od skupščine do Skupščine (15/2011) - ZAS

Transcription

Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 1
Maj 2011, leto XIV.
15 let ZAS
v sliki in besedi
15.
n
n
Aktivnosti v preteklem letu
(maj 2010 - maj 2011)
n
3. dan asfalterjev
n
Izobraževanje asfalterskega kadra
15. skupščina ZAS
n
Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2010
n
Intervju s predsednikom ZAS,
Slovenkom Henigmanom
n
Strokovni prispevki
OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE
Iz vsebine
n
Uvod: Spoštovani! ________________________________________3
n
15. skupščina ZAS ________________________________________4
n
Strokovni posvet 2010: Znižanje hrupa v cestnem prometu –
Prispevek asfaltnih voziščnih konstrukcij_______________________5
n
Sodelovanje z ostalimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC)________7
n
10. slovenski kongres o cestah in prometu _____________________9
n
3. dan asfalterjev _______________________________________11
n
8. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra________________12
n
Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2010 ___________13
n
15 let ZAS v sliki in besedi _________________________________14
Glasilo »Od skupščine do skupščine«
izdaja ZAS,
Združenje asfalterjev Slovenije
Kotnikova ul. 32, 1000 Ljubljana
Uredila:
Slovenko Henigman (S.H.)
Branka Čulič (B.Č.)
Prevod:
Domen Kavčič
Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič,
Dejan Simšič
• Pregled delovanja organov ZAS v letu 2010 in v zadnjih 15 letih __15
Oblikovanje: Robert Mihelčič
Grafična priprava: RM design d.o.o.
Tisk: Rotosi d.o.o.
Naklada: 1.000 izvodov
• Strokovni odbori združenja ______________________________17
ISSN 1408-6166
• Sodelovanje z ostalimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC) _____21
n
Pregled strokovnih srečanj ZAS v letih 1996 - 2011 ______________22
n
Intervju s Slovenkom Henigmanom,predsednikom ZAS ___________24
n
Strokovni prispevki ______________________________________30
• Preiskave in kakovost – izkušnje z začetnim tipskim
preskusom po SIST EN 13108-20, Sašo Ljubič _________________30
• Trajnostni razvoj pri industriji asfalta, Zvone Britovšek __________31
• Popisi asfalterskih del – izkušnje iz prakse,
pogledi s strani izvajalca, Zvonko Cotič______________________32
• Asfalti za znižanje hrupa, Bojana Lukač _____________________34
n
From assembly to Assembly in English________________________36
n
Povabilo na 13. kolokvij o asfaltih in bitumnih _________________47
n
Nekatere objave o ZAS-u __________________________________46
n
Program dela za leto 2011 _________________________________47
2 od skupščine do Skupščine
Fotografija na naslovnici:
Robert Mihelčič
UVOD
Spoštovani!
Jubileji omogočajo pogled nazaj in
predvsem usmerjajo naš pogled vnaprej. Letos praznuje svojo 15. letnico
strokovnega delovanja Združenje asfalterjev Slovenije. Gre za specializirano
združenje s področja gradbeništva,
kjer igra glavno vlogo asfalt – zmes
kamnitih zrn in bitumenskega veziva.
V Sloveniji je verjetno asfalt znan širšemu občinstvu kot sinonim za urbanizacijo prostora in kot površina cest,
po katerih prevozimo številne kilometre
kot vozniki ali sopotniki. Seveda ima
asfalt kot material uporabnost tudi
izven cestogradnje, omenimo morda le
letališke steze (npr. letališče Brnik,
Ljubljana) ali pa (vodo)tesne dovodne
kanale pretočnih vodnih elektrarn (8,1
km dolg dovodni kanal Srednja Drava II
- Formin). Uporaba asfaltov v prostoru
mora biti ekonomsko učinkovita in
okoljsko odgovorna, saj asfaltirana
površina praktično predstavlja neprepustno površino in močno spremeni
kroženje vode v prostoru.
Asfalt kot material in del voziščne
konstrukcije je podvržen mnogoterim
vplivom. V podnebnih razmerah Slovenije je asfaltno vozišče podvrženo zelo
velikim temperaturnim nihanjem ter
pogostemu zmrzovanju, kar ob vse
višjih prometnih obremenitvah (predvsem zaradi močno povečanega tovornega prometa) zahteva zelo prilagodljive mehanske in druge lastnosti
asfaltnih materialov in iz njih izvedenih voziščnih konstrukcij. Svoje dodajo
še zahteve po varnosti vožnje ob ne le
suhem vozišču, ko je v ospredju predvsem obraba pnevmatik in zmanjševanje hrupa, temveč zagotavljanje varnosti prometa tudi v primeru poledice
in poplavitve vozišča ob vse močnejših
nalivih (drenažni asfalti), ko se poveča
nevarnost zdrsa vozila in se močno
povečajo zavorne razdalje. Tovrstne
tehnične in okoljske spremembe na
področju asfaltov zahtevajo stalno
spremljanje strokovnega razvoja v
svetu na tem področju in lastne raziskave v slovenskem prostoru, ob stalnem zagotavljanju kakovosti asfaltne
zmesi in voziščnih konstrukcij, s čim
manjšimi stroški vgradnje, vzdrževanja
in razgradnje (recikliranje asfalta).
In prav tukaj je Združenje asfalterjev
Slovenije pred 15 leti prevzelo povezovalno vlogo v Sloveniji in se z odpiranjem in povezovanjem v svet uveljavilo kot uspešno in prepoznavno strokovno združenje. Tudi dobra in aktivna
strokovna društva lahko pomagajo
gradbeništvu preseči krizo in zagotoviti nov razvojni krog z višjo dodano
vrednostjo. Združenju asfalterjev Slovenije želim nadaljnjo strokovno rast in
uspešno delovanje v boljših pogojih
kot jih imajo danes.
prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. dipl. inž. grad.
dekan Fakultete za gradbeništvo in
geodezijo Univerze v Ljubljani
Dear readers!
Anniversaries are an occasion to glance
back – but above all to gaze forward.
This year we celebrate the 15th anniversary of the Slovenian Asphalt Pavement Association, an association specialising in the field of construction
where the main player is asphalt: a
mixture of crushed stone and bituminous binder.
In Slovenia asphalt is probably known
among the general population as synonym for urbanisation and as the material found on the surface of roads, on
which we spend countless hours driving for countless kilometres. Naturally,
asphalt is used outside of road
construction as well – for instance in
airport runways (e.g. Ljubljana Airport
in Brnik) and waterproof penstocks of
hydroelectric power stations (such as
the 8.1 km long penstock in the
Srednja Drava II - Formin HE power
station), to name but two examples.
Use of asphalt in the environment must
be economically efficient and environmentally responsible: an asphaltpaved surface is impenetrable to water
and as such significantly changes water
circulation patterns in the area.
As material for and a part of pavements, asphalt is subjected to many
different influences. In the Slovenian
climate asphalt pavements are exposed
to great temperature fluctuations and
frequent freezing, which, in view of the
constant rise in traffic loads (mainly
due to increase in carriage of goods),
requires highly flexible mechanical and
other properties of asphalt materials
and pavements for which they are
used.
Continues on page 36
od skupščine do Skupščine
3
15. SKUPŠČINA ZAS
15. skupščina ZAS
Redna skupščina ZAS je potekala 13.
maja 2010 v hotelu Mons v Ljubljani.
Prisotnih je bilo 71 članov združenja.
Na skupščini smo analizirali delo v zadnjem letu in si postavili cilje za naprej.
Poročilo o delu združenja v letu 2009 je
podal predsednik združenja. Aktivnosti
v zadnjem letu so bile vezane na program dela, ki je zajemal:
• splošne naloge (koordiniranje dejavnosti, sodelovanje s sorodnimi združenji, zagotavljanje sredstev in
vodenje vseh strokovnih teles združenja)
• organiziranje strokovnih srečanj in
izobraževanj
• priprava in uveljavitev tehnične regulative
• priprava strokovnih gradiv.
Delovno predsedstvo: B. Willenpart,
I. Fortuna, M. Lah
Združenje je v preteklem letu izpolnilo
vse zadane cilje, med ostalimi aktivnostmi so tekoče tekle tudi organizacije posameznih dogodkov. V maju smo
organizirali strokovni posvet na temo
Ponovna uporaba asfalta – recikliranje
in septembra sprovedli strokovno
izmenjavo z družbo Asfinag v Gradcu
(Avstrija).
V Kranjski Gori so se konec novembra
kot uvod v 12. Kolokvij o asfaltih in
bitumnih (KAB) sestali tudi vsi strokovni odbori ZAS, vključno z Odborom
podjetij in družb, na katerem sta sodelovala tudi direktorja EAPA in Gestrata.
12. KAB je bil največje srečanje ZAS in
lahko rečemo, da smo ga tradicionalno
uspešno izpeljali v zadovoljstvo vseh. V
januarju 2010 smo izvedli izobraževanje asfalterskega kadra in v sodelovanju z IZS tudi izobraževanje projektantov. Vsi organi ZAS so se redno
sestajali, tako da odprtih vprašanj ni
ostalo. Skupščina je delo ZAS v celoti
sprejela brez pripomb.
Poročilo o delu tehničnega odbora TO v
preteklem obdobju je podal vodja g.
Janez Prosen in predstavil glavne aktivnosti odbora, ki so bile osredotočene
predvsem na ohranjanje resursov in
varovanje okolja. Odbor se je ukvarjal z
uporabo nizkotemperaturnih asfaltov,
reciklaž, obvladovanju zmesi SMA in PA
ter uporabi alternativnih vhodnih
materialov. Poleg navedenega je pomembno stalno obravnavanje tehnične
regulative, ki je živa in vseskozi potrebuje dopolnila in nadgradnjo.
O aktivnostih Odbora za zdravje, varstvo, okolje, je poročal vodja g.
Aleksander Kerstein. Predstavil je način med sebojnega obveščanja o
aktualnih dokumentih, ki so dostopni
na spletnih straneh in se nanašajo na
var stvo okolja in zdravje delavcev
(direktive EU, študije, najboljša praksa). Na zadnjem sestanku, ki je bil
pred samo skupščino so zaradi izpolnitve zahtev po 7. členu Uredbe za
varstvo zraka v asfalterskih obratih na
Predstavitev poročila o delu
tehničnega odbora ZAS,
Janez Prosen, vodja odbora
vse asfaltne obrate razposlali vprašalnike.
Ugotovljeno je bilo, da
• imajo le štirje obrati okoljevarstvena
dovoljenja,
• je zajemanje razpršenih emisij v teku,
kar je zelo pomembno glede na rok
31.12.2010,
• je pri prečrpavanju bitumna v cisterne
potrebno zagotoviti sočasni odvod
par bitumna nazaj v avtocisterno,
podobno kot pri bencinu.
Skupščina se je končala s soglasno potrditvijo vseh predlaganih sklepov, delo
združenja pa je bilo pozitivno ocenjeno.
B. Č.
STROKOVNI POSVET
Strokovni posvet 2010:
Znižanje hrupa v cestnem prometu –
Prispevek asfaltnih voziščnih
konstrukcij
Zadnje leto delovanja ZAS je bilo v veliki
meri posvečeno aktivnostim za znižanje
hrupa voznih površin. Hrup kotaljenje
predstavljajo izvorni hrup pri hitrostih,
ki so višje od približno 50 km/h. S
pravilno izbiro vozne površine lahko
dosežemo znatno znižanje hrupa cestnega prometa.
Za seznanitev strokovne javnosti ter za
vzpodbuditev aktivnosti za načrtovanje
in gradnjo manj hrupnih vozišč smo se
v ZAS odločili za poseben strokovni
posvet
V uvodnem nagovoru je Slovenko Henigman, predsednik ZAS, predstavil
problematiko hrupa in nakazal možne
rešitve za ublažitev tega problema. Za
zmanjšanje problematike hrupa so dejavne avtomobilska (zmanjšanje hrupa
pogona), gumarska (znižanje hrupa
pnevmatik) in gradbena (tesnjenje
stavb) industrija. Zelo pomembno vlogo
pri znižanju hrupa pa imajo tudi voziščne konstrukcije, zato so k reševanju
problematike vključeni tudi asfalterji.
Asfalterska industrija lahko znatno poveča svoj prispevek k zmanjšanju hrupa
z izgradnjo manj hrupnih vozišč. Že
sedaj se na naših avtocestah uporabljajo manj hrupni drobirji z bitumenskim
mastiksom SMA (hrup znižujejo v povprečju za 2 do 3 dB), industrija pa je
usposobljena vgrajevati še znatno manj
hrupne voziščne površine (med 5 in 7
dB). Predsednik ZAS je udeležencem
srečanja zaželel, da se problematiko
osvetli z različnih zornih kotov in ponudi rešitve v prihodnje.
Sledili so nagovori predsednice DARS,
ge. Mateje Duhovnik in direktorja Direkcije R Slovenije za ceste, mag. Gregorja
Nagovor predsednice DARS d.d. in direktorja DRSC
Ficka. Oba naročnika imata velike težave zaradi odzivov prebivalcev, ki so
obremenjeni s hrupom. Problematika je
zelo pereča in se stopnjuje, zato sta oba
pozdravila srečanje in izrazila željo po
veliko bolj interdisciplinarnem pristopu
pri reševanju problematike. Izpostavila
sta tudi pomen civilne sfere, ki ima
vedno vidnejšo vlogo v družbi in kateri
morajo prisluhniti tudi naročniki in
ostali akterji. Srečanju sta zaželela
veliko uspeha in uspešno implementacijo v prakso.
Kakšen je vpliv hrupa na zdravje
ljudi in živih bitij?
Ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije o hrupu prometa, obravnavane
na posvetu v Delftu (avgusta 2007), so
zelo zaskrbljujoče.
V zvezi z učinki hrupa na zdravje ljudi in
stroške varstva je tako pomembno predvsem naslednje:
• Hrup prometa ima lahko različne
škodljive učinke na zdravje ljudi, je
najbolj razširjen in zelo moteč, povzroča napetosti in včasih tudi usodne
bolezni. Zato ga je treba obravnavati
enako resno kot druge načine onesnaževanja okolja, še posebno, ker
vzporedno z naraščanjem prometa
trenutno narašča tudi hrup.
• Že leta 2000 je bilo več kot 44 %
prebivalcev v takratni EU trajno izpostavljenih hrupu prometa nad 55 dB,
tj. hrupu, ki je potencialno nevaren za
zdravje. Učinek hrupa prometa na
njihovo zdravje občutijo milijoni ljudi, številni kot vznemirjenje, nekateri
pa tudi kot zelo resne motnje. Strokovna preveritev stanja je pokazala,
da je zaradi hrupa prometa vsako leto
veliko ljudi zelo prizadetih – utrpijo
srčno žilne bolezni (v EU nad
245.000), približno 20 % (skoraj
50.000) jih utrpi srčni napad in prezgodaj umre.
Slabšanje zdravja ljudi zaradi učinkov
hrupa cestnega prometa se bo nekaj
časa še nadaljevalo, nasprotno pa se
varnost prometa zaradi uveljavljenih
ukrepov izboljšuje.
Vplivi hrupa prometa na zdravje
(motnje spanca in splošnega počutja,
povišan krvni tlak) niso enakomerni:
bolj ranljivi so otroci ter starejši in
bolni ljudje.
5
STROKOVNI POSVET
• Stroški za varstvo zdravja, neposredno povezani s prekomernim hrupom
cestnega prometa, so zelo veliki: v EU
znašajo približno 40 milijard evrov na
leto (0,4 % celotnega bruto družbenega proizvoda). Pretežni del teh
stroškov povzročajo osebna in tovorna vozila.
Poznane oziroma že uveljavljene možnosti za zmanjšanje hrupa cestnega
prometa so predvsem v nižjih hitrostih
in v proizvodnji pnevmatik in vozil
(motorjev in oblike – aerodinamike) ter
seveda z uporabo manj hrupnih voznih
površin. Asfalterji se zavedamo te prob-
lematike zato izvajamo aktivnosti za
znižanje hrupnosti voznih površin.
Na konferenci so bili predstavljeni članki naslednjih avtorjev, pri čemer navajamo samo nekatere poudarke iz njihovih nastopov: (Podrobne predstavitve
so prikazane na spletni strani ZAS)
Zakonodaja in tehnične rešitve zaščite pred hrupom
mag. Barbara Likar (DRI upravljanje investicij, d.o.o.)
Leta 2007 so bile pripravljene prve strateške karte hrupa za vse ceste, ki imajo promet večji kot 6 mio vozil
na leto in so na podlagi prometnih podatkov iz leta 2006 vključevale 457 km državnih cest. Na tej osnovi je
ugotovljeno, da je bilo ob teh cestah v tem letu s hrupom preobremenjenih skoraj 37.200 prebivalcev, po
razpoložljivih podatkih pa v državah EU okoli 14 mio prebivalcev.
Pri zmanjšanju imisij hrupa zaradi cestnega prometa je eden od osnovnih ukrepov zmanjšanje hrupa na viru,
kar je mogoče doseči z vgradnjo manj hrupnih obrabnih plasti vozišč. Posledično se z zmanjšanjem gabaritov
protihrupne zaščite bistveno prispeva k zmanjšanju investicijskih stroškov za gradnjo aktivne protihrupne
zaščite (protihrupne ograje, nasipi…) in pomembno prispeva k urejenosti obcestnega prostora.
Upoštevajoč navedeno se poziva stroko, da nadaljuje z razvojem obrabnih plasti vozišč, ki ne bodo prispevale
samo k večji neposredni finančni učinkovitosti, ampak tudi k zmanjšanju eksternih stroškov zaradi hrupa
cestnega prometa.
Načrtovanje ukrepov za zaščito pred hrupom
Matjaž Brezavšček (Provia d.o.o.)
Da bi bila problematika hrupa ublažena, mora biti deležna večjega upoštevanja v politiki. Mejne vrednosti
emisij hrupa vozil že od leta 1995 niso bile spremenjene, četudi so tehnologije medtem napredovale.
Zmanjšanje hrupa je treba zagotoviti najprej na izvoru, tj. v proizvodnji pnevmatik in vozil (motorjev in oblike – aerodinamike). Uspešni ukrepi za zmanjšanje hrupa so tudi omejitve hitrosti vozil, predvsem v za hrup
občutljivejših območjih, in omejitve vožnje, tudi z lokalnimi zaporami za promet z motornimi vozili.
Meritve emisije hrupa za različne vozne površine
mag. Mihael Ramšak (ZAG)
Za ovrednotenje vpliva vrste vozne površine na emisijo hrupa cestnega prometa se uporabljata predvsem dve
standardizirani merilni metodi, ki se med seboj dopolnjujeta, in sicer SPB metoda (hrup mimovozečih vozil)
ter CPX metoda (meritev emisije hrupa kotaljenja pnevmatik pri kolesu). V prispevku je podan kratek opis
obeh metod ter njuna uporabnost, pri čemer so poudarjene nekatere njune prednosti, pa tudi slabosti. V
kolikor se izvaja le ena od obeh vrst meritev, ima zaradi reprezentativnosti prednost SPB metoda meritev.
Akustika – Kratka predstavitev pojmov
Zvone Britovšek (CM Celje d.d.)
Prikazane so bile fizikalne lastnosti in zakonitosti hrupa.
Vrste asfaltnih obrabnih plasti za znižanje hrupa – Raziskovalni projekti in izsledki
mag. Bojana Lukač (ZAG)
Podan je pregled evropskih projektov, v katerih so sodelovali slovenski predstavniki in ki nakazujejo možnost
razvoja manj hrupnih asfaltnih voziščnih površin.
Vrste asfaltnih obrabnih plasti za znižanje hrupa
Zvonko Cotič (Primorje d.d.)
Prikazani so primeri uporabe manj hrupnih asfaltov v Sloveniji. Domača industrija je sposobna zagotoviti
manj hrupne asfalte, pri čemer se je potrebno zavedati, da to ne gre preko noči. Vpeljava mora biti postopna
in mora zajemati izdajo nove tehnične regulative, izvedbo poskusnih polj in končno širša uporaba z ustreznim
projektiranjem in oddajo del.
SODELOVANJE
Končno razpravo povzemamo z naslednjimi vprašanji in zaključki:
Kje smo in kam gremo?
V zadnjih 10. letih se je na najbolj obremenjenih cestah uveljavila uporaba
SMA (znižanje hrupa za vsaj 2 dB), postavljenih je več kot 100 km protihrupnih
ograj, vedno več se uporablja tudi aktivna zaščita v obliki nasipov (cca 10 km),
galerij in pokritih vkopov (več km). Z
navedenimi ukrepi bo potrebno nadaljevati tako posamično kot s kombinacijo
več različnih ukrepov kot sledi:
Ukrepi na viru
• omejitev oziroma znižanje hitrosti
• vgradnja manj hrupnih vozišč
Izvedba aktivnih ukrepov
• konstrukcije ZPH
• predori, galerije, nasipi
Sodelovanje
z ostalimi združenji
(EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...)
Obisk slovenske delegacije na
Dunaju, (Wien), 1. in 2. julij 2010
Na pobudo DDC svetovanje inženiring
(sedaj DRI upravljanje investicij) in ZAS,
Združenja asfalterjev Slovenije je bilo s
strani Gestrata na Dunaju organizirano
srečanje avstrijskih in slovenskih strokovnjakov s področja gradenj in vzdrževanja cest. Na naši strani so bili povabljeni predstavniki naročnikov DARS in
DRSC, Inženirja DDC ter gradbeni
izvajalci.
Pasivni ukrepi
• izboljšanje izolativnosti stavb.
Za znižanje hrupa voziščnih površin
predvidevamo v naslednjih letih standardiziranje posameznih voznih površin
(predvsem SMA (nizko hrupni), PA ali
asfaltne zmesi z gumo).
Za obisk smo predlagali strokovni program, ki je zajemal teoretični del z
obdelavo strokovnih tematik in praktični del s predstavitvijo in ogledom avtocestnega odseka na smeri med Dunajem
in Prago, ki je bil izveden po principu
javno-zasebnega partnerstva. Eden od
namenov obiska je bil tudi na osnovi
pobude Ministra za promet, g. Patricka
Vlačiča primerjalno analizirati izvedbo
obnov v obeh sosednih državah.
Najpomembnejše informacije in dobre
prakse, ki smo jih dobili in ki bi jih želeli
vključiti tudi v naše okolje so predvsem
naslednje:
1.Uporaba manjhrupnih asfaltov SMA
(odprti) na najbolj prometnih cestah.
2.Vlaganje v obnove in investicijsko
vzdrževanje cest.
Problematika hrupa cestnega
prometa
Avstrija je v svetovnem merilu med vodečimi državami na področju zaščite pred
hrupom. Zahteve za nočno oziroma dnev-
Vzpostaviti je treba razpise z upoštevanje znižanje hrupa skozi daljše časovno
obdobje. V ta namen se priporoča tudi
uveljavitev Funkcionalnih pogodb, ki
omogočajo povečano inovativnost in
uvajanje novih tehnologij ter zvrsti
asfaltnih zmesi.
S.H.
7
SODELOVANJE
no hrupno obremenjenostjo so v Avstriji
za 5 dB (A) ostrejše kot v Sloveniji.
Osnovo predstavlja vgrajeno manj hrupno vozišče. V zadnjem času se je
uveljavil manj hrupni SMA (delež votlin
v zmesi znaša po novelaciji EN 13 108-5
do 14 V-%). Nato sledijo aktivne oziroma pasivne zaščite, pri čemer je lahko
delež stroškov med povečano izola-
Avstrijski sogovorniki so na osnovi prikazane predstavitve ugotavljali, da je
debelina vezanih asfaltnih plasti v Sloveniji pri avtocestnih odsekih zgrajenih
do leta 2005 glede na Avstrijo občutno
manjša (v povprečju 17 cm v Sloveniji, v
Avstriji vsaj 25 cm). Navedeno pomeni,
da moramo v Sloveniji ob prvem ukrepu
na voziščni konstrukciji po 10 do 15
letih uporabe poleg zamenjave obrabne
Avstrijska in ...
tivnostjo (zamenjava oken) glede na
konstrukcijo zaščite pred hrupom (ZPH)
v razmerju največ 1:3. Na državnih cestah se tako večkrat odločajo za zamenjavo oken, na avtocestah pa se običajno izvaja gradnja konstrukcij ZPH.
Manj hrupna vozišča pomenijo standardno površino na avtocestah, ki so v
avstrijskih mestih bolj izjema kot
pravilo. Se občasno uporablja v mestu
Dunaj, vendar v glavnem zaradi boljše
trajnosti in izgleda manj pa zaradi
zmanjšanja hrupa.
Obnavljanje avtocest
V Sloveniji se je v zadnjih letih pojavilo
veliko kritik v zvezi z izvajanjem obnov
na avtocestah. Postavljena je bila tudi
teza, da se obnove izvajajo zato, da
imajo izvajalci delo.
Kot uvod v razpravo smo prikazali prezentacijo s prikazom razvoja prometnih
obremenitev na omrežju slovenskih
avtocest in državnih cest. Prikazana sta
bila primera načrtovanja voziščnih
konstrukcij na 2. avtocestnih odsekih
(Primorska, Prekmurje) in voziščne
konstrukcije, ki so zaradi dejanskih prometnih obremenitev, v glavnem poddimenzionirane.
kar nas je utrdilo v naših mnenjih, da
imamo dovolj znanja in izkušenj, manjka pa nam žal zaupanja tako v družbi kot
med seboj.
Za našo prakso bi bilo smotrno predvsem naslednje:
• Ustvariti je potrebno pogoje (najprej
izvedba poskusnih polj, nato priprava
... slovenska delegacija
plasti, vgraditi tudi dodatno asfaltno
plast, kar znatno podraži (oziroma celo
podvoji) izvedbo ukrepa.
Podatki o obnovah izraženo v vrednosti
cest se med posameznimi državami
razlikujejo. V Avstriji obnovam na avtocestah že več let zapored namenjajo
350 mio EUR letno (dolžina omrežja
2100 km AC), kar pomeni slabih 1,5 %
vrednosti avtocest. Razpon vrednosti
obnovitvenih del je po njihovih navedbah med 1 in 4 % (skandinavske države), pri čemer je bilo izraženo njihovo
mnenje, da je obseg obnov v Avstriji
primeren. Pomembno je tudi upoštevanje elementov ceste (trasa, objekti,…), saj je na prve ukrepe na voziščih
potrebno računati po 10 do 15 letih
(zamenjave obrabnih plasti), na premostitvenih objektih pa so večji ukrepi
potrebni šele po 20. ali celo 30. letih
(razen menjave dilatacij, ležišč in drugih elementov konstrukcij), vendar takrat predstavljajo znatno višje stroške.
Ocena obiska
Obisk slovenske delegacije na Dunaju je
bil uspešen, saj smo dobili odgovore na
številna zastavljena vprašanje.
Vsebinsko so bili odgovori pričakovani,
projektnih nalog za izdelavo projektov in končno uporaba) za vgrajevanje manj hrupnih voznih površin
(do – 5 dB (A)) na avtocestah in bolj
obremenjenih državnih cestah.
• Obseg obnov v obdobju 2003 do 2008
v Sloveniji je bil nezadosten. Kljub
povečanju v obdobju okoli leta 2008
je obseg obnov še vedno znatno
premajhen. Zato je potrebno povečati
vlaganja v vozišča (na osnovi sistema
PMS) in ostalo, čez 10 do 15 let pa bo
potrebno znatna sredstva nameniti
tudi obnovam premostitvenih objektov (prve večje sanacije). Predlagamo, da se za obnove v prihodnje zagotovi obseg sredstev, ki je primerljiv s
sosednjimi razvitimi državami (Avstrija, Nemčija, Italija). Manjši obseg
obnov, kot je potreben, je v končni
fazi namreč vedno dražji!
S.H.
10. KONGRES O CESTAH IN PROMETU
10. slovenski kongres
o cestah in prometu
21. do 23. oktober 2010
DRC, Družba za raziskave v cestni in
prometni stroki je lani organizirala jubilejni, 10. kongres o cestah in prometu.
Kot običajno, je eden od soorganizatorjev tudi ZAS, prvič pa so bila v dogodek poleg petih društev, družbenikov
DRC, vključena tudi številna druga civilna združenja in društva.
Težišče jubilejnega kongresa je bilo
usmerjeno na obeležitev zaključka avtocestnega programa. V ta namen je bila
izdana knjiga »Gradnja slovenskih avtocest v obdobju 1994 -2009«, s katero
smo želeli strokovno in laično javnost,
predvsem pa medije, seznaniti z dejanskim potekom izgradnje avtocest v
Sloveniji.
ZAS se je na kongresu predstavil skladno z dogovorom na Upravnem odboru.
Pripravili smo razstavni prostor in
spremljajoče dejavnosti. Rdeča nit
našega nastopa je bila zmanjšanje hrupa cestnega prometa – vpliv in možnosti, ki jih dajejo voziščne površine.
Predstavitveni pano je bil oblikovan
posebej v ta namen, kot promocijski
material smo naročili zaščitne jopiče in
pijačo Asphalt Power Energy Drink ZAS.
Kongres smo izkoristili tudi za promocijo izdaje tehničnih smernic, Priročnika za asfalt in udeležence kongresa
povabili na 13. Kolokvij o asfaltu in
bitumnu.
Vtise o jubilejnem kongresu DRC lahko
strnemo v naslednje:
• Družba za raziskave v cestni in prometni stroki je v težkih gospodarskih
razmerah pripravila zelo dobro strokovno srečanje.
• Večji del asfalterskih referatov je bilo
kakovostnih in zelo dobro sprejetih,
predstavniki ZAS smo vodili eno od
sekcij.
• ZAS je kongres dobro izkoristil za svojo promocijo. Vse kar je bilo pripravljeno je naletelo na dober odmev,
razstavni prostor je bil »živ« in dobro
obiskan.
• Naslednji kongres bo potrebno prilagoditi zmožnostim industrije in gradbene operative. Prav tako želimo kot
ZAS sodelovati kot kreatorji priprave
in izvedbe kongresa, kjer bi bilo potrebno oblikovati posebno sekcijo na
temo voziščnih konstrukcij.
• Zaključna resolucija je dober povzetek
dogajanja in naj se koristi pri delu v
prihodnje.
Zaključek 10. kongresa o cestah in
prometu s področja tehnologij in
materialov je bil naslednji:
Prikazanih je bilo veliko zanimivih strokovnih novosti. Zaradi recesije in stalnega pomanjkanja sredstev je bil poudarek namenjen pospešitvi oddaje razvojno-raziskovalnih nalog pri večjih
naročnikih (DARS, DRSC, SŽ,...), saj
dosedanje izkušnje pri tovrstnih nalogah dokazujejo visoko praktično uporabnost. Prav tako so bili pozitivno
ocenjeni projekti ERA NET, kjer se raziskave izvajajo koordinirano na evropskem nivoju ob skupnem financiranju
nacionalnih cestnih administracij
evropskih držav. Slovenski inštituti so
pri pridobivanju teh del zelo uspešni.
Razstavni prostor ZAS
Za uspešno uvajanje novih tehnologij in
9
10. KONGRES O CESTAH IN PROMETU
materialov so potrebna poskusna polja,
ki jih je potrebno skupaj z nameščeno
merilno opremo tudi vseskozi vzdrževati
in spremljati. Sočasno je potrebno redno dopolnjevati tehnično regulativo. Na
področjih kot so npr. obnove premostitvenih objektov ali izvajanja zemeljskih
del so potrebne hitre novelacije tehničnih pogojev in/ali izdelava novih tehničnih smernic. Posebej so takšne smernice potrebne na primer za proizvodnjo
in vgrajevanje s cementom stabiliziranih kamnitih materialov, ter v vseh
drugih primerih, ko želimo nove tehnologije vpeljati v prakso.
Na avtocestnem programu vzpostavljen
sistem kontrole in zagotavljanja kakovosti se je pokazal kot uspešen in učinkovit sistem, ki je preprečeval nastanek,
predvsem pa ponavljanje napak in
pomanjkljivosti, zato predlagamo, da se
podoben sistem vzpostavi tudi pri
drugih velikih infrastrukturnih projek10 od skupščine do Skupščine
tih (npr. pri železnicah). Posebno vlogo
v tem sistemu imajo recenzije in revizije
ter strokovne komisije po posameznih
področjih. Prednost strokovnih komisij
je poleg razvoja stroke predvsem v tem,
da so v njih vključeni vsi akterji od
naročnika, inženirja, izvajalca, projektanta kar zagotavlja tudi uspešen pretok informacij.
Asfaltne voziščne konstrukcije, ki so
zgrajene na avtocestah in državnih
cestah v povprečju izkazujejo zadovoljivo kakovost za predvideno življenjsko
dobo. Glede na pričakovano rast obremenitev (prometnih, klimatskih) v prihodnje in zahtev po varovanju okolja ter
trajnostnega razvoja pa so potrebna
stalna prilagajanja stroke in posameznih industrij. Prizadevanja gredo zato k
razvoju trajnostnega asfalta, ki vsebuje
alternativni material (žlindra, guma,...), ki znižuje hrup zaradi kotalnega
upora (znižanje za vsaj 3 dB), ki se pro-
izvaja in vgrajuje pri nižjih temperaturah (manj kot 150 °C) in katerega
fizikalne lastnosti ter življenjska doba
so vsaj enake kot pri klasičnih asfaltnih
zmeseh. Pri gradnji ali obnovah voznih
površin na najbolj obremenjenih cestah
je potrebno zagotoviti asfaltne zmesi za
trajno znižanje hrupnosti vozne površine (drobir z bitumenskim mastiksom za
znižanje hrupa, drenažni asfalt ali asfalt
z gumo).
Pri izgradnji in obnovah premostitvenih
konstrukcijah je potrebno v še večji meri
koristiti betone visokih zmogljivosti in
tudi z uporabo vlaken (npr. polipropilenskih) proti krčenju, s čimer se
dosežejo velike tehnične izboljšave in
posledično tudi ekonomske učinke.
Vedno bolj ključne so tudi nove tehnologije, ki omogočajo hitrejše (v izogib
zastojem na cestah) in bolj trajne sanacijske rešitve.
S.H.
DAN ASFALTERJEV
3. dan asfalterjev
Dan asfalterjev je bil po programu organiziran 25. novembra 2010 v hotelu
Larix v Kranjski Gori.
Izvedeni so bili sestanki vseh strokovnih
teles ZAS in sicer: Tehničnega odbora,
Odbora za zdravje varstvo in okolje,
Sekcije za izobraževanje in Odbora
podjetij in družb (OPD). V zaključku
sestanka slednjega so bile predstavljene tudi strokovne teme kot sledi:
Novi trendi proizvodnje obratov
Benninghoven, predstavitev g. Ralf Port
Družba Benninghoven je eden od dveh
vodilnih svetovnih proizvajalcev
asfaltnih obratov. Letno proizvedejo cca
100 obratov, med ostalimi so zadnja
leta zelo uspešni tudi v Sloveniji. Vedno
večji problem za proizvajalce obratov
predstavljajo države na daljnem vzhodu, ki nelegalno kopirajo in si drugače
prilaščajo tujo tehnologijo. V strokovnem smislu so trendi v znižanju emisij
in porabe energije, zato se v to smer
osredotoča tudi razvoj.
Predstavitev izkušenj podjetja
Asfalteks pri izvajanju žlebičenja je
podal g. Miro Žnidaršič
Reševanje akvaplaninga po postopku z
žlebičenjem se vedno bolj uveljavlja, ne
samo pri nas, ampak tudi na Hrvaškem,
v Avstriji in Nemčiji. Podjetje Asfalteks
je nadgradilo obstoječe ukrepe, ki
znatno izboljšujejo prometno varnost.
Način izvajanja hidroizolacije in
asfalta na mostu čez Savo v Beogradu
je predstavil g. Aljoša Lipovšek.
V OPD so zbrani vsi predstavniki
podjetij, ki so včlanjeni v združenje
(skupaj 45), zato se preko tega odbora v
združenju »sliši« glas podjetij. Zelo
Sestanek OPD
pomembna točka sestanka obravnava
pobude in predloge za delo v prihodnje,
ki jih skrajšano povzemamo:
Vilhar: Pohvalil je delo ZAS in opozoril,
da živimo v zelo čudnem obdobju, polnem slabe volje in obupa. Meni, da je
naloga vseh, ki delujejo v civilnih sferah, da prepričajo okolje, da delujejo
predvsem v cilju, da bi firme postale
bolj konkurenčne in da so na strani
stroke, ki ni obupala. V najširši javnosti
se ustvarja negativno vzdušje, ki ga
povzročajo politika in mediji. Knjiga, ki
je bila izdana ob jubilejnem 10. kongresu o cestah, je bila izdana z namenom, da opozorimo, da je Slovenija dobila avtocestni križ, ki je zaključen in da
je to velik dogodek za Slovenijo. Tega
zavedanja nismo dobili od ustreznih
inštitucij. Do sredine meseca decembra
je DRC izdala Novice o cestah, kjer so
zbrani zaključki kongresa.
V nadaljevanju je dal še pobudo, da se
premalo govori o TSC in o sredstvih za
raziskovalno dejavnost. Ti dve točki sta
bili v dosedanjem Zakonu o javnih
cestah bolje dorečeni. Spremenjen je
tudi termin »Tehnične specifikacije =
Smernice«. Zakon je sicer že v postopku,
pa vendar poziva, da kot združenje damo pobudo.
Žiberna: Postavil je vprašanje kriterijev
ob izteku garancijske dobe. G. Henigman je pojasnil, da se je v zadnjih letih
uveljavil kriterij, ki je v tehničnih specifikacijah za javne ceste opredeljen kot
mejno stanje. G. Oblak je prisotne seznanil z v letu 2010 izdanimi Splošnimi
tehničnimi pogoji (STP), kjer so določene zahteve ob izteku garancijske
dobe. STP bodo veljavni šele pri novih
gradbenih pogodbah, kar lahko pomeni, da, če ne bo posebne uvelajavitve,
šele čez več kot 5 let.
Cotič: Izpostavil je problematiko uporabe asfaltnih zmesi v garažnih hišah in
podobnih objektih zaradi nevarnosti
pred požarjem. Imeli so težave pri uporabi, saj ni jasnih zahtev po vrsti asfaltnih zmesi, deležih bitumna, itd… Podanih je bilo nekaj pojasnil:
Dr. Žmavc: poročilo stroke pravi, da asfalt
ne predstavlja povečane nevarnosti.
Pojasnil je primer požara v predoru Trojane, kjer temperatura ne bi povzročila
škode tudi če bi bilo asfaltno vozišče.
Henigman: je pojasnil stališče svetovnega združenja PIARC, ki ugotavlja, da
asfalt v cestnih predorih ni problematičen. Navedeno je povzeto tudi v njegovem članku »Voziščne konstrukcije na
AC«, ki je objavljen v prejšnji številki
ZAS-ovega biltena Od skupščine do
Skupščine«.
V razpravi je bilo izpostavljeno, da problem morda lahko predstavlja liti asfalt,
zato bo tematiko obravnaval tudi eden
od ZAS-ovih odborov.
Po zaključnih besedah je g. Slovenko
Henigman, vse prisotne povabil na 13.
kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki bo 24.
in 25. novembra 2011 na Bledu.
B.Č. & S.H.
11
IZOBRAŽEVANJE
8. izobraževanje tehničnega
asfalterskega kadra
3. marca 2011 je bilo v prenovljeni
dvorani na Zavodu za gradbeništvo v
Ljubljani organizirano tradicionalno že
8. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra. Program izobraževanja, ki
ga je pripravila Sekcija za izobraževanje
je bil zasnovan tako, da so bila obravnavane pomembne aktualne teme na
področju asfalterstva, s poudarkom na
stanju v zadnjem obdobju.
Aleksander Ljubič z inštituta Igmat je
predstavil izkušnje pridobljene z evropsko tehnično regulativo vezane na začetni tipski preskus in preiskave na
področju kakovosti asfalterskih del po
standardu SIST EN 13108-20.
Mag. Bojana Lukač iz ZAG-a je predstavila problematiko hrupa in s tem
povezano pomembnost pravilne izbire
asfaltnih zmesi za znižanje hrupa, njihove značilnosti in izkušnje v Sloveniji.
V nadaljevanju je predstavila značilnosti in razvoj na področju gumiranih
asfaltov ter izkušnje, ki jih imamo v
Sloveniji.
Po organizirani malici je sledil prispevek
Zvonka Cotiča iz podjetja Primorje, ki je
pripravil s praktičnimi primeri podkrepljeno predavanje s področja popisov
asfalterskih del (ki so vključeni tudi v
novem PIS-u).
Zvone Britovšek iz CM Celje je seznanil s
področjem trajnostnega razvoja pri industriji asfalta in vplivi asfalterske industrije na okolje. Poudaril je pomen
strategije ravnanja z gradbenimi odpadki in predstavil stanje na področju ponovne uporabe materialov v smislu zmanjševanja emisij in prihrankov energije.
RNC Ljubljana
Sledil je predstavitveni film sanacije
letališke steze na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani, v katerem so bile prikazane posamezne faze izvedbe sanacije
letališke steze.
Tematika zadnjega prispevka je nekoliko
odstopala od običajnih asfalterskih
tem, saj je obravnavala področje ITS, inteligentnih transportnih sistemov; kaj
so, kje jih srečujemo in kako so uporabljeni na naših cestah. O tej temi je
prisotne seznanil Marko Gardaševič iz
DDC svetovanje inženiring. Predstavil je
tudi regionalni nadzorni center Ljubljana, ki upravlja in nadzoruje AC potez
med Karavankami in Obrežjem. Navedeni nadzorni center, ki deluje od
decembra 2009 v Dragomlju so si prisotni v zadnjem delu izobraževanja tudi
ogledali.
Izobraževanja se je letos udeležilo 75
udeležencev iz 22. slovenskih podjetij,
ki sodelujejo z ZAS-om. Vsi udeleženci
so prejeli delovno gradivo s povzetki
predavanj, letni bilten združenja in
manjšo pozornost. Prav tako so bila za
vse udeležence izdana potrdila o udeležbi na izobraževanju.
Glede na zelo dobro oceno izobraževanja (ki smo jo pridobili z anketo) in
pozitivni odziv udeležencev, ki kaže da
so bile teme letošnjega izobraževanja
res aktualne in dobro izbrane. Za uspešno izvedbo izobraževanja gre iskrena
zahvala vsem predavateljem in članom
Sekcije ter organizacijskemu odboru
izobraževanja.
Jožica Cezar
PROIZVODNJA
Proizvodnja in vgrajevanje
asfaltnih zmesi v letu 2010
PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI V ZADNJIH 15-IH LETIH V (t)
V letu 2010 smo v Sloveniji proizvedli
1,8 mio ton vročih asfaltnih zmesi.
Za proizvedene asfaltne zmesi je bilo
porabljenih približno 1,470 mio ton
karbonatnih in 250.000 ton silikatnih
zmesi kamnitih zrn ter dobrih 80.000
ton bitumenskih veziv. Od tega je bilo
vgrajenih 70.000 ton cestogradbenih
bitumnov in 10.000 ton s polimeri
modificiranih bitumnov. Delež modificiranih bitumnov glede na porabo vseh
bitumnov je tako kot v letu 2010 znašal
okoli 12,5 %.
V letu 2010 je bilo med ostalimi asfalti v
Sloveniji proizvedenih in vgrajenih
94.000 ton SMA, 67.000 ton AC bin,
913.000 ton AC surf in 720.000 ton AC
base, delež drenažnih asfaltnih zmesi
pa je znašal okoli 6.000 ton.
B.Č. & S.H.
13
15 LET ZAS
v sliki in besedi
S sklepom upravnega odbora ZAS št. 672/88-2011 se ob obletnici združenja podeli
posebno priznanje, kipec in plaketo:
• podjetjem, ki sodelujejo z združenjem od ustanovitve in
• voljenim predstavnikom prvega upravnega odbora in predstavnikom nadzornega
odbora.
Osnovna ideja kipca je obraz – simbolizira osebnost, persono, ki je že od začetka
delovanja združenja aktivno prisotna in sooblikuje obraz/strukturo in osebnost ZASa. Avtor kipca je renomirani akademski kipar mlajše generacije, Primož Pugelj.
Pripada generaciji kiparjev, ki se je morala soočiti z novo realnostjo ekonomske
situacije in prevrednotiti nekatere zakoreninjene poglede na umetnost in njeno
družbeno vlogo.
15 years of ZAS
in word and picture
Following the decision of the Managing Committee, a special decoration, a trophy, and a citation shall be awarded on the occasion
of the Association's Anniversary to:
• enterprises which have been collaborating with the Association since its founding, and to
• elected representatives of the first Managing and Supervising Committees
The basic idea of the trophy is a face, symbolising a personality, a persona which has been actively present ever since the beginnings
of the Association and has been involved in the creation of the face/structure of ZAS. The author of the statuette is Primož Pugelj,
a renowned sculptor belonging to the younger generation of artists, who had to face a new economic reality and rethink some of
the deeply rooted views on art and its role in the society.
Continues on page 41
15 LET ZAS
Pregled delovanja organov ZAS
v letu 2010 in v zadnjih 15 letih
Združenje asfalterjev Slovenije je organizirano skladno s postavljeno organizacijsko strukturo. V obdobju 1996 do 2003 je bil
veljaven naslednji organigram:
V letu 2003 je bila uvedena nova organizacija kot sledi:
Zgornja organiziranost je prilagojena organiziranosti EAPA in zagotavlja ustrezno uresničevanje zadanih ciljev. Pregled delovanja
posameznih teles je prikazana v nadaljevanju:
Upravni odbor (UO)
Upravni odbor je izvršilno telo združenja preko katerega se sprejemajo najpomembnejše odločitve delovanja. V obdobju
delovanja ZAS je bilo 88 sej UO, kar pomeni 6 na leto ali povprečno vsaka dva meseca. Vsa leta delovanja so bile seje zelo dobro
obiskane. Vseh 88 sej je bilo sklepčnih (več kot 50 % udeležba), povprečno pa ocenjujemo, da je bila udeležba nad 80 %. Za
ustrezen pretok informacij in kakovostne razprave smo z dopolnili statuta ZAS povečali število članov UO iz 5 na 11 članov,
posameznih sej pa se udeležujejo tudi vabljeni člani ZAS, ki imajo posebne funkcije. V 15 letih je UO ZAS sprejel 678 sklepov.
Od zadnje redne skupščine v letu 2010 je bilo organiziranih 6 sej. Sprejetih je bilo 58 sklepov, ki so bili v celoti realizirani. Poleg
članov upravnega odbora so se sej v zadnjem letu redno udeleževali predsednik NO g. Marijan Makovec, vodja sekcije za izobraževanje ga. Jožica Cezar in vodja tehničnega odbora g. Janez Prosen ter Zvonko Cotič, kot strokovni svetovalec.
15
15 LET ZAS
V Upravni odbor so bili v posameznem obdobju izvoljeni naslednji predstavniki:
1. mandat (1996 – 2000)
2. mandat (2000 – 2004)
3. mandat (2004 – 2008)
4. mandat (2008 – 2012)
1
Bizjak (od 1998)
Bizjak
Bizjak (pokoj 2006)
Britovšek
2
Henigman
Henigman
Čotar
Čotar
3
Pižeta (od 1998)
Pižeta (Čotar od 2003)
Donko M.
Donko M. (pokoj 2011)
4
Podgoršek
Podgoršek
Henigman
Henigman
5
Willenpart
Willenpart
Kerstein
Hočevar
6
Žmavc
Žmavc
Lukač
Kerstein
7
Žorga
Žorga
Prešeren
Lah
8
Starič
Lukač
9
Willenpart
Mernik (Grmek od 2009)
10
Prešeren
11
Willenpart
Kot predsednik ZAS je bil na vseh volilnih skupščinah izvoljen Slovenko Henigman.
Zadnja seja UO ZAS v letu 2010
Nadzorni odbor (NO)
Nadzorni odbor v trenutni sestavi: predsednik Marijan Makovec in člana, Janez Prosen in Miro Žnidaršič se je sestal 23. 3. 2011
v Murski Soboti in 28. 3. 2011 v Ljubljani. Pregledali so finančno in računovodsko dokumentacijo in podali pozitivno mnenje na
pregledani zaključni račun za leto 2010, ki ga bo sprejemal letošnji zbor članov ZAS.
Sestave posameznih izvoljenih NO v 15. letih delovanja so bile naslednje:
1996 – 2000
2000 – 2005
2005 – 2010
2010 – 2012
1
Cotič
Dapčevič
Makovec, predsednik
Makovec, predsednik
2
Kerstein, predsednik
Gole
Prosen
Prosen
3
Seme
Makovec, predsednik
Žnidaršič
Žnidaršič
Kot predsednik NO ZAS je bil v prvem mandatu izvoljen Aleksander Kerstein, po letu 2000 pa je voljeni predsednik NO Marijan
Makovec.
15 LET ZAS
Strokovni odbori združenja
Tehnični odbor (TO)
Člani TO ZAS
TO ZAS nadaljuje delo Strokovnega sveta (SS) Društva asfalterjev oziroma
Strokovnega odbora I. Osnovni namen delovanja ob ustanovitvi in v nadaljevanju je
bil pretok informacij med odgovornimi predstavniki posameznih podjetij za kakovost
del in medsebojno sodelovanje pri pripravi, načrtovanju in nadgradnji tehnične
regulative.
Delo TO ZAS se je skozi čas nanašalo na aktualna vprašanja, ki so bila še posebej
zahtevna pri realizaciji avtocestnega programa. V začetku, ko je deloval Strokovni
odbor I, so bili po zaslugi odbora doseženi enoviti pristopi na področju spremljanja
dokumentacije in operativnosti kontrole kakovosti. V tistem času sta odbor vodila
Marjan Tušar (1997 – 2000) in Aleksander Ljubič (2000 – 2003). Po reorganizaciji
ZAS 2003, ko je vodenje prevzel Janez Prosen, so se tehnične aktivnosti vodile preko
TO ZAS. Sprejet je bil nov program dela, ki pokriva področje asfaltne tehnologije v
celoti in je razdeljen po naslednjih segmentih:
• tehnična regulativa
• dimenzioniranje asfaltnih voziščnih konstrukcij
• meritve in preiskave
• surovine za proizvodnjo asfalta
• asfaltne zmesi
• projektiranje asfaltnih zmesi
• laboratorijsko delo
• tehnologija proizvodnje
• tehnologija vgrajevanja
• hidroizolacije, ki so bile podrobno obravnavane v Sekciji za HI pri ZAS
• raziskave in raziskovalne naloge.
1
Brence Miran
2
Britovšek Zvone
3
Cezar Jožica
4
Cotič Zvonko
5
Čibej Karmen
6
Čotar Mitja
7
Donko Dean
8
Fortuna Irena
9
Glanzer Thomas
10
Gostič Borut
11
Henigman Slovenko
12
Ipavec Aleksander
13
Lamut Tadej
14
Ljubič Aleksander
15
Lukač Bojana
16
Marolt Marjan
17
Naglič Olga
18
Prešeren Marijan
Najpomembnejše aktivnosti in dosežke v obdobju delovanja TO ZAS bi lahko strnili
19 Prosen Janez, vodja odbora
v naslednje:
20 Tušar Marjan
1. Preko kontrolnih kart v letih 1994 -1995 je bil vzpostavljen enovit zajem podatkov
21 Varl Andreja
na asfaltnih obratih. TO ZAS je dosegel nadgradnjo tega sistema
2. Izvedene so bile 3 medlaboratorijske primerjave, na osnovi katerih so lahko
22 Willenpart Borut
posamezni laboratoriji preverjali zanesljivost dobljenih rezultatov. Medlabo23 Žmavc Janez
ratorijske primerjave so omogočale laboratorijem tudi podaljšanje certifikatov
kakovosti.
3. Obravnavani so bili tekoči problemi glede izvedbe preiskav, kot so meritve z izotopskimi sondami, ureditve razmer glede
prevozov izotopskih sond, obravnavali smo ekviviskozno temperaturo, nabijalno energijo pri Marshall testu in koeficient
zgoščanja asfaltnih zmesi.
4. Organizirali smo uspešno delavnico na temo projektiranja asfaltnih zmesi in dajali številne pobude glede dimenzioniranja
voziščnih konstrukcij ter sodelovanja projektantov z asfalterskimi tehnologi.
5. Podali smo pobude za nadgradnjo tehnične regulative. Odbor je sodeloval pri pripravi tehničnih specifikacij za javne ceste
in po letu 2005 sodeloval pri implementiranju produktnih standardov SIST EN serije 13108 in nacionalnih dodatkov SIST
1038. V ta namen so bile ustanovljene delovne skupine, ki so poskrbele tudi za sistematičen prevzem velikega števila evropskih
standardov za preiskave. V zadnjem obdobju se je v sklopu TO ZAS obravnavalo tudi delo evropskega komiteja za standarde
CEN. Vzpostavljena je bila aktivna udeležba v TC 227.
6. Odbor je bil dejaven pri izdelavi Smernic za projektiranje in proizvodnjo asfaltnih zmesi SMA, ki so bile nato vključene v
tehnične specifikacije oziroma standarde.
7. Delo odbora je pomembno doprineslo k obvladovanju postopka certificiranja na obratih za proizvodnjo asfalta, po Evropski
direktivi o gradbenih proizvodih CPD. Zelo pomembno je, da je rezultat dela TO ZAS visoka stopnja obvladovanja preiskav
kontrole kakovosti in da se zelo konstruktivno obravnava pomen obvladovanja lastnosti tako vhodnih materialov, kot samih
asfaltnih zmesi in vgrajevanja.
8. TO ZAS je obravnaval aktualne teme, ki so bile na programu delovanja TO EAPA, kjer ima ZAS delegiranega vodjo tehničnega
odbora. S tem je zagotovljeno spremljanje vprašanj, ki se pojavljajo v Evropi.
9. Na sestankih odbora smo obravnavali tudi udeležbo članov na mednarodnih konferencah. TO ZAS je najštevilčnejše strokovno
telo na področju asfalta, ki deluje v Sloveniji in skupaj z ostalimi odbori (komisija za asfalt, TO SIST, TO 06 DRSC), v katera so
vključeni praktično isti strokovnjaki, deluje na enaki problematiki in ima podobno poslanstvo.
17
15 LET ZAS
TO ZAS v zadnjem obdobju usmerja pozornost na razširjene preiskave pri materialih in asfaltnih zmeseh. Glavni cilj je obvladovati
temperaturne razpone, katerim so izpostavljene asfaltne voziščne konstrukcije. V ta namen se uporablja na dejanske pogoje
orientirane laboratorijske preskuse. Izpostavljen je trajnostni vidik delovanja industrije, ohranjanje resursov ter varovanje
okolja. TO ZAS zato pri svojem delu obravnava nizkotemperaturne asfalte, reciklažo in ponovno uporabo asfaltnih zmesi po
vročem postopku. Velik pomen je namenjen tudi znižanju hrupa voznih površin.
Iz razprav, ki so bile vodene na sestankih TO ZAS je razvidno, da je delo tehničnega odbora ZAS usmerjeno v razvoj in pomoč vsem
akterjem v industriji asfalta, to je tehnologom, proizvajalcem, projektantom, vgrajevalcem, kontrolorjem in nadzornikom. Je
način sistematične izmenjave mnenj, vidna je moč povezovanja in osveščanja, kot je bilo že zabeleženo v dosedanjih biltenih
združenja ZAS, ki so redno izhajali in vidi se, da glede informacij v ničemer ne zaostajamo za razvitimi državami v svetu. To je
zasluga izrednemu delu vseh članov odbora, spodbudam in pomoči vodstva združenja, pri čemer ne smemo pozabiti na vse
člane, ki so svoj izjemen prispevek dali v preteklosti in jih žal ni več med nami. Zelo jih pogrešamo.
Vsem sodelujočim pri našem delu se lepo zahvaljujem in spodbujam povezovalno delo tudi v naprej.
Janez Prosen, vodja odbora
Odbor za zdravje, varstvo, okolje (OZVO)
Odbor za zdravje, varstvo, okolje pri ZAS smo organizirali po zgledu sorodnega
odbora HSE, ki deluje v okviru evropskega asfalterskega združenja EAPA. Pred tem
so člani OZVO ZAS delovali v okviru Strokovnega odbora I. Področje varovanja okolja
in varstva pri delu je za asfaltersko branžo izredno pomembno, zato mu člani odbora
namenjajo veliko pozornost. Osnovna naloga odbora je spremljanje zakonodaje in
predpisov na področju varovanja okolja, kjer se močno zaostruje nadzor nad
proizvodnimi procesi, ki povzročajo različne emisije v okolje in proizvodnja asfaltov
sodi v to področje. Izredno pomemben pa je tudi aktiven pristop do varovanja zdravja
in varstva pri delu, saj vemo, da poteka delo v veliki meri pod prometom in v različnih
vremenskih okoliščinah, zato je skrb za zdravje delavcev ena glavnih prioritet
aktivnosti odbora.
Odbor za zdravje, varstvo, okolje je pričel z delovanjem v sedanji organizacijski obliki
v letu 2003, ko je imel prvi ustanovni sestanek in si zastavil naloge in program dela.
Do leta 2006 je deloval v ožjem sestavu 5 članov, zaradi obsežnosti in velikega
pomena tematike pa se je v letu 2006 razširil na sedanje število članov.
OZVO ZAS
1 Britovšek Zvone
2 Čotar Mitja
3 Grmek Vasja
4 Iljaž Karl
5 Kerstein Aleksander, vodja odbora
6 Lavrenčič Andrej
7 Lukač Bojana
8 Naglič Olga
9 Planinc Jani
10 Tatalovič Gojko
11 Zupančič Matjaž
Med najpomembnejše dosežke delovanja odbora za zdravje, varstvo, okolje lahko
uvrstimo:
• Izdajo brošure Asfalt 5 (Varovanje zdravja delavcev in okolja v asfalterski dejavnosti) v letu 2003
• Organizacijo sestanka odbora EAPA (HSE) februarja 2004 v Veliki Pirešici
• Organizacijo okrogle mize na temo NT asfalti v okviru skupščine ZAS v aprilu 2004
• Aktivno sodelovanje pri pripravi okoljevarstvenih dovoljenj za večje asfaltne obrate v Sloveniji
Ne smemo pa tudi pozabiti prispevka članov odbora še v času, ko so delovali še v okviru strokovnega odbora I pri organizaciji
okrogle mize na temo Zdravje, varstvo, okolje v asfalterski industriji v okviru 7. redne skupščine ZAS v Portorožu, aprila 2002.
Odbor za zdravje, varstvo, okolje ZAS ima tudi stalnega predstavnika Aleksandra Kersteina v sorodnem odboru HSE pri EAPA, ki
se redno udeležuje sestankov in konstruktivno sodeluje pri pripravi in obravnavanju dokumentov na evropski ravni, prav tako
pa skrbi za nemoten in reden pretok aktualnih informacij o aktivnostih, ki potekajo na področju varovanja okolja in varstva
delavcev v različnih evropskih državah, članicah asfalterskega združenja.
Člani odbora za zdravje, varstvo, okolje ZAS v okviru vsakoletnega izobraževanja asfalterjev pripravijo eno od tem izobraževanja
s področja varovanja okolja ali varstva pri delu.
Za vse doseženo in njihov prispevek gre vsem članom odbora velika zahvala z željo po uspešnem delu tudi v prihodnje.
Zvone Britovšek, član odbora
15 LET ZAS
Sekcija za hidroizolacije (SHI)
ZAS-HI je nastala v letu 2001 po preoblikovanju Strokovnega odbor II, ki je pokrival
različna področja delovanja asfalterstva, vključno z hidroizolacijami. Do tedaj se je
Strokovni odbor II ukvarjal samo z površinskimi prevlekami voziščnih konstrukcij.
Ker je področje hidroizolacij precej obširno in pa zato, ker se je v tistem obdobju
pričela implementirati nova evropska zakonodaja je bilo smiselno, da se je SO II
preoblikoval v sekcijo v okviru TO. Nastanek sekcije je bil zelo pozitivno sprejet med
hidroizolaterji, ki do tedaj pri nas še niso imeli svoje organizacije.
Izdelan je bil program dela, ki poudarja predvsem
• Seznanjanje z novimi materiali in novimi proizvajalci na slovenskem tržišču
• Vpeljavo evropskih standardov, predvsem s področja CEN/TC 254, WG 6 (materiali
za hidroizolacije premostitvenih objektov in drugih povoznih površin)
• Skrb za poenoteno umerjanje preskusne opreme
• Usklajevanje preskusnih postopkov
• Organizacijo krožnih analiz
• Izobraževanje kadrov (predvsem manjših) izvajalcev del
• Obravnavo slovenske tehnične dokumentacije s področja hidroizolacij
Člani SHI ZAS
1
Cetinski Andrej
2
Dohr Gerhard
3
Rozman Matjaž
4
Kavčič Lado
5
Kemperle Ema
6
Kunič Roman
7
Lipovšek Aljoša
8
Naglič Olga, vodja odbora
9
Polšak Gorazd
10
Žnidaršič Miro
V Sekciji že od vsega začetka sodelujejo.
• Predstavnik slovenskega proizvajalca bitumenskih hidroizolacijskih materialov
• Predstavnik tujega proizvajalca, ki je s svojimi proizvodi močno prisoten na našem tržišču
• Slovenski zastopnik pomembnega tujega proizvajalca
• Predstavniki izvajalcev del
• Predstavnik Inženirja
• Predstavniki inštitutov
Na ta način je zagotovljeno, da v postopku obravnav in odločanja sodelujejo vse zainteresirane strani in je pretok informacij čim
bolj kakovosten.
Člani sekcije smo imeli skupno 22 sestankov, na katerih smo sledili svojemu programu dela. Tako smo izpeljali več primerjalnih
analiz, obravnavali in dajali pripombe na tehnične specifikacije za hidroizolacije, pripravljali navodila za merjenje vlažnosti
betonske podlage pred nanosem hidroizolacije, za enotno umerjanje instrumentov za meritve vlažnosti, o meritvah debeline
nanosev bitumenske mase v bitumenskih hidroizolacijskih trakovih, vpeljali novo metodo merjenja obstojnosti lepilne
bitumenske mase na nizke temperature, si vseskozi prizadevali za dvojni epoksidni premaz na najbolj zahtevnih premostitvenih
objekti in s temi in sorodnimi pobudami vplivali na kakovost hidroizolaterskih del.
V teku so prizadevanja za revizijo TSC 07.104 Hidroizolacije cestnih objektov, saj je priprava te specifikacije obstala v fazi predloga
iz julija 2001. V vmesnem času se je bistveno spremenila veljavna zakonodaja (npr. obvezna implementacija zahtev Evropske
direktive o gradbenih proizvodih preko sistemov potrjevanja skladnosti, direktiva o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi,
metode preiskav po drugačnih standardih, novi materiali, itd).
Posebno mesto v delovanju Sekcije zavzema sodelovanje pri pripravi izvirnega slovenskega standarda SIST 1031 Hidroizolacijski
trakovi - Bitumenski hidroizolacijski trakovi - Zahteve, ki je izšel novembra 2006. Nastal je prav na pobudo Sekcije za
hidroizolacije, katere člani smo menili, da bi brez jasno postavljenih kriterijev za vitalne lastnosti materialov v Sloveniji ne
mogli ohraniti relativno visoke ravni kakovosti, ki je že bila uveljavljena na tem področju. Standard je v letošnjem letu doživel
revizijo. Člani sekcije smo pripravili utemeljene pripombe, jih med seboj uskladili in posredovali SIST TC/Vlaga, ki jih je v celoti
upošteval.
Uspešno delo Sekcije za hidroizolacije v desetih letih njenega obstoja ne bi bilo možno brez podpore vodstva Združenja
asfalterjev, predvsem pa ne brez izjemno zavzetega in strokovnega sodelovanja vseh njenih članov. Desetletnica je zato
priložnost, da se spoštljivo spomnimo tistih, ki so z njo sodelovali v preteklosti in si želimo od sedanjih članov, da bi tako dobro
sodelovali tudi vnaprej.
Olga Naglič, vodja sekcije
19
15 LET ZAS
Sekcija za izobraževanje (SI)
Sekcija za izobraževanje v zdajšnji organiziranosti deluje že od leta 2003, ko je
prevzela naloge s področja izobraževanja od predhodnika – strokovnega odbora III.
Prvi »Program izobraževanja« je bil pripravljen za petletno obdobje od 2000 do
2005, kasneje pa smo pričeli s pripravo enoletnih programov, glede na potrebe in
aktualna dogajanja v asfalterstvu.
V sklopu letnega programa izobraževanja v Združenju asfalterjev Slovenije se
običajno zvrstijo naslednji dogodki:
• izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra v marcu
• okrogla miza – strokovno srečanje v času skupščine ZAS običajno v maju in
• strokovne delavnice po dogovoru na upravnem odboru.
Člani SI ZAS
1
Britovšek Zvone
2
Cezar Jožica, vodja odbora
3
Čotar Mitja
4
Henigman Slovenko
5
Šuštar Janez
6
Willenpart Borut
Osnovna naloga SI je organizacija vsakoletnega izobraževanja asfalterskega kadra, ki se organizira izmenično za tehnični kader
(inženirje in tehnike) ter usposabljanje operativnega asfalterskega kadra (delovodje, strojniki, vodje vgrajevanja...). V preteklosti so bila izobraževanja organizirana regijsko in sicer običajno ločeno za primorsko, kranjsko in štajersko regijo. V zadnjem
obdobju pa so bila izobraževanja organizirana centralno v Ljubljani. Številčno so bila dobro obiskana, saj se je vsako leto izobraževanja tehničnega kadra udeležilo okoli 120 udeležencev, usposabljanja operativnega kadra pa tudi preko 200 udeležencev.
V letošnjem letu je bilo na izobraževanju tehničnega kadra prisotnih 75 udeležencev (glej poseben članek), kar je manj kot v
preteklosti, glede na trenutne gospodarske razmere v gradbeništvu, pa lahko takšno število udeležencev ocenimo kot uspeh.
V zadnjem obdobju opažamo, da ciljne skupine na posameznem izobraževanju niso več tako striktno ločene. Tako se nemalo
inženirjev udeležuje tudi izobraževanj operativnega kadra, kar je seveda z njihovega stališča zelo praktično, za nas pa
vzpodbudno, saj to pomeni, da ohranjamo nivo primeren za celoten asfalterski kader.
Detajlne vsebinske plane za izvedbo vseh aktivnosti pripravlja SI za tekoče leto sproti. Pri izbiri tematike izobraževanj se
prilagajamo potrebam in trenutnim razmeram v asfalterstvu, kar pomeni, da skušamo udeležence sproti seznanjati z novostmi
in problemi, ki se pojavljajo pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltnih zmesi ter zagotavljanju kvalitete asfalterskih del, tehnični
regulativi, varstvu okolja in zdravju delavcev v asfalterstvu.
Velik poudarek dajemo praktičnem prikazu (na poligonu, v laboratoriju, ogled splošnih novosti ipd.), zato se predvsem na izobraževanju operativnega kadra poslužujemo usposabljanja v obliki delavnic – to je majhnih skupin – kjer so velike možnosti reševanja
praktičnih primerov, izmenjave mnenj in prilagajanja zanimanju udeležencev. Povabljeni predavatelji so navadno strokovnjaki
iz naše asfalterske sredine, ki tudi sodelujejo pri pripravi gradiva – zbornika predavanj – in tematiko predstavijo in vodijo.
Sekcija za izobraževanje se v celotni sestavi sestane najmanj enkrat letno na rednem sestanku v decembru v sklopu Dneva
asfalterjev oziroma Kolokvija o asfaltih in bitumnih medtem, ko se posamezni aktivni člani SI v času organizacije izobraževanj
sestajamo po potrebi večkrat.
Zaključujemo petnajstletno obdobje delovanja ZAS, v katerem se je delo Sekcije za izobraževanje v zadnjih letih po reorganizaciji
v letu 2003 močno uveljavilo. Razmišljati bo potrebno o novem programu dela, pri čemer bomo tudi v prihodnje prisluhnili
vašim željam in potrebam v smislu izobraževanja asfalterjev. Kljub temu, da smo poklic asfalter uvrstili na seznam državne
poklicne kvalifikacije, ta poklic še vedno nima prave veljave in spoštovanja. Naloga vseh, ki se ukvarjamo s tem področjem, je,
da asfalterstvo prikažemo v pravi luči, ga z razvojem naredimo še bolj zanimivega ter s tem pritegnemo tudi nove kadre.
Upam in želim si, da bo SI tudi v prihodnje izpolnila vaša pričakovanja in da bo izobraževanje asfalterskega kadra tudi v prihodnje
uspešno. Vse vaše pobude, mnenja in pripravljenost na sodelovanje so pri tem zelo dobrodošla.
mag. Jožica Cezar, vodja sekcije
Komisija za asfalt (KZA)
Komisija za asfalt (KZA) je strokovno svetovalno telo za DARS, ki je bilo ustanovljeno, da rešuje neposredne probleme pri
izgradnji avtocest. V zadnjih letih se je delovanje razširilo tudi na področje državnih cest za naročnika DRSC.
V komisijah, ki delujejo na osnovi poslovnika, so vključeni predstavniki inženirja, inštitutov in izvajalcev ter v nekaterih komisijah
tudi fakultet. Žal v komisiji za asfalt fakulteti nimata predstavnika.
V obdobju delovanja KZA je bilo sklicanih 78. sestankov, na katerih je bilo obravnavanih nad 500 točk in predlaganih toliko
sklepov. V komisiji so bili obravnavani in praviloma tudi rešeni najtežji strokovni problemi in dani napotki za boljše delo v
prihodnje.
Slovenko Henigman, vodja komisije
15 LET ZAS
Sodelovanje z ostalimi združenji
(EAPA, Gestrata, DAV, DRC, …)
Sodelovanje, medsebojna pomoč, izmenjava strokovnih znanj ter informacij in ne nazadnje tudi zdravo medsebojno tekmovanje
nas povezujejo in utrjujejo naše vezi. ZAS je v teh petnajstih letih obstoja spletel veliko vezi in poznanstev tako doma kot preko
meja. In veliko teh vezi je nastalo tudi s sorodnimi društvi in organizacijami.
Polnopravni član EAPA, European Asphalt Pavement Association smo postali 28. novembra 1997 in ves čas vzdržujemo
obojestranske odnose na najvišji stopnji. V tem času so trije predstavniki ZAS delegirani v Odbor direktorjev, V Tehnični odbor
in Odbor za zdravje, varstvo in okolje. Naš predstavnik je bil en mandat v Izvršnem odboru, bili smo člani Programskih odborov
za organizacijo evropskih asfalterskih kongresov v Barceloni 2000 in na Dunaju 2004. Redno se udeležujemo sestankov EAPA,
predstavniki EAPA pa so redni gostje naših kolokvijev o asfaltu in bitumnu ter ostalih dogodkov na povabilo. V teh letih smo preko
EAPA stkali dragocene vezi s predstavniki večjega števila evropskih držav, ki delujejo v EAPA. V Sloveniji smo gostili sestanke
strokovnih odborov in v letu 2001 tudi Generalno skupščino EAPA. Na našem 10. Kolokviju o asfaltih in bitumnih smo gostili
vodilne predstavnike asfalterske industrije iz vseh največjih evropskih držav in vseh sosed Slovenije (skupaj 10). Preko EAPA smo
se spoznali tudi s predstavniki asfalterske industrije v ZDA in Avstraliji, na naših strokovnih srečanjih smo gostili večji del najbolj
uveljavljenih strokovnjakov iz Evrope, pa tudi izven. S tem smo si odprli poti za pridobivanje in izmenjavo strokovnih spoznanj
in informacij. Smo del široke asfalterske »alianze«.
V Sloveniji je najpomembnejšo vlogo povezovalca strokovnih organizacij opravila DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni
stroki Slovenije. Njen ustanovitelj in dolgoletni direktor Matija Vilhar je ZAS-u vse od ustanovitve nudil podporo in z zgledom
vrhunskega organiziranja strokovnih prireditev kazal pravo pot. ZAS je od leta 1997 skupaj s štirimi regionalnimi društvi za
ceste družbenik družbe DRC. S tem smo aktivno vključeni v dogodke, ki jih je organizirala DRC, med katerimi imajo posebno
vlogo bienalni kongresi o cestah in prometu. Kongresi, ki vsakokrat pritegnejo med 500 in 600 udeleženci so zelo dobro
organizirani in za slovensko cestno in prometno stroko predstavljajo veliko vzpodbudo za razvoj in ogledalo dogajanja.
Dolgoletni direktor se počasi poslavlja, zato bo potrebno poiskati nove ljudi in nove modele delovanja v prihodnje.
V teh letih smo najbolj intenziven odnos vzpostavili z avstrijskim asfalterskim združenjem GESTRATA. Gre za združenje, ki bo
kmalu praznovalo 60 let. Organiziranost in strokovna raven delovanja tega združenja sta izjemna, zato nam večkrat predstavlja
dober zgled. V času delovanja ZAS vzdržujemo več vsakoletnih kontaktov in izmenjav, ki pomenijo obiske delegacij ali udeležbo
na strokovnih srečanjih v eni ali drugi državi. V zadnjih petnajstih letih beležimo blizu 500 najrazličnejših izmeničnih obiskov,
ki so posledica dobrega delovanja obeh združenj v Sloveniji ali Avstriji.
Nekoliko manj intenzivno, pa vseeno zelo dobro je bilo sodelovanje z združenji ostalih Sloveniji sosednjih držav iz Hrvaške
(HAD), Madžarske (HAPA) in Italije (SITEB) ter Nemčije (DAV), kjer smo se srečevali predvsem na posebna povabila v eni ali
drugi državi. Z ostalimi asfalterskimi združenji so kontakti vzpostavljeni preko EAPA.
S.H.
Izšla je 2. izdaja knjige Asfalt
NOVO!
21
PREGLED STROKOVNIH SREČANJ ZAS 1996-2011
Pregled strokovnih srečanj ZAS
v letih 1996 - 2011
V 15. letih delovanja ZAS smo organizirali 57 strokovnih prireditev (kolokvijev, izobraževanj, strokovnih posvetov) in sodelovali
pri naslednjih 20 dogodkih (mednarodne izmenjave, aktivne udeležbe na konferencah in drugo).
Na teh dogodkih je bilo predstavljeno 334 referatov, prisotnih pa je bilo preko 9.300 udeležencev, od tega preko 500 iz tujine.
Natančen prikaz je razviden iz spodnjih razpredelnic.
Število
referatov
Število
udeležencev
Dogodek
Datum
Okrogla miza o uporabi s polimeri modificiranih bitumnov v asfaltih zmeseh
30.5.1997
Strokovno posvetovanje o kamnitih materialih (okrogla miza)
12.6.1997
Ljubljana FGG
Udeležba konference v Bratislavi (1997) *
5.-6.11.1997
Bratislava
1
24
Cestarski dnevi '97 (knjiga Asfalt 2: Drobir z bitumenskim mastiksom)
2.-3.12.1997
Maribor
Študijsko potovanje GESTRATE (Predstavitev slov. cestogradbenega gospodarstva)
21.-24.9.1998
Lj., Laže, Bled
4
20
104
Strokovno posvetovanje o preiskavah različnih tipov bitumnov po programu SHRP
23.6.1998
Ljubljana FGG
31
2
4. slovenski kongres o cestah in prometu
26.-28.10.1998
Portorož
Miklavžev ples asfalterjev
27.11.1998
Ljubljana
70
18. zasedanje CEN/TC 254 - 20. – 21. 5. 1999
20.-21.5.1999
Ljubljana
1
Cestarski dnevi '99 (knjiga Asfalt 3: Bituminizirani drobljenec - BD)
21.10.-22.10.1999 Murska Sobota
Udeležba konference v Sydneyu (2000)*
20.-24.2.2000
Sydney
1
19
Udeležba na 2. evropskem kongresu Euroasphalt&Eurobitume
20.-23.9.2000
Barcelona
1
13
5. kongres o cestah in prometu (knjiga Asfalt 4: Statistika v asfalterstvu)
25.-27.10.2000
Portorož
Študijsko potovanje po Avstriji in udeležba na strokovnem posvetovanju GESTRATA
16.-18.11.2000
Dunaj in Sp. Avstrija
Generalna skupščina EAPA
31.5.2001
Ljubljana
Predavanje »Razvoj slovenske cestogradbene stroke v obdobju 1960-2002;
26.9.2002
Ljubljana
Obisk slovenske delegacije na Dunaju, GESTRATA
15.-16.5.2003
Dunaj
7
Študijsko potovanje po Burgenlandu GESTRATA
15.-17.9.2003
Burgenland
3
3
Strokovni posvet »Lastnosti voznih površin«
10.-11.11.2003
Maribor
6
100
Udeležba na 3. kongresu EAPA & Eurobitume
maj 2004
Študijsko potovanje po Koroškem, GESTRATA
september 2005
GESTRATA - Sestanek vodilnih predstavnikov avstrijskih naročnikov in izvajalcev
22.5.2007
Portorož
9. slovenski kongres o cestah in prometu, (zgibanka z novimi oznakami)
22.-24.10.2008
Portorož
4. kongres Eurasphalt&Eurobitume »Asfaltne ceste za celo življenje«
21.-23.5.2008
Kopenhagen
2
20
Strokovni posvet: Projektiranje, naročanje, nadziranje in izvedba asfalterskih del
19.11.2008
Ljubljana
3
80
Delavnica: Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij
19.11.2008
Ljubljana
3
80
Primerjava rezultatov krožnih analiz asfaltnih zmesi (dr. Tušar)
30.11.2008
Kranjska Gora
1
Izvedba asfalterskih del na akumulacijskem jezeru ČHE Avče (Mr. Walschburger)
30.11.2008
Kranjska Gora
10. slovenski kongres o cestah in prometu
21.-23.10.2010
Portorož
Kraj
domači
tuji
domači
tuji
2
2
32
3
3
2
47
9
1
28
12
39
1
1
70
obletnica prof. dr. Janeza Žmavca
4
13
1
20
3
3
37
1
1
37
1
22
736
187
1
28
50
923
Število
udeležencev
Interni dogodki v ZAS
domači
Upravni odbor
(88 sej, 680 sklepov)
650
Strokovni odbori (SOI, SOII, TO, OZVO, Sekcija za HI, Sekcija za izobraževanje)
(85 sej)
700
Nadzorni odbor, organizacijski odbori, sestanki s sorodnimi organizacijami
(nad 70 sej in sestankov)
700
Sestanki Odbora podjetij in družb
(14 x)
450
2500
zbornik referatov
zbornik referatov
zbornik referatov
zbornik referatov
zbornik referatov
zbornik referatov
zbornik referatov
zbornik referatov
zbornik referatov
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
bilten
zbornik referatov
Schweninger (Voegele), F. Podgoršek, M. Pižeta
dr. J. Žmavc, J. Cezar, M. Žorga, J. Prosen, J. Zupan, Z. Britovšek, Z. Cotič
B. Willenpart, J. Šuštar, F. Podgoršek, M. Pižeta, J. Prosen, A. Ljubič
H.-J. Kloubert (Bomag)
mag. M. Tušar, dr. J. Žmavc, A. Ljubič, mag. B. Lukač
J. Šuštar, F. Podgoršek, B. Willenpart, A. Lavrenčič
dr. Andereg
dr. J. Žmavc, J. Cezar, O. Naglič, mag. M. Tušar, Z. Britovšek, Z. Cotič, A. Ljubič, D. Kokot
mag. B. Lukač, M. Pižeta, J. Šuštar
O. Naglič, A. Ljubič, J. Prosen, J. Jamnik, M. Čotar
D. Donko, M. Marolt, T. Zajec, M. Čotar, Z. Britovšek; J. Šuštar, M. Balkovec
mag. B. Lukač, A. Ljubič, dr. M. Tušar, Z. Cotič, Z. Britovšek, A. Kerstein
S. Bradeško, J. Planinc, R. Bašelj, M. Čotar, mag. B. Lukač, Z. Cotič; M. Balkovec
dr. J. Žmavc, J. Planinc, R. Bašelj, O. Naglič, B. Lukač, film Falcon
A. Ljubič, Z. Cotič
J. Zupan, M. Marolt, S. Černigoj, I. Grahek, J. Planinc, S. Henigman, J. Šuštar, M. Balkovec
A. Ljubič, mag. B. Lukač, Z. Cotič, Z. Britovšek, M. Marolt, M. Gardaševič
III. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra
Predavanje o zgoščevanju asfaltnih zmesi in zemljin AMMANN
IV. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra
IV. regijsko izobraževanje asfalterskega kadra
V. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra
V. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra
VI. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra
VI. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra
VII. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra
Izobraževanje IZS: Projektiranje, naročanje in nadziranje asfalterskih del
VII. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra
VIII. Izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra
Povzetki predavanj
Povzetki predavanj +
Asfalt 5
Povzetki predavanj
Povzetki predavanj
Povzetki predavanj
knjiga Asfalt
Povzetki predavanj
Povzetki predavanj
Povzetki predavanj
Povzetki predavanj
Statistika v Asfalterstvu
Povzetki predavanj
Okrogla miza: Industrija asfalta v Evropi s pogledom v prihodnost
Podelitev ZKG
zbornik referatov
Okrogla miza: Asfalterska industrija - pregled po državah
Predstavitev krožne analize; Asfaltiranje akumulacijskega jezera ČHE Avče
zbornik referatov
Okrogla miza: Kako z velikimi državnimi naložbami v prometno infrastrukturo v
Sloveniji v prihodnje?
Novi trendi proizvodnje obratov Benninghoven; predstavitev izkušenj podjetja Asfalteks pri izvajanju žlebičenja in predstavitev izvajanja hidroizolacije in asfalta na mostu čez Savo v Beogradu
Odpornost asfaltnih vozišč proti razpokam in utrujanju; prof. dr. Wolfgang Arand
Sprejem ZAS v EAPA
Častni gost: generalni sekretar EAPA: g. max von Devivere
Častni gost: generalni direktor Eurobitume g. David Lyall; prvič zagotovljeno
profesionalno moderatorstvo
Častni gost: predsednik EAPA g. Dieter Schueler
I. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra
I. regijsko usposabljanje delovodij in strojnikov – finišeristov
II. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra
II. regijsko usposabljanje delovodij in strojnikov
Seminar o zgoščevanju asfaltov in zemljin (BOMAG)
III. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra
3. Dan asfalterjev
5. Kolokvij o bitumnih
10. kolokvij o asfaltih in bitumnih
1. Dan asfalterjev
2. Dan asfalterjev
7. redna skupščina ZAS
Izredna skupščina ZAS
13. redni zbor članov ZAS
Asfalti in hidroizolacije pri gradnji cest
Površinske obdelave vozišč in asfalti pri gradnji in vzdrževanju cest
Asfalterstvo v Evropi in Sloveniji
Dimenzioniranje fleksibilnih voziščnih konstrukcij
Uporaba različnih tipov veziv v zgornjih nosilnih asfaltnih plasteh za najtežje
prometne obremenitve (predstavljena himna asfalterjev) - 5 LET ZAS
Zdravje, varstvo, okolje v asfalterski industriji
Ravnost voznih površin
Novosti na področju stroke v Sloveniji; Novosti podjetja Ammann
Novosti pri družbah Voegele in Wirtgen; film "Asfalterstvo v Sloveniji"
10 LET ZAS
Torne lastnosti asfaltnih vozišč
Uveljavitev novih standardov za asfalte
Smernice in tehnični pogoji za vgradnjo asfaltni plasti
Ponovna uporaba asfalta - recikliranje
Znižanje hrupa v cestnem prometu prispevek asfaltnih voziščnih konstrukcij
Naslov oziroma pomembnejši mejniki pri delovanju ZAS
Dogodek
1. ustanovna skupščina DA
2. redna skupščine DA
Izdaja
publikacije
Datum
5.3.2009
27.1.2010
3.3.2010
3.3.2011
11.3.2005
10.-15.3.2006
22.3.2007
13.-15.3.2008
6.-7.3.2003
4.,5. in12.3.2004
8.-15.3.2002
12.-13.2.1998
februar, marec 1999
februar, marec 2000
16.3.2000
6.,8. in 13.3.2001
25.11.2010
7.-8.12.2000
6.-7.12.2001
28.-29.11.2002
27.-28.11.2003
25.-26.11.2004
1.-2.12.2005
30.11.2006
29.-30.11.2007
30.11.2008
26.-27.11.2009
10.12.1996
11.12.1997
11.-12.12.1998
9.-10.12.1999
25.4.2002
16.4.2003
22.4.2004
5.5.2005
5.4.2006
7.5.2007
7.9.2007
15.5.2008
14.5.2009
13.5.2010
17.4.1996
21.3.1997
25.3.1998
26.3.1999
6.4.2000
19.4.2001
Ljubljana (ZAG)
Ljubljana (IZS)
Ljubljana (Mons)
Ljubljana
Ljubljana (Mons)
Drnovo, Laže, Smodinovec, MS
Ljubljana (Mons)
Laže, V. Pirešica, Ljubljana
Ljubljana (ZAG)
Laže, Črnuče, V. Pirešica
Lj., Ajdovščina, Ce.
Maribor (CPM), Ljubljana (SCT)
Celje, Ljubljana, N. Gorica
Ajdovščina, Lj., Mb.
Ljubljana FGG
Ajdovščina, Lj, V. Pirešica
Kranjska Gora (Larix)
Gozd Martuljek
Gozd Martuljek
Gozd Martuljek
Gozd Martuljek
Kranjska Gora (Larix)
Kranjska Gora (Kompas)
Gozd Martuljek
Gozd Martuljek
Gozd Martuljek
Gozd Martuljek
Portorož
Ljubljana (DDC)
Zemono pri Vipavi
Grad Mokrice
Gornja Radgona
Ljubljana (Smelt)
Ljubljana (ZAG)
Bled
Dolenjske Toplice
Ljubljana (Mons)
Ljubljana WTC
Ljubljana WTC
Ljubljana WTC
Ljubljana (Hermes)
Ljubljana (Hotel M)
Kraj
5
2
6
5
82
5
7
6
7
8
3
4
4
5
2
7
6
85
3
1
1
1
57
80
12
1
6
3
2
5
4
4
11
1
3
2
2
11
1
137
62
1
2
2
2
2
2
2
3
4
2
4
4
19
4
14
1
13
2
2
3
3
1
2
1
1
4
51
5
5
3
12
7
4
2
4
Število
referatov
domači tuji
9
12
7
3
4
13
30
20
20
33
68
3
52
1
22
6
105
55
130
75
6
2552
2558
120
220
118
131
196
54
130
260
322
1521
1843
208
120
120
230
150
130
37
117
99
109
125
156
152
35
158
37
170
72
53
3
85
66
74
47
60
60
63
52
34
1180
1214
7
48
18
66
15
105
16
107
133
100
103
63
73
76
Število
udeležencev
domači tuji
PREGLED STROKOVNIH SREČANJ ZAS 1996-2011
23
INTERVJU: SLOVENKO HENIGMAN, PREDSEDNIK ZAS
Intervju s
Petnajsta obletnica ZAS je odlična
priložnost za pogovor s predsednikom
Slovenkom Henigmanom, ki je na čelu
te organizacije od samega začetka.
jetja postala tudi formalni člani našega
združenja.
Kakšen je bil namen delovanja ZAS na
začetku in kakšne so prioritete danes?
Kako je prišlo do ustanovitve Združenja asfalterjev?
Razmišljanje o povezovanju asfalterjev
so se pričele že nekaj let pred formalnim
ustanovnim zborom, ki je bil 17. aprila
1996 v Gornji Radgoni, v času tradicionalne MEGRE. Najpomembnejši vzgib za
takšno povezovanje je bil posledica
spoznanja, da se delavci in asfalterski
tehnologi na asfaltnih obratih trudijo
vsak po svoje in da med njimi tedaj
praktično ni bilo nikakršnega sodelovanja. Posebej zanimivo je bilo ugotoviti,
da se asfalterski tehnologi dveh obratov
na primorskem, ki sta v neposredni
bližini, niso niti poznali med seboj.
Razgovori s predstavniki posameznih
proizvajalcev so krepili spoznanje, da
asfalterstvo potrebuje organizacijo, ki
nas bo povezovala. Od ideje do ustanovitve najprej Društva asfalterjev in čez
eno leto Združenja asfalterjev Slovenije
je minilo več let, v katerih se je nakopičila velika energija, ki je takoj po ustanovitvi dajala ton zagnanosti in številnim
aktivnostim. S časom so nastajale nove
ideje in obseg aktivnosti se je v tem času
kvečjemu povečeval. Zato imamo po 15.
letih delovanja tudi kaj pokazati.
Najprej so bili v vaše društvo včlanjene
samo fizične osebe, podjetja pa šele
pozneje?
Takratna zakonodaja je omogočala samo včlanitev fizičnih oseb, kar je bila
ovira pri včlanitvi v evropsko asfaltersko
združenje EAPA, ki je združenje nacionalnih asfalterskih združenj. Evropska
asfalterska združenja v svojih državah
povezujejo proizvajalce asfalta, dobavitelje, inštitute, projektante, inženiring
biroje, v zadnjem času pa se vedno več
včlanjujejo tudi naročniki. EAPA nas po
prošnji, ki smo jo nanjo naslovili takoj
po ustanovitvi, najprej ni mogla včlaniti, zagato pa smo rešili tako, da smo
ustanovili poseben Odbor podjetij in
družb ZAS, preko katerega smo vzpostavili pogodbena sodelovanja s podjetji.
Lahko rečem, da je bila to dobra rešitev,
ki smo jo zadržali tudi po spremembi
zakona o društvih leta 2006, ko so pod-
Glavni namen delovanja se od ustanovitve do danes ni spreminjal in menim
da bo tako tudi ostalo. Primarna naloga
združenja je povezovanje vseh, ki se
kakorkoli ukvarjajo z asfaltersko dejavnostjo. Seveda z eno besedo ni možno
opisati vseh dejavnosti, ki jih za dosego
tega cilja opravljamo.
Da bi bili učinkoviti smo vzpostavili
razvejano organizacijsko strukturo s
telesi, ki imajo jasno začrtane cilje in
naloge. Združenje letno izdela program
dela, ki ima temelj v dolgoročnih in
srednjeročnih programih. Najbolj intenzivno je delo v enajst članskem upravnem odboru, ki se povprečno sestaja
vsaka dva meseca, ostala strokovna telesa kot so Tehnični odbor, Odbor za
zdravje, varstvo delavcev in okolje,
Sekciji za hidroizolacije in izobraževanje
ter že omenjeni Odbor podjetij in družb
pa po potrebi, običajno dvakrat letno.
Poleg samega združevanja in povezovanja so najpomembnejše naloge izdelava
tehnične regulative, vzpodbujanje razvoja asfalterstva, aktivnosti za zaščito
delavcev pri delu in varovanje okolja ter
krepitev pozicije asfalterske dejavnosti
v družbi.
Kaj vse vam je v združenju uspelo in
kje ocenjujete, da niste bili uspešni?
Ponosni smo, da smo uspeli združiti
celotno črno industrijo na slovenskem.
To pomeni, da so v naše združenje v
glavnem vključeni vsi, ki se ukvarjajo s
to dejavnostjo. In to seveda povsem na
prostovoljni bazi. Članstvo 44. podjetij,
od tega 10 tujih in več kot 100 individualnih članov in simpatizerjev dokazuje, da smo v teh letih delali dobro.
Obseg tega razgovora ne omogoča, da
bi našteval kaj smo naredili ali premaknili, bo pa to priložnost v teh dnevih, ki bodo namenjeni pregledu dejavnosti zadnjih petnajst let, navedeno pa
si je možno ogledati tudi na naši spletni
strani.
Seveda so področja kjer bi si želel, da bi
bilo narejeno več. Težko bi rekel, da bi
to morala biti naloga združenja, katerega delovanje je prostovoljno, brez
redno zaposlenih delavcev. So pa v naši
dejavnosti siva polja, kjer je bilo narejeno premalo. Vozišče je morda najpomembnejši element ceste, saj se po
njem odvija promet in od njega sta
odvisni tako udobnost vožnje kot prometna varnost. In vozišča so običajno
asfaltna, torej neposredno povezana z
našo industrijo. Ne glede na to pri nas
ne poznamo inženirja za voziščne
konstrukcije (Pavement Engineer) in iz
tega naslova izvira kar nekaj problemov.
Tako lahko pri nas vozišča dimenzionira
praktično vsak, ki ima strokovni izpit, ne
glede na to ali ima za to vsaj minimalna
znanja in izkušnje.
Pri nas pogrešam npr. center za preverjanje voziščnih konstrukcij, lahko bi bili
bolj inovativni, lahko bi bolje komunicirali z javnostjo itd. To so segmenti,
kjer opozarjamo, želeli pa bi si opravljati aktivnejšo vlogo, saj je od tega v
veliki meri odvisna kakovost asfalta na
cestah in seveda ugled naše dejavnosti.
Kako je na razvoj asfalterstva vplivala
izgradnja slovenskih avtocest ?
Izgradnja slovenskih avtocest je bistveno vplivala na razvoj asfalterstva in to
kljub temu, da se na avtoceste ne vgradi
večinskega deleža asfalta. V zadnjih 15.
letih smo v Sloveniji proizvedli skoraj 27
mio ton asfaltnih zmesi, od katerih je
bilo okoli 30 % vgrajenih na avtoceste.
Ne glede na to pa so avtoceste omogočile izjemen razvoj stroke (projektiranja, preskušanja, laboratorijskega
simuliranja), omogočile so ustanovitev
Komisije za asfalt pri DARS, Tehničnega
odbora za voziščne konstrukcije pri
DRSC, omogočile so, da so se strokovnjaki gradbenih podjetij, inženirskih
birojev in inštitutov dobivali in izmenjavali izkušnje, skupaj reševali probleme, s tem napredovali in razvijali stroko. Rast prometnih obremenitev, ki je
bila zadnjih deset let nekajkrat večja od
najbolj optimističnih napovedi, je to
stroko ves čas postavljala pred hude
preizkušnje. Vseskozi je bilo potrebno
biti nekoliko pred časom in menim, da
nam je v veliki meri tudi uspelo. Kljub
temu, da smo vozišča gradili zelo racionalno (debeline vozišč v Sloveniji so
povprečno vsaj 20 % šibkejše kot v
primerjalnih državah) se naše ceste
dobro držijo.
25
ciranje pa se odloži za določeno obdobje
v prihodnost. Takšen način za davkoplačevalce pomeni, da se hitro uredijo nekatere pomembnejše ceste, namesto krpanj
pa se zagotovijo primerni standardi.
Predlog takšne gradbene pogodbe za
pilotni projekt smo letos za DRSC izdelali
na DDC svetovanje inženiring (po novem
DRI upravljenje investicij), kjer se bomo
potrudili, da bomo o tem seznanili širšo
strokovno javnost in skušali izpeljati
kakšnega od projektov.
Ali je potrebno z novimi avtocestnimi
povezavami v Sloveniji hiteti?
Zakaj ima izgradnja avtocest tako
negativni prizvok v javnosti?
Kako pa vidite izgradnjo prometne
infrastrukture v prihodnje?
Joj to je pa res nagradno vprašanje.
Zakaj ima tako uspešen projekt kot je
izgradnja slovenskih avtocest lahko
tako negativen ugled? Moje mnenje je,
da smo v času, ko je vse slabo in zato
tudi ta projekt ne more biti drugače
prikazan. Pa sem prepričan v nasprotno.
Ena od največjih pozitivnih sprememb v
družbi v tem obdobju so gotovo naše
avtoceste, ki smo jih sami umestili v
prostor, sprojektirali, zgradili in ki jih
sami tudi upravljamo. Na to bi bili lahko
bolj ponosni, avtocestni program pa bi
lahko uporabili kot primer za gradnjo
ostalih infrastrukturnih objektov. S tem
ne trdim, da pri gradnji avtocest ni bilo
nič narobe, nasprotno, ampak večji del
je bil uspešen in pozitiven. Se pa z
žalostjo spominjam marsikaterega kolega, ki je zaradi velikih naporov, ki jih je
zahteval ta program, zbolel ali pa celo
prezgodaj končal svojo pot.
Zakaj se je glas sodelavcev v cestogradnji tako malo slišal?
Zelo veliko mnenj o tem slišimo v zadnjem času. Vsak bi imel svoj vrtiček,
vsak bi delal svoj projekt. Zame je zadeva naslednja. Odločiti se je potrebno,
katere velike nacionalne projekte potrebujemo v kakšnem času. Nato je potrebno zagotoviti projektno financiranje,
ustanoviti družbo, ki opravlja vlogo naročnika, pridobiti celovitega inženirja in
zagnati projekt. Seveda pa so v tem kontekstu izredno pomembni detajli kot
npr. projektno vodenje z izbranimi inženirji, ki vedo kaj in kako. Ki imajo izkušnje, voljo in energijo, ki so pripravljeni
žrtvovati nekaj let za uspešnost projekta. Prav tako pomembno je financiranje, kjer se je potrebno zavedati, da je
del sredstev potrebno zagotoviti namensko in ta sredstva so osnova za pridobitev dodatnih sredstev, posojil itd.
Za izgradnjo prometne, da ne rečem
cestne infrastrukture, je po mojem
potrebno ponovno vzpostaviti namensko zbiranje sredstev iz bencinskega
eura. Morda bi tako lahko bolj pospešili
tudi izgradnjo železnic.
Tudi sam se sprašujem zakaj je bilo tako
malo posluha glede drugega mnenja.
Komaj se spomnim, da je imel priložnost
v javnosti spregovoriti kateri od kolegov, ki ima težo v strokovnih krogih. Po
končanem viaduktu Črni Kal (to je bilo
2004) se niti ne spomnim, da bi kdo
javno spregovoril. Zelo veliko pa so
govorili nekateri meni osebno nepoznani stanovski kolegi, ki so se že pred
leti upokojili. Nič narobe, da so dobili
besedo, ampak zdajšnjih akterjev enostavno ni bilo slišati.
Prepričan sem, da bomo samo na ta način uspešni, upam da bomo tako zgradili
tudi manjkajoče odseke avtocest in zagotovili ustrezne modernizacije obstoječega
državnega cestnega omrežja. Eden od
možnih načinov bi bile tudi Funkcionalne
gradbene pogodbe. To je inovativni
pristop razvit pred približno desetimi leti
v Nemčiji, pri katerem izvajalec na razpisu
ponudi tehnologijo sanacije ceste, ki jo
prejme v investicijsko vzdrževanje za
določeno obdobje. S tem se zagotavlja
dvig kakovosti in boljšo trajnost, finan-
Najpomembnejša se mi zdi kontiuniteta, s tem mislim enakomerna letna vlaganja, na katera se bo lahko prilagodila
tudi industrija. Prevelika nihanja niso
dobra, to smo lahko dobro spoznali v
zadnjem času. In s tem nimam v mislih
samo gradnjo, ampak celoten proces od
umeščanja v prostor, projektiranja,
gradnje in vzdrževanja. Menim, da bi bil
tempo kot smo ga poznali pred DARSom, zdi se mi da je bilo to okoli 10 km
novih avtocest na leto, kar pravšnji. K
temu je potrebno dodati še okoli 20 km
celovitih obnov (pogostost obnov bi bila
s tem na vsakih 25 let ?!), kar pomeni,
da bo potrebno računati na okoli 250
mio EUR letno. In to je pravzaprav znesek, ki ga DARS letno pobere od cestnin.
Seveda pa so ta sredstva v veliki meri
namenjena vračilu posojil, zato bo
sredstva potrebno zagotoviti drugače.
Kaj pa državne ceste in železniška
infrastruktura?
Dejstvo je, da je okoli 50 % državnega
cestnega omrežja, ki meri 6.000 km
cest, v slabem in zelo slabem stanju. To
pomeni, da te ceste ne nudijo ustreznih
uslug uporabnikom, nekatere od teh so
tudi prometno-tehnično pomanjkljive.
Navedeno pomeni, da so za ureditev
stanja potrebna ustrezna vlaganja. Najboljše bi bilo sprejeti nacionalni program, ki bo kot že rečeno opredelil tudi
finančne vire. DRSC na čelu z mag. Fickom ima vse pripravljeno, samo odločiti
se je potrebno. Predvsem se mi zdi pomembno, da pri teh cestah ni potrebno
dolgotrajnega umeščanja v prostor, ampak se vlaganja lahko začno takoj, kar
je lahko eden od izhodov iz krize. O
funkcionalnih pogodbah, ki so tukaj
lahko sopotnik pa sem že govoril.
INTERVIEW WITH SLOVENKO HENIGMAN, CHAIRMAN OF ZAS
Železniški program je seveda veliko večji
zalogaj. Najprej gre za povsem druge
vsote, saj velja, da je železniška infrastruktura veliko dražja od cestne. Zato
je po mojem mnenju nacionalni program na tem področju še potrebnejši.
Ali se je bati za slovensko asfaltersko
industrijo?
Nikakor! Ob nekem srečanju sem rekel,
da se asfalterski industriji ni potrebno
bati, da bo odpeljana ali prevzeta na
daljnem vzhodu. To seveda ne pomeni,
da zato lahko spimo. Potrebno je biti
agilen, se razvijati, uporabljati alternativne vire, zniževati emisije, porabo
energije. Se nenehno izobraževati, modernizirati in razvijati.
V katero smer ocenjujete, da se bo ta
dejavnost razvijala?
Osnovni material pri asfaltu je bitumen,
najstarejši gradbeni proizvod, ki pa je
na našem planetu v omejeni količini.
Zato je naša skupna naloga, da iščemo
tehnološke procese, ki vzpodbujajo
ponovno uporabo asfalta, ki omogočajo
asfalte čim večje kakovosti in trajnosti,
v zadnjem času pa se iščejo tudi alternativni viri veziv, ki bodo sčasoma lahko
nadomestila bitumen.
Trajnostni, zeleni asfalt je asfalt, ki sestoji iz recikliranih materialov, ki ga
proizvedemo pri nizkih temperaturah, z
majhnimi emisijami in majhno porabo
energije in ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo voziščni konstrukciji, kljub
visokim obremenitvam. In asfalterstvo
je na poti, da postane trajnostna industrija.
Kaj pa ZAS?
Kar velja za celotno industrijo in družbeno okolje velja tudi za ZAS. Zato si
bomo tudi v prihodnje prizadevali za
nova strokovna znanja, napredek in
ustrezno kakovost del, ki jih opravljamo. Sočasno pa želim, da društvo ostane prijeten kraj povezovanja, dobrih
medosebnih odnosov in spoštovanja.
Hvala za pogovor!
Pri vprašanjih so sodelovali člani upravnega odbora
Interview with
Slovenko Henigman
The 15th anniversary of ZAS gives us
an excellent opportunity to talk with
the Association's chairman, Mr
Slovenko Henigman, who has been at
its helm since the very beginning.
How did the Asphalt Pavement Association come into being?
The thought of organising the asphalt
pavement industry was born a few
years before its formal inauguration on
April 17, 1996 in Gornja Radgona, during the traditional MEGRA fair. The major incentive for such organisation was
the consequence of the realisation that
there was close to no co-operation between individual, scattered asphalt
paving workers and technologists in
different asphalt plants. It is noteworthy that, for instance, asphalt technologists from two plants in the Primorska
region didn't even know each other despite close proximity.
Conversations with representatives of
various manufacturers further strengthened the realisation that the industry
is in need of an organisation which will
tie it together. Many years passed from
the first idea of such organisation to
the foundation of, first, the Asphalt
Pavement Society and then a year later, of the Association; during these
years a lot of energy accumulated,
which found its outlet in numerous activities immediately after the foundation. As time passed new ideas emerged and the scope of activities widened. This is why we have something to
show after 15 years of operation.
At first only natural persons were
members of your society, while enterprises entered only later?
The legislation at that time allowed only natural persons to become members –
which set us back form becoming a
member of EAPA, an association of national asphalt pavement associations.
European asphalt pavement associations in their home countries gather
together asphalt manufacturers, suppliers, institutes, designers, engineering bureaus, and in recent times,
clients. A request was addressed to
EAPA to accept us as member immediately after our founding, but they
couldn't accede; we solved the problem by forming a special Committee of
Enterprises and Companies, through
which we established contractual collaboration with enterprises. I can say
that this was a good solution, and the
Committee has stuck around even after
the Societies Act had been changed in
2003 and enterprises became formal
members of our Association.
What was the purpose of ZAS in its
beginnings and what are its priorities
nowadays?
The main purpose of our operation hasn't changed since the establishment
until today, and I think we are set to
stay this way. The primary task of the
Association is to create a network of
everybody who is in any way active in
the asphalt pavement industry. Naturally, it is not possible to describe in
one word everything we do to reach
that goal.
27
In order to be efficient we have set up
a wide organisation structure, containing bodies with clear goals and tasks.
The Association produces an annual
work programme based on long-term
and medium-term programmes. Work
is most intensive in the 11-strong
Managing Committee, with its members meeting on average every two
months, while other professional bodies: the Technical and HSE Committees,
the Waterproofing and Educational
Sections, and the aforementioned
Enterprises & Companies Committee
meet as needed, usually twice a year.
Besides bringing together and connecting, the most important tasks are
preparation of technical regulations,
promoting development of the industry, activities connected with protection of workers in the workplace, and
protection of the environment, and
strengthening the position of the industry in the society.
Slovenia, which causes several problems: virtually everybody with a professional certification exam can design
pavements, regardless of whether they
have at least minimal know-how and
experience or not.
What I miss is for instance a testing
centre for pavement structures. We
could also be more innovative and foster better communication skills with
the public etc. These are areas where
we are calling for development – but
we would like to have a more active
role, since quality of asphalt cast in
roads and, naturally, our reputation as
an industry depend on it.
What have been your achievements
and where do you feel there is room
for improvement?
We are proud of the fact that we have
managed to unite the entire "black"
industry in Slovenia: our Association
includes most everybody in the business, of course strictly on a voluntary
basis. The membership, which includes
44 enterprises, 10 of them foreign, and
more than 100 individuals and supporters, is a proof that we have been on
the right path all these years. The limitations of this talk don’t allow me to
enumerate everything we have
achieved; there will be an opportunity
to do this during the next few days,
dedicated to the overview of our performance over the past 15 years, or you
can visit our website to find out more.
Of course there are areas where I wish
we could have done more. I could hardly claim that this should be the responsibility of an association based on voluntary work with no regular employees. But there are some grey areas in
our work where more should have been
done. Pavement might be the most important element of a road, being that it
holds traffic and is key for driving comfort and traffic safety. Pavements are
more often than not made of asphalt,
which directly links them to our industry. In spite of that, there is no profession called Pavement Engineer in
How has the motorway construction
programme in Slovenia affected development of the asphalt pavement
industry?
The impact was significant, and that
despite the fact that most of the asphalt doesn’t go into motorways. Over
the past 15 years we have produced almost 27 million tones of asphalt mixtures in Slovenia, of which some 30 %
were cast into motorways. Irrespective
of that, motorway construction enabled an exceptional development of
the relevant expertise (design, testing, and laboratory simulation), as
well as establishment of the Asphalt
Commission at DARS and the Technical
Committee for Pavements at DRSC. It
also enabled experts from construction
companies, engineering bureaus and
institutes to meet and exchange experience, jointly tackle problems, and
thus make headway in the industry.
The increase in traffic loads which has
several times exceeded the most optimistic predictions over the past 10
years has continually and severely tested the industry. We have always needed to be a few steps ahead of time and
I believe that we have largely succeeded. Although we have been constructing pavements very sparingly (pavement thicknesses in Slovenia are on average at least 20 % lower than those in
compared countries), our roads are in a
good condition.
Why does motorway construction resound so negatively among the public?
Now that's a real million dollar question. How can a project as successful as
the construction of Slovenian motorways have such a bad reputation? I personally think that we are living in a
time when everything is seen in a negative way, including this project. But I
believe the opposite. One of the
biggest positive changes in the society
during this period must be our motorways, which we ourselves fit into the
landscape, designed, constructed, and
are managing. We should be prouder of
this fact and we could use the project
as an example of how to construct other similar infrastructure. By this I don’t
mean to imply that there were no errors made in the construction of the
motorways – on the contrary – but for
the most part, the project succeeded. I
do, however, remember with sadness
many a colleague who, due to the extremely strenuous nature of the programme, fell ill or even left us too
early.
Why was the voice of other road construction experts so rarely heard?
I myself sometimes wonder just why
there was so little willingness to hear a
second opinion. I can hardly remember
any opportunity for any renowned experts to speak in public. After the Črni
Kal viaduct was completed in 2004, I
don’t remember anyone speaking publicly. But plenty was said by some longretired colleagues whom I don’t know
personally. There is of course nothing
wrong with them getting a word, but
the current actors just wouldn’t be
heard from.
How do you view construction of traffic infrastructure in the future?
Is there any need to hurry with new
motorway connections in Slovenia?
We have been hearing a lot of opinions
on this issue lately. Everyone would
like to have their own little garden,
work on their own project. For me it is
important to make a decision on what
national projects we need and when.
Then, one must ensure funds for the
project, establish a company which
will act as client, acquire an accomplished engineer, and then start the
project. Within this context, details
such as project management with the
chosen engineers who know their business are of extreme importance. These
engineers should also possess the necessary experience, the energy the will
and to sacrifice a few of their years to
the success of the project. Financing is
also important: one has to be aware
that a part of the funds needs to be appropriated and that these funds are
the basis for obtaining additional
funds, loans, etc. In order to construct
traffic – not to say road – infrastructure, we have to, in my opinion, once
again establish fund appropriation
from the gasoline tax. Maybe this
would be the way to speed up the construction of railways.
I think continuity is key. By this I mean
continuous annual investment, to
which the industry can adapt. Extreme
fluctuations are not good, as we have
found out lately, not only for the construction part, but for the whole
process from landscape development
of the site to design, planning, and
maintenance. I think that the pace of
construction before DARS – approximately 10 km of new motorways per
year, if I'm not mistaken – was just
about adequate. To this we have to add
about 20 km of total renovations per
year (meaning one renovation cycle
would be 25 years long?!), which
means we'd be looking at some 250
million euros per year. And that is the
exact amount DARS collects from tolls.
Of course, these funds are largely intended for repayment of loans, so a different way of securing funds will have
to be found.
I am convinced that this is the only
way forward and I hope that we will
be able to construct the missing motorway portions and ensure appropriate modernisation of the existing
state road network. One of the possible ways to do that is functional construction contracts. This is an innovative approach, developed a decade or
so ago in Ger many, in which the contractor bids his renovation technology for a road which is then entrusted
to him for major maintenance and repair for a certain period. This ensures
better quality and durability, while financing is postponed to a future period. What this method means for taxpayers is that major roads are quickly
fixed and proper standards are ensured in lieu of patching. We have
draf ted a proposal of such a functional contract for a pilot project for DRSC
at DDC Consulting & Engineering, and
we will make an effort to make this
known to the general professional
public and try to carry out some such
projects.
How about state roads and the railway infrastructure?
The fact is that some 50 % of the state
road network, consisting of 6,000 km
of roads, is in a bad to very bad condition. This means that the roads do not
offer appropriate services to their
users, and some of them are even deficient in terms of technical traffic management. All of this means that proper
investment is needed for this situation
to be resolved. The best option would
be to adopt a national programme
which would, as I said, define financial
sources. DRSC, headed by Mr Ficko, has
everything ready; we only need to
make the decision. Above all I think it
is important to stress that these roads
do not require long-term development
of the site – investment can begin immediately, which can be one way of
getting out of the crisis. I have already
spoken about the functional contracts
which can help with this.
Do we have to fear for the fate of the
Slovenian asphalt pavement industry?
Not at all! I have stated once that the
industry needn't have any fear of being
swept off to the Far East or being taken
over by it. This doesn’t mean that we
can rest, though. We need to be agile,
eager to develop, use alternative resources, and keep reducing the emissions and the energy consumption.
And also keep educating and reinventing ourselves.
In what direction do you see the industry heading?
The basic ingredient of asphalt is bitumen, the oldest construction material
– which, however, is found on our planet in limited quantities. Therefore our
joint challenge will have to be to develop technological processes that encourage reuse of asphalt and yield as
high quality asphalts as possible. In recent times alternative sources of
binders are also being looked into;
these could in time replace bitumen.
Sustainable, green asphalt is asphalt
which consists of recycled materials, is
produced at low temperatures with low
emissions and low energy consumption, and ensures a long service life of
the pavement despite heavy loads. The
asphalt pavement industry is surely on
its way to becoming a sustainable industry.
What about ZAS?
What goes for the entire industry and
the social environment also holds true
for ZAS. We will therefore continue to
strive for new expert knowledge, for
progress and adequate quality of the
work we do. At the same time I would
like to make our Association the platform for creating connections, good
interpersonal relations, and respect.
Thank you very much for your time!
Railway programme is naturally a much
harder nut to crack. First of all, we're
talking of very different amounts as
railways are much more expensive than
roads. Therefore I think that a national
programme in this field is even more
badly needed.
The questions for the interview were prepared by the members of the Managing
Committee.
29
STROKOVNI PRISPEVKI
Strokovni prispevki
PREISKAVE IN KAKOVOST – IZKUŠNJE Z ZAČETNIM
TIPSKIM PRESKUSOM PO SIST EN 13108-20
Najpomembnejši razlogi za nastanek in uvedbo evropskih
standardov so naslednji:
• EU ukinja ovire in meje za trgovanje – načelo prostega
pretoka blaga
• gradbeništvo se v veliki meri financira iz javnih sredstev
• specifikacije in certificiranje se je uporabljalo kot ovira za
trgovanje
• harmonizacija specifikacij za proizvode in preskusne metode po vsej Evropi
Po 1.3.2008 je v Sloveniji obvezna uporaba produktnih standardov za posamezne vrste asfaltnih zmesi serije SIST EN
13108-1 do 7; izvirnih slovenskih standardov SIST 1038-1 do
7 (Pravila za uporabo SIST EN 13108-1 do 7 ali ‘nacionalni
dodatki’); SIST EN 13108-20 Tipski preskus; in SIST EN
13108-21 Kontrola proizvodnje v obratu.
Iz uvoda v 'SIST EN 13108-20:2006 Tipski preskus' je predvsem pomembna naslednja navedba:'Postopki tipskega preskušanja imajo nalogo zagotoviti, da vsaka sestava bitumenske zmesi izpolnjuje specificirane zahteve standarda za
proizvod'.
• Za vsako sestavo asfaltne zmesi je potrebno izvesti tipski
preskus, da se dokaže, da zmes izpolnjuje zahteve produktnih standardov SIST EN 13108-1 do 13108-7 .
• Za tipski preskus se opravi celotni niz preskušanj in ostalih
postopkov, ki določajo uporabnost asfaltne zmesi.
• Pogostost tipskega preskusa – najmanj enkrat na 5 let oz.
ob spremembah sestave (kamnita zmes, vrsta bitumna).
• Sestava je lahko izražena kot:
- ciljna vhodna sestava (ovrednotenje v laboratoriju) in/ali
- ciljna izhodna sestava (ovrednotenje v proizvodnji)
• Izvedba tipskega preskusa je naloga proizvajalca asfaltne
zmesi.
• Vse preskuse asfaltne zmesi je treba izvesti na vzorcih, ki so
proizvedeni z deklarirano sestavo asfaltne zmesi.
Ovrednotenje v laboratoriju pride v poštev predvsem ob uporabi novih vhodnih materialov (ki jih še ni na obratu) in je
običajno zamudnejši postopek. Ovrednotenje v proizvodnji je
primerno predvsem ob uporabi obstoječih vhodnih materialov
na obratu, ne zagotavlja pa vedno optimalne sestave (nihanje
proizvodnje) in pojavlja se razlika med (topnim) deležem veziva v tipskem preskusu oz. v ciljni sestavi ter med dejanskim
doziranim deležem v obratu. Kombinacijo obeh ovrednotenj
uporabljamo ponavadi kadar ne moremo izvesti vseh preskušanj v enem laboratoriju na proizvodnem obratu ali pa jih
ne moremo izvesti naenkrat, slabost pa je, da je pri tem
sledljivost rezultatov preskušanj težje zagotoviti.
Oznaka CE pripeta k proizvodu (npr. asfaltni zmesi) pomeni
le, da proizvod ustreza harmoniziranemu evropskemu standardu in da tako označen proizvod lahko pride na trg vsake
države članice EU, ne pomeni pa, da je uporaben za vsako
končno rabo, dejanske zahteve določi projektant oziroma
investitor glede na končni namen in rabo asfaltne zmesi
oziroma vgrajene asfaltne plasti!
Pri ocenjevanju skladnosti asfaltnih zmesi je potrebno
upoštevati SIST EN 13108-21 in hkrati tudi SIST 1038-1, -5, 6 ali -7! Zahteve SIST EN 13108-21 (NSO) so v grobem le
dovoljeno odstopanje deleža topnega veziva in dovoljeno
odstopanje linije zrnavosti od ciljne sestave, medtem ko so
zahteve SIST 1038-1, -5, -6 ali -7 še mejne in priporočene
vrednosti za sestavo zmesi kamnitih zrn, za vsebnost zračnih
votlin, za stopnjo zapolnjenosti votlin z bitumnom, za odpornost proti trajnemu preoblikovanju DWTT za težko in zelo
težko skupino prometne obremenitve ter določene lastnosti
kamnitega agregata v zmesi, npr. izvor, polirnost ...
Praktični operativni problemi, ki se najpogosteje pojavljajo v
praksi so naslednji:
• neskladnosti pri naročanju asfaltnih zmesi za različne ceste
oz. prometne obremenitve na teh cestah
- sprejem naročil na proizvodnem obratu
- naročanje na obratu v vlogi izvajalca del
• napačno razumevanje oznak asfaltnih zmesi
• pomanjkljivi projekti oz. popisi del
• menjava virov kamnitega materiala in tipov bitumna
• nerazpoložljivost posamezne asfaltne zmesi na proizvodnem obratu - neusklajenost s ponudbami na razpisih (komerciala – operativa)
• neustrezni vhodni materiali (agregat, bitumen, dodatki)
STROKOVNI PRISPEVKI
Stalne naloge za vse udeležene v procesu so torej vzdrževanje
pridobljenega CE-znaka in sistema kontrole proizvodnje v
obratu s ciljem nivoja skladnosti obrata “A”, izboljšanje
komunikacije med komercialo in operativo ter kontrolo
kakovosti in izmenjava informacij o ponujenih in razpoložljivih asfaltnih zmeseh in sestavnih materialih ter dobro
planiranje del in ažurnost obveščanja s strani operative.
Zagotavljanje kakovosti izvedenih del je potrebno v teku
celotnega postopka od razpisa del do končane izvedbe kar
vključuje usklajevanje aktivnosti projektantov, revidentov,
investitorjev, nadzornikov, proizvajalcev in vgrajevalcev
asfaltnih plasti ter kontrole kakovosti.
V prihodnosti nas čaka ponovna izvedba tipskega preskušanja
(najmanj na vsakih 5 let) že čez 2 leti za prve obstoječe tipske
preskuse (iz leta 2008), na voljo pa je tudi možnost izbire med
paketom empiričnih (izkustvenih) ali fundamentalnih
(osnovnih) zahtev za lastnosti (za slednje še ni na voljo
izvirnega slovenskega standarda, v sosednji Avstriji pa je že
pripravljen!).
Sašo Ljubič, Igmat d.d.
TRAJNOSTNI RAZVOJ PRI INDUSTRIJI ASFALTA
Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje
generacije brez škodljivih vplivov na možnost zadovoljevanja
potreb bodočih generacij.
Gradbeništvo je dejavnost, ki močno posega v naravno in s
tem tudi v človekovo okolje. Za izgradnjo infrastrukture,
objektov nizkih in visokih gradenj so potrebne velike količine
naravnih virov in energije. To velja v veliki meri tudi za
asfaltersko industrijo kot pomemben del gradbeništva. V
proizvodnji asfaltnih zmesi potrebujemo kamnite agregate kot
osnovni vhodni material, bitumensko vezivo, ki je del predelave nafte in manjše količine specialnih dodatkov za
doseganje posebnih lastnosti. Zemlja spada med kamnite
planete, iz česar lahko sklepamo, da so količine kamnitih
agregatov praktično neomejene. Kamnite agregate pridobivamo iz različnih virov, oziroma nahajališč, kot so ledeniške
morene v alpskih predelih in gramoznice v nižinah, kjer je
potrebno za končno predelavo relativno malo vložene energije
pa do kamnolomov, kjer so procesi predelave zahtevnejši in
energetsko mnogo bolj potratni. V vseh primerih pa predstavlja vsako izkoriščano nahajališče velik poseg, oziroma
rano v naravnem okolju.
Človek potrebuje za svoj razvoj ogromne količine naravnih
virov, za njihovo predelavo in transport je potrebno veliko
vložene energije. Trenutno še vedno predstavljajo največji vir
energije neobnovljiva fosilna goriva, zaradi katerih se povečuje v atmosferi količina toplogrednih plinov, kar lahko posledično vodi do dolgoročnih klimatskih sprememb. Poleg porabe
naravnih virov in energije obremenjuje človek okolje tudi z
velikimi količinami odpadkov in prekomernim hrupom.
Zato je zaradi vsega naštetega potreben korenit zasuk v načinu razmišljanja in upoštevanje načel trajnostnega razvoja. V
zadnjem obdobju sta pričeli dobivati velik pomen filozofija
C2C – Cradle to Cradle (od zibelke do zibelke) in Zero Waste
(nič odpadka), ki predstavljata sicer težko dosegljiv ideal, pa
vendar je potrebno narediti največ, kar lahko, da se temu
idealu čim bolj približamo. In ker med vsemi povzročenimi
odpadki predstavljajo velik delež gradbeni odpadki, lahko v
procesih gradbeništva za okolje naredimo veliko.
Pri tem procesu moramo sodelovati vsi, od državnih organov
in lokalnih skupnosti, industrijskih družb in posameznikov. Le
s skupnim zavedanjem in doslednim uresničevanjem zastavljenih ciljev bomo lahko bodočim generacijam zagotovili
človeka vredno okolje.
V Sloveniji smo sprejeli skladno s skupnimi evropskimi usmeritvami državno strategijo ravnanja z gradbenimi odpadki, ki
predvideva kot končni cilj 90 – 95% ponovne uporabe gradbenih odpadkov. Trenutno se po ocenah uporabi in predela
komaj 15% nastalih gradbenih odpadkov, ostala količina
odpadkov se trajno deponira in s tem obremenjuje naše
okolje.
Ker smo v družbi CMCelje že pred leti sklenili, da bomo z okoljem ravnali odgovorno, kar med drugim potrjuje tudi certifikat ISO 14001, smo v okviru kamnoloma zgradili center za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov. V tem centru zbiramo,
predelujemo in pripravljamo za ponovno uporabo vse
gradbene odpadke skupine 17, tu pa se bomo omejili le na
odpadke, ki nastajajo pri različnih rekonstrukcijah in obnovah
asfaltnih površin in jih lahko ponovno uporabljamo v proizvodnji asfaltnih zmesi.
31
STROKOVNI PRISPEVKI
Ker je za proizvodnjo asfaltnih zmesi potrebno vložiti veliko
energije, je seveda mnogo možnosti za prihranke. Prihranimo
lahko pri izbiri energenta, z zamenjavo kurilnega olja z zemeljskim plinom za segrevanje agregatov in bitumna smo
zmanjšali emisije toplogrednih plinov, s pokritjem deponij
agregatov in preddozatorskih linij smo zmanjšali porabo plina
in emisije prahu v okolje, z zaprtjem proizvodno mešalnega
stolpa in silosa vroče zmesi smo poskrbeli za zmanjšanje emisij
bitumenskih par in nadzorovan sežig v sušilnem bobnu. S tem
ukrepom smo zadostili zahtevam uredbe o asfaltnih obratih.
Poleg omenjenih ukrepov pa že od leta 2005, ko smo na
asfaltni bazi dogradili sistem za hladno reciklažo asfaltnega
granulata, ponovno uporabimo v proizvodnji asfaltov ves med
letom zbrani asfaltni granulat, ki ga dodajamo v nove asfaltne
zmesi. S tem postopkom zmanjšujemo porabo naravnega
agregata, bitumna, energije in posledično emisij v okolje.
v prihajajočem obdobju. Na zmanjšanje hrupa lahko vplivamo
tako v proizvodnih procesih, ki vključujejo pripravo zmesi,
transport in vgrajevanje kot tudi v naših proizvodih – nizko
hrupnih asfaltnih zmeseh. Trenutno poteka intenziven razvoj
in uvajanje nizko hrupnega drobirja z bitumenskim mastiksom,
tehnologijo drenažnega asfalta smo osvojili že med izgradnjo
avtocestnega križa, potekajo pa tudi raziskave in laboratorijski
testi asfaltov z dodatkom gume. Pri tej tehnologiji rešujemo
istočasno dva problema: ponovno uporabo starih gum v obliki
gumi granulata, oziroma prahu kot dodatka asfaltnim zmesem
in istočasno zmanjšanje hrupa zaradi prometa.
V prihodnosti nas torej čaka še veliko nalog in poskusimo vsi
skupaj upoštevati naslednjo misel:
»Trajnostni razvoj pomeni, da – namesto omejenih naravnih
dobrin – izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma.« (Juha Supila)
Zvone Britovšek, CM Celje d.d.
POPISI ASFALTERSKIH DEL – IZKUŠNJE IZ PRAKSE,
POGLEDI S STRANI IZVAJALCA
V prispevku Popisi asfalterskih del – izkušnje iz prakse, pogledi
s strani izvajalca je bila predstavljena naslednja vsebina:
• Pregled regulative na področju asfalterskih del,
• TSC 06.300/06.410:2009 Smernice in tehnični pogoji za
graditev asfaltnih plasti,
• Popisi asfalterskih del skladno s TSC 06.300/06.410:2009,
• Praktična primera od dimenzioniranja do popisa asfaltnih
zmesi,
• Pregled primerov popisov asfalterskih del iz javnih naročil
- DARS – štirje primeri,
- DRSC – štirje primeri,
- občine – štirje primeri
Poleg tehnologije reciklaže v obratu pa lahko v asfalterstvu
uporabljamo tudi t.i. tehnologijo reciklaže in-sitů, kar pomeni, da namesto odstranitve starih asfaltnih plasti in prevoza v
zbirni center v predelavo lahko z ustrezno opremo in tehnologijo obstoječi asfalt uporabimo in ponovno vgradimo na
mestu rekonstrukcije. S tem seveda prihranimo energijo,
potrebno za odstranjevanje in transport v zbirno predelovalni
center in ponovni transport nove zmesi na gradbišče. Tudi ta
tehnologija se je v Sloveniji že »prijela« in jo na posameznih
primernih odsekih uporabljamo že nekaj let.
V zadnjem času kažejo raziskave, da je med pomembnimi vzroki za prekomerno obremenjevanje okolja tudi hrup. In zmanjšanje hrupa je tudi med asfalterji med prednostnimi nalogami
Regulativa na področju asfalterskih del zajema standarde
serije SIST EN 13108, SIST 1038 in TSC 06.300/06.410. SIST –
Slovenski inštitut za standardizacijo je 01.07.2006 objavil
evropske standarde serije SIST EN 13108, ki pa so bili v
angleškem, nemškem ali francoskem jeziku. 01.09.2010 je
SIST objavil prevedene standarde in sicer SIST EN 13108-1, 5, -6, -7, -20, -21. Prevode smo pripravili strokovnjaki v Tehničnem odboru ZAS-a, pred izdajo pa jih je potrdil Tehnični
odbor SIST/TC CES (Ceste). Slovenski izvirni standardi serije
SIST 1038-1, -5, -6, -7 so bili na SIST-u objavljeni 01.02.2008,
njihovi popravki pa so bili objavljeni 01.07.2009. Vsebina
standardov SIST 1038 je oblikovana tako, da se ne podvaja
podatkov, ki jih že nedvoumno navajajo in opredeljujejo produktni evropski standardi, temveč določa kakovostne kriterije
za izbiro materialov in kriterije za sestave ter robne pogoje za
lastnosti asfaltnih zmesi glede na zahtevane podnebne in
prometne pogoje, ki so značilni v Sloveniji. Za vse omenjene
standarde je obvezen začetek uporabe s 01.03.2008.
Celovitost regulative pri izvedbi asfalterskih del je bila v letu
2009 dopolnjena z objavo Tehničnih specifikacij za ceste TSC
06.300/06.410; Smernice in tehnični pogoji za graditev
asfaltnih plasti. TSC 06.300/06.410 so bile objavljene v
STROKOVNI PRISPEVKI
Uradnem listu Republike Slovenije št. 65 z dne 14.08.2009 in
so dosegljive v elektronski obliki na spletnem naslovu
Direkcije Republike Slovenije za ceste; http://www.dc.gov.si
(http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste/
tehnicne_specifikacije_za_ceste/izdane_ts). Smernice in
tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti nam med drugim
opredeljujejo področje uporabe, mejne projektne debeline in
mejne vrednosti vgrajenih plasti.
Projektantom so v veliko pomoč standardizirani popisi del, ki
so opisani v točki 6. Tehničnih specifikacij za ceste TSC
06.300/06.410; Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti. Popisi del zajemajo naslednje vrste asfaltnih plasti:
• Asfaltne spodnje nosilne (stabilizirane) plasti z bitumenskimi vezivi – Asphalt concrete – base, stabilized (AC
base, stab),
• Asfaltne nosilne plasti – Asphalt concrete – base (AC base),
• Asfaltne vezne plasti – Asphalt concrete – binder (AC bin),
• Asfaltne obrabnonosilne plasti – Asphalt concrete – surface
(AC surf),
• Asfaltne zaščitne plasti (hidroizolacije) – Asphalt concrete – surface (AC surf), Stone mastic asphalt (SMA), Mastic
asphalt (MA),
• Asfaltne obrabne in zaporne plasti – bitumenski betoni Asphalt concrete – surface (AC surf),
• Asfaltne obrabne in zaporne plasti – liti asfalti – Mastic
asphalt – (MA),
• Asfaltne obrabne in zaporne plasti – površinske prevleke –
Surface dressing – (SD),
• Asfaltne obrabne in drenažne plasti – drenažni asfalti –
Porous asphalt – (PA),
• Asfaltne obrabne in zaporne plasti – drobirji z bitumenskim
mastiksom – Stone mastic asphalt – (SMA),
• Asfaltne obrabne in zaporne plasti – tankoslojne prevleke –
Slurry surfacing – (SS),
Primer iz TSC 06.300/06.410; Popisi del za asfaltne obrabne
in zaporne plasti – bitumenski betoni - Asphalt concrete –
surface AC surf;
V predstavitvi sta bila prikazana praktična primera od dimenzioniranja do popisa asfaltnih zmesi za nosilno in obrabno
zaporno plast.
V nadaljevanju pa je sledil pregled primerov popisov asfalterskih del iz javnih naročil. Primere sem praviloma izbral kot
zadnje štiri, ki so bili dosegljivi na spletnih straneh javnih
naročil in sicer po investitorjih DARS, DRSC in občine. Na
DARS-ovi spletni strani sem v poglavju Javna naročila večjih
vrednosti izbral naslednja naročila:
• Obnova voziščne konstrukcije na AC A1 Šenrupert – Vransko,
• Manjša investicijska vzdrževalna dela na voziščih AC in HC,
• Obnova voziščne konstrukcije na AC A1 Divača – Kozina
• Krpanje in sanacija vozišč
Za DARS-ova javna naročila je značilno, da so v veliki večini
ponudbeni popisi ponudnikom dostopni na spletnem naslovu
https://pis.dars.si preko dostopa za ponudnike. Popisi so s
strani projektantov pripravljeni v PIS – Projektni Informacijski
Sistem. V PIS-u so vnešeni vsi popisi za asfalterska dela
skladno z TSC 06.300/06.410:2009.
Popisi za obnovo voziščne konstrukcije na AC A1 Šentrupert Vransko so pripravljeni v PIS-u in so skladni z TSC
06.300/06.410:2009 Smernice in tehnični pogoji za graditev
asfaltnih plasti, medtem ko šifre in popisi za obnovo voziščne
konstrukcije na AC A1 Divača - Kozina niso skladni s Smernicami.
Razpisna dokumentacija za Manjša investicijska vzdrževalna
dela na voziščih AC in HC je ponudnikom dosegljiva na
dr žavnem por t alu javnih naročil (e-por t al)
http://www.enarocanje.si. Popisi asfalterskih del za ta projekt
so v celoti skladni s Smernicami. Popolnoma drugačna zgodba
pa je za javno naročilo Krpanje in sanacijo vozišč – Dela na
območju AC baz Slovenske Konjice, Vransko, Maribor in Murska
Sobota, kjer že označevanje asfaltnih zmesi ni skladno s SIST
1038 in tudi popisi niso skladni s Smernicami.
32 283
m2
Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A4 v debelini 4 cm
32 284
m2
Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A4 v debelini 4,5 cm
32 286
m2
32 287
m2
32 288
m2
32 289
m2
32 291
m2
Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf, vezivo .....,
razred bituminizirane zmesi A …., v debelini ….. cm
Vsak opis dela ima enoto mere (m2) in standardizirano šifro.
Opis dela je sestavljen iz vrste zmesi, tipa bitumna, razreda
zmesi in debeline plasti. Na koncu vsake vrste asfaltnih plasti
je šifra za zmes, za katero projektant lahko glede na poseben
namen uporabe izbere vezivo, razred zmesi in debelino. Tako
je omogočeno da prava asfaltna plast pride na pravo mesto
glede na namen uporabe in klimatsko obremenitev, prav tako
je omogočen razvoj na področju izbire asfaltne zmesi in kreativnost projektanta.
Javna naročila DRSC so dosegljiva na portalu
http://www.dc.gov.si. Izbral sem naslednja naročila:
• Ureditev ceste G2-112 Ravne: Gradbena dela 1. etafa 2.
faza,
• Cesta G2-106 Škofljica – Rašica,
• Modernizacija ceste R3-626 Brezovica pri Gradinu – Gračišče
• Rekonstrukcija ceste Sv. Anton – Gračišče
Za prva tri javna naročila sledi, da so oznake skladne z SIST
1038-1, vendar pa popisi del (šifre in opis) niso skladni z TSC
33
STROKOVNI PRISPEVKI
06.300/06.410:2009 Smernice in tehnični pogoji za graditev
asfaltnih plasti. Za javno naročilo Rekonstrukcija ceste Sv.
Anton – Gračišče ugotavljam, da oznake niso skladne s SIST
1038-1 in tudi popisi niso skladni s Smernicami.
Kjer so investitorji občine sem izbral naslednja javna naročila:
• Občina Cerkno; Obnova dela ceste LC Stopnik – Šebrelje –
Sten,
• Občina Idrija; Asfaltacije JP v KS Črni Vrh,
• Občina Železniki; Asfaltiranje občinskih ceste – program JP
2010/2011; Log – Skrt,
• Občina Škofja Loka; Izgradnja I. etape Gorenjske panoramske ceste; LC odsek Križna Gora
Značilnost za vse te razpise je, da označevanje ni skladno z
evropskimi in slovenskimi oznakami za asfaltne zmesi razen
razpisov Občine Idrija. Prav v nobenem navedenem primeru
pa popisi asfalterskih del niso skladni s Smernicami in
tehničnimi pogoji za graditev asfaltnih plasti. V takem primeru je izbor asfaltne zmesi prepuščen vgrajevalcu asfaltne
plasti, kar pa ni skladno z regulativo.
Iz zgoraj navedenega in iz prakse so moje izkušnje, da
proizvajalci asfaltnih zmesi dobro uporabljajo novo evropsko
regulativo s področja asfalterstva, saj imajo vsi asfaltni obrati
v Sloveniji certificirano kontrolo proizvodnje, prav tako imajo
za veliko večino asfaltnih zmesi za različne namene uporabe
Izjave o skladnosti. Izvajalci asfalterskih del oziroma
vgrajevalci asfalta skladno s TSC 06.300/06.410 za veliko
večino projektov (investitor DARS in DRSC) pripravijo
Tehnološki elaborat pred začetkom izvajanja asfalterskih del.
V Tehnoloških elaboratih je vključena Izjava o skladnosti. Tudi
v veliki večini projektov za izvedbo asfalterskih del za javne
ceste (investitor DARS in DRSC) je upoštevana nova evropska
in slovenska regulativa predvsem kar se tiče oznak in popisov
del. Opaziti pa je velik problem glede novih oznak in popisov
asfalterskih del pri občinskih investitorjih.
Menim, da je potrebno tudi v prihodnje veliko pozornosti posvetiti izobraževanju vseh udeležencev pri izvedbi asfalterskih
del.
Zvonko Cotič, Primorje d.d.
ASFALTI ZA ZNIŽANJE HRUPA
Uvod
V Evropi in v svetu na splošno je trenutno s strani varovanja
okolja in zdravja ljudi zelo aktualna tema zmanjševanje
emisije hrupa s cest po katerih se odvija promet. Nivo emitiranega hrupa je možno zmanjšati na več načinov. Ena možnost
je večanje razdalje merjenja, poslušanja, bivanja od vira
hrupa, druga je postavljanje ovir ob cesti kot so protihrupne
ograje, zemeljski nasipi, sajenje dreves in grmovnic. Pomembna možna rešitev je obvladovanje hrupa na izvoru in ena teh
možnosti je izbira ustrezne vozne površine.
Karakteristike, ki vplivajo na optimalno vozno površino in s
tem udobno vožnjo so:
• Torne lastnosti vozne površine,
• Ravnost vozne površine,
• Hrupnost, ki jo zazna voznik in drugi udeleženci v prometu,
• Vidljivost,
• Trajnost vozne površine in s tem kakovostna uporaba,
• Estetika (talne oznake, informacije ob cesti).
Končni izbor obrabne plasti mora enakovredno zadovoljiti čim
več navedenih karakteristik.
Asfaltne zmesi za zmanjšanje hrupa:
Razvrstitev asfaltnih plasti glede na njihov vpliv na emisijo
hrupa je naslednja. Asfaltne zmesi so napisane od najbolj
hrupne proti najmanj hrupni:
• Betonska vozna površina,
• Bitumenski betoni -AC surf,
• Drobir z bitumenskim mastiksom – SMA,
• SMA odprti (do 12 % votlin v zmesi),
• Drenažni asfalt – PA,
• Dvoslojni PA,
• Gumirani asfalt (odprti SMA ali PA).
Nekatere raziskave v zvezi z zmanjšanjem hrupa v Evropi
Večina raziskav v Evropi je usmerjena k uporabi zmesi drobirja
z bitumenskim mastiksom SMA, odprtim SMA, drenažnemu
asfaltu PA, izvedena so tusi poskusna polja z gumiranimi
asfaltnimi zmesmi tako po suhem kot po mokrem postopku
(Italija, Švedska, Češka, Portugalska, Španija, Poljska...). Na
izvedenih poskusnih poljih izvajajo meritve hrupa in zbirajo
informacije glede lastnosti uporabljenih asfaltnih zmesi in
trajnosti plasti.
Na Češkem so izvedli serijo poskusnih polj z različnimi asfaltnimi zmesmi in merili hrupnost pri enakih pogojih merjenja.
Na podlagi meritev so izdelali spodno tabelo s koristnimi podatke glede uporabe asfaltnih zmesi za zmanjševanje hrupa.
Tudi na Švedskem so izvajali obširno raziskavo glede meritev
hrupa na različnih asfaltnih voznih površinah. Primerjali so
asfaltne zmesi z gumo in primerljive sestave brez gumenih
delcev (predvsem SMA in PA). Meritve so izvajali pri vožnji z
gumami različnih proizvajalcev avtomobilskih in tovornjakarskih gum z različnimi profili gum.
Nato so primerjali, za koliko se hrup zmanšja pri avtomobilskih
gumah in koliko pri tovornjakih.
Dobili so nekoliko rezultate, ki so se dokaj sipali. Izboljšanje
glede hrupa je bilo usmerjeno k bolj odprtim zmesem z manjšimi nazivnimi zrni (od 16 mm do 8 mm) in vsebnostjo gumiranih delcev.
Pripravljalni postopki v okviru CEN za izdelavo regulative
“Noise Classification”
V okviru evropske organizacije za standardizacijo CEN/TC 227
je bila sprejeta pobuda za pripravo tehničnih zahtev za zmesi
za zmanjševanje hrupa. Tako je posebna delovna skupina
pričela z analizo in izbiro ustreznih laboratorijskih testov, ki bi
dali uporabne informacije glede hrupnosti pri uporabi za
izvedbo vozne površine. Predvidevajo, da bo potrebno v okviru
začetnega tipskega preskusa za take zmesi izvesti tudi
poskusno polje za dokazovanje zmanjšanja hrupa izbrane
zmesi.
Poleg tega se izvajajo aktivnosti na temah, kot so analiza
nacionalne regulative, ki obstaja v nekaterih državah,
priprava vrednotenja tipov cestne površine, klasifikacija zmesi
na podlagi referenčnega nivoja in opredelitev razredov,
upoštevanje spremembe nivoja hrupa v določenem časovnem
obdobju. Poleg tega se izbirajo ustrezne metode preskušanja
in izvajanje meritev, določajo se zahteve glede natančnosti
STROKOVNI PRISPEVKI
Vrsta zmesi
SMA, PmB
SMA, manj hrupni, PmB, RmB
AC za zelo tanke plasti, A-R
Drenažni asfalt PA, A-R
Drenažni asfalt PA, A-R
Drenažni asfalt, dvoplastni, A-R
simbol
SMA 11
SMA 8
BBTM 8
PA 8
PA 8
PA 8 + PA11
EN
13108-5
13108-5
13108-2
13108-7
13108-7
13108-7
preskusnih metod ter izdelujejo kriteriji sprejemljivosti uporabljenih zmesi in vgrajenih manj hrupnih asfaltnih plasti.
Slovenske izkušnje na področju zmanjševanja hrupnosti
vozne površine
V zvezi z raziskovanjem zmanjšanja hrupa smo tudi v Sloveniji
v zadnjem času izvajali določene aktivnosti. Tako so se izvajale
meritve hrupa pri različnih hitrostih na različnih vrstah
obrabnih plasti.
Podjetje Primorje je izvedlo testno polje, kjer so v zvezi s
hrupom primerjali SMA 8 in tudi bolj odprti SMA 8.
Do večje uporabe drenažnega asfalta PA smo še nekoliko
skeptični zaradi problema trajnosti v naših klimatskih razmerah.
Glede uporabe gumiranih asfaltov smo trenutno v okviru
spremljanja izkušenj v Ameriki in Evropi, laboratorijske priprave asfaltnih zmesi ter laboratorijskega preskušanja.
Gumirani asfalti
Obstaja več metod, kako gume koristno predelati in ena izmed
metod je drobljenje gum v delce, ki jih uporabimo za modifikacijo bitumna. Raziskave na tem področju so obetajoče, kar
pomeni koristnejšo rešitev za velike količine zbranih odpadnih
gum pa tudi za razvoj trajnejših asfaltnih plasti.
Dodajanje gumenih delcev v bitumen izboljša lastnosti bitumna, ki so povezane z obnašanjem (performance-related). Asfaltne zmesi, ki jih proizvajamo z gumibitumnom so bolj stabilne in
bolj elastične ter tako bolj odporne proti preoblikovanju kot
podobne zmesi s klasičnim cestogradbenim bitumnom.
Izkazujejo večjo odpornost na ekstremne temperature - torej
visoke, kar izboljša odpornost proti tvorbi kolesnic in nizke
temperature, kar izboljša odpornost proti pojavu razpok. Poleg tega so bolj odporne proti spremembam, ki jih sicer pogojuje staranje bitumenskega veziva. To pomeni, da se poveča
odpornost proti utrujanju asfaltne plasti in s tem poveča
trajnost asfaltne plasti.
Zaradi elastičnih lastnosti gumirane asfaltne plasti se zmanjša
tudi obraba pnevmatik vozil.
Z ustrezno izbiro vrste gumirane asfaltne zmesi lahko precej
zmanjšamo nivo hrupa, ki ga doprinaša asfaltna površina.
Suhi postopek:
Suhi postopek je primeren za vroče asfaltne zmesi tipov bitumenskih betonov AC, SMA ali drenažnih asfaltov PA, ni pa primeren za proizvodnjo hladnih asfaltnih zmesi ali površinskih
prevlek. Po suhem postopku se dodaja gumeni granulat kot
nadomestilo fine frakcije (od 1 do 3 % teže kamnitega materiala v zmesi). Delci gume se najprej mešajo s kamnitim materialom, nato se dodaja bitumensko vezivo in polnilo.
Zrnavost kamnitih frakcij je potrebno sprojektirati tako, da je
dovolj prostora za gumene delce. Nezreagirana guma »postane« volumsko kot kamnita frakcija in zapolni prostor. Proizvedena gumirana asfaltna zmes se mora v silosu kondicionirati
eno uro, predno se odpelje na gradbišče.
Vsebnost votlin %
3 do 5
6 do 10
11 do 15
14 do 18
20 do 24
20 do 24
propustnost
---KV0,5
KV1,0
KV3,0
Hrup dB (A)
±0
- 1 do -2
-2 do -3
-3 do -4
-4 do -6
-6 do -9
Mokri postopek:
Proizvodnja vročih asfaltnih zmesi po mokrem postopku je
pravzaprav enaka kot proizvodnja klasičnih asfaltnih zmesi.
Potrebno je, da je asfaltni obrat tehnološko prilagojen temu
načinu proizvodnje. Opremljen mora biti z mešalnico gumibitumna, imeti dovolj močne črpalke za pretakanje bolj
viskoznega veziva in imeti dovolj velike šobe, ki prepuščajo
nabrekle gumene delce.
Veliko pozornosti je potrebno posvetiti vhodnim materialom
za pripravo z gumenimi delci modificiranega bitumna in
postopku mešanja. Znano je namreč, da vsi viri bitumnov niso
primerni za modificiranje z gumo.
Mokri postopek je primeren za vse vrste vročih asfaltnih zmesi,
kot tudi za površinske prevleke, tudi antistresne membrane, ki
se vgrajujejo med plastmi ali kot vrhnja plast.
Primerjava obeh postopkov glede dobrih in slabih lastnosti:
Suhi postopek
• + Enostaven in prilagodljiv
• + Možna proizvodnja majhnih količin gumirane asfaltne
zmesi
• – ni možnega celovitega nadzora nad kakovostjo proizvedene asfaltne zmesi
• – emisija dima in vonjav po gumi in bitumnu
Mokri postopek
• + ustrezna kakovost proizvoda
• + varen in nadzorovan proces proizvodnje
• + ni pregrevanja vhodnih materialov
• – specialna proizvodna oprema in dodatna sredstva oziroma večji stroški proizvedene zmesi
Slovenske izkušnje z gumiranimi asfalti
V CP Ljubljana so sprojektirali asfaltno zmes AC 8 surf z gumenimi delci, ki so bili predhodno delno že izpostavljni reakciji z
bitumnom. Nato so izvedli poskusno polje po suhem postopku.
V laboratoriju za asfalte, bitumne in bitumenske proizvode na
ZAG se ukvarjamo predvsem z laboratorijsko pripravo gumibitumna in z mokrim postopkom priprave asfaltnih zmesi. Tako
smo raziskovali vpliv izbire in množine vhodnih materialov na
končne lastnosti gumibitumna, iskali primerni čas mešanja
gumibitumna, uvedli laboratorijske preskuse, ki se v svetu
uporabljajo za preverjanje kakovosti proizvedena gumibitumna. Ugotavljali smo mehanske in reološke lastnosti za različne
kombinacije uporabljenih materialov, preučevali staranje gumibitumna (RTFOT in PAV) in skladiščne lastnosti gumibitumna.
Projektirali in laboratorijsko smo zamešali različne vrste zmesi, predvsem AC in SMA. Za bolj odprti SMA, ki je vseboval 6 %
zračnih votlin smo preverjali mehanske lastnosti, občutljivost
na vodo, odpornost proti tvorbi kolesnic, v preverjanju je
odpornost asfaltne plasti proti nizkim temperaturam.
mag. Bojana Lukač, ZAG
35
IN ENGLISH
from assembly to Assembly
in English
fessional association. Such accomplished
professional associations can cer tainly
help the construction industry find its way
out of the crisis and create a new development cycle with a higher added value. I
wish that the Association continues in the
way of professional growth and hope for
their successful operation in more favourable conditions than they are today.
Maj 2011, leto XIV.
Prof Dr Matjaž Mikoš BSc Civ Eng
Dean of the Faculty of Civil and Geodetic
Engineering, University of Ljubljana
15 let ZAS
v sliki in besedi
15.
Aktivnosti v preteklem letu
(maj 2010 - maj 2011)
3. dan asfalterjev
Izobraževanje asfalterskega kadra
15. skupščina ZAS
Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2010
Intervju s predsednikom ZAS,
Strokovni prispevki
... from page 3
Dear readers!
Adding to this are driving safety requirements – not only in dry pavement conditions, where tyre wear and noise reduction
are in the forefront, but also in cases of ice
formation and flooding of pavements during increasingly heavy rainfalls (porous asphalts), when there is a higher risk of vehicles sliding and breaking distances are substantially increased. These technical and
environmental changes affecting the asphalt industry require constant attention
to the global development of expertise in
the field as well as domestic research in
Slovenia, all the while constantly assuring
the highest quality of asphalt mixtures and
pavements, and keeping asphalt casting,
maintenance and recycling costs in check.
This is where the Slovenian Asphalt Pavement Association assumed the role of connector 15 years ago, and by opening to and
connecting with the world established itself as a successful and distinguished pro-
15TH ANNUAL ASSEMBLY OF THE
SLOVENIAN ASPHALT PAVEMENT
ASSOCIATION
The regular annual assembly was held in
Hotel Mons in Ljubljana on 13 May 2010. 71
members of the Association attended; they
analysed the work done in the past year and
outlined goals for the future.
An overview and appraisal of the Association's performance in 2009 were given by
its chairman. Activities in the year followed
the work programme, which included:
•general tasks (co-ordination of activities,
collaboration with similar associations,
financing and managing of activities of all
professional bodies of the Association)
•organising expert meetings and education/training sessions
•preparation and implementation of technical regulations
•preparation of technical documents.
During the course of the past year the Association accomplished all set goals. Alongside regular activities, special events also
took place; in May, there was a professional
consultation session on reuse of asphalt –
recycling, while in September we conducted an expert exchange with Asfinag company in Graz (Austria).
End of November saw a meeting of all professional committees of the Association in
Kranjska Gora, including the Enterprises &
Companies Commitee, which served as an
introduction to the 12th edition of the
Colloquium on Asphalt and Bitumen; directors of both EAPA and Gestrata attended.
The 12th edition of the Colloquium was the
largest among the meetings organised by
ZAS, and we can safely say that it was, as
usual and to everyone's contentment, a
success. In January 2010 we organised an
education/training session for asphalt paving personnel and, in a joint effort with
IZS, the Slovenian Chamber of Engineers, a
similar sessionfor designers. All ZAS organs
met regularly, dealing with all issues as
they arose. The Assembly gave a favourable
opinion of the report, with no objections.
A report on the work of the Technical Committee in the preceding year was given by
its head, Janez Prosen, who presented the
main activities of the Committee, which focussed mainly on conservation of resources
and environmental protection. The
Committee addressed the issues of cold asphalt solutions, recycling, handling of SMA
and PA mixtures, and use of alternative input materials. Furthermore, Mr Prosen
emphasised the need for incessant attention to technical regulations, which are a
living issue in need of constant amendment
and upgrading.
Activities of the HSE Committee were presented by its head Aleksander Kerstein,
who explained the method of notification
of current documents available online
which address issues of environment
preservation and protection of workers'
health (EU directives, studies, best practices). In the latest meeting immediately
before the Assembly all asphalt plants were
sent questionnaires in order to comply with
Article 7 of the Regulation on protection of
air in asphalt plants. Based on the returned
questionnaires it was established that:
IN ENGLISH
•only 4 plants have environmental protection permits
•capture of diffuse emissions is underway,
which is extremely important in view of
the deadline (31 December 2010)
•when pumping bitumen into tanks simultaneous diversion of bitumen fumes back
into the tank must be secured, in a manner similar to fuel pumping.
The Assembly concluded with a unanimous
confirmation of all proposed conclusions,
and the performance of the Association was
favourably appraised.
TECHNICAL CONFERENCE 2010
In the past year, ZAS activities were largely
dedicated to pavement surface noise reduction techniques. At speeds higher than
roughly 50 km/h, the source of noise is tyre
rolling. With a careful choice of pavement
surface we can achieve a significant reduction of road traffic noise.
To raise awareness within the expert public
and to encourage activities for planning
and construction of less noisy pavements,
ZAS organised a technical conference entitled
Noise reduction in road traffic – the contribution of asphalt pavements
In his preliminary address the chairman of
ZAS Slovenko Henigman presented the issue of noise and pointed out possible solutions of the problem. The issue of noise is
currently being addressed by the car manufacturing (reduction of engine noise), tyre
(reduction of tyre noise), and construction
(noise proofing) industries. As pavements
play a very important role in noise reduction, the asphalt pavement industry has
been included in the discussion on possible
remedies. The industry can significantly increase its contribution to noise reduction
by constructing less noisy pavements. At
present less noise-generating SMA is already used in Slovenian motorways (noise
is reduced on average by 2 to 3 dB).
The chairman of ZAS expressed his wish
that the issue would be considered from different viewpoints and solutions would be
found in the future.
This was followed by addresses from the
president of DARS, Motorway Company in
the Republic of Slovenia, Ms Mateja Duhovnik, and the director of DRSC, Slovenian
Roads Agency, Mr Gregor Ficko, MSc. Both
these clients have had a lot of problems
dealing with reactions from people affected
by noise. Noise is a burning, exacerbating
issue, which is why both speakers welcomed
the Consultation and expressed their wish
for a much more interdisciplinary approach
to solving it. They also emphasised the importance of the general public, whose role
in the society is becoming ever more promi-
nent and is demanding to be heard by
clients and other involved parties. The
speakers concluded by wishing the participants of the meeting a lot of success, expressing their hope for successful practical
implementation of solutions.
Foto:
Addresses by President of DARS and Director of DRSC
How noise affects the health of people and
other living things
The findings of WHO regarding traffic noise
as discussed in a conference in Delft
(August 2007) are very alarming.
As regards the effect of noise on human
health and costs of noise protection, the
main conclusions are as follows:
•Traffic noise can have a variety of adverse
impacts on human health. It is the most
prevalent type of noise, is very disturbing, causing annoyance and tension, and
can sometimes even cause fatal diseases.
Therefore it needs to be treated with the
same seriousness as other pollutants, especially since noise is on a rise with the
increase of traffic.
•As early as 2000, more than 44 % of the
population of the then EU were regularly
exposed to traffic noise above 55 dB, a
level potentially dangerous to health. The
impact of noise on their health is felt by
millions of people, many as irritation and
a few as very serious disturbance. Expert
analysis of the condition showed that
many people are badly affected by noise
each year, suffering from cardiovascular
diseases (over 245,000 cases in the EU),
approximately 20 % (almost 50,000) of
whom succumb to heart attack and meet
premature deaths. Ill health effects of
road traffic noise will continue to be on
the uprise for some time, while traffic
safety is improving due to implemented
measures. Traffic noise effects on health
(sleep pattern and general well-being
disturbances, high blood pressure) are
not equally distributed among the population: children, elderly and ill people are
more vulnerable.
•Health protection costs directly traced to
excessive road traffic noise are very high,
amounting to approximately 40 billion
euros per year within the EU (i.e. 0.4 %
total GNP). The bulk pf these costs are
caused by passenger cars and lorries.
The known and/or established practices of
road traffic noise reduction are, above all,
lowering the speed and production of less
noisy tyres and vehicles (motors and aerodynamics), and, of course, use of less
noise-generating surfaces. The asphalt
pavement industry is aware of these issues
and will continue in its efforts to reduce
traffic surface noise.
At the conference, papers by the following
authors were presented (we only quote
some of the highlights; for integral presentations please visit ZAS homepage):
Legislation and technical solutions for
noise protection
Barbara Likar, MSc
(DRI upravljanje investicij, d.o.o.)
In 2007 first strategic noise maps of all
roads with traffic loads higher than 6 million vehicles per year were created, which
included 457 km of state roads based on
traffic data from 2006. On this basis it was
determined that along these roads almost
37,200 people were overexposed to noise in
that year; similar data available for the EU
level show a figure of around 14 million
people affected.
If noise emissions caused by road traffic are
to be reduced, one of the most basic measures is to reduce the noise at source, which
can be achieved by installation of less
noise-generating pavement wearing courses. In consequence, reduction of noise barrier dimensions significantly contributes to
lower investment costs of construction of
active noise protection measures (noise
protection walls, barriers, etc.) and to the
overall look of the road surroundings.
Considering the above, the expert public is
urged to continue the development of
pavement wearing courses that will not only directly contribute to financial efficiency, but will also lower external costs caused
by road traffic noise.
Noise protection design
Matjaž Brezavšček (Provia)
For the issue of noise to be alleviated, it has
to feature more prominently in the politics.
Threshold values of noise emissions have
not been changed since 1995, despite advances in technology.
Noise reduction should be guaranteed first
of all at its source, i.e. in manufacture of
tyres and vehicles (their engines and aerodynamics). Also among the successful
measures of noise reduction are speed limitation, especially in areas more vulnerable
to noise, and restriction of vehicle access,
which includes local traffic closures for motorised vehicles.
Noise emission measurement on various
pavement surfaces
Mihael Ramšak, MSc (ZAG)
In evaluation of impact of pavement type
on road traffic noise emissions, two complementary standardised measurement
methods are used above all: the SPB method (Statistical Pass-by) and the CPX
method (Close Proximity). The paper gives
a short description of both methods, describing their respective strengths and
weaknesses. In cases where only one of the
methods is to be used, the SPB is preferred
because it is more representative.
37
IN ENGLISH
Acoustics – A brief introduction to some
technical terms
Zvone Britovšek (CM Celje)
COLLABORATION WITH OTHER ASSOCIATIONS (EAPA, GESTRATA, DAV, DRC, etc.)
Physical properties of noise were presented.
Cooperation, mutual support, exchange of
technical knowledge and information, and
last but not least, healthy rivalry connect
us and help strengthening our bonds. In
the 15 years of its existence ZAS has created many ties and acquaintances, both domestically and abroad. Many such ties developed between similar associations and
organizations.
Types of noise reducing asphalt wearing
courses – Research projects and findings
Bojana Lukač, MSc (ZAG)
An overview was given of those European
projects with Slovenian collaborators that
show perspective for development of less
noisy asphalt pavements.
Types of noise reducing asphalt wearing
courses
Zvonko Cotič (Primorje)
The paper presents the use of less noisy asphalts in Slovenia. These asphalts can potentially be provided by the local industry –
granted that this cannot happen overnight.
The introduction must be gradual and must
be accompanied by new technical regulations, test fields, and finally a wider use
with appropriate designing and award of
ser vice contracts.
The discussion that followed can be summarised with these questions and conclusions:
Where are we and where are we going?
Over the past 10 years the use of SMA has
become established in roads with heaviest
traffic loads (noise level down at least 2
dB); over 100 km of noise protection walls
were put up; and the use of active noise
protection including barriers (10 km), galleries and covered cuts (several km) is
spreading. These measures will have to be
continued both individually and in combination with others, as follows:
Measures at source:
•speed limitation/reduction
•installation of less noisy pavements
Active measures:
•noise protection structures
•tunnels, galleries, barriers
Passive measures:
•improvement of sound insulation in
buildings
In order to achieve noise reduction in pavements, standardization of individual pavements and introduction of less noisy asphalt mixtures, SMA (low-noise), PA or rubberised asphalt mixtures is forseen over the
next few years.
Tendering should be made to include noise
reduction over a longer period of time. To
this end introduction of functional contracts, which open the doors to innovation
and introduction of new technologies and
types of asphalt mixtures, is recommended.
ZAS has been a full member of EAPA, European Asphalt Pavement Association since
28 November 1997 and has kept up bilateral relations at the highest level all through
the while. During this period, three ZAS
representatives have been delegated to the
Board of Directors, the Technical, and the
HSE Committees, respectively. For one term
of service our representative was a member
of the Executive Committee, and we have
also been members of Programme Committees for organisation of the European asphalt pavement congresses in Barcelona
2000 and Vienna 2004. We have regularly
attended EAPA meetings – and EAPA members have been regular visitors at our
Colloquiums on Asphalt and Bitumen and
other events when invited. During these
years we have formed valuable ties through
EAPA with representatives of numerous
European countries, members of the EAPA.
We have hosted in Slovenia meetings of
professional committees and, in 2001, also
the General Assembly of EAPA. At our 10th
Colloquium on Asphalt and Bitumen we
hosted leading representatives or the asphalt pavement industry from all major
European countries and all Slovenian
neighbouring countries (10 in all). Through
EAPA we have also been acquainted with
representatives of the industry from the
USA and Australia. At our professional
meetings we have hosted a large portion of
the most recognised experts from Europe
and beyond. In this way we have opened
doors to gaining and exchange of professional information, becoming a part of a
wide industry alliance.
In Slovenia, the DRC, Road and Transpor tation Research Association, has been
playing a major role as connector of professional organisations. Its founder and long
term director Mitja Vilhar has been very
supportive of ZAS ever since its foundation,
and by showing how to organise professional events led the way for the younger
association. ZAS has been a member of the
DRC family since 1997, together with four
regional road associations. In this way we
have been actively involved in all events organised by DRC, among which a special
place is held by biennial congresses on
roads and traffic. The congresses attract
between 500 and 600 participants and are
extremely well organised, thus being a
great incentive for the development of the
Slovenian road and traffic industry and a
mirror of happenings in the field. With the
long term director slowly bidding his
farewell, successors will have to be found
and new models of development created.
Over the years we have formed the closest
relationship with the Austrian Asphalt Pavement Association, Gestrata, which will soon
celebrate its 60 year anniversary. The organisation and professional level of operation
of Gestrata are exceptional and are a good
example for us. Ever since the foundation of
ZAS we have been keeping in close contact
through several exchanges per year, i.e.
visits of delegations or participation in professional meetings in one of the two countries. Over the past 15 years we have
recorded nearly 500 visits in total, which
testifies to successful operation of both the
Slovenian and the Austrian associations.
Slightly less intensive but still fruitful was
our collaboration with other associations
from our neighbouring countries, namely
from Croatia (HAD), Hungary (HAPA), Italy
(SITEB) and Germany (DAV), with whom we
have mostly been meeting on special invitation in either of the two countries.
Contacts with other asphalt pavement associations were made through EAPA.
Slovenian delegation visits Vienna
(1&2 July 2010)
On the initiative of DDC Consulting & Engineering and the Slovenian Asphalt
Pavement Association, the Gestrata organised a get-together of Austrian and Slovenian experts in road construction and maintenance in Vienna. On our side the invitations were extended to DARS and DRSC as
Clients, DDC as Engineer, and to contractors.
For the visit we proposed an expert programme that would include a theoretical
part, focussing on discussion on relevant
issues in the field, and a practical part, featuring a visit to a section of the Vienna Prague motorway, constructed in publicprivate partnership. One of the purposes of
the visit was a comparative analysis of renovation works as done in those two neighbouring countries, suggested to us by the
Minister of Transport, Mr Patrick Vlačič.
The key information and good practices
that were conveyed to us and that we will
strive to transplant into Slovenia are the
following:
1. use of less noisy SMA (open-graded) in
most traffic-heavy roads,
2. investment in road renovation and major
maintenance of roads.
The issue of road traffic noise
Austria ranks among the world leaders with
regard to protection from noise. Requirements regarding maximum night-time and
IN ENGLISH
daytime noise levels are 5 dB (A) stricter in
Austria than in Slovenia.
The basis for those requirements are pavements which generate less noise. In recent
years we have been witnessing the rise in
use of less noisy SMA (voids ratio in mixture
after the amendment of EN 13 108-5 is set
at 14 V-%), followed by active and passive
noise reduction measures; the cost ratio of
increased insulativity (installing new windows) to construction of noise protection
must not exceed 1:3. In state roads installing new windows is thus often opted
for, while noise reducing options are normally considered in motorway construction.
Less noisy pavements are a standard in
Austrian motorways, which are an exception in the urban areas. They are sometimes
used in Vienna, but more for achieving
longer service life and a better looking finish than for noise reduction.
Foto: The Slovenian and the Austrian delegations
Renovation of motorways
There has been a lot of criticism over the
past few years regarding renovation of motorways in Slovenia. A theory has even
been put forth saying that renovation is
done for the sole purpose of providing work
to contractors.
We started off the discussion with a presentation of the development of traffic loads
in the Slovenian motorway and state road
networks. Two examples of pavement planning on two motorway sections (in the
Primorska and Prekmurje regions) were
presented, showing deficiencies in the
pavement structure design owing to the
higher than expected traffic loads.
Based on the presentation, our Austrian
colleagues found that the thickness of
bonded wearing courses in Slovenian motorway sections constructed before 2005 is
significantly lower compared to Austria
(the average thickness is 17 cm in Slovenia
and at least 25 cm in Austria). This means
that the first measure taken after 10 to 15
years of use of a pavement in Slovenia – besides resurfacing – will have to include installation of an additional asphalt course,
which will mean a gross rise of cost of the
measure, sometimes doubling it.
Data on reconstruction expressed in value
of roads varies across different countries. In
Austria, motorway renovation has been allocated 350 million euros per year over the
past few years (with total motorway network length of 2,100 km), which amounts to
almost 1.5 % of motorway value. In the
words of our Austrian colleagues the range
of value of renovation works is between 1
and 4 % (Scandinavian countries), while the
scope of motorway renovation in Austria is
adequate. It is also important to consider
the elements of a road (layout, structures,
etc.) as it is expected that first renovation
measures will need to be taken after 10 to
15 years of use (replacement of wearing
course), while first major works on bridging
structures are expected no sooner that after
20 or even 30 years (excluding replacement
of expansion joints, bearing supports and
other construction elements), although the
cost is a lot higher then.
Evaluation of the visit
The visit of the Slovenian delegation in
Vienna was a success: we found answers to
several of our problems. The content of
those answers was what we had anticipated, which solidified our belief that we do
have the necessary knowledge and experience, but lack self-confidence.
In our future activities we should therefore
strive to:
•create conditions (firstly, set up test
fields, then determine the terms of reference for project execution, and finally, go
ahead with the actual use) for installation of noise reduction pavements (up to
-5 dB (A)) in motorways and state roads
with heavier loads,
•increase investment in pavements (based
on the PMS system) etc., while in 10 to 15
years investment in renovation of bridging structures will have to be contemplated as well (first major renovation works).
Namely, the scope of renovation works in
the 2003 - 2008 period in Slovenia was
still not broad enough despite an increase after 2008. We therefore propose
that more funds be allocated to renovation in the future, in a scope similar to
that of our neighbours (Austria, Germany, Italy). At the end of the day, insufficient scope of renovation will inevitably
lead to higher costs.
10th SLOVENIAN CONGRESS
ON ROADS AND TRAFFIC,
21 - 23 OCTOBER 2010
DRC, Road and Transportation Research
Association of Slovenia, organized the 10th
anniversary edition of the Congress on
Roads and Traffic last year. As usual one of
the co-organisers was the Slovenian
Asphalt Pavement Association, while for
the first time numerous civil associations
and societies were included beside the traditional five company members of DRC.
The focus of the anniversary edition of the
congress was the commemoration of the
completion of the motorway construction
programme. A volume entitled Construction of Slovenian Motorways in the 1994 2009 Period was published on this occasion
with the intention to raise awareness among
the professional and general public – and
especially the media – of the actual process
of motorway construction in Slovenia.
ZAS's presentation at the Congress fol-
lowed the plan approved by its Managing
Committee. We set up an exhibition space
and organised accompanying activities. The
theme of our presentation was reduction of
road traffic noise – its effects and potential
solutions in pavements. The exhibition
panel was designed especially for this purpose. Promotional material consisted of
protective vests and ZAS Asphalt Power
Energy Drink. We also took the opportunity
of the congress to promote our editions of
technical guidelines and a handbook on asphalt, and invited the participants of the
Congress to attend the 13th Colloquium on
Asphalt and Bitumen.
Foto: ZAS exhibition space
Our impressions of the anniversary edition
of the Congress can be summarised as follows:
•In these tough times for the economy,
DRC managed to organise a quality technical meeting.
•Most papers in the field of asphalt pavement were of high quality and were
favourably received; ZAS representatives
were in charge of one of the sections.
•ZAS made the most of the Congress in
terms of promotion; all our contributions
were well received, and the exhibition
space was lively and attracted many visitors.
•The next Congress will have to be adapted
to the capabilities of the asphalt pavement and construction industries. ZAS
wishes to creatively contribute in preparation and execution of the Congress and
would like to have a separate section dedicated to pavements.
•The concluding resolution is a good summary of the happening and should be
used as a guideline in future work.
Concluding thoughts on the Congress in
the field of technologies and materials
can be summarised as follows:
We saw many interesting technical innovations. Due to the recession and the constant
lack of funds the focus was on speeding up
delivery of research & development assignments with major clients (DARS, DRSC,
Slovenian Railways etc.), as experience
shows that they are highly applicable. A
positive mark was also given to the ERA NET
projects, where research is co-ordinated at
the European level and with joint financing
from national road administrations of EU
countries. Slovenian institutes have been very successful in acquisition of these works.
Successful introduction of new technologies and materials requires test fields,
which need to be constantly maintained
and monitored, together with the installed
measuring equipment. At the same time
technical regulations need to be regularly
amended. In fields like renovation of bridging objects or performance of earthworks,
39
IN ENGLISH
up to date amendment of technical conditions and/or preparation of new technical
guidelines are a must. These guidelines are
especially needed e.g. for production and
casting of cement-stabilised stone materials, and in all other cases where new technologies are to be introduced into practice.
The system of quality control and assurance
introduced with the motorway construction
programme has proven to be a successful
and efficient way of preventing occurrence –
and especially reiteration – of faults and
deficiencies; we therefore propose that a
similar system be introduced in other largescale infrastructure projects. An important
role within the system is played by reviews
and revisions, as well as expert commissions in individual fields. The advantage of
expert commissions, besides their role in
aiding professional development within the
industry, is above all in their inclusion of all
actors: from clients to engineers, contractors, and designers, which ensures a successful flow of information.
Asphalt pavements built in motorways and
state roads generally show adequate quality with regard to the span of their foreseen
service life. Due to expected growth of
loads (traffic/climate) in the future and requirements of environmental protection
and sustainable development, however, the
industry must constantly reinvent itself.
Development aims at sustainable asphalt,
which contains alternative input materials
(slag, rubber etc.) that decrease noise
caused by rolling resistance (noise level
down at least 3 dB), is cast at lower temperatures (under 150 °C), and whose physical properties and service life are at least
equal to those of traditional asphalt mixtures. In construction and renovation of
pavements in roads with heaviest traffic
loads, asphalt mixtures for permanent reduction of pavement noise need to be provided (noise reduction SMA, porous asphalt
or rubberised asphalt).
In construction and renovation of bridging
structures, use of high performance concrete types should be encouraged even
more, as should use of anti-shrinkage fibre
modified concrete (e.g. polypropylene).
This brings great technical improvements
and, as a consequence, favourable economic effects. New technologies are gaining
ground as they enable faster (avoiding traffic congestions) and more durable renovation solutions.
ASPHALT PAVING WORKERS' DAY
(THIRD EDITION)
The Asphalt Paving Workers' Day took place
according to schedule on 25 November
2010 in Hotel Larix in Kranjska Gora.
Meetings of all professional bodies of ZAS
were held, namely: the Technical and HSE
Committees, Education Section, and the
Enterprises and Companies Committee. In
conclusion of the latter, the following topics were presented:
the previous law on public roads. The
term 'technical specifications' has also
been changed to 'guidelines' in the new
law, and Mr Vilhar called out to the
Association to voice our misgivings before it is too late.
New trends in production of Benninghoven plants, by Ralf Port
Benninghoven is one of two world leaders
in production of asphalt plants, producing
around 100 plants per year. In recent years
they have been very successful in Slovenia
as well.
An ever growing problem that plant producers face are Far East countries which illegally copy or otherwise appropriate foreign
technologies.
As technical trends point towards reduction
of emissions and energy consumption, development follows suit.
• Mr Žiberna inquired about criteria at expiry of warranty period. Mr Henigman explained that in recent years a criterion
has been established which is defined in
technical specifications for roads as 'borderline state'. Mr Oblak acquainted the
audience with the general technical conditions published in 2010, which define
requirements at expiry of warranty period. These conditions will not come into
force until the new construction contracts are introduced, which means no
sooner than in 5 years or more.
Experience with pavement grooving, by
Miro Žnidaršič (Asfalteks)
Grooving is becoming the foremost solution
for aquaplaning, not only in Slovenia but
also in Croatia, Austria and Germany. At
Asfalteks they upgraded existing measures
to achieve significant improvement of traffic safety.
The method of waterproofing and asphalt
casting in a bridge over the Sava river in
Belgrade was presented by Aljoša Lipovšek.
The Enterprises and Companies Committee
gathers together all representatives of
member enterprises (a total of 45) and thus
represents their voice. A major item of the
meeting discusses incentives and proposals
for future work; they are summarised below:
• Mr Vilhar commended the work of ZAS
and stressed that we live in strange times
full of bad will and despair. He believes
that it is the task of all working in civil
spheres to persuade their environments
to work, above all, toward higher competitiveness and to join forces with the
industry, which hasn’t given up. A negative atmosphere is being created among
the general public by politicians and the
media. The book published on the occasion of the 10th anniversary edition of
the Congress on Roads intends to emphasise the fact that Slovenia's motorway
cross has finally been completed and that
this is a major accomplishment. The relevant institutions showed none of their
appreciation. In mid-December the DRC,
Road and Transportation Research Association of Slovenia, published Novice o
cestah, which summarises conclusions of
the Congress.
He also emphasised the need for more deliberation on technical specifications for
roads and funds for research activities, as
these two items were better addressed in
• Mr Cotič highlighted the issue of use of
asphalt mixtures in parking garages and
similar structures in view of fire safety.
There have been some issues with their
use as there are no clear requirements as
to the type of mixture to be used, bitumen percentages, etc. Some clarifications were given:
Dr Žmavc: Experts say that asphalt does
not present a higher risk in such environments. He explained the example of the
fire in the Trojane tunnel, where high
temperatures would not have caused any
damage even if the pavement was made
of asphalt.
Mr Henigman explained the view of PIARC, which states that asphalt in road
tunnels does not represent danger. This is
also clear from his article on pavements
in motorways, published in the last issue
of From Assembly to Assembly.
In the ensuing discussion it was stressed
that poured asphalt, however, can cause
a problem. This is why the issue will be
taken up by one of the ZAS Committees.
After the concluding words Mr Henigman
kindly invited all present to the 13th Colloquium on Asphalt and Bitumen, which is to
take place on 24 & 25 November 2011 in Bled.
8TH EDUCATION/TRAINING SESSION
FOR TECHNICAL PAVNIG PERSONNEL
This year's traditional education/training
session – 8th in a row – for technical paving
personnel was held on 3 March 2011 in the
refurbished hall of the Slovenian National
Building and Civil Engineering Institute
(ZAG) in Ljubljana. The programme, prepared by the Education Section, was conceived so as to cover the key issues in the
asphalt pavement industry, focussing on
the latest developments.
Aleksander Ljubič of Igmat institute gave
an account of their experience with the
IN ENGLISH
European technical regulations regarding
initial type testing and tests in the field of
quality of asphalt works according to SIST
EN 13108-20.
Bojana Lukač, MSc, of ZAG presented the issue of noise and the related importance of
the correct choice of asphalt mixtures for
noise reduction, their characteristics and
experience in Slovenia. She also presented
characteristics of rubberised asphalts and
development and experience in the field in
Slovenia.
After a lunch break courtesy of the organisers, Zvonko Cotič of Primorje gave an
overview and offered practical examples of
asphalt paving lists of work (included also
in the new PIS (Project Information
System) software).
Zvone Britovšek of CM Celje talked about
sustainability issues in the asphalt industry
and influences of the industry on the environment. He emphasised the significance
of a strategy for handling of construction
materials and gave an overview of the state
of affairs in the field of reuse of materials
from the viewpoint of emission reduction
and energy saving.
In 2010, 1.8 million tonnes of hot asphalt
mixtures were produced in Slovenia.
In the mixtures produced, approximately
1.470 million tonnes of carbonate aggregate mixtures, 250,000 tonnes of silicate
aggregate mixtures, and 80,000 tonnes of
bituminous binders were used. The portion
of cast road bitumen amounted to 70,000
tonnes, while 10,000 tonnes of polymermodified bitumen were also cast. The percentage of modified bitumen within all bitumen used was 12.5 %.
In 2010, beside other asphalts, 94,000
tonnes of SMA, 67,000 tonnes of AC bin,
913,000 tonnes of AC surf, and 720,000
tonnes of AC base asphalts were produced
and cast in Slovenia, the portion of porous
asphalt mixtures amounting to approximately 6000 tonnes.
ZAS ORGANS IN 2010 AND OVER THE
PAST 15 YEARS – AN OVERVIEW
The organisation of the Association follows
that of EAPA, which ensures appropriate realisation of set goals.
An overview of operation of individual bodies is given below.
Foto: Ljubljana Regional Control Centre
After the presentations a film on renovation of a runway at the Ljubljana Airport
was shown, explaining individual phases of
the renovation works.
The topic of the last contribution digressed
somewhat from the well trodden topics related to asphalt pavement. It explained
about ITS, or intelligent transport systems
– what they are, where they are used and
how they are used in Slovenian roads. The
presenter was Marko Gardaševič of DDC
Counselling & Engineering, who also gave
an overview of the Ljubljana Regional
Control Centre, which manages and oversees the motorway section between
Karavanke and Obrežje. The Control Centre,
which opened in 2009 in Dragomelj, was
toured in the last part of the session.
This year's session was attended by 75 participants from 22 enterprises, members of
ZAS. All participants were handed out working material including a miscellany of lecture abstracts, the yearly ZAS bulletin, and
a small token of appreciation. They were also given certificates of attendance.
Positive feedback, given by the participants
in completed questionnaires, shows that
the topics of this year's education/training
session were current and appropriately
chosen. I wish to thank all lecturers and
members of the Section and the organisation committee for having successfully conducted this year's session.
Managing Committee (UO)
The Managing Committee is an executive
body of the Association which makes the
most important decisions on its activities.
Since the founding of ZAS the Committee
has met for 88 sessions, meaning 6 per
year, or on average every 2 months. All
through the years the sessions were very
well attended. In all 88 there was a quorum
(attendance over 50 %), while the estimated average attendance was over 80 %. To
achieve a favourable information flow and
quality of discussion we amended the ZAS
statute to increase the number of the
Managing Committee members from 5 to
11, while individual sessions have also been
attended by invited members of ZAS with
special functions. In 15 years the Committee has passed a total of 678 decisions.
Since the latest regular assembly in 2010, 6
sessions have taken place, with 58 decisions passed, all of which have been realised in their entirety. Beside the
Committee members, the previous year's
sessions were also regularly attended by
the president of the Supervising Committee
Marijan Makovec, head of the Education
Section Jožica Cezar, head of the Technical
Committee Janez Prosen, and Zvonko Cotič
as technical assistant.
Foto: Last session of ZAS Managing
Committee in 2010
Supervising Committee (NO)
The Committee, comprising of Marijan Mako-
vec, Head, and Janez Prosen and Miro Žnidaršič, members, met on 23 March 2011 in
Murska Sobota and on March 28 in Ljubljana.
Upon examination of all financial statements and accounting records the Committee gave a favourable opinion of the reviewed annual accounts for 2010, which are
to be confirmed at this year's ZAS
Assembly.
PROFESSIONAL BODIES
OF THE ASSOCIATION
Technical Committee (TO)
The Committee continues the work of the
former Technical Council of the Asphalt
Pavement Society and the Professional
Committee I. The main purpose of its establishment was to facilitate the flow of information between representatives of individual quality assurance service providers, and
collaboration in preparation, planning and
upgrading of technical regulations.
The Technical Committee has, throughout
the years, been addressing current issues,
which were especially challenging during
the implementation of the National motorway construction programme. In the beginning, thanks to the efforts of the Professional Committee I, uniform approaches
in the fields of documentation monitoring
and operationality of quality control were
reached. After the reorganisation of ZAS in
2003, when the helm was turned over to Mr
Janez Prosen, technical activities were
managed through the Technical Committee
of ZAS. A new programme of work was
adopted, which covered the entire field of
asphalt technology and is divided into the
following segments:
• technical regulations
• structural design of asphalt pavements
• measurements and tests
• raw materials for asphalt production
• asphalt mixtures
• design of asphalt mixtures
• laboratory work
• production technology
• casting technology
• waterproofing (addressed in detail by the
Waterproofing Section of ZAS)
• research and research assignments
Major activities and accomplishments since
the establishment of the TC can be summarised as follows:
1. Through control charts, a uniform method of data capture in asphalt plants was
set up in 1994 - 95; the system has later
been upgraded by the TC.
2. Three interlaboratory comparisons were
conducted, on the basis of which individual laboratories were able to check reliability of their results. Interlaboratory
comparisons have also enabled laboratories to extend validity of quality certificates.
41
IN ENGLISH
3. Current issues regarding performance of
tests were addressed, including isotope
gauge measurements, transportation of
isotope gauges, equiviscosity temperature, compaction energy in Marshall Test,
and compaction coefficient of asphalt
mixtures.
4. We have organised a successful workshop
on asphalt mixture design, given several
suggestions regarding structural design
of pavements, and urged collaboration
between designers and asphalt technologists.
5. We have instigated upgrading of technical regulations. The Committee has collaborated in preparation of technical
specifications for public roads and, after
2005, collaborated in implementation of
SIST EN series 13108 product standards
and SIST 1038 national annexes. To this
purpose task forces were established,
which also took care of systematic adoption of a large number of European test
standards. In recent period the Committee has also addressed the work of the
European Committee for Standardization
(CEN). Active participation in TC 227 has
been established.
6. The Committee has been active in preparation of guidelines for design and production of SMA mixtures, which were
subsequently included in the technical
specifications/standards.
7. The Committee's activities have significantly contributed to the command of
the certification process according to the
European directive on construction products (CPD) in asphalt production plants.
The Committee's work has played a crucial role in attaining a high level of command of quality control testing; it has also accomplished very constructive consideration of the significance of quality
control – of both input materials on one
hand and asphalt mixtures and their
casting on the other.
8. The Committee has been addressing current issues from the work programme of
the EAPA TC, where ZAS is represented by
the head of the Technical Committee.
This ensures up-to-date acquaintance
with current issues in Europe.
9. The Committee has discussed in its meetings participation of their members in international conferences. We are the
largest professional body in the asphalt
field in Slovenia, and work together with
other committees (the Asphalt Committee, TO SIST, TO 06 DRSC), comprising
many of the same individuals, on the
same issues, having the same mission.
Lately the Committee has been focussing its
attention on extended testing of materials
and asphalt mixtures. The main objective is
to compensate for the temperature ranges
to which asphalt pavements are exposed. To
this end laboratory tests set to actual conditions are used. The emphasis is on sus-
tainability of the industry and conservation of resources and the environment,
which is why the Committee has taken up
the issues of cold asphalts, recycling, and
reuse of hot asphalt mixtures. Great emphasis is also given to reduction of pavement noise.
It is evident form the discussions conducted during the TC meetings that the activities of the Committee aim toward development and support of all industry actors, i.e.
technologists, manufacturers, designers,
paving personnel, supervisors, and inspectors. Its work is a way of systematic exchange of opinions, and the power of connecting and raising awareness can be plainly seen even in the past issues of the ZAS
bulletin, which has been published regularly, as can the fact that as far as information
flow is concerned we are equal to the most
developed countries. This is the merit of the
exceptional work done by each and every
member of the Committee and the encouragement and support of the Association's
management, and – lest we forget – all former members who have given their immeasurable contribution in the past but are sadly no longer with us. They are sorely missed.
I kindly thank all of our collaborators and
wish for our joint successes to continue in
the future.
Janez Prosen,
Head of the Technical Committee
HSE Committee (OZVO)
The Health, Safety & Environment Committee was established following the example
of the related HSE Committee of EAPA. Prior
to its establishment its members had been
active within the Professional Committee
I. The field of protection of the environment and safety of workers is among the
most important issues in the asphalt pavement industry and the members of the
Committee have been dedicating a fair
amount of attention to it. The foremost
task of the Committee is following the legislation and regulation in the field of environmental protection, where control of
those manufacturing processes that are the
cause of various emissions into the environment is becoming stricter – production
of asphalt being one of them. Also key is an
active approach to protection of workers'
health; because we are aware that the work
is done in traffic heavy environments and
in diverse weather conditions, taking care
of the workers' safety has been one of the
priorities of the Committee's activity.
The HSE Committee began its activities in
the current organisation scheme of ZAS in
2003, when its founding general meeting
took place and the programme of work was
devised. Until 2006 its membership comprised 5 members, expanding to the pres-
ent 11 in 2006 due to the extreme importance of its field of activity.
Among the foremost accomplishments of
the Committee are the following:
•publication of Asfalt 5 ('Protection of
workers' health and the environment in
the asphalt pavement industry'), 2003
•organisation of the EAPA HSE Committee
meeting, February 2004, Plešivica
•organisation of a round table on cold asphalts in the framework of the ZAS assembly, April 2004
•active collaboration in preparation of environmental protection permits for larger
asphalt plants in Slovenia.
We must also not forget the contribution
the members made within the Professional
Committee I in organisation of a round
table on health, protection and environment in the asphalt industry during the 7th
regular assembly of ZAS in Portorož 2007.
The HSE Committee also has its permanent
representative in the related EAPA HSE
Committee – Mr Aleksander Kerstein, who
has been regularly attending its meetings
and has constructively collaborated in
preparation of and deliberation on EU documents in the field; he has been in charge
of a smooth and up-to-date flow of relevant
information on the activities in the field of
protection of the environment and safety of
workers in various European countries
members of EAPA.
The members of the ZAS HSE Committee are
also in charge of a topic in the field of environmental protection and safety at work in
the course of the annual asphalt paving
personnel education/training sessions.
I would like to extend my sincere thanks to
all members for all the accomplishments
and their contribution to the work of the
Committee, hoping to continue our successful collaboration in the future.
Aleksander Kerstein, Head
Waterproofing Section (SHI)
The Section was created in 2001 after a reconstitution of the Professional Committee
II, which covered various fields of asphalt
pavement industry activities, including waterproofing. Up to then the Professional
Committee II only covered surface dressings of pavements.
Because of the breadth of the waterproofing field and because in that period the new
European legislation was in its early stages
of implementation, it was thought sensible
that the Professional Committee II be
transformed into a section within the
Technical Committee. The creation of the
Section was very favourably greeted among
waterproofing experts, who, at the time,
did not yet have their own organisation.
IN ENGLISH
A work programme was developed, focussing especially on:
• learning about new materials and new
manufacturers present on the Slovenian
market
• introduction of European standards, especially in the field of CEN/TC 254, WG 6
(waterproofing materials for bridging
structures and other traffic surfaces)
• care for unified calibration of measuring
equipment
• harmonisation of test methods
• organisation of circular analyses
• education/training of personnel of
(mostly smaller scale) contractors
• discussion on Slovenian technical documentation in the field of waterproofing
The Section has consisted from the very beginning of:
• a representative of a Slovenian manufacturer of bituminous waterproofing materials
• a representative of a foreign manufacturer
strongly present in the Slovenian market
• a Slovenian representative of a major foreign manufacturer
• representatives of contractors
• a representative of the Engineer
• representatives of institutes
This make-up guarantees that all interested
parties are represented in the process of
deliberation and decision making and that
the flow of information is of the highest
quality.
The Section members have met for a total of
22 sessions, which followed our work programme. We have conducted several comparative analyses, deliberated on technical
specifications for waterproofing, devised
instructions for measuring of moisture content of concrete foundation before waterproofing and for uniform calibration of
moisture measuring equipment, discussed
measurement of bitumen layer thickness in
bituminous waterproofing strips, introduced a new method of measuring resistance of bituminous binders to low temperatures, and constantly advocated use of a
double epoxy coat in most demanding
bridging structures. With these and similar
incentives we have influenced the quality
of waterproofing works.
Efforts are underway to revise TSC 07.104
"Waterproofing of road structures", since
preparation of this specification has been
stuck in the draft proposal stage dated July
2001. In the mean time the relevant legislation has changed significantly (e.g. compulsory implementation of requirements of
the European Directive on construction
products through systems of attestation of
conformity, directive on limitation of VOC
emissions, different standards for test
methods, new materials, etc.).
A special place among the activities of the
Section belongs to our involvement in the
preparation of an original Slovenian standard, SIST 1031 "Bituminous waterproofing strips – Requirements", published in
November 2006. It was created at the express suggestion of the Section, whose
members thought that without clear criteria for vital properties of materials Slovenia
could not retain its relatively high quality
level already established in the field. The
standard went through a revision this year,
upon which the members of the Section
prepared informed observations, harmonised them and sent them to SIST TC/Vlaga,
who acceded to them entirely.
Successful performance of the Section
throughout the ten years of its existence
would not have been possible without support form the management of the Slovenian Asphalt Pavement Association, and
certainly not without its extremely enthusiastic and professional members. The centenary gives us an opportunity to respectfully remember all of our past collaborators,
and wish for the current members to carry
this success on into the future.
O. N.
Education Section (SI)
The Education Section in its present form
has been active since 2003, when it took
over education/training tasks from its
predecessor, the Professional Committee
III. The first 'Programme of Education' was
prepared for the 5-year period from 2000 2005; after that we began preparing programmes annually, based on the needs and
current issues in the industry.
The annual education/training programme
of the Slovenian Asphalt Pavement Association usually consists of the following
events:
• Training of technical paving personnel in
March
• Panel Discussion/Professional Meeting
during the time of the ZAS Assembly, usually in May, and
• Technical Workshops, organised as needed by the Managing Committee
The main task of the Section is to organize
the annual training/education session for
paving personnel, which is done alternately for technical personnel (engineers and
technicians) and for operational personnel
(foremen, operators, paving supervisors
etc.). In the past, education/training has
been organised regionally, usually separately for each region of Slovenia, whereas
lately the sessions have been taking place
centrally in Ljubljana. They have been well
attended, as each year some 120 and over
200 participants attend the Education session for technical personnel and the
Training session for operational personnel,
respectively. This year 75 of the personnel
attended (see separate article), which is a
smaller figure than in the past – but, with
the present situation in the industry, can
still be deemed a success.
Lately we have been noticing that target
groups of each of the two sessions are not
strictly separate, being that a considerable
number of engineers participate in the operational personnel trainings; this is very
practical from their point of view, while for
us it is proof that we are keeping the level
high enough for all profiles of paving personnel. Detailed topic plans for all of the
activities are prepared by the Section for
each current year. When choosing topics of
lectures the needs and the current state of
affairs in the industry are taken into consideration: we try to inform the participants of new developments and issues arising in the fields of production and casting
of asphalt mixtures and assurance of quality of paving works, technical regulations,
protection of the environment and safety of
workers in the industry as they come along.
Strong emphasis is given to practical
demonstrations (in test fields and laboratories, presentations of innovations etc.);
for this reason we prefer the form of workshop with small groups, especially in training of operating personnel, where we can
better adapt to the needs of the participants, while they have the opportunity to
solve practical problems and exchange
opinions and experience. Invited lecturers
are usually experts from the industry, who
also help prepare work material (a miscellany of lectures), present topics and lead
the activities.
All members of the Education Section convene once a year in a regular meeting in
December, in the framework of the Asphalt
Paving Workers' Day or the Colloquium on
Asphalt and Bitumen, while individual
members of the Section meet as needed in
organisation of the events.
We are nearing the end of a 15-year period
since the founding of ZAS, where the work
of the Section has been strongly present
since the reorganisation in 2003. We shall
have to consider a new work programme,
where we will continue to include your suggestions and try to cater to your needs.
Despite the fact that we have included the
vocation of 'asphalt paving worker' into the
national list of vocational training qualifications, it is still not adequately valued and
respected. It is the task of everybody involved in the field to show the industry in
its true light, and by developing it, make it
more attractive to prospective newcomers.
I wish and hope that the Section will continue to stay true to your expectations and
that we will continue to perform successfully. As usual, your feedback and willingness
to cooperate are most welcome.
J. C.
43
IN ENGLISH
Asphalt Committee
The Asphalt Committee is a professional
consultation body established by DARS in
1995 to tackle immediate issues arising in
motorway construction. In recent years the
scope of its activities has widened to include state roads (for DRSC).
Committees which work according to a procedure manual include representatives of
the engineer, institutes, and in some cases,
faculties. Unfortunately, the Asphalt Committee does not comprise any representatives of the two relevant faculties.
Since the beginning of its operation the
Committee has met for 78 sessions, in
which over 500 items have been discussed
and as many decisions deliberated on. The
Committee has addressed and generally resolved the most difficult technical problems and has been providing guidelines for
better future performance.
S.H.
V zadnjem letu sta nas zapustila priznana strokovnjaka
Two distinguished experts left us in the past year.
Prof. dr. Zdravko Ramljak
Prof. dr. Zdravko Ramljak je bil največja strokovna avtoriteta na področju nekdanje Jugoslavije in tudi veliko širše. V
Sloveniji je deloval vsa leta svoje kariere. Posebej aktivno je bilo njegovo sodelovanje po ustanovitvi ZAS, katere ustanovni član je bil tudi sam. Od leta 2007 je v ZAS vključeno tudi njegovo podjetje, asfalterski inštitut Ramtech d.o.o.
Na ZAS-ovih okroglih mizah, strokovnih posvetih in kolokviju je imel več strokovnih predavanj in referatov. Z njim
smo v letu 2000 za bilten ZAS opravili obširen intervju kot takratnim predsednikom hrvaškega asfalterskega
društva (HAD). Za prispevek k razvoju stroke, ZAS-a ter zaradi največ strokovnih prispevkov izmed tujih avtorjev,
smo prof. dr. Zdravku Ramljaku podelili najvišje strokovno priznanje ZAS na jubilejnem 10. kolokviju o asfaltih in
bitumnih leta 2005.
Prostorsko projektiranje, razvoj računalniškega programa RAM-PEIN, ki ga je izdelal s soavtorjem Peinovićem, in
numerično reševanje najtežjih strokovnih asfalterskih problematik uvrščajo prof. dr. Zdravka Ramljaka med največje asfalterske strokovnjake v Evropi in na svetu. Izjemen talent na področju stroke in znanosti pa je bil samo del
njegove osebnosti. Odlikovale so ga tudi druge nadpovprečne sposobnosti nogometaša, likovnega ustvarjalca,
velikega humorista in neposrednega komunikatorja. Nastala je velika praznina, ostal pa je spomin in strokovna
dela enkratnega človeka in osebnosti, ki bo večno ostal zapisan v delovanju Združenja asfalterjev Slovenije.
Za razvoj asfalterstva in ZAS-a se Zdravku najlepše zahvaljujemo.
Prof Dr Zdravko Ramljak was a leading expert authority in the former Yugoslavia and further afield. He was active in
Slovenia throughout his career, especially after the foundation of ZAS, of which he was a founding member. Since 2007
his own enterprise, Ramtech Asphalt Institute, has also been a member of ZAS.
He has presented 10 lectures and papers at the Association's round table discussions, technical conferences, and the
Colloquium. We conducted an extensive interview with the professor as then-president of the Croatian Asphalt Pavement Association for the 2000 edition of our bulletin. For his contribution to the development of the industry and ZAS,
and for the most expert contributions among the foreign authors, we awarded Prof Dr Ramljak with the highest professional decoration of ZAS at the 10th anniversary edition of the Colloquium on Asphalt and Bitumen in 2005.
His contributions in spatial design, development of RAM-PEIN computer software together with his co-author Mr
Peinović, and numerical solutions of the most difficult problems the industry posed, place Prof Dr Ramljak among the
leading asphalt pavement experts in Europe and the World. Exceptional talent in his field of expertise and science was
only a part of his personality. He was endowed with other above average skills –excelling in such varied fields as football, the fine arts, humour and interpersonal communication. He has left a huge void, but memory and life's work remain of an exceptional individual and a personality that will be forever etched in the Slovenian Asphalt Pavement
Association's professional path.
We would like to extend our sincere thanks to Zdravko for his contribution in the development of ZAS and the asphalt
pavement industry.
Janez Bizjak
Bil je član UO ZAS v treh mandatih delovanja med leti 1998 in 2006. Poleg aktivnega delovanja v upravnem odboru
je sodeloval pri organizaciji kolokvijev o asfaltih in bitumnih. Zelo učinkovito je skrbel za dobavo bitumnov v
Slovenijo in na asfaltne obrate. Vedno znova nas je navduševal z neopaznim reševanjem problemov, umirjenostjo
in profesionalnim pristopom.
Za pomemben prispevek pri razvoju ZAS- se Janezu najlepše zahvaljujemo.
Janez Bizjak was a member of the ZAS Managing Committee for three terms between 1998 and 2006. Beside his active
involvement in the Committee he also co-operated in organisation of the Colloquia on Asphalt and Bitumen. He was
responsible for a very efficient supply of bitumen to Slovenia and into asphalt plants. As an individual, he would delight
us again and again with his seamless problem solving ability, his tranquil personality, and his professional approach.
We extend our sincere thanks to Janez for his significant contribution to the development of ZAS.
Ohranili ju bomo v najlepšem spominu.
They will remain in our fondest memories.
POVABILO NA 13. KOLOKVIJ O ASFALTIH IN BITUMNIH v hotelu GOLF na Bledu
13th Colloquium on Asphalt and Bitumen
24. in 25. november 2011 • hotel GOLF, Bled
24 & 25 November 2011 • Hotel Golf, Bled, Slovenia
Predviden program kolokvija
Tentative timetable:
Četrtek, 24. november 2011
Thursday, 24 November 2011
08.30 – 09.00 Otvoritev srečanja
09.00 – 10.30 SEKCIJA 1: Razvoj tehnoloških postopkov na cestah,
železnicah in letališčih (recikliranje, ponovna uporaba
asfaltnih zmesi, nizkotemperaturni asfalti,…) • Razprava
10.30 – 11.00 Odmor
11.00 – 12.30 SEKCIJA 2 (1. del): Funkcionalne gradbene pogodbe in no
vi postopki dimenzioniranja voziščnih konstrukcij • Razprava
12.30 – 14.00 Kosilo
14.00 – 15.30 SEKCIJA 2 (2. del): Funkcionalne gradbene pogodbe in
novi postopki dimenzioniranja voziščnih konstrukcij,
Razprava
15.30 – 16.00 Odmor
16.00 – 17.30 OKROGLA MIZA: Kako namesto krpanj in kratkih preplas
titev zagotoviti celovito modernizacijo obstoječih cest?
17.30 – 18.00 Odmor
18.00 – 19.00 Tone Tiselj, Možnosti primerjave vodenja timov v poslovnem
in športnem okolju
19.00
Kulturni program in slavnostna večerja
08.30 – 09.00 Opening Ceremony
09.00 – 10.30 SECTION 1: Development of technological procedures in
roads, railways and airports (recycling, reuse of asphalt
mixtures, cold asphalts etc.) • Discussion
10.30 – 11.00 Coffee Break
11.00 – 12.30 SECTION 2 (Part 1): Functional contracts in construction
and new methods of pavement design • Discussion
12.30 – 14.00 Lunch
14.00 – 15.30 SECTION 2 (Part 2): Functional contracts in construction
and new methods of pavement design • Discussion
16.00 – 17.30 PANEL DISCUSSION: How to ensure complete moder
nisation of existing roads without resorting to patching
and short overlays
18.00 – 19.00 Tone Tiselj: Possibilities of comparison of team leadership in
business and sports environments.
19.00
Cultural Programme and Festive Dinner Party
Petek, 25. november 2011
09.00 – 10.45 SEKCIJA 3: Varstvo okolja v asfalterstvu (okolju prijazna
gradnja, učinkovita poraba energije, manj hrupni in
trajnostni asfalti, ...)
10.45 – 11.30 Odmor
11.30 – 13.30 SEKCIJA 4: Tehnična regulativa, moderne laboratorijske
preiskave in projektiranje asfaltnih zmesi (empirično in
fundamentalno)
13.30
Razprava in zaključek kolokvija
Friday, 25 November 2011
09.00 – 10.45 SECTION 3: Environmental protection in the asphalt
pavement industry (eco-friendly construction, efficient
energy consumption, less noisy and sustainable asphalts etc.)
11.30 – 13.30 SECTION 4: Technical regulations, modern laboratory tests
and design of asphalt mixtures (empirical and fundamental)
13.30
Discussion and Conclusion of the Colloquium
Bled
45
Nekatere objave o ZAS-u
Finance – Oglasna priloga
Nepremičninski informator,
28.2.2011
Novice o cestah – DRC – št. 34, december 2010
IK
ZAS PIKN
Utrinki iz družabnega dogodka asfalterjev, ko ne asfaltirajo ...
... seveda tudi ta dogodek ni minil brez razpravljanja o čem drugem kot o asfaltu.
Vsi asfalterji vabljeni na tradicionalni piknik ZAS, ki bo septembra 2011.
PROGRAM DELA
Program dela za
leto 2011
Work Programme for 2011
Strokovna srečanja
v letih 2011/2012
Professional Meetings
in 2011/2012
• 11. – 14. sep. 2011:
10th Conference on Asphalt Pavements
for Southern Africa
• 25.-29. sep. 2011
24th World Road Congress,
Mexico City, Mehika
• 24.-25. nov. 2011
13. kolokvij o asfaltih in bitumnih,
Bled
• 8.-10. feb. 2012
XVI. Deutsche Asphalttage,
Berchtesgaden
• 13.-15. jun. 2012
5th Eurasphalt & Eurobitume Congress,
Istanbul, Turkey
1. Splošne naloge
• koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji
• sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini
• zagotavljanje sredstev za delovanje
združenja
• vodenje vseh organov združenja
2. Organiziranje strokovnih srečanj
in izobraževanj
• strokovno srečanje (maj 2011)
• redno letno srečanje predstavnikov
odbora podjetij in družb
(november 2011)
• 13. kolokvij o asfaltih in bitumnih
(november, 2011)
• izobraževanje operativnega
asfalterskega kadra (marec 2012)
1. General tasks
• co-ordination of the asphalt
pavement field in Slovenia
• collaboration with similar domestic
and foreign organisations
• ensuring funds needed for the
activities of the Association
• managing of activities of all
Association's bodies
2. Organisation of professional
meetings and education/training
sessions
• a technical meeting (May 2011)
• a regular annual meeting of representatives of the Enterprises & Companies Committee (November 2011)
• Education/Training Session for operational paving personnel
(March 2012)
3. Priprava in uveljavitev tehnične
regulative
• dodelava standarda SIST 1038 – SMA
• prevodi standardov SIST 1038
• prevzem s strani EAPA pripravljenih
dokumentov
3. Preparation and implementation
of technical regulations
• amendment of SIST 1038 – SMA
standard
• adoption of documents prepared by
EAPA
4. Priprava gradiv za
• izobraževanje,
• jubilejni bilten »Od skupščine do
skupščine« ob 15. obletnici
delovanja ZAS
• prevzem s strani EAPA pripravljenih
dokumentov
4. Preparation of material for
• the Education/Training Session
• the ZAS 15th anniversary edition of
From Assembly to Assembly bulletin
• the miscellany of papers from the
13th Colloquium on Asphalt and
Bitumen
5. Priprava strokovne literature
2011-2012
• Nova izdaja - knjiga Asfalt 2
5. Preparation of technical literature
(2011 - 2012)
• new edition – Asfalt 2
47

od skupščine do Skupščine (15/2011) - ZAS

Transcription

Similar documents

Bilten 17/2013 Od skupščine do skupščine - ZAS

Bilten 18 2014 - ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije

Bilten od skupščine do Skupščine (19/2015) - ZAS

Invitation with timetable in PDF format - ZAS

Bilten od skupščine do Skupščine (16/2012) - ZAS

DE | IT - Istra Bike

Asfaltne voziščne konstrukcije dimenzioniranje, regulativa

več... - klub ljubiteljev nemških bokserjev slovenije

Navodila za izvedbo

IstraBike Porec Tar Vrsar Funtana

Čistopis dnevnega reda 22. skupščine delničarjev družbe Istrabenz

temperatura, notranja energija, toplota

Hrvatski planinarski savez

Hrvatski planinarski savez

NEPRIJATELJI NARODA U RS-u

Manual Template - ECHA