Bilten 17/2013 Od skupščine do skupščine - ZAS

Transcription

Maj 2013, leto XVI.
17.
n
Aktivnosti: maj 2012 - maj 2013
n
17. skupščina ZAS
n
Delavnica o projektiranju voziščnih
konstrukcij
n
n
Intervju s
Kristjanom Mugerlijem,
direktorjem CPG, d.d.
n
Izobraževanje asfalterskega kadra
n
Strokovni prispevki
4. dan asfalterjev
n
Predstavitev podjetij
OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE
Iz vsebine
n
Uvodnik _______________________________________________3
n
Strokovni posvet in 17. skupščina ZAS za leto 2012 _______________4
n
Delavnica o projektiranju voziščnih konstrukcij __________________6
n
4. dan asfalterjev 2012 ____________________________________9
n
9. izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra __10
n
Sodelovanje s sorodnimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...) ___11
n
Intervju z direktorjem CPG, d.d., Kristjanom Mugerlijem __________13
n
Pregled delovanja organov ZAS v letu 2012 ____________________17
n
Strokovni prispevki: _____________________________________20
Glasilo »Od skupščine do skupščine«
izdaja:
ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije
Kotnikova ul. 32
1000 Ljubljana
Uredila:
Slovenko Henigman (S.H.)
Branka Čulič (B.Č.)
Prevod:
Domen Kavčič
Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič
• Pregled stanja in problematika bitumenskih veziv v letu 2012
Roman Bašelj, Igmat d.d. _______________________________20
Oblikovanje: Robert Mihelčič
Grafična priprava: RM design d.o.o.
Tisk: Rotosi d.o.o.
Naklada: 550 izvodov
ISSN 1408-6166
• Zdravje, varstvo in okolje v asfalterstvu (cestogradnji)
z vidika trajnostnega razvoja, Mitja Čotar, Structum d.o.o. _______22
n
Pobuda državnim inštitucijam ______________________________24
n
Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2012 ___________25
n
From assembly to Assembly in English________________________26
n
Povabilo na 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih _________________33
n
Nekatere objave o ZAS-u __________________________________34
n
Program dela za leto 2013/14 ______________________________35
Fotografije na naslovnici:
Robert Mihelčič in arhiv GGD d.d.
2 od skupščine do Skupščine
UVODNIK
Spoštovani!
Intenzivna izgradnja avtocest, izgradnja stanovanj in drugih objektov – to je
bilo obdobje med letoma 1995 in 2010,
čas, ko je gradbeništvo cvetelo. Dobro
je šlo tudi industriji asfalta, ki se je sicer
počasi, vendar vztrajno razvijala. Z viškom intenzivnosti, ki ga je prineslo leto
2008, se je pričel tudi padec rasti in
razvoja. Od tedaj beležimo črno serijo
propada podjetij. Število zaposlenih v
gradbeništvu se je v tem času skoraj
razpolovilo in padlo pod 50.000, propadlo je osem od desetih največjih
gradbenih podjetij in velika množica
manjših. Slovenskemu gradbeništvu se
je zgodila katastrofa.
Podobno, čeprav morda ne tako kritično, je stanje v slovenskem asfalterstvu.
Proizvodnjo je ustavilo pet od osmih
največjih proizvajalcev asfalta, več kot
20 % proizvodnih kapacitet je obstalo,
preostale zmogljivosti so slabo izkoriščene. Posledice so vidne v proizvodnji
asfalta, ki že štiri leta zaporedoma pada. Od povprečne petnajstletne proizvodnje v obsegu 1,8 milijona ton
smo v zadnjem letu pristali na 1,1
milijona ton. Vrnili smo se v čas slovenskega osamosvajanja pred dvajsetimi leti.
Posledice pomanjkljivega vlaganja so na
našem cestnem omrežju že močno
vidne. Najbolj na občinskem in državnem cestnem omrežju, kjer je stanje že
vrsto let kritično in se iz leta v leto
slabša. Na državnih cestah beležimo 54
% slabega in zelo slabega stanja, na
omrežju lokalnih cest je ta odstotek še
višji. Utopično si je predstavljati, da se
poškodbe v večjem obsegu ne bodo
pričele pojavljati tudi na avtocestah, po
katerih se vsako leto povprečno prepelje več kot 1,5 milijona težkih kamionov. Ceste, ki so v rangu slabega in zelo
slabega stanja, niso primerne za današnji čas, saj ne zagotavljajo prometne
varnosti, zaradi nenehnega slabšanja
stanja pa postajajo stroški zagotavljanja prevoznosti in rednega vzdrževanja nevzdržni.
ta projekt dosežena plebiscitarna ljudska in politična podpora. Dosežek izgradnje avtocest je potrebno končno
realno oceniti, in prepričan sem, da bomo s tem ustvarili pogoje za prihodnje
gospodarske in infrastrukturne projekte.
Zadnja zima, ena od najhujših v zadnjih
petdesetih letih, je pokazala zobe.
Obseg škode samo na 6.000 km državnih cest je po zadnji zimi ocenjen na
preko 80 milijonov evrov. In to samo
zato, ker te ceste niso niti približno v
zadovoljivem stanju. Podobna ali morda
še večja je tudi škoda na občinskih
cestah, izvzeti pa ne smemo niti avtocest, kjer se zaradi nezadostnih ukrepov
že tudi pričenjajo kazati posledice v
obliki poškodb.
Z veliko gotovostjo lahko računamo na
sredstva naslednje finančne perspektive 2014–2020, ki pa jih bo treba v
večini nameniti infrastrukturno izčrpanim železnicam, saj je del tovora s cest
potrebno preusmeriti na železnice.
Pogoj za črpanje sredstev iz Bruslja je
tudi lastni prispevek, ki ga bomo morali
zagotoviti, prav tako kot moramo poiskati način, da financiramo prepotrebna vlaganja v ceste. Ocenjujem, da je v
danih razmerah potrebno ponovno
vzpostaviti namensko zbiranje bencinskega evra za vzdrževanje, obnovo
in gradnjo cest, ter deloma tudi za
ostale infrastrukturne projekte. Če
želimo spremeniti tok dogajanja, je
potrebno zagotoviti stabilno financiranje in enakomerna vlaganja, na katera se mora dimenzionirati gradbena
industrija.
Na navedeno že opozarjajo posamezne
strokovne inštitucije, kot na primer
upravljavec državnih cest DRSC, združenje AMZS, njihovim pobudam pa smo
se pridružili tudi v ZAS. Ob koncu preteklega leta in tudi letos smo naslovili
svoje pobude na pristojna ministrstva in
na njihovo prošnjo tudi na GZS, saj bi
vlaganja v cestno infrastrukturo pomagala tudi pri oživljanju gospodarstva.
Seveda pa bi bilo pred pričetkom intenzivnejšega vlaganja v infrastrukturo
potrebno javnosti pojasniti tudi famozno zgodbo o 2 milijardi evrov preplačanih avtocestah, saj brez zdravih
temeljev ni kakovostne zgradbe, ni
prihodnjih projektov, ki ne bi bili že
vnaprej negativno zaznamovani. Ta
številka je enostavno izmišljena in nima
realne osnove, in onemogoča pričetek
prepotrebnih vlaganj v prometno infrastrukturo. Zaradi posameznikov, ki so
zašli na stranpota in povzročili veliko
moralno in materialno škodo, ne bi
smeli izničiti dosežkov izgradnje slovenskih avtocest. Navedeno je strokovna javnost večkrat, vendar žal neuspešno, pojasnila, saj negativni komentarji v
javnih medijih ne pojenjajo. Avtocestni
projekt je največji slovenski gospodarski
projekt, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, saj smo ga izvedli z lastnimi silami in znanjem, za kar še vedno
prejemamo pohvale mednarodnega
okolja. V času velikega nezaupanja je
pomembno tudi poudariti, da je bila za
Na drugi strani vemo, v kakšni situaciji
je država, da sredstev povsod primanjkuje, in vprašati se je treba, kako naprej.
Glavna skrb Združenja asfalterjev Slovenije bo tudi v prihodnje namenjena
krepitvi razvoja stroke, zato intenzivno
delamo na realizaciji naših programov,
ki vsebujejo izobraževanja, pripravo
strokovnih gradiv in tehnične regulative, mednarodnega povezovanja, izmenjave mnenj ter organizacijo strokovnih
srečanj. Naj vas zato že sedaj povabim
na novembrski, 14. Kolokvij o asfaltih in
bitumnih, ki je v zadnjih letih prerasel v
veliko mednarodno konferenco, ki poleg
stroge asfalterske tematike obravnava
tudi izgradnjo prometne infrastrukture.
Na koncu zahvala vsem podjetjem in
posameznikom, ki pomagate, da ZAS
deluje in izpolnjuje svoje poslanstvo.
Slovenko Henigman, predsednik
Dear readers!
Intensive construction of motorways,
housing and other structures – that was
the period between 1995 and 2010,
when the construction industry flourished.
Continues on page 26
od skupščine do Skupščine
3
STROKOVNI POSVET
Strokovni posvet in
17. skupščina ZAS za leto 2012
Jürgen Bauer, direktor prodaje za
področje vzhodne Evrope pri družbi
Rheinbraun Brennstoff GmbH
Udeleženci posveta in 17. skupščine ZAS
16. maja 2012 je v ljubljanskem BTC
potekala 17. skupščina ZAS, ki je privabila
62 udeležencev. Skladno z dolgoletno
tradicijo je bilo tudi tokrat pred skupščino
organizirano strokovno srečanje s temami, ki so v trenutni gospodarski situaciji
za asfalterje še posebej aktualne.
Prvo temo z naslovom Značilnosti in
uporabnost jeklarske žlindre v asfaltnih zmeseh za obrabne plasti je pred-
Nick Jones, razvojni direktor za
področje uporabe žlindre pri družbi
Harsco Metals
stavil g. Nick Jones, razvojni direktor za
področje uporabe žlindre pri družbi
Harsco Metals. Jeklarsko žlindro je predstavil od njenega nastanka v različnih
procesih proizvodnje železa in jekla do
njene priprave in predelave za nadaljnjo
uporabo kot visoko kakovosten material
za obrabne asfaltne zmesi. Ob zaključku
predstavitve smo se strinjali, da moramo v Sloveniji nadaljevati že začeto delo
pri uporabi jeklarske žlindre in si kljub
krizi ali pa predvsem zaradi nje prizadevati za intenziviranje zamenjave uvoženih naravnih agregatov z agregati iz
žlindre. Seveda pa bodo morali z ustreznimi mehanizmi svoje prispevati tudi
naročniki in aktivneje podpreti gospodarske družbe, ki si prizadevajo za uresničevanje ciljev sprejete strategije trajnostnega razvoja.
Druga tema je imela naslov Energija iz
lignita – učinkovit vir energije v
asfaltni industriji. Temo je predstavil
g. Jürgen Bauer, direktor prodaje za
področje vzhodne Evrope pri družbi
Rheinbraun Brennstoff GmbH. Predstavil nam je osnovne lastnosti premogovega prahu kot učinkovitega in ekološko
sprejemljivega energenta, primerljivega
in ob določenim vhodnim stroškom na
asfaltnem obratu v obsegu 0,3 do 0,4
mio EUR tudi znatno konkurenčnejši s
trenutno najširše uporabljanima energetskima viroma v proizvodnji asfalta,
zemeljskim plinom in kurilnim oljem.
Tretjo temo z naslovom Oddaja obnovitvenih asfalterskih del po kriterijih
trajnostne gradnje so predstavili
Marko Gardaševič, DRI upravljanje
investicij, d.o.o., Matic Poznič, DARS
d.d. in Zvonko Cotič, PRIMORJE d.d.
Avtorji prispevka so pripravili nabor
pogojev in meril za oddajo najzahtevnejših obnovitvenih del na podlagi
ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Posebej so bili predstavljeni pogoji, ki
določajo minimalne zahteve, ki jih
morajo ponudniki izpolniti in se od
projekta do projekta spreminjajo, tako
da sledijo zahtevam Zakona o javnem
naročanju. Ti pogoji se nanašajo pred-
17. SKUPŠČINA
najugodnejši je ponudnik, ki je dosegel
največje število točk.
Matic Poznič, DARS d.d.,
Marko Gardaševič, DRI upravljanje
investicij, d.o.o. in
Zvonko Cotič, PRIMORJE d.d.
vsem na: reference ponudnika, minimalno opremo (novost je asfaltni obrat
z nazivno kapaciteto 160 t/uro), notranjo kontrolo, tehnično osebje oziroma strokovne kadre. Ekonomsko najugodnejšo ponudbo se izbere na podlagi točkovanja po merilih in sicer:
ponudbene cene (določena s pomočjo
enačbe), roka izvedbe, oddaljenosti
težiščne točke gradbišča od asfaltnega
obrata, tehnično in operativno izobraževanje, certifikatov (ISO 14001 in
OHSAS 18001), uporabe alternativnih
virov (žlindra, uporaba recikliranih materialov, ponovna uporaba rezkanca, …).
Skupno število doseženih točk se izračuna kot vsota posameznih pridobljenih
točk navedenih v merilih. Ekonomsko
Predstavljeno gradivo je primerna osnova za uporabo pri postopkih javnega
naročanja, seveda pa sprememba ustaljene prakse, ki pomeni oddaja samo na
osnovi najnižje cene, ni enostavna in se
je naročniki izogibajo. Navedeno gradbeništvu in njegovemu razvoju seveda
ne pomaga.
Redna 17. skupščina je obsegala pregled dela v zadnjem letu, vključno z
vsemi finančnimi izkazi in pogledom za
delo v naprej.
Kljub težkim gospodarskim razmeram je
društvo ZAS tudi zadnje leto izpolnilo
vse zastavljene naloge in tudi finančno
poslovalo pozitivno. K temu so pripomogli zvesti člani, fizične in pravne
osebe, še posebej pa veselijo novi vstopi
mednarodnih podjetij v združenje.
Letošnja skupščina je bila volilna, tako
da so bili izvoljeni nov Upravni in
Nadzorni odbor ter častno razsodišče.
Predsednik združenja ostaja Slovenko
Henigman, ki je bil soglasno izvoljen v
naslednji mandat. Najpomembnejši
poudarki dela v obdobju 2012 – 2016 so
naslednji
• zadržati obstoječo strukturo strokovnih teles v asfalterstvu (TO ZAS, OZVO
ZAS, Sekciji za izobraževanje in HI,
Komisija za asfalt, TO 06, TO SIST,…)
• prilagoditi procedure priprave asfalterskih projektov dejanskim potrebam in trajnostnemu razvoju
• realizirati letne plane ZAS
• okrepiti sodelovanje z drugimi strokovnimi inštitucijami in propagirati
stroko (GZS, IZS, strokovni mediji:
Gradbenik, Gradbeni Vestnik, Minerali,…)
Skupščina se je končala s podelitvijo
priznanj prof. dr. Janezu Žmavcu za
visoki jubilej 80 let, Marijanu Makovcu
za dolgoletno vodenje Nadzornega
odbora ZAS in Thomasu Glanzerju za
delo v Upravnem odboru.
Dobitniki priznanj: Andrej Butala v
imenu Thomasa Glanzerja, Marijan
Makovec in prof. dr. Janez Žmavc
5
DELAVNICA
Delavnica o projektiranju
voziščnih konstrukcij
I. DEL: Praksa in izkušnje z
nacionalno metodo projektiranja voziščnih konstrukcij
Hotel Plaza, 15. november 2012, Ljubljana, število udeležencev: 70
Delavnica je bila namenjena pregledu
obstoječih metod projektiranja voziščnih konstrukcij v državah udeleženkah
(Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Češki) in
prihodnjim usmeritvam na tem področju.
Udeležili so se je vodilni predstavniki
univerz in podjetij iz posameznih držav.
Srečanje je organiziralo Združenje
asfalterjev Slovenije v sodelovanju z
avstrijsko skupino OMV, ki je v tem delu
Evrope vodilni proizvajalec in dobavitelj
bitumenskih proizvodov.
ZAS je podobno delavnico na lokalni
ravni organiziral že leta 2008, tako da
so bili zaključki te delavnice in tedanje
stanje tehničnega razvoja na tem
področju začetni prispevki k izvedbi
tokratne delavnice. Predsednik združenja Slovenko Henigman jo je otvoril z
uvodnim nagovorom in predstavitvijo
svojih pogledov na to območje Evrope
ter podal izkušnje in dileme, ki jih
imamo v Sloveniji. Izpostavil je:
»Prevoz potnikov in blaga je ena od
najpomembnejših prioritet Evropske
unije, saj opažamo nenehno povečevanje tako zasebnih kot poslovnih poti.
Po podatkih iz države z najmočnejšo
ekonomijo v Uniji, Nemčije, se bodo
prometne obremenitve do leta 2025
povečale za 50 do 70 %, daleč največji
delež bremena pa bo padel na ceste.«
Nadaljeval je s pregledom situacije v
Sloveniji, kjer smo tehnično regulativo
na tem področju zadnjih sicer 15 let
dopolnjevali, vendar imamo še veliko
dilem in izzivov. Pohvalil je predlog za
skupno organizacijo srečanja in se
zahvalil Dr. Markusu Spieglu iz OMV
Refining & Marketing GmbH za sodelovanje pri organizaciji.
• DI Jan Jähnig
V Nemčiji so bile smernice za analitično
dimenzioniranje voziščnih konstrukcij
vpeljane v letu 2009. Poleg prometnih
obremenitev in klimatskih pogojev so
zelo pomemben faktor tudi lastnosti
materialov, še posebno asfaltnih plasti.
Na testih obnašanja temelječe lastnosti
materialov, npr. togost in utrujanje, so
lahko upoštevane v procesu dimenzioniranja voziščnih konstrukcij. Eden od
namenov vsega tega je razvoj asfaltnih
voziščnih konstrukcij z daljšo življenjsko
dobo.
• Doc. dr. Bernhard Hofko, dipl. inž.,
dr. tehn. zn.:
Sedanje avstrijske smernice za projektiranje voziščnih konstrukcij so v veljavi
DELAVNICA
od leta 1986 z manjšimi popravki skozi
leta. Pri projektiranju vozišč so podane
standardne konstrukcije za predvidene
prometne obremenitve (obremenitveni
razredi). Standardne konstrukcije so
podane za z bitumnom vezana vozišča,
betonska vozišča in tlakovana vozišča iz
betonskih plošč/blokov. Glavni vhodni
parameter smernic je prometna obremenitev, ki je izražena s kumulativnim
številom ekvivalentnih enojnih osnih
obremenitev (ESAL-ov) po 100 kN, ki
zapeljejo čez cestni odsek v njegovem
predvidenem življenjskem obdobju.
Tako so različni tipi gospodarskih vozil
upoštevani z ekvivalentnimi faktorji, ki
dejanski promet pretvorijo v ESAL-e.
Klimatske obremenitve se upoštevajo
glede na dva podnebna pasova (notranji in zunanji alpski pas) in štiri letne
čase, ki vplivajo na nosilno sposobnost
spodnjega ustroja, za gibke voziščne
konstrukcije pa so bitumensko vezane
plasti izražene s standardiziranim modelom. Od temperature odvisna togost
teh plasti se upošteva z razdelitvijo leta
v šest sezon z značilnimi temperaturnimi profili za dan in noč.
• Mag. Mitja Jurgele:
V Sloveniji se v skladu s trenutno
veljavnimi tehničnimi specifikacijami za
ceste voziščne konstrukcije dimenzionira po empiričnem postopku temelječem na rezultatih AASHO testa. Načrtovana življenjska doba voziščnih konstrukcij znaša 20 let za novogradnje ter
10 let za rekonstrukcije. Na avtocestnem omrežju so najpogosteje predvidene pol toge voziščne konstrukcije z
ločenim ustrojem za posamezne prometne pasove, na glavnih in regionalnih
cestah pa fleksibilne voziščne konstrukcije. Dimenzionira se vsako voziščno
konstrukcijo, standardiziranih voziščnih konstrukcij se ne uporablja. V
predstavitvi sta kratko predstavljeni
metodi za dimenzioniranje novih voziščnih konstrukcij ter ojačitev obstoječih voziščnih konstrukcij, vključno s
kritično oceno.
Velik problem slovenskega avtocestnega omrežja je, da je večina voziščnih
konstrukcij na avtocestah poddimenzioniranih, saj so se prometne obremenitve po vstopu Slovenije v Evropsko
unijo zelo povečale. Najbolj problematična je avtocesta A1, kjer so prometne obremenitve med letom 2002 in
2008 narasle za več kot štirikrat, kar se
odraža tudi v hitrejšem propadanju
avtocest ter dražjih sanacijah.
II. DEL: Potrebe in trendi za
izboljšanje metod projektiranja
voziščnih konstrukcij
• Prof. Michael Wistuba, dipl. inž., dr.
tehn. zn.:
Wistuba je predstavil metodo mehanističnega projektiranja voziščnih konstrukcij, ki se danes uporablja v Nemčiji
in je dokumentirana v tehničnih standardih FGSV (RDO Asphalt 09). To metodo so nedavno razširili pri ISBS, centru
za voziščne konstrukcije pri TU v
Braunschweigu, tako, da se kar najbolje
ujema z RDO. Njihov novi pristop znatno
izboljšuje metodo projektiranja, saj se
prometna in temperaturna obremenitev
vračunata vsako uro – tudi pri daljših
obdobjih projektiranja. Tako se obremenitev in togost računata natančno v
odvisnosti od časa določene prometne
in temperaturne obremenitve. Prednost
tega novega pristopa je tako večja
natančnost projektiranja, po drugi
strani pa omogoča tudi izračun novih
parametrov. Wistuba je ta novi pristop
k projektiranju prikazal na dveh zgledih
rabe. V prvem je bilo analizirano razpokanje obrabne plasti zaradi nizkotemperaturnega »top-down« utrujanja,
v drugem pa vplivi globalnega segrevanja na projektiranje voziščnih
konstrukcij, in sicer z vidika raznih
scenarijev podnebnih sprememb v
Nemčiji. Na podlagi novega pristopa
zdaj razvijajo uporabniku prijazno
programsko opremo, ki bo na voljo
konec leta 2013.
• Aleksander Ljubič, univ. dipl. inž. grad.:
Obstoječa metoda dimenzioniranja
voziščnih konstrukcij v Sloveniji temelji
še na rezultatih AASHO testa iz sredine
prejšnjega stoletja in za sedanje število
prehodov NOO zaradi zelo povečanih
prometnih obremenitev na glavnih
prometnih smereh ni več primerna. Premalo so upoštevani tudi vplivi klimatskih obremenitev, tako glede vpliva
globine zmrzovanja kot tudi glede
temperatur na površini vozišča, ki se
precej razlikujejo po celotnem področju
Slovenije. Tudi odziv in obnašanje materialov vgrajenih v voziščno konstrukcijo
je zelo poenostavljeno upoštevan le s
pomočjo faktorjev ekvivalentnosti za
izračun debelinskega indeksa nosilnosti, ki premalo natančno določajo
obnašanje materialov v vseh možnih
temperaturnih in obremenilnih primerih. Vsi zgoraj našteti dejavniki so v
modernih metodah mehanističnega
dimenzioniranja, kot npr. v Nemčiji po
RDO 09 že zajeti in upoštevani. Prikazan
je bil tudi ameriški koncept 'večnega
vozišča', ki je v osnovi podoben pristopu v Nemčiji in Avstriji, s predpostavko,
da do poškodb voziščne konstrukcije ne
pride, če napetosti in deformacije predvsem v nosilnih plasteh ne presežejo
določene meje nad katero povzročijo
poškodbe. Tako vozišče lahko traja zelo
dolgo (najmanj 50 let) z le minimalnim
potrebnim vzdrževanjem in obnavljanjem obrabne plasti.
Za uporabo zgoraj naštetih mehanističnih metod dimenzioniranja voziščnih
konstrukcij potrebujemo podatke o
lastnostih materialov temelječe na
obnašanju, ki jih s pred kratkim vpeljano moderno opremo za preskušanje v
slovenskih inštitutih tudi že obvladujemo.
Zaradi vseh ugotovljenih slabosti obstoječe metode projektiranja voziščnih
konstrukcij se pojavlja potreba po novi
in prenovljeni tehnični regulativi, zbirki
podatkov o podnebnih vplivih in integraciji preskusnih metod, ki preverjajo
7
DELAVNICA
ustrezne lastnosti, temelječe na obnašanju, z metodo projektiranja voziščnih
konstrukcij.
Ob koncu se je zahvalil občinstvu za
entuziazem, ki je prispeval k uspešni
izvedbi dogodka, in najavil, da bodo
najkasneje v dveh letih v Avstriji organizirali podobno delavnico s še močnejšo mednarodno udeležbo.
1. Izdelati novo karto temperaturnih
območij Slovenije.
2. Za ceste nižjega ranga (LC, TC, …) in
za malo prometne ceste se izdelajo
standardizirane voziščne konstrukcije.
3. Izdelati je potrebno korekcijske faktorje nadomestitve vezanih z nevezanimi plastmi (toplotna pre vodnost).
4. Izdela se navodilo za izdelavo projektne naloge za dimenzioniranje
voziščnih konstrukcij.
5. Opredeli se merila za izdelovalce dimenzioniranj voziščnih konstrukcij.
6. Izdela se novelacija TSC za dimenzioniranje voziščnih konstrukcij.
Predlagani rok 2014.
7. Izdela se nov standard SIST za
uvedbo fundamentalnih preskusov
za asfalte.
8. Pristopi se k izdelavi metodologije za
uvedbo stroškovnih analiz življenjskega cikla voziščnih konstrukcij
(LCA).
Organizacijski odbor srečanja v sestavi:
Slovenko Henigman, Aleksander Ljubič,
Mitja Jurgele, Jožica Cezar, Zvonko Cotič
in dr. Janez Žmavc je za Slovenijo sprejel zaključke delavnice.
Cilj je, da se navedeni zaključki realizacijo v dveh letih. Računamo, da bomo
lahko k sodelovanju pri realizaciji pritegnili tudi največja naročnika DRSC in
DARS.
Zaključek delavnice
Sklepne besede je povedal DI Dr.
Markus Spiegl, ki je izpostavil naslednje podobnosti prihodnjega projektiranja voziščnih konstrukcij v vseh
štirih državah:
• Izvajanje laboratorijskih preskusov, ki
preverjajo ustrezne lastnosti, temelječe na obnašanju, kot sta preskušanje togosti ali utrujanja (»4 point
bending beam« ali indirektni natezni
preskus) za bolj realistične lastnosti
zmesi, ki bi jih bilo treba upoštevati pri
projektiranju voziščnih konstrukcij.
• Podnebne razmere različnih regij in
njihov vpliv na lastnosti asfalta.
• Količina prometa in razna težka vozila
z različnimi osnimi obremenitvami.
• Stroškovna analiza življenjskega cikla.
Dr. Spiegl je v sklepnem nagovoru omenil, da bi v prihodnje koristilo večje
sodelovanje med državami pri tej temi,
saj bi to pospešilo razvojni proces bolj
realističnega pristopa k projektiranju
voziščnih konstrukcij in hkrati prihranilo denar, bodisi tistega, namenjenega
DI Dr. Markus Spiegl
za raziskave, ki bi se lahko uporabil za
drugačne raziskave, ali pa tistega za
vlaganje v infrastrukturo, ki je trenutno
zaradi gospodarske krize skoraj neobstoječe v proračunih vseh držav.
Da bi lahko v Sloveniji dvignili nivo
obvladovanja obremenitev na voziščne
konstrukcije je potrebno:
DAN ASFALTERJEV
4. dan asfalterjev 2012
Tradicionalno so se slovenski asfalterji
22. novembra 2012 zbrali na Dnevu
asfalterjev, na Bledu.
Sestala so se vsa strokovna telesa
društva in sicer Tehnični odbor, Odbor
za zdravje, varstvo in okolje ter Sekcija
za hidroizolacije in Sekcija za izobraževanje.
Sledil je sestanek Odbora podjetij in
družb, v katerem sodelujejo predstavniki podjetij, članov ZAS.
Strokovni del srečanja se je zaključil s
strokovnimi prispevki:
• Asfaltne zmesi SMA 11LN za znižanje
hrupa – predstavitev rezultatov izvedbe poskusnega polja na AC Gabrk –
Sežana (Natlačen, CPK d.d., Ljubič,
IGMAT d.d. in Ipavec, ZAG)
• ReBirth – Promocija recikliranja
industrijskih in gradbenih odpadkov
s poudarkom njihove uporabe v cestogradnji (Cotič, Structum d.o.o.)
• Prilagajanje novim razmeram na trgu
v Gorenjski gradbeni družbi d.d (mag.
Bogataj)
Oceno srečanja, ki se ga je udeležilo
preko 60 članov in 30 predstavnikov
podjetij lahko strnemo v naslednje:
Asfalterska industrija v Sloveniji skupaj
z vsemi ostalimi panogami v gradbeništvu preživlja izjemno težke čase.
Propad številnih podjetij in proizvajalcev asfalta je panogo postavil v nezavidljiv položaj. Poleg nenehnega zmanjševanja naročil in proizvodnje so zgodovinsko na dnu tudi cene. Edina pot iz
tega brezna je povečanje naročil. In ker
veliki gradbeni projekti še lep čas ne bo
uzrli luč sveta, so ena od realnih rešitev –
poleg npr. energetske sanacije stavb -
Uvodne besede predsednika ZAS
Udeleženci 4. dneva asfalterjev
Predstavitev dela v Tehničnem odboru
ZAS, Janez Prosen, direktor IGMAT d.d.
Predstavitev projekta ReBirth –
Zvonko Cotič, tehnični direktor
Structum d.o.o.
dela na obstoječi prometni infrastrukturi. To so predvsem železnice in ceste,
kjer je potreba predvsem na državnih
cestah zelo velika, saj je okoli 3.000 km
državnih cest v zelo slabem in slabem
stanju, med njimi je tudi 600 km dodatno močno poškodovanih cest zaradi
letošnjih poplav. Za izvedbo teh projektov se lahko v nekaj mesecih pripravi
projektna dokumentacija, izvedejo javna naročila in že v naslednje letu so
možni rezultati na terenu. Pogoj bi
moral biti tudi sanacija daljših odsekov,
da se ne izgublja energija in povečujejo
stroški na kratkih odsekih. S takšnim
projektom imamo v Sloveniji dobre
izkušnje, ko so se sanirali številni odseki
državnih cest po programu EBRD iz leta
1998. Slovenija bi se morala v letu 2013
lotiti podobnega programa, saj boljše
ceste potrebujejo prebivalci, turizem,
ne nazadnje pa takšen program potrebuje tudi slovensko gradbeništvo.
Delovanje ZAS v letu 2012 je bilo uspešno in glede na prejšnja leta še nekoliko
bolj intenzivno. Današnji čas to enostavno zahteva. Vseh prireditev ZAS se
je v letošnjem letu udeležilo več kot 350
udeležencev, z internimi dogodki skupaj
pa okoli 500. Podobno bo tudi v letu
2013, ko je ponovno na sporedu, tokrat
že 14. Kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki
bo potekal tradicionalno na Bledu med
27. in 28. novembrom 2013. Vabljeni!
9
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
9. izobraževanje in
usposabljanje tehničnega
asfalterskega kadra, 2013
Združenje asfalterjev Slovenije je letos
organiziralo 9. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra, ki je potekalo
14. marca 2013 v prostorih poslovne
hiše Unija na Brezovici pri Ljubljani. Program izobraževanja je bil s strani Sekcije
za izobraževanje zasnovan tako, da so
bila obravnavana vsa ključna področja in
aktualne tematike na področju asfalterstva, namenjene pretežno tehničnoinženirskemu in vodstvenemu kadru.
Roman Bašelj, vodja oddelka IGM
pri Igmat, d.d.
tumna in problematiko spreminjanja
njihovih bistvenih lastnosti ter opozoril
na možne posledice uporabe teh bitumnov na naših cestah v prihodnosti. Podal
je tudi pregled SIST EN metod preiskav
bitumenskih veziv in njihov namen.
mag. Jožica Cezar, direktorica STIA, d.o.o.
V uvodnem predavanju je mag. Jožica
Cezar, vodja Sekcije za izobraževanje,
predstavila in povzela celovito področje
voziščnih konstrukcij: od zakonodaje na
področju izdelave projektne dokumentacije in tehnične regulative za voziščne
konstrukcije do postopkov projektiranja
in načrtovanja asfaltnih voziščnih konstrukcij ter določanja sanacijskih ukrepov, s poudarkom na še vedno prisotnih
napakah pri označevanju asfaltnih
zmesi – popisih – po veljavni tehnični
regulativi in novih standardih. V sklopu
vzdrževanja cest so bili predstavljeni
uveljavljeni načini in postopki popravil
poškodb ter različne uveljavljene in
nove tehnologije izvedbe sanacij.
Pregled kakovosti in stanja na področju
bitumenskih veziv je v svojem prispevku
podal Roman Bašelj. Za zadnje obdobje
je predstavil analizo različnih tipov bi10 od skupščine do Skupščine
V predavanju mag. Mitje Jurgeleta je
bila obravnavana analiza življenjskega
cikla voziščne konstrukcije ob upoštevanju potrebnega investicijskega vzdrževanja ceste v fazi načrtovanja in z vrednotenjem stroškov investitorja in stroškov uporabnikov. Potek analize je bil
prikazan na praktičnem primeru obnove
voziščne konstrukcije na odseku primorske avtoceste.
Zdravje, varstvo in okolje v asfalterstvu
in cestogradnji z vidika trajnostnega
razvoja je v zadnjem obdobju zelo aktualna tema, ki zahteva celovito poznavanje
zakonodaje in stroke. S pojmi, povezanimi s trajnostnim razvojem pri gradnji
cest in asfaltom kot trajnostnim proizvodom, je prisotne seznanil Mitja Čotar,
MBA, ki je v lanskem letu tudi prevzel
vodenje strokovnega odbora za varstvo in
okolje pri ZAS. Prisotne je seznanil tudi
s širšimi aktivnostmi delovanja evropskega odbora EAPA na področju HSE v
naslednjem dveletnem obdobju.
Na koncu so si udeleženci ogledali še
Mitja Čotar, MBA, direktor Structum, d.o.o.
predstavitveni film Projekta ReBirth z
naslovom Črna jeklarska žlindra – odlična surovina za gradnjo cest, kjer so bile
predstavljene aktivnosti in delo na
projektu v Sloveniji na področju uporabe črne jeklarske žlindre v cestogradnji.
Diskusije, ki so sledile posameznim predavanjem, so poleg odgovorov na vprašanja udeležencev dale tudi iztočnice
za obravnavo potrebnih tematik v združenju v prihodnje.
Novost letošnjega izobraževanja je bila,
da so namesto zbornika predavanj vsi
udeleženci predhodno prejeli povzetke
predavanj v elektronski obliki in se tako
lahko ustrezno pripravili ter aktivno
sodelovali na predavanjih.
Letošnjega izobraževanja se je udeležilo
55 udeležencev iz 21 podjetij, kar je
glede na trenutno stanje v gradbeništvu
in asfalterstvu zadovoljivo. Vsi udeleženci izobraževanja so prejeli potrdila o
udeležbi.
Spodbudno z letošnjega izobraževanja
je, da so bili med prisotnimi aktivno
udeleženi tudi predstavniki obeh glavnih naročnikov, DRSC in DARS, kar nas
lahko veseli, in upamo, da bodo pridobljene informacije ustrezno prenesene naprej.
mag. Jožica Cezar, Sekcija za izobraževanje
SODELOVANJE
Sodelovanje
s sorodnimi združenji
(EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...)
DRC, Družba za raziskave v
cestni in prometni stroki
ZAS že vse od ustanovitve v letu 1996
uspešno sodeluje z družbo DRC tako na
strokovnem kot organizacijskem področju. Najbolj intenzivno je to sodelovanje v času Kongresa o cestah, železnicah in prometu, ki ga je lani oktobra
družba organizirala že enajstič. ZAS je
sodeloval pri pripravi in izvedbi sekcije
»Tehnologija asfaltov in meritve«, kjer
je bilo pripravljenih 10 referatov, od
katerih jih je bila večina tudi javno
predstavljena. Rdeča nit predstavljenih
referatov je bila ponovna uporaba materialov v eni od oblik reciklaže. Navedeno kaže na okrepljeno zavest strokovnjakov o pomenu ohranjanja resursov in splošnega varovanja okolja.
Sprejeti sklepi na obravnavani sekciji so
del zaključne kongresne resolucije.
Kljub težkim časom je družba DRC zelo
uspešno izpeljala kongres in bila
deležna številnih pohval strokovne
javnosti.
DRC je 24. aprila 2013 na Brezovici
izvedla tudi sejo Nadzornega sveta in
26. Skupščino družbe. ZAS je kot družbenik skupaj z društvi za ceste Ljubljana, SV Slovenija, JV Slovenija ter DC
Maribor aktivno sodeloval na obeh
sejah. Direktor družbe g. Matija Vilhar
je predstavil tudi dva možna koncepta
prihodnjega delovanja družbe, ki se bo
bodisi preoblikovala v Zvezo društev ali
pa zadržala sedanji status ob sočasni
ustanovitvi zveze društev. Končna odločitev še ni znana, pri čemer se v ZAS-u
zavzemamo za preoblikovanje družbe v
zvezo društev. Večji del argumentov
govori v prid temu predlogu. Skupščina
je potrdila vse predlagane sklepe in
pozitivni rezultat družbe, kar v danih
pogojih ni bilo enostavno doseči.
Direktorju družbe je bilo zaradi tega
izrečeno tudi priznanje.
površin kot posledice hude zime, ki bo
potekal 22. maja 2013 v okolici
Ljubljane.
GESTRATA
Največji projekt družbe v letu 2013 je
izdaja knjige Ceste na Slovenskem skozi
čas, ki bo izvrstna knjiga za vse, ki želijo
vedeti, kdo je od prazgodovine potoval
po našem ozemlju, kje so prometnice
potekale, kako so nastajale, kakšen
vpliv so imele na gospodarstvo ipd. Pri
izdelavi knjige ob zgodovinarjih sodeluje vrsta strokovnjakov različnih znanj,
ki že vrsto let sodelujejo pri razvoju cest
in prometa v Sloveniji. Tehnični urednik
knjige je mag. Gregor Ficko, direktor
Direkcije RS za ceste.
Na Skupščini je bilo danih več predlogov
za skupno organizacijo nekaterih strokovnih srečanj; ZAS je predlagal, naj
DRC sodeluje pri organizaciji strokovnega posveta na temo poškodb voznih
Člani ZAS se redno in v velikem številu
udeležujejo srečanj, ki jih organizira
sorodna organizacija v Avstriji. Posebej
dobro obiskan je vsakoletni Gradbeni
seminar, ki v vseh devetih deželah privabi nad 2.500 udeležencev; iz Slovenije je običajno v Gradcu na Štajerskem
in Vrbi (Velden) na Koroškem okoli
dvajset udeležencev. Tako je bilo tudi v
januarju 2013, ko so bile obravnavane
teme, ki so zajemale: upravljanje in
izgradnjo cest na Dunaju, asfaltne
dilatacije na premostitvenih objektih,
poltoge obrabne plasti, inovacije na
področju bitumnov, razpoke v asfaltnih
plasteh, tehnike rezkanja, gradbiščno
vodenje na projektih upravljavca Asfinag, zaključno predavanje pa je predstavilo inovacije v cestogradnji.
Tradicionalni uvodni nagovor na srečanju na Dunaju, kjer je bilo prisotnih
okoli 400 udeležencev, je imel g. Karl
Weidlinger, predsednik Gestrate. Poudaril je pomen tega seminarja, na
katerem so prisotni predstavniki šol,
univerze, državne administracije, naročnikov in gradbenih izvajalcev. Prometna infrastruktura koristi tako ljudem kot celotnemu gospodarstvu, zato
jo je potrebno negovati in razvijati. Še
posebej to velja za cestno infrastrukturo, po kateri se v 80 % odvija prevoz
oseb in v 70 % prevoz tovora.
Poudaril je tudi pomen reciklaže in
ponovne uporabe asfalta, ki predstavlja
11
SODELOVANJE
najučinkovitejšo obliko plemenitenja
starega asfalta v novem. Pohvalil je
družbo Asfinag, ki spodbuja in tudi financira takšno ponovno uporabo
asfalta tako pri izvedbi projektov kot pri
razvojno-raziskovalni dejavnosti. Pri
vseh novejših razpisih Asfinaga je
predvidena uporaba vsaj 20 % starega
asfalta.
Proizvodnja asfalta v Avstriji je v zadnjem letu močno padla: z 9 na 6,5
milijona ton. Navedeno jih skrbi in računajo na ustrezne ukrepe države. Prav
tako jih skrbijo ugotovitve glede pomanjkljive kakovosti bitumnov na njihovem trgu. Tukaj so potrebni ukrepi.
njo in s posamezno izdajo EAPA
Newsletterja, ki ga pošiljamo našemu
celotnemu članstvu.
ZAS je dobro zastopan v strokovnih
odborih, v odboru direktorjev in na
vsakoletni generalni skupščini, ki bo
letos organizirana v Talinu 11. junija
2013, ko bo EAPA praznovala častitljivih
40 let. Bravo in vse najboljše.
Euroasphalt & Eurobitume Congress
Istanbul, 13. -15. junij 2012
Na koncu se je g. Weidlinger zahvalil za
udeležbo in odlično sodelovanje med
Gestrato in univerzo, naročniki, proizvajalci, dobavitelji in rafinerijami.
Takšno sodelovanje je pogoj za odpravo
zaznanih pomanjkljivosti za dobro delo
v prihodnje.
EAPA
Združenje asfalterjev Slovenije je član
EAPA od leta 1997, kar pomeni že več
kot petnajst let. V tem času smo podoživljali vzpone in padce evropskega
združenja, ki v zadnjem času vstopa v
novo dobo bolj intenzivnih aktivnosti,
ki se odražajo v povečanju pridruženih
članov in predvsem v dodatnem polno
zaposlenem direktorju, dr. Carstenu
Karcherju. Dosedanji direktor Egbert
Beuving bo po odhodu Simona van der
Byla prevzel funkcijo generalnega
sekretarja. Tudi aktivnosti, ki smo jim
priča v zadnjem letu, kažejo na povečano intenzivnost delovanja.
Gospodarska kriza je v številnih evropskih državah povzročila težave, ki se
močno kažejo v zmanjšanju proizvodnje
asfalta in sredstev za vzdrževanje,
obnavljanje in gradnjo cest. EAPA si je
zato skupaj z drugimi združenji v
Bruslju, kot npr. ERF, FEHRL, Euro bitume, postavila kot primarni cilj ozaveščanje in prepričevanje evropske in
nacionalnih administracij, kako pomembne za razvoj gospodarstva so
investicije v cestno infrastrukturo, še
posebej v vzdrževanje in obnavljanje
cest.
Seveda je obseg nalog EAPA zelo širok
in temeljit, kar lahko vsi zelo učinkovito
spremljamo z obnovljeno spletno stra12 od skupščine do Skupščine
Nagovor turškega ministra za promet udeležencem kongresa EAPA & Eurobitume
Generalna skupščina EAPA 2012 v Istanbulu.
KRISTJAN MUGERLI, DIREKTOR CPG
Intervju
z direktorjem CPG, d.d.,
Kristjanom Mugerlijem
Kristjan Mugerli je od septembra 2011
na čelu gradbenega podjetja CPG, d. d.
Iz vzdrževalnega podjetja je CPG, d. d.
po zlomu giganta iz Ajdovščine postalo vodilno podjetje na širšem goriškem prostoru. Z letom 2013 so vstopili
v 1. rang sodelovanja z ZAS, kar je
odličen razlog za pogovor.
Za nami je ena od najhujših zim v
Sloveniji v zadnjih 50 letih. Ali je bilo
tako hudo tudi na Primorskem?
Letošnja zima je bila gotovo ena tistih z
zelo izdatnimi padavinami. Po podatkih,
ki smo jih pridobili, je bila to tretja s
snegom najbolj izdatna zima v zadnjih
50 letih. Če upoštevamo še dejstvo, da
smo imeli zadnji teden marca tudi na
širšem goriškem področju na delu vse
plužne enote, je ugotovitev, da imamo
za sabo eno najhujših zim v Sloveniji v
zadnjih desetletjih, povsem na mestu.
Področje, kjer za ceste skrbi Cestno
podjetje Nova Gorica, je zelo raznoliko
in pestro. Naj omenim, da med ostalim
pokrivamo tudi visokogorske ceste, kot
sta cesta na Mangart in cesta čez Vršič.
Obe sta zaradi nevarnosti plazov in obilice snega še vedno zaprti. Letos smo
imeli velike količine snega predvsem na
Idrijskem in delu Notranjske, svoje pa
doda še burja v Vipavski dolini, zaradi
katere imamo v zimskih razmerah še
dodatno polne roke dela.
Kako je potekala izvedba zimske službe s strani vašega podjetja na vašem
področju?
Cestno podjetje Nova Gorica pokriva
okoli 800 km državnih cest in preko
1.000 km lokalnih cest, 6 cestnih baz
(Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Bovec, Idrija in od letošnje zime še CB
Logatec) in eno zimsko točko na Colu. V
skladu s koncesijsko pogodbo so na
vseh cestnih bazah in zimski točki dežurne enote. V primeru sneženja se
vključijo dodatne plužne in posipne
skupine, katerih število zajema preko
50 tovornjakov s plugi in posipalci ter
okoli 50 ostalih strojev, kot so Unimogi,
traktorji, snežni rezkarji, rovokopači in
nakladači. Naj omenim, da je velika
večina teh sredstev v lasti naše družbe,
zaradi česar je število pogodbenih podizvajalcev minimalno. Količine posipnih
materialov, ki smo jih porabili v letošnji
zimi, so bile zaradi obilice snežnih
padavin krepko nad dolgoletnim povprečjem.
Kaj pa posledice na prometni infrastrukturi?
Zaradi dolgotrajne zime se na omrežju
cest že vidijo posledice v obliki raznovrstnih poškodb. Trenutno se še popisuje stanje, ugotavlja obseg poškodb in
izvaja najnujnejša krpanja. Zaradi
zmanjšanja prometne varnosti bo potrebno z odgovornimi predstavniki
države in lokalnih skupnosti čim prej
poiskati najboljšo možnost za sanacijo
13
KRISTJAN MUGERLI, DIREKTOR CPG
cest. Nekatere ceste so starejše od
trideset let, in tam se ne more več
zatiskati oči, ampak je nujno potrebno
izvesti ukrepe za izboljšanje stanja.
Koliko časa ste že direktor CPG, d. d.
in kakšna je bila vaša kariera?
Po končanem študiju na FGG v Ljubljani
sem se kot štipendist podjetja v začetku
leta 2001 zaposlil na Primorju, d. d.,
Ajdovščina. Pripravništvo sem opravil
na gradbišču nove igralnice Zabaviščnega centra Perla, po končanem pripravništvu pa odšel na služenje vojaškega roka. Ker je bilo v letih 2001 in
2002 na področju gradnje avtocest v
Sloveniji zatišje, sem bil poslan na veliko gradbišče avtoceste na Hrvaškem, v
Zadar, kjer je Primorje takrat gradilo 10
km trase avtoceste in dva viadukta na
pobočju Velebita. Konec leta 2002 sem
prišel na gradbišče hitre ceste čez
Rebrnice. V drugi polovici leta 2003 sem
bil razporejen v enoto Marketing, kjer
sem delal na raznih funkcijah v komercialni službi do prihoda na mesto direktorja Cestnega podjetja Nova Gorica v
septembru 2011.
V teh težkih časih za gospodarstvo,
predvsem pa še za gradbeništvo, ni
enostavno voditi podjetje v tej branži.
Kako vam uspeva?
Ko je gospodarska kriza v letu 2009
pokazala zobe, smo verjeli, da bo čez
eno leto že vse »normalno«. Potem se je
kriza še poglobila in se je v letu 2010
verjelo, da smo najhujše že preživeli –
leto 2011 naj bi pomenilo novo rast,
vendar tega ni bilo niti v letu 2012 in
podobno se kaže tudi letos. V tem času
se je tudi s pomočjo medijev in politike
čez gradbeništvo tolklo po dolgem in
počez. Danes smo v situaciji, ko nimamo
gospodarske rasti, imamo milijardo in
pol primanjkljaja v državni blagajni,
banke se gradbeništva izogibajo v velikem loku, razpisi se zaradi neprimernosti zakona o javnih naročilih vlečejo
in vlečejo. Menim, da je vsak direktor
podjetja v gradbeni stroki danes krizni
menedžer. Najpomembnejše je danes
zaupanje v ljudi, s katerimi sodeluješ:
od naročnikov, poslovnih partnerjev do
vseh sodelavcev. Potrebno je vseskozi
graditi odnose, biti odkrit, spoštljiv. V
krizi ni časa za prevzetnost, pomembnost ..., kot smo ju gledali v preteklih
časih. Vsekakor pa je treba biti tudi
predrzen, potrebno je tvegati, podobno
kot v športu.
Proizvodnja asfalta v Sloveniji pada.
Kot vemo, je bilo leta 2012 proizvedenih najmanj asfaltov v samostojni
Sloveniji. Kakšne bodo po vašem
mnenju posledice na prometni infrastrukturi?
Posledice se že kažejo, k temu je svoje
prispevala še dolgotrajna in huda zima.
Zaradi zmanjšanja vlaganj v cestno
infrastrukturo imamo vedno slabše stanje voznih površin. Proizvodnja asfaltov
se je v letu 2012 že četrto leto zapored
zmanjšala; žal se povečuje le proizvodnja hladnih asfaltnih zmesi, ki je namenjena krpanju udarnih jam in ki v celotni
proizvodnji ne predstavlja omembe
vrednih količin. Trenutno se izvajajo le
interventni ukrepi, ki zgolj blažijo posledice, ne odpravljajo pa težav.
Kaj lahko mi vsi skupaj, kot skupnost,
kot podjetja v branži in kot posamezniki naredimo za državo, da bi se
krivulja začela obračati?
S pomočjo stroke je treba predstaviti
problematiko zapoznelega ukrepanja in
stroške, ki jih bomo nosili, če ne ukrepamo danes. Za ohranjanje današnjega
standarda, ki ga pričakujemo uporabniki cest, bi morali zaradi povečevanja
prometa vsako leto več vlagati – žal se
dogaja ravno nasprotno. Kot odgovorni
posamezniki in cestna stroka ne moremo dopustiti, da bi o danes že nujnih
vlaganjih v cestno infrastrukturo zaradi
gospodarske krize odločali finančniki.
Tukaj bi se morale oglasiti vse pristojne
inštitucije, od obeh fakultet do tistih, ki
skrbijo za preventivo v prometu. Ob
zdajšnjem tempu obnove cest bomo
imeli težave z zagotavljanjem prometne
varnosti, da ob tem ne omenjam večjih
stroškov zaradi zapoznelih ukrepov, ki
naraščajo s potenčno funkcijo.
In kaj bi morala narediti država?
Prepoznati mora priložnost za zagon
dela gospodarstva, ki je v času gospodarske krize vezan na infrastrukturo.
Cestna infrastruktura se gradi na licu
mesta, ne moremo je pripeljati z ladjo.
To je z vidika države najenostavnejši
ukrep za povečanje zaposlenosti. Gotovo je ena večjih težav, zaradi katere
država noče zagristi v to jabolko, zakonodaja, ki jo mora vsak investitor »premagati«, preden pride do možnosti, da
pripelje bager. Tukaj je potrebno poenostaviti in skrajšati postopke. Nedopustno je, da traja leta, če ne desetletje, da se nekaj umesti v prostor, pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja.
Država bi morala predpise na področju
graditve objektov poenostaviti, postopke pa bistveno skrajšati.
Na drugi strani pa se ukrepi na voziščnih
konstrukcijah obstoječih cest, o katerih
v glavnem govorimo v tem intervjuju,
delajo v javno korist, za kar ni potrebno
drugega kot izdelava poenostavljene
projektne dokumentacije, javno naročilo in pričetek del. Tukaj res ni kaj čakati!
Ste močan proizvajalec asfalta na
Primorskem. V katero smer vidite
razvoj v vašem podjetju?
Lani smo proizvedli skoraj 150.000 ton
asfaltnih zmesi. Geografska lega in klimatska raznovrstnost prostora, od sredozemskega do gorskega, zahtevata
različne pristope. Želja je kar najbolj
zadostiti zahtevam naših naročnikov.
Ker razpolagamo z moderno mehanizacijo (reciklator, več rezkarjev za asfalte), lahko naročnikom ponudimo trajnostne rešitve, od vseh vrst stabilizacij
»in situ« do klasičnih asfaltov. Poudarek
na razvoju je predvsem na področju
ponovne uporabe materialov in ostalih
gradbenih odpadkov za gradnjo. Na ta
način bomo povečevali svojo konkurenčnost, naročnikom pa za nižje stroške ponudili enako kvaliteto, ki bo za
okolje bolj sprejemljiva.
Kako pa vidite razvoj asfalterske
branže v Sloveniji?
V CPG, d. d. vidimo velik potencial
predvsem v razvoju in uporabi asfaltov z
dodatkom rezkanca, ki ga pridobivamo
pri rekonstrukcijah cest. Na ta način v
novem vročem asfaltu uporabimo »odpadek«, ki v končni verigi celo izboljša
kakovost asfalta. V ta namen se je naše
podjetje kot eno prvih opremilo za
proizvodnjo po tem postopku. Prav tako
menim, da se bodo v prihodnosti zaostrovale zahteve glede porabe energije
in izpustov toplogrednih plinov na
KRISTJAN MUGERLI, DIRECTOR CPG
asfaltnih obratih, zato budno spremljamo razvoj nizkotemperaturnih asfaltov, s katerimi je možno zmanjšati temperaturo proizvodnje in tako za vsaj
polovico zmanjšati emisije v okolje.
Glede na vedno večji problem hrupa v
našem okolju ocenjujem, da bodo v
prihodnje postajali vedno bolj aktualni
manj hrupni asfalti (SMA LA, SMA z
gumo, PA), ki znižujejo hrup vsaj za 3 pa
vse do 5 dB. In tudi na tem področju
smo dejavni, saj smo že lani izdelali
poskusno polje, z razvojem pa nameravamo nadaljevati tudi letos.
Vaše podjetje je že dolga leta pomemben član v našem združenju. Kakšne
napotke dajete ZAS-u za delo v prihodnje?
Delo ZAS-a ocenjujem zelo pozitivno.
Pohvaliti moram zavzetost in aktivnost
članov v združenju. V ZAS-u imamo
odlične možnosti za spremljanje novosti
in razvoja v tujini, saj imamo kot člani
EAPA neposreden dostop do aktualnih
informacij. Združenje deluje tudi zelo
povezovalno, tako da je omogočen
prenos »dobrih praks« in izkušenj med
člani. Zato smo se tudi odločili za bolj
poglobljeno obliko sodelovanja z združenjem. Podpiram, da je ena glavnih
nalog združenja zavzemanje za kakovost asfalterskih del in priprava regulative na tem področju, saj so še vedno
na našem tržišču izvajalci, ki vgrajujejo
neustrezne materiale po izjemno (nedopustno) nizkih cenah. Menim, da to vsekakor ne prispeva k ugledu naše stroke,
saj navedeno dolgoročno vodi v propad,
kar smo imeli v več primerih žal priložnost videti. Želim, da bi v prihodnje ZAS
še naprej promoviral okolju prijazne
materiale in tehnologije ter da bi to tudi
vgradili v postopke javnega naročanja
(Zakon o zelenem javnem naročanju).
Menim, da bi bila to dobra spodbuda za
nadaljnje delo podjetij, saj izkušnje
kažejo, da merilo v obliki najnižje cene
ni vedno primerno merilo za kakovost
izdelkov in razvoj podjetij.
Najlepša hvala za pogovor!
Interview with
Kristjan Mugerli,
Director of CPG
Since September 2011, CPG road
construction and maintenance company has been led by Kristjan Mugerli.
The company, previously a maintenance specialist, has become a leader
in the broader Goriško area after the
collapse of the giant from Ajdovščina.
In 2013 they have ascended to the top
rank of ZAS collaborators, which provides us with an excellent reason for a
talk.
We’ve had one of the worst winters in
the last 50 years in Slovenia. Was it as
bad in the Slovenian Littoral as well?
This year’s winter was definitely not
easy on us in terms of precipitations.
According to the data we have gathered, it was ranked third in terms of
snowfall in the last 50 years. Adding to
this the fact that we had every one of
our snow clearing units dispatched in
the last week of March, I think it is
indeed fair to say that we have had one
of the worst winters in the past few
decades. The area where roads are
managed by Cestno podjetje Nova
Gorica is very varied and diverse. Let me
mention that, among others, we cover
roads high up in the mountains, like the
one leading to the top of Mangart or the
one across the Vršič Pass. Both are still
closed at the moment due to danger of
landslides and an abundance of snow. A
lot of snow fell in the Idrija area this
year and in parts of the Notranjska
region, with the Bora (burja) in the
Vipava area adding to our many
challenges this winter.
How was the winter service organized
by your company in your area?
Cestno podjetje Nova Gorica covers
some 800 km of state roads and over
1000 km of local roads, 6 road bases
(Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Bovec, Idrija and as of this winter,
Logatec) and a winter service dispatch
point in Col. In accordance with the
concession contract, emergency units
cover all road bases and the winter
service dispatch point. In case of snow,
additional clearing and gritting units
are dispatched, which include over 50
clearing/gritting trucks and some 50
other vehicles, such as Unimogs,
tractors, snow blowers, snowplows, and
loaders. I should mention that these
resources are mostly owned by our
company, which is why subcontracting
is minimal. Quantities of spreading grit
used during this winter were, due to the
ample snowfall, high above the longtime average.
Has the infrastructure suffered at all?
Because of the long winter, the
consequences on the road network are
already visible in the form of various
damage. At this moment we are still in
the process of determining the state of
the network, the scope of the damage,
and doing the urgent patching. Because
traffic safety has diminished, we will
have to find the best solution for
reconstruction together with the responsible representatives of the state
and local communities, as soon as
possible. Some of the roads are more
than 30 years old; with these, we cannot
turn a blind eye anymore – measures to
improve the situation need to be
undertaken urgently.
How long have you been Director of
CPG and what has your career been
like?
After finishing my studies at the Faculty
of Civil and Geodetic Engineering in
Ljubljana I got a scholarship from
Primorje Ajdovščina and a job with the
company. I completed my internship at
the construction site of the new casino
of the Perla gaming and entertainment
centre, and went away for military
service afterwards. Because of a standstill in motorway construction in Slovenia in 2001/02, I was sent to a large
motorway construction site in Zadar,
Croatia, where Primorje was at the time
constructing a 10 km motorway section
and two viaducts on the slopes of the
Velebit mountain range. End of 2002 I
came to the site of construction of the
expressway over Rebrnice. In the
second half of 2003 I was delegated to
the Marketing unit, where I performed
15
KRISTJAN MUGERLI, DIRECTOR CPG
various functions in the sales department until becoming Director of Cestno
podjetje Nova Gorica in September of
2011.
In these hard times for the economy,
and for the construction industry
especially, leading a company in the
industry is not easy. How are you
managing it?
When the economic crisis hit in 2009,
we believed that in a year everything
would be back to “normal”. But then the
crisis deepened, and in 2010 it was
thought that we were through the worst
– and that 2011 would bring new
growth; but this was not the case even
in 2012 and, similarly, this year either.
During this time, the construction
industry was dragged through the media relentlessly and was in disfavour
with the politics as well. Today we find
ourselves in a situation with no economic growth, a billion and a half Euros
deficit in the treasury, the banks
avoiding our industry like the plague,
and tenders that drag on and on
because of the inadequate law on public
works. I would say that every director of
a construction company today is a crisis
manager. The most important thing
today is trust in people with whom you
collaborate, be it clients, business
partners, or your co-workers. It is
necessary to continuously build relations, to be honest and respectful. Crisis
is no time for conceit or pride. That said,
one must still be bold and take chances,
just like in sports.
Asphalt production in Slovenia is in a
downturn. As we know, in 2012 the
least amount of asphalt was produced
since the independence. How will this,
in your opinion, affect the traffic
infrastructure?
The consequences have already started
to show, further exacerbated by the
long and harsh winter. Due to decrease
in investments in road infrastructure,
the condition of pavement surfaces has
been steadily deteriorating. Asphalt
production in 2012 was lower again
than the year before for the fourth
straight year; unfortunately, only production of cold asphalts has been on the
rise. As these are intended for patching
potholes they do not represent any
significant quantity in the total production. At the moment, only inter vention measures are carried out, which
only alleviate consequences without
solving any issues.
What can we all together, as a community, as businesses in the industry,
and as individuals, do for the country
so that the curve would start turning?
With help form professionals, we need
to expose the issue of delayed action
and the costs we shall have to bear if we
don’t act today. In order to sustain the
standard which has become expected by
road users, we should invest more each
year – unfortunately, the opposite is the
case. As responsible individuals and
representatives of the industry, we
cannot accept that investments in the
road infrastructure, which are urgently
needed even today, are determined by
financiers just because of the crisis.
Here, all competent institutions should
raise their voices – from both of the
faculties to those in charge of trafficrelated prevention. Given the current
pace of road reconstruction, difficulties
can be foreseen in ensuring traffic safety, not to mention higher costs due to
delayed action, which rise exponentially.
is mainly what this conversation is
about, are undertaken for the public
benefit; therefore, nothing more is
needed than to prepare a simplified
version of project documentation, a
public works contract, and to begin
working. There really is nothing to wait
for!
You are a major asphalt producer in
the Slovenian Littoral. How do you see
development of your company in the
future?
In the past year, we produced almost
150,000 tonnes of asphalt mixtures. The
geographic and climatic diversity of the
region, ranging from the Mediterranean
to the Alpine, demand different approaches. We wish to meet the demands of
our clients as best as we can. Because
we have at our disposal modern mechanization (a recycler, several asphalt
milling machines), we can offer our
clients sustainable solutions, ranging
from all kinds of stabilization “in situ”
to classic asphalts. Emphasis on development is given especially in the field
of reuse of materials and construction
waste in building. In this way we intend
to raise our competitiveness, offering
the clients the same quality at a lower
cost, and more acceptable for the environment.
What should the state do, then?
It should recognize the opportunity to
promote the part of the economy which
is in times of economic crisis dependent
on the infrastructure. Road infrastructure is built here and now – we cannot
have it shipped. From the state’s point
of view, this is the simplest measure for
ensuring more jobs. The legislation is
undoubtedly one of the biggest obstacles preventing the state to go this
way; each investor must “overcome” it,
before the first machinery can be sent
to the site. Here, procedures need to be
simplified and shortened. It is inadmissible that years go by, if not a decade, before something is spatial-planned
and all the required permits are
obtained. The state should simplify
regulations in the field of construction
and significantly shorten the procedures.
On the other hand, measures on
pavements of the existing roads, which
Where, in your opinion, is the Slovenian asphalt paving industry headed?
We at CPG see a great potential especially in development and use of asphalt
with added milling residue, which is
obtained during road reconstructions.
In this way, we use “waste” in new hot
asphalt, which in the end even improves
the quality of the asphalt. Our company
was among the first to acquire equipment for production according to this
procedure. I also think that demands
regarding energy consumption and
emission of greenhouse gases in asphalt
plants will become ever stricter, so we
are closely following the development
of low temperature asphalts; with these
we can decrease the temperature of
production – and consequently the
emissions into the environment – for at
least a half. Given that noise is a rising
problem in our environment, my estimate is that low-noise asphalts (SMA
LA, rubberized SMA, PA) will keep
DELOVANJE ORGANOV ZAS
gaining ground in the future, as their
application reduces the noise level by 3
to 5 dB. We have been active in this area
as well – we set up a test field last year,
planning to pursue the development
further this year.
Your company has been a long
standing important member of our
Association. What pointers would you
give ZAS for its future work?
My opinion of the work done by ZAS is
very positive. I have to commend on the
enthusiasm of the Association’s members. Within ZAS, we have excellent
opportunities of keeping in touch with
new developments abroad, as we have –
as members of EAPA – direct access to
current information. The Association
also works as a connective force,
enabling exchange of “good practices”
and experience among its members.
This is one of the reasons why we have
decided to deepen our collaboration
with the Association. I support the fact
that one of the main objectives of the
Association is striving for quality of
asphalt works and preparation of regulations in the field, as there are still
contractors in our market who use
inadequate materials at extremely
(inadmissibly) low prices. This fact
certainly does not contribute to the
reputation of our industry, as this, in
the long run, leads to downfall, as we
have had – unfortunately – a chance to
witness in several cases. I wish for ZAS
to continue promoting environmentally
friendly materials and technologies and
that this would be included in procedures of public procurement (Law on
green public procurement). I think that
would be a good incentive for the
companies to work further, as experience shows that criteria based on the
lowest price are not always adequate in
terms of product quality and company
development.
Thank you very much for your time!
Pregled delovanja
organov ZAS
v letu 2012
Upravni odbor (UO)
V letu 2012 je bilo organiziranih 5 sej.
sprejetih je bilo 50 sklepov, ki so bili v
celoti realizirani. Vse seje so bile sklepčne. Udeležba na posamezni seji je bila
skupaj 14 udeležencev. Poleg članov
upravnega odbora so se sej v zadnjem
letu redno udeleževali tudi vabljeni
aktivni člani združenja.
Nadzorni odbor (NO)
Nadzorni odbor v sestavi: predsednik
Aleksander Kerstein in člana, Mitja
Čotar in Bojan Hočevar se je sestal 4.
aprila 2013 v Mačkovcih. Pregledali so
finančno in računovodsko dokumentacijo in podali pozitivno mnenje na
pregledani zaključni račun za leto 2012,
ki ga bo sprejemala letošnja skupščina
ZAS.
STROKOVNI ODBORI ZDRUŽENJA
Tehnični odbor (TO)
Tehnični odbor je največje strokovno
telo Združenja asfalterjev Slovenije.
Kljub zmanjšanju števila članov v
združenju je v odboru še vedno delujočih 16 članov.
Odbor se običajno sestaja na dveh
sestankih celotnega odbora, oziroma na
več sestankih posebej oblikovanih
delovnih skupin. V letu 2012 je bilo več
sestankov delovnih skupin in v novembru na Bledu sestanek celotnega odbora.
Odbor je v celoti sledil nalogam srednjeročnega plana, ki zajemajo medsebojno
informiranost, seznanitev članstva z
novostmi na področju tehnologij in
tehnične regulative, posredovanje
aktualnih novosti in drugo. Člani odbora so bili seznanjeni z zanimivimi
prispevki in novostmi na bližnjih sorodnih srečanjih v Avstriji (Gestrata), Nemčiji (DAV) in drugje v Evropi (EAPA).
V odboru potekajo naslednje strokovne
razprave, ki so tudi cilj in plan dela
odbora v letu 2013:
• Revizija Direktive o gradbenih proizvodih, ki naj bi postala regulativa
• Preverjanje najzahtevnejših asfaltov
z dinamičnimi laboratorijskimi preskusi
• Množičnejša uporaba manj hrupnih
asfaltov SMA, asfaltov z gumo in
drenažnih asfaltov
• Certificiranje asfaltov, ki se uporabljajo v Sloveniji
• Recikliranje: rezkanec v novem asfaltu in
• Obvladovanje bitumnov glede na
pogoje uporabe.
Tehnični odbor bo ob zaključku razprave
na posamezno strokovno temo zavzel
stališče, ki ga nameravamo tudi ustrezno objaviti in pomagati članstvu k doseganju boljših rezultatov našega dela.
Trudili se bomo, da bomo tudi v bodoče
zagotavljali poslanstvo odbora, okrepili
sodelovanje z Odborom za zdravje,
varstvo in okolje ter mednarodno sodelovanje.
V zaključku se vsem sodelujočim članom
odbora najlepše zahvaljujem za skupno
delo in spodbujam povezovalno delo
tudi v naprej.
Janez Prosen, vodja odbora
17
Odbor za zdravje, varstvo in
okolje (OZVO)
Odbor za zdravje, varstvo in okolje
(OZVO) deluje v okviru ZAS kot eden
izmed dveh strokovni odborov. Odbor
obravnava aktualno tematiko zdravja in
varstva delavcev v asfalterstvu in vplivov te industrije na okolje.
Glavna dejavnost odbora v preteklem
letu je bila spremljanje in sodelovanje v
sorodnem odboru Health, Safety and
Environment (HSE) pri EAPA. Preko
odbora HSE je pomembno tudi sodelovanje z drugimi evropskimi asfalterskimi
združenji, ki so organizirani v EAPA, saj
so aktivnosti na tem področju od države
do države zelo različne, pridobljene
informacije pa so za nas izjemno dragocene, saj nam majhen krog domačih
strokovnjakov s tega področja omejuje
samostojno delovanje. Navedene informacije so bile redno predstavljene na
upravnem odboru ZAS, ki je sprejemal
tudi ustrezne odločitve glede ravnanja
na tem področju.
S propadom večjih gradbenih podjetij je
odbor v zadnjih letih doživel upad članstva, zato je potrebno na novo opredeliti cilje odbora, ki jih želimo doseči ter
dopolniti članstvo. Iz splošnih nalog je
potrebno določiti prioritete, ki jih bo
odbor v naslednjem obdobju poglobljeno obravnaval.
OZVO je od samega začetka pred petnajstimi leti zelo uspešno vodil Aleksander
Kerstein, ki je na tem področju v
Sloveniji opravil pionirsko delo. Pod
njegovim vodstvom je ZAS izdal brošuro
Asfalt 5 Zaradi uspešnega vodenja in
dela odbora je bilo varovanju delavcev
v asfalterski industriji in vplivom
proizvodnje asfalta na okolje posvečeno
znatno več pozornosti kot v preteklosti,
tematika je bila obravnavana na številnih izobraževanjih, predstavniki podjetij, ki so sodelovali v odboru, pa so
prejemali koristne informacije, ki so jih
prenašali v svoja podjetja.
Aleksander Kerstein se je ob koncu leta
2012 odločil, da vodenje odbora preda
nasledniku. Za novega vodjo odbora je
bil izbran Mitja Čotar, strokovnjak, ki že
vrsto let sodeluje v OZVO in, ki se je v
preteklosti že velikokrat izkazal tako s
pripravo raznih strokovnih člankov na
obravnavano tematiko kot javnimi predstavitvami. Več let je v gradbenem pod18 od skupščine do Skupščine
jetju Primorje vodil področje asfalterstva, od lani pa je direktor zasebnega
podjetja. Mitja Čotar bo tudi predstavnik ZAS-a v HSE EAPA.
Aleksandru Kersteinu se najlepše zahvaljujemo za opravljeno delo, Mitji Čotarju
pa želimo uspešno vodenje odbora v
prihodnje.
Slovenko Henigman
Sekcija za izobraževanje (SI)
V Sekciji za izobraževanje smo tudi v
zadnjem obdobju sledili naši osnovni
nalogi informiranju in širjenju znanja
ter uveljavljanju dobre in uveljavljene
prakse. V vseh letih delovanja smo celovito razvili izobraževanja - tako tehničnega asfalterskega kadra kot tudi
usposabljanja operativnega asfalterskega kadra - in jih tudi sproti nadgrajujemo.
Praktično na vseh sejah Upravnega odbora, pa tudi na letnem sestanku Odbora podjetij in družb govorimo o potrebah, možnostih in izboljšavah izobraževanja. Po letnem programu izobraževanja, ki ga Sekcija za izobraževanje pripravlja za tekoče leto sproti,
vsako leto izmenično organiziramo izobraževanje tehničnega in usposabljanje
operativnega asfalterskega kadra. Dolgo smo se trudili, da nam bi uspelo na
naša izobraževanja pritegniti predstavnike naročnikov, kar nam je v zadnjem
letu tudi uspelo.
Detajlni vsebinski program za izvedbo
vseh aktivnosti pripravlja SI za tekoče
leto sproti. Pri izbiri tematike izobraževanj se prilagajamo potrebam in
trenutnim razmeram v asfalterstvu.
Udeležence sproti seznanjamo z aktualnimi novostmi na področju tehnične
regulative, s problemi kakovosti materialov in izvedenih del pri proizvodnji in
vgrajevanju asfaltnih zmesi, z novostmi
na področju novih tehnologij izvedbe
sanacij. Veliko pozornosti posvečamo
tudi varovanju okolja, trajnostnemu
razvoju, pa tudi varstvu delavcev. Poleg
izvedbe vsakoletnih izobraževanj člani
SI sodelujemo pri pripravi strokovnih
srečanj in ostalih aktivnosti na področju
izobraževanj in stroke. Vabljeni predavatelji so izkušeni strokovnjaki, ki so
aktivni člani našega združenja in, ki
pripravijo tudi izčrpno gradivo predavanj za udeležence.
Na naših izobraževanjih dobijo udeleženci priložnosti, da izpostavijo svoje
probleme, vprašajo, izmenjujejo mnenja in izkušnje. Na izobraževanju operativnega asfalterskega kadra, ki je organizirano v posamezni regiji, smo v lanskem letu izvedli preskus znanja, udeleženci pa so prejeli potrdila o udeležbi na
izobraževanju. Več o letošnjem izobraževanju tehničnega kadra pa si lahko
preberete v dogodkih »Izobraževanje«.
Sekcija za izobraževanje se v celotni
sestavi vsako leto sestane na najmanj
enem delovnem sestanku v novembru,
ko se pripravlja plan za naslednje tekoče
izobraževanje, ki je navadno v mesecu
marcu. V vmesnem obdobju se po potrebi organizirajo sestanki organizacijskega odbora izobraževanja in predavateljev.
Ugotavljamo, da se s propadom številnih gradbenih izvajalcev in proizvajalcev asfaltnih zmesi niža tudi kakovost
izvedenih del, zato bomo v Sekciji za
izobraževanje še bolj poglobljeno skrbeli za nenehno opozarjanje na pomanjkljivosti in vzporedno izobraževanje kadra in nadgrajevanje znanja
vseh, ki ste vključeni v procesu asfalterstva.
Pomembno je, da pri izbiri tematik
sodelujete vsi udeleženi v tem procesu,
zato so vaše pobude, mnenja in pripravljenost na sodelovanje pri tem zelo
dobrodošla. Tudi v prihodnje se bomo
trudili, da bi izpolnili vaša pričakovanja.
mag. Jožica Cezar
Kratko poročilo o delovanju
Sekcije za hidroizolacije v
obdobju od aprila 2012 do
aprila 2013
Člani Sekcije za hidroizolacije so se v
času od zadnje skupščine ZAS srečali na
enem sestanku in sicer novembra 2013
v času 4. dneva asfalterjev na Bledu.
Glavna tema sestanka je bila izmenjava
informacij s področja, ki ga pokriva
sekcija, kot so npr. novosti na področju
slovenske standardizacije, stanje evropskih standardov predvsem za trakove za
mostove, situacija, ki bo nastala s polno
uveljavitvijo evropske Uredbe o gradbenih proizvodih, idr.
Člani so v razpravi izpostavili kakovost
izvajanja hidroizolacijskih del na premostitvenih objektih, kar ostaja osnovno poslanstvo delovanja sekcije.
Zaostrena gospodarska situacija in spremembe, ki so nastale v gradbeništvu, se
odražajo tudi v kadrovski zasedbi.
Člani so mnenja, da je kontinuiteta dela
sekcije nujna za ohranitev doseženega
nivoja znanja, nujno pa je v delo sekcije
pritegniti nove člane, predvsem iz vrst
izvajalcev del.
Kolegom iz sekcije, ki so naše vrste zapustili se iskreno zahvaljujem za prizadevanje, da je naša sekcija uspešno
delovala.
Prepričana sem, da bo sekcija s podporo
vodstva ZAS in novimi člani lahko uspešna tudi v naprej.
asfaltne zmesi, vendar največje zrnavosti do 8 mm.
Oba največja inštituta, ZAG in Igmat, sta
v zadnjih letih izpopolnila metode
preiskav, s katerimi napovedujemo in
preverjamo kakovost izvedenih del.
Krožne preiskave obeh inštitutov na
nekaterih projektih so v absolutnih
vrednostih sicer pokazale odklone,
vendar so se ti sistematično pokazali pri
vseh preskusih, kar pomeni, da so rezultati meritev dovolj dobri oziroma zanesljivi. Absolutne vrednosti pa je potrebno še kalibrirati, kar bo možno ob večjem številu izvedenih preskusov. Cilj, ki
ga je postavile KZA, je, da v doglednem
času pridobimo ustrezno banko
podatkov.
V letu 2013 so ponovno predlagana
poskusna polja na primorskih odsekih,
in upamo, da bo naročnik DARS prisluhnil pobudi izvajalcev in KZA.
Olga Naglič
Komisija za asfalt (KZA)
KZA se je v letu 2012 sestala na sestankih št. 80, 81 in 82 v mesecih maju,
juliju in oktobru. Na sestankih so bile
med ostalimi obravnavane naslednje
teme:
• pogojem uporabe prilagojene preiskave asfaltnih zmesi,
• uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi SMA 11 LN na avtocestah,
• meritve hrupa voznih površin na
odsekih AC Celje–Dramlje in Sežana–Gabrk,
• dinamični preskusi inštitutov na AC
Celje–Dramlje in Sežana–Gabrk,
• preveritev rezultatov kakovosti bitumnov.
• sodelovanje komisije pri izvedbi
poskusnega polja iz asfaltne zmesi
SMA 11 LN na odseku AC Sežana–Gabrk.
Dve podjetji sta doslej na avtocesti
uspešno vgradili manj hrupne asfaltne
zmesi. Žal rezultati meritev v vseh primerih niso izkazovali pričakovanega
znižanja hrupa, kar je predvsem posledica projektiranja asfaltne zmesi na
spodnji strani votlavosti. Proizvajalci se
seveda bojijo zelo odprtih struktur, ki so
nagnjene k nastanku razpok. Prav tako
uporabljena zmes zrnavosti 11 mm ni
optimalna pri znižanju hrupa. Zato bi v
prihodnje kazalo preveriti tudi podobne
V zadnjem letu je komisija sledila
zadanim ciljem, razen morda pri pripravi koncepta optimalne izvedbe preskusov glede na pogoje uporabe asfalta.
To je naloga, ki ostaja, ob kopici novih,
ki bodo predvsem osredotočene na:
• preveritev lastnosti cestogradbenih
bitumnov glede vplivov procesa staranja pred uporabo v asfaltnih zmeseh,
• sistematično projektiranje in uporaba
manj hrupnih asfaltov,
• spremljanje v preteklosti izvedenih
poskusnih polj,
• ustvarjanje banke podatkov dinamičnih preiskav,
• spremljanje vhodnih materialov (bitumni, agregati, polnila, dodatki, ...)
• uporabo rezkanca v novem asfaltu,
• spremljanje kakovosti ob splošnem
zniževanju stroškov s strani proizvajalcev in izvajalcev,
• spremljanje delovanja laboratorijev
ob splošnem zniževanju stroškov.
Strokovne komisije še vedno delujejo na
osnovi zastarelega Poslovnika DARS iz
leta 1999. KZA se je v celotnem obdobju
izkazala z intenzivnim spremljanjem
dogajanja in usmerjanjem strokovne
politike asfalterske dejavnosti, za učinkovito delo v prihodnje pa si bo potrebno aktivnosti KZA in drugih komisij na
novo umisliti. Poskusi v zadnjem letu so
bili deloma uspešni, vendar na končne
odločitve še čakamo.
Slovenko Henigman
19
STROKOVNI PRISPEVKI
Strokovni prispevki
PREGLED STANJA IN PROBLEMATIKA
BITUMENSKIH VEZIV V LETU 2012
Roman Bašelj, Igmat d.d.
Na Inštitutu za gradbene materiale Igmat d.d. smo v sklopu
dejavnosti kontrole kakovosti v letu 2012 preverjali kakovostne karakteristike bitumenskih veziv različnih proizvajalcev. Najpogosteje uporabljena cestogradbena bitumna sta
bila B 50/70 in B 70/100, s polimeri modificirano vezivo pa
PmB 45/80-65.
Aktivnosti kontrole bitumenskega veziva in rezultati preiskav
osnovnih lastnosti, izkazujejo ustrezne kakovostne karakteristike dobavljenih bitumenskih veziv. Preiskave osnovnih
lastnosti naj bi jih tudi izvajal proizvajalec asfaltnih zmesi na
asfaltnem obratu. Kontrolna karta na sliki prikazuje parameter penetracije za vhodno bitumensko vezivo B 50/70, ki
je bilo uporabljeno v določenih asfaltnih zmeseh. Odstopanje
od zahtev je bilo zaznano samo v enem primeru. Z vidika
notranje kontrole kakovosti na asfaltnem obratu bi lahko
zaključili, da je zadoščeno minimalnim zahtevam standardov
za proizvodnjo asfaltnih zmesi.
V nadaljevanju pa so bile aktivnosti kontrole kakovosti bitumenskih veziv usmerjene na ponovno pridobitev veziva iz
asfaltnih zmesi po postopku ekstrakcije. S tem postopkom se
določijo lastnosti bitumenskega veziva v vzorcu asfalta, torej
po fazi mešanja na asfaltnem obratu in nadaljnji fazi transporta na mesto vgrajevanja. Pri pregledu rezultatov preiskav
bistvenih lastnosti ekstrahiranega cestogradbenega bitumna
pa smo zaznali velika odstopanja med posameznimi vzorci. Po
statističnem pregledu istovrstnih preiskav iz leta 2007, torej
iz obdobja pred obveznim certificiranjem asfaltnih obratov,
smo ugotovili, da so bila v takratnem obdobju bistveno manjša
nihanja kakovostnih karakteristik v ekstrahiranih vezivih. S
tem pa se upravičeno pojavi vprašanje: smo med proizvodnjo
in transportom nekontrolirano ravnali z asfaltno zmesjo in s
tem prekomerno poškodovali bitumensko vezivo ali pa se isti
tip bitumenska veziva kakovostno razlikuje tudi glede na vir.
Rezultati preiskav lastnosti ekstrahiranega s polimeri modificiranega bitumna PmB 45/80-65 v letu 2012 izkazujejo, da
so nihanja kakovostnih karakteristik manjša kot v letu 2007.
Razlog je tudi ta, da se je število virov zmanjšalo in da so v
slovenskem prostoru trenutno prisotni trije viri in da od teh
prevladuje en sam vir. Rezultate ekstrahiranega s polimeri
modificiranega bitumna lahko razvrstimo v dve skupini in na
podlagi tega lahko hitro ugotovimo, da se PmB 45/80-65 med
različnimi proizvajalci bistveno razlikujejo in da vsak vir ni
uporaben za vsako namen uporabe.
Dejstvo je, da imajo proizvajalci asfaltnih zmesi vzpostavljen
STROKOVNI PRISPEVKI
sistem notranje kontrole kakovosti bitumenskih veziv in tudi
certificirano kontrolo proizvodnje. Vendar pa gre za minimalni
obseg preiskav, s katerimi ne moremo z gotovostjo napovedati
obnašanje bitumenskega veziva skozi obdobje eksploatacije.
Pregled stanja ekstrahiranih veziv iz asfaltnih zmesi, ki so bile
v letu 2012 vgrajene v slovenskem prostoru izkazuje, da imajo
določene nove asfaltne plasti že v začetku lastnosti, ki bi jih
lahko pripisali asfaltnim plastem po večletnem klimatskem
obremenjevanju. Zaradi prekomernega utrjevanja bitumenskega veziva med proizvodnjo ter vgrajevanjem že v osnovi
dobimo postarano asfaltno plast in to seveda vodi do
predčasnega nastanka razpok in prehitrega propadanja plasti.
Poškodovana asfaltna plast zaradi neustrezne kakovosti
bitumenskega veziva
Preskusna metoda kratkoročnega staranja (RTFOT)
Odpornost proti t.i. kratkoročnem utrjevanju bitumenskega
veziva lahko uspešno preverimo z laboratorijskimi preiskavami, ki potekajo po sistemu vpihovanja vročega zraka preko
tankega filma bitumenskega veziva (RTFOT). Po tovrstnem
obremenjevanju sledi preverjanje spremembe bistvenih lastnosti (izguba mase, PK in penetracija). Ta podatek lahko zelo
uporabno prenesemo v vsakodnevno prakso. S tovrstnimi preiskavami lahko napovemo kako se spremenijo lastnosti bitumenskega veziva med časom mešanja v asfaltnem obratu in
transporta na gradbišče.
Trenutno stanje v asfalterski industriji temelji na zaupanju CE
znaku in spremljajoči CE informaciji. To je dovolj za zadostitev
zahtevam za neovirano trženje asfaltnih zmesi po notranjem
trgu EU, vendar premalo za zagotovitev kakovosti. Ugotav-
ljamo, da je pri izbiri in pri odločanju o namenu uporabe posameznega vira bitumenskega veziva tehnološka podpora prešibko aktivirana.
Glede na zbrane rezultate preiskav bitumenskih veziv je nujno
potrebno pristopiti k celovitejšemu preverjanju vhodnih
cestogradbenih veziv in preiskave orientirati na pogoje
uporabe končnega proizvoda. Za boljšo identifikacijo bitumenskega veziva je potrebna natančnejša določitev kakovostnih karakteristik in preveritev združljivosti z ostalimi
vhodnimi materiali. Tako proizvajalcu asfaltne zmesi, kot
izvajalcu asfalterskih del so ti parametri odlična podlaga za
izbiro vira bitumna, izbiro tehnologije proizvodnje in nenazadnje organizacijo asfalterskih del.
21
STROKOVNI PRISPEVKI
ZDRAVJE, VARSTVO IN OKOLJE V
ASFALTERSTVU (CESTOGRADNJI)
Z VIDIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Mitja Čotar, Structum d.o.o.
Združenje asfalterjev Slovenije (ZAS) je strokovno združenje
cestogradbenih strokovnjakov in podjetij, ki delujejo na
področju asfalterstva. Strokovno delo v ZAS-u poteka v dveh
strokovnih odborih in dveh strokovnih sekcijah. Na tehničnem
področju kreira strokovno politiko društva Tehnični odbor (TO
ZAS), na področju zdravja delavcev in varstva okolja pa Odbor
za zdravje, varstvo in okolje (OZVO ZAS). Delo v odboru
koordinira in vodi vodja odbora, ki je praviloma tudi predstavnik ZAS-a v enakem odboru Evropskega asfalterskega
združenja (EAPA), s čimer je zagotovljen prenos informacij,
krepitev znanja in razvoj posameznih področij.
Osnovne naloge in aktivnosti Odbora za zdravje, varstvo in
okolje pokrivajo sledeče sfere delovanja:
• spremljanje zakonodaje in predpisov na področju varovanja
okolja,
• konstruktivno sodelovanje pri pripravi in obravnavanju
dokumentov na evropski ravni,
• aktiven pristop do varovanja zdravja in varstva pri delu,
• nemoten in reden pretok aktualnih informacij o aktivnostih,
ki potekajo na področju varovanja okolja in varstva delavcev
v različnih evropskih državah, članicah Evropskega asfalterskega združenja,
• obravnavanje vhodnih materialov, asfaltnih zmesi in
proizvodnje v smislu vpliva na okolje,
• spremljanje razvoja novih tehnoloških procesov in inovativnih ukrepov v asfalterski industriji,
• priprava analiz in ukrepov za zagotavljanje varnega dela na
gradbiščih,
• aktivnosti na področju priprave tehnične regulative in
dokumentov dobre prakse,
• spodbujanje organiziranja izobraževanj, publiciranja,
• zbiranje, izmenjava in promocija znanja in dobrih praks.
Zakonodajni vidik aktivnosti OZVO ZAS zajema upoštevanje
krovno gledano predvsem naslednjih zakonov: Zakona o
varstvu okolja (ZVO-1), Zakona o vodah (ZV-1), Zakona o
varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), Zakona o graditvi objektov
(ZGO-1D) in Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro). Namen
Zakona o varstvu okolja, ki ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj, je
spodbujati takšen družbeni razvoj, ki omogoča dolgoročne
pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost življenja,
hkrati pa ohranja biotsko raznovrstnost s ciljem spodbujanja
uporabe neškodljivih ali vsaj manj škodljivih tehnik razvoja, s
katerimi dosežemo čistejše in bolj zdravo okolje.
Ostali politični inštrumenti, ki so v tesni povezanosti s trajnostjo in trajnostnim razvojem in se tudi nanašajo na
zakonodajo, so npr. evropski znak za okolje (ECO label),
okoljska deklaracija proizvoda (EPD), ocena življenjskega
kroga (LCA), Zelena javna naročila (GPP oz. ZeJN) in Uredba o
ravnanju z odpadki. Prav slednja v skladu z evropsko direktivo
o odpadkih 2008/98/EC uvaja natančnejšo opredelitev
hierarhije ravnanja z odpadki, kjer postanejo odpadki vir oz.
surovina za tistega, ki ima za njihovo uporabo ustrezno
znanje, tehnologijo in tržišče.
Trajnostnost, trajnostni razvoj in trajnostno gradbeništvo
Načela trajnostnega gradbeništva tako poudarjajo nov pristop
v gradbeništvu – hkratno obravnavanje več dejavnikov, ki so
med seboj povezani in soodvisni z ekonomske, okoljske in
družbene (socialne) plati. Trajnostni razvoj je torej tisti razvoj,
ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrozili možnosti
prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe.
V smislu asfaltnih materialov lahko trajnostnost opredelimo
kot njihovo sposobnost, da ohranijo želene ali projektirane
lastnosti (karakteristike) na ekonomsko in družbeno najbolj
sprejemljiv ter krati okolju najmanj škodljiv način. Trajnostnost asfalta kot gradbenega proizvoda lahko zasledujemo
preko celotne verige, od pridobivanja vhodnih materialov do
porabe energije med proizvodnjo in vgrajevanjem asfaltnih
zmesi, z možnostjo recikliranja za ponovno uporabo. Asfalt je
hkrati tako »zeleni proizvod« (»green product«) kot tudi
trajnostnostni proizvod (»sustainable product«), ki se lahko
v celoti ponovno uporabi.
Asfalterstvo oz. proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi
ima tudi nekatere negativne vplive na okolje in delavce.
Najbolj zaznavni so nastajanje odpadkov, velika poraba energentov in naravnih virov (surovin) ter nastanek emisij (v zrak,
tla, vodo: hrup, toplota, prah).
Količine asfalta, ki se proizvedejo, so znatne, v Sloveniji v
povprečju okrog 2 milijona ton na leto, v Evropi pa okrog 300
milijonov ton na leto. Ni naključje, da se je asfalterska industrija
organizirala v Evropskem asfalterskem združenju (European
Asphalt Pavement Association – EAPA). V EAPA strokovno delo
poteka v dveh odborih, in sicer tehnični odbor (Technical
Committee) in odbor za zdravje, varstvo in okolje (Health,
Safety and Environment Committee – HSE). Delo odbora HSE je
pomembno in iz leta v leto bolj aktualno, saj teme, vezane na
varovanje okolja in zdravje delavcev, stopajo v ospredje. V
nadaljevanju bo delo odbora podrobneje predstavljeno.
Delovni program EAPA odbora za zdravje, varstvo in okolje
(HSE) za obdobje 2012–2014 se v glavnem nanaša na področja raziskav o zdravju, implementacije uredbe REACH, sistema
trgovanja z emisijami v EU, direktive o odpadkih, zelenih javnih
naročil, ogljičnega odtisa in na zmanjšano rabe energije. Prav
slednja tema je povod za promocijo uporabe agregatov z
manjšo naravno vlago in t.i. nizkotemperaturnih asfaltov.
STROKOVNI PRISPEVKI
1. Nizkotemperaturni asfalti
Že Kjotski protokol predvideva znižanje emisij toplogrednih
plinov, in ena izmed možnosti, s katero se lahko približamo
zastavljenim ciljem, je vsekakor proizvodnja in vgrajevanje
nizkotemperaturnih asfaltov (v tuji literaturi warm mix
asphalt – WMA in tudi low-temperature asphalt – LTA).
Nizkotemperaturni asfalti so asfaltne zmesi, ki so proizvedene
z uporabo posebnih tehnoloških postopkov in/ali dodatkov,
ki zmanjšujejo temperaturo proizvodnje za približno 30° C,
tako da ta znaša med 100° C in 140° C. Prednosti znižanja
temperature proizvodnje asfaltnih zmesi so zmanjšana poraba
energentov (goriva) in prihranek energije (posebej zaradi
segrevanja vhodnih materialov), zmanjšanje emisij pri proizvodnji, transportu in vgrajevanju asfaltnih zmesi (pare, CO2,
ogljikovodikovi hlapi, aerosoli – prah, dim, meglice) ter pozitiven učinek izboljšanja varnosti in delovnih pogojev za
delavce.
2. Ponovna uporaba – recikliranje asfaltnih zmesi
Ponovna uporaba oz. recikliranje asfaltov predstavlja velik
potencial v asfalterski industriji, saj prinaša številne prednosti. Asfalt je 100-odstotno ponovno uporaben in se ga lahko
reciklira po vročem in hladnem postopku, na obratu in na licu
mesta (in situ). Posebno postopek hladne reciklaže, ki je v
zadnjih letih vedno bolj v uporabi, prinaša z vidika trajnostnega razvoja številne prednosti: 100-odstotno uporabo
obstoječega materiala, manjšo porabo energije za pripravo
hladne zmesi, bolj zdravo in varno okolje za delavce, manj
emisij pri proizvodnji in transportu, manjše posege v naravno
okolje (kamnolomi) in ne nastajajo deponije odvečnega
materiala.
3. Ogljični odtis (carbon footprint)
Izraz ogljični odtis uporabljamo za ponazoritev količin
izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih
plinov (TGP) v atmosfero s strani posameznikov, podjetij in
organizacij, v določenem časovnem okviru. Z izračunom ogljičnega odtisa lahko namreč natančneje in bolje upravljamo z
izpusti, se izognemo tveganjem zaradi cene fosilnih goriv in
ogljika in se primerjamo s podjetji oz. organizacijami v svoji
panogi, s čimer prikazujemo vplive proizvodov in aktivnosti
na klimatske spremembe. Izvedenih je bilo tudi več študij
primerjav asfaltnih in betonskih vozišč, iz katerih izhaja, da
je asfalt bolj zelen proizvod od betona, saj dosega le do 30 %
vrednosti ogljičnega odtisa betona. Ogljični odtis proizvedene
tone asfalta (samo proizvodnja) je ok. 25–35 kg CO2.
4. Evropski predpisi; hrup
OZVO ZAS oz. HSE EAPA spremlja tudi področje evropskih predpisov, ki širše zadevajo področje industrije asfalta in ukrepanje, ko je to potrebno. Ob spremljanju zakonodaje in
predpisov na področju varovanja okolja ter konstruktivnem
sodelovanju pri pripravi in obravnavanju dokumentov na
evropski ravni se tako izvajajo aktivnosti na področju priprave
tehnične regulative in dokumentov dobre prakse. Med drugim
je potrebna prilagoditev oz. posodobitev EAPA smernice za
zniževanje hrupa v skladu z novimi pravili v Evropski direktivi
o hrupu END (European Noise Directive 2002/49/EC), ki
nalaga članicam EU, da izdelajo ustrezne akcijske plane in
karte obremenjenosti. Eno izmed najučinkovitejših orodij za
zmanjšanje hrupa so t. i. manj hrupna vozišča (LNP, low noise
pavements), ki dokazujejo, da je hrup argument za promocijo
asfalta!
5. Silikatni prah
Eden izmed problemov, ki se ga v asfalterstvu največkrat
morda niti ne zavedamo, je vdihavanje silikatnega prahu, ki
nastaja pri drobljenju in mletju silikatnega agregata v kamnolomih, pri proizvodnji asfalta na asfaltnih bazah ter predvsem
pri mletju in rezkanju starega asfalta. Daljše vdihavanje
silikatnega prahu lahko povzroči razvoj silikoze, ki prizadene
kapaciteto pljuč in povzroči razvoj infekcije ter tuberkuloze.
Protiukrepi so razvoj sistemov za odpraševanje (filtrov) na
napravah, kjer nastaja silikatni parah, zmanjševanje izpostavljenosti delavcev, uporaba zaščitnih sredstev in zamenjava
silikatnih materialov z varnejšimi.
6. Vonjave
Eden največjih dobaviteljev bitumna na svetu, podjetje Shell,
razvija nov način zmanjševanja neprijetnih vonjav pri
proizvodnji asfalta. Segrevanje bitumna pri višjih temperaturah ima običajno za posledico nastanek neprijetnih vonjav
za okolico in ljudi. V nasprotju s poskusi prikrivanja vonjav
bitumna v preteklosti novo bitumensko vezivo Shell Bitumen
Fresh vsebuje tekoči dodatek, ki je kemijsko načrtovan tako,
da namesto prikrivanja vonjav bitumna z dodajanjem dišav
neprijetne vonjave nevtralizira. Seveda pri tem tehnične
karakteristike bitumna ostanejo nespremenjene.
7. EU ETS – Evropski sistem trgovanja z emisijami
toplogrednih plinov
EU ETS je prvi in še vedno največji mednarodni sistem za
trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Pokriva 31 držav
in več kot 11.000 onesnaževalcev, od elektrarn, industrijskih
obratov do letalskih družb. Cilj trgovanja z emisijami je
pomagati državam članicam EU, da izpolnijo svoje obveznosti
v okviru Kjotskega protokola. Sistem s štirimi daljšimi obdobji
je v letu 2013 zakorakal v t. i. 3. fazo, v kateri so predvidene
nekatere spremembe. Najbolj vidne izmed njih so vključitev
manjših onesnaževalcev z visoko vrednotenimi toplotnimi
kapacitetami v shemo EU ETS. V glavnem so to asfaltni obrati
z emisijami med 3.000–5.000 t CO2 in nazivnimi kapacitetami
med 20 in 35 MW.
23
POBUDA ZAS DRŽAVNIM INŠTITUCIJAM
Številni politiki in gospodarstveniki se že dlje časa sprašujejo kako pričeti investicije v prometno infrastrukturo, ko pa so postopki
umeščanja v prostor in drugo, tako dolgotrajni. Z obnovami vozišč, ki so na cestnem omrežju nujno potrebne, lahko pričnemo takoj.
ZAS je v ta namen oblikoval naslednji predlog:
Datum: 2.12.2012
Številka: 101-2012
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Langusova 4
1000 Ljubljana
državni sekretar
ZADEVA: Zagon infrastrukturnih projektov – obnove in modernizacije voziščnih konstrukcij na
državnih cestah
S stanjem v slovenskem gradbeništvu, vedno bolj tudi v
projektivnih organizacijah in inženiringu, ste podobno
seznanjeni iz številnih strokovnih srečanj, strokovnih in
medijskih objav, neposredno pa stanje zaznavate skupaj z
nami, ki vsakodnevno delujemo na tem področju. S strani
GZS, Gospodarske zbornice Slovenije smo bili zaprošeni za
konkretne predloge kot pomoč pri zagonu gospodarstva. V
nadaljevanju podajamo takšen konkreten predlog, ki je
zato sočasno posredovan tudi na GZS.
Slab makroekonomski položaj države, ki je ponovno zašla
v recesijo, je v veliki meri posledica prav stanja v gradbeništvu, kjer je že propadlo prvih osem izmed desetih
največjih podjetij v Sloveniji (podatek je bil uradno podan
na 18. Nujni seji odbora za gospodarstvo pri DZ, dne
16.11.2012), s poudarjenim negativnim trendom.
Evropsko asfaltersko združenje EAPA, v katero je slovensko
združenja asfalterjev ZAS včlanjeno od leta 1997, je v teh
dneh objavilo pregled proizvodnje asfaltnih zmesi v letu
2011 (priloga 1: Total production on asphalt and warm mix
asphalt in 2006 – 2011). Celokupna proizvodnja asfaltnih
zmesi v Evropi se je v zadnjem letu povečala za 5 % (s 309
na 324 mio ton).
V Sloveniji je v letu 2011 - ponovno že tretje leto zapored dosežen znaten padec proizvodnje asfalta s 1,8 na 1,3 mio
ton, kar pomeni znižanje za skoraj 30 %. Navedeno je daleč
največji padec v celotni Evropi, in je še bistveno večji kot
je padec aktivnosti v gradbeništvu, ki po podatkih
Eurostata za leto 2011 za Slovenijo znaša 20 %. Nadaljnje
padanje proizvodnje se dogaja tudi v letošnjem letu, tako
da bo proizvodnja asfalta v leto 2012 na ravni proizvodnje
v začetku 90. let. Industrija asfalta v Sloveniji je torej
prizadeta še bolj kot že tako obubožano gradbeništvo
(priloga2: Proizvodnja asfalta v Sloveniji 1992 – 2011).
Navedeno se že odraža oziroma se bo v prihodnje še bolj
odrazilo v kakovosti naših cest, stroški popravil pa bodo
veliko večji kot, če bi ukrepali pravočasno.
Že več let govorimo o pričetku del na velikih infrastrukturnih projektih. V pripravi so npr. 2. tir Divača – Koper ali
AC Draženci – Gruškovje, tretji pomol v Luki Koper itd.,
vendar bodo ti projekti v najboljšem primeru omogočali
pričetek denarnega toka izvajalcev konec leta 2014 ali
2015. Glede na to, da domača gradbena operativa referenc
za pridobitev teh poslov tako in tako več nima, niti nimajo
zgledov, da bi jih lahko pridobila, se postavlja vprašanje s
kakšnim pristopom in verigo podizvajalcev bo prišel novi
ponudnik, koliko bo vključeval manjša tukajšnja podjetja
in kolikšen bo vpliv na domačo ekonomijo. Ocenjujemo,
da bi bilo nujno pripraviti analizo takšnega vpliva, ki bo
služila naročnikom pri pripravi strategije oddaje del.
Navedeno so vprašanja za več let v naprej. Ta trenutek pa
se je bolje vprašati kako zagotoviti preživetje obstoječih
podjetij do prvih večjih razpisov.
Zato je potrebno ukrepati takoj! Najbolj učinkovita tako
za gospodarstvo kot za projektivna, inženiring in izvedbena podjetja so vlaganja v obnove oziroma modernizacijo
obstoječih državnih cest, ki so na polovični dolžini omrežja
(3000 km) v slabem in zelo slabem stanju in tako ne
zagotavljajo niti prometne varnosti niti ne omogočajo
razvoja gospodarstva. Zaradi vsega navedenega predlagamo, da se določijo prioritetne smeri in daljši odseki, za
katere se naj prične pripravljati projektna dokumentacija.
Ti projekti se delajo v javno korist, zato ni potrebe po
pridobitvi gradbenih dovoljenj, ampak se lahko takoj
pristopi k izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo. Pri
takem projektu bodo vključeni tako projektivni biroji,
nadzorniki, geodeti, inštituti za odvzem in preverjanje
materialov in predvsem gradbeni izvajalci. Posebno težo
je potrebno nameniti pripravi elaboratov dimenzioniranja
voziščne konstrukcije tako, da se zagotovi finančno in
tehnično optimalna tehnologija izvedbe del. Kljub težkim
časom so se obstoječa podjetja okrepila s strokovnjaki
propadlih izvajalcev in so usposobljena za izvedbo
najzahtevnejših tehnologij kot so:
- Reciklaža »in situ« ali na betonarnah oziroma asfaltnih
obratih
- Ponovna uporaba asfaltnih zmesi, proizvedenih na
asfaltnih obratih
- Uporaba alternativnih materialov kot so žlindra, guma,
izboljšani bitumni
- Nizkotemperaturni asfalti
- Manj hrupne asfaltne zmesi v obrabno-zapornih plasteh.
PROIZVODNJA
Vse navedene tehnologije so v Evropi okarakterizirane kot
zelene, okolju in prebivalcem prijazne in trajnostno učinkovite. Uveljavitev zelenega javnega naročanja pri gradnji
in obnovi cest, z vključevanjem okoljskih meril pri javnem
naročanju - s ciljem zmanjšanja količine odpadkov in ohranjanja naravnih virov, je tudi 39. ukrep Agende 46 +, ki je
bila objavljena s strani GZS. V ZAS zadnje leto intenzivno
obdelujemo to zahtevno tematiko in smo aktivno vključeni
v delovno skupino Ministrstva za Kmetijstvo in okolje, ki
pripravlja Uredbo s tega področja. Žal razumevanja za
uvedbo novosti pri nekaterih sodelujočih predstavnikih ni
dovolj, zato menim, da je ključna podpora s strani resornega ministrstva.
usposobljenih podjetij, ki so pripravljena sodelovati oziroma so življenjsko zainteresirana za zagon investicij v
cestno infrastrukturo. Izvedba obnov in modernizacij na
slovenskih državnih cestah, pa deloma tudi na avtocestah
in na vseh ostalih občinskih in javnih poteh je ena od
realnih možnosti, ki ne potrebujejo silnih in dolgotrajnih
postopkov in priprav in bo imela neposreden vpliv na naše
gospodarstvo. Začnemo lahko takoj. Predlog smo vam
pripravljeni kadarkoli bolj podrobno predstaviti in ponuditi ustrezno sodelovanje.
Lep pozdrav,
Predsednik ZAS
Spoštovani državni sekretar,
v Sloveniji je še vedno dovolj znanja za pripravo in izvedbo
predlaganega projekta obnov in modernizacije obstoječih
državnih cest. Menimo, da bi bilo potrebno odpreti nekajletni program za izvedbo takšnega projekta in zagotoviti
ustrezno (projektno) financiranje. Navedeno bi bil eden
od močnih vzvodov za zagon slovenskega gradbeništva,
primerljiv vsaj z energetsko sanacijo stavb.
Potrebe po izboljšanju kakovosti državnih cest so jasne in
že velikokrat izražene, imamo znanje in še vedno dovolj
V vednost:
- GZS, Gospodarska zbornica Slovenije
- Ministrstvo za gospodarstvo
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
- DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki
Slovenije
- Upravni in nadzorni odbor ter OPD ZAS
- Tehnični odbor ZAS
- Odbor za zdravje, varstvo in okolje ZAS
Proizvodnja in vgrajevanje
asfaltnih zmesi v letu 2012
V letu 2012 smo v Sloveniji proizvedli
1,106 mio ton vročih asfaltnih zmesi.
Navedeno je najnižja proizvodnja do
sedaj.
PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI
V LETIH 1996 - 2012 (t)
Za proizvedene asfaltne zmesi je bilo
porabljenih približno 962 mio ton
karbonatnih in 89.000 ton silikatnih
zmesi kamnitih zrn ter okoli 55.000 ton
bitumenskih veziv. Od tega je bilo vgrajenih 43.000 ton cestogradbenih bitumnov in 5.500 ton s polimeri modificiranih bitumnov. Delež modificiranih
bitumnov glede na porabo vseh bitumnov je tako kot v letu 2012 znašal okoli
11,0 %.
V letu 2011 je bilo med ostalimi asfalti v
Sloveniji proizvedenih in vgrajenih
55.000 ton SMA, 48.000 ton AC bin,
575.000 ton AC surf in 428.000 ton AC
base, delež drenažnih asfaltnih zmesi
pa je znašal okoli 5.400 ton.
B.Č. & S.H.
25
IN ENGLISH
from assembly to Assembly
in English
... from page 3
The asphalt paving industry was doing well,
too, developing slowly but steadily. Along with
the zenith of intensity in 2008, however, came
a decline in growth and development. Since
then we’ve recorded a depressing series of
failures of businesses in the industry, with the
number of its employees plummeting to almost
half during this time, falling below 50 000,
while eight out of ten of the biggest
construction companies are now defunct,
alongside numerous smaller ones. The
Slovenian construction industry has been hit
by a major disaster.
A similar, though not as critical, situation is
found in the Slovenian asphalt paving
industry. Production has stopped in five of
eight of the largest asphalt producers, with
more than 20 % of production capabilities
halted, while the rest are underutilized. The
consequences can be seen in production of
asphalt, which has been falling steadily for the
fourth year running. From the average 15-year
production of 1.8 million tonnes we’ve landed
at 1.1 tonnes in the past year – revisiting the
figure from the time of Slovenia’s struggle for
independence some twenty years ago.
The consequences of insufficient investment
are quite apparent in the Slovenian road
network. The most damage can be seen in
municipal and state road networks, where the
condition has been critical for a number of
years with the networks deteriorating from one
year to the next. In state roads we have found
54 % of the roads to be in bad/very bad
condition, with the percentage in local roads
being even higher. It is delusional not to
expect extensive damage to start showing up
in motorways, which accommodate a yearly
average of more than 1.5 million heavy trucks.
The roads in the category of bad and very bad
condition are not suitable for this day and age
as they cannot guarantee traffic safety.
Because of incessant deterioration, the costs
of securing trafficability and regular maintenance have become unmanageable.
The past winter was one of the harshest in the
last 50 years. The extent of the damage in the
6 000 km of state roads alone has been
estimated to over 80 million EUR – only
because the roads are in a far from satisfactory
condition. Similar or even worse damage can
be seen in municipal roads, not to forget
motorways, where, because of insufficient
measures, consequences in the form of damage
are starting to appear.
Various professional institutions have been
calling attention to this fact, such as Slovenian
Roads Agency, the manager of state roads, and
AMZS (Automobile Association of Slovenia),
with ZAS joining their initiatives. At the end of
last year, and this year as well, we have
addressed these to the ministries in charge
and, at their behest, to CCIS as well, as
investment in road infrastructure would help
in reviving the economy as well.
Before starting any intense investment
activities in infrastructure, however, the
general public should become clear on the
infamous story about the alleged 2 billion
Euros of overpaid motorways, because
without a healthy foundation there can be no
quality structure, and no future projects
which aren’t viewed negatively before they’ve
even started. The figure is simply fabricated
and does not have any real substance, while
still having enough power to disable invaluable
investment in road infrastructure. Just
because there are individuals who have gone
astray and caused huge moral and material
damage, the accomplishment of the construction of the Slovenian motorways should not be
annihilated. The above has been clarified by
the expert public on numerous occasions –
although unsuccessfully, as negative comments in the public media persist. The
motorway project is the largest economic
project in Slovenia, which we can be justifiably
proud of as it’s been accomplished using our
own forces and knowhow, for which we are
receiving international praise to this day. In
these times of general mistrust, it is also
important to emphasize that the project has
received the people’s (plebiscitary), as well as
political support. The accomplishment of
motorway construction is ripe for a realistic,
fair assessment, and I am confident that this
will create conditions for future economic and
infrastructure projects.
On the other hand, we are all familiar with the
current situation of our country, with funds
depleted just about everywhere, leading to the
question: How do we go on?
With great certainty, we can count on funds
from the next financial perspective 2014–
2020, most of which, however, will have to go
to the infrastructurally depleted railway sector,
because a portion of the cargo will need to be
rerouted there. Another condition for drawing
on the Brussels funds is our own contribution,
which we will need to guarantee, as we must
find a way to finance the much needed
investments in roads. My estimate is that given
the circumstances a committed raising of the
“petrol Euro” needs to be set up to enable
maintenance, renovation and construction of
roads, and partially other infrastructure projects as well. If we wish to change the flow, we
also need to ensure stable financing and
uniform investment, which the construction
industry needs to take into account.
The main concern of the Slovenian Asphalt
Pavement Association will continue to be
dedicated to strengthening development of
expertise in the industry. This is why our
intense efforts go into realization of our
programmes, including education, preparation
of expert materials and technical regulations,
international integration, exchange of opinions, and organizing expert meetings. I
would like to take this oppor tunity to invite
you to the 14th Colloquium on Asphalt and
Bitumen, scheduled for November – a meeting
which has, through the years, grown into an
important international conference, discussing not only the asphalt paving industry but
construction of traffic infrastructure as well.
In conclusion I would like to thank all enterprises and individuals for their contribution in
the operation of ZAS and fulfilment of our
mission.
Slovenko Henigman, President
TECHNICAL CONFERENCE AND ZAS
GENERAL ASSEMBLY 2012
In May, the 17th ZAS General Assembly was held
at BTC in Ljubljana, bringing together 62
participants. According to years of tradition, a
technical conference was organized before the
General Assembly, discussing issues that are
especially current for the asphalt industry in
the present economic situation.
The first topic, entitled The Properties and
Performance of Steel Slag in Asphalt Sur facing Materials was presented by Mr Nick
Jones, Slag Business Development Manager at
Harsco Metals and Minerals, introducing steel
slag from its origin in various processes of steel
production to its preparation and processing
for further use as a high quality material for
asphalt sur facing mixtures. We concurred at
the conclusion that Slovenia must continue the
efforts already begun regarding use of steel
slag, and try, despite the crisis – or even
because of it –, to press for substitution of
imported natural aggregates for slag based
aggregates. Of course, this is a process where
contribution of customers is essential; they will
need to more actively support companies in
their efforts of reaching the goals of the
adopted strategy of sustainable development.
The second topic, entitled Lignite Energy: A
cost-efficient fuel for the asphalt industry,
was presented by Mr Jürgen Bauer, Sales
Director for Eastern Europe at Rheinbraun
Brennstoff GmbH. He presented the basic
properties of coal dust as an effective and
environment-friendly energy source, comparable to the currently most widely used energy
sources in the production of asphalt – natural
gas and industrial fuel – and even vastly more
efficient than the two given the cost estimate
of 0.3 to 0.4 million EUR at the asphalt plant.
The third topic, entitled Tendering of asphalt
renovation works in accordance with sustainable construction criteria, was presented by
Mr Marko Gardaševič, DRI Investment Management Ltd., Mr Matic Poznič, DARS, and Mr
Zvonko Cotič, Primorje. The speakers had
prepared a collection of conditions and criteria
IN ENGLISH
for tendering of the most demanding renovation works based on the economically most
favourable offer. Separately, conditions were
presented which state minimal conditions to
be met by tenderers, different from project to
project in their conforming to the law on public
procurement. These conditions refer mainly to:
references of tenderer, minimal equipment
(nominal capacity of 160 t/h for asphalt plants
has been recently added), internal control, and
technical personnel/expert staff. Economically
most favourable offer is to be selected based
on a point system according to the following
criteria: tendering price (determined by
equation), execution deadline, distance
between centre of gravity of construction site
and the asphalt plant, technical and operational maintenance, certificates (ISO 14001 in
OHSAS 18001), use of alternative resources
(slag, recycled materials, reuse of milling
residue, etc.). Total score is calculated as a sum
of individual point totals stated in the criteria.
Economically most favourable is the tenderer
with the highest total score.
The presented material/documents are a
suitable basis for use in public procurement
procedures; of course, changes in the established practice – i.e., subcontracting based
solely on the lowest price – are not easily made
and customers tend to avoid making them,
which is, needless to say, of no use to the
construction industry and its development.
The regular 17th General Assembly consisted
of an overview of the work done in the past
year, including all financial statements and an
overview of future projects.
Despite the grave economic situation, ZAS have
fulfilled all the tasks set for the past year and
ended the financial year on a positive note. For
this we have to thank our faithful members,
individuals and legal persons alike; we are
especially delighted that several new international companies have joined our association.
This year’s General Assembly was a voting
assembly – a new Managing and Supervising
Committee were both elected, as well as a
Court of Honour. Slovenko Henigman remains
President of the Association, having been
unanimously elected for another term. The
most important agenda of the 2012–2016
period include:
• To maintain the existing structure of professional bodies in the Association (Technical
& HSE Committees, Education & Water proofing Sections, Asphalt Commission, 06
& SIST Technical Committees, etc.);
• To adapt procedures of preparation of asphalt paving projects to actual needs and
sustainable development;
• To realize ZAS annual plans;
• To strengthen collaboration with other professional institutions and promote our industry (Chamber of Commerce and Industry,
Chamber of Engineers, professional media:
Gradbenik, Gradbeni Vestnik, Minerali,
etc.).
The Assembly ended with an award ceremony,
at which awards were given to Prof Dr Janez
Žmavc at his 80th jubilee, Mr Marijan Makovec
for his long-time service as head of the
Supervising Commitee, and to Mr Thomas
Glanzer for his work in the Managing
Committee.
WORKSHOP ON PAVEMENT DESIGN
Hotel Plaza, 15th November 2012, Ljubljana,
Number of participants: 70
Objectives of the workshop:
The workshop was designed to review the
existing methods of pavement design in the
participating countries (Slovenia, Austria,
Germany and the Czech Republic) and take a
glance at the future of the industry.
The workshop involved leading representatives
of universities and the industry from each
country.
The meeting was organized by ZAS, the
Slovenian Asphalt Pavement Association, in
collaboration with the Austrian group OMV,
which is a leading producer and supplier of
bituminous products in this part of Europe.
ZAS had organized a similar workshop with only
local participants in 2008, and the conclusions
of that workshop and the state of the art in the
area were the initial contributions to the
workshop. The President of ZAS, Slovenko
Henigman, gave a keynote speech, expressing
his views of this area of Europe and giving an
account of the experiences and dilemmas
encountered in Slovenia.
“Transport of people and goods is one of the
most important priorities of the European
Union, which is reflected in the constant
increase in both individual and business travel.
According to the information from the most
powerful economy in European Union, that is
Germany, the traffic loads will increase by 50
to 70% until 2025. By far the largest share of
the burden will fall on the roads.”
Mr Henigman continued with an overview of
the situation in Slovenia, where technical
regulation has been continuously updated over
the last 15 years, although many challenges
and dilemmas still remain open. He praised the
proposal for joint action in the organization of
the meeting and thanked Dr Markus Spiegel
from OMV Refining & Marketing GmbH for
participating in the organization.
PART I: Practice and experience with the
National Pavement Design Method
• DI Jan Jähnig:
In Germany guidelines for analytical pavement
design were introduced in 2009. Apart from
traffic loads and climatic conditions, the
material characteristics – especially those of
asphalt layers – are an important influencing
factor. The material characteristics based on
performance tests, e.g. stiffness and fatigue,
can be considered in the design process. One
intention behind this was to ensure that
asphalt pavements with longer lifetimes could
be developed.
• Univ. Ass. Dipl. Ing. Dr. techn. Bernhard
Hofko:
The current Austrian Pavement Design Guide
was introduced in 1986, with minor revisions
throughout the years. To design a pavement,
standard structures are given for calculated
design traffic loads (load classes). Standard
structures are given for bituminous bound
pavements, concrete pavements and block/
slab pavements. The main input parameter of
the Design Guide is the traffic load described
by a cumulated number of equivalent single
axle loads (ESALs) with 100 kN passing the
road section over its prospected life time.
Therefore the different types of commercial
vehicles are taken into account by equivalent
factors to convert the actual traffic to ESALs.
The climatic loading is taken into account by
two climatic zones (Inner and Outer Alpine
Region) and four seasons which affect the
subgrade bearing capacity. Finally, for flexible
pavements the bituminous bound layers are
described by a standardized “model asphalt”.
The temperature dependent stiffness of these
layers is taken into consideration by dividing
the year into six seasons with characteristic
temperature profiles for day and night time.
• Mitja Jurgele, BSc CEng:
Pavement design in Slovenia is performed
according to an empirical procedure based on
results of the AASHO test. The procedure is
described in the Technical Specifications for
Roads. Design life for pavements is 20 years for
new constructions and 10 years for reconstructions. The main pavement type is semirigid with lane dependent structure on the
motorway network and conventional flexible
on all other roads. Each pavement construction
has to be designed in a separate project;
standardized pavement constructions are not
used. The presentation shortly summarizes
current practice in pavement design in Slovenia, including a critical review.
A big problem of the Slovenian motorway
network is the fact that the majority of
pavement constructions are underdesigned
because of the extreme traffic growth after
Slovenia’s joining the EU. The most problematic is the A1 Motorway, on which traffic
loads increased by a factor of more than 4
between 2002 and 2008. This has resulted in
faster decay of pavements and also in
increasing costs of reconstruction.
PART II: Needs and Trends for Improved
Pavement Design Approaches
• Univ. Prof. Dipl. Ing. Dr. techn. Michael
Wistuba: Innovations in asphalt pavement
analysis, Mechanistic pavement design using hourly time-increments
Prof Wistuba presented the mechanistic
pavement design method, which is used in
Germany today and is documented in the FGSV
Technical Standards (RDO Asphalt 09). In best
accordance with RDO, the design method has
recently been extended by ISBS, Pavement
Engineering Centre at TU Braunschweig.
Through the new approach, the design method
is significantly improved, as traffic loading and
temperature loading are calculated in every
single hour – even for long design periods.
Hence, loading and stiffness are coupled with
time through time-accurate superposition of
traffic and temperature loading. Advantageously, the new approach improves design
accuracy on the one hand and allows for new
parameter studies on the other. Wistuba
demonstrated the new design approach on two
examples of use. In the first example, lowtemperature top-down fatigue cracking of
wearing course was analysed. Secondly, the
effects of global warming on pavement design
were analysed for various scenarios of climate
27
IN ENGLISH
change in Germany. The new approach is now
transferred into a user-friendly design software, which will be available by the end of
2013.
• Aleksander Ljubič, BSc CEng:
The existing method of pavement design in
Slovenia is based on results of the AASHO test
from the mid-20th century, and is not suitable
anymore for the actual number of axle load
passes due to highly increased traffic volumes
on main traffic routes. With this method, the
influences of climatic conditions – in terms of
both frost depth and surface temperatures of
the pavements, which vary considerably across
the territory of Slovenia – are not sufficiently
taken into account. Performance of the
materials built into the pavement construction
and their reaction to the loading is also overly
simplified by using only material equivalency
factors for calculation of thickness index,
which doesn't determine their performance in
various temperature and loading cases. All the
abovementioned parameters are already taken
into consideration by modern mechanistic
pavement design methods, including the
German RDO 09 method. The American “perpetual pavement” concept of pavement design
was also presented; it is an approach similar to
those in Germany and Austria, based on the
premise that pavement distresses with deep
structural origins could be avoided if pavement
reactions such as stresses, strains, and
deflections could be kept below the thresholds
where the distresses begin to occur. Such
pavements could last a very long time (over 50
years) with only limited need for maintenance
and rehabilitation of the top layer.
As an input value for the abovementioned
mechanistic pavement design methods, we
need the performance-based material characteristics of pavement materials, which have
now become available to us thanks to the newly
introduced modern equipment for performance-based testing at various Slovenian
institutes.
Because of the identified disadvantages of the
existing pavement design method, there is a
need for new and revised technical regulations,
a collection of data on climate influences, and
integration of performance-based testing with
the pavement design method.
Closing of the workshop:
The closing words were given by DI Dr Markus
Spiegl, who highlighted the following similarities of future pavement design in all four
countries:
• Conducting performance-related laboratory
tests like stiffness or fatigue testing (4
point bending beam or indirect tensile test)
to get more realistic asphalt mixture properties, which should be taken into account
in pavement design
• Climatic conditions across various regions
and their impact on asphalt properties
• Traffic amount and various heavy vehicles
with different axel loads
• Life cycle cost analysis.
Dr Spiegl mentioned in his closing words that it
would be useful if the countries collaborated
more in on this topic the future as this would,
firstly, speed up the development process of a
more realistic pavement design approach, and
secondly, save money either on research funds,
which could be used for other research topics,
or investments in infrastructure, which are
currently very rare in all state budgets due to
the economic crisis.
At the end he thanked the audience for their
enthusiastic participation, which contributed
to the success of the event, and announced a
similar workshop in Austria in no later than 2
years with even more extensive international
participation.
The Organizing Committee, composed of
Slovenko Henigman, Aleksander Ljubič, Mitja
Jurgele, Jožica Cezar, Zvonko Cotič and Dr
Janez Žmavc, have agreed on the following
conclusions:
1. A new map of Slovenian temperature zones
shall be created.
2. For lower class roads (local, touristic, etc.)
and for low traffic roads, standardized
pavement structures shall be prepared.
3. Correction factors related to replacement
of bound with unbound layers (thermal
conductivity) shall be developed.
4. Instructions for elaboration of a project
assignment for pavement design shall be
prepared.
5. Criteria for pavement designers shall be
defined.
6. The Technical Specifications for Pavement
Design shall be updated. The proposed
deadline is 2014.
7. A new SIST standard for fundamental tests
for asphalts shall be created.
8. Methodology for life cycle cost analysis in
pavement design (LCA) shall be prepared.
The aim is to carry out these decisions within 2
(two) years.
and asphalt producers has put the industry in
an unenviable position. Alongside the
incessant decrease of orders and production,
there is a record low in prices. The only way out
of the slump is an increase in orders. But as
major construction projects seem to be very far
away, a realistic solution – besides, for
instance, energy overhaul of buildings – seems
to be work on the existing traffic infrastructure. This consists mainly of railways and
roads, where – mainly in state roads – needs
are very high, as some 3000 km of state roads
are in very poor to poor condition, among them
600 km additionally heavily damaged by this
year’s floods. To realize these projects, project
documentation can be prepared and public
works contracts can be executed within a few
months, and in the following year results can
already be seen on site. Conditions should
include renovation of longer sections, so as not
to waste energy and increase costs in shorter
sections. We have had favourable experience
with such projects in Slovenia, as a number of
sections of state roads were renovated in the
framework of the 1998 EBRD project. Slovenia
should initiate a similar programme in 2013,
because better roads are needed equally by the
locals, by tourism, and not least the
construction industry.
ZAS has performed successfully in 2012 and, in
comparison with the previous years, slightly
more intensively. During the past year, our
events were attended by a total of more than
350 participants, by some 500 if we include
internal events. Similar figures can be
expected again in 2013 when the Colloquium
on Asphalt and Bitumen is scheduled again for
its 14th edition, traditionally taking place in
Bled between November 27 and 28, 2013.
Kindly invited!
4th ASPHALT PAVING WORKERS’ DAY 2012
The traditional meeting of the Slovenian
asphalt paving professionals took place this
year on November 22nd in Bled, bringing
together all professional bodies of the Slovenian Asphalt Pavement Association – the
Technical Committee, HSE Committee, Waterproofing Section, and Education Section.
This was followed by the meeting of the
Companies & Enterprises Committee, which
unites representatives of ZAS member companies.
The technical part of the meeting was
concluded with technical papers:
• Noise-reducing asphalt mixtures SMA 11LN –
presentation of results from a test field at
the Gabrk–Sežana motorway section (by Mr
Natlačen, CPK d.d., Mr Ljubič, IGMAT d.d., &
Mr Ipavec, ZAG);
• ReBirth – Promotion of recycling of industrial and construction waste, focussing on
their use in road construction (by Mr Cotič,
Structum d.o.o.);
• Adapting to new conditions in the market in
the Gorenjska gradbena družba company
(by Mr Bogataj).
The meeting, which was attended by over 60
members and 30 company representatives, can
be summarized as follows: The asphalt paving
industry in Slovenia, abreast with all other civil
engineering fields, is currently experiencing a
major slump. Downfall of numerous businesses
9th EDUCATION/TRAINING SESSION
FOR ASPHALT PAVING TECHNICAL
PERSONNEL 2013
This year, the Slovenian Asphalt Pavement
Association organized the 9th Education/
training session for asphalt paving technical
personnel, held on 14 March 2013 on the
premises of the Unija commercial building in
Brezovica outside Ljubljana. The programme,
prepared by the Education Section, was
conceived so as to cover all the key current
issues in the asphalt paving industry that
concern mainly the technical/ engineering and
management personnel.
In her introductory talk, Ms Jožica Cezar, MSc,
head of the Education Section, gave a
comprehensive overview of the field of
pavements – from legislation in the field of
preparation of project documentation and
technical regulations for pavements, to design
procedures of asphalt pavements and determination of renovation measures, with focus
on still occurring errors in designation of
asphalt mixtures – inventories – according to
the currently valid technical regulations and
the new standards. In the part dedicated to
road maintenance, traditional methods and
procedures of damage repair, and various
established and new renovation technologies
were presented.
In his contribution, Mr Roman Bašelj gave an
IN ENGLISH
overview of the quality and the conditions in
the field of bituminous binders, presenting an
analysis of various types of bitumen and the
issues of their changing basic properties, and
warned of potential ramifications of use of
these bitumen types in Slovenian roads in the
future. He also gave an overview of SIST EN
methods of testing bitumen binders and their
purpose.
Mr Mitja Jurgele, MSc, gave an account of a
life cycle analysis of a pavement structure
taking into account the required major maintenance of the road in the design phase and
estimation of the expenses of the investor and
costs for the user. The analysis process was
shown by a practical example of renovation of
pavement in a section of the Littoral motorway.
Health, protection and environment in the
asphalt paving industry and road construction
in terms of sustainable development is a very
current issue lately and one that demands
comprehensive knowledge of legislation and
the industry. Mr Mitja Čotar, MBA, who took
over ZAS’s technical committee in charge of
safety and health last year, gave a presentation
on concepts connected with sustainability and
road construction, and asphalt as a sustainable
product. He also talked about wider activities
of the EAPA’s HSE Committee in the coming two
year period.
In conclusion the participants were shown the
introductory film to Project ReBirth, entitled
Black Steel Slag – an Excellent Raw Material for
Road Construction, presenting the activities
and work on the project in Slovenia in the field
of using black steel slag in road construction.
Discussions, which followed the individual
talks, provided – beside answers to the
questions by the participants – pointers for
required discussions within the Association in
the future.
New at this year’s Education session was an
electronic miscellany of lectures, sent to the
participants before the start, instead of the
printed issue. Thus all participants were given
a chance to prepare for the session and actively
participate in the lectures.
This year’s session was attended by a total of
55 participants from 21 companies, which is
satisfactory given the present state of the
industry. They were awarded certificates of
attendance.
An encouraging fact is that this year, there
were, among the active participants, representatives of both main customers, DRSC and
DARS. We hope that the information they have
received will be successfully transmitted
onwards.
Jožica Cezar, MSc, Education Section
COLLABORATION WITH OTHER
ASSOCIATIONS (EAPA, GESTRATA, DAV,
DRC, etc.)
DRC, Road and Transportation Research
Association
ZAS have collaborated successfully with DRC
since their establishment in 1996, both in the
technical as well as the organizational fields.
The most intense collaboration takes place
during preparations for the Slovenian Road
Congress, which was organized by the company
for the 11th time last year. ZAS lend their hand
in preparation and execution of the “Asphalt
technology & testing” section, for which 10
papers were prepared, most of which were
publicly presented. The common thread of the
presented papers was reuse of materials in a
form of recycling. This points to the raised
awareness of the industry of the importance of
preserving resources and, more generally, of
environmental protection. The conclusions
drawn in the section are a part of the closing
resolution of the Congress. In spite of the
difficult times, DRC’s organization of the
congress was very successful and received
much praise from the professional public.
On April 24th 2013, DRC held a session of the
Supervising Committee and the 26th General
Assembly of the company in Brezovica. ZAS, as
member, together with road societies from
Ljubljana, NE Slovenia, SE Slovenia, and DC
Maribor, actively participated in both
meetings. The company director, Mr Matija
Vilhar, presented two potential concepts of the
future activities of the company, which will
either be converted in a union (association) of
societies or will retain its current status
alongside a simultaneous creation of such a
union. The final decision has not yet been
made, but we within ZAS support the former
option as the bulk of the arguments speak in
its favour. The Assembly passed all proposed
conclusions and confirmed a positive result of
the company, which was not easy to achieve in
the given conditions. Due to this fact,
appreciation was expressed to the director.
The biggest project of the company in 2013 was
publishing a volume entitled Ceste na Slovenskem skozi čas (Roads in Slovenia through the
ages), an excellent book for everyone who
would like to find out who has travelled our
roads since times immemorial, about the
locations of thoroughfares, how they came into
existence and what was their impact on the
local economy, and the like. Beside historians,
the project brought together a host of experts
form various fields who have been involved in
development of roads and transportation in
Slovenia for many years. The book’s technical
editor is Mr Gregor Ficko, director of DRSC,
Slovenian Roads Agency.
At the assembly, a number of proposals were
put forward for joint organization of some
meetings; ZAS proposed that DRC should
collaborate in organization of the technical
consultation session on damage in traffic areas
as a result of the harsh winter, which is to take
place on May 22, 2013, in the Ljubljana area.
GESTRATA
The members of ZAS have attended meetings
organized by the Austrian association regularly
and in great numbers. Especially well visited is
the annual Construction Seminar, attracting
over 2 500 participants in each of Austria’s
nine states, the Slovenians usually numbering
some 20 in Graz (Styria) and Velden
(Carinthia). This was the case as well in
January 2013, when topics including the
following were discussed: management and
construction of roads in Vienna, asphalt
expansion joints in bridges, semi-rigid wearing
courses, innovations in bitumen, cracks in
asphalt layers, milling techniques, construc-
tion site management in Asfinag projects, and,
in the concluding lecture, innovations in road
construction.
The traditional opening address in the Vienna
meeting, where some 400 participants were
present, was given by Mr Karl Weidlinger, CEO
of Gestrata. He emphasized the importance of
the seminar, which brings together representatives of schools, the university, state administration, customers, and building contractors. Traffic infrastructure is of benefit to both
the public and the economy as a whole, which
is why it needs to be maintained and developed. This is especially true of the road
infrastructure, which accomodates 80 % of the
passenger transport and 70 % of the cargo. He
also stressed the importance of reuse of
asphalt as the most efficient form of utilizing
the old asphalt within the new. He praised
Asfinag for their promotion and financing of
such use of asphalt in both project execution
as well as in their development & research
activities. In all recent tenders by Asfinag,
reuse of at least 20 % of old asphalt has been
stipulated.
Asphalt production in Austria has plummeted
in the past year from 9 to 6.5 million tonnes,
which is causing concern. Appropriate remedial action is expected from the state. Also of
concern are findings regarding inadequate
quality of bitumen in the Austrian market, also
calling for steps to be taken.
In conclusion Mr Weidlinger thanked the
participants and praised the excellent collaboration between Gestrata and the university,
customers, manufacturers, suppliers, and
refineries. Such collaboration is a condition for
elimination of the detected inadequacies for a
quality future work.
EAPA
ZAS have been member of EAPA since 1997,
that is, more than 15 years. During this time we
have lived and breathed every rise and fall of
the European association, which is now
entering a new era of more intense activities,
seen in its accruing membership and especially
in an additional full-time director, Dr Carsten
Karcher, while the present director Egbert
Beuving will, following the departure of Simon
van der Byl, take over the function of
Secretary-General. The activities we have been
witnessing in the past year are showing
intensification of operations as well.
The economic crisis has caused problems in
numerous European countries, and is strongly
evident in decrease of asphalt production, and
road maintenance, renovation, and construction funds. Accordingly, EAPA has, together
with other associations in Brussels, such as
ERF, FEHRL, and Eurobitume, set as their
primary goal raising awareness and lobbying
with the European and national administrations about the importance of investment in
road infrastructure for economic development,
above all in the form of maintenance and
renovation of roads.
Naturally, the scope of EAPA tasks is very broad
and comprehensive; we can all efficiently
follow their activities through their newly
revamped website and the EAPA Newsletter,
which we send to all of our members.
ZAS has been well represented in the technical
29
IN ENGLISH
committees, in the board of directors and in
the annual General Assembly, which is to be
held in Tallinn on June 11 of this year, when
EAPA will celebrate its venerable 40th jubilee.
Congrats, and many happy returns.
PROFESSIONAL BODIES OF THE
ASSOCIATION IN 2012
Report on the work of the Technical
Committee in 2012
The Technical Committee is the largest among
the professional bodies of ZAS. Despite the
diminished membership of the Association the
Committee still comprises 16 active members.
The entire set of members usually convenes at
two meetings per year, while specially formed
taskforces meet on several other occasions. In
2012 there were several meetings of the
taskforces, all of the members meeting in
November in Bled.
The Committee closely followed the tasks
outlined in the mid-term plan; these included
exchange of information, informing its
members on new developments in the fields of
technologies and technical regulations,
current issues, etc. The members were
informed on new developments of interest at
similar meetings in the region, including
Austria (Gestrata), Germany (DAV) and beyond
(EAPA).
The Committee has been discussing the
following technical topics, which have also
been included in the work programme for
2013:
• Review of the decree on building materials,
set to become regulatory;
• Testing of the most demanding asphalts using dynamic laboratory tests;
• Spread of use of low-noise SMA asphalts,
rubberized asphalts, and porous asphalts;
• Certification of asphalts used in Slovenia;
• Recycling: milling residue in new asphalt;
• Performance of bitumen according to conditions of use.
The Technical Committee will, at the conclusion
of the debate, state their view on each of the
technical topics, and publish them, in order to
help our members perform better.
We will continue to endeavour to operate in
accordance with the Committee’s mission, and
to strengthen our collaboration with the HSE
Committee and international collaboration.
In conclusion I would like to thank all contributing members for our joint efforts and urge
forging new professional relations.
Janez Prosen
Education Section
In the Section, we have continued to pursue
our fundamental role of informing and
dissemination of knowledge, as well as implementation of good and established practice.
Throughout the years of our operation we have
fully developed our education/training
sessions – whether it be those intended for
technical or operational paving personnel –
and have continued to upgrade them along the
way.
In virtually all sessions of the Managing
Committee, as well as the annual meeting of
the Enterprises & Companies Committee, we
have talked about the needs, possibilities and
improvements of education. In accordance
with the annual programme, prepared specially
for each year, we have been holding in
alternation educational sessions for technical
paving personnel and training sessions for
operational paving personnel. Our long-time
endeavours to attract representatives of
customers have finally paid off this year.
A detailed programme of activities is prepared
by the Section for each current year. In
choosing the themes of our sessions we try to
adapt to current needs and circumstances
within the asphalt paving industry. Participants receive updates on new developments in
the field of technical regulations, on material
quality issues, and execution of production
and application of asphalt mixtures, as well as
on developments in the field of new renovation
technologies. We pay a lot of attention to
environment issues as well, to sustainable
development and to protection of workers.
Beside the annual education sessions, the
members of the Section collaborate in
organisation technical meetings and other
activities in the field of education and the
industry. Invited lecturers are experienced
experts, active members of the Association,
who provide participants with comprehensive
lecture materials.
Our educational sessions offer participants an
opportunity to speak about pressing issues and
ask questions, and serve as a platform for
exchanging opinions and experience. At last
year’s session for operational personnel,
organised for each region separately, an exam
was given, and the participants received
certificates of attendance. You are kindly
invited to read more about this year’s educational session for technical personnel under
“Events/Education”.
All of the Education Section members meet
each year in at least one work meeting in
November, when the plan for the next current
education session is prepared, usually held in
March. In the intermediate period, meetings of
the Organisational Committee and meetings
with lecturers are held as needed.
With numerous building contractors and producers of asphalt mixtures now defunct, we
have noted a diminished quality of executed
projects; the Section will therefore continue
even more keenly and tenaciously to point out
deficiencies and foster education in the
industry, taking care of updating the knowledge of everybody included in the asphalt
industry.
It is important that everybody concerned is
involved in selection of topics; your incentives,
feedback and willingness to cooperate will thus
be greatly appreciated. We will continue to try
to meet your expectations as ever.
Jožica Cezar
A short report on the activities of the
Waterproofing Section between April 2012
and April 2013
Since the latest General Assembly, members of
the Waterproofing Section have met on one
occasion, in November 2013 during the 4th
Asphalt Pavement Workers’ Day in Bled.
The main purpose of the meeting was exchange
of information in the field of the industry
covered by the Section, including new developments in standardization in Slovenia, the
state of the European standards, especially
those regarding protective sheets for bridges,
and the situation that will arise with full
enforcement of the European decree on
building materials, etc.
During the discussion the members highlighted quality of execution of waterproofing
in bridges, which remains the Section’s main
mission.
The dire economic situation and the changes
within the industry have reflected in the staff
composition as well.
According to the members, continuity in the
Section’s work is necessary for maintaining the
level of knowledge; it is also important to
attract new members into the work of the
Section, especially from the ranks of
contractors.
I wish to sincerely thank my colleagues from
the Section who have left our ranks for their
endeavors, which have resulted in our
successes.
I am convinced that the Section, with the
support from the management of ZAS and with
new members, will be able to continue
operating successfully.
Olga Naglič
The Asphalt Commission
The Asphalt Commission met on three
occasions in 2012, in May, July, and October,
discussing, among others, the following
issues:
• Asphalt mixture tests adapted to conditions
of use
• Use of noise-reducing asphalt mixtures SMA
11 LN in motorways
• Noise measurements in traffic areas of the
Celje–Dramlje and Sežana–Gabrk motorway
sections
• Dynamic tests by institutes in the
Celje–Dramlje and Sežana–Gabrk motorway
sections
• Review of bitumen quality test results
• Collaboration of the Commission in execution of a test field using asphalt mixture
SMA 11 LN in the Sežana–Gabrk motorway
section.
Up to now, two companies have successfully
laid noise-reducing asphalt layers in motor ways. Unfortunately, the test results have not
shown the expected reduced noise level in all
cases, which is above all due to asphalt
mixtures designed on the lower edge of
porosity. Manufacturers are, of course, wary of
highly open structures, which tend to crack
early, while 11 mm grain size mixtures are not
the optimal for noise reduction. Therefore, in
the future, we might do well to test similar
asphalt mixtures, but with grain size of less
than 8 mm.
Both of the largest institutes, ZAG and Igmat,
have in recent years perfected test methods for
predicting and testing quality of executed
works. Cycle analyses by both institutes have
shown deviations in absolute figures in some
projects, however, these were systematically
present in all tests, meaning the results were
satisfactory/reliable. Absolute figures need to
be calibrated, however, which will become
possible with a larger number of tests. The goal
IN ENGLISH
set by the commission is to acquire a suitable
databank in the foreseeable future. In 2013
test fields have been proposed for sections in
the Littoral region, and we hope that the
customer, DARS, will hear out the initiative
from the contractors and the Commission.
In the past year the Commission followed their
goals, except perhaps in preparation of the
concept of optimal execution of performancebased tests. This is the one remaining task,
among a heap of new ones, which will mainly
focus on:
• Testing of road bitumen types for the ageing
process before use in asphalt mixtures
• Systematic design and use of noise-reducing asphalts
• Monitoring of past test fields
• Creating a databank of dynamic test results
• Monitoring of input materials (bitumen, aggregates, fillers, additives, etc.)
• Use of milling residue in new asphalt
• Monitoring of quality on account of general
cost-cutting measures by manufacturers
and contractors
• Monitoring of laboratory work on account of
general cost-cutting.
Technical commissions still do their work
according to the obsolete DARS Rules of
Procedure from 1999. The Asphalt Commission
has, throughout its operation, done well in
intensive monitoring of happenings and giving
directions as to the professional policy of the
asphalt paving industry; in the interest of
efficient work in the future, however, activities
of this and other commissions will have to be
thought about anew. Attempts in the past year
were partially successful but we are still
waiting for some final decisions.
Slovenko Henigman
TECHNICAL PAPERS:
An overview of the condition and the
issues of bituminous binders in 2012
Roman Bašelj, Igmat
At Igmat (Institute for building materials), we
have tested quality characteristics of bituminous binders from different producers in the
framework of 2012 quality control. The most
used bitumen types in road construction were
B 50/70 and B 70/100, while the most used
polymer-modified binder was PmB 45/80-65.
Control of bituminous binders and the results
of tests of basic characteristics have shown
adequate quality characteristics of the
supplied bituminous binders. Tests of basic
characteristics are supposed to be performed
by the manufacturer of asphalt mixtures at the
asphalt plant as well. The control chart below
shows the parameter of penetration for B
50/70 input bituminous binder, used in certain
asphalt mixtures. Deviation from requirements
was noticed in one instance only. In terms of
quality self-control at the asphalt plant we can
conclude that minimal standard requirements
have been met for asphalt mixture production.
Bituminous binder quality control activities
after that were directed at retrieving binder
from asphalt mixture using the extraction
process. With this process, properties of
bituminous binder in an asphalt sample are
determined – that is, after the mixing phase at
the asphalt plant and the phase of transport to
the application site. In review of the results of
the basic characteristic tests of the extracted
road bitumen, however, major deviations
among individual samples were noted. After
review of statistics for these tests performed
in 2007 – that is, during a period before the
compulsory certification of asphalt plants – we
determined that fluctuations of quality
characteristics of the extracted binders were
significantly lower. This poses a legitimate
question: Have we, during production and
transport, handled the asphalt mixture in an
uncontrolled manner, excessively damaging
the bituminous binder, or are there quality
differences among the same type of bituminous binder, depending on its source?
The results of property tests of extracted
polymer-modified bitumen PmB 45/80-65
from 2012 show less fluctuations of quality
characteristics than in 2007, the reason being
that the number of sources has diminished and
that currently there are three sources present
in Slovenia, with only one predominating. The
results from the extracted polymer-modified
bitumen can be divided into 2 groups, allowing
us to quickly determine that PmB 45/80-65
bitumens from different producers differ
significantly and that, therefore, not every
source is suitable for every use.
It is a fact that asphalt mixture manufacturers
have an established system of internal quality
control of bituminous binders and that their
production control is certified. But the scope
of these tests is quite limited, which is why
they cannot give a reliable prediction of
performance of bituminous binder in the
period of its use. The overview of the condition
of the binders extracted from asphalt mixtures
laid in Slovenia in 2012 shows that some new
asphalts have, when still fresh, properties that
could be expected from asphalt layers after
many years of climate loading. Due to
excessive stiffening of bituminous binders
during production and laying, an aged asphalt
layer is produced from the get-go, which leads
to early cracking and deterioration of layers.
Damaged asphalt layer due to inadequate
quality of bituminous binder
Resistance to the so called short-term stiffening of bituminous binder can be successfully
tested using laboratory tests according to a
system of blowing in hot air through a thin film
of bituminous binder (RTFOT). This loading is
followed by checking changes of vital characteristics (loss of mass, ball & ring, penetration).
This information can be very useful in day to
day practice. Tests of this kind can aid in
prediction of how properties of bituminous
binders change during mixing in asphalt plants
and transport to construction site.
Rolling Thin Film Oven Test (RTFOT)
The present condition in the asphalt paving
industry is rooted in trusting the CE mark and
the accompanying CE information. This is
enough to meet the requirements for unrestricted marketing of asphalt mixtures in the EU’s
internal market, but not so to ensure quality.
We have found that selection and determining
the purpose of application of each source of
bituminous binder have been inadequately
technologically supported.
Given the collected results of the tests of
bituminous binders it is essential that testing
of input materials in road construction is
conducted more comprehensively and that
tests are oriented towards conditions of use of
the end product. For more accurate identification of bituminous binders, more accurate
determination of quality characteristics is
needed, as well as testing of compatibility with
other input materials. These parameters can
serve, to both the producer of asphalt mixture
and the asphalt paving contractor, as an
excellent basis for selection of bitumen source,
production technology, and, not least, organization of asphalt paving works.
Health, protection and environment in
the asphalt paving industry (road
construction) from the perspective of
sustainable development
Mitja Čotar, Structum
HSE Committee
The Slovenian Asphalt Pavement Association is
a professional association of asphalt paving
industry experts and enterprises. Technical
work is done in two technical committees and
two sections. In the technical field the policy
of the association is created by the Technical
Committee, the HSE committee being in charge
of workers’ health and protection of the
environment. Activities are coordinated and
led by a head of committee, who is, as a rule,
also a representative of ZAS in similar committees of EAPA, thus guaranteeing transmission of information, consolidation of knowledge and development of individual fields.
The basic tasks and activities of the HSE
Committee are:
• Following legislation and regulations on environmental protection,
• Constructive collaboration in preparation
and review of EU-level documents,
• Actively approaching protection of health
and work safety,
• Undisturbed and regular flow of current information on activities in the field of environmental protection and workers’ safety in
various European countries, members of EAPA,
• Consideration of input materials, asphalt
mixtures, and production in terms of their
impact on the environment,
• Following development of new technological processes and innovative measures in
the industry,
• Preparation of analyses and measures for
assuring safe work environment in construction sites,
• Activities in the field of preparation of technical regulations and best practice documents,
• Encouraging organization of education and
publishing,
• Collecting, exchange, and promotion of
knowledge and best practice.
The legislation aspect of the ZAS HSE
Committee’s activities encompasses mainly the
following laws: Environmental Protection Act
31
IN ENGLISH
(ZVO-1), Waters Act (ZV-1), Health and Safety
at Work Act (ZVZD), Construction Act (ZGO-1D),
and Construction Products Act (ZGPro). The
purpose of the Environmental Protection Act,
regulating protection of the environment from
burdening as a fundamental condition for
sustainable development, is to encourage such
social development as to enable long-term
conditions for human health, wellbeing and
quality of life, while maintaining biodiversity
and encouraging use of non-harmful or at least
less harmful development techniques to
achieve a cleaner and more healthful environment.
Other political instruments closely connected
with sustainability and sustainable development, and relating to the legislation are, e.g.,
ECO label, EDP, LCA, GPP, and Decree on Waste
Management. The latter, according to the European Directive on Waste 2008/98/EC, introduces a more precise definition of hierarchy of
waste disposal, where waste becomes a
source/raw material for those with the right
knowledge, technology and market.
Sustainability, sustainable development and
sustainable construction
Principles of sustainable construction thus
emphasize a new approach in construction: a
simultaneous consideration of several interconnected factors, interdependent economically, environmentally and socially. Sustainable development means such development
that satisfies the needs of the present time
without endangering possibilities of future
generations to satisfy theirs.
Sustainability in terms of asphalt materials can
be defined as their ability to sustain desired or
designed properties (characteristics) in the
economically and socially most acceptable
way, that is at the same time least harmful to
the environment. Sustainability of asphalt as
a construction product can be traced across the
whole of its chain, from acquisition of input
materials to energy consumption during production and application of asphalt mixtures,
with the possibility of recycling for reuse.
Asphalt is thus at the same time a “green
product” as well as a “sustainable product”
which can be reused in its entirety.
The asphalt industry, that is, production and
application of asphalt mixtures, does have
some negative influences on the environment
and its workers, the most apparent being
accumulation of waste, high consumption of
energy products and natural resources (raw
materials), and emissions (into air, soil, water:
noise, heat, dust).
Quantities of asphalt produced are vast; in
Slovenia the average is around 2 million tonnes
per year, in the whole of Europe around 300
million tonnes yearly. It is no coincidence that
the asphalt industry has come together in the
form of EAPA, European Asphalt Pavement
Association. There, work is organized in two
committees – the Technical Committee, and the
Health, Safety and Environment Committee.
The work of the HSE Committee is important
and each year more current, as topics related
to environmental protection and protection of
workers’ health come into the foreground.
Below, the work of the committee will be
described in more detail.
Work programme of the EAPA HSE Committee
for 2012–2014 period is mostly concerned
with conducting research on health, implementation of the REACH Regulation, the EU
Emissions Trading System, the Waste
Management Decree, Green Public Procurement, carbon print, and reduced energy
consumption. The latter subject serves as a
catalyst for promotion of use of aggregates
with less natural moisture and the so called
low-temperature asphalts.
1. Low-temperature asphalts
The Kyoto Protocol stipulates lowering of
emissions of greenhouse gasses; one of the
possibilities to approach the set goals must
surely be production and application of lowtemperature asphalts (LTA, also known as warm
mix asphalts or WMA).
Low-temperature asphalts are asphalt mixtures
produced using special technological procedures and/or additives which lower the temperature of production by some 30°C, resulting
in temperature between 100°C and 140°C. The
advantages of lower production temperatures
are a lower consumption of energy products
(fuel) and saving of energy (especially that
used for heating input materials), lowering of
emissions during production, transport, and
application of asphalt mixtures (steam, CO2,
hydrocarbon vapours, aerosols – dust, smoke,
mist), and a positive impact of increased safety
and improvement of working conditions for
workers.
2. Reuse – recycling if asphalt mixtures
Reuse (recycling) of asphalt represents a big
potential in the asphalt paving industry as it
brings numerous advantages. Asphalt is a 100
% recyclable material and can be recycled
using either HMR (hot mix recycling) or CMR
(cold mix recycling), both in a plant or on site.
The cold recycling process, in particular,
which has seen an increase of use in the past
few years, brings numerous advantages in
terms of sustainable development: 100 %
reuse of existing material, lower energy consumption for preparation of cold mixes, a
healthier and safer working environment,
lower emissions in production and transport,
less interference in the natural environment
(stone quarries), as well as no dumping areas
for surplus material.
3. Carbon footprint
The term carbon footprint is used to illustrate
quantities of carbon dioxide (CO2) and other
greenhouse gas emissions into the atmosphere
by individuals, undertakings or organizations
in a given timeframe. By calculating the carbon
footprint, we can more accurately and efficiently manage emissions, avoid risks due to
fossil fuel and carbon prices, and compare with
undertakings/organizations in our own
industry, showing impact of products and
activities on climate change. Several studies
have also been conducted comparing asphalt
and concrete pavements, which show asphalt
to be a greener product than concrete, as its
carbon footprint amounts to only about 30 %
of that of concrete. Carbon footprint of a tonne
of produced asphalt (production only) is
approximately 25–30 kg CO2.
4. European regulations; Noise
The HSE Committees with ZAS and EAPA
monitor the field of European regulations
concerning the wider area of the asphalt
industry and proper measures, when necessary. Alongside monitoring of legislation
and regulations in the field of environmental
protection and constructive collaboration in
preparation and review of EU-level documents,
activities in preparation of technical regulations and documents of best practice are
performed. Among others, an update/revision
is required of the EAPA guidelines for noise
reduction in order to conform to the new rules
stated in the END (European Noise Directive
2002/49/EC), requiring EU members to create
appropriate action plans and burden charts.
One of the most efficient ways of reducing
noise are the so called LNP, low-noise
pavements, which prove that noise is an
argument for promotion of asphalt.
5. Silica dust
One of the issues, which we in the industry are
often not even aware of, is inhaling silica dust
that is produced in crushing and grinding silica
aggregate in stone quarries, in production of
asphalt in asphalt plants, and above all in
grinding and milling of old asphalt. Prolonged
inhalation of silica dust can lead to silicosis,
affecting lung capacity and causing infection
and tuberculosis. Countermeasures include
development of filtering systems in facilities
where silica dust is created, limiting workers’
exposure, use of protective media, and
substitution of silica materials for safer ones.
6. Odours
One of the world’s largest suppliers of bitumen,
Shell, is developing a new way of reducing
unpleasant odours in asphalt production.
Heating bitumen at higher temperatures
usually results in odour that is unpleasant for
the environment and people. Compared to
experiments with masking the bitumen odour
in the past, the new Shell Bitumen Fresh
bituminous binder contains a liquid additive,
chemically designed to neutralize unpleasant
odours instead of masking them with added
fragrance. Technical properties of bitumen
remain unchanged, of course.
7. EU ETS – The European Emissions Trading
System
EU ETS is the first and still the largest international system of trading with emissions of
greenhouse gases. It covers 31 countries and
more than 11 000 contaminators, ranging from
power plants, industrial plants, to airline
companies. The goal of emission trading is to
help EU member countries achieve their obligations in terms of the Kyoto Protocol. The
system, comprising four longer periods of time,
has entered Phase III in 2013, which foresees a
number of changes. The most apparent among
them is inclusion of smaller contaminators with
high estimates of thermal capacity into the EU
ETS scheme. These are mainly asphalt plants
with emissions between 3000 and 5000 t CO2
and nominal capacities between 20 and 35 MW.
14. KOLOKVIJ
POVABILO NA 14. KOLOKVIJ O ASFALTIH IN BITUMNIH v hotelu GOLF na Bledu
14. kolokvij o asfaltih in bitumnih
14th Colloquium on Asphalt and Bitumen
28. in 29. november 2013 • hotel GOLF, Bled
28 & 29 November 2013 • Hotel Golf, Bled, Slovenia
Predviden program kolokvija
Preliminary Timetable of the Colloquium
Četrtek, 28. november 2013
Thursday, 28 November 2013
08.30 – 12.30
08.30 – 12.30
Otvoritev srečanja
Colloquium opening
SEKCIJA 1: Razvoj tehnoloških postopkov na
cestni infrastrukturi
SECTION 1: Development of tehnological methods
for road infrastructure
Tehnične predstavitve podjetij in njihovih
produktov z razpravo
Technical presentations of undertakings and
their products; discussion
14.00 – 18.30
14.00 – 18.30
OKROGLA MIZA: Izgradnja prometne
infrastrukture v Sloveniji
ROUND TABLE: Construction of traffic
infrastructure in Slovenia
SEKCIJA 2: Vhodni materiali
(cestogradbeni in modificirani bitumen)
SECTION 2: Input materials
(Road and modified bitumen)
Vabljeno predavanje
Invited lecture
Petek, 29. november 2013
Friday, 29 November 2013
09.00 – 14.00
09.00 – 14.00
SEKCIJA 3: Vhodni materiali
(kameni agregat in dodatki)
SECTION 3: Input materials
(Stone aggregate and additives)
SEKCIJA 4: Trajnostni razvoj asfalterske
tehnologije (Zeleno-javno naročanje,
nizkotemperaturni asfalti, asfalti za znižanje
hrupa, …)
SECTION 4: Sustainable development of asphalt
paving technologies (Green public procurement,
low temperature asphalts, noise-reducing
asphalts, etc.)
33
Nekatere objave o ZAS-u
organizira v sodelovanju s
TEHNIČNEGA
ASFALTERSKEGA KADRA 2013
8. IZOBRAŽEVANJE
Enodnevno izobraževanje bo potekalo 14. marca 2013 med 9.00 in 14.00 uro v prostorih
Poslovne hiše Unija, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani.
Obravnavane bodo naslednje aktualne teme:
Asfaltne voziščne konstrukcije (dimenzioniranje, regulativa, postopki, nove tehnologije)
- Predavateljica: mag. Jožica Cezar, u.d.i.g.
Kontrola kakovosti in problematika bitumenskih veziv - Predavatelj: Roman Bašelj, i.g.
Analiza življenjskega cikla voziščne konstrukcije - Predavatelj: Mitja Jurgele, u.d.i.g.
Zdravje, varstvo in okolje v asfalterstvu (cestogradnji) z vidika trajnostnega razvoja –
Predavatelj: Mitja Čotar, u.d.i.g., MBA
Projekt ReBirth, Črna jeklarska žlindra - odlična surovina za gradnjo cest - predstavitveni film
Vodja izobraževanja: mag. Jožica Cezar
Informacije: www.zdruzenje-zas.si
PROGRAM DELA
Program dela
za leto 2013/14
Strokovna srečanja
v letih 2013 - 2014
Professional Meetings
in 2013 - 2014
• 28.-29.11.2013:
14. kolokvij o asfaltih in bitumnih,
Bled
• Januar 2014:
40. GESTRATA Bauseminar (A)
1. Splošne naloge
• koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji
• sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma (DRC, IZS, SloGed, društev za
ceste) in v tujini
• zagotavljanje sredstev za delovanje združenja
• vodenje vseh organov združenja
• organizacija sestankov TO, OZVO, SI, SHI, OPD in programskih ter
organizacijskih odborov
• poudarjena komunikacija preko spletne strani ZAS
2. Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj
• Oktober 2014:
12. kongres o cestah in prometu,
Portorož
• strokovno srečanje (maj 2013)
• 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih (november 2013)
• izobraževanje operativnega asfalterskega kadra (marec 2014)
• 10-12.2.2014:
Deutsche Asphalttage,
Berchtesgaden
3. Pobude in predlogi
• certificiranje asfaltnih zmesi in zahteve za Slovenijo
• voziščne konstrukcije – okrepiti aktivnosti vzdrževanja in obnov
• vzpostavitev licenc za izdelovalce elaboratov (načrtov) voziščnih konstrukcij
4. Priprava gradiv za
•
•
•
•
izobraževanje
bilten Od skupščine do Skupščine
strokovni posvet
interne dogodke
5. Priprava strokovnih gradiv 2013–2014
•
•
•
•
•
•
asfaltne zmesi na premostitvenih objektih
funkcionalne oziroma fundamentalne preiskave
guma v asfaltnih zmeseh
nizkotemperaturni asfalti
reciklaže in ponovna uporaba asfaltnih zmesi
obvladovanje cestogradbenih bitumnov pri gradnji cest
Aktivnosti:
• zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini,
• vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del,
• pripravljamo tehnične specifikacije,
• organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja,
• izdajamo strokovne asfalterske publikacije.
Activities:
• representing Slovenian asphalt industry at home and abroad,
• striving for good quality of paving works,
• preparing technical specification,
• organising training courses and technical meetings,
• publishing technical asphalt pavement publications.
Sodelovanje / Cooperation:
I.
II.
III.
CGP, d.d.
AMMANN (CH)
B&A&M, d.o.o.
CP ASFALT d.o.o.
ASFALTI PTUJ, d.o.o.
BGR inženiring d.o.o.
CPG, d.d.
BENNINGHOVEN GmbH (D)
GI ZRMK, d.o.o.
DRI upravljanje investicij, d.o.o.
CPK, d.d.
INTERCHEM HbmG (A)
GGD d.d.
CVP Inženiring, d.o.o.
HARSCO Minerali d.o.o.
MAPRI PROASFALT d.o.o.
LESPATEX, d.o.o.
MC Metal d.o.o.
IGMAT, d.d.
PETROL d.d.
KERN 90, d.o.o.
RAMTECH d.o.o. (HR)
KPL, d.d.
SGP POMGRAD, d.d.
RO-TECH, d.o.o.
OMV Slovenija, d.o.o.
STRABAG AG, Podružnica Ljubljana
SIKA, d.o.o.
POSSEHL, d.o.o.
TRGOGRAD d.o.o.
STRUCTUM d.o.o.
RV Rheinbraun GmbH (D)
TAČ, d.o.o.
Vitrade, d.o.o.
WEISIG GmbH (D)
TAK, d.o.o.
VIANOVA SLOVENIJA
VILLAS Austria GmbH (A)
JOSEPH VÖGELE AG (D)
ZAG
Združenje asfalterjev Slovenije
Kotnikova ulica 32
SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386-41-251-609
E-mail: [email protected]
www.zdruzenje-zas.si

Bilten 17/2013 Od skupščine do skupščine - ZAS

Transcription

Similar documents

Invitation with timetable in PDF format - ZAS

Bilten 18 2014 - ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije

Bilten od skupščine do Skupščine (16/2012) - ZAS

DE | IT - Istra Bike

Bilten od skupščine do Skupščine (19/2015) - ZAS

od skupščine do Skupščine (15/2011) - ZAS

IstraBike Porec Tar Vrsar Funtana

več... - klub ljubiteljev nemških bokserjev slovenije

Statut Ribiške družine Novo mesto

SŽ – Železniško gradbeno podjetje, dd - ŽGP

Čistopis dnevnega reda 22. skupščine delničarjev družbe Istrabenz