Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat Republike Slovenije za

Transcription

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Dunajska 58, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: [email protected]
www.iko.gov.si
Številka: 010-16/2014-1
INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POROČILO ZA LETO 2013
Ljubljana, julij 2014
Predgovor
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št.
43/2007, UPB-1 in 40/2014) je Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: IRSKO),
kot vsako leto pripravil skupno poročilo za leto 2013. Poročilo temelji na zbranih statističnih
podatkih in poročilih, ki jih je za svoje področje dela pripravilo vseh pet inšpekcij oziroma osem
območnih enot.
Rezultate, ki jih je inšpekcijska organizacija v okviru IRSKO dosegla, nam pokaže, da se je
delovanje kmetijsko-okoljskega dela inšpekcij stabiliziralo in utirilo. Povedano drugače - za
vse inšpekcije, ki delujejo v organu, lahko rečemo, da imajo izoblikovan, standardiziran sistem
dela in delujejo ustaljeno, upoštevajoč pri tem, tako njihove skupne generalne značilnosti, kot
njihove specialne posebnosti. Slednje, se morda še najbolj odražajo pri lovski in ribiški
inšpekciji.
Druga pomembna značilnost našega inšpekcijskega dela je kvaliteten premik pri nekaterih
postopkih, ki so še nedavno veljala, da jih je nemogoče premakniti z mrtve točke. Takšen
primer je upravna izvršba odpadnih gum na Dravskem polju, ki se je ob vsej pasivnosti
zavezanca, začela premikati vsako leto za toliko ton, kolikor dopuščajo finančna sredstva
organa za ta namen.
Prav tako je bilo pod temeljitim kmetijsko – okoljskim nadzorom obratovanje slovenskih
bioplinskih naprav. Nadzor je pokazal zanimive rezultate in dal svoje sporočilo tudi veterinarski
stroki.
Na področju nadzora prometa z vinom, je bilo veliko dela posvečenega noveli zakona, ki ureja
področje vinogradništva in vinarstva. Na tem področju nas čaka kar še nekaj potrebnih
premikov, ki jih bo potrebno storiti v prihodnje.
Uvedba gozdnih prevoznic, zgodnje nočno - jutranje dežuranje gozdarskih inšpektorjev in
skupno delo ob avtocestah in ostalih prometnicah s carinskimi inšpektorji in policisti, je
zaznamovalo delo gozdarske inšpekcije v pozno jesenskem in zimskem času.
Čeprav je bilo vloženega kar nekaj naporov, so rezultati na področju zaposlovanja
nadomestnega kadra zaradi upokojitev, pod pričakovanji. Posledice ZUJF so štiri upokojitve, ki
jih bo težko nadomestiti, na terenu jih bo pa še dolgo občutiti. Konec leta 2013 je IRSKO
dočakal s 148 zaposlenimi. Tri od štirih, bodo nadomeščene v letu 2014.
Ne glede na to, podatki kažejo, da je kmetijsko – okoljska inšpekcija v letu 2013 uspešno
opravila svoje delo. Ukrepali smo v skladu s pooblastili in prioritetami, ki jih določata
zakonodaja in sprejeti letni program dela na osnovi ocene tveganja. Narava inšpekcijskega
dela je namreč takšna, da ni prav, kadar se inšpektor pojavi, še manj, če se ne. Skratka, delo
za inšpektorje se nikoli ne konča, in nikoli ni mogoče trditi, da ga ne bi mogli opraviti še boljše,
kot smo ga.
S to zavestjo in s tem prepričanjem bomo delovali tudi v prihodnje. In s takšnim pogledom je
potrebno tudi brati vsebino in primerjati številčne podatke, ki so v letošnjem poročilu pred
nami.
mag. Saša Dragar Milanovič
GLAVNA INŠPEKTORICA
II
Kazalo
1
UVOD ....................................................................................................................................................... 1
ZAKONODAJA .......................................................................................................................................................... 1
Predpisi s področja državne ureditve: ............................................................................................................. 1
Predpisi s področja upravnega prava: ............................................................................................................ 1
Materialni predpisi ......................................................................................................................................... 2





Kmetijska inšpekcija ........................................................................................................................................... 2
Vinarska inšpekcija ............................................................................................................................................. 2
Gozdarska inšpekcija .......................................................................................................................................... 2
Lovska in ribiška inšpekcija ................................................................................................................................. 3
Inšpekcija za okolje in naravo ............................................................................................................................. 3
ORGANIZACIJSKE IN SPLOŠNE ZADEVE ........................................................................................................................... 3
Organizacija.................................................................................................................................................... 3
Kadrovski viri .................................................................................................................................................. 3
Finančni viri .................................................................................................................................................... 2
Izobraževanje.................................................................................................................................................. 3
Informatika ..................................................................................................................................................... 3
2
DELO IRSKO PO INŠPEKCIJAH ................................................................................................................... 5
PREGLED OPRAVLJENEGA DELA .......................................................................................................................... 5
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM
NADZORU ....................................................................................................................................................... 5
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH ........................................................................................... 6
UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA .................................................................................................... 8
KMETIJSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................... 8

UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA ............................................................................... 8

ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH ................................................................................................................... 10

MINERALNA GNOJILA ....................................................................................................................................... 15

UKREPI S PODROČJA ŽIVINOREJE ..................................................................................................................... 16

UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA .................................................................................................................... 18

ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ ........................................................................................... 22

GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI ................................................................................................................ 22

VZORČENJE TAL NA OSTANKE FFS, TEŽKE KOVINE IN NITRATE NA VVO, VZORČENJE DIGESTATA IZ
BIOPLINARN ............................................................................................................................................................... 22

UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNAŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV ................................. 27
VINARSKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................................. 30











INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UGOTOVITVE PO PODROČJIH NADZORA ................................................................. 30
Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in sredstev ............................. 30
Registracija vinogradov prijava pridelka grozdja, mošta in vina in prijava zalog vina ...................................... 30
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi ............................................................................... 31
Enološka sredstva v prometu ........................................................................................................................... 31
Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov ................................................................................................ 31
Kontrola pooblaščenih organizacij ................................................................................................................... 32
PREKRŠKOVNI POSTOPEK ................................................................................................................................. 32
VZORČENJE ....................................................................................................................................................... 32
Vzorčenje enoloških sredstev ........................................................................................................................... 34
Izotopske analize .............................................................................................................................................. 35
GOZDARSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................... 37







III
Zakon o gozdovih (ZG) ...................................................................................................................................... 37
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu ................................................................................................. 45
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin .............................................................................................................. 46
Uredba o varstvu samoniklih gliv ..................................................................................................................... 46
Nadzor voženj v naravnem okolju .................................................................................................................... 47
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju ........................................................................................ 48
Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških ....................................................................................................... 48
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................... 51



Lovska inšpekcija .............................................................................................................................................. 53
Ribiška inšpekcija - sladkovodno ribištvo ......................................................................................................... 55
Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo ................................................................................................................. 57
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO .............................................................................................................. 61























3
Organizacija dela .............................................................................................................................................. 61
Načrtovanje dela .............................................................................................................................................. 61
Mednarodno sodelovanje ................................................................................................................................ 64
Inšpektorski informacijski sistem (OIS) ............................................................................................................ 65
Zakonodajni postopek ...................................................................................................................................... 65
Sodelovanje z drugimi inšpekcijami in organi .................................................................................................. 66
Izobraževanje inšpektorjev .............................................................................................................................. 66
UGOTOVITVE PRI DELU .................................................................................................................................... 67
Splošne ugotovitve ........................................................................................................................................... 67
Prekrškovni postopek ....................................................................................................................................... 72
Ugotovitve s področja dela .............................................................................................................................. 74
Nadzor predpisov kakovosti zraka.................................................................................................................... 74
Nadzor predpisov ravnanja z odpadki .............................................................................................................. 75
Nadzor emisij snovi in toplote v vode .............................................................................................................. 85
Nadzor urejanja voda in gospodarjenja z njimi ................................................................................................ 89
Nadzor biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ......................................................................................... 94
Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč ........................................... 96
Nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v zaprtih sistemih ................................................................ 96
Nadzor industrijskega onesnaževanja in tveganj ............................................................................................. 97
Nadzor zavezancev, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za onesnaževanje večjega obsega ......... 97
Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav ........................................................................................................ 100
Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom iz industrijskih in drugih obratov .................................................. 100
Nadzor nad elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem.................................................... 101
ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV ..................................................................................................... 103
KMETIJSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................... 103
VINARSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................ 104
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................. 104
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO ............................................................................................................ 106
4
VSEBINSKI PREGLED DELA OBMOČNIH ENOT PO POSAMEZNIH INŠPEKCIJAH: ..................................... 109
KMETIJSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................... 109
GOZDARSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................. 109
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA ....................................................................................................................... 109
VINARSKA INŠPEKCIJA ..................................................................................................................................... 109
INŠPEKCIJA ZA OKOJE IN NARAVO ................................................................................................................... 109
IV
1 UVOD
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje (IRSKO) je ustanovljen na podlagi
Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003 in zadnje spremembe Uradni
list RS, št. 82/12) in opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov iz
resorja Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO). Inšpektorat nadzoruje izvajanje zakonov,
drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo kmetijstvo, razvoj podeželja, ukrepe kmetijske
politike, zootehnike, gensko spremenjenih organizmov, mineralnih gnojil, semenskega
materiala kmetijskih rastlin, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vin, gozdarstva, lovstva in
ribištva, primarne proizvodnje in pridelave živil oziroma hrane ter dobre kmetijske prakse,
varstva okolja in narave, nadzora ekološke pridelave, vodnega režima, urejanja voda in
gospodarjenja z njimi, lahko pa opravlja tudi kontrolo v postopkih izvajanja ukrepov iz
pristojnosti Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Inšpektorat je glede na delovno področje sestavljen iz petih inšpekcij in službe za splošne,
kadrovske in finančne zadeve.
Inšpekcije, ki delujejo v okviru inšpektorata so:
 Kmetijska inšpekcija (KI),
 Vinarska inšpekcija (VI),
 Gozdarska inšpekcija (GI),
 Lovska in ribiška inšpekcija (LRI)
 Inšpekcija za okolje in naravo (ION).
Poročila posameznih inšpekcij so objavljena na spletni strani IRKO, pri poročilih posameznih
inšpekcij http://www.iko.gov.si/si/o_inspektoratu/organiziranost_inspektorata/.
Zakonodaja
V tem seznamu navajamo nabor poglavitnih zakonov z delovnega področja IRSKO. Njihove
uradne objave niso citirane, zaradi številnih sprememb predpisov. Vsa zakonodaja je dostopna
preko spletnih strani Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje oziroma Ministrstva za kmetijstvo
in okolje ter drugih ministrstev.
Predpisi s področja državne ureditve:
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
državni upravi (ZDU),
javnih uslužbencih (ZJU),
sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS),
Informacijskem pooblaščencu (ZInfP),…
Predpisi s področja upravnega prava:
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
o
o
o
o
splošnem upravnem postopku (ZUP),
prekrških (ZP),
inšpekcijskem nadzoru (ZIN),
varstvu osebnih podatkov (ZVOP),
javnem naročanju (ZJN),
varnosti in zdravju pri delu (ZVZD),
upravnih taksah (ZUT),
dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),…
1
Materialni predpisi
 Kmetijska inšpekcija
-
Zakon o kmetijstvu (ZKme-1),
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1),
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
Zakon o vodah (ZV-1)
Zakon o živinoreji (ZŽiv),
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-B),
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-UPB2),
Zakon o mineralnih gnojilih (ZMinG-1),
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1),
Zakon o zaščiti živali
Zakon o rudarstvu
Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1),
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP)
Zakon o planinskih poteh
Zakon o Triglavskem narodnem parku
Zakon o prepovedi nomadske paše
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
 Vinarska inšpekcija
- Zakon o vinu (Zvin),
 Vse bolj pomemben del zakonodaje, ki smo jo kot država članica EU dolžni izvajati, pa so:
- Uredbe ES, ki jih moramo izvajati »dobesedno«,
- Direktive ES, katerih izvedbo moramo prilagoditi prostoru in času v Sloveniji,
- Navodila ES,
- Smernice ES, ki jih običajno pripravijo kot neobvezne, a običajno postanejo
dokument s statusom »obvezno«.
 Gozdarska inšpekcija
-
Zakon o gozdovih (ZG)
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM)
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR)
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
Zakon o ohranjanju narave (ZON)
Zakon o planinskih poteh (ZPP)
Zakon o varstvu okolja (ZVO)
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov)
Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
Uredba o varstvu samoniklih gliv
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
Uredba o zavarovanih prosto živečih glivah
2
 Lovska in ribiška inšpekcija
-
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
Zakon
o
o
o
o
o
divjadi in lovstvu (ZDLov-1A),
morskem ribištvu (ZMR-2),
sladkovodnem ribištvu (ZSRib),
ohranjanju narave (ZON-UPB2),
zaščiti živali (ZZZiv-UPB3),…
 Inšpekcija za okolje in naravo
-
Zakon o varstvu okolja (ZVO -1-UPB1; Ur. l. RS, št. 39/06 in spremembe),
Zakon o vodah (ZV-1; Ur. l. RS, št. 67/02 in spremembe),
Zakon o ohranjanju narave (ZON -UPB2; Ur. l. RS, št. 96/04 in spremembe),
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1; Ur. l. RS, št.
23/05),
in njihovi podzakonski akti
Organizacijske in splošne zadeve
Organizacija
Na podlagi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev
(Uradni list RS, št. 82/2012) so bile izvedene spremembe v organizaciji inšpektorata tako, da
se je Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje preoblikoval v
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje. Uredba o spremembah Uredbe o
organih v sestavi ministrstev, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 82/2012, je določila,
da je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje Inšpektorat Republike Slovenije za
kmetijstvo in okolje. V Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje se opravljajo
naloge iz pristojnosti dosedanjega Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo,
hrano in okolje, razen nalog, ki so se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakonov na
področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin prenesle v Upravo Republike Slovenije
za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki se je ustanovila s 1. 1. 2013, in sicer so bile
to naloge s področja inšpekcije za kakovost živil, fitosanitarne inšpekcije, inšpekcije za kontrolo
krme in del nalog s področja kmetijske inšpekcije.
Upoštevajoč prenos nalog je bil pripravljen nov Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest v Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje, številka 100017/2012/1, ki je pričel veljati s 1. 1. 2013. Glede na navedene spremembe v organizaciji je bilo
s 1. 1. 2013 76 javnih uslužbencev prerazporejenih v Upravo Republike Slovenije za varno
hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Na dan 31. 12. 2013 je Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje deloval na 22
lokacijah po Sloveniji.
Kadrovski viri
Enotni kadrovski načrt Ministrstva za kmetijstvo in okolje za leta 2013, 2014 in 2015, številka
1001-11/2013 z dne 30. 9. 2013, je določil, da je dovoljeno število zaposlenih v Inšpektoratu
Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje na dan 31. 12. 2013 152. Na dan 31. 12. 2013 je
bilo v Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje zaposlenih 148 javnih
uslužbencev za nedoločen čas, od tega 10 javnih uslužbencev, ki so delali krajši delovni čas. 5
javnih uslužbencev je delalo krajši delovni čas v skladu s prepisi o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, v skladu s predpisi o starševskem dopustu so delale krajši delovni čas 4 javne
uslužbenke, 1 javna uslužbenka je delala krajši delovni čas na podlagi 65. člena Zakona o
3
delovnih razmerjih. Od 10 javnih uslužbencev, ki so delo opravljali s krajšim delovnim časom,
je 5 javnih uslužbencev delalo 20 ur na teden, 5 javnih uslužbencev pa je delo opravljalo 30
ur na teden.
Struktura zaposlenih po delovnih mestih je bila naslednja:




122 inšpektorskih delovnih mest,
5 nadzorniških delovnih mest,
8 uradniških delovnih mest,
13 strokovno tehničnih delovnih mest.
V letu 2013 je bilo 76 javnih uslužbencev s 1. 1. 2013 prerazporejenih v Upravo Republike
Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, delovno razmerje je prenehalo 4
javnim uslužbencem, 1 javni uslužbenec pa je nastopili z delom v inšpektoratu. Na dan 31. 12.
2013 je bilo v inšpektoratu zaposlenih 82 žensk (55,4% od vseh zaposlenih) in 66 moških
(44,6% od vseh zaposlenih). Povprečna starost zaposlenih je znašala 49,9 let.
Število zaposlenih po notranjih organizacijskih enotah (NOE) je bilo naslednje:
Tabela 1:
Število zaposlenih po NOE na dan 31.12.2013:
Naziv NOE
Št. zaposlenih
Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje
2
Kmetijska inšpekcija
3
Gozdarska inšpekcija
0
Vinarska inšpekcija
0
Lovska in ribiška inšpekcija
0
Inšpekcija za okolje in naravo
4
Služba za splošne, kadrovske in finančne zadeve
10
Območna enota Celje
26
Območna enota Koper
13
Območna enota Kranj
10
Območna enota Ljubljana
32
Območna enota Maribor
16
Območna enota Murska Sobota
10
Območna enota Nova Gorica
9
Območna enota Novo mesto
13
SKUPAJ
148
4
Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja:
Tabela 2:
Izobrazbena struktura zaposlenih
Stopnja izobrazbe
Število zaposlenih
Odstotek od skupnega števila zaposlenih
Magisterij
20
14
Univerzitetna
101
68
Visoka strokovna
11
7
Višja strokovna
2
1
Srednja
14
9
SKUPAJ
148
100 %
Na kadrovskem področju so bile v letu 2013 izvajane in izvedene vse aktivnosti, določene z
Zakonom o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na karierni razvoj zaposlenih (ocenitev in
seznanitev zaposlenih z oceno za leto 2012, priprava evidenčnih listov napredovanja javnih
uslužbencev v napredovalnem obdobju). V skladu s 105. členom Zakona o javnih uslužbencih,
ki določa, da mora nadrejeni vsaj enkrat letno opraviti razgovor z vsakim javnim uslužbencem,
so bili opravljeni letni razgovori z zaposlenimi.
Finančni viri
Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je neposredni proračunski uporabnik in je v celoti
financiran iz sredstev Proračuna RS. Sprejeti finančni načrt IRSKO za leto 2013 po rebalansu
proračuna je bil določen v naslednji strukturi in višini:
Tabela 3:
Finančni načrt IRSKO za leto 2013
PU / PP
Naziv PU
2336
Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje
PP 261810
Certifikati, informatika, obrazci in registri
PP 452410
Materialni stroški
PP 597010
Plače
PP 677510
Izvršbe inšpekcijskih odločb
PP 772010
Investicije in investicijsko vzdrževanje
PP 261910
Analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci
PP 683510
Izvedenska mnenja
PP 774210
Prevozna sredstva – sredstva odškodnin
Sprejeti proračun v
€
6.352.914,00
28.561,20
733.561,80
5.059.188,00
271.738,00
71.141,00
186.423,00
2.301,00
0,00
Poraba sredstev na posamezni proračunski postavki je bila v letu 2013 v skladu s planirano
letno dinamiko porabe. Glede na veljavni proračun znaša poraba sredstev 96,65%.
2
Tabela 4:
PP
261810
Izvedba finančnega načrta IRSKO za leto 2013
Naziv proračunske postavke
Veljavni proračun
Certifikati, informatika, obrazci
in registri
452410
Materialni stroški
597010
Plače
Izplačila
upravičencem
letu 2013
%
v
porabe
29.387,34
29.022,62
98,76
827.885,58
766.181,70
92,55
5.060.038,08
5.056.943,08
99,94
201.738,00
80.297,36
39,80
677510
Izvršbe inšpekcijskih odločb
772010
Investicije
vzdrževanje
investic.
71.141,00
69.431,41
97,60
261910
Analize
odvzetih
vzorcev
inšpekcije in izvedenci
160.423,00
156.159,89
97,34
683510
Izvedenska mnenja
2.301,00
1.781,17
77,41
895900
Stvarno
premoženje
–
sredstva od prodaje državnega
premoženja
9.419,00
0,0
0,0
774210
Prevozna sredstva –
odškodnine
10.901,56
0,0
0,0
SKUPAJ
in
sredstva
6.373.234,56
6.159.817,23
96,65
Izobraževanje
V skladu s programom izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja so se zaposleni udeležili
seminarjev, tečajev, konferenc in drugih oblik izpopolnjevanja in usposabljanja, ki so jih
organizirali na uradu, z zunanjimi izvajalci ali v okviru Ministrstva za pravosodje in javno
upravo (do aprila 2013) oziroma Ministrstva za notranje zadeve (od aprila 2013). Prav tako so
bila izvedena interna izpopolnjevanja in usposabljanja na področju posamezne inšpekcije.
Skupno število dni izpopolnjevanja in usposabljanja za vse zaposlene je bilo 327 dni, kar
pomeni 2,2 dni na zaposlenega.
Informatika
Za informacijsko podporo zaposlenim na inšpektoratu smo imeli zagotovljena 2 FTE in še
pogodbo s konzorcijem zunanjih izvajalcev za pomoč uporabnikom. Slednje storitve smo v
glavnem koristili v primeru zamenjave ali okvar namizne računalniške opreme, migracije
podatkov in nadgradnje strežniških operacijskih sistemov in verzij, ko smo spreminjali
konfiguracije omrežij in dostopov do različnih aplikacijskih storitev.
V letu 2013 smo skrbeli za vzdrževanje in nadgradnjo obstoječih aplikacij, da so bile skladne s
spremembami zakonodaje iz z obveznostmi nacionalnega in mednarodnega poročanja.
Informacijski sistem inšpektorata – ISI smo v letu 2013 v glavnem samo vzdrževali in prilagajali
manjšim potrebam zakonodajnih sprememb. V letu 2013 smo nadgradili aplikacijo ribiške
inšpekcije Aquaspec, da izpolnjuje zahteve novih nadzornih uredb na področju ribištva.
Nadgradnja v tem primeru je obsegala prilagoditve vnosnih obrazcev, dvojezičnost za potrebe
neposrednega poročanja o nadzoru, ki je dostopno na varnem spletu in povezavo z uradnimi
evidencami in registri.
3
V letu 2013 smo približno petini zaposlenih, zaradi dotrajanosti, zamenjali namizno
računalniško opremo, nadomestili smo tudi nekaj tiskalniške opreme. Na tem segmentu imamo
čedalje več težav, zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev, zato opremo obnavljamo na 67 let, ko je že močno dotrajana.
4
2 DELO IRSKO PO INŠPEKCIJAH
PREGLED OPRAVLJENEGA DELA
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN
ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM NADZORU
V tabelah je predstavljeno število postopkov, ki so bili izvedeni po Zakonu o splošnem
upravnem postopku (ZUP) in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) za preteklih sedem let.
Tabela 5:
leto/št.
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
2006
4536
-
793
277
5606
2007
5972
-
985
593
7550
2008
6078
-
1075
514
7667
2009
4973
-
1216
730
6919
2010
5546
916
425
6887
2011
6275
430
928
435
8068
2012
8148
-
1888*
529
10565
2013
3.785
756
539
5080
opozoril
skupaj ZUP/ZIN

Tabela 6:
leto/št.
povečan nadzor registra čebelnjakov
VINARSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
2006
2543
-
529
2007
3059
-
787
233
4079
2008
3081
-
1073
253
4407
2009
3894
-
1432
381
5707
2010
3654
595
917
262
5428
2011
1402
12574*
422
1656
6631
22685
2012
1612
419
846
120
9345
248
879
344
5123
+
-
3072
6348*
2013
3652
* pregled nevpisanih vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina.
Tabela 7:
leto/št.
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
2006
1650
102
41
46
1839
2007
1438
100
58
71
1667
2008
1813
151
82
75
2121
2009
1555
117
74
78
1824
5
leto/št.
zapisnikov
sklepov
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
2010
1593
133
84
105
1915
2011
2252
133
116
171
2672
2012
2192
162
122
245
2721
2013
1751
237
93
223
2304
odločb
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
Tabela 8:
leto/št.
LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
zapisnikov
sklepov
2006
1057
103
95
71
1326
2007
1224
85
77
75
1461
2008
1329
100
116
52
1597
2009
1060
365
103
70
1598
2010
1107
386
123
70
1686
2011
1345
304
147
57
1853
2012
1504
254
162
63
1983
2013
1714
201
263
120
2288
opozoril
skupaj ZUP/ZIN
Tabela 9:
leto/št.
INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
zapisnikov
sklepov
odločb
2012
7925
156
824
237
9142
2013
9007
171
996
1275
11449
ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH
V tabelah je razvidno število postopkov, ki so jih posamezne inšpekcije vodile po Zakonu o
prekrških za obdobje zadnjih sedem let.
Tabela 10: KMETIJSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP
plačilni nalog-globe ZP
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
2006
297
92
99
32
520
2007
97
48
116
48
309
2008
106
44
133
53
336
2009
35
43
142
20
240
2010
34
35
152
20
241
2011
38
36
135
23
194
2012
74
49
158
32
313
2013
78
73
55
33
239
6
Tabela 11: VINARSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
2006
232
155
159
47
593
2007
138
131
63
32
364
2008
310
174
98
25
607
2009
332
95
98
18
543
2010
230
60
77
8
375
2011
428
96
39
9
572
2012
228
41
13
9
291
2013
375
77
42
8
502
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
Tabela 12: GOZDARSKA INŠPEKCIJA
leto/št.
2006
260
126
190
84
660
2007
304
143
230
169
846
2008
266
132
204
144
746
2009
276
125
206
163
770
2010
227
141
139
182
689
2011
194
111
131
204
640
2012
179
139
113
200
631
2013
145
119
128
125
517
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
Tabela 13: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
2006
134
63
80
52
329
2007
116
57
82
91
346
2008
166
91
65
100
422
2009
93
89
5
137
324
2010
125
139
29
215
508
2011
172
106
24
162
464
2012
104
150
30
171
455
2013
149
64
44
129
386
odločbe-globe ZP
skupaj ZP
Tabela 14: INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO
leto/št.
opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP
2012
94
150
126
379
749
2013
165
377
271
512
1325
7
UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA
Podrobnejše poročilo kmetijske inšpekcije se nahaja na:
http://www.iko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijska_inspekcija/porocila_ki/.
Kmetijska inšpekcija IRSKO opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem
predpisov s področij kmetijstva, razvoja podeželja, ukrepov kmetijske politike, zootehnike,
gensko spremenjenih organizmov, mineralnih gnojil in dobre kmetijske prakse, opravlja pa tudi
naknadno kontrolo po izplačilih v postopkih izvajanja ukrepov iz pristojnosti agencije.
Kmetijska inšpekcija je v letu 2013 delovala v osmih območnih enotah in 10 izpostavah
inšpektorata. Zaposlenih je 24 kmetijskih inšpektorjev ali 22,5 FTE, saj je eden inšpektor
pokriva še področje ribištva, drugi pa vinarstva. Ena sodelavka je invalidsko upokojena za
polovični delovni čas.
 UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA
Kmetijski inšpektorji so v letu 2013 opravili 7.276 pregledov in pripravili 3.785 zapisnikov,
ugotovili so 1.899 nepravilnosti in izdali 756 odločb.
Slika 1:
Skupno število inšpekcijskih in kontrolnih pregledov kmetijske inšpekcije za obdobje 2010 –
2013.
Kmetijska inšpekcija IRSKO je v letu 2013 opravila manj pregledov, kot v letu 2012. Pri tem
se poudarja, da je v letu 2012 bilo zaposlenih 34 kmetijskih inšpektorjev, ki so delali na terenu,
kar predstavlja 27,2 FTE. V letu 2013 pa je bilo zaradi reorganizacije in prehoda dela kmetijskih
inšpektorjev na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na terenu le še 25
kmetijskih inšpektorjev, kar predstavlja 23,5 FTE. Hkrati je bilo organiziranih manj obsežnejših
8
skupnih akcij kmetijske inšpekcije IRSKO (npr. nadzor sporočanja podatkov o številu čebeljih
družin v Register čebelnjakov). Zato menimo, da je dosežen rezultat v letu 2013 glede na
število ljudi in opravljenega števila pregledov primeren.
Slika 2:
Število ugotovljenih nepravilnosti kmetijske inšpekcije za obdobje od leta 2010-2013.
Manjše število ugotovljenih nepravilnosti v letu 2013 je odraz manjšega števila opravljenih
pregledov, kot prejšnja leta. Le-ta pa so posledica manjšega števila vsebin in števila zaposlenih
na KI.
Inšpekcija je v letu 2013 največ nadzora posvečala Zakonu o kmetijskih zemljiščih, Zakonu o
kmetijstvu in Zakonu o živinoreji. V letu 2013 je kmetijska inšpekcija začela tudi s pregledi po
Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Na področju uredb pa je bil dan največji poudarek
pregledom po Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. V
povprečju je delež pregledov in izdanih odločb pri vseh pravnih aktih ostal na isti ravni, kot iz
prejšnjih let, le pri Zakonu o kmetijstvu in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati
iz kmetijskih virov število pregledov z leti narašča. Pri Uredbi o varstvu voda pred
onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov se delež izdanih odločb tudi zvišuje, saj se daje vedno
večji poudarek pri nadzoru skladiščnih kapacitet za živinska gnojila, pravilnosti gnojenja in
upoštevanju časovne prepovedi gnojenja, še posebej na ranljivih območjih.
PREKRŠKOVNI UKREPI
Kmetijska inšpekcija IRSKO je v letu 2013 izdala 54 plačilnih nalogov z višino izrečene kazni v
znesku 22.454,16 €, 33 odločb v znesku 24.180 €, 66 opominov s stroški postopka v višini
4.440 € ter 77 opozoril. Skupna višina izrečenih sankcij in stroškov postopka znaša 51.074,16
€. V povprečju je višina izrečene globe na prekršek znašala 333,81 €, kar je tudi posledica
relativno nizkih predpisanih sankcij v predpisih in večjega dela fizičnih oseb, ki so vključeni v
postopek.
9
Slika 3:
Število izdanih odločb, plačilnih nalogov in opominov o prekrških po zakonih in uredbi v letu
2013.
Na podlagi zakona o prekrških je v letu 2013 kmetijska inšpekcija IRSKO kot prekrškovni organ
izdala največ ukrepov na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o kmetijskih
zemljiščih. Največ opominov pa je izdala na podlagi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanji
z nitrati iz kmetijskih virov, kar zahteva podrobno analizo posameznih primerov za načrtovanje
akcij v naslednjem letu Na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru so bile izrečene kazni
zaradi neizpolnjevanja določb ureditvenih odločb, ki so bile izdane v upravnem postopku.
Izrečeni ukrepi po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanji
z nitrati iz kmetijskih virov so posledica poostrenega nadzora in izvedenih akcij. Izrečeni ukrepi
na podlagi Zakona o kmetijstvu, Zakona o živinoreji in Zakona o mineralnih gnojilih,
predstavljajo manjši delež skupno izrečenih ukrepov kmetijske inšpekcije IRSKO.
Analiza višine izrečenih sankcij pokaže, da je najvišja vsota izrečenih glob na podlagi odločb o
prekrških po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in sicer 11.000 €. K tem podatku prispeva dejstvo,
da je bila v letu 2011 in 2012 izvedena sprememba tega zakona, kjer so se globe občutno
zvišale. Na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru je bilo z odločbami o prekrških izdanih za
7.500 € glob, za tem pa sledi Uredba o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih
virov s 5.000 € izrečenih glob na podlagi odločb o prekrških.
Največ plačilnih nalogov je bilo izdanih na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru in sicer v
skupni višini 11.500 €, sledita Zakon o kmetijskih zemljiščih s 5.000 € in Uredba o varstvu voda
pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov z izrečenimi globami v vrednosti 3.600 €.
Pri ostalih treh zakonih kazni niso bile izrečene ali so bile izrečene v manjšem znesku.
 ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
Kmetijska inšpekcija IRSKO je v letu 2013 opravila skupaj 2.212 pregledov, zapisala 1.960
zapisnikov in izdala 356 inšpekcijskih odločb, deset odločb o prekrških in dvanajst plačilnih
nalogov. Skupna višina izrečenih kazni je znašala 17.610 €. Izdano je bilo tudi 59 opozoril po
Zakonu o inšpekcijskem nazoru. Na izdane odločbe se je pritožilo 63 zavezancev. Pritožbe se
rešujejo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
10
V izvršilnih postopkih je bilo izdanih 124 sklepov o dovolitvi izvršbe in 108 sklepov o izvršbi.
Slika 4:
Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih
odločb med leti 2010 do 2013 po zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Po posameznih vsebinskih področjih je bilo ugotovljeno spodaj navedeno stanje.
Obdelanost kmetijskih zemljišč in zaraščanje
Kmetijska inšpekcija IRSKO je na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih v letu 2013 izvedla
1.182 pregledov in zaradi ugotovljenih nepravilnosti izdala 198 ureditvenih odločb. Izdano je
bilo tudi 46 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Na izdane ureditvene odločbe se je
pritožilo šest zavezancev. V izvršilnih postopkih je bilo izdanih 47 sklepov o dovoliti izvršbe ter
19 sklepov o izvršbi. Velika večina sklepov o izvršbi je z denarno prisilitvijo.
Na podlagi ugotovljenih kršitev je bilo izdanih pet odločb o prekršku v skupni višini 7.000 €,
štirje plačilni nalogi v skupni višini 1.000 € in sedem opominov v skupni višini stroškov postopka
910 €.
V letu 2013 je kmetijska inšpekcija v okviru akcije opravila poostreni nadzor zaraščanja
kmetijskih zemljišč na območju občine Piran in Izola.
Splošne ugotovitve so, da se kmetijska zemljišča še vedno opuščajo in s tem se povečuje
zaraščenost. Veliko težavo pri neobdelanosti kmetijskih zemljišč predstavljajo spori med lastniki
oziroma dediči ter lastniki, ki niso več sposobni obdelovati svojih površin in nimajo dedičev ali
le-ti niso zainteresirani za obdelavo. Poleg tega je še vedno veliko površin, ki jih imajo v lasti
osebe, ki živijo v tujini. Še vedno se zaznava velik pritisk na kmetijska zemljišča na Obali,
vendar ne za kmetijsko proizvodnjo, ampak za počitniške namene.
Iz preglednice 5 je razvidno da je bilo v obdobju 2010-2013 obravnavanih 1324 zadev v
povezavi z zaraščanjem kmetijskih zemljišč, od tega je bilo 82 % zemljišč v lasti ali najemu
fizičnih oseb, 18 % pa je bilo v lasti ali upravljanju pravnih oseb. Od pravnih oseb je bila
polovica zemljišč v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
11
Tabela 15: Število obravnavanih zadev o zaraščanju po območnih enotah inšpektorata, za obdobje
2010–2013, IRSKO.
Območna
enota
Celje
Koper
Kranj
Ljubljana
Maribor
Murska Sobota
Nova Gorica
Novo mesto
SKUPAJ
Število vseh obravnavanih zadev
SKUPAJ
Fizične osebe
180
65
26
52
261
482
87
171
1324
163
43
23
36
216
425
21
157
1084
Pravne osebe
Ostalo
Sklad
14
3
9
13
2
1
14
2
28
17
36
21
6
60
9
5
118
122
Število sklepov
o dovolitvi
izvršbe
4
6
/
5
29
21
/
5
70
Varstvo kmetijskih zemljišč pred nasipavanji in izkopavanji ter postavitvijo
nelegalnih enostavnih objektov
Pristojnosti za ukrepanje pri posegih na kmetijska zemljišča, kot so nasipavanja, izkopavanja
in postavljanje nelegalnih objektov ima Inšpekcija za okolje in naravo IRSKO, Inšpekcija za
promet, energetiko in prostor ter kmetijska inšpekcija IRSKO. Ker se pristojnosti zelo prepletajo
je ukrepanje pri takih posegih na kmetijska zemljišča kompleksno. Kmetijska inšpekcija IRSKO
svoje ukrepe utemeljuje na podlagi 4., 7. in 107. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
Na področju varstva, nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč ter enostavnih objektov
je bilo v letu 2013 opravljenih 488 pregledov, največ na področju nasipavanja. Izdanih je bilo
76 ureditvenih odločb, največ 37 na področju nasipavanja kmetijskih zemljišč in 32 pri
odstranitvi enostavnih objektov. Na izdane odločbe so zavezanci vložili 28 pritožb, največ, kar
14 se jih je pritožilo v zvezi z nasipavanji, 12 zaradi odstranitve enostavnih objektov, ter 4
pritožbe zaradi nasipavanja kmetijskih zemljišč.
V izvršilnem postopku je kmetijska inšpekcija izdala 47 sklepov o dovolitvi izvršbe ter 50
sklepov o izvršbi. Uvedenih je bilo devet postopkov o prekršku, višina izrečenih glob je znašala
1.500,00 €.
Glede postavljanja enostavnih objektov, predvsem prenosnih bivalnih kontejnerjev in prikolic,
se še vedno ugotavlja, da se le-ti postavljajo predvsem na območju obalnih občin Kopra, Izole
in Pirana in tudi na območju Krasa ter v okolici Ljubljane.
Tako je večina lastnikov na območju občine Piran fizičnih oseb, ki na svojih ali skladovih
zemljiščih deponirajo gradbeni material in odpadke. To so večinoma domačini. Med kršitelji, ki
na teh zemljiščih postavljajo nelegalne objekte kot so kamp prikolice, kontejnerje - bivalnike
s kaminom in tlakovci ter lope, pa so tudi vikend gostje, ki prihajajo iz drugih koncev Slovenije
(Ljubljana, Brezovica, Kamnik, Bloke, Cerknica) ali Italije (Trst). Struktura ukrepov je podana
v spodnji preglednici 6.
12
Tabela 16: Struktura inšpekcijskih ukrepov v občini Piran, 2008- 2013, IRSKO.
Naselje
Piran
Sečovlje (Padna, Sv.
Peter)
Nova vas
Portorož
Lucija
Seča
Pacug
Strunjan
Krajinski park Strunjan
SKUPAJ
Število
pregledov
8
2
3
6
4
1
1
2
29
56
Število inšpekcijski odločb
Izkopavanja Nasipavanja
Enostavni
objekti
5
1
1
1
1
4
2
7
3
2
1
17
29
Glede nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč ugotavljamo, da se posegi izvajajo po celi
Sloveniji s poudarkom na kmetijskih zemljiščih v dolinah, kje je teren dostopnejši za težje
delovne stroje.
V letu 2013 je kmetijska inšpekcija v okviru akcije opravila poostreni nadzor postavljanja
enostavnih objektov v Krajinskem parku Strunjan.
Odlaganje odpadkov, degradacija in postavitev nelegalnih parkirišč na kmetijskih
zemljiščih
Enako kot pri nasipavanju, izkopavanju in postavitvi objektov na kmetijskih zemljiščih se tudi
pri odlaganju različnih odpadkov, degradaciji in nelegalnih parkiriščih na kmetijskih zemljiščih
pristojnosti prepletajo med kmetijsko inšpekcijo IRSKO, inšpekcijo za okolje in naravo IRSKO
ter inšpekcijo za promet, energetiko in prostor. V primerih, ko se na kmetijskih zemljiščih
ugotovijo odložene manjše količine odpadkov ali različnega materiala, na podlagi 4. in 7. člena
zakona kmetijskih zemljiščih inšpektorji odredijo odstranitev. Prav tako kmetijski inšpektorji
odredijo odstranitev nelegalnih parkirišč, če so parkirišča utrjena z gramozom ali drugim
materialom, ki ni beton ali asfalt.
Na tem področju je bilo v letu 2013 opravljenih 378 pregledov, največ na področju degradacije.
Izdanih je bilo 66 ureditvenih odločb in pritožilo se je 26 zavezancev. Uvedeno je bilo pet
postopkov o prekršku, višina izrečenih glob je znašala 4.000 €.
V izvršilnih postopkih je kmetijska inšpekcija v letu 2013 izdala 29 sklepov o dovolitvi izvršbe
ter 39 sklepov o izvršbi.
Še vedno se ugotavlja, da se veča število primerov, kjer se kmetijska zemljišča uporabljajo kot
skladišča za odlaganje različnih odpadkov in ostalega, predvsem gradbenega materiala. Poleg
tega še vedno obstajajo primeri, kjer imetniki težke mehanizacije in tovornjakov urejajo
kmetijska zemljišča v parkirišča.
Uvedba agromelioracij
V letu 2013 se je ustalila praksa, da predstavniki ministrstva sproti obveščajo kmetijsko
inšpekcijo IRSKO o prejetih vlogah za uvedbo zahtevnih agromelioracij, izdanih odločbah o
uvedbi agromelioracije in izdanih sklepov o zavržbi ali zavrnitvi vlog. Na podlagi teh obvestil je
kmetijska inšpekcija IRSKO v letu 2013 oprava 39 pregledov na terenu, ugotovila osem
nepravilnosti in izdala osem ureditvenih odločb o odpravi pomanjkljivosti pri izvedbi
13
agromelioracij. Na podlagi ugotovitev se je v izvršilnem postopku izdal en sklep o dovolitvi
izvršbe. Uvedeni so bili trije postopki o prekršku, višina izrečenih glob je znašala 1.500 €.
Pod uvedbo agromelioracij se pojavljajo tudi vloge za krčitev gozda do največ 5000 m2
(Brezniška peč, AS Podkoren, AS Bičevje, Dvor, Nova Gorica, Kojsko). V tem primeru je
potrebno spremljati odločbo o krčitvi Zavoda za gozdove ter odločbo o uvedbi agromelioracije
MKO zato, da se tako gozdno zemljišče dejansko revitalizira za kmetijske namene. Prav tako
se pod uvedbo agromelioracije pojavljajo vloge za gradnjo zadrževalnikov za potrebe
namakanja (Piršenberg, Artiče) ter terasiranje zemljišč (Kromberg) ali njihovo odstranitev
(Jeruzalem). V enem primeru se pod agromelioracijo navaja tudi izgradnja podpornega zidu
okoli parcel (Zadobrova).
Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov
Ministrstvo skrbi za upravljanje in vzdrževanje HMS kamor sodijo osuševalni in veliki namakalni
sistemi. Na podlagi dogovora med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov in MKO je bilo v
jeseni leta 2013 predvidenih za kontrolo 212 hidromelioracijskih sistemov. Vendar pa je v
nadaljnji izbor prišlo le 105 sistemov. Razlog je v temu, da eden od večjih podizvajalcev
vzdrževanja HMS, ki je bil izbran na javnem razpisu, ni podpisal pogodbe o vzdrževanju za
posamezne sisteme na območju Podravsko - Koroškega, Pomurskega in Savinjsko Zasavskega sklopa. Kontrolo nad izvedbo vzdrževalnih del mora izvesti sklad, nadzor nad
skladom kot javno službo pa opravlja kmetijska inšpekcija. Za leto 2013 je bilo dogovorjeno,
da bo inšpekcija izvedla nadzor nad vsemi 105. sistemi, saj bo hkrati preverjala tudi situacije,
ki jih sicer potrjujejo melioracijske skupnosti. Ker le-te marsikje niso več v funkciji, bo njihovo
vlogo prevzela hkrati tudi kmetijska inšpekcija.
Spodnja preglednica prikazuje število predvidenih pregledov in število dejanskih pregledov ter
ugotovljene nepravilnosti po posamezni regiji. Skupaj je bilo pregledanih 11 HMS od 105
predvidenih. Od tega sta bila pregledana 2 velika namakalna sistema Ormož-Osluševci in
Vogršček ter 9 osuševalnih sistemov in sicer Lovrenc na Dravskem polju, Polskava 1 in 2 v
okviru Podravskega sklopa ter Dobruške gmajne, Mokro polje, Draškovec, Volčje njive,
Jeseniščica in Rakovniško polje na območju Dolenjskega sklopa. Pri enem namakalnem sistemu
je bila ugotovljena nepravilnost, zato je bilo izdano opozorilo, saj podizvajalec ne vodi delovne
knjige opravil. Zato bo poleti 2014 izveden naknadni nadzor nad delovanjem tega velikega
namakalnega sistema.
Na podlagi dogovora ministrstvo inšpektoratu posreduje tudi odločbe o uvedbi malih
namakalnih sistemov na podlagi vlog posameznikov. Naloga inšpekcije je, da preveri ali bo
navedeni sistem tudi izveden v doglednem času enega ali več let. Tako je v letu 2013 inšpekcija
obravnavala 4 vloge za uvedbo malih namakalnih sistemov. V enem primeru pa je obravnavala
nelegalen odvzem vode za namakanje, zato je bilo stranki izdano opozorilo.
V letu 2013 je inšpekcija obravnavala tudi primere zasipavanja melioracijskih jarkov z
odpadnim materialom, ograditve melioracijskih jarkov ali poškodovanja poljskih poti na HMS.
Izdani sta bili dve ureditveni odločbi ter eno opozorilo po zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Gre
za HMS Podgrad, Razkrižje, Osluševci-Cvetkovci, Bodenci, Ajdovščino, Dolenje ustje in Sečovlje
pri Dragonji.
14
Tabela 17: Poročilo o nadzoru vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov v RS
2014.
Vseh
Vseh
Opravljenih
Končano
osuševalnih namakalnih pregledov
sistemov v sistemov v
odmeri
odmeri
Sklop
O
N
O
N
Pomurski
18
1
Podravsko Koroški
91
4
Savinjsko zasavski
19
/
Dolenjsko posavski
14
2
Centralni in gorenjski
11
/
Goriški
21
16
Obalno kraški
10
5
SKUPAJ
184
28
3
1
6
3
Delno
izvedeno
Nič
opravljeno
O
O
N
N
1
6
1
9
v jeseni 2013, IRSKO
2
1
9
1
1
Legenda:


O - osuševalni sistemi
N – veliki namakalni sistemi
 MINERALNA GNOJILA
V letu 2013 je na podlagi Zakona o mineralnih gnojilih kmetijska inšpekcija IRSKO opravila 215
pregledov. Pregledi so bili usmerjeni predvsem na naslednje:
-
ali ima mineralno gnojilo registracijo FURS ali pa je ES gnojilo;
če je mineralno gnojilo ES - ali izpolnjuje pogoje iz Uredbe 2003/2003;
označenost mineralnih gnojil v slovenskem jeziku;
kakovost mineralnih gnojil v prometu na podlagi analiz če vsebujejo zadostno
količino snovi, ki so navedene v deklaraciji.
Pri pregledih kmetijska inšpekcija IRSKO preverja označevanje (deklaracije) mineralnih gnojil
v prometu, ki morajo biti v slovenskem jeziku. Mineralna gnojila, ki niso ustrezno označena,
se izločijo iz prometa. Najpogostejše napake pri kontroli mineralnih gnojil v prometu so, da
deklaracija fizično ni pritrjena na embalažno enoto in da deklaracija ni v slovenskem jeziku.
Tretja pogosta napaka izhaja iz rezultatov analiz mineralnih gnojil na kakovost. Skupno je bilo
za odpravo nepravilnosti izdanih 32 odločb in 6 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru,
zaradi storjenih prekrškov sta bila izdana dva plačilna naloga v višini 1.634,59 €.
Število pregledov, ukrepov in kršitev po Zakonu o mineralnih gnojilih je prikazano na spodnji
sliki.
15
Slika 5:
odločb med leti 2010 do 2013 po zakonu o mineralnih gnojilih.
Količina gnojil v maloprodajnih prodajalnah se zadnja leta zmanjšuje (večji kmetje se praviloma
poslužujejo direktne dobave), v trgovinah so gnojila na zalogi praviloma le v času sezone.
Odvzetih je bilo 11 vzorcev mineralnih gnojil na vsebnost hranilnih snovi in morebitno
preseženo vrednost težkih kovin. Večjo pozornost se je v letu 2013 posvetilo kakovosti
mineralnih gnojil in mineralno – organskih gnojil, ki so na trgu propagirajo kot gnojila, primerna
za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Prav ti vzorci so v večini primerov neustrezni. V letu 2013
je bilo odvzetih 18 vzorcev organsko mineralnih gnojil v prometu. Od tega so štirje vzorci
mineralnih gnojil vsebovali premajhno ali neustrezno vsebnost hranilnih snovi glede na
označenost in sicer gnojilo Biozolfo 620-S, Calcin-S, Campo bio gnojilo-S ter Bioorganik. V treh
gnojilih ugotovljena vsebnost žvepla ni ustrezala deklariranim vrednostim, v enem primeru pa
so bile ugotovljene vrednosti kalija, magnezija ter mikroelementov bora, bakra in cinka manjše
od deklariranih vrednosti. Izdane so bile štiri ureditvene odločbe, zaračunani so bili tudi stroški
postopka. Skupaj je bilo izločenih 8.044 kg gnojil iz prometa.
 UKREPI S PODROČJA ŽIVINOREJE
S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 924 pregledov. Na podlagi ugotovljenih
nepravilnosti je bilo izdanih 74 ureditvenih odločb in 68 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru. Na izdane odločbe sta se pritožila dva zavezanca. V izvršilnem postopku je bilo izdanih
osem sklepov o dovolitvi izvršbe ter pet sklepov o izvršbi z denarno prisilitvijo. V prekrškovnem
postopku je bilo izdanih sedem plačilnih nalogov v skupni višini 479,57 €.
16
Slika 6:
odločb med leti 2010 do 2013 po Zakonu o živinoreji.
Iz zgornje slike je razvidno, da leto 2012 izstopa, glede statističnih številk. Vzrok za izstopanje
od večletnega povprečja je v izvedeni akciji, kjer je kmetijska inšpekcija IRSKO opravila obširni
nadzor sporočanja števila čebeljih družin v Register čebelnjakov ter nadzor označevanja
čebelnjakov. Statistični podatki v letu 2013 pa so na ravni večletnega povprečja.
V letu 2013 je kmetijska inšpekcija IRSKO na podlagi Zakona o živinoreji izvedla tudi nadzore
izvajanja potrjenih rejskih programov in sicer nadzor dveh rejskih programov v govedoreji,
enega v čebelarstvu, enega v konjereji, enega pri reji drobnice in enega v kunčjereji. Seznam
rejskih programov, ki so bili predmet nadzora v letu 2013, je naveden v spodnji preglednici.
Tabela 18: Seznam potrjenih rejskih programov, ki so bili predmet nadzora.
Št.
Potrjeni rejski programi
1.
Rejski program črno-bele pasme
2.
Rejski program lisaste pasmi govedi
3.
Rejski program Kranjske čebele
4.
Rejski program Jezersko-Solčavske pasme
5.
Rejski program Angleški polnokrvni konj
6.
Rejski program za kunce
Na podlagi opravljenega nadzora je kmetijska inšpekcija IRSKO izdala tri ureditvene odločbe
in eno opozorilo po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V dveh primerih pa ni ugotovila kršitev.
Na podlagi pravilnikov o identifikaciji in registraciji živali, kmetijska inšpekcija IRSKO vsako leto
opravi nadzor pri različnih živalskih vrstah. Spodnja preglednica prikazuje izveden nadzor,
ugotovitve in ukrepe kmetijske inšpekcije IRSKO v letu 2013 za posamezno živalsko vrsto.
17
Tabela 19: Število zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih odločb po posameznih vrstah živali
v letu 2013.
ZAKON O ŽIVINOREJI
št. pregledov št. nepravilnosti
št. odločb
Identifikacija in registracija govedi
468
54
13
Identifikacija in registracija prašičev
49
8
4
Identifikacija in registracija drobnice
52
10
9
Identifikacija in registracija kopitarjev
107
16
17
Označevanje čebelnjakov in stojišč (23/1,2,4)
123
34
12
Ostalo
799
122
55
Kot je razvidno iz zgornje preglednice je večina pregledov v 2013 opravljena na področju
identifikacije in registracije govedi. Izvedlo se je 468 pregledov, izdalo 13 odločb, izreklo 37
opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, izdalo tri sklepe o dovolitvi izvršbe, tri sklepe o
izvršbi ter štiri plačilne naloge v višini 271,38 €. Glede označevanja čebelnjakov in stojišč, je
bilo opravljenih 123 pregledov, izdanih je bilo 12 odločb ter 6 opozoril po Zakonu o
inšpekcijskem nadzoru. Poleg tega so bili izdani trije sklepi o dovolitvi izvršbe, en sklep o izvršbi
ter en plačilni nalog v višini 41,73 €. V letu 2013 je kmetijska inšpekcija IRSKO v okviru akcije
izvedla poostreni nadzor identifikacije in registracije kopitarjev. Opravila je nadzor na 107
kmetijskih gospodarstvih ter na podlagi ugotovitev izrekla 17 opozoril po Zakonu o
inšpekcijskem nadzor ter izdala 16 ureditvenih odločb. Število pregledov, ugotovljenih
nepravilnosti in izdanih odločb pri ostalih vrstah živali predstavlja manjšo delovno obremenitev.
Poleg tega je kmetijska inšpekcija IRSKO opravila nadzor posredovanja podatkov v register
akvakultur. Izvedla je 29 pregledov ter izdala dvanajst ureditvenih odločb ker rejci niso ažurno
poročali o letnem pridelku rib in školjk v register.
V splošnem kmetijska inšpekcija IRSKO z leti uveljavlja model nadzora, ki usmerjeno cilja na
odpravljanje težave v sklopu posameznega vsebinskega področja.
 UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA
Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2013 skupno opravljenih 2.389 pregledov,
izdelano je bilo 930 zapisnikov, ugotovljenih 642 nepravilnosti, izdanih 152 odločb, izrečeno
358 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, izdane tri plačilne naloge v višini 240 € in
izdanih sedem odločb o prekrških v višini 680 €.
V spodnji sliki je prikaz statističnih podatkov o številu pregledov, zapisnikov, ugotovljenih
nepravilnostih in izdanih odločb v letu 2010, 2011, 2012 in 2013.
18
Slika 7:
odločb med leti 2010 do 2013 po zakonu o kmetijstvu.
Skupno število ugotovitvenih zapisnikov na področju zakona o kmetijstvu v letu 2013 znatno
upada v primerjavi s preteklimi leti. Upadanje je posledica organizacije uprave, pristojne za
varno hrano in varstvo rastlin in prenosa pristojnosti določenih nalog iz inšpektorata na upravo.
Gre za vsebine iz starega zakona o kmetijstvu (63. člen) v povezavi z registracijo, sledljivostjo
in s standardi varne hrane rastlinskega izvora pri primarnih proizvajalcih. Prav tako se je v letu
2013 zmanjšalo število izdanih odločb na račun prenosa vsebin na upravo.
Nadzor konoplje in maka
Skladno s Sporazumom o posredovanju podatkov Agenciji Republike Slovenije za kmetijske
trge in razvoj podeželja (AKTRP) o dejstvih, ugotovljenih pri inšpekcijskem nadzoru, izvedenem
na podlagi pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (v
nadaljevanju sporazum) je kmetijska inšpekcija opravila preglede na 10 kmetijskih
gospodarstvih in za določitev vsebnosti THC odvzela 15 vzorcev konoplje. Nobeden od vzetih
vzorcev konoplje ni vseboval več kot 0,2 % THC, ki je v pravilniku določena kot najvišja
dovoljena vrednost.
Kmetijska inšpekcija je pregledala tudi površine, posejane z makom. Opravila je tri preglede,
kjer ni ugotovila nepravilnosti v smislu zlorab glede termina žetve po cvetenju.
V letu 2013 je kmetijska inšpekcija izvedla tudi akcijo nadzora vseh pridelovalcev konoplje.
Kmetijska inšpekcija je s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela seznam,
v katerem so navedena vsa kmetijska gospodarstva, ki so oddala zbirno vlogo za leto 2013 in
imajo na obrazcu D označeno šifro kulture konoplja. S strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje
pa je bil posredovan seznam iz katerega so razvidne vse fizične osebe, ki so oddale vlogo za
pridobitev odločbe o dovolitvi gojenja konoplje. Oba seznama sta se združila in na podlagi tega
se je opravil nadzor nad proizvodnjo konoplje v Sloveniji za leto 2013. Akcija se je izvajala v
mesecu avgustu in septembru 2013. Skupno je bilo pregledanih 83 kmetijskih gospodarstev.
Pregledano je bilo 160 GERK-ov v skupni površini 10.351,32 ar. Pri tem je bilo ugotovljeno 8
19
kršitev v skupni površini 275,33 ar.
Pri šestih kršitvah je bilo ugotovljeno odstopanje med prijavljeno površino na obrazcu D na
zbirni vlogi 2013 in dejansko posajeno konopljo. V vseh šestih primerih je bilo dejansko manj
posajene konoplje, kot prijavljene in zato se je vseh šest primerov odstopilo na Agencijo za
kmetijske trge in razvoj podeželja.
V dveh primerih, kjer sta se zadevi odstopili na Policijo pa se je ugotovil sledeče:
-
v enem primeru je bilo posejano več konoplje, kot je bilo navedeno v dovoljenju,
v enem primeru pa konoplja ni bila posajena v skladu z izdanim dovoljenjem.
Nadzor ukrepov kmetijske tržno cenovne politike
Slovenija ima zadostne količine kvot za mleko zato v letu 2013 na podlagi Uredbe o uvedbi
dajatve za mleko in mlečne proizvode ni bilo potrebno ukrepati, saj ni bilo prijav s strani AKTRP
o kršitvah.
Navzkrižna skladnost – posredovanje podatkov o pravnomočnih odločbah o
prekršku
V letu 2013 je inšpektorat posredoval AKTRP kopije skupno 49 pravnomočnih odločb o
prekrških, izdanih na področju standardov, ki so vključeni v sistem navzkrižne skladnosti.
Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca GERK
Glede posredovanja podatkov v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v smislu 141., 143. in
144. člena tega zakona je kmetijska inšpekcija opravila skupaj 1805 pregledov ter ugotovila
568 nepravilnosti. Na podlagi tega je izdala 113 ureditvenih odločb in tri plačilne naloge v višini
240 €. Izvajanje nadzora navedenih členov je predvsem nadzor pravilnosti vpisa grafičnih enot
rabe, kjer se pri nadzoru uporablja GPS naprava, vpis oljčnikov v RKG bazo in dodelitev KMGMIDov, priglasitev pridelka oljk in oljčnega olja v register pridelka oljčnega olja, ki ga vodijo
upravne enote ter registracija torkelj kot dopolnilne dejavnosti.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Preverja se registracija za opravljanje dopolnilne dejavnosti, obseg proizvodnje ter letni
dohodek na člana kmetije. Prav tako se po zakonu o kmetijstvu preverja tudi dejansko poreklo
živil slovenskega izvora pri neposredni prodaji na lokalnih trgih, kakor so tržnice. Skupno je
bilo v letu 2013 opravljenih 302 pregledov, od tega kar 102 opravljanja dopolnilne dejavnosti
turizem na kmetiji, 170 pregledov glede predelave in prodaje primarnih proizvodov ter izdelkov
iz lastnih in okoliških kmetij ter 20 pregledov aranžiranja ter izdelave vencev, šopkov iz lastnega
cvetja. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je bilo izdanih 28 ureditvenih odločb o obvezni
registraciji.
Nadzor dopolnilne dejavnosti je posredno povezan tudi s preprečevanjem dela na črno in
pravilno napovedjo prihodka na kmetiji, še posebej pri: nadzoru turističnih kmetij, obveznim
vpisom v register pridelovalcev oljk in oljčnega olja, registru čebeljih panjev, prijavi pridelka
rib in školjk v akvakulturi, prodaji in predelavi kmetijskih pridelkov in prodaji izdelkov iz lastnih
in okoliških kmetij, pri dejavnosti v povezavi s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvi s
kmetijsko mehanizacijo ter aranžiranju in izdelavi vencev in šopkov iz lastnega cvetja.
20
Izpostaviti je potrebno tri akcije v okviru dopolnilne dejavnosti kot primer dobre prakse
sodelovanja z drugimi inšpekcijskimi službami:
Turistične kmetije
Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je v okviru regijske koordinacije inšpekcij med 3. majem
in 31. avgustom 2013 izvedel nadzor turističnih kmetij v okviru dopolnilne dejavnosti. Pri
nadzoru so sodelovali inšpektorji tržnega inšpektorata, Davčne uprave in Carinske uprave.
Skupaj je bilo opravljenih 63 inšpekcijskih pregledov. Kmetijska inšpekcija je nadzorovala
dokumentacijo v povezavi z registracijo in izpolnjevanjem pogojev za registracijo na podlagi
zakona o kmetijstvu in uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti
na kmetiji. Skupaj je bilo opravljenih 63 inšpekcijskih pregledov. V 48 pregledih ni bilo
ugotovljenih neskladij, v 15 pregledih ali v 24 % vseh pregledov pa so bila ugotovljena
neskladja. Pri tem so kmetijski inšpektorji izdali 8 ureditvenih odločb in 7 opozoril. Ugotavljali
so neregistrirano dopolnilno dejavnost, opravljanje dejavnosti v nasprotju z dovoljenjem,
preseganje pogojev za opravljanje dopolnilne dejavnosti glede števila sedežev za goste (največ
60), v enem primeru so ocenili, da kmetija nima dovolj lastnih surovin, v enem pa so predlagali
ministrstvu tudi odvzem dovoljenja. Kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo
turističnih kmetij lahko dokupujejo kar 70 % surovin od drugih kmetij in v trgovini. Tako se
kmetije pri opravljanju turizma na kmetiji zaradi cenovno bolj ugodne nabave pri trgovcih raje
odločijo za to, kot za lastno proizvodnjo. Tako se čedalje bolj približujejo statusu gostincev in
zmanjšujejo kmetijsko proizvodnjo. Nekatere turistične kmetije pa so si pridobile status
gospodarskih družb oziroma samostojnih podjetnikov po zakonu o gospodarskih družbah in
svojo ponudbo poudarjeno oglašujejo kot kmetije. Pri neustrezni oznaki statusa turizma na
kmetiji z gostinsko dejavnostjo in oznaki ponudbe v jedilnih listih oziroma listih pijač takih
kmetij, je ustvarjen vtis, da ponujajo lastno blago in ne nabavljeno. Pri tem lažje konkurirajo
tistim kmetijam s turizmom z resnično lastnimi proizvodi ter gostincem. Poreklo blaga v svoji
ponudbi ni navedeno.
Nadzor prodaje cvetličnih aranžmajev
Inšpektorat za kmetijstvo in okolje je med 25. in 30. oktobrom 2013 izvajal nadzor za
preprečevanje sive ekonomije in sicer pri prodaji cvetja in cvetličnih aranžmajev v okviru
dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter sveč glede ravnanja z odpadki na različnih mestih prodaje.
Nadzor je potrdil inšpekcijski svet glavnih inšpektoric in inšpektorjev in je potekal v okviru
regijske koordinacije inšpekcij na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Pri nadzoru nad
izdajanjem računov, registraciji davčnih zavezancev ter preprečevanju dela na črno so
sodelovali še Tržni inšpektorat RS, Davčna uprava RS ter Inšpektorat RS za delo. Kmetijska
inšpekcija je opravila 43 pregledov na stojnicah tržnic in pokopališč, glede registracije
zavezancev pri prodaji okrasnega cvetja in aranžmajev iz okrasnega cvetja. Na podlagi
omenjene uredbe se mora kmetija kot fizična oseba registrirati za opravljanje dopolnilne
dejavnosti pri prodaji aranžiranega cvetja kot so venci, šopki in ikebane, vendar le iz lastnega
cvetja. Prodaja aranžiranega cvetja iz drugih kmetij torej ni dovoljena. Rezano cvetje v lončkih
pa se po standardni klasifikaciji dejavnosti šteje med osnovno kmetijsko dejavnost v poglavju
Vrtnarstvo - rezano cvetje in zanj ni potrebna registracija dopolnilne dejavnosti. Pri nadzoru je
bilo ugotovljeno, da so velika večina prodajalcev na teh stojnicah trgovci s statusom s.p. ali
d.o.o., ki imajo v prodaji lončnice, rezano cvetje in aranžmaje. Tisti prodajalci, ki so registrirani
za kmetijsko pridelavo okrasnih rastlin pa v veliki večini res prodajajo okrasne rastline v lončkih
in ne aranžmajev. Tako so bile nepravilnosti ugotovljene v petih primerih na območju
Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Kranja. V štirih primerih so zavezanci prodajali
aranžirano cvetje brez registracije za opravljanje dopolnilne dejavnosti, v enem primeru pa je
21
bila kmetija sicer registrirana za dopolnilno dejavnost, vendar pa je prodajala v aranžmaju tudi
umetno cvetje. Izdane so bile odločbe v inšpekcijskem postopku.
Nadzor prodaje sadja in zelenjave na tržnicah
Nadzor je opravilo 11 kmetijskih inšpektorjev iz vseh območnih enot inšpektorata, ki je zajel
tržnice po vsej državi v času od 20.02. do 20.03. 2013. Inšpektorji so preverili status
prodajalca v povezavi z označevanjem porekla blaga in v povezavi z označitvijo stojnice.
Termin poostrenega nadzora je bil izbran glede na sezono, ko še ni veliko svežega sadja in
zelenjave iz lastne proizvodnje. Po presoji kmetijskega inšpektorja se je preverjanje razširilo
še v nadaljevanje pregleda na kraju proizvodnje in skladiščenja tega istega blaga. Pri tem je
bila dokumentacijsko preverjena tudi registracija dejavnosti. Opravljenih je bilo 86 pregledov,
v 37. pregledih so bila ugotovljena neskladja, pri tem so inšpektorji v 34. primerih izdali
opozorila, v 6. primerih so ukrepali po zakonu o prekrških, v 11. primerih pa so zadevo odstopili
Tržnemu inšpektoratu oziroma Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
 ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ
Kmetijska inšpekcija je v sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje v letu 2013 začela
nadzor nad upravičenostjo zahtevkov za povrnitev škode zaradi suše. Na podlagi seznama
Uprave za zaščito in reševanje je kmetijska inšpekcija v času med 28.11. in 2.12.2013 opravila
nadzor na površinah. V zahtevkih za povrnitev škode, ki so bili predmet nadzora so bile navedi
dvokosni travniki. Nadzor je bil opravljen na enajstih kmetijskih gospodarstvih, kjer se je
pregledalo 44 GERK-ov. Ugotovljeno je bilo, da pri je pri 24 GERK-ih bila v zahtevku navedena
nepravilna dejanska raba površine. V večini primerov se je na zahtevek navedel dvokosni
travnik, pri nadzoru pa se je ugotovilo, da je površina pašnik. O ugotovitvah je kmetijska
inšpekcija obvestila Upravo za zaščito in reševanje in Agencijo za kmetijske trge in razvoj
podeželja.
 GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI
Prisotnost GSO se trenutno določa na podlagi analiz zelenih delov rastlin koruze na poljih.
Analize vzorčenja zelenih delov koruze na ostanke GSO
V letu 2013 je bilo odvzetih 10 vzorcev koruze na poljih za ugotavljanje morebitne prisotnosti
GSO po zakonu o soobstoju GSO rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št
41/2009). Analize je opravil NIB, neskladni vzorci niso bili ugotovljeni oziroma GSO ni bil
zaznan, mejna vrednost je bila postavljena na 1 %.
 VZORČENJE TAL NA OSTANKE FFS, TEŽKE KOVINE IN NITRATE NA VVO,
VZORČENJE DIGESTATA IZ BIOPLINARN
Pravna podlaga za vzorčenje tal na onesnaževala na vodovarstvenih območjih so zakon o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02 s spr.), Uredbe o vodovarstvenih območij za vodna telesa
vodonosnikov ter Občinski odloki o varovanju zajetij pitne vode. V analize tal so bili vključena
fitofarmacevtska sredstva, težke kovine in nitrati, ki se lahko spirajo v podtalnico.
22
Na podlagi uredbe o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov, 4. člena
zakona o kmetijskih zemljiščih, ki govori o preprečevanju onesnaževanja tal in uredbe o
predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, se vzorčijo tudi
tla gnojena z bioplinsko gnojevko ali digestatom na ostanke dušika, težkih kovin in
indikatorskih PCB-jev.
Namen vzorčenja tal je bil, ali se spoštujejo omejitve gnojenja in rabe FFS na vodovarstvenih
območjih in ali so tla gnojena z digestatom onesnažena z morebitnimi onesnaževali.
Izvajalec analiziranja tal je bil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Tla je vzorčil usposobljeni
vzorčevalec izvajalca preiskav po akreditirani metodi, vzorčna mesta na kmetijskih zemljiščih
so določili kmetijski inšpektorji po kriterijih tveganja.
V program dela je bilo zajetih 74 vzorcev. V 32 primerih se je opravilo vzorčenje v dveh
ponovitvah. Deset vzorcev tal je bilo odvzeti na kmetijskih zemljiščih, kjer se je uporabljalo
pregnito blato iz bioplinarn.
Tabela 20: Število in razporeditev preiskovanih parcel po posameznih inšpekcijskih enotah IRSKO.
Enota IRSKO
Območje podzemne vode
Št. vzorcev
MURSKA SOBOTA
Mursko, Prekmursko in Apaško polje
MURSKA SOBOTA
Digestat iz bioplinarn v Logarovcih in Turnišču 4
MARIBOR
Ptujsko polje
3
Dravsko polje (Ruše in Vrbanski plato)
2
Ormož
2
Digestat iz bioplinarne v Sobetincih
1
Dolina Bolske in Sp. Savinjska dolina
5
Digestat iz bioplinarne v Letušu
1
Ljubljansko polje in Ljubljansko barje
6
Domžale in Kamnik
2
KRANJ
Kranjsko in Sorško polje
3
NOVO MESTO
Krško polje
2
Digestat iz bioplinarne v Črnomlju
3
Cerkniško polje
1
Digestat iz bioplinarne v Ilirski Bistrici
1
CELJE
LJUBLJANA
KOPER
6
Program preiskav je vključeval pesticide in nekatere njihove metabolite, vključno s pesticidi, ki
jih ni dovoljeno uporabljati na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO) v skladu z uredbami,
iz preglednice 1. Spojine iz programa preiskave so glede na namene uporabe razvrščene v
skupino herbicidov. Na seznamu spojin so aktivne snovi, katerih uporaba je v obliki pesticidnih
pripravkov v RS prepovedana na najožjih vodovarstvenih območjih., teh snovi je 26. Najbolj
uporabljene aktivne snovi so na primer acetoklor, atrazin, pendimentalin, omejena (na primer
diklobenil) ali zelo razširjena (na primer metolaklor in terbutilazin). Program je vključeval tudi
metabolite atrazina, diklobenila, metolaklora, propazina in simazina, za namen ocene celovite
masne obremenitev tal s posameznim pesticidom.
Program preiskav je vključeval tudi določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka,
kroma, niklja. Za oceno obremenitev tal s težkimi kovinami so uporabljeni kriteriji opredeljeni
23
z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list
RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična imisijska
vrednost, glej preglednico 17. Vsebnosti težkih kovin so ocenjene na vseh preiskovanih
zemljiščih, tudi na zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), v
času I. serije vzorčenja tal. Tudi za 1. razred okoljske kakovosti za pregnito blato veljajo iste
mejne imisijske vrednosti kot za tla, te vrednosti so določene v uredbi o obdelavi biološko
razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/2008).
Program preiskav na kmetijskih zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn
(digestat), je vključeval določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja,
skupnega dušika, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (v nadaljevanju PAH), 18 indikatorskih
polikloriranih bifenilov (PCB), 27 spojin dioksinov in furanov ter dioksinom podobnih PCB-jev.
Za oceno obremenitev tal s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) so uporabljeni kriteriji
opredeljeni z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v
tleh (Ur. list RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična
imisijska vrednost za skupno koncentracijo PAH, ki je seštevek naftalena, antracena,
fenantrena, fluorantena, benzo(a)antracena, krizena, benzo(a)pirena, benzo(ghi)perilena,
benzo(k)fluorantena in indeno(1,2,3)pirena.
Na osnovi rezultatov prve in druge serije preiskave tal na vsebnost ostankov pesticidov se na
podlagi metodologije ocenjevanja, opredeljene z Uredbo o določanju statusa zaradi
fitofarmacevtskih sredstev ogroženega območja vodonosnikov in njihov hidrografskih zaledij
in o ukrepih celovite sanacije (Ur. list RS št. 97/2002), ugotovi, ali je pesticidni pripravek na
preiskovani kmetijski površini bil ali ni bil uporabljen.
Izmerjene vsebnosti skupnih topnih nitratov v tleh so bile ocenjene glede na fizikalno kemijske
lastnosti tal, čas gnojenja ter različne norme gnojenja, ki so bile ugotovljene v tleh med 7 in
200 mg NO3/kg suhih tal povzeto po Lehrbuch der Bodenkunde.
Program uradnega nadzora za leto 2013 je vključeval skupno 42 kmetijskih površin, od katerih
je 36 vključenih v konvencionalno kmetovanje in 6 z integrirano pridelavo. Na desetih
preiskovanih kmetijskih zemljiščih se je v času do druge serije vzorčenja tal gnojilo s pregnitim
blatom iz bioplinarn.
Tabela 21: Imisijske mejne vrednosti težkih kovin iz Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS št. 68/96, 41/04).
Parameter
Enota
Imisijske vrednosti
Mejna (IMV)
Kritična (IKO)
Opozorilna (IOV)
Kadmij
mg/kg zračno suhih tal
1
2
12
Svinec
85
100
530
Baker
60
100
300
Nikelj
50
70
210
Cink
200
300
720
Krom
100
150
380
V preglednici 18 so prikazane posamezne presežene vrednosti nitratov, težkih kovin in
nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev na najožjih vodovarstvenih območjih, določenih z
državnimi uredbami in še veljavnimi občinskimi odloki ter presežene vrednosti nitratov, težkih
kovin in PCB-jev na zemljiščih, gnojenih z digestatom.
24
Analize ostankov FFS v tleh na VVO
Rezultati preiskav na uporabo FFS kažejo na prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno snovjo
metolaklor (na petih lokacijah) večinoma v kombinaciji s terbutilazinom (na primer pripravek
LUMAX – aktivna snov metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Terbutilazin pa je bil prisoten na
šestih lokacijah vzorčenja tal.
Kršitve na državnih vodovarstvenih območjih so bile v letu 2013 ugotovljene le v enem primeru
na najožjem območju področju vodonosnika, ki je urejen z Uredbo o vodovarstvenem območju
za vodno telo vodonosnikov Dravsko – Ptujskega polja (Ur. list RS št. 59/2007 in 32/2011) in
sicer je šlo za nedovoljeno rabo pesticidov terbutilazina in metolaklora. V enem primeru pa je
kmetovalec na območju Ljubljane uporabljal fungicid mandipropamid v preseženih vrednostih,
vendar pa za ta fungicid po oceni tveganja uprave za varstvo rastlin ne velja prepoved uporabe
kot to določa Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega
polja (Ur. list RS št. 120/2004 in 7/2006);
Na občinskih VVO kršitve nepravilne rabe FFS niso bile ugotovljene, je pa res da so občinski
odloki stari in navajajo prepoved rabe FFS, ki se jih ne uporablja več, ne prepovedujejo pa
uporabe novejših sredstev z novimi aktivnimi snovmi. Občinski odloki so z državnimi uredbami
o varstvu vodonosnikov neusklajeni. Prav tako kmetijska inšpekcija nima neposredne
pristojnosti za nadzor občinskih odlokov.
Analize tal na težke kovine in nitrate na VVO
Vsebnosti na preiskovanih kmetijskih zemljiščih niso presegle imisijske mejne vrednost iz
preglednice 17.
Imisijska mejna vrednost za baker (Cu), 60 mg/kg, je presežena na 1 preiskovanem
kmetijskem zemljišču. Za težko kovino cink (Zn) je v dveh primerih presežena celo imisijska
opozorilna vrednost (IOV) (Zn: 300 mg/kg), za svinec (Pb) je presežena IMV v dveh primerih,
kadmij (Cd) je v enem primeru presegel IMV, v enem primeru pa celo IOV vrednost. Vrednosti
za nikelj (Ni) so v enem primeru presegle imisijsko opozorilno vrednost (70 mg/kg). Izmerjene
vsebnosti kadmija, ki presegajo IOV so zaskrbljujoče predvsem z vidika primernosti uporabe
za pridelavo kmetijskih pridelkov za neposredno pridelavo. Na osnovi priporočil Handbuch,
Gefährdungsabschätzung und Massnahmen bei schadstoffbelasteten Böden, so za zemljišča
namenjena pridelavi pridelkov za neposredno uporabo - na primer zelenjavo, opredeljene
mejne vrednosti 2 mg/kg Cd- celokupni in 0,02 mg/kg Cd – vodotopni). V skladu z določili
Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh predstavlja
preseganje IOV verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje. Uradnemu
nadzoru na območju Celja se je predlagalo dodatno spremljanje razmer na omenjenih
kmetijskih zemljiščih in tudi kmetijskih pridelkov, predvsem tistih za neposredno uporabo (na
primer vrtnine).
Zaradi spomladanskega gnojenja oziroma vzorčenja tal neposredno po gnojenju je bila v treh
primerih ugotovljena presežena vrednost nitratov v treh primerih na območju Šmarnega ob
Paki in Šmartnega pri Ljubljani na najožjih vodovarstvenih območjih VVO1.
Analize digestata v tleh
Tudi kmetijska zemljišča, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), so bila
preiskana na vsebnost nitratov, indikatorskih PCB, furanom in dioksinom podobnih PCB-jev,
PAH-a kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja. V desetih vzorcih tal, gnojenih z digestatom
vsebnosti bakra, cinka, kadmija, kroma in svinca niso presegale IMV.
25
10 kmetijskih zemljišč, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), so bila
preiskana na vsebnost skupnih nitratov, topnih v CaCl2. Presežki nitratov pri gnojenju z
digestatom so bili ugotovljeni v petih primerih od desetih in sicer na območju Logarovcev,
Turnišča, Sobetincev in Črnomlja. Vse vrednosti so namreč presegale letni vnos dušika, ki
znaša 170 kg N/ha.
Vsota indikatorskih PCB-jev je pokazala prisotnost teh snovi v treh primerih v Logarovcih,
Turnišču in Črnomlju.
PAH-i so bili v analiziranih vzorcih tal, gnojenih z digestatom ugotovljeni v enem primeru na
območju Sobetincev.
Tabela 22: Rezultati vzorčenja tal na FFS, nitrate in težke kovine v letu 2013.
Lokacija
Vrednosti težkih kovin nad NO3
Najdeni
ostanki Vsota PCB
neskladnih
mejnimi imisijskimi vrednostmi
kg/ha FFS*/PAH
ng/g
Režim
vzorcev
varovanja
MRL= 0,01 mg/kg
MRL=0,2
Cd
Pb
Cu Ni Zn
Cr
mg/kg
CE1
VVO1 O
3,3
CE2
VVO1 O
1,1
CE4
66
310
1,2
CE4
VVO1 D
271
CE5
VVO1 D
325
MS1
digestat
MS2
digestat
MS3
digestat
414
MS4
digestat
470
PT1
VVO1 D
PT4
digestat
OR1
VVO1 O
92
LJ2
VVO1 D
91
LJ3
VVO1 D
KR1
VVO 1 O
ČR 3
digestat
229
0,36
903
296
225
0,35
H-Metolaklor (0,27)
in
terbutilazin
(0,14)
412
Vsota PAH (0,053)
219
F-mandipropamid
(0,032)
310
91
188
0,44
26
Legenda:
 Krepko so označene aktivne snovi iz seznama prepovedanih aktivnih snovi na državnih VVO
 Rdeče pomeni prekoračitev imisijske opozorilne vrednosti (IOV)
 VVO 1 D – najožja vodovarstvena območja v okviru državnih uredb
 VVO 1 O – najožja vodovarstvena območja v okviru občinskih odlokov
Ukrepi pri nadzoru vodovarstvenih območij in digestata
Nedovoljena raba FFS na državnih vodonosnikih je bila ugotovljena v enem primeru in sicer na
območju Skorbe na Dravskem polju. Zadeva je bila odstopljena upravi, pristojni za varno
hrano, ki po državni uredbi nadzira pravilno rabo FFS na vodovarstvenih območjih Dravskega
polja.
Zaradi prevelike vsebnosti dušika pri gnojenju na VVO po snežni odeji je bil vpeljan en postopek
o prekršku na območju Ljubnega pri Savinji, v naknadnem nadzoru vzorčenja tal pa stranka ni
presegla norme za dušik. Ustno opozorilo na zapisnik pa je bilo izrečeno v enem primeru v
Šaleški dolini zaradi prevelike vsebnosti dušika na VVO.
Zaradi visokih vsebnosti nitratov v tleh gnojenih z digestatom je bil uveden prekrškovni
postopek, zaračunani pa bodo tudi stroški analiz v dveh primerih na območju Logarovcev in
Turnišča. V enem primeru je bil zaradi prevelikih vsebnosti nitratov v tleh, gnojenih z
digestatom uveden prekrškovni postopek, vendar naknadno, po prijavi.
V primeru preseženih vrednosti težkih kovin v tleh so bile stranke opozorjene na tveganje pri
pridelavi gomoljevk in korenovk, saj te rastline absorbirajo težke kovine iz tal preko
koreninskega sistema.
 UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNAŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH
VIROV
Na podlagi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, kmetijska
inšpekcija vrši nadzor nad pravilno rabe organskih gnojil in mineralnih gnojil na kmetijskih
zemljiščih s katerim se preprečuje prekomerna obremenitev tal in podtalnice z nitrati, ki lahko
izhajajo iz kmetijske dejavnosti. Poleg tega se vrši nadzor na uporabo organskih gnojil na vodovarstvenih območjih in preverja vodotesnost in primerno velikost skladiščnih kapacitet za
živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih.
V letu 2013 je kmetijska inšpekcija na podlagi uredbe opravila 1346 pregledov, odkrila 278
nepravilnosti, izdala 132 ureditvenih odločb in izrekla 47 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru. V izvršilnem postopku je izdala 18 sklepov o dovolitvi izvršbe. V prekrškovnih
postopkih je višina izrečeni sankcij znašala 9.800 €, od tega je inšpekcija izdala sedem plačilnih
nalogov v višini 3.600 € in pet odločb o prekršku v višini 5.000 €. Stroški postopka pri opominih
so znašali 1.200 €.
V spodnji sliki je prikazan trend nadzora po uredbi v leti 2010, 2011, 2012 in 2013.
27
Slika 8:
Primerjava opravljenih pregledov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih odločb med
leti 2010 do 2013 po Uredbi.
Iz zgornje slike je razvidno, da se z leti veča število nadzorov na tem področju, ugotavlja več
nepravilnosti ter izdaja več ureditvenih odločb. Na podlagi analize podatkov se ugotavlja, da
kmetijska inšpekcija skozi leta pri svojem delu podaja vedno večji poudarek na varstvu voda
in vodnih virov pred onesnaževanji z nitrati ter čim manjšemu obremenjevanju tal.
Največ pregledov 779 je bilo pri nadzoru urejenosti skladiščih kapacitet za živinska gnojila,
zaradi neskladnosti je bilo izdanih 97 ureditvenih odločb. Glede nadzora v času prepovedi
gnojenja kmetijskih površin in prepovedi gnojenja na poplavljenih in zamrznjenih tleh, tleh
nasičenih z vodo in prekritih s snežno odejo, je inšpekcija na podlagi prijav opravila 202
pregleda ter izdala 23 ureditvenih odločb. Glede preobremenitve kmetijskih površin z dušikom
pa je izvedla 184 pregledov ter izdala sedem ureditvenih odločb. Manjše število pregledov se
je opravilo pri ravnanju s presežki živinskih gnojil, omejitvah gnojenja v 100 m od objekta za
zajem pitne vode, omejitvah gnojenja ob vodotokih in vodenju evidence o presežkih dušika.
Tudi v letu 2013 se pojavlja veliko prijav zaradi smradu ob uporabi gnojevke v sušnem
vremenu. Gnojenje je sicer moteče za okolico, vendar v poletnih mesecih na zemljiščih s
kmetijsko rabo ni prepovedano. Vlada še vedno ni sprejela predpisa, ki bi določal emisije
smradu, na podlagi katerega bi v neposredni bližini naselij omejil rabo organskih gnojil.
V spodnji preglednici so predstavljeni rezultati nadzora v akciji, ki je potekala od 16. do 24.
septembra 2013. Pregledana so bila skladišča za živinska gnojila, obremenitev živali na
površino, preverjene so bile evidence gnojenja. Kriteriji za izbor kmetij so bili nepravilnosti iz
preteklosti, velikost kmetij z več kot desetimi živalmi, ali se nahajajo na VVO ali v bližini rek in
potokov zaradi omejitev gnojenja.
28
Tabela 23: Nadzor kmetij pri
Enot Število
Število
a
pregledan
nepravilno
ih kmetij
sti
izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju, IRSKO.
Vrsta nepravilnosti in število
Ukrepi
MS
20
3
1
MB
54
1
CE
51
6
NM
14
5
LJ
49
13
KR
6
4
KP
10
3
NG
5
4
1
3
Σ
209
39
6
25
Kmetija Skladišča so Nima evidenc, Opz Odločb
nima
premajhna,
nepopolne
a
ZIN
skladišč izcedne vode evidence
1
1
1
2
4
3
1
10
1
1
3
1
2
1
Opz
ZP
3
3
4
2
1
2
2
5
3
5
3
1
2
4
8
Odločb
a
1
3
2
Prekrški
8
26
2
4
8
Skupaj je bilo pregledanih 209 kmetijskih gospodarstev. V 19 % primerov ali pri 39. kmetijah
so bile ugotovljene nepravilnosti, največ 25, zaradi neurejenih skladišč za živinska gnojila,
bodisi so bila skladišča premajhna glede na čas praznjenja in število živali, bodisi so bila
neurejena in je prihajalo do izcejanja izcednih voda v okolje. Šest kmetij ni imelo gnojišč,
oziroma so skladiščili hlevski gnoj na kmetijskih površinah, 8 kmetij ni imelo popolnih evidenc
gnojenja kot to določa uredba. Izdanih je bilo 26 ureditvenih odločb in 8 opozoril po zakonu
o inšpekcijskem nadzoru, v petih primerih pa je stranka pomanjkljivosti že odpravila do
ponovnega obiska inšpekcije. Izdanih je bilo 8 odločb o prekrških in 4 opozorila po zakonu o
prekrških. 20 kmetij se je nahajalo na najožjem vodovarstvenem območju (Skorba pri
Mariboru, Ljubljana), vendar tam nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Poleg tega je kmetijska inšpekcija v letu 2012 poostreno nadzirala 21. dnevni rok prepovedi
paše na površinah, kjer je bilo uporabljeno pregnito blato iz bioplinarn.
29
Vinarska inšpekcija je ena izmed petih inšpekcij, ki delujejo v Inšpektoratu Republike Slovenije
za kmetijstvo in okolje. Na lokalnem nivoju je organizirana v 7 območnih enotah in pripadajočih
izpostavah po vsej Sloveniji. Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o vinu in predpisov izdanih
na njegovi podlagi, je v letu 2013 izvajalo trinajst vinarskih inšpektorjev.
 INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UGOTOVITVE PO PODROČJIH NADZORA
 Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in
sredstev
Poleg uporabe enoloških postopkov in sredstev zajema nadzor na tem področju tudi obveznost
vodenja kletarske evidence. ZVin dovoljuje uporabo le predpisanih enoloških postopkov in
enoloških sredstev pri pridelavi vina. Določa tudi obveznost predhodnega obveščanja
vinarskega inšpektorja o uporabi določenih enoloških postopkov in sredstev (obogatitev,
slajenje, popravek kisline).
Glede vodenja kletarske evidence inšpektorji ugotavljajo, da jo vodi vedno več pridelovalcev.
V skladu z zakonodajo jo vodijo predvsem večji pridelovalci, pri manjših pa opažajo
pomanjkljivosti, predvsem pri evidentiranju prodaje vina. Pri 400 inšpekcijskih pregledih je bilo
ugotovljeno 62 nepravilnosti.
Kletarska evidenca zagotavlja sledljivost tudi po Smernicah dobre higienske prakse za
predelavo grozdja v vino. Na temo smernic dobre higienske prakse je bilo opravljenih 115
inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih 35 nepravilnosti, kar je manj kot leta 2012.
 Registracija vinogradov prijava pridelka grozdja, mošta in vina in prijava zalog
vina
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje (junij 2013) je v Register pridelovalcev grozdja
in vina (RPGV) vpisanih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja iz 13.000 ha, na
podlagi letalskih posnetkov pa se ocenjuje, da je v Sloveniji cca 18.000 ha vinogradov. Vinarska
inšpekcija je v letu 2013 opravljala nadzor nad vpisom vinogradov v Register pridelovalcev
grozdja, mošta in vina. V letu 2013 je bilo po vsebini obveznosti vpisa vinogradov v register
opravljenih:
-
3336 pregledov in ugotovljenih 880 nepravilnosti,
poslanih 2193 dopisov in
izdanih 133 odločb.
Strankam, ki po prejemu dopisa niso vpisale vinograda v RPGV ali niso poslale pisne izjave, da
površina ni vinograd, je bilo tako izdanih 133 odločb.
V letu 2013 je bilo veliko aktivnosti namenjeno tudi kontroli izpolnjevanja obveznosti prijave
letnega pridelka grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v register. Gre za
usmerjeni inšpekcijski nadzor, pri katerem je bilo izdanih 488 ureditvenih odločb.
V okviru tega vsebinskega področja nadzora so vinarski inšpektorji kontrolirali tudi
izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme ter strokovne usposobljenosti za opravljanje
dejavnosti, ki so vpisane v register.
V letu 2013 smo začeli tudi s sistematičnim nadzorom prijave zalog vina na dan 31.7.2013 v
30
register. Po vsebini prijave zalog vina je bilo izdanih 192 odločb.
Po vsebini nadzora priglasitve obveznih podatkov v register je bilo opravljenih 2434 pregledov
in ugotovljenih 732 nepravilnosti.
 Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi
Na vinorodnih območjih je bil nadzor usmerjen na kontrolo izpolnjevanja pogojev glede
prostorov in posod za hrambo vina ter opreme za točenje v gostinskih obratih, opremljenosti
nevstekleničenega vina v prometu s predpisanimi spremnimi dokumenti (odločbe o oceni vina,
spremnice za prevoz pridelkov in proizvodov na ozemlju RS) in vodenja evidence o nabavi,
prodaji in zalogah nevstekleničenega vina. Pri tem nadzoru se še vedno ugotavljajo
nepravilnosti v zvezi z: neustrezno označenostjo vinskih posod, ki so stalno nameščene v kleti
gostinskega obrata; pomanjkljivo vodeno evidenco o prometu z nevstekleničenim vinom;
neustrezno označitvijo vina v prostoru, kjer se toči; (ne)opremljenostjo vina s predpisanimi
spremnimi listinami in neustreznimi pogoji skladiščenja, kar v določenih primerih velja tudi za
promet z originalno polnjenim vinom.
Inšpektorji ugotavljajo, da se promet z nevstekleničenim vinom v gostinskih obratih zmanjšuje.
Točenja nevstekleničenega vina je manj tudi v gostinskih obratih na vinorodnih območjih, kjer
se sicer, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev in dovoljenju upravne enote, lahko nudi
nevstekleničeno deželno vino PGO istega pridelovalnega območja (vinorodne dežele).
Posledično se kaže napredek v kakovosti vin pri ponudbi končnemu potrošniku. Vedno bolj se
uveljavlja točenje vin iz originalnih polnitev, predvsem iz steklenic in manj iz originalnih
polnitev večjega volumna (inox sodčkov s prostornino od 10 do 60 litrov), ki so vedno bolj
prisotne tudi pri ponudbi vin na dodatnih lokacijah vinskih kleti.
Pri nadzoru prometa z vinom vinarski inšpektorji ugotavljajo tudi oblike ponudbe, ki nakazujejo
na t.i. "sivi trg", npr.: prodaja nevstekleničenega vina iz transportnih prevoznih sredstev v
urbanih sredinah, zlasti konec tedna; pomanjkljiva registracija prometa z vinom v gostinskih
lokalih, posebej v primerih, ko je gostinec tudi pridelovalec vina, ki ga trži. K reševanju tega
problema bomo pristopili skupaj s tržno in davčno inšpekcijo.
Po vsebini nadzora prometa z grozdjem, moštom in vinom je bilo opravljenih 2540 pregledov
in ugotovljenih 147 nepravilnosti.
 Enološka sredstva v prometu
ZVin določa, da smejo enološka sredstva vsebovati le dovoljene aktivne snovi, določene s
predpisi Evropske Skupnosti, ki urejajo enološka sredstva. Določa tudi, da sme pridelovalec
mošta, vina in drugih proizvodov uporabiti originalno pakirana enološka sredstva, neoriginalno
pakirana enološka sredstva pa le, če jih prodajajo za to usposobljene osebe. Prodajalec
enoloških sredstev ne sme prodajati sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in jasna navodila
v slovenskem jeziku.
Opravljenih je bilo 35 inšpekcijskih pregledov, nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Pregledanih je bilo tudi 148 deklaracij enoloških sredstev, kjer ni bilo ugotovljenih
nepravilnosti. Rezultati vzorčenja so predstavljeni v naslednjem poglavju.
 Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov
ZVin določa, da se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži,
31
dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) uporabljajo le
predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede
geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev,
posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
V splošnem se pri označevanju vin opaža napredek, vendar inšpektorji še vedno ugotavljajo
nepravilnosti v zvezi z uporabo geografskih označb in tradicionalnih izrazov in navedbo
nekaterih obveznih oznak na vinski etiketi.
Skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine mora biti tudi vino, pridelano izven Slovenije pri
prodaji na območju Slovenije, na etiketi označeno v slovenskem jeziku. Pri tem se na prodajnih
policah opaža nepravilna navedba oznak kakovosti tujih vin, saj distributerji tradicionalne
izraze, ki so zaščiteni za vina pridelana v Sloveniji uporabljajo tudi za tuja vina oziroma
tradicionalne izraze na etiketah tujih vin direktno prevajajo v slovenski jezik.
Na področju označevanja je vinarska inšpekcija opravila 2671 pregledov in ugotovila 54
nepravilnosti.
 Kontrola pooblaščenih organizacij
V preteklem letu so inšpektorji 16 krat opravili nadzor pri pooblaščenih organizacijah za oceno
vina v smislu kontrole spoštovanja določb Pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta,
vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00, 99/01).
Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
 PREKRŠKOVNI POSTOPEK
V letu 2013 je bilo uvedenih 502 prekrškovnih postopkov. Od tega je bilo izdanih največ
opozoril (375), 85 je bilo izdanih odločb o prekršku (77 opominov in 8 odločb z izrekom globe),
izdanih je bilo 42 plačilnih nalogov.
Število kršitev glede na vsebino:
- Register pridelovalcev grozdja in vina (403)
- Kakovost mošta, vina in drugih proizvodov v prometu (60)
- Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi (27)
- Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov (1)
- Pridelava in predelava grozdja (1)
- Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (3)
- Nespoštovanje inšpekcijske odločbe (7)
 VZORČENJE
Z namenom kontrole kakovosti, varnosti in zaščite geografskega porekla je bilo odvzetih 270
vzorcev vina:
32
Tabela 24: Pregled vzorcev po vsebini analiz.
Področje
KAKOVOST
VARNOST
ZAŠITA
GEOGRAFSKEGA
POREKLA
VINA
Vrsta analize
Število analiz
Alkohol v vol%
270
Relativna gostota pri 20°C
270
Reducirajoči sladkor v g/l
270
Skupni ekstrakt v g/l
270
Skupna kislina, računana kot vinska kislina v g/l
270
Prosta žveplasta kislina v mg/l
270
Skupna žveplasta kislina v mg/l
270
Organoleptična ocena vzorcev
270
Strokovno mnenje
270
Vsebnost bakra v mg/l
211
Glicerol v g/l
97
Histamin v mg/l
59
Alergeni
22
Od odvzetih 270 vzorcev vina jih 70 ni ustrezalo za promet, 2 pa nista ustrezala kategoriji
priznanega tradicionalnega poimenovanja.
Pri 5 vzorcih je bila po slovensko zakonodaji presežena vrednost histamina, vendar EU
zakonodaja ne predpisuje najvišje dovoljene vrednosti histamina v vinu, zato vzorci niso bili
izločeni iz prometa.
10 vzorcev je bilo takšnih, ki ni bilo identičnih z izdano odločbo o ocenitvi vina in hkrati tudi
neprimernih za promet.
Tabela 25: Neidentični vzorci po kategorijah vina:
Priznano tradicionalno poimenovanje vina
Število neidentičnih vzorcev
Deželno vino
13
Kakovostno vino
15
Vrhunsko vino
3
PTP
5
33
Tabela 26: Neprimerni vzorci vina za promet po kategorijah:
Priznano tradicionalno
Število vzorcev neprimernih
poimenovanje vina
za promet
Razlog neprimernosti
Deželno vino
1
okus po plesni, repnica
Deželno vino
1
starikavost
Deželno vino
1
starikavost, žveplovodik
Deželno vino
6
previsoko skupno žveplo
Deželno vino
1
Cu
Deželno vino
1
geranium
Deželno vino
1
oksidacija
Kakovostno vino
1
starikavost, oksidacija, Cu
Kakovostno vino
1
etilacetat, gernium, miševina
Kakovostno vino
1
starikavost, žveplovodik
Kakovostno vino
2
previsoko skupno žveplo in cu
Kakovostno vino
3
žveplovodik
Kakovostno vino
2
oksidacija
Kakovostno vino
2
Cu
PTP
4
Cu
PTP
2
oksidacija, starikavost
PTP
1
oksidacija, etilacetat
PTP
5
oksidacija
PTP
1
žveplovodik
Vrhunsko vino
1
oksidacija, žveplovodik
Vrhunsko vino
1
Cu
 Vzorčenje enoloških sredstev
PARAFINSKO OLJE
V inšpekcijskih postopkih sta bila vzeta sta bila 2 vzorca parafinskega olja različnih
proizvajalcev v dveh ponovitvah – prva ponovitev vzorca je bila odvzeta v skladišču proizvajalca
oziroma distributerja, druga pa iz prodajne police. Vzorci so bili analizirani na naslednje
parametre:
-
Kislost
Relativna gostota
Prisotnost svinca
Prisotnost
policikličnih
aromatskih
ogljikovodikov
benzo(a)antracena, benzo(a)fluorantena in krizena)
(benzo(a)pirena,
Rezultati: vsi 4 vzorci parafinskega olja so glede kislosti, relativne gostote in svinca v skladu z
zahtevami Food Chemicals Codex za tekoče parafine, glede vsebnosti policikličnih aromatskih
34
ogljikovodikov pa pod mejo določanja uporabljene analizne metode.
BAKRENI PRIPRAVKI
Z namenom primerjave vsebnosti bakra v bakrenem pripravku z označeno vsebnostjo so bili v
prometu vzeti 3 vzorci.
Rezultati: kemijska analiza vsebnosti bakra (mg/l Cu v vzorcu) v pripravkih je pokazala, da je
vsebnost aktivne snovi v vseh treh pripravkih v skladu z označeno.
ŽVEPLENI PRIPRAVKI
Z namenom primerjave vsebnosti žvepla v žveplenih pripravkih z označeno vsebnostjo je bilo
v prometu vzetih 5 vzorcev:
-
3 vzorci žveplaste kisline
2 vzorca kalijevega metabisulfit
Rezultati: pri dveh vzorcih žveplaste kisline je bila koncentracija žveplaste kisline ustrezna z
deklarirano, pri enem pa je bila presežena, zato je bila v inšpekcijskem postopku izločena iz
prometa.
V obeh vzorcih kalijevega metabisulfita je bil potrjen deklariran delež aktivnega žveplovega
dioksida.
BENTONIT
Iz prometa sta bila vzeta dva vzorca bentonita. Analizirali so se naslednji parametri:
-
Vlaga
Ph
Vsebnost kalcija, magnezija, natrija, železa, arzena in svinca
V skladu z International Oenological Codex (COEI-1-BENTON:2011) nobena od vrednosti ni
bila presežena.
KVASOVKE
Iz prometa sta bila vzeta dva vzorca suhih kvasovk. Analizirali so se naslednji parametri:
-
Živost kulture
Prisotnost kvasovk, ki niso navedene na embalaži
Prisotnost mlečnokislinskih bakterij
Vlaga
Prisotnost arzena, kadmija in svinca
Oba vzorca sta bila izločena iz prometa, ker sta bila pomanjkljivo označena – manjkala je
oznaka minimalnega števila živih kvasnih celic v enološkem sredstvu ter aditivov.
 Izotopske analize
Z namenom kontrole avtentičnosti (geografsko poreklo in letnik) vina ZGP (zaščiteno
geografsko poreklo) in vina z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP), ki jih
lahko pridelujemo znotraj vinorodnih okolišev, je bilo vzetih 5 vzorcev vina in vseh treh
35
vinorodnih dežel. Rezultati vseh 5 vzorcev so pokazali, da so vsi vzorci avtentični.
ANALIZA OSTANKOV PESTICIDOV V VINU
V prometu je bilo vzetih 7 vzorcev vina (6 domačih in 1 tuje) z namenom kontrole vsebnosti
ostankov pesticidov v vinu. V vseh 7 vzorcih je bilo analiziranih 323 aktivnih snovi.
Vzorci so bili analizirani v skladu z določili 20. člena oz. 1a odstavka 18. člena Uredba (ES) št.
396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in
krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (Uradni list
ES št. L 70/2005), ob upoštevanju zahtev Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta
in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in
živalskega izvora (Uradni list RS, št. 16/2009).
Vsi vzorci so bili glede na rezultate opravljenih kemijskih preiskav v skladu s 7. odstavkom 14.
člena Uredbe (ES) 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje varni.
ANALIZA OSTANKOV MITOTOKSINOV V VINU
V prometu je bilo vzetih 5 vzorcev vina z namenom kontrole ostankov ohratoksina A v vinu.
Vzorci so bili analizirani v skladu z določili Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006
o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Uradni list ES št. L 364/2006 s
spremembami).
Vsi vzorci so bili glede na rezultate opravljenih kemijskih preiskav v skladu s 7. odstavkom 14.
člena Uredbe (ES) 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje varni.
36
V preteklem letu so gozdarski inšpektorji opravili 1751 pregledov, izdali so 93 odločb v
inšpekcijskem postopku, 207 sklepov v zvezi s temi postopki in 30 sklepov v izvršilnih
postopkih. Z izjemo enega izvršilnega postopka, so se vsi pričeli tako, da je bila zavezancem
za neizvršitev inšpekcijske odločbe zagrožena izvršba z denarno prisilitvijo. Ta način izvršbe
odrejenih obveznosti se uporablja zaradi tega, ker je ta način izvršbe v določenih primerih
ustreznejši, ker je cenejši, hitrejši in predstavlja manjši pritisk na zavezanca. Izdanih je bilo še
223 opozoril po 33. členu zakona o inšpekcijskem nadzoru. Glede na prejšnje leto ugotavljamo,
da je bilo vseh ukrepov razen izvršilnih postopkov nekoliko manj kot prejšnje leto, vendar še
vedno nad dolgoletnim povprečjem. V gozdarski inšpekciji se večina inšpekcijskih postopkov
opravi zaradi kršitve predpisov, ki jih nadzira gozdarska inšpekcija. Pričnejo se na osnovi
ugotovljenih nepravilnosti, ki jih pri svojem delu ugotovi ZGS, na osnovi drugih podatkov o
nepravilnostih, ki jih bodisi prejmemo od kvalificiranih prijaviteljev ali iz drugih prijav in na
podlagi lastnih ugotovitev. Vedno manj postopkov se prične na osnovi letnega načrta dela in
se nanaša na načrtovanje, gojenje in v zvezi z njim obseg financiranja in sofinanciranja del. V
skladu z letnim načrtom dela smo tudi letos poostreno izvajali nadzor izvajalcev del v gozdovih
in proti koncu leta (po sprejetju zadnje novele Zakona o gozdovih) tudi prevoznice. Postopki
ugotavljanja kršitev in odgovornosti zanje običajno zahtevajo terenski ogled, zaslišanje, ukrep
in spremljanje izvršitve ukrepov. Zato so ti postopki daljši in zahtevnejši.
 Zakon o gozdovih (ZG)
Največ opravljenega dela gozdarskih inšpektorjev je bilo namenjenega nadzoru ZG. V letu 2013
je bilo v inšpekcijskih postopkih opravljenih 1624 pregledov, od tega jih je bilo 75 opravljenih
pri ZGS v okviru izpolnitve načrta rednih pregledov, kamor sodijo pregled vzdrževanja gozdnih
cest, pregled sofinanciranja gozdnogojitvenih in varstvenih del in pregled evidenc in gozdnih
kronik.
Najpogostejša kršitev predpisov je še vedno posek brez ali v nasprotju z izdano odločbo ZGS.
Ugotavljamo, da se število kršitev te vrste z leti ne zmanjšuje, ponekod je bil zaznan celo trend
naraščanja zaradi gospodarske krize. Več prijav se je nanašalo na krajo lesa, predvsem
listavcev. Veliko je tudi večjih posekov. Gozdarska inšpekcija prejme poročila o poseku brez
odločbe od ZGS, vendar vseh kršitev, zaradi visokega števila niti ne more obravnavati. Na drugi
strani pa niti ni izkoriščen ves dovoljeni etat v zasebnih gozdovih. Menimo, da bi moral ZGS
več energije posvetiti svetovanju lastnikom gozdov, zlasti tistim, ki se te vrste uslug ne
poslužujejo. Prijave fizičnih oseb, ki se nanašajo na posek brez odkazila imajo pogosto izvor v
medsosedskih ali družinskih sporih.
Drugi najpogostejši razlog inšpekcijskega ukrepanja so bile kršitve določil 1. odstavka 18. člena
ZG, zmanjševanje rastnosti in rodovitnosti rastišč, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma
ogrožanje funkcij gozdov. Teh primerov je bilo 130. Običajno gre po obsegu za manjše posege
v gozd in gozdni prostor zaradi odlaganja ali odvzemanja materiala, postavitev začasnih
objektov in za primere, ko je zaradi poseka drevja prišlo do zmanjševanja funkcij gozdov.
Izdanih je bilo 13 opozoril po ZIN, 20 ureditvenih odločb v inšpekcijskih postopkih in 8 sklepov
o izvršbi teh odločb.
Posegi v gozd brez soglasja ZGS in posegi izven gozda brez mnenja ZGS so kršitve 1. in 2.
odstavka 21. člena ZG. Sem po vsebini sodijo še krčitve gozdov brez dovoljenja ZGS in sečnje
na golo. Pregledov te vrste kršitev je bilo 83. Posegi v gozd se izvajajo najpogosteje za namene
gradnje objektov, pogostokrat tudi za to, da kršitelji te površine uporabljajo za različne druge
37
namene. Problem postaja iz leta v leto večji. Kadar gre za gradnje objektov v gozdu ali za
navažanje odpadnega materiala v gozd in gozdni prostor, so ukrepi gozdarske inšpekcije
odvisni tudi od tega ali bosta gradbena in okoljska inšpekcija opravili svoj del posla. Pri teh
kršitvah je pomembno, da vse inšpekcijske službe, ki imajo pristojnosti ukrepanja v teh
primerih delujejo usklajeno. Mislimo na istočasne in tudi skupne preglede, ugotavljanje
dejanskega stanja in tudi hkratnega zaslišanja zavezancev. Vendar je sodelovanje v takih
primerih različno od območja do območja. Želimo si boljšega sodelovanja in s tem posledično
hitrejšega odpravljanja nepravilnosti. Problem pri teh kršitvah so izjemno dolgotrajni postopki,
v katerih zavezanci uporabijo vsa pravna sredstva, da bi lahko čim dlje obdržali in uporabljali
stanje v nasprotju s predpisi. Posegi v gozd in gozdni prostor so tudi težko popravljivi, če sploh
so in zahtevajo znatna finančna sredstva, običajno precej večja, kot so bila potrebna za sam
poseg. Na koncu pa je ZGS tisti, ki mora zagotoviti obnovo opustošenega gozda. Kljub tem
težavam je obravnavanje in sankcioniranje teh kršitev za sam gozd pomembno. Gozdarstvo si
lahko za razliko od kmetijstva, pripiše zasluge za dokaj omejeno število posegov v gozd in
gozdni prostor, oziroma za to, da se gozdnatost v Sloveniji, ob neupoštevanju zaraščanja
kmetijskih površin, ni bistveno zmanjšala. V inšpekcijskih postopkih so bile zavezancem izdane
4 inšpekcijske odločbe, v osmih primerih se je bilo potrebno poslužiti izvršb inšpekcijskega
postopka, izrečenih je bilo tudi 9 opozoril v inšpekcijskem postopku.
Uporaba gozdnih cest v nasprotju z režimom, vožnja zunaj gozdnih cest, čezmerna uporaba
cest in nedovoljene zapore gozdnih cest so po pogostosti naslednji sklop kršitev. Inšpektorji
so opravili 70 pregledov, izrekli 2 opozorili zavezancem v inšpekcijskih postopkih in izdali 1
inšpekcijsko odločbo. Do kršitev pri uporabi gozdnih cest pride največkrat zaradi neupoštevanja
režima uporabe, bodisi da gre za trajno prepoved prometa, označeno s prometnim znakom ali
za začasno prepoved uporabe prometnice. Redki so primeri obravnavanja prekomerne uporabe
gozdnih cest, zaradi česar na gozdni cesti ostanejo posledice take uporabe. Gozdarska stroka
pri izvajanju zakonodaje pri določanju režima uporabe gozdnih cest po celi Sloveniji ni enotna,
prav tako si po različnih območjih zapore gozdnih prometnic razlagajo različno. To neenotnost
bo potrebno odpraviti.
Varstvo gozdov, predvsem ukrepanje po členih od 28. do 30. ZG, je bilo v inšpekcijskih
postopkih obravnavano 94 krat. Zavezanci najpogosteje ne opravijo z odločbo ZGS naloženih
del ali pa jih opravijo prepozno. V teh primerih nekateri gozdarski inšpektorji preventivno
obveščajo potencialne kršitelje, da naj opravijo vsa potrebna dela. Na obvestilo gozdarske
inšpekcije se pozitivno odzove večina potencialnih kršiteljev z izvršitvijo odločbe ZGS. Usklajeno
in pravočasno delovanje tako ZGS, ki v primeru nepravočasno izvedene sanitarne sečnje uvede
izvršilni postopek in gozdarske inšpekcije, ki uvede prekrškovni postopek, prinese želene
rezultate na področju varstva pred podlubniki.
Nepravilnosti, ki se nanašajo na gradnjo gozdnih cest in vlak in vzdrževanje gozdnih cest ter
uporaba gozdne prometnice za namen, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi je kršitev,
zaznana v 81. primerih in je v primerjavi z leti poprej v velikem porastu. To je tudi posledica
večjega obsega gradenj prometnic v zadnjem obdobju, saj so bila vlaganja v gozdno
infrastrukturo tudi obilno sofinancirana s strani države. V preteklem letu so gozdarski
inšpektorji obravnavali nekaj gradenj gozdnih vlak z elementi gozdnih cest in nedovoljene
gradnje gozdnih cest. Tudi v teh primerih ugotavljamo, da ZGS prepozno reagira na
nepravilnosti v zvezi s tem ali pa sploh ne reagira. Gradnje ne spremlja in ne prepreči
nepravilnosti. Vse prevečkrat, da bi investitorjem prihranili čas in težave s soglasodajlaci,
gozdno vlako opredelijo kot negrajeno gozdno vlako, ki ima včasih po izgradnji elemente
gozdne ceste. Izjeme v zakonu o graditvi objektov glede gradnje gozdnih cest in gozdnih vlak
so dopustne zaradi tega, ker se pričakuje, da bo gozdarstvo s svojo javno službo poskrbelo za
zakonito gradnjo gozdnih prometnic in tako prispevalo pospeševanju gradnje in posledično
večje proizvodnje. S tem je hkrati dana gozdarstvu velika odgovornost za pravilno usmerjanje
38
posegov v gozd za gradnjo gozdnih prometnic. V nekaj primerih, šestih inšpekcijskih, so
gozdarski inšpektorji obravnavali nedovoljeno vožnjo po gozdnih vlakah za namene, ki niso
povezani z gospodarjenjem z gozdovi. Ker gre v tem primeru za vsebinsko enak nadzor kot po
uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, je ta problematika obravnavana posebej,
v poglavju 4.5.
8 primerov je bilo ograditev posameznih delov gozda v nasprotju s predpisi. Gre za primere
ograjevanja lastnine, najpogosteje se gozdna površina stika z gradbeno in ograditev gozda ob
pašniku. Ograje so namenjene zaščiti svoje lastnine, vendar ker niso postavljene v skladu s
predpisi, jih gozdarska inšpekcija obravnava kot kršitev ZG. V nekaj primerih gre za ograjevanje
zemljišč, ki so po svojem namenu negozdna, običajno nezazidana stavbna zemljišča, ki pa
ustrezajo definiciji gozda po 2. členu ZG. V inšpekcijskem postopku se zavezancem dopusti
možnost pridobitve soglasja za postavitev ograje, če to ni možno, se odredi odstranitev.
Obravnavanih je bilo 14 primerov nedovoljene paše v gozdu in le tri primere nedovoljenega
kurjenja v gozdovih. Problem paše je nekako v latentni fazi, pojavlja se vsake toliko časa
predvsem na območju Gorenjske. Ostaja nerešen predvsem zaradi neodzivnosti ministrstva in
zaradi slabe organiziranosti pašnih skupnosti. Nedovoljeno kurjenje v gozdovih oziroma
požiganje travišč s katerih se lahko ogenj razširi v gozd običajno predstavlja problem v
pomladanskih mesecih ali na začetku poletja. Takrat so inšpektorji v zvezi s tem tudi najbolj
aktivni. Ob razglasitvi požarne ogroženosti na določenem območju, pa gozdarski inšpektorji v
primeru kršitev obveščajo Inšpektorat za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Zadnja dva meseca leta 2013 so gozdarski inšpektorji vso energijo vložili v nadzor spremembe
zakona o gozdovih, ki se nanaša na Uredbo (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in
lesne proizvode. Ugotovitve poostrenih nadzorov so navedene v poglavju Nadzor prevoza lesa.
Nadzor porabe proračunskih sredstev, namenjenih subvencioniranju gojitvenih in
varstvenih del
Gozdarska inšpekcija ima v skladu z Zakonom o gozdovih pristojnost nadzirati porabo
proračunskih sredstev, ki so namenjena financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in
gozdarstvo. Ker je teh sredstev iz leta v leto manj, je tudi nadzor s strani gozdarske inšpekcije
iz leta v leto manjši. V letu 2013 je bil ta nadzor minimalen, saj se je v jesenskem času, ko se
opravi večina nadzora gojitvenih del, gozdarska inšpekcija fokusirana na nadzor prevoznic. Pri
nadzoru gojitvenih del v letu 2013 nismo zaznali nepravilnosti z izjemo primera na območju
ZGS OE Celje, kjer je gozdarska inšpektorica pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovila
neupravičeno izplačilo subvencij za ograditev gozda, ki ni bila opravljena.
Problematika področja vlaganj v gozdove že leta ostaja nespremenjena. Nizek obseg sredstev
porabijo predvsem tisti lastniki gozdov, ki sami izrazijo željo po opravljanju gojitvenih in
varstvenih del v svojih gozdovih. ZGS obračuna opravljena dela in o tem obvesti gozdarsko
inšpekcijo, pozno v jeseni, ko je zelo težko, ali skoraj nemogoče ugotoviti kakovost izvedenih
del. ZGS z oblastnimi ukrepi ne zagotovi kakovostne izvedbe nujnih del, ki so načrtovana v
gojitvenih načrtih in vključena v letne plane vlaganj, saj večina lastnikov za izvajanje gojitvenih
del ne kaže zanimanja oz. pripravljenosti za izvedbo načrtovanih del, pomanjkljiva sta tudi
znanje in opremljenost lastnikov za izvajanje teh del. Zato obstoječi sistem deluje v obratni
smeri, kot bi moral – dela so prevzeta pri tistih lastnikih, ki so to bili pripravljeni opraviti, nato
sledi odločba in po potrebi še dopolnitev gojitvenega načrta. Zaradi pomanjkanj sredstev za
delovanje javne gozdarske službe, revirni gozdarji opravijo izplačilo zahtevkov tudi brez
terenskega ogleda gozda, le na podlagi obvestila lastnika gozda, da je delo opravljeno. Velik
problem za prevzemanje del predstavljajo opravljena dela na majhnih površinah. Izvedena
39
gojitvena in varstvena dela se ne prevzemajo sproti (23. člen pravilnika), obračunavanje je
vezano na dokončanje celotnega projekta. Postopek načrtovanja, izdajanja odločb in prevzem
dela ni sorazmeren z obsegom sredstev, zato je po naših ugotovitvah birokratsko preobsežen
in prezahteven.
Višina sofinanciranja gojitvenih in varstvenih del, ki se zmanjšuje iz leta v leto, ne predstavlja
pomembnega dejavnika, ki bi prispeval h kakovosti gospodarjenja z gozdovi in tudi ne
opravičuje intenzivnosti nadzora s strani gozdarske inšpekcije.
Ugotovitve inšpekcijskih pregledov gojitvenih in varstvenih del v letu 2013
Dosedanje ugotovitve so enake tistim, ki jih v svojih letnih poročilih omenjamo že vrsto let.
Opravljena so tista dela v gozdovih, ki so jih lastniki pripravljeni opraviti in ne vsa tista dela, ki
so kot potrebna in kot taka določena v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Tak
način dela le težko okarakteriziramo kot usmerjeno gospodarjenje z gozdovi. Da bi ponovno
vzpostavili učinkovit sistem gojenja gozdov, bo potrebno temeljito spremeniti ZG. Ločiti bo
potrebno dela, ki krepijo gospodarske vrednosti gozdov od tistih, ki so nujno potrebna, da se
preprečijo škode v gozdovih ali na površinah, ki jih ti gozdovi varujejo. Tista dela, ki so nujno
potrebna, pa bo moral lastnik gozda opraviti ali pa jih bo na njegove stroške izvršil organ z
javnimi pooblastili. Ostala dela, ki zgolj krepijo gospodarsko funkcijo gozdov, pa bi bilo
potrebno vzpodbujati na drugačen način, npr. s sistemom davčnih olajšav.
Nadzor porabe proračunskih sredstev – vzdrževanje gozdnih cest
Obseg sredstev za vzdrževanje gozdnih cest je žal precej manjši kot bi bilo potrebno, prav tako
pa je bil nadzor s strani gozdarske inšpekcije, zaradi obilice dela na področju prevoza lesa
bistveno manjši, vendar v obsegu načrtovanega z letnim programom dela gozdarske
inšpekcije. Sistem vzdrževanja je ustaljen in poteka brez večjih posebnosti. Ugotavljajmo, da
ima že kar nekaj občin sklenjene večletne pogodbe z izvajalci, kar naj bi prispevalo k
vzdrževanju gozdnih cest preko celega leta oziroma takrat, ko je to najbolj potrebno. Hkrati
pa občine tudi iz lastnih proračunov marsikje zagotavljajo dodatna sredstva za vzdrževanje.
Gozdne ceste so vse manj namenjene le gozdni proizvodnji in so ponekod močno obremenjene
z »negozdnim« prometom. Izvrševanje načrtov vzdrževanja po vrstah in obsegu del običajno
odstopajo od programa vzdrževanja, finančno pa je načrt 100 % izvršen. Odstopanja od
načrtovanih del so posledica spremenjenih potreb, ki se pojavijo tekom leta zaradi vremenskih
razmer, tudi ujm ali pa se pojavijo neodložljiva dela. Kakovost izvedenih del je v okviru
sprejemljivosti, vendar gozdarska inšpekcija pri kontroli vzdrževanja gozdnih cest v 23 občinah
ni zaznala nepravilnosti. Gozdarska inšpekcija je prejela tudi prijavo, da je pri vzdrževanju
gozdne ceste v občini Prebold prišlo do nepravilnosti pri obračunavanju opravljenih del, vendar
gozdarska inšpekcija nepravilnosti ni odkrila.
Sicer so ugotovitve in predlogi iz preteklih let še vedno aktualni. Zagovarjamo stališče, da bi
bilo potrebno spremeniti preveč razpršen (na 212 občin) in pretog sistem vzdrževanja gozdnih
prometnic. Že en sam malce večji usad na gozdni cesti v spomladanskem času povzroči težavo
pri sanaciji. S spremembo predpisov bi bilo potrebno zagotoviti, da bi se sredstva zbirala na
centralnem računu, iz katerega bi se črpala za vzdrževanje prometnic na nivoju celotne države
in ne za območje posamezne občine. Tako bi se sicer skromen obseg sredstev lahko prelival
med posameznimi območji in bolj učinkovito ter v skladu z načrtom vzdrževanja porabil tam,
kjer bi bilo to potrebno. Pogodbe bi še vedno lahko bile tripartitne, še vedno bi lahko omogočili
občinam določen vpliv pri izbiri izvajalcev. Morale pa bi biti tudi večletne, da bi se tudi
vzdrževanje potekalo tekom celega leta. Tak način zbiranja sredstev na enem mestu bi
popolnoma onemogočili uporabo sredstev za druge namene, s centralnim načrtovanjem bi
40
zagotovili smotrnejšo porabo sredstev tam, kjer bi bilo to potrebno. Veča se tudi uporaba
gozdni cest, ki niso namenjene gozdni proizvodnji, zato bi bilo potrebno razmišljati o uvedbi
večjega stalnega vira proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, če hočemo v bodoče
še ohraniti uporabo gozdnih cest tudi za javne namene. Zaradi pomanjkanja sredstev za
vzdrževanje gozdnih cest se že pojavljajo zahteve lastnikov gozdov po zapiranju le teh za javni
promet.
Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov
Gozdarska inšpekcija v letu 2013, na podlagi Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi
in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/2010), v skladu z letnim načrtom dela ni izvedla
kontrole gozdnogospodarskih načrtov, gozdnogojitvenih načrtov, kontrole potrebnosti priprave
sprememb oz. dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov in podrobnejše analize
gozdnogospodarskih načrtov, ki jim je v letu 2012 potekla veljavnost. Nepravilnosti, na katere
je gozdarska inšpekcija vsa leta opozarjala, ostajajo enake (npr. neoddaja načrtov za regionalni
arhiv, prestari gozdnogojitveni načrti, odstopanja gozdnih kronik od predpisane vsebine ipd).
Nadzor izvajalcev glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje del v gozdovih
Gozdarska inšpekcija si je v planu dela za leto 2013 za eno izmed prednostnih nalog postavila
nadzor izvajalcev del v gozdovih.
Nadzor izvajalcev poteka na podlagi:





prijav in odstopov;
obravnav izvajalcev udeleženih v prekrškovnih postopkih, zaradi kršenja določil ZG
(nap. črne sečnje, neurejenost sečišč);
skupnih terenskih akcij z delovno, tržno, davčno inšpekcijo in carino ter nadzora
aktivnih sečišč ob rednem terenskem delu;
rednih pregledov dokumentacije izvajalcev registriranih v zaokroženi geografski
celoti - občini ali upravni enoti ter na novo registriranih izvajalcev in
izbranih odločb ZGS s preverjanjem izvajalcev, ki so ta dela izvajali.
Tabela 27: Ugotovitve nadzora usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih.
Usposobljenost ob
Število pregledanih subjektov
Ukrepi
začetku postopka
SKUPAJ
Samos
Stroko
Neregi
d.o.o
usposobl Opoz
%
tojni
vno
strirani Dop.dej.
. in
jeni za orilo
podjet
usposo
*
d.o.
VZD
ZIN
niki
bljeni
242
26
110
90
21
76
73
100
10
45
37
8
32
30
124
gozdarske inšpekcije
Odločb
a
prepov
ed dela
Odst
op
Postop
ek
o
prekrš
ku
43
22**
4
*Neregistrirani = delo na črno + medsosedska pomoč + strojni krožki + delo v lastnem gozdu
** Število odstopljenih zadev:
•
•
•
17 IRSD,
4 TIRS,
1 DURS
41
Statistika formalnega izpolnjevanja pogojev glede strokovne usposobljenosti in usposobljenosti
za varno in zdravo delo z ozirom na opravljene preglede v preteklih dveh letih nakazuje
počasen trend izboljševanja razmer.
Slaba tretjina, v letu 2013 pregledanih, izvajalcev del v slovenskih gozdovih je bila ob začetku
postopka ustrezno usposobljenih. Med neusposobljenimi so tudi delavci, ki opravljajo delo v
državnih gozdovih, bodisi kot zaposleni pri koncesionarjih ali kot njihovi podizvajalci. Pregledani
so bili GG Maribor, Gozd Ljubljana, Grča Kočevje in GG Postojna. Gozdarska inšpekcija je
izdelala poročilo o pregledu velikih izvajalcev in z njim seznanila tudi Direktorat za gozdarstvo
in ribištvo pri MKO in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Pri vseh štirih nadzorih so bile
ugotovljene pomanjkljivosti pri izpolnjevanju minimalnih pogojev za delo v gozdovih in izdana
opozorila z rokom za odpravo nepravilnosti. V enem primeru je v državnih gozdovih delal celo
izvajalec, ki mu je gozdarska inšpekcija izdala odločbo o prepovedi opravljanja del.
Gozdarska inšpekcija pri nadzoru izvajalcev del v gozdovih dobro in tesno sodeluje s tržno in
delovno inšpekcijo ter z DURS-om in CURS-om. Gre za skupne akcije na terenu ali medsebojne
odstope zadev v pristojno reševanje. V letu 2013 je o ugotovljenih nepravilnostih gozdarska
inšpekcija v 22 primerih obveščala pristojne, z odstopom upravne zadeve ali z vložitvijo
obdolžilnih predlogov v prekrškovnih postopkih.
Izjemno težaven je nadzor izvrševanja odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti ali odločb o
prepovedi opravljanja posameznih faz gozdne proizvodnje. Zaradi velikega števila že
pregledanih izvajalcev del in ker se strokovna usposobljenost za posamezno dejavnost preverja
enkratno, je nujna vzpostavitev registra izvajalcev del v gozdovih. Gozdarska inšpekcija se je
zadeve lotila v okviru računalniške aplikacije Silvaspec. Dostop do vpogleda v register bi morali
imeti tudi na Zavodu za gozdove RS. Koristno bi bilo, da bi imeli dostop do tako nastalega
registra tudi lastniki gozdov.
Odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti izda gozdarska inšpekcija šele, če zavezanec
ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi v razumnem roku, ki mu je določen z opozorilom po
Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V letu 2013 je bilo izdanih 43 takih odločb, kar je bistveno
več kot v letu 2012, ko jih je bilo 22. Ob tem opozarjamo, da gre za eksistenčen obstoj
posameznikov, kar je povezano s hudimi pritiski in celo grožnjami inšpektorjem. MKO je v letu
2013 odločal o treh pritožbah na odločbe o prepovedi opravljanja dejavnost in je v vseh treh
primerih pritožbo, kot neutemeljeno, zavrnil.
Nadzor izvajalcev na podlagi izbranih odločb za odobritev poseka ZGS ni prinesel pričakovanih
rezultatov. Gozdarska inšpekcija je na ta način poskušala preveriti izvajalce del v zasebnih
gozdovih. Iz izjav in dokazil, ki so jih posredovali lastniki gozdov je bilo ugotovljeno, da so
večinoma delali v gozdu lastniki sami ali njihovi sorodniki, da so jim pomagali sosedje v obliki
medsosedske pomoči, nekaj del so opravili registrirani izvajalci, kar so lastniki dokazovali s
pogodbami in računi. Mogoče je tudi, da lastniki, iz različnih razlogov, niso hoteli izdati kdo je
resnično izvajal dela v njihovih gozdovih. Tudi ob nadzoru aktivnih sečišč ob rednem terenskem
delu v zasebnih gozdovih se je največkrat izkazalo, da so sečnjo izvajali lastniki ali njihovi
sorodniki.
Za učinkovit nadzor delavcev iz držav EU, bi gozdarska inšpekcija nujno potrebovala protokol
za preverjanje ali zavezanec izpolnjuje zahteve o minimalni strokovni usposobljenosti v matični
državi in s tem tudi pri nas. Takega protokola, ker gre za meddržavno sodelovanje, gozdarska
inšpekcija, brez sodelovanja Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ne more vzpostaviti.
Pri pregledu subjektov, ki imajo v bazi AJPES-a registrirane tudi gozdarske dejavnosti,
predvsem v obliki dopolnilne dejavnosti na kmetiji, smo ugotovil, da se jih znaten delež z delom
v gozdu ne ukvarja in so dejavnost registrirali zgolj zaradi prijave na razpise, ker jim je to
42
prinašalo dodatne točke. Po pozivu gozdarske inšpekcije za dostavo dokumentacije, so
gozdarske dejavnosti uradno izbrisali iz evidence in to predvsem tisti, ki na razpisih niso bili
uspešni.
Z delom je v preteklem letu uspešno nadaljevala delovna skupina, ki skrbi za koordinacijo,
sodelovanje in usklajevanje z drugimi inšpekcijami in poenoteno ukrepanje znotraj gozdarske
inšpekcije na področju nadzora izvajalcev del v gozdovih.
Dopis MKO, z dne 18. 12. 2012, namenjen Upravnim enotam (UE) glede minimalnih pogojev
za delo v gozdu, ki jih morajo izpolnjevati tudi nosilci dopolnilne dejavnosti s področja
gozdarstva in prošnje, da naj odločbe o opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji pošiljajo
v vednost tudi na IRSKO, je obrodil sadove. Upravne enote Kamnik, Škofljica, Kranj, Tržič,
Gornja Radgona, Lenart, Radovljica, Laško, Cerknica, Bohinjska Bistrica, Slovenske Konjice in
Škofja Loka (12 od 58) so odločbe pošiljale v vednost na IRSKO in pristojni gozdarski inšpektor
je preveril usposobljenost na novo registriranih izvajalcev del v gozdovih. Iz nekaterih odločb
UE je razvidno, da so izvajalci strokovno usposobljeni za delo v gozdu, zato inšpekcijski
postopek, v teh primerih, sploh ni bil uveden. Gozdarska inšpekcija bo, v sodelovanju z MKO,
preverila ali druge UE odločb niso izdale ali jih niso pošiljale v vednost inšpektoratu.
Ugotavljamo, da pristojni v minulem letu niso uredili nejasnosti oziroma pomanjkljivosti na
katere smo opozorili v lanskem poročilu in sicer v zvez z:



Zakonom o varstvu in zdravju pri delu povezanih s pravnim statusom kmeta, ki
opravlja neko drugo dejavnost izven kmetijstva, oziroma je zaposlen izven kmetije
in je na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovan, kmetuje pa v svojem
prostem času, poleg tega pa opravlja tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji ali dela
kot strojni krožkar. Po ZVZD taka oseba ni delodajalec niti ni samozaposlena oseba
in posledično zanj določila tega zakona ne veljajo;
izdajanjem odločb za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji na podlagi
Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
(Uradni list RS, št. 61/2005). V odločbah se običajno navajajo dejavnosti iz
Standardne klasifikacije dejavnosti, ki pa ni skladna s seznamom iz Uredbe.
zelo ostrim pogojem, ki ga predpisuje Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Ur.l. RS, št. 35/1994, 50/2006, 74/2011,
80/2012), v četrtem členu, v povezavi s tretjim členom kjer pravi, da mora izvajalec,
ki opravlja več zaporednih faz s področja izkoriščanja gozdov zagotoviti, da
načrtovanje, vodenje in nadziranje teh del opravlja delavec, ki ima najmanj 5. raven
izobrazbe gozdarske smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj pri delih v gozdu.
V praksi to namreč pomeni, da bi moral vsak, ki izvaja sečnjo in spravilo, ne glede
na to ali je samozaposlen ali je delodajalec, zagotoviti, da mu ta dela opravlja
ustrezno usposobljena oseba.
Ugotovljeno je bilo tudi, da:



Zavod za zaposlovanje izdaja delovna dovoljenja, ne da bi preveril izvajanje
Pravilnika o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanje in delom tujcev ter o
zaposlovanju tujcev, ki niso vezani na trg dela.
je vsaj ena občina pričela z izdajanjem dovoljenj za osebno dopolnilno delo:
izvajanje del v gozdovih. Ker ta dejavnost ni na seznamu za osebno dopolnilno delo,
je bila občina o nepravilnosti obveščena;
smo v preteklem letu pri nadzoru naleteli na izvajalce, ki ne sprejemajo pošte na
naslovu, ki je naveden v AJPES-u. V takih primerih bo gozdarska inšpekcija podala
na sodišče predlog za izbris subjekta iz registra;
43

se je na spletnih straneh DURS-a, na podlagi dogovora med ministrstvi (MKO in
MF), pojavilo novo navodilo glede delovanja strojnih krožkov. Navodilo je v
neskladju s pravno prakso, ko je drugostopenjski organ (Ministrstvo za
gospodarstvo) delo strojnih krožkov izven okvira strojnega krožka prepoznalo kot
delo na črno po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Nadzor prevoza lesa
Gozdarska inšpekcija je od 27. septembra 2013 opravila 53 nadzorov izpolnjevanja določil
Zakona o gozdovih in Uredbe št. 995/2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki
dajejo na trg les in lesne proizvode. Skupne nadzore tega področja z drugimi organi, je doslej
vedno vodil predstavnik gozdarske inšpekcije. V sodelovanju z drugimi organi smo opravil
naslednje skupne akcije: 27 nadzorov je bilo izvršenih ob sodelovanju s Policijo, 17 nadzorov
s CURS, pri 2 nadzorih so bili prisotni tako Policija kot CURS, v 1 primeru Policija, CURS in
prometni inšpektor IRSPEP, v 3 primerih so poleg Policije oz. CURS sodelovali še inšpektorji
IRSD in v 3 primerih je bil pregled opravljen brez sodelovanja drugih organov. Pri nadzorih sta
bila v 32 primerih prisotna hkrati po 2 gozdarska inšpektorja, v 20 primerih je bil prisoten le 1
gozdarski inšpektor, in v 1 primeru so bili v akciji 3 gozdarski inšpektorji.
Akcije so potekale v dopoldanskem in popoldanskem času. V 17-ih primerih so akcije potekale
izven delovnega časa in sicer v jutranjih urah, po 3. uri zjutraj in v 1 primeru po 2. uri zjutraj.
Gozdarski inšpektorji so v akcijah porabili 487 ur delovnega časa, od tega 135,5 ur izven
delovnega časa, v glavnem je šlo za delo ponoči.
V vseh akcijah je bilo pregledanih 146 subjektov ali v povprečju 3 subjekti na akcijo.
Ugotovitve:





Pri nadzoru je bilo izrečenih 5 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru in 7
opozoril po Zakonu o prekrških. Izdane so bile tudi 3 odločbe o prekršku s katerimi
je bila izrečena globa 3 fizičnim osebam v skupni višini 900 eur in hkratno odvzem
43,5 m3 gozdno lesnih sortimentov. Opravljeni so bili 3 zasegi tovora – cca 5 m3
drv, cca 38 m3 oblovine iglavcev in 0,6 m3 kostanjevih drogov. Tovor je prevzelo
pogodbeno podjetje in se nahaja na 2 mestih in sicer je oblovina iglavcev v Limbušu
pri Mariboru, tovor dveh zasegov pa v Ajdovščini. Postopek za javno dražbo, za
prodajo odvzetih gozdno lesnih sortimentov, to je 38 m3 oblovine iglavcev in 0,6
m3 kostanjevih drogov, se je začel konec decembra 2013, tako da bo javna dražba
izvedena v začetku januarja 2014. Odločba o odvzemu 5 m3 drv še ni pravnomočna.
Gozdarska inšpekcija je do sedaj izrekla 1 globo pravni osebi v višini 2.500 EUR,
zaradi kršitve določil Uredbe. Sankcija je bila izrečena odkupovalcu, ker je bil les
posekan v nasprotju s predpisi.
Najpogostejši dokument, ki so ga pri nadzoru pokazali nadzorovanci, je bil prevozni
dokument CMR, potem dobavnice, nadalje dokumenti, ki spremljajo tovor iz
koncesijskih gozdov, v nekaj primerih je bil dokument sosednje države Avstrije,
prevoznico so subjekti potrebovali le v nekaj primerih.
Les iz drugih držav EU je vedno spremljal ustrezni dokument – ali CMR ali dokazilo
o nakupu lesa v drugi državi.
V vseh primerih ustavljenih kamionov, ko so se prevozniki/lastniki izkazali z
dokumentom o nakupu lesa od določenega prodajalca, bi bilo potrebno, za
ugotovitev resničnosti navedb opraviti nadzor po celotni verigi prodaj, dokler ne
pridemo do lastnika gozda, ki naj bi dal les prvič na trg. Šele takrat je možno
ugotoviti ali gre za veljavne dokumente ali morda za prirejene. Tudi v primeru
44

zasega oblovine je bil tovor zasežen zaradi tega, ker je inšpektorica podvomila v
izpolnjen dokument in opravila telefonski pogovor s predstavnikom ZGS, pri čemer
se je pokazalo, da gre za prevoznico, ki je bila izdana drugemu lastniku gozda.
V času akcij in tudi sicer inšpektorji veliko časa porabijo za tolmačenje predpisa, ki
ga prevozniki še vedno ne poznajo dovolj dobro. Po izjavah prevoznikov, so s
predpisi slabo seznanjeni tudi zaposleni na ZGS, saj izdajajo prevoznice za prevoz
gozdno lesnih sortimentov tudi za pošiljke, ki prevoznice ne potrebujejo.
Sodelovanje s Policijo se je doslej pokazalo kot učinkovito in koristno, tudi zaradi poznavanja
terena in razmer, ki vladajo na določenem območju. Pri sodelovanju s CURS je bil pregled
poleg nadzora prevoznic usmerjen še v nadzor delovišč, zaradi preprečevanja dela in
zaposlovanja na črno. Oba organa sta vedno pripravljena na sodelovanje in pomoč pri
nadzorih, brez česar nadzor v prometu sploh ne bi bil mogoč.
Nadzor prevoza in prodaje okrasnih dreves
Ob koncu vsakega leta gozdarska inšpekcija izvede nadzor poseka, prevoza in prodaje okrasnih
dreves. Inšpektorji so v drugi polovici decembra nadzirali prodajo drevesc na standardnih
lokacijah, kjer okrasna drevesca že vrsto let prodajajo isti prodajalci, ki so s predpisi na tem
področju že dodobra seznanjeni. Nepravilnosti pri označitvi drevesc ni bilo, izrečeno je bilo eno
opozorilo, zaradi slabo pritrjenih plomb in en odstop Davčni upravi RS, v primeru, ko je kmet
uveljavljal pavšalno nadomestilo za smrečice, ki niso bile pridobljene v njegovem gozdu.
Inšpektorici sta v Lipici zasegli veje zaščitene drevesne vrste bodike, ki jih je zavezanec
prodajal kot okrasne šopke. V prodaji je čedalje več dreves s plantažne proizvodnje in iz uvoza.
Konkurenco naravnim drevescem predstavlja tudi prodaja umetnih okrasnih dreves. Zaradi
tega je prodaja okrasnih dreves, pridobljenih v naših gozdovih, vsako leto manjša, čeprav bi
ob umnem gospodarjenju in ob ustreznih vzpodbudah lahko pokrili potrebe po vseh okrasnih
drevesih v slovenskem prostoru, pa še izvažali bi jih lahko. Gozdarstvo si bo moralo prizadevati
za ponovno oživitev uporabe naravnih okrasnih dreves, ki je okolju bolj prijazna, kot uporaba
plastičnih smrečic. S tem bi tako posredno vzpodbudili prepotrebno nego v mlajših razvojnih
fazah sestojev, kjer prevladujejo iglavci in preprečevali zaraščanje kmetijskih površin.
 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu
Gozdarski inšpektorji opravljajo redni nadzor izvajanja določb zakona o gozdnem
reprodukcijskem materialu in pravilnikov, izdanih na njegovi podlagi. Pregledi drevesnic v letu
2013, so bili opravljeni hkrati ob nadzorih zdravstvenega varstva rastlin v posameznih
drevesnicah.
V Sloveniji so v register dobaviteljev, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem ali uvozom
gozdnega reprodukcijskega materiala vpisane naslednje drevesnice: Omorika d.o.o., GLG
Murska Sobota d.o.o., Drevesnica Štivan d.o.o., HPG Brežice d.o.o in Semesadike d.d., v
register dobaviteljev je vpisan tudi ZGS. HPG Brežice d.o.o. v letu 2013 ni več vzgajal gozdnih
sadik. Semesadike Mengeš d.d., ki upravlja drevesnici v Tišini in v Markovcih, v letu 2013 ni
vršila nobenih del nege in varstva sadik. Sadike listavcev so že presegle višino, primerno za
sadnjo v gozdu. Dobavitelj GRM Semesadike d.d. Mengeš nima z Zavodom za gozdove
Slovenije sklenjene pogodbe o dobavah GRM za uporabo pri obnovi gozdov.
V letu 2013 je bilo opravljenih 8 pregledov. Število pregledov se zmanjšuje že nekaj let. V letu
2012 je bilo opravljenih - 17 pregledov, v letu 2011 - 21 pregledov, v letu 2010 pa 26
pregledov. V enem primeru je bil drevesničar opozorjen, da mora pridelovalne grede označiti
s podatki izvora semena.
45
Z zmanjševanjem števila dobaviteljev GRM, je vedno bolj vprašljiva ustreznost določenih
provenienc sadik za sadnjo v različnih provenienčnih območjih.
 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin
Zdravstvene preglede drevesnic, ki proizvajajo sadike za uporabo v gozdovih, opravlja
Gozdarski inštitut Slovenije z dvema pooblaščenima preglednikoma. Ob teh pregledih je
praviloma prisoten tudi gozdarski inšpektor, ki v primeru nepravilnosti oziroma ob odkriti
prisotnosti škodljivih organizmov ali sumu nanje, odredi ukrepe za njihovo odpravo. V letu
2013 je bilo opravljenih 11 pregledov (leta 2012 - 14, leta 2011 pa 17 pregledov) v drevesnicah
in varovalnih pasovih drevesnic. Pregledi so bili izvedeni v času od junija do oktobra. Pri
pregledih so bili odkriti naslednji škodljivi organizmi:



Erysiphe arcuata (gabrova pepelovka) na gabru,
Melampsoridium hiratsukanum (rja na črni jelši) na črni jelši,
Mycosphaerella microsora - Cercospora microsora (cerkosporna lipova listna






Erysiphe alphitoides (hrastova pepelovka) na hrastu,
Dryocosmus kuriphilus (kostanjeva šiškarica) na domačem kostanju,
Cryphonectria parasitica (kostanjev rak) na domačem kostanju,
Blumeriella jaapii (češnjeva listna pegavost) na češnji,
Lophodermium seditiosum Minter (osip borovih iglic) na rdečem boru,
pegavost) na lipi,
neznani škodljivec na češnji.
Gozdarski inšpektorji so odredili ustrezne ukrepe za zatrtje vseh škodljivih organizmov.
V primeru, da so posamezni škodljivci razširjeni v mejah, ki presegajo merila za ugotavljanje
zdravstvenega stanja posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala iz Pravilnika o
obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala
kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, številka 52/1986), gozdarska inšpekcija na
podlagi ZIN (člen 33/2) odredi, da drevesničarji na podlagi 8., 9. in 12. člena navedenega
pravilnika, ne smejo dati v promet sadike, za katere niso pridobili zdravstvenega spričevala.
Omenjeni pravilnik, ki ureja gospodarske škodljivce in je izdan na podlagi Zakona o varstvu
rastlin… iz leta 1976, je še vedno v veljavi. Ker smo v samostojni državi že preko 20 let, bi bilo
potrebno ta predpis urediti, saj pravilnik velja, za izdajo odločbe pa ni podlage v zakonodaji
Republike Slovenije.
Na Muti je bil pregledan varovalni pas okoli drevesnic, kjer je bilo najdenih več dreves smreke,
napadenih z velikim in malim smrekovim lubadarjem. Mali smrekov lubadar je bil prisoten tudi
v smrekah, v živi meji, ob robu drevesnice. Pregledana sta bila tudi varovalna pasova okoli
drevesnice Semesadike Mengeš na Tišini ter okoli matičnega nasada pečkarjev v Selu na
Goričkem. Varovalni pasovi drevesnice, kjer ni bilo gostiteljskih rastlin hruševega ožiga oziroma
šarke, niso bili pregledani.
 Uredba o varstvu samoniklih gliv
V letu 2013 je bilo na nekaterih območjih države obilo gob. Na nekaterih območjih: Gorenjska,
Pohorje in Goričko, je bilo, zaradi številnih obiskovalcev, stanje tudi letos nevzdržno in prav
kliče po spremembah predpisov, na katere opozarjamo že več let zapored:


prostorska ali časovna omejitev območij nabiranja gob ali/in izdaja dovolilnic
nadzor nabiranja gob morajo poleg gozdarske inšpekcije pričeti nadzorovati tudi drugi,
s predpisi določeni organi: inšpekcija, pristojna za okolje, ZGS.
46
Gozdarska inšpekcija je, predvsem na Gorenjskem, v letu 2013 močno poostrila nadzor, tudi z
gozdarskimi inšpektorji sosednjih enot, Policijo, nadzorniki Triglavskega narodnega parka in
celo inšpektorico za okolje. Zaradi kršitev predpisov sta bili izdani 2 inšpekcijski odločbi,
izrečena 4 opozorila in 16 plačilnih nalogov v prekrškovnem postopku. Podane so bile 3 zahteve
za sodno varstvo, ki so v obravnavi na sodišču. V prekrškovnem postopku so bile v 2 primerih
nabrane gobe odvzete (33 kg jurčkov) in komisijsko uničene na kraju odvzema. Nadzor
nabiranja gob je izredno težaven, saj je potrebno kršitelja ujeti pri samem dejanju, običajno v
gozdu, daleč od ljudi in pogosto brez signala mobilnega telefona in če upoštevamo še dejstvo,
da je nabiranje gob in lastništvo nad njimi za nabiralce posebnega pomena, potem lahko
razumemo, da je tudi konfliktov na samem terenu veliko. Odvzem gob je še zlasti
problematičen, zato se ga v glavnem poslužujmo le ob prisotnosti policije. Zato te nadzore
opravljamo v času, ko gobe na nekem območju rastejo intenzivno, ob pomoči policije, ker se
je to pokazalo kot najučinkovitejše.
V zvezi s tem kot tudi pri nadzor vožnje z vozili v naravnem okolju velja izpostaviti, da dokler
se na teh segmentih ne bo bistveno zmanjšalo število kršitev, je potrebno povečati število
inšpektorjev in sicer za toliko, da se bo kršitelj vsaj na vsak peti poskus kršitve srečal z
nadzornikom ali inšpektorjem. Šele potem, ko se bo spremenil odnos do spoštovanja predpisov
in zasebne lastnine, bomo lahko govorili o zmanjšanju obsega nadzora.
Javnost je bila nad zakonskim določilom, ki predvideva zaseg in uničenje gob zelo kritična.
Konec gobarske sezone so zato stekli dogovori z enim od odkupovalcev, ki bi zasežene gobe v
prihodnjem letu odkupil.
 Nadzor voženj v naravnem okolju
Nadzoru voženj v naravnem okolju je bilo namenjenega precej časa. Nadzor področja, ki ga
urejata tako uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in zakon o gozdovih, je po
izkušnjah učinkovit le takrat, kadar se izvaja ob pomoči policije in kadar je pričakovati največ
kršitev. To pa je izven rednega delovnega časa in ob koncih tedna. Problem nedovoljene vožnje
je tudi področje, ki javnost in s tem medije zelo zanima. Kršitelja je potrebno zalotiti ob dejanju
prekrška, kar predstavlja kar nekaj težav. Izkušnje učijo, da je zavest kršiteljev zelo nizka in
da včasih ne zadošča niti prisotnost policije, saj se kršitelji, opremljeni z zaščitnimi čeladami in
z neregistriranimi vozili nočejo ustaviti. Prekrškovni postopki, ki so bili uvedeni na osnovi
fotografije kršitelja, so bili v nekaterih primerih uspešni.
V letu 2012 se je pričela priprava osnutka zakona o vožnji v naravnem okolju, ki naj bi celovito
uredila to področje, v celoti zastala. Gozdarska inšpekcija ima glede voženj v naravnem okolju
jasna stališča in jih je večkrat predstavila pristojnim za pripravo spremembe zakonodaje. Zdaj
je na potezi ministrstvo.
V letu 2013 je gozdarska inšpekcija sodelovala s policijo v več akcijah, ki so bile organizirane
na njihovo pobudo, prav tako je tudi gozdarska inšpekcija dala pobude za nadzor. Dobra stran
»večjih« akcij s policijo je v medijski pokritosti in s tem poudarjenim preventivnim značajem,
manjših akcij pa večja učinkovitost in usmerjenost na tista območja, kjer je teh kršitev največ.
Zelo ostro se je gozdarska inšpekcija odzvala v primeru organiziranega OFF Road srečanja v
Tunjicah in v postopek vključila tudi kmetijsko in okoljsko inšpekcijo, saj se je vožnja izvajala
tako na gozdnih, kot tudi na kmetijskih površinah. Delo na tem področju se v skladu z odredbo
glavne inšpektorice, opravlja tudi izven rednega delovnega časa.
47
 Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
Gozdarska inšpekcija v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost,
ogrožena območja poostreno nadzoruje. Kot vsako leto, smo tudi v letu 2013, nadzirali
zakonodajo, ki prepoveduje kurjenje v naravi, ob razglašeni veliki in zelo veliki požarni
ogroženosti. Ogrožena območja poostreno nadzorujemo izven in v delovnem času, istočasno
z nadzorom ostalih uredb ter ob terenskih ogledih zaradi drugih kršitev zakonodaje, ki jo
nadziramo. V obdobju med 01.01.2013 in 31.12.2013 gozdarska inšpekcija ni posredovala
inšpekciji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami predloga za začetek postopka po
zakonu o prekrških. Ker tudi Zakon o gozdovih vsebuje kazenske določbe glede kurjenja (33
in 34. člen) in predpisuje globe za kršitelje, gozdarska inšpekcija ukrepa predvsem v skladu s
tem zakonom, ki ga primarno nadzira. V poletnem času 2013 je bila razglašena velika požarna
ogroženost večjih kršitev gozdarska inšpekcija ni zaznala. Izrečeni sta bili dve opozorili po 33.
členu ZG, enemu kršitelju je bila z odločbo izrečena globa zaradi kršitve istega zakonskega
določila. Kras in Primorje sta v slovenskem prostoru najbolj požarno ogroženi območji, zato je
tam največkrat razglašena velika požarna ogroženost. Najbolj so v nevarnosti gozdovi v
neposredni bližini železniških prog, predvsem na relacijah Postojna - Koper in Sežana - Nova
Gorica, kjer je zanetenih največ požarov. Vzrok so v glavnem odpadne žareče zavore, starejših
in slabo vzdrževanih tovornih vlakov, ki prihajajo iz vzhodnih držav in pomanjkljivega
vzdrževanja protipožarnega pasu ob progah.
Ob razglasitvi velike požarne ogroženost so bili sredi poletja 2013 na pobudo glavnega
inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami predlagani sestanki
po regijah, glede varstva pred požarom v naravnem okolju in izvajanjem nadzora v času
razglašene velike požarne ogroženosti. Namen sestankov je bilo obnoviti dogovorjeno
sodelovanje organov, ki v času razglašene velike požarne ogroženosti izvajajo nadzor nad
Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06; v nadaljevanju
Uredba), oziroma so vključeni v izvajanje uredbe. Opaža se, da je zavedanje ljudi v prvih dneh
po razglasitvi požarne ogroženosti v naravnem okolju veliko, vendar sčasoma razvodeni. K
večji osveščenosti bi pripomoglo povečano opozarjanje v medijih v času trajanja razglašene
velike požarne ogroženosti. Pomemben vpliv na ljudi imajo še izrečene sankcije v prekršovnih
postopkih, saj se takšne novice hitro razširijo.
Gozdarska inšpekcija in tudi policija, sta izpostavili, da odkar niso več pooblaščeni za izvajanje
prekrškovnega postopka po Uredbi, jih neposredno ne obveščajo več o razglasitvi, ampak za
razglasitev velike požarne ogroženost izvedo iz medijev.
Izvajanje Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06,)
neposredno nadzoruje le inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je tudi
prvostopenjski prekrškovni organ za kršitve določb te uredbe. Gozdarski inšpekciji 33. in 34.
člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 110/07, 106/10, 63/13) nalaga nadzor
kurjenja v gozdovih in požiganja travišč, kjer bi ogenj lahko hitro ogrozil gozd. Gozdarski
inšpektorji se, zaradi učinkovitosti pri ugotovljenih kršitvah v nadzoru požarne ogroženosti,
poslužujejo tega pravnega temelja.
V letu 2013 je bilo, na območju pogorišča Črni Kal, organizirano izobraževanje gozdarskih
inšpektorjev na temo požarne ogroženosti in sanacije pogorišča s terenskim ogledom.
Izobraževanje je organizirala krajevno pristojna gozdarska inšpektorica v sodelovanju z
Zavodom za gozdove RS.
 Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških
Število izrečenih ukrepov v prekrškovnem postopku v letu 2013 se je znižalo iz lanskih 631 na
517 ukrepov, kar je zlasti posledica povečanega obsega dela pri nadzoru izvora lesa
48
nezakonitega izvora, ki se je intenzivno dogajal v drugi polovici lanskega leta, zaradi česar je
bilo manj drugega terenskega dela. Od 517 ukrepov skupaj, je bilo izrečenih 145 opozoril, 128
plačilnih nalogov, 119 odločb z izrekom opomina ter 125 odločb z izrekom globe.
Skupaj podanih zahtev za sodno varstvo v letu 2013 je bilo 28. Na plačilne naloge je bilo
podanih 10 zahtev za sodno varstvo ali 7,8 %, vloženih je bilo 19 predlogov za izterjavo glob
ali 14,8 %. Na izdane opomine ni bilo podanih zahtev za sodno varstvo; predlogov za prisilno
izterjavo je bilo 12 ali 10,1 %, na odločbe je bilo vloženih 18 zahtev za sodno varstvo ali 14,4
%, predlogov za izterjavo pa je bilo 66, kar predstavlja 52,8 %. Število predlaganih uklonilnih
zaporov se že dve leti zapored znižuje in je v obravnavanem letu znašalo 31, kar je drugo
najmanjše število od leta 2005. V 21 primerih so inšpektorji predlagali umik predloga za
določitev uklonilnega zapora, ker so storilci obveznosti poravnali. Sodišča so na osnovi naših
predlogov s sklepom določila uklonilni zapor v 30 primerih, in ga kasneje z 32 sklepi tudi
preklicala. To pomeni, da je institut uklonilnega zapora učinkovito sredstvo, s čimer se doseže,
da storilci globo dejansko tudi plačajo. Sodišča so le v 1 primeru s sklepom dovolila, da je
storilec opravljal delo v splošno korist.
Tabela 28: Število ukrepov v prekrškovnem postopku.
Stroški postopka
Globa EUR
EUR
Število
Plačani
Število
Delež
Število
Delež
11.383
28
7,5%
97
26,1%
10
7,8%
19
14,8%
372
125.183 68.564
Plačilni nalog
128
55.633
69.550
11.020
22.649
119
125
Predlogi za
izterjavo
Izrečena Plačana * Izrečeni
Skupaj
Odločba –
opomin
Odločba –
globa
Zahteva za sodno
varstvo
45.915
3.420
3.060
0
0,0%
12
10,1%
7.600
8.323
18
14,4%
66
52,8%
* - številka je nižja, ker lahko storilci po ZP-1 v 7 dneh po pravnomočnosti plačajo polovico izrečene globe
Nenehno spreminjanje zakona o prekrških je postalo že stalnica, kljub temu, da tako pravni
teoretiki, tisti, ki uporabljamo zakon in tisti, ki jim je zakon namenjen vemo in si želimo, da se
zakon ne bi neprestano spreminjal. Sprejete spremembe so kljub upoštevanju dejstva, da je
Policija največji prekrškovni organ v državi, vse prevečkrat sprejete premalo domišljeno in
prehitro ter ob tem spregledajo množico zaposlenih v prekrškovnih organih, ki prav tako delajo
po tem predpisu. V pričujočem letu se je ZP-1 spremenil dvakrat in sicer v januarju in decembru
2013. Decembrska sprememba je stopila v veljavo 1. januarja 2014. Več let zapored smo v
poročilih zapisali, da bi bilo nujno potrebno v komisijo za pripravo sprememb vključiti tudi
predstavnike prekrškovnih organov. Na tak način bi se po našem mnenju predlagane
spremembe pretehtale z več zornih kotov in se potem predlagale v sprejem le te, ki so nujno
potrebne za učinkovitost področja prekrškovnega prava.
Ponavljamo predloge prejšnjih let, za katere menimo, da bi bilo dobro, da se uvedejo v
prekrškovni postopek:

Obveza sodišč, da obveščajo prekrškovne organe o teku postopka, ki vpliva na delo
prekrškovnih organov – določitev uklonilnega zapora, prestajanje uklonilnega zapora,
49
konec prestajanja uklonilnega zapora in opravo del v splošno korist.

Preuči naj se možnost, da se v hitrem prekrškovnem postopku pred prekrškovnimi
organi kršiteljem ne bi priznavali stroški zagovornikov.

Da sodišča v sodbah o zahtevi za sodno varstvo odločijo tudi o stroških postopka
Institut uklonilnega zapora je še vedno učinkovito sredstvo za prisilitev kršiteljev k plačilu
izrečene globe z odločbo. Da bi zadostili načelu delovanja pravne države, da kršitelj za svoje
nepravno delovanje odgovarja s primerno sankcijo, na eni strani in načelu sorazmernosti na
drugi strani, bi bilo treba zagovarjati stališče, da je institut uklonilnega zapora namenjen tistim,
ki kazni nočejo plačati, in ne tistim, ki je ne morejo plačati.
V zvezi z uklonilnimi zapori se je pojavila nova težava. V nekaj primerih se je primerilo, da je
rok odločitve sodišč o tem ali bodo določila uklonilni zapor ali ne tako dolg, da je nastopilo
zastaranje izvrševanja sankcije po 44. členu ZP-1, ki začne teči od dneva pravnomočnosti
odločbe o prekršku. Vrhovno sodišče Slovenije je v Sodbi IV Ips 85/2011 odločilo, da je predlog
za določitev uklonilnega zapora dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s
katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa. Zato morajo biti pooblaščene
osebe prekrškovnega organa pazljive na relativni in absolutni zastaralni rok, določen v 44.
Členu ZP-1 in pričeti s postopki izvrševanja sankcij ne glede na to ali je sodišče že določilo
uklonilni zapor ali ne.
Evidence v predpisani obliki kljub veliki količini vloženega dela ne zagotavljajo vseh podatkov,
ki bi jih za vodenje prekrškovnih postopkov, dajanje podatkov iz evidenc in potrebe statistike
potrebovali. V poročilih naše inšpekcije že vrsto let predlagamo, da bi bilo treba določiti skupno,
elektronsko obliko vodenja postopkov o prekrških, in sicer tako, da bi vsak organ vanjo vpisoval
potrebne podatke – od prekrškovnih organov, sodišč do organov, ki opravljajo izterjavo. Tako
bi poenostavili postopke vodenja prekrškovnih postopkov, dobili bi kakovostne podatke na
ravni države o reševanju prekrškovnih zadev in olajšali delo vsem, ki morajo te evidence voditi.
Predlagamo elektronizacijo postopka, v katerem bi zadeva dobila številko s prvim dejanjem
postopka pri prekrškovnem organu in jo obdržala do zaključka. Postavljena bi bila enotna baza
prekrškovnih zadev. Vanjo bi vsak organ, ki ima opravka z zadevo, vnesel svoje dokumente. Z
omogočenim dostopom bi bili podatki v vsaki fazi postopka ves čas dostopni vsem, ki postopek
v zadevi vodijo. Prihranjene bi bile vse poizvedbe in slaba volja, ker ni povratnih informacij.
Prav tako bi bilo treba razmišljati o enotni elektronski podpori delu prekrškovnih organov, kot
ga imamo v gozdarski inšpekciji. Pri tem imamo v mislih učinkovit program kot pripomoček
pooblaščeni osebi prekrškovnega organa pri vodenju postopkov, zlasti za opozarjanje na roke
pri vodenju prekrška, in hkrati tudi pomoč vodstvenim organom pri vodenju in usmerjanju
dela.
V letu 2013 so bili podani tudi 3 predlogi ovadbe tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega
dejanja po 340. členu Kazenskega zakonika RS.
50
Inšpekcijski nadzor na področju lovstva in ribištva je do septembra 2013 opravljalo15
inšpektorjev, ki so organizirani v sedmih enotah inšpektorata. Poleg vodje lovske in ribiške
inšpekcije, je na področju lovstva opravljalo neposredni inšpekcijski nadzor 10 inšpektorjev,
od tega sedem inšpektorjev tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, dva inšpektorja
sta opravljala inšpekcijski nadzor samo na področju lovstva. Na področju sladkovodnega
ribištva so opravljali nadzor 3 inšpektorji, od tega en inšpektor tudi na področju kmetijske
inšpekcije in en inšpektor na področju lovske inšpekcije. Na področju morskega ribištva so
opravljali nadzor 3 ribiški inšpektorji. Tudi v letu 2013 se je povečalo območje dela
inšpektorjem, predvsem tistim, ki opravljajo delo samo na področju lovske inšpekcije in
gozdarske inšpekcije, katerim so se naloge v letu 2013 bistveno povečale, ostajajo nekatera
območja v Sloveniji, ki nimajo stalnega inšpekcijskega nadzora na področju lovstva in ribištva.
Na območju Primorske opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva, vodja lovske
in ribiške inšpekcije in po potrebi tudi kdo od lovskih inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na
ostalih področjih. Na področju Prekmurja pa opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju
lovstva in ribištva inšpektor iz Dravograda. Na obeh področjih se praktično opravlja inšpekcijski
nadzor samo na podlagi prijetih prijav, saj rednega nadzor z obstoječo kadrovsko zasedbo ni
mogoče vzpostaviti, tako stanje je že več kot pet let, kar se odraža tudi na delu upravljavcev
lovišč in ribiških okolišev. Na področju sladkovodnega ribištva lahko govorimo le o delnem
nadzoru tega področja, saj nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo le trije inšpektorji, od tega
le ena inšpektorica, s sedežem v Ljubljani, opravlja nadzor izključno na področju
sladkovodnega ribištva in nadzor na področju morskega ribištva, v delu nadzora prodaje rib in
ribiških proizvodov.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljajo nadzor trije inšpektorji, en inšpektor opravlja
pretežno nadzor na morju, druga dva pa večji del opravlja nadzor prodaje rib in ribiških
proizvodov. Pri nadzoru prodaje rib in ribiških proizvodov sodelujejo tudi vsi inšpektorji, ki
nadzirajo sladkovodno ribištvo.
Inšpektorji za sladkovodno ribištvo, ne opravljajo nadzora samo pri upravljavcih ribiških
okolišev, opravljajo tudi nadzor na področju prodaje rib in ribiških proizvodov na celotnem
področju R Slovenije, prav na tem področju pa obstoječe število ribiških inšpektorjev ne
omogoča zadostnega nadzora. Število prodajaln bodisi v večjih trgovskih centrih ali
samostojnih ribarnic je preveliko, da bi celotno delo opravili štirje inšpektorji, če v tem sklopu
omenim še inšpektorja, ki opravlja nadzor na področju morskega ribištva. Nemogoče pa je
pričakovati, da bi trije inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo prisostvovali pri vseh
primerih poginov rib, ki se zgodijo v državi. Relativno veliko je tudi število ribogojnic, ki vršijo
prodajo rib lastne vzreje.
Na področju nadzora morskega ribištva opravljajo delo trije ribiški inšpektorji, delo je
razdeljeno, en inšpektor opravlja nadzor na morju, druga dva inšpektorja pa poudarek nadzoru
prve prodaje, prodaje in transportu rib in ribiških proizvodov. Mnenja smo, da je za področje
obale in število ribiških plovil in lastnega ulova takšen nadzor in število inšpektorjev, ki ga
opravljajo zadovoljiv. Seveda ne moremo zagotoviti stalne, 24 urne prisotnosti inšpektorja na
morju. Inšpekcijski nadzor na morju ni omejen samo na dopoldanski čas, temveč se opravlja
ob različnih urah in tudi ponoči, občasno tudi v sobotah in nedeljah. Tak način dela zahteva še
posebno angažiranje ribiških inšpektorjev, vendar le na tak način lahko zagotovimo učinkovit
inšpekcijski nadzor na morju. Nekoliko slabši je nadzor ribiške inšpekcije na ostalem področju
Slovenije, če govorimo o nadzoru prodaje rib in ribiških proizvodov, ki jih nadzirajo ribiški
inšpektorji na podlagi zakonodaje s področja ribištva.
Obseg dela na področju nadzora lovstva in ribištva se stalno povečuje. Večina inšpektorjev, ki
opravljajo inšpekcijski nadzor na področju lovstva opravlja tudi inšpekcijski nadzor na področju
51
gozdarstva, kjer se naloge inšpektorjev in obseg dela na področju gozdarstva tudi stalno
povečuje. Na podlagi naštetih dejstev lahko zaključimo, da se bo odsotnost inšpektorjev na
tem področju dela odražala tudi na urejenosti tega področja.
Še posebej je potrebno opozoriti na premajhen obseg nadzora na področju transporta in
prodaje rib in ribjih proizvodov. Manjši obseg nadzora bo tudi na področju rednih inšpekcijskih
nadzorov upravljavcev ribiških okolišev in upravljavcev lovišč. Na določenih območjih kjer je
izrazit kadrovski primanjkljaj (Primorska, Prekmurje kot najbolj izpostavljena območja) uspejo
ribiški in lovski inšpektorji opraviti inšpekcijske postopke samo na podlagi prijav inšpekciji,
samostojni pregledi pa so se znižali na minimum. Povečuje se obseg dela na podlagi prijav in
zmanjšuje se redni nadzor pri upravljavcih, kar dolgoročno ne pripomore k urejenosti področja.
Zaradi značilnosti dela lovske in ribiške inšpekcije je obseg dela izven običajnega delovnega
časa zelo visok, inšpektorji ga opravijo zgolj s prerazporeditvijo delovnih ur.
skupaj
2500
2000
1500
1000
500
0
2005
Slika 9:
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Pregled izdanih aktov lovske in ribiške inšpekcije po ZUP in ZIN po letih.
Lovska in ribiška inšpekcija je v letu 2013, v skladu z Zakonom o prekrških izrekla 237 ukrepov
brez opozoril. Vloženih je bilo 26 zahtevkov za sodno varstvo, kar predstavlja 11% od izrečenih
ukrepov. Zaradi neplačila glob je bilo podanih 43 predlogov za uklonilni zapor, kar predstavlja
nekaj več kot 18% izrečenih ukrepov v skladu z zakonom o prekrških. Vloženih je bilo tudi 36
predlogov za izterjavo zaradi neplačila izrečenih obveznosti, kar predstavlja nekaj več kot 15%
od izrečenih ukrepov brez opozoril. Od 237 izrečenih ukrepov brez opozoril na podlagi Zakona
o prekrških se jih 105 ni končalo z osnovnim izrečenim ukrepom inšpektorja, kar predstavlja
44% izrečenih ukrepov brez opozoril.
Zahtevki za sodno varstvo, podani predlogi za uklonilni zapor in število predlogov za izterjavo
so se v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno povečali. Nadaljevanje vodenja prekrškovnega
postopka v kar 44% primerov, predstavlja veliko dodatno obremenitev za inšpektorje in
povečuje delež administrativnega dela inšpektorjev.
52
 Lovska inšpekcija
V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem
nadzoru je bilo opravljenih 850 inšpekcijskih pregledov.
inšpekcijski pregledi
9%
izmera predpisanih podatkov
4%
6%
40%
8%
spuščanje psov brez nadzora
lov nelovnih živali
izredni poseg
16%
5%
načrtovani ukrepi
posredovanje materialnih dokazov
12%
krmljenje v nasprotju z načrti
ostalo
Slika 10: Struktura izvedenih inšpekcijskih pregledov v l. 2013.
Poudarek dela inšpektorjev se je nanašal na kontrolo izvajanja načrtovanih ukrepov, ki so
opredeljeni v letnih lovskih načrtih in sicer na posredovanje materialnih dokazov komisijam za
ocenitev odvzema divjadi in ustrezno vodenje evidenc.
V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih 62 opozoril in 210 ukrepov, kjer je bila
izrečena globa ali opomin.
53
prekrškovni postopki
opozorila
lov izven lovne dobe
23%
26%
spuščanje psa brez nadzora
4%
14%
24%
5%
4%
krmljenje v nasprotju z načrti
opustitev izvajanja načrtovanih
ukrepov
vznemirjanje divjadi,…mirna cona
ostalo
Slika 11: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov v l. 2013.
Na področju prekrškov je največji obseg izrečenih ukrepov zaradi opustitve izvajanja
načrtovanih ukrepov, ki so opredeljeni v letnih lovskih načrtih kot podlaga za upravljanje z
divjadjo. Kot vsako leto je tudi v letu 2012 visok delež med prekrškovnimi zadevami odpadel
na izrečena opozorila.
Lovska inšpekcija je v januarju in februarju opravila nadzor kategorizacije odvzema divjadi, ki
vključuje nadzor vodenja evidenc, nadzor dela komisij za kategorizacijo in kontrolo izmere
podatkov. Lovski inšpektorji so sodelovali pri delu komisij za ocenitev odvzema v vseh Lovsko
upravljavskih območjih. Nadzor je bil opravljen pri 263 loviščih v Sloveniji, kar predstavlja 63%
lovišč. Vendar pa to ne pomeni, da je bil v omenjenih loviščih opravljen celovit inšpekcijski
nadzor, temveč da je v teh loviščih lovski inšpektor opravil vsaj en inšpekcijski ukrep. V
omenjenem številu opravljenih inšpekcijskih pregledov so zajeti podatki o pregledih pri pravnih
osebah, ne zajemajo podatkov o inšpekcijskem nadzoru posameznikov, članov upravljavcev
lovišč. Obseg nadzora v lovskih družinah ostaja nekako na ravni iz preteklega leta in je v višini
planiranega števila pregledov pri lovskih družinah.
S spremembo zakonodaje konec leta 2012 in z spremembo načrtovanja na področju ukrepov
pri odvzemu divjadi (večje tolerance, presoja izvršenih ukrepov za preteklo leto) se je zmanjšal
obseg nepravilnosti pri izvajanju načrtovanih ukrepov. Načrtovanje je bolj fleksibilno in sloni
dejansko na ukrepih katere je nujno izvesti.
Problematika prisotnosti divjadi v urbanem okolju se iz leta v leto povečuje, divjad se pojavlja
tudi v večjih mestih. Ustrezne službe, ki bi bila na voljo v takih primerih pa ni, zato se to
problematiko rešuje bolj na podlagi angažiranosti posameznikov članov lovskih družin in tudi
lovske inšpekcije. Lovski inšpektorji so opravili več kot 400 delovnih ur izven običajnega
delovnega časa, predvsem na račun izrednih posegov, med njimi je tudi divjad v urbanem
okolju.
Problematika lovsko čuvajske službe je še vedno pereča in nikakor ne moremo reči, da lovska
čuvajska služba služi namenu za katerega je zakonsko zadolžena. Pogost izgovor pri
upravljavcih lovišč in pri samem vodstvu Lovske zveze je da čuvaji ne bodo nadgradnja lovske
inšpekcije in njen podaljšan del. Lovska inšpekcija si tega ne želi in lovsko čuvajsko službo
tudi ne vidi v taki obliki. Osnovni namen lovsko čuvajske službe je, da skrbi za zakonito
delovanje upravljavcev lovišč. Nepravilnosti, ki jih zazna lovsko čuvajska služba, bi morali
54
odpravljati in reševati pri upravljavcih lovišč. Dejansko pa vodstva lovskih družin ne vidijo ali
pa ne želijo videti lovskih čuvajev kot del upravljanja in notranjega nadzora, ki naj služi ureditvi
razmer znotraj upravljavca lovišča. Razumljivo je, da želijo lovski čuvaji zakonito delovanje
lovišč in v kolikor vodstva lovišč to ne spoštujejo je naloga čuvajev, da na te nepravilnosti
opozorijo tudi pristojne službe. Tudi zaradi tega morajo lovski čuvaji biti samostojni pri svojem
delu in ne morejo lovsko čuvajsko službo opravljati starešine in gospodarji, ki bi radi na tak
način sprejemali odločitve in opravljali organizacijske in nadzorne službe v lovišču. Upravljavci
lovišč bodo le z zakonitim in preglednim upravljanjem lovišč lahko dvignili lovstvo na ravan, ki
si ga zasluži, da bo javnost videla lovce kot poštene in zavzete upravljavce naravnih vrednot,
ki ne skrivajo in zagovarjajo nepravilnosti pa čeprav se le-te pojavljajo znotraj lastnih vrst.
Problematika škod na kmetijskih zemljiščih je bila v letu 2013 še posebej pereča, tudi zaradi
izredno dolge zime in snežne odeje, ki je bila še v mesecu aprilu. Nekoliko bolj spodbudno je,
da se obseg škod zaradi divjih prašičev nekoliko zmanjšuje. Posamezna lovišča pa se še
vedno srečujejo z zelo visokimi škodami. Očitno so vsi ukrepi, ki so bili sprejeti tudi z izdajo
odločb za izredni poseg na področjih kjer ni bil planiran odstrel ali pa je bil odstrel dejansko
navzgor neomejen. Povečuje se problematika škod zaradi sivih vran skozi vse leto.
 Ribiška inšpekcija - sladkovodno ribištvo
nadzoru je inšpekcija opravila 102 pregleda.
22%
izvrševanje letnega programa
7%
upravljanje komercialnih ribnikov
71%
ostalo
Slika 12: Struktura izvedenih inšpekcijskih pregledov na področju sladkovodnega ribištva.
Poudarek dela ribiških inšpektorjev sloni na nadzoru izvrševanja letnega programa dela
posamezne ribiške družine.
V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih: 16 opozoril in 58 ukrepov opomin in globa.
55
6%
6%
19%
opozorila
lov brez dovolilnice
lov rib na prepovedan način
69%
ostalo
Slika 13: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov na področju sladkovodnega ribištva.
Ribiški inšpektorji so v letu 2013 opravili inšpekcijski nadzor v 45 ribiških družinah, kar je 72%
ribiških družin. Obseg inšpekcijskega nadzora je nekoliko manjši kot v preteklem letu, kar je
posledica tega, da inšpektorji nadzirajo tudi področje prodaje rib in ribiških proizvodov.
Zaradi nesprejetja novega ribiško-gojitvenega načrta (v nadaljevanju RGN), načrtovanje
upravljanja in njegovo izvajanje oteženo. Zadnji RGN je opredeljeval upravljanje do leta 2011,
je pa veljaven do sprejetja novega. Ker je bil zadnji RGN narejen v naglici, prav tako pa RGN
pred tem in nista bila ustrezno pregledana, je v veljavnem RGN veliko nelogičnosti in napak.
Zato je slaba osnova za izvajanje ribiškega upravljanja v sedanjih razmerah. Zavod za ribištvo
upošteva dejansko stanje v vodah in potrjuje tudi tiste letne načrte ki niso sestavljeni v skladu
z veljavnim RGN in uveljavljajo za ribe ugodnejše razmere. Ne potrjujejo pa sprememb
statusov voda in določila, ki so opredeljena v koncesijski pogodbi,kar pa tudi onemogoča
smiselno upravljanje posameznih revirjev. Mnoge družine pa sestavijo program skladno z
veljavnim RGN, izvajajo ga pa tako, kot je smiselno, saj so se razmere v vodah od sprejetja
veljavnega RGN močno spremenile, tudi osnovne usmeritve ribištva so spremenjene, znanje
o upravljanju rib je v družinah tudi boljše. Najpogostejši prekršek je smukanje plemenk
potočnih postrvi, kar RD izvajajo v skladu z usmeritvami Zavoda za ribištvo, da bi ohranili
ustrezno genetsko stanje te vrste. Nimajo pa smukanja vpisanega v veljavnem RGN. Rešitev
je zgolj čimprejšnje sprejetje novih RGN.
V letu 2013 so morale RD pri nakupu rib izbrati zgolj tiste ribogojnice, ki imajo dovoljenje za
vzrejo rib za poribljavanje. Izdanih je bilo nekaj (7) pisnih opozoril, ker so upravljavci kupili ribe
v ribogojnicah, ki še niso imele zaključenega postopka za pridobitev dovoljenja oziroma ga
sploh niso imele.
Vedno več prijav ribiška inšpekcija prejme zaradi prekrškov pri posegih v vode. Gradbena
podjetja izvajajo posege v vode, ne da bi pridobila soglasje ali vsaj mnenje Zavoda za ribištvo
Slovenije in pred začetkom izvajanja del ne obvestijo RD o nameravanih delih. Izvedbe
posegov v vode je namenjena zgolj zviševanju poplavne varnosti obvodnih zemljišč, redkeje
pa se upošteva potrebe vodnega življa. Vsak tak poseg pa poslabša življenjske razmere za
vodne organizme.
Sodelovanje z ribiško čuvajsko službo je še naprej zgledno, nekaj zapletov je predvsem v
56
ribiških družinah, ki niso nadomeščale ribiških čuvajev, ki so prenehali opravljati ribiško
čuvajsko službo.
 Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo
nadzoru je bilo opravljenih 762 pregledov.
21%
kontrolni pregled
spremljanje ulova in prodaje
4%
15%
60%
dejansko stanje v nasprotju z
dokumentacijo
ostalo
Slika 14: Struktura opravljenih inšpekcijskih pregledov na področju morskega ribištva.
V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izpeljanih 123 postopkov.
57
4%
13%
opozorila
vodenje ladijskega dnevnika
48%
rekreacijski ribolov
prodaja in spremljanje ulova
26%
ostalo
9%
Slika 15: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov na področju morskega ribištva.
Tudi v letu 2013 so se po planu opravljali pregledi v ribarnicah (vsaj 1x/leto), restavracijah na
obali (1x/leto), grosistih (1x/leto), iztovora/prve prodaje neposredno s plovil v pristaniščih
Koper, Izola, Piran (naključno), pregled prostočasnih ribičev in gospodarskih ribičev na morju.
Dodatno se je v letu 2013 pričelo vzorčno tehtanje ribiških proizvodov ob iztovoru skladno z
odobrenim načrtom vzorčenja, ki ga je Slovenija skladno z 60. in 61. čl. Uredbe (ES) 1224/09
predložila Komisiji, leta pa odobrila (2x/mesec, od konca maja pa do konca septembra
3x/mesec). Z vstopom Hrvaške v EU se je konec leta 2013 pojavil nov moment v inšpekcijskij
kontrolah in sicer potujoče ribarnice iz Hrvaške (postojnsko in ilirsko bistriško področje).
V letu 2013 smo zasledili manjše poslabšanje stanja pri označevanju in sledljivosti ribiških
proizvodov v maloprodaji – ribarnicah v primerjavi z letom poprej. To področje je bilo v letu
2012 praktično v celoti urejeno. Zaradi povečanja dela na področju vzorčnega tehtanja ribiških
proizvodov ter izvajanja papirnate kontrole oddanih trgovskih dokumentov v prvi prodaji (v
začetku leta 2013 je izšla nova Uredba o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov) in s
tem povezanih inšpekcijskih postopkov v primeru kršitev, se je v letošnjem letu zmanjšalo št.
pregledov v ribarnicah, saj jih fizično ni bilo moč več speljati v istem obsegu kot leta poprej. V
ribarnicah, kjer je preteklo veliko časa od enega do naslednjega pregleda, so dostikrat postali
površni (predvsem Goriški del, kjer je bilo opravljenih manj pregledov).
Označevanje predpakiranih ribiških proizvodov v maloprodaji se v letu 2013 ni preverjalo.
Sledljivost ribiških proizvodov v obalnih restavracijah je zadovoljiva kljub temu, da 100%
sledljivosti ribiških proizvodov v gostinstvu ni mogoče zagotoviti, zaradi slovenske posebnosti
t.j. zamrzovanja svežih ribiških proizvodov. Pri gostincih je potrebno biti konstantno prisoten.
V praksi se pregled opravi 1x leto, razen v primeru kršitev, ko se pregled ponovi. Z uvedbo
registracije restavracije kot prvega kupca, se je v letošnjem letu pojavilo nekaj novih
restavracij, ki prejšnja leta niso bile predmet pregleda. Da se bo praksa registracije prvega
kupca in soodgovornost pri izpolnjevanju trgovskih dokumentov “prijela” in prešla v zavest
kupca, bo potrebno še nekaj časa. Vprašanje sledljivosti in morebitnih neregistriranih prvih
kupcev v restavracijah v notranjosti Slovenije ostaja odprto.
Pri nekaterih grosistih se je ugotovilo, da imajo vzpostavljene sisteme sledljivosti v smislu, da
58
lahko določijo dobavitelja oz. kupca (korak nazaj oz. korak naprej) vendar tako kot v
maloprodaji tudi tukaj igra veliko vlogo redna prisotnost inšpekcijskih pregledov. V nekaterih
primerih se je ugotovilo, da ne ažurirajo podatkov glede načinov ulova, ribolovnega območja,
v notranjosti Slovenije so se ugotovila celo neustrezna poimenovanja rib.
Z letošnjim letom so se s sprejemom dopolnjene in spremenjene Uredbe o spremljanju ulova
in prodaji ribiških proizvodov spremenili tudi trgovski dokumenti o prvi prodaji ter uvedla
obveznost umerjanja tehtnic. Na obeh področjih se je dosegla relativno visoka skladnost z
veljavno zakonodajo (predvsem pri ribičih, ki jim je ribištvo primarni vir dohodka). Še vedno
pa posamezni ribiči ne izdajajo ali pa izdajajo neskladne trgovski. dokument. oz. nimajo
umerjenih tehtnic. V praksi so to manjša plovila, po količini ulova pa v manjšini. Glavni razlog
tiči v razdrobljenosti in majhnosti ribiške flote. Ribiči odhajajo in prihajajo v pristanišče
nenapovedano tako, da je praktično nemogoče prostorsko in časovno uskladiti in izvesti
inšpekcijski pregled.
Pri prostočasnih ribičih, je bilo v letošnjem letu zaznati (predvsem v poletnem in jesenskem
času) povečanje prostočasnega ribolova v ribolovnih rezervatih. Zato se je opravilo v toku
meseca avgusta in septembra več ciljnih akcij tako med delovnim časom kot izven delovnega
časa. Isti ribiči običajno izvajajo ribolov tudi preblizu gojitvenih objektov in ne vodijo seznama
ulova. Ugotovljenih je bilo večje število kršitev, kjer se je vodil dalje prekrškovni postopek. Po
izvedenih akcijah se je ribolov v rezervatu močno zmanjšal.
Pri vodenju seznama o ulovu prostočasnih ribičev (razen pri prej omenjenih), po predhodnih
kontrolah v letih 2011 in 2012 je ugotoviti, da se te nepravilnosti praktično ne pojavljajo več
oziroma v minimalnem številu.
Konec leta 2012 se je inšpekcijsko plovilo opremilo s tehtnico za tehtanje ulova. Pri kontroli
ulova (predvsem prostočasnih ribičev), je bilo ugotovljeno da problematike na tem področju
ni.
Še vedno nekateri gospodarski ribiči ne vpisujejo oddaje ladijskega dnevnika na mestih oddaje.
Tako je pravočasnost oddaje nemogoče potrditi. Posebnost v SLO zakonodaji je, da lahko
oddajajo na več načinov med drugim tudi po e-mailu in po pošti, v kar pa inšpekcija nima
vpogleda kakor tudi ne povratnih informacij. Tak način oddaje je zato nemogoče ustrezno
kontrolirati.
Še vedno nekateri ribiči nepravilno ali pomanjkljivo vodijo ladijski dnevnik. Težava je v tem,
da jih inšpektor na to lahko opozori le, če to opazi pri redni kontroli na morju. Ker se dnevnike
odda in vnaša v InfoRib, kar počne predstavnik Zavoda za ribištvo, vpogled v napake v sistemu
s strani inšpekcije ni možen. Potrebna bi bila povratna informacija od Zavoda za ribištvo, ki pa
je sedaj ni. S tem bi znatno zmanjšali napake pri pisanju.
Opravljena je bila večkratna kontrola meritev mrežnih očes, predvsem globinskih mrež in za
razliko od let poprej, se je stanje na tem področju izboljšalo. Seveda je predpogoj, da to tako
tudi ostane večkratna letna meritev mrež pri posameznemu ribiču. K tem bo bistveno
pripomoglo dejstvo, da bo VMS vgrajen na vsa plovila, ki izvajajo ribolov z globinsko vlečno
mrežo.
Skupaj s policijo je bilo zaseženih 12 kg morskih dateljnov in uveden postopek o prekršku.
Izvor školjk ni bilo mogoče ugotoviti.
V letu 2013 se je začelo vzorčno tehtanje ulova, ki vzame veliko časa in energije, da ne
omenjam prekomerno kontrolo pri enih in istih ribičih (dopis Problematika kontrolnega
vzorčenja tehtanja ribiških proizvodov poslana na UGI 09.09.2013). Na podlagi navedenega
dopisa je MKO izdelalo nov plan vzorčenja, ki pa (še) ni bil potrjen s strani Komisije, zato v
letu 2014 ne pričakujemo sprememb. Vzorčno tehtanje se opravlja in se bo opravljalo tudi v
59
bodoče na račun manjšega št. inšpekcijskih pregledov pri ostalih nosilcih dejavnosti, zaradi
znane problematike pa se pričakuje 80-90% izvedba le tega.
Pri nadzoru iztovora in prve prodaje v pristaniščih, časovni prihod ribičev v pristanišče ni
reguliran, kakor ne odkupna mesta prve prodaje (tudi nova usklajena Uredba o spremljanju
ulova in prodaji ribiških proizvodov ne regulira tega), zato je pregled/obhod v pristaniščih
velikokrat opravljen le, da bi se v njih zabeležila kakršnakoli aktivnost iztovora oz. prve prodaje.
Zadeva se je mnogokrat evidentirala le kot uradni zaznamek. Tako je bilo v letu 2013
opravljenih 19 pregledov v Izoli (zadeva št. 0614-51/2013), 15 pregledov v Piranu (zadeva št.
0614-52/2013) in 8 pregledov v Kopru (zadeva št. 0614-326/2013) v različnih časovnih
obdobjih brez ugotovljenega iztovora oz. aktivnosti prve prodaje. V Kopru se del prve prodaje
vrši na stojnicah koprske tržnice, zato je bilo opravljenih bistveno manj nepotrebnih izhodov.
Opravljala se je redna kontrola na morju in sicer 80 izplutij. Teh bi bilo še nekoliko več, v
kolikor ne bi prišlo do večje okvare plovila v mesecu novembru. Po novembru je bila opravljena
nekajkratna kontrola z izposojenim plovilom. Na morje se izpluje brez predhodnega znanja, ali
se na morju nahajajo ribiči. V večini primerov, če ne že v vseh izhodih se je na morju izsledilo
tako gospodarske ribiče, kakor tudi prostočasne. Smatramo, da je prisotnost na morju iz vidika
preventive obvezna.
Prijav na področju ribištva (iztovor, prodaja, ribolov) praktično ni, zato vse delo poteka po
zastavljenem si planu t.j. po uradni dolžnosti. V letu 2013 je bilo podanih le 5 prijav, in sicer:
-
pisna nepodpisana in od neznanega pošiljatelja podana prijava podana konec februarja,
ki se je nanašala na restavracijo in prodajo morskih dateljnov,
telefonsko obvestilo (ne prijava) glede Hrvaških potujočih ribarnic podana konec
oktobra,
telefonska prijava CRO ribiča, da mu je slovensko plovilo z globinsko vlečno prežo
poškodovalo njegovo stoječo mrežo,
dvakrat telefonska prijava ribiča, da mu drugi ribič polaga stoječe mreže preblizu
njegovih že položenih mrež.
V prvem primeru se je inšpekcijski pregled opravil avgusta ker se je pričakovala večja
verjetnost, da bo nosilec dejavnosti imel morske dateljne v svoji ponudbi (avgusta je največja
prisotnost italijanskih gostov pri nas, ki posegajo po morskih dateljnih), v drugem primeru se
je pregled opravil, ko so se zbrale informacije kje in kdaj se pojavljajo hrvaške potujoče
ribarnice t.j. v roku 14 dni. Inšpekcijski pregledi na temo hrvaških potujočih ribarnic se bodo
opravili še v prvi polovici leta 2014, v tretjem primeru je bilo s pomočjo VMS ugotovljeno za
katero plovilo gre in je bil uveden postopek o prekršku (ribiča, pa sta se sama dogovorila za
povrnitev stroškov) in četrtem in petem primeru je bilo ugotovljeno dejansko stanje in uveden
postopek o prekršku.
Policija je podala sedem predlogov za uvedbo postopka o prekrških. Zoper vse predlagane
storilce se vodi postopek o prekršku.
V toku leta 2013 se je opravilo 19 dni dela izven delovnega časa na morju.
V letu 2013 so bile izpeljane sledeče skupne akcije pri katerih je sodelovala ribiška inšpekcija:
-
12.07.2013 skupna kontrola prodaje rib in ribiških proizvodov z Davčno inšpekcijo,
23.08.2013 skupna večerna kontrola 2 restavracij z Delovno inšpekcijo,
18.11.2013 skupna kontrola hrvaške potujoče ribarnice v Postojni z Veterinarsko
inšpekcijo.
60
Podobno kot za predhodna leta tudi za leto 2013 ugotavljamo, da je največji problem, s katerim
se sooča Inšpekcija za okolje in naravo (v nadaljevanju ION), obsežna in vsebinsko zelo
raznolika zakonodaja. Izjemno široko področje dela, ki ga morajo kljub delni specializaciji
obvladovati inšpektorji, predstavlja neobvladljiv problem, še zlasti v območnih enotah z
manjšim številom inšpektorjev. Tega problema ne omili niti v preteklosti uvedena specializacija
na področju varstva narave in urejanja voda, ker se s številnimi in pogostimi spremembami
obstoječih predpisov ter izdajanjem novih, ne povečuje le število inšpekcijskih zavezancev,
temveč se področje nadzora ION širi tudi vsebinsko, pri čemer pa ostaja število inšpektorjev
ves čas nespremenjeno oziroma se celo manjša. Tako se je število inšpektorjev ob koncu leta
2013 še dodatno zmanjšalo za dva inšpektorja.
Zaradi zapletenega koncepta oblikovanja predpisov in včasih tudi nedoslednih ali celo
manjkajočih definicij pojmov, je potrebno veliko časa za seznanitev z vsebino predpisa, da
lahko inšpektor v primeru nespoštovanja predpisanih pravil ravnanja sploh pravilno in zakonito
ukrepa. Poleg tega morajo inšpektorji pri nadzoru naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje
večjega obsega (IED naprave), zelo dobro poznati obsežne tehnološke postopke in strokovno
zahtevne BAT in BREF dokumente, ki jih morajo predhodno natančno proučiti.
 Organizacija dela
V ION je bilo na dan 31.12.2013 zaposlenih 54 inšpektorjev za okolje in sicer v Uradu glavne
inšpektorice direktorica inšpekcije, 2 inšpektorja in podsekretar, v območnih enotah pa 51
inšpektorjev, katerim pri delu pomaga 5 nadzornikov. Vsi inšpektorji izvajajo inšpekcijski
nadzor na področju varstva okolja, 11 inšpektorjev je specializiranih za delo na področju
varstva narave, za delo na področju nadzora gensko spremenjenih organizmov sta strokovno
usposobljeni 2 inšpektorici. Za delo na področju nadzora urejanja in zaščite voda je na vsaki
območni enoti vsaj en strokovno specializiran inšpektor, ki pa izvaja naloge tudi na področju
okolja in področju narave.
 Načrtovanje dela
Načrtovanje je proces postavljanja ciljev in definiranje ustreznih poti in potrebnih aktivnosti za
uspešno doseganje zastavljenega. S čim bolj natančnim in časovno pravočasnim načrtovanjem
letnega dela lahko želimo zagotoviti učinkovit, transparenten in odgovoren način dela.
Izvajanje del in nalog inšpekcijskega nadzora poteka v skladu z letnim načrtom dela katerega
sestavni del je tudi program dela. Potreba po načrtovanem in organiziranem delu na področju
nadzora je izražena tako v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. april 2001 o
minimalnih kriterijih za okoljsko inšpekcijo v državah članicah prav tako pa tudi v Zakonu o
inšpekcijskem nadzoru. V letu 2013 je s spremembo Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS,
štev. 92/13) zakonsko določena priprava programa nadzora, sprejetega za tri leta. Program
dela mora vsebovati vsaj obrate večjega tveganja za okolje (SEVESO), zavezance za ravnanje
z odpadki ter naprave, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega (IED zavezanci).
Letni načrt dela temelji na ugotovitvah nadzora preteklega obdobja, številu inšpekcijskih
zavezancev in vsebinskih obveznostih, ki izhajajo iz predpisov. Pomemben vpliv na letni načrt
ima tudi kadrovska zasedba.
Z letnim načrtom določimo prioritete našega dela, ki jih v obliki treh kategorij uvajamo tako
na področja nadzora, kot tudi pri konkretnih inšpekcijskih zavezancih. Izoblikovali smo namreč
kriterije za razvrščanje inšpekcijskih zavezancev v tri različne kategorije, ki temeljijo na velikosti
61
vira onesnaževanja in na tveganju za okolje, ki ga dejavnost takega vira povzroča. S ciljem
slediti načelu delati pomembne stvari smo inšpekcijske zavezance razvrstili v tri kategorije, s
pomočjo računalniške aplikacije pa se vsako leto izdela program dela s konkretnim seznamom
inšpekcijskih zavezancev razvrščenih po kategorijah, ki so predmet inšpekcijskega nadzora v
tekočem letu. Področja, razvrščena v prvo in drugo prioriteto, smo obravnavali prednostno,
tretja prioriteta pa je bila namenjena nadzoru okoljsko manj problematičnih zadev.
Ocenjevanje IED zavezancev in del zavezancev za ravnanje z odpadki smo izvedli z
računalniško aplikacijo IRAM, ki je bila razvita v sklopu organizacije IMPEL.
Izvajanje programa dela se spremlja tedensko, mesečno se na uradu predstojnika opravi
analiza dela, območne enote pa mesečno pripravijo vsebinska poročila o delu.
Redni pregledi predstavljajo osnovo inšpekcijskega nadzora zavezancev na terenu in niso
posledica prijav ali pa akcij nadzora ampak so načrtovani vnaprej. Pri načrtovanju želimo
zagotoviti, da vsaj 60% aktivnosti predstavlja načrtovano delo. Osnovo predstavljajo podjetja
razvrščena v tri prioritetne kategorije - razrede, iz katerih izhaja tudi letna obveznost
inšpekcijskega pregleda (kategorija 1: enkrat letno, kategorija 2: enkrat na dve leti, kategorija
3 - enkrat na tri ali več let). Oblika rednega dela so tudi koordinirane akcije nadzora s katerimi
želimo na območju cele države sočasno preveriti izvajanje določene predpisane obveznosti. Na
tak način hitro in v kratkem času pridobimo informacijo o stopnji implementacije določenih
zahtev predpisa na območju cele države. Istočasno pa tak način dela prispeva k poenotenju
dela in k večji preglednosti stanja, istočasno pa kaže na pomanjkljivosti tega področja. Izkazalo
se je, da so akcije nadzora, kot ena od oblik rednega dela, koristne in učinkovite.
Izredni pregledi se izvajajo kot odziv na prejete prijave in pobude. Ker števila prijav ni
mogoče predvideti in tudi števila teh pregledov ni možno vnaprej načrtovati, smo porabo časa,
potrebnega za take aktivnosti, ocenili glede na izkušnje preteklih let. Število prejetih prijav,
pobud in zahtev za razna poročila se iz leta v leto povečuje, njihova vsebina pa je različna tako
po vsebini kot tudi po zahtevnosti. Glede na določilo prvega odstavka 24. člena Zakona o
inšpekcijskem nadzoru, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge
navedbe iz svoje pristojnosti, smo za obravnavo zadev v razumnem času, izoblikovali kriterije
za obravnavo prejetih prijav. V najvišjo prioritetno obravnavo sodijo:
-
če obstaja nevarnost za zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za
premoženje večje vrednosti;
prijave v primerih, ko se vsebina prijave nanaša na delovno področje iz I. kategorije
programa dela;
odgovori Varuhu človekovih pravic, odgovori na poslanska vprašanja, poročila
ministrstvu, Državnemu zboru, ….;
odgovori nevladnim organizacijam.
Drugi pregledi: V to kategorijo sodijo aktivnosti inšpektorja, ki jih inšpektor ne opravi na
terenu oziroma kraju samem, so pa povezane z nalogami inšpekcijskega nadzora in v samem
postopku pomenijo pomembne ugotovite dejstev in okoliščin za odločanje o zadevi. To so
predvsem aktivnosti povezane z inšpekcijskim in prekrškovnim postopkom (zaslišanje strank),
pregled dokumentacije (poročila, monitoringi) in priprava na obsežnejši inšpekcijski nadzor.
62
29%
35%
REDNI PREGLEDI
IZREDNI PREGLEDI
36%
DRUGI PREGLEDI
Slika 16: Razmerje med rednimi, izrednimi in drugimi pregledi v letu 2013.
Akcije nadzora:
To so del vnaprej načrtovanih aktivnosti in sodijo v kategorijo rednega dela. Za vsako akcijo
se določijo izhodišča in cilji ter pripravijo usmeritve za delo glede vodenja postopkov in
ukrepanja. Akcije sočasno potekajo na področju cele države, so časovno omejene in imajo
jasno določeno vsebino.
Po zaključku akcije se izdela analiza in poročilo. Prednosti takega načina dela so v:
-
sistematičnem nadzoru področja dela;
pridobivanju povratnih informacij glede izvršljivosti in stopnje izvajanja predpisa;
poenotenem nadzoru in ukrepanju.
V spodnji tabeli je predstavljen seznam akcij nadzora, ki so bile izvedene v letu 2013.
63
Tabela 29: Akcije nadzora v letu 2013.
Zap.
številka
Akcije nadzora
Področje
Izvedba
1.
Akcija nadzora rabe vode
Okolje
Februar november
2.
Akcija nadzora emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov
Okolje
Maj – oktober
3.
Akcije nadzor pošiljanja odpadkov preko meja (12 akcij)
Okolje
Februar december
4.
Akcija nadzora varovanih območij
Narava
April- oktober
5.
Akcija nadzora nad emisijami snovi v vode ter nadzor
nad ravnanji z blati iz čistilnih naprav
Okolje,
voda
Junij november
6.
Akcija nadzora ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili
Okolje
April september
7.
Akcija nadzora IJS ravnanja s komunalnimi odpadki
Okolje
Februar november
8.
Akcija nadzora nad ravnanjem z embalažo in odpadno
embalažo
Okolje
Oktober december
9.
Akcija nadzora uporabe ozonu škodljivih snovi
Okolje
Maj - oktober
10.
CITES (internetno oglaševanje, trgovine, gojitelji)
Narava
Maj - november
11.
Vodna povračila neplačevanje
Voda
Februar –
november
12.
Akcija nadzora vožnje v naravnem okolju (več nadzorov)
Narava
Celo leto
Okolje
Oktober –
december
13.
14.
15.
Akcija nadzora nad ravnanjem z odpadnimi baterijami in
akumulatorji
Akcija nadzora nad ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi
svečami
Akcija nadzora onesnažene površinske in podzemne
vode
Okolje
Voda
Akcija nadzora monitoringov in bilanc topil za leto 2012
16.
Oktober –
november
Junij – oktober
Julij- november
okolje
 Mednarodno sodelovanje
Na področju mednarodnega sodelovanja so inšpektorji za okolje vključeni v delovanje
mednarodne organizacije IMPEL za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje. To je
organizacija evropskih institucij pristojnih za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje,
katere osnovni cilj je širjenje uporabe uveljavljene dobre prakse s pomočjo izmenjave
informacij in promocija preizkušenih postopkov pri izvajanju zakonodaje in pri usposabljanju
na področju nadzora. Nov organizacijski okvir je organizacija dobila v letu 2007, ko je iz
neformalne organizacije postala formalna organizacija. Organizacijo v državi članici
predstavljajo nacionalni koordinatorji, ki se sestajajo enkrat letno na generalni skupščini, ki jo
organizira država predsedujoča EU. V okviru organizacije se vsako leto izvedejo številni
projekti, v katerih sodelujejo tudi inšpektorji za okolje Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje.
64
Več informacij o organizaciji IMPEL je na razpolago na spletni strani: http://impel.eu/.
Inšpektorji ION so v letu 2013 sodelovali v naslednjih projektih IMPEL organizacije:








Projekt »Waste sites«,
Projekt »Enforcement Actions III«,
Projekt »NCP exchange days«,
Projekt »IRAM – Easy Tools«,
Projekt »Green Project - Building up IMPEL nature conservation capacities«,
Letna konferenca o čezmejnem pošiljanju odpadkov (TFS konferenca),
NCP best practice meeting,
Delavnica »Lessons learnt from industrial accidents.
Poleg zgoraj naštetih projektov in delavnic so se inšpektorji udeležili še:
 Delavnice »Workshop on Accident Analysis and Risk Assessment« in
 Delavnice »European Enforcement Project on Contained Use and Deliberate Release of
GMOs«.
Sodelovanje inšpektorjev v mednarodnih projektih in na mednarodnih delavnicah pomeni poleg
izmenjave izkušenj in pridobivanja znanj glede načina dela in spoznavanja zakonodaje v drugih
evropskih državah tudi zagotavljanje pomembne aktivne vloge inšpektorjev za okolje pri
podajanju pripomb in predlogov ob spremembah nacionalnih predpisov in s tem primerljivost
nacionalne zakonodaje z drugimi državami ter njeno uspešno izvajanje, kar je tudi eden glavnih
ciljev projektov, ki se nanašajo na delovanje inšpektorjev za okolje. Zato je potrebno tudi v
prihodnje nadaljevati s sodelovanjem čim večjega števila inšpektorjev na raznih mednarodnih
projektih in izobraževanjih.
 Inšpektorski informacijski sistem (OIS)
Tudi v letu 2013 so inšpektorji pri svojem delu uporabljali informacijski sistem OIS, ki je
namenjen organizaciji in sprotnemu spremljanju dela inšpektorjev. Poleg tega zagotavlja
preglednost in kontinuiteto inšpekcijskega nadzora posameznega zavezanca ter bistveno
prispeva k učinkovitosti nadzora. Na podlagi podatkov iz informacijskega sistema se za interno
uporabo opravljajo različne analize (število pregledov, število ukrepov, realizacija dela, itd.), ki
so pokazatelji kako uspešno je delo posameznega inšpektorja ter posledično tudi delo celotne
inšpekcije. Sistem bo v letu 2014 doživel prenovo, s katero bo aplikacija uporabnikom še bolj
prijazna, omogočala pa bo tudi bolj podrobne analize (glede na statuse zavezancev, predpise,
itd.).
 Zakonodajni postopek
Oblikovanje posameznega predpisa in njegova uveljavitev oziroma uporaba v praksi je proces,
v katerem naj bi imeli pomembno vlogo tudi nadzorni organi, saj lahko tako pripravljalec
predpisa, kot zakonodajalec, predvsem z njihove strani pridobiva verodostojne podatke o
ustreznosti in učinkovitosti predpisa ter stopnji in obsegu njegove implementacije. Inšpekcija
bi torej morala imeti kot organ, ki predpise neposredno uporablja, v tem procesu vidno vlogo,
saj lahko zagotavlja povratne informacije s terena. Žal pa ugotavljamo, da kljub aktivnemu
vključevanju v zakonodajni proces, s predlogi, katerih namen je izboljšanje stanja v okolju in
naravi ter opozorili o nedorečenosti in nedoslednosti v besedilih veljavnih predpisov, naša
65
prizadevanja vedno niso uspešna. Besedila predpisov so pogosto nedosledna, v njih je marsikaj
nedorečenega, nemalokrat pa ne vsebujejo niti opredelitve osnovnih pojmov ter tako
omogočajo zelo različna tolmačenja posameznih določb. Slednja pa posredno prispevajo k
(ne)učinkovitosti inšpekcijskega nadzora, kar v javnosti prevečkrat ustvarja vtis
neprizadevnosti in ravnodušnosti inšpektorjev. V letu 2013 so inšpektorji za okolje s
pripombami in komentarji sodelovali pri pripravi 12 predpisov (Zakon o vodah, Zakon o varstvu
okolja, Zakon o ohranjanju narave ter različne uredbe in pravilniki). Njihove pripombe in
predlogi so bili upoštevani v manjši meri. Poudariti tudi moramo, da priprava pripomb na
osnutke predpisov zahteva razmeroma veliko pozornosti in truda, roki za oddajo pripomb na
osnutke predpisov pa so bili v primeru nekaterih predpisov zelo kratki.
 Sodelovanje z drugimi inšpekcijami in organi
Sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi je potekalo predvsem v okviru akcij nadzora, ki jih
pripravljajo regijske koordinacije in Inšpekcijski svet. Sodelovanje je potekalo v smislu
izmenjave podatkov in informacij ter po potrebi z izvajanjem skupnih pregledov. ION je
najpogosteje sodelovala z zdravstveno inšpekcijo (področje oskrbe s pitno vodo), tržno
inšpekcijo, kmetijsko inšpekcijo, gradbeno inšpekcijo, Carinsko upravo RS in Policijo. Kot zelo
učinkovita se je izkazala skupna in sočasna obravnava nezakonitih ravnanj zavezancev v
primerih nasipanja zemeljskega izkopa zaradi agromelioracije zemljišč, ko zavezanci praviloma
pričnejo z agromelioracijskimi deli še preden pridobijo dovoljenja po predpisih s področja
varstva okolja in Zakona o kmetijskih zemljiščih kot tudi v primerih nezakonitega ravnanja z
odpadki. V zvezi z navedeno problematiko se uspešno sodeluje s kmetijsko inšpekcijo.
V okviru regijskih koordinacij se je sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi izkazalo, da je
s sočasno izvedenimi nadzori problematičnih zavezancev s strani pristojnih inšpekcij
zagotovljena hitrejša in učinkovitejša vzpostavitev zakonitega ravnanja. ION je dobro
sodelovala tudi s predstavniki lokalnih skupnosti in (med)občinskimi inšpekcijami.
Na področju pošiljanja odpadkov preko meja so bile v sodelovanju s Carino, Policijo in Agencijo
RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) izvedene naključne akcije preverjanja pošiljk odpadkov na
mejnih prehodih Obrežje, Gruškovje, Jelšane, Starod in Vrtojba (tovorni promet), Luka Koper
(pomorski promet), ranžirna postaja Zalog (železniški promet) ter na posameznih avtocestnih
odsekih (avtocestna počivališča Studenec pri Postojni, Dolinsko, Lukovica, Polskava, Voklo,
Podsmreka).
V mesecu juniju je bilo za predstavnike Policije izvedeno nadaljevalno izobraževanje na
področju pošiljanja odpadkov preko meja.
Nadaljevalo se je sodelovanje z ARSO v smislu izmenjav podatkov in strokovnih stališč na
posameznih delovnih sestankih.
V letu 2013 se je začelo aktivno sodelovanje na področju nadzora SEVESO obratov. K
sodelovanju so bili povabljeni Inšpektorat za delo, Urad RS za kemikalije, Inšpektorat za
notranje zadeve, Uprava za zaščito in reševanje, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor. Sodelovanje bo
potekalo z izvajanjem skupnih inšpekcijskih nadzorov ter z izobraževanjem predstavnikov
nadzornih organov.
 Izobraževanje inšpektorjev
Izobraževanje se izvaja na podlagi letnega načrta izobraževanja, ki vključuje izobraževanja
tako v tujini kot doma. V tujini so se posamezni inšpektorji izobraževali na raznih področjih
66
dela v okviru delavnic oziroma strokovnih konferenc ter projektov, ki so organizirane pod
okriljem organizacije IMPEL.
Strokovna izobraževanja so bila izvedena na področju ravnanja z odpadki, določanja in
identifikacije gensko spremenjenih organizmov, obratovanju in vzdrževanju malih čistilnih
naprav, CITES konvencije. Izvedena so bila interna izobraževanje inšpektorjev na področju
Zakona o prekrških, uporabe računalniškega programa Excel in uporabe aplikacij ISI in IRAM.
 UGOTOVITVE PRI DELU
 Splošne ugotovitve
Ponovno želimo poudariti, da samo z inšpekcijskim nadzorom ni možno uspešno uveljavljati
zakonodaje, zato je nujno aktivirati tudi druge mehanizme, ki bodo pripeljali do uspešne
implementacije predpisanih okoljskih standardov. Obstoječa zakonodaja tudi ne vsebuje
mehanizmov, ki bi deležnike motivirala k izvajanju predpisanih norm, manjkajo tudi inštrumenti
s katerimi bi preprečili finančno breme države v primeru zlorabe predpisov ali bankrota podjetij.
Številne možnosti izboljšanja učinkovitosti dela in prenosa dobrih praks daje tudi mednarodno
sodelovanje, ki pa je bilo v letu 2013 okrnjeno, saj se inšpektorji za okolje niso udeležili vseh
predvidenih izobraževanj oziroma delavnic. Vendar pa prenos in implementacija pridobljenih
informacij in izkušenj v redno delo ni možna brez ustreznih in zadostnih kadrov. Ugotavljamo,
da z obstoječo kadrovsko zasedbo ni možno zagotavljati inšpekcijskega nadzora na vseh
področjih, za katera zakoni in podzakonski predpisi pooblaščajo inšpektorje za okolje. Glede
na izredno raznolikost in veliko število predpisov je vedno težje zagotavljati dobro poznavanje
materialnih predpisov, poleg tega pa se s številnimi spremembami obstoječe zakonodaje in
novih predpisov ne povečuje zgolj število inšpekcijskih zavezancev, temveč tudi področje
nadzora.
Izjemno široko področje dela, ki ga morajo kljub delni specializaciji obvladovati inšpektorji,
predstavlja še zlasti v območnih enotah z manjšim številom inšpektorjev neobvladljiv problem.
V zaključkih večine zadnjih letnih poročil smo izpostavili predloge za rešitev opisane situacije:
-
prenesti pristojnosti nadzora ravnanja z odpadki, ki po izvoru nastajajo v gospodinjstvu
vključno z gradbenimi, na občinski nivo;
v Zakon o varstvu okolja nedvoumno vnesti razmejitev pristojnosti med državnimi in
občinskimi nadzornimi organi;
pooblastiti izvajalce javne službe urejanja voda za izvajanje izvršilnih postopkov
inšpektorjev za okolje;
vzpostaviti delovanje rečne nadzorne službe s polnimi pooblastili;
vzpostaviti delovanje naravovarstvene nadzorne službe s polnimi pooblastili;
urediti "informacijski sistem okolja", na način, kot je predpisan v 105. členu ZVO-1.
Še vedno ugotavljamo, da se skoraj noben od teh predlogov ni realiziral. Inšpekcijsko delo
postaja vse bolj zahtevno, izpostavljeno raznim pritiskom, verbalnim in fizičnim grožnjam ter
stresno in kot tako ima lahko škodljive posledice na zdravje zaposlenih. Glede na zelo velika
pooblastila, ki jih ima inšpektor, vključno s pooblastili v prekrškovnem postopku z zelo visokimi
kaznimi, se postavlja tudi vprašanje zagotavljanja primerne osebne varnosti na delovnem
mestu.
Med težave, na katere opozarjamo že nekaj let, sodi tudi zakonodaja, ki je v določenih primerih
zahtevno napisana, v marsičem nedorečena in nejasna. Pojavlja se problem pristojnosti med
posameznimi inšpekcijskimi organi. To posledično dopušča različna tolmačenja, kar povzroča
67
nemalo težav pri njeni uveljavitvi in prenašanje odgovornosti in pristojnosti med inšpekcijskimi
organi. Nemogoča postaja situacija, ko mora praktično en inšpektor obvladati vsa področja, ki
so tudi po strokovni plati med seboj zelo različna. Tega problema ne omili niti v preteklosti
uvedena, poleg integriranega pristopa nadzora, specializacija inšpektorjev na področju varstva
narave in urejanja voda.
V zadnjih letih ugotavljamo povečan trend vstopanja odvetnikov v postopke kot pooblaščencev
zavezancev, kar pomeni dodatno zahtevnost glede vodenja postopkov, kakor tudi zavlačevanje
in dolgotrajnost postopkov. Normalno delo je tudi oteženo, ker se vse več zadev, ki se dogajajo
v okolju skuša v ukrepanje naprtiti inšpektorjem za okolje, čeprav bi bilo potrebno za določena
področja (npr. odpadna embalaža, izrabljena motorna vozila) najti ustrezne sistemske rešitve.
V letu 2013 je ION skupno prejela 3948 prijav, kar je v primerjavi z letom 2012 za 4% manj
prejetih prijav.
Prijave so se v letu 2013 nanašale na domnevne nepravilnosti iz naslednjih področij:
-
ravnanje z odpadki (nezakonito odlaganje odpadkov v okolju, vnos odpadkov zemeljskega izkopa v tla);
opravljanja dimnikarskih storitev;
emisije snovi v zrak;
emisije snovi v vode;
emisije hrupa v okolje;
urejanje voda;
posege na priobalna zemljišča vodotokov in v območja Natura 2000.
V primeru, da so se prijave nanašale na delovna področja, ki niso v pristojnosti ION, so bile
odstopljene ustreznim inšpekcijskim službam oziroma drugim organom.
Prijavitelji se vse bolj pogosto obračajo na novinarje (novinarska vprašanja so se nanašala na
aktualno okoljsko problematiko kot npr. odlagališča, hrup cerkvenih zvonov, odvoz gum iz
gramozne jame na Dravskem polju, razni nezakoniti posegi v okolje, itd.), varuha človekovih
pravic, ministrstvo ali poslance kar posledično pomeni, da takšne prijave zahtevajo prednostno
obravnavo.
Vse več prijav pa podajajo tudi razne civilne iniciative. Njihove zahteve po podatkih v skladu z
Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja o postopkih inšpekcije so iz leta v leto
številčnejše.
68
ŠTEVILO PRIJAV V LETU 2013
4500
3948
4000
3500
3000
2500
2000
1500
1000
940
867
500
623
502
501
179
160
176
0
Slika 17: Število prijav v letu 2013.
Tabela 30: Število odgovorov na prejeta vprašanja in pobude v letu 2011.
Institucije
Število odgovorov
Varuh človekovih pravic
10
Ministrstvo (MKO)
46
Poslanska vprašanja
5
Računsko sodišče
1 (število revizij)
Državno pravobranilstvo
4
Novinarji in druge stranke
270
Na podlagi analize stanja ugotavljamo, da smo načrtovano število inšpekcijskih pregledov za
leto 2013 dosegli oziroma presegli, prav tako smo v celoti izpolnili načrtovani obseg dela,
čeprav se je število inšpektorjev ob koncu leta 2013 v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo za
dva inšpektorja. Število inšpekcijskih pregledov, opravljenih na osnovi prijav, beležimo kot
izredne preglede, kar je razvidno iz spodnje tabele. V rubriki drugi pregledi beležimo zaslišanja
69
strank, preglede predpisanih evidenc v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih v primerih, ko
ogled na terenu ni bil opravljen. Velik delež drugih pregledov je vezan na uvedene postopke
zaradi prijav, v katerih so inšpektorji odločali tudi zaradi ekonomičnosti postopka po skrajšanih
postopkih brez ogleda na terenu oziroma so ogled na terenu opravili nadzorniki.
Tabela 31: Številčni podatki o delu inšpektorjev za okolje v letu 2013.
OBMOČNA
ŠTEVILO
ŠTEVILO PREGLEDOV
ŠTEVILO
UKREPOV
ENOTA
INŠPEKTORJEV*
REDNI
IZREDNI
DRUGI
ZIN**
ZP***
CELJE
11
835
910
566
187
201
KOPER
4
174
210
206
83
38
KRANJ
5
358
176
159
70
51
LJUBLJANA
13,5
872
607
718
135
246
MARIBOR
6
395
462
354
259
135
M. SOBOTA
4
106
370
220
82
59
N.GORICA
4
229
221
76
39
28
N. MESTO
4
232
274
277
141
66
SKUPAJ
51,5
3201
3230
2576
996
825
* število inšpektorjev (upoštevano število inšpektorjev, ki so dejansko opravljali delo v letu 2013)
** ukrepi v inšpekcijskem postopku
*** ukrepi v prekrškovnem postopku
Poleg navedenih ukrepov so inšpektorji v inšpekcijskih postopkih izrekli še 1275 opozoril.
Tabela 32: Realizacija Programa dela 2013.
I. PRIORITETA
II. PRIORITETA
III.
PRIORITETA
SKUPAJ
PLAN
801
440
185
1426
REALIZACIJA
801
440
185
1426
ODSTOTEK
100,00
100,00
100,00
100,00
V zvezi z izrečenimi inšpekcijskimi ukrepi je bilo skupno podanih 116 zahtev za pravno varstvo,
od katerih o 86 vlogah (vloge tudi iz prejšnjih let) še ni bilo odločeno.
Tabela 33: Število zahtev za pravno varstvo v letu 2013.
Število
zahtev
za Število ugodenih Število zavrnjenih
pravno varstvo
zahtev
zahtev
116
22
26
Število zahtev, o katerih še ni
bilo odločeno
86
70
V prekrškovnih postopkih je bilo vloženih 73 zahtev za sodno varstvo, od katerih jih je 49
(vloge tudi iz prejšnjih let) še v reševanju na sodišču.
Tabela 34: Število zahtev za sodno varstvo v letu 2013.
Število zahtev za sodno Število
Število zavrnjenih
varstvo
zahtev
ugodenih
zahtev
73
25
20
Število zahtev, o katerih še ni
bilo odločeno
49
V izvršilnih postopkih so inšpekcijski zavezanci v 97 primerih sami izpolnili odrejene obveznosti
in je bil postopek zaključen brez uporabe prisilnih sredstev, le na podlagi sklepa o dovolitvi
izvršbe. V zvezi z 28 odločbami je bila opravljena izvršba po drugi osebi, v zvezi z 116 odločbami
pa izvršba s prisilitvijo, z uporabo denarne kazni. Izdanih je bilo še 26 posebnih odločb na
podlagi drugega oziroma petega odstavka 157a. člena ZVO-1, ki določata, da če so na
zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki, ki niso komunalni odpadki,
odredi državna inšpekcija, pristojna za okolje, njihovo odstranitev izvajalcu javne službe ali
drugi osebi, pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov ter odstranitev odpadkov,
ki niso komunalni, lastniku ali drugemu posestniku zemljišča v lasti osebe zasebnega prava, v
kolikor so odpadki nezakonito odloženi na navedenem zemljišču.
V lanskem letu je bila najbolj odmevna izvršba po drugi osebi in sicer odvoz izrabljenih gum iz
gramozne jame na Dravskem polju (Albin Promotion). Na podlagi uspešno izvedenega javnega
razpisa za prevzem, prevoz in oddajo v predelavo 3.000 ton izrabljenih gum, ki so se nahajale
v bližini naselja Lovrenc na Dravskem polju, je pogodbeni izvajalec izvrševal inšpekcijsko
odločbo o odstranitvi izrabljenih gum. V roku, v katerem naj bi pogodbeni izvajalec odstranil
količino izrabljenih gum iz javnega razpisa, je odstranil približno 1.235,69 ton izrabljenih gum.
Tabela 35: Izpolnjevanje oziroma izvrševanje inšpekcijskih odločb
Območna
Število
Število odločb, Število
enota
izvršilnih
katerih
izvršilnih
postopkov
obveznosti
so postopkov po
zavezanci
drugi osebi
izpolnili sami
v letu 2013.
Število
izvršilnih
postopkov
z
denarno
prisilitivijo
Število
postopkov po
157a.
členu
Zakona
o
varstvu okolja
CELJE
18
14
4
8
0
KOPER
21
15
2
13
4
KRANJ
9
5
0
9
0
LJUBLJANA
40
12
3
21
3
MARIBOR
74
31
16
36
8
MURSKA
SOBOTA
12
8
3
8
8
NOVA
GORICA
6
1
0
5
0
NOVO
MESTO
20
11
0
16
3
SKUPAJ
200
97
28
116
26
71
Na podlagi četrte alinee prvega odstavka 157. člena ZVO -1, ima inšpektor, če pri opravljanju
nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali če naprava ali obrat
ne delujeta v okviru dovoljenja, izdanega na podlagi tega zakona, pravico in dolžnost odrediti
izvedbo kontrolnega monitoringa. Pravna podlaga za tak ukrep pa je posredno tudi peta alinea
prvega odstavka 32. člena ZIN. V letu 2013 so inšpektorji za okolje odredili izvedbo kontrolnega
monitoringa v dvaintridesetih primerih in sicer največkrat v obliki meritev emisij snovi v zrak
(9X), meritev hrupa v okolju (8X), odpadnih vod (5x), ocene odpadka (5x), kakovosti
pregnitega blata (4x) in svetlobnega onesnaževanja (1x). V tabeli 8 so prikazani izvedeni
kontrolni monitoringi v letu 2013.
Tabela 36: Izvedeni kontrolni monitoringi v letu 2013.
Vsebina storitve
Zavezanec
Kontrolni monitoring meritev emisije snovi v zrak
GV Pušnik,
Livarna Gorica, Kekon, GGD,
Koto, Stelem, Dinos Naklo,
Tekstilekspres, Keko Varicon,
Exoterm-IT, Non ferrum, TE
Trbovlje, Bio Futura
Meritev emisij hrupa iz obrata/naprave
Frutarom Etol, Market Klasek,
Elvipo,
Krasoprema,
Istrabenz Turizem, Lesonit,
Dinos Naklo, GGD, ExotermIT, Non ferrum, Livarna
Gorica, Bodočnost, Papir
Servis, Julon Ljubljana,
Monitoring odpadnih voda
Koto, TE Šoštanj, CMC Lesce,
Dinos Naklo, Heledi´s
Ocena odpadka
Slemenšek
doo,
Julon
Ajdovščina, Acroni, Cinkarna
Celje
Kontrolni monitoring - strokovna ocena kakovosti in primernosti
uporabe dehidriranega pregnitega blata
Petrol Lokve Črnoelj, Bioplin
Gjerkeš, Ecos Murska Sobota
Monitoring svetlobnega onesnaževanja
Milan Kojić Celje
 Prekrškovni postopek
Z uveljavitvijo Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03), ki se je začel uporabljati z začetkom
leta 2005, sta se vsebina in obseg dela inšpektorjev za okolje močno spremenila oziroma
razširila. Na podlagi drugega odstavka 45. člena tega zakona so namreč upravni in drugi
72
državni organi, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so
določeni prekrški, torej tudi IRSKO, med drugimi, postali prekrškovni organi.
Prekrškovni organi odločajo v postopkih za prekrške prekrškovnega organa oziroma v ti. hitrih
postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca,
državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. V primeru ugotovljene storitve prekrška se storilcu izreče globa, vendar pa lahko
pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije kršitelja zgolj
opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če oceni, da je glede na pomen dejanja
to zadosten ukrep. Če pa se prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih
sredstev ali naprav, se kršitelju takoj na kraju prekrška izda in vroči plačilni nalog.
Inšpektorji imajo možnost storilce prekrškov, ki deloma ali v celoti ne plačajo globe v
določenem roku, prisiliti k plačilu tako, da jim določijo uklonilni zapor, o katerem odloči sodišče,
ali s prisilno izterjavo globe.
Določba Zakona o prekrških, ki najbolj neposredno vzrokuje občutno povečano skupno količino
dela inšpektorjev, je prvi odstavek 55. člena, ki določa, da prekrškovni organ po uradni
dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so
potrebni za odločitev o prekršku. Precej časa pa se v posameznem postopku upravičeno porabi
tudi za oblikovanje in izdajo pisne odločbe, kakor je opredeljeno v 56. členu.
V letu 2013 so inšpektorji za okolje izdali 271 plačilnih nalogov ter 512 odločb. Prekrškovne
odločbe so bile izdane na podlagi 23 predpisov, največ na podlagi Zakona o varstvu okolja in
Uredbe o odpadkih, plačilni nalogi pa so bili izdani na podlagi 15 različnih predpisov, največ na
podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o varstvu okolja. V prekrškovnih postopkih
so inšpektorji izrekli še 165 opozoril.
600
512
500
400
271
300
165
200
100
0
ODLOČBE
PLAČILNI NALOGI
OPOZORILA
Slika 18: Število izrečenih ukrepov v prekrškovnem postopku v letu 2013.
Skupni znesek izrečenih kazni je v letu 2013 znašal 661.733,35 EUR. V približno 10 odstotkih
izrečenih ukrepov so kršitelji podali zahtevo za sodno varstvo
Zakon o prekrških je torej inšpektorjem za okolje prinesel bistveno povečan obseg dela, kar
ugotavljamo že ves čas njegove uporabe. Širitev dela na tem področju pa istočasno nujno
povzroča zmanjšan obseg na področju inšpekcijskega dela v ožjem pomenu. Prekrškovni
73
postopki namreč zahtevajo natančnost in posebna znanja, pooblastila in dolžnosti pa so
razmeroma široka. Zelo veliko administrativnih opravil nastaja v postopku izterjave glob in
stroškov postopka. Še dodaten obseg dela pa je povezan z uvedbo sodnih taks v prekrškovnih
postopkih.
 Ugotovitve s področja dela
Ugotavljamo, da je pozitivni učinek preventivnih pregledov v preteklih letih pokazal manj
kršitev predpisov na področju industrijskih in obrtnih dejavnosti, oziroma so te manjše. Pri
zavezancih, ki so uvrščeni v I. in II. prioriteto načrta dela, se ugotavlja vse manj kršitev, kar
je posledica stalnega inšpekcijskega nadzora v obliki rednih nadzorov oziroma akcij nadzora
na posameznih delovnih področjih. Kljub temu je še vedno večina izrečenih ukrepov
inšpektorjev za okolje s področja varstva okolja, saj je tudi zakonodaja na tem področju
najobsežnejša in se hitro spreminja. Ugotavljamo, da se gospodarska kriza pozna tudi pri
pravnih osebah, kar se kaže v bistveno manjšem vlaganju v okolje pri gospodarskih družbah,
kar privede do tega, da zavezanci v veliki meri odlašajo s potrebnimi investicijami in ne sledijo
več zahtevam predpisov tako, kot so to počeli v preteklem obdobju, ampak čakajo na ukrepe
inšpektorja. Posledično so inšpektorji izrekli več ukrepov, ki so za zavezance finančno zelo
zahtevni, vključno s prepovedjo rabe posameznih naprav. V preteklem letu je bilo v več
primerih ugotovljeno grobo kršenje predpisov s področja ravnanja z odpadki. Navajamo naše
ugotovitve po področjih dela in pri tem izpostavljamo le ključne ugotovitve.
 Nadzor predpisov kakovosti zraka
Inšpektorji so skupno na tem področju opravili 201 inšpekcijski nadzor, izrekli 22 inšpekcijskih
ukrepov za odpravo neskladnosti in uvedli 5 prekrškovnih postopkov. Inšpektorji v inšpekcijskih
postopkih ugotavljajo, da zavezanci zmanjšujejo količine lahkohlapnih topil in s tem
zagotavljajo usklajenost emisij v zrak s predpisanimi mejnimi vrednostmi. Prav tako je
ugotovljeno, da so zavezanci večinoma vpisali svoje naprave v evidenco naprav pri ARSO, kar
je rezultat večletnega sistematičnega nadzora na tem področju.
Akcija nadzora zavezancev, emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja in naprav,
za katere veljajo določila uredbe HOS
Inšpektorji za okolje so v skladu z letnim načrtom dela izvedli akcijo nadzora pri podjetjih in
napravah, pri katerih je ARSO pri pregledovanju obratovalnih monitoringov in bilanc topil
(hlapnih organskih snovi - HOS) za leto 2012 ugotovila nepravilnosti. Nepravilnosti so se
nanašale na:
-
preseganja mejnih emisijskih koncentracij iz izpustov;
preseganja ciljne emisije ali mejne vrednosti;
neposredovanje bilanc topil za leto 2012 na ARSO.
Seznam je vseboval 7 zavezancev. V dveh primerih so inšpektorji ugotovili, da v skladu s
predpisi podjetji nista več zavezanca po določilih uredbe HOS, pri petih zavezancih, pri katerih
je bilo ugotovljeno preseganje mejnih vrednosti HOS, pa se inšpekcijski postopki še niso
zaključili.
Doseganje mejnih vrednosti celotnih organskih snovi razen organskih delcev bo od zavezancev
zahtevalo prilagoditev v smislu tehnoloških sprememb ali v spremembi postopka čiščenja
odpadnih plinov.
V letu 2013 je bilo opravljenih večje število inšpekcijskih pregledov tudi glede emisij snovi v
zrak v bioplinarnah v Pomurju. Nepravilnosti glede emisij snovi v zrak so bile ugotovljene pri
74
družbi Ecos d.o.o., ki je upravljavec Bioplinarne Lendava v Trimlinih in ji je bila izdana odločba
za zagotovitev tesnenja zbiralnika za tekoči del s horizontalnimi mešali in enoto za predhidrolizo
ter prekritje skladiščnih površin na prostem. Pri ostalih bioplinarnah nepravilnosti glede emisij
snovi v zrak ni bilo ugotovljenih, v pregled je bilo vključenih 5 bioplinarn.
 Nadzor predpisov ravnanja z odpadki
Nadzor ravnanja z odpadki je področje, kjer inšpektorji vsako leto opravijo največ pregledov
in izrečejo največ ukrepov. Inšpektorji so v letu 2013 opravili skupno 6034 nadzorov in pri tem
izrekli 1147 inšpekcijskih ukrepov ter uvedli 262 prekrškovnih postopkov. To predstavlja slabo
polovico vsega opravljenega dela. Izpostavljamo le ključne ugotovitve pri delu.
Pri nadzoru zavezancev na podlagi Uredbe o odpadkih je bil opravljen nadzor izvajanja
obveznosti vodenja evidenc, zagotavljanja izdelave načrta gospodarjenja z odpadki, obveznosti
izpolnjevanja elektronskih evidenčnih list, obveznosti ločenega zbiranja in oddaje odpadkov
pooblaščenim prevzemnikom ter nadzor izpolnjevanja obveznosti poročanja ministrstvu.
Najpogosteje so inšpektorji ugotavljali neskladnosti na področju ravnanja z odpadki (zavezanci
ne vodijo evidenc, izdelanih nimajo popolnih načrtov gospodarjenja z odpadki, itd.).
Izstopa tudi problem pogostih vnosov zemeljskega izkopa brez predhodno pridobljenega
okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), predvsem na območja kmetijskih zemljišč, ki so hkrati
tudi območja Nature 2000 ali so varovana in zavarovana območja, pogosto tudi na priobalna
zemljišča vodotokov. Inšpektorji se pri nadzoru srečujejo tudi s problemom nezakonitega
ravnanja z gradbenimi odpadki, saj se ti pogosto ne oddajajo pooblaščenim zbiralcem ali
predelovalcem odpadkov, temveč osebam, ki niso zbiralci tovrstnih odpadkov ali pa se jih celo
nezakonito odloži v okolje. Prav tako je še vedno izkazan problem nezakonitega nahajanja
gradbenih odpadkov v okolju kot posledica pomanjkljivosti izdanih gradbenih dovoljenj v delu,
ki se nanaša na pogoje v zvezi z ravnanjem z gradbenimi odpadki, ki je v tem, da v dovoljenju
lokacija odlaganja gradbenih odpadkov ni krajevno določena oziroma navedena in je zato
investitorju dopuščena možnost, da te odpadke odloži na lokacije, za katere pa ni pridobljenega
okoljevarstvenega dovoljenja.
Glede obremenjevanja tal z vnašanjem zemeljskega izkopa še vedno izstopata zlasti dve
zadevi, ki se nanašata na nezakoniti vnos velikih količin na lokaciji zgornjega dela doline potoka
Piševec in lokaciji v dolini reke Drnice pri zaselku Bandel, za kateri sta bila začeta postopka
zoper družbo Finali Trading, Koper že l. 2009. V obeh primerih sta bili že l. 2010 izdani
odstranitveni odločbi. Po vloženih pritožbah in tožbah ter odločitvah upravnega organa druge
stopnje in Upravnega sodišča po katerih sta bili zadevi vrnjeni v ponovno odločanje, sta bili v
ponovnih postopkih ponovno izdani odstranitveni odločbi s temeljitimi obrazloženimi rokov za
izvršitev. Zoper izdani odločbi sta bili ponovno vloženi pritožbi, ki pa sta bili s strani druge
stopnje zavrnjeni. Zoper obe odločbi sta vloženi tožbi. V obeh postopkih sta bila izdana tudi
sklepa o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, zoper katera sta vloženi pritožbi. Upravno sodišče je po
zavezančevem predlogu za izdajo začasne odredbe o odložitvi izvršitve odločbe (glede
odstranitve nezakonito vnesenega zemeljskega izkopa na lokaciji v dolini reke Drnice) s
sklepom odložilo izvršitev odločbe do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. V obeh
postopkih nastopa tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (kot upravljavec zadevnih
zemljišč) in kot prijavitelj vlaga v postopkih razne zahteve, na katere se je bilo potrebno
ustrezno odzivati, namesto, da bi tudi sam sprožil ustrezne postopku na sodišču.
Kot problematičnega zavezanca izpostavljamo tudi Občino Borovnico. Pri navedenem
zavezancu je bilo ugotovljeno, da je kot investitor izgradnje infrastrukture, zemeljski izkop in
gradbene odpadke nezakonito odložil na lokacijo, za katero nima pridobljenega OVD. Za
odpravo nepravilnosti je bila občini že v letu 2011 izdana ureditvena odločba, kasneje (v letu
75
2012 in 2013), ker odločba ni bila izpolnjena, tudi več sklepov o izvršbi z denarno prisilitvijo.
Zavezanec še ni pričel z izvršitvijo odločbe, prav tako ni plačal nobene od do sedaj desetih
denarnih kazni (vse denarne kazni so bile odstopljene v izterjavo na CURS). Izvršilni postopek
se nadaljuje, županu Občine Borovnica pa je bilo zaradi neizpolnitve odločbe v letu 2013
izdanih 8 plačilnih nalogov na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru.
Ugotovljene so bile tudi nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki, tako pri povzročiteljih
kot predelovalcih odpadkov, izpostavili bi družbo Dolinšek transport d.o.o., ki je izvajala
obdelavo odpadkov v nasprotju z izdanim OVD in je nezakonito odlagala nepredelane gradbene
odpadke na območju Mala Ilova Gore. V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi je bila zavezancu
izdana inšpekcijska odločba, kršiteljema je bila za storjen prekršek izrečena globa.
Kot specifična problematika nadzora predstavlja ravnanje fizičnih oseb, ki znotraj romskih
naselij zbirajo in obdelujejo odpadke, predvsem izrabljena vozila ter odpadno električno in
elektronsko opremo. V letu 2013 so inšpektorji za okolje skupaj s policisti in medobčinskim
inšpektorjem Medobčinskega inšpektorata in redarstva, Občine Grosuplje, Ig in Škofljica
opravila dva skupna nadzora na lokaciji romskih naselji v Občini Grosuplje in v zvezi z
ugotovljenimi nepravilnostmi izrekla več inšpekcijskih ukrepov. Skupni nadzor, ki se je začel
izvajati leta 2012, izkazuje pozitivne rezultate, ugotavlja se, da so se v letu 2013 nezakonita
ravnanja zavezancev znotraj romskega naselja »Smrekec« v zvezi z ravnanjem z odpadki vidno
zmanjšala, kar se kaže tudi v urejenosti naselja in bistveno manjši količini odpadkov znotraj
samega naselja.
Podobna problematika je bila ugotovljena še v okolici Novega mesta, kjer fizične osebe
nedovoljeno zbirajo in razgrajujejo izrabljena vozila in odpadno električno in elektronsko
opremo za pripravo kovin za nadaljnjo prodajo.
Ni pa samo s strani fizičnih oseb, ki praviloma niti niso seznanjene s predpisi, ki določajo pravila
ravnanja z odpadki, izkazano nezakonito ravnanje z njimi. Inšpekcija namreč pogosto prav pri
družbah, katerih osnovna dejavnost je ravnanje z odpadki in za katere se pričakuje, da bodo
dosledno izvajale predpise, ki urejajo področje njihove dejavnosti, ugotovila kršitve teh
predpisov.
Kot tak primer naj navedemo ravnanje družbe Gorenje Surovina in družbe Papir servis d.o.o.
Družbi Papir servis d.o.o. je bila na sedežu podjetja na lokaciji Pod ježami 3, Ljubljana izrečena
prepoved obratovanja naprave in podan predlog za odvzem OVD. Podjetje se je preselilo na
novo lokacijo v Vevče in ponovno je bila podjetju izrečena prepoved obratovanja naprave.
Podjetje trenutno ne obratuje na teh dveh lokacijah.
Pri nadzoru zavezancev na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, predvsem pa
družb za ravnanje z embalažo Slopak d.o.o., Interseroh d.o.o., Unirec d.o.o. prihaja zaradi
nedorečenega statusa teh družb in neusklajene ter pomanjkljive zakonodaje do težav pri
nadzoru teh družb.
Zoper zavezanca CRO Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, Vrhnika (kompostarna Vrhnika) in
družbo Roks recikliranje d.o.o. na lokaciji Stara Vrhnika 95a, Vrhnika (kompostarna Rosa) je
vloženih preko celega leta veliko število prijav v zvezi z neprijetnimi vonjavami v okolje. Pri
obeh zavezancih so bile letu 2013 na inšpekcijskih pregledih ugotovljene nekatere
nepravilnosti. Za ugotovljene nepravilnosti sta bila zoper oba zavezanca uvedena tudi
prekrškovna postopka, ki še nista zaključena. Kompostarna Vrhnika ima s strani ARSO izdana
OVD za predelavo odpadkov in v sklopu navedenega dovoljenja tudi okoljevarstveno dovoljenje
za obratovanje naprave glede emisije v vode. Kompostarna ROSA pa ima izdano s strani ARSO
samo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov. Vlogo za izdajo OVD za emisije snovi
v zrak, pa je ARSO s sklepom februarja 2012 zavrgla.
Opazen problem je tudi na področju ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Glede na trenutno
76
definicijo izrabljenega vozila je ukrepanje inšpekcije možno le, če se lastnik vozila opredeli, da
je vozilo odpadek. Kljub izvedenim izvršbam po drugi osebi se na raznih »črnih avto odpadih«
znova in znova pojavljajo nova izrabljena vozila. Problem bi se morda rešil s spremembo
predpisa, ko bi moral lastnik vozila plačevati npr. takso ali dajatev tako dolgo, dokler ne bi bilo
vozilo predano v uničenje.
V zvezi s številnimi prejetimi prijavami je obravnavana družba RDB Plastics, Dekani.
Ugotovljeno je, da ima družba pridobljeno OVD za obdelavo odpadkov po postopkih R12 in
R13, da se prevzema in začasno skladišči ter delno predelujejo nenevarni odpadki (plastika in
plastična embalaža), da sta za leto 2012 izdelani poročili o predelanih in nastalih odpadkih, ki
sta v roku poslani na ARSO, da se na lokaciji v ladijskih kontejnerjih pripravljajo pošiljke, ki se
preko tovornega pristanišča Koper pošiljajo v glavnem na Kitajsko. Ugotovljene pa so tudi
pomanjkljivosti, in sicer glede izpolnjevanja obrazca iz Priloge VII za pošiljke odpadkov preko
meja, vodenja evidenc o odpadkih, označevanja odpadkov in vzdrževanja zunanjih površin,
kjer se odpadki skladiščijo. Izdani sta ureditveni odločbi in uveden prekrškovni postopek.
V postopku nadzora organizatorjev pošiljk odpadkov preko meja je bil zoper zavezanca Kipiot
d.o.o. podan predlog za pregon kaznivega dejanja po 332. členu Kazenskega zakonika, ker
je podjetje izvedlo več nezakonitih pošiljk odpadkov preko meja.
V postopku zoper stranko Gramoz d.o.o. Trimlini, ki je pooblaščeni predelovalec odpadkov, so
bile, tudi s sodelovanjem policije, ugotovljene grobe kršitve pravil ravnanja z odpadki stranke,
saj je le ta večjo količino odpadkov, ki so nastali v njeni kompostarni, zakopala. Zaradi
navedenega so bile v prekrškovnem postopku izdane ustrezne globe, v inšpekcijskem postopku
pa odločba, s katero je bila odrejena odstranitev odpadkov iz naravnega okolja in zagotovitev
njihove obdelave, kar je stranka že izvršila.
Odgovorni osebi družbe Keter Organica Nova d.o.o. v Bučečovcih, ki je upravljavka bioplinarne
v Bučečovcih in je predelovala odpadke brez OVD, je bila v prekrškovnem postopku izdana
odločba o prekršku, pravni osebi pa opomin. V okviru nadzora obratovanja bioplinarn so bili
opravljeni inšpekcijski pregledi tudi v bioplinarnah v Radmožancih in Logarovcih, s katerimi
upravlja Marjan KOLAR s.p., Logarovci in v bioplinarni v Motvarjevcih upravljavke Panvita
Ekoteh d.o.o. Pri nadzorih je bil poudarek na vhodnih surovinah, nepravilnosti ni bilo
ugotovljenih, v času nadzora so bioplinarne sprejemale rastlinske surovine in živalske iztrebke,
urin in gnoj v skladu z OVD. Ker je IRSKO prejel nekaj prijav glede delovanja bioplinarne
Lendava družbe Ecos d.o.o., je bil v tej bioplinarni izveden tudi izredni kontrolni monitoring
pregnitega blata po anaerobni predelavi biološko razgradljivih odpadkov. Iz rezultatov
monitoringa, ki ga je opravilo podjetje ZZV Novo mesto je bilo razvidno, da blato spada v prvi
razred okoljske kakovosti po Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in se lahko
vnaša v ali na tla na vseh zemljiščih, ne glede na območje, kjer je zemljišče ali ne glede na
rabo zemljišča, postopek je bil zaključen.
Opravljen je bil pregled pri podjetju ERUS d.o.o. Skakovci. OVD za mletje gum je tej stranki
potekel v mesecu septembru 2012. V času pregleda so bili poslovni prostori zaklenjeni, na
dvorišču se pa še nahaja večja količina izrabljenih gum (cca. 100-200 ton). Podjetju je bila
izdana odločba o odstranitvi izrabljenih gum v količini 11.740 kg, kar so tudi izpolnili, za ostale
gume pa evidence ne obstajajo in so ostale še iz časa koncesije podjetja Wolf d.o.o. (izbrisan
iz poslovnega registra). Lastnik zemljišča Wolf Drago se je preselil na Madžarsko. Ker izrabljene
gume niso skladiščene v skladu s predpisi, ter so tam skladiščene že več let, je bila izdana
odločba WOLF Dragu kot lastniku zemljišča v Skakovcih za odstranitev cca. 100-200 ton
izrabljenih gum. Odločba bi morala biti vročena preko Veleposlaništva RS na Madžarskem, kjer
ima stranka stalno bivališče. S strani veleposlaništva je IRSKO prejel odgovor, da je
veleposlaništvo poskušalo vročiti odločbo na naslovu na Madžarskem vendar je oseba ni želela
prevzeti. Odločbo je pristojni inšpektor pripeli na e - oglasno desko organa in nadaljuje upravni
postopek.
77
V letu 2013 je bilo s strani ION opravljenih več inšpekcijskih nadzorov v zvezi z ravnanjem z
odpadnim nevarnim rezkancem na lokaciji Mladinska ulica 89, Ljubljana. Med drugim je bilo
ugotovljeno, da družba GP Kat d. o. o., ki je imetnica omenjenega nevarnega odpadka, na
lokaciji Kmetov Pruh, Litija začasno skladišči določeno količino zgoraj omenjenega odpadka.
Prav tako je bilo ugotovljeno, da je družba nekaj tega odpadka že oddala v predelavo družbi,
ki nima OVD za predelavo omenjenega odpadka.
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti, je bila družbi GP Kat d. o. o. izdana ureditvena odločba, da
mora kot imetnica nevarnega odpadka prenehati z oddajanjem tega nevarnega odpadka
družbi, ki nima OVD za predelavo omenjenega odpadka, kakor tudi ni vpisana v evidenco
zbiralcev ali prevoznikov tega odpadka pri ARSO. Omenjene odpadke iz lokacije Mladinska ulica
89, Ljubljana mora odstraniti in jih oddati pooblaščencem. Uveden je prekrškovni postopek.
V letu 2013 so inšpektorji v skladu z letnim načrtom dela in priporočili Računskega sodišča
izvajali nadzor nad industrijskimi odlagališči. Nadzor je bil opravljen na 18 industrijskih
odlagališčih, od katerih jih 9 ne obratuje več. Inšpektorji so v 4 primerih zaradi ugotovljenih
nepravilnosti izdali ureditvene odločbe. Odločbe so se nanašale na odstranitev skladiščenega
materiala in vzpostavitve rekultivacijske plasti ter izvajanje vseh obveznosti za preprečevanje
čezmernega onesnaženja okolja. V enem primeru je bilo upravljavcu odlagališča izrečeno
opozorilo zaradi nepopolno ograjenega odlagališča.
Kot posebej pereč problem se je izkazalo staro odlagališče usnjarskih odpadkov Rakovnik,
katerega upravljavec je bil do konec avgusta 2013 IUV v stečaju d.o.o. Na lokaciji odlagališča
Rakovnik so se po nekaterih podatkih odpadki pričeli odlagati že v letu 1969. Odlagali naj bi
se odpadki iz usnjarske industrije obratov Šmartno pri Litiji in Vrhnike, občasno tudi mešani
komunalni in gradbeni odpadki.
Lastniki zemljišč, kjer so odpadki odloženi, so KGZ Litija, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
RS ter Občina Šmartno pri Litiji.
Glede na konfiguracijo terena, površino in višino odloženih odpadkov VGP Drava ocenjuje, da
je na lokaciji Rakovnik odloženih 60.000 do 100.000 m3 odpadkov. Površina odlagališča cca. 1
ha.
Inšpekcija za okolje in naravo stanje na odlagališču Rakovnik preverja od leta 2000 dalje, ko
je izšel v okviru takratnega Zakona o varstvu okolja Pravilnik o odlagališčih odpadkov.
Predhodno so odlagališča odpadkov nadzirali sanitarni inšpektorji.
V času po sprejetju Pravilnika in v letu 2004 prve Uredbe o odlagališčih odpadkov so se morali
upravljavci odlagališč odločiti, ali bodo odlagališča sanirali do te mere, da bodo zadostovala
evropski odlagališčni direktivi ter za svoje obratovanje pridobila okoljevarstvena dovoljenja ter
nadaljevala z obratovanjem ali pa se bodo z določenimi zaključnimi zapiralnimi deli zaprla,
stanje odlagališč z vplivi na okolje pa se bo spremljalo 10 let (v skladu z današnjo zakonodajo
pa 30 let).
Upravljavec odlagališča IUV se je za odlagališče Rakovnik odločil za zaprtje odlagališča in v ta
namen izdelal načrt zapiralnih del, ki ga je ARSO leta 2007 potrdil.
Inšpekcija je vsa leta odlagališče redno nadzorovala.
Predpisana zapiralna dela so bila iz načrta izvedena, je pa pristojni inšpektor stalno nadziral in
odrejal odpravo pomanjkljivosti (vzdrževanje ograje, odvoz odpadkov, ki so jih pripeljale druge
osebe, vzdrževanje kanalet, prekritje odlagališča s kompostno plastjo), kar je upravljavec,
kasneje pa stečajna upraviteljica upoštevala in te predpisane ukrepe izvajala.
Po zaključenem stečaju upravljavca odlagališča je izvajanje interventnih odvozov izcedne vode
prevzela država.
78
Tabela 37: Nadzor industrijskih odlagališč v letu 2013.
Odlagališče
Obratovanje Upravljavec odlagališča
NOMO MEŽICA
DA
Rudnik
d.o.o.
Mežica,
BUKOVŽLAK - CINKARNA
DA
Cinkarna d.d.
Število nadzorov v letu
2013
MPI
/
09.10.2013
29.10.2013
DESKLE
DA
Salonit Anhovo d.d.
20.09.2013
JAVORNIK
DA
SŽ Acroni d.o.o.
07.01.2013
METAVA
NE
Snaga JP d.o.o.
09.08.2013
NOVAKI
DA
ETA Cerkno d.o.o.
05.09.2013
PRAPRETNO
DA
TE Trbovlje d.o.o.
07.11.2013
SUHI MOST
DA
Livar d.d.
/
NE
TDR Metalurgija
/
DA
Storkom Štore
15.04.2013;
TDR metalurgija
stečaju
VRHE
d.d.
v
13.05.2013;
23 07.2013;
25.09.2013;
14.11.2013;
LESIČJA VODENCE
NE
Komunala Tolmin
03.09.2013
10.12.2013
METAL
NE
SŽ Metal Ravne d.o.o.
11.09.2013
PEPELIŠČE
DA
Talum d.d.
09. 08.2013
POTOŠKA VAS
NE
Rudnik
Zagorje
zapiranju
RAKOVNIK
NE
IUV d.d.
v
/
16.05.2013
13.08.2013
11.11.2013
RDEČE BLATO
DA
Talum d.d.
09.08.2013
SUHADOLE
NE
Publicus d.o.o.
19.02.2013
SUŽID
NE
Komunala Tolmin
03.09.2013
ONOVO
NE
Steklarna Rogaška d.d.
28.05.2013
ŠTRKLEPCE
NE
Komunala Tolmin
03.09.2013
10.12.2013
TOVARNIŠKI KANAL
NE
Paloma d.d.
23.05.2013
TUNCOVEC
DA
Steklarna Rogaška d.d.
27.02.2013;
04.05.2013;
28.08.2013;
79
V nadaljevanju podajamo še ugotovitve akcij nadzora na posameznem področju ravnanja z
odpadki.
Akcija nadzora nad ravnanjem s komunalnimi odpadki izvajalcev javnih služb
Inšpekcija za okolje in naravo je v letu 2012 z inšpekcijskimi odločbami odredila popolno
prenehanje odlaganja odpadkov devetnajstim upravljavcem odlagališč odpadkov, ki si za
obratovanje odlagališč niso pridobili okoljevarstvenega dovoljenja (Sežana, Dobrova, Kovor,
Globoko, Strensko, CERO Gajke, Jelšane, Ostri vrh, Špaja dolina, Vrhe-industrijsko, Mislinjska
Dobrava, Lokovica, Volče, Dolga Poljana, Izola, Dolga vas, Tuncovec, Stara Gora, Mozelj).
Po izrečenih prepovedih so nekatera odlagališča pridobila OVD, zato se odpadki na teh
odlagališčih lahko odlagajo v skladu z veljavnimi določbami Uredbe o odlaganju odpadkov na
odlagališčih odpadkov.
Upravljavci odlagališč brez OVD so se po izdanih inšpekcijskih odločbah odločili za dve poti:
skladiščenje na samem odlagališču oz. na prostoru ob njem ali odvoz odpadkov na drugo
odlagališče. Inšpekcija za okolje in naravo je upravljavcem odlagališč, ki skladiščijo odpadke
prepovedala skladiščenje komunalnih odpadkov, ker upravljavci odlagališč ne razpolagajo z
OVD za skladiščenje odpadkov.
Sicer je inšpekcija s svojimi ukrepi dosegla prenehanje odlaganja odpadkov na odlagališčih
brez OVD.
ION odlagališča odpadkov poostreno nadzoruje in je tudi za prihodnje leto prednostna naloga
inšpekcije. Predmet inšpekcijskih nadzorov je celovito spoštovanje Uredbe o odlaganju
odpadkov na odlagališčih.
Med 120 nadzorovanimi občinami je bilo ugotovljeno, da 14 občin krši predpise s tem, ko nima
ustrezno urejenih zbirnih centrov za sprejem ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Prav
tako je bilo pri 13 izvajalcih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ugotovljeno
zbiranje odpadne embalaže, ki ni komunali odpadek. Pri 14 IJS je bilo ugotovljeno, da ne
zagotavljajo obdelave mešanih komunalnih odpadkov z izločanjem odpadne embalaže, zato so
bili kršitelj izdane ureditvene odločbe.
Akcija nadzora prodaje cvetja, cvetličnih aranžmajev in sveč
ION je v okviru akcije inšpekcijskega nadzora nad prodajo nagrobnih sveč v povezavi z
ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami (ONS) pri trgovcih z nagrobnimi svečami opravila
inšpekcijski nadzor s poudarkom na odkrivanju proizvajalcev, embalerjev, uvoznikov nagrobnih
sveč, ki na podlagi 12. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami niso vpisani
v evidenco in ki niso pristopili k nobenemu od 4 skupnih načrtov ravnanja z ONS (Interseroch,
Prons, Sveko, Zeos), kar pomeni, da v nadaljevanju za te sveče kot odpadke ni poskrbljeno na
ustrezen način. Nadzorniki IRSKO so opravili nadzor na 35 večjih pokopališčih na 54 prodajnih
mestih, na katerih se je prodajalo sveče 122 proizvajalcev.
Pri tem je bilo ugotovljeno, da na 13 prodajnih mestih od 54 za 4 proizvajalce sveč v času
nadzora niso bili znani podatki, na 9 prodajnih mestih pa je bilo ugotovljenih 6 proizvajalcev
nagrobnih sveč, ki niso vpisani v evidenco proizvajalcev in niso pristopili k nobenemu od
skupnih načrtov ravnanja z ONS. Pri teh proizvajalcih sveč so bili v nadaljevanju opravljeni
inšpekcijski pregledi. Tretji odstavek 24. člena Uredbe določa, da se z globo od 3.500 eurov
do 10.000 eurov za prekršek kaznuje proizvajalec, pridobitelj ali uvoznik nagrobnih sveč, ki je
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ni vpisan v evidenco proizvajalcev,
80
pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč in če daje nagrobne sveče v promet, ne da bi na
svoje stroške zagotovil zbiranje odpadnih nagrobnih sveč ter za zbrane odpadne nagrobne
sveče na svoje stroške zagotovil predelavo.
Nadzorniki so na terenu ugotavljali tudi, ali trgovci sveč izdajajo račune. V zvezi s slednjim na
nadzorovanih lokacijah ni bilo ugotovljenih kršitev.
Akcija nadzora nad izrabljenimi motornimi vozili
Inšpekcija za okolje in naravo je med 16.4.2013 in 30.9.2013 izvedla koordinirano akcijo
nadzora nad zakonitostjo ravnanja posameznih udeležencev v sistemu ravnanja z izrabljenimi
vozili, tako povzročiteljev odpadkov, zbiralcev, kot predelovalcev odpadkov, z namenom
vplivanja na povečanje zajema izrabljenih vozil v razgradnjo.
V Sloveniji se po podatkih Računskega sodišča zajame v razgradnjo le okoli 10 % vseh
izrabljenih vozil, velik del naj bi se jih prodalo avtomobilskim odpadom in zbiralcem odpadnih
kovin, del pa se jih tudi izvozi v druge države, predvsem na Balkan. Zato se je v okviru akcije
izvedel nadzor nad zakonitostjo ravnanja z izrabljenimi vozili naslednjih subjektov:
zbiralce odpadkov, ki imajo dovoljenje za zbiranje odpadnega železa (16 01 17 in 20 01
40);
- avto odpade oziroma osebe, ki nimajo veljavnega dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika
o ravnanju z izrabljenimi vozili (Ur. list RS, štev. 118/04, v nadaljevanju Pravilnik);
- avto odpade oziroma osebe, ki imajo veljavna dovoljenja na podlagi 9. člena Pravilnika;
- zavezance na podlagi prijav oz. potencialne zavezance, ki lahko preko svoje dejavnosti
vršijo nezakonito zbiranje in razgradnjo izrabljenih vozil;
- zadnje imetnike izrabljenih vozil;
- nosilce načrtov ravnanja z izrabljenimi vozili in upravljavce prevzemnega mesta.
-
V okviru akcije je bilo pregledanih 48 zavezancev, ki imajo dovoljenje za zbiranje odpadnega
železa, pri 5 zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere
družbe prevzemale izrabljena vozila brez ustreznih dovoljenj oziroma so prevzemale izrabljena
vozila brez predhodnega razstavljanja vozil v obratih za razstavljanje. Vsem zavezancem so bili
izrečeni inšpekcijski ukrepi, prav tako pa uvedeni tudi prekrškovni postopki.
Inšpektorji so v okviru akcije opravili nadzor pri 33 zavezancih, ki imajo pridobljena dovoljenja
na podlagi 9. člena Pravilnika. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 3 zavezancih in so se
nanašale na neporočanje o razstavljenih izrabljenih vozilih in ravnanju z njimi, na skladiščenje
razstavljenih izrabljenih vozilih na kmetijskih zemljiščih ter na neustrezno urejenost zajemanja
in čiščenja padavinskih odpadnih vod. V inšpekcijskem postopku je bilo izrečeno opozorilo in
izdani dve ureditveni odločbi. V enem primeru je bil uveden tudi prekrškovni postopek.
Pregledanih je bilo tudi 23 zavezancev, ki nimajo pridobljenega dovoljenja na podlagi 9. člena
Pravilnika. Inšpektorji so pri 5 zavezancih ugotovili nepravilnosti, dvema zavezancema se je z
inšpekcijsko odločbo prepovedalo zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil, trem zavezancem pa
je bila izdana odločba za odstranitev odpadkov. V štirih primerih so inšpektorji uvedli tudi
prekrškovne postopke.
Pri nadzoru nad zavezanci, za katere je inšpekcija prejela informacijo, da nezakonito zbirajo in
razstavljajo izrabljena vozila, je bilo opravljenih 30 pregledov, pri trinajstih zavezancih so bile
ugotovljene nepravilnosti, trem kršiteljem je bil izdan plačilni nalog, sedmim pa se jim je
namesto sankcije izreklo opozorilo.
V zvezi z odpravo nepravilnosti je bilo izdanih deset inšpekcijskih odločb, v enem primeru je
bilo zavezancu izrečeno opozorilo, v dveh primerih pa postopek še ni zaključen.
Največkrat so bile nepravilnosti ugotovljene v zvezi z nezakonitim zbiranjem in razstavljanjem
81
izrabljenih vozil, brez predhodno pridobljenih predpisanih dovoljenj.
Pri nadzoru nosilca skupnega načrta družbe Ekomobil in obratov za razstavljanje ni bilo
ugotovljenih nepravilnosti.
V okviru akcije so inšpektorji obravnavali tudi prejete prijave in opravili nadzor pri 44
zavezancih, predvsem fizičnih osebah. V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi je bilo v
inšpekcijskih postopkih izrečenih 21 ukrepov, uvedenih je bilo 22 prekrškovnih postopkov.
Največ nepravilnosti se je nanašalo na nezakonito zbiranje in razstavljanje izrabljenih vozil.
Akcija nadzora nad baterijami in akumulatorji
Cilji akcije nadzora nad ravnanjem z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in
akumulatorji so bili:
 nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev
glede zagotavljanja zbiranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter njihove
nadaljnje obdelave in s tem vplivati na višjo stopnjo zbiranja in na doseganje zastavljenih
okoljskih ciljev zbiranja in recikliranja,
 nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti distributerjev glede brezplačnega prevzema
odpadih prenosnih baterij od končnega uporabnika,
 nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti zbiralcev prenosnih baterij in akumulatorjev,
 nadzor nad predelovalci prenosnih baterij glede zagotavljanja predpisanih stopenj
recikliranja.
Pri sami akciji nadzora se je nadzor izvajal predvsem nad ravnanjem s prenosnimi baterijami
in akumulatorjev ter odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
V prvem delu akcije je bil najprej poudarek nadzora nad proizvajalci in distributerji, ki dajejo v
promet oziroma dobavljajo končnemu uporabniku prenosne baterije in akumulatorje oziroma
izdelke, ki vsebujejo prenosne baterije, ti izdelki pa niso uvrščeni v seznam elektronske opreme
iz Prilog 1 in 2 Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. list RS, št.
107/06 in 100/10).
Izdelki, ki se dajejo v promet in ustrezajo zgoraj navedenim kriterijem so sledeči: obutev, ki
pri hoji sveti, razne otroške igrače, ki svetijo, pa se jim baterije ne dajo zamenjati, sveče,
glasbene voščilnice, svetila z vgrajeno lučko, nočne lučke, fotoaparati za enkratno uporabo,
digitalne programske ure na vtičnico. Inšpektorji so 28 zavezancem posredovali vprašalnike,
ki so vsebovali vprašanja o podatkih zavezanca, vpisu v evidenco proizvajalcev baterij in
akumulatorjev, artiklih, ki vsebujejo baterije oziroma so vgrajene v izdelke ter dobaviteljih teh
izdelkov. Glede na prejete odgovore (18) večina zavezancev zagotavlja izpolnjevanje
obveznosti proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev s pristopom k izvajanju skupnega
načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
Akcija nadzora se bo nadaljevala tudi v letu 2014, kjer bo poudarek na nadzoru zavezancev,
ki niso vpisani v evidenco proizvajalcev baterij in akumulatorjev in ne zagotavljajo zbiranja
odpadnih naprav (zgoraj navedenih izdelkov) skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno
električno in elektronsko opremo.
Akcija nadzora nad embalažo in odpadno embalažo
ION je v obdobju med mesecem oktobrom in decembrom izvedla inšpekcijski nadzor v zvezi z
ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo v družbah za ravnanje z odpadno embalažo
(DROE). Nadzor je bil usmerjen predvsem v doseganje okoljskih ciljev recikliranja odpadne
embalaže (plastične, lesene in steklene embalaže). Okoljske cilje, ki jih je morala posamezna
82
DROE doseči najpozneje do 31.12 vsakega leta v letih 2007 do 2012 so določeni v OVD za
posamezno DROE oziroma v 22. členu Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
(Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – v nadaljevanju Uredba) v povezavi
s 56. členom iste Uredbe. V nadzoru, ki je bil opravljen v posamezni DROE, so se pridobili tudi
podatki o predelovalcih, katerim je bila odpadna embalaža (plastične, lesene in steklene
embalaže) oddana v ponovno uporabo, predelavo.
Inšpekcijski nadzor je bil opravljen v naslednjih DROE:
- SLOPAK d.o.o.
- INTERSEROH d.o.o.
- UNIREC d.o.o..
- RECIKEL d.o.o.
- GORENJE SUROVINA d.o.o.
DROE zagotavljajo redno prevzemanje in zbiranje odpadne embalaže preko podizvajalcev. Prav
tako preko podizvajalcev za prevzeto in zbrano odpadno embalažo zagotavljajo skladiščenje,
ponovno uporabo in predelavo. Podizvajalci potrdijo posamezni DROE s Potrdilom o količini
prevzete in predelane odpadne embalaže za posamezno koledarsko leto kako in kje so
zagotovili predelavo odpadne embalaže v okviru njihovih masnih tokov. Dokumentacijo v zvezi
s predelavo skupne količine odpadne embalaže (evidenčni listi, izvozna dokumentacija) hranijo
podizvajalci. Ker so podizvajalci za posamezne DROE isti, količina na evidenčnih listih oziroma
izvozni dokumentaciji obsega tako količine odpadne embalaže npr. družbe Slopak d.o.o. kot
tudi količine iz sistemov drugih družb (sestavljene pošiljke).
Pregledana so bila letna poročila družb o ravnanju z odpadno embalažo, katera poleg
tekstualnega dela vsebujejo podatke o zbranih, predelanih količinah odpadne embalaže tako v
tabelarični kot v grafični obliki. Pri pregledu letnih poročil družb o ravnanju z odpadno embalažo
je bilo ugotovljeno:
- V družbi Slopak d.o.o. so bila pregledana poročila za leto 2010, 2011 in 2012. Iz poročil
je razvidno, da je družba dosegla predpisane okoljske cilje pri ravnanju z odpadno
embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, kar je določeno v 22. členu Uredbe
v povezavi s 56. členom iste Uredbe.
- V družbi Interseroh d.o.o. so bila pregledana poročila za leto 2010, 2011 in 2012. Iz
poročil je razvidno, da je družba dosegla predpisane okoljske cilje pri ravnanju z odpadno
embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, kar je določeno v 22. členu Uredbe
v povezavi s 56. členom iste Uredbe.
- V družbi Unirec d.o.o. je bilo pregledano letno poročilo za leto 2012, saj je družba s
svojim delovanjem pričela dne 01.01.2012.
- Družba Recikel d.o.o. - na podlagi obvestila ARSO, da družba ni posredovala letnega
poročila o ravnanju z odpadno embalažo za leto 2012, je bilo podano opozorilo na
zapisnik, katerega je družba v roku izpolnila. Uveden je bil prekrškovni postopek, družbi
je bil izrečen opomin.
- V družbi Gorenje Surovina d.o.o. so bila pregledana letna poročila za leta 2010, 2011 in
2012. Iz letnih poročil je razvidno, da zavezanec dosega okoljske cilje za posamezne
vrste embalaže kot je določeno v 22. členu Uredbe.
Ker družbi Slopak d.o.o. in Interseroh d.o.o. na ARSO nista posredovali Poročila o ravnanju z
odpadki kot zbiralec odpadkov za leto 2012, kot je to določeno v obeh OVD, je zoper obe
družbi uveden prekrškovni postopek. Družba Unirec d.o.o. v OVD nima zahteve, da poroča o
83
ravnanju z odpadki kot zbiralec odpadkov.
Akcije nadzorov pošiljanja odpadkov preko meja
Na področju pošiljanja odpadkov je Inšpekcija za okolje in naravo v sodelovanju s CURS in
Policijo ter Agencijo RS za okolje kot pristojnim organom v letu 2013 izvedla 12 skupnih akcij
nadzora. Akcije so potekale v okviru IMPEL projekta Enforcement Actions III, kjer Slovenija
aktivno sodeluje.
V letu 2013 so bile izvedene naslednje akcije:
-
25.02.2013: mejni prehod Obrežje;
18.03.2013: mejna prehoda Jelšane in Starod;
11.04.2013: počivališče Dolinsko;železniška ranžirna postaja Zalog (LJ);
14.05.2013: mejni prehod Vrtojba;AC počivališče;
13.06.2012: mejni prehod Gruškovje;
03.07.2013: AC počivališča Studenec (avtocesta Ljubljana – Koper), Voklo (avtocesta
Ljubljana – Kranj), Lukovica (avtocesta Ljubljana – Maribor) in
Podsmreka (avtocesta Obrežje – Ljubljana) mejni prehod Gruškovje;
02.10.2013: AC počivališče Polskava (avtocesta Ljubljana – Maribor);
09.10.2013: pristanišče Luka Koper;
25.11.2013: železniška ranžirna postaja Zalog;
20.12.2013: pristanišče Luka Koper.
Zadnji dve našteti akciji sta potekali v okviru izmenjave inšpektorjev, ki je bila izvedena v okviru
IMPEL projekta Waste sites II. V Sloveniji sta v izmenjavi sodelovala predstavnika avstrijskega
ministrstva za okolje.
Akcije so potekale skladno z dogovori z ostalimi predstavniki nadzornih organov in pristojnega
organa. Akcije na avtocestnih počivališčih so potekale z izločanjem tovornih vozil iz prometa
oziroma s preusmeritvijo prometa tovornih vozil preko počivališč. Na mejnih prehodih s
Hrvaško (Obrežje, Gruškovjem, Jelšane in Starod) so bili pregledi izvedeni na podlagi podatkov
iz carinskih dokumentov. Glede na izkušnje iz preteklosti so akcije na posameznih lokacijah
potekale krajši čas. Poleg nadzora pošiljanja odpadkov so ostali nadzorni organi izvajali tudi
nadzor cestno prometnih predpisov, carinskih predpisov in ostalih predpisov iz njihove
pristojnosti.
V okviru akcij je bilo zaustavljenih 543 tovornih vozil od katerih je 62 tovornih vozil prevažalo
odpadke preko meja. Nadzorni organi so opravili 359 dokumentarnih kontrol ter 108 fizičnih
pregledov pošiljk. Pri pošiljkah preko meja so bile ugotovljene 4 kršitve in sicer:
-
v treh primerih je prevoznik dostavil nepopolno izpolnjen dokument iz Priloge VII;
v enem primeru je prejemnik odpadkov bil objekt, ki ni imel okoljevarstvenega
dovoljenja za predelavo odpadkov. Pošiljak je bila spoznana za nezakonito. Pristojni
organi Slovenije in Hrvaške so v skladu z dogovorom uredili vračanje pošiljke
pošiljatelju na Hrvaško.
Odpadki, ki so bili v okviru akcij najpogosteje obravnavani:
-
odpadne kovine;
odpadni papir;
odpadki iz mehanske obdelave odpadkov.
V letu 2013 se je zaključila revizija Računskega sodišča na področju pošiljanja odpadkov preko
84
meja. Revizija je zajela Ministrstvo za kmetijstvo in okolje skupaj z IRSKO in ARSO ter CURS
in Policijo. Revizija je bila izvedena za obdobje 2009 do 2011. Računsko sodišče je za ožje
ministrstvo ter organa v sestavi (ARSO, IRSKO) predlagalo 7 popravljalnih ukrepov, ki se
nanašajo predvsem na izboljšanje sistemske ureditve (sprememba zakonodaje, spremljanje
tokov odpadkov) področja pošiljanja odpadkov preko meja.
 Nadzor emisij snovi in toplote v vode
Inšpektorji so na tem področju opravili 1245 inšpekcijskih nadzorov in pri tem izrekli 301
inšpekcijski ukrep za odpravo neskladnosti ter uvedli 21 prekrškovnih postopkov.
Pri nadzoru na področju emisije snovi v vode inšpektorji ugotavljajo, da pri nekaterih
zavezancih tehnološke odpadne vode še vedno presegajo predpisane mejne vrednosti, kljub
že v preteklosti izdanim inšpekcijskim ukrepom in uvedenim izvršilnim postopkom (npr. Klinični
center Ljubljana še vedno ni uskladil emisij snovi v vode na nekaj iztokih iz posameznih klinik.
V letu 2013 je bil poudarek nadzora v zvezi z delovanjem komunalnih čistilnih naprav (KČN)
na ustreznem čiščenju in odvajanju odpadnih voda ter ustreznosti ravnanja z odvečnim
biološkim blatom, ki nastane po čiščenju odpadnih voda. Problematika nadzora KČN je v tem,
da nekatere KČN že več let čezmerno onesnažujejo okolje, ker je kapaciteta KČN premajhna
(nekatere so tudi na občutljivih območjih), rok za prilagoditev delovanja predpisanim mejnim
vrednostim pa je leto 2014 (občutljiva območja) oziroma 2015 (vodno območje Donave) in
inšpektor nima možnosti izreka ukrepa, ki bi preprečil čezmerno onesnaževanje okolja. Zaradi
neustreznega ravnanja z blatom so bile nekaj upravljavcem čistilnih naprav izdane odločbe za
odpravo nepravilnosti.
Ker upravljavec Centralne čistilne naprave Postojna, to je JP Kovod Postojna, ni izvršil odločbe,
s katero mu je naložena prilagoditev emisij predpisanim mejnim vrednostim, je v teku upravna
izvršba. Sicer pa je v teku rekonstruirane čistilne naprave, za kar ima upravljalec pridobljeno
odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja. Zmogljivost bo povečana iz 16.500 na
21.000 populacijskimi enotami (PE).
Javni zavod Kobilarna Lipica še vedno ni izvršil odločbe, s katero je bila odrejena odprava
čezmerne obremenitve, ki je nastajala zaradi neustrezne in zastarele čistilne naprave, zaradi
česar se vodi izvršba z denarno prisilitvijo.
Na področju nadzora OE Murska Sobota je opazno bistveno izboljšanje stanja tako, da so
čezmerni obremenjevalci redki in gre v večini primerov le za manjša ali občasna odstopanja
posameznega parametra, ki jih stranke lahko relativno hitro odpravijo. Z ozirom na to, da so
za Pomurje značilni vodotoki z majhno vodnatostjo pa je pri analizi stanja na tem področju
pomembno tudi dejstvo, da zavezanci z veliko količino odpadnih vod ob vodotokih z majhno
vodnatostjo s spremembo splošne uredbe o emisiji snovi v vode ter sprejetjem Pravilnika o
monitoringu stanja površinskih voda trenutno ne obremenjujejo okolja čezmerno, če izvajajo
ustrezne ukrepe, za nekatere pa obstaja tudi možnost nadaljnjega nespremenjenega odvajanja
odpadnih voda in drugačnega dokazovanja ustreznega obratovanja. Zavezanca Nafta
petrochem d.o.o. in Lek d.d., na katera vpliva navedena sprememba, sta že pričela s projektom
odvajanja odpadne vode v Muro, sedaj teče odpadna voda v Kopico, ki pa je zelo zahteven in
zahteva velika vlaganja.
Padavinske vode se s telesa odlagališča inertnih odpadkov Novaki, ETA d.o.o. Cerkno preko
usedalnikov, posodobljenih v letu 2013, preko drenaže iztekajo v potok Cerknica. Pri zadnjih
meritvah izvedenih po sanaciji usedalnikov mejne vrednosti emisije snovi v vod niso bile več
presežene.
Odpadna voda iz dejavnosti TKK d.d. iztekata v okolje na dveh iztokih. Čezmerne emisije so
85
bile v letu 2013 z vgradnjo nove biološke čistilne naprave zmanjšane do dovoljenih ravni.
Akcija nadzora emisij snovi v vode in ravnanja z blati iz komunalnih čistilnih naprav (KČN)
Akcija nadzora KČN je glede na prejete podatke ARSO zajemala nadzor upravljavcev KČN s
kapaciteto nad 15.000 PE z ugotovljenim čezmernim obremenjevanjem z odpadnimi vodami v
letu 2012, nadaljevanje nadzora ravnanja z odpadnim blatom iz komunalnih čistilnih naprav iz
akcije nadzora v letu 2012, ter nadzor upravljavcev malih KČN, ki po podatkih ARSO v letu
2012 niso zagotovili izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod.
Cilj nadzora je bil zagotoviti usklajenost emisij snovi v vode pri čezmernih obremenjevalcih
okolja, zagotoviti predpisan način ravnanja z odpadnim blatom iz KČN in zagotoviti predpisano
izvajanje obratovalnega monitoringa emisij odpadnih vod na malih KČN.
Akcija nadzora emisij v vode in ravnanja z blati iz čistilnih naprav je zajemala:
-
zavezance z ugotovljenim čezmernim obremenjevanjem z industrijskimi odpadnimi
vodami v 2010 ali v treh zaporednih letih v obdobju 2008-2010,
zavezance, ki na ARSO niso oddali letnega poročila o monitoringu odpadnih vod za leto
2010 in
zavezance – upravljavce skupnih in KČN glede emisij v vode in ravnanja z blati iz
čistilnih naprav.
ARSO je na IRSKO posredovala seznam 9 KČN s kapaciteto nad 15.000 PE, ki so v letu 2012
čezmerno obremenjevale okolje po parametrih KPK, BPK5, neraztopljene snovi in amonijev
dušik, kljub temu, da je prilagoditveni rok za zagotovitev ustreznega – sekundarnega čiščenja
odpadne vode potekel že 31.12.2010.
Inšpektorji za okolje so opravili inšpekcijske preglede pri 8 upravljavcih oz. izvajalcih javne
službe (IJS). Glavne ugotovljene nepravilnosti iz pregledov so bile:



Dve čistilni napravi sta bili v letu 2010 in 2011 rekonstruirani, vendar sta še v obdobju
poskusnega obratovanja, zato so bila v letu 2012 še vedno preseganja nekaterih
parametrov.
Dve čistilni napravi okolje obremenjujeta čezmerno le po parametru amonijev dušik. V
obeh primerih je bil v letu 2013 izbran izvajalec del za izgradnjo terciarnega čiščenja,
s katerim bo zagotovljeno odstranjevanje dušika.
Dve čistilni napravi bosta sekundarno čiščenje odpadne vode zagotovili skupno z
zagotovitvijo terciarnega čiščenja do predvidenih prilagoditvenih rokov leto 2014
oziroma 2015.
V inšpekcijskem postopku so glede na ugotovljene nepravilnosti inšpektorji izdali 3 odločbe za
odpravo nepravilnosti, 1 sklep o dovolitvi izvršbe z denarno prisilitvijo, ker zavezanec ni izvršil
odločbe ter 1 opozorilo za mesečno posredovanje monitoringa odpadnih vod. Uvedena sta bila
tudi dva prekrškovna postopka.
ARSO je na IRSKO posredovala seznam s 15 malimi KČN, za katere IJS zbiranja in čiščenja
komunalnih odpadnih vod 2012 niso zagotovili predpisanih prvih meritev ali obratovalnega
monitoringa odpadnih vod ali pa niso oddali poročil o obratovalnem monitoringu na ARSO.
Inšpektorji za okolje so opravili inšpekcijske preglede pri 8 upravljavcih oz. IJS. Glavne
ugotovljene nepravilnosti iz pregledov so bile:


Upravljavci malih KČN sami ali preko IJS niso zagotavljali prvih meritev ali
obratovalnega monitoringa.
Upravljavci oz. IJS niso oddajali poročil o prvih meritvah oz. poročil o obratovalnem
monitoringu na ARSO.
86
V inšpekcijskih postopkih so inšpektorji izdali 1 odločbo za odpravo nepravilnosti (izvedba prvih
meritev) ter 3 opozorila (oddaja letnega poročila, evidenčni list za odpadno blato, zagotovitev
prvih meritev).
V prekrškovnem postopku je bil izdan 1 plačilni nalog pravni in odgovorni osebi (zaradi
neporočanja) ter 1 opozorilo. V dveh primerih je bil prekršek neznatnega pomena, v dveh
primerih je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, v dveh primerih pa prekrškovni postopek
še ni zaključen.
Akcija nadzora emisij snovi v vode:
Akcija nadzora emisij v vode je glede na prejete podatke ARSO zajemala nadzor zavezancev z
ugotovljenim čezmernim obremenjevanjem z industrijskimi odpadnimi vodami v 2011 in nadzor
zavezancev, ki na ARSO niso oddali letnega poročila o monitoringu odpadnih vod za leto 2011.
Cilj nadzora je bil zagotoviti usklajenost emisij snovi v vode pri čezmernih obremenjevalcih
okolja in zagotoviti predpisano poročanja na ARSO.
Po podatkih ARSO je bilo 195 čezmernih obremenjevalcev s tehnološkimi odpadnimi vodami.
V okviru nadzora je ugotovljeno da je po opravljenih inšpekcijskih pregledih in izrečenih ukrepih
131 zavezancev usklajenih s predpisi, 46 zavezancev je pa še neusklajenih. Pri 18 zavezancih
je inšpekcijski postopek še v trajanju.
V inšpekcijskih postopkih je bilo izdanih 58 inšpekcijskih ukrepov s katerimi bodo ali pa so
zavezanci že odpravili čezmerno obremenitev okolja s tehnološkimi odpadnimi vodami. V
inšpekcijskih postopkih so bile izdane odločbe in opozorila ter sklepi o izvršbah.
Pri nadzoru zavezancev, ki so čezmerno obremenjevali okolje s tehnološkimi odpadnimi vodami
v letu 2011 so bili najpogosteje izrečeni inšpekcijski ukrepi izvajanja potrebnih ukrepov za
preprečevanje čezmernih obremenitev: odvoz odpadne vode na CČN, izvedba zaprtega sistema
hladilnih odpadnih vod. Nekateri zavezanci pa so ob ugotovljeni čezmerni obremenitvi sami
pričeli z izvajanjem ukrepov in tako odpravili nepravilnost še pred uvedbo inšpekcijskega
postopka. Nekateri zavezanci so se priključili na javno kanalizacijsko omrežje in tako preprečili
čezmerno obremenitev. Pri nekaterih zavezancih so bili uvedeni stečajni postopki in ustavitev
proizvodnje.
V primeru uvedbe prekrškovnega postopka so bila izdana opozorila, ker so zavezanci v večini
primerov že sami pristopili k sanaciji čezmernega obremenjevanja.
ARSO je na IRSKO posredoval podatke, da 19 zavezancev na ARSO ni posredovalo poročila o
obratovalnem monitoringu odpadnih vod za leto 2011. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen pri
13 zavezancih. Za 10 zavezancev je bilo ugotovljeno, da ne poslujejo. V enem primeru je bilo
zaradi ugotovljene nepravilnosti v inšpekcijskem postopku izrečen ukrep opozorila.
Akcija nadzora onesnažene površinske in podzemne vode
S strani ARSO, Urada za monitoringe smo prejeli rezultate ocene kakovosti površinskih in
podzemnih vod ter morebitne vzroke onesnaženja, ki so jih preverili preko evidence poročil
emisijskih monitoringov onesnaževalcev na površinskih vodotokih in podzemnih vodah, kjer ni
doseženo dobro stanje in ne gre za vpliv kmetijske dejavnosti.
Glede na poznavanje terena in zavezancev ter na podlagi ostalih dostopnih podatkov, se je
skušalo ugotoviti vzroke onesnaženja vod v zaledju ter izvesti inšpekcijske preglede in ukrepe.
87
Možni viri onesnaženj:
-
komunalni viri,
industrijski viri,
(ostalo: kmetijstvo).
Vodna direktiva za vse države članice Evropske skupnosti postavlja enotne zahteve glede
izvajanja monitoringa in glede ocenjevanja stanja voda.
Zahteva Vodne Direktive je, da so vsa vodna telesa, tudi v RS, do leta 2015 v dobrem
kakovostnem stanju.
Za površinske vode se določa ekološko in kemijsko stanje, za podzemne vode pa kemijsko
stanje in količinsko stanje. Kemijsko stanje površinskih ter kemijsko in količinsko stanje
podzemnih voda se razvršča v dva (dobro ali slabo), ekološko stanje površinskih voda pa v pet
razredov kakovosti (zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo).
Na 14 vzorčnih mestih 11-ih vodotokov je bilo ocenjeno ekološko stanje slabo, na dveh mestih
tudi zelo slabo, kot posledica onesnaženosti z nitrati in organsko obremenjenostjo vodotokov.
Ugotovitve inšpekcijskih nadzorov so izkazale, da nekateri potencialni večji onesnaževalci v
zaledju teh vodnih teles ne presegajo mejnih vrednosti N v vode (Goričane, Papirnica Količevo),
odpadne vode so se pričele odvajati na čistilno napravo (Steklarna Rogaška) in izcedne vode
so se, kot je to v primeru odlagališča Stara gora pri Novi Gorici, pričele dodatno čistiti s
postopkom reverzne osmoze. Ugotovljeno je tudi, da so določeni odseki vodotokov visoko
organsko obremenjeni kot posledica nezadovoljive stopnje čiščenja komunalnih odpadnih voda
ter da bo ob izgradnji, ustrezni nadgradnji in obratovanju KČN (KČN Logatec, Škofja Loka,
Dolenja vas, Postojna, Slovenska Bistrica, Nova gorica, Domžale) v naslednjih letih le te
pripomogle k izboljšanju kakovosti vodotokov.
Na 2 vzorčnih mestih podzemne vode je bilo zaradi onesnaženosti s kemijskimi snovmi
ugotovljeno slabša kakovost podzemne vode. Na izviru reke Krke so bili izmerjeni biocidi, kot
posledica prekomernih izpustov na iztoku iz KČN Grosuplje. Na inšpekcijskem pregledu je bilo
ugotovljeno, da ima družba SAINT-GOBAIN GRADBENI IZDELKI d.o.o., Grosuplje proizvodnjo
fasadnih ometov in premazov in da pri tej dejavnosti nastaja industrijska odpadna voda, ki
odteka iz proizvodnih prostorov preko dveh usedalnikov v javno kanalizacijo, ki se zaključuje s
komunalno čistilno napravo Grosuplje.
Na podlagi ugotovitve inšpekcijskega nadzora v zvezi s prijavo o onesnaževanju izvira reke
Krke in njegovega površinskega zaledja s pesticidi, je bila družbi SAINT-GOBAIN GRADBENI
IZDELKI d.o.o. izdana inšpekcijska odločba za izvedbo ukrepov za odpravo virov čezmerne
obremenitve okolja z emisijami snovi pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno
kanalizacijo in zoper zavezanca uveden prekrškovni postopek. Zavezanec je izpolnil vse
naložene obveznosti, odrejene z inšpekcijsko odločbo in odpravil čezmerno obremenjevanje
okolja zaradi odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo s čistilno napravo. Pridobljeno ima
tudi okoljevarstveno dovoljenje glede emisij snovi v vode.
Na vzorčnem mestu Kidričevo je bilo ugotovljeno čezmerno obremenjevanje podzemnih voda
s kemijskimi onesnaževali atrazin in desetil atrazin. Kot potencialni vir onesnaževanja so
zaznana stara nezakonita odlagališča odpadkov, prisotnost atrazina, desetil atrazina pa je tudi
posledica intezivnega kmetovanja na področju ptujskega polja v prejšnjem stoletju, ko so bili
pripravki z omenjenima substancama uporabljeni za zatiranje plevela. V zadnjih treh letih je
bilo samo na območju občine Kidričevo obravnavanih več kot 20 različnih zavezancev lastnikov zemljišč, na katerih so se nahajala divja odlagališča. Odpadki so bili uspešno
odstranjeni iz navedenih lokacij. V navedeni občini se še nahaja več divjih odlagališč (legalne
in ilegalne opuščene gramoznice), katerih pa ni možno očistiti takoj, temveč je za to potreben
čas. S strani ministrstva je že pred leti bila sprejeta obljuba o uredbi glede sanacije divjih
88
odlagališč na območju občine Kidričevo, ki bi zajela popis lokacij ter plan sanacije. Uredba še
ni bila sprejeta. Večina divjih odlagališč so stara bremena.
 Nadzor urejanja voda in gospodarjenja z njimi
Inšpektorji so na področju urejanja voda in gospodarjenja z njimi opravili 1289 inšpekcijskih
nadzorov in pri tem izrekli 521 inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti ter uvedli 69
prekrškovnih postopkov. Leto 2013 je zaznamovala obsežna akcija nadzora na področju rabe
vode.
Na področju urejanja voda so kot najpogostejši, ugotovljeni nezakoniti posegi na vodna in
priobalna zemljišča, ki se izkazujejo v gradnji podpornih zidov, nasipov, nestrokovni regulaciji
vodotokov z namenom zavarovanja kmetijskih zemljišč pred poplavami, vse pa brez
pridobljenih vodnih soglasij in dovoljenj.
Opisana nezakonita ravnanja so med ostalim tudi posledica opuščanja dolžnosti ARSO in javnih
podjetij, ki so dolžna vzdrževati vode, pa je to vzdrževanje zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev iz leta v leto vedno bolj omejeno in pomanjkljivo.
Nerealizirani programski ukrepi države tako silijo lastnike zemljišč, da večkrat nezakonito in
nestrokovno, z namenom zavarovanja kmetijskih zemljišč in stanovanjskih stavb pred
poplavljanjem vodotokov, gradijo varovalne nasipe, s tem pa še poslabšujejo razmere glede
poplavne varnosti širšega območja, kar se je že potrdilo ob vsakih večjih poplavah (v letu 2010
in 2013). Ob inšpekcijskih ukrepanjih so zavezanci kritični do nedelovanja javnih služb pri
zaščiti pred visokimi vodami ter vzdrževanju vodne infrastrukture.
Kot primer opuščanja dolžnosti vzdrževanja vodotokov in priobalnih zemljišč s strani ARSO, ki
se je kot problematičen izkazal že v preteklem letu, je še vedno neurejeno in vedno slabše
stanje obrežnih zidov ob reki Rinži na predelu mesta Kočevje. Na vedno večjo nevarnost
porušitve teh zidov inšpekcija že nekaj let opozarja ARSO, Urad za upravljanje z vodami,
vendar se sanacija obrežnih zidov, predvidena že v letu 2010, še vedno ni niti pričela.
Precejšnje probleme opažamo tudi pri izvajanju posegov na vodno infrastrukturo na varovanih
območjih, ki se izvaja v okviru javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč. Večina
posegov se izpelje kot interventni posegi, sanacije ali vzdrževalna dela, pri čemer se za posege
na varovana območja praviloma ne pridobiva dovoljenj za poseg v naravo. Tako ocenjujemo,
da se večkrat izvajajo dela in troši denar za posege, ki negativno vplivajo na naravo.
Ugotavljamo tudi, da se utrjevanja brežin proti eroziji v okviru javne službe izvajajo na klasičen
preživet način, z ravnimi skalometi, ki ne umirijo moči vode, temveč še pospešijo njeno hitrost.
Posledice se pogosto pokažejo nizvodno, z novimi poškodbami struge in brežine in zahtevajo
ponovne posege in trošenje denarja. Smiselno bi bilo izvajati posege v smislu sonaravnosti in
z uporabo elementov za umirjanje hitrosti vode.
Akcija nadzora rabe vode:
ION je v skladu s sklepom o ustanovitvi projektne delovne skupine za usklajeno delovanje
pristojnih organov pri sistematičnem inšpekcijskem nadzoru koncesij in vodnih dovoljenj štev.
007-15/2013 z dne 07.01.2013 in letnim načrtom dela izvajala celoletno akcijo nadzora rabe
vode. Akcija je zajemala:

zavezance, ki rabijo vodo brez podeljene koncesije ali v nasprotju z njo;

zavezance, ki rabijo vodo brez izdanega vodnega dovoljenja ali v nasprotju z njim;

zavezance, ki niso plačali vodnega povračila;
89

zavezance, ki razpolagajo s koncesijami;

zavezance, ki razpolagajo z vodnimi dovoljenji.
Cilj nadzora rabe vode je bil zagotoviti usklajenost zavezancev z določbami Zakona o vodah in
njegovimi podzakonskimi predpisi.
Pri naboru zavezancev za nadzor so bili v akciji nadzora uporabljeni naslednji kriteriji:
-
-
-
prejete tabele s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje/ARSO s podatki o zavezancih
(vloge za koncesije, zavrnitve vlog za male hidroelektrarne, seznam vlog za pristanišča,
itd.);
inšpekcijsko poznavanje terena glede potencialnih večjih porabnikov vode v zvezi z
opravljanjem dejavnosti (tehnološke namene, namakanje, bazeni za kopanje,
zasneževanje smučišč, male hidroelektrarne);
s strani izvajalcev javnih služb oskrbe s pitno vodo so bili pridobljeni podatki o večjih
porabnikih vode, ki se oskrbujejo z vodo iz javnih vodovodnih sistemov;
podatki, pridobljeni pri vpogledih v baze AJPES, PIRS, Vodna knjiga, VOLOS - služba
za identifikacijo in registracijo živali,
prijave o izvedenih nelegalnih vrtinah;
oglaševanja v medijih in na spletnih straneh.
V nadaljevanju so zbrane ugotovitve inšpekcijskih nadzorov, ki so potekali v obdobju februar
– november v letu 2013.
PODROČJE KONCESIJ:
Ogrevanje:
Inšpektorji so opravili nadzor pri devetnajstih zavezancih iz seznama ministrstva in samih
ugotovitev inšpekcijskega nadzora na terenu. V dveh primerih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti
(v enem primeru gre za zaprt sistem, podzemne vode se ne koristi, v drugem primeru je bila
podeljena koncesija po Zakonu o rudarstvu), v petih primerih je bilo ugotovljeno, da zavezanci
ne rabijo vode. V osmih primerih je bilo ugotovljeno, da zavezanci rabijo vodo brez podeljene
koncesije, zato jim je bila z odločbo odrejena prepoved rabe vode. V primeru prepovedi rabe
vode gre za večje zavezance, kot so Ocean Orhids-gojitev in prodaja orhidej, Škofija Novo
mesto, Paradjz d.o.o., Grede Tešanovci, termalna vrtina v Dolenjski toplicah, prav tako nima
pridobljene koncesije za ogrevanje občinske stavbe, vrtca in šole Občina Benedikt.
Obravnavana je bila tudi prijava posega raziskave podzemne vode, izdana je bila odločba o
zaprtju vrtine na podlagi mnenja ARSO ter vzpostavitev v prvotno stanje. V treh primerih je bil
uveden tudi prekrškovni postopek in izdani plačilni nalogi, v enem primeru pa je bilo zavezancu
izrečeno opozorilo. V štirih primerih ugotovitveni postopki še potekajo. V času izvedbe akcije
smo prejeli tudi prijavo ministrstva o sumu rabe termalne vode za ogrevanje v več
stanovanjskih objektih v Izlakah. Na inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da prijava ni
bila utemeljena.
Stekleničenje:
Pregledanih je bilo dvaindvajset od enaintridesetih zavezancev, ki jih je ministrstvo
posredovalo v seznamu s pravočasno ali nepravočasno vloženo vlogo za izdajo koncesije za
stekleničenje vode. Inšpektorji so v devetih primerih ugotovili, da se voda ne rabi, v treh
primerih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, v enem primeru je bilo ugotovljeno, da je zavezanec
vlogo za pridobitev koncesije preoblikoval v vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja, ker ne
izkorišča vode iz lastnega zajetja temveč iz vodovoda. V tem primeru je bilo izrečeno opozorilo
za pridobitev vodnega dovoljenja za uporabo vode iz javnega vodovoda. Prav tako je bilo še v
štirih primerih izdano opozorilo za pridobitev vodnega dovoljenja. V enem primeru (Pivovarna
90
Laško) je bila izdana ureditvena odločba zaradi prekomerne rabe vode, v enem primeru (Droga
Kolinska) pa ugotovitveni postopek pri zavezancu še poteka.
Koncesije stekleničenje:
Inšpektorji so izvedli nadzor pri devetih večjih zavezancih od sedemnajstih, ki imajo podeljeno
koncesijo za stekleničenje in proizvodnjo pijač. V šestih primerih ni bilo ugotovljenih
nepravilnosti, v enem primeru je bilo izrečeno opozorilo za oddajo vloge za pridobitev vodnega
dovoljenja (Hotel Sava Rogaška), v enem primeru je bila odločba o prepovedi rabe izdana že
v letu 2012 (Droga Kolinska, vrtina RgS-2/88), v enem primeru pa je inšpektor izdal ureditveno
odločbo, ker je bil ugotovljen presežen odvzem vode (Rimske toplice).
Stekleničenje brezalkoholnih pijač:
V inšpekcijskih postopkih je bilo obravnavanih štirideset zavezancev po izboru iz baze AJPES
od 73 prijavljenih za proizvodnjo sadnih sokov in pijač. Ugotovljeno je bilo, da v šestnajstih
primerih zavezanci ne obstajajo več ali proizvodnja ne poteka oziroma zavezanci ne rabijo vode
za stekleničenje, pri devetih zavezancih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. v dveh primerih je
bila izdana odločba o prepovedi rabe vode že v letu 2012 (Droga Kolinska, vrtina RgS-2/88 in
Tomaž Grum s.p.). V dveh primerih sta bili izrečeni opozorili za oddajo vloge za pridobitev
vodnega dovoljenja (Proan d.o.o., Vital Mestinje), v enem primeru pa bo izdana ureditvena
odločba, vendar zavezanec trenutno ne obratuje. Uveden je bil tudi en prekrškovni postopek,
v katerem je bil izrečen ukrep opozorila.
Termalna kopališča z vlogami:
Inšpektorji so opravili nadzor pri devetindvajsetih zavezancih, ki jih je ministrstvo posredovalo
na seznamu termalnih kopališč z vlogami za pridobitev koncesije. Štirje zavezanci s seznama
še niso bili predmet inšpekcijskega nadzora, pri čemer trije zavezanci razpolagajo s pravočasno
vloženimi vlogami za koncesijo, v enem primeru pa zavezanec ne obratuje tri leta (Medijske
toplice). V sedemnajstih primerih od pregledanih 29 zavezancev inšpektorji niso ugotovili
nepravilnosti, v treh primerih zavezanci vode ne rabijo, v osmih primerih je bil izdan ukrep
prepovedi rabe vode (Terme Maribor, Terme Lendava, Naravni park Terme Moravske
toplice,Počitek užitek Moravske toplice, Segrap d.o.o. Ljutomer, Terme Paradiso Dobova,
Zdravilišče Radenci, Zvezda Diana Murska Sobota), v enem primeru pa odrejen monitoring
nivojev podzemne vode. Enemu zavezancu je bila v prekrškovnem postopku izrečena globa.
Termalna kopališča s koncesijami:
Pregledi so bili opravljeni pri štirih zavezancih s podeljenimi koncesijami (Terme Ptuj, Terme
Olimia, Rimske terme v stečaju, Hotel Cerkno), kjer inšpektorji niso ugotavljali nepravilnosti.
Zavezanci ne prekoračujejo dovoljenih količin odvzema vode, izvajajo monitoringe podzemne
vode, redno plačujejo koncesnino. Inšpekcijski nadzor ni bil opravljen za eno vrtino za rabo
podzemne vode za izkoriščanje termalne vode v občini Destrnik, kjer je bila koncesija podeljena
v letu 2008.
HE nad 10 MW - koncesije:
Opravljeni so bili trije pregledi in sicer koncesija za rabo reke Drave, koncesija za rabo reke
Save (HE Moste, Mavčiče in Medvode) ter koncesija za energetsko rabo spodnje Save od
Suhadol do državne meje. V vseh treh primerih je bilo ugotovljeno, da zavezanci rabijo vodo
v skladu s podeljeno koncesijo in redno plačujejo koncesnino in vodna povračila. Inšpekcijski
nadzor ni bil izveden pri Uredbi o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje Soče, Idrijce in Bače
za proizvodnjo električne energije.
Naplavine:
Opravljen je bil nadzor treh od šestih koncesij za odvzem naplavin iz reke Save in Završnice
(HE Moste, Završnica in Mavčiče), reki Savi Dolinki in Završnici ter na območju Občine Litije na
91
odvzemnih mestih, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje. V okviru
inšpekcijskih pregledov v večini primerov ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, le v primeru
koncesije za odvzem naplavin iz reke Save in Završnice (HE Moste, Završnica in Mavčiče) je
inšpektor izrekel opozorilo izvajalcu del, da naplavin ne odvzema v nočnem času. Ostale
koncesije bodo pregledane v naslednjem letu.
PODROČJE VODNIH DOVOLJENJ:
Vodna dovoljenja pristanišča, vstopno-izstopna mesta:
Nadzor nad rabo vode za pristanišča, sidrišča in vstopno-izstopna mesta je zadeval dvanajsto
točko odzivnega poročila Računskega sodišča RS.
Opravljen je bil nadzor pri dvainšestdesetih zavezancih na 71 lokacijah sidrišč, pristanišč in
vstopno - izstopnih mest. V šestindvajsetih primerih inšpektorji niso ugotovili nepravilnosti. V
desetih primerih so bila vodna dovoljenja pridobljena, vendar zavezanci vode še ne rabijo, ker
so objekti (pomoli) še v gradnji. V šestih primerih vodna dovoljenja še niso pridobljena (v enem
primeru pobuda za koncesjio odstopljena v reševanje na ARSO za pridobitev vodnega
dovoljenja, v enem primeru vloga za izdajo vodnega dovoljenja odstopljena v reševanje na
nekdanji MOPE, v enem primeru vloga oddana na ARSO dne 23.11.2010, v treh primerih pa
vloge sploh niso bile oddane). Inšpektorji so izdali dvajset ureditvenih odločb za odpravo
nepravilnosti (prepoved rabe vode do pridobitve vodnega dovoljenja, izdelava poslovnika za
obratovanje in vzdrževanje objektov za rabo morja, neusklajenost ločenega zbiranja odpadkov
z vodnim dovoljenjem in izrekli eno opozorilo. V enem primeru je bil začet tudi izvršilni
postopek. V dvanajstih primerih so inšpektorji uvedli tudi prekrškovni postopek.
Vodna dovoljenja zasneževanje:
Inšpektorji so opravili nadzor pri sedemintridesetih od štiriinštiridesetih zavezancev. V osmih
primerih je ugotovljeno, da smučišča ne obratujejo, v sedemnajstih primerih ni bilo
ugotovljenih nepravilnosti, v sedmih primerih so bile izdane odločbe o prepovedi rabe vode
oziroma za tehnično ureditev ekološko sprejemljivega pretoka in izdelava postopkovnika, v
treh primerih manjših smučišč je bilo izdano opozorilo za pridobitev vodnega dovoljenja.
Dvema zavezancema je bila izdana ureditvena odločba (odločba se spoštuje) že v letu 2010 in
uveden prekrškovni postopek. V prekrškovnem postopku so inšpektorji izrekli dve opozorili, v
dveh primerih pa postopka še nista zaključena.
MHE zavrnitve izdaje vodnega dovoljenja:
Nadzor je bil opravljen pri dvanajstih zavezancih od osemnajstih iz seznama ARSO o zavrnjenih
vlogah za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode v malih HE. V enajstih primerih bilo
ugotovljeno, da se voda ne rabi, v enem primeru pa je bilo ugotovljeno, da se voda rabi brez
pridobljenega vodnega dovoljenja. Izdana je bila inšpekcijska odločba o prepovedi rabe vode,
uveden je bil tudi prekrškovni postopek.
Pitna voda:
Opravljenih je bilo devetinštirideset nadzorov pri izvajalcih javne službe oskrbe s pitno vodo za
posamezne vire vodnih zajetij. Po podatkih evidenc ministrstva za poročanje javnih služb
oskrbe s pitno vodo je v letu 2009 obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno
vodo izvajalo 98 s strani občin izbranih izvajalcev, v sami bazi pa je zavedenih 2556 vodnih
zajetij. Inšpektorji v petindvajsetih primerih niso ugotovili nepravilnosti, v dvaindvajsetih
primerih so bile ugotovljene nepravilnosti, ki so se nanašale predvsem na preseganje načrpanih
količin, neizdelavo letnih diagramov in poslovnikov za obratovanje in vzdrževanje objektov,
nepridobljena vodna dovoljenja in na nenameščene merilne naprave. V dveh primerih
ugotovitveni postopek še poteka. Inšpektorji so v inšpekcijskih postopkih izdali štirinajst
ureditvenih odločb in izrekli osem opozoril. Uvedenih je bilo tudi deset prekrškovnih postopkov.
92
Raba tehnološke vode:
Pregled je bil opravljen pri stotriinosemdesetih zavezancih, ki pri tehnološkem postopku rabijo
vodo iz vodovoda. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri skoraj polovici pregledanih zavezancev.
Po podatkih ARSO, je v preteklih letih zaprosilo za izdajo VD za rabo vode v tehnološke namene
oz. kjer se v proizvodnji porabijo znatne količine vode do 10 zavezancev na leto, po izvedenih
inšpekcijskih pregledih pa se je število vlog povečalo tudi do 10 na teden, kar kaže na
neurejenost področja tako z zakonodajnega kot tudi upravnega vidika. Inšpektorji so nadzor
usmerili na dejavnosti, kjer nastaja tehnološka odpadna voda ali se za izvajanje dejavnosti
potrebuje kot ključni element vodo. Pri tem so bile upoštevane tudi prioritete nadzora iz načrta
dela ION.
Pri devetinosemdesetih zavezancih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, v treh primerih je
ugotovljeno, da zavezanec ne obratuje, v treh primerih je ugotovljeno, da ne potrebujejo
vodnega dovoljenja, v dveh primerih se voda ne rabi, v šestinosemdesetih primerih pa so bile
ugotovljene nepravilnosti, ki so se nanašale na rabo vode brez vodnega dovoljenja, na
delovanje neskladno z izdanim vodnim dovoljenjem, neizdelane poslovnike. V inšpekcijskih
postopkih so inšpektorji izdali triinšestdeset ureditvenih odločb in izrekli triindvajset opozoril.
Uvedeno je bilo tudi dvajset prekrškovnih postopkov.
Presežene količine odvzema vode:
Obravnavanih je bilo stosedemintrideset od dvestoenega zavezanca iz seznama ARSO o
preseženih količinah odvzete vode, ki je nastal na podlagi poročanja zavezancev. Pri
šestinosemdesetih zavezancih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, v štiridesetih primerih pa so
inšpektorji na podlagi ugotovljenih nepravilnosti izrekli trinajst opozoril in izdali sedemindvajset
ureditvenih odločb. Največ nepravilnosti se je nanašalo na preseganje načrpanih količin vode
in na nenameščene merilne naprave. V nekaterih primerih so zavezanci že pred inšpekcijskimi
postopki podali vloge za povečanje količin načrpane vode. Inšpektorji so poleg ureditvenih
ukrepov uvedli še petinšestdeset prekrškovnih postopkov.
Gojenje školjk:
Inšpektorji za okolje so obravnavali trinajst zavezancev, ki imajo pridobljena vodna dovoljenja
za gojitev školjk na 24 lokacijah. Na 23 lokacijah so inšpektorji ugotovili nepravilnosti, ki so se
nanašale na nespoštovanje mej koordinat in površine, za katera so bila podeljena vodna
dovoljenja, na neizdelane poslovnike za obratovanje in vzdrževanje vodnih objektov in naprav,
na gojenje školjk na površinah, za katere ni bilo podeljeno vodno dovoljenje ter za
neodstranitev objektov za gojenje školjk po prenehanju vodnih dovoljenj. V vseh primerih so
bile izdane ureditvene odločbe.
Napovedi za odmero vodnega povračila:
S strani ARSO je ION prejela seznam zavezancev, ki niso v predpisanem roku (do 31.01.2013
za preteklo leto) na ARSO vložili napovedi za odmero vodnega povračila. Seznam je vseboval
dvesto sedemnajst zavezancev. ION je v letu 2013 obravnavala sto sedeminosemdeset
zavezancev, od tega sedeminsedemdeset pravnih oseb, sto štiri fizične osebe ter šest
samoupravnih lokalnih skupnosti. V štirih primerih so inšpektorji ugotovili, da zavezanci niso
zavezanci za oddajo napovedi za odmero vodnega povračila, v enajstih primerih so zavezanci
vložili napoved še pred uvedbo inšpekcijskega postopka, v petnajstih primerih pa postopki še
niso bili uvedeni. V stotriindvajsetih primerih so zavezanci naknadno že vložili napovedi za
odmero vodnega povračila. Inšpektorji so v enaindevetdesetih primerih izrekli ukrepe v
inšpekcijskem postopku (v večini primerov ukrep opozorila za oddajo napovedi za odmero
vodnega povračila), v tridesetih primerih je bil izdan ukrep v prekrškovnem postopku (20
opominov in 10 opozoril), v devetih primerih pa je prekrškovni postopek še v teku. V
obravnavanih primerih fizičnih oseb so bili ukrepi izrečeni samo v inšpekcijskih postopkih, ker
za fizične osebe v predpisu prekršek ni predpisan.
93
Tudi v poletju leta 2013 so se vrstile prijave in novinarska vprašanja glede plačljivosti morskih
plaž in/oziroma onemogočanja dostopa do morja. Opravljen je nadzor vseh naravnih kopališč
na slovenski obali in ugotovljeno, da se vstopnine za kopanje nikjer ne pobirajo. Že v letu 2012
so bile namreč upravljalcem naravnih kopališč, kjer je bilo ugotovljeno da se pobira vstopnina
za kopanje, izdane odločbe o prepovedi pobiranja vstopnine (družbi Istrabenz turizem za
kopališči Plaža Meduza in Plaža Meduza Exclusive, družbi Hoteli Bernardin za kopališča Plaž
Hotela Vile Park in Plaža GH Bernardin v Portorožu ter San Simon v Izoli, družbi Terme Krka
za Naravno kopališče Strunjan, Rdečemu Križu Slovenije za kopališče Debeli Rtič v Ankaranu).
Na vse odločbe, razen odločbe izdane Rdečemu križu Slovenije, so bile vložene pritožbe.
Drugostopenjski organ je v letu 2013 štiri pritožbe kot neutemeljene zavrnil, eni pa delno ugodil
in zadevo vrnil v ponovno odločanje. V ponovnem postopku je bila družbi Hoteli Bernardin
izdana odločba, katere izrek je, poleg prepovedi zaračunavanja vstopnine in omogočanja
prostega dostopa do morja, vseboval še zahtevo po odstranitvi ograje na severni in južni strani
plaže. Zavezanec je izvršil odločbo. Na ostale štiri odločbe so zavezanci so vložili tožbe. O
tožbah sodišče še ni odločilo.
 Nadzor biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot
Delo na tem področju je potekalo predvsem na podlagi prijav, izvedli pa smo tudi nekaj akcij
nadzora. Podobno kot v prejšnjih letih zaradi nezadostne kadrovske zasedbe namreč
sistematično in načrtovano izvajanje inšpekcijskega nadzora na področju varstva narave
namreč ni možno. Na to smo opozorili že v preteklih letnih poročilih, prav tako smo v preteklosti
že večkrat izpostavili problematiko naravovarstvene službe, ki še vedno ni zaživela s polnimi
pooblastili. Ponovno želimo opozoriti, da se bo lahko le na tak način vzpostavil celovit
sistematični nadzor na tem področju, ki bo dolgoročno prispeval k ohranitvi biotske
raznovrstnosti in naravnih vrednot kot je to določeno v zakonodajnem okviru. Inšpektorji so
na področju varstva narave opravili 230 inšpekcijskih nadzorov in pri tem izrekli 80
inšpekcijskih ukrepov in uvedli 12 prekrškovnih postopkov.
Na tem področju se prav tako beleži vedno več posegov na varovana območja, večkrat prav
tako povezanih s kmetijsko rabo okolja. Največkrat so bile ugotovljene nepravilnosti v zvezi z
nedovoljenim poseganjem na priobalna in vodna zemljišča, predvsem z nasipanjem zemljin ali
gradbenih odpadkov, goloseki, pa tudi z urejanjem rekreacijskih površin ob rekah oziroma z
urejanjem počitniških bivališč na zavarovanih območjih. Veča se število posegov v visokogorju,
kjer se oživlja pašništvo. V ta namen se gradijo prometnice in razni spremljajoči objekti brez
ali še pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj in soglasij. Velikokrat je po opravljenem posegu
nemogoče vzpostaviti prejšnje stanje ali zadevo sanirati, globe za kršitelje pa so povsem
nesorazmerno nizke glede na posledice posegov, še posebno, če kršitev stori fizična oseba (kar
velja v večini primerov), za katero je zagrožena kazen vsega 125 €.
Lastniki parcel ne poznajo naravovarstvenega statusa svojih parcel in s tem povezanih omejitev
in zahtev po pridobljenih soglasjih in dovoljenjih.
Pri delu se inšpektorji srečujejo s težavami pri nadzoru naravovarstvenih soglasij, ki so izdana
za namene gradnje ali drugih posegov na varovana območja. Predlagamo, da se v zakonodajo
vključi naravovarstveno dovoljenje, v katerem bodo jasno navedeni vsi pogoji delovanja, ki jih
lahko inšpekcija nadzira po zaključenem posegu in izdaji uporabnega dovoljenja.
Pri izvajanju nadzora inšpektorji ugotavljajo, da so zavezanci premalo seznanjeni z varovanimi
območji in s tem z obveznostmi pridobivanja naravovarstvenih dovoljenj in soglasij. Nekateri
zavezanci se zavestno izogibajo obveznosti pridobivanja naravovarstvenih dovoljenj in izvajajo
dela na zavarovanih območjih s kršenjem določil Zakona o ohranjanju narave.
V nadaljevanju so opisane izvedene akcije nadzora na področju narave v letu 2013.
94
Akcija nadzora CITES – oglaševanje na spletu
Akcija nadzora nad ravnanjem in načini varstva prosto živečih živalskih vrst zavarovanih s
CITES konvencijo je bila izvedena v skladu z letnim načrtom dela Inšpekcije za okolje in naravo.
Potekala je od 15. maja do 15. oktobra 2013, v krajših tedenskih obdobjih. Sočasno je nadzor
nad ponudbo za prodajo CITES osebkov po spletu vršila tudi policija. Med spletnimi stranmi,
ki so bile nadzorovane, je bil najbolj zastopan spletni portal www.bolha.com.
Namen akcije je bil:
-
zagotoviti pregled nad ravnanjem s prosto živečimi živalskimi vrstami, ki se oglašujejo
preko internet,
spoštovanje predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih vrst,
pridobiti podatke ali imajo gojitelji dovoljenja za gojitev,
zagotoviti sistematični pregled nad internetnim oglaševanjem osebkov CITES vrst,
letos zlasti papig.
Obravnavali so se tudi primeri ravnanja z drugimi vrstami CITES osebkov, ki so se oglaševali
po spletu.
V okviru akcije je bilo opravljenih 42 tedenskih pregledov internetnih strani ponudbe za prodajo
CITES osebkov. Najpogosteje so se ponujali ogrožene vrste papig, kač, želv ter prodaja
izdelkov iz slonovine.
Pri nadzoru prodaje ogroženih vrst papig so inšpektorji v inšpekcijskih postopkih izdali 8
opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in sicer za pridobitev dovoljenj za gojitev,
pri prodaji želv pa sta bili izdani 2 opozorili po ZIN za pridobitev dovoljenj za gojitev ter
označitev odraslih osebkov.
V zvezi z internetnim oglaševanjem osebkov iz slonovine so bili uvedeni trije inšpekcijski
postopki pri fizičnih osebah in sicer v Murski Soboti in dva v Kopru. V primeru iz Murske Sobote,
kjer je šlo za pred konvencijski osebek, je stranka posedovala nekaj ročajev za senčnike ali
dežnike iz slonovine, ki so izvirali iz predvojne tovarne senčnikov in dežnikov v Lendavi, ki je
bil obdelan pred več kot 50 leti in zanj veljajo izjeme in ne potrebuje nobene dokumentacije,
zato je bil postopek zaključen. V primeru iz Kopra je bilo fizični osebi, ki je posedovala nekaj
okrasnih predmetov iz delčkov slonovine izdano opozorilo po ZIN za pridobitev potrdila in
opozorilo po Zakonu o prekrških. V drugem primeru iz Kopra pa je tri kipce iz slonovine zaseglo
okrožno sodišče v Kopru po hišni preiskavi, kipci so bili kupljeni v Italiji, brez dokumentov.
Akcija nadzora varovanih območij
Akcija nadzora nad varovanimi območji je potekala v okviru letnega načrta Inšpekcije za okolje
in naravo v obdobju med mesecem majem in mesecem novembrom. Glavni namen akcije je
bil izvajanje sistematičnega nadzora in pregleda nad stanjem varovanih in zavarovanih območij
v Republiki Sloveniji.
V okviru akcije je bilo pregledanih 23 območij z naslednjimi naravovarstvenimi statusi: območje
NATURA 2000, zavarovano območje, naravna vrednota državnega pomena in ekološko
pomembno območje. Večina (16) od pregledanih območij je v zasebni lasti, 3 območja so v
lasti zasebnikov, lokalne skupnosti oziroma države, 4 območja so v državni lasti.
Stanje pregledanih varovanih območij je bilo v dvanajstih primerih ugodno, v sedmih primerih
neugodno, v treh primerih je bilo delno poškodovano, v enem primeru pa zaskrbljujoče.
95
Najpogosteje ugotovljeni dejavniki ogrožanja v letu 2013 so bili v večini posledica človeških
posegov in dejavnosti:









nasipavanje terena, izkop gramoza,
odlaganje odpadkov,
posek vegetacije,
pomanjkljivo vzdrževanje površin in zaraščanje z invazivnimi rastlinami,
izsuševanje,
uničenje močvirja, mokrišč,
širjenje intenzivnih kmetijskih površin,
turizem,
gradnja.
V času akcije so bile na varovanih območjih ugotovljene kršitve predpisov v sedemnajstih
primerih. Posegi so bili izvedeni brez pridobljenega naravovarstvenega soglasja ali dovoljenja
za poseg v naravo.
V času akcije so inšpektorji za okolje v inšpekcijskih postopkih izrekli 16 ukrepov (prepoved
posega, sanacija, vzpostavitev prejšnjega stanja), proti kršiteljem so uvedli tudi 9 prekrškovnih
postopkov. Poleg izvedene akcije so inšpektorji za okolje obravnavali tudi prijave, ki so se
nanašale na varovana območja.
Vzpostavitev neposrednega naravovarstvenega nadzora in ukrepanje naravovarstvenih
nadzornikov s pooblastili za ukrepanje na območjih, ki jih ogrožajo človekove dejavnosti, bi
stanje pomembno izboljšalo.
Inšpektorji za okolje so sodelovali tudi pri nadzoru vožnje v naravnem okolju skupaj s
predstavniki gozdarske in kmetijske inšpekcije ter Policije.
 Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč
Nadzor nad ravnanjem z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini se je
izvajal pri upravljavcih nepremične opreme ozonu škodljivih snovi, pooblaščenih podjetjih za
vzdrževanje in namestitev nepremične opreme ter avtomobilskih servisih, ki vzdržujejo opremo
ozonu škodljivih snovi. Izvedenih je bilo 340 inšpekcijskih nadzorov, izdanih je bilo 38
inšpekcijskih ukrepov in uvedenih 9 prekrškovnih postopkov. V postopkih so inšpektorji pri
upravljavcih nepremične opreme ozonu škodljivih snovi ugotavljali največ nepravilnosti pri
zajemu snovi, vodenju evidenc in letnih poročilih o zajemu. Pri pooblaščenih podjetjih za
vzdrževanje in namestitev nepremične opreme večjih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.
Največje število nepravilnosti je bilo ugotovljenih pri avtomobilskih servisih, ki vzdržujejo
opremo ozonu škodljivih snovi in sicer pri oddaji ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih
toplogrednih plinov zbiralcu ali predelovalcu.
 Nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v zaprtih sistemih
V skladu z letnim načrtom dela sta inšpektorici, ki sta strokovno usposobljeni za nadzor GSO v
zaprtih sistemih, opravili 5 inšpekcijskih nadzorov nad ravnanjem z gensko spremenjenimi
organizmi v zaprtih sistemih prvega varnostnega razreda:
-
Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta - Onkološka ambulanta,
Lek d.d.- Mikrobiološka kontrola,
Onkološki inštitut Ljubljana,
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju,
96
-
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo in Oddelek za
zootehniko
in 2 inšpekcijska nadzora nad ravnanjem z GSO v zaprtih sistemih drugega varnostnega
razreda:
-
Onkološki inštitut Ljubljana in
Bia separations d.o.o.
V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi so bila izrečena opozorila na zapisnik. Najpogostejše
ugotovljene pomanjkljivosti so bile povezane z izvajanjem predpisanih zadrževalnih ukrepov
(poškodba na komarniku, manjša poškodba tal in opreme v laboratoriju, odstranitev kljuk) in
pomanjkljivostmi pri vodenju dokumentacije (opredelitev dogodkov, ki pomenijo nesrečo oz.
izredni dogodek, imenovanje namestnika vodje projekta, navodila za čistilke). Zavezanci so
pomanjkljivosti, po izrečenem opozorilu na zapisnik, v roku odpravili.
 Nadzor industrijskega onesnaževanja in tveganj
Inšpektorji so skupno opravili 2865 inšpekcijskih nadzorov, izdali 575 ureditvenih odločb in
uvedli 227 prekrškovnih postopkov. Največ nadzorov je bilo opravljeno na področju emisij iz
kurilnih naprav in sicer 1015, izdanih je bilo 85 ureditvenih odločb in uvedenih 37 prekrškovnih
postopkov. Na tem področju opažamo v primerjavi z letoma 2011 in 2012 precejšnje
zmanjšanje števila prejetih prijav, ki so se večinoma nanašale na onemogočanje izvajanja
dimnikarskih storitev.
 Nadzor zavezancev, ki morajo
onesnaževanje večjega obsega
pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje
za
Inšpektorji so v letu 2013 opravili inšpekcijski nadzor pri vseh upravljavcih naprav, ki
povzročajo onesnaževanje večjega obsega in pri tem opravili 456 inšpekcijskih nadzorov, izdali
172 ureditvenih odločb in uvedli 29 prekrškovnih postopkov. Pri večini je bil opravljen en celovit
inšpekcijski pregled, le pri posameznih napravah je bilo potrebno opraviti izredne inšpekcijske
preglede kot posledica prijav. Inšpekcijski ukrepi so se največ nanašali na odpravo
nepravilnosti v zvezi z emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, emisijo snovi
v zrak iz kurilnih naprav in nepravilnostmi v zvezi s skladiščenjem naftnih derivatov, s poslovniki
za naprave za čiščenje odpadnih plinov ter vodenjem obratnih dnevnikov. Manjše nepravilnosti
so upravljavci odpravili na podlagi opozorila inšpektorja, za večje neskladnosti pa so bile izdane
odločbe za uskladitev delovanja naprave z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Inšpektorji se pri nadzoru zavezancev na področju emisije snovi v zrak pogosto srečujejo tudi
s problemom širjenja neprijetnih vonjav v okolje iz opravljanja dejavnosti, pri čemer pa v
predpisih, ki urejajo to področje emisij snovi v zrak ni določb, ki bi omogočale učinkovito
ukrepanje za zmanjšanje oziroma preprečevanje teh vonjav v okolje. Najpogosteje se ta
problem izkazuje pri nadzoru obratovanja kompostarn (Kompostarni Vrhnika in Rosa),
perutninskih farm, pa tudi pri nadzoru obrata za predelavo živalskih stranskih proizvodov.
(KOTO d.o.o.).
V družbi KOTO d.o.o. je bilo v letu 2013 opravljenih več inšpekcijskih pregledov, v zvezi z
ugotovljeni nepravilnost s področja emisij snovi v zrak, se je zoper pravno in odgovorno osebo
uvedel prekrškovni postopek zaradi opustitve dolžnega ravnanja oziroma ne zagotavljanja
izvajanje trajnih meritev koncentracije ogljikovega monoksida, kršiteljema je bila za storjen
prekršek izrečena globa.
97
Tudi v letu 2013 je bila specifičen primer družba Kemiplas d.o.o. Dekani, ki je v začetku leta
še vedno vztrajala pri pridobitvi »IED« okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav je naprava za
proizvodnjo anhidrida ftalne kisline prenehala z obratovanjem že novembra 2010 in se je junija
2013 praktično pričela že faza demontaže naprave. S strani ARSO je bila namreč prejeta
zahteva v povezavi z vlogo navedene družbe iz oktobra 2006 za izdajo »IED«
okoljevarstvenega dovoljenja za izvedbo nadzora. ARSO je poslan odgovor s predlogom, da
izdajo dovoljenja zavrne, saj bi obratovanje naprave z obstoječo opremo pomenilo čezmerno
obremenjevanje okolja in hkrati predstavljalo veliko tveganje za okolje. Pred koncem leta je s
strani ARSO prejet sklep z dne 28.11.2013, s katerim je bil postopek v upravni zadevi izdaje
okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja
večjega obsega in okoljevarstvenega dovoljenja za obrat, ustavljen. Iz sklepa izhaja, da je bil
postopek ustavljen, ker je družba Kemiplas d.o.o. zahtevka umaknila.
V zvezi z odškodninsko tožbo družbe Kemiplas d.o.o., Dekani (v višini 9.5 mio evrov) v povezavi
z inšpekcijsko odločbo iz l. 2001, s katero je kot sanacijski ukrep po 1. odst. 36. čl. ZVO izdana
odločba za saniranje čezmerne emisije snovi v zrak iz pralnega stolpa obrata za proizvodnjo
anhidrida ftalne kisline, in sodbo Okrožnega sodišča iz leta 2012, s katero je bil tožbeni
zahtevek zavrnjen, je Višje sodišče s sodbo pritožbo navedene družbe zavrnilo in potrdilo sodbo
prve stopnje. Pri tem je potrebno navesti, da je k uspehu v tem postopku prispeval pomemben
delež tudi inšpektor, ki je vodil postopke zoper družbo Kemiplas d.o.o. S strani inšpektorja so
bili namreč že januarja in marca 2012 pripravljeni predlogi odgovorov in stališč s strokovno
tehničnega vidika z dokazili (k prvi in drugi pripravljalni vlogi tožeče stranke), ki so bili poslani
Državnemu pravobranilstvu, in ki dokazujejo, da je bila emisija snovi v zrak iz pralnega stolpa
obrata za proizvodnjo anhidrida ftalne kisline čezmerna in da je bila izdaja odločbe (kot
sanacijski ukrep) utemeljena.
Na podlagi prejete prijave zaradi močnega smradu iz bioplinarne Nemščak upravljavca Panvita
Ekoteh d.o.o. je bil opravljen izredni inšpekcijski pregled, pri katerem je bilo ugotoviti, da je
bilo ravnanje stranke v skladu z IED dovoljenjem in na podlagi katerega stranka predeluje tudi
živalske stranske proizvode (ŽSP). Družba redno vzdržuje dobro tehnično stanje naprave, vsi
deli naprave tesnijo, skrbijo za učinkovito izrabo surovin in energije in izvajajo druge ukrepe
za izboljšanje proizvodnih procesov, skladiščne površine so pokrte s PVC folijo, vhodne
surovine se takoj uporabijo in se dovažajo v zaprtih rezervoarjih in posodah ter cisternah za
transport, prav tako se manipulacija teh surovin izvaja v zaprtih prostorih. Prav tako se odpadni
plini izpuščajo samo skozi izpuste, določene v dovoljenju, izvajajo se tudi meritve. Nepravilnosti
ni bilo ugotovljenih.
Tudi zaradi prijav se je opravil izredni kontrolni monitorng pregnitega blata v bioplinarni v
Dobrovniku s katero upravlja Bioplin Gjerkeš, Branko Gjerkeš s.p., na podlagi analize
pregnitega blata, ki jo je opravil ZZV Novo mesto je bilo ugotovljeno, da je v pregnitem blatu
bila prisotna salmonela, stranki se je izrekel ukrep prepovedi vnosa blata na kmetijska
zemljišča, postopek pa še poteka.
Družba Pivka perutninarstvo d.d. Enota Meso je v letu 2013 odpravila čezmerno
obremenjevanje okolja z odvajanjem odpadnih vod v ponikovalnico. Prav tako je pričela z
gradnjo objekta za proizvodnjo ribjih konzerv. Za obratovanje slednje naprave si je zavezanka
pridobila odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja.
Pri družbi Mitol d.d. Sežana skrbijo za izboljšave in spoštujejo zakonodajo. Glede na lokacijo
sredi Sežane, upoštevajo pripombe krajanov in tako so z investicijo v letu 2011 odpravili
obremenjevanje okolja z vonjavami.
Akcija nadzora emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov:
ION je nadaljevala z akcijo nadzora, začeto v letu 2012. Cilj akcije je bil celosten nadzor
98
izvajanja določb predpisov, ki urejajo emisije snovi v zrak. Postopki so se nadaljevali pri
zavezancih, pri katerih neskladnosti še niso bile odpravljene. Preverjalo se je delovanje
zavezancev v skladu z OVD, izvajanje in rezultati obratovalnega monitoringa in izvajanje
predpisanih ukrepov.
Nadzor nad obrati tveganja za okolje
Za leto 2013 je bilo načrtovano pregled 29 obratov večjega tveganja in 10 obratov manjšega
tveganja za okolje. Pregledani so bili vsi obrati v skladu z letnim načrtom dela.
V letu 2013 se je nadzor nad obrati večjega tveganja izvajal po naslednjih področjih:
-
preverjanje količin in lastnosti prisotnih nevarnih snovi (ali je v obratu v preteklem letu
prišlo do velikih sprememb v proizvodnji (postopkih/napravah) in/ali v količini ali
lastnostih prisotnih nevarnih snovi);
izobraževanje zaposlenih za primer večje nesreče z nevarnimi snovmi v preteklem
koledarskem letu;
stanje glede pridobitve OVD.
Inšpektorji za okolje niso v nobenem od 29 obratov večjega tveganja ugotovili nepravilnosti.
V dveh primerih (PLAMA PUR in IBN PIN) sta se zamenjala upravljavca obrata.
Nadzor nad obrati manjšega tveganja za okolje je bil izvršen po naslednjih področjih:
-
preverjanje usklajenosti podatkov iz prijave vira tveganja z dejanskim stanjem,
zasnova preprečevanja večjih nesreč in zasnova tveganja za okolje (skladno s prilogo
III uredbe).
Pri opravljenih nadzorih so inšpektorji ugotovili 3 nepravilnosti in sicer upravljavci obratov
(LINDE PLIN, MINERVO in PROEKS) niso imenovali pooblaščencev za okolje, za kar so jim bila
v inšpekcijskem postopku izrečena opozorila.
Zaključek:
V večini obratov večjega in manjšega tveganja za okolje ni bilo ugotovljeno bistvenih kršitev
uredbe. Stanje pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za obrate večjega tveganja za okolje
je podobno kot v prejšnjih letih. Trije pregledani obrati manjšega tveganja za okolje niso imeli
pooblaščencev za okolje. Vsem trem je bilo izrečeno opozorilo. Vsi trije obrati so v roku iz
opozorila imenovali pooblaščenca za okolje.
Do konca leta 2013 je bilo izdanih 8 OVD za obrate večjega tveganja ter 4 OVD za obrate
manjšega tveganja za okolje. Veliko število obratov brez pridobljenega OVD otežuje bolj
učinkovito načrtovanje in izvajanje inšpekcijskega nadzora v teh obratih. Vsi nadzorovani obrati
so sicer vložili vlogo za pridobitev OVD, vendar o vlogi na ARSO še ni bilo odločeno. Obrati tudi
ne vedo ali je vložena vloga popolna ali pa jo bodo morali še dopolniti.
Pri svojem nadzoru so inšpektorji za okolje zaznali problem v zvezi z varnostjo obratov pri
stečajih obratov tveganja za okolje. V letu 2013 sta dva obrata prenehala z obratovanjem in
sicer IBT PIN d.o.o., ki je upravljal s skladiščem UNP v Trbovljah, ter KIK Kamnik d.o.o. IBT
PIN d.o.o. je sicer imel pridobljeno OVD, vendar niti v njem, niti v varnostnem poročilu niso
opisani ukrepi ob zapiranju obrata, medtem ko KIK Kamnik ni imel niti pridobljenega OVD.
Podoben primer je tudi družba Orka d.o.o., ki je v letu 2010 pridobila OVD za obratovanje
obrata Distribucijski center Podnart. V letu 2011 je bil uveden stečajni postopek. Pri nadzoru
obrata 14.08.2013 na lokaciji Podnart 43 je bilo ugotovljeno, da se na lokaciji nahajajo
skladišča kemikalij. Skladišča so v slabem stanju, brez ogrevanja. Dostop do prostorov je zaprt
in zaklenjen, vendar ni nobenega varovanja niti nobenega zaposlenega, saj družba ne opravlja
več dejavnosti. Pri pregledu OVD je bilo ugotovljeno, da le-ta ne predvideva nobenih ukrepov
v primeru prenehanja obratovanja dejavnosti.
99
ZVO v 85. Členu sicer določa, da mora upravljavec, v primeru stečaja upravljavca pa stečajni
upravitelj, ministrstvo pisno obvestiti o nameri dokončnega prenehanja obratovanja naprave
ali opravljanja dejavnosti iz 82. člena tega zakona, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
Pisno obvestilo mora vsebovati navedbe in dokazila o izpolnjevanju zahtev iz OVD, ki se
nanašajo na ukrepe po prenehanju obratovanja naprave ali opravljanju dejavnosti.
 Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav
Število prejetih prijav je v letu 2013 ostalo približno enako kot v letu 2012. Prijave so se še
vedno najpogosteje nanašale na onemogočanje opravljanja dimnikarskih storitev. Inšpektorji
so obravnavali dobro polovico prejetih prijav in v večini primerov proti zavezancem uvedli
prekrškovne postopke.
Na območju kranjske enote je še vedno veliko število prijav uporabnikov dimnikarskih storitev
zoper koncesionarja, ki opravlja dimnikarske storitve. Uporabniki storitev so nezadovoljni
zaradi nestrokovno opravljene storitve in načina dela dimnikarske službe. Uporabniki storitev
ne dovolijo koncesionarju opravljanja storitev (onemogočajo dostop do kurilnih naprav),
posledično pa koncesionar prijavlja uporabnike za onemogočanje izvajanja storitev
dimnikarske službe. Ta problem je najbolj pereč Gorenjskem, saj za ostale dimnikarske službe
ne beležimo prijav.
 Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom iz industrijskih in drugih obratov
Inšpektorji so na tem področju opravili 645 nadzorov in odredili 109 ukrepov za odpravo
neskladnosti ter uvedli 9 prekrškovnih postopkov.
Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom je bil opravljen v okviru rednih inšpekcijskih pregledov
in na podlagi prijav. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da gre za nov vir hrupa, zato
je bil zavezanec pozvan, da v predpisanem roku inšpekciji predloži poročilo o prvem
ocenjevanju vira hrupa. V primeru ugotovljenih nepravilnosti so bili zavezanci pozvani k odpravi
le-teh z opozorilom na zapisnik. Prav tako so inšpektorji v primerih čezmernega
obremenjevanja okolja s hrupom zavezancem odredili obveznost sanacije virov hrupa.
Najbolj pogosto ugotovljena neskladnost je neredno izvajanje predpisanega monitoringa in
neizvajanje obveznosti poročanja. V lanskem letu smo na področju hrupa izvedli tudi 8 izrednih
kontrolnih monitoringov. V 2 primerih so bile ugotovljene presežene mejne vrednosti.
Zavezancem so bile izdane inšpekcijske odločbe za prilagoditev obratovanja.
Glede prijav je opazen rahel upad proti preteklim letom, še vedno pa izstopajo prijave hrupa
gostinskih lokalov in prireditev na javnih mestih. Stanovalci, sosedje gostinskih lokalov, si želijo
miru, gostinski lokali pa z glasbo (mehansko in živo) privabiti čim več gostov. Uskladiti tako
nasprotne si želje je zelo težko, zato pa je toliko bolj pomembno prostorsko planiranje in s tem
povezano sprejemanje občinskih prostorskih aktov, izdajanje dovoljenj gostinskim lokalom s
stani upravnih enot ter odločb o obratovalnem času s strani občin. Z uveljavitvijo Uredbe o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju: Uredba) je nastalo odprto
vprašanje, kateri prekriti in zagrajeni gostinski lokali so pravzaprav zavezanci za meritve, saj
minister, pristojen za varstvo okolja še ni podrobneje določil načina ugotavljanja izpolnjevanja
pogojev iz 15. člena uredbe. Prav tako ugotavljamo, da občine še ne izvajajo določil Uredbe o
načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, saj do sedaj nismo
prejeli še nobenega obvestila o ugotovljenih kršitvah z njihove strani.
V letu 2012 je bila na kopališču Laguna odrejena izvedba izrednega kontrolnega monitoringa,
ki ga je izvedla pooblaščena organizacija SIEKO d.o.o. in je izkazal preseganje mejnih vrednosti
100
hrupa v večernem času. V letu 2013 je kopališče Laguna izvedlo rekonstrukcijo ozvočenja in
po rekonstrukciji s pomočjo pooblaščene organizacije SIEKO d.o.o. izvedlo ponovne meritve
hrupa, ki niso izkazovale preseganja mejnih vrednosti. Prijavitelji so v letošnjem letu na
kopališču Laguna izpostavili problem vpitja v mikrofon – npr. pri vodni aerobiki. Po zagotovilih
vodstva kopališča so glasnost mikrofona pri telovadnih vajah omejili, še vedno pa je mikrofon
ostal glasen za razna obvestila (umik vozila s parkirišča ker je zaparkiral druge avtomobile,
otrok išče starše itd).
Največ prijav zaradi hrupa kopališča Laguna je ob prireditvah, na katerih so s strani pristojnega
organa Mestne Občine Ljubljana (MOL) izdana dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev
okolja s hrupom. Ker organizatorji teh prireditev niso upoštevali zahtev iz dovoljenj za začasno
čezmerno obremenitev okolja s hrupom, prijavitelji od ION pričakujejo obravnavo teh prijav in
tudi ukrepanje.
Čeprav Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup
(Url. RS št. 118/2005) določa, da pristojni občinski organ izvaja redni nadzor nad izvajanjem
ukrepov zaradi uporabe zvočnih naprav na prireditvah, za katero so bila izdana s strani
pristojnega organa MOL dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, se ta
nadzor v praksi ne izvaja.
V nekaj primerih je bilo pri obravnavi prijav, vezanih na povzročanje čezmernega hrupa
dejavnosti v okolju ugotovljeno, da redni monitoringi, s katerimi razpolagajo zavezanci sicer
izkazujejo obratovanje vira hrupa v skladu s predpisom, kontrolni monitoring, ki ga je
naknadno izvedla inšpekcija, pa je izkazal nasprotno stanje vira hrupa.
 Nadzor nad elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem
Skupno so inšpektorji na obeh področjih sevanja opravili 59 nadzorov, v katerih so odredili 5
inšpekcijskih ukrepov ter uvedli 5 prekrškovnih postopkov.
Nadzor se je na obeh področjih izvajal na podlagi prejetih prijav ter v okviru celovitih rednih
pregledov IED naprav in večjih trgovskih centrov. V primeru svetlobnega onesnaževanja so
bile ugotovljene nepravilnosti pri osvetljevanju poligona izven dovoljenega časa (ŠRC
Pokljuka), neugašanje razsvetljave na gradbišču (izgradnja novih fakultet na Brdu pri
Ljubljani), nepravilno osvetljevanje kipa. Zavezanci so bili na neskladnosti opozorjeni, odrejene
so jim bile obveznosti izvedbe ukrepov za odpravo čezmernih obremenitev.
Po posameznih področjih nadzora je bilo po različnih predpisih opravljenih 12 908 inšpekcijskih
nadzorov.
101
Tabela 38: Nadzori po področjih dela v letu 2013.
Število
nadzorov
Področje nadzora
2013
Odstotek
Kakovost zraka
201
1,57
Ravnanje z odpadki
6034
46,74
Vode
2534
19,63
Varstvo narave
230
1,78
Kemikalije in gensko spremenjeni organizmi
340
2,63
Industrijsko onesnaževanje in tveganja
2865
22,20
Hrup
645
4,99
Elektromagnetno sevanje
19
0,15
Svetlobno onesnaževanje
40
0,31
SKUPAJ
12908
100,00
NADZORI PO PODROČJIH DELA V LETU 2013
0%
5%
0%
Kakovost zraka: 1,57%
1%
Ravnanje z odpadki: 46,74%
Vode: 19,63%
22%
Varstvo narave: 1,78%
47%
3%
2%
Kemikalije in gensko spremenjeni
organizmi: 2,63%
Industrijsko onesnaževanje in
tveganja: 22,20%
20%
Hrup: 4,99%
Elektromagnetno sevanje: 0,15%
Svetlobno onesnaževanje: 0,31%
Slika 19: Nadzori po področjih dela v letu 2013.
102
3 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV
Vsebinski predlogi za delo kmetijske inšpekcije v letu 2013 so naslednji:
ZAKON O KMETIJSTVU
Spremembe Uredbe o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji, ki bodo omogočili nedvoumno kontrolo (% lastnega obsega so nedoločljivi). Kriterij iz
sedanje Uredbe o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
razen zagotavljanja zadostnih površin kmetijskih zemljišč ne zahtevajo obstoja neke resne
osnovne kmetijske dejavnosti in tako dopolnilna dejavnost na kmetiji velikokrat ni dopolnilna
ampak glavna dejavnost na kmetiji. V tem sklopu se predlaga tudi nedvoumna opredelitev
dopolnilne dejavnosti – prodaja pridelkov iz sosednjih kmetij.
ZAKON O ŽIVINOREJI
Še vedno smo mnenja, da je treba spremeniti Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč
tako, da bo opredelil status začasnih stojišč, ki so na presečne datume prazni in tako vedno
nosijo sporočilo o številu panjev 0, in bi morali po sedanjem predpisu vrniti registrsko tablico.
V zvezi s tem predlagamo tudi spremembo predpisa o pašnih redih.
Zakon o živinoreji je treba spremenit tako, da se doda dikcija, kjer je izrecna prepoved in
kazenska določba za izvajanje nekontroloirane paše ter točno definirati, kaj je paša in v katerih
primerih je dovoljena.
Spremeniti je treba zakonodajo na področju identifikacije in registracije kopitarjev, saj trenutna
ureditev ne omogoča jasnega in nedvoumnega nadzora pri sledljivosti živali.
ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH
Spremeniti Zakon o mineralnih gnojilih tako, da bi se dolžnosti, ki jih imajo proizvajalci in
uvozniki, razširile tudi na distributerje oziroma zastopnike ker sicer kmetijski inšpektor ne more
ukrepati proti firmi, ki nima sedeža v Sloveniji. Prav tako je potrebno doseči, da se tudi
organska gnojila normirajo glede na parametre kakovosti (vsebnost težkih kovin).
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
V sklopu Zakona o kmetijskih zemljiščih, kmetijska inšpekcija predlaga naslednje spremembe
s katerimi bi se izboljšalo dela na tem področju:
-
-
sistematično je potrebno reševati problematiko občinskih prostorskih načrtov
(OPN) za komunalne odpadke, državnih lokacijskih načrtov (DLN) pri deponiji
odpadkov in predelanih gradbenih proizvodov, ki nastanejo pri gradnji državne
infrastrukture;
v Zakonu je treba v poglavju, ki določa izdajo odločbe za uvedbo agromelioracij,
jasneje definirati, kdo lahko zaprosi za izdajo odločbe;
pripraviti pravilnik o uvedbi agromelioracij s strokovnimi navodili;
pri nadzoru hidromelioracijskih sistemov, je treba posamezne predpise uskladiti,
103
-
predlaga se izbira izvršitelja po drugi osebi.
ORGANIZACIJSKE ZADEVE
Zaradi nezdružljivosti dela, ki ga inšpektorji opravljajo kot prekrškovni organi s 1.1.2005 in
kontrolno funkcijo nad izvajanjem ukrepov kmetijske politike pred izplačili, inšpektorji uradno
ne morejo več izvajati nadzora subvencij SKP pred izplačili razen če tako odredi minister z
odredbo, ki je hkrati skladna s predpisi o zaposlenih v državni upravi in sistemizacijo delovnih
mest. Kmetijska inšpekcija lahko izvaja le tiste naloge, ki so predpisane v zakonu in niso v
nasprotju s predpisi EU.
Na področju dela kmetijske inšpekcije je potrebno nadgraditi in razširiti enoten informacijski
sistem ISI, ki bo olajšal delo vseh inšpektorjev IRSKO, omogočal spremljanje dela inšpektorjev
in vodenje evidenc. V prihodnje je potrebno investirati tudi v posodobitev ustrezne
računalniške opreme. Razširiti bo potrebno sodelovanje s strokovnimi službami ministrstva pri
pripravi letnih programov dela in drugimi ministrstvi, inšpekcijami ter uradnimi laboratoriji. V
prihodnje bo potrebno povečati obseg usposabljanja na področju kmetijstva in varne hrane.
Več sredstev bo potrebno nameniti tudi opremi inšpektorjev. Še vedno ni realiziran program
usposabljanja kmetijskih inšpektorjev na področju usposabljanja s FFS.
Predlogi za izboljšanje stanja:
-
Uvedba avtomatske prijave pridelka na podlagi analiz posameznih KGZ in možnost
korekcije količine prijave pridelka s strani pridelovalca.
Zaradi določb novele ZVin (Ur. l. RS. št. 111/13), ki prepoveduje točenje neoriginalno
polnjenega vina v prometu, razen na mestu pridelave, bodo izobraževalne ustanove
pogosteje razpisovale usposabljanja, ki so pogoj za vpis dejavnosti stekleničenja v
RPGV. Predlagamo, izvajalci usposabljanja nadgradijo še z vsebino iz smernic dobre
higienske prakse za predelavo grozdja v vino. Tako bodo imeli bodoči polnilci vina ta
tečaj že opravljen, sedanji kandidati za tečaje iz smernic pa bodo imeli več možnosti
za vpis.
Ker v Sloveniji ni urejenega borznega odkupa ulova, dopolnjena Uredba o spremljanju ulova
in prodaji ribiških proizvodov (Ur.l. RS, št. 2/13) ohranja in dovoljuje različna poti prodaje
ulovljenih rib in ribiških proizvodov, s tem pa težji nadzor. Zaradi zagotavljanja sledljivosti,
dopolnjena slovenska uredba sicer predvideva oddajanje dokumentacije o prvi prodaji tudi za
kupca (grosista, ribarnico ali gostinca), vendar bo šele čas pokazal ali je to ustrezen način
zagotavljanja sledljivosti ulova ali pa, je le še en približek sledljivosti, ki ga zahteva evropska
ribiška zakonodaja.
V letu 2013 je bila sprejeta Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutih tunov Thunnus thynnus (Ur.l. RS,
št. 36/2013), ki pa ne regulira tudi prostočasnega ribolova modroplavutih tunov. Zadnja leta
se opaža trend povečanja prisotnosti modroplavutega tuna tudi v slovenskem morju, s tem pa
se povečuje tudi problematika prostočasnega ribolova na te tune. Brez ustrezne zakonodaje
pa ni možno ukrepati. Pojavljajo se primeri, ko prostočasni ribiči lovijo modroplavutega tuna v
SLO morju, kakor tudi oglašuje se ribolov na modroplavutega tuna na spletu.
Na podlagi priporočila General fisheries commission for the Mediterranean GFCM/37/2013
104
sprejetega na sestanku 13-17.5.2013 v Splitu se nam obeta plan upravljanja in skupne kontrole
s Hrvaško in Italijo za malo plavo ribo (sardele in sardona). Prvi ustanovni sestanek tehnične
skupine, na katerem sta prisostvovala tudi predstavnika ribiške inšpekcije, je bil izpeljan 2122.11.2013 v Trstu. Delo znotraj tehnične skupine in delo skupnih kontrol na terenu se bo
intenziviralo v letu 2014, kar bo nedvomno ponovno vplivalo na padec števila drugih
inšpekcijskih pregledov. Zaradi omejenih človeških virov (le 2 inšpektorja na obali) ne moremo
pokriti še sestanke „stearing group” t.j. skupine kjer padejo končne politične odločitve, ki jih
predlaga tehnična skupina.
Kot vsako zimo ob pojavu listov je bilo opaziti kar nekaj CRO ribičev, ki so izvajali ribolov v
teritorialnih vodah RS. Tu govorimo o območju, katerega tudi hrvaška vlada ne ocenjuje kot
spornega in gre za območje od črte sredine severno. Ukrepi na tem območju glede na to da
gre za prehod državne meje (za katerega je pristojna policija), bi se morali izvajati skupaj s
policijo. Skupnega dogovora na lokalnem nivoju ni moč doseči. Menimo, da bi to vprašanje
enkrat za vselej morali doreči. Prav tako, bi bilo potrebno doreči vprašanje nadzora v spornem
območju.
S koncem leta 2012 se je ribiška inšpekcija opremila z umerjenimi tehtnicami za kontrolo
tehtanja iztovorjenih ribiških proizvodov. V letu 2013 so bili vsi inšpekcijski pregledi plovil v
pristanišču opravljeni z namenom kontrole tehtanja in posledično ustreznega izpolnjevanja
deklaracije o iztovarjanju. Izkušnje kažejo, da je kontrola tehtanja mnogokrat sama sebi
namen. Ribiči nimajo določenega odkupnega centra kjer bi se lahko skladno z evropsko ribiško
zakonodajo preverilo točnost tehtanja ulova in posledično točnost vpisa v deklaracijo o
iztovoru. V praksi zadeva izgleda tako, da stehtaš ostanek ulova na krovu za razliko, ki je
vpisana v deklaracijo o iztovoru pa ti ribič pove, da jo je prodal s plovila. Za navedeno seveda
nima izdanega računa.
Uredbi št. 1224/2009 in 404/2011 predpisujeta tudi standardizirano vsebino inšpekcijskih
zapisnikov in sicer poseben zapisnik za inšpekcijski pregled plovila na morju, inšpekcijski
pregled plovila pri pretovarjanju, inšpekcijski pregled plovila v pristanišču ali ob iztovarjanju
pred prvo prodajo, tržni inšpekcijski pregled in inšpekcijski pregled vozila. Uredbi predpisujeta
veliko količino zapisanih podatkov tudi v primeru če stvari ustrezajo zakonodaji. V letu 2012
se je že uporabljal standardiziran zapisnik za tržne inšpekcijske preglede in preglede plovil na
morju, leta 2013 pa se je začel uporabljati tudi zapisnik za inšpekcijski pregled plovila v
pristanišču ali ob iztovarjanju pred prvo prodajo. Ugotovitve:
-
priprava na inšpekcijski pregled je daljša (priprava zapisnikov),
sami inšpekcijski pregledi so daljši tudi v primeru če je vse v redu, tu imajo ribiči na
morju velike pripombe nad trajanjem pregleda,
veliko časa vzame vnašanje zapisnikov v inf. sistem.
Posledica:
- povečanje administrativnega dela.
Opažanja:
-
nekateri podatki, ki so zahtevani v inšpekcijskih zapisnikih so neizvedljivi za naše
razmere,
nekateri zapisniki (inšpekcijski pregled plovila pri pretovarjanju in inšpekcijski pregled
vozila), so neuporabni za naše razmere,
inšpekcijski pregled plovila v pristanišču ali ob iztovarjanju pred prvo prodajo, je
pogojno uporaben saj prve prodaje v smislu evropske ribiške uredbe pri nas ni.
Pomanjkljivosti se pojavljajo pri dokumentiranju prve prodaje, ko ribiči sami prodajajo svoj
ulov v restavracije(registrirane in neregistrirane). Zaradi stalne prakse zamrzovanja svežih
105
ribiških proizvodov v restavracijah, je kljub uvedeni sledljivosti pri gostincih in novi Uredbi o
spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov, ki je stopila v veljavo v začetku leta 2013,
praktično nemogoče ugotoviti koliko ribiških proizvodov imajo dejansko kupljeno od ribičev
mimo ustreznega evidentiranja.
Z vstopom Hrvaške v EU se je pojavil nov problem – hrvaške potujoče ribarnice, ki jih je
potrebno nadzirat na širšem področju primorske in notranjske.
Ribiška inšpekcija sodeluje tudi v koordinacij služb na morju, katera je ustanovljena 2012 z
Uredbo vlade RS. Koordinacija se sestane 1x mesečno oziroma bolj pogosto če razmere na
terenu tako kažejo.
Priložnosti za nadaljnje sodelovanje :
-
-
(kratkoročno), po združitvi z inšpekcijo za okolje in prostor se je nakazovala
priložnost, da se v kontrole restavracij vključijo okoljevarstveni inšpektorji, ki do sedaj
nikoli niso sodelovali oz. opravljali kontrole prometa z zaščitenimi prostoživečimi
živalskimi vrstami (morskimi dateljni) kljub temu, da je Zakon o ohranjanju narave
(ZON) njihov izvorni zakon. V letu 2013 pobud ali skupnih akcij z okoljsko inšpekcijo
ni bilo.
(dolgoročno), podpis dvostranskega protokola med Slovenijo in Italijo bi omogočil
nadaljnje skupne akcije z Italijani. Še več omogočil bi skupne kontrole na tržaški borzi
kjer se proda velik del našega ulova, ter pripomogel k izmenjavi dokumentacije, ki bi
jo po Uredbi 1224/2009 že morali izmenjevati z Italijani. Protokol še ni podpisan.
Predlogi za izboljšanje stanja:
-
-
-
-
Uredba o določitvi prekrškov za kršitve določb Uredbe Skupnosti s področja skupne
ribiške politike (Ur.l. RS, št. 141/06 in 9/09) je z uveljavitvijo nove evropske ribiške
zakonodaje že leta 2012 postala praktično brezpredmetna, saj sankcionira prekrške za
evropske uredbe, ki ne veljajo več. Nove prekrškovne uredbe ministrstvo še ni izdalo
tako, da se praktično že celo leto 2012 in 2013 ne da ustrezno izvajati evropske ribiške
zakonodaje.
Zakon o morskem ribištvu (Ur.l. RS, št. 115/06) bi bilo potrebno uskladiti z novo
evropsko ribiško zakonodajo. Zakon prve prodaje in možnosti zaplembe ribiških
proizvodov brez ustrezne sledljivosti praktično ne obravnava oz. ne omogoča. Za
pregledovanje vpisnih listov za ribiško plovilo po naši zakonodaji nimamo pooblastil kljub
temu, da ga evropski inšp. zapisniki po Uredbi 404/2011 zahtevajo.
Potrebno bi bilo zagotoviti podatek o oddanih ladijskih dnevnikih po e-pošti in navadni
pošti, ki se pošiljajo direktno na Ministrstvo. Inšpekcija teh podatkov nima. Tako so v
nepravičen položaj dani ribiči, ki to oddajajo v pristaniščih. V nekaterih primerih je zato
lahko sklepati, da ribiči dnevnika sploh ne oddajo.
Predstavnik Zavoda za ribištvo bi pri vpisu ladijskih dnevnikov sistem InfoRib (ali sam
sistem) javil inšpekciji napake pri pisanju dnevnika oziroma nepravilno izpolnjevanje le
tega.
Ugotavljamo, da smo cilje, določene z letnim načrtom dela dosegli. Na podlagi analize stanja
ugotavljamo, da smo načrtovano število inšpekcijskih pregledov za leto 2013 dosegli, prav tako
smo v celoti izpolnili načrtovani obseg dela, čeprav se je število inšpektorjev za okolje
zmanjšalo še za dva inšpektorja.
106
V letošnjem letnem poročilu želimo predlagati naslednje rešitve za katere menimo, da bi
prispevale k izboljšanju stanja:
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
ohraniti število inšpektorjev glede na to, da se iz leta v leto povečuje obseg dela,
predvsem zaradi spreminjanja in sprejemanja zakonodaje ter povečevanja obsega
administrativnega dela. Posledično je sistematično delo skorajda onemogočeno kar
negativno vpliva na delo inšpektorjev in posledično celotne Inšpekcije za okolje in
naravo;
prenos dela pristojnosti na nadzorne organe lokalnih skupnosti (nadzor nad gradbenimi
odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, izvajanje dimnikarskih storitev);
specializacija inšpektorjev po posameznih področjih nadzora ter izvajanje nalog na
posameznem področju na celotnem ozemlju države (npr. en inšpektor nadzira vse
zavezance v določeni industrijski panogi oziroma delovnem področju);
glede na dokaj hitro spreminjanje tako materialne kot procesne zakonodaje izvesti več
internih izobraževanj za inšpektorje;
glede na dejstvo, da se inšpektorji za okolje pri izvajanju nadzora neposredno srečujejo
z določili evropske zakonodaje, bi bilo potrebno omogočiti večjemu številu inšpektorjev
sodelovanje na delavnicah in v projektih v okviru organizacije IMPEL. Sodelujoči
inšpektorji bi pridobljeno znanje posredovali v okviru strokovnih skupin oziroma internih
izobraževanj za posamezna delovna področja;
za izboljšanje kvalitete dela je potrebno zagotoviti sprotno izmenjavo informacij z ARSO
glede vodenja postopkov izdaje raznih dovoljenj in soglasij. Ugotavljamo namreč, da
so postopki izdaje dovoljenj včasih izredno dolgotrajni, tudi za zavezance, ki niso
čezmerni obremenjevalci okolja, ukrep inšpektorjev v primerih ugotovljenega
obratovanja brez OVD, pa je prepoved obratovanja;
število akcij nadzora, ki hkrati potekajo daljše časovno obdobje zmanjšati oziroma
izvajati akcije v krajših časovnih terminih in v zaporedju, da se izvedbe akcij nadzora
ne prekrivajo;
velik problem za inšpektorje predstavlja tudi vodenje prekrškovnega postopka, ki
predstavlja veliko obremenitev poleg inšpekcijskih postopkov.
sprememba predpisov, katerih določbe so le deloma ali celo neizvršljive, kar zmanjšuje
učinkovitost ukrepanja inšpektorjev (npr. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo, Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Uredba o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uredba o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja, itd.);
za izboljšanje nadzora SEVESO zavezancev uvesti vprašalnike (ti. check list) za
posamezne sklope tehnoloških postopkov (npr. skladiščenje nevarnih snovi,
zagotavljanje varnosti tlačnih posod) ter vprašalnike za sistem obvladovanja varnosti
(ISO presoja – za notranje in zunanje presojevalce);
višine predpisanih glob so v posameznih primerih nesorazmerno visoke glede na težo
prekrška oziroma škodo, ki je nastala v okolju zaradi nezakonitega ravnanja (primer
višine globe 10.000 €, ker zavezanec ni oddal letnega poročila) oziroma prenizke (npr.
v Zakonu ohranjanju narave), kjer gre pogosto za ravnanja, ki imajo za posledico
evidentno in nepopravljivo škodo v naravnem okolju;
pred izvedbo zahtevnejših akcij nadzora je potrebno uvesti skupen posvet inšpektorjev
z inšpektorji, ki pripravljajo usmeritve za izvedbo akcije nadzora (namen enotnega
pristopa in ukrepanja);
za izpeljavo izvršb po drugi osebi bi bilo potrebno sprejeti ustrezne predpise, ki bi urejali
postopek izvršbe in bi bila dana možnost ustreznega zavarovanja predmeta na katerem
poteka izvršba (plomba v zemljiški knjigi, prepoved prodaje,…);
na občinskem nivoju zagotoviti odlagališča za inertne odpadke brez plačila za
odlaganje;
107
-
s spremembo organizacije dela (centralizacija dela) razbremeniti inšpektorje določenih
administrativnih del, predvsem v prekrškovnih postopkih (npr. posredovanje izterjav na
CURS, odmera sodnih taks, predlogov za uklonilni zapor, itd.).
108
4 VSEBINSKI PREGLED DELA OBMOČNIH ENOT PO
POSAMEZNIH INŠPEKCIJAH:
Vsebine so predstavljene v poglavju dela kmetijske inšpekcije.
Vsebine so predstavljene v poglavju dela gozdarske inšpekcije.
Vsebine so predstavljene v poglavju dela lovske in ribiške inšpekcije.
Vsebine so predstavljene v poglavju dela vinarske inšpekcije.
INŠPEKCIJA ZA OKOJE IN NARAVO
Glavni problem v OE Celje predstavljajo prijave, ker je njihova številčnost in zahtevnost vsako
leto večja, posebno zaradi številnih prijav v zvezi z odlaganjem odpadkov in zemljin ter prijav
dimnikarskih podjetij. Kot najbolj problematično se je v preteklem letu izkazalo reševanje prijav
v zvezi z vodnimi pravicami (vrtine, MHE..), zaradi nerazumljivo definiranih pogojev rabe vode
v dovoljenjih in posegih na vodna zemljišča (rečno nadzorna služba). Na območju OE Celje je
stanje pri inšpekcijskih zavezancih, ki opravljajo industrijsko in obrtno dejavnost zelo dobro,
večina jih izpolnjuje vse zakonske obveze in naloge. Pri inšpekcijskih pregledih občasno
ugotavljamo le manjša odstopanja in kršitve veljavne zakonodaje. Zavezanci pričnejo večinoma
sami, ko na osnovi izvedenih monitoringov ugotovijo, da je prišlo do odstopanj in s tem
prekoračitev mejnih emisijskih vrednosti, izvajati ukrepe za prilagoditev veljavnim mejnim
emisijskim vrednostim, emisijska mesta so večinoma urejena in predpisane evidence se vodijo
v skladu s predpisi. Posledično je bilo izdanih tudi manj inšpekcijskih odločb, saj je konkretnih
kršitev manj. Takšno stanje velja predvsem za stalne zavezance iz Letnega načrta dela (
predvsem 1. in 2. prioriteta ), kjer je ugotovljenih kršitev malo, saj so zavezanci pod stalnim
nadzorom tako zaradi rednih pregledov kakor tudi zaradi izvajanja akcij nadzora in se tega tudi
zavedajo, posebno še tisti zavezanci, ki imajo imenovane pooblaščence za okolje. Inšpektorji
pri svojem delu seveda upoštevajo tudi načelo ZUP-a, da je potrebno doseči zakonitost stanja
z najprimernejšim ukrepom za stranko. Posebna pozornost je namenjena tudi pritožbam in
pobudam raznih civilnih iniciativ, predvsem v zvezi z degradiranimi območji v Celjski kotlini,
obratovanjem Cinkarne Celje in odlagališča Za Travnik.
Na OE Koper že kar nekaj let Inšpekcijsko delo narekujejo predvsem prijave in razne urgence,
tako da je težko izvajati redno, načrtovano in prioritetno delo inšpekcije. Izstopa področje
ravnanja z odpadki in to predvsem z gradbenimi odpadki vključno z zemeljskimi izkopi. Pri tem
gre večinoma za vnos zemeljskih izkopov na kmetijska zemljišča v smislu izvajanja melioracij
109
in to brez predhodno izdane odločbe o uvedbi agromelioracije po Zakonu o kmetijskih
zemljiščih in tudi brez prehodno pridobljenega okoljevarstvenega dovoljenja za vnos
zemeljskega izkopa. Okoljevarstveno dovoljenje za vnos skušajo zavezanci pridobiti šele po
uvedenih inšpekcijskih postopkih. Velik obseg dela je bil opravljen na področju industrijskega
onesnaževanja in vod. Bistveno pa se je povečal obseg dela na področju rabe vode in
gospodarjenja z njimi.
OE Kranj je beležila večje število prijav v zvezi s kršitvijo dimnikarske uredbe ter na področju
odlaganja gradbenih odpadkov. Inšpekcijskim zavezancem, ki niso usklajeni s predpisi, so bile
izdane ureditvene odločbe. Kršitve so bile obravnavane tudi v prekrškovnih postopkih. Pri
novih zavezancih so inšpektorji ugotavljali pomanjkljivo izvedene obratovalne monitoringe.
Vedno več je telefonskih prijav o kršitvah odlaganja manjših količin gradbenih odpadkov v
naravno okolje, ki nastajajo v gospodinjstvu. Beleži se večje število nelegalnih posegov na
vodna in priobalna zemljišča, med katerimi so pogosta utrjevanja in urejanja brežin, ter
izsuševanje in nasipanje mokrišč, močvirij in priobalnih zemljišč. Izsekuje se tudi vedno več
vodnih in priobalnih zemljišč ob vodotokih ter zemljišča nasipa ter širi travnike povsem v struge
potokov, kar po drugi strani zaradi utesnjevanja voda vodi k povečani eroziji. Kot material za
nasipanje in utrjevanje brežin se v večini primerov uporabljajo gradbeni odpadki in zemeljski
izkop. Zaradi neurejenih vodotokov imajo ob poplavah lastniki zemljišč škodo na svojih
zemljiščih. Precejšnje probleme se opaža tudi pri izvajanju posegov na vodno infrastrukturo na
varovanih območjih, ki se izvaja v okviru javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč.
Še vedno se pojavljajo kršitve izvajanja vodnih pravic. Zavezanci pogosto nimajo nameščenih
merilnih naprav za spremljanje količin odvzete vode.
Beležijo se posegi na varovana območja, večkrat povezani s kmetijsko rabo zemljišča z
namenom pridobitve subvencije. Veča se število posegov v visokogorju, kjer se oživlja
pašništvo in v ta namen gradijo prometnice in razni spremljajoči objekti brez ali še pred
pridobitvijo ustreznih dovoljenj in soglasij. Pogosto posege izvajajo agrarne skupnosti, proti
katerim je zaradi velikega števila lastnikov (iz Slovenije in tujine) oteženo vodenje postopkov.
Na območju OE Ljubljana so inšpektorji pri zavezancih s svojega območja nadzora največkrat
ugotavljali neskladnosti na področju ravnanja z odpadki, izstopa tudi problem pogostih vnosov
zemeljskega izkopa brez predhodno pridobljenega OVD predvsem na območja kmetijskih
zemljišč, ki so hkrati tudi območja Nature 2000 ali so varovana in zavarovana območja, pogosto
tudi na priobalna zemljišča vodotokov. Inšpektorji se pri nadzoru srečujejo tudi s problemom
nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki, saj se ti pogosto ne oddajajo pooblaščenim
zbiralcem ali predelovalcem odpadkov, temveč osebam, ki niso zbiralci tovrstnih odpadkov ali
pa se jih celo nezakonito odloži v okolje.
Pri nadzoru na področju emisije snovi v vode inšpektorji ugotavljajo, da pri nekaterih
zavezancih tehnološke odpadne vode še vedno presegajo predpisane mejne vrednosti, kljub
že v preteklosti izdanim inšpekcijskim ukrepom in uvedenim izvršilnim postopkom. Na področju
urejanja voda so kot najpogostejši ugotovljeni nezakoniti posegi na vodna in priobalna
zemljišča, ki se izkazujejo v gradnji podpornih zidov, nasipov, nestrokovni regulaciji vodotokov
z namenom zavarovanja kmetijskih zemljišč pred poplavami, vse brez pridobljenih vodnih
soglasij in dovoljenj.
Inšpektorji se pri nadzoru zavezancev na področju emisije snovi v zrak pogosto srečujejo tudi
s problemom širjenja neprijetnih vonjav v okolje iz opravljanja dejavnosti, pri čemer pa v
predpisih, ki urejajo to področje emisij snovi v zrak ni določb, ki bi omogočale učinkovito
ukrepanje za zmanjšanje oziroma preprečevanje teh vonjav v okolje.
Pri nadzoru nad obremenjevanjem s hrupom je tako pri rednih kot tudi izrednih inšpekcijskih
nadzorih najpogosteje ugotovljeno neizvajanje predpisanega monitoringa in s tem povezano
neporočanje na ministrstvo. Za odpravo nepravilnosti so bili zavezancem odrejeni ukrepi,
110
zaradi kršitve predpisov pa izrečene tudi globe. V nekaj primerih je bilo pri obravnavi prijav,
povezanih na povzročanje čezmernega hrupa dejavnosti v okolju ugotovljeno, da redni
monitoringi, s katerimi razpolagajo zavezanci sicer izkazujejo obratovanje vira hrupa v skladu
s predpisom, kontrolni monitoring, ki ga je naknadno izvedla inšpekcija, pa je izkazal nasprotno
stanje vira hrupa.
Stanje pri zavezancih na območju OE Maribor je iz leta v leto boljše. Največji problem je
področje ravnanja z odpadki, ki izvira predvsem iz slabo postavljenega koncepta, predvsem pri
odlaganju in predhodni obdelavi odpadkov. Prav tako je slabo stanje na področju ravnanja z
izrabljenimi motornimi vozili, ki se pojavljajo na raznih »črnih avtoodpadih« in so največkrat
skorajda nerešljiv problem. Kljub izvršbam po drugi osebi se očiščeni avtoodpadi ponovno
pojavljajo. Na področju odpadkov se pojavlja problematika še pri ravnanju z gradbenimi
odpadki, izkopno zemljino ter odpadno azbest-cementno kritino.
Na OE Murska Sobota inšpektorji ugotavljajo, da se gospodarska kriza pozna tudi v pravnih
osebah, ki opravljajo dejavnost, kar se kaže v bistveno manjšem vlaganju v okolje, kar pa
privede do tega, da zavezanci v veliki meri odlašajo potrebne investicije in več ne sledijo
samostojno zahtevam predpisov tako, kot so to počeli v preteklem obdobju, ampak čakajo na
ukrepe inšpektorja. Posledično je bilo v tem obdobju izrečenih tudi več ukrepov, ki so za
zavezance finančno zelo zahtevni, kakor tudi prepovedi rabe posameznih naprav, na katerih
stranke niso uspele izvršiti odrejenih jim ukrepov. V preteklem letu pa je bilo v več primerih
ugotovljeno grobo kršenje predpisov s področja ravnanja z odpadki, kar pa je privedlo tudi do
velikega ogorčenja okoliškega prebivalstva. Pri rešitvi navedenih primerov je bilo odločilno zelo
hitro in odločno ukrepanje inšpektorjev v inšpekcijskem postopku kakor tudi v prekrškovnem
postopku.
S področja emisij hlapnih organskih snovi so inšpektorji ob pregledih ugotovili, da so zavezanci
večinoma vpisali njihove naprave v evidenco naprav pri ARSO, kar je tudi rezultat večletnega
sistematičnega nadzora inšpektorjev na tem področju.
Na področju emisij snovi v vode je opazno bistveno izboljšanje stanja tako, da so čezmerni
obremenjevalci redki in gre v večini primerov le za manjša ali občasna odstopanja
posameznega parametra, ki jih stranka lahko relativno hitro odpravi.
Najpogostejše nepravilnosti na vodotokih so bili posegi na vodna in priobalna zemljišča brez
pridobljenih vodnih soglasij.
V OE Nova Gorica se izvaja redni inšpekcijski nadzor pri vseh večjih zavezancih na območju
enote in s tem zagotavlja višjo stopnjo usklajenosti z zahtevami zakonodaje. Nadzor se izvaja
tudi pri povzročiteljih manjšega obremenjevanja okolja, ki so uvrščeni v II. In III. Prioriteto
letnega načrta dela. Ugotavlja se, da so pri teh zavezancih prisotne kršitve predpisov okoljske
zakonodaje predvsem zaradi nezadostnega poznavanja predpisov.
Prejete prijave s področja ravnanja z odpadki se večinoma nanašajo na kršitve občasnih
povzročiteljev (posameznikov). Deloma se prejete prijave nanašajo tudi na delovna področja,
ki niso v pristojnosti Inšpekcije za okolje in naravo, zato je v takem primeru podan odstop
pristojnemu organu. Pri pregledu letnih poročil je pogosto ugotovljeno neustrezno uvrščanje
odpadkov, na kar so bili zavezanci opozorjeni. Pri nadzoru ravnanja z odpadki na mestu
nastanka odpadkov v proizvodnih obratih je bil opravljen nadzor ločenega zbiranja odpadkov,
kjer je bilo pogosto ugotovljeno nedosledno ločeno zbiranje odpadkov.
V inšpekcijskih postopkih nadzora uporabe lahkohlapnih topil je bilo ugotovljeno, da stranke
zmanjšujejo količino uporabljenih lahkohlapnih topil in s tem zagotavljajo z določbami Uredbe
o mejnih vrednostih emisije lahkohlapnih organskih topil v zrak iz naprav, v katerih se
uporabljajo organska topila skladno ravnanje.
111
Pri povzročiteljih industrijskih odpadnih vod so bili izvedeni nadzori obremenjevanja voda. Pri
večini zavezancev neskladnosti z zakonodajo niso bile ugotovljene. Povzročitelji zagotavljajo
izvajanje obratovalnega monitoringa in izvajanje ukrepov zmanjševanja emisije. V primeru
ugotovljenih čezmernih emisijah je bila odrejena obveznost sanacije.
Največ prijav, opravljenih pregledov in izdanih ukrepov na področju posegov na vodna in
priobalna zemljišča je bilo v postopkih v zvezi s poseganjem na vodno in priobalno zemljišče.
Zaradi izrednih dogodkov, večkrat letno visoke vode, prihaja do dodatnih posegov na priobalno
zemljišče, ko le te posamezniki opravičujejo z zaščito domov pred poplavo. Število postopkov
na področju nadzora posegov na vodno in priobalno zemljišče se ne zmanjšuje.
Pri nadzoru varovanih območij je tudi v tem letu opazen porast prijav na področjih Nature
2000, kjer je pri vodenju postopkov od podzakonskih aktov uporabna Uredba o posebnih
varstvenih območjih in Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v
naravo na varovana območja (predvsem priloga 2). Poseg, ki po Zakonu o graditvi objektov
ne potrebuje gradbenega dovoljenja, v primeru, da se vrši znotraj Nature 2000, pa za to
potrebujejo naravovarstveno dovoljenje ali naravovarstveno soglasje. Tega se, poleg fizičnih
oseb, še vedno slabo zavedajo tudi lokalne skupnosti in Upravne enote, ki so sicer zadolžene
za izdajanje naravovarstvenih dovoljenj (na podlagi mnenja ZRSVN).
Ena od posebnosti OE Novo mesto je veliko število romskih naselij, na območjih katerih so
predvsem pogoste kršitve pravil ravnanja z odpadki. Številni so primeri nedovoljenega zbiranja
in razgrajevanja izrabljenih vozil in odpadne električne in elektronske opreme za pripravo kovin
za prodajo. Pogosti so tudi primeri nepravilnega ravnanja z zemeljskim izkopom in odpadki, ki
nastajajo pri gradbenih delih.
Izvajalci dimnikarske službe pošiljajo veliko število prijav zoper uporabnike storitev, ki
onemogočajo dostop do kurilnih naprav in posledično onemogočajo izvajanje dimnikarske
službe.
Na področju Zakona o vodah so bile največkrat ugotovljene nepravilnosti v zvezi z
nedovoljenim poseganjem na priobalna in vodna zemljišča, predvsem z nasipanjem zemljin ali
gradbenih odpadkov, pa tudi z urejanjem rekreacijskih površin ob rekah, predvsem ob reki
Krki. Inšpektorji so ugotavljali tudi nezakonito rabo vode.
Na področju Zakona o ohranjanju narave so bile ugotovljene nepravilnosti v zvezi z
nedovoljenim poseganjem na zavarovanih območjih. Pri tem gre najpogosteje za posege z
nasipanjem zemljin ali gradbenih odpadkov, pa tudi z urejanjem rekreacijskih površin ob rekah,
pa tudi urejanje počitniških bivališč na zavarovanih območjih.
112

Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat Republike Slovenije za

Transcription

Similar documents

Nataša Trček - Inšpektorat Republike Slovenije za delo

Letni načrt dela za 2015 - Inšpektorat Republike Slovenije za okolje

ŽONTA, d - GZ Šentjur

Letno poročilo o delu IRSKGH za leto 2011

Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat RS za kmetijstvo

Poročilo o delu Inšpekcije za okolje in naravo 2011

Letno poročilo o delu IRSKGHO za leto 2012

Poročilo o delu IRSPEP 2014 - Inšpektorat Republike Slovenije za

SEMINAR: PRAVO EU IN IZVRŠEVANJE CIVILNIH SODNIH ODLOČB

Letno poročilo o delu lovske in ribiške inšpekcije za leto 2013

POJASNILO GLEDE PORAČUNOV

Poročilo o delu gozdarske inšpekcije za leto 2012

OLJARNA ŠARUGA Šaruga Aleksander. Mele 10 9252 Radenci

poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije leto

Sevalne novice - Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost