V Lendavi zahtevajo satelit

Transcription

V Lendavi zahtevajo satelit
Nova kuharska rubrika
Kukamo v vaš
lonec ali pečico
Presna in veganska mangova torta
Stran 22
13. junija 2015
V ZAGREB
integrirane pridelave pri rastlinjaku v Renkovcih
sobota, 16. maj, od 9.-16. ure
BLUE PLANET
gostja
ALMA MERKLIN
1 kg=2kg
MIRAN & PRIMOŽ
(Propeler)
Organizatorka potovanja je
turistična agencija PÜTRA.
Vozovnice po 59 € v prodaji
od ponedeljka, 18. maja.
14. maja 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 20, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Dileme pred delovanjem novega urgentnega centra
V Lendavi zahtevajo satelit
Na zvezi s klicateljem, dokler ne pridejo reševalci – Na terenu bodo usposabljali laične reševalce
Nepreslišano
Za koga?
Andrej Bedek
O
b kozarcu hmeljevega zvarka
tam nekaj pred polnočjo debata
običajno zavije v smer, kako je
bilo leta 1977 v kasarni v Beogradu, ko
je košava brila do kosti in ko je bil prost
izhod v mesto, kjer so lepotice padale
na rdečo zvezdo in zeleno suknjo. Mlajši smo dolg do države služili že pod slovensko zastavo.
Petnajstega praznuje SV. Da bo največji
vojaški dogodek v zgodovini Slovenije
tokrat na prekmurski grudi, lahko tudi
potrjuje, da domači ljudje kljub slabi
luči na koncu predora še vedno dihajo z
očetnjavo. Čeprav nimajo za maslo, so
jim všeč topovi. Pa vojaški pasulj, ker ni
vedno za topli obrok. Številni so si obenem vsaj neko eksistenco zagotovili v
službi domovine. Domoljubje ali boj za
golo preživetje?
Še hokejski risi, naši junaki iz moderne zgodovine, so si zadnje dni močno
polomili kremplje. So pa v času, ko so
v državi granitne kocke lomile ščite in
policijske palice in je vodni top razganjal ljudi, ki so si želeli spremembe, pisali zgodovino. Pot od nebes do pekla
je nedvomno kratka. Dve leti pozneje
je za njihov neuspeh še najprimernejša
krilatica Slovenec je Slovencu največja
nesreča. Že znano.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc si je s svojo ekipo ogledala prostore urgentnega
centra v Murski Soboti. Novi sistem delovanja službe nujne medicinske pomoči in urgentnih
centrov se v Sloveniji sicer še vzpostavlja, prav dispečerski sistem pa naj bi prinesel
objektivne podatke. In če bodo, tako Celarčeva, argumenti pokazali, da je nekdo upravičen
do satelitskega urgentnega centra, ga bo dobil. Ni pa gospodarno, da celotna ekipa z
zdravnikom dežura vso noč za enega pacienta. fotografija a. nana rituper rodež
Angleški zgodovinar Keith Lowe, avtor
izjemno pretresljive knjige Podivjana
celina, o Evropi takoj po koncu svetovne morije maja 1945 pravi: »Ljudje
velikokrat zlorabljajo preteklost, da bi
upravičili sedanjost. V preteklosti so se
zgodile grozne stvari in ne moremo jih
dati na stran, tudi če to želimo. S temi
stvarmi se moramo soočiti in najti način, kako živeti z njimi. Najlaže je kazati s prstom drug na drugega in se v neskončnost obtoževati.«
V zimi 2001 je na dvorišču vojašnice v
štajerski prestolnici iz tisoč petsto grl
zadonelo: Za koga? Za Slovenijo! Mati
Patria je bila stara deset let. Bilo je še
upanje. Danes molčim.
Naročnik
Karikatura Anton Buzeti
Ekipa ministrstva za zdravje z ministrico se je v okviru regijskih predstavitev
nove organizacije nujne medicinske
pomoči ustavila tudi v Murski Soboti. Predstavnikom občin, zdravstvenih
domov in zainteresirani javnosti so
predstavili pravilnik o delovanju službe nujne medicinske pomoči in urgentnih centrov, kakršnega so zgradili tudi
pri regijski bolnišnici v Murski Soboti, in kaj to pomeni za delovanje nujne
medicinske pomoči na terenu. Novosti
prinašajo velike spremembe, ki naj bi
izboljšale, to so večkrat poudarjali, kakovost storitev za bolnike. Ampak kaj
bo to pravzaprav prineslo v nujnih življenjskih situacijah ljudem, ki živijo v
bolj oddaljenih krajih?
»Želimo razdružiti dva zdravstvena
sklopa, delo družinskega zdravnika in
nujno medicinsko pomoč, in ponuditi
enovito nujno medicinsko pomoč na
enem mestu, ki bo omogočala celovito oskrbo pacienta, družinskim zdravnikom pa omogočiti več časa za delo
s pacienti,« je uvodoma povedala ministrica Milojka Kolar Celarc. Doslej se
je v nujnem primeru poklicalo na številko 112, potem pa se je zdravnik odločil, ali je treba iti na teren ali pa je
bolj nujno, da ostane s pacienti v ambulanti. Po novem bo klicatelj poklical
v dispečerski center, kjer bodo poiskali
najbližje reševalno vozilo in ga poslali na kraj dogodka, po potrebi pa se na
kraj dogodka pošlje tudi zdravnika iz
urgentnega centra. Klic s klicateljem se
ne prekine, ampak se mu dajejo navodila, kako naj ravna, dokler ne pridejo
rešilci. Tega doslej ni bilo. Poleg tega
naj bi na terenu usposabljali laične reševalce za prvo pomoč in postopek oživljanja. Bolnika bo v urgentnem centru
najprej sprejela univerzitetna diplomirana medicinska sestra, to je tudi predvidena novost, in s tako imenovano triažo ocenila nujnost stanja pacienta.
Nadaljevanje na 3. strani
V premislek
Pridružite se nam
v dalmatinski vasi
San Antonio
v Biogradu na Moru!
Zlati klub 14. 6.–21. 6. za
samo 339 € na osebo.
#
PODARJAMO
vam avtobusni prevoz
iz Murske Sobote.
Informacije in prijave: Kompas, d. d.,
(02) 234 69 50, [email protected].
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti
Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
RIS Dvorec Rakičan
Odpoved Sekolovnikovi je bila zakonita
Nekdanja direktorica tožila zavod – Na sodišču pričali tudi njeni strankarski kolegi – Navedbe o mobingu zavržene
Spor med nekdanjo direktorico Raziskovalno-izobraževalnega središča
Dvorec Rakičan Jožico Sekolovnik
in sedanjim direktorjem Robertom
Celecem, o katerem smo v Vestniku
večkrat poročali, je dobil epilog tudi
na delovnem sodišču. Kot je mogoče
prebrati v sodbi, so nekatere priče v
omenjenem primeru razkrile tudi potek političnega kadrovanja na lokalni ravni.
Potem ko je aprila 2013 Robert Celec prevzel vodenje RIS, je Sekolovnikovi ponudil izbiro med delovnima
mestoma organizatorka izobraževanj
in poslovna sekretarka, ki sta bili, kot
je pojasnil na sodišču, primerni njeni izobrazbi, Sekolovnikova se je odločila za funkcijo poslovne sekretarke. Pogodba o zaposlitvi je določala
tudi trimesečno poskusno delo, ki ga
Sekolovnikova ni zadovoljivo opravila, zaradi česar je dobila aprila 2014
odpoved. Kot je mogoče razbrati iz
obrazložitve tožbe, je Sekolovnikova zahtevala ničnost člena v pogodbi o zaposlitvi, ki je določal poskusno
delo, saj se že ob podpisu pogodbe naj
ne bi strinjala z njim. »Vendar je bila
pogodbo o zaposlitvi kot podrejena
stranka prisiljena podpisati, saj ji je
bilo zagroženo, da od tožene stranke
druge pogodbe o zaposlitvi ne bo dobila in ji bo delovno razmerje prenehalo,« so še zapisali. Sekolovnikova je
zahtevala tudi ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Celec oproščen obtožb
o vplivanju na volivce
Okrožno državno tožilstvo je
končalo postopek zaradi prijave zoper Roberta Celeca za kaznivo dejanje kršitve proste odločitve volivcev.
Kot je znano, je bil Celec na
lanskoletnih lokalnih volitvah
izvoljen v mestni svet na listi
SMC, med volitvami pa je bila
dana prijava, da je Celec skušal
pridobiti preferenčne glasove z
obljubami o gmotni pomoči nogometnemu klubu in gasilskemu društvu na Pušči. Na podlagi zbranih obvestil ni bil potrjen
sum, da je bilo očitano kaznivo
dejanje res storjeno.
Jožica Sekolovnik
Robert Celec fotografiji nataša juhnov
Po njenem mnenju naj bi bila odpoved delovnega razmerja tudi posledica šikaniranja na delovnem mestu.
Kot je Celec pojasnil sodišču, je poskusno delo Sekolovnikova opravljala dva dni po podpisu pogodbe in še
dva dni aprila 2014, vmesni čas je bila
na bolniškem dopustu. Komisija, ki je
ocenjevala poskusno delo, je ugotovila, da Sekolovnikova ne kaže sposobnosti pisnega in govornega izražanja
v nemškem in angleškem jeziku, ter
dala negativno oceno. Preizkus so na-
redili z zahtevo po prevodu dveh besedil –elektronske pošte v nemški jezik in besedila v angleški jezik. Prvega
Sekolovnikova ni naredila, drugega pa
je prevedla s pomočjo računalniškega
programa.
Želela je biti računovodkinja
Celec naj bi po navedbah tožnice
že pred nastopom funkcije Sekolovnikovi obljubil mesto računovodkinje,
to pa je zanikal skupaj z navedbami o
prisilnem podpisu pogodbe. Besede
Sekolovnikove sta kot priči potrdila
še dva lokalna politična veljaka, njuno
pričanje pa je še bolj zanimivo zaradi
dejstva, da sta na sodišču prostodušno govorila o kadrovanju v javnih zavodih v okviru političnih strank. Tako
je predsednik soboške SDS Karlo Šoš
pričal, da je kot koordinator stranke
v regiji sodeloval pri pogovorih o zaposlitvi Sekolovnikove, ker se je s tem
hotelo doseči, kot je povedal sodišču,
da Sekolovnikovi ne bi nastala večja
škoda, saj je bila tudi članica SDS. Šoš
omenja politične pogovore z nekdanjim županom mestne občine Antonom Štihcem in sestanke s Celecem
kot bodočim direktorjem, ki je bil takrat še prav tako član SDS, na katerih
naj bi se po njegovih besedah dogovorili, da bo Sekolovnikova ostala v
službi kot računovodkinja, potem ko
Celec prevzame vodstvo zavoda. Tudi
Matej Zavec, ravnatelj beltinske glasbene šole in član izvršilnega odbora
SDS na državni ravni, je povedal, da
je bil kot član stranke na sestanku s
Šošem in Celecem, na katerem naj bi
Celec iskal podporo za imenovanje in
obljubil, da bo Sekolovnikovo obdržal
v službi kot računovodkinjo.
Sodišče je ugotovilo, da tožbeni
zahtevek Sekolovnikove ni utemeljen, in zavrnilo zahtevo po ničnosti
domnevno spornega člena pogodbe,
prav tako je sodišče ugotovilo, da je
bila odpoved pogodbe o zaposlitvi
zakonita. »Neizdelava prevodov oziroma zelo slabo opravljeni prevodi
so prav gotovo utemeljen razlog za
oceno, da tožnica poskusnega dela ni
uspešno opravila. Kvalitetno opravljeni prevodi so glede na dejavnost tožene stranke ena bistvenih značilnosti
delovnega mesta, ki ga je opravljala
tožnica, in pri tem ni šlo za neutemeljena pričakovanja delodajalca.« Sodišče je tudi zavrglo navedbe Sekolovnikove o domnevnem mobingu.
Timotej Milanov
Praznik Občine Črenšovci
UE Ljutomer
Svoje poslanstvo so izpolnili
Varčevanje
Župan Anton Törnar: »Praznujemo z jasnim pogledom!«
Krajevni urad v Križevcih se seli v občinske prostore
»Državljani želijo in pričakujejo, da
delamo uspešno. Želijo si, da se jih
obravnava pošteno, da se jim posvetimo individualno. Zato smo v lanskem letu spremenili delovne procese. Umaknili smo sistem okenc na
oddelku za notranje zadeve in uvedli
individualno obravnavo strank. Ugotavljamo, da je to veliko prijaznejši
način komunikacije s stranko, za katero si lahko vzamemo več časa,« je
dejala načelnica Upravne enote (UE)
Ljutomer Darija Mohorič, ki je na novinarski konferenci predstavila poročilo o delu v lanskem letu.
Štirje zaposleni manj
Na tokratnem občinskem piedestalu so se znašli: Anton Kolenko (Mlinarstvo Kolenko), Jože Sarjaš (Aro Trnje), Valerija Vuk
(Kulturno društvo Frana Saleškega Finžgarja Žižki), nogometašinja Mateja Zver, župan Anton Törnar in Mirko Šernek, aktivist
na več področjih. fotografija andrej bedek
Narava se je sprva poigrala z življem,
ko so v Žižkih slavili šesti praznik Občine Črenšovci. Če so temačni oblaki
slabo uro plesali divji ples, pa je sonce prišlo prazniku na pomoč, ko je za
govornico stopil župan Anton Törnar. »Svoje poslanstvo ob rojstvu občine smo izpolnili, čeprav je bilo res
nekaj dvomov. Zaupati moramo vase.
Praznujemo v upanju, da je to praznik
vseh nas. Tukaj smo živeli, tukaj živimo in tukaj bomo živeli. Danes lah-
ko praznujemo z jasnim pogledom in
dvignjenim čelom.«
Letošnji nagrajenci, kot je že običaj
ob majskem občinskem slavju, so postali: izvrstna športnica in nogometašinja Mateja Zver, tudi dvakratna
športnica Pomurja, Kulturno društvo
Frana Saleškega Finžgarja iz Žižkov
in Društvo ljubiteljev terenskih vozil
Aro Trnje. Občinski priznanji sta šli
v roke Mirku Šerneku in Mlinarstvu
Kolenko.
Glavno sporočilo kulturnega programa, katerega glavnino so pripravili otroci iz vrtca in šolarji iz občinskih hramov učenosti, je sicer bilo, da
prihodnost leži na mladih, ki znajo izkoristiti priložnosti. To se je v praksi
že zgodilo ob nedavnih lokalnih volitvah, saj je povprečna starost občinskih svetnikov devetintrideset let,
štirje pa so mlajši od trideset let.
Tudi na Pomurje.si.
Andrej Bedek
»Stranke so razlog in smisel našega
obstoja,« je dejala Mohoričeva. Anketa, v kateri je sodelovalo 200 strank,
je pokazala, da so zadovoljne z delom
UE Ljutomer. Povprečna ocena znaša
4,89 (najvišja možna ocena je 5), ki je
nad državnim povprečjem. Skoraj 90
odstotkov strank pride na vrsto takoj,
čeprav se iz leta v leto manjša število zaposlenih. Konec lanskega leta je
bilo v UE Ljutomer zaposlenih 25 javnih uslužbencev. Od konca leta 2010
so zmanjšali število zaposlenih za nedoločen čas za štiri uslužbence, to je
3,45 odstotka letno. »Ne glede na to,
da nas je manj, delamo uspešno. Trudimo se in ohranjamo kakovost na
enaki ravni.« V letu 2014 so zaposleni v UE Ljutomer rešili 7.188 upravnih zadev in 19.013 upravnih nalog. »V
primerjavi z letom 2013 se je število
upravnih zadev zmanjšalo za 14 odstotkov, število drugih upravnih nalog, ki se ne končajo z odločbo, ampak
s potrdilom ali vpisom v evidenco, pa
se je povečalo za 11 odstotkov,« je pojasnila Mohoričeva. V roku so tako
rešili 99,9 odstotka zadev. V enajstih
primerih so reševali zadeve na drugi
stopnji. Največkrat prihaja do reševanja zadev na drugi stopnji v primeru
nakupa kmetijskih zemljišč, ko se za
nepremičnine poteguje več zainteresiranih. Neizbrani želijo s pritožbo dokazati nepravilnost reševanja zadeve,
vendar jim je to lani uspelo le enkrat.
Umrljivost večja od rojstev
UE Ljutomer sledi navodilu vlade in
varčuje. Tako vsako leto zmanjšujejo
stroške poslovanja. Za plače zaposlenih so namenili lansko leto 582.870
evrov, to pa je skoraj 15 odstotkov
manj kot v letu 2011. Za materialne
stroške so porabili lani 63.982 evrov,
to je dobrih 25 odstotkov manj kot v
letu 2011. Zaradi upada števila postopkov, ki so jih želele stranke reševati v
svojem kraju, so v preteklih letih zaprli krajevna urada pri Mali Nedelji in
Veržeju ter s tem dodatno privarčevali. Tako zdaj delujeta le še krajevna
urada na Razkrižju, kjer plačujejo za
najete prostore le obratovalne stroške, in v Križevcih, kjer bodo še letos
izvedli preselitev iz prostorov kmetijske zadruge v prostore občine, kjer
ne bodo plačevali najemnine. »Stroške bomo zmanjšali, s tem pa zagotovili, da bo krajevni urad še naprej odprt,« je dejala Mohoričeva. Povedala
je še, da je bila v letu 2014 umrljivost
(188 smrti) večja od rojstev (133). Število rojstev na območju UE Ljutomer
v zadnjih letih pada. Leta 2009 se je
rodilo 196 otrok, leta 2011 180, predlani pa 146 otrok. Zaradi več umrlih in
manj rojstev je število prebivalcev v
vseh štirih občinah, ki tvorijo UE Ljutomer, znova pod 18.000. Spodbudno
je to, da je bilo lani nekaj več porok
(52) kot leto prej (43).
Miha Šoštarič
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
3
Pogojna kazen
Štiri mesece
in pol
Darko Rudaš je zatrdil,
da ni kriv in da zato
ne namerava odstopiti
Število turističnih prenočitev se je v lanskem letu v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za deset tisoč, to pa posredno kaže na dodaten problem moravskega turizma –
na eni strani v spremembi strukture gostov in na drugi v zmanjševanju obiska. fotografija nataša juhnov
Moravske Toplice
Moravska občina ni zadolžena
Krčenje zasebnih naložb in turističnih prenočitev – Cena vode bo za občane nekoliko nižja
Poslovanje Občine Moravske Toplice
v lanskem letu bi v poslovnem jeziku
lahko ocenili za solidno. Odhodki so
presegli prihodke za 96 tisoč evrov.
Občina je imela v lanskem letu 6,9
milijona evrov prihodkov in 7,1 milijona evrov odhodkov. Najpomembnejši
vir občine ostajajo davčni prihodki v
višini 4,9 milijona evrov. V tem delu
je zanimiva postavka davek na premoženje, ki dosega 348 tisoč evrov.
1,4 milijona evrov je bilo transfernih
prihodkov, od tega približno polovica odpade na državni proračun, okrog
900 tisoč evrov pa je bilo pridobljenih
iz Evropske unije. Pri odhodkih so 4,5
milijona evrov uporabili za izpolnjevanje zakonskih obveznosti, za inve-
sticije je bilo uporabljenih 2,3 milijona evrov. Glede na to, da je bilo lansko
leto volilno, je bilo poslovanje občine
v racionalnih okvirih. Primanjkljaja
95 tisoč evrov jim ne bo treba pokrivati z zadolževanjem. Moravska občina tudi ni zadolžena.
Morebiti kaže v zaključnem računu
opozoriti na enega ali dva podatka v
primerjavi s prejšnjimi leti. Občina je
ustvarila v lanskem letu 20 tisoč evrov
prihodkov iz komunalnih prispevkov.
V letu 2011 je ta znašal 84 tisoč evrov.
To pomeni, da se je zasebna investicijska dejavnost skrčila za 76 odstotkov. Gre za zanimiv podatek, vreden
posebne analize, ki posredno kaže na
posledice krize pri občanih. Drug za
moravsko občino pomemben podatek
je o položaju turizma v občini. Število
prenočitev se je v lanskem letu v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za deset tisoč, to pa posredno kaže na dodaten problem moravskega turizma
– na eni strani v spremembi strukture gostov in na drugi v zmanjševanju obiska. Toda tudi to ni tema zaključnega računa občine, ampak samo
eden od kazalnikov negativnih gibanj
v pomurskem turizmu.
Na seji sta bila potrjena elaborata o oblikovanju cene storitev javne
službe oskrbe s pitno vodo in službe
za odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadkov. Cene vode bodo za občane,
ki se oskrbujejo z vodo iz soboškega
vodovoda, nekoliko nižje, in to na račun nižje omrežnine, čeprav bo cena
vode nekoliko višja. Pri vodi se občina
ni odločila za subvencioniranje omrežnine, ki jo po uredbi lahko subvencionira. Elaborat o oblikovanju cen
storitev za odvajanje in čiščenje odpadnih vod je svet obravnaval prvič. V
tem primeru ni šlo za nespoštovanje
uredbe, ampak je bil razlog zamrznitev cen komunalnih storitev. Pri odvajanju in čiščenju so cene precej višje od tistih, ki so jih občani plačevali
do zdaj, zato so svetniki podprli sklep
o subvencioniranju omrežnine. Tako
bodo ostale cene na približno enaki
ravni, kot so bile do zdaj.
J. V.
Okrajno sodišče je izdalo kaznovalni
nalog za Darka Rudaša, znanega romskega aktivista – predsednik Foruma
romskih svetnikov (FRS) in član Sveta
romske skupnosti – in svetnika soboškega občinskega sveta. Sodišče je utemeljilo, da si je Rudaš od junija 2009
do konca februarja leta 2011 kot prvi
mož FRS prilaščal denar, predviden za
plačilo sejnin in drugih aktivnosti svetnikov. Petim upravičencem ni izplačal
sejnin, ampak je 2.480 evrov pospravil
v svoj žep in v zmoto spravil tudi računovodski servis.
Zaradi kaznivega dejanja poneverbe in ponareditve ali uničenja poslovnih listin je bil romski aktivist obsojen
na pogojno zaporno kazen štirih mesecev in pol. V zapor mu ne bo treba,
če v dveh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. Rudaš je že napovedal
pritožbo, zato bo sodišče zdaj razpisalo običajno sojenje. Organom pregona
je prijavo podala Verona Ratko, donedavna blagajničarka FRS. Zapisala je,
da je predsednik denar porabljal nenamensko in celo v zasebne namene,
saj je ugotovila, da je dobil predsednik
v banki izredni limit, vendar nikjer ni
bilo nobenih potrdil, kako je bil ta denar porabljen. Ko pa je od njega zahtevala pojasnila, pa je bila, kot je dejala
ob prijavi, deležna različnih žaljivk in
groženj. Leta 2011 je bilo recimo na računu, kamor se je denar stekal od Sveta romske skupnosti in projektov, nekaj manj kot deset tisoč evrov.
Darko Rudaš je za Vestnik zatrdil, da
ni kriv in da zato ne namerava odstopiti: »Pričakovanje, da bi odstopil iz moralno-etičnih razlogov, ni utemeljeno,
ker niti številni župani s podobno izrečenimi kaznimi doslej niso odstopili
in še naprej opravljajo svoje delo. Pri
meni je zadeva čista. Je pa res, da smo
znotraj romske skupnosti vstopili v kolektivno psihozo težavnih medosebnih
odnosov, zato zaradi nizkih udarcev
nekaterih nočem pustiti svojega naroda na cedilu, saj nas je malo takšnih, ki
sploh hočemo delati.«
Andrej Bedek
Dileme pred delovanjem novega urgentnega centra
Imenovanja v Lendavi
V Lendavi zahtevajo satelit
Vršilca za zavoda
Na zvezi s klicateljem, dokler ne pridejo reševalci – Na terenu laični reševalci
V enem letu ponovna razpisa za direktorja
Nadaljevanje s 1. strani
Na prvi izredni seji Občine Lendava
je občinski svet imenoval dva vršilca dolžnosti javnih zavodov za največ eno leto, in sicer bo vršilka dolžnosti v Javnem zavodu za kulturo
in promocijo Lendava (ZKP Lendava) Beata Lazar, direktorica Galerije
- Muzeja Lendava, vršilka dolžnosti v
Svetu mladih, Zavod za usposabljanje
Lendava, pa Martina Bukovec, uslužbenka na občini, saj je dosedanji di-
Doslej so imeli v zdravstvenih domovih Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona med dežurstvom po enega zdravnika, murskosoboška enota pa tri ekipe
nujne medicinske pomoči z dvema
zdravnikoma, ki so dežurali v prostorih
murskosoboške bolnišnice. Po novem
naj bi vozila nujne medicinske pomoči
z reševalnimi ekipami še vedno ostala
pri svojih zdravstvenih domovih, brez
zdravnikov, zdravnik pa bi šel na teren
iz urgentnega centra po potrebi in odločitvi v dispečerskem centru.
Na problem odhodov na teren iz
ambulant so jih opozorili, tako ministrica, že zdravniki družinske medicine, ki so med dežurstvom morali tudi
na teren. S tem ko se je zdravnik odločil za intervencijo na terenu, je pustil
paciente v čakalnici. »Pri tem so spre-
jemali težke in zahtevne odločitve o
tem, kdo bolj nujno potrebuje pomoč.
Te dileme zdaj ne bo več, zdravnik
pa se bo lahko bolj posvetil svojemu
delu. Zdaj se ta odločitev seli v dispečerski center.« Poleg tega bodo imela
vsa vozila nujne medicinske pomoči
sledljiv sistem in bodo povezana z dispečersko službo, ki bo na kraj nesreče
ali k pacientu poslala najbližje reanimacijsko vozilo. V Sloveniji bosta dve
dispečerski enoti v Ljubljani in Mariboru in satelitska enota v Izoli.
Novi sistem dela predvideva nove
zaposlitve, kot je potrdila tudi ministrica, še posebno specialiste urgentne
medicine, ki za to novo specializacijo
potrebujejo pet let, v prehodnem obdobju pa bodo v urgentnih centrih delali zdravniki, ki že zdaj delajo tam.
Pomislekov posameznih zdravstvenih domov je bilo več, še posebno gle-
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez
Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida
Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov
(urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert
J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica
arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18
de dostopnosti in prisotnosti zdravnika, ki ga poslej ponoči ne predvidevajo
več v posameznih zdravstvenih domovih. Območje, ki ga pokriva ZD Lendava, izpolnjuje pogoje za satelitski urgentni center, saj so kraji od najbližje
urgence oddaljeni več kot 20 minut,
so opozarjali. Ministrica jim je odgovorila: »Mogoče imamo drugačne podatke, naši kriteriji so bili narejeni
na podlagi podatkov, ki smo jih dobili iz uradnih evidenc zdravstvene zavarovalnice in vaših podatkov. Nujno
medicinsko pomoč v Lendavi je povprečno obiskal od 24. do sedme ure
zjutraj en do dva pacienta na noč. Ni
racionalno, da bi za to ohranjali celotno zdravniško ekipo.« Lendavčani pa
bodo, kot so vztrajali, zahtevali satelitski urgentni center, to pa pomeni,
da je v reševalni enoti tudi zdravnik.
A. Nana Rituper Rodež
Na javni razpis
za mesto direktorja
ZKP Lendava je
v razpisanem roku
prispela le ena prijava.
rektor dr. Mihael Kasaš dal odpoved.
Na javni razpis za mesto direktorja
ZKP Lendava je v razpisanem roku
prispela le ena prijava, komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je ugotovila, da vloga prijaviteljice ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Vlagateljica naj bi imela 3,7 leta
delovne dobe, sistematizacija za to
delovno mesto pa zahteva pet let delovne dobe na vodilnih delovnih mestih. Ravno to pa je zmotilo svetnika
Ivana Kulčarja, ki je imenovanju vršilke dolžnosti nasprotoval, saj da delovne izkušnje naj ne bi bila zapisane
v razpisu, ampak le v aktu o sistematizaciji za to delovno mesto. Dosedanja direktorica Tanja Šimonka se po
dveh mandatih vodenja te kulturne
ustanove na delovno mesto direktorice ni več prijavila.
A. N. R. R.
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
(marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna
naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini
212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost
(9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda
banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Planika Turnišče
485.000 parov na leto, 2.100 na dan
Lani presegli načrte, dobro jim kaže tudi letos – Ustvarili 27,5 milijona evrov prihodkov – Razvoj in inovacije v Turnišču
Lani so v tovarni obutve Planika Turnišče izdelali 485 tisoč parov obutve
in ustvarili 27,5 milijona evrov prihodkov, dva milijona evrov več kot leto
prej. S tem so nekoliko presegli načrtovan obseg proizvodnje. Tudi letos jim kaže dobro, saj imajo zadosti
naročil za trimesečno proizvodnjo, za
katera že kupujejo material, kot tudi
za vnaprej. Tudi letos naj bi dnevno
izdelali najmanj 2.100 parov na dan
oziroma 480 tisoč parov v celem letu,
na enaki ravni kot lani pa bo tudi
ustvarjen bruto prihodek.
Za omenjeni obseg proizvodnje delata za Planiko Turnišče še dve podjetji v Srbiji, s katerima ima turniško
podjetje kooperantski odnos. V Srbiji
tako opravijo približno 85 odstotkov
potrebnega šivanja za zgornje dele čevljev, v Turnišču pa se vse bolj usmerjajo v montažo oziroma sestavljanje
končnih izdelkov in njihov razvoj. Zaradi upokojitev se bo število zaposlenih letos nekoliko zmanjšalo, še vedno pa bo v podjetju 220 zaposlenih.
Ravno zdaj končujejo proizvodnjo
nove kolekcije obutve, ki je, tako kot
vsa doslej, vrhunska. »Strategija družbe namreč sloni na tem, da ustvarimo
izdelek, ki presega konkurenco, tega
pa ni brez inovativnosti. Biti prvi pomeni, da se v proizvodnjo uvajajo novosti tako pri materialih kakor tudi na
področju tehnologije,« je povedal Stanko Draškovič, vodja turniškega podjetja. Trend, kateremu sledijo, je zadovoljiti potrošnika, ki si želi čim lažjo in
udobnejšo obutev. Njihova obutev, ki
fotografija nataša juhnov
spada v višji cenovni razred, se v glavnem prodaja v Evropi, zelo dobro se je
začel odpirati tudi ameriški trg, še naprej pa so njihovi pomembni naročniki
vojska in policija ter podjetja, ki imajo
visoke zahteve glede kakovosti in zaščitne funkcije obutve.
Planika Turnišče 95 odstotkov izdelanih čevljev naredi po naročilu svoje-
ga lastnika, to pa je Meindl iz Nemčije, za katerega v Turnišču poteka ves
razvoj. Nova obutev namreč nastane
tako, da se usedejo lastnik, ki postavi temeljna izhodišča, oblikovalci iz
Italije, ki pripravijo skice, in člani razvojne ekipe iz Turnišča, ki razvijejo tehnologijo in ustvarijo zamišljen
izdelek. Lastnik potem poskrbi še za
prodajo in promocijo izdelkov blagovne znamke Meindl. Takšna delitev nalog, pri kateri turniški Planiki pripada
celoten razvoj, se je do zdaj pokazala za zelo dobro. Zagotavlja ji tudi obstoj proizvodnje v sedanjem obsegu,
zaradi usposobljenosti razvojne ekipe
pa tudi pomembno mesto v holdingu. Za prihodnost podjetja, še pose-
bej za njegov razvojni del, ni nobene
bojazni, da bi ga lastnik ukinjal oziroma proizvodnjo selil drugam. Dejstvo pa je, da se razmere in tudi svetovni trg lahko hitro spreminjajo. Svet
je postal dobesedno majhen, saj so
učinki nekaterih političnih odločitev,
dogodkov ali naravnih katastrof daljnosežni in vseobsegajoči. Na primer,
zaradi embarga za dobavo mesa Rusiji se je klavnost v Evropi zmanjšala, s
tem pa je cena usnja takoj poskočila.
Prav tako še ni znano, kakšne posledice bo imela za obutveno industrijo čedalje dražja proizvodnja v Aziji,
zaradi česar se nekateri evropski naročniki športne in pohodne obutve že
umikajo od tam.
Razvojna ekipa v Turnišču se je v
zadnjem času okrepila z novim strokovnim kadrom, za katerega pa zdaj
ni več izobraževalnih programov ne v
Sloveniji in niti ne na Hrvaškem, kakor tudi ne v Avstriji ali Nemčiji. Razen v Beogradu drugje namreč ni več
ustrezne šole. Tako mora tudi Planika sama poskrbeti za svoj kader, in sicer s prekvalifikacijo delavcev, ki imajo neko drugo osnovno izobrazbo. Ob
tem pa je tudi pri njih utečeno usposabljanje, ki ga zagotavljajo proizvajalci opreme.
Naložbe, ki jih bodo letos izvedli v
Planiki Turnišče, so povezane z zamenjavo strojev in posodabljanjem opreme, urejanjem delovnih prostorov in
izboljšavami, povezanimi z varovanjem okolja.
Majda Horvat
Skupina Roto v Seawayevi hali
Jadrnica Laser odslej iz Puconec
Prihodnji teden bodo v Seawayevo halo v Puconcih začeli nameščati opremo za izdelovanje plovil
Toda to ne bodo prestižne jahte, ki so
jih izdelovali v Seaway Yachtu, ampak
manjše in cenovno dostopnejše jadrnice Roto, po katerih so prepoznavni že
v marsikateri državi. Najemnik prostorov tovarne Seaway v Puconcih do prodaje je namreč Štefan Pavlinjek, s. p., iz
Skupine Roto, v kateri se sicer zelo zanimajo tudi za odkup hale, toda glede
na to, da je v ozadju veliko botrov in
prišepetovalcev ter obilo interesov po
mešetarjenju s stečajno maso, lahko le
upajo, da jim bo to tudi uspelo. Če ne,
pa se bodo lotili gradnje nove tovarne
na zemljiščih, ki so v njihovi lasti, je
prepričan Štefan Pavlinjek, kajti nove
prostore nujno potrebujejo zaradi novih naročil. Že do zdaj so bili eden največjih izdelovalcev kajakov, kanujev in
čolnov, v prihodnje pa so jih kupci na
angleško govorečem trgu izbrali za izdelavo nekajmetrskih olimpijskih jadrnic Laser.
»V zadnjih mesecih so se stvari zelo
hitro dogajale tudi na svetovnem
trgu. V izdelovanju plovil smo že sedaj v evropskem vrhu, k še večji prepoznavnosti pa je prispevalo veliko
Vetrnice
Čeprav v Sloveniji velike vetrnice nikakor ne morejo dobiti lokacij, je Štefan Pavlinjek prepričan,
da je prava priložnost s cenovno ugodnim tržiščem v malih hišnih vetrnicah, in prav s tem se
ukvarjajo tudi v razvoju Rota, saj
jih razvijajo v sodelovanju s strokovnjaki z mariborske univerze
in zaradi učinkovitosti skupaj v
kombinaciji s solarnimi paneli.
naročilo za izdelovanje jadrnic za angleško-ameriško podjetje. Takšnih plovil že zdaj izdelujemo kar nekaj, tudi
večje katamarane, 20 vrst kanujev in
lani smo kar za 100-odstotkov povečali prodajo, zdaj pa so nam zaupali celotno proizvodnjo do šestmetrskih jadrnic Laser, ki jih uporabljajo tudi na
olimpijskih tekmovanjih in s kakršno
tekmuje tudi najbolj znan slovenski jadralec Vasilij Žbogar. Vse se je dogajalo
zaživite na svojem
sedaj nižja obrestna mera!
izjemna ponudba velja do 31. maja 2015
Oddajte povpraševanje po kreditu ali se
naročite na svetovanje kar preko spleta!
Več na www.nkbm.si/stanovanjski-kredit-ponudba
zelo hitro, naročil za jadrnice v rekreativne in tekmovalne namene je čedalje
več, tako da nam zmanjkuje ustreznih
prostorov. To je pravzaprav zdaj naše
ozko grlo.«
Roto – Štefan Pavlinjek, s. p., je zainteresiran in prijavljen najemnik prostorov v Puconcih, zakaj ne Skupina
Roto?
»Mi smo del Skupine Roto, toda pod
tem imenom imamo registrirano izdelovanje plovil. Imamo še vrsto drugih
prepoznavnih in uspešnih proizvodnih
programov s področja ekologije, kmetijstva ali vrtnarstva. Tako bi v puconski hali lahko poleg plovil izdelovali
tudi druge izdelke zelo velikih obsegov,
na primer rezervoarje za vodo. Kdo vse
bo tam delal, še nimamo določeno. Vsako leto zaposlimo nekaj ljudi na novo,
tudi v tem primeru jih bomo. Hala ima
takšno zmogljivost, da bi lahko tam delalo okrog 50 ljudi, toda do tega bomo
prišli postopno. Mi že vzgajamo ljudi
za samostojno proizvodnjo, za zdaj pa
bo organizacija dela ostala enaka in za
proizvodnjo bo še naprej skrbel Matjaž,
za komercialo pa Nuša.«
Verjetno bodo večje spremembe, če
boste halo lahko tudi kupili?
»Če bi vedeli, da bomo lahko to halo
tudi kupili in nas ne bo nihče izigral, bi
lahko načrtovali kaj več, zdaj pa je vse
začasno, toliko pač, da izpolnimo naročila. Upam pa, da bo prevladala zdrava
kmečka pamet in bodo v stečajnem postopku halo prodali tistemu, ki ima že
zagotovljeno proizvodnjo in prodajo.«
Kakor je povedal stečajni upravitelj
Janez Felc, naj bi imeli stečajno poročilo pripravljeno v začetku julija. To-
rej bo več znanega jeseni – kaj pa, če
hale ne boste mogli odkupiti?
»Potem imamo na voljo dve možnosti: reorganizirali bomo naši dve hrvaški podjetji in eno specializirali za proizvodnjo plovil ali pa bomo tukaj na
lokaciji, na kateri smo zdaj postavili
novo halo. Toda večja verjetnost je, da
bomo proizvodnjo preselili na Hrvaško. Nismo se še odločili. Bomo videli, kaj se bo dogajalo s puconsko halo.
Upam, da bo ta lahko ostala v domačih
rokah. Proizvodnja bo morala biti zelo
donosna, da bo prenesla stroške posojila. Za nas je ta trenutek najpomembnejše, da je hala takoj vseljiva, kajti če
gradiš novo halo, izgubiš najmanj eno
leto za gradnjo.«
Kakšen je obseg proizvodnje, ki ga
morate izpolniti v tem letu, in kdaj
boste konkretno začeli delati v Puconcih?
»Letno naredimo okrog tri tisoč
plovil. Tako je bilo do zdaj. Prihodnji
teden pa bomo najverjetneje že selili stroje in material v puconsko halo.
Ogledal sem si jo že skupaj s sodelavcem stečajnega upravitelja. Zelo nam
ustreza, ker je narejena za tovrstno
dejavnost. Toda to je samo hala, velika škoda pa je, da se je denar za tehnološki razvoj Pomurja odlil drugam.
Teh 13 milijonov evrov ni več, izginili
so, kako bo država to reševala, ne vem.
To ni prvič, da se nam je pri razpisih za
dodelitev sredstev za razvoj Pomurja
zgodilo nekaj takega. Tudi osebno sem
zaprosil za sestanek z ministrom, toda
kakor da ne moremo priti do njega, vsi
okrog njega pa mu očitno dajejo neprave informacije.«
Bernarda B. Peček
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota, je trenutno razpisanih
132 prostih delovnih mest.
Delodajalci imajo največje
potrebe v gradbeništvu,
elektrotehniki, gostinstvu
in turizmu.
Najbolj iskani poklici v tem tednu:
zidarji ipd. - 23, tesarji - 21, elektroinštalaterji - 14, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 8, zavarovalni
zastopniki in zavarovalni posredniki
- 7, natakarji - 5, fasaderji - 5, orodjarji
ipd. - 4, elektromehaniki - 4, mizarji
ipd. - 4, betonerji ipd. - 3, izolaterji 3, gradbinci zaključnih del ipd., d. n.
- 3, čistilci, strežniki in gospodinjski
pomočniki ipd. - 3, pripravljavci hitre
hrane - 3.
Iščejo se tudi:
pleskarji ipd. - 2, prodajalci - 2, inženirji strojništva ipd. - 2, komercialni
zastopniki za prodajo ipd. - 1, kuharji 1, peki, slaščičarji - 1, frizerji - 1, upravljavci strojev za zemeljska dela ipd.
- 1, polagalci podov ipd. - 1, tajniki - 1,
poslovni sekretarji - 1, varnostniki - 1,
tehniki tehnično-tehnoloških strok,
d. n. - 1, strokovnjaki za računovodstvo, revizijo ipd. - 1, uradniki za splošno pisarniško poslovanje - 1, hotelski
receptorji - 1, inženirji elektrotehnike - 1, strokovnjaki v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu - 1 , strokovnjaki za
oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z
zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske mlekarne
Banke naj bi začele
prodajati terjatve
Če bi pooblaščenka vrnila svoj dolg, bi bile mlekarne pred rešitvijo
V času pred menjavo vodstva v Pomurskih mlekarnah so potekali intenzivni pogovori o rešitvi Pomurskih mlekarn. Neposredno po menjavi
vodstva so pogovori s konzorcijem
vseh bank upnic zastali. So se pa banke takrat odločile za trimesečni moratorij za poravnavanje kreditnih obveznosti. Iz dobro obveščenega vira ene
od bank upnic Pomurskih mlekarn, ki
so povezane v konzorcij, smo izvedeli,
da banke ne bodo preklicale moratorija. Zavedajo se, da mlekarne v tem
trenutku še niso sposobne servisirati
svojih obveznosti. Nimajo pa niti namena, da bi mlekarne poslale v stečaj,
saj bi preklic moratorija za odplačevanje obveznosti pomenil insolventnost
družbe in posledično njen stečaj.
Neuradno se konzorcij bank nagiba k prodaji terjatev s 30-odstotnim
diskontom. Banke lahko prodajo svoje terjatve neodvisno od mlekarn zainteresiranemu kupcu, a to verjetno
ni v interesu vodstva in ne lastnikov
mlekarn. Nekateri lastniki so se že angažirali pri iskanju strateškega kupca.
Po naših predvidevanjih ga verjetno
iščejo znotraj finančnih institucij, ki
jih obvladujejo kmetijska združenja.
Edina, ki bi lahko kupila terjatve, je
Deželna banka. To pa je težko verjetno, saj so to banko lastnice – zadruge
– morale dokapitalizirati v višini pet
milijonov evrov. Dober milijon več pa
so trenutno vredne bančne terjatve z
diskontom.
fotografija nataša juhnov
Za zdaj še ni jasno, ali so se lastnice
zadruge odločile za dokapitalizacijo
družbe. Ne glede na to imajo mlekarne še en finančni vir, ki bi jim lahko
pomagal pri sanaciji: Pooblaščenka Pomurske mlekarne skupnost –
družba pooblaščenka, d. o. o. Ta ima
po letnem poročilu o poslovanju za
leto 2013 (letošnje še ni objavljeno)
4,3 milijona evrov kapitala v obliki finančnih naložb – delnice Pomurskih
mlekarn.
Po dostopnih poročilih v Pomurskih mlekarnah v preteklosti niso izvajali slabitev. Je pa dejstvo, da ima
pooblaščenka 2,5 milijona evrov finančnih obveznosti. In to so obveznosti do Pomurskih mlekarn. Mlekarne
imajo možnost, da to terjatev unovčijo. Če se bo to zgodilo, bodo sredstva za plačilo dolga morale zagotoviti lastnice v sorazmernih deležih. In
tu bosta morala največ prispevati Pomurska mlekarska in radgonska zadruga. Drži sicer, da jima ne bo treba
pokriti celotnega dolga, saj del odpade na mlekarne, ki so tudi solastnice
družbe pooblaščenke.
Edini odgovor iz mlekarn je bil, da
zunanjih informacij o mlekarnah ne
komentirajo, na osnovi izdelanega sanacijskega programa pa se pogovarjajo in iščejo najugodnejšo rešitev za
mlekarne z vsemi vpletenimi – tako
bankami kot tudi lastniki.
J. Votek
14. maja 2015 | Vestnik |
5
Rafinerija plina
Kapelski vinogradi
Protestniki
pred Arsom
Sklad za
ohranitev
Petrol Geoterm
ni bil pozvan k
dopolnjevanju vloge
V igri bila dva
ponudnika za
obdelavo vinogradov
Nekaj ljudi je prejšnji teden protestiralo pred stavbo Agencije RS za okolje (Arso) v času, ko je potekala ustna
obravnava v zvezi z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev
tako imenovane rafinerije za tehnološko čiščenje surovega plina. Čeprav
je agencija v napovedi ustne obravnave navedla, da vloga, ki jo je podal Petrol Geoterm, ne vključuje postopkov
črpanja plina z metodo hidravličnega drobljenja oziroma frackinga, je bil
protest usmerjen prav zoper tak rudarski postopek iz prepričanja, da je
vzpostavitev infrastrukture prvi korak na poti k temu. Arso je še navedel,
da se v Petišovcih oziroma v Murski
depresiji metoda frackinga ne izvaja. »Če jo bodo želeli izvajati, bodo
morali opraviti predhodni postopek
ugotavljanja vplivov na okolje.« Kot
stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja se je
ustne obravnave udeležil Mednarodni
okoljski center Alpe Adria Green, tak
status pa je dobil tudi E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo. Mednarodni okoljski center je
na obravnavi navajal, da lahko ta naprava vpliva po direktivi EU - SEVESO
II na okolje in zdravje ljudi.
Iz družbe Petrol Geoterm so nam v
začetku aprila sporočili, da niso bili
pozvani k dopolnitvi vloge, »okoljevarstveno dovoljenje pa pričakujemo
v doglednem času, potem ko bo Arso
izvedel vse potrebne korake, ki jih
zahteva upravni postopek z vključenimi stranskimi udeleženci«.
M. H.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
RS upravlja in razpolaga s 102 hektarjema vinogradov, ki jih je imela v najemu Kapela, ki je od osmega maja v
stečaju. Že konec lanskega leta so se
odnosi med skladom in najemnikom
zaostrili. Sklad je namreč ugotovil, da
po nepobranem pridelku najemnik
ni začel del v vinogradu, in napovedal prekinitev najemne pogodbe, če
ne bo vzdrževal in opravil zahtevanih
del v vinogradu. Kapela je takrat začela obrezovati vinograde, vendar so jih
obrezali le 40 hektarjev. Drugi pa so
ostali neobdelani. Sredi aprila je sklad
ukrepal in prekinil najemno pogodbo.
Objavljen je bil javni poziv za iskanje
najugodnejšega ponudnika za obdelavo zemljišč in vinogradov. Uporabnik vinogradov se mora zavezati, da
bo obrezal in obdelal tudi preostalih
60 hektarjev vinogradov. Za obdelavo
bo ponudnik skladu plačal uporabnino, in to najmanj 8951 evrov, njegov
pa bo pridelek.
Do osmega maja, ko se je iztekel rok
za oddajo ponudbe, sta na sklad prišli
dve ponudbi. Ponudnika sta bila Vinar Kupljen in Radgonske gorice. Kot
so sporočili iz sklada, je eden od ponudnikov v torek odstopil od ponudbe. Po naših informacijah je to Vinar
Kupljen. Tako bodo pogodbo o uporabi vinogradov podpisali z Radgonskimi goricami. Radgonske gorice so se
že nekaj časa zanimale celo za nakup
Kapele, vendar so takrat od te namere odstopile, ker so lastniki zahtevali
previsoko kupnino.
J. V.
Elektromaterial Lendava
Prevzemna ponudba za
nakup delnic se je iztekla
Šest evrov za delnico je več kot znaša tržna cena
V ponedeljek, 11. maja, je potekla
prevzemna ponudba za nakup delnic lendavskega podjetja Elektromaterial, ki je bila dana zaradi preseganja prevzemnega praga po zakonu
o prevzemih pri posameznem delničarju.
Prodajo je napovedalo 12 delničarjev, ki imajo skupaj tri odstotke delnic družbe. Prevzemna cena za delnico je šest evrov in presega tržno
ceno. Tako dobra cena je bila ponujena zato, ker delnice prodajajo predvsem dolgoletni delavci podjetja in
ker se je vodstvo odločilo za enake
pogoje nakupa delnic za zaposlene,
ne glede na to, kdaj so ti prodali delnice.
Prevzemni postopek je sprožila
prodaja naložbe, ki jo je imela v podjetju Elektromateril družba Regal in
ki je obvladovala 20-odstotni lastniški delež. Delnice sta po štiri evre kupila prek družbe D Na 2 direktor podjetja Branko Fijok in Slavko Rogan iz
družbe za upravljanje Alta Skladi, s
tem da je Rogan vstopil v nakup na
način, da je najprej od Branka Fijoka
kupil polovični delež v njegovi družbi
D Na 2. V prevzemno ponudbo pa se
je zdaj vključil tudi tretji posamično
največji lastnik podjetja, družba Lipa-invest v lasti Štefana Martinca in
Brigite Novak Martinec, ki obvladuje
skoraj 33 odstotkov kapitala družbe.
Zaposleni in prej zaposleni so imeli
do zdaj v lasti osem odstotkov delnic
Elektromateriala, lendavski Varis, d.
d., 5,3 odstotka, v skladu lastnih delnic pa jih je še 7,5-odstotka.
Družba D NA 2 je pred objavo prevzemne ponudbe na posebnem računu KDD (centralne klirinško depotne
družbe) deponirala denar za plačilo
vseh delnic, na katere se je nanašala prevzemna ponudba, ki sta ga kot
posojilo zagotovila eden od obeh
družbenikov družbe D NA 2 in tretja oseba, ki pa je nepovezana s prevzemniki. Posojilo zapade 30. marca 2020, s tem da je predvidena tudi
možnost predčasnega vračila.
Prevzem ne bo vplival
na poslovanje družbe
Direktor podjetja Elektromaterial
Branko Fijok, ki je v prevzemu sodeloval tudi kot fizična oseba, je že ob
napovedi prevzemne ponudbe povedal, da so se za povečanje lastništva
odločili z namenom, da ohranijo lastniško stabilnost podjetja in njegov
razvoj. Prevzem ne bo vplival na poslovanje družbe, saj bodo prevzemniki nakup izvedli z lastnimi sredstvi.
Lendavsko podjetje, ki se ukvarja s
proizvodnjo elektroinštalacijskega
materiala, ustvari letno nekaj manj
šest milijonov evrov prihodkov. Lansko poslovno leto je končalo z manjšim dobičkom, leto prej pa z izgubo v
višini 138 tisoč evrov. V matični družbi Elektromaterial in hčerinski družbi Elektromaterial IPO je zaposlenih
skoraj 130 delavcev. Bilančni dobiček
v poslovnem letu 2013 je znašal milijon evrov, podjetje pa do zdaj ni izplačevalo dividend.
Majda Horvat
Družba MOL Slovenija, d. o. o., je članica Skupine MOL, mednarodne integrirane naftne & plinske
družbe z več kot 75-letnimi izkušnjami na področju ogljikovodikov. Skupina MOL je prisotna na 3 celinah
v več kot 40 državah sveta in zaposluje dinamično mednarodno ekipo skoraj 30.000 ljudi.
Kot članica Skupine MOL je družba MOL Slovenija, d. o. o., na slovenskem trgu prisotna vse od leta 1996.
Glavna dejavnost podjetja je prodaja naftnih derivatov na debelo in drobno prek maloprodajne mreže
34 bencinskih servisov MOL po Sloveniji.
MOL Slovenija, d. o. o., vabi ambiciozne kandidate za delovno mesto:
Kraj opravljanja dela:
Strokovni sodelavec za področje storitev
(m/ž)
Murska Sobota
Delo obsega:
Koordiniranje kompleksnejših nalog s poslovnega področja storitev v prodaji na drobno in področja neživil z izvajanjem prodajnih aktivnosti.
Glavna dela in naloge:
• izvaja, usklajuje in nadzoruje izvajanje nabavnih in prodajnih aktivnosti na
področju storitev za stranke na bencinskih servisih in področju neživil,
• spremlja trende in išče izboljšave z namenom povečanja zadovoljstva
strank,
• izvaja pogajanja in vzdržuje pogodbena razmerja z dobavitelji,
• pripravlja promocije in strategije,
• izvaja predstavitve zaposlenim ter zagotavlja implementacijo novih
proizvodov in storitev na bencinskih servisih.
Kandidatkam in kandidatom ponujamo:
• odgovorno in dinamično delo v
mednarodnem podjetju,
• pogodbo o zaposlitvi za določen čas
12 mesecev s polnim delovnim časom
in poskusnim obdobjem z možnostjo
dolgoročnejšega sodelovanja,
• nagrajevanje v skladu z rezultati dela.
Prednost bodo imeli kandidati:
Od kandidatov pričakujemo:
• najmanj VI. stopnjo izobrazbe,
• najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, obvezno vsaj 1 leto s področja
prodaje na drobno in trgovskega blaga,
• tekoče ustno in pisno sporazumevanje v slovenskem in angleškem jeziku,
• usposobljenost za delo z osebnim računalnikom (Excel – zahtevno).
• usmerjeni k rezultatom ter natančni, ažurni
in dosledni pri izvajanju nalog,
• z izrazitimi pogajalskimi in analitičnimi
sposobnostmi,
• dobrim poznavanjem maloprodajnega trga,
• z izkušnjami pri implementaciji storitev in
projektov.
Prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do vključno 30. 5. 2105
na naslov: MOL Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota.
6
kmetijstvo
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Posestvo Steyer
Novi prostori in sodobna tehnologija
Nova klet s sodobno tehnologijo, žganjarna, oljarna, kovaški muzej in prostori za sprejem turistov
Posestvo Steyer iz Plitvice je bilo do začetka devetdesetih značilno posestvo
za ta konec Apaškega polja. Izkoriščalo je svojo lego in se ukvarjalo s poljedelstvom in živinorejo. Hribovite in
sončne lege pa je imelo zasajene z vinogradi.
Leta 1993 je na trgu predstavilo prvo
svojo buteljko. Preskok iz pridelave namiznih vin v najvišji kakovostni razred
oziroma v pridelavo vrhunskih vin je
posledica odločitve Danila Steyerja. Ta
je svojo prihodnost na kmetiji videl v
vinogradništvu in pridelavi vrhunskih
vin. Na tej poti, kot pravi, mu je bila
v oporo žena Magda, ne pozabi pa na
očeta Jožeta, ki ga je pri preusmerjanju
kmetije ves čas podpiral in ga pri uresničevanju zamisli ni omejeval. Po svoje je šlo za tvegano početje, čeprav so
idealne vinogradniške lege zagotavljale
najkakovostnejše grozdje. To kakovost
je bilo treba nadgraditi s kakovostnim
kletarjenjem. To je Danilu Steyerju
očitno uspelo. Njegova vina, predvsem
traminec, so dobila najvišje ocene na
najprestižnejših svetovnih ocenjevanjih vin. Kakovost mu je odprla vrata
na svetovnem trgu vin. Danes ponujajo Steyerjeva vina vrhunske evropske
in druge evropske restavracije. Prepoznavna so na azijskem trgu – še posebej na Japonskem. Na Japonskem ima
celo ljubitelje svojega vina. Ti cenijo
njegovo prizadevnost – predvsem pa
znanje in kakovost. Dobrega pol leta je
bil pri njem na šolanju eden od mladih
japonskih enologov, ki je o Danilu Ste-
Družina Steyer je prejšnji četrtek v družbi poslovnih partnerjev, lokalnih politikov in gospodarstvenikov odprla prenovljeno
posestvo s sodobno opremljeno kletjo. fotografija nataša juhnov
yerju govoril v superlativih. Steyerjevo
28 hektarjev veliko posestvo še ohranja
tradicionalno usmerjenost, saj so vinogradi zasajeni na 16 hektarjih površin.
Preostali del pa zavzemajo kulture, ki
dajejo prepoznavnost regiji, med njimi so glavne oljnice – predvsem buče.
Gledano s tega zornega kota je Danilo
Steyer našel eno od idealnih povezav
vino– bučno olje. Tudi kakovost bučne-
ga olja je odvisna od naravnih razmer
in mikroklime. Kakovost pomurskih
buč in bučnega olja je bila priznana že
za časa nekdanje Avstro-Ogrske. To je
bilo treba le obuditi.
Prejšnji teden odprto prenovljeno
posestvo Steyer samo nadgrajuje že
doseženo in hkrati dokazuje, da Danila Steyerja v prihodnje zanima samo
kakovost. Ta bo ohranila dosedanje
kupce in mu odpirala pot k novim v
najvišjem cenovnem razredu vin. Vrednost naložbe v obnovo in širitev 1550
kvadratnih metrov velikih prostorov
je bila 1,6 milijona evrov. Okrog 750
tisoč evrov za naložbo je kmetija dobila od Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, del naložbe
pa so pokrili s bančnim kreditom in
lastnimi sredstvi. Posestvo ima v novih objektih degustacijske prostore z
opremljeno kuhinjo in nastanitvene
zmogljivosti za turiste. Novi so oljarna in prostori za žganjekuho. Najpomembnejša je klet, ki so jo razširili in
tehnološko opremili z najsodobnejšo
opremo za predelavo grozdja in vina.
Nova je tudi klimatizirana zorilnica penin. Pomemben del kleti, v kateri letno donegujejo okrog 80 tisoč
litrov vina, je arhivska klet z vinsko
banko. V tej banki si lahko ljubitelji
vina zakupijo prostor in v njem shranijo svoja izbrana vina, ki jih potem
lahko uživajo s svojo družbo.
Del zgodbe je manjši kovaški muzej. Ta na prvi pogled nima z vinogradništvom nič. Je pa tesno povezan z
razvojem posestva. Leta 1934 je Jožef
Steyer postavil manjšo kovaško delavnico, ki je bila temelj za počasno rast
in razvoj posestva.
J. Votek
Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo
Pšenica
Stečaj na predlog direktorja družbe Franca Podleska
De novo nova
pšenica
Skoraj leto popolne agonije v družbi Kapela pripeljalo do pričakovanega konca
V petek je stečajna sodnica Jasna Vedernik izdala sklep o začetku stečajnega postopka za družbo Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo. Stečaj ni
bil uveden na predlog upnice Barbike
Žunič, ampak ga je predlagal direktor
družbe Franc Podlesek zaradi insolventnosti družbe. Za stečajnega upravitelja
je bil imenovan Gregor Bole iz Mozirja.
To, da so poslovne aktivnosti v družbi
povsem zastale že pred jesensko trga-
tvijo, je znano. Velik del pridelka je ostal
nepobran, ker delavci niso bili več pripravljeni zastonj delati. S tem je družba
ostala brez pomembnega vira od prodaje grozdja v sosednjo Avstrijo. S predlansko prodajo grozdja v Avstrijo je
vsaj za silo rešila poslovanje. Pred potopom je imela družba stalne probleme z likvidnostjo, ki jo je večinska lastnica Kapele, Tovarna močnih krmil,
reševala z dokapitalizacijo. S krizo, ko
SISTEMI ZA NAMAKANJE
RAZPRšILCI
1
2
SISTEMI CEvI Z
RAPRšILCI
NOSILCI
HIDRANT
Razpon cevi
od 50 do 200 mm
3
SPOJI
QUICK
LOCK
4
SISTEMI CEvI Z RAZPRšILCI - HEKTAR ŽE OD 1.490 € +DDv
ROLOMATI
šIROKI SPEKTER PUMP ZA DOTOK vODE
GRAPAK A1 d.o.o.
Strahinj 155, 4202 Naklo
GSM: +386 40 973 800, Mail: [email protected]
www.grapak.com
se je vse bolj zategoval kreditni vozel,
se je znašla v težavah tudi TMK. Kapela
ni bila visoko zadolžena družba, delno
je bil razlog to, ker je Podlesek poskušal družbo prodati in tako posredno rešiti podjetje in tudi sebe. To mu očitno
ni uspelo. Ob klasičnih dolžniško-upniških razmerjih bo v primeru stečaja Kapele zanimivo reševanje razmerij med
Kapelo kot najemnico vinogradov ter
Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov
kot lastnikom zemljišč in vinogradov.
Kapela je v zadnjih petih letih dobila
od Agencije za kmetijske trge približno
500 tisoč evrov sredstev. Del tega odpade na subvencije, pretežni del pa so
uporabili za obnovo vinogradov. Pri obnovi so dobili v povprečju 13 tisoč evrov
na hektar, stroški obnove pa so se gibali med 24 in 25 tisoč evri. Ta sredstva je
družba zagotavljala sama.
J. Votek
V podjetju Grapak A1, d. o. o., dobite celovite rešitve
za namakanje, prilagojene individualnim potrebam kupcev.
Smo vodilni prodajalec namakalne tehnike v Sloveniji s 13- letnimi
izkušnjami. Rešitve za namakalne sisteme, ki jih ponujamo, imajo
mnogo prednosti, največja pa je ugodna in dostopna cena.
Poleg prodaje širokega spektra namakalne tehnike spada med najbolj
prodajane izdelke cevni sistem Akplas. Cevi so iz kakovostnega
polietilenskega materiala, ki so obstojne 20 let. Cevi so cenovno
ugodne in okolju prijazne, saj gre pri sistemu za nizko porabo energije
z dobro razporeditvijo sistema, ki omogoča več kot 92-odstotno
homogenost namakanja, delovni tlak 4 bare omogoča nizke stroške
namakanja, struktura zemlje pa ostane enaka (kljub namakanju
zemlja ni zbita). Sistem cevi z razpršilci je primeren tudi za zahtevne
in občutljive kulture, napeljava sistema pa je enostavna. Izbirate lahko
med širokim spektrom komponent in velikosti cevi (od 50 do 200 mm).
V prodajnem programu imamo tudi rolomate Bauer. Ti omogočajo
optimalen dosežek, saj s pestro ponudbo namakalnih sistemov in
dodatkov zanje poskrbijo za vaš pridelek. Glede na potrebe in razmere
lahko namakate s topom ali dežnim krilom. Rolomati so opremljeni z
računalnikom, ki skrbi za nadzor delovanja in posredovanje podatkov o
delu. O našem prodajnem programu si lahko več preberete na
www.namakanje.si ali www.grapak.com.
V zadnjih letih so namreč postale podnebne in vremenske razmere
tako nepredvidljive, da je postalo učinkovito namakanje ključnega
pomena za uspešen pridelek. In pri tem vam lahko pomagam, saj svojim
strankam ponujamo tudi strokovno svetovanje ter redno spremljamo
že uveljavljene prakse v Evropi in prihajajoče usmeritve v svetu.
Ekipa RGA polfinalistka
start:up podjetij
Ekipa RGA, v kateri sta poleg domačina dr. Primoža Titana še Jernej Iskra
in Eva Leopold, je med desetimi polfinalisti tekmovanja Start:up Slovenija.
Kot je zapisano v utemeljitvi, je križanje rastlin pred deset tisoč leti vodilo
do pšenice, ki jo poznamo danes.
Danes so njene značilnosti: nizka
genetska variabilnost, izkoriščenost
genetskega potenciala in občutljivost
za biotocki in antibiotski stres. Posledično to vodi k stagnaciji proizvodnje.
Ekipa je ponovila križanje »de novo«
s semeni iz lastne genske kolekcije z
načrtno izbranimi di- in tetraplidnimi
vrstami. V klasu nove pšenice je 120
do 150 zrn, klasična pa ima 30 do 80
zrn. To pomeni za 30 odstotkov višji pridelek. Ekipa je poudarila, da pri
križanju ne gre za genetski inženiring
ali gensko spremenjene organizme.
Njena vizija je, da doseže Slovenija z
novimi sortami pšenice dvoodstotni
svetovni tržni delež.
Ekipa RGA bo svoje seme ponudila
trgu za letošnjo setev. Pričakujejo, da
se bodo semenarska podjetja odzvala
in prek svojih distribucijskih kanalov
spravila seme do kmetov. V cenovno
dostopnem in kakovostnem semenu, ki
zagotavlja večjo produktivnost pri pridelavi žit, vidijo velik tržni potencial.
J. V.
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
7
Promocija kmetijskih in živilskih proizvodov
Mleko je čisto domače, pri mesu so v
ozadju že špekulacije s tujimi prašiči
S promocijo se rešujejo nekatera vsebinska vprašanja (mastne bilance, doma rojeno), ki bi jih morali rešiti že prej v okviru kmetijske politike
Program izvajanja promocije kmetijskih in živilskih proizvodov ima že
dolgo brado. Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov je bil
sprejet leta 2011. Dobrih pet let je bilo
potrebnih, da je program promocije zaživel. Zakon je določil izvajanje
promocije sektorsko. Zajema sektor
pridelave in predelave mleka, mesa,
sadja, vrtnin, žit, oljk, grozdja z vini
in medu. Izvajanje programa promocije se bo začelo prihodnje leto. Za
zdaj so promocijske aktivnosti usklajene s sektorjem mleka. V ta namen je
pripravljena Uredba o določitvi višine
in začetku plačevanja obveznega prispevka za promocijo, ki jo mora potrditi še vlada.
Za promocijo doma pridelane in
predelane hrane morajo tržni pride-
gramom promocije pridobivajo domače mlekarne in od njih je odvisno,
kako bodo razpoložljiva sredstva za
promocijo izkoristile. Uredba in zakon jim gresta na roko tudi zaradi
tega, ker so v plačevanje prispevka
vključeni pridelovalci in prodajalci
mleka na tuje trge.
Promocija prašičjega
mesa je negotova
Kot kaže, bo najtrši oreh za vzpostavitev programa promocije pridelava in predelava mesa. Že zdaj imamo
svojevrsten paradoks. Oskrba z domačim prašičjim mesom dosega komaj
30 odstotkov. Ta je v tem času verjetno še nižja, saj se je ob velikih presežkih prašičjega mesa predvsem na
nemškem in danskem trgu in nizkih
ki ne vodijo k skupnemu imenovalcu,
in ta panoga v program promocije
verjetno ne bo vstopila.
Znotraj sektorskega odbora za
meso, ki mu predseduje predsednik
uprave Panvite mag. Peter Polanič,
namreč rešujejo nekatera vsebinska
vprašanja, ki bi morala biti rešena v
okviru drugih ukrepov. Predstavniki zasebnih prašičerejcev, organiziranih v društvih zveze rejcev, zahtevajo
enakopravno obravnavo vseh živalskih vrst, v izdelkih pa zahtevajo stoodstotno slovensko surovino. Temeljni problem je v priznavanju porekla.
Zasebni rejci so sicer pristali na prehodno obdobje dveh ali treh let, v katerem bi imel slovensko poreklo prašič, rejen v Sloveniji. Po tem obdobju
pa bi bil do priznanja slovenskega po-
rekla upravičen prašič, rojen in rejen
v Sloveniji. Kljub različnim interesom,
ko zasebni rejci vlečejo vsak na svojo
stran, je treba zagovornike rojenega
in rejenega v Sloveniji podpreti. Gre
za širši problem, kot je samo promocija domačega mesa. Priznavanje kriterija »rejeno v Sloveniji« bi panogo še
bolj izpostavilo pritisku poceni tujega
prašičjega mesa.
Domači rejci pričakujejo, da bodo
v prehodnem obdobju le uspeli povečati domače plemenske reje in zagotoviti dovolj pujskov za nadaljnjo
rejo. Pristanek na priznavanje porekla z oznako »rejeno v Sloveniji« ima
lahko še eno katastrofalno posledico. Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev, je prepričan,
da bi imela izločitev kriterija »rojeno
v Sloveniji« negativne učinke na razvoj panoge. Slovenija ima ne glede
na krize v panogi veliko selekcijskega znanja in tudi pomembne razvojne dosežke v panogi, ki so primerljivi
s tistimi v najrazvitejših prašičerejskih državah. Kot pravi, eno slabo izkušnjo na tem področju že imamo,
zato zasebni rejci nikakor ne morejo
pristati, da s programom promocije
uničimo tudi to. Prizna pa, da so tudi
med zasebnimi rejci razlike, odvisno
od tega, kakšen proizvodni krog imajo posamezne reje. Eden od ključnih
pogojev je ureditev masnih bilanc pri
trgovcih. Te so namreč edini oprijemljivi kriterij, na osnovi katerega je
mogoče dokazovati resnično slovensko poreklo mesa.
J. Votek
Poreklo in razvoj panoge
Pri pridelovalcih mesa se tako pojavlja cela vrsta vsebinskih podrobnosti,
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
kazan
a
a ko vo
st
cenah domač odkup močno zmanjšal.
Član uprave Mercatorja Igor Maroša je
že pred časom povedal, da je prašičje
meso na največjem cenovnem prepihu. Ob tem je bil jasen, da se trgovina na ponujeno sveže nemško meso
mora odzvati. Cene so bile v zadnjem
obdobju za tretjino nižje od domačega
mesa. Problem evropske prašičereje ni
samo ruska blokada, ampak predvsem
nekontrolirano povečevanje prireje v
Nemčiji in na Danskem. Kljub izvozu
po dampinških cenah imata omenjeni državi še vedno presežke svežega
prašičjega mesa. Že od konca lanskega leta so prašičerejci zahtevali, da se
jim dovoli zasebno skladiščenje svežega mesa. Evropska komisija na to
nekaj časa ni pristala. Sredi prejšnjega meseca pa naj bi največji proizvajalci končno dobili dovoljenje za skladiščenje (zamrzovanje mesa). Poceni
ponudba presežkov svinjskega mesa
in uvoz svinjskih polovic iz poljskega
pristanišča Gdansk (šlo naj bi za kitajske prašiče) sta pripeljala do svojevrstnega paradoksa. Slovenija ima
naenkrat presežke svinjskega mesa
»slovenskega porekla«. V vseh mesnicah in pri velikih trgovcih so napisi
meso iz Slovenije. Očitno gre za zlorabo. Če so v prejšnji krizi pred štirimi leti nekateri mesarji vozili domače prašiče v klavnice v Avstrijo in tam
število zaklanih domačih prašičev pomnožili s štiri ali pet, naj bi se zdaj bodisi v nemških klavnicah ali hladilnicah gdanskega pristanišča uporabljali
žigi, ki naj bi potrjevali slovensko poreklo. Upoštevati je treba, da bo trenutno skladiščeno meso prej ali slej
prišlo na trg. Verjetno ne v države razvitega severa, ampak na jug.
k
lovalci in predelovalci znotraj sektorja zbrati polovico sredstev, druga
polovica pa se zagotovi iz državnega
proračuna. Zbrana sredstva se uporabijo za splošno promocijo, za promocijo shem kakovosti oziroma prostovoljnih oznak. Prispevek za promocijo
plačujejo vsi zavezanci v posameznih
sektorjih, za katere je potrjen program promocije. Obračunava se od
števila prodanih živali, količine prodanega mleka, žita, grozdja, sadja, vrtnin in oljk. Za vrtnine se plačuje prispevek od hektarja zasajenih površin.
Za zdaj so se uskladili v sektorju pridelave in predelave mleka. Tik pred
sprejemom na vladi je uredba, ki določa višino prispevka in zavezance za
plačilo prispevka. Prispevek za promocijo se bo začel plačevati januarja naslednje leto in ga bodo zavezanci
plačevali naslednja tri leta. Pri določitvi zavezancev je zanimivo, da so v
plačevanje prispevka za promocijo
vključeni tudi izvozniki mleka. Uredba določa, da če kupec nima sedeža v
Sloveniji, prispevek obračuna in plača
nosilec kmetijskega gospodarstva. Poenostavljeno, nosilec kmetijskega gospodarstva mora ob svoji obveznosti
poravnati obveznost kupca oz. predelovalca. Prispevek za promocijo znaša 0,5 evra na tisoč litrov mleka. Ta
strošek si nosilec kmetijskega gospodarstva in kupec delita. Če je kupec
domač, ta mesečno obračunava prispevek zase in za nosilca kmetijskega gospodarstva. Pri mleku je treba
upoštevati še eno posebnost. Za zdaj
je še sorazmerno malo pridelovalcev,
ki prodajajo mleko neposredno tujim kupcem, ampak to počnejo prek
domačih posrednikov, največkrat zadrug, ki so dolžne obračunavati in odvajati prispevek za promocijo. V mlečnem sektorju je bil dogovor o skupni
promociji enostaven, saj ni vprašljivo
poreklo mleka. To je domače. S pro-
do
Prispevek za promocijo znaša 0,5 evra na tisoč litrov mleka. fotografija nataša juhnov
8
(iz)brano
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Znova Evropska vas
Tišina–Litija–Riga
Pomembna je podoba, ne okvir
Učenci poznajo zastavo in vedo, da se ob himni stoji, živeli pa bi tudi kje drugje, na primer v Nemčiji
Evropska vas je slikovita, vesela in
zabavna prireditev, ki so jo desetič
zapovrstjo in osmič na Trgu kulture
v Murski Soboti ustvarili učenci pomurskih osnovnih šol. Tokrat je sodelovalo šestindvajset šol, dve, ki bi
dopolnili seznam vseh držav članic
Evropske unije, pa sta tik pred zdajci sodelovanje odpovedali. Čeprav je
državni koordinator projekta šolam
konec septembra sporočil, da niso
uspeli zbrati denarja za usklajevanje
na državni ravni, je koordinacijo pomurske prireditve opravila Osnovna
šola II Murska Sobota.
Države Evropske unije so učenci
predstavljali s tistim, kar jih po njihovem najbolj določa, to pa so zgodovinske in kulturne znamenitosti,
Tokrat je sodelovalo
šestindvajset šol. Namen projekta je spodbuditi pri mladih medkulturno razumevanje,
toleranco, solidarnost,
spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne narodne in
kulturne pripadnosti.
na, saj ima veliko športnikov in kulturnih bogastev ter znamenitosti, a če
bi sama lahko izbirala, kje bi živela, bi
si izbrala Avstrijo ali Nemčijo. »Nekaj
me vleče tja. Ne zato, ker se mi zdi, da
je tam vse lepo, ampak ker sem tam
že bila.«
Melanie Smodiš iz Osnovne šole
Gornji Petrovci bi rada enkrat obiskala Nizozemsko, ki so jo predstavljali na njihovi stojnici, in če bi lahko izbirala, kje bi živela, bi morda
izbrala katero drugo in ne Slovenijo. »Evropa je lepa zaradi kulturnih
značilnosti in športa, ni pa 'fajn' zaradi diskriminacije do priseljencev,«
je še povedala.
Osnovna šola Kuzma je z raznovrstnim pecivom, ki so ga napekli v
šoli in ga potem ponujali mimoidočim, predstavljala Slovenijo. »Lepo je
živeti v Sloveniji,« sta v en glas dejali Nuša in Alja. Pa ne zato, ker ima
sladko pecivo, ampak zato, ker ima
narečja. »Ja, narečja,« sta pribili. Aleš
Horvat in Monika Škalič sta prišla s
sinkom Oskarjem, da bi videl to veselo Evropsko vas. Z otrokom bi bilo
težko oditi v katero od predstavljenih držav, pove Aleš, čeprav so službe v tujini atraktivnejše in tudi delo
bi se lažje našlo. Zaradi sinka ostajajo
doma. »Nekako vendarle še gre, čeprav sem brezposelna in samo z eno
plačo težje shajamo,« je dodala Monika. Irmi, naključni obiskovalki, se
zdi lepo, da otroci lahko na tak način raziskujejo evropsko zgodovino
Bravo, Kaja,
Rene in Žiga
Uspeh na tekmovanju
v hitrem računanju
Meddržavno tekmovanje v hitrem računanju na pamet 2015 je bilo devetega maja v Litiji, saj tokrat učenci zaradi varčevanja niso potovali v Rigo,
glavno mesto baltiške države Latvije,
temveč se je 23 najboljših slovenskih
tekmovalcev v tekmovanje vključilo
prek svetovnega spleta. Tekmovalo je
112 računarjev iz Litve, Latvije, Estonije, Ukrajine in Slovenije. Rene Žižek,
učenec petega razreda OŠ Tišina, je
zasedel tretje mesto. Izjemen uspeh z
novim osebnim rekordom je dosegel
Žiga Škalič, učenec devetega razreda
OŠ Tišina, ki je v konkurenci s srednješolci zasedel 13. mesto. Bronasto kolajno za Slovenijo je dobila tudi Kaja Tuškei, dijakinja soboške gimnazije.
B. B. P.
Tekmovanja
Dijaki na
preizkušnji
Uspešni gimnazijci in
šolarji SPTŠ M. Sobota
fotografija nataša juhnov
glasba, ples in kulinarika. In ob tem
uživali. »Otroke zanimajo države in
njihove značilnosti, zato radi sodelujejo na tej prireditvi. Ali se čutijo
povezani z Evropo, pa je težko reči.
Verjetno toliko, kolikor jih pač to učimo. Imajo pa neko zavest in odnos do
Slovenije, poznajo zastavo in vedo, da
se ob himni stoji. To jih tudi učimo,«
je povedala Nina Sever, učiteljica, ki
je spremljala otroke iz Osnovne šole
Puconci. Namen projekta ostaja enak,
kot je bil na začetku, spodbuditi pri
mladih medkulturno razumevanje,
toleranco, solidarnost, spoznavanje
drugih narodov in držav v Evropski
uniji ter hkrati zavedanje lastne narodne in kulturne pripadnosti. Morda
pa se s tem pri otrocih budi tudi želja živeti drugje – preprosto zato, ker
je mladim svet zanimiv in dovolj velik izziv. »Evropa je lepša od Amerike.
Bolj je naravna,« je dejala Nika Bračko iz Osnovne šole Gornja Radgona.
Misli tudi, da je Slovenija v tej skupnosti evropskih narodov pomemb-
Države Evropske unije
so učenci predstavljali
s tistim, kar jih po njihovem najbolj določa,
to pa so zgodovinske in
kulturne znamenitosti,
glasba, ples in kulinarika. In ob tem uživali.
in njene narode. »Mislim, da je to
otrokom še vedno izziv, saj je tu še
in še materiala. Čas gre naprej in mi
se razvijamo z njim, zato je zmeraj
kaj novega.« Skupna dediščina je po
njenem tista resnična vez evropskih
narodov, čeprav se zdi, da je ostal
le še ta formalni okvir Evrope, kajti vsak se v času te krize bori le zase.
»Se mi pa zdi lepo, da lahko rečeš, da
si Evropejec, čeprav sem sama najprej Slovenka.«
Majda Horvat
Dijaki Gimnazije Murska Sobota
že tradicionalno dosegajo odlične
uspehe na tekmovanju iz matematike. Regijsko je to pomlad potekalo
na ljutomerski gimnaziji, na državno tekmovanje v Kranju pa so se uvrstili Sandi Režonja in Marko Drvarič
iz 4. a (mentor obeh je Roman Činč)
in Matej Vohar iz 3. a (mentorica je
mag. Jasna Čer Titan), kjer so vsi trije prejeli zlato priznanje. Gimnazijci
so bili uspešni tudi na državnem tekmovanju iz računalništva in informatike za srednješolce (10. tekmovanje
ACM), kjer sta dobila Marko Horvat
in Nino Serec v prvi težavnostni skupini srebrno priznanje, Sandi Režonja pa (kot lanski prejemnik zlatega
priznanja je moral letos tekmovati
na najtežji tretji težavnostni stopnji)
pa se je prav tako uvrstil s 103 točkami dokaj visoko.
Prav gotovo so na tem tekmovanju blesteli dijaki s Srednje poklicne
in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota. Andrej Ouček iz tretjega letnika (mentor Simon Horvat) je edini
iz Pomurja tekmoval v izdelovanju
spletnih aplikacij in zasedel tretje
mesto, v znanju računalništva pa
je blestel David Pintarič (mentor je
Boris Ribaš), ki je dosegel z 90 točkami najboljšo uvrstitev med vsemi
pomurskimi dijaki, in sicer deveto
mesto in srebrno priznanje. Odlično
so se uvrstili tudi Tadej Šinko (mentor Boris Ribaš), Mitja Celec (mentor Simon Horvat), Klemen Nemec
in Jure Cvetko (pri obeh je mentor
Igor Kutoš).
B. B. P.
barometer
Dejan Zavec in simpatičnost
Sedmi Medgeneracijski športno-zabavni maraton v Gornji Radgoni je
obiskal tudi svetovni boksarski prvak
v supervelterski kategoriji po verziji
WBF Dejan Zavec in pri tem še enkrat
dokazal, da ima upravičeno vzdevek
Mr. Simpatikus, saj se je družil z vsemi generacijami, obenem pa pokazal
še veliko duhovitosti, smisla za humor
in dostopnosti. Športnik, ki tako sodeluje z ljudmi kot on, si zares zasluži veliko spoštovanje.
Andrej Nemec – Otroci
na prehitevajo
Nikolaj Szepessy skrbi
za ohranjanje spomina
Andrej Nemec, učitelj računalništva na
bistriški osnovni šoli, je pobudnik drugačnega učenja – prek skypa. S finskimi
vrstniki so se tako družili in pripravljali
skupno medijsko predstavitev že tretjič.
Prepričan je, da nas otroci pri uporabi
sodobne tehnologije prehitevajo po levi
in desni, zato je škoda, da šole sodobne
informacijske tehnologije in internetnih
povezav pogosteje ne izkoristijo pri pouku. Imajo jo namreč vse.
... in z velikim zanimanjem in občutkom ohranja predmete lastne družinske zgodovine in tiste predmete,
s katerimi dopolnjuje zgodbo nekega
časa in prostora. Za njegov prispevek
k ohranjanju premične kulturne dediščine na območju Občine Beltinci in za
donacijo lekarniške zdravstvene zbirke Pomurskemu muzeju mu je Slovensko muzejsko društvo podelilo častno
Valvasorjevo priznanje.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
9
70. obletnica osvoboditve
Pomurje se je poklonilo padlim
Delegaciji ločeno položili vence pred spomenikom zmage v Murski Soboti – Naši zakladi - svoboda v Vrtu spominov in tovarištva
Štirje mladeniči, vodja, obritoglavec
s tetovirano svastiko, svobodomiselnež z »dreadlocksi« na glavi in računalniški »geek«, prosti čas preživljajo
ob izkopavanju predmetov na območju bitk druge svetovne vojne. Predstavljajo sodobno rusko mladino, ne
gojijo nobenih čustev do velikih bitk
svojih prednikov, ki so tudi gojišče za
relativizacijo takratnih dogodkov in
ponoven vznik nekaterih že pozabljenih ideologij. Takšno je bilo sporočilo ruskega filma Prihajamo iz prihodnosti režiserja Andreja Maljukova,
ki so ga v okviru dogodkov ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne predvajali v soboškem
gledališču Park. Jubileju so veliko pozornost namenili na široko po svetu,
tudi v Pomurju so bile ob tej priložnosti številne slovesnosti z vidnimi
govorniki, ki se poleg orisa vojnih
razmer in posledic niso mogli izogniti tudi aktualnim političnim temam.
Začelo se je že prejšnji četrtek v
Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, kjer je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija skupaj z Občino Tišina, Območnim združenjem ZZB za
vrednote NOB in območnim združenjem ZVVS pripravila tradicionalno kulturno prireditev Naši zakladi
– svoboda. »Tudi pri nas v Republiki
Sloveniji se šopirijo napuh, ošabnost,
korupcija, delavske pravice se krčijo,
množična brezposelnost ogroža zlasti bodočnost mladih ljudi, revščina
pa trka na vrata vse večjega števila
družin, ki pošteno delajo in živijo le
od dela svojih rok. Vendar ozrimo se
okrog sebe, doma in v svetu, in ugotovili bomo, da se s skupnim naporom, solidarnostjo in medsebojno
pomočjo nadaljevanje trpljenja v neredu lahko obrne v smeri obnove in
družbenega napredka,« je med drugim zbranim povedal Anton Vratuša,
akademik in aktivni udeleženec NOB.
»Veseli me, da lahko danes kot predstavnik veteranov vojne leta 1991 povežem ta dva dogodka,« je svoj govor
na Petanjcih začel predsednik Zveze
veteranov vojne za Slovenijo Ladislav
Lipič. »To, da smo prišli do lastne države, je bil proces, ki se ni začel leta
1990 ali 1991, temveč že veliko prej.«
Poseben dogodek pa je bil to tudi
za Vrt spominov in tovarištva, saj je
pred 70 leti Apolonija Šiftar tam zasadila vrbi žalujki v spomin na svoja
sinova, ki ju je vzela vojna.
Srečanje starih znancev v Vrtu spominov in tovarištva. Upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja je ob
prihodu pozdravil tudi slavnostni govornik, akademik Anton Vratuša. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor Mavrica
iz OŠ Tišina, pevska in plesna skupina gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera in Pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. Več
fotografij na Pomurje.si. fotografiji timotej milanov
od svojih najdražjih pripravljeni žrtvovati svoja življenja za zemljo, v
kateri zdaj počivajo,« je povedal soboški župan Aleksander Jevšek. »Na
žalost danes vrhovno vodstvo Ruske
federacije, ki ga usmerjajo geopolitične in imperialistične ambicije,
potiska svet na rob novih spopadov
med ljudstvi in državami ter povzroča nove žrtve,« je bil kritičen ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mikola Kiričenko.
Dan kasneje je bila na Trgu zmage osrednja spominska slovesnost, ki
sta se je med drugim udeležila predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in veleposlanik Ruske federacije
Doku Zavgajev. »Zvestoba in pogum
generacije, ki ji pripadajo borci druge svetovne vojne, ki so znali ljubiti in braniti svojo domovino, bosta
vedno ostala moralno merilo domoljubja za nas in naše zanamce … Ne
združuje nas samo zgodovina, temveč tudi odgovornost za prihodnost
in zavedanje, da je treba skupaj nasprotovati poskusom spreminjanja
zgodovine druge svetovne vojne in
ponovne oživitve zločinske nacistične ideologije …,« je med drugim povedal Zavgajev.
Timotej Milanov
Dvakrat na Trgu zmage
Razmere v Ukrajini so pripeljale
do tega, da sta ukrajinska in ruska
delegacija spet prišli ločeno polagat
vence pred spomenik zmage v Murski Soboti. Ukrajincem so se v petek
pridružili še Azerbajdžanci in Gruzijci. »Že sedemdeset let tu stojita vojak
Rdeče armade in partizan kot simbol
sožitja med narodi. Sožitja, za katerega so bili mladi ljudje različnih narodnosti na tisoče kilometrov daleč
Spominu na padle vojake se je v Murski Soboti poklonil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. V kulturnem programu so nastopili glasbeni kolektiv The Stroj in vokalista
Marina Igricka in Andrej Galicki s pianistko Olgo Ulokino iz Rusije. Več fotografij na Pomurje.si.
barometer
Zgodovinarka Metka Fujs
je skupaj z arheologinjo Ireno Šavel in
etnologinjo Jelko Pšajd članica avtorske
skupine iz Pomurskega muzeja, ki je za
stalno razstavo Radgonski mostovi v
prenovljenem Špitalu v G. Radgoni prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne
dosežke, ki jo podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Priznane muzealke so
pripravile razstavo, ki je s kulturnozgodovinskega, muzeološkega in človeškega vidika pravi kazalnik tega, kam morajo biti usmerjene sodobne razstave.
Ladislavu Lipiču levji
delež za proslavo
Upokojeni načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo je takoj sprejel idejo iz murskosoboške
vojašnice in krenil v diplomacijo, da
se bo največji vojaški dogodek v slovenski zgodovini zgodil na naših tleh.
Lipiču gre torej pripisati levji delež pri
zaslugah, da bo dan SV na letališču v
Rakičanu.
Denis Fister je rešil deklico
Denis Fister, reševalec iz vode v kopališču v Termah Lendava, je rešil življenje
štiriletni deklici. To je izkušnja, ki mu bo
za vedno ostala v spominu, in dogodek,
zaradi katerega je tudi delo, ki ga opravljajo on in njegovi kolegi ter nasploh
reševalci iz vode, dobilo neko novo vrednost. Meni je največja nagrada to, da je
z deklico zdaj vse v redu, je dejal. Naslednji dan je deklico obiskal v bolnišnici,
kjer mu je v zahvalo dala poljubček. Več
v prihodnji številki Vestnika.
10
kultura
| Vestnik | 14. maja 2015
70-let džezovske legende
Skladatelj in pianist Keith Jarrett, tudi eden izmed največjih džezovskih
glasbenikov nasploh, katerih predniki po mamini strani so bili Prekmurci, je v teh dneh praznoval svojo 70-letnico. Ob tej priložnosti je založba
ECM Records izdala dve njegovi plošči Creation z džezovskimi improvizacijami in album klasične glasbe. Prav tako je izšla njegova biografija, posebno pozornost pa mu s članki in posebnimi izdajami namenjajo
tudi različne džezovske in druge revije.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Imate tudi vi doma kaj od karikaturista Kondorja
V Pomurskem muzeju Murska Sobota pripravljajo razstavo karikatur
znamenitega Sobočana Ladislava Kondorja. Muzej hrani več kot 200
njegovih likovnih del in nekaj osebnega gradiva, za razstavo, ki bo 20.
junija, pa bi želeli dopolniti evidenco njegovih del in zbrati dokumentacijo o njegovem bogatem opusu, saj naj bi ustvaril več kot 4000 karikatur. Zato vabijo vse, da muzeju sporočite, ali tudi sami hranite kakšno
Kondorjevo delo ali zanimive podatke o njegovem življenju in delu.
Flisarjev vajenec
Izšla je deveta izdaja knjige Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja, ki
velja za enega najbolj branih romanov pri nas. Doslej je bilo prodanih 65 tisoč izvodov te knjige,
preveden pa je bil tudi v številne
jezike, med drugim v arabščino.
12. promenadni koncert pihalnih orkestrov v Lendavi
Skupaj zaigralo več kot 200 glasbenikov
Nastopilo sedem pihalnih orkestrov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije – Lendavska glasbena šola že dalj časa sodeluje s šolami v tujini
V petek je bil v Lendavi na poletnem
odru kulturnega doma dvanajsti promenadni koncert pihalnih orkestrov,
ki ga organizira Glasbena šola Lendava. Nastopili so pihalni orkestri štirih pomurskih javnih glasbenih šol,
poleg domačega še iz Murske Sobote, Gornje Radgone in Ljutomera, Pihalni orkester mesta Mursko Središče
ter pihalna orkestra glasbene šole iz
Bad Radkersburga in Glasbene šole St.
Stefan im Rosental. Na odru je tako
nastopilo več kot 200 mladih glasbenikov in učiteljev glasbe, največ pihalcev, pridružili pa so se jim tudi drugi
glasbeniki inštrumentalisti.
Koncert pihalnih
orkestrov na
poletnem odru
lendavske
kulturne dvorane
fotografija a. nana
ve izkušenj in mnenj si izmenjajo tudi
note in ideje za repertoarje.
Povedala je, da so zadovoljni z odzivom orkestrov, žal pa zadnja leta ne
prihaja več orkester iz Glasbene šole
Lenti iz Madžarske, ker na šoli nimajo dovolj učencev in orkester ne obstaja več. Veseli pa so, da je orkester
iz avstrijske Radgone kar sam prek
ravnatelja Glasbene šole St. Stefan im
Rosental dal pobudo, da bi nastopil
tukaj.
Sicer pa lendavska glasbena šola
že dalj časa sodeluje s šolami v tujini. V letu 2007 so se kot partnerska
šola prek evropskega projekta povezali z Glasbeno šolo St. Stefan im Rosental.
V okviru projekta so imeli več skupnih koncertov, od takrat pa so začeli
sodelovati tudi na promenadnih koncertih. Tokrat so glasbeniki orkestrov
obeh šol na promenadnem koncertu
nastopili skupaj.
A. N. R. R.
rituper rodež
Zadovoljni z odzivom orkestrov
Kot nam je povedala ravnateljica GŠ
Lendava Hajnalka Magyar, so ti promenadni koncerti, ki vsako leto pritegnejo veliko poslušalcev, tudi lepa priložnost za druženje vodij orkestrov,
mentorjev in učencev. Poleg izmenja-
Popolne resnice Rudija Ringbauerja
Kakšen svet bi ustvarili, če bi bili vsemogočni
Še kar naprej se krega z Bogom in išče resnice – Pri ustvarjanju aforizmov
nenadoma doživel razsvetljenje – V začetku so aforizmi počasi kapljali na papir
Popolne resnice je nova, četrta knjiga
aforizmov upokojenega sodnika Rudija Ringbauerja, ki jo je ob pogovoru z Milanom Vincetičem predstavil v
Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. V dobrih štirih desetletjih
jih je nastalo kar 2500. V svojih kratkih, iskrivih domislicah se poigrava z
ljubeznijo, erotiko, denarjem, umetnostjo, sodniško prakso, življenjem
in medčloveškimi odnosi ter se ponovno krega z Bogom.
V začetku so aforizmi počasi kapljali na papir, kakšnih pet, šest na leto,
leta 1983 pa kot da bi doživel razsve-
Rok Zelenko: Potovanje v tišino II
no na njegov rojstni dan tudi objavil.
Takole se je, še vedno aktualen, glasil: »Če hočete vedeti, koliko je svobode govora v neki državi, ne brskajte po ustavi, ampak poglejte v njene
zapore.« Kako je v zaporu, pozna tudi
sam, saj je leta 1963 zaradi »članka s
protivladnimi vsebinami« v študentskem glasilu Bruc skupaj z Brankom
Šömnom in Ferijem Žerdinom 21 dni
preživel na hladnem.
Precej polemike pa je na predstavitvi dvignil njegov aforizem o umetnosti: »Umetnost pride do svoje veljave le tedaj, če jo tudi razumemo.«
Razstava del Roka Zelenka v Lendavi
Odkrivanje bivanjskega
in skrivnosti duše
Sodelovanje Galerije - Muzeja Lendava in Galerije
Insula iz Izole – Večina njegovih del nastaja spontano
V preddverju lendavske gledališke
in koncertne dvorane so odprli razstavo del akademskega slikarja Roka Zelenka. Pripravila sta jo Galerija - Muzej Lendava v sodelovanju z Galerijo
Insula iz Izole.
Avtorja je predstavil in razstavo odprl umetnostni kritik Dejan Mehmedovič. Zelenko od leta 1998 ustvarja
v Izoli, ob slikarstvu pa se ukvarja še
z umetniško keramiko in ilustracijo.
Pri svojem slikarskem delu je, pravi
Mehmedovič, precej raznovrsten. Ponekod so njegova enobarvna platna
poseljena s figuralnimi nosilci pripovedi zelo skopo, drugod pa deluje avtor zelo dinamično in s povsem
zapolnjenim in figuralnim prepletenim likovnim ekranom precej narativno ekspresivno. Včasih je strogo
konceptualen, večina njegovih del pa
nastaja spontano, na sledi avtorjevemu čutu za uprizarjanje resničnosti in
posebnosti medsebojnih odnosov, za
upodabljanje čutnosti in čustvenosti,
lepote, za odkrivanje bivanjskega in
skrivnosti duše.
J. G.
Rudi Ringbauer predstavlja nove resnice, tokrat popolne.
fotografija a. nana rituper rodež
tljenje, napisal jih 110, vsako leto pa je
nato nastalo več kot sto aforizmov. Ko
jih je bilo okli 300, se je opogumil in
jih 30, 40 poslal takratnemu uredniku časopisa Delo. Ta je prvega natanč-
Vincetič mu odgovori, zakaj bi jo bilo
treba razumeti, ko pa je dovolj, da
umetnost, na primer glasbo, začutimo, četudi je ne razumemo v njeni
strukturi. Ampak Rudi doda: »Šele
ko razumemo, kaj je umetnik želel
z nekim delom povedati, dojamemo
njegovo veličino.« Pa se zasliši glas iz
ozadja, da umetnik velikokrat niti ne
ve, kaj je ustvaril in kaj je želel s tem
povedati.
Tudi v novi knjigi se Ringbauer veliko ukvarja s krščanskim Bogom, ki
bi moral biti milosten in ljubezniv. Dialog z njim je začel že prej in ga poglobil v knjigi esejev Prepiri z Bogom.
»Tisti, ki bere moje aforizme, bo prepričan, da sovražim Boga in sovražnim religijo. Pa to ne drži. Sem pa sovražnik nelogičnega, ki je napisano v
Svetem pismu. Glejte, če je Bog prvi in
vsemogočni, ne more nič nastati proti njegovi volji. Zakaj potem pusti, da
trpijo in umirajo otroci. Zakaj Bog zlo
dopušča?« Pri tem pa vpraša zbrane,
kakšen svet bi ustvarili, če bi bili vsemogočni. Gotovo ne takega, kot je.
Izpostavi pa tudi polemiko Adama in
Eva, ki ju je Bog, ker sta grešila, kaznoval z izgonom, za njun izvirni greh
pa je kaznoval celo človeštvo. »Kaj če
bi jaz kot sodnik za kazniva dejanja
staršev kaznoval njihove potomce,«
postavi retorično vprašanje in razloži, da se zaradi takih nelogičnosti krega z njim. In doda: »Z Bogom je hudo,
brez njega pa še huje, saj tisti, ki verjame vanj, moli in je potolažen, tisti,
ki ne, pa tega zatočišča nima.«
Njegove knjige aforizmov so še
Božje resnice, Gole resnice, Preproste resnice, pred petimi leti pa je izdal daljše esejistično delo Moj prepir
z Bogom. Tudi v najnovejši knjigi pa
je Rudi zapisal kar nekaj resnic, nekaj jih je, ki so odsev časa in okoliščin, mnoge med njimi pa so večne
resnice.
A. Nana Rituper Rodež
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
11
Geza Kisilak
Doživel velik zgodovinski trenutek
Dijaška leta v Murski Soboti prinesla tudi udeležbo na zgodovinskih dogodkih – Najboljše mi je bilo v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni
U
pokojeni čevljarski mojster
iz Rogašovec Geza Kisilak je
osnovno šolo in nižjo gimnazijo obiskoval med madžarsko okupacijo. Otroci takrat po njegovem pričevanju niso imeli občutka, da je čas
vojne, temveč so sprejeli dejstvo, da
so stvari take, kot so, in se trudili po
najboljših močeh sodelovati pri madžarskem pouku, čeprav ni bilo enostavno. Ob koncu vojne je v Murski
Soboti doživel zgodovinski trenutek
ob odkritju spomenika zmage, videl je
tudi javne usmrtitve kolaborantov.
Že kot otroke so vas odpeljali na Madžarsko, da bi se naučili jezika. Kako
je bilo tam?
To je bilo že leta 1941, ko smo prišli
pod Madžare. Takrat so prišli tudi madžarski učitelji v osnovno šolo in organizirali za tiste otroke, katerih starši
so to želeli, učenje madžarskega jezika na Madžarskem. Iz naše vasi nas je
bilo šest, bil sem star devet let. Starši
so nas odpeljali v Mursko Soboto, nas
Zalaháshágy-Szöce. S seboj sem imel
velik kovček, ki sem ga komaj nosil. Na
postaji so nas že pričakali kmetje, ki so
nas prevzeli. Ena ženska je pograbila
mene, druga moj kovček. Njih je bilo
veliko, nas malo, vsi pa so hoteli imeti
otroke. Šel sem z njima, z vozom pa so
peljali naše kovčke. V vasi so nas predstavili vaškemu predsedniku, nato smo
šli vsak k svoji družini. Jaz sem živel pri
kmetu z imenom Peter Papp. Še danes
imam stike s to družino, njegova hčer-
tizanov se jima je približal in iz brzostrelke spustil rafal, nato sta zvezana
padla. Takrat so govorili, da naj bi bil
eksekutor znani Puklasti Miha, vendar to ni bil on, kolikor se jaz spominjam. Pokojne so potem položili v lesene krste, drugi zaporniki pa so jih
naložili na voz in odpeljali na soboško pokopališče. Še danes vem, kje je
pokopan omenjeni Kerčmar, ki je bil
tako pogumen, da si je sam nadel zanko pod vislicami. Menda je pred smr-
teri moji sošolci, Ludvik Jošar, ki je umrl
lansko leto, je bil duhovnik v Bodoncih,
Gustav Škalič, ki danes živi v Lendavi,
Deutsch pa je umrl v Zagrebu.
Predvojnih časov se še spomnite?
Spomnim se, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, takrat sem bil star devet let.
Naslednji dan so iz Sotine prišli nemški vojaki in korakali mimo nas. Takoj
so prišli k očetu, ki je imel izobešeno
veliko starojugoslovansko zastavo, in
Leta 1943 ste šli v Mursko Soboto v
nižjo gimnazijo, v kateri je bil pouk
pod madžarsko okupacijo v madžarskem jeziku.
Po končani osnovni šoli v Rogašovcih sem šel leta 1943 v Mursko Soboto v prvi razred madžarske gimnazije. Stanoval sem v evangeličanskem
dijaškem domu, ki je bil na območju
današnje ljudske univerze, katoliški
dijaki pa so imeli svoj dijaški dom v
tako imenovanem Martinišču. Takrat
je bil naš dom enonadstropna stavba,
v kateri so bile sobe in kuhinja, tam
nas je bilo nastanjenih okoli 40 dijakov od prvega do osmega razreda in
tam sem takrat marsikaj videl. Leta
1945 sem bil na odkritju spomenika
zmage, star sem bil trinajst let. Prišlo
je veliko ljudi. Spomnim se, da sta bila
tam tudi Boris Kidrič in Ferdo Kozak.
Še pred tem spomenikom je tam stal
madžarski spomenik, ki smo ga dijaki
pomagali podirati. Spomnim se, kako
so govorili, da bodo pod novim spomenikom pokopani ruski oficirji, ki so
bili pokopani pred soboškim gradom.
Kasneje so jih pokopali na pokopališču. Kipa partizana in Rusa sta bila na
začetku iz mavca in uskladiščena na
dvorišču Vučakove vile. Menda je bil
tam takrat nastanjen ruski general.
Pred odkritjem so kipa prestavili pred
spomenik, nato pa odpeljali v livarno,
zaradi česar so po mestu govorili, da
sta Rus in partizan pobegnila.
V Mursko Soboto so takrat prišli poučevat madžarski učitelji.
To so bili večinoma madžarski učitelji. Bili so tudi slovenski učitelji,
vendar se ti niso izdali z govorjenjem
slovenščine, med njimi tudi znan slikar Karel Jakob, ki so ga leta 1944 odpeljali, mislim, da v Dachau. Največ
učiteljev pa je bilo Madžarov. Učenci
večinoma madžarščine nismo znali in
smo se prilagajali, vendar je bilo vse
skupaj težko. Poleg učenja madžarščine smo se ukvarjali še z latinščino,
ki je bila tudi zahtevna. Vse strokovne predmete smo poslušali v madžarščini. Najbolj smo si zapomnili pouk
zgodovine, ko smo obravnavali celotno staro in veliko Madžarsko z vsemi
županijami. Vsi dijaki smo nosili kape
modre barve, podobne kasnejšim titovkam, na katerih je bila oznaka, kateremu razredu pripadaš. Dijaki, ki so
obiskovali trgovsko šolo, pa so nosili
temnordeče kape. Julija 1945 smo že
začeli pouk v slovenščini. Vrnili so se
slovenski učitelji, med njimi Vilko Novak, ravnatelj se je pisal Maučec. Dijaki smo se po odhodu vojske vrnili v
dijaški dom, vendar takrat nismo bili
več ločeni po veri, temveč smo vsi živeli skupaj. Madžarski učitelji pa so
se večinoma vrnili na Madžarsko. Ker
smo prvi razred gimnazije končali v
madžarščini, smo dobili spričevalo o
nostrifikaciji, s katerim so nam priznali opravljene razrede v madžarski
gimnaziji.
Geza Kisilak je po šolanju v Murski Soboti prevzel čevljarsko obrt od očeta, čeprav so ga želeli izšolati za evangeličanskega duhovnika. Kot pravi, je bilo najlažje
poslovati v povojni Jugoslaviji, ko ni bilo treba pridobiti toliko papirjev kot danes. fotografiji timotej milanov
v stari osnovni šoli razporedili in dali
na vlak. Brez staršev smo se odpeljali
na Madžarsko, izstopili smo na postaji
Soboški dijaki ste imeli priložnost
doživeti tudi javne usmrtitve.
Koliko vas je bilo v razredu?
Okoli 41, tudi v razredih smo bili
ločeni na katoličane in evangeličane.
Večinoma smo bili iz slovenskih družin, vendar so bili med nami tudi madžarski dijaki z Goričkega.
ka še vedno živi, stara je 89 let. Tam
sem vsako jutro pasel krave. Slovenski
rojaki smo se včasih srečali v vasi in si
kaj povedali, nismo pa imeli nobenega domotožja. Ko sem odhajal, mi je
oče, ki je znal madžarsko, napisal pismo, ki sem ga predal gospodarju, da
so vedeli, kdo sem in od kod prihajam.
Tudi oni so nato pisali očetu, da so mu
sporočili, kje sem. V mesecu dni, kolikor sem bil tam, me je oče dvakrat prišel obiskat. Nekaj malega madžarščine
smo se naučili, tisto, česar nismo znali,
pa smo nadomestili s kazanjem in se
tako sporazumevali.
Ob koncu šolskega leta so v
madžarski gimnaziji izdali tudi
knjižico, v kateri so bili navedeni vsi
dijaki, njihove veroizpovedi in učni
uspeh pri vseh predmetih.
Jeseni leta 1945 je nova oblast pet
ljudi obsodila na smrt zaradi sodelovanja z okupatorjem. Videl sem, kako
so jih gnali iz soboškega zapora, ki
je bil na istem mestu kot danes, proti grajskemu dvorišču, na katerem so
jih obesili. Bil sem na cesti, kot smo
pač takrat mladi bili povsod zraven, in
sem šel za sprevodom. Prvi med obsojenimi je šel šolski inšpektor, ki naj bi
se pisal Kerčmar, eden od njih je bil
gostilničar Turk. Videl sem, kako so
prve tri obesili, zadnja dva pa so postavili ob zid in ustrelili. Eden od par-
tjo zakričal, da mora pošten človek s
tega sveta, vendar tega nisem slišal.
Kako ste to doživljali kot otroci, vas
je bilo strah?
Ne. Ko si mlad, to ne vpliva tako
močno nate.
Pa ste dijaki v tistem času čutili, da
je vojna?
Ne, takrat nismo nič posebej vedeli
o tem. Takrat smo pač sprejeli, da smo
zdaj Madžari, vojne nismo čutili.
Kam ste šli po šolanju?
Po končanem četrtem razredu gimnazije me je oče poklical nazaj domov.
Bil je čevljar in mi povedal, da tudi jaz
moram biti čevljar. Obrt je imel že v
stari Jugoslaviji in zaposlenih okoli 15
delavcev, zato je vztrajal, da mora to
še naprej ostati pri hiši, in tako je še
danes.
Vi ste želeli kaj drugega?
Ne, nisem želel nič drugega. Evangeličanski duhovnik na Gornjih Slavečih je
želel, da bi se tudi jaz izšolal za duhovnika, zaradi česar sem bil sprejet v evangeličanski dijaški dom in tam zastonj
prebival, vendar sam tega nisem hotel
(smeh). So se pa za to pot odločili neka-
jo odnesli. Kasneje so organizirali velike pohode, na katerih so sodelovali
Hitlerjevi privrženci, otroke pa so tudi
vlekli zraven. Mladi seveda nismo razumeli, za kaj gre.
Rojeni ste bili v stari Jugoslaviji, preživeli ste madžarsko okupacijo, socialistično Jugoslavijo, danes živite v
samostojni Sloveniji. Katera od teh
držav vam je bila najbolj všeč?
Najboljše mi je bilo v prejšnjem sistemu, v Jugoslaviji po drugi svetovni
vojni. V primerjavi z današnjim časom
sem takrat lahko mirno opravljal svojo obrt in nikoli nisem bil kaznovan, v
novem slovenskem sistemu pa sem bil
že dvakrat kaznovan, saj so predpisi za
obrtnike in tudi za druge preveč strogi.
Razmere so težje, kot so bile nekoč. Na
začetku, leta 1945, so nas preganjali in
nismo smeli hoditi na sejme, saj so se
bali, da bi iz obrtnikov nastali kapitalisti, vendar to ni trajalo niti eno leto,
pozneje je bilo vse povsem svobodno
in si lahko šel prodajat na sejme po
vsej Jugoslaviji. Danes na vsakem sejmu potrebuješ občinsko soglasje, tako
in drugačno dovoljenje, vse skupaj odvrača obrtnike in ljudi, saj če na sejmu
ni obrtnika, ljudi tudi ni.
Timotej Milanov
12
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
V Gornjih Petrovcih predstavili kratki film Bibliobus
Merci bien, Šenavle
Nastal je v sodelovanju Osnovne šole Gornji
Petrovci in KUD Goričko Gornji Petrovci
V vaški dvorani v Gornjih Petrovcih
so predvajali kratki film z naslovom
Merci bien, Šenavle. Film prikazuje
dogajanje toplega avgustovskega večera leta 1934, ko je v Ženavljah pristal toplozračni balon z belgijskima
znanstvenikoma.
Nastal je v sodelovanju Osnovne
šole Gornji Petrovci in KUD Goričko
Gornji Petrovci v okviru nacionalnega projekta Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava.
Na prireditvi so učenci OŠ Gornji Petrovci predstavili tudi turistično nalogo Nebo nad Ženavljami in utrinke
s turistične tržnice na Ptuju, kjer so
s to nalogo in predstavitvijo na stojnici prejeli zlato priznanje za sodelovanje in zlato priznanje za najboljšo
turistično tržnico.
Scenarij je napisan v prekmurščini, pri nastajanju filma pa so si prizadevali, da bi čim bolje prikazal življenje v tridesetih letih 20. stoletja
v tej gorički vasici. Zgodbo za film je
napisal Aleksander Ružič, za režijo
in snemanje je poskrbel Jože Glažar,
producentka pa je bila Bojana Keršič
Ružič. Film si lahko ogledate tudi na
You tubu.
Cilj turistične naloge je bil predstavitev dogodkov, ki temeljijo na
zgodbi, ki je vas Ženavlje postavila na evropski zemljevid. To je bila
rdeča nit, s katero so si prizadevali
povezati kulturno dediščino s predstavitvijo lokalnih ponudnikov in neokrnjeno naravo tega dela Goričkega.
Nalogo so predstavili učenci Karin
tve z naslovom Nebo nad Ženavljami na jasi ob spominskem znamenju
v Ženavljah, ki združuje neokrnjeno
naravo in aktivnosti v njej, predstavitev lokalnih ponudnikov ter kulturna in turistična društva, ki delujejo
v njihovi okolici. Seveda tako, da bi
pritegnila otroke in odrasle.
Za pripravo naloge in kratkega filma so mladi skupaj z mentorji in člani KUD Goričko zbrali precej podatkov o dogodku, ko sta balonarja na
evropski zemljevid postavila vasico
Ženavlje. Stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent
Nere van der Elst sta vzletela z letališča Hour-Hevenne v Belgiji. Njun namen je bil opazovanje kozmičnih žarkov, ozona in meteoroloških pojavov
v višinah do 16.000 metrov. Nameravala sta pristati v Avstriji, vendar ju
je neugoden veter prinesel na Goričko. Presenečeni domačini so letalcema priskočili na pomoč, so zapisali
v nalogi. Balonarja so domačini lepo
sprejeli, to pa dokazuje tudi medalja
takratnega belgijskega kralja Leopolda, ki jo je podelil šolskemu upravitelju Škergetu, pri katerem sta letalca prenočila.
Tako je bilo dogajanje v Ženavljah
za nekaj dni osrednji dogodek časopisov in radijskih postaj v Evropi in
Ameriki. Novinar Jutra iz Ljubljane
je o Prekmurju zapisal: »Ni Sibirija,
je pokrajina prijaznih domačinov, katerih se bosta letalca še dolgo spominjala.« Pristanek velikega balona je
med prebivalstvom živel desetletja in
Knjižnica na kolesih
Prvi so prestopili slovensko mejo – Knjige za ljudi, ki v knjižnico ne morejo
Ob 20-letnici delovanja potujoče knjižnice Pokrajinske in študijske knjižnice
Murska Sobota so pripravili v kulturni
dvorani pri Gradu slovesnost. Bibliobusi so s svojim poslanstvom velikega pomena, saj omogočijo, da so knjige dostopne ljudem v manj dostopnih in bolj
oddaljenih krajih, je ob tem poudarila
ministrica za kulturo mag. Julijana Biz-
Pomena dostopnosti
do knjig so se v
murskosoboški knjižnici
zavedali že leta 1975,
ko so prvič dali pobudo
za nabavo bibliobusa.
Uresničila pa se je
20 let pozneje. V prvem
bibliobusu so imeli
2500 enot knjižničnega
gradiva, ker pa je bil
obisk nadpovprečno
dober, so se po petih
letih odločili za nakup
večjega vozila in svojo
dejavnost razširili
še na Porabje.
jak Mlakar. Murskosoboški se tako vsakih štirinajst dni s šest tisoč enotami
knjižnega gradiva ustavlja na 82 postajališčih v dvanajstih občinah UE Murska
Sobota, ima pa tudi dve posebni progi, na porabski obišče kraje slovenskega Porabja, madžarska pa je speljana
skozi kraje, v katerih živijo pripadniki
madžarske narodnosti. Je eden od dvanajstih slovenskih potujočih knjižnic,
med večjimi in prvi, ki je prestopil državno mejo.
Bogastvo, ki se hrani v knjižnicah,
je treba ponudili vsem, ki ga potrebujejo, zato pri tem na ministrstvu iščejo
nove poti. Knjižnica niso samo prostori izmenjave knjig, temveč tudi prostori
druženja in imajo pomembno vlogo pri
medkulturnem in medgeneracijskem
dialogu, dejavnosti knjižnic pa spodbujajo branje, zanimanje za učenje, ravno
dobro razvita pismenost pa pomembno
vpliva na učni uspeh otrok, zavedanje o
lastni identiteti in razumevanje drugih
kultur, smo lahko slišali ministrico.
V današnjem času, ko ni denarja za
večje investicije, pa lahko s podporo
vsaj delno prispevajo k boljšim razmeram in dostopnosti branja ter dvigu
bralne pismenosti Slovencev. »Pogoji
delovanja so se v zadnjem času poslabšali, sredstva države so se zmanjšala,
drug problem pa je, da občine ne zmorejo ali nočejo nositi svojega sorazmernega deleža pri plačilu delovanja knjižnične dejavnosti.«
S potujočo knjižnico knjige pripeljemo na dom tistim, ki ne morejo v knjižnico, je ponosna tudi direktorica Ja-
sna Horvat, ki je ob tem povedala, da
obisk bibliobusa iz leta v leto narašča,
zato dodajajo nova postajališča, še posebno pri domovih za starejše, in širijo
ponudbo knjig.
Pomena dostopnosti do knjig so se
v murskosoboški knjižnici zavedali že
leta 1975, ko so prvič dali pobudo za nabavo bibliobusa. Uresničila pa se je 20
let pozneje. »Od države smo dobili 80
odstotkov denarja za vzpostavitev potujoče knjižnice, a se tedanje štiri velike pomurske občine niso mogle dogovoriti, zato smo denar morali vrniti,« se
spominja Karel Šavel, prvi in še zdajšnji
koordinator dela potujoče knjižnice. V
prvem bibliobusu so imeli 2500 enot
knjižničnega gradiva, ker pa je bil obisk
nadpovprečno dober, so se po petih letih odločili za nakup večjega vozila in
svojo dejavnost razširili še na Porabje.
Ustavljajo se pri šolah, vaških domovih, mlekarnah in domovih za ostarele in redko se zgodi, da na postajališče
ne bi prišel prav noben bralec. Najbolj
izstopa postajališče pri osnovni šoli v
Dokležovju, kjer imajo občutek, da bo
bibliobus kar razneslo, toliko otrok je.
Imajo ponudbo knjig kot v knjižnici, če
pa kdo potrebuje kaj posebnega, mu
to tudi pripeljejo. Šavel na terenu obiskuje Porabje in pravi, da s slovenskimi knjigami in literaturo med porabskimi Slovenci spodbujamo slovensko
besedo. Kolikor opaža, je v zadnjih letih
opazen napredek, saj bolje govorijo slovensko, pozna pa se tudi pri dvigu slovenske zavesti.
A. Nana Rituper Rodež
Martinje
Porabske zborovske pesmi
Z novo pesmarico bo porabska slovenska pesem živela ne le v Porabju, temveč širše
Ustvarjalci kratkega filma in turistične naloge o pristanku toplozračnega balona v
gorički vasici leta 1934. fotografija arhiv oš gornji petrovci
Kisilak, Neja Kutoš, Tjaša Bohar, Kaja
Šimon, Melanie Smodiš, Maja Nemec,
Miha Šeruga in Tim Prelec. Nastajala
je pod mentorskim vodstvom Urške
Marčič in Bojane Keršič Ružič. Vanjo
so vključili tudi organizacijo priredi-
se je s pripovedovanjem prenašal na
mlajše rodove. Pisatelj in pesnik Milan Vincetič je dogodek predstavil v
umetniški besedi v knjigi z naslovom
Nebo nad Ženavljami.
J. G.
Pred dnevi je pripravila v Srebrni hiši
v Martinju Škofija Murska Sobota
predstavitev pesmarice Dvanajst priredb iz porabske pesmarice avtorja
Cirila Kozarja. Cerkvena pesmarica z
naslovom Poslušajte vsi ljudje je izšla
že leta 2011. V njej so zbrane pesmi, ki
jih pojejo v Porabju.
Kozar je za pesmarico iz leta 2011
pesmi zbiral več kot deset let, večinoma na Gornjem Seniku, prav tako pa
tudi po nekaterih drugih porabskih
krajih. Ker notnih zapisov skorajda
ni bilo, so mu pesmi največkrat zapeli kar nekateri domačini. Pesmarica je
bila natisnjena v dveh oblikah. Prva,
ki je namenjena pevcem, je zapisana
z notami za dvoglasno petje, druga,
ki je namenjena organistom za spremljavo petja, pa je v štiriglasni obliki.
Priredbe teh so kar se da enostavne,
da jih lahko zaigra tudi manj izkušen
organist in niso primerne za štiriglasno zborovsko petje.
Kozar se je pozneje odločil, da naredi nekaj priredb tudi za zbore. Tako
je nastalo dvanajst priredb, ki so zbrane v najnovejši pesmarici, od teh je
ena adventna, štiri božične, ena svečeniška, ena postna, dve velikonočni
in tri mašne. Sedem pesmi ima tudi
orgelski uvod in spremljavo, preostalih pet je samo za zbor.
Kot pravi Kozar, je izbiral predvsem
takšne pesmi, ki so pri nas manj znane
in so najbolj značilne za Porabje. »Te
so res stare, z besedilom, v katerem je
tudi veliko starih besed, ki se skoraj
več ne uporabljajo.« Da bi bile te pesmi
dostopne in uporabne tudi drugod po
Sloveniji, je vseh dvanajst prevedel iz
prekmurščine v knjižno slovenščino.
Tako je vsaka pesem v knjigi zapisana
Pesmarico sta med drugimi predstavila njen avtor Ciril Kozar in murskosoboški
škof dr. Peter Štumpf. fotografija klavdija dominko
dvakrat pod isto zaporedno številko, in
to zaradi preglednosti, in da lahko primerjamo obe besedili. Zadnja pesmarica je tako dopolnitev tiste iz leta 2011,
ki so jo etnologi ocenili kot »zaklad«
pa porabske Slovence.
Pesmarica je izšla v 300 izvodih, izdala pa jo je Škofija Murska Sobota.
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf
se je na predstavitvi pesmarice zahvalil Cirilu Kozarju za opravljeno delo, ki
bo gotovo pomagalo, da bo porabska
slovenska pesem živela naprej, in to
ne le v Porabju, temveč širše. O prizadevanju pokojnega Lojzeta Kozarja
za slovensko pesem, o njegovem zapisovanju in ohranjanju slovenskih
porabskih pesmi, je spregovoril Lojze Kozar ml. Zbrane sta pozdravila in
nagovorila še župan Občine Gornji
Petrovci Franc Šlihthuber in predsednik Državne slovenske samouprave
Martin Ropoš. Oba sta poudarila pomembno kulturno delo, ki ga v občini
in Porabju opravlja Ciril Kozar. S svojim novim delom je obogatil občino,
Porabje in vso Slovenijo, saj bodo lahko te pesmi, ki so zapisane v narečju
in v slovenskem knjižnem jeziku, peli
tudi drugje.
Kako zvenijo priredbe porabskih
pesmi, ki so zapisane v pesmarici, so
predstavili pevci in pevke zbora Avgusta Pavla, ki so prav pod vodstvom
Cirila Kozarja nekaj pesmi tudi zapeli. Srečanje se je nadaljevalo ob petju
in okrepčilu, ki so ga pripravili člani
Kulturnega društva Srebrni breg Martinje.
C. K.
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
13
Monika Horvat
Ne prodaja, če izdelek ne verjame
Agencija KUKA – Ukvarja se s spletnim marketingom – Ime akronim za kreativno unikatno komunikacijsko agencijo
Veste, kako vsi pravzaprav blazno obvladamo splet, ne? O spletnem marketingu pa ne vemo veliko – pa bi
bilo pravzaprav dobro, da bi vedeli.
Monika je čisto druga zgodba, saj ne,
da se je o tem le izobraževala, ampak
to tudi dela in od tega živi. Odprla je
svojo agencijo za spletni marketing
in jo poimenovala KUKA. Kaj natančno naj bi to pomenilo? Poglejte prve
črke naslednjih besed: kreativna, unikatna, komunikacijska, agencija. To je
ona. Monika Horvat.
Kaj marketing na
spletu sploh je
Monika je sicer obiskovala mariborsko fakulteto za Elektrotehniko, računalništvo in informatiko, smer medij-
Potek dela
»Najprej pripravim strategijo
oglaševanja: kaj, katere teme, katere kategorije izdelkov in podobno. Potem napišem reklamna besedila in pripravim fotografije ter
vse skupaj naložim na medij, kjer
pač oglašujemo. Potem pa sledi
najpomembnejši del: naročnik
pove, koliko denarja na mesec je
pripravljen vložiti v oglaševanje in
jaz potem preračunam, koliko na
določen oglas dati denarja, da ima
največ učinka, pa da vse tako dolgo traja, kot želi naročnik.«
ske komunikacije: »Učili smo se vse
po malem: od tega, kako se pripravljajo medijske vsebine, pa do bolj tehničnih znanj; kako torej recimo vzpostaviti spletno stran.« Tam je končala
magisterij druge bolonjske stopnje:
»Potem sem pa iskala, kaj in kje bi
lahko delala. Med študijem sem že ves
čas delala – že sedem let –, začela sem
na eni od soboških televizij, potem na
mariborski. Pisala sem za študentske
medije in mariborske spletne portale, štiri leta sem bila tudi predstavni-
ca za stike z javnostmi za študentski
svet Univerze v Mariboru. Potem sem
pa imela srečo, ker je Klemen Štruc iskal asistenta za spletni marketing in
meni je uspelo. A status se mi je iztekel, Klemen zaposlovati ni mogel, edina možnost sodelovanja je bilo odprtje samostojnega podjetja. No, potem
sem pa čisto naključno srečala ta program Podjetno v svet podjetništva in
to je bil neki znak (smeh).«
Danes je samostojna podjetnica, z
veliko dela, dodaja v smehu; prizna
pa, da jo je tudi strah, vsaj na začetku: »Na neki način sem zdaj Klemnova podizvajalka za spletni marketing,
imam pa tudi že svoje stranke (smeh).
V sodelovanju s Klemnom sem delala recimo za Stilago, Nupo, taka malo
večja podjetja.«
Kaj pa sploh je spletni marketing?
Monika pravi, da gre za nov, ne več
klasičen marketing v časopisih ali
drugih »tradicionalnih« medijih, ki
pa je zelo merljiv: »Gre za oglase na
facebooku, torej vse objave, ki se prikazujejo kot sponzorirane, in tudi
oglase na googlu. In tu natančno vidiš, koliko klikov je bilo, koliko naročil je bilo, skratka – vse. Moje delo pa
je delo 'od začetka, do konca' (smeh).
Najprej pripravim strategijo oglaševanja: kaj, katere teme, katere kategorije izdelkov in podobno. Potem napišem reklamna besedila in pripravim
fotografije ter vse skupaj naložim na
medij, kjer pač oglašujemo. Potem pa
sledi najpomembnejši del: naročnik
pove, koliko denarja na mesec je pripravljen vložiti v oglaševanje, in jaz
potem preračunam, koliko denarja
dati za oglas, da ima največ učinka in
da traja vse tako dolgo, kot želi naročnik.«
Pisarna doma
Čisto sama – torej ne kot podizvajalka – recimo skrbi za oglaševanje na
facebooku za neko kozmetično podjetje, ki se na našem trgu šele uveljavlja.
»Kremice so nekaj novega, zanimive,
pestra izbira, so pa tudi vizualno mladostno obarvane. In je kar odziv, ker
je to pri nas novost.« Je pa, dodaja,
fotografija vida toš
»Gre za oglase na
facebooku, torej vse
objave, ki se prikazujejo
kot sponzorirane, in tudi
oglase na googlu. In tu
vidiš, koliko klikov je bilo,
koliko naročil je bilo,
skratka – vse.«
pri tem poslu ogromno posvetovanj
z naročnikom, s katerim niti ni nujno, da se kdaj v resnici sploh srečaš.
»Imamo pa dnevno komunikacijo, če
ne prek maila pa prek skypa. In potem se usklajuješ: katere kreme izpostavljaš, katere kako dolgo reklamiraš. In če je dober odziv, potem
neko kremo pustiš še en dan ali več,
če ne, ponudiš nekaj novega.« Moniki se zdi njeno delo izjemno zanimivo
tudi zato, ker se mora hitro prilagajati. »Včasih kakšen način, kakšen pri-
DSO Gornja Radgona
Medgeneracijski maraton
Enotedensko športno in zabavno druženje otrok,
stanovalcev doma in varovancev VDC
Dom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona poskuša z različnimi aktivnostmi in prireditvami motivirati
svoje stanovalce in jim popestriti življenje. Še posebej so veseli sodelovanja in druženja z različnimi zavodi iz
okolice.
Tako so pred sedmimi leti prvič pripravili Medgeneracijski športno-zabavni maraton. Že samo ime pove, da
je bistvo prireditve medgeneracijsko
druženje, ki pa ga popestrijo s športnimi igrami in zabavo.
Poleg stanovalcev doma se ga udeležujejo vsa ta leta še otroci in zaposleni iz radgonskega Vrtca Manka
Golarja ter varovanci in zaposleni iz
Varstveno-delovnega centra (VDC)
Murska Sobota, Enota Gornja Radgona. Letos so se jim pridružili še člani
tamkajšnjega društva upokojencev.
Kot pravi delovni terapevt iz DSO
G. Radgona Matjaž Zupanc, so igre
takšne, da lahko tekmujejo tako triletniki iz vrtca kot devetdesetletniki
in tudi tisti, ki so delno gibalno ovirani. Iz tovrstnega druženja vsak izmed
udeležencev potegne nekaj koristne-
ga. Stanovalcem je v veselje družiti se
z otroki in jih opazovati pri igri, saj
ima to tudi psihoterapevtski vpliv.
Malčkom so zanimivi igre, tekmovalnost in merjenje s starejšimi, pri čemer se učijo tudi sodelovanju in pomoči starejšim. Varovancem VDC-ja
pa je vsak stik z zunanjim okoljem dobrodošel zaradi destigmatizacije ljudi
s posebnimi potrebami.
Seveda je podobnih prireditev v
pomurskih domovih za starejše več,
vendar le redke trajajo en teden kot
ta radgonski maraton. To pomeni, da
so se udeleženci med sabo lahko dobro spoznali. Vsak dan so tekmovali v
različnih igrah in vsak dan je bil prireditelj drug zavod. Sodelovale so ekipe s petimi tekmovalci, medtem ko so
drugi navijali. Tako je bilo v dogajanje
aktivno vključenih več kot 250 udeležencev iz omenjenih zavodov.
Zadnji dan so pripravili tudi druženje in tekmovanje med zaposlenimi
v zavodih, obiskali pa so jih nekateri zanimivi gostje, tudi boksar Dejan
Zavec.
C. K.
Igre na medgeneracijskem maratonu so bile predvsem zabavne. fotografija ciril kosednar
stop vžge, drugič spet ne. To je zelo
različno in zato je hitro prilagajanje
ključnega pomena. Poleg tega moraš
ves čas slediti novostim – facebook
recimo ves čas uvaja novosti, spreminja način prikazovanja oglasov, uvaja
nove vrste in podobno – in to moraš ti
prvi videti in se seveda odzvati.« Sprememba algoritma, mi pojasni, pomeni to, da facebook regulira objave na
vašem zidu, določa torej stopnjo relevantnosti: objave vaših prijateljev se
bodo namreč videle pred sponzoriranimi stvarmi.
Smejeva se, ko se pogovarjava o njeni »pisarni«: »Ne, ne, ne potrebujem
drugega kot dober računalnik in dober signal, da ne 'šteka' (smeh). Delovni čas je pa tudi – po potrebi (smeh).
Ni petka in svetka pri tem delu, to pa
drži. A meni je tako čisto dobro.«
Monika, ki ima tudi dveletnega sinka, ves svoj prosti čas seveda preživi
z družino. Zanima me, koliko »prave
trgovke« je v njej. Torej – ali bi lahko
prodala tudi kaj, za kar ve, da ni dobro. »Ne, ne morem prodajati nečesa,
za kar mislim, da ni dobro, to raje odklonim, res. Pa tudi, ko vidim rezultate nekega oglaševanja, in če vidim, da
ne gre – ne prenapenjam in ne porabljam nesmotrno naročnikovega denarja.« Pri njenem delu je tudi kar nekaj srčnosti: »Če ne vidim same sebe
z nekim izdelkom, če se ne morem z
njim identificirati, povezati, potem
raje ne delam za to stranko. Izdelek
moram začutiti in odnos z naročnikom mi je zelo pomemben. Če tega
ne začutim, raje odklonim in pač poiščem drug izdelek, drugega naročnika. Imam srečo, da lahko izbiram, a ne
morem prodajati nečesa, v kar ne verjamem. Takšna pač sem (smeh).«
In njene želje? »Pravzaprav nisem
preveč ambiciozna (smeh). Rada bi le,
da bi mi šlo tako, kot mi gre zdaj. Mogoče si želim le še kakšno stranko iz
Pomurja, ker zdaj jih imam večinoma
iz osrednje Slovenije. Zanimivo pa je,
da me je zadnjič nekdo vprašal, če bi
se zaposlila, če bi mi kdo zdaj ponudil
službo, pa moram reči, da ne. Našla
sem se v tem in všeč mi je (smeh).«
Vida Toš
14
kronika
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Dan Slovenske vojske
okc poroča
V spomin na osamosvojitev
Petkov dan Slovenske vojske, prireditev bo letos na letališču v Rakičanu, je dan ohranjanja pozitivnih
vrednot iz slovenske vojaške zgodovine – 15. maja 1991 sta bila prva postroja nabornikov TO
V petek je v Beltincih vrvelo od domoljubja. Okoli sto mladih iz občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in
Velika Polana se je na že tradicionalen nabor – rekrutacijo – pripeljalo
na okrašenih traktorskih prikolicah
in ob spremljavi svojih deklet in harmonike. Vojaškega obveznika, čeprav
ni več obveznega služenja vojaškega
roka, se v koledarskem letu, ko dopolni 17 let, vpiše v vojaško evidenco in se
ga v koledarskem letu, ko dopolni 18
let, seznani z dolžnostmi in pravicami, ki temeljijo na vojaški dolžnosti.
V Sloveniji smo sicer leta 2003 opustili nabor in obvezno služenje vojaškega roka v miru, še vedno pa moramo
voditi evidence vojaških obveznikov.
Evidence bi po zakonu o vojaški dolžnosti uporabili le ob vojni ogroženosti Slovenije, če bi morali ponovno
uvesti služenje vojaškega roka.
Rekrutacijo so tako začeli s spominom na dan Slovenske vojske (SV), ko
so na ta dan leta 1991 slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti izključno
v Sloveniji, v dveh učnih centrih takratne teritorialne obrambe (TO). V 710.
učnem centru v Pekrah pri Mariboru
je služilo 120, v 510. učnem centru na
Igu pri Ljubljani pa 180 slovenskih nabornikov. Dan SV je dan ohranjanja pozitivnih vrednot iz slovenske vojaške
zgodovine, še posebej vrednot osamosvojitvenih prizadevanj. Osrednja slovesnost se bo začela v petek ob 12. uri.
Slovesnosti se bodo udeležili ves vojaški in politični vrh ter gostje, prireditev pa bo odprta za javnost in obiskovalce. Vojska bo postrojila okoli 4.000
ljudi moštva in predstavila svoj celoten
arzenal opreme. Ob 10.30 in 15.30 bosta dinamični predstavitvi – med drugim tudi desant z nalogo prestrezanja
upornikov. Predstavili se bodo organizacije, zveze in društva, ki so posebnega pomena za obrambo, ter društva in
Prednost ali slabost?
Lendavčan Emanuel Banutai je
po diplomi na fakulteti za varnostne vede opravil še doktorski
študij na fakulteti za organizacijske vede. Projektni vodja na Inštitutu za demokratični nadzor
nad oboroženimi silami (DCAF)
Ljubljana je strokovnjak za čezmejno policijsko sodelovanje.
Je tranzitna lega pokrajine ob
reki Muri prednost ali slabost?
»Je lahko tako prednost kot tudi
slabost. Vesel sem, da Pomurja
ne moremo šteti med ciljne destinacije v kriminalnem smislu
in upam, da bo tako tudi ostalo. Pomurski prostor za zdaj ni
ciljna točka delovanja organiziranih združb, dejstvo pa je, da je
Pomurje zelo tranzitno območje
med jugovzhodno in zahodno
Evropo. Namreč – izpostavljenost
pokrajine mejam s kar tremi sosednjimi državami je naravnost
idealna za tranzitno lego kriminalcev, ki so zaradi enostavnega
prehajanja mej zelo mobilni. Ta
kontrola bo postala še toliko šibkejša z dnem vstopa Hrvaške v
schengensko območje, to pa vsekakor predstavlja posebne izzive pomurskim policistom, ki se
z njimi spoprijemajo na številne načine, ključno vlogo pa ima
učinkovito čezmejno policijsko
sodelovanje. Ob Centru za sodelovanje varnostnih organov velja
omeniti tudi druge možnosti, ki
jih pogosto uporabljajo policisti
v takih primerih, kot so mešane
(skupne) patrulje ali čezmejno
zasledovanje.«
organizacije iz lokalnega okolja. Začelo se bo že ob 10., do 17. ure pa bo potekal tudi kulturni in zabavni program
s pogostitvijo. Urejen bo še prometni
režim. Pričakujejo več kot 15 tisoč obiskovalcev.
SV se je sicer pred slabima dvema letoma vrnila v pomursko regijo. Svoje
sile, v murskosoboški vojašnici sta nameščena poveljstvo in del rodovskega
bataljona 72. brigade, je prerazporedila nazaj v prekmursko prestolnico potem, ko je enote enkrat že umaknila iz
Pomurja, in čeprav je zastala gradnja
nove vojašnice. Tukaj sta protioklepna in pehotna četa, druge čete, med
drugim za ognjeno podporo in protizračno obrambo, ima bataljon še v Mariboru, Celju in Cerkljah ob Krki. Na
vrhuncu kadrovske zasedbe enot je v
tukajšnji vojašnici do tristo vojakov, SV
pa se je za oživitev Murske Sobote odločila tudi ali predvsem zaradi zmanjševanja stroškov. Zdaj je vsa energija
usmerjena v pripravo vojakov bataljona, ki so že aprila in bodo še oktobra
2015 odšli opravljat policijske naloge
in naloge za vzpostavitev javnega reda
in miru v nemirno Kosovo. Kader tukajšnje vojašnice bo v sestavi obeh mirovnih operacij. Ena od glavnih nalog
bataljona in soboške vojašnice je, da
se med vojsko, ljudmi, ustanovami in
okoljem splete močna in pristna vez.
Bataljon je ljudi in opremo ponudil za
pomoč ob ledenem žledu, ki je februarja lani ohromil državo, in zadnjih poplavah v pokrajini ob Muri, svoje znanje pa preveril na številnih vajah doma
in v tujini – na Madžarskem, v Nemčiji
in Makedoniji.
Andrej Bedek
Trije ranjeni v trčenju
V Gederovcih pri nekdanjem mejnem
prehodu se je pred tednom dni zgodila prometna nesreča, v kateri sta dve
vozili čelno trčili. Trije ljudje so bili
telesno poškodovani. Povzročitelj, ki
je zapeljal na drugo stran ceste, je bil
pod vplivom alkohola. Ponesrečence
fotografija andrej bedek
so iz zverižene pločevine reševali gasilci, zaradi odstranjevanja posledic
nesreče pa je bila cesta proti Avstriji več ur zaprta in je bil urejen obvoz.
Domačini pravijo, da odkar so se policisti umaknili z mejnega prehoda, tukaj številni udeleženci peljejo precej
prehitro, zelo gost promet pa je zjutraj in zvečer, ko odhajajo ali se vračajo zaposleni, ki so odšli s trebuhom za
kruhom v tujino. Tudi na Pomurje.si.
Fotografija Andrej Bedek
Nenaspani so nevarni
Pred dnem oboroženih sil je v Lendavi nastopil Orkester Slovenske vojske. fotografija nataša juhnov
Center za policijsko sodelovanje
Štiri države z roko v roki
v boju proti kriminalu
Uspešno sodelovanje med policijami različnih držav je skupen cilj za preprečevanje
vseh vrst kriminala ne glede na to, od kod prihaja in kje ima škodljive posledice
Slovenska policijska patrulja blizu Hotize ujame ducat ilegalnih migrantov.
Med zaslišanjem vodnika ilegalcev se
izkaže, da je še nekaj deset tujcev z
vzhoda Evrope, ki želijo na zahod, na
poti na Madžarskem. V Centru za sodelovanje varnostnih organov Dolga vas
brnenje telefonov para živce. Slovenski, avstrijski, madžarski in hrvaški policisti v operativni sobi centra so izjemno zbrani. Hitro steče komunikacija:
podatki o morebitnem prehodu meje
so kmalu v rokah Avstrijcev in njihovih madžarskih kolegov, ki pripravijo
zasedo. Ilegalni prebežniki končajo v
krempljih policije.
»Po ukinitvi kontrol na notranjih
schengenskih mejah se vse več potuje.
Teh okoliščin pa ne izkoriščajo samo
naši državljani, ampak tudi kriminalne združbe. Da bi lahko policija v takih
pogojih še naprej učinkovito opravljala svoje poslanstvo, to je zagotavljanje
varnosti in preprečevanje ter odkrivanje vseh možnih oblik kriminalitete,
mora tudi policija v čim krajšem času
dobiti vse za delo potrebne informacije. Na nacionalni osnovi tako vse več
naporov vlagamo v baze podatkov in
informacijsko-telekomunikacijo tehnologijo za prenos podatkov. Na mednarodni ravni pa so se kot ustrezen odgovor na ta izziv oblikovali centri za
policijsko sodelovanje, v začetku samo
dvostranski, ki pa vse bolj preraščajo v
tri- ali celo večstranske, v katerih skupaj delajo policisti iz več držav s primarno nalogo, da svojim kolegom na
terenu, ki vodijo policijske postopke,
v čim krajšem času posredujejo nujno
informacijo: o vozilu, osebi, dokumentu iz baze druge države in tako dalje.
Brez teh hitrih prvih informacij si ne
moremo več predstavljati učinkovitega dela policije, sploh v državah, kjer
velik del potnikov, vozil in tudi storilcev različnih kršitev predstavljajo tuji
državljani, kot to velja za Slovenijo,« je
ob robu konference o centrih za policijsko sodelovanje, ki je potekala v Moravskih Toplicah, povedala namestnica
generalnega direktorja slovenske policije Tatjana Bobnar. Sicer je izmenjava
podatkov predvsem namenjena policistom na terenu, ki potrebujejo hitre in
natančne informacije s področja čezmejne kriminalitete, zlasti ko gre za
ilegalne migracije, ponarejene doku-
mente, tihotapljenje, tatvine motornih vozil in delovnih strojev, rope in
ukradene predmete.
Mednarodna konferenca je imela namen, da slovenski policisti s stanovskimi kolegi iz regije izmenjajo izkušnje in dobre prakse pri delovanju
centrov za policijsko sodelovanje. Po
ukinitvi kontrol na notranjih schengenskih mejah se je namreč potniški
promet še dodatno povečal. Ker se večja mobilnost lahko izkorišča tudi v
kriminalne namene, je hitra in učinkovita izmenjava informacij ključnega
pomena za učinkovito delo policije pri
preprečevanju in odkrivanju kriminalitete. Pravi odgovor na ta izziv pa je
ravno ustanovitev skupnih centrov, ki
omogočajo hitro pridobitev različnih
podatkov od sodelujočih držav. Slovenska policija lahko to potrdi že zdaj
z uspešnim sodelovanjem v dveh večstranskih policijskih centrih. Eden je
Vrata Megvarje, kjer skupaj delajo slovenski, italijanski in avstrijski policisti,
zelo uspešno pa je tudi delo v kvadrilateralnem centru za sodelovanje varnostnih organov v Dolgi vasi.
Andrej Bedek
Pomanjkanje spanja je lahko na cesti
tako nevarno kot alkohol. Kar petina prometnih nesreč se zgodi zaradi
pomanjkanja spanja. Odrasli med 18.
in 29. letom pogosteje vozijo zaspani
kot starejši vozniki, moški pa pogosteje zaspijo za volanom kot ženske.
Podatki kažejo, da so ljudje, ki ponoči
spijo šest do sedem ur, dvakrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah
kot tisti, ki spijo osem ur. Izkušnje pomurske policije kažejo, da na avtocesti A5 in tudi drugod po avtocestah do
nesreč pogosto prihaja tudi zato, ker
voznike za krmilom premaga utrujenost. Voznik običajno pogosto kar zaspi in potem z avtomobilom zapelje s
ceste. Skoraj vsak drugi dan tukajšnji
prometni policisti tako obravnavajo prometno nesrečo, ki jo je zakrivil
utrujen voznik. Povzročitelji so sicer
največkrat tujci iz Vzhodne Evrope,
ki potujejo na Zahod ali nazaj domov,
najdejo pa se tudi domačini, ki gredo ali se vračajo s potovanja oziroma
z oddiha.
Policisti nad kolesarje
Kot poročajo policisti, so kolesarji velikokrat žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat
prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo
pod vplivom alkohola. Pogosto njihovo vožnjo ovirajo tudi nepravilno parkirana vozila. V najhujših prometnih
nesrečah pa so kolesarji v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče.
Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi nepravilne strani in smeri vožnje, vožnje pod vplivom alkohola, neupoštevanja pravil o
prednosti, največkrat na križiščih, saj
pozabljajo, da tamkajšnji znak stop ali
znak križišče s prednostno cesto velja tudi zanje in ne le za voznike motornih vozil, pogosto pa tudi hitrosti
ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom. Do konca
maja bodo zato potekale aktivnosti za
večjo varnost kolesarjev.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
15
Karl Vrbnjak, boksar in atlet
Tekel tudi na maratonu skozi Wengen
Dobitnik grba Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za zasluge na športnem področju je bil nekoč amaterski boksar tudi v Nemčiji
Zanimivo športno pot je prehodil
Karl Vrbnjak iz Dragotinec v Občini
Sveti Jurij ob Ščavnici. Danes 70-letni možak se do polnoletnosti ni aktivneje ukvarjal s športom, nato pa
ga je poklicna pot vodila v Maribor,
kjer si je prvič nadel boksarske rokavice. Za njim je več kot 100 bojev
v ringu. Večino dvobojev je končal z
dvignjenimi rokami. Pohvali se lahko, da je leta 1969 postal slovenski
prvak v srednji kategoriji (od 71 do 76
kg), odlično pa je boksal tudi v Nemčiji, kamor ga je popeljala službena
pot. Po vrnitvi v Slovenijo se je povsem predal teku. V svoji karieri je dobil več kot 300 pokalov in kolajn in
še ne namerava odnehati. Po operaciji ramenskega dela znova nabira kilometre, na tekmovališča pa bo stopil v kratkem.
del te najštevilčnejše tekaške prireditve v tem delu Evrope?
»Žal letos v Radencih ne bom tekel.
Poškodba mi je preprečila nastop. Pri
teku s Pohorja mi je na mokrem terenu spodrsnilo. Padel sem in si izpahnil ramo ter strgal vezi. Potrebna
je bila operacija. Zdaj sem začel trenirati, po koncu zdravljenja, moram
namreč še v zdravilišče, pa bom znova pripravljen na nastope.«
Ste idejni vodja Blaguškega teka.
Pred kratkim ste ga s somišljeniki
pripravili že trinajstič zapored.
»Pri nas tek ni bil preveč razvit,
zato se mi je porodila ideja, da bi
progo speljali okoli Blaguškega jezera. Gre za progo v prelepem naravnem okolju, teka pa se vsako leto
udeležuje več ljudi. Najbolj me veseli
dejstvo, da se teka množično udeležujejo otroci. Želim si predvsem, da
starši spodbujajo svoje otroke k rekreaciji. Če že nočejo teči, naj vsaj
kolesarijo.«
Boks v deželi ob reki Muri nikoli ni
bil preveč popularen šport. Kako
to, da vas je premamil?
»Ko sem odraščal, je bilo pri Svetem Juriju ob Ščavnici zelo malo
možnosti za športno udejstvovanje.
Spomnim se, da so vrstniki igrali nogomet, druge panoge pa ni bilo. Zase
sem vedel le, da sem hiter. To sem
dokazal pri športu v šoli. Šele ko sem
se zaposlil v takratni tovarni TAM,
sem po naključju stopil med boksarje. Znanec, član Boks kluba Železničar Maribor, me je povabil na trening
boksa. Bil sem srečen, da sem lahko
prišel zraven. Začel sem redno trenirati in tudi dosegati uspehe. Spomnim se, da je bil moj prvi nastop
v Zagrebu. Boj sem izgubil, zaradi
strahu. Preden sem odšel v Nemčijo, sem se z mariborskim klubom
uvrstil v drugo jugoslovansko ligo.«
teden v številkah
Športni ribolov
Minuli konec tedna je potekalo na
Ledavskem jezeru v Kraščih ekipno
ribiško državno tekmovanje v B-ligi.
Za organizacijo je poskrbela Ribiška
družina Murska Sobota. Šlo je za dve
izmed osmih tekem, ki štejejo za skupnega zmagovalca lige. Tokrat je sodelovalo dvanajst ekip iz vse države
oziroma skupno šestdeset ribičev.
V soboto je zmagala RD Murska
Sobota pred RD Pesnica in RD Barje, v nedeljo pa RD Slovenska Bistrica pred RD Šempeter in RD Pesnica.
Po dveh tekmah vodi RD Murska Sobota. Organizatorji pravijo, da je bil
ulov v teh dveh dneh dober. Ulovili
so skoraj tono rib, med njimi je bilo
največ babušk in ploščičev.
Karl Vrbnjak iz Dragotinec je dobil kot boksar in tekač več kot 300 pokalov in kolajn. fotografija miha šoštarič
Ljubezen do boksa vas ni minila
tudi v Nemčiji.
»Z ženo sva si leta 1971 poiskala
zaposlitev v Nemčiji, v mestu Tuttlingen pri Bodenskem jezeru. V bližnjem kraju Messkirch sem si poiskal
boksarski klub, v Nemčiji pa sem kot
amater boksal dvanajst let. Trikrat
tedensko sem treniral. Boksarski boji
so v Nemčiji potekali v šotorih. Končal sem tudi trenersko šolo in dve leti
treniral boksarski podmladek.«
Leta 1985 ste končali boksarsko kariero in se povsem posvetil novi
športni panogi – atletiki, predvsem
teku na daljše razdalje.
»Kot boksar sem veliko treniral.
Del treninga je bil tudi tek. Že v Nemčiji sem se udeleževal krosov, po vrnitvi v Slovenijo pa sem se vključil v
Tekaško sekcijo Radenska in se začel
udeleževati raznih tekmovanj. Stopnjeval sem discipline. Najprej sem
tekel na pet in deset kilometrov, po-
zneje pa tudi polmaratone in maratone. Maraton sem tekel trikrat in
v Radencih dosegel osebni rekord
3:06:00. Udeleževal sem se različnih
tekov po Evropi, tekel pa sem tudi v
Avstraliji. Posebno doživetje je bilo
nastopiti lani na teku Jungfrau Marathon v Švici, ko smo tekači tekli
skozi slovit Wengen.«
Na Maratonu treh src v Radencih
ste na različno dolgih progah tekli
več kot dvajsetkrat. Boste tudi letos
»To se je pričakovalo. Podmladka
ni bilo. Sveti Jurij ob Ščavnici je premajhen kraj, da bi lahko sam uspešno polnil vse selekcije. Dekleta, ki so
vrsto let nosila glavno breme v članski ekipi, so si ustvarila družine in
prenehala igrati.
Veseli me, da je zdaj nekdanja
uspešna igralka Karla Karnet prevzela treniranje mlajših selekcij, tako da
lahko upamo, da bo imel Millenium
znova člansko ekipo.«
Miha Šoštarič
Košarka
Nogomet (ž.)
Finalni turnir danes na OŠ III
Pomurke
skoraj že
prvakinje
V boju za naslov državnih prvakinj gostiteljice, Ljubljančanke in Vipavčanke
Tokrat polna mreža
Preše v Slovenj Gradcu
18. krog SŽNL: Preša S. Gradec – Teleing Pomurje Beltinci 0 : 14 (0 : 5), Velesovo – Rudar Škale 0 : 10 (0 : 4), Ankaran Hrvatini – Ajdovščina 9 : 0 (6 :
0), Radomlje – Maribor 2 : 1 (0 : 1), Jevnica je bila prosta.
Lestvica: Teleing Pomurje Beltinci
48, Rudar Škale 39, Radomlje 33, Maribor 28, Ankaran Hrvatini 19, Preša
S. Gradec 18, Velesovo 18, Jevnica 9,
Ajdovščina 3. Pari 19. kroga: Teleing
Pomurje Beltinci – Radomlje (v nedeljo ob 17. uri), Rudar Škale – Maribor,
Ankaran Hrvatini – Velesovo, Preša S.
Gradec – Jevnica, Ajdovščina je prosta.
Kasaške dirke
Minulo nedeljo so bile kasaške dirke
drugič v tej sezoni na hipodromu v
Ljubljani. Organizatorji so pripravili devet preizkušenj, odlično pa so se
znova odrezali konji, ki branijo barve
ljutomerskega kluba. V osrednji dirki za pokal Ljubljane je slavil Dream
Catcher s Petrom Zadelom mlajšim,
za ljutomerski klub pa so zmagali
Luther King (Jože Sagaj ml.), Florko
(Darko Sodec) in Lambert Sas (Jože
Sagaj ml.). Druga mesta so zasedli
Insa (Mitja Slavič), Tars Stars (Janko
Sagaj), Lady Luna (Rene Hanžekovič)
in Vic Attack (Rene Hanžekovič), tretji pa so bili Rožle (Branko Seršen),
Rosso (Franc Cimerman), Pinter
(Jože Osterc), Onore dei Sogni (Miha
Ivanuša) in Atokris du Goutier (Vlado
Plohl). Naslednje kasaške dirke bodo
to nedeljo v Komendi.
Pripravila C. K., M. Š.
Bili ste tudi kondicijski trener v
ženskem rokometnem klubu Millenium, ki je po večletnih uspešnih
nastopih na državnem prvenstvu
ostal brez članske selekcije.
Preša S. Gradec – Teleing Pomurje
Beltinci 0 : 14 (0 : 5)
Mlajše deklice OŠ III ter trenerja Mitja Gomboc in Mario Čep fotografija arhiv oš III
Osnovna šola III Murska Sobota je bila
pred kratkim gostiteljica polfinalnega turnirja v košarki za mlajše deklice.
Na izjemno močnem turnirju so slavile
domačinke, ki so premagale vrstnice iz
Osnovne šole Ob Dravinji iz Slovenskih
Konjic in Osnovne šole Blaža Arniča iz
Luč. Izidi: OŠ III Murska Sobota – OŠ
Ob Dravinji 29 : 27, OŠ III Murska Sobota – OŠ Blaža Arniča Luče 26 : 18, OŠ
Blaža Arniča Luče – OŠ Ob Dravinji 39
: 22. S prvim mestom so se mlajše deklice OŠ III pod taktirko trenerjev Mitje Gomboca in Maria Čepa uvrstile na
sklepni turnir za naslov državnih prvakinj, ki poteka prav danes v dvorani
OŠ III v Murski Soboti. Prva tekma bo
že ob 10. uri, ko se bodo domačinke v
pomembnem dvoboju pomerile z vrstnicami iz Osnovne šole Franceta Bevka iz Ljubljane. Poleg teh dveh ekip na
finalu sodelujejo še mlajše deklice iz
Osnovne šole Draga Bajta iz Vipave.
T. K.
Športni center Vinka Cajnka v Slovenj Gradcu, 50 gledalcev, sodnik:
Mali (Ravne na Koroškem).
Strelke za Pomurje: Tibaut 5, Conjar
4, Bradić 3, Kolbl 1, Zupanc 1 (a. g.).
Teleing Pomurje Beltinci: Nemet,
Prša (Godina, 69), Rozmarič, Požgaj,
Boškan (Titan, 69), Rogan, Hercigonja Moulton (Marič, 46), Kolbl, Conjar,
Bradić, Tibaut.
T. K.
BOLJŠA STRAN SPLETA
16
šport
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nogomet – 2. SNL
Veržej dvakrat lovil in ujel zaostanek
Farmtech je zdaj na sedmem mestu desetčlanske lige – David Vinkovič dal že devet zadetkov – V naslednjem krogu proti zadnjemu
24. krog: Farmtech Veržej – Šenčur 2
: 2 (1 : 1)
Igrišče na Čistini v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik: Goričan (Loče pri Poljčanah).
Strelci: 0 : 1 Beganović (36), 1 : 1 Vaš
(45), 1 : 2 Guberac (53), 2 : 2 D. Vinkovič (67).
Slabo vreme in močen naliv sta vsaj
na začetku pokvarila boljši obisk tekme na Čistini, čeprav je proti koncu
znova zasijalo sonce. A tistim gledalcem, ki so vseeno prišli, ni bilo žal,
saj so kljub težavnemu terenu videli presenetljivo dobro igro in kar štiri
zadetke. Zgodba je bila v obeh polčasih enaka: Šenčur je povedel, Veržej
pa je lovil in ujel zaostanek, čeprav je
imel pred prvim zadetkom še veliko
priložnosti. Prvi je za goste zadel Elvis Beganović, ko je po prostem strelu žogo z glavo preusmeril v domačo
mrežo. Šenčur bi lahko svoje vodstvo
še povišal po priložnosti Emirja Ljubijankića, a se je takrat izkazal domači vratar Matej Andrejč. Potem ko je
v 42. minuti svojo priložnost na drugi strani zapravil tudi David Vinkovič,
je tik pred koncem prvega polčasa po
samostojnem prodoru na desni strani zadel Arpad Vaš, ki je žogo poslal v
daljši vratarjev kot.
Kmalu po začetku drugega dela je
goste znova popeljal v vodstvo Mario
Guberac, ki je zadel v dveh poskusih:
najprej je streljal z glavo, odbitek An-
je bil najboljši strelec domačih David
Vinkovič, ki jo je brez težav pospravil v mrežo. To je bil že deveti zadetek Vinkoviča v tej sezoni. Do konca
srečanja je bilo še nekaj priložnosti
na eni in drugi strani, a se mreži nista
več zatresli. Veržej je na lestvici desetčlanske lige zdaj sedmi s 35 točkami,
kolikor jih ima tudi šesti Tolmin. V
naslednjem krogu bo Veržej gostoval
pri zadnjeuvrščeni ekipi Šmartnega.
David Vinkovič, napadalec Veržeja:
»Srečanje je bilo težko zaradi razmočenega igrišča, a smo vseeno imeli veliko priložnosti, ki pa jih vseh nismo
izkoristili. Na koncu je delitev točk
najbolj pravična.«
Zlatko Gabor, trener Veržeja: »Nam
je tokrat manjkalo šest igralcev, kljub
temu pa lahko svojim fantom za prikazano samo čestitam. Končni izid 2 :
2 je zame najbolj realna posledica dogajanja na terenu.«
Farmtech Veržej: Andrejč, Kaučič
(Jamakovič, 71), Kavaš, Lukač, Lotrič,
Kouter, Trstenjak, Mauko, Vaš, Petek
(Gliha, 64), D. Vinkovič.
Srečanje med Veržejem in Šenčurjem je bilo predvsem v prvem polčasu na pravi mokri drsalnici, a sta obe ekipi kljub
težavnemu terenu pokazali presenetljivo dobro igro. fotografija jure zauneker
drejča pa je nato z nogo pospravil v
mrežo. Sledilo je še posebej razburljivo obdobje, ko so domači igralci za-
deli vratnico, na drugi strani pa je po
strelu Sama Kokalja žogo z golove črte
še pravočasno rešil Andrejč. V 67. mi-
nuti pa vendarle izenačenje za Veržejce. Po kotu je žogo nazaj pred gol poslal Erik Gliha, na pravem mestu pa
BOLJŠA STRAN SPLETA
Rumeni kartoni: Lukač, Kouter, Gliha; Pavlin, Eržen.
T. K.
Nogomet – 3. SNL vzhod
Tkalec in Maroša pomendrala lendavsko Nafto
Beltinska napadalca sta v izjemni formi – V občinskem derbiju zmagala Mura – Recek trikrat zadel za Čardo – Petarda Grada
Pari 23. kroga: ŠNK Bakovci – ND Lušt
Beltinci, Črenšovci – Rakičan Metropol
Kavarne, Avto Rajh Ljutomer – Serdica
Kleparstvo Šinko (vse v soboto ob 17.
uri), Nafta 1903 – Odranci (v soboto ob
19.30), Grad – Čarda, NŠ Mura – Turnišče, Tromejnik G-Sukič – Bistrica (vse
v nedeljo ob 17. uri).
Tekme 22. kroga
Rakičan Metropol Kavarne – NŠ Mura
0 : 2 (0 : 0)
Igrišče NK Rakičan, 450 gledalcev,
sodnik: Tkalčič (Maribor).
Strelca: 0 : 1 Balažic (64), 0 : 2 Hozjan (81).
Rakičan Metropol Kavarne: Cipot,
A. Gerendaj, Kalamar, Gregor, Bagari,
Karas, Bencak, Kosi, Sečko (Karoli, 70),
Gruškovnjak (Rajnar, 80), Jančar. Trener: Goran Gutalj.
NŠ Mura: Luk, Toth, Šiško, Kisilak,
Lacroce (Nemec, 63), Hozjan, Ivanič,
Barbarič (Balažic, 46), Šeruga, Celec,
Atanasov (Marič, 88). Trener: Franc Cifer.
Rumeni kartoni: Gerendaj, Karas,
Kalamar; Šeruga, Barbarič, Lacroce,
Nemec, Toth, Balažic.
Rdeči karton: Šeruga (50).
Uvodna tekma 22. kroga 3. SNL vzhod
med Rakičanom in Muro je po pričakovanju privabila skoraj 500 gledalcev, to
pa je številka, ki bi jima jo zavidalo tudi
marsikatero prvoligaško moštvo, da o
moštvih v drugi ligi sploh ne govorimo.
Obe moštvi sta v prejšnjem krogu zmagali, Rakičan je bil na visokem četrtem,
Mura pa na malce skromnejšem osmem
mestu. A ta tekma je znova pokazala,
kako zanimiv in nepredvidljiv je lahko
nogomet. V prvem polčasu je bil Rakičan boljši in nevarnejši nasprotnik, Mura
pa ni sprožila niti enega samega strela
proti domačim vratom. V priložnostih za
Rakičan so se znašli Tadej Jančar v 14.,
Mihael Karas v 29., Jure Gregor v 30. in
še enkrat Jančar v 36. minuti, ko je vratar Luk slabo posredoval po strelu Karasa, a so Murini branilci pravočasno izbili
žogo. Tako se mreža gostov v prvem delu
vendarle ni zatresla. V začetku drugega
dela so bile stvari za Muro videti še slabše, saj je bil v 50. minuti izključen Leon
Šeruga, ki je napravil neumnost, saj je
za dres potegnil enega od igralcev Rakičana, čeprav je že imel rumeni karton
– verjetno gre to pripisati relativni neizkušenosti. Je pa res tudi to, da je sodnik
Tkalčič iz Maribora pretiraval s kartoni,
saj je podelil kar devet rumenih in enega rdečega, čeprav srečanje sploh ni bilo
grobo. Rakičan je po izključitvi Šeruge še
vedno prevladoval na igrišču, s streli pa
je največkrat poskušal Rok Gruškovnjak.
A predložki domačih so postajali vse bolj
nenatančni in Rakičan ni bil več tako nevaren pred vrati kot v prvem polčasu. To
je v 64. minuti izkoristil Erik Hozjan, ki
je z odlično podajo našel Iva Balažica. Ta
je pobegnil domači obrambi, in ko bi že
lahko streljal, je krenil v sredino in preigral še enega igralca. Ko je že kazalo, da
ga bodo domači branilci ujeli, je z lepo
merjenim strelom z desnico premagal
vratarja Cipota – 0 : 1. Takoj v naslednji
minuti je izvajal prosti strel za Rakičan
Mitja Kosi, a je Luk tokrat zanesljivo ujel
žogo. Po tem je Rakičan skušal povezati niti v napadu, a neuspešno, to pa je v
81. minuti kaznoval Erik Hozjan, ki si je
priboril žogo na svoji polovici, in nato
naredil pravo malo mojstrovino, ko je
preigral celotno obrambo domačih in ji
pobegnil, nato pa s strelom po zemlji z
desnico zadel levi spodnji kot Cipotovih
vrat – 0 : 2. Srečanje je bilo odločeno –
Mura je iz dveh strelov v okvir vrat dosegla dva lepa zadetka, Rakičan pa lahko
žaluje za neizkoriščenimi priložnostmi v
prvem polčasu.
Ivo Balažic, napadalec Mure: »V
prejšnjih tekmah smo imeli veliko priložnosti in jih dosti nismo izkoristili,
zdaj pa smo jih imeli malo in smo izko-
ristili vse. Tudi z desetimi igralci smo
še vedno verjeli v zmago, saj smo dobro moštvo, ki deluje enotno.«
Odranci – Črenšovci 2 : 1 (0 : 1)
Športni park v Lipi, 300 gledalcev,
sodnik: Vivod (Dravograd).
Strelci: 0 : 1 Matjašec (31, a. g.), 1 : 1
Gostan (70, 11m), 2 : 1 Horvat (79).
Odranci: F. Raduha, Mlinarič, Gregorec, Matjašec, Pavel, Zver, Botjak, Gostan (Smej, 88), Žnidarič, Murat (Arsič,
67), P. Raduha (Horvat, 67). Trener:
Marjan Rajbar.
Črenšovci: Miholič, R. Tompa, Ne.
Horvat, Halas (Zadravec, 82), Bagari,
M. Tompa (Gabor, 77), Tivadar, Skuhala (Hozjan, 82), Virag, Törnar, Kociper.
Trener: Stanko Preradović.
Rumeni kartoni: Gostan; Ne. Horvat,
Kociper, Halas.
Turnišče – Tromejnik G-Sukič
2 : 1 (2 : 1)
Igrišče v Turnišču, 150 gledalcev, sodnik: Veselič (Maribor).
Strelca: 0 : 1 Kous (10), 1 : 1 T. Horvat
(16, 11 m), 2 : 1 T. Horvat (38, 11 m).
Turnišče: D. Lebar, T. Horvat, E. Lutar, Tivadar, M. Horvat, A. Horvat (Mujdrica, 82), T. Lebar, Bunderla (Šemen,
68), Recek, Aleks. Koren, Jakšič. Trener: Goran Köveš.
Tromejnik G-Sukič: Šafer, Navotnik,
Seršen, Potrč, Mešič (Kamenica, 80),
Sukič, Bokan, Andrejek, Grah, Kous,
Janža (Karnet, 55). Pomočnik trenerja:
Damir Čontala.
Rumeni kartoni: Jakšič, A. Horvat,
Recek, T. Horvat; Potrč, Grah, Andrejek, Sukič, Navotnik.
Rdeči karton: Grah (43).
Bistrica – Avto Rajh Ljutomer
1 : 2 (1 : 1)
Igrišče NK Bistrica v Srednji Bistrici, 150 gledalcev, sodnik: Pavlović (Maribor).
Odranci
15 3
3 56 : 21 48
Beltinci
13 4
4 65 : 21 43
Grad
11 6
4 49 : 28 39
Turnišče
12 1
8 43 : 32 37
Mura
11 3
7 42 : 25 36
Rakičan
10 5
6 41 : 31 35
Nafta
9
8
4 31 : 24 35
Tromejnik
10 4
7 30 : 29 34
Ljutomer
10 4
7 33 : 33 34
Čarda
7
4 10 29 : 32 25
Bistrica
3
5 13 32 : 55 14
ŠNK Bakovci 4
2 15 16 : 60 14
Črenšovci
2
6 13 22 : 48 12
Serdica
0
5 16 13 : 63 5
Strelci: 0 : 1 Slana (23), 1 : 1 Šimonka
(29), 1 : 2 Piberčnik (59).
Bistrica: S. Kelenc, Šoš (G. Maučec,
46), D. Kelenc, I. Maučec, Novak, Šimonka, Lazar, Halas, Rengeo (Vegič,
71), Žugelj, Zver. Trener: Štefan Ivanič.
Avto Rajh Ljutomer: Karlovčec, Bogdan, Bertalanič, Podgorelec (Kotnik,
56), Piberčnik (Kardinar, 64), Munda,
Slana (Jelen, 77), Rakovec, Markovič,
Kocuvan, Panič. Trener: Sašo Fijavž.
Rumeni kartoni: D. Kelenc, G. Maučec; Kocuvan, Bogdan.
Grad – ŠNK Bakovci 5 : 0 (3 : 0)
Igrišče pod gradom pri Gradu, 220
gledalcev, sodnik: Fridl (Kozje).
Strelci: 1 : 0 Tompa (5, 11 m), 2 : 0 Krpič (32), 3 : 0 Buček Huber (37), 4 : 0
Vrabelj (52), 5 : 0 Stošić (83).
Grad: Klemenčič, Banfi, Vrabelj, Krauthaker, Ribaš, Krpič (Belna, 75), Stošić, Kolmanko (Keglevič, 69), Tompa,
Sagadin, Buček Huber (Lazarevič, 59).
Trener: Evgen Sapač.
ŠNK Bakovci: Karoli, B. Lukač, Kodba, Petek, Idič, Žido, M. Lukač, R. Jerič,
Kežmah, N. Jerič, Kreft (Zadravec, 83).
Pomočnik trenerja: Simon Koren.
Rumeni kartoni: Ribaš, Tompa, Sagadin, Buček Huber, Lazarevič; Žido,
N. Jerič.
ND Lušt Beltinci – Nafta 1903
6 : 1 (5 : 0)
Športni park Beltinci, 400 gledalcev,
sodnik: Borošak (Spodnji Duplek).
Strelci: 1 : 0 Maroša (2), 2 : 0 Tkalec
(3), 3 : 0 Tkalec (10), 4 : 0 Tkalec (36),
5 : 0 Maroša (44), 6 : 0 Tkalec (55), 6 :
1 Bedo (82).
ND Lušt Beltinci: D. Vöröš (Nemec,
46), Pavel, Smej, Horvat, Hartman, Vogrinec (Škaper, 54), Smodiš (Virag, 75),
Sreš, Tkalec, Maroša, Slavič. Trener:
Štefan Škaper.
Nafta 1903: Utroša, Gerencser, Kleiderman, Suntešić, Šakušić, Kuhta,
Vöröš, Vida, Zagorec, Marky, Bedo.
Predstavnik kluba: Deszo Gerencser.
Rumeni kartoni: Vogrinec; Suntešić,
Šakušić.
Čarda – Serdica Kleparstvo Šinko
7 : 0 (4 : 0)
ŠRC Martjanci, 100 gledalcev, sodnik: Glažar (Hajdina).
Strelci: 1 : 0 Roškar (4), 2 : 0 Gjerek
(15), 3 : 0 Recek (35), 4 : 0 Bencik (42),
5 : 0 Škerlak (67), 6 : 0 Recek (79), 7 : 0
Recek (89).
Čarda: Kuhar, Žganjar (N. Ošlaj, 74),
Cifer, Andrejč, Kocbek, U. Ošlaj, Korpič, Bencik, Recek, Gjerek (Škerlak,
63), Roškar (Matis, 46). Trener: Bojan
Malačič.
Serdica Kleparstvo Šinko: Svetanič,
S. Horvat (Jud, 81), Hajdinjak, Kisilak,
Šinko, Partl (Kreft, 56), Skledar (Zavec,
65), Zrim, Turza, D. Horvat, Kovač. Pomočnik trenerja: Drago Repina.
Rumeni karton: Kocbek.
T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
17
Pred 35. Maratonom treh src
Prijavljenih nad 5600 tekačev
Na ogled fotografska razstava Danija Mauka – V ospredju ponovno pričakujejo kenijske tekače
Sobotno dogajanje v Radencih bodo
začeli pohodniki. Ob osmi uri se bodo
odpravili na že 25. Pohod treh src. Ob
8.55 bodo svojo tekmo za državne naslove začeli paraplegiki, ki se bodo s
prirejenimi kolesi podali na 21 kilometrov dolgo pot. Natanko ob 9. uri
bo start tekov na 42,195 kilometra in
21,098 kilometra. Ta tek bo štel za državno prvenstvo v polmaratonu. Ob
9.20 uri bo start teka Radenska Naturelle na 10 kilometrov in Oazin tek
na 5,5 kilometra, zatem bo še start
nordijske hoje. Ob 15. uri bo tradicionalni humanitarni tek. Najmlajši, ki
se bodo podali na Srčkov in Veveričkin tek, bodo tekli ob 16. uri. Za vse
teke so organizatorji doslej prejeli več
kot 5600 prijav. Na najdaljšo preizkušnjo se jih bo podalo 361, polmaraton
bo teklo 1944 tekačev, 10-kilometrsko preizkušnjo bo poskušalo preteči
1674, na 5,5 kilometra pa se je doslej
prijavilo 608 tekačev. Organizatorji so
že zbrali tudi blizu tisoč prijav za Srčkov in Veveričkin tek, veliko prijav za
teka najmlajših pa pričakujejo na dan
Humanitarni koncert in začetek maratona
S sinočnjim odprtjem razstave »35
fotografij za 35 let Maratonov treh
src« avtorja Danija Mauka so v Radencih vstopili v dogajanje 35. Maratona treh src, ki bo vrhunec doživel to soboto. Preden bodo tekači
občutili asfalt na najstarejši tekaški
prireditvi v tem delu Evrope, bodo
jutri ob 19. uri v Kongresni dvorani hotela Radin pripravili dobrodelni koncert »Tečem, da pomagam«,
obenem pa bo v sklopu koncerta tudi uradni začetek jubilejnega maratona. »Zbrali se bomo vsi,
ki nam skrb za sočloveka ni tuja in
ki se zavedamo pomena medsebojne pomoči. Prostovoljni prispevek
bo nadomestil vstopnino na koncert in startnino za Tek srca. Sebi
prireditve. Skupaj se bo po oceni organizatorjev sobotne tekaške prireditve udeležilo 10 tisoč ljudi.
boste zagotovili nepozaben večer,
naslednji dan pa trenutek zdrave
tekmovalnosti in prijeten občutek,
da ste storili dobro dejanje. Pomoči
potrebnim bomo pokazali, da niso
sami in da mislimo tudi nanje. Zbrana sredstva bomo namenili družinam, katerih člani imajo cerebralno
paralizo, in Zvezi Lions klubov Slovenije,« je dejala direktorica radenske občinske uprave Mojca Marovič
in povabila ljudi, da darujejo sredstva pomoči potrebnim. Svoj prispevek lahko darujejo tudi tisti, ki
se humanitarnega koncerta in teka
srca ne bodo udeležili. Nakažejo ga
lahko na Športno društvo Radenci,
TRR št.: 02341 – 0011912031, s pripisom »Humanitarni tek«.
Največ zanimanja bo tudi letos za
tek na najdaljši razdalji. Rekordni
znamki Italijanke Gigliole Borghi-
ni (2:38:33) in Kenijca Davida Biwotta (2:15:26) iz leta 2006 bodo naskakovali predvsem kenijski tekači. V
moški konkurenci bosta rekordno
znamko poskušala izboljšati Justus
Kipchirchir Kipronu in Silas Kiprono Too, v ženski pa Rebecca Jepchirchir Korir in Agnes Chebet.
Tudi na pol krajši razdalji v ospredju pričakujejo kenijske tekače, ti pa
so Joel Maina Mwangi, Hillary Kiptum Maiyo Kimaiyo, Moses Masai
Komon, Hellen Jekosegei Kimutai,
Gladys Jepkurui Biwott in Stellah Jepngetich Barsosio.
Zanimivo bo spremljati nastope
slovenskih tekmovalcev na polmaratonu, ki bo štel za državne naslove.
»Znanih domačih imen ni prijavljenih, tako da je težko govoriti o favoritih za državno prvenstvo,« je povedal sekretar organizacijskega odbora
Marko Pintarič, ki bo skupaj z okoli
900 prostovoljci poskrbel, da bodo
pod streho uspešno spravili tudi 35.
izvedbo Maratona treh src.
Miha Šoštarič
MNL
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Četrtek
Ob 10. uri v dvorani OŠ III v Murski
Soboti tekma finalnega turnirja v košarki za mlajše deklice OŠ III MS – OŠ
Franceta Bevka Ljubljana. Ob 11. uri
bo uradni začetek sklepnega turnirja,
na katerem sodeluje še ekipa OŠ Draga Bajta iz Vipave.
Petek
Ob 19. uri bo v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih uradni začetek
35. Maratona treh src in 8. humanitarnega koncerta Tečem, da pomagam.
Sobota
Ob 8. uri se v Radencih začenjajo pohodi in teki 35. Maratona treh src.
Nedelja
Ob 10. uri pred gasilskim domom v
Tropovcih start 19. Kolesarskega maratona Občine Tišina.
Vodilna
remizirala
v gosteh
Ob 17. uri v športnem parku v Beltincih tekma 19. kroga SŽNL Teleing Pomurje Beltinci – Radomlje.
Cven in Pušča brez zmage
18. krog I. MNL MS: ŠNK Radgona –
Niros Cankova 10 : 2, GMT Bogojina –
Gančani 3 : 2, Tišina - Partizan – Slatina 3 : 3, Hodoš – Lesoplast Križevci 1 : 1,
Goričanka – Aqua - Ižakovci 4 : 2, Kema
Puconci – ŠD Roma 3 : 0.
Lestvica: Lesoplast Križevci 42, Slatina 40, GMT Bogojina 32, Hodoš 31,
Tišina - Partizan 27, ŠNK Radgona 26,
Goričanka 25, Gančani 22, Aqua - Ižakovci 18, Kema Puconci 17, Niros Cankova 16, ŠD Roma 5. Pari 19. kroga: Slatina – GMT Bogojina (v petek ob 16.30),
Aqua - Ižakovci – Hodoš (v soboto ob
16. uri), ŠD Roma – Goričanka (v soboto ob 16.30), Kema Puconci – ŠNK Radgona, Lesoplast Križevci – Tišina - Partizan, Gančani – Niros Cankova (vse v
nedeljo ob 16.30).
17. krog I. MNL Lendava: Panonija
Gaberje – Kobilje 2 : 1, Renkovci – Polana 1 : 2, Nedelica – Nafta veterani 1 : 1,
Dobrovnik – Hotiza 0 : 1.
Lestvica: Polana 38, Hotiza 35, Panonija Gaberje 32, Dobrovnik 26, Renkovci 21, Nedelica 20, Nafta veterani 16,
Kobilje 5. Pari 18. kroga: Panonija Gaberje – Dobrovnik (v soboto ob 16.30),
Kobilje – Nafta veterani, Polana – Nedelica, Hotiza – Renkovci (vse v nedeljo ob 16.30).
17. krog II. MNL MS: ŠD Cven – Apače 1 : 1, Lipa – ŠD NK Pušča 0 : 0, ŠD NK
Rotunda – Šalovci 1 : 2, Dokležovje je
bilo prosto.
Lestvica: ŠD Cven 27, Dokležovje 25,
ŠD NK Pušča 25, Lipa 23, Šalovci 20,
Apače 11, ŠD NK Rotunda 11. Pari 18.
kroga: ŠD NK Pušča – ŠD NK Rotunda
(v soboto ob 16.30), Apače – Lipa, Dokležovje – ŠD Cven (obe v nedeljo ob
16.30), Šalovci so prosti.
17. krog II. MNL Lendava: Veterani
Turnišče – Mostje 0 : 1, Zvezda Dolina
– Kapca 3 : 2, Čentiba – Olimpija Dolga
vas 0 : 3, Graničar je bil prost.
Lestvica: Mostje 31, Olimpija Dolga
vas 29, Graničar 21, Veterani Turnišče
20, Čentiba 18, Zvezda Dolina 12, Kapca
6. Pari 18. kroga: Olimpija Dolga vas –
Veterani Turnišče (v soboto ob 17. uri),
Graničar – Čentiba (v nedeljo ob 10.
uri), Mostje – Zvezda Dolina (v nedeljo
ob 16.30), Kapca je prosta.
T. K.
V soboto, 16. maja, ob 9. uri bo pri vaškem
domu v Dolgi vasi začetek pohoda po
Lendavskih goricah ob dnevu pomurskih
planincev. Ob 12. uri bo v Športnokolesarskem centru Čentiba razvitje
prapora Planinskega društva Lendava.
Organizator: Planinsko društvo Lendava.
Informacije: Planinsko društvo Lendava,
[email protected], www.pdlendava.si.
Balonarski festival
Lovili lisico
Gostitelji na tretje mesto
Na tokratni prireditvi so se predstavili tudi motoristi, vozniki skuterjev, gokartov in drugi, še posebej atraktivne vožnje pa so
prikazali madžarski vozniki »dragsterja«.fotografija jure zauneker
Drag Race 2015
Kovačič in Kardoš najhitrejša
Madžar Csaba Erdös drugi dan postavil rekord proge z 8,3 sekunde
Avto klub Street Race Team Murska
Sobota je pripravil na 402 metra dolgi
progi na soboški obvoznici dvodnevno tradicionalno mednarodno dirko v
pospeševalni vožnji Drag Race 2015.
Začelo se je z lepim, nadaljevalo pa
s slabšim vremenom, tako da so organizatorji najprej izpeljali okrnjen
program, nastopilo pa je trideset
tekmovalcev iz Avstrije, Romunije in
Slovenije, ki jih je spremljalo okrog
osemsto gledalcev. Med člani soboškega kluba je zmagal v konkurenci
avtomobilov do 1550 kubičnih centimetrov Blaž Kardoš, v konkurenci športnih avtomobilov na sprednji
pogon nad 1550 kubičnih centimetrov je bil Kristjan Sreš drugi, najboljši pa je bil Igor Kovačič, ki je z
opel corso v svojem tekmovalnem razredu dosegel najhitrejši čas 10,6 se-
Prvi dan je nastopilo
trideset tekmovalcev
iz Avstrije, Romunije in
Slovenije, ki jih je spremljalo okrog osemsto
gledalcev. Drugi dan je
bilo vreme boljše, tako
da se je zbralo okrog
tisoč gledalcev, ki so
spremljali vožnje približno petdesetih tekmovalcev iz štirih držav.
kunde, to je okrog 248 kilometrov na
uro. Med motoristi je bil najhitrejši
Uroš Mlinarič s časom 10,05 sekunde
in hitrostjo 241,7 km na uro.
Drugi dan je bilo vreme boljše, tako
da se je ob obvoznici zbralo okrog tisoč gledalcev, ki so spremljali vožnje
približno petdesetih tekmovalcev
iz štirih držav. Izmed domačih voznikov sta v svojih kategorijah znova slavila Kovačič in Kardoš, v konkurenci skuterjev pa je zmagal prav
tako domačin Jože Počič, ki je progo, dolgo 201 meter, prevozil v 8,8 sekunde. Radenčan Uroš Mlinarič je bil
tudi drugi dan najhitrejši med motoristi in na progi dosegel čas 9,9 sekunde. Pri avtomobilistih je Madžar
Csaba Erdös z 8,3 sekunde postavil
nov rekord proge.
T. K.
Še sreča, da je bilo od minulega petka
do minulega sobotnega popoldneva
lepo vreme, tako da so lahko toplozračni baloni znova napolnili pomursko nebo in tako proslavili jubilej.
Balonarski klub Bakovci je namreč
takrat pripravil deseti balonarski festival, na katerem so nastopili aktivni pomurski balonarski klubi iz Ljutomera,
Brezovec, Polane in Bakovec. Organizatorji so povabili več kot dvajset posadk
iz celotne Slovenije in tudi tujine, med
njimi iz Avstrije, Madžarske in Srbije.
Slavnostna prireditev festivala je bila
seveda v Športnorekreacijskem centru
Bakovci, nastopili pa so Künštni Prleki
in Propeler Garda. Balonarji so poleteli v zrak že minuli petek pozno popoldne, ko so imeli trening, minulo soboto
dopoldne in popoldne pa je bila tekma v tako imenovanem lovu na lisico,
ki je štela za pokal Letalske zveze Slovenije. V tem mednarodnem tekmo-
V lovu na lisico je
potekalo tudi šolanje
sodnikov za junijsko
državno tekmovanje.
vanju je sodelovalo devetnajst posadk,
najboljši »lovec« z balonom pa je bila
ekipa Balonarskega kluba NE (North
East) oziroma Severovzhod iz Maribora. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa
Balonarskega kluba Vojnik, s tretjim
mestom pa se lahko pohvalijo tudi domačini. Tega je namreč zasedla ekipa
Balonarskega kluba Bakovci. V lovu na
lisico je potekalo tudi šolanje sodnikov
za junijsko državno tekmovanje.
T. K.
18
turizem
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ljudski običaji in starodobniki v Mali Polani
Košnja po starem pri mlinu
Polanski Pücki ob starodobnih kolesih skrbijo še za ohranjanje druge kulturne in tehnične dediščine
Pri Copekovem mlinu v Mali Polani je
bila prireditev z naslovom Košnja po
starem, kjer je bilo ob prikazih tradicionalnih kmečkih opravil in običajev
še tekmovanje v košnji trave z ročno
koso.
Organizator prireditve je bila sekcija Polanski Pücki, ki deluje pri Društvu Štrk Slovenije iz Velike Polane.
Na prireditvi so sodelovali tudi člani
Društva koscev in kosic Slovenije, ki
so udeležencem prireditve pokazali
svoje veščine s tekmovalno koso. Prišli
so tudi člani prekmurskih društev starodobnikov s kolesi, traktorji in motornimi kolesi. Na tekmovanju so se
pomerili udeleženci različnih genera-
cij, od šolarjev do veteranov in upokojencev. Med mladinci je bil prvi Andraž
Oblak, drugi Miha Mesarič in tretji Maj
Janža, v kategoriji profesionalci je bil
prvi Tomaž Oblak, drugi Janez Jezeršek in tretji Viktor Borštnik. Tekmova-
Selo – V soboto in nedeljo, 16. in 17.
maja, bo prireditev Srednjeevropsko
tekmovanje v košnji trave z ročno
koso, ki jo pripravlja Pevsko društvo
Selo. V soboto ob 18. uri bo nočni turnir v malem nogometu za pokal košnje, ob 19. uri bo v gasilskem domu
okrogla miza, na kateri bodo ob predstavnikih koscev sodelovali še predstavniki štirih veroizpovedi, ob 20.
uri pa bo zabava Noč koscev s skupino Plamen.
Paričjak – V soboto, 16. maja, od 8. ure
dalje bo na turistični točki Pri preši
Vaška tržnica Atila, ki jo pripravlja
Turistično društvo Klopotec Kapela.
Na tržnici bodo sprejeli tudi pohodnike, ki bodo prišli iz Radenec v okviru
prireditve Maraton treh src.
V ročni košnji trave so bili spretni tudi najmlajši udeleženci tekmovanja. fotografija jože gabor
le so tudi ekipe za pokal Občine Velika Polana, kjer je bila prva ekipa, ki se
je poimenovala Pazi-pazi, drugi so bili
člani Društva starodobne kmetijske
tehnike Pomurje, tretji pa ekipa Pufkači. Organizator prireditve, sekcija
Polanski Pücki, v katero se vključujejo lastniki starodobnih koles in drugi,
ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne in tehnične dediščine, ob košnji
na stari način vsako leto organizira še
vrsto drugih aktivnosti. Večkrat pa se
s starodobnimi kolesi tudi odpravijo
po naši pokrajini, najbolj množično na
kolesarjenje z naslovom Fsi klačimo,
ki ga organizirajo vsako leto v okviru
Pomurskega poletnega festivala.
J. G.
Ljutomer – V soboto, 16. maja, ob 19.
uri bo v Domu kulture Ljutomer prireditev ob 15. obletnici delovanja Kluba prleških babic. Na njej bodo med
drugim predstavili zgoščenko Lotmerških tamburašev in nove folklorne kostume.
Jeruzalem – V soboto, 16. maja, ob 13.
uri bo prireditev s kulinaričnimi dobrotami in degustacijami vin Jeruzalem vabi. Organizatorji so prleški vinarji in LTO Prlekija Ljutomer.
Ljutomer – V soboto, 16. maja, med 8.
in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne
turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti
in domačih dobrot.
TD Sodar Gančani
Poslikava na
svilo in nakit
Gornja Radgona – V soboto, 16. maja,
ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici (pri
nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Ročno trganje in ličkanje
koruze, pajanje kruha …
Članice in člani Turističnega društva
Sodar Gančani so tudi letos v prostorih nekdanje šole v vasi pripravili razstavo ročnih del, tokrat so se v zimskih
mesecih posvetili poslikavi na svilo in
nakit.
V društvu, ki ga vodi Zdenka Puhan,
vsako pomlad pripravijo razstavo, na
kateri predstavijo svoje izdelke. Posvetili so se že različnim ročnim delom,
kjer so uporabljali različne materiale
od lesa do platna. Tako je nastalo že
veliko unikatnih izdelkov. Lani so na
deseti razstavi predstavili izbor izdelkov, ki so nastali v desetih letih: »Poslikava nakita je sicer pri nas že precej
znana, poslikava na svilo pa je precej
zahtevna ter zaradi svile in posebnih
barv tudi nekoliko dražja. Na začetku
nam je svetovala vaščanka, ki se s poslikavo na svilo ukvarja že nekaj časa.
Treba se je precej potruditi, da so izdelki na koncu res taki, kot smo si zamislili.« Doslej so si v zimskem času
popestrili večer z izdelovanjem okrasnih spominkov iz suhega cvetja, koruznega ličja, papirnatih mas in drugih materialov.
Društvo so ustanovili leta 1996, da bi
popestrili dogajanje v vasi in povezovali krajane. Poimenovali so se po tradiciji sodarstva v vasi, na prireditvah
in druženjih pa so organizirali tudi pajanje kruha. S prireditvami, ki jih organizirajo sami ali skupaj z drugimi
društvi v vasi, obujajo spomin na različna kmečka opravila in ljudske običaje, skrbijo pa so tudi za urejenost in
promocijo kraja. Med drugim so organizirali mlačev po starem, ročno trganje in ličkanje koruze ter sodarsko delavnico.
J. G.
Gornja Radgona – V petek, 15. maja,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov
in izdelkov ter domačih dobrot.
V nedeljo ob 9. uri bo skupna maša
– božja služba v šotoru: katoliška,
evangeličanska, muslimanska in pravoslavna. Ob 11. bo ekumenska košnja
štirih veroizpovedi – košnja župnikov,
ob 12. uri se bo začelo tekmovanje, ob
14. uri bo kulturni program s predstavitvijo gostov, ob 16. uri pa bo razglasitev rezultatov in podelitev priznanj
in pokalov.
Na tekmovanju so se
pomerili udeleženci
različnih generacij,
od šolarjev do veteranov
in upokojencev.
BOLJŠA STRAN SPLETA
turistične
prireditve
Podgrad – V soboto, 16. maja, ob 6. uri
se bo začelo srečanje ribičev z ribolovom – maraton za posameznike.
Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18.
uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo
pripravlja Turistično društvo Martin
Martjanci.
Beltinci – Po dogovoru z Zavodom za
kulturo in turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled stalna zbirka
Zgodovina zdravstva v Pomurju.
Folklorna skupina FD Prekmurje Lendava je nastopila z odrsko postavitvijo Bog te živi, godovnjak. fotografija jože gabor
Večer folklore v Lendavi
Od Šockanja do godovnjaka
Folklorne skupine iz Lendave, Beltinec, Žižkov, Bistric, Velike Polane in Satahovec
V nedeljo je bila v lendavski gledališki
in koncertni dvorani prireditev Čardaš polka, večer folklore, ki jo je organizirala lendavska območna izpostava
Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti skupaj s Folklornim društvom
Prekmurje Lendava. Nastopilo je sedem folklornih skupin.
Bog te živi, godovnjak! je naslov odrska postavitve, s katero se je predstavila Folklorna skupina FD Prekmurje
Lendava. Avtorica postavitve je Klavdija Žabot, folkloriste pa je na odru na
glasbilih spremljala Prekmurska banda. Prekmurska Folklorna skupna Varstveno-delovnega centra Lendava je
nastopila z odrsko predstavitvijo Svatbeni plesi, katere avtorica je Tatjana
Bogdan. Odrsko postavitev Šockanje
so pripravili folkloristi iz KUD Beltinci. Folklorno društvo Pozvačin Bistrica
se je predstavilo z Vasovanjem, kate-
rega avtor je Štefan Ščernjavič. Folklorna skupina KD Frana Saleškega
Finžgarja Žižki je nastopila z odrsko
predstavitvijo Milana Hanca Po cesti idu drautari, FS KD Miška Kranjca
Velika Polana z odrsko predstavitvijo
Valerije Žalik Plesi iz Porabja, FS KTD
Goska Satahovci pa z odrsko postavitvijo z naslovom Naše goske, katere
avtorica je Dragica Kolarič.
J. G.
Selo – Vrata je odprla poslovalnica
TIC Moravske Toplice pri romanski
rotundi. Do konca avgusta bo odprta vsak dan razen v ponedeljek med
13. in 17. uro, septembra in oktobra pa
med 12. in 16. uro.
Grad – V prostorih gradu Grad sta na
ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor
Vidra, ki je namenjen spoznavanju
vodnih ekosistemov in njihove pestre
biodiverzitete.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je odprt do 28. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih
med 11. in 19. uro, od 4. julija do 31. avgusta pa vsak dan med 10. in 19. uro.
Ižakovci – Turistično-informacijski
center na Otoku ljubezni je odprt
vsak dan med 9. in 18. uro, v tem času
je na ogled muzej büjraštva v Brežni
hiši, čez Muro pa vozi tudi brod.
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v
Lednarjevi usnjarni, ob njem pa trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki
in drugim.
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
19
Oho, šparglji! V Dolgi vasi?
S šparglji je
prišel v vas
primorski duh
Natalija Gomzi Jablanovec
Vladimir Radikon
Dolga vas, vas z največ pridelovalci špargljev
v Sloveniji – Dan špargljev in špargljevih jedi,
prireditev, ki ima okus po »več«
Namen prireditve je dosegel cilj. Čez
dve leti bomo imeli namreč že sedem
velikih pridelovalcev špargljev, ki jih
bodo pobirali na petnajstih hektarjih, je povedala Gabriela Sobočan,
predsednica Krajevne skupnosti Dolga vas, ki je že tretje leto pripravila
prireditev Dan špargelj in špargljevih jedi.
Zabava z glasbo in plesom je bila
torej samo pentlja na darilu za obiskovalce celodnevne prireditve, ki se
v resnici lahko ponaša z nekim globljim smislom. Je pa v Dolgo vas privabila številne obiskovalce iz drugih
krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške,
Avstrije in Madžarske. Okušali so lahko raznovrstne špargljeve jedi, pa tudi
gledali pod prste kuharjem.
no središče, kjer bi bili skladišča in
predelovalnica za sadje in zelenjavo
in tako tudi za šparglje. Zraven pa bi
bila še restavracija,« je o načrtih za
spodbujanje podjetništva, ki jih snujejo v lendavski občini, povedala Gabriela. Prav njej pa gre zasluga, da je
krajevna skupnost zaznala, da bi lahko s pridelavo špargljev prodrli na tržišče, saj povpraševanje po njih iz leta
v leto narašča, in da bi spodbudili domačine, da se začno ukvarjati s tem.
Špargljijada v Dolgi vasi je torej le del
v mozaiku neke skupne zgodbe. »Začetki so bili težki. Vsi pridelovalci se
namreč niso takoj videli v tem in potrebovali smo tri leta, da so spoznali
svojo vlogo. Zato sem izredno vesela,
da danes vsi prispevajo k tej prireditvi in da tudi krajani začutijo, da je to
njihova prireditev. Oni so tisti, zaradi
katerih se to dogaja. Saj vidite, s kakšno vnemo pripravljajo in kuhajo,«
je še dejala Gabriela.
Ti so od naše družine. fotografije majda horvat
Izplača se
Endre Gönc
»V naši vasi živijo tudi Primorci, ki
so jih sem naselili po prvi svetovni
vojni. Otroci teh Primorcev so potem
obiskovali nono in nona na Primorskem in k nam prinesli tudi šparglje.
Prva družina, ki se je ukvarjala s pridelavo, je družina Radikon in tudi
ideja, da bi organizirali špargljijado v
Dolgi vasi je njihova. In po njihovem
zgledu so potem pridelavo začeli še
drugi,« je povedala najbolj zaslužna
za organizacijo prireditve.
Promocijska, turistična in družabna prireditev se je zelo dobro »prijela«, tako da se vas že lahko ponaša z
njo, pa tudi s tem, da ima največ pri-
Družina Radikon goji šparglje že
šestindvajset let, so pa bili šparglji na
domačem vrtu že leta 1932. Zdaj jih
pridelujejo na veliko, saj imajo ekološko kmetijo, in obnavljajo nasede. »Že
pred petnajstimi leti sem v neki oddaji za madžarsko televizijo rekel, da bi
bil vesel, če bi tudi domačini sprejeli
to rastlino za svojo. Danes lahko vidite, da se je to zgodilo, in tega sem zelo
vesel,« je povedal Vladimir. Kmalu bo
Družina Sarjaš goji šparglje na približno enem hektarju, prvi nasad so zasadili že leta 1999, pridelujejo pa zelene in
nekaj tudi belih oziroma beluše. Večino
dela na polju opravi družina sama. »Torej štirje člani družine, ko je potrebno,
pa nam priskoči na pomoč še kdo. Pridelava se izplača in ker sem trenutno
brezposelna, si s tem ustvarimo neki dohodek,« je povedala Jožica. Priložnost za
predstavitev pridelovalcev, kot je špargljijada, se ji zdi pomembna predvsem
za promocijo te pomladne zelenjave in
pripravo jedi. Za obiskovalce so pripravili Sarjaševi špargljevo pico. Na običajno testo za pico so dali ob šunki še narezane šparglje in malo skute, kar je vse
skupaj jedi dalo boljši okus.
Jožica Sarjaš
Urban Repina
Gabrijela Sobočan
Šparglji na tisoč in en način
delovalcev špargljev v Sloveniji. »Včasih še slišimo: 'Oho, šparglji v Dolgi
vasi? Pa rastejo?' Da, postali so naša
zanimivost,« je povedala sogovornica.
v vasi sedem pridelovalcev špargljev,
po čemer bo Dolga vas postala prva
v Sloveniji.
Šparglje so začeli pridelovati na
Kitajskem, potem pa so jih zanesli v
Egipt in od tam v Evropo, razlaga Vladimir. Nemčija je ena največjih pridelovalk špargljev v Evropi in tudi kultura uživanja špargljev je tam dosti
večja kot pri nas. V Nemčiji je poraba
špargljev na prebivalca približno dva
kilograma, pri nas pa nekje pet dekagramov. »Mislim, da se je ta primorski duh, ki je šparglje prinesel v Prekmurje, zdaj tudi tukaj razvil in da so
domačini to rastlino sprejeli za svojo,« je povedal Vladimir. Za špargljijado so Radikonovi pripravili eno jed z
dvema odtenkoma, in sicer polento s
špargljevo kremno omako za vegetarijance ali špargljevo omako s panceto, zašinkom in kaberne sovinjonom
za mesojedce.
Okoliščine so dobre
Oho, šparglji! V Dolgi vasi?
Špargljeve dobrote
Šparglje se da pripraviti na tisoč
in en način – šparglji z jagodami,
špargljeva juha, špargljeva solata,
frtalja s šparglji, svinska ribica s
šparglji, njoki s špargljevo omako,
špargljev sladoled, špargljev puding z jagodno omako, piščančji
file s šparglji in mocarelo, rižota s
šparglji, file smuča s šparglji, rezanci s šparglji, špargljevi dödoli ...
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Začetek neke večje zgodbe
»To, kar imamo, je začetek, želim
pa si in predvidevam, da se bo gojenje
špargljev v Dolgi vasi še bolj razmahnilo in da bo pridelava spodbudila
še druge spremljajoče dejavnosti. Pa
tu ne mislim samo na gastronomijo,
ampak tudi na drugo vrsto zelenjadarstva. Jaz vedno rečem, da imamo
pridne in delavne ljudi pa rodovitna
polja, imamo pa tudi visoko nezaposlenost. Zakaj se ne bi usmerili v to
proizvodnjo? Ravno na tem prireditvenem prostoru, kjer je bila nekoč
stara opekarna, načrtujemo v naslednjem projektnem obdobju agrar-
Radikon je prvo ime zgodbe
Endre Gönc goji šparglje že petnajst let. Do zdaj so jih pridelovali na
62 arih, letos pa so nasad razširili še
z 18 ari. »Pridelavo bi se dalo še povečati, ker je povpraševanje po špargljih veliko in okoliščine za pridelavo
ter prodajo so razmeroma dobre, vendar smo vsi zaposleni še drugje in je to
naša dodatna dejavnost. Do hektarja
zmoremo obdelovati sami, več pa že
ne,« je povedal Endre. Na prireditvi so
obiskovalcem pri svoji stojnici ponudili šparglje, zavite v slanino in popečene na žaru, ter kruhke s špargljevim
namazom.
Tudi zdravilni so
Gomzijevi šparglje gojijo že kakšnih
osem ali devet let na približno hektarju, dohodek, ki ga imajo od tega, pa
je pomemben za družino, v kateri je
eden brezposeln in eden z majhno
pokojnino. »Mlada imava hvala bogu
oba službe, ampak vprašanje je, do
kdaj,« je povedala Natalija Gomzi Jablanovec. Pridelava špargljev traja tri
mesece, ampak v tem času zelo intenzivno, zato se ji je treba povsem posvetiti. »Povpraševanje je res veliko,
kljub temu pa je še vedno potrebna
tudi promocija. Veliko ljudi še vedno
ne pozna te zelenjave in je še vedno
treba komu tudi povedati, kako je
zdrava. Moj oče kot pridelovalec do
pred treh let ni jedel špargljev, zdaj
pa si z njimi vzdržuje sladkor v krvi
in krvni tlak, šparglji pa so tudi antioksidant. Šparglji so tudi ena od redkih zelenjav, ki se ne škropi. Mi sicer
nimamo ekokmetije, vendar špargljev
ne škropimo, saj bi s tem izgubili smi-
sel pridelave,« je povedala Natalija.
Obiskovalcem prireditve so Gomzijevi ponudili špargljeve palačinke z nadevom iz mesa, zelenjave in špargljev,
ki so jih panirali in ocvrli, zraven pa
dodali tatarsko omako z nekaj vloženimi šparglji.
Po šparglje prišli iz Maribora
Urban Repina in člani njegove družine so prišli po šparglje iz Maribora.
Urban je povedal, da je imela njegova
mama rojstni dan in od prijateljice izvedela za prireditev. »Tako je še sama
prišla in nas povabila zraven. Prireditev je odlična. Lepo je, da ljudje pokažejo zanimanje za zelenjavo, še posebej za šparglje, ki so res dobri. Sami
jih bolj redko kupimo, saj so v trgovini
precej dragi, tukaj pa so cenovno dostopni in predvsem sveži.«
Majda Horvat
20
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Sreča
Moja mama
Sreča je videti kot sonce,
ki zahaja v rdečem sijaju.
Mamo imam zelo rada, ne morem si
predstavljati življenja brez nje. Vselej mi je pripravljena pomagati, mi
kuha in iz dneva v dan skrbi zame.
Najrajši sem, ko skupaj gledava televizijo. Mama je tista, ki me pelje v
glasbeno šolo, h gimnastiki, pa tudi v
šolo. Včasih ji kaj ponagajam, takrat
je malo jezna, ampak le za kratek čas.
Na mojo nagajivost kaj hitro pozabi.
Je zelo prijazna in jaz ji lahko vse zaupam. Ko mi bratec nagaja, ga mama
ošteje in spet je vse dobro. Srečna je,
ko ji z bratcem pripraviva gledališko
predstavo.
Ona je le moja in je ne dam nikomur. Brez nje bi se moje življenje
spremenilo. Ne predstavljam si, kako
bi bilo. Prazno, žalostno, dolgočasno,
ne vem, kaj bi počela brez svoje ljube
mamice …
Ko mi mama pove, da me ima rada,
sem srečna. Njena prijaznost je tako
topla. Takšna je tudi do drugih ljudi.
Rada pojem pesmi o mamah: Mamica je kakor zarja ali pa Vse rože na
sveti.
Vem, da me moja mama ne bo nikoli zapustila in da mi bo vedno stala ob strani.
Le zakaj so mame takšne, kot so,
prijazne in dobre? Kdo ve, mogoče
bomo kmalu izvedeli.
Alja Meolic, 4. a, OŠ Bakovci
Srečo občutiš kot nežno sapo,
ki piha nate.
Sreča diši po kamilici,
ki raste na travniku.
Sreča zveni kot srečen otroški smeh.
Sreča ima okus po palačinkah z nutelo.
Domen Zver, 3. a,
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Pomlad
Zima je odšla,
čeprav huda letos ni bila.
Snega napovedovali so veliko,
a bilo ga je komaj za majhno sliko.
fotografija arhiv oš fokovci
Dolgo pa ga ni bilo,
ker ga sonce je stalilo.
Ko ovcam postane dolgčas
Turistični podmladek Osnovne šole
Fokovci se je pod vodstvom mentoric
Sonje Tot in Silvije Sambt tudi letos
udeležil 29. festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki ga razpisujeta Turistična zveza Slovenije in Zavod RS
za šolstvo. Letošnji naslov festivala je
bil Zgodbe turizma, pri čemer so imeli mladi nalogo iskati in raziskovati
zgodbe, ki jih ponujajo domači kraji,
ter iz njih razviti izvirne in uresničljive ideje za nove turistične produkte.
S svojo projektno nalogo Ko ovcam
postane dolgčas so se mladi iz Fokovec najprej predstavili v Mariboru na
regijski turistični tržnici, kjer so se z
dvema zlatima priznanjema za najboljšo turistično nalogo in za sodelovanje
uvrstili na državno srečanje, kjer se je
predstavilo 35 najboljših mladih turističnih ekip. To je bilo prav tako v Mariboru, skupino pa so sestavljali Maja
Vukan, Vanesa Nemet, Denis Gergorec, Tilen Prelič, Niko Car, Kaja Baša,
Kaja Fartek in Saška Gaal. Z izvirno
predstavitvijo, vabljivo stojnico in kostumi so znova navdušili komisijo in
mimoidoče ter dobili zlato priznanje
za najizvirnejšo kostumografijo in posebno nagrado za čudovita doživetja v
Bohinju, kot najboljša ekipa festivala pa so bili deležni mnogih pohval.
Za vzorec pa smo ga le imeli
in smo ga bili prav veseli.
Kot sta povedali mentorici, njihova zgodba predstavlja možnost
vključevanja kmečkega prebivalstva
in lokalnih ponudnikov v turistične
dejavnosti Občine Moravske Toplice.
Pri tem jih je vodila misel, da bi razvijali in ohranjali kulturne pokrajine
ter skrbeli za promocijo lokalne kulinarike in značilen produkt gorički
jogurt ter različne obogatitvene aktivnosti. Udeležence potepanja so
povabili na pot po iztočnicah in naj
zgodbo sami napišejo do konca ter jo
z uporabo moderne tehnologije tudi
dokumentirajo.
A. N. R. R.
Dnevi so vse daljši,
zato imamo se vse rajši.
Pomlad je pred vrati
in sonce z njo hkrati.
Živali so se prebudile
in gozd spet napolnile.
Tudi ptice so se že vrnile
in nas s svojim petjem razveselile.
Zvončki so se prebudili
in iz zemlje glavice pomolili.
Še trobentice so se jim pridružile
in veselo zatrobile.
A dolgo ne bodo same,
ker tudi vijolice bodo pokazale svoje glave.
Lepo bodo zadišale
in si nas prijazno ogledovale.
Čebela je že na poti,
da se prvih cvetov loti.
Učenci poučujemo učence
Učenki Nika in Katja sva izrazili željo,
da bi učence šestega razreda učili matematiko. Učiteljica matematike Karmen Škafar je podprla najin predlog
in skupaj smo izbrale temo. Šestošolce naj bi učili seštevanja in odštevanja
kotov. Učenki sva se odločili, da bova
temo delno predstavili ob pomoči pro-
grama Power Point. Že priprava naju je
zelo zabavala, še najpomembnejše pa
je bilo to, da sva hkrati ponovili lansko
snov. Največ preglavic nama je povzročala računalniška postavitev enot
(kotne minute, kotne sekunde). K uri
sva povabili tudi ravnateljico, razredničarko in drugega učitelja matematike.
Tudi prijateljice bo dobila
in si nogice v cvetni prah namočila.
Svoje znanje sva nato z veseljem delili
s šestošolci, obenem pa sva se prepričali, da ni lahko biti učitelj. Kljub temeljitim pripravam in obilici vloženega
truda si podobnih izkušenj s poučevanjem drugih učencev še želiva.
Nika Kustec in Katja Lutar, 7. razred,
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Polja so že ozelenela
in se pridnih kmetovih rok razveselila.
Otroci se že veselijo
in lopatke za peskovnik iščejo.
Reka Mura
Mura skozi tihe,
mirne gozdove prodira
in v nižinah dobre ljudi nadzira.
Svoje tokove
po ravninah obliva.
Blesteča, sijoča,
po Prekmurju tekoča.
Skozi svoje poti
ob panonski ravnici hiti
in vsak dan
Prekmurcem ljubezen deli.
Ana Žižek, 9. c, OŠ Beltinci
Igrišča se bodo razživela,
igrala pa se spet zavrtela.
Evelina Virag, Eva Lepoša,
8. razred, OŠ Odranci
BOLJŠA STRAN SPLETA
fotografija valerija šadl
V Bogojini so oživele pravljice
fotografija teodora ošlaj
V pustolovskem parku
Čeprav s(m)o nekoč otroci največ
časa preživeli zunaj, v naravi in na
igriščih, in je bil šport, torej razgibavanje, nekaj vsakodnevnega in samoumevnega, danes ni več tako. Vse
manj otrok se ukvarja s športom, razen tistih, ki kaj trenirajo, mnogi pa
raje razmigavajo prstke na tipkovnici
računalnikov in drugih elektronskih
naprav. Da je treba z otroki nekaj narediti, se zaveda tudi Bojan Ropoša,
učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli
Puconci.
Tako se v okviru projekta Zdrav življenjski slog, ki ponuja različne športne dejavnosti, skupaj z učenci udeležuje pohodov, kolesarjenja, plavanja,
drsanja … Ve, da vsi učenci ne gredo
na prvomajske počitnice, zato jim jih
je želel popestriti tako, da jih je odpeljal v pustolovski park ob Bukovniškem jezeru.
Učenci in njihova učiteljica Teodora
Ošlaj so bili nad idejo, da bi skupaj odkrivali atraktivne možnosti za majhne in velike v domači pokrajini, zelo
navdušeni. Preden so začeli plezati,
so dobro prisluhnili navodilom učitelja, saj so se zavedali nevarnosti. Spretni učenci so različne zahtevne naloge,
nekatere visoko pod krošnjami dreves, opravili brez težav. Pohvalil pa jih
je tudi tamkajšnji inštruktor. Za piko
na i je poskrbela maskota Štrk, ki se je
na koncu fotografirala s pustolovskimi plezalci. Svojemu učitelju telovadbe Bojanu pa so namignili, da si želijo še kakšnega podobnega podviga.
A. N. R. R.
V Osnovni šoli Bogojina so si letos pričarali svet pravljic. Večdnevnega dogajanja Ko pravljice oživijo so se lotili v okviru projektov Dvig socialnega
in kulturnega kapitala ter Popestrimo
šolo in povabili starše, bodoče prvošolčke in tudi druge, ki se radi srečajo
s pravljičnimi junaki. Med drugim jih
je v svet pravljic popeljal šolski mešani pevski zbor, starši devetošolcev
pa so uprizorili gledališko predstavo
Sneguljčica. Zanimivo, da so starši to
predstavo premierno uprizorili pred
devetimi leti, tedaj svojim prvošolčkom, ki se letos poslavljajo od osnovne
šole. Bogat in pester program, v katerega je bilo vključenih veliko učencev,
so sestavili in pomagali izvesti mnogi
mentorji iz šole. Med drugim so v kulturni dvorani pripravili Spomladansko
čajanko z zvezdico Tako. Učenci drugega razreda so najprej uprizorili igro
Zvezdica zaspanka, nato sta bila koncert mladih in že uveljavljenih glasbenikov in recital razmišljanj o mamah,
ljubezni in pomladi devetošolcev.
Vrhunec dogajanja je bila premiera
muzikala Rdeča kapica. Najprej so se
predstavili učenci od prvega do petega razreda, šolski orkester in kitarska
delavnica, v drugem delu pa so učenci, ki so delali pod vodstvom Valerije
Šömen, uprizorili glasbeno igro Rdeča
kapica. Poželi so bučen aplavz zbrane publike, ali kot je povedala Valerija Šadl, vodja tega projekta: »Mladi
igralci so žareli v luči svoje slave, njihovi starši pa v soju ponosa na svoje
otroke.«
A. N. R. R.
NA SCENI
www.vestnik.si | e: [email protected]
v preteklem tednu
Dvodnevni Drag Race 2015 na soboški obvoznici
Tisočaki za pogodbe in gostije
Dva strela v okvir vrat – dva (lepa) zadetka Mure
Praznik Občine Črenšovci: Svoje poslanstvo so izpolnili
Množica se je poklonila spominu na padle vojake
Odprtje prenovljenega posestva Steyer
Komentar tedna na
fotografija nataša juhnov
Top 6 na
14. maja 2015 | Vestnik |
Uporabnica Barbara o pomladnih
utrinkih iz središča Murske Sobote:
»Kak lepo gledati domači kraj, ka vse
v cvetji, ugotavljam, kje bi tou moglo
biti v šteroj vesi, ka je vse v cvetju.«
Neformalne delovne izkušnje mladih
Kaj je narobe z njimi
V Pomurju več kot tisoč mladih iskalcev prve zaposlitve – Pomembna delovna vnema, ne pa delovna doba
Ker je prvo
zaposlitev
težko najti, si
mladi znanje in
izkušnje nabirajo
v neformalnih
oblikah dela.
Iskanje prve zaposlitve je vedno zelo
težko, še posebej v teh časih, ko je z zaposlovanjem tako ali tako križ. Mladi, ki
so po navadi iskalci prve zaposlitve, se
znajdejo v nekakšnem začaranem krogu. Delodajalci zahtevajo delovne izkušnje ali kar delovno dobo, brez zaposlitve pa si tega ne morejo pridobiti. Bi
priznavanje neformalnih delovnih izkušenj in znanj to lahko delno rešilo?
fotografija
nataša juhnov
Prostovoljno delo
Mladi so aktivni v različnih društvih
in organizacijah, največkrat s prostovoljnim delom, kjer si pridobivajo različna znanja in kompetence zunaj izobraževalnega sistema. Žal pa večina
delodajalcev pri objavi prostega delovnega mesta prek Zavoda RS za zaposlovanje zahteva delovne izkušnje, ki so
formalne. To so tiste, ki so dokazljive
z delavsko knjižico, pogodbo o delu ali
recimo izjavo delodajalca.
Pred kratkim sta za naš časopis dve
prostovoljki povedali, da so lahko izkušnje in znanja ob prostovoljnem
delu enaki kot tisti, pridobljeni v rednem delovnem razmerju. Še posebej,
ker obe delata tisto, za kar sta se izučili. Zato ob prošnji za delovno mesto
dodata tudi potrdila o opravljenih urah
prostovoljnega dela. Koliko delodajalec
to res upošteva, pa je drugo vprašanje.
Zato bi bilo to treba rešiti z zakonom,
menita prostovoljki.
Kot so nam sporočili z Zavoda RS za
zaposlovanje, Območna služba Murska
Sobota, je bilo konec aprila v Pomurju 1.085 mladih iskalcev prve zaposlitev.
To pomeni tistih, ki so stari manj kot
30 let. Vseh iskalcev prve zaposlitve, ne
glede na starost, pa je bilo 1.476.
Po njihovem mnenju delodajalci, kolikor jim to omogočajo formalne zahteve za zasedbo delovnih mest, zapisane
v njihovih aktih o sistemizaciji, upoštevajo neformalno pridobljene izkušnje.
Težje pa je to v javnem sektorju, v reguliranih poklicih in še kje.
Na vprašanje, ali je mogoče, da bi
bilo upoštevanje neformalnih znanj in
izkušenj urejeno z zakonom, pa na zavodu težko odgovorijo, saj s problematiko niso seznanjeni. Zagotovo bo takšna
zakonodaja, če bo, oziroma ko bo sprejeta, morala onemogočati zlorabe.
Ukiniti delovno dobo
Darko Krajnc, vodja Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, kjer je veliko prostovoljcev, mladim predlaga, da vodijo
tako imenovani nefiks oziroma indeks
neformalnega izobraževanja. Vanj si
lahko vpisujejo vse oblike pridobivanja neformalnih znanj in izkušenj, pridobljenih tako pri prostovoljnem, študentskem kot tudi pri drugih oblikah
dela. Nekateri delodajalci bodo to vseeno upoštevali, žal pa je res, da k temu
niso obvezani.
Kot dodaja, je največja težava, če delodajalci iščejo ljudi z delovno dobo. To
je po njegovem mnenju zastarel pogoj,
ki bi ga bilo treba ukiniti. »Kako lahko od mladega človeka zahtevajo recimo pet let delovne dobe, če pa sploh ne
more najti prve zaposlitve? Upam si trditi, da lahko ima marsikdo z delovno
dobo manj delovnih izkušenj in znanj
kot nekdo, ki te delovne dobe nima, ampak je več let delal različna dela. Izkušnje in znanja so namreč velikokrat povezani z delovno vnemo in motivacijo.«
Zato Krajnc verjame, da je ta lahko večja
pri tistem, ki si stalno prizadeva za nova
dela, kot pri tistem, ki ima delovno mesto zagotovljeno. »Če bi bil sam na mestu
delodajalca, bi se raje spraševal o tem,
kaj vse je kandidat že počel, ne pa o tem,
kje je bil toliko in toliko let zaposlen.«
Kot že rečeno, bi bilo treba zadeve
urediti z zakoni, to pa bo verjetno težko. Krajnc je recimo ministrici za delo
Anji Kopač Mrak dal pobudo, da bi se
delovna doba vsaj v javnih ustanovah
prenehala upoštevati kot pogoj za delovno mesto. Za zdaj odgovora še ni
dobil.
Na mestu je bojazen o morebitnih
zlorabah izdajanja potrdil o neformalnih izkušnjah ali urah prostovoljnega dela. Zato pa poskuša novi zakon
o prostovoljstvu recimo bolj dosledno
urediti vodenje evidence in izdajanje
potrdil prostovoljcem za opravljeno
delo. To bi bilo lahko za delodajalce
bolj vabljivo, da bi upoštevali izkušnje
in znanja, saj bi bile tako zadeve manj
izpostavljene morebitnim zlorabam.
C. K.
Let 3 prihaja
v lendavsko
Mansardo
»Biće urnebesa« – bi rekli naši sosedje
južno od nas. Kako tudi ne, ko pa v naše
kraje ponovno prihajajo kontroverzni
reški rokerji Let 3. Organizator koncerta
bo Mladinski klub Velika Polana ob
svoji petnajstletnici delovanja. Nastop
skupine Let 3 bo v soboto, 23. maja,
v Mladinskem kulturnem inkubatorju
Mansarda v Lendavi. Da pa bi bila
rokovska mera polna, bo nastopila pred
bendom Let 3 še zasedba Dežurni krivci
od Svetega Jurija pri Ščavnici. Skupina
Let 3 je bila nazadnje v Pomurju 20.
septembra lani, ko so ji v čast ravno
pri Svetem Juriju ob Ščavnici odkrili
posebno skulpturo. Pred tem so »nori«
reški glasbeni geniji koncertirali 20.
junija lani na Soboških dneh. Drugače
pa skupina Let 3 po dolgih letih
pripravlja nov album, na koncertih že
izvajajo nove pesmi, med katerimi sta
tudi singla Prdni majko in Divljakuša.
T. K. fotografija tomo köleš
21
filmogled
Brivec
The Barber – ZDA, 2014
Igrajo: Scott Glenn, Chris Coy, Stephen
Tobolovsky, Kristen Hager, Max Arciniega. Režija: Basel Owies. Žanr:
dramska srhljivka.
Ameriški film Brivec (The Barber)
so posneli novembra lani, v kinematografe pa je prišel konec letošnjega
aprila. Izdelka ne gre zamenjevati z
istoimenskim filmom iz leta 2001, v
katerem je glavno vlogo odigral Malcolm McDowell, čeprav imata obe deli
nekaj stičnih točk, ne pa tudi vse. Ta
zgodnejši film je mešanica več žanrov,
od grozljivke do črne komedije, in je
prejel devet nagrad v Kanadi. Novejši
film je bolj resen, dvomimo pa lahko,
da bo tudi ta dobil devet nagrad.
V ospredju tega ameriškega dela
je starejši možakar Eugene Van Wingerdt (Scott Glenn), brivec v majhnem
severnem mestecu, ki je med prebivalci cenjen in spoštovan, poleg tega
pa prijateljuje tudi z lokalnim šerifom
(Stephen Tobolovsky). Nekega dne
pride v mestece skrivnosten mladenič John (Chris Coy), ki po vrsti namigovanj Van Wingerdtu pove, da pozna
njegovo temačno preteklost. Ta stari
brivec Eugene naj bi bil pred dvajsetimi leti množični morilec v Chicagu,
ki je sedemnajst mladih deklet umoril tako, da jih je žive zakopal. Eugene se seveda najprej brani teh obtožb,
dokler ga John ne prepriča, da ni nikakršen policist pod krinko, ampak
njegov simpatizer, ki bi se rad naučil
trikov množičnega morilca. Še zadnji
dvom Van Wingerdta John odpravi
tako, da mu pokaže mrtvo dekle, ki
naj bi jo sam ubil. Eugene tako vendarle prizna Johnu, da je bil nekoč
množični morilec Francis Allen Visser, proti kateremu pa policija nikoli
ni zbrala dovolj dokazov. Eden od detektivov, Thomas McCormack, je zato
celo podtaknil nekaj dokazov, ko pa
so na policiji odkrili njegovo prevaro,
se je od sramu ustrelil. Tako se med
Van Wingerdtom in Johnom vzpostavi
nekakšen odnos oče–sin oziroma učitelj–učenec, dokler Johnova prijateljica Audrey (Kristen Hager) ne odkrije,
da Eugene pravzaprav sploh ni noben množični morilec, ampak samo
starček, ki igra to vlogo, da bi v svojem samotnem življenju imel nekoga,
ki bi mu bil kot sin. In da pravzaprav
ve, da John sploh ni noben simpatizer
množičnih morilcev, ampak v bistvu
sin ubitega detektiva McCormacka, ki
igra svojo vlogo le zato, da bi našel dokaze proti Visserju …
In ravno na tej točki se film prelomi na slabši del. Namesto da bi režiser Basel Owies in scenarist Max Enscoe razvijala ta nenavadni odnos med
Eugenom in Johnom, se delo prevesi
v že večkrat videno zgodbo kakšnih
drugih srhljivk s precej predvidljivim
koncem. Neprepričljivost filma pa se
pravzaprav začne že kmalu potem,
ko Eugene prehitro prizna Johnu, da
je on res množični morilec. Težko je
namreč verjeti, da bi človek takšnega
kova, proti kateremu niti policija ni
našla nobenih dokazov, že po enem
prepričevanju verjel mladeniču, ki ga
v svojem življenju še nikoli ni videl.
Svetla točka filma je seveda igralec
Scott Glenn (Prava stvar, Apokalipsa
zdaj, Bournov ultimat …), ki je eden
tistih protagonistov, ki ga lahko vtakneš v kateri koli film, pa ga bo vedno
užitek gledati.
T. K.
22
| Vestnik | 14. maja 2015
besede mode
preprosto uporabno
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Pregled uporabe zdravil
pri bolnici z astmo
Farmacevtka je dala bolnici tudi številne nasvete, kaj lahko naredi
poleg pravilne uporabe zdravil za dober nadzor nad astmo
Modra s črno
Barva, znana
po vplivu zaupanja
Temno modra velja za nevtralen izbor in prav zato jo je lahko kombinirati tako s paleto poletnih barv kot tudi s
črno in belo. Posebej primerna je za poslovne priložnosti, saj ponuja tisto distanco, ki je potrebna, da se poslovne
stvari uredijo nemoteno in brez motečih dramatičnih barv ali transparentnih
bluzic. Še več, modra je znana po vplivu zaupanja, zato je v poslovnem svetu
zelo prisotna.
Poletno modra s črno
Črna je prisotna tudi poleti. Kombinirajmo jo vsaj s temno modro. Na tak
način bo videz nekoliko svež in moderen. Nič ne premišljujmo, ali gredo črni
čevlji k temno modrim hlačam; obujmo
se. Dajmo si moder šal na črno majico
in hlače ali vsaj polakirajmo nohte z
modro. Tudi modri čevlji k popolnoma
črni podobi se zelo lepo podajo. Le toliko so drugačni, da zelo subtilno opozarjajo nase.
Modro ličenje
Ličenje z modro je zelo uspešno, ne
glede na barvo oči. Le modri odtenek
mora biti v skladu z barvnim odtenkom
kože in oči. Modrih barvnih odtenkov je
zares na tisoče. Najvarnejši so temnomodri odtenki, saj so ključni za zadimljen videz pri ličenju oči. Tak videz je
popoln tako z naravno barvo šminke na
ustnicah za poslovne namene kot z rdečo za večerne dogodke. Svetlejši barvni odtenki senčil, ki se bližajo turkizni,
so nekoliko redkeje v uporabi. V vročih
poletnih mesecih, ko je koža že nekoliko zagorela, morda še najbolj pristajajo,
drugače pa jih uporabljajmo v manjših
količinah in predvsem v kombinacijah
s temnejšimi modrimi, rjavimi in sivimi odtenki. Modra barva na ustnicah
pa nikoli ni bila sprejemljiva. Že rdečila, ki vsebujejo nekoliko modrikasti
barvni odtenek, niso primerna za vse
tipe kože. Zato je potrebna previdnost
tudi pri izbiri rdečih šmink. Vzemimo si
dovolj časa, da najdemo prav svoj odtenek rdeče. K modrim oblačilom je lepo
naličen obraz z rdečimi ustnicami kot
krona na glavi kraljice.
Tatjana Kalamar Morales
Gospa Monika se že od otroštva, zdaj
je stara 43 let, spoprijema z astmo
in njenimi simptomi. Bolezen je del
njenega življenja. Skorajda je ne opazi več, pa vendarle ji ni nikoli dovolila
povsem brezskrbno uživati v stvareh,
ki jo veselijo. Ničkolikokrat jo je zgodaj zjutraj prebudil nadležen kašelj in
pogosto je zaradi kratke sape namesto sprehoda izbrala posedanje.
Pumpica za olajšanje dihanja je
zato vedno v njeni torbici. Obdobjem
brez simptomov je skoraj praviloma
sledilo obdobje obsežnejših težav, ki
so bile nedavno še posebno izrazite.
Zaradi tega je obiskala zdravnika, ki
ji je predpisal novo zdravilo, nekakšen prašek, ki bi ga morala vdihniti vsako jutro in večer. To pa zanjo ni
bilo enostavno. Na zdravilo je večkrat
pozabila, kadar ga je uporabila, ni čutila nobenega učinka, v nasprotju s
pumpico, ki ji je hitro olajšala dihanje. Na nebu so se ji naredile obloge,
njen glas je postal hripav in vse to jo
je od zdravila in njegove uporabe vedno bolj odvračalo. Po dobri izkušnji
njene mame, ki nas je že obiskala, in
zaradi vseh težav, ki jih je imela, se je
odločila, da bo tudi sama preizkusila
novo storitev Pomurskih lekarn – pregled uporabe zdravil.
PUZ/OKZ
Lokacija
Predavanje
Storitev
Ljutomer
20. 5. ob 19.00,
ZD Ljutomer
22. 5. od 8.00 do 15.00,
Lekarna Ljutomer
Lendava
26. 5. ob 19.00,
hotel Elizabeta
28. 5. od 8.00 do 15.00,
Lekarna Lendava
Uporaba pumpice
Ob vnaprej dogovorjeni uri se je odpravila v lekarno. S seboj je vzela vsa
zdravila in prehranska dopolnila, ki
jih uporablja. Vzela je pumpico, nov
vdihovalnik s praškom, tablete z naproksenom, ki jih vzame občasno, kadar jo boli glava, ali ob bolečinah pri
menstruaciji, kontracepcijske tabletke, zdravilo proti tlaku, pastile proti
hripavosti, ki jih kupuje, odkar ima
težave zaradi uporabe novega vdihovalnika, in šumeče tablete s C-vitaminom, ki jih pije, če je prehlajena.
V na novo urejenih prostorih Pomurskih lekarn jo je pričakala farmacevtka.
Po prijaznem uvodnem klepetu je Monika zložila svoja zdravila na mizo. Farmacevtki je povedala vse, kar ve o njih,
zakaj jih uporablja in kako jih uporablja. Povedala je tudi o težavah, povezanih z njenim zdravjem in uporabo
zdravil. Farmacevtka jo je skrbno poslušala, vmes kaj povprašala in ugotovila, da so nekatere težave morda povezane prav z uporabo zdravil. Moniki je
svetovala, naj redno in pravilno uporablja novo zdravilo s praškom. Zdravilo
nadzira vnetje v dihalnih poteh, zmanjšuje občutljivost dihalnih poti za razne
alergene in možnost za poslabšanje bolezni. Njegovo delovanje je sčasoma
vedno večje, zato je pomembno, da ga
uporablja tudi takrat, ko se počuti dobro. Ob redni in pravilni uporabi vdihovalnika bo pumpico, zaradi katere se
ji nekoliko zatresejo roke, uporabljala
bistveno manj. Pokazala ji je pravilno
tehniko uporabe vdihovalnika in pumpice in svetovala, da naj po uporabi spira usta, da se bo znebila oblog na nebu
in težav s hripavostjo. Prijazno ji je razložila, naj bo pozorna na simptome
astme, kadar uporablja protibolečinske tablete z naproksenom in naj morda ob bolečinah raje uporabi paracetamol. Farmacevtka je Moniki dala še
številne nasvete, kaj lahko poleg pravilne uporabe zdravil stori za dober nadzor nad astmo, da bo težav še manj. Pogovorili sta se tudi o pravilni in varni
uporabi preostalih zdravil in prehranskih dopolnil, s katerimi Monika sicer
nima težav.
V 30 minutah je Monika izvedela
veliko novih stvari o svojih zdravilih
in se spomnila nekaterih, za katere je
že slišala, a nanje ni bila več pozorna.
Ob koncu je prejela še osebno kartico
zdravil z zapisanimi imeni in odmerki vseh svojih zdravil in prehranskih
dopolnil ter nasveti o pravilni uporabi, ki jo je zanjo izdelala farmacevtka.
Zadovoljna je odšla domov.
Jernej Gjerek, mag. farm.
kukamo v vaš lonec ali pečico
Presna in veganska mangova torta
Nova kuharska rubrika – Vabljeni k sodelovanju – Za začetek: slastna torta Sonje Mikuž
Najprej naj povem, da se ni ne videlo ne okusilo, da je bila tale torta njena prva presna. Nasprotno! Sonja je –
poznam jo, vsaj kar se tiče sladic – res
mojstrica. Te »njene sladice« so vedno
tudi po moji duši. Se pravi: nekaj posebnega v smislu sestavin. Sonja skoraj vedno uporablja sladila, ki so nekaj več, ne samo sredstvo za to, da bo
nekaj sladko; uporablja sestavine, ki
so tudi izredno hranilne in zdrave.
Skratka, njene sladice so prave male
umetnine. In zato sem jo poklicala.
Najprej sva se dogovorili, da bo naredila halvo. Bila sem navdušena! Halvo
(in sezam) namreč obožujem. Potem
me je pa presenetila. »Tortica je,« je
rekla, ko jo je odvijala, takole skrito
pred pogledi: »Presna in veganska.«
Bila je. Preteklik, ker jo je seveda takoj zmanjkalo. In bila je … okusa se ne
da opisati. Lahko pa poskusim s tem:
bila je za prste polizati.
»Ne morem kuhati in peči brez
navdiha,« se je skoraj opravičevala,
»in navdih sem dobila danes zjutraj
ob 5.00. In sicer sem želela ustvariti
nekaj novega, zato sem se odločila za
svojo prvo presno torto. Za testo potrebujete: 1 skodelico grenkih mareličnih jedrc, 1 skodelico inkovskih jagod, nekaj posušenih murv, 4 jedilne
žlice sladila, 4 žlice kokosovega olja,
3 žlice presnega kakava, ščepec soli,
malo vanilje v prahu in malo chia semen.
Marelična jedrca imajo podobno
aromo kot grenki mandlji, sladilo pa
dodajte vam najljubše, jaz sem uporabila kokosov sladkor, agavin sirup in
stevio. Lahko pa vzamete tudi yacon,
javorjev sirup ali med. Če boste namesto inkovskih jagod in murv uporabili dateljne, sladilo mogoče sploh
Ker bomo rubriko
Kukamo v vaš
lonec in pečico
nadaljevali, vas
vabimo: pišite na
vida.tos@vestnik.
si ali pokličite
na Vestnik.
Pošljite nam svoje
najljubše recepte,
z veseljem vas
bomo obiskali in
objavili tudi vaš
najljubši recept
za kar koli!
fotografija
nataša juhnov
ne bo potrebno. Jedrca, posušeno sadje in chio sem namakala čez noč. Nato
sem v mešalniku zmešala marelične
koščice, dodala vse druge sestavine in
zmešala. Potem sem dodala še chio in
raztopljeno kokosovo olje, ki sem ga
v maso vmešala ročno.«
Nato je Sonja polovico testa porazdelila po dnu tortnega modela kak
centimeter na debelo in pripravila
kremo. »Za kremo potrebujete skodelico in pol mareličnih jedrc, tretjino skodelice vode, pol skodelice sladila, pol skodelice kokosovega olja,
eno skodelico kakava, ščepec soli in
malo vanilje v prahu. Spet sem najprej
zmlela marelične koščice, nato dodala
druge sestavine, izključila mešalnik in
stopljeno kokosovo maščobo vmešala z žlico. Po prvi plasti testa sem namazala polovico kreme, nato naložila gor drugo polovico testa in nato še
preostali del kreme, na koncu pa čez
to polila še preliv iz manga.«
Za preliv boste potrebovali dva
manga. Njuno meso zmešajte v mešalniku, nato pa v decilitru vode raztopite zvrhano žličko agarja, segrejte
do vretja, v to vmešajte mango in prelijte po torti. Sonja dodaja, da je treba za čim boljši okus in teksturo tortico pustiti pri miru kakšnih pet ur v
hladilniku. »Če pa se mudi, jo dajte v
zamrzovalnik. Še nekaj – če je masa
prekrhka, lahko dodate kakšno žlico
rožičeve ali kokosove moke, če pa je
pretrda, pa malo kokosovega mleka.«
Sicer pa je to osnovni recept, s katerim se lahko – kot z vsemi – poigravate po svojih željah in okusih. Pa: čim
več zabave med igranjem želimo.
Vida Toš
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
23
horoskop
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Zdaj je čas za plodne pogovore z vašim
osebnim ali poslovnim partnerjem. Je
tudi pravi trenutek za podpis kakšne
pogodbe ali za predstavitev vaših idej.
Od jutri dalje do začetka pomladi se bo
za vas začelo obdobje, ko se vam bo finančno stanje izboljševalo.
Ta teden dobro pazite, kaj počnete v komunikaciji in prometu. Saj veste, z bogovi se ni dobro prerekati. Lahko da boste na kakšen način preizkušali srečo, a
astrologi bi vam to za ta teden odsvetovali, pojdite raje po varnejših poteh …
ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11.
BIK 21. 4.–21. 5.
V službi vas bo vznemirjala kopica stvari, a poskusite se ne odzvati. V današnjem razosebljenem času res ne potrebujete še konflikta z nadrejenimi.
Te dni boste globoko razmišljali o neki
skriti ljubezenski zadevi.
Visoko merilo, ki ga imate do sebe, se
vam lahko maščuje. Po navadi se ravno
v majhnih stvareh skriva sreča. Prisiljeni boste, da to srečo poiščete v sebi, in
s tem boste prišli nazaj do notranjega
miru. V ljubezni bodite pogumni.
STRELEC 23. 11.–21. 12.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
Če vam ne bo šlo tako dobro kot prej,
se boste še bolj potrudili v upanju, da
bo vendarle mogoče bolje. V tem tednu
ni videti, da bi vam to dobro uspevalo.
Najverjetneje boste prišli do spoznanja,
da je treba pustiti času čas.
Vrvi okrog vašega telesa počasi popuščajo in lažje boste zadihali. Počakajte
še nekaj tednov, ko boste zavriskali na
ves glas. Zdaj boste imeli zelo dobro priložnost za povišico. Te ne boste kar dobili, ampak boste morali zanjo prositi.
KOZOROG 22. 12.–20. 1.
RAK 22. 6.–22. 7.
Posvetite se raje tistim opravilom, za
katera po navadi nimate časa. Zdaj vam
bodo šla dobro od rok. Pazite na stroške, tudi najmanjše, medtem ko za investicije in posojila čas nikakor ni dober.
Uživajte v pomladi.
Za vas je ta teden, kot bi bil sestavljen
iz dveh polovic. V prvi boste precej zadržani, krmilo in odgovornost pa boste prepuščali drugim, v drugi fazi pa
boste prejeli neke informacije, ki vam
bodo odprle nove možnosti. To bo uvod
v boljše čase.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
V ljubezni se začenja zanimivo obdobje.
Obdobju samote zdaj sledi obdobje druženja z zanimivimi ljudmi, ki bodo pokazali izrazito naklonjenost do vas. Delovni teden bo na videz umirjen, toda
samo zato, ker boste iskali bližnjice in
se izogibali konkretnim nalogam. Srečne številke 15, 39, 3.
LEV 23. 7.–23. 8.
Zdelo se vam bo, kot da vas drugi ne dohajajo, zato boste razmišljali o tem, da
bi šli kar sami naprej. V resnici je težava verjetno bolj v vas kot v njih. Vse na
hitro, vse naenkrat, vse zdaj, to je načelo, ki je značilno za ovne, a bo tokrat še
bolj izraženo kot običajno.
RIBI 20. 2.–20. 3.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
Nesrečni ste, ker imate občutek, da se
je ljubljena oseba oddaljila od vas. Razmislite, morda pa ste vi tisti, ki se odmikate. Ko boste razčistili sami s seboj,
bo pot reševanja problemov enostavna.
Pri delu boste čutili utrujenost in brezvoljnost. Pazite, da tega ne opazijo nadrejeni.
V prvi polovici tedna boste preobčutljivi za vse. Morda je skozi odnose in življenje bolje voziti z nekaj manj plina.
Previdnost velja. V službi so na obzorju težave s sodelavci ali podrejenimi, če
jih imate. Pri denarju bodite previdni,
predvsem pri podpisovanju papirjev.
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 22. maja 2015.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
2
Rešitev:
8
9
4
7
7
9
7
Ime in priimek, naslov:
3
1
1
4
2
9
4
1
5
3
ilustraciji mladen mrčela
6
5
2
9
8
6
1
2
5
4
Rešitve iz 18. številke: MAJ, MESEC LJUBEZNI
Knjižico Med okuse po … dobi Alen Strbad, Plitvica 9a, 9253 Apače.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
24
| Vestnik | 14. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Gornja Radgona: seja občinskih svetov
Ni več trpljenja ne bolečin,
življenje je trudno končalo svoj boj.
S skupno razpravo do
pomembnih odločitev
V SPOMIN
Po dolgi bolezni nas je
za vedno zapustila naša draga sestra
Katarina Jazbec
roj. Utroša
iz Ljubljane
Ohranili jo bomo v lepem spominu!
Odločen ne novemu pravilniku o službi NMP – Dodatna sredstva za morebitna
investicijska dela za dokončanje vodovodnega omrežja na prleški strani
Občinski svetniki iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob
Ščavnici so si enotni: z vsebino predloga pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (NMP), ki ga je posredovalo ministrstvo za zdravje v javno
obravnavo 22. aprila, se ne strinjajo.
Takšen sklep so soglasno sprejeli na
prvi skupni izredni seji vseh občinskih svetov v Gornji Radgoni. S tem so
podprli vodstvo Zdravstvenega doma
(ZD) Gornja Radgona, ki se prav tako
ne strinja s predlaganim pravilnikom.
Zato občinski sveti zahtevajo od ministrstva, da v spremembi pravilnika
upošteva dejstva, ki jih zastopa stroka
iz ZD Gornja Radgona.
ri bolnik počakal naslednji dan ali dva
do obiska zdravnika, to pa je lahko
usodno. Pričakovati je tudi večje število obiskov v urgentnem centru in s
tem daljše čakalne dobe do pregleda
v urgentnem centru,« je v dopisu, ki
so ga skupaj s sklepom vseh štirih občinskih svetov poslali na ministrstvo,
zapisal Primožič. Dodal je: »Istočasno
z novim pravilnikom bi morali definirati novo organizacijo helikopterske
službe NMP in namestiti enoto tudi
v štajersko-pomurski regiji. Le v tem
primeru bi bilo mogoče delno rešiti
problem večje oddaljenosti in daljšega dostopnega časa ekipe NMP na našem območju.«
Za njo žalujejo: bratje in sestre z družinami
ter drugo sorodstvo
Srednja Bistrica, Lendava, Murska Sobota
Denar ali ustavitev projekta
Na tokratni izredni seji so sprejeli
tudi sklep – svetniki iz Apač, Radenec
in Svetega Jurija ob Ščavnici soglasno,
svetniki Gornje Radgone pa z veliko
večino –, da bodo župani omenjenih
občin podpisali aneks k Pogodbi o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju objektov Oskrba s pitno vodo
Pomurja – sistem C. V aneksu je definirana maksimalna višina sredstev za
pokrivanje nujnih morebitnih nesofinanciranih investicijskih del, potrebnih za zagotavljanje celovitega delovanja sistema. Dosedanji vodja projekta
Janez Rožmarin je zamenjal službo,
Svetniki občin
Apače, Gornja
Radgona, Radenci
in Sveti Jurij ob
Ščavnici želijo,
da v službi nujne
medicinske
pomoči v
Zdravstvenem
domu Gornja
Radgona ne
bo sprememb.
Srce je omagalo, dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila
draga mama, babica, tašča in teta
Gizela Slepec
iz Cankarjeve ulice 17 v Murski Soboti
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam pa
izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Lepa hvala g. duhovniku mag. Leonu Novaku za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, Društvu invalidov Murska Sobota, gospe
Eriki Hertl in Pogrebništvu Komunale.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustil
naš dragi mož, oče, dedi in brat
fotografija
miha šoštarič
Janez Köveš
s Hotize
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste nas v teh težkih trenutkih podpirali,
izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali vence, sveče in cvetje
ter dobrodelne prispevke in za maše. Prisrčna hvala g. duhovniku
Viliju Kovaču za pogrebni obred, Lovski družini Velika Polana,
Društvu laringektomiranih, pevcem za odpete žalostinke,
vsem govornikom in pogrebnemu podjetju Ferenčak.
Žalujoči tvoji najdražji
Žugajo z državljansko
nepokorščino
»Mnenja smo, da bi prišlo z novo
organizacijo službe NMP v veliko primerih do podaljšanja časa za dokončno oskrbo pacienta. Geografsko smo
namreč na poti med Mariborom in
Rakičanom. Veliko nujnih primerov
je zaradi ustrezne oskrbe, diagnostike in zdravljenja treba napotiti v
Univerzitetni klinični center (UKC)
Maribor. Naša dosedanja ustaljena
praksa je, da ljudi s srčnimi infarkti, možgansko kapjo in nevrološkimi
poškodbami odpeljemo naravnost v
UKC Maribor, saj Splošna bolnišnica
(SB) Murska Sobota ne more zagotoviti končne oskrbe večini pacientov
s takšnimi stanji. Če bo takšen pacient najprej pripeljan v Mursko Soboto, mu bo treba zagotoviti sekundaren
prevoz iz SB Murska Sobota do UKC
Maribor, to pa izjemno podaljša čas
do končne oskrbe,« je povedal direktor ZD Gornja Radgona Joža Primožič.
Omenjeni pravilnik predvideva tudi
za območje UE Gornja Radgona številne druge bistvene spremembe v organizaciji NMP. Po predlogu pravilnika bo ZD Gornja Radgona med 20. in
sedmo uro brez prisotnega zdravnika,
prav tako bo ta samo osem ur prisoten ob sobotah, nedelja in praznikih.
Poleg tega imajo v ZD Gornja Radgona pomisleke o zadostnem številu reševalnih ekip, ki bodo iz SB Murska
Sobota pokrivale celotno območje Pomurja. »Menimo, da je upravičen strah
zaradi prepoznega obiska zdravnika
v marsikaterem primeru, in to zaradi
večje oddaljenosti urgentnega centra,
kot je oddaljen ZD Gornja Radgona.
Obstaja realna možnost, da bo zaradi
oddaljenosti od Rakičana marsikate-
Na zapisano v predlogu pravilnika, ki
govori, da bo na urbanih območjih dostopni čas za urgentno oskrbo za 80 odstotkov primerov deset minut, na ruralnih območjih pa 20 minut, je opozoril
vodja urgentne službe v ZD Gornja Radgona Stanislav Malačič. »Kakšen pravilnik je to, ki že v osnovi našo populacijo
deli na dva dela? Naš cilj bi moral biti
ustvariti organizacijsko strukturo, ki
omogoči, da je dostopni čas oziroma kakovost oskrbe za vse enaka.« Malačič je
ob tem dodal, da so v Nemčiji poskrbeli
za številne helikopterske baze, ki omogočajo, da helikopter prispe do bolnika
oziroma poškodovanca v 15 minutah.
»Prav prvih 15 minut je pomembnih za
nadaljnjo usodo bolnika,« je dodal.
V razpravi so si bili svetniki iz vseh
štirih občin enotni, da spremembe v delovanju službe NMP Pomurje znova postavljajo v neenak položaj s preostalim
delom Slovenije. Izrazili so prepričanje,
da si ljudje na obrobju zaslužijo enake
storitve, kot jih imajo prebivalci v večjih središčih. Zato so sprejeli sklep, da
se ne strinjajo z vsebino pravilnika in
obenem ministrstvu za zdravje poslali zahtevo, da jim prisluhne. V nasprotnem primeru so se pripravljeni proti
zavračanju nepravičnega pravilnika odzvati z državljansko nepokorščino.
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
njegovo delo pa je zdaj prevzelo mariborsko podjetje Proplus. Bojana Sovič, direktorica Proplusa, je dejala, da
morajo občine ta denar zagotoviti, sicer je ogrožena realizacija tega projekta, vrednega skoraj 50 milijonov evrov.
Projekt mora biti realiziran do konca
tega leta, sicer bodo ogrožena sredstva
iz evropskega kohezijskega sklada. Sovičeva je pojasnila, da so znotraj tega
projekta sklenjene štiri gradbene pogodbe z več pogodbami o sofinanciranju. Za nekatera pogodbena dela denar
ostaja, za druge manjka, zato je Sovičeva svetnike pozvala, naj dovolijo županom podpis aneksa, saj bi v nasprotnem primeru dela na terenu zastala in
se pomaknila v leto 2016, s tem pa bi
vsa dodatna dela avtomatično postala
neupravičen strošek. Čeprav si vsi želijo uspešno dokončanje tega največjega skupnega projekta, so imeli nekateri pomisleke. Skrbi jih predvsem, kaj
bo, če ta denar, ki ga z aneksom zagotavljajo, ne bo povrnjen. To bi pomenilo precejšnje dodatne obremenitve občinskih proračunov. Vseh osem občin
z desnega brega reke Mure mora tako
dodatno zagotoviti okrog tri milijone
evrov. Gre za dodatna dela, za katera se
še ne ve, ali jih bodo lahko uveljavljali
kot upravičen strošek in bodo sofinancirana iz evropskih in državnih virov.
Tako so občinski svetniki sprejeli
sklep, da Občina Gornja Radgona zagotovi nekaj manj kot 700 tisoč evrov,
Občina Radenci skoraj 530 tisoč evrov,
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici nekaj
več kot 506 tisoč evrov, Občina Apače pa skoraj 221 tisoč evrov. Preostala
sredstva bodo zagotovile občine Križevci, Razkrižje, Veržej in Ljutomer.
Ta zadnja več kot 700 tisoč evrov.
Miha Šoštarič
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij
na računu: SI56 023-400019232-476.
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
GOSTINSTVO CAR vabi k sodelovanju mlade
kuharje in natakarje. V novem gostinskem
lokalu v Moravskih Toplicah zaposlijo
za nedoločen čas 3 kuharje ali kuharice
in 3 natakarje ali natakarice.
Več informacij: 041 756 144.
Vestnikovi
naročniki
dobijo
Car Impex, Car Aleksander, s. p., Levstikova ulica 43, 9226 M. Toplice
Vedeževanje Janja
090
44 14 09044 25
GMM, Gregor Zupanc, s. p.
1,99 evra/min.
Helikopter tudi v
severovzhodno Slovenijo
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
14. maja 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kako boli in duša trpi,
ko od bolezni usihajo življenjske moči,
veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo
tvoje zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil dragi oče,
tast, dedek, pradedek, sorodnik in prijatelj
Štefan Kerman
iz Filovcev 160, nazadnje je živel v domu starejših v Rakičanu
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom
in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli
sožalje ter darovali za svete maše, sveče in v druge namene.
Iskrena hvala osebju in sostanovalcem Doma starejših Rakičan,
gospodu župniku dr. Stanislavu Zveru za darovano mašo in pogreb,
pevcem za odpete žalostinke, govorniku gospodu Andreju Baligaču in
pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre,
le daleč, daleč je …
KOMUNALA
ZAHVALA
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
V 93. letu je tiho zaspala naša
draga mama, babica in prababica
Gizela Kučan
iz Križevec v Prekmurju 120
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
znancem in prijateljem za njihove darove in izrečeno sožalje.
Lepa hvala zdravnici Marjeti Benko Šbüll, dr. med.,
g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke
in pogrebnemu podjetju Hozjan.
Žalujoči: hčerka Irena, vnuk Dejan s Simono
ter pravnuka Marina in Kevin
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Mineva 20 let od takrat, ko je kmalu po srečanju z abrahamom
po odpovedi srca svojo življenjsko pot mnogo prezgodaj končal
25
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila draga
mama, tašča, babica, prababica in teta
Irena Šeruga
iz Puževec 27
Ob težki in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za pomoč, vsem, ki ste jo pospremili na njeni
zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče in
darove v dobrodelni namen. Posebej se zahvaljujemo gospe duhovnici
Katji Ajdnik za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici
Moniki za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči njeni najdražji
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas, bolečina in
samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš,
a naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 95. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Margit Kalamar
iz Domanjševec 53
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in
prispevke v dobrodelne namene. Lepa hvala vsem, ki ste jo imeli radi,
jo obiskovali, razveseljevali ter ji v zadnjih dneh življenja pomagali
in stali ob strani, še posebej osebju ZD Gornji Petrovci in bolnišnice v
Rakičanu. Hvala g. duhovniku Štefanu Beznecu za pogrebni obred in
pevcem za odpete žalostinke.
Za vedno boš ostala z nami!
Franc Grah
iz Gorice 14
Za zmeraj bo ostal v spominu in srcu vseh, ki so cenili in spoštovali
njegovo dobrosrčnost.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
Brat Štefan
Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči,
dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 72. letu nas je po težki bolezni zapustila draga
mama, babica, tašča, sestra, teta in svakinja
Katarina Siherle
iz Ulice Mikloša Kuzmiča 17a v Murski Soboti
Ob težki in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, znancem in njenim sošolcem iz ekonomske šole, ki so
jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izraženo sožalje, besede
tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala reševalni ekipi zdravstvenega
doma za pomoč. Srčna hvala ge. Eriki Hertl za ganljive poslovilne
besede in Pogrebništvu Komunale za opravljeno pogrebno svečanost.
Še enkrat hvala vsem, ki ste z dobro mislijo počastili spomin nanjo.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Babica, pogrešali te bomo –
tvoji Izidora, Jan in Maša
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
motorna vozila
AUDI 80, letnik 1988, prevoženih 100.000 km,
prvi lastnik, prodam. Tel.: 051 253 586. v1284
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582
14 01. v0945
PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo
prodam. Tel.: 02 546 11 13. v1192
TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Tel.: 574 11
83, 031 293 449. v1263
posesti
HIŠO NA GORIČKEM, mogoča tudi menjava
za dvosobno stanovanje, prodam. Tel.: 031
581 841. v1283
ZAZIDLJIVO PARCELO v Brezovcih, 718 m2,
zelo ugodno prodamo. Tel.: 031 373 022. v1287
VEČJO GARSONJERO z balkonom v M. Soboti
dam v najem. Tel.: 041 899 183. v1290
GARSONJERO v Murski Soboti dam v najem.
Tel.: 040 662 395. v1292
ZAZIDLJIVO PARCELO v Strehovcih 2, 1.828
m2, prodam. Tel.: 031 213 673. v1255
Tvoji najdražji
kmetijska mehanizacija
Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
meni pa žalost srce trga,
solza lije iz oči,
saj dom je prazen in otožen,
ker tebe pri meni ni.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil
ljubi mož, stric in sorodnik
Viktor Tratnik
iz Kocljeve ulice 12c v Murski Soboti
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom,
znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali
sveče in dar za domače, nam pa izrekli sožalje. Hvala osebni zdravnici
Staši Kocjančič, dr. med., in njeni medicinski sestri za vso pomoč.
Bog plačaj gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo ter
pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala EHO Podpornici
za izposojeno bolniško posteljo in Pogrebništvu Komunale.
Žalujoči: žena Zita ter Darja z možem Gustijem,
očetom Jožetom in hčerko Zalo
Dragi Tic, hvala ti za lepe trenutke,
ki smo jih preživeli skupaj, pogrešali te bova in ohranili
v lepem spominu – tvoji Darja in Zala
Skromno si živel,
v življenju mnogo pretrpel.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal,
odšel si tiho, brez slovesa tja,
kjer ni trpljenja ne gorja,
kjer Bog tvojo večno pot pozna.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, boter in dedek
Jožef Franc
s Krajne 53
Z globoko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama izrekli sožalje, kakor koli
pomagali ter darovali sveče, vence in dobrodelne prispevke.
Posebna zahvala je namenjena Francu in Tereziji Šebjanič ter sosedi
Klavdiji Kreft, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani in
nesebično pomagali. Hvala gospodu župniku Boštjanu Čehu za
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Sandri Buček
za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Tvoja žalujoča žena Marija in sin Jože
Dragi dedi, iskrena hvala za tvoje spoštovanje –
Zvonko z družino
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro.
Tel.: 041 520 191. v1198
TRAKTORSKI VILIČAR S POMIKOM prodam.
Tel.: 041 812 237. v1200
TRAKTOR IMT 533, letnik 1975, 2700 delovnih ur, prodam. Tel.: 031 384 525. v1280
KUPIM ZETOR, URSUS, IMT, DEUTZ, ŠTORE,
UNIVERZAL, AGT, TOMO VINKOVIČ in kmetijske priključke. Tel.: 031 851 485. v1286
kmetijski pridelki
SENO v štirioglatih balah prodam. Tel.: 031
471 299. v1262
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J.
Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134
ŠTIRI LETNE GUME, malo rabljene, znamke
Optimo K406 Hankok, dimenzije 185/55 R 15,
ugodno prodam. Tel.: 545 15 93. v1276
srečanja
Samski moški srednjih let, dobro situiran,
želi spoznati pošteno, urejeno Prekmurko za
druženje in potovanja, pozneje mogoča resna
zveza. Če si želite lepšo prihodnost, lahko
pokličete po telefonu 041 250 890. v1273
26
sporočila
| Vestnik | 14. maja 2015
Noviakcijskiponudbizagospodinjskeodjemalcezemeljskegaplina
OGRE
T
ONO
EZ
NOVO S
I ZA
Z
OTAVLJAM
AG Fiksna
O!
Sproščeni z zagotovljeno
ugodno ceno plina!
www.vestnik.si | e: [email protected]
cena plina od
1. 6. 2015 do 31.
5. 2016:
0,3099 €/Sm³*
NAGRADNO ŽREBANJE!
•5xsezonskavstopnica2015/2016zatekmeNKMaribor
•5xvikendpaketza4osebevMoravskihToplicah
AkciJskA uGODNOst!
•30%popustzastrokovnipriklopplinskegaštedilnika
* velja za gospodinjske odjemalce zemeljskega plina z letno porabo do vključno 10.000 Sm³ in ne vključuje DDV ter drugih
predpisanih dajatev.
Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ...
Pristopite k akcijski ponudbi najkasneje do 31.5.2015 na
022284320 ali na [email protected].
Berite svojega!
Več o akcijskih ponudbah na spletni strani
www.plinarna-maribor.si
Nadzorni svet Regionalne razvojne agencije - RRA Mura, d. o. o.,
Lendavska ul. 5 a, 9000 Murska Sobota, razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA RRA MURA
za 4-letno mandatno obdobje
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev
izpolnjevati še naslednje pogoje:
– imajo najmanj univerzitetno izobrazbo tehniške,
ekonomske ali pravne smeri (VII/2);
– imajo najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj na vodstvenih
in vodilnih delovnih mestih podobne zahtevnosti;
– imajo reference s področja dejavnosti družbe;
– imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
ter sposobnosti za uresničevanje interesov družbe;
– znajo dva tuja jezika;
– so usposobljeni za samostojno delo z računalnikom;
– imajo vozniško dovoljenje B-kategorije.
Prijava mora vsebovati:
1.življenjepis v obliki Europass;
2.izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev;
3.izjavo o pridobljeni izobrazbi, iz katere morajo biti razvidni: stopnja in smer izobrazbe, datum ter številka diplomske listine in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
4.iz opisa delovnih izkušenj mora biti razvidno, koliko izkušenj si je kandidat pridobil
na vodstvenih in vodilnih delih in na katerem področju;
5.vizijo razvoja in delovanja družbe za obdobje 4 (štirih) let.
Prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 (petnajstih)
dneh od dneva objave razpisa na naslov:
RRA Mura, Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota,
z oznako »Ne odpiraj – za razpis direktorja«.
V izbirni postopek se uvrstijo prijave, ki jih organ prejme v razpisnem roku po pošti priporočeno. Za dan prejema se šteje dan oddaje na pošto.
V izbirni postopek se ne uvrsti kandidat, ki pošlje nepopolno prijavo ali iz njegove prijave izhaja, da ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Nepopolna je prijava, ki ji kandidat ne
priloži vseh prilog, ki so navedene v razpisu, in ne navede razlogov, zaradi katerih jih
ni predložil, ter prijava, iz katere ni mogoče razbrati, ali kandidat izpolnjuje razpisne
pogoje. Če razpisodajalec oceni, da so pomanjkljivosti prijave nebistvene, lahko kandidata pozove k dopolnitvi prijave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 (petnajstih) dneh po poteku objave razpisa.
V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni
kot nevtralni za ženske in moške.
ZAUPNI TELEFON
116 123
Telefon za otroke in mladostnike
116 111
Odgovor je pogovor.
SAMARIJAN
BREZPLAČNO 24 ur na dan
Nova številka,
stari prijatelji.
[email protected] | 02 538 17 20
Iščemo
radijske
voditelje
(predvsem moške glasove)
Ste zgovorni, radovedni,
ustvarjalni, družabni,
zabavni, vas zanima
radijsko delo in imate
primeren glas?
Če ste prikimali, pridite
v družbo voditeljev
Murskega vala in
postanite del naše
radijske ekipe!
Prijave z življenjepisom
pošljite do vključno 25. maja
2015 na elektronski naslov:
[email protected].
Avdicija bo v prostorih
naše radijske hiše, v
Ulici arhitekta Novaka 13
(2. nadstropje)
v Murski Soboti v
četrtek, 28. maja 2015,
ob 15.30.
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
14. maja 2015 | Vestnik |
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
Na lendavskem
gradu je na ogled
likovna razstava
Hommage
a Picasso.
Petek, 15. maja
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. PRAZNUJMO SKUPAJ – Štrk
2. ZASTONJ – Akordi
3. NE BOM SE POBOLJŠAL – Biseri
4. NE NOSI MI RDEČIH ROŽ –
Prleški kvintet
5. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti
27
10.00–17.00 Murski val ob dnevu
Slovenske vojske v Rakičanu
20.10 Zimzelenčki z Natašo Hakl
Sobota, 16. maja
SNOP z Benom Horvatom
LENDAVA
V soboto, 16. maja, ob 9. uri se bo začel pri
vaškem domu v Dolgi vasi pohod po Lendavskih goricah ob dnevu pomurskih planincev z naslovom Pogled v štiri dežele.
Podali se bodo do razglednega stolpa in
najvišjega vrha goric Piramide ter pohod
končali pri Športno-rekreacijskem centru
Čentiba, kjer bo druženje.
RAKIČAN
Murski val od jutranjih ur
na Maratonu treh src v Radencih
PREDLOGA
20.10 Žuto, žutejše, najžutejše
ZVEZDE – Hozentregarji
TVOJE SANJE – Mladika
Nedelja, 17. maja
V petek, 15. maja, bo na letališču v okviru
prireditve Dan Slovenske vojske sodelovala tudi Pomurska turistična zveza. Pomursko turistično ponudbo bo predstavljalo
35 društev in organizacij.
SNOP s Simono Špindler
VADBA JOGE V POMURJU
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
10.30 Nedeljska kuhinja: Mihaela
Kalamar bo gostila Marijano
Sukič, urednico časopisa Porabje
1. TERASA – Pliš
2. ORIGINAL – Carpe Diem
3. NE SPREMINJAJ MI - Ditka
4. TIVOLI – Magnifico
5. STISN SE K MEN – Manouche
18.00 Na narodni farmi:
v imenu Poskočnih
muzikantov v naši družbi
Nejc Tratnjek iz Turnišča
Do 20. junija poteka vsak teden vadba
joge v Pomurju v organizaciji Društva
joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na
ekonomski šoli v Murski Soboti je vadba 1.
stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica 37).
Joga za starejše je v Domu starejših Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob 15.15. V
telovadnici radenskega Dosorja bo joga za
starejše vsako sredo ob 18. uri. V Osnovni
šoli Gornja Radgona (likovna učilnica) bo
vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in
v sredo ob 19. uri.
PREDLOGA
JULIJA – San di ego
TIHO – Hamo & Tribute 2 Love
feat. Vlado Kreslin
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. SHOTS – Imagine Dragons
Ponedeljek, 18. maja
SNOP z Jernejo Pirnat
9.15 Izbiramo Pomurko
in Pomurca meseca
14.30 Za zdravje: o etičnih dilemah
intenzivnega zdravljenja
Goran Larnsak, specialist
anesteziologije, iz Splošne
bolnišnice Murska Sobota
18.00 MV-dur: Pred 60. tekmovanjem
za pesem Evrovizije o nastopih
slovenskih predstavnikov
Torek, 19. maja
19.15 Eti ta je muzika
18.40 Prebiranja: Maja Gujtman
o življenju s celiakijo
Sreda, 20. maja
8.45 Satirikov tedenski komentar
20.15 Mursko-morski val:
v New Yorku z Miranom
Camplinom
2. MEIN BERG – Unheilig
3. I REALLY LIKE YOU –
Carly Rae Jepsen
4. HEART OF STONE –
Andreas Kümmert
5. SAVE ME NOW – Billy Idol
Četrtek, 21. maja
PREDLOGA
13.30 Aktualno: o stiskah šolarjev
pred koncem šolskega leta
COME TOGETHER – Echosmith
CRYSTALS – Of Monsters and Men
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Lidija Šinko, Skakovci 37, Cankova. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika.
12.30 Reportaža tedna:
srednjeevropsko tekmovanje
v košnji v Selu na Goričkem
14.30 Domača plošča: Dani Dansosa z
novo skladbo Greva tja do Mure
Razstave
Odprtje
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 14. maja, ob 19. uri bo v Galeriji Murska Sobota odprtje razstave Mojce
Smerdu z naslovom Skulpture. Na ogled
bo do 20. junija. Javno strokovno vodstvo
bo na Mednarodni dan muzejev v ponedeljek, 18. maja, ob 10. in 17. uri.
V ponedeljek, 18. maja, ob 18. uri bo v avli
Pokrajinske in študijske knjižnice Murska
Sobota odprtje druge klubske fotografske
razstave Foto kluba Murska Sobota z naslovom Oblaki. Na ogled bo do 1. junija.
NEGOVA
V četrtek, 14. maja, ob 17. uri bo v poročni
dvorani gradu Negova odprtje likovne razstave del Vinka Prislana z naslovom Igra
linij in ploskev.
GORNJA RADGONA
V petek, 15. maja, ob 19. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona odprtje razstave slik Katje Kerec. Razstava bo na
ogled do 22. maja.
V petek, 15. maja, ob 19. uri bo v gledališki
in koncertni dvorani lutkovna predstava
Smehljajoče se jabolko v izvedbi Lutkovnega gledališča Pupulla.
V nedeljo, 17. maja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani stand up Adam
Kiss.
Kupon št. 20
Glasujem za skladbo
Literatura
Glasba našega srca:
LENDAVA
V sredo, 20. maja, ob 11. uri bo podelitev
priznanj za dosežke na Petöfijevem tekmovanju iz znanja madžarskega jezika.
7 Veličastnih:
Predavanje, delavnica
MURSKA SOBOTA
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 20. maja 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
LENDAVA
V soboto, 16. maja, ob 18. uri bo v gledališki
in koncertni dvorani prireditev Medgeneracijsko sožitje med društvi, na kateri se
bodo predstavila kulturna društva Zveze
kulturnih društev Lendava.
GORNJA RADGONA
V petek, 15. maja, ob 16. uri bo na Trgu svobode (pred knjižnico) v okviru Tedna ljubiteljske kulture Živa ulica, kjer se bodo
predstavila kulturna društva iz Občine
Gornja Radgona.
TURNIŠČE
V nedeljo, 17. maja, ob 16. uri bo v Jeričevem domu območno srečanje odraslih
pevskih zborov in malih pevskih skupin.
LJUTOMER
Gledališče
LENDAVA
BOLJŠA STRAN SPLETA
V soboto, 16. maja, med 9.30 in 12. uro bo
v središču mesta predstavitev kulturnih
društev Kultura med ljudmi v okviru tedna ljubiteljske kulture. Javne vaje kulturnih skupin bodo na treh lokacijah, na
Trgu zmage, ploščadi pred Šopingom in
ploščadi pred nekdanjim Centralom. Nastopili bodo glasbeniki, gledališčniki, folkloristi in drugi.
V ponedeljek, 18. maja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predavanje dr. Zdenke Zalokar Divjak
z naslovom Kako proti apatiji in dolgčasu
pri otrocih in mladostnikih.
KUNOVA
V soboto, 16. maja, ob 10. uri bo v Zavodu Pachamama center Kunova delavnica
Z divjo hrano do zdravja.
LENDAVA
V soboto, 16. maja, med 9. in 19. uro bo na
ploščadi pred hotelom Elizabeta ustvarjalno srečanje likovnih umetnikov Lendava
v barvi in sliki.
Glasba
V četrtek, 14. maja, ob 18. uri bo v Domu
kulture Ljutomer letni koncert učencev
Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer.
ŠALOVCI
V nedeljo, 17. maja, ob 16. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih folklornih skupin Od igre do plesa.
Dogodek
MURSKA SOBOTA –
Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 14. maja, ob 16.30 bosta delavnica izdelovanja verižic – za otroke do 11.
leta starosti (Brigita Međimorecin) – Kozmični orakelj – 13. roža življenja (Irena
Baša, Sonja Mikuž).
V petek ob 14. uri bo trening socialnih
veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad
ženskami (DNK), ob 17. uri pa predavanje
Barvno usklajevanje (Dejan Kerčmar, Renata Rogan).
V ponedeljek ob 18. uri bo predavanje Intimnost v našem življenju (Mateja Vavtar)
in Alkohol – skupina za samopomoč (Milan Osterc), ob 18.30 joga smeha (Klavdija
Zver), ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski).
V torek ob 18. uri bo predavanje Spomladanske gobe (Milan Kelhar) in debatna delavnica Moje mnenje o ... (Dominik Golob,
Borut Miklus), ob 17.30 uvod v učenje Bruna Gröninga, ob 18.30 pa Krog prijateljev
Bruna Gröninga.
V sredo ob 11. uri bo osebno dopolnilno
delo – izmenjava znanj in izkušenj (Renata
Rogan), ob 17. uri praktična delavnica permakulture – skupnostni vrt ob progi (ZOS)
in pravljična joga za otroke (Petra Jauk),
ob 19. uri pa pogovor z Andrejem Omulcem o zasvojenosti.
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
V soboto, 16. maja, ob 19.30 bo v gledališču
Park koncert Pevskega društva prekmurskih lovcev ob njihovi 30-letnici delovanja. Zbor vodi profesorica glasbe Suzana
Škafar.
V petek, 15. maja, ob 19. uri bo v Dijaškem
domu Murska Sobota sprostitev z zvoki
Gonga in drugih holističnih instrumentov. Vodil ga bo Aleš Ifko, učenec mojstra
gongov don Conreauxa iz ZDA.
V soboto, 16. maja, med 10. in 13. uro bo
na trgu kulture dan odprtih vrat Glasbene
šole Murska Sobota. Če bo slabo vreme,
bo prireditev v ponedeljek, 18. maja, med
16. in 19. uro.
V soboto, 16. maja, ob 10. uri bo na grajskem dvorišču tretja vseslovenska Zelemenjava, na kateri bodo menjavali semena, sadike, pridelke, recepte, izkušnje in
navdihe z domačega vrta.
MURSKA SOBOTA
V Pomurskem muzeju Murska Sobota je
na ogled razstava Večerna soareja – Fin de
siecla v Čakovcu. Ob tem je na ogled še
stalna razstava.
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na ogled
razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota 1850–1920.
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na
lendavskem gradu je do 30. septembra na
ogled likovna razstava Hommage a Picasso.
V preddverju gledališke in koncertne dvorane je do 9. junija na ogled razstava akademskega slikarja Roka Zelenka v organizaciji Galerije - Muzeja Lendava in Galerije
Insula iz Izole.
V lendavski poslovalnici Nove Ljubljanske
banke (Mlinska ulica 2) je na ogled razstava del Cvetke Hojnik z naslovom Odkrivanja.
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja
Lendava na lendavskem gradu je na ogled
razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del
predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
LJUTOMER
V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled
likovna razstava slovenskih vrtcev Ciciumetnije – igramo se v organizaciji Vrtca
Ljutomer.
V čitalnici Splošne knjižnice Ljutomer je
na ogled razstava 70-letnica spominov
konca 2. svetovne vojne v Prlekiji.
RADENCI
V avli Zdravilišča Radenci je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na sedmi
Dosorjevi mednarodni likovni koloniji.
GRAD
Do 31. maja je v prostorih gradu Grad na
ogled pregledna razstava likovnih del akademskih slikarjev, ki so sodelovali na likovnih kolonijah Protestantskega društva
Primoža Trubarja.
LJUBLJANA
V galeriji Ekonomske fakultete je na ogled
razstava del slikarka Tatjane Mijatović in
kiparja Roberta Juraka z naslovom Ena +
eden.
POTRNA
V Pavlovi hiši je do 23. maja na ogled razstava fotografij Elia Ciola in Stojana Kerblerja z naslovom Friulia & Štajerska.
GORNJA RADGONA
V galeriji Doma kulture Gornja Radgona
je do 4. junija na ogled razstava fotografij
Dušana Gorasta - Miške z naslovom Plesna doživetja.
V Muzeju Špital bo v petek, 15. maja, ob
14. uri brezplačen ogled stalne zbirke Radgonski mostovi.
ZAGORJE
V avli Delavskega doma je na ogled razstava umetniških del udeležencev 22. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2014.
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: [email protected].
28
(ne)nazadnje
| Vestnik | 14. maja 2015
Četrtek:
zmerno oblačno,
plohe (dež)
13 | 24
vreme Petek:
oblačno,
dež
13 | 16
Sobota:
pretežno
oblačno
10 | 18
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
pretežno
oblačno
9 | 20
Ponedeljek:
pretežno
jasno
7 | 20
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
»Veliko mi pomeni, če se v časopisu pojavi moja fotografija,« mi je zaupal Dani
Mauko, naš dolgoletni sodelavec, ko
sem ga poklicala, da se bo v Vestniku
tokrat pojavila njegova fotografija v dobesednem pomenu – torej ne fotografija, kjer je on za, ampak pred objektivom.
Tukaj je namreč že 35. Maraton treh src
v Radencih, pri organizaciji katerega od
vsega začetka sodeluje tudi Dani. A ne
le pri pripravah, vseh 35 let je zraven
tudi s svojim fotoaparatom in v treh desetletjih in pol maratona je postavil na
ogled v avli hotela Izvir dokumentarno
razstavo svojih 35 arhivskih fotografij.
Ni mi povedal, koliko jih ima, arhivskih
namreč, ker pa se s fotografijo ukvarja
že od leta 1962, jih je verjetno na tisoče. »Presenetili ste me, nerad se fotografiram, rajši jaz druge,« je dodal. To
pa je natančno tako, kot mora biti, saj je
v fotografiji Dani res med »taboljšimi«.
Na mednarodnih natečajih je bil uvrščen
več kot 200-krat in prejel kar nekaj pohval in diplom. V. T. fotografija nataša juhnov
Ledeni možje bodo prinesli vremensko spremembo. V četrtek bodo naši
kraji še pod vplivom toplega, a že bolj
vlažnega zraka. Spremenljivo oblačno
bo. Nekaj dežja bo v Prekmurju lahko
že zgodaj zjutraj, nato pa se bodo po
daljši prekinitvi predvsem popoldne
pojavljale krajevne plohe in tudi kakšna nevihta. V petek nas bo dosegla
hladna fronta. Oblačno bo in kar pogosto bo deževalo. Hladilo se bo, zato
neviht ne pričakujemo več. V soboto
zjutraj bo dež ponehal in nato bo večinoma čez dan suho. Pihal bo okrepljen
severni veter. Tudi v nedeljo bo večinoma suho, a oblačnosti bo kar nekaj.
Veter bo nekoliko oslabel. Bolj sončen
bo ponedeljek.
***
Ledeni možje so med najbolj znanimi
ljudskimi vremenskimi preroki. Poglejmo jih malo bližje. So sredi maja, ko se
kar pogosto dogaja, da pride do prehodnih ohladitev, zadnjih slan pri nas, pa
tudi vreme ni ravno značilno stabilno,
ampak prej spremenljivo, morda celo
bolj kot v pregovorno muhastem aprilu. Pravzaprav je ta spremenljivost maja
lahko celo izrazitejša, predvsem pa intenzivnejša. Majske nevihte so lahko
prav močne, aprila pa so take res redke, bolj gre za plohe ali plohice.
Ljudje so torej z dolgoletnim opazovanjem prišli do zgornjih ugotovitev in
svojo modrost strnili oz. povezali s svetniki, ki godujejo v tem obdobju. Strokovno mnenje o ljudskih vremenskih
pregovorih je seveda neprizanesljivo. A
»ledene može« vendarle lahko pogledamo malo bolj prizanesljivo. Ne preverjajmo jih natančno po dnevih, datumih,
ampak jim dajmo malo več svobode.
Osebno menim, da je veliko že, da je našim prednikom uspelo določiti približno
obdobje teh dokaj pogostih in značilnih
vremenskih sprememb in nekakšno datumsko mejo slane oz. pozebe. In če to
ljudsko vremensko modrost pogledamo
širše, dokaj dobro drži! Ne vsako leto,
seveda tudi po dnevih še zdaleč ne. Ampak letos dokaj natančno. Pravzaprav bo
ozračje ohladila Zofija ali Zofka; Servacij, Pankracij in Bonifacij pa bodo pripravili teren za spremembo.
Anton Fujs
Rusi so prinesli belo blazino in govedino
Rojen na dan zmage – Mami so iz kleti dovolili iti v sobo, kjer je rodila – Tudi Rusi so bili veseli dojenčka
Prava »fešta«
Anton je zdaj, ob 70. obletnici
zmage, pripravil pravo »fešto«, prav
tako kot pred desetimi leti: »Ne, ne
praznujem vsako leto tako na veliko, letos sem se za to odločil, ker
je okrogla obletnica. Sicer pa imam
vnukinjo, ki je rojena 31. maja, in z
njo po navadi skupaj praznujem. Letos sem pač naredil izjemo.«
Mediji so o Antonu in njegovem
zmagovitem datumu rojstva že pisali: »Že pred desetimi leti sem bil v Vestniku, v Penu.
Ko sem bil še fant, vajenec, pa sem
bil v ljubljanskem Dnevniku. Samo
dva naj bi bila namreč na ta dan rojena v Sloveniji in so našli mene in
vestnikov
koledar
Č – 14. maj
BONIFACIJ
P – 15. maj
ZOFKA
S – 16. maj
JANEZ
N – 17. maj
JOŠT
P – 18. maj
ERIK
T – 19. maj
IVO
S – 20. maj
BERNARD
V petek, 15. maja, sonce vzide ob 5. uri
in 20 minut, zaide ob 20. uri 22 minut.
Tako bo dan dolg 15 ur in dve minuti. V ponedeljek, 18. maja, ob 6. uri in
14 minut bo na nebu nastopila prazna
luna – mlaj.
»Ne, ne praznujem
vsako leto tako na
veliko, letos sem se
za to odločil, ker je
okrogla obletnica.«
Bila je sreda, bil je 9. maj in bilo je leta
1945. Ta dan je bil nekaj posebnega, saj
se je takrat uradno končala druga svetovna vojna. Dan zmage je bil zagotovo srečen dan, še posebej zato, ker se je
začelo novo življenje. To pa se je dobesedno začelo tudi Antonu Fujsu iz Motovilec. »Mama je v kleti na krompirju
čakala na porod. Sicer babice porodničarke ni bilo, je pa prišla neka ženska,
da bi ji pomagala,« po pripovedovanju
svoje mame razlaga Anton. »No, potem
so pa prišli Rusi in mami rekli, da naj
gre v sobo, kjer me je potem rodila. In
ker sem bil fant in sem se rodil na dan,
ko se je končala vojna, so Rusi rekli, da
Naročite svoj
sem jim jaz prinesel svobodo. Bili so
veseli, nato pa so mi prinesli lepo belo
blazino, mami pa so – ker so imeli tu v
naši soseščini tudi kuhinjo – takoj po
porodu prinesli govedino.« Anton je bil
sicer srednji otrok Janeza in Marije, ki
sta pred njim že imela deklico, po njem
pa še enega fantka.
tudi onega drugega.« A Statistični urad Republike Slovenije nam da
drug podatek, namreč da je bilo na to
zmagovito sredo, 9. maja leta 1945, v
Sloveniji rojenih 42 prebivalcev, devetega maja pa praznuje rojstni dan
5856 Slovencev.
Vida Toš
Dobrodelni koncert
»Tečem, da pomagam«
in otvoritev 35. Maratona treh src
15.5.2015 ob 19. uri v Kongresni dvorani
hotela Radin v Zdravilišču Radenci
Start maratona 16.5. ob 9. uri
[email protected] | 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
www.maraton-radenci.si
Koncert s skupino ŠANK ROCK
16.5. ob 21.uri (Vstop prost!)
www.zdravilisce-radenci.si
oglas Vestnik ZR 35 maraton 06_05.indd 1
07/05/15 12:37