Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat RS za kmetijstvo

Transcription

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Dunajska 58, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: [email protected]
www.ikglr.gov.si
Številka: 010-33/2015-1
INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POROČILO ZA LETO 2014
Ljubljana, februar 2015
Predgovor
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št.
43/2007, UPB-1 in 40/2014) je Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: IRSKO),
kot vsako leto pripravil skupno poročilo za leto 2014. Poročilo temelji na zbranih statističnih
podatkih in poročilih, ki jih je za svoje področje delo pripravilo vseh pet inšpekcij oziroma osem
območnih enot.
Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je v preteklem letu na obeh področjih delovanja – tako
na kmetijskem, kot na okoljskem, vnovič prejel veliko število prijav in zaprosil za mnenje o
delovanju nadzora, zlasti na okoljskem delu – od Varuha človekovih pravic do Informacijskega
pooblaščenca ali drugih pristojnih organov. To je po eni strani razveseljujoče, ker nedvomno
priča o tem, da so državljani pri varovanju svojih pravic vse bolj osveščeni, po drugi strani pa
je lahko tudi deloma zaskrbljujoče, saj trend prijav in s tem kršitev ne upada.
Menim, da je Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje v treh letih svojega delovanja kot organ v
sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje, odigral pomembno vlogo tudi pri ukrepanju proti
nakazanim pomanjkljivostim v zakonodaji. To se lahko mirno zapiše glede na rezultate, ki so
v poročilu pred nami, odzive organizirane civilnopravne družbe, in še posebej glede na sodbe,
ki jih izrekajo sodišča, kadar presojajo vložena pravna sredstva zoper naše odločitve.
Skratka, če strnemo misli, ko se ozremo za eno leto nazaj, lahko rečemo, da je za nami veliko
število postopkov, različnih dokumentov, odgovorov na številna novinarska vprašanja in
različnih odločitev. Nekatere od sprejetih odločitev so zaznamovale celotno družbeno
dogajanje, če imamo npr. v mislih februarski žled. Spet druge, so predstavljale le preizkusne
kamne v delovanju pravne države – odstranjevanje odpadnih pnevmatik na Dravskem polju,
do Lafarge cement, d.d. ob koncu lanskega leta. Z vidika pomena aktualnega dogajanja na
neki širši ravni, to resnično niso enostavne zadeve. To jasno pokažejo visoki odškodninski
zahtevki, ki jih zaradi nedelovanja pravne države naperijo zavezanci do države.
Pot, ki smo jo s sodelavci z okoljskega dela skupaj prehodili, ni bila lahka. Bila pa je polna
izredno zanimivih izzivov, iskanja čim boljše odzivnosti, učenja, dobrega sodelovanja, iskanja
sinergij med kmetijstvom in okoljem in tudi lepih trenutkov v prijetnem kolektivu po vseh
območnih enotah.
Lahko mirno rečemo, da inšpekcija ne more ugoditi prav sleherni prijavi, kaznovati vsakega
kršitelja, biti na prvem mestu, ko se zgodi nek dogodek, ali prevzame odgovornost za vse, kar
se v naravi ali okolju zgodi narobe. Nedvomno pa soprispeva k urejenosti v naši družbi in
državi.
In prav za ta slednji cilj, si bomo vsi preostali zaposleni v Inšpektoratu RS za kmetijstvo,
gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, še vnaprej tudi prizadevali.
mag. Saša Dragar Milanovič
GLAVNA INŠPEKTORICA
II
Kazalo
1
UVOD ....................................................................................................................................................... 1
ZAKONODAJA .......................................................................................................................................................... 1
Predpisi s področja državne ureditve: ............................................................................................................. 1
Predpisi s področja upravnega prava: ............................................................................................................ 2
Materialni predpisi ......................................................................................................................................... 2





Kmetijska inšpekcija ........................................................................................................................................... 2
Vinarska inšpekcija ............................................................................................................................................. 2
Gozdarska inšpekcija .......................................................................................................................................... 2
Lovska in ribiška inšpekcija ................................................................................................................................. 3
Inšpekcija za okolje in naravo ............................................................................................................................. 3
ORGANIZACIJSKE IN SPLOŠNE ZADEVE ........................................................................................................................... 3
Organizacija.................................................................................................................................................... 3
Kadrovski viri .................................................................................................................................................. 3
Finančni viri .................................................................................................................................................... 5
Izobraževanje.................................................................................................................................................. 6
Informatika ..................................................................................................................................................... 6
2
DELO IRSKO PO INŠPEKCIJAH ................................................................................................................... 8
PREGLED OPRAVLJENEGA DELA .......................................................................................................................... 8
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM
NADZORU ....................................................................................................................................................... 8
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH ........................................................................................... 9
UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA .................................................................................................. 10
KMETIJSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................. 10

UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA ............................................................................. 11

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA...................................................................................................................................... 15

MINERALNA GNOJILA ....................................................................................................................................... 17

UKREPI S PODROČJA ŽIVINOREJE ..................................................................................................................... 19

UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA .................................................................................................................... 22

ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ ........................................................................................... 24

GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI ................................................................................................................ 24

VZORČENJE TAL NA OSTANKE FFS, NITRATE IN TEŽKE KOVINE NA VVO TER NA ONESNAŽEVALA V TLEH
GNOJENIH Z DIGESTATOM ........................................................................................................................................ 25

UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNAŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV ................................. 31

UREDBA O PREDELAVI BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV IN UPORABI KOMPOSTA ALI DIGESTATA ...... 32
VINARSKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................................. 34










INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UGOTOVITVE PO PODROČJIH NADZORA ................................................................. 34
Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in sredstev ............................. 34
Registracija vinogradov prijava pridelka grozdja, mošta in vina in prijava zalog vina ...................................... 35
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi ............................................................................... 35
Enološka sredstva v prometu ........................................................................................................................... 36
Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov ................................................................................................ 36
Kontrola pooblaščenih organizacij ................................................................................................................... 36
PREKRŠKOVNI POSTOPEK ................................................................................................................................. 36
VZORČENJE ....................................................................................................................................................... 38
Vzorčenje enoloških sredstev ........................................................................................................................... 39
GOZDARSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................... 42







III
Stanje po žledolomu 2014 in potek sanacije .................................................................................................... 42
Zakon o gozdovih (ZG) ...................................................................................................................................... 43
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu ................................................................................................. 51
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin .............................................................................................................. 52
Uredba o varstvu samoniklih gliv ..................................................................................................................... 54
Nadzor voženj v naravnem okolju .................................................................................................................... 54
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju ........................................................................................ 55

Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških ....................................................................................................... 55
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................... 58



Lovska inšpekcija .............................................................................................................................................. 60
Ribiška inšpekcija - sladkovodno ribištvo ......................................................................................................... 63
Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo ................................................................................................................. 65
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO .............................................................................................................. 70























3
Organizacija dela .............................................................................................................................................. 70
Načrtovanje dela .............................................................................................................................................. 70
Mednarodno sodelovanje ................................................................................................................................ 73
Inšpektorski informacijski sistem (OIS) ............................................................................................................ 74
Zakonodajni postopek ...................................................................................................................................... 74
Sodelovanje z drugimi inšpekcijami in organi .................................................................................................. 74
Izobraževanje inšpektorjev .............................................................................................................................. 75
UGOTOVITVE PRI DELU .................................................................................................................................... 75
Splošne ugotovitve ........................................................................................................................................... 75
Prekrškovni postopek ....................................................................................................................................... 81
Ugotovitve s področja dela .............................................................................................................................. 82
Nadzor predpisov kakovosti zraka.................................................................................................................... 83
Nadzor predpisov ravnanja z odpadki .............................................................................................................. 83
Nadzor emisij snovi in toplote v vode .............................................................................................................. 92
Nadzor urejanja voda in gospodarjenja z njimi ................................................................................................ 93
Nadzor biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ......................................................................................... 96
Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč ........................................... 99
Nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v zaprtih sistemih ................................................................ 99
Nadzor industrijskega onesnaževanja in tveganj ........................................................................................... 100
Nadzor nad obrati tveganja za okolje ............................................................................................................. 102
Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav ........................................................................................................ 103
Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom iz industrijskih in drugih obratov .................................................. 103
Nadzor nad elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem.................................................... 104
ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV ..................................................................................................... 107
KMETIJSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................... 107
VINARSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................ 108
GOZDARSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................. 108
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................. 110
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO ............................................................................................................ 111
IV
1 UVOD
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje (IRSKO) je bil ustanovljen na podlagi
Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003 in zadnje spremembe Uradni
list RS, št. 82/12) in opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov iz
resorja Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO). Inšpektorat nadzoruje izvajanje zakonov,
drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo kmetijstvo, razvoj podeželja, ukrepe kmetijske
politike, zootehnike, gensko spremenjenih organizmov, mineralnih gnojil, semenskega
materiala kmetijskih rastlin, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vin, gozdarstva, lovstva in
ribištva, primarne proizvodnje in pridelave živil oziroma hrane ter dobre kmetijske prakse,
varstva okolja in narave, nadzora ekološke pridelave, vodnega režima, urejanja voda in
gospodarjenja z njimi, lahko pa opravlja tudi kontrolo v postopkih izvajanja ukrepov iz
pristojnosti Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Inšpektorat je glede na delovno področje sestavljen iz petih inšpekcij in službe za splošne,
kadrovske in finančne zadeve.
Inšpekcije, ki delujejo v okviru inšpektorata so:
 Kmetijska inšpekcija (KI),
 Vinarska inšpekcija (VI),
 Gozdarska inšpekcija (GI),
 Lovska in ribiška inšpekcija (LRI)
 Inšpekcija za okolje in naravo (ION).
Poročila posameznih inšpekcij so objavljena na spletni strani IRSKGLR, pri poročilih posameznih
inšpekcij http://www.ikglr.gov.si/si/o_inspektoratu/organiziranost_inspektorata/.
Z zadnjo spremembo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi
ministrstev (Uradni list RS, št. 91/14 z dne 18. 12. 2014) se je dosedanji Inšpektorat RS za
kmetijstvo in okolje, s 1.1.2015, razdelil na dva organa v sestavi in sicer:


Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje pod okriljem
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in
Inšpektorat RS za okolje in prostor, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in
prostor.
Zakonodaja
V tem seznamu navajamo nabor poglavitnih zakonov z delovnega področja IRSKO. Njihove
uradne objave niso citirane, zaradi številnih sprememb predpisov. Vsa zakonodaja je dostopna
preko spletnih strani Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje oziroma Ministrstva za kmetijstvo
in okolje ter drugih ministrstev.
Predpisi s področja državne ureditve:
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
državni upravi (ZDU),
javnih uslužbencih (ZJU),
sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS),
Informacijskem pooblaščencu (ZInfP),…
1
Predpisi s področja upravnega prava:
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
o
o
o
o
splošnem upravnem postopku (ZUP),
prekrških (ZP),
inšpekcijskem nadzoru (ZIN),
varstvu osebnih podatkov (ZVOP),
javnem naročanju (ZJN),
varnosti in zdravju pri delu (ZVZD),
upravnih taksah (ZUT),
dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),…
Materialni predpisi
 Kmetijska inšpekcija
-
Zakon o kmetijstvu (ZKme-1),
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1),
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
Zakon o vodah (ZV-1)
Zakon o živinoreji (ZŽiv),
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-B),
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-UPB2),
Zakon o mineralnih gnojilih (ZMinG-1),
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1),
Zakon o zaščiti živali
Zakon o rudarstvu
Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1),
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP)
Zakon o planinskih poteh
Zakon o Triglavskem narodnem parku
Zakon o prepovedi nomadske paše
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
 Vinarska inšpekcija
- Zakon o vinu (Zvin),
 Vse bolj pomemben del zakonodaje, ki smo jo kot država članica EU dolžni izvajati, pa so:
- Uredbe ES, ki jih moramo izvajati neposredno,
- Direktive ES, katerih izvedbo moramo prilagoditi prostoru in času v Sloveniji,
- Navodila ES,
- Smernice ES, ki jih običajno pripravijo kot neobvezne, a običajno postanejo
dokument s statusom »obvezno«.
 Gozdarska inšpekcija
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
o
o
gozdovih (ZG)
gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM)
zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR)
kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
ohranjanju narave (ZON)
planinskih poteh (ZPP)
2
-
Zakon o varstvu okolja (ZVO)
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov)
Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
Uredba (EU) št. 995/2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo
na trg les in lesne proizvode
Uredba o varstvu samoniklih gliv
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95,
28/95, 56/99 - ZON, 35/01 in 41/04 - ZVO-1)
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
Uredba o zavarovanih prosto živečih glivah
 Lovska in ribiška inšpekcija
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
o
divjadi in lovstvu (ZDLov-1A),
morskem ribištvu (ZMR-2),
sladkovodnem ribištvu (ZSRib),
ohranjanju narave (ZON-UPB2),
zaščiti živali (ZZZiv-UPB3),…
 Inšpekcija za okolje in naravo
-
Zakon o varstvu okolja (ZVO -1-UPB1; Ur. l. RS, št. 39/06 in spremembe),
Zakon o vodah (ZV-1; Ur. l. RS, št. 67/02 in spremembe),
Zakon o ohranjanju narave (ZON -UPB2; Ur. l. RS, št. 96/04 in spremembe),
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1; Ur. l. RS, št.
23/05),
in njihovi podzakonski akti (cca.400 uredb in pravilnikov).
Organizacijske in splošne zadeve
Organizacija
Na dan 31. 12. 2013 je Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje deloval na 22
lokacijah po Sloveniji, organiziran v uradu glavne inšpektorice in 8 območnih enotah. V okviru
inšpektoratu je delovalo 5 inšpekcij in centralno organizirana splošna služba:






Inšpekcija za okolje in naravo
Kmetijska inšpekcija
Vinarska inšpekcija
Gozdarska inšpekcija
Lovska in ribiška inšpekcija
Služba za splošne, kadrovske in finančne zadeve
Kadrovski viri
Enotni kadrovski načrt Ministrstva za kmetijstvo in okolje za leta 2013, 2014 in 2015, številka
1001-11/2013 z dne 30. 9. 2013, je določil, da je dovoljeno število zaposlenih v Inšpektoratu
Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje na dan 31. 12. 2014 150. Na dan 31. 12. 2014 je
bilo v Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje zaposlenih 145 javnih
uslužbencev za nedoločen čas, od tega 8 javnih uslužbencev, ki so delali krajši delovni čas. 4
javni uslužbenci so delali krajši delovni čas v skladu s prepisi o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, v skladu s predpisi o starševskem dopustu so delale krajši delovni čas 3 javne
3
uslužbenke, 1 javna uslužbenka je delala krajši delovni čas na podlagi 65. člena Zakona o
delovnih razmerjih. Od 8 javnih uslužbencev, ki so delo opravljali s krajšim delovnim časom,
je 5 javnih uslužbencev delalo 20 ur na teden, 3 javne uslužbenke pa so delo opravljale 30 ur
na teden.
Struktura zaposlenih po delovnih mestih je bila naslednja:




120 inšpektorskih delovnih mest,
5 nadzorniških delovnih mest,
7 uradniških delovnih mest,
13 strokovno tehničnih delovnih mest.
V letu 2014 je delovno razmerje prenehalo 7 javnim uslužbencem, 4 javni uslužbenci pa so
nastopili z delom v inšpektoratu. Na dan 31. 12. 2014 je bilo v inšpektoratu zaposlenih 80
žensk (55,2% od vseh zaposlenih) in 65 moških (44,8% od vseh zaposlenih). Povprečna starost
zaposlenih je znašala 50,5 let.
Število zaposlenih po notranjih organizacijskih enotah (NOE) je bilo naslednje:
Tabela 1:
Število zaposlenih po NOE na dan 31.12.2014:
Naziv NOE
Št. zaposlenih
Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje
2
Inšpekcije za kmetijstvo, vinarstvo, gozdarstvo, lovstvo
in ribištvo
3
Inšpekcija za okolje in naravo
3
Služba za splošne, kadrovske in finančne zadeve
10
Območna enota Celje
25
Območna enota Koper
13
Območna enota Kranj
10
Območna enota Ljubljana
31
Območna enota Maribor
16
Območna enota Murska Sobota
10
Območna enota Nova Gorica
9
Območna enota Novo mesto
13
SKUPAJ
145
4
Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja:
Tabela 2:
Izobrazbena struktura zaposlenih
Stopnja izobrazbe
Število zaposlenih
Odstotek od skupnega števila zaposlenih
Magisterij
21
14
Univerzitetna
99
69
Visoka strokovna
9
6
Višja strokovna
5
3
Srednja
11
8
SKUPAJ
148
100 %
Na kadrovskem področju so bile v letu 2014 izvajane in izvedene vse aktivnosti, določene z
Zakonom o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na karierni razvoj zaposlenih. V skladu s 105.
členom Zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da mora nadrejeni vsaj enkrat letno opraviti
razgovor z vsakim javnim uslužbencem, so bili opravljeni letni razgovori z zaposlenimi.
Finančni viri
Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je neposredni proračunski uporabnik in je v celoti
financiran iz sredstev Proračuna RS. Veljavni finančni načrt IRSKO za leto 2014 po rebalansu
proračuna je bil določen v naslednji strukturi in višini:
Tabela 3:
Finančni načrt IRSKO za leto 2014
PU / PP
Naziv PU
Sprejeti proračun
v€
2336
Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje
6.048.716,14
PP 261810
Certifikati, informatika, obrazci in registri
PP 452410
Materialni stroški
PP 597010
Plače
PP 677510
Izvršbe inšpekcijskih odločb
PP 772010
Investicije in investicijsko vzdrževanje
PP 261910
Analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci
PP 683510
Izvedenska mnenja
PP 895900
Sredstva od prodaje državnega premoženja
0
PP 774210
Prevozna sredstva – sredstva odškodnin
0
37.700,79
716.046,52
4.931.190,57
115.934,26
62.849,00
182.694,00
2.301,00
5
Poraba sredstev na posamezni proračunski postavki je bila v letu 2014 v skladu s planirano
letno dinamiko porabe. Glede na veljavni proračun znaša poraba sredstev 97,66%.
Tabela 4:
PP
Izvedba finančnega načrta IRSKO za leto 2014
Naziv
proračunske Veljavni proračun
postavke
261810
Certifikati, informatika, obrazci
in registri
452410
Materialni stroški
597010
Plače
677510
Izvršbe inšpekcijskih odločb
772010
Izplačila
upravičencem v
letu 2013
%
porabe
41.641,39
40.282,68
96,74
705.105,92
642.202,23
91,08
5.092.760,57
5.085.145,53
99,85
106.364,26
84.025,82
79,00
Investicije in investicijsko
vzdrževanje
62.849,00
48.801,09
77,65
261910
Analize odvzetih vzorcev
inšpekcije in izvedenci
182.694,00
167.665,56
91,77
683510
Izvedenska mnenja
2.301,00
2.167,94
94,22
895900
Stvarno premoženje –
sredstva od prodaje državnega
premoženja
9.819,00
0,0
0,0
774210
Prevozna sredstva –
sredstva odškodnine
12.155,56
0,0
0,0
6.215.690,70
6.070.290,85
97,66
SKUPAJ
Izobraževanje
V skladu s programom izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja so se zaposleni udeležili
seminarjev, tečajev, konferenc in drugih oblik izpopolnjevanja in usposabljanja, ki so jih
organizirali na uradu, z zunanjimi izvajalci ali v okviru Ministrstva za pravosodje in javno
upravo oziroma Ministrstva za notranje zadeve. Prav tako so bila izvedena interna
izpopolnjevanja in usposabljanja na področju posameznih inšpekcij, ki so jih pripravile
inšpekcije same ali v sodelovanju z matičnim ministrstvom. Zaradi omejenih sredstev je vse
več internih izobraževanj, katerih vsebine pripravijo in predstavijo zaposleni sami. Skupno
število dni izpopolnjevanja in usposabljanja za vse zaposlene je bilo 484 dni, kar pomeni 3,3
dni na zaposlenega.
Informatika
Za informacijsko podporo zaposlenim na inšpektoratu smo imeli zagotovljena 2 FTE in še
pogodbo s konzorcijem zunanjih izvajalcev za pomoč uporabnikom in sistemske storitve.
Slednje storitve smo v glavnem koristili v primeru zamenjave ali okvar namizne računalniške
opreme, migracije podatkov in nadgradnje strežniških operacijskih sistemov in verzij, ko smo
spreminjali konfiguracije omrežij in dostopov do različnih aplikacijskih storitev in varnostnih
politik na požarnih pregradah.
V letu 2014 smo le skrbeli za vzdrževanje in osnovno nadgradnjo obstoječih aplikacij, da so
6
bile skladne s spremembami zakonodaje iz z obveznostmi nacionalnega in mednarodnega
poročanja. Informacijski sistem inšpektorata – ISI smo v letu 2014 predvsem vzdrževali in
prilagajali manjšim potrebam zakonodajnih sprememb. Nekaj prilagoditev in novih modulov je
bilo pripravljenih na področju Inšpekcije za okolje in naravo (povezava s sistemom ARSO IS
Odpadki, zasnova novega modula OIS) in na področju nadzora dopolnilnih dejavnosti ter
poročil.
V letu 2014 smo dopolnili aplikacijo ribiške inšpekcije Aquaspec, da izpolnjuje zahteve novih
nadzornih uredb na področju morskega ribištva, načrtovanja pregledov in poročil. Nadgradnja
v tem primeru je obsegala prilagoditve vnosnih obrazcev, možnost vnosa podatkov neposredno
iz terena in izdelava različnih poročil potrebnih za mednarodno poročanje.
V letu 2014, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nismo kupili nobene namizne in sistemske
računalniške opreme. Zaradi dotrajanosti opreme je čedalje več okvar tiskalniške in namizne
računalniške opreme, ki je ne moremo sproti obnavljati. Povprečna starost te opreme je 6-7
let.
7
2 DELO IRSKO PO INŠPEKCIJAH
PREGLED OPRAVLJENEGA DELA
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN
ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM NADZORU
V tabelah je predstavljeno število postopkov, ki so bili izvedeni po Zakonu o splošnem
upravnem postopku (ZUP) in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) za preteklih pet let.
Tabela 5:
leto/št.
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
916
425
6887
2010
5546
2011
6275
430
928
435
8068
2012
8148
-
1888*
529
10565
2013
3.785
662
756
539
5742
2014
5.555
511
1.007
136
7209
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
595
917
262
5428
422
1656
6631
22685
419
846
120
9345

Tabela 6:
leto/št.
povečan nadzor registra čebelnjakov
VINARSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
2010
3654
2011
1402
12574*
2012
1612
+
6348*
2013
3652
248
879
344
5123
2014
3302
345
436
375
4458
* pregled nevpisanih vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina.
Tabela 7:
leto/št.
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
2010
1593
133
84
105
1915
2011
2252
133
116
171
2672
2012
2192
162
122
245
2721
2013
1751
237
93
223
2304
2014
2015
241
147
277
2680
8
Tabela 8:
leto/št.
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
2010
1107
386
123
70
1686
2011
1345
304
147
57
1853
2012
1504
254
162
63
1983
2013
1714
201
263
120
2288
2014
1702
125
214
74
2115
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
Tabela 9:
leto/št.
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
zapisnikov
sklepov
odločb
2012
7925
156
824
237
9142
2013
9007
171
996
1275
11449
2014
8228
160
776
1113
10277
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH
V tabelah je razvidno število postopkov, ki so jih posamezne inšpekcije vodile po Zakonu o
prekrških za obdobje zadnjih pet let.
Tabela 10: KMETIJSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP
plačilni nalog-globe ZP
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
2010
34
35
152
20
241
2011
38
36
135
23
194
2012
74
49
158
32
313
2013
78
73
55
33
239
2014
136
43
73
33
285
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
Tabela 11: VINARSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
2010
230
60
77
8
375
2011
428
96
39
9
572
2012
228
41
13
9
291
2013
375
77
42
8
502
2014
233
82
70
7
392
9
Tabela 12: GOZDARSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
2010
227
141
139
182
689
2011
194
111
131
204
640
2012
179
139
113
200
631
2013
145
119
128
125
517
2014
135
119
95
141
490
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
Tabela 13: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
2010
125
139
29
215
508
2011
172
106
24
162
464
2012
104
150
30
171
455
2013
149
64
44
129
386
2014
231
64
55
140
490
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
Tabela 14: INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
2012
94
150
126
379
749
2013
165
377
271
512
1325
2014
107
264
143
358
872
UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA
Podrobnejše poročilo kmetijske inšpekcije se nahaja na:
http://www.ikglr.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijska_inspekcija/porocila_ki/.
Kmetijska inšpekcija IRSKO je v letu 2014 delovala v okviru Inšpektorata Republike Slovenije
za kmetijstvo in okolje in sicer v osmih območnih enotah inšpektorata. Delo na uradu glavne
inšpektorice IRSKO (v nadaljevanju: UGI) vodi direktor kmetijske inšpekcije, v pomoč pa mu
je tudi višji inšpektor svetnik, ki strokovno pokriva kmetijska zemljišča, področje živinoreje ter
zaščite voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ostala področja kmetijstva se
dopolnjujejo v okviru delovnih skupin.
Naloga zaposlenih na UGI je, da pripravljajo letni program dela, usklajujejo delo s svojega
področja, pripravljajo poročila, organizirajo strokovna izobraževanja, na ravni inšpektorata
odgovarjajo za stanje s področja, ki ga pokrivajo, sodelujejo pri pripravi predpisov, vzdržujejo
stike s strokovnjaki z ministrstva, zavodov, fakultet, inštitutov in laboratorijev ter s predstavniki
direktoratov evropske komisije, po potrebi opravljajo tudi neposredni inšpekcijski nadzor
oziroma ocenjujejo kakovost dela itd. Na lokalni ravni opravlja vsak inšpektor nadzor s področja
10
celotne zakonodaje, ki jo nadzira kmetijska inšpekcija.
Kmetijska inšpekcija šteje 26 kmetijskih inšpektorjev. Na terenu je v letu 2014 delovalo 24
kmetijskih inšpektorjev ali 21,5 FTE, saj je eden inšpektor pokriva še področje ribištva, drugi
pa vinarstva. Ena sodelavka je invalidsko upokojena za polovični delovni čas.
Kot vsako leto, smo tudi v letu 2014 organizirali več skupnih sestankov in izobraževanj.
Izobraževanje so potekala v okviru skupnih delavnih kmetijskih inšpektorjev, konferenc ter
splošnih programov usposabljanja. Na delovnih sestankih se inšpektorji seznanijo z novostmi
na področju zakonodaje, hkrati pa skušajo poenotiti postopke dela.
 UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA
Kmetijski inšpektorji so v letu 2014 opravili 9.355 pregledov in izdali 5.555 zapisnikov. Ugotovili
so 1570 nepravilnosti ter izdali 1.007 ureditvenih odločb.
Slika 1:
Skupno število inšpekcijskih in kontrolnih pregledov kmetijske inšpekcije za obdobje 2011 –
2014.
11
Kmetijska inšpekcija je od leta 2011 do 2014 največ pregledov opravila ravno v zadnjem letu
2014. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih je iz zgornje slike razvidno, da se število pregledov
povečuje. To kaže na zmeraj večjo učinkovitost dela in boljšo koordiniranost.
Slika 2:
Število zapisnikov kmetijske inšpekcije za obdobje 2011- 2014.
V letu 2014 so kmetijski inšpektorji glede na prejšnja leta, razen za leto 2013, sestavili manjše
število zapisnikov. Tudi pri tem statističnem podatku se poudarja manjše število zaposlenih,
glede na prejšnja leta.
Slika 3:
Število ugotovljenih nepravilnosti kmetijske inšpekcije za obdobje od leta 2011-2014.
Manjše število ugotovljenih nepravilnosti v letu 2013 je odraz manjšega števila opravljenih
12
pregledov, kot prejšnja leta. Le-ta pa so posledica manjšega števila vsebin in števila zaposlenih
na KI.
Število pregledov po zakonih
4000
3500
3000
2500
Leto 2011
2000
Leto 2012
Leto 2013
1500
Leto 2014
1000
500
0
ZKZ
Slika 4:
Zming
Zživ
Zkmet
ZOPNN
ZSGROKR
ZVO
Število inšpekcijskih pregledov kmetijske inšpekcije po sedmih zakonih za obdobje 201-2014.
Inšpekcija je v letu 2014 največ nadzora posvečala Zakonu o kmetijskih zemljiščih, Zakonu o
kmetijstvu in Zakonu o živinoreji ter Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz
kmetijskih virov. Tudi v letu 2014 je kmetijska inšpekcija nadaljevala s pregledi po Zakonu o
odpravi posledic naravnih nesreč, predvsem zaradi pojava naravnih nesreč, ki so se odražale
na kmetijskih pridelkih. V letu 2014 je kmetijska inšpekcija izvedla več pregledov predvsem na
področju, ki ga pokriva Zakon o kmetijstvu in Zakon o kmetijskih zemljiščih. Število pregledov
pri ostali zakonodaji je ostalo v povprečju prejšnjih let. Prav tako se to odraža pri številu izdanih
ureditvenih odločb.
PREKRŠKOVNI UKREPI
Kmetijska inšpekcija je v letu 2014 izdala 73 plačilnih nalogov z višino izrečene kazni v znesku
54.146,51 €, 33 odločb v znesku 30.780 €, 43 opominov s sodnimi taksami v višini 4.440 € ter
136 opozoril. Skupna višina izrečenih sankcij in stroškov postopka znaša 89.366,51 €. V
povprečju je višina izrečene globe na prekršek znašala 599,77 €.
13
Število prekrškovnih ukrepov po zakonih in uredbi
30
26
25
25
20
16
Odločbe
14
15
10
11
10
Pl. nalogi
10
7
7
7
Opomini
4
5
2
2
2
0
0
0
0
0
ZKZ
Slika 5:
Zming
Zživ
Zkmet
ZIN
UVVONKV
Število izdanih odločb, plačilnih nalogov in opominov o prekrških po zakonih in uredbi v letu
2014.
Višina izrečenih kazni po posameznih zakonih je podana na spodnji sliki. Iz nje je razvidno, da
je najvišja vsota izrečenih glob na podlag odločb o prekrških pri Zakonu o kmetijskih zemljiščih,
tako kot v letu 2013 in sicer skupno 44.850 €, kjer se vsako leto pojavljajo iste kršitve, kot so
nasipavanje, zaraščanje in odlaganje odpadkov ter nelegalne postavitve različnih enostavnih
objektov Poleg tega zakona izstopa še Uredba o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz
kmetijskih virov, kjer je bilo izdanih za 25.860 € glob. Predvsem so se ugotovile kršitve časovne
omejitve gnojenja na kmetijskih površinah in neurejenost skladiščnih kapacitet za živinska
gnojila. Na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru je bilo z odločbami o prekrških izdanih za
6.810 € glob, kar je manj v kot v lanskem letu. Pri ostalih zakonih aktih kazni niso bile izrečene
v manjšem znesku, kar je v skladu z prejšnjimi leti.
30.000
Višina glob po zakonih in uredbi
27.500
Pl. nalogi
Odl. o prekršku
Opomin
25.000
20.000
15500
15.000
13.200
10800
10.000
5.500
5.000
3.338
0
208 0
3480
1.600
1000
0
ZKZ
Slika 6:
Zming
Zživ
Zkmet
ZIN
UVVONKV
Višina izrečenih glob prekrškovnega organa po zakonih in uredbi v letu 2014.
V primerjavi z letom 2013 je bilo v letu 2014 skupno izrečenih občutno več ukrepov na podlagi
Zakona o prekrških in tudi skupna višina izrečenih kazni je občutno višja. V letu 2013 je bilo
skupno izrečeno za 51.074,16 € glob, v letu 2014 pa 89.366,51 €.
14
 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Kmetijska inšpekcija IRSKGLR je v letu 2014 v upravnih zadevah opravila skupaj 2.752
pregledov, zapisala 2.070 zapisnikov in izdala 411 inšpekcijskih odločb. Na izdane ureditvene
odločbe se je pritožilo 65 zavezancev. Pritožbe se rešujejo na Ministrstvu za kmetijstvo in
okolje. Izdano je bilo tudi 35 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nazoru. V izvršilnih postopkih
je bilo izdanih 74 sklepov o dovolitvi izvršbe in 51 sklepov o izvršbi.
V prekrškovnih postopkih pa je izdala 25 plačilnih nalogov, deset odločb o prekrških ter deset
opominov. Skupna višina izrečenih kazni je v letu 2013 znašala 17.610 €, v letu 2014 pa 44.850
€.
Pregledi
Zapisniki
Nepravilnosti
Odločbe
3000
število
2500
2000
1500
1000
500
0
2011
2012
2013
2014
leto
Slika 7:
Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih
odločb med leti 2011 do 2014 po zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Po posameznih vsebinskih področjih je bilo ugotovljeno spodaj navedeno stanje.
Obdelanost kmetijskih zemljišč in zaraščanje
Kmetijska inšpekcija je na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih v zvezi z zaraščanjem
kmetijskih zemljišč v letu 2014 izvedla 1.323 pregledov in zaradi ugotovljenih nepravilnosti
izdala 243 ureditvenih odločb. Izdano je bilo tudi 22 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru. Na izdane ureditvene odločbe se je pritožilo 18 zavezancev. V izvršilnih postopkih je
bilo izdanih 30 sklepov o dovoliti izvršbe ter 9 sklepov o izvršbi. Velika večina sklepov o izvršbi
je z denarno prisilitvijo.
Na podlagi ugotovljenih kršitev je bil izdan en plačilni nalog v skupni višini 500 €, in šest
opominov v skupni višini stroškov postopka 180 €.
V letu 2014 je kmetijska inšpekcija v okviru akcije opravila poostreni nadzor zaradi nelegalne
postavljanja enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih na območju Krajinskega parka
Strunjan. Pri tem je ugotovila 15 nepravilnosti. Od tega je osem primerov po uradni dolžnosti
odstopila Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor.
15
Tako kot v prejšnjih letih se ugotavlja, da se kmetijska zemljišča še vedno opuščajo in s tem
se povečuje zaraščenost. Veliko težavo pri neobdelanosti kmetijskih zemljišč predstavljajo spori
med lastniki oziroma dediči ter lastniki, ki niso več sposobni obdelovati svojih površin in nimajo
dedičev ali le-ti niso zainteresirani za obdelavo. Poleg tega je še vedno veliko površin, ki jih
imajo v lasti osebe, ki živijo v tujini. Še vedno se zaznava velik pritisk na kmetijska zemljišča
na Obali, vendar ne za kmetijsko proizvodnjo, ampak za počitniške namene.
Varstvo kmetijskih zemljišč pred nasipavanji in izkopavanji ter postavitvijo
nelegalnih enostavnih objektov
Pristojnosti za ukrepanje pri posegih na kmetijska zemljišča, kot so nasipavanja, izkopavanja
in postavljanje nelegalnih objektov ima Inšpekcija za okolje in naravo IRSKO, Inšpekcija za
promet, energetiko in prostor ter kmetijska inšpekcija IRSKO. Ker se pristojnosti zelo prepletajo
je ukrepanje pri takih posegih na kmetijska zemljišča kompleksno. Kmetijska inšpekcija svoje
ukrepe utemeljuje na podlagi 4., 7. in 107. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
Na področju varstva, nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč ter enostavnih objektov
je bilo v letu 2014 opravljenih 583 pregledov, največ na področju nasipavanja. Izdanih je bilo
98 ureditvenih odločb, največ na področju postavljanja objektov na kmetijskih zemljiščih. Na
vse izdane odločbe se je pritožilo 26 zavezancev, največ, kar 13 se jih je pritožilo v zvezi z
odstranitvijo enostavnih objektov.
V izvršilnem postopku je kmetijska inšpekcija izdala 22 sklepov o dovolitvi izvršbe ter 22
sklepov o izvršbi.
Glede postavljanja enostavnih objektov, predvsem prenosnih bivalnih kontejnerjev in prikolic,
je kmetijska inšpekcija v letu 2014 ponovno opravila poostreni nadzor na območju Krajinskega
parka Strunjan.
Glede nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč je ugotoviti, da se posegi izvajajo po celi
Sloveniji s poudarkom na kmetijskih zemljiščih v dolinah, kje je teren dostopnejši za težje
delovne stroje.
Odlaganje odpadkov, degradacija in postavitev nelegalnih parkirišč na kmetijskih
zemljiščih
Na tem področju je bilo v letu 2014 opravljenih 287 pregledov, največ na področju degradacije.
Izdanih je bilo 48 ureditvenih odločb in pritožilo se je 8 zavezancev. Višina izrečenih glob za ta
področja je znašala 25.500 €.
V izvršilnih postopkih je kmetijska inšpekcija v letu 2014 izdala 21 sklepov o dovolitvi izvršbe
ter 20 sklepov o izvršbi.
Še vedno se ugotavlja, da se veča število primerov, kjer se kmetijska zemljišča uporabljajo kot
skladišča za odlaganje različnih odpadkov in ostalega, predvsem gradbenega materiala. Poleg
tega se veča število primerov, kjer zavezanci na kmetijskih zemljiščih urejajo parkrišča za
tovorna in druga vozila.
Uvedba agromelioracij
V letu 2014 se je ustalila praksa, kjer predstavniki ministrstva sproti obveščajo kmetijsko
inšpekcijo o prejetih vlogah za uvedbo agromelioracij, izdanih odločbah o uvedbi
agromelioracije in izdanih sklepov o zavržbi ali zavrnitvi vlog. Na podlagi teh obvestil je
kmetijska inšpekcija IRSKO v letu 2014 opravila 98 pregledov na terenu, ugotovila dvanajst
16
nepravilnosti in izdala tri ureditvenih odločb o odpravi pomanjkljivosti pri izvedbi
agromelioracij. V prekrškovnih postopki je bilo izdano za 1.000 € glob.
Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov
Na podlagi dogovora z MKO in Skladom KZGRS in na podlagi prijav je bilo v jeseni leta 2014
in v začetku leta 2015 izvedeno 265 pregledov osuševalnih sistemov in 50 pregledov
namakalnih sistemov.
Pri pregledih je bilo ugotovljenih osem primerov, kjer so se predložene situacije razhajale z
dejanskim stanjem na terenu. V dveh primerih na podlagi prijav sta bili v nadaljevanju
postopka izdani tudi dve ureditveni odločbi. Ne glede na ugotovljene nepravilnosti, kmetijska
inšpekcija ugotavlja, da se z leti situacija pri vzdrževanju hidromelioracij izboljšuje. Še vedno
pa se opaža, da je zbrano premalo sredstev, ki bi zadostovala za vzdrževanje večjega števila
sistemov.
 MINERALNA GNOJILA
V letu 2014 je na podlagi Zakona o mineralnih gnojilih in Uredbe Sveta 2003/2003 kmetijska
inšpekcija IRSKGH izdelala 115 zapisnikov. Pregledi so bili usmerjeni predvsem na naslednje:





ali ima mineralno gnojilo registracijo MKO ali pa je ES gnojilo;
če je mineralno gnojilo ES - ali izpolnjuje pogoje iz Uredbe 2003/2003;
izpolnjevanje kriterijev kakovosti in pravilna označenost mineralnih gnojil, ki niso
»gnojila ES«
označenost mineralnih gnojil v slovenskem jeziku;
kakovost mineralnih gnojil v prometu na podlagi analiz odvzetih vzorcev - skladnost
deklariranih vsebnosti hranil z rezultati analize.
Količina gnojil (predvsem večjih pakiranj: 50kg in več) v maloprodajnih prodajalnah se zadnja
leta zmanjšuje (večji kmetje se praviloma poslužujejo direktne dobave), v trgovinah so ta
gnojila na zalogi praviloma le v času sezone. Na drugi strani pa se povečuje število različnih
vrst gnojil v manjših pakiranjih, namenjenih vrtičkarjem in rabi v gospodinjstvu. Poseben
problem predstavljajo pripravki, ki se oglašujejo kot naravna, organska gnojila, z zelo nizko
vsebnostjo rastlinskih hranil, ki jih ni mogoče uvrstiti med gnojila, čeprav jih trgovci kot take
oglašujejo in zanje ne velja ZMinG in Uredba 2003/2003. Pri majhnih pakiranjih je velikokrat
težava tudi ustrezna označenost, saj je zaradi prostega trgovanja z mineralnimi gnojili, uvoz
različnih gnojil enostaven, distributerji pa potem ne poskrbijo za ustrezno označenost v
slovenskem jeziku ali pa originalne označbe namerno spreminjajo, da se izognejo registraciji
gnojila v Sloveniji (pogosto pri organsko-mineralnih gnojilih). Pri pregledih kmetijska inšpekcija
preverja pravilno označenost (deklaracije) mineralnih gnojil v prometu, ki morajo biti v
slovenskem jeziku. Mineralna gnojila, ki niso ustrezno označena, se izločijo iz prometa.
Najpogostejše napake pri kontroli mineralnih gnojil v prometu so, da deklaracija fizično ni
pritrjena na embalažno enoto in da deklaracija ni v slovenskem jeziku. Tretja pogosta napaka
izhaja iz rezultatov analiz mineralnih gnojil na kakovost. Skupno je bilo za odpravo nepravilnosti
izdanih 30 inšpekcijskih odločb in 2 opozorili po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, zaradi
storjenih prekrškov pa so bili izdani štirje plačilni nalogi v višini 3.338,36 € ter 3 opozorila po
Zakonu o prekrških.
Število pregledov, ukrepov in kršitev po Zakonu o mineralnih gnojilih je prikazano na spodnji
17
sliki.
400
350
300
250
Pregledi
200
Zapisniki
Nepravilnosti
150
Odločbe
100
50
0
2011
Slika 8:
2012
2013
2014
Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti
upravnih odločb med leti 2011 do 2014 po zakonu o mineralnih gnojilih.
in
izdanih
Odvzeto je bilo 21 vzorcev mineralnih gnojil na vsebnost hranilnih snovi in morebitno
preseženo vrednost težkih kovin. Večjo pozornost smo v letu 2014 posvetili kakovosti
mineralnih gnojil in mineralno – organskih gnojil, ki so na trgu propagirajo kot gnojila primerna
za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Prav ti vzorci so v večini primerov neustrezni. Tako je
sedem vzorcev mineralnih gnojil vsebovalo manj hranilnih snovi, kot je bilo navedeno na
deklaraciji in kot je dovoljeno odstopanje od deklariranih vsebnosti. Nepravilnosti so bile
predvsem pri vsebnosti makro in mikroelementov ter vsebnosti v vodi topnega fosforja in kalija.
Nepravilnosti so bile pretežno pri gnojilih z oznako BIO. V enem od teh primerov pa je bila
ugotovljena tudi prevelika vsebnost kadmija. Ta mineralna gnojila so bila z odločbami izločena
iz prometa.
Tabela 15: Rezultati analiziranih vzorcev mineralnih gnojil v letu 2014.
Mineralno gnojilo
Sestava v %, Cd in Pb v mg/kg
Ustreza
da/ne
NE
Hranilo, ki ne ustreza
Ukrepi
Bioorganik (Agrolit)
Org-min:N:5-9,P:1-3,K0,5-3;
Ca:15-18, B:0,05, Fe.1, Cu
0,02, Zn 0,1-0,25…
NPK:16-5-6 + Fe 0,4, Zn 0,2
B: <0,02, Fe 0,45, Cu 0,013,
Zn 0,075
Odl., Sklep-stroški,
ZP
NE
Fe 0,23, Zn 0,03
ZP
Org.-min: N:3-5, P:11-15, K
0,94-1,96, MgO 0,4-1,83, CaO
17,1-28,5
NE
P:0,82, K:0,34, MgO 0,28,
CaO 15,6
ZP
Horty za sadje in
trto
Horty foliarni
NPK:2-11-16
DA
NPK:10-7-7
DA
Belfrutto MBS
NPK 6-10-15+4 MG, CU 0,01,
Zn 0,02
NE
K: 13,6, CU <0,001, Zn
0,01
ZP
NPK 12-6-8, MgO 3, S 3, Fe 1
Cd dovoljena 75
NE
Fe <0,1, Cd 97,5
ZP
Specialno gnojilo za
okrasne trate
(Agrolit)
Bio-guano (Propak)
Valentin
rododendrone
za
18
Valentin
rododendrone
-druga partija
Generis Urea
za
NPK 12-6-8, MgO 3, S 3, Fe 1
Cd dovoljena 75
NE
N 46
DA
Plantela cvet
NPK 6-8-8 z mikrohranili
DA
Plantela list
NPK 6-3-6 z mikrohranili
DA
Organsko gnojilo za
lončnice z guanom
Mineralno gnojilo za
iglavce
Substral
naturen
BIO
Protifert kalcij
NPK 4-3-3
DA
NPK 5-4-5 + 5 MgO
DA
NPK 5-6-10 + 3 MgO
DA
N 4, K 6
DA
Mineralno gnojilo za
rododendrone
Cvetal Guano
NPK 7-7-17, + 5 MgO
NE
NPK 10-5-2
DA
Compo
tekoče
gnojilo za zelene
rastline
Compo bio tekoče
gnojilo
za
paradižnik
Compo bio gnojilo
za jagodičevje z
guanom
Calcin S
NPK 7-3-6 z mikroelementi
DA
NPK 3-1-5 (Na, S)
DA
NPK 5-4-6 (Fe)
DA
21,5 % Ca in 18 % S
DA
Fe <0,1
MgO 1,3
Odl., Sklep-stroški
Pri pregledih kmetijska inšpekcija preverja označevanje (deklaracije) mineralnih gnojil v
prometu, ki mora biti v slovenskem jeziku. Tudi mineralna gnojila, ki niso označena v skladu,
izločimo iz prometa.
Tabela 16: Število in vzroki izločitev mineralnih gnojil ter izločene količine v kg v letih 2014, 2013 in
2012.
Vrsta blaga
MINERALNA GNOJILA Leto 2014
V Z R O K
Izločitve skupaj
I Z L O Č I T V E
RAVNANJE Z IZLOČENIM BLAGOM
Un ič e n o
Analizni izvid
Rok uporabe
Organoleptika
Deklaracija
število količina kg
število količina
število količina
število količina
število količina
število količina
število količina
število količina
10
2
1
7
3
1
6
5104
724
150
4230
Vrnjeno dobaviteju
1260
Predelava
150
3694
18
8.044,00
0
0
1
12
1
125
16
7.907,00
7
5092
1
125
10
2827
21
37.158,60
4
7643
1
1
0
0
21
37.158,60
21
37.158,60
0
0
0
0
 UKREPI S PODROČJA ŽIVINOREJE
S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 1305 pregledov. Na podlagi ugotovljenih
nepravilnosti je bilo izdanih 53 ureditvenih odločb in 79 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru. Na izdane odločbe se je pritožil en zavezanec. V izvršilnem postopku so bili izdani
štirje sklepi o dovolitvi izvršbe. V prekrškovnem postopku so se izdali trije plačilni nalogi v
skupnem znesku 208,15 €.
19
3000
2500
2000
Pregledi
Zapisniki
1500
Nepravilnosti
Odločbe
1000
500
0
2011
Slika 9:
2012
2013
2014
Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih
odločb med leti 2011 do 2014 po Zakonu o živinoreji.
Iz zgornje slike je razvidno, da leto 2012 izstopa, glede statističnih številk. Vzrok za izstopanje
od večletnega povprečja je v izvedeni akciji, kjer je kmetijska inšpekcija opravila obširni nadzor
sporočanja števila čebeljih družin v Register čebelnjakov ter nadzor označevanja čebelnjakov.
Statistični podatki v letu 2013 pa so na ravni večletnega povprečja. Prav tako je leto 2014 v
večletnem povprečju. Razvidno pa je, da je v letu 2014 kmetija inšpekcija opravila več
pregledov.
V letu 2014 je kmetijska inšpekcija v okviru svojega dela na področju živinoreje opravila tudi
tri sklope posebej načrtovanega nadzora in sicer:
-
nadzor rejskih programov,
nadzor sporočanja staleža v CRP v okviru ukrepa za dobrobit živali iz PRP za obdobje
2014 – 2020,
nadzor identifikacije in registracije prašičev pri rejcih, ki so vključeni v rejski
program.
V letu 2014 je kmetijska inšpekcija v zvezi z potrjenimi rejskimi programi izvedla nadzor
izvršljivost odločb, izdanih v letu 2013 in nadzor sedmih novih potrjenih rejskih programov.
V spodnji preglednici so predstavljeni rejski programi, ki so se nadzirali v letu 2014.
Iz spodnje preglednice je razvidno, da se je dejansko opravil nadzor štirih rejskih programov
za različne vrste živali iz leta 2013. V treh primerih so bile nepravilnosti odpravljene, v enem
primeru pa se nepravilnosti niso odpravile in zato se bo nadaljeval z izvršitvenim postopkom.
20
Tabela 17: Seznam potrjenih rejskih programov, ki so bili predmet nadzora.
Nadzor RP na podlagi izdanih inšpekcijskih Nadzor RP v letu 2014
Št.
odločb iz leta 2013
1.
Rejski program črno-bele pasme
Rejski program za cikasto pasmo govedi
2.
Rejski program lisaste pasmi govedi
Rejski program za bovško pasmo ovc
3.
Rejski program Kranjske čebele
Rejski program za rjavo pasmo
4.
govedi
5.
Rejski program Angleški polnokrvni konj
Rejski
program
za
oplemenjeno
jezerskosolčavsko pasmo ovc
6.
Rejski program za prašiče - SloHibrid
7
Rejski program za kokoši lahkega in
težkega tipa
Za programe, ki so bili nadzorovani prvič v letu 2014 pa so ugotovitve naslednje:
a) pri nadzoru rejskega programa za cikasto govedo so bile ugotovljene nepravilnosti, zato
je bila izdana ureditvena odločba.
b) pri nadzoru rejskega programa za bovško pasmo ovc ni bilo ugotovljenih bistvenih
kršitev, zato se je postopek ustavil.
c) pri nadzoru rejskega programa za rjavo pasmo govedi so bile ugotovljene nepravilnosti,
zato je bila izdana ureditvena odločba.
d) pri nadzoru rejskega programa za oplemenjeno jezerskosolčavsko pasmo ovc so bile
ugotovljene nepravilnosti, zato je bila izdana ureditvena odločba. Poleg tega je enemu
od rejcev bilo izrečeno opozorilo na zapisnik.
e) pri nadzoru rejskega programa za prašiče – SloHibrid še ni končnih ugotovitev, saj
postopke nadzora še ni zaključen.
f) pri nadzoru rejskega programa za kokoši lahkega in težkega tipa ni bilo ugotovljenih
bistvenih kršitev, zato se je postopek ustavil.
g) pri nadzoru rejskega programa za pasmo haflinški konj ni bilo ugotovljenih bistvenih
kršitev, zato se je postopek ustavil.
V sklopu nadzora identifikacije in registracije prašičev pri rejcih, ki so vključeni v rejski program
je kmetijska inšpekcija opravila 198 pregledov na kmetijah ter ugotovila skupno 39
nepravilnosti. Ena od bistvenih ugotovitev nadzora je to, da se je veliko rejcev izjavilo, da niso
vključeni v rejski program.
V sklopu nadzora sporočanja staleža v CRP v okviru ukrepa za dobrobit živali iz PRP za obdobje
2014 – 2020, je kmetijska inšpekcija opravila 19 pregledov. Pri nadzoru ni ugotovila kršitev.
Na podlagi pravilnikov o identifikaciji in registraciji živali, kmetijska inšpekcija vsako leto opravi
nadzor pri različnih živalskih vrstah. Spodnja preglednica prikazuje izveden nadzor, ugotovitve
in ukrepe kmetijske inšpekcije v letu 2014 za posamezno živalsko vrsto.
V splošnem kmetijska inšpekcija z leti uveljavlja model nadzora, ki usmerjeno cilja na
odpravljanje težave v sklopu posameznega vsebinskega področja.
21
Tabela 18: Število zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih odločb po posameznih vrstah živali
v letu 2014.
ZAKON O ŽIVINOREJI
št. pregledov št. nepravilnosti
št. odločb
Identifikacija in registracija govedi
531
49
15
Identifikacija in registracija prašičev
312
39
15
Identifikacija in registracija drobnice
77
19
7
Identifikacija in registracija kopitarjev
50
8
4
Označevanje čebelnjakov in stojišč (23/1,2,4)
123
34
12
Ostalo
799
122
55
 UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA
Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2014 skupno opravljenih 3.505 pregledov,
izdelano je bilo 1550 zapisnikov, ugotovljenih 508 nepravilnosti, izdanih 388 odločb, izrečeno
80 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, izdanih sedem plačilnih nalogov v višini 1.600
€ in izdanih sedem odločb o prekrških v višini 3.480 €. Velik delež nadzora je bil v letu 2014
usmerjen v nadzoru tržnic oziroma prodaje primarnih pridelkov končnemu potrošniku in nadzor
izvora pridelkov. Poostren nadzor je potekal od meseca maja do septembra. Nadzor je potekal
tudi ob vikendih. V spodnji sliki je prikaz statističnih podatkov o številu pregledov, zapisnikov,
ugotovljenih nepravilnostih in izdanih odločb v letu 2011, 2012, 2013 in 2014.
4000
3500
Pregledi
število
3000
2500
Zapisniki
2000
Nepravilnosti
1500
Odločbe
1000
500
0
2011
2012
2013
2014
leto
Slika 10: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih
odločb med leti 2011 do 2014 po zakonu o kmetijstvu.
22
V tem letu je največ pregledov bilo opravljenih v zvezi z nadzorom prodaja kmetijskih pridelkov
končnemu potrošniku, ki je vezana tudi na dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Opravljeno je bilo
873 pregledov. Poleg tega se je tudi v letu 2014 opravila administrativni nadzor priglasitve
pridelek oljk in oljčnega olja. Pri tem se je opravilo 897 pregledov. Pri vsebinskih področjih,
kot so obvezni vpis v zbirke podatkov, posredovanje podatkov v RKG in predelava in prodaja
kmetijskih pridelkov, je bilo število pregledov v večletnem povprečju.
Tudi v letu 2014 se beleži porast pregledov v zvezi z pravico do opravljanja kmetijskih opravil.
Pregledi se nanašajo predvsem na prijave, kjer okoliške stanovalce motijo hrup in vonjave, ki
izhajajo iz bližnjih kmetijskih gospodarstev. Prijav zaradi hrupa in smradu je vedno več zaradi
dejstva, da se urbana območja nesmiselno širijo v podeželski prostor.
Nadzor konoplje in maka
Skladno s Sporazumom o posredovanju podatkov Agenciji Republike Slovenije za kmetijske
trge in razvoj podeželja (AKTRP) o dejstvih, ugotovljenih pri inšpekcijskem nadzoru, izvedenem
na podlagi pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (v
nadaljevanju sporazum) je kmetijska inšpekcija opravila nadzor in vzorčenje na kmetijskih
gospodarstvih in za določitev vsebnosti THC. Kmetijska inšpekcija je v letu 2014 opravil
vzorčenje na 16 kmetijskih gospodarstvih, na 49 različnih GERK-ih, kjer bi se odvzelo 51
vzorcev konoplje. Nobeden od vzetih vzorcev konoplje ni vseboval več kot 0,2 % THC, ki je v
pravilniku določena kot najvišja dovoljena vrednost.
Navzkrižna skladnost – posredovanje podatkov o pravnomočnih odločbah o
prekršku
V letu 2014 je inšpektorat posredoval AKTRP kopije skupno 33 pravnomočnih odločb o
prekrških, izdanih na področju standardov, ki so vključeni v sistem navzkrižne skladnosti.
Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca GERK
Glede posredovanja podatkov v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v smislu 141., 143. in
144. člena tega zakona je kmetijska inšpekcija opravila skupaj 1650 pregledov ter ugotovila
349 nepravilnosti. Na podlagi tega je izdala 298 ureditvenih odločb in tri odločbe o prekrških v
višini 480 €. Izvajanje nadzora navedenih členov je predvsem nadzor pravilnosti vpisa grafičnih
enot rabe, kjer se pri nadzoru uporablja GPS naprava, vpis oljčnikov v RKG bazo in dodelitev
KMG-MIDov, priglasitev pridelka oljk in oljčnega olja v register pridelka oljčnega olja, ki ga
vodijo upravne enote ter registracija torkelj kot dopolnilne dejavnosti.
Nadzor tržnic glede porekla sadja in zelenjave ter nadzor dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji
V letu 2014 je kmetijska inšpekcija izvedla obsežen nadzor, ki je vključeval prodajo lastih
pridelkov, preprodajo kupljenih pridelkov in prodajo pridelkov in izdelkov v okviru dopolnilne
dejavnosti na kmetiji. Tako so bili opravljeni pregledi tržnic vseh večjih mest in tudi nekaterih
manjših mest po Sloveniji, ter tudi pregledi stojnic na javnih površinah npr. površini za
ustavljanje ob bolj prometnih cestah, stojnice pred nakupovalnimi centri in podobno. Za
preglede so bile izbrane stojnice, kjer je bilo v prodaji blago, ki naj bi izviralo iz osnovne
oziroma dopolnilne dejavnosti kmetij, največ sveže sadje in zelenjava oziroma kmetijski
23
pridelki. V prodaji na nekaterih stojnicah , ki smo jih pregledovali, pa so bili tudi živilski izdelki
kot sušeno sadje, gobe, zelišča, pecivo, jabolčni kis, kruh, mesnine, mlevski izdelki, olje, kislo
zelje in repa, mlečni izdelki, marmelade, konzervirane vrtnine, sokovi, jajca, med in izdelki iz
medu. Poleg tega sta v času akcije bila izvedena tudi dva regijska nadzora in sicer na OE
Ljubljana v septembru 2014 in na OE Celje v juniju 2014 s sodelovanjem pristojnih organov za
nadzor na tržnicah, ki so kmetijska inšpekcija, tržni inšpektorat in finačna uprava RS. Pri tem
so bili za preglede predlagani problematični zavezanci na teh dveh območnih enotah na podlagi
prijav in podatkov iz predhodnih postopkov.
Glede na izvedeno celotno akcijo so rezultati naslednji:
-
Skupaj je bilo opravljeno 759 pregledov.
v 42 primerih so bile izdane odločbe po Zakonu o kmetijstvu,
v 48 primerih so bila izrečena opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru,
v 14 primerih so bila izrečena opozorila po Zakonu o prekrških,
v 7 primerih so bile izrečene globe s plačilnim nalogom po Zakonu o prekrških.
Opravili so se tudi odstopi drugim pristojnim organom in sicer:
-
v
v
v
v
v
19 primerih Tržnemu inšpektoratu,
7 primerih Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
4 primerih Finančni upravi RS,
1 primeru Delovni inšpekciji,
1 primeru Gozdarski inšpekciji.
 ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ
Kmetijska inšpekcija je v sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje v letu 2014 nadaljevala
nadzor nad upravičenostjo zahtevkov za povrnitev škode zaradi suše. Na podlagi seznama
Uprave za zaščito in reševanje je kmetijska inšpekcija opravila nadzor na površinah. V
zahtevkih za povrnitev škode, ki so bili predmet nadzora so bile navede količine pridelka sadja.
Kmetijska inšpekcija je opravila 166 pregledov, ugotovila tri nepravilnosti ter izdala sedem
plačilnih nalogov v višini 2.800 €. O ugotovitvah je kmetijska inšpekcija obvestila Upravo za
zaščito in reševanje in Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.
 GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI
Prisotnost GSO se trenutno določa na podlagi analiz zelenih delov rastlin koruze na poljih.
Analize vzorčenja zelenih delov koruze na ostanke GSO
Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/2005
– ZRGSO-UPB1) in v povezavi z 10. členom Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin
(ZSMKR-UPB1, Uradni list RS, št. 25/2005 – prečiščeno besedilo, ZSMKR-B, Uradni list RS, št.
41/2009) je kmetijska inšpekcija vzorčila konvencionalno seme na morebitno naključno oz.
nenamerno prisotnost genskih sprememb (GS). V letošnjem letu je bilo v program dela
vključeno vzorčenje koruze za analiziranje morebitne prisotnosti GSO. Inšpektorat RS za
kmetijstvo in okolje je v letu 2014 odvzel 7 vzorcev koruze v fazi cvetenja na območju Podravja.
24
Pri tem se je ugotovilo, da v nobenem od odvzetih vzorcev ni bila ugotovljena prisotnost GSO.
 VZORČENJE TAL NA OSTANKE FFS, NITRATE IN TEŽKE KOVINE NA VVO TER NA
ONESNAŽEVALA V TLEH GNOJENIH Z DIGESTATOM
Pravne podlage so zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 s spr.), Uredbe o vodovarstvenih
območij za vodna telesa vodonosnikov ter zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/2005 s
spr.) ter Občinski odloki o varovanju zajetij pitne vode.
Izvajalec analiziranja tal je bil nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Tla
je vzorčil usposobljeni vzorčevalec izvajalca preiskav po akreditirani metodi, kmetijska
zemljišča – parcele so določili kmetijski inšpektorji.
V program dela je bilo zajetih 39 vzorcev. V 32. primerih se je opravilo vzorčenje v dveh
ponovitvah. Sedem vzorcev tal je bilo odvzeti na kmetijskih zemljiščih, kjer se je uporabljal
digestat iz bioplinarn v letu 2013 in 2014. V času vegetacije je bilo skupaj odvzetih 71 vzorcev
tal.
Tabela 19: Število in razporeditev preiskovanih parcel po posameznih inšpekcijskih enotah IRSKGH.
Enota IRSKGH
Območje podzemne vode
št.
vzorcev št. vzorcev na
digestata
VVO (FFS, nitrati,
težke kovine)
PAH,
težke
PCB
nitrati,
kovine,
Državni
občinski
MURSKA SOBOTA
Prekmursko in Apaško polje
2
3
2
MARIBOR
Ptujsko – Ormoško polje
1
4
0
Dravsko polje (Ruše in Vrbanski plato)
0
3
0
CELJE
Dolina Bolske,n Sp. Savinjska dolina,
Celjska kotlina
1
3
2
LJUBLJANA
Ljubljansko polje in Ljubljansko barje
1
6
Vodiško polje in Kamniška Bistrica
KRANJ
Kranjsko in Sorško polje
BREŽICE
Krško, Brežiško in Čateško polje
NOVO MESTO
Digestat iz bioplinarn v Beli Krajini
SKUPAJ
2
1
3
3
2
7
20
12
Program preiskav je vključeval pesticide in nekatere njihove metabolite, vključno s pesticidi, ki
jih ni dovoljeno uporabljati na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO) v skladu z uredbami,
iz preglednice 1. Spojine iz programa preiskave so glede na namene uporabe razvrščene v
skupino herbicidov. Na seznamu spojin so aktivne snovi, katerih uporaba je v obliki pesticidnih
pripravkov v RS prepovedana na najožjih vodovarstvenih območjih. Teh snovi je 26. Najbolj
uporabljene aktivne snovi so na primer acetoklor, atrazin, pendimentalin, omejena (na primer
diklobenil) ali zelo razširjena (na primer metolaklor in terbutilazin). Program je vključeval tudi
metabolite atrazina, diklobenila, metolaklora, propazina in simazina, za namen ocene celovite
masne obremenitev tal s posameznim pesticidom.
25
Program preiskav je vključeval tudi določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka,
kroma, niklja. Za oceno obremenitev tal s težkimi kovinami so uporabljeni kriteriji opredeljeni
z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list
RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična imisijska
vrednost, glej preglednico 10. Vsebnosti težkih kovin so ocenjene na vseh preiskovanih
zemljiščih, tudi na zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), v
času I. serije vzorčenja tal. Tudi za 1. razred okoljske kakovosti za pregnito blato veljajo iste
mejne imisijske vrednosti kot za tla, razen za cink, kjer je vrednost višja in znaša za digestat
1. razreda kakovosti 400 mg/kg tal. Te vrednosti so določene v uredbi o predelavi biološko
razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata (Uradni list RS, št. 99/2013).
Program preiskav na kmetijskih zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn
(digestat), je vključeval določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja,
skupnega dušika, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (v nadaljevanju PAH), indikatorskih
polikloriranih bifenilov (PCB), dioksinov in furanov ter dioksinom podobnih PCB-jev ter skupnih
PCB-jev..
Na osnovi rezultatov prve in druge serije preiskave tal na vsebnost ostankov pesticidov se na
podlagi metodologije ocenjevanja, opredeljene z Uredbo o določanju statusa zaradi
fitofarmacevtskih sredstev ogroženega območja vodonosnikov in njihov hidrografskih zaledij
in o ukrepih celovite sanacije (Ur. list RS št. 97/2002), ugotovi, ali je pesticidni pripravek na
preiskovani kmetijski površini bil ali ni bil uporabljen.
Izmerjene vsebnosti skupnega dušika v tleh so bile ocenjene glede na naravne vsebnosti
skupnega dušika, ki so lahko v tleh med 0,02 in 0,4 % N, povzeto po Lehrbuch der
Bodenkunde, in sicer na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz
bioplinarn (digestat).
Za oceno obremenitev tal s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) so uporabljeni kriteriji
opredeljeni z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v
tleh (Ur. list RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična
imisijska vrednost za skupno koncentracijo PAH, ki je seštevek naftalena, antracena,
fenantrena, fluorantena, benzo(a)antracena, krizena, benzo(a)pirena, benzo(ghi)perilena,
benzo(k)fluorantena in indeno(1,2,3)pirena.
Obremenitve tal s PAH so bile ocenjene na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim
blatom iz bioplinarn (digestat).
Tabela 20: Imisijske mejne vrednosti težkih kovin iz Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS št. 68/96, 41/04).
Parameter
Enota
Imisijske vrednosti
Mejna (IMV)
Kritična (IKO)
Opozorilna (IOV)
Kadmij
mg/kg zračno suhih tal
1
2
12
Svinec
85
100
530
Baker
60
100
300
Nikelj
50
70
210
Cink
(400) 200
300
720
Krom
100
150
380
V preglednici so prikazane posamezne presežene vrednosti nitratov,
težkih kovin in
26
nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev na najožjih vodovarstvenih območjih, določenih z
državnimi uredbami in še veljavnimi občinskimi odloki.
Analize ostankov FFS v tleh na VVO
Rezultati preiskav na uporabo FFS kažejo, da so kmetovalci le v štirih primerih uporabljali
nedovljene pripravke FFS na vodovarstvenih območjih z vrednostjo nad MRL, ki znaša 0,01 mg
aktivne snovi/kg tal. Pri tem gre za prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno snovjo
metolaklor (na treh lokacijah) večinoma v kombinaciji s terbutilazinom (na primer pripravek
LUMAX – aktivna snov metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Terbutilazin je bil prisoten na
dveh lokacijah vzorčenih tal.
Pri tem so bile kršitve na državnih vodovarstvenih območjih v letu 2014 ugotovljene le v dveh
primerih in sicer na VVO I, ki je urejen z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodna telesa
vodonosnikov za območje Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče in sicer je šlo za nedovoljeno
rabo pesticidov terbutilazina in metolaklora ter z uredbo o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnika Ljubljanskega polja, kjer je kmetovalec na VVO I uporabljal nedovoljeno
aktivno snov pendimentalin.
Dve kršitvi sta bili ugotovljeni na občinskih VVO, pri čemer so občinski odloki stari in navajajo
prepoved rabe FFS, ki se jih ne uporablja več, ne prepovedujejo pa uporabe novejših sredstev
z novimi aktivnimi snovmi. Občinski odloki so z državnimi uredbami o varstvu vodonosnikov
neusklajeni. Prav tako kmetijska inšpekcija nima neposredne pristojnosti za nadzor občinskih
odlokov.
Topni nitrati v tleh, vzorčeni na VVO, izraženi v mg/kg so bili preračunani na kg nitratov/ha
po nitratni uredbi. Pri tem so nitrati bistveno presegli letno raven 170 kg N/ha v treh primerih
in sicer na območju Ljubljanskega polja (Šmartno) na VVO I po državni uredbi ter na dveh
lokacijah na območju Zg. Dupelj pri Naklem na VVO1 po občinskem odloku.
Analize tal na težke kovine na VVO
Vsebnosti kroma in svinca na preiskovanih kmetijskih zemljiščih so presegle imisijske
opozorilne vrednost v dveh vzorcih (glej preglednico 11)..
Imisijska opozorilna vrednost za kadmij (Cd), 2 mg/kg, je presežena na 2 preiskovanih
kmetijskih zemljiščih, prav tako tudi cink z IOV 300 mg/kg tal.
Vsebnosti kadmija in cinka, ki presegajo imisijsko opozorilno vrednost so z območja Celja,
ugotovljene na občinskih VVO-jih. Izmerjene vsebnosti kadmija, ki presegajo IOV so
zaskrbljujoče predvsem z vidika primernosti uporabe za pridelavo kmetijskih pridelkov za
neposredno pridelavo. Na osnovi priporočil Handbuch, Gefährdungsabschätzung und
Massnahmen bei schadstoffbelasteten Böden, so za zemljišča namenjena pridelavi pridelkov
za neposredno uporabo - na primer zelenjavo, opredeljene mejne vrednosti 2 mg/kg Cdcelokupni in 0,02 mg/kg Cd – vodotopni). V skladu z določili Uredbo o mejnih, opozorilnih in
kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, predstavlja preseganje IOV verjetnost
škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje.
Analize digestata v tleh
Sedem kmetijskih zemljišč, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat) so bila
analizirana na nitrate, topne v CaCl2, izražene v mg/kg tal ter preračunane na kg/ha po nitratni
uredbi. Preračun je zgolj ocena, ki temelji na fizikalno-kemijskih parametrih tal in predstavlja
27
velik delež variabilnost tal. Vseeno pa lahko z veliko gotovostjo rečemo, da smo imeli presežke
nitratov v dveh primerih in sicer na območju Logarovcev in Male Nedelje (glej preglednico
11).
Kmetijska zemljišča, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), so bila
preiskana tudi na vsebnost kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja, vendar presežene
imisijske opozorilne vrednosti niso bile ugotovljene.
Kmetijska zemljišča, ki so gnojena z bioplinsko gnojevko (digestat), so bila preiskana na
vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH). Vsebnost posameznih spojin iz skupine
PAH je bila ugotovljena na dveh preiskovanih kmetijskih zemljiščih in sicer v vzorcu PT 5-tla
(digestat) in ČR 1-tla (digestat). Vsebnost vsote PAH na preiskovanih kmetijskih zemljiščih ne
presega imisijske mejne vrednosti (IMV) za skupno koncentracijo PAH, 1 mg/kg s.s. Srednja
izmerjena vrednost za vsoto PAH znaša XSRED=0,006 mg/kg s.s.
vsebnost polikloriranih bifenilov (PCB). Vsebnost PCB je bila ugotovljena na vseh sedmih
preiskovanih kmetijskih zemljiščih. Vsebnosti vsote PCB na preiskovanih kmetijskih zemljiščih
ne presegajo imisijske mejne vrednosti (IMV) za skupno koncentracijo PCB, 0,2 mg/kg s.s.
Srednja izmerjena vrednost za vsoto PCB znaša XSRED=0,001 mg/kg s.s.
Tabela 21: Rezultati vzorčenja tal na FFS, nitrate in težke kovine v letu 2013.
Lokacija
Vrednosti težkih kovin nad NO3
Najdeni
ostanki Vsota PCB
neskladnih
mejnimi imisijskimi vrednostmi
kg/ha FFS*/PAH
ng/g
Režim
vzorcev
varovanja
MRL= 0,01 mg/kg
MRL=0,2
Cd
Pb
Cu Ni Zn
Cr
mg/kg
MS1
DIGESTAT
711
MS2
DIGESTAT
387
PT3
VVO I
DRŽAVNI
PT5
DIGESTAT
CE1
VVO1
OBČINSKI
3,9
390
CE2
VVO 2
OBČINSKI
3,0
310
CE3
VVO I
DRŽAVNI
LJ3
VVO I
DRŽAVNI
797
LJ6
VVO I
DRŽAVNI
294
Pendimentalin
KR2
VVO 2
OBČINSKI
381
Metolaklor,
Pendimentalin,
Terbutilazin
KR3
VVO 1
OBČINSKI
1107
Metolaklor
Metolaklor
320
0,36
Metolaklor,
Terbutilazin
0,35
28
Legenda:
 Krepko so označene aktivne snovi iz seznama prepovedanih aktivnih snovi na državnih VVO
 Rdeče pomeni prekoračitev imisijske opozorilne vrednosti (IOV)
vsebnost na vsebnost polikloriranih dibenzodioksinov in polikloriranih dibenzofuranov
(PCDD/PCDF) ter dioksinom podobnim PCB (PCB d.p.). Vsebnost vsote PCDD/PCDF in PCB d.p.
na preiskovanih kmetijskih zemljiščih ne presegajo mejne vrednosti za vsoto PCDD/PCDF in
PCB d.p., ki znaša 5 ng TEF/kg . Srednja izmerjena vrednost za vsoto PCDD/PCDF in PCB d.p.
znaša XSRED=0,20 ng TEF/kg.
Ukrepi pri nadzoru vodovarstvenih območij in gnojenju z digestatom
V primeru preseženih imisijskih opozorilnih vrednosti težkih kovin na območju Celja pri dveh
vzorcih je kmetijska inšpekcija obvestila kmetovalce o analiznih izvidih, pri čemer je tvegana
predvsem pridelava korenovk in gomoljevk, o čemer so bili pridelovalci tudi opozorjeni.
V primeru preseženih vrednosti nitratov v digestatu v dveh vzorcih na območju območne enote
Murska sobota je inšpekcija z odločbo prepovedala nadaljnjo uporabo digestata, naložila plačilo
stroškov analiz ter izdala globo. Zaradi nekoliko preseženih vrednosti nitratov v digestatu na
območju hajdine pri ptuju je inšpektor izdal stranki opozorilo po ZIN-u. V primeru
nedovoljenega gnojenja na VVO I na območju Ljubljane je zadeva še v reševanju.
V primeru preseženih vrednosti herbicidov na območju državne uredbe na območju Celja je
kmetijska inšpekcija izdala odločbo o uporabi le dovoljenih sredstev na VVO 1, kot olajševalne
okoliščine pa je navedla, da je bila le 1/3 GERKA na spornem območju. Na območju Ljubljane
je kmetijska inšpekcija zadevo odstopila Upravi za varno hrano. Na območju Hajdine pri Ptuju
bo inšpekcija prav tako zadevo odstopila v reševanje na upravo.
Na območju Sorškega in Kranjskega polja veljajo občinski odloki, zato kmetijska inšpekcija
zoper uporabo pesticidov na VVO 1 ne more ukrepati, lahko pa o tem obvesti lokalno skupnost.
Bo pa ukrepala zoper kmetovalce, ki so uporabili več kot 170 kg N/ha v letu 2014 (dva primera,
pri čemer je eden od nosilcev kmetije umrl.
Tabela 22: Ugotovljene nepravilnosti in izvedeni ukrepi pri vzorčenju tal
Št. vseh Število
Odstop
V reševanju Opozorilo
Inšpekc.
vzorcev
neskladnih
odločba
UVHVVR
ZIN
vzorcev
78
11
2
3
3
3
Stroški
analize
Uveden
postopek
po ZP
2
2
Vzorčenje tal in zelenih delov rastlin na težke kovine na območju Rakovnika pri
Litiji
Inšpektorat je dne 15.5. 2014 v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in
hrano iz Maribora odvzel vzorce tal in vegetacije na štirih lokacijah deponije Rakovnik pri
Šmartnem pri Litiji. Deponija Rakovnik je zaprta deponija odpadkov Industrije usnja Vrhnika,
ki je lani avgusta šla tudi uradno v stečaj. Po do sedaj zbranih analizah se iz deponije ob
padavinah izcejajo vode, ki vsebujejo kloride (Cl-), sulfate (SO4-), nitrate (NO3-) in amonijak
(NH4+), cianovodik (CN), težke kovine kot so krom (Cr), nikelj (Ni) in aluminij (Al) ter
organske snovi, značilne za izcedne vode iz komunalnih deponij. Lovilni bazen deponije se
prazni periodično po padavinah, podizvajalec je Kemis, ki z 20000 litrskimi cisternami vozi
29
odpadek na čistilno napravo Barje in Vrhniko. Letos so odpeljali že 1210 m3 izcednih vod ter
30 ton mulja iz potoka Rakovnik. Odvoz 1m3 izcedne vode s prevozom in čiščenjem stane 50
€ kar je bistveno več kot bi stal odvoz 1m3 gnojevke iz bioplinarne Petač v Zg. Pirničah (15 €).
V zadnjih petih letih naj bi ministrstvo za odvoz plačalo 1,4 milijona evrov (B. R., Delo, 12.9.
2014).
Slika 11: Črpanje izcednih vod deponije Rakovnik iz lovilnega bazena 15.5. 2014, IRSKO.
Zaradi omenjenih nevarnih snovi se je Inšpektorat odločil, da bo vzorčil tla in vegetacijo na
štiri vrste težkih kovin in sicer arzen, kadmij, krom in nikelj s predpostavko, da so te snovi bile
tudi del tehnološkega procesa pri proizvodnji usnja in strojenju kož. Glavno vprašanje pri tem
je, ali bi morebitna povečana koncentracija omenjenih težkih kovin v tleh vplivala na povečano
vsebnost onesnaževal v travinju in s tem v krmi. V neposredni bližini Rakovnika se namreč
nahaja kmetijsko posestvo Grmača, ki je v upravljanju KZ Litija. Na posestvu redijo 220 krav
molznic in 15000 puranov, skupna pridelovalna površina kmetijskega gospodarstva znaša 163
hektarjev.
V vseh primerih se je v travinju pojavljala prisotnost kroma, ki je bila večja od priporočene
vrednosti 0,23 mg/kg krme. Mejne vrednosti za krom za krmo namreč niso predpisane. Tudi
vsebnosti kadmija in arzena so v tleh in vegetacijo dobro zaznane, tako je na poljini 2 vsebnost
kadmija v travinju celo večja kot v tleh (0,85 in 0,53 mg/kg). Očitno prihaja do spiranja težkih
kovin iz zaledja deponije po potoku Rakovnik v nižje ležeče travnike, kar se lahko še posebej
odraža ob vsakoletnih in večletnih poplavnih vodah.
Predlog ukrepov:
Ne glede na dejstvo, da predpisane mejne vrednosti težkih kovin v tleh in arzena in kadmija v
travinju niso prekoračene, je potrebno o tem obvestiti upravo za varno hrano in farmo Grmača,
da se ovrže morebiten sum vnosa težkih kovin v prehranski verigi preko krme v mleko.
30
Tabela 23: Rezultati vzorčenja tal in vegetacije na težke kovine na štirih lokacijah na območju
Rakovnika, IRSKO, maj 2014
Lokacija
GERK/parcela
Površina
(ha)
1a
848/2, k.o. Šmartno, Deponija
1b
848/2, k.o. Šmartno, Deponija
2a
1691387, Pod gnojiščem
2b
1691387, Pod gnojiščem
3a
1691740, Žehtnica
3b
1691740, Žehtnica
4a
1686467, Vrt
4b
1686467, Vrt
Normativ Tla: mejna imisijska vrednost1
Krma: Direktiva 2002/32/ES2
Vrsta
vzorca
Arzen
Kadmij
Krom
Nikelj
(mg/kg
)
(mg/kg
(mg/kg
(mg/kg
9,2
0,29
34
17
<0,02
0,012
1,0
1,0
9,8
0,53
24
22
0,093
0,85
1,3
1,9
12
0,58
74
26
0,11
0,15
1,3
1,0
11
0,46
27
24
travinje
0,12
0,11
0,94
1
Tla
20,0
1,0
100,00
50,0
2,0
1,0
0,23
2,7
0,97 tla
trave
1,39 tla
travinje
1,97 tla
travinje
4,47 tla
Krma
 UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNAŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH
VIROV
Na podlagi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, kmetijska
inšpekcija vrši nadzor nad pravilno rabe organskih gnojil in mineralnih gnojil na kmetijskih
zemljiščih s katerim se preprečuje prekomerna obremenitev tal in podtalnice z nitrati, ki lahko
izhajajo iz kmetijske dejavnosti. Poleg tega se vrši nadzor na uporabo organskih gnojil na vodovarstvenih območjih in preverja vodotesnost in primerno velikost skladiščnih kapacitet za
živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih.
V letu 2014 je kmetijska inšpekcija na podlagi uredbe opravila 1311 pregledov, odkrila 233
nepravilnosti, izdala 123 ureditvenih odločb in izrekla 47 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru. V izvršilnem postopku je izdala sedem sklepov o dovolitvi izvršbe in dva sklepa o
izvršbi z denarno prisilitvijo. V prekrškovnih postopkih pa je izdala 16 plačilnih nalogov v višini
13.200 € in 14 odločb o prekršku v višini 10.800 €. Poleg tega je izrekla 26 opominov.
V spodnji sliki je prikazan trend nadzora po uredbi v leti 2011, 2012, 2013 in 2014.
1
Mejne vrednosti težkih kovin so določene v uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednosti nevarnih snovi v tleh (U.l. RS, št. 68/1996 in 41/2004)
2
Direktiva 2002/32/ES o nezaželenih snoveh v živalski krmi določa mejne vrednosti le za arzen in
kadmij, medtem ko za krom in nikelj veljajo priporočila, ki veljajo za neobremenjena območja
31
1600
1400
1200
1000
Pregledi
800
Nepravilnosti
600
Odločbe
400
200
0
2011
2012
2013
2014
Slika 12: Primerjava opravljenih pregledov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih odločb med
leti 2011 do 2014 po Uredbi.
Iz zgornje slike je razvidno, da se z leti veča število nadzorov na tem področju, ugotavlja več
nepravilnosti ter izdaja več ureditvenih odločb. To je predvsem pomembno, zaradi ohranjanja
vode, vodnih virov in čim manjšemu obremenjevanju tal. V letu 2014 je kmetijska inšpekcija
opravila največ pregledov v zvezi z skladiščnimi kapacitetami za živinska gnojila in sicer 742.
Pri tem je ugotovila 157 nepravilnosti, izdala 94 ureditvenih odločb ter izrekla enajst ukrepov
po Zakonu o prekrških. Tako je izdala devet plačilnih nalogov v skupni višini 1.400 € in dve
odločbi o prekršku v skupni višini 1.400 €.
 UREDBA O PREDELAVI BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV IN UPORABI
KOMPOSTA ALI DIGESTATA
Na podlagi dogovora med kmetijsko inšpekcijo in inšpekcijo za okolje in naravo se je v mesecu
januarju in februarju izvedel poostreni nadzor delovanja bioplinarn in njihovih skladiščnih
kapacitet za skladiščenje digestata. Nadzor je potekal v parih.
Pravna podlaga za izvedbo nadzora je Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati
iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/2009 in 5/2013) in Uredba o predelavi biološko
razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/2013).
Kmetijska inšpekcija je v letu 2014 opravila nadzor 22 bioplinarn na 24 različnih lokacijah.
Ugotovila je enajst nepravilnosti, izdala bo enajst ureditvenih odločb, izrekla sedem opominov
ter izdala tri odločbe o prekrških v skupni višini 6.000 EUR. Glavne nepravilnosti so bile, da
bioplinarne niso omele izdelanih evidenc razvoza digestata na kmetijskih površinah v dveh
primerih niso imele opravljenih analiz na vsebnost dušika v kar enajstih primerih in da niso
imele urejenih skladiščnih kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil in digestata v dveh primerih.
V letu 2013 je kmetijska inšpekcija bioplinarnam izdala tri odločbe in sicer zaradi neurejenih
skladiščnih kapacitet za živinska gnojila in digestat v dveh primerih ter zaradi gnojenja z
digestatom v času prepovedi. V letu 2013 je bilo odvzetih tudi devet talnih vzorcev na vsebnost
nitratov, težkih kovin, FFS in PCB-jev na kmetijskih zemljiščih, ki so bila gnojena z digestatom
iz bioplinarn. V enem vzorcu na območju OE Celje je bila presežena mejna imisijska vrednost
32
za baker, ki je lahko posledica uporabe fungicidnih pripravkov. V tem primeru je izdala
ureditveno odločbo ker prejemnik digestata ni imel izdelanega gnojilnega načrta (Stariha) v
skladu s pravili za integrirano pridelavo poljščin.
Inšpekcija za okolje in naravo je v poostreni akciji nadzora pregledala 23 bioplinarn, od katerih
3 bioplinarne še niso pričele z obratovanjem (Bioplinarna Petač, Bioplin Mitja Štuhec, LendavaKetter Organica), 2 bioplinarni pa sta prenehali z obratovanjem v letu 2013 (DOM=en,
Biofutura). Na inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da so OVD izdana pri vseh
bioplinarnah, razen pri eni bioplinarni. Zaradi spremembe (brez prilagoditvenega roka) Uredbe
o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS,
št. 99/2013) pa si mora na novo pridobiti OVD ena bioplinarna, zato je bila v tem primeru
izdana odločba s prepovedjo obratovanja do pridobitve OVD. V primeru ene bioplinarne je bilo
ugotovljeno, da upravljavec bioplinarn uporablja silažo za katero OVD ni potreben, vendar pa
je izkazal namero po sprejemu odpadkov in je na ARSO vlogo za pridobitev OVD že posredoval.
V času trajanja akcije so bile izdane 3 odločbe: eni bioplinarni preventivno prepoved vnosa
digestata v tla, ker še nima opravljenih analiz, a trenutno ne obratuje; drugi prepoved vnosa
digestata v tla, ker upravljavec razpolaga z analizami digestata, nima pa popolnega poročila;
tretji bioplinarni prepoved obratovanja brez OVD-postopek je v fazi izvršbe z denarno
prisilitvijo.
V nadaljevanju je bilo izdanih še 5 odločb:
-
zaradi prisotnosti Salmonele – prepoved vnosa digestata ter ureditev higenizacije;
ureditvena odločba za izvajanje monitoringa digestata v skladu z OVD;
dve odločbi zaradi neustrezne higienizacije prepoved vnosa/oddaje digestata;
odločba o prepovedi obratovanja do pridobitve OVD (pogoj nove Uredbe).
V času akcije in po njej so bili izdani ustrezni ukrepi po zakonu o prekršku v 5 primerih.
33
Vinarska inšpekcija je ena izmed petih inšpekcij, ki delujejo v Inšpektoratu Republike Slovenije
za kmetijstvo in okolje. Na lokalnem nivoju je organizirana v 7 območnih enotah in pripadajočih
izpostavah po vsej Sloveniji. Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o vinu in predpisov izdanih
na njegovi podlagi, je v letu 2014 izvajalo trinajst vinarskih inšpektorjev. Od tega jih je 11
opravljalo delo samo na vinarski inšpekciji, 1 pa ima dvojna pooblastila. Od 12 vinarskih
inšpektorjev je eden upokojen za polovični delovni čas, preostalo polovico pa lahko opravlja
samo delo v pisarni.
Inšpektor z dvojnimi pooblastili je v letu 2014 zaradi problematike v kmetijstvu in pomanjkanja
kmetijskih inšpektorjev v Prekmurju večino dela opravil na kmetijski inšpekciji.
V letu 2014 so zaradi pomanjkanja kmetijskih inšpektorjev na Primorskem dobili dvojna
pooblastila še trije vinarski inšpektorji.
 INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UGOTOVITVE PO PODROČJIH NADZORA
 Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in
sredstev
Postopek pridelave vina se začne s trgatvijo grozdja. Grozdje vsebuje med 120 in 250 gramov
sladkorja na liter soka. Ti sladkorji so glukoza in fruktoza, ki sta običajno zastopana v enakih
količinah. Glede na vrsto sorte in čas trgatve pa je lahko razmerje tudi drugačno. Poleg
sladkorjev je v grozdju prisotnih tudi veliko drugih mineralnih in organskih kislin. Med njimi sta
najbolj pomembni vinska in jabolčna kislina.
Postopek pridelave vina se začne s pecljanjem in mletjem grozdja. Mletje ali drozganje se
izvaja s posebnimi mlini, ki grozdnih jagod ne zmeljejo v celoti, temveč samo povzročijo, da
kožica poči. Običajno se, predvsem v sodobni pridelavi vina, pri drozganju že v stroju ločijo
jagode od pecljev. Pri pridelavi rdečih vin sledi drozganju maceracija zmletega grozdja.
Maceracija omogoča podaljšan stik grozdnega soka s trdnimi deli grozdne jagode. Pri tem je
posebej pomemben stik soka s kožico jagode, saj se pri tem izvaja ekstrakcija barve, arom,
taninov in drugih snovi. Dolžina maceracije je odvisna od sorte grozdja in lahko traja več dni.
Pri pridelavi rdečih vin se v postopku maceracije že začne alkoholno vrenje.
Pri pridelavi belih vin se maceracija običajno ne izvaja. Drozga se običajno takoj stisne, mošt,
ki pri tem nastane pa je pri belih sortah potrebno nato še razsluziti. Z razsluzevanjem se
ostranijo različne snovi, ki sedimentirajo in povzročajo preveliko motnost mošta.
Mošt se nato stoči v sode ali jeklene cisterne. Tam se običajno opravi tudi mlečnokislinska
fermentacija ali razkis. S tem kletarji motečo jabolčno kislino v grozdu spremenijo v bolj
prijetno mlečno. Nato se prične končna fermentacija ali alkoholno vrenje. Ta faza predstavlja
glavni del pridelave vina, v njej pa kvasovke, ki so iz grozdnih jagod prešle v drozgo in mošt,
naknadno dodane selekcionirane kvasovke, pretvarjajo sladkor v alkohol. Pri tem nastaja še
vrsta stranskih produktov, ki kasneje vplivajo na aromo in značilnosti vina. Po končani
fermentaciji, ko je večina sladkorjev pretvojena v alkohol se intenzivnost vrenja zmanjša, v
vinu, ki nastane pa ostane nekaj nepovretega sladkorja.
Vse faze pridelave morajo slediti smernicam dobre higienske prakse. Naknadni nadzor nad
pridelavo grozdja, mošta in vina se v fazi prometa z vinom opravi na podlagi nadzora evidence
o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in nadzora kletarske evidence, kjer morajo biti zavedeni
tudi vsi enološki postopki.
ZVin dovoljuje uporabo le predpisanih enoloških postopkov in enoloških sredstev pri pridelavi
34
vina.
Glede vodenja kletarske evidence inšpektorji ugotavljajo, da jo vodi vedno več pridelovalcev.
V skladu z zakonodajo jo vodijo predvsem večji pridelovalci, pri manjših pa opažajo
pomanjkljivosti, predvsem pri evidentiranju prodaje vina.
Pri 483 inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno 76 nepravilnosti.
Kletarska evidenca zagotavlja sledljivost tudi po Smernicah dobre higienske prakse za
predelavo grozdja v vino.
Na temo smernic dobre higienske prakse je bilo opravljenih 184 inšpekcijskih pregledov in
ugotovljenih 59 nepravilnosti.
Registriranih je bilo 99 obratov Nosilcev živilske dejavnosti.
 Registracija vinogradov prijava pridelka grozdja, mošta in vina in prijava zalog
vina
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje (junij 2013) je v Register pridelovalcev grozdja
in vina (RPGV) vpisanih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja iz 13.000 ha, na
podlagi letalskih posnetkov pa se ocenjuje, da je v Sloveniji cca 18.000 ha vinogradov. Vinarska
inšpekcija je v letu 2014 opravljala nadzor nad vpisom vinogradov v Register pridelovalcev
grozdja, mošta in vina. V letu 2014 je bilo po vsebini obveznosti vpisa vinogradov v register
opravljenih:




2187 pregledov,
poslanih 1395 dopisov,
ugotovljenih 714 nepravilnosti,
vpisanih 70 ha vinogradov.
Strankam, ki po prejemu dopisa niso vpisale vinograda v RPGV ali niso poslale pisne izjave, da
površina ni vinograd, je bilo tako izdanih 99 odločb.
V letu 2014 je bilo veliko aktivnosti namenjeno tudi kontroli izpolnjevanja obveznosti prijave
letnega pridelka grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v register, kjer pa
je inšpektorat vodil samo prekrškovne postopke. V okviru tega vsebinskega področja nadzora
so vinarski inšpektorji kontrolirali tudi izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme ter
strokovne usposobljenosti za opravljanje dejavnosti, ki so vpisane v register.
V letu 2014 smo začeli tudi s sistematičnim nadzorom prijave zalog vina na dan 31.7.2014 v
register. Po vsebini prijave zalog vina je bilo izdanih 25 odločb.
 Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi
Na vinorodnih območjih je bil nadzor usmerjen na kontrolo izpolnjevanja pogojev glede
prostorov in posod za hrambo vina ter opreme za točenje v gostinskih obratih.
Inšpektorji ugotavljajo, da sprememba zakona o vinu, s katero je bilo prepovedano točenje
nevstekleničenega vina v gostinskih obratih, ni bistveno vplivala na promet z vinom v gostinskih
obratih, saj se je že pred spremembo zakona vse bolj uveljavljalo točenje vin iz originalnih
polnitev, predvsem iz steklenic in manj iz originalnih polnitev večjega volumna (inox sodčkov
s prostornino od 10 do 60 litrov), ki so vedno bolj prisotne tudi pri ponudbi vin na dodatnih
35
lokacijah vinskih kleti.
Pri nadzoru prometa z vinom vinarski inšpektorji ugotavljajo tudi oblike ponudbe, ki nakazujejo
na t.i. "sivi trg", npr.: prodaja nevstekleničenega vina iz transportnih prevoznih sredstev v
urbanih sredinah, zlasti konec tedna.
Po vsebini nadzora prometa z grozdjem, moštom in vinom je bilo opravljenih 3400 pregledov
in ugotovljenih 148 nepravilnosti.
 Enološka sredstva v prometu
ZVin določa, da smejo enološka sredstva vsebovati le dovoljene aktivne snovi, določene s
predpisi Evropske Skupnosti, ki urejajo enološka sredstva. Določa tudi, da sme pridelovalec
mošta, vina in drugih proizvodov uporabiti originalno pakirana enološka sredstva, neoriginalno
pakirana enološka sredstva pa le, če jih prodajajo za to usposobljene osebe. Prodajalec
enoloških sredstev ne sme prodajati sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in jasna navodila
v slovenskem jeziku.
Opravljenih je bilo 72 inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih 5 nepravilnosti.
 Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov
ZVin določa, da se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži,
dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) uporabljajo le
predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede
geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev,
posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
V splošnem se pri označevanju vin opaža napredek, vendar inšpektorji še vedno ugotavljajo
nepravilnosti v zvezi z uporabo geografskih označb in tradicionalnih izrazov in navedbo
nekaterih obveznih oznak na vinski etiketi.
Skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine mora biti tudi vino, pridelano izven Slovenije pri
prodaji na območju Slovenije, na etiketi označeno v slovenskem jeziku. Pri tem se na prodajnih
policah opaža nepravilna navedba oznak kakovosti tujih vin, saj distributerji tradicionalne
izraze, ki so zaščiteni za vina pridelana v Sloveniji uporabljajo tudi za tuja vina oziroma
tradicionalne izraze na etiketah tujih vin direktno prevajajo v slovenski jezik.
Na področju označevanja je vinarska inšpekcija opravila 3230 pregledov in ugotovila 86
nepravilnosti.
 Kontrola pooblaščenih organizacij
V preteklem letu so inšpektorji 19 krat opravili nadzor pri pooblaščenih organizacijah za oceno
vina v smislu kontrole spoštovanja določb Pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta,
vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00, 99/01).
Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
 PREKRŠKOVNI POSTOPEK
Največ kršitev je bilo ugotovljenih zaradi ne priglasitve podatkov v Register pridelovalcev
grozdja in vina. Po spremembi Zakona o vinu so pristojnost za nadzor nad vpisom pridelka in
36
zalog dobile tudi Upravne enote. S ciljem racionalizacije postopkov je bil med Upravnimi
enotami in Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo sklenjen neformalni
dogovor, da upravne postopke zoper kršitelje, ki niso prijavili pridelka in zalog, vodijo Upravne
enote, prekrškovne postopke pa Inšpektorat.
42 kršitev 24. točke 1. odstavka 56. člena Zvin pomeni, da so se v prometu nahajali mošt, vino
in drugi proizvodi:
-
ki so pridelani iz grozdja vrst trte, ki niso Vitis vinifera ali ki niso križanec med Vitis
vinifera in drugo vrsto rodu Vitis;
-
ki so pridelani iz grozdja medvrstnih križancev z vrsto Vitis vinifera, če so bili
pridelani v Republiki Sloveniji;
-
ki so ponarejeni; ponarejeni mošt ali vino je moštu ali vinu podobna pijača, ki jo
povprečen potrošnik lahko zamenja, ker je narejena iz ene ali več naslednjih snovi:
1.
umetnih snovi, z vretjem ali brez njega (umetno vino),
2.
umetnega vina, pomešanega z vinom,
3.
ostankov pridelave vina ali žganja (kakršni so tropine, usedlina ali droži),
4.
sadežev, ki niso vinsko grozdje;
-
ki so pokvarjeni (bolno vino zaradi delovanja mikrobov);
-
ki so z napako (zaradi fizikalno-kemičnih procesov ali sprejema tujih snovi);
-
ki so pomanjkljivi (prenizka ali previsoka vsebnost sestavin);
-
ki ne ustrezajo predpisani kakovosti;
-
ki so neocenjeni, če je ocena zanje obvezna;
-
ki so obdelani z nedovoljenimi enološkimi postopki in sredstvi;
-
katerih dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustreza označenim;
-
ki so pridelani z nedovoljenim mešanjem grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov,
pridelanih na območju držav članic Evropske unije, z grozdjem, moštom, vinom in
drugimi proizvodi, pridelanimi zunaj tega območja, ali z mešanjem grozdja, mošta
vina in drugih proizvodov, pridelanih v različnih vinorodnih conah, kakršne določajo
predpisi Evropske unije, ki urejajo določitev le teh;
-
ki jih ne spremljajo listine države pridelovalke ali listine, izdane na podlagi listine
države pridelovalke;
-
ki so pridelani v poskusih, za katere ni izdano dovoljenje v skladu s 27. členom tega
zakona, ali
-
ki niso označeni v skladu s predpisi.
37
Tabela 24: Število kršitev z višino izrečene globe po členih zakona
Kršitev
Zakon
Člen Odstavek
Na zahtevo inšpektorja ne da
pojasnila
Ne spoštuje ukrepov iz odločbe
inšpektorja
Uporabi geografsko označbo v
nasprotju s 37. In 39/2 členom
Da v promet mošt, vino in druge
proizvode, ki niso primerni za promet
ali niso istovetni s predpisanimi
listinami
proizvode, ki niso ocenjeni
proizvode, ki so nepravilno označeni
ali polnjeni v nedovoljeni embalaži
proizvode, ki se nebi smeli nahajati v
prometu
Da v promet vino, ki ni originalno
polnjeno
Grozdje, mošt, vino in druge
proizvode ne spremljajo predpisane
listine
Ne vodi kletarske evidence
Pridelovalec ne izpolnjuje pogojev
Ne priglasi podatkov v register
Mošt, vino in drugi proizvodi ne
vsebujejo predpisanih snovi predp.
vsebn. snovi
Uporabi geografske označbe v
nasprotju z 39.čl
Točka
Globa
Št.
kršitev
ZIN
38
1
0,00 EUR
1
ZIN
38
1
0,00 EUR
3
ZAKON
O VINU
ZAKON
O VINU
56
1
2
1
56
1
20
325,00
EUR
1.950,00
EUR
ZAKON
O VINU
ZAKON
O VINU
56
1
21
31
56
1
22
12.792,05
EUR
495,00
EUR
ZAKON
O VINU
56
1
24
15.871,05
EUR
42
ZAKON
O VINU
ZAKON
O VINU
56
1
27
18
56
1
29
10.950,00
EUR
170,00
EUR
ZAKON
O VINU
ZAKON
O VINU
ZAKON
O VINU
ZAKON
O VINU
56
1
30
5
56
1
6
56
1
7
57
1
4
170,00
EUR
2.900,00
EUR
4.384,15
EUR
5.120,00
EUR
ZAKON
O VINU
57
1
5
885,00
EUR
7
22
3
102
175
10
3
 VZORČENJE
Z namenom kontrole kakovosti, varnosti in zaščite geografskega porekla je bilo odvzetih 276
vzorcev vina.
Od odvzetih 276 vzorcev vina jih 69 ni bilo primernih za promet, od tega:
-
29 ni bilo identičnih z odločbo o ocenitvi,
31 jih ni ustrezalo predpisani kakovosti,
8 ni bilo identičnih in hkrati ni ustrezalo prepisani kakovosti,
1 vino je bilo dano v promet z namišljeno odločbo o cenitvi, kar je bilo ugotovljeno po
vzorčenju.
Po kategorijah so bili odvzeti naslednji vzorci:
- 19 vzorcev vina z geografsko oznako (ZGO in ZOP), pridelano v državi članici ES,
- 14 vrhunskih vin ZGP,
- 3 vzorci Vina (brez geografske oznake), pridelano v RS,
38
-
5 vzorcev iz kategorije ostala vina (brez geogr. oznake, ki niso pridelana v RS),
132 vzorcev Kakovostnih vin ZGP,
51 vzorcev PTP vin,
52 vzorcev deželnega PGO.
Tabela 25: Število opravljenih analiz vina po posameznih parametrih.
Področje
KAKOVOST
VARNOST
ZAŠITA
GEOGRAFSKEGA POREKLA
VINA
-
Vrsta analize
Alkohol v vol%
Relativna gostota pri 20°C
Reducirajoči sladkor v g/l
Skupni ekstrakt v g/l
Skupna kislina, računana kot vinska kislina v g/l
Prosta žveplasta kislina v mg/l
Skupna žveplasta kislina v mg/l
Organoleptična ocena vzorcev
Strokovno mnenje
Vsebnost bakra v mg/l
Vsebnost aluminija v mg/l
Vsebnost železa v mg/l
Vsebnost svinca v mg/l
Vsebnost kadmija v mg/l
Pepel
Alergeni
Pesticidi
Število analiz
276
276
276
276
276
276
276
276
276
234
116
116
116
116
10
38
9
 Vzorčenje enoloških sredstev
BENTONIT
V inšpekcijskih postopkih je bilo v prometu vzetih 10 vzorcev bentonita različnih proizvajalcev.
Vzorci so bili analizirani na naslednje parametre:
-
-
Vlaga (105°C, 4h)
pH (bentonit/voda = 1/20) – največja dopustna vrednost za naravne kalcijeve
bentonite znaša 6,5 do 8,5, za naravne natrijeve ali aktivirane kalcijeve bentonite znaša
8,5 do 10
Kalcij
Magnezij
Kalcij + Magnezij v meq/100g - največja dopustna vrednost znaša100
Natrij v g/kg - največja dopustna vrednost znaša manj kot 10g/kg za naravne bentonite
in manj kot 35 g/kg za aktivirane bentonite
Železo v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 600
Arzen v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 2
Svinec v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 5
Rezultati – največje dopustne vrednosti so določene v skladu z zahtevami International
39
Oenological Codex (COEI-1-BENTON; OENO 11/2003 in OENO 441/2011).
V nobenem od 10 vzorcev ni bil presežen nobeden od analiziranih parametrov.
KVASOVKE
V inšpekcijskih postopkih je bilo v prometu vzetih 10 vzorcev kvasovk različnih proizvajalcev.
-
Vlaga (%) - največja dopustna vrednost znaša 8
Kadmij v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 1
Arzen v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 3
Svinec v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 2
Oenological Codex (COEI-1-LESEAC; OIV – Oeno 329/2009).
V nobenem od 10 vzorcev ni bil presežen nobeden od analiziranih parametrov.
ENOLOŠKI TANINI
V inšpekcijskih postopkih je bilo v prometu vzetih 10 vzorcev enoloških taninov različnih
proizvajalcev. Vzorci so bili analizirani na naslednje parametre:
-
Vlaga (%) - največja dopustna vrednost znaša 10
Pepel (% v s.s.) - največja dopustna vrednost znaša 4
Železo v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 50
Arzen v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 3
Svinec v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 5
Oenological Codex (COEI-1-TANINS; OIV – Oeno 352/2009).
V 4 od 10 vzorcev je bila presežena vrednost železa.
Ukrepi - Vsa enološka sredstva so bila umaknjena iz prometa, proti vsem štirim prodajalcem
je bil uveden postopek o prekršku.
Opravljena je bila navzkrižna kontrola, v kateri so bili v prometu vzeti 3 vzorci vina, v katerem
so pridelovalci uporabili enološki tanin s preseženo vrednostjo železa.
PVPP – polivinilpolipirolidon
V inšpekcijskih postopkih je bilo v prometu vzetih 10 vzorcev PVPP različnih proizvajalcev.
• Vlaga (%) - največja dopustna vrednost znaša 5
• Pepel (žarilni ostanek) - največja dopustna vrednost znaša 0,5
• Dušik skupni v g/kg - največja dopustna vrednost znaša 11-12,8%
• Kadmij v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 1
• Arzen v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 3
40
• Svinec v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 2
• Cink v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 5
Oenological Codex (COEI-1-PVPP; Oeno 4/2007).
V 1 od 10 vzorcev je bila presežena vrednost svinca in cinka.
Ukrepi - Enološko sredstvo je bilo umaknjeno iz prometa, proti prodajalcu je bil uveden
postopek o prekršku.
ANALIZA OSTANKOV PESTICIDOV V VINU
V prometu je bilo vzetih 9 vzorcev vina z namenom kontrole vsebnosti ostankov pesticidov v
vinu.
Vzorci so bili analizirani v skladu z določili 20. člena oz. 1a odstavka 18. člena Uredba (ES) št.
396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in
krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (Uradni list
ES št. L 70/2005), ob upoštevanju zahtev Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta
in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in
živalskega izvora (Uradni list RS, št. 16/2009).
V štirih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost vsaj ene aktivne snovi. Mejne vrednosti aktivnih
snovi za vino niso določene, določena je samo meja determinacije.
V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih vinarski inšpektorji nimajo pristojnosti
nadzora nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev, spoštovanjem navodil glede koncentracije in
karence pesticidov, zato smo zadeve odstopili v pristojno reševanje Upravi za varno hrano
veterinarstvo in varstvo rastlin.
ANALIZA OSTANKOV MITOTOKSINOV V VINU
V prometu je bilo vzetih 9 vzorcev vina z namenom kontrole ostankov ohratoksina A v vinu.
Vzorci so bili analizirani v skladu z določili Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006
o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Uradni list ES št. L 364/2006 s
spremembami).
Vsi vzorci so bili glede na rezultate opravljenih kemijskih preiskav v skladu s 7. odstavkom 14.
člena Uredbe (ES) 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje varni.
41
V preteklem letu so gozdarski inšpektorji opravili 2014 pregledov, izdali so 147 odločb v
inšpekcijskem postopku, 224 sklepov v zvezi s temi postopki in 22 sklepov v izvršilnih
postopkih. Z izjemo enega izvršilnega postopka, so se vsi pričeli tako, da je bila zavezancem
za neizvršitev inšpekcijske odločbe zagrožena izvršba z denarno prisilitvijo. Ta način izvršbe
odrejenih obveznosti se uporablja zaradi tega, ker je ta način izvršbe v določenih primerih
ustreznejši, ker je cenejši, hitrejši in predstavlja manjši pritisk na zavezanca. Izdanih je bilo
tudi 277 opozoril po 33. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Glede na leto poprej lahko
ugotovimo, da je bilo vseh ukrepov, razen v izvršilnih postopkih, znatno več kot leto poprej. V
gozdarski inšpekciji se večina inšpekcijskih postopkov opravi zaradi kršitve predpisov, ki jih
nadzira gozdarska inšpekcija. Pričnejo se na osnovi ugotovljenih nepravilnosti, ki jih pri svojem
delu ugotovi ZGS, na osnovi drugih podatkov o nepravilnostih, ki jih bodisi prejmemo od
kvalificiranih prijaviteljev ali iz drugih prijav in na podlagi lastnih ugotovitev. Vedno manj
postopkov se prične na osnovi letnega načrta dela in se nanašajo na načrtovanje, gojenje in v
zvezi z njim obseg financiranja in sofinanciranja del. Inšpekcijskemu delu smo v letu 2014
dodali še nadzor nad sledljivosti lesa. Postopki ugotavljanja kršitev in odgovornosti zanje
običajno zahtevajo terenski ogled, zaslišanje, ukrep in spremljanje izvršitve ukrepov. Zato so
ti postopki daljši in zahtevnejši.
Podrobnejši pregled opravljenega dela po posameznem predpisu je razčlenjen v naslednjih
poglavjih, analiza postopkov in ukrepov pa je prikazana v preglednicah in grafikonih.
 Stanje po žledolomu 2014 in potek sanacije
Zaradi pogostih vprašanj strank je gozdarska inšpekcija februarja na spletnih straneh IRSKO
javno objavila, kdo lahko izvaja dela v gozdovih in katere pogoje mora za ta dela izpolnjevati.
Gozdarska inšpekcija je v okviru rednega nadzora konec februarja ugotovila, da se sanacija v
državnih gozdovih praktično še ni začela, zaradi zahteve SKGZ, da morajo biti vsa poškodovana
drevesa pred začetkom sanacije označena za posek in zaradi določil koncesijskih pogodb. Zato
je glavna inšpektorica IRSKO dne 13.3.2014 sklicala sestanek s predstavniki SKZG, ZGS in
MKO, s ciljem rešiti odprta vprašanja med SZG in SKZG, da se pospeši začetek sanacije ter da
se naredi realen plan sanacije v državnih gozdovih do 15.5.2014, ko poteče rok odločb za
sanacijo po izdanih odločbah.
IRSKO je kot pomoč lastnikom gozdov v začetku marca javno objavil seznam izvajalcev, ki so
gozdarski inšpekciji predložili ustrezno dokumentacijo in so ob zaključku inšpekcijskega
postopka izpolnjevali predpisane pogoje.
V mesecu marcu je gozdarska inšpekcija ugotovila, da sanacija v zasebnih gozdovih poteka
počasi predvsem tam, kjer so lastniki vezani na izvajalce, ki jih primanjkuje, da je del gozdnih
cest še vedno neprevozen, da odkupovalci ne zmorejo odkupiti povečanih količin lesa in da
tudi transport lesa postaja ozko grlo. Zato je glavna inšpektorica dne 4.4.2014 sklicala sestanek
s predstavniki KGZ, SKZG, ZGS in MKO – DGLR, ker je inšpektorat želel opozoriti vse institucije,
da sanacija poteka počasi, kaj so razlogi za počasno sanacijo in da bo do 15.5.2014 realizacija
slaba, v kolikor ne bo novih ukrepov, prav tako pa ni smiselno niti možno glavnino sanacije
reševati z upravnimi izvršbami ZGS in prekrškovnimi postopki gozdarske inšpekcije. Inšpektorat
je udeležence pozval, da je potrebno več narediti na povezavah lastnikov, izvajalcev in
odkupovalcev lesa in da je potrebno razmisliti o podaljšanju roka sanacije, pri čemer mora biti
podaljšanje roka preučeno predvsem z vidika gradacije podlubnikov.
V sredini maja je ZGS podaljšal rok za sanacijo v generalnih odločbah in to večinoma za iglavce
do 20.3.2015, za listavce pa do 31.12.2016.
42
Vremenske razmere so bile neugodne za razvoj podlubnikov, zato je bil večji napad
podlubnikov opažen šele poleti, zaradi blage jeseni pa je prišlo še do razvoja jesenske
generacije podlubnikov. Gozdarska inšpekcija je v primeru zamude rokov za izvedbo sanitarnih
sečenj predvsem delovala preventivno in opozorila kršitelje, da je potrebno sanitarne sečnje
izvesti takoj, pri tistih, ki niso upoštevali opozoril, pa je tudi prekrškovno ukrepala.
Gozdarska inšpekcija ugotavlja, da:







so bile zaradi obsega ujme potrebne generalne odločbe za sanacijo, vendar je zato
oteženo ukrepanje proti posameznim kršiteljem;
so na skladiščih v gozdu in njegovi bližini velike količine iglavcev, ki so napadeni s
podlubniki in predstavljajo nevarna žarišča za gradacijo podlubnikov in jih ni možno
učinkovito zavarovati (Zakon o gozdovih takega skladiščenja sploh ne omogoča,
potrebno je problem rešiti na zakonski ravni);
so posamezne gozdne prometnice še vedno neprevozne zaradi posledic žledu
(predvsem vlake) in da so gozdne ceste zaradi povečane uporabe in razmočenosti
močno poškodovane ali pa prometnic izvajalci po delu v posameznih parcelah niso
sanirali in je tako drugim lastnikom onemogočeno delo;
so bila redka sečišča v državnih gozdovih v roku zaključena v celoti, to pomeni, da je
bil ves les odpeljan iz gozda in so bile sanirane vse prometnice (običajno so ostale v
gozdu ob gozdnih cestah še manjše količine gozdno lesnih sortimentov in prometnice
niso bile sanirane);
je nadzor tujih izvajalcev otežen, saj gozdarska inšpekcija nima vseh podatkov katere
pogoje morajo izpolnjevati v državah od koder prihajajo, ker poizvedbam MKO uradni
organi teh držav niso odgovorili;
je bila sanacija otežena tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer (razmočenost tal in
pogosta deževja), tako da je bilo do sredine decembra sanirano 57 % iglavcev, kar
pomeni da je sanacijo potrebno pospešiti, da bi bila zaključena do 20.3.2015;
so problem tudi sanacijsko varstvene sečnje v parcelah kjer ni nikogar, ki bi z gozdom
gospodaril (npr. zemljiškoknjižni lastniki so se pred davnimi leti izselili, ali so umrli pa
ni bilo dedovanja, ali celega k.o. Glažuta ni v zemljiški knjigi, ali nedelujoče agrarne
skupnosti ipd.). To se rešuje s pomočjo postavljanja začasnih zastopnikov, skupnih
predstavnikov ali pooblaščencev, vendar bi kazalo razmisliti o sistemski rešitvi
problema.
 Zakon o gozdovih (ZG)
Največ opravljenega dela gozdarskih inšpektorjev je bilo namenjenega nadzoru ZG. V letu 2014
je bilo v inšpekcijskih postopkih opravljenih 2014 pregledov, od tega jih je bilo 51 opravljenih
pri ZGS v okviru izpolnitve načrta rednih pregledov, kamor sodijo pregled vzdrževanja gozdnih
cest, pregled sofinanciranja gozdnogojitvenih in varstvenih del in pregled evidenc in gozdnih
kronik.
Najpogostejša kršitev predpisov je še vedno posek brez ali v nasprotju z izdano odločbo ZGS,
kljub temu da so bile v preteklem letu zaradi žleda v 4 gozdno gospodarskih enotah izdane
generalne odločbe za posek poškodovanih dreves, kar je tam praktično onemogočilo nadzor
nad legalnostjo sečnje, saj sta bilo lani izvedenih 540 pregledov legalnosti sečnje. Tokrat je
ZGS imel pravno osnovo za izdajo generalnih odločb in to v Zakonu o ukrepih za odpravo žleda,
43
saj na podlagi ZG generalnih odločb ni mogoče izdajati, kar je ZGS že večkrat poučil
drugostopenjski organ – MKGP. Ugotavljamo, da se število kršitev te vrste z leti ne zmanjšuje,
ponekod je bil zaznan celo trend naraščanja zaradi gospodarske krize. Gozdarska inšpekcija
prejme poročila o poseku brez odločbe od ZGS oz. si podatke o nedovoljenih sečnjah pridobi
z direktnim vpogledom v njihove evidence, vendar vseh kršitev zaradi visokega števila ne more
obravnavati. Na drugi strani pa niti ni izkoriščen ves dovoljeni etat v zasebnih gozdovih. Prijave
fizičnih oseb, ki se nanašajo na posek brez odkazila imajo pogosto izvor v medsosedskih ali
družinskih sporih.
Drugi najpogostejši razlog inšpekcijskega ukrepanja so bile kršitve določil 1. odstavka 18. člena
ZG, zmanjševanje rastnosti in rodovitnosti rastišč, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma
ogrožanje funkcij gozdov. Teh primerov je bilo 140. Običajno gre po obsegu za manjše posege
v gozd in gozdni prostor zaradi odlaganja ali odvzemanja materiala, postavitev začasnih
objektov in za primere, ko je zaradi poseka drevja prišlo do zmanjševanja funkcij gozdov.
Pojavljati pa so se začeli tudi obsežni navozi izkopnega materiala pri gradnji večjih objektov v
gozd, kar je po našem mnenju tudi posledica večjega nadzora pri navažanju na kmetijske
površine. Izdanih je bilo 10 opozoril po ZIN in 14 ureditvenih odločb v inšpekcijskih postopkih.
Posegi v gozd brez soglasja ZGS in posegi izven gozda brez mnenja ZGS so kršitve 21. člena
ZG. Sem po vsebini sodijo še krčitve gozdov brez dovoljenja ZGS in sečnje na golo. Pregledov
te vrste kršitev je bilo 105. Posegi v gozd se izvajajo najpogosteje za namene gradnje objektov,
pogostokrat tudi za to, da kršitelji te površine uporabljajo za različne druge namene. Problem
postaja iz leta v leto večji. Kadar gre za gradnje objektov v gozdu ali za navažanje odpadnega
materiala v gozd in gozdni prostor, so ukrepi gozdarske inšpekcije odvisni tudi od tega ali bosta
gradbena in okoljska inšpekcija opravili svoj del posla. Pri teh kršitvah je pomembno, da vse
inšpekcijske službe, ki imajo pristojnosti ukrepanja v teh primerih delujejo usklajeno. Mislimo
na istočasne in tudi skupne preglede, ugotavljanje dejanskega stanja in tudi hkratnega
zaslišanja zavezancev. Vendar je sodelovanje v takih primerih različno od območja do območja.
Želimo si boljšega sodelovanja in s tem posledično hitrejšega odpravljanja nepravilnosti.
Problem pri teh kršitvah so izjemno dolgotrajni postopki, v katerih zavezanci uporabijo vsa
pravna sredstva, da bi lahko čim dalj časa obdržali in uporabljali stanje v nasprotju s predpisi.
Posegi v gozd in gozdni prostor so tudi težko popravljivi, če sploh so in zahtevajo znatna
finančna sredstva, običajno precej večja, kot so bila potrebna za sam poseg. V preteklem letu
smo obravnavali tudi 4 urejanja zasebnega strelišča v gozdu brez soglasja ZGS, čeprav so v
skladu s 3. odstavkom 50. člena Zakona o orožju, ki pa je po našem mnenju precej sporen.
Na koncu pa je ZGS tisti, ki mora zagotoviti obnovo opustošenega gozda. Kljub tem težavam
gozdarska inšpekcija dokaj uspešno obravnava in sankcioniranje te kršitve, saj je število
posegov v gozd in gozdni prostor dokaj omejeno. V inšpekcijskih postopkih so bile zavezancem
izdane 4 inšpekcijske odločbe, izrečenih je bilo tudi 9 opozoril v inšpekcijskem postopku.
Zaradi uporabe gozdnih cest v nasprotju z režimom, vožnje zunaj gozdnih cest, čezmerne
uporabe cest in nedovoljene zapore gozdnih cest so gozdarski inšpektorji opravili 77 pregledov,
izrekli 5 opozoril zavezancem v inšpekcijskih postopkih in izdali 3 inšpekcijske odločbe. Do
kršitev pri uporabi gozdnih cest pride največkrat zaradi neupoštevanja režima uporabe, bodisi
da gre za trajno prepoved prometa, označeno s prometni znakom ali za začasno prepoved
uporabe prometnice. Redki so primeri obravnavanja prekomerne uporabe gozdnih cest, zaradi
česar na gozdni cesti ostanejo posledice take uporabe, lani je bila obravnavana ena taka
zadeva. Pri vožnji zunaj gozdnih cest se še vedno pojavijo primeri, da iz legalne motokros
proge, progo potegnejo tudi v gozd tako za tekmovanja kot treninge.
Varstvo gozdov, predvsem ukrepanje po členih od 28. do 30. ZG, je bilo v inšpekcijskih
postopkih obravnavano 134 krat. V lanskem letu je bila gozdarska inšpekcija še bolj pozorna
na tovrstne kršitve zaradi posledic žleda in s tem povezane nevarnosti razširitve podlubnikov.
44
Zavezanci najpogosteje ne opravijo z odločbo ZGS naloženih del ali pa jih opravijo prepozno.
V teh primerih nekateri gozdarski inšpektorji preventivno obveščajo potencialne kršitelje, da
naj opravijo vsa potrebna dela. Na obvestilo gozdarske inšpekcije se pozitivno odzove večina
potencialnih kršiteljev, tako da izvršijo odločbe ZGS. Usklajeno in pravočasno delovanje tako
ZGS, ki v primeru nepravočasno izvedene sanitarne sečnje uvede izvršilni postopek in
gozdarske inšpekcije, ki uvede prekrškovni postopek, prinese željene rezultate na področju
varstva pred podlubniki.
Nepravilnosti, ki se nanašajo na gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in vlak so bile lani
obravnavane v 100 primerih in so v primerjavi z leti poprej še vedno v porastu. To je tudi
posledica večjega obsega gradenj prometnic v zadnjem obdobju, tudi gradenj in vzdrževanja
potrebnega za sanacijo posledic žleda. Tudi v teh primerih ugotavljamo, da ZGS prepozno
reagira na nepravilnosti v zvezi s tem, saj gradenj in vzdrževanja ne spremlja in ne prepreči
nepravilnosti. Gozdarska inšpekcija je lani zaradi odprave posledic nepravilnosti pri gradnji in
vzdrževanju gozdnih cest in vlak izdala 10 inšpekcijskih odločb in 11 opozoril po ZIN.
V 21 primerih je bila obravnavana ograditev posameznih delov gozda v nasprotju s predpisi.
Gre za primere ograjevanja svoje lastnine, pogosto se gozdna površina stika z gradbeno ali pa
gre za ograditev gozda ob pašniku, pa tudi za ograje obor za rejo divjadi. Ograje so namenjene
zaščiti svoje lastnine, vendar ker niso postavljene v skladu s predpisi, jih gozdarska inšpekcija
obravnava kot kršitev ZG. V inšpekcijskem postopku se zavezancem dopusti možnost
pridobitve soglasja za postavitev ograje, če to ni možno, se odredi odstranitev.
Obravnavanih je bilo 23 primerov nedovoljene paše v gozdu. Problem paše je nekako v latentni
fazi. Nerešen ostaja predvsem zaradi neodzivnosti ministrstva in zaradi slabe organiziranosti
pašnih skupnosti.
Nadzor porabe proračunskih sredstev, namenjenih subvencioniranju gojitvenih in
varstvenih del
Gozdarska inšpekcija ima v skladu z Zakonom o gozdovih pristojnost nadzirati porabo
proračunskih sredstev, ki so namenjena financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in
gozdarstvo. Ker je teh sredstev iz leta v leto manj, se je z leti manjšal tudi obseg inšpekcijskega
nadzora. V letu 2014 je obseg nadzora majhen (36 objektov) predvsem zato, ker se je vsa
energija lastnikov gozdov, Zavoda za gozdove Slovenije in inšpekcije usmerila v sanacijo
žledoloma in z njo povezanim težavam. V jesenskem času, ko se opravi večina nadzora
gojitvenih del, je bil nadzor usmerjen predvsem na sledljivosti lesa in nadzor nad dopolnilnimi
dejavnostmi v gozdovih. Glede na majhen obseg pregledanih objektov bi težko rekli, da
nepravilnosti ni bilo. Glede na pretekla leta pa lahko zaključimo, da je v večini primerov le ta
dobro narejena in s pravilnimi obračuni.
Problematika področja vlaganj v gozdove že leta ostaja nespremenjena. Nizek obseg sredstev
porabijo predvsem tisti lastniki gozdov, ki sami izrazijo željo po opravljanju gojitvenih in
varstvenih del v svojih gozdovih. ZGS obračuna opravljena dela in o tem šele ponekod pozno
jeseni obvesti gozdarsko inšpekcijo, ko je zelo težko ali skoraj nemogoče ugotoviti kakovost
izvedenih del (nadzor obžetev, opravljenih v začetku poletja, novembra ni izvedljiv). ZGS z
oblastnimi ukrepi ne zagotovi kakovostne izvedbe gojitvenih del, ki so načrtovana v gojitvenih
načrtih in vključena v letne plane vlaganj, saj večina lastnikov za izvajanje gojitvenih del ne
kaže zanimanja oz. pripravljenosti za izvedbo načrtovanih del, pomanjkljiva sta tudi znanje in
opremljenost lastnikov za izvajanje teh del. Zato obstoječi sistem deluje v obratni smeri kot bi
moral – dela so prevzeta pri tistih lastnikih, ki so to bili pripravljeni opraviti, nato sledi odločba
in po potrebi še dopolnitev gojitvenega načrta. Zaradi pomanjkanj sredstev za delovanje javne
gozdarske službe, revirni gozdarji opravijo izplačilo zahtevkov tudi brez terenskega ogleda
45
gozda, le na podlagi obvestila lastnika gozda, da je delo opravljeno. Velik problem za
prevzemanje del predstavljajo opravljena dela na majhnih površinah. Izvedena gojitvena in
varstvena dela se ne prevzemajo sproti, obračunavanje je vezano na dokončanje celotnega
projekta. Postopek načrtovanja, izdajanja odločb in prevzem dela ni sorazmeren z obsegom
sredstev, zato je po naših ugotovitvah birokratsko preobsežen in prezahteven. Zaskrbljujoč je
tudi podatek, da upada načrtovani obseg gojitvenih in varstvenih del v gozdovih v lasti
Republike Slovenije.
Ugotovitve so torej enake tistim, ki jih v svojih letnih poročilih omenjamo že vrsto leto. Da bi
ponovno vzpostavili učinkovit sistem gojenja gozdov, bi bilo potrebno temeljito spremeniti ZG.
Ločiti bi bilo potrebno dela, ki krepijo gospodarsko vrednosti gozdov od tistih, ki so nujno
potrebna v javnem interesu, da se prepreči škodo v gozdovih ali na površinah, ki jih ti gozdovi
varujejo. Tista dela, ki so nujno potrebna, bi moral lastnik gozda opraviti ali pa bi jih na njegove
stroške izvršil organ z javnimi pooblastili. Ostala dela, ki zgolj krepijo gospodarsko funkcijo
gozdov, pa bi bilo potrebno vzpodbujati na drugačen način, npr. s sistemom davčnih olajšav.
Nadzor porabe proračunskih sredstev – vzdrževanje gozdnih cest
Obseg sredstev za vzdrževanje gozdnih cest je žal manjši, kot bi bilo potrebno, prav tako pa
je bil nadzor s strani gozdarske inšpekcije zaradi obilice dela na področju sanacije žledoloma,
nadzora Uredbe o lesu in nadzora nad nosilci dopolnilnih dejavnosti manjši, vendar v obsegu
načrtovanega z letnim programom dela gozdarske inšpekcije. Sistem vzdrževanja je ustaljen
in poteka brez večjih posebnosti. Ugotavljajmo, da ima že kar nekaj občin sklenjene večletne
pogodbe z izvajalci, kar naj bi prispevalo k vzdrževanju gozdnih cest preko celega leta oziroma
takrat, ko je to najbolj potrebno. Občine tudi iz lastnih proračunov marsikje zagotavljajo
dodatna sredstva za vzdrževanje. Gozdne ceste so vse manj namenjene le gozdni proizvodnji
in so ponekod močno obremenjene z »negozdnim« prometom. Izvrševanje načrtov
vzdrževanja po vrstah in obsegu del običajno odstopajo od programa vzdrževanja, finančno
pa je načrt 100 % izvršen. Odstopanja od načrtovanih del so posledica spremenjenih potreb,
ki se pojavijo tekom leta zaradi vremenskih razmer, tudi ujm ali pa se pojavijo neodložljiva
dela. Kakovost izvedenih del je v okviru sprejemljivosti, gozdarska inšpekcija pri kontroli
vzdrževanja 64 odsekov gozdnih cest ni zaznala nepravilnosti, razen v občini Trebnje, kjer je
podizvajalec izbranega izvajalca namesto peska iz regularnega peskokopa pripeljal neprimeren
material, drobljen gradbeni material s primesjo plastike. ZGS je izvajalca na to opozoril, zato
je izvajalec navoženi material delno odstranil in pripeljal primeren material.
Težave so se letos pojavile pri spoštovanju 2. odstavka 23. člena Zakona o ukrepih za odpravo
posledic žleda med 30. 01. in 10. februarjem 2014, ki govori o tem, da morajo občine del
koncesnine iz državnih gozdov v letih 2014, 2015 in 2016 nameniti izključno za vzdrževanje
gozdnih cest in za varstvo gozdov. Tega vse občine v letu 2014 niso spoštovale in sredstev iz
koncesij niso v celoti namenile za gozdne ceste. Občina Loška dolina je celo sprožila presojo
ustavnosti tega določila. Občina Pivka je zahtevala in dosegla rebalans plana za redno
vzdrževanje cest. Občina Tržič je obljubila, da bo sredstva iz leta 2014 namenila za vzdrževanje
v letu 2015. Ker se obravnavani člen nanaša tudi na sredstva v letu 2015 in 2016 je nujno, da
izvemo kako bo s tem denarjem in kako bomo dosegli, da se bo denar resnično vložil v sanacijo
močno poškodovanih gozdnih cest.
Gozdne ceste so bile letos preobremenjene. K veliki poškodovanosti sta prispevala še deževno
vreme in tehnologija spravila. Ponekod bo poškodovanost zaradi prevoza velike količine lesa
tako velika, da bo rekonstrukcija nujna.
Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov
46
Gozdarska inšpekcija v letu 2014 na podlagi Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in
upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/2010) v skladu z letnim načrtom dela ni izvedla
kontrole gozdnogospodarskih načrtov, gozdnogojitvenih načrtov, kontrole potrebnosti priprave
sprememb oz. dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov in podrobnejše analize
gozdnogospodarskih načrtov, ki jim je v letu 2012 potekla veljavnost. Opravljen je bil le nadzor
nad izpolnjevanjem evidenc v načrtih gozdnogospodarskih enot in vodenje gozdnih kronik za
posamezne enote. Nepravilnosti, na katere je gozdarska inšpekcija vsa leta opozarjala, ostajajo
enake (npr. neoddaja načrtov za regionalni arhiv, prestari gozdnogojitveni načrti, odstopanja
gozdnih kronik od predpisane vsebine,…).
Nadzor izvajalcev glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje del v gozdovih
V okviru rednih pregledov določenih z letnim planom dela je gozdarska inšpekcija nadzirala
usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih in sicer:




vse izvajalce, ki so sodelovali pri ugotovljenih kršitvah v inšpekcijskih postopkih,
vzorčno izvajalce del na večjih sečiščih – odločbe Zavoda za gozdove z več kot 100 m³
lesa za posek;
novo registrirane izvajalce
koncesionarje.
Glavna inšpektorica IRSKO je oktobra 2014 sprejela odločitev, da bo inšpekcija za kmetijstvo,
vinarstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo izvedla 100% nadzor nad opravljanjem dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. Register zavezancev, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost, je
inšpektoratu posredovalo pristojno ministrstvo. To je botrovalo povečanemu številu in deležu
pregledanih izvajalcev, ki imajo registrirane gozdarske dopolnilne dejavnosti v primerjavi s
prejšnjimi leti in v primerjavi z ostalimi kategorijami izvajalcev.
Ugotovitve nadzora usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih v letu 2014.
SKUPAJ
%
459
100
Število pregledanih subjektov
Usposobljenost
ob
začetku
postopka
Ukrepi gozdarske inšpekcije
Neregist
rirani*
Dop.dej.
s.p.
d.o.o.
in d.o.
Strokovn
o
usposob
ljeni
usposoblje
ni za VZD
Opozo
rilo
ZIN
Odločba
prepoved
dela
Odst
op
Postopek
o prekršku
18
4
270
59
119
26
52
11
184
40
171
37
157
83
21*
*
3
*Neregistrirani = delo na črno + medsosedska pomoč + strojni krožki + delo v lastnem gozdu
** Število odstopljenih zadev:



19 IRSD,
1 FURS,
1 Okrožno sodišče Ljubljana
Opomba: Število ukrepov v Preglednici 14 - Število ukrepov ZUP, ZIN po členih je pri členu
77/1,7 večje kot v zgornji preglednici, ker se ukrepi nanašajo tudi na izvajalce pri katerih se je
pregled začel v preteklem letu.
Gozdarska inšpekcija pri nadzoru izvajalcev del v gozdovih dobro sodeluje z delovno inšpekcijo
47
ter z DURS-om in CURS-om združenima v FURS. Gre za skupne akcije na terenu ali medsebojne
odstope zadev v pristojno reševanje. Posebej dobro poteka sodelovanje z mobilnimi enotami
FURS-a, saj oboroženi in uniformirani sodelavci vsekakor prispevajo k varnejšemu poteku
postopkov. V letu 2014 je o ugotovljenih nepravilnostih gozdarska inšpekcija v 20 primerih
obveščala pristojne z odstopom upravne zadeve ali z vložitvijo obdolžilnih predlogov v
prekrškovnih postopkih. V enem primeru je bil na Okrožno sodišče v Ljubljani podan predlog
za izbris podjetja, ki na poslovnem naslov vpisanem v sodni register ni sprejemalo uradnih
poštnih pošiljk in se ni odzivalo na vabila gozdarske inšpekcije.
Statistika formalnega izpolnjevanja pogojev glede strokovne usposobljenosti in usposobljenosti
za varno in zdravo delo z ozirom na opravljene preglede v preteklih letih nakazuje trend
izboljševanja razmer. Verjamemo, da je to tudi odraz sistematičnega dela gozdarske inšpekcije
na tem področju.
45
40
40
35
30
32
25
20
25
25
37
30
27
19
15
10
5
0
2011
2012
SU (%)
UVZD (%)
2013
2014
Slika 13: Delež strokovno usposobljenih (SU) in usposobljenih za varno in zdravo delo (UVZD) ob
začetku inšpekcijskega postopka v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.
Odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti izda gozdarska inšpekcija šele, če zavezanec
ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi v razumnem roku, ki mu je določen z opozorilom po
Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Gozdarska inšpekcija je 157 primerih nepravilnosti odkrila in
z opozorilom določila rok za njihovo odpravo. V letu 2014 je bilo izdanih 83 odločb o prepovedi
izvajanja gozdarskih dejavnosti (18 % glede na število pregledanih subjektov), kar je bistveno
več kot v letu 2013, ko jih je bilo 22 (9% glede na število pregledanih subjektov). Ob tem
opozarjamo, da prepoved opravljanja dejavnosti za nekatere predstavlja ogrožanje
eksistenčnega obstoja posameznikov, s čimer so povezani tudi hudi pritiski in celo grožnje
inšpektorjem. Gozdarska inšpekcija je na Centru za poklicno izobraževanje (CPI) predlagala,
da se začasno spremenijo vhodni pogoji v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti,
da od kandidatov opravljanju NPKja, ki imajo več kot 20 let delovnih izkušenj na področju
gozdarskih dejavnosti, ne bi zahtevali dokončane osnovne šole. Pobuda naj bo vezana na
delovne izkušnje in ne na starost. Postopek obravnave spremembe pri CPI še ni zaključen.
Med izvajalci del v gozdovih in odkupovalci lesa se pojavljajo številni goljufi, ki za dosego svojih
ciljev ne izbirajo sredstev. Pri tem opozarjamo na zakonodajo, ki omogoča verižno odpiranje
in zapiranje podjetji s čimer se pravne osebe in njihove odgovorne osebe izogibajo prekrškovni
in celo kazenski odgovornosti.
Pristojno ministrstvo je kot organ druge stopnje večkrat zavrnilo pritožbe na odločbe gozdarske
inšpekcije o prepovedi opravljanja dejavnosti zaradi neizpolnjevanja strokovne
usposobljenosti. V letošnjem letu smo prejeli tudi prvo rešitev upravnega spora v zvezi s tem
48
področjem. Upravno sodišče RS je s sodbo (IU 552/2014-5 z dne 25. 11. 2014) zavrnilo tožbo
in potrdilo odločbo gozdarske inšpekcije s katero je tožniku prepovedala opravljanje gozdarskih
dejavnosti. Od izdaje odločbe gozdarske inšpekcije do sodbe na podlagi sproženega upravnega
spora so minila tri leta, kar je predolga doba za reševanje takih zadev in ne doprinese k
učinkovitosti.
Nadzor izvrševanja odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti ali odločb o prepovedi
opravljanja posameznih faz gozdne proizvodnje je izjemno težaven. Zaradi velikega števila že
pregledanih izvajalcev del za posamezno dejavnost in zaradi pomoči lastnikom gozda pri
iskanju ustrezno usposobljenih izvajalcev del v gozdovih je gozdarska inšpekcija vzpostavila
seznam pregledanih izvajalcev del v gozdovih. Sezam je javno dostopen in objavljen na oglasni
deski inšpektorata (http://www.ikglr.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/).
Gozdarska inšpekcija je edini pooblaščen organ, ki lahko oblikuje seznam izvajalcev, ki so
strokovno usposobljeni za delo v gozdu, saj pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, registriranim izvajalcem del nalaga, da pred pričetkom del
pristojni gozdarski inšpekciji predložijo dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in
dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za
delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Na seznamu so torej pregledani in
usposobljeni izvajalci z dodanim podatkom o delovni fazi gozdne proizvodnje, za katere so
usposobljeni. Dodan je seznam izvajalcev del, ki jim je bila z odločbo prepovedano opravljati
dejavnost in podatek, za katero fazo je bila prepoved izdana. Seznam ima skrbnika in je redno
ažuriran.
Pri pregledu subjektov, ki imajo v bazi AJPES-a registrirane tudi gozdarske dejavnosti, smo
ugotovil, da se znaten delež predvsem tistih, ki ima registrirano gozdarstvo kot dopolnilno
dejavnosti na kmetiji, z delom v gozdu ne ukvarja in so dejavnost registrirali zgolj zaradi prijave
na razpise, ker jim je to prinašalo dodatne točke ali ker so jim tako svetovali referenti na UE.
Nikoli niso imeli resnega namena, da bi delo v gozdu dejansko tudi opravljali. Po pozivu
gozdarske inšpekcije za dostavo dokumentacije, so gozdarske dejavnosti uradno izbrisali iz
evidenc.
Nadzor dopolnilne dejavnosti v mesecu decembru 2014 je potekal tudi v smislu izobraževanja
nosilcev dejavnosti glede sprememb, ki jih je prinesla nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih
na kmetiji (Uradni list RS, št. 58/14) in sicer glede prehodnih obdobji, vodenja predpisanih
evidenc, omejitev po količini ur oziroma dohodku ipd.
Sprememba Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 26/14) in Zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanju na črno (Uradni List RS št. 32/14) sta prinesli novosti in nova pooblastila
gozdarski inšpekciji za nadzor strojnih krožkov in nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Pri nadzoru se je pokazalo več problemov na katere posebej opozarjamo:
-
-
povezanih z Zakonom o varstvu in zdravju pri delu in sicer v zvezi s pravnim statusom
kmeta, ki opravlja neko drugo dejavnost izven kmetijstva, oziroma je zaposlen izven
kmetije in je na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovan, kmetuje pa v
svojem prostem času, poleg tega pa opravlja tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji ali
dela kot strojni krožkar. Po ZVZD taka oseba ni delodajalec, niti ni samozaposlena
oseba in posledično zanj določila tega zakona ne veljajo. Področja niso uredili niti ob
zadnji spremembi Zakona o kmetijstvu.
Pri nadzoru dopolnilne dejavnosti s SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje
lesa je pomembno ali gre za dejavnosti storitve ali dejavnosti predelava, kar iz odločb
UE ni razvidno.
Razmejitev med dopolnilno dejavnostjo in samostojnim podjetništvom v okviru istega
KMG, ko gre za podobne dejavnosti (npr. strojna zemeljska dela v okviru s.p., hkrati
49
-
pa registrirano delo s traktorjem ter drugo strojno opremo in vzdrževanje cest ter
pluženje snega v okviru d.d.).
Vse upravne enote kljub opozorilu Ministrstva odločb za opravljanje dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji še vedno ne pošiljajo v vednost inšpektoratu.
S sanacijo žledoloma so se v letu 2014 v naših gozdovih prvič v večjem številu pojavili tuji
izvajalci del. V Pravilniku o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v
gozdovih, je v 9. členu določeno, da prebivalci držav Evropske unije izpolnjujejo pogoje za
opravljanje dela v gozdovih, če jim je taka usposobljenost priznana v matični državi, kar
dokazujejo s strani sodnega tolmača prevedeno originalno listino, ki so jo za priznanje
usposobljenosti izdali v državi v kateri so jo pridobili.
Družbe iz držav EU morajo predložiti ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da družba in njeni
zaposleni izpolnjujejo pogoje strokovne usposobljenosti po zakonodaji države iz katere
prihajajo in pogoje, ki jih določa Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij
državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske
konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Ministrstvo pristojno za gozdarstvo gozdarski inšpekciji, kljub pozivom, ni posredovalo
popolnega seznam listin in institucij, ki v državah od koder prihajajo delavci in družbe,
priznavajo strokovno usposobljenost.
Noben delodajalec, pravna ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v državi članici EU,
EGP ali v Švicarski konfederaciji, pred začetkom del v Sloveniji ni samoiniciativno gozdarski
inšpekciji predložil potrdila, da podjetje izpolnjuje pogoje za delo v gozdu po predpisih njegove
domicilne države. Ta obveznost namreč nima kazenske sankcije. Celo več, tuji delodajalci iz
EU praviloma na Zavodu za zaposlovanje niso niti prijavili začetka izvajanja storitve.
Pri terenskih pregledih sečišč smo v letu 2014 obravnavali tri avstrijska, dve nemški podjetji in
dva italijanska samostojna podjetnika ter jih pozvali, da predložijo ustrezno dokumentacijo.
Tuja podjetja opravljajo delo v slovenskih gozdovih kot podizvajalci slovenskih podjetji ali
samostojno. Delavci zaposleni v avstrijskih podjetjih, ki trenutno pri nas prevladujejo, dokazil
o strokovni usposobljenosti ne potrebujejo, saj jih avstrijska zakonodaja od njih ne zahteva.
Njihovi zaposleni prihajajo iz različnih držav, predvsem iz vzhodne Evrope, pa tudi iz Slovenije.
V primeru tujih delavcev, ki niso iz EU, bi centrala Zavoda za zaposlovanje morala pred izdajo
delovnih dovoljenj preveriti, če posameznik izpolnjuje pogoje za delo v gozdovih (Pravilnik o
vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanje in delom tujcev ter o zaposlovanju tujcev, ki niso
vezani na trg dela). Gozdarska inšpekcija je matično ministrstvo že opozorila, da prihaja pri
izdajanju delovnih dovoljenj do napak. Potreben je medresorski dogovor, da se ta praksa
spremeni. Če bi zakonsko predviden sistem deloval, bi imele inšpekcije pri nadzoru tujcev
bistveno lažje delo in le ti ne bi predstavljali nelojalne konkurence domačim izvajalcem del.
Tujci, ki delajo za naše delodajalce v gozdu, so izenačeni z našimi delavci, zato si morajo pred
začetkom del pridobiti NPK.
Gozdarska inšpekcija lahko pregleduje vse listine, ki so povezane z delom v gozdu, tudi pri
tujih izvajalcih in drugih oblikah dela (študentsko delo, delo upokojencev, delo po podjemnih
pogodbah, kratkotrajno delo…). Ukrepa lahko samo, če ugotovi nepravilnosti pri strokovni
usposobljenosti zavezancev, ki izhajajo iz Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati izvajalci del v gozdovih. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih ali nepravilnostih iz
področja delovne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu zadevo
odstopi pristojnemu prekrškovnemu organu.
Zakonodaja na področju izvajanja del v gozdovih je prezapletena in preveč prepletena. Pogosto
je celo tisti, ki bi jo morali poznati, ne poznajo/mo dovolj. Potrebne so poenostavitve pri
organizacijskih oblikah registriranih subjektov; predlagamo, da imamo samo eno obliko
50
samostojnega dela z enako obdavčitvijo. V gozdarstvu bi bilo potrebno zaradi enakopravnosti
subjektov na trgu čim bolj poenotiti pogoje usposobljenosti za opravljanje del v gozdovih in jih
hkrati uskladiti s sosednjimi državami.
Nadzor sledljivosti lesa
Gozdarska inšpekcija je pozimi 2014 opravila 5 nadzorov izpolnjevanja določil Zakona o
gozdovih glede prevoznic. IRSKO je pozimi 2014 izvedel 4. javne dražbe na katerih je bilo
prodano 73,70 m3 gozdno lesnih sortimentov, ki so bili kršiteljem z odločbo o prekršku odvzeti
s strani gozdarske inšpekcije ali CURS zaradi prevoza gozdno lesnih proizvodov brez prevoznice
od oktobra 2013 do konca januarja 2014.
Z uveljavitvijo zadnje novele Zakona o gozdovih dne 8.3.2014 se lahko zaradi odprave posledic
žleda do 30.4.2015 sledljivost gozdnih lesnih sortimentov zagotavlja namesto s prevoznicami
z listino o uporabi in prometu z gozdno lesnimi sortimenti. Gozdarska inšpekcija je v zadnjem
četrtletju 2014 izvedla 66 pregledov izpolnjevanja listin o uporabi in prometu z gozdno lesnimi
sortimenti. Zaradi kršitev določbe o obveznosti vodenja omenjene listine, je gozdarska
inšpekcija kršiteljem izdala 3 opozorila po ZIN in 1 plačilni nalog. Žal se je tudi ob tem nadzoru
izkazalo, da so lastniki o tej obveznosti slabo obveščeni, na kar je gozdarska inšpekcija MKGP
že predhodno obvestila. MKGP je na pobudo gozdarske inšpekcije sklical sestanek s KGZS,
ZLGS in ZGS, ker so se vsi udeleženci zavezali, da bodo naredili vse za seznanitev lastnikov o
tej obveznosti, vendar svoje zaveze v letu 2014 niso izpolnili.
Nadzor prevoza in prodaje okrasnih dreves
Ob koncu vsakega leta gozdarska inšpekcija izvede tudi nadzor poseka, prevoza in prodaje
okrasnih dreves. Inšpektorji so v drugi polovici decembra nadzirali prodajo drevesc na
standardnih lokacijah, kjer okrasna drevesca že vrsto let prodajajo isti prodajalci, ki so s
predpisi na tem področju že dodobra seznanjeni. Nepravilnosti pri označitvi drevesc ni bilo. V
prodaji je čedalje več dreves s plantažne proizvodnje in iz uvoza. Konkurenco naravnim
drevescem predstavlja tudi prodaja umetnih okrasnih dreves.
S spremembo ZG, ki je stopila v veljavo 8.3.2014, je bil ponovno kot prekršek opredeljen
prevoz ali prodaja okrasnih dreves brez plomb.
 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu
Gozdarski inšpektorji opravljajo redni nadzor izvajanja določb zakona o gozdnem
reprodukcijskem materialu in pravilnikov, izdanih na njegovi podlagi. Pregledi drevesnic v letu
2014, so bili opravljeni hkrati ob nadzorih zdravstvenega varstva rastlin v posameznih
drevesnicah. V letu 2014 je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb, zato je bil nadzor v
posameznih drevesnicah prerazporejen med preostale gozdarske inšpektorje.
V Sloveniji so v register dobaviteljev, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem ali uvozom
gozdnega reprodukcijskega materiala vpisane naslednje drevesnice: Omorika d.o.o., GLG
Murska Sobota d.o.o., Drevesnica Štivan d.o.o., HPG Brežice d.o.o in Semesadike d.d., v
register dobaviteljev je vpisan tudi ZGS. Semesadike Mengeš d.d., ki upravlja drevesnici v Tišini
in v Markovcih, v letu 2014 ni vršila nobenih del nege in varstva sadik. Sadike listavcev so že
presegle višino, primerno za sadnjo v gozdu. Dobavitelj GRM Semesadike d.d. Mengeš nima z
Zavodom za gozdove Slovenije sklenjene pogodbe o dobavah GRM za uporabo pri obnovi
51
gozdov.
V letu 2014 je bilo opravljeno 13 pregledov, kar je sicer več kot v letu 2013, ko je bilo
opravljeno 8 pregledov, vendar pa se je število pregledov v zadnjih dveh letih zmanjšalo, saj
je bilo v letu 2012 17 pregledov, v letu 2011 21 pregledov, v letu 2010 pa 26 pregledov.
Zaradi suma prodaje GRM, ki ni bil vidno označen, da ni za namene v gozdarstvu, smo opravili
štiri nadzore. Vsi subjekti so odpravili pomanjkljivosti in na račun pripisali, da ni za uporabo v
gozdarstvu.
Z zmanjševanjem števila dobaviteljev GRM, je vedno bolj vprašljiva ustreznost določenih
provenienc sadik za sadnjo v različnih provenienčnih območjih.
Tabela 26: Nadzor izvajanja zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu :
Vsebina pregleda
7., 15. In 25. člen ZGRM (sadike)
- kakovost in zdravstveno stanje,
- dobaviteljev dokument,
- zapisnik vzgoje sadilnega materiala
Lokacija
ZGS ali drevesnica
Semesadike
Mengeš
drevesnica Tišina
Število
pregledov
2
Semesadike
Mengeš
drevesnica Markovci
Nadzor pridobivanja potaknjencev
klonov topole
GLG M. Sobota - drevesnica
Ižakovci in drevesnica Polana
Nadzor dobave sadilnega materiala trženje
Semesadike
Mengeš
drevesnica Markovci
-
Pregled izvedbe naloženih ukrepov
dobavitelja GRM – Semesadike
Mengeš – drevesnica Tišina
Nadzor dobave sadilnega materiala
Semesadike
Mengeš
drevesnica Tišina
-
7. in 15. člen ZGRM (sadike)
- označevanje in pakiranje,
- dobaviteljev dokument
Vrtnarstvo Breskvar d.o.o.,
1356 Dobrova,
Vrtko d.o.o. 1000 Ljubljana,
Bauhaus d.o.o. 1000 Ljubljana
2
GLG M. Sobota - drevesnica
Ižakovci
Drevesnica Štivan
Ugotovitve
Sadike so prerasle višine
za sadnjo v gozd;
Dokumentacija je vodena
skladno s predpisi
Sadike so prerasle višine
za sadnjo v gozd;
Dokumentacija je vodena
skladno s predpisi
1
(jesenski)
Nepravilnosti niso bile
ugotovljene
1
ugotovljene
1
ugotovljene
1
2
Ukrepi izvedeni
ugotovljene
Izrekli 3 opozorila ZIN –
odpravili nepravilnosti
3
 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin
Zdravstvene preglede drevesnic, ki proizvajajo sadike za uporabo v gozdovih, opravlja
Gozdarski inštitut Slovenije z dvema pooblaščenima preglednikoma. Ob teh pregledih je
praviloma prisoten tudi gozdarski inšpektor, ki v primeru nepravilnosti oziroma ob odkriti
prisotnosti škodljivih organizmov ali sumu nanje, odredi ukrepe za njihovo odpravo. V letu
2014 je bilo opravljenih 15 pregledov (leta 2013 - 11, leta 2012 - 14, leta 2011 pa 17
pregledov) v drevesnicah in varovalnih pasovih drevesnic. Pregledi so bili izvedeni v času od
julija do začetka decembra. Pri pregledih so bili odkriti naslednji škodljivi organizmi:
- Apiognomonia errabunda (rjavenje bukovih listov) na bukvi,
- Cristulariella depraedans (javorjeva bela pegavost) na gorskem javorju,
- Mycosphaerella microsora (cerkosporna lipova listna pegavost) na lipi,
52
-
Lophodermium sp. (osip borovih iglic) na okrasnem ruševju,
Phyllaphis fagi (bukova listna uš) na bukvi,
Schizoneura lanuginosa na Ulmus hollandica,
Erysiphe arcuata (gabrova pepelovka) na belem gabru,
Blumerieela jaapii (češnjeva listna pegavost) na češnji,
Erysiphe alphitoides (hrastova pepelovka) na hrastu,
Sawadaea tulasnei (javorjeva pepelovka) na ostrolistnem javorju in
Cryphonectria parasitica (kostanjev rak) na domačem kostanju.
Tabela 27: Nadzor izvajanja zakona o zdravstvenem varstvu rastlin:
Lokacija
Število in čas
Tema pregleda
(drevesnica)
pregledov
Semesadike
Mengeš drevesnica Tišina
2x:
21. julij 2014 in
29. sept. 2014
Semesadike
Mengeš drevesnica Markovci
2x:
21. julij 2014 in
8. oktober 2014
GLG M. Sobota drevesnica Ižakovci
in Polana
1x:
29. sept. 2014
Drevesnica Štivan
GLG M. Sobotadrevesnica Polana,
Ižakovci
Omorika d.o.o.drevesnica Muta
2x:
spomladi in
jeseni 2014
1x:
2. julij 2014
Kontrola prisotnosti
škodljivih org. po ZZVR v
drevesnici
Ugotovitve
drevesnici
Prepoved dajanja v promet vseh sadik
češnje iz drevesnice;
Odreditev kurjenja s kostanjevim
rakom okuženih sadik kostanja;
Vse z opozorilom po ZIN 33/2
Odreditev kurjenja s kostanjevim
rakom okuženih sadik kostanja z
opozorilom po ZIN 33/2
drevesnici
Prisotnost škodljivih organizmov ni bila
zaznana v obsegu, ki bi zahteval
ukrepanje
drevesnici
Ni okužb
drevesnici
Okužba po Erysiphe alphitoides
drevesnici
Okužba po:
Apiognomonia errabunda,
Cristulariella depraedans,
Mycosphaerella microsora,
Lophodermium sp.;
1x:
1. julij 2014
Napad po:
Phyllaphis fagi,
Schizoneura lanuginosa.
Omorika d.o.o.drevesnica Muta
1x:
23. september
2014
Lipov drevored v
Lendavi
2x:
Leto 2014
Lipov drevored pri
Termah Lendava v
Lendavi
Varovalni pas
matičnega nasada
Selo
2x:
Leto 2014
1x:
9. september
2014
drevesnici
škodljivca: rjava lipovka
škodljivca: rjava lipovka
hruševega ožiga ter
metličavosti jablan
Okužba po:
Erysiphe arcuata,
Cristulariella depraedans,
Blumerieela jaapii,
Erysiphe alphitoides,
Sawadaea tulasnei,
Mycosphaerella microsora.
Napad po:
Oxycarenus lavaterae;
svetovano uničenje škodljivca
Napad po:
Oxycarenus lavaterae
svetovano uničenje škodljivca
Ni okužb
53
Gozdarski inšpektorji so odredili ustrezne ukrepe za zatrtje vseh škodljivih organizmov. V
lipovih drevoredih v Lendavi, smo zaradi množične prisotnosti škodljivca (rjave lipovke)
svetovali uničenje škodljivca, kar je bilo tudi izvedeno.
V primeru, da so posamezni škodljivci razširjeni v mejah, ki presegajo Merila za ugotavljanje
zdravstvenega stanja posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala iz Pravilnika o
obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala
kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, številka 52/1986), gozdarska inšpekcija na
podlagi ZIN (člen 33/2) odredi, da drevesničarji na podlagi 8., 9. in 12. člena veljavnega že
navedenega pravilnika, ne smejo dati v promet sadike, za katere niso pridobili zdravstvenega
spričevala. Omenjeni pravilnik, ki ureja gospodarske škodljivce in je izdan na podlagi Zakona
o varstvu rastlin iz leta 1976 pa je še vedno v veljavi. Ker smo v novi državi že preko 20 let, bi
bilo potrebno ta predpis urediti, saj pravilnik velja, za izdajo odločbe pa ni podlage v zakonodaji
Republike Slovenije.
Pregledan je bil gozdni rob v varovalnem pasu okrog matičnega nasada sadnih drevesnih vrst
v Selu na Goričkem, zaradi potencialne prisotnosti hruševega ožiga ter metličavosti jablan.
Varovalni pasovi drevesnic, kjer ni bilo gostiteljskih rastlin škodljivih organizmov hruševega
ožiga oziroma šarke, niso bili pregledani. Zaradi posledic žleda tudi ni bilo mogoče pregledati
varovalnega pasu drevesnice Štivan, saj je bil gozd, ki obkroža drevesnico praktično
neprehoden.
 Uredba o varstvu samoniklih gliv
V letu 2014 na nobenem območju nismo zasledili izrazite gobarske sezone. Število prekrškarjev
je odvisno od gobarske sezone, saj se gobarji ob intenzivni rasti gob težko držijo količinske
omejitve, kljub temu da jo poznajo, kršitve ostalih določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv in
Uredbe o zavarovanih prostoživečih glivah pa so redke in jih je vsako leto manj. Tako je
gozdarska inšpekcija v preteklem letu zaradi kršitev določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv
izrekla le 8 opozoril in izdala 1 plačilni nalog.
Nadzor nabiranja gob je težaven, saj je potrebno kršitelja ujeti pri samem dejanju, običajno v
gozdu, daleč od poti. Predvidevamo, da odkrijemo le manjši del kršiteljev. Do kršitve predpisov
o nabiranju samoniklih gliv prihaja predvsem v času njihove intenzivne rasti, ki je sezonska ter
časovno in krajevno nepredvidljiva, število gozdarskih inšpektorjev je majhno, zato je težko
zagotavljati zadostno število inšpektorjev za ta nadzor. Dokler se ne bo spremenil odnos do
spoštovanja predpisov in zasebne lastnine, bi bilo potrebno povečati število inšpektorjev ali
drugih nadzornikov.
 Nadzor voženj v naravnem okolju
Nadzoru voženj v naravnem okolju je bilo namenjeno precej časa. Nadzor tega področja, ki ga
urejata tako uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in zakon o gozdovih, je po
izkušnjah učinkovit le takrat, kadar se izvaja ob pomoči policije in takrat, kadar je pričakovati
največ kršitev. To pa je izven rednega delovnega časa in ob koncih tedna. Problem nedovoljene
vožnje je tudi področje, ki javnost in s tem medije zelo zanima. Kršitelja je potrebno zalotiti ob
dejanju prekrška, kar predstavlja kar nekaj težav. Izkušnje učijo, da je zavest kršiteljev zelo
nizka in da včasih ne zadošča niti prisotnost policije, saj se kršitelji, opremljeni z zaščitnimi
čeladami in z neregistriranimi vozili nočejo ustaviti. Prekrškovni postopki, ki so bili uvedeni na
osnovi fotografije kršitelja, so bili v nekaterih primerih uspešni.
V prvi polovici julija 2014 je stopila v veljavo novela Zakona o ohranjanju narave, ki je poleg
54
drugih sprememb na novo uredila področje vožnje v naravnem okolju, tako da je z uveljavitvijo
spremembe zakona prenehala veljati Uredba o vožnji v naravnem okolju. Zakonska
sprememba je uvedla označitev motornih vozil in vzpostavitev njihove evidence do 31.12.2016,
poleg tega pa je omogočen tudi zaseg vozila zaradi večkratnih kršitev določb, ki urejajo vožnjo
v naravnem okolju. Žal je hkrati prišlo tudi do nesmisla, da so predpisane globe za kršitev
določb glede vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju izredno nizke in celo manjše kot
zagrožene globe za kršitev določb glede vožnje s kolesi v naravnem okolju.
V letu 2014 je gozdarska inšpekcija sodelovala s policijo v več akcijah nadzora vožnje v
naravnem okolju. Dobra stran »večjih« akcij s policijo je v medijski pokritosti in s tem
poudarjenim preventivnim značajem, manjših akcij pa večja učinkovitost in usmerjenost na
tista območja, kjer je teh kršitev največ.
Lani so prvič na celotnem območju države skupni nadzor voženj v naravnem okolju opravljali
gozdarski in okoljski inšpektorji, kar je bilo dobro že zaradi varnosti inšpektorjev, hitrega in
kakovostnega ukrepanja in prenosa znanja in izkušenj med inšpektorji.
Delo na tem področju se v skladu z odredbo glavne inšpektorice, opravlja tudi izven rednega
delovnega časa.
 Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
5.4.2014 je stopila v veljavo nova Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
Gozdarska inšpekcija nima glede izvajanja nove uredbe nobenih pristojnosti, tako da opravlja
nadzor po Zakonu o gozdovih, ki vsebuje določbe glede kurjenja v gozdu (33. in 34. člen) in
predpisuje globe za kršitelje. Leto 2014 je bilo leto z veliko padavinami tudi v poletnem
razdobju, suše ni bilo, tako da nismo ugotovili kršitev določb glede kurjenja v gozdu.
 Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških
Število izrečenih ukrepov v prekrškovnem postopku v letu 2014 se je znižalo iz lanskih 517 na
490 ukrepov, kar je zlasti posledica pretežno preventivnega dela pri začetku sanacije žledoloma
in prizadevanja gozdarske inšpekcije, da se z inšpekcijskimi odločbami odpravijo nepravilnosti
pri sanaciji. Od skupno 490 ukrepov je bilo izrečenih 135 opozoril, 95 plačilnih nalogov, 119
odločb z izrekom opomina ter 141 odločb z izrekom globe. V letu 2014 sta bila podana tudi 2
predloga ovadbe tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 340. členu Kazenskega
zakonika RS.
Skupaj je bilo v letu 2014 podanih 28 zahtev za sodno varstvo. Zoper plačilne naloge so kršitelji
vložili 4 zahteve za sodno varstvo, gozdarski inšpektorji pa so podali 13 predlogov za izterjavo
glob izrečenih s plačilnimi nalogi. Na izdane opomine so bile podane 3 zahteve za sodno
varstvo; predlogov za prisilno izterjavo stroškov postopka je bilo 12, na odločbe s katerimi je
bila izrečena globa, je bilo vloženih 21 zahtev za sodno varstvo, predlogov za izterjavo globe
oziroma stroškov postopka pa je bilo 43. Število predlaganih uklonilnih zaporov se že tretje
leto zapored znižuje in je v obravnavanem letu znašalo 20 predlogov, kar je najmanjše število
od leta 2005. V 12 primerih so inšpektorji predlagali umik predloga za določitev uklonilnega
zapora, ker so storilci obveznosti poravnali. Sodišča so na osnovi naših predlogov s sklepom
določila uklonilni zapor v 17 primerih, v 3 primerih pa so s sklepom dovolila, da storilec namesto
plačila globe opravlja delo v splošno korist. Kljub temu, da je bil institut uklonilnega zapora
učinkovito sredstvo, s katerim se je doseglo, da so storilci, ki so se plačilu skušali izogniti, globo
dejansko tudi plačali, je ustavno sodišče z odločba US-I-12/12, ki je bila objavljena v Uradnem
listu 19.12.2014, razveljavila določbe 19. člena glede izvrševanja uklonilnega zapora in celotni
55
202. b člen Zakona o prekrških.
Tabela 28: Število ukrepov v prekrškovnem postopku
Gozdarski inšpektorji so s sklepom zavrgli 2 zahtevi za sodno varstvo, zoper en sklep je storilec
podal zahtevo za sodno varstvo, v dveh primerih so sami odpravili plačilni nalog, tako da so
sodišča v letu 2014 prejela v odločanje 23 zahtev za sodno varstvo. Sodišča so glede lani in v
preteklih letih vloženih in nerešenih zahtev za sodno varstvo v 1 primerih zavrgla zahtevo za
sodno varstvo, v 9 primerih so sodišča potrdila odločitev prekrškovnega organa, v 6 primerih
so spremenila odločbo glede sankcije, v 2 primeru odpravilo odločbo oz. plačilni nalog in v 1
primeru odpravila odločbo prekrškovnega organa in sama odločila o prekršku.
V večina zadev v gozdarski inšpekciji je zaključena na prvi stopnji. V zadnjem letu je bilo zahtev
za sodno varstvo le na 7,9 % izdanih plačilnih nalogov oziroma odločb, povprečje od leta 2005
pa je nekoliko pod 10 %. Število zahtev za sodno varstvo in pregled odločitev sodišč, ki so
odločale v zahtevah za sodno varstvo pokaže, da je kakovost pripravljenih ukrepov gozdarske
inšpekcije na visoki strokovni ravni in da je le nekaj primerov, ko so sodišča odpravila odločbe
prekrškovnega organa.
Hitrost odločanja o zahtevah za sodno varstvo je zelo pomembna, ker daje pomembno
sporočilo kršiteljem, da je predpise potrebno spoštovati. Zato lahko govorimo, da imajo ukrepi
v prekrškovnem postopku tako specialno kot generalno prevencijo. Število primerov, ko imajo
sodišča zahteve za sodno varstvo v reševanju nesorazmerno dolgo (ponovno celo primer s
preko 500 dni od časa vložitve ZSV), se je v letu 2014 ponovno povečalo, tako da beležimo
kar 17 primerov zahtev za sodno varstvo, ki so jih sodišča prejela v odločanje pred več kot 100
dnevi.
Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H), z dne
13.03.2013, je bil 57. členu zakona dodan novi odstavek, ki določa nekoliko drugačen postopek
pri izdaji plačilnih nalogov, kadar gre za kršitve predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil.
Določeno je, da mora inšpektor v primeru, da kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju
prekrška, pritrditi na vozilo obvestilo o prekršku z vsemi potrebnimi znaki prekrška in pouki. V
primeru, da kršitelj plača polovico izrečene globe v 8 dneh od dneva izdaje prekrška, se
obvestilo o prekršku šteje za plačilni nalog, kršitelju pa ni potrebno plačati morebitnih stroškov
postopka, prav tako tak kršitelj ni vpisan v evidenco prekrškov. Gozdarski inšpektorji so v
preteklem letu izdali 19 obvestil o prekršku zaradi kršitev določil uredbe o prepovedi vožnje z
vozili v naravnem okolju in določil zakona o gozdovih, ki določajo prekrške s področja
56
ustavljanja in parkiranja vozil.
Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih z dne 7.3.2014 so
gozdarski inšpektorji dobili pooblastilo tudi za izrekanje glob v razponu.
57
Inšpekcijski nadzor na področju lovstva in ribištva je v letu 2014 opravljalo 14 inšpektorjev,
ki so organizirani v petih enotah inšpektorata. Poleg vodje lovske in ribiške inšpekcije, je na
področju lovstva opravljalo neposredni inšpekcijski nadzor 10 inšpektorjev, od tega pet
inšpektorjev tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, tirje inšpektorji so opravljala
inšpekcijski nadzor samo na področju lovstva. Na področju sladkovodnega ribištva so opravljali
nadzor 3 inšpektorji, od tega en inšpektor tudi na področju kmetijske inšpekcije in en inšpektor
na področju lovske inšpekcije. Na področju morskega ribištva so opravljali nadzor 3 ribiški
inšpektorji. Tudi v letu 2014 se je povečalo območje dela inšpektorjem, predvsem tistim, ki
opravljajo delo samo na področju lovske inšpekcije, katerim so se naloge v letu 2014 bistveno
povečale, ostajajo nekatera območja v Sloveniji, ki nimajo stalnega inšpekcijskega nadzora
na področju lovstva in ribištva. Na območju Primorske opravlja občasen inšpekcijski nadzor na
področju lovstva, vodja lovske in ribiške inšpekcije in po potrebi tudi kdo od lovskih
inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na ostalih področjih. Na področju Prekmurja pa opravlja
občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva in ribištva inšpektor iz Dravograda. Na obeh
področjih se praktično opravlja inšpekcijski nadzor samo na podlagi prijetih prijav, saj rednega
nadzor z obstoječo kadrovsko zasedbo ni mogoče vzpostaviti, tako stanje je že več kot pet let,
kar se odraža tudi na delu upravljavcev lovišč in ribiških okolišev. Na področju sladkovodnega
ribištva lahko govorimo le o delnem nadzoru tega področja, saj nadzor sladkovodnega ribištva
opravljajo le trije inšpektorji, od tega le ena inšpektorica, s sedežem v Ljubljani, opravlja
nadzor izključno na področju sladkovodnega ribištva in nadzor na področju morskega ribištva,
v delu nadzora prodaje rib in ribiških proizvodov.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljajo nadzor trije inšpektorji, en inšpektor opravlja
pretežno nadzor na morju, druga dva pa večji del opravlja nadzor prodaje rib in ribiških
proizvodov. Pri nadzoru prodaje rib in ribiških proizvodov sodelujejo tudi vsi inšpektorji, ki
nadzirajo sladkovodno ribištvo.
Število inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na področju lovske inšpekcije daje navzven videz
dobre kadrovske zasedenosti in dovolj velikega števila inšpektorjev, ki delujejo na tem
področju. Na Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje je največ inšpektorjev, ki imajo
pooblastila za delo na dveh različnih področjih ravno na področju lovske inšpekcije. Taka
razdelitev dela izvira še iz obdobja, ko je področje lovstva urejal zakon iz leta 1976, na podlagi
katerega so bile pristojnosti in delovne obveze lovskih inšpektorjev precej omejene. Z novo
zakonodajo iz leta 2004 so se zahteve in obveznosti do upravljavcev lovišč in do dela lovskih
inšpektorjev zelo povečale. Zlasti veliko povečanje teh zahtev pa je bilo v letu 2009, saj so bile
upravljavcem lovišč v tem letu podeljene koncesijske pravice za upravljanje z lovišči s
podpisom koncesijskih pogodb. Prav tako se stalno povečuje obseg dela tudi gozdarskim
inšpektorjem. Kadrovska zasedenost na področju dela lovske inšpekcije je izredno slaba,
pomanjkanje lovskih inšpektorjev in posledično manjši nadzor se že odraža med upravljavci
lovišč. Kljub prizadevanju inšpektorjev, ki vršijo nadzor na področju lovstva, da bi zagotovili
celovit inšpekcijski nadzor vseh upravljavcev lovišč, ugotavljamo, da to praktično ni izvedljivo
zaradi kadrovskih omejitev na področju lovske inšpekcije. Dodatno slabša razmere na področju
nadzora lovstva tudi obstoječa kadrovska zasedba, ki se bliža povprečni starosti skoraj 60 let.
Glede na starostno strukturo lovskih inšpektorjev in dejstvu, da je območje dela kjer opravljajo
inšpekcijski nadzor vedno večje, kar predstavlja povečan obseg prevozov do mesta nadzora je
težko pričakovati vsako leto večjo učinkovitost lovskih inšpektorjev.
Pri posameznih
upravljavcih lovišč je inšpekcijski nadzor opravljen samo delno oz. samo na ozkem delu nalog,
ki jih morajo upravljavci opravljati, npr.: vodenje evidenc. Omejena kadrovska sestava na
področju lovske inšpekcije predstavlja dejansko oviro za opravljanje celovitega nadzora na
področju lovstva in se delno že odraža na poslabšanju stanja na terenu in posledično
površnega izvajanja zakonodaje s strani upravljavcev lovišč. Stalen nadzor in stalno
58
spremljanje upravljavcev lovišč pri izvajanju njihovih obveznosti zagotavlja urejenost na
področju lovstva. Okrnjena kadrovska zasedba na področju lovske in tudi ribiške inšpekcije je
že predolgo in je kadrovsko pomanjkanje preveliko, da bi jo lahko reševali z prilagojeno
organizacijo dela.
Inšpektorji za sladkovodno ribištvo, ne opravljajo nadzora samo pri upravljavcih ribiških
okolišev, opravljajo tudi nadzor na področju prodaje rib in ribiških proizvodov na celotnem
področju Republike Slovenije, prav na tem področju pa obstoječe število ribiških inšpektorjev
ne omogoča zadostnega nadzora. Število prodajaln bodisi v večjih trgovskih centrih ali
samostojnih ribarnic je preveliko, da bi celotno delo opravili štirje inšpektorji, če v tem sklopu
omenim še inšpektorja, ki opravlja nadzor na področju morskega ribištva. Nemogoče pa je
pričakovati, da bi trije inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo prisostvovali pri vseh
primerih poginov rib, ki se zgodijo v državi. Relativno veliko je tudi število ribogojnic, ki vršijo
prodajo rib lastne vzreje.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljajo delo trije ribiški inšpektorji, delo je
razdeljeno, en inšpektor opravlja nadzor na morju, druga dva inšpektorja pa poudarek nadzoru
prve prodaje, prodaje in transportu rib in ribiških proizvodov. V letu 2014 se je povečal obseg
dela zaradi sprejetja plana nadzora na področju Severnega Jadrana, ki ga je potrdila Evropska
komisija. Na podlagi omenjenega plana opravljamo skupni nadzor izlova sardel in sardona na
področju Severnega Jadrana skupaj z predstavniki Hrvaške in Italije. V letu 2014 je ta skupen
nadzor dejansko pomenil pet delovnih dni ki jih je ribiški inšpektor opravil na Hrvaškem in
deset delovnih dni, ko smo opravljali skupen nadzor izlova s predstavniki ribiške inšpekcije iz
Italije in Hrvaške v Sloveniji. Prav tako se je v letu 2014 izvajal nadzor ulova s kontrolnim
tehtanjem ulova na podlagi potrjenega načrta s strani evropske komisije. Stalno povečevanje
obsega dela je privedlo do tega da se določena področja nadzora opušča oz. se na določenih
področjih izvaja nadzor na podlagi preventivnih akcij. Seveda ne moremo zagotoviti stalne, 24
urne prisotnosti inšpektorja na morju. Inšpekcijski nadzor na morju ni omejen samo na
dopoldanski čas, temveč se opravlja ob različnih urah in tudi ponoči, občasno tudi v sobotah
in nedeljah. Tak način dela zahteva še posebno angažiranje ribiških inšpektorjev, vendar le na
tak način lahko zagotovimo učinkovit inšpekcijski nadzor na morju. Nekoliko slabši je nadzor
ribiške inšpekcije na ostalem področju Slovenije, če govorimo o nadzoru prodaje rib in ribiških
proizvodov, ki jih nadzirajo ribiški inšpektorji na podlagi zakonodaje s področja ribištva, kar je
ob trenutni kadrovski zasedbi razumljivo.
Obseg dela na področju nadzora lovstva in ribištva se stalno povečuje, temu obsegu dela pa
ne more slediti kadrovska zasedba delovnih mest in število inšpektorjev, ki delujejo na tem
področju. Večina inšpektorjev, ki opravljajo inšpekcijski nadzor na področju lovstva opravlja
tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, kjer se naloge inšpektorjev in obseg dela na
področju gozdarstva tudi stalno povečuje. Na podlagi naštetih dejstev lahko zaključimo, da se
bo odsotnost inšpektorjev na tem področju dela odražala tudi na urejenosti tega področja.
Še posebej je potrebno opozoriti na premajhen obseg nadzora na področju transporta in
prodaje rib in ribjih proizvodov. Manjši obseg nadzora bo tudi na področju rednih inšpekcijskih
nadzorov upravljavcev ribiških okolišev in upravljavcev lovišč. Na določenih območjih kjer je
izrazit kadrovski primanjkljaj (Primorska, Prekmurje kot najbolj izpostavljena območja) uspejo
ribiški in lovski inšpektorji opraviti inšpekcijske postopke samo na podlagi prijav inšpekciji,
samostojni pregledi pa so se znižali na minimum. Povečuje se obseg dela na podlagi prijav in
zmanjšuje se redni nadzor pri upravljavcih, kar dolgoročno ne pripomore k urejenosti področja.
Zaradi značilnosti dela lovske in ribiške inšpekcije je obseg dela izven običajnega delovnega
časa zelo visok, inšpektorji ga opravijo zgolj z prerazporeditvijo delovnih ur, brez dodatnih
plačil (noč, sobota, nedelja). Opozorila o neustrezni kadrovski zasedbi in posledično o
neustreznem nadzoru se vrstijo že nekaj let in se pravzaprav vsako leto ponavljajo, dejansko
stanje pa ostaja nespremenjeno, povečuje se zgolj povprečna starost inšpektorjev.
59
skupaj
2500
2000
1500
1000
500
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Slika 14: Pregled izdanih aktov lovske in ribiške inšpekcije po ZUP in ZIN po letih.
Lovska in ribiška inšpekcija je v letu 2014, v skladu z Zakonom o prekrških izrekla 259 ukrepov
brez opozoril. Vloženih je bilo 16 zahtevkov za sodno varstvo, kar predstavlja 6 % od izrečenih
ukrepov. Zaradi neplačila glob je bilo podanih 16 predlogov za uklonilni zapor, kar predstavlja
nekaj več kot 6 % izrečenih ukrepov v skladu z zakonom o prekrških. Vloženih je bilo tudi 64
predlogov za izterjavo zaradi neplačila izrečenih obveznosti, kar predstavlja nekaj več kot 25
% od izrečenih ukrepov brez opozoril. Od 259 izrečenih ukrepov brez opozoril na podlagi
Zakona o prekrških se jih 96 ni končalo z osnovnim izrečenim ukrepom inšpektorja, kar
predstavlja 37% izrečenih ukrepov brez opozoril.
Zahtevki za sodno varstvo, podani predlogi za uklonilni zapor in število predlogov za izterjavo
se je v primerjavi z prejšnjim leto bistveno povečalo. Nadaljevanje vodenje prekrškovnega
postopka v kar 44% primerov, predstavlja veliko dodatno obremenitev za inšpektorje in
povečuje delež administrativnega dela inšpektorjev.
 Lovska inšpekcija
V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem
nadzoru je bilo opravljenih 839 inšpekcijskih pregledov.
60
inšpekcijski pregledi
kontrola vodenja evidenc
12%
25%
9%
organiziranje in delo lovsko
čuvajske službe
lov nelovnih živali
10%
3%
5%
izredni poseg
7%
15%
načrtovani ukrepi
14%
posredovanje materialnih dokazov
krmljenje v nasprotju z načrti
Slika 15: Struktura izvedenih inšpekcijskih pregledov v l. 2014.
Poudarek dela inšpektorjev se je nanašal na kontrolo izvajanja načrtovanih ukrepov, ki so
opredeljeni v letnih lovskih načrtih in sicer na posredovanje materialnih dokazov komisijam za
ocenitev odvzema divjadi, ustrezno vodenje evidenc in izvajanje načrtovanih ukrepov. Lovska
inšpekcija je v letu 2014 opravljala tudi nadzor lovskih družin v skladu z določili Koncesijske
pogodbe, kjer je nadzirala vodenje prihodkov na področju finančnega poslovanja na podlagi
12. Člena koncesijske pogodbe. Pregled je bil opravljen v 64 lovskih družinah, lovska
inšpekcija je zaradi nepravilnega vodenja podatkov izrekla 43 inšpekcijskih ukrepov za
odpravo nepravilnosti. O vseh ugotovitvah in izrečenih ukrepih bo s posebnim poročilom
seznanjeno tudi resorno ministrstvo. Nadzor je bil opravljen na podlagi predhodnega dogovora
z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pripravilo seznam upravljavcev
lovišč pri katerih bi bilo potrebno opraviti nadzor. Omenjeni način dela pri nadzoru izvajanja
koncesijskih pogodb bi bilo potrebno nadaljevati tudi v naslednjih letih.
V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih 92 opozoril in 107 ukrepov, kjer je bila
izrečena globa ali opomin.
Na področju prekrškov je največji obseg izrečenih ukrepov zaradi opustitve izvajanja
načrtovanih ukrepov, ki so opredeljeni v letnih lovskih načrtih kot podlaga za upravljanje z
divjadjo, enak delež prekrškovnih ukrepov je tudi zaradi lova izven lovne dobe ali lova živali, ki
niso divjad, ta delež se je v zadnjem letu precej povečal. Kot vsako leto je tudi v letu 2014
visok delež med prekrškovnimi zadevami odpadel na izrečena opozorila.
61
prekrškovni postopki
opozorila
15%
lov izven lovne dobe
2%
spuščanje psa brez nadzora
46%
15%
krmljenje v nasprotju z načrti
4%
4%
14%
opustitev izvajanja načrtovanih
ukrepov
lovska izkaznica
ostalo
Slika 16: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov v l. 2014.
Tako kot vsako leto je tudi v letu 2014 lovska inšpekcija sodelovala pri nadzoru dela Komisij
za ocenitev odvzema divjadi v loviščih in nadzoru upravljavcev lovišč ali posredujejo komisije
materialne dokaze o odvzemu za preteklo leto v lovišču katerega upravljajo. Lovski inšpektorji
ugotavljamo, da je delo komisij za ocenitev odvzema dobro saj delo poteka tekoče, utečeno in
na strokovno visoki ravni. Tudi upravljavci lovišč, razen posameznih izjem, dobro pripravijo
materialne dokaze in spremljajoče evidence za nemoteno delo komisij.
Zmanjšal se je delež ukrepov zaradi spuščanja psov v prosto naravo, kar je posledica dela
lovskih čuvajev predvsem pa ozaveščanju ljudi in tudi posledica dosedanjih ukrepov lovske
inšpekcije na tem področju.
Problematika prisotnosti divjadi v urbanem okolju se iz leta v leto povečuje, ta problematika je
bila preča tudi v letu 2014, divjad se pojavlja tudi v večjih mestih. Ustrezne službe, ki bi bila na
voljo v takih primerih pa ni, zato se to problematiko rešuje bolj na podlagi angažiranosti
posameznikov članov lovskih družin in tudi lovske inšpekcije, ki dejansko na terenu ostane
sama. Lovska inšpekcija nimajo opreme in ustreznega kadra, da bi reševala to problematiko.
Prav tako ni ustreznih dogovorov in načrtov kako ravnati v takih primerih, kdo bi moral biti
obveščen in kdo bi moral sodelovati. Pohvaliti je potrebno sodelovanje upravljavcev lovišč, ki
so pripravljeni sodelovati ne glede na nedorečenost ukrepov na tem področju in včasih zelo
težke razmere, saj tudi upravljavci lovišč nimajo ustrezne opreme. Običajno so take
intervencije tudi medijsko izpostavljene in če vemo, da predstavljajo strošek upravljavca, je še
toliko bolj pohvalno, da so upravljavci lovišč pripravljeni sodelovati. Vedno več primerov je tudi
pojavljanje divjadi na avtocestah, kjer pa tudi ni urejen protokol delovanja ustreznih služb.
Problematika lovsko čuvajske službe je še vedno eno od področji, katere lovska inšpekcija še
posebej nadzira. V letu 2014 je bilo na predlog lovske inšpekcije na Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano razrešeno opravljanja lovsko čuvajske službe 9 lovskih čuvajev. Tudi
v bodoče bo lovska inšpekcija zahtevala odgovorno delo lovskih čuvajev, njihov reden nadzor
in v skladu s tem tudi ustrezno beleženje dogodkov v lovskih družinah. V kolikor bo prihajalo
do ugotovitev, da posamezni lovski čuvaji svoje službe ne opravljajo bomo tudi v bodoče iz
utemeljenih razlogov predlagali prekinitev pooblastil. Pri pregledih lovsko čuvajske služb, se
še vedno ( tudi v letu 2014) ugotavlja, da lovski čuvaji ne poznajo predpisov, opravljajo več
nalog hkrati ( so še poklicni revirni lovci, gospodarji, starešine itd,) temu primerno je tudi
njihovo ravnanje, oziroma pasivnost, ustreznih predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov
62
s strani lovskih čuvajev v letu 2014 skoraj ni bilo. Še vedno pa predstavlja problem vodenje
dnevnikov lovskih čuvajev, ker kljub temu, da je Lovska zveza zagotovila ustrezne dnevnike
lovskih čuvajev, ker vsebina ni zakonsko opredeljena na kar se sklicujejo lovski čuvaji,
predvsem tisti, ki ne opravljajo lovsko čuvajske službe korektno. Na področju lovsko čuvajske
službe bodo morali lovski čuvaji prevzeti odgovornost, ki jim jo nalaga zakon, sedaj se vse
prevečkrat zanašajo na to, da bo njihovo delo opravil kdo drug, predvsem lovska inšpekcija.
Problematika škod na kmetijskih zemljiščih je bila v letu 2014 bistveno manjša kot v predhodnih
letih, kar je verjetno posledica vseh ukrepov, ki jih je dopustilo resorno ministrstvo, predvsem
pri izvajanju lova na divje prašiče.
Glede na problematiko žledu, ki se je pojavil v začetku leta 2014, neposrednega vpliva na
divjad nismo zaznali. Se bo pa ta problem izražal na izvajanju načrtovanih ukrepov, predvsem
pri odstrelu saj so še vedno posamezna področja kjer je izvajanje lova praktično nemogoče.
Lovski inšpektorji so tudi v letu 2014 sodelovali pri izobraževanju predvsem lovskih čuvajev in
tudi drugih članov lovskih družin, ki opravljajo različna dela v lovskih družinah.
 Ribiška inšpekcija - sladkovodno ribištvo
nadzoru je inšpekcija opravila 86 pregledov.
11%
9%
izvrševanje letnega programa
poseganje in vznemirjanje na
drstiščih
80%
ostalo
Slika 17: Struktura izvedenih inšpekcijskih pregledov na področju sladkovodnega ribištva.
Poudarek dela ribiških inšpektorjev sloni na nadzoru izvrševanja letnega programa dela
posamezne ribiške družine.
V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih: 3 opozorila in 62 ukrepov opomin in globa.
63
11%
4%
opozorila
11%
lov brez dovolilnice
74%
poseganje in vznemirjanje na
drstiščih
ostalo
Slika 18: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov na področju sladkovodnega ribištva.
Ribiški inšpektorji so v letu 2014 opravili inšpekcijski nadzor v 56 ribiških družinah, kar je 87%
ribiških družin. Pri vse izvajalcih ribiškega upravljanja, pri katerih je bil opravljen pregled je bil
predmet nadzora izvajanje letnega programa za leto 2013. Pregled se je opravljal s pomočjo
aplikacije RIBKAT, ki jo vodijo na Zavodu za ribištvo. Pri upravljavcih kjer je prihajalo do večjih
odstopanj je bil opravljen temeljitejši inšpekcijski pregled. Najpogosteje se je izkazalo, da so
vpisi v letno poročilo napačni in smo ob pregledu s pomočjo zapisnikov o vlaganjih in odlovih
ugotovili dejansko stanje. Velik del teh napak je nastal zaradi nefunkcionalnosti programa za
vnos podatkov in velike množice podatkov, ki jih je potrebno vnašati.
Še vedno prihaja do tega, da nekaj ribogojnic prodaja ribe za poribljavanje kljub temu, da niso
imele dovoljenja za poribljavanje. Na poziv so tiste, ki so imele zbrano dokumentacijo, to
uredile. Nekaj pa jih še čaka na potrebne dokumente – predvsem pridobitev vodnega
dovoljenja lahko traja več let.
Pri pregledih čuvajske službe se je izkazalo, da izvajalci ribiškega upravljanja ne sporočajo
pristojnemu ministrstvu, kateri ribiški čuvaji so prenehali opravljati to službo, da jim ministrstvo
ukine imenovanje. Razrešeni ribiški čuvaji v veliki večini vrnejo značko in izkaznico ribiškega
čuvaja ali jo prekličejo v Uradnem listu. Zavod za ribištvo na svoji spletni strani še ni uvedel
aplikacije, na kateri bi lahko preklicali izgubljene značke in izkaznice, ker preklic v Uradnem
listu ni predpisan z zakonom. Preklic na spletni strani je predlagalo ministrstvo, o tem smo se
že pogovarjali, vendar Zavod menda nima sredstev za izvedbo.
Letos zaradi ugodnih hidroloških razmer ni bilo prejetih obvestil o poginu rib. Bilo pa je več
obvestil o posegih v vode, ki so bili, kot običajno v okviru plana vzdrževalnih in sanacijskih del
in zato izvajalci – običajno koncesionarji – niso bili dolžni pridobiti gradbenih dovoljenj in
posledično ne soglasja Zavoda za ribištvo Slovenije. Posege so izvajali v času, ki je
neprimeren za ribe, vendar so izvajalci ribiškega upravljanja z izvajalci posegov dosegli
dogovor glede načina izvedbe, da je bila škoda na ribjem življu čim manjša. En poseg je bil
izveden celo s soglasjem Zavoda za varstvo narave nad drstiščem v času drsti rib.
Pri obravnavi prekrškov po ZSRib več kršiteljev kot v preteklih letih plača polovico globe, ostali
je ne plačajo in je potrebna izterjava, ki pa ni izvedena, saj je večina kršiteljev socialnih
podpirancev in izterjava ni možna.
64
Sodelovanje z ribiško čuvajsko službo je še naprej zgledno, nekaj zapletov je predvsem v
ribiških družinah, ki niso nadomeščale ribiških čuvajev, ki so prenehali opravljati ribiško
čuvajsko službo.
 Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo
nadzoru je bilo opravljenih 777 pregledov.
kontrolni pregled
2%
7%
spremljanje ulova in prodaje
9%
izvaja ribolov z opremo ki ni
predpisana
5%
17%
60%
ponujanje v prodajo v nasprotju z
doličili uredbe 104/2000
ne zagotovi sledljivosti
ostalo
Slika 19: Struktura opravljenih inšpekcijskih pregledov na področju morskega ribištva.
V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izpeljanih 226 postopkov.
65
9%
5%
opozorila
ni zagotovljena sledljivost
20%
rekreacijski ribolov
60%
6%
prodaja in spremljanje ulova
ostalo
Slika 20: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov na področju morskega ribištva.
V letu 2014 so se po planu opravljali pregledi v ribarnicah (vsaj 1x/leto), restavracijah na obali
(1x/leto) v restavracijah v notranjosti teh pregledov nismo opravljali, grosistih (1x/leto) ter
iztovora/prve prodaje neposredno s plovil v pristaniščih Koper, Izola, Piran (naključno).
Nadaljevalo se je že v letu 2013 pričeto vzorčno tehtanje ribiških proizvodov ob iztovoru
skladno z odobrenim načrtom vzorčenja, ki ga je Slovenija skladno z 60. in 61. čl. Uredbe (ES)
1224/09 predložila Komisiji, leta pa odobrila (2x/mesec, od konca maja pa do konca
septembra 3x/mesec). V sodelovanju s CURS-om (zdajšni FURS) je ribiška inšpekcija opravila
tudi preglede potujočih ribarnic iz Hrvaške. Pregled se je opravljal na postojnskem in ilirsko
bistriškem območju. Večina pregledi se je opravila na mejnem prehodu Jelšane.
V letu 2014 so se skladno s Sklepom št. 2014/05 izvršnega direktorja Evropske agencije za
nadzor ribištva z dne 2.5.2014 pričeli izvajati skupni tedenski nazdori s Hrvati in Italijani in
sicer na Hrvaškem in Sloveniji, v marcu 2015 sledi še Italija. Slovenski ribiški inšpektor je
sodeloval pri skupnem nadzoru izlova sardel in sardonov na Hrvaškem, ter nadzoru trga z
ribami in ribiškimi proizvodi. V Sloveniji sta bila v dveh različnih terminih inšpektorja iz Hrvaške
in Italije, ki sta sodelovala pri nadzoru izlova sardel in sardonov v Sloveniji in nadzoru urejenosti
trga z ribami in ribiškimi proizvodi.
Na morju so se izvajali pregledi gospodarskih ribičev in športnih. Pregled gospodarskih ribičev
se je vršil po prednostni listi količine iztovorjene ribe in zabeleženih ribolovnih dni, medtem ko
so se športni ribiči kontrolirali naključno
Ocena stanja pri spoštovanju posameznih predpisov
Zavest, da obstaja tudi ribiška inšpekcija in ribiška zakonodaja glede označevanja, sledljivosti,
prve prodaje ter specifike pri trgovskih dokumentih se je med nosilci dejavnosti in samimi
ribiči že dodobra udomačila. Sedaj redkokdaj naletimo na nosilca dejavnosti (to so v glavnem
novi nosilci), ki se čudi našim zahtevam in obstoju. Stanje na terenu je več ali manj stabilno.
Dokaj visok standard sprejemanja predpisov na tem področju je dosežen tudi na področju
ambulantne prodaje – premičnih ribarnic.
66
Označevanje in sledljivosti ribiških proizvodov pri grosistih in v maloprodaji z občasnimi
izjemami je skladna z veljavno zakonodajo. Konec letošnjega leta je začela veljati nova Uredba
(EU) št. 1379/2013, ki predpisuje dodatne označbe ribiških proizvodov v maloprodaji in pri
obratih javne prehrane, kar posledično pomeni, da bo potrebno v letu 2015 nameniti več časa
in energije temu področju. Označevanje predpakiranih ribiških proizvodov v maloprodaji se v
letu 2014 zaradi pomanjkanja kadra in časa ni preverjalo.
Sledljivost ribiških proizvodov v obalnih restavracijah je zadovoljiva kljub temu, da 100%
sledljivosti ribiških proizvodov v gostinstvu ni mogoče zagotoviti, zaradi slovenske posebnosti
t.j. zamrzovanja svežih ribiških proizvodov. Pri gostincih je potrebno biti konstantno prisoten
oz. vedeti morajo, da lahko pričakujejo redne kontrole. V praksi se pregled opravi 1x leto,
razen v primeru kršitev, ko se pregled ponovi. Vprašanje sledljivosti in morebitnih
neregistriranih prvih kupcev v restavracijah v notranjosti ostaja odprto.
V letu 2013 sprejeta Uredba o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov je med drugim
predpisala spremenjene trgovske dokumenti o prvi prodaji ter uvedla obveznost uporabe
umerjenih tehtnic. Na obeh področjih se je dosegla visoka skladnost z veljavno zakonodajo
(predvsem pri ribičih, ki jim je ribištvo primarni vir dohodka in ni ribištvo le dodatni vir prihodka.
Še vedno pa posamezni ribiči nimajo umerjenih tehtnic. V praksi so to manjša plovila, po
količini ulova pa v manjšini, ki odhajajo in prihajajo z ribolova nenapovedano, so brez VMS-ja
in jih je praktično nemogoče prostorsko in časovno imeti pod kontrolo. Nekateri ribiči so se
dogovorili, da jih več skupaj uporablja 1 umerjeno tehtnico.
Glede na dejstvo, da se je s pomočjo EU sredstev obnovilo ribiške pomole - (Koper, Izola,
Piran), bi lahko v okviru prenove, namestili tudi umerjeno namensko tehtnico za potrebe
ribičev.
Ključni problemi v smislu nadzora
Zakonodaja:
Nedorečenost nacionalne zakonodaje oz. neusklajenost z predpisi Evropske unije je problem,
ki ovira učinkovito delo ribiške inšpekcije. Kar nekaj je prepovedi v evropski zakonodaji, ki jih
pri nadzoru ne moremo uveljavljati, ker niso prenesene v Slovenski pravni red. Zakonodaja na
področju skupne ribiške politike se spreminja vsako leto, temu pa ne sledi nacionalna
zakonodaja. Glede dopolnitve oz. spremembe zakonodaje so predlogi podani v naslednjem
poglavju.
Vzorčno tehtanje ulova:
V letu 2014 se je nadaljevalo v letu 2013 začeto vzorčno tehtanje ulova, ki vzame veliko časa
in energije, da ne omenjam prekomerno kontrolo pri enih in istih ribičih, na kar je bilo
opozorjeno tudi resorno ministrstvo že v letu 2013. Na podlagi navedenega dopisa je MKO
izdelalo nov plan vzorčenja, ki pa (še) ni bil potrjen s strani Komisije, zato tudi v letu 2015 ne
pričakujemo sprememb. Vzorčno tehtanje se opravlja in se bo opravljalo tudi v bodoče na
podlagi do sedaj sprejetega načrta Komisije. To pa v praksi pomeni manjši obseg dela na
ostalih področjih dela ribiške inšpekcije.
Spremljanje in nadzor malih pelagičnih vrst:
Na podlagi priporočila General fisheries commission for the Mediterranean GFCM/37/2013
sprejetega na sestanku 13-17.5.2013 v Splitu je bil 02.05.2014 sprejet s Sklepom št. 2014/05
izvršnega direktorja Evropske agencije za nadzor ribištva o oblikovanju načrta skupne uporabe
67
za uskladitev izvajanja Izvedbenega sklepa Komisije 2014/156/EU z dne 19.03.2014 o
oblikovanju posebnega programa nadzora in inšp. pregledov za ribolov, ki izkorišča staleže
modroplavutega tuna v Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju, mečarice v
Sredozemskem morju, in za ribolov, ki izkorišča stalež sardele in sardona v severnem
Jadranskem morju. Na podlagi navedenega sklepa so se v letu 2014 pričeli izvajati skupni
tedenski nadzori s Hrvati in Italijani in sicer na Hrvaškem in Sloveniji, v marcu 2015 sledi še
Italija. Navedeni obvezni skupni nadzori pod okriljem in organizacijo Evropske agencije za
nadzor ribištva vzamejo precej časa za samo organizacijo in samo izvedbo. Pri navedenih
aktivnostih lahko sodelujeta le 2 ribiška inšpektorja, ki imata status evropskega inšpektorja.
Zaradi omejenih človeških virov (le 2 inšp. na obali) ne moremo zagotoviti kadrov za delo na
ostalih področjih, npr.: sestanki „stearing group” t.j. skupine kjer padejo končne politične
odločitve, ki jih predlaga tehnična skupina.
Poleg tega ponovno pridemo do pomanjkljive slovenske zakonodaje, saj priporočila in
pričakovanja General fisheries commission for the Mediterranean (GFCM) še vedno niso
implementirana v našo zakonodajo, kljub temu pa je ministrstvo v začetku decembra 2014
Komisiji poslalo načrt nadzora za male pelagične vrste.
Število objektov pod nadzorom:
Če zberemo vse objekte v maloprodaji, grosiste, restavracije, kontrole plovil na morju,
izvajanje prostočasnega ribolova, kontrole plovil v pristanišču, vzorčno tehtanje in v letu 2014
začete skupne kontrole z Hrvati in Italijani pridemo do obsega del, ki je v praksi z omenjeno
kadrovsko zasedbo težko ustrezno obvladljiv, zato se nadzor na posameznih področjih dela
inšpekcije zmanjšuje oz. ni zadosten.


Odzivni čas od datuma prejema prijave do obravnave in obvestitve prijavitelja.
Razmerje med inšpekcijskimi postopki po uradni dolžnosti in na prijavo.
Prijav na področju ribištva (iztovor, prodaja, gospodarski ribolov) je relativno malo, zato 90%
dela poteka po zastavljenem planu dela. V letu 2014 je bila podana le 1 prijava in sicer prijava
glede Hrvaških potujočih ribarnic. V zvezi z navedeno prijavo je bilo v letu 2014 opravljenih
več inšp. pregledov in sicer kar na mejnem prehodu Jelšane v sodelovanju z bivšim CURS-om
ter en pregled z bivšim DURS-om. Na morju gre večina prijav s strani ribičev glede potega
stoječih mrež s strani koč. Po pregledu v VMS-ju se postopek vodi dalje. Poudariti je potrebno,
da z sistemom VMS ni mogoče dokazati, da je mreža res potegnjena in pretrgana s strani
dotičnega ribiča (ugotovitve na podlagi VMS). To so ribiči tudi že ugotovili in je eden od
postopkov zaradi pomanjkanja dokazov padel.
V letu 2014 so bile izpeljane sledeče skupne akcije:
s CURS na mejnem prehodu Jelšane kontrola hrvaških potujočih prodajaln:
-
16.01.2014
17.02.2014
21.02.2014
17.03.2014
– izdan PN
– izdan PN
– izdan PN
/
s DURS-om kontrola hrvaških potujočih prodajaln:
- 13.10.2014 – izdan PN
s DURS-om kontrola prve prodaje:
- -17.10.2014 -
/
68
Z bivšim CURS-om in DURS-om imamo pozitivne izkušnje v skupnih akcijah. Zainteresirani smo
tudi za sodelovanje tudi v letu 2015.
69
Podobno kot za predhodna leta tudi za leto 2014 ugotavljamo, da je največji problem, s katerim
se sooča Inšpekcija za okolje in naravo (v nadaljevanju ION), obsežna in vsebinsko zelo
raznolika zakonodaja. Izjemno široko področje dela, ki ga morajo kljub delni specializaciji
obvladovati inšpektorji, predstavlja neobvladljiv problem, še zlasti v območnih enotah z
manjšim številom inšpektorjev. Tega problema ne omili niti v preteklosti uvedena specializacija
na področju varstva narave in urejanja voda, ker se s številnimi in pogostimi spremembami
obstoječih predpisov ter izdajanjem novih, ne povečuje le število inšpekcijskih zavezancev,
temveč se področje nadzora ION širi tudi vsebinsko, pri čemer pa število inšpektorjev ostaja
ves čas nespremenjeno oziroma se celo manjša. Tako se je število inšpektorjev v letu 2014 še
dodatno zmanjšalo za enega inšpektorja.
Zaradi zapletenega koncepta oblikovanja predpisov in včasih tudi nedoslednih ali celo
manjkajočih definicij pojmov, je potrebno veliko časa za seznanitev z vsebino predpisa, da
lahko inšpektor v primeru nespoštovanja predpisanih pravil ravnanja sploh pravilno in zakonito
ukrepa. Poleg tega morajo inšpektorji pri nadzoru naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje
večjega obsega (IED naprave), zelo dobro poznati obsežne tehnološke postopke in strokovno
zahtevne BAT in BREF dokumente, ki jih morajo predhodno natančno proučiti.
 Organizacija dela
V ION je bilo na dan 31. 12. 2014 zaposlenih 53 inšpektorjev za okolje in sicer v Uradu glavne
inšpektorice direktorica inšpekcije, 1 inšpektor in podsekretar, v območnih enotah pa 51
inšpektorjev, katerim je pri delu pomagalo 5 nadzornikov. Vsi inšpektorji izvajajo inšpekcijski
nadzor na področju varstva okolja, 11 inšpektorjev je specializiranih za delo na področju
varstva narave, za delo na področju nadzora gensko spremenjenih organizmov sta strokovno
usposobljeni 2 inšpektorici. Za delo na področju nadzora urejanja in zaščite voda je na vsaki
območni enoti vsaj en strokovno specializiran inšpektor, ki pa izvaja naloge tudi na področju
okolja ali področju narave.
 Načrtovanje dela
Načrtovanje je proces postavljanja ciljev in definiranje ustreznih poti in potrebnih aktivnosti za
uspešno doseganje zastavljenega. S čim bolj natančnim in časovno pravočasnim načrtovanjem
letnega dela želimo zagotoviti učinkovit, transparenten in odgovoren način dela.
Izvajanje del in nalog inšpekcijskega nadzora poteka v skladu z letnim načrtom dela, katerega
sestavni del je tudi program dela. Potreba po načrtovanem in organiziranem delu na področju
nadzora je izražena tako v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 14. april 2001,
o minimalnih kriterijih za okoljsko inšpekcijo v državah članicah, kot tudi v Zakonu o
inšpekcijskem nadzoru. V letu 2013 je s spremembo Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS,
štev. 92/13) zakonsko določena priprava programa nadzora, sprejetega za tri leta. Program
dela mora vsebovati vsaj obrate večjega tveganja za okolje (SEVESO), zavezance za ravnanje
z odpadki ter naprave, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega (IED zavezanci).
Letni načrt dela temelji na ugotovitvah nadzora preteklega obdobja, številu inšpekcijskih
zavezancev in vsebinskih obveznostih, ki izhajajo iz predpisov. Pomemben vpliv na letni načrt
ima tudi kadrovska zasedba.
Z letnim načrtom določimo prioritete našega dela, ki jih v obliki treh kategorij uvajamo tako
na področja nadzora kot tudi pri konkretnih inšpekcijskih zavezancih. Izoblikovali smo namreč
kriterije za razvrščanje inšpekcijskih zavezancev v tri različne kategorije, ki temeljijo na velikosti
70
vira onesnaževanja in na tveganju za okolje, ki ga dejavnost takega vira povzroča. S ciljem,
slediti načelu delati pomembne stvari, smo inšpekcijske zavezance razvrstili v tri kategorije. S
pomočjo računalniške aplikacije pa se vsako leto izdela program dela s konkretnim seznamom
inšpekcijskih zavezancev razvrščenih po kategorijah, ki so predmet inšpekcijskega nadzora v
tekočem letu. Področja, razvrščena v prvo in drugo prioriteto, smo obravnavali prednostno,
tretja prioriteta pa je bila namenjena nadzoru okoljsko manj problematičnih zadev.
Ocenjevanje IED zavezancev in del zavezancev za ravnanje z odpadki smo tudi v letu 2014
izvedli z računalniško aplikacijo IRAM, ki je bila razvita v sklopu organizacije IMPEL.
Izvajanje programa dela se spremlja tedensko, mesečno se na uradu predstojnika opravi
analiza dela, območne enote pa mesečno pripravijo vsebinska poročila o delu.
Redni pregledi predstavljajo osnovo inšpekcijskega nadzora zavezancev na terenu in niso
posledica prijav ali akcij nadzora, temveč so načrtovani vnaprej. Pri načrtovanju želimo
zagotoviti, da vsaj 60 % aktivnosti predstavlja načrtovano delo. Osnovo predstavljajo podjetja
razvrščena v tri prioritetne kategorije - razrede, iz katerih izhaja tudi letna obveznost
inšpekcijskega pregleda (kategorija 1: enkrat letno, kategorija 2: enkrat na dve leti, kategorija
3: enkrat na tri ali več let). Oblika rednega dela so tudi koordinirane akcije nadzora, s katerimi
želimo na območju cele države sočasno preveriti izvajanje določene zakonsko predpisane
obveznosti. Na tak način hitro in v kratkem času pridobimo informacijo o stopnji implementacije
določenih zahtev predpisa na območju cele države. Istočasno pa tak način dela prispeva k
poenotenju dela in k večji preglednosti stanja, istočasno pa kaže na pomanjkljivosti tega
področja. Izkazalo se je, da so akcije nadzora, kot ena od oblik rednega dela, koristne in
učinkovite.
Akcije nadzora
To so del vnaprej načrtovanih aktivnosti in sodijo v kategorijo rednega dela. Za vsako akcijo
se določijo izhodišča in cilji ter se pripravijo usmeritve za delo glede vodenja postopkov in
ukrepanja. Akcije sočasno potekajo na področju cele države, so časovno omejene in imajo
jasno določeno vsebino.
Po zaključku akcije se izdela analiza in poročilo. Prednosti takega načina dela so v:
-
sistematičnem nadzoru področja dela;
pridobivanju povratnih informacij glede izvršljivosti in stopnje izvajanja predpisa;
poenotenem nadzoru in ukrepanju.
V tabeli 29 je predstavljen seznam akcij nadzora, ki so bile izvedene v letu 2014.
71
Tabela 29: Akcije nadzora v letu 2014.
Zap.
številka
Akcije nadzora
Področje
Izvedba
1.
Akcija nadzora emisij snovi v zrak iz nepremičnih
virov.
okolje
maj–oktober
2.
Akcije nadzora pošiljanja odpadkov preko meja (17
akcij).
okolje
februar–december
3.
Akcija nadzora nad obratovalnimi
komunalnih čistilnih naprav.
monitoringi
okolje,
vode
junij–november
4.
Akcija nadzora nad ravnanjem z embalažo in
odpadno embalažo.
okolje
marec–maj
5.
CITES (internetno oglaševanje).
narava
april–september
6.
Vodna povračila neplačevanje.
vode
februar–november
7.
Akcija nadzora vožnje v naravnem okolju (več
nadzorov).
narava
celo leto
8.
Akcija nadzora nad
nagrobnimi svečami.
okolje
oktober
okolje
april–junij
9.
ravnanjem
z
Akcija nadzora odstranjevanja PCB/PCT.
odpadnimi
Izredni pregledi se izvajajo kot odziv na prejete prijave in pobude. Ker števila prijav ni
mogoče predvideti in tudi števila teh pregledov ni možno vnaprej načrtovati, smo porabo časa,
potrebnega za take aktivnosti, ocenili glede na izkušnje preteklih let. Število prejetih prijav,
pobud in zahtev za razna poročila se je v letu 2014 nekoliko zmanjšalo, njihova vsebina pa je
različna tako po vsebini kot tudi po zahtevnosti. Glede na določilo prvega odstavka 24. člena
Zakona o inšpekcijskem nadzoru, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in
druge navedbe iz svoje pristojnosti, smo za obravnavo zadev v razumnem času, izoblikovali
kriterije za obravnavo prejetih prijav. V najvišjo prioritetno obravnavo sodijo:
če obstaja nevarnost za zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje
večje vrednosti;
-
prijave v primerih, ko se vsebina prijave nanaša na delovno področje iz I. kategorije
programa dela;
odgovori Varuhu človekovih pravic, odgovori na poslanska vprašanja, poročila
ministrstvu, Državnemu zboru, ….;
odgovori nevladnim organizacijam.
Drugi pregledi: V to kategorijo sodijo aktivnosti inšpektorja, ki jih le-ta ne opravi na terenu
oziroma kraju samem, so pa povezane z nalogami inšpekcijskega nadzora in v samem
postopku pomenijo pomembne ugotovitve dejstev in okoliščin za odločanje o zadevi. To so
predvsem aktivnosti povezane z inšpekcijskim in prekrškovnim postopkom (zaslišanje strank),
pregled dokumentacije (poročila, monitoringi) in priprava na obsežnejši inšpekcijski nadzor.
72
Na sliki 21 je predstavljeno razmerje med rednimi, izrednimi in drugimi pregledi.
Slika 21: Razmerje med rednimi, izrednimi in drugimi pregledi v letu 2013.
 Mednarodno sodelovanje
Na področju mednarodnega sodelovanja so inšpektorji za okolje vključeni v delovanje
mednarodne organizacije IMPEL za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje. To je
organizacija evropskih institucij, pristojnih za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje,
katere osnovni cilj je širjenje uporabe uveljavljene dobre prakse s pomočjo izmenjave
informacij in promocija preizkušenih postopkov pri izvajanju zakonodaje in pri usposabljanju
na področju nadzora. Nov organizacijski okvir je organizacija dobila v letu 2007, ko je iz
neformalne organizacije postala formalna organizacija. Organizacijo v državi članici
predstavljajo nacionalni koordinatorji, ki se sestajajo enkrat ali dvakrat letno na generalni
skupščini, ki jo organizira država, predsedujoča EU. V okviru organizacije se vsako leto izvedejo
številni projekti, v katerih so sodelovali tudi inšpektorji za okolje Inšpektorata RS za kmetijstvo
in okolje. Več informacij o organizaciji IMPEL je na razpolago na spletni strani: http://impel.eu/.
Inšpektorji ION so v letu 2014 sodelovali v naslednjih projektih IMPEL organizacije:
-
projekt »Waste sites«,
projekt »Enforcement Actions«,
projekt »NCP exchange days«,
projekt »IED inspections«,
delavnica »Green Expert Team«,
letna konferenca o čezmejnem pošiljanju odpadkov (TFS konferenca).
Poleg zgoraj naštetih projektov in delavnic so se inšpektorji udeležili še:
-
sestanek inšpektorjev sredozemskih držav (UNEP-MAP);
sodelovanje v TAIEX projektih kot eksperti na področju IED direktive (Ankara, Turčija
in
Zagreb, Hrvaška) in hlapnih organskih spojin (Zagreb, Hrvaška) in
delavnice »European Enforcement Project on Contained Use and Deliberate Release of
GMOs«.
73
Sodelovanje inšpektorjev v mednarodnih projektih in na mednarodnih delavnicah pomeni poleg
izmenjave izkušenj in pridobivanja znanj glede načina dela in spoznavanja zakonodaje v drugih
evropskih državah tudi zagotavljanje pomembne aktivne vloge inšpektorjev za okolje pri
podajanju pripomb in predlogov ob spremembah nacionalnih predpisov in s tem primerljivost
nacionalne zakonodaje z drugimi državami ter njeno uspešno izvajanje, kar je tudi eden glavnih
ciljev projektov, ki se nanašajo na delovanje inšpektorjev za okolje. Zato je potrebno tudi v
prihodnje nadaljevati s sodelovanjem čim večjega števila inšpektorjev na raznih mednarodnih
projektih in izobraževanjih.
 Inšpektorski informacijski sistem (OIS)
Tudi v letu 2014 so inšpektorji pri svojem delu uporabljali informacijski sistem OIS, ki je
namenjen organizaciji in sprotnemu spremljanju dela inšpektorjev. OIS zagotavlja preglednost
in kontinuiteto inšpekcijskega nadzora posameznega zavezanca ter bistveno prispeva k
učinkovitosti nadzora. Na podlagi podatkov iz informacijskega sistema se za interno uporabo
opravljajo različne analize (število pregledov, število ukrepov, realizacija dela, itd.), ki so
pokazatelji, kako uspešno je delo posameznega inšpektorja ter posledično tudi delo celotne
inšpekcije. Sistem je v letu 2014 doživel prenovo, vendar pa prenova zaradi ponovne
reorganizacije inšpektorata ni bila do konca izvedena.
 Zakonodajni postopek
Oblikovanje posameznega predpisa in njegova uveljavitev oziroma uporaba v praksi je proces,
v katerem naj bi imeli pomembno vlogo tudi nadzorni organi, saj lahko tako pripravljalec
predpisa, kot zakonodajalec, predvsem z njihove strani pridobiva verodostojne podatke o
ustreznosti in učinkovitosti predpisa ter stopnji in obsegu njegove implementacije. Inšpekcija
kot organ, ki predpise neposredno uporablja, bi v tem procesu morala imeti vidno vlogo, saj
lahko zagotavlja povratne informacije s terena. Žal pa ugotavljamo, da kljub aktivnemu
vključevanju v zakonodajni proces, s predlogi, katerih namen je izboljšanje stanja v okolju in
naravi ter opozorili o nedorečenosti in nedoslednosti v besedilih veljavnih predpisov, naša
prizadevanja niso vedno uspešna. Besedila predpisov so pogosto nedosledna, v njih je marsikaj
nedorečenega, nemalokrat pa ne vsebujejo niti opredelitve osnovnih pojmov ter tako
omogočajo zelo različna tolmačenja posameznih določb. Slednja pa posredno prispevajo k
(ne)učinkovitosti inšpekcijskega nadzora, kar v javnosti prevečkrat ustvarja vtis
neprizadevnosti in ravnodušnosti inšpektorjev.
V letu 2014 so inšpektorji za okolje s pripombami in komentarji sodelovali pri pripravi 16
predpisov (Zakon o ohranjanju narave ter različne uredbe in pravilniki). Njihove pripombe in
predlogi so bili upoštevani v manjši meri. Poudariti moramo tudi, da priprava pripomb na
osnutke predpisov zahteva razmeroma veliko pozornosti in truda, roki za oddajo pripomb na
osnutke predpisov pa so bili v primeru nekaterih predpisov zelo kratki.
 Sodelovanje z drugimi inšpekcijami in organi
Sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi je potekalo predvsem v okviru akcij nadzora, ki jih
pripravljajo regijske koordinacije in Inšpekcijski svet. Sodelovanje je potekalo v smislu
izmenjave podatkov in informacij ter po potrebi z izvajanjem skupnih pregledov. ION je
najpogosteje sodelovala s tržno inšpekcijo, kmetijsko inšpekcijo, gradbeno inšpekcijo, Carinsko
upravo RS in Policijo. Skupni pristop je v veliko primerih prispeval k hitrejši rešitvi problemov.
Kot dober primer sodelovanja inšpekcij znotraj Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje lahko
izpostavimo primer nadzora rabe vode morja za namen gojenja školjk in avtohtonih vrst rib na
gojitvenih območjih Sečovlje, Strunjan in Debeli Rtič s plovilom ribiškega inšpektorja in s
74
sodelovanjem kmetijskega in ribiškega inšpektorja.
V okviru regijskih koordinacij se je sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi izkazalo, da je
s sočasno izvedenimi nadzori problematičnih zavezancev s strani pristojnih inšpekcij
zagotovljena hitrejša in učinkovitejša vzpostavitev zakonitega ravnanja. ION je sodelovala v
nadzorih v zvezi s hrupom v okolje (gostinski lokali), ravnanja z odpadki (avtomehanične
delavnice), prodajo sveč (nadzor ali so proizvajalci vključeni v skupne načrte), nadzor nad
ravnanjem z izrabljenimi motornimi vozili, itd. ION je dobro sodelovala tudi s predstavniki
lokalnih skupnosti in (med)občinskimi inšpekcijami.
Na področju pošiljanja odpadkov preko meja so bile v sodelovanju s Carino, Policijo in Agencijo
RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) izvedene naključne akcije preverjanja pošiljk odpadkov na
mejnih prehodih Obrežje, Gruškovje, Fernetiči (tovorni promet), Luka Koper (pomorski
promet), ranžirna postaja Zalog (železniški promet) ter na posameznih avtocestnih odsekih
(avtocestna počivališča Studenec pri Postojni, Dolinsko, Lukovica, Vipava, Radovljica).
V mesecu marcu je bilo za inšpektorje za okolje izvedeno nadaljevalno izobraževanje na
področju pošiljanja odpadkov preko meja.
V mesecu septembru je bila v okviru IMPEL projekta izvedena tudi izmenjava inšpektorjev, ki
je potekala v Sloveniji. Izmenjave so se udeležili predstavniki nizozemskega in estonskega
inšpektorata ter predstavnica estonske carine. V okviru izmenjave so se izvedle akcije nadzora
(cestni, ladijski in železniški promet), potekala pa je tudi izmenjava informacij o načinu dela in
pristojnostih posameznih nadzornih organov.
Nadaljevalo se je sodelovanje z ARSO v smislu izmenjav podatkov in strokovnih stališč na
posameznih delovnih sestankih.
V letu 2013 začeto aktivno sodelovanje na področju nadzora SEVESO obratov se je v lanskem
letu nadaljevalo z izobraževanjem predstavnikov nadzornih organov (Inšpektorat za delo, Urad
RS za kemikalije, Inšpektorat za notranje zadeve, Uprava za zaščito in reševanje, Inšpektorat
RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Inšpektorat RS za promet, energetiko
in prostor.
 Izobraževanje inšpektorjev
Izobraževanje se izvaja na podlagi letnega načrta izobraževanja, ki vključuje izobraževanja
tako v tujini kot doma. V tujini so se posamezni inšpektorji izobraževali na raznih področjih
dela v okviru delavnic oziroma strokovnih konferenc ter projektov, ki so organizirane pod
okriljem organizacije IMPEL.
Strokovna izobraževanja so bila izvedena v zvezi z upravljanjem z območij Natura 2000,
določanja in identifikacije gensko spremenjenih organizmov, obratovanja in vzdrževanja malih
čistilnih naprav, CITES konvencije, nadzora SEVESO, itd. Izvedena so bila interna izobraževanja
inšpektorjev na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov, področju odlagališč, v sodelovanju
z Upravno akademijo pa je bilo izvedeno izobraževanje glede Zakona o prekrških, Zakona o
inšpekcijskem nadzoru in Zakona o splošnem upravnem postopku.
Inšpektorji so tako doma kot v tujini skupno sodelovali na približno 40 izobraževanjih,
seminarjih in delavnicah.
 UGOTOVITVE PRI DELU
 Splošne ugotovitve
Ponovno želimo poudariti, da samo z inšpekcijskim nadzorom ni možno uspešno uveljavljati
75
zakonodaje, zato je nujno aktivirati tudi druge mehanizme, ki bodo pripeljali do uspešne
implementacije predpisanih okoljskih standardov. Obstoječa zakonodaja tudi ne vsebuje
mehanizmov, ki bi deležnike motivirala k izvajanju predpisanih norm, manjkajo tudi
inštrumenti, s katerimi bi preprečili finančno breme države v primeru zlorabe predpisov ali
bankrota podjetij. Številne možnosti izboljšanja učinkovitosti dela in prenosa dobrih praks daje
tudi mednarodno sodelovanje, kjer inšpektorji pridobivajo koristne informacije in znanja in jih
s pridom vključujejo v delovni proces in inšpekcijske postopke.
Vendar pa prenos in implementacija pridobljenih informacij in izkušenj v redno delo ni možna
brez ustreznih in zadostnih kadrov. Ugotavljamo, da z obstoječo kadrovsko zasedbo ni mogoče
zagotavljati inšpekcijskega nadzora na vseh področjih, za katera zakoni in podzakonski predpisi
pooblaščajo inšpektorje za okolje. Glede na izredno raznolikost in veliko število predpisov je
vedno težje zagotavljati dobro poznavanje materialnih predpisov, poleg tega pa se s številnimi
spremembami obstoječe zakonodaje in novih predpisov ne povečuje zgolj število inšpekcijskih
zavezancev, temveč tudi področje nadzora.
Izjemno široko področje dela, ki ga morajo kljub delni specializaciji obvladovati inšpektorji,
predstavlja še zlasti v območnih enotah z manjšim številom inšpektorjev neobvladljiv problem.
V zaključkih večine zadnjih letnih poročil smo izpostavili predloge za rešitev opisane situacije:
-
prenesti pristojnosti nadzora ravnanja z odpadki, ki po izvoru nastajajo v gospodinjstvu,
vključno z gradbenimi, na občinski nivo;
v Zakon o varstvu okolja nedvoumno vnesti razmejitev pristojnosti med državnimi in
občinskimi nadzornimi organi;
pooblastiti izvajalce javne službe urejanja voda za izvajanje izvršilnih postopkov
inšpektorjev za okolje;
vzpostaviti delovanje rečne nadzorne službe s polnimi pooblastili;
vzpostaviti delovanje naravovarstvene nadzorne službe s polnimi pooblastili;
urediti "informacijski sistem okolja", na način, kot je predpisan v 105. členu ZVO-1.
Še vedno ugotavljamo, da se skoraj noben predlog ni realiziral. Inšpekcijsko delo postaja vse
zahtevnejše, izpostavljeno raznim pritiskom, verbalnim in fizičnim grožnjam ter stresno in kot
tako lahko ima škodljive posledice na zdravje zaposlenih. Glede na zelo velika pooblastila, ki
jih ima inšpektor, vključno s pooblastili v prekrškovnem postopku z zelo visokimi kaznimi, se
postavlja tudi vprašanje zagotavljanja primerne osebne varnosti na delovnem mestu.
Med težave, na katere opozarjamo že nekaj let, sodi tudi zakonodaja, ki je v določenih primerih
zahtevno napisana, v marsičem nedorečena in nejasna. Pojavlja se problem pristojnosti med
posameznimi inšpekcijskimi organi.
To posledično dopušča različna tolmačenja, kar povzroča nemalo težav pri njeni uveljavitvi in
prenašanje odgovornosti in pristojnosti med inšpekcijskimi organi. Neobvladljiva postaja
situacija, ko mora praktično en inšpektor obvladati vsa področja, ki so tudi po strokovni plati
med seboj zelo različna. Tega problema ne omili niti v preteklosti uvedena, poleg integriranega
pristopa nadzora, specializacija inšpektorjev na področju varstva narave in urejanja voda.
V zadnjih letih ugotavljamo povečan trend vstopanja odvetnikov v postopke kot pooblaščenci
zavezancev, kar pomeni dodatno zahtevnost glede vodenja postopkov, kakor tudi zavlačevanje
in dolgotrajnost postopkov. Normalno delo je tudi oteženo, ker se vse več zadev, ki se dogajajo
v okolju skuša v ukrepanje naprtiti inšpektorjem za okolje, čeprav bi bilo potrebno za določena
področja (npr. odpadna embalaža, izrabljena motorna vozila) najti ustrezne sistemske rešitve.
Opozoriti je potrebno tudi na vedno pogostejše zahteve po takojšnji pripravi odgovorov, zlasti
na vprašanja medijev, kar je zaradi terenskega dela inšpektorjev težko zagotavljati.
76
V letu 2014 je ION skupno prejela 3197 prijav, kar je v primerjavi z letom 2013 skoraj za 20%
manj.
Slika 22: Število prijav v letu 2014.
Prijave so se v letu 2014 nanašale na domnevne nepravilnosti iz naslednjih področij:







ravnanje z odpadki (nezakonito odlaganje odpadkov v okolju, vnos odpadkov –
zemeljskega izkopa v tla);
opravljanja dimnikarskih storitev;
emisije snovi v zrak;
emisije snovi v vode;
emisije hrupa v okolje;
urejanje voda;
posege na priobalna zemljišča vodotokov in v območja Natura 2000.
V primeru, da so se prijave nanašale na delovna področja, ki niso v pristojnosti ION, so bile
odstopljene ustreznim inšpekcijskim službam oziroma drugim organom.
Vse več prijav podajajo tudi razne civilne iniciative. Njihove zahteve ter zahteve raznih drugih
vlagateljev po podatkih v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja o
postopkih inšpekcije so iz leta v leto številnejše.
Prijavitelji se vse pogosteje obračajo na novinarje (novinarska vprašanja so se nanašala na
aktualno okoljsko problematiko), Varuha človekovih pravic, ministrstvo ali poslance kar
posledično pomeni, da takšne prijave zahtevajo prednostno obravnavo.
77
Število odgovorov na prejeta vprašanja in pobude je razvidno iz tabele 30.
Tabela 30: Število odgovorov na prejeta vprašanja in pobude v letu 2014.
Institucije
Število odgovorov
Varuh človekovih pravic
9
Ministrstvo (MKO)
27
Poslanska vprašanja
7
Računsko sodišče RS
1
Državno pravobranilstvo
5
Novinarji in druge stranke
225
Inšpekcijski postopek
Na podlagi analize stanja ugotavljamo, da smo načrtovano število inšpekcijskih pregledov za
leto 2014 dosegli oziroma presegli, prav tako smo v celoti izpolnili načrtovani obseg dela,
čeprav se je število inšpektorjev ob koncu leta 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo še
za enega inšpektorja. Realizacija Programa dela je razvidna iz Tabele 31.
Tabela 31: Realizacija Programa dela 2014.
I. PRIORITETA
II. PRIORITETA
III.
PRIORITETA
SKUPAJ
PLAN
987
271
132
1399
REALIZACIJA
987
271
132
1399
100,00
100,00
100,00
100,00
ODSTOTEK
Število inšpekcijskih pregledov, opravljenih na osnovi prijav, beležimo kot izredne preglede. V
rubriki drugi pregledi beležimo zaslišanja strank, preglede predpisanih evidenc v inšpekcijskih
in prekrškovnih postopkih v primerih, ko ogled na terenu ni bil opravljen.
Izdanih je bilo 776 ureditvenih odločb, poleg navedenih ukrepov so inšpektorji v inšpekcijskih
postopkih izrekli še 1113 opozoril.
V zvezi z izrečenimi inšpekcijskimi ukrepi je bilo skupno podanih 79 zahtev za pravno varstvo,
od tega o 59 vlogah (vloge tudi iz prejšnjih let) še ni bilo odločeno.
78
Tabela 32: Številčni podatki o delu inšpektorjev za okolje v letu 2014.
OBMOČNA
ŠTEVILO
ŠTEVILO PREGLEDOV
ENOTA
INŠPEKTORJEV*
ŠTEVILO
UKREPOV
ZIN**
REDNI
IZREDNI
DRUGI
CELJE
10
605
906
470
176
KOPER
4
125
237
162
42
KRANJ
4
205
197
103
40
LJUBLJANA
14
955
650
725
94
MARIBOR
6
299
554
367
156
M. SOBOTA
4
88
355
212
71
N.GORICA
4
217
133
71
27
N. MESTO
4
189
225
178
170
SKUPAJ
50
2683
3257
2288
776
* število inšpektorjev (upoštevano število inšpektorjev, ki so dejansko opravljali delo v letu 2014)
** ukrepi v inšpekcijskem postopku (odločba)
Tabela 33: Število zahtev za pravno varstvo v letu 2014.
Število
zahtev
za Število ugodenih Število zavrnjenih
pravno varstvo
zahtev
zahtev
79
15
Tabela 34: Izpolnjevanje oziroma
Območna
Število
enota
izvršilnih
postopkov
Število zahtev, o katerih še ni
bilo odločeno
31
izvrševanje inšpekcijskih
Število odločb, katerih
obveznosti so
zavezanci izpolnili sami
59
odločb v letu 2014.
Število izvršilnih
Število izvršilnih
postopkov po
postopkov z
drugi osebi
denarno prisilitivijo
CELJE
26
15
3
13
KOPER
28
15
3
7
KRANJ
2
0
0
2
LJUBLJANA
23
7
1
15
MARIBOR
30
21
9
10
MURSKA
SOBOTA
17
13
2
12
NOVA
GORICA
7
4
0
7
NOVO
MESTO
39
11
0
18
SKUPAJ
172
86
18
84
79
V izvršilnih postopkih so inšpekcijski zavezanci v 86 primerih sami izpolnili odrejene obveznosti
in je bil postopek zaključen brez uporabe prisilnih sredstev, le na podlagi sklepa o dovolitvi
izvršbe. V zvezi z 18 odločbami je bila opravljena izvršba po drugi osebi, v zvezi z 84 odločbami
pa izvršba s prisilitvijo, z uporabo denarne kazni.
Izdanih je bilo še 30 posebnih odločb na podlagi drugega oziroma petega odstavka 157a. člena
ZVO-1, ki določata, da če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki,
ki niso komunalni odpadki, odredi državna inšpekcija, pristojna za okolje, njihovo odstranitev
izvajalcu javne službe ali drugi osebi, pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov
ter odstranitev odpadkov, ki niso komunalni, lastniku ali drugemu posestniku zemljišča v lasti
osebe zasebnega prava, v kolikor so odpadki nezakonito odloženi na navedenem zemljišču.
V lanskem letu se je nadaljevala izvršba po drugi osebi in sicer odvoz izrabljenih gum iz
gramozne jame na Dravskem polju (Albin Promotion). Na podlagi uspešno izvedenega javnega
razpisa za prevzem, prevoz in oddajo v predelavo je bilo odstranjenih dodatnih dobrih 850 ton
izrabljenih gum.
Tabela 35: Izvedeni kontrolni monitoringi v letu 2014.
Vsebina storitve
Zavezanec
Kontrolni monitoring meritev emisije snovi v zrak
JUB d.o.o., Metal Ravne d.o.o., Kovis
Livarna d.o.o., Valji d.o.o., Cinkarna
Celje d.d., Asfalt Kovač d.o.o., KOTO
d.o.o.
Meritev emisij hrupa iz obrata/naprave
JUB d.o.o., GPL d.o.o., Gorenje
Surovina d.o.o., Geaprodukt d.o.o.,
ASCOM d.o.o., Metal Ravne d.o.o.,
Omco Feniks d.o.o., Asfalt Kovač
d.o.o., Kovinar d.o.o.,
Monitoring odpadnih voda
AKUBAT d.o.o. – v stečaju, Cinkarna
Celje d.d., Celjske mesnine d.d., CMC
Galvanika d.o.o.
Ocena odpadka
OMAPLAST d.o.o., JULON d.d.
Kontrolni monitoring – strokovna ocena kakovosti in
primernosti uporabe dehidriranega pregnitega blata
Plinprom
Logarovci
Monitoring svetlobnega onesnaževanja
R–SELENA
Kvaliteta goriv
OMV Slovenija, BS Koper
Ocena kuriva
Energoles Bohor d.o.o.
d.o.o.,
Bioplinarna
Na podlagi četrte alinee prvega odstavka 157. člena ZVO-1, ima inšpektor, če pri opravljanju
80
nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali če naprava ali obrat
ne delujeta v okviru dovoljenja, izdanega na podlagi tega zakona, pravico in dolžnost odrediti
izvedbo kontrolnega monitoringa. Pravna podlaga za tak ukrep pa je posredno tudi peta alinea
prvega odstavka 32. člena ZIN. V letu 2014 so inšpektorji za okolje odredili izvedbo kontrolnega
monitoringa v štiriindvajsetih primerih in sicer največkrat v obliki meritev emisij snovi v zrak
(7x), meritev hrupa v okolju (9x), odpadnih vod (4x), ocene odpadka (2x), kakovosti
pregnitega blata (1x), ocene kuriva (1x), ocene kvalitete goriva (1x) in svetlobnega
onesnaževanja (1x). V tabeli 35 so prikazani izvedeni kontrolni monitoringi v letu 2014.
Preseganje mejnih vrednosti je bilo ugotovljeno v 9 izvedenih kontrolnih monitoringih.
 Prekrškovni postopek
Z uveljavitvijo Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03), ki se je začel uporabljati z začetkom
leta 2005, sta se vsebina in obseg dela inšpektorjev za okolje močno spremenila oziroma
razširila. Na podlagi drugega odstavka 45. člena tega zakona so namreč upravni in drugi
državni organi, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so
določeni prekrški, torej tudi IRSKO, med drugimi, postali prekrškovni organi.
Prekrškovni organi odločajo v postopkih za prekrške prekrškovnega organa oziroma v t. i. hitrih
postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca,
državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. V primeru ugotovljene storitve prekrška se storilcu izreče globa, vendar pa lahko
pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije kršitelja zgolj
opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če oceni, da je glede na pomen dejanja
to zadosten ukrep. Če pa se prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih
sredstev ali naprav, se kršitelju takoj na kraju prekrška izda in vroči plačilni nalog.
Inšpektorji imajo možnost storilce prekrškov, ki deloma ali v celoti ne plačajo globe v
določenem roku, prisiliti k plačilu tako, da jim določijo uklonilni zapor, o katerem odloči sodišče,
ali s prisilno izterjavo globe.
Določba Zakona o prekrških, ki najbolj neposredno občutno vpliva na povečano skupno količino
dela inšpektorjev, je prvi odstavek 55. člena, ki določa, da prekrškovni organ po uradni
dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so
potrebni za odločitev o prekršku. Precej časa pa se v posameznem postopku upravičeno porabi
tudi za oblikovanje in izdajo pisne odločbe, kakor je opredeljeno v 56. členu.
V letu 2014 so inšpektorji za okolje izdali 143 plačilnih nalogov ter 358 odločb. Prekrškovne
odločbe in plačilni nalogi so bile izdane na podlagi 47 predpisov. V prekrškovnih postopkih so
inšpektorji izrekli še 107 opozoril (slika 23).
81
600
512
500
400
271
300
165
200
100
0
ODLOČBE
PLAČILNI NALOGI
OPOZORILA
Slika 23: Število izrečenih ukrepov v prekrškovnem postopku v letu 2014.
Skupni znesek izrečenih kazni je v letu 2014 znašal 616.787,11 EUR. V približno 12 odstotkih
izrečenih ukrepov so kršitelji podali zahtevo za sodno varstvo.
V prekrškovnih postopkih je bilo vloženih 66 zahtev za sodno varstvo, od tega je 38 vlog (vloge
tudi iz prejšnjih let) še v reševanju na sodišču.
Tabela 36: Število zahtev za sodno varstvo v letu 2014.
Število
zahtev
za Število ugodenih Število zavrnjenih
sodno varstvo
zahtev
zahtev
66
15
11
Število zahtev, o katerih še ni
bilo odločeno
38
Zakon o prekrških je torej inšpektorjem za okolje prinesel bistveno povečan obseg dela, kar
ugotavljamo že ves čas njegove uporabe. Širitev dela na tem področju pa istočasno nujno
povzroča zmanjšan obseg na področju inšpekcijskega dela v ožjem pomenu. Prekrškovni
postopki namreč zahtevajo natančnost in posebna znanja, pooblastila in dolžnosti pa so
razmeroma široka. Zelo veliko administrativnih opravil nastaja v postopku izterjave glob in
stroškov postopka. Še dodaten obseg dela pa je povezan z uvedbo sodnih taks v prekrškovnih
postopkih.
 Ugotovitve s področja dela
Ugotavljamo, da je pozitivni učinek rednih pregledov v preteklih letih pokazal manj kršitev
predpisov na področju industrijskih in obrtnih dejavnosti, oziroma so te manjše. Pri zavezancih,
ki so uvrščeni v I. in II. prioriteto načrta dela, se ugotavlja vse manj kršitev, kar je posledica
stalnega inšpekcijskega nadzora v obliki rednih nadzorov oziroma akcij nadzora na posameznih
delovnih področjih. Ugotavljamo, da je še vedno večina izrečenih ukrepov inšpektorjev za
okolje s področja varstva okolja, saj je tudi zakonodaja na tem področju najobsežnejša in se
hitro spreminja. Gospodarska kriza se pozna tudi pri pravnih osebah, kar se kaže v bistveno
manjšem vlaganju v okolje pri gospodarskih družbah, kar privede do tega, da zavezanci v veliki
meri odlašajo s potrebnimi investicijami in ne sledijo več zahtevam predpisov tako, kot so to
počeli v preteklem obdobju, ampak čakajo na ukrepe inšpektorja. Posledično so inšpektorji
izrekli več ukrepov, ki so za zavezance finančno zelo zahtevni, vključno s prepovedjo rabe
82
posameznih naprav. V preteklem letu je bilo v več primerih ugotovljeno grobo kršenje
predpisov s področja ravnanja z odpadki. V nadaljevanju navajamo naše ugotovitve po
področjih dela in pri tem izpostavljamo le ključne ugotovitve.
 Nadzor predpisov kakovosti zraka
Inšpektorji so na tem področju skupno opravili 88 inšpekcijskih nadzorov, izrekli 15
inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti in uvedli 2 prekrškovna postopka. Inšpektorji v
inšpekcijskih postopkih ugotavljajo, da zavezanci zmanjšujejo količine lahkohlapnih topil in s
tem zagotavljajo usklajenost emisij v zrak s predpisanimi mejnimi vrednostmi. Prav tako je
ugotovljeno, da so zavezanci večinoma vpisali svoje naprave v evidenco naprav pri ARSO, kar
je rezultat večletnega sistematičnega nadzora na tem področju.
 Nadzor predpisov ravnanja z odpadki
Nadzor ravnanja z odpadki je področje, kjer inšpektorji vsako leto opravijo največ pregledov
in izrečejo največ ukrepov. Inšpektorji so v letu 2014 opravili skupno 6184 nadzorov in pri tem
izrekli 1150 inšpekcijskih ukrepov ter uvedli 2462 prekrškovnih postopkov. To predstavlja
dobro polovico vsega opravljenega dela. Izpostavljamo le ključne ugotovitve pri delu.
Pri nadzoru zavezancev na podlagi Uredbe o odpadkih je bil opravljen nadzor izvajanja
obveznosti vodenja evidenc, zagotavljanja izdelave načrta gospodarjenja z odpadki, obveznosti
izpolnjevanja elektronskih evidenčnih list, obveznosti ločenega zbiranja in oddaje odpadkov
pooblaščenim prevzemnikom ter nadzor izpolnjevanja obveznosti poročanja ministrstvu.
Najpogosteje so inšpektorji ugotavljali neskladnosti na področju ravnanja z odpadki (zavezanci
ne vodijo evidenc, izdelanih nimajo popolnih načrtov gospodarjenja z odpadki, itd.).
Izstopa tudi problem pogostih vnosov zemeljskega izkopa brez predhodno pridobljenega OVD
predvsem na območja kmetijskih zemljišč, ki so hkrati tudi območja Nature 2000 ali so
varovana in zavarovana območja, pogosto tudi na priobalna zemljišča vodotokov. Inšpektorji
se pri nadzoru srečujejo tudi s problemom nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki, saj
se ti pogosto ne oddajajo pooblaščenim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov, temveč
osebam, ki niso zbiralci tovrstnih odpadkov ali pa se jih celo nezakonito odloži v okolje.
Problematičen zavezanec je Občina Borovnica, ki ji je bila v zvezi z odloženim zemeljskim
izkopom in gradbenimi odpadki izdana ureditvena odločba marca 2011 in tudi v letu 2014 več
sklepov o izvršbi z denarno prisilo. Zavezanec je v decembru 2014 pričel z izvršitvijo odločbe.
Denarne kazni, ki jih zavezanec ni poravnal, so bile odstopljene CURS. Županu Občine
Borovnica je bilo zaradi neizpolnitve odločbe v letu 2014 izdanih na podlagi ZIN 8 plačilnih
nalogov.
Opravljenih je bilo tudi več inšpekcijskih nadzorov v zvezi s prijavami, da se na lokacijo v Občini
Brezovica, za katero sta si družbi Dolinšek Transport d.o.o. in Resal d.o.o. pridobili
okoljevarstvena dovoljenja in naravovarstvena soglasja. Dela izvajajo v nasprotju s pridobljeno
dokumentacijo. Na inšpekcijskih pregledih je bilo med drugim ugotovljeno, da se na omenjeno
lokacijo vnaša zemeljski izkop iz različnih gradbišč. Med zemljino se mestoma nahajajo kosi
asfalta, opeke, betona, plastične cevi itd. Glede na ugotovitve inšpekcijskih pregledov je bilo
zavezancema med drugim odrejeno, da morata vnašati zemljino v tla v skladu s pridobljenimi
dovoljenji in da morata iz zgoraj omenjene lokacije odstraniti vse odpadke, ki ne predstavljajo
zemeljskega izkopa. Zavezanca sta že izpolnila odrejene ukrepe inšpektorja. Uveden je bil tudi
prekrškovni postopek, ki je že zaključen.
Podjetje Leka Plus d.o.o. je na lokacijo kamnoloma Hrastenice pričelo z vnosom izkopnega
83
materiala iz kopališča Kolezija pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja, zato se je
podjetju Leka Plus d.o.o. prepovedal nadaljnji vnos zemeljskega izkopa. Ker pa se prijave
civilne iniciative Hrastenice nanašajo tudi na krajo peska je bila zadeva odstopljena rudarski
inšpekciji.
V letu 2014 je na lokaciji romskih naselji v Občini Grosuplje ION skupaj s policisti Policijske
postaje Grosuplje ter medobčinskim inšpektorjem Medobčinskega inšpektorata in redarstva,
Občine Grosuplje, Ig in Škofljica opravila dva skupna nadzora nad ravnanjem z odpadki.
Skupni nadzor, ki se je začel izvajati leta 2012, izkazuje pozitivne rezultate, ugotavlja se, da
se je v letu 2014 število kršitev s področja ravnanja z odpadki znotraj romskih naselji bistveno
zmanjšalo, kar se kaže tudi v sami urejenosti naselja. Velik doprinos za izboljšanje stanja
prispeva Policijska postaja Grosuplje, ki v romskem naselju opravlja dnevni nadzor, tudi v zvezi
z nenadzorovanim ravnanjem z odpadki (kurjenjem odpadkov).
Zoper zavezanca CRO Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, Vrhnika (kompostarna Vrhnika) in
družbo Roks recikliranje d.o.o. na lokaciji Stara Vrhnika 95a, Vrhnika (kompostarna Rosa) je
bilo preko celega leta vloženih veliko število prijav v zvezi z neprijetnimi vonjavami v okolje.
Pri obeh zavezancih sta bila v okviru letnega plana dela opravljena celovita inšpekcijska
pregleda po področjih dela, prav tako pa tudi več izrednih inšpekcijskih pregledov na podlagi
posredovanih prijav. Kompostarna Vrhnika in kompostarna ROSA imata s strani Agencije RS
za okolje izdana OVD za predelavo odpadkov in okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje
naprave glede emisije v zrak.
V Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana je bilo
ugotovljeno, da ne zagotavlja obdelave odpadkov s klasifikacijsko številko 18 01 02 – deli teles
in organov, tudi vrečke s krvjo in konzervirano krvjo na način, ki je skladen z določbami Zakona
o varstvu okolja in Uredbe o odpadkih. Te odpadke so namreč oddajali JP Žale d.o.o., ki nima
okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje teh odpadkov, kar posledično
pomeni, da ne morejo potrditi evidenčnega lista, izvirni povzročitelj pa le z evidenčnim listom
dokazuje, da je zagotovil obdelavo svojih odpadkov v skladu z zahtevami Uredbe o odpadkih.
V JP Žale d.o.o. so sprejemali odpadke iz zdravstvene dejavnosti – deli človeških teles in
organov, to so človeška tkiva in anatomski deli, ki so bili odstranjeni pri operacijskih posegih,
porodnih posegih, obdukcijah, raziskavah in drugih laboratorijskih raziskavah; telesa, ki so bili
oddana v znanstvene namene in zarodke do 22. tedna nosečnosti. Z njimi je potrebno ravnati
v skladu z Uredbo o odpadkih. Prav zaradi tega je bilo Univerzitetnemu kliničnemu centru
Ljubljana in Onkološkemu inštitutu Ljubljana prepovedano, da te odpadke oddaja v JP Žale
d.o.o. v sežig v krematoriju. Po sedaj veljavni zakonodaji bi v krematoriju JP Žale d.o.o. lahko
odstranjevali človeške dele teles in organov samo pod pogojem, da bi si pridobili
okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje odpadkov, ki pa jo krematorij zaradi specifike ne
more izpolnjevati. V zvezi s to problematiko je bil podan predlog za spremembo zakonodaje
na tem področju.
Voden je bil postopek v zvezi z obratovanjem Peskokopa Črna, ki ga družba CALCIT d.o.o.
upravlja in je tudi njegova lastnica. Peskokop ni več v izkoriščanju, se pa v njem odlaga višek
materiala, ki izhaja iz mokre separacije kalcita iz kamnoloma v Stahovici in ga z namenom
sanacije Peskokopa Črna tja odlagajo kot izdelek CALPLEX NP. Zanj ima družba izdelano izjavo
o lastnostih. V postopku je bilo družbi odrejeno, da izvede analizo tega materiala v smislu
inertnosti oziroma nenevarnosti. Iz poročila je razvidno, da je to inertna snov (odpadek, ker je
delana analiza po uredbi o odlagališčih odpadkov). V istem peskokopu so postavili tudi
premično asfaltno bazo, ki pa v letu 2014 še ni začela obratovati. Skladno s predpisi za njeno
postavitev ni potrebne presoje vplivov na okolje, niti okoljevarstvenega dovoljenja. Ob začetku
obratovanja pa bo opravljen pregled in ugotavljanje skladnosti s predpisi s področja varstva
okolja. Postopek je bil začet na pobudo civilne iniciative, ki zahteva, da se dejavnosti v
peskokopu ustavijo, za kar pa trenutno ni pogojev. Prijavo obravnavata tudi gradbena in
84
rudarska inšpekcija.
V okviru nadzora obratovanja bioplinarn so bili opravljeni inšpekcijski nadzori tudi v
bioplinarnah v Logarovcih, s katero tudi upravlja družba Plinprom d.o.o. Radmožanci, v
bioplinarnah Jezera, Nemščak in Motvarjevcih, s katerimi upravlja Panvita Ekoteh d.o.o., v
bioplinarni Lendava upravljavca Ecos d.o.o., v bioplinarni v Bučečovcih upravljavca družbe
Hermentum d.o.o., v bioplinarni v Šalovcih, s katero upravlja družba Antares d.o.o. in v
bioplinarni v Šalamancih, s katero upravlja Dejan Knaus d.o.o. Bioplinarni Lendava je bila
izdana odločba upravljavcu, po kateri mora zagotoviti vodenje evidence o obdelavi biološko
razgradljivih odpadkov, uveden je tudi postopek po Zakonu o prekrških. Zaradi nerednega
čiščenja manipulativnih površin in s tem neizvršitve inšpekcijske odločbe sta bila pravni in
odgovorni osebi Ecos d.o.o. izdana plačilna naloga, ki sta bila plačana. Ker je inšpektorat prejel
nekaj prijav glede nepravilnega delovanja bioplinarne v Logarovcih družbe Plinprom d.o.o., je
bil v tej bioplinarni izveden izredni kontrolni monitoring pregnitega blata po anaerobni predelavi
biološko razgradljivih odpadkov. Iz rezultatov monitoringa, ki ga je opravil pooblaščen
laboratorij, je bilo razvidno, da blato spada v 2. razred okoljske kakovosti po Uredbi o obdelavi
biološko razgradljivih odpadkov, je bila izdana odločba o prepovedi vnosa blata v ali na tla.
Prav tako in iz istega razloga je bila prepoved vnosa v tla izrečena za blato iz bioplinarne
Gjerkeš v Dobrovniku, odločbi sta bili izvršeni, Gjerkeš pa mora po izdanem sklepu plačati tudi
stroške izrednega monitoringa. Pri ostalih bioplinarnah ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Zavezancu RIAG d.o.o. Partizanska cesta 23, Maribor, ki ima pridobljeno okoljevarstveno
dovoljenje za predelavo odpadkov v objektu za predelavo gum – proizvodnja granulata na
lokaciji Tovarniška cesta 51, Ruše, je zaradi neizpolnjevanja odločbe o uskladitvi skladiščenja
izrabljenih gum s Pravilnikom o skladiščenju izrabljenih gum bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe
z denarno prisilo, izdana sta bila dva sklepa o izvršbi z denarno kaznijo, v letu 2014 pa se je
izvršba nadaljevala, prav tako sta bila izdana dva sklepa o izvršbi, denarna kazen se je
zviševala, vendar zavezanec še vedno ni realiziral naloženega. Zaradi neizpolnjevanja
obveznosti in dodatnega navažanja in skladiščenja izrabljenih gum, je v pripravi odločba o
prepovedi skladiščenja izrabljenih gum in odstranitvi le-teh.
ION je dne 25. 9. 2014 prejela Geološko poročilo in oceno vrednotenja nevarnih lastnosti
materiala, vnesenega v tla na nezakoniti deponiji Bukovžlak. Iz ocene je razvidno, da gre za
nenevarne odpadke s klas. št. 17 05 06, da je površina odlaganja materiala ocenjena na 30.750
m2 in je ocenjena prostornina odloženega materiala 104.400 m3 ± 30.750 m3.
ION v inšpekcijskem postopku ni našla povzročiteljev, ki so z nepravilnim ravnanjem z odpadki
povzročili okoljsko škodo, zato opravlja zaslišanja investitorjev, ki so v obdobju med leti 2000
in 2006 gradili večje poslovne in trgovinske objekte z namenom določiti povzročitelja
nedovoljeno odloženih odpadkov.
Do sedaj je znano, da je družba Interstar d.o.o. leta 2005 odložila na navedeno zemljišče 400
m3 zemeljskega izkopa, ki je nastal pri gradnji skladiščne hale družbe Kovintrade d.o.o. v
Štorah.
Na vrhu nedovoljeno odloženih odpadkov, so odloženi zemeljski izkopi v količini 8.500 m3, ki
so nastali pri gradnji centra EK in za katere je bilo pridobljeno OVD za vnos zemeljskega izkopa
po postopku R10.
Na podlagi prijave smo ugotovili, da je na zemljiščih s parc. št. 1472/2, 1472/4 in 1449 vse
k.o. Teharje, katerih lastnik je Občina Štore, večje odlagališče gradbenih odpadkov, kjer naj bi
se nasipavanje vršilo več desetletij. Lastniku predmetnih zemljišč je bila izdana odločba o
odstranitvi skupaj 1500 m3 gradbenih odpadkov iz betona, asfalta in zemeljskega izkopa.
Odloženih gradbenih odpadkov (predvsem zemeljskega izkopa) je nasuto bistveno več, vendar
pa iz konfiguracije terena in podatkov GURS ni mogoče ugotoviti, v kakšnem obsegu in kako
85
se je nasipavanje vršilo.
ION vodi postopek v zadevi nezakonito odloženih odpadkov na zemljišču s parc. št. 1142 k.o.
Celje, na območju zemeljskega plazu pri Mestnem parku, ki naj bi bili po izjavah prijavitelja CI
Celje pripeljani z območja stare Cinkarne. V postopku ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj in kdo je
odpadke na predmetno odlagališče pripeljal, najbrž pa so bili odloženi v obdobju sanacije plazu,
v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej pred več kot 30 leti.
Lastnik predmetnega zemljišča je RS, Gregorčičeva ulica 20, Ljubljana, začasni upravljavec pa
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana.
Na podlagi kontrolnega monitoringa odpadkov, ki ga je izvedel Nacionalni laboratorij za
zdravje, okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Maribor, je bila določena klasifikacijska
številka odpadka s klas. št 17 05 05*, nevaren pa je le zaradi lastnosti H10 – strupeno za
razmnoževanje, ker je vsebnost svinca v obravnavanem odpadku višja od 0,5%. Vseh drugih
nevarnih lastnosti iz priloge 1 – Lastnosti zaradi katerih se odpadki uvrščajo med nevarne
odpadke, odloženi odpadki ne izkazujejo. Odložen odpadek je sestavljen iz zemljine, pomešane
s kosi žlindre in ognjevzdržnih materialov. Odstranitev je lahko odrejena na podlagi 2. odstavka
157.a člena ZVO-1, osebi, pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, ta pa jih
mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Stroški odstranitve odpadkov preko
pooblaščenih zbiralcev (gre za količino do 300 m3) so zelo visoki (cca. 80.000 EUR), izpeljati
bi bilo potrebno javni razpis, zato smo preučili tudi možnost, da bi odpadke lahko odložili na
industrijskem odlagališču Vrhe, kjer bi bili stroški po grobi oceni 10 x nižji.
To možnost daje 3. alinea 4. odstavka 7. člena Uredbe o odlagališčih odpadkov (Ur. list RS,
štev. 10/14), ki določa, da je na odlagališče za nenevarne odpadke dovoljeno odlagati stabilne
in nereaktivne nevarne odpadke, ki izpolnjujejo zahteve za nenevarne odpadke iz priloge 2
uredbe, na odlagalnih poljih, kjer ni komunalnih odpadkov ali nenevarnih odpadkov z
vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, večjo od pet odstotkov mase odpadkov. Odlagališče
Vrhe je industrijsko odlagališče v upravljanju podjetja Storkom Štore d.o.o., z izdanim OVD št.
št. 35407-30/2010-17 z dne 4. 3. 2013. Na odlagališču se odlagajo odpadki iz kompleksa bivše
Železarne Štore, torej iz proizvodnje jekla in livarski odpadki. Le-ti so po naravi podobni
odpadkom, ki so odloženi v Mestnem parku. Žal ta možnost ni mogoča, saj je ARSO zahtevala
spremembo OVD odlagališča Vrhe. Inšpekcijski postopek še poteka.
V letu 2014 so na ION prihajale številne prijave glede rabe neustreznega goriva v srednji kurilni
napravi podjetja Energoles Bohor d.o.o. iz Šentjurja. Kurivo naj bi zaradi primešanih kosov
odpadne iverice vsebovalo formaldehid. Zavezancu je bilo s strani ARSO izdano
okoljevarstveno dovoljenje št. 35472-134/2013-12 za predelavo odpadkov in emisije v zrak za
obratovanje naprave za pripravo lesnih sekancev in kurjenja sekancev. V mesecu juniju so bile
na podlagi odredbe ION izvedene izredne meritve parametrov odpadnega lesa. Iz poročila o
opravljenih meritvah je bilo razvidno, da so bile v kurivu presežene vrednosti bakra, vrednosti
formaldehida pa so bile nižje od mejnih vrednosti. Zavezancu je bila izdana ureditvena odločba
o prepovedi rabe neustreznega kuriva. Zavezanec je ukrep izvršil in poravnal stroške odrejenih
meritev, postopek je zaključen.
Problematična so zasipavanja vrtač Krasa. K problematiki prispeva nekakšno splošno
prepričanje, da se teren, z vnašanjem gradbenih odpadkov v vrtače, sanira in je zato tako
ravnanje med širšo javnostjo sprejeto kot sprejemljivo.
Za slabo stanje glede ravnanja z gradbenimi odpadki je krivo tudi dejstvo, da upravne enote
pri izdaji gradbenih in uporabnih dovoljenj ne upoštevajo zahtev okoljske zakonodaje. So prvi
organ, ki se pri izdaji gradbenega dovoljenja srečajo s projektno dokumentacijo in so organ,
ki z izdajo uporabnega dovoljenja zaključi celoten postopek gradnje oziroma investicije.
Velikokrat se izda uporabno dovoljenje na podlagi »izjav komisij« brez ugotavljanja dejanskega
86
stanja. Tako investitorji, kakor tudi izvajalci gradbenih del, večinoma ne poznajo predpisanih
obveznostih glede ravnanja z gradbenimi odpadki. Začasna rešitev problematike ravnanja z
gradbenimi odpadki bi lahko bila s strani lokalnih skupnosti, ki bi v skladu s prostorsko
zakonodajo, določile vsaj lokacijo za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov. Temu ustrezno
bi bilo potrebno spremeniti Uredbo o ravnanju z gradbenimi odpadki, ki nastajajo pri gradbenih
delih. Nujno bi bilo spremeniti to uredbo z opredelitvijo, da so gradbeni odpadki, ki nastajajo
pri gradnjah, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, komunalni odpadek.
Pri ravnanju z azbestnimi odpadki se še vedno ugotavlja skrajno malomarno ravnanje in
popolno neupoštevanje varnostnih meril, kot je to ugotovljeno v primeru družbe Grafist –
Koper pri rušenju objektov z azbestno – cementno kritino v športnem centru Bonifika v Kopru.
Zaradi nujnosti ukrepanja je bila na zapisnik izdana ustna odločba za odpravo nepravilnosti, ki
jo je družba izvršila. Uveden je tudi prekrškovni postopek.
Izrabljena motorna vozila (IMV) in razstavljanje IMV ter skladiščenje nastalih sestavnih delov
vozil je še eno zelo neurejeno področje ravnanja z odpadki. V teh postopkih so vključene v
glavnem fizične osebe, ki zelo pretentano izkoriščajo predpise. Izrabljena vozila ne razstavljajo
v objektih, za katera bi imeli pridobljena okoljevarstvena dovoljenja. Izkorišča se izjavo o
lokaciji za neregistrirana vozila, ki jo lastniki vozil podajo ob odjavi vozil. Velikokrat so v izjavi
o lokaciji navedeni naslovi, ki sploh ne obstajajo. Večina neregistriranih vozil ni skladiščena v
objektih iz izjave o lokacijah, temveč nekje drugje v okolju, kjer se v večini primerov
neregistrirana vozila in IMV tudi razstavljajo. Ugotavlja se ponarejanje registrskih tablic in
uporaba le-teh na parkiranih vozilih.
Uspešno je bila zaključena zadeva glede nezakonitega »avtoodpada« v industrijski coni v Izoli,
kjer je bilo ugotovljeno skladiščenje 160 IMV ter sestavnih delov IMV. Ker ni bilo možno
ugotoviti lastnikov IMV oziroma imetnikov le-teh, je bilo lastniku zemljišča, to je družbi Hypo
Leasing – Ljubljana, izdana odločba o odstranitvi vseh IMV in njihovih sestavnih delov.
Zavezanec je z odločbo odrejene ukrepe izvršil.
Prejeli smo tudi nekaj prijav razgradnje IMV pri fizičnih osebah. Razgradnja vozil se ob prihodu
inšpekcije ni vršila, fizične osebe dokazujejo, da ne gre za IMV, temveč za rabljena vozila.
Na nelegalnih avtomobilskih odpadih, ki so bili v preteklosti že očiščeni, se ponovno zbirajo in
razstavljajo IMV. IMV upravljavci odpadov odkupijo od prejšnjih lastnikov in sami postanejo
lastniki teh vozil. Iz njih odstranijo še uporabne dele, ostanek pa oddajo koncesionarju. Kljub
ukrepanju se navedeno ponavlja iz leta v leto pri istih upravljavcih, kar pomeni da je potreba
po spremembi predpisov.
Kot izrazito problematičen zavezanec glede ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri
lesnopredelovalni dejavnosti, je družba Javor Vezane plošče – Pivka, zoper katero je v teku
več postopkov, vključno z izvršilnim postopkom glede odstranitve večje količine odpadnega
pepela. Nenavadno in izrazito nekooperativno je namreč obnašanje zakonitega zastopnika, ki
je hkrati tudi odgovorna oseba, pri inšpekcijskih pregledih. Postopki, vključno s prekrškovnimi,
se nadaljujejo.
Specifičen primer so bile prejete prijave o odlaganju večjih količin oljčnih tropin na kmetijsko
zemljišče v Tribanu pri Kopru. Uveden je inšpekcijski postopek zoper samostojnega podjetnika
Oljarna – Marinko Hrvatin iz Kopra, ki odlaga oljčne tropine (ostanek proizvodnje oljčnega olja)
na navedeno zemljišče. Glede na ugotovitev, da zavezanec nima dokazila iz sedmega odstavka
7. člena Uredbe o odpadkih, da so oljčne tropine stranski proizvod, mu je izdana odločba o
prepovedi odlaganja oljčnih tropin na navedeno zemljišče. Z odločbo odrejeno prepoved
zavezanec spoštuje. Zoper odločbo je sicer vložena pritožba, ki je odstopljena v reševanje
upravnemu organu druge stopnje. Postopek je potekal v sodelovanju s kmetijsko inšpekcijo,
ki je tudi ukrepala glede same rabe kmetijskega zemljišča, na katerem so odložene odpadne
87
oljčne tropine.
V zvezi s prejeto informacijo s kopijami dokumentov (posredovano s strani CURS) o ladijski
pošiljki odpadnega železa in jekla iz Luke Koper v Albanijo je opravljen pregled pri pošiljatelju
družbi Luka Koper in ugotovljeno, da je bila pošiljka odpadnega železa (skupna količina
4.480.450 kg) odpremljena 11. 4. 2014 v Albanijo, da sta bila izpolnjena dokumenta Priloge
VII Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov in da je v tem primeru šlo za čezmejno
pošiljko v državo, za katero je po Uredbi (ES) št. 1418/2007 za izvoz odpadnega železa in jekla
potrebna predhodna pisna prijava in soglasje. Izdana je odločba o prepovedi izvoza odpadnega
železa in jekla v Albanijo do morebitne pridobitve predpisanega soglasja za čezmejno pošiljanje
odpadkov. Z odločbo odrejeno prepoved zavezanec spoštuje.
V letu 2014 so inšpektorji v skladu z letnim načrtom dela in priporočili Računskega sodišča
izvajali nadzor nad industrijskimi odlagališči. Nadzor je bil opravljen na 16 industrijskih
odlagališčih, od katerih jih 8 ne obratuje več (Tabela 37).
Tabela 37: Nadzor industrijskih odlagališč v letu 2014.
Odlagališče
Obratovanje Upravljavec odlagališča
NOMO MEŽICA
DA
Rudnik
d.o.o.
BUKOVŽLAK - CINKARNA
DA
Cinkarna d.d.
2
DESKLE
DA
Salonit Anhovo d.d.
1
JAVORNIK
DA
SŽ Acroni d.o.o.
/
METAVA
NE
Snaga JP d.o.o.
/
NOVAKI
DA
ETA Cerkno d.o.o.
1
PRAPRETNO
DA
TE Trbovlje d.o.o.
1
SUHI MOST
DA
Livar d.d.
1
NE
TDR Metalurgija
1
VRHE
DA
Storkom Štore
1
LESIČJA VODENCE
NE
Komunala Tolmin
1
METAL
NE
SŽ Metal Ravne d.o.o.
1
PEPELIŠČE
DA
Talum d.d.
/
POTOŠKA VAS
NE
Rudnik
zapiranju
RAKOVNIK
NE
IUV d.d.
10
RDEČE BLATO
DA
Talum d.d.
/
SUHADOLE
NE
Publicus d.o.o.
1
SUŽID
NE
Komunala Tolmin
2
ŠONOVO
NE
Steklarna Rogaška d.d.
1
ŠTRKLEPCE
NE
Komunala Tolmin
3
TOVARNIŠKI KANAL
NE
Paloma d.d.
1
TUNCOVEC
DA
Steklarna Rogaška d.d.
1
TDR metalurgija
stečaju
d.d.
v
Mežica,
Zagorje
MPI
Število nadzorov v letu
2014
v
/
/
88
Nadzor nad ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo
ION je v obdobju od 15. marca do 15. maja 2014 izvedla akcijo nadzora nad ravnanjem z
embalažo in odpadno embalažo (OE). Usmerjena je bila v nadzor različnih subjektov glede
ravnanja z embalažnimi materiali, pri katerih so se v preteklih letih izkazala večja odstopanja
pri doseganju zastavljenih okoljskih ciljev (visok delež recikliranja plastične embalaže,
nedosežen okoljski cilj za kovinsko in leseno embalažo).
V okviru akcije se je opravil tudi nadzor nad skladnostjo ravnanja pri čezmejnem pošiljanju OE
z določbami Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 14. junija 2006
o pošiljkah odpadkov.
Subjekti inšpekcijskega nadzora so bili predelovalci OE (plastične, lesene, steklene, kovinske),
končni uporabniki, pri katerih nastaja OE (lesena, kovinska) in pošiljatelji čezmejnih pošiljk OE
(podizvajalci DROE in predelovalci OE).
Namen akcije je bila izvedba poenotenega nadzora in odprava ugotovljenih nepravilnosti s
ciljem zagotovitve zakonitosti ravnanja z OE in doseganje predpisanih okoljskih ciljev.
Na podlagi ugotovitev nadzora pri prevzemnikih OE se je izkazalo, da vsi podizvajalci DROE
zbrane OE ne oddajo predelovalcem ampak zbiralcem, trgovcem ..., zato bo v zvezi z
navedeno ugotovitvijo v nadaljevanju opravljen inšpekcijski nadzor pri DROE, v zvezi z
izpolnjevanjem zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja, da mora preko podizvajalcev
zagotavljati predelavo, ponovno uporabo ali odstranjevanje.
Pri nadzoru predelovalcev je bilo ugotovljeno, da so večinoma pridobili predpisano
okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku R3 oz. R12, R13. Pri
predelovalcih lesene OE je bilo ugotovljeno, da izvajajo obdelavo po postopku R1 oz. R3 oz.
R12, R13, za kar imajo pridobljeno OVD oz. OVD niti ne potrebuje, ker gre za predelavo
odpadkov iz neonesnažene biomase (Tisa d.o.o.). V enem primeru je bilo ugotovljeno, da je
bilo OVD za obdelavo po postopku R3 pridobljeno šele v letu 2013, postopek je še v teku. Pri
nadzoru enega od predelovalcev je bilo ugotovljeno, da je OE prevzemal pod napačno
klasifikacijsko številko (19 12 04), zato je bila v inšpekcijskem postopku izdana ureditvena
odločba, v prekrškovnem postopku pa plačilni nalog.
Pri nadzoru načina ravnanja je bilo večinoma ugotovljeno, da končni uporabniki oddajajo
leseno OE v sistem DROE z oddajo pooblaščenim zbiralcem, pri čemer vodijo predpisano
evidenco ravnanja z odpadki in izpolnjujejo obveznost poročanja. V posameznih primerih je
bilo ugotovljeno, da končni uporabniki leseno OE kurijo v lastni kurilni napravi (za kar ne
potrebujejo OVD), v posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da ima zavezanec urejen
individualen sistem ravnanja z OE (Savatech d.o.o., Sava tires d.o.o., Niko d.o.o.), v enem
primeru zavezanec sam ravna z OE, vendar na vlogo podano na upravni organ od l. 2011 še
ni prejel odgovora, v več primerih je bilo ugotovljeno, da končni uporabniki manjše količine
lesene OE prodajajo ali oddajo zaposlenim za namen uporabe kot gorivo.
Pri nadzoru ravnanja z odpadno leseno embalažo sta bili zaradi ugotovljenih nepravilnosti na
podlagi ZVO-1 izdani dve ureditveni odločbi in na podlagi ZIN 12 opozoril na zapisnik, v 7
primerih postopek še ni zaključen. Zaradi ugotovljenih kršitev je bil v enem primeru v
prekrškovnem postopku izdan plačilni nalog, v 11 primerih pa je bilo na podlagi ZP-1 izrečeno
opozorilo. Najpogosteje ugotovljene pomanjkljivosti so bile: oddaja lesene OE zaposlenim za
kurjenje, prodaja OE, pomanjkljivo vodenje evidence in poročanje, brez pogodbe z DROE.
Pri nadzoru ravnanja z odpadno kovinsko embalažo sta bili zaradi ugotovljenih nepravilnosti
na podlagi ZVO -1 izdani dve ureditveni odločbi in na podlagi ZIN 4 opozorila na zapisnik, v 2
primerih postopek še ni zaključen. Zaradi ugotovljenih kršitev je bila v prekrškovnem postopku
izdana ena odločba in 5 opozoril. Ugotovljene pomanjkljivosti so bile: uporaba napačne
89
klasifikacijske številke odpadka, oddaja nepooblaščenemu zbiralcu, pomanjkljivo vodenje
evidenc in poročanje.
Pri nadzoru ravnanja s kovinsko OE je bilo večinoma ugotovljeno, da končni uporabniki
oddajajo kovinsko OE v sistem DROE z oddajo pooblaščenim zbiralcem, v posameznih primerih
jo oddajajo distributerjem, v posameznih primerih imajo organiziran individualni sistem
ravnanja z OE (Savatech d.o.o., Sava tires d.o.o., Niko d.o.o.).
Akcija nadzora prodaje sveč
ION je v okviru akcije inšpekcijskega nadzora nad prodajo nagrobnih sveč v povezavi z
ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami (ONS) pri trgovcih z nagrobnimi svečami opravila
inšpekcijski nadzor s poudarkom na odkrivanju proizvajalcev, embalerjev, uvoznikov nagrobnih
sveč, ki na podlagi 12. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami niso vpisani
v evidenco in ki niso pristopili k nobenemu od 4 skupnih načrtov ravnanja z ONS (Interseroch,
Prons, Sveko, Zeos), kar pomeni, da v nadaljevanju za te sveče kot odpadke ni poskrbljeno na
ustrezen način. Nadzorniki IRSKO so opravili nadzor na 35 večjih pokopališčih na 54 prodajnih
mestih, na katerih se je prodajalo sveče 38 proizvajalcev.
Pri nadzorih je bilo ugotovljenih 5 proizvajalcev nagrobnih sveč, ki niso vpisani v evidenco
proizvajalcev in niso pristopili k nobenemu od skupnih načrtov ravnanja z ONS. Pri teh
proizvajalcih sveč so bili v nadaljevanju opravljeni inšpekcijski pregledi. Tretji odstavek 24.
člena Uredbe določa, da se z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov za prekršek kaznuje
proizvajalec, pridobitelj ali uvoznik nagrobnih sveč, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, če ni vpisan v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč
in če daje nagrobne sveče v promet, ne da bi na svoje stroške zagotovil zbiranje odpadnih
nagrobnih sveč ter za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotovil predelavo.
Nadzorniki so na terenu ugotavljali tudi, ali trgovci sveč izdajajo račune. V zvezi s slednjim na
nadzorovanih lokacijah ni bilo ugotovljenih kršitev.
Akcije nadzorov pošiljanja odpadkov preko meja
Na področju pošiljanja odpadkov je ION v sodelovanju s CURS in Policijo ter ARSO kot
pristojnim organom v letu 2014 izvedla 18 skupnih akcij nadzora. Akcije so potekale v okviru
IMPEL projekta Enforcement Actions, kjer Slovenija aktivno sodeluje.
V letu 2014 so bile izvedene naslednje akcije:
-
5. 2. 2014: pristanišče Luka Koper;
11. 3. 2014: mejni prehod Obrežje;
26.–28. 3. 2014: pristanišče Luka Koper;
2. 4. 2014: AC počivališče Lukovica (avtocesta Ljubljana–Maribor);
9.–10. 4. 2014: pristanišče Luka Koper;
8. 5. 2014: mejni prehod Fernetiči;
23. 5. 2014: počivališče Vipava;
29. 5. 2014: mejni prehod Gruškovje;
4. 6. 2014: AC počivališče Studenec (avtocesta Ljubljana–Koper);
12. 8. 2014: AC počivališče Dolinsko (avtocesta Maribor–Lendava);
2. 9. 2014: AC počivališče Lukovica (avtocesta Ljubljana–Maribor);
3. 9. 2014: mejni prehod Obrežje;
90
-
5. 9. 2014: železniška ranžirna postaja Zalog;
13. 11. 2014: AC počivališče Radovljica.
Štiri akcije med 2. in 5. septembrom so potekale v okviru izmenjave inšpektorjev, ki je bila
izvedena v okviru IMPEL projekta Enforcement Actions. V Sloveniji so v izmenjavi sodelovali
predstavnika nizozemskega in estonskega okoljskega inšpektorata ter predstavnica estonske
carine.
Akcije so potekale skladno z dogovori z ostalimi predstavniki nadzornih organov in pristojnega
organa. Akcije na avtocestnih počivališčih so potekale z izločanjem tovornih vozil iz prometa
oz. s preusmeritvijo prometa tovornih vozil preko počivališč. Na mejnih prehodih s Hrvaško
(Obrežje, Gruškovje) so bili pregledi izvedeni na podlagi podatkov iz carinskih dokumentov. V
nadzorih na mejnih prehodih s Hrvaško so sodelovali tudi predstavniki hrvaškega okoljskega
inšpektorata. Glede na izkušnje iz preteklosti so akcije na posameznih lokacijah potekale krajši
čas. Poleg nadzora pošiljanja odpadkov so ostali nadzorni organi izvajali tudi nadzor cestno
prometnih predpisov, carinskih predpisov in ostalih predpisov iz njihove pristojnosti.
V okviru akcij je bilo zaustavljenih 435 tovornih vozil, kontejnerjev in vagonov od katerih se je
v 166 primerih prevažalo odpadke preko meja. Nadzorni organi so opravili 385 dokumentarnih
kontrol ter 215 fizičnih pregledov pošiljk. Pri pošiljkah preko meja je bilo ugotovljenih 5
nezakonitih pošiljk odpadkov, poleg tega je bilo ugotovljenih nekaj primerov pomanjkljivega
izpolnjevanja spremne dokumentacije.
Odpadki, ki so bili v okviru akcij nadzora najpogosteje obravnavani:
-
odpadne kovine;
odpadna plastika;
odpadni papir;
odpadki iz mehanske obdelave odpadkov.
Poleg tega so inšpektorji opravili tudi večje število inšpekcijskih pregledov v podjetjih. Med
mesecem marcem in majem je bila izvedena tudi koordinirana akcija nadzora, v kateri se je
preverjala skladnost ravnanja pri pošiljanju odpadne embalaže na predelavo v tujino. Pri
podizvajalcih DROE in predelovalcih OE, ki pošiljajo OE v nadaljnjo predelavo v tujino je bil
opravljen nadzor:
-
uporabe predpisanih listin iz Uredbe 1013/2006 o pošiljkah odpadkov (Uredbe);
izpolnjevanja in potrjevanja listin iz Uredbe;
hramba dokumentacije;
sklepanje pogodb iz 2. odstavka 18. člena Uredbe med osebami, ki organizirajo
pošiljanje in prejemniki/obrati za predelavo.
Nadzor je bil opravljen pri 4 pošiljateljih plastične OE (Dinos – več PE, Publicus, Papir servis,
RecyClog), 2 pošiljateljih steklene OE (Dinos, Papir servis) in enem pošiljatelju kovinske OE
(Papir servis). Ugotovljeno je bilo, da zavezanci, kot predelovalci odpadkov (večinoma
registrirani po postopku predelave R12, R13) pošiljajo odpadek (iz skupine 15 01 oz. po
obdelavi iz skupine 19 12) v nadaljnje ravnanje v različne obrate v tujini. Za čezmejne pošiljke
odpadkov zagotavljajo predpisane listine. Pri nadzoru dokumentacije nepravilnosti večinoma
niso bile ugotovljene, le v enem primeru nadzora pošiljatelja čezmejnih pošiljk odpadkov je
91
bilo ugotovljeno, da zavezanec ni zagotovil ustrezno izpolnjene dokumentacije, zato je bil
uveden prekrškovni postopek. V enem primeru je bilo zaradi ugotovljene pomanjkljivosti pri
poročanju izrečeno opozorilo na zapisnik.
Na področju pošiljanja odpadkov preko meja se je ugotovil tudi problem izvoza odpadkov na
Kitajsko. Kot eden od pogojev, ki ga je Kitajska postavila v skladu z Uredbo 1418/2007 o izvozu
odpadkov na predelavo, je tudi ta, da si morajo podjetja pridobiti AQSIQ certifikat. V Sloveniji
imata ta certifikat pridobljeni samo dve podjetji. Inšpektorji so z namenom seznanitve s pogoji
za izvoz odpadkov izvedli nadzore v podjetjih, ki najpogosteje izvažajo odpadke na Kitajsko.
V zvezi s tem je bil v mesecu novembru izveden sestanek z ladijskimi agenti in pristaniškimi
špediterji v Luki Koper.
 Nadzor emisij snovi in toplote v vode
Inšpektorji so na tem področju opravili 1232 inšpekcijskih nadzorov in pri tem izrekli 277
inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti ter uvedli 17 prekrškovnih postopkov.
Nadzor obremenjevanja okolja z industrijskimi odpadnimi vodami se izvaja v okviru rednega
nadzora in na podlagi obvestila ARSO o ugotovitvah obratovalnih monitoringov.
Pri nadzoru na področju emisije snovi v vode inšpektorji ugotavljajo, da pri nekaterih
zavezancih tehnološke odpadne vode še vedno presegajo predpisane mejne vrednosti, kljub
že v preteklosti izdanim inšpekcijskim ukrepom in uvedenim izvršilnim postopkom (npr. Klinični
center Ljubljana na nekaj iztokih iz posameznih klinik še vedno ni uskladil emisije snovi v vode).
V družbi KOTO d.o.o. je bil v mesecu oktobru 2014 na podlagi odredbe inšpektorja izveden
kontrolni monitoring emisij snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno
kanalizacijo. Na podlagi izvedenega monitoringa je bilo ugotovljeno, da zavezanec čezmerno
obremenjuje okolje z emisijami snovi v vodi. V zvez z ugotovitvami kontrolnega monitorinaga
je bila zavezancu izdana odločba za odpravo virov čezmerne obremenitve okolja in sklep o
stroških postopka.
Pri rednem nadzoru družbe TKI HRASTNIK d.d. je bilo ugotovljeno, da zavezanec še vedno
odvaja industrijske odpadne vode v vodotok Boben, čeprav bi moral že konec leta 2010 v
skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem zagotoviti odvajanje industrijskih odpadnih vod in
komunalnih odpadnih vod v javno kanalizacijo. V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi je bila
zavezancu izdana odločba. Zoper kršiteljici pravno osebo TKI HRASTNIK, d.d. in njegovo
odgovorno osebo je bil uveden prekrškovni postopek, za navedeno kršitev je bila kršiteljici in
njegovi odgovorni osebi izdana odločba o prekršku (globa).
V družbi OMAPLAST d.o.o. in MOTVOZ d.o.o. je bil večkrat opravljen inšpekcijski nadzor nad
izvajanjem oziroma spoštovanjem materialnih predpisov s področja varstva okolja. V družbi
MOTVOZ d.o.o. je bilo ugotovljeno, da zavezanec odvzema iz lastne vrtine vodo za tehnološke
namen (54.000 m3/leto), za kar pa ni imel pridobljenega predpisanega vodnega dovoljenja. V
zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi je bila zavezancu izdana odločba, s katero se mu je
prepovedala raba vode do pridobitve predpisanega vodnega dovoljenja.
Inšpekcijski nadzor je bil opravljen v zvezi z delovanjem vseh komunalnih in skupnih čistilnih
naprav nad 2000 PE. Poudarek nadzora je bil na ustreznem čiščenju in odvajanju odpadnih
voda ter ustreznosti ravnanja z odvečnim biološkim blatom, ki nastane po čiščenju odpadnih
voda. Problem nadzora delovanja KČN je v tem, da nekatere KČN že več let čezmerno
onesnažujejo okolje, ker je kapaciteta KČN premajhna (nekatere so tudi na občutljivem
območju), rok za prilagoditev delovanja KČN predpisanim mejnim vrednostim je tem KČN
potekel junija 2014, vendar vse še vedno niso zagotovile ustreznega čiščenja, saj posamezne
92
KČN še niti niso zgrajene, nekatere pa so v obdobju poskusnega obratovanja. Ugotovljene so
tudi nepravilnosti pri zagotavljanju odvajanja odpadne vode po javni kanalizaciji – izgradnji
aglomeracij, za katero so odgovorne občine. Posamezni roki so potekli že leta 2008, 2010.
Upravljavec Centralne čistilne naprave Piran (kapacitete 30.000 PE) JP Okolje Piran je po izdaji
sklepa o dovolitvi izvršbe izvršil odločbo iz leta 2013, s katero mu je bila odrejena odprava
čezmernega obremenjevanja okolja. Prav tako je tudi upravljalec (koncesionar) Komunalne
čistilne naprave Sežana (kapacitete 6.000 PE) družba Petrol – Ljubljana po izdaji sklepa o
dovolitvi izvršbe izvršil odločbo iz leta 2013, s katero mu je bila odrejena ureditev
ponikovalnega polja.
Upravljavec Centralne čistilne naprave Postojna (kapacitete 15.000 PE) JP Kovod Postojna tudi
po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni izvršil odločbe iz leta 2011, s katero mu je bila odrejena
prilagoditev emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod predpisanim mejnim vrednostim, zato je
izdan sklep o izvršbi z denarno kaznijo.
Javni zavod Kobilarna Lipica še ni izvršil odločbe glede odprave čezmernega obremenjevanja
okolja z odpadnimi vodami, zato so bili v letu 2014 izdani trije sklepi o izvršbi z denarno kaznijo.
Družba Kras – Šepulje v obratu Dragonja še ni prilagodila emisije snovi pri odvajanju odpadnih
vod predpisanih mejnim vrednostim (čezmerno obremenjevanje okolja), kar ji je bilo odrejeno
z odločbo, zato je izdan sklep o izvršbi z denarno kaznijo. Ista družba pa je v obratu Šepulje
prilagodila emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod predpisanim mejnim vrednostim.
ION je prejela več prijav glede neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih vod iz
stanovanjskih objektov v naseljih v zaledju mesta Koper. Po predhodni pridobitvi podatkov s
strani javne službe o urejenosti odvajanja komunalnih odpadnih vod, so prijave odstopljene
Mestni občini Koper. Občina ima sprejet odlok glede odvajanja in priključevanja komunalnih
vod. Nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov namreč ni v pristojnosti Inšpekcije za okolje
in naravo. Ker je odlok star in je bil sprejet še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je
občini, hkrati z odstopi, predlagano, da odlok uskladi z veljavno zakonodajo.
V nadzoru pri zavezancu Nafta strojna d.o.o. Lendava so bile na enem rezervoarju ugotovljene
takšne nepravilnosti, da je uporaba le-tega predstavljala veliko nevarnost za okolje. Zato je
bila zavezancu izdana odločba, s katero je bila odrejena prepoved uporabe navedenega
rezervoarja, kar je zavezanec tudi spoštoval. Prav tako je izvršil z inšpekcijsko odločbo odrejeno
sanacijo na rezervoarju tako, da le-ta sedaj ustreza določilom predpisa.
V nadzoru pri zavezancu Nafta-petrochem d.o.o. – v stečaju so bile ugotovljene večje
nepravilnosti v opremljenosti rezervoarjev s potrebnimi napravami, lovilnih prostorih več
rezervoarjev in pretakališču, zato je bila z odločbo odrejena ustrezna sanacija. Odločba je delno
izvršena, delno pa ne in postopek še traja.
 Nadzor urejanja voda in gospodarjenja z njimi
Inšpektorji so na področju urejanja voda in gospodarjenja z njimi opravili 887 inšpekcijskih
nadzorov in pri tem izrekli 283 inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti ter uvedli 50
prekrškovnih postopkov.
ION je prejela prijave nelegalnih posegov na vodna in priobalna zemljišča, med katerimi so
pogosta utrjevanja in urejanja brežin, ter izsuševanje in nasipanje mokrišč, močvirij in
priobalnih zemljišč. Izsekujejo se vodna in priobalna zemljišča ob vodotokih, zemljišča se
nasipavajo ter širi travnike povsem v struge potokov, kar po drugi strani zaradi utesnjevanja
voda vodi k povečani eroziji. Kot material za nasipanje in utrjevanje brežin se v večini primerov
uporabljajo gradbeni odpadki in zemeljski izkop. Zaradi slabo urejenih in vzdrževanih
93
vodotokov poplave lastnikom zemljišč pogosto povzročajo škodo, zaradi česar le-ti izvajajo
utrjevanja brežin, pogosto brez vodnih soglasij v nasprotju s predpisi. Za izdajo vodnega
soglasja pa ARSO zahteva drage projekte.
Precejšne probleme opažamo tudi pri izvajanju posegov na vodno infrastrukturo na varovanih
območjih, ki se izvaja v okviru javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč. Velik del
posegov se spelje kot interventni posegi, sanacije ali vzdrževalna dela, pri čemer se za posege
na varovana območja vedno ne pridobiva dovoljenj ali soglasij za poseg v naravo, ali pa se
dela ne izvedejo v skladu z usmeritvami ZRSVN. Tako ocenjujemo, da se večkrat izvajajo dela
in troši denar za posege, ki negativno vplivajo na naravo.
Ugotavljamo tudi, da se v okviru javne službe utrjevanja brežin proti eroziji izvajajo na klasičen
preživet način, z ravnimi skalometi, ki ne umirijo moči vode, temveč še pospešijo njeno hitrost.
Posledice se pogosto pokažejo nizvodno, z novimi poškodbami struge in brežine in zahtevajo
ponovne posege in trošenje denarja. Smiselno bi bilo izvajati posege v smislu sonaravnosti in
z uporabo elementov za umirjanje hitrosti vode.
Še vedno se pojavljajo kršitve izvajanja vodne pravice v neskladju z vodnim dovoljenjem.
Zavezanci pogosto nimajo nameščenih merilnih naprav za spremljanje količin odvzete vode, a
se stanje z povečanim nadzorom izboljšuje. Pri nadzoru vodnih dovoljen inšpektorji
ugotavljamo, da zavezanci zaradi stanja vodnih zajetji na terenu, zahteve iz vodnih dovoljenj
ne morejo izvršiti. Največ primerov je, da vodno dovoljenje zahteva merilne naprave za več
vrtin, čeprav se iz vsake vrtine voda zbira v enem zbiralniku in bi bilo smiselno v vodnem
dovoljenju zahtevati merilno napravo na odvzemu vode iz zbiralnika.
Na področju urejanja vod se je nadaljevalo izvajanje protipoplavnih ukrepov na porečju
Savinje, na območju Celja. Izvajalec del Nivo EKO je pri izvajanju sledil projektom in soglasjem,
se je pa v prijavah večkrat izkazal problem, kam se odvaža izkopni material. V inšpekcijskih
postopkih je bilo ugotovljeno, da se večino materiala vgrajuje v protipoplavne nasipe in
zadrževalnike zaradi neustreznega ravnanja z zemeljskim izkopom sta bili družbi Nivo EKO
izdani 2 ureditveni odločbi in izrečena globa za pravno in odgovorno osebo. Družba Nivo EKO
zahtev še ni izpolnila, zato poteka izvršilni postopek.
Rečno nadzorna služba je organizirana, v preteklem letu so večino časa namenili čiščenju
vodotokov po žledu in visokih vodah. Na zahtevo ARSO opravlja tudi naloge prijavitelja. A
ugotavljamo, da selektivno le za nekatere posege. Med drugim se prijave nanašajo na omejen
dostop do vodnega dobra, včasih gre za banalne primere (npr. naložena drva). Za enkrat
nadzorniki še ne izvajajo postopkov v zvezi z opozarjanjem strank in ne vodijo prekrškovnega
postopka.
Inšpekcija je zaradi ne vzdrževanja in neočiščenih vodotokov po jesenskih visokih vodah izdala
družbi Nivo ureditveno odločbo, na podlagi katere so očistili pretežni del nevzdrževanega
odseka vodotoka Pirešica.
Na področju urejanja voda še vedno vodimo največ postopkov v zvezi z nedovoljenimi posegi
na vodna zemljišča. Pred izdajo inšpekcijske odločbe mora inšpekcija ARSO zaprositi za
strokovno mnenje na podlagi določil 2. odst. 175. čl. ZV-1 (odločitev 2. st. organa, ki v svoji
odločitvi navaja, da je pridobitev strokovnega mnenja pred izdajo odločbe obvezna).
O tožbah upravljavcev naravnih kopališč na slovenski obali v zvezi z izdanimi odločbami iz leta
2012, s katerimi je odrejena prepoved pobiranja vstopnine za kopanje in omogočanja prostega
prehoda do in ob morskem dobru na območjih naravnih kopališč na slovenski obali, je Upravno
sodišče izdalo tri sodbe, s katerimi je tožbe zavrnilo. Razen v enem primeru, so tako vse izdane
inšpekcijske odločbe iz leta 2012, zoper katere so vložena pravna sredstva in tožbe, postale
tudi pravnomočne. Zaradi izdanih odločb se od konca poletja 2012 za kopanje v naravnih
kopališčih na slovenski obali ne pobira vstopnina, ker mora biti omogočen prost dostop do
94
morja in ob njem, razen v primerih, ki so v Zakonu o vodah taksativno navedeni.
Opravljeni so bili kontrolni pregledi pri imetnikih vodnih dovoljenj in koncesij, kateri so morali
na podlagi inšpekcijskih odločb iz leta 2013 omejiti izvajanje vodne pravice za gojenje školjk,
na gojitvenih območjih Sečovlje, Strunjan in Debeli rtič, in sicer zato, ker so vodno pravico
izvajali v nasprotju z vodnimi dovoljenji oziroma koncesijami. Zavezanci v roku niso izvršili vseh
obveznosti iz odločb, zato so bili začeti izvršilni postopki. Obveznosti so bile izpolnjene v
naknadnih rokih, ki so bili določeni v sklepih o dovolitvi izvršbe. Uvedeni so bili tudi prekrškovni
postopki, ki še niso zaključeni. Družbi Prosub – Izola, družbi Fonda SI – Portorož ter družbi
Fonda Sub – Portorož so, zaradi rabe morja za gojenje školjk v gojitvenem območju Strunjan
brez vodnega dovoljenja oziroma koncesije, v prekrškovnem postopku izrečene globe, prav
tako tudi njihovim odgovornim osebam.
Uvedena sta bila postopka zoper družbo Istrabenz Turizem – Portorož in družbo Hotel Delfin
ZDUS – Izola, ker sta v preteklih letih odvzemala večjo količino morske vode za dejavnost
bazenskega kopališča, kot je določeno z vodnim dovoljenjem. Prav tako je zavezancema
naložena obveznost ureditve merilne naprave, ki bo omogočala odčitavanje trenutne in skupne
količine odvzete morske vode.
Zavezancema samostojnemu podjetniku Franko Pečar in zadrugi Ribič Seča je bilo leta 2013 z
inšpekcijsko odločbo naloženo, da morata zaradi prenehanja koncesije do konca februarja
2014 odstraniti vso opremo, ki sta jo postavila z namenom posebne rabe morja za gojenje
školjk v Piranskem zalivu. Ker zavezanca nista izvršila odrejenega, je bil uveden izvršilni
postopek. Septembra 2014 je prejeto obvestilo Agencije RS za okolje, da je opravila izvršbo
svoje odločbe iz leta 2011, ki se je prav tako nanašala na odstranitev opisane opreme. Ker je
z odstranitvijo opreme izpolnjena tudi obveznost iz inšpekcijske odločbe, sta inšpekcijska
postopka v navedenih zadevah zaključena.
V letu 2014 je bilo zaradi izjemne količine padavin veliko število prijav zlasti zaradi neurejenih
vodotokov; hiš, ki so bile ogrožene ali poškodovane v poplavi, in zaradi bojazni, da se bo zaradi
določenih posegov v vodotok ali nasutij poplavna varnost poslabšala in s tem koga ogrozila.
Glede na veliko področje, ki ga pokriva OE Ljubljana in na letošnje število poplav, je bilo tudi
tukaj zaznati večje število prijav. Polega tega je čedalje več prijav tudi glede odpadkov v ali ob
vodotokih in onesnaženju vodotokov.
Pri urejanju voda je postopek zelo dolgotrajen (ter vezan na finančna sredstva), saj najprej
stranke skušajo pridobiti vodno soglasje za legalizacijo posega, kar traja nekaj mesecev, (ko
le-tega ne dobijo) se po uradni dolžnosti pridobi strokovno mnenje ARSO, kar ponovno traja
po nekaj mesecev.
V zvezi s poplavami meseca oktobra v Strunjanu je obravnavana prijava, ki se je nanašala na
poseg v strugo vodotoka brez vodnega soglasja. Ob naraslih vodah naj bi kanaliziranje
vodotoka povzročalo poplavljanje objektov v neposredni bližini. Kanaliziranje vodotoka, ki ga
je izvedla fizična oseba zaradi izgradnje cestnega priključka na magistralno cesto, naj bi imelo
za posledico uhajanje vode iz struge, kar bi lahko povzročilo škodljive posledice na okolje in
premoženje ljudi. Zavezancu je bila z odločbo odrejena povrnitev vodotoka v prejšnje stanje.
Zavezanec je vložil pritožbo, zaprosil Agencijo RS za okolje za vodno soglasje ter podal vlogo
za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti.
Postopki nadzora vodnih pravic potekajo kontinuirano pri imetnikih koncesij gospodarskega
izkoriščanja naplavin reke Soče, Bače in Tolminke. Tu ostaja stanje dobro. V sklopu letnega
plana se na terenu soočajo vsi vpleteni (koncesionarji, ARSO-predstavnik koncedenta, ribiške
družine, predstavniki lokalnih skupnosti, ZRSVN). Na podlagi priporočil ZRSVN-ja in ribiških
družin uvedena časovna omejitev odvzema, onemogočanje dostopa motornim vozilom do
mest koncesijskega odvzema (vse kar je vneseno v letne programe odvzema, ki jih pripravlja
95
ARSO) se upošteva. Še naprej ostaja nerešen problem terminsko opredeljenih začasnih deponij
naplavin. Pri nadzoru nad koncesijami, izdanimi za gospodarsko izkoriščanje vodnega
potenciala za ustvarjanje električne energije so bili opravljeni pregledi v skladu z letnim planom
nadzora pri imetnikih le-teh. Pri opravljenih pregledih se še vedno pojavlja problem v zvezi
upoštevanja določb koncesijskih pogodb, ki se nanašajo na zagotavljanje ekološko
sprejemljivega pretoka in izdelave poslovnikov. Izdelani in koncedentu poslani poslovniki v
veliki večini niso potrjeni, kar je problem koncedenta. Rešitev tega problema je na strani ARSO,
ki mora po spremembi zakonodaje za male hidroelektrarne, dosedanje koncesijske pogodbe
spremeniti v vodna dovoljenja.
Nadzor vodno gospodarskih objektov se vrši v sklopu nadzora vodnih in priobalnih zemljišč in
nadzora nad koncesijami izdanimi za gospodarsko izkoriščanje vodnega potenciala za
ustvarjanje električne energije.
Nadzor se vrši v sklopu letnega plana. Z razširitvijo območja nadzora OE Nova Gorica se v
okoljski informacijski sistem vnaša zavezance s področja občin Idrija in Cerkno.
 Nadzor biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot
Delo na tem področju je potekalo predvsem na podlagi prijav, izvedli pa smo tudi nekaj akcij
nadzora. Podobno kot v prejšnjih letih zaradi nezadostne kadrovske zasedbe sistematično in
načrtovano izvajanje inšpekcijskega nadzora na področju varstva narave namreč ni možno. Na
to smo opozorili že v preteklih letnih poročilih, prav tako smo v preteklosti že večkrat izpostavili
problematiko naravovarstvene službe, ki še vedno ni zaživela s polnimi pooblastili. Ponovno
želimo opozoriti, da se bo lahko le na tak način vzpostavil celovit sistematični nadzor na tem
področju, ki bo dolgoročno prispeval k ohranitvi biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot kot
je to določeno v zakonodajnem okviru. Inšpektorji so na področju varstva narave opravili 239
inšpekcijskih nadzorov in pri tem izrekli 66 inšpekcijskih ukrepov in uvedli 12 prekrškovnih
postopkov.
Največkrat so bile ugotovljene nepravilnosti v zvezi z nedovoljenim poseganjem na priobalna
in vodna zemljišča, predvsem z nasipanjem zemljin ali gradbenih odpadkov, goloseki, pa tudi
z urejanjem rekreacijskih površin ob rekah oziroma z urejanjem počitniških bivališč na
zavarovanih območjih.
Tudi na tem področju se beležijo posegi na varovana območja, večkrat prav tako povezani z
kmetijsko rabo zemljišča z namenom pridobitve subvencije. Veča se število posegov v
visokogorju, kjer se oživlja pašništvo in v ta namen gradijo prometnice in razni spremljajoči
objekti brez ali še pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj in soglasij. Pogosto posege izvajajo
agrarne skupnosti, proti katerim je zaradi velikega števila lastnikov (iz Slovenije in tujine)
oteženo vodenje postopkov. Predsedniki agrarnih skupnosti bi morali imeti večja pooblastila.
Velikokrat je po opravljenem posegu nemogoče vzpostaviti prejšnje stanje ali zadevo sanirati,
globe za kršitelje pa so povsem nesorazmerno nizke glede na posledice posegov, še posebno,
če kršitev stori fizična oseba (kar velja v večini primerov), za katero je zagrožena kazen 125
€. Lastniki parcel ne poznajo naravovarstvenega statusa svoje parcele in s tem povezanih
omejitev in zahtev po pridobljenih soglasjih ali dovoljenjih. Zadeve bi se morale urejati preko
predsednikov agrarnih skupnosti, ki bi moral biti pooblaščen za zastopanje vseh lastnikov.
Pri izvajanju nadzora inšpektorji ugotavljajo, da so zavezanci premalo seznanjeni z varovanimi
območji in s tem obvezujočimi pridobivanji naravovarstvenih dovoljenj in soglasij. Nekateri
zavezanci se zavestno izogibajo obveznosti pridobivanja naravovarstvenih dovoljenj in izvajajo
dela na zavarovanih območjih s kršenjem določil Zakona o ohranjanju narave.
96
Pri delu se srečujemo tudi s težavami pri nadzoru naravovarstvenih soglasij (NS), ki so izdana
za namene gradnje ali drugih posegov na varovana območja. NS so izdana v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja in povzeta v gradbenem dovoljenju, ki ga nadzira gradbena inšpekcija.
V naravovarstvenih soglasjih so praviloma določeni tudi pogoji kasnejšega delovanja, katerih
nadzor pa je po končani gradnji vprašljiv. Menimo, da bi bilo v zakonodajo potrebno vnesti
naravovarstveno dovoljenje, v katerem bodo jasno navedeni vsi pogoji delovanja in ki jih
inšpekcija za okolje lahko nadzira po zaključenem posegu in izdaji uporabnega dovoljenja.
V sklopu dogovorjenega nadzora odvzema metuljev iz narave je potekalo dogovarjanje med
ZRSVN, Policijo in IRSKO. Policija naj bi ION, OE Nova Gorica, obvestila, ko na omejenem
terenu, kjer živijo zaščiteni metulji, zazna delovanje lovcev na metulje. V času paritvene sezone
metuljev policija na terenu ni zaznala lova, tako da ION ni bila klicana na ukrepanje.
V prisotnosti entomologa, zaposlenega na Zavodu za gozdove je bil na področju Nanosa
opravljen celodnevni nadzor odvzema metuljev. V skladu s 3. alineo prvega odstavka 33. člena
ZIN so bili planinci in druga, tam prisotna javnost, poučeni, da je vznemirjanje in jemanje
prostoživečih živali iz narave prepovedano brez pridobitve dovoljenja ARSO, ki ga ima večina
članov entomoloških društev v Sloveniji.
Zaradi suma uničenja Osovniške jame zaradi izkoriščanja kamnoloma – jama je locirana znotraj
kamnoloma Pijovci, smo skupaj z Zavodom za varstvo narave opravili pregled. Ker vstop v
jamo iz kamnoloma ni bil mogoč in ne bi bila zagotovljena varnost, smo o zadevi obvestili
rudarsko inšpekcijo. Zaenkrat z njihove strani nismo pridobili povratne informacije.
Na varovanih območjih se je pojavil problem opremljanja plezališč za prosto plezanje, saj bi si
plezalci morali za vsako novo smer pridobiti dovoljenje za poseg v naravo. Zaradi povečanega
števila prostih plezalcev v varovanih območjih znotraj ali v neposredni bližini urbanih naselij
prihaja do konfliktnih situacij s tam živečimi občani. Na to temo je bil izveden sestanek v Ospu,
na katerem so bili prisotni predstavniki lokalne skupnosti, ministrstva, ZRSVN-ja, komisije za
plezanje pri Planinski zvezi Slovenije in ION.
V nadaljevanju so opisane izvedene akcije nadzora na področju narave v letu 2014.
Akcija nadzora CITES – oglaševanje na spletu
Akcija nadzora nad ravnanjem in načini varstva prosto živečih živalskih vrst zavarovanih s
CITES konvencijo je bila izvedena v skladu z letnim načrtom dela ION. V akciji se je poleg
trgovanja, nadzorovalo tudi spoštovanje predpisanih določil glede posedovanja, gojitve in
označevanja osebkov ogroženih vrst plazilcev – želv in kuščarjev. Akcija je potekala od 1. aprila
do 30. septembra 2014.
Nadzorniki so mesecih april, maj, junij in september pregledovali oglase za ponujanje
ogroženih prosto živečih živalskih vrst in njihovih delov v komercialne namene, ki se nahajajo
na svetovnem spletu. Pregledali so se tudi spletni portali z malimi oglasi kot so
www.bolha.com, www.oglas.com, www.oglasevanje.net, www.mojoglasnik.com. Ob najdbi
CITES osebka na spletu so bile ugotovitve zapisane na zapisnik in poslane inšpektorju, ki je
potem nadaljeval inšpekcijski postopek.
Namen akcije je bil zagotoviti pregled nad ravnanjem s prosto živečimi živalskimi vrstami, zlasti
plazilci – želvami in kuščarji, ki se oglašujejo preko interneta in nad spoštovanjem predpisov,
ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih vrst, si pridobiti podatke, ali imajo gojitelji dovoljenja
za gojitev, in zagotoviti sistematični pregled nad internetnim oglaševanjem osebkov CITES
vrst.
Obravnavali so se tudi primeri ravnanja z drugimi vrstami CITES osebkov, ki so se oglaševali
po spletu ali so bile prejete prijave na drugačen način.
97
Skupno je bilo pregledanih 49 zavezancev, ki so ravnali s CITES osebki. Od teh jih je 39 (79%)
oglaševalo prodajo po spletu, ostali zavezanci so bili odkriti na podlagi drugih prijav.
Pri internetnih oglaševalcih se je pri sedemnajstih zavezancih (43%) izvedel nadzor nad
ponudbo za prodajo ogroženih vrst želv (grška kornjača in nekaj osebkov rumenovratke ter
mavrske kornjače), pri štirih zavezancih (10%) se je opravil nadzor nad ravnanjem s
prostoživečimi gekoni (leopardji gekon in madagaskarski gekon), v enem primeru se je opravil
nadzor nad ravnanjem s primati (pritlikava in navadna marmozetka, tamarinka), s papigami
(mali aleksandri), nad gojenjem sokolov, pri dveh zavezancih nadzor nad ponudbo za prodajo
jemenskih kameleonov ter pri po enem zavezancu nadzor nad podrevnico, bradato agamo,
tigrastim pitonom, rdečerepim udavom in ameriškim gožem, nad zelenim legvanom in pri
zavezancu za prodajo osebkov iz slonovine ter čeljusti morskega psa.
V zadevi primatov, ima fizična oseba iz Kamnika v posesti tri pare opic marmozetk (pritlikava
in mala marmozetka ter tamarinka) opice goji in jih prodaja, ima dovoljenje za gojitev, živali
so označene, o zadevi je obveščena veterinarska inšpekcija.
V vseh primerih se želve zadržujejo v ustreznih bivalnih razmerah, gojijo se ljubiteljsko, v 11
primerih so bila izdana opozorila po ZIN, da si zavezanci za prodajo CITES osebkov pridobijo
ustrezno potrdilo ARSO, v 7 primerih so živali podarili. V 4 primerih so želve našli. V primeru iz
Kroga je bila fizični osebi, ki goji grško kornjačo, nekje 50 osebkov, izdana odločba po ZIN za
pridobitev dovoljenja za gojitev ARSO in za označitev odraslih osebkov, rok za izvršitev odločbe
je bil do konca leta, sicer so bili matični osebki pridobljeni na različne načine, pred 30 leti v
Dalmaciji na Hrvaškem, v trgovinah za male živali, nekaj živali so zavezancu pustili neznanci.
V primerih jemenskega kameleona, rdečerepega udava, tigrastega pitona, bradate agame,
ameriškega goža in gekonov živali ne gojijo v komercialne namene. V primeru podrevnice je
bilo izdano opozorilo po ZIN in Zakonu o prekrških za pridobitev potrdila ARSO.
Simon Parnat s.p. iz Mute goji sokole, ima dovoljenje za gojitev, za živali je ustrezno
poskrbljeno, so označene, izdano je bilo opozorilo po ZIN, da mora posredovati poročilo o
gojitvi strokovnemu in upravnemu organu.
V primerih čeljusti morskega psa in izdelkov iz slonovine sta bili izrečeni opozorili po ZIN za
pridobitev potrdila ARSO za prodajo.
V istem časovnem obdobju so bili opravljeni tudi nadzori ravnanja s CITES osebki – rjavim
medvedom oz. mesom rjavega medveda. Opravljenih je bilo 8 nadzorov, in sicer pri dveh
obratih za predelavo: Nimrod d.o.o. Škofja Loka, ki ima potrdila EU, ki jih posreduje kupcem,
in s tem zagotavlja sledljivost, in Anton MEGLEN s.p., ki si je potrdila pridobil tekom
inšpekcijskega pregleda in pri 6 gostinskih obratih, pri katerih nadzor vrši tudi veterinarska
inšpekcija. V zvezi s tem je bil predviden sestanek z veterinarsko in zdravstveno inšpekcijo.
Prav tako sta bila opravljena dva nadzora nad ravnanjem z zaščitenimi vrstami rastlin: fizična
oseba iz Velike Britanije je ponujala zaščitene vrste rastlin, ki jih je nabrala v Sloveniji, podan
je predlog za pregon kaznivega dejanja in v trgovini Hrovatin exotika, kjer je zavezanka potem
vse rastline podarila Arboretumu.
V nadzoru trgovine z malimi živalmi Tukano d.o.o. Celje, ni bilo drugih nepravilnosti, izdano je
bilo opozorilo po ZIN, da morajo vzpostaviti evidenco o trgovini z živalmi prosto živečih vrst.
Skupaj je bilo v akciji izrečenih 14 opozoril in 1 odločba za odpravo nepravilnosti ter po Zakonu
o prekrških 1 odločba, 1 opomin in 3 opozorila, trije postopki po Zakonu o prekrških pa še niso
zaključeni in 1 predlog za pregon kaznivega dejanja.
98
Akcija nadzora varovanih območij
ION je od 1. avgusta do 30. septembra izvajala poostren nadzor vožnje v naravnem okolju v
skladu z določili novele Zakona o ohranjanju narave.
Nadzor je bil izveden v vseh območnih enotah Inšpektorata v osmih terenskih dnevih,
predvsem ob koncu tedna, ko je bil pričakovan večji obisk in s tem večja obremenitev
naravnega okolja.
ION je izvajal nadzor prednostno v območjih, ki imajo naravovarstveni status zavarovanega
območja, torej v krajinskih parkih, regijskih parkih, na Natura 2000 območjih ter naravnih
vrednotah.
Inšpektorji so izvajali nadzor v sodelovanju z gozdarsko inšpekcijo ter s policijo.
Nadzor se je izvajal na naslednjih območjih: okolica Šmarne gore, Polhograjski dolomiti,
Krajinski parka Ljubljansko barje, Notranjski regijski park, Kočevska regija, Velika planina,
območje Pohorja in Rogle, Jelovica, Krajinski park Goričko in Murska šuma in območje Posavja.
Izdanih je bilo 5 plačilnih nalogov ter uvedenih 5 postopkov o prekršku, zaradi napačno
parkiranih vozil.
Ukrepi glede vožnje s kolesom v naravnem okolju niso bili izrečeni, ker kršitve niso bile zaznane
s strani ION.
Inšpektorji so v okviru nadzora po Uredbi o varstvu samoniklih gliv zaznali 15 nabiralcev gob,
vendar kršitev niso zaznali, zato je bila njihova vloga v skladu z zakonodajo svetovalna.
Inšpektorji so na terenu zaznali pomanjkljivo označene vozne poti ter mesta namenjena
parkiranju ali ustavljanju kot tudi pomanjkljivo označena mesta, kjer je parkiranje
prepovedano. Glede na število pregledanih območjih so inšpektorji ugotovili majhno število
kršitev.
Poleg omenjene akcije nadzora vožnje v naravnem okolju so inšpektorji za okolje skozi vso
leto sodelovali pri izvajanju nadzora s predstavniki Policije.
 Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč
Nadzor nad ravnanjem z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini se je
izvajal pri upravljavcih nepremične opreme ozonu škodljivih snovi, pooblaščenih podjetjih za
vzdrževanje in namestitev nepremične opreme ter avtomobilskih servisih, ki vzdržujejo opremo
ozonu škodljivih snovi. Izvedenih je bilo 110 inšpekcijskih nadzorov, izdanih je bilo 10
inšpekcijskih ukrepov in uvedenih 7 prekrškovnih postopkov. Pri zavezancih, pri katerih je bil
inšpekcijski nadzor opravljen prvič, so bile ugotovljene določene nepravilnosti v zvezi z
ravnanjem z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi ogljikovodiki (vsi zavezanci nimajo
prijavljenih naprav, ne vodijo evidence, niso oddali letnega poročila, nimajo opravljenega
preverjanja uhajanja …). Nekatere od zgoraj navedenih nepravilnosti so bile ugotovljene pri
zavezancu City hotel Ljubljana d.d.
 Nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v zaprtih sistemih
V skladu z letnim načrtom dela sta inšpektorici, ki sta strokovno usposobljeni za nadzor GSO v
zaprtih sistemih, opravili 5 inšpekcijskih nadzorov nad ravnanjem z gensko spremenjenimi
organizmi v zaprtih sistemih prvega varnostnega razreda:
-
Zavod za transfuzijsko medicino,
99
-
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH),
Fakulteta za farmacijo,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT).
V zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi so bila izrečena opozorila na zapisnik. Najpogosteje
ugotovljene pomanjkljivosti so bile povezane z izvajanjem predpisanih zadrževalnih ukrepov in
pomanjkljivostmi pri vodenju dokumentacije (opredelitev dogodkov, ki pomenijo nesrečo oz.
izredni dogodek, imenovanje namestnika vodje projekta, poročanje, posodobitev ocene
tveganja, navodila za čiščenje laboratorija). V dveh primerih (FKKT, NLZOH) je bilo
ugotovljeno, da se je zaprti sistem prenehal uporabljati za delo z GSO, vendar prijavitelj na
ministrstvo ni posredoval vloge za izbris zaprtega sistema iz registra GSO, zato je bil zavezanec
v postopku pozvan za izpolnitev te obveznosti. Zavezanci so pomanjkljivosti, po izrečenem
opozorilu na zapisnik, v roku odpravili.
 Nadzor industrijskega onesnaževanja in tveganj
Inšpektorji so skupno opravili 2573 inšpekcijskih nadzorov, izdali 628 ureditvenih odločb in
uvedli 180 prekrškovnih postopkov. Največ nadzorov je bilo opravljeno na področju emisij iz
kurilnih naprav in sicer 909, izdanih je bilo 115 ureditvenih odločb in uvedenih 43 prekrškovnih
postopkov.
Nadzor zavezancev, ki morajo
onesnaževanje večjega obsega
pridobiti
okoljevarstveno
dovoljenje
za
Inšpektorji so v letu 2014 opravili inšpekcijski nadzor pri vseh upravljavcih naprav, ki
povzročajo onesnaževanje večjega obsega in pri tem opravili 444 inšpekcijskih nadzorov, izdali
178 ureditvenih odločb in uvedli 18 prekrškovnih postopkov. Pri večini je bil opravljen en celovit
inšpekcijski pregled, le pri posameznih napravah je bilo potrebno opraviti izredne inšpekcijske
preglede kot posledica prijav oziroma glede na prejeta obvestila ARSO o vodenju postopka za
spremembo OVD.
Zaradi stalnih prijav prebivalcev glede obremenjevanja okolja, ki naj bi ga povzročalo
obratovanje Asfaltne baze v Planini pri Sevnici je bil v juniju 2014 v Asfalt Kovač d.o.o. izveden
izredni monitoring emisij snovi v zrak iz kurilne naprave in sušilnega bobna ter meritev emisij
hrupa v okolje. Rezultati meritev so pokazali, da v času izvajanja meritev mejne vrednosti za
vir hrupa ob obratovanju 9 ur/dan niso presežene na nobenem od 4 izbranih merilnih mest (3
stanovanjske hiše in južno od proizvodnega objekta zavezanca), prav tako niso bile presežene
vrednosti parametrov v emisijah snovi v zrak iz srednje kurilne naprave. V emisijah snovi v
zrak iz sušilnega bobna sta bila presežena koncentracija celotnega prahu in koncentracija CO,
emisijska koncentracija vsote rakotvornih snovi III. nevarnostne skupine pa mejnih vrednosti
ni presegala. Zavezancu je bila izdana ureditvena odločba o znižanju prekoračenih vrednosti
pod mejne, zavezanec je ukrep izvršil in poravnal stroške odrejenih meritev. Postopek je
zaključen.
Zaradi nenehnih navedb CI Celje, da se onesnaževanje tal s težkimi kovinami zaradi industrije
še vedno povečuje, je bil izveden kontrolni monitoring emisij snovi v zrak pri dveh večjih
onesnaževalcih okolja, IPPC zavezancih, ki se nahajata v industrijskem kompleksu bivše
Železarne Štore in sicer podjetji:
Valji d.o.o. Štore, ki je upravljalec naprave za taljenje in litje sive in nodularne litine s
proizvodno zmogljivostjo taljenja 234 ton na dan in z njo neposredno tehnično povezane
dejavnosti mehanske obdelave valjev, za katero je izdano okoljevarstveno dovoljenje št.
35407-122/2006/8 z dne 30. 11. 2009, na dveh virih onesnaževanja – tehnološkemu procesu
100
taljenja in ulivanja. Kontrolni monitoring je opravil IVD Maribor.
Kovis Livarna d.o.o. iz Štor, ki je upravljalec naprave za taljenje in litje nodu¬larne in sive litine
s proizvodno zmogljivostjo taljenja 90 ton na dan, za katero je izdano okoljevarstveno
dovoljenje št. 35407-90/2006-11 z dne 19. 10. 2007 in odločba o spremembi
okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-14/2009-5 z dne 12. 8. 2011 , na dveh virih
onesnaževanja – tehnološkemu postopku taljenja v kupolnih pečeh in linija hlajenja ulitkov.
Kontrolni monitoring je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za
okolje in zdravje, Oddelek za okolje in zdravje Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor.
Rezultati meritev emisij snovi v zrak obeh kontrolnih monitoringov niso izkazali preseganja
dovoljenih mejnih vrednosti.
Naprava Livarna Gorica d.o.o. z emisijami v vode in emisijami v zrak ne obremenjuje okolja
čezmerno. Po zamenjavi hladilnega stolpa in sprememb postopka litja hladilne odpadne vode
ne nastajajo več. Zagotavljajo z dovoljenjem skladno skladiščenje primernih surovin, odpadnih
kovin in v dejavnosti nastalih odpadkov. Nastale odpadke ločeno zbirajo in zagotavljajo njihovo
nadaljnjo obdelavo v RS in EU. Z obratovalnim monitoringom in s kontrolnimi meritvami
izmerjena emisija snovi v zrak ustreza določilom okoljevarstvenega dovoljenja. Za čistilne
naprave odpadnih plinov in odpadne vode so sprejeti poslovniki in se vodijo obratovalni
dnevniki. Trajne meritve emisije prahu se izvajajo. Po spremembah tehnološkega postopka ne
uporabljajo več diesel električnega agregata. Skladiščna naprava za gorivo je sanirana. O
pritožbi Livarne Gorica d.o.o. na odločbo, s katero je bila odrejena obveznost sanacije emisije
hrupa iz dejavnosti, sodišče še ni odločilo. Stranka ne zagotavlja predpisanega skladiščenja
goriva, na kar je bila opozorjena.
Opravljen je pregled pri družbi Lama, Dekani in ugotovljeno, da sta bili na napravi za taljenje
cinkove litine s skupno talilno zmogljivostjo 21,6 t/dan glede na OVD izvedeni dve manjši
spremembi. Šest starih strojev za litje je bilo zamenjanih s tremi sodobnimi novimi stroji tako,
da se je skupno število strojev za litje zmanjšalo od štiriinštirideset na enainštirideset, pri tem
pa se je povečala skupna talilna zmogljivost na 22,4 t/dan. Zaradi večje okvare obstoječe
hladilne naprave zaprtega sistema tehnološke vode za livarno je bila le-ta zamenjana z novo,
nekoliko večjo. Pri pregledu je nadalje ugotovljeno, da zavezanec zagotavlja izvajanje
predpisanih obratovalnih monitoringov glede emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja, emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod in hrupa v okolje ter da o
monitoringu ustrezno poroča. Pri pregledu poročil o meritvah je ugotovljeno, da obratovanje
naprave ne povzroča čezmernega obremenjevanja okolja tako z emisijo snovi v zrak, kakor
tudi ne z emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod ter hrupa v okolje. Pri pregledu
tudi niso ugotovljene nepravilnosti s področij ravnanja z odpadki, ravnanja z ozonu škodljivimi
snovmi, skladiščenja nevarnih tekočin in rabe vode. Pri pregledu ni bilo ugotovljeno, da bi bilo
obratovanje naprave v nasprotju s predpisi. O pregledu je izdelano poročilo, ki je bilo poslano
zavezancu in Agenciji RS za okolje s posredovanjem IRSKO.
Ker družba Hidria Rotomatika, Spodnja Idrija, kot upravljalka naprave za taljenje aluminija v
Podružnici Koper v Kopru, ni izvršila ukrepa predhodno naloženega z opozorilom na zapisnik,
ji je izdana odločba, s katero ji je naložena dopolnitev poslovnik za obratovanje lovilca olj z
imenom in naslovom osebe, ki je odgovorna za obratovanje in vzdrževanje. Odrejeno je
zavezanec v roku izvršil.
Zoper družbo Lesonit Ilirska Bistrica je v teku še postopek glede trajnih meritev celotnega
prahu in celotnega organskega ogljika. V letu 2011 je bila navedeni družbi izdana odločba, s
katero ji je bilo odrejeno, da mora zagotoviti, da bo naprava na izpustu iz sušilnika I. stopnje
in izpustu iz sušilnika II. stopnje opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in
prikazovanje koncentracije celotnega prahu in koncentracije celotnega oranskega ogljika. Ker
družba ni v celoti izvršila odrejenega z odločbo, je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, na
101
katerega je bila podana pritožba. Pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je upravni organ
druge stopnje zavrnil. Družba je nato vložila tožbo. Sicer je navedena družba delno sledila
inšpekcijski odločbi in na izpustu iz sušilnika I. stopnje namestila opremo za trajno prikazovanje
koncentracije celotnega prahu in koncentracije celotnega organskega ogljika. Postopek se
nadaljuje, ker še niso v celoti izvedeni vsi ukrepi iz odločbe. O nadzoru in ukrepanju v zvezi
emisijami snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki so posledica obratovanja
proizvodnih naprav družbe Lesonit, so bili na razna vprašanja medijev in prijaviteljev podani
odgovori ter izdelana pisna poročila, vključno s poročilom za VČP.
V postopku pri stranki Nafta-petrochem d.o.o. – v stečaju so bile ugotovljene večje
nepravilnosti v opremljenosti rezervoarjev s potrebnimi napravami, lovilnih prostorih več
rezervoarjev in pretakališču, zato je bila z odločbo odrejena ustrezna sanacija. Odločba je delno
izvršena, delno pa ne in postopek še traja. Stranka je proizvodnjo ustavila na vseh procesih,
deluje le industrijska čistilna naprava, ki pa čisti odpadne vode tudi od drugih pravnih oseb.
Prav tako je iz navedene stranke bilo izločenih več novonastalih pravnih oseb.
V nadzoru pri stranki Makoter d.o.o. Cven, kot novem IPPC zavezancu v letu 2014, je bilo
ugotovljeno, da je navedena stranka porabila več kot 200 ton hlapnih organskih snovi v
postopku tiskanja embalaže in tako presegla prag za IPPC naprave, okoljevarstvenega
dovoljenja, pa kljub podani vlogi iz leta 2012, ni pridobila. Do povečanja porabe je prišlo zaradi
novih materialov in novega načina potiska. Stranki je bilo z odločbo odrejeno, da mora izvesti
ukrepe na sami napravi, katerih rezultat pa bo, da bo največja zmogljivost naprave porabe
organskih topil manjša od porabe 200 ton. Stranka je v nadaljevanju pridobila okoljevarstveno
dovoljenje.
Družbi Ecos d.o.o., ki je upravljavec Bioplinarne Lendava v Trimlinih, je bila izdana odločba,
da mora na lokaciji bioplinarne Lendava prekriti skladiščne površine na prostem oziroma
prednostno uporabiti deloma ali popolnoma zaprte načine skladiščenja v silosih v skladu z OVD.
Ker stranka ni izvršila odločbe ION, je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe z denarno prisilo,
postopek še poteka. Pri ostalih bioplinarnah ni bilo ugotovljenih nepravilnosti glede emisij snovi
v zrak, v inšpekcijski nadzor je bilo vključenih 10 bioplinarn.
Panvita kmetijstvo d.o.o. je izvršila ukrepe odrejene iz odločbe inšpektorja in odpravila
čezmerno obremenjevanje okolja z emisijami prahu z ustrezno sanacijo čistilnih naprav ter
vgradnjo nove sušilnice.
Akcija nadzora emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov
ION je nadaljevala z akcijo nadzora, začeto v letu 2012. Cilj akcije je bil celosten nadzor
izvajanja določb predpisov, ki urejajo emisije snovi v zrak. Postopki so se nadaljevali pri
zavezancih, pri katerih neskladnosti še niso bile odpravljene. Preverjalo se je delovanje
zavezancev v skladu z OVD, izvajanje in rezultati obratovalnega monitoringa in izvajanje
predpisanih ukrepov.
 Nadzor nad obrati tveganja za okolje
ION je skladno z zahtevo iz 4. odstavka 156. člena ZVO-1 in s programom nadzora v
koledarskem letu 2014 pregledala vse obrate večjega tveganja za okolje. Skupaj je bilo
pregledano 31 obratov večjega tveganja za okolje in 13 obratov manjšega tveganja za okolje.
V letu 2014 je bila sprejeta sprememba Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju
njihovih posledic, ki je med imenovane snovi uvrstila težko kurilno olje. Z letom 2014 se
zaključuje tudi triletno obdobje, o katerem je potrebno poročati Evropski komisiji.
102
Nadzor nad obrati večjega tveganja:
V letu 2014 se je nadzor nad obrati večjega tveganja izvajal po naslednjih področjih:
-
preverjanje količin in lastnosti prisotnih nevarnih snovi (ali je v obratu v preteklem letu
prišlo do velikih sprememb v proizvodnji (postopkih/napravah) in/ali v količini ali
lastnostih prisotnih nevarnih snovi) in o stanju glede pridobitve OVD,
izredni dogodki ali večje nesreče v preteklem triletnem obdobju,
varovanje obrata in načrt zaščite in reševanja,
skladiščenje nevarnih snovi,
informacija za javnost o varnostih ukrepih.
Nadzor nad obrati manjšega tveganja za okolje je bil izvršen po naslednjih področjih:
1. preverjanje usklajenosti podatkov iz prijave vira tveganja z dejanskim stanjem,
2. zasnova preprečevanja večjih nesreč in zasnova tveganja za okolje (skladno s prilogo
III uredbe).
V večini obratov večjega in manjšega tveganja za okolje ni bilo ugotovljeno bistvenih kršitev
uredbe. Stanje pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za obrate večjega tveganja za okolje
je podobno kot v prejšnjih letih.
Število obratov, ki do konca leta 2014 še niso imeli pridobljenega OVD je še vedno visoko, saj
OVD še vedno nima 15 obratov večjega tveganja za okolje in 24 obratov manjšega tveganja
za okolje. Vsi nadzorovani obrati so sicer vložili vlogo za pridobitev OVD, vendar o vlogi še ni
bilo odločeno. Tako veliko število obratov, ki obratuje brez pridobljenega OVD, otežuje
učinkovitejše načrtovanje in izvajanje inšpekcijskega nadzora v teh obratih. Rok, do katerega
bi morali vsi obrati tveganja pridobiti OVD, je 31. 12. 2015.
 Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav
Število prejetih prijav je v letu 2014 ostalo približno enako kot v letu 2013. Prijave so se še
vedno najpogosteje nanašale na onemogočanje opravljanja dimnikarskih storitev.
Tudi v letošnjem letu se število prijav dimnikarskega podjetja Celjski dimnikarji d.o.o., ki ima
koncesijo za izvajanje dimnikarskih storitev na območju MOC, zaradi zavračanja obveznih
storitev dimnikarske službe upravljavcev kurilnih naprav, ni zmanjšalo. Vzrok je predvsem
aroganca delavcev in grožnje z inšpekcijo, kot je bilo povedano s strani upravljavcev kurilnih
naprav, in seveda podvajanje storitev predvsem pri kurilnih napravah na plin, ki morajo biti
redno servisirane tudi s strani pooblaščenih serviserjev. Prijav dimnikarskega podjetja
Dimnikarstvo Celje d.o.o., ki izvaja dimnikarske storitve v sosednjih občinah MOC, zaradi
zavračanja dimnikarskih storitev, tudi v letošnjem letu nismo prejeli.
 Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom iz industrijskih in drugih obratov
Inšpektorji so na tem področju opravili 675 nadzorov in odredili 102 ukrepov za odpravo
neskladnosti ter uvedli 7 prekrškovnih postopkov.
Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom je bil opravljen v okviru rednih inšpekcijskih pregledov
in na podlagi prijav. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da gre za nov vir hrupa, zato
je bil zavezanec pozvan, da v predpisanem roku inšpekciji predloži poročilo o prvem
ocenjevanju vira hrupa. V primeru ugotovljenih nepravilnosti so bili zavezanci z opozorilom na
103
zapisnik pozvani k odpravi le-teh ali pa so inšpektorji, v primerih čezmernega obremenjevanja
okolja s hrupom, zavezancem odredili obveznost sanacije virov hrupa.
Najpogosteje ugotovljena neskladnost je neredno izvajanje predpisanega monitoringa in
neizvajanje obveznosti poročanja.
Še vedno so pogoste prijave glede hrupa gostinskih obratov z živo ali mehansko glasbo;
predvsem pa prijave hrupnih prireditev, kar pa ni predmet neposrednega nadzora Inšpekcije
za okolje in naravo, temveč (med)občinske inšpekcije. Dovoljenje za čezmerno
obremenjevanja okolje pri javnih prireditvah namreč izdajajo lokalne skupnosti. Sicer pa do
sedaj še ni prejet noben predlog občinske inšpekcije za uvedbo postopka o prekršku.
Glede na številne prejete prijave glede hrupa, ki ga povzročajo naprave za proizvodnjo
vlaknenih plošč družbe Lesonit Ilirska Bistrica, je bil odrejen kontrolni monitoring hrupa.
Meritve je izvedel s strani IRSKO izbrani pooblaščeni izvajalec. Ugotovljeno je preseganje
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v dnevnem, večernem in nočnem času. Navedeni družbi je
izdana odločba, s katero je odrejena prilagoditev obratovanja naprave glede hrupa v okolje
predpisanim mejnim vrednostim. Ker zavezanec v odrejenem roku ni popolnoma izvršil
odrejenega v odločbi, je izdan sklep o dovolitvi izvršbe z denarno prisilitvijo, če odrejenega z
odločbo ne bo izvršil v naknadnem roku. Ker zavezanec tudi v naknadnem roku ni popolnoma
izvršil odrejeno v odločbi, je izdan sklep o denarni kazni (10.000 evrov). O nadzoru in ukrepanju
v zvezi s hrupom v okolju, ki je posledica obratovanja proizvodnih naprav družbe Lesonit, so
bili na razna vprašanja medijev in prijaviteljev podani odgovori in izdelana pisna poročila,
vključno s poročilom za VČP.
Na tem področju dela predstavljajo večji problem izvajanja dopolnilne dejavnosti oziroma
obrtne dejavnosti v strnjenih vaških središčih. Žal se praviloma ugotavlja precej sebičen odnos
posameznikov, ki zasledujejo le lasten interes.
Specifičen primer pa je hrup v okolje, kot posledica obratovanja vetrne elektrarne, ki ga
prijavljajo krajani Dolenje vasi. V inšpekcijskem postopku so bile ugotovljene nepravilnosti in
pomanjkljivosti pri opravljenem prvem ocenjevanju hrupa; postopek se nadaljuje.
V zadevi Motokros steze Lemberg so bile s strani "Iniciativnega odbora Lemberg za ukinitev
treningov na motokros progi v Lembergu" izvedene meritve hrupa po pooblaščencu SiEKO,
d.o.o. Rezultati se razlikujejo od tistih, ki jih je za zavezanca kot upravitelja motokros proge,
v okviru rednega monitoringa hrupa izvedel ZVD, d.d. Zaradi navedenega in zaradi različnih
pritiskov na pristojnega inšpektorja (grožnje z mediji, pregled inšpekcijskih postopkov s strani
Varuha človekovih pravic itd.), je inšpektor 12. 8. 2014 izdal inšpekcijsko odredbo o izvedbi
kontrolnega monitoringa hrupa s prošnjo, da bi se izvedla najkasneje v oktobru 2014, vendar
do danes še ni bila izvedena.
 Nadzor nad elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem
Skupno so inšpektorji na obeh področjih sevanja opravili 84 nadzorov, v katerih so odredili 9
inšpekcijskih ukrepov ter uvedli 5 prekrškovnih postopkov.
Nadzor se je na obeh področjih izvajal na podlagi prejetih prijav ter v okviru celovitih rednih
pregledov IED naprav in večjih trgovskih centrov.
Obravnavana je bila prijava glede PZI za posege v prostor za bazno postajo, ki so jo postavili
pri Kozini kot del digitalnega radijskega sistema GSM-R ob železniški progi. Prijava je bila
odstopljena gradbeni inšpekciji na osnovi določb 23. člena Uredbe o vodovarstvenem območju
za vodno telo vodonosnikov Rižane.
104
V zvezi s prijavo, da Birokrat hotel na Dunajski 191, Ljubljana, z agresivno vijolično barvo moti
stanovalce pri nočnem počitku, je bil uveden inšpekcijski postopek. Ker je električna moč svetil
manjša od 1 kW obveznosti izvajanja meritev osvetljenosti oziroma svetlosti fasade hotela
Birokrat ni bilo mogoče naložiti, vendar je hotel Birokrat na pobudo inšpektorja s pomočjo
družbe Sieko d.o.o., ki je pooblaščena za opravljanje preiskav fizikalnih škodljivosti s področja
varnosti in zdravja pri delu (med drugim tudi osvetljenosti) izvedel meritve osvetljenosti in
svetlosti fasade hotela Birokrat. Iz strokovne ocene je razvidno, da tudi pri maksimalni
električni moči okrasnih luči na fasadi mejne vrednosti svetlosti fasade niso presežene. Uredba
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja tudi ne določa omejitev v zvezi z barvo
svetlobe, ki jo oddajajo svetila, zato inšpektor glede te problematike ni mogel ukrepati.
V zvezi s prijavo, da Gospodarsko razstavišče Ljubljana z LED prikazovalnikom, svetlobno
onesnažuje okolje je bilo ugotovljeno, da imata LED prikazovalnika petkrat preseženo
električno moč, stranka je do 10. 12. 2014 uskladila obratovanje skladno s predpisi.
V zvezi s prijavo, da reflektorja montirana na restavraciji Pedagoške fakultete Ljubljana motita
stanovalce Puhove ulice pri nočnem počitku je bilo izdano opozorilo, naj zavezanec namesti
reflektorja skladno s predpisi, kar je zavezanec tudi storil.
Obravnavani sta bili prijavi glede čezmernega svetlobnega onesnaževanja. Ker upravljalca,
družbi Casino Riviera in Casino Portorož, nista vedela, s kakšnimi viri svetlobe razpolagata,
jima je bilo z odločbo odrejena izdelava načrta razsvetljave. Načrta sta izdelana in ugotovljeno
je bilo, da ni čezmernega svetlobnega onesnaževanja.
Po posameznih področjih nadzora je bilo skupno po različnih predpisih opravljenih 12077
inšpekcijskih nadzorov (Tabela 38 in Slika 24).
Tabela 38: Nadzori po področjih dela v letu 2014.
Področje nadzora
Število
nadzorov 2014
Kakovost zraka
Odstotek
88
0,71
Ravnanje z odpadki
6.184
51,20
Vode
2.119
17,55
Varstvo narave
239
1,98
Kemikalije in gensko spremenjeni organizmi
115
0,96
2.573
21,30
675
5,59
Elektromagnetno sevanje
29
0,25
Svetlobno onesnaževanje
55
0,46
12.077
100,00
Industrijsko onesnaževanje in tveganja
Hrup
SKUPAJ
105
NADZORI PO PODROČJIH DELA V LETU 2013
Svetlobno
Elektromagnetno
Kakovost zraka:
onesnaževanje:
sevanje:
0,15%
1,57%
0,31%
Hrup: 4,99%
0% 1%
0%
5%
Industrijsko
onesnaževanje in
tveganja: 22,20%
22%
Kemikalije in
gensko
Varstvospremenjeni
narave:
organizmi:
1,78% 2,63%
2%3%
Ravnanje z odpadki:
46,74%
47%
Vode: 19,63%
20%
Slika 24: Nadzori po področjih dela v letu 2014.
106
3 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV
Vsebinski predlogi za delo kmetijske inšpekcije v letu 2014 so naslednji:
ZAKON O KMETIJSTVU
Spremembe Uredbe o dopolnilnih dejavnostih naj določajo enostavno zbiranje podatkov o
količinah vstopnih surovin za predelavo in prodajo kmetijskih pridelkov ter turizem na kmetiji
na podlagi računov o lastnih in dokupljenih surovin iz sosednjih kmetij oziroma iz prometa. S
tem bo omogočena nedvoumna kontrola (% lastnega obsega so nedoločljiv. Za opravljanje
dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora obstajati resna osnovna kmetijska dejavnost, tako pa se
dogaja, da je dopolnilna dejavnost na kmetiji velikokrat kar glavna dejavnost na kmetiji. V tem
sklopu se predlaga tudi nedvoumna opredelitev dopolnilne dejavnosti – prodaja pridelkov iz
sosednjih kmetij.
ZAKON O ŽIVINOREJI
Še vedno smo mnenja, da je treba spremeniti Pravilnike, ki se navezujejo na vzrejo čebel in
označevanje kopitarjev. Poleg tega je treba v zakonu dodati dikcijo, ki izrecno izvajanje
nekontrolirane paše ter točno definirati, kaj je paša in v katerih primerih je dovoljena. Zakon
o živinoreji je na splošno star zakon zato je nujno potrebna njegova celotna posodobitev.
ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH
Spremeniti Zakon o mineralnih gnojilih tako, da bi se dolžnosti, ki jih imajo proizvajalci in
uvozniki, razširile tudi na distributerje oziroma zastopnike ker sicer kmetijski inšpektor ne more
ukrepati proti firmi, ki nima sedeža v Sloveniji.
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
V sklopu Zakona o kmetijskih zemljiščih, kmetijska inšpekcija predlaga naslednje spremembe
s katerimi bi se izboljšalo dela na tem področju:
-
-
-
sistematično je potrebno reševati problematiko občinskih prostorskih načrtov (OPN)
za komunalne odpadke, državnih lokacijskih načrtov (DLN) pri deponiji odpadkov
in predelanih gradbenih proizvodov, ki nastanejo pri gradnji državne infrastrukture;
v Zakonu je treba v poglavju, ki določa vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov,
jasneje definirati, kako in v kakšni višini se sredstva zbirajo ter kasneje uporabijo
pri vzdrževalnih delih. Poleg tega je treba tudi točneje definirati, kako se načrti
vzdrževanja izdelujejo;
pripraviti pravilnik o uvedbi agromelioracij s strokovnimi navodili;
predlaga se izbira izvršitelja po drugi osebi.
ORGANIZACIJSKE ZADEVE
107
Zaradi nezdružljivosti dela, ki ga inšpektorji opravljajo kot prekrškovni organi s 1. 1. 2005 in
kontrolno funkcijo nad izvajanjem ukrepov kmetijske politike pred izplačili, inšpektorji uradno
ne morejo več izvajati nadzora subvencij SKP pred izplačili razen če tako odredi minister z
odredbo, ki je hkrati skladna s predpisi o zaposlenih v državni upravi in sistemizacijo delovnih
mest. Kmetijska inšpekcija lahko izvaja le tiste naloge, ki so predpisane v zakonu in niso v
nasprotju s predpisi EU.
Razširiti in povezati bo treba sodelovanje s strokovnimi službami ministrstva pri pripravi letnih
programov dela in drugimi ministrstvi, inšpekcijami ter uradnimi laboratoriji. V prihodnje bo
treba povečati obseg usposabljanja na področju kmetijstva, nadzora javnih služb in pri
nedovoljenih posegih na kmetijska zemljišča.
Predlaga se dodatna zaposlitev kmetijskega inšpektorja na OE Murska Sobota in Kranj.


Poenotenje kriterijev ocenjevalcev za ocenjevanje inšpekcijskih vzorcev vin.
Uvedba blokad izdaje odločb o ocenitvi vina v primeru neizpolnjevanja zakonsko
predpisanih obveznosti (prijave zalog, prijave enoloških postopkov).
Nadgradnja izobraževanj za vpis dejavnosti stekleničenja v RPGV še z vsebino smernic
dobre higienske prakse za predelavo grozdja v vino.
Potrebna bi bila sprememba Pravilnika o načinu jemanja vzorcev vina in drugih
proizvodov iz grozdja in vina ter vzorcev enoloških sredstev za analize in o postopku z
odvzetimi predmeti (Uradni list RS, št. 94/05 in 105/06 – ZVin).
Predlagati spremembo zakonodaje in z njeno spremembo poenotiti zakonsko določeno
površino za vpis vinograda in prijavo pridelka, na ta način pa bi dodatno zajeli
pridelovalce, ki bi prijavili pridelek in prispevali k zmanjševanju nedovoljenega prometa
z vinom.
Obveščanje pridelovalcev s strani KGZ o rokih za izpolnjevanje zakonsko določenih
obveznosti.




Novela ZG, ki je pričela veljati 8. 03. 2014, je prinesla spremenjeno prevoznico, ki mora
spremljati gozdno lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti.
Prevoznica mora torej spremljati vse prevoze gozdnih lesnih sortimentov razen za količino do
6 m3, ki je namenjena lastni porabi in jih prevaža lastnik gozda ali njegov sorodnik. Tudi oblika
in vsebina prevoznice se je spremenila, tako da je lahko uporabna tudi kot dobavnica. Novela
je zaradi spremljanja sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov za lastnike gozdov prinesla tudi
izpolnjevanje evidenčnih listov. Zaradi zmanjšanja administrativnega bremena pri odpravi
posledic žledoloma je zakonodajalec določil, da se lahko od uveljavitve novele zakona do
30.4.2015 za zagotavljanje sledljivosti namesto prevoznic uporablja listina o uporabi in
prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti. Prevoznice torej tudi po mnenju zakonodajalca
predstavljajo dodatno administrativno breme, zato gozdarska inšpekcija še vedno predlaga:
-
-
Gozdne lesne sortimente naj spremlja dokument, ki ga izpolni dobavitelj, iz katerega
je razvidno, od kod in od koga je tovor, vrsta in količina tovora, kam in komu je
namenjen in kdo ga prevaža.
Možnost odvzem nezakonito posekanega lesa ne samo v prevozu, temveč tudi v
gozdu, na skladišču in drugod.
Številčno okrepitev gozdarske inšpekcije za zagotovitev povečanega nadzora v
gozdovih.
108
Gozdarska inšpekcija je z omenjeno novelo Zakona o gozdovih dobila poleg ZIN še dodatno
zakonsko podlago za dostop do evidence o izdanih odločbah, tako da je gozdarska inšpekcija
ob sodelovanju vodstva ZGS maja 2014 dobila dostop do omenjenih evidenc, kar je zahtevala
že več let.
V decembru 2014 je gozdarska inšpekcija na MKGP poslala prošnjo za tolmačenje določb o
strojnih krožkih v Zakonu o kmetijstvu, ki je bil spremenjen v aprilu 2014. Iz definicije strojnih
krožkov je izpadla medsosedska pomoč in ni več logične povezave med Zakonom o kmetijstvu,
Zakonom o preprečevanju delu in zaposlovanja na črno in Zakonom o dohodnini. Gozdarska
inšpekcija je z omenjeno novelo ZKme dobila tudi pristojnost pri nadzoru strojnih krožkov.
Gozdarska inšpekcija sicer meni, da morajo tudi člani strojnih krožkov izpolnjevati zahteve iz
Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, kot določa
19. člen ZG. Ker gre v tem primeru za uporabo določb Zakona o kmetijstvu in Zakona o
gozdovih smo MKGP zaprosili za tolmačenje, kako izvajati nadzor nad delom v gozdu, ki ga
izvajajo strojni krožki.
Po dveh letih je po zamenjavi direktorja ZGS je ponovno prišlo do sestanka vodstva ZGS in
inšpekcije, na katerem je gozdarska inšpekcija predstavila letno poročilo o delu v letu 2013 s
poudarkom na ugotovljenih pomanjkljivosti pri delu Zavoda.
Navajamo še zmeraj aktualne pripombe iz prejšnjih let:
-
-
-
-
-
Osem let je preteklo odkar je bil ZGS določen kot prekrškovni organ. Pa z delom še
niso pričeli.
Sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del se iz leta v leto zmanjšujejo.
Prejemniki sredstev so skoraj izključno tisti, ki so voljni opraviti delo. Gojitveni ukrepi
ob tako majhnem obsegu in dejstvu, da ZGS z odločbo določi le tista dela, ki so jih
lastniki pripravljeni narediti, niso več orodje za usmerjanje gospodarjenja v gozdovih.
Pogoji za skladiščenje posekanega lesa v predpisih niso dovolj jasno opredeljeni. Ni
določeno, kje so lahko taka skladišča in kako morajo biti urejena.
V izobraževalne programe dodiplomskega izobraževanja gozdarstva je nujno
potrebno uvesti osnove Zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako je
potrebno zagotoviti nenehno izpopolnjevanje o splošnem upravnem postopku
zaposlenih v ZGS.
Problem različnih evidenc površin gozdov – razlike med masko gozdov v
gozdnogospodarskih načrtih in katastrom rabe zemljišč pri MKGP in dosledno
spoštovanje določil Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
(Uradni list RS, št. 122/2008).
Spremeniti predpise o dovoljenjih za krčitve gozdov v kmetijske namene tako, da bo
jasno določeno, v čigavi pristojnosti je ukrepanje na izkrčenih površinah do njihovega
vnosa v prostorske akte in kdo mora poskrbeti, da se za izkrčene površine spremeni
namembnost v prostorskih aktih. Stališče gozdarske inšpekcije je, da bi morala biti v
dovoljenju za krčitev že vključena vsa soglasja po predpisih in da pomeni izdano
dovoljenje ZGS res dovoljenje za krčitev gozda.
S spremembo predpisov je potrebno doseči, da za gospodarjenje z gozdovi in za
posege v gozd in gozdni prostor za gradnjo gozdne infrastrukture, ne bo potrebno
pridobiti posebnih soglasij po zakonodaji s področja varstva okolja in urejanja
prostora. Sprejet gozdnogospodarski načrt je akt ministrstva, ki mora biti pred
sprejetjem medresorsko usklajen. To bi pomenilo večjo odgovornost ZGS, hkrati bi
lastnikom gozdov s tako spremembo predpisa odpravili nepotrebno birokratsko oviro.
109
Zakonodaja:
Ker v Sloveniji ni urejenega borznega odkupa ulova, Uredba o spremljanju ulova in prodaji
ribiških proizvodov (Ur.l. RS, št. 2/13) ohranja in dovoljuje različna poti prodaje ulovljenih rib
in ribiških proizvodov, s tem pa težji nadzor. Zaradi zagotavljanja sledljivosti, slovenska uredba
sicer predvideva oddajanje dokumentacije o prvi prodaji tudi za kupca (grosista, ribarnico ali
gostinca), vendar se oddaja s strani prejemnika trgovskega dokumenta t.j. ministrstva ne
preverja. Tako imamo na eni strani ribiče, ki oddajajo trgovske dokumente, na drugi strani pa
kupca za katerega inšpekcija ne ve ali je skladno z veljavno zakonodajo oddal trgovski
dokument. Potrebno bi bilo vzpostaviti sistem, ki bi opozarjal vsaj na ne oddane trgovske
dokumente, še bolje pa na vsebino (količino), da bi imeli celotno povezavo med ulovom in
prodajo rib.
V letu 2014 je bila sprejeta nova Uredba o izvajanju uredbe (EGS), uredb (ES) in uredbe (EU)
za določitev prekrškov in sankcij s področja skupne ribiške politike (Ur.l. RS, št. 20/14), ki smo
jo zaradi spremenjene evropske ribiške zakonodaje (Uredba (ES) št. 122/09 in Uredba (EU) št.
404/11) čakali že od leta 2012.
Sedaj, ko smo prekrškovno uredbo končno dobili, pa se je evropska ribiška zakonodaja
ponovno spremenila (začela je veljati Uredba (EU) št.1379/13, Uredba (ES) št. 2065/01 ne
velja več...) tako, da je le-ta zopet neažurirana. Poleg tega je bilo iz njenega predloga, ki ga
je pripravila ribiška inšpekcija črtano nekaj členov, ki nam sedaj v praksi onemogočajo
sankcioniranje in s tem izvajanje evropske ribiške zakonodaje. Predvsem gre tu za določbe
vezane na ladijske dnevnike in deklaracije.
V letu 2013 je bila sprejeta Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutih tunov Thunnus thynnus (Ur.l. RS,
št. 36/2013), ki pa ne regulira tudi prostočasnega ribolova modroplavutih tunov. Zadnja leta
se opaža trend povečanja prisotnosti modroplavutega tuna tudi v slovenskem morju, s tem
pa se povečuje tudi problematika prostočasnega ribolova na tune. Brez ustrezne zakonodaje
ni možno ukrepati.
Zakon o morskem ribištvu (Ur. list RS, št. 115/06) bi bilo potrebno uskladiti z novo evropsko
ribiško zakonodajo. Zakon prve prodaje in možnosti zaplembe ribiških proizvodov brez ustrezne
sledljivosti praktično ne obravnava oz. ne omogoča. Za pregledovanje vpisnih listov za ribiško
plovilo po naši zakonodaji nimamo pooblastil kljub temu, da ga evropski inšp. zapisniki po
Uredbi 404/2011 zahtevajo.
V pravilniku o podrobnem označevanju ribolovnih orodij in zagotavljanju trajnostne rabe rib
(Ur. list RS 87/2008 in 11/10) je kar nekaj določb, katere ni možno sankcionirat. Zapisane so,
v zakonu pa ni predpisane sankcije. V tem pogledu bi bilo potrebno prilagoditi ZMR.
Na področju lovstva, bi bilo potrebno urediti elektronsko evidentiranje odstrela, ki je
predpisano z pravilnikom iz leta 2010, vendar še sedaj nimamo ustreznega akti, ki bi opredelil
katere so elektronske evidence, ki jih morajo voditi upravljavci lovišč. Problem je najbolj pereč
pri upravljavcih lovišč s posebnim namenom, kjer lovska inšpekcija nima dostopa do nobenih
elektronskih evidenc. Pri upravljavkah lovišč je lovski inšpekciji vpogled v elektronske evidence
omogočila Lovska zveza Slovenije preko informacijskega sistema LISJAK, ki ga razvija in
uporablja LZS. O navedeni problematiki je bilo resorno ministrstvo že večkrat opozorjeno v
preteklih letih.
110
Problematika divjadi v urbanih okoljih je eno bolj perečih problemov s katerim se lovska
inšpekcija srečuje že vrsto let. Celotna problematika je prepuščena iznajdljivosti posameznikov,
pripravljenosti upravljavcev lovišč in dobršni miri osebne angažiranosti lovskih inšpektorjev.
Na tem področju bi bilo nujno pripraviti osnovne zakonske - podzakonske okvirje in navodila
za postopke v primeru pojava divjadi na nelovnih površinah. Še posebej nevarno je pojavljanje
divjadi na avtocestah in mestnih središčih zaradi potencialnih nevarnosti nesreč, ki jih taka
divjad lahko povzroči. Postopki ukrepanja niso dogovorjeni. Naslednji večji problem so vrane
v urbanem okolju, saj se vsako leto povečuje število napadov na ljudi. Tudi na tem področju
nimamo dogovorjenih postopkov kdo in kako ukrepa.
ION je cilje, določene z letnim načrtom dela dosegla. Na podlagi analize stanja ugotavljamo,
da smo načrtovano število inšpekcijskih pregledov za leto 2014 dosegli, prav tako smo v celoti
izpolnili načrtovani obseg dela, čeprav se je število inšpektorjev za okolje zmanjšalo še za
enega inšpektorja.
Nespremenjeno ostaja dejstvo, da z obstoječo kadrovsko zasedbo, brez zadostne strokovne
podpore na pravnem področju, ni več možno učinkovito izvajati rednega načrtovanega dela.
Kljub načrtnemu delu, postaja delo inšpektorjev vedno bolj podobno gašenju požarov.
Administrativne obveznosti in druge naloge, povezane predvsem z novimi pristojnostmi v
prekrškovnih postopkih, upočasnjujejo delo inšpektorjev in terjajo reorganizacijo na tem
področju. Presenetljivo pa je, da pristojni, kljub nenehnim opozorilom, pri sprejemanju novih
predpisov, inšpektorjem za okolje nalagajo nove in dodatne obveznosti.
Inšpekcijsko delo postaja vedno bolj izpostavljeno raznim pritiskom s terena in medijem in
zato tudi vedno bolj stresno, naporno in izčrpajoče, kar ima negativne posledice tudi za zdravje
zaposlenih. Glede na zelo velika pooblastila, vključno s pooblastili v prekrškovnem postopku z
zelo visokimi kaznimi, se postavlja tudi vprašanje zagotavljanja primerne osebne varnosti na
delovnem mestu.
Ponovno želimo poudariti, da ukrepi v zvezi s plačnim sistemom v državni upravi nikakor ne
prispevajo k povečanju učinkovitosti dela niti ne motivirajo zaposlenih v duhu iskanja rešitev
in novih idej. Enako pa velja tudi glede ukrepov za zmanjšanje števila zaposlenih v državni
upravi. Dodatno k malodušju prispeva tudi odnos javnosti in posameznikov do dela nadzornih
organov, ki so postali dežurni krivec za vse nastale težave.
Vse pogosteje se dogaja, da se krivdo za nedelovanje sistema kot celote želi naprtiti
inšpekcijskim službam. Zanemarja pa se dejstvo, da sistema ni možno vzpostavljati le z
inšpekcijskim nadzorom, ampak je to le eden od načinov. Neizkoriščene so možnosti finančnih
in drugih stimulacij zavezancev, ki bi pripeljale k večji stopnji spoštovanja predpisanih pravil.
Učinkovitost delovanja službe se namreč presoja z vidika pogojev za njeno delovanje, ne le z
vidika javnomnenjske raziskave.
V letošnjem letnem poročilu predlagamo naslednje rešitve za katere menimo, da bi prispevale
k izboljšanju stanja:
-
-
povečati število inšpektorjev glede na to, da se iz leta v leto povečuje obseg dela,
predvsem zaradi spreminjanja in sprejemanja zakonodaje ter povečevanja obsega
administrativnega dela. Posledično je sistematično delo skorajda onemogočeno, kar
negativno vpliva na delo inšpektorjev in posledično celotne Inšpekcije za okolje in
naravo;
prenos dela pristojnosti na nadzorne organe lokalnih skupnosti (nadzor nad gradbenimi
111
-
-
-
-
-
-
-
odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, izvajanje dimnikarskih storitev);
specializacija inšpektorjev po posameznih področjih nadzora ter izvajanje nalog na
posameznem področju na celotnem ozemlju države (npr. en inšpektor nadzira vse
zavezance v določeni industrijski panogi oziroma delovnem področju);
glede na dokaj hitro spreminjanje tako materialne kot procesne zakonodaje izvesti več
internih izobraževanj za inšpektorje;
akcije nadzora so znane že ob koncu leta, zato je potrebno zavezance iz predvidenih
akcij vključili v program dela;
inšpektorji za okolje se pri izvajanju nadzora neposredno srečujejo z določili evropske
zakonodaje, zato bi bilo potrebno večjemu številu inšpektorjev omogočiti sodelovanje
na delavnicah in v projektih v okviru organizacije IMPEL. Sodelujoči inšpektorji bi
pridobljeno znanje posredovali v okviru strokovnih skupin oziroma internih izobraževanj
za posamezna delovna področja;
za izboljšanje kvalitete dela je potrebno zagotoviti sprotno izmenjavo informacij z ARSO
glede vodenja postopkov izdaje raznih dovoljenj in soglasij. Ugotavljamo namreč, da so
postopki izdaje dovoljenj včasih izredno dolgotrajni, tudi za zavezance, ki niso čezmerni
obremenjevalci okolja; ukrep inšpektorjev v primerih ugotovljenega obratovanja brez
OVD, pa je prepoved obratovanja;
sprememba predpisov, pri katerih so določbe deloma ali v celoti neizvršljive, kar
zmanjšuje učinkovitost ukrepanja inšpektorjev (npr. Uredba o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo, Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Uredba o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uredba o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja, itd.);
za izboljšanje nadzora SEVESO zavezancev uvesti vprašalnike (ti. check list) za
posamezne sklope tehnoloških postopkov (npr. skladiščenje nevarnih snovi,
zagotavljanje varnosti tlačnih posod) ter vprašalnike za sistem obvladovanja varnosti
(ISO presoja – za notranje in zunanje presojevalce);
višine predpisanih glob so v posameznih primerih nesorazmerno visoke glede na težo
prekrška oziroma škodo, ki je nastala v okolju zaradi nezakonitega ravnanja (primer
višine globe 10.000 €, ker zavezanec ni oddal letnega poročila) oziroma prenizke (npr.
v Zakonu ohranjanju narave), kjer gre pogosto za ravnanja, ki imajo za posledico
evidentno in nepopravljivo škodo v naravnem okolju;
na področju izvršb začeti izvajati 157.c člen (zakonita zastavna pravica na
nepremičnine).
112

Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat RS za kmetijstvo

Transcription

Similar documents

Nataša Trček - Inšpektorat Republike Slovenije za delo

ŽONTA, d - GZ Šentjur

Letni načrt dela za 2015 - Inšpektorat Republike Slovenije za okolje

Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat Republike Slovenije za

Letno poročilo o delu IRSKGH za leto 2011

Letno poročilo o delu IRSKGHO za leto 2012

Letno poročilo o delu lovske in ribiške inšpekcije za leto 2013

Poročilo o delu Inšpekcije za okolje in naravo 2011

Poročilo o delu gozdarske inšpekcije za leto 2012

Poročilo o delu IRSPEP 2014 - Inšpektorat Republike Slovenije za

SEMINAR: PRAVO EU IN IZVRŠEVANJE CIVILNIH SODNIH ODLOČB

OLJARNA ŠARUGA Šaruga Aleksander. Mele 10 9252 Radenci