Letno poročilo o delu lovske in ribiške inšpekcije za leto 2013

Lovska in ribiška inšpekcija
2013
POROČILO O DELU LOVSKE IN RIBIŠKE INŠPEKCIJE
V LETU 2013
Pripravila:
Igor SIMŠIČ, dr. vet. med., namestnik glavne inšpektorice
Mag. Jernej MAROLT, univ. dipl. inž. gozd.
Letno poročilo
stran
1/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
1. ZAKONODAJA
PODROČJE LOVSTVA
KROVNI ZAKON:
Zakon o divjadi in lovstvu /ZDLov-1/(Ur.l. RS, št. 16/2004, 120/2006 Odl.US: U-I-98/04,
17/2008)
PODZAKONSKI AKTI:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur.l. RS, št. 101/2004)
Odlok o lovsko upravljavskih območijh v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS,
št.110/2004)
Uredba o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju (Ur.l. RS, št.
114/2004)
Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št.
117/2004)
Odlok o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 128/2004)
Pravilnik o vsebini in načinu vodenja katastra lovsko upravljavskih območij, lovišč in
lovišč s posebnim namenom(Ur.l. RS, št. 8/2005)
Pravilnik o vrstah in moči lovskega orožja, načinu zasledovanja ranjene ali obstreljene
živali ter višini škode na divjadi, ki je povzročena s protipravnim lovom (Ur.l. RS, št.
73/2005)
Pravilnik o merilih za finančno ovrednotenje določenih nalog lovskih organizacij (Ur.l.
RS, št. 73/2005)
Pravilnik o lovski izkaznici (Ur.l. RS, št. 4/2012)
Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS
št. 91/2010)
Pravilnik o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno
odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur.l. RS, št. 120/2005)
Pravilnik o organizaciji lovsko-čuvajske službe, o vsebini in pogojih za opravljanje izpita
za lovskega čuvaja ter obliki izkaznice in službenega znaka (Ur.l. RS, št. 120/2005,
79/2006, 17/2011)
Pravilnik o pogojih za opravljanje lovskega izpita in obliki dokazila o opravljenem
lovskem izpitu (Ur.l. RS, št. 3/2006, 37/2007)
Pravilnik o območnih združenjih upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom
(Ur.l. RS, št. 62/2006)
Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviščih (Ur.l. RS,št. 98/2002)
Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ( Uradni list
RS, št. 91/2010)
Uredba o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št.
100/2008
Odlok o gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih območij (2011–2020),
(Uradni list RS št. 87/2012)
Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito posameznih ne lovnih površin pred škodo
od divjadi. (Uradni list RS št. 3/2013)
Letno poročilo
stran
2/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
KROVNI ZAKON:
Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) /ZZZiv-UPB3 / (Ur.l. RS, št. 38/2013)
PODZAKONSKI AKTI:
•
•
•
•
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Ur.l. RS, št. 45/2000, 78/2004)
Pravilnik o pogojih in načinu prevoza živali (Ur.l. RS, št. 86/2000, 108/2000, 64/2001,
16/2002, 3/2003, 67/2005)
Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu (Ur.l. RS, št.
90/2001)
Pravilnik o zaščiti živali pri zakolu (Ur.l. RS, št. 33/2005, 5/2006)
KROVNI ZAKON:
Zakon o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo) /ZON-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 96/2004UPB2, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32)
PODZAKONSKI AKTI:
•
•
•
•
•
•
Uredba o zatočišču za živali prosto živečih vrst (Ur.l. RS, št. 98/2002, 46/2004,
39/2008)
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/2004, 109/2004,
84/2005, 115/2007, 59/2011)
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih
vrstah (Uradni list RS št. 36/2009)
Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave (Ur.l. RS,
št. 87/2005, 17/2006, 21/2007, 23/2008, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32)
Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov rjavi medved (Ursus arctos) in
volka (Canis lupus) (Uradni luist RS št. 104/2013)
Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu (Ur.l. RS, št. 58/2004)
PODROČJE SLADKOVODNEGA RIBIŠTVA
KROVNI ZAKON:
Zakon o sladkovodnem ribištvu /ZSRib/(Ur.l. RS, št. 61/2006)
PODZAKONSKI AKTI:
•
•
•
•
Uredba o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/07)
Uredba o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 52/07)
Uredba o določitvi voda posebnega pomena ter načinu izvajanja ribiškega upravljanja v
njih (Uradni list RS, št. 52/07)
Letno poročilo
stran
3/22
Lovska in ribiška inšpekcija
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
2013
Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah (Uradni list RS, št.
46/07)
Sklep o preoblikovanju Zavoda za ribištvo Ljubljana v Javni zavod za ribištvo Slovenije
(Uradni list RS, št. 31/01, 60/01, 4/05)
Pravilnik o načrtovanju in poročanju v ribištvu (Uradni list RS, št. 18/08)
Pravilnik o ribiškem katastru in evidencah v ribištvu (Uradni list RS, št. 18/08)
Pravilnik o komercialnih ribnikih (Uradni list RS, št. 113/07)
Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za ribogojca (Uradni list RS, št. 99/07)
Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za ribiškega čuvaja (Uradni list RS, št. 99/07)
Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za izvajalca elektroribolova (Uradni list RS, št.
99/07)
Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za ribiškega gospodarja (Uradni list RS, št.
99/07)
Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, št. 99/07)
Pravilnik o pogojih in načinu smukanja prostoživečih domorodnih ribjih vrst (Uradni list
RS, št. 63/2008)
Pravilnik o obliki in vsebini značke in izkaznice ribiškega čuvaja ter poročanju in
vodenju evidenc o opravljanju ribiškočuvajske službe (Uradni list RS, št. 85/08).
Uredba o pravilih ravnanja v zvezi z ukrepanjem ob poginih rib (Uradni list RS št.
91/2009)
PODROČJE MORSKEGA RIBIŠTVA
KROVNI ZAKON:
Zakon o morskem ribištvu /ZMR-2/ (Ur.l. RS, št. 115/2006)
PODZAKONSKI AKTI:
•
•
•
•
•
•
•
•
Uredba o določitvi prekrškov za kršitve določb Uredb Skupnosti s področja skupne
ribiške politike (Ur.l. RS, št. 141/2006)
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o Krajinskem parku Strunjan (Ur.l. RS,
št. 83/2006) popravek Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o Krajinskem
parku Strunjan (Ur.l. RS, št. 83/2006)
Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Ur.l. RS, št.
2/2006)
Pravilnik o prostočasnem ribolovu na morju (Ur.list RS 64/2008)
Uredba o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov (Ur.list RS 54/2008)
Pravilnik o trgovskih imenih rib (Ur.list RS 46/2005)
Odlok o morskem ribištvu (Uradne objave PN 42/87)
Pravilnik o podrobnem označevanju ribolovnih orodij in zagotavljanju trajnostne rabe rib
(Ur.list RS 87/2008)
Letno poročilo
stran
4/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
2. ORGANIZIRANOST IN KADROVSKA SESTAVA
Inšpekcijski nadzor na področju lovstva in ribištva je do septembra 2013 opravljalo15
inšpektorjev, ki so organizirani v sedmih enotah inšpektorata. Poleg vodje lovske in ribiške
inšpekcije, je na področju lovstva opravljalo neposredni inšpekcijski nadzor 10 inšpektorjev,
od tega sedem inšpektorjev tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, dva inšpektorja
sta opravljala inšpekcijski nadzor samo na področju lovstva. Na področju sladkovodnega
ribištva so opravljali nadzor 3 inšpektorji, od tega en inšpektor tudi na področju kmetijske
inšpekcije in en inšpektor na področju lovske inšpekcije. Na področju morskega ribištva so
opravljali nadzor 3 ribiški inšpektorji. Tudi v letu 2013 se je povečalo območje dela
inšpektorjem, predvsem tistim, ki opravljajo delo samo na področju lovske inšpekcije in
gozdarske inšpekcije, katerim so se naloge v letu 2013 bistveno povečale, ostajajo nekatera
območja v Sloveniji, ki nimajo stalnega inšpekcijskega nadzora na področju lovstva in
ribištva. Na območju Primorske opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva,
vodja lovske in ribiške inšpekcije in po potrebi tudi kdo od lovskih inšpektorjev, ki opravljajo
nadzor na ostalih področjih. Na področju Prekmurja pa opravlja občasen inšpekcijski nadzor
na področju lovstva in ribištva inšpektor iz Dravograda. Na obeh področjih se praktično
opravlja inšpekcijski nadzor samo na podlagi prijetih prijav, saj rednega nadzor z obstoječo
kadrovsko zasedbo ni mogoče vzpostaviti, tako stanje je že več kot pet let, kar se odraža tudi
na delu upravljavcev lovišč in ribiških okolišev. Na področju sladkovodnega ribištva lahko
govorimo le o delnem nadzoru tega področja, saj nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo le
trije inšpektorji, od tega le ena inšpektorica, s sedežem v Ljubljani, opravlja nadzor izključno
na področju sladkovodnega ribištva in nadzor na področju morskega ribištva, v delu nadzora
prodaje rib in ribiških proizvodov.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljajo nadzor trije inšpektorji, en inšpektor
opravlja pretežno nadzor na morju, druga dva pa večji del opravlja nadzor prodaje rib in
ribiških proizvodov. Pri nadzoru prodaje rib in ribiških proizvodov sodelujejo tudi vsi
inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo.
Število inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na področju lovske inšpekcije daje navzven videz
dobre kadrovske zasedenosti in dovolj velikega števila inšpektorjev, ki delujejo na tem
področju. Na Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje je največ inšpektorjev, ki imajo
pooblastila za delo na dveh različnih področjih ravno na področju lovske inšpekcije. Taka
razdelitev dela izvira še iz obdobja, ko je področje lovstva urejal zakon iz leta 1976, na
podlagi katerega so bile pristojnosti in delovne obveze lovskih inšpektorjev precej omejene.
Z novo zakonodajo iz leta 2004 so se zahteve in obveznosti do upravljavcev lovišč in do dela
lovskih inšpektorjev zelo povečale. Zlasti veliko povečanje teh zahtev pa je bilo v letu 2009,
saj so bile upravljavcem lovišč v tem letu podeljene koncesijske pravice za upravljanje z
lovišči s podpisom koncesijskih pogodb. Prav tako se je povečal obseg dela gozdarskim
inšpektorjem, občutno prav v letu 2013, ko se je povečal obseg nadzora na področju
prevoznih dokumentov pri prevozu in prodaji lesa. Kadrovska zasedenost na področju dela
lovske inšpekcije je izredno slaba, pomanjkanje lovskih inšpektorjev in posledično manjši
nadzor se že odraža med upravljavci lovišč. Kljub prizadevanju inšpektorjev, ki vršijo nadzor
na področju lovstva, da bi zagotovili celovit inšpekcijski nadzor vseh upravljavcev lovišč,
ugotavljamo, da to praktično ni izvedljivo zaradi kadrovskih omejitev na področju lovske
Letno poročilo
stran
5/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
inšpekcije. Pri posameznih upravljavcih lovišč je inšpekcijski nadzor opravljen samo delno
oz. samo na ozkem delu nalog, ki jih morajo upravljavci opravljati, npr.: vodenje evidenc.
Omejena kadrovska sestava na področju lovske inšpekcije predstavlja dejansko oviro za
opravljanje celovitega nadzora na področju lovstva in se delno že odraža na poslabšanju
stanja na terenu in posledično površnega izvajanja zakonodaje s strani upravljavcev lovišč.
Stalen nadzor in stalno spremljanje upravljavcev lovišč pri izvajanju njihovih obveznosti
zagotavlja urejenost na področju lovstva. Okrnjena kadrovska zasedba na področju lovske
inšpekcije je že predolgo in je kadrovsko pomanjkanje preveliko, da bi jo lahko reševali z
prilagojeno organizacijo dela.
Inšpektorji za sladkovodno ribištvo, ne opravljajo nadzora samo pri upravljavcih ribiških
okolišev, opravljajo tudi nadzor na področju prodaje rib in ribiških proizvodov na celotnem
področju R Slovenije, prav na tem področju pa obstoječe število ribiških inšpektorjev ne
omogoča zadostnega nadzora. Število prodajaln bodisi v večjih trgovskih centrih ali
samostojnih ribarnic je preveliko, da bi celotno delo opravili štirje inšpektorji, če v tem sklopu
omenim še inšpektorja, ki opravlja nadzor na področju morskega ribištva. Nemogoče pa je
pričakovati, da bi trije inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo prisostvovali pri vseh
primerih poginov rib, ki se zgodijo v državi. Relativno veliko je tudi število ribogojnic, ki vršijo
prodajo rib lastne vzreje.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljajo delo trije ribiški inšpektorji, delo je
razdeljeno, en inšpektor opravlja nadzor na morju, druga dva inšpektorja pa poudarek
nadzoru prve prodaje, prodaje in transportu rib in ribiških proizvodov. Mnenja smo, da je za
področje obale in število ribiških plovil in lastnega ulova takšen nadzor in število inšpektorjev,
ki ga opravljajo zadovoljiv. Seveda ne moremo zagotoviti stalne, 24 urne prisotnosti
inšpektorja na morju. Inšpekcijski nadzor na morju ni omejen samo na dopoldanski čas,
temveč se opravlja ob različnih urah in tudi ponoči, občasno tudi v sobotah in nedeljah. Tak
način dela zahteva še posebno angažiranje ribiških inšpektorjev, vendar le na tak način
lahko zagotovimo učinkovit inšpekcijski nadzor na morju. Nekoliko slabši je nadzor ribiške
inšpekcije na ostalem področju Slovenije, če govorimo o nadzoru prodaje rib in ribiških
proizvodov, ki jih nadzirajo ribiški inšpektorji na podlagi zakonodaje s področja ribištva.
Obseg dela na področju nadzora lovstva in ribištva se stalno povečuje, temu obsegu dela pa
ne more slediti kadrovska zasedba delovnih mest in število inšpektorjev, ki delujejo na tem
področju. Večina inšpektorjev, ki opravljajo inšpekcijski nadzor na področju lovstva opravlja
tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, kjer se naloge inšpektorjev in obseg dela na
področju gozdarstva tudi stalno povečuje. Na podlagi naštetih dejstev lahko zaključimo, da
se bo odsotnost inšpektorjev na tem področju dela odražala tudi na urejenosti tega področja.
Še posebej je potrebno opozoriti na premajhen obseg nadzora na področju transporta in
prodaje rib in ribjih proizvodov. Manjši obseg nadzora bo tudi na področju rednih
inšpekcijskih nadzorov upravljavcev ribiških okolišev in upravljavcev lovišč. Na določenih
območjih kjer je izrazit kadrovski primanjkljaj (Primorska, Prekmurje kot najbolj izpostavljena
območja) uspejo ribiški in lovski inšpektorji opraviti inšpekcijske postopke samo na podlagi
prijav inšpekciji, samostojni pregledi pa so se znižali na minimum. Povečuje se obseg dela
na podlagi prijav in zmanjšuje se redni nadzor pri upravljavcih, kar dolgoročno ne pripomore
k urejenosti področja. Zaradi značilnosti dela lovske in ribiške inšpekcije je obseg dela izven
običajnega delovnega časa zelo visok, inšpektorji ga opravijo zgolj z prerazporeditvijo
delovnih ur, brez dodatnih plačil (noč, sobota, nedelja).
Letno poročilo
stran
6/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
3. PREGLED OPRAVLJENEGA DELA
Delo lovske in ribiške inšpekcije v letu 2013:
•
v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o
inšpekcijskem nadzoru:
1714 zapisnikov
201 sklepov
263 odločbe
120 opozoril
Številčni pregled opravljenega dela lovske in ribiške inšpekcije na podlagi Zakona o
splošnem upravnem postopku in Zakona o inšpekcijskem nadzoru:
Leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Št. zapisnikov
1154
1057
1224
1329
1060
1107
1345
1504
1714
Št. sklepov
94
103
85
100
365
386
304
254
201
Št. odločb
108
95
77
116
103
123
147
162
263
Št. opozoril
71
71
75
52
70
70
57
63
120
Št. skupaj
1427
1326
1461
1597
1598
1686
1853
1983
2298
skupaj
2500
2000
1500
skupaj
1000
500
0
2005
Letno poročilo
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
stran
7/22
Lovska in ribiška inšpekcija
•
2013
v skladu z Zakonom o prekrških:
149 opozoril
64 opominov
44 plačilnih nalogov - globa
129 odločb - globa
43 predlogov za uklonilni zapor
36 zahtevkov za izterjavo – DURS
26 vloženih zahtevkov za sodno varstvo
Številčni pregled nekaterih izrečenih ukrepov lovske in ribiške inšpekcije na podlagi Zakona o
prekrških od leta 2005, ko je lovska in ribiška inšpekcija postala prekrškovni organ:
Št.
opozorila ZP
71
2005
134
2006
116
2007
166
2008
93
2009
125
2010
172
2011
104
2012
149
2013
ZP – Zakon o prekrških
leto
Letno poročilo
Št.
opomin ZP
51
63
57
91
89
139
106
150
64
Št.
PN - globe ZP
60
80
82
65
5
29
24
30
44
Št.
Odl. - globe ZP
31
52
91
100
137
215
162
171
129
Št.
ukrepov ZP
213
329
346
422
324
508
464
455
386
stran
8/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
skupaj
600
500
400
300
skupaj
200
100
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Lovska in ribiška inšpekcija je v letu 2013, v skladu z Zakonom o prekrških izrekla 237
ukrepov brez opozoril. Vloženih je bilo 26 zahtevkov za sodno varstvo, kar predstavlja 11%
od izrečenih ukrepov. Zaradi neplačila glob je bilo podanih 43 predlogov za uklonilni zapor,
kar predstavlja nekaj več kot 18% izrečenih ukrepov v skladu z zakonom o prekrških.
Vloženih je bilo tudi 36 predlogov za izterjavo zaradi neplačila izrečenih obveznosti, kar
predstavlja nekaj več kot 15% od izrečenih ukrepov brez opozoril. Od 237 izrečenih ukrepov
brez opozoril na podlagi Zakona o prekrških se jih 105 ni končalo z osnovnim izrečenim
ukrepom inšpektorja, kar predstavlja 44% izrečenih ukrepov brez opozoril.
Letno poročilo
stran
9/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
2013
250
200
150
100
2013
50
0
izrečeni 1
sodno varstvo
2
uklonilni zapor
3
zahtevek
izterjava
4
nadaljevanje
postopka
(2+3+4)
Zahtevki za sodno varstvo, podani predlogi za uklonilni zapor in število predlogov za izterjavo
se je v primerjavi z prejšnjim leto bistveno povečalo. Nadaljevanje vodenje prekrškovnega
postopka v kar 44% primerov, predstavlja veliko dodatno obremenitev za inšpektorje in
povečuje delež administrativnega dela inšpektorjev.
Letno poročilo
stran
10/22
Lovska in ribiška innšpekcija
3.1.
2013
Lovska in
nšpekcija
Preg
gled kršitevv posameznih zakonskiih določil:
v skladu z Za
akonom o splošnem upravnem
m postopku in v sklaadu z Zakonom o
inšp
pekcijskem nadzoru
n
je bilo izveden
nih: 850 in
nšpekcijskih pregledov
inšpeekcijski pregled
di
izmera ppredpisanih po
odatkov
spuščanj e psov brez nadzora
lov nelovvnih živali
izredni pposeg
načrtovaani ukrepi
posredovvanje materia
alnih
dokazov
krmljenjee v nasprotju z načrti
Poudare
ek dela inššpektorjev se
s je nanaššal na kontrrolo izvajan
nja načrtovaanih ukrepo
ov, ki so
opredeljjeni v letnih
h lovskih na
ačrtih in siccer na posre
edovanje materialnih
m
ddokazov ko
omisijam
za ocen
nitev odvzem
ma divjadi in
n ustrezno vvodenje eviidenc.
Letno pporočilo
stran 11/22
Lovska in ribiška innšpekcija
2013
v skkladu z Zako
onom o prekrških je bil o izrečenih
62 opozoril in 210
2 ukrepov, kjer je billa izrečena globa ali op
pomin.
prekrrškovni p
postopk
ki
opozorila
lov izven loovne dobe
spuščanje ppsa brez nadzzora
krmljenje vv nasprotju z n
načrti
opustitev i zvajanja načrttovanih
ukrepov
vznemirjannje divjadi,…m
mirna cona
ostalo
Na področju prekrškov
p
je
e največji o
obseg izreč
čenih ukrep
pov zaradi opustitve izvajanja
načrrtovanih ukrrepov, ki so
o opredeljen
ni v letnih lo
ovskih načrtih kot podlaaga za upra
avljanje z
divja
adjo. Kot vsako
v
leto je
j tudi v le
etu 2012 visok delež med prekršškovnimi za
adevami
odpadel na izre
ečena opozorila.
Lovska inšpekcija je
j v januarju
u in februarrju opravila nadzor kate
egorizacije odvzema divjadi,
d
ki
vključuje
or dela kom
e nadzor vodenja
v
evid
denc, nadzo
misij za kattegorizacijo in kontrolo
o izmere
podatko
ov. Lovski inšpektorji so sodelovvali pri delu komisij za
z ocenitevv odvzema v vseh
Lovsko upravljavskih območjjih. Nadzorr je bil opravljen pri 263 lovišččih v Slove
eniji, kar
predstavlja 63% lo
ovišč. Vend
dar pa to n
ne pomeni, da je bil v omenjenihh loviščih opravljen
o
celovit inšpekcijskki nadzor, temveč
t
da je v teh loviščih
l
lov
vski inšpekttor opravil vsaj en
inšpekccijski ukrep. V omenjen
nem številu opravljenih
h inšpekcijsk
kih pregledoov so zajeti podatki
o preg
gledih pri pravnih osebah,
o
ne
e zajemajo
o podatkov
v o inšpeekcijskem nadzoru
posame
eznikov, čla
anov upravljjavcev loviššč. Obseg nadzora
n
v lo
ovskih družžinah ostaja
a nekako
na ravni iz pretekle
ega leta in je
e v višini pla
aniranega števila
š
preglledov pri lovvskih družin
nah.
S sprem
membo zako
onodaje kon
nec leta 201
12 in z spre
emembo načrtovanja nna področju ukrepov
pri odvzzemu divja
adi (večje tolerance,
t
presoja izv
vršenih ukrepov za ppreteklo leto
o) se je
zmanjša
al obseg ne
epravilnosti pri izvajanju
u načrtovan
nih ukrepov. Načrtovannje je bolj fle
eksibilno
in sloni dejansko na ukrepih katere je nujjno izvesti.
Problem
matika priso
otnosti divjad
di v urbane
em okolju se
e iz leta v le
eto povečujee, divjad se pojavlja
tudi v vvečjih mestiih. Ustrezne
e službe, kki bi bila na
a voljo v takih primerihh pa ni, za
ato se to
problem
matiko rešuje bolj na po
odlagi anga
ažiranosti po
osamezniko
ov članov loovskih družiin in tudi
lovske inšpekcije. Lovski inšpektorji so opravili ve
eč kot 400 delovnih uur izven običajnega
delovne
ega časa, predvsem
p
na račun izrrednih pose
egov, med njimi je tuddi divjad v urbanem
u
okolju.
Problem
matika lovskko čuvajske
e službe je
e še vedno
o pereča in
n nikakor nee moremo reči, da
lovska ččuvajska slu
užba služi namenu
n
za katerega je
e zakonsko zadolžena.. Pogost izg
govor pri
upravlja
avcih loviščč in pri sam
mem vodstvvu Lovske zveze je da čuvaji nee bodo nad
dgradnja
lovske iinšpekcije in njen poda
aljšan del. Lovska inšp
pekcija si te
ega ne želi in lovsko čuvajsko
č
službo tudi ne vid
di v taki ob
bliki. Osnovvni namen lovsko čuv
vajske služžbe je, da skrbi za
zakonito
o delovanje
e upravljavc
cev lovišč. N
Nepravilnos
sti, ki jih zaz
zna lovsko čuvajska služba, bi
Letno pporočilo
stran 12/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
morali odpravljati in reševati pri upravljavcih lovišč. Dejansko pa vodstva lovskih družin ne
vidijo ali pa ne želijo videti lovskih čuvajev kot del upravljanja in notranjega nadzora, ki naj
služi ureditvi razmer znotraj upravljavca lovišča. Razumljivo je, da želijo lovski čuvaji zakonito
delovanje lovišč in v kolikor vodstva lovišč to ne spoštujejo je naloga čuvajev, da na te
nepravilnosti opozorijo tudi pristojne službe. Tudi zaradi tega morajo lovski čuvaji biti
samostojni pri svojem delu in ne morejo lovsko čuvajsko službo opravljati starešine in
gospodarji, ki bi radi na tak način sprejemali odločitve in opravljali organizacijske in nadzorne
službe v lovišču. Upravljavci lovišč bodo le z zakonitim in preglednim upravljanjem lovišč
lahko dvignili lovstvo na ravan, ki si ga zasluži, da bo javnost videla lovce kot poštene in
zavzete upravljavce naravnih vrednot, ki ne skrivajo in zagovarjajo nepravilnosti pa čeprav
se le-te pojavljajo znotraj lastnih vrst.
Problematika škod na kmetijskih zemljiščih je bila v letu 2013 še posebej pereča, tudi zaradi
izredno dolge zime in snežne odeje, ki je bila še v mesecu aprilu. Nekoliko bolj spodbudno
je, da se obseg škod zaradi divjih prašičev nekoliko zmanjšuje. Posamezna lovišča pa se še
vedno srečujejo z zelo visokimi škodami. Očitno so vsi ukrepi, ki so bili sprejeti tudi z izdajo
odločb za izredni poseg na področjih kjer ni bil planiran odstrel ali pa je bil odstrel dejansko
navzgor neomejen. Povečuje se problematika škod zaradi sivih vran, predvsem zgodaj
spomladi in sicer predvsem na vrtninah.
Letno poročilo
stran
13/22
Lovska in ribiška innšpekcija
2013
a inšpekcija
a sladkovo
odno ribištv
vo
Ribiška
•
Ana
aliza kršitev posamezniih zakonskih
h določil:
v sk
kladu z Zako
onom o splo
ošnem upra
avnem postoopku in v sk
kladu z
Zakonom o inššpekcijskem
m nadzoru: 102 pregleedov
inšpekccijski pre
egledi
izvrševanje leetnega programa
upravljanje koomercialnih
ribnikov
ostalo
ek dela rib
biških inšpe
ektorjev slo
oni na nadz
zoru izvrševanja letneega program
ma dela
Poudare
posame
ezne ribiške
e družine.
•
v sskladu z Za
akonom o prekrških:
p
izzrečena 16 opozoril in 58 ukrepovv opomin in
n globa v
skladu z Za
akonom o prekrških
prekrrškovni p
postopk
ki
opozoriila
lov brezz dovolilnice
lov rib nna prepovedan način
ostalo
Letno pporočilo
stran 14/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
Ribiški inšpektorji so v letu 2013 opravili inšpekcijski nadzor v 45 ribiških družinah, kar je
72% ribiških družin. Obseg inšpekcijskega nadzora je nekoliko manjši kot v preteklem letu,
kar je posledica tega, da inšpektorji nadzirajo tudi področje prodaje rib in ribiških proizvodov.
Zaradi nesprejetja novega ribiškogojitvenega načrta (v nadaljevanju RGN), načrtovanje
upravljanja in njegovo izvajanje oteženo. Zadnji RGN je opredeljeval upravljanje do leta
2011, je pa veljaven do sprejetja novega. Ker je bil zadnji RGN narejen v naglici, prav tako
pa RGN pred tem in nista bila ustrezno pregledana, je v veljavnem RGN veliko nelogičnosti
in napak. Zato je slaba osnova za izvajanje ribiškega upravljanja v sedanjih razmerah. Zavod
za ribištvo upošteva dejansko stanje v vodah in potrjuje tudi tiste letne načrte ki niso
sestavljeni v skladu z veljavnim RGN in uveljavljajo za ribe ugodnejše razmere. Ne potrjujejo
pa sprememb statusov voda in določila, ki so opredeljena v koncesijski pogodbi,kar pa tudi
onemogoča smiselno upravljanje posameznih revirjev. Mnoge družine pa sestavijo program
skladno z veljavnim RGN, izvajajo ga pa tako, kot je smiselno, saj so se razmere v vodah od
sprejetja veljavnega RGN močno spremenile, tudi osnovne usmeritve ribištva so
spremenjene, znanje o upravljanju rib je v družinah tudi boljše. Najpogostejši prekršek je
smukanje plemenk potočnih postrvi, kar RD izvajajo v skladu z usmeritvami Zavoda za
ribištvo, da bi ohranili ustrezno genetsko stanje te vrste. Nimajo pa smukanja vpisanega v
veljavnem RGN. Rešitev je zgolj čimprejšnje sprejetje novih RGN.
V letu 2013 so morale RD pri nakupu rib izbrati zgolj tiste ribogojnice, ki imajo dovoljenje za
vzrejo rib za poribljavanje. Izd anih je bilo nekaj (7) pisnih opozoril, ker so upravljavci kupili
ribe v ribogojnicah, ki še niso imele zaključenega postopka za pridobitev dovoljenja oziroma
ga sploh niso imele.
Vedno več prijav ribiška inšpekcija prejme zaradi prekrškov pri posegih v vode. Gradbena
podjetja izvajajo posege v vode, ne da bi pridobila soglasje ali vsaj mnenje Zavoda za
ribištvo Slovenije in pred začetkom izvajanja del ne obvestijo RD o nameravanih delih.
Izvedbe posegov v vode je namenjena zgolj zviševanju poplavne varnosti obvodnih zemljišč,
redkeje pa se upošteva potrebe vodnega življa. Vsak tak poseg pa poslabša življenske
razmere za vodne organizme.
Sodelovanje z ribiško čuvajsko službo je še naprej zgledno, nekaj zapletov je predvsem v
ribiških družinah, ki niso nadomeščale ribiških čuvajev, ki so prenehali opravljati ribiško
čuvajsko službo.
Letno poročilo
stran
15/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
3.3.Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo
Analiza kršitev posameznih zakonskih določil:
•
v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z
Zakonom o inšpekcijskem nadzoru: opravljeno 762 pregledov
inšpekcijski pregledi
kontrolni pregled
spremljanje ulova in prodaje
dejansko stanje v nasprotju z
dokumentacijo
ostalo
•
v skladu z Zakonom o prekrških: je bilo izpeljano 123
postopkov
prekrškovni postopki
opozorila
vodenje ladijskega dnevnika
rekreacijski ribolov
prodaja in spremljanje ulova
ostalo
Letno poročilo
stran
16/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
Tudi v letu 2013 so se po planu opravljali pregledi v ribarnicah (vsaj 1x/leto), restavracijah na
obali (1x/leto), grosistih (1x/leto), iztovora/prve prodaje neposredno s plovil v pristaniščih
Koper, Izola, Piran (naključno), pregled prostočasnih ribičev in gospodarskih ribičev na
morju. Dodatno se je v letu 2013 pričelo vzorčno tehtanje ribiških proizvodov ob iztovoru
skladno z odobrenim načrtom vzorčenja, ki ga je Slovenija skladno z 60. in 61. čl. Uredbe
(ES) 1224/09 predložila Komisiji, le- ta pa odobrila (2x/mesec, od konca maja pa do konca
septembra 3x/mesec). Z vstopom Hrvaške v EU se je konec leta 2013 pojavil nov moment v
inšp. kontrolah in sicer potujoče ribarnice iz Hrvaške (postojnsko in ilirsko bistriško področje).
- V letu 2013 smo zasledili manjše poslabšanje stanja pri označevanju in sledljivosti ribiških
proizvodov v maloprodaji – ribarnicah v primerjavi z letom poprej. To področje je bilo v letu
2012 praktično v celoti urejeno. Zaradi povečanja dela na področju vzorčnega tehtanja
ribiških proizvodov ter izvajanja papirnate kontrole oddanih trgovskih dokumentov v prvi
prodaji (v začetku leta 2013 je izšla nova Uredba o spremljanju ulova in prodaji ribiških
proizvodov) in s tem povezanih inšpekcijskih postopkov v primeru kršitev, se je v letošnjem
letu zmanjšalo št. pregledov v ribarnicah, saj jih fizično ni bilo moč več speljati v istem
obsegu kot leta poprej. V ribarnicah kje je preteklo veliko časa od enega do naslednjega
pregleda so se dostikrat postali površni (predvsem Goriški del, kjer je bilo opravljenih manj
pregledov).
Označevanje predpakiranih ribiških proizvodov v maloprodaji se v letu 2013 ni preverjalo.
- Sledljivost ribiških proizvodov v obalnih restavracijah je zadovoljiva kljub temu, da 100%
sledljivosti ribiških proizvodov v gostinstvu ni mogoče zagotoviti, zaradi slovenske posebnosti
t.j. zamrzovanja svežih ribiških proizvodov. Pri gostincih je potrebno biti konstantno prisoten
oz. vedeti morajo, da lahko pričakujejo redne kontrole. V praksi se pregled opravi 1x leto,
razen v primeru kršitev, ko se pregled ponovi. Z uvedbo registracije restavracije kot prvega
kupca, se je v letošnjem letu pojavilo nekaj novih restavracij, ki prejšnja leta niso bile
predmet pregleda. Da se bo praksa registracije prvega kupca in soodgovornost pri
izpolnjevanju trgovskih dokumentov “prijela” in prešla v zavest kupca, bo potrebno še nekaj
časa. Vprašanje sledljivosti in morebitnih neregistriranih prvih kupcev v restavracijah v
notranjosti Slovenije ostaja odprto.
- Pri nekaterih grosistih se je ugotovilo, da imajo vzpostavljene sisteme sledljivosti v smislu,
da lahko določijo dobavitelja oz. kupca (korak nazaj oz. korak naprej) vendar tako kot v
maloprodaji tudi tukaj igra veliko vlogo redna prisotnost inšp. pregledov. V nekateri primerih
se je ugotovilo, da ne ažurirajo podatkov glede načinov ulova, ribolovnega območja, v
notranjosti Slovenije so se ugotovila celo neustrezna poimenovanja rib.
- Z letošnjim letom so se s sprejemom dopolnjene in spremenjene Uredba o spremljanju
ulova in prodaji ribiških proizvodov spremenili tudi trgovski dokumenti o prvi prodaji ter
uvedla obveznost umerjanja tehtnic. Na obeh področjih se je dosegla relativno visoka
skladnost z veljavno zakonodajo (predvsem pri ribičih, ki jim je ribištvo primarni vir dohodka).
Še vedno pa posamezni ribiči ne izdajajo ali pa izdajajo neskladne trgovski. dokument. oz.
nimajo umerjenih tehtnic. V praksi so to manjša plovila, po količini ulova pa v manjšini.
Glavni razlog tiči v razdrobljenosti in majhnosti ribiške flote. Ribiči odhajajo in prihajajo v
pristanišče nenapovedano tako, da je praktično nemogoče prostorsko in časovno uskladiti in
izvesti inšpekcijski pregled.
- Pri prostočasnih ribičih, je bilo v letošnjem letu zaznati (predvsem v poletnem in jesenskem)
času povečanje prostočasnega ribolova v ribolovnih rezervatih. Zato se je opravilo v toku
meseca avgusta in septembra več ciljnih akcij tako med delovnim časom kot izven
delovnega časa. Isti ribiči običajno izvajajo ribolov tudi preblizu gojitvenih objektov in ne
vodijo seznama ulova. Ugotovljenih je bilo večje število kršitev, kjer se je vodil dalje
prekrškovni pstopek. Po izvedenih akcijah se je ribolov v rezervatu močno zmanjšal.
Letno poročilo
stran
17/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
- Pri vodenju seznama o ulovu prostočasnih ribičev (razen pri prej omenjenih), po predhodnih
kontrolah v letih 2011 in 2012 je ugotoviti, da se te nepravilnosti praktično ne pojavljajo več
oziroma v minimalnem številu.
- Konec leta 2012 se je inšpekcijsko plovilo opremilo s tehtnico za vaganje ulova. Pri kontroli
ulova (predvsem prostočasnih ribičev), je bilo ugotovljeno da problematike na tem področju
ni.
- Še vedno nekateri gospodarski ribiči ne vpisujejo oddaje ladijskega dnevnika na mestih
oddaje. Tako je pravočasnost oddaje nemogoče potrditi. Posebnost v SLO zakonodaji je, da
lahko oddajajo na več načinov med drugim tudi po e-mailu in po pošti. V čemer pa inšpekcija
nima vpogleda kakor tudi ne povratnih informacij. Tak način oddaje je zato nemogoče
ustrezno kontrolirati.
Še vedno nekateri ribiči nepravilno ali pomanjkljivo vodijo ladijski dnevnik. Težava je v tem,
da jih inšpektor na to lahko opozori le če to opazi pri redni kontroli na morju. Ker se dnevnike
odda in vnaša v InfoRib, kar počne predstavnik Zavoda za ribištvo vpogled v vse napake s
strani inšpekcije ni možen. Potrebna bi bila povratna informacija od Zavoda za ribištvo, ki pa
je sedaj ni. S tem bi znatno zmanjšali napake pri pisanju.
- Opravljena je bila večkratna kontrola meritev mrežnih očes, predvsem globinskih mrež in za
razliko od let poprej se je stanje na tem področju izboljšalo. Seveda je pa predpogoj, da to
tako tudi ostane večkratna letna meritev mrež pri posameznemu ribiču. K tem bo bistveno
pripomoglo dejstvo, da bo VMS vgrajen na vsa plovila, ki izvajajo ribolov z globinsko vlečno
mrežo.
- Skupaj s policijo je bilo zaseženih 12 kg morskih dateljnov in uveden postopk o prekršku.
Izvor školjk ni bilo mogoče ugotoviti.
V letu 2013 se je začelo vzorčno tehtanje ulova, ki vzame veliko časa in energije, da ne
omenjam prekomerno kontrolo pri enih in istih ribičih (dopis Problematika kontrolnega
vzorčenja tehtanja ribiških proizvodov poslana na UGI 09.09.2013). Na podlagi navedenega
dopisa je MKO izdelalo nov plan vzorčenja, ki pa (še) ni bil potrjen s strani Komisije, zato v
letu 2014 ne pričakujemo sprememb. Vzorčno tehtanje se opravlja in se bo opravljalo tudi v
bodoče na račun manjšega št. inšp. pregledov pri ostalih nosilcih dejavnosti, zaradi znane
problematike pa se pričakuje 80-90% izvedba le tega.
Pri nadzoru iztovora in prve prodaje v pristaniščih, časovni prihod ribičev v pristanišče ni
reguliran, kakor ne odkupna mesta prve prodaje (tudi nova usklajena Uredba o spremljanju
ulova in prodaji ribiških proizvodov ne regulira tega) zato je pregled/obhod v pristaniščih
velikokrat opravljen ne, da bi se v njih zabeležila kakršnakoli aktivnost iztovora oz. prve
prodaje. Zadeva se je mnogokrat evidentirala le kot uradni zaznamek. Tako je bilo v letu
2013 opravljeno 19 pregledov v Izoli (zadeva št. 0614-51/2013), 15 pregledov v Piranu
(zadeva št. 0614-52/2013) in 8 pregledov v Kopru (zadeva št. 0614-326/2013) v različnih
časovnih obdobjih brez ugotovljenega iztovora oz. aktivnosti prve prodaje. V Kopru se del
prve prodaje vrši na stojnicah koprske tržnice zato je bilo opravljenih bistveno manj
nepotrebnih izhodov.
Opravljala se je redna kontrola na morju in sicer 80 izplutij. Teh bi bilo še nekoliko več, v
kolikor nebi prišlo do večje okvare plovila v mesecu novembru. Po novembru je bila
opravljena nekajkrtana kontrola z izposojenim plovilo. Na morje se izpluje brez predhodnega
znanja, ali se na morju nahajajo ribiči. V večinih primerih, če ne že v vseh izhodih se je na
morju izsledilo tako gospodarske ribiče, kakor tudi prostočasne. Smatramo, da je prisotnost
na morju iz vidika preventive obvezna.
Prijav na področju ribištva (iztovor, prodaja, ribolov) praktično ni, zato vse delo poteka po
zastavljenem si planu t.j. po uradni dolžnosti. V letu 2013 je bilo podanih le 5 prijav in sicer:
- pisna nepodpisana in od neznanega pošiljatelja podana prijava podana konec februarja, ki
se je nanašala na restavracijo in prodajo morskih dateljnov,
- telefonsko obvestilo (ne prijava) glede Hrvaških potujočih ribarnic podana konec oktobra,
Letno poročilo
stran
18/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
- telefonska prijava CRO ribiča, da mu je slovensko plovilo z globinsko vlečno prežo
poškodovalo njegovo stoječo mrežo,
dva krat telefonska prijava ribiča, da mu drugi ribič polaga stoječe mreže preblizu njegovih že
položenih mrež.
V prvem primeru se je inšp. pregled opravil avgusta ker se je pričakovala večja verjetnost, da
bo nosilec dejavnosti imel morske dateljne v svoji ponudbi (avgusta je največja prisotnost
italijanskih gostov pri nas, ki posegajo po morskih dateljnih), v drugem primeru se je pregled
opravil, ko so se zbrale informacije kje in kdaj se pojavljajo hrvaške potujoče ribarnice t.j. v
roku 14 dni. Inšp. pregledi na temo hrvaških potujočih ribarnic se bodo opravili še v prvi
polovici leta 2014, v tretjem primeru je bilo s pomočjo VMS ugotovljeno za katero plovilo gre
in je bil uveden postopek o prekršku (ribiča, pa sta se sama dogovorila za povrnitev stroškov)
in četrtem in petem primeru je bilo ugotovljeno dejansko stanje in uveden postopek o
prekršku.
Policija je podala sedem predlogov za uvedbo postopka o prekrških. Zoper vse predlagane
storilce se vodi postopek o prekršku.
V toku leta 2013 se je opravilo 19 dni dela izven delovnega časa na morju.
V letu 2013 so bile izpeljane sledeče skupne akcije pri katerih je sodelovala ribiška
inšpekcija:
- 12.07.2013 skupna konrola prodaje rib in ribiških proizvodov z Davčno inšp.
- 23.08.2013 skupna večerna kontrola 2 restavracij z Delovno inšp.
- 18.11.2013 skupna kontrola hrvaške potujoče ribarnice v Postojni z Veterinarsko inšp.
Predstavniki CURS-a OE Koper so že leta 2011 po izvedeni skupni akciji glede prometa z
zaščitenimi prostoživečimi živalskimi vrstami (morskimi dateljni), pri kateri ni bilo ugotovljenih
kršitev povedali, da po nalogu centrale ne bodo opravljali skupnih akcij po obalnih
restavracijah. V letu 2013 razen enkratne skupne kontrole z delovno inšpekcijo ni bilo
izvedenih nobenih večernih kontrol restavracij.
V letu 2012 se je zamenjalo vodstavo (admiral) pri italijanski obalni straži v Trstu. V
neformalnem pogovoru z njihovim predstavnikom nam je bilo rečeno, da skupnih akcij na
terenu (restavracije po obali) kot so bile v letu 2010/11 do podpisa dvostranskega protokola
med Slovenijo in Italijo, žal ne bo več.
Letno poročilo
stran
19/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
4. SPLOŠNE UGOTOVITVE
Ker v Sloveniji ni urejenega borznega odkupa ulova, dopolnjena Uredba o spremljanju ulova
in prodaji ribiških proizvodov (Ur.l. RS, št. 2/13) ohranja in dovoljuje različna poti prodaje
ulovljenih rib in ribiških proizvodov, s tem pa težji nadzor. Zaradi zagotavljanja sledljivosti,
dopolnjena slovenska uredba sicer predvideva oddajanje dokumentacije o prvi prodaji tudi za
kupca (grosista, ribarnico ali gostinca), vendar bo šele čas pokazal ali je to ustrezen način
zagotavljanja sledljivosti ulova ali pa, je le še en približek sledljivosti, ki ga zahteva evropska
ribiška zakonodaja.
V letu 2013 je bila sprejeta Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
uvedbi progeama za dokumentacijo o ulovu modroplavutih tunov Thunnus thynnus (Ur.l. RS,
št. 36/2013), ki pa ne regulira tudi prostočasnega ribolova modroplavutih tunov. Zadnja leta
se opaža trend povečanja prisotnosti modroplavutega tuna tudi v slovenskem morju, s tem
pa se povečuje tudi problematika prostočasnega ribolova na te tune. Brez ustrezne
zakonodaje pa ni možno ukrepati. Pojavljajo se primeri, ko prostočasni ribiči lovijo
modroplavutega tuna v SLO morju, kakor tudi oglašuje se ribolov na modroplavutega tuna na
spletu.
Na podlagi priporočila General fisheries commission for the Mediterranean GFCM/37/2013
sprejetega na sestanku 13-17.5.2013 v Splitu se nam obeta plan upravljanja in skupne
kontrole s Hrvaško in Italijo za malo plavo ribo (sardele in sardona). Prvi ustanovni sestanek
tehnične skupine, na katerem sta prisostvovala tudi predstavnika ribiške inšpekcije, je bil
izpeljan 21-22.11.2013 v Trstu. Delo znotraj tehnične skupine in delo skupnih kontrol na
terenu se bo intenziviralo v letu 2014, kar bo nedvomno ponovno vplivalo na padec števila
drugih inšp. pregledov. Zaradi omejenih človeških virov (le 2 inšp. na obali) ne moremo
pokriti še sestanke „stearing group” t.j. skupine kjer padejo končne politične odločitve, ki jih
predlaga tehnična skupina.
Če zberemo vse objekte v maloprodaji, grosiste, restavracije, kontrole plovil v pristanišču in
vzorčno tehtanje pridem do števila objektov, ki jih je v praksi že težko ustrezno nadzorovati,
da ne omenjamo prihajajoče spremljanje malih pelagičnih vrst skladno s priporočilom
GFCM/37/2013 sprejetega na sestanku 13-17.5.2013 v Splitu.
Kot vsako zimo ob pojavu listov je bilo opaziti kar nekaj CRO ribičev, ki so izvajali ribolov v
teritorjalnih vodah RS. Tu govorimo o območju, katerega tudi hrvaška vlada ne ocenjuje kot
spornega in gre za območje od črte sredine severno. Ukrepi na tem območju glede na to da
gre za prehod državne meje (za katerega je pristojna policija), bi se morali izvajati skupaj s
policijo. Skupnega dogovora na lokalnem nivoju ni moč doseči. Menimo, da bi to vprašanje
enkrat za vselej morali doreči. Prav tako, bi bilo potrebno doreči vprašanje nadzora v
spornem območju.
S koncem leta 2012 se je ribiška inšpekcija opremila z umerjenimi tehtnicami za kontrolo
tehtanja iztovorjenih ribiških proizvodov. V letu 2013 so bili vsi inšp. pregledi plovil v
pristanišču opravljeni z namenom kontrole tehtanja in posledično ustreznega izpolnjevanja
deklaracije o iztovarjanju. Izkušnje kažejo, da je kontrola tehtanja mnogokrat sama sebi
namen. Ribiči nimajo določenega odkupnega centra kjer bi se lahko skladno z evropsko
ribiško zakonodajo preverilo točnost tehtanja ulova in posledično točnost vpisa v deklaracijo
o iztovoru. V praksi zadeva zgleda tako, da stehtaš ostanek ulova na krovu za razliko, ki je
vpisana v deklaracijo o iztovoru pa ti ribič pove, da jo je prodal s plovila. Za navedeno
seveda nima izdanega računa.
Uredbi št. 1224/2009 in 404/2011 predpisujeta tudi standardizirano vsebino inšpekcijskih
zapisnikov in sicer poseben zapisnik za inšp. pregled plovila na morju, inšp. pregled plovila
pri pretovarjanju, inšp. pregled plovila v pristanišču ali ob iztovarjanju pred prvo prodajo, tržni
inšp. pregled in inšp. pregled vozila. Uredbi predpisujeta veliko količino zapisanih podatkov
tudi v primeru če stvari ustrezajo zakonodaji. V letu 2012 se je že uporabljal standardiziran
zapisnik za tržne inšp. Preglede in preglede plovil na morju, leta 2013 pa se je začel
Letno poročilo
stran
20/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
uporabljati tudi zapisnik za inšp. pregled plovila v pristanišču ali ob iztovarjanju pred prvo
prodajo. Ugotivitve:
- priprava na inšp. pregled je daljša (priprava zapisnikov)
- sami inšp. pregledi so daljši tudi v primeru če je vse vredu, tu imajo ribiči na morju
velike pripombe nad trajanjem pregleda,
- veliko časa vzame vnašanje zapisnikov v inf. sistem
Posledica:
- povečanje administrativnega dela
Opažanja:
- nekateri podatki, ki so zahtevani v inšp. zapisnikih so neizvedljivi za naše
razmere
- nekateri zapisniki (inšp. pregled plovila pri pretovarjanju in inšp. pregled vozila)
so neuporabni za naše razmere
- inšp. pregled plovila v pristanišču ali ob iztovarjanju pred prvo prodajo, je pogojno
uporaben saj prve prodaje v smislu evropske ribiške uredbe pri nas ni
Pomankljivosti se pojavljajo pri dokumentiranju prve prodaje, ko ribiči sami prodajajo svoj
ulov v restavracije(registrirane in neregistrirane). Zaradi stalne prakse zamrzovanja svežih
ribiških proizvodov v restavracijah, je kljub uvedeni sledljivosti pri gostincih in novi Uredbi o
spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov, ki je stopila v veljavo v začetku leta 2013,
praktično nemogoče ugotoviti koliko ribiških proizvodov imajo dejansko kupljeno od ribičev
mimo ustreznega evidentiranja.
Z vstopom Hrvaške v EU se je pojavil nov problem – hrvaške potujoče ribarnice, ki jih je
potrebno nadzirat na širšem področju primorske in notranjske.
Ribiška inšpekcija sodeluje tudi v koordinacij služb na morju, katera je ustanovljena 2012 z
Uredbo vlade RS. Koordinacija se sestane 1x mesečno oziroma bolj pogosto če razmere na
terenu tako kažejo.
Priložnosti za nadaljno sodelovanje :
- (kratkoročno) - po združitvi z inšpekcijo za okolje in prostor se je nakazovala priložnost, da
se v kontrole restavracij vključijo okoljevarstveni inšpektorji, ki do sedaj nikoli niso sodelovali
oz. opravljali kontrole prometa z zaščitenimi prostoživečimi živalskimi vrstami (morskimi
dateljni) kljub temu, da je Zakon o ohranjanju narave (ZON) njihov izvorni zakon. V letu 2013
pobud ali skupnih akcij z okoljsko inšp. ni bilo.
- (dolgoročno) - podpis dvostranskega protokola med Slovenijo in Italijo bi omogočil nadaljne
skupne akcije z Italijani. Še več omogočil bi skupne kontrole na tržaški borzi kjer se proda
velik del našega ulova, ter pripomogel k izmenjavi dokumentacije, ki bi jo po Uredbi
1224/2009 že morali izmenjevati z Italijani. Protokol še ni podpisan
Letno poročilo
stran
21/22
Lovska in ribiška inšpekcija
2013
5. PREDLOGI
- Uredba o določitvi prekrškov za kršitve določb Uredbe Skupnosti s področja skupne ribiške
politike (Ur.l. RS, št. 141/06 in 9/09) je z uveljavitvijo nove evropske ribiške zakonodaje že
leta 2012 postala praktično brezpredmetna, saj sankcionira prekrške za evropske uredbe, ki
ne veljajo več. Nove prekrškovne uredbe ministrstvo še ni izdalo tako, da se praktično že
celo leto 2012 in 2013 ne da ustrezno izvajati evropske ribiške zakonodaje.
- Zakon o morskem ribištvu (Ur.l. RS, št. 115/06) bi bilo potrebno uskladiti z novo evropsko
ribiško zakonodajo. Zakon prve prodaje in možnosti zaplembe ribiških proizvodov brez
ustrezne sledljivosti praktično ne obravnava oz. ne omogoča. Za pregledovanje vpisnih listov
za ribiško plovilo po naši zakonodaji nimamo pooblastil kljub temu, da ga evropski inšp.
zapisniki po Uredbi 404/2011 zahtevajo.
- Potrebno bi bilo zagotoviti podatek o oddanih ladijskih dnevnikih po e-pošti in navadni pošti,
ki se pošiljajo direktno na Ministrstvo. Inšpekcija teh podatkov nima. Tako so v nepravičen
položaj dani ribiči, ki to oddajajo v pristaniščih. V nekaterih primerih je zato lahko sklepati, da
ribiči dnevnika sploh ne oddajo.
- Predstavnik Zavoda za ribištvo bi pri vpisu ladijskih dnevnikov sistem InfoRib (ali sam
sistem) javil inšpekciji napake pri pisanju dnevnika oziroma nepravilno izpolnjevanje le tega.
Pripravili:
Igor Simšič
Robert Smoje
Vinko Smoje
Letno poročilo
stran
22/22