HORUS KLUB – MREŢA DRUŢBENO ODGOVORNIH PODJETIJ, KI

HORUS KLUB – MREŢA DRUŢBENO ODGOVORNIH PODJETIJ, KI
POSREDUJE ZNANJA IN IZMENJUJE IZKUŠNJE
Anita Hrast
IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
[email protected]
Povzetek
Strateški pristop k družbeni odgovornosti podjetij je vse bolj pomemben za konkurenčnost
podjetja. Podjetju lahko prinese koristi, kot so izboljšano upravljanje s tveganji, prihranki pri
stroških, boljši dostop do kapitala, boljša razmerja z odjemalci, upravljanje človeških virov in
povečane zmogljivost inoviranja. Prav tako spodbuja bolj družbeno in okoljsko odgovornost v
podjetniškem sektorju v času, ko je kriza oškodovala zaupanje potrošnikov in stopnjo
zaupanja v gospodarstvo.
Družbena odgovornost pomeni "odgovornost podjetij za njihove vplive na okolje in družbo”.
Podjetja morajo imeti vzpostavljen proces vključevanja socialnih, okoljskih, etičnih in
človekovih pravic v svoje poslovanje in v osnovne strategije, v tesnem sodelovanju s svojimi
interesnimi skupinami. Da to podjetja lahko storijo, potrebujejo veliko znanja, izkušenj in
primerov dobrih praks drugih, da bi to lahko vnesla v svojo poslovno prakso.
V Sloveniji se družbeno odgovorna podjetja povezujejo v Inštitutu za razvoj družbene
odgovornosti – IRDO, ter v Mreži za družbeno odgovornost Slovenije. Sedaj pa nastaja pri
inštitutu IRDO tudi HORUS Klub, v katerem se združujejo podjetja, finalisti Slovenske
nagrade za družbeno odgovornost Horus, da bi posredovali znanja in izmenjali izkušnje. K
sodelovanju so vabljene tudi druge pravne osebe - kolektivni člani inštituta IRDO in
potencialna druga podjetja, ki želijo nadgraditi svoje družbeno odgovorne aktivnosti.
Ključne besede: družbena odgovornost, podjetje, dobre prakse, znanje, izkušnje
HORUS CLUB - A NETWORK OF SOCIALLY RESPONSIBLE
COMPANIES THAT PROVIDE KNOWLEDGE AND SHARE
EXPERIENCE
Abstract
A strategic approach to CSR is increasingly important for the competitiveness of businesses.
The company can gain benefits with it, such as improved risk management, cost savings,
better access to capital, better customer relationships, human resources management and
increased capacity to innovate. It also promotes greater social and environmental
responsibility in the corporate sector at the time when the crisis has prejudiced consumer
confidence and also the level of confidence in the economy.
Social responsibility means »company's responsibility for its impacts on the environment and
society«. Companies need to have a process of integration of social, environmental, ethical
and human rights in its operations and in its basic strategy in close cooperation with their
stakeholders. They need a lot of knowledge, experience and good practices of others to
implement this in their own business practice.
In Slovenia, socially responsible companies are networked within the Institute for the
Development of Social Responsibility - IRDO, and at the Network for Social Responsibility
of Slovenia. Now arises also HORUS Club at IRDO Institute, in which companies - the
finalists of Slovenian award for social responsibility Horus are merged to share knowledge
and exchange their experiences. Other legal entities as collective members of IRDO and other
potential companies with the desire to upgrade their socially responsible activities are
welcomed to collaborate as well.
Keywords: corporate social responsibility, the company of good practice, knowledge,
experience
1. Uvod
Gospodarska kriza in njene družbene posledice so do neke mere poškodovale raven zaupanja
v gospodarstvo in so osredotočile pozornost javnosti na socialno in etično uspešnost podjetij,
vključno z vprašanji, kot so bonusi in menedžerske plače. Z obravnavo svoje družbene
odgovornosti, lahko podjetja gradijo dolgoročno zaupanje zaposlenih, potrošnikov in
državljanov kot temelj za trajnostne gospodarske modele. To pa pomaga ustvariti okolje, v
katerem lahko podjetja razvijajo inovacije in rastejo.
Z družbeno odgovornostjo je mogoče pomagati pri premagovanju socialnih posledic krize,
vključno z izgubo delovnih mest. Na daljši rok družbena odgovornost podjetij ponuja nabor
vrednot, na katerih naj bi gradili bolj povezano družbo in na osnovi katerih naj bi prešli na
trajnostni gospodarski sistem.
Z obnovitvijo prizadevanj za sedanje spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, namerava
tudi Evropska komisija ustvariti ugodne pogoje za trajnostno rast, odgovorno poslovno
ravnanje in trajno odpiranje novih delovnih mest za srednje-in dolgoročno obdobje.
Da bi to bilo mogoče, je potrebna redna izmenjava znanj in izkušenj ter dobrih praks na
področju družbene odgovornosti.
2. Sedem osrednjih tem Standarda za druţbeno odgovornost ISO 26000:2010
Čeprav se na prvi pogled zdi, da vsi vemo, kaj je družbena odgovornost, pa ob natančnejšem
pregledu literature najdemo več definicij. V zadnjih petih letih je v evropskem prostoru
najbolj obveljala definicija, zapisana v standardu za družbeno odgovornost ISO26000:2010.
Ta pravi tako: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev
in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim in etičnim ravnanjem:
 prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo družbe,
 upošteva pričakovanja deležnikov,
 je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami delovanja
 ter je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih. »
(Vir: SIST, ISO26000:2010, str. 26)
Po tem standardu je družbena odgovornost organizacij razčlenjena na sedem osrednjih tem:
organizacijsko upravljanje, človekove pravice, delovne prakse, okolje, poštene poslovne
prakse, potrošnike zadeve, vključevanje v skupnost in njen razvoj. Pri izvajanju družbene
odgovornosti v organizaciji je nujno sodelovanje z deležniki, pri tem pa sta ključna zavedanje
o medsebojni odvisnosti in celovit pristop pri vključevanju družbene odgovornosti v procese,
izdelke in storitve organizacije.
Pri tem lahko kot organizacijo štejemo podjetje, ustanovo, neprofitno organizacijo, skratka
vsako obliko formalnega ali neformalnega združevanja posameznikov, navsezadnje tudi
gospodinjstvo.
Slika 1: Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgovornost ISO 26000:2010.
Vir: SIST ISO26000:2010.
3. EU: Organizacije naj se zavedajo svojih vplivov na okolje in druţbo
Oktobra 2011 je Evropska komisija objavila novo politiko o družbeni odgovornosti podjetij.
V svojem sporočilu, je Evropska komisija predložila preprostejšo opredelitev družbene
odgovornosti podjetij, ta je po novem "odgovornost podjetij za njihove vplive na družbo”. V
tej politiki tudi opredeljuje, kaj morajo podjetja storiti, da izpolnijo to odgovornost. Podjetja
“morajo imeti vzpostavljen proces vključevanja socialnih, okoljskih, etičnih in človekovih
pravic v svoje poslovanje in v osnovne strategije, v tesnem sodelovanju s svojimi interesnimi
skupinami". Cilj te politike je povečati pozitivne učinke - na primer z inovacijami novih
proizvodov in storitev, ki so v korist družbe in podjetjem samim - in za zmanjševanje in
preprečevanje negativnih vplivov.
Nova opredelitev je v skladu z mednarodno priznanimi načeli družbene odgovornosti podjetij
in s smernicami, kot so:
- smernice OECD za večnacionalna podjetja,
- ISO 26000 - Smernice standarda za družbeno odgovornost,
- Načela Združenih narodov o poslovnih in človekovih pravicah.
Podjetja pri načrtovanju svojega dela in poročanju uporabljajo smernice OECD in ILO ter
Global Compact UN, GRI kazalce, Standard za družbeno odgovornost ISO26000 (uporablja
se ga le kot smernice, ni za certificiranje), in druga orodja.
To naj bi zagotovilo večjo jasnost za podjetja in prispevalo k večji globalni usklajenosti v
pričakovanjih do podjetij, ne glede na to, kje delujejo.
Z družbeno odgovornostjo je mogoče pomagati pri premagovanju socialnih posledic krize,
vključno z izgubo delovnih mest. Na daljši rok družbena odgovornost podjetij ponuja nabor
vrednot, na katerih naj bi gradili bolj povezano družbo in na osnovi katerih naj bi prešli na
trajnostni gospodarski sistem. Z obnovitvijo prizadevanj za sedanje spodbujanje družbene
odgovornosti podjetij, namerava Komisija ustvariti ugodne pogoje za trajnostno rast,
odgovorno poslovno vedenje in trajno odpiranje novih delovnih mest za srednje-in
dolgoročno obdobje.
4. Z nacionalno strategijo na področju druţbene odgovornosti podjetij do uspešnejše
Slovenije
Področje družbene odgovornosti v Sloveniji ni sistemsko urejeno, medtem ko se v drugih
evropskih državah temu namenja več pozornosti. Slovenija prav tako še nima svoje
nacionalne strategije družbene odgovornosti, čeprav bi jo nujno potrebovali, od nas pa to že
več let pričakuje tudi EU. Upamo, da se bo v tem letu z aktivnostmi sedanje vlade to
spremenilo.
Civilna družba (nevladne strokovne organizacije s tega področja) in gospodarstvo sta se že
leta 2011 povezala v Partnerstvo za družbeno odgovornost Slovenije. 2005-tega leta je bila
imenovana medresorska delovna skupina za področje družbene odgovornosti, a je zaradi
političnih menjav kmalu zamrla. Sedaj potrebujemo novo medresorsko delovno skupino za to
področje in upamo, da jo bo sedanji vladi uspelo imenovati.
Pri vzpostavitvi nacionalne strategije družbene odgovornosti imajo namreč ključno vlogo
civilna družba, gospodarstvo in Vlada RS, kot prikazuje slika 2.
Slika 2: Za oblikovanje Nacionalne strategije družbene odgovornosti je pričakovati
sodelovanje med različnimi skupinami deležnikov.
Vir: Inštitut IRDO, Anita Hrast, 2008.
Ključne naloge Vlade RS in same strategije na tem področju so predvsem komunicirati
pripravo in sprejem Nacionalne strategije družbene odgovornosti z različnimi deležniškimi
skupinami, osveščati širšo javnost s komunikacijskimi kampanjami o pomenu in načinu
izvajanja osebne in družbene odgovornosti, spodbujati družbeno odgovornost podjetij.
Družbeno odgovornost je potrebno vključevati v izobraževanje, znanost, raziskovanje,
podjetništvo ter ustvarjati podporno okolje za razvoj družbene odgovornosti, zlasti podjetij. V
skladu s tem bi bilo potrebno prenoviti nekatere programe ministrstev ter ustrezno dopolniti
zakonodajo. Po pripravi strategije naj bi se vsako leto pripravilo letno poročilo in ga
predstavilo slovenski ter tuji javnosti - o izvajanju družbene odgovornosti na nacionalni ravni.
5. Vloga gospodarstva pri izvajanju druţbene odgovornosti
V Sloveniji je v desetih letih prišlo do vzpostavitev več sekcij za družbeno odgovornost pri
posameznih strokovno-interesnih organizacijah, s katerimi se inštitut IRDO uspešno povezuje
in izvaja posamezne projekte, pa tudi do drugih oblik organizacij.
Tudi v Sloveniji so podjetja prepoznala, da je družbena odgovornost ključna za njihov razvoj
in konkurenčnost. Pri tem se zgledujejo po tujih podjetjih, ki družbeno odgovornost že dalj
časa vključujejo v svojo prakso. V minulem letu so na ravni EU sprejeli direktivo, da morajo
po novem velika podjetja poročati tudi o nefinančnih kazalcih svojega dela.
Podjetja vse pogosteje uvajajo družbeno odgovornost v svojo poslovno prakso in so za svoj
trud nagrajena v obliki bolj motiviranih zaposlenih, več inovacij, več prihodka, dobička, z
večjim ugledom, pa tudi s priznanji, nagradami. V Sloveniji na tem področju podeljujemo
različne nagrade (npr. Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus, Zlata nit, ipd.).
Slovenska podjetja že pripravljajo strategije družbene odgovornosti, načrtujejo delo v smislu
sodelovanja z različnimi deležniki in vključevanja le-teh v njihove dejavnosti (zaposleni,
skupnost, mediji, kupci, vlada ipd.) ter iščejo ravnotežje pri svojem delu. V veliko pomoč pri
tem jim je svetovalno delo inštituta IRDO in Slovenska nagrada za družbeno odgovornost
Horus, ki jim pomaga vzpostavljati strategijo družbene odgovornosti, analizirati stanje le-te,
aktivno vključevati deležnike v delo na področju družbene odgovornosti ter poročati o tem.
Več o dosedanjih podjetjih nagrajencih in finalistih nagrade Horus je zbrano na naslovu
www.horus.si.
S pomočjo družbene odgovornosti lahko podjetja bistveno prispevajo k ciljem pogodbe
Evropske unije za trajnostni razvoj in k visoko konkurenčnemu družbenemu tržnemu
gospodarstvu. Družbena odgovornost podjetij podpira cilje strategije Evrope 2020 za
pametno, trajnostno in vključujočo rast, vključno z 75-odstotnim ciljem zaposlovanja.
Odgovorno vodenje poslov je še posebej pomembno, kadar zasebni izvajalci sektorja
opravljajo javne storitve.
6. CSR EUROPE, Manifest, Enterprise 2020
CSR Europe je vodilna evropska poslovna mreža za družbeno odgovornost podjetij. Preko
svoje mreže večjih korporativnih članov in 42 nacionalnih organizacij za družbeno
odgovornost podjetij združuje več kot 10.000 podjetij in deluje kot platforma za tista podjetja,
ki želijo okrepiti trajnostno rast in pozitivno prispevajo k družbi. S svojim poslanstvom, da
vključuje družbeno odgovornost podjetij v njihovo vsakdanjo prakso, CSR Europe presega
evropske meje in sodeluje z organizacijami za družbeno odgovornost podjetij tudi v drugih
regijah po svetu. Nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo je tudi Inštitut IRDO. Z
namenom, da bi vpeljali Manifest Enterprise 2020, CSR Europe izvaja dve evropski kampanji
za podjetja: "Znanja in spretnosti za nova delovna mesta" in "Trajnostno življenje v mestih"
(več: www.csreurope.org).
ENTERPRISE 2020 je skupna pobuda CSR Europe in njenih članic (večjih podjetij in
nacionalnih partnerskih organizacij). Te se bodo junija 2020 v Milanu zavezale, da podprejo
Enterprise 2020, Manifest. Zavzemajo se za bolj vključujočo in trajnostno družbo in s tem za
prihodnost Evrope, kot jo potrebujemo. Poslovna javnost in vlade naj sodelujejo za bolj
vključujočo in trajnostno družbo, predvsem s spreminjanem svojih besed v dejanja, je ključno
sporočilo tega manifesta.
Slika 3: Vodenje in odgovornost, socialne inovacije ter oblikovanje skupne vrednosti
odlikujejo bolj odgovorno družbo
Vir: CSR Europe, Manifesto, Enterprise 2020, prevod IRDO Inštitut, maj 2015.
Obstaja nujna potreba po transformativnih in inovativnih družbenih in gospodarskih
spremembah v Evropi v prihodnjih letih. Stopnje brezposelnosti so ostale predolgo previsoke
in preveč ljudi je še vedno izključenih. Poleg tega podnebna vprašanja, izčrpavanje naravnih
virov, finančne težave in demografske spremembe zahtevajo vse bolj sodelovalen in
inovativen pristop.
Na osnovi svojih vrednot lahko ima Evropa in mora imeti inovativno in vodilno vlogo pri
izvajanju vključujočega in trajnostnega gospodarstva; gospodarstva, ki bo povečalo njeno
konkurenčnost in zavarovalo njen socialni model.
Boljša uporaba večjih podatkov, med-mreženje zadev, novih konceptov mobilnosti, pametna
proizvodnja, novi modeli sodelovanja, krožno razmišljanje, alternativni modeli zaposlovanja
so le nekateri od ključnih trendov, ki predstavljajo edinstvene priložnosti za podjetniške,
vladne in druge zainteresirane skupine, da ohranijo naravne vire in vodijo k dodatnemu
zaposlovanju, rasti poslovanja in skupni vrednosti.
Sedaj je čas, da pokažemo pravo vodenje za trajnostno rast. Skupaj lahko ustvarimo bolj
krožno in vključujoče gospodarstvo.
Moč sodelovanja
Nujnost sedanjih izzivov zahteva, da vsa podjetja, vlade, civilna družba, vlagatelji in drugi
deležniki okrepijo svoje individualne in kolektivne napore. Samo praktično sodelovanje bo
pospešilo hitrost sprememb v smeri trajnostne družbe.
Namen podjetništva
Kot gonilna sila v ozadju gospodarske rasti, so podjetja - od malih do multi-nacionalnih
podjetij - v edinstvenem položaju, da pomagajo vzpostaviti bolj pravično, vključujočo in
trajnostno družbo. Veliko poslovnih prvakov je že razvilo modele krožnega poslovanja, ki
vodijo do novih priložnosti in vodstva na trgu. Transformacijske spremembe v Evropi
zahtevajo, da vsa podjetja v svoje strategije še naprej vključujejo okoljske, socialne, etične in
dobre pristope upravljanja in da se osredotočajo na ustvarjanje skupne vrednosti. To je
resnični prispevek korporativne odgovornosti k bolj trajnostnemu svetu.
V zadnjih 20-tih letih je CSR Europe in njenih 42 nacionalnih partnerskih organizacij
povzdignilo trajnost kot poslovni izziv in podprlo več kot 10.000 podjetij, članic teh
organizacij, pri vključevanju trajnosti v njihove strategije in procese. Ta praktičen pristop se
bo še krepil v prihodnjih petih letih in bo usmerjen predvsem k prizadevanjem za doseganje
večjih učinkov. Pozivajo vsa podjetja in vlade, da se jim pridružimo in sprejmemo ta izziv ...
Spremenimo naše besede v dejanja, pravijo pri CSR Europe. Zato smo se člani te mreže
zavezali, da bomo z namenom, bi dosegli evropsko in globalno preoblikovanje v smeri bolj
vključujoče in trajnostne družbe, navdihnili, izzvali, podprli in vključili naše člane, da bodo
na čelu sprememb in:
1. Postavili zaposljivost in vključenost kot prioriteto v odbore, upravljanje in v
vrednostne verige. Kako? S povečanjem strukturnih javno-zasebnih partnerstev na
področju dela in izobraževanja, inovacij na delovnem mestu in podporo podjetništvu v
povezavi s povečanjem zaposljivosti in podjetništva preko formalnega in
neformalnega učenja za trde in mehke spretnosti. Tako bomo prispevali k temu, da bo
Evropa najboljše mesto za delo.
2. Spodbujali podjetja - naše člane, da bodo kot partnerji z zavezami sodelovali s
skupnostmi, mesti in regijami za razvoj in izvajanje novih trajnostnih proizvodnih
metod, potrošnje in preživljanja. Kako? Preko inovacij izdelkov, storitev in poslovnih
modelov in s sistematičnim sodelovanjem z lokalnimi vladami in interesnimi
skupinami v skupnosti. Več-krožni pristop omejuje uporabo virov in vplivov na okolje
in hkrati ustvarja nova delovna mesta in krepi gospodarstvo.
3. Postavili preglednost in spoštovanje človekovih pravic v središče poslovnega
ravnanja. Kako? Skozi prizadevanja za odličnejše poročanje, vključevanje deležnikov
in celostno razmišljanje v upravnih odborih, z izboljšanjem sistemov upravljanja in z
integriranim upravljanjem vrednostnih verig.
4.
Podjetništvo
Člani mreže CSR Europe zato pozivamo podjetja - majhna, srednje velika in velika, naj
prispevajo k temu gibanju in postanejo povzročitelji sprememb, tako da:
a) Vključijo preglednost in spoštovanje človekovih pravic v standardno prakso podjetja.
b) Pospešujejo uvajanje novih tehnologij in znanj za spodbujanje vključujočih in
trajnostnih poslovnih modelov in da v to vključijo vse svoje podružnice v državah in
regijah, kjer poslujejo.
c) Si prizadevajo za čim manjši ekološki odtis, za optimalno zaposljivost in največje
možne družbene koristi v srednje- in dolgoročnih poslovnih perspektivah.
d) Vodijo in se vključujejo v sodelovalne platforme z vsemi deležniki v podporo
družbenim in gospodarskim spremembam.
Vlade
Člani mreže CSR Europe pozivamo evropsko, nacionalne in pod-nacionalne vlade, da
podprejo ta prizadevanja s pametnimi politikami in ukrepi za krepitev naprednih podjetij, ki
so pripravljena prevzeti svojo odgovornost na tem področju. Trije ukrepi politike se štejejo
kot ključne prednostne naloge:
a. Vlagati v strukturno sodelovanje med podjetji in formalnim / neformalnim
izobraževanjem, z nizom ambicioznih ciljev in ključnimi kazalniki uspešnosti (KPI).
b. Spodbujati inovacije in konkurenčnost, da bi Evropa postala svetovno stičišče trajnostnih
skupnosti, s pomočjo:
a. Podpiranja razvoja in vpliva sodelovalnih platform.
b. Vodenja s primeri skozi vključevanje okoljskih, socialnih in upravnih vidikov v
politike razvoja.
c. Razvoja iniciativ za spodbujanje izvajanja krožnih poslovnih modelov.
c. Ustvariti politični okvir, ki spodbuja srednje- in dolgoročne pristope preko kratkoročnih
ukrepov, ki urejajo trg dela, industrijske in finančne trge, kot so podpora za učinkovite
pristope prožne varnosti, fiskalne politike, ki podpirajo trajnostno rast, in industrijske
politike, ki spodbujajo preoblikovanje v krožno gospodarstvo.
Pozivu se pridružuje tudi inštitut IRDO, ki je na pobudo dosedanjih Horus nagrajencev in
finalistov pripravil aktivnosti za vzpostavitev Horus Kluba.
7. Horus Klub – mreţa stalno učečih se druţbeno odgovornih podjetij
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in Univerza v Mariboru v sodelovanju s
podpornimi partnerji sta 18. in 19. marca 2015 organizirala že deseto IRDO mednarodno
konferenco »Družbena odgovornost in izzivi časa 2015: Načrtovanje in poročanje o družbeni
odgovornosti“. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik Republike Slovenije Borut
Pahor, na njej pa je s 75 prispevki sodelovalo 128 avtorjev iz osmih držav. Večina prispevkov
je prikazala praktične izkušnje iz tujine in različnih slovenskih organizacij od podjetij do
bolnišnic.
Po predavanjih in razpravah v več sekcijah so predavatelji in udeleženci konference sprejeli
več sklepov in sicer:
1. Osebna in družbena odgovornost sta del življenja vsakogar.
2. Družbena odgovornost v podjetjih je odvisna predvsem od vrednot vodilnega kadra.
3. Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti ustvarja konkurenčno prednost
podjetjem in organizacijam.
4. Postavljanje merljivih ciljev in merjenje družbenih učinkov sta nujna za razvoj družbene
odgovornosti.
5. Nujna je povezava teoretičnega in praktičnega znanja za razvoj odgovornega
posameznika.
6. Nevladne organizacije naj vpeljujejo družbeno odgovornost v svojo prakso in v podporne
mreže.
7. Integralna zelena Slovenija je lahko nov, družbeno odgovoren model trajnostnega razvoja.
Celotni sklepi konference so predstavljeni na spletnem mestu inštituta IRDO (www.irdo.si),
kjer so prosto dostopni tudi vsi prispevki dosedanjih desetih IRDO mednarodnih konferenc.
Na letošnji konferenci so se podjetja, dosedanji nagrajenci in finalisti Slovenske nagrade za
družbeno odgovornost Horus, dogovorili, da si želijo več izmenjave znanja in izkušenj ter
druženja z družbeno odgovornimi podjetji. Zavedajo se namreč, da lahko z boniteto družbeno
odgovornega podjetja pridobijo boljše poslovne partnerje in vplivajo na razvoj družbene
odgovornosti v dobaviteljskih verigah. Delovna skupina teh podjetij se je zato sestala v aprilu
in maju 2015 ter pripravila zasnovo delovanja Horus kluba, mreže družbeno odgovornih
podjetij.
Dosedanji nagrajenci in finalisti te nagrade namreč menijo, da je sedaj nastopil čas, da
naredijo skupno zavezo Sloveniji in pomagajo tudi drugim podjetjem krepiti družbeno
odgovornost. Želijo sodelovati z odgovornimi podjetji in z njimi sklepati odlične posle, zato
vas vabijo, da se jim pridružite.
Poslanstvo kluba so opredelili v delovni verziji tako: Klub HORUS je poslovno jedro
Slovenije, ki osvešča podjetja o področju družbene odgovornosti, in s tem spodbuja njihovo
konkurenčno prednost na trgu. Vizija: V treh letih želijo postati klub z najmanj 100 člani
podjetniki.
Namen kluba je večplasten. Podjetja si želijo predvsem:
 Povezovanje Horus finalistov in simpatizerjev (čez 60 v 6 letih) pravne osebe: profitne
in neprofitne organizacije)
 Izmenjava znanja in izkušenj na področju DOP in drugih področjih
 Izobraževanje o DOP vsebinah
 Pridobivanje konkurenčne prednosti s pomočjo DOP
 Osveščanje trga o DOP
 Izvajanje skupnih akcij, kampanj
Cilji srečevanj so naslednji:
 Izobraževanje poslovne javnosti za družbeno odgovornost (zlasti gospodarstvo)
 Izobraževanje članov Kluba Horus za DOP in svetovanje o tem področju le-tem
 Kaj je DOP? = povedati naprej!
 Narediti nekaj konkretnih akcij za odnose s skupnostjo (prostovoljske skupne akcije)
 Pripraviti kodeks DOP, ki bi ga lahko ponotranjili tudi člani kot pravne osebe (s
poudarkom na kodeksu za odnose na trgu (do kupcev in dobaviteljev))
Člani kluba so v prvi vrsti Horus finalisti in nagrajenci, nato pa tudi drugi simpatizerji in
IRDO kolektivni člani. V imenu pravnih oseb bodo na srečanjih sodelovali predstavniki za
DOP, direktorji MSP, vodje oddelkov in drugi.
Pogoj za vstop v klub je že pridobljena izkušnja z družbeno odgovornostjo v okviru
sodelovanja na razpisu za nagrado Horus. Vsekakor se vsaka pravna oseba sama odloči za
sodelovanje v klubu.
Srečanja bodo potekala nekajkrat letno, predvidoma v obliki član - gostitelj dogodka, vsakič
na drugi lokaciji. Koordinator srečanj bo inštitut IRDO, klub pa bo imel tudi svojega
predsednika in podpredsednika kluba.
Inštitut IRDO se zavezuje, da bo članom kluba posredoval aktualna spoznanja in novosti s
področja družbene odgovornosti in jim preko teh srečevanj omogočal razvoj in nadgradnjo
družbene odgovornosti v njihovih organizacijah. Po potrebi se bodo udeleženci dogovorili za
medsebojno izmenjavo znanj, spoznanj, pa tudi poglobljeno analizo stanja na področju
družbene odgovornosti, dodatno svetovanje in izobraževanja kadra ipd.
8. Sklepne misli
Strateški pristop k družbeni odgovornosti podjetij je vse bolj pomemben za konkurenčnost
podjetja. Podjetju lahko prinese koristi, kot so učinkovito upravljanje s tveganji, večji
prihranki pri stroških, boljši dostop do kapitala, boljša razmerja z odjemalci, boljše
upravljanje človeških virov in večja zmogljivost inoviranja. Prav tako spodbuja bolj družbeno
in okoljsko odgovornost v podjetniškem sektorju v času, ko je kriza oškodovala zaupanje
potrošnikov in stopnjo zaupanja v gospodarstvo.
Družbena odgovornost podjetij zahteva sodelovanje z notranjimi in zunanjimi deležniki
(zainteresiranimi stranmi), tako da omogoča podjetjem boljše predvidevanje in izkoristek
hitro spreminjajočih se pričakovanj v družbi, kot tudi pogojev delovanja. To pomeni, da lahko
deluje kot gonilna sila pri razvoju novih trgov in ustvarjanju realnih možnosti za rast. Pri tem
pa so ključnega pomena povezovanje, izmenjava znanja in izkušenj ter dobrih praks.
Gospodarska kriza in njene družbene posledice so do neke mere poškodovale raven zaupanja
v gospodarstvo, in so osredotočile pozornost javnosti na socialno in etično uspešnost podjetij,
vključno z vprašanji, kot so bonusi in menedžerske plače. Z obravnavo svoje družbene
odgovornosti, lahko podjetja gradijo dolgoročno zaupanje zaposlenih, potrošnikov in
državljanov vanje kot temelj za trajnostne gospodarske modele. To pa pomaga ustvariti
okolje, v katerem lahko podjetja razvijajo inovacije in rastejo.
In poslanstvo Horus kluba je prav to in še več – o svojih spoznanjih spregovoriti drugim in jih
popeljati v bolj družbeno odgovorno poslovno okolje ter s tem koristiti številne ugodnosti, ki
jih družbena odgovornost podjetjem, okolju in družbi prinaša.
Viri:
1. Hrast, A. (2015a): Predlog za vzpostavitev dela Medresorske delovne skupine pri
Vladi RS za področje družbene odgovornosti (podjetij) v Sloveniji in za sodelovanje s
predstavniki civilne družbe in gospodarstva. Inštitut IRDO, interno gradivo. Maribor,
31.3.2015
2. CSR Europe Manifesto, Enterprise 2020 (interni vir)
3. SIST, ISO26000:2010, str. 26
4. Horus Klub, zapisnik sestankov april in maj 2015, interno gradivo inštituta IRDO.
Predstavitev avtorice
Anita Hrast je soustanoviteljica in direktorica inštituta IRDO – Inštituta za razvoj družbene
odgovornosti (od leta 2004 dalje: www.irdo.si) in registrirana raziskovalka pri ARRS
[28701]. Raziskuje in objavlja prispevke s področja družbene odgovornosti in komuniciranja
v različnih revijah in predava na slovenskih ter mednarodnih znanstvenih konferencah.
Raziskuje in razvija nove pristope v komuniciranju, nove projekte in storitve za različne
naročnike (podjetja, mediji, organizacije, posamezniki) ter se povezuje s slovenskimi in
mednarodnimi organizacijami, strokovnjaki, predvsem z namenom razvoja in uveljavljanja
družbene odgovornosti. Poslovno svetuje, organizira poslovna in strokovna srečanja ter
znanstvene sestanke, konference. Predava podjetjem na področju menedžmenta, organiziranja
poslovanja, marketinga ter družbene odgovornosti. Od leta 2011 je predavateljica na Doba
Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor. Usposablja mlade, tudi
brezposelne, za vstop v podjetništvo in nevladništvo ter jim pomaga učinkovito izvajati delo
na teh področjih.
Anita Hrast, is founder and general manager of IRDO – Institute for the Development of
Social Responsibility (from 2004: www.irdo.si) and at the same time registered researcher at
Slovenian Research Agency. She is researching and publishing texts from the social
responsibility and marketing field in different magazines and at Slovene and international
scientific conferences and is involved in several projects in the field of social responsibility.
Her vision of raising awareness on social responsibility is realised also by different marketing
and PR activities - through IRDO Institute Award on Magdalena Festival and Horus award
(www.horus.si). As a researcher and development manager she is working in communication,
marketing, social responsibility and is developing new methods, new projects, products and
services for different clients (companies, media, individual). Since 2011 she is also lecturer at
Doba Faculty for Applied Business and Social studies Maribor. She links many Slovene and
international organizations, experts, with purpose to develop and implement social
responsibility in theory and practise, also drafting Slovene National Strategy on Social
Responsibility.