Poročilo o delu gozdarske inšpekcije za leto 2012

Transcription


REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Gozdarska inšpekcija
POROČILO O DELU GOZDARSKE
INŠPEKCIJE V LETU 2012
Poročilo pripravili:
Alenka Čar Seražin
mag. Urška Ahačič Pogačnik
mag. Bojan Vomer
Ljubljana, januar 2013
KAZALO VSEBINE:
1.
SPLOŠNO O GOZDARSKI INŠPEKCIJI
1.1.
Predpisi, ki so v letu 2012 določali osnovo za ukrepanje gozdarski
inšpekciji:
4
1.1.1.
1.1.2.
1.2.
2.
4
Materialni predpisi
Procesni zakoni
4
4
Kadrovska zasedba, obseg in pogoji dela gozdarske inšpekcije
5
1.2.1.
1.2.2.
1.2.3.
5
6
7
Splošno o delu in terenski organiziranosti
Kadrovska zasedba in zadolžitve
Delo izven rednega delovnega časa
1.3.
Sestanki in izpopolnjevanje
9
1.4.
Računalniška podpora delu
10
SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI IN IZVAJANJE
32. ČLENA ZAKONA O INŠPEKCIJSKEM NADZORU - ODSTOPI ZADEV
DRUGIM INŠPEKCIJSKIM ORGANOM
10
3.
PREVENTIVNO DELOVANJE GOZDARSKE INŠPEKCIJE
14
4.
INŠPEKCIJSKI POSTOPEK
17
4.1.
Zakon o gozdovih (ZG)
18
4.1.1.
4.1.2.
18
4.1.3.
4.1.4.
4.1.5.
4.1.6.
4.1.7.
Splošno
Nadzor porabe proračunskih sredstev, namenjenih subvencioniranju
gojitvenih in varstvenih del
Ugotovitve inšpekcijskih pregledov gojitvenih in varstvenih del v
letu 2012
Nadzor porabe proračunskih sredstev – vzdrževanje gozdnih cest
Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov
Nadzor izvajalcev glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje del v
gozdovih
Nadzor prevoza in prodaje okrasnih dreves
20
21
22
22
24
27
4.2.
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu
28
4.3.
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin
29
4.4.
Uredba o varstvu samoniklih gliv
30
4.5.
Nadzor voženj v naravnem okolju
31
4.6.
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
32
5.
UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA SPREMEMBE
32
6.
DELO GOZDARSKE INŠPEKCIJE KOT PREKRŠKOVNEGA ORGANA
35
7.
6.1.
Prikaz izrečenih ukrepov
35
6.2.
Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških
ZAKLJUČEK
37
40
2 / 56
Kazalo preglednic
PREGLEDNICA 1 - ŠTEVILO INŠPEKTORJEV PO ENOTAH IN IZPOSTAVAH INŠPEKTORATA : ................................. 5 PREGLEDNICA 2 – PREGLED PORABLJENEGA ČASA NADZORA VOŽNJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU,
NABIRANJ GOB IN PRODAJE OKRASNIH DREVESC ................................................................................................ 8 PREGLEDNICA 3 - PREGLED POMEMBNEJŠIH IZPOPOLNJEVANJ IN USPOSABLJANJ V LETU 2012 ...................... 9 PREGLEDNICA 4 ‐ SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI IN INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI: ........................................ 12 PREGLEDNICA 5 ‐ ODSTOP ZADEV DRUGIM INŠPEKCIJAM IN ORGANIZACIJAM : ................................................ 13 PREGLEDNICA 6 - SODELOVANJE Z MEDIJI (INTERVJU, ČLANEK, NEPOSREDNA ODDAJA NA RADIU, …) : ......... 15 PREGLEDNICA 7 - PREVENTIVNI DOPISI POTENCIALNIM KRŠITELJEM ................................................................ 16 PREGLEDNICA 8 - PREGLEDNICA GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOV V GOZDNOGOSPODARSKIH ENOTAH, KI JIM JE
V LETU 2011 PRETEKLA VELJAVNOST ................................................................................................................ 23 PREGLEDNICA 9 – UGOTOVITVE NADZORA USPOSOBLJENOSTI IZVAJALCEV DEL V GOZDOVIH ........................ 25 PREGLEDNICA 10 – NADZOR IZVAJANJA ZAKONA O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU ..................... 28 PREGLEDNICA 11 – NADZOR IZVAJANJA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN ................................. 30 PREGLEDNICA 12 – ŠTEVILO UKREPOV V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU............................................................ 36 PREGLEDNICA 13 – ŠTEVILO PREKRŠKOVNIH ODLOČB V STEKU ...................................................................... 37 PREGLEDNICA 14 – ČAS REŠEVANJA ZAHTEV ZA SODNO VARSTVO PRI OKRAJNIH SODIŠČIH .......................... 39 PREGLEDNICA 15 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – ŠTEVILO UKREPOV PO ZUP, ZIN ................................ 42 PREGLEDNICA 16 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – ŠTEVILO UKREPOV ZUP, ZIN PO ČLENIH ..................... 43 PREGLEDNICA 17 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV .......... 46 PREGLEDNICA 18 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – ŠTEVILO PLAČILNIH NALOGOV PO ČLENIH .................... 47 PREGLEDNICA 19 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV .......... 48 PREGLEDNICA 20 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV PO
ČLENIH ................................................................................................................................................................ 49 PREGLEDNICA 21 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV ......... 50 PREGLEDNICA 22 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – PREGLED ŠTEVILA PREKRŠKOVNIH POSTOPKOV PO
ČLENIH ................................................................................................................................................................ 51 PREGLEDNICA 23 – GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA UKREPOV V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU ............................... 52 PREGLEDNICA 24 – PREGLED OPRAVLJENIH KONTROLNIH PREGLEDOV GOJITVENIH IN VARSTVENIH DEL PO
OBMOČJIH ........................................................................................................................................................... 53 3 / 56
1. SPLOŠNO O GOZDARSKI INŠPEKCIJI
1.1.
Predpisi, ki so v letu 2012 določali osnovo za ukrepanje gozdarski inšpekciji
1.1.1. Materialni predpisi
Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 - Odl. US, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1,
115/06 - ORZG40, 110/07, 8/10 - ZSKZ-B in 106/10)
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 - popr., 45/04 ZdZPKG in 77/11)
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 - uradno prečiščeno besedilo in
36/10)
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo in 58/12)
Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1,
32/08 - Odl. US in 8/10 - ZSKZ-B)
Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07)
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 - Skl. US,
49/06 - ZMetD, 66/06 - Odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12)
Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - Odl. US in 17/08)
Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 - popr., 76/10 in 57/12)
Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98, 56/99 - ZON, 41/04 - ZVO-1 in 58/11)
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 56/99 - ZON,
35/01 in 41/04 - ZVO-1)
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06)
Uredba o zavarovanih prosto živečih glivah (Uradni list RS, št. 58/11)
1.1.2. Procesni zakoni
Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07-UPB1)
Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo,
105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10)
Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo).
V primeru suma kaznivega dejanja uničevanja gozda podajo gozdarske inšpektorice oziroma
inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) okrožnemu državnemu tožilstvu predlog za uvedbo
postopka zaradi suma kršitve 340. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 95/04 - uradno prečiščeno besedilo, 55/08 - KZ-1 ,5/09 - Odl. US, 55/12 UPB-2).
4 / 56
1.2.
Kadrovska zasedba, obseg in pogoji dela gozdarske inšpekcije
1.2.1. Splošno o delu in terenski organiziranosti
Gozdarska inšpekcija, ki deluje v Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu:
IRSKO), šteje 17 gozdarskih inšpektorjev, ki opravljajo neposredni inšpekcijski nadzor in vodjo
inšpekcije. Sedež inšpektorjev je v območnih enotah in izpostavah inšpektorata, območje delovanja
pa je omejeno z mejami gozdnogospodarskega območja. Tako imajo inšpektorji celotni pregled
gozdarstva v določenem gozdnogospodarskem območju. V ljubljanskem in mariborskem
gozdnogospodarskem območju so zaradi večjega števila kršitev zaposleni trije oziroma dva
inšpektorja.
Preglednica 1 - Število inšpektorjev po enotah in izpostavah inšpektorata :
Število
inšpektorjev
Število
Fte
1
1
1
1
1
1
Kočevje
1
0,6*
Grosuplje
1
1
Kamnik
1
1
1
0,5**
1
0,6*
1
0,5**
2
2
1
0,6*
Mozirje
1
***
Dravograd
1
0,6*
Sl. Bistrica
1
0,5 ****
Ptuj
1
1
Murska Sobota
1
0,7**
Sedež inšpektorata
1
1
Enote IRSKGH
Izpostave
IRSKGH
Kranj
Radovljica
Ljubljana
Novo mesto
Brežice
Nova Gorica
Koper
Postojna
Celje
Maribor
FTE (Full-time equivalent) – ekvivalent polnega delovnega časa
*
- poleg gozdarske inšpekcije opravlja še lovsko inšpekcijo
**
- poleg gozdarske inšpekcije opravlja še naloge vodje OE IRSKO
*** - celoletna odsotnost zaradi bolezni
**** - skrajšana, 4 urna delovna obveznost;
5 / 56
1.2.2. Kadrovska zasedba in zadolžitve
V preglednici 1 je prikaz števila zaposlenih po enotah in izpostavah inšpektorata in število, oziroma
delež časa, ki ga zaposleni opravlja v gozdarski inšpekciji. Ob upoštevanju drugih delovnih nalog in
odsotnosti zaradi bolniškega staleža lahko ugotovimo, da znaša Fte v gozdarski inšpekciji 13,6 oseb
- 1 inšpektor je bil zaradi bolezni odsoten skoraj vse leto, 1 inšpektor opravlja skrajšani delovni čas 4
ure dnevno in lahko opravlja zgolj kabinetno delo, 7 gozdarskih inšpektorjev je hkrati tudi lovskih
inšpektorjev, 3 gozdarski inšpektorji so bili hkrati tudi vodje območnih enot inšpektorata. Število
gozdarskih inšpektorjev se kljub vedno novim in zahtevnejšim nalogam vse od leta 1995 ni
povečalo. V letu 1996 je bilo zaradi pomanjkanja lovskih inšpektorjev sedmim gozdarskim
inšpektorjem začasno podeljeno tudi pooblastilo za opravljanje nalog neposrednega nadzora
zakonodaje s področja lovstva. Na ta način je bil kratkoročno rešen problem lovske inšpekcije, hkrati
se je zmanjšala učinkovitost nadzora zakonodaje s področja gozdarstva. Število ur, ki ostanejo za
dejansko opravljanje inšpekcijskega dela na terenu, je čedalje manjše. Izpadle delovne ure
inšpektorjev je nemogoče v celoti nadoknaditi. Bolniške odsotnosti poskušamo reševati tako, da
gozdarski inšpektor iz Ptuja že osmo leto nadomešča terensko delo inšpektorja na mariborskem
območju, ki je zaradi invalidnosti zaposlen za krajši delovni čas, in da inšpektorja, ki je bil zaradi
bolezni odsoten skoraj vse leto, nadomešča gozdarska inšpektorica iz izpostave inšpektorata v
Kamniku.
Naloge, ki jih gozdarski inšpekciji nalagajo predpisi, so iz leta v leto večje. Tako smo v zadnjih letih
pridobili naloge s spremembami predpisov o kmetijskih zemljiščih, zdravstvenem varstvu rastlin,
gozdnem reprodukcijskem materialu, varstvu okolja, ohranjanju narave, o planinskih poteh in o
rudarstvu. Pristojnosti za nadzor vožnje z vozili v gozdovih in nabiranja gozdnih sadežev in gob
imajo gozdarski inšpektorji tako po zakonu o gozdovih kot tudi po uredbi o prepovedi vožnje z vozili
v naravnem okolju in uredbi o varstvu samoniklih gliv. Uredba o varstvu pred požari v naravnem
okolju daje pristojnost gozdarski inšpekciji le v primeru razglasitve velike ali zelo velike požarne
ogroženosti.
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin nalaga gozdarskim inšpektorjem nadzor širjenja in ukrepanja v
primeru pojava karantenskih škodljivih organizmov, vendar zaradi pomanjkanja kadrov gozdarska
inšpekcija na tem področju opravlja le najnujnejše naloge, to je predpisane redne letne nadzore v
drevesnicah in varovalnih pasovih drevesnic v gozdnem prostoru.
Že osmo leto zapored je, tako kot vsi inšpekcijski organi, tudi gozdarska inšpekcija izvajala naloge v
hitrem prekrškovnem postopku. V preteklem letu je prenehalo začasno delovno razmerje pravnici v
inšpektoratu, ki je marljivo in strokovno korektno nudila pomoč inšpektorjem v inšpekcijskih in
prekrškovnih postopkih. Tako je večina inšpekcij poslej brez nujno potrebne pravne pomoči.
Zakon o gozdovih – v nadaljevanju ZG, nalaga gozdarski inšpekciji med drugimi tudi nalogo
pregledovati s proračunom sofinancirana dela v gozdovih in dokumentacijo, povezano z njimi ter
uresničevanje gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Tako nadzorujemo tudi Zavod za
6 / 56
gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), ki sicer strokovno vodi in usmerja gospodarjenje z
gozdovi.
Kot smo že lani zapisali, se obseg opravljenega dela polagoma zmanjšuje. Gozdarski inšpektorji
preprosto ne bomo več zmogli opravljati vsega, s predpisi naloženega dela. Zmanjšuje se tudi obseg
vnaprej načrtovanega dela, saj se število prijav iz leta v leto povečuje. V pričujočem letu je bilo teh
prijav 576. Če upoštevamo, da je potrebno vsako prijavo preveriti, se pravi pridobiti informacije od
ZGS, oditi na teren, pogosto tudi skupaj z lastnikom gozda in ukrepati, potem lahko približno
ugotovimo, da je bilo za to porabljenih preko 2.000 delovnih dni. V prihodnje gozdarska inšpekcija
ne bo mogla izvajati vseh načrtovanih rednih pregledov kot doslej. Bo pa več časa namenila
nadzoru izvajalcev del v gozdovih in novi nalogi, to je nadzoru izvora lesa in lesnih proizvodov v
prometu.
Inšpekcijski postopki zahtevajo od inšpektorjev poleg strokovnega znanja tudi veščine obvladovanja
konfliktnih situacij, ki so sestavni del inšpekcijskega nadzora. Povsem izogniti se jim ni mogoče in
vsako leto beležimo prikrite grožnje, grožnje po telefonu, nadlegovanja po telefonu in podobno.
Inšpektorji vsako tako grožnjo zabeležijo, v nekaterih primerih o tem obvestijo tudi policijo.
Inšpektorici v Postojni je v mesecu oktobru 2012 dvakrat grozil izvajalec del, o čemer je bil obveščen
urad inšpektorata.
1.2.3. Delo izven rednega delovnega časa
Gozdarska inšpekcija vsako leto pri nadzoru vožnje z vozili v naravnem okolju, nadzoru nabiranja
gob, ki jih izvede v času pričakovanih kršitev in nadzoru prodaje okrasnih drevesc ob konci leta,
opravi veliko ur izven rednega delovnega časa. Pogosto tudi ob sobotah in nedeljah. Na tak način
gozdarski inšpektorji sledimo cilju, da je potrebno v času pričakovanih kršitev poostriti nadzor, ne
glede na to ali je to v delovnem času ali izven. V obravnavanem letu smo izven rednega delovnega
časa opravili tudi nekaj ur nadzora izpolnjevanja usposobljenosti izvajalcev za delo v gozdovih.
Ugotovili smo namreč, da kršitelji, kadar pričakujejo inšpekcijski nadzor, delo raje predstavijo na čas
izven delovnega časa ali ob konce tedna. Domnevamo, da so dobro seznanjeni o času naših
aktivnosti. V Preglednici št. 2 so prikazane ure nadzora po posameznih vrstah nadzora, in prikazano
število ur nadzora izven rednega delovnega časa.
Že nekaj let ugotavljamo, da je nadzor voženj z vozili v naravnem okolju in nadzor nabiranja gob
učinkovitejši ob pomoči policije. Tudi policija vsako leto pripravi akcije nadzora vožnje, ki se jih
gozdarski inšpektorji tudi udeležujemo. Ugotavljamo, da so velike in medijsko dobro podprte akcije
manj učinkovite, kot manjše, dobro načrtovane in ciljane akcije na določenem območju. Vendar so
za izobraževanje pomembne tudi velike akcije predvsem zaradi izobraževalnega in preventivnega
pomena. Zelo pomembno je tudi sodelovanje policije, kadar inšpektor pričakuje odpor kršitelja ali
celo kaj hujšega.
7 / 56
Preglednica 2 – Pregled porabljenega časa nadzora vožnje z vozili v naravnem okolju,
nabiranj gob in prodaje okrasnih drevesc
Datum
nadzora
Vrsta nadzora
Ur izven
Ur
delovneg
nadzora
a časa
21.01.2012 Nedovoljena vožnja v gozdu
7
4
4,5
18.02.2012
19.02.2012
22.02.2012
23.02.2012
25.02.2012
25.02.2012
Nedovoljena vožnja v gozdu
5,5
8
5
4
8,5
6,5
7
7,5
26.02.2012
26.02.2012
10.03.2012
03.05.2012
Narava okolje
6
8,5
6
4,5
7
Območje nadzora
7 Golte, Hom
planina Korte, Bela peč
Raka, Gojška planina, Mala in Velika Planina
5,5 Ribnica, Grčarice, Glažuta, Travna gora, Loški potok
8 Pohorje - Lovrenc na Pohorju, Rogla, Ruše
Loška dolina, Babno polje, Bloke, Stražišče, Begunje pri Cerknici, Cerkniško jezero
Pivka - Bač - Kal Koritnice - odcep za Devin; Il. Bistrica - Volovja reber
8,5 Vrsnik, Lepeno, Čezsočo, Breginjski kot, Mijo, Kolovrat in prodišča ob Soči.
6,5 Stara vas, Palčje, cesta čez Javornike, Planina, Studeno, Bukovje, Predjama
Zabiče, Gomance, Okroglina, Sviščaki, Volovja reber, Črne njive, Koritnice, Mašun, Ilirska
7 Bistrica
Kovačev Rovt- Dole – Vekrše – Godovič – Novi svet – Godovič – Ključe- Idrijski Log – Črni vrh, SC Ski
25.05.2012
27.05.2012
27.05.2012
28.05.2012
21.06.2012
24.06.2012
24.06.2012
26.07.2012
26.07.2012
01.08.2012
01.08.2012
02.08.2012
03.08.2012
03.08.2012
14.08.2012
Narava okolje
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
7
9,5
8
7
8
5,5
5,5
8
8
8
8
8
8
8
6
7,5 Bor - SC Javornik – Zadlog – Mala gora – Idrijska Bela- Lajšt – Idrija – Čekovnik – Vojsko TC - Idrija
Tolmin, Šentviška planota, smučišče Ponikve, Logaršče, Klavže Bača- Slap ob Idrijci -Tolmin 6 Solarji- Livek-Idrsko- Kamno- Dolje- sotočje Tolminke in Soče - Tolmin
8,5 Kobariško, Bovško
6 Snežnik, leskova dolina, Jurišče
Kranjski Rak-Podvolovljek
Črni Kal, Osp, Gabrovica, Podgorje, Zazid, Loka, Dekani, Marezige, Babiči, Župančiči, Dragonja,
7 Šmarje, Koper
Zabiče, Gomance, Okroglina, Sviščaki, Volovja reber, Črne njive, Koritnice, Mašun, Ilirska
7 Bistrica
9,5 Slanice, Hlevše, Čekovnik, Vojsko, Krekovše, Idrijski Log, Črni vrh, Ključe, Idrija
8 Videž, Kokoška, krvavi potok, Miheli, Polžane, Odolina, Obrov, Mrše, Padež, Slivlje, Kozina
Trnovsko Banjška planota
Konjski vrh, planina Loka, Travnik
5,5 Kozina. Materija, Tatre, Toišelj, Orehek,, Kovčice, Mrše, Artviže, Rodik, Vremščica
5,5 Kozina. Materija, Tatre, Toišelj, Orehek,, Kovčice, Mrše, Artviže, Rodik, Vremščica
Jelendol
Jelendol
Jelendol
Jelendol
Pokljuka
Jelendol
Jelendol
Olševa, ob panoramski cesti
01.09.2012
06.09.2012
09.09.2012
09.09.2012
10.09.2012
23.09.2012
23.09.2012
24.09.2012
29.09.2012
29.09.2012
02.10.2012
02.10.2012
03.10.2012
03.10.2012
04.10.2012
05.10.2012
07.10.2012
07.10.2012
11.10.2012
12.10.2012
21.10.2012
18.12.2012
22.12.2012
23.12.2012
24.12.2012
24.12.2012
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Vožnja + glive
Narava okolje
Okrasna drevesa
Okrasna drevesa
Okrasna drevesa
Okrasna drevesa
Okrasna drevesa
9
6
6
6
6
7,5
7,5
4,5
4,5
4,5
6
8
5
6
6
3
7,5
7,5
8
5
6,3
1
3
2
2
2
9 Logatec, Laze, Planinsko polje, Zaplana, Hotedršica, Novi svet, Cerknica, Javorniki, Volčje jezero
Črni Vrh pod Uršljo goro
6 Rodik, Artviže, Mrše, Brezovica
6 Rodik, Artviže, Mrše, Brezovica
planina Podvežak, Vodole, Ravne
7,5 Koritnice, Mašun, Pekel
7,5 Koritnice, Mašun, Pekel
Goričko
4,5 Landol - Predjama - Belsko- proti Predmeji - Postojna
4,5 Landol - Predjama - Belsko- proti Predmeji - Postojna
Janče
Pohorje
Besnica pri Kranju
Dobrava, Krakovo
Rakovec, Vitanjsko Pohorje
Dobrava, Črna mlaka
7,5 Šmihel pod Nanosom, Landol, Bukovje, Belsko, Kozina, Rodik, Avtiže
7,5 Šmihel pod Nanosom, Landol, Bukovje, Belsko, Kozina, Rodik, Avtiže
Jelovice
Črni Vrh pod Uršljo goro
6,3 Goriška Brda
Tržnica Slovenj Gradec
3 Ljubljana
2 Ljubljana
2 Tržnica Slovenj Gradec
Ptuj
Varstvo samoniklih gliv
Nadzor prodaje okrasnih
drevesc
Narava - okolje
351,8
186,3
320
184,5
164,5
62
10
21,8
7
14,8
8 / 56
1.3.
Sestanki in izpopolnjevanje
Sestanki gozdarske inšpekcije so bili kot vsako leto tudi v letu 2012 štirje. Namenjeni so bili pregledu
opravljenega dela, usmeritvam dela za naslednje četrtletje, novo sprejetim predpisom in aktualnim
informacijam. V okviru rednih sestankov je bilo dvakrat izvedeno dodatno izpopolnjevanje. V juniju o
azonalnih združbah na Boču pod vodstvom mag. Draga Nemca, v septembru pa v Kočevju s
pregledom požarišča nad Osilnico in prikazom tehnike gašenja v skalovitem in težko dostopnem
terenu.
Preglednica 3 - Pregled pomembnejših izpopolnjevanj in usposabljanj v letu 2012
Tema – vrsta
izobraževanja
Udeleženci /
število
Kraj, Datum
Skupno
število ur
Vrednost
skupaj
Biotehniška fakulteta
Oddelek za gozdarstvo
Posvet o varovalnih
gozdovih.
12. in 13. April 2002,
Ljubljana
1
16
KWF Tagung Bopfingen
13. junij 2012, Nemčija
1
10
/
Desetprstno slepo
tipkanje
14. maj 2012, Pivka
2
60
/
Gozdarski inštitut
Znanstveno srečanje
Gozd in les
21. maj 2012, Ljubljana
1
8
/
Sestanek gozdarske
inšpekcije – Azonalne
združbe in Krajinski
park Šturmovec
15. in 16. junij 2012,
Slovenska Bistrica
14
98
Sestanek gozdarske
inšpekcije – Požarišče
nad Osilnico, Gozdni
rezervat Krokar
27. in 28. september 2012,
Kočevje
15
90
11. oktober 2012, ZGS OE
Nazarje
1
10
35
292
Terenska delavnica
BF,GIS, ZGS :
Premena nasadov
smreke na rastiščih
predalpskih jelovobukovih gozdov
Skupaj
/
/
/
/
Sicer so se gozdarski inšpektorji udeležili izpopolnjevanj, ki jih je pripravil ZGS: v aprilu je bil posvet
o varovalnih gozdovih; v oktobru pa terenska delavnica z naslovom Premena nasadov smreke na
rastiščih predalpskih jelovo-bukovih gozdov. Eno udeležbo beležimo še na sejmu v Nemčiji, na
znanstvenem srečanju Gozd – Les, dve inšpektorici sta se izven delovnega časa udeležili tečaja za
desetprstno tipkanje. Za vsa našteta izpopolnjevanja v letu 2012 je bilo namenjenih 292 ur, kar je za
9 / 56
250 ur manj kot leto poprej, ali 8 ur na inšpektorja, oziroma v povprečju 1 delovni dan. Potrebno je
poudariti, da bi nujno potrebovali izobraževanja z zunanjimi predavatelji. Tema predavanj je lahko
kar standardna in sicer zakon o splošnem upravnem postopku, zakon o inšpekcijskem nadzoru in
zakon o prekrških. Pomanjkanje teh predavanj poskušamo vsaj delno nadomestiti v okviru
sestankov gozdarskih inšpektorjev, kjer je poleg nujnega dnevnega reda glavna tema zakonodaja.
Vsa izvedena izpopolnjevanja v letu 2012 so bila brezplačna. K izpopolnjevanjem smo prišteli tudi
obisk sejma, za katerega si je stroške prevoza in vstopnine kril inšpektor sam.
1.4.
Računalniška podpora delu
V letu 2012 ni bilo bistvenih izboljšav računalniške aplikacije Silvaspec. Denarja je primanjkovalo
tudi za vzdrževalno pogodbo, ki zaradi tega za lansko leto ni bila sklenjena. V takih razmerah je še
dobro, da sistem sploh deluje. V vseh teh letih uporabe so se inšpektorji aplikacije že tako navadili,
da je njena uporaba postala samoumevna. Vendar ne smemo pozabiti, da je delo inšpektorjev še
kako odvisno od nje. Zato bo potrebno v tekočem letu najprej poskrbeti za sklenitev vzdrževalne
pogodbe z izvajalcem. Pričakujemo, da bomo kmalu pridobili možnost vpogleda v kataster na osnovi
podatkov o parcelni številki in katastrske občine. Računalniška aplikacija nudi pomoč neposrednemu
inšpekcijskemu nadzoru na terenu in razbremenjuje inšpektorje vodenja raznih evidenc in
opomnikov ter pripravljanja številnih poročil o določenih postopkih in hkrati omogoča pripravo analiz,
ki služijo vodenju inšpekcije.
Nekaj malega težav je v preteklem letu povzročilo preimenovanje inšpektorata, ker je bilo posledično
potrebno spremeniti vse parametre na strežniku in omogočiti delovanje povezav do vseh enot in
izpostav. Zaradi tega občasno ni bilo mogoče uporabljati aplikacije. Druga težava se je pojavila pri
številčenju zadev in predvsem dokumentov znotraj njih. Tukaj je prišlo do kratkega stika zaradi
spremembe izvajalca vzdrževanja. Ob koncu preteklega leto je bila tudi ta težava odpravljena.
Podatki iz aplikacije se dnevno prenašajo v Spis 4, ki ga za knjiženje dokumentov na MKO še vedno
uporabljajo. Kot se je pokazalo doslej, je enosmerna komunikacija z LN-spis ustrezna in v redu
deluje. Kot smo v preteklosti že zapisali bi veljalo razmisliti o možnosti lastne glavne pisarne ali pa
vsaj v dogovoru z glavno pisarno doseči izboljšavo pri knjiženju tistih zadev in dokumentov, ki so
namenjeni inšpektoratu.
2. SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI IN IZVAJANJE 32. ČLENA
ZAKONA O INŠPEKCIJSKEM NADZORU - ODSTOPI ZADEV DRUGIM INŠPEKCIJSKIM
ORGANOM
V gozdarski inšpekciji se zavedamo, da je za učinkovito delo zelo pomembno sodelovanje znotraj
inšpekcije, takoj za tem pa sodelovanje z drugimi organi nadzora. Pri tem mislimo na sodelovanje z
vsemi inšpekcijskimi in drugimi službami, ki delujejo v gozdu in gozdnem prostoru oziroma so
10 / 56
zadolženi za upravljanje ali nadzor gospodarjenja z gozdovi v najširšem smislu. Zato smo pogosto
pobudniki takega sodelovanja oziroma se na pobude za sodelovanje od drugod takoj odzovemo. Še
posebej smo zadovoljni na sodelovanje v konkretnih primerih, ki se je vzpostavilo pri obravnavanju
konkretnih zadev. Sodelovanje, stkano na terenu, se je tudi v konkretnih postopkih pokazalo za
učinkovito.
Usklajeno delovanje omogoča večjo učinkovitost ter posledično hitrejše reševanje zadev. Predpogoj
za tako sodelovanje je dobra medsebojna komunikacija med inšpekcijami, ki je lažja tam, kjer so
inšpekcije prostorsko na isti lokaciji in kjer sta pripravljenost in dobra volja za takšno sodelovanje. V
preteklosti smo opozarjali na pomanjkanje sodelovanja z okoljsko inšpekcijo. Tudi po tem, ko je
okoljska inšpekcija postala del našega organa, sodelovanje na nekaterih območjih žal še vedno ni
zaživelo. To nalogo bomo morali opraviti v prihajajočem obdobju.
Ob koncu leta je postalo živahnejše sodelovanje s Carinsko in Davčno upravo na državnem nivoju.
Carinska uprava bo v prihodnje skupaj s policijo vključena v nadzor spremljanja izvora lesa v
prometu na osnovi prevoznih dokumentov, ki bodo morali spremljati les. Zato je zlasti prva v ta
namen že opravila nekaj aktivnosti. Gozdarski inšpektorji so sodelovanje s tema dvema organoma
na terenu samem v preteklosti že vzpostavili. Carinska uprava je aktivno sodelovala pri nadzoru
izvajalcev del v gozdovih na območju Nove Gorice, Postojne, Kranja, Radovljice in Kočevja, na
osnovi teh pregledov so bili vzpostavljeni kontakti z DURS na območju Postojne, Velenja in Kranja.
V prihodnje si bomo prizadevali za tesnejše sodelovanje tudi na drugih območjih.
Pri nadzoru zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, po katerem opravlja posredni
nadzor tudi gozdarska inšpekcija, se je vzpostavilo sodelovanje z delovno inšpekcijo, ki poteka zelo
dobro in v posameznih primerih tudi s tržno inšpekcijo, ki na osnovi naših ugotovitev nadzora
izvajalcev del v gozdovih izvede prekrškovne ukrepe zaradi dela na črno.
Tradicionalno dobro je sodelovanje s policijo tako pri nadzoru voženj z vozili v naravnem okolju, pri
nabiranju gozdnih sadežev in gob in tudi kot pomoč pri nadzoru drugih kršiteljev v gozdu, kjer
inšpektorji pričakujejo odpor. Gozdarska inšpekcija se je aktivno vključila v akcije nadzora prometa,
ki jih je organizirala policija.
Kot dobro lahko ocenimo tudi sodelovanje z ZGS. Na vprašanja in zahteve po podatkih, ki jih
potrebujemo v inšpekcijskih postopkih, se odzivajo hitro in jih kakovostno pripravijo. Ima pa
gozdarska inšpekcija pripombe na delo javne gozdarske službe predvsem na njihovo
(ne)občutljivost in hitro odzivnost pri posegih v gozd in gozdni prostor, pri gradnji gozdnih prometnic
in pri izvajalcih del v gozdovih, čemer je nekaj več napisanega pri ugotovitvah. Ocenjujemo, da z
našimi predlogi in stališči, ki jih predstavimo vodstvu Zavoda na sestankih in ob izidu letnega
poročila, niso seznanjeni na nižjih nivojih oziroma se predlogi izboljšav ne udejanjajo v praksi.
11 / 56
Preglednica 4 - Sodelovanje z drugimi organi in inšpekcijskimi službami:
Organ, s katerim smo sodelovali
CSD Ljubljana
Število akcij – predmet
1 - Nedovoljena sečnja
CURS
14 - Nadzor izvajalcev del v gozdu
DURS
3 – Nadzor izvajalcev del v gozdu, prodaja hlodovine
IRSD
12– Nadzor izvajalcev del v gozdu
1 - Poseg k.o. Stožice (odvzem gramoza)
IRSKO, OI
2 – Odlaganje odpadkov
4– Poseg v gozd
4 – Gradnja v gozdu
IRSPEP
1 – Gradnja gozdne ceste
2 – Posegi v gozd
1 - Poseg k.o. Stožice (odvzem gramoza)
Komisija za preprečevanje korupcije
1- Poseg v gozd - PGD Grušovlje
PP Cerknica
1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju
PP Domžale
PP G. Petrovci
1 - Nadzor vožnje v naravnem okolju in nabiranja gob
PP Ilirska Bistrica
PP Kamnik
2 - Nedovoljena sečnja, kraja
PP Kranjska Gora
6 – Nadzor vožnje v naravnem okolju, kontrola izvajalcev del v gozdovih, kontrola sečenj
okrasnih dreves, posek brez odobritve ZGS
1 – Ovadba
PP Ljubljana - Vič
PP Kočevje in PP Ribnica
PP M. Sobota
PP Mozirje
1- Nadzor vožnje v naravnem okolju
PP Mozirje
1- Nedovoljena sečnja, kraja
PP Novo mesto, TIRS
1 - Nadzor prodaje gob
PP Tolmin
Rudarska inšpekcija
1 – Predlogi sprememb ZRud
Sodišče Domžale
1 - Poizvedba-dedovanje
Sodnik za prekrške Ptuj
TIRS
5 - Nadzor vožnje v naravnem okolju in nabiranja gob
TNP
1 – Nadzor nabiranja gob
UE Domžale
1 - Poizvedba-denacionalizacija
UE Vrhnika
1 - Poizvedba-naslov stalnega bivališča
1 - Paša drobnice v Bohinju
1 – Paša v gozdu
VURS
1 – Ovce v gozdu, zanemarjene živali
1 - Poseg v gozd - pesjaki
Gozdarska inšpekcija mora v skladu s 23. členom ZUP ves čas postopka paziti na svojo stvarno
pristojnost in če spozna, da ni pristojna za določeno upravno zadevo, jo mora v skladu s 65. členom
ZUP odstopiti pristojnemu organu. V 3. odstavku 32. člena ZIN je določeno, da mora inšpektor, ki
ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa, za katerega ni stvarno pristojen, ugotoviti dejansko
stanje, sestaviti zapisnik in ga posredovati pristojni inšpekciji. V odstopih drugim, pristojnim
organom, gozdarski inšpektorji tudi zapišejo, da prosijo za odgovor v zvezi z izvedenimi ukrepi. V
mnogih postopkih je namreč potem, ko drugi organ že opravi svoje delo, naloga gozdarske
inšpekcije ali ZGS, da ukrepa še v skladu z ZG. V letu 2012 je gozdarska inšpekcija odstopila 67
zadev, kar je okoli dve tretjini lanskega števila. Gradbeni inšpekciji IRSPEP je bilo odstopljenih 17
12 / 56
zadev, 11 Inšpektoratu za delo, 10 Tržni inšpekciji, Okoljski inšpekciji 8 zadev, prav toliko Davčni
inšpekciji, 7 Kmetijski inšpekciji, 4 medobčinskim inšpekcijam, po 1 pa Policiji in Veterinarski upravi.
Preglednica 5 - Odstop zadev drugim inšpekcijam in organizacijam :
Odstop organu
Predmet odstopa
Število odstopov
Delo na črno
DURS
IRSD
IRSKGH KI
IRSKO, OI
IRSPEP
Medobčinski inšpektorat…
PU Ljubljana
TIRS
1
Odziv
V reševanju
Invalidsko podjetje
1
Ni odziva
Poslovanje z gotovino
1
V reševanju
Davčni prekršek
1
Ni odziva
Odvoz gramoza - k.o. Stožice
1
Ni odziva
Izvajalci del v gozdovih, prodaja hlodovine
3
V reševanju
Varstvo pri delu
1
Rešeno
Varstvo pri delu
1
Ni odziva
Izvajalci izobraževanja o VPD
1
V reševanju
Zaposlovanje na črno
3
V reševanju
Zaposlovanje na črno
1
Ni odziva
Izpolnjevanje pogojev po ZVZD
2
Ni odziva
1
Rešeno
1
V reševanju
Gradnja skladiščenega platoja in agromelioracija
2
Ni odziva
Koča na kmetijski površini
2
Ni odziva
Odlaganje odpadkov v gozd (K odločba) k.o. Podvolovljek
1
V reševanju
Kontejnerji na kmetijskem zemljišču, k.o. Brezovica
1
V reševanju
Objekt na izkrčenem delu gozda (K odločba ZGS)k.o. Špitalič
1
V reševanju
Nedovoljen vnos zemeljskega izkopa
1
Ni odziva
Uničenje kraškega brezna k.o. Gozd
1
Ni odziva
Navoz mulja v in ob strugo Nevljice
1
Ni odziva
Navoz zemljine k.o. Stožice
1
V reševanju
Odlaganje odpadkov v gozd
2
Ni odziva
Poseg v gozd
1
Rešeno
Gradnja škarpe – ovira na GKC
1
Rešeno
Poseg- izven gozda
1
Ni odziva
Gradnja objektov gozdu
1
Rešeno
Gradnja v gozdu
4
V reševanju
Gradnja v gozdu
5
Ni odziva
Objekti v gozdu
5
Ni odziva
Cesta od Alpskega vrta do hotela na Golteh
1
Pisni odgovor- Postopek ne bo uveden
Odlaganje komunalnih odpadkov, poseg v varnostni pas občinsk
2
Rešeno
Sečnja- zeleni pas
1
Ni odziva
Tatvina lesa
1
V reševanju
Delo na črno
4
Ni odziva
Trgovina z lesom
1
Rešeno
Delo na črno
2
Rešeno
V reševanju
Delo na črno
2
Izvajanje del k.o. Stožice-delo na črno
1
Ni odziva
Uprava Občin v Sp. Podravju
Zaprtje javne ceste
1
Ni odziva
VURS
Odlaganje živalskih odpadkov
1
Ni odziva
67
13 / 56
IRSPEP –17 odstopov
Poseg izven gozda 1
Ni odziva 1,
Gradnja v gozdu 16
- Rešeno 1
- V reševanju 5,
- Ni odziva 10;
Inšpektorat RS za delo – 11 odstopov
- Rešeno 2,
- V reševanju 5,
- Ni odziva 4;
TIRS – 10 odstopov
- Rešeno 3,
- V reševanju 2;
- Ni odziva 5;
IRSKO Okoljska inšpekcija – 8 odstopov
Odlaganje odpadkov 8
- Rešeno 2,
- V reševanju 1,
- Ni odziva 5;
DURS – 8 odstopov
- V reševanju 5,
- Ni odziva 3;
IRSKGH – kmetijska inšpekcija -7 odstopov
- V reševanju 3,
- Ni odziva 4;
Občinski inšpektorati – 4 odstopi
- Rešeno 2,
- Ni odziva 2;
Policija – 1 odstop
- V reševanju 1;
VURS – 1 odstop
- Ni odziva 1;
3. PREVENTIVNO DELOVANJE GOZDARSKE INŠPEKCIJE
Preventivno delovanje v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih opozarja morebitne kršitelje
predpisov na posledice takega ravnanja. Dolžnost preventivnega delovanja je določena v 6. In 33.
členu ZIN, po ZP-1 pa naj bi ravno kaznovanje kršiteljev delovalo tako na kršitelja kot na vse ostale.
V gozdarski inšpekciji uresničujemo preventivno delovanje na naslednje načine: z obveščanjem
javnosti preko medijev, z odgovori na vprašanja ali na druge načine obveščanja javnosti o predpisih,
dovoljenem pravnem ravnanju, najpogostejših kršitvah predpisov, akcijah nadzora in na druge
načine. V praksi se najpogosteje poslužujemo dopisov potencialnim kršiteljem, odgovarjamo na
vprašanja medijev, redkeje s predavanji ciljnim skupinam. Mediji nas vsako leto največ sprašujejo o
predpisih in ukrepih s področja vožnje z vozili v naravnem okolju, v času gobarske sezone tudi o
nabiranju gob in drugih gozdnih sadežev. Nekaj vprašanj zadeva tudi neposredne domnevne kršitve
na terenu in ukrepe gozdarskih inšpektorjev.
14 / 56
V letu 2012 je bila za medije na začetku leta zanimiva vseslovenska akcija »Očistimo Slovenijo«,
zatem ukrepanje gozdarske inšpekcije zaradi posega v gozd zaradi parkirišča kamionov v Trebnjem,
posega na negozdno zemljišče v Valdoltri in domnevno protizakonito gospodarjenje z gozdovi v t.i.
»Bornovih gozdovih«. Ostala vprašanja so se nanašala na nedovoljeno vožnjo z vozili v naravnem
okolju in zaradi obilne gobarske sezone tudi v zvezi z nabiranjem gob. Pričakovanja javnosti so
običajno večja kot smo jo zmožni izpolniti inšpektorji.
Preglednica 6 - Sodelovanje z mediji (intervju, članek, neposredna oddaja na radiu, …) :
Naziv medija
Število in tema prispevka
DELO
1 izjava – 3.10.2012 – Nabiranje gob
Dolenjski list
1 izjava – 04.10.2012 - Nabiranje gob
Finance
1 izjava – 20. 03. 2012 – Naloge gozdarskih inšpektorjev v zvezi z odpadki
Gorenjski glas
1 izjava – oktober 2012 - Dogajanje v Bornovih gozdovih,
1 izjava – 12.10.2012 - Sečnja za Malim vrhom
Kanal A
Planet TV
1 izjava – 22.03.2012 – Poseg v gozd (parkirišče Trebnje )
1 izjava – 01.10.2012 – Gobarjenje v letu 2012
1 izjava – 08.10.2012 – Krčitve v gozdu
Radio 94
1 izjava – 06.10.2012 – Delo gozdarskih inšpektorjev
Radio Slovenija
1 izjava – 02.12.2012 – Prost dostop v gozd in nabiranje gozdnih sadežev
1 izjava – 10.08.2012 – Gobarjenje v TNP
Slovenske novice
1 izjava – 10.08.2012 – Gospodarjenje v »Bornovih« gozdovih
Spletni portal Občine Postojna
TV Koper
1 članek – 09.10.2012 – Inšpekcijski nadzor tudi nad gobarjenjem
1 izjava – 05.06.2012 – Poseg v prostor (Valdoltra – ni gozd)
TV Slovenija
1 izjava – 08.10.2012 – Ggobarjenje in vožnja v gozdu
1 izjava – 11.12.2012 – Neustrezni gozdni red Gabrče
1 izjava – 08.09.2012 - Gozdovi za ljudi - Pahernikov sklad
S preventivnimi dopisi poskušamo potencialne kršitelje odvrniti od protipravnih dejanj. Pred leti je
bilo teh dopisov največ na področju varstva gozdov - opozarjanje na roke sečenj »lubadark«. Poleg
dopisov potencialnim kršiteljem so pomembni tudi drugi dopisi in tolmačenja gozdarskih
inšpektorjev, ki prispevajo k spoštovanju predpisov. Ocenjujemo, da so dopisi in ostale aktivnosti, ki
jih izvaja gozdarska inšpekcija kot preventivne ukrepe, dobrodošli in učinkoviti. Zato bi želeli, da bi
se jih posluževali vsi inšpektorji. Vseh teh aktivnosti ni mogoče zabeležiti, zato je spodnja številka
zgolj informativna. V letu 2012 je bilo teh preventivnih dejanj 152 (v letih poprej 156, 155, 152, 139,
125).
15 / 56
Preglednica 7 - Preventivni dopisi potencialnim kršiteljem
Tema dopisa
Število
Lažne oznake drevja za posek
6
Manjši posek brez odkazila
3
Minimalni pogoji za delo v gozdu
1
Nabiranje tartufov
1
Nedovoljen posek
33
Odgovor prijavitelju-ni kršitve
4
Ograditev gozda
1
Osebni razgovori s strankami – pravni nasveti
10
Paša v gozdu
3
Pogoji za odkup in prodajo lesa
3
Poseg v gozd - kamnolom
1
Posegi v prostor
2
Postopki v zvezi s sečnjo
4
Potrebna dokumentacija za postavitev mobilne hiške v gozdu
1
Prenehanje sečne, sečni red
2
Prevzem sečišč
1
Prodaja in posoja motornih snežnih sani
1
Raba gozda
1
Sanitarna sečna
42
Telefonske razlage zakonodaje
20
Urejenost sečišča
8
Varstvo podlubniki
2
Vožnja izven gozdnih cest
2
V letu 2012 sta gozdarski inšpektorici sodelovali z osnovnima šolama pri izvedbi naravoslovnih
dnevov, gozdarski inšpektor pa je sodeloval s svojim prispevkom na posvetu o gozdnih sadežih. Te
vrste sodelovanja tudi sodijo k preventivnemu delovanju, vendar jih po številu žal ni veliko.
16 / 56
Tema
Obseg
Prispevek o nadzoru izvajalcev del v gozdovih, 5.10.2012
3 ure Okrogla miza Komenda (oktober 2012)
DAN V GOZDU - Kdo bo z nami šel v gozdiček
1 x 4ure OŠ M. Vilharja – naravoslovni dan (junij 2012)
DAN V GOZDU - Kdo bo z nami šel v gozdiček
1 x 4ure OŠ A Globočnika – naravoslovni dan (junij 2012)
Prost dostop v gozd in nabiranje gozdnih sadežev
0,5 ure – prispevek na Posvetu o gozdnih sadežih in nelesnih gozdnih proizvodih
4. INŠPEKCIJSKI POSTOPEK
V inšpekcijskem postopku določenem v ZIN in subsidiarno ZUP opravljajo inšpektorji temeljno
poslanstvo svojega poklica. Inšpekcijski postopek je tisti, v katerem je moč z odločbami doseči
vzpostavitev zakonitega stanja s prepovedjo ali zapovedjo. To je tudi glavni namen inšpekcijskih
služb, da v primerih kršitev z inšpekcijskimi postopki zagotovijo izvrševanje predpisov. Poleg te
naloge imajo inšpekcijske službe še nalogo, da s svojimi poročili, pobudami in predlogi, sporočajo
izvršni veji oblasti o stopnji izvrševanja posameznih predpisov in predlagajo njihove spremembe. Na
ta način so pripravljavci predpisov seznanjeni z učinkovitostjo predpisov in stopnjo njihovega
uresničevanja. Tega se po naših ocenah pristojno ministrstvo oblasti premalo poslužuje. Dobra stran
inšpekcijskih služb je namreč tudi ta, da imajo podatke iz celotne države in lahko dokaj celovito
zaobjamejo dogajanje v vsej državi.
S prekrškovnim postopkom, ki ga inšpekcijski organi izvajajo od leta 2005, jim je dana možnost, da s
sankcijo podkrepijo dolžnost spoštovanja predpisov. Vendar si je potrebno prizadevati, da inšpektorji
prvenstveno uvedejo inšpekcijski postopek. Vsak postopek naj bi se začel kot inšpekcijski postopek,
v katerem je potrebno do podrobnosti ugotoviti dejansko stanje, čas, kraj in zavezanca za izvršitev
obveznosti. Inšpekcijski postopki so čedalje bolj zahtevni tudi zaradi vse pogostejše prisotnosti
odvetnikov, ki zastopajo zavezance. To zahteva od inšpektorjev še dodatno pozornost na formalno
zakonitost. Zahtevni so tudi izvršilni postopki, ko zavezančeve obveznosti izvrši tretja oseba ali ko
izvršitev odločbe dosežemo z denarno prisilitvijo zavezanca.
V preteklem letu so gozdarski inšpektorji opravili 2192 pregledov, izdali so 122 odločb v
inšpekcijskem postopku, 162 sklepov v zvezi s temi postopki in 26 sklepov v izvršilnih postopkih.
Večina izvršb se je pričela tako, da je bila zavezancem za neizvršitev inšpekcijske odločbe
zagrožena izvršba z denarno prisilitvijo. Ta način izvršbe odrejenih obveznosti se uporablja zaradi
tega, ker je ta način izvršbe v določenih primerih ustreznejši, ker je cenejši, hitrejši in predstavlja
manjši pritisk na zavezanca. Izdanih je bilo tudi 245 opozoril po 33. členu zakona o inšpekcijskem
nadzoru. Glede na leto poprej lahko ugotovimo, da je bilo vseh ukrepov več, razen število pregledov,
ki ga v gozdarski inšpekciji enačimo s številom zapisnikov v inšpekcijskih postopkih. Sklepov v
inšpekcijskih postopkih je bilo 59 več, inšpekcijskih odločb je bilo 6 več in opozoril je bilo kar 74 več
kot prejšnje leto. V gozdarski inšpekciji se večina inšpekcijskih postopkov opravi zaradi kršitve
17 / 56
predpisov, ki jih nadzira gozdarska inšpekcija. Pričnejo se na osnovi ugotovljenih nepravilnosti, ki jih
pri svojem delu ugotovi ZGS, na osnovi drugih podatkov o nepravilnostih, ki jih bodisi prejmemo od
kvalificiranih prijaviteljev ali iz drugih prijav in na podlagi lastnih ugotovitev. Samo manj kot petina
vseh postopkov se prične na osnovi letnega načrta dela, ki določa preglede po posameznih sklopih
– načrtovanje, gojenje in v zvezi z njim obseg financiranja in sofinanciranja del, nadzor izvajalcev del
v gozdovih, vzdrževanje gozdnih prometnic in nadzor vožnje v gozdovih in nabiranja gozdnih
sadežev. Postopki ugotavljanja kršitev in odgovornosti zanje običajno zahtevajo terenski ogled,
zaslišanje, ukrep in spremljanje izvršitve ukrepov. Zato so ti postopki daljši in zahtevnejši.
Podrobnejši pregled opravljenega dela po posameznem predpisu je razčlenjen v sledečih poglavjih,
analiza postopkov in ukrepov je prikazana v preglednicah od št. 15 do št. 24. Preglednice 15, 17, 19
in 21 – pregled ukrepov skupaj in v preglednicah 16, 18, 20 in 22 – pregled po predpisu in njegovem
kršenem členu, ki so na koncu poročila.
4.1.
Zakon o gozdovih (ZG)
4.1.1. Splošno
Največ opravljenega dela gozdarskih inšpektorjev je bilo namenjenega nadzoru ZG. V letu 2012 je
bilo v inšpekcijskih postopkih opravljenih 2039 pregledov, od tega jih je bilo 269 opravljenih pri ZGS
v okviru izpolnitve načrta rednih pregledov, kamor sodijo pregled vzdrževanja gozdnih cest, pregled
sofinanciranja gozdnogojitvenih in varstvenih del in pregled gozdnogospodarskih načrtov.
Najpogostejša kršitev predpisov je še vedno posek brez odločbe ZGS. V inšpekcijskem postopku je
bilo obravnavanih 785 primerov kršitev, v prekrškovnem postopku zaradi istega razloga pa je bilo
obravnavanih 447 primerov kršitev. Ugotavljamo, da se število kršitev te vrste z leti ne zmanjšuje.
Gozdarska inšpekcija prejme poročila o poseku brez odločbe od ZGS, vendar vseh kršitev zaradi
visokega števila niti ne more obravnavati. Na drugi strani pa niti ni izkoriščen ves dovoljeni etat v
zasebnih gozdovih. Menimo, da bi moral ZGS več energije posvetiti svetovanju lastnikom gozdov,
zlasti tistim, ki se te vrste uslug ne poslužujejo.
Drugi najpogostejši razlog inšpekcijskega ukrepanja so bile kršitve določil 1. odstavka 18. člena ZG,
zmanjševanje rastnosti in rodovitnosti rastišč, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanje funkcij
gozdov. Teh primerov je bilo 197, zaradi kršitev je bilo uvedenih 15 prekrškovnih postopkov.
Običajno gre po obsegu za manjše posege v gozd in gozdni prostor zaradi odlaganja ali odvzemanja
materiala, postavitev začasnih objektov in za primere, ko je zaradi poseka drevja prišlo do
zmanjševanja funkcij gozdov. Izdanih je bilo 14 opozoril po ZIN, 35 ureditvenih odločb v
inšpekcijskih postopkih in 10 sklepov o izvršbi teh odločb.
Posegi v gozd brez soglasja ZGS in posegi izven gozda brez mnenja ZGS so kršitve 1. in 2.
odstavka 21. člena ZG. Sem po vsebini sodijo še krčitve gozdov brez dovoljenja ZGS in sečnje na
golo. Pregledov te vrste kršitev je bilo 189. Posegi v gozd se izvajajo najpogosteje za namene
18 / 56
gradnje objektov, pogostokrat tudi za to, da kršitelji te površine uporabljajo za različne druge
namene. Problem postaja iz leta v leto večji. Kadar gre za gradnje objektov v gozdu ali za navažanje
odpadnega materiala v gozd in gozdni prostor, so ukrepi gozdarske inšpekcije odvisni tudi od tega
ali bosta gradbena in okoljska inšpekcija opravili svoj del posla. Pri teh kršitvah je pomembno, da
vse inšpekcijske službe, ki imajo pristojnosti ukrepanja v teh primerih delujejo usklajeno. Mislimo na
istočasne in tudi skupne preglede, ugotavljanje dejanskega stanja in tudi hkratnega zaslišanja
zavezancev. Problem pri teh kršitvah so dolgotrajni postopki, v katerih zavezanci uporabijo vsa
pravna sredstva, da bi lahko čim dalj časa obdržali in uporabljali stanje v nasprotju s predpisi.
Posegi v gozd in gozdni prostor so tudi težko popravljivi, če sploh so in zahtevajo znatna finančna
sredstva, običajno precej večja, kot so bila potrebna za sam poseg. Kljub tem težavam je
obravnavanje in sankcioniranje teh kršitev za sam gozd pomembno. Gozdarstvo si lahko za razliko
od kmetijstva, pripiše zasluge za dokaj omejeno število posegov v gozd in gozdni prostor, oziroma
za to, da se gozdnatost v Sloveniji, ob neupoštevanju zaraščanja kmetijskih površin, ni bistveno
zmanjšala. V inšpekcijskih postopkih je bilo zavezancem izdanih 15 inšpekcijskih odločb, v treh
primerih se je bilo potrebno poslužiti izvršb inšpekcijskega postopka, izrečenih je bilo tudi 22 opozoril
v inšpekcijskem postopku.
Uporaba gozdnih cest v nasprotju z režimom, vožnja zunaj gozdnih cest, čezmerna uporaba cest in
nedovoljene zapore gozdnih cest so po pogostosti naslednji sklop kršitev. Inšpektorji so opravili 96
pregledov, izrekli 6 opozoril zavezancem v inšpekcijskih postopkih in izvedli 37 prekrškovnih
postopkov. Do kršitev pri uporabi gozdnih cest pride največkrat zaradi neupoštevanja režima
uporabe, bodisi da gre za trajno prepoved prometa, označeno s prometni znakom ali za začasno
prepoved uporabe prometnice. Redki so primeri obravnavanja prekomerne uporabe gozdnih cest,
zaradi česar na gozdni cesti ostanejo posledice take uporabe. V preteklem letu je bilo v enem
gozdnogospodarskem območju obravnavanih 14 zapor gozdnih cest brez dovoljenja ZGS. V
postopku je bilo ugotovljeno, da je do tega prišlo zaradi tihega odobravanja javne gozdarske službe
in nepoznavanja predpisov s tega področja. Varstvo gozdov, predvsem ukrepanje po členih od 28.
do 30. ZG, je bilo v inšpekcijskih postopkih obravnavano 52 krat. Zavezanci najpogosteje ne opravijo
z odločbo ZGS naloženih del ali pa jih opravijo prepozno. V teh primerih gozdarski inšpektorji
preventivno obveščajo potencialne kršitelje, da naj opravijo vsa potrebna dela. Na obvestilo
gozdarske inšpekcije se pozitivno odzove večina potencialnih kršiteljev z izvršitvijo odločbe ZGS..
Gradnja gozdnih cest in vlak in vzdrževanje gozdnih cest ter uporaba gozdne prometnice za namen,
ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi je naslednja najpogostejša kršitev, zaznana v 37.
primerih. V preteklem letu so gozdarski inšpektorji obravnavali nekaj gradenj gozdnih vlak z elementi
gozdnih cest in nedovoljene gradnje gozdnih cest. Tudi v teh primerih ugotavljamo, da ZGS
prepozno reagira na nepravilnosti v zvezi s tem ali pa sploh ne reagira. Ne gre za veliko število
primerov. Težava je v tem, da ZGS v skladu s svojo vlogo ne poskuša odpraviti pomanjkljivosti.
Izjeme v zakonu o graditvi objektov glede gradnje gozdnih cest in gozdnih vlak so dopustne zaradi
tega, ker se pričakuje, da bo gozdarstvo s svojo javno službo poskrbelo za zakonito gradnjo gozdnih
prometnic in tako prispevalo pospeševanju gradnje in posledično večje proizvodnje. S tem je hkrati
dana gozdarstvu velika odgovornost za pravilno usmerjanje posegov v gozd za gradnjo gozdnih
19 / 56
prometnic. V nekaj primerih, sedmih inšpekcijskih, so gozdarski inšpektorji obravnavali nedovoljeno
vožnjo po gozdnih vlakah za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi. Ker gre v tem
primeru za vsebinsko enak nadzor kot po uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, je ta
problematika obravnavana posebej, v poglavju 4.5.
30 primerov je bilo ograditev posameznih delov gozda v nasprotju s predpisi. Gre za primere
ograjevanja svoje lastnine, najpogosteje se gozdna površina stika z gradbeno. Ograje so namenjene
zaščiti svoje lastnine, vendar ker niso postavljene v skladu s predpisi, jih gozdarska inšpekcija
obravnava kot kršitev ZG. V nekaj primerih gre za ograjevanje zemljišč, ki so po svojem namenu
negozdna, običajno nezazidana stavbna zemljišča, ki pa ustrezajo definiciji gozda po 2. členu ZG. V
inšpekcijskem postopku se zavezancem dopusti možnost pridobitve soglasja za postavitev ograje,
če to ni možno, se odredi odstranitev. Tudi tukaj nastopi problem pristojnosti. Namreč, ko gre za
ograje, ki so objekti po zakonu o graditvi objektov, moramo zadeve odstopiti gradbeni inšpekciji. S
tem se postopki proti kršiteljem zavlečejo ali pa sploh ne uvedejo.
Ob koncu vsakega leta gozdarski inšpektorji poostrijo nadzor nad pridobivanjem, prevozom in
prodajo okrasnih drevesc. V lanskem letu je bilo izvedenih 27 inšpekcijskih postopkov in le 1
prekrškovni postopek.
Obravnavanih je bilo 16 primerov nedovoljene paše v gozdu in prav toliko primerov nedovoljenega
kurjenja v gozdovih. Problem paše je nekako v latentni fazi, pojavlja se vsake toliko časa predvsem
na območju Gorenjske. Ostaja nerešen predvsem zaradi neodzivnosti ministrstva in zaradi slabe
organiziranosti pašnih skupnosti. Nedovoljeno kurjenje v gozdovih oziroma požiganje travišč s
katerih se lahko ogenj razširi v gozd običajno predstavlja problem v pomladanskih mesecih ali na
začetku poletja. Takrat so inšpektorji v zvezi s tem tudi najbolj aktivni. Ob razglasitvi požarne
ogroženosti na določenem območju, pa gozdarski inšpektorji v primeru kršitev obveščajo Inšpektorat
za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gozdarska inšpekcija je zaznala pojav kurjenja
izoliranih vodnikov, s čimer odstranijo izolirno maso. Kurjenje največkrat poteka na obračališčih
gozdnih cest, daleč od oči opazovalcev, v popoldanskem in celo nočnem času. Izkazalo se je da
gre za dobro organizirane združbe. Nadzor je težaven in je potekal v sodelovanju z okoljsko
inšpekcijo in policijo ter ob obveščanju občanov.
4.1.2. Nadzor
porabe
proračunskih
sredstev,
namenjenih
subvencioniranju
gojitvenih in varstvenih del
Gozdarska inšpekcija ima po programu dela nalogo pregledovati dela na površinah v gozdovih, ki so
financirana ali sofinancirana s sredstvi proračuna. V letu 2012 je bilo pregledanih 209 hektarjev od
skupno opravljenih 3312, kar pomeni 6 % del, ki se merijo v površinah, 15.578 kosov opravljenih del
od skupno opravljenih 217328 ali 7 % in 4455 m od skupno opravljenih 156077 m ali 3 % del, ki se
merijo v metrih. Obseg pregledanih del v gozdovih je manjši kot lansko leto, poleg tega za
gozdnogospodarsko območje Tolmin ni podatkov.
20 / 56
Problematika področja vlaganj v gozdove je nespremenjena. Na eni strani gre za nizki obseg
sredstev, ki jih porabijo tisti lastniki gozdov, ki sami želijo opraviti ta dela, obračun sredstev, ki je
podlaga za opravljenih nadzor se opravi šele pozno v jeseni, ko je zelo težko, ali skoraj nemogoče
ugotoviti kakovost izvedenih del. ZGS z oblastnimi ukrepi ne zagotovi kakovostne izvedbe nujnih
del, ki so načrtovana v gojitvenih načrtih in vključena v letne plane vlaganj, saj večina lastnikov za
izvajanje gojitvenih del ne kaže zanimanja oz. pripravljenosti za izvedbo načrtovanih del,
pomanjkljiva sta tudi znanje in opremljenost lastnikov za izvajanje teh del. Zato obstoječi sistem
deluje v obratni smeri, kot bi moral – dela so prevzeta pri tistih lastnikih, ki so to bili pripravljeni
opraviti, nato sledi odločba in po potrebi še dopolnitev gojitvenega načrta. Velik problem za
prevzemanje del predstavljajo opravljena dela na majhnih površinah. Izvedena gojitvena in
varstvena dela se ne prevzemajo sproti (23. člen pravilnika), obračunavanje je vezano na
dokončanje celotnega projekta. Postopek načrtovanja, izdajanja odločb in prevzem dela ni
sorazmeren z obsegom sredstev, zato je po naših ugotovitvah birokratsko preobsežen in
prezahteven. V nekaj primerih gozdarski inšpektorji niso prevzeli opravljenih del – nepravilno
obračunano delo, razlika v površini, dela niso bila načrtovana v gozdnogojitvenem načrtu. ZGS je
pomanjkljivosti po opozorilu inšpekcije odpravil.
Višina sofinanciranja gojitvenih in varstvenih del, ki se zmanjšuje iz leta v leto, ne predstavlja
pomembnega dejavnika, ki bi prispeval h kakovosti gospodarjenja z gozdovi in tudi ne opravičuje
intenzivnosti nadzora.
4.1.3. Ugotovitve inšpekcijskih pregledov gojitvenih in varstvenih del v letu 2012
Tudi ugotovitve so enake lanskim. Opravljena so tista dela v gozdovi, ki so jih bili lastniki pripravljeni
opraviti in ne vsa tista dela, ki so kot potrebna določena v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih
načrtih. Gojitveni ukrepi ob tako majhnem obsegu in dejstvu, da ZGS z odločbami »opremi« le dela,
ki so jih lastniki pripravljeni narediti, niso več orodje za usmerjanje gospodarjenja v gozdovih. Da bi
ponovno vzpostavili učinkovit sistem gojenja gozdov, bo potrebno temeljito spremeniti ZG. Ločiti bo
potrebno dela, ki krepijo gospodarske vrednosti gozdov od tistih, ki so nujno potrebna, da se
preprečijo škode v gozdovih ali na površinah, ki jih ti gozdovi varujejo. Tista dela, ki so nujno
potrebna, pa bo moral lastnik gozda opraviti ali pa jih bo na njegove stroške izvršil organ z javnimi
pooblastili. Ostala dela, ki zgolj krepijo gospodarsko funkcijo gozdov pa bi bilo potrebno vzpodbujati
s sistemom davčnih olajšav.
Prav tako še vedno menimo, da bi bilo treba najti zakonsko rešitev, da bi pri lastnikih, ki tega sami
ne zmorejo, izvajalci opravili nujna dela in prejeli subvencije neposredno.
21 / 56
4.1.4. Nadzor porabe proračunskih sredstev – vzdrževanje gozdnih cest
Obseg sredstev za vzdrževanje gozdnih cest je bil v letu 2012 manjši kot leto poprej. Na splošno pa
je precej manjši kot bi bilo potrebno. Sistem vzdrževanja je ustaljen in poteka brez posebnosti.
Ugotavljajmo, da ima že kar nekaj občin sklenjene večletne pogodbe z izvajalci, kar naj bi prispevalo
k vzdrževanju gozdnih cest preko celega leta oziroma takrat, ko je to najbolj potrebno. Izvrševanje
načrtov vzdrževanja po vrstah in obsegu del običajno odstopajo od programa vzdrževanja, finančno
pa je načrt 100 % izvršen. Odstopanja od načrtovanih del so posledica spremenjenih potreb, ki se
pojavijo tekom leta zaradi vremenskih razmer, tudi ujm ali pa se pojavijo neodložljiva dela. Kakovost
izvedenih del je v okviru sprejemljivosti. Gozdarska inšpekcija je prejela tudi prijavo, da ena občina
kljub namensko zbranim sredstvom za vzdrževanje gozdnih cest ni sklenila pogodbe z izvajalcem za
izvedbo teh del. Inšpekcijski postopek je v teku. Vendar, kot se je pokazalo v preteklih postopkih,
gozdarska inšpekcija nima učinkovitega orodja za to, da bi odredila vrnitev nenamensko porabljenih
sredstev v proračun, drugi pristojni organi, po našem mnenju proračunska inšpekcija, ki deluje v
Ministrstvu za finance, pa ne ukrepajo.
Sicer so ugotovitve in predlogi iz preteklih let še vedno aktualni. Zagovarjamo stališče, da bi bilo
potrebno spremeniti preveč razpršen in pretog sistem vzdrževanja gozdnih prometnic. S spremembo
predpisov bi bilo potrebno zagotoviti, da bi se sredstva zbirala na centralnem računu, iz katerega bi
se črpala za vzdrževanje prometnic na nivoju celotne države in ne za območje posamezne občine.
Tako bi se sicer skromen obseg sredstev lahko prelival med posameznimi območji in bolj učinkovito
ter v skladu z načrtom vzdrževanja porabil tam, kjer bi bilo to potrebno. Pogodbe bi še vedno lahko
bile tripartitne, še vedno bi lahko omogočili občinam določen vpliv pri izbiri izvajalcev. Tak način
zbiranja sredstev na enem mestu bi popolnoma onemogočil uporabo sredstev za druge namene, s
centralnim planiranjem bi zagotovili smotrnejšo porabo sredstev tam, kjer bi bilo to potrebno. Veča
se tudi uporaba gozdni cest, ki niso namenjeni gozdni proizvodnji, zato bi bilo potrebno razmišljati o
uvedbi večjega stalnega vira proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, če hočemo v
bodoče še ohraniti uporabo gozdnih cest tudi za javne namene.
4.1.5. Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov
Gozdarska inšpekcija je v letu 2012 na podlagi Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in
upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/2010) izvedla kontrolo gozdnogospodarskih načrtov,
gozdnogojitvenih
načrtov,
kontrolo
potrebnosti
priprave
sprememb
oz.
dopolnitev
gozdnogospodarskih načrtov in opravila podrobnejšo analizo trinajstih gozdnogospodarskih načrtov,
ki jim je v letu 2011 potekla veljavnost.
V 12 območjih je bilo konec leta 2011 206 gozdnogospodarskih načrtov enot, od tega jih je bilo 13 v
pripravi. Pri pregledu arhiviranja pretečenih načrtov, ki se izdelajo v treh izvodih, je bilo ugotovljeno,
da obstajajo odstopanja od predpisanih pravil. Večinoma en izvod načrta z vpisanimi evidencami
22 / 56
hranijo kar na krajevnih enotah, v regionalni arhiv ne potuje noben načrt, prav tako se po en načrt ne
hrani v Arhivu RS.
Izvedena je bila kontrola 17 načrtov GGE, ki so bili na polovici svoje veljavnosti z namenom
preverjanja potrebnosti priprave sprememb oz. dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov. V nobenem
primeru ni bilo potrebno na ministrstvo podati pobudo za spremembo načrta.
Gozdarski inšpektorji so pregledali 13 gozdnogospodarskih načrtov, ki jim je veljavnost pretekla v
letu 2011. Izvedla se je kontrola evidenc glede vpisa, opravila analiza gozdnogojitvenega
načrtovanja in podrobnejša vsebinska analiza izvajanja teh gozdnogospodarskih načrtov. Evidence
se večinoma vpisujejo v skladu z veljavnimi predpisi. Problem, ki ga inšpektorji opažamo na vseh
območjih, je evidentiranje neizkoriščenega drevja, ki se ne izvaja povsod v skladu z zakonodajo.
Večinoma se ZGS izgovarja na njihove računalniške programe, ki tega ne omogočajo. Težavo
rešujejo z oceno neizkoriščenega drevja s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev pri obnovi GGN.
Pravilnik je leta 2006 določil vsebino gozdnih kronik z namenom poenotenja njihovih vsebin. V
praksi opažamo, da so gozdne kronike sicer spisane, vendar vsebina odstopa od predpisane.
Kronike se marsikje raje pišejo v skladu s tradicijo posameznih krajevnih enot.
Preglednica 8 - Preglednica gozdnogojitvenih načrtov v gozdnogospodarskih enotah, ki jim je v letu
2011 pretekla veljavnost
OE/Goj.
načrti:
BLED
KR
LJ
KO
PO
NM
BR
CE
SG
MB
MB
MS
KRAS
Σ
ha/%
Jih ni
390
0
0
0
0
0
0
0
0
63
0
0
0
453
1%
Starejši od
10 let
1324
28%
0
1085
15%
314
10%
551
20%
3527
42%
4847
58%
955
21%
221
3%
737
2%
415
15%
721
15%
1504
26%
16201
24%
Stari od 2 do
10 let
2562
54%
5055
89%
5006
76%
2577
79%
2192
3924
46%
2921
35%
3456
75%
5878
88%
2288
69%
1999
73%
3684
77%
4306
72%
45848
67%
Dop. v
preteklem
letu
503
11%
606
11%
513
8%
369
11%
45
2%
1034
12%
362
4%
182
4%
614
9%
216
7%
323
12%
382
8%
134
2%
5283
8%
Površina
gospodarske
enote
4778
5611
6604
3260
2697
8485
8292
4593
6712
3304
2736
4787
5944
67803
Nadomestiti
z novimi
1700
0
667
0
112
0
597
853
2378
Pregledani so bili gojitveni načrti 13 enot, ki zavzemajo skoraj 68.000 ha gozdov. Dve enoti še
vedno za celotno površino nimata izdelanih gojitvenih načrtov. Med enotami močno izstopata načrta
GGE Pišece (OE Brežice), kjer je 42% površine pokrite z več kot 10 let starimi gojitvenimi načrti in
GGE Stari trg (OE Novo mesto), kjer je takih načrtov celo 58%. Tudi na območju OE Bled in OE
Sežana je več kot ¼ načrtov starejših od 10 let. ZGS lahko le na podlagi veljavnega gojitvenega
23 / 56
načrta izda odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves in potrebnih gojitvenih delih. ZGS zagotavlja,
da letno posodobijo ali obnovijo do desetine gozdnogojitvenih načrtov v Sloveniji, to je okvirno za
100 tisoč hektarov gozdov (http://www.zgs.gov.si/slo/delovna-podrocja/gojenje-gozdov/izdelavagozdnogojitvenih-nacrtov/index.html), kar pa naše analize na vzorcu 13 gozdnogospodarskih enot
ne morejo potrditi. Povprečje nam lahko skrije tudi marsikatero podrobnost. Od 13 pregledanih
gozdnogospodarskih enot so jih na območju kar osmih v letu 2010 obnovili manj od predvidenih
10%. Na OE Sežana npr. le 2%.
Tudi nov pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi, sprejet leta 2010, ne rešuje vprašanja,
čemu in za koga se gojitveni načrti sploh izdelujejo. Žal so novi načrti še vedno preobsežni,
neoperativni, nepregledni in ne omogočajo spremljanja izvajanja ukrepov oz. uresničevanja načrta.
Načrti vsebujejo veliko neuporabnih in nepotrebnih podatkov (iz opisnih listov načrta GE), iz njih pa
se ne da npr. ugotoviti kje in v kakšnem obsegu je kakšen ukrep planiran ter kdaj je bil izveden.
Slabo pregleden je tudi kartni del (zahteven in zamuden novi program).
Pri preseganju dovoljenega etata na ravni oddelkov se še vedno dogaja, da se preseganje z načrti
določenega etata še vedno ne odobri s predpisano komisijo, čeprav tako zahteva zakonodaja. Na
nekaterih območjih je sodelovanje s komisijo že ustaljena praksa in čas bi bil, da se primeri dobrih
praks razširijo na celoten Zavod.
Na problem izvajanja gojitvenih del gozdarska inšpekcija opozarja iz leta v leto. Izvajanje gojitvenih
del pada. Žal dobre analize zaradi neizmerno slabih podatkov v opomnikih ni bilo mogoče izvesti.
Na podlagi analiz iz opomnika gozdarska inšpekcija že vrsto let opozarja ZGS na številne
nepravilnosti in neskladnosti z veljavno zakonodajo, ki se nanašajo na gozdnogospodarsko in
gozdnogojitveno načrtovanje (nepravilno arhiviranje, neevidentiranje neizkoriščenega drevja,
neizdelani gozdnogojitveni načrti in njihova zastarelost, prekoračitve poseka v oddelkih brez
ustrezne komisije, razkorak med načrtovano in realizirano nego). Žal so naše ugotovitve bolj ali manj
naletela na gluha ušesa. ZGS namreč ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti, saj iz leta v leto ostajajo
enake. Gozdarska inšpekcija se je tudi zaradi sprememb težišča svojega dela v letu 2013 odločila,
da v prihodnje tako obširnega nadzora nad uresničevanje gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih
načrtov ne bo več opravljala.
4.1.6.Nadzor izvajalcev glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje del v gozdovih
Ena izmed prioritet gozdarske inšpekcije v letu 2012 je bila nadzor izvajalcev del v gozdovih.
Področje dela je zelo obsežno, zato ni mogoče pričakovati, da bo urejeno čez noč, potrebno bo
veliko časa, dela in sodelovanja vseh vpletenih. Nedopustno je, da je Sklad kmetijskih zemljišč in
gozdov na razpisu za sečnje v nekoncesijskih gozdovih za leto 2012 izbral izvajalca, ki ne izpolnjuje
minimalnih pogojev in ni izvedel ukrepov, ki mu jih je naložila gozdarska inšpekcija. Nedopustno je,
da je lokalna samoupravna skupnost na razpisu za sečnjo v občinskih gozdovih izbrala izvajalca, ki
mu je gozdarska inšpekcija izdala odločbo o prepovedi dela zaradi strokovne neusposobljenosti.
24 / 56
Tudi večje izvajalske firme bi se morale zavedati odgovornosti, ki izhaja iz 4. člena Zakona o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07-UPB1, 29/10, 57/12), ko
podpisujejo pogodbe s podizvajalci. Odgovornosti in meja svojih pooblastil bi se morali zavedati tudi
zaposleni na ZGS.
Nadzor izvajalcev poteka na podlagi:
-
prijav in odstopov;
-
obravnav izvajalcev, udeleženih v prekrškovnih postopkih zaradi kršenja določil ZG (nap.
črne sečnje, neurejenost sečišč);
-
skupnih terenskih akcij z delovno, tržno, davčno inšpekcijo in carino;
-
rednih pregledov dokumentacije izvajalcev registriranih v zaokroženi geografski celoti občini ali upravni enoti;
-
izbranih odločb ZGS, izdanih za posek več kot 100 m³ s preverjanjem izvajalcev, ki so ta
dela izvajali.
Preglednica 9 – Ugotovitve nadzora usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih
Usposobljenost ob začetku
postopka
Število pregledanih subjektov
SKUPAJ
%
Ukrepi gozdarske inšepkcije
Odločba
Samostojni d.o.o. in Strokovno Usposobljeni Opozorilo
prepoved
d.d. usposobljeni za ZVZD
podjetnik
ZIN
dela
Neregistrirani
Dop.dej.
245
21
88
95
41
61
67
100
9
36
39
17
25
27
104
22
Odstop
Postopek o
prekršku
25*
5
* Število odstopljenih zadev:
-
15 IRSD,
-
7 TIRS,
-
3 DURS
Statistika formalnega izpolnjevanja pogojev glede strokovne usposobljenosti je, z ozirom na
opravljene preglede, porazna. Samo četrtina izvajalcev del v slovenskih gozdovih je bila ob začetku
postopka ustrezno usposobljena. Je pa v letošnjem poročilu že opazen rahel trend izboljševanja
razmer. V primerjavi z lanskim letom je med pregledanimi manj neregistriranih in več usposobljenih
izvajalcev.
Gozdarska inšpekcija je naletela na primere, ko dolgoletni dobri delavci v gozdarstvu ne morejo
pridobiti certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), ker nimajo končane osnovne šole. Zakon
o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 81/00, 55/03, 118/06, 85/09) določa kot
pogoj za pridobitev NPK zgolj starost 18 let. Vendar pridobi posameznik NPK, če dokaže, da dosega
znanja in spretnosti, določene s katalogom, sprejetim v skladu s tem zakonom, ki v 12. členu med
drugim določa vstopne pogoje za vsak posamezni poklic na osnovi poklicnega standarda. Komisija,
ki je pripravila poklicne standarde za dela v gozdu, je določila dodatni vstopni pogoj končano
osnovno šolo za pridobitev NPK za gojitelja, sekača, traktorista in žičničarja.
25 / 56
Zelo oster pogoj predpisuje Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v
gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94, 50/06, 74/11, 80/12). Pravilnik v 4. členu v povezavi s 3. členom
določa, da mora izvajalec, ki opravlja več zaporednih faz s področja izkoriščanja gozdov zagotoviti,
da načrtovanje, vodenje in nadziranje teh del opravlja delavec, ki ima najmanj 5. raven izobrazbe
gozdarske smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj pri delih v gozdu. Gozdarska inšpekcija
apelira na zakonodajno vejo oblast, da razmisli o tem določilu. V praksi to namreč pomeni, da bi
moral vsak, ki izvaja sečnjo in spravilo, ne glede na to ali je samozaposlen ali je delodajalec,
zagotoviti, da mu ta dela opravlja ustrezno usposobljena oseba.
Zavezanci se pritožujejo, da je kakovostne delavce za delo v gozdu v Sloveniji izredno težko dobiti,
po njihovem mnenju jih preostre zahteve silijo v delo na črno. Uvajanje novih delavcev je drago
(pridobitev NPK). Verjetno je del resnice tudi drugje, saj je med neregistriranimi izvajalci, torej tistimi,
ki so delali na črno, kar nekaj takih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni.
Uveljavila se je praksa, da delavci iz tretjih držav prihajajo na delo v slovenske gozdove brez
ustrezne usposobljenosti, saj se Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom
tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela (Uradni list RS, št. 45/11) ne izvaja
dosledno. Delodajalec jih zaposluje in jim po preteku enega leta napiše referenčno pismo, ki mu
omogoča pridobitev NPK zgolj s potrjevanjem. Naj še enkrat opozorimo, da je zaposlovanje
neustrezno usposobljenega delavca soudeležba pri delu na črno in referenčno pismo »samoprijava«
delodajalca, da je zaposloval neustrezno usposobljenega delavca.
Nadzor tujcev je otežen, saj so nekatere stvari še nedorečene, kot na primer, kakšno dokumentacijo
potrebuje:
-
Samostojni podjetnik, ki je podizvajalec avstrijskega podjetja, zanj delajo Slovaki
-
Avstrijsko podjetje, ki izvaja posek in spravilo, zaposluje državljane nečlanic EU. Inšpektorat
ali
za delo ne ve, kaj bi z vidika varstva pri delu izvajalci morali predložiti. Naš pravilnik zahteva
overjeno listino, vendar le za državljane EU. Podjetje je registrirano v EU, v podjetju delajo
tujci.
Pri pregledu subjektov, ki imajo v bazi AJPESa registrirane tudi gozdarske dejavnosti, smo ugotovil,
da se jih več neposredno ne ukvarja z delom v gozdu, saj gre za firme, ki:
-
imajo gozdarske dejavnosti samo registrirane, dejansko pa se s to dejavnostjo ne ukvarjajo;
-
urejajo parkovne površine in podobno, za morebitno delo v gozdu pa pogodbeno najemajo
ustrezne podizvajalce.
Nekateri izmed teh izvajalcev po pozivu gozdarske inšpekcije za dostavo dokumentacije, gozdarske
dejavnosti uradno izbrišejo iz evidence ali celo zaprejo dejavnost.
Gozdarska inšpekcija pri nadzoru izvajalcev del v gozdovih dobro in tesno sodeluje s tržno in
delovno inšpekcijo ter z DURS in CURS. Gre za skupne akcije na terenu ali medsebojne odstope
zadev v pristojno reševanje. V letu 2012 je o ugotovljenih nepravilnostih gozdarska inšpekcija v 25
26 / 56
primerih obveščala pristojne, z odstopom upravne zadeve ali z vložitvijo obdolžilnih predlogov v
prekrškovnih postopkih.
Izjemno težaven je nadzor izvrševanja odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti ali odločb o
prepovedi opravljanja posameznih faz gozdne proizvodnje. Potrebno bo domisliti način obveščanja o
izdanih odločbah in vzpostaviti sistem kroženja informacij. Odločbo o prepovedi opravljanja
dejavnosti izda gozdarska inšpekcija šele, če zavezanec ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi v
razumnem roku, ki mu je določen z opozorilom po ZIN. V letu 2012 je bilo izdanih 22 takih odločb, v
letu 2011 pa le 12. Ob tem opozarjamo, da gre za eksistenčni obstoj posameznikov, kar je povezano
s hudimi pritiski in celo grožnjami inšpektorjem. Zaradi slednjega je direktor gozdarske inšpekcije
prevzel več zadev povezanih z več pravnimi osebami in s.p.-ji, ki so dejansko v lasti ene osebe s
katero se je ukvarjalo več gozdarskih inšpektorjev in več sodišč, a ga z našimi ukrepi in ukrepi
sodišč nismo uspeli usmeriti, kaj šele ustaviti.
Z delom je v preteklem letu uspešno nadaljevala delovna skupina, ki skrbi za koordinacijo,
sodelovanje in usklajevanje z drugimi inšpekcijami in poenoteno ukrepanje znotraj gozdarske
inšpekcije na področju nadzora izvajalcev del v gozdovih. Skupina je sodelovala tudi pri spremembi
Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 80/12) in pri pripravi dopisa MKO namenjenim upravnim
enotam glede minimalnih pogojev za delo v gozdu, ki jih morajo izpolnjevati tudi nosilci dopolnilne
dejavnosti s področja gozdarstva. Skupina je MD in MKO opozorila tudi na nekaj nejasnosti zaradi
sprejetja novega zakona o varstvu in zdravju pri delu povezanih s pravnim statusom kmeta, ki
opravlja neko drugo dejavnost izven kmetijstva, oziroma je zaposlen izven kmetije in je na tej osnovi
tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovan, kmetuje pa v svojem prostem času, poleg tega pa
opravlja tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji ali dela kot strojni krožkar. Po ZVZD taka oseba ni
delodajalec niti ni samozaposlena oseba in posledično zanj določila tega zakona ne veljajo.
Gozdarska inšpekcija je MKO uradno obvestila in predlagala, da to pomanjkljivost vnese v
spremembe zakona o kmetijstvu.
UE izdajajo odločbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji na podlagi Uredbe o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05). V teh
odločbah pa se včasih navajajo dejavnosti iz Standardne klasifikacije dejavnosti, ki pa ni skladna s
seznamom iz uredbe. MKO je bil opozorjen, da pri spremembi uredbe neskladja odpravi.
4.1.7. Nadzor prevoza in prodaje okrasnih dreves
Ob koncu vsakega leta gozdarska inšpekcija poostri nadzor poseka, prevoza in prodaje okrasnih
dreves. V preteklem letu so gozdarski inšpektorji izvedli 27 inšpekcijskih postopkov, opravili so tudi
nadzore prodaje drevesc ob koncu tedna, vendar je bilo kršitev zelo malo. Prodajalci najpogosteje
nimajo ustrezno označenih vseh drevesc ali jih imajo več kot so imeli nalepk. Ugotavljamo, da je
kršitev iz leta v leto manj. V prodaji je čedalje več dreves s plantažne proizvodnje in iz uvoza.
27 / 56
Konkurenco naravnim drevescem predstavlja tudi prodaja umetnih okrasnih dreves. Zaradi tega je
prodaja okrasnih dreves, pridobljenih v naših gozdovih, vsako leto manjša, čeprav bi ob umnem
gospodarjenju in ob ustreznih vzpodbudah lahko pokrili potrebe po vseh okrasnih drevesih v
slovenskem prostoru, pa še izvažali bi jih lahko. Gozdarstvo si bo moralo prizadevati za ponovno
oživitev uporabe naravnih okrasnih dreves, ki je okolju bolj prijazna, kot uporaba plastičnih smrečic.
S tem bi tako posredno vzpodbudili prepotrebno nego v mlajših razvojnih fazah sestojev, kjer
prevladujejo iglavci in preprečevali zaraščanje kmetijskih površin.
4.2.
Gozdarski inšpektorji opravljajo redni nadzor izvajanja določb zakona o gozdnem reprodukcijskem
materialu in pravilnikov, izdanih na njegovi podlagi. Pregledi drevesnic v letu 2012 so bili opravljeni
hkrati ob nadzorih zdravstvenega varstva rastlin v drevesnicah.
V Sloveniji so v register dobaviteljev, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem ali uvozom gozdnega
reprodukcijskega materiala vpisane naslednje drevesnice: Omorika, d.o.o, GLG Murska Sobota,
d.d., Štivan, d.o.o., HGP Brežice, d.o.o. in Semesadike, d.d., v register dobaviteljev je vpisan tudi
ZGS. Zaradi spremembe lastnika v Semesadike Mengeš d.o.o. je prišlo do zamude pri pregledu
drevesnice v Markovcih, vendar se je ob koncu leta tudi to uredilo.
Tudi v preteklem letu so bile pregledane vse drevesnice, v katerih se proizvaja gozdni reprodukcijski
material za sadnjo v gozdovih. Opravljenih je bilo 17 pregledov, leto poprej 21 pred dvema letoma
26. V enem primeru je bilo odrejena odprava pri vodenju zapisnika o vzgoji reprodukcijskega
materiala, v enem primeru je inšpektor ugotovil, da drevesnica nima zaposlenega ustreznega
strokovnjaka, drugih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.
Ugotovitev, ki velja že več let je, da je po zakonu ZGS odgovoren za zagotavljanje semena in sadik
gozdnega drevja, vendar se v gozdove sadi tudi material, ki ni najbolj ustrezen. Ne upoštevajo se
npr. višinske regije. Pridelovalci gozdnega reprodukcijskega materiala opozarjajo, da od ZGS ne
dobivajo obvestil o semenenju določenih vrst, zato potem tudi ni nabiranja semena. Zato sejejo
seme, ki ga imajo na zalogi in zagotavljajo sadike, ki jih imajo vzgojene in ne tistih, ki jih ZGS naroči.
Preglednica 10 – Nadzor izvajanja zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu
Tema pregleda
7. in 15. čl. ZGRM (sadike)
- kakovost in zdravstveno stanje
- označevanje in pakiranje
- dobaviteljev dokument
21. člen ZGRM (ne izpolnjuje
predpisanih pogojev)
Lokacija
ZGS ali drevesnica
Število
pregledov
Ugotovitve
ZGS Postojna in
drevesnica Štivan
1
Nepravilnosti ni bilo
Semesadike Mengeš,
Drevesnica Markovci
1
Semesadike nimajo
zaposlenega ustreznega
gozdarskega strokovnjaka
ZGS Brežice
1
28 / 56
Tema pregleda
Lokacija
ZGS ali drevesnica
Semesadike Mengeš,
drevesnica Tišina
Število
pregledov
Ugotovitve
1
ZIN 33/2 – odrejena
odprava nepravilnosti pri
vodenju zapis. o vzgoji, …
ZGS Nazarje
KE Gornji grad
KE Luče, KE Šoštanj,
KE Kamnik
ZGS – izdaja dobaviteljevih
dokumentov prejemnikov sadik
ZGS, OE Celje, KE
Šentjur in KE Slov.
Konjice
2
Nepravilnosti niso
ugotovljene
GLG Murska Sobota
Drevesnica Ižakovci
1
Semesadike Mengešdrevesnica Tišina
1
GLG Murska Sobota
Drevesnica Polana
1
Nadzor pridobivanja potaknjencev
klonov topola
Pregled izpolnjevanja predpisanih
pogojev dobavitelja GRM, zaradi
sprememb podatkov o odgovorni
osebi
Nadzor dobave sadilnega materiala
4.3.
8
Nepravilnosti niso
ugotovljene
Zdravstvene preglede drevesnic, ki proizvajajo sadike za uporabo v gozdovih, opravlja Gozdarski
inštitut Slovenije z dvema pooblaščenima preglednikoma. Ob teh pregledih je praviloma prisoten tudi
gozdarski inšpektor, ki v primeru nepravilnosti oz. ob odkriti prisotnosti škodljivih organizmov ali
sumu nanje, odredi ukrepe za njihovo odpravo. V letu 2012 je bilo opravljenih 14 pregledov (lani 17,
leto poprej 16) v drevesnicah v juliju, septembru in oktobru. V štirih primerih je bila prisotna hrastova
pepelovka (Erysiphe alphitoides), v štirih primerih listna pegavost (Mycosphaerella sp.), ki je bila v
treh primerih ugotovljena na boru, v dveh na topolu, v enem primeru so bile ugotovljene poškodbe
zaradi topolovega steklokrilca (Sciapteron tabaniformis), enkrat je bila ugotovljena češnjeva listna
pegavost (gliva Blumeriella jaapii), v enem primeru je bila opažena okužba na smreki s smrekovo
ušjo (Sacchiphantes spp.), borova gliva Diplodia pinea in še nekaj manjših okužb gospodarskih
škodljivcev.
V enem primeru je bil odrejen sežig sadik tuje in brina zaradi napada krasnikov in podlubnikov,
enkrat uničenje sadik smreke, dvakrat uničenje sadik bora zaradi Mycosphaerella pini, enkrat črnega
bora drugič munike (Pinus leucodermisa) in v enem primeru odrejeno uničenje sadik iglavcev v
okrasnem delu drevesnice.
Na Muti je bil pregledan varovalni pas okoli drevesnic, drugod pa ne, ker v drevesnicah ni bilo
gostiteljskih rastlin škodljivih organizmov hruševega ožiga oz. šarke. Pregledana sta bila tudi
varovalna pasova okoli drevesnice Semesadike Mengeš na Tišini ter okoli matičnega nasada
pečkarjev v Selu na Goričkem.
29 / 56
Preglednica 11 – Nadzor izvajanja zakona o zdravstvenem varstvu rastlin
Lokacija
(drevesnica)
Število in čas
pregledov
GLG Murska Sobota –
Polana, Ižakovci
1/jul. 2012
Semesadike Mengeš –
Drevesnica Tišina
1/jul. 2012
Štivan
2/jun. 2012
Markovci
1/jul. 2012
1/julij 2012
Rimš
Vrbina
1/julij 2012
Tema pregleda
Ugotovitve
Kontrola prisotnosti
škodljivih org. po ZZVR v
drevesnici
drevesnici (GIS)
drevesnici (GIS)
drevesnici
drevesnici
drevesnici
Okužba po Erysiphe alphitoides
Okužba po Melampsora populina
Napad po Sciapteron tabaniformis
Okužba po Mycosphaerella microsora
Okužba po Blumeriella jaapii
Rimš
1/sept. 2012
drevesnici
Vrbina
1/sept. 2012
drevesnici
OMORIKA Muta
1/sept. 2012
1/okt. 2012
OMORIKA Muta
drevesnici
drevesnici (GIS)
1/okt. 2012
Kontrola varovalnega pasu
drevesnice
drevesnica Markovci
1/okt. 2012
drevesnici
Celjsko GG območje
2/okt. 2012
Izdani RPL-ji
Varovalni pas
matičnega nasada Selo
1/avg. 2012
Drevesnica Tišina
1/jul. 2012
GLG Murska Sobota –
Polana, Ižakovci,
1/okt. 2012
4.4.
hruševega ožiga
drevesnici (GIS)
drevesnici (GIS)
Sežig sadik tuje in brina zaradi napada
krasnikov in podlubnikov
Opozorilo ZIN- uničenje izpuljenih,
neuporabnih sadik smreke
Črni bor okužen z Mycosphaerella pini
– odrejeno uničenje
Na borih okužba z Lophodermium sp.,
na cigarovcu z Erysiphe sp., na
topolah z Saperda sp.
Opažena rahla okužba na smreki s
smrekovo ušjo Sacchiphantes spp., na
lipah s Mycosphaerella microsora, na
katalpah pa močna okužba s
pepelovko
Na topolih v sledeh okužba z rjo
(Melampsora sp.) na Pinus nigra z
Diplodia pinea in Cyclaneusma spp,
na Pinus walichiana z Lophodermium
sp.; Na pušpanih je bil naknadno
determiniran škodljivec pušpanova
vešča (Cydalima perspectalis).
Sum na karantenski organizem
Mycosphaerella pini na 3 sadikah
munike (P. leucodermis)
Sežig okuženih sadik munike uničeno po odločbi
/
Odrejeno uničenje obolelih
maloštevilnih sadik iglavcev v
okrasnem delu drevesnice - ZIN 33/2
Prejemnikom sadik ZGS izdal s
sadikami na DD
Ni okužbe
Okužba po Mycosphaerella microsora
Okužba po Blumeriella jaapii
Okužba po Melampsora populina
Napad po Sciapteron tabaniformis
V obravnavanem letu je bilo po vsem območju naše države obilo gob. Na nekaterih območjih:
Gorenjska, Pohorje, Goričko, del Notranjske in Dolenjske, je bilo zaradi številnih obiskovalcev stanje
že nevzdržno in prav kliče po spremembah predpisov, na katere opozarjamo že več let zapored:
30 / 56
-
prostorska ali časovna omejitev območij nabiranja gob ali/in izdaja dovolilnic
-
nadzor nabiranja gob morajo poleg gozdarske inšpekcije pričeti nadzorovati tudi drugi, s
predpisi, določeni organi – inšpekcija, pristojna za okolje, ZGS.
Gozdarska inšpekcija je zaradi tega v letu 2012 poostrila nadzor in opravili 36 pregledov, od tega 62
ur ob koncih tedna ali ob praznikih. Zaradi kršitev predpisov je bilo izdanih 5 inšpekcijskih odločb,
izrečeno 1 opozorilo in 10 plačilnih nalogov v prekrškovnem postopku. V prekrškovnem postopku so
bile v 4 primerih nabrane gobe odvzete (27 kg jurčkov) in komisijsko uničene na kraju odvzema.
Nadzor nabiranja gob je izredno težaven, saj je potrebno kršitelja ujeti pri samem dejanju, običajno v
gozdu, daleč od ljudi in pogosto brez signala mobilnega telefona in če upoštevamo še dejstvo, da je
nabiranje gob in lastništvo nad njimi za nabiralce svetinja, potem lahko razumemo, da je tudi
konfliktov na samem terenu veliko. Odvzem gob je še zlasti problematičen, zato se ga v glavnem
poslužujmo le ob prisotnosti policije. Zato te nadzore opravljamo v času, ko gobe na nekem območju
rastejo intenzivno, ob pomoči policije, ker se je to pokazalo kot najučinkovitejše. V zvezi s tem
nadzorom, enako velja tudi za nadzor vožnje z vozili v naravnem okolju in predvideni nadzor
ugotavljanju izvora posekanega drevja, kaže omeniti naslednje: dokler se na teh segmentih ne bo
bistveno zmanjšalo število kršitev, je potrebno povečati število inšpektorjev in sicer za toliko, da se
bo kršitelj vsaj na vsak peti poskus kršitve srečal z nadzornikom ali inšpektorjem. Šele potem, ko se
bo spremenil odnos do spoštovanja predpisov in zasebne lastnine, bomo lahko govorili o
zmanjšanju nadzora kot ga imajo npr. v sosednji Avstriji. Po podatkih, ki so nam na voljo za
avstrijsko Koroško, kjer je bilo prav tako obilo gob in veljajo približno enaki predpisi kot pri nas glede
količine nabranih gob, so lani izrekli samo dve globi, pa kljub temu ni bilo takih težav kot v Sloveniji.
4.5.
Nadzor voženj v naravnem okolju
Nadzoru voženj v naravnem okolju je bilo namenjeno precej časa. Nadzor tega področja, ki ga
urejata tako uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in zakon o gozdovih, je po
izkušnjah učinkovit, kadar se izvaja ob pomoči policije takrat, kadar je pričakovati največ kršitev. To
pa je izven rednega delovnega časa in ob koncih tedna. Problem nedovoljene vožnje je tudi
področje, ki javnost in s tem medije zelo zanima. Kršitelja je potrebno zalotiti ob dejanju prekrška,
kar predstavlja kar nekaj težav. Izkušnje učijo, da je zavest kršiteljev zelo nizka in da včasih ne
zadošča niti prisotnost policije, saj se kršitelji, opremljeni z zaščitnimi čeladami in z neregistriranimi
vozili nočejo ustaviti. Prekrškovni postopki, ki so bili uvedeni na osnovi fotografije kršitelja, so bili v
nekaterih primerih uspešni.
V letu 2012 je priprava osnutka zakona o vožnji v naravnem okolju, ki naj bi celovito uredila to
področje, v celoti zastala. Stališče gozdarske inšpekcije je izoblikovano na osnovi izkušenj pri
nadzoru. Menimo, da je v novem predpisu potrebno urediti:
-
da bi bila obvezna označitev vozila (registracija), na osnovi katere bi bilo mogoče na daljavo
ugotoviti lastnika vozila;
31 / 56
-
da bi bil lastnik vozila odgovoren za prekršek v primeru, da vozila na kraju prekrška ni bilo
mogoče ustaviti in s tem identificirati kršitelja;
-
da bi bilo potrebno ob večjih turističnih središčih z občinskimi prostorskimi načrti določiti
območja, kjer bi bila vožnja v naravnem okolju dovoljena;
-
da se globe za kršitelje bistveno zvišajo, v zakonu določenih primerih, pa naj se določi tudi
začasni odvzem vozila;
-
da se v nadzor aktivno vključijo vsi organi, ki imajo pooblastila za nadzor – inšpekcija,
pristojna za okolje, ZGS.
V letu 2012 je gozdarska inšpekcija sodelovala s policijo v več akcijah, ki so bile organizirane na
njihovo pobudo, prav tako je tudi gozdarska inšpekcija dala pobude za nadzor. Dobra plat »večjih«
akcij s policijo je v medijski pokritosti in s tem poudarjenim preventivnim značajem, manjših akcij pa
večja učinkovitost in usmerjenost na tista območja, kjer je teh kršitev največ. Gozdarska inšpekcija
je v lanskem letu opravila 49 nadzorov vožnje z vozili v naravnem okolju ali 320 ur, od tega 24 krat
ob sobotah, nedeljah in praznikih, za kar je bilo porabljenega 164 ur delovnega časa. Po določilih
uredbe je bilo izrečeno 1 opozorilo po ZIN in izdanih 6 plačilnih v prekrškovnem postopku. Po ZG je
bilo izrečenih 6 opozoril po ZIN, 10 opozorilo po ZP-1, 15 plačilnih nalogov, 10 odločb z izrekom
opomina in 10 odločb z globo v prekrškovnem postopku.
4.6.
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju nalaga gozdarski inšpekciji le spremljanje
izvajanja njenih določb v gozdnem okolju. Pristojnost za ukrepanje po uredbi je v celoti prenesena
na požarne inšpektorje, ki delujejo v Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Gozdarski inšpektorji naj bi tako v obdobjih, ko je razglašena velika in zelo velika
požarna ogroženost, poostreno nadzorovali ogrožena območja in v primeru kršitev obveščali
požarne inšpektorje.
V skladu z določili ZG imajo gozdarski inšpektorji pristojnost ukrepati proti kršiteljem kadar kurijo na
neurejenih kuriščih v gozdu in na površinah poraščenih z gozdnim drevjem (1. in 2. odstavek 33.
člena ZG) ali kadar požigajo travišča ali ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd (3.
odstavek 33. člena ZG). V obravnavanem letu je bilo izvedenih 16 pregledov in izrečeno 1 opozorilo
v inšpekcijskem postopku, poleg tega so bili izdani 3 plačilni nalogi in 2 odločbi z izrekom globe v
prekrškovnem postopku.
5. UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA SPREMEMBE
V maju 2012 je Računsko sodišče objavilo Revizijsko poročilo upravljanja z gozdovi. V pregled so
bili vključeni Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter Zavod za
gozdove Slovenije. Na koncu poročila so priporočila Računskega sodišča napisana na šestih
32 / 56
straneh in so precej obvezujoča. Določene pomanjkljivosti bo možno odpraviti šele s spremembo
predpisov, druge bi bilo potrebno odpravljati sproti. Med priporočili je tudi nekaj tistih, na katere v
svojih letnih poročilih že vrsto let opozarja gozdarska inšpekcija. Pričakovali smo, da bo na osnovi
tako kritičnega poročila ZGS napel vse sile, da bo poskušal takoj uresničiti tista priporočila, ki bi jih
lahko. Vendar česa takega ni bilo čutiti. Celo več. Letna poročila gozdarske inšpekcije smo vsako
leto na pomlad predstavili vodstvu ZGS. Kljub temu, da smo tako kot vsako leto dali pobudo za to,
lani tega nismo uspeli narediti. Upamo lahko, da zaradi utemeljenih razlogov, ne zgolj zaradi
domneve, da odgovorni niso pripravljeni prisluhniti priporočilom gozdarske inšpekcije in jih poskušati
uresničiti.
Gozdarska inšpekcija ugotavlja kršitve pri gradnji gozdnih prometnic. Skupno pri vseh primerih
kršitev je naslednje:
-
prepozno, neustrezno odzivanje na nedovoljene gradnje gozdnih prometnic;
-
širina gozdnih vlak ne ustreza predpisanim gabaritom v pravilniku;
-
načrtovanje gozdnih vlak v primerih, ko je že vnaprej jasno, da gre za povezovalno pot do
določenega objekta;
Ob koncu leta smo prejeli prijavo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, v kateri ugotavljajo,
da je širina gozdne vlake, ki je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, v nasprotju s predpisi.
Posledica take ugotovitve je lahko odvzem izplačanih sredstev. Na problem smo opozorili že v
lanskem poročilu o delu gozdarske inšpekcije. Še vedno vztrajamo, da bi morala strokovna pomoč in
nadzor pri gradnji gozdnih prometnic potekati od vodje oddelka pa vse do revirnega gozdarja.
Gozdarska inšpekcija je v enem izmed gozdnogospodarskih območij ugotovila kar 24 primerov
trajne zapore gozdnih prometnic in njihove rabe v nasprotju s predpisi. Zaprtih gozdnih cest je 14, 8
gozdnih vlak z elementi gozdne ceste in 2 gozdni vlaki. Pojavile so se tudi t.i. privatne ceste, ki so jih
lastniki trajno zaprli. Opozarjamo, da je trajno in popolno zaporo gozdnih cest možno izvesti v skladu
z določili 42. člena ZG in da je potrebno ločiti med režimom uporabe gozdnih cest, ki ga je možno
določiti na osnovi 39. člena ZG in trajno zaporo gozdnih cest. Zapore gozdnih vlak predpisi ne
predvidevajo, ker je vožnja zunaj gozdnih cest, razen za gospodarjenje z gozdovi prepovedana.
Izjema, določena v 3. odstavku 40. člena ZG, ki dopušča vožnjo s kolesi in ježo, mora biti posebej
označena. Strokovne službe ZGS so v tem primeru popolnoma odpovedale. V lanskem
inšpekcijskem poročilu je bilo tudi o tem že opozorjeno.
Gozdarska inšpekcija je nadaljevala z nadzorom izvajalcev del v gozdovih. Samo četrtina izvajalcev
del v slovenskih gozdovih je bila ob začetku postopka ustrezno usposobljena. Z nadzorom, s katerim
spodbujamo izvajalce, da se v določenem roku ustrezno usposobijo, bomo nadaljevali. Ugotovili
smo, da zaposleni v ZGS ne poznajo predpisov s tega področja, čeprav je vodstvo inšpektorata prav
na to temo organiziralo sestanek z vodstvom ZGS že v septembru 2011.
Posebno težavo pri izvajanju del v gozdovih predstavlja delo v okviru strojnih krožkov zaradi različne
interpretacije predpisov. Po nekaterih interpretacijah naj bi člani strojnih krožkov bili upravičeni do
33 / 56
bonitet (da niso zavezanci za plačilo dohodnine in da jim ni potrebno izpolnjevati strokovne
usposobljenosti za delo v gozdu) ne samo v primeru, da to delo opravljajo v okviru strojnih krožkov,
marveč naj bi to veljalo za izvajanje del tudi drugim prejemnikom teh storitev. Tako ti izvajalci
predstavljajo nelojalno konkurenco vsem, ki so registrirani in strokovno usposobljeni za delo v
gozdu. Ravno zaradi tega je gozdarska inšpekcija zahtevala sestanek na MKO že februarja 2011,
na katerem je bilo dogovorjeno, da bo MKO z dopisom vse strojne krožke pozval na spoštovanje
zakonodaje. To se žal, kljub intervencijam gozdarske inšpekcije, še ni zgodilo. Med tem časom je
gozdarska inšpekcija nadaljevala z nadzori strojnih krožkov in odstopila prijave tržni in davčni
inšpekciji, ki sta uvedli inšpekcijske in prekrškovne postopke zoper kršitelje. Obstajata tudi že dve
odločitvi drugostopenjskega organa, ki potrjujeta stališče gozdarske inšpekcije.
MKO je bila dana pobuda za spremembo zakona o kmetijstvu, da bodo tudi izvajalci dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah, ki delo opravljajo v gozdu in so zaposleni izven kmetije, tudi zavezanci za
izpolnjevanje pogojev po ZVZD.
Nekatere upravne enote izdajajo odločbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji tudi za
dela, ki so sicer v Standardni klasifikacije dejavnosti, niso pa navedena kot dela, ki jih je dovoljeno
podeliti kot dopolnilno dejavnost po Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05).
Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo postala bolj odprta za namnožitev tudi drugih, nam doslej
neznanih, karantenskih škodljivih organizmov, ki bodo lahko povzročili veliko škode v gozdovih, če
se ne bomo strokovno primerno organizirali, da se bomo sposobni hitro in ustrezno odzvati na
nevarnosti namnožitve karantenskih škodljivih organizmov.
Izdajanje soglasij za posege v gozd in gozdni prostor na nekaterih območnih enotah ZGS poteka
sprotno, kakovostno in strokovno na visoki ravni. Soglasje je pisano po določilih ZUP, dodan je
pravni pouk, kar strankam zagotavlja večjo pravno varnost. Znanje in izkušnje bi bilo dobro prenesti
tudi na ostala območja, da bi se vzpostavila ustrezna praksa in zagotovilo poenotenje odločanja.
Gozdarska inšpekcija si bo prizadevala za neposredni dostop do baze podatkov, ki jo vodi ZGS. Ni
razumljivo, da so nam na voljo baze podatkov drugih ministrstev, vključno z osebnimi podatki, ki jih
inšpektorji pri svojem delu potrebujemo, nimamo pa neposrednega dostopa do baz podatkov, ki so
po svoji naravi in po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja javni (Odločba informacijske
pooblaščenke št. 090-227/2011-20, z dne 11.04.2012).
Navajamo še zmeraj aktualne pripombe iz prejšnjih let:
-
Šest let je preteklo odkar je bil ZGS določen kot prekrškovni organ.
-
Sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del se iz leta v leto zmanjšujejo.
Prejemniki sredstev so skoraj izključno tisti, ki so voljni opraviti delo. Gojitveni ukrepi ob tako
34 / 56
majhnem obsegu in dejstvu, da ZGS z odločbo določi le tista dela, ki so jih lastniki
pripravljeni narediti, niso več orodje za usmerjanje gospodarjenja v gozdovih.
-
Pogoji za skladiščenje posekanega lesa v predpisih niso dovolj jasno opredeljeni. Ni
določeno, kje so lahko taka skladišča in kako morajo biti urejena, zato se najpogosteje
nahajajo na kmetijskih zemljiščih, ob robu gozda ali ob gozdnih prometnicah.
-
V izobraževalne programe dodiplomskega izobraževanja gozdarstva je nujno potrebno
uvesti osnove zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako je potrebno zagotoviti
nenehno izpopolnjevanje o splošnem upravnem postopku zaposlenih v ZGS.
-
Problem
različnih
evidenc
površin
gozdov
–
razlike
med
masko
gozdov
v
gozdnogospodarskih načrtih in katastrom rabe zemljišč pri MKGP in dosledno spoštovanje
določil Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št.
122/2008).
-
Spremeniti predpise o dovoljenjih za krčitve gozdov v kmetijske namene tako, da bo jasno
določeno, v čigavi pristojnosti je ukrepanje na izkrčenih površinah do njihovega vnosa v
prostorske akte in kdo mora poskrbeti, da se za izkrčene površine spremeni namembnost v
prostorskih aktih. Stališče gozdarske inšpekcije je, da bi morala biti v dovoljenju za krčitev
že vključena vsa soglasja po predpisih in da pomeni izdano dovoljenje ZGS res dovoljenje
za krčitev gozda.
-
S spremembo predpisov je potrebno doseči, da za gospodarjenje z gozdovi in za posege v
gozd in gozdni prostor za gradnjo gozdne infrastrukture, ne bo potrebno pridobiti posebnih
soglasij po
zakonodaji s
področja
varstva
okolja
in
urejanja
prostora.
Sprejet
gozdnogospodarski načrt je akt ministrstva, ki mora biti pred sprejetjem medresorsko
usklajen. To bi pomenilo večjo odgovornost ZGS, hkrati bi lastnikom gozdov s tako
spremembo predpisa odpravili nepotrebno birokratsko oviro.
-
Urediti razlike med dejanskim in evidentiranim posekom z izključitvijo subjektivnega faktorja.
Gozdarska inšpekcija predlaga, da se za dejanski posek na ravni države uporabi posek,
ugotovljen na stalnih vzorčnih ploskvah. Za nižje nivoje je mogoče uporabiti kombinirano
metodo stalnih vzorčnih ploskev in prevzema sečišč ali kakšno drugo, prilagojeno metodo.
6. DELO GOZDARSKE INŠPEKCIJE KOT PREKRŠKOVNEGA ORGANA
6.1.
Prikaz izrečenih ukrepov
V letu 2012 je bilo skupno izrečenih 631 ukrepov: 179 opozoril, 113 plačilnih nalogov, 139 odločb z
izrekom opomina ter 200 odločb z izrekom globe.
V letu 2012 je bilo podanih 5 zahtev za sodno varstvo na plačilne naloge, kar predstavlja le 4,4 %,
število predlogov za izterjavo glob se je povečalo in znaša 29, kar pomeni 25,7 odstotkov. Na izdane
opomine sta bili podani 2 zahtevi za sodno varstvo ali 1,4 %, predlogov za prisilno izterjavo je bilo 7,
na odločbe je bilo vloženih 23 zahtev za sodno varstvo ali 11,2 %, predlogov za izterjavo pa je bilo
14, kar predstavlja 7 %. Število zahtev za sodno varstvo na izrečene prekrškovne ukrepe je nizko in
35 / 56
znaša le slabih 7 %. Zaradi neplačila glob in stroškov postopka so gozdarski inšpektorji vložili 50
predlogov za prisilno izterjavo, kar pomeni v 11 % primerov. Število predlaganih uklonilnih zaporov
se je z lanskih 74 nekoliko znižalo in znaša 59. Storilci so na osnovi predloga za določitev
uklonilnega zapora, ki ga storilci prejmejo v vednost, v 21 primerih globo takoj poravnavali, zaradi
česar je prekrškovni organ predlog umaknil. Sodišča so ga na osnovi naših predlogov s sklepom
določila v 47 primerih, in kasneje z 31 sklepi tudi preklicala. To pomeni, da je institut uklonilnega
zapora učinkovito sredstvo, da storilci globo dejansko tudi plačajo. Pet storilcev je opravilo namesto
plačila globe dela v splošno korist.
Preglednica 12 – Število ukrepov v prekrškovnem postopku
Število
Stroški postopka EUR
Izrečena Plačana * Izrečeni Plačani
Globa EUR
Skupaj
452
143.202
81.609
Plačilni nalog
113
34.917
16.008
Odločba – opomin
139
Odločba – globa
200
108.285
65.601
15.315
14.911
Zahteva za sodno varstvo
Število
Delež
Predlogi za izterjavo
Število
Delež
30
6,6%
50
11,1%
5
4,4%
29
25,7%
4.050
3.886
2
1,4%
7
5,0%
11.265
11.025
23
11,5%
14
7,0%
* - številka je nižja, ker lahko storilci po ZP-1 v 7 dneh po pravnomočnosti plačajo polovico izrečene globe
Inšpektorji so v 5 primerih s sklepom zavrgli zahtevo za sodno varstvo, sodišča pa so v letu 2012
prejela v odločanje 25 zahtev za sodno varstvo. Sodišča so od teh vloženih in nerešenih iz prejšnjih
let v 16 primerih ustavilo postopek, 1 zahteva za sodno varstvo je bila zavrnjena, 2 odločbi o
prekršku in 2 plačilna naloga sta bila s sodbo odpravljena, v 9 primerih (5 odločbo o prekršku in 4
plačilni nalogi), pa je sodišče potrdilo odločitev prekrškovnega organa. V 1 primeru je sodišče
odločbo o prekršku odpravilo in samo odločilo o sankciji.
Večina ukrepov je bilo izrečenih, ker je storilec z dejanjem storil en prekršek. V 31 primerih odločb,
so bili kršitelji kaznovani za po 2 prekrška, v 4 primerih pa za 3 prekrške v steku.
36 / 56
Preglednica 13 – Število prekrškovnih odločb v steku
Število odločb – globa
Kršena zakonska določila
11
11 x stek 17/1,4 in 17/7 člen ZG
6
2
3
2
3
2
2 x stek 17/1,4, 17/7 in 21/1 člen ZG
1
1 x stek 17/1,4, 18/1 in 22/1 člen ZG
1
1 x stek 18/1 člen ZG in Ur. vožnje 6/1/1
1
1 x stek 18/1 in 21a/2 člen ZG
1
1 x stek 18/1, 21/1 in 24/2 člen ZG
1
1 x stek 40 člen ZG in 21 člen ZG
1
1 x stek 40 člen ZG in 4. člen ZKZ
Primerjava s preteklimi leti in podrobnejša analiza nadzora ter kršitvah posameznega predpisa in
njegovega člena je razvidna iz preglednic 15 do 22.
6.2.
Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških
V času od sprejetja zakona, leta 2003, do sedaj, se je zakon spremenil sedemkrat, sledila sta še dva
popravka sprememb zakona, torej sprememba vsaj enkrat letno. Že samo to dejstvo kaže na ne
dovolj tehtno domišljenost sprememb. Nenehne spremembe so zahtevale dodatno izobraževanje v
prekrškovnih organih, na drugi strani pa spremembe niso prinesle bistvenega izboljšanja samega
sistema, v določenih primerih so ga še bolj otežile. Nekaj je takih, ki so pomenile lažje delo sodišč, z
vidika dela prekrškovnih organov pa morda lahko ugotovimo le dve taki, ki sta bili v prid
prekrškovnim organom in sicer 57. a člen, ki je izjemoma dovolil izdajo posebnega plačilnega naloga
v določenih primerih in ponovna uveljavitev pravice prekrškovnega organa do pritožbe na odločitve
sodišč v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila uvedena z zadnjo spremembo. Prekrškovnim organom
se je tako nalagalo dodatne obveznosti ob dejstvu, da ob uveljavitvi niso bili kadrovsko okrepljeni,
niti niso prejeli več sredstev za delovanje. Morali bi bolj zvesto slediti osnovni ideji, da gre za hitri,
poenostavljeni postopek, v katerem ima kršitelj odprto možnost sodelovanja v postopku in v katerem
37 / 56
so mu zagotovljene pravica do izjave in pravica do sodnega varstva. V sistem prekrškovnega prava
je bila vgrajena pomembna novost, za razliko od splošnega upravnega postopka, po kateri se v
primeru zahteve za sodno varstvo v nobenem primeru ne vrnejo nazaj na prvo stopnjo v ponovno
odločanje. V lanskem poročilu smo zapisali, da bi bilo potrebno ob morebitnih novih spremembah
ZP-1 nujno potrebno v komisijo za pripravo sprememb vključiti tudi predstavnike prekrškovnih
organov. Zapisana želja se očitno ni uresničila, saj se pripravlja novela ZP-1, o kateri na
inšpekcijskem svetu, organu, ki naj bi usklajeval delo inšpekcij, ni bilo govora.
Predlagamo, da se v zakonu določi obveza sodišč, da obveščajo prekrškovne organe o teku
postopka, ki vpliva na delo prekrškovnih organov – določitev uklonilnega zapora, prestajanje
uklonilnega zapora, konec prestajanja uklonilnega zapora in opravo del v splošno korist.
Predlagamo, da se preuči možnost, da se v hitrem prekrškovnem postopku pred prekrškovnimi
organi kršiteljem ne bi priznavali stroški zagovornikov. Razlog je v tem, da gre za hitri postopek, v
katerem je subjektivna odgovornost ugotovljena, kršitelj mora biti opozorjen na pravice, ki izhajajo iz
55. člena ZP-1. V prid temu govori tudi institut pravice do izjave o prekršku, ki izhaja iz 4. odstavka
istega člena ZP-1, kjer je določeno, da mora prekrškovni organ, v primeru da se kršitelj ni mogel
osebno izjaviti o prekršku in ga ni bilo mogoče poučiti o njegovih pravicah, le-tega pozvati da se
pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve obvestila. Kršitelj mora
izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška lastnoročno podpisati in je ne sme zanj podpisati
zagovornik.
Prekrškovni organi opažamo, da sodišča v primerih, ko na zahtevo za sodno varstvo postopek
ustavijo, ne odločijo hkrati tudi o stroških zagovornika ampak pričakujejo, da bo o stroških odločil
prekrškovni organ. To pomen, da morajo prekrškovni organi odločiti o stroških postopka zagovornika
tudi za postopek pred sodišči, za katerega nimajo nobenih podatkov o zahtevnosti postopka,
narokov ipd, skratka na pamet, ob dejstvu, da prekrškovni organi niso vešči predpisov s tega
področja, čeprav zakon jasno določa, da so za to pristojna sodišča. Tudi v komentarju ZP-1 je o
stroških zagovornika zapisano, da mora sodišče s sodbo ali sklepom, s katerim se postopek o
prekršku konča, odločiti tudi o tem kdo je dolžan plačati stroške postopka in kolikšni ti stroški so. In
nadalje, da se o stroških postopka odloči s sodbo ali sklepom, s katerim se postopek konča. Tako pa
je prekrškovnim organom dodeljena naloga o presojanju, kar jim po definiciji ne pripada.
Prav tako zaradi storilcev ni dobro, da sodišča v zavrnjenih ali zavrženih zahtevah za sodno varstvo
v izreku nimajo določene sodne takse. Sicer si kršitelji predstavljajo, da so takse odvisne od dobre
volje prekrškovnega organa.
V gozdarski inšpekciji je večina zadev zaključena na prvi stopnji. V povprečju zadnjih nekaj let je le
na okoli 10 % odločitev podana zahteva za sodno varstvo. Sodišča bi se morala organizirati tako, da
bodo zahteve za sodno varstvo obravnavala čim hitreje. V zadnjem času opažamo, da so zahteve
za sodno varstvo bile v nekaj primerih dodeljene drugim sodiščem. To je vsekakor pohvalno. V
spodnji preglednici navajamo nekaj primerov okrajnih sodišč, ki imajo zahteve za sodno varstvo v
38 / 56
reševanju nesorazmerno dolgo (v tabeli so vse zahteve za sodno varstvo, ki so na sodiščih več kot
100 dni):
Preglednica 14 – Čas reševanja zahtev za sodno varstvo pri okrajnih sodiščih
Datum vložitve ZSV na
sodišče
Okrajno sodišče
Okrajno sodišče v Kranju Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu Okrajno sodišče v Ljubljani Okrajno sodišče v Novi Gorici Okrajno sodišče na Vrhniki Okrajno sodišče v Ljubljani Okrajno sodišče na Vrhniki Okrajno sodišče v Trbovljah Okrajno sodišče Cerknica Okrajno sodišče MB Okrajno sodišče v Kranju Okrajno sodišče v Sežani Okrajno sodišče v Velenju Okrajno sodišče MB Okrajno sodišče v Radovljici Okrajno sodišče v Radovljici Okrajno sodišče Ptuj 5.9.2012
28.8.2012
22.8.2012
14.8.2012
1.8.2012
24.7.2012
23.5.2012
21.5.2012
20.4.2012
15.3.2012
16.1.2012
9.9.2011
8.8.2011
9.6.2011
24.11.2009
24.11.2009
30.10.2009
Število dni v
reševanju
152
160
166
174
187
195
257
259
290
327
386
514
546
607
1168
1168
1194
Ostaja pripomba iz lanskega leta, da je potrebno ponovno preučiti določilo 2. odstavka 199. člen, ki
določa, da v primeru, ko je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku vloženo pravno
sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost z dnem, ko se
odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva. To določilo ne velja v primeru, ko je na osnovi 66.
členu ZP-1 dopustna pritožba zoper sklep sodišča kot redno pravno sredstvo in sicer takrat, kadar je
bila zahteva za sodno varstvo zavržena, zoper druge odločbe sodišča pa v primeru, da je bila
izrečena višja globa od najnižje predpisane, ali če je bila izrečena globa v večkratniku ali v odstotku
ali če sta bila izrečena odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi. Tudi prekrškovni organ
lahko vloži pritožbo na sodišče v primeru, če je sodišče odpravilo odločbo o prekršku ali jo je
spremenilo tako, da je postopek ustavilo. V vseh teh primerih odločba ne more postati pravnomočna
z dnem, ko jo prekrškovni organ pošlje storilcu, marveč po preteku 8 dnevnega roka. Kadar ima
prekrškovni organ pravico do pritožbe na odločitev sodišč je v naši inšpekciji sprejeta rešitev, da v
primeru, da se organ odloči, da se na sodbo ne bo pritožil, pošlje sodbo storilcu šele po preteku 8
dnevnega roka.
Institut uklonilnega zapora je še vedno učinkovito sredstvo za prisilitev kršiteljev k plačilu izrečene
globe z odločbo. Da bi zadostili načelu delovanja pravne države, da kršitelj za svoje nepravno
delovanje odgovarja s primerno sankcijo, na eni strani in načelu sorazmernosti na drugi strani, bi bilo
39 / 56
treba zagovarjati stališče, da je institut uklonilnega zapora namenjen tistim, ki kazni nočejo plačati, in
ne tistim, ki je ne morejo plačati. Že veljavno določilo sodiščem omogoča, da ne določijo uklonilnega
zapora, kadar ugotovijo, da vse okoliščine zadeve ter kršiteljevo premoženjsko stanje in možnosti
tega ne omogočajo. To potrjujejo sklepi nekaj sodišč, ki so se zaradi storilčevih osebnih razlogov
odločila, da uklonilnega zapora ne bodo določila.
V zvezi z uklonilnimi zapori se je pojavila nova težava. V nekaj primerih se je primerilo, da je rok
odločitve sodišč o tem ali bodo določila uklonilni zapor ali ne tako dolg, da nastopi zastaranje
izvrševanja sankcije po 44. členu ZP-1, ki začne teči od dneva vložitve predloga za določitev
uklonilnega zapora sodišču, saj je v Sodbi IV Ips 85/2011 Vrhovno sodišče Slovenije odločilo, da je
predlog za določitev uklonilnega zapora dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s
katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa. No kljub temu je potrebno ujeti 4
letni rok zastaranja izvrševanja pravnomočno izrečene sankcije, kot je to določeno v 3. odstavku
istega člena. Predlagamo, da so sodišča pazljiva na to in da odločijo vsaj kakšno leto predno
preteče absolutni rok zastaranja izvrševanja sankcij.
Evidence v predpisani obliki kljub veliki količini vloženega dela ne zagotavljajo vseh podatkov, ki bi
jih za vodenje prekrškovnih postopkov, dajanje podatkov iz evidenc in potrebe statistike potrebovali.
V poročilih naše inšpekcije že vrsto let predlagamo, da bi bilo treba določiti skupno, elektronsko
obliko vodenja postopkov o prekrških, in sicer tako, da bi vsak organ vanjo vpisoval potrebne
podatke – od prekrškovnih organov, sodišč do organov, ki opravljajo izterjavo. Tako bi poenostavili
postopke vodenja prekrškovnih postopkov, dobili bi kakovostne podatke na ravni države o reševanju
prekrškovnih zadev in olajšali delo vsem, ki morajo te evidence voditi.
Predlagamo elektronizacijo postopka, v katerem bi zadeva dobila številko s prvim dejanjem
postopka pri prekrškovnem organu in jo obdržala do zaključka. Postavljena bi bila enotna baza
prekrškovnih zadev. Vanjo bi vsak organ, ki ima opravka z zadevo, vnesel svoje dokumente. Z
omogočenim dostopom bi bili podatki v vsaki fazi postopka ves čas dostopni vsem, ki postopek v
zadevi vodijo. Prihranjene bi bile vse poizvedbe in slaba volja, ker ni povratnih informacij. Prav tako
bi bilo treba razmišljati o enotni elektronski podpori delu prekrškovnih organov, kot ga imamo v
gozdarski inšpekciji. Pri tem imamo v mislih učinkovit program kot pripomoček pooblaščeni osebi
prekrškovnega organa pri vodenju postopkov, zlasti za opozarjanje na roke pri vodenju prekrška, in
hkrati tudi pomoč vodstvenim organom pri vodenju in usmerjanju dela.
7. ZAKLJUČEK
Obseg opravljenega dela v gozdarski inšpekciji je ostal na nivoju preteklih let kljub zmanjšanemu
Fte. Težavnost inšpekcijskega dela se povečuje, zaradi splošnega stanja v družbi pogosteje prihaja
do konfliktnih situacij. Poleg anonimnih groženj prihaja tudi do odkritih groženj na zaslišanjih in po
telefonu. Zaradi narave dela gozdarske inšpekcije se pogosto dogaja, da se inšpektor sam znajde z
zavezancem v gozdu, pogosto tudi na območjih, kjer ni signala za mobilni telefon.
40 / 56
Inšpekcijski in prekrškovni postopki so iz leta v leto zahtevnejši, preveč je administrativnega dela,
premalo časa je namenjenega pripravam na postopke in terenskemu delu. Velik obseg
prekrškovnega dela zmanjšuje čas inšpekcijskemu nadzoru. Pravega inšpekcijskega dela na terenu
je zato vedno manj. Vedno več je tudi prijav raznih civilnih združenj in posameznikov, ki v skrbi za
okolje obveščajo inšpekcijo o raznih posegih v gozd, ki pa se po analizi stanja pogosto izkažejo za
medsosedske spore oz. za nepoznavanje prostorskih aktov občine. Priprava odgovorov nanje jemlje
čas za delo pri reševanju dejanskih nepravilnosti. Veliko časa in energije jemljejo posegi v gozd in
gozdni prostor. Zlasti pri teh zadevah bi bilo nujno medsebojno sodelovanje vseh inšpekcijskih
služb, ki imajo pristojnost odločanja, tako pa se vse prevečkrat, tudi neupravičeno, izrekajo za
nepristojne.
Inšpektorji beležimo vedno več primerov, ko zavezance v inšpekcijskih postopkih ali v prekrškovnih
postopkih zastopajo odvetniki, zaradi česar se postopki praviloma podaljšujejo, od inšpektorjev pa
zahtevajo več pravnega znanja. Kršitelji z vložitvijo pravnih sredstev v prekrškovnih postopkih
računajo na zastaranje, da bi se tako izognili sankciji. Pomembno je, da so pritožbe in zahteve za
sodno varstvo pri pristojnih organih hitro rešene, kar povečuje pravno varnost in krepi zaupanje v
pravo.
Gozdarska inšpekcija je prejela anonimne prijave, v katerih prijavitelji opozarjajo na nedovoljeno
prepletanje svetovanja in izvajanja neposrednih del sečnje drevja in sodelovanja pri prodaji
sortimentov, kar je v nasprotju s t.i. konkurenčno klavzulo v ZG. Opravljanje cenitev in izvedeniških
mnenj zaposlenih v ZGS sicer ni v nasprotju z zakonom, so pa po našem mnenju prav tako
nesprejemljive, saj lahko prihaja do tega, da se to delo opravlja v delovnem času, lahko pa so
razlogi za cenitve celo v nasprotju z načrti za gospodarjenje. Kot smo že zapisali, so premiki v ZGS
prepočasni. Opažamo, da se predlogi gozdarske inšpekcije za odpravo nepravilnosti ali za
izboljšanje dela počasi ali pa sploh ne prenašajo na vse zaposlene. Gozdarska inšpekcija bo zaradi
tega in zaradi pomanjkanja kadra v prihodnje manj časa namenila rednim pregledom spremljanja
uresničevanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Enako velja za primere
nedovoljenega poseka brez odločb ZGS, ki jih bo procesiranih manj kot doslej. Prioriteti tako
ostajata nadzor izvajalcev del v gozdovih in nova zadolžitev, ki jo bo prinesla novela ZG, nadzor
izvora lesa in prometa z lesom. Nova naloga nadzora izvora lesa bo zahtevala sodelovanje s
policijo, CURS in DURS, predvidevamo tudi da bo potrebno zagotoviti odzivnost inšpektorjev preko
celega dneva. Zato bo nujno potrebno gozdarsko inšpekcijo kadrovsko okrepiti in razbremeniti
»dvojne«
gozdarsko
–
lovske
inšpektorje
ter
41 / 56
dosledno
izvajati
nadomestne
zaposlitve.
Preglednica 15 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Število ukrepov po ZUP, ZIN
Ukrepi po ZUP, ZIN
Zapisniki
Sklepi ZUP,
ZIN
Inšpekcijske
odločbe
Sklep o
dovolitvi
izvršbi
Sklep o
izvršbi po drugih
osebah
Število
Število
Število
Število
Število
Število
EUR
Število
EUR
Število
Število
SKUPAJ 2012
2.192
162
122
18
0
7
1.100
1
500
3
245
SKUPAJ 2011
2.252
103
116
17
0
11
2.100
1
50
1
171
SKUPAJ 2010
1.593
117
84
16
105
SKUPAJ 2009
1.555
95
74
22
78
SKUPAJ 2008
1.813
128
82
23
75
SKUPAJ 2007
1.438
87
58
13
71
SKUPAJ 2006
1.650
91
41
11
46
SKUPAJ 2005
1899
26
92
16
57
SKUPAJ 2004
1732
106
136
357
SKUPAJ 2003
Leto
Sklep o Sklep o
izvršbi - izvršbi prisilitev prisilitev
izrečeno izrečeno
Sklep o Sklep o Zahtevek
izvršbi - izvršbi za
Opozorila
prisilitev prisilitev izterjavo
ZIN
plačano plačano
CURS
1834
89
149
316
SKUPAJ 2002
2071
151
151
99
SKUPAJ 2001
2024
142
142
80
42 / 56
Preglednica 16 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Število ukrepov ZUP, ZIN po členih
Zakon
Ukrepi po ZUP, ZIN
Zakonsko določilo
ZAPISNIKI
Skupaj v letu 2012
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju
Vožnja, ustavljanje oz. parkiranje kolesa v naravnem okolju ZVO UV0 1/11
Inšpekcijske
Sklep o izvršbi
odločbe
Opozorila ZIN
2192
162
122
25
245
10
0
0
0
1
7
Ustavljanje ali parkiranje vozila na motorni ZVO UV01 2 2 pogon izven 5m pasu ob prometnici 3
36
ZVO UG01 Pr100 Kontrolni pregled ‐ drugo 13
Namerno uničevanje gob in podgobja ter nabiranje zavarovanih vrst 2
ZVO UG01 5/1 Nabiranje več kot 2 kg gob 19
ZVO UG01 6 Nabiranje in prenašanje gob na napačen način 2
Zakon o gozdovih
2039
ZVO UG01 2 Sklepi ZUP
1
0
5
0
0
1
4
153
107
24
238
ZG 17/1 Izvedba gojitvenih in varstvenih del v nasprotju z odločbo 2
ZG 17/1 4 A V manjšem obsegu seka v nasprotju ali brez odločbe 223
11
3
3
16
Sečnja brez oz. v nasprotju z odločbo (brez ZG 17/1,4 okrasnih drevesc) 464
25
17
4
39
Sečnja brez oz. v nasprotju z odločbo ‐ 10 x ZG 17/1,4 10 spr presežen 12
ZG 17/3 Sečnja, spravilo, zlaganje in prevoz v nasprotju s predpisi o varstvu gozdov 3
ZG 17/4 1 Sečnja okrasnih drevesc brez odločbe (brez sečnje drevja) 14
ZG 17/4 1 A
V manjšem obsegu seka okrasna drevesa v nasprotju oz. brez odločbe
4
ZG 17/7 Ne ravna v skladu s predpisi o izvajanju sečnje,… 83
ZG 17.a/3 spr. Neopravljena z odločbo Zavoda določena dela 9
1
3
1
197
19
35
10
14
ZG 18/3 Prevoz / prodaja okrasnih drevesc brez plomb 9
1
Izvajanje gozdarskih investicijskih del brez vnaprej pridobljenega dovoljenja zavoda 9
14
2
19
ZG 18/1 ZG 21.a spr. Zmanjševanje rastnosti in rodovitnosti.. ter ogrožanje funkcij gozdov ZG 21/1 spr. Poseg v gozd brez soglasja Zavoda ZG 21/2 spr.
Poseg izven gozda brez soglasja/mnenja Zavoda 145
6
15
3
ZG 21/4 spr. Krčitev gozda brez dovoljenja ZGS 34
ZG 22/2 1 7
1
1
1
1
2
30
9
6
2
3
1
1
Neizvedba s predpisi o varstvu gozdov ZG 28 določenih ukrepov 9
3
Neizvedba sanitarnih sečenj v določenem roku 26
3
Sečnja na golo, če ta ni določena v gg načrtu ZG 24/2 Ograditev posameznih delov gozda ZG 27 ZG 29/1 Preprečevanje spremljanja ali izvajanja preprečevalnih.. ukrepov v gozdu
43 / 56
2
1
Ukrepi po ZUP, ZIN
Zakon
Zakonsko določilo
ZG 30/1 Beljenje gozdnih lesnih sortimentov, panjev, kadar je beljenje predpisano 4
Nezagotovljeno obeljenje oz. predelava ZG 30/1 1,2 spr. sortimentov v predpisanem roku 2
ZG 30/2 Beljenje, predelava gozdnih lesnih sortimentov v določenem roku 2
2
ZG 30/2 spr.
Skladišče neopremljeno s kontrolno ‐ lovnimi pastmi (15. marec do 31. oktober) 8
2
ZAPISNIKI
Paša v gozdu, kjer to z ggoj. načrtom ni ZG 32 določeno 16
Kurjenje na neurejenih kuriščih v gozdu in na ZG 33/1,2 površinah, poraslih z gozdnim drevjem 10
Sklepi ZUP
ZG 37/3 Gradnja, vzdrževanje in uporaba prometnic v nasprotju s predpisom 8
Uporaba gozdne prometnice za namen, ki ni ZG 37/4 spr. povezan z gospodarjenjem z gozdovi 7
1
Gradnja / vzdrževanje vlake v nasprotju z ZG 37/5 spr. gozdnogojitvenim načrtom 22
4
ZG 39/2 Uporaba gozdnih cest v nasprotju z določenim režimom uporabe 63
2
ZG 40/1 Vožnja zunaj gozdnih cest, razen za namene gospodarjenja z gozdovi in reševanja 15
1
ZG 40/3spr. Vožnja s kolesom brez motorja /ježa, kjer to ni dovoljeno ZG 41/3 spr.
Čezmerna uporaba gozdnih cest 1
2
1
4
54
1
1
6
ZG 77/1 2 Pregled uresničevanja GGN evidenc 1
3
Požiganje travišč in rastlinskih ostankov brez nadzora polnoletne osebe 14
Opozorila ZIN
1
ZG 33/3 Zapora gozdne ceste brez predhodnega ZG 42/3 spr. dovoljenja Zavoda Inšpekcijske
Sklep o izvršbi
odločbe
1
2
5
1
1
2
1
ZG 77/1 3 Nespoštovanje inšpekcijske odočbe o ustavitvi del ZG 77/1 7 Kontrola izvajalcev ‐ izpolnjevanje pogojev za opravljanje del 296
54
ZG 77/1 8/1 Pregled del sofinaciranih iz proračuna 133
1
ZG 77/1 8/2 Pregled vzdrževanja gozdnih cest 38
2
ZG Pr1 Kontrola podlubnikov 5
1
ZG Pr100 Kontrolni pregled ‐ drugo 44
1
ZG Pr2 Kontrola prevoza in prodaje okrasnih dreves. 1
3
44 / 56
2
21
103
7
Zakon
Ukrepi po ZUP, ZIN
Zakonsko določilo
ZAPISNIKI
Sklepi ZUP
Zakon o inšpekcijskem nadzoru
28
1
ZIN Splošna zadeva 28
1
Zakon o kmetijskih zemljiščih
51
Uporaba gozda v nasprotju z njegovim ZKZ 4/1 namenom, onesnaževanje oz. drugačno degradiranje Inšpekcijske
Sklep o izvršbi
odločbe
Opozorila ZIN
0
0
0
8
9
1
2
51
8
9
1
2
11
0
1
0
1
ZZVR pr1/1 Kontrola prisotnosti hruševega ožiga 2
ZZVR pr1/sp Kontrola prisotnosti škodljivih organizmov 3
ZZVR 88/1‐16 1
ZZVR 79/1 2 Nadzor rastlin, …, drevesnic, 5
15
1
1
0
0
0
3
ZGRM 25 Pregled izpolnevanja obveznosti po 25. členu ‐ obveznosti dobaviteljev 1
ZGRM 25/1 16 Ministrstvu ne sporoči spremembe podatkov v registru 1
ZGRM 5 1 RM, ki ni za v gozd, trži brez oznake »ni za uporabo v gozdarstvu« 3
ZGRM pr1 Pregled izvajanja ZGRM 8
2
ZGRM Pr100 Kontrolni pregled ‐ drugo 2
1
Zakon o ohranjanju narave
2
Nadzor spoštovanja določb ZON v gozdu in gozdnem prostoru 2
ZON ‐X
45 / 56
0
0
0
0
Preglednica 17 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Pregled števila prekrškovnih postopkov
Prekrškovni postopek - Plačilni nalog
Leto
OPOZORILA ZP-1
Število
Število
179
113
34.917
SKUPAJ 2011
194
131
SKUPAJ 2010
227
139
SKUPAJ 2009
276
SKUPAJ 2008
266
SKUPAJ 2007
304
SKUPAJ 2012
Zahteva za
sodno varstvo
PLAČILNI NALOG
Izrečena EUR Plačana št.
Zahtevek za
Zahtevek za
izterjavo CURS izterjavo CURS
Plačana EUR
Število
Število
EUR
16.008
5
29
7.696
41.817
24.254
9
5
39.580
17.512
6
35
206
51.546
21.611
13
28
204
52.416
26.202
24
33
230
51.995
23.918
32
32
12.279
19
9.917
12
32
6
SKUPAJ 2006
260
190
29.479
SKUPAJ 2005
286
138
21.042
46 / 56
93
Pre
eglednica 18 – GOZDARS
SKA INŠPEK
KCIJA – Štev
vilo plačilnih nalogov po č lenih
47 / 56
5
Prekrškovni postopek - Odločba opomin
Leto
ODLOČBA
Zahteva za
sodno varstvo
Število
Izrečena EUR
Plačana št.
Plačana EUR.
Število
Zahtevek za
izterjavo CURS
Število
SKUPAJ 2012
139
4.050
127
3.866
2
7
SKUPAJ 2011
111
3.290
3.194
2
2
SKUPAJ 2010
141
4.280
3.800
0
18
SKUPAJ 2009
125
3.630
3.050
5
3
SKUPAJ 2008
132
5.885
4.783
7
31
SKUPAJ 2007
143
6.500
5.269
5
13
SKUPAJ 2006
126
5.387
3
SKUPAJ 2005
110
5.679
4.462
4.283
17
25
Stroški postopka
48 / 56
6
Zahtevek za
izterjavo CURS
EUR
183
Preglednica 20 – GOZDARSKA INŠPEKCIJA – Pregled števila prekrškovnih postopkov po členih
Prekrškovni postopek - Odločba opomin
Zakon
Zakonsko določilo
Stroški postopka EUR
Izrečeni
Plačani
Zahteva za
Zahtevek za
sodno varstvo izterjavo CURS
Skupaj v letu 2012
139
4.050
3.866
2
7
Zakon o gozdovih
138
4.020
3.836
2
7
36
1.050
870
1
1
54
1.620
1.636
1
30
30
2
60
60
6
180
180
7
180
180
17
510
490
2
60
60
1
30
30
2
60
60
7
150
150
2
60
60
1
30
30
1
30
30
1
30
30
ZG 17/1 V manjšem obsegu seka v nasprotju 4 A ali brez odločbe ZG Sečnja brez oz. v nasprotju z odločbo 17/1,4 (brez okrasnih drevesc) ZG 17/4 1 V manjšem obsegu seka okrasna A drevesa v nasprotju oz. brez odl.
Ne ravna v skladu s predpisi o ZG 17/7 izvajanju sečnje,… ZG Poseg v gozd brez soglasja Zavoda 21/1spr. ZG 21/4 Krčitev gozda brez dovoljenja ZGS spr.
Neizvedba sanitarnih sečenj v ZG 29/1 določenem roku ZG 30/2 Skladišče neopremljeno s kontrolno ‐ spr. lovnimi pastmi Gradnja, vzdrževanje in uporaba ZG 37/3 prometnic v nasprotju s predpisom ZG 37/5 Gradnja / vzdrževanje vlake v spr. nasprotju z gozdnogojitvenim Uporaba gozdnih cest v nasprotju z ZG 39/2 določenim režimom uporabe
Vožnja zunaj gozdnih cest, razen za ZG 40/1 namene gospodarjenja z gozdovi in ZG 41/3 Čezmerna uporaba gozdnih cest spr.
Zakon o kmetijskih zemljiščih
ZKZ 4/1 ODLOČBA
Uporaba gozda v nasprotju z njegovim namenom, onesnaževanje 49 / 56
3
2
1
1
0
0
Prekrškovni postopek - Odločba globa
Leto
ODLOČBA
Predlog za
uklonilni zapor
Globa EUR
Zahteva za
sodno varstvo
Sodna taksa
Zahtevek za Zahtevek za
izterjavo
izterjavo
CURS
CURS
Globa+taksa Globa+taksa
Število
Izrečena EUR
Plačana Št.
Plačana EUR
Število
Izrečena EUR
Plačana Št.
Plačana EUR
Število
Število
EUR
200
108.285
191
65.601
59
11.265
148
11.025
23
59
10.550
SKUPAJ 2011
204
101.109
54.451
74
10.600
12.354
17
29
SKUPAJ 2010
182
87.672
35.532
41
10.006
5.524
9
57
SKUPAJ 2009
163
89.550
32.985
46
8.831
5.834
26
29
SKUPAJ 2008
144
55.024
40.504
45
5.313
8.686
15
39
SKUPAJ 2007
169
49.576
0
59
7.596
0
18
54
SKUPAJ 2006
84
24.202
11.225
32
4.482
2.318
13
30
SKUPAJ 2005
92
22.562
11.458
23
3.603
1.972
10
21
Število
zapisnikov
Število odločb
Število
opozoril
Vloženi v dobi
poročanja
Št. kazenskih
ovadb
SKUPAJ 2012
Število izvršb
Št. m andatnih
kazni
SKUPAJ 2004
1732
136
2
357
170
4
111
SKUPAJ 2003
1847
150
2
317
221
9
104
SKUPAJ 2002
2071
151
8
99
342
10
SKUPAJ 2001
2024
142
13
80
365
10
SKUPAJ 2000
2159
162
511
20
SKUPAJ 1999
1749
186
376
14
SKUPAJ 1998
1995
166
498
21
SKUPAJ 1997
1866
165
428
10
SKUPAJ 1996
1831
133
331
11
SKUPAJ 1995
2392
114
367
27
50 / 56
Pre
eglednica 22 – GOZDARS
SKA INŠPEK
KCIJA – Preg
gled števila prekrškovnihh postopkov po členih
51 / 56
5
Pre
eglednica 23 – Grrafični prikaz števila ukrepov v prekkrškovnem postop
pku
52
2 / 56
Preglednica 24 – Pregled opravljenih kontrolnih pregledov gojitvenih in varstvenih del po območjih
30,35
33,77
0,77
18,00
2,75
0,50
10
1,94
7,17
31
2,20
3
8
5,03
27,18
1,65
6
5,70
26
% pregledanih
17
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
4,15
1,57
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Brežice
24,40
19,59
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
% pregledanih
9
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
1,75
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
% pregledanih
6
4
Novo mesto
% pregledanih
1,00
0,10
Kočevje
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
17,36
47,30
2,68
2,00
19,59
1,90
% pregledanih
5,07
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
17,91
0,20
O B M O Č J E
Postojna
% pregledanih
Biomeliorativna dela
Vzdrževanje grmišč in obrežij
Vzdrževanje pašnikov
Vzdrž.vod.vir.in kalov v gozd.
Sadnja plod. drevja in grm.
Postavitev in vzdrž. gnezdnic
Vzdrž. večjega vodnega vira
Gnojenje travnikov
Spravilo sena
Zaščita pred zvermi - ograje
Ohranjanje biotopov
Puščanje stoječe biomase
Puščanje podrte biomase
Nega
Obžetev
Nega mladja
Nega gošče
I. redčenje
II. redčenje
Obžagovanje vej
Nega v prebiralnem gozdu
Odstranjevanje vzpenjalk
Varstvo
Premazi vršičkov iglavcev
Izdelava kolov
Zaščita s količenjem
Zaščita s tulci
Zaščita pred obgr. in luplj.
Zaščitne mla. z ograjo
3,60
1,90
Ljubljana
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Pripr./rekon. goz.cest ujma
Kranj
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Obnova, ujme
ha
Priprava sestoja
ha
Priprava tal
ha
Startno gnojenje
ha
Sadnja
ha
Setev
Povečani stroški poseka-ujma m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Enota mere
Vrsta dela
Bled
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
G O Z D N O G O S P O D A R S K O
Tolmin
2,00
18
5,58
7,40
1,00
0,70
10,00
12
22
5
8
31
60
1
350
35
484,45
km
ha
ha
kos
kos
kos
kos
ha
ha
m
ha
m3
m3
4,00
19,46
16
ha
ha
ha
ha
ha
ha
ha
ha
28,45
1,50
12,35
52,18
15,97
ha
kos
kos
kos
kos
m
28,28
2,15
47,58
3
25
0,15
22,61
8
0,50
10,87
155
5
1
2
2,15
0,50
6,11
28,83
1,65
6
1,60
5,97
54,10
26,00
8,00
4,00
1,00
3,35
24,35
4,00
14
67
27
47
25
127,93
25,22
39,69
36,43
21,31
1,20
0,40 100
1,45
0,35
118,99
150
26,87
9350
2970
4645
234
1070
1,00
0,50
1
3
1
129,48
28,05
27,31
29,05
30,71
4,25
3,55
3,20
7,83
7,70
3
13
12
27
25
9,91
31,46
39,95
17,56
16,82
7,45
1,30
24
3
0,20
1
35,85
12,20
25,55
8,80
8,60
1,00
3,25
4,55
1,40
2,10
3
27
18
16
24
79,69
18,16
14,87
12,41
10,21
8,80
0,35
2,75
1,35
11
2
18
11
47,52
34,33
21,11
9,15
31,83
2,10
0,40
930
1644
2405
215
53 / 56
13
320
13
0,44
34,56
1350
450
250
14
15
5
450
200
4,35
1,25
4
1,10
260
0,50
45
1250
1,95
600
200
4685
750
1000
712
350
350
3190
380
380 100
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Brežice
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Novo mesto
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Kočevje
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Postojna
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Ljubljana
% pregledanih
510
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
% pregledanih
Kranj
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
m
m
m
m
m
m
m
kos
kos
ur
ha
ha
kos
kos
kos
kos
m
Bled
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Vzdrževanje zašč. ograj
Protipožarne preseke
Protipožarni zidovi
Protipožarne steze
Protipožarne preseke-vzdrž.
Protipožarni zidovi - vzdrž.
Protipožarne steze - vzdrž.
Vzdrževanje opoz. tabel PPV
Postavitev opozoril
Protierozijska zaščita
Zatiranje rastlinskih bolezni
Vzpostavljanje gozdne higiene
Obeleževanje sadik
Vzdrževanje tulcev
Obžetev tulcev
Odstranitev tulcev
Odstranjevanje zašč. ograje
Zatiranje podlubnikov
Podiranje in izdelava nastav
Lupljenje lovnih debel
Požig ostankov lov. Nastav
Škropljenje lovnih nastav
Postavitev lovnih pasti
Čiščenje-vzdrževanje
Prehod med lov. pastmi
Podiranje in izdelovanje
Luplenje lubadark
Požig ostankov lubadark
Škropljenje lubadark
Zaščita z lepljivimi pastmi
Skupaj (ha)
Skupaj (kos)
Skupaj (m)
Skupaj (ur)
Skupaj (m3)
Skupaj (km)
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Vrsta dela
Enota mere
Tolmin
O B M O Č J E
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
740
32
26,68
800
350
13
5
8
2860
3190 100
4
36
14,79
50
150
8,00
50
33
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
58,49
16474
200
1055
2180
1700
175
1
100
600
90
257
2383
2134
0,00
0
190,10
1.146
2154
37,10
50
215
8
Skupno število vlog
Pregledano število vlog
20
4
10
464,72
12.292
712
36
484
1000
600
6
6
6
30
30
501
2905
2539
64
1476
642
3,70
320
1
3
428,26
40.508
1510
95
28,38
2.225
7
5
315,14
550
3790
15,07
0
3190
5
0
84
130,93
485
380
68
204
272
124
17,45 13
8
2
380 100
174,02
8.951
13,25
0
8
0
201,17
15.139
4460
26
791
12
54 / 56
80
50
90
0,00
0
5,67
4850
2285
1160
40
4190
29
410
153
233
23
10
14
1,45
1
8,93
0,77
9
19,04
1,05
6
30,71
4,75
15
8,52
1,00
12
0,20
10,35
1,52
15
8,79
2,78
1130,43
% pregledanih
221,23
12,00
0,12
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
10
1,25
11,02
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
1,17
4
Skupaj
% pregledanih
11,50
7,74
20,23
0,30
26
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
1,00
% pregledanih
14,59
3,90
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
3
23
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
1,00
0,50
% pregledanih
38,40
2,17
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
6
Sežana
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
0,30
Murska Sobota
% pregledanih
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
% pregledanih
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Biomeliorativna dela
Vzdrževanje grmišč in obrežij
Vzdrževanje pašnikov
Vzdrž.vod.vir.in kalov v gozd.
Sadnja plod. drevja in grm.
Postavitev in vzdrž. gnezdnic
Vzdrž. večjega vodnega vira
Gnojenje travnikov
Spravilo sena
Zaščita pred zvermi - ograje
Ohranjanje biotopov
Puščanje stoječe biomase
Puščanje podrte biomase
Nega
Obžetev
Nega mladja
Nega gošče
I. redčenje
II. redčenje
Obžagovanje vej
Nega v prebiralnem gozdu
Odstranjevanje vzpenjalk
Varstvo
Premazi vršičkov iglavcev
Izdelava kolov
Zaščita s količenjem
Zaščita s tulci
Zaščita pred obgr. in luplj.
Zaščitne mla. z ograjo
9,05
4,66
Maribor
% pregledanih
Pripr./rekon. goz.cest ujma
Slovenj gradec
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Obnova, ujme
ha
Priprava sestoja
ha
Priprava tal
ha
Startno gnojenje
ha
Sadnja
ha
Setev
Povečani stroški poseka-ujma m3
Nazarje
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Vrsta dela
Enota mere
Celje
O B M O Č J E
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
258,36
50,40
2,00
367,02
13,61
1614,88
5,45
1,90
2
4
13,24
0,77
4
6
8,07
5
km
ha
ha
kos
kos
kos
kos
ha
ha
m
ha
m3
m3
14,70
1,90
13
25
14,70
1,90
13
314
10
2
0,50
0,50
0,15
46,91
63,43
63,69
42,54
36,61
0,75
1,84
0,75
1,52
1,60
2
3
1
4
4
81,15
9,08
23,11
30,05
20,82
11,23
0,35
3
1,90
ha
kos
kos
kos
kos
m
1,50
6910
3380
8200
2350
29
42,02
1400
1150
10110
2000
8
55 / 56
4,40
0,30
0,53
0,75
1,33
5
3
2
2
6
9,35
23,91
39,81
20,64
23,15
44,00
1,00
1,70
5,42
3,59
4,82
11
7
14
17
21
49,73
9,40
11,72
17,50
31,68
5,00
1,30
0,80
450
450
1275
2
32
39
13
2,00
4
2
6
5
78,70
8,15
2,56
1,27
1,27
5,70
0,85
0,40
0,20
1,00
1,50
0,50
38
6,84
3,40
50
2,00
26
11
7,57
1800
600
12200
1810
15
24,35
9100
4650
3921
370
6
5,19
1,00
27,18
ha
ha
ha
ha
ha
ha
ha
ha
520
400
6
3
15,00
20,00
0,30
2,18
9
200
100
100
2
2
3
700
13585
840
1475
7
10
16
6,28
26,40
15,60
25,33
250
1500
7,30
171,35
57
919
21
14
0,50
65,70
0,00
55,10
112,18
28,00
0,00
0
3,55
5
0,00 ##
0,00
0
0,00
0
0,00
0
730,95
291,29
337,32
277,58
274,31
38,68
27,69
24,45
42,99
33,25
5
10
7
15
12
7,10
28,26
4,65
16
4,55
2000
1000
7640
2
7
7
12
565
8
287,19
29310
13650
62891
3354
6782
Skupno število vlog
Pregledano število vlog
44
300
2600
22450
500
1990
120
150
2675
12
99
99
59
320,52
21.944
770
12,08
3.648
4
17
135600
138790
3190
2
38
34
38
38
36
175
740
3775
50
1
9
9
1
0
99
26
99
11
209,24
15.578
4455
6
7
3
% pregledanih
12
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
6012
2520
700
2520
86,95
25084
8620
44155
5025
1973
2150
1010
10195
500
22
22
22
396
3219
3211
Skupaj
525
18
18
18
316
20
168
% pregledanih
60
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
320
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
530
Sežana
% pregledanih
1100
1030
600
375
558
% pregledanih
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
% pregledanih
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
70
Murska Sobota
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
150
300
2500
Maribor
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
kos
250
Slovenj gradec
Pregledano ha,
kosi, m ali m3
m
m
m
m
m
m
m
kos
kos
ur
ha
ha
kos
kos
kos
kos
m
Nazarje
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Vzdrževanje zašč. ograj
Protipožarne preseke
Protipožarni zidovi
Protipožarne steze
Protipožarne preseke-vzdrž.
Protipožarni zidovi - vzdrž.
Protipožarne steze - vzdrž.
Vzdrževanje opoz. tabel PPV
Postavitev opozoril
Protierozijska zaščita
Zatiranje rastlinskih bolezni
Vzpostavljanje gozdne higiene
Obeleževanje sadik
Vzdrževanje tulcev
Obžetev tulcev
Odstranitev tulcev
Odstranjevanje zašč. ograje
Zatiranje podlubnikov
Podiranje in izdelava nastav
Lupljenje lovnih debel
Požig ostankov lov. Nastav
Škropljenje lovnih nastav
Postavitev lovnih pasti
Čiščenje-vzdrževanje
Prehod med lov. pastmi
Podiranje in izdelovanje
Luplenje lubadark
Požig ostankov lubadark
Škropljenje lubadark
Zaščita z lepljivimi pastmi
Skupaj (ha)
Skupaj (kos)
Skupaj (m)
Skupaj (ur)
Skupaj (m3)
Skupaj (km)
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
Vrsta dela
Enota mere
Celje
O B M O Č J E
Skupaj ha, kosi,
m ali m3
385
421
184
6
6
82
82
46
6
4
1609
10408
8710
384
227
868
31
3
119
470,93
23.590
636
11,06
2.175
2
9
35
1690
153,95
23.155
150
19,30
400
13
2
27
197,69
40.541
1370
6,55
4.150
320
3
10
23
165,08
28.668
18,62
1.810
11
6
44
99,78
359
140145
0,00
0
0
0
1130
1690
3312,29
217.328
156077
36
1755
236
572
281
358
362
233
3629
17
16
23
11
11
13
179
56 / 56

Poročilo o delu gozdarske inšpekcije za leto 2012

Transcription

Similar documents

Informacije o obsegu napada podlubnikov in potrebnih ukrepih

Deveto državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije

vloga za izdajo soglasja za gradnjo v varovalnem pasu občinske ceste

Tutorstvo_na_GFML

Lovska in ribiška inšpekcija

Predlogi načrtovalskih rešitev

GOZDARSKI IN PRIROČNIK

SEZNAMI EKSONIMOV - Lektorsko društvo Slovenije

8 Gozdarstvo in predelava lesa

Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat RS za kmetijstvo

skupščina zveze geodetov slovenije 2013

Letno poročilo o delu IRSKGH za leto 2011

OLJARNA ŠARUGA Šaruga Aleksander. Mele 10 9252 Radenci

Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat Republike Slovenije za

Predstavitev laboratorijev(.pdf)

Letno poročilo o delu IRSKGHO za leto 2012

Pohorje, poligon za vožnje v naravnem okolju in veljavna zakonodaja

Poročilo o delu Inšpekcije za okolje in naravo 2011