Bilten od skupščine do Skupščine (19/2015) - ZAS

Transcription

April 2015, leto XVIII.
19.
n
Aktivnosti: maj 2014 - april 2015
n
Izobraževanje asfalterskega kadra
n
Akcijski načrt obnove cest
n
n
Intervju:
Boris Sapač,
Pomgrad, d.d.
n
Gradnja vzletno-pristajalne steze
n
Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2014
Strokovni prispevki
n
Sodelovanje z DRC, Gestrata in EAPA
OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE
Iz vsebine
n
Uvodnik _______________________________________________ 3
n
Voziščne konstrukcije _____________________________________ 7
n
10. izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra __ 9
n
Akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest ______________ 15
n
Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2014 ______________________ 17
n
Delo v organizacijskih in strokovnih telesih
Združenja asfalterjev Slovenije ____________________________ 19
n
Intervju: Boris Sapač, Pomgrad, d.d. ________________________ 24
n
Gradnja vzletno-pristajalnih stez ljubljanskega letališča
Jože Pučnik-uporaba visoko zmogljivega bitumna OMW __________ 31
Glasilo »Od skupščine do skupščine«
izdaja:
ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije
Kotnikova ul. 32
1000 Ljubljana
Uredili:
Slovenko Henigman (S. H.)
Anže Kavčič
Branka Čulič
Robert Mihelčič
Prevod:
Anže Kavčič, Julijana Jamnik
Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič
n
Strokovni prispevki:
n
Obnova AC odseka Kranj - Vodice in izvedba poskusnega polja,
Marjan Marolt _________________________________________ 37
Oblikovanje: Robert Mihelčič
Grafična priprava: RM design d.o.o.
Tisk: Rotosi d.o.o.
Naklada: 1000 izvodov
n
Trgograd d.o.o., Litija, usmerjeni v razvoj Klemen Šobak__________ 39
ISSN 1408-6166
n
Poskusna proizvodnja in vgradnja asfaltne zmesi
z reciklirano hidroizolacijo, Tadej Lamut ______________________ 40
n
Obnova AC odseka Šentilj - Pesnica in izvedba poskusnega polja,
Dean Donko ___________________________________________ 41
n
Ponovna uporaba »odpadnega« asfalta v sveži asfaltni zmesi proizvodni
obrat Laže Cestno podjetje Nova Gorica, d.d., Andrej Lavrenčič _____ 42
n
Sodelovanje s sorodnimi združenji DRC, Gestrata in EAPA ________ 45
n
Partnerji ZAS in nova člana ZAS se predstavita _________________ 48
n
Mediji o ZAS-u in asfaltu _________________________________ 49
n
From assembly to Assembly in English _______________________ 51
n
Češnjev piknik ZAS ______________________________________ 57
n
15. kolokvij o asfaltih in bitumnih | November 2015 | Bled _______ 58
n
Program dela za leto 2015/16 _____________________________ 59
2 od skupščine do Skupščine
Fotografija na naslovnici:
Robert Mihelčič
Ljubljanska južna obvoznica
UVODNIK
Vsako leto neukrepanja nas
stane dodatnih 100 mio EUR
»Po dežju vedno posije sonce«, je star
pregovor, ki je v lanskem letu veljal tudi
za proizvodnjo asfaltnih zmesi v Sloveniji. Po rekordno nizki proizvodnji, ki
smo ji bili priča v letu 2013 (1.054 mio
ton) in je bila v stalnem padcu od
rekordnega leta 2008 (2.637 mio ton),
smo v letu 2014 po podatkih članov
Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS)
trend občutno obrnili navzgor (1.406
mio ton). Intenzivna gradnja komunalne
in cestne infrastrukture, ki smo jo v letu
2014 občutila vsa asfalterska podjetja,
je gotovo največ prispevala k povečani
proizvodnji asfalta. Najpomembnejši
razlog za povečano proizvodnjo izhaja iz
financiranja preko zadnje finančne
perspektive EU, ki pa se žal v letošnjem
letu tudi zaključuje.
Kljub temu, da je do lanskega leta proizvodnja asfaltnih zmesi strmo padala in
da je kar nekaj vodilnih podjetij v tem
času »ugasnilo«, nam je v ZAS-u uspelo
v dobršni meri ohraniti kadrovski potencial. Ob zadnjih sušnih letih pa ne
smemo zanemariti tudi dejstva, da smo
uspeli uveljaviti kar nekaj izboljšav in
sprememb. Vodilno vlogo pri uvajanju
novosti predstavljamo ravno podjetja
vključena v ZAS. Ponovna uporaba
asfalta, od reciklaže »in situ« do dodajanja rezkanca na asfaltnih obratih,
proizvodnja asfaltov za znižanje hrupa,
alternativna uporaba vhodnih materialov in kakovost bitumnov, so samo
nekateri od vse večjih izzivov, katerim v
ZAS namenjamo veliko pozornosti. Z
željo podučiti vse, ki sodelujejo v verigi
(naročnike, projektante, nadzornike in
nenazadnje sami sebe) smo v letošnjem
letu izvedli že 10. izobraževanje in
usposabljanje tehničnega (vodstvenega) asfalterskega kadra. Prvenstvena
želja in vloga podjetij, katera delujemo v
ZAS, je zavzemanje za kakovost asfalterskih del in priprava regulative na tem
področju. Ne morem reči, da nam ne
uspeva, vendar smo ambiciozni in želimo
te aktivnosti še pospešiti.
Zato se sprašujem kako naprej?
To je ključno vprašanje ob prej omenjenem zaključevanju veljavne finančne
perspektive ob izteku leta 2015. Trenutno
na nivoju države nimamo pripravljenih
projektov, kjer bi lahko zaposlili naše
proizvodnje zmogljivosti. Pred očmi nam
razpada državno cestno omrežje, tudi
občinske ceste so v zelo slabem stanju. V
izogib ponovnemu padcu proizvodnje
asfaltnih zmesi ter s tem novi krizi v
gradbeništvu, je potrebno pristopiti k
pospešenemu vlaganju v obnovo cest.
Država mora uvesti namensko financiranje za vlaganje v cestno infrastrukturo,
saj nas vsako leto ne ukrepanja stane vsaj
dodatnih 100 mio EUR. S tem ukrepom, bi
lahko konstantno zaposlili razpoložljive
kapacitete, vodilni ljudje v podjetjih bi
lahko podjetjem začrtali dolgoročno
strategijo ter se na ta način izognili
negotovosti, ki smo ji priča danes.
Uvodne besede naj zaključim z željo, da
moramo v bodoče delali na daljši rok, za
kar so potrebne celovite strokovne
rešitve in dolgoročno planiranje brez
prevelikih nihanj med posameznimi leti.
Vsem sodelujočim v Združenju asfalterjev Slovenije želim obilo uspeha.
Kristjan Mugerli, dipl.inž.grad.
Direktor CPG in član UO ZAS
Every year when we do not act,
costs us at least an additional
100 million Euros
“After rain come sunshine” is an old saying that also applied for the production
of asphalt mixtures in Slovenia last year.
After a lowest production that we have
witnessed in the year 2013 (1,054 million tons) and which has been continuously falling from the peak year 2008
(2,637 million tons), we were in 2014,
according to the Slovenian Asphalt
Pavement Association (ZAS), able to
change the trend significantly upwards
(1,406 million tons). Intensive construction of utility and road infrastructure, which was in 2014 felt all over the
asphalt companies, has certainly mostly
contributed to the increase in the production of asphalt. The most important
reason for the increased production is
arising from the financing through the
last EU financial perspective, which is,
unfortunately, ending this year.
Despite the fact that up to the last year
the production of asphalt mixtures was
steeply falling and that some of the
leading companies had “extinguished”
in that time, we managed in ZAS to pretty much maintain human potential.
Continues on page 51 >>
od skupščine do Skupščine
3
STROKOVNO SREČANJE
Kakovost bitumnov in
trajnostni vidiki
asfalterske panoge
Kakovost bitumnov
Uvodni nagovor izr. prof. dr. Andraž Legat, direktor ZAG, Zavoda za gradbeništva
Prof. Legat je poudaril pomen izgradnje infrastrukture na razvoj
gradbeništva in družbe kot celote. ZAG se zaveda pomena asfalterske
tehnologije na razvoj infrastrukture, kjer je najpomembnejši element
bitumensko vezivo. Ker smo ga v celoti prisiljeni uvoziti, je nujno, da
temu segmentu posvetimo posebno pozornost. ZAG je opremljen z
najmodernejšimi napravami za celovito analiziranje bitumnov tako za
javne kot zasebne naročnike.
Slovenija je preko ZAG del evropskega združenja laboratorijev FEHRL,
kjer se z ustreznim povezovanjem izvaja pomembne razvojnoraziskovalne projekte. ZAG je bil v preteklosti na temu segmentu zelo
uspešen, enako si bo prizadeval tudi v naprej. Vsem udeležencem je
zaželel uspešno in učinkovito delo.
V zadnjih letih ugotavljamo velike
spremembe lastnosti bitumenskih veziv
po zaključenem procesu proizvodnje,
vgrajevanja in uporabe asfaltnih zmesi.
Navedeno se dogaja kljub temu, da
praviloma vsa bitumenska veziva pred
uporabo izkazujejo zahtevane in s
produktnim standardom SIST EN
12591 predpisane karakteristike. Spremembe bitumnov v vgrajeni asfaltni
zmesi, ki se odražajo predvsem v hitrem
staranju, vodijo do krajšega časa uporabnosti oziroma hitrejšega propada
(razpokanost, razgradnja,…) asfaltnih
plasti na naših prometnih površinah.
Navedene trende ugotavljajo v vseh
primerljivih državah (npr. Avstrija,
Nemčija, Madžarska in druge), zato je
industrija asfalta v Evropi pričela z
aktivnostmi, s katerimi bi z dodatnimi
zahtevami dosegli spremembo omenjenega standarda. V navedeni proces smo
se preko ZAS vključili tudi v Sloveniji.
Da bi ugotovili kakovost na našem trgu
navzočih bitumnov in predvsem obseg in
velikost opisanega pojava, je bila izvedena obsežna raziskava lastnosti na
slovenskem trgu prisotnih bitumnov B
50/70, ki jo je financirala DARS, Družba
za AC v RS, izvedel pa jo je inštitut Zavod
za gradbeništvo (ZAG) v sodelovanju z
IGMAT, Inštitutom za gradbene materiale, d.d. Prvič v Sloveniji so bili vzorci
bitumna dolgotrajno starani v laboratoriju. Sočasno pa so bile izvedene tudi
novejše laboratorijske preiskave za
določitev odpornosti bitumnov pri različnih temperaturah oziroma v različnih
pogojih uporabe. Vse preiskave so bile
izvedene na vhodnih (originalnih) in na
kratkotrajno ter dolgotrajno staranih
STROKOVNO SREČANJE
vzorcih bitumna. S kratkotrajnim staranjem opisujemo proces proizvodnje in
vgrajevanja, z dolgotrajnim staranjem
pa proces uporabe asfaltne zmesi
(plasti). Navedene laboratorijske metode so v Evropi sicer že standardizirane,
vendar so rezultati samo informativne
narave in ne predstavljajo zahtev v
produktnih standardih. Za navedene
zahteve bo v Evropi zelo težko pridobiti
soglasje, saj takim zahtevam zelo
nasprotuje bitumenska industrija. V
skrajnem slučaju bodo morali oblikovati
dodatne zahteve naročniki, oziroma
bodo posebne zahteve do dobaviteljev
postavili proizvajalci in vgrajevalci
asfaltnih zmesi, ki želijo, da vgrajene
asfaltne zmesi dosežejo pričakovano
življenjsko dobo.
Opisano ne velja oziroma velja v manjši
meri tudi za s polimeri modificirane bitumne, ki so prav tako v fazi preverjanja.
• Preiskave vseh odvzetih vzorcev
bitumna kažejo, da je kakovost vhodnih (originalnih) bitumnov na slovenskem trgu praviloma v mejah zahtev
standarda (SIST EN 12591:2009). Pri
ekstrahiranih (iz vgrajenih asfaltnih
plasti odvzetih) bitumnih pa so bila po
letu 2009 ugotovljena večja nihanja
posameznih kakovostnih karakteristik.
• V letu 2013 je bilo odvzetih osem
vzorcev bitumna proizvajalcev IES
Mantova, Niš (Pančevo), Alma Petroli
Ravena, Bosanski brod, MOL (Zalaegerszeg) ter Alma Petroli Ravenna in
OMV Schwechat (vzorčeno dvakrat).
Kakovost preiskanih osmih vzorcev
bitumna, je bila v mejah zahtev tega
standarda. Ugotavljamo pa, da je
kakovost preiskanih bitumnov glede
na vir dobavitelja, različna.
• Po kratkotrajnem staranju so se pokazale razlike v karakteristikah.
• Preiskave po dolgotrajnem staranju pa
kažejo pomembne razlike med obravnavanimi bitumni in posledično njihov
namen uporabe.
3.) Ali se kakovost bitumnov
posameznih proizvajalcev pomembno
spreminja?
• Od šestih virov sta bila dva vira
preiskana dvakrat (Ravenna in MOL).
Po en vzorec vsakega vira je bil odvzet
maja 2013, drugo vzorčenje je bilo
decembra 2013. Na podlagi preiskav
teh štirih vzorcev ugotavljamo, da so
bile karakteristike bitumna posameznega vira, ki je bil vzorčen decembra,
podobne lastnostim vzorca odvzetega
maja 2013.
• Vzorce iz preostalih štirih virov smo
odvzeli samo enkrat, zato homogenost virov v teh primerih nismo
mogli preverjati.
4.) Ali znamo ugotoviti karakteristike
dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju – simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije?
• Izvedene standardizirane preiskave
vhodnih in staranih bitumnov so dale
primerljive in ponovljive rezultate.
Celovito smo preiskali osem bitumnov
B50/70 in dobljeni rezultati se
nanašajo le na te vzorce. Ugotovljeno
je bilo, da laboratorijsko dolgotrajno
staranje ne vpliva na karakteristike
vseh bitumnov enako.
Mojca Ravnikar Turk na predstavitvi naloge o bitumnih, ki jo je pod njenim
vodstvom izvedel tim sodelavcev ZAG (Aleksander Ipavec, Dušanka Bohinc, Miloš
Kmet, dr. Marjan Tušarja)
Na strokovnem posvetu ZAS v Poslovni
hiši Unija se je zbralo več kot sedemdeset udeležencev iz Slovenije, prisotni
pa so bili tudi predstavniki iz Avstrije
(OMV) in Madžarske (MOL).
ZAKLJUČKI strokovnega
srečanja na temo kakovosti
bitumnov v obliki vprašanj in
odgovorov, so naslednji:
1.) Ali se je kakovost bitumnov
B50/70 na slovenskem trgu glede na
leto 2009 poslabšala (po spremembah
produktnega standarda)?
• Kakovosti bitumnov po kratkotrajnem
in dolgotrajnem staranju žal ne
moremo primerjati s stanjem pred
letom 2009. Takrat se dolgotrajno
staranje ni izvajalo, novejša metoda
kratkotrajnega staranja pa ni
primerljiva s prejšnjo.
2.) Ali so preiskani vzorci bitumnov
B50/70 primerljive kakovosti?
• Glede na osnovne karakteristike, ki so
zahtevane s SIST EN 12591:2009, je
kakovost dobavljenih bitumnov med
seboj primerljiva, saj je vseh osem
preiskanih bitumnov tipa B50/70
izpolnjevalo zahteve standarda.
• Z osnovnimi preiskavami (PK, penetracija, Fraass) je potrjeno, da bitumen zelo otrdi.
Posamezne vrednosti parametrov teh
preiskav po dolgotrajnem staranju so:
- Fraass - temperatura se je zvišala glede na vhodni bitumen za 3°C do 10°C
- PK – zmehčišče se je zvišalo za
+12°C do 25°C
- penetracija se je zmanjšala na 30%
do 42% začetne vrednosti
• Osnovne preiskave dolgotrajno staranih bitumnov ne dajo dobrih podatkov o temperaturnem območju uporabe asfaltne zmesi v času eksploatacije.
5.) Ali znamo ugotoviti karakteristike
dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju – simulacija
5
STROKOVNO SREČANJE
obnašanja bitumnov v letih eksploatacije?
• Znamo, vendar je treba dobljene
rezultate preiskav dolgotrajno staranih bitumnov B50/70 obravnavati
previdno kot sledi:
- nabor podatkov je omejen (samo
osem vzorcev)
- nimamo še povezave med laboratorijsko ugotovljenimi karakteristikami bitumnov in dejanskim obnašanjem asfalta v letih eksploatacije.
- na dolgotrajno obnašanje vgrajene
asfaltne zmesi vplivajo tudi drugi
dejavniki (sama proizvodnja asfalta
in vgradnja).
• Za ugotavljanje teh karakteristik smo
izvedli tudi novejši standardizirani
preiskavi 'Ugotavljanje upogibne
togosti - reometer z nosilcem, obremenjenim na upogib' (BBR) in
'Ugotavljanje kompleksnega strižnega modula in faznega kota dinamični strižni reometer' (DSR).
• Rezultate smo vrednotili z zahtevami
za bitumne v standardu AASHTO-32010 Performance-Graded Asphalt
Binder). Ta standard razvršča bitumne
glede na temperaturno območje
uporabe - povprečna 7 dnevna maksi-
malna do minimalna projektna temperatura (način določitve karakte rističnih temperatur je podan v
ameriških standardih)
• Glede na zahteve tega standard so bili
nekateri bitumni B50/70 primerni za
temperaturno območje -22°C do
+64°C, nekateri pa za manjše temperaturno območje (en vzorec le od
-16°C do +58°C).
• Laboratorijsko staranje pokaže
pomembne razlike v temperaturnem
območju uporabe bitumnov. Osnovne
preiskave vhodnih in tudi staranih
bitumnov tega ne pokažejo.
Nadaljnje aktivnosti ZAS
Glede na
• spremenjene klimatske spremembe
(ARSO ugotavlja, da je smiselno
obnoviti karto najvišje temperature
zraka s povratno dobo 50 let),
• velike prometne obremenitve, ki so v
porastu,
• nove možnosti zagotavljanja kakovosti, ki jih dajejo moderne laboratorijske metode,
• pridobljene izkušnje v zadnjih 20.
letih v Sloveniji ter
• revizije EN standardov, ki bodo
predvidoma zaključene v letu 2015,
ugotavljamo v Združenju asfalterjev
Slovenije predlagamo predvsem naslednje:
1. Razširiti je treba slovenske tehnične
zahteve za bitumne, ki bodo zadostile
našim pogojem uporabe. Zahteve so
lahko v obliki priporočil, tehničnih
specifikacij ali nacionalnega dodatka
k EN standardu. ZAS meni, da je za
posamezne kategorije cest smiselno
podati dodatne zahteve za karakteristike bitumnov in asfaltov.
2. Optimizirati naročanje bitumnov glede pogojev uporabe ob sočasni
vzpostaviti čim bolj učinkovite
kontrole kakovosti.
3. Podobno kot za bitumne B50/70
preveriti obnašanje cestogradbenih
bitumnov tipa B70/100 ter s polimeri
modificiranih bitumnov, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru.
S. H.
STROKOVNI POSVET
Voziščne
konstrukcije
Mag. Mitja Jurgele
V ZAS, Združenju asfalterjev Slovenije
smo v letu 2014 pričeli z iniciativo, preko
katere v središče dogajanja postavljamo
VOZIŠČNO KONSTRUKCIJO.
je udeležilo več kot 80 predstavnikov iz
vseh sfer udeležencev pri gradnji –
naročnikov, projektantov, izvajalcev in
nadzornikov.
predvsem manjši, naročniki podce njujejo potrebo po ustreznem načrtovanju voziščnih konstrukcij s kompetentnimi strokovnjaki.
Voziščna konstrukcija je namreč tisti del
ceste, ki uporabniku zagotavlja ustrezno
udobnost in varnost vožnje. Poleg tega
izgradnja in vzdrževanje voziščnih konstrukcij v državah z že zgrajeno glavnino
cestne infrastrukture, kamor se Slovenija
nedvomno lahko prišteva, predstavlja
približno 50 % vseh sredstev potrebnih za
vlaganje v ceste. Ekonomična in trajna
izvedba voziščnih konstrukcij tako
predstavlja enega glavnih ciljev za učinkovito upravljanje s cestno infrastrukturo.
Posvet je bil zasnovan tako, da so bile
pokrite vse faze izvedbe voziščnih
konstrukcij:
• planiranje in zagotavljanje sredstev
• načrtovanje
• izvedba
• nadzor in kontrola kakovosti
• odprava napak v garancijski dobi in
• raziskave in razvoj.
V sklopu »Vgrajevanje voziščnih konstrukcij« so predavatelji predstavili del
izkušenj iz svoje bogate prakse. Opozorili so na ustreznost navajanja pravilnih
oznak asfaltnih zmesi v popisih del, na
ustrezno certificiranje in označevanje
proizvodov, ki je lahko problematično
predvsem pri uvoženih asfaltnih zmeseh, na pomembnost kontrole kakovosti
in kontrole, da se vgrajujejo le ustrezni
materiali. Opozorili so na veliko pomembnost optimalne temperature zmesi
pri proizvodnji in vgrajevanju, tako da je
zagotovljena ustrezna zgoščenost
asfaltne plasti hkrati pa bitumensko
vezivo ne otrdi preveč. Predstavljena je
bila problematika pretiranega utrjevanja
nekaterih bitumnov, ki se pojavljajo na
našem trgu. Preveč otrdeli bitumni namreč občutno skrajšajo življenjsko dobo
asfaltnih plasti, kar pa se pokaže šele v
drugi polovici življenjske dobe asfaltne
plasti, tako da bo pravi obseg problematike razviden šele v prihodnjih letih.
V Sloveniji se stanje voziščnih konstrukcij v zadnjih letih zaradi nenehnega
nižanja razpoložljivih finančnih sredstev
stalno slabša. Glede na zadnje meritve
vizualne ocene stanja vozišč po metodi
modificiranega švicarskega indeksa je
kar 60,71 % vozišč državnih cest v slabem ali zelo slabem stanju. Delež avtocest v slabem ali zelo slabem stanju je
v primerjavi s stanjem državnih cest
sicer boljši in po napovedih modela
PMS-DARS za leto 2015 znaša 28,2 %,
vendar pa je zelo zaskrbljujoč trend
poslabševanja stanja vozišč, saj smo v
Sloveniji samo med leti 2012 in 2015
pridelali kar za 180 km več vozišč
avtocest v slabem in zelo slabem stanju. Za ohranjanje stanja vozišč avtocest bi letno morali namreč obnoviti
cca. 65 km enosmernih vozišč AC,
povprečna dolžina obnovljenih vozišč
v zadnjih petih letih pa znaša 23 km.
V sklopu iniciative je zato ZAS v aprilu
2014 organiziral strokovni posvet
»VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE«, katerega se
V sklopu »Načrtovanje voziščnih konstrukcij« so predavatelji predstavili
osnove projektiranja voziščnih konstrukcij ter z udeleženci deli nekatere od
svojih bogatih in v dolgoletni praksi
nabranih izkušenj. Glede na trenutno
stanje v praksi so opozorili, da je za
učinkovito načrtovanje voziščnih konstrukcij potrebno obsežno poznavanje
problematike, saj je potrebno tako
obvladovanje tematike konstrukcije kot
celote, posameznih materialov in
geotehnike in ni dovolj le poznavanje
tehnične regulative s tega področja.
Opozorili so, da se v praksi vse prevečkrat pojavljajo neracionalne projektne rešitve, ki v glavnem izvirajo iz
neustrezne kompetentnosti udeležencev
pri projekturanju in se kažejo v primerih
kot so zanemarjanje potrebnosti preiskav ali odločanje za napačne vrste
preiskav, izbira napačnih vrst zmesi in
tipov bitumnov in neusklajenost projektnih rešitev v projektih voziščne konstrukcije in projektih trase. Ker se
neustrezne projektne rešitve pri načrtovanju voziščnih konstrukcij pokažejo
šele v drugi polovici življenjske dobe
voziščne konstrukcije, tudi nekateri,
V tematskem sklopu o razvoju in raziskavah so bili predstavljeni rezultati izvedenih poskusnih polj voziščnih konstrukcij
na AC, katerih ne bi bilo brez podpore
naročnika, ki kljub zelo omejenim
finančnim sredstev omogoča njihovo
izvajanje. Predstavljene so bile preiskave zmesi in bitumnov orientirane na
pogoje uporabe. Predavatelji so tudi
opozorili, da je nekatera tehnična regulativa, ki obravnava načrtovanje voziščnih konstrukcij potrebna posodobitve.
Mag. Mitja Jurgele,
DRI upravljanje investicij
7
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
ZAS v sodelovanju z
10. izobraževanje in usposabljanje
tehničnega asfalterskega kadra prvič tudi 16 občin
strukturo, zelo uspešno pa je potekalo
tudi sodelovanje z demonstratorji
skupine Wirtgen na poligonu.
Izobraževanja se je v dveh dneh skupaj
udeležilo 155 slušateljev iz 39. podjetij
in 16. občin. Izobraževanje in usposabljanje je bilo razdeljeno na uvodni,
teoretični in praktični del.
Uvodni del
Za uvodne nagovore so poskrbeli:
predsednik ZAS Slovenko Henigman,
vodja sektorja za vzdrževanje in varstvo
cest pri DRSI ga. Ljiljana Herga ter
direktorja podjetij CPG Kristjan Mugerli
in Cestnega podjetje Murska Sobota
Jože Dominko.
Dvorana Cineplexx v Murski Soboti
Slovenko Henigman v imenu Upravnega
odbora ZAS:
»Najboljše industrije po svetu same
izobražujejo in usposabljajo, saj najbolje vedo kaj okolje in njihovi strokovnjaki potrebujejo. Prva med njimi, po
kateri se vsi zgledujemo, je seveda
industrija proizvodnje avtomobilov. Zato
v ZAS že leta sledimo cilju izobraževanja
in usposabljanja, ki ga nadgrajujemo s
pričakovanji naših članov.
ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije je V
času med 11. in 12. marcem 2015
pripravilo tradicionalno 19. izobraževanje asfalterjev. Ker se izmenično
izobražuje enkrat tehnični kader, drugič
operativni, je letos potekalo 10. izobraževanje in usposabljanje tehničnega
kadra, ki je zajemalo predvsem vodstveni kader, inženirje in tehnike. Osnovni
cilj letošnjega izobraževanje je bil
namenjen:
Večnamenska dvorana v Senožečah
• Pripravi tehničnega dela razpisnih
pogojev - popisov na osnovi pregleda
dobre in slabe prakse
• Obravnavi Splošnih tem kot so:
voziščne konstrukcije, zlepljenost in
ravnost asfaltnih plasti ter ponovna
uporaba asfalta
• Praktičnim prikazom vgrajevanja
asfalta s strani demonstratorjev na
poligonu.
Poleg predstavnikov izvajalcev, inženirjev, projektantov in laboratorijev so
bili na izobraževanje posebej povabljeni
predstavniki naročnikov, državnih ustanov in občin. Veseli nas, da so se vsi
navedeni izobraževanja udeležili v
velikem številu. Tudi tokrat je naša
prizadevanja podprla država s častnim
pokroviteljstvom s strani MzIP - DRSI,
Direkcije Republike Slovenije za infra-
Predsednik Združenja ZAS
Slovenko Henigman
9
Največ asfalta se tradicionalno proizvede za lokalno skupnost, kjer je tudi
največ cestnih površin. Zato smo letos
po sklepu Upravnega odbora prvič na
naše izobraževanje povabili tudi
predstavnike vseh 220 občin. Zadovoljni
smo, da ste se odzvali v velikem številu,
prav tako predstavniki drugih državnih
ustanov (DRSI, DARS, DRI,…), projektanti, predstavnik univerze in končno
seveda tudi naši člani, proizvajalci in
vgrajevalci asfalta.
Kljub v celoti sprejeti in že v letih 2008
in 2009 uveljavljeni tehnični regulativi s
področja asfaltov, z vsemi potrebnimi
popisi del, se po mnenju Upravnega
odbora ZAS še vedno več kot 50 % razpisov ne odda na ustrezen način. Zato smo
v zadnjih letih okrepili naša prizadevanja, da pojasnimo in vzpodbudimo
naročnike, da se stanje izboljša. To je
tudi razlog, da je tematika javnega
naročanja osrednja tema letošnjega
izobraževanja.
Leto 2014 je bilo za asfalterje po dolgih
šestih sušnih letih ponovno nekoliko
boljše. Dosegli smo 1.4 mio ton proizvodnje asfaltov, kar je 20% rast glede
na leto poprej. Končno luč na koncu
predora? Seveda to še zdaleč ni potrebnih, vsaj 2 mio ton letne proizvodnje, ki
bi nam zagotavljala počasno izboljšanje
stanja naših cest, pa vendar, vsaj trend
se je končno obrnil. Upamo, da ne samo
v enem letu! Vsem sodelujočim pri
pripravi in izvedbi izobraževanja iskrena
hvala, vsem udeležencem pa veliko
novih znanj in nasvidenje ponovno čez
dve leti!«
Ljiljana Herga:
»Stanje državnega cestnega omrežja je
v več kot 70 % slabo in zelo slabo. Kot
upravljalci cest v državi se že dlje časa
zavedamo, da je nekaj potrebno storiti.
V ta namen smo pripravili Akcijski načrt
(glej poseben prispevek na to temo na
strani 15), za katerega želimo, da čim
prej ugleda luč sveta, saj je to za naše
ceste neobhodno.
Želimo, da se filozofija vzdrževanja in
obnavljanja naših cest spremeni, obrne.
Točkovni ukrepi, ki kratkoročno zadovoljijo posameznega poslanca ali župana
niso prava pot, zato predlagamo sistemski pristop ureditve daljših odsekov, z
uporabo modernih tehnologij in postopkov. Takšen pristop nam zagotavlja
sinergijske učinke, kakovostnejšo izvedbo in v končni fazi bistveno znižanje
stroškov po enoti obnove ceste.
Predstavnica DRSI, Ljiljana Herga,
vodja sektorja za vzdrževanje in
varstvo cest
Jože Dominko, direktor CP Murska
Sobota
Naše pobude, ki jih predstavljamo različnim deležnikom so naletele na dobre
odzive, zato smo optimisti.
Čestitam ZAS-u, da mu iz leta v leto
uspeva pritegniti tako veliko pozornost
in odziv slušateljev, da vztraja v svojih
prizadevanjih za napredek in razvoj, kar
krepi njegovo vlogo in dviguje raven naše
stroke. Vsem vam želim uspešno delo.«
Jože Dominko:
»Nagovarjam in pozdravljam vas v imenu
našega celotnega sistema, podjetja ki ga
vodim in v imenu družbe Pomgrad, ki je
dolgoletni član - partner ZAS-a. Dobrodošli na severovzhodnem delu Slovenije
v Murski Soboti. S stanjem naših cest,
predvsem pa s tem kako se lotevamo
obnov, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Smo zaskrbljeni, ker se slabo
stanje ne izboljšuje. Celo nasprotno. Iz
leta v leto se slabša.
Zato vlagamo v našem celotnem sistemu
velike napore, da bi odgovornim pojasnili stanje in ga končno pričeli izboljševati. Sodelovanje z ZAS je zato izjemno koristno in vzpodbudno. Veselijo nas
tudi predlogi DRSI, ki gredo v pravo
smer, končno se o tem govori. Sredstva,
ki jih uporabniki dajemo za ceste in
goriva, naj končno pristanejo na cestah.
Če bi se to zgodilo, vsaj v določenem
delu, bi tudi velik del težav zelo hitro
odpadel. S to mislijo in željo vsem vam
udeležencem, da uživate v novih znanjih
in spoznanjih vam želim prijeten dan v
Prekmurju.«
Kristjan Mugerli:
»Samo skupaj lahko nekaj storimo. To
pomeni nenehno izboljševanje procesov, od priprave, proizvodnje, vgrajevanja do celotne organizacije posameznih družb in celotnega gospodarstva.
Seveda je opravljeno delo potrebno na
koncu tudi pošteno plačati. Zato smo v
Upravnemu odboru ZAS veliko premlevali
kako dvigniti nivo naših izobraževanj in
pritegniti dodatne udeležence, ki imajo
tudi vpliv na kakovost oddaje in izvedbe
asfalterskih del. Vesel sem, da nam je v
velikem delu naših prizadevanj uspelo.
Družba CGP si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bomo sledili našim ciljem in da
bomo skupaj z ostalimi strokovnimi organizacijami utirali pot napredku in razvoju.
Teoretični del
Direktor CPG Kristjan Mugerli
Vsem želim, da se na našem primorskem
koncu najprej dobro počutje, potem pa
vam želim vsega kar smo si postavili za
cilj: nova znanja, širitev dobrih praks,
nova poznanstva. Želim vam prijetno in
uspešno delo.«
Predstavljena so bila naslednja predavanja, katerih predstavitve so objavljene na spletni strani:
• Voziščne konstrukcije – Načrtovanje in
vzdrževanje – mag. Jožica Cezar, STIA
NGI d.o.o.
• Pomen ustrezne zlepljenosti in
ravnost asfaltnih plasti – Roman
Bašelj, IGMAT d.d.
• Ponovna uporaba asfalta - Zvonimir
Britovšek, BRASTEH, s.p.
• Priprava tehničnega dela razpisne
dokumentacije za izvedbo asfalterskih
del - Janez Šuštar, GGD d.d. in CP
Kranj d.o.o
Prispevek je bil usklajen s predstavniki
podjetij: Igorjem Florjančičem (CGP),
Jožetom Goršetom (CGP), Tejo Črv
(CPG), Iztokom Poljanškom (MAPRI),
Karlo Lobnik (SGP Pomgrad) in Dejanom
Poglajenom (Trgograd).
Po posameznem predavanju je potekala
živahna razprava med avtorji prispevkov
in predavatelji.
Po osvežitvi in kosilu je sledil praktični
del na poligonih v območjih asfaltnih
obratov v Lažah (CPG) in Murski Soboti
(TAP oziroma Pomgrad).
Zvonimir Britovšek, direktor DRC je
predstavil postopke ponovne uporabe
asfaltnih zmesi. »Podjetja imajo tehnologije (osem podjetij v Sloveniji
lahko rezkanec ponovno uporabi v
vročem asfaltu, dve podjetji imata
tehnologije »in situ«), imamo dovolj
znanj, zato ne odlašajmo, ampak jih
uporabimo tukaj in zdaj. To ni samo
koristno za podjetja, ampak je nujno za
družbo kot celoto, za našo prihodnost.«
Janez Šuštar, direktor kakovosti GGD
in eden od največjih poznavalcev
asfalterske tehnologije pri nas, je
predstavil primere DOBRE in SLABE
prakse pri postopkih javnega naročanja, ki ga je izdelal na osnovi primerov,
ki so bili pridobljeni s svetovnega
spleta. Gradivo je bilo usklajeno z
vodilnimi komercialisti vseh partnerskih podjetij ZAS, največjih proizvajalcev asfalta v Sloveniji.
Praktični del
Jožica Cezar, direktorica STIA NGI, ki je
kot vodja sekcije za izobraževanje pri
ZAS pomemben člen pri organizaciji
izobraževanj. Predstavila je aktivnosti
v fazi načrtovanja voziščne konstrukcije. »Žal se na dimenzioniranje vozišč
spoznajo vsi, zato se včasih dogajajo
tako velike napake. Kje so odgovorni,
da bi to preprečili?«
Praktični prikaz vgrajevanja s finišerjem
na poligonu (Janez Šuštar in Marko
Balkovec predstavnik skupine Wirtgen s
sodelavci), ki je zajemal naslednje
vsebine:
• Delovni postopki pri vgrajevanju
asfaltnih zmesi
• Navoz zmesi na finišer in razdelitev
pred vgrajevalno gred
• Nastavitev parametrov na finišerju,
obravnava napak zaradi pomanjkljivih
in neustreznih nastavitev nivelirne
naprave za višinsko vodenje finišerja
• Zgoščevanje asfaltnih zmesi
• Detajli, obdelave stikov, obdelave
jaškov (kvalitetna izvedba del)
• Načini izvedbe in popravil
• Asfaltni obrat: (Andrej Lavrenčič, CGP
in Dean Donko, Pomgrad in TAP)
• Ponovna uporaba rezkanca v klasični
asfaltni zmesi po postopku hladnega
dodajanja
Prikaz vgrajevanja s finišerjem, Laže
Roman Bašelj, IGMAT, je prvič pri nas
obdelal izjemno pomembno temo
zlepljenja med asfaltnimi plastmi. »Če
so plasti povsem nezlepljene, lahko na
osnovi izsledkov TU Dunaj, pade
življenjska doba voziščne konstrukcije
za do 80%«. V Drugi temi je obravnaval ravnost, s katero naročnik DARS
v zadnjem času ni bil najbolj zadovoljen.
Prikaz vgrajevanja s finišerjem, asfaltni obrat Laže, Janez Šuštar, dolgoletni
demonstrator pri ZAS
11
Naslov
Dean Donko o ponovni uporabi rezkanca na asfaltnem obratu TAP – Pomgrad
v Murski Soboti. »Rezkanec je potrebno ustrezno separirati, deponije
morajo biti pokrite, kontrola kakovosti
mora od začetka do konca pokriti vse
faze procesa. Vse mora delovati, potem
je tudi rezultat optimalen.«
Demonstratorja Janez Šuštar in Mario Pudelko, Wirtgen Group na poligonu.
Preskus znanja
Po končanem usposabljanju so udeleženci opravili preskus znanja, ki je
zajemal 15 vprašanj. Test je reševalo 117
udeležencev. Uspešnih je bilo 99%, ki so
pravilno odgovorili na 8 ali več vprašanj.
V povprečju so udeleženci pravilno rešili
12 vprašanj (80% uspešnost).
Največ težav je povzročalo vprašanje: ali
tehnična regulativa dovoljuje uporabo
ne drobljenih zrn kamnitega materiala v
nosilnih plasteh? Kljub temu, da si v
asfaltu v glavnem želimo uporabo drobljenih zmesi kamnitih zrn, pa je za
uporabo asfaltov na cestah, ki so obremenjene z lažjimi prometnimi obremenitvami, dovoljena uporaba naravnih,
ne drobljenih (okroglih) zmesi zrn.
Odstotek
uspešnih rešitev
100%
14
93%
25
84%
29
80%
28
73%
8
67%
2
53%
1
46%
Število udeležencev
2
Udeleženci pri preizkusu znanja
(Murska Sobota)
Uspešnost rešenega preskusa znanja
Uspešnostrešenegapreskusaznanja
Številoudeležencev
Število
slušateljev
Andrej Lavrenčič (prvi desno), CPG na
predstavitvi reciklaže na asfaltnem
obratu Laže. Ponovna uporaba asfalta
ni samo okoljsko obvezna, je tudi
ekonomsko učinkovita. Seveda pa je
prihranek, ki ga ustvari podjetje,
potrebno v celoti vlagati v razvoj, zato
ponovna uporaba asfaltnih zmesi ne
more biti cenejša za naročnike.
40
40
29
30
30
25
20
20
10
10
28
14
8
2
2
1
53
53
46
46
00
100
100
93
93
84
84
80
80
73
73
67
67
Uspešnostrešenihnalogv%
Uspešnost rešenih nalog v %
Anketa o udeležbi
115 udeležencev je izpolnilo Anketo o
zadovoljstvu na izobraževanju in usposabljanju. Statistični podatki analize
ankete so razvidni iz desne razpredelnice.
Polega navedenega so bili udeleženci
usposabljanj pozvani tudi k oceni in
komentarju, s katerimi so, med ostalimi,
pozitivno ocenili delo na poligonu, pohvalili so predavatelje, predstavljene novosti
in celotno organizacijo izobraževanja.
Kritičnih pogledov praktično ni bilo,
izjemoma glede slabše vidljivosti posameznih razpredelnic v gradivu.
Vprašanje
Ocena*
Teoretični del (proizvodnja, kakovost, sanacije poškodb,...)
4,5
Praktični del (poligon, laboratorij, asfaltni obrat,...)
4,6
Ocena mnenja o vsebini izobraževanja
4,4
Ocena mnenja o gradivu
4,3
Ocena predavateljev (kvaliteta in strokovnost predstavitve)
4,7
Mnenje o organizaciji (izobraževanja, primernost lokacije)
4,6
Splošna ocena izobraževanja je zelo
dobra, zato se bo večina udeležencev
ponovno udeležila takšnega dogodka in
ga tudi priporočila svojim sodelavcem.
*anketiranci so svoje mnenje podajali z oceno od 1 (slabo) do 5 (odlično)
Vinko Kunič
ali pa vodja projektov, sem dobil dosti
uporabnih informacij in sem odhajal
navdušen. Že takoj naslednji dan je bilo
pridobljeno znanje uporabno.
Kaj vas je prepričalo, kaj ste pogrešali?
Prepričala me je uporabnost izobraževanja, še posebej pa prikaz na terenu
samem. Da bi kaj pogrešal, se ne morem
spomniti, če pa že vztrajate z vprašanjem, bi mi zaradi burje v obratu Laže prav
prišel še kak pulover ali zimska bunda.
Med seminarjem sem ugotovil, da bi bil
zelo uporaben tudi za projektante, da se
izobrazijo o novostih in predvsem o
pravilnih opisih asfalterskih del v
projektni dokumentaciji, ki jo naročamo
pri njih.
Gospod Kunič, ste izkušen gradbeni
inženir, ki že dolgo časa delujete na
področju prometne infrastrukture. Kot
vodja oddelka za varstvo okolja in
urejanje prostora na občini Črnomelj
ste v zadnjem času močno vpeti v to
dogajanje, saj končujete dolgo pričakovano obvoznico Črnomlja.
Prvič ste se udeležili izobraževanja in
usposabljanja ZAS. Kakšni so vaši vtisi?
Moj vtis iz izobraževanja je zelo dober,
ne glede na to, da je bilo kar precej
prisotnih že strokovnjakov za asfaltiranje, so takšni praktični seminarji
potrebni. Potrebno je druženje in izmenjava znanja, le tako se napreduje.
Čeprav sem ob prijavi menil, da ta
seminar ni zame, ker sem bolj birokrat
Kako predstavniki Občin spremljate
asfaltersko branžo? Ste dovolj dobro
seznanjeni kaj se v branži dogaja?
Asfaltersko branžo spremljam z rednimi
kontakti z izvajalci del, pri nas so to
kolegi iz CGP d.d. Dvomim, da smo z
dogajanjem v branži podrobno seznanjeni, bolj smo na tekočem z zastojem
(so)financiranja cest na splošno. Posledično smo se na občinah usmerili v
druge projekte na okoljski infrastrukturi
(npr. na projekt Trajnostne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih
virov Bele krajine), kar je tudi potrebno
urediti, vendar ne na račun cest.
Kako bi vas lahko boljše pritegnili, saj
je znano, da se glavnino asfalta proizvede in vgradi za občinske in lokalne
programe?
Mislim, da vsa stroka dela dobro, da bi
še kaj več sodelovali, bi se na področju
cest moralo kaj več dogajati. Žal tudi na
občinah v zadnjih dveh letih občutimo
krčenje sredstev za investicije. Mogoče
bi zato bil za nas primeren prikaz
cenejših načinov obnov asfaltnih
površin, npr. tankoslojnih in površinskih
prevlek?
Kako naj v Sloveniji premaknemo slabo
situacijo na področju cestogradnje in
prometne infrastrukture?
Mislim, da nam je sedaj že vsem, še
posebej pa voznikom jasno, da se je
izgradnja in obnova cest in s tem tudi
asfaltiranje praktično ustavilo, saj ni
zagotovljenega financiranja cest na
sistemskem oz. zakonskem področju, na
žalost pa tudi ne v operativnem
programu za sofinanciranje iz sredstev
EU. Tu je izjema samo majhen pododsek
južnega dela 3. Razvojne osi v Novem
mestu, kar pa je bistveno premalo. Pa
seveda, izjema je naša obvoznica na
zahodni strani Črnomlja, ki je končno, s
pomočjo sredstev EU, po več kot 10. letih
dokončana. Mislim, da v resni državi, kar
bi Slovenija po 25 letih samostojnosti
morala biti (je že polnoletna!), ni
dopustno, da se investicijsko in ostalo
vzdrževanje cest obravnava kot nepotrebno trošenje denarja ali samo kot
izredni dogodek , potrebno je stalno in
sistematično vlaganje v asfaltne
površine, če hočemo po poti navzgor
oziroma cesti naprej.
13
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO
Akcijski načrt obnove glavnih
in regionalnih cest
Direkcija RS za ceste (sedaj za infrastrukturo) je v letu 2014 z razpoložljivimi sredstvi komaj zagotavljala
izvajanje rednega vzdrževanja na glavnih in regionalnih cestah, investicijskih
vlaganj (ne investicijskega vzdrževanja,
ne investicij) v to omrežje, z izjemo
projektov, ki so financirani iz evropskih
sredstev, ni bilo. Glede na ocene, da
sredstev za glavne in regionalne ceste v
potrebnem obsegu še nekaj časa ne bo
na voljo, tudi v Strategiji razvoja prometa v RS je poudarek na razvoju železniške infrastrukture, je Direkcija pripravila predlog kako z minimalnimi sredstvi
in posegi preprečiti nadaljnje propadanje omrežja glavnih in regionalnih
cest ter izboljšati pogoje za uporabnike.
Direkcija RS za infrastrukturo je doslej
vse ukrepe načrtovala z vidika sanacije
problematičnih mest in glede na
razpoložljiva sredstva so bili ti ukrepi
zasnovani točkovno, torej lokacijsko so
bili omejeni, tako se je na primer urejalo
samo del problematične brežine, kritič-
no premostitev, križišče, avtobusno
postajališče in podobno. Vlaganja so
bila razpršena na celotno omrežje enakomerno in ker se je omrežje s prenosom
občinskih cest večalo, sredstva pa so se
zmanjševala, je to privedlo do tega, da
je pretežni del omrežja v takšnem
stanju, da posledično povzroča gospodarstvu in prebivalstvu velike stroške.
Pri tem ni zanemarljivo, da je v zadnjih
letih izvrševanje proračuna potekalo z
vrsto omejitev (ukrepi začasnega
zadržanja izvajanja proračuna, rebalansi), pri čemer so postopki javnega
naročanja zaradi zaostrene situacije
na trgu postajali vse bolj časovno
zahtevni (pritožbe oziroma revizijski
zahtevki).
Predlog Direkcije RS za infrastrukturo
je, da se ob sredstvih, ki so namenjena
izvajanju gospodarske javne službe
rednega vzdrževanja državnih cest,
zagotovi še v vsakoletnem fiksnem
znesku sredstva za investicijsko vzdrževanje cest v šestletnem obdobju in
ta sredstva prioritetno nameni za ceste,
ki so za gospodarstvo in mobilnost
prebivalstva najbolj pomembne in nato
do konca šestletnega obdobja izvede
ukrepe še na ostalih cestah. Z vlaganjem
v investicijsko vzdrževanje pa se tudi
niža stroške rednega vzdrževanja.
Na 6.000 kilometrov omrežju cest s katerim Direkcija za infrastrukturo upravlja,
je kot najbolj obremenjene oziroma
strateške prepoznala 1.882 kilometrov
cest, ki generirajo najvišje družbene
stroške osebnega, javnega in tovornega
prometa oziroma so strateške zaradi
njihovega pomena. Zato bi morali
najprej začeti z aktivnostmi za sanacijo
teh cest.
Vsako leto, ko se na glavnih in regionalnih cestah ne izvaja investicijskih
ukrepov (torej investicijskega vzdrževanja ali investicij – rekonstrukcij, novogradenj), se potrebna sredstva za sanacijo vozišč povečajo za 88 milijonov
evrov. Skupaj z družbenimi stroški
osebnega javnega in tovornega prometa
ter stroški obremenitev okolja zaradi
stanja omrežja G in R cest to predstavlja
ca 200 mio EUR stroškov na leto. V
kolikor se ne bo preprečilo nadaljnjega
propadanja cest, bodo ti stroški še rastli.
Gospodarstvo že sedaj opozarja, da so
zaradi dotrajanega omrežja in slabih
prometnih povezav in posledično višjih
stroškov, nekonkurenčni. Projekcija
stanja vozišč brez investicijskega vzdrževanja je skrb vzbujajoča, saj bo v roku
dveh let odstotek zelo slabih, slabih in
mejnih vozišč porastel na 90%.
Dosedanje točkovno izvajanje ukrepov je
stroškovno zahtevnejše (tako za uporaod skupščine do Skupščine
15
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO
Napoved stanja vozišč brez investijskega vzdrževanja v letu 2017 (groba ocena)
Projection on pavement condition without investment maintenance in 2017(rough estimation)
OCV 2017
Opis stanja
Visual condition assessment 2017
zelo dobro (very good)
dobro (good)
mejno (fair)
slabo (poor)
zelo slabo (very poor)
makadam (unpaved)
bnike kot upravljalca) in učinek ukrepa
nižji, zato predlog obsega spremembo v
obravnavi, in sicer se namesto točkovnih
ukrepov predlaga enovita obravnava
celotnega odseka na način, da bo po
izvedbi ukrepov v večletnem obdobju
potrebno zgolj redno vzdrževanje
odseka.
Predlog je izvedljiv samo pod pogojem,
da se zagotovi stabilno financiranje v
večletnem obdobju oziroma ustanovi
posebni račun, na katerega bi se stekala
namensko zbrana sredstva iz naslova
letne dajatve za uporabo vozil v cestnem
prometu ter delež trošarin, zbranih s
prodajo pogonskih goriv – cestni sklad.
To bi namreč omogočilo organizacijo
dela na način, da upravljalec pripravi vse
potrebno za izvedbo projekta v času
izven gradbene sezone, dinamiko del pa
bi narekovale okoliščine gradbene
sezone in ne administrativno izvajanje
proračuna, kot je to sedaj. Pod temi
pogoji bi dela stekla hitro in učinkovito
z najkrajšimi možnimi časi zapor,
projekti bi se izvajali enovito (sedaj se
izvajajo fazno v večletnem obdobju),
preprečilo bi se nadaljnje propadanje
cestnega omrežja in pričelo negativni
trend obračati navzgor.
Narejena je simulacija akcijskega načrta
obnove glavnih in regionalnih cest za
šestletno obdobje za znesek 200 mio
EUR in na način operativnega upravljanja s sredstvi, torej, da so sredstva
neodvisna od sprememb proračuna
(rebalans, začasno zadržano izvajanje
proračuna in podobno), kar pomeni, da
so sredstva evidentirana na posebnem
podračunu v računu, tako imenovanem
cestnem skladu. Ob teh predpostavkah
bi v šestih letih obnovili več kot polovico
omrežja glavnih in regionalnih cest.
Ker je akcijski načrt obnove glavnih in
regionalnih cest še v fazi predloga v tem
trenutku ni možno posredovati spiska
cest, ker še ni dokončne odločitve o tem
kateri parametri bodo dejansko ključni
pri uvrščanju cest. Direkcija RS za
infrastrukturo je predlog pripravila na
način, da se upošteva ekonomsko prometne kazalce, torej kaj to pomeni z
vidika naslednjih kazalnikov:
• stroški uporabnikov in blaga (prometno-ekonomski kriterij) kot merilo
za konkurenčnost, nastajanje delovnih mest in predpogoj za rast za
vzdrževanje socialne pravičnosti,
• mobilnost potnikov kot merilo kakovosti vključevanja, predvsem v smislu
izboljšanja razmer za javni potniški
promet in
• eksterni stroški (emisije) kot merilo za
prijaznost do okolja.
Akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest pomeni nižje stroške uporabnikov v osebnem in tovornem prometu,
nižje stroške blaga v prometu ter nižje
eksterne stroške (manj izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževalcev
okolja, večja prometna varnost) in
hkrati izboljšano mobilnost potnikov
oziroma razmere za odvijanje voženj
javnega potniškega prometa
Ljiljana Herga, univ. dipl. inž. geol.
Sekretarka
Vodja Sektorja za redno vzdrževanje cest
Direkcija RS za infrastrukturo
PROIZVODNJA
Proizvodnja asfaltnih zmesi
v letu 2014
Končno pozitiven trend
PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI (v mio ton)
V letu 2014 smo v Sloveniji po podatkih
članov Združenja asfalterjev Slovenije
proizvedli 1,406 mio ton vročih
asfaltnih zmesi. Prvič po letu 2009, ko
se je začel negativni trend padanja
proizvodnje, smo dosegli pozitivno rast.
Glede na predhodno leto 2013 je
dosežen dvig proizvodnje, ki presega 20
%. Veliko, če ne upoštevamo absolutne
vrednosti padcev do leta 2013, ko je bila
dosežena proizvodnja komaj na nivoju
90. let.
Rezultat proizvodnje v letu 2014 nas je
približal na raven proizvodnje pred
desetimi leti. Ta ne zagotavlja vzdrževanja stanja naših že tako slabih cest in
ostalih prometnih površin. Da bi vzdrževali, oziroma izboljševali stanje, bi se
morali približati obsegu 0.9 do 1.0 tone
proizvodnje po prebivalcu, oziroma 1.8
do 2.0 mio ton celokupne proizvodnje.
Obseg proizvodnje ima negativen trend
tudi v ostalih evropskih državah, pri
čemer so odstotki padcev v Evropi nekajkrat nižji. Če smo pri nas padli med 50 in
60 % glede na dolgoletno povprečje, je
evropsko povprečje padlo za 5 do 10 %
(grafikon Proizvodnja asfaltnih zmesi v
Evropi na strani 18). V prihodnje si
takšnih nihanj ne bi več smeli privoščiti,
saj so posledice za industrijo hude.
Zaustavile so se praktično vse razvojne
aktivnosti, poslabšala se je kakovost del,
propadlo je veliko število gradbenih
izvajalcev. Najpomembnejši nauk te
17
PROIZVODNJA
PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V EVROPI (v mio ton)
situacije, ki je še veliko bolj kruta v
slovenskem gradbeništvu kot celoti, je
potreba po stabilnosti. Zato potrebujemo več letne drsne plane, ki ne bodo
imeli prevelikih nihanj. In to so naša
bistvena priča kovanja do države.
Pozivamo vse odgovorne posameznike,
da zagotavljajo enakomerno planiranje
skozi daljše časovno obdobje!
Za proizvedene asfaltne zmesi v Sloveniji
v letu 2014 je bilo porabljenih približno
1.2 mio ton karbonatnih in 0.14 mio ton
silikatnih zmesi kamnitih zrn ter okoli
66.000 ton bitumenskih veziv. Od tega
je bilo vgrajenih 60.000 ton cestogradbenih bitumnov in 6.000 ton s
polimeri modificiranih bitumnov. Delež
modificiranih bitumnov glede na porabo
vseh bitumnov je tako v letu 2013 znašal
okoli 10 %.
PROIZVODNJA ASFALTNIH
ZMESI V SVETU V LETU 2012
V letu 2014 je bilo med ostalimi asfalti v
Sloveniji proizvedenih in vgrajenih
4.000 ton PA, 1.000 ton MA, 53.000 ton
SMA, 45.000 ton AC bin, 757.000 ton AC
surf in 546.000 ton AC base.
V svetu se letno proizvede med 650 –
700 mio ton asfaltnih zmesi, deleži na
posameznem kontinentu so prikazani na
desnem grafu.
S.H.
Evropa
ZDA
Japonska
Ostali
DELOVANJE ORGANOV ZAS
Delo v organizacijskih in
strokovnih telesih Združenja
asfalterjev Slovenije
Skupščina (Zbor članov)
Redna Skupščina ZAS je potekala 22.
maja 2014 v nadaljevanju strokovnega
posveta na temo kakovosti bitumnov in
trajnostnih vidikov asfalterske panoge.
Najpomembnejše ugotovitve so naslednje:
• Združenju se je v zadnjem letu pridružilo 6 novih članov, izstopil je eden od
manjših.
• Delo v letu 2013 je bilo uspešno, plane
ZAS smo v celoti realizirali.
• Predstavljen je bil zelo ambiciozen
plan delovanja za leto 2014, ki je bil
soglasno potrjen.
• Na mesto dolgoletnega člana Upravnega odbora Zvoneta Britovška, ki je
prevzel mesto direktorja DRC, je bil na
Organigram delovanja ZAS
Dogodki in udeleženci srečanj ZAS v času od skupščine do skupščine
Število
referentov
domači
X. Izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra
11. 3. in 12. 3. 2015
tuji
Število
udeležencev
domači
155
4+2
5. dan asfalterjev - 27. 11. 2014
1
Strokovni posvet: Voziščne konstrukcije - pregled problematike in
rešitev pri gradnji in vzdrževanju cest - 17. 4. 2014**
10
80
Strokovno srečanje: Kakovost bitumnov in trajnostni vidiki asfalterske panoge 22. 5. 2014 in 19. redni zbor članov ZAS (bilten)
2
59
1
UO – Od skupščine do skupščine ZAS
(6 sej, 77 sklepov)
57
5
82
Mednarodno sodelovanje in aktivnosti (EAPA, Gestrata, FSV, …),
Bruselj, Pariz, Dunaj, Celovec, Köln
35
TO, OZVO, SI, SHI, OPD, NO, interne koordinacije
(skupaj 9 + 10 sej), ocena
* in domači v tujini
** srečanje v statistiki predhodnega leta ni bilo upoštevano
tuji*
19
1
Skupaj:
135
12
568
52
620
19
asfalterskimi deli in te primere tudi v
največji možni meri predstaviti naročnikom.
• Podpora in vzpodbuda za nadaljevanje
delovanja Komisije za asfalt.
• Vzpostaviti pravila za izenačitev pogojev glede dostopa proizvajalcev
asfaltnih zmesi na slovenski trg.
• Propagirati nove tehnologije (TAZ,
recikliranje, manj hrupni asfalti,
asfaltne zmesi za zahtevnejše pogoje
uporabe), pripravljati nove tehnične
dokumente in osveščati laično ter
strokovno javnost.
• Vzpodbujati vse udeležene glede
zahtev za bitumne, kamene agregate
in dodatke ter vzpodbujati uporabo
dinamičnih laboratorijskih preiskav.
• Vzpodbujati vse oblike izobraževanja,
kajti samo osveščeni in informirani
projektanti, inženirji in naročniki
bodo čutili potrebo, da se uporabi
moderne postopke načrtovanja,
proizvodnje in vgrajevanja asfaltnih
zmesi.
Udeleženci skupščine ZAS
volitvah nadomestnih članov soglasno
izvoljen Andrej Poglajen, direktor
družbe Trgograd. Zvonetu Britovšku je
bila izrečena pohvala za konstruktivno
sodelovanje pri delu upravnega
odbora. V znak zahvale smo mu
podelili priznanje in mu zaželeli vse
najboljše pri novih izzivih. Obojestransko je bila izražena želja po
intenzivnem sodelovanju v prihodnje.
• Poslovanje ZAS je bilo skladno s
planom pozitivno.
Skupščina se je zaključila s skupnim
druženjem članov.
Borut Willenpart je pozdravil
udeležence skupščine.
Upravni odbor
Upravni odbor (UO)
Med obema skupščinama ZAS je bilo
organiziranih šest sej Upravnega odbora. Vse seje so bile sklepčne, poleg
enajst članskega odbora in predstavnikov podjetij iz prvega ranga so bili na
seje vabljeni tudi člani Nadzornega
odbora in vodje strokovnih odborov –
razširjeni Upravni odbor. Posamezne
seje se je v povprečju udeležilo 12
članov.
V obravnavanem obdobju je Upravni
odbor sprejel 58 sklepov, ki so bili v
glavnem v celoti realizirani, v realizaciji
sta še dva sklepa.
Do rezultatov pri posamezni aktivnosti
smo prihajali na različne načine, od
priprave gradiv v ožjih strokovnih
skupinah, do dela v strokovnih odborih,
z organizacijo strokovnih srečanj,
izobraževanj in mednarodnih izmenjav.
Odbor podjetij in družb (OPD)
V OPD so zbrani vsi predstavniki podjetij,
ki delujejo v ZAS. Zadnji sestanek odbora
je v sklopu Dneva asfalterjev potekal 27.
novembra 2014 na Bledu. Na sestanku je
bilo prisotnih 34 predstavnikov podjetij.
Predstavljene so bile aktivnosti zadnjih
šestih mesecev od zadnje skupščine.
Najpomembnejše informacije bi lahko
strnili v pregled dela v strokovnih
odborih TO in OZVO, v informacijah o
pomenu izobraževanja v združenju ter
doseženi proizvodnji asfaltnih zmesi v
letu 2014, ko smo kot kaže končno
dosegli spremembo negativnega trenda.
Najpomembnejše usmeritve, ki so bile
usklajene na upravnem odboru in ki smo
jih v zadnjem letu tudi uspešno realizirali so bile predvsem naslednje:
Delovno predsedstvo: Zvonko Cotič,
Marijan Prešeren, ga. Irena Fortuna
• V središče dogajanja je in bo tudi v
prihodnje voziščna konstrukcija.
• Obravnavati problematiko prekomernih garancijskih dob in bančnih
garancij ter predstaviti svoje stališče.
• Predstaviti primere slabe in dobre
prakse javnega naročanja v povezavi z
Sestanek OPD, novembra 2014 na
Bledu
Sledila je razprava udeležencev, ki je bila
nekoliko manj živahna kot v zadnjih
dveh letih.
Velik del zastavljenih ciljev smo namreč
dosegli, pri nekaterih temah pa lahko
ugotovimo predvsem brezupnost in
nemoč. Nikakor se ni moč znebiti
občutka, da pomanjkanje del še vedno
sili podjetja, tako gradbene izvajalce kot
inženiringe, projektante in laboratorije,
da dajejo ponudbe izpod lastne cene.
Enako pereče za našo branžo pa je
neplačevanje ustrezno opravljenih in
potrjenih del. Oboje navedeno je velik
izziv tako za gradbeništvo kot našo ožjo
asfaltersko panogo.
Izpostavljeno problematiko bo ZAS
prednostno obravnaval in svoja prizadevanja usmerjal v izboljšanje stanja.
Ker smo odvisni od ostalih deležnikov v
procesu gradnje, moramo še naprej
ostati gonilna sila, ki opozarja na
problematiko, ki pripravlja ustrezne
dokumente in prepriča odgovorne, da je
nekatere spremembe enostavno potrebno uveljaviti.
Nadzorni odbor (NO)
NO ZAS: Bojan Hočevar, Aleksander
Kerstein, Mitja Čotar
Nadzorni odbor ZAS v sestavi Aleksander
Kerstein, predsednik, Mitja Čotar, član in
Bojan Hočevar, član, se je sestal na redni
Aleksander Kerstein, predsednik NO
letni seji dne 19. marca 2015, na Polzeli.
Obravnaval je finančno poslovanje in
zaključni račun ZAS za leto 2014 ter
finančni načrt ZAS za leto 2015, ki bodo
posredovani v sprejem na letošnjo Skupščini ZAS. Sprejel je tri sklepe, s katerimi
je potrdil, da je bilo poslovanje ZAS
uspešno in skladno z računovodskimi
standardi ter dal nekatere usmeritve za
poslovanje ZAS v prihodnje.
S. H.
Tehnični odbor (TO)
Tehnični odbor je v letu 2014 podrobneje
obravnaval postopke in zahteve za
asfaltne zmesi, ki so dane na trg in
vgrajene v vozišča, opredeljeval se je
glede dokumentacije, ki je potrebna za
asfaltni rezkanec in dal pobudo, da se za
obvladovanje kakovosti v popise del
vključi tudi postavka o notranji kontroli
kakovosti del. V vezi opisanih tem se je
odbor sestal na več manjših sejah
delovne skupine, o vsebini in rezultatu
sej pa poročal na skupni seji celotnega
odbora.
Rezultat dela je bil izdan dokumnent, ki
je bil v začetku tega leta objavljen na
spletni strani ZAS, okrožnica z naslovom
»Veljavna tehnična regulativa za proizvodnjo in vgrajevanje asfaltnih zmesi
na javnih površinah v Republiki Sloveniji«.
Na letni seji vseh članov odbora, v sklopu dneva asfalterjev so bile obravnavane
celovite teme in sicer:
• tehnična regulativa (direktive, zakoni,
standardi, tehnične specifikacije,
smernice in priporočila)
• aktualne teme (ponovna uporaba
asfalta, hladne reciklaže, nizkotemperaturni asfalti, manj hrupni asfalti)
• pobude in usmeritve glede optimalne
uporabe bitumnov (razširjene preiskave)
• zahtevne asfaltne zmesi (SMA,
SMALN, PA, ACbin)
• izdelave in revizije tehničnih specifikacij (hladne reciklaže in alternativni proizvodi)
• delo Komisije za asfalt pri DARS in
• delo v sorodnih združenjih po svetu
(EAPA, GESTRATA, CEN).
Odbor se je, kot tudi v preteklosti, preko
leta zavzemal za celovito obvladovanje
asfalterskega področja in sledil aktualnim nalogam zastavljenega večletnega
plana dela TO. Poglavitna naloga odbora
je bila učinkovit pretok informacij, saj se
zavedamo, da se področje asfalterskih
del hitro izpopolnjuje, močno napreduje, vlaganja v proizvodnje obrate, v
mehanizacijo in v laboratorije za kontrolo kakovosti so znatna. Pri sedanji
hitrosti razvoja asfalterstva po svetu,
lahko znanje in razvoj kontrole kakovosti zelo hitro zastane. Nastajajo novi
proizvodi in standardi in kar je bilo
obvladovano še pred nekaj leti, je lahko
danes marsikdaj že pomanjkljivo. Za tak,
sodoben način dela, manjka doslednost
planiranja in vlaganja ter preprečevanje
odstopanja od zastavljene politike
gospodarjenja! Tu so poudarki in člani
odbora se zavedajo, da je potrebno, da
zadeve obvladujemo. Stroka tudi pri nas,
kjub krizi, lahko gre v korak s časom.
Odbor je razpravljal o poudarkih na trajnostni gradnji, saj se intenzivno raziskujejo poti za dosego trajneših asfaltov,
zelo se spodbuja ponovna uporaba, saj
se je postavil izrazit nivo zavedanja za
zmanjševanje emisij v okolje in posledično tudi zmanjševanje temperatur pri
proizvodnji in vgrajevanju. Vzpostavljeno je tesno povezovanje stroke z
proizvajalci in/ali izvajalci. Glede na to
so člani TO seznanjeni z možnostmi za na
pogoje uporabe orijentiranih preiskav,
kjer so poudarki na kratkoročnem in
dolgotrajnem obnašanju vhodnih materialov in asfalta. Na razpolago so številni
dokumenti, na katere je bilo opozorjeno.
TO TAS se bo zavzemal za intenziven in
sistematičen prenos znanj in izsledkov
stroke tudi v naprej. Trudil se bo za
osveščanje in za kritičen ter učinkovit
pogled na kakovost in trajnost! Velik
poudarek bo tudi v prihodnje namenjen
obravnavi in zavedanju za obvladovanje
kakovosti. Kakovost na splošno pada,
kar je velikokrat posledica pomanjkljivega zavzemanja odgovornih. To je
ugotovitev, kar je potrebno preprečevati.
Krepili bomo mednarodno sodelovanje
in sodelovanje vseh strokovnih teles ZAS
in, ki so med seboj povezani, povezane
pa so tudi tematike, ki jih vsak od nas
nagovarja.
V zaključku se vsem sodelujočim članom
odbora najlepše zahvaljujem za skupno
delo in spodbujam povezovalno delo
tudi v naprej.
Janez Prosen, vodja odbora
21
Odbor za zdravje, varstvo in
okolje (OZVO)
Vpliv asfalterske industrije na okolje ter
zdravje delavcev je področje, katero
stopa vsako leto bolj v ospredje. Odbor
za zdravje, varstvo in okolje (OZVO) pri
ZAS, se zato aktivno posveča tej zelo
aktualni in pomembni tematiki.
Odbor stalno sodelujuje in spremnlja
aktivnosti v sorodnem odboru Health,
Safety and Environment (HSE) pri EAPA.
Na ta načun sodeljujemo z drugimi
evropskimi asfalterskimi združenji, ki so
organizirani v EAPA. V Sloveniji je zaradi
zmanjšanja investicij, manjše proizvodnje asfalta pa tudi zaradi prestrukturiranja podjetij, razvoj na področju novih ekoloških tehnologij nekoliko zastal.
Za člane ZAS so zato zelo pomembne
izkušnje iz drugih držav, ki jih dobimo z
delovanjem v evropskem združenju. Na
ta način sledimo razvoju novih tehnologij, katere vse zasledujejo zmanjšano
porabo energije in zmanjšanje emisij ter
zagotavljanje bolj varnega okolja za
zaposlene delavce.
Odbor se je v svoji polni sestavi v letu
2014 sestal dvakrat in sicer na seji v
mesecu oktobru ter na seji v okviru
Dneva asfalterjev konec meseca novembra. Na sejah so bile obravnavane
številne atualne teme in področja,
katera se v Sloveniji in v svetu intenzivno razvijajo in spreminjajo. Največ
poudarka in diskusije je bilo namenjeno
temam, katere zanimajo tudi slovenske
proizvajalce asfalta in sicer:
• Uporaba rezkanca pri proizvodnji
asfalta, izpostavljena je bila uporaba
rezkanca v asfaltnih zmeseh z vidika
okoljske zakonodaje ter priprava
zakonodajnega okvira uporabe.
• Uporaba asfalta v garažnih hišah, z
vidika gorljivosti asfalta in priprava
dokumenta za uporabo.
• Predlog direktive za MCP za srednje
kurilne naprave za asfaltne obrate od
1MW do 50MW.
• Nizko temperaturni asfalti (WMA),
porast proizvodnje zaradi razvoja
nove opreme na asfaltnih obratih.
O ključnih informacijah s področja
zdrav ja, varstva in okolja ter o delu
odbora se je redno seznanjajo upravni
odbor ZAS, kateri je sprejemal tudi
ustrezne odločitve glede ravnanja na
tem področju.
Mitja Čotar, vodja odbora
Razširjena komisija za asfalt (od leve): Matic Poznič, Dean Donko, Mojca Turk,
Janez Prosen, Slovenko Henigman, Roman Bašelj, Irena Fortuna, Zvonko Cotič,
in Aleksander Ipavec
Komisija za asfalt (KZA)
KZA se je v letu od zadnje skupščine ZAS
sestala na treh sestankih št. 86, 87 in 88
v mesecih september, november in
januar 2015. Vsi sestanki so potekali na
DARS-u, ki se je tudi s svojimi sodelavci
vključeval v obravnavanje in reševanje
problematike. Navedeno je predvsem
posledica tega, da KZA deluje na osnovi
še vedno veljavnega poslovnika DARS iz
leta 1999 in zaradi potreb, ki jih ima
DARS na tem področju. Kljub temu, da se
na avtoceste ne vgradijo pretežne
količine asfaltnih zmesi, pa so avtocestne voziščne konstrukcije tiste, ki so
najbolj obremenjene in zahtevajo največ
razvojnih aktivnosti. Če teh ne bo, se bo
stanje začelo hitro slabšati.
Na sestankih KZA so bile v zadnjem letu
obravnavane predvsem naslednje teme:
• Rezultati preskusov staranja bitumnov
• Seznanitev z novimi tehničnimi dokumenti (TAZ, recikliranje,…)
• Obravnavanje programa za notranjo in
zunanjo kontrolo kakovosti
• Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti
• Seznanitev s poročilom o izvedenih
poskusnih poljih
• Meritve hrupa voznih površin
• Enotni pristop pri obravnavi obstoječih vozišč pri dimenzioniranju
voziščnih konstrukcij
• Informiranje o doseženi kakovosti del
• Pregled in prilagoditev članstva KZA
• Spremljanje aktualnega dogajanja v
asfalterski branži doma in na tujem.
Aktivnosti komisije so bile delno osredotočene na nadaljevanje nalog iz preteklih let, delno pa smo načeli povsem
nova vprašanja. Obravnavali smo
znižanje hrupa ob vzporednem laboratorijskem preverjanju rezultatov posameznih uporabljenih zmesi. Prav tako
smo se veliko ukvarjali s ponovno uporabo starega asfalta (recikliranje), kjer
je bilo zaznati večji obseg uporabe
starega asfalta v novem asfaltu, kar smo
vseskozi vspodbujali. V Sloveniji imamo
kar osem asfaltnih obratov, kjer imajo
možnosti ponovne uporabe starega
asfalta v novem. Gre za tehnologijo, ki
jo že dolga desetletja obvladujemo, žal
pa nam ne uspe doseči večjega preboja.
Zaradi navedenega je bilo predvsem
predstavnikom DARS, kjer so možnosti
najboljše, predlagano, da bi oblikovali
takšne pogoje, da bi bolj vzpodbujali
uporabo starega asfalta. Navedeno se
bo doseglo z večjim obsegom rezkanih
površin (namesto lokalnega krpanja) in
ponovno vgradnjo starih asfaltnih zmesi. V vseh državah, s katerimi bi se radi
primerjali, je opisano vsakodnevna praksa.
KZA se je v preteklem obdobju izkazala z
intenzivnem spremljanjem dogajanja in
usmerjanjem strokovne politike asfalterske dejavnosti. V zapisu v istem biltenu
pred enim letom smo zapisali »v
prihodnje bo potrebno za učinkovito
delo, aktivnosti KZA in drugih komisij na
novo umisliti«, kar žal ni pomagalo, da
bi bil dosežen kakršenkoli napredek?
Komisija za asfalt je edina od strokovnih
komisij, ki še deluje. Na odgovorne pred-
stavnike v cestnem gospodarstvu smo
naslovili več pobud, da bi se vloge
komisij na novo definirale. Žal ugotavljamo, da zaradi pomanjkljivega poznavanja problematike naše pobude niso
bile niti resno obravnavane. Dejstvo je,
da so se razvojne aktivnosti močno
upočasnile, na številnih področjih naše
širše gradbene dejavnosti tudi ustavile.
Zaradi propada večjega števila gradbenih podjetij se je znatno zmanjšala
intelektualna moč, ki je v preteklosti
poganjala industrijo in zagotavljala
napredek. Zaradi tega bi morale imeti
obstoječe, še posebej državne inštitucije, še večjo odgovornost, ki pa se jo
žal velikokrat ne zavedajo.
V KZA smo si zastavili določeno obdobje,
v katerem bomo poskušali vse, da se KZA
in tudi ostale komisije ustrezno opredeli, saj je sicer opravljeno delo bolj izziv
posameznikov kot pa skupni cilj, ki ga
zasledujemo za razvoj posamezne stroke.
Slovenko Henigman, vodja komisije
Sekcija za izobraževanje (SI)
Sekcija za izobraževanje je tudi v
zadnjem obdobju intenzivno zbirala
predloge, pobude in potrebe podjetij in
udeležencev gradnje za organizacijo kar
najbolj učinkovitega izobraževanja in
usposabljanja asfalterskega kadra.
SI se vsako leto v celotni sestavi praviloma sestane na enem delovnem sestanku
v mesecu novembru, ko se pripravlja
plan za naslednje tekoče izobraževanje,
ki je običajno v marcu. V vmesnem
obdobju se po potrebi organizirajo
sestanki organizacijskega odbora izobraževanja in predavateljev. Praktično na
vseh sejah Upravnega odbora, pa tudi na
sestanku Odbora podjetij in družb smo
govorili o potrebah, možnostih in
izboljšavah izobraževanja, predvsem pa
tudi - kako v našo sredino privabiti tudi
naročnike in projektante. Ugotavljamo
namreč, da mora biti za kakovostno delo
v proces izobraževanja vključena celotna
veriga udeležencev.
Po letnem programu izobraževanja, ki
ga Sekcija za izobraževanje pripravlja za
tekoče leto, izmenično organiziramo
izobraževanje tehničnega in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra.
Vabljeni predavatelji na naših izobraževanjih so izkušeni strokovnjaki in
aktivni člani združenja, ki pripravijo tudi
izčrpno gradivo predavanj za zbornik.
Izobraževanje in usposabljanje tehničnega (vodstvenega) asfalterskega kadra, že 10. po vrsti, smo v zadnjem letu
prvič organizirali regijsko in sicer na
Primorskem (v asfaltnem obratu Laže) in
Prekmurju (na Pomgrad-u, TAP). Pripravili smo vsebinski program, ki je bil
razdeljen na teoretični in praktični del
in zanimiv za širši krog slušateljev,
predvsem pa, da je poleg izvajalcev
pritegnil tudi naročnike - proračunske
porabnike, projektante in inženiringe.
Osrednja tema so bili popisi in oddaja
asfalterskih del. Dolgo smo se trudili, da
nam bi uspelo na naša izobraževanja
pritegniti predstavnike naročnikov
(državo in občine), kar nam je v
letošnjem letu v dobršni meri tudi
uspelo.
Člani so tudi izpostavili potrebo po
ažuriranju obstoječe tehnične specifikacije TSC 07.104 Hidroizolacije cestnih
objektov. Enotno mnenje članov sekcije
je, da bi k dvigu kakovosti prispevali tudi
boljši tehnološki elaborati, ustreznejši
roki za izvedbo del in poostrena kontrola
izvajanja del, zato so izoblikovali pobudo, da se ponovno uvede preverjanje
izvajalcev (oprema, usposobljenost
osebja, reference) s strani neodvisne
inštitucije.
Sekcija si bo tudi v prihodnje po svojih
močeh prizadevala za optimalno kakovost hidroizolaterskih del, posodabljanje tehnične regulative in prenos
znanja na mlajše člane.
Olga Naglič, vodja sekcije
Na naših izobraževanjih dobijo udeleženci priložnosti, da izpostavijo svoje
probleme, vprašajo, izmenjujejo mnenja
in izkušnje. V zadnjem obdobju smo
poleg aktivnega sodelovanja udeležencev (razdelitev v manjše skupine na
praktičnem delu) uvedli tudi preskus
znanja, ki predstavlja za vsako udeleženo podjetje in udeleženca tudi formalno potrditev znanja. Več o izvedbi
letošnjega izobraževanja, udeleženih in
rezultatih ankete zadovoljstva udeležencev si lahko preberete v dogodkih
»Izobraževanje« na straneh 9 do 13.
Pomembno je, da pri izbiri tematik naših
letnih izobraževanj sodelujete vsi, ki ste
vključeni v tem procesu, zato bomo tudi
v prihodnje zelo veseli vaših predlogov
in pobud.
mag. Jožica Cezar, vodja sekcije
Sekcija za hidroizolacije
Člani sekcije za hidroizolacije so se v
času od zadnje skupščine ZAS srečali na
enem sestanku in sicer novembra 2014
v sklopu Dneva asfalterjev na Bledu.
Seznanili so se z izdajo treh novih
izvirnih slovenskih standardov, ki so
nastali na pobudo ZAS-a, to so SIST
1036 za kakovostne zahteve kationskih
bitumenskih emulzij, SIST 1037 za
bitumenske predhodne premaze in SIST
1039 za polimerne in elastomerne
trakove za tesnjenje streh. Še naprej pa
ostaja izziv, kako te dokumente, ki
predstavljajo zadnje stanje tehnike in za
katere strokovnjaki vedo, da jih je nujno
upoštevati, implementirati v veljavno
slovensko zakonodajo.
23
BORIS SAPAČ, POMGRAD, D.D.
Intervju:
Boris Sapač,
Pomgrad, d.d.
Gospod Boris Sapač, dolgo ste že
namestnik predsednika uprave
gradbene družbe Pomgrad, d. d.,
zadolžen za komercialno-tehnično
področje. Pred kratkim ste nastopili
nov mandat, za kar vam iskreno
čestitamo.
Se nam lahko nekoliko podrobneje
predstavite? Kakšna je bila vaša
strokovna pot, preden ste začeli delati
v upravi družbe Pomgrad?
Bil sem štipendist podjetja Gradis nizke
gradnje iz Maribora in moji začetki so
povezani s tem podjetjem, ki je kasneje
na žalost pristalo v stečajnem postopku. Podjetje Gradis nizke gradnje je
imelo ogromno referenc in znanja s
področja gradnje inženirskih objektov
(mostovi, viadukti idr.) – na gradbiščih
teh objektov se je začela moja poklicna
pot. Bil sem pomočnik vodje gradbišča
pri sanaciji mostu čez Dravo v
Dravogradu ter pri gradnji viadukta
Selo pri Ajdovščini po tehnologiji
postopnega narivanja. Zatem sem se
zaposlil kot tehnolog/ svetovalec pri
proizvajalcu gradbenih materialov
Kema iz Puconcev, nato pa sem v SGP
Pomgrad postal direktor ene od družb,
to je družbe SGP Pomgrad ABI, d. o. o.,
ki se je ukvarjala s proizvodnjo prefabriciranih betonskih elementov in
konstrukcij. Tam je bila ena mojih
pomembnejših nalog stalna zasedenost
proizvodnje, torej sem se moral večinoma ukvarjati s pridobivanjem del, kar
me je kasneje pripeljalo na položaj
direktorja komercialnega sektorja v
okviru celotne skupine SGP Pomgrad in
namestnika predsednika uprave, zadolženega za komercialno-tehnično
področje.
Pomgrad, d. d., spada med tri največje
gradbene sisteme v državi. Vaša letna
realizacija dosega okoli 100 milijonov
evrov. Kako komentirate stanje v
gradbeništvu po propadu večjega
števila gradbenih podjetij v Sloveniji?
Verjetno bomo glede na konsolidirano
realizacijo skupine SGP Pomgrad v letu
2014, ki bo znašala okrog 140 milijonov
evrov, letos postali največje gradbeno
podjetje v Republiki Sloveniji. Naša
realizacija v letu 2014 je seveda neprimerljiva z realizacijo največjega
gradbinca v letu 2008, ki je
takrat znašala danes nepredstavljivih 700 milijonov evrov. Menim, da
slovenski gradbeni trg
dolgoročno ni več zmožen »prehranjevati« tako velikega gradbinca
in da je naša realizacija
iz leta 2014 zgornja
meja, še posebej glede
na to, da je trenutno
stanje v gradbeništvu
kaotično. Kaotičnost
je posledica propada
številnih gradbenih
podjetij, kjer se je
inženirski kader, ki
je ostal brez zaposlitve, organiziral v
lastnih inženiring
podjetjih ali v okviru
že obstoječih manjših gradbenih ali
inštalacijskih podjetij, ki sedaj skušajo konkurirati na zelo redkih razpisih, in
to ne glede na velikost ali zahtevnost
projekta. S tem pa sebe in naročnika
izpostavljajo velikim tveganjem, kar se
v tujini praviloma ne dogaja. Ponavljam
se, če pripomnim, da slovenska država
tega ne zna preprečiti, ni pa država edini
krivec za tako stanje. Ugotavljam
namreč, da gradbeni sektor v Sloveniji
ne zna upravljati s tveganji, in to kljub
temu, da je gradbeništvo kapitalsko
intenzivna dejavnost in da drugod po
svetu obstaja nepisano pravilo, da
največji projekt, ki ga podjetje
prevzame, ne sme presegati tretjine
njegove letne realizacije. Glede na prej
navedeno si nikakor ne želim, da
propade še kateri od večjih izvajalcev,
saj bi to razmere še poslabšalo.
Koliko strokovnega znanja se je
izgubilo? Koliko inženirjev in drugih
strokovnjakov je odšlo iz panoge?
Za razvoj znanja so v gradbeništvu
potrebni večji gospodarski sistemi, ki
izvajajo zahtevnejše infrastrukturne
projekte, tako da imajo njihovi kadri
možnost dela v inženirskih timih, v
katerih se znanje prenaša s starejših
inženirjev na mlajše. Seveda ti gospodarski sistemi potrebujejo minimalno
kritično maso zahtevnih projektov – to
so praviloma infrastrukturne državne
investicije –, da lahko preživijo ter
vlagajo v znanje in opremo. To velja tako
za projektivna podjetja kakor tudi za
izvajalce.
Trenutno v Sloveniji poteka obraten
proces, investicij ni, inženirji iz
propadlih velikih sistemov so zaposleni v
mikropodjetjih, ukvarjajo se z lastnim
preživetjem, v preteklosti doseženo
znanje pa »umira«, oziroma se ne
prenaša na mlajše generacije. Upamo
lahko samo, da se bodo napovedi
politike o investicijskem zagonu
uresničile, tako da se bo ta proces
ustavil.
Kako bo lahko slovensko gradbeništvo
ponovno pridobilo razvojni in strokovni potencial, ki ga je včasih že
imelo?
Predvsem potrebujemo domače infrastrukturne projekte, o katerih se sedaj
toliko govori, upam, da jih je naša država sposobna financirati. V dolgoročnem
interesu slovenskega gradbeništva je, da
so ti projekti stroškovno vzdržni, da med
svojo življenjsko dobo izpolnjujejo svoj
primarni cilj in vračajo vložena sredstva.
Če bodo načrtovani projekti v Sloveniji
stroškovno vzdržni in racionalni, se
slovenskemu gradbeništvu verjetno ne
bo treba bati, da bi državi zmanjkalo
denarja, nam pa investicij, ki jih
financira država. Trenutno stanje pa je
takšno, da za drugo polovico leta ne
vemo, kaj bomo delali in kateri projekti
bodo razpisani.
Kakšna je pri tem vloga države? Kdaj
lahko pričakujemo normalen in konstanten obseg investicij v slovensko
prometno infrastrukturo?
Vlaganje države v infrastrukturo ima svoj
primarni cilj (logistika, proizvodnja in
energije), ne bi pa smelo biti bogokletno
povedati, da bi bilo za državo koristno,
če dela praviloma pridobivajo domači
izvajalci/projektanti, in sicer po poštenih cenah, ki omogočajo razvoj podjetij
in posledično akumulacijo znanja. Brez
znanja namreč ni racionalnih, stroškovno vzdržnih infrastrukturnih projektov
in krog je sklenjen.
Naša država se bo na strateški ravni
morala odločiti, ali želi velike državne
investicije izvajati s samostojnimi
podjetniki in podjetji iz tujine z najeto
tujo, slabo plačano delovno silo, kot
delajo v Afriki, ali pa si želi, da bodo
projekte praviloma izvajala urejena,
dovolj velika slovenska gradbena podjetja. Le večja gradbena podjetja imajo
kritično maso, tako da lahko vlagajo v
znanje, štipendirajo, zaposlujejo ter
vzgajajo inženirski, izvajalski in podporni kader, uvajajo nove tehnologije
itd. Ob vsem tem se seveda vedno najde
prostor za manjša specializirana podjetja, ki se v izvedbo na zdravi osnovi
vključujejo kot podizvajalci.
Konstanten obseg investicij lahko
pričakujemo, ko bodo konsolidirane
javne finance. Javne finance bodo
konsolidirane, ko bo gospodarska rast.
Gospodarska rast bo, ko bo dovolj
premišljenih investicij, v katere bo
vloženo domače znanje. Kot vidimo, so
stvari povezane, in lahko trdimo, da bi
za konsolidacijo javnih financ že zdaj
potrebovali konstanten, nekaj let
vnaprej znan obseg investicij, ki bi bile
plod domačega znanja. V letu 2015 –
razen redkih izjem – novih investicij ne
vidim, ob koncu leta lahko pričakujemo
prosti pad gradbeništva, saj bodo jeseni
končani evropski kohezijski projekti, ki
nam zdaj dajejo delo.
Upamo lahko, da se bo leta 2016 zopet
zagnalo investicijsko vzdrževanje državnih cest, saj je to glede na njihovo stanje
nujno potrebno.
Kakšne so dejanske možnosti naše
gradbene operative in naših inženiringov v tujini?
Za dela v tujini poleg usposobljenega
kadra zaradi bančnih garancij potrebujemo še podporo bank ter vplivno
državo, ki zna prek diplomatskih kanalov
zaščititi svoje gospodarske interese, saj
vsaka država tako ali drugače ščiti svoj
gradbeni trg. Slovenski gradbinci celo za
domače investicije izjemno težko
pridobivamo bančne garancije, in to
kljub temu, da je lastnica večine bank
država. Trenutno vidim v bančnih garancijah in kakovostnem kadru, ki bi bil
pripravljen delati v tujini, največji
problem.
Kljub temu menim, da bi morala biti za
slovenske gradbince naša bližnja
soseščina zanimiva, saj se investicije,
financirane iz evropskih sredstev, selijo
tja, mi pa imamo reference s tega
področja.
Naše podjetje ima nekaj zelo pozitivnih
izkušenj iz Avstrije, kjer je zanimiv
predvsem trg zasebnih investicij.
Glede izvajanja del v bolj oddaljenih
državah sem pesimist, tistih podjetij, ki
so imela know how in kritično maso za
kaj takega, ni več, ostali pa po mojem še
nismo pripravljeni na to.
Kako gradbeni izvajalci vidite domače
vzporedne dejavnosti in institucije –
svetovalni inženiring, projektante,
inštitute? Kakšna je vloga šol in
univerz?
Vsi našteti trenutno delijo našo usodo,
to je izrazito nihanje količine dela, kjer
se krivulja zopet obrača navzdol. V šole
in univerze ni vpisa, zaradi česar kriteriji
verjetno padajo. Projektantom in
svetovalnim inženiringom primanjkuje
dela. Zaradi politike najnižje cene na
javnih razpisih dobivamo na mizo slabe
projekte, ki jih nadzirajo neusposobljeni
inženirji; v kombinaciji s problemi
izvajalcev tako kakovost izvedbe vidno
pada. Če se malo pošalim, je to lahko
priložnost za inštitute, ki se bodo
ukvarjali s spori med deležniki v gradnji.
Da pa ne bom samo črnogled, lahko
povem, da so bile vse zgoraj naštete
institucije, skupaj z izvajalci, vključene
v izgradnjo slovenskega avtocestnega
križa – njegovo kakovostno izvedbo nam
priznavajo v tujini. V Sloveniji smo
gradbinci dokazali, da imamo znanje in
da zmoremo, vendar potrebujemo
investicije, da ostanemo v kondiciji.
25
Kaj pa civilna sfera: društva, združenja
in stanovske organizacije, kot sta IZS
in GZS? Smo lahko zadovoljni z
njihovim delovanjem in učinki? Kaj
jim najbolj primanjkuje?
Glede delovanja IZS in GZS opažamo
pozitivne premike, katerih učinki se na
žalost še ne kažejo. V obeh organizacijah
so včlanjeni subjekti, ki včasih nimajo
istega cilja, oziroma se soočajo z
različnimi problemi, zato jima primanjkuje prave usmeritve. IZS in GZS imata
predvsem premalo vpliva na odločitve
politike. Menim tudi, da je sekcija za
gradbeništvo v okviru GZS kadrovsko
podhranjena.
Čaka nas kar nekaj zahtevnih projektov,
kot so obvezni standardni popisi del,
sprememba Zakona o javnem naročanju
(tako bi preprečili nenormalno nizko
ceno), upoštevanje minimalnih standardov kakovosti pri projektiranju in izvedbi …
Vaša družba spada tudi med največje
proizvajalce asfalta v državi. V vaši
lasti sta asfaltna obrata v Murski
Soboti in Mariboru, ste pa tudi solastniki asfaltnega obrata v Kidričevem.
Koliko pomaga lastništvo večjega števila obratov pri iskanju sinergijskih
učinkov?
Za nas je obvladovanje proizvodnje
gradbenih materialov, kot je asfalt,
ključnega pomena, smo namreč proizvodno-izvajalsko podjetje. S svojimi
materialnimi točkami želimo pokriti čim
širše območje, saj je logistika pri izvedbi
gradbenega projekta ključnega pomena.
Ker imamo več takšnih točk, smo bolj
konkurenčni, širimo svoj domicilni trg,
kar je pomembno predvsem pri nizkogradenjskih projektih. Dolgoletna tradicija proizvodnje asfaltnih zmesi v
Pomurju je osnova za uspešno nadaljevanje dela na tem področju tudi širše.
Pri vašem podjetju, v Murski Soboti, je
ZAS za severovzhodni del Slovenije
marca letos organiziral izobraževanje
in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra. Ste bili zadovoljni z
dogodkom in kaj bi izpostavili?
Marca smo gostili 83 udeležencev 10.
izobraževanja in usposabljanja tehničnega asfalterskega kadra v organizaciji
ZAS, ki so se ga udeležili predstavniki
družb iz industrije, naši zaposleni,
predstavniki naročnikov (občin) in nekaj
projektantov. Cilj poudariti težave, s
katerimi se ponudniki asfalterskih del
srečujemo na razpisih predvsem na ravni
občin, je bil dosežen že z udeležbo
predstavnikov občin in projektantov,
skratka, deležnikov, ki sodelujejo pri
izvedbi investicije. Prav ta del predstavitve primerov slabe prakse in napak
v popisih del je bil na takšnih srečanjih
novost in primerna popestritev že
znanih tem iz asfalterske stroke.
Z veseljem smo predstavili tudi svoje
proizvodne zmogljivosti na sedežu družbe, s poudarkom na možnosti proizvodnje asfaltnih zmesi z dodajanjem rezkanca, tehnologije, ki je v tujini že
uveljavljena.
V izpolnjenih anketah udeležencev izobraževanja je naše podjetje kot soorganizator prejelo visoke ocene o zadovoljstvu in primernosti prikazanih vsebin, kar je vzpodbudno za nadaljnje delo
in sodelovanje pri takšnih dogodkih.
Udeležba večjega števila predstavnikov občin na izobraževanju je bila
dobrodošla, saj se po oceni ZAS na
območju občin vgradi največ asfalta.
Ali se bodo sedaj razmeroma neenotne
in večkrat napačne oblike popisov
asfaltov in asfalterskih del izboljšale?
Upanje, da ob prikazu napak in težav, ki
se pojavljajo pri sestavi popisov ter
širšem pogledu na proizvodnjo in vgrajevanje asfaltnih zmesi, vsekakor
obstaja, vendar pa je zavedanje in reševanje problematike dolgotrajen proces.
Pomembno pa je, da se je pokazalo, kje
so pomanjkljivosti, ter da so bile podane
osnove za začetek reševanja te
problematike tako z objavo zbornika, v
katerem lahko udeleženci vedno najdejo
pomoč pri delu na tem področju, kot tudi
s pripravljenostjo izvajalcev asfalterskih
del za sodelovanje z nasveti in
organiziranjem takšnih srečanj, na
katerih je mogoče pridobiti dodatna
znanja za nadaljnje uspešno delo.
Poleg zgoraj navedenega pa v Sloveniji
nujno potrebujemo še standardizirane
popise po vzoru avtocestnega programa
ali sosednje Avstrije za vse vrste
gradbenih del.
Kje vidite največje potenciale pri razvoju asfalterske industrije v Sloveniji?
Razvojni potencial je na področju
»zelenih tehnologij« – ponovna uporaba
asfalta po postopkih na obratu, na licu
mesta, in tehnologije za zmanjšanje
proizvodne temperature asfaltnih zmesi.
To so teme, ki poudarjajo varovanje
okolja, manjše izpuste toplogrednih
plinov v okolje in delavcem v industriji
prijaznejše pogoje za delo. Tako lahko
prispevamo k dolgoročnim učinkom
ohranjanja okolja in hkrati poudarimo,
da je asfalt material prihodnosti. Tako
gradimo na posodabljanju in ohranjanju
proizvodnih zmogljivosti.
Tehnologije, ki sem jih omenil, so v tujini
že uveljavljene. Zato je prav, da pogledamo k sosedom in ugotovimo, kakšne
so možnosti njihove uporabe v praksi.
Prav na tem izobraževanju ZAS me je
presenetil predstavljen podatek o
nekajkrat večjem karbonskem odtisu
betonskega vozišča v primerjavi z asfaltnim. Če to dejstvo povežemo z zmožnostmi omenjenih tehnologij, je potencial
razvoja za industrijo prav v tej smeri.
Večji del posla morate seveda opraviti
sami – industrija asfalta. Kaj pa morajo narediti naročniki in ministrstva?
Ali njihovo vlogo zaznavate in
občutite?
Spremljanje razvoja, organiziranje izobraževanj in pripravljenost na spremembe je predvsem naša naloga.
Tudi pri naročnikih morata obstajati
volja in znanje, da so sploh seznanjeni z
možnostmi, ki jih ponuja industrija,
temu je bilo prej omenjeno izobraževanje pravzaprav namenjeno.
Od ministrstev pričakujemo, da nas z
zastarelimi predpisi ne ovirajo pri uvajanju novih tehnologij in da pri javnih
investicijah z nadzorom in predpisi
preprečijo slabe prakse, ki jih je na
žalost vedno več.
Ali vas ZAS kot stanovska organizacija
dovolj dobro zastopa? Kaj od ZAS
pričakujete v prihodnje?
Naše dolgoletno sodelovanje v ZAS, ki
smo ga nadgradili v partnerski odnos, je
že vrsto let razlog za obojestransko
zadovoljstvo. S sodelovanjem v skoraj
vseh odborih ZAS nam je na izobraževalnem, tehničnem, organizacijskem
in promocijskem področju uspelo najti
skupni interes tako doma kot tudi širše.
Pomemben del sodelovanja je tudi
povezovanje asfalterske industrije, kjer
se lahko seznanimo, srečujemo in
izmenjujemo mnenja s kolegi.
Prihodnost ZAS povezujem z aktivnostmi
na trgu, v kolikor se bo slovenski gradbeni trg izkopal iz zdajšnje »kaotičnosti«
bo tudi v ZAS dovolj aktivnih članov, ki
bodo asfaltni industriji dvigovali tehnološki nivo. Interes celotne skupine
Pomgrad pa je prav tako nadaljevanje
plodnega sodelovanja, zlasti na področjih, ki bodo pripomogla k uresničitvi
zastavljenih poslovnih ciljev.
Najlepša hvala za pogovor.
Interview
with
Boris Sapač,
Pomgrad, d.d.
Boris Sapač, for a long time you've
been a Deputy President of the Board
of construction company Pomgrad, in
charge of commercial-technical field.
You have recently started a new mandate for which we sincerely congratulate.
Could you introduce yourself? What
was your expert career before you
started working in the management
of the company Pomgrad?
I was a scholarship holder of the company Gradis engineering structures
from Maribor and my origins are associated with this firm, which later unfortunately ended up in bankruptcy.
Company Gradis engineering structures
had a lot of references and knowledge
in the field of construction engineering
works (bridges, viaducts ...) – at the construction sites of these structures my
career has begun. I was deputy head of
the construction site of the rehabilitation of the bridge over the Drava river in
Dravograd and in the construction with
the launching technique of the viaduct
Selo near Ajdovščina. Then I got a job as
a technologist/consultant at the building materials producer Kema from Puconci, and then I became a director of
one of the companies in the SGP Pomgrad group, namely the SGP Pomgrad
ABI Ltd., which was prefabricating concrete elements and structures. One of
my most important tasks there was to
take care that the production was fully
occupied, so I had to deal mainly with
the acquisition of works, which has later led me to the position of director of
the commercial sector of the entire
group SGP Pomgrad and the Deputy CEO,
in charge of commercial-technical field.
Pomgrad, d. d., is one of the three major construction systems in the country. Your annual turnover reaches
about 100 million Euros. How do you
comment the situation in the construction industry after the collapse
of a large number of construction
companies in Slovenia?
With regards to the consolidated realization of the group SGP Pomgrad in
2014, which amounted to approximately 140 million Euros, we will probably
become the largest construction company in Slovenia this year. Still our
turnover in 2014 cannot be compared
with the realization of the largest construction company in 2008, which at
that time amounted to today’s unimaginable 700 million Euros. I believe that
the Slovenian construction market in
the long term is no longer able to
"feed" such a huge construction company and that our realization in 2014
represents a ceiling, especially given
the fact that the current situation in the
construction sector is chaotic. Chaos
was caused by the collapse of many
construction companies where the engineering staff who remained jobless,
organized their own engineering businesses or joined the existing small construction and installation companies,
which are now trying to compete in a
very few calls, irrespective of the size or
complexity of the project. With that
they and the clients are exposed to high
risks, which do not normally happen in
the rest of the world. I repeat myself, if
I say that the Slovenian government is
not able to prevent this, but the state is
not the sole culprit for this situation. It
points out that the construction sector
in Slovenia does not know how to manage the risks, despite the fact that construction is a capital-intensive activity,
and that in the rest of the world knows
an unwritten rule that the largest project undertaken by the company may not
exceed one-third of its annual turnover.
In this view, I certainly do not want that
any of the major construction companies fail and thus worsen the situation.
How much expert knowledge was
lost? How many engineers and other
specialists left the branch?
For the development of knowledge major economic systems that perform
complex infrastructure projects are
needed, so that their staff gets the opportunity to work in engineering
teams, in which knowledge is trans-
ferred from older to younger engineers.
Of course, these economic systems require a minimum critical mass of complex projects – that are typically government infrastructure investments –to
be able to stay alive and invest in knowledge and equipment. This applies to both
design firms as well as for operators.
Currently, Slovenia is the reverse process, there are no investments, engineers from the bankrupted large-scale
systems are employed in micro-enterprises, dealing with their own survival.
The past knowledge gained is in the
past is "dying" and is not passed on to
younger generations. We can only hope
that the predictions of politicians about
the start of the investments will come
true, so that this process will stop.
How can the Slovenian civil engineering regain development and professional potential, which already had in
the past?
Above all, we need national infrastructure projects, about which there is so
much talking now. I hope our country is
able to finance them. In a long term interests of Slovenian civil engineering is
that these projects are cost-sustainable
and that they during their lifetime fulfil
their primary objective and return the
invested funds.
If the planned projects in Slovenia are
cost-sustainable and rational, the
Slovenian civil engineering probably
does not have to be afraid that the
country runs out of money, and we run
out of investment projects, which are
financed by the state. In the current
situation we do not know what we will
do in the second half of the year and
which projects will be tendered.
What is the role of the government?
When can we expect a normal and
constant volume of investments in the
Slovenian transport infrastructure?
Investing of the government in the infrastructure has its primary objective
(logistics, production of energy ...), but
it should not be blasphemous to say
that it is beneficial for the country if
the work is gained by national operators/designers at fair prices, enabling
business development and consequently, the accumulation of knowledge.
Without knowledge there are no rational and cost sustainable infrastructure
projects and the circle is complete.
Our government will have to decide at
the strategic level whether it wishes
from assembly to Assembly
27
large government investments to be
carried out by sole proprietors and
companies from abroad with hired foreign underpaid workforce as in Africa,
or wants Slovenian construction companies, which are large enough and
properly regulated to realize the projects. Only larger construction companies have a critical mass to be able to
invest in knowledge, scholarships, to
employ and educate the engineering,
contracting and supporting staff, to introduce new technologies, etc. There is
of course always room for smaller specialized companies, which can be included into the construction as subcontractors.
Constant volume of investment can be
expected when the public finances consolidate. Public finances will be consolidated with the economic growth.
Economic growth will happen, when
there are sufficient sound investments,
in which the domestic knowledge is invested. As you can see, things are related, and it can be said that for the consolidation of public finances we already
now need a constant, for several years
in advance known volume of investment, which would be the result of domestic knowledge. In 2015 – with few
exceptions – we see no new investments and at the end of the year we can
expect a free fall of civil engineering, as
European cohesion projects, which give
us the work now, will be completed in
the autumn.
We can only hope that in 2016 the investment maintenance of state roads
will be launched again, as it should be
according to the condition of the roads.
What are the real opportunities for
our construction operators and our
consulting companies abroad?
28 from assembly to Assembly
To work abroad in addition to trained
personnel we also need for bank guarantees support of banks and influential
state, which knows how to protect its
economic interests via diplomatic channels, as each country protects own construction market. For Slovenian constructors it is even for domestic investment extremely difficult to acquire a
bank guarantee, despite the fact that
the state is the owner of the majority of
the banks. I see the biggest problem in
bank guarantees and quality personnel,
who would be willing to work abroad.
Nevertheless, I believe that for the
Slovenian builders our surrounding
neighbourhood should be interesting,
because the investments, financed
from EU funds, move there, and we have
good references in these areas.
Our company has some very positive experience form Austria, where private investment market is especially interesting.
Regarding the construction work in
more distant countries I am a pessimist, because the companies had the
know-how and critical mass to do the
work, are no longer here, and I think
the others, including we, are not yet
ready for it.
How do construction companies see
the domestic parallel activities and
institutions - consulting, designers,
institutes? What is the role of schools
and universities?
All these currently share our fate, which
it is high fluctuation in the amount of
work, where the graph again turns
down. There is no enrolment to colleges
and universities and because of that the
criteria are likely to fall. There is not
enough work for designers and consulting engineers. Due to the lowest price
policy in public tenders we get poor
projects on the table, which are supervised by unskilled engineers; in combination with the problems of the
builders the quality of the constructions is visibly falling. If I make a little
joke, these may be an opportunity for
the institutes dealing with conflicts between stakeholders in the construction
industry.
Not to be a pessimist only, I can say that
all the above-mentioned institutions,
together with the contractors, were involved in the construction of the
Slovenian motorway network – its quality execution is recognized even
abroad. In Slovenia, the builders have
demonstrated that we have the knowledge and the will, but we need investments to stay in shape.
What about the civil sphere: societies, associations and professional
organizations, such as the Slovenian
Chamber of Engineers and Chamber of
Commerce? Can we be satisfied with
their operation and effects? What do
they lack the most?
With regard to the operation of
Slovenian Chamber of Engineers and
Chamber of Commerce we observe positive trends, the effects of which, unfortunately, do not show yet. In both organizations there are affiliated entities, which sometimes do not have the
same goal, or are faced with different
problems, so there's a lack of direction
in both of them. Slovenian Chamber of
Engineers and Chamber of Commerce
have mostly too little influence on political decisions. I also believe that the
Section of the construction at the
Chamber of Commerce is understaffed.
There are some challenging projects
waiting for us, such as the standard
work inventory, amendment to the
Public Procurement Act (to prevent abnormally low prices), compliance with
the minimum standards of quality in
the design and implementation...
Your company also includes the
largest producesr of asphalt in the
country. In your ownership there are
the asphalt plants in Murska Sobota
and Maribor and you are also co-owners of the asphalt plant in Kidričevo.
How much does the ownership of a
large number of plants help in the
search for synergy effects?
For us, the management of the production of building materials, such as asphalt, is vital, since we are a production-implementation company. With
our material points we want to cover
the widest possible range, because the
logistics in the execution of a construction project is essential. Because we
have several such points, we are more
competitive, we expand our domicile
market, which is especially important in
low construction projects. The longyear tradition of asphalt mixtures producing in Pomurje is the basis for the
successful continuation of the work in
this area and beyond.
At your company, in Murska Sobota,
ZAS organized the education and
training of technical asphalt personnel in March this year for the northeastern part of Slovenia. Were you
satisfied with the event and what
would you highlight?
In March, we hosted 83 participants at
the 10th education and training of
technical personnel in the organization
of ZAS, which was attended by representatives of companies from the industry, our employees, representatives
of clients (municipalities) and some designers. The aim of highlighting the difficulties that providers of asphalt pavement works face in tendering processes
especially at the municipal level, has already been achieved with the participation of representatives of municipalities and designers alone, in short, the
stakeholders involved in the execution
of the investment. The presentation of
the examples of bad practice and errors
in the inventory of works was in such
meetings novelty and appropriate diversification of already known topics
from the asphalt profession.
We were very pleased to present our
production capacities at the company
headquarters, with an emphasis on the
potential of production of asphalt mixtures by adding milled asphalt, a technology, which is already established
abroad.
From the completed surveys of the participants of the education, our company
as a co-organizer received high ratings
on customer satisfaction and the appropriateness of the displayed content,
which is encouraging for further work
and participation in such events.
The participation of a large number of
representatives of municipalities in
education was welcomed, because according to ZAS estimations the
largest quantities of asphalt is installed in the municipalities. Will now
relatively ununiformed and many
times false inventories of asphalts
and asphalt works improve?
Hope of improvement exists. The errors
and problems, occurring in the inventories of work as well as in the production
and installation of asphalts, were displayed. Solving the problem is a longterm process. It is important that it was
showed where the deficiencies are, and
that the basics to start solving this
problem were given, either with the
Proceedings where the participants can
always find help, as well as with the
willingness of asphalt pavers with the
advice and organization of such meetings in which it is possible to gain additional knowledge for successful work.
In addition to the above, in Slovenia we
urgently need more standardized descriptions of works as are used on motorway programme or in neighbouring
Austria for all types of construction work.
Where do you see the greatest potentials in the development of asphalt
pavement industry in Slovenia?
The greatest development potentials
are in the field of "green technologies"
– reuse of asphalt following the procedures in the plant or in situ, and technology to reduce the production temperature of asphalt mixtures. These are
topics that emphasize the environment
protection, lower greenhouse gas emissions into the environment and better
working conditions for asphalt industry
workers. We can contribute to the longterm effects of environment preservation and at the same time point out that
the asphalt is the material of the future.
This way we build on modernization and
conservation of the production capacity.
Technologies that I mentioned are al-
ready established abroad. Therefore, it
is right that we look to the neighbours
and find out what the possibilities of
their use are in practice.
It is in this education of ZAS that I was
surprised with the information on several times larger carbon-footprint of
concrete pavement compared to the asphalt pavement. If we link this fact with
the capabilities of these technologies,
the potential of the development of the
asphalt industry is right in this direction.
The greater part of the business you
must, of course, do yourself – the asphalt industry. What should be done
by clients and ministries? Do you perceive and feel their role?
Tracking the development, organizing
trainings and readiness for change is
primarily our task.
Even with the clients there must be the
will and the knowledge and the familiarity with the possibilities offered by
the industry, to these has been the before mentioned training actually intended.
From ministries we expect that they do
not hinder the introduction of new
technologies with obsolete regulations
and that they prevent bad practices in
public investments with supervision
and regulations.
Does ZAS as a professional organization represent you well enough? What
do you expect from ZAS in the future?
Our long-standing cooperation in the
ZAS, which was upgraded into a partnership, has been for many years a reason for mutual satisfaction. By participating in almost all committees of ZAS
we managed in the educational, technical, organizational and promotional
area to find a common interest both at
home and abroad. An important part of
the collaboration is the integration of
asphalt industry, where we can learn,
meet and exchange views with colleagues.
I link the future of ZAS with the market
activities. If the Slovenian construction
market gets out from the current
"chaos", there will also be enough active members in ZAS, who will raise
technological level of the asphalt industry. The interest of the entire group
Pomgrad is also the continuation of
fruitful cooperation, especially in areas
that will contribute to the achievement
of set business objectives.
Thank you very much for the answers.
29
OKROGLA MIZA
Gradnja vzletno-pristajalnih stez
ljubljanskega letališča Jože Pučnik uporaba visoko zmogljivega bitumna OMW
Okrogla miza s skupino strokovnjakov
Vzletno-pristajalne steze, vozne steze in parkirni prostori,
so ključne prometne površine na vsakem letališču, ki so
nenehno obremenjene s težko obremenitvijo. Na teh površinah uporabljen asfalt mora imeti podaljšano življenjsko
dobo in biti mora odporen na gorivo (kerozin), tako da se
lažje sooča z naraščajočimi stopnjami obremenitev. Poleg
tega je potrebno, da se zagotovi čim prejšnjo prepustitev
uporabe letališča po izvedbi del, kar je značilno za veliko
ambicioznih projektov. Za uspešno obravnavanje teh zapletenih meril so potrebne nenehne inovacije na področju
raziskav bitumna.
Zgodovina zgodbe o uspehu
Običajno imajo zahtevni infrastrukturni projekti dolga obdobja
priprav in to je bil slučaj tudi pri gradnji novega odseka
vzletno-pristajalne steze na Letališču Jožeta Pučnika,
Ljubljana. Markus Spiegl, direktor črnih proizvodov pri OMV
Refining & Marketing spominja: »Prvo srečanje je bilo maja
2009 v ljubljanskem Inštitutu za gradbene materiale (IGMAT).«
V odboru strokovnjakov, skupaj z Markusom Spieglom, je bil
Boris Kalčič, direktor OMV-jevega partnerskega podjetja
INTERCHEM, kot tudi predstavnik družbe Petrola in gradbenega
podjetja. »Predstavili smo naš nov bitumen OMV Starfalt PMB
45/80 FR, in naše najnovejše izsledke raziskav.« pravi Spiegl.
Temu je sledila predstavitev nadaljnjih rezultatov raziskav, ki
so bili doseženi v sodelovanju z dunajsko Tehnično univerzo, in
laboratorijm RAMTECH d.o.o. iz Hrvaške. Dogovorjeno je bilo,
Markus Spiegl
Boris Kalčič
da bo pred končno odločitvijo zgrajen testni odsek na avtocesti
A2 v bližini Ljubljane.
Na tem testnem odseku pridobljene Izkušnje bi bilo potrebno
vključiti v predlagan letališki projekt. Z omenjenim OMV
Starfalt PMB 45/80 FR, bi bil projekt izveden hitro in
enostavno. »Tu smo bili pravi voditelji kakovosti, saj noben
konkurent v regiji ni bil v stanju ponuditi izdelek s podobnimi
zmogljivostmi,« pravi Spiegl.
Preskusi inštituta IGMAT
Raziskovalnemu inštitutu IGMAT je bilo s strani ljubljanskega
letališča Jože Pučnik naročeno preverjanje OMV Starfalt PMB
45/80 FR, da bodo zagotovo izpolnjene najvišje potrebe
standardov. »V tem primeru sta bili določeni dve merili,
katerima je dal naročnik velik pomen: odpornost na gorivo
(kerozin) in na sredstva za odmrzovanje kemikalij.«
Obe snovi imata močan vpliv na kakovost asfaltne zmesi. »To
pomeni, da mora bitumen imeti zelo specifične lastnosti,« je
dejal Janez Prosen, direktor inštituta IGMAT. »Več mesecev
smo intenzivno testirali OMV Starfalt PMB 45/80 FR in na
podlagi dobljenih rezultatov nismo imeli zadržkov pri
priporočanju njegove uporabe našim strankam.«
Poseben izziv za bitumen so bile podnebne razmere na
ljubljanskem letališču. Temperature se gibljejo v razponu med
-25 do +40 °C, odvisno od sezone, kar pomeni razpon več kot
60 °C. »Bitumen in asfalt morata biti odporna na velike
temperaturne spremembe,« pravi Prosen. »Zato smo celovito
Janez Prosen
Jernej Mrzelj
31
OKROGLA MIZA
preiskovali morebitne trajne deformacije izdelka OMW in
dosegel je zelo pozitivne rezultate.«
Brez težav pri izgradnji
Za Jerneja Mrzelja iz GGD, d.d., vodje projekta pri gradnje na
ljubljanskem letališču, je bila obdelava OMV Starfalt PMB
45/80 FR prav tako velik uspeh. »Tu je potrebno izpolnjevati
zelo visoke standarde. Z bitumnom OMW preprosto ni bilo
problemov.« pravi. Njegovo podjetje je vgradilo približno
32.000 kvadratnih metrov površine. »Postopek je zelo
enostaven. Izdelek je primeren tudi za uporabo na občutljivih
gradbiščih«, pravi Mrzelj.
Poseben OMV bitumen ima prednost v nizki viskoznosti pri
temperaturah nad 100 °C in visoko togost pri temperaturah
pod 80 °C. »To pomeni, da se vzletno-pristajalne steze lahko
zelo hitro odprejo za zračni promet, kar je bila seveda velika
skrb za letališče«, pravi Mrzelj.
Faza izgradnje je potekala od aprila do novembra 2013. Delo je
potekalo čez dan, z uporabo verižnega finišerja za doseganje
popolne ravnosti. Nova plast, ki ponuja najboljše pogoje za
prihodnost, je bila položena na štirih glavnih pododsekih. »Te
dele smo izdelali z uporabo do 1300 ton asfalta vsak dan,«
ugotavlja Mrzelj, »in hkrati smo zamenjali približno 2000 do
3000 kvadratnih metrov veznih plasti.«
Za tekoče in gladko izvajanje projekta gredo zasluge izkušnjam
in sposobnostim vseh vpletenih. »Naše podjetje ima bogate
Območje asfalta
Dnevna količina asfaltne mešanice
Debelina plasti
Specifikacija zmesi
Količina bitumna
Vsebnost bitumna
Agregati
Odpornost na gorivo glede na EN 12697-43
Trajna deformacija glede na EN 12697-22
Stopnja odpornosti bitumna glede na AASHTO MP 1a-4
izkušnje z asfaltom,« je dejal Mrzelj, »toda ekipa za upravljanje
letališča Ljubljana in lastniki so bili tudi izredno profesionalni.
Dobro so poznali gradbišče, gradbeno stanje in bili so
sposobni odločati na kraju samem.«
Močno partnerstvo vodi k uspehom
Za Borisa Kalčiča, direktorja INTERCHEM, je bil projekt zanimiv
in v izziv v mnogih pogledih. »Kot ekskluzivni partner OMV
Refining & Marketing GmbH v Sloveniji, smo prinesli in
uveljavili nov izdelek na trgu. To se ni zgodilo kar čez noč,
ampak je rezultat večletnega intenzivnega razvojnega dela.«
Kalčič nadaljuje: »Nekaj časa nazaj smo imeli strokovni
pogovor, kjer so udeleženci dobili iz prve roke podrobnosti o
našem OMV Starfalt PMB 45/80 FR. To je privedlo do nadaljne
razprave z gradbeniki in organi v cestnem prometu, ki nam je
omogočila izgradnjo testnega odseka na avtocesti A2 v bližini
Ljubljane. S stalnim testiranjem na različnih delih tega preskusnega odseka smo dobili pomembne podatke, ki smo jih
lahko uporabili pri izgradnji letališke steze.«
Optimizirani bitumenski izdelki za vsako uporabo
Varna in visokokakovostna infrastruktura je pomembna podlaga za močno gospodarstvo. Stanje cestnega omrežja ni
pomembno samo za prevoznike in prometni sektor; močno
prispeva tudi k gospodarskem razvoju poslovnih lokacij.
Iz tega razloga smo si zastavili cilj sodelovanja z operaterji,
32.000 m2
1.300 ton
6 cm
AC 16 surf PmB 45/80 FR A1, A2
300 ton OMV Starfalt PmB 45/80 FR
4,9 %
Dolomit – vsebnost peska do 4mm
Visok odpor
Izguba teže:
A = 3,8 % (zahtevana A ≤ 5%)
B = 0,45 % (zahtevana B ≤ 1%)
Sorazmerna globina kolesnice 3,4 % (zahtevana ≤ 7%)
PG 82 -34 (zahtevena PG 64 -28)
OKROGLA MIZA
vgrajevalci, priznanimi raziskovalnimi institucijami in lastniki
infrastrukturnih projektov in dobavo optimalnih bitumenskih
proizvodov za vsako možno uporabo.
Poleg diagramov lahko vidimo na sliki 2 dva primerka asfalta
po preskusu odpornosti proti gorivom. Očitno je, kateri izdelek
ima višjo odpornost in veliko boljše rezultate v skladu s tem
testom.
Z inovativnimi rešitvami, ponujamo prave odgovore na
gradbene in vzdrževalne izzive prometnega omrežja in infrastrukturnega sektorja. Ko so javni proračuni pod pritiskom, je
zaželjena predvsem odporna cestna infrastruktura in območje
upavljanja letov. Hkrati se morajo asfalti soočiti s povečanim
obsega prometa, kot tudi soočanjem z vedno strožjimi
okoljevarstvenimi zahtevami, kot je zmanjšanje emisij CO2.
Rezultati testiranja OMV Starfalt PMB 45/80 FR
Za razvijanje tako posebnega izdeleka za tako zelo pomembno
in zahtevno dejavnost, je potrebno narediti več različnih
testov. Kot smo že omenili prej, je OMV sodeloval z dobro
poznanimi raziskovalnimi inštituti in laboratoriji.
Na sliki 1 si lahko ogledate rezultate testiranja AC 11 z
različnimi tipi bitumna (70/100, PMB 45 / 80-65 in OMV
Starfalt PMB 45/80 FR). Preskus odpornosti proti gorivom po
EN 12697-43 smo izvedli z različnimi vrstami goriva (bencin,
dizelsko gorivo in kerozin). Diagrami prikazujejo preostalo
maso preskusnega primerka v odstotkih po shranjevanju v
gorivu in po ščetkanju. Za vse tri vrste goriva OMV Starfalt PmB
45/80 FR je pokazala najboljše rezultate z največjo preostalo
maso. Najslabše se je odrezal cestogradbeni bitumen 70/100.
Z vidika porabe goriva sta kerozin in bencin bolj »agresivna«,
kot »Diesel«.
Slika/Figure 2: AC 11 B 70/100
Slika/Figure 2: AC 11 OMV Starfalt PmB 45/80 FR
Zmogljivost asfaltne zmesi pri nizkih temperaturah je bila zelo
pomembna tema med celotno razpravo o projektu letališča. Da
bi pokazali odlično zmogljivost te zmesi, je bil zgrajen preskusni odsek na A2 v Sloveniji (SMA 11 z OMV Starfalt PMB 45/80
FR). Dodatni TSRS testi so bili opravljeni na Univerzi za
tehnologijo na Dunaju. Slika 3 prikazuje rezultate testiranja.
Najvišja dosežena napetost 4,28 N/mm2 pri -35,6 °C je odličen
rezultat. Na osnovi tega je tveganje za nizkotemperaturne
razpoke zelo nizka.
Prevod članka je v izvirniku objavljen na straneh 34-35.
Slika/Figure 1: Rezultati testov odpornosti na gorivo
AC 11 na različnih tipih bitumna
Slika/Figure 3: zmogljivost SMA 11 OMV Starfalt PMB 45/80
FR glede na EN 12697-46 pri nizkih temperaturah
33
ROUND TABLE
Ljubljana airport’s high performance
runways built with OMV High
Performance Bitumen
sive extremes of temperature," says Prosen. “So we also comprehensively studied the OMV product’s permanent deformation potential and received very positive results."
Round table talk of a group of experts
Construction period without problems
Runways, taxiways and parking space are vital traffic areas
at any airport, and they constantly receive heavy loads. The
asphalt needs to have a prolonged lifespan and be resistant to fuel (kerosene), so they can cope with increasing
levels of traffic. Additionally it was necessary to ensure
the earliest possible use of the airport, which is typical for
many ambitious projects. Constant innovation in bitumen
research is needed to successfully handle these complex
criteria.
Previous history of a success story
Usually, large scale infrastructure projects have long lead
times, and it was the same when building a new section of
runway at Ljubljana airport. Markus Spiegl, Black Products
Manager at OMV Refining & Marketing recalls, "The first
meeting took place in May 2009 in Ljubljana’s Institute for
Building Materials (IGMAT)."
On the panel of experts, along with Markus Spiegl, was Boris
Kalčič, CEO of OMV partner Interchem, as well as representatives of Petrol and the construction company. "We presented our new bitumen OMV Starfalt PMB 45/80 FR, and our latest research results." says Spiegl.
This was followed by a presentation of further research results that had been achieved in collaboration with the
Technical University of Vienna, and laboratory RAMTECH
d.o.o. from Croatia. It was agreed that a test section would be
built on the A2 motorway near Ljubljana, before making a final commitment.
The experience gained on this test section would be incorporated into the proposed airport project. By specifying OMV
Starfalt PMB 45/80 FR, the project could be implemented
quickly and easily. "We were the real quality leaders here, as
no competitor in the region could deliver a product with similar capabilities." says Spiegl.
Insightful test series by IGMAT
The IGMAT Research Institute was commissioned by Ljubljana
Airport to test OMV Starfalt PMB 45/80 FR to ensure it met
the high standards required. "In this particular case there
were two criteria on which the contracting authority placed
great importance: resistance to fuel (kerosene) and chemical
de-icing agents.
Both substances have a strong influence on the performance
of the asphalt mix. This means the bitumen must have very
specific properties," said Janez Prosen, General Manager of
IGMAT. "For months we tested OMV Starfalt PMB 45/80 FR intensively, and based on those results we had no hesitation in
recommending its use to our clients."
A particular challenge to the bitumen was posed by the climatic conditions that Ljubljana Airport regularly experiences. Depending on the season, temperatures can vary between -25 to +40 degrees; a spread of more than 60 degrees.
"The bitumen and asphalt needs the ability to withstand mas34 from assembly to Assembly
For Jernej Mrzelj, Gorenjska gradbena druzba, construction
and project manager at Ljubljana Airport, the processing of
OMV Starfalt PMB 45/80 FR was also a great success. "We had
to meet very high standards here. With the OMV bitumen it
simply wasn’t a problem." he says. His company paved an
area of approximately 32,000 square meters. "The process is
very simple. The product is also ideal for use on sensitive construction sites", says Mrzelj.
The special OMV bitumen also benefits from having low viscosity in temperatures above 100 degrees, and high stiffness
below 80 degrees. "This means the runways could be opened
to the air traffic very quickly, which of course was a major
concern for the airport." says Mrzelj.
The construction phase was from April to November 2013, and
the work was carried out during daylight hours using a chain
finisher to achieve perfect flatness. A new layer, offering the
best conditions for the future, was laid in four main sections.
"We created these sections, using up to 1,300 tons of asphalt
each day," calculates Mrzelj, "and at the same time we replaced
approximately 2,000 to 3,000 square meter of binder layer."
That the project ran so smoothly is thanks to the experience
and abilities of all parties involved. "Our company has extensive experience in asphalt," said Mrzelj, “but the Ljubljana
Airport management team and stakeholders were also extremely professional. They had an intimate knowledge of
their site, the construction situation and were able to make
on the spot decisions."
A strong partnership leads to great success
For Boris Kalčič, CEO of Interchem, the Ljubljana Airport project was interesting and challenging in many respects. "As an
exclusive partner of OMV Refining & Marketing GmbH in
Slovenia, we have brought and positioned a new product on
the market. This did not happen overnight, but is the result of
intensive development work over several years."
Kalčič continues, "Some time ago we held a professional dialogue where the participants were given firsthand details of
our OMV Starfalt PMB 45/80 FR. This led to further fruitful
discussions with civil engineers and the road authority which
allowed us to build a test section on the A2 motorway near
Ljubljana. Constant testing at various points of this test section
gave us vital data we could use for the airport runway project."
Optimized bitumen products for every application
Secure and high-quality infrastructure is an important basis
for a strong economy. The state of the road network is not
just important for motorists or the transport industry; it also
contributes significantly to the economic development potential for business locations.
For this reason we have set ourselves the target of partnering
with operators, installers, renowned research institutions
and owners of infrastructure projects and supplying optimum
bitumen products for every possible use.
ROUND TABLE
The Ljubljana Airport project at a glance
Asphalt area
Amount of asphalt mix per day
Layer thickness
Mix specification
Bitumen amount
Bitumen content
Aggregates
Fuel resistance according to EN 12697-43
32.000 m2
1.300 tons
6 cm
AC 16 deck PmB 45/80 FR A1, A2
300 tons OMV Starfalt PmB 45/80 FR
4,9 %
Dolomite - Sand content up to 4mm LD Slag - Coarse aggregate
High resistance
Loss of mass:
A = 3,8 % (required A ≤ 5%)
B =0,45 % (required B ≤ 1%)
Permanent Deformation according to EN 12697-22
Performance Grade Bitumen according to AASHTO MP 1a-4
Proportional rut depth 3,4 % (required ≤ 7%)
PG 82 -34 (required PG 64 -28)
With innovative solutions, we offer the right answers to the
construction and maintenance challenges of the transport
network and infrastructure sector. When public budgets are
under pressure, durable road infrastructure and flight operation areas are particularly in demand. At the same time asphalts have to deal with increasing transport volumes, as well
as meeting increasingly stringent environmental requirements, such as the reduction of CO2 emissions.
Test results of the OMV Starfalt PmB 45/80 FR
To develop such a special product for such a very important
and challenging application you have to run many various
tests. As already mentioned before OMV was collaborating
with well know research institutes and laboratories.
Figure 1 (on Page 33): Fuel resistance test results of an AC 11
with different bitumen types.
In Figure 1 you can see the test results of an AC 11 with various bitumen types (70/100, PmB 45/80-65 and OMV Starfalt
PmB 45/80 FR). The fuel resistance test according to EN
12697-43 was performed with different fuel types (Petrol,
Diesel and Kerosene). The diagrams show the remaining mass
of the test specimen in percentage after storing in the fuel
and after brushing. For all three fuel types the OMV Starfalt
PmB 45/80 FR showed the best performance with the highest
remaining mass. The worst performance showed the paving
grade bitumen 70/100. From fuel point of view Kerosene and
Petrol are more "aggressive" than Diesel.
Low temperature performance of the asphalt mix was a very
important topic during the whole discussion about the airport project. To show the excellent performance a test section on the A2 in Slovenia was built (SMA 11 with OMV Starfalt
PmB 45/80 FR). Additional TSRS tests were performed at the
University of Technology in Vienna. Figure 3 shows the test
results. The failure temperature with -35,6°C and a failure
stress of 4,28 n/mm2 are excellent results. Based on this the
risk for low temperature cracking is very low.
Figure 3 (on Page 33): low temperature performance of an
SMA 11 OMV Starfalt PmB 45/80 FR acc. to EN 12697-46.
35
MA RI
PR O A SFALT
Celovita izvedba nizkih gradenj
n Priprava projektov in inženiring
n Zemeljska dela in spodnji ustroj
n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltov
n Zaključna dela in oprema
n Vzdrževanje cest
n Zagotavljanje in kontrola kakovosti
MAPRI Proasfalt d.o.o.
Cesta dveh cesarjev 172
1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/ 422 03 30
Faks: +386 1/ 422 03 31
E-pošta: [email protected]
STROKOVNI PRISPEVKI
Strokovni prispevki
OBNOVA AC ODSEKA KRANJ - VODICE
IN IZVEDBA POSKUSNEGA POLJA
Na podlagi poročila o stanju obstoječega vozišča na AC A2
Karavanke - Obrežje, odsek Kranj V – Brnik in Brnik - Vodice se
je investitor DARS d.d. odločil, da se izvede obnova voziščne
konstrukcije.
Obravnavani odsek je bil zgrajen in v promet predan leta 1985
in na njem odtlej ni bilo obsežnejše obnovitve. Skupni indeks
stanja, določen na podlagi meritev vzdolžne ravnosti, prečne
ravnosti, tornih karakteristik ter vizualne ocene vozne
površine izvedenih v letih 2007 in 2008, je vozišče ocenil kot
mejno, slabo in zelo slabo. Zaradi tega je bilo potrebno z
obnovo vozišča preprečiti nadaljnjo hitro propadanje,
izboljšati prometne, tehnične in varnostne lastnosti in s tem
omogočiti varen promet.
Projekt obnove vozišča
Za potrebe projektiranja so bile izvršene preiskave obstoječe
voziščne konstrukcije, kjer je bila ugotovljena močna
poškodovanost odstavnega pasu, na voznem in prehitevalnem
pasu pa vzdolžne in prečne razpoke, ter lokalne površinske
mrežne razpoke brez prisotnosti deformacij. Le te so nastale
zaradi prekoračitve nateznih napetosti ob utrujenosti
materiala in zaradi šibkejših mest ustroja.
Za obravnavano območje so bili, za potrebe dimenzioniranja
voziščne konstrukcije, leta 2011 pridobljeni tudi podatki o
prometnih obremenitvah in projekcija le teh za leto 2031
(planska doba 20 let). Za vozni pas je bila tako ugotovljena
zelo težka prometna obremenitev za prehitevalni pas pa
srednja prometna obremenitev.
Na podlagi prometne obremenitve določenega debelinskega
indeksa in ob upoštevanju dejanskega debelinskega indeksa
obstoječega vozišča je bila za vozni in prehitevalni pas
določena obnova po sistemu nadgradnje oz. preplastitve
vozišča le z obrabno plastjo v debelini 4 cm, s predhodnimi
lokalnimi sanacijami obstoječe asfaltne plasti. Za zagotovitev
ustreznih tornih karakteristik in površinskega odvodnjavanja,
je bila za obrabno-zaporno plast izbrana asfaltna zmes SMA 11
PmB 45/80-65 A2. Enak način obnove vozišča je bil določen
tudi za pospeševalne in zaviralne pasove ter celotnega
priključka Brnik. Za obnovo odstavnega pasu je projekt
predvidel odstranitev obstoječega asfalta in vgradnjo nosilne
asfaltne plasti AC 22 base B50/70 A4, v debelin 6 cm in AC 11
surf B50/70 A4.
V sklopu obnove vozišča je bil predvidena tudi sanacija
celotnega zgornjega ustroja na 4 podvozih, ki se nahajajo na
obravnavanem odseku avtoceste in sicer z zamenjavo hidroizolacije vseh asfaltnih plasti ter sanacijo vzdolžnega stika v
osi avtoceste.
37
STROKOVNI PRISPEVKI
Izvedba obnovitvenih del
Podjetje Mapri proasfalt, d.o.o je bilo za izvedbo navedenih
obnovitvenih, kot najugodnejši ponudnik, izbrano na javnem
razpisu. Poleg količinsko obsežnega in tehnološko zahtevnega
projekta, je bilo dela treba izvesti v izjemno kratkem
pogodbenem roku 50 dni. Naloga je bila še zahtevnejša zaradi
oteževalnih okoliščin, kot so: izvedba del v več fazah,
prekinitve na gradbišču zaradi sanacije objektov. Med izvedbo
del je bil odsek avtoceste zaprt za promet, z zaporo C2+1 z
obračanjem, kar pomeni, da je promet potekal po nasprotnem
smernem vozišču, število pasov pa se prilagajalo dnevnim
prometnim konicam.
Izvedba se je začela s sanacijo odstavnega pasu na nasprotni
strani AC, ki je bila potrebna zaradi preusmeritve prometa na
ta del AC za čas obnove. Po vzpostavitvi zapore in preusmeritvi
smo začeli z obnovo, ki je zaradi dolžine odseka (4 km)
potekala v dveh fazah. V prvi fazi so dela potekala na AC
odseku 0609 in delno 0608 v skupni dolžini 2 km in na vseh
krakih priključka Brnik dolžine 3,75 km, v drugi fazi pa na AC
odseku 0608 v dolžini 2 km ter priključkih počivališča Voklo.
V vsaki fazi so se najprej izvedla zemeljska dela na utrditvah
bankin z vgradnjo bentonitne polsti za zaščito podtalnice ter
na razširitvah pospeševalnih in zaviralnih pasov, katerih širina
ni več ustrezala novim predpisom. Po vizualnem pregledu
poškodovanosti obstoječega vozišča so bile določene lokacije
sanacije obstoječe voziščne konstrukcije. Te so bile izvedene z
zamenjavo obstoječe asfaltne plasti z vgradnjo vezne plasti AC
22 bin 45/80-65 A2 v debelini 8 cm. Istočasno so potekala tudi
dela na obnovi objektov, ki so v vsaki fazi predstavljala ozko
grlo na gradbišču.
Največji izziv za končno kvalitetno izvedbo je predstavljala
priprava površine pred izvedbo obrabno-zaporne plasti. V
projektu za izvedbo so bile predvidene izravnave v različnih
debelinah z različnimi asfaltnimi plastmi. Ko so bile izravnave
narejene smo končno ravnost podlage dosegli še z rezkanjem
in sočasnim hrapavljenjem celotne sanirane in izravnane
površine, kar je bistveno za dose-ganje ustrezne zlepljenosti in
za enakomerno vgradnjo zaključne asfaltne plasti.
Vgrajevanju obrabno-zaporne plasti SMA 11 PmB 45/80-65 A2
je bilo posvečeno največ pozornosti. V podjetju Mapri
proasfalt, d.o.o. smo se za ta namen tudi dodatno opremili s
strojno opremo (finišer Volvo 7820, valjarji) ter izobrazili in
usposobil operativni kader za izvedbo tako zahtevnega dela.
Samo vgrajevanje je potekalo v etapah po 1 km dnevno, kar je
pomenilo okoli 1.100 ton asfaltnih zmesi na dan. Ob tem je bilo
poskrbljeno, da je vgrajevanje potekalo čimbolj enakomerno in
predvsem brez prekinitev oz. zaustavljanja mehanizacije.
Meritve ravnosti izvršenih del opravljene na voznem in na
prehitevalnem pasu so pokazale kvalitetno izvedbo, saj ni bilo
2
na celotni površini (36.000 m ) ugotovljeno nobene neravnine
nad 4 mm v prečni smeri, v vzdolžni smeri pa le nekaj odstopanj
med mejno in skrajno mejno vrednostjo. Nad skrajno mejno
vrednostjo prav tako ni bilo ugotovljenih vzdolžnih neravnin
ne pod 4 m letvijo ne po vrednostih IRI 20 in IRI 100.
Testno polje – manj hrupna asfaltna plast
Zmanjševanje hrupa v okolju je vedno bolj pomemben faktor
pri načrtovanju in izvedbi asfalterskih del. DARS kot uprav38 od skupščine do Skupščine
ljavec in vzdrževalec avtocest je tudi na tem odseku predvidel
izvedbo testnega polja z izvedbo manj hrupne asfaltne plasti.
Testno polje je bilo izvedeno na površini voznega, prehitevalnega pasu in odstavnega pasu v dolžini 700 m na odseku
0608 med počivališčem Voklo in priključkom Kranj V. Uporabljena je bila asfaltna zmes (odprti SMA) SMA 8 Ln PmB
45/80-65 A2, vgrajena v debelini 4 cm. Pri sestavi recepture
za asfaltno zmes smo, skupaj z notranjo kontrolo Igmat d.d.,
upoštevali dejstvo, da se odsek nahaja na gorenjskem
klimatskem področju (neugodne razmere pozimi), tako da smo
poleg zmanjšanja hrupa zasledovali predvsem odpornost plasti
na obremenitve pri nizkih temperaturah. Vgradnja manj
hrupne asfaltne plasti je potekala podobno kot vgradnja
klasične SMA plasti, z manjšimi korekcijami pri zgoščanju plasti
in brez posipavanja vgrajene plasti.
Meritve hrupa, ki so bile izvedene pred obnovo in po obnovi so
pokazale zmanjšanje hrupa med 1,0 in 3,5 dB na območju
vgrajenega klasičnega SMA 11 in do 5,0 dB v območju vgrajene
plasti SMA 8 Ln, oboje v primerjavi z asfaltno površino pred
obnovo (podatek velja za osebna vozila).
Pri meritvah hrupa so bila poleg osebnih ločeno obravnavana
še lahka in težka tovorna vozila. Pri teh vozilih so se emisije
hrupa na plasti SMA 8 Ln znižale poprečno za 3,5 dB. Rezultati
meritev so pokazali tudi to, da ima velik vpliv na emisije hrupa
hitrost vozil. Pri nižjih hitrostih je hrup v osnovi nižji, poleg
tega pa je tudi znižanje hrupa večje pri tovrstnih preplastitvah.
Zaključek
S tako obsežnim in tehnološko zahtevnim projektom, kot je
opisana obnova avtocestnega odseka se je podjetje Mapri
Proasfalt, d.o.o. srečalo prvič. S primerno organizacijo in
ustrezno strojno opremljenostjo smo se usposobili tako, da so
bila dela kvalitetno izvedena in dokončana v pogodbenem
roku, Želimo si in od državnih naročnikov zaradi vse slabšega
stanja naše infrastrukture tudi pričakujemo več novih in
podobnih projektov.
Viri:
Projektna dokumentacija PZI, (Elea-IC)
Poročila o rezultatih preiskav asfalta (Igmat)
Poročilo meritvah ravnosti na AC odseku A2/0608 in
A2/0609 (ZAG)
Poročila o meritvah vplava obrabnih plasti vozišča na emisijo
hrupa cestnega prometa v okolje (ZAG)
Marjan Marolt
STROKOVNI PRISPEVKI
TRGOGRAD d.o.o., Litija,
USMERJENI V RAZVOJ
Trgograd d.o.o, Litija je podjetje z 22 letno tradicijo, ki se je v
letu 2013 podalo tudi v asfalterske vode. Osnovno dejavnost na
področju visokih gradenj, proizvodnje betonskih gradbenih
proizvodov in vzdrževanja cest smo tako razširili še na
področje proizvodnje in vgradnje asfaltnih zmesi. Kot novo ime
v industriji asfalta smo vzpostavili proizvodnjo asfaltnih zmesi
na novem asfaltnem obratu AMMANN GLOBAL 180 v
Smodinovcu pri Ljubljani.
Poleg klasičnih asfaltnih zmesi za nosilne in obrabne plasti
na obratu proizvajamo tudi najzahtevnejše zmesi kot so SMA
in drenažni asfalti. Kljub kratkemu stažu v asfalterstvu, pa
že sedaj veliko pozornost posvečamo tudi razvoju in
raziskavam na področju asfalterstva. Tako smo v letu 2014
izvedli poskusno proizvodnjo manj hrupne asfaltne zmesi
SMA LN 8 PmB 45/80-65 A2. Z namenom zmanjšanja
obremenitev okolja ob proizvodnji in vgradnji pa je bila
izvedena tudi proizvodnja in testna vgradnja toplih asfaltov
(AC 16 surf B 50/70 A4) z uporabo penjenja bitumna v
postopku proizvodnje. Ta postopek nam omogoča nižjo
proizvodno temperaturo, vgradnja pa kakovostno poteka tudi
pri temperaturi zmesi 110 °C.
Naš razvoj novih asfaltnih zmesi pa se v teh težkih
gospodarskih razmerah usmerja tudi na možnosti optimizacije
gradnje asfaltnih plasti na občinskem in državnem cestnem
omrežju. Razvoj nove asfaltne zmesi G-AC 16 surf B 50/70 A3,
pripravljene z uporabo silikatnih kamenih frakcij in prilagojeno zrnavostno sestavo, ki temelji na sestavi drobirjev z
bitumenskim mastiksom (SMA) in vsebuje v primerjavi s
klasičnimi asfaltnimi betoni (AC) povečan delež bitumenskega
veziva in dodatek celuloznih vlaken Viatop, omogoča izvedbo
obrabnonosilnih plasti tudi na cestah s srednjo prometno
obremenitvijo. Ta asfaltna zmes izkazuje zelo dobro odpornost
na preoblikovanje, saj je dosežena vrednost PRDair samo 7,2
%, kar je skoraj v območju zahtev za SMA 11 in AC 11 za težke
in zelo težke prometne obremenitve. Asfaltna zmes G-AC 16 B
50/70 A3 tako omogoča kakovostno in cenovno ugodno
rešitev za gradnjo in sanacijo tudi cest s srednjo prometno
obremenitvijo.
V podjetju Trgograd poleg zavezanosti visokim standardom
kakovosti proizvodnje in izvedbe gradbenih del poskušamo z
vlaganji v razvoj držati korak z napredkom v svetu in omogočiti
razvoj trajnostnega, okolju prijaznega in ekonomsko sprejemljivega gradbeništva.
Klemen Šobak
39
STROKOVNI PRISPEVKI
POSKUSNA PROIZVODNJA IN VGRADNJA
ASFALTNE ZMESI Z RECIKLIRANO
HIDROIZOLACIJO
Pri proizvodnji asfaltnih zmesi, največji strošek predstavlja
vezivo, to je bitumen, ki glede na trenutno razmerje cen
vhodnih surovin predstavlja tudi do 70% končne cene proizvedenega asfalta. Z namenom uporabe recikliranih surovin pri
proizvodnji asfaltnih zmesi, izboljšanja kakovosti le-teh ter
konec koncev morda prihraniti pri proizvodnih stroških
asfaltnih zmesi, smo se v podjetju CGP d.d., skozi razvojno
nalogo usmerili v iskanje alternativnih veziv ali dodatkov, s
katerimi bi realizirali opisano. Eden izmed potencialnih
dodatkov, ki med drugim nakazuje tudi možnost zmanjšanja
porabe bitumna pri proizvodnji asfaltnih
zmesi, je reciklirana hidroizolacija.
Izvorni material za reciklirano hidroizolacijo predstavljajo odpadki hidroizolacijskih trakov, ki nastanejo pri
sanacijah ravnih streh, torej pri odstranitvi stare hidroizolacije s streh in kot
ostanki pri sami proizvodnji hidroizolacijskih trakov. Hidroizolacijski
trakovi so sestavljeni iz kakovostnega
bitumna (predvsem polimerno modificiranega) in pa vlaken ter mineralnih
snovi (polnilo, pesek), katere lahko
obravnavamo kot običajne sestavine v
asfaltu. Vsebnost kakovostnega bitumna v hidroizolacijskih trakovih po navedbah proizvajalca znaša med 70 in 80
odstotki.
Cilj razvojne naloge je bilo izvesti
poskusno mešanje asfaltne zmesi na asfaltni bazi z dodatkom
reciklirane hidroizolacije, ob posledično zmanjšani količini
bitumna in pri tem preveriti naslednje parametre in lastnosti:
• mešanje asfaltne zmesi z dodatkom reciklirane hidroizolacije,
• vgrajevanje oziroma zgoščevanje asfaltne zmesi z dodano
reciklirano hidroizolacijo na terenu pri običajnem načinu
zgoščevanja,
• sprememba lastnosti bitumna po vmešanju reciklirane
hidroizolacije,
• mehansko – fizikalne lastnosti proizvedene asfaltne zmesi z
dodatkom reciklirane hidroizolacije.
Poskusno mešanje in vgrajevanje se je izvedlo na dveh vrstah
asfaltnih zmesi, to je AC 16 surf B 70/100 A4 in AC 22 base B
50/70 A3. Proizvodna temperatura je bila enaka običajni
temperaturi. Reciklirano hidroizolacijo se je v asfaltno zmes
vmešavalo na t.i. suh način, kar pomeni, da se je le-to dodajalo
v mešalni boben in ne v cisterno z bitumnom (mokri način).
Dodajanje reciklirane hidroizolacije, katero se je predhodno
odmerilo v plastične vrečke po 25 kg, se je izvajalo ročno. Na
šaržo proizvedenega asfalta, ki znaša 2.500 kg, se je tako
dodalo 2 vreči reciklirane hidroizolacije, kar skupaj znaša 50
kg. Predpostavili smo, da je vsebnost bitumna v reciklirani
hidroizolaciji vsaj 50%, zato smo količino osnovnega bitumna
zmanjšali za 25 kg, to je 10 kg na tono proizvedene asfaltne
zmesi.
Pri mešanju asfalta ni bilo opaziti nikakršnih posebnosti in
težav. Enako velja tudi za vgrajevanja asfaltne zmesi, kjer prav
tako ni bilo opaziti nobenih posebnosti.
Rezultati preiskav odvzetega bitumna B 50/70 izkazujejo
pričakovane lastnosti, kar pomeni, da do večjih sprememb v
kakovosti ekstrahiranega bitumna ni prišlo. Pri bitumnu z
dodano reciklirano hidroizolacijo se je rahlo zmanjšala penetracija, ustrezno se je povečala tudi točka zmehčišča, malenkostno sta padli vrednosti pretrgališča po Fraasu in duktilnost.
Rezultati so torej, kot že rečeno, praktično enaki pri obeh
vzorcih bitumna, to je tistem, ki je bil proizveden z reciklirano
hidroizolacijo, kot tistem, ki je bil
proizveden brez reciklirane hidroizolacije.
Odvzete vzorce asfaltnih zmesi, proizvedenih z reciklirano hidroizolacijo, smo
preiskali in tako dobljene rezultate
primerjali z lastnostmi enakih asfaltnih
zmesi, proizvedenimi brez reciklirane
hidroizolacije. Ob primerjavi rezultatov
preiskav je ugotoviti manjša odstopanja,
predvsem glede vsebnosti votlin v
asfaltni zmesi in stopnji zapolnjenosti
votlin v zmesi kamnitih zrn z bitumnom.
Pri asfaltni zmesi AC 16 surf B 70/100 A4
je vsebnost votlin ob dodani reciklirani
hidroizolaciji nekoliko padla, stopnja
zapolnjenosti votlin v zmesi kamnitih
zrn z bitumnom se je posledično dvignila, medtem ko je pri asfaltni zmesi AC
22 base B 50/70 A3 situacija ravno
obratna. Pri tem je bistveno, da so rezultati preiskav obeh
asfaltnih zmesi z reciklirano hidroizolacijo v mejah predpisanega, a hkrati je potrebno poudariti, da sta konkretni
lastnosti (vsebnost votlin in stopnja zapolnjenosti votlin v
zmesi kamnitih zrn z bitumnom) zelo odvisni od priprave
vzorca za izvedbo preiskave, torej nanju zelo vpliva tudi
človeški faktor.
Izvedena je bila tudi preiskava odpornosti proti trajnemu
preoblikovanju na vzorcih asfaltne zmesi AC 22 base B 50/70
A3, ki je bila proizvedena z in brez reciklirane hidroizolacije.
Asfaltna zmes z dodatkom reciklirane hidroizolacije je izkazala
precej boljšo odpornost proti trajnim deformacijam (kolesnicam), v primerjavi z asfaltno zmesjo, ki je bila proizvedena
brez dodatka reciklirane hidroizolacije.
Glede na ohrabrujoče rezultate dosedanjih ugotovitev in
rezultatov preiskav, bomo v podjetju CGP d.d. nadaljevali s
predmetno razvojno nalogo, z namenom potrditve že dobljenih rezultatov ter morebitne implementacije reciklirane
hidroizolacije v dejanski proizvodnji asfaltnih zmesi.
Tadej Lamut
STROKOVNI PRISPEVKI
OBNOVA AC ODSEKA ŠENTILJ – PESNICA IN
IZVEDBA POSKUSNEGA POLJA
V okviru izvedbe sanacije vozišča odseka AC A1/0031 Šentilj –
Pesnica smo kot izvajalec del SGP Pomgrad na delu odseka med
km 7.860 in km 9.400 vgradili v obrabno zaporno plast manj
hrupno asfaltno zmes SMA 8 LN PmB 45/80-65 A1, A2. Predvideno testno polje se je izvedlo na voznih pasovih v debelini
4 cm kot obrabno zaporna plast na obnovljeno vezno plast.
Asfaltna zmes je bila projektirana v lastnem laboratoriju za
kontrolo proizvodnje asfaltnih zmesi skladno z TSC 06.418:
2010 v sestavi frakcionirani agregati kamnoloma Hruškovec in
polimerno modificiranim vezivom tipa PmB 45/80-65. Asfaltna
zmes je bila potrjena v okviru certifikata notranje kontrole
proizvodnje na obratu Hoče. Proizvodnja in vgrajevanje
asfaltne zmesi v količini 445 ton se je izvajala 17.10.2013.
Po metodologiji statistične »pass-by« metode (SPB) skladno s
standardom SIST EN ISO 11819-1:2002 so bile izvedene
meritve emisij hrupa v okolje. Meritve so bile primerjalno
izvedene na obrabni plasti pred izvedbo sanacijskih del na AC
11 surf, obnovljeni plasti SMA 11 PmB 45/80-65 A1, A2 in
testnem polju z SMA 8 LN PmB 45/80-65 A1, A2.
SPBI dB(A)
Hitrost (km/h)
AC 11 surf
SMA 11 PmB
SMA 8 LN PmB
Majhna
72,6
73,6
69,7
Srednja
79,0
79,6
75,3
Velika
83,0
83,3
78,8
Nizi 1;
SMA 11
PmB;
83,3
Nizi 1;
AC 11
surf;
83
Nizi 1;
SMA 8
LN PmB;
78,8
Izvedene so bile preiskave v okviru notranje kontrole proizvodnje in vgrajevanja asfaltne plasti.
Izvedene so bile še dodatne preiskave na inštitutih ZAG, IGMAT,
ki temeljijo na obnašanju asfaltne plasti.
VRSTA ZMESI:
SMA 8 LN PmB
45/80-65
DATUM
Proizvodnje
asfaltne
zmesi
17.10.2013
Rezultati meritev SPBI
LASTNOSTI VGRAJENE
ASFALTNE PLASTI
LASTNOSTI ASFALTNE ZMESI
A1, A2
PROIZVAJALEC: AB Hoče
Nav.
spec.
masa asf.
zmesi
Prostor.
masa
asfalta
vzorca
Mg/kub.
m
AC Šentilj Pesnica; P 453
2,535
Debelina
plasti
Prostor.
masa
plasti
Zgoščenost
Delež
celokupnih
votlin
%
mm
Mg/kub.m
%
% (V/V)
55,7
42,3
2,298
101,2
9,5
Delež
celokup.
votlin
Delež
votlin v
kam.
mat.
Zapolnje.
votlin v
kam. mat.
Mg/kub.
m
% (V/V)
% (V/V)
2,270
10,5
23,6
Rezultati preskusov notranje kontrole SMA 8 LN PmB 45/80-65 A1, A2
Odpornost proti utrujanju (ZAG)
• Deformacija na Nf/50 =266 μm/m
Rezultati meritev na testnem polju pri velikih hitrostih
izkazujejo razliko 4,2 dB (A) glede na stanje pred sanirano
obrabno zaporno plast in na razliko 4,5dB (A) glede na
obnovljeno obrabno zaporno plast s SMA 11 PmB. Ukrep z
izvedbo obrabno zaporne plast z manj hrupno asfaltno zmesjo
in razliko 4,5 dB (A) lahko v določeni meri celo nadomesti
postavitev protihrupne ograje. Pomembno pa je spremljanje
vgrajene plasti tudi v prihodnje in kako se spreminjajo
lastnosti, ki smo jih preskušali ob izvedbi testnega polj ob
vplivu prometnih obremenitev.
Odpornost proti razpokam pri nizkih temperaturah z enoosnim
nateznim preskusom
• Rezerva natezne trdnosti Δβt,max = 2,954 MPa
• Porušitev pri ohlajevalnem preskusu se doseže pri napetosti
σcry,failure = 3,044 MPa pri T failure = -30,2 °C
Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo na učinkovitost in
smiselnost izvedbe obrabno zaporne plasti z manj hrupnimi
asfaltnimi zmesmi, kar si bomo prizadevali tudi v družbi SGP
Pomgrad z stalnim spremljanje razvoja na področju asfaltnih
zmesi.
Temperatura v °C
Togost v MPa
SMA 8 LN
-20 °C
-10 °C
0 °C
10 °C
20 °C
0,5 Hz
15371
11747
7019
3176
1114
8 Hz
17367
14320
10105
5849
2710
30 Hz
17929
15196
11338
7206
3777
Rezultati preskusa togosti (ZAG)
Odpornost proti trajnemu preoblikovanju – 3-osni ciklični
tlačni test
• Hitrost deformacije fc = 0,04 μm/m/cikel
• Skupna deformacija po 1000 ciklih Ɛ1000,calc = 0,52%
Dean Donko, SGP Pomgrad
41
STROKOVNI PRISPEVKI
PONOVNA UPORABA »ODPADNEGA«
ASFALTA V SVEŽI ASFALTNI ZMESI –
PROIZVODNI OBRAT LAŽE, CESTNO
PODJETJE NOVA GORICA, D.D.
0 Uvod
Vsakemu proizvodu, ki preživi svoj življenjski ciklus, dodamo
besedo »odpadni«. Tako poimenujemo odpadni papir, odpadne steklenice, odpadni les… Tudi v gradbeništvu se dogaja
podobno. Asfalt pridobi naziv odpadni asfalt, ko ga
odstranimo iz cestišča in v skladu s klasifikacijskim sistemom
gradbenih odpadkov, se ga klasificira v skupino 17 03 –
bitumenske mešanice, premogov katran in katranski izdelki.
Natančnejše se ga klasificira pod številko 17 03 02 – bitumenske mešanice, ki niso zajete pod 17 03 01. Tako klasificiran odpadek predstavlja ne nevaren gradbeni odpadek, ki
se ga lahko ob pravilni nadaljnji predelavi, ponovno uporabi
v asfaltni bazi pri proizvodnji svežih asfaltnih zmesi.
Proizvodni obrat Laže (slika 1), ki je od decembra 2014 v lasti
Cestnega podjetja Nova Gorica, od maja 2012 pa je bil v
najemu, zajema kamnolom, drobilnico in separacijo, dve
betonarni, asfaltno bazo, proizvodnjo armirano betonskih
elementov in predelovalni center gradbenih odpadkov. V
obratu imamo pridobljeno Okoljevarstveno dovoljenje za
predelavo gradbenih odpadkov po postopku predelave R5,
kar pomeni pridobivanje anorganskih snovi v obliki in
kakovosti, ki omogoča nadaljnjo uporabo.
Slika 2: Odpadni asfalt v kosih
Slika 3: Asfaltni rezkanec
vgrajenega asfalta, zato lahko smatramo, da ni več odpadek,
saj za uporabo v nasip ne potrebuje več mehanske obdelave.
2 Sortiranje odpadnega asfalta na mestu nastanka
Pri nadaljnji predelavi odpadnega asfalta je pomembno
sortiranje na mestu nastanka pri odstranjevanju odpadnega
asfalta iz cestišča. Ob lomljenju in nakladanju asfalta na
kamion, se običajno poleg odpadnega asfalta odstrani tudi
določena količina tamponskega materiala, odpadnega
betona (rob-niki) ipd.. Lomi se ga po celotni debelini, ki je
lahko sestavljena iz več tipov asfaltnih zmesi. Plasti lahko
vsebujejo karbonatna ali silikatna zrna, lahko imajo različne
tipe bitumna, ki pa ga brez laboratorijske preiskave ne
moremo določiti. Ugotovimo lahko, da je zelo pomembno
odpadke sortirati na mestu nastanka, tako s stališča
nadaljnje uporabe, kot tudi s stališča odkupne cene.
Asfalt v kosih (slika 2), ki se ga običajno z bagri »lomi« pri
odstranjevanju iz cestišča ali kot ostanek večje ne vgrajene
količine svežega asfalta. V taki obliki je neuporaben.
Potrebno ga je mehansko obdelati na želeno granulacijo, zato
ga lahko imenujemo odpadni asfalt.
3 Prevzem »odpadnega« asfalta v predelovalni center skladiščenje
V skladu z Uredbo o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni
list št. 34/2008) lahko prevaža odpadke prevoznik, ki ima
registrirano dejavnost prevažanja odpadkov, razpolaga s
sredstvi in opremo, ki izpolnjuje tehnične zahteve za prevoz
odpadkov in je vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov. Ker
se šteje, da je odpadni asfalt gradbeni odpadek, mora prevoznik izpolnjevati navedene pogoje, sicer nastopi težava pri izpolnjevanju evidenčnega lista za prevzem odpadnega asfalta.
Lastnik odpadkov je investitor in s tem tudi zadolžen za
izpolnitev evidenčnega lista povzročitelja odpadkov. Običajno povzročitelji odpadkov (investitorji) s pooblastilom
pooblastijo enega od izvajalcev na gradbišču, zbiralca ali
predelovalca odpadkov, da v njihovem imenu izpolni
evidenčni list, ki ga sicer mora izpolniti povzročitelj odpadkov. V odvisnosti od časa prevzema odpadkov in količine, se
evidenčne liste izpolni za enkratno dobavo, za sukcesivno
dobavo pa se evidenčni list izpolni enkrat mesečno.
Prevzemnik odpadnega asfalta v predelovalnem centru
odpadek pregleda in določi mesto skladiščenja glede na vrsto
odpadka (odpadni asfalt v kosih, frezan asfalt ali nesortirani
gradbeni odpadki, ki jih je potrebno v predelovalnem centru
dodatno sortirati). Poleg mesta skladiščenja določi tudi ceno.
Višina prevzemne cene je namreč odvisna od stroškov
nadaljnje predelave. Najvišjo prevzemno ceno imajo
nesortirani gradbeni odpadki, sledi asfalt v kosih, najnižjo pa
frezan asfalt.
Asfaltni rezkanec (slika 3), ki ga s posebnimi stroji (frezami)
v določeni debelini rezka iz cestišča. Od asfalta v kosih se
razlikuje po tem, da se ga lahko uporabi brez dodatne
mehanske obdelave, saj so dimenzije zrn do maksimalno 100
mm. Uporabi se ga lahko kot nasipni material. Že naziv
asfaltni rezkanec nam jasno pove, da je to proizvod iz
4 Predelava »odpadnega« asfalta v asfaltni granulat 0/16
mm in skladiščenje
Predelava odpadnega asfalta v asfaltni granulat 0/16 poteka
v predelovalnem centru gradbenih odpadkov, z drobljenjem
in sejanjem po enakem postopku, kot bogatenje mineralnih
surovin. Asfalt v kosih je potrebno v prvi fazi zlomiti na kose,
Slika 1: Proizvodni obrat Laže – Cestno podjetje Nova Gorica, d.d.
1 Vrste odpadnega asfalta
Odpadni asfalt se pojavlja v dveh oblikah, in sicer:
STROKOVNI PRISPEVKI
Legenda:
1 - Vsipni lijak
2 - Rotacijska rešetka
3 - Udarni drobilnik
4 - Dvosmerni transportni trak 1
5 - Transportni trak 2
8 - Vibracijsko sito dim. 5,2 x 1,8 m
Slika 4: Tehnološka shema drobljenja in sejanja asfaltnega granulata
ki niso večji od 500 do 800 mm. Maksimalno dimenzijo
posameznega kosa asfalta definira ustje drobilnika. Tako
pripravljen asfalt ima enake karakteristike kot rezkan asfalt,
zato je nadaljnji postopek predelave popolnoma enak.
Slika 4 nam prikazuje tehnološko shemo predelave. Drobljenje izvajamo z udarnim drobilnikom povprečne kapacitete
cca 80 m3/h, sejanje pa z enoetažnim sitom površine 5,2 m x
1,8 m. Nadmerna zrna 16/X (»X« pomeni zrno večje od velikosti nazivnega, ki znaša 16 mm) vračamo na ponovno drobljenje. Asfaltni granulat 0/32 lahko uporabimo kot tamponski
material ali pa ponovno sejemo na granulacijo 0/16.
Asfaltni granulat 0/16 odpeljemo na skladiščenje ali neposredno v proizvodnjo v asfaltno bazo (Slika 5 in 6).
Slika 5: Odprto skladišče
asfaltnega granulata 0/16
Slika 6: Asfaltni granulat
0/16
Nadzor vhodnega odpadnega asfalta in asfaltnega granulata
poteka pod nadzorom naše službe kontrole kakovosti, ki
redno spremlja tudi izsejanost in vsebnost bitumna, ki sta
bistvenega pomena pri proizvodnji tovrstnih asfaltnih zmesi.
5 Ponovna uporaba asfaltnega granulata 0/16 v asfaltni
bazi po hladnem postopku
Za uporabo recikliranega asfalta po hladnem postopku v
asfaltni bazi, mora imeti osnovna konfiguracija asfaltne baze
še dodaten sistem za doziranje recikliranega asfalta neposredno v mešalec asfaltne baze. Tehnološko shemo sistema za
doziranje asfaltnega granulata nam prikazuje slika 8.
Asfaltno bazo upravljamo z računalniškim programom, ki
skrbi za komunikacijo med operaterjem asfaltne baze in
vsemi napravami, tudi s sistemom za dodajanje asfaltnega
granulata 0/16. Operater v programu izbere ustrezno
recepturo, računalniški sistem pa poskrbi, da se dozirajo
potrebni vhodni materiali. Recikliran asfaltni granulat 0/16
iz vsipnega korita volumna 35 t preko treh transportnih
trakov transportiramo v vmesni zalogovnik volumna 10 t.
Količino asfaltnega granulata v vsipnem koritu in vmesnem
zalogovniku nadzirajo dve nivojski sondi. V skladu z recepturo
sveže asfaltne zmesi, se določena količina asfaltnega granula
zdozira na tehtnico kapacitete 500 kg. V trenutku ko se v
mešalec dozirajo vroči agregati in kamena moka, se dozira
tudi asfaltni granulat. Ko se v proizvodnji uporablja recikliran
asfalt, je potrebno vroče agregate ogreti na višjo proizvodno
temperaturo kot sicer, saj ima asfaltni granulat temperaturo
okolice in se mora zato ogreti z vročimi agregati in bitumnom.
Nato zdoziramo še bitumen, mešamo določen čas in spustimo
v silos gotove mase.
Maksimalna količina asfaltnega granulata, ki ga doziramo v
proizvodnjo, je odvisna od vlažnosti asfaltnega granulata in
Slika 7: Primer sejalne analize in vsebnost asfaltnega granulata 0/16
43
STROKOVNI PRISPEVKI
Legenda:
1 - Vsipno korito
5 - Vmesni silos
6 - Tehtnica asfaltnega
granulata
7 - Mešalec asfaltne baze
Slika 8: Tehnološka shema sistema za doziranje asfaltnega granulata
temperature svežega asfalta, ki jo lahko dosežemo. V naši • Drobljenje in sejanje
asfaltni bazi doziramo maksimalno 15 %. Pri višjih deležih ne • Nakladanje in prevoz na skladiščenje
dosegamo želene temperature, oziroma bi morali vhodne
materiale ogrevati nad 200 °C, kar pa negativno vpliva na c) Stroški uporaba asfaltnega granulata v asfaltni bazi
• Nakladanje in odvoz v vsipno korito asfaltne baze
kvaliteto bitumna.
Služba kontrole kakovosti na osnovi sejalnih analiz osnovnih
vhodnih agregatov in asfaltnega granulata 0/16 natančno Z dodajanjem recikliranega asfaltnega granulata zmanjšamo
določi recepturo, ki ustreza proizvodnji sveže asfaltne zmesi, porabo vhodnih materialov in svežega bitumna. V naši
ter redno spremlja proizvodnjo. Asfaltne zmesi z vsebnostjo asfaltni bazi dodajamo do 15 % asfaltnega granulata, kar
recikliranega asfalta imajo popolnoma enake lastnosti kot pomeni, da zmanjšamo porabo vhodnih materialov za cca 15 %.
Dosedanje laboratorijske analize kažejo, da je povprečna
običajne zmesi in so skladne z vsemi zahtevami standardov.
Težave v proizvodnji povzroča večja vlažnost asfaltnega vrednost bitumna, ki ga dodajamo v svežo asfaltno zmes, za
granulata. Slednji se namreč lepi na stene vsipnega korita in 0,5 % nižja. V tabeli so prikazani prihranki pri predelavi in
vmesnega silosa ter na transportne trakove. Pri mešanju se v uporabi asfaltnega granulata.
stiku z vročimi agregati sprošča velika
Prihranek v predelovalnem centru
količina vodne pare, ki lahko povzroča
težave v filtrski napravi. Z namenom
Aktivnost
Cena [EUR/t]
zago-tavljanja konstantno suhega
Prevzem odpadnega asfalta v predelovalni center
5,80
asfaltnega granulata (vlažnost nižja
Priprava odpadnega asfalta za proizvodnjo (pikiraje, sortiranje,…)
-0,30
od 1 %), smo se v letu 2014 odločili,
da zgradimo skladiščne prostore
Nakladanje in odvoz v predelavo
-0,70
kapacitete 800 m3. Zaloga asfaltnega
Drobljenje in sejanje
-2,50
granulata bo zadoščala za proizvodNakladanje in odvoz v skladiščenje
-1,00
njo cca 8.500 t svežih asfaltnih zmesi.
Nakladanje in odvoz v proizvodnjo asfaltne baze
-0,70
6 Ekonomika uporabe asfaltnega
Skupaj predelovalni center
0,60
rezkanca v asfaltni zmesi
Grobi izračun ekonomske upraviPrihranek asfaltne baze
čenosti predelave in uporabe odpadAktivnost
Cena [EUR/t]
nega asfalta v asfaltni bazi lahko
Povprečna
cena
agregatov
za
uporabo
v
asfaltni
bazi
brez
prevoza
6,00
določimo, če poznamo investicijske
stroške izgradnje predelovalnega
Zmanjšan strošek bitumna 0,5 %
0,63
centra, tehnološke faze predelave in
Skupaj asfaltna baza
6,63
ponovne uporabe v asfaltni bazi ter
prihranke surovin (bitumen, agregat).
Skupni prihranek asfaltnega obrata
7,23
a) Investicijski stroški predelovalnega
5,00 - 10,00
Stroški razvoja in amortizacija
centra:
• Odkup zemljišč
• Izgradnja predelovalnega centra (dokumentacija, grad- Izračun kaže, da je zaslužek v predelovalnem centru gradbenih odpadkov minimalen (le 0,6 EUR/t). Torej lahko
bena dela, …)
zaključimo, da je prihodek približno enak odhodkom prede• Nabava postrojenje za predelavo
lovalnega centra. Visok strošek nam predstavlja investicija v
b) Stroški tehnoloških faz v predelovalnem centru odpadnega predelovalni center, ki pa ga lahko nekoliko zmanjšamo z
asfalta:
uporabo rabljene opreme.
• Prevzem odpadnega asfalta v predelavo
• Sortiranje
Ugodnejša situacija je pri uporabi asfaltnega granulata v
• Skladiščenje
asfaltni bazi. Z uporabo zmanjšamo porabo vhodnih mate• Lomljenje večjih kosov z razdiralnim kladivom
rialov v dodanem deležu, kar lahko ovrednotimo z nabavno
• Nakladanje in prevoz na drobljenje in sejanje
vrednostjo vhodnih materialov, ki v našem primeru znaša v
SODELOVANJE
povprečju 6 EUR/t. V asfaltnih obratih,
kjer je potrebno dovažati agregate iz
drugih kamnolomov, je ta prihranek
bistveno večji, tudi do 15 EUR/t.
Na ta način doseženi prihranki se na eni
strani akumulirajo z vlaganji in stroški
razvoja ter amortizacije, na drugi strani
pa gre za izjemni prispevek k varovanju
narave in okolja.
7 Zaključki
S ponovno uporabo predelanega
odpadnega asfalta v asfaltnih obratih
poskrbimo, da odpadni asfalt ne ostaja
na nelegalnih deponijah, ampak ga
koristno uporabimo. Zmanj šamo
eksploatacijo mineralnih surovin v
kamnolomih in gramoznicah, porabo
bitumna v sveži asfaltni zmesi in lastno
ceno sveže asfaltne zmesi.
Predelavo odpadnega asfalta lahko
izvajajo le podjetja, ki imajo ustrezno
Okoljevarstveno dovoljenje.
S pravilnim pristopom pri obnovah
cestišč, poznavanjem težav pri predelavi in ponovni uporabi v asfaltni bazi
se lahko izognemo zapletom, ki lahko
popolnoma onemogočijo predelavo in
proizvodnjo. Tu mislimo predvsem na
pravilno ločevanje, predelavo v dneh
brez padavin in uporabo pokritih
skladiščnih prostorov.
V letu 2013 je bilo v Sloveniji po
postopku R5 predelanih oziroma sprejetih v predelavo 116.068,4 t odpadnih
asfaltov, proizvedenih pa je bilo
1.054.000 t asfaltnih zmesi. Z uporabo
reciklaže v asfaltnih obratih bi lahko
celotno količino nastalih odpadnih
asfaltov reciklirali, saj predstavljajo le
11 % od proizvedenih asfaltnih zmesi.
Moramo pa upoštevati, da se delež
prevzetih odpadnih asfaltov v predelovane centre iz leta v leto povečuje.
Andrej Lavrenčič
Vodja enote Gradbeni obrati CPG
Sodelovanje
s sorodnimi
združenji
DRC
Vodenje DRC, Družbe za raziskave v
cestni in prometni stroki Slovenije,
d.o.o je sredi leta 2014 prevzel Zvone
Britovšek, do tedaj kot član Upravnega
odbora aktivno vključen v delovanje
ZAS. DRC je pred poletjem 2014 izdala
izjemno bogato monografijo Ceste na
slovenskem skozi čas, ki predstavlja
zgodovinsko dediščino in katere
vrednost se bo dejansko lahko pokazala
šele skozi čas. ZAS je podprl izdajo
monografije tako z vsebinskim kot
finančnim prispevkom.
V DRC so bili imenovani tudi novi predstavniki Nadzornega sveta in strokovnega odbora, vsi skupaj so večji del svoje
energije usmerjali v pripravo 12. kongresa o cestah in prometu, 22. - 23. april
2015. To je tradicionalno največji dogodek, ki ga pripravljamo na področju
prometne infrastrukture zato so pričakovanja avtorjev, strokovne in laične
javnosti velika.
Po kongresu pa bo nastopil čas za
pogovor o prihodnjih aktivnostih, kjer
bo ZAS kot običajno aktiven s svojimi
pobudami.
GESTRATA
V januarju 2015 je bilo več medsebojnih
srečanj z avstrijskimi strokovnjaki na
Dunaju in na Vrbi na Koroškem. Pred
srečanji so jim bila postavljena nekatera
vprašanja, ki so pojasnjena v nadaljevanju in sicer:
• Uporaba manj hrupnih asfaltov na
avtocestah
• Oddaja javnih naročil pri asfalterskih
delih; samo najnižja cena ali tudi
druge prakse?
• Garancijska doba za asfalte
• Recikliranje asfaltnih zmesi
• Gradbenega seminar Gestrata
Uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi
V Avstriji se na avtocestah in bolj
obremenjenih cestah že tradicionalno
uporablja asfaltno zmes drobirja z
bitumenskim mastiksom s povečanim
deležem prostih votlin (cca 10 V/%),
torej SMA LN, praviloma z maksimalnim
zrnom11 mm. Drenažnega asfalta PA
praktično ne uporabljajo več.
Razpisi in oddaja del
Predvsem pri Asfinagu so uveljavili
oddajo del po principu ekonomsko
najugodnejše ponudbe QCBS (Quality
and Cost Based Selection), s katero
onemogočajo neprimerno nizke cene.
Navedeno je skladno z novimi evropskimi smernicami in dobro prakso v
Avstriji.
Pri oddaji je vpliv cene med 60 in 65 %,
preostanek med 35 in 40 % pa je določen z ostalimi kriteriji, ki jih vrednotijo
kot npr. Carbon Foot Print asfaltnih
obratov (vsak obrat ima opravljen izračun), Kadrovska sestava (zasedenost
ključnega kadra, izobrazba, izkušnje,
potrdila o izobraževanjih, številčnost
kadra...), uporabljena tehnologija, finančni pogoji in reference.
Garancijska doba
V Avstriji je na zahtevnejšem omrežju na
cestah uveljavljena 5 letna garancijska
doba. Imajo natančno določene kriterije
RVS 11.03.21 kakšna mora biti vozna
površina ob izteku garancijske dobe.
45
SODELOVANJE
Stalno izvajajo meritve, takoj po končani
gradnji (Roadstar za ravnost in torne
lastnosti ter meritve hrupnosti) in
periodično 2 do 3 leta za PMS (spremljanje stanja).
Ponovna uporaba asfaltnih zmesi –
recikliranje
Navedena tehnologija je zelo vzpodbujena s strani naročnika Asfinag, ki
zahteva, da se stare asfaltne plasti
selektivno odstranijo in ponovno uporabijo v novih asfaltnih plasteh. Asfaltni
rezkanec iz SMA in AC bin se uporablja v
AC bin, asfaltni rezkanec iz AC base, se
uporablja v AC base.
Ker mora biti kakovost novega asfalta z
dodajanjem starega enake kakovostil,
dodatnih zahtev ali omejitev ni predvidenih. Prav tako ta vrsta asfalta ni
posebej opredeljena v popisih. Se mora
pa proizvajalec asfalta natančno držati
pravil standarda »EN 13108-8 Reclaimed
asphalt« pri proizvodnji, ki mora biti
ustrezno kontrolirana.
Praviloma zahtevajo 20 % rezkanca tako
v nosilni kot v vezni plasti. V obrabnih
plasteh rezkanec ni dovoljen.
Gradbeni seminar GESTRATA
Gradbenega seminarja se vsako leto
udeležujemo tudi predstavniki ZAS.
Predvsem v Graz-u in na Vrbi (Velden) se
zbere med 15 in 20 predstavniki iz Slovenije.
Nekateri poudarki tradicionalnega
Gradbenega seminarja, Velden (Vrba)
Gerhard Bidmon, direktor cestne
uprave Koroške
Stanje glavnih 36.000 državnih cest se
pospešeno slabša. Če je bilo še pred
letom v razredu slabega in zelo slabega
stanja 22 % cestnih površin, ugotavljajo
sedaj ta delež pri 28%.
Padec proizvodnje asfalta iz tradicionalnih več kot 10 do 11 mio ton zmesi na
8,8 mio ton proizvodnje v letu 2014
gotovo ne prispeva k izboljšanju stanja.
Študija stanja lokalnih občinskih cest, ki
jo je izdelal prof. dr. Hans Litzka, je opozorila na vse te probleme, vendar v
politiki še ni konsenza glede izboljšanja
situacije. Pozitivno je, da so problematiko
vsaj zaznali, zato se določene ukrepe
sanacij in obnov upravičeno pričakuje.
Je pa stanje zelo stabilno pri novogradnjah tako na avtocestah kot železnicah, kjer vlagajo znatna sredstva v
novogradnje in obnove (avtoceste: cca
1.3 mrd EUR letno, železnice: cca 2.5
mrd EUR letno).
Sledili so prispevki strokovnjakov, ki so
bili predstavljeni na vseh devetih srečanjih avstrijskih dežel, ki se jih je skupaj
udeležilo več kot 2.500 udeležencev.
Dodatne informacije: www.grastrata.at
EAPA
Združenje asfalterjev Slovenije je član
EAPA od leta 1997, kar pomeni neprestano že osemnajst let. EAPA predstavlja
stik z množico asfalterjev, tako nacionalnih združenj, podjetij in posameznikov kot drugih organizacij, s katerimi
preko EAPA sodelujemo.
ZAS ima v EAPA vključene svoje predstavnike v vseh strokovnih odborih,
udeležujemo se letne skupščine in sodelujemo pri razvojnih vprašanjih. V
zadnjem času tudi v Evropi obseg
proizvodnje asfaltnih zmesi pada, zato
si skupaj prizadevamo, da pojasnjujemo
kakšne so že in še bodo posledice. Že
tako slaba cestna infrastruktura še bolj
propada in s tem se večajo skupni stroški
uporabnikov in lastnikov infrastrukture.
Ker je infrastruktura v glavnem javna, se
povečujejo naši stroški, saj smo vsi
davkoplačevalci. Kot vozniki in uporabniki cest znatno več vplačujemo v državno blagajno kot iz nje prejemamo, zato
so skupna prizadevanja pri pojasnjevanju odgovornih na to temo dobrodošla.
Egbert Beuving,
generalni sekretar EAPA
Secretary-General of EAPA
AsphaltAdvantages
Za promoviranje prednosti asfaltnih
vozišč sta EAPA in Eurobitume skupaj
pričela s kampanjo za obveščanje tako
imenovanih »neobveščenih« o pozitivnih vidikih asfaltnih vozišč.
EAPA poročilo za bilten “Od skupščine do
skupščine ZAS”
EAPA aktivnosti 2015
Od julija 2013 ima sekretariat EAPA dva,
s polnim delovnim časom, zaposlena
sodelavca: Egberta Beuvinga in dr.
Carstena Karcherja.
Skupaj skrbita za vse dejavnosti EAPA.
Poleg rednih dejavnosti kot so,
organiziranje sestankov EAPA odborov,
lobiranje, evropska standardizacija, priprave glasila, soorganiziranje naslednjega Euro Asphalt & Eurobitume
kongresa v Pragi leta 2016, sta v letu
2015 zelo dejavna predvsem z dvema
dogodkoma, ki bosta opisana v tem
članku: kampanjo za promocijo
asfalta: AsphaltAdvantages in EAPA
simpozij 2015.
Za to akcijo, katera je načrtovana za več
let, sta EAPA in Eurobitume začela z
oblikovanjem spletne strani, ki ponuja
informacije o več kot 50. prednostih
asfaltnih vozišč.
Informacije so razdeljene v štiri ključne
teme: trajnost, udobje, varnost in
gospodarnost.
Vse te prednosti asfalta lahko najdete na
novi spletni strani:
www.AsphaltAdvantages.com.
COLLABORATION
Carsten Karcher,
direktor EAPA / Director of EAPA
Cilj je, da ima ta spletna stran veliko
povezav. Vsi člani EAPA in Eurobitume,
podjetja, ki se ukvarjajo z asfaltom in
ljubitelji asfalterstva, so vabljeni, da
ustvarijo povezavo do spletne strani, da
se povežejo z AsphaltAdvantages na
Twitterju, Facebooku, LinkedInu, da
sodelujemo prek socialnih medijev. Da
so nam na voljo vse prednosti in najnovejše novice o asfalterski industriji.
Namen je širiti ključna sporočila o
prednostih asfalta, ki so bila razvita in
ki bodo razvita v prihodnosti.
Poleg tega so bila ustvarjena različna
podporna orodja. Ta orodja so na voljo v
orodjarni in lahko jih prenesete s te
spletne strani, s čimer podprete akcijo,
ki je objavljena na povezavi:
www.asphaltadvantages.com/
graphics/.
Orodja se lahko doda na spletne strani
asfaltnih in bitumenskih združenj in
podjetij. Ta orodja se lahko uporablja
tudi za tiskane dokumente in spletne
revije.
Načrt za leto 2015 je nasloviti ciljne
skupine s določenimi sporočili. Prva
ciljna skupina so cestne oblasti, svetovalci in projektanti.
Poleg tega bosta EAPA in Eurobitume
spodbujala spletno stran na seminarjih,
konferencah in kongresih, vzpostavljen
bo digitalni (on-line) marketing in
glasilo. Na voljo bodo tudi skupne
predloge in besedila, ki se bodo lahko
uporabljala za širjenje sporočil (tudi
prevedeno) s strani članov in organizacij
EAPA in Eurobituma.
Cilj vseh teh aktivnosti je ustvariti široko
mrežo z združevanjem moči in da se
bodo vsi udeleženci v cestnem prometu
(vključno z vsemi ciljnimi skupinami)
bolj zavedali prednosti asfalta in, da jih
bomo uspeli prepričati, da ukrepajo!
Srečanje je razdeljeno na štiri sklope:
1.sklop »Otvoritev in nagovori«
2.sklop »Tople asfaltne zmesi«
3.sklop »Novice iz Bruslja in odborov EAPA«.
4.sklop »Trendi in novice v evropski
asfaltni industriji«.
Povezave za več informacij:
Spletna stran:
www.asphaltadvantages.com
Facebook: www.facebook.com/
AsphaltAdvantages
Twitter: twitter.com/asphalteu
Linked-In: asphalt advantages
Več informacij o simpoziju in dejavnostih okoli njega je mogoče pridobiti
na spletni strani EAPA www.eapa.org.
Poleg akcije AsphaltAdvantages je EAPA
na svoji spletni strani dodala tudi
»Orodja za promocijo asfalta«. Na
spletni strani EAPA (www.eapa.org ) pod
gumb »Asphalt« je opisana pomembna
vloga asfalta v naših vsakodnevnih
aktivnostih. Tu so številni primeri asfaltnih aplikacij in omogočeno je pridobiti
veliko koristnih informacij o asfaltu.
9. Simpozij EAPA
EAPA organizira svoj 9. EAPA simpozij 4.
junija 2015 v Mövenpick Hotelu Istanbul
v Istanbulu, Turčija, pod naslovom
»Novice in rešitve iz Evropske asfalterske
industrije«.
Namen simpozija je:
• obveščanje udeležencev o najnovejših
novicah asfaltnega sektorja o sedanjih
in prihodnjih temah
• zagotoviti udeležencem odlično
priložnost za mreženje, izmenjavo
informacij in razprav.
Poleg predstavitev bo tudi majhna
razstava.
EAPA report for ZAS magazine From
Assembly to Assembly
EAPA Activities 2015
Since July 2013 the EAPA Secretariat is
staffed with two full-time working
persons: Egbert Beuving and Dr. Carsten
Karcher.
Together they take care of all the EAPA
activities. Next to all the regular
activities as organising EAPA committee
meetings, lobbying, European standardisation, providing newsletters, coorganising the next Eurasphalt &
Eurobitume Congress in Prague in 2016,
etc. they are in 2015 also very active
with two activities that will be
highlighted in this article: the asphalt
promoting campaign AsphaltAdvant ages and the EAPA Symposium 2015.
AsphaltAdvantages
To promote the advantages of asphalt
pavements EAPA and Eurobitume started
jointly a campaign to inform the so
called “uninformed” about the positive
aspects of asphalt pavements.
For this campaign, which is planned for
several years, EAPA and Eurobitume
started with creating a website that
provides more than 50 advantages of
asphalt pavements.
The information is categorised into four
key themes: Sustainability, Comfort,
Safety, and Economics.
All these asphalt advantages can be
found at the new website called:
www.AsphaltAdvantages.com.
The goal is to have many links to this
website and therefor all EAPA and
Eurobitume members as well as asphalt
companies and asphalt friends are
invited to create a link to the AsphaltAdvantages website and to get connected to the AsphaltAdvantages by Twitter,
Facebook, LinkedIn and newsletter and
to participate via social media to get all
the advantages and latest news of the
asphalt branch.
Continues on page 56 >>
47
Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Dobrodošli Willkommen
Partnerji ZAS
CPG, d.d.
CPG, d.d.
Mapri Proasfalt d.o.o.
SGP Pomgrad, d.d.
Nova člana ZAS se predstavita
I.
ASFALTI PTUJ, d.o.o.
II.
ASFALTING d.o.o.
Trgograd, d.o.o., Litija
n Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Dobrodošli
Willkommen Welcome Benvenuti
ASFALTING d.o.o.
Mediji o ZAS
in asfaltu
49
Asfaltni obrat
Smodinovec
Uporabniki najpogostje ocenjujejo kakovost voznih površin po udobnosti vožnje in površinskem izgledu, zato napake
katere se pojavijo na vozišču (neravnine, razpoke, udarne jame... ), nemalokdaj voznike spravljajo v obup in slabo voljo,
obenem pa zaradi poslabšanih voznih razmer zmanjšujejo varnost udeležencev v cestnem prometu.
Vizija in smer v poslovanju podjetja Trgograd Litija sta kvaliteta in zanesljivost, tako pri proizvodnji lastnih izdelkov,
kot pri gradbenih delih na področju nizkih gradenj ter njim namenjenih voziščnih konstrukcij.
Zaradi potreb po dosegu zastavljenega smo v Ljubljani postavili najsodobnejši asfaltni obrat, s katerim zagotavljamo
najvišjo možno raven kakovosti.
V želji in skrbi po kakovosti, večji vzdržljivosti in trajnosti asfaltnih plasti, nam velik napredek v proizvodnji asfaltnih
zmesi omogoča najsodobnejša proizvodna tehnologija. Zagotavljanje kakovosti dosegamo z lastno kontrolo in
laboratorijem, ki spremlja vse faze našega dela od proizvodnje do vgrajevanja asfaltnih zmesi.
Tehnična speciﬁkacija zmogljivosti asfaltnega obrata Smodinovec:
• Zmogljivost: 180 ton proizvedene zmesi na uro.
• Možnost izdelave nizko temperaturnih asfaltnih zmesi z uporabo penjenega bitumna. (Edini v Sloveniji)
• Možnost uporabe recikliranega asfalta v asfaltnih zmeseh.
Trgograd d.o.o., Litija
Breg pri Litiji 56, 1270 Litija
Tel.: 01/ 89 83 440, Faks: 01/ 89 83 447
e-mail: [email protected]
www.trgograd.net
IN ENGLISH
in English
... from page 3 (Introduction)
During the recent years of drought we must
not overlook the fact that we were able to implement a number of improvements and
changes, of which the main activists were the
companies, joined in ZAS. Some of the major
challenges which ZAS pays much attention
to, are re-use of asphalt from recycling “in
situ” to adding of milled asphalt in asphalt
plants, production of noise reducing asphalts, use of alternative raw materials and
the quality of bitumen. With a desire to teach
all involved in the chain (clients, designers,
surveyors and ultimately ourselves), we have
carried out already 10th education and
training of technical (management) asphalt
pavement staff this year. The primary ambition and role of companies, which operate
within the ZAS, is a commitment to quality
of asphalt pavement works and preparation
of regulations in this area. I cannot say that
we are not succeeding, but we are ambitious
and we wish to accelerate these activities.
That is why I ask myself how to proceed?
This is a key issue at the aforementioned closing of the existing financial perspective at
the end of 2015. Currently at the state level
projects where we could recruit our production capacities are not prepared. Before our
very eyes the national road network is collapsing and the municipal roads are in very
poor condition as well. In order to avoid another decline in the production of asphalt
mixtures, and with this a new crisis in the
construction, the accelerated investment in
the rehabilitation of roads need to be undertaken. The state needs to establish a dedicated funding for investment in road infrastructure, because every year when we do not act,
costs us at least an additional 100 million
Euros. With this measure we could employ the
available capacities, the company managers
would be able to outline long-term strategies
and this way avoid the uncertainties we are
witnessing today.
Let me close the introductory words with a
wish that in the future we work in the long
run, which require comprehensive expert solutions and long-term planning without excessive fluctuations between years. All participants in the Slovenian Asphalt Pavement
Association I wish a lot of success.
Kristjan Mugerli, BScCE
General Manager of CPG and
member of ZAS Managing Board
Expert meeting
THE QUALITY OF BITUMENS AND
SUSTAINABLE ASPECTS OF
ASPHALT SECTOR
Keynote speech by Assoc. prof. dr. Andraž
Legat, Director of ZAG, Slovenian National
Building and Civil Engineering Institute.
Prof. Legat emphasized the importance of
building infrastructure in the development of
the construction industry and society as a
whole. ZAG recognizes the importance of asphalt technology to the development of in-
frastructure, where the most important element is the bituminous binder. Because we
are forced to import all of the bitumen it is
imperative that special attention is devoted
to that segment. ZAG is equipped with the
latest facilities for comprehensive analysis of
bitumen for both public and private clients.
Slovenia is through ZAG a part of the Forum
of European National Highway Research
Laboratories FEHRL where important
Research and Development projects are carried out. ZAG was very successful in this segment in the past, and they intend to do the
same in the future. Prof. Legat wished all participants a successful and efficient work.
Quality of bitumen
In recent years, significant changes in the bituminous binder's properties after the completion of the production, installation and
use of asphalt mixtures are detected. That is
happening despite the fact that as a rule all
bituminous binders before using show required and with product standard EN 12591
specified characteristics. Changes in bitumen in asphalt mixtures, which are reflected
primarily in premature aging, lead to a shorter usability time and faster failure (cracking,
decomposition, ...) of asphalt layers on our
pavement surfaces. These trends are recognized in all comparable countries (e.g.
Austria, Germany, Hungary and others), so
the asphalt industry in Europe started with
activities and additional requirements in order to change that standard. Through ZAS
Slovenia has also been involved in that
process.
In order to determine the quality of bitumen,
present on our market and the scope and size
of the described phenomenon, an extensive
investigation of the properties on the
Slovenian market present bitumen B 50/70
has been carried out, funded by DARS, the
Motorway Company in the Republic of
Slovenia, and carried out by the Slovenian
National Building and Civil Engineering
Institute (ZAG) in cooperation with IGMAT,
Building Materials Institute. For the first
51
IN ENGLISH
time in Slovenia bitumen samples were longterm aged in the laboratory and modern laboratory tests were carried out to determine
the resistance of bitumen at different temperatures and under different conditions of
use. All tests were performed on the input
(original) and on short-term and long-term
aged samples of bitumen. With short-term
aging a process of production and paving is
described and with long-term aging a process
of the use of asphalt mixture (layer). These
laboratory methods are in Europe already
standardized, but the results are for information only and do not represent the requirements in product standards. For the above
requirements it will be very difficult in
Europe to obtain a consensus because the bitumen industry very strongly opposes. In an
extreme case clients or producers of asphalt
mixtures and pavers will need to formulate additional requirements towards the suppliers,
who want asphalts to reach expected life span.
Described does not apply, or applies to a lesser extent also for polymer modified bitumen,
which are also under examination.
More than seventy participants from Slovenia
and representatives from Austria (OMV) and
Hungary (MOL) were brought together on the
ZAS Expert conference in the Business House
Unija.
Mojca Ravnikar Turk (picture on page 5) at
the presentation of the bitumen research
project, which was carried out under her
leadership by a team of her colleagues from
ZAG (Aleksander Ipavec, Dušanka Bohinc,
Miloš Kmet, dr. Marjan Tušar)
The CONCLUSIONS of Expert conference on
the topic of bitumen quality in the form of
questions and answers are the following:
1.)Did the quality of bitumen B50/70 on
the Slovenian market worsen compared to
the yera 2009 (after the change of the
product standard)?
• Investigations of bitumen samples taken
show that the quality of the input (original) bitumen on the Slovenian market as a
rule within the requirements of the standard (SIST EN 12591: 2009). In the extracted (taken from the built-in asphalt
layers) bitumen greater variation of individual quality characteristics was found after 2009.
• In 2013 eight bitumen samples from producers IES Mantova, Niš (Pančevo), Alma
Petroli Ravenna, Bosanski brod, and MOL
(Zalaegerszeg) and OMV Schwechat (sampled twice) were taken. The quality of tested eight bitumen samples was within the
requirements of this standard. It was noted, however, that the quality of bitumen
investigated differed according to the
source supplier.
• The quality of bitumen after short-term
and long-term aging unfortunately can
not be compared with the situation before
2009. At that time long-term aging was
not being carried out, modern method of
short-term aging is not comparable with
the former.
2.) Are the tested bitumen B50/70 samples of comparable quality?
• According to the basic characteristics, required by SIST EN 12591:2009, the quality
of supplied bitumen is comparable since all
eight samples of bitumen type B50/70 met
the requirements of the standard.
• After short-term aging the differences in
characteristics have been revealed.
• Tests after long-term aging have indicated
significant differences between treated bitumen samples and their intended use.
3.) Does the quality of bitumen of individual producers varies significantly?
• Of the six sources two were investigated
twice (Ravenna and MOL). One sample of
each source was taken in May 2013 and the
second sampling took place in December
2013. Based on the tests of these four
samples we conclude that the characteristics of each source of bitumen, which was
sampled in December, were similar to
those taken in May 2013.
• Samples from the remaining four sources
were taken only once and therefore homogeneity of the sources in these cases was
not possible to check.
4.) Do we know how to identify the characteristics of supplied bitumen after the laboratory aging - a simulation of the behaviour of bitumen in exploitation?
• Implemented standardized tests of input
and aged bitumen yielded comparable and
reproducible results. We have thoroughly
investigated eight bitumen samples
B50/70 and the results relate only to those
samples. It has been found that a longterm laboratory aging does not affect the
characteristics of all bitumen samples in
the same way.
• With the basic tests (PK, penetration,
Fraass) it has been confirmed that bitumen hardens heavily.
Individual values of the parameters of
these tests after a long-term aging are:
- Fraass – temperature was increased for
3°C to 10°C with respect to input bitumen
- PK – softening point has risen for +12°C
to 25°C
- penetration was reduced to 30% to 42%
of the initial value
• Basic tests of long-term aged bitumen do
not provide good data on the temperature
range of the use of asphalt mixtures during
exploitation.
5.) Do we know how to identify the characteristics of the supplied bitumen by the
laboratory aging - a simulation of the behaviour of bitumen in exploitation?
• We do, however, the obtained results of
tests of long-term aged bitumen B50/70
have to be treated with caution as follows:
- data set is limited (only eight samples)
- there is still no connection between laboratory determined characteristics and
the actual behaviour of asphalt in exploitation.
- The long-term behaviour of the laid asphalt is also influenced by other factors
(the production of asphalt and laying).
• To determine these characteristics, we
conducted a recent standardized tests
“Determination of the flexural creep stiffness - Bending Beam Rheometer (BBR)”
and “Determination of complex shear
modulus and phase angle - Dynamic Shear
Rheometer” (DSR).
• The results were evaluated with the requirements for bitumen in the standard
AASHTO-320-10-Performance
Graded
Asphalt Binder). This standard classifies
bitumen depending on the temperature
range of use - average 7-day maximum to
minimum project temperature (the
method of determining the characteristic
temperatures is given in US standards)
• Depending on the requirements of this
standard some bitumen samples B50/70
were suitable for the temperature range of
-22°C do +64°C, but some of them only for
smaller temperature range (one sample
only from -16°C do +58°C)
• Laboratory aging shows significant differences in the temperature range of the use
of bitumen. Basic tests of input and aged
bitumen does not show that.
Further activities of ZAS
According to the
• modified climate conditions (Slovenian
Environment Agency notes that it is reasonable to update the map of highest air temperature with a return period of 50 years)
• heavy traffic loading, which is increasing,
• new opportunities for quality assurance
provided by modern laboratory methods,
• lessons learned in the last 20 years in
Slovenija and
• revision of EN standards, which are expected to be completed in 2015,
in the Slovenian Asphalt Pavement Association we suggest the following:
1. Slovenian technical requirements for bitumen need to be expanded so they can meet
our conditions of use. Requirements may
be in the form of recommendations, technical specifications or national supplement to the EN standard. ZAS believes that
it makes sense to give additional requirements for the characteristics of bitumen
and asphalt for each category of roads.
2. Optimize the procurement of bitumen according to the conditions of use together
with concurrent establishment of the most
effective quality control
3. Similar as for bitumen B50/70 check the
behaviour of road bitumen type B70/100
and polymer-modified bitumens, which
are used in the Slovenia.
S. H.
IN ENGLISH
ACTION PLAN FOR THE REHABILITATION OF MAIN AND REGIONAL ROADS
Slovenian Infrastructure Agency was hardly
able to provide regular maintenance on the
main and regional roads with available resources in 2014, there was no capital investments (neither investment maintenance nor
investment) in the network, only the projects
financed by the European means. According
to the estimates, that necessary funds for the
main and regional roads will not be available
for quite some time, even in Transport development strategy in the RS the emphasis is on
the development of railway infrastructure,
the Agency prepared a proposal how to prevent further deterioration of the main and regional roads and improve conditions for
users with minimal resources and interventions (picture on page 15).
Slovenian Infrastructure Agency has so far all
the rehabilitation planned in terms of most
problematic sections and subject to available
funding, these rehabilitations were designed
as spots, that means they were locally limited, for example, only a part of the problem
on embankment, a critical bridge or crossing,
a bus stop etc. were rehabilitated individually. Investments were spread evenly across the
entire network and as the length of state
roads grew with the transfer of municipal
roads, the resources were reduced, which has
led to the fact that the majority of the road
network is in such a state, that the economy
and population are faced with high costs. It
is not insignificant that in recent years the
budget has been limited by a series of restrictions (temporary suspension of the implementation and rebalances of the budget), together with the public procurement procedures due to tight market situation becoming
more and more time-consuming (complaints
or review claims).
The proposal from the Slovenian Infrastructure Agency is that beside the funds
intended for the regular maintenance of
state roads, also annual fixed amount of
funds for investment maintenance of
roads are allocated in the six-year period
and that these funds are earmarked for
roads, which are the most important for the
economy and the mobility of the population
and then at the end of the six-year period
such measures are taken also on other
roads. Investing in investment maintenance
also lowers the cost of regular maintenance.
At 6,000 kilometres of road network, managed by the Slovenian Roads Agency, the
most loaded and strategic 1,882 kilometres
of roads that generate the highest social
costs of private, public and freight transport or which are strategic because of their
importance, were identified. Therefore, the
activities for the rehabilitation of these
roads should be the first.
Every year, when investment measures (i.e.
investment maintenance or investments – re-
constructions, new construction) are not implemented on the main and regional roads,
the necessary funds for the rehabilitation of
roads increase by 88 million Euros. Together
with the social costs of public passenger and
freight transport and the environmental
costs due to the condition of the network of
main and regional roads, this represents approximately 200 million Euros per year. If further deterioration of roads is not prevented
these costs will still grow. The economy already points out their uncompetitiveness due
to deteriorated road network and poor transport connections and, consequently, higher
costs. The projection of pavement condition
without major maintenance is alarming, as it
will, within two years the percentage of very
poor, poor and fair pavements increase to
90% (picture on page 16).
provide the list of sections, since no final decision about which parameters will actually
be the key for the prioritization of roads is
taken. The Slovenian Infrastructure Agency
has prepared the proposal in a way that economic transportation indicators are taken into account, which means the following indicators:
• users and the transport of goods costs
(transport-economic criteria) as a measure of competitiveness, creation of jobs
and a prerequisite for growth to maintain
social rights,
• mobility of passengers as a measure of the
quality of integration, particularly in
terms of improved conditions for public
transport and
• external costs (emissions) as a benchmark
for environmental friendliness.
The current spot implementation of the
measures is more cost-demanding (for both
users and operator) and the effect of the
measure is lower, so the proposal envisages
a change in implementation, i.e. instead of
spot measures uniform treatment of entire
sections are proposed in a way that after the
implementation of measures over several
years only regular maintenance of the section will be needed.
Action plan for the rehabilitation of main and
regional roads means lower user costs in personal and freight transport, lower costs of
transport of goods and lower external costs
(less greenhouse gas emissions and other
environment polluters, increased traffic
safety) and at the same time improved mobility of passengers and public transport.
The proposal is feasible only under the condition that the stable funding is provided over
several years or a special account is set up on
which dedicated funds are collected from the
annual tax for the use of vehicles and the
share of excise taxes collected from the sale
of motor fuels – a road fund. This would allow
the organization of work in such a way that
the operator prepares all necessary for physical construction during the off-season, and
the dynamics of the construction is dictated
by the circumstances of the construction season and not by the administrative execution
of the budget as it is now. Under these conditions, the construction works would be carried out more quickly and more efficiently
with the shortest possible road closures,
projects would be implemented uniformly
(now they are implemented by phases over
several years), it would prevent the further
deterioration of the road network and begin
to reverse the negative trend upwards.
A simulation of the action plan of rehabilitation of main and regional roads for the sixyear period for an amount of 200 million
Euros was made in the manner of an operational asset management, which means that
resources are independent of changes in the
budget (temporary suspension of the implementation and rebalances of the budget,
etc.), so the funds are gathered on a separate
sub-account, the so-called road fund. With
these assumptions more than half of the network of main and regional roads would be rebuilt in six years.
Since the action plan of rehabilitation of
main and regional roads is still in the proposal stage at the moment it is not possible to
Ljiljana Herga, BSc (Geol). Secretary.
Head of Roads Maintenance and Safety Division
ACTIVITIES OF ZAS ORGANISATIONAL
AND TECHNICAL BODIES
ZAS Flowchart
General Assembly (Member Convention)
The regular ZAS General Meeting took place
on 22 May 2014 in continuation of the pannel
discussion on the bitumen quality and the asphalt industry sustainability aspects. Its
most important findings were as follows:
• 6 new members joined The Association in
the last year one of the smaller ones resigned.
• Our work in 2013 was successful, ZAS plans
have been entirely realized.
• A very ambitious plan of action was presented for 2014, which was unanimously
approved.
• The in place of a longtime member of the
Managing Committee Zvone Britovšek,
who took over the position of Director of
DRC, d.o.o. has been taken over by the
53
IN ENGLISH
Events and participants of ZAS meetings in the time from the Assembly to the Assembly
X. education/traning session of the technical asphalt paving personnel 11. & 12. 3. 2015
5th Asphalters day - 27. 11.2014
Proffesional Conference: Pavement structures - an overview of the problems and solutions
in the construction and maintenance of roads -17. 4. 2014 **
Expert Meeting: The quality of bitumen and aspects of sustainable asphalt industry 22. 5. 2014 and the 19th regular meeting of ZAS members (Bulletin)
MC – From assembl to assembly, ZAS(6 sessions, 77 decisions)
International cooperation and activities (EAPA, Gestrata, FSV,…),
Brussels, Pariz, Vienna, Klagenfurt, Köln
TC, HSEC, ES, HS, ECC, SC, interrnal meetings (9 + 10 sessions), approx.
* and domestic abroad
**The meeting statistics of the previous year were not taken into account
Number of
participants
domestic foreign domestic foreign*
Number of referents
4+2
1
1
10
80
2
59
Chairmanship: Zvonko Cotič,
Prešeren, Ms. Irena Fortuna
Marijan
The Assembly ended with socializing of the
members.
Managing Committee (MC)
In the time between the two ZAS General
Assemblies, six sessions of the MC were organized, all of witch were quorum. Besides
the 11-member committee and representatives from the 1st ranked companies, the sessions were sometimes visited by the members
of Supervising Committee and heads of technical committees – the extended MC. On average 12 representatives were present on individual session.
In this period the MC passed 49 decisions,
which have been realised, two more decisions
are in the process of realization.
The most important policies, which were coordinated by the Managing Committee and
have been, over the last year, successfully realized were as follows:
• In the centre of the attention are and will
continue to be carriageway constructions.
• Addressing the problem of excessive warranty periods and bank guarantees, and to
present our position.
• Presenting good and bad examples of procurement practices in connection with asphalt pavement and also presenting them
to the clients as much as possible.
• Supporting and encouraging the work of
the Asphalt Commission and its continuation.
• Establishment of the rules for the equalization
of conditions regarding access of asphalt
mixture producers on the Slovenian market.
• To publicize the new technology (WAM, re-
cycling, reduced noise asphalts, asphalt
mixes for demanding conditions, ...),
preparing new technical documents and
raising awareness of the laymen and professional public.
• Encouraging all parties regarding the requirements for bitumen, mineral aggregates and additives, and encourage the
use of dynamic laboratory tests.
• Encouraging all forms of education, because only conscious and informed project
leaders, engineers, clients .... will feel the
need to use modern methods of design,
production and laying of asphalt mixtures.
Results of the individual activities were collected in various ways, from the preparation
of materials, in specialized expert groups,
fom working in expert committees, organizing expert meetings, training and international exchanges.
Enterprise and Companies Committee
In the ECC are collected all representatives of
companies operating in the ZAS. The latest
meeting of The Committee was held in the
context of the Asphalters Day on 27
November 2014 in Bled. The meeting was attended by representatives of 34 companies.
On the meeting activities over the last six
months, since the last Assembly, were presented. Its highlits can be summarized in the
overview of the work of expert committees TC
and HSEC, the information on the importance of the education to The Association and
the achieved production of asphalt mixtures
in 2014, when we finally reached a change in
the negative trend. A discussion between the
participants followed, which was slightly less
vigorous than in the past two years.
A large part of the set objectives were
achieved, in some subjects, we reached
mainly hopelessness and helplessness. We
cannot get rid of the feeling that the lack of
the projects is still forcing companies: engineering construction contractors, designers
and laboratories to bid below the cost price.
Just as problematic for our branch is the nonpayment of an appropriately carried out and
approved projects. Both states a major challenge for both; the construction as our narrow asphalt pavement industry.
5
82
35
19
1
Total:
unanimously elected Andrej Poglajen, director of TRGOGRAD, on the election of alternate members. Zvone Britovšek has
been praised for his constructive participation in the work of the committee. As a
sign of gratitude we have awarded him and
wished him all the best with new challenges. Both sides expressed the desire for
intensive cooperation in the future.
• ZAS business has gone according to plan
and has been positive.
155
57
135
12
568
52
620
The highlighted problem will have priority at
ZAS and direct its efforts at improving the situation. Since we depend on other stakeholders in the construction process, we must continue to remain the driving force that draws
attention to the problem of preparing the
necessary documents and convince the responsible that some changes simply must be
applied.
Supervising Committee (SC)
SC ZAS: Bojan Hočevar, Aleksander Kerstein,
Mitja Čotar
The SC, composed of Aleksander Kerstein,
head, and Mitja Čotar and Bojan Hočevar,
members, met for a regular annual session on
19 March 2015 in Polzela. They discussed financial manegement and annual accounts
for 2014, as well as the finance plan of ZAS
for 2015; these will be put forward for adoption at this year's ZAS general Assembly. The
Committee passed three decisions which confirmed that ZAS had conducted its business
successfully and in accordance with bookkeeping standards, and it gave some guidelines for the Association's future operation.
S. H.
Technical Committee (TC)
Technical Committee has in 2014 in detail
discussed the procedures and requirements
for asphalt mixtures which are placed on the
market and layed on the carriageways, it has
defined the documentation needed for asphalt milling residue and gave the initiative
for quality control in the inventories to also
include an item on the internal quality control of the works. About the described topics
the committee met at a several smaller meetings of the Working Group, the content and
the outcome of the meetings was reported at
a joint sessions of the entire committee.
The result of the work was issued in a documnent, which was, earlier this year, published
on the ZAS website, a circular entitled "The
current technical regulations for the manufacture and installation of asphalt mixtures in
the public areas in the Republic of Slovenia".
At the annual meeting of all members of the
committee, at the Asphalters Day, the following topics were thoroughly discussed:
IN ENGLISH
• Technical regulations (directives, laws,
standards, specifications, guidelines, recommendations, ...)
• Current topics (re-use of asphalt, cold recycling, low temperature asphalts, reduced noise asphalts)
• Suggestions and guidelines on the optimal
use of bitumen (extended investigation)
• Complex asphalt mixes (SMA, SMALN, PA,
ACbin)
• Drafting and reviewing of technical specifications (cold recycling, alternative products, ...)
• The Asphalt Commission's work with DARS
and
• Work in related associations around the
world (EAPA, GESTRATA, CEN).
The Committee has, as in the past, advocated
for comprehensive management of asphalt
area and followed the current tasks set in the
multi-annual plan of TC. The main task of The
Committee was an effective flow of information, because we are aware that the scope of
asphalt pavement works rapidly improves
and greatly advances, that is why investments in the production facilities, the equipment and laboratories for quality control are
significant. At the current pace of asphalt industry around the world, the knowledge and
the development of quality control can very
quickly be stalled. New products and standards are emerging, and what was mastered a
few years ago, is today often inadequate. For
such a modern way of working there has to be
consistent planning, investment and prevention of deviations from the established policy
management! Here are the highlights and
members of the committee are aware of the
need to master them. The profession can, in
our country, despite the crisis, go in step
with the times.
The Committee discussed the emphasis on
sustainable construction, as ways to achieve
sustainable asphalts intensively vary, therefore re-use is strongly encouraged, as new
level of awareness came for reducing emissions into the environment and consequently reducing temperatures during manufacture and laying. The established is, to closely
link profession with manufacturers and/or
contractors. In this regard, members of the
TC are aware of the potential conditions of
use of investigations, where the emphasis is
on short-term and long-term behavior of input materials and asphalt. There is a number
of documents avaliable to cite.
ZAS TC will also in the future advocate for intensive and systematic transfer of knowledge
and the results of the profession. It will try to
raise awareness and be critical and effective
at checking the quality and durability! Major
emphasis will continue to be devoted to discussions and awareness of quality control.
Quality generally decreases, which is often
due to the lack of commitment from the responsible authorities. This is an observation
which we need to prevent.
We will strengthen the international cooperation and participation of all professional
bodies of ZAS, which are connected to each
other and related are the topics, which are
adressed by all of us.
In conclusion, I thank to all the participating
members of The Committee, for working together and I encourage the integrative work
in the future
Janez Prosen, Head
Health, Safety and Envirnoment
Committee (HSEC)
The influence of asphalt pavement industry
on the environment and health of workers is
an area which is coming each year more to
the forefront. Health, Safety and Environment
Committee (HSEC) at ZAS, is actively dedicated
to this very current and important topic.
The Committee is constantly participating
and following in the activities of the related
Health, Safety and Environment (HSE) board
in EAPA. In this way we cooperate with other
European asphalt pavement associations,
which are organized in EAPA. Slovenia has,
due to the reduction of investments, lower
production of asphalt and also, due to the restructuring of companies, development of
new environmental technologies slowed
down. For ZAS members therefore are very
important experiences from other countries,
which are obtained by the action of the
European association. In this way, we follow
the development of new technologies, all of
which pursue reduced energy consumption,
reduced emissions and provide a more secure
environment for the employees.
All of The Committee members met twice in
2014, in October, and at the meeting on the
Asphalters Day at the end of November. At the
meetings numerous current topics were discussed and areas which are, in Slovenia and
abroad, intensively evolving and changing. The
most inportant discussions were devoted to
thopics that are interesting to the Slovenian
producers of asphalt, and are as follows:
• Use of asphalt milling residue in the production of asphalt, the emphasis was on
the use of asphalt milling residue in asphalt mixtures in terms of environmental
legislation and the preparation of the legislative framework of use.
• The use of asphalt in parking garages, from
the combustible point of view and the
preparation of documents for usage.
• Proposal for a Directive of MCP for medium
combustion plants, asphalt plants from
1MW to 50MW.
• Warm Mix Asphalts (WMA), an increase in
production due to the development of new
equipment on the asphalt plants.
On the key information in the field of health,
safety and the environment and about the
work, the Committee is regularly informing
the ZAS Management Committee, which received the appropriate management decisions in this area.
Mitja Čotar, Head
The Asphalt Commission
The Commission has, since the last Assembly
ZAS, met on three meetings No. 86, 87 and
88 in September, November and January
2015. All meetings were held at DARS, who
has also included its colleagues in the discussion and resolution of the problems. This is
primarily due to the fact that the Commission
works according to still valid DARS Rules of
Procedure from 1999 and the needs identified by the DARS in this area. Despite the fact
that the highways are not layed with the vast
amounts of asphalt mixtures but motorway
carriageway construction are those that are
most stressed and require the most developmental activities. If they are gone, the situation will begin to deteriorate rapidly.
The Asphalt Commission : Poznič, Donko, Ms.
Turk, Prosen, Henigman, Bašelj, Ms. Fortuna,
Cotič and Ipavec.
Last year the following topics were discussed
at The Commissions meetings:
• The test results of bitumen aging
• Introduction of the new technical documents (TAZ, recycling, ...)
• Discussing the internal and external quality control
• Performance evaluation assurance system
and quality control
• Acquaintance with the report on the performance of the test fields
• Noise measurements of pavement surfaces
• A common approach in dealing with the
existing carriageways at dimensioning of
pavement structures
• Information on the quality performance of
the works
• Review and adaptation of The Asphalt
Commission membership
• Monitoring of current events in the asphalt
pavement branch, at home and abroad.
Activities of The Commission were partially focused on the continuation of tasks from previous years and partly completely new questions
were opend. We discussed the reduction of
noise with parallel laboratory verification of
the results of the individual compounds. Also,
we were dealing with the re-use of old asphalt
(recycling), where greater utilization of the
old asphalt in new asphalt was observed,
which we have always encuraged. In Slovenia
we have eight asphalt plants, which have the
option to re-use the old asphalt in the new
one. This new technology, which has been
managed for decades, unfortunately fails to
reach a breakthrough. For this reason, it was,
primarily to DARS, where the best opportunities are, proposed to create such conditions
that would encourage use of old asphalt. That
will be achieved by increasing the volume of
milled surfaces (rather than local patching)
and relaying of the old asphalt mixtures. In all
countries with which we would like to compare
ourselves, the described is everyday practice.
The Commission has previously proved to intensively monitor the developments and
guidance of professional policy of asphalt acfrom assembly to Assembly
55
IN ENGLISH
tivities. On the record in the same bulletin
year ago we wrote "In the future it will be
necessary to work effectively, activities of
The Asphalt Commission and other commissions on new conceit", which unfortunately
did not help to achieve any progress? The
Asphalt Commission is the only of professional commissions, which is still operating. On
the responsible representatives in the road
sector, we addressed a number of initiatives
to redefine the role of commissions.
Unfortunately we are discovering that due to
the lack of knowledge about the problems,
our suggestions were not even seriously considered. The fact is that the development activities declined significantly, and in many
areas of our broader construction activity also stopped. Due to the collapse of a large
number of construction companies intellectual power has significantly decressed, who
used to power the industry and ensure
progress. For this reason, existing companies, especially government institutions,
should have greater responsibility, although
unfortunately, they are often not realizing it.
In The Asphalt Commission, we have set a period during which we will try everything that
The Asphalt Commission and other commission are properly defined as the work done is
more of a challenge for individuals than the
common objective pursued by the development of the individual disciplines.
Slovenko Henigman, Head of The Asphalt Commission
Education Section (ES)
The Education Section has also recently been
intensively collecting proposals, initiatives
and company and construction participants
needs to organize the most effective education and training sessions for asphalt pavement workers.
All ES members convene once a year in
November on one working meeting, when
they prepare a plan for the following education/training session, that usually takes
place in March. In the meantime, meetings of
the education and lecture organizing committee are organized, if necessary. On virtually all meetings of the MC, as well as at a
meetings of ECC, we talked about the needs,
possibilities and improvements in education,
as well as - how to attract the clients and designers. We have realized that for quality work
execution there must be entire chain participants included in the education proces.
According to the annual program of education/training, that ES prepares for the current year, we alternately organize education
of technical and training of operational asphalt pavement staff. Invited lecturers at our
education/training sessions are experts fom
the industy and active members of the
Association, who also prepare a comprehensive material for the workbook.
Education/training of technical (management) of asphalt pavement personell, the
10th in a row, has been for the first time or-
ganised regionally, on the Littoral (on asphalt plant Laže) and Prekmurje (in
Pomgrad, TAP). We have prepared a substantive program, which was divided into theoretical and practical part, and was attractive
to a wider range of atendants, in particularly
that, in addition to contractors, also attracted clients - budget users, designers and engineering. The main topic was inventory and
filing of asphalt works. We have long tried to
make it succeed and to our education/training sessions attract representatives of entities (country and municipalities), and this
year we pretty much succeeded.
On our training/education sessions, participants get the opportunity to highlight their
problems, ask questions, exchange opinions
and experiences. In recent years, in addition
to the active participation of the atendants
(split into smaller groups for practical part)
introduced an examination, which represents for each participating company and
participant formal confirmation of knowledge. More on the implementation of this
years training, participants and satisfaction
survey results can be found in the events of
"Education".
It is important that when choosing topics for
our annual education/training session
everybody who is involved in this process collaborates, we will continue to highly appreciate your suggestions and initiatives.
Jožica Cezar, MSc, Head
Waterproofing Section
Members of the Waterproofing Section, have
met on one occasion, at the time of the last
Assembly ZAS in November 2014 as part of
the Asphalters Day in Bled.
They discussed three new original Slovenian
standards, which were made through the ZAS
initiative: SIST 1036 for quality requirements
of cationic bituminous emulsions, SIST 1037
for bituminous primers and SIST 1039 for
polymer and rubber sheets for roof waterproofing. There is still a challenge, how these
documents that represent the latest state of
the art techniques and which experts know
that it is essential to take into account, implement in the current Slovenian legislation.
Members have also highlighted the need to
update existing technical specifications TSC
07.104 Waterproofing road structures.
Unanimous opinion of the members is that
improved technological elaborations, appropriate deadlines for the completion of the
works and tightened control of the works
would also contribute to a better quality, so
they formed an initiative to reintroduce the
verification of contractors (equipment, staff
qualifications, references) by an independent institutions.
The section will continue to do its best to optimize the quality of wateproofing works, updating of the technical regulations and transfer the knowledge to younger members.
Olga Naglič, Head
EAPA ACTIVITIES 2015 ... from page 47
This to spread the key messages on advantages of asphalt that have been developed
and that will be developed in the future.
Furthermore different supporting tools have
been created. Those supporting tools are
provided in a toolbox and can be downloaded
from this website to support the campaign
www.asphaltadvantages.com/graphics/
These tools can be added to the website of
asphalt and bitumen associations and asphalt
companies. These tools can also be used for
printed documentation and online magazines.
The plan for 2015 is to address target groups
with specific messages. The first target
group is the road authorities, consultants
and specifiers.
Next to that EAPA and Eurobitume will
promote the website at seminars, conferences and congresses, there will be digital
(on-line) marketing and newsletters. Also
common templates and texts will be provided
that can be used (and translated) by EAPA
and Eurobitume members and organisations
to spread the messages.
The goal of all these activities is to create an
extensive network by joining the forces and
to make all road users (including all target
groups) more aware of the advantages of
asphalt and inspire them to take action!
Links for more information:
Website: www.asphaltadvantages.com
FB: www.facebook.com/AsphaltAdvantages
Twitter: twitter.com/asphalteu
Linked-In: asphalt advantages
Next to this AsphaltAdvantages campaign
EAPA also added “Asphalt Promotion Tools” to
its website. On the EAPA website
www.eapa.org under the “Asphalt” button the
important role of asphalt in our daily
activities is described. Here many examples
of asphalt applications are shown and a lot of
information regarding asphalt can be found.
9th EAPA Symposium
EAPA is organising its 9th EAPA Symposium on
4 June 2015 in Mövenpick Hotel Istanbul in
Istanbul, Turkey under the title “News and
solutions from the European asphalt paving
industry”.
The purpose of this EAPA Symposium is to:
• inform the audience about the latest news
of the asphalt sector concerning current
and future topics
• provide the attendees an excellent
opportunity for networking, exchange of
information and discussions.
Next to the presentations there will also be a
small exhibition. There will be four sessions:
“Opening and Keynotes”, “Warm Mix
Asphalt”, “News from Brussels and the EAPA
Committees” and “Trends and news in the
European asphalt industry”.
More information at the EAPA website
www.eapa.org.
PIKNIK
ČEŠNJEV PIKNIK ZAS 2014
Vozi nas ZAS bus v daljave
Strokovni posvet obiralcev
Češnjev ogled obiralk
Češnjeva kraljica
Zopet odlična letina ...
... in še boljši letnik
Strokovni nagovor
Naloženo omizje
in strokovno založen ZAS bus
57
1PWBCJMP*OWJUBUJPO
130(3".
130(3"..&
4SFEBOPWFNCFS
8FEOFTEBZ/PWFNCFS
4FTUBOFLQSFETUBWOJLPW0ECPSBQPEKFUJKJOESVáC;"4
ċFUSUFLOPWFNCFS
.FFUJOHPGNFNCFSTPGUIFFOUFSQSJTFTBOEDPNQBOJFTPG;"4
5IVSTEBZ/PWFNCFS
0UWPSJUFWLPMPLWJKB
0QFOJOH
Sekcija 1:0TOPWOJNBUFSJBMJWBTGBMUFSTLJJOEVTUSJKJo
BHSFHBUJJOCJUVNOJ
Section 1:#BTJDNBUFSJBMTJOBTQIBMUJOEVTUSZ
BHHSFHBUFTBOECJUVNFO
5FIOJŌOFQSFETUBWJUWFQPEKFUJKJOOKJIPWJIQSPEVLUPW
5FDIOJDBMQSFTFOUBUJPOPGDPNQBOJFTBOEUIFJSQSPEVDUT
Sekcija 2:7[ESáFWBOKFJOmOBODJSBOKFDFTUOFJOGSBTUSVLUVSF
Section 2:.BJOUFOBODFBOEmOBODJOHPGSPBEJOGSBTUSVDUVSF
0LSPHMBNJ[B3B[WPKOJQSPNFUOJJOGSBTUSVLUVSOJQSPHSBN
W4MPWFOJKJ
3PVOEUBCMF5SBĀDJOGSBTUSVDUVSFEFWFMPQNFOUQSPHSBNNFJO
4MPWFOJB
7BCMKFOPQSFEBWBOKF
*OWJUFEMFDUVSF
,VMUVSOJEPHPEFLJOTLVQOBWFŌFSKB
$VMUVSBMFWFOUBOEEJOOFS
1FUFLOPWFNCFS
'SJEBZ/PWFNCFS
Sekcija 3:3FDJLMJSBOKFBTGBMUPWOBPCSBUVJOOBMJDVNFTUB
Section 3:"TQIBMU3FDZDMJOHPOQMBOUBOEJOTJUV
Sekcija 4:%PMHPSPŌOJJOUSBKOPTUOJSB[WPKBTGBMUFSTLJI
UFIOPMPHJKUPQMJBTGBMUJNBOKISVQOJBTGBMUJTUBOEBSEJ[BDJKB
[FMFOPKBWOPOBSPŌBOKFy
Section 4:-POHUFSNBOETVTUBJOBCMFEFWFMPQNFOUPGBTQIBMU
UFDIOPMPHZMPXUFNQFSBUVSFBTQIBMUTMPXOPJTFBTQIBMUT
TUBOEBSEJTBUJPO(SFFOQVCMJDQSPDVSFNFOUy
;BLMKVŌFLLPMPLWJKB
$MPTJOHPG$PMMPRVJVN
-PLBDJKBJOKF[JL
-PDBUJPO
LPMPLWJKPBTGBMUJIJOCJUVNOJICPUSBEJDJPOBMOPPSHBOJ[JSBO
WIPUFMV(PMGOB#MFEV7TJQSJTQFWLJCPEPTJNVMUBOPQSFWBKBOJ
WBOHMFÚŌJOPP[JSPNBTMPWFOÚŌJOP
5IFUI$PMMPRVJVNPO"TQIBMUBOE#JUVNFOXJMMUSBEJUJPOBMMZUBLF
QMBDFJO)PUFM(PMGJO#MFE4MPWFOJB"MMMFDUVSFTBUUIFDPMMPRVJVN
XJMMCFTJNVMUBOFPVTMZUSBOTMBUFEJOUP4MPWFOJBOBOE&OHMJTI
5FIOJŌOFJOLPNFSDJBMOFQSFETUBWJUWFUFS
SB[TUBWOJQSPTUPSJ
5FDIOJDBMBOE$PNNFSDJBMQSFTFOUBUJPOT
FYIJCJUJPOQBOFMT
1PEKFUKFNCPEBOBNPáOPTUNJOVUOJIUFIOJŌOJI
QSFETUBWJUFWOKJIPWJIQPEKFUJKJOOPWJIQSPEVLUPW
3B[TUBWOJQSPTUPSJCPEPSB[ÚJSKFOJJ[WFOIPUFMBWEPEBUOFN
IPUFMTLFNQSPTUPSVJOWBWMJQSFESFDFQDJKP
$PNQBOJFTXJMMIBWFQPTTJCJMJUZGPSNJOVUFTUFDIOJDBM
QSFTFOUBUJPOTPGUIFJSDPNQBOJFTBOEOFXQSPEVDUT
5IFFYIJCJUJPOQBOFMTXJMMCFPOTIPXPVUTJEFPGUIFIPUFMJOB
TQFDJBMIBMMBOEJOUIFMPCCZPGUIFDPOHSFTTIBMM
0SHBOJ[BUPS]0SHBOJTBUPS
;"4WTPEFMPWBOKVT1&530-PN
WPEJMOPTMPWFOTLPFOFSHFUTLPESVáCP
;"4XJUIDPPQFSBUJPOPG1&530-
UIFMFBEJOH4MPWFOJBOFOFSHZDPNQBOZ
%PEBUOFJOGPSNBDJKF
"EEJUJPOBMJOGPSNBUJPO
XXX[ESV[FOKF[BTTJ
PROGRAM DELA
Program dela
za leto 2015/16
Strokovna srečanja
v letih 2015 in 2016
Professional Meetings
in 2015 and 2016
• 4. junij 2015
EAPA – 9. simpozij, Istanbul, Turčija
• 11. junij 2015
Skupščina ZAS, Ljubljana
• 15. - 17. junij 2015
EATA 2015
• 13. - 16. september 2015
AAPA, Avstralija
• 7 - 9. oktober 2015
8. RILEM Syposium, Ancona, Italija
• 2. - 6. november 2015
25. PIARC svetovni kongres,
Seoul, Južna Koreja
• 25. november 2015
ZAS – sestanek Odbora podjetij
in družb, Bled
• 26. - 27. november 2015
ZAS - 15. kolokvij o asfaltih in
bitumnih, Bled
• Januar 2016
GESTRATA - 42. Bauseminar, Avstrija
• Februar 2016
DAV - Nemški asfalterski dnevi /
Deutsche Asphalttage,
Berchtesgaden, Nemčija
• Marec, april 2016
ZAS - Izobraževanje in usposabljanje
asfalterjev
• 1. - 3. junij 2016
EAPA – Eurasphalt & Eurobitume
Kongres, Praga
1.
•
•
•
•
•
•
•
•
Splošne naloge
Koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji
Sodelovanje s članstvom: fizičnimi osebami in podjetji
Sodelovanje s sorodnimi organizacijami (EAPA, DRC, GZS, IZS, društva za ceste,
Gestrata in FSV (A))
Zagotavljanje sredstev za delovanje združenja
Vodenje vseh organov združenja
Organizacija sestankov UO, NO TO, OZVO, SI, SHI, OPD in organizacijskih odborov
Poudarjena komunikacija preko spletne strani ZAS
Sodelovanje z naročniki, upravljavci in lokalno skupnostjo
2.
•
•
•
Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj
Izobraževanja in usposabljanja (marec in april 2015 in 2016)
Strokovno srečanje (junij 2015)
15. KAB (november 2015)
3.
•
•
•
•
Temeljne in razvojne aktivnosti
Voziščne konstrukcije kot najpomembnejši element ceste
Bitumni kot izhodišče za proizvodnjo asfaltnih zmesi (PmB in BIT)
Alternativni materiali v asfalterstvu (guma, agregati, veziva in dodatki)
Vzpodbujanje tehnologij trajnostnega razvoja
- Nizkotemperaturne (tople) asfaltne zmesi
- Reciklaže na obratu in na licu mesta
- Asfalti za znižanje hrupa
- Asfalti z visokimi moduli
4.
•
•
•
•
•
•
Priprava gradiv
Organizacijska in strokovna telesa ZAS
Spletna stran
Izobraževanje in usposabljanje
Glasilo
Bilten »Od skupščine do skupščine« in
Strokovni posveti
5. Priprava strokovnih gradiv 2014-2015
• Priporočila za garancijsko dobo
• Priporočila za posamezne akterje v asfalterstvu
(naročniki, uvozniki, proizvajalci in vgrajevalci)
• Na pogoje uporabe orientirane preiskave asfaltne zmesi
• Asfaltne voziščne konstrukcije na površinah za mirujoči promet
59
Aktivnosti:
• zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini,
• vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del,
• pripravljamo tehnične specifikacije,
• organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja,
• izdajamo strokovne asfalterske publikacije.
Activities:
• representing Slovenian asphalt industry at home and abroad,
• striving for good quality of paving works,
• preparing technical specification,
• organising training courses and technical meetings,
• publishing technical asphalt pavement publications.
Sodelovanje / Cooperation:
PARTNERJI
ČLANI
I.
II.
III.
AHAC NG, d.o.o.
B&A&M, d.o.o.
AMMANN, Schweiz, AG (CH)
BGR inženiring, d.o.o.
CGP, d.d.
ASFALT KOVAČ, d.o.o.
CP ASFALT, d.o.o.
GI ZRMK, d.o.o.
ASFALTING, d.o.o.
BENNINGHOVEN, GmbH (D)
CPG, d.d.
INTERCHEM, HmbH (A)
CPK, d.d.
KERN 90, d.o.o.
DRI upravljanje investicij, d.o.o.
CVP Inženiring, d.o.o.
LESPATEX, d.o.o.
GGD, d.d.
HARSCO Minerali, d.o.o.
MC Metal, d.o.o.
HIPOX, d.o.o.
RAMTECH, d.o.o. (CRO)
MAPRI PROASFALT, d.o.o.
IGMAT, d.d.
PETROL, d.d.
Komunala Slovenske Gorice, d.o.o.
SGP POMGRAD, d.d.
STRABAG AG, Podružnica Ljubljana
TRGOGRAD, d.o.o., Litija
RO-TEHNOLOGIJA, d.o.o.
KPL, d.d.
SIKA, d.o.o.
OMV, GmbH (A)
STRUCTUM, d.o.o.
POSSEHL, d.o.o.
WEISIG, GmbH (D)
RV Rheinbraun, GmbH (D)
TAČ, d.o.o.
TAK, d.o.o.
VIANOVA SLOVENIJA
VILLAS Austria, GmbH (A)
JOSEPH VÖGELE, AG (D)
ZAG
Združenje asfalterjev Slovenije
Kotnikova ulica 32
SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: +386 1 430 10 72
E-mail: [email protected]
www.zdruzenje-zas.si

Bilten od skupščine do Skupščine (19/2015) - ZAS

Transcription

Similar documents

Invitation with timetable in PDF format - ZAS

Bilten 18 2014 - ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije

Bilten 17/2013 Od skupščine do skupščine - ZAS

Asfaltne voziščne konstrukcije dimenzioniranje, regulativa

od skupščine do Skupščine (15/2011) - ZAS

Bilten od skupščine do Skupščine (16/2012) - ZAS

TUS ko-si d.d., Pod gradom 2a, 2380 Slovenj Gradec, Slovenia, tel

Navodila za izvedbo

DE | IT - Istra Bike