
29,1
32,1
33,9
34,1
31,6
33,0
12.676
17.552
15.415
14.490
13.477
13.885
12.630
11.634
11.614
11.462
10.985
13.314
13.633
11.597
11.188
10.766
10.446
10.412
9.185
8.927
8.783
8.737
10.367
132
112
108
104
101
100
89
86
85
84
100
Joæef Lah
Sp. Polskava,
Pragersko
setev: 22.4.2010
æetev: 5.11.2010
Kmetijski
zavod Maribor
TurniπËe, Ptuj
setev: 26.4.2010
æetev: 27.10.2010
tip tal: peπËena
Milan Tacinger
Leπje, Majπperk
setev: 28.4.2010
æetev: 5.11.2010
Ivan Rakuπa
Motje, Jurπinci
setev: 22.4.2010
æetev: 23.10.2010
Janko ©migoc
Muretinci, Goriπnica
setev: 21.4.2010
æetev: 23.10.2010
tip tal: peπËena
vlaga
v%
pridelek sveæega
zrnja v kg/ha
pridelek suh.
zrnja s 14%
vlage v kg/ha
pridelek rel. v %
450
370
410
320
380
350
410
500
390
390
390
360
385
400
390
25,7
24,0
25,8
23,3
25,5
24,3
25,9
29,4
24,6
23,7
27,1
26,6
25,6
26,6
27,4
25,7
19.549
17.702
17.976
16.369
16.268
15.944
16.118
16.842
15.559
15.102
15.514
15.314
14.286
13.561
12.556
15.911
16.889
15.644
15.510
14.599
14.093
14.034
13.888
13.826
13.641
13.399
13.151
13.070
12.359
11.574
10.600
13.752
123
114
113
106
102
102
101
101
99
97
96
95
90
84
77
100
DKC 4372
DKC 4860
DKC 5170
LG 33.95
SAXXOO
NEXXOS
LG 33.30
LG 32.55
povpreËje:
povpreËje vseh
46 hibridov:
320
360
450
385
390
290
300
270
28,6
29,4
32,5
31,1
31,1
28,5
30,3
29,3
30,1
16.293
15.419
15.429
13.289
12.942
12.448
12.706
11.870
13.800
13.527
12.658
12.110
10.647
10.369
10.349
10.298
9.758
11.215
121
113
108
95
92
92
92
87
100
10.455
100
LG 33.95
PIXXIA
TIXXUS
DKC 4860
SAXXOO
SOULAGES
ACIENDA
LG 33.30
DKC 4888
AUTHENTIC
DKC 4372
GL MODA
GL FANTASTIC
povpreËje:
385
410
500
360
390
300
500
300
400
310
320
240
290
30,5
29,2
27,5
26,5
29,4
25,4
29,3
22,5
30,4
28,9
28,5
24,6
28,0
27,7
17.284
16.090
15.277
15.052
15.398
14.186
14.913
13.494
14.862
14.411
13.322
12.284
12.543
14.547
13.968
13.246
12.879
12.864
12.641
12.306
12.260
12.160
12.028
11.914
11.076
10.770
10.501
12.201
114
109
106
105
104
101
100
100
99
98
91
88
86
100
DKC 4860
DKC 4888
ROXXY
FUTURIXX
LG 33.50
DKC 4082
GL BELLA
LG 33.95
LG 33.30
AGESSA
povpreËje:
360
400
390
380
350
320
390
385
300
390
26,0
25,7
28,1
25,5
26,1
26,2
28,6
28,3
27,6
29,1
27,1
16.631
16.059
16.356
15.367
15.476
14.756
15.191
14.665
14.500
13.216
15.222
14.310
13.874
13.674
13.312
13.299
12.663
12.612
12.227
12.207
10.896
12.907
111
107
106
103
103
98
98
95
95
84
100
DKC 5170
DKC 4983
BERGXXON
JUXXIN
SAXXOO
FRIEDRIXX
NEXXOS
LG 33.01
LG 32.55
LG 33.50
MAXXIS
FORTESA
AGESSA
povpreËje:
450
400
390
360
390
330
290
290
270
350
370
350
390
30,2
29,3
29,1
30,5
31,2
27,5
30,5
29,1
25,9
31,3
30,7
28,7
32,1
29,7
17.619
15.753
15.674
15.873
15.515
14.603
14.960
14.642
13.968
15.000
14.642
13.968
14.603
15.140
14.300
12.950
12.922
12.828
12.412
12.311
12.090
12.071
12.035
11.983
11.799
11.580
11.530
12.370
116
105
104
104
100
100
98
98
97
97
95
94
93
100
hibrid
FAO
DKC 5170
MAXXIS
PIXXIA
DKC 4372
LG 33.87
LG 33.50
PHILEAXX
TIXXUS
AGESSA
SAXXOO
ROXXY
DKC 4608
LG 33.95
DKC 4888
BURTON
povpreËje:
20,8
ZRNJE
2010
ZRNJE
2010
Zvonko BeraniË
Straægonjca,
Pragersko
setev: 22.4.2010
æetev: 24.10.2010
tip tal: ilovnato-glinasta
hibrid
FAO
DKC 4372
DKC 4860
AGESSA
LG 33.87
PIXXIA
SAXXOO
BERGXXON
LG 33.95
LG 23.72
MUSIXX
LG 33.30
DKC 4983
SOULAGES
DKC 4888
BURTON
GL BELLA
povpreËje:
320
360
390
380
410
390
390
385
385
290
300
400
300
400
390
390
vlaga
v%
pridelek sveæega
zrnja v kg/ha
pridelek suh.
zrnja s 14%
vlage v kg/ha
pridelek rel. v %
27,7
29,9
30,1
31,6
33,2
30,1
30,8
31,0
28,6
30,6
28,6
29,8
26,3
31,0
32,0
30,6
30,1
17.612
17.377
17.416
17.270
17.299
16.516
16.634
16.438
15.655
15.753
15.068
15.185
14.432
15.225
15.342
14.921
16.134
14.806
14.164
14.156
13.736
13.437
13.424
13.385
13.189
12.997
12.712
12.510
12.395
12.368
12.215
12.131
12.041
13.104
113
108
108
105
103
102
102
101
99
97
95
95
94
93
93
92
100
Savinjska:
Peter Hostnik
Polje, Imeno
setev: 26.4.2010
æetev: 22.10.2010
tip tal: ilovnata
Meja ©entjur
Dramlje
setev: 26.4.2010
æetev: 22.10.2010
tip tal: ilovnata
Ivan Mastnak
©entjur
setev: 28.4.2010
æetev: 28.10.2010
tip tal: ilovnata
Kmetijski zavod
Celje (Marovt)
BraslovËe
setev: 9.5.2010
æetev: 18.11.2010
tip tal: ilovnata
PIXXIA
DKC 4888
DKC 4860
LG 33.95
SOULAGES
GL BELLA
SAXXOO
LG 33.01
BURTON
GL FANTASTIC
povpreËje:
410
400
360
385
300
390
390
290
390
290
30,3
28,4
28,5
28,6
26,0
29,1
27,7
27,8
30,6
29,4
28,6
18.173
17.256
16.601
16.571
15.945
15.549
14.799
13.777
12.645
9.349
15.067
14.729
14.367
13.802
13.758
13.720
12.819
12.441
11.566
10.204
7.675
12.508
118
115
110
110
110
102
99
92
82
61
100
DKC 5170
MAXXIS
DKC 4372
PIXXIA
DKC 4888
JUXXIN
LG 33.50
LG 33.30
povpreËje:
450
370
320
410
400
360
350
300
28,7
30,4
29,2
31,7
31,5
26,1
30,8
28,8
29,7
18.550
15.314
14.613
15.048
14.879
13.043
12.584
12.198
14.529
15.379
12.394
12.030
11.951
11.851
11.208
10.126
10.099
11.880
129
104
101
101
100
94
85
85
100
DKC 4860
PIXXIA
DKC 4888
LG 33.95
ES FORTRESS
FORTESA
AUTHENTIC
BURTON
povpreËje:
360
410
400
385
320
350
310
390
28,7
29,3
30,9
31,0
29,1
30,4
30,2
32,3
30,2
19.476
19.476
19.476
19.476
19.476
19.476
16.190
15.305
17.272
16.147
16.147
16.147
13.822
13.347
13.334
13.140
12.048
11.880
115
114
102
99
95
95
94
86
100
LG 33.95
PIXXIA
DKC 4888
LG 33.30
DKC 4860
PovpreËje vseh
24 hibridov:
385
410
400
300
360
33,2
37,3
37,1
32,8
34,1
34,9
15.351
15.576
14.027
12.748
12.129
13.966
11.924
11.356
10.259
9.961
9.294
10.559
122
116
105
102
95
108
21,1
10.678
9.796
100
hibrid
FAO
vlaga
v%
pridelek sveæega
zrnja v kg/ha
pridelek suh.
zrnja s 14%
vlage v kg/ha
pridelek rel. v %
19.249
18.394
18.519
18.575
18.571
17.902
16.502
16.891
16.813
15.596
17.701
16.496
16.127
16.043
15.940
15.742
15.571
15.140
14.966
14.389
14.109
15.452
107
104
104
103
102
101
98
97
93
91
100
17.673
17.673
16.937
16.270
15.789
15.789
13.492
11.905
15.691
13.851
13.604
12.978
12.883
12.558
12.448
10.684
9.565
12.321
117
115
110
109
106
106
91
81
104
11.795
100
ZRNJE
2010
Koroπka:
Marjana Partl
Zg. Viæinga,
Radlje ob Dravi
setev: 23.4.2010
æetev: 3.11.2010
tip tal: ilovnata
PIXXIA
TEXXEL
DKC 4860
DKC 4888
LG 33.95
GL BELLA
LG 33.01
LG 23.72
AGESSA
SOULAGES
povpreËje:
410
420
360
400
385
390
290
385
390
300
26,3
24,6
25,5
26,2
27,1
25,2
21,1
23,8
26,4
22,2
24,8
Dolenjska:
Joæe Stariha
Lokve, »rnomelj
setev: 24.4.2010
æetev: 14.10.2010
tip tal: ilovnata
KSS IvanËna
Gorica
IvanËna Gorica
setev: 6.5.2010
æetev: 14.10.2010
tip tal: lahka, peπËena
Opomba: Pozna setev
po odkosu mn. ljuljke
Boæo Kravcar
Trebnje
setev: 25.4.2010
æetev: 28.10.2010
DKC 4608
DKC 4888
PHILEAXX
LG 33.50
DKC 4983
DKC 4082
LG 33.30
LG 32.55
povpreËje vseh
36 hibridov:
360
400
410
350
400
320
300
270
32,6
33,8
34,1
31,0
31,6
32,2
31,0
30,0
32,0
ACIENDA
DKC 4888
SAXXOO
ROXXY
PIXXIA
LG 33.95
povpreËje:
500
400
390
390
410
385
33,9
28,9
29,3
28,6
31,9
28,2
30,1
17.892
16.624
14.202
13.907
14.397
13.548
15.095
13.752
13.744
11.675
11.546
11.400
11.311
12.238
112
112
95
94
93
92
100
SAXXOO
ROXXY
LG 33.87
ES FORTRESS
MAXXIS
povpreËje:
390
390
380
320
370
30,4
30,8
26,7
25,8
28,7
28,5
14.621
14.349
13.207
12.663
12.891
13.546
11.833
11.546
11.257
10.926
10.688
11.250
105
103
100
97
95
100
18.736
18.067
17.830
17.208
16.178
15.013
14.721
15.297
14.210
13.497
13.804
15.869
15.860
15.735
15.425
14.707
14.052
13.372
12.838
12.700
12.161
11.818
11.412
13.644
116
115
113
108
103
98
94
93
89
87
84
100
Posavje:
Franc Pflege
Cerklje ob Krki
setev: 22.4.2010
æetev: 29.10.2010
tip tal: ilovnata
DKC 4888
DKC 4372
DKC 4608
LG 33.50
DKC 4082
FRIEDRIXX
LG 33.30
MAXXIS
LG 23.06
LG 32.55
NEXXOS
povpreËje:
400
320
360
350
320
330
300
370
300
270
290
27,2
25,1
25,6
26,5
25,3
23,4
25,0
28,6
26,4
24,7
28,9
26,1
ZRNJE
2010
hibrid
FAO
vlaga
v%
pridelek sveæega
zrnja v kg/ha
pridelek suh.
zrnja s 14%
vlage v kg/ha
pridelek rel. v %
11.376
11.323
10.174
10.958
104
103
93
100
Primorska:
KGZ Nova
Gorica
Vipava, AjdovπËina
setev: 1.5.2010
æetev: 1.10.2010
ACIENDA
DKC 5170
LG 35.35
povpreËje:
500
450
500
25,6
24,2
21,5
23,8
13.150
12.847
11.146
12.381
Osr. Slovenija in Gorenjska:
Rafael KopaË
Medno,
Ljubljana ©entvid
setev: 12.5.2010
æetev: 14.11.2010
Opomba: Pozna setev
po odkosu mnogocvetne
ljuljke.
Vinko Juha
Matena, Ig,
Ljubljansko barje
setev: 2.5.2010
æetev: 18.11.2010
tip tal: lahka, Ërna,
barjanska
Benedikt
Hostnik
©martno pri Litiji
setev: 6.5.2010
æetev: 25.10.2010
tip tal: ilovnata
Opomba: Pozna setev
po odkosu mn. ljuljke.
KPC Jable
Jable, Mengeπ
setev: 23.4.2010
æetev: 21.10.2010
tip tal: lahka, peπËena
Emil Jenko
Potok pri Komendi
setev: 10.5.2010
æetev: 8.11.2010
Opomba: Pozna setev
po odkosu mn. ljuljke.
DKC 4372
DKC 4608
LG 33.50
DKC 4860
ES FORTRESS
LG 32.55
DKC 4082
NEXXOS
JUXXIN
LG 33.30
povpreËje:
320
360
350
360
320
270
320
290
360
300
29,1
31,5
28,6
29,9
30,7
28,7
27,7
29,4
27,5
33,6
29,7
14.621
13.456
12.728
12.674
12.599
11.938
11.586
11.687
10.781
11.584
12.365
12.054
10.718
10.567
10.331
10.152
9.897
9.740
9.594
9.089
8.944
10.109
119
106
105
102
100
98
96
95
90
88
100
LG 33.50
DKC 4608
BERGXXON
ROXXY
DODIXX (RH103)
povpreËje:
350
360
390
410
340
24,0
26,2
28,0
26,3
27,0
26,3
14.943
15.241
14.971
14.212
13.425
14.558
13.205
13.079
12.534
12.179
11.396
12.479
106
105
100
98
91
100
DKC 4888
FUTURIXX
ACIENDA
SAXXOO
TIXXUS
MUSIXX
GL BELLA
povpreËje:
400
380
500
390
500
290
390
31,7
30,1
33,9
30,4
35,2
29,1
33,6
32,0
16.825
14.836
15.216
14.394
15.161
13.279
13.871
14.797
13.362
12.059
11.695
11.649
11.424
10.947
10.710
11.692
114
103
100
100
98
94
92
100
DK 315
DKC 4608
LG 33.30
DKC 4372
ROXXY
LG 32.55
SAXXOO
ES FORTRESS
LG 33.50
NEXXOS
LG 32.15
povpreËje vseh
66 hibridov:
320
360
300
320
390
270
390
320
350
290
190
27,8
28,5
29,0
28,3
31,0
27,7
33,2
28,4
28,0
28,1
23,7
28,5
11.000
10.722
10.549
10.236
10.428
9.945
10.729
9.885
9.700
9.102
6.386
9.852
9.235
8.914
8.709
8.534
8.367
8.361
8.334
8.230
8.121
7.610
5.666
8.189
117
113
110
108
106
106
106
104
103
97
72
104
30,1
9.705
7.885
100
LG 32.55
BERGXXON
AGESSA
JUXXIN
LG 33.50
ROXXY
povpreËje:
270
390
390
360
350
390
28,6
30,4
32,7
28,2
24,6
29,4
29,0
12.870
14.509
11.897
12.694
13.541
12.811
13.054
13.682
12.780
12.291
11.963
11.869
11.715
12.383
107
104
103
101
101
95
100
hibrid
SS
v%
pridelek sveæe
mase v kg/ha
pridelek SS v
kg/ha
pridelek rel. v %
43,3
36,2
37,7
41,5
41,7
38,7
38,4
31,6
38,6
56.860
64.410
61.000
51.040
48.090
51.570
51.570
61.400
55.743
24.603
23.304
23.015
21.156
20.068
19.973
19.782
19.427
21.416
115
109
107
99
94
93
92
91
100
64.553
65.263
65.357
68.783
63.809
64.761
58.928
56.926
64.285
63.629
26.725
25.909
25.359
24.418
24.375
24.285
23.925
23.340
22.307
24.516
109
106
103
100
99
99
98
95
91
100
FAO
SILAÆA
2010
Pomurje:
Dejan MiholiË
Beznovci
setev: 25.4.2010
æetev: 3.10.2010
tip tal: ilovnata
LG 33.87
BURTON
PIXXIA
DKC 4888
LG 35.35
TIXXUS
TEXXEL
ACIENDA
povpreËje:
380
390
410
400
500
500
420
500
©tajerska:
Alberto Kocbek
VoliËina
setev: 24.4.2010
æetev: 24.9.2010
tip tal: ilovnata
LG 35.35
LG 33.95
ROXXY
ACIENDA
DKC 4888
AGESSA
GL BELLA
DKC 4372
PIXXIA
povpreËje:
500
385
390
500
400
390
390
320
410
41,4
39,7
38,8
35,5
38,2
37,5
40,6
41,0
34,7
38,6
Koroπka:
Peter PopiË
Raduπe,
Slovenj Gradec
setev: 9.5.2010
æetev: 27.9.2010
tip tal: ilovnat0-peπËena
Roman BoæiË
Trbonje
setev: 28.4.2010
æetev: 23.9.2010
tip tal: ilovnat0-peπËena
LG 23.72
GL BELLA
LG 33.30
ES FORTRESS
TEXXEL
DODIXX (RH103)
LG 33.95
DKC 4888
PIXXIA
povpreËje:
385
390
300
320
420
340
385
400
410
51,3
36,5
40,0
39,4
35,2
38,9
38,8
34,0
32,3
38,5
59.464
61.785
53.571
53.750
59.108
53.035
51.785
58.928
54.285
56.190
30.505
22.552
21.428
21.178
20.806
20.631
20.093
20.036
17.534
21.640
141
104
99
98
96
95
93
93
81
100
LG 33.95
LG 35.35
DKC 4860
SAXXOO
ES FORTRESS
PIXXIA
SOULAGES
AUTHENTIC
GL FANTASTIC
povpreËje:
385
500
360
390
320
410
300
310
290
33,4
28,0
32,7
32,9
32,6
30,3
35,1
66.949
74.576
56.780
55.932
53.340
55.084
44.237
46.275
46.271
55.494
22.361
20.881
18.567
18.402
17.389
16.690
15.527
121
113
100
99
94
90
84
18.545
100
32,1
SILAÆA
2010
hibrid
FAO
SS
v%
pridelek sveæe
mase v kg/ha
pridelek SS v
kg/ha
pridelek rel. v %
Savinjska:
Anton PeËeËnik
Velenje
setev: 28.4.2010
æetev: 9.10.2010
tip tal: ilovnato-peπËena
Tomaæ Koπec
Polzela
setev: 29.4.2010
æetev: 28.9.2010
tip tal: ilovnata
Kmetijski zavod
Celje (©uc)
©marje pri Jelπah
setev: 27.4.2010
æetev: 22.9.2010
tip tal: ilovnata
DKC 4608
LG 33.87
LG 33.30
LG 33.95
ROXXY
PIXXIA
povpreËje:
360
380
300
385
390
410
41,2
45,0
40,8
35,7
35,5
30,2
38,1
57.142
51.111
53.105
55.037
51.260
51.868
53.254
23.543
23.000
21.667
19.648
18.197
15.664
20.286
116
113
107
97
90
77
100
LG 23.72
LG 33.95
LG 35.35
FORTESA
PIXXIA
MAXXIS
DKC 4888
ES FORTRESS
DKC 4860
povpreËje:
385
385
500
350
410
370
400
320
360
35,2
38,6
32,8
38,5
33,7
31,1
39,4
33,2
35,6
35,3
60.000
54.428
63.428
52.857
55.428
59.571
42.857
50.714
45.571
53.873
21.120
21.009
20.804
20.350
18.679
18.527
16.886
16.837
16.223
18.937
112
111
110
107
99
98
89
89
86
100
PIXXIA
DKC 4860
DKC 4888
LG 33.30
LG 33.95
PovpreËje vseh
33 hibridov:
410
360
400
300
385
35,3
36,9
31,5
37,4
31,4
34,5
52.500
49.500
53.571
42.714
49.999
49.657
18.532
18.265
16.875
15.975
15.699
17.069
107
105
97
92
91
98
51.692
17.341
100
Gorenjska:
©tefan Kalan
GosteËe, ©kofja Loka
setev: 3.5.2010
æetev: 15.10.2010
tip tal: ilovnata
Marko Jagodic
Selce v Selπki dolini
setev: 10.4.2010
æetev: 11.10.2010
Franci Debevc
Polje, Vodice
setev: 27.4.2010
æetev: 30.9.2010
LG 33.87
SAXXOO
PIXXIA
LG 33.95
GL BELLA
BURTON
povpreËje:
380
390
410
390
390
390
40,2
37,4
39,4
39,7
38,3
36,1
38,5
53.846
53.975
45.641
42.690
41.410
42.436
46.666
21.646
20.187
17.983
16.948
15.860
15.319
17.990
120
112
100
94
88
85
100
ES FORTRESS
LG 33.01
LG 33.50
JUXXIN
MAXXIS
SOULAGES
povpreËje:
320
290
350
360
370
300
42,1
42,2
42,4
46,9
39,6
40,9
42,4
57.328
54.167
52.340
45.513
47.898
38.141
49.231
24.135
22.858
22.192
21.346
18.968
15.600
20.850
116
110
106
102
91
75
100
DKC 4888
LG 33.95
DKC 4608
ES FORTRESS
ROXXY
AUTHENTIC
povpreËje:
400
385
360
320
390
310
38,7
40,3
41,6
40,6
37,2
35,6
39,0
66.133
60.203
57.244
55.600
58.661
53.466
58.551
25.593
24.262
23.814
22.574
21.822
19.034
22.850
112
106
104
99
96
83
100
Franci Fon
Spodnji Brnik
setev: 6.5.2010
æetev: 20.10.2010
Viktor Jagodic
Naklo
setev: 8.5.2010
æetev: 21.10.2010
tip tal: ilovnata
SS
v%
pridelek sveæe
mase v kg/ha
pridelek SS v
kg/ha
pridelek rel. v %
400
385
320
410
420
390
390
410
310
360
320
390
300
390
350
390
42,6
46,8
48,8
42,3
40,5
42,5
43,0
42,0
42,8
42,0
44,0
40,0
47,0
36,0
49,0
40,0
43,1
67.201
58.270
51.495
59.611
61.340
57.321
55.679
56.728
54.213
53.200
49.542
54.120
45.866
59.800
43.497
51.014
54.931
28.628
27.270
25.130
25.215
24.843
24.361
23.942
23.826
23.203
22.344
21.798
21.648
21.557
21.528
21.314
20.406
23.563
121
116
107
107
105
103
102
101
98
95
93
92
91
91
90
87
100
320
300
350
290
370
300
420
360
43,0
40,0
40,0
42,0
40,0
42,0
37,0
41,2
40,7
55.214
57.321
54.876
48.973
49.672
45.511
51.022
45.663
51.032
23.742
22.928
21.950
20.569
19.869
19.115
18.878
18.813
20.733
115
111
106
99
96
92
91
91
100
hibrid
FAO
DKC 4888
LG 33.95
ES FORTRESS
PIXXIA
RAXXIA
SAXXOO
BERGXXON
PHILEAXX
AUTHENTIC
DKC 4608
TARANIS
GL BELLA
SOULAGES
BURTON
FORTESA
AGESSA
povpreËje:
ES FORTRESS
LG 33.30
FORTESA
GL FANTASTIC
MAXXIS
SOULAGES
TEXXEL
JUXXIN
povpreËje:
SILAÆA
2010
Dolenjska:
Damijan ©eme
Æalna, Grosuplje
setev: 25.4.2010
æetev: 7.10.2010
tip tal: ilovnata
Andrej Majcen
©entjanæ
setev: 22.4.2010
æetev: 14.9.2010
tip tal: ilovnata
Darko Ozimek
Vrhtrebnje
setev: 24.4.2010
æetev: 16.10.2010
tip tal: ilovnata
Alojz Kuænik
DoberniË, Trebnje
setev: 20.4.2010
æetev: 14.10.2010
tip tal: ilovnata
DKC 5170
AUTHENTIC
LG 33.87
ES FORTRESS
LG 33.95
SAXXOO
PIXXIA
LG 32.55
povpreËje:
450
310
380
320
385
390
410
270
44,4
46,3
43,1
44,0
38,1
40,3
38,7
42,7
42,2
69.784
59.011
59.683
58.369
63.649
59.683
60.541
47.243
59.745
30.984
27.322
25.723
25.682
24.250
24.052
23.429
20.173
25.202
123
108
102
102
96
95
93
80
100
DKC 4888
LG 33.95
PHILEAXX
PIXXIA
SAXXOO
BURTON
LG 33.87
povpreËje:
400
385
410
410
390
390
380
39,2
40,3
36,8
36,2
37,5
34,2
33,7
36,8
69.673
61.637
66.201
67.251
60.541
60.536
57.843
63.383
27.312
24.840
24.362
24.345
22.703
20.703
19.493
23.394
117
106
104
104
97
88
83
100
SOULAGES
LG 33.87
LG 33.95
SAXXOO
MUSIXX
GL FANTASTIC
LG 33.50
AUTHENTIC
DODIXX (RH103)
DKC 4608
povpreËje:
300
380
385
390
290
270
350
310
340
360
43,0
41,5
37,7
37,4
44,3
41,1
38,0
38,0
37,8
36,8
39,6
60.601
58.201
61.610
59.274
46.510
49.367
51.971
51.870
50.548
47.634
53.759
26.058
24.153
23.227
22.168
20.604
20.290
19.749
19.711
19.107
17.529
21.260
123
114
109
104
97
95
93
93
90
82
100
ES FORTRESS
LG 33.30
DKC 4372
LG 33.50
DKC 4983
FRIEDRIXX
povpreËje:
320
300
320
350
400
330
48,6
48,3
48,9
49,5
40,9
47,6
47,3
60.005
59.937
57.634
52.674
61.247
48.931
56.738
29.162
28.950
28.183
26.074
25.050
23.291
26.785
109
108
105
97
94
87
100
SILAÆA
2010
Anita Hren
IvanËna Gorica
setev: 27.4.2010
æetev: 3.10.2010
tip tal: ilovnata
Franci Sever
Dolenja vas, »rnomelj
setev: 22.4.2010
æetev: 24.9.2010
tip tal: ilovnata
SS
v%
pridelek sveæe
mase v kg/ha
pridelek SS v
kg/ha
pridelek rel. v %
390
390
390
380
385
385
390
39,7
40,0
38,1
39,2
36,4
40,8
37,1
38,8
62.497
61.697
64.297
59.634
60.324
51.573
53.211
59.033
24.811
24.679
24.497
23.377
21.958
21.042
19.741
22.872
108
108
107
102
96
92
86
100
390
390
390
380
310
300
390
43,9
44,4
39,0
44,8
47,3
46,3
36,9
38,8
69.661
66.240
69.897
60.258
53.949
51.866
59.773
61.663
30.581
29.411
27.260
26.996
25.518
24.014
22.056
26.548
115
111
103
102
96
90
83
100
hibrid
FAO
SAXXOO
GL BELLA
DKC 4888
LG 33.87
LG 33.95
LG 23.72
BURTON
povpreËje:
SAXXOO
ROXXY
BERGXXON
LG 33.87
AUTHENTIC
SOULAGES
AGESSA
povpreËje:
Foto: www.flickr.com
Vam
jelenjad
in srnjad
povzroËata
πkodo?
Najboljπa reπitev je:
TRICO
®
TRICO®:
- je popolnoma naravno sredstvo, namenjeno odvraËanju jelenjadi
in srnjadi od objedanja vrπiËkov in listnih poganjkov v gozdu in
vinogradih,
- je enostaven za uporabo in cenovno ugoden,
- ne povzroËa oæigov na rastlinah,
- ima takojπen uËinek in dolgotrajno delovanje,
- je zelo uËinkovit naravni pripravek na osnovi ovËje maπËobe.
Zastopa in træi: Agrosaat, d. o. o., Devova 5, Ljubljana, www.agrosaat.si
Proizvaja: Kwizda Agro Gmbh
Krompir
ALI STE VEDELI?
“Krompirjev gomolj je odebeljen konec podzemnega
stebla, sestavljen iz 75 do 80 % vode. Bogat je z
ogljikovimi hidrati, vsebuje C-vitamin ter bioloπko
pomembne beljakovine.”
ZGODNOST:
AGROSAATOV IZBOR SORT SEMENSKEGA KROMPIRJA:
Zelo zgodnje sorte
ANUSCHKA
BELLAROSA
Zgodnje sorte
MARABEL
ELFE
Srednje zgodnje sorte
RED FANTASY
SOLARA
HUSAR
CONCORDIA
SAVANNA (bela)
Srednje pozne sorte
FABIOLA
JELLY
KROMPIR
Red fantasy
Prebudi vaπe fantazije s
prelepo koæo in kakovostjo
Zgodnost: srednje zgodnja sorta
Odkrijte sorto, ki nadomeπËa standardno sorto desiree in jo prekaπa praktiËno v vseh
pogledih. OdliËna kakovost, lep izgled in oblika, velik pridelek in zelo dobra odpornost na
bolezni so prednosti, ki vas bodo prepriËale. Sorta je zaradi odliËnega izgleda primerna za
najbolj zahtevne kupce.
Uporabnost in lastnosti: Red fantasy je srednje zgodnja sorta za pridelavo glavnega
pridelka, tipa B. Je πiroko uporabna sorta za kuhanje, peËenje, pire ali pomfrit. Dovolj visoka
suπina v mesu omogoËa pripravo domaËega pomfrita. Odlikuje jo visoka jedilna kakovost.
Po kuhanju praktiËno ne spremeni barve, kar je pomembno, Ëe dalj Ëasa Ëaka kuhana.
Zaradi odliËne sposobnosti skladiπËenja jo zelo priporoËamo za daljπe skladiπËenje. OdliËna
dormanca je lastnost, ki omogoËa skladiπËenje tudi v ustreznih domaËih kleteh.
Gomolji: so ovalni do podolgovato ovalni in zelo pravilne oblike. OËesa so plitva, koæica pa
je rdeËe barve. Gladka koæica omogoËa tudi pranje in pakiranje. Meso je lepe rumene barve.
Pridelek: je velik do zelo velik, srednjega πtevila srednjih do velikih, zelo lepo oblikovanih
gomoljev. V svoji drugi pridelovalni sezoni 2010 je bil povpreËen pridelek v poskusih kar
64.145 kg/ha, kar bistveno prekaπa pridelke standarda sorte desiree.
Bolezni: Red fantasy odlikuje izredna odpornost na bolezni. Je dobro odporna na virusne
bolezni. Spet je pokazala izredno odpornost na navadno krastavost in πe posebej na
krompirjevo plesen. Obilne padavine pretekle sezone so ponovno pokazatelj njene zelo
dobre odpornosti na bolezni. OdliËna je tudi odpornost na plesen na gomoljih. V svoji rasti
praktiËno ne kaæe napak tudi v ekstremnih vremenskih razmerah in je manj obËutljiva na
mehanske udarce ob izkopu.
Nasvet za pridelavo:
Zelo zaæeleno je nakaljevanje semena pred sajenjem. Zaradi srednjega πtevila gomoljev
na rastlino, ki jih nastavi, priporoËamo sajenje v vrsti na razdaljo 28-30 cm pri medvrstni
razdalji 75 cm (46.000 rastlin/ha). Sorta je srednje zahtevna za kolobar in tla. Gnojimo
lahko z 10 % manj duπika kot najbolj intenzivne sorte (npr. marabel). PriporoËeni odmerki so
140-150 kgN/ha, 100 kg P2O5/ha in 200-250 kg K2O/ha. Red fantasy je obËutljiva na visoke
odmerke herbicida Sencor (metribuzin) po vzniku.
!
Najboljπi pridelek leta 2010:
Alojz Æuran
Formin, ©tajerska
72.460 kg/ha
Savanna
KROMPIR
Bela in zelo lepa
Uporabnost in lastnosti: sorta za najbolj zahtevne kupce, ki zahtevajo belo meso in belo
koæico. Njen izgled je odliËen, saj je njena koæica tako gladka, da je zelo primerna za pranje.
V vroËi klimi se πe posebno izkaæe in odliËno poËaka v skladiπËu. Dovolj visoka vsebnost
suπine v mesu pomeni kakovost tipa B, ki izstopa med standardnimi belomesnatimi sortami.
Za dosego boljπega okusa priporoËamo, da krompir po izkopu odleæi nekaj Ëasa v skladiπËu
in doseæe poln okus. Zaradi odliËne dormance savanno lahko zelo dolgo skladiπËimo do
naslednje pomladi tudi v domaËih skladiπËih.
Gomolji: tvori srednje do veËje πtevilo srednje velikih, lepih ovalnih gomoljev. Ti so zaradi
plitvih oËes in zelo gladke koæice idealni za pranje.
Pridelek: je zelo velik in izenaËen.
Bolezni: Savanna je zelo odporna na navadno krastavost in belo nogo. Odlikuje pa jo tudi
dobra odpornost na plesen na gomoljih, kar pomeni, da ne gnije pogosto v skladiπËu po
izkopu ob nezadostni zaπËiti proti krompirjevi plesni.
Nasvet za pridelavo: Srednje zahtevna sorta za tla in vlago, ki odliËno prenaπa vroËinski
stres in zelo visoke temperature. Sadimo prebujeno seme na 30-32 cm v vrsti pri medvrstni
razdalji 75 cm. Gnojimo ji vsaj s 160 kgN/ha, 100 kg/P2O5/ha in 200-250 kg K2O/ha pri
srednji zaloæenosti tal. ZaπËita proti krompirjevi plesni na listih naj bo skrbna in redna.
!
Alojz Æuran
Formin, ©tajerska
76.360 kg/ha
KROMPIR
Bellarosa
Anuschka
OdliËna za lahka tla
Lepa in kakovostna
Zgodnost: zelo zgodnja sorta
Zgodnost: zelo zgodnja sorta
Uporabnost in lastnosti: kljub zgodnosti ima dovolj
visoko vsebnost suhe snovi, kar pomeni kakovost,
ki se odraæa v πiroki uporabnosti v kuhinji. Z gostim
sajenjem pridelamo srednje velike gomolje, ki so
primernejπi za kuhanje.
Gomolji: posebnost je rdeËa koæica in zelo kakovostno rumeno meso.
Pridelek: vrhunski pridelek manjπega πtevila debelih
gomoljev, ki niso za pranje.
Sorta, ki prepriËa vsakogar s kakovostjo.
Uporabnost in lastnosti: OdliËna in zelo kakovostna
sorta tipa AB za pridelavo prvega pridelka. »vrsto
meso, odliËen okus in πe lepπa oblika prepriËajo
najbolj zahtevne uporabnike.
Gomolji: srednje veliko πtevilo izenaËenih gomoljev.
Rumeno, izredno kakovostno Ëvrsto meso ter rumena
in gladka koæica.
Pridelek: srednje velik pridelek zelo lepih gomoljev.
Bolezni: zelo je odporna na bolezni, rjavo pegavost v
mesu in votlo srce.
SkladiπËenje: odliËno se skladiπËi.
Nasvet za pridelavo: je manj zahtevna sorta za tla in
oskrbo z vodo. Njena prednost je odliËna toleranca na
suπo. Na dobrih, globokih tleh jo lahko sadimo gosto,
na 27 cm v vrsti, na laæjih peπËenih pa na 28-29 cm v
vrsti, pri medvrstni razdalji 75 cm. Zaradi manjπega
nastavka gomoljev priporoËamo gosto sajenje (pribliæno 46.000 rastlin/ha), da gomolji niso predebeli.
Gnojimo vsaj s 120-140 kg skupnega N/ha, 100 kg
P2O5/ha in 200-250 K2O pri srednji zaloæenosti tal.
Bellarosa je lahko zelo obËutljiva na uporabo domaËega semena. V primeru saditve domaËega semena se
lahko pojavijo znaki okuæbe z virusom YNTN. Znake
okuæbe z virusom prepoznamo kot æulje (nekroze),
ki so globoko v mesu in zelo poslabπajo kakovost
gomoljev. Za kakovosten pridelek je nujno sajenje
certificiranega semena!
!
Alojz Æuran
Formin, ©tajerska
59.090 kg/ha
Bolezni: je dobro odporna na plesen in zelo na navadno krastavost, pozorni moramo biti na preventivno
zaπËito proti Ërni listni pegavosti.
Nasvet za pridelavo: Nakaljevanje in pokrivanje je
obvezno za zgoden pridelek. Sadimo na 30-32cm v
vrsti za zgoden izkop (75 cm medvrstna razdalja), za
poznejπi izkop lahko sadimo gosteje. Gnojimo s 140
kg skupnega duπika na ha, 100 kg fosforja in 250 kg
kalija na ha pri srednji zaloæenosti tal.
!
Alojz Æuran
Formin, ©tajerska
59.100 kg/ha
Marabel
Elfe
Najbolj popularna sorta
OdliËna za vrt in
profesionalce
Zgodnost: zgodnja sorta
Zgodnost: zgodnja sorta
Uporabnost in lastnosti: je postal priljubljenejπa
zgodnja sorta v Sloveniji. Zaradi svoje kakovosti in
πiroke uporabnosti se je zelo razπiril med porabniki.
Gomolji: gomolj z gladko rumeno koæico, rumenim
mesom, ki ne posivi po kuhanju, izrednega okusa.
OdliËen izgled!
Pridelek: nastavi srednje πtevilo veËjih in izenaËenih
gomoljev.
Bolezni: hiter mladostni razvoj, zelo odporna na
plesen na gomoljih in rjavo pegavost v mesu.
KROMPIR
Uporabnost in lastnosti: je zelo kakovostna jedilna
sorta, ki je πe posebno priljubljena med najzahtevnejπimi vrtiËkarji. Zelo je primerna za pridelavo na
dobri njivi in πe bolj za vrt. ZnaËilen je hiter mladostni
razvoj, rastlina mora povsem zakriti grobove.
Gomolji: gladka rumena koæica, lepa oblika, rumeno
meso, ki ne sivi, so lastnosti, zaradi katerih je zelo
zaæeljena pri najbolj zahtevnih kupcih.
Pridelek: pridelek je velik, veËjega πtevila izenaËenih
gomoljev. Elfe navadno formira 1-2 gomolja veË na
rastlino kot sorta marabel, zato z njo lahko pridelamo
πe veËje πtevilo izenaËenih gomoljev.
SkladiπËenje: se dobro skladiπËi.
Nasvet za pridelavo: zahteva dobra, globoka tla,
dobro preskrbljena z vlago. Pri pridelavi je obvezno
upoπtevanje kolobarja, da pride na isto povrπino prviË
v treh letih ali raje πtirih letih. Zaradi srednjega nastavka gomoljev sadimo na razdaljo 31-32 cm v vrsti ali
pribliæno 43.000 rastlin/ha. Gnojimo s 140-160
kgN/ha, 100 kg P2O5/ha in 200-250 kg K2O/ha.
Zaæeljeno je obilnejπe gnojenje z duπikom in uporaba
fosforja v sulfatni obliki, ker poviπa vsebnost suπine.
Marabel je sorta krompirja, ki je zelo obËutljiva na
ozek kolobar. Za dosego vrhunskih pridelkov sme
marabel priti na isto njivo najprej v πtirih letih in ne
pogosteje!
!
Alojz Æuran
Formin, ©tajerska
68.180 kg/ha
Bolezni: odpornost na bolezni je dobra in zelo dobro
odporna na rjavo pegavost v mesu ter votlo srce.
SkladiπËenje: zgodni pridelek z izrednim deleæem
trænih gomoljev, ki se skladiπËijo do zaËetka prihodnjega leta.
Nasvet za pridelavo: zelo zaæeleno je intenzivnejπe
gnojenje, stalna oskrba z vlago (namakanje), redna
zaπËita pred boleznimi in sajenje na 30-32 cm v vrsti
(75 cm med vrstami), gnojimo s 140-160 kg N/ha,
100 kg P2O5/ha, 200-250 kg K2O/ha, dobra oskrba z
magnezijem in kalijem v sulfatni obliki delujejo pozitivno na pridelek. Elfe lahko pridelujemo na dobrih
tleh kot alternativo marabelu, ker zelo dobro prenaπa
oæji kolobar, ki je pogost pri specializiranih pridelovalcih krompirja. Na isto povrπino jo smemo saditi vsako
tretje leto.
!
Alojz Æuran
Formin, ©tajerska
52.730 kg/ha
KROMPIR
Concordia
Jelly
Zelo lep in izenaËen
pridelek
Odporna z ogromnimi
pridelki
Zgodnost: srednje pozna sorta
Predstavlja nov standard glede stabilnosti oblike
gomoljev in primernosti za pranje in pakiranje.
Uporabnost in lastnosti: srednje zgodnja sorta,
primerna za najbolj zahtevne kupce in pridelovalce za
glavni pridelek in skladiπËenje do naslednje pomladi
tudi v domaËi kleti. Kakovosten jedilni krompir tipa
B za vse vrste rabe, primeren tudi za domaËi pomfrit.
Primerjamo jo lahko s sorto jelly, le da ima manjπe in
πtevilËnejπe gomolje. Po kuhanju praktiËno ne spreminja barve.
Gomolji: tvori srednje veliko πtevilo izredno
izenaËenih, srednje velikih gomoljev. Koæica je rumena in zelo gladka, meso pa rumeno in ne potemni,
tudi Ëe je surovo olupljeno. Zaradi pravilne oblike so
gomolji zelo primerni za strojno lupljenje.
Uporabnost in lastnosti: zelo kakovosten in πiroko
uporaben jedilni krompir,primeren celo za pomfrit.
Ima potencial za ekstremne pridelke, odliËno sposobnost skladiπËenja, zato je primeren za kuhanje v
aprilu in maju naslednje leto. Glede na uporabo jelly
uvrπËamo v tip B. Po kuhanju ne spremeni barve.
Gomolji: veliki gomolji so ovalni, z rumenim mesom,
ki ne posivi po kuhanju, z gladko do rahlo mreæasto
koæico.
Pridelek: pridelek je zelo velik do ogromen.
Pridelek: Pridelek je zelo velik in skoraj nima
predrobnih in predebelih gomoljev.
Bolezni: zelo odporna rastlina na virusne in gliviËne
bolezni. Odporna na navadno krastavost, drugotno
rast, rjavo pegavost v mesu, votlo srce v stresnih
razmerah (vroËina in pomanjkanje vlage).
Nasvet za pridelavo: Concordia je srednje zahtevna
za tla. Pokaæe izredno stabilnost tudi v manj ugodnih
rastnih pogojih. Zaradi srednjega πtevila gomoljev
na rastlino, ki jih nastavi, priporoËamo sajenje v
vrsti na razdaljo 29-30 cm pri medvrstni razdalji 75
cm. (46.000 rastlin/ha). Zaæeleno je, da ji gnojimo
intenzivno z duπikom. Pri srednji zaloæenosti tal naj
bo odmerek vsaj 160 kgN/ha, 100 kg/P2O5/ha in 200250 kgK2O/ha. ZaπËita proti plesni naj bo redna.
Nasvet za pridelavo: Jelly je srednje zahtevna za tla in
oskrbo z vlago. Kot srednje pozna sorta ima odliËno
tolerantnost. Sadimo prebujeno seme nekoliko gosteje, 28-30 cm v vrsti (75 cm med vrstami), gnojimo s
140-160 kg N/ha, 100 kg P2O5/ha, 200-250 kg K2O/
ha pri srednji zaloæenosti tal. Pozorni moramo biti
na zaloæenost z magnezijem. ZaπËita pred boleznimi
mora biti kljub odpornosti redna. ObËutljiva je na herbicid Sencor pri poznem πkropljenju proti plevelu.
!
Alojz Æuran
Formin, ©tajerska
63.640 kg/ha
Solara
KROMPIR
Za profesionalce
Srednje zgodnji kakovosten krompir, lepe oblike, z
neverjetnim trænim pridelkom. Sorta pri optimalni oskrbi z vodo in hranili praktiËno ne tvori predebelih in
predrobnih gomoljev. Zelo primerna sorta za pranje
in pakiranje.
Husar
Okusna in
lepa sorta
Zelo kakovostna jedilna sorta, lepe oblike, srednje zahtevna za tla in oskrbo z vodo ter hranili. Za
domaËo pridelavo in profesionalce. Primerna je za
pranje in pakiranje. Okroglo ovalni do ovalni gomolji
z gladko rumeno koæico in rumenim mesom, ki ne
posivi po kuhanju.
!
Alojz Æuran, Formin, ©tajerska
61.820 kg/ha
Fabiola
RdeËa sorta z
velikimi pridelki
Zgodnost: srednje pozna sorta
Kakovostna jedilna sorta z moænostjo ogromnega
pridelka in zelo izenaËenimi gomolji. OdliËno prenaπa
vroËinski in suπni stres. Za vse tipe tal. IzenaËeni
ovalni gomolji imajo rdeËo koæico in rumeno meso.
Nastavek gomoljev je zelo velik, posledica je
ogromen pridelek. ZaπËita proti plesni naj bo redna in
do konca, da pridelek v skladiπËu ne bo gnil.
!
Alojz Æuran, Formin, ©tajerska
69.150 kg/ha
KROMPIR
Sorte krompirja na preizkusu
Leto 2010
sorta
Marko Koritnik,
Klanec pri Komendi
sajenje: 10.4.2010
izkop: 2.9.2010
Træni pridelek:
gomolji, veËji od
40 mm.
zgodnost
gostota sajenja
(m)
πtevilo rastlin/ha
Polica, Naklo
sajenje: 7.4.2010
izkop: 4.9.2010
Træni pridelek:
gomolji, veËji od
40 mm.
* Red Fantasy; zelo
lepi gomolji!
zgodnja
0,70 x 0,30
47.600
13,1
82
43.400
MARTINA (novo)
srednje zgodnja
0,70 x 0,30
47.600
11,8
91
45.400
SAVANNA (novo)
srednje zgodnja
0,70 x 0,30
47.600
10,0
94
58.700
HUSAR
srednje zgodnja
0,70 x 0,30
47.600
9,7
95
50.600
FABIOLA
srednje zgodnja
0,70 x 0,30
47.600
9,5
88
44.600
JELLY
srednje zgodnja
0,70 x 0,30
47.600
14,0
95
55.500
11,4
91
49.700
ERIKA (novo)
zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
25,8
87
60.000
MARTINA (novo)
srednje zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
19,0
85
61.150
HUSAR
srednje zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
11,8
97
58.330
SAVANNA (novo)
srednje zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
11,2
92
54.300
FABIOLA
srednje pozna
0,75 x 0,31
43.000
18,0
89
59.050
RED FANTASY
srednje zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
10,4
92
55.830
13
92
58.110
povpreËje:
Alojz Æuran,
Formin, Ptuj
sajenje: 10.4.2010
izkop: 20.8.2010 in
19.9.2010
ANUSCHKA
zelo zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
14,8
96
59.100
BELLAROSA
zelo zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
6,3
99
59.090
ELFE
zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
14,5
96
52.730
MARABEL
zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
12,8
98
68.180
TABEA
zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
16,9
95
57.880
ERIKA (novo)
zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
21,8
96
69.690
MARTINA (novo)
srednje zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
13,4
97
51.520
SAVANNA (novo)
srednje zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
14,6
98
76.360
HUSAR
srednje zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
12,9
98
61.820
RED FANTASY (novo)
srednje zgodnja
0,75 x 0,28
47.600
15,8
96
72.460
FABIOLA
srednje pozna
0,75 x 0,28
47.600
19,3
96
69.150
JELLY
srednje pozna
0,75 x 0,28
47.600
11,5
97
63.640
15
97
63.470
povpreËje:
Tone in Anton
Novak,
©entpavel
sajenje: 8.4.2010
izkop: 21.9.2010
Træni pridelek:
gomolji, veËji od
40 mm.
ERIKA (novo)
zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
16,2
94
44.700
MARTINA (novo)
srednje zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
19,5
94
65.620
HUSAR
srednje zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
10,9
98
61.640
SAVANNA (novo)
srednje zgodnja
0,75 x 0,31
43.000
10,5
96
70.240
FABIOLA
srednje pozna
0,75 x 0,31
43.000
12,5
98
55.550
13,9
96
59.550
povpreËje:
OPOMBA: Sorte (tabea, erika in martina) leta 2011 ne bodo v prodaji.
dejanski pridelek
(kg/ha)
ERIKA (novo)
povpreËje:
Viktor Jagodic,
πtevilo træni pridelek
gomoljev/
(%)
rastlino
KROMPIR
»lanek
V kuhinji ni univerzalne
sorte krompirja
Krompir velja v prehrani za osnovno æivilo, vendar o uporabnosti
posameznih sort krompirja vemo
vse premalo. Trgovina, ki je postala glavna prodajna pot za prodajo
jedilnega krompirja, se trudi z
obveπËanjem kupcev, za kakπen
naËin priprave je primerna posamezna sorta. VËasih je informacija za potroπnika o jedilni kakovosti
krompirja ustrezna, drugiË spet ni.
Sledi razoËaranje potroπnika. Hiter
æivljenjski tempo in stalno pomanjkanje Ëasa nas silita v hitro pripravo surovega krompirja ali nakup
polpripravljenih izdelkov. Krompir
kot osnovna hrana od nas zahteva
precej Ëasa in energije za pripravo.
Krompirja zaradi prehranske vrednosti ne smemo izloËati z naπih
jedilnikov. Vsebuje beljakovine, vitamine in rudninske snovi, ki imajo
visoko bioloπko vrednost. V Sloveniji se je æal zadnja leta poraba
krompirja stalno zmanjπevala. V
letu 2009 se je Slovenija s krompirjem oskrbovala s krompirjem
62,8-odstotnem deleæu, vse drugo
je uvozila. To pomeni, da se lahko
pridelava πe poveËa, saj smo preveË odvisni od uvoza. Prebivalec
Slovenije pa je v letu 2009 pojedel
pribliæno 72 kg krompirja. Træna
pridelava se je v zadnjih letih stabilizirala, pridelava za samooskrbo
pa iz leta v leto niha. V letu 2010
smo po uradnih podatkih pridelovali krompir na 4098 hektarjih.
Tu niso zajeti podatki domaËe
samooskrbe, ki to povrπino πe delno poveËajo.
Da kupec ne more vse leto kupovati
ene sorte, ki bi bila univerzalna za
kuhanje in ostale naËine priprave,
obstajajo razliËni razlogi. Ne moremo mimo dejstva, da je krompirjev
gomolj æiv, dokler je surov, pa je
vseeno del osnovne Ëloveπke prehrane. Surov praktiËno ni uporaben, termiËno obdelanega pa jemo
na πtevilne naËine. Na njegovo uporabno vrednost v kulinariki ima velik vpliv æe samo ælahtnjenje ali ustvarjanje sorte. Ustvarjalec sorte ali
ælahtnitelj se æe pri odbiri kriæancev
odloËa, ali bo bolj pozoren na kakovost ali na agronomske lastnosti, kot so pridelek, odpornost na
bolezni, barva koæice in mesa itd.
V praksi je potrebno spremljati vse
te lastnosti. V Agrosaatu smo zadnjih 10 let intenzivno razvijali sorte
krompirja, ki so odliËnega okusa in
ne dajejo samo dobrih pridelkov.
To se je pokazalo kot prava pot, saj
vedno bolj zahtevno træiπËe sprejema le lepe in okusne sorte, ne pa
veË samo sort, ki so lepega videza.
Potroπnik je zaËel iskati kakovost
in poslediËno vplivati na pridelavo
le najboljπih sort. Pridelovalci pa
Joæe Mohar
moramo slediti zahtevam konËnega
kupca. Agrosaatov vir sort je NemËija, ki velja med evropskimi “krompirjevimi” velesilami za deæelo z
zelo kakovostnimi sortami. V poplavi sort, ki jih imamo na razpolago
v Sloveniji, moramo znati izbrati
sorte, ki so primerne za pridelavo v
naπih pogojih. Poleg vsega morajo
biti πe odliËnega okusa in izgleda,
da jih bodo konËni potroπniki sprejeli za pripravo hrane.
Najbolj enostavno bi bilo imeti eno
sorto prek celega leta, vendar zaradi lastnosti samih sort to praktiËno
ni mogoËe. Zgodnje sorte imajo
prekratko sposobnost skladiπËenja
in po dolgotrajnem skladiπËenju
izgubljajo kakovost. Pozne sorte pa
pogosto sveæe kopane po izkopu
πe nimajo polnega okusa in ga razvijejo po nekaj mescih skladiπËenja
in izgube nekaj vlage.
V preteklosti je veljalo, da imamo
univerzalno sorto krompirja desiree, ki je primerna za vse naËine
priprave v kuhinji. Danes vemo,
da ta trditev ne dræi, ker imamo
na razpolago πtevilne bistveno
bolj kakovostne sorte. Jedilna kakovost krompirja je zelo odvisna
od prehranskih navad. Ker se vse
bolj zavedamo zdravega naËina
æivljenja in priprave hrane, se izowww.agrosaat.si | 45
KROMPIR
gibamo cvrtju krompirja in uporabi
pretiranih koliËin maπËob, ki dajejo
krompirju okus. Pomeni, da doma v
glavnem ne pripravljamo pomfrita,
kar pomeni, da krompir kuhamo,
peËemo, pripravljamo razliËne solate in podobno.
Jedilno kakovost doloËajo lastnosti
sort - njihovega mesa, kot so razkuhavanje, Ëvrstost, moknatost,
vlaænost, sestava - struktura in zrnatost ali finost mesa. Po teh lastnostih, ki jih imajo olupljeni in kuhani gomolji, razvrstimo sorte v πtiri
uporabne tipe kuhanja: A, B, C in D.
Posamezne sorte lahko razvrstimo
tudi v vmesne tipe, kot AB ali BC.
TIP A je krompir za solato: gomolji
so Ëvrsti, se ne razkuhajo, struktura
je Ëvrsta, meso pa vlaæno in praviloma drobnozrnato in fino.
TIP B je krompir za raznovrstno
uporabo: gomolji so precej Ëvrsti,
delno moknati in imajo srednje Ëvrsto strukturo ter razmeroma drobnozrnato teksturo mesa.
TIP C je precej moknat krompir,
ki se srednje ali precej razkuha,
meso je suho, rahle strukture in
dokaj grobozrnate teksture. Sem
uvrπËamo posebne sorte za predelavo v pomfrit ali Ëips, ki niso
primerne za kuhanje, saj v vreli vodi
razpadejo.
TIP D so krompirji za predelavo v
πkrob in se ne pridelujejo v Sloveniji.
Osnovna podlaga za razvrstitev krompirjev v kakovostne tipe je seveda
vsebnost πkroba ali z drugo besedo
vsebnost suhe snovi. ©krobnatost
krompirja raste od tipa A (najniæja) do
tipa D (najviπja). Bolj πkrobnati krompirji so primerni za pripravo krompirjevega testa, pomfrita in Ëipsa.
V Sloveniji pridelujemo najveË sort
tipa B, saj jih lahko uporabimo na
najveË naËinov. Zelo zaæelene pa
so tudi sorte tipa A in AB, ki so v
veËini Ëvrsti solatni krompirji, uporabni za krompirjevo solato, praæen
ali peËen krompir. Zelo pomembna
jedilna lastnost krompirja je tudi,
da po kuhanju ne sivi ali spreminja
barve. Dovoljene so le neznatne
spremembe barve po kuhanju. Poleg tega pa mora imeti vsaka sorta
pravo aromo, katere posledica je
tudi tipiËen okus.
Barva koæice in barva mesa sta
pomembni zunanji kakovostni kategoriji posameznih sort. V preteklosti smo veljali Slovenci za ljubitelje
belomesnatih sort, danes pa nas
ne moti veË rumeno meso, cenimo
le pravo kakovost. Rumenomesnate sorte æe prevladujejo nad belomesnatimi. Modne so tudi sorte
z rdeËim in vijoliËastim mesom, ki
pa dejansko nimajo pravega vpliva
na trg. Te sorte se praviloma po
kuhanju ne razbarvajo. Kot modni
trend lahko sluæijo le za dekoracijo
jedi, njihova prehranska vrednost
in kakovost pa je zanemarljiva.
Pomembna kakovostna kategorija je tudi sama oblika gomolja.
Sodoben potroπnik zahteva lepo,
pravilno oblikovane gomolje okrogle do ovalne oblike. Nezaæelena
so globoka oËesa na gomoljih, ki so
le v redkih primerih sprejeta med
potroπniki (npr. sorta bellarosa je
zaradi kakovosti zelo iskana). Tam,
kjer se v kuhinji uporablja strojno
lupljenje, so globoka oËesa in nepravilne oblike gomoljev zaradi prevelikega odpadka zelo nezaæelene.
Zelo podolgovati gomolji so zaæeleni le pri predelovalni industriji, v
gospodinjstvih pa jih ne maramo.
Koæica gomoljev mora biti Ëim bolj
gladka, da jo je moæno oprati ali v
nekaterih primerih celo polirati. Izgled krompirja je pomemben predvsem za kupce v supermarketih, ki
izbirajo po videzu. Sodobne sorte v
veËini primerov odgovarjajo vsem
vizualnim kakovostnim merilom,
morajo pa biti tudi notranje zelo
kakovostne in uporabne v kuhinji.
Za notranjo kakovost razumemo
notranje napake sort, ki jih tekom
rasti in po izkopu ne æelimo. Te
motijo potroπnika ob sami pripravi
hrane. Takπne napake so na primer: razliËna obarvanja mesa, zelenenje, steklavost mesa, modrice v
mesu, votlo srce, rjave pege v mesu
in πe bi lahko naπtevali.
Vse zgoraj naπtete kakovostne
kriterije v Agrosaatu spremljamo
pri vseh sortah, preden jih sploh
zaËnemo uvajati na trg. Vse sorte
so v preizkuπanjih jedilne kakovosti
na Kmetijskem inπtitutu Slovenije
dobile tri najviπje moæne ocene.
Izbor Agrosaatovih sort s kakovostnimi karakteristikami:
Sorta (zgodnost)
Barva koæice
Barva mesa
ANUSCHKA (zelo zg.)
BELLAROSA (zelo zg.)
MARABEL (zgodnja)
ELFE (zgodnja)
HUSAR (srednje zg.)
SOLARA (srednje zg.)
CONCORDIA (srednje zg.)
SAVANNA (srednje zg.)
RED FANTASY (sred. zg.)
FABIOLA (srednje pozna)
JELLY (srednja pozna)
rumena
rdeËa
rumena
rumena
rumena
rumena
rumena
bela
rdeËa
rdeËa
rumena
rumena
rumena
rumena
rumena
rumena
rumena
rumena
bela
rumena
rumena
rumena
Oblika
gomoljev
ovalna
okroglo-ovalni
ovalni
ovalni
ovalni
ovalni
ovalni
okroglo-ovalni
ovalni
ovalni
ovalni
Tip
kuhanja
AB
B
AB do B
AB do B
B
B
B
B
B
B
B do BC
Metuljnice in oljnice
ALI STE VEDELI?
“Da v povpreËju z oljnimi buËami pridelamo 15.000 buË
na hektar, da je to v povpreËju le ena zdrava buËa na
rastlino, da je v eni buËi pribliæno 300 semen, kar
pomeni pridelek 4,5 milijona semen na hektar.”
METULJNICE
KRMNI GRAH
CONCORDE (jari)
CHEROKEE (ozimni)
SOJA
GALLEC
JOSEFINE
OLJNICE
OLJNE BU»E
GLEISDORFER
GL OPAL
GL MAXIMAL
OLJNA OGR©»ICA
PULSAR
BALDUR
Jari in ozimni krmni grah
Grah je uporaben pri krmljenju praπiËev in govedi kot samostojen vir beljakovin ali pa
kot dodatek beljakovinske krme. Uporabimo oz. skladiπËimo ga lahko kot suho zrnje,
ki ga sproti meljemo, silirano zmleto zrnje, zeleno maso za zeleno krmo, silaæo zelene
mase ali slamo za krmljenje plemenskih svinj, visoko brejih krav, telic.
Concorde (jari)
Doma pridelana beljakovinska krmaa silaæo!
Setvena norma
»as setve
Duπik
Gnojenje
Fosfor
Kalij
Viπina rastline
Stabilnost
Lastnosti
sorte
Zrelost
Pridelki zrnja
Vsebnost beljakovin
Barva zrnja
ZaπËita pred
pleveli
»as
NaËin
Æetev
Opomba
100-120 zrn/m2, 10-12 vreË/ha
zaËetek marca (temp. pod -5° C lahko πkodujejo prid.)
ni potrebno
60 kg P2O5 ob setvi
100 kg K2O ob setvi
srednje visoka
zelo dobra
srednje zgodnja
veliki
visoka
rumena
Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo
rastlin in semena.
sredina do konec junija
æitni kombajn
Zaradi manjπih izgub æanjemo pri nekoliko viπji vlagi
zrnja 14-17%, v zgodnjih dopoldanskih ali poznih
popoldanskih urah.
Cherokee (ozimni)
Primeren za krmo in ozelenitev (ZEL) silaæo!
Setvena norma
»as setve
Duπik
Gnojenje
Fosfor
Kalij
Viπina rastline
Stabilnost
Lastnosti
sorte
Zrelost
Pridelki zrnja
Vsebnost beljakovin
Barva zrnja
ZaπËita pred
pleveli
»as
NaËin
Æetev
Opomba
90-100 zrn/m2
20. okt.-10. nov.
ni potrebno
60 kg P 2O5 ob setvi
100 kg K 2O ob setvi
nizka do srednje visoka
zelo dobra
zelo zgodnja
veliki
visoka
rumena
Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo
rastlin in semena.
sredina do konec junija
æitni kombajn
Zaradi dovolj zgodnjega spravila lahko za ozimnim
grahom posejemo πe katero od zgodnjeπih koruz.
PriporoËljiva je tudi trava oz. mnogocvetna ljuljka.
Soja
Izjemna rodnost tudi v Sloveniji
Setvena norma
»as setve
Duπik
Gnojenje
Fosfor
Kalij
Viπina rastline
Stabilnost
Zrelost
Lastnosti
sorte
Barva cvetov
Odpornost na bolezni
Pridelki zrnja
Vsebnost beljakovin
Vsebnost olja
Barva zrnja
ZaπËita pred
pleveli
Æetev
60 zrn/m2
3-4 pkg/ha
konec aprila-zaËetek maja
ni potrebno
65 kg P2O5 ob setvi
90 kg K2O ob setvi
srednje visoka
odliËna
zelo zgodnja
vijoliËna
zelo dobra
zelo veliki
visoka
srednja
rumena
Gallec
Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin.
»as
NaËin
Opomba
september
æitni kombajn
Primerna za ljudsko prehrano in krmo æivali.
Setvena norma
»as setve
Duπik
Gnojenje
Fosfor
Kalij
Viπina rastline
Stabilnost
Zrelost
Lastnosti
sorte
Barva cvetov
Odpornost na bolezni
Pridelki zrnja
Vsebnost beljakovin
Vsebnost olja
Barva zrnja
ZaπËita pred
pleveli
Æetev
Opomba
60 zrn/m2
3-4 pkg/ha
konec aprila
ni potrebno
65 kg P2O5 ob setvi
90 kg K2O ob setvi
visoka
dobra
zelo zgodnja
vijoliËna
dobra
srednje veliki
visoka
srednja
rumena
Josefine
Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin.
»as
NaËin
september
æitni kombajn
Primerna za neposredno uporabo pri krmljenju
govedi; termiËna obdelava ni potrebna.
Oljne buËe
V poslabπanih pogojih kalitve je kakovostno certificirano seme kljuËno
za zagotovitev optimalnih sklopov.
Gleisdorfer
Najbolj razπirjena sorta buËea silaæo!
Opis
• Vodilna sorta v pridelavi buË.
• Seme se izredno dobro loËi od mezge.
• Potencial v pridelku - tudi 1200 kg suhega semena na hektar.
• Tvori velika temno zelena semena.
• Visoka vsebnost olja, v povpreËju 50 %.
• Srednje tolerantna proti plesni in bakterijskim boleznim.
• Dolgovreæasta sorta, zato jo lahko sejemo na medvrstno razdaljo
do 210 cm.
GL Opal
Hibridna oljna buËaa silaæo!
Opis
• Razvije nekoliko krajπe vreæe (priporoËamo setev na
MVR 70-140 cm).
• Dosega veËje pridelke in veËje πtevilo buË od standardnih sort
na hektar.
• OdliËna toleranca na virus rumenega buËnega mozaika.
• VeË zdravih buË ob spravilu.
• Enakomernejπa velikost plodov in zorenje.
• Tvori velika temno zelena semena, ki se dobro loËijo od mezge.
• Visoka vsebnost olja, v povpreËju 0,5 % veË od standardne sorte.
GL Maximal
Hibridna oljna buËaa silaæo!
Opis
• Razvije nekoliko krajπe vreæe (priporoËamo setev na
MVR 70-140 cm).
• Dosega veËje pridelke s povpreËno velikostjo buË.
• OdliËna toleranca na virus rumenega buËnega mozaika.
• Dobra do srednja toleranca na plesen.
• VeË zdravih buË ob spravilu.
• Velika absolutna masa semen, v povpreËju 20 g teæje glede
na standard.
• Visoka vsebnost olja, v povpreËju 1 % veË od standardne sorte.
Tehnologija pridelovanja
oljnih buË
OLJNE
BU»E
Oljne buËe ne zahtevajo posebne tehnologije za pridelavo. Da bi nam
v jeseni poplaËale z bogatim pridelkom, vam pomagamo z nekaj nasveti za dober pridelek.
Tla
BuËe potrebujejo v rastni dobi veliko toplote (okrog 25° C), svetlobe
in odcedna, vendar vlaæna tla. Morajo biti bogata s humusom, imeti
morajo urejen zraËno-vodni reæim in primerno kislost, (pH 6-6,5).
Kolobar
BuËe se same ne prenaπajo, zaradi tega jih sejemo na isto njivo po 4-5
letih. Izredno dobro uspevajo za deteljami, enoletnimi zrnatimi stroËnicami, æiti in razliËnimi podorinami.
Gnojenje
Pri gnojenju upoπtevamo zaloæenost tal in hranila, dodana s hlevskim
gnojem. Ne smemo pretiravati z duπiËnimi gnojili, ker s tem podaljπamo vegetacijo, zmanjπamo pridelek semena in vsebnost olja. Ob
normalni zaloæenosti s hranili priporoËamo:
Duπik
0-90 kg/ha
Fosfor
90-120 kg/ha
Kalij
150-180 kg/ha
En del duπika priporoËamo (iz NPK-gnojila) pred setvijo, ostalo pa ob
pojavu cvetnih popkov.
Apnenje
»e so tla kisla, jih je potrebno apniti, vendar ne skupaj z drugimi
gnojili.
Setev
Za dober pridelek je pomembno, da je seme certificirano in razkuæeno
z ustreznim preparatom. S tem zagotovimo dobro kaljivost, zdrave in
odporne rastline na bolezni ob vzniku. Za setev potrebujemo 4-5 kg
semena/ha. Ob setvi priporoËamo 15.000-18.000 semen/ha oz. 1,5 do
1,8 semen/m2, kar doseæemo s sledeËo setveno shemo:
Medvrstna razdalja
Razdalja v vrsti
70 cm
90 cm
140 cm
45 cm
210 cm
30 cm
Pomembno je, da setev opravimo takoj, ko nam vremenske in talne
razmere dopuπËajo in ko se temperatura tal dvigne na 12° C, to je
konec aprila, zaËetek maja, na globino 3-5 cm.
Varstvo
Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin in semena.
OLJNE
BU»E
»lanek
Oljne buËe -
od tradicionalne do profesionalne pridelave
©tefan Kranjec
Pridelava oljnih buË je razπirjena predvsem v SV delu
Slovenije, na avstrijskem ©tajerskem, zahodnem delu
Madæarske in SZ Hrvaπke. V teh dræavah je uporaba
buËnega olja v prehrani tradicionalno prisotna. Na
tem obmoËju so ustrezne klimatske razmere, predvsem pa je povpreËno letno manj padavin kot 800
mm. Svetovna pridelava oljnih buË je razπirjena tudi v
drugih dræavah, predvsem na skrajno vzhodnem delu
Evrope (Ukrajina in Rusija) ter na Kitajskem. Svetovno
pridelavo oljnih buË lahko ocenimo na skupno 600 tisoË hektarjev in skupnim pridelkom 200 tisoË ton. Od
tega pridelajo samo na Kitajskem pribliæno 120 tisoË
ton buËnic. Ogromne koliËine tega semena konËajo
tudi na evropskem trgu.
»e pogledamo svetovno porabo buËnih semen, je
sledeËa:
• 80 % (160.000 t) se porabi v pekarski industriji,
• 10 % (20.000 t) se predela v olje,
• 10 % (20.000 t) ostala uporaba.
Pri nas buËe pridelujemo predvsem z namenom za
predelavo v olje, vendar iz statistiËnih podatkov lahko
razberemo, da so zanimive moænosti za uporabo tudi
na drugih podroËjih.
Graf 1: Primerjava
povrπin pod oljnimi buËami po letih
neurja s toËo v letih 2008 in 2009 na πirπem podroËju
Avstrije in Slovenije, sporna kakovost semen iz Kitajske, poveËano povpraπevanje po buËnem olju …
Pridelava oljnih buË v Sloveniji se je iz tradicionalne
pridelave, ko je skoraj vsaka kmetija v SV Sloveniji
pridelovala nekaj arov, spremenila v profesionalno
pridelavo. Za tak razmah pridelave smo zasluæni brez
dvoma v Agrosaatu, saj smo pripomogli k πirjenju
oljnice kot ponudnik izredno kakovostnega semena
ter kot organizator proizvodnje s svetovanjem in odkupom pridelka.
Graf 2: Primerjava
povrπin pod oljnimi buËami po letih
27
26.550
6.170
5
4.320
4
3.930
3
3.410
2007
2008
2009
2010
v 1000 hektarjih
v 1000 hektarjih
6
Vir: StatistiËni urad Slovenije
25
23
21
19
17
15
19.050
17.890
2007
16.300
2008
2009
2010
Vir: Statistika Avstrija
7
SLOVENIJA
AVSTRIJA
V Sloveniji beleæimo æe drugo leto moËan porast povrπin
pod oljnimi buËami. PoveËanje povrπin opaæajo tudi
v sosednji Avstriji, od koder tudi izvira pridelava buË
golic. Iz grafov πt. 1 in πt. 2 je razvidno, da se pridelava
oljnih buË zadnja leta izjemno veËa. Zelo zanimivo je,
da se kljub poveËani pridelavi veËa tudi cena buËnic.
Vzrokov je kar nekaj. Najpomembnejπi so zagotovo
V letu 2010 smo ob najbolj prodajni sorti v Sloveniji
gleisdorfer ponudili prviË na trg tudi prvi hibrid oljne
buËe GL opal. Odzivi iz pridelave so zelo pozitivni. V
praksi se je hibrid izkazal kot nekoliko rodnejπi od
standardne sorte, ima pa tudi nekoliko veËjo vsebnost
olja. Pomembna prednost hibridov buË pred sortami
je v boljπi tolerantnosti na okuæbo z virusno boleznijo
rumeni buËni mozaik ter stabilnejπemu pridelku v manj
ugodnih rastnih pogojih. V slabπih rastnih razmerah s
hibridom pridelamo veË zdravih plodov na hektar kot
s sorto.
V grafu πt. 3 podatki nazorno prikazujejo bistveno veËji
pridelek hibridov (GL diamant, GL opal, GL maximal in
GL rustikal) v primerjavi s standardno sorto gleisdorfer. V povpreËju zadnjih dveh pridelovalnih let 2009
in 2010 je bil pri standardni sorti doseæen pridelek
521 kg suhih semen po hektarju, pri hibridu GL opal
pa 759 kg, kar je za 238 kg semena veË na hektar. To
je razlika, ki nedvomno pokrije tudi veËji stroπek hibridnega semena na hektar. Zaradi nekoliko veËjega
stroπka semena pri hibridnih buËah priporoËamo dosledno upoπtevanje priporoËene tehnologije.
V prihodnosti lahko priËakujemo veËjo ponudbo hibridnih sort buË tudi na slovenskem trgu. V prodajni
sezoni 2011 naËrtujemo da bomo v prodajo vkljuËili πe
en nov hibrid, to je GL maximal.
V praksi opaæamo, da nekateri pridelovalci πe vedno
ne upoπtevajo ustreznega sklopa. BuËno seme je pakirano v 9 oziroma 18 MK semenskih enot (tisoË zrn).
Manjπe pakiranje je namenjeno za pol, veliko pa za
hektar pridelovalne povrπine. Prav tako nudimo za
manjπe pridelovalce manjπa pakiranja v koliËino po
0,2kg in 1 kg. V praksi v Sloveniji najpogosteje sejemo
na medvrstno razdaljo (MVR) 140 in 70 centimetrov, v
Avstriji pa 210 in 140 centimetrov. Ker imajo hibridne
sorte nekoliko krajπe vreæe, priporoËamo setev na
MVR do 140 cm in ne πirπe.
hibridov oljnih buË
s sorto gleisdorfer po letih
1.066
2007
Oljna ogrπËica je nepogreπljiv Ëlen v kolobarju.
Primerna je za pridelavo olja ali kot energetska
rastlina.
Pulsar
Eden najrodnejπih hibridov
v sosednji Avstriji
Opis
• Velik pridelek zrnja in vsebnost olja.
• Izreden pridelek na suπnih ali na vlaænih tleh.
• Zelo dober jesenski razvoj.
• Srednje zgodno cvetenje in srednje zgodno
dozorevanje.
• Dobra stabilnost rastline.
• Izredno dobro tvori stranske poganjke, ki so zelo
pomembni za poveËanje pridelka.
• OdliËna prezimitev.
Baldur
Izjemno stabilen hibrida silaæo!
Opis
• Za doseganje najboljπih pridelkov.
• Optimalna za intenzivno pridelavo.
• Primerna za poznejπe setve.
• Visoka vsebnost olja.
• Nizka vsebnost glukozinatov - dobra kakovost.
• Za dosego najboljπih rezultatov priporoËamo
uporabo fungicidov.
962
897
698
521
343
400
593
556
481
519
526
600
200
805
865
708
800
777
880
1.000
OLJNA
OGR©»ICA
2008
GLEISDORFER
GL DIAMANT
GL OPAL
2009
2010
PovpreËje
2009/10
Vir: Kmetijska zbornica Avstrije
1.200
699
759
689
794
Pridelek
v kg/ha
1.069
Graf 3: Primerjava
Oljna ogrπËica
GL MAXIMAL
GL RUSTIKAL
OLJNA
OGR©»ICA
Naπe priporoËilo
za pridelavo
Oljna ogrπËica se v zadnjih letih v Sloveniji prideluje na pribliæno 4.500 hektarih njivskih povrπin. Odkar na
naπih njivskih povrπinah ne pridelujemo veË sladkorne pese, se pridelava oljne ogrπËice po malem stalno
poveËuje. V preteklem letu so bili kmetovalci zadovoljni s pridelavo in pospravljenim pridelkom. ©e pred
nekaj leti je bil povpreËen pridelek oljne ogrπËice od 2 do 2,5 t/ha, z uvedbo pridelave hibridov in spoznavanjem tehnologije pa so se pridelki poviπali za 1 do 2 t/ha. Dandanes ni malo pridelovalcev, ki so s hibridnim semenom pridelali tudi preko 4 tone zrnja na hektar. Ves ta napredek v tehnologiji pridelave in s tem
povezan pridelek je pripomogel, da vedno veË kmetovalcev razmiπlja o pridelavi oljne ogrπËice.
Oljna ogrπËica je rastlina, ki spada v druæino kriænic. UvrπËamo jo med najpomembnejπe oljnate poljπËine,
katerih semena predelujemo v jedilno olje in v ogrπËiËni metil ester oz. tako imenovan biodizel. Sekundarni
proizvod predelave ogrπËice pa so beljakovinsko bogate ogrπËiËne tropine oz. pogaËe, ki so odliËen
dodatek k prehrani domaËih æivali.
Varstvo: »e se odloËite za intenzivno pridelavo ali Ëe imate v jeseni prebujen posevek, vam priporoËamo
v jeseni uporabo fungicida folicur ali podobnega, ko ima ogrπËica 4-6 listov. Fungicid πËiti rastlino pred
boleznimi, hkrati pa delno zavre njeno rast ter jo okrepi za prezimitev. Pametna in poceni odloËitev je tudi,
da ob vsaki uporabi fungicida ali insekticida dodate foliarno gnojilo s hranilom bor. Zaradi izrednega potenciala za pridelek priporoËamo, da obiËajen odmerek duπika poveËate za 20 kg/ha.
BALDUR
25. avgust
zgodnja
5. september
optimalna
15. september
pozna
PULSAR
BALDUR
©tevilo kaljivih
zrn/m2
45-55
40-50 opt. rok
60 pozni rok
Okvirna koliËina
v g/ha
2,5-3,5
2,5-3,5
Zrelost
srednje zgodnja
srednje zgodnja
Viπina
visoka
visoka
Phoma
zelo dobra
zelo dobra
Sclerotinia
zelo dobra
zelo dobra
Pridelek
zelo velik
zelo velik
Vsebnost olja
zelo visoka
zelo visoka
Vsebnost
glukozinatov
zelo nizka
zelo nizka
Teæa 1000 zrn
velika
velika
Setvena norma
Odpornost na
bolezni
Lastnosti zrnja
Zakaj se odloËiti za setev oljne ogrπËice?
... ker povrne tlom veË humusa, kot ga
odvzame (ugodilka).
... ker se odliËno vkljuËuje v kolobar, lahko pa
jo pridelovalci prijavijo tudi v ukrep KOP.
... ker je delovno nezahtevna poljπËina.
... ker se ji v delovnih konicah, ki se navezujejo
na druge poljπËine (æita, koruza), lahko
izognemo.
... ker nam omogoËa setev brez oranja po æetvi
æit.
... ker je dohodkovno Ëedalje bolj zanimiva
poljπËina.
... ker jo lahko kot energetsko rastlino sejemo
v obvezno ali prostovoljno praho.
... ker jo bomo zagotovo prodali zaradi
organiziranega odkupa.
... ker nam omogoËa bolj razprπeno proizvodnjo
in stabilnejπi prihodek.
Foto: www.flicker.com
PULSAR
travinje, sirki in dosevki
ALI STE VEDELI?
“Pri prvi spomladanski setvi travinja
priporoËamo setev meπanic brez detelj.
Optimalni Ëas za setev travinja je od sredine
avgusta do sredine septembra. Idealna
viπina ruπe za prezimitev je 7 do 9 cm.”
AGROSAAT
PLUS TRAVNE
ME©ANICE
AGROSAAT 1 PLUS
AGROSAAT 2 PLUS
AGROSAAT 3 PLUS
AGROSAAT 4 PLUS
AGROSAAT 5 PLUS
KLASI»NE
AGROSAAT
ME©ANICE
AGROSAAT 1
AGROSAAT 2
AGROSAAT 3
AGROSAAT 4
AGROSAAT 5
AGROSAAT 6
AGROSAAT 7
AGROSAAT 8
MNOGOCVETNA
TARANDUS
LJULJKA
KRMNI SIREK
PRIMSILO (za silaæo)
JIMGGO (za zrnje)
TRAVINJE
Sestava in opis
Agrosaat Plus meπanic
Krmno osnovo za uspeπno in donosno æivinorejo predstavlja doma pridelana voluminozna
krma. Tega se dobro zavedajo vsi naπi uspeπni æivinorejci.
Agrosaat 1 PLUS
Izboljπana univerzalna travna meπanica brez detelje.
Brez detelje
Pasja trava
15 %
Travniπka bilnica
20 %
Trpeæna ljuljka
20 %
Traniπka latovka
20 %
Skriæana ljuljka
10 %
Mnogocvetna ljuljka
15 %
- veËletna travna meπanice s pestro sestavo
- za vse, ki æelite imeti trajni travnik brez detelje
- meπanica je primerna tako za Ëisto setev kot za
dosejavanje
- za vse vrste uporabe (paπa, zelena krma, silaæa,
suπenje mrve)
- srednje intenzivna pridelava (4 do 5 koπenj)
- obilni pridelki srednje kakovosti
Setvena norma: dosejavanje 20 kg/ha, Ëista setev 40 kg/ha
Agrosaat 2 PLUS
Izboljπana univerzalna veËletna travno-deteljna meπanica.
Visoka tolerantnost na suπo
»rna detelja
5%
Bela detelja
2%
Nokota
2%
Trpeæna ljuljka
12 %
Skriæana ljuljka
7%
Pasja trava
10 %
Travniπka bilnica
15 %
RdeËa bilnica
Travniπka latovka
MaËji rep
Visoka pahovka
Zlati ovsenec
5%
15 %
7%
15 %
5%
Setvena norma: 35-40 kg/ha
- univerzalna veËletna TDM
- zelo pestra sestava trav in metuljnic
- izjemna trpeænost
- odliËna izbira za obnavljanje ali zasejevanje
trajnih travnikov
- vsestranska uporabnost (paπa, zelena krma,
silaæa, suha mrva)
- srednje intenzivna pridelava (3 do 5 koπenj)
- zaradi pestrosti dobra tolerantnost na suπo
TRAVINJE
Agrosaat 3 PLUS
Izboljπana travna meπanica za intenzivno rabo.
Izjemna kakovost
Trpeæna ljuljka (zgodnja)
20 %
Trpeæna ljuljka (sr. zgod.)
25 %
Trpeæna ljuljka (pozna)
20 %
Skriæana ljuljka
35 %
- veËletna travna meπanica
- zraven trpeænih ljuljk vkljuËena πe skriæana hibridna ljuljka
- zaradi hibridne ljuljke v primerjavi z meπanico
Agrosaat 3 veËji pridelek - veË mase
- za intenzivno pridelavo - koπnja na 3-4 tedne
- priporoËamo predvsem za siliranje
- za tla, dobro preskrbljena z vodo (teæja)
Setvena norma: 35 kg/ha
Agrosaat 4 PLUS
Izboljπana enoletna deteljno-travna meπanica.
Za ozelenitev
Inkarnatka
33 %
Mnogocvetna ljuljka
67 %
- enoletna prezimna DTM
- v botaniËni sestavi preko 50 % detelje
- omogoËa 3 do 4 koπnje obilnih pridelkov
Agrosaat 5 PLUS
Izboljπana deteljno-travna meπanica z odpornostjo na suπo.
Za njivski kolobar
»rna detelja
30 %
Mnogocvetna ljuljka
15 %
Pasja trava
15 %
Trpeæna ljuljka
20 %
Skriæna ljuljka
10 %
Travniπka bilnica
10 %
- veËletna DTM
- v botaniËni sestavi preko 50 % detelje
- zelo primerna tudi za njivsko 2- do 3-letno
pridelavo (kolobar)
- nezahtevna meπanica glede gnojenja z duπikom
- prilagodljiva tudi na laæjih tleh in v suπnejπih
obdobjih
TRAVINJE
Sestava in opis klasiËnih
Agrosaat meπanic
Agrosaat 1
KlasiËna travna meπanica za dosejevanje.
Trpeæna ljuljka (zgod.)
20 %
Trpeæna ljuljka (sr. poz.)
50 %
Mnogocvetna ljuljka
20 %
Travniπka bilnica
10 %
meπanica brez detelj, primerna za dosejavanje
intenzivna raba v primeru Ëiste setve
Setvena norma: 40 kg/ha, dosejavanje 25 kg/ha
Agrosaat 2
Univerzalna travno-deteljna meπanica za koπno-paπno rabo.
25 %
Mnogocvetna ljuljka
15 %
Travniπka bilnica
30 %
Travniπka latovka
4%
Pasja trava (pozna)
10 %
Bela detelja
3%
»rna detelja
10 %
Nokota
- pestra sestava
- veËletna trpeænost
- za vse vrste uporabe (suha mrva, siliranje, paπa,
zelena krma)
- srednje intenzivna meπanica (priporoËljive 4
koπnje)
- za vse tipe tal
3%
Agrosaat 3
Travna meπanica za intenzivno koπno rabo.
Trpeæna ljuljka
(zgodnja)
Trpeæna ljuljka
(sr. pozna)
Trpeæna ljuljka (pozna)
20 %
40 %
40 %
- meπanica diploidnih in tetraploidnih trpeænih ljuljk vkljuËenih 5 razliËnih sort
- za zelo intenzivno rabo (5-7 koπenj, koπnja vsake
4 tedne, intenzivno gnojenje z duπikom)
- zelo visoka kakovost krme za krave molznice
- za tla, dobro preskrbljena z vlago (teæji tip)
Agrosaat 4
Prezimna enoletna deteljno-travna meπanica.
Mnogocvetna ljuljka
45 %
Inkarnatka
55 %
- 3-4 koπnje obilnih pridelkov kakovostne krme
- samo za siliranje
- nezahtevna glede gnojenja z duπikom
- primerna tudi za laæja tla
TRAVINJE
Agrosaat 5
VeËletna deteljno-travna meπanica za laæja tla.
Trpeæna ljuljka
(sr. pozna)
20 %
Mnogocvetna ljuljka
10 %
Travniπka bilnica
15 %
»rna detelja
55 %
- veËletna DTM
- krma z zelo visoko vsebnostjo beljakovin in
energije (NEL)
- zelo nezahtevna glede gnojenja z duπikom
- odliËno vkljuËevanje v njivski kolobar
- odliËna prilagodljivost rastnim razmeram (suπa)
- primerna tudi za zelo peπËena tla
Agrosaat 6
Deteljno-travna meπanica - landsberπka meπanica.
Mnogocvetna ljuljka
40 %
Inkarnatka
30 %
Ozimna graπica
30 %
- landsberπka meπanica
- primerna za vse tipe tal
Agrosaat 7
Travna meπanica za sadovnjake in vinograde.
Trpeæna ljuljka (zgodnja) 25 %
25 %
Travniπka latovka
25 %
RdeËa bilnica
25 %
- veËletna travna meπanica
- za ozelenitev vinogradov in sadovnjakov
- tvori gosto ruπo iz nizkorastoËih trav
- primerna tudi za strme terene
Setvena norma: 40-45 kg/ha
Agrosaat 8
Travna meπanica za konje.
Trpeæna ljuljka (sr. zgod.)
17 %
17 %
Travniπka bilnica
14 %
2%
Trstikasta bilnica
13 %
Travniπka latovka
23 %
Pasja trava
4%
Foto: www.flicker.com
MaËji rep
- pestra sestava trpeænih trav
- za konje primerna kot paπa in kot mrva
- dobro prenaπa gaæenje
TRAVINJE
Mnogocvetna
ljuljka
Mnogocvetna ljuljka je enoletna prezimna trava. Posevek nam ob ustrezni tehnologiji da
visoke pridelke odliËne kakovosti. Znano je, da mnogocvetna ljuljka za dober pridelek in
kakovost potrebuje zadostno gnojenje, predvsem z duπikom, in zadostne koliËine vlage.
ObiËajno mnogocvetno ljuljko sejemo samostojno, v zadnjih letih pa pogosto tudi skupaj
z deteljami (inkarnatko, Ërno deteljo). V kombinaciji z deteljami se zaradi vezave duπika
metuljnic iz zraka zmanjπa potreba po gnojenju z duπikom. PoveËa pa se tudi stabilnost
pridelka ob morebitnem pomanjkanju vlage. Pri pridelavi je zelo pomemben tudi Ëas
spravila. Pozorni moramo biti, da nam posevek ne uide oz. postane prestar. Ob tem se
pridelek res poveËuje, se pa zato kakovost z vsakim dnem bistveno zmanjπuje. Poseben
problem predstavljajo starejπe klasiËne (stebelnate) sorte, ki se hitro postarajo. To lahko
malo omilimo s setvijo novejπih listnatih sort mnogocvetne ljuljke (lipo, tarandus). Za
zelo kakovosten pridelek bi morali prvo koπnjo opraviti Ëim prej (æe v aprilu), nato pa
kositi na vsake tri do πtiri tedne.
PriporoËljiv Ëas setve je od sredine avgusta do sredine septembra. Spomladanski Ëas
setve je obiËajno zaradi zgodnje poletne suπe manj ugoden. Agrosaat ponuja novo sorto
mnogocvetne ljuljke TARANDUS, ki daje zelo dobre rezultate oz. pridelke tudi pri spomladanski setvi. Ta sposobnost je plod dela ælahtniteljev na iskane lastnosti, kot so:
hiter vznik, dobra odpornost na nizke temperature, odpornost na pomanjkanje vlage in
visoke temperature, hitra regeneracija rastlin po koπnji.
Tarandus
Sledite sodobnim smernicam ælahtnenja in tehnologiji pridelave trav
Opis
• Tetraploidna sorta.
• Listnata sorta mnogocvetne ljuljke.
• Po koπnji se izredno hitro regenerira.
• OmogoËa πtiri do pet koπenj.
• Daje velike pridelke kakovostne krme.
• OdliËno prezimi.
• Je zelo primerna tudi za spomladanske setve.
• Zagotavlja stabilnost in kakovost pridelka.
Tehnologija pridelovanja
travinja
Jesenska setev
Jesenske setve bistveno bolj priporoËamo kot
spomladanske. So bolj trpeæne in rodne. Sejemo
lahko vse vrste trav in detelj ter njihove meπanice.
Setev opravimo po spravilu glavnega posevka.
Kljub temu da posevek pospravimo æe junija ali
julija, s setvijo ne smemo hiteti. Izkuπnje so pokazale, da je optimalni Ëas nekje od druge polovice
avgusta naprej. Takrat se æe zmanjπa nevarnost
poletnih suπ in visokih temperatur, pleveli imajo
manjπo konkurenËnost, pa tudi padavine so bolj
pogoste. Na ta naËin lahko opravimo prvo koπnjo æe
Ëez dober mesec po setvi. Zaradi manjπe konkurenËnosti plevelov dobimo manj zapleveljeno travno
ruπo. V topli jeseni je lahko dovolj Ëasa πe za drugo
jesensko koπnjo. V primeru kasnejπe setve do konca
septembra koπnje v istem letu obiËajno nimamo.
Paziti moramo, da meπanica ne gre v prezimovanje
prebujna in po potrebi opravimo koπnjo. Jeseni in
spomladi valjamo po potrebi.
Osnovno gnojenje
Opravimo osnovno gnojenje s fosforjem in kalijem,
odvisno od zaloæenosti tal. Okvirna priporoËila oz.
potrebe po hranilih za 4-kosni travnik in pridelek 10
t SS/ha:
- 100-120 kg/ha P2O5,
- 170-190 kg/ha K2O,
- 100-300 kg/ha Ca CO3 (apnenje).
Pri osnovnem gnojenju zgodaj spomladi pognojimo
tudi z duπikom, obiËajno z NPK-gnojili ali gnojevko.
Dognojevanje
ObiËajno 50-70 kgN/ha - Ëistega duπika za vsak odkos, odvisno od intenzivnosti meπanice. Pri deteljah
in deteljno-travnih meπanicah dognojevanja zaradi
vezave duπika detelj ne izvajamo ali pa v bistveno
manjπih odmerkih duπika. Pognojimo le zaËetni
odmerek 40-50 kgN/ha.
GNOJEVKA: Pri dognojevanju travinja moramo biti
πe posebej pazljivi pri uporabi gnojevke. PriporoËeno je, da je gnojevka za dognojevanje travinja
razredËena z vodo v razmerju 1 : 1 ali vsaj 1 : 0,5 v
Kakovost in raba travinja glede na
starost travne ruπe:
Neto energija laktacije (NEL) MJ/kg SS
Spomladanska setev
V Sloveniji πe vedno pribliæno 60 % travinja sejemo
spomladi. Pri spomladanski setvi moramo paziti
na moænost pozeb, zato s setvijo ne smemo hiteti.
Optimalni Ëas je konec marca do zaËetka maja. PriporoËamo valjanje. Za spomladanske setve priporoËamo izbor meπanic, ki ne vkljuËujejo semena detelj
ali pa je teh le manjπi deleæ. V primeru poletne suπe
se lahko zgodi, da v posevku prevladajo detelje.
Trave, ki so bolj obËutljive na suπo, pa lahko propadejo.
TRAVINJE
Silaæa in seno
Seno
Neprimerno seno
6,3
5,8
Paπna raba
Manj vredna
osnovna
krma
5,3
4,8
1. odkos
2. - 6. odkos
4,3
Minimalna viπina rezi 5 cm
3,8
< 31
31 - 40
BilËenje
40 - 60
60 - 75
> 75 dnevi rasti
PriËetek latenja/Polno latenje
PriËetek Polno
cvetenja cvetenje
Odmiranje
odmerku do 12 m3/ha za posamezni odkos. Uporaba pregoste gnojevke v prevelikih odmerkih ima
neugoden vpliv na travno ruπo. Posledice nepravilne
rabe so propadanje, redËenje in oæigi na travni
ruπi. To je πe posebej izrazito pri uporabi gnojevke
v suπnih obdobjih - zato πe enkrat: PAZLJIVO Z
GNOJEVKO!
Koπno-paπna raba
Izmenjujeta se raba paπe in koπnje. Optimalna
viπina rezi pri koπnji je 5-7 cm. Ne kosimo prenizko!
Suπenje mrve
PriporoËamo klasiËne TDM s pestro sestavo trav
in detelj. Zaradi vremenski razmer sta za suπenje
najugodnejπa 2. in 3. odkos.
Siliranje
PriporoËamo intenzivne travne meπanice, ki jih velikokrat kosimo kot zelo mlado in kakovostno krmo.
Zelena krma
Sproti kosimo in pokladamo æivini mlado zeleno
travo. Bolj primerne so travnodeteljne meπanice in
travne meπanice. Deteljnotravne meπanice so manj
primerne za prilast, zato je pri krmljenju vsakiË v
zaËetku potrebna velika previdnost.
Prezimitev
Za uspeπno prezimitev travna ruπa ne sme biti previsoka in ne prenizka.
Optimalna viπina ruπe za prezimitev je 7-9 cm.
LUCERNA
»lanek
Lucerna, zagotovljena
pridelek in kakovost
Andrej Vencelj
Uporaba inokulatorja Rhizobien lucerna 187G
Lucerna (Medicago sativa) je brez dvoma kraljica
krmnih rastlin. Njene prednosti se pokaæejo predvsem v teæjih pogojih pridelave voluminozne krme.
Uspeh bo zagotovljen, Ëe bo pridelovalec uspel poleg
ekoloπkih pogojev v proizvodnem letu izkoristiti πe
vsa tehnoloπka vedenja o njeni pridelavi. V Sloveniji
se lucerna prideluje preteæno na njivskih povrπinah.
Pred setvijo lucerne se moramo prepriËati, kakπno je
zemljiπËe, namenjeno setvi. Predvsem moramo biti pozorni na reakcijo tal, ki naj se giblje med 5,5 in 8,5 pH.
Lucerna ne prenaπa izrazito kislih tal. PriporoËamo, da
jo sejemo na rahla in laæja zraËna tla. Zelo priporoËena
je osnovna obdelava tal s plugom in priprava setviπËa
do fino grudiËaste strukture. Setev opravimo spomladi
do konca aprila ali pa v poletno-jesenskem Ëasu, od
sredine avgusta do zaËetka septembra. Idealen Ëas
setve je teæko definirati. Oba roka setve, pomladni in
jesenski, imata prednosti in pomanjkljivosti. Pri pomladni setvi priporoËamo uporabo varovalnega posevka, in sicer jarega ovsa ali jeËmena. Primerna setvena
norma varovalnega posevka je od 60 do 80 kg semena
na hektar. Varovalni posevek πËiti mlade rastlinice pred
pleveli in pozebo, Ëe smo se odloËili za zgodnejπo setev. V poletno-jesenskem terminu pa je najbolj ugoden
Ëas v drugi polovici avgusta, s tem se izognemo daljπim
vroËinskim obdobjem, ki negativno vplivajo na posevek. Za hektar posevka potrebujemo od 25 do 30 kg
semena lucerne oziroma 400 do 500 rastlin/m2. Setev
opravimo z æitno sejalnico v vrste, globina setve naj se
giblje od 1 do 2 cm. Po opravljeni setvi je dobro posevek
povaljati. S tem ukrepom doseæemo bolj izenaËen vznik
ter temeljito poravnamo tla, da pozneje pri koπnji ne
vnaπamo zemlje in kamenja v krmo.
Na obmoËjih, kjer prevladujejo teæja tla, ki so za lucerno manj ugodna, pa lahko uporabimo bakterijsko kulturo ali inokulator. To novost prvi v Sloveniji ponujamo
v Agrosaatu. Inokulator Rhizobien lucerna 187G je komercialno ime novega pripravka, ki ga bo moæno kupiti
poleg semena lucerne v vseh bolje zaloæenih trgovinah
s semeni. Uporabo inokulatorja priporoËamo pri setvah
na teæja tla, ki so manj ugodna za rast lucerne, in tla,
kjer ni bilo dlje Ëasa v kolobarju metuljnic. To pomeni,
da je seme potrebno okuæiti z bakterijami Rhizobium
sp., kjer niso naravno prisotne v tleh.
Inokulator Rhizobien187G je pripravek za tretiranje
semen lucerne in Ërne detelje. En gram substrata vsebuje minimalno milijardo æivih bakterij Rhizobium meliloti. Prisotnost drugih bakterij in gliv je pod milijon
na gram. Zavitek 187 g zadostuje za tretiranje semena
enega hektarja. DoloËeno koliËino semena stresemo v
vedro ali meπalec, vsebino vreËke pa v tankem sloju
porazdelimo po semenu. Seme in inokulator morata
biti zelo dobro premeπana! Za boljπi oprijem lahko v
zmes dodamo dober deciliter vode. Tretirano seme
moramo obvezno porabiti v 12 urah, ker v nasprotnem
primeru inokulator ne deluje veË (bakterije odmrejo).
Prav tako tretiranega semena ne smemo pustiti dlje
Ëasa na sonËni pripeki ali mrazu.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na
Agrosatovo svetovalno sluæbo.
LUCERNA
ALI STE VEDELI?
... da so lucerno gojili æe stari Grki (alfalfa).
... da lucerna prihaja iz obmoËja Kaspijskega morja.
... da poznamo veË tipov lucerne, rumeno, modro, vijoliËno.
... da korenine lucerne seæejo tudi do 10 m globoko.
... da lucerna ne uspeva na tleh s previsoko podtalnico.
... da poznamo celinski in mediteranski tip lucerne.
... da je za naπe podroËje primeren celinski tip lucerne, ker
mediteranski pozebe.
... da je lucerno potrebno kositi na viπini med 7 in 9 cm.
... da je zaradi hitrejπe regeneracije strniπËa obvezno kositi s Ëimbolj
ostrimi rezili kosilnice.
... da je pri koπnji smiselna uporaba prstnega gnetilnika.
... da se lucerna lahko uspeπno silira v valjaste bale ali silos.
... da imajo novejπe sorte lucerne tanjπe steblo in veË listne mase.
... da imajo listiËi lucerne najveËjo hranilno vrednost.
... da je lucerna visoko kakovostna beljakovinska krma za govedo.
... da krma na osnovi lucerne zelo spodbuja koliËino in kakovost
mleka.
NOVO na naπem træiπËu!
Inokulatorji za sojo in lucerno
Soja in lucerna potrebujeta v tleh za nemoteno rast simbiotske bakterije iz rodu Rizobium.
Te bakterije skrbijo za vezavo atmosferskega duπika v koreninah soje ali lucerne. »e v tleh
ni prisotnih dovolj simbiotskih bakterij, rastlina slabo raste in daje slab pridelek.
Reπitev so INOKULATORJI ali bakterijska kultura, ki jo nanesemo na seme soje ali lucerne.
Tako obdelano seme bo boljπe kalilo in πe boljπe rastlo. Uporaba je zelo enostavna.
VeË informacij: www.agrosaat.si
Zastopa in træi: Agrosaat, d. o. o., Devova 5, 1000 Ljubljana
Krmni sirek
Krmna rastlina, primerna za suπnejπa obmoËja!
Primsilo
Jimggo
Kombiniran krmni sirek za silaæo in zrnje
Krmni sirek za zrnje
Opis
• Nova alternativa v pridelavi krme.
• Velik in kakovosten pridelek.
• Srednje zgodnji hibrid.
• Rastna doba (od setve do zrelosti) 125 do 135 dni.
• Primeren tudi za nekoliko poznejπe setve (junij).
• Setvena norma 200.000 do 250.000 zrn/ha.
Opis
• Pridelava za zrnje kot pri koruzi.
• Boljπi od koruze v izjemno suπnih razmerah.
• Zelo primeren za prehrano praπiËev do 30 % v
obroku in za perutnino do 20 % v obroku.
• Zelo dober pridelek glede na zgodnji zrelostni
razred.
• Lahka æetev od sredine do konca oktobra v polni
zrelosti zrnja.
Lastnosti
• Viπina rastline 2 do 2,5 m.
• Pridelek SS do 20 t/ha.
• Zelo dobra odpornost na poleganje.
• Visok potencial pridelka zrnja.
• Ugodno razmerje med zrnjem (metlico) in zeleno
maso rastline.
• OdliËna odpornost na suπo.
• Rastlina je odporna na koruznega hroπËa,
koruzno veπËo in fuzarioze.
Krmna kakovost
• OdliËna krmna kakovost.
• Visoka vsebnost sladkorja (okrog 7 %).
• Nizka vsebnost tanina.
• Zelo dobra fermentacija silaæe in πe boljπa
jeπËnost zaradi visoke vsebnosti sladkorja.
• Zelo dobra krma za govedo, ovce in koze.
Lastnosti in tehnologija
• Viπina rastline je nizka (1,2 m) in ne polega.
• Visoka vsebnost beljakovin.
• Oranæno obarvano zrnje.
• Setvena norma 300.000 do 500.000 semen/ha.
• PriporoËena globina setve je 3 cm.
• Medvrstna razdalja 40 do 60 cm.
• Gnojenje 120 kg/ha, 100 kg P2O5/ha, 160 kg
K2O/ha.
• PriporoËeno mehansko varstvo proti pleveli
(Ëesala).
• Potencial za pridelek zrnja do 10 t/ha.
• Pridelki v proizvodnji leta 2009 v povpreËju
8 t/ha.
Dosevki in rastline za
krmo in zeleni podor
Izboljπajo strukturo in znaËilnost tal
Poglavitna naloga dosevkov, ki jih sejemo po spravilu glavnih posevkov, je, da v Ëim veËji meri izkoristijo preostanek æivljenjskega
prostora. Imeti morajo hiter razvoj in dobro prenaπati neugodne
rastne razmere. Zato je zelo pomembno, da dobro izrabimo danosti
posameznih dosevkov in jih izberemo glede na namen uporabe, Ëas
setve, in kar je zelo pomembno, da nam ne povzroËijo negativnih
vplivov (prenos bolezni, πkodljivcev) v kolobarju.
Namen ozelenitve
• PrepreËevanje izpiranja hranil (duπika) v podtalje.
• Varovanje tal pred negativnimi vremenskimi vplivi.
• Pridelava krme za æivali.
• Zmanjπevanje zapleveljenosti.
• Vezava duπika iz zraka (metuljnice).
• VeË æivljenja v tleh.
Pozitivne lastnosti dosevkov
• Razπiritev kolobarja.
• Izboljπanje bilance humusa.
• Boljπa struktura tal.
• VeËja vezava vode in hranil.
• VeËja zraËnost tal.
• Zmanjπana vetrna in vodna erozija.
• Izboljπanje krmne bilance na kmetiji.
• Bogata Ëebelja paπa v jesenskih mesecih.
• Moænost direktne setve glavnega posevka.
• Lepπi izgled krajine.
• Moænost uporabe biomase za proizvodnjo elektriËne energije.
Izbor dosevkov in krmnih rastlin
DOSEVKI
Vrsta / sorta
»as setve
Setvena
norma v
kg/ha
PriporoËila
Opombe
Ajda BAMBY*
15. majaavgust
70-80
P
Izredna medovitost, kratka vegetacija - zacveti po 4
tednih, nadpovpreËni pridelki.
Proso*
KORNBER©KO
15. majaavgust
30-40
K
Vodilna sorta pri nas in v Evropi. Primerna za suπna
obmoËja.
Inkarnatka
INKARA, KARDINAL
julij-15.
september
15-30
P, K, ZEL
Enoletna detelja z velikimi pridelki zgodaj spomladi.
PriporoËamo setev z mnogocvetno ljuljko.
Lucerna
GEA
marec-april,
julij-avgust
25-30
K, ZEL
Je kraljica med deteljami, zaradi visoke vsebnosti
beljakovin v krmi. Zelo primerna za lahka tla.
»rna detelja
KVARTA, POLJANKA
marec-april,
julij-avgust
20-25
P, K, ZEL
Za srednje teæka, blago kisla tla. Primerna za samostojno
setev ali v meπanicah s travami.
Bela detelja
HUIA
marec-april,
julij-avgust
10-15
K, ZEL
Dobro prenaπa gaæenje, uporabljamo jo v meπanicah s
travami.
Graπica panonska
BETA
julij-avgust
100-130 P, K, ZEL
Uporabljamo jo v kombinaciji z mnogocvetno ljuljko ali
æiti in inkarnatko.
Mnogocvetna ljuljka
LIPO, TARANDUS
julij-avgust
30-50
P, K, ZEL
Tetraploidna sorta z viπjim odstotkom kakovostne listne
mase in suhe snovi.
Trpeæna ljulka
ILIRKA, TIVOLI, PIMPERNEL
marecapril,
avgust-15.
september
30-40
K, ZEL
Najbolje prenaπa gaæenje, primerna tudi za intenzivno
koπno-paπno rabo kot meπanica veË sort - AGROSAAT 3.
Pasja trava
TANDEM
marec-april,
avgust-15.
september
20-22
K, ZEL
OdliËna izbira za lahka tla z dobro prilagodljivostjo na
suπo.
Sudanska trava
PIPER, SUSU
maj-julij
20-30
P, K
Primerna za suπna obmoËja, neprezimna. Minimalna
viπina rastline ob koπnji je 70 cm.
Krmna ogrπËica
STAR©KA
julijseptember
10-15
P, K ZEL
Bogata beljakovinska krma za pozne dni v oktobru in
novembru. Je prezimna.
Oljna redkev
COLONEL
julij-avgust
25-30
P
Neprezimna s protinematodnim delovanjem. Primerna
kot strniπËni dosevek pred krompirjem.
Oljna redkev
SILETINA
julij-avgust
25-30
P
Neprezimna, priporoËamo gostejπo setev.
Bela gorjuπica
MAXI, VERONIKA
julij15. avgust
20-25
P
S pravoËasno setvijo uniËuje nematode v tleh. Je
neprezimna sorta in zelo primerna za setev pred
krompirjem.
Facelija
VETROVSKA
junij-avgust
10-16
P
Je neprezimna in odliËna Ëebelja paπa. Moæna setev v
kombinaciji z inkarnatko.
StrniπËna repa*
KRANJSKA OKROGLA
julij
2-3
K
Primerna za kisanje in za krmo æivali. Je bogata z vitamini
in odporna na nizke temperature.
Legenda: P = podor, K = za krmo æivalim, ZEL = primerna za zimsko ozelenitev njiv (KOP)
* - uporabna tudi za ljudsko prehrano
DOSEVKI
»lanek
Setev strniπËnih
dosevkov
Joæica BeraniË
lovanje strniπËnih dosevkov, namenjenih za:
- Ëloveπko prehrano (ajda, proso,
strniπËna repa),
- za krmo æivini (mnogocvetna ljuljka, metuljnice, meπanice trav in detelj, sudanska trava),
- za zeleni podor (bela gorjuπica,
oljna redkev, facelija) ali
Od uvedbe ukrepa ozelenitve, ki - za prezimne dosevke za ozeleje znotraj kmetijskih subvencij po- nitev (krmna ogrπËica, trave, mesebej plaËan ukrep, se je obseg tuljnice, meπanice ...).
setev in s tem povezane ozelenitve
njivskih povrπin bistveno poveËal. StrniπËni dosevki za prodajo
Kmetovalci ugotavljajo, da lahko pridelka (træno pridelavo)
z ustrezno izbranim dosevkom in »e æelimo v istem letu poæeti in
tehnologijo veliko pridobijo. Ob prodati πe en pridelek, lahko izbineustreznem izboru in tehnologiji ramo med ajdo in prosom, ki sta
pa lahko naredijo precej πkode. Zato namenjena za Ëloveπko prehrano.
je smotrno povdariti nekaj koristnih Oba dosevka sta dokaj nezahtevna
za pridelavo. Po spravilu glavnega
nasvetov.
posevka tla Ëimprej obdelamo in
Pri setvi strniπËnih dosevkov mora- tudi Ëimprej posejemo. Pri ajdi je za
mo najprej poznati njen namen. Po doseganje visokih pridelkov zaæelespravilu æit ter zgodnjega krompirja no, da setev opravimo æe v juniju.
lahko v naπih pridelovalnih razme- Posevka ajde in prosa imata na njirah te povrπine izkoristimo za pride- vah Ëistilno funkcijo, saj z gostoto in
V Sloveniji vsako leto posejemo
okoli 35.000 hektarov njivskih
povrπin s pπenico, 20.000 hektarov z
jeËmenom ter skupaj 5.000 hektarov
s tritikalo, ovsom in ræjo. Vsako leto
je torej poæetih okrog 60.000 hektarjev njivskih povrπin, ki so na razpolago za setev strniπËnih dosevkov.
hitro rastjo prepreËujeta vznik in razvoj plevelov, ki rabijo za svoj razvoj
svetlobo. Oba posevka, sploh proso,
sta tudi zelo odporna na suπo.
StrniπËna repa se prideluje v
glavnem za kisanje. Zaradi drobnega semena moramo tla zelo dobro pripraviti in posevek v primeru
suπnega vremena povaljati. Ima
zelo skromne zahteve za tla in vremenske pogoje.
StrniπËni dosevki,
namenjeni krmi
Pridelava strniπËnih dosevkov za
krmo domaËim æivalim je sploh na
govedorejskih kmetijah zelo pogosto izvajan ukrep. Izbira rastlin je
precejπna, najpogostejπe so trave
in detelje ter njihove meπanice, ki
jih lahko pridelujemo razliËno dolga obdobja.
Zelo pogosto v ta namen pridelujemo mnogocvetno ljuljko, ki
je enoletna prezimna trava in da
DOSEVKI
obilne ter kakovostne pridelke
krme. V naslednjem letu za njo,
po prvi koπnji, pogosto spomladi
posejemo koruzo. Pridelovalci
se pri tem pogosto sreËujemo z
zelo teæko obdelavo tal in slabimi
rastnimi razmerami za koruzo. To
je mogoËe izboljπati, Ëe semenu
mnogocvetne ljuljke dodamo deteljo inkarnatko ali pa Ërno deteljo
v 50-odstotnem deleæu. Detelja z
globokimi koreninami rahlja zemljo
in omogoËa laæjo pripravo zemlje.
Z vezavo duπika iz zraka pa pripomore k πe ekonomiËnejπi pridelavi
krme, saj detelje same veæejo duπik
iz zraka. Z vkljuËitvijo detelje se
poveËa tudi odpornost posevka na
suπo.
Pri setvi veËletnih meπanic, glede
vkljuËevanja detelj v meπanice,
ravnamo enako kot pri enoletnih
z mnogocvetno ljuljko. »e imamo veËletno travinje, izbiramo
meπanice s Ërno deteljo, ki je veËletna detelja. DTM (deteljno-travne
meπanice) nam dajo velike, kakovostne, zanesljive in ekonomiËne
pridelke.
Optimalni Ëas za setev travinja
(trav, detelj in njihovih meπanic),
ne glede na to, kako dolgo ga bomo
pridelovali, je πele od sredine avgusta naprej. Izjemoma v letih, ko
je dovolj padavin v juliju, se obnese
tudi tako zgodnja setev. Pravzaprav
so veËji problem izjemno visoke
temperature zraka, ki nam pogosto
uniËijo mlade vznikajoËe rastline,
kot samo pomanjkanje vlage.
Sudanska trava je rastlina, ki se odliËno obnese tudi v bolj suπnih obdobjih. Posejemo jo takoj po spravilu
æita, priËakujemo pa lahko eno obilno spravilo odliËne krme za govedo.
Sudanska trava ni prezimna.
StrniπËni dosevki za zeleni podor
StrniπËni dosevki za zeleni podor
so najpogosteje oljna redkev in
bela gorjuπica, ki naredijo ogromno mase, globok koreninski sistem,
ne prezimijo ter niso primerni za
prehrano æivali. Posebno pozornost
moramo nameniti sortam, ki imajo
protinematodno delovanje. Takπne
sorte uniËijo nematode v tleh tako,
da se πkodljivec prisesa na koreninski sistem in tam propade. Potekajo
pa tudi raziskave o vplivu teh rastlin na zmanjπanje prisotnosti talnih πkodljivcev, πe posebej strun,
oziroma celo na njihovo uniËenje s
pridelovanjem le-teh.
Setev priporoËamo πele avgusta,
ker prezgodnja setev lahko povzroËi, da posevek jeseni semeni in se
nam lahko pojavlja naslednje leto
kot plevel v glavnem posevku.
»e bi s temi kulturami æeleli izvesti
tudi ukrep ozelenitve, se po naπih
izkuπnjah najbolje obnese setev
skupaj z inkarnatko (pol semena
inkarnatke, pol bele gorjuπice). Bela
gorjuπica Ëez zimo propade, inkarnatka pa ostane in nam obogati tla
z duπikom za naslednji posevek.
Facelija je zanimiva predvsem kot
Ëebelja paπa. Posevek facelije ne
prezimi, za ozelenitev ga lahko
kombiniramo podobno kot pri beli
gorjuπici z inkarnatko.
Prezimni dosevki za ozelenitev
VËasih iπËemo rastlino, namenjeno
zgolj ozelenitvi in bo v spomladanskem Ëasu pred setvijo glavne
kulture podorana. Kmetovalci za te
namene pogosto iπËejo najcenejπe
naËine pridelave po izboru poljπËin
in tehnologije. Takπno pridelovanje
dosevkov pa v spomladanskem
Ëasu povzroËa veliko nezadovoljst-
va pri pridelovalcih, ki pozabljajo,
da vsaka kultura, Ëetudi jo sejemo
samo za ozelenitve, potrebuje
hranila. »e jih ne damo, nam posevek zemljo siromaπi v hranilih
in strukturi, kar se nadalje odraæa
pri naslednjem, glavnem posevku.
Zelo pogosto za take setve uporabljajo krmno ogrπËico, razna æita
in mnogocvetno ljuljko. Bistveno
boljπa izbira za takπne ozelenitve,
ki jo priporoËamo tudi mi, je detelja inkarnatka. Na prvi pogled
je stroπek semena viπji (ali pa tudi
ne), vendar nam v zemlji pusti vrsto
pozitivnih uËinkov; in poglavitna
sta, da postane struktura tal bolj
ugodna, in ker veæe duπik iz zraka,
ni potrebno gnojenje z duπikom
(za naslednji posevek ga v tleh ostane 60 do 120 kg/hektar, odvisno
od Ëasa zaoravanja). Kot smo æe
zapisali, lahko inkarnatko za ozelenitev kombiniramo z neprezimnimi
dosevki, kot so bela gorjuπica, oljna redkev in facelija, ki imajo prav
tako πtevilne pozitivne lastnosti.
In na prvi izraËun najdraæja ozelenitev lahko postane najcenejπa, ko
seπtejemo vse nadaljnje pozitivne
uËinke, ki se odrazijo pri naslednjem glavnem posevku.
Za konec pa ...
Setev strniπËnih dosevkov ima
πtevilne prednosti, daje pa nam
tudi veliko moænosti, ki se lahko
prepletajo med seboj. Pomembno
je, da strniπËa Ëimprej obdelamo
in ko je za posamezne dosevke
primeren Ëas, jih posejemo ter jih
nadalje pridelujemo z ustrezno tehnologijo. Pridelava dosevkov naj bo
na prvem mestu prilagojena proizvodnji oziroma potrebam kmetijskega gospodarstva, na drugem
mestu ukrepom kmetijskih subvencij in πele na tretjem ceni oziroma
stroπkom pridelave.
Jara in ozimna æita
ALI STE VEDELI?
“Da so se na obmoËjih z zadostno koliËino vlage razvila
æita z viπjo slamo, kar pomeni, da je klas bolj oddaljen
od vlaænih tal in laæje preæivi in da so se na obmoËjih s
suho klimo razvila niæja æita z veË drobnejπimi zrni, kar
jim daje veËjo moænost preæivetja.
Da æita prehajajo iz faze razraπËanja v fazo kolenËenja,
ko je dan daljπi kot noË.
Da za pridelek 9 ton pπenice na hektar zadostuje pri
nekaterih sortah æe 500 klasov/m2, da to pomeni 20.000
zrn/m2, 40 zrn/klas, z absolutno maso 45g.”
JARA
ÆITA
OZIMNA
ÆITA
Jari pπenici
XENOS
TRAPPE
Jari jeËmen
FELICITAS
Jari oves
EFESOS
Ozimne pπenice
Premium
pπenice izboljπevalke
RENAN
Kruπne
pπenice standardna
kakovost
ALIXAN
ELEMENT
XENOS
KERUBINO
Krmne
pπenice
WINNETOU
CHEVALIER
BOREALE
AKROPOLIS
MELODICA
Ozimna tritikala
SW TALENTRO
Ozimni oves
WILAND
Ozimna ræ
CONDUCT
GUTTINO
Ozimna pira
OSTRO
JARA
ÆITA
Jari pπenici
Premium kakovost
Xenos
Trappe
• Presevna pπenica s Ëasom setve od oktobra do
• Jara pπenica velikih pridelkov.
• Tipa golica.
• Primerna za vsa pridelovalna podroËja.
• Zelo dobra tolerantnost na fuzarij klasa.
• Dobro tolerantnost na bolezni, v Ëasu razraπËanja
aprila.
• Zgodnja do srednje zgodnja.
• Tip golica.
• Primerna je za suπnejπa obmoËja.
• Dobro odporna na nizke temperature.
Jari jeËmen
Jari oves
Dvoredni jeËmen
Ko priËakujete pridelek in kakovost
Felicitas
Efesos
• Zelo rodovitna sorta z izjemnim pridelkom zrnja.
• PriporoËena za vsa pridelovalna podroËja jarega
• Sorta, ki je nadomestila expander.
• Izkazuje veËjo stabilnost in πe nekoliko veËji
jeËmena.
• OdliËno zdravstveno stanje in stabilnost pridelka.
• Niæje rasti od sorte elisa, dobro odporna na
poleganje.
• OdliËna krmna vrednost zrnja.
priporoËamo uporabo fungicida proti listni
pegavosti (Septoria tritici).
pridelek od sorte expander.
• Zgodnja, izredno rodna sorta ovsa z rumeno
obarvanim zrnom.
• Primeren za vsa pridelovalna obmoËja.
Pregled jarih æit in
tehnologija pridelave jarih æit
Vrsta / sorta
Viπina
rasti
OdporSploπna
nost na
odporpoleganje nost na
bolezni
AT zrna
vg
»as
setve
©t. kaljivih zrn/m2
zgodnja
+++
+++
+++
40-45
Takoj,
ko je
mogoËe
380-430
190-220
pridelek
srednje
zgodnja
+++
+++
+++
39-44
Takoj,
ko je
mogoËe
400-420
200-240
-
izjemen
pridelek
zrnja
srednje
zgodnja
++
+++
+++
45-50
Takoj,
ko je
mogoËe
350-400
180-220
-
za vsa
prid.
obmoËja
srednje
zgodnja
+++
++++
++++
30-35
Takoj,
ko je
mogoËe
380-450
130-150
Tip
klasa
Kakovostna
skupina
Posebnosti
Zrelost
XENOS
G
premium
presevna
TRAPPE
G
kruπna
FELICITAS
D
EFESOS
JARA
ÆITA
KoliËina semena v
kg/ha
Tip klasa: R = resnica, G = golica, D = dvoredni / Viπina rasti: ++ = srednje nizka, ++++ = visoka / Odpornost na poleganje in bolezni: +++ = odporna, ++ = manj odporna
Varstvo
V jarih posevkih se praviloma ne pojavlja srakoperec (pahovka), zato lahko izbiramo med
cenejπimi herbicidi. »e æelimo doseËi velik pridelek z dobro hektolitrsko maso, je ena do
dvakratna uporaba fungicida pri pridelavi pπenice obvezna. Pri pridelavi jarih æit moramo
posvetiti pozornost πkodljivcem, predvsem listnemu strgaËu, ki nam lahko uniËi posevek
v nekaj dneh.
Gnojenje
Jara pπenica, jari jeËmen, jari oves
3
2
1
10-13 21
Jari
oves
Jari
jeËmen
Jara
pπenica
0
25
29
Gnojenje
z duπikom
Gnojenje
z duπikom
Gnojenje
z duπikom
30
31 32
37
49
51
59
61-69
Osnovno gnojenje
ob setvi:
100-120 kg/ha P 2 O 5
130-180 kg/ha K 2 O
1. obrok:
2. obrok:
3. obrok:
duπik 60-90 kg/ha ob setvi ali do zaËetka razraπËanja
duπik 30-50 kg/ha ob zaËetku kolenËenja
duπik 60-90 kg/ha ob klasenju
Osnovno gnojenje
ob setvi:
50-80 kg/ha P 2 O 5
100-170 kg/ha K 2 O
1. obrok:
2. obrok:
duπik 40-60 kg/ha ob setvi ali do zaËetka razraπËanja
duπik 40-60 kg/ha ob koncu razraπËanja, v zaËetku kolenËenja
Osnovno gnojenje
ob setvi:
60-100 kg/ha P 2 O 5
120-170 kg/ha K 2 O
1. obrok:
2. obrok:
duπik 50-60 kg/ha ob setvi
duπik 30-60 kg/ha med kolenËenjem
OZIMNA
ÆITA
Ozimne premium pπenice izboljπevalke
Za mlinsko industrijo
S svojim genetskim potencialom dosegajo najviπje kakovostne kriterije za mlinsko industrijo.
Renan
Element
• Premium kakovost.
• Visok potencial rodnosti.
• Primerna za intenzivno pridelavo.
• Zgodnja sorta, tip resnica.
• Zelo tolerantna na bolezni listov, stebla in klasa.
• Izboljπevalka, ko je kakovost odloËilna.
• Zelo visoki pridelki na vseh tipih tal, tudi na lahkih.
• Zelo dobro odporna na suπo in pπeniËno rjo.
• Srednje visoka rastlina, dobro odporna na
poleganje.
• Tip resnica.
• Hiter mladostni razvoj, dolga faza polnjenja zrnja
in stabilni pridelki.
Ozimne kruπne pπenice standardna kakovost
Za samostojno meljavo
Imajo niæji kakovostni potencial od izboljπevalk, primerne so kot pπenice za samostojno meljavo. Praviloma
so pri pridelavi manj zahtevne.
Alixan
Xenos
• Rekorden pridelek zrnja brez konkurence.
• Potencial za zelo visoke pridelke; na ravni
• Presevna pπenica za setev v jeseni in spomladi.
• Zgodnja do srednje zgodnja sorta, tip klasa - golica.
• PriporoËamo za nekoliko poznejπe jesenske setve.
• Polintenzivna sorta.
krmnih pπenic.
• V povpreËju B-kakovost.
• Zgodnja sorta, primerna tudi za suπnejπa obmoËja.
• Tip klasa - golica, z velikim πtevilom zrn v klasu.
• Nizka rastlina, zelo dobro odporna na poleganje.
• Srednje dobra prezimitev posevka.
OZIMNA
ÆITA
Kerubino
• Nadgradnja sorte PROFIT - viπji pridelek, enaka kakovost, podoben izgled.
• Kombinacija visokih pridelkov in kakovosti na vseh tipih tal.
• Pπenica odliËne kruπne kakovosti A-B.
• Srednje visoka rastlina tipa golice.
• Kerubino je sorta, ki je zaradi dobre prezimitve in kompenzacijske sposobnosti razraπËanja primerna
tudi za pozne setve.
Ozimne krmne pπenice
Za poljedelsko-æivinorejske kmetije
So sorte z zelo velikimi pridelki zrnja in niæjo pekarsko kakovostjo. Ta skupina je æe pridobila svoje mesto na
poljedelsko-æivinorejskih kmetijah.
Winnetou
Chevalier
• Tip klasa - golica.
• Dosega pridelke novih dimenzij - tudi Ëez 10 ton/ha.
• PriporoËljiva za teæji tip tal.
• Sorta je dobro odporna na poleganje.
• Dobro prenaπa poznejπe setve in dobro prezimi.
• Poznejπa kruπna pπenica s stabilnim, izjemno
velikim pridelkom.
• Dobra kakovost, z visoko vsebnostjo beljakovin,
•
•
•
stabilnim padajoËim πtevilom in visokim
hektolitrom.
Srednje visoka slama in dobra odpornost na
poleganje!
OdliËna odpornost na bolezni lista in klasa!
Dobra toleranca na suπo, dobro prezimi.
OZIMNA
ÆITA
Ozimni jeËmen
Velika krmna vrednost
Boreale
Akropolis
• Dvoredni ozimni jeËmen.
• Predstavlja nove dimenzije v koliËini pridelka.
• Izjemna energetska vrednost zrnja, debelo zrnje.
• Zgodnja zrelost.
• Stabilen v pridelku, dobro odporen na poleganje
• ©tevilka ena med veËrednimi jeËmeni v Sloveniji.
• Debelo zrno, primerljivo z dvorednimi jeËmeni.
• Za vsa pridelovalna obmoËja, tudi za manj ugodna
in sneæno plesen.
• Primeren za vsa pridelovalna obmoËja.
laæja tla.
• Konstantno veliki pridelki z visoko vsebnostjo
energije.
• Dobra prezimitev.
Melodica
• OdliËno zamenjuje sorto virgo.
• Dvoredni ozimni jeËmen velikih potencialov.
• Primeren za vsa pridelovalna podroËja.
• Boljπa prezimitev kot sorta virgo.
• Visoka krmna vrednost
• Dobro odporna na bolezni, vendar v intenzivni
pridelavi priporoËamo uporabo fungicida vsaj v
fazi EC 49 - 59.
Ozimna tritikala
Ozimni oves
Izjemna robustnost
Pridelek, kot ga πe niste imeli
SW Talentro
Wiland
• Zelo velik pridelek.
• Zelo primerna za siliranje cele rastline.
• Dobra stabilnost.
• Optimalna za vsa pridelovalna obmoËja.
• Tudi za bolj ekstenzivne lege.
• Robustna rastlina - dobra prezimitev.
• Ozimni oves, primeren za ozelenitev (KOP).
• Primeren za vsa pridelovalna obmoËja - razen za
podroËja z moËno golomrazico.
• V normalnih razmerah dozori 7-10 dni po ozimnem
jeËmenu.
• Visoka rastlina, ki dosega visoke in kakovostne
pridelke zrnja.
Ozimna ræ
OZIMNA
ÆITA
Stabilno padno πtevilo
Conduct
Guttino
• Najrodovitnejπa sorta ræi v Avstriji.
• Primerna za vsa pridelovalna obmoËja.
• Visoko padno πtevilo (FN) ob æetvi.
• Prilagodljiv Ëas setve - hiter spomladanski razvoj.
• Dobra stabilnost.
• Velik pridelek slame.
• Hibridna ræ.
• Dobra opraπitev.
• Dobra stabilnost pridelka in kakovosti
(predvsem FN).
• Niæja slama - dobro odporna na poleganje.
• Nizka setvena norma 70-100 kg/ha.
FORMULA
Potrebno koliËino semena
na hektar izraËunamo po
sledeËi formuli:
Ozimna pira
πt. kaljivih zrn/m2 x AT zrnja v g
kaljivost (v povpreËju 95 %) x
ËistoËa (v povpreËju 99,5 %)
Za ekoloπko pridelavo
Ostro
• Zelo primerna za ekoloπko pridelavo.
• Seme z visoko absolutno maso.
• Ne priporoËamo ga na moËno gnojenih tleh.
• Ni zahtevna za pridelavo.
=
kg/ha semena +
predvidene poljske
izgube
OZIMNA
ÆITA
Pregled ozimnih æit
Vrsta / sorta
Tip
klasa
Kakovostna
skupina
Posebnosti
Zrelost
Viπina
rasti
OdporSploπna
nost na
odporpoleganje nost na
bolezni
AT zrna
vg
»as
setve
©t. kaljivih zrn/m2
KoliËina semena v
kg/ha
RENAN
R
kakovost
in
pridelek
presevna
zgodnja
++
++++
++++
46-52
10.-20.
oktober
350-400
180-220
ELEMENT
R
XXL
kakovost
pridelek
zgodnja
++++
+++
++++
46-52
10.-20.
oktober
330-400
160-220
ALIXAN
G
kruπna
XXL prid.,
nizka
slama
zgodnja
++
++++
+++
37-42
10.-25.
oktober
300-400
160-220
XENOS
G
kruπna
presevna
zgodnja
+++
++
+++
40-45
20.1010.11.
360-380
160-220
KERUBINO
G
kruπna
kakovostna robustna sorta
srednje
zgodnja
+++
++++
+++
42-45
10.-20.
oktober
330-380
160-220
CHEVALIER
G
kruπna
XXL prid.,
srednje
odporna
pozna
na bolezen
+++
++++
++++
36-40
10.-20.
oktober
340-380
180-220
WINNETOU
G
krmna
XXL
pridelek
pozna
++++
+++
++++
36-40
15.-25.
oktober
300-360
180-220
BOREALE
D
XXL prid.,
in energija
srednje
pozna
++
++++
46-52
25.9.10.10.
300-350
160-210
AKROPOLIS
V
pridelek
in
energija
srednje
pozna
++++
++++
44-48
25.9.10.10.
350-370
160-200
MELODICA
D
pridelek
+ krmna
vrednost
srednje
pozna
++
++++
47-52
25.9.10.10.
300-350
160-210
SW
TALENTRO
pridelek
srednja
+++
++++
42-46
25.9.10.10.
320-380
150-200
WILAND
primeren
za ozelenitev
zgodnja
++++
++++
25.9.10.10.
280-350
100-150
CONDUCT
prid., hiter
spomladan- srednja
ski razvoj
+++
++++
42
25.9. 10.10.
300-380
140-190
GUTTINO
izjemenprid.,
stabilna
kakovost
srednje
pozna
++
++++
32-40
25.9.10.10.
220-250
3 vreËe na ha*
OSTRO
primerna
za EKO
pridelavo
srednja
++++
++++
1.10.30.10.
200-220
Tip klasa: R = resnica, G = golica, D = dvoredni / Viπina rasti: ++ = srednje nizka, ++++ = visoka / Odpornost na poleganje in bolezni: +++ = odporna, ++ = manj odporna
Podatki o AT in kaljivosti semena po partijah so dostopni na naπi spletni strani www.agrosaat.si
* Opomba: vreËa 850 mk
Sodobne sorte æit zahtevajo
sodoben tehnoloπki pristop
OZIMNA
ÆITA
Poleg Izbire dobre sorte in ustrezne zaπËite proti boleznim, πkodljivcem in plevelom je
gnojenje kljuËnega pomena za dober in kakovosten pridelek æita. Od vseh hranil pridelek
najbolj reagira na duπik (N). Seveda ne smemo zanemariti dobre zaloæenosti tal s fosforjem in kalijem, ustrezne reakcije tal, v zadnjem Ëasu pa vse bolj poudarjamo pomen
mikroelementov, predvsem ævepla. Z æveplom (S) priporoËamo gnojenje 1/6 koliËine kot
z mineralnim duπikom (20-30kg S/ha). Æveplo je pomemben element pri gradnji vsake
celice, vpliva na koliËino in kakovost pridelka (vsebnost beljakovin), vitalnost rastline …
Okvirne norme gnojenja z osnovnimi hranili, glede na vrsto so podane v preglednici.
Dejstvo je, da moramo gnojenje æit prilagoditi kolobarju ter zaloæenosti tal. Gnojenje
z duπikom razdelimo v veË obrokov (2-3). Poznati moramo rast in razvoj æit, da znamo
prilagoditi ustrezen odmerek koliËinsko in Ëasovno.
1. obrok vpliva na razraπËanje æita, odmerek duπika (N) prilagodimo glede na æeleno
gostoto posevka.
2. obrok vpliva na dolæino klasa (na suπnih obmoËjih opravimo gnojenje nekoliko
prej - v fazi EC 29).
3. obrok vpliva na absolutno maso zrnja ter kakovost pridelka (beljakovine).
Ozimna
tritikala,
ræ, oves
Ozimni
jeËmen
Ozimna
pπenica
Predvsem pri visokorodnih sortah pπenice (alixan, chevalier, grandios) se v praksi dogaja,
da gnojimo s premajhnimi odmerki duπika (N), ki ga praviloma namenimo kakovosti.
Rastlina ga lahko porabi za pridelek, ne pa za kakovost. Da bi se izognili niæji vsebnosti
beljakovin, priporoËamo, da gnojite z zgornjimi vrednostmi odmerka duπika. Duπik mora
biti rastlini polno dostopen 14 dni po cvetenju. Da bi se izognili tudi prepoznemu delovanju
duπika (N), na suπnih obmoËjih priporoËamo, da opravite 3. dognojevanje s KAN-om æe v
fazi zastaviËarja EC 39. Na teæjih tleh pa priporoËamo æe uporabo foliarnih gnojil skupaj
s fungicidi za zaπËito klasa. Zelo pomembno je, da znamo oceniti priËakovan pridelek in
temu prilagodimo koliËino hranil. Orientiramo se tudi po analizah, predvsem za drugo in
tretje dognojevanje opravimo hitre rastlinske nitratne teste, ki ne predstavljajo bistvenega
stroπka pridelave. Preobilni 2. in 3. odmerek delujeta negativno na razvoj rastline ter samo
dozorevanje slame. Ustrezno gnojenje z duπikom ima bistven vpliv na koliËino in kakovost
pridelka sodobnih sort æit. Zanemariti ne smemo tudi gnojenja z zelo pomembnim mikroelementom æveplom. V preteklosti je veljalo, da ga rastline dovolj dobijo iz onesnaæenega
ozraËja, kar pa danes ne velja veË. Zaæeleno je dodajanje v obliki mineralnih gnojil
(duπik + æveplo).
Gnojenje
z duπikom
Gnojenje
z duπikom
Gnojenje
z duπikom
Pri normalni zaloæenosti tal priporoËamo gnojenje z osnovnimi
hranili (duπik skupaj z dognojevanjem) v odmerku:
100-140 kg/ha P 2 O 5
130-180 kg/ha K 2 O
120-170 kg/ha N
1. obrok: zgodaj spomladi (EC 21/25)
2. obrok: med 1. in 2. kolencem (EC 31/32)
3. obrok: zaËetek klasenja (EC 49/51)
50-70 kg/ha
30-50 kg/ha
30-50 kg/ha
70-90 kg/ha P 2 O 5
120-170 kg/ha K 2 O
120-170 kg/ha N
30-60 kg/ha
30-50 kg/ha
30-50 kg/ha
70-90 kg/ha P 2 O 5
120-150 kg/ha K 2 O
100-140 kg/ha N
50 kg/ha
20-40 kg/ha
0-40 kg/ha
Ozimna pπenica, ozimni jeËmen,
ozimna tritikala, ræ, oves,
pira
3
2
1
0
10-13 21
25
29
30
31 32
37
49
51
59
61-69
OZIMNA
ÆITA
Rezultati poskusov æetve ozimnih æit
Leto 2010
Dolenjska
6.669
7.695
4.910
4.080*
Kmetijski zavod MB, sr. teæka tla
4.080*
Stanislav Vajs, sr. teæka tla
7.188
10.574
Biotehniπka πola RakiËan, lahka tla
6.474
7.176
Panvita kmetijstvo, lahka tla
6.076
7.395
Boπtjan Krauthaker, lahka tla
5.362
6.100
©tefan Kranjec sr. teæka tla
7.121
9.445
Kmetijski zavod CE, lahka tla
6.734
Damijan ©eme, teæka tla
4.382
Joæe Stariha, teæka tla
5.250
Viktor Jagodic, sr. teæka tla
Osr. Slo.
Kmet. zavod LJ KPC Jablje, lahka tla
7.704
8.083
4.660
8.044
9.574
8.239
7.417
6.775
7.020
5.950
5.710
5.332
8.599
8.929
6.825
6.062
7.215
6.780
6.899
6.846
5.739
8.251
7.468
6.195
5.513
6.195
6.505
6.148
7.598
7.198
7.721
8.080
7.555
7.372
5.666
6.800
6.277
5.243
5.185
7.532
5.755
6.332
Peter Hostnik, sr. teæka tla
Gorenjska
5.430
PovpreËje:
PROFIT
7.185
7.014
WINNETOU
KERUBINO
6.385
Joæef Lah, teæka tla
GRANDIOS
CHEVALIER
8.410
7.110
XENOS
ALIXAN
9.842
RENAN
9.081
6.573
6.720
7.000
6.090
8.910
7.377
8.882
8.390
6.445
6.533
6.060
6.056
WILAND
Savinjska
8.223
Zvonko BeraniË, sr. teæka tla
TALENTRO
Pomurje
7.293
ELEMENT
©tajerska
LUDVIG
Ozimna pπenica:
5.800
Pomurje
Savinjska
7.685
8.290
Kmetijski zavod MB, sr. teæka tla
5.380
5.870
5.180
Robert Æelezinger, teæka tla
4.137
5.313
5.104
6.523
6.459
Biotehniπka πola RakiËan, lahka tla
Gorenjska
Osr. Slo.
7.530
6.440
5.718
4.851
7.605
6.862
Kmetijski zavod CE, lahka tla
6.228
6.364
5.917
6.170
Peter Hostnik, sr. teæka tla
5.292
5.840
5.748
5.627
Joæe Stariha, teæka tla
Dolenjska
PovpreËje:
6.615
VIRGO
Zvonko BeraniË, sr. teæka tla
MELODICA
BOREALE
©tajerska
AKROPOLIS
Ozimni jeËmen, tritikala, oves:
5.800
5.800
Damijan ©eme, teæka tla
7.144
Franci Fon, sr. teæka tla
8.873
Viktor Jagodic, sr. teæka tla
4.725
4.976
Kmet. zavod LJ KPC Jablje, lahka tla
6.142
5.733
7.115
7.086
8.873
6.717
9.478
4.938
6.119
6.937
5.190
6.271
Opomba: Pridelek je preraËunan na 14 % vlage (razen pri: Biotehniπka πola RakiËan, Joæe Stariha in Kmetijski zavod LJ, kjer je podatek poæetega zrnja) in je kg/ha.
Vrtnine
Vse o vrtninah, zeliπËih, cvetlicah,
okrasni trati in gnojilih si lahko
preberete v naπem katalogu:
“Vrtnarski priroËnik”
NaroËite ga lahko na
naπi spletni strani
www.agrosaat.si
ali po telefonu
02 545 94 16 in
031 664 080
Agrosaatova
ekipa
Pomurje
T (Puconci): 02 545 94 16
F (Puconci): 02 545 15 03
T (Hodoπ): 02 559 80 07
F (Hodoπ): 02 559 13 37
©tajerska, Koroπka,
Savinjska
T (Ptuj): 02 795 08 80
F (Ptuj): 02 795 08 81
Osrednja Slovenija,
Primorska, Gorenjska,
Dolenjska
T (Ljubljana): 01 514 00 70
F (Ljubljana): 01 514 00 73
T/F (skladiπËe): 01 788 50 20
©tefan Kranjec
dipl. inæ. kmet
Vodja poslovne enote Puconci
T: 02 545 94 16
M: 041 383 321
Joæica BeraniË
univ. dipl. inæ. kmet
Vodja poslovne enote Ptuj
T: 02 795 08 80
M: 041 380 719
Joæe Mohar
Vodja poslovne enote Ljubljana
T: 01 514 00 80
M: 041 699 695
E: joze. [email protected]
Maja LazareviË
Proizvodnja in program za vrt
T: 02 545 94 17
M: 031 664 080
Robert Æelezinger
Komercialist
T: 02 795 08 80
M: 041 319 020
Andrej Vencelj
Komercialist
T: 01 514 00 70
M: 051 306 063
Stjepan Kauber
Logistika
T: 02 795 08 80
M: 041 380 720
Marko Kavπek
Distribucija
T/F: 01 788 50 20
M: 051 671 805
Franci Lorger
Promotor
T: 02 795 08 80
M: 041 704 798
Franci Fon
Promotor
M: 040 889 646
Boris KlemenËiË
SkladiπËnik
T: 02 545 94 16
M: 031 392 211
Josip Gregorec
Trgovski potnik
T: 02 545 94 17
M: 041 557 883
Joæe Verner
Vodja dodelovalnega
centra Hodoπ
T: 02 559 80 07
M: 051 338 703

Gospodarjev priroËnik

Transcription

Similar documents

P9241 - Pioneer

Letak Moisson - Kmetijska zadruga Ptuj

Gospodarjev priročnik 2010

LG 30.220 LG 30.311 LG 33.87 SHANNON LG 34.90

GOSPODARJEV PRIROČNIK 2014

Preberite članek

KATALOG 2012

Gospodarjev priročnik 2012

in dosevki

prenesi - Saatbau Linz

pravi izbor - SEMEVIT doo

prenesi - Saatbau Linz