1 Osnovni zakoni za plin
Transcription
1 Osnovni zakoni za plin
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014 Osnovni zakoni za plin Temperatura zraka in zraˇcni tlak Vlaga v zraku 1 Osnovni zakoni za plin • plinska enaˇ cba: pV = mRT oz. p = ρRT pV = nR∗ T R∗ = 8, 314 J/molK – plinska konstanta za idealni plin • plinska enaˇ cba za suh zrak: p = ρRT 8,314 J/molK R∗ = = 287 J/kgK – plinska konstanta za zrak R= M 28,97 g/mol z • plinska enaˇ cba za vodno paro: e = ρv Rv T 8,314 J/molK R∗ Rv = Mz = 18,02 g/mol = 461 J/kgK – plinska konstanta za vodno paro = RRv = 0.622 • Boylov zakon: T = konst. → pV = konst. (izotermno) • 1. Charlesov zakon: p = konst. → • 2. Charlesov zakon: V = konst. → T V T p = konst. = konst. • Daltonov zakon: p= X pi i Tlak v meˇsanici plinov je enak vsoti tlakov posameznega plina v meˇsanici ob predpostavki, da ni kemijskih reakcij med posameznimi plini. • plinska enaˇ cba za vlaˇ zen zrak: p = ρRTv Plinsko konstanto za vlaˇzen zrak teˇzko doloˇcimo, saj se spreminja glede na koliˇcino 1 vodne pare v zraku. Zato namesto nove konstante R doloˇcimo virtualno temperaturo zraka Tv . To je temperatura, ki bi jo moral imeti suh zrak, da bi imel pri konstantnem tlaku enako gostoto kot vlaˇzen zrak. sz • Izpeljava: ρ = mv +m = ρv + ρsz V psz ρsz = RT – gostota suhega zraka ρv = Rve T – gostota vodne pare ρ= e Rv T + p−e RT = Re+Rv p−Rv e RRv T = 1 RT T p = e ρR 1 − p (1 − ) Tv = 2 p − e(1 − ) – gostota vlaˇznega zraka Temperatura zraka in zraˇ cni tlak • hidrostatiˇ cna enaˇ cba: dp = −ρgdz ˇ Ce upoˇstevamo ˇse plinsko enaˇcbo: p = ρRT → ρ = • izotermna atmosfera (T = konst.): g p1 = p0 e− RT (z1 −z0 ) • Izpeljava: g dp =− dz p RT Z p1 dp g Z z1 =− dz RT z0 p0 p g p1 =− (z1 − z0 ) ln p0 RT g p1 = p0 e− RT (z1 −z0 ) • homogena atmosfera (ρ = konst.): p1 = p0 − ρg(z1 − z0 ) • Izpeljava: Z p1 dp = −ρg Z z1 p0 dz z0 p1 − p0 = −ρg(z1 − z0 ) p1 = p0 − ρg(z1 − z0 ) • realna atmosfera (ΓT = − dT = konst.): dz p1 = p0 2 T 1 T0 g RΓT p RT pg → dp = − RT dz • Izpeljava: dT ΓT dp g dT = p RΓT T dz = − g Z T1 dT dp = p RΓT T0 T Z p1 p0 ln p1 g T1 = ln p0 RΓT T0 p1 = p0 T 1 g RΓT T0 • enaˇ cba suho-adiabatnega temperaturnega gradienta: Γd = − dT g = = 9, 8 K/km dz cp • Izpeljava: adiabatni proces – ni spremembe toplote (dQ = 0) dQ = dH + mdφ = mcp dT + mgdz = 0 mcp dT = −mgdz − 3 g dT = ≡ Γd dz cp Vlaga v zraku 3.1 Osnovni pojmi • delni parni pritisk: e [mb] • nasiˇ ceni parni pritisk: es (T ) [mb] • relativna vlaga: f (T ) = • absolutna vlaga: ρv = e es (T ) e Rv T • specifiˇ cna vlaga: q = pe = [%] [g/m3 ] mv mz [g/kg] e • razmerje meˇ sanosti: r = p−e = mv mz −mv • temperatura rosiˇ sˇ ca: Td [◦ C] 3 [g/kg] 3.2 Osnovne enaˇ cbe • Psihrometerska enaˇ cba: e(T ) = es (T 0 ) − cp p (T − T 0 ) hi T – temperatura suhega termometra T 0 – temperatura mokrega termometra cp = 1004 J/kgK – toplotna kapaciteta zraka hi = 2, 5 MJ/kg – izparilna toplota vode Enaˇcba se uporablja za izraˇcun parnega tlaka, ki ga dobimo iz meritev temperature suhega in mokrega termometra. • Izpeljava: H = Wn + pV – entalpija. Volumen in tlak sta konstantna, zato velja H = Wn . Notranja energija se spreminja, ko se sistem ohlaja / segreva in pri faznih spremembah. Sprememba entalpije: dH = mz cpz dT + hi dmv = 0 Prvi ˇclen opisuje spremembo entalpije zaradi ohlajanja zraka okrog mokrega termometra, drugi ˇclen pa spremembo entalpije zaradi izhlapevanja vode na krpici mokrega termometra. Spremembi morata biti nasprotno enaki, saj se entalpija za izoliran sistem ohranja. mz cpz dT = −hi dmv Spremembo mase vode lahko opiˇsemo s pomoˇcjo enaˇcbe za specifiˇcno vlago: q= dmv mv mv → dq = − 2 dmz mz mz mz Drugi ˇclen z odvodom mase zraka lahko zanemarimo, saj se masa zraka pri procesu ˇ enaˇcbo za spremembo specifiˇcne vlage zdruˇzimo z enaˇcbo skoraj ne spremeni. Ce ohranitve entalpije, dobimo: mz cpz dT = −hi mz dq cpz Z T0 T dT = −hi Z q0 dq q cpz (T 0 − T ) = −hi (q 0 − q) cp q = q 0 − (T − T 0 ) hi 0 ) Upoˇstevamo ˇse, da velja q = e(Tp ) in q 0 = es (T (zrak pri mokrem termometru je p nasiˇceno vlaˇzen) in tako dobimo konˇcno obliko psihrometerske enaˇcbe: e(T ) = es (T 0 ) − 4 cp p (T − T 0 ) hi • Clausius-Clayperonova enaˇ cba: ! 1 hi 1 ( − ) es = es0 exp Rv T T0 Enaˇcba se uporablja za izraˇcun nasiˇcenega parnega tlaka, pri ˇcemer potrebujemo eno referenˇcno vrednost, torej podatek, kakˇsen je nasiˇcen parni tlak es0 pri temperaturi T0 . • Izpeljava: dS = dQ T – entropija. ∂S ∂V ! = T ∂p ∂T ! V Entropija se spreminja linearno s prostornino, saj sta dovedena toplota Q in sprememba volumna ∆V sorazmerni z mnoˇzino snovi, ki je prestala fazno spremembo: ∆S = ∆H T Velja tudi, da je ob prehodu med kapljevino in paro izparilni tlak odvisen le od temperature: ! dp ∂p = ∂T V dT Tako lahko na novo zapiˇsemo enakost: dp ∆H = dT T ∆V Upoˇstevamo ˇse plinsko enaˇcbo ∆V = Vp − Vk ≈ Vp = mRv Tp in entalpijo ob faznem prehodu ∆H = hi m in tako dobimo dp mhi p = 2 dT T mRv dp hi dT = p Rv T 2 Po integraciji od zaˇcetnega tlaka es0 do konˇcnega tlaka es in zaˇcetne temperature T0 do konˇcne temperature T dobimo Clausius-Clayperonovo enaˇcbo za nasiˇcen parni tlak: ! hi 1 1 es = es0 exp ( − ) Rv T T0 5