Letno poročilo o delu IRSKGH za leto 2011

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN HRANO
Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: [email protected]
www.mkp.gov.si
Številka: 010-43/2012-2
INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN HRANO
POROČILO za leto 2011
Ljubljana, februar 2012
1
PREDGOVOR Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št.
43/2007, UPB-1) je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH), kot vsako
leto pripravil skupno poročilo sedmih inšpekcij za leto 2011.
Minilo je prvo celo leto izvajanja nadzora prenesenih pristojnosti na področju zagotavljanja
varnosti živil. Kljub celoletnemu delovanju inšpekcije, nam še ni v celoti uspelo vzpostaviti
nove kategorizacije nosilcev živilske dejavnosti glede na spremenjene dejavnike tveganja, ki
jih opažamo. Inšpekcija se sooča z vedno novimi izzivi, ki izhajajo iz globalizacije svetovnega
gospodarstva, hitrega transporta, kar se je odražalo pri povečanem in poostrenem nadzoru
zelenjave ob pojavu E Coli.
Povečano število prijav, pogostejša zastopanost strank z odvetniki, vedno večja angažiranost
civilnih iniciativ ob pojavu okoljskih problemov na področju kmetijstva, kompleksnost
postopkov ter na drugi strani velika pričakovanja prijaviteljev in javnosti, so zaznamovala in
spremljala delo kmetijske inšpekcije.
Doseganje statističnih ciljev IRSKGH, ob istočasnem zagotavljanju kakovostnih odločitev v
zakonitih ali optimalnih rokih, je možno le ob zagotovitvi ustrezne podpore inšpektorjev, zato
je potrebno še nadalje v kadrovskem načrtu zagotavljati zapolnitev inšpekcijskih delovnih
mest, ob zadostnem deležu podpornih služb v inšpektoratu in sodelovanja s službami okviru
matičnega ministrstva.
Finančni položaj v letu 2011 je bil zadovoljiv. Z lanskim rebalansom nam je končno uspelo
zagotoviti zadostna sredstva na področju analitike, žal pa nam je rebalans občutno, za -74%
zarezal v sredstva na investicijah in investicijskem vzdrževanju. Takšno drastično zmanjšanje
sredstev za te namene bo inšpektorat občutil zlasti v naslednjih treh letih, v kolikor se stanje
na področju javnih financ ne bo izboljšalo.
Učinkovit uradni nadzor je ne nazadnje odvisen tudi od kakovosti predpisov. Zato je naša
vloga s sistemskega vidika in kot nadzornega organa tudi v tem, da daje povratne
informacije o ustreznosti določenih zakonodajnih rešitvah nazaj na ministrstvo. Tudi
pričujoče poročilo o delu inšpekcij je ena od takšnih oblik. S tem lahko inšpektorat kot
prvostopenjski organ prispeva k bolj kvalitetni zakonodaji, k večji pravni varnosti in
posledično manjši obremenjenosti slovenskih sodišč.
Ne glede na to, da se je število pregledov in ukrepov v letu 2011 povečalo, lahko rečemo, da
je IRSKGH precej pozornosti namenil tudi preventivnemu delovanju, vse leto pa smo skrbeli
tudi za javnost svojega dela ter ozaveščanja pravnih in fizičnih oseb v obliki tiskovnih
konferenc, izjav za javnost ali preko spletne strani. Kot uspešne lahko označimo tudi naše
komunikacije s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico, Trgovinsko
zbornico ali neposredno komunikacijo z različnimi nevladnimi organizacijami in zavezanci.
Inšpektorji in vodstvo inšpektorata smo sodelovali na številnih izobraževalnih konferencah,
kongresih in okroglih mizah, prav tako pa smo se vključevali z različnimi prispevki ob
mednarodnih dogodkih, med katerimi je bilo v ospredju ob letu gozdov.
Mag. Saša Dragar Milanovič
GLAVNA INŠPEKTORICA
2
KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................................................................. 4 1.1 ZAKONODAJA ................................................................................................................................................ 4 1.1.1 Predpisi s področja državne ureditve:.................................................................................................. 4 1.1.2 Predpisi s področja upravnega prava: ................................................................................................. 4 1.1.3 Materialni predpisi ............................................................................................................................... 5 1.2 ORGANIZACIJSKE IN SPLOŠNE ZADEVE .......................................................................................................... 6 1.2.1 Kadrovski viri ....................................................................................................................................... 6 1.2.2 Finančni viri ......................................................................................................................................... 8 1.2.3 Izobraževanje........................................................................................................................................ 9 2 DELO IRSKGH PO INŠPEKCIJAH............................................................................................................. 10 2.1 PREGLED OPRAVLJENEGA DELA ....................................................................................................... 10 2.1.1 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN ZAKONU O
INŠPEKCIJSKEM NADZORU .................................................................................................................... 10 2.1.2 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH.................................................................... 12 2.2 UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA ............................................................................. 13 2.2.1 KMETIJSKA INŠPEKCIJA................................................................................................................. 13 2.2.2 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME ............................................................................................... 27 2.2.3 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL ................................................................................................. 34 2.2.4 VINARSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................... 38 2.2.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA ........................................................................................................ 43 2.2.6 GOZDARSKA INŠPEKCIJA............................................................................................................... 48 2.2.7 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................. 55 3 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV................................................................................................. 65 3.1 KMETIJSKA INŠPEKCIJA.................................................................................................................... 65 3.2 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME .................................................................................................. 65 3.3 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL .................................................................................................... 66 3.4 VINARSKA INŠPEKCIJA ...................................................................................................................... 67 3.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA ........................................................................................................... 69 3.6 GOZDARSKA INŠPEKCIJA.................................................................................................................. 69 3.7 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA ..................................................................................................... 70 4 PRIKAZ PROBLEMATIKE PO OBMOČNIH ENOTAH IRSKGH......................................................... 72 PROBLEMATIKA PO OBMOČNIH ENOTAH: .......................................................................................................... 73 VSEBINSKI PREGLED DELA OBMOČNIH ENOT PO POSAMEZNIH INŠPEKCIJAH:.......................... 74 3
1 UVOD
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH) je ustanovljen
na podlagi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003) in opravlja
naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov iz resorja Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (MKGP), ki vključuje poleg vsebin primarne kmetijske
pridelave, krme, kakovosti in varnosti živil ter gozdarstva tudi lovstvo in ribištvo.
Deloma predpisi, ki pooblaščajo za nadzor vsebin inšpektorje IRSKGH, izhajajo tudi iz resorja
Ministrstva za okolje in prostor in se nanašajo na varovanje živali, narave in okolja ter
gensko spremenjenih organizmov (GSO).
Nadzor opravlja sedem inšpekcij:
•
•
•
•
•
•
•
Kmetijska inšpekcija (KI),
Inšpekcija za kontrolo krme (IKK),
Inšpekcija za kakovost živil (IKŽ),
Vinarska inšpekcija (VI),
Fitosanitarna inšpekcija (FSI),
Gozdarska inšpekcija (GI),
Lovska in ribiška inšpekcija (LRI).
Poročila posameznih inšpekcij so objavljena na spletni strani IRSKGH.
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/organi_v_sestavi/inspektorat_rs_za_kmetijstvo
_gozdarstvo_hrano/
1.1 Zakonodaja
V tem seznamu navajamo le nabor poglavitnih zakonov z delovnega področja IRSKGH.
Njihove uradne objave niso citirane. Vsa zakonodaja je dostopna preko spletnih strani
Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano oziroma Ministrsva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ali Ministrstva za javno upravo.
http://www.mju.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/
1.1.1 Predpisi s področja državne ureditve:
- Zakon o državni upravi (ZDU-1-NPB8),
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-UPB1),
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-UPB13),
- Zakon o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP),…
1.1.2 Predpisi s področja upravnega prava:
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP-G),
- Zakon o prekrških (ZP-1-NPB7),
- Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-UPB1),
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1),
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-2B),
4
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-A),
- Zakon o upravnih taksah (ZUT-G),
- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-UPB2),…
1.1.3 Materialni predpisi
•
Kmetijska inšpekcija
- Zakon o kmetijstvu (ZKme-1),
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1),
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
- Zakon o vodah (ZV-1)
- Zakon o živinoreji (ZŽiv),
- Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-B),
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-UPB2),
- Zakon o mineralnih gnojilih (ZMinG-1),
- Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1),
- Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1),
- Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP)
•
Inšpekcija za kontrolo krme
- Zakon o krmi (ZKrmi-1),
- Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-B),…
•
Inšpekcija za kakovost živil
- Zakon o kmetijstvu (ZKme-1),
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-D),…
•
Vinarska inšpekcija
- Zakon o vinu (Zvin),
Vse bolj pomemben del zakonodaje, ki smo jo kot država članica EU dolžni izvajati, pa
so:
- Uredbe ES, ki jih moramo izvajati »dobesedno«,
- Direktive ES, katerih izvedbo moramo prilagoditi prostoru in času v Sloveniji,
- Navodila ES,
- Smernice ES, ki jih običajno pripravijo kot neobvezne, a običajno postanejo dokument s
statusom »obvezno«.
•
Fitosanitarna inšpekcija
- Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1-UPB2),
- Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1),
5
- Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM),
- Zakona o fitofarmacevtskih sredstev (ZFfS-UPB2),
- Zakona o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1),
- Zakona o kmetijstvu (ZKmet-1).
•
Gozdarska inšpekcija
- Zakon o gozdovih (ZG)
- Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM)
- Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o ohranjanju narave (ZON)
- Zakon o planinskih poteh (ZPP)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO)
- Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov)
- Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
•
Lovska in ribiška inšpekcija
- Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1A),
- Zakon o morskem ribištvu (ZMR-2),
- Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib),
- Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2),
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1C),
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1),…
1.2 Organizacijske in splošne zadeve
1.2.1 Kadrovski viri
Enotni kadrovski načrt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leta 2010, 2011
in 2012 določa, da je dovoljeno število zaposlenih v IRSKGH na dan 31.12.2011 163. Na dan
31.12.2011 je bilo zaposlenih 161 javnih uslužbencev, od tega 158 za nedoločen čas in 3 za
določen čas, to je za čas nadomeščanja začasno odsotnih uslužbencev oziroma za čas
opravljanja pripravništva. Struktura zaposlenih po delovnih mestih je naslednja:
• 144 inšpektorskih delovnih mest,
• 7 uradniških delovnih mest,
• 10 strokovno tehničnih delovnih mest.
V letu 2011 je delovno razmerje prenehalo 8 javnim uslužbencem, 6 javnih uslužbencev pa je
nastopilo z delom v inšpektoratu. Na dan 31.12.2011 je bilo v inšpektoratu zaposlenih 89
žensk (55,3% od vseh zaposlenih) in 72 moških (44,7% od vseh zaposlenih). Povprečna
starost zaposlenih je 48,4 let.
6
Število zaposlenih po notranjih organizacijskih enotah (NOE) je naslednje:
Preglednica 1:
Število zaposlenih po NOE na dan 31.12.2011:
Naziv NOE
Št. zaposlenih
Kmetijska inšpekcija
3
Fitosanitarna inšpekcija
4
Gozdarska inšpekcija
2
Inšpekcija za kontrolo krme
1
Inšpekcija za kakovost živil
5
Vinarska inšpekcija
1
Lovska in ribiška inšpekcija
/
Služba za splošne in pravne zadeve
7
Območna enota Celje
20
Območna enota Koper
17
Območna enota Kranj
13
Območna enota Ljubljana
23
Območna enota Maribor
19
Območna enota Murska Sobota
14
Območna enota Nova Gorica
10
Območna enota Novo mesto
19
Izven organizacijskih enot
3
SKUPAJ
161
Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja:
Preglednica 2:
Izobrazbena struktura zaposlenih
Stopnja
izobrazbe
Število
zaposlenih
Doktorat
1
Magisterij
22
Univerzitetna
Odstotek od skupnega števila
zaposlenih
0,5
14
115
71
13
8
Višja strokovna
3
2
Srednja
6
4
Srednja poklicna
1
0,5
Visoka strokovna
SKUPAJ
161
100 %
Na kadrovskem področju so bile v letu 2011 izvajane in izvedene vse aktivnosti, določene z
Zakonom o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na karierni razvoj zaposlenih (ocenitev in
seznanitev zaposlenih z oceno za leto 2010, preverjanje izpolnjevanja pogojev za
7
napredovanje v naziv oziroma v višji plačni razred). V skladu s 105. členom Zakona o javnih
uslužbencih, ki določa, da mora nadrejeni vsaj enkrat letno opraviti razgovor z vsakim javnim
uslužbencem, so bili opravljeni letni razgovori z vsemi zaposlenimi.
1.2.2 Finančni viri
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je neposreden proračunski uporabnik in je
v celoti financiran iz sredstev Proračuna RS. Finančni načrt IRSKGH za leto 2011 je bil
določen v naslednji strukturi in višini:
Preglednica 3:
Finančni načrt IRSKGH za leto 2011
Proračunska
postavka
Naziv PP
Sprejeti
proračun v €
2314
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in
hrano
8.224.454,00
1101
Urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva
7.094.348,00
11012301
Urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva
7.094.348,00
PP 2618
Certifikati, informatika, obrazci in registri
PP 4524
Materialni stroški
PP 5970
Plače
PP 6775
Izvršbe inšpekcijskih odločb
PP 7720
Investicije in investicijsko vzdrževanje
1103
Splošne storitve v kmetijstvu
1.130.106,00
11032305
Kakovost in nadzor
1.130.106,00
PP 2619
Analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci
89.053,30
731.287,70
6.120.299,00
15.981,00
137.727,00
1.130.106,00
Poraba sredstev na posamezni proračunski postavki je bila v letu 2011 v skladu s planirano
letno dinamiko porabe. Glede na veljavni proračun znaša poraba sredstev 98,64%.
8
Preglednica 4:
PP
Izvedba finančnega načrta IRSKGH za leto 2011
Naziv proračunske
postavke
Veljavni proračun
Izplačila
upravičencem
letu 2011
v
%
porabe
2618
Certifikati,
informatika, obrazci in
registri
4524
Materialni stroški
5970
Plače
6775
Izvršbe
odločb
7720
Investicije in investic.
vzdrževanje
8959
Stvarno premoženje –
sredstva od prodaje
državnega
premoženja
9.419,00
2619
Analize
odvzetih
vzorcev inšpekcije in
izvedenci
1.130.106,00
1.103.942,06
97,68
8.158.873,00
8.047.892,67
98,64
inšpekcijskih
SKUPAJ
62.222,30
53.154,80
85,43
764.099,70
723.601,91
94,70
6.045.299,00
6.027.524,06
99,71
10.000,00
3.859,40
38,59
137.727,00
135.810,44
98,61
0,0
0,00
V okviru zagotovljenih finančnih sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje je bil v
letu 2011 izveden nakup naslednje opreme:
- 3 službenih avtomobilov,
- 19 prenosnih računalnikov,
- 5 fotoaparatov za potrebe inšpektorjev
- licenčna programska oprema,
- druga oprema, potrebna za zagotovitev ustreznih pogojev za delo ( faks, večfunkcijski
laserski tiskalnik, klimatska naprava, električni radiator, videodomofon).
1.2.3 Izobraževanje
V skladu s programom izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja so se zaposleni
udeležili seminarjev, tečajev, konferenc in drugih oblik izpopolnjevanja in usposabljanja, ki so
jih organizirali zunanji izvajalci ali v okviru Ministrstva za javno upravo. Prav tako so bila
izvedena interna izpopolnjevanja in usposabljanja na področju posamezne inšpekcije. Skupno
število ur izpopolnjevanja in usposabljanja za vse zaposlene je bilo 6.664 oziroma 41,39 ure
na zaposlenega.
9
2 DELO IRSKGH PO INŠPEKCIJAH
2.1 PREGLED OPRAVLJENEGA DELA
2.1.1 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM
POSTOPKU IN ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM NADZORU
V tabelah je predstavljeno število postopkov, ki so bili izvedeni po Zakonu o splošnem
upravnem postopku (ZUP) in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) za preteklih šest let.
Preglednica 5:
leto/št. zapisnikov 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Preglednica 7:
2006 2007 2008 2009 2010* 2011 odločb ‐
‐
‐
‐
opozoril 793
985
1075
1216
916
928
430
skupaj ZUP/ZIN 277 593 514 730 425 435 5606
7550
7667
6919
6887
8068
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
zapisnikov 2006 2007 2008 2009 2010 2011 leto/št. sklepov 4536 5972 6078 4973 5546 6275 Preglednica 6:
leto/št. KMETIJSKA INŠPEKCIJA
sklepov odločb opozoril skupaj ZUP/ZIN 277 444 368 448 558 ‐
‐
‐
‐
‐
80
82
69
89
79
19 21 41 36 53 376
547
478
573
690
509 ‐
56
63 628
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
zapisnikov 2365 2680 2656 2246 4584 5811 sklepov odločb 1017
941
1004
1485
309
573
opozoril 299
105
230
57
268
343
skupaj ZUP/ZIN 923 768 734 593 526 770 4604
4494
4624
4381
5687
7497
* sprememba pristojnosti s 15.4.2010, zaradi česar se podatke s prejšnjimi leti težko neposredno
primerja
10
Preglednica 8:
leto/št. VINARSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov 2006 2007 2008 2009 2010 2011 sklepov 2543 3059 3081 3894 3654 1402 + 12574* odločb ‐
‐
‐
‐
595
422
opozoril skupaj ZUP/ZIN ‐ 233 253 381 262 6631 529
787
1073
1432
917
1656
3072
4079
4407
5707
5428
22685
* pregled nevpisanih vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina.
Preglednica 9:
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
zapisnikov sklepov 18794 24273 23737 22029 29773 21801 odločb ‐
‐
‐
‐
‐
‐
opozoril skupaj ZUP/ZIN 168 140 104 142 197 276 335
889
912
1276
649
477*
19297
25302
24753
23447
30619
22554
*Od tega 22 generalnih odločb namesto dosedanjih individualnih
Preglednica 10: GOZDARSKA INŠPEKCIJA
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 zapisnikov sklepov 1650 1438 1813 1555 1593 2252 odločb 102
100
151
117
133
133
opozoril skupaj ZUP/ZIN 46 71 75 78 105 171 41
58
82
74
84
116
1839
1667
2121
1824
1915
2672
Preglednica 11: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 zapisnikov 1057 1224 1329 1060 1107 1345 sklepov odločb 103
85
100
365
386
304
opozoril 95
77
116
103
123
147
skupaj ZUP/ZIN 71 75 52 70 70 57 1326
1461
1597
1598
1686
1853
11
2.1.2 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH
V tabelah je razvidno število postopkov, ki so jih posamezne inšpekcije vodile po Zakonu o
prekrških za obdobje zadnjih šest let.
Preglednica 12: KMETIJSKA INŠPEKCIJA
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila opomin ZP ZP 297
92 97
48 106
44 35
43 34
35 38
36 plačilni nalog‐globe ZP 99
116
133
142
152
135
odločbe‐globe ZP skupaj ZP 32 48 53 20 20 23 520
309
336
240
241
194
Preglednica 13: INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila ZP ‐
‐
‐
‐
5
3
opomin ZP plačilni nalog‐globe odločbe‐globe ZP ukrepi ZP ZP 14 2
‐ 16
32 6
‐ 38
71 3
8 82
18 5
22 45
11 12
0 28
8 2
0 13
Preglednica 14: INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010* 2011 opozorila opomin plačilni nalog‐globe ZP odločbe‐globe skupaj ZP ZP ZP ZP 70
48 172
32 322
65
51 167
24 307
88
46 241
32 407
28
11 84
7 130
50
25 59
19 153
99
84 200
46 429
* sprememba pristojnosti s 15.4.2010, zaradi česar se podatke s prejšnjimi leti težko neposredno
primerja
Preglednica 15: VINARSKA INŠPEKCIJA
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila opomin ZP plačilni nalog‐globe odločbe‐globe ZP skupaj ZP ZP ZP 232
155 159
47 593
138
131 63
32 364
310
174 98
25 607
332
95 98
18 543
230
60 77
8 375
428
96 39
9 572
12
Preglednica 16: FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila opomin ZP plačilni nalog‐globe odločbe‐globe ZP skupaj ZP ZP ZP 130
0 19
18 167
114
0 11
16 141
103
19 11
2 135
96
21 9
13 139
82
12 6
0 100
135
44 6
1 186
Preglednica 17: GOZDARSKA INŠPEKCIJA
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila opomin ZP ZP 260
126 304
143 266
132 276
125 227
141 194
111 plačilni nalog‐globe ZP 190
230
204
206
139
131
odločbe‐globe ZP skupaj ZP 84 169 144 163 182 204 660
846
746
770
689
640
odločbe‐globe ZP skupaj ZP 52 91 100 137 215 162 329 346 422 324 508 464 Preglednica 18: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila ZP 134 116 166 93 125 172 opomin ZP 63 57 91 89 139 106 plačilni nalog‐globe ZP 80 82 65 5 29 24 2.2 UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA
2.2.1 KMETIJSKA INŠPEKCIJA
Podrobnejša poročila kmetijske inšpekcije se nahaja na:
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/organi_v_sestavi/inspektorat_rs_za_kmetijstvo
_gozdarstvo_hrano/kmetijska inspekcija/porocila/
Delo kmetijske inšpekcije v letu 2011 je sledilo zahtevam zakonodaje skupne kmetijske
politike EU. Poudarek dela je na naslednjih vsebinah:
•
zagotavljanju varne in zdrave hrane, ki ji mora uradni nadzor slediti z ugotavljanjem
stanja in obveščanjem javnosti (potrošnikov, pridelovalcev, predelovalcev in trgovcev)
v celotni verigi;
•
spremljanju, ugotavljanju in preprečevanju negativnih vplivov kmetijske proizvodnje
na okolje. V ta sklop sodi vsa kmetijska kemija (FFS), nevarne snovi (ostanki FFS,
13
embalaža, težke kovine, negativni vpliv prekomernega gnojenja), omejitve pri
kmetijski proizvodnji na varovanih območjih (npr. varstvo podtalnice);
•
nadzor na kmetijskih zemljiščih v smislu preprečevanja zaraščanja, nedovoljenih
posegov s posledicami onesnaževanja in degradacije kmetijskega zemljišča ter
zagotavljanja trajne rodovitnosti tal;
•
nadzor nad ukrepi skupne evropske politike;
•
izboljšati stanje pri skladnem izvajanju zakonov v praksi;
•
nadzoru nad evidencami zbirk podatkov v registru kmetijskih gospodarstev, nadzor
ekološke in integrirane pridelave kmetijske pridelave, nadzor opravljanja dopolnilne
dejavnosti.
V spodnjih tabelah so prikazani številčni podatki o pregledih in ugotovljenih nepravilnostih
kmetijske inšpekcije v letu 2011 po Zakonih:
Preglednica 19: Številčni podatki o pregledih in nepravilnostih kmetijske inšpekcije v
letu 2011
ZAKONSKA
Pregledi Nepravil Zapisniki Odločbe Pritožbe Opozorilo
PODLAGA/ ŠT.
nosti
na
po 33.
odločbo členu ZIN
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
2250
933
1908
385
67
83
Zakon o mineralnih
gnojilih
356
38
240
39
0
2
Zakon o semenskem
materialu kmetijskih
rastlin
204
11
203
4
1
1
3669
356
1142
197
1
120
916
200
848
52
0
88
1645
401
1348
179
1
118
Zakon o varstvu okolja
Zakon o vodah
163
78
28
1
154
50
14
1
0
0
5
0
Uredba o varstvu voda
pred onesnaževanji z
nitrati iz kmet. virov
423
85
330
54
3
14
Zakon o zaščiti živali
15
8
4
3
0
4
Zakon o soobstoju GS
rastlin z ostalimi
kmetijskimi rastlinami
43
0
42
0
0
0
9
1
6
0
0
0
9771
2062
6275
928
73
435
Zakon o FFS
Zakon o živinoreji
Zakon o kmetijstvu
Ostalo
SKUPAJ
14
Preglednica 20: Število prekrškov in izrečene globe po zakonih v letu 2011
ZAKONSKA PODLAGA
Plačilni nalogi
Odločbe
Opomini
Št.
Zakon o kmetijskih zemljiščih
Globe €
Št.
Globe €
Št.
Stroški €
22
7191,98
10
12.506,33
5
1.393,00
0
0
0
0
0
0
9
2.683,77
2
1.043,24
8
60,00
Zakon o fitofarmacevtskih
sredstvih
Zakon o živinoreji
38
15.700,00
3
2.400,00
10
574,12
7
413,83
1
83,46
0
40,00
Zakon o kmetijstvu
24
2.160,00
1
80,00
0
40,00
2
1.600,00
2
1.600,00
3
60,00
33
22.200,00
4
2.000,00
10
250,00
135
51.949,58
23
19.713,03
36
2.417,12
Zakon o semenskem materialu
kmetijskih rastlin
Zakon o mineralnih gnojilih
Uredba o varstvu voda pred
onesnaženjem z nitrati iz
kmetijskih virov
Ostalo - Zakon o inšpekcijskem
nadzoru
SKUPAJ
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
Delo kmetijske inšpekcije je bilo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih usmerjeno v
preprečevanje zaraščanja in onesnaževanja ter degradacije kmetijskih zemljišč, sanacije
nelegalnih deponij in odpadnega materiala. Varstvo kmetijskih zemljišč je eden od
najpomembnejših ukrepov za preprečevaje spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter
ohranjanje rodovitnosti zemljišča.
Inšpekcijski postopki se v večini primerov začnejo na podlagi prijav in po uradni dolžnosti
inšpektorjev. Značilna je dolgotrajnost postopkov, saj je potrebno upoštevati rok izvedbe, ki
je opredeljen v 7 čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (obdelanost kmetijskih zemljišč). V letu
2011 je povečano število reševanja postopkov nelegalnih odlagališč odpadnega gradbenega
in izkopnega materiala na kmetijskih zemljiščih ter postavitve enostavnih objektov na
zemljiščih sklada na območju obalnih občin (107 prijav v štirih mesecih).
Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je bilo opravljenih 2250 pregledov, izdanih 385 ureditvenih
odločb, 67 opozoril po ZIN-u. Največ izdanih odločb je bilo na področju zaraščanja kmetijskih
zemljišč (193 odločb), sledijo ureditvene odločbe zaradi nasipavanja
(70 odločb),
nedovoljene postavitve enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih (51 odločb) ter
odpadkov (29 odločb). Na področju nepravilne izvedbe agromelioracij je bilo izdanih 7
odločb, zaradi degradacije in onesnaževanja kmetijskih zemljišč pa 15 odločb.
Delo, po tem zakonu, je v zadnjih letih v stalnem porastu, predvsem na račun številnih prijav
o ne-obdelavi zemljišč. Po Zakonu o prekrških je bilo skupno izrečenih 37 sankcij, višina glob
in stroškov pa je znašala 19.698,31 €. Globe so se s spremembo zakona povečale iz 62,5 €
na 500 € za fizične osebe in iz 625 € na 5.000 € za pravne osebe.
- vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov
Na podlagi ocene tveganja je kmetijska inšpekcija opravila 180 pregledov nad vzdrževanjem
hidromelioracijskih sistemov, pri čemer je bilo ugotovljenih tudi 9 nepravilnosti, ki pa so bile
15
v nadaljevanju postopka odpravljene. Opravljenih je bilo tudi 14 pregledov nad delovanjem
namakalnih sistemov, zaradi neustreznega vzdrževanja je bila izdana ena ureditvena
odločba.
ZAKON O KMETIJSTVU
Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2011 opravljenih 1645 pregledov. Največ
pregledov je bilo opravljenih v zvezi z nadzorom živil rastlinskega izvora v primarni pridelavi,
vzorčenju pridelkov na ostanke pesticidov v živilih ter predelava in prodaja kmetijskih
pridelkov na tržnicah. Izdanih je bilo 179 odločb in 118 opozoril na zapisnik na podlagi 33.
člena ZIN. Uvedenih je bilo 25 postopkov o prekršku, pri čemer je bilo izdanih 24 plačilnih
nalogov in 1 odločba o prekrških z globami. Skupno je bilo izrečenih za 2.240,00 € glob.
•
Vzorčenje kmetijskih pridelkov na ostanke FFS in težke kovine in ostala
onesnaževala – monitoring varne hrane
Namen programa je določanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) in ostalih
onesnaževal v sadju in zelenjavi ter ugotavljanje pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev
na sadju ter pregled stanja onesnaževal (kovin) na sadju in zelenjavi.
260 vzorcev živil rastlinskega izvora je bilo analiziranih na 261 aktivnih snovi, od tega je v
Sloveniji registriranih 107.
16
Preglednica 21: Porazdelitev vzorčnih mest po območjih in pridelkih v letu 2011
OBMOČJE
Nova G.
Koper
Ljubljana
Maribor
Novo M.
M. Sobota
Kranj
Celje
Skupaj
PRIDELEK
redkev
2
repa
3
korenje
2
zelena
krompir
2
2
3
1
2
1
1
2
2
čebula mlada
4
8
1
1
Fižol stročji
3
4
2
13
36
2
2
2
2
2
kumare
1
1
2
motovilec
2
2
2
10
2
2
paradižnik
5
1
2
4
5
10
2
1
11
4
solata
3
3
5
5
5
4
1
špinača
2
2
1
5
blitva
2
2
1
5
maline
am. borovnice
3
jagode
4
2
4
30
1
1
2
5
2
8
češnje
3
3
6
breskve
5
5
10
2
2
slive
grozdje
3
kivi
1
hruške
6
2
2
2
6
jabolka
2
10
2
10
10
1
1
jabolčni sok
pšenica
1
1
1
1
2
2
pšen. moka
1
žita, ostala
SKUPAJ
33
5
43
38
6
2
20
5
5
50
1
1
5
3
1
1
2
2
4
36
38
24
7
1
1
5
8
26
22
260
Neskladnih je bilo devet vzorcev in sicer zaradi nedovoljene rabe pesticidov za predpisano
kulturo v sedmih kmetijskih pridelkih, zaradi prekoračene vsebnosti nitratov v dveh vzorcih in
kadmija v enem vzorcu krompirja. Rezultati so predstavljeni v naslednji preglednici.
17
Preglednica 22: Število neskladnih vzorcev po posameznih vrstah pesticidov, nitratov in
težkih kovin v letu 2011.
LOKACIJA
Pridelek
Pesticid/
onesnaževalo
Rezultat
mg/kg
MRL
mg/kg
Ptuj
hruške (K)
Dimetomorf (F)
0,11
0,05
Mandipropamid (F)
0,026
0,01
Nitrati
6236
3000
Ljubljana
blitva
(IPV)
Razlog za
neskladnost7nevarnost za
zdravje ljudi
Inšpekcijski ukrep
Nedovoljena raba FFS, drift iz
sosednjih parcel z vinsko trto
Ustavitev postopka.
Prekomerno gnojenje, občutljivost
blitve za akumulacijo nitratov.
Odločba o kršitvi dobre
kmetijske prakse pri
gnojenju z dušikom ter
zaračunanje stroškov
analiz. Majhne količine
blitve v rastlinjaku niso
bile več namenjene za
promet.
Nevarno živilo za zdravje ljudi.
Nova Gorica
blitva (K)
Imidakloprid (I)
0,70
0,05
Pripravek Cohinor ali Confidor se
lahko uporabljata na krompirju,
jajčevcu, paradižniku ali sadnih
vrstah, ne pa na blitvi
Odločba o prepovedi
rabe imidakloprida,
zaračunani stroški
analize.
Koper
špinača
(IPV)
Dimetoat/ometoat
0,17
0,02
CS2-ditiokarbamati
0,27
0,05
Fungicidna sredstva Perfection,
Acrobat, Polyram in Antracol niso
dovoljena na špinači
Izdana odločba o
prepovedi nedovoljene
rabe pesticidov za
predpisano kmetijsko
kulturo, zaračunani
stroški analiz.
Špinača
Klotianidin (I)
0,15
0,02
(IPV)
Tiametoksam (I)
0,19
0,05
Sredstvo Actara dovoljeno le za
papriko, solato, trto in sadne vrste
nitrat
3163
3000
Odločba o prepovedi
rabe pesticidov za
predpisano kulturo,
zaračunani stroški analiz,
predlog za odvzem
certifikata za integrirano
pridelavo vrtnin.
Kadmij (Cd)
0,14
0,10
Morebitna dolgoletna raba
mineralnih fosfornih gnojil, ki
vsebujejo kadmij. Kumulativni
učinek gnojenja v tleh.
Odločba o prepovedi
prometa s krompirjem
kot živilo; možna
uporaba kot krmilo
zaradi višjih mejnih
vrednosti; zaračunani
stroški analiz.
Nova Gorica
Stična
Krompir
(K)
Nevarno živilo za zdravje ljudi.
Ljubljana,
Črnuče
Repa,
strniščna
(K)
CS2-ditiokarbamati
0,27
0,05
Tvorba ditiokarbamatov po naravni
metabolni poti, kar je lastnost
križnic in gomoljnic (repa, zelje,
cvetača, ogrščica), mnenje FURS
opozorilo
Ljubljana,
Črnuče
Repa,
strniščna
(K)
CS2-ditiokarbamati
0,17
0,05
Tvorba ditiokarbamatov po naravni
metabolni poti, kar je lastnost
križnic in gomoljnic (repa, zelje,
cvetača, ogrščica), mnenje FURS
opozorilo
Dol pri
Ljubljani
Repa
strniščna
(K)
CS2-ditiokarbamati
0,18
0,05
Tvorba ditiokarbamatov po naravni
metabolni poti, kar je lastnost
križnic in gomoljnic (repa, zelje,
cvetača, ogrščica), mnenje FURS
opozorilo
Vzorčenje sadja, zelenjave in žit v okviru programa - določanje ostankov fitofarmacevtskih
sredstev in ostalih onesnaževal je izvedla kmetijska inšpekcija.
Vzorci so bili odvzeti pri pridelovalcih ob in po spravilu pridelka ter ob prvem dajanju v
promet. Po načinu pridelave so bili vzorci vzeti iz konvencionalne pridelave - 110 vzorcev,
integrirane – 133 vzorcev in iz ekološke pridelave – 19 vzorcev.
18
Uporaba pesticidov v okviru varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom prinaša
mnogo prednosti, vendar pa ostanki pesticidov v oziroma na živilih (skupaj z ostanki
pesticidov v pitni vodi) predstavljajo možno nevarnost za zdravje ljudi. Zaradi potencialne
nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo predstavljajo pesticidi v živilih, je potrebno vsebnost le teh in
drugih onesnaževal, spremljati in preverjati njihovo skladnost z določili pravnega reda,
veljavnega v RS.
Pri analizi zelenjave na vsebnost ostankov FFS so bile uporabljene multirezidualne metode na
264 aktivnih snovi.
Naknadno vzorčenje (»follow up« ali poostren nadzor ) je bilo opravljeno v 10 primerih.
V okviru posebnega nadzora je bilo odvzetih med drugim tudi 13 vzorcev ekoloških pridelkov
na pesticide. Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
•
Vzorčenje kmetijskih pridelkov na onesnaževala (mikotoksini) v okviru
programa in posebnega nadzora
V ta namen je bilo odvzetih 31 vzorcev žit in moke. Analize so bile opravljene na aflatoksin
B1+B2 ter G1 in G2, ohratoksin A, zealeron, deoksinivalenon (DON) ter toksina T-2 in HT-2.
Vsi vzorci so bili skladni in varni.
•
Vzorčenje kmetijskih pridelkov na ostanke PCB v Beli Krajini – monitoring
varne hrane
Kmetijska inšpekcija je izvedla vzorčenje na območju Semiča, Krupe in Lahinje z namenom
ugotoviti obremenitev tal kmetijskih zemljišč ter obremenitev kmetijskih pridelkov in krme s
polikloriranimi bifenili - nabor standardnih (indikatorskih) spojin (v nadaljevanju »PCB Ind«),
polikloriranimi dibenzodioksini in polikloriranimi dibenzofurani (v nadaljevanju »PCDD/PCDF«)
ter dioksinom podobnimi PCB (v nadaljevanju »PCB d.p.« ). Analize je izvedel ZZV Maribor,
vzorčenja pa je izvedel tudi VURS, za ugotavljanje omenjenih snovi v maščobnih tkivih živali
in rib. Na 12 kmetijskih gospodarstvih je bilo odvzetih:
- 13 vzorcev tal,
- 5 vzorcev sadja ,
- 7 vzorcev vrtnin,
- 2 vzorca sončnic,
- 13 vzorcev krme
vendar presežene vrednosti PCB niso bile ugotovljene. Dioksini in dioksinom podobni PCB-ji
imajo kumulativni učinek in se sicer skladiščijo v maščobnih celicah rastlin in živali.
•
Vzorčenje kmetijskih pridelkov na mikrobiološke parametre – posebni nadzor
V okviru mikrobioloških analiz na E. Coli Listerio monocitogenesis ter Salmonello spp. je bilo
odvzetih 30 vzorcev sadja in zelenjave ter 6 vzorcev žit ter 3 vzorci vode za namakanje iz
Vogrščka. Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Zaradi afere s kalčki in kumarami v Nemčiji in zastrupitvijo z verotoksično E. coli (VTEC) smo
v Sloveniji odvzeli 14 vzorcev kumar ter 11 vzorcev semen za kalitev (kalčki) ter 1 vzorec
solate. Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
19
•
pregled prodaje na tržnicah – prodaja vrtnin in sadja slovenskega porekla
Pregledi so bili opravljeni v spomladanskem času na 23 tržnicah po Sloveniji pri čemer je bilo
pregledanih 58 stojnic oz. prodajalcev kmetijskih pridelkov ter predelanih kmetijskih
pridelkov. 14 prodajalcev (kar je 24 %) ni prodajalo samo lastnih pridelkov oz. so prodajali
tudi predelane proizvode in bi morali biti ustrezno registrirani (dopolnilna dejavnost ali kot
samostojni podjetnik). 28 prodajalcev, kar je skoraj polovica, ni bilo registriranih kot primarni
proizvajalci živil. Do dneva poročanja so kmetijski inšpektorji izdali 21 upravnih in 6
prekrškovnih odločb. Upravne odločbe se nanašajo tudi na ureditev statusa v zvezi s
predelavo primarnih proizvodov.
•
Nadzor nad pravilno prijavo zbirk podatkov, Register obratov primarnih
proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora RPP
V skladu z nadzorom pridelave v primarni proizvodnji je bilo v letu 2011 opravljenih 143
pregledov. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti je bilo izdanih 24 inšpekcijskih odločb in za
manjša neskladja 15 opozoril na zapisnik po ZIN. Pregled po primarni predelavi zavzema
celoten pregled kmetije po več standardih, ki so opredeljeni v različnih zakonih, zato so bile
ugotovljene kršitve sankcionirane po materialnih predpisih.
Praviloma se nadzor opravlja na registriranih kmetijskih gospodarstvih (baza podatkov za
analize tveganja in inšpekcijski nadzor) in se v redkih primerih ugotavlja neažurno dejansko
stanje (sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva). Obravnavanje stranke na podlagi
prijave pa lahko pomeni tudi obravnavo neregistriranega kmetijskega gospodarstva. V kolikor
inšpektorji ugotovijo, da kmetijska gospodarstva niso vpisana v primarni register
pridelovalcev živil in krme, stranki z odločbo naložijo vpis v register kmetijskih gospodarstev.
•
Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca
grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK)
Opravljenih je bilo 48 GPS meritev upravičenosti prijave GERK-ov v register kmetijskih
gospodarstev in izdanih 13 odločb zaradi nepravilne prijave površin in vrste rabe v RKG
rgister.
• Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Izpostaviti je potrebno skupno akcijo s Tržnim inšpektoratom RS, ki je potekala v mesecu
juniju in juliju 2011. Objekte za kontrolo so izbrali tržni inšpektorji. Kmetijski inšpektorji so
ukrepali in opravili preglede le v primerih, kjer je bila turistična kmetija registrirana v okviru
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ker za s.p. in d.o.o. kmetijska inšpekcija ni pristojna. Tako
so kmetijski inšpektorji na 6 od 24 kmetij ugotovili nepravilnosti in sicer v 5 primerih je bilo
na kmetiji več kot 60 stolov (kar je maksimalno dovoljeno za opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji), v enem primeru pa kmetija v ponudbi ni dosegla 30 % lastnih
pridelkov. Izdanih je bilo 5 ureditvenih odločb in eno opozorilo po ZIN (manjša prekoračitev v
številu stolov), ter dve opozorili po ZP.
Skupno je bilo pri nadzoru dopolnilne dejavnosti v letu 2011 opravljenih 547 pregledov, od
tega 68 pregledov opravljanja dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji in 467 pregledov
glede predelave in prodaje kmetijskih pridelkov. Pri tem je bilo na osnovi ugotovljenih
neskladij izdanih 93 inšpekcijskih odločb, največ 71 na področju predelave in prodaje
kmetijskih pridelkov na tržnicah. Izdanih je bilo tudi 20 plačilnih nalogov z izrečenimi globami
v skupni višini 1.600,00 €.
20
ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH
Kmetijski inšpektorji so v letu 2011 opravili 356 pregledov. Pregledi so osredotočeni
predvsem na označevanje mineralnih gnojil. Odvzeto je bilo 11 vzorcev mineralnih gnojil na
vsebnost hranilnih snovi in morebitno preseženo vrednost težkih kovin, zaradi česar je bilo
izdanih tudi 6 ureditvenih odločb.
Skupno je bilo izdanih 39 odločb in 2 opozorili po ZIN-u in uvedenih 19 prekrškovnih
postopkov, višina izrečenih glob je znašala 1.439,67 €.
ZAKON O ŽIVINOREJI
S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 916 pregledov. Večino pregledov je
opravljenih na področju identifikacije in registracije govedi (424 pregledov) ter označevanja
čebelnjakov in stojišč (250 pregledov).
Skladno z določili Pravilnikov o identifikaciji živali, je bil največji obseg dela namenjen kontroli
označevanja živali, vodenju registrov, skladnosti registrov in dejanskega stanja živali na
kmetijskem gospodarstvu. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih na področju vodenja
registrov na gospodarstvu.
Več nepravilnosti je ugotovljenih tudi pri vodenju registra za drobnico in prašiče. Premike pri
reji drobnice kmetje zelo redko sporočijo na SIR. Pri drobnici imetniki živali ne poznajo pravil
označevanja in vodenja registra, zato slabo vodijo register drobnice na kmetijskih
gospodarstvih. Skupaj je bilo izdanih 52 ureditvenih odločb, največ 24 pri govedu zaradi
nepopolne označenosti oziroma pomanjkljivih evidenc v RGG14 odločb pri evidencah
drobnice, 5 pri prašičih in 4 pri registru čebelnjakov (ne sporočajo števila panjev v register
SIR-a).
• Ukrepi kmetijske inšpekcije ob padcih čebel v letu 2011
Kmetijska inšpekcija je tudi v letu 2011 uvedla dežurstva od meseca aprila do junija v
primeru prijav čebelarjev ob padcih čebel. Dežurni inšpektorji so bili dosegljivi tudi izven
delovnega časa na klicni številki regijskih centrov za obveščanje 112. Naloga inšpekcije je
bila, da preveri prijavo čebelarja na kraju samem, ob sodelovanju strokovnjakov
Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki preverjajo bolezenska stanja čebel kot so
varoa, nozemavosti ali huda gniloba čebelje zalege. V kolikor je strokovnjak NVI ovrgel sum
na bolezenska stanja čebel v panjih, je bila naloga kmetijske inšpekcije, da ugotovi
morebitno povezavo med padci čebel in nepravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev. V tem
primeru inšpektor zavaruje dokaze tudi tako, da odvzame vzorce mrtvic (padlih čebel) na
bradi čebelnjaka in njegovi okolici, vode za napajanje čebel, cvetnega prahu iz panja ter
razišče okolico v območju treh kilometrov od panja, saj je to nekje skrajni domet čebel. Pri
okoliških sadjarjih, vinogradnikih, oljkarjih, vrtnarjih ali pridelovalcih poljščin preveri evidence
rabe FFS ter v primeru suma odvzame vzorce zelene vegetacije za preverjanje ostankov
pesticidov. O svojih ugotovitvah obvesti tudi Veterinarsko upravo RS, ki izvaja uradni nadzor
nad zdravstveno ustreznostjo medu ter preverja zdravje čebel, obvesti tudi čebelarje in
kmetovalce, uporabnike FFS.
21
Preglednica 23: Rezultati nadzora čebel ob prijavah o padcih v letu 2009, 2010 in 2011.
Vsebina
2009
2010
2011
Število čebelarjev s
prijavo
9
8
28
Število prizadetih panjev
153
265
2130
6 vzorcev mrtvic
7 vzorcev mrtvic
21 vzorcev mrtvic
4 vzorci cvetnega prahu
v panjih
3 vzorci cvetnega
prahu
11 vzorcev cvetnega
prahu (izkopanec in
osmukanec)
1 vzorec cvetnega prahu
za pelodno analizo
3 vzorci cvetnega
prahu za pelodno
analizo
1 vzorec vode za
napajanje čebel
2 vzorca nektarja
2 vzorca medu s
satjem
2 vzorca loncev iz
rastlinjaka
1 vzorec cvetoče akacije
1 vzorec mladic češnje
4 vzorci cvetoče
vegetacije (žajbelj, mak,
regrat)
4 vzorci vinske trte
12 vzorcev ogrščice
4 vzorci mladic
breskve in jablane v
okviru zelenega
vzorčenja
6 vzorcev semena
koruze in zemlje na
njivi
2 vzorca buč (zeleni
deli na njivi)
1 vzorec krompirja
(zeleni deli na njivi)
1 vzorec pšenice
1 vzorec zelenih
delov paradižnika
(rastlinjak)
19 vzorcev semena
koruze na Heubachov
test oprijemljivosti
SKUPAJ
21 vzorcev
18 vzorcev
80 vzorcev
Inšpekcijske službe Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Veterinarske uprave
RS ter Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske Fakultete so od 17.04. 2011 do
30.05. 2011 na območju Pomurja in ostalih delih Slovenije obravnavale v postopkih vzorčenja
21 prizadetih čebelarjev, pri katerih ni bil izražen sum na patogene organizme na čebelah
ampak je bil izražen sum na zastrupitev s fitofarmacevtskimi sredstvi. Glavne lokacije padcev
čebel so bile na območju Orehovskega vrha pri Gornji Radgoni, Brezovcev, Puconcev,
Petanjcev, Bakovcev, Rakičana pri Murski Soboti, Dolge vasi, Pinc, Belice, Lendave s Hotizo,
Črenšovcev in Dolenje Bistrice, Veržeja, Nedelice pri Turnišču in Bratoncih. Zaradi dejstva, da
je bilo najhujše odmiranje na meji z Madžarsko (Pince, Lendava, Dolga vas, Kobilje,) in da so
tudi madžarski čebelarji beležili padce čebel v času Velikonočnih praznikov na območju
Redicza in Lentija v županiji Zala, je ministrstvo predlagalo madžarskim nadzornim organom
skupno inšpekcijsko akcijo pri jemanju vzorcev in izmenjavi rezultatov analiz povezanih s
padci čebel na obeh straneh meje. Do realizacije skupne akcije vzorčenja oljne ogrščice in
22
cvetnega prahu na ostanke pesticidov na obeh straneh meje je dejansko prišlo 03.05. 2011.
Kmetijska inšpekcija je preverjala tudi semenarske hiše glede oprijemljivosti semen koruze,
dodelane s pripravki iz skupine neonikotinoidov, preverjala je kmetijska gospodarstva, ki so
uporabljala pri setvi koruzo, dodelano z klotianidinom ali tiametoksamom (PONCHO rdeč,
CRUISER), izvedla pa je tudi analize oprijemljivosti semena koruze s pripravki, ki so bili
kasneje prepovedani. Kmetijski inšpektorji so zaradi ugotovljenih nepravilnosti izdali osem
ureditvenih odločb zaradi manjkajočih ali nepopolnih evidenc rabe FFS (6 odločb),
neustrezne sejalnice za setev koruze (1 odločba) in v enem primeru odločbo zaradi
pretečenega roka uporabe FFS. Prav tako so se v teh primerih vodili tudi prekrškovni
postopki. Tretjina kmetijskih gospodarstev je uporabljala neonikotinoide pri setvi koruze, saj
je bila njihova raba pred padci čebel dovoljena.
Glavni zaključki pri padcih čebel v letu 2011 so bili naslednji:
•
do 29. aprila je bila uporaba aktivnih snovi klotianidin in tiametoksam na semenu
koruze in oljne ogrščice dovoljena;
•
Prevladovalo je tudi vetrovno in vroče vreme. Setev koruze v Prekmurju se je v
letošnjem letu začela vsaj dva tedna bolj zgodaj kot običajno in je sovpadala tudi s
cvetenjem ogrščice na sosednjih poljih; V tem se je pomurska kotlina razlikovala od
ostalih predelov Slovenije. Ker je bilo seme koruze zaradi škodljivca koruznega hrošča
obdelano tudi s pripravki, ki vsebujejo čebelam nevarni klotianidin, je možno, da so
pašne čebele v času sejanja koruze zašle v lebdeče delce nevarnega prahu v zraku, ki
so se sproščali ob setvi koruze;
•
To potrjujejo tudi analize klotianidina v vzorcih mrtvic in cvetnega prahu saj se pojavi
kar v 15. vzorcih mrtvic od skupaj 21 (71 % vseh primerov v koncentracijah od 0,005
ppm; 0,006 ppm; 0,007 ppm; 0,01 ppm; 0,012 ppm; 0,017 ppm; 0,018 ppm; 0,046
ppm-čmrlji) ter v 6. vzorcih cvetnega prahu od skupaj 11 (55 % vseh primerov v
koncentracijah 0,005 ppm; 0,006 ppm; 0,009 ppm; 0,013 ppm; 0,024 ppm;);
klotianidin na semenu koruze je lahko eden od ključnih povzročiteljev za padce
čebel;
•
druga najbolj pogosta aktivna snov v vzorcih čebel in cvetnega prahu je zdravilo proti
varoji kumafos, ki se pojavlja kar v 15 primerih mrtvic in 8 primerih v cvetnem prahu
vendar ne v koncentracijah, ki bi bile kakor koli toksične za čebele;
•
pri tem je potrebno upoštevati še druge aktivne snovi, ki so se pojavljali v vzorcih
mrtvic,cvetnega prahu, nektarja, satja, oljne ogrščice, semena koruze na njivi. Skupaj
jer bilo v celotnem poročevalskem obdobju odvzetih 61 različnih vzorcev za določanje
ostankov FFS; na podlagi rezultatov analiz lahko ugotovimo, da v vzorcih nastopajo
različne aktivne snovi; zato po potrebno na podlagi strokovne študije in obstoječih
raziskav ugotoviti njihove sinergijske učinke med samimi aktivnimi snovmi,
upoštevajoč pri tem vremenske razmere.
ZAKON O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN
Kmetijska in fitosanitarna inšpekcija si delita pristojnosti po Zakonu o semenskem materialu
kmetijskih rastlin. V skladu z dokumentom »Razmejitev pristojnosti v Zakonu o semenskem
materialu kmetijskih rastlin«, ki ga je 03.02.2006 podpisal glavni inšpektor, so naloge
kmetijske inšpekcije nadzor semena žit, krmnih rastlin in oljnic na trgu (kakovost in
označenost).
Kmetijska inšpekcija je z namenom ugotavljanja kakovosti semena odvzela 33 vzorcev
23
semena na trgu pri čemer je bila zaradi neskladnega vzorca glede kakovosti izdana 1
ureditvena odločba.
S Heubachovim testom smo ugotavljali kakovost tretiranja semena koruze z insekticidi in
določali odpadni prah pri tretiranju semena. Odpadni prah so lebdeči delci, ki odpadejo s
površine tretiranega semena koruze pri določenih mehanskih obremenitvah. Odvzetih je bilo
19 vzorcev semenske koruze. Vsi vzorci so ustrezali prepisanim zahtevam glede količine
odpadnega prahu, ki znaša 2 g aktivne snovi/100 kg semena. Analize so bile izvedene v
povezavi s padci čebel v Pomurju.
ZAKON O GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMIH
Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmih (v povezavi z 10. členom
ZSMKR) je kmetijska inšpekcija vzorčila konvencionalno seme na morebitno naključno oz.
nenamerno prisotnost GSO v semenu koruze in oljne ogrščice. Kontrola prisotnosti GSO je
bila opravljena na 19. vzorcih koruze od skupne količine 107.500 kg semena in 2 vzorcih
oljne ogrščice od količine 1.350 kg semena. Pri 18. vzorcih semena je analiza pokazala, da v
semenu ni prisotnosti GSO. V enem vzorcu koruze V vzorcu koruze LG 33-30 je v osnovnem
vzorcu sicer bila ugotovljena mejna prisotnost GSO koruze MON 810 (manj kot 0,1%)
vendar pa je superanaliza vzporednega vzorca pokazala, da v koruzi ni gensko spremenjene
koruze.
Program vzorčenja pripravi IRSKGH v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.
Vzorčenje je bilo opravljeno pri distributerjih semenskega materiala. Vzorčenje je bilo
usmerjeno v seme, ki ni bilo pridelano v Sloveniji, saj se v Sloveniji ne prideluje semenski
material gensko spremenjenih sort. Poudarek je bil na vzorčenju semena pridelanega v
državah, kjer se že prideluje gensko spremenjena koruza oz. je bila naključna prisotnost
genskih sprememb v semenu že ugotovljena (ZDA, Francija, Španija).
ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH
V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfs) kmetijska inšpekcija opravlja nadzor
nad prometom fitofarmacevtskih sredstev (FFS), nad izvajalci usposabljanj iz fitomedicine,
nad izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS in nad uporabo FFS. Skupaj je bilo
opravljenih 3669 pregledov, zapisanih je bilo 1142 zapisnikov, izdanih je bilo 197
inšpekcijskih odločb ter 51 odločb o prekrških in 10 opominov, skupna višina izrečenih
sankcij, vključno s stroški postopka pa je znašala 18.674,12 Є.
•
Promet fitofarmacevtskih sredstev (FFS)
V specializiranih prodajalnah s FFS je bilo opravljeno 1609 pregledov. Predmet pregleda je
bil vpis v register, evidenca prodaje, usposobljenost in prisotnost odgovorne osebe in
prodajalca FFS, pravilna opremljenost FFS z etiketo in navodilom, prodaja registriranih oz.
neregistriranih FFS, rok uporabe, vsebnost aktivne snovi, ravnanje z odpadnimi FFS in
sprejemom odpadne embalaže v prodajalnah.
Na področju prometa s FFS je bilo ugotovljeno 105 nepravilnosti, največ na področju roka
uporabe, usposobljenosti in prisotnosti odgovornih oseb ter vodenja evidenc. Izdano je bilo
35 inšpekcijskih odločb. Po 33. členu Zakonu o inšpekcijskem nadzoru je bilo izrečeno 54
opozoril. Izdanih je bilo 16 plačilnih nalogov ter 2 opomina. Višina sankcij je znašala
6.100,00 €.
24
•
Nadzor izvajalcev usposabljanj iz fitomedicine
Kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajalci usposabljanj iz fitomedicine in nad samim
izvajanjem tečajev. V letu 2011 je bilo opravljenih 6 pregledov. Nepravilnosti niso bile
ugotovljene.
•
Nadzor na področju naprav za nanašanje FFS, testiranja in certifikat
skladnosti
Na področju naprav za nanašanje FFS je kmetijska inšpekcija kontrolirala opremljenost
naprav s certifikatom in opravljala nadzor nad izvajalci rednih pregledov naprav za
nanašanje FFS. Opravljenih je bilo 80 pregledov. Ugotovljenih je bilo 11 nepravilnosti, izdanih
pa je bilo 16 inšpekcijskih odločb in štirje plačilni nalogi po Zakonu o prekrških z višino globe
3.200,00 €.
•
Nadzor nad uporabo FFS
Pri uporabnikih FFS je bilo opravljenih 1974 pregledov. Pri uporabnikih so bile predmet
pregleda evidence uporabe FFS, potrdila o opravljenem izobraževanju iz fitomedicine,
shranjevanje FFS in odpadkov FFS, opremljenost naprav za nanašanje FFS z znakom o
pregledu, uporaba dovoljenih oz. nedovoljenih FFS, uporaba za predpisano kulturo, pravilna
uporaba v odnosu do okolja, prevzem odpadnih FFS na prodajnih mestih in drugo.
Ugotovljenih je bilo 240 nepravilnosti, izdanih je bilo 146 odločb, največ na področju
evidence uporabe FFS (47 odločb), nepravilne uporabe FFS na predpisanih kulturah in v
predpisanem odmerku (21 odločb) ter pravilne uporabe v odnosu do okolja in čebel (21
odločb). Zaradi nepravilnega shranjevanja FFS je bilo izdanih 14 odločb, zaradi
neopravljenega tečaja iz fitomedicine pa 12 odločb. Izdanih je bilo 29 odločb o prekrških.
Višina sankcij je znašala 9.374,12 Є.
•
Nadzor nad pravilno uporabo FFS na golf igriščih
Kmetijska inšpekcija je od 5. do 12. aprila 2011 pregledala 13 golf igrišč, enega proizvajalca
travne ruše in 3 vadbišča za golf, z namenom ugotavljanja pravilne rabe fitofarmacevtskih
sredstev, usposobljenosti odgovornih oseb, vodenja evidenc, testiranja naprav za nanašanje
FFS ter okoljskih dejavnikov.
Skupna površina pod golf igrišči je znašala 512,245 hektarjev z neto površino 42,785 ha. Pri
tem je kmetijska inšpekcija ugotovila, da v 60. primerih na igriščih uporabljajo nedovoljena
FFS, ki niso registrirana za nekmetijsko rabo, trate in parkovne površine, le v 22. primerih pa
je ta uporaba dovoljena glede na podatke Fitosanitarne uprave RS. Največkrat gre pri tem za
nedovoljeno rabo fungicidov. Zaradi nepravilnosti je izdala 15 ureditvenih odločb, 6 odločb o
prekrških
•
Vzorčenje tal
V letu 2011 je kmetijska inšpekcija nadaljevala z monitoringom vzorčenja tal za preverjanje
vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Poudarek programa je bil na izvajanju določil
Uredb državnega nivoja za VVO ter Zakona o vodah za priobalne pasove površinskih
vodotokov, nekaj vzorcev pa je bilo odvzetih tudi na VVO na nivoju lokalnih skupnosti.
Izvajalec vzorčenja in analiziranja tal je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
25
69 vzorcev je bilo vzorčenih v dveh ponovitvah, prvo vzorčenje se opravi konec aprila, drugo
pa v začetku julija. Skupaj je bilo odvzetih 148 vzorcev tal. 5 vzorcev je bilo odvzetih na
VVO I v skladu z državnimi uredbami, 11 vzorcev na območju vodotokov 1. in 2. reda ter 5
vzorcev na najožjih VVO 1A območjih določenih z občinskimi odloki. Odvzetih je bilo tudi 10
vzorcev tal pri uporabi bioplinske gnojevke (digestata).
Program preiskav na uporabo FFS, je vključeval pesticide 44 aktivnih snovi vključno z
nekaterimi metaboliti, ki so glede na namen uporabe razvrščene v skupino herbicidov.
Poudarek je bil na preiskavi aktivnih snovi, katerih uporaba je v RS prepovedana (npr.
acetoklor, atrazin,…), omejena ali zelo razširjena. Za namen ocene celovite masne
obremenitve tal s posameznimi pesticidi je program vključeval tudi metabolite atrazina,
diklobenila, metolaklora, propazina in simazina.
Rezultati preiskav na uporabo FFS, kažejo na prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno
snovjo metolaklor v kombinaciji (najpogosteje) s terbutilazinom (na primer pripravek LUMAX
– aktivno snovi metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Prisotnost metolaklora je bila
ugotovljena v 9. vzorcih 1. in 2. serije vzorcev V letu 2011 so se uporabljali še pripravki na
osnovi pendimetalina (STOMP 400 SC ali ACTIVUS 40 WG) – posledično je ugotovljena
prisotnost aktivne snovi v šestih vzorcih tal. Terbutilazin je bil prisoten le v desetih vzorcih
tal.
Prisotnost spojin, ki bi nakazovale rabo pripravkov na osnovi atrazina v preteklosti, ni bilo
ugotovljenih. Kršitve so bile ugotovljene v štirih primerih. Terbutilazin v kombinaciji z
metolaklorom je bil najden v vzorcu na območju Ljutomera ter Štor v 15. metrskem pasu
vodotoka 1. reda, v dveh primerih pa je šlo za rabo pesticidov na VVO I (terbutilazin na
območju Tišine in raba pendimentalina ob vodarni Hrastje pri Ljubljani).
Analizni program preiskav tal je vključeval tudi ugotavljanje težkih kovin v tleh – kadmija in
svinca, skupaj z njihovimi spojinami. Rezultati preiskav tal na vsebnost težkih kovin –
kadmija in svinca, kažejo na izstopajoče obremenitve na območju Spodnje Savinjske doline
in doline Bolske. Vzroki povečanih obremenitev so znani, zemljišča, na katerih so presežene
imisijske opozorilne vrednosti za kadmij pa praviloma niso primerne za pridelavo kmetijskih
pridelkov za neposredno uporabo v prehrani, na primer zelenjava. V letu 2011 so bile prav
tako ugotovljene povečane vsebnosti kadmija in svinca na zemljiščih, ki se nahajajo na
območju katastrofalnih poplav reke Drave. Presežki kadmija so bili ugotovljeni v 12.
primerih, od tega kar v 8 primerih na območju celjske kotline oziroma v dveh primerih pri
uporabi digestrskega ostanka iz bioplinarn. Svinec v tleh je bil presežen v dveh primerih
(Celje in Ljubljana).
Program preiskav je vključeval tudi ugotavljanje nitrata – mineralno obliko dušika, kot
posledico mineralizacije organskega dušika (dodanega v tla z organskimi gnojili) in
anorganskih oblik dušika (dodanih v tla z mineralnimi gnojili). Nitratne oblike dušika
predstavljajo z vidika možnih obremenitev podzemne vode najpogostejšo obliko dušika, s
katero se spremlja in ocenjuje vpliv površinskih aktivnosti na stanje podzemne vode.
Vzorčenje je potekalo aprila in junija 2011, ko so bile njive že pripravljene za setev oziroma
je bilo opravljeno dognojevanje, rastline pa še niso porabile vsega dušika. Zaloge
mineralnega dušika izraženega kot nitrat v vzorcih se gibljejo od 5 mg/kg suhe snovi do 100
mg/kg suhe snovi. Povišane povprečne vrednosti pri prvi seriji vzorčenja izstopajo na
območju Novega mesta – Bela Krajina in so posledica vnosa pregnitega blata iz bioplinarne
na kmetijsko zemljišče. Ker pri gnojenju z dušikom iz mineralnih gnojil na osnovi do sedaj
sprejetih 7 uredb, razen za Uredbo o VVO za vodno telo vodonosnika Ljubljansko polje,
veljajo do leta 2012 prehodna obdobja za prilagajanje zahtevam gnojenja z dušikom iz
mineralnih gnojil, večinoma izmerjenih vrednosti ne predstavlja kršitve s strani kmetovalcev.
V okviru posebnega nadzora je bilo odvzetih tudi pet vzorcev tal, gnojenih z didesterskim
26
ostankom iz bioplinarne na območju Postojne. Analize na dušik in težke kovine so pokazale,
da ni nepravilnosti.
2. Vzorčenje zelenih delov rastlin:
V letu 2011 je bilo v program dela kmetijske inšpekcije vključeno vzorčenje zelenih delov
rastlin, pri tržnih proizvajalcih. Pravna podlaga je Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih,
Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev, Zakon o vodah in Uredba o
vodovarstvenih območjih za vodna telesa vodonosnikov. Namen kontrole je pravilna raba
FFS, preverjanje povezave med evidencami o rabi FFS ter dejansko rabo FFS – torej
skladnost rabe z evidenco FFS, uporaba FFS v odnosu do okolja. Pravilna raba se nanaša na
registrirano sredstvo na določeni kulturi, uporaba FFS na VVO. Ker se med vegetacijo ne
določa kvantitativne vrednosti ostankov in hkrati ne obstajajo nobene zakonske mejne
vrednosti, je bila izvedena kvantitativna analiza le v posameznih primerih.
Kmetijski inšpektorji so odvzeli 92 vzorcev zelenih delov rastlin. Od tega je bilo 11 vzorcev
okrasnih rastlin. Analize so bile opravljene na pesticide in njihovo registrirano rabo za
predpisano kulturo. V 32. vzorcih so bili ugotovljeni ostanki pesticidov, kmetijska inšpekcija
je v nadaljnjem ugotovitvenem postopku izdala 7 odločb z zahtevo za povrnitev stroškov
analiz, 4 opozorila po ZIN-u , dva postopka pa sta še v teku.
2.2.2 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
Podrobnejše poročilo inšpekcije za kontrolo krme se nahaja na:
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/organi_v_sestavi/inspektorat_rs_za_kmetijstvo
_gozdarstvo_hrano/inspekcija_za_kontrolo_krme/porocila/
Direktorat za varno hrano pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska
uprava Republike Slovenije in Inšpektorat za kmetijstvo gozdarstvo in hrano vsako leto
pripravijo enotni: Program nadzora in monitoringa krme za aktualno leto. Dokument je
sestavljen v skladu z zahtevami Uredbe 882/2004 in ga podpišejo predstojniki navedenih
inštitucij.
Preglednica 24: Število aktivnosti v letu 2011
Aktivnost
Plan 2011
Realizacija
Število preiskav v odvzetih vzorcih krme
605
613
Število odvzetih vzorcev za ugotavljanje GSO krme
25
25
Število pregledov označb posamičnih krmil
200
243
Število pregledov označb krmnih mešanic
540
1010
Za izvedbo analiz odvzetih vzorcev se z laboratoriji vsako leto sklenejo pogodbe o poslovnem
sodelovanju. V teh pogodbah je opredeljeno število in vrsta preiskav. S tako določitvijo
vsebine pogodbe pridemo do natančne končne pogodbene vrednosti, ki seveda ne sme
presegati predvidenih proračunskih sredstev. Cilj in namen nadzora je v prvi vrsti reagirati na
aktualne dogodke na področju nadzora in jih poskusiti uokviriti v sprejeti program dela.
Aktualne vsebine pa v posameznih primerih privedejo do cenejših, spet v drugih primerih do
dražjih analiz, kar se pokaže v realizaciji plana. Analize GS krme predstavljajo posebno
27
težavo pri usklajevanju realizacije s programom. Rezultat osnovne analize (presejalne) če je
negativna pomeni že končni rezultat, če pa je pozitivna pa je treba nadaljevati z določanjem
specifične transgene linije in zatem s kvantifikacijo ugotovljene transgene linije. Cena take
analize se lahko potroji, kar posledično pomeni odvzem manjšega števila vzorcev. Poleg tega
so tu še zahteve po ponovnih analizah v referenčnem laboratoriju. Večino takih vzorcev se
pošlje v dunajski AGES. Na splošno menimo, da lahko ujemanje med sprejetim programom
za leto 2011 in realizacijo le tega ocenimo za ustrezno.
V letnem programu nadzora in monitoringa krme so opredeljeni tudi rizični dejavniki na
podlagi katerih se inšpektor odloči za odvzem vzorca.
Uredba U-183/2005 v prvi točki uvodnih pojasnil pravi: (1) Živinoreja ima zelo pomembno
vlogo v kmetijskem sektorju Skupnosti. Zadovoljivi rezultati te dejavnosti so v veliki meri
odvisni od uporabe varne in kakovostne krme. U-178/2002 v drugem odstavku 15. člena
določa: »Šteje se, da krma ni varna za namen uporabe, če se smatra: – da škodljivo vpliva
na zdravje ljudi ali živali; – če živilo, proizvedeno iz živali za pridobivanje hrane, zaradi krme
ni varno za prehrano ljudi. Definicije za pojem kakovosti zakonodaja EU ne pozna. Iz
definicije varnosti krme izhaja, da je pojem varnosti povezan z vplivom, ki ga ima krma na
zdravje ljudi in živali. Na drugi strani pa pojem kakovosti izraža gospodarski pomen. To
izhaja iz enega od dveh ciljev nadzora, ki jih U-882/2004 navaja v 1. členu: »Jamčiti pošteno
ravnanje v trgovini s krmo in živili ter zaščititi interese potrošnikov, vključno z označevanjem
živil in krme ter drugimi oblikami obveščanja potrošnikov«. ZKrmi-1 v 3. členu (kakovost in
varnost krme) zasleduje ravno ta cilj, ko določa: »Pravna ali fizična oseba lahko daje krmo v
promet, če krma ustreza predpisom kakovosti«. Z vidika kakovosti se torej pravno urejena
omejitev nanaša le na promet in ne tudi na pridelavo, proizvodnjo ali uporabo. Logična
povezava med določilom iz 1. člena U-882/2004 in 3. členom ZKrmi-1 je s tem izkazana.
Kakovost krme ZKrmi-1 v 3. členu obravnava kot širok pojem. S strokovnega vidika je jasno,
da je prvi pogoj za kakovostno krmo njena zdravstvena ustreznost oziroma varnost, ki je z
upravnega in nadzornega vidika urejena v ZVMS, normativno pa v evropskih predpisih, ki
določajo vrednosti nezaželenih snovi v krmi. Ni in ne more biti neka krma kakovostna, če
najprej ne ustreza predpisom varnosti. V smislu kakovosti ima krma tudi druge vidike
(okoljski, etični,….). Nekateri parametri, predpisani za posamezne vrste živali, določajo za
živali minimalne potrebe, hkrati pa določajo zgornjo mejo zaradi vplivov na okolje (cink,
baker,…). O etičnem vidiku oziroma o pravici do izbire imamo običajno opravka ob prometu z
gensko spremenjeno krmo. Ob tem je težko potegniti ločnico med varnostjo in klasično
kakovostjo.
•
Označevanje krme
V 6. členu ZKrmi-1 je zakonsko urejeno področje označevanja krme. Krma, ki je v prometu,
mora biti označena na predpisan način. Označbe morajo biti natisnjene na embalaži ali trajno
pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane krmi v razsutem stanju.
Označbe lahko poleg predpisanih navedb vsebujejo tudi druge navedbe, ki ne smejo biti
zavajajoče glede označene vsebine. Krma, namenjena končnemu porabniku na ozemlju
Republike Slovenije, mora biti označena v slovenskem jeziku. Če krma vsebuje gensko
spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO v deležu, ki je večji
od 0,9% oziroma 0,5% , mora biti označena v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO.
Podrobnejši način označevanja krme je bil do 1. septembra 2010 določen s Pravilnikom o
kakovosti, označevanju in pakiranju krme v prometu (Uradni list RS, št. 34/03, 83/04,
110/05, 80/06) in za krmne dodatke tudi v Pravilniku o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št.
47/05).
Prvega septembra 2010 se je začela uporabljati Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v
promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in
28
Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv
Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije
2004/217/ES (UL L 229/2009). Cilj in namen uredbe je bil, da podobno kot je to urejeno na
področju varnosti krme, tudi na področju ugotavljanja kakovosti in označevanja poenoti
zakonodajo z izdajo uredbe (do sedaj je področje urejala direktiva, ki so jo države članice
različno implementirale).
V postopku implementacije Uredbe 767/2009 je IKK uvedel tako imenovano preventivno
delovanje. Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki so odgovorni za označitev krme, lahko
pošljejo v pregled oznake (deklaracije) preden jih uporabijo na pakiranjih. V smislu
preventivnega delovanje (33. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru) inšpektorji pregledujejo
deklaracije in o pomanjkljivostih obvestijo nosilca dejavnosti. Tak način nadzora je tudi v
skladu z načelom ekonomičnosti (14 člen ZUP). To načelo sestavljajo tri načela in sicer:
1. Načelo hitrosti postopka,
2. Načelo varčnosti in
3. Načelo učinkovitosti.
Pregled označbe (deklaracije) pred samo uporabo na embalaži ima tri bistvene prednosti:
1. V prometu se ne pojavlja pomanjkljivo označena krma.
2. Nosilec dejavnosti, ki je odgovoren za označevanje nima stroškov povezanih z
odpravljanjem nepravilnosti na krmi, ki je že v prometu in se izogne morebitnim sankcijam.
3. Manjši stroški poslovanja za inšpekcijski organ in večja učinkovitost pri doseganju namena
nadzora, ki izhaja iz citirane Uredbe ES 767/2009.
Ne glede na to se nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki je odgovoren za označitev krme,
ne more izogniti odgovornosti, ki mu jo nalaga Uredba 767/2009.
Označenost se preverja v formalnem smislu (pravilna navedba na označbi) in skladnost
označbe z dejanskim stanjem (preverja se z odvzemom vzorcev za laboratorijsko analizo in
primerjanjem dobljenih rezultatov z navedbo (ne navedbo (vlaga, GSO,..)) na označbi.
Preglednica 25: Podatki o nadzoru označenosti krme v letu 2011
Število pregledov
Proizvedeno v
Sloveniji
Vrsta krme
Uvoženo iz
tretjih držav
Dobavljeno iz
drugih članic
EU
SKUPAJ
skupaj
ne
ustreza
skupaj
ne
ustreza
skupaj
ne
ustreza
skupaj
ne
ustreza
153
36
33
11
57
11
243
59
Posamično krmilo
Krmni dodatki
7
7
Premiksi
Krmne mešanice
5
4
5
4
531
38
9
4
215
60
755
102
691
74
42
15
277
75
1010
165
Ostalo
SKUPAJ
•
Kakovost krme
Kljub zakonski opredelitvi pojma kakovosti, se zdi, da je z vidika uradnega nadzora to še
29
vedno delno neopredeljen (nedoločen, večplasten….) pojem. Morda bi lahko rekli, da je to
skladnost analitskih sestavin s predpisanimi oziroma označenimi parametri. Seveda je
potrebno ponovno poudariti, da gre za pojem kakovosti z vidika uradnega nadzora in ne s
strokovnega vidika področja prehrane živali. Najučinkovitejši nadzor nad kakovostjo krme je
jemanje vzorcev za laboratorijsko preiskavo in primerjanje dobljenih rezultatov z označenimi
in predpisanimi vrednostmi. Pri oceni teh podatkov je potrebna previdnost in upoštevanje
posebnosti uradnega nadzora. Vzorci se jemljejo ciljno, vzorči se torej krmo z večjim
faktorjem tveganja. Rezultatov ni mogoče enačiti z dejanskim stanjem kakovosti krme na
slovenskem trgu.
Preglednica 26: Število neskladnih parametrov v analiziranih 613 vzorcih krme.
Analizirani parameter
Število preiskav
Število neskladnih
Delež neskladnih
Surove beljakovine
28
1
3,57
Surovi pepel
36
2
5,56
Surova vlaknina
28
3
10,71
Surove maščobe
26
1
3,85
Železo
24
1
4,17
Natrij
18
2
11,11
Vitamin A
25
3
12,00
Vitamin E
5
1
20,00
GS krma
25
2
8,00
Skupaj
613
16
2,61
Odvzem vzorcev je dokaj zahtevno opravilo, saj Uredba (ES) 152/2009 o določitvi metod
vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme predpisuje zahteven postopek. Ni
dovoljeno posploševanje rezultatov enega pakiranja (ene vreče) na celo pošiljko. Po
logičnem sklepanju mora vsak potrošnik, ki kupi le eno vrečo dobiti v njej vse tisto, kar je
zapisano na deklaraciji, zato bi bilo sklepanje iz enega pakiranja na celo pošiljko smiselno.
Žal so lobiji proizvajalcev krme v EU premočni, da bi se tako stališče uzakonilo.
•
Varnost krme
Varnost krme je pravno urejena predvsem s predpisi EU U 178/2002 in U 183/2005. Z
izjemo varnosti krme v primarni pridelavi in GS krme, je z ZVMS nadzor nad varnostjo krme v
pristojnosti veterinarske inšpekcije. Varnost se preverja izključno z odvzemom vzorcev za
laboratorijsko analizo in primerjanjem dobljenih rezultatov z registrom dovoljenih GSO,
navedenih na spletni strani Komisije ES. Če se v krmi ugotovi GSO, ki ni registriran pri
Komisij ES, se tako krmo obravnava kot ne varno in ukrepa v skladu z določili 178/2002.
Noben vzorec ni presegel predpisanih mejnih vrednosti. Nadzor z vidika varnosti v primarni
pridelavi je bil izveden le kot monitoring, saj je odvzem krme v primarni pridelavi po določilih
Uredbe 152/2009 praktično nemogoč.
Poleg rednega planiranega nadzora je v letu 2011 bil na okoljsko obremenjenem območju
Bele Krajine izveden nadzor kontaminacije krme s polikloriranimi bifenili. Program preiskav je
obsegal indikatorske poliklorirane bifenile (v nadaljevanju »PCB Ind«, dioksine in furane (v
nadaljevanju »PCDD in PCDF«), in dioksinom podobne PCB (v nadaljevanju »PCB d.p.«)
V preiskave je bilo vključeno 13 vzorcev krme:
30
-
4 vzorci sena;
-
3 vzorci koruze oz. koruznega zrnja;
-
1 vzorec travne silaže;
-
2 vzorce detelje oz. trave;
-
3 vzorci različnih vrst žit (ječmen, tritikala).
V vseh preiskovanih vzorcih so izmerjene vsebnosti »PCB Ind« pod spodnjo mejo določanja
0,005 mg/kg za posamezno spojino. Med preiskovanimi vzorci krme je bila ugotovljena
prisotnost posameznih spojin »PCB d.p.«. Vsi vzorci krme so glede vsebnosti »PCDD in
PCDF« in »PCDD/PCDF-PCB d.p.« v skladu z določili Uredbe komisije (ES) št. 574/2011 za
posamična krmila.
Obremenitve krme s »PCB Ind«, »PCDD/PCDF-PCB d.p.«, nastanejo predvsem zaradi
prisotnih trdnih delcev tal in lahko vplivajo na dodatne obremenitve krmljenih živali zaradi
stalnega vnosa sicer »majhnih» količin spojin in posledične bioakumulacije v živalskem
telesu. Pridelava krme naj torej poteka tako, da je v čim manjši meri kontaminirana z zemljo.
Pri tem je najbolj izpostavljena silaža, pridelana na njivah in travinju.
•
Sledljivost v prometu
Sledljivost krme je povezana predvsem s pojmom varnosti in krmo, ki je gensko
spremenjena. Nadzor sledljivosti se izvaja v proizvodnji in prometu s krmo, ki vsebuje, je
sestavljena ali proizvedena iz GSO (glej posebno poročilo o nadzoru GS krma).
•
Rok uporabe
Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati
predpisane lastnosti oziroma kakovost. Rok uporabnosti je obvezna navedba pri označevanju
krmnih mešanic, ne pa tudi pri posamičnih krmilih. Nadzor se običajno izvaja ob kontroli
označenosti krme. Številčni podatki o tej vrsti nadzora kažejo, da je bil tovrstni nadzor
izveden v 79 primerih in, da so bile v 33 primerih ugotovljene nepravilnosti.
•
Nadzor krme v primarni pridelavi
Na podlagi bistvenih poudarkov EU zakonodaje s področja varnosti živil in krme v primarni
pridelavi je bil postavljen okvir inšpekcijskega nadzora, ki smo ga kot država članica dolžni
izvajati. Kljub temu, da je to poročilo o nadzoru pridelave krme, se v tem poročilu pogosto
omenjajo tudi živila rastlinskega porekla, ki so urejena v uredbi 852/2004. V praksi se
dogaja, da ob setvi še ni jasno ali se bo pridelek (npr. žita, okopavine,…) po spravilu uporabil
kot živilo za humano prehrano ali kot krma za živali. O tem pogosto odloča cena na trgu in
kakovost, ki jo pridelovalec doseže.
Nadzor je sestavljen iz treh sklopov:
-
kontrola registracije obratov nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo;
-
kontrola sledljivosti;
-
kontrola higienskih norm iz priloge 1 Uredbe 183/2005 in 852/2004.
Direktorat za varno hrano pri MKGP vodi register obratov. Register je trenutno internega
značaja in na voljo pristojnim državnim organom. Z ozirom na zahteve EU zakonodaje o
javnem dostopu do tega registra, bo ta register na voljo tudi na svetovnem spletu.
•
Kontrola registracije
V registru inšpektor izbere kmetije, ki jih namerava pregledati. Za sedaj je obseg proizvodnje
poglavitno merilo izbora. Poleg tega si pomaga tudi s poznavanje območja, ki ga pokriva in
31
podatki, ki izhajajo iz drugih zbirk podatkov (Register kmetijskih gospodarstev, podatki iz
vlog za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike, centralni register živali,…). Na ta način je
bilo že odkrito nekaj količinsko pomembnih pridelovalcev, ki bi morali biti registrirani, pa niso
bili. Prav tako inšpektor lahko opravi pregled povsem naključno, običajno ob opravljanju
drugih pregledov iz njegove pristojnosti (npr. postopek v zvezi s kmetijskimi zemljišči…).
Preveri se ali bi moral biti obrat glede na dejansko stanje vpisan v register (izjave, dejanska
oddaja na trg, preverjanje registra) ali glede na dejansko stanje ni potreben vpis v register.
•
Kontrola sledljivosti ( 18. člen Uredbe 178/2002)
Uredba 178/2002 v 2. odstavku 18. člena določa: »Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti
proizvodnje krme morajo biti zmožni določiti vsako osebo, ki jim je dobavila živilo, krmo, žival
za pridobivanje hrane ali snov, namenjeno uporabi ali za katero se pričakuje, da se bo
uporabila v živilu ali krmi.« Ta odstavek določa obvezo zagotavljanja sledljivosti vhodnih
surovin.
Sledljivost v smislu 18. člena 178/2002 ne pomeni, da je potrebno zagotavljati sledljivost za
veterinarska zdravila, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila in semena, ki se
uporabljajo pri pridelavi, vendar niso vgrajeni v kmetijske pridelke. Ti podatki se vodijo po
drugih predpisih.
Sledljivost v smislu 3. odstavka 18. člena 178/2002 ne pomeni, da mora nosilec dejavnosti
zagotavljati sledljivost v primeru dobave svojih proizvodov končnemu potrošniku, ki je fizična
oseba. V primeru, da je končni potrošnik npr. restavracija ali drug gostinski obrat, pa je to
sledljivost potrebno zagotoviti.
Nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost nabave krme.
Tisti nosilci, ki kupujejo krmo morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente
morajo hraniti pet let od datuma dobave. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (račune,
dobavnice, tovorni listi, izjave,…) s katerimi dokazujejo za vso kupljeno krmo najmanj
naslednje podatke:
- ime in naslov dobavitelja;
- vrsta in količina dobavljene krme;
- datum dobave;
- številka partije, lota – ali druga oznaka (rok trajanja proizvoda).
Nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost pri prodaji primarnih proizvodov (živila
in krma)
Tisti nosilci, ki prodajajo neposredno končnemu potrošniku, ki je fizična oseba, niso zavezani
za zagotavljanje sledljivosti.
Tisti nosilci, ki prodajajo kmetijske pridelke v verigo (živila in krmo) morajo zagotavljati
sledljivost s tem da vzpostavijo sisteme in postopke za določitev podjetij, prejemnikov
njihovih proizvodov. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (izstavljene fakture,
dobavnice, tovorni listi, izjave,…) s katerimi dokazujejo za vse prodane kmetijske pridelke
najmanj naslednje podatke:
- ime in naslov kupca (prejemnika);
- vrsta in količina odpremljenih kmetijskih pridelkov;
32
- datum prodaje;
- številka partije, lota – ali druga oznaka (rok trajanja proizvoda).
Dokumenti se hranijo glede na rok trajanja kmetijskih pridelkov. Za krmo in živila je splošni
rok hrambe dokumentov 5 let. Za hitro pokvarljiva živila in krmo, katerih rok trajanja je manj
kot 3 mesece pa je potrebno dokumente hraniti 6 mesecev po dobavi.
•
Nadzor higienskih pogojev na kmetiji (uredba 852/2004, priloga I, 5. točka in
uredba 183/2005, priloga I in III)
Nanaša se na prilogo 1 citiranih uredb. Gre za paket določil, ki izhajajo iz drugih predpisov in
paket priporočenih ravnanj, ki zmanjšujejo tveganja glede higiene primarne proizvodnje.
Nadzor glede higienskih pogojev opravljamo, ali z namenom pridobitve informacije za namen
vzorčenja, ali pa v povezavi z veljavnimi predpisi, ki te zahteve določajo (poraba FFS,
testiranje škropilnic, dobra kmetijska praksa pri ravnanju z živinskimi gnojili,…)
Podatki o rezultatih opravljenih pregledov v primarni pridelavi živil in krme rastlinskega izvora
so prikazani v poročilu kmetijske inšpekcije.
O nadzoru krme, ki je gensko spremenjena, ki je sestavljena ali proizvedena iz GSO je
pripravljeno posebno poročilo.
•
Napredek v primerjavi s preteklimi leti
Na osnovi podatkov iz preteklih let bi lahko na hitro zaključili, da so se razmere izboljšale.
Podatki o opravljenih pregledih in izrečenih ukrepih kažejo, da je bila aktivnost IKK v letu
2011 nekoliko večja kot v prejšnjih letih na področju nadzora označenosti krme. Zaradi
zmanjševanja proračunskih sredstev za analize, pa je bilo odvzetih manj vzorcev.
Izven rednega programa dela je bil opravljen nadzor prisotnosti PCB na okoljsko
obremenjenem območju Krupe v Beli Krajini. Rezultati vzorcev krme so bili skladni s
predpisanimi vrednostmi, kar je razveseljujoče.
Drugi pomemben vpliv pa je praktično dosledno izvajanje primerjalne analize, ki jo stranke
zahtevajo na podlagi 2. odstavka 21. člena ZKrmi-1. Rezultati teh analiz so bistveno izboljšali
podatek o neskladnih vzorcih.
S povečevanjem deleža analiz s področja varnosti v primarni pridelavi krme, kjer seveda ni
pričakovati pozitivnih rezultatov, se je delež neskladnih parametrov glede na testirane
parametre sorazmerno zmanjšal.
V začetku septembra 2010 se je začela uporabljati Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme
v promet in njeni uporabi. Dovoljena odstopanja so nekoliko drugačna, kot prejšnjih
predpisih. Moteči in strokovno vprašljivi so predvsem kot neskladni ocenjeni vzorci, ki so
izkazali premalo surove vlaknine in surovega pepela ter preveč surovih beljakovin, glede na
označeno vrednost. Primerjava rezultatov nadzora kakovosti krme na trgu med posameznimi
leti je s tem do določene mere zamegljena tudi zaradi na novo postavljenih norm. Krma pa je
dejansko lahko enake kakovosti.
33
2.2.3 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
Inšpekcija za kakovost živil (IKŽ) od 15.4.2010 dalje izvaja uradni nadzor nad varnostjo živil
neživalskega izvora, razen prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma
zdravstvene namene ter živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih
prehrane in obratih za prehrano na delu ter kakovostjo vseh živil.
Glede na pristojnosti so bili inšpekcijski postopki usmerjeni v preverjanje upoštevanja pravil s
ciljem:
- preprečevanja, odprave ali zmanjševanja tveganja za ljudi na sprejemljivo raven,
neposredno ali prek okolja in
- jamčiti pošteno ravnanje v trgovini z živili ter zaščititi interese potrošnikov,
vključno z označevanjem živil ter drugimi oblikami obveščanja potrošnikov.
Na področju varnosti živil se je preverjala skladnost s splošnim evropskim živilskim zakonom
(Uredba 178/2002) in posebnimi predpisi, ki urejajo naslednja področja:
- označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, zdravstvene in prehranske trditve
na živilih,
- biološka varnost (higiena živil, obsevana živila),
- kemijska varnost živil (aditivi, arome, nova živila, onesnaževala, ostanki
pesticidov),
- biotehnologija (GSO v živilih oziroma GS živila),
- radionuklidi v živilih.
Na področju kakovosti se je preverjala skladnost z naslednjimi sklopi predpisov:
- označevanje (kakovost, sestava, mineralne vode, posebni kmetijski pridelki in
živila),
- nadzor nad kontrolnimi organizacijami (klavne kakovosti, posebni kmetijski
pridelki in živila),
- uredbo o ureditvi trga z določenimi kmetijskimi pridelki in živili, ki so izvzeti iz
uredbe 882/02004 (poljščine, oljčno olje, sadje in zelenjava, hmelj, mleko in
mlečni proizvodi, govedina in teletina, ovčje in kozje meso, med).
IKŽ je v skladu z zahtevami evropske zakonodaje, ki ureja uradni nadzor (Uredba ES št.
882/2004), uradni nadzor izvajala redno, na podlagi tveganja in z ustrezno pogostnostjo.
Uradni nadzor se je izvajal v obliki inšpekcijskih pregledov in vzorčenja živil.
Konec leta 2011 je na inšpekciji delovalo 41 zaposlenih, od tega 3 vzorčevalci. V skladu s
pooblastili za delo tudi na področjih drugih inšpekcij, ki delujejo v okviru IRKSGH, kot tudi ob
upoštevanju bolniških oziroma dela s skrajšanim delovnim časom, se je ob koncu leta 2011
36,5 zaposlenih (FTE) ukvarjalo izključno z uradnim nadzorom nad varnostjo in kakovostjo
živil.
Inšpekcijski pregledi
Redni pregledi na področju varnosti živil so se izvajali po programu kot izhaja iz rizičnosti
objekta (enkrat letno, enkrat na dve leti oz. tri leta). V primeru, da je bilo glede na vrsto
dejavnosti nosilca živilske dejavnosti smiselno preveriti tudi kakovost in označevanje, se je
zaradi racionalne izrabe kadra pri rednih pregledih preverjalo tudi slednje.
Število opravljenih pregledov je razvidno iz preglednice št.27, vključno s podatki o
ugotovljenih neskladnostih in izrečenih upravnih in prekrškovnih ukrepih.
34
Preglednica 27: Podatki o številu opravljenih pregledov in izdanih ukrepih
INŠP. PREGLEDI
št. pregledov
opozorila
po ZIN
št. ureditvenih
odločb
varnost/kakovost živil
2966
769
343
št. odločb o
prepovedi
9
Pri rednih inšpekcijskih pregledih se je v skladu opredeljenimi kontrolnimi postopki pri
nosilcih živilske dejavnosti preverjalo, ali zahteve, ki izhajajo iz vrste dejavnost, s katero se
ukvarjajo, izvajajo v skladu z zahtevami iz zakonodaje.
Poleg rednih pregledov se je na podlagi različnih povodov, npr.suma na neskladnost, prijav
strank, odstopov drugih organov, itd. izvajalo tudi izredne preglede. V sklop izrednih
aktivnosti so se štele tudi vse aktivnosti izvedene v okviru poostrenega - akcijskega
preverjanja določene problematike (npr. kakovost in označevanje sadja in zelenjave,
označevanje svežega mesa).
Tako vrsta in število pregledanih »kontrolnih postopkov« kot tudi ugotovitve kažejo (slika
št.1), da se večina obratov, ki so pod nadzorom IKŽ, ukvarja z maloprodajo. Nepravilnosti
oz.pomanjkljivosti so bile ugotovljene pri 6% pregledov splošnih higienskih zahtev, 7%
posebnih higienskih zahtev ( vzdrževanje temperature, mikrobiološko preverjanje varnosti
živil), 8% pregledov notranjega nadzora vzpostavljenega na osnovah HACCP principa, 13%
pregledov notranjega nadzora vzpostavljenega po smernicah ter pri 14 % pregledih
preverjanja označevanja. Glede na to, da mora biti registracija obrata izvedena pred
pričetkom opravljanje dejavnosti, je 11% neskladnost- odsotnost registracije -precej visoka
in pomeni, da NŽD ne poznajo svojih osnovnih odgovornosti. Zaradi ekonomske krize v
državi zaznavamo vedno več primerov tudi dela na črno, ko posamezniki v svojih
stanovanjskih prostorih opravljajo dejavnosti povezane z živili. V takšnih primerih se
inšpekcija poveže s tržnimi inšpektorji pristojnimi da uradni nadzor nad delom na črno.
Slika 1: obseg opravljenih inšpekcijskih pregledov po posameznih dejavnostih
2500
2000
1500
1000
500
0
V letu 2011 so bili poostreni – akcijski inšpekcijski pregledi usmerjeni v preverjanje
kakovosti in označenosti svežega sadja in zelenjave, označevanje svežega mesa, oglaševanje
živilskih proizvodov. Zaradi aktualnosti se v skupnem poročilu izpostavljajo ugotovitve na
področju kakovosti in označenosti svežega sadja in zelenjave, ostala poročila pa se nahajajo
v Poročilu IKŽ za leto 2011.
35
Poostren nadzor kakovosti in označenosti svežega sadja in zelenjave
V okviru poostrenega nadzora preverjanja sledljivosti, kakovosti in označevanja svežega
sadja in zelenjave je bilo v letu 2011 izvedenih 147 inšpekcijskih pregledov. V januarju je
IKŽ skupaj s kmetijsko inšpekcijo pregledoval stojnice predvsem z namenom preverjanja
porekla, aprila pa
trgovske verige, manjše prodajalne, kioske uz namenom preverjanja
kavosti in označevanja. Januarja je bilo izvedenih 38 pregledov, pri katerih je bilo v 23%
ugotovljena pomanjkljiva sledljivost ter v 77% pomanjkljivo označevanje. Izdanih je bilo 17
opozoril, 5 glob in 1 odstop kmetijski inšpekciji. V aprilu se je preverjalo ostale vključene v
distribucijski verigi (trgovske verige, manjše prodajalne, kioske ). Izvedenih je bilo 109
pregledov, pri katerih so v 61 % ugotovili neskladnosti. Izdanih je bilo 8 glob.
Nepravilnosti glede označevanja sadja in zelenjave so se nanašale na:
• nepravilnosti v označevanju porekla – poreklo glede na dokumentacijo o blagu ni
pravilno navedeno, označeno je več držav porekla;
• označeni so kakovostni razredi tudi pri tistih vrstah sadja in zelenjave, kjer ni več EU
standardov;
• pomanjkljive oznake pri predpakiranem sadju in zelenjavi;
• navedba sorte ni pravilna;
• manjkajo oznake o tretiranju agrumov po spravilu.
Ugotovljene nepravilnosti glede kakovosti sadja in zelenjave:
• predpakirano sadje ne ustreza minimalni kakovosti (gnili plodovi), zaradi tiska na
embalažah potrošnik težko opazi te plodove;
• blago ne ustreza označeni kategoriji kakovosti;
• blago ne ustreza minimalnim pogojem kakovosti.
Vzorčenje
V letu 2011 je bilo skupaj odvzetih 2205 vzorcev, ki so bili analizirani na enega ali več
parametrov varnosti oz. kakovosti. Parametri, ki se jih je preverjalo v posamezni skupini živil,
so bili določeni na podlagi ocene tveganja. Rezultati analiz so razvidni v nadaljevanju.
a) varnost živil
V okviru rednega programa je IKŽ preverjala skladnost s kriteriji predpisanimi v zakonodaji
oz. preverjala prisotnost tudi ne reguliranih dejavnikov tveganja. Pri ostankih pesticidov v
živilih so bile v primeru ugotovljenih presežkov zgornjih dovoljenih koncentracij izvedene
ocene tveganja, ki so pokazale, ali živilo zaradi presežka ostankov nad predpisanimi
normativi ni varno. Ocene tveganja so bile izvedene tudi v primeru ugotovljene prisotnosti
dejavnikov tveganja, za katere ne obstajajo predpisani kriteriji.
b) kakovost živil
Kakovost živil se je spremljala predvsem v okviru akcij, ki so predstavljene v nadaljevanju
besedila, deloma pa tudi analitsko.
36
Preglednica 28: Število odvzetih vzorcev po skupinah analiz
Skupina parametrov
Pesticidi
Onesnaževala
Kakovost in označevanje
Biološka varnost
Aditivi
Alergeni
Število vzorcev po programu
Skupno število vzorcev
Št.vzorcev
746
983
677
608
264
210
1828
2205
Podroben opis rezultatov se nahaja v tabeli št. 29.
Preglednica 29: Rezultati analiz vzorcev- varnost in kakovost
Parametri (št.
vzorev)
Ostanki pesticidov
(746)
Onesnaževala (983)
Kakovost (677)
Biološka varnost
(608)
Aditivi (264)
Alergeni (210)
Neskladni
Ne varni vzorci (poreklo)
8
Ne
varni
2
10
10
13
6
(pozitivni)
2
18
1
2
Olje (2x SLO), arašidi (4x TD), korenje (EU), pšenica
(SLO), krompir (SLO), fige (TD)
Mešanica za potico (EU)
Začimbe (2x TD)
Pomaranče (TD), solata (SLO)
1
14
Okraski za slaščice (EU)
Čokolada in izdelki (TD, SLO, 3x EU), fini pekovski izdelki
(2x TD, 3x SLO, 2x EU), izdelki iz žit (TD, EU)
SKUPAJ
57
30
TD – tretje države; EU – Evropska unija; SLO – Slovenija
V primeru ugotovljenih neskladnosti so inšpektorji nosilce živilske dejavnosti seznanili z
rezultati, zahtevali odpravo nepravilnosti ter v primeru, ko se je ne-varno živilo nahajalo v
prometu zahtevali izvedbo umika oz odpoklica, v kolikor nosilec živilske dejavnosti ni sam
začel z omenjenima aktivnostima.
Rezultati kažejo različne stopnje neskladnosti in sicer:
- ostanki pesticidov 1%, od tega zdravju škodljivih 0,2%;
- onesnaževala 1% neskladnih in škodljivih za zdravje,
- kakovost 1,9%, pri čemer je bil 0,1%neustrezen za prehrano
- biološka varnost 1%, od tega zdravju škodljivih 0,3 %,
- alergeni 8,6%, od tega zdravju škodljivih 6,6%.
Visok odstotek neskladnosti na področju alergenov zahteva aktivnosti tudi v naslednjem letu.
Pri nekaterih vzorcih se je preverjala tudi skladnost deklaracij z zahtevami, predpisanimi v
pravilniku o splošnem označevanju živil. V primeru ugotovljenih nepravilnosti so inšpektorji
odredili njihovo odpravo.
37
Nacionalna kontaktna točka RASFF
Vsi organi, ki so vključeni v sistem nadzora skladno z Uredbo (ES) 882/2004, sodelujejo v
enotnem sistemu hitrega obveščanja (RASFF).
Nacionalna kontaktna točko za Slovenijo v RASFF je v skladu z Uredbo o koordinaciji
delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na področju varnosti živil
in krme, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter zdravstvenega varstva rastlin (Ur.l.
RS št. 82/2010) na IRSKGH, konkretno Inšpekciji za kakovost živil na Uradu glavne
inšpektorice. Delovanje NKT je vzpostavljeno na način, da izpolnjuje vse zahteve,
opredeljene v členih 50. do 52. Uredbe (ES) 178/2002 ter implementacijeske uredbe
Komisije (EU) št. 16/2011 z dne 10. januarja 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem
hitrega obveščanja za živila in krmo.
NKT za Slovenijo v RASFF aktivno sodeluje pri izmenjavi informacij s kontaktno točko pri
Evropski Komisiji, z nacionalnimi kontaktnimi točkami ostalih držav članic ter koordinira in
sodeluje pri izmenjavi informacij v okviru SLO RASFF sistema, v katerem poleg IRSKGH
sodelujejo še pristojni organi VURS, ZIRS in IRSOP preko svojih KT.
NKT za Slovenijo in vse navedene KT v okviru SLO RASFF zagotavljajo nepretrgano delovanje
(v nujnih primerih je izven delovnega časa zagotovljena stalna operativnost vseh pristojnih
organov).
V letu 2011 je NKT kot tudi KT ZIRS in KT VURS:
• pregledala in ovrednotila 3812 primarnih informacij (635 nujnih, 573 informativnih
notifikacij za nadaljne ukrepanje, 744 informativnih notifikacij z v vednost ter 1860
zavrnitev ob uvozu). V vednost smo prejeli tudi 5345 nadaljevalnih notifikacij, od
katerih se jih je nekaj nanašalo tudi na Slovenijo;
• na podlagi ugotovljenih neskladnosti v Sloveniji v RASFF posredovala 45 sporočil, od
posredovanih je bilo 17 nujnih (alert) notifikacij, 14 informativnih informacij za v
vednost ter 8 informativnih notifikacij za follow up, 6 informacij o zavrnjenih pošiljkah
na meji,
• iz RASFF prejela 37 informacij, v katerih je bila Slovenija navedena kot ena izmed držav
prejemnic sporne pošiljke, čemur so sledile izredne inšpekcijske aktivnosti ter, glede
na ugotovitve, umik in odpoklic spornega blaga iz prometa.
O vseh primerih, ki so se nanašali na živila, ki so bila ocenjena kot ne varna pa so bila že na
razpolago končnim potrošnikom, so bili le-ti obveščeni preko spletnih strani IRSKGH.
http://www.arhiv.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/organi_v_sestavi/inspektorat_rs_za_kmet
ijstvo_gozdarstvo_hrano/aktualno_na_inspektoratu_za_kmetijstvo_gozdarstvo_in_hrano/
2.2.4 VINARSKA INŠPEKCIJA
Vinarska inšpekcija je ena izmed sedmih inšpekcij, ki delujejo v Inšpektoratu Republike
Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Na lokalnem nivoju je organizirana na 7
območnih enotah in pripadajočih izpostavah po vsej Sloveniji.
Registracija vinogradov in prijava pridelka grozdja, mošta in vina
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (februar 2012) je v Register
pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno
prijavlja iz 13.000 ha, na podlagi letalskih posnetkov pa se ocenjuje, da je v Sloveniji cca
21.500 ha vinogradov. Vinarska inšpekcija je v letu 2011 kot prednostno nalogo opravljala
38
vpis vinogradov v Register pridelovalcev grozdja, mošta in vina. V letu 2011 je bilo po vsebini
obveznosti vpisa vinogradov v register izdanih:
-
6631 dopisov, v katerih smo stranke pozvali, da se izjasnijo o dejanskem stanju
vinograda (orto foto posnetki, ki so podlaga za uvedbo postopka, so neaužrni ali nejasni,
zato smo vse stranke najprej pozvali z dopisom, da se izjasnijo o dejanskem stanju
vinograda),
-
241 odločb, v katerih smo pozivali tiste stranke, ki se na dopis niso odzvale.
Na osnovi prejetega dopisa je bilo vpisanih v register 284,13 ha vinogradov in za 234 ha
poslanih pisnih izjav, da je vinograd posekan ali zapuščen.
Strankam, ki po prejemu dopisa niso vpisale vinograda v RPGV ali niso poslale pisne izjave,
da površina ni vinograd, je bilo poslanih 241 odločb. Po prejemu odločbe so stranke v RPGV
vpisale še dodatnih 7 ha vinogradov in podale izjave, da je vinograd posekan ali zapuščen za
3,4 ha.
Izjave strank, da površina ni vinograd, so bile preverjene na kraju samem. Površine, ki se po
podatkih uradnih evidenc Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano – Katastra dejanske
rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK) in hidromelioracijska območja (HMO) vodijo
kot vinogradi, pa je bilo v inšpekcijskih postopkih ugotovljeno, da ne gre za vinograde, se
evidentirajo po parcelnih številkah in katastrskih občinah in bodo ažurirane po dejanski rabi.
V letu 2011 je bilo veliko aktivnosti namenjeno tudi kontroli izpolnjevanja obveznosti prijave
letnega pridelka grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v register. Gre
za usmerjeni inšpekcijski nadzor, pri katerem je bilo izdanih 1205 ureditvenih odločb.
V okviru tega vsebinskega področja nadzora so vinarski inšpektorji kontrolirali tudi
izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme ter strokovne usposobljenosti za
opravljanje dejavnosti, ki so vpisane v register.
Na osnovi prijave letnega pridelka grozdja mošta in vina, je bilo po podatkih iz RPGV
ugotovljeno, da nekateri pridelovalci prijavljajo zelo visoke pridelke (nad 14.000 l/ha) ali
ekstremno nizke (pod 3.000 l/ha). Opravljenih je bilo 40 inšpekcijskih pregledov in
ugotovljenih 20 nepravilnosti.
Pridelovalna območja in trsni izbor
Nadzor je obsegal kontrolo izvrševanja določb Pravilnika o seznamu geografskih označb za
vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 49/2007), upoštevaje prehodne določbe 58. člena
ZVin, ki določajo, da se vino iz grozdja, pridelanega iz sort vinske trte, ki niso v sortnem
izboru, lahko do leta 2013 (7 let po uveljavitvi zakona) označuje le kot vino brez oznake
geografskega porekla ter, da se grozdje namenjeno pridelavi vin z zaščiteno označbo porekla
in vin z zaščiteno geografsko označb lahko prideluje tudi zunaj absolutnih vinogradniških leg,
vendar le tistih, ki so bile zasajene z vinsko trto ped uveljavitvijo ZVDP (Uradni list RS, št.
70/97), in sicer do zaključka rodnosti teh vinogradov.
Pri 9 pregledih sta bili ugotovljeni 2 neskladnosti.
Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in
sredstev
Poleg uporabe enoloških postopkov in sredstev zajema nadzor na tem področju tudi
obveznost vodenja kletarske evidence. ZVin dovoljuje uporabo le predpisanih enoloških
39
postopkov in enoloških sredstev pri pridelavi vina. Določa tudi obveznost predhodnega
obveščanja vinarskega inšpektorja o uporabi določenih enoloških postopkov in sredstev
(obogatitev, slajenje, popravek kisline). Vsebino in način obvestila minister še ni predpisal.
Zato so v trgatvi 2011, skladno s prehodnimi določbami ZVin še veljale določbe 11. člena
Pravilnika o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih
tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti
vina, mošta in drugih proizvodov v prometu (Uradni list RS, št 43/04, 127/04, 112/05), po
katerih lahko pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja izdajo dovoljenje
za obogatitev drozge ali mošta, kadar klimatski pogoji in zdravstveno stanje grozdja to
zahtevajo. Pooblaščene organizacije izdajo dovoljenje za posamezno sorto v določenem
vinorodnem okolišu ali ožjem pridelovalnem območju, oz. izdajo individualno dovoljenje
pridelovalcem, če ti nameravajo obogatiti več kot 10.000 l pridelka ali obogatiti s postopkom
z delnim zgoščevanjem.
Glede vodenja kletarske evidence inšpektorji ugotavljajo, da jo zadovoljivo vodijo večji
pridelovalci, pri manjših pa opažajo pomanjkljivosti, predvsem pri evidentiranju prodaje vina.
Pri 232 inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno 58 nepravilnosti.
Kletarska evidenca zagotavlja sledljivost tudi po Smernicah dobre higienske prakse za
predelavo grozdja v vino.
Na temo smernic dobre higienske prakse je bilo opravljenih 91 inšpekcijskih pregledov in
ugotovljenih 40 nepravilnosti.
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi
Na vinorodnih območjih je bil nadzor usmerjen na kontrolo izpolnjevanja pogojev glede
prostorov in posod za hrambo vina ter opreme za točenje v gostinskih obratih, opremljenosti
nevstekleničenega vina v prometu s predpisanimi spremnimi dokumenti (odločbe o oceni
vina, spremnice za prevoz pridelkov in proizvodov na ozemlju RS) in vodenja evidence o
nabavi, prodaji in zalogah nevstekleničenega vina. Pri tem nadzoru se še vedno ugotavljajo
nepravilnosti v zvezi z: neustrezno označenostjo vinskih posod, ki so stalno nameščene v
kleti gostinskega obrata; pomanjkljivo vodeno evidenco o prometu z nevstekleničenim
vinom; neustrezno označitvijo vina v prostoru, kjer se toči; (ne)opremljenostjo vina s
predpisanimi spremnimi listinami in neustreznimi pogoji skladiščenja, kar v določenih
primerih velja tudi za promet z originalno polnjenim vinom.
Nosilci gostinske dejavnosti, zlasti novo registrirani, pogosto nimajo dovoljenja upravne
enote za točenje nevstekleničenih vin, kar je v veliki meri tudi posledica poenostavljenega
postopka registracije dejavnosti, ki jo je prinesel Zakon o gostinstvu. Tako niso pravočasno
seznanjeni, da si morajo za točenje nevstekleničenega vina pridobiti dovoljenje, ki ga izda
upravna enota na podlagi zapisnika vinarskega inšpektorja o izpolnjevanju pogojev
gostinskega obrata tudi za to dejavnost. Inšpektorji ugotavljajo, da se promet z
nevstekleničenim vinom v gostinskih obratih zmanjšuje. Točenja nevstekleničenega vina je
manj tudi v gostinskih obratih na vinorodnih območjih, kjer se sicer, ob izpolnjevanju
predpisanih pogojev in dovoljenju upravne enote, lahko nudi nevstekleničeno deželno vino
PGO istega pridelovalnega območja (vinorodne dežele). Posledično se kaže napredek v
kakovosti vin pri ponudbi končnemu potrošniku. Vedno bolj se uveljavlja točenje vin iz
originalnih polnitev, predvsem iz steklenic in manj iz originalnih polnitev večjega volumna
(inox sodčkov s prostornino od 10 do 60 litrov), ki so vedno bolj prisotne tudi pri ponudbi vin
na dodatnih lokacijah vinskih kleti.
40
Pri nadzoru prometa z vinom vinarski inšpektorji ugotavljajo tudi oblike ponudbe, ki
nakazujejo na t.i. "sivi trg", npr.: prodaja nevstekleničenega vina iz transportnih prevoznih
sredstev v urbanih sredinah, zlasti konec tedna; pomanjkljiva registracija prometa z vinom v
gostinskih lokalih, posebej v primerih, ko je gostinec tudi pridelovalec vina, ki ga trži. K
reševanju tega problema bomo pristopili skupaj s tržno in davčno inšpekcijo.
Na področju na 2313 pregledov in ugotovljenih 109 nepravilnosti.
Enološka sredstva v prometu
ZVin določa, da smejo enološka sredstva vsebovati le dovoljene aktivne snovi, določene s
predpisi Evropske Skupnosti, ki urejajo enološka sredstva. Določa tudi, da sme pridelovalec
mošta, vina in drugih proizvodov uporabiti originalno pakirana enološka sredstva,
neoriginalno pakirana enološka sredstva pa le, če jih prodajajo za to usposobljene osebe.
Prodajalec enoloških sredstev ne sme prodajati sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in
jasna navodila v slovenskem jeziku.
V okviru navedenega nadzora je bilo opravljeno 11 pregledov, neskladnosti ni bilo
ugotovljenih.
Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov
ZVin določa, da se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži,
dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) uporabljajo le
predpisane
označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega
porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih
postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
V splošnem se pri označevanju vin opaža napredek, vendar inšpektorji še vedno ugotavljajo
nepravilnosti v zvezi z uporabo geografskih označb in tradicionalnih izrazov in navedbo
nekaterih obveznih oznak na vinski etiketi.
Skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine mora biti tudi vino, pridelano izven Slovenije pri
prodaji na območju Slovenije, na etiketi označeno v slovenskem jeziku. Pri tem se na
prodajnih policah opaža nepravilna navedba oznak kakovosti tujih vin, saj distributerji
tradicionalne izraze, ki so zaščiteni za vina pridelana v Sloveniji uporabljajo tudi za tuja vina
oziroma tradicionalne izraze na etiketah tujih vin direktno prevajajo v slovenski jezik.
Na področju označevanja je vinarska inšpekcija opravila 2764 pregledov in ugotovila 55
nepravilnosti.
Kontrola pooblaščenih organizacij
V preteklem letu so inšpektorji 9 krat opravili nadzor pri pooblaščenih organizacijah za oceno
vina v smislu kontrole spoštovanja določb Pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja
mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00, 99/01).
Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
41
Kontrola izkrčitve vinogradov
Pregled se opravlja zaradi nadzora nad izkrčitvijo vinograda, na podlagi katere je stranki
dodeljena pravica za ponovno posaditev vinograda, kot to določa 81. člen Uredbe komisije
(ES) št. 555/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe sveta (ES) št. 479/2008 o
skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in
obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju.
Opravljenih je bilo 47 pregledov, nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Vzorčenje
Od 333 odvzetih vzorcev, se je pri 24 vzorcih tujih vinih kontrolirala primernost za promet in
pri 12 vsebnost bakra. Pri 309 vzorcih domačih vin se je opravila kontrola primernosti za
promet, pri 308 vzorcih kontrola identičnosti s citirano odločbo in pri 60 vzorcih vsebnost
bakra.
Preglednica 30: Rezultati vzorčenja po državi izvora
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Slovenija
Država EU
Države izven EU
Skupaj
309
12
12
333
Preglednica 31: Rezultati kontrole primernosti za promet
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Slovenija
Država EU
Države izven EU
Skupaj
309
12
12
333
Neskladni vzorci
Število
%
75
22,52
1
0,3
0
0
76
22,82
Neskladni vzorci
Število
%
28
8,41
1
0,3
0
0
29
8,71
Preglednica 32: Rezultati kontrole identičnosti s citirano odločbo
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Neskladni vzorci
Število
%
Slovenija
308
47
15,26
Država EU
/
/
/
Države izven EU
/
/
/
Skupaj
308
47
15,26
Preglednica 33: Rezultati kontrole vsebnosti bakra
Država izvora
Število odvzetih vzorcev
Slovenija
Država EU
Države izven EU
Skupaj
36
12
12
60
Neskladni vzorci
Število
%
1
1,67
0
0
0
0
1
1,67
42
Vzorčenje na prisotnost svinca in ohratoksinov ter izotopske analize
V letu 2011 je bilo iz kvote varne hrane odvzetih 5 vzorcev vina (3 vinorodna dežela
Podravje, 1 Posavje in 1 Primorska), v katerih se je ugotavljala prisotnost svinca in
ohratoksinov. Vzorci so bili odvzeti iz prometa v trgovskih verigah, v nobenem od vzorcev pa
ni bila dokazana prisotnost svinca in ohratoksinov.
Z namenom ugotavljanja avtentičnosti označenega letnika in ugotavljanja zunanjega izvora
sladkorja vrhunskih vinih s pomočjo izotopskih analiz, je bilo odvzetih 5 vzorcev vina (3
vinorodna dežela Podravje, 1 Posavje in 3 Primorska). Eno vino odstopa od 95% intervala
zaupanja za avtentične vzorce glede letnika in dva vzorca glede dodanega sladkorja.
2.2.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
Delo FSI v letu 2011 je potekalo v skladu z zakonodajo in programom MKGP za fitosanitarno
področje 2009-2011.
Po podatkih poročila ZUP je fitosanitarna inšpekcija v letu 2011 reševala 23.319 zadev (v letu
2010: 31.523 zadev). Po podatkih iz aplikacije Fitosanitarne inšpekcije (FSI-Pregled) je bilo
skupno opravljenih 22.799 pregledov po ZZVR, ZSMKR, ZGRM, ZFFS, ZKmet in ZDU - varna
hrana (v letu 2010: 32.539 pregledov).
Preglednica 34:
FSI
PODROČJE
Primerjava števila pregledov od 2007 do 2011 po področjih dela
ŠT.
ŠT.
ŠT.
ŠT.
% OD VSEH
PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV
2008
2009
2010
2011
FSI 2011
Uvoz – ZZVR
Uvoz – ZSMKR, ZGRM
Uvoz – KAKOVOST
Uvoz – VARNA HRANA
Uvoz - FFS
Tranzit
3701
110
3035
1712
118
2470
26
1804
122
2324
11225
29
1449
112
1972
2530
25
4
31
Uvoz - skupaj
6877
4326
15504
6092
26,7
13811
12647
10561
10678
46,8
318
189
249
386
1,7
Notranjost - ZZVR
4663
4932
5389
4784
Notranjost - ZSMKR
1033
986
836
859
Notranjost - skupaj
SKUPAJ (uvoz, izvoz,
reexport, notranjost)
5696
5918
6225
5643
24,8
26702
23080
32539
22799
100
Izvoz
Reeksport
Skupno število pregledov po vseh zakonih se je v letu 2011, v primerjavi z letom 2010
zmanjšalo, zaradi prenosa dela nadzora varnosti živil neživalskega izvora iz Inšpektorata za
kmetijstvo, gozdarstvo in hrano na Carinsko Upravo RS.
43
V letu 2011 je bilo skupno opravljenih največ inšpekcijskih pregledov v enoti Koper, tj. 7.141
pregledov (v letu 2010: 12.013), kjer je skupno največ izvoznih in uvoznih pošiljk. Sledita
enoti Nova Gorica (5.569 pregledov), ki ima največ pregledov izvoznih pošiljk, in enota Novo
mesto (4.208 pregledov), kjer je bilo največ pregledov ob uvozu in v notranjosti države.
Slika 2: Skupno število vseh pregledov ob uvozu, izvozu in v notranjosti po področjih in
enotah FSI v letu 2011.
•
Vzorčenje
Vzorčenja rastlin so potekala v skladu s programi posebnih nadzorov, spremljanja
zdravstvenega stanja rastlin, po uradni dolžnosti ob sumu na navzočnost nadzorovanih
škodljivih organizmov s seznamov ali na zahtevo stranke. Vzorci so bili glede na bolezenska
znamenja oz. sum na škodljiv organizem, poslani v ustrezen pooblaščeni laboratorij. Skupno
so fitosanitarni inšpektorji odvzeli 1.531 vzorcev (v letu 2010: 1.423 vzorcev).
•
Ugotovitve in neskladja ob uvozu po področjih
Pri nadzoru zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov ob uvozu smo skupno opravili 1.449 fitosanitarnih pregledov.
Neskladja so bila ugotovljena zlasti pri opremljenosti lesenega pakirnega materiala (LPM) z
ustreznim žigom, ki potrjuje ustrezno obdelavo v skladu z mednarodnim standardom ISPM
15. Skupno je bilo izrečenih 11 ukrepov zavrnitve, uničenja ali ustreznega tretiranja pošiljk
rastlin, ki niso izpolnjevale fitosanitarnih zahtev, od tega 10 zaradi neustreznega LPM. V
enem primeru je bila izdana ureditvena odločba zaradi neustreznega fitosanitarnega
spričevala. Pošiljk z neustreznim LPM je bilo največ iz Ruske Federacije, in sicer 8, in po ena
pošiljka iz Hrvaške, Kitajske, Libije in Egipta.
Na področju nadzora semenskega materiala kmetijskih rastlin ob uvozu smo opravili
112 inšpekcijskih pregledov, od tega 50 na mejnem prehodu Gruškovje in 37 na MP Obrežje.
Gre predvsem za pošiljke semena koruze in žit ter zelenjadnic iz Hrvaške in Srbije. Pošiljke
so imele ustrezno dokumentacijo in bile pravilno označene. Sadilni material sadnih rastlin je
bil uvožen za druge države članice EU in se kontrola po ZSMKR na mejnem prehodu ni
izvajala.
44
Nadzor varnosti živil neživalskega izvora ob uvozu IRSKGH izvaja v okviru t.i.
splošnega nadzora in kot poostreni nadzor. V skladu z dogovorom med Carinsko upravo RS
in Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH) so carinski organi s
01.03.2011 pričeli izvajati del splošnega nadzora nad vnosom živil iz tretjih držav, ki je
določen v Uredbi o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in
uradnega nadzora nad živili (UL RS, št. 72/2010 – v nadaljevanju Uredba o izvajanju).
V letu 2011 so inšpektorji IRSKGH v okviru uvoznih postopkov živil neživilskega izvora
opravili 2528 pregledov oziroma obravnavali 4656 različnih vrst blaga. Če primerjamo
številke z letom 2010 je razvidno, da je število pregledov od meseca marca naprej močno
padlo, ker je s 1.3.2011 del nadzora prevzela Carinska uprava RS.
Poostren nadzor (po Uredbi 882/2004) in nujni primeri (po Uredbi 178/2002) pomenijo
nadzor, ki ga IRSKGH izvaja nad določenimi živili iz določenih držav na vstopnih točkah
(oziroma mestih prvega vnosa) ali na pooblaščenih vstopnih mestih v obsegu in na način, kot
ga določa neposredno veljavni pravni red EU.
V okviru poostrenega nadzora in nujnih primerov je IRSKGH obravnaval 500 vrst blaga
oziroma pošiljk (ena vrsta blaga = ena pošiljka).
V letu 2011 je bilo v okviru uvoznih postopkov na meji odvzetih 307 vzorcev. Največ vzorčenj
je bilo opravljenih v okviru nadzora radioaktivnosti v samoniklih gobah, to je 225 vzorcev.
Skladno z uredbami v okviru poostrenega nadzora in ostalih nujnih primerov je bilo odvzetih
še 36 vzorcev. Vzorci so bili po večini ocenjeni kot varni in pošiljke sproščene v prost promet.
V okviru poostrenega nadzora in nujnih primerov so bili trije vzorci neskladni in zavrnjeni na
meji - arašidi in pomaranče iz Egipta, ter fige iz Turčije. V okviru letnega programa vzorčenja
je bila ugotovljena neskladnost pri arašidih iz Senegala, zamrznjenem fižolu iz Srbije in pa
marelični marmeladi iz Bosne in Hercegovine, kjer je šlo samo za neskladje v označevanju.
Kakovost sadja in vrtnin predpisuje 10 posebnih tržnih standardov, ki pa veljajo za večino
sadja in zelenjave, ki se pretovarja v Luki Koper, kjer je obseg prometa in nadzora največji v letu 2011 1.053 pregledov, sledi MP Obrežje s 504 pregledi. Neskladnost s standardi
trženja je bila v letu 2011 v Luki Koper ugotovljena v 2 primerih, obakrat za paprike iz
Egipta.
•
Ugotovljena neskladja pri pregledih na mestih pridelave in na notranjem
trgu po parametrih nadzora
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin
V notranjosti države je bilo v letu 2011 ugotovljenih 1279 neskladij na podlagi Zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin, od tega:
- 303 neskladja pri pregledu listin in neizvajanju predpisanih ukrepov ministra,
uprave ali inšpektorja za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov. To je znatno več kot v
letu 2010 (113) ali 2009 (105). Razlog temu so ugotovljena neskladja pri izvajanju nadzora
predpisanih ukrepov v žariščih zlate trsne rumenice (opuščeni vinogradi, neizvajanje tretiranj
proti ameriškemu škržatku ali obveščanje inšpektorja o sumu na navzočnost trsnih rumenic).
Največ neskladij (178) je bilo ugotovljenih na kmetijskih površinah, in sicer največ v
vinogradih v žariščih zlate trsne rumenice: ker imetniki niso javili inšpektorju o vidnih
znamenjih rumenic (47), zaradi zapuščenega vinograda (44) ali zaradi neizvajanja
predpisanega tretiranja proti vektorju zlate trsne rumenice ameriškemu škržatku (30). Na
45
mestih pridelave razmnoževalnega materiala je bilo največ neskladij ugotovljenih zaradi
neustrezno oddane prijave obsega in lokacije pridelave (30), kar je enako število kot v
preteklem letu. Menimo, da je slednje posledica večkrat spremenjenega načina zbiranja
letnih prijav pridelave, ki sedaj poteka preko centralnega sistema na Fitosanitarni upravi RS.
35 neskladij je bilo zaradi neustreznih ali manjkajočih rastlinskih potnih listov na rastlinah s
seznama V.A oziroma odločb Evropske komisije ali kadar potni list ni bil nameščen na
najmanjšo enoto pakiranja pri rastlinah s seznama V.A.I/1. Teh neskladij je bilo največ pri
rastlinah po poreklu iz drugih držav članic, saj so bila morebitna neskladja pri rastlinah
slovenskega porekla lahko odpravljena že med nadzorom na mestu pridelave. Največ
neskladij v povezavi z vrsto, namestitvijo in vsebino rastlinskega potnega lista (27) je bilo na
trgu, podobno kot v letu 2010 (29).
- 809 neskladij zaradi navzočnosti nadzorovanih karantenskih škodljivih
organizmov ali škodljivih organizmov, ki so nevarni za slovensko pridelavo na podlagi
pripravljene ocena tveganja. Pojav škodljivih organizmov sicer večinoma ni posledica
neizvajanja predpisanih ukrepov saj se le ti lahko vnesejo z naravnim širjenjem preko
vektorjev ali preko rastlin za saditev;
Æ V letu 2011 je bilo na kmetijskih površinah v 769 primerih kot neskladje
ugotovljena navzočnost nadzorovanega škodljivega organizma, od tega kar 684 v
vinogradih za pridelavo grozdja, zaradi navzočnosti trsnih rumenic, ki jih v žariščih
okužbe zlate trsne rumenice ugotavljamo na podlagi vizualnih pregledov. Trsne
rumenice predstavljajo 85% od vseh škodljivih organizmov, sledita šarka in hmeljeva
uvelost s 3%.
Æ Na mestih pridelave smo skupno ugotovili 24 neskladij. Največ neskladij
zaradi navzočnosti šarke (11), ki se je pojavila v večjem obsegu. Pojav rjave gnilobe
krompirja (Ralstonia solanacearum) je v Sloveniji šele tretjič zabeležen. Pozitiven
vzorec v letu 2011 smo odvzeli v distribucijskem centru, izvor pa je bil kmetija v
občini Ormož. Prvič v Sloveniji je bila potrjena navzočnost rumene krompirjeve
ogorčice Globodera pallida.
Æ Na trgu (maloprodajna trgovina, distribucija, skladišče) je bilo potrjenih 12 okužb s
škodljivimi organizmi. Na trgu je bila na gostiteljskih rastlinah ugotovljena gliva
Phytophthora ramorum (3 pošiljke). Število okužb s to glivo (fitoftorna sušica vejic)
na pošiljkah rastlin za saditev po poreklu iz drugih držav članic je precej manjše kot v
predhodnih letih, kar je posledica večletnega intenzivnega nadzora pošiljk
gostiteljskih rastlin Phytophtora ramorum na trgu in ukrepanje ter seznanjanja
distributerjev z nevarnostjo širjenja te glive. V letu 2011 so bile ugotovljene tudi
okužbe pušpana z glivo Cylindrocladium buxicola (1) in z viroidoma Tomato apical
stunt viroid in Potatoe spindle tuber viroid. Na semenu fižola je bila potrjena bakterija
Xanthomonas axonopodis pv. phaseoli.
Æ Nekmetijske površine (vrtovi, nabrežine…): 4 neskladja.
- 167 neskladij, kjer je bila potrjena navzočnost tujerodne rastline (pelinolistne
ambrozije), ki bi jo morali imetniki ob pojavu odstranjevati. To je posledica nepoznavanja
predpisov in rastline same.
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Pri preverjanju skladnosti z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin je bilo
ugotovljenih 34 neskladij, od tega kar 22 pri pridelavi semenskega materiala kmetijskih ali
okrasnih rastlin, predvsem zaradi neskladij listin ali zaradi neustrezne kakovosti, največkrat
zaradi navzočnosti nadzorovanih škodljivih organizmov, kot so: bakterija Pseudomonas pri
46
sadikah pečkarjev, virusov na paradižniku, plesni.
•
Število izrečenih fitosanitarnih ukrepov zaradi najdbe nadzorovanih
škodljivih organizmov oziroma neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev
V notranjosti Slovenije smo v letu 2011 izdali 477 inšpekcijskih odločb in z njimi odredili
enega ali več različnih ukrepov. Od skupnega števila odločb je bilo 22 generalnih odločb v
območju žarišč zlate trsne rumenice. Na podlagi teh odločb je bilo izdanih 561 zapisnikov z
ugotovljenim številom rastlin za odstranitev (uničenje).
Glede na navedeno v prejšnjem odstavku je bilo zaradi različnih neskladij v letu 2011
izrečenih 1367 ukrepov (v letu 2010: 960; 2009: 995) in sicer zaradi neskladij pri pregledu
listin, neizvajanja predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov ter
ugotovljenega neustreznega zdravstvenega stanja pri pridelavi (registrirani in neregistrirani
imetniki) in na trgu (distribucija, maloprodaja).
Največje število izrečenih ukrepov je bilo za odstranitev rastlin z bolezenskimi znamenji trsnih
rumenic (684), kar je višje kot v letu 2010 (610) in letu 2009 (554), kot posledica večjega
števila žarišč. Ukrepom za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice sledi 167 izrečenih
ukrepov zaradi navzočnosti tujerodne rastline (pelinolistne ambrozije). Ob ugotovitvi njene
navzočnosti so inšpektorji izrekali opozorila po ZIN, ki so jih imetniki zemljišč tudi upoštevali.
Le v dveh primerih je moral inšpektor izdati ureditveno odločbo z rokom za odstranitev
škodljivih rastlin. Število izrečenih ukrepov izrezovanja okuženih delov rastlin pri nadzoru
hruševega ožiga je bilo v letu 2011 nižje (8) kot v letu 2010 (17) in 2009 (34). Število
odrejenih ukrepov zaradi hmeljeve uvelosti je visoko (72), ker je zaradi pojava na eni lokaciji
odrejenih več ukrepov (uničenje okuženih rastlin, higienski ukrepi za preprečevanje širjenja
in prepoved gojenja rastlin). Na mestih pridelave je bilo največje število izrečenih ukrepov
zaradi navzočnosti šarke in fitoplazme na pečkarjih. Na prodajnih mestih je bilo izrečenih
največ ukrepov zaradi pojava fitoftorne sušice vejic (3).
Na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je bilo izrečenih 5 ukrepov
prepovedi trženja neustreznega semenskega materiala, saj niso bili izpolnjeni predpisani
standardi ali je bila ugotovljena navzočnost škodljivega organizma, ki vpliva na kakovost
oziroma uporabnost. Najpogosteje izrečen ukrep je bilo opozorilo po ZIN-u, ko je dobavitelj
moral urediti evidence ali ustrezno označiti semenski material.
V letu 2011 smo v okviru naknadne kontrole semena zelenjadnic na trgu odvzeli 43 vzorcev
semena vrst: visok in nizek fižol, bučka, zelena in ohrovt. Od tega 38 vzorcev za kontrolo na
trgu in 5 vzorcev za kontrolo pakiranja standardnega semena pri dobaviteljih, ki pakirajo
sami (nadzor sistema kakovosti dela v semenarskih hišah). Rezultati laboratorijskih
preskusov o kakovosti semena kmetijskih rastlin pri naknadni kontroli v letu 2011 so bili z
izjemo visokega fižola odlični. Od 11 analiziranih vzorcev visokega fižola so imeli 4 vzorci
prenizko kalivost. Ostalih 39 vzorcev je ustrezalo zahtevam zakonodaje. Za neustrezne
vzorce oziroma partije so bile izdane odločbe o prepovedi trženja.
•
Število izrečenih prepovedi dejavnosti pridelovalcev
V letu 2011 ni bilo izrečenih prepovedi dejavnosti. V primeru okužbe s hmeljevo uvelostjo so
bile izrečene prepovedi gojenja rastlin za določeno obdobje.
47
•
Število izrečenih ukrepov pri izvajalcih javne službe
Izvajalcu javne službe je bil izrečeno opozorilo po zakonu o prekrških, zaradi premeščanja
škodljivih organizmov brez dovoljenja uprave. Fitosanitarna inšpekcija je Fitosanitarni upravi
poročala tudi o ugotovljenih nepravilnosti pri certificiranju toplotne obdelave lesenega
pakirnega materiala ter semena poljščin.
•
Število prekrškovnih postopkov in ugotovitve
Obseg dela in ukrepov je odvisen od trgovskih poti (uvoz, izvoz, ponovni izvoz, premeščanje
na notranjem trgu) in posledično vnosa škodljivih organizmov, prav tako pa tudi od
naravnega širjenja (ekološki pogoji) in pojava nadzorovanih škodljivih organizmov na
rastlinah. Fitosanitarna inšpekcija se prioritetno osredotoča na ukrepe za preprečevanje
vnosa in širjenja škodljivih organizmov in z odločbami ureja stanje.
Pri prekrškovnih zadevah ugotavljamo, da z opozorili po ZIN oziroma ureditvenimi odločbami
dosegamo želene učinke in v primeru ponovitev uvajamo prekrškovni postopek z opominom
ali odločbo. V letu 2011 je bilo izdanih 135 opozoril po Zakonu o prekrških, 6 plačilnih
nalogov, 44 odločb o prekrških z opominom in ena odločba o prekrških z globo. Skupna vsota
izrečenih glob v je znašala 2.500 EUR.
Pristojbine
Pristojbine za fitosanitarne preglede rastlin pri uvozu, izvozu in registriranih zavezancev se
zaračunavajo v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnikom o
pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 142/04 in 93/05).
Skupni znesek zaračunanih pristojbin v letu 2011 je nekoliko manjši kot v predhodnem letu
(632.531,83 EUR v l. 2010, 628.717,61 EUR v l. 2011).
Splošne dejavnosti
Fitosanitarna inšpekcija je v okviru splošnih dejavnosti poleg notranje koordinacije
inšpekcijskega fitosanitarnega nadzora (priročnik in intranetna stran FSI) ter koordinacije s
Fitosanitarno upravo ter ostalimi institucijami sodelovala pri obveščanju javnosti v smislu
preventivnega delovanja ter imetnike rastlin v žariščih, urejala spletne strani Življenjski
dogodki na Portalu Vlade ter poročala MKGP in Fitosanitarni upravi. Aktivno je sodelovala v
delovnih skupinah organizacije EPPO, nadaljevala izgradnjo informacijskega sistema
fitosanitarne inšpekcije, pripravljala pripombe na osnutke novih predpisov ter pripravila in
izvedla redna letna izobraževanja FSI.
Fitosanitarni inšpektorji so se v letu 2011 povprečno 5,3 dni izobraževali na delavnicah,
tečajih, študijskih obiskih ter v okviru rednih izobraževanj.
Fitosanitarna inšpekcija je sodelovala tudi v programih bilateralne tehnične pomoči
balkanskim državam v okviru študijskih obiskov, ki so bili organizirani v Sloveniji ter z dvema
delavnicama v Makedoniji.
2.2.6 GOZDARSKA INŠPEKCIJA
Možni obseg dela, ki ga lahko opravijo gozdarski inšpektorji, dobimo če upoštevamo, da je bil
1 inšpektor zaradi bolezni odsoten vse leto, da 1 inšpektor opravlja skrajšani delovni čas 4
ure dnevno in da lahko opravlja zgolj kabinetno delo, da je 7 gozdarskih inšpektorjev hkrati
tudi lovskih inšpektorjev in da sta 2 gozdarska inšpektorja hkrati tudi vodji območnih enot
inšpektorata. Tako lahko ugotovimo, da znaša Fte v gozdarski inšpekciji 13,9 – glej
Preglednico 1. Število gozdarskih inšpektorjev se kljub vedno novim in zahtevnejšim nalogam
48
vse od leta 1995 ni povečalo. V letu 1996 je bilo zaradi pomanjkanja lovskih inšpektorjev
sedmim gozdarskim inšpektorjem začasno podeljeno tudi pooblastilo za opravljanje nalog
neposrednega nadzora zakonodaje s področja lovstva. Na ta način je bil kratkoročno rešen
problem lovske inšpekcije, hkrati se je zmanjšala učinkovitost nadzora zakonodaje s področja
gozdarstva. V lanskem letu je bil zaradi bolezni vse leto odsoten en inšpektor, en inšpektor
opravlja skrajšani delovni čas 4 ure, dva gozdarska inšpektorja sta poleg tega, da sta
»dvojna« inšpektorja, tudi vodji enot inšpektorata, pet inšpektorjev pa mora, ker na
izpostavah ni tajnic, v celoti opravljati tudi vse administrativno delo. Tako lahko vidimo, da je
število ur, ki ostanejo za dejansko opravljanje inšpekcijskega dela na terenu, čedalje manjše.
Nastale težave rešujemo tako, da že sedmo leto nadomešča terensko delo inšpektorja na
mariborskem območju, ki je zaradi invalidnosti zaposlen za krajši delovni čas, gozdarski
inšpektor iz Ptuja in da inšpektorja, ki je bil zaradi bolezni odsoten vse leto, nadomešča
gozdarska inšpektorica iz izpostave inšpektorata v Kamniku.
Naloge, ki jih gozdarski inšpekciji nalagajo predpisi, so iz leta v leto večje. Tako smo v
zadnjih letih pridobili naloge s spremembami predpisov o kmetijskih zemljiščih, zdravstvenem
varstvu rastlin, gozdnem reprodukcijskem materialu, varstvu okolja, ohranjanju narave, o
planinskih poteh in o rudarstvu. Pristojnosti za nadzor vožnje z vozili v gozdovih in nabiranja
gozdnih sadežev in gob imajo gozdarski inšpektorji tako po zakonu o gozdovih kot tudi po
uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in uredbi o varstvu samoniklih gliv.
Uredba o varstvu pred požari v naravnem okolju daje pristojnost gozdarski inšpekciji le v
primeru razglasitve velike ali zelo velike požarne ogroženosti.
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin nalaga gozdarskim inšpektorjem nadzor širjenja in
ukrepanja v primeru pojava karantenskih škodljivih organizmov, vendar zaradi pomanjkanja
kadrov gozdarska inšpekcija na tem področju opravlja le najnujnejše naloge, to je predpisane
redne letne nadzore v drevesnicah in varovalnih pasovih drevesnic v gozdnem prostoru.
Že sedmo leto zapored je, tako kot vsi inšpekcijski organi, tudi gozdarska inšpekcija izvajala
naloge v hitrem prekrškovnem postopku. Delo je potekalo brez zapletov. V lanskem letu smo
v inšpektoratu končno uspeli zaposliti za določen delovni čas pravnico, ki bo nudila pravne
nasvete v najtežjih primerih.
Zakon o gozdovih – v nadaljevanju ZG, nalaga gozdarski inšpekciji med drugimi tudi nalogo
pregledovati s proračunom sofinancirana dela v gozdovih in dokumentacijo, povezano z njimi
ter uresničevanje gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Tako nadzorujemo tudi
Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), ki sicer strokovno vodi in usmerja
gospodarjenje z gozdovi.
Ob vsem povedanem lahko napovemo, da se bo obseg opravljenega dela v prihodnje
zmanjšal. Zlasti se bo zmanjšal obseg vnaprej načrtovanega dela, saj se število prijav iz leta
v leto povečuje. V obravnavanem letu je bilo 520 prijav nepravilnosti.
Inšpekcijski postopki zahtevajo od inšpektorjev poleg strokovnega znanja tudi veščine
obvladovanja konfliktnih situacij, ki so sestavni del inšpekcijskega nadzora. Povsem izogniti
se jim ni mogoče in vsako leto beležimo prikrite grožnje, grožnje po telefonu, nadlegovanja
po telefonu in podobno. Inšpektorji vsako tako grožnjo zabeležijo, v nekaterih primerih o
tem obvestijo tudi Policijo. Inšpektorju iz Ptuja je v maju preteklega leta po telefonu grozil
kršitelj, o čemer je bila seznanjena tudi Policija.
Pregled števila ukrepov v prekrškovnem postopku, zahtev za sodno varstvo, predlogov za
izterjavo in predlogov za določitev uklonilnega zapora po letih.
49
350
304
300
286
260
276
266
250
230
227
204206
194
204
190
169
150
2005
2006
182
število
200
139
138
131
2007
163
2008
2009
144
143
141
132
126
125
2010
2011
111
110
100
92
99
84
103
79
55
52
46 44
50
28
35
79
74
64
60
45 46
36
32 28
41
32
23
0
opozorilo ZP
PN
ODL opomin
ODL globa
ZSV
DURS
Uklonilni zapor
ukrep
UGOTOVITVE IN PREDLOGI SPREMEMB
Sečnja drevja brez odločbe ZGS je še vedno najpogostejša kršitev v inšpekcijskih postopkih.
Sanacijska in preventivna varstvena dela praktično povsod zamujajo. S strokovnega stališča
so pogosto zamujena že takrat, ko stranka prejme odločbo. Vročanje po pošti vzame preveč
dni, potrebno bi bilo takojšnje neposredno vročanje.
Sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del se iz leta v leto zmanjšujejo.
Prejemniki sredstev so skoraj izključno tisti, ki so voljni opraviti delo. ZGS izda odločbe za
izvedbo gojitvenih del izključno le v obsegu prejetih sredstev in le tistim lastnikom, ki so delo
pripravljeni opraviti ali pa so ga že opravili. Postopek prevzema opravljenih del je preveč
zbirokratiziran in so stroški nadzora ponekod višji, kot pa so za to pridobljena sredstva.
Nujno je potrebno spremeniti zakonodajo – glej predloge iz prejšnjih let.
Pogoji za skladiščenje posekanega lesa v predpisih niso dovolj jasno opredeljeni. Ni
določeno, kje so lahko taka skladišča in kako morajo biti urejena, zato se najpogosteje
nahajajo na kmetijskih zemljiščih, ob robu gozda ali ob gozdnih prometnicah.
ZGS zelo pozno prevzema gojitvena dela, zaradi česar je učinkovitost nadzora vprašljiva. V
prihodnje bo gozdarska inšpekcija pregledovala opravljena gojitvena dela preko vsega leta
takoj, ko bo ZGS pregledal opravljene površine.
Potrebno bo strokovno preučiti vse površine, ki so zavarovane po Uredbi o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/2005, 56/2007, 29/2009,
912010). V uredbo naj se vključijo le tisti varovalni gozdovi, ki izpolnjujejo kriterije.
Zaznan je bil nov primer nedovoljene krčitve gozdov v kmetijske namene pod pretvezo
spremembe namembnosti zemljišča. Občine na osnovi prostorskih aktov, ki niso usklajeni z
zakonom o urejanju prostora in na osnovi odloka, dovolijo možnost razpršene gradnje na
50
kmetijskih zemljiščih, češ da gre za zaokrožitev območja poselitve. Ustavno sodišče je z
odločbo št. U-I-92/10 z dne 22.09.2011 razveljavilo tak odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih ureditvenih pogojev v primeru občine Laško, ki je dopuščal gradnjo na kmetijskih
zemljiščih. Občine bi morale na osnovi te odločbe uskladiti odloke s predpisi, pa jih v
nekaterih primerih niso. Tako smo zaznali, da je na osnovi nezakonitega odloka upravna
enota izdala gradbeno dovoljenje. Gozdarska inšpekcija, ki je zaznala tako početje, je
predlagala upravni enoti, da ne izdajo gradbenega dovoljenja, ki bi temeljilo na nezakonitem
predpisu, vendar zaman. Zato bo gozdarska inšpekcija o tem obvestila MOP in druge organe
nadzora.
Težava, ki jo gozdarska inšpekcija ugotavlja in na katero opozarja že nekaj let je, da upravne
enote ob registraciji poslovnega subjekta ustanovitelja ne seznanijo s tem, da mora pristojni
gozdarski inšpekciji predložiti dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila,
potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce,
delovno opremo in osebno varovalno opremo. Posledica tega je precejšnje število
registriranih izvajalcev za dela v gozdovih, ki ne izpolnjujejo s predpisi določenih pogojev za
delo. Zato je gozdarska inšpekcija MKGP že predlagala, da naj na to problematiko pisno
opozori vse upravne enote.
Potrebno bo ponovno preučiti veljavne predpise glede strokovne usposobljenosti in
usposobljenosti za varno in zdravo delo tistih, ki delajo v gozdu, pa niso izvajalci kot jih
opredeljuje pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih –
se pravi lastnike gozdov, člane strojnih krožkov in kmete, ki ne opravljajo kmetijske ali druge
dejavnosti kot edini ali glavni poklic.
Gradnji gozdnih vlak in gozdnih cest mora ZGS posvetiti več pozornosti. Gre za trajne posege
v gozd in gozdni prostor, ki morajo biti ustrezno strokovno premišljene in argumentirane.
Strokovna pomoč in nadzor bi morala potekati od vodje oddelka pa vse do revirnega
gozdarja. Pomoč vodstva je potrebna tudi pri reševanju konkretnih primerov onemogočanja
vzdrževanja in zapiranja gozdnih cest.
V nekaterih območjih je bil zaznan problem slabega sodelovanja med ZGS in koncesionarji, ki
je posledica slabe komunikacije, vztrajanje na svojih pozicijah, nesprejemanje kritike,
počasna odzivnost, nezaupanje, neizpolnjevanje dogovorov, ki ne koristi nikomur, kakšne
pripravljenosti k izboljšanju stanja pa ni čutiti.
V izobraževalne programe dodiplomskega izobraževanja gozdarstva je nujno potrebno uvesti
osnove zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako je potrebno zagotoviti nenehno
izpopolnjevanje o splošnem upravnem postopku zaposlenih v ZGS. Boljše poznavanje tega
zakona bi zagotovo izboljšalo tudi kvaliteto izdanih odločb ZGS.
Razčistiti je potrebno pristojnosti v zvezi z odstranjevanjem gradbenih odpadkov in raznih
oblik zemljine v gozd ter zagotoviti usklajeno delovanje z gradbeno inšpekcijo ob
ugotovljenih gradbenih posegih v gozd. Pogosti so zlasti primeri spremembe namembnosti
objektov, za katere je bilo dovoljenje oz. soglasje izdano, za novo namembnost pa ga
investitorji ne pridobijo. Ukrepanje inšpekcijskih služb MOP bi bilo nujno, saj ob njihovem
neukrepanju oz. ob ukrepanju z velikim časovnim odmikom, kršitelji menijo, da gozdarska
inšpekcija »na pamet« grozi z zahtevo, da takega objekta ni dovoljeno postavljati brez
ustreznega dovoljenja oz. soglasja.
MKGP hitro rešuje pritožbe na odločbe inšpektorjev. Zlasti v primerih hitrih rešitev pritožb na
sklepe o izvršbah neprostovoljno realiziranih inšpekcijskih odločb, inšpekcijsko delo obrodi
rezultat.
Sodelovanje s policijo ostaja še naprej tradicionalno dobro.
Pripombe in predlogi za spremembe prejšnjih let, ki so še vedno aktualne:
51
• problem različnih evidenc površin gozdov – razlike med masko gozdov
gozdnogospodarskih načrtih in katastrom rabe zemljišč pri MKGP - prihaja do odstopanj
med evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, kot je določena v 165. členu
zakona o kmetijstvu in masko gozda, ki jo ZGS ob reviziji gozdnogospodarskih načrtov
opiše v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta in vriše v priložene karte. Gre za
dva zakona, ki oba določata dejansko rabo površin. Zakon o kmetijstvu deli rabo na 5
kategorij (njive in vrtovi, travniške površine, trajni nasadi, druge kmetijske površine,
gozd), izmed katerih je ena gozd, na drugi strani pa ZG zgolj razmejuje gozd – negozd. V
obravnavanem letu se je pokazalo, da prihaja do različnih podatkov predvsem zaradi
nespoštovanja Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni
list RS, št. 122/2008). Ta v 9. in 10. členu določa, da mora MKGP podatke o dejanski rabi
gozdov usklajevati z ZGS in da je potrebno v primeru ugotovitve razlik med dejansko
rabo ugotovljeno na osnovi novejših ortofoto posnetkov, poslati podatke v uskladitev
resornim ministrstvom in drugim pristojnim upravljavcem zbirk. Predpis se očitno ne
izvaja na opisani način, saj gozdarska inšpekcija vodi postopke proti osebam, ki so
protipravno posekale gozd, te pa dokazujejo, da je iz dejanske rabe, iz uradne evidence
vodene pri MKGP, razvidno, da je bila posekana površina negozdna. Nezakonito posekane
površine, ki so bile izkrčene za namene druge rabe, dobijo potrdilo o negozdni rabi,
čeprav so dejansko posekan gozd, ker je bila sprememba namembnosti opravljena
nezakonito.
• problematika občinskih prostorskih načrtov - inšpektorji so zaznali tudi nekaj napak v
veljavnih prostorskih aktih občin. Ob razgrnitvah novih občinskih prostorskih načrtov bi
moral ZGS zelo aktivno sodelovati in poskrbeti, da bi se za površine, ki so bile zaradi
napak v preteklosti pomotoma uvrščene v gozdove in obratno, napake ne prenesle tudi v
nove občinske prostorske načrte. Preveriti bi moral tudi parcele, za katere je izdal
dovoljenja za spremembo v kmetijsko rabo, in poskrbeti, da bodo v občinskih prostorskih
aktih res dobile spremenjeno namembnost. V javnosti je razširjeno mnenje, da je v
občinskih prostorskih načrtih lažje doseči spremembo namembnosti v stavbno zemljišče,
če površina ni več gozd. Tudi nekateri varovalni gozdovi so, zlasti zaradi posegov za
gradnjo infrastrukture, izgubili svoj pomen. Ker napake pri maski gozdov, pomenijo tudi
napačno opredelitev gozdov v Natura 2000, je potrebno spremembe res skrbno
evidentirati in uveljavljati.
• odločbe za dovolitev krčitev gozdov v kmetijske namene - odločbe, s katerimi ZGS dovoli
krčitev, nimajo nobenih določb v zvezi z nadaljnjo rabo, niti ni povsem jasno, v čigavi
pristojnosti je ukrepanje na izkrčenih površinah, kjer kmetijske raba še ni vzpostavljena.
Ni jasno določeno, kdo mora poskrbeti, da se za izkrčene površine spremeni namembnost
v prostorskih aktih. Zato je stališče gozdarske inšpekcije, da ZGS o vseh izdanih odločbah
za krčitev gozdov v skladu z 21. členom ZG, obvesti pristojno občino. Če gre za krčitev na
zavarovanem območju ali posebnem varstvenem območju ali potencialno posebnem
ohranitvenem območju (Natura 2000) ali če je poseg naveden v prilogi Pravilnika o
presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
(Uradni list RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) mora ZGS pred izdajo odločbe
o krčitvi pridobiti mnenje Zavoda RS za naravo in v okviru izdaje odločbe za krčitev
opraviti presojo sprejemljivosti posega v naravo. V tem primeru stranka dodatnega
dovoljenja za poseg v naravo s strani upravne enote ne potrebuje. Ob spremembi ZKZ se
je odprla še nova dilema ali so izkrčene površine po črki zakona že kmetijske, kot to
določa 2. člen ZKZ ali ne bi bilo morda bolje, da bi se ta člen dopolnil s tem, da sodijo
med kmetijska zemljišča, tudi v skladu z odločbo izkrčene gozdne površine.
• posegi v gozdove, opredeljene za Natura območje in ki jih za potrebe lastnikov načrtuje
ZGS - gozdarstvo si mora prizadevati, da se v najkrajšem času spremenijo predpisi v
zvezi s posegi v okolje v tej smeri, da ne bo potrebno dovoljenje za gradnjo cest in vlak,
52
ki so že načrtovana v gozdnogospodarskih načrtih. Sprejet gozdnogospodarski načrt, v
katerem je vrisana trasa vlake ali za katerega je narejen projekt gozdne ceste, je akt
ministrstva, ki mora biti pred sprejetjem medresorsko usklajen. Na tak način bi
poenostavili gradnjo gozdne infrastrukture, seveda bi to hkrati pomenilo večjo
odgovornost ZGS. Lastnikom gozdov bi s tako spremembo predpisa umaknili nepotrebno
birokratsko oviro. Ob določitvi poseka pa ne sme biti pozabljena opredelitev vrste spravila
in trasiranje novogradnje ali rekonstrukcije vlake. Stranke same, po svoji presoji, začnejo
z gradnjo, gozdar pa nato prijavi nedovoljen poseg v prostor. ZGS bi z večjo aktivnostjo
take posege lahko preprečil. Z opozarjanjem oseb, ki jih opazi, ko začnejo izvajati
določen poseg v gozd in z usmerjanjem na pridobitev dovoljenj, bi bilo vsaj nekaj
posegov zagotovo ustavljeno že v začetni fazi.
• razlike med evidenco v gozdnogospodarskih načrtih in dejanskim posekom – iz uradnih
evidenc o dejanskem poseku na ravni države je potrebno izključiti subjektivno faktor.
Gozdarska inšpekcija predlaga, da se za dejanski posek na ravni države uporabi posek,
ugotovljen na stalnih vzorčnih ploskvah. Za nižje nivoje je mogoče uporabiti kombinirano
metodo stalnih vzorčnih ploskev in prevzema sečišč.
• primestni gozdovi - inšpektorji ugotavljajo, da so gozdovi, kjer ni pomembne lesne
proizvodnje, zlasti npr. primestni gozdovi Ljubljane, slabo pokriti z javno službo; ni
ustreznih gojitvenih načrtov, nekatere površine so plansko določene za kmetijske, v
naravi so deponije raznih odpadkov, v gozdnogospodarskih načrtih pa so uvrščene v
gozd. Javna služba se mora takoj odzvati na kršitve in sooblikovati razvojno politiko teh
območji – adrenalinski parki in druge turistično rekreativne dejavnosti, gradnja
prometnic, ograjevanje gozda, ipd..
Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških
V šestih letih od pričetka uporabe ZP-1 se je ta spreminjal v povprečju enkrat letno. Ne glede
na to, da je zakon prenesel pristojnosti za vodenje hitrih prekrškovnih postopkov s sodišč na
prekrškovne organe, kar je pomenilo korenito spremembo, je bilo teh popravkov veliko. Za
vsako spremembo bi bilo potrebnega nekaj več časa za usklajevanje, zlasti pa upoštevanje
pripomb prekrškovnih organov, ki odločajo na prvi stopnji. Z vsako spremembo se jim je
nalagalo dodatne obveznosti ob dejstvu, da le ti niso bili niti kadrovsko okrepljeni niti niso
prejeli več finančnih sredstev za delovanje. Morali bi bolj zvesto slediti osnovni ideji, da gre
za hitri, poenostavljeni postopek, v katerem ima kršitelj odprto možnost sodelovanja v
postopku in v katerem so mu zagotovljene pravica do izjave in pravica do sodnega varstva.
Za samo delovanje sistema je bilo zelo pomembno pričakovanje, da bodo tudi sodišča hitro
reševala zahteve za sodno varstvo, da bi tako zagotovili učinkovitost sistema. Še ena koristna
novost je bila vgrajena v sistem, ki je pomenil bistveno razliko od splošnega upravnega
postopka, to je, da se zadeve ne vrnejo nazaj na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Ob
morebitnih novih spremembah ZP-1 bi bilo nujno potrebno v komisijo za pripravo sprememb
vključiti tudi predstavnike prekrškovnih organov.
Predlagamo, da se v zakonu določi obveza sodišč, da obveščajo prekrškovne organe o teku
postopka, ki vpliva na delo prekrškovnih organov – določitev uklonilnega zapora, prestajanje
uklonilnega zapora, konec prestajanja uklonilnega zapora in opravo del v splošno korist. Prav
tako bi bilo dobro, da bi organ, ki je pristojen za izterjavo, prekrškovni organ obveščal o
nezmožnosti izterjave globe ali stroškov postopka, četudi je 10. odstavek 202. člena ZP-1
določil, da z dnem ko sodišče ali prekrškovni organ vloži predlog za prisilno izterjavo, se
terjatev v korist državnega proračuna prenese na ta organ.
Predlagamo, da se preuči možnost, da se v hitrem prekrškovnem postopku pred
prekrškovnimi organi kršiteljem ne bi priznavali stroški zagovornikov. Razlog je v tem, da gre
53
za hitri postopek, v katerem je subjektivna odgovornost ugotovljena in da je kršitelj
opozorjen na pravice, ki izhajajo iz 55. člena ZP-1. V prid temu govori tudi institut pravice do
izjave o prekršku, ki izhaja iz 4. odstavka istega člena ZP-1, kjer je določeno, da mora
prekrškovni organ, v primeru da se kršitelj ni mogel osebno izjaviti o prekršku in ga ni bilo
mogoče poučiti o njegovih pravicah, le-tega pozvati da se pisno izjavi o dejstvih oziroma
okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve obvestila. Kršitelj mora izjavo o dejstvih in
okoliščinah prekrška lastnoročno podpisati in je ne sme zanj podpisati zagovornik. Taka
ureditev bi v veliki meri poenostavila postopek predvsem v tistih primerih, ko si kršitelji
najamejo zagovornika z namenom zavlačevati postopek. Prekrškovni organi opažamo, da
sodišča v primerih, ko na zahtevo za sodno varstvo postopek ustavijo, ne odločijo hkrati tudi
o stroških zagovornika ampak pričakujejo, da bo o stroških odločil prekrškovni organ. To bi
pomenilo da morajo prekrškovni organi odločiti o stroških postopka zagovornika tudi za
postopek pred sodišči, za katerega nimajo nobenih podatkov o zahtevnosti postopka,
narokov ipd, skratka na pamet, ob dejstvu, da prekrškovni organi niso vešči predpisov s tega
področja. Določilo 202. člena ZP-1, ki govori o izvrševanju odločb in sodb sodišča, je
popolnoma jasno. Prvi odstavek določa, da prekrškovni organi izvršujejo globo, odvzem
premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in plačilo stroškov postopka, izrečenih z
odločbo o prekršku prekrškovnega organa in stroškov postopka, izrečenih s sodbo ali
sklepom sodišča, če je zahteva za sodno varstvo zavržena, zavrnjena ali spremenjena.
Sodišča so v nekaj primerih odločila, da se odločba o prekršku spremeni tako, da se ustavi.
Dikcija zakonskega določila je jasna – stroški postopka izrečeni s sodbo ali sklepom sodišča,
kar pomeni, da jih mora sodišče določiti na zahtevo zagovornika. Zato bo prekrškovni organ
v prihodnje vse zahteve zagovornikov po povrnitvi stroškov postopka, kadar je bilo o
odločitvi prekrškovnega organa odločeno na sodišču, zavračal.
Ni popolnoma jasno, zakaj odločitve sodišč v zavrnjenih ali zavrženih zahtevah za sodno
varstvo v izreku nimajo določene sodne takse. Že res, da zakon o sodnih taksah, oziroma
Tarifa 8 določa, kakšna sodna taksa je določena za posamezna pravna sredstva in odločitve,
vendar bi bilo dobro, tudi zaradi kršiteljev, da je ta taksa določena v odločitvi sodišča, sicer si
kršitelji predstavljajo, da so takse odvisne od dobre volje prekrškovnega organa.
Potrebno je storiti vse, da bodo sodišča obravnavala zahteve za sodno varstvo čim hitreje.
Glede na to, da je večina zadev zaključena na prvi stopnji (v našem organu je zahtev za
sodno varstvo v povprečju zadnjih 7 let manj kot 10 odstotkov od vseh prekrškovnih zadev),
ne bi smelo biti razloga, da ne bi sodišča zadev obravnavala sprotno. Ugotavljamo, da je vse
več takih, ki so na sodiščih dalj časa brez odločitve in čakajo na zastaranje. Potrebno si je
prizadevati, da se ne krepi občutek, da sodišča zadev ne rešujejo, ker gre za primere
vplivnih strank ali kaj drugega. V ilustracijo navajamo nekaj primerov okrajnih sodišč, ki
imajo zahteve za sodno varstvo v reševanju že kar nekaj časa, in o zadevah še niso odločila:
V zadnji spremembi ZP-1 je bil prvemu odstavku 199. člena dodan 2. odstavek, ki določa, da
v primeru, ko je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku iz prejšnjega odstavka
vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost
z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva. Najprej je potrebno razčistiti z
besedo odpravi. Ta pojem ima po naših predpisih in v pravu nasploh drugi smisel, kakor ga
je zakonodajalec imel tu v mislih. Zato bi bilo bolj ustrezno namesto tega, sicer na sodiščih
uporabljanega termina, v zakon zapisati z dnem ko se odpošlje. Čeprav menimo, da bi bilo
treba to ponovno pretehtati. Zakonodajalec se je po naših informacijah želel izogniti
zastaranju v primeru, da sodišče odloči proti koncu roka ali zadnji dan. Pri tem pa je verjetno
spregledal, da v primeru odprave, razveljavitve ali spremembe odločbe prekrškovnega
organa na sodišču, le te vroča prekrškovni organ. Drugo, kar še zmanjšuje uporabnost tega
člena pa je, da pozna ZP-1 poleg zahteve za sodno varstvo, še redno pravno sredstvo po 66.
54
členu ZP-1 in sicer pritožbo zoper odločbo sodišča, s katerim je sodišče s sklepom zavrglo
zahtevo za sodno varstvo. Tako nastopi pravnomočnost po 8 dneh po vročitvi sodbe, kajti
151. člen ZP-1 določa, da je zoper sodbo sodišča potrebno vložiti pritožbo v roku 8 dni po
vročitvi. Se pravi, da pravnomočnost ne more nastopiti z dnem, ko je prekrškovni organ
odločbo sodišča poslal kršitelju, če ima ta na voljo še redno pravno sredstvo pritožbe. Tako
se je ta člen omejil le na primere, ko je bilo pravno sredstvo iz 66. člena zakona uporabljeno,
se pravi na primere, ko je bilo zoper odločbo okrajnega sodišča odločeno na višjem sodišču.
Institut uklonilnega zapora je še vedno učinkovito sredstvo za prisilitev kršiteljev k plačilu
izrečene globe z odločbo. Približno tretjina jih plača globo, ko poda prekrškovni organ
predlog sodišču za določitev uklonilnega zapora, večina pa takoj, ko jim sodišče uklonilni
zapor določi. Inšpektorjem ni znan podatek, da bi kdo od kršiteljev že tudi prestajal uklonilni
zapor.
Mnenje inšpekcije je, da se je s spremembo stroškov postopkov v prekrškovnem postopku in
z uvedbo sodne takse inšpektorjem naložilo še dodatno delo in odvzelo čas za delo na
terenu. Inšpektor mora po pravnomočnosti odločbe izdati sklep o višini sodne takse in ga
dodatno poslati kršitelju. V primerih, ko pritožbe ni, tak postopek ne pomeni le dodatnega
dela, ampak poviša tudi poštne stroške. Zato inšpektorji v prekrškovne odločbe že napovejo
višino sodne takse, ki jo bo treba plačati in večina strank, ki se ne pritoži, jo plača že hkrati z
globo.
Ugotavljamo, da so vpisniki, v taki obliki kot so predpisani, sami sebi namen. Zato smo
predlagali, da bi bilo potrebno določiti elektronsko obliko vodenja in sicer tako, da bi vsak
organ vanjo vpisoval potrebne podatke – od prekrškovnih organov, sodišč do organov, ki
opravljajo izterjavo. Na tak način bi dobili kakovostne podatke na ravni države o reševanju
prekrškovnih zadev. Prav tako bi bilo potrebno razmišljati o enotni elektronski podpori delu
prekrškovnih organov. Izrecno smo poudarili delu in ne samo kot pomoč vodenju in kontroli,
kajti inšpektorji morajo po zakonu paziti na določene roke pri vodenju prekrškovnega
postopka, kar jim je brez administrativnega kadra zelo oteženo.
Predlagamo elektronizacijo postopka, kjer bi zadeva dobila številko s prvim dejanjem
postopka pri prekrškovnem organu in jo obdržala skozi ves postopek do zaključka.
Postavljena bi bila enotna baza prekrškovnih zadev. Vanjo bi vsak organ, ki ima opravka z
določeno zadevo, vnesel svoje dokumente. Z omogočenim dostopom bi bila faza postopka
ter odločitve ves čas dostopne vsem , ki postopek v določeni zadevi vodijo. Prihranjene bi
bile vse poizvedbe in slaba volja, ko ni povratnih informacij.
Gozdarska inšpekcija že skoraj 11 let uporablja računalniško aplikacijo, v kateri so vneseni vsi
potrebni podatki, kot pomoč pooblaščenim osebam pri vodenju postopka. Aplikacija usmerja
in kontrolira potek postopka, inšpektorje opozarja na roke in dokumente, ki jih je potrebno
izdati v določeni fazi postopka ter poroča v zahtevane vpisnike. Iz nje je mogoče dobiti vse
čase trajanja postopkov pri prekrškovnem organu, izterjav in obravnav zahtev za sodno
varstvo pri sodiščih. Prav tako aplikacija omogoča tudi usmerjanje postopkov, pomaga pri
vodenju, omogoča pa tudi nadzor nad delom. Vsako spreminjanje zakona ima za posledico
tudi posege v aplikacijo, kar pa zahteva nenačrtovane, visoke, a nujne finančne izdatke.
2.2.7 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
Neposredni nadzor na področju lovstva in ribištva je v letu 2011 opravljalo16 inšpektorjev, ki
so organizirani v sedmih enotah inšpektorata. Poleg vodje lovske in ribiške inšpekcije, je na
področju lovstva opravljalo neposredni inšpekcijski nadzor 11 inšpektorjev, od tega sedem
inšpektorjev tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, trije inšpektorji opravljajo
inšpekcijski nadzor samo na področju lovstva. Na področju sladkovodnega ribištva so
55
opravljali nadzor 3 inšpektorji, od tega en inšpektor tudi na področju kmetijske inšpekcije in
en inšpektor na področju lovske inšpekcije. Na področju morskega ribištva sta opravljala
nadzor 2 ribiška inšpektorja. Sedem inšpektorjev je opravljalo nadzor samo na področju
lovstva in ribištva, ostali tudi na ostalih področjih. Organiziranost in kadrovska sestava sta
enaki, kot v preteklem letu. Vendar še vedno ostajajo nekatera območja v Sloveniji, ki
nimajo stalnega inšpekcijskega nadzora na področju lovstva in ribištva. Na območju
Primorske opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva, vodja lovske in ribiške
inšpekcije in po potrebi tudi kdo od lovskih inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na ostalih
področjih. Na področju Prekmurja pa opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju
lovstva inšpektor iz Dravograda. Na obeh področjih se praktično opravlja inšpekcijski nadzor
samo na podlagi prijetih prijav, saj rednega nadzor z obstoječo kadrovsko zasedbo ni
mogoče vzpostaviti. Na področju sladkovodnega ribištva lahko govorimo le o delnem
nadzoru tega področja, saj nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo le trije inšpektorji, od
tega le ena inšpektorica, s sedežem v Ljubljani, opravlja nadzor izključno na področju
sladkovodnega ribištva in nadzor na področju morskega ribištva, v delu nadzora prodaje rib
in ribiških proizvodov.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljata nadzor dva inšpektorja, en inšpektor
opravlja pretežno nadzor na morju, drugi pa večji del opravlja nadzor prodaje rib in ribiških
proizvodov, na področju prodaje nadzor ni zadosten zaradi premajhnega števila ribiških
inšpektorjev (sladkovodno ribištvo), ki v notranjosti države opravljajo delo na področju
nadzora prodaje rib in ribiških proizvodov.
Organizacija dela na področju lovske inšpekcije, kjer je v okviru Inšpektorata RS za
kmetijstvo, gozdarstvo in hrano največ inšpektorjev, ki imajo pooblastila za delo na dveh
različnih področjih, izvira še iz obdobja, ko je področje lovstva urejal zakon iz leta 1976, na
podlagi katerega so bile pristojnosti in delovne obveze lovskih inšpektorjev precej omejene.
Z novo zakonodajo iz leta 2004 so se zahteve in obveznosti do upravljavcev lovišč in do dela
lovskih inšpektorjev zelo povečale. Zlasti veliko povečanje teh zahtev pa je bilo v letu 2009,
saj so bile upravljavcem lovišč v tem letu podeljene koncesijske pravice za upravljanje z
lovišči s podpisom koncesijskih pogodb. Prav tako se je povečal obseg dela gozdarskim
inšpektorjem. Obstoječa ureditev, dvojna pooblastila za delo na področju gozdarske in lovske
inšpekcije ustvarja sicer podobo, da je inšpekcijski nadzor na področju lovstva zelo dobro
urejen. V resnici pa vodi v površno in naključno opravljanje nadzora tako na področju lovstva
kot na področju gozdarstva, saj so inšpektorji, ki opravljajo nadzor na obeh področjih
preobremenjeni in le s težavo in z veliko mero navdušenja, tudi izven običajnega delovnega
časa, uspejo opraviti delo na obeh področjih. Vendar pa tak način dela dolgoročno ne more
obroditi pozitivnih rezultatov. Kljub prizadevanju inšpektorjev, ki vršijo nadzor na področju
lovstva, da bi zagotovili celovit inšpekcijski nadzor vseh upravljavcev lovišč, ugotavljamo, da
to praktično ni izvedljivo zaradi kadrovskih omejitev na področju lovske inšpekcije. Pri
posameznih upravljavcih lovišč je inšpekcijski nadzor opravljen samo delno oz. samo na
ozkem delu nalog, ki jih morajo upravljavci opravljati, npr.: vodenje evidenc. Omejena
kadrovska sestava na področju lovske inšpekcije predstavlja dejansko oviro za opravljanje
celovitega nadzora na področju lovstva in se delno že odraža na poslabšanju stanja na
terenu in posledično površnega izvajanja zakonodaje s strani upravljavcev lovišč. Stalen
nadzor in stalno spremljanje upravljavcev lovišč pri izvajanju njihovih obveznosti zagotavlja
urejenost na področju lovstva. Okrnjena kadrovska zasedba na področju lovske inšpekcije je
že predolgo oz. kot pravi pregovor »Najdlje trajajo začasne rešitve«, da bi jo lahko reševali z
prilagojeno organizacijo dela.
Inšpektorji za sladkovodno ribištvo, ne opravljajo nadzora samo pri upravljavcih ribiških
okolišev. Opravljajo tudi nadzor na področju prodaje rib in ribiških proizvodov na celotnem
področju R Slovenije, prav na tem področju pa obstoječe število ribiških inšpektorjev ne
omogoča zadostnega nadzora. Število prodajaln bodisi v večjih trgovskih centrih ali
56
samostojnih ribarnic je preveliko, da bi celotno delo opravili štirje inšpektorji, če v tem sklopu
omenim še inšpektorja, ki opravlja nadzor na področju morskega ribištva. Nemogoče pa je
pričakovati, da bi trije inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo prisostvovali pri vseh
primerih poginov rib, ki se zgodijo v državi.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljata delo dva ribiška inšpektorja, ki imata
razdeljeno delo, eden poudarek nadzoru na morju, drugi inšpektor pa poudarek nadzoru prve
prodaje, prodaje in transportu rib in ribiških proizvodov. Mnenja smo, da je za področje obale
takšen nadzor in število inšpektorjev, ki ga opravljajo zadovoljiv. Seveda ne moremo
zagotoviti stalne, 24 urne prisotnosti inšpektorja na morju. Inšpekcijski nadzor na morju ni
omejen samo na dopoldanski čas, temveč se opravlja ob različnih urah in tudi ponoči,
občasno tudi v sobotah in nedeljah. Tak način dela zahteva še posebno angažiranje ribiških
inšpektorjev, vendar le na tak način lahko zagotovimo učinkovit inšpekcijski nadzor na morju.
Obseg dela na področju nadzora lovstva in ribištva se stalno povečuje, temu obsegu dela pa
ne more slediti kadrovska zasedba delovnih mest in število inšpektorjev, ki delujejo na tem
področju. Večina inšpektorjev, ki opravljajo inšpekcijski nadzor na področju lovstva opravlja
tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, kjer se naloge inšpektorjev in obseg dela na
področju gozdarstva tudi stalno povečuje. Na podlagi naštetih dejstev lahko zaključimo, da
se bo odsotnost inšpektorjev na tem področju dela odražala tudi na urejenosti tega
področja.
Še posebej je potrebno opozoriti na premajhen obseg nadzora na področju transporta in
prodaje rib in ribjih proizvodov. Manjši obseg nadzora bo tudi na področju rednih
inšpekcijskih nadzorov upravljavcev ribiških okolišev in upravljavcev lovišč. Na določenih
območjih kjer je izrazit kadrovski primanjkljaj (Primorska, Prekmurje kot najbolj izpostavljena
območja) uspejo ribiški in lovski inšpektorji opraviti inšpekcijske postopke samo na podlagi
prijav inšpekciji, samostojni pregledi pa so se znižali na minimum. Posledično se bo s strani
lovske in ribiške inšpekcije zmanjševal obseg prodaje zavarovanih živalskih vrst, kar ni
primarna pristojnost te inšpekcije, vendar smo jo do sedaj redno opravljali.
Lovska in ribiška inšpekcija je v letu 2011, v skladu z Zakonom o prekrških izrekla 292
ukrepov brez opozoril. Vloženih je bilo 29 zahtevkov za sodno varstvo, kar je 10% od
izrečenih ukrepov. Zaradi neplačila glob je bilo podanih 42 predlogov za uklonilni zapor, kar
predstavlja nekaj manj kot 15% izrečenih ukrepov v skladu z zakonom o prekrških. Vloženih
je bilo tudi 18 predlogov za izterjavo zaradi neplačila izrečenih obveznosti, kar predstavlja
6% od izrečenih ukrepov brez opozoril. Od 292 izrečenih ukrepov brez opozoril na podlagi
Zakona o prekrških se jih 89 ni končalo z osnovnim izrečenim ukrepom inšpektorja, kar
predstavlja 30% izrečenih ukrepov brez opozoril.
Zahtevki za sodno varstvo, podani predlogi za uklonilni zapor in predlogi za izterjavo ostajajo
na ravni iz leta 2010, vendar ne glede na to, da se ne povečujejo predstavljajo veliko
obremenitev za inšpektorje, saj to predstavlja nadaljevanje vodenje prekrškovnega postopka
v kar 30% primerov.
Lovska inšpekcija
Pregled kršitev posameznih zakonskih določil:
-
v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o
inšpekcijskem nadzoru je bilo izvedenih 746 inšpekcijskih pregledov.
57
Poudarek dela inšpektorjev se je nanašal na kontrolo vodenja evidenc in ustrezne ocene
odvzema divjadi v preteklem letu.
-
v skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih 117 opozoril in 175 ukrepov, kjer je bila
izrečena globa ali opomin.
Na področju prekrškov je največji obseg odpadel na izrečena opozorila, pri izrekanju
prekrškovnih ukrepov je še vedno visok delež izrečenih ukrepov zaradi spuščanja psov brez
nadzora, zaradi sekanja živih meja in zarasti ob potokih v času ko ta dela niso dovoljena.
Visok delež je tudi izrečenih ukrepov zaradi lova izven lovne dobe in zaradi krmljenja v
nasprotju z načrtovanimi ukrepi.
Lovska inšpekcija je v januarju in februarju opravila nadzor kategorizacije odvzema divjadi, ki
vključuje nadzor vodenja evidenc, nadzor dela komisij za kategorizacijo in kontrolo izmere
podatkov. Lovski inšpektorji so sodelovali pri delu komisij za ocenitev odvzema v vseh Lovsko
upravljavskih območjih. Odvzeto je bilo 83 spodnjih čeljustnic srnjadi za določitev spola
odvzete poginule srnjadi s pomočjo molekularno genetske analize DNK pridobljene iz zob
spodnjih čeljustnic. Pri 77 vzorcih je bil uspešno določen spol, pri šestih vzorcih pa ni bilo
58
mogoče določiti spola. Pri odvzemu 83 čeljusti srnjadi pri 8 upravljavcih lovišč so bile vse
evidentirane kot srne kategorije 2+. Po opravljeni analizi je bilo ugotovljeno, da je dejansko
stanje glede na spol 54 samic (srne 2+) in 23 samcev (srnjaki 2+). Kršitve pri napačnem
evidentiranju so bile ugotovljene pri 7 upravljavcih lovišč. Lovska inšpekcija je proti vsem
kršiteljem uvedla prekrškovni postopek zaradi namernega nepravilnega vodenja evidenc in v
skladu z zakonom izrekla ukrepe.
Nadzor je bil opravljen pri 260 loviščih v Sloveniji, kar predstavlja 63% lovišč. Vendar pa to
ne pomeni, da je bil v omenjenih loviščih opravljen celovit inšpekcijski nadzor, temveč da je v
teh loviščih lovski inšpektor opravil vsaj en inšpekcijski ukrep. V omenjenem številu
opravljenih inšpekcijskih pregledov so zajeti podatki o pregledih pri pravnih osebah, ne
zajemajo podatkov o inšpekcijskem nadzoru posameznikov, članov upravljavcev lovišč.
Obseg nadzora v lovskih družinah ostaja nekako na ravni iz preteklega leta oz. je nekaj
manjši.
Povečuje se problematika prisotnosti divjadi v urbanem okolju, tudi v večjih mestih. Zanimivo
je da se povečuje število večje divjadi predvsem srnjadi na področju naselij, kar še povečuje
nevarnost zaradi morebitnih trkov divjadi in avtomobilov. Prav tako se povečuje število
primerov napadov vran na ljudi. V letu 2011 je lovska inšpekcija evidentirala šest takih
primerov. Težko je pravočasno zagotoviti pomoč ljudem po napadih vran. Za take primere ni
določene službe, ki bi ustrezno ukrepala 24 ur na dan. Lovski inšpektorji so izdali 45 odločb
zaradi izrednih posegov v primerih pojavljanja divjadi na ne lovnih površinah v času
lovopusta. Sodelovanje lovske inšpekcije zaradi izrednih posegov je bilo mnogo več, samo
na področju Gorenjske 59 takih ukrepov, vendar inšpekcijskih ukrepov ni bilo izdanih, ker so
bili izvedeni v okvirih sprejetega načrta (npr.: v okvirih načrtovanega odvzema).
Problematika izvajanja skupnih lovov se kaže predvsem na področjih, kjer sodeluje večje
število tujih lovskih gostov. Največ kršitev je zaradi izvajanje lova tujega lovskega gosta brez
ustreznega strokovnega spremstva, ki bi ga moral zagotoviti upravljavec lovišča. To vrstne
kršitve se ponavljajo kljub ukrepom in opozorilom lovske inšpekcije. Problemi pa se
pojavljajo tudi zaradi tega, ker lovsko čuvajska služba noče ukrepati v »domačem« okolju in
dopušča izvajanje takih lovov.
Problematika lovsko čuvajske službe: izvajanje lovsko čuvajskih opravil na terenu s strani
lovskih čuvajev nikakor ne zaživi, kljub temu, da so lovski inšpektorji posvetili veliko časa za
izobraževanje lovskih čuvajev in seznanjanje z njihovimi osnovnimi nalogami. Opravljeno je
bilo 6 izobraževanj za lovske čuvaje, ki že opravljajo čuvajsko službo v lovskih družinah, teh
izobraževanj se je udeležilo preko 300 lovskih čuvajev. Očitno bodo v prihodnje potrebni
strožji ukrepi lovske inšpekcije na področju urejanja lovsko čuvajske službe in spremljanja
dela lovskih čuvajev.
Omeniti je potrebno problematiko pobega divjadi iz obor, ki je na posameznih področjih
Slovenije, širše Celjsko področje, dokaj pereča. V teh primerih gre za različno problematiko,
tako pojavljanje škode na kmetijskih kulturah in gozdu, kot za škodo na osebnih vozilih in
posledično življenju in zdravju ljudi da posebej ne omenjamo škodo na okolju in ostali
divjadi. Zakonodaja sicer ureja tudi to področje, vendar je v posameznih delih nedorečena,
manjka pravilnik, ki bi določil označevanje živali rejene v oborah. Največja težava je na
terenu določiti čigav je pobegla divjad iz obore, saj se v primeru pojavljanju škod lastniki
odrekajo lastništvu. Lastništvo pa je ključnega pomena pri določitvi odgovornosti in plačilu
nastale škode. Prihaja do zahtevkov oškodovancev do upravljavcev lovišč, saj zakon definira,
da je pobegla divjad iz obore po osmih dneh prosto živeča divjad. Upravljavci lovišč so tako
izpostavljeni kot plačniki škode in kot izvajalci ukrepov, ki jim jih naloži lovska inšpekcija
(odstranitev iz obor pobegle divjadi iz naravnega okolja). Menimo da bi se stanje na tem
področju uredilo v kolikor bi dobili predpis, ki bi urejal označevanje divjadi za rejo v oborah.
59
Stalnica pri delu lovske inšpekcije je tudi izvajanje krmljenja divjadi na neustreznih lokacijah,
spuščanje psov brez nadzora v lovišče in lov v lovopustu. Na teh področjih, se vsako leto
število kršitev ponavlja približno v enakem številu. Prepričani smo, da bi se število kršitev
zmanjšalo v kolikor bi lovsko čuvajska služba aktivno opravljala svoje delo. Zaradi manjšega
števila lovskih inšpektorjev inšpekcija ne more biti učinkovita brez pomoči lovsko čuvajske
službe.
Problematika škod na kmetijskih zemljiščih: v skladu z zakonom lovska inšpekcija nadzira ali
upravljavci lovišč opravljajo cenitve škod v predpisanem roku. Največ problemov pa se pojavi
zaradi višine odškodnine s katero se oškodovanci ne strinjajo. Večina se obrača na inšpekcijo
v upanju, da bo inšpekcija odločila in odredila upravljavcem lovišč plačilo škode. Ker takih
pooblastil nimamo je osnovno delo usmerjanje in izobraževanj oškodovancev kako ukrepati v
danih primerih. Na področju seznanjanja in izobraževanja o postopkih v primeru pojavljanja
škod bo potrebno storiti še veliko. Sodelovati pa bi morale tudi ostale službe, ki se ukvarjajo
z kmetijstvom.
Problematika pojavljanja strelišč oz. streljanja v naravnem okolju, ki ga izvajajo športni strelci
ali imetniki orožja. V skladu z Zakonom o orožju lahko imetniki orožne listine za posest orožja
to orožje uporabljajo tudi v lovišču. Problem nastane zaradi ne nadzorovane uporabe orožja
v lovišču s strani lovsko čuvajske službe. Tako je nemogoče nadzirati uporabo orožja v
lovišču in morebitno izvajanje krivolova s tem orožjem. O tej problematiki so že potekali
pogovori s predstavniki policije, vendar ključnih dogovorov nismo dosegli – obveznost
izvajalca streljanja da obvešča upravljavca lovišča, nadzor nad takimi strelišči, ureditev
strelišča je ali ni potrebna.
Ribiška inšpekcija - sladkovodno ribištvo
Analiza kršitev posameznih zakonskih določil:
•
v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o
inšpekcijskem nadzoru je bilo opravljenih 108 pregledov.
60
•
v skladu z Zakonom o prekrških so bila izrečena 3 opozorila in 76 ukrepov v skladu z
Zakonom o prekrških.
Posebno obravnavo inšpektorjev zahtevajo posegi v vodno telo, bodisi izgradnja podpornih
zidov, urejanje strug vodotokov ali izgradnje tehničnih objektov na vodotokih. Številčno teh
primerov je relativno majhna, vendar so po pravilu zelo obsežni in zahtevni primeri za ribiške
inšpektorje. Nepravilni posegi v vodotoke in na področje drstišč zahtevajo zelo velik davek
med vodnim življem in ne malokrat nepopravljivo škodo za naravno obnovo rib in drugih
organizmov. Na tem področju je ključno ozaveščanje izvajalcev in dosledno upoštevanje
projektne dokumentacije, tudi strokovnih mnenj, ki urejajo zahteve ribištva. Nujno je
preprečiti škodo saj so sanacije škode dolgotrajne z zelo vprašljivim uspehom.
Ribiški inšpektorji so v letu 2011 opravili inšpekcijski nadzor v 45 ribiških družinah, kar
predstavlja 72% ribiških družin. Nadzor v ribiških družinah je namenjen predvsem nadzoru
upravljanja in izvajanja letnih načrtov ter pripravi letnih poročil za potrebe ribiškega katastra.
Sodelovanje z ribiškimi čuvaji je na zavidljivem nivoju, kar se kaže tudi v povečanem številu
ukrepov, ki so pripravljeni na podlagi ugotovitev ribiških čuvajev. V skladu z dobrim
sodelovanjem se tudi povečuje število ukrepov izrečenih na podlagi zakona o prekrških,
zaradi ribolova brez veljavne ribolovne dovolilnice. Ribiški inšpektorji so tudi v preteklem letu
organizirali in izvedli izobraževanje ribiških čuvajev po posameznih ribiških družinah. Taka
izobraževanja poleg spoznavanja novosti na področju ribiške zakonodaje pripomorejo tudi k
boljšemu sodelovanju med čuvaji in inšpektorji. Pojavlja pa se občasno tudi problematika
nepravilnega opravljanja ribiško čuvajskega dela. Pomanjkljivo vodenje evidenc in ne
ustrezna registracija ribiških čuvajev, uradno so prijavljeni čuvaji, ki dela ne opravljajo več
ao najpogosteje napake.
Zahtevni so tudi postopki v primerih ko lastniki vodnih površin nasprotujejo upravljavskim
pravicam ribiških družin ali onemogočajo dostop do vodnih površin. Taki postopki so
praviloma zapleteni in dolgotrajni, običajno se rešujejo na sodiščih, vendar je potrebno v
času do pravnomočne rešitve zagotoviti režim upravljanja potrjen s sprejetimi ribiško
gojitvenimi načrti.
Pogini rib zlasti v poletnem obdobju se pojavljajo že kar nekaj let zapored, v preteklem letu
je policija zavzeto opravljala vzorčenje vod. Rezultati vzorcev so bili hitro in razumljivo
posredovani s strani zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Ribiška inšpekcija je ukrepala le
61
v primeru uničenja drstišč in posegov v varstvene vode, pooblastila v primerih onesnaženja
voda ima inšpekcija za okolje. Ribiška inšpekcija ne more zagotoviti prisotnost ribiškega
inšpektorja v času pogina na samem mestu kjer je do pogina prišlo, v Sloveniji nadzor na
področju sladkovodnega ribištva opravljajo le trije ribiški inšpektorji, zato je kadrovsko
nemogoče zagotoviti prisotnost ribiškega inšpektorja. Ribiški inšpektorji opravljajo na tem
področju nadzor upravljavcev voda ali so opravili vse obveze, ki jih v skladu z zakonom imajo
v primeru pogina rib.
Inšpektorji, ki opravljajo nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo tudi nadzor prodaje rib in
ribiških proizvodov. Na tem področju bo v bodoče potrebno opraviti več inšpekcijskih
pregledov ker se povečuje se število prodajnih mest rib in ribiških proizvodov, še zlasti to
velja za osrednjo in severovzhodno Slovenijo.
Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo
Analiza kršitev posameznih zakonskih določil:
•
v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o
inšpekcijskem nadzoru je bilo opravljenih 478 pregledov.
•
v skladu z Zakonom o prekrških je bilo izpeljanih 89 postopkov.
62
Neposredna kontrola ribolova s službenim plovilom se je opravljala 68 delovnih dni. Obseg
opravljanja dela s službenim plovilom ostaja vsako leto približno na isti ravni. Ocenjujemo, da
je obseg dela na morju v zadovoljivem obsegu, nekoliko večji obseg nadzora bo potrebno
opraviti v času povečanega števila športnih ribičev, to je predvsem spomladi in v jesenskem
času. Tudi v tem letu se je nadaljeval nadzor na področju uporabe ribiških plovil v skladu z
ribolovnim dovoljenjem za potrebe izvajanja gospodarskega ribolova., ugotovljene
nepravilnosti so bile posredovane na matično ministrstvo.
Nadaljuje se nadzor uporabe ribolovnih orodij pri gospodarskih ribičih, predvsem z
merjenjem velikosti očes na ribolovnih mrežah. Pri nadzoru ribiških dovoljenj za gospodarske
ribiče ugotavljamo, da ne prihaja do večjih nepravilnosti. Nekoliko več nepravilnosti je
ugotovljeno pri ažuriranju podatkov v ribolovnih dovoljenjih, zlasti v primerih ko pride do
zamenjave ladijskih motorjev. Večina primerov smo reševali z opozarjanjem lastnikov plovil.
Tudi pri označevanju ribolovnih orodij ne zaznavamo večjih nepravilnosti in glede na pretekla
leta ne prihaja do večjih nesoglasji me nosilci različnih tehnologij ribolova. Pri nadzoru
gospodarskega ribolova je bilo pregledano 144 ribiških plovil.
Nadzor prostočasnega ribolova se vsako leto povečuje v letu 2011 je bil opravljen
inšpekcijski nadzor pri 279 ribičih, ki so opravljali ribolov. Obseg prostočasnega ribolova v
toplejših mesecih leta v veliki meri zaposluje inšpektorja pri nadzoru ribolova na morju.
Največje kršitve so izvajanje ribolova na področjih kjer ribolov ni dovoljen.
Nadzor na področju prve prodaje rib in ribiških proizvodov je praktično nemogoč, ribiči
nimajo opredeljeno kdaj lahko prvo prodajo iz plovila lahko opravljajo, stalno prisotnost
inšpektorja na mestu iztovora v vseh pristaniščih na obali ni mogoče zagotoviti. Inšpekcijski
nadzor prve prodaje in iztovora rib je ribiški inšpektor opravlja 28 delovnih dni.
Pri prodaji rib in ribiških proizvodov ni zaslediti večjih nepravilnosti, urejeno so predvsem
ribarnice. V restavracijah zlasti na obali opažamo izboljšanje na področju označevanja rib in
posledično ugotavljanja sledljivosti. Večji problem nastane zaradi prodaje dobršnega dela
ulova slovenskih ribičev na ribiški borzi v Trstu, problem zaradi nadzora ker iz borze ne
dobimo povratnih informacij o količini ulova slovenskih ribičev. Že nekaj let si prizadevamo,
63
da bi s kolegi v Trstu, s katerimi izredno dobro sodelujemo, dorekli tudi del, ki se nanaša na
borzo in nadzor prodaje na borzi, vendar do končnega dogovora žal ne pride.
V letu 2011 se je pričela izvajati nova evropska nadzorna uredba s področja ribištva, ki med
drugim prinaša standardizirano obliko inšpekcijskih zapisnikov za nadzor izvajanja ribolova na
morju in za nadzor prodaje rib in ribiških proizvodov. Zapisniki morajo biti v elektronski obliki,
so zelo obsežni in njihovo izpolnjevanje zahteva znatno več časa. Posledično to pomeni
zmanjšan obseg neposrednega nadzora na terenu saj se bo povečal čas, ki ga bo inšpektor
porabil pri posamezni stranki. Dogovorili smo se, da to vrstne zapisnike izpolnjujemo samo
pri strankah, kjer smo ugotovili nepravilnosti, pri vseh ostalih zapisnikov praktično ni, zadeve
se evidentirajo na podlagi uradnih zaznamkov. Na podlagi takega dela se je zmanjšalo
nezadovoljstvo strank, pri katerih je opravljen kontrolni pregled in nepravilnosti ni bilo
zaznati, saj izpolnjevanje predpisanega zapisnika zahteva obilico časa.
64
3 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV
3.1 KMETIJSKA INŠPEKCIJA
Zaključki pri delu kmetijske inšpekcije v letu 2011 so naslednji:
•
Z nadzorom smo prispevali k boljši obdelanosti in preprečevanju degradacije
kmetijskih zemljišč;
•
Z nadzorom smo pri uporabnikih FFS vplivali na pravilno rabo FFS in gnojenja v
odnosu do okolja, varstva čebel, podtalnice ter varne hrane;
•
S svojim delom so-prispevamo k ohranitvi varnosti in kakovosti živil v primarni
proizvodnji na sedanji ravni;
•
Vplivamo na zagotavljanje sledljivosti živil v prehranski verigi od vil do vilic in porekla
kmetijskih pridelkov na podlagi ažurnih registrov;
•
Zagotavljamo nadzor pravilne porabe proračunskih in evropskih sredstev v
kmetijstvu;
Predlogi izboljšav so naslednji:
•
Določitev ocene tveganja po posameznih vsebinskih sklopih kot bistvenemu elementu
pri strategiji odločanja (varna hrana);
•
Določitev prioritet po posameznih vsebinah:
•
•
o
povečan nadzor nad nedovoljenimi posegi na kmetijskih zemljiščih;
o
povečan nadzor nad evidencami zbirk podatkov v registru kmetijskih
gospodarstev (evidence GERK, oljčniki, čebelnjaki, živali, primarni pridelovalci
hrane);
o
nadzor rejskih ciljev s področja živinoreje, predvsem nadzor priznanih in
drugih rejskih organizacij s področja govedoreje, čebelarstva in konjereje;
Aktivno sodelovanje pri spremembi predpisov kot so:
o
Zakon o kmetijstvu; Uredba o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje
dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
o
Sprejem podzakonskih predpisov s področja zakona o kmetijskih zemljiščih
(Pravilnik o uvedbi agromelioracij);
o
Dopolnitev uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih
virov;
Potrebna bo dodatna specializacija v okviru delovnih skupin kmetijskih inšpektorjev in
postavitvijo koordinatorjev na terenu.
3.2 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
Po naši oceni je kakovost krme na slovenskem trgu dobra. Slovenija je z vidika celotne
Evrope zelo majhen trg. Zaradi te majhnosti so pri nas nekatera tržna pravila drugačna kot v
65
velikih državah. Tudi najbolj oddaljeni kraji v Sloveniji niso od meje z vsaj eno državo članico
(Madžarska, Avstrija, Italija) oddaljeni več kot 200 km. Na eni strani se s tem ustvarja večja
konkurenca tujih proizvajalcev krme slovenskim proizvajalcem, po drugi strani pa to pomeni
pojav krme, ki s strani pristojnih slovenskih organov ni bila pregledana v fazi pridelave in
predelave. Teza, ki je dokaj široko sprejeta med uradniki v EU, da je treba nadzor izvajati v
proizvodnji in predelavi in je s tem zagotovljena kakovost tudi v prometu, za Slovenijo v
popolnosti ne drži.
Nadzor kakovosti krme nima neposrednih učinkov v konkretnih primerih, ima pa velik
posredni učinek, saj proizvajalci krme in posredniki vedo, da nadzor obstaja, da je ta temeljit
in stalen.
Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES)
št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS,
Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS,
93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229/2009) (v nadaljevanju
Uredba 767) je bila sprejeta 13.7.2009. Zaradi prehodnih določb se je citirana uredba začela
uporabljati 1. septembra 2010. V pripravi na implementacijo novosti, se v konkretnih
primerih ocenitve deklaracij in analiznih izvidov vzorcev krmnih mešanic ugotavlja, da so
nekatere določbe dvoumne, morda nasprotujoče in zato težko razložljive na eni strani za
nosilce dejavnosti, ki so odgovorni za skladnost krmne mešanice z označeno in predpisano
vrednostjo in na drugi strani za izvajalce uradnega nadzora. Določilo 12. člena, ki pravi, da je
za označitev odgovoren tisti, ki je dal krmo prvi na trg, ni dovolj premišljeno. 31. člen pravi,
da morajo države članice predpisati učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije. Če da prvi
v promet krmo nosilec dejavnosti iz druge države članice, je v skladu z eksplicitnim določilom
12. člena odgovoren za označitev take krme tudi na slovenskem trgu, je pa slovenskim
uradnim organom za nadzor težko dosegljiv.
Predlagamo, da MKGP – DVH predlaga Komisiji ES odpravo ali smiselno dopolnitev 12. člena
Uredbe 767/2009. Odgovoren za označitev naj bo tisti, ki je v državi članici dal krmo prvi na
trg. Poleg tega bi bilo potrebno dopolniti Del B priloge IV Uredbe 767/2009 oziroma njeno
dopolnitev Uredbo 939/2010 v delu, ki se nanaša na navajanje krmnih dodatkov v krmni
mešanici. Obstoječa priloga IV zahteva navedbo oblike in količine dodanega dodatka, za
uporabnika pa je pomembnejša količina aktivne snovi. Uradne analitske metode tudi ne
omogočajo ugotavljanja količine in oblike dodatka, pač pa le količino aktivne snovi, ki je bila
z dodatkom dodana.
3.3 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
V letu 2011 je IKŽ nadaljevala s hkratnim preverjanjem varnosti in kakovosti živil v prometu,
kar je prispevalo k racionalnejši izrabi finančnih in kadrovskih virov.
Glavnina inšpekcijskih pregledov je bila izvedena v maloprodaji, predvsem zaradi večine
tovrstnih obratov. Inšpekcijski pregledi so pokazali na pomanjkljivo izpolnjevanje higienskih
zahtev, pomanjkljivosti na področju označevanja ter na področju skupne ureditve trgov. K
visoki stopnji pomanjkljivosti na področju skupne ureditve trgov so prispevali predvsem
rezultati akcije preverjanja kakovosti in označevanja sadja in zelenjave, kjer so bile kršitve
glede kakovosti in označevanja zelo visoke. Z namenom celostnega pregleda nosilcev živilske
dejavnosti bodo v letu 2012 ustanovljeni t.i. HACCP teami, sestavljeni iz dveh do treh
inšpektorjev z različnimi znanji (varnost, kakovost, označevanje), ki bodo izvedli tudi presoje
vzpostavljenega notranjega nadzora.
66
Rezultati analiz vzorcev kažejo različne stopnje neskladnosti vzorčenih živil in sicer je najmanj
neskladnih živil zaradi prisotnosti ostankov pesticidov, največ pa zaradi neoznačenosti v živilu
prisotnih alergenov. Njihova prisotnost je lahko posledica tudi navzkrižne kontaminacije.
Zaradi porasta alergij pri ljudeh je najmanj ohranjati število vzorcev na analize kot tudi v
okviru rednih inšpekcijskih pregledov preverjati notranji nadzor nosilcev živilske dejavnosti.
Nosilce živilske dejavnosti je smiselno opozarjati na slednjo problematiko tudi preko združenj.
Hkratno izvajanje uradnega nadzora na področju varnosti in kakovosti živil omogoča
učinkovitejši nadzor nosilcev živilske dejavnosti, preko preverjanja vzpostavljenega sistema
notranjega nadzora in izvajanja v praksi.
3.4 VINARSKA INŠPEKCIJA
Tudi v letu 2011 predstavlja nadzor na področju registra pridelovalcev grozdja in vina dobro
polovico opravljenega dela, zlasti na področju ureditvenih odločb, saj je zaradi poostrenega
in usmerjenega nadzora delež nepravilnosti večji v primerjavi z nadzorom ostalih vsebin.
Na tem vsebinskem področju nadzora je izrečenih veliko prekrškovnih ukrepov, med
katerimi, zaradi velike razdrobljenosti zemljišč in posledično majhnih površin, ki so predmet
nadzora, nerešenih lastninskih razmerij in starostne strukture pridelovalcev, prevladujejo
opozorila.
S ciljem vzpostaviti več reda pri vpisu vinogradov v register na zemljiščih v lasti R Slovenije,
predlagamo, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v najemne pogodbe vključi tudi določbo,
da morajo najemniki teh zemljišč trajne nasade obvezno vpisati v ustrezne registre.
Kljub intenzivnemu delu na področju kontrole prijave letnega pridelka in vpisa vinogradov v
register, se obseg nadzora po ostalih vsebinskih področjih v vinarstvu ni zmanjšal glede na
povprečje zadnjih let.
Na področju kakovosti vina je največji delež neskladnosti ugotovljen pri kontroli avtentičnosti
oziroma izvoru alkohola pri vrhunskih vinih ZGP. Zato je poleg kontrole po ostalih vsebinah
kakovosti, potrebno s tem nadzorom nadaljevati tudi v letu 2011.
Predlogi:
Register pridelovalcev grozdja in vina
PREDSTAVITEV PROBLEMA: Pri pregledu Registra pridelovalcev grozdja in vina (v
nadaljevanju RPGV) je bilo ugotovljeno, da se odstotek večjih pridelovalcev, ki ne
prijavljajo pridelka (rok prijave: 20. november, kraj prijave: Upravna enota, ki vodi
Register) zaradi dosedanjega dela vinarske inšpekcije iz leta v leto zmanjšuje, medtem
ko manjši pridelovalci ne spoštujejo zakonskega določila prijave pridelka.
PREDLOG REŠITVE: V večji meri angažirati KGZS Svetovalno službo, da pridelovalce
najprej seznani z njihovo zakonsko določeno obveznostjo prijave pridelka nato pa da
vsako leto na krajevno pristojen način te pridelovalce obvesti o roku prijave. Razmisliti
bi bilo potrebno o možnosti pošiljanja predtiskanih obrazcev za prijavo pridelka.
PREDSTAVITEV PROBLEMA: Veliko pridelovalcev v Register še vedno ne prijavlja
enoloških postopkov in zalog vina, ki bi jih morali prijaviti do 07. septembra na dan
31.07.
67
PREDLOG REŠITVE: Zaradi obstoječega števila kadrov bi bilo pošiljanje odločb za
prijavo zalog in opravljenih enoloških postopkov nemogoče. Kmetijski svetovalci KGZS
in delavci Upravnih enot prihajajo v stik s pridelovalci v drugačnih relacijah kot
inšpektorji, zato menim, da je njihova naloga, da jih seznanijo z njihovimi zakonsko
določenimi obveznostmi. Na ta način bi zmanjšali obseg delovanja tako imenovanega
»sivega trga«.
PREDSTAVITEV PROBLEMA: Zakonsko določena minimalna površina za vpis vinograda
v RPGV je 5 arov, zakonsko določena površina vinograda za prijavo pridelka v RPGV pa
je 10 arov.
PREDLOG REŠITVE: Predlagati spremembo zakonodaje in z njeno spremembo
poenotiti zakonsko določeno površino za vpis vinograda in prijavo pridelka, na ta način
pa bi dodatno zajeli pridelovalce, ki bi prijavili pridelek in prispevali k zmanjševanju
nedovoljenega prometa z vinom.
PREDSTAVITEV PROBLEMA: Kljub temu, da je bilo opravljenega veliko dela na iskanju
nevpisanih vinogradov v RPGV, še vedno ostajajo določene površine, predvsem
manjše, ki še niso vpisane.
PREDLOG REŠITVE: Veliko vinogradov je vpisanih v Register pridelovalcev grozdja in
vina, vendar nimajo izrisanih GERKov. Aplikacija takim vinogradom pripiše evidenčno
številko, kar pomeni, da so na nek način evidentirani in da bi se z MKGP in IT morali
dogovoriti, da se take vinograde obravnava drugače, saj le – ti niso predmet obravnave
vinarskega inšpektorja, temveč, v skladu z navodili MKGP, upravnih enot. Spadajo pa ti
vinogradi kljub temu v kvoto nevpisanih v RPGV, čeprav so vpisani v RPGV, manjka jim
samo GERK. Tudi pri rešitvi tega problema bi moralo vključiti svetovalno službo, ki bi
kmete o tej nepravilnosti lahko seznanila že pri izpolnjevanju subvencijskih vlog.
Aplikacija nekatere površine označi kot vinograde, ki niso vpisani v RPGV, vendar so ti
v naravi opuščeni, aplikacija označuje tudi nekatere sadovnjake in koruzne njive, kot
vinograde. Rešitev za te anomalije bi bila izboljšanje aplikacije.
Gostinski obrati
PREDSTAVITEV PROBLEMA: Pri pregledih v gostinskih obratih ugotavljamo, da je
lokalov, v katerih se toči oziroma prodaja neoriginalno polnjeno vino, zelo malo. Vedno
redkeje se srečujem tudi s prodajo originalno polnjenega vina v inox sodčkih.
Neoriginalno polnjeno vino gostinci običajno kupujejo od pridelovalcev, originalno
polnjeno pa tudi od distributerjev. V zadnjih letih ugotavljam spremembe pri trženju
vina, saj vedno več pridelovalcev samih neposredno ponuja oziroma prodaja gostincem
svoja originalno polnjena vina.
Pri vzorčenju originalno polnjenega vina v gostinskih obratih, zlasti manjših, se pogosto
srečujemo s problemom, da imajo na zalogi zelo male količine posamezne vrste vina,
saj jim ga dobavitelji oziroma pridelovalci dobavljajo sproti in se na ta način izognejo
morebitnemu vzorčenju.
PREDLOG REŠITVE: Predlagati spremembo pravilnika o vzorčenju in število enot vzorca
zmanjšati iz 5 na 3.
68
PREDSTAVITEV PROBLEMA: Nekateri gostinci (zlasti samostojni podjetniki, ki sami
opravljajo delo v gostinskih obratih) od pridelovalcev kupujejo del vina brez računov.
PREDLOG REŠITVE: Izvesti akcije v gostinskih obratih v sodelovanju s tržno in davčno
inšpekcijo in poostriti nadzor zalog vina pri pridelovalcih.
3.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
Glede na ugotovitve nadzora v Sloveniji in podatke iz ostalih držav članic bo tudi v letu 2012
največja pozornost namenjena nadzoru in ukrepom pri obvladovanju zlate trsne rumenice na
vseh vinorodnih območjih, zlasti pa na Primorskem in Dolenjskem ter nadzoru za
preprečevanje vnosa borove ogorčice ter kitajskega in azijskega kozlička in nadzoru
ambrozije.
Glede na množičen izbruh trsnih rumenic v letu 2011 bi v enotah FSI, kjer je število žarišč
večje, potrebovali študentsko pomoč tudi v letu 2012 v času 2,5 mesecev (avgust,
september, oktober), ko moramo zaradi pojava znamenj pregledati vinograde na navzočnost
trsnih rumenic, kar pomeni približno 1900 pregledov. Pri sedaj zastavljenem programu le z
inšpektorji nadzora ne bomo mogli izvesti.
Za nadzor ambrozije je potrebno sprejetje uredbe o ukrepih na posameznih vrstah rastišč,
robovih cest in gradbiščih. Potrebno je tudi bolj neposredno obveščanje MKGP-FURS in
vzpodbujanje občin, da bi se aktivno vključevale v odstranjevanje ambrozije.
FSI je v letu 2011 podala predlog za spremembo predpisov, ki pomenijo administrativne
ovire in dodatne stroške za distributerje krompirja in glede na oceno tveganja ne pomenijo
nevarnosti za vnos škodljivih organizmov (Pravilnik o pogojih za registracijo pridelovalcev,
predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov). Pobuda je bila podana tudi za
preučitev Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin v delu, ki se nanaša na pristojnosti FURS in
fitosanitarnega inšpektorja.
V letu 2012 sta v enoti Koper napovedani dve upokojitvi. Zaradi zagotavljanja ustreznega
nadzora uvoznih pošiljk rastlinskega blaga v Luki Koper ob sobotah in nedeljah bi morali
izvesti nadomestni zaposlitvi. Luka Koper ima uvedene redne linije za konec tedna, ki so
pomembne za njeno konkurenčnost.
3.6 GOZDARSKA INŠPEKCIJA
Delo inšpektorjev je iz leta v leto zahtevnejše, preveč je administrativnega dela, premalo
časa je namenjenega pripravam na postopke in terenskemu delu. Velik obseg prekrškovnega
dela zmanjšuje čas inšpekcijskemu nadzoru. Pravega inšpekcijskega dela na terenu je zato
vedno manj. Vedno več je tudi prijav raznih civilnih združenj in posameznikov, ki v skrbi za
okolje obveščajo inšpekcijo o raznih posegih v gozd, ki pa se po analizi stanja pogosto
izkažejo za medsosedske spore oz. za nepoznavanje prostorskih aktov občine. Priprava
odgovorov nanje jemlje čas za delo pri reševanju dejanskih nepravilnosti. Veliko časa in
energije jemljejo posegi v gozd in gozdni prostor. Zlasti pri teh zadevah bi bilo nujno
medsebojno sodelovanje vseh inšpekcijskih služb, ki imajo pristojnost odločanja, tako pa se
vse prevečkrat, tudi neupravičeno, izrekajo za nepristojne. Pri tem bi lahko veliko pomagala
pristojna ministrstva s hitrim reševanjem tekočih problemov.
Zaradi večje višine izrečenih glob kršilce predpisov vedno pogosteje zastopajo pravniki, ki
inšpekcijske ukrepe na vse mogoče načine izpodbijajo in podaljšujejo postopke, od
inšpektorja pa zahtevajo čas in več pravnega znanja. Tudi nenehno spreminjanje predpisov
69
in novih predpisov, ki nalagajo nadzor gozdarski inšpekciji, stanje še poslabša. Kršitelji z
vložitvijo pravnih sredstev v prekrškovnih postopkih računajo na zastaranje, hkrati pa upajo,
da je uklonilni zapor le grožnja, ki se ne realizira in da tudi ponudbe del v javno korist ni in
jim jih zato ne bo treba opraviti.
Gozdarska inšpekcija ugotavlja, da je osebni stik s kršiteljem zelo pomemben. Zato se
zavzema za možnost organizacije pisarn za zaslišanja v različnih krajih, da bi bili strankam
čim lažje dostopni. Pogovor in napotitev k ustreznim organom po potrebna dovoljenja pri
večini kršiteljev prepreči ponavljanje nezakonitih ravnanj, za zagotavljanje takega načina
dela pa je potrebna čim večja prisotnost na terenu. Zato bi bila razbremenitev »dvojnih«
gozdarsko – lovskih inšpektorjev, nadomestnih zaposlitev in zaposlitev tajnic na vseh enotah
inšpektorata za nadaljnje učinkovito delo zelo nujna.
3.7 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
Obseg dela lovskim in ribiškim inšpektorjem se vsako leto povečuje, povečuje se tudi obseg
dela na področju gozdarstva – sedem lovskih inšpektorjev opravlja inšpekcijski nadzor tudi
na področju gozdarstva. Število inšpektorjev ostaja na isti ravni iz preteklega leta oz. se je
zaradi odsotnosti enega lovskega inšpektorja zaradi dolgotrajne bolniške realno zmanjšalo.
Primanjkljaj inšpektorja zaradi kakršne koli odsotnosti je nemogoče nadomestiti, saj že do
sedaj ni lovskih in ribiških inšpektorjev na področju Prekmurja in Primorske. Obseg dela se
občutno povečuje na področju lovstva in sladkovodnega ribištva od leta 2009 s podelitvijo
koncesij na tem področju. Izvajanje koncesijskih pogodb nadzirajo lovski in ribiški inšpektorji.
Realno pričakujemo še večji upad terenskega nadzora, kar je posledica povečanega dela na
področju prekrškovne zakonodaje in uvajanje večjega deleža »administriranja« na področju
nadzora morskega ribištva. Tudi v preteklem letu se je izkazalo da »enostavni« del na
področju prekrškovne zakonodaje ni, Plačilnih nalogov pri delu lovske in ribiške inšpekcije
praktično ne moremo uporabljati. Zaradi zmanjšanega števila inšpektorjev je možnost
osebne zaznave nepravilnosti s strani inšpektorja skoraj nemogoče.
Zaradi omejenih kadrovskih potencialov na vseh področjih inšpekcij, verjetno ni pričakovati,
da bi tudi v bodoče prišlo do ustrezne kadrovske okrepitve, poskušamo z izobraževanjem in
osveščanjem tako na področju lovstva kot ribištva zmanjšati število kršitev zakonodaje. V ta
namen se je povečal tudi obseg sodelovanja na področju delovanja ribiško čuvajske in lovsko
čuvajske službe. Vendar bo potrebno povečati tudi obseg izobraževanja lovskih in ribiških
inšpektorjev, saj se oboji srečujejo z vedno zahtevnejšimi zadevami, zlasti na področju
zakonodaje, ki ureja prekrške, pa tudi na posameznih strokovnih zadevah. Preventivno
delovanje inšpekcije je izrednega pomena, vendar so pozitivni učinki takega delovanja vidni
le na daljši rok in nimajo takojšnjega učinka.
Na splošno ugotavljamo da je na vseh področjih kjer izvajamo inšpekcijski nadzor stanje
zadovoljivo, da se dejavnosti opravljajo v sprejemljivih okvirjih. Povečanje samovolje in
nespoštovanja predpisov oz ne urejenosti na terenu opažamo na področjih kjer daljše
obdobje ni bilo opravljenega inšpekcijskega pregleda. Tudi na podlagi teh izkušenj bi vsako
zmanjševanje števila inšpektorjev in posledično manjša prisotnost na terenu negativno
vplivala na urejenost lovske in ribiške dejavnosti. Obseg dela dejansko presega delo, ki ga
lahko opravi lovska in ribiška inšpekcija v obstoječi kadrovski sestavi, zato bo tudi v bodoče
delo inšpektorjev usmerjeno predvsem v reševanje prispelih prijav in v posamezne segmente
izvajanja dejavnosti, splošnih nadzor bo verjetno vedno manj.
V letu 2011 se je število zadev po izrečenih prekrškovnih postopkih inšpektorja povečalo.
Govorimo predvsem o izterjavi zaradi neplačevanja izrečenih glob, zahtevah za sodno varstvo
in predlogih za uklonilni zapor. Od vseh izrečenih ukrepov je kar 30% takih, ki se nadaljujejo
70
tudi po izreku ukrepa, kar bistveno obremenjuje inšpektorje in povečuje čas, ki ga porabijo
za posamezno zadevo.
Predlogi:
-
Urediti bi bilo potrebno sistem evidentiranja in vnašanja podatkov na podlagi oddanih
ladijskih dnevnikov, dosedanji način ne omogoča pridobiti ustrezne povratne
informacije na podlagi oddanih dnevnikov.
-
Zakonska ureditev prve prodaje rib in ribiških proizvodov, dosedanja ureditev ne
omogoča ustreznega nadzora.
-
Spremeniti sistem evidentiranja oz. beleženja mest ki so opredeljena kot drstišča.
Sedanja ureditev opredeljuje drstišča kot točkovna mesta, kar pa v naravi ni tako.
Opredeliti bi morali kot področje drstišča. Točkovna opredelitev znatno otežuje
ukrepe ribiške inšpekcije zaradi uničenja drstišč.
-
Pripraviti bi bilo potrebno zakonske podlage za obvezno označevanje živali, ki se
redijo v oborah. Dosedanja ureditev ni ustrezna, če so živali neoznačene ni mogoče
določiti lastnika, kar pomeni da ni zakonske odgovornosti za pobegle živali.
71
4 PRIKAZ PROBLEMATIKE PO OBMOČNIH ENOTAH
IRSKGH
Vse OE IRSKGH ugotavljajo, da se stanje na področju poznavanja in spoštovanja zakonskih
določb, vsako leto izboljšuje. To je zagotovo tudi posledica pogostega pojavljanja
inšpektorjev na terenu, ter dobrega svetovalnega dela in številnih izobraževanj, ki jih
inšpektorji izvajajo za stranke, da jih seznanijo z obveznostmi in dolžnostmi vezanimi na
veljavni pravni red.
Inšpekcije rešujejo zadeve v roku. Čas od prijave do obravnave je odvisen od vsebine prijave
in ocene verodostojnosti prijave. Prednost se daje prijavam, katerih posledice neposredno
ogrožajo okolje in ljudi (neskladnost živil, nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, pomori
čebel, nepravilna raba gnojevke). Prvo dejanje inšpektorja (ogled, preverjanje dejstev in
zbiranje osnovnih podatkov) najpogosteje sledi v 1-3 dneh po prejetju prijave. Zaradi
karantenskega statusa škodljivih organizmov, ki jih nadzira fitosanitarna inšpekcija, se te
prijave obravnavajo v 24 urah.
Nekatere inšpekcije po območnih enotah so s sodelovanjem v regijskih koordinacijah
inšpekcij zadovoljne (OE Murska Sobota, Maribor, Koper, Nova Gorica), nekatere manj (OE
Celje, Kranj, Novo mesto). Izkušnje skupnih akcij so pozitivne, zaradi kompleksnega pristopa
do strank. Na splošno lahko rečemo, da so vsi pripravljeni na sodelovanje, čeprav je to
potem, zaradi različnih operativnih principov dela (hitrost in oblika vodenja postopkov),
včasih v praksi težje izvedljivo.
Dobro sodelovanje so inšpektorji izpostavili še z nekaterimi drugimi institucijami: Zavod za
gozdove Slovenije, Veterinarska upravo Republike Slovenije, Nadzorna služba Triglavskega
narodnega parka, Policija.
Najpogostejša želja je boljše sodelovanje z okoljsko inšpekcijo (OE Celje, Kranj, Murska
Sobota, Koper), kjer je trenutno največ odprtih vprašanj.
Težave pri delu, ki so skupne večini enot pa so:
•
•
•
•
•
•
•
•
Preveč je administrativnega dela, vključno z vpisom podatkov v informacijske sisteme,
zaradi vse več obvez nacionalnega in mednarodnega poročanja, ki inšpektorjem
onemogoča dober terenski nadzor.
Zaradi vse kompleksnejših aplikacij, ki podpirajo inšpekcijsko delo z vnosom podatkov o
nadzoru, kršitvah, vzorčenju, rezultatih analiz in poročanje imamo premalo časa za
izobraževanje in spoznavanje aplikacij, ki so vse kompleksnejše.
V prekrškovnih postopkih po vložitvi zahteve za sodno varstvo se sodniki večkrat
odločajo, da je inšpektor pravilno ugotovil dejansko stanje prekrška, vendar sodnik
odločitev inšpektorja za izrek globe spremeni v izrek opomina brez prave obrazložitve. Na
ta način se ruši avtoriteta inšpektorjev. Potrebno bi bilo več sodelovanja s sodniki.
Inšpektorji opažajo, da so prijavitelji in stranke pogosto nesramni. Želijo varovanje v
službenih prostorih. Zaželeno bi bilo tudi snemanje dohodnih klicev na stacionarnih
telefonskih linijah.
Čedalje več je šikaniranja inšpektorjev s strani strank, pojavljajo se tudi fizični napadi na
inšpektorje.
Vse večja je potreba po pravni pomoči, saj vse več strank komunicira preko odvetnikov.
Premalo je službenih avtomobilov, ki so večinoma zelo stari (10+) in pogosto v okvari, in
na servisu, sredstva za nakup novih pa so močno omejena.
Zastarela je računalniška, tiskalniška in druga službena oprema, kar upočasnjuje in
otežuje učinkovito delo, saj se tako za nekatera opravila porabi več časa kot bi bilo
potrebno, sredstev za zamenjavo zastarelih osnovnih sredstev pa ni.
72
•
Dotrajana je tudi pisarniška oprema, na več enotah bi bilo potrebno zamenjati vsaj
dotrajane in poškodovane pisarniške stole.
Problematika po območnih enotah:
OE Celje je pri izboljšanju organiziranosti inšpektorata izpostavila problem sodelovanja in
izmenjave informacij med vodji OE in direktorji inšpekcij.
Pri organiziranosti inšpektorata po območnih enotah predstavlja največji problem zagotovitev
administrativne pomoči na izpostavah, ki bi bil rešljiv z opravljanjem administrativni storitev
ene osebe za vse inšpektorate, ne glede na Ministrstvo, kateremu pripadajo. Na enak način
bi lahko s souporabo racionalizirali tudi uporabo službenih avtomobilov na izpostavah.
Zelo problematične postajajo prijave po telefonu. Na ta način komunikacije si prijavitelj v
razgovoru z inšpektorjem želi predvsem pridobiti vpogled v zakonodajo, sam pa se prej ne
informira dovolj o določeni zadevi; pri tem ne gre samo za informacije o problemih,
prijavitelji zahtevajo da se v razgovoru tudi izobražujejo, kar je v posameznih primerih lahko
tudi velik problem. Če jim zakonodaja ni predstavljena dovolj podrobno, smatrajo, da
inšpektor ni pripravljen reševati nepravilnost v očeh prijavitelja, iz tega pa sledijo vedno
pogostejše negativne ocene, ki so jih inšpekcije kot celota ali posameznik deležni s strani
javnosti.
OE Koper ugotavlja, da do težav prihaja ob sprejetju novih predpisov oziroma spremembi
obstoječih. Seznanitev s spremembami zakonodaje je slaba med gospodarskimi družbami kot
tudi samostojnimi podjetniki. V letu 2011 se je močno povečalo število kršitev na področju
gozdarstva zaradi sprememb dela pri Zavodu za gozdove R Slovenije in Skladu kmetijskih
zemljišč in gozdov. Pojavile so se prijave civilnih iniciativ. Največ kršitev je na področju
nedovoljenih posegov v gozd, črnih posekov in krčitev v kmetijske namene, brez ustreznih
soglasij pristojnih inštitucij. Še vedno se kot problem pojavlja nasipavanje kmetijskih zemljišč
z izkopanim in odpadnim materialom in neobdelovanje kmetijskih zemljišč, pri katerih lastniki
želijo doseči spremembo namembnosti. V letu 2011 se je povečalo število prijav Sklada
kmetijskih zemljišč zaradi postavitve barak, kontenjerjev in kamp prikolic na kmetijskih
zemljiščih. Tako so za pomoč na tem področju priskočili inšpektorji drugih OE.
OE Kranj ugotavlja, da je spoštovanje predpisov odvisno od področja nadzora - inšpekcije in
časa od uveljavitve predpisov in se z leti bistveno ne spreminja. Tako je spoštovanje
predpisov s področja fitosanitarne inšpekcije dobro, medtem ko se spoštovanje predpisov, s
področja gozdarske inšpekcije v zadnjem obdobju ni bistveno spremenilo (gre predvsem za
kršitve 17., 21., 22., 29., in 37. člena Zakona o gozdovih), razlog večine kršitev pa je v
izredno slabi strukturi lastnikov gozdov (razdrobljenost). Prevladujejo sečnje brez odločbe
ZGS, Tudi v letu 2011 je pri kmetijski inšpekciji opazen porast nepravilnosti v povezavi s 4. in
7. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih. Spoštovanje predpisov s področja lovske inšpekcije
je v zadnjem obdobju boljše (predvsem po sprejetju novele Zakona o divjadi in lovstvu v letu
2008), vse več pa je prijav krivolova. Na področju inšpekcije za kakovost živil, je opaziti
izboljšanje glede spoštovanja predpisov, posamezne nepravilnosti pa se nanašajo na
ugotovitve v trgovini na drobno. Podobno velja za inšpekcijo za kontrolo krme. Spoštovanje
predpisov s področja vinarske in ribiške inšpekcije, pa v OE Kranj ne spremljamo. Na splošno
pa lahko ocenimo, da je spoštovanje predpisov, ki jih nadzirajo inšpektorji v OE Kranj,
zadovoljivo.
OE Ljubljana je v letu 2011 največ pozornosti posvečala varni hrani. Potekalo je vzorčenje
kmetijskih pridelkov v primarni proizvodnji, vzorčenje sadja in zelenjave na kmetijskih
gospodarstvih ali ob prvi prodaji na domu ali tržnici. Nadzor kakovosti živil je pokazal največ
73
nepravilnosti pri neustreznem označevanju živil, pretečenih rokih uporabnosti živil, kakovosti
sadja in zelenjave.
OE Maribor je največ težav pri spoštovanju predpisov na področju kmetijskih zemljišč,
zakona o FFS, nitratna direktiva pri starejši populaciji na kmetijah ter na vodovarstvenih
območjih, kjer je potrebno vedno bolj ekološko kmetovanje zaradi podtalnice. Enota pokriva
zelo veliko število kmetij, največ v Sloveniji. Vsako leto je več prijav čez celo leto ob razvozu
živinskih gnojil po kmetijskih površinah, v smislu smradu in mrčesa ter na samo delo kmeta
na kmetijskih površinah predvsem zaradi motenja posesti. Vedno več je prijav stanovalcev v
novogradnjah v okolici Maribora, ki jih moti smrad živine in urejenih gnojišč, vzrok je širitev
novih urbanih naselij v kmetijska območja. Velik problem je veliko neobdelanih kmetijskih
zemljišč na kmetijah, ki nimajo naslednikov ali v primeru zemljišč Sklada, ki ne dobijo
zakupnikov. Težava je tudi staranje populacije na manjših in srednjih kmetijah, ki ne morejo
ali nočejo slediti zakonskim novostim in nimajo naslednikov za prevzem kmetije, na določenih
območjih so kmetije zaradi preseljevanja ljudi zapuščene, predvsem Haloze. Iz leta v leto je
čedalje več prijav na področju dela kmetijske inšpekcije, v letu 2011 je teh že 40 % vseh
inšpekcijskih zadev, kar obremenjuje redni načrt dela kmetijske inšpekcije.
OE Murska Sobota je v letu 2011 največ problemov zabeležila na področju obdelave
kmetijskih zemljišč in dobrem gospodarjenju. Kot problem je izpostavila tudi uporabo FFS na
vodovarstvenih območjih, kjer so se pogoji uporabe drastično spremenili. Fitosanitarni
inšpektorji so intenzivno delali na dveh novih nadzorih škodljivih organizmov – trsnih
rumenicah in ambroziji.
OE Nova Gorica se povečuje število prijav nepravilnosti, v primerjavi s prejšnjimi leti,
predvsem na področju kmetijske inšpekcije in inšpekcije za kakovost hrane. Zadeve sproti
rešujejo, izboljšuje pa se tudi čas obravnav pritožb na drugi stopnji, saj so pritožbe v
glavnem rešene v treh mesecih. Še naprej pa se vleče reševanje zahtev za sodno varstvo na
sodiščih.
OE Novo mesto je gozdarska inšpekcija zabeležila največ kršitev zaradi posegov v prostor
brez soglasja – sprememba gozda v drugo kmetijsko zemljišče, gradnja parkirišč za kamione,
gozdnih prometnic, predvsem vlak za spravilo lesa brez sodelovanja in soglasja ZGS. Ključni
problem lovske inšpekcije OE Novo mesto je veliko število upravljavcev lovišč, kjer so člani
zaposleni v različnih poklicih, zato morajo biti pregledi po lovskih družinah opravljeni izven
rednega delovnega časa. Inšpektorji za kakovost živil pri svojem delu ugotavljajo zlasti
napačno in včasih pomanjkljivo označevanje živil, živila s pretečenimi roki uporabnosti v
prometu ter promet z neskladnim sadjem in zelenjavo. Kmetijska inšpekcija največ prijav
beleži na področju nepravilne uporabe FFS in neobdelanosti kmetijskih zemljišč. Fitosanitarna
inšpekcija je imela največ dela z nadzorom okužb vinske trte s trsnimi rumenicami, kjer so si
zaradi obsega dela pomagali tudi s študenti. Okužbe vinogradov s trsnimi rumenicami, so se
glede na prejšnje leto precej povečale, zato je bilo tudi veliko izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
VSEBINSKI PREGLED DELA OBMOČNIH ENOT PO POSAMEZNIH
INŠPEKCIJAH:
•
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
V OE Celje ugotavljajo, da nepravilnosti pri skladiščih živinskih gnojil praviloma izhajajo
iz slabih ekonomskih razmer kmetijskih gospodarstev, zato so izvršitve odločb pogosto
nemogoče. Še vedno je zaradi neurejenega področja smradu (priprava predpisov na MOP),
ki se širi, kot posledica intenzivne živinorejske proizvodnje, precej nejevoljnih prijaviteljev.
74
Glede spoštovanja omejitev pri vnosu živinskih gnojil v tla ter ravnanja v skladu z dobro
kmetijsko prakso kmetijskih pridelovalcev je zaznati izboljšanje (manjše število nepravilnosti
ter posledično ukrepov).
Pri obravnavah prijav zaradi onesnaženja sosednjih zemljišč se ugotavlja, da gre
običajno za sosedske spore vrtičkarjev/pridelovalcev vrtnin in sadja za izključno domačo
porabo, pri čemer se je stranke v postopku vseeno opozorilo na prepoved onesnaževanja
sosednjih zemljišč. Kjer pa so bili v postopkih obravnavani tržni pridelovalci pa nepravilnosti,
razen pri vodenju evidenc, ni bilo ugotovljenih.
Srečali so se z odstopom prijav s strani VURS OE Celje na temo ugotovljenih nepravilnosti
pri identifikaciji in registraciji živali, kjer pa imajo veterinarski inšpektorji enake pristojnosti
kot kmetijski inšpektorji, zato je odstop prijav nesmiseln. Glede vodenja postopkov pri
identifikaciji in registraciji živali je opaziti večji nered in tudi nezainteresiranost za
sodelovanje pri imetnikih drobnice.
V večini območnih enot se nadaljujejo težave sodelovanja med gradbeno, okoljsko in
kmetijsko inšpekcijo. Kmetijska inšpekcija odstopi zadeve v reševanje pristojni okoljski oz.
gradbeni inšpekciji v primerih, ko ni pristojna za reševanje predhodnega vprašanja
(odstranitev nasutja, objektov), vendar do sedaj še nobena zadeva ni bila koordinirano
vodena. Prostorski plani se sprejemajo prepočasi in s tem povzročajo nelegalne posege.
Pri opravljanju nadzora prostorov za FFS (skladiščni, prodajni in delovni del) je ugotovljeno,
da so neustrezni, zato je obveščen pristojni inšpektor za kemikalije. Nadzor etiket in
embalaže ni mogoče opravljati brez podatkov FURS-a (nepogrešljiv je prenosnik in
neposredna internetna povezava, saj je podatkov veliko in se stalno spreminjajo
Kmetje niso dovolj seznanjeni s pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji
(prodaja predelanih kmetijskih pridelkov, ponekod poleg svojih kmetijskih pridelkov prodajajo
še pridelke iz veletržnic).
V letu 2011 smo imeli tudi poostren nadzor na golf igriščih, kjer se je izkazalo, da v veliki
večini primerov stranke tretirajo trato s fitofarmacevtskimi sredstvi , ki niso registrirana za
uporabo na travnatih površinah.
OE Murska Sobota so inšpektorji precej časa posvetili problematiki pomora čebel v
pomladanskih in poletnih mesecih (inšpektorji izpostavljajo problematiko vrednotenje
»pomora«, saj se po letošnjih kriterijih KIS-a niti eden od lanskih »pomorov« ne bi štel kot
pomor). Inšpektorji ugotavljajo, da ima dosledna kontrola vzdrževanja hidromelioracijskih
sistemov pozitivne učinke, saj v letu 2011 inšpektorji kršitev omenjene problematike niso
zaznali. Izpostavljajo tudi kontrolo uporabe FFS, nitratov in težkih kovin v tleh, v sodelovanju
z ZZV Maribor, v vodovarstvenem območju ena (od enajstih vzorcev so bile določene kršitve
ugotovljene pri šestih vzorcih). Kmetijska inšpekcija je izvedla upravno izvršbo večjih
dimenzij po drugi osebi (ob asistenci policije). Velik obseg dela so predstavljale zadeve v
zvezi z neobdelanostjo kmetijskih zemljišč. Inšpektorji izpostavljajo tudi problematiko GSO
ter problematiko dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
V OE Kranj izpostavljajo problematiko postavitve ustreznih kapacitet za živinska gnojila v
strnjenih naseljih, ki tudi v letu 2011 še niso povsem urejena, slabša se tudi starostna
struktura kmetov, sicer pa pri nadzoru nimajo večjih problemov. Izpostavljajo dobro
sodelovanje z VURS in gradbeno inšpekcijo, medtem ko je sodelovanje z okoljsko inšpekcijo
slabše.
V OE Maribor nadzorujejo zelo veliko število kmetij, največ glede na območja v Sloveniji.
Stalno se povečuje tudi delež prijav strank, ki so čedalje manj strpne do kmetovanja v
njihovem okolju, sploh pri širjenju urbanih naselij na podeželje. Težave imajo tudi z
75
neobdelovanjem kmetijskih površin, zaradi staranja prebivalstva in odseljevanja prebivalstva
s kmetijskih območij.
V OE Koper so obravnavali pomore čebel v pomladanskih in poletnih mesecih, pri katerih je
bilo ugotovljeno, da v nobenem primeru ni šlo za pomor čebel. Inšpektorji ugotavljajo, da
ima dosledna kontrola vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov pozitivne učinke, saj v letu
2011 inšpektorji kršitev omenjene problematike niso zaznali. Izpostavljajo tudi kontrolo
uporabe FFS, nitratov in težkih kovin v tleh, v sodelovanju z ZZV Maribor, v vodovarstvenem
območju ena (od enajstih vzorcev so bile določene kršitve ugotovljene pri šestih vzorcih).
Kmetijska inšpekcija je izvedla upravno izvršbo večjih dimenzij po drugi osebi (ob asistenci
policije). Velik obseg dela so predstavljale zadeve v zvezi z neobdelanostjo kmetijskih
zemljišč. Inšpektorji izpostavljajo tudi problematiko GSO ter problematiko dopolnilne
dejavnosti na kmetiji.
V OE Nova Gorica so težave v neustrezni rabi kmetijskih zemljišč, ilegalni rabi cenejših
neregistriranih fitofarmacevtskih sredstev iz sosednje Italije. V enoti opažajo tudi kršitve na
področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kjer zakonodaja ni popolnoma urejena in
dopušča razne špekulacije, saj lahko imetnik špekulira s količino lastno pridelane hrane.
Sicer pri nadzoru označenosti goveda in drobnice niso opazili večjih nepravilnosti.
V OE Novo mesto imajo precej dela s prijavami nepravilnosti, sicer pa delo poteka v okviru
zastavljenega programa dela. Največ težav imajo z zaraščanjem in neobdelanostjo kmetijskih
zemljišč, ter kršitvijo predpisov na področju FFS.
•
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
V OE Celje in Nova Gorica so naleteli so na problem krčitve gozdov v kmetijske namene na
podlagi dovoljenja ZGS v primerih, ko niso izvedene skladno z namenom in pogoji.
Posamezne občine svetujejo lastnikom gozdov, naj spremenijo gozd v kmetijsko zemljišče,
nato pa na podlagi PUP-ov, ki niso usklajeni z Zakonom o urejanju prostora, odobrijo
»izjemne posege«, torej gradnjo stanovanjskih in drugih objektov na kmetijskih zemljiščih.
Glede na že naveden zakon in odločbo Ustavnega sodišča RS iz Ur.l. RS, št. 80/2011, gradnja
izven stavbnih zemljišč ni dopustna, občine pa bi morale svoje PUP-e uskladiti z zakonom.
Ker so bili izjemni posegi ugotovljeni v Občini Rog. Slatina, je gozd. inšp. k rešitvi
problematike pozvala Občino, UE Šmarje pri Jelšah ter MKGP in MOP.
V OE Murska Sobota je spoštovanje zakonodaje s področja gozdarstva zadovoljivo.
Sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi in drugimi službami je zgledno – predvsem z
Zavodom za gozdove Slovenije. Posek drevja brez odločbe oziroma v nasprotju z odločbo je
kršitev, ki je bila največkrat obravnavana. Vedno več nepravilnosti se pojavlja na področju
posegov v gozd oziroma gozdni prostor brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Iz analize
ukrepov je razvidno, da je večino zadev bilo začetih po uradni dolžnosti. Gozdarska inšpekcija
se odzove na nepravilnosti v čim krajšem času, v nekaterih zadevah v dnevu oziroma dveh,
pri drugih zadevah je odzivni čas daljši, odvisno od specifike zadeve.
V OE Kranj pri nadzoru nimajo večjih problemov, izpostavilo so dobro sodelovanje z ZGS in
nadzorno službo TNP, problem predstavljajo službeni avtomobili (Renault Clio), ki niso
primerni za terene, ki jih pokriva gozdarska inšpekcija OE Kranj.
V OE Maribor se stalno povečuje delež prijav nepravilnosti v primerjavi z rednim
inšpekcijskim delom. Sicer je spoštovanje zakonodaje na področju gozdarstva v enoti
zadovoljivo.
V OE Novo mesto je večina nadzora usmerjenega v kontrolo dela v gozdovih, v kontrolo
vzdrževanja gozdnih prometnic, kontrolo opravljenih sofinanciranih gojitvenih del, kontrolo
gojitvenih načrtov, kontrolo po uredbah o vožnji, kurjenju, gobah, kot tudi kontrolo izvajalcev
76
del v gozdovih. Pri analizi ukrepov gozdarske inšpekcije ugotavljajo, da se je število kršitev v
letu 2011 glede na prejšnja leta precej povečalo, saj je bilo izdanih precej več prekrškovnih
ukrepov (PN, glob, opominov).
Na Koprskem, v Ljubljani in Novem mestu ugotavljajo, da so ključni problemi krčitve gozdov
v kmetijske namene brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. Večje število ukrepov je tudi
zaradi posegov v prostor brez soglasja ZGS (spremembe gozda v drugo kmetijsko kulturo,
gradnja gozdnih prometnic, predvsem vlak za spravilo lesa brez sodelovanja in soglasja
ZGS).
V OE Nova Gorica so izvajali tudi nadzor nad izvajalci del v gozdovih glede strokovne
usposobljenosti izvajalcev in spoštovanjem predpisov glede zdravja in varstva pri delu, za
delavce, delovna sredstva in osebno opremo. To so izvajali tudi v skupnih akcijah s Carino,
Inšpekcijo za delo in Tržno inšpekcijo.
Gozdarski inšpektorji ugotavljajo, da so podlubniki čedalje pogostejši v višjih legah (nad 1000
m n.v.). Ob ugodnih vremenskih pogojih je v letošnjem letu pričakovati kalamitetni razvoj
(OE Celje).
Jesenov ožig je v gozdovih že pogost in utegne uničiti populacijo velikega jesena v nekaj
letih. Ocenjuje se, da zamenjava jesena z gorskim javorjem ni vselej primerna (OE Celje).
Kot najbolj kritično inšpektorji ocenjujejo spoštovanje naravovarstvene zakonodaje (Zakon o
ohranjanju narave), v tem sklopu pa nedovoljene vožnje v naravnem okolju, kjer že več let
prihaja do nasprotnih interesov v prostoru (lastniki zemljišč – planinci, pohodniki –
naravovarstveniki in uporabniki prepovedanih načinov voženj z vozili v naravnem okolju).
Inšpekcijski nadzor v teh primerih je na robu mogočega in v pričakovanju sprejetja novega
Zakona. Pogosto se za sodelovanje pri nadzoru zaprosi policijo (OE Celje, Maribor).
•
LOVSKA INŠPEKCIJA
Na področju lovske inšpekcije je v letu 2011 v Celju potrebno izpostaviti problematiko
pobegov živali iz obor v naravno okolje, o kateri je bil pisno obveščen direktor lovske
inšpekcije, pojavlja se tudi problem stoječih, podrtih in napol podrtih žičnatih ograj, kakor
tudi potrganih žic v opuščenih vinogradih, za odstranitev katerih ne lovska, ne kmetijska
inšp. nimata pristojnosti, posledica stanja pa so poškodbe divjadi.
V Ljubljani je lovski inšpektor svoje delo opravljal v skladu s svojimi pooblastili na območju
Notranjske, Zahodno visokokraškega LUO-ja, Kočevske in Zasavja, po potrebi pa tudi na
območju Primorske, ker tam še vedno nimamo zaposlenega lovskega inšpektorja. Zaradi
povečanja pisarniškega dela in vpisa podatkov v aplikacije zaznavamo je manj časa za
prisotnost lovskega inšpektorja na terenu, manj je rutinskih pregledov, ki delujejo
preventivno, povečuje pa se število prekrškovnih zadev kot posledica prijav. Povečalo se je
število prijav zaradi spuščanja psov brez nadzora v prosto naravo, požiganja travišč in grmišč
v času gnezdenja in poleganja, odstrelu divjadi v lovopustu. Zaradi navedenega smo povečali
delo z lovskimi čuvaji in izobraževanjem teh. Zaradi urbanizacije primestnega okolja in
podelitve statusa nelovnih površin v okolici Ljubljane v zadnjih letih (Golovec, notranjost
obvoznice ...) se je povečalo število izrednih posegov skušali pa smo zadeve rešiti tudi
globalno, v sodelovanju z ministrstvom, rešitev pričakujem pred pomladjo.
V OE Kranj nadzor velikokrat poteka izven delovnega časa (zvečer, sobote, nedelje).
Območje, ki ga pokriva ta inšpekcija je zelo veliko, zato sama vožnja predstavlja velik delež
tudi v časovnem smislu. Glede na specifiko dela inšpekcije, ki v marsikaterem primeru nima
ustreznih pristojnosti, ki bi povečale oz. omogočale samostojno opravljanje nadzora,
inšpekcija pri nadzoru večkrat sodeluje s policijo, medtem ko lokalni lovski čuvaji ne
77
opravljajo svojih nalog.
Ključni problem novomeške lovske inšpekcije je veliko število upravljavcev lovišč, kjer so
člani zaposleni v različnih poklicih, zato morajo biti pregledi po lovskih družinah opravljeni
izven rednega delovnega časa (popoldan, zvečer, v soboto). Težišče dela je na nadzoru
izvajanja lovskoupravljalskih načrtov, letnih pregledih odstrelov in izgub divjadi in nadzor nad
spoštovanjem določil Zakona o divjadi in lovstvu oz. podzakonskih predpisov, kar je bil
poudarek tudi na OE Nova Gorica.
Večkrat pri nadzorih lovskih inšpektorjev sodeluje tudi policija. Na splošno se vsako leto
povečuje število prijav lovski inšpekciji.
•
RIBIŠKA INŠPEKCIJA
Koprska enota ugotavlja, da se stanje glede spoštovanja predpisov izboljšuje.
V OE Ljubljana je bila pregledana večina ribarnic na območju. Pojavljajo se tudi nove
ribarnice, kjer navadno opravimo več pregledov, da uskladimo urejenost s predpisi. Hujših
kršitev nismo zaznali. Večje ribarnice so urejene, nekaj manjših nepravilnosti je bilo
zaznanih pri manjših in mobilnih ribarnicah. Pri nadzoru dela ribiških družin smo zaznali
nepravilnosti pri vodenju evidenc čuvajske službe, ustreznosti ribolovnih dovolilnic in
omogočanju prodaje ribolovnih dovolilnic ribičem gostom. Za vode, za katere je malo
zanimanja tudi med člani družin, niso pripravili ustreznih možnosti za nakup, saj se nihče ni
niti zanimal zanje. Ker je vodno gospodarstvo v mesecu juniju dobilo sredstva za sanacijo
vodotokov po poplavah, ki so jih morali porabiti do konca novembra, so urejali vodotoke brez
soglasja Zavoda za ribištvo, ki niti ni bilo potrebno, saj so dela izvajali kot sanacije, brez
gradbenih dovoljenj, ne glede na obseg posega. Prav tako niso pridobili soglasij Zavodov za
varstvo narave. Zato so dela izvedena tako, da ne omogočajo ugodnih življenjskih razmer za
vodni živelj, posebej pa še za ribe.
•
FITOSANITARNA INŠPEKCIJA
Fitosanitarni inšpektorji se pri svojem delu srečujejo z delovnimi konicami, ki se vrstijo od
začetka rastne dobe - od marca do maja in od avgusta do konca oktobra.
V enoti Kranj so opozorili, da je pri uvozu prisotna velika raznolikost in majhnost pošiljk, na
izvozu pa oddaljenost od izvoznikov, ki potrebujejo izvozne certifikate. V notranjosti se
srečujejo s postopkovno izredno zahtevnimi pregledi imetnikov, ki pridelujejo sadilni material
rastlin in posebnimi nadzori.
V letu 2011 smo beležili množičen pojav škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Vse prijave so
bile nemudoma obravnavane in zahtevale veliko angažiranost vseh fitosanitarnih inšpektorjev
v notranjosti.
V vseh vinorodnih okoliših je bil močan izbruh trsnih rumenic (OE Murska Sobota, OE
Maribor, OE Novo mesto, OE Koper, OE Nova gorica). Največje okužbe so na območju OE
Novo mesto.
OE Murska Sobota je največ dela z nadzorom pri registriranih imetnikih rastlin. V letu 2011 je
bila izpostavljena problematika nadzora ambrozije, posebnega nadzora po posameznih
škodljivih organizmih (predvsem trsnih rumenic in hruševega ožiga), izdajanje izvoznih
fitosanitarnih spričeval ter nadzor trga.
V Ljubljanski enoti je bilo nekaj težav pri usklajevanju listin pri izvozu v Bosno in
Hercegovino, ki je začela izvajati sprejem novih predpisov in je zaradi tega občasno prihajalo
do zastojev na vstopnih mejnih prehodih (Gradiška). Proti koncu leta se je stanje
78
normaliziralo. Zaradi tega se je tudi število izvozov postopoma zmanjševalo. V letu 2012 je
pričakovati nadaljnje zmanjševanje izvoza zaradi začetka izvajanja novih predpisov s strani
Črne Gore in morda Makedonije. V Vrhpolju sta bila potrjena dva karantenska škodljiva
organizma na krompirju: Ralstonia solanacearum in Globodera pallida. Ob potrditvi Ralstonia
solanacearum in Globodera pallida v Vrhpolju smo ugotovili, da nimamo jasno določenih
higienskih in drugih ukrepov. Opozorili smo, da je potrebno poostriti nadzor nad pakirnicami
krompirja (še posebej, ko pakirajo jedilni in semenski krompir) in jasno določiti postopke v
zvezi z odpadno vodo in odpadki, ki nastanejo pri pakiranju. Po izdaji odločbe FURS o
razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje bele krompirjeve ogorčice smo opozorili na
pravno varnost strank in na pomanjkljivosti ob njenem vročanju oziroma uporabi materialnih
predpisov.
V OE Maribor ni večjih problemov, opažajo, da se pridelava na območju enote še zmeraj
zmanjšuje, povečuje pa se trgovanje z rastlinami. V lanskem letu je bila odzivnost kar velika
pri pojavu ambrozije, vendar v mejah obvladljivosti. Veliko prijav je s področja nadzora nad
pojavljanjem škodljivih rastlin iz rodu ambrozija (konec avgusta), ki so bile nemudoma
obravnavane. Odzivni čas in obvestilo je odvisno od vrste prijave, prijavitelja obvestimo o
zadevi, če to izrecno zahteva, v predpisanem roku.
V OE Novo mesto so imeli v letu 2011 največ dela z nadzorom okuženih trsov vinske trte s
trsnimi rumenicami in izrekanjem ukrepov ob ugotovljenih okužbah. Zaradi velikega obsega
dela pri nadzoru trsnih rumenic, so se v poletnih mesecih posluževali tudi študentskega dela
preko Študentskih servisov.
•
INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL
Od junija 2011 se v Celju ukvarjajo z zadevo, »NMV Donat Mg iz Rogaške Slatine« in
črpanjem le te iz izvira RgS-2/88 zaradi suma, da je prišlo do onesnaženja cevovoda, ki vodi
v Drogo Kolinsko v Rogaški Slatini in v pivnico v Zdravju d.d., s strani Hotela Sava. Med
Drogo Kolinsko in Hotelom Sava je sprožen upravni spor zaradi pravic, ki izhajajo iz koncesije
za polnjenje vode Donat Mg. Izvedeni so bili inšpekcijski pregledu skupaj z inšpektoratom za
okolje.
V Ljubljani ima Inšpekcija za kakovost živil še posebno veliko dela, ker je na območju
Ljubljane največja koncentracijo živilskih obratov. Realizacija rednega plana dela ni bila
dosežena, zaradi pomanjkanja inšpektorjev, velikega števila prijav in povečanja izrednih
inšpekcijskih pregledov. Na področju varnosti živil prevladujejo prijave /pritožbe zaradi
neustreznega higienskega ravnanje z živili ter pretečenega roka uporabe živil v prometu,
sledijo prijave glede neustrezne kakovosti sadja in zelenjave ter zavajajočega oglaševanja
porekla ter drugega zavajajočega oglaševanja (npr. pripisovanje lastnosti, ki jih izdelek
nima). V lanskem letu je bil obseg izrednih aktivnosti močno povečan tudi zaradi obravnave
suma zastrupitev z verotoksično E.coli v zelenjavi. Pregledi s področja kakovosti so bili po
dogovoru izvajani vzporedno s pregledi varnosti (predvsem preverjanje min. kakovostnih
zahtev za sadje in zelenjavo, označevanje in sledljivost ter označevanje in zagotavljanje
sledljivosti nepredpakiranega mesa). Tudi v lanskem letu je bilo največ nepravilnosti
ugotovljenih pri neustreznem označevanju sadja in zelenjave ter zavajajočega navajanja
porekla. Na področju nadzora kakovosti smo bili na OE Ljubljana vključeni tudi v planirane
akcije (sadje/zelenjava-označevanje, ugotavljanje porekla, označevanje mesa, zavajajoče
oglaševanje - oglasni letaki večjih trgovskih verig). Precej časa je bilo v lanskem letu
namenjeno tudi urejanju registra NŽD in objektov ter naknadnemu vnosu podatkov o
opravljenih pregledih in izvedenih ukrepih zaradi prenovljene aplikacije ISI za IKŽ.
Na OE Murska Sobota je bilo v letu 2011 483 odvzetih vzorcev, skladno z letnim načrtom.
Vzorčili so na enoti M. Sobota in enoti Maribor. Glede na veliko število odvzetih vzorcev je
79
bilo posledično tudi večje število ugotovljenih neskladij. Inšpektorji izpostavljajo tudi
koordiniran nadzor s kmetijsko inšpekcijo.
V OE Maribor se prioritetno rešujejo pritožbe in pregledi na zahtevo strank, uvozi in izvozi
živil na meji, izdaja potrdil o skladnosti in nadzori živilskih obratov po letnem načrtu dela.
Veliko dela je bilo vloženega v vzorčenja živil po letnem planu IKŽ in pa v skupne akcije na
področju varne hrane ter kakovosti in označevanja živil. Stanje glede spoštovanja predpisov
je različno, odvisno od strank ter njihove izobrazbe, saj za zaposlene ni več predpisanega
rednega izobraževanja. Promet z živili je v večjih trgovski centrih v glavnem urejen z
notranjim nadzorom, kar pa je problem v manjših franšiznih trgovinah, ki imajo pomanjkanje
kadra, tako da en zaposleni opravlja različna opravila. Nekaj problemov in neskladij je še pri
manjših proizvajalcih, predvsem pri pekarnah, pri posebnih higienskih zahtevah v prostoru.
Pri menjavi manjših proizvajalcev je tudi problem ažurne registracije živilskega objekta.
Inšpektorji se pri pregledih večinoma srečujejo s problemi neustrezne označbe živil,
pretečenimi roki uporabnosti živil, kakovosti sadja in zelenjave, neustreznimi prehranskimi in
zdravstvenimi trditvami, uporabe nedovoljenih FFS na svežem sadju in zelenjavi. (OE Koper,
OE Novo mesto, OE Celje, OE Ljubljana in OE Nova Gorica).
Ugotovljeno je bilo, da veliki trgovci nimajo ustrezno izdelanih sistemov notranjega nadzora v
smislu obvladovanja relevantnih dejavnikov tveganja, glede nadzora varnosti.
Programi vzorčenj so bili realizirani na vseh OE, veliko pa je bilo tudi akcij – izrednega
nadzora trga, izven rednega obsega dela.
•
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
Občasno se pojavljajo manjše nepravilnosti v prometu krme (pretečeni roki), oziroma pri
označevanju krme (posamičnih krmil) iz drugih držav EU.
Pri vzorčenju krme je bil v lanskem letu odkrit gensko spremenjen lan v krmi uvoženi iz
Madžarske.
•
VINARSKA INŠPEKCIJA
Na Celjskem so skupaj z Upravno enoto Šmarje pri Jelšah izvedli poskusni projekt vpisa vseh
vinogradov v Register pridelovalcev grozdja, mošta in vina v Upravni enoti. Rezultat projekta
je vpis 95% vinogradov, ki dosegajo zakonsko določeno površino za vpis in evidentiranje
vseh površin, ki jih zajem rabe kmetijskih površin vodi kot vinograde, v naravi pa gre za
zaraščene površine ali kmetijske površine, porasle z drugo kulturo.
Ljubljansko območje, ki ga pokriva vinarska inšpekcija, večinoma ni vinorodno, zato se
kontrolira le promet z vinom v gostinskih obratih, izpostavah vinskih kleti in v maloprodajnih
prodajalnah. Podanih je bilo nekaj prijav glede zavajajočega in nepravilnega označevanja
vina in proizvodov iz grozdja in vina. Po vseh maloprodajnih verigah se v zvezi s prijavo
glede neustrezne uporabe izraza PENINA kontrolira še oglaševanje kot npr. otroško peneče
vino, “medena “ penina, penina za uvožena peneča vina. Izdane so bile ureditvene odločbe o
odpravi pomanjkljivosti. Stranke poznajo zakonske predpise glede prometa z mladim vinom,
prodaja le-tega je padla. V letu 2011 so bile organizirane 3 enodnevne akcije koordiniranega
nadzora prometa z vinom. V začetku leta 2011 je kontrolirala prijave pridelka v register
RPGV za območje Štajerske – UE Ptuj in UE Slovenska Bistrica, to je pomenilo izdajo odločb
na podlagi podatkov iz registra RPGV. Večina odločb je izvršenih z naknadno prijavo pridelka
v register MKGP. V juniju smo pričeli še z nadzorom dobre higienske prakse pri pridelovalcih
na območju UE Slovenska Bistrica in UE Ptuj. Opravljeni so bili tudi kontrolni pregledi glede
80
izvršljivosti odločb pri neustreznem označevanju medene pijače kot MEDENA PENINA pri
medičarjih. Pomanjkljivosti so bile odpravljene.
Težišče dela vinarske inšpekcije v Murski Soboti poteka v smeri nadzora kakovosti in varnosti
vina kot živila in urejenost trga vina. Podlaga temu je sledljivost od vinograda do končnega
potrošnika. Skrajšane e-poti ustanavljanja podjetij z gostinsko dejavnostjo imajo za
posledico, da si stranke ne pridobijo predpisane registracije za točenje neoriginalno
polnjenega vina. Nekateri predeli območne enote so še vedno zasajeni s samorodno vinsko
trto.
V OE Maribor, na področju dela vinarske inšpekcije, je prijav nepravilnosti razmeroma malo,
zato inšpekcija pretežno dela po zastavljenem programu. Skupaj s kmetijsko, zdravstveno,
tržno ali veterinarsko inšpekcijo opravljajo občasne koordinirane nadzore. Delo v obliki
koordiniranega nadzora prometa neustekleničenega vina v gostinskih obratih in označevanje
ustekleničenega vina na območjih drugih enot po celi Sloveniji, se je izkazalo za zelo
učinkovito. Veliko dela je bilo opravljenega tudi pri nadzoru vpisa vinogradov v register
pridelovalcev grozdja in vina.
V OE Novo mesto in Nova Gorica je bil poudarek na kontroli prijave pridelka v RPGV, vpisu
vinogradov v RPGV ter kontroli in vzorčenju vina po gostinskih obratih. Prijav nepravilnosti
je malo, zato se večino postopkov opravi po uradni dolžnosti, največ dela pa je ob
večdnevnih koordiniranih akcijah vse vinarske inšpekcije.
81