Marija Horvat

Transcription

Marija Horvat

Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja
Šola:
Ravnatelj/-ica:
Vodja ŠPT:
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Marija Horvat
Marija Horvat
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v
obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve: Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja.
OPERATIVNI NAČRT ŠOLE
za šolsko leto 2012/13
1 Analiza stanja (povzetek ugotovitev):
a) Povzetek iz (samo)evalvacijskega poročila po prvem letu izvajanja projekta in kvalitativne analize
dosežkov NPZ 2012 pri MAT, SLJ in tretjem predmetu: KEMIJA
Slovenščina
Povprečni dosežek naših učencev pri slovenščini v 9. razredu je 62,41 %, republiško povprečje pa je 54,94 %. Rezultat naših učencev je
7,47 % nad republiškim povprečjem. V 6. razredu so naši učenci dosegli 50,75 %, slovensko povprečje pa je 56,79 %. Tako naši učenci
zaostajajo za republiškim povprečjem za 6,04 %. Primerjava rezultatov učencev 9. razreda s povprečnim dosežkom iste generacije v
šestem razredu kaže na občutno zvišanje rezultatov in sicer pri slovenščini za 12, 93 %, kar lahko pripišemo delu s to generacijo učencev
od 6. razreda naprej.
Rezultati kažejo, da se je bralna pismenost naših učencev opazno izboljšala predvsem s pomočjo Paukove BUS, ki smo jo letošnje
šolsko leto zavestno uvajali v VID v vseh treh VIO. Izboljšal se je odnos učencev do branja in učenja oz. branja za učenje/za življenje.
Učitelji so znali odlično povezati ter uskladiti BUS in formativno spremljanje učenčevega napredka, nastajale so mnoge dodelane in zelo
premišljene delovne mape, v katere so učenci vlagali vsa prebrana besedila (DB, BZ, branje za zabavo), predstavitve le-teh, domače delo,
domače naloge, močna in šibka znanja, načrte za izboljšanje naučenega, cilje, dosežke, obrazce za reguliranje učenja, urnike domačega
dela, samopreverjevalne liste ob pisnih nalogah, kriterije za vrednotenje … Vse to so učenci predstavili za zadnjo ustno oceno pri slov., k
temu pa dodali tudi (ustvarjalne) naloge za sošolce, kar pomeni, da s predstavitvenimi mapami – portfolji – niso dokazali samo svojega
znanja, temveč so bili medsebojni poučevalci sošolcev, mlajših ali celo starejših učencev.
Zelo pozitivna je ugotovitev, da so učenci dosegali dobre rezultate pri reševanju nalog, katerih cilji spadajo med višje taksonomske
stopnje (preverjanje zmožnosti razumevanja, analiza in sinteza znanja z ustrezno utemeljitvijo ob uporabi ustreznih jezikoslovnih
izrazov). Zelo dobro so reševali tudi t. i. tvorbne naloge, pri čemer je opazen napredek na področju pravopisne in slogovne zmožnosti
učencev (58 % v primerjavi z državnim povprečjem, ki znaša 41 %, pomeni, da je njihov dosežek 17 % nad republiškim povprečjem).
Učenci so imeli največ težav pri reševanju nalog, ki so od njih zahtevale metajezikovno razčlembo in pri nalogah, v katerih je bilo
2
potrebno predvidevati del zgodbe (zmožnost analize in sinteze).
Na podlagi podrobne analize rezultatov NPZ v 6. razredu smo ugotovili, da so učenci naloge, ki so se nanašale na neznano umetnostno
besedilo, reševali precej slabše kot naloge, ki so bile vezane na neznano neumetnostno besedilo.
 Rezultati NPZ kažejo, da učenci 6. r. zaostajajo za rep. povprečjem za malo manj kot 6 %, vendar so dosegli za razliko od
devetega razreda zelo dobre rezultate na področju dela z umetnostnim besedilom (le ena naloga je bila rešena slabše od
povprečja), ki je bilo zahtevno: dramsko besedilo (s prozo in poezijo).
 Zelo dobro so napisali tvorbno nalogo (višja taksonomska stopnja) – 68 %, pravopis – 46 %, kar kaže na to, da smo letos veliko
pozornosti pri delu z besedili posvetili branju z razumevanjem umetnostnih besedil in tvorbnim nalogam, izpeljanim iz UB.
 Naslednja leta bo potrebno več pozornosti pri delu posvetiti delu z neumetnostnimi besedili, razumevanju, tvorbi novih tvorbnih
nalog in iskanju ključnih besed in bistvenih podatkov ter funkcionalni pismenosti, kajti odčitavanje podatkov iz grafa, ki je bil
dodan izhodiščnemu NUB, kaže, da učenci težje povzemajo podatke iste teme, npr. samo podatki za Slovenijo, brez EU
(podteme), in uporabijo v tvorbni nalogi samo podatke, ki se navezujejo na isto temo.
 Natančno odčitavanje grafov, tabel, zemljevidov bo tudi prioriteta dela pri slov. (in ostalih predmetih).
 Pri izbiri izhodiščnih NUB pa moramo čim več pozornosti dajati branju daljših besedil z mnogimi podatki, tudi po možnosti z
različno temo, in jih uriti v tvorbi kratkih tvorbnih nalog prav pri rabi podatkov le za eno temo.
 Potrebno bo še utrditi določeno metajezikovno znanje za realizacijo izobraževalnih ciljev, npr. pridevnik, poročani govor,
besedoslovje (prevzete in domače besede), glagol …, pa tudi pravopisno zmožnost in utemeljevanje rabe pravopisnih pravil in
nadgraditi šibka znanja.
 Z učenci šestošolci smo v letošnjem šolskem letu veliko delali na področju BUS, posebej Paukova strategija z iskanjem ključnih
besed in bistvenih podatkov, in z miselnimi vzorci; nadgradnja te BUS bo pogostejša in načrtna raba recipročnega branja, tudi pri
NUB, ter povzemanje bistvenih ugotovitev o besedilu oz. delu besedila.
 Dvigniti želimo raven bolj razvitih bralnih zmožnosti (branje težjih in predvsem daljših besedil, razumevanje in kritično
sprejemanje ter vrednotenje le-teh), tudi dosegati kvalitetnejše besedišče (iz in ob besedilih) ter izboljšati poznavanje in uporabo
pravopisnih norm (uzaveščenje pravopisnih pravil z utemeljitvami).
 Pri UB želimo še okrepiti branje z razumevanjem, utemeljevanje, vrednotenje, analizo in sintezo.
 Interpretativno branje odlomkov (in na podlagi analize predvidevanje nadaljnjega dogajanja).
 Kritično sprejemanje UB (kritično branje).
 Analiza jezika in sloga (tudi pravopisa).
Učenci so zelo napredovali v smislu branja z razumevanjem (tudi branja navodil v nalogah), izboljšana je njihova pravopisna in slogovna
3
zmožnost. Vsekakor velja zapisati, da imajo učenci še precej težav z razumevanjem umetnostnih besedil, zato bi bilo dobro, da bi več
pozornosti namenili temu področju, kar bi lahko usmerjeno izpeljali s pomočjo ustvarjalnih delovnih listov, ki izhajajo iz umetnostih
besedil.
Matematika
Povprečni dosežek naših učencev 9. razreda pri matematiki je 48,33 %, republiško povprečje pa je 51,44 %. Zaostanek naših učencev 9.
razreda je tako 3,11 %. V šestem razredu je povprečni rezultat naše šole 45,88 %, republiško povprečje pa je 58,16 %. Tako je zaostanek
naših učencev 12,28 %. Primerjava rezultatov učencev 9. razreda s povprečnim dosežkom iste generacije v šestem razredu kaže na
zvišanje rezultatov in sicer pri matematiki za 8,22 %, kar lahko pripišemo sistematičnemu in skrbnemu delu s to generacijo učencev od 6.
razreda naprej.
Pri matematiki so učenci uspešno reševali naloge na prvi in drugi taksonomski stopnji, kjer je bilo potrebno izkazati znanje na reševanju
in izvajanju rutinskih postopkov ter poznati in razumevati pojme in dejstva. Na tretji in četrti stopnji pa so bile naloge slabše rešene.
Težave se kažejo pri uporabi kompleksnih postopkov, problemskih nalog ter nalog za reševanje in raziskovanje problemov, ki so
povezane tudi z razumevanjem besedila, čeprav se je temu področju namenjalo veliko pozornosti.
Ugotovitve in smernice za delo v naslednjem šolskem letu:
 več poudarka na izvajanju in uporabi kompleksnih postopkov pri reševanju nalog;
 poudarek na temeljiti ponovitvi na formativni način;
 uporaba besedilnih nalog z razumevanjem besedila;
 reševanje in urjenje nalog na višjih taksonomskih stopnjah.
Tretji predmet – kemija
Povprečni dosežek naših učencev pri tretjem predmetu v 9. razredu je 67,17 %, republiško povprečje pa je 52,45 %. Rezultat naših
učencev je 14,72 % nad republiškim povprečjem.
Analiza rezultatov NPZ pri tretjem predmetu – kemija 9. r. – je pokazala, da so učenci zelo dobro reševali naloge modrega
področja in nad modrim področjem. Z rezultati smo lahko zadovoljni, saj so v skladu z učnimi sposobnostmi učencev. Učenci so
vložili veliko truda v pripravo na NPZ in ga vzeli resno. Bili so zelo motivirani za delo in so se nanj z vso odgovornostjo
pripravljali.
Ugotovitve in smernice:
4






več ponavljanja osnovnih pojmov in zakonitosti;
pravilno poimenovanje laboratorijskega pribora ob eksperimentalnem delu in pisanje zaključkov učencev;
pogostejše vključevanje zaključkov eksperimentalnega dela v ocenjevanje učencev;
večji poudarek poglavju o kemijskih vezeh – predvsem urjenju nalog in razumevanju snovi (talina, raztopina);
razvijanje bralne pismenosti pri kemiji – še več poudarka pri branju nalog in razumevanju prebranega;
več ponavljanja učne snovi na formativni način.
b) Opis dejstev, stanja na področju izbranih prioritet za šolsko leto 2012/13
Rezultati in ugotovitve ob dosežkih NPZ kažejo, da so naši učenci dosegli zelo dobre rezultate pri slovenščini in kemiji v devetem
razredu, slabši pa so bili rezultati pri matematiki, čeprav se tudi pri matematiki kaže napredek v primerjavi z dosežki iste generacije v 6.
razredu.
Pri šestošolcih opažamo slabše rezultate in zaostajanje za republiškim povprečjem pri vseh predmetih, kar pomeni, da moramo naše delo
usmeriti v dejavnosti, ki podpirajo doseganje višjih taksonomskih ciljev in kompleksno pristopati k obravnavi besedil, s katerimi imajo
učenci še vedno težave, zlasti z neumetnostnimi besedili. Težave se kažejo pri izpisovanju bistva, povzemanju, iskanju in primerjanju
posameznih podatkov iz besedila, utemeljevanju in primerjanju teh podatkov, iskanju vzrokov in posledic dogajanja, pri kritičnem
vrednotenju in razmišljanju.
Zato smo se odločili za nadaljevanje dela na BUS, ki zajemajo kompleksne pristope k dejavnostim pred branjem, med branjem in po
branju, ki temeljito razčlenijo besedilo in ga na koncu zopet povzamejo. Ugotavljamo, da imajo naši učenci še vedno težave s
sporočanjem, tako pisnim kot ustnim, pogosto uporabljajo narečje, nimajo bogatega besednega zaklada, zato smo se odločili dati
poudarek uporabi knjižnega govora, analizi učnega pogovora, postavljanju vprašanj, ki zahtevajo uporabo in doseganje višjih
taksonomskih ciljev. Učitelji so zelo motivirani za delo, pripravljeni so storiti marsikaj izven svojega delovnega časa, učencem nudijo
pomoč, izvajajo govorilne ure za učence in vodijo dejavnosti učenje učenja v okviru oddelčnih skupnosti. Primanjkljaji se še vedno
kažejo pri nedoslednem in ne dovolj odgovornem delu učencev doma, kjer je potrebno določene postopke utrditi, izuriti nekatere
dejavnosti, ki jih potrebujejo za dosego znanja na višjih ravneh.
c) Zakaj menite, da je po prvem letu izvajanja projekta stanje tako (možni vzroki)
Pri slovenščini smo veliko dosegli na področju motivacije branja in razumevanja umetnostnih besedil, moramo pa nadgraditi delo z
neumetnostnimi besedili, ki bodo zahtevnejša in daljša, dopolnjena tudi z grafi, tabelami, zemljevidi … Treba bo razvijati še dejavnosti
5
za razumevanje, vrednotenje in uporabo podatkov iz besedil, pa tudi »učenje« pravopisa. Učencem bomo pri vseh predmetih ponujali
različno zahtevna besedila glede na njihove bralne zmožnosti, aktualna in referenčna merila, močna in šibka znanja/veščine v zvezi z BP
(formativno spremljanje in samoregulacija dejavnosti branja). Vse te dejavnosti so procesnega značaja in jih ni mogoče uresničiti že v
enem šolskem letu. Ker pa smo jih lani dobro nastavili, je pričakovati, da bomo z letošnjo nadgradnjo dela dosegli napredek.
Napredek na področju branja z razumevanjem gre gotovo pripisati dejstvu, da smo pri pouku v veliki meri precej bolj zavestno in
načrtovano uporabljali različne bralne učne strategije. Poleg tega smo z učenci delo sproti evalvirali, se o samem delovnem procesu in
izdelkih pogovarjali ter se tako učili tudi na osnovi pogovora o tem. Tudi učitelji smo se pogosto posvetovali o uspešnosti posamezne
bralne strategije, skupaj načrtovali, si pomagali in redno spremljali ter evalvirali svoje delo. Bili smo pripravljeni sprejeti izziv, da se za
napredek učencev na področju bralnega razumevanja in dviga bralne pismenosti tudi sami učimo, poleg tega se nismo ustrašili novih
nalog, ampak smo se jih lotevali pogumno in z vso odgovornostjo, kar se kaže tako v iskanju ustreznih metod dela kot tudi pri evalvaciji
lastnega pedagoškega dela.
6
2 Izbrani razvojni prioriteti šole:
2.1
2.2
Nadaljnje uvajanje BUS v učni proces
Učni jezik in učni pogovor
3 Izvedbeni načrt na nivoju šole
Razvojna prioriteta 2.1:
Pričakovani rezultati
Aktivnosti za doseganje
rezultatov in rok izvedbe
Nosilec (oseba ali tim)
aktivnosti
Vrtec
Izboljšanje govora otrok in usvojeni Analiza stanja za posameznega
elementi porajajoče se pismenosti
otroka
(upoštevajoč razvojno stopnjo in
individualne značilnosti otrok)
Rok izvedbe: oktober 2012
Izdelava akcijskega načrta za
izvajanje v oddelkih – strategije za
razvijanje porajajoče se pismenosti
Vključeni (učitelji,
učenci, kateri-koliko)
Kazalniki
(konkretni1)
Vse strokovne delavke
(12), vsi otroci (88),
starši

starši

Zapisani rezultati
individualnega
spremljanja otrok –
uporaba lestvic za
presojanje napredka
Akcijski načrt (vsi
oddelki)
1
Npr.: video-izseki učnih dejavnosti (v trajanju do največ 15 min), primeri individualnih in/ali individualiziranih načrtov, dokazila o formativnem spremljanju učencev
(načrt spremljanja, izdelki učencev s komentarji učiteljev in/ali učencev), učne priprave, iz katerih je razvidna uporaba BUS in drugih strategij za spodbujanje razvoja BP,
refleksije učencev in učiteljev itn.
7
Izobraževalne delavnice za
strokovne delavce
Rok izvedbe: oktober 2012;
recipročno branje, november 2012
Sistematično razvijanje el.
porajajoče se pismenosti z
dejavnostmi recipročnega branja
Rok izvedbe: celo šolsko leto
Predavanje za starše
Rok izvedbe: februar 2013
Medsebojne hospitacije med vzg.
in učitelji 1. VIO
aktivnosti
Metka H. Černjavič,
Petra Cigan, Monika
Lorbek, Petra Peischl
starši
starši

Izdelki otrok.
zunanji izvajalec
starši
(12), vsi otroci (88);

Refleksije
vzgojiteljev;
odzivi staršev (zapis).
Zvočni zapisi
(uporaba diktafona);
zapisane refleksije po
hospitacijah;
uporaba prilagojenih
lestvic.
Zapis o
individualnem
napredku vsakega
otroka.
strokovne delavke 1.
VIO
Ugotavljanje napredka otrok z
ocenjevalno lestvico (upoštevajoč
razvojno stopnjo in individualne
značilnosti otrok)
Rok izvedbe: junij 2013
8
starši







Kazalniki
(konkretni1)
Opravljene delavnice
(zapisnik);
gradivo za
opravljene delavnice.
Prvo VIO
Učenčevo napovedovanje
teme/vsebine besedila na osnovi
naslova oz. ilustracij
Izboljšanje bralne tehnike v skladu
s sposobnostmi
aktivnosti
- Branje umetnostnih in
neumetnostnih besedil (tudi
daljših, zahtevnejših, z več
podatki)
- Branje zemljevidov, grafov,
tabel
- Pogovor o prebranem
Gabrijela Novak
Tanja Karlovčec
Branje z razumevanjem
Rok izvedbe: šolsko leto
2012/2013
Izboljšanje domišljijskih predstav
učencev 1. triletja
Obiskovanje predstav v okviru
Aktiv za jezike
otroškega gledališkega abonmaja –
poustvarjalni delovni listi
Ugotovljena bralna zmožnost (BZ)
učencev 1. VIO
Zvišana BZ učencev z bralnimi
težavami
Uporaba standardiziranih bralnih
testov za ocenjevanje BZ,
november, 2012 in junij 2013
9
Pedagoginja in
usposobljeni učitelji od
1. do 3. razreda.
Kazalniki
(konkretni1)
Učitelji razredne
stopnje:
1. a: Stanka Zver in
Bernarda Zver
1. b: Gabrijela Novak,
Vida Dugar
2. r: Romana Glavač
3. r: Karmen Zadravec
OPB1: Viktorija
Mlinarič, Laura Horvat
OPB2: Mirjam Törnar
OPB3: Tanja Karlovčec
Andreja Sever in
sodelavci

Pedagoginja in
usposobljeni učitelji ter
vsi učenci od 1. do 3.
razreda
Rezultati testov:
 Za vsakega učenca
ugotovljena BZ
(opisna ugotovitev na
osnovi testiranja);
 pripravljen načrt dela
za učence z bralnimi
težavami.



Primeri individualnih
in/ali
individualiziranih
načrtov;
izdelki učencev;
učne priprave.
Formativno
spremljanje učencev
(mapa znanja).
Drugo VIO 4. in 5. razred
Razumevanje prebranega besedila
(zaznavanje in povezovanje
podatkov v besedilu, sklepanje in
interpretacija)
aktivnosti
Izvajanje vaj za izboljšanje branja
z razumevanjem (tudi daljših
besedil): povzemanje, (bistveno)
sporočilo, ključne besede
Nataša Čeh in Elvir
Denić
učitelji pri pouku
Rok izvedbe: skozi vse leto
Branje za učenje (usvojena in pri
učenju uporabljana vsaj 1 BUS)
Kazalniki
(konkretni1)



Aktivnosti za izboljšanje bralne
tehnike in usvajanje bralnih učnih
strategij (sistematično uvajanje
posamezne kompleksne bralne
učne strategije glede na stil učenja
posameznega učenca in vrsto
besedila, kar učencem najbolj
ustreza – pri pouku vseh
predmetov, pri individualnem delu
z učencem )
Razredniki
Mentorica dejavnosti
učenje učenja

Andreja Sever
Andreja Sever, Slava
Hozjan Sapač

Primeri vseh vaj;
izdelki učencev
(izbrani primeri za
različne stopnje
dosežkov);
načrt dela za učence z
najnižjimi dosežki.
Izdelki učencev
(dokazana zmožnost
vsakega učenca za
samostojno rabo vsaj
ene BUS, ustrezne
glede na učenca in
ustreznost besedila)
Rok izvedbe: skozi vse leto
Tretje VIO in 6. razred
Izboljšano razumevanje in kritično
vrednotenje neumetnostnih besedil
Izdelava mape znanja učencev
(celo šolsko leto)
10
Gradiva za
formativno
(miselni vzorci,
ustvarjalne naloge
učencev, vrednotenje
učencev in učitelja)
Izboljšano bralno razumevanje na
področju umetnostnih besedil
(predvsem izboljšana zmožnost
predvidevanja, sklepanja in sinteze)
Uporaba metode interpretativnega
branja pri pouku (v povezavi z
domačimi nalogami – vaja branja)
aktivnosti
Aktiv za jezike
Majda Frančič, Andreja
Sever, Slava Hozjan
Sapač, Mirjam Törnar
Preverjanje razumevanja besedila
na osnovi sklepanja in sinteze;
utemeljevanje ugotovitev
(upoštevanje besedila, sklicevanje
na besedilo)
Izboljšanje samostojnega tvorjenja
razlagalnih spisov na osnovi
prebranega umetnostnega besedila
Izboljšana metajezikovna zmožnost
učencev
Raba že utečenih BUS
Načrtna in pogostejša raba
recipročnega branja
Poustvarjanje, nadgrajeno z
razmišljujočim ustvarjanjem ob
upoštevanju izhodiščnega besedila


Aktiv za jezike
Andreja Sever, Majda
Frančič

Priprava mape znanja (miselni
vzorci, VŽN-strategija; pojmovne
mreže)
Diferenciacija, individualizacija in
personalizacija pri rabi že znanih
BUS tudi glede na značilnosti
besedil
Aktiv za jezike
Frančič

Vsi učitelji, aktiv za
jezikoslovje
M. Frančič in vseh 50
učencev


BUS
jezikoslovje
učencev

11
Kazalniki
(konkretni1)
Formativno
(mapa znanja, ki
vsebuje vse učenčeve
izdelke z navodili
učitelja za izboljšanje
le-teh in evalvacijo
dela);
video izseki učnih
dejavnosti (govornih
nastopov).
Formativno
spremljanje (izdelki
učencev s komentarji
učitelja)
Formativno
(mapa znanja)
Učna gradiva;
izdelki učencev (raba
BUS za kritično
branje in učenje –
NUB).
Učiteljev primer in
primeri recipročnega
branja učencev (RB)
Bralne dejavnosti ob daljših in
dolgih besedilih: bogatenje
knjižnega besedišča
BUS
aktivnosti
jezikoslovje
učencev


Področje šolske knjižnice
Večja motivacija za branje,
predvsem branje poučnega gradiva
Prek bralnega kluba dvigniti delež
vseh sodelujočih učencev pri bralni
znački s 74 na 85 %
Izvedba bralne značke BRANJE
ZA ZNANJE (branje poljudnega
/poučnega/ knjižnega gradiva)
Rok izvedbe: september 2012–
junij 2013
Govorne predstavitve prebranega
Rok izvedbe: mesečno od oktobra
2012 do marca 2013
12
Kazalniki
(konkretni1)
Primeri učencev za
bralne dejavnosti ob
daljših/dolgih
besedilih
(postavljanje
vprašanj,
pojasnjevanje,
povzemanje, iskanje
ideje besedila …);
gradiva dvakratnega
testiranja učencev 9.
r. z NUB.
Nataša Litrop, šolska
knjižničarka
Vsi učenci šole


Evidence o branju;
priznanja.
knjižničarka
Vsi učenci šole

Evidence o
predstavitvah;
merilniki v učilnicah
(slikovni merilnik o
številu prebranih
knjig za BZ).

Sodelovanje odraslih (zaposlenih)
pri bralni znački
Kritično vrednotenje prebranega
besedila pri državljanski in
domovinski vzgoji ter etiki
Informiranje o knjižnih novostih,
koordinacija bralnega kluba ter
spremljava bralnega kazalnika
Rok izvedbe: od oktobra 2012 do
aprila 2013
Nabor leposlovnega branja z
družboslovnimi vsebinami
aktivnosti
knjižničarka
Vsi zaposleni na šoli in
v enoti vrtca


knjižničarka
Učenci 8. razredov


Kritično vrednotenje prebranega in
predstavitev sošolcem
Kazalniki
(konkretni1)
Evidence o
predstavitvah;
merilniki v učilnicah
(slikovni merilnik o
številu prebranih
knjig za BZ).
Govorni nastopi
učencev (evidenca);
plakati z miselnimi
vzorci.
Rok izvedbe: od septembra 2012
do decembra 2012
Samoevalvacija (takoj po izvedbi oz. najkasneje do poročevalskega obdobja):
Razvojna prioriteta 2.2:
Vrtec
Dvig kakovosti učnega
jezika/učnega pogovora (UJ/UP)
aktivnosti
Izdelava akcijskega načrta oddelka
2
Vsi strokovni delavci
starši
Kazalniki
(konkretni2)

Akcijski načrt
oddelka
Npr.: video-izseki učnih dejavnosti (v trajanju do največ 15 min), primeri individualnih in/ali individualiziranih načrtov, dokazila o formativnem spremljanju učencev
(načrt spremljanja, izdelki učencev s kmentarji učiteljev in/ali učencev), učne priprave, iz katerih je razvidna uporaba BUS in drugih strategij za spodbujanje razvoja BP,
refleksije učencev in učiteljev itn.
13
Delavnica z analizo učnega
pogovora
aktivnosti
Petra Cigan, Monika
Lorbek
starši
Rok izvedbe: november 2012
Premišljeno uvajanje knjižnih
poimenovanj namesto narečnih
starši

Zvočni zapisi
(uporaba diktafona)
Doslednejša uporaba knjižnega
jezika, uporaba odprtih vprašanj
starši

Hospitacijski
zapisniki z
ugotovitvami o
UJ/UP;
uporaba prilagojenih
lestvic za
spremljanje.
Zvočni zapisi
(uporaba diktafona);
refleksije vzgojiteljev
in otrok.


Spodbujanje aktivnega poslušanja,
dialoga med otroki, spodbujanje
utemeljevanja, vrednotenja,
postavljanja vprašanj in socialnih
interakcij med njimi
14
starši


Kazalniki
(konkretni2)
Refleksije
vzgojiteljev
Spremljanje učnega pogovora s
hospitacijami
aktivnosti
15
starši

Kazalniki
(konkretni2)
Hospitacijski
zapisniki z
ugotovitvami o
UJ/UP
Prvo VIO
Učenci:
- uporaba knjižnega pogovornega
jezika pri pouku;
zmožnost zastavljanja vprašanj
o prebranem/poslušanem
besedilu;
utemeljevanje
ugotovitev/trditev;
- razvita zmožnost jezikovnega
zavedanja ter razločujočega
poslušanja in govorjenja.
Učitelji:
zastavljanje vprašanj višje
taksonomske stopnje;
dovolj časa za tvorjenje
odgovora.
Aktivnosti po branju/poslušanju
pri pouku, interesnih dejavnostih,
v OPB-ju, pri dodatnem in
dopolnilnem pouku:
- nadaljevanje zgodbice, pravljice;
- razgovori o
poslušanem/prebranem;
- nevihta možganov;
- didaktične igre s točno določeno
nalogo oz. ciljem.
Rok izvedbe: šolsko leto
2012/2013
16
Gabrijela Novak
Tanja Karlovčec
Učitelji razredne
stopnje:
1. a: Stanka Zver in
Bernarda Zver
1. b: Gabrijela Novak,
Vida Dugar
2. r: Romana Glavač
3. r: Karmen Zadravec
OPB1: Viktorija
Mlinarič, Laura Horvat
OPB2: Mirjam Törnar
OPB3: Tanja Karlovčec




Učne priprave;
učna gradiva;
refleksije učencev in
učiteljev;
uporaba lestvic za
uporabo učnega
jezika.
Drugo VIO 4. in 5. razred
- Prepoznavanje branja kot
vrednote in posledično povečan
bralni interes;
- več pogovora o branju v šoli
(učenci in učitelji) in doma
(starši in otroci).
Skupno (glasno) branje pri vsakem Vsi učitelji, ki
šolskem predmetu in pogovor o
poučujejo v oddelku
prebranem (povsem 'odprta' izbira
beriva /NUB, UB, e-besedila …/;
izbira učencev ob pomoči učitelja)
Vsi učenci


Rok izvedbe: po izbiri učiteljev in
učencev (vsakodnevno, tedensko,
mesečno …)




Izboljšanje motivacije za branje –
Vključevanje v projekte in
povečanje števila prebranih knjig na aktivnosti, ki spodbujajo in
učenca
motivirajo učence za branje
Vsi učitelji, ki
poučujejo v oddelku,
knjižničarka
17
Vsi učenci

Pripravljenost
učencev za aktivno
sodelovanje pri teh
dejavnostih (zapis
mnenj);
povečano število
učencev, ki
sodelujejo pri
pogovoru v razredu;
zapisana mnenja
učiteljev;
zvišana kakovost
pogovorov o
prebranem (refleksije
učiteljev);
uporaba lestvic za
učni jezik;
zapisana mnenja
učencev o pogovoru
o prebranem.
Število prebranih
knjig v letu (podatki
knjižnice)
Zvišana sporazumevalna zmožnost
v slovenskem jeziku, in sicer za:
 pogovarjanje
 govorno nastopanje
 izrekanje presoje o lastni
sporazumevalni zmožnosti v
slovenščini.
Razlikovanje med uradnim in
neuradnim, knjižnim in neknjižnim
jezikom.
-
Zvišana sporazumevalna
zmožnost učencev v knjižnem
jeziku;
uporaba višjih miselnih
procesov pri pouku;
motivirani učenci za govorjenje
in kritično mišljenje.
-
Komunikacija v knjižnem
Vsi učitelji, ki
jeziku (odgovarjanje na
poučujejo v oddelku
vprašanja, postavljanje
vprašanj, debata …);
- govorno nastopanje v knjižnem
jeziku;
- povzemanje in vrednotenje
besedil;
- predstavljanje v knjižnem
jeziku (govorni nastop s
predstavitvijo samega sebe,
prijatelja, knjižnega dela,
pisatelja …).
Sistematično uvajanje (vsi
Vodje aktivov
predmeti);
- aktivnih oblik dela,
- dialoškega pouka (pravi
dialog)
- vprašanja višjih taksonomskih
ravni (razvijanje in
spodbujanje kritičnega
mišljenja),
- tvorjenje govorjenih besedil
učencev (prehajanje od narečja
h knjižnemu jeziku) november
2012 – junij 2013,
- kolegialne hospitacije
18
Vsi učenci




Vsi v projekt vključeni
strokovni delavci in
njihovi učenci.



Avdio/video
posnetki;
pripravljena gradiva
učiteljev;
gradiva učencev (npr.
opomniki za govorni
nastop, debato …);
refleksije učiteljev o
izpeljanih
dejavnostih.
Priprave ur za tako
izvajanje pouka,
refleksije učiteljev,
avdio/video posnetki
delov ur (analize v
aktivih).
Tretje VIO s 6. razredom
Bolj ozaveščena komunikacija z
učenci o prebranem umetnostnem
besedilu; kritično vrednotenje
prebranega
Domača branja, vključevanje v
bralno značko, sodelovanje v
bralnih klubih, soustvarjanje
razredne knjižnice
Razredniki, knjižničarka Andreja Sever (20
učencev 6. razreda)

Izboljšano vrednotenje dela
učencev
Individualne pogovorne ure z
učenci in starši
Andreja Sever
Andreja Sever

Izboljšana raba knjižnega jezika
Govorni nastopi učencev, debate
in vrednotenje knjižnega govora;
celo šolsko leto
Aktiv za jezike
Frančič …

19
Formativno
(bralne mape z
izdelki učencev s
komentarji učitelja)
Formativno
(načrt spremljanja,
izdelki učencev,
evalvacija)
Formativno
(vrednotenjski
obrazci); video
predstavitve
-
Ozaveščanje rabe knjižnega
jezika – govorno;
dvig nivoja knjižnega jezika pri
učiteljih in učencih;
ozaveščanje in višja zmožnost
rabe pravopisnih in pravorečnih
norm.
-
-
Teoretično in praktično
»izobraževanje« učiteljev za
rabo zbornega knjižnega
jezika: primerna strokovna
literatura (tudi v povezavi z
BK učiteljev);
debatiranje na to temo (bralni
klub);
izvedba praktičnih delavnic z
našo skrbnico ali/in z
določenimi strokovnjaki (mag.
Vida Gomivnik Thuma, ddr.
Barica Marentič Požarnik, dr.
Sonja Pečjak).
20
Vsi učitelji in učenci
M. Frančič, vsi učenci,
ki jih poučujem (50
učencev
Pri pravopisnih pravilih
in njihovi rabi še
posebej 21
devetošolcev (NPZ)

Opravljeno
anketiranje na
začetku in na koncu
šolskega leta (učitelji
in učenci);
 opravljene dejavnosti
za učitelje glede na
rezultate ankete
(oskrba z literaturo,
delavnice,
individualna pomoč)
– zapisniki;
 opravljene dejavnosti
in zadolžitve za
učence pri SLJ
(jezikovnopravopisne delovne in
predstavitvene mape);
 zaznane spremembe
jezikovna zmožnost
učencev (zadnji
govorni nastopi v
šolskem letu) –
zapisane ugotovitve
slovenistov;
 kriteriji za GN
(naravnani na
pravorečno pravilnost
in rabo zbornega
jezika).
-
Zvišana sporazumevalna
zmožnost učencev v knjižnem
jeziku;
uporaba višjih miselnih
procesov pri pouku;
motivirani učenci za govorjenje
in kritično mišljenje.
Sistematično uvajanje (vsi
predmeti);
- aktivnih oblik dela,
- dialoškega pouka (pravi
dialog),
- vprašanja višjih taksonomskih
ravni (razvijanje in
spodbujanje kritičnega
mišljenja),
- tvorjenje govorjenih besedil
učencev (prehajanje od narečja
h knjižnemu jeziku) november
2012 – junij 2013,
- kolegialne hospitacije.
Individualno delo z učenci iz
prikrajšanih učnih okolij
21
Vodje aktivov
Vsi v projekt vključeni
strokovni delavci in
njihovi učenci.



Priprave ur za tako
izvajanje pouka;
refleksije učiteljev;
avdio/video posnetki
delov ur (analize v
aktivih).
-
Izboljšanje sporazumevalne
zmožnosti učencev Romov;
zvišana motivacija za branje in
vseživljenjsko učenje;
več prostočasnega branja in
pripovedovanja o prebranem (v
šoli, staršem);
povečano zanimanje za 'ples
besed' v slovenščini in romščini
(izrazna zmožnost v obeh
jezikih).
Aktivno vključevanje Romov v
proces razvijanja bralne in
sporazumevalne zmožnosti v
slovenščini:
Izbira ustrezne literature, branje:
- razvijanje tehnike branja,
- strategij bralnega razumevanja
(branje po odstavkih,
odlomkih, po poglavjih …),
- tiho in glasno branje,
interpretativno branje, učitelj
kot model branja,
- prepoznavanje besed, uporaba
že usvojenega znanja in lastnih
izkušenj,
- povezovanje pisnih besedil z
osebno izkušnjo, z romsko
kulturo in znanjem,
- preverjanje, spremljanje
lastnega razumevanja
prebranega, in sicer skozi 1.
vodeni učni pogovor z
učiteljico DSP (RU) 2.
ponovno branje nejasnih,
učencu nerazumljivih delov,
odstavkov, povedi 3.
obnavljanje besedila s svojimi
besedami,
- prepletenost BUS – miselni
vzorec, recipročno branje,
VŽN, Paukova učna strategija
(iskanje ključnih besed,
podatki o avtorju dela … ), 22
- hišica z okni romskih besed.
Slavica Hozjan Sapač,
učiteljica DSP (romske
ure), Laura Horvat,
učiteljica DSP PP
Učiteljici DSP,
učiteljica SLJ Andreja
Sever, romski
pomočnik Mišel
Horvat, učenci, ki
obiskujejo DSP – 6., 7.,
9. razred, starši učencev
Romov na predstavitvi
v romskem naselju
Kamenci
Mape znanj – domače
branje:
 vsebine prebranih
knjig (pisno izražanje
– jezikovne
spretnosti);
 vtisi o prebranih
knjigah;
 število prebranih del;
 govor – govorni
nastop (glasno branje
in interpretacija o
prebranem delu;
 prevod učenčeve
najljubše misli v
romščino;
 učitelji:
 refleksije;
 individualni
pripomočki za delo.
Rok izvedbe: skozi celo šol. leto:
- pri urah individualne strokovne
pomoči, pri pouku SLJ
(govorni nastopi o prebranih
knjigah za domače branje);
- v mesecu marcu predstavitev
izdelkov staršem v romskem
naselju Kamenci
(izobraževalni center, kjer
nudijo individualno pomoč
učencem Romom člani
romskega Akademskega
kluba).
Samoevalvacija ob roku izvedbe:
4. Podpora, ki bi jo od Zavoda potrebovali za izvedbo načrta
Svetovanje in pomoč pri načrtovanju in izvajanju operativnega načrta.
23

Marija Horvat

Transcription

Similar documents

PROJEKT BP-Ljubljana

Prijavnica na Noč branja

ZAKLJUČEK PROJEKTA BRALČEK PALČEK Naši glavni cilji

naslov našega projekta spodbujanje branja in pisanja v vrtcu in

FotoBranje - pameten način branja

Naročilnica (PDF)

Samoevalvacija kot nujni spremljevalec razvoja pedagoških delavcev

Zloženka Z branjem do zvezd 2014

Vodja izobraževalnega področja

POROČILO O DELU VVE PRI OŠ KUZMA - OŠ Kuzma

Osnovna šola Frana Roša Celje SLOVENŠČINA

št. dni 1. 2. 3. 4. razred 1. Gledališka predstava SNG Maribor