Pomagal starejšim sosedom

Občina Beltinci
Pomurska mlekarska zadruga
Ravne strehe
po novem niso
več ovira
V Prekmurju
Igralci Lomanoš
namolzemo čedalje pomurski prvaki
manj mleka
Na drugem mestu nogometaši
Mali nogomet
Novi podrobni prostorski načrti
Opravljeno čiščenje upravnega odbora
KMN Videm, na tretjem ŠD Filovci –
Zmagovalci potrdili svoj primat
Stran 2
Stran 6
Stran 16
med kuse po ...
Škofija Murska Sobota
Krüj v domačon
cekri
Prihod minoritov
v Turnišče
Kruh iz pirine moke, rženi kruh,
koruzni kruh, vrtanik, žemljice
iz polnovredne moke, ptički
Letos brez kadrovskih
pretresov znotraj škofije
Stran 26
Stran 28
2. julija 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 27, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Niko Prelec, najprostovoljec 2014
V premislek
Pomagal starejšim sosedom
Državljan
J. Votek
Osnovnošolec iz Šalovec vzor vsem mladim – Najprostovoljski projekt je Obnovimo slovenske gozdove
Niku se zdi samoumevno, da pomaga starejšim sosedom pri hišnih opravilih. Torej je lahko
vzor vsem mladim, predvsem osnovnošolcem, ki živijo na vasi, kajti veliko je starejših, ki
ostanejo sami, ker so se mladi odselili v druge kraje, poročili ali odšli na delo v tujino, in
nimajo nikogar, ki bi jim prinesel nujne stvari iz trgovine, drva v kuhinjo, pomagal na vrtu in
še marsikaj. Včasih je že dovolj, da jim kdo vsak dan pove dober dan in povpraša, kako so.
Starejšim vsaka dobra beseda dobro dene, saj vedo, da nekdo misli na njih in jim priskoči na
pomoč, ko ga potrebujejo. fotografija mediaspeed
Naročnik
Avto Škafar, d. o. o., vsem bralcem Vestnika ponuja
10 % popusta pri servisnih in
kleparskih storitvah
za vozila katere koli znamke.
Kupon lahko unovčite do 31. 7. 2015.
Popusti se med seboj ne seštevajo.
Avto Škafar, d. o. o., Murska Sobota, tel.: 522 32 33,
PE Lendava, tel.: 577 62 00
#
Nepreslišano
K
Karikatura Anton Buzeti
Konec junija je Mladinski svet Slovenije (MSS) pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja
razglasil najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2014. Med
dobitniki najvišjih naslovov je tudi
Niko Prelec iz Šalovec, in sicer v starostni skupini do 19 let. V tej skupini
je najprostovoljka tudi Ema Trobentar iz Slovenske Bistrice. Niko Prelec je
prejel priznanje na predlog mentorice
prostovoljstva na Osnovni šoli Šalovci Suzane Škodnik, ki ga je tudi spremljala na ponedeljsko sklepno slovesnost na Brdu pri Kranju.
Najodmevnejši je bil vsekakor najprostovoljski projekt tabornikov, saj
je 1600 tabornikov posadilo 50 tisoč
sadik dreves na 23 različnih lokacijah.
V starostni skupini do 30 let sta priznanje prejela Nastja Maver iz Novega
mesta in Amir Crnojevič iz Ljubljane,
v starostni skupini nad 30 let pa Irena
Dolinšek iz Pirana in Gašper Rupnik
iz Postojne. Naslov najmladinski voditelj je prejel Gregor Matevž iz Javornika, posebno priznanje pa so podelili
še Mladinskemu centru Dravinjske doline za projekt Žinkana.
Pravzaprav je prostovoljstvo oziroma pomoč sosedom za Nika Prelca
nekaj povsem normalnega, vsakdanjega. Ko opravi vse potrebno doma
na manjši trihektarski kmetiji s tremi
kravami (ker je oče zaposlen na Dunaju, morata sama z mamo opraviti
vsakdanja kmečka dela), obišče tudi
sosedo in jo povpraša, kaj lahko stori
zanjo. Prej je skrbel še za enega človeka, ki pa je že umrl.
Niko Prelec, ki je tudi sicer zelo aktiven in priden v vasi in član gasilskega društva, bo po devetem razredu
šolanje nadaljeval na Biotehniški šoli
Rakičan. Zagotovo pa bo prostovoljec
tudi v prihodnje – oziroma bo pomagal starejšim ljudem.
Bernarda B. Peček
ako nemarni smo, se je pokazalo prejšnji četrtek. Praznovali
smo dan državnosti in na simbolni ravni pokazali odnos do države
ali, če hočete, do svojega doma. Koliko
zastav je viselo na javnih in tudi zasebnih zgradbah? Visele so tam, kjer za to
poskrbijo pristojne službe, drugje jih
niste videli. Gre za simbolno gesto, ki
pa veliko pove o ljudeh, ki v tej državi
živijo. Če se premaknemo čez mejo, vidimo neko drugo zgodbo. Tam je že na
vsakem vozilu javnega prevoza pripeta
državna in lokalna zastavica. Indiferentnost do simbolov posredno pomeni
indiferentnost do države, in to ne samo
kot domovine, ampak bistveno širše. S
takim odnosom dopuščamo, da politične elite namesto odgovornega upravljanja države to upravljajo glede na svoje
strankarske interese na račun države.
Po materialni plati državljani to čutijo
zadnja tri leta. Če bi bili odgovorni in
zavestni državljani, političnim elitam
ne bi dopuščali izključevanja celih skupin ljudi, ki so odvrženi kot amortizirani stroji v tovarni. Hkrati smo s takim
ravnanjem odprli pot prikritim pohlepnežem razvitih in »nacionalno zavednih« držav, ki počasi izčrpavajo ljudi
in jih potiskajo še nižje. Na primeru
Grčije se zelo lepo vidi, kaj je prinesel
prost pretok kapitala in kaj so prinesli
strankarski interesi grških političnih
elit. Zaradi svoje udobnosti in izrednega bogatenja so grške strankarske elite
prelile del zaslužkarskega kapitala držav razvitega severa med prebivalstvo.
Zdaj te države izstavljajo račun, a ne
elitam, ampak prebivalstvu, ki naj bi
plačalo predvsem tisto, kar so si prisvojile elite. Grki očitno tega niso pripravljeni storiti. Ob robu grški zgodbi imamo tudi mi svojo zgodbo. Sprejeli bodo
davčno razbremenitev dela. Gre za
zavajanje, razbremenjeni bodo nosilci
kapitala in ne dela ali razvoja, saj kreativni potencial države ali podjetja od te
razbremenitve ne bo imel nič, kvečjemu
še bolj zategnjen pas.
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Občina Beltinci letos s tremi OPPN
Ravne strehe po novem niso več ovira
Zanimanje za stanovanjsko gradnjo je razlog za urejanje prostora – Nov podroben prostorski načrt so že dobili v Lipovcih in Ižakovcih
Gradnja objektov z ravnimi strehami
je bila pred dobrima dvema letoma
vroča tema v Občini Beltinci. Ko je
gradbeni inšpektor obiskal lastnike
zgradb z ravnimi strehami, med katerimi je bila tudi hiša tedanjega župana Mateja Gombošija, in desetim
zagrozil z rušitvijo, je občinski svet
konec aprila sprejel odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih
ureditvenih pogojev v Občini Beltinci. Vendar je ta dokument med drugim gradnjo objektov z ravnimi strehami dovoljeval samo v treh naseljih,
v Beltincih ter v delu Lipovec in Bratonec, izpustil pa je preostale vasi v
občini, in sicer Gančane, Lipo, Melince, Ižakovce in Dokležovje. Ta dvojna
merila, ki so bila pisana tudi na kožo
takratnemu županu, so zelo odmevala v javnosti, prav tako pa je približno dvesto ljudi takrat podpisalo peticijo, v kateri so zahtevali, da občina
sprejme akte, s katerimi bo dovoljevala sodobnejšo gradnjo stanovanjskih hiš z ravnimi strehami.
S sprejemanjem Občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
občina zdaj to tudi počne. Nov podroben prostorski načrt so dobili v
Lipovcih in pred kratkim tudi v Ižakovcih, do 18. junija pa je trajala tudi
javna razgrnitev predloga še za severovzhodni del Beltinec, ki se ledinsko
imenuje Za ogradi, in povsod je dopuščena tudi ravna streha in ne več
samo dvokapnica. Podroben prostorski načrt za stanovanjsko gradnjo so
tako februarja najprej dobili v Lipov-
Nov podroben prostorski načrt so dobili v Lipovcih in pred kratkim tudi v Ižakovcih, do 18. junija pa je trajala tudi javna
razgrnitev predloga še za severovzhodni del Beltinec ali ledinsko Za ogradi in povsod je dopuščena tudi ravna streha in ne
več samo dvokapnica. fotografija nataša juhnov
cih, in sicer za vzhodni del, zajema
pa območje v skupni velikosti dobrih osem hektarjev v trikotniku med
dvema potema, ki se levo odcepita od
ceste, ki vodi v Gančane, in to potjo.
Podrobni prostorski načrt je občinski svet pred kratkim sprejel tudi za
vas Ižakovci. Zajema dve območji v
skupni velikosti dobrih sedem hektarjev, s tem da je na prvem zarisanih
trideset parcel in na drugem deset.
Dve stanovanjski hiši tu že gradijo
in bodo dela zdaj lahko nadaljevali, druge pa bodo začeli postavljati
predvidoma v dveh do treh letih. Podroben prostorski načrt je v postopku sprejemanja še za severovzhodni
del Beltinec v velikosti slabih štirih
hektarjev, območje pa se razprostira
od šolskega igrišča in kot neke vrste
vzporednica s hišami ob glavni cesti
proti odcepu, ki vodi v Lipo.
Sprejemanje prostorskih planov
je dolgotrajen postopek, predvsem
zaradi počasnosti državnega aparata, ki si vedno vzame dosti časa, ko
občinam pri tem gleda pod prste, visok strošek pa predstavlja tudi izdelava dokumentov, je povedal beltinski župan Milan Kerman. Občina pa
bo morala zagotoviti denar tudi za
komunalno urejanje vseh teh območij, preden bo ta denar dobila povrnjen s plačevanjem komunalnih prispevkov.
Beltinska občina, ki je po številu
prebivalstva peta v Pomurju in štiriinšestdeseta v Sloveniji, je gosto naseljena in dinamična tudi po demografskih kazalcih, glede na lego pa
zanimiva tudi za naseljevanje mladih
družin. Čeprav je v celoti obdana z
obdelovalnimi kmetijskimi zemljišči,
ki so varovana, je v vaseh še vedno
dovolj gradbenih območij, ki omogočajo pozidavo in s tem zaokroževanje
naselij, zaradi česar se na pristojnem
ministrstvu sploh lahko pogovarjajo
o možnosti za sprejemanje podrobnih prostorskih planov.
Majda Horvat
Sobota, kot si jo želimo
Osnovna šola Šalovci
Gonilna sila razvoja Naj bo manj besed in več akcije
Spodbuditi vpis v vrtec in prilagoditi delovni čas
Največ predlogov za ureditev mestnega središča se nanaša na Slovensko ulico
Ni lahko prevzeti vajeti v šoli, v kateri je bila prej ravnateljica Jolanda Lazar, ki je bila uspešna kot učiteljica in
ravnateljica, dosegla pa je tudi odličen
profesionalni razvoj in doktorski naziv.
Toda če je v kolektivu dovolj sodelovanja in podpore in če je veliko razumevanje tudi dosedanje ravnateljice (ki se
na razpis ni prijavila), ki bo predala posle mlajši kolegici oktobra, je lahko vodenje majhne šalovske šole svojevrsten
izziv in nov korak v razvoju. Kajti pri
takih stvareh ne gre za tekmovalnost
ali posnemanje, gre za samostojno pot
vsakega posameznika in za boj za lepšo
prihodnost goričkih otrok.
Tega se prav dobro zaveda tudi Darja
Farič Klemenčič, ki sicer živi v Murski
Soboti in je mati dveh otrok, na šalovski šoli pa je kot profesorica razrednega pouka in vzgojiteljica predšolskih
otrok zaposlena enajsto leto. Šalovska
šola ima le 63 otrok in je ena najmanjših v Pomurju, zato bi morala biti prva
naloga vseh v šoli in občini povečati
vpis v vrtec in šolo.
»Moja želja je, da najprej spodbudim
vpis v vrtec. Zdaj sta oblikovana dva oddelka in v prihodnje želimo prilagoditi
delovni čas potrebam staršev. Dogaja se
nam namreč, da starši zaradi ugodnejšega časa prepišejo otroke v Gornje
Petrovce. Pri nas pa se to pozna, tudi
če gre le za nekaj otrok. Tudi strokovno delo na šoli bomo nadaljevali, toda
jaz na povečanje natalitete ne morem
vplivati. Enkrat je več, drugič manj, kakšnega velika povečanja vpisa pa ne
pričakujemo. Ker pa smo edini zavod v
občini, je vsekakor tudi zanjo in njen
obstoj pomembno, da šola ostane. Zaposleni na šoli in učenci smo zelo povezani z ljudmi, lokalno skupnostjo, šola
je tudi edina kulturna ustanova,« je povedala Darja Farič Klemenčič.
»Zdaj imamo priložnost, da postavimo smer prihodnjega razvoja Murske
Sobote, ki mora ostati ne glede na politično opcijo, ki bo v prihodnje vodila mesto. Tako imamo možnosti za razvoj. Če bo politika to čez pet let grobo
prekinila in spet nekaj na novo postavljala, tega razvoja ne bomo nikoli doživeli, saj ne bo vsebine,« je ob robu
okrogle mize v okviru projekta Sobota, kot si jo želimo povedala direktorica Razvojnega centra Murska Sobota Mojca Breščak, ki je vodila projekt.
Kot smo že poročali, je v okviru priprave projekta Trajnostne urbane strategije, ki je pogoj za črpanje evropskih
sredstev, namenjenih razvoju mestnih
občin, soboška občina pripravila šestnajst tematskih delavnic, na katerih so
občani skupaj s stroko iskali odgovore
na izzive, s katerimi se spoprijemata
pomurska prestolnica in njena okolica. Po besedah Breščakove, ki je presenečena nad dobrim odzivom občanov v okviru delavnic, je treba najprej
odgovoriti na ključno vprašanje: »Kaj
želimo s tem mestom narediti, vsega
tu ne moremo imeti, saj smo omejeni
s prostorom. Ne moremo imeti visoke tehnologije, ne moremo imeti niti
krav, ki se bodo pasle sredi mesta, treba je najti neki kompromis, ki zagotovo ne bo optimalen za vse.« Kot pravi
Breščakova, je prišlo največ predlogov
za ureditev mestnega središča. Glede
Slovenske ulice je prispelo celo toliko
različnih predlogov, da bodo izvedli še
eno »premišljevalnico« na to temo, saj
se vsi v mestu ne strinjajo z njenim zaprtjem. Za enajst mestnih občin v Sloveniji bo za trajnostni urbani razvoj
na voljo 117 milijonov evrov, vendar,
kot pojasnjuje Breščakova, v okviru
TUS-a ne bo mogoče dobiti sredstev
za vse prispele oziroma izbrane ideje,
Darja Farič Klemenčič, nova
ravnateljica OŠ Šalovci, je prepričana,
da je izobrazba gonilna sila razvoja,
šola pa središče kulturnega dogajanja
v kraju. fotografija bernarda b. peček
Odločitev za prijavo na razpis za
funkcijo ravnateljice pa ni bila enostavna. Kar dolgo časa je razmišljala in kolebala, ali naj se prijavi ali ne. »Čeprav
sem še dokaj mlada in imam dva majhna otroka, v življenju vedno iščem neko
motivacijo in dodatni izziv, pri delu pa
se vedno maksimalno potrudim in ga
opravim z veliko požrtvovalnostjo. Nekako sem začutila, da je tudi v kolektivu
ta želja. Zato sem se odločila, da se prijavim. Glede na to, da sem zdaj nekako
mirna, sem prepričana, da sem se odločila prav,« je povedala nova šalovska
ravnateljica. Dodala pa je še: »Iskreno
upam in želim, da bi izobraževanje zares postalo gonilna sila. Če se bo samo
varčevalo, ne bo dobro.«
Bernarda B. Peček
Poleg centra ponovne
uporabe, ki bo zaživel
v prostorih nekdanje
Družbene prehrane,
je občina v pogovorih
tudi z lastniki prostorov
stare bolnišnice, ki so
prazni in opremljeni ter
bi jih lahko uporabljale
nevladne organizacije.
temveč bodo te del širše strategije razvoja mestne občine. TUS namreč pokriva tri koncepte: pametno ravnanje
s prostorom, trajnostna mobilnost in
energetska učinkovitost, zato bodo za
ta sredstva primerni predlogi s teh področij, iz preostalih idej se bodo oblikovali projekti, ki ne bodo ciljali samo
na sredstva TUS-a, temveč tudi na druge razpise. »Povezati se moramo tudi z
drugimi nevladnimi in razvojnimi institucijami ter pogledati, kaj načrtujejo, iskati moramo sinergije,« še pove
Breščakova.
Regijsko središče potrebuje
pokrit plavalni bazen
Na sklepnem dogodku v grajski dvorani, ki ga je vodila Brigita Bavčar, so
vodje posameznih delavnic povzeli
nekatere poudarke s posameznih področij, v mestni upravi pa se bodo zdaj
skupaj z razvojnim centrom in zunanjimi sodelavci na podlagi pridoblje-
nih predlogov lotili izdelave omenjene
strategije. Vodja arhitekturne delavnice Jernej Červek tako meni, da Murska
Sobota potrebuje predvsem novo strategijo arhitekturnega razvoja: »Da prekinemo več desetletij trajajoče stanje,
ko se je Murska Sobota razvijala parcialno po željah posameznikov.« Direktor Pomurske gospodarske zbornice
Robert Grah je mnenja, da mora mesto
predvsem prisluhniti gospodarstvu, če
želi ostati regijsko gospodarsko središče. »Gospodarstvo v tem trenutku najbolj potrebuje vzhodno obvoznico do
industrijske cone.«
Župan mestne občine Aleksander Jevšek je izrazil mnenje, da mesto potrebuje predvsem manj besed in več akcije. Kot pravi, je prišel čas, da se tudi
mesta na obrobju začnejo razvijati. »V
Prekmurju se moramo znebiti statusa
žrtve, samo jamramo in nihče nam ne
bo pomagal. Že dvajset let poslušamo
o Fazaneriji in gramoznici, mi potrebujemo akcijo.« Jevšek je pri tem navedel nekaj konkretnih projektov za
oživitev mestnega središča, ki že potekajo neodvisno od omenjenih delavnic. Poleg centra ponovne uporabe, ki
bo zaživel v prostorih nekdanje Družbene prehrane, je občina v pogovorih
tudi z lastniki prostorov stare bolnišnice, ki so prazni in opremljeni ter bi jih
lahko uporabljali člani nevladnih organizacij, ki se na občino obračajo s prošnjami za prostore. Na vprašanje o pokritem plavalnem bazenu v mestu, je
župan odgovoril, da je na občini v ta
namen že oblikovana skupina, ki bo v
kratkem odšla na ogled v Györ, kjer so
lani zgradili nov petdesetmetrski pokriti plavalni bazen. »Besede niso potrebne, to moramo narediti, regijsko
središče to potrebuje.«
Timotej Milanov
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
2. julija 2015 | Vestnik |
3
Industrijska cona v Odrancih se polni
To poletje spet bogatejši za tri naložbe
Vrednost podjetniških vlaganj 38 milijonov in občinskih 12 milijonov evrov – Po naložbah na prebivalca je odranska občina prva v državi
Ta mesec bo končana gradnja novih
proizvodnih prostorov italijanskega
investitorja in lastnika podjetja Nov
Dom A. V. v industrijski coni v Odrancih, kamor bodo preselili proizvodnjo
galanterijskih izdelkov, ki zdaj poteka
v najetih prostorih v Žižkih. V nove
prostore, v katerih bodo imeli zaposleni bistveno boljše delovne razmere,
se bo preselilo zdajšnjih 73 delavcev,
naložba pa bo omogočala tudi širitev
proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest. Še letos bo v podjetju delalo
80 delavcev, proces pa bo stekel tudi z
novimi stroji, ki so jih kupili s pomočjo denarja, ki ga je podjetje dobilo s
prijavo na razpis za spodbujanje tujih
naložb v Sloveniji. Država je naložbo
tujega vlagatelja novembra lani podprla z dobrimi 470 tisoč evri.
Gradnjo dodatnih prostorov bo to
poletje končal tudi nemški proizvajalec avtodomov Carthago, ki je s 430
delavci največji zaposlovalec v odranski občini, z novimi prostori, ki bodo
namenjeni tudi reorganizaciji proizvodnje, pa bodo odprli nekaj dodatnih
delovnih mest. Še ta mesec bo odprl
vrata v industrijski obrtni coni v Odrancih tudi nov trgovski center Jager
s ponudbo blaga za široko porabo in z
gradbenim materialom, nova pa je tudi
naložba podjetja Raiffaisen trgovina,
Vrednost podjetij v industrijski coni v Odrancih je znašala konec leta 2014 26,2 milijona evrov, vrednost novih naložb pa
še dodatnih 12 milijonov evrov. Vsa podjetja, ki imajo sedež v Občini Odranci, teh pa je 83, so dosegla v letu 2013 100,8
milijona evrov prihodka in so zaposlovala 650 delavcev. fotografija majda horvat
ki je na tem območju zgradilo kmetijski trgovski center s sušilnico in silosi
za koruzo in pšenico. S tem bo počasi zapolnjeno celotno območje industrijske cone, saj ima tu ob omenjenih
vlagateljih svoje proizvodne prostore
še podjetje Blister Pack. Svoj prihod
v to industrijsko cono sta napovedala še dva vlagatelja, italijanski izdelovalec prestižne ženske obutve Salmaso
in avstrijski proizvajalec kovinskih delov Perfektbau. Občina Odranci je industrijsko cono začela načrtovati kmalu po ustanovitvi, za ta namen pa so
najprej uredili sedem in potem še dodatnih osem hektarjev zemljišč. Vrednost vseh podjetniških naložb je že
38 milijonov evrov, v svoji dvajsetletni
zgodovini pa je občina, ki meri vsega
sedem kvadratnih kilometrov in ima
1.650 prebivalcev, v komunalno opremljanje in objekte družbenega standarda vložila 12 milijonov evrov. Po višini naložb na prebivalca je odranska
občina prva v Sloveniji, ob močni gospodarski rasti pa je tu dobilo delovno
mesto 400 delavcev iz drugih občin in
celo iz sosednjega Medžimurja. Odrančani, ki ne poznajo brezposelnosti, so
bili namreč že prej zelo podjetni, saj
imajo registriranih 83 podjetij, ki zaposlujejo 650 delavcev.
Majda Horvat
Moravske Toplice
Porabje ob dnevu državnosti
Fokovski vrtec za zdaj ostaja
Napredek je viden
Odlok o ceni vode v goričkem delu občine ni bil sprejet – Privilegiji na račun drugih
Slovenska investicija v monoštrski industrijski coni
Svetniki moravskotopliške občine so v
ponedeljek poslušali poročila o poslovanju javnih zavodov in javnega podjetja
Čista narava za lansko leto. Ob poročilih, ki so jih potrdili, so bile na seji tudi
tri občutljivejše točke dnevnega reda.
Razpravljali in sprejeli so predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ta sicer ne posega v višino
nadomestila, ampak omogoča občini,
da zbere podatke o nepremičninah in
stavbnih zemljiščih v vseh uradnih evidencah. Presenetljiva je bila odločitev o
zavrnitvi sklepa o določitvi cene oskrbe s pitno vodo v tistem delu javnega
omrežja, ki ga vzdržuje Čista narava.
Presenetljiva zaradi tega, ker je bil sklep
o določitvi cene oskrbe s pitno vodo za
omrežje, ki ga vzdržuje soboški Vodovod, sprejet brez razprave. Pri določitvi
cen v obeh sistemih gre za očitno razliko. Občani, ki dobivajo vodo iz »soboškega vodovoda«, bodo plačevali polno
ceno vode in omrežnine. Pri vodovodu,
ki ga vzdržuje Čista narava in se iz njega
oskrbujejo predvsem gorička naselja, pa
je bilo predlagano stoodstotno subvencioniranje omrežnine in bi to pomenilo izenačitev občanov pri oskrbi s pitno
vodo. Sklep je bil zavrnjen, argumenti
pa »demagoški«. Zgodba pri dajatvah
se vedno konča s podrejenim položajem Goričancev v primerjavi z ravninskim delom občine.
Tako kot se je pred več kot dvema letoma končala zgodba z ukinitvijo vrtca
v Fokovcih. Dejstvo je, da v vrtcu ni dovolj otrok in je strošek za vzdrževanje
enote prevelik. Na letni ravni gre samo
za vzdrževanje in zagotavljanje razmer
za delovanje enote vrtca okrog 70 tisoč
V Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru so pripravili že tradicionalni sprejem ob dnevu
državnosti. Slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je v govoru potegnil nekatere vzporednice med
nastankom samostojne države in razvojem zaščite manjšin v Evropi, ki v
formalnem smislu ni bila uvedena še
trideset let po drugi svetovni vojni.
Zato je med drugim poudaril, da je poteklo 40 let od podpisa Helsinške sklepne listine Organizacije za varnost in
sodelovanje v Evropi, ki govori tudi o
položaju in zaščiti etničnih manjšin.
Slovenska manjšina na Madžarskem
in madžarska v Sloveniji sta danes po
njegovih besedah bogastvo, ki ga je
treba zaščititi. Med najpomembnejše dogodke letošnjega leta v porabski
skupnosti Snoj prišteva odprtje prenovljenih prostorov Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku
in uradni obisk slovenskega zunanjega
ministra Karla Erjavca v Budimpešti.
V začetku septembra naj bi se zgodilo še srečanje med slovenskim in madžarskim predsednikom Borutom Pahorjem in Janosom Aderjem. »Matična
domovina bo še naprej zagotavljala
podporo porabskim Slovencem. Slovenska skupnost v parlamentu sicer še
nima svojega poslanca s polnimi pooblastili, a si bo Slovenija prizadevala,
da se bo to enkrat zgodilo. Prva naloga v tem trenutku je krepitev gospodarskega sodelovanja, ki bo koristilo
tudi razvoju območja, na katerem živi
manjšina,« je Snoj povzel besede, ki so
bile izrečene na nedavnem srečanju
slovenskega in madžarskega zunanje-
evrov. Tu so še stroški za plače in drugi funkcionalni stroški, ki jih je občina
dolžna pokriti javnemu zavodu. Vsi ti
argumenti ponovno niso vzdržali. Zagovorniki vrtca so ponovno prinesli na površje argumente kot pred dvema letoma. Tokrat sicer niso organizirali vpisa
otrok v vrtec, ki se je pozneje izkazal kot
fiktiven, ampak zdaj spet napovedujejo
izredno rast števila otrok, ki bi potencialno lahko obiskovali fokovski vrtec, to
pa še ne pomeni, da ga bodo v resnici.
Velik del otrok, ki bi potencialno lahko obiskovali fokovski vrtec, starši vpišejo v druge enote moravskega vrtca.
Ohranitev Goričkega
Enota vrtca v Fokovcih ne bo rešila tega dela Goričkega, to je dejstvo. Po
drugi strani pa gre za neodgovorno ravnanje, in to ne samo politično, svetnikov
do davkoplačevalcev v občini in Sloveniji.
Dejstvo je, da moravska občina s svojimi
izvornimi prihodki ne pokriva svojih finančnih potreb in je deležna »solidarnostnega sofinanciranja« proračuna. Zato
na zaplet s fokovskim vrtcem ni mogoče
gledati le sentimentalno in zadeve pojasnjevati z argumentom, da gre za samovoljo občinske oblasti in vodstva vrtca.
Če smo pri stroki, ta pravi, da je problem
oddelka premajhna skupina otrok, še posebej, če združuje vse starosti otrok, tako
kot prevelika skupina. Pri tem je treba
pogledati na problem nekoliko širše. Ob
zgodbi s fokovskim vrtcem, ki je medijsko razvpita na državni ravni, si občani
nekaterih občin iz okolij zunaj Pomurja postavljajo vprašanje, ali niso morda
drugorazredni državljani. V teh okoljih,
četudi so razvita, si tako visokega standarda ne morejo privoščiti in ga niti ne
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek,
A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov,
(novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen
(tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10
(redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11.
zahtevajo. Za primerjavo bom to ponazoril z Občino Lukovica pri Domžalah.
Gre za občino podobne velikosti, kot je
moravska. Z vidika geografske lege posameznih naselij so to pretežno hribovska
naselja. Občina ima organizirano varstvo
otrok v osrednjem vrtcu Medo na Prevojah. Ta ima enoto v Krašnji. Skratka, delujeta dve enoti od Trojan do Lukovice.
Vsaj polovica prebivalcev pa živi v hribovskih naseljih. Samo na desnem obronku
hribovja od Trojan do Lukovice je okrog
deset vasi in v njih je najmanj trideset,
če ne več predšolskih otrok. Prebivalci
teh krajev ne zahtevajo svoje enote vrtca, čeprav so v teh krajih nekoč imeli podružnično šolo, ampak vozijo svoje otroke v bistveno težjih razmerah v dolino
tudi deset kilometrov daleč. Razmere za
dostop do vrtca so bistveno težje kot recimo v Fokovcih, Moravcih ali Martjancih. Naj opozorim na še eno razliko, na
tistem koncu ni neobdelane niti pedi zemlje in ne najdete nobenega nepokošenega travnika.
S to primerjavo želim opozoriti, da
tudi drugi državljani te države živijo v
težkih razmerah, vendar zaradi tega ne
zahtevajo privilegijev na račun drugih.
Zato bi bil čas, da tudi posamezni lokalni populisti nehajo izsiljevati z nerazumnimi zahtevami in neracionalno porabljati denar. Navsezadnje bi podobno
primerjavo lahko naredili znotraj Goričkega. V nobeni drugi gorički občini si
ne morejo privoščiti tovrstnega razkošja. Zato se je enkrat treba vprašati, kam
vodi populizem znotraj moravske občine. Večnemu manipuliranju, da »dolnji
del« dobro živi na račun goričkega dela,
bo enkrat treba narediti konec.
J. Votek
Največji izziv za
manjšino v prihodnosti
je ravno zagotavljanje
primernih kadrov za
izvajanje dvojezičnega
pouka, meni Snoj.
ga ministra v Budimpešti. Ob tej priložnosti je tudi čestital novinarki Radia
Monošter Margiti Mayer Gašpar, letošnji dobitnici Pavlove spominske plakete, ki jo podeljuje skupščina Železne
županije, za ohranjanje in negovanje
vrednot porabske slovenske kulture.
Napredek v izvajanju manjšinske politike je viden, pravi Snoj, vendar madžarska stran po njegovem mnenju še
ne dosega slovenske. »Ni še bila dosežena obojestranskost.«
Kot pomemben premik je Snoj, ki
se sicer letos poslavlja z mesta generalnega konzula, omenil tudi dejstvo,
da je Državna slovenska samouprava
prevzela vodenje dvojezičnih šol. Največji izziv za manjšino v prihodnosti
je ravno zagotavljanje primernih kadrov za izvajanje dvojezičnega pouka,
meni Snoj. Napovedal pa je še, da se
bo verjetno v drugi polovici letošnjega leta v industrijski coni v Monoštru
začela gradnja štirinajst metrov visoke stavbe logističnega podjetja iz osrednje Slovenije. »Gre za prvo tovrstno
slovensko investicijo v Porabju v zgodovini.«
Timotej Milanov
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70
evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line
Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN
pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
RRA Mura
Franc Gönc julija prevzema vodenje
Ribničani kot največji posamični lastniki predsedovali skupščini in imenovali svoje predstavnike v nadzorni svet
Prvega julija, to je zdaj že dokončno, bo vodenje Regionalne razvojne
agencije Mura prevzel Franc Gönc,
dozdajšnji namestnik direktorja Danila Krapca, ki po štirih mandatih vodenja RRA Mure ostaja zaposlen na
agenciji, najverjetneje kot svetovalec direktorja. Prejšnji teden je namreč pretekel pritožbeni rok na razpis za direktorja, na katerega so se
poleg Gönca prijavili še štirje kandidati. Čas bo pokazal, ali bodo na vodenje agencije v prihodnosti vplivali
tudi premiki v njeni lastniški strukturi. Nedavni skupščini RRA Mure je
namreč že predsedoval predsednik
Slovenskega regionalno-razvojnega sklada iz Ribnice Velislav Žvipelj.
Oktobra 2014 je delež države v RRA
Mura prešel na ribniški sklad, ki je
tako z 39 odstotki največji posamezen lastnik agencije. Po nekaterih zapletih pa so se zdaj uspeli kot lastniki
tudi vpisati v sodni register. Na vpis
je namreč prejšnje vodstvo agencije
s Krapcem na čelu dalo ugovor. Na
skupščini so družbeniki že potrdili
nova člana nadzornega sveta agen-
cije. Dozdajšnja predstavnika države
Andreja Kisilaka in Igorja Camplina
sta zamenjala že omenjeni Žvipelj in
Benjamin Vrankar, vodja finančnega
sektorja na ribniškem skladu. Družbeniki so se še seznanili z letnim poročilom za leto 2014 in odločili, da
bilančni dobiček za preteklo leto v
višini slabih 35 tisoč evrov ostane nerazporejen. Na skupščini so potrdili tudi vstop novega družbenika. Gre
za podjetje M-energetika, ki je kupilo osemodstotni delež agencije, ki ga
je prej imela Mura v stečaju, čeprav
je Žvipelj menil, da soglasje družbenikov pri tem ni potrebno.
Pričakujejo dopolnitev
poslovnega načrta
Družbeniki so potrdili tudi poslovni načrt za letošnje leto in izrazili pričakovanje, da bo novi direktor zanj
pripravil ustrezne dopolnitve v skladu s svojo vizijo nadaljnjega delovanja agencije. Gönc pravi, da bo delovanje agencije v prihodnje usmerjeno
predvsem v gospodarski razvoj in is-
kanje sodelovanja med ključnimi akterji v ta namen. »Še naprej si bomo
prizadevali privabljati nove investitorje in dajati podporo podjetjem. To
je tisto, kar bo prineslo nove priložnosti, in posledično se bo dvignila
tudi raven življenja v regiji. Potrebno
je več sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in drugimi razvojnimi agencijami, želim, da bi v prihodnosti bolj
koordinirano nastopali.« Vodilo za to
delovanje mora biti po mnenju Gönca regionalni razvojni program, začetek izvajanja katerega tudi sovpada z njegovim prevzemom vodenja
agencije. Kot še pove, si bo prizadeval za korektno sodelovanje z ribniškim skladom kot največjim lastnikom. Za sodelovanje pa si bo, kot je
povedal na skupščini, prizadeval tudi
Žvipelj: »Vstop ribniškega sklada v lastništvo ni bavbav, želimo si sodelovanja.« Po besedah Žviplja to dokazuje tudi 1,2 milijona evrov, ki bodo
RRA Muri v prihodnjih letih na voljo
iz garancijske sheme.
Direktor soboške mestne uprave
Srečko Đurov je na skupščini predla-
gal, da bi agencija glede na dejstvo,
da je ribniški sklad uspel z vpisom
v register, umaknila ugovor na vpis,
da se ne bi povzročali dodatni sodni
stroški. Gönc pravi, da se bo o morebitnem umiku ugovora odločil po
prevzemu funkcije v začetku julija.
Na koncu skupščine pa se je pokazal
še en morebiten spor med Ribničani
in Pomurci v prihodnosti. Po besedah
Žviplja se mora v skladu z zakonom o
spodbujanju skladnega regionalnega
razvoja agencija do sredine leta 2016
preoblikovati v javni zavod, s čimer
se v RRA Mura ne strinjajo povsem,
saj menijo, da bo treba po zadnji interpretaciji zakona zadostiti kriterijem glede lastniške strukture, pri
čemer ne bo zahtevana natančno
določena statusna oblika institucije.
Znano je, da bo v lastništvu agencij
moral prevladovati javni delež, večino katerega bodo imele občine, vendar nobena ne bo smela imeti več kot
tretjino znotraj tega občinskega deleža. Gönc poudarja, da morajo lastniško strukturo prilagoditi zakonskim
zahtevam skupaj z javnim skladom,
pri čemer je obvezno povečanje deleža občin, to pa je mogoče doseči s
prodajo deleža ribniškega sklada občinam ali z dokapitalizacijo. Žvipelj
pravi, da o dokapitalizaciji ne razmišljajo, je pa ena od možnosti prodaja deleža občinam. »Vemo, da je bila
cena, po kateri je sklad dobil delež
agencije, en evro, občine pa bodo
verjetno tudi želele kupovati v skladu s to nakupno ceno,« meni Gönc.
Žvipelj pravi, da je imel kljub simbolični ceni sklad s prenosom lastništva
tudi stroške, ki jih bodo verjetno želeli vračunati v prodajno ceno, če bo
do prodaje prišlo.
O preoblikovanju se bodo po njegovih besedah morali odločiti tudi
družbeniki. Če ne dosežejo soglasja,
pravi Žvipelj, lahko v najslabšem primeru institucija izgubi status regionalne razvojne agencije. »Občinam in
ribniškemu skladu mora biti v interesu, da RRA Mura ostane še naprej regionalna razvojna agencija, saj če izgubimo ta status, bomo izgubili levji
delež posla,« pravi Gönc.
Timotej Milanov
Sim Radenci širi trgovsko mrežo
Prodajni center in proizvodni obrat
Po petindvajsetih letih so se razvili v največjega prleškega veletrgovca s tehničnim blagom
Anton Sečko, Erik Ivanuša in Zlatko
Mir bi se s svojim podjetjem SIM (ime
je sestavljeno iz začetnic priimkov) po
zagnanosti in prodornih idejah danes
prav gotovo uvrstili med uspešna mlada start up podjetja, tako pa so v minulih petindvajsetih letih doživljali vzpone in padce, ki so jih mnogi domačini
komentirali na svoj način. Danes, ko se
lahko pohvalijo z izkušnjami, zaupanjem kupcev in strokovnostjo, pa tudi
z 2,8 milijona evrov prometa, imajo do
njih prav gotovo večje spoštovanje, še
bolj pa si bodo pozitivno podobo utrdili po zgraditvi novega prodajnega centra na lokaciji nekdanjega prodajnega
centra Radenske (tik ob reki Muri).
Podjetje Sim je bilo ustanovljeno 16.
junija 1990 kot turistično in trgovsko
podjetje z namenom, da bi oskrbovali
z osvežilnimi pijačami in prigrizki tranzitne goste na mejnih prehodih – toda
evropski politični zemljevid se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil. Da bi se obdržali pri življenju, so
začeli izvajati sejemsko prodajo, kajti
ljudje so bili željni novih izdelkov, marca 1993. pa so odprli prvo trgovino s
tehničnim blagom Tehnosim na območju nekdanje vrtnarije Radenske. Vsekakor je večja prelomnica nakup podjetja
Radenska Ekoss in dopolnitev osnovne
trgovske s komunalno dejavnostjo, ko
so prevzeli oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, urejanje
in vzdrževanje javnih in parkovnih površin ter upravljanje več stanovanjskih
objektov – danes upravljajo že 265 stanovanj v 20 objektih v Radencih, Gornji Radgoni in Spodnji Ščavnici. Kljub
temu še vedno 60 odstotkov prihodka
ustvarijo s trgovsko dejavnostjo, od preostalih 40 odstotkov pa je 30 odstotkov
javne komunalne službe. Z nakupom
Radenskinega komunalnega podjetja,
ki je delovalo na tej lokaciji, so pridobili tudi večje poslovne prostore, tako
da so lahko trgovino Tehnosim preselili na novo lokacijo na Panonsko cesto
v Radencih, ki se je vse bolj širila tudi s
ponudbo in prodajo. Podjetje se usmerja k izboljšanju kakovosti bivanja, varčevanju z energijo in varovanju okolja.
Danes so s 27 zaposlenimi pooblaščeni
uvoznik in distributer za vrsto izdelkov
za ogrevanje, vodovod in kanalizacijo
Na Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje,
OS Murska Sobota, je trenutno
razpisanih več kot 60 prostih
delovnih mest. Delodajalci
imajo največje potrebe v
gradbeništvu in elektrotehniki.
Najbolj iskani poklici v tem tednu:
elektroinštalaterji - 10, vozniki težkih
tovornjakov in vlačilcev - 7, mizarji ipd.
- 6, kuharji - 3, prodajalci - 3.
Ustanovitelji Sima so sodelavci že 25 let: Anton Sečko, Erik Ivanuša in Zlatko Mir. fotografija tilen flegar
znamk Itap, Apros, System group, Robotec, Sanha, Peštan, Slovarm, Antič Kosta
in drugih. »Svoje izdelke in storitve prodajamo v glavnem na slovenskem trgu,
v zadnjem času pa po trgovskem blagu
vedno več povprašujejo avstrijski kupci. V okviru strategije poslovanja smo si
postavili za cilj uravnoteženo veleprodajo na celotnem območju Slovenije, s
storitvami pa v pomurskem prostoru,«
so predstavili svoje poglede na razvoj
ustanovitelji podjetja. V te načrte spada tudi gradnja novega trgovskega središča v prihodnjih petih letih na sedanji lokaciji ob Muri in širitev na novo
proizvodno območje. Ko so namreč
lani uspeli odkupiti objekte nekdanjega prodajnega centra Radenske, so pridobili dodatne površine, tako da imajo zdaj na izjemni lokaciji ob Muri pred
vhodom v Radence na voljo tisoč kvadratnih metrov.
Ker se bo z gradnjo pomurskega vodovoda spremenil tudi način upravlja-
nja vodovodnega sistema, smo odgovorne v Simu povprašali, kako so se
sprijaznili s to odločitvijo občin: »Tu
so stvari še odprte. Ker je občina pristopila h gradnji C-kraka, jih pogodba
zavezuje, da se strinjajo z enim upravljavcem. Ker pa mi upravljamo vodovod vse od prevzema Ecossa, oni pa so
se s to dejavnostjo ukvarjali že prej,
nas tudi v prihodnje zanima upravljanje vsaj na tem delu. Mi namreč izvajamo vse tiste dejavnosti, ki so potrebne, težko, da bi bili samo podizvajalec.
Želimo si, da bi občina vnesla spremembe pogodbe, tako da bi bil Sim
upravljalec vsaj na enem delu sekundarnega vodovodnega omrežja. Spremembe si prizadevamo doseči skupaj
z gornjeradgonsko Komunalo. Ta dejavnost predstavlja sedem do osem odstotkov naše letne realizacije, pa ne gre
le za denar. Ta posel smo do zdaj dobro
opravljali. Pri oskrbi s pitno vodo je namreč lahko velik problem, če pride do
kakršnega koli zapleta in okvare. Zdaj
mi to lahko popravimo v najkrajšem
času, če pa podjetje, ki bo skrbelo za
vzdrževanje, tukaj ne bo imelo sedeža,
je lahko povsem drugače. Občina Radenci danes nima nobenih problemov
s komunalno dejavnostjo, plača samo
tisti del storitev, ki jih mora, zato tudi
ni potrebe, da bi imela svoje podjetje.
To, kar delamo, delamo dobro in lahko tako ostane. Glede odvajanja in čiščenje odpadnih vod pa imamo koncesijsko pogodbo, ki velja še šest let,« je
povedal Zlatko Mir.
In kako v naslednjih 25 letih? Idej
imajo res veliko, toda širitev bo odvisna od splošne rasti gospodarstva v
regiji. To pa je problem, saj po besedah sogovornikov ni prave perspektive. Prav v pomurski regiji imajo ljudje manj denarja, zato je tudi poraba
manjša. Iz izkušenj pa vedo, da se splača vztrajati.
Bernarda B. Peček
Iščejo se tudi:
strokovni sodelavci za zdravstveno
nego - 2, natakarji - 2, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd. - 2, tesarji ipd. - 2,
krovci - 2, varilci ipd. - 2, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. 2, gradbinci zaključnih del ipd., d. n. 2, pripravljavci in monterji kovinskih
konstrukcij - 2, visoki državni uradniki - 1, strokovni sodelavci za kulturne,
razvedrilne in umetniške dejavnosti
ter kulinariko, d. n. - 1, menedžerji za
kadrovske in splošne zadeve - 1, poklici
za zdravstveno in socialno oskrbo ipd.,
d. n. - 1, tajniki - 1, pripravljavci hitre
hrane - 1, strugarji ipd. - 1, ličarji in loščilci - 1, kleparji - 1, čistilci, strežniki in
gospodinjski pomočniki ipd. v uradih,
hotelih in drugih ustanovah - 1, delavci
za preprosta dela pri nizkih gradnjah 1, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z
zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.
Zakaj bi brali tetinega,
očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
[email protected]
02 538 17 20
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
V prihodnost prek Balkana
Združiti kulturo
Kofole in Radenske
Kofola kot pijača bo ostala znotraj mej Češke in Slovaške, prodaja
mineralne vode Radenska na vzhodnoevropskem trgu pa se bo okrepila
Natanko tri mesece po nakupu večine delnic Radenske (danes je Kofola
97,5-odstotna lastnica) je Marián Šefčovič, direktor Radenske, d. d., sklical tiskovno konferenco v klubskem
prostoru Doma penine Radgonskih
goric v Gornji Radgoni. Marián Šefčovič, ki je bil lani izbran za menedžerja leta na Slovaškem, je človek svoje
stroke, pa tudi slovaščina in prekmurščina (prleščina) sta si zelo podobna
jezika in smo se lahko razumeli tudi
brez angleščine.
Po treh mesecih vodenja Radenske
je želel predstaviti svoja prva razmišljanja in ugotovitve. Prej je bil 16 let
zaposlen v Kofoli in ima veliko izkušenj o polnjenju pijač. Čez teden je v
Boračevi, ob koncu tedna pa odhaja
domov na Slovaško. Pred kratkim se
mu je pridružil že drugi novi vodilni
kader Radenske, in sicer je to Jure Zrilić (prej je vodil komercialni oddelek
v podjetju Coca-Cola HBC Slovenija),
ki je postal komercialni direktor. Ob
prevzemu funkcije je izjavil: »Radenska je uveljavljena blagovna znamka z
bogato tradicijo, to pa omogoča velik
potencial za rast. Skupina Kofola se
je pokazala kot uspešno regijsko podjetje z jasno strategijo ohranjanja in
krepitve lokalnih blagovnih znamk in
ljudi. Zato želim sodelovati pri nadaljnjem ustvarjanju uspešnih zgodb tako
na domačem kot tujih trgih.« Dejstvo,
da zaposleni iz mednarodnega koncerna prihajajo v Radensko, je lahko
tudi napoved drugačnih časov.
Kakor je napovedal Šefčovič, se
jima bodo v prihodnje pridružili še
trije, v vsakem primeru tudi na področju proizvodnje in financ. In kakšne razmere je našel novi direktor v
Boračevi, v kateri je danes v sodobno
tehnološko opremljenih polnilnicah
zaposlenih samo 200 delavcev?
V Radencih so našli zelo motivirane ljudi in močno blagovno znamko
z dolgo zgodovino. Ker Kofola z 2300
zaposlenimi v osmih podjetjih kot
strokovnjakinja za brezalkoholne pijače na osnovi izvirske vode v svoji ponudbi nima mineralne vode, je Radenska prav gotovo najboljše, kar se jim
je zgodilo v zadnjem času. Še posebej,
ker je bil nakup »ugoden« za Kofolo.
»To, kar je Kofola na Češkem in Slovaškem, je bila Radenska v Sloveniji in v
nekdanji Jugoslaviji pred 30 leti. Naš
cilj je, da jo vrnemo nazaj tja, kjer je
že bila močna in uspešna, torej na trge
nekdanje Jugoslavije. Združiti moramo
kulturo Kofole in kulturo Radenske v
enotno kulturo in iz nje narediti močno in enotno podjetje v tej srednjeevropski regiji. Seveda pa se moramo
naučiti sodelovati in delati s kolegi
iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Srbije,
kajti prvi in najpomembnejši cilj je vrniti Radensko na trg nekdanje Jugoslavije,« je povedal Šefčovič in priznal, da
prav zdaj okrog 25 ljudi iz Radenske in
Kofole pripravlja dolgoročno strategijo, analizira trg in skupaj razmišlja o
tem, kakšne produkte prinesti iz Kofole. Eden od prvih uspehov je podpis
nove pogodbe med Radensko in Pepsi
Colo, kateri je bila Kofola na češkem
trgu do zdaj konkurentka, Radenska pa
je z njo sodelovala že 25 let. Ali bo tudi
prav zaradi te pogodbe Kofola s svojimi pijačami ostala znotraj mej Češke
in Slovaške, nismo izvedeli, dejstvo pa
je, da je v Sloveniji ne bo. Po natančni
preučitvi trga se bodo odločili, katere
vrste pijač, ki jih izdeluje Kofola, še ni
na slovenskem trgu, a imajo možnost
za prodajo. Jeseni, še bolj pa spomladi
prihodnje leto bodo že začeli izvajati
novo strategijo pristopa na trgih.
2. julija 2015 | Vestnik |
5
s kartico plačaš, s telefonom
izbereš število obrokov.
• za nakupe, višje od 50 eur
• tudi za plačila na spletu
• do 12 obrokov
Več na www.nkbm.si/placilo-na-obroke.
Rafinerija v Petišovcih
Plinska »verižica«
Postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
trajal (samo) leto dni – Komu se je zares mudilo
Petrol Geoterm je dobil okoljevarstveno
dovoljenje ARSO za postavitev rafinerije
ali centralne plinske postaje (CPP) za čiščenja surovega zemeljskega plina v Petišovcih. Družba je zanj zaprosila junija
lani, zadnje dni decembra pa je bila javna razgrnitev dokumentacije. To je pri
okoljevarstvenikih in skupini prebivalcev naletelo na oster odziv, ki pa se je
osredotočil na protest proti pridobivanju plina na plinskem polju v Petišovcih z metodo hidravličnega drobljenja
ali frackinga. Čeprav sta vodstvo družbe
Petrol Geoterm in ARSO ves čas poudarjala, da gre za ločeni zadevi, je dovoljenje za postavitev nove plinske rafinerije
vendarle naslednji korak pri načrtovanem izkoriščanju plina na petišovskem
plinskem polju.
Korakanje nazaj
Novi direktor Radenske Marián Šefčovič je že 16 let zaposlen v Kofoli in je
slovaški menedžer leta 2014. fotografija tilen flegar
Ker Kofola kot strokovnjakinja za brezalkoholne pijače na osnovi
izvirske vode v svoji ponudbi nima mineralne
vode, je Radenska gotovo najboljše, kar se jim
je zgodilo v zadnjem
času. Še posebej, ker je
bil nakup »ugoden« za
Kofolo. Kar je Kofola na
Češkem in Slovaškem,
je bila Radenska v
Sloveniji in v nekdanji
Jugoslaviji pred 30 leti.
Osnovno pravilo poslovanja, ki ga
je postavil prvi mož Kofole Jannis Samaras, je enostavno: razvijati podjetje, doseči večjo prodajo, in ko je ta
dosežena trikrat po vrsti, posledično
zaposliti več ljudi. Ne nameravajo pa
zmanjševati števila zaposlenih.
Ker smo mediji v zadnjih letih veliko pisali tudi o nedokončanem denacionalizacijskem postopku, saj so potomci nekdanjih lastnikov zahtevali
vrnitev po vojni odvzetega premoženja, je Marián Šefčovič odgovoril tudi
na to aktualno vprašanje: »V devetdesetih letih smo imeli podobne procese
v Češki in Slovaški. Komunicirali smo
z družino Šarič, toda zgodovina je zelo
težka, pa tudi različno se interpretira.
Ne vem, kako se bo končalo, upam, da
dobro za nas. Ko bo na sodišču končano, se bomo mogoče dogovorili, kako
naprej.« Zanikal je, da bi se že zdaj dogovarjali z družino Šarič.
Beseda je nanesla tudi na družino
Polič, s katero so eno leto v resnici
sodelovali (ni bil samo prodajni manever), in na dosedanjega direktorja
Milana Hojnika, ki je dal odpoved, to
pa razumejo kot njegovo osebno odločitev in jo spoštujejo. »Sodelovanje
z njim je bilo v tem prehodnem času
zares odlično, saj nam je bil v veliko
pomoč,« je povedal novi direktor Šefčovič. Hkrati je izrekel tudi priznanje razvojnemu oddelku Radenske, v
katerem so specialisti za ustvarjanje
pijač na osnovi mineralne vode – do
zdaj samo brezalkoholnih, morebiti pa bodo v prihodnosti v programu
še kakšne druge, kot je npr. pijača iz
penine, mineralne vode in bezgovega
sirupa, kakršno so ponudili v prostorih Radgonskih goric. Nekoliko manj
navdušenja je bilo čutiti ob vprašanju
o sodelovanju z Mercatorjem, katerega lastnik je hrvaški Agrocor, saj so
pogajanja menda zelo težka.
Novi direktor Radenske Marián
Šefčovič pa je poudaril, da si želi tesnejšega sodelovanja z Zdraviliščem
Radenci, ki ima v svoji ponudbi tudi
mineralne kopeli in pitje vode iz globin. Ne zanimajo pa jih lastniški posegi v turizem: »To ni naše področje.
Naš cilj so pijače, za to smo specialisti,
ne pa za turizem. Ikona radenske (tri
srca) bo seveda ostala še naprej. Veliko in prazno stekleno palačo v Radencih pa bi radi čim prej prodali.«
Bernarda B. Peček
Okoljevarstveno dovoljenje je torej
kot korakanje nazaj, ki daje slutiti, da bo
z že izdanim dovoljenjem veliko lažje narediti tudi začetni korak. Ta pa se začne
s črpanjem plina. ARSO se je na proteste
pred stavbo med ustnimi obravnavami
za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
že odzval z izjavo, da se v Petišovcih oziroma v Murski depresiji sporna metoda
ne izvaja, oziroma, »… če jo bodo želeli
izvajati, bodo morali predhodno opraviti
postopek vplivov na okolje«. Enako je v
svojem odgovoru na poslansko vprašanje v državnem zboru marca 2015 pove-
omenjenih dveh vrtin, to pa si je vredno
zapomniti. Pozornosti je vredno tudi
dejstvo, da je vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za delovanje rafinerije plina na ARSO vložil Petrol Geoterm,
ki pa ne bo njen investitor, ampak samo
upravljavec. Denarja za postavitev rafinerije prav tako ne bo zagotovilo projektno podjetje Geoenergo (v polovični lasti
Nafte Lendava in Petrola), ki je imetnik
pravice za izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski
depresiji, ampak družba Ascent Resources, ki ima za projekt nadaljnjega razvoja plinskega polja z družbo Geoenergo
sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah
in glede na vložke pravico do treh četrtin
pridobljenega plina v Pomurju in pravico
do povračila stroškov. Vendar se veriga s
tem še ne konča. Ta družba je le podaljšana roka dveh »financerjev«, to pa sta
naložbena sklada Henderson Global Investors in Henderson Alternative Investment Advisor, ki imata v svojih rokah 97
odstotkov komercialnih zapisov družbe
Ascent Resources. Konec lanskega leta je
namreč zapadlo 5,5 milijona teh zapisov
z zadnjim rokom plačila do konca junija,
konec tega leta pa še dodatnih osem milijonov. Sredi maja se je Ascent Resources pogodil še za novo posojilo naložbenega sklada Henderson Global Investors
v višini 9,8 milijona evrov in z možnostjo
izkoriščanja konec junija. In v tem je odgovor, kaj se je kuhalo okrog neuradnih
informacij o morebitnem izstopu družbe
Največ deset ljudi
ARSO je izdal okoljevarstveno dovoljenje za postavitev centralne plinske
postaje ob sedanji na območju Petišovec oziroma nedaleč od avtoceste,
ki vodi do Pinc. V prvi enoti naprave
bodo z gravitacijo ločili zemeljski plin
od kapljevin, v drugi pa bodo ostranili kisle pline, kot sta H2S in CO2. Dobili bodo tako imenovani sladki plin,
kateremu bodo v nadaljevanju odvzeli še vodo in ga očistili ostankov
dala tudi ministrica za okolje in prostor
Irena Majcen, torej da bodo vlagatelji
prej morali opraviti presojo vplivov na
okolje in pridobiti vodno soglasje, oprla pa se je tudi na evropske predpise in
priporočila Evropske komisije. Dejala je:
»Zato, vsaj s stališča našega ministrstva,
ne načrtujemo prepovedi uporabe metodologije hidravličnega lomljenja peščenjakov.«
ogljikovodikov. Naprava bo delovala
štiriindvajset ur na dan in vse dni v
letu, njena zmogljivost pa je 280 tisoč standardnih kubičnih metrov
plina na dan. Na leto naj bi nastalo
200 kilogramov nevarnih odpadkov
in odpadna voda, ki jo bodo zbirali v
rezervoarjih in jo vozili čistit na lendavsko čistilno napravo. Naprava bo
povzročala tudi hrup. Na postaji bo
delalo pet ali največ deset ljudi.
Ascent Resources iz »plinske zgodbe« in
zakaj se je vpletenim tako mudilo pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja
za postavitev nove plinske postaje, ki je
bilo glede na zahtevnost projekta izdano
v razmeroma kratkem roku. Po podatkih, ki so jih vlagatelji objavili februarja
2014, naj bi stala postavitev plinske rafinerije približno osem milijonov evrov.
Prvi prosi, drugi nosi, tretji pa …
Priključeni na
slovensko omrežje
V vsakem primeru je okoljevarstveno
dovoljenje za novo rafinerijo povezano s
pridobivanjem plina iz dveh novih vrtin
Pg-10 in Pg-11A, iz katerih naj bi po napovedih vlagateljev na leto pridobili od
50 do 80 milijonov kubičnih metrov plina. Glede na to, da naj bi obratovala štiriindvajset ur na dan ali vse dni v letu, bi
lahko z zmogljivostjo 280 tisoč standardnih kubičnih metrov (Sm3) zemeljskega plina na dan letno predelala več kot
sto milijonov Sm3 plina, to pa je šestina slovenske porabe zemeljskega plina
v letu 2013.
Zmogljivosti CPP torej presegajo letne
količine plina, ki naj bi jih pridobili iz
Tretje pomembno dejstvo je, da bo
plinska postaja povezana z bližnjo merilno regulacijsko postajo in tako tudi s
slovenskim plinovodnim omrežjem. To
pomeni, da bodo tu predelani plin prodajali slovenskim porabnikom. Ob postavitvi rafinerije plina bo tako treba
zgraditi še povezovalni plinovod, nosilec tega projekta pa bo družba Geoenergo. Pristojna agencija je oktobra lani že
izdala sklep, da jim za načrtovani plinovod DN 200 v dolžini dobrega kilometra
ni treba izvesti presoje vplivov na okolje
in ne pridobivati okoljevarstvenega dovoljenja.
Majda Horvat
6
kmetijstvo
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pogin čebel
Ameriški škržatek se spravlja na čebele
Je za pogin čebel krivo neodgovorno ravnanje vinogradnikov ali uradna opozorila o nujnosti škropljenja, vendar brez določitve časa
Na sam državni praznik je prišlo do
pogina čebel na Orehovskem Vrhu in
Ljutomeru. Kot kaže, je šlo po predvidevanjih prizadetih čebelarjev za zastrupitev z enim od insekticidov, ki se
v tem času uporabljajo za škropljenje
vinogradov (domnevajo, da je bil uporabljen insekticid Actare).
Actare 25 WG je sistematični insekticid s specifičnim želodčnim in sistemičnim delovanjem na grizoče in sesajoče insekte z izredno hitrim učinkom.
Tako piše v navodilih za uporabo. Očitno je sredstvo dobro uro po škropljenju nevarno tudi za druge žuželke in
najbolj izpostavljene so čebele. Po dobri uri sredstvo prodre v rastlinsko
tkivo in ni več nevarno za čebele, zato
naj bi se uporabljalo v času, ko čebel
ni več na paši, torej zvečer. Krivec torej
ni samo uporabljeno sredstvo, ampak
čas njegove uporabe. Ob tem je zanimivo, da pristojne službe vinogradnike opozarjajo na tako rekoč obvezno
škropljenje proti ameriškemu škržatku, ki povzroča trsno rumenico. Proti
tej »zdravila« ni in lahko uniči celotne
vinograde in s tem povzroči izredno
gospodarsko škodo. Službe v opozorilih navajajo učinkovita sredstva proti
temu izredno nevarnemu zajedavcu na
vinski trti. K temu bi lahko dodali posebno opozorilo vinogradnikom, kdaj
naj uporabijo posamezno zaščitno
sredstvo, da ne bodo povzročili škode v drugi dejavnosti, v tem primeru
čebelarstvu. To je že nekaj let na tanki nitki. Čebele pa so izredno izpostavljene naravnim nihanjem, ne sicer po
vsej državi enako. Zdi se, da čebelarji
na severovzhodu Slovenije, ki se jim je
v zadnjih letih zgodilo že nekaj pogi-
Se nam res mora
zgoditi to, kar se je
zgodilo Američanom in
Nemcem, namesto da
bi z malo več zdrave
pameti slovensko kmetijstvo ohranilo eno od
največjih prednosti, ki
jih ima, in to so čebele.
Na naših poljih je na srečo še dovolj panjev, na nemških in ameriških pa ne.
fotografija nataša juhnov
nov zaradi zaščite v kmetijstvu, ostajajo sami. Žal še nismo prejeli ustreznih
odgovorov z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki
bi pet dni po dogodku že morala imeti vsaj nekatere odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do pogina čebel.
Gre za ustanovo, ki že po svojem imenu mora skrbeti za uravnoteženo delovanje vseh udeležencev v kmetijstvu
in posredno v naravi. Zanimalo nas je,
ali je znan povzročitelj pogina čebel in
kaj lahko v tem trenutku storijo prizadeti čebelarji, da vsaj za silo popravijo
nastalo škodo.
Pogini čebel nekako mečejo slabo
luč na slovensko pobudo o svetovnem
dnevu čebel, ki naj bi ga razglasil OZN.
Pobuda je sicer naletela na ugoden
mednarodni odziv, po drugi strani pa
je nenavadno, da se v primeru treh poginov praktično ni odzval nihče, ne iz
stanovske zveze čebelarjev in ne z ministrstva, ki sta pobudnika za razglasitev dneva čebel. Zdi se, da so čebele,
če ni z njimi nobenih problemov, všečna tema. Ko pa pride do problemov, jih
pometamo pod preprogo. Vse preveč
se vrti okoli pogina čebel in se s prstom kaže na morebitno neodgovorno
ravnanje vinogradnika. Storiti bo treba
veliko več, da bodo začele učinkovati
nekatere usmeritve evropske kmetijske politike v praksi – npr. sonaravno
kmetovanje. Brez ozaveščanja vseh se
nam lahko hitro zgodi Amerika. Ameriški farmarji, ki so bili do nedavnega
veliki zagovorniki uporabe sodobnih
kmetijskih tehnologij in sodobne zaščite, so se znašli pred velikim problemom. Ugotavljajo namreč, da se jim
kljub uporabi vseh sodobnih prijemov
in tehnologij pridelki močno zmanjšujejo. Razlog je preprost – zaradi zmanjšanega obsega opraševanja. Farmarji
čebelarjem plačujejo opraševanje, ti pa
redno vozijo panje na njive. Problem
je namreč drugje. V ZDA opažajo, kot
piše Deutsche Welle, da čebelje družine odmirajo, delno zaradi bolezni, delno pa tudi sprememb v naravnem okolju. Celo ameriški predsednik je naročil
pristojnim službam, da naj najdejo rešitev za ameriške čebele. Podobno zaskrbljenost po istem viru izraža združenje poljedelcev v Nemčiji. Tokrat gre
za lokalen pojav pomora čebel, toda ali
se nam res mora zgoditi to, kar se je
zgodilo Američanom in Nemcem, namesto da bi z malo več zdrave pameti
slovensko kmetijstvo ohranilo eno od
največjih prednosti, ki jih ima, in to so
čebele. Zato je toliko bolj pomembno, da pride do odgovornega ravnanja
vseh ravno na najbolj izpostavljenem
poljedelskem severovzhodu Slovenije.
J. Votek
Pomurska mlekarska zadruga
V Prekmurju namolzemo čedalje manj mleka
Poslovanje pozitivno, priprave na slabitev naložbe v mlekarne – Opravljeno čiščenje upravnega odbora
Občni zbor Pomurske mlekarske zadruge je potekal rutinsko po običajnem dnevnem redu. Glede na razmere na trgu z mlekom in položaj kupca
mleka Pomurskih mlekarn, v katerih
je zadruga solastnica, bi pričakovali
več razprave.
Razprava se je vrtela okrog splošnega stanja v kmetijstvu. Nihče se ni
dotaknil problema, kako na položaj
mlečnih kmetij vpliva trenutno stanje znotraj verige oziroma pri kupcu in predelovalcu mleka Pomurskih
mlekarnah. Zadruga je lansko leto pozitivno poslovala. Ustvarila je okrog
20 tisoč evrov čistega dobička. Imela je 5,2 milijona evrov prihodkov,
in to, kot kaže, izključno od prodaje
mleka, in nekaj več kot 5,1 milijona
evrov izdatkov. V poročilu o aktivnostih upravnega odbora zadruge v lanskem letu je Aleksander Smodiš med
drugim posebej omenil 8,5-odstotni
padec prireje mleka v Prekmurju v
letu 2014 v primerjavi z letom 2013. A
podatek ni realen in je težko govoriti
o padcu prireje, saj so se ravno v letu
2014 iztekli odpovedni roki nekaterim
velikim rejcem, ki so odšli k drugemu
kupcu mleka. Hkrati nedavno objavljeni podatki o prejemnikih subvencij in drugih sredstev iz »evropskega
kmetijskega proračuna« dokazujejo,
da investicije v prirejo mleka dosegajo rahlo rast. Zato podatki o prireji mleka v Prekmurju ne morejo biti
omejeni samo za odkupljeno mleko v
Pomurski mlekarski zadrugi. Na občnem zboru je prišlo do kadrovskega
čiščenja znotraj upravnega odbora
(UO). Zadružna enota Moravske To-
Letošnji prejemniki priznanj Pomurske mlekarske zadruge
plice je predlagala razrešitev svojega predstavnika v UO zadruge Franca
Kučana (tudi prejšnjega predsednika nadzornega sveta Pomurskih mlekarn) in namesto njega predlagala za
novega člana UO Roberta Makarija.
Kot član upravnega odbora je bil razrešen tudi Damjan Kuzma iz Skako-
vec. Razlog je verjetno njegov odhod
k drugemu kupcu mleka.
Aleksander Smodiš je govoril še o
aktivnem sodelovanju pri pogajanjih
o odkupnih cenah. Pri tem rejci nimajo velikega manevrskega prostora, saj
so trenutne odkupne cene na ravni
evropskih ali celo nekoliko pod njimi.
Trenutno mlekarna plačuje 0,29 centa
za liter mleka. Člani zadruge pa dobijo plačilo v dveh obrokih. Omenjena
je bila tudi razprava o dokapitalizaciji
mlekarne. Podatek o tem, s kakšnim
finančnim vložkom naj bi zadruga dokapitalizirala mlekarno, ni bil razkrit.
Ne glede na višino zneska, ki gotovo
presega sto tisoč evrov, zadruga trenutno teh sredstev nima. Za dokapitalizacijo bi se verjetno morala zadolžiti.
Očitno za morebitno najetje kredita
nima kakovostnih jamstev – edinega
premoženja zadruge, to je lastniški
delež v mlekarni, pa ni mogoče zastaviti. Če bi najeli kredit, bi zadružniki
morali sodelovati z osebnimi jamstvi.
Na občnem zboru ni bilo informacije o odstopu Ernesta Škrabana iz nadzornega sveta Pomurskih mlekarn.
Neuradno ga bo v nadzornem svetu
kot predstavnik zadruge nadomestil
Aleksander Smodiš. Medla pa je bila
reakcija na napovedane slabitve naložb zadruge v družbi pooblaščenki in
mlekarnah. Skupna slabitev naj bi bila
po napovedih direktorja pooblaščenke in osebnega svetovalca direktorja
Andreja Horvata okrog milijon evrov.
Na občnem zboru so tradicionalno
podelili priznanja svojim najboljšim
članom. Za največ oddanega mleka
so priznanja prejeli Matej Prša iz Fikšinec za 308.809 litrov, Andrej Kisilak iz Radovec za 234.463 in Stanislav
Glavač iz Beltinec za 207.307 litrov oddanega mleka. Za mikrobiološko kakovost mleka so priznanja dobili Elza
Peček iz Pordašinec, Branko Kumin iz
Brezovec in Franc Molnar iz Sela. Najvišjo kakovost somatskih celic pa so
dosegli Franc David s Hodoša, Drago
Dšuban iz Sodišinec in Štefan Kološa
iz Košarovec. Za najbolj urejene zbiralnice mleka so priznanja dobile Veronika Gjergjek iz Vadarec, Silva Kular
iz Otovec in Erika Sabotin iz Prosenjakovec.
J. Votek
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
Razvojni svet pomurske regije
2. julija 2015 | Vestnik |
7
Splošna kmetijska zadruga Ljutomer - Križevci
Kriteriji razvrščanja Prvi velik kadrovski prepih
razvojnih projektov po združitvi dveh zadrug
Dolga pot do zlaganja projektov, do denarja še daljša
Razvojni svet pomurske regije je na
ponedeljkovi seji potrdil merila za
uvršanje projektov v Dogovor o razvoju regije. Gre za formalen dokument,
ki je podlaga za uradniško obdelavo
razvojnih projektov regije v naslednji
finančni perspektivi.
Sprejeta merila določajo splošne
pogoje. Po teh mora biti projekt skladen s strateškimi usmeritvami regionalnega razvojnega programa in z
vsaj enim tematskim ciljem Partnerskega sporazuma (mišljen je sporazum z Ministrstvom za gospodarski
razvoj in tehnologijo). Učinki in rezultati projekta morajo biti načrtovani realno in prikazani z merljivimi
kazalniki, pomembna je še izvedljivost projekta do leta 2020. Naslednja
raven so regijska merila, po katerih
so pomembni učinek na delovna mesta in na razvoj človeških virov, pozitiven vpliv na okolje in prispevek k
prostorskemu razvoju regije. Merje-
ni bodo sinergijski učinki in finančna
učinkovitost. Po razlagi predsednika
razvojnega sveta Branka Drvariča naj
bi v regiji dosegli konsenz, da bodo
po tej shemi predlagali in poskušali
spraviti v življenje vsaj en projekt, ki
bo zajel celotno regijo in najmanj štiri ali pet projektov, ki bodo potekali v občinah znotraj štirih pomurskih
upravnih enot.
Sprejeta merila še ne pomenijo, da
bodo septembra, ko naj bi vlada končno sprejela vse potrebne dokumente
za možnost izkoriščanja evropskih
sredstev, že začeli zlagati projekte v
posamezne predale. Procedura umeščanja projektov v Dogovor o razvoju regij je kar zapletena in zahteva
obravnave na posameznih odborih
in nova usklajevanja. Po teh usklajevanjih se bo projekte merilo s točkami in potem zlagalo v posamezne
predale.
J. V.
Dražba treh zemljišč v SOIC
Znižana cena
Zanimanje je za proizvodno dejavnost
Murskosoboška občina ima v lasti
še pet neprodanih zemljišč v Severni obrtni industrijski coni (SOIC), od
katerih so tri komunalno opremljena
in jih zdaj spet prodaja na javni dražbi. Na zadnji, ki je bila 8. junija, ni
bilo dražiteljev, nova z znižano izklicno ceno pa bo 13. julija. Interesenti za
nakup so se oglašali, vendar potem na
junijsko dražbo, na kateri so se zemljišča prodajala po ocenjeni vrednost 20
evrov za kvadratni meter, niso prišli.
Zato je mogoče pričakovati, da bodo
prišli na tokratno ali pa morda počakali na novo znižanje. Izklicna cena za
kvadratni meter je zdaj 17 evrov.
Na prodaj so tri sosednja zemljišča
severno od trgovine OBI, prvo v velikosti dobrih 18 tisoč kvadratnih metrov in sosednji dve, ki merita vsako
po dobrih sedem tisoč kvadratnih me-
trov. Interesenti, ki so se že zanimali
za ta zemljišča, bi tu postavili objekte
za proizvodno dejavnost.
Razmere za prodajo nepremičnin
so v tem času zelo neugodne, ugotavljajo na občinski upravi, še posebej
v primerih, ko morajo vlagatelji ob
kupnini plačati tudi razmeroma visok komunalni prispevek. Na primer
pred šestimi leti so se na tem območju
zemljišča prodajala po izklicni ceni 67
evrov za kvadratni meter in pred tem
še dražje za trgovske centre.
Mestna občina si pri prodaji zemljišč v SOIC še vedno pridržuje pravico, po kateri lahko po petih letih od
sklenitve prodajne pogodbe zahteva
od kupca, ki ni izpeljal načrtovane naložbe, prodajo nepremičnine po enaki
ceni, kot jo je kupil na dražbi.
M. H.
prejeli smo
O preoblikovanju
pošte na Cankovi
Spoštovani!
Občina Cankova v vsej odgovornosti poziva Pošto Slovenije, da ostane status pošte
v vsebini storitev in funkcionalnosti na
rangu obstoječih gabaritov. Župan sem
relevantne pomisleke in bojazni predstavil
na občini gospodu direktorju Janezu Perneku s sodelavcem. Opozoril sem, da je dostava pošte in možnost občank in občanov
do optimalnih poštnih storitev ustavna
in državljanska pravica. Izpostavil sem,
da je lokacija pošte na Cankovi v omrežju
poštnih enot zelo pomembna; ne samo za
uporabo storitev našim občanom; temveč
tudi za ljudi iz sosednjih občin, ki se vsakodnevno vozijo v službo ali šolo v druga
območja Slovenije in bližnjo Avstrijo. Občina izkazuje veliko bojazen in upravičene pomisleke, da bodo Vaše spremembe ogrozile delovna mesta zaposlenima
na enoti in našim poštarjem. Zavedamo
se, da smo soočeni z poslovnimi izzivi in
prilagajanji; ki pa ne morejo se popolnoma liberalizirati in siromašiti življenje in
storitve ljudem na področja Občine Cankova, ki je na meji dveh držav pomemben
akter za suvereniteto in razvojni potencial
naše lokalne skupnosti in širšega območja Pomurja. Pred leti smo pozdravili ureditev obstoječih poslovnih prostorov na
Cankovi; zato so Vaše poslovne odločitve v
zmanjševanje obstoječega načina delovanja za občino in naše ljudi nesprejemljivi.
Potrjujem Vam, da sem s strani občank in
občanov deležen pričakovanj, da upravičenih zahtev, ki jih osebno župan absolutno v največji odgovornosti podpiram, da
nikakor ne sprejmemo Vaših radikalnih
sprememb, ki bi ogrozila delovna mesta in
socialni status vseh dosedanjih zaposlenih
pošte na Cankovi. Izkazujemo objektivne
zadržke do Vaših načrtov, da na območju
naše občine preoblikujete obstoječe v pogodbeno pošto.
Prosimo in pozivamo vodstvo Pošte Slovenije, da spoštujete in odgovorno obravnavate naše objektivne in relevantne
zadržke, ker smatramo upravičenost
in bojazen Občine Cankova in naših
občank in občanov, da bodo Vaše enostranske odločitve povzročile negativne
posledice in učinke na možnost uporabe
poštnih storitev in hkrati zmanjševale in
ogrožale službeni in socialni status zaposlenih na pošti 9261 Cankova.
Župan Občine Cankova, Drago Vogrinčič
Novi neposredno izvoljeni predsednik upravnega odbora zadruge je Alojz Štuhec
Leta 2012 je prišlo do združitve ljutomerske Splošne kmetijske zadruge
(SKZ) Kmetovalec in križevske SKZ
Klas. Obe zadrugi sta imeli dolgoletno samostojno tradicijo, toda zaradi majhnosti so se kmetje odločili
za združitev. Pogajanja so trajala kar
nekaj časa, na koncu pa je prevladal
skupni interes kmetov obeh zadrug.
Po združitvi je bilo nekaj zapletov pri
imenovanju direktorja. Jernej Slavič
kot najresnejši kandidat je zavrnil direktorsko mesto. Tako je postal direktor SKZ Ljutomer - Križevci Jože Štuhec iz nekdanje križevske zadruge, ki
je vodil projekt gradnje oljarne v Ključarovcih. Za predsednika upravnega
odbora je bil izvoljen predsednik UO
križevske zadruge Franc Štuhec. Ta je
tudi predsednik zveze govedorejskih
društev Pomurja.
Jože Štuhec je bil direktor kratek
čas, saj ga je po razrešitvi z direktorskega mesta v Pomurskih mlekar-
nah zamenjala Bernardka Hlebič. Ta
je bila direktorica križevske zadruge pred imenovanjem za direktorico
Pomurskih mlekarn. Na zunaj kmetje niso kazali nezadovoljstva z delom zadruge, a očitno vsi niso bili zadovoljni z odnosom zadruge do njih.
Prvi znak nezadovoljstva se je pokazal lansko jesen, ko je skupina kmetov izrazila nezadovoljstvo pri plačilu prodane pšenice. Zmotilo jih je, da
sta bili dve vrsti kmetov, eni so dobili
pšenico plačano v nekaj dneh, drugi
pa so bili brez plačila še zgodaj jeseni.
Takrat se jim je direktorica opravičila
in zatrdila, da ni šlo za dvojno obravnavo, ampak za problem pri najetju
kredita. Svoje nezadovoljstvo so izražali tudi nekateri proizvajalci mleka.
Ti niso bili ostri proti predsedniku UO
Francu Štuhecu. Pred občnim zborom
prejšnji teden kljub izraženemu nezadovoljstvu nihče ni pričakoval velikih
pretresov pri volitvah organov upra-
vljanja zadruge. Prevladalo je prepričanje, da so bili vsi zapleti rešeni v korist kmetov. Na občnem zboru pa so
se stvari zasukale v čisto drugo smer.
Na njem so volili člane UO in predsednika UO neposredno. Že po volitvah
novih članov UO Franc Štuhec ni bil
izvoljen. Tako tudi ni bila več aktualna njegova kandidatura za predsednika UO zadruge. Za novega predsednik
UO je bil tako izvoljen Aloj Štuhec, zaposlen v ljutomerski enoti kmetijske
svetovalne službe. Udeleženci na občnem zboru, ki pa ne želijo biti imenovani, menijo, da je bila izražena
nezaupnica zdaj že nekdanjemu predsedniku UO pričakovana, saj so se napetosti v UE krepile in bi lahko negativno vplivale na delovanje zadruge v
prihodnje. Kot so povedali, pri odločanju ni šlo za maščevanje, kot se to
poskuša prikazati, ampak za ohranitev zaupanja kmetov v zadrugo.
J. Votek
8
(iz)brano
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zdravstveni dom Ljutomer z novo direktorico
Biti zdravnica je moje poslanstvo
Reorganizacija na delovnih mestih, nekateri oddelki dobijo nove vodje – Obnova otroškega oddelka in nakup medicinske opreme
Od sredine junija je v. d. direktorice Zdravstvenega doma Ljutomer
zdravnica Suzana Makoter, specialistka splošne medicine. Kandidaturo
za to funkcijo je sprejela na pobudo
hišnih sindikatov FIDES in sindikata zdravstvene nege ter bila izvoljena. S tem so ji dali veliko podporo
in izrazili zaupanje, ki prav gotovo
temelji tudi na dosedanjem več kot
20-letnem delu v tej ustanovi in delu
z ljudmi, nam je povedala nekaj dni
po tem, ko je prevzela vodenje. »Premišljala sem, ali naj se odločim za
kandidaturo, sprejela pa sem jo, ker
imam za sabo dober kolektiv.«
Hkrati je sindikatoma naročila, naj
predlagata tri kandidate, ki ustrezajo razpisnim pogojem za njenega
namestnika. Na volitvah so zaposleni izvolili Boruta Paniča, diplomiranega zdravstvenega tehnika, ki je nastopil funkcijo prvega julija. Oba sta
bila pred tem predstavnika delavcev
v svetu zavoda, v katerem sta se zavzemala za vse delavce, ne le za nekatere skupine. »Izpostavila sva, kar
sva menila, da ni dobro, in to so zaznali tudi najini sodelavci.« Tudi vodenje te ustanove bo temeljilo na povezovanju ljudi, da vsak posameznik
čuti, da sta njegovo delo in prispevek
pomembna.
Med čakanjem na soglasja občinskih svetov občin ustanoviteljic k
njenemu imenovanju so se že lotili
organizacije dela, potekajo pa tudi
pogovori po posameznih ambulantah in dejavnostih zdravstvenega
doma. »Nekaj vodij bo ostalo, kjer vidimo potrebe, pa bomo s konsenzom
zaposlenih postavili nove. Pomembno je, da se vprašanja in morebitni
problemi tudi zaradi specifike uredijo in rešujejo na vsakem področju
posebej in da med zaposlenimi poteka dobra komunikacija.«
Načrtujejo nekaj večjih investicij. Medtem ko so spomladi v nove
prenovljene prostore preselili splošne ambulante in upravo, želijo obnoviti še otroški oddelek. Makoterjeva je predstavila seznam potrebne
medicinske opreme, ki bo omogočala bolj kakovostno in strokovno delo
ter hitrejšo in natančnejšo diagnostiko. Med drugim v letošnjem letu
načrtujemo nakup defibrilatorja, urgentnega prenosnega ultrazvoka in
cikloergometra, s katerim bi lahko
v kardiološki ambulanti opravljali
kompletno diagnostiko. Razmišljajo tudi o aparatu za 24-urni EKG in
merjenje tlaka. Poleg tega želijo kupiti naprave za fizioterapijo, lasersko terapijo, hematološki analizator
in naprave za zobozdravnike. Nujen
pa je nakup avtomobilov, ki jih pri
delu na terenu uporabljajo patronažne službe.
Vrednost naložb za različno medicinsko opremo je okoli 180 tisoč evrov, deset tisoč bi stal drobni inventar, dvajset tisoč pa naj bi
stal avto, to je skupaj okoli 210 tisoč
evrov, 140 tisoč evrov pa bi predvidoma stala obnova otroškega oddelka.
Glede teh investicij čakajo na potrditev štirih občin ustanoviteljic.
Kaj bo pokazal
finančni pregled
»Trenutno poteka skrben finančni
pregled zdravstvene ustanove, uradno mnenje pa bo pokazalo pravo
finančno stanje zdravstvenega doma
in ali so predvidene investicije in nakupi mogoči,« pove Makoterjeva in
doda, da jih glede na povedano ob
Nova direktorica Suzana Makoter se bo tudi po prevzemu direktorske funkcije
posvečala svojim pacientom. fotografija miha šoštarič
primopredaji prejšnji direktor Tomislav Nemec ne bi smel kakor koli
negativno presenetiti.
Kot podobne ustanove na obrobju
imajo problem zaradi pomanjkanja
zdravnikov. Primanjkuje jim zdravni-
kov na otroškem in splošnem oddelku, imajo pa kar nekaj specializantov,
tako da se bodo stvari v nekaj letih
uredile. Tudi sama ostaja zdravnica
v svoji ambulanti. »Biti zdravnik je
moje osnovno poslanstvo, moj po-
klic, zato bom v ambulanti odslej štiri ure.« Obdržala bo svoje paciente,
pri delu pa ji bosta pomagali specializantki družinske medicine Manja
Budja in Jasmina Škrobar. Obe sta že
kot študentki tretjega letnika prihajali k njej v ambulanto in poznata paciente in tudi oni poznajo njiju.
Specializant splošne medicine Sašo
Duh pa je prevzel ambulanto zdravnika, ki je odšel na delovno mesto v
drug zdravstveni dom, pomagal pa
bo voditi in razvijati urgentno medicino. Imamo tudi tri specializante
otroške medicine. Kar nekaj mladih
zdravnikov imamo v kolektivu in ti
so prinesli razgibanost, ki se dobro
ujema z zdravniki, ki imajo več izkušenj, pove. Želi pa tudi, da zdravstveni dom ostane izobraževalna ustanova z mentorji za srednješolski kader,
študente zdravstvene nege, študente
medicine in zdravnike specializante.
Posebno pozornost želijo namenjati
preventivni dejavnosti in ozaveščanju ljudi o zdravem življenju, to pa
dolgoročno pomeni zmanjšanje kroničnih obolenj, ki so v Pomurju izrazita. »Ko bi nam le uspelo zmanjšali
število alkoholikov in kadilcev, skrb
vzbujajoči pa so tudi podatki, povezani z uporabo droge.«
Načrtov in ambicij nam ne manjka, še pove Suzana Makoter, ki je v
tem zdravstvenem domu začela delati takoj po končanem študiju medicine in si je prve izkušnje nabirala ob
delu z otroki v koloniji v Baški. V teh
letih je dobro spoznala značilnosti
dela v tem okolju in ljudi, ki prihajajo k njim po pomoč. Da bodo njihovi
uporabniki zadovoljni, pa je najprej
treba poskrbeti tudi za dobre odnose
in razumevanje v kolektivu.
A. Nana Rituper Rodež
Festival Soboško poletje
Julija in avgusta glasba in plesi za vse okuse
Vsako soboto program za otroke – Nastopajoči iz Indonezije, Nizozemske, Francije, Kube, Anglije, Avstrije, Rusije, Indonezije …
V petek se bo začel festival Soboško poletja 2015, ki bo trajal do 29.
avgusta, prireditve pa bodo na več
lokacijah po Murski Soboti. Organizatorja sta Mestna občina Murska
Sobota in Zavod za kulturo, turizem
in šport Murska Sobota, ki sta poletno dogajanje predstavila na tiskovni konferenci.
Petkovi glasbeni večeri in sobotni dopoldanski program za otroke
bodo na Trgu kulture, koncerti klasične glasbe bodo na grajskem dvorišču in v glasbeni šoli, glasbeno-gledališki dogodek pa v gledališču Park.
Začetni koncert z nastopom Glasbe-
žav Amerike, Francije, Kube, Avstrije, Anglije, Rusije in Indonezije. Glasbeni program bo zelo pester, tako
da bo vsak obiskovalec lahko našel
nekaj zase: od popa, roka, etna do
džeza in klasike. Stroški Soboškega
poletja bodo znašali 26 tisoč evrov.
Ob občinskem prazniku, 16. julija,
se bodo spomnili 20-letnice Mestne
občine Murska Sobota s prireditvijo, ko bodo na Slovenski ulici nastopili domači glasbeni izvajalci: Špirit,
Sončna uprava, Alma & Band, Julie
& The Diamonds, The Indirects ter
Dorina & Maruša.
J. G.
ne šole Beltinci bo v petek ob 20. uri,
drugi koncerti julija bodo ob 21. uri,
v avgustu pa ob 20. uri. Program za
otroke bo v soboto ob 10. uri.
Letos so pripravili skupaj z Glasbeno mladino Slovenije v sredini
julija tudi nekaj koncertov klasične glasbe, na katerih bodo nastopili udeleženci 22. mednarodnega
poletnega glasbenega tabora Glasbene mladine Slovenije, ki bo tretjič v Murski Soboti.
Na dogodkih, ki bodo brezplačni,
bodo zaigrali, zapeli in zaplesali nastopajoči iz Slovenije, Makedonije,
Hrvaške, Nizozemske, Združenih dr-
barometer
Gordana Šövegeš Lipovšek
in arhivski tabor
Igor Banič,
Pomgrad ne bo oviral
Višja arhivistka iz Pokrajinskega arhiva Maribor skupaj s sodelavci in zaposlenimi v arhivu Železne županije
v Sombotelu in arhivu Zalske županije v Zalaegerszegu na Madžarskem
že več let uspešno pripravlja in vodi
mednarodni arhivski tabor. Ta je letos praznoval že četrt stoletja in postal eden najstarejših taborov za dijake v Pomurju.
V Pomgradu so se odločili, da se ne
bodo pritožili na izbor Kolektorja Kolinga za izvajalca druge faze gradnje
ljubljanske urgence. Ta je posel pridobil po pritožbi na državno revizijsko komisijo, vendar so prepričani, da
njegova najcenejša ponudba ni realna. Čeprav je podjetje utrpelo poslovno škodo, Igor Banič s sodelavci noče
ustaviti procesa gradnje, bodo pa za
zadoščenje ubrali druge pravne poti.
Dejan Zečevič in zmagovalci
Varovanci in varovanke Plesne šole
Zeko plesnega trenerja Dejana Zečevića in njegove ekipe se z vsakega tekmovanja vračajo z uspehi. Tako so se
pravkar vrnili iz Medvod s svojega doslej najuspešnejšega državnega prvenstva, saj so dosegli kar osem naslovov
državnih prvakov, osem drugih mest
in dve tretji mesti, poleg tega pa še pet
pokalnih naslovov, in to v konkurenci
več kot 2500 plesalcev iz 50 klubov.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
2. julija 2015 | Vestnik |
9
Gornja Radgona
Red v hiši, najbolj nezanesljiva je država
Direktorica občinske uprave v Gornji Radgoni dr. Tatjana Fulder o novi organiziranosti – Župan ima govorilne ure ob sredah
Dr. Tatjana Fulder je prevzela vodenje
občinske uprave v Gornji Radgoni v
najtežjih časih: ko ima občina največje dolgove, največ nalog in izvaja največje naložbe do zdaj – gradnja centralne čistilne naprave s kanalizacijo
in pomurskega vodovoda. Vse to jo je
čakalo že na mizi, ko je sprejela to pogumno odločitev, da bo – kakor pravimo – zagrizla v kislo jabolko. Kako
si je ženska, ki je na videz krhka, a še
kako trdoživa in vztrajna, predvsem
pa odlična strokovnjakinja in disciplinirana, upala storiti ta korak?
»Moja sreča je bila, da mi stvari niso
bile povsem neznane, ampak sem veliko zadev že poznala, saj sem prej delala pri agenciji Pora. Najprej sem se
morala sama osebno seznaniti s stvarmi. Na primer že vsakodnevni pregled
pošte da neki vpogled. Veliko smo se
pogovarjali in prvo, kar sem storila,
je bilo centraliziranje javnih naročil.
Uslužbenci niso več imeli pristojnosti, vsak za svoje področje kar izdajati naročilnice. Zdaj jih izdaja le ena
sodelavka, vmes imamo še notranje
kontrole, ko mora nekatere stvari
odobriti vodja, v vsakem primeru pa
morajo imeti najprej ustrezne ponudbe. Potem sem tukaj jaz in v končni
fazi so stvari, ki jih mora odobriti župan. Tako smo se organizacijsko disciplinirali. Imamo red, bolj skrbimo
za proračun in imamo dinamiko izdajanja računov glede na denarni tok.«
So bili to dobri ukrepi, ste zaznali
pozitivne učinke?
»Že v začetku leta 2015 se je ukrep
izkazal kot zelo dober, saj bi bile lahko likvidnostne težave precej večje, če
bi ostali pri stari praksi. To ne pomeni, da se je prej nekontrolirano trošilo. Zdaj se je pač zamenjala organi-
zatrdim, da smo vsi polno zasedeni. V
prihodnje bo veliko dela tudi pri komunalni dejavnosti in morebitni reorganizaciji športa, kulture, turizma
in mladih. O tem še ne bi veliko govorila, ker še ni vse domišljeno. Uprava ima svoj interni načrt dela, tako da
vemo nekaj mesecev vnaprej, kdaj se
sklicujejo katere seje in kaj je treba
delati. Pripravljamo se tudi, da bi oživitev območja ob reki Muri nadaljevali z novim projektom Skupaj 2. Seveda veliko aktivnosti vodita župan
in podžupan, predvsem v gospodarstvu, pogovarjata se s potencialnimi
vlagatelji, župan ima redne govorilne
ure z občani ob sredah od 15. ure dalje, sestanke v krajevnih skupnostih,
saj je veliko dela zaradi nerešene cestne problematike, kajti zaradi drugih
večjih investicij je občinska cestna infrastruktura zanemarjena.
Velik dosežek bo tudi, če vam bo še letos uspelo sprejeti prostorski načrt?
Tatjana Fulder: »Sem zelo discipliniran človek in želim imeti stvari urejene.«
fotografija bernarda b. peček
zacija in trošenje se je uravnotežilo.
Kajti likvidnostni položaj je težek in
je tak že tretje leto, zaradi tega je disciplina še toliko bolj potrebna. Nato
je sledil pregled aktov, ki jih ima občina. Najprej smo se lotili gospodarskih
javnih služb (odlok o tej dejavnosti je
bil sprejet na zadnji seji občinskega
sveta), kjer še vedno vidim veliko možnosti za povečanje kakovosti storitev,
in potem še priprave ustreznih aktov
(sprejeli so tudi odlok o mladini pa
pravilnika o razvoju kmetijstva in po-
deželja ter o delu svetniških skupin)
in statuta, ki je krovni akt in bo skupaj
z odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov v razpravi prihodnjih 60 dni.«
Sta priprava proračuna in prostorskega načrta najpomembnejši zadevi za razvoj občine?
»Najpomembnejše je, da smo sprejeli proračun za leto 2015. Začele so se
tudi priprave proračuna za prihodnje
leto. Imamo 28 zaposlenih in tri v skupnih medobčinskih službah in lahko
»Ker si želimo omogočiti razvoj
podjetij v industrijski coni, smo vnesli nekatere spremembe prostorskega
načrta. Mnenja smo, da občina mora
poskrbeti za pogoje, potem pa se
bodo podjetja že sama razvijala. Vsekakor je najpomembnejši občinski
prostorski načrt. Letos naj bi vendarle
dobili vseh 33 dovoljenj in bi ga torej
po dolgotrajnih prizadevanjih lahko
sprejeli, mogoče celo še letos.«
Občina ima 155 stanovanj, je to dovolj za potrebe občanov?
»Še vedno imamo nerešene probleme z dolgovi, z neplačanimi obratovalnimi stroški in najemninami. Ti
problemi so še iz Vodenikovih časov.
Trenutno ne načrtujemo novih stanovanj, čeprav so potrebe zelo velike. Ko-
legice zdaj pripravljajo tudi strategijo
investicijskih vlaganj v ta stanovanja,
ker te do zdaj še nihče ni pripravljal.
Zame bo to zelo pomembna informacija. Podobno pripravljajo načrt investicij za občinsko stavbo, izdelujemo
pa strategijo odvajanja in čiščenja vod
za vsako gospodinjstvo, da bomo lažje
načrtovali vse investicije. Želim vedeti,
kaj plačamo, zato se tudi s komunalo
dogovarjamo, kakšni so stroški zimske
službe in letnega vzdrževanja.«
Po čem je delo direktorice in celotne občinske uprave v Gornji Radgoni specifično v primerjavi z delom
drugih občinskih uprav?
»Glede investicijskih vlaganj smo
zdaj res med najbolj obremenjenimi.
In jih bomo še imeli, zdaj je vse pripravljeno za začetek obnove negovske osnovne šole. Jaz sem zelo discipliniran človek in želim imeti stvari
urejene, zato veliko delamo tudi pri
teh planskih dokumentih, ki bodo
podlaga za proračun. Zelo natančno
želim načrtovati prihodnji proračun.
Pri letošnjem nam to ni uspelo, ker
smo morali rešiti zadeve, ki smo jih
našli na mizi. Upam, da nam bo uspelo v prihodnjih mesecih, me pa zelo
skrbi, da je najbolj od vsega pri nas
nestabilna država in v resnici zaradi
tega ne moremo realno načrtovati, saj
prihodki nikoli niso taki, kot načrtujemo. Ravno zaradi tega imamo velike težave. Nedopustno je, da nam je
bila država dolžna 2,8 milijona evrov
za centralno čistilno napravo (pred
kratkim se je ta dolg zmanjšal na 1,1
milijona evrov, op. a.). To ni več dopustno. Še vedno pa smo glede zadolženosti na sredini. Krediti, ki so bili
najeti, so res upravičeni.«
Bernarda B. Peček
Kulinarika
Princ Albert navdušen nad
prekmurskimi dobrotami
Ekipa gostilne Rajh med priznanimi slovenskimi chefi, ki so pripravili jedi za
monaškega monarha – Jurkina krema ob pozdravu, orehova potica ob kavi
Pred nedavnim se je v Sloveniji mudil
monaški princ Albert, ki so ga pogostili na posebnem kulinaričnem dogodku v Goriških brdih, pri katerem
je sodelovala tudi ekipa gostilne Rajh
iz Bakovec.
Kot pojasnjuje vodja gostilne Tanja
Pintarič, so bili na slavnosti dogodek,
na katerem ni manjkalo znanih športnikov in estradnikov, povabljeni trije
priznani slovenski chefi.
Ana Roš iz Hiše Franko je bila odgovorna za predjed, Tomaž Kavčič
iz dvorca Zemono je pripravil glav-
no jed, gostilna Rajh pa je prispevala
sladico. Princu so postregli prekmursko gibanico s sladoledom iz dišečega
traminca Steyer, rabarbarino omako
in svežimi malinami. Sodelujoči chefi so morali monarhu tudi predstaviti
svoje jedi, vendar je te že pol manjkalo, preden je Pintaričeva uspela do
konca opisati postreženo jed. To pa
je verjetno zadosten dokaz, da je bil
princ zadovoljen s sladico.
»Imam občutek, da ima gospod
rad preproste jedi, predvsem klasično hrano,« pravi Pintaričeva. V okvi-
ru dogodka je ekipa iz prekmurske
gostilne gostom postregla še ajdov
kruh z bučnim maslom in račkino pašteto ter jurkino kremo ob pozdravu,
kasneje ob kavi pa so jim ponudili še
orehovo potico iz lončene posode. Ko
so jo pripravljali, se jim je princ nepričakovano približal in jo z veseljem
takoj poskusil. Ob tej priložnosti so
princu predstavili družino in gostilno,
nad zgodbo katere je bil navdušen in
v knjigo gostov napisal svoje mnenje.
Nastala pa je tudi fotografija.
T. M.
Ekipa gostilne Rajh s princem Albertom fotografija arhiv gostilne rajh
barometer
Dr. Saška Roškar
pripeljala svetovalnico
Olga Karba
o novem zadolževanju
Junija je tudi v Murski Soboti odprla
vrata psihološka svetovalnica, ki deluje
v okviru javnozdravstvenega projekta
MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakov), ki ga vodi slovenski javnosti že
zelo dobro znana murskosoboška psihologinja in raziskovalka na Inštitutu
za javno zdravje. Svetovalnica bo odprta enkrat na teden, namenjena pa bo
svetovanju posameznikom, parom ali
družini ob najrazličnejših težavah.
Ljutomerska županja je svetnike seznanila, da občina najema kratkoročno posojilo v višini treh milijonov. Potrebuje
ga za plačilo izvajalcev gradnje sistema
C pomurskega vodovoda, ki so zagrozili, da bodo zaradi neplačanih računov
ustavili dela. Razlog za zadolževanje so
neredna plačila države. Ob tem pa preseneča, da državnega neplačevanja ne
poznajo več pri drugih sistemih.
Jasna Horvat zavrača očitke
Veliko zanimanje je vladalo za razpis
za delovno mesto bibliotekarja v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska
Sobota, na katerega je prispelo kar 63
prijav. Izbira ekonomista je vznejevoljila nekatere prijavljene kandidate, ki
so menili, da imajo primernejšo izobrazbo. Direktorica Jasna Horvat zavrača očitke in odgovarja, da je bil razpis izveden v skladu z zakonodajo in
sistematizacijo delovnih mest.
10
kultura
| Vestnik | 2. julija 2015
Kresnika dobil Andrej E. Skubic
Nagrado kresnik, ki jo podeljuje Delova žirija za najboljši slovenski roman, je na ljubljanskem Rožniku prejel Andrej E. Skubic za delo z naslovom Samo pridi domov. Avtor se v romanu loteva politične korupcije
in tajkunstva. Med petimi finalisti je bil še Prekmurec Dušan Šarotar z
romanom Panorama, ob njem pa Veronika Simoniti z delom Kameno
seme, Katarina Mariničič z romanom Po njihovih besedah ter Marko
Sosič, ki je svojo knjigo naslovil Kratki roman o snegu in ljubezni.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Poletni kino v Lendavi
Ljubitelji filmov si bodo v juliju na poletnem odru lendavske gledališke in
koncertne dvorane lahko ogledali šest filmov različnih žanrov. Ta petek ob
21.30 bodo najprej predvajali špansko komično dramo Kaj sem storila, da
sem si to zaslužila. Potem pa bodo ob koncih tedna do 31. julija na sporedu še švedski film Hipnotizer, ameriški Divje mrhe, belgijsko-ameriški film
Stanovanje, norveški Pionir in ameriški Kdo mi ugrabi ženo. Ogled vseh filmov je brezplačen. Če bo slabo vreme, jih bodo predvajali v dvorani.
Festival Lent
Do sobote, 11. julija, poteka v Mariboru 23. Festival Lent s koncerti,
gledališkimi in plesnimi predstavami, Folkartom, Art kampom in drugimi dogodki. Nastopilo bo tudi nekaj svetovno znanih glasbenikov, kot
sta Al Di Meiolo in Hugh Masekelo.
Jezikovna in literarna misel Antona Vratuše
»Najprej in predvsem sem bil slavist«
Obsežna znanstvena monografija, ki govori o njegovi težnji, da bi se Prekmurje predstavilo v pravi luči – Gradiva vsaj še za pet knjig
V sklopu praznovanj ob stoletnici
akademika dr. Antona Vratuše je izšla obsežna znanstvena monografija
Jezikovna in literarna misel Antona
Vratuše, ki je skupen projekt Slovenske akademije znanosti in umetnosti
(SAZU), Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Obsežno monografijo na 440 straneh je uredil Mirko
Munda, govori pa o dr. Vratuši kot jezikoslovcu, slavistu in književniku,
čeprav je deloval in še vedno aktivno
deluje na številnih področjih.
Toda, čemu posvetiti pozornost
in kako izbrati poudarke glede na
njegov obsežni opus, je bilo temeljno vprašanje, s katerim so se srečali
v uredniškem odboru. Pa je dilemo
razrešil kar akademik sam, ko je povedal: »Slavistika je bila moja prva in
največja ljubezen, k njej se vse življenje, če le morem, vračam, in če morate kaj izdati ob moji stoletnici, naj
bo to posvečeno mojemu slavističnemu delu.«
Vratuša je že kot srednješolec objavil svoje prve literarne poskuse,
črtice, študent kot recenzije, različne študije, tudi s področja literarne
zgodovine, narodnih manjšin, človekovih pravic, deloval je v politiki,
na družboslovnem področju, trajnostnem razvoju in drugih področjih.
Že na slavističnem področju je toliko gradiva, da ni bilo enostavno narediti izbora.
Akademik dr. Anton Vratuša z urednikom Mirkom Mundo fotografija a. nana rituper rodež
Njegovo znanstveno delo so ovrednotili dr. Marko Jesenšek, ki se je
posvetil njegovemu jezikoslovnemu
delu, dr. Zinka Zorko in Anja Ben-
ko glede prekmurskega narečja, pri
čemer je objavljen Vratušev rokopis
analize Nouvi zakon in Szveti Evangyeliomi iz leta 1940, dr. Marko Kmecl
se je posvetil njegovem delu na področju literarne zgodovine, Gordana
Šövegeš Lipovšek družbenoekonomskemu vidiku prekmurskih terezijan-
skih urbarjev, Franci Just njegovim
zgodnjim objavam v različnih časopisih, Franc Kuzmič je zbral še njegovo obsežno bibliografijo, objavljene pa so tudi recenzije.
O njegovem življenju, delu in prizadevanjih je pisal tudi urednik Mirko Munda, ki ga predstavlja kot nadobudnega študenta, bruca, ki se je
suvereno lotil takrat uveljavljenih intelektualcev in slavistov iz Prekmurja. Drznil si je kritizirati Vilka Novaka, Avgusta Pavla in Miška Kranjca,
med drugim je Novaku očital nepoznavanje prekmurskih govorov, predvsem pa nenatančnost. In še, da Novak Prekmurje predstavlja tako, da
nepoučeni Neprekmurec dobi vtis,
da je Prekmurje domovina zaostalih,
v usodo vdanih in morda zagrenjenih
kmetov, bajtarjev in sezonskih delavcev. To so mu učenci sonarodnjaki
hudo zamerili.
Ampak Vratuša je bil eden takih,
kakršnih nam še danes manjka, ves
čas se bori proti stereotipni podobi
Prekmurja, za katero je poskrbel prav
Kranjec, o tem pa v svojem prispevku podrobneje piše tudi Just. Monografija, nad katero je navdušen tudi
Vratuša, še posebno mu je všeč, da
so objavili tudi rokopise, kot pravi,
»tega mladega fanta«, pa je le delček
tega, kar je Vratuša ustvaril. Munda
pa dodaja, da je gradiva vsaj še za pet
podobnih knjig.
A. Nana Rituper Rodež
Camerata Bachiensis pri Gradu
Odkrivanje pozabljene ali neznane glasbe
Igranje na avtentična glasbila oziroma replike teh – Ansambel že nastopal na festivalih stare glasbe na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji
V sodelovanju s Festivalom stare glasbe Seviqc Brežice je bil pred kratkim
na gradu Grad na Goričkem koncert
ansambla Camerata Bachiensis, ki prihaja iz Leipziga (Nemčija).
Sestavljajo ga Julia Kirchner (sopran), Roberto De Franceschi (oboa
in traverso), Anne Kaun, Magdalena
Schenk - Bader (violina, viola), Philipp
Weihrauch, Isolde Winter (violončelo)
in Julia Chmielewska (čembalo).
Ansambel je nastal leta 2012 in dobil že naslednje leto prvo nagrado na
mednarodnem Telemannovem tekmovanju v Madgeburgu v Nemčiji, nagrado na mednarodnem tekmovanju zgodnje glasbe Premio Selìfa v San Ginesiu
v Italiji in nagrado Gebrüder-Graun na
mednarodnem tekmovanju bratov Graun v mestu Bad Liebenwerda (Nemčija). Leta 2014 je prejel še posebno nagrado Musica Antica da Camera na
mednarodnem tekmovanju Van Wassenaer Concours v Utrechtu na Nizozemskem, leta 2015 pa je bil Rheinsberger Hofkapelle (rezidenčni ansambel).
Repertoar Camerate Bachiensis temelji predvsem na cerkveni in komorni glasbi 18. stoletja, ki so jo napisali
srednjenemški skladatelji. Ob igranju
na avtentična glasbila oziroma replike teh se glasbeniki osredotočajo na
Repertoar Camerate
Bachiensis temelji na
cerkveni in komorni
glasbi 18. stoletja, ki
so jo napisali srednjenemški skladatelji.
Camerate Bachiensis si prizadeva obuditi izvrstna dela manj znanih skladateljev. fotografija nataša juhnov
odkrivanje in igranje pozabljene ali
neznane glasbe. Ansambel je doslej
že nastopal na pomembnih festivalih
stare glasbe, kot so Bachfest Leipzig,
Thüringer Bachwochen, Telemann-Festtage, Graun-Festtage, Oude Muziek
Festival Utrecht, in na drugih prizoriščih v Nemčiji, Italiji in na Poljskem.
Nagrajeni ansambel za staro glasbo
si prizadeva obuditi izvrstna dela manj
znanih skladateljev in tudi slabše znana dela znanih skladateljev. Mladi glasbeniki občinstvu predstavljajo glasbo,
ki so jo v 18. stoletju izvajali na številnih dvorih in v cerkvah osrednje Nemčije. V svoj program so za nastop pri
Gradu vključili »zaklade« skladateljev,
kot so G. H. Stölzel, J. F. Fasch, C. Graupner in J. M. Molter.
C. K.
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
2. julija 2015 | Vestnik |
11
Valerija Glavač, MOL Slovenija
Regija premore zelo sposobne kadre
Lansko leto sprejeli pomembno poslovno odločitev, da bodo bencinske črpalke dali v upravljanje partnerjem
V
alerija Glavač iz Dobrovnika je
direktorica družbe MOL Slovenija, ki je bila po prihodkih
najvišje uvrščena pomurska družba
na Dnevnikovi lestvici stotih največjih podjetij v državi. Po končanem
univerzitetnem študiju ekonomije na
mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti je začela leta 1998 svojo kariero pri omenjeni družbi. Najprej je bila
pripravnica na oddelku za finance,
kasneje je napredovala do položajev
knjigovodje, vodje finančne službe in
direktorice veleprodaje goriv, od leta
2008 je direktorica podjetja. V javnosti
prevladuje občutek, da gre za precej
»moško« panogo. »To jih veliko sprašuje in sem bila na začetku kar presenečena nad tem vprašanjem. Resda se
srečujem predvsem z moškimi kolegi,
vendar je v panogi tudi vedno več žensk. Ne vidim nobene razlike, enako sodelujem z obojimi,« pravi. MOL Slovenija je del mednarodne korporacije, ki
deluje v 40 državah po svetu in zaposluje 30 tisoč ljudi, glavni delovni jezik v skupini je angleščina. V Sloveniji
obratuje že 34 MOL-ovih bencinskih
servisov, družba ima 209 zaposlenih,
največ v Pomurju. »MOL je zelo integrirana družba, to pomeni, da na dnevi ravni sodelujemo z oddelki znotraj
Skupine MOL. Skupina nas na neki način usmerja in podpira, ni klasičnega
četrtletnega poročanja, temveč resnično zelo tesno sodelujemo.«
gorivo kot drugi ponudniki. Kroži
celo mit, da naj bi v eni od prejšnjih
zim z zelo nizkimi temperaturami
zamrznilo gorivo v rezervoarjih vseh
vozil, parkiranih na prostem, razen
tistih, ki so imela gorivo, kupljeno na
MOL-ovem bencinskem servisu. Ali
bi si upali trditi, da res obstaja razlika v kakovosti in zakaj?
Vsekakor si upam trditi, da imamo
zelo kakovostno gorivo. Kakovost je
Avstrijo. Kako bi bilo mogoče izničiti tak učinek.
Cene goriv določajo predvsem dajatve. V Sloveniji so poleg DDV-ja v ceno
goriv vštete še štiri vrste dajatev. Poleg splošno znane trošarine so tu še
dajatev za CO2, prispevki za proizvodnjo električne energije in prispevki
za Eko sklad. Zaradi sprememb v višini teh dajatev je prišlo do tega, da je
cena goriv v Sloveniji višja kot v večini
strani povezano, kot ugotavljate, s prizadevanji za energetsko učinkovitost,
po drugi strani pa tudi s ceno energenta in prehodom na obnovljive vire
energije. Zaradi tega napovedujem
nadaljnje padanje prodaje kurilnega
olja, tudi v novem energetskem konceptu države je po letu 2035 predvidena prepoved uporabe tega energenta
za ogrevanje. Spremembam na trgu se
prilagajamo tako, da se usmerjamo na
nove produkte. Gre za smernice, ki jih
Valerija Glavač:
»Slovenija je za
Skupino MOL
strateško zelo
pomembna
država.«
fotografija
nataša juhnov
Ali je Pomurje zadostna »kadrovska
baza« za zaposlovanje ljudi na najodgovornejših funkcijah? Ali pri zaposlovanju dajete prednost ljudem iz
regije?
Glavno načelo pri zaposlovanju
je seveda to, da ima oseba primerne
kompetence, ne glede na to, iz katere regije prihaja. Moram pa na podlagi izkušenj povedati, da ta regija resnično premore zelo sposobne kadre s
primernimi izkušnjami. Zaposlujemo
pa seveda ljudi iz vseh slovenskih regij. Imamo tudi pozitivne zgodbe, saj
smo nekaterim domačim ljudem, ki so
si delo našli v Ljubljani, z zaposlitvijo omogočili vrnitev v domači kraj. Na
ravni celotne Skupine MOL se izvaja
tudi program Growww, ki je namenjen
mladim diplomantom. S pomočjo tega
programa smo zaposlili tudi ljudi brez
izkušenj in jim omogočili prvo zaposlitev. Velika večina jih nato ostane v
družbi in napreduje na pomembnejša
delovna mesta. Skupina spodbuja raznolikost, zato je zaželeno, da zaposleni iz Slovenije kariero nadaljujejo na
sedežu korporacije v Budimpešti ali v
drugih državah.
Torej je slovenski trg zanimiv za vašo
družbo.
Kot rečeno, imamo štiri lastne rafinerije, iz katerih želimo oskrbovati
naše servise, in to tudi zaradi zagotavljanja vrhunske kakovosti. Rafineriji
v Százhalombatti in Bratislavi spadata
v evropski vrh. Iz rafinerij se po cevovodih oskrbujejo skladišča, nam najbližje je skladišče v Pécsu na jugu Madžarske, od tam dobimo na slovenski
trg največ goriva.
Med pomurskimi vozniki kroži domneva, da ima MOL bolj kakovostno
V Pomurju je na vseh naših bencinskih servisih in v upravi 74 zaposlenih. Od tega je večina neposredno
zaposlenih pri družbi MOL Slovenija,
nekateri pa so zaposleni pri naših partnerjih. Smo v fazi spremembe obratovalnega modela, to pomeni, da bencinske črpalke dajemo v upravljanje
partnerjem. Tako je bencinsko črpalko v Lendavski ulici v Murski Soboti
že prevzel v upravljanje prejšnji poslovodja. Kmalu bomo imeli v zvezi s
tem tudi zunanji razpis, postopek poteka že od lanskega leta, vendar smo
najprej želeli to možnost ponuditi našim zaposlenim. Tako bomo naredili z
vsemi črpalkami v Sloveniji, saj gre za
eno najpomembnejših poslovnih odločitev preteklega leta, ki je povezana
tudi z rastjo naše mreže. Ocenili smo,
da je v primeru partnerskega upravljanja poslovanje še uspešnejše.
Partner mora biti oseba, za katero
menimo, da ima primerne sposobnosti in ji lahko zaupamo vodenje ekipe.
Prav tako mora ohraniti število zaposlenih, saj smo želeli našim uslužbencem zagotoviti zaposlitveno varnost,
nespremenjeni morajo ostati tudi njihovi dohodki. Partner mora pridobiti
tudi bančno garancijo v določeni višini. Iščemo predvsem motivirane in
podjetne posameznike, s katerimi lahko dosežemo uspešno poslovanje posamezne enote.
Ta prevzem v letu 2011 je bil prelomnica v delovanju, saj smo dosegli bistveno rast poslovanja in tudi začrtali
nadaljnjo širitev maloprodajne mreže.
Želimo, da bi postala blagovna znamka MOL prva izbira za kupce ne samo
med gorivi, ki so zelo priznana med
našimi uporabniki, ampak tudi pri trgovskem blagu. Pri širitvi se osredotočamo na regije, v katerih še nismo prisotni ali smo le omejeno prisotni. Gre
predvsem za Gorenjsko, Primorsko in
Ljubljano z okolico. Ne vemo še, ali
se bo to zgodilo letos, saj smo trenutno v fazi pridobivanja dovoljenj, ko
pa bomo začeli graditi, bomo že lahko napovedali, da bo v štirih mesecih
odprt nov bencinski servis.
Od kod MOL uvaža gorivo in kje ga
kupujejo oziroma dobivajo konkurenti? Ali to vpliva na kakovost goriva?
Koliko ljudi zaposlujete v pomurski
regiji?
Kakšni so pogoji za partnerstvo?
Po prevzetju Tuševih bencinskih servisov ste postali tretji največji igralec na slovenskem trgu, kakšni so
vaši konkretni načrti za nadaljnjo
širitev?
MOL širi svojo maloprodajno mrežo tudi drugje in trenutno ima skupina okoli 2000 prodajnih mest. Širitve
so bile na Češkem, tam je MOL prevzel češko podružnico družb Lukoil in
Eni, v Romuniji in na Slovaškem pa je
MOL prevzel bencinske servise skupine Eni. Slovenija je geografsko gledano vsekakor trg, na katerem želi MOL
širiti svojo maloprodajno mrežo, saj
ga lahko oskrbuje iz lastnih rafinerij.
Pri teh odločitvah je ključnega pomena, ali lahko trg oskrbujemo z lastnimi
gorivi ali ne. Slovenija je tako za Skupino MOL strateško zelo pomembna
država.
naše delovanje ni omejeno. Tukaj smo
zelo zadovoljni.
tudi ena naših osnovnih vrednot in temelj našega poslovanja. Imamo prednost, da lahko znotraj Skupine MOL
izkoriščamo sinergije. V korporaciji
delujejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo
z raziskavami novih produktov, mi pa
imamo priložnost uporabljati njihove
izsledke. O kakovosti goriva konkurence ne morem soditi, je pa dejstvo,
da dobivamo zelo pozitivne povratne
informacije od naših strank, ki cenijo kakovost našega goriva. Dejstvo je,
da lahko v lastnih rafinerijah nadzoruješ kakovost goriva, če pa gorivo
samo kupuješ, si odvisen od dobavitelja. Naša goriva, tako dizelsko kot
95- in 100-oktansko bencinsko gorivo,
ne samo da izpolnjujejo, ampak tudi
presegajo vse evropske in slovenske
standarde.
Verjetno vam je znano, da so ljudje v
državi na splošno nezadovoljni s cenami goriva. Tisti, ki živijo ob meji,
se vedno raje odpravijo po gorivo v
sosednjih držav. Vsaka vlada skuša to
optimizirati, saj spadajo trošarine od
prodaje goriv med ključne prihodke
države. Višja cena pa vpliva na manjšo prodajo, zato je temu treba posvetiti vso pozornost, da ne bi bili učinki
obratni od pričakovanih.
MOL slovenskim gospodinjstvom sicer posredno dobavlja tudi kurilno
olje. V medijih je v zadnjem času poplava prilog in oglasov za energetsko sanacijo objektov, take ukrepe za
prehod na sodobnejše načine ogrevanja izdatno podpira tudi država.
Ali opažate upad prodaje kurilnega
olja in kakšno prihodnost napovedujete uporabi kurilnega olja v slovenskih in pomurskih gospodinjstvih?
Res smo zelo aktivni tudi pri veleprodaji, kurilno olje v Sloveniji skoraj
izključno prodajamo samo večjim distributerjem. V zadnjih letih je jasen
padec prodaje kurilnega olja na celotnem slovenskem trgu. To je na eni
narekuje Evropska unija in jih uporabniki tudi sprejemajo.
Mogoče bodo čez deset let sprejeli
koncept, da se bo dovoljeno voziti
samo še z električnimi vozili.
Potem bomo težko mobilni (smeh).
V primeru mobilnosti je danes še vedno ključen avtomobil s klasičnim
pogonom in menim, da bo prehod na
električna vozila počasen, tudi glede
na ceno teh vozil.
Sedež družbe je v Murski Soboti. Gre
za začasno rešitev, ki se bo spremenila, ko se bo povečal MOL-ov tržni
delež. Ali je taka strateška odločitev
družbe?
Naslednje leto bo deset let, odkar
smo v Murski Soboti, in za nas to ni
začasna rešitev. Dolgoročno seveda
niso izključene spremembe, vendar ta
hip ne razmišljamo, da bi spreminjali
sedež podjetja. Ocenili smo, da zaradi
tega, ker sedež družbe ni v prestolnici,
Marža na liter goriva znaša okoli
osem centov. S čim bencinske črpalke ustvarijo več prihodka, s prodajo
goriva ali drugega trgovskega blaga?
Marža, ki jo omenjate, je marža, kot
jo pojmuje Uredba o oblikovanju cen
naftnih derivatov, in sicer kot razliko med prodajno ceno brez davkov in
borzno ceno goriva na mediteranski
borzi. To nikakor ni resnična marža,
saj v njej niso upoštevani logistični
stroški, marže so torej nižje. Na bencinskih servisih predstavljajo prihodki od prodaje goriv večji delež, vendar
so za poslovanje prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev ključni. Naša nova strategija je usmerjena
prav k razvoju tega segmenta, in to ne
samo z dodatnimi storitvami, ampak
tudi z oblikovanjem pravega produkta za kupca in dopolnitvijo ponudbe,
da bi strankam lahko zagotovili hitre
nakupe po konkurenčnih cenah v primerjavi s trgovinami.
Timotej Milanov
12
| Vestnik | 2. julija 2015
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nina Štivan, nakit PocoLoco
Okroglo, pisano, simpatično – to je ona
Ustvarjalka unikatnega nakita – Zasvojil jo je les – Od nekdaj ljubi čopiče in barve – Čeprav so predali polni, nakita ni nikoli preveč
ne, zapestnice, obeske za ključe – po
navadi so to kroglice, zadnje čase pa
taki ploščati krogci.« Pokaže mi verižico. Tipičen »must have« za mesece,
ki so tukaj: mornarski stil, temno modre in bele črte z nepogrešljivo rdečo
»piko na i«. Takoj vem, kateri prijateljici bi lahko podarila tole … ima prav,
zasvoji te ta nakit PocoLoco, definitivno. Nina: »Ne morem več brez tega
(smeh), to mi je hkrati sprostitev, navdih, delo …«
Čopiči in lesene krogle
Tovarišica, ki čaka
na pripravništvo
Gre za kar pogosto in, lahko rečem,
že kar klasično zgodbo o eni izmed
ustvarjalk nakita. »Da, res je, moja ljubezen do ustvarjanja se je začela že
v osnovni šoli; likovno sem se posebej rada izražala. A nisem izdelovala
nakita, takrat še ne. Sem se pa 'vrgla',
ko sem študirala razredni pouk, v izdelavo lutk in iz tega tudi diplomirala,« s svojimi velikimi okroglimi očmi
(ki me spominjajo na svetleče lesene
kroglice, s katerimi se tako rada igra
in ustvarja svoje male umetnine) razlaga Nina Štivan. »Ko sem končala, pa
pravzaprav sploh ne vem, kako se je
začelo (smeh) s temi lesenimi kroglami. In to me je tako potegnilo … Čopiči tako ali tako, barve sem tudi že
imela in sem začela. Najprej s servietno tehniko, ki pa sem se je hitro naveličala, saj se mi je zazdelo, da sem
se začela ponavljati. Zdaj pa sama
barvam in poslikavam vse elemente, iz katerih izdelujem verižice, uha-
Generacija
1954/55
Pred nekdanjo soboško gimnazijo,
danes je to Osnovna šola I, so se 60 let
po tistem, ko so tukaj maturirali, srečali
nekdanji dijaki letnika, ki je opravljala
maturo leta 1955. V razredu je bilo 25
dijakinj in dijakov, od tega kar 19 fantov
in le šest deklet. Njihov razrednik je bil
doktor Franc Zadravec. Tokrat se jih je
na kosilu v Murski Soboti srečalo 12;
prišli pa so iz vse Slovenije, kamor jih
je pač odnesla njihova življenjska pot.
Tako recimo od teh kar štirje živijo v
Ljubljani, eden se je pripeljal iz Nove
Gorice, na srečanje pa je prišel tudi
sošolec z Mute, ki je tam župnik. Zelo
veseli pa so bili sošolci in sošolke tudi
enologa, ki je – kot se to spodobi – na
srečanje prinesel arhivsko vino. Na
kosilu so si obljubili, da se ponovno
srečajo, saj še niso rekli zadnje besede.
N. B. Š. fotografija jure zauneker
Prvi dijaki po
odpravi mature
Leta 1960 je končala šolanje na
ekonomski srednji šoli v Murski
Soboti prva generacija dijakov, ki je
po odpravi mature šolanje končala
z zaključnim izpitom. Ta je obsegal
izdelavo seminarske naloge s področja
gospodarjenja, ustni zagovor naloge
in preverjanje znanja slovenskega
jezika. Na fotografiji je nekaj tedanjih
sošolcev, ki so pred kratkim proslavili
55. obletnico konca šolanja. Na
srečanju so se dogovorili, da se
bodo v prihodnje srečevali vsako leto
januarja, ko so šolanje tudi končali.
V. T. fotografija osebni arhiv
fotografija iz osebnega arhiva
Enega njenih izdelkov – verižico iz
pisanih kroglic, s katere nisem mogla
umakniti pogleda – sem srečala na eni
od svojih intervjuvank pred meseci.
Seveda je bilo moje obvezno, čeprav
ne prav novinarsko vprašanje, kdo je
avtor nakita. PocoLoco? Takoj sem vedela, da jo želim spoznati. Ker je tako
… sveža, pisana, tako … z njenega nakita ali drugih izdelkov enostavno ne
moreš umakniti pogleda. Nina Štivan.
Z drugo besedo: nakit PocoLoco.
Nina je učiteljica, ki, pravi, že nekaj časa čaka, da bi sploh naredila pripravništvo. Tole ni videti prav obetavno, a jo veseli: »Res bi rada delala z
otroki, to je nekaj posebnega. Pa seveda želim končati šolanje, brez pripravništva, pa čeprav je volontersko, in
brez strokovnega izpita pa tudi službe
ne morem dobiti … Neke vrste začarani krog.« Nina je na neki način malo
izstopila, s tem da se je vključila v
program Podjetno v svet podjetništva.
Čeprav ni človek, ki bi se rad izpostavljal, pravi: »Prijateljica, ki je tudi že
prej sodelovala, mi je povedala zanj.
Me je pa res vse skupaj prijetno presenetilo; ne le da je bilo zelo prijetno
sodelovati v programu in da sem spoznala veliko zanimivih ljudi, tudi naučila sem se ogromno novega, česar se
drugače ne bi.« Pravi, da jo je program
v pozitivnem smislu tudi spremenil:
»Zdi se mi, da sem pridobila samozavest, da sem dobila neke vrste potrditev.« Prav tam je tudi nastala njena
čisto osebna, potem pa že čisto javna
šala o »naravnem lesu«: »Imeli smo
predstavitev in meni je ušlo, ker imam
tremo pred nastopi, in sem rekla, da
delam iz naravnega lesa (smeh).«
Večinoma, pravi, tako dela iz naravnega lesa (ob tem se nasmehne), ki ga
kombinira tudi s kroglicami iz filca.
Barve
Največ svoje ustvarjalnosti, pravi
Nina, da iz sebe s pomočjo barv: »Najbolj uživam, ko si v glavi zamislim, kakšno barvno kombinacijo bi rada imela. Potem pa mešam, ker imam le tri
osnovne barve, in iščem natančno tak
odtenek, kot ga želim. To mi je najbolj
všeč. Ko dobim vse barve, pa kombiniram in ustvarjam seveda tudi najrazličnejše vzorce.« Ime PocoLoco, dodaja, nima globljega pomena: »Nekaj
sproščenega, 'odštekanega' … pocoloco pač (smeh).«
Nina, ki se udeležuje sejmov, na katerih je najti njene sproščene izdelke, pravi, da je izdelava spletne strani
še v delu, prek socialnega omrežja pa
seveda izpolnjuje tudi želje predvsem
obiskovalkam svojega profila. Smejiva se, obe, ko rečem, da sem posebej
hvaležna za dejstvo, da nakita ni nikoli preveč, čeprav imaš že polne predale verižic in uhanov. In je vedno prostor za še eno pisano ogrlico.
Vida Toš
www.vestnik.si | e: [email protected]
ljudje in zgodbe
2. julija 2015 | Vestnik |
13
Dobrodelno-mirovniški tek čez Slovenijo
Prižgimo ogenj miru in ljubezni
Za spravo Slovencev in otroke, zbolele za rakom – Na poti so ogenj miru in ljubezni pozdravili mnogi znani slovenski obrazi
Pred dnevi se je ustavila na Cankovi,
pred tamkajšnjo občinsko zgradbo,
bakla Dobrodelno-mirovniškega teka
Prižgimo ogenj miru in ljubezni. Tek
je organizirala Mednarodna mirovniška fundacija Beli golob, katere ustanovitelj je Gianni Rijavec. Namen tokratnega teka je povezati razdeljeno
Slovenijo ter pomagati otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, ki se zdravijo na Hemato-onkološkem oddelku
Pediatrične klinike v Ljubljani.
Rijavec pravi, da je Slovenija premajhna, da bi bila ideološko in politično razdeljena, zato so bili nameni
teka sprava, mir in prihodnost Slovenije. Projekt se je začel z okroglo mizo
na to temo, na kateri so sodelovali novinarji štirih osrednjih slovenskih medijev. Kljub ostri debati je bila njihova
skupna točka, da je treba ljudi, ki nimajo grobov, dostojno pokopati. Rija-
Slovenija je premajhna,
da bi bila ideološko
in politično razdeljena,
zato so bili nameni
teka sprava, mir in
prihodnost Slovenije.
Baklo Dobrodelno-mirovniškega teka Prižgimo ogenj miru in ljubezni so sprejeli tudi na Cankovi in jo na čelu z ultramaratonko
Sonjo Leskovar in cankovskim županom Dragom Vogrinčičem ponesli še do mostu v Gerlincih.fotografija ciril kosednar
vec: »Mi živimo danes in živimo za prihodnost, preteklost pa nas ločuje. Zato
se je treba poenotiti in doseči spravo.«
Drugi namen teka pa je dobrodelni.
Fundacija se je povezala z Ustanovo
za pomoč otrokom z rakom, odprta je
SMS-donacija s ključno besedo LJUBEZEN na 1919. S SMS-donacijo lahko
vsak do konca julija prispeva en evro.
Odprt pa je tudi TRR: SI56 0222 2001
6587 830. Tek se je torej začel pred
dnevi na Trnovem pri Gorici po že
prej omenjeni okrogli mizi. Od takrat
je bakla potovala do trga Evrope v
Novi Gorici, se dotaknila meje z Italijo in nato potovala prek Slovenije. Na
poti so ogenj miru in ljubezni pozdravili mnogi znani slovenski obrazi, med
drugimi: Dragan Bulič, Roman Končar,
Zmago Jelinčič, Regina, Alfi Nipič ...
Tek se je končal na Cankovi. Tukaj
je dobil baklo v roke cankovski župan
Drago Vogrinčič od ultramaratonke
Sonje Leskovar, ki je pretekla večino
poti po Sloveniji in med drugim dejala, da za dober namen tudi vreme, ki
je bilo včasih vroče, včasih pa je močno lilo, ni ovira. Župan Vogrinčič je ob
tem dodal, da jim to, da so za konec
teka izbrali ravno njihovo občino, veliko pomeni. Vedno radi podprejo dobrodelne akcije, prav tako tudi tiste,
ki nosijo sporočilo miru. Med drugim
pri njih že več let poteka Tek svetovne harmonije.
Baklo so s cankovskega trga tamkaj
zbrani, med njimi je bilo tudi nekaj
mladih pomurskih atletov, pospremili še zadnjih nekaj kilometrov, vse do
mostu v Gerlincih, pri katerem so jo
simbolično predali Avstrijcem.
To je bil prvi tak tek, ki ga je organizirala Mednarodna mirovniška fundacija Beli golob. Rijavec z ekipo pa za
naslednje leto že snuje novega in si
želi, da bi postal tradicionalen. Ta bo
vedno nosil sporočilo miru in hkrati
imel dobrodelno noto. Vedno pa bo
potekal, tako kot letos, ob dnevu državnosti.
C. K.
Razstava ročnih del in starih predmetov v Gaberju
Festival kulinarike in vina v Filovcih
Zapuščina naših prednikov
V lončenih posodah
Izdelujejo tradicionalne hetiške vezenine in tudi vezenine z drugih območij
V cimprani hiši je bila razstava prekmurskih jedi
V Lončarski vasi v Filovcih so pripravili
deveti Festival vina in kulinarike, na katerem so se ekipe tretjič pomerile v kuhanju bograča na tradicionalen način.
Organizator je bila Krajevna skupnost
posodah. Prekmurski bograč naj bi izhajal prav iz bližnjih hribov, ko so ga kuhali
med delom v vinogradih: »Nekateri sodelujoči so bograč prvič kuhali v lončenih posodah, tisti, ki so ga prvič posku-
Članice sekcije ročnih del so v Gaberju devetič predstavile svoje izdelke. fotografija jože gabor
Prekmurski bograč sta kuhala tudi Drejč in Tunček iz Filovec. fotografija jože gabor
V vaškem domu v Gaberju je pripravilo
Kulturno društvo Zarja Gaberje razstavo ročnih del in starih predmetov, ki so
jo naslovili Zapuščina naših prednikov.
Ročna dela so prišla izpod rok desetih članic sekcije ročnih del, ki deluje v
okviru gaberskega kulturnega društva.
Te so se v Gaberju z razstavo svojih vezenin prestavile devetič, vsako leto pa
sodelujejo tudi na razstavah v Lendavi
in drugih pomurskih krajih. Delo sekcije poteka pod strokovnim vodstvom
Margit Horvat, izdelujejo pa tako tradicionalne hetiške vezenine kakor tudi rokodelske izdelke, ki so značilni za dru-
Filovci skupaj s šestimi društvi iz vasi.
Obiskovalci prireditve so si v dveh s slamo kritih cimpranih hišah lahko ogledali razstavo prekmurskih jedi, lončarske
izdelke in ob starem pohištvu tudi zbirko muzejskih predmetov, ki so jih nekoč
uporabljali pri kmetovanju in v gospodinjstvu. Na dvorišču se je štirinajst ekip
pomerilo v kuhanju prekmurskega bograča. Po oceni komisije je najboljšega
skuhala ekipa iz Bogojine, ki se je poimenovala Paradajz. Predsednik KS Filovci Andrej Baligač je povedal, da na prireditvi v Filovcih bograč kuhajo tako, kot
so ga njihovi predniki, torej v lončenih
ga območja Slovenije in Madžarske, pa
tudi sodobnejše. Ob novejših so bile razstavljene še vezenine, ki so jih naredile
njihove mame in babice. Margit Horvat
pravi, da imajo članice doma veliko izdelkov, ki krasijo njihove domove, večkrat pa jih tudi komu podarijo: »Nekatere imajo doma tudi vezenine svojih
mater in babic, po katerih se pri svojem
delu zgledujejo. Nekoč smo tudi v osnovni šoli izdelovali ročna dela, ženske pa
so v času mojega otroštva precej več vezle, saj še ni bilo televizij in računalnikov. Danes se nekateri mladi ročnih del
sicer naučijo, vendar sta za to potrebna
potrpežljivost in sedenje ob delu, za kar
pa mlajša dekleta običajno nimajo časa.
Jih pa precej pride na naše razstave in
občudujejo izdelke. Sodelujem s štirimi
prekmurskimi krožki ročnih del.« Vsako
leto članice sekcije predstavijo, kaj so naredile v preteklem letu. Tokrat so člani
kulturnega društva razstavo dopolnili še
s starimi predmeti iz zbirk krajanov, tako
kmečkim orodjem kakor tudi predmeti,
ki so jih nekoč uporabljali v gospodinjstvu. Naslednje leto, na deseti razstavi,
bodo pripravile izbor najboljših vezenin,
ki so jih naredile v desetih letih.
J. G.
sili kuhanega na tak način, pa pravijo, da
ima zelo dober okus in da se v pokriti
posodi ohrani veliko arom. Tako so ga
nekoč kuhali tudi filovski lončarji, in to
v posodah, ki so jih sami naredili.«
Pripravili so še delavnice za vse generacije. Med drugim lončarstva in izdelovanja rož iz kreppapirja, gospodinje iz
vasi pa so pokazale tudi, kako se pripravita retaš in prekmurska gibanica. Obiskovalci prireditve so lahko ob glasbenem programu pokusili vina, ki so jih
pridelali vinogradniki, ki imajo vinograde v hriboviti pokrajini blizu vasi.
J. G.
14
družba
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne
Mestna občina
Druga lekarna v Lendavi bo
stala ob zdravstvenem domu
Zoran Hoblaj postal
soboški podžupan
Zdaj osem zaposlenih, z novo lekarno priložnost še za kakšno delovno mesto
Zavzema se za razvoj in nova delovna mesta
Pomurske lekarne bodo v Lendavi zgradile še drugo lekarno, ki bo
stala na občinskem zemljišču blizu zdravstvenega doma. Občinski
svet je namreč na dopisni seji soglašal, da Občina Lendava, ki je ena
od šestnajstih ustanoviteljic javnega
zavoda, temu podeli stavbno pravico za dobo trideset let, novi objekt
pa bo v celoti naložba zavoda. »S
tem bomo izboljšali ponudbo storitev in jih približali uporabnikom,« je
povedal direktor Pomurskih lekarn
Ivan Zajc. V lendavski lekarni je zaposlenih osem ljudi, s postavitvijo
druge pa se bo, kot načrtujejo, odprlo še kakšno delovno mesto.
O novi naložbi je svet zavoda Pomurske lekarne odločal na februarski seji, na kateri so sprejemali poslovno poročilo in finančni načrt za
letos. Za drugo lekarno v Lendavi so
se odločili zaradi slabše dostopnosti sedanje in premajhnih prostorov,
v katerih zato ne morejo opravljati
Za drugo lekarno v
Lendavi so se odločili
zaradi slabše dostopnosti sedanje in premajhnih prostorov, v katerih ne morejo opravljati
osebnih posvetov.
celovitih osebnih posvetov, ki se v
lekarništvu uvajajo kot nova storitev. Sedanja lekarna je velika le 110
kvadratnih metrov in je edina na
območju lendavske občine, tako da
je gradnja druge lekarne upravičljiva tudi z vidika dopolnjevanja mreže lekarn. Novo lekarno bi zgradili
na zemljišču ob križišču Kidričeve
in Mohorjeve ulice, s tem da bi imela dovoz za dostavo ob Mohorjevi
ulici, vendar se o natančni umesti-
tvi objekta v prostor še niso dogovorili. S sklepom občinskega sveta o
podelitvi stavbne pravice bodo Pomurske lekarne začele postopke za
pridobitev gradbenega dovoljenja,
in čeprav so načrtovali, da bi novo
lekarno zgradili še letos, bo to zdaj
odvisno od trajanja postopkov za
pridobitev gradbenega dovoljenja
in izbire izvajalca del. »Vrednost celotne naložbe bo od 200 do 250 tisoč
evrov, od tega približno sto tisoč za
opremo,« je povedal Zajc.
Celovito osebno svetovanje je torej novi pristop v lekarništvu, zaradi česar se tudi Pomurske lekarne pripravljajo na nov cikel vlaganj,
da za te storitve zagotovijo primerne prostore. Zdaj jih imajo v lekarni
pri murskosoboškem zdravstvenem
domu, dobili jih bodo v Lendavi, v
prihodnje pa bodo s tem namenom
preuredili še lekarni v Ljutomeru in
Gornji Radgoni.
Majda Horvat
Župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je za podžupana imenoval mestnega svetnika Zorana Hoblaja. Podžupansko mesto se
je »sprostilo«, potem ko je v začetku
junija Jevšek zaradi glasovanja glede
odgovornosti nekdanjih nadzornikov Komunale pri odobritvi posojila soboškemu nogometnemu klubu
z mesta podžupanje razrešil svetnico SLS Jasmino Opec. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo Hoblaj,
sicer svetnik Socialnih demokratov, pomagal županu pri njegovem
delu in opravljal posamezne naloge iz pristojnosti župana, funkcijo
pa bo opravljal nepoklicno. »Zoran
Hoblaj je univerzitetni diplomirani
pravnik, več kot deset let je opravljal
funkcijo tajnika mestnih četrti. Leta
2008 se je zaposlil v Domu starejših
Rakičan in leta 2011 postal njegov direktor. Z letošnjim letom je prevzel
vodenje Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Hoblaj je predsednik
Mestne četrti Park in tretji mandat
sodnik porotnik. Je poročen in ima
dve hčerki,« so še zapisali. Na lanskoletnih lokalnih volitvah je Hoblaj kandidiral na listi SD, v stranki
sicer ne zaseda nobene funkcije, v
mestni svet pa je prišel potem, ko je
mandat prenehal Jevšku ob nastopu županske funkcije. Na lokalnih
volitvah leta 2010 je Hoblaj kandidiral na listi LDS. Kot nam je povedal, imenovanje na funkcijo podžupana razume kot izkazano zaupanje
v njegovo dosedanje delo in delovne
dosežke. »Pripravljen sem pomagati in delati, zanimajo me projekti, ki
jih lahko realiziram, to je tudi moj
osnovni moto pri sprejetju kakršnega koli položaja.« Hoblaj meni, da je
treba narediti razvojni preboj, saj je
mesto preveč dolgo stagniralo. »Čas
je za napredek in razvoj, če pa želimo v mestu to doseči, bo treba zagotoviti nova delovna mesta.«
T. M.
Socialno podjetništvo
Nova zgodba
družbene prehrane
XAL, kot mednarodno podjetje v branži svetil povezuje inovativni dizajn z najmodernejšo tehnologijo.
Naše rešitve razsvetljave so tako trajne kot estetske in funkcionalno kvalitetne – koncept s katerim imamo
svetovni uspeh. V podjetju XAL Svetila d.o.o. v Murski Soboti vabimo k prijavi samoiniciativne, natančne,
odgovorne in učenja željne kandidate za prosto delovno mesto:
PRIPRAVA DELA V PROIZVODNJI (M/Ž)
OPIS DELOVNEGA MESTA
- Odgovornost in vodenje zbranih internih reklamacij v proizvodnji in obdelava le-teh.
- Podpora v proizvodnji in končni montaži.
- Naročevanje, organizacija prevzema in predaje manjkajočih komponent v proizvodnji.
- Organizacija naročil pri zunanjih dobaviteljih.
- Sprejemanje odločitev med opravljanjem dodelave oz. nabavo novih komponent.
- Priprava dela na novih proizvodnih naročilih (vezalni načrt, smernice za montažo, proces
preskušanja, orodje, priprave, ipd.)
- Zajemanje stroškov internih reklamacij.
- Zbiranje komponent z napako, prenos informacij v oddelek nabave, outsourcing itd.
- Sposobnost samostojnega odločanja.
- Samostojno vodenje projektov.
- Odgovornost za vitko organizacijo.
- Izdelava navodil za montažo in definicija poteka dela v montaži.
- Izobraževanje proizvodnih sodelavcev.
- Oblikovanje ergonomskih, tehnično in stroškovno učinkovitih delovnih mest v proizvodnji.
- Definiranje kazalnikov in priprava analiz v proizvodnji.
- Tesno sodelovanje s proizvodnjo, prodajo, logistiko, kontrolo kvalitete.
- Obvladovanje sprememb na izdelkih in procesih.
PRIČAKUJEMO
- Tehnično ali višjo stopnjo izobrazbe tehnične smeri (elektro ali strojna smer).
- Ročne spretnosti, izkušnje z montažo, sestavo električnih komponent, izkušnje v EPA
proizvodnji, izkušnje z materiali za lepljenje in tesnenje, pakiranjem.
- Komunikativnost, natančnost, samoiniciativnost, samostojnost, sposobnost za timsko delo.
- Sposobnost in željo po hitrem učenju.
- Dobro poznavanje dela z računalnikom in programskimi orodji MS Office.
- Dobro znanje nemškega jezika.
- Izkušnje z vodenjem delovnih skupin.
NUDIMO
- Možnost takojšnje in dolgoročne zaposlitve v mladem in hitrorastočem podjetju,
- izobraževanje in možnost strokovnega razvoja,
- urejene delovne razmere,
- stimulativni zaslužek.
Smo prebudili vaše zanimanje? Veselimo se sodelovanja z vami.
Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov ali e-mail do 17.7.2015:
XAL Svetila d.o.o.
Nemčavci 75 | 9000 Murska Sobota | [email protected]
XAL_Job_Slovenia_2015_2015_PRIPRAVA_DELA_V_PROIZVODNJI_20150630_RZ.indd 1
30.06.15 15:05
Cerop je odkupil objekt nekdanje Pomurkine
samopostrežne restavracije, ki je deset let propadala
Kako uspešna bo zgodba oživitve
objekta zanimive arhitekture (ob
odprtju je bil simbol modernih časov) v neposredni bližini avtobusne
postaje po obnovi, za katero bodo
namenili okrog sto tisoč evrov, je odvisno od vseh meščanov. Kajti centri ponovne uporabe (CPU) delujejo
po že znanem načelu: občani prinesejo predmete, ki jih ne potrebujejo več (pohištvo, male gospodinjske
aparate in oblačila), in zaposleni
v CPU jih bodo popravili, obnovili,
dodelali ali predelali in prodali za
nadaljnjo uporabo. Na ta način naj
bi dobilo zaposlitev okrog 20 ljudi,
socialno ogroženi in ljubitelji starih predmetov (vse več ljudi je navdušenih nad retro slogom) pa bodo
imeli možnost ugodnega nakupa izdelkov. Vsi sogovorniki (Franc Cipot iz Ceropa, župan Aleksander Jevšek in Miran Čerenak iz Hete), ki
so pred kratkim predstavljali načrte
pred zadnjimi vrati nekoč popularne
in priljubljene soboške restavracije,
v kateri je bilo veliko družabnih prireditev in porok, pa so poudarili, da
ne bo šlo za dejavnost, ki bi bila moteča za okolico. Res pa je, da potrebujejo za pisanje uspešne zgodbe in
večanje števila zaposlenih sodelovanje in podporo vseh meščanov.
Miran Čerenak iz Hete (Heta Asset Resolution je slaba banka Hypo
Leasinga) po vsej verjetnosti ni bil
najbolj navdušen, ker je moral prodati objekt, ki je prešel v njihovo last
po prekinitvi lizinške pogodbe leta
2014, namesto po prvotni ceni nekaj
več kot 1,3 milijone evrov za samo
322 tisoč evrov. Toliko namreč stane v Pomurju ena večja stanovanjska
hiša. Nasprotno pa je »gentlemanskega« dogovora vesel Franc Cipot, direktor podjetja Cerop. Tu namreč ne
gre le za objekt z notranjo površino
Centri ponovne
uporabe delujejo po že
znanem načelu: občani
prinesejo predmete,
ki jih ne potrebujejo
več (pohištvo, male
gospodinjske aparate in
oblačila), in zaposleni
jih bodo popravili,
obnovili, dodelali ali
predelali in prodali
za nadaljnjo uporabo.
1400 kvadratnih metrov, ampak za izjemno dragocenih 4200 kvadratnih
metrov površin v strogem središču
mesta z veliko zelenico tik ob Slomškovi ulici in z velikim parkiriščem
(ki ga bodo v kratkem začeli oddajati) na južni strani. Tako lahko le predvidevamo, da bo imel, tudi če CPU ne
bo uspel, Cerop v lasti izjemno atraktivno lokacijo in objekt, ki mu lahko
po zagotovilih statikov brez problema dodajo še eno nadstropje.
Vsekakor je murskosoboški župan
Aleksander Jevšek prepričan, da je
to veseli dogodek za mesto in začetek neke nove uspešne zgodbe, saj
bo že do konca tega leta zanemarjeni objekt, ki je propadal 15 let, dobil
lepšo podobo. In takšnih objektov je
v mestu kar nekaj, za nekatere med
njimi pa imajo že izbrano namembnost (prostori nekdanje ekonomske
šole, Šopinga oziroma Müllerja, stare kirurgije itd.).
Bernarda B. Peček
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
Golf
Uspešna tudi Branko Avsec in Judita Bencik iz GK Moravske Toplice
Državno
balonarsko
prvenstvo
v Rakičanu
Na letališču v Rakičanu in na
pomurskem nebu je bilo tridnevno
odprto državno prvenstvo v letenju s
toplozračnimi baloni, na katerem je
dvanajst posadk iz Hrvaške, Avstrije,
Nemčije in Slovenije opravilo devet
tekmovalnih nalog. Med posamezniki
je zmagal Hrvat Igor Mikloušić iz
Balonarskega kluba Zagreb, ki spada
med 60 najboljših pilotov balonov
na svetu. Drugi je bil Slovenec Vojko
Zupan iz Balonarskega kluba Litija,
tretji pa njegov rojak Vito Rome
(Aeroklub Ljubljana Barje). Izmed
pomurskih posadk je bil Balonarski
klub Roto s pilotom Radošem Švagljem
četrti, Balonarski klub Bakovci
z Dejanom Buzetijem pa deseti.
Slovenski državni prvak je postal
Vojko Zupan, Buzeti pa je bil s šestim
mestom najboljši pomurski pilot.
T. K. fotografija jure zauneker
15
teden v številkah
Zmagovita Marta Šbül
Golfsko igrišče Livada v Moravskih
Toplicah je bilo v zadnjih tednih prizorišče kar štirih turnirjev.
Na minulem četrtkovem odprtem
turnirju Sava Turizem Lendava je slavila med 25 tekmovalci v skupni uvrstitvi v bruto točkah Marta Šbül iz GK
Moravske Toplice pred klubskima kolegoma Ljubomirjem Kološo in Ivom
Cifrom. Šbülova je bila prva tudi v
neto točkah, drugi pa je bil prav tako
član GK Moravske Toplice Ivo Cifer. V
samo moški konkurenci je v neto točkah tretje mesto zasedel Damir Banfi,
v samo ženski konkurenci pa je bila
v bruto točkah druga Judita Bencik
(oba GK M. Toplice). Najdaljši udarec pri moških je imel Josip Jakupić
(GM Sveti Martin) iz Hrvaške z 209
metri, pri ženskah pa Marija Kampuš (GK Slovenska Bistrica) s 159 metri. Najbližji zastavici je bil Bojan Ficko (133 centimetrov) iz GK Radenci.
Marta Šbül je bila najboljša tudi v nedeljski skupni uvrstitvi v bruto točkah
na poletnem odprtem turnirju Golf
kluba Moravske Toplice. Drugi je bil
Alen Simonič iz GK Zlati grič iz Dobrave pri Slovenskih Konjicah, tretji
pa Mario Čapek iz GK Radenci. V neto
točkah je slavil Slavko Mlinarič iz Maribora, drugi pa je bil Igor Magdič iz
GK Moravske Toplice. V samo moški
konkurenci je Magdič seveda zasedel
drugo mesto v neto točkah, v samo
ženski konkurenci pa so na prvih treh
mestih pristale članice GK Moravske
Toplice Tina Merklin, Danica Belec
in Marta Šbül. V nedeljo je nastopilo 31 tekmovalcev. Najdaljši udarec pri
moških je imel Alen Simonič (235 metrov), pri ženskah pa Marta Šbül (180
metrov). Najbližja zastavici je bila spet
Marija Kampuš (375 centimetrov).
Nedavno je na 5. turnirju gostišča
Oaza Open med 32 golfisti v bruto
točkah v skupni uvrstitvi prav tako
slavila Marta Šbül. V neto točkah je v
skupini A zmagal Ludvik Vereš, drugi
je bil Dušan Bencik (oba GK Moravske
Toplice). V skupini C je bil prvi njun
klubski kolega Franc Kuhar. Najdaljši
udarec na tekmovanju je pri moških
uspel Živku Mlinariču (251 metrov) iz
2. julija 2015 | Vestnik |
Evropske igre
Boštjan Maček je v streljanju s puško šibrenico v Bakuju končal na dvajsetem
mestu. V ekipni tekmi mešanih parov
je s sestro Jasmino zasedel osmo mesto.
Badmintonist Iztok Utroša, ki je nastopil z zdravstvenimi težavami, je v
svoji skupini zasedel tretje mesto. Z 0 :
2 je izgubil dvoboja proti Špancu Abianu in Nemcu Domkeju, z 2 : 0 pa je premagal Estonca Musta.
Ples
Golfisti so lahko v zadnjih tednih v Moravskih Toplicah preizkusili natančen in
močan udarec kar na štirih turnirjih. fotografija jure zauneker
GK Moravske Toplice, pri ženskah pa
Andreji Rihter (175 metrov) iz GK Radenci. Najbližja zastavici je bila Judita
Bencik (549 centimetrov).
Pred kratkim pa je na odprtem turnirju Radenska Radenci v bruto točkah pri moških zmagal Branko Avsec
(GK Moravske Toplice), pri ženskah
pa Judita Bencik. V neto točkah v skupini C je bil najboljši Matej Vračevič
(GK Radenci), v skupini B pa je bil njegov klubski kolega Viljem Kozic drugi. Najdaljši udarec pri moških je imel
Živko Mlinarič (251 metrov), pri ženskah pa Alenka Goršič Ernst (GK Celje) s 179 metri.
Najbližja zastavici je bila Darinka
Mlinarič (GK Moravske Toplice) s 83
centimetri.
T. K.
Državno prvenstvo Plesne Zveze Slovenije v Medvodah, na katerem je tekmovalo več kot 2500 plesalcev in 50
klubov, je bilo za Plesni klub Zeko doslej najuspešnejše, saj so njegovi člani
in članice dosegli osem naslovov državnih prvakov, osem drugih mest in
dve tretji mesti. Državno prvenstvo je
obenem tudi finale pokala za soliste in
pare, ki so na pokalnih turnirjih zbirali
točke, in tudi tu ima Zeko pet pokalnih
zmagovalcev, štiri druga mesta in dve
tretji mesti. Državni prvaki so postali: Naja Kovač (disco solo deklice), Filip Kovačič (breakdance solo mladinci),
Tjaša Gazdag (disco solo članice), Janja
Gomboc in Tjaša Gazdag (disco pari
člani), Disco mala skupina otroci (Naja
Kovač, Taša Cvetkovič, Lana Škedelj,
Lana Krančič, Luna Slekovec, Eva Grah,
Saša Štrakl), Disco mala skupina člani
(Tjaša Štornik, Anja Kovačič, Sara Nasevski, Neja Drožina Romih, Tjaša Gazdag, Janja Gomboc), Breakdance mala
skupina mladinci (Enej Koprivec, Gal
Vrbnjak, Filip Kovačič, Petra Rajh, Rok
Mihalič, Elias Ljubec, David Copot) in
Disco velika skupina otroci (Taša Cvetkovič, Lana Škedelj, Lana Krančič, Luna
Slekovec, Eva Grah, Saša Štrakl, Lana
Nasevski, Chiara Kovač, Glorija Könye). Pokalni zmagovalci so: Aleš Ivanuša (breakdance solo člani), Naja Kovač
(disco solo deklice), Tjaša Gazdag (disco solo članice), Filip Kovačič (breakdance solo mladinci) ter Janja Gomboc
in Tjaša Gazdag (disco pari člani).
Atletika
Atleti AK Panvita iz Murske Sobote so
uspešno nastopili na državnih prvenstvih za mlajše mladince in mladinke
na Ptuju in na državnem prvenstvu za
starejše mladince in mladinke v Mariboru. Na Ptuju so se najbolj izkazala
dekleta v štafetnem teku 4 x 100 m in
s časom 48,81 dosegla naslov državnih
prvakinj in hkrati postavila nov državni
rekord za starejše pionirke, ki je veljal
celih 26 let. Dekleta so tekla v postavi:
Veronika Heric, Ria Grof, Miša Horvat
in Tami Ščančar. Državna prvakinja v
teku na 200 m s časom 25,03 je postala Tami Ščančar. Državne podprvakinje so postale: Veronika Heric na 100 m
(12,57), Sabina Kapun na 400 m (58,73)
in Nina Šinko v metu kopja (35,08). Tretje mesto so zasedli: Niko Car v skoku
s palico (340 cm), Maja Magdič v suvanju krogle (11,43 m) in Sabina Kapun na
200 m (26,36).
V Mariboru so se znova izkazala dekleta, ki so postala državne prvakinje v
štafetnem teku 4 x 100 m tudi v kategoriji starejših mladink (48,90). Med posameznicami je postala Tami Ščančar
državna podprvakinja na 200 m (25,35),
Veronika Heric pa je na 100 m (12,66)
zasedla tretje mesto.
Judo
Na veteranskem državnem prvenstvu
je član Judo kluba Murska Sobota Štefan Vehab zmagal v kategoriji do 66 kilogramov in tako osvojil že svoj enajsti
naslov državnega prvaka pri veteranih.
Kasaške dirke
Trenutno najboljša slovenska štiriletna
kobila Lil Kim, ki je v lasti družine Žnidarič iz Stare Nove vasi, je znova dosegla odmeven mednarodni uspeh. Na
kasaških dirkah v Budimpešti je zmagala na vajetih najboljšega slovenskega
voznika zadnjih let Jožeta Sagaja ml. iz
Ključarovec. Na 1800 metrov dolgi progi je tekla s kilometrskim časom 1:16,5.
Na kasaških dirkah v Komendi je dosegel edino zmago za ljutomerski klub
Tars Stars z Jankom Sagajem, ki je slavil v konkurenci 3- do 14-letnih kasačev
z zaslužkom do 5000 evrov s kilome-
trskim časom 1:19,5. V dirki najboljših
slovenskih in nekaterih uvoženih kasačev, ki je bila v dveh tekih, je Jasa GL
(Dušan Zorko) zasedla drugo mesto,
Vic Attack (Rene Hanžekovič) pa tretje. Drugo mesto je zasedla Lotte (Milan Žan) v dirki 3- do 14-letnih kasačev
z zaslužkom do 9000 evrov, tretje mesto pa Arrived Star (Janko Sagaj) v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom
do 2000 evrov. Naslednje kasaške dirke
bodo to nedeljo v Ljubljani.
Nogomet
Mladi upi reprezentance MNZ Lendava U10 so se udeležili tradicionalnega
mednarodnega štiridnevnega turnirja
Fotex kup 2015 v Varaždinu, na katerem je nastopilo osem moštev iz Slovenije in Hrvaške. Mladi igralci MNZ
Lendava so šele v finalu z 0 : 3 izgubili proti NŠ Drava iz Ptuja. V polfinalu
so premagali Moslavino s 5 : 1. Najboljši strelec turnirja je bil Sven Lebar iz
MNZ Lendava.
Za MNZ Lendava so zaigrali: Rubin,
Varga, Vugrinec, Sobočan, S. Lebar, G.
Lebar, Horvat, Šarkezi, Bukovec, Trajbar, Recek, Donko in Graj. Trener je bil
Boris Radoš.
Mednarodna prijateljska tekma ženskih reprezentanc v Sombotelu: Madžarska – Slovenija 2 : 1 (Erman). V slovenski reprezentanci je bila kapetanka
Mateja Zver, igrala pa je tudi Špela Kolbl. Selektor reprezentance je Lendavčan Damir Rob.
Povratna kvalifikacijska tekma za
uvrstitev v prvo ligo vzhod U15 Gerečja
vas – NŠ Mura se je končala z izidom 4 :
1. V višji rang se je uvrstila Gerečja vas.
V 11. kolu prve kazahstanske lige je
ekipa Akzhayika iz Uralska, za katero
igra nekdanji kapetan soboške Mure Matic Maruško, s 4 : 0 premagala Lashyn iz
Taraza. Maruško je k zmagi svoje ekipe,
ki je trenutno tretja, prispeval zadetek.
Na 49. športnih igrah šolarjev v nizozemskem Alkmaarju so mladi nogometaši, ki nastopajo za Mestno občino Murska Sobota, v četrti tekmovalni
skupini predtekmovanja zasedli drugo
mesto. V nadaljevanju tekmovanja so
se borili za uvrstitev od 9. do 16. mesta.
Mali nogomet
Končano je bilo prvenstvo veteranov
Lige malega nogometa Občine Moravske Toplice. Zmagovalec je postal
NK Kobilje z 39 točkami, le z eno več
kot KMN Moravske Toplice na drugem
mestu, s 34 točkami pa je bil KMN Bogojina tretji. Druge uvrstitve: 4. KMN
Ivanci 30, 5. ŠD Motvarjevci 24, 6. KMN
Mlajtinci 23, 7. KMN Vučja Gomila 13, 8.
KMN Selo 6, 9. KMN Suhi Vrh 3.
Kolesarstvo
Na 25. državnem prvenstvu v Mirni Peči
je bil na 107 km dolgi progi med starejšimi mladinci Žiga Horvat tretji, Jure
Barat dvanajsti in Patrik Drvarič dvajseti. Med mlajšimi mladinci je bil na 70
km dolgi progi Aleksander Rengeo (vsi
KK Tropovci) štirideseti.
Na mednarodni dirki v Zalakarosu
na Madžarskem so bili na 127 km dolgi progi med tristo kolesarji zelo uspešni tudi člani Teama turbo Tropovci. V
absolutni konkurenci je zmagal letošnji cestni državni prvak med amaterji Primož Obal, Dušan Hajdinjak pa je
bil tretji. Primož Obal je bil zmagovalec tudi v starostni kategoriji od 19 do
29 let, Dušan Hajdinjak pa v kategoriji
od 40 do 49 let. Na 60 km dolgi progi
je bil med 290 kolesarji drugi Dominik
Ketiš, Barbara Petovar pa je pri ženskah
zasedla 22. mesto.
Lokostrelstvo
Lokostrelski klub Lendava je pripravil na stadionu Nafte v Lendavi odprto
mednarodno tekmovanje za slovenski
tarčni pokal. Nastopilo je 98 lokostrelcev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
Pri Pomurcih so zmagali: med člani z
dolgim lokom Sandi Habjanič iz Lendave, med veterani z dolgim lokom Zvone Štampar iz Ljutomera, med dečki z
dolgim lokom Aljoša Kepe, med mlajšimi deklicami z golim lokom Pia Hajdinjak Perc, med mlajšimi dečki z golim
lokom Jan Čivre, z dolgim lokom pa Peter Gerenčer (vsi LK Lendava).
Pripravila: T. K., M. Š.
16
šport
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Mali nogomet
Igralci Lomanoš pomurski prvaki
Na drugem mestu nogometaši KMN Videm, na tretjem ŠD Filovci – Zmagovalci turnirja so potrdili svoj primat v regiji
Na turnirju za prvaka Pomurja 2015, ki
sta ga organizirala na igrišču v Pečarovcih puconska občinska zveza klubov malega nogometa in domači KMN
Pečarovci, je slavilo moštvo KMN Lomanoše, ki je v finalu šele po streljanju devetmetrovk ugnalo aktualne
državne prvake, nogometaše KMN Videm Gostilna Pri Maji s 5 : 3. V rednem
delu se je srečanje končalo z 1 : 1. Ti dve
moštvi sta se pomerili tudi v skupinskem delu in tam so bili igralci Lomanoš prav tako boljši, in sicer zanesljivo
z 2 : 0 (0 : 0). Z zmago na tem turnirju
so lomanoški nogometaši samo potrdili svoje prvo mesto v Pomurju, saj so
bile Lomanoše najboljše tudi na lanskem turnirju za pomurskega prvaka.
V tekmi za tretje mesto so aktualni
državni podprvaki Filovci premagali
Gornje Petrovce s 4 : 3 (2 : 1). Tudi ti dve
moštvi sta se srečali že v skupinskem
delu, v katerem so prav tako slavili Filovci, izid je bil 2 : 1. V polfinalu je KMN
Videm Gostilna Pri Maji z 2 : 1 (1 : 1) ugnal
Filovce, Lomanoše pa so bile boljše od
Gornjih Petrovec z 2 : 0. Na turnirju bi
se sicer moralo pomeriti osem zmagovalcev pomurskih občinskih zvez malega nogometa, a jih je nastopilo samo
šest, saj ekipi KMN Grad in KMN Ključarovci nista prišli v Pečarovce. Tako so
bila vsa srečanja, na katerih bi morala
nastopiti Grad in Ključarovci, registrirana z izidom 3 : 0 za njihove nasprotnike.
Še preostali izidi tekem v skupinskem
delu: KMN Gornji Petrovci – KMN Šalamenci 2 : 1 (0 : 1), ŠD Filovci – KMN Šalamenci 7 : 3 (3 : 1), KMN Lomanoše – ŠD
Borejci 3 : 1 (2 : 0), KMN Videm Gostilna
Pri Maji – ŠD Borejci 4 : 1 (1 : 0). Najboljši strelec turnirja je bil Kristjan Kulčar
(ŠD Filovci), najboljši vratar Aljaž Lobnik (KMN Lomanoše), najboljši igralec
pa Damjan Kavčič (KMN Videm Gostilna Pri Maji). Naslednje leto bo pripravila turnir za pomurskega prvaka Medobčinska zveza klubov malega nogometa
Murska Sobota.
Državno prvenstvo v Piranu
Moštvo KMN Videm Gostilna pri
Maji je postalo državni rekreativni prvak v nogometu in je tako na prvenstvu ubranilo lanski naslov prvaka. Po
izenačenem boju in izidu 1 : 1 po re-
Smiljan Kovač (KMN Grad) s 23 goli. V
točkovanju za ferplej je zmagalo moštvo ŠD Gerlinci.
V veteranski mednarodni ligi A - SLO
- H je v letošnji sezoni slavilo moštvo
KMN Večeslavci, ki je na koncu zbralo
38 točk, enako kot ŠRD Tromejnik Oldys na drugem mestu. Najboljši strelec omenjene lige je Laszlo Gabor (FC
Slovenska ves) z 18 zadetki, na drugem
mestu je Janos Dorin Palcsa (All Stars
Monošter) s 17, na tretjem mestu pa
Zdravko Cener (ŠRD Gornji Slaveči) s
13 goli. V točkovanju za ferplej je bilo
najboljše moštvo ŠRD Gornji Slaveči.
Turnirji v Kupšincih,
Tešanovcih in Sebeborcih
Nogometaši Lomanoš (v zelenih dresih) so se na turnirju v Pečarovcih dvakrat pomerili s tekmeci od Sv. Jurija ob Ščavnici
(v oranžnih dresih) in jih obakrat premagali, v finalu šele po streljanju devetmetrovk. fotografija jure zauneker
dnem delu srečanja je po streljanju devetmetrovk premagalo moštvo Filovec.
Tretja je bila Loška dolina, dominacijo pomurskih klubov pa so potrdili še
Odranci s četrtim mestom. Naslov najboljšega vratarja je pripadel Andreju
Horvatu iz Vidma, ki je v finalu ubranil kazenska strela. Najboljši strelec je
postal Darko Zorko, prav tako igralec
KMN Videm. Za najkoristnejšega igralca prvenstva je bil izbran Kristjan Kulčar, igralec Filovec.
Najboljši strelec in kapetan ekipe
KMN Videm Gostilna pri Maji Darko
Zorko je povedal, da je bilo letos težje zmagati: »Branili smo naslov državnih prvakov, to pa je težje kot prvič
zmagati na prvenstvu. Smo pa prišli
na tekmovanje z namenom, da zasedemo najvišja mesta, in na koncu nam
je vendarle uspelo pristati na prvem.«
Kristjan Kulčar je po finalu dejal, da je
njegovo moštvo tokrat moralo priznati
premoč Vidmu: »Enostavno nismo več
Najboljša je Pristava
zmogli, saj smo morali kot zmagovalci spodnjega dela tekmovanja po dvojnem knockout sistemu v enem dnevu
odigrati nekoliko več tekem.«
Peter Pust, kapetan slovenske reprezentance v malem nogometu in član
izvršnega odbora Malonogometnega
združenja Slovenije, si je skupaj s selektorjem ogledal tekme in igralce in
ugotovil: »Vsekakor imamo potencial za krpanje mest v reprezentanci, to
pa bi nas lahko popeljalo do najvišjih
mest na evropskem prvenstvu MiniEuro 2015 konec septembra v Vrsarju.«
Na štirih nogometnih igriščih v Piranu se je med seboj pomerilo 14 najboljših rekreativnih ekip malega nogometa
v Sloveniji. Tekmovanje je potekalo po
sistemu dvojni knockout, to pomeni, da
so bile ekipe, ki se v prvem delu niso
uvrstile naprej, razvrščene v spodnji del
tekmovanja in so se pomerile med seboj. Zmagovalno moštvo spodnjega sistema Filovci je bilo tudi finalist.
Grad zmagovalec
sklepnega turnirja
KMN Grad je zmagovalec sklepnega
turnirja MNL Zahodno Goričko, ki so
ga odigrali minulo soboto pri Svetem
Juriju. Grad je v finalu premagal domače moštvo Sveti Jurij s 4 : 0, v tekmi
za tretje mesto pa je moštvo DKŠT Lukaj Motovilci slavilo z 2 : 1 proti moštvu
ŠRD Gornji Slaveči. Še izida polfinalnih
tekem: KMN Grad – ŠRD Gornji Slaveči
3 : 1, ŠD Sveti Jurij – DKŠT Lukaj Motovilci 3 : 2. Preostali udeleženci turnirja
so se uvrstili takole: 5. ŠD Gerlinci, 6.
ŠD Kruplivnik, 7. ŠD Bodočnost Fikšinci, 8. KMN Jezero Krašči, 9. ŠD Dolič, 10.
KMN Večeslavci, 11. KMN Domajinci.
KMN Grad je prav tako zmagovalec letošnje sezone v MNL Zahodno Goričko.
Najboljši strelec lige je Marko Meszelics (KMN Jezero Krašči) s 60 zadetki,
na drugem mestu je Matej Unger (ŠD
Bodočnost Fikšinci) s 27, na tretjem pa
Športno društvo Kupšinci je pripravilo na svojem igrišču sklepni turnir Ravenske lige za veterane, na katerem so
bili najboljši Černelavci, ki so v finalu
šele po streljanju devetmetrovk ugnali domače Kupšince s 4 : 3. Po rednem
delu srečanja je bil izid 0 : 0. Zanimivo je, da sta ti dve ekipi prav tako končali na prvem in drugem mestu Ravenske lige za veterane v tej sezoni. Tretje
mesto na sklepnem turnirju je zasedel
Krog, ki je prav tako po streljanju devetmetrovk s 4 : 3 premagal Tropovce, tudi
tokrat se je redni del tekme končal z 0 :
0. Še izida polfinalnih tekem: Kupšinci –
Tropovci 1 : 0 in Černelavci – Krog 3 : 0.
Najboljši strelec turnirja je bil Bojan Titan (Kupšinci), ki je zadel šestkrat.
Na drugem dnevno-nočnem turnirju v Tešanovcih je zmagal Oranža bar
iz Moravskih Toplic, ki je v finalu premagala moštvo Zeleni gaj iz Ivanovec
z 2 : 0. Tretji je bil Slifas iz Moravskih
Toplic, četrti pa so bili Zgrablenci iz
Predanovec. Najboljši igralec turnirja
je bil Luka Ciglarič (Oranža bar), najboljši vratar pa Andrej Fartelj (Zeleni
gaj Ivanovci).
Na 11. memorialu Simona Forjana v
Sebeborcih je med šestnajstimi moštvi
slavila Manarta GT iz Veržeja, drugi je
bil Venezia bar iz Lipe, tretji Poli team
iz Veržeja in Murske Sobote, četrti pa
so bili Rastlinjaki iz Rakičana. Najboljši igralec turnirja je bil Bojan Klemenčič (Manarta GT).
T. K.
Evropska liga prvakinj
Pomurke zadovoljne z žrebom
Nasprotnice iz Črne gore, Estonije in Romunije – Tekme v Beltincih in Lendavi
Športna zveza Ljutomer je organizirala deseto sezono odbojke na mivki za
mešane postave. Na dveh predtekmovalnih turnirjih je nastopilo devet ekip, osem
najboljših pa se je uvrstilo na sklepni turnir na poletnem kopališču v Ljutomeru.
Izidi četrtfinala: Veržej – MRD Krapje 2 : 0, ŠD Cven – OK Ljutomer 2 : 0, Cvenski
čehi in dikline – Stare sablje Ljutomer 2 : 0, ŠD Pristava – ŠRD Kostanjevica Stara
cesta 2 : 0; polfinale: Cvenski čehi in dikline – Veržej 2 : 0, ŠD Pristava – ŠD Cven
2 : 0; tretje mesto: ŠD Cven – Veržej 2 : 0; prvo mesto: ŠD Pristava – Cvenski čehi
in dikline 2 : 0. Za zmagovalno ekipo so ves čas tekmovanja igrali Sara Kutnjak,
Anja Brenčič, Tjaša Kovačič, Damir Tretinjak, Jan Filipič in Matic Dobrajnščak. M.
Š. fotografija miha šoštarič
V mestu Nyon v Švici je bilo žrebanje
kvalifikacijskih skupin za uvrstitev v
letošnjo žensko ligo prvakinj. Kroglice so prinesle igralkam Teleinga Pomurja Beltinci zanimivo skupino 5.
O prvih vtisih o žrebanju je spregovoril športni direktor Alen Moharič, ki se je tudi udeležil prireditve v Nyonu: »Z žrebanjem smo zadovoljni, saj
smo dobili dva nasprotnika iz lanskih
kvalifikacij. To sta WFC Ekonomist iz
Črne gore in Pärnu JK iz Estonije. Favoritinja skupine pa je prvakinja Romunije Olimpia UT Cluj. Naša naloga
je, da se dobro pripravimo. Zagotovo
bomo naše vrste tudi okrepili, se uigrali in odigrali najboljše, kot zmoremo. Pred domačimi gledalci, ki bodo
naš dvanajsti igralec, saj bodo tekme
odigrane v Pomurju, nam bo vsekakor lažje.«
Podrobneje je žrebanje razčlenil
tudi direktor pomurskega kluba Štefan Kozic: »Dobili smo skupino, ki
nam omogoča boj za prvo mesto v
njej, in to je v tem trenutku najpomembnejše. Sicer so bile v tretjem in
četrtem bobnu ekipe, ki so lažje nasprotnice od WFC Ekonomist in Pärnu JK, s katerimi smo se pomerili že v
lanskih kvalifikacijskih tekmah, vendar menim, da sta obe omenjeni ekipi premagljivi. Majhna neznanka nam
je Olimpia iz Cluja, s katero smo imeli
dogovorjeno srečanje 25. julija v bel-
tinskem športnem parku, zdaj pa do
te pripravljalne tekme gotovo ne bo
prišlo, bomo pa nasprotnice dobro
preučili. Tokrat vodi v nadaljnje tekmovanje samo prvo mesto in mi se
bomo potrudili, da bomo na koncu v
skupini 5 to mi.«
T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
2. julija 2015 | Vestnik |
17
Motokros
Tretja zmaga Tima Gajserja
V Mačkovcih nastopilo več kot sedemdeset tekmovalcev na odlično pripravljeni 1380 metrov dolgi progi
Na 1380 metrov dolgi stezi za motokros v Mačkovcih je nastopilo več kot
sedemdeset tekmovalcev pred skoraj tisoč petsto gledalci na tretji dirki
odprtega državnega prvenstva Unior
MX, ki jo je pripravilo Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote.
V najzahtevnejšem razredu DP open je
po pričakovanju zmagal letos najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser iz
ekipe Team Gajser iz Pečk pri Makolah.
To je bilo že tretje Gajserjevo zmagoslavje v tej sezoni. Drugi je bil Klemen
Gerčar, tretji pa Peter Irt. »Proga je bila
odlično pripravljena, pohvala organizatorjem. Bil sem sproščen, tako kot vedno, ko grem na dirko, saj v takšnem
razpoloženju najboljše vozim. Nasploh
na dirkanje v motokrosu ne gledam kot
na neko obvezo, ampak mi je to v veliko
veselje, ki ga je ob tej zmagi popestrilo
še dejstvo, da sem nedavno maturiral.
Zdaj se bom tako lahko v celoti posvetil motokrosu, svoji veliki ljubezni,« je
bil po zmagi vesel Gajser. V razredu DP
50 JUN je slavil Madžar Noel Zanocz,
drugi je bil Jaka Peklaj, tretji pa Adam
Horvat. V razredu DP 65 JUN je bil prvi
Gal Hauptman, drugi Botond Hateier,
tretji pa Jaka Osek. V razredu DP 85 so
se na prvih treh mestih zvrstili Matevž
Robek, Urh Rak in Žan Tomšič, v razredu DP 125 2T pa Luka Milec, Miha Bubnič in Jaka Završan. Luka Kutnar je bil
najboljši v razredu DPMX2, v katerem
je drugo mesto zasedel Jan Pancar, tretje pa Anej Doplihar. V razredu DP veterani 50 je slavil Alojzij Fortuna pred
Brankom Kavškom in Gorazdom Vidicem. V razredu ODP veterani 40 je bil
prav tako že tretjič v letošnji sezoni prvi
kdaj, kaj, kje
Četrtek
Ob 18. uri v športnem parku Melinci
otroški kros (tek v naravi).
Ob 20. uri na dvorišču prodajalne Kompas v Gornji Radgoni poletni družabni
večer s športnim komentatorjem Andrejem Staretom.
Sobota
Ob 6. uri pred Trstenjakovim domom
v Gornji Radgoni začetek prijateljskega rekreativnega kolesarjenja do Lendave.
Ob 8. uri v Športnem parku Melinci začetek 25. tradicionalnega dnevno-nočnega turnirja v malem nogometu.
Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah srečanje golfistov
GK Radenci in GK Slivnica.
Ob 13. uri na igrišču NK Cankova občinski turnir v malem nogometu.
Nedelja
Na dirki v Mačkovcih motokrosisti niso skoparili z drznimi potezami za gledalce. fotografija nino črnko
Bogomir Gajser, drugi je bil Leon Ferš,
tretji pa Madžar Roland Zanocz. Na dirki je nastopilo tudi osem tekmovalcev
AMD Štefana Kovača, trije v razredu MX
R 3, v katerem je zmagal Jan Švab iz Radovljice. Najboljši domačin je bil 26-letni Željko Makovec iz Murskih Črnec, ki
je bil sedmi: »Z izidom sem zadovoljen,
čeprav bi lahko bilo še boljše. Zahvalil bi
se navijačem za podporo, saj so me ves
čas dobro spodbujali. Na motorju treniram enkrat ali dvakrat tedensko, odvisno pač od denarja, drugače pa sem v
centru za fitnes. Moja naslednja dirka bo
čez dva meseca v Slovenskih Konjicah,
želim pa si, da bi vsaj enkrat zmagal,
saj sem bil že nekajkrat blizu, a se mi
je prvo mesto vedno izmuznilo.« Član
AMD Štefana Kovača Kristijan Špindler
je bil deveti, Simon Marčič pa trinajsti.
T. K.
Farmtech Veržej
Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah srečanje golfistov
GK Moravske Toplice in GK Žalec.
Ob 10. uri na igrišču KMN Šalamenci nogometni turnir 6. Robijev memorial.
Ob 10. uri pri gasilskem domu PGD Fokovci 1. turnir Pomurske lige A Pandolo 2015.
Ob 14. uri v Športnem parku Melinci
predstavitev mobilne smučarske skakalnice Mini Planica.
Torek
Minimalen poraz proti Celjanom
Igralska zasedba še ni dokončna – Strokovni tim sta okrepila Darko Horvat in Boštjan Zemljič
Nogometni klub iz Veržeja je dosegel v
minuli sezoni najboljše izide v svoji polstoletni zgodovini. Člansko moštvo je zadržalo status člana druge lige, selekcija
U15 je obstala v prvi slovenski ligi, mladinci in kadeti pa so v izredno zanimivi
in razburljivi sezoni zbrali največ točk v
drugi ligi in se uvrstili v prvo. Počitek nogometašev Farmtecha je bil kratek. Zadnje dni junija so namreč že začeli trenirati. Zlatko Gabor, ki ostaja članski
trener, in Ervin Vidovič (mladinci) bosta dva tedna izvajala skupne treninge.
Trenirati so začeli tudi kadeti pod vod-
Ob 16. uri na 3. Rekreakciji v Radencih
turnirja v ročnem nogometu in pikadu.
Sreda
Ob 16. uri na 3. Rekreakciji v Radencih
turnirja v badmintonu in namiznem tenisu.
in memoriam
Evgen Titan
(1929–2015)
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
al dneva ne pove nobena pratka.
(France Prešeren)
Vsaka pot se enkrat konča. Tako se je
končala tudi bogata življenjska pot
prof. Evgena Titana, športnega pedagoga, ljubitelja narave, naravovarstvenika, literata, likovnega umetnika in
humanista. Svoje življenjsko delo je posvetil mladim in njihovi vzgoji.
V Mursko Soboto
prihaja Gorica
Na Brdu pri Kranju so opravili žrebanje prvega kroga pokala Slovenije za sezono 2015/2016. V bobnu
so bile tudi štiri pomurske ekipe. Mura bo v Murski Soboti gostila Gorico, Hotiza bo gostiteljica ptujski Dravi, Odranci odhajajo
v Ivančno Gorico, Farmtech Veržej pa v Izolo. Tekme bodo v sredo, 19., in v četrtek, 20. avgusta.
Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so bodo pripravljali na sezono v drugi ligi v domačem okolju. fotografija miha šoštarič
stvom Marka Fajdige, v kratkem pa bodo
priprave na novo sezono začeli še nogometaši selekcije U15, ki jo vodi Simon
Baligač. Pred eno najpomembnejših sezon so Veržejci okrepili strokovni tim.
Za fizično pripravo igralcev skrbi Darko
Horvat, koordinacijo stroke v vseh selekcijah, razen članskega moštva, pa je prevzel nekdanji nogometaš in donedavni
trener kadetske vrste Aluminija Boštjan
Zemljič. Vratarje bo tudi v prihodnje treniral Sebastijan Starovasnik.
V soboto, 4. julija, ob 15. uri bo 5. Bratonski
tek za pomurski pokal. Informacije: Štefan
Horvat: 041 729 590, nkbratonci@gmail.
com, [email protected].
Več informacij o prireditvah in vadbi na
www.migajznami.si, tam lahko vpišete
tudi svojo prireditev ali vadbo.
»Čestitke za uspehe v minuli sezoni.
Upam, da bo uspešna tudi nova. Želim
si manj poškodb, kot jih je bilo v preteklosti,« je dejal sekretar kluba Dušan
Magdič, ki je ob odsotnosti predsednika
kluba Boruta Kapuna nagovoril nogometaše na prvem treningu. Zaradi poškodb
Gabor nekaj časa ne bo imel na razpolago Nejca Domjana, Matjaža Keka in Roka
Ropoše, moštvo pa sta zapustila Amar Jamaković in Filip Gomboc. Iz mladinskih
vrst so pristopili k članom Miha Kušnik,
Tadej Čuk, Žan Kocuvan in Matej Vok.
Prestopni rok se uradno še ni začel, zato
še ni dokončno znana igralska zasedba
Farmtecha. »Trenirali bomo v domačem
okolju, odigrali pa bomo šest, sedem pripravljalnih tekem. Nasprotnike za prijateljske tekme bomo izbirali sproti, saj je
veliko tujih ekip na pripravah v tem delu
Slovenije,« je dejal Gabor. Po dveh treningih so nogometaši Farmtecha minulo
nedeljo odigrali prvo pripravljalno tekmo. Na Cvenu so gostili prvoligaško eki-
po Celja in izgubili s 3 : 4 (3 : 3). Za Farmtech so zadeli Dejan Kurbus, ki trenira v
Veržeju in se še ni odločil, kje bo nadaljeval kariero, Tjaž Polajžar in Arpad Vaš. Že
jutri Veržejce čaka gostovanje v Zavrču,
pred začetkom nove sezone v drugi ligi
– Farmtech bo v prvem krogu 8. avgusta
gostil nekdanjega člana prve lige Kalcerja iz Radomelj – pa imajo že tudi dogovorjeno tekmo z madžarskim moštvom
ZTE Zalaegerszeg 18. julija v Veržeju.
Miha Šoštarič
Njemu gredo zasluge za gradnjo mnogih rokometnih igrišč, igrišč za hokej
na travi in gradnjo prvotnega atletskega stadiona pri tedanji soboški gimnaziji. Nedvomno velike zasluge je imel
tudi pri organizaciji in izvedbi državnega prvenstva za mladinke leta 1969 v
Murski Soboti.
Za svoje organizacijsko delo je prejel
Bloudkovo plaketo, prav tako pa plaketo Rokometne zveze ob 50-letnici igranja rokometa v Pomurju za življenjsko
delo in številna priznanja na različnih
področjih.
V velikem številu smo ga pospremili na zadnji poti na murskosoboškem
pokopališču sorodniki, prijatelji, njegovi nekdanji dijaki, ljubitelji športa in
znanci. Počivajte v miru, prof. Evgen, v
domači zemlji, ki ste jo imeli tako radi.
V imenu rokometašev Jože Hartman
18
turizem
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Razprava
Krvna slika turizma v Pomurju
Uspeli bomo le z večjo povezanostjo in ozaveščenostjo vseh o pomenu uporabe lokalnih pridelkov in izdelkov
V sosednji državi se ne zgodi, da bi
nekdo izmed nekaj ponujenih živilskih izdelkov kupil cenejšega iz tujine, če ima na voljo kakovostne domače. Tudi v hotelih in gostilnah
ponujajo hrano, ki je pripravljena
brezpogojno iz lokalnih surovin. V
vsakem hotelu, turistični kmetiji ali
vinotoču vas bodo napotili tudi k sosedom in priporočili storitve, hrano
ali vina, ki jih sami ne ponujajo … to
je le nekaj ugotovitev sodelujočih na
razpravi o turizmu v Pomurju, ki ga
je uvrstil v ponedeljek na dnevni red
Razvojni svet Pomurske regije. Seveda pa ponuja Pomurje to, kar druge
turistične pokrajine prav zdaj zelo
pogrešajo: mir, zdravje in pristnost.
Ni nam treba prav nikogar posnemati, moramo biti samo to, kar smo, to
z večjo samozavestjo ponujati in bolj
sodelovati.
Ni se nam treba primerjati s Toskano, je v uvodu povedal Franc Gönc, ki
je v zadnjem poldrugem letu uspešno vodil projekt RDO (regionalna
destinacijska organizacija) Pomurje in skupaj s sodelavci poskrbel za
drugačno, bolj všečno in sodobno
podobo pokrajine ob Muri. Mi smo
namreč v marsičem bolj pristni, le
več nove zanimive ponudbe bi morali imeti (kot sta lendavski stolp in
doživljajski park pri Bukovniškem jezeru) in bolj paziti na večjo kakovost
življenja, to pa je povezano s plačilom zaposlenih, uporabo lokalnih surovin in najprej z višjimi cenami storitev – ki pa bi lahko bile toskanske,
je dodala Norma Bale.
so lignji in pice v pomurski gostinski ponudbi še vedno najbolj prodajane »dobrote« in da se ne moremo
rešiti predstave, da je poceni in velik
obrok edino, kar je značilno za Pomurje. Pa bi morala biti prav kulinarika in uživanje v dobri hrani eden
od pomembnih stebrov pomurskega
turizma, je poudaril Kodila, kajti ljudje se odpravijo na pot tudi zaradi
dodano vrednost v turizmu, je še povedal Kodila, ki je tudi opozoril na
veliko količino projektov in papirjev,
krvna slika turizma pa ni tako dobra
kot na papirjih. Vse te zapisane besede se končajo z izdajo prospektov,
pravega učinka pa ne dajejo. Že pri
pisanju projektov bi morali za mnenje povprašati ljudi iz prakse. Po
njegovem bi morali imeti vsi župa-
nja prleške ponudbe na turističnem
zemljevidu. Vedno znova izboljšuje
način predstavljanja in pridobivanja novih gostov in kar 52 odstotkov
prihodkov ustvarijo na trgu (142 tisoč evrov pa vseeno dobijo še iz občinskega proračuna). Pobirajo od pet
do deset odstotkov provizije, toda
pomagajo lokalnim proizvajalcem
z vinoteko in tržnico, skupnimi na-
Prekmursko ali
»po prekmursko«
Janko Kodila je opozoril na pomen
kulinarike v turizmu, ki je tudi v Pomurju premalo izkoriščena – zamenjuje se izdelke živilskopredelovalne industrije (ti ne morejo biti del
gastronomske ponudbe) s specialitetami malih lokalnih proizvajalcev,
vendar se lokalni in zaščiteni izdelki s ceno ne morejo kosati z industrijskimi. Šokiral je s podatkom, da
Gornja Radgona – V petek, 3. julija,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov
in izdelkov ter domačih dobrot.
Cven – V soboto, 4. julija, ob 14. uri bo
na Grüntu Turističnega društva Cven
Kmečka tržnica s ponudbo prleških
pogač in domačih napitkov.
Gornja Radgona – V soboto, 4. julija, ob
17. uri se bo začela prireditev Radgonska polnoč. Pred Mladinskim centrom
Gornja Radgona bodo pripravili program za otroke, v avli Doma kulture
Gornja Radgona pa razstavo, na stojnicah se bodo predstavili turistični
ponudniki, pričakali bodo pohodnike,
organizirali pa bodo tudi kviz o turizmu. V nočnih urah bosta za glasbo poskrbeli skupini Metulj in Tabu, pripravili pa bodo tudi ognjeni spektakel.
Ljutomer – V soboto, 4. julija, med 8. in
12. uro bo na Glavnem trgu Turistična
tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer.
Mlajtinci – V soboto, 4. julija, ob 12. uri
bodo v Športnem parku Mlajtinci 20.
vaške igre Občine Moravske Toplice.
Gornja Radgona – V soboto, 4. julija, ob
8. uri bo na Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečkoekološka tržnica na meji s ponudbo
ekoloških pridelkov in izdelkov.
Lipa – V nedeljo, 5. junija, bo 27. prireditev Krumplova noč, ki jo pripravlja
Nogometni klub Lipa. Začelo se bo ob
12. uri s srečanjem upokojencev Občine Beltinci. Po 13. uri bo igral Duo Matej band, po 21. uri pa Tanja Žagar in
skupina Avantura. V večernih urah bo
nastopila še plesna skupina Frčafele.
Ves dan bodo obiskovalcem na voljo
langaš in druge krompirjeve jedi, popoldne pa bo še zabava za otroke na
napihnjenih igralih.
Zbigovci – V nedeljo, 5. julija, ob 9. uri
bo pri gasilskem domu Majolkih bolšji
sejem s prodajo rabljenih predmetov
in izdelkov domače obrti.
Naravno bogastvo Pomurja:
termalna in mineralna voda
Topla voda ni enaka termalni vodi,
prav tako nihče nima takšne mineralne vode v ponudbi zdravilišča in
prav to je največja prednost pomurskih term v Lendavi, Moravskih Toplicah, Banovcih in Radencih, je poudaril Igor Magdič, prvi mož Save
Turizma v Pomurju. Čeprav še ni
znan razplet z banko DUTB (zadnja
informacija je, da je Okrožno sodišče v Ljubljani slabi banki priznalo
status upnika predlagatelja prisilne
poravnave in da lahko prevzame aktivno vlogo), je bila za vse zanimiva
napoved večje naložbe v Moravskih
Toplicah. Prihodnje leto naj bi začeli graditi večje skupno kopališče za
hotela Termal in Ajda v vrednosti 4,5
milijona evrov. Tržni delež pomurskih term in zdravilišča v primerjavi
z drugimi slovenskimi zdravilišči raste iz leta v leto (lani 26-odstotni tržni delež), je opozoril Magdič, rastejo
tudi cene, kakšne so, pa odloča trg.
Tudi drugi razpravljavci so pritrdili
mnenju prvega moža Save Turizma
v Pomurju, da se sodelovanje z lokalnim okoljem s knjižico Nasvet za
dobro se imet' izboljšuje, sodelujejo
s priznano nutricionistko, ki ponuja zdravo hrano za otroke, v kratkem
pa bodo imeli (s podporo Franca Režonje) tudi več lokalnih dobaviteljev
sezonske zelenjave, ki so se združili v
zadrugo. »Sava Turizem je del in želi
ostati del pomurske turistične zgodbe ne glede na lastništvo,« je poudaril Magdič na koncu.
turistične
prireditve
Pince – V nedeljo, 5. junija, bo pri vaškem domu prireditev ob vaškem prazniku. Ob 15. uri bo kulturni program
z nastopi domače folklorne skupine
in folklornih skupin iz madžarskih
naselij Bak in Muraszemenye, ob 16.
uri bo delavnica ročnih del, po njej pa
veselica.
Pomurski turizem potrebuje »glavnega igralca«. fotografija nataša juhnov
Prihodki iz turizma
V Pomurju je bilo leta 2014
ustvarjenih 82 milijonov evrov
prihodka, to pa je 3,7 odstotka
od skupno 2,3 milijarde evrov
prihodka pomurskega gospodarstva. Od tega so ustvarile gospodarske družbe 16 milijonov
evrov, 412 samostojnih podjetnikov 28 milijonov evrov in terme
Save Turizma 37 milijonov evrov
prihodka.
Pomurje ima v turističnem gospodarstvu še veliko možnosti,
je prepričan direktor Pomurskega gospodarske zbornice Robert
Grah, kajti šest odstotkov zaposlenih v pomurskem turizmu
ustvari 3,7 odstotka prihodka.
kulinarike. Toda ljudje v Prekmurju
bi morali imeti najprej radi sami sebe
in svojo domačo kulinariko, danes pa
še ni odkritega sodelovanja in mnogi
mu po krivici očitajo, da je sam najbolj izkoristil uporabo zaščitene blagovne znamke, čeprav ima vsakdo to
možnost, toda le polovica certifikatov za gibanico je v Prekmurju. Prekmurska gibanica in kranjska klobasa sta najbolj mednarodno poznana
slovenska izdelka, zaščita pa je znak
tradicije in kakovosti. Dobra lokalna
kulinarika lahko nastane le z dobrimi
lokalnimi surovinami, izbrancem, ki
to cenijo, so namenjene specialitete,
ki pa imajo svojo ceno. Le z unikatnostjo in kakovostjo bomo ustvarili
ni, direktorji turističnih zavodov in
podjetij enak pogled na razvoj turizma. Ponovno bi morali zasejati polja
z različnimi poljščinami in napolniti
hleve z živalmi, pa tudi vlagati več v
ljudi in izobraževanje, kajti v turizmu
potrebujemo mlade z energijo, ljudi,
ki delajo s srcem.
Norma Bale iz gornjeradgonskega zavoda Kultprotur (ki je javni zavod in upravlja dva TIC-a, mladinski
center, muzej, kulturni dom, »veliko
hišo« oziroma grad Negova in skrbi
tudi za širjenje kulture) je predstavnica turističnih delavcev prihodnosti: izobražena, inovativna, kooperativna, pronicljiva in z vizijo. Z nekaj
vprašanji je dodobra zdramila samovšečno in zaspano turistično razpravo: smo sploh pripravljeni na grozdenje, ko medsebojni odnosi v regiji
niso na zavidljivi ravni (na razpravi
je bilo le malo županov), zakaj ni v
hotelih hladilnih vitrin s ponudbo
lokalnih vin, ali sploh znamo živeti brezmejno oziroma brez mej, kajti turistična doživetja ne poznajo
mej. Prepričana pa je, da so prireditve (osem odstotkov turistov v svetu obiskuje kulturne prireditve) pomemben del turistične ponudbe in v
obmejnem prostoru bi morali imeti prav vsi nižjo obdavčitev in bi bili
bolj konkurenčni.
Jeruzalem zelen, aktiven
in zdrav, pa tudi vzoren
Tudi Andrej Vršič (LTO Prlekija) je
vzoren primer sposobnega vodenja
organizacije in odličnega umešča-
stopi na sejmih in promoviranjem
v brošurah (pri tem ne poznajo občinskih mej) v nasprotju z drugimi
lokalnimi in turističnimi organizacijami in zavodi, ki skrbijo le za promocijo s sredstvi, ki jih dobijo od lokalnih skupnosti in države. Skupaj
z županjo Olgo Karba že načrtujejo
nove kolesarske steze in postajališče
za avtodome, županja ljutomerske
občine pa je dodala, da bi vse lokalne skupnosti morale bolj sodelovati
pri razvoju turizma, kajti: »Če nekaj
pričakuješ od turizma, moraš najprej
nekaj prispevati zanj.« Ljutomer se je
odločil za podporo lokalnim pridelovalcem, zato bo tudi na Prleškem sejmu predvsem domača ponudba.
Vsi so se strinjali, da potrebujejo
v Pomurju »glavnega igralca«, ustanovo, ki bo pokrivala vse interese in
skrbela za regijski razvoj turizma. Če
bo pri tem sodelovala tudi Sava Turizem, bo vse lažje in hitreje, seveda pa
morajo pridi do svojega kosa pogače tudi tisti, ki imajo specialno kulinarično ponudbo. Dokler pa se bodo
med sabo le borili in se medsebojno
izkoriščali, ne bo razvoja, je opozoril
Franc Režonja. In ker se projekt RDO
Pomurje, ki je dosegel lepe uspehe
pri povezovanju in predstavljanju turističnih ponudnikov, junija končuje,
bo treba doreči, kako financirati njegovo delovanje kot enote ali oddelka
RRA Mura v prihodnje. Ena od rešitev je taksa za regijski turizem, kajti
le tako bi lahko kontinuirano delovali in ne bi bili odvisni od državnih
razpisov.
Bernarda B. Peček
Moravske Toplice – Do konca avgusta
bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe
Praline Term 3000 Poletna turistična tržnica v okviru aktivnosti, ki so
jih naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Od 2. julija
bodo vsak četrtek še glasbeni etnovečeri. Na prvem bo nastopila Folklorna
skupina KUD Jožefa Košiča Bogojina.
Grad – V prostorih gradu Grad sta na
ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor
Vidra, ki je namenjen spoznavanju
vodnih ekosistemov in njihove pestre
biodiverzitete.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je od 4. julija do 31.
avgusta odprt vsak dan med 10. in 19.
uro.
Selo – Poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi je odprta do konca avgusta vsak dan razen
v ponedeljek med 13. in 17. uro, ko so
tudi odprta vrata rotunde.
Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na
ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro.
Ižakovci – Turistično-informacijski
center na Otoku ljubezni je odprt
vsak dan med 9. in 18. uro, v tem času
je na ogled muzej büjraštva v Brežni
hiši, čez Muro pa vozi tudi brod.
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled je geološki muzej v
Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki
in drugim.
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
2. julija 2015 | Vestnik |
Nedavno me je k ekranu prikovalo predvajanje kultnega filma Iztrebljevalec
(Blade Runner), posnetega leta 1982. Gre
za enega od največjih filmov znanstvene
fantastike. Nekje pri koncu gre Roy Batty, pobegli replikant generacije Nexus 6,
v najvišje nadstropje korporacije Tyrell,
da bi spoznal svojega avtorja. Gre za sceno, ki vam po 33 letih zaledeni kri v žilah. Batty je android, umetna inteligenca, vsajena v industrijsko vzgojeno telo,
s štiriletnim rokom trajanja. Njegov izumitelj, bioinženir in genetik dr. Eldon
Tyrell, je svojeglavi vladar mračne prihodnosti. Ponoreli replikant svojega avtorja najprej ljubi, zatem pa mu z rokami
drobi glavo in s prsti koplje oči iz lobanje. Ko ga »oče« vpraša, zakaj to dela, mu
odgovori, da zato, ker si še želi življenja.
Film je danes, ko smo na razvojnem razpotju, ponovno aktualen. Intelektualno
najmočnejši ljudje na svetu – nosilci tehnološkega razvoja – se bojijo tega, kar
predstavlja Roy Batty. Bojijo se, da razvoj
umetne inteligence, h kateri je usmerjen
sodoben razvoj, lahko pripelje do tega,
da nas bo ta začela drobiti.
Naša zgodba z uvodom nima nobene povezava, čeprav je po predmetu, ki
je med akterji naše pripovedi, stara 35
let. Gre za predmet, konkretneje avto,
19
Ludvik Podlesek uživa v vožnji
med polji, saj gre po njegovem za
svojevrstno skladnost med nekdanjo
tehnologijo in gibanjem narave.
fotografije nataša juhnov
Porsche 924 carrera GT
Družinska srebrnina je pozitivna vez
Zaljubljencema v vrhunsko tehnologijo je avto skupna točka – Njegova pot iz Nemčije v Slovenijo – Avtomobil ne stoji več v garaži
ki deluje na povsem drugačnih temeljih. Gre za tehnologijo, ki jo je dosegla
industrijska doba in je vgrajena v neki
izdelek – v našem primeru avtomobil.
Namen tega zapisa ni razpredanje o
tehniki in opremi, vgrajeni v avtomobil
prestižne znamke Porsche 924 Carrera
GT, izdelan leta 1980. Zanimiva je zgodba tega avtomobila, ki je že dobri dve
leti in pol v lasti družine Ludvika Podleska iz Noršinec. Izučen avtomehanik, ki
je dobrih 24 let delal v Audiju in potem
nekaj več kot deset let v velikem avtoservisu v Nemčiji, se je pred osmimi leti
vrnil domov in končal svojo aktivno delovno dobo v družinski mehanični delavnici, v kateri zdaj nadaljuje delo sin
Robi (tudi povratnik skupaj s starši).
Ludvik poudari, da je v Nemčijo odšel
zato, da si ustvari podlago za vrnitev
domov. Ta podlaga je bila delavnica. To
pa nikoli ni pomenilo, da bi se odrekel
nekaterim svojim hobijem. Zanimanje
za avtomobile ni posledica poklicne deformacije, je posledica vzgoje. Ob tem
omeni pomembno vlogo mojstra Malačiča, pri katerem se je učil za avtomehanika. Ob natančnosti, ki jo je zahteval pri delu, je svojim vajencem vcepljal
pozitiven odnos do tehnike in tehničnih dosežkov. V Nemčiji je naneslo, da
se je spoprijateljil s starejšim gospodom, ki po svojem bogastvu ni izstopal
iz okolja, je pa bil ljubitelj prestižnih avtomobilov in vrhunskih tehničnih rešitev v teh avtomobilih. Bil je lastnik porscheja iz naše zgodbe. Odnos lastnika
do tega avtomobila ga je prevzel. Imel
ga je za občudovanje in za sproščanje –
za svojo dušo bi lahko rekli. Da je imel
avto pri lastniku kultni status, se vidi
Motor avtomobila je vrhunsko ohranjen, ob morebitni okvari je za njeno odpravo
dovolj vrhunsko znanje mehanike in ni potrebno računalniško diagnosticiranje.
Porcshe 924, letnik 1980, ni samo družinska srebrnina Ludvika, Nade in Roberta
Podleska, ampak tudi spomin na leta, ki so jih preživeli v Nemčiji.
po prevoženih kilometrih. V dvanajstih
letih jih je naredil 12 tisoč. Po njegovi
smrti je avto pristal v garaži enega od
dedičev. Kot kaže, so ga ti imeli v garaži kot spominek ali spomin na očeta. V
dvajsetih letih z avtom nihče ni prevozil niti kilometra. To je našega sogovornika ves čas črvičilo. Novega lastnika, s
katerim sta bila prav tako v dobrih odnosih, je dobrih deset let nagovarjal, naj
mu avto proda. Ta je bil v odgovorih ves
čas kratek: »Avto ni na prodaj, če pa ga
bom prodajal, ste prvi, ki vam ga bom
ponudil.« Ludvik Podlesek in družina so
po preselitvi domov avto odpisali, niso
pa čisto obupali. Vsaj dvakrat na leto je
spraševal o avtomobilu in pred dvema
vanje vrhunske klasične avtomobilske
tehnike, ki sta jo videla v avtomobilu. Ni
šlo, kot pove, samo za zmogljivost motorja in hitrost, izredne so tudi rešitve
z vidika varnosti, ki jih današnji avtomobili težko dosegajo. K temu še doda,
da tudi sin ni prezrl njegovega prijateljevanja z očetom in njune skupne navezanosti na avto in je pri odločitvi ob
prodaji to spoštoval.
Danes avto vsi trije družinski člani –
Ludvik, žena Nada in sin Robert – dojemajo kot družinsko srebrnino, hkrati pa
pozitivno vez z državo, v kateri so preživeli velik del svojega življenja. »Avto
danes ne stoji v garaži, ampak se z njim
vozimo, zdi pa se mi, da se do njega ob-
letoma in pol ga je lastnik presenetil z
odgovorom, naj pride in naloži avto.
Ludvik Podlesek z zgodbo s porschejem še posebej poudari, kako je doživljal svoje zdomstvo v Nemčiji. Eno je
bilo delo v tovarni, v kateri kot tujci niso
bili prikrajšani za nobeno od pravic, se
je pa čutilo, da so jih obravnavali kot
tujce, in to ne glede na delovno dobo.
Druga raven je bila v zasebnem življenju, v katerem tudi ni bilo vse idealno.
Toda bili so ljudje, ki so kljub izobrazbi
in dobremu materialnemu položaju živeli povsem običajno življenje in so se
brez predsodkov družili z ljudmi, ki so
jih zanimale iste stvari. S prvim lastnikom avtomobila ju je povezalo občudo-
Pridruži se nam na Pustolovskem dnevu z Murskim valom in Vestnikom
v Pustolovskem parku Bukovniško jezero v Občini Dobrovnik!
Petek, 10. julija, od 11.00 do 17.00
Obiskuješ
osnovno ali
srednjo šolo?
Obišči stran Radia Murski val
na Facebooku in se poteguj za eno od
50 brezplačnih vstopnic za Pustolovski
park Bukovniško jezero z malico!
našamo približno tako kot njegov prvi
lastnik, čeprav smo ga po prevoženih kilometrih že prehiteli,« pove Ludvik Podlesek. K temu pa je dodal razliko med t. i.
vrhunsko industrijsko tehnologijo in današnjo tehnologijo v avtomobilih. Nekdanja tehnologija daje vozniku zanesljivost in to se čuti pri vožnji. Za današnje
pametne tehnologije v avtomobilu pa to
že težko trdimo. Te se še ne upirajo človeku, si ga pa podrejajo, saj danes skorajda nobenega avtomobila ne moreš
spraviti v normalen tir brez računalnika.
Ko pridemo do te točke, pa se lahko
vrnemo na začetek k našemu uvodu v
zgodbo.
J. Votek
20
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Sonce
Zlata mama
Ko zbudim se in pomanem si oči,
vidim, da se mi sonce že smeji.
Še jaz se nasmehnem mu nazaj
in stečem v novi dan zdaj.
Dan veselja in zabave,
smeha in učenja, pa še plesa in vrtenja.
V šoli pridno se učimo
in se dobrih ocen veselimo.
Spomnimo se na sončno kremo,
pokrivalo in vodo kot nujno opremo.
Vse popoldne na soncu preživimo,
zvečer pa se utrujeni
od sončnega zahoda poslovimo.
Nato se v sanje potopimo
in se zjutraj polni energije spet zbudimo.
Kdo je mama?
Mama je tista,
kateri nikoli ne zmanjka
poljubčkov zame,
tista, ki me vsak dan
vsaj stokrat objame.
Mama je tista, ki je vedno pogumna,
če se kaj zgodi, takoj prihiti.
Obvlada delo z vsemi stroji,
od metle do kuhalnika,
od sesalnika do pralnika.
Čeprav se ji zdi,
da dan prekratek je za mnoge reči,
časa zame in zate nikoli ne izpusti
in vsak dan vedno bolj zlata se mi zdi.
Hana Ferenčak, 4. razred, OŠ Odranci
Miha Bencak, 4. a, OŠ Bakovci
fotografija matjaž geder
Mali grafitarji poslikali policijsko postajo
Nekoč so policisti lovili grafitarje, ki
so sredi noči na stene stavb, podhodov, mostov in drugih zgradb risali grafite in sporočali svoja mnenja
o družbi in svetu. Kakšnega nočnega
umetnika so seveda tudi ujeli pri delu
in mu jih po policijsko napeli, saj se
to ne dela. Na Policijski postaji v Mur-
ski Soboti pa so se ravno nasprotno
odločili, da pustim in praznim zidovom svoje stavbe dodajo nekaj barve
in sporočil.
Grafita v garažah policijske postaje
so pod mentorstvom Matjaža Gederja
naslikali učenci likovnega krožka na
OŠ II Murska Sobota: Rok Jandrašič,
Moj najboljši
prijatelj
Presenečenje je uspelo
Moj najboljši prijatelj je Miloš. Poznava se že od 12. leta. Kadar imam kakšne težave in jih ne znam rešiti, ga
vedno lahko prosim za pomoč. Vselej
mi zna pomagati. Tudi jaz mu pomagam, ko me potrebuje. Ampak običajno sem jaz tisti, ki potrebuje pomoč.
Nikoli mi še ni obrnil hrbta. Najbolj
sem bil vesel, ko sem se po treh dneh
bega vrnil domov in doživel njegov
prijazni in topli objem. Tega ne bom
nikoli pozabil. Lepo je v življenju, če
imaš koga, ki ti vedno pomaga in svetuje. Ni vprašanja, na katerega ne bi
imel odgovora. Zelo ga imam rad.
Marko P.
Spomnim se, kako smo mamo presenetili za njen rojstni dan. Že kakšen
teden prej sem ji kupila angelčka z violino v roki, saj obožuje angele. Odločila sem se, da ji pripravim presenečenje.
Tisto jutro sem se zbudila malce
prej kot po navadi. Morala sem izdelati še voščilnico in pripraviti zajtrk.
Kmalu sem naredila vse, zato sem gledala televizijo. Moja mama se je kmalu po tem zbudila, pojedla zajtrk in
veselo odhitela v službo. Medtem ko
je delala, sva z bratom pospravila stanovanje, v kuhinji pa obesila balone
in trak z napisom Vse najboljše.
Na praznovanje sem povabila tudi
babico, mamino teto in sestro. Vsi
so prišli. Babica in jaz sva pripravili
Aljoša Vertot, Luka Gider, Luka Šobak,
Vid Kranjec, Klavdija Zadravec Slana,
Sara Gomboši, Kim Žerdin, Katja Sever in Bria Farkaš. Na policijski postaji pa so bili tako navdušeni, da bodo
mlade povabili k sodelovanju tudi v
prihodnjem šolskem letu.
A. N. R. R.
V pravljičnem gozdu, Aneja Hana Apatič, 1. a, OŠ Turnišče
Kaj mi pomeni odpuščanje
mizo. Pogovarjali smo se o presenečenju. Sklenili smo, da se bosta babica in sestra skrili v bratovo sobo in da
bosta tiho kot miši. Nato smo znosili
darila v njegovo sobo, da mama ne bi
videla, da so tu tudi drugi. Ko je prišla
domov, ji je teta zavezala oči in jo vodila do kuhinje. Medtem smo tja prišli
vsi, seveda z darili. Teta je mami odvezala oči in zakričali smo: »VSE NAJBOLJŠE!«
Mama se je vsega zelo razveselila.
Povedala je, da lepšega rojstnega dne
še ni imela. Presenečenje, ki je bilo
moje maslo, je uspelo.
Upam, da ji bom še kdaj lahko pripravila kaj podobnega.Tega dne ne
bom nikoli pozabila. Pa tudi ona ne.
Rebeka Bojnec, 5. a, DOŠ I Lendava
Odpuščanje mi pomeni veliko. Če
ne bi odpuščali, ne bi bilo notranjega miru.
Odpuščanje mi zagotavlja notranji mir. Ko se sprem z mamo, mi vedno odpusti. Odpusti mi tudi, če naredim kaj narobe. Tudi sama lahko
odpustim.
Odpustiti je težko, saj nimamo
poguma reči oprosti. Včasih pa se
nam ne zdi vredno odpustiti nekomu,
ki nas je prizadel. Odpuščanje je zelo
pomembno, saj nam ta jeza, ki jo skrivamo v sebi, prinaša nemir.
Mir je odpuščanje. Odpuščanje je
mir. Da nekomu ne odpustiš, ti ne
prinaša notranjega miru, saj ti misel na
to ne da miru. Tudi neodpuščanje med
državami je prineslo marsikatero vojno.
Odpuščanje je vrednota, ki jo dosežeš
s svojim notranjim mirom. Včasih pa le
nekateri osebi ne moreš odpustiti, če
te prizadene vedno znova in je dobra
s tabo samo takrat, če kaj potrebuje.
Odpuščanje je lastnost, ki je nimamo vsi. Če komu storim kaj slabega,
se opravičim in oseba mi včasih odpusti, včasih pa tudi ne. Odpuščanje
je pomembno za naš odnos.
Če mi kdo stori kaj žalega, mu odpustim in ne mislim na njegovo dejanje. Če si med seboj odpuščamo, nam
bo vsem lepše. Odpuščaj in pozabi!
Ko se s kom v družini sprem ali mu
naredim kaj žalega, se opravičim in po
navadi mi drugi odpustijo. Podobno je
tudi v šoli.
Učenci ŠSU in ŠOP, OŠ F. P. Črenšovci
Naredili so kolesarski izpit
V četrtih in petih razredih osnovne šole
je nekako čas, ko se v šolah opravlja kolesarski izpit. Takrat so otroci tudi toliko veliki, da se lahko kot kolesarji sami
podajo na cesto. Ker pa znajo biti nekatere ceste zelo prometne in tudi zelo
zelo nevarne, se morajo mali kolesarji
dobro pripraviti, preden zavrtijo pedale. Najprej je na vrsti zahteven teoretični del preizkusa, ko morajo usvojiti
prometne znake, vožnjo v križiščih in
krožiščih, pravila o prednostih in vsa
druga pravila varnega kolesarjenja,
nato pa sledi še praktični preizkus na
cestah, po ulicah ali poligonih.
Tako so tudi učenci 5. a- in 5. b-razreda Osnovne šole Puconci junija uspešno
opravili kolesarski izpit in dobili kolesarske izkaznice. Že maja pa so začeli
priprave in pridno vadili na poligonu
in na cesti. Ko je šlo zares, so na izpitni vožnji sodelovali tudi policisti, ki so
jih spremljali in ugotavljali, koliko znajo upoštevati naučena pravila. Teodora
Ošlaj nam je povedala, da so jih policisti pohvalili, kako dobri so bili na izpitni vožnji, in to kljub velikemu prometu.
Tako, zdaj imajo petošolci izpite v žepu,
pomembno pa je, da se še naprej skrbno držijo naučenih pravil varne vožnje
in da so previdni. Seveda pa je prav, da
na pravila opozorijo tudi svoje starše,
ki jih radi kršimo ali uberemo kakšno
bližnjico.
A. N. R. R.
fotografija teodora ošlaj
Prispevke in mnenja o vsebinah pošiljajte po elektronski pošti: [email protected] ali po pošti:
Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NA SCENI
www.vestnik.si | e: [email protected]
v preteklem tednu
1. Bogračijada v Murski Soboti
2. Festival kulinarike in vina v Filovcih
3. Zoran Hoblaj soboški podžupan
4. Začeli so se Soboški dnevi
5. Židan pozval k enotnosti
6. Soboški dnevi tudi drugi dan s pestrim programom
Komentar tedna na
Uporabnik Dmauko3 o soboški slovesnosti ob
dnevu državnosti: »Sramotna udeležba občinstva
za mesto Murska Sobota - in to na slovesnosti ob
dnevu državnosti. Prav je povedal slavnostni govornik: »A žal imam občutek, da smo v času miru
in blaginje sosedje in prijatelji postali tujci in stopicamo na mestu. To zagotovo niso bile sanje naših
prednikov in to zagotovo niso bile naše želje.«
fotografija timotej milanov
Top 6 na
2. julija 2015 | Vestnik |
Projekt M. U. R.
Zemljevid za združitev regije
V radgonskem mladinskem centru se lahko človek pošteno zlüfta – V soboto pride na obisk Gusar Berto
V Mladinskem centru Gornja Radgona so pripravili dvodnevno delavnico v
okviru mednarodnega projekta M. U. R.
– A Map to Unite our Region (Zemljevid
za združitev naše regije, op. p.).
To je bila že druga delavnica omenjenega projekta, ki izhaja iz ugotovitve,
da imajo mladi iz Slovenije in Avstrije iz
obmejnih mest skupne, pa vendar različne možnosti lokalnega delovanja in
prostočasnega druženja. Za izboljšanje
prepoznavnosti različnih priložnosti
mladih iz obmejnih mest Cmurek, Bad
Radkersburg (avstrijska Radgona), Gornja Radgona, Apače in Radenci, so partnerji v projektu, ki ga financira evropski mladinski program Erasmus+, tako
pripravili že več aktivnosti. Koordinator
projekta je odbor Regionales Jugendmanagement iz Avstrije, kot partnerji pa
sodelujejo še Mladinski center Gornja
Radgona – Zavod Kultprotur, Mladinski
center Cmurek in neformalna skupina
mladih iz Občine Bad Radkersburg. V
aktivnosti projekta, ki se vrstijo vse letošnje leto, je vključenih okrog 35 mladih iz Slovenije in Avstrije. Glavni cilj in
dosežek projekta je oblikovanje mladinskega zemljevida, ki bo označeval relevantne lokacije in ponudbe za mlade.
Zemljevid bo nato poslan čim večjemu
številu mladih iz obmejnih krajev ob
Muri. Na tej drugi delavnici je bila osrednja tema ravno oblikovanje enotnega
koncepta mladinskega zemljevida. Udeleženci so zato s sabo prinesli osebne
računalnike, časopise, knjige, revije,
turistične vodnike, promocijski material in informacije o svojem kraju. Da
pa omenjena dva dneva ne bi bila samo
delovna, je radgonski mladinski center
organiziral koncert, na katerem sta nastopili avstrijska skupina Brain Factory in mariborski bend Skeebeep. Na na-
Udeleženci druge delavnice projekta M. U. R. so ob dvodnevnem delu našli tudi čas za zabavo. fotografija boris fartek
stop omenjenih zasedb so lahko prišli
seveda vsi, ne samo udeleženci delavnice. Za njih pa so člani Mladinskega centra Gornja Radgona uredili prenočišča
in oskrbo s hrano v hostlu v Radencih.
Celotni projekt, katerega vrednost
je 14 tisoč evrov, poteka v več fazah in
bo popolnoma končan januarja 2016, s
tem da bo mladinski zemljevid narejen že novembra letos. Tretji dogodek v
okviru projekta bo letos septembra, to
pa bo ekskurzija za vse udeležence po
obmejnih krajih Pomurja in avstrijske
Štajerske. Prva delavnica v okviru projekta je bila že sredi aprila v prostorih
mladinskih centrov v Cmureku in Gornji Radgoni. Nasploh je v radgonskem
mladinskem centru v zadnjih tednih
zelo živahno. Po nastopu makedonskih
pankerskih in rokovskih skupin Noviot
Pochetok iz Skopja in Spank iz Bitole
je bila minuli petek tu že tretja edicija
koncertne serije Zlüftaj se, ki jo pripravlja Kulturno-umetniško društvo Zrak
(Za razvoj alternativne kulture). Pred
več kot sto obiskovalci iz Pomurja in Av-
strije so na tem večeru panka, roka in
metala nastopile zasedbe Pink Flamingos iz Le Havra v Franciji, Splitting The
Sky iz Maribora, Underpodngrabn iz
Dravograda in Supporting Act iz Štajerske. V soboto, 4. julija, ko se bo ob 17. uri
v središču Gornje Radgone začela prireditev Radgonska polnoč, bodo pred
mladinskim centrom pripravili otroški
program. In sicer bo za najmlajše brezplačna predstava Gusar Berto, v kateri
igra Sten Vilar.
T. K.
21
glasbosluh
The Monsanto Years
Neil Young + Promise
Of The Real – Reprise
Records, 2015
Skorajda sedemdesetleten (ta okrogli jubilej bo praznoval 12. novembra
letos) legendaren in večkrat nagrajen
kanadsko-ameriški glasbenik Neil Young je v zadnjih letih izredno plodovit in ustvarjalen. V povprečju izdaja
po dva nova albuma na leto in zdi se,
da v tem zrelem obdobju uživa v glasbi
še bolj kot v svojih mlajših letih. Poleg
tega Young veliko svojega časa posveča varstvu okolja in pravicam manjših
kmetovalcev. Ta boj je dobil zdaj konkretno obliko tudi v uradnem torkovem izidu novega konceptualnega albuma The Monsanto Years. Kakor pove že
naslov, je ta 36. plošča v Youngovi solistični karieri predvsem namerjena proti
agrokemičnemu gigantskemu podjetju
Monsanto. Gre za velikana biotehnološke industrije in največjega ameriškega proizvajalca gensko spremenjenih
semen, ki ima praktično monopol na
področju biotehnološkega razvoja gensko spremenjenih organizmov. S 17.500
zaposlenimi je prisoten v 46 državah po
vsem svetu, letno pa zasluži približno 11
milijard dolarjev. Monsanto podpira in
ščiti tudi ameriška politika. Da bi vsaj
delno omejili prevlado korporacije na
trgu, so v prejšnjih letih po vsem svetu, tudi v Sloveniji, potekali shodi proti
njej. Čeprav v podjetju trdijo drugače,
marsikatere neodvisne študije kažejo,
da so gensko spremenjeni organizmi
potencialno škodljivi za človeka, Monsanto pa se je med drugim moral otepati še drugih očitkov, predvsem obtožb o
podkupovanju.
Protestnik Neil Young se je glasbenega
boja proti Monsantu lotil skupaj z zasedbo Promise Of The Real, ki jo sestavljajo
bobnar Anthony Logarfo, tolkalec Tato
Melgar, baskitarist Corey McCormick in
kitarist Lukas Nelson, pridruženi član pa
je še kitarist Micah Nelson. Zadnja dva,
Lukas in Micah, sta sinova še enega legendarnega glasbenika, zvezde kantrija Willieja Nelsona, ki je že dopolnil 82
let. Čeprav je na albumu The Monsanto
Years samo devet skladb, je plošča dolga več kot 51 minut, predvsem po zaslu-
Nizozemska umetnica na Goričkem
Bilo je nekoč/The time was now
Avtorica se ukvarja predvsem s konfrontacijo sreče in melanholije – Instalacija na ogled do petega julija
Minuli konec tedna so v organizaciji
Art centra Središče in Krajinskega parka Goričko na gradu Grad odprli razstavo oziroma instalacijo mlade umetnice
iz Nizozemske Mariëtte van Duin. Večinoma deluje projektno kot umetnica,
scenografka in režiserka. Oblikuje in
ustvarja odrske postavitve in kostume
za gledališča in v javnih prostorih, poleg tega se ukvarja tudi s slikarstvom.
Med četrtim majem in 19. junijem je
gostovala v Art središču na Goričkem,
prvem rezidenčnem umetniškem centru v Sloveniji, kot del rezidenčnega
programa (Artist in Residence – AiR).
Umetnica je svoj projekt predstavila
s kratkim videom, objavljenim na spletni platformi, na kateri so bili obiskovalci strani povabljeni k sofinanciranju in podpori predlaganega projekta.
Množično sofinanciranje in donatorji so tako postali pomemben del, saj je
umetnica v zameno za finančno podporo zanje naredila majhna in večja umetniška dela.
Razstava pod naslovom Bilo je nekoč/
The time was now predstavlja nova dela,
Karakteristika del Mariëtte van Duin, katere instalacija je na ogled na gradu
Grad, so figure, ki so izvzete iz svojega okolja in s tem tudi ločene od samih sebe.
fotografija stanka dešnik
ki so nastala ob umetniški rezidenci v
Sloveniji. Avtorica se ukvarja predvsem
s konfrontacijo sreče in melanholije –
kostumi, barvna svetila, glasba, konfeti,
vrtiljaki in igrišča, izgubljena v ozračju
rje, umazanije in revščine. Posebnost
njenih del so figure, ki so izvzete iz svojega okolja in s tem tudi ločene od sa-
mih sebe, potem tudi pogled drugega, ki
nas opazuje, in naše lastno kritično oko,
kateremu nič ne more uiti, ter občinstvo, ki opazuje in je hkrati opazovano.
S projektom je umetnica želela ugotoviti, kaj jo tako privlači v Sloveniji. Iskala je elemente in vzdušje držav nekdanje Jugoslavije, ki so prisotni v skoraj
vsem njenem ustvarjanju. Na bolšjih
sejmih je zato zbirala stare fotografije,
oblačila in predmete ljudi ter fotografirala vse, kar jo je navdihovalo. Zbrani
material je tako postal osnova, iz katere je oblikovala serijo dnevniških skic,
slik, zemljevidov in fotografij.
Dnevniške skice o prebivanju in delu
v Art središču pričajo o neločljivem,
vsakodnevnem življenju – igranje nogometa z nogometno ekipo iz Hodoša/
Hodosa, sekanje drv, nakupovanje, pogovori z osebjem Art središča in obiskovalci, komunikacija prek mobilnih aplikacij s prijatelji iz Nizozemske, vožnja
po Prekmurju z avtom in na kolesu. Del
projekta so tudi povezave med ljudmi iz
Nizozemske in Slovenije.
C. K.
gi osemminutne pesmi Big Box, sedemminutne naslovne skladbe Monsanto
Years, šestminutne himnične in osrednje skladbe na albumu People Want To
Hear About Love in prav tako šestminutne zanosno-patetične uvodne skladbe
A New Day For Love. Tak uporniško-zanesenjaški močan in energičen folk rok
je nasploh prevladujoč stil na plošči The
Monsanto Years, ki jo kot izjema popestri sarkastična skladba A Rock Star
Bucks A Coffee Shop. Young namreč na
albumu okrca še več velikih korporacij,
kot sta npr. Chevron in Starbucks. Namerno poudarjeno veličastne in izjemno
melodične enostavne pesmi bodo šle poslušalcu takoj v uho, jasno pa je, da vsem
glasbenim kritikom Youngov pretirano
protestni enosmerni način ne bo všeč.
Še manj pa bo všeč podjetju Monsanto,
katerega vodstvo je že izjavilo, da so bili
zaposleni doslej veliki ljubitelji glasbe
Neila Younga, zdaj pa morajo z obžalovanjem povedati, da se bo njihovo število zaradi Youngovega nerazumevanja
precej zmanjšalo.
T. K.
22
preprosto uporabno
| Vestnik | 2. julija 2015
privlačno
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kukamo v vaš lonec in pečico
Še ena tortica brez
večjega kuharskega truda
Ni čisto presna, a vendar se ne peče – Osvežilna in slastna – Predlaga jo Manuela Martinuzzi
Lesene
terase
Terase so idealno mesto
za posedanje s prijatelji ...
... za daljše jutranje kave v najboljši
družbi, za branje časopisov ali enostavno za vzgajanje naših najljubših
lončnic in uživanje v vsakdanjem pogledu na vsak nov cvet. Vsaka terasa
ima nekaj osnovnih elementov, brez
katerih ne bi bila to, kar je.
Odprt prostor
Ko stopimo na teraso, stopimo v
odprti prostor, ki pa je nekako vključen v preostali del pozidane površine. Tla so trdna, včasih vključujejo del
travnate površine, a po navadi smo
zelo veseli, če lahko hodimo po leseni površini. Danes je ponudba zares
raznolika. Dostikrat vključuje umetne mase, ki so v družbi lesa, a na tak
način, da je obstojnost dosti večja.
Problem, s katerim se srečujemo, po
navadi je, da nam je všeč les, tako občutek kot videz lesa. Ko začenjamo razumeti, da dež les po nekaj letih kar
hitro spremeni, nam ostane všeč le videz in pristanemo na kompromis.
Les ali umetne mase?
Vse ima svoje prednosti in slabosti,
zato je odločitev vedno naša in odvisna od tega, kaj nam je pomembnejše.
Če nam je les tako všeč, da ne razmišljamo o nobenem substitutu, potem
izberimo tak les, ki ima zadosti dobre
lastnosti, torej da ohranja videz vsaj
nekaj časa. V končni fazi moramo vedeti, da je vse minljivo in da tudi les
spremeni svoj videz že v nekaj letih.
Če smo s tem zadovoljni, potem tako
ali tako ni nobenega problem več. Macesen je dokaj obstojen in veliko ljudi
je zadovoljnih z njegovimi lastnostmi.
Umetne mase so morda nekoliko cenejše, mešanice z lesom pa znajo biti
celo nekoliko dražje. Pretehtajmo,
kaj nam več pomeni, in ne pozabimo prinesti vzorčni kos na kraj polaganja, saj samo tako najbolje ugotovimo, katera barva in kateri material
zares najbolj pristaja k vsemu skupaj.
Še največji strokovnjaki nimajo boljšega predloga, ampak vedno preverijo
ponudbo na tak način.
Barve
Je že res, da moda posega tudi v ta
del in da je del ponudbe vedno oblikovan po nekih trendih, a bolj pomembno je, da jih znamo pametno vključiti v obstoječi del in celoten prostor
nadgraditi. Barvo vedno najprej opazimo, šele nato material. Vzemimo si
čas, usedimo se in položimo vzorčne
primerke na tla. Odločitev bo padla.
Tatjana Kalamar Morales
Obožujem take torte, ker so kot nalašč za poletje: pečice sploh ni treba
prižigati, vložek truda vanjo je minimalen, rezultat pa je več kot navdušujoč. In osvežilen. In za prste polizati. Poleg tega mali prstki kaj takega
ne samo, da lahko pomagajo sestaviti (ker jaz temu pravim »sestavljene torte«), ampak potem zadevo tudi
pridno pospravijo.
Kako je »svojo« torto naslovila Manuela Martinuzzi, ne vem, ker, pravi, ji
ni dala imena: »Lahko ji rečemo bananina torta, lahko torta z gozdnimi sadeži, lahko pa tudi samo torta (smeh).«
Konec koncev ima prav, zakaj bi morali recept vedno nasloviti. Tararara: tukaj je torej recept za torto brez imena. Manuela, kar se lepo vidi na njeni
strani na socialnem omrežju, pogosto
brklja po kuhinji in tudi ta brezimenska torta kar pogosto nastaja v njeni
kuhinji. Očitno z razlogom. No, naj vidimo. Manuela: »Potrebujete 100 gramov poljubnih keksov za podlago, kokosovo maščobo, ki jo boste stopili in
z njo namočili kekse, da bo nastala tortna podlaga, potem posodico kokosovih kosmičev, dve banani, 500 gramov
maskarponeja, 4 žlice sladila Sukrin,
2 žlički vaniljevega sladkorja, 3 vrečke agarja in poljubno sadje, ki je lahko zamrznjeno ali sveže.« Kot vidite,
tudi Manuela spada med kuharice »po
občutku«, saj pravi, da si je treba vsako jed prilagoditi: »Dajte toliko kokosove maščobe, da se zmleti keksi lepo
sprimejo, pa tudi sadja dajte, kolikor
želite. Če ga imate radi, ga dajte, koli-
Manuela
Martinuzzi:
»Lahko ji rečemo
bananina torta,
lahko torta z
gozdnimi sadeži,
lahko pa tudi
samo torta.«
kor vam srce poželi, saj bo torta tako
še slastnejša.« Pripravite si tortni model in vanj na dno položite maso iz
fino zmletih keksov, prepojenih s kokosovo maščobo, in jo z roko potlačite. »Medtem ko delate nadev, lahko
daste podlago v hladilnik, da se hitreje sprime,« svetuje Manuela. »Nato v
posodi zmešajte maskarpone, sukrin,
vaniljev sladkor, kokosove kosmiče in
agar. Ko nastane gladka masa, vmešajte še sadje: borovnice, maline, gozdne
sadeže, kar koli. Iz hladilnika vzemite
tortni model in na kekse naložite dve
na kolobarje narezani banani. Na banani pa z roko porazdelite maso iz maskarponeja in sadja. Na koncu na vrh
mase potrosite preostalo sadje, da bo
vse skupaj še lepše, in postavite torto
vsaj za nekaj ur v hladilnik.«
Gotovo imate recept, ki bi ga lahko preizkusil tudi še kdo drug. Delite
ga z nami! Pravi naslov za to je vida.
[email protected]. Pa še to: odslej najdete recepte iz rubrike Kukamo v vaš
lonec in pečico tudi na spletni strani Pomurje.si. Ko kliknete na »aktu-
fotografija iz
osebnega arhiva
BOLJŠA STRAN SPLETA
alno«, se ta rubrika, v katero bomo
počasi spravili vse do zdaj objavljene
recepte, pojavi na levi strani ekrana
kot zadnja med drugimi rubrikami.
Poiščite jo!
Vida Toš
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Znojenje v poletnih mesecih
Le kdo ne pozna poletnih nevšečnosti s potenjem, ko znoj kar lije z nas
Prav nadležni so trenutki nenehnega
brisanja čela pa majice, ki s potnim
madežem vidno nakazujejo pazdušni
predel … Zakaj pravzaprav prihaja do
znojenja, kaj storiti ter kaj jesti in piti,
da se bo telo lažje hladilo, bodo vprašanja, na katera bomo v tem prispevku
poiskali odgovor.
Znojenje je hlajenje
Znojenje je fiziološki proces, ki je
pri ljudeh nujno potreben za uravnavanje telesne temperature. Ko telo
tvori znoj, opravlja svojo nalogo ohlajanja. Ko znoj izhlapeva s kože, namreč »vpije« toplotno energijo iz telesa in ga tako ohladi.
Žleze znojnice so nameščene povsod v koži. Z izločanjem telesnih tekočin, v katerih je mnogo presnovkov
in tudi strupenih snovi, omogočajo
izhlapevanje teh tekočin in tako kožo
hladijo. Potenje je torej koristno in potrebno, a posebno v poletnih mesecih
zna biti precej nadležno.
Človek na dan, ne da bi to opazil,
odda približno do liter znoja. Obilneje se znojimo v poletnih mesecih, to
pa je povezano z občutkom žeje in pitjem večjih količin tekočine. Znoj sam
po sebi nima nobenega vonja. Šele ko
se mu pridružijo bakterije, ki se naravno pojavljajo na koži, nastane prepoznaven vonj po znoju. Posebne vonje
lahko sprožijo tudi nekatere vrste hrane (čebula, česen, začimbe), nekatera
zdravila in bolezni (sladkorna bolezen
se izraža z vonjem po odstranjevalcu
laka za nohte – acetonu).
Potenje ni enako pri vseh
Na to, koliko in na katerem mestu se
bomo potili, vplivajo genetski dejavniki in predispozicija, ki odločajo o številu znojnic in mestu nahajanja teh.
Vsekakor na znojenje vplivajo tudi
mnogi dejavniki: fizična aktivnost,
podnebje, stres in strah, hormonske
spremembe v puberteti, nosečnosti in
menopavzi, presnovne bolezni, kot so
sladkorna bolezen, ščitnična obolenja
... Prav tako potenje izzovejo razvade,
kot so kava, nikotin, alkohol …
Vročina in vlažen zrak
sta neugodna kombinacija
Če je zrak suh, znojenje učinkovito hladi organizem. Če pa je okolje ne
samo vroče, temveč tudi nasičeno z
vlago, je ohlajanje z znojenjem precej
ovirano, saj se izparevanje znoja zelo
upočasni. Ko organizem ne uspe oddati toplote, mu grozi nevarnost toplotnega udara, ki je lahko usoden. Zato
se je treba zavedati, da visoke temperature in vlažen zrak niso primerni za
aktivnosti. Kako velik vpliv ima zračna
vlaga, pove podatek, da pomeni temperatura 35 °C pri 30-odstotni relativni vlažnosti zraka približno enak toplotni stres za telo kot temperatura 29
°C pri 90-odstotni relativni vlagi. Bodimo torej pozorni tudi na vlago!
Tudi hrana vpliva na potenje
Seveda se ob tem vprašamo, kaj
naj jemo. Odgovor je precej okusen
in morda smo na prilagojeno hrano v
poletnih mesecih kar pozabili, čeprav
so o tem imeli znanje in izkušnje že
naši predniki, ki so vedeli, da je treba
jesti hrano, ki hladi. Samo spomnimo
se na tako imenovane »kmečke murke« – torej kumarice z jogurtom, kislim mlekom ali kislo smetano. Dober
obrok za poletne dni. Na jedilniku naj
se znajdejo tudi sadje in druga zelenjava, saj vsebujejo veliko vode. Posebno hladilne so lubenice in melone.
Tudi zelenjavne rižote in nasploh riž
so v poletnih mesecih priporočljivi. Od
vseh škrobnih živil je namreč najlažje
prebavljiv in učinkuje hladilno. Meso v
poletnih dneh uživajmo zmerno, sploh
svinjina in suhe mesnine v večjih količina za poletje niso dobrodošla hrana,
ker nas zelo ogrevajo.
Kaj naj pijemo
Na to vprašanje je odgovor osvežilen. Predvsem vodo in osvežilne
napitke, ki naj niso prehladni, boljša je namreč sobna temperatura. Če
se zgledujemo po narodih, pri katerih je vroče podnebje, čemur so prilagodili tudi način življenja, lahko kaj
hitro ugotovimo, da nam ob obisku
zmeraj ponudijo mlačen napitek (po
navadi zeliščni čaj) in nikoli ledeno
mrzle pijače, čeprav je vročina neznosna. Primerna je tudi mineralna
voda, saj vsebuje ogljikov dioksid, ki
deluje osvežilno. Izogibajmo pa se alkoholnih pijač, saj delujejo diuretično in telesu odvedejo več vode, kot
mu jo dajo.
In če je potenje
še vedno moteče
Pričakovati, da se v poletnih mesecih ne bomo potili, je seveda nemogoče, pa tudi nerealno. To bi kazalo samo
na to, da naše telo ne deluje normalno in nas ne ohlaja, to pa bi bilo lahko tvegano.
Lahko pa posežemo po deodorantih ali antiperspirantih, ki nam pomagajo.
Deodoranti ne preprečujejo znojenja, pač pa maskirajo telesni vonj ali
zmanjšajo količino bakterij. Po navadi
vsebujejo aluminijeve in cinkove spojine (naravni kristalni deodoranti) ali
izopropilni alkohol in odišavljena naravna olja. Nanesemo jih po umivanju.
Pripravkov je ogromno, a izbirajte kakovostne in preverjene.
Antiperspiranti preprečujejo znojenje. Najpogosteje se uporabljajo raztopine aluminijevih soli (aluminijev
klorid heksahidrat). Nanašajo se na
umito, suho kožo zvečer, ko so žleze
lojnice manj aktivne.
Za preprečitev neprijetnega vonja
je treba poskrbeti za osebno higieno,
oblačila pa naj bodo zračna in iz naravnih materialov. Priporočljiva je uporaba
pudrov, mila s klorheksidinom, pomagala pa naj bi tudi jedilna soda, ki absorbira neprijeten vonj in jo lahko posipamo pod pazduhe ali med prste.
Po vseh teh nasvetih, verjamem, potenje ne bi smelo biti več tako nadležno in nas ne bo oviralo pri aktivnostih v poletnih dneh.
Polonca Fiala Novak, mag. farm.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
2. julija 2015 | Vestnik |
23
horoskop
OVEN 21. 3.-20. 4.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
Nihče vam ne želi nič slabega, zato se
nikar ne izogibajte družbi, ki vas že
kar precej pogreša. Ob koncu tedna
se vam obeta prijetna avantura, ki pa
vam lahko prinese še kaj več kot le
eno prijetno noč …
Ponujena pomoč vam bo prišla še
kako prav, saj vam bo izdatno pomagala pri vaših ljubezenskih načrtih.
Vendar pa bo bolje, če boste obdržali
bistro glavo – prevroča čustva lahko
vse skupaj samo pokvarijo.
BIK 21. 4.-21. 5.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
Čeprav se vsi trudijo, da bi vas končno uspeli odtrgati od vaše fiksne ideje, boste še naprej vztrajali pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče vam bo
celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse
skupaj narobe. Nikar se ne ustrašite,
pogumno naprej.
Doletela vas bo pravcata histerija, ki bo
v najbližji zvezi z vašim nekdanjim prijateljem. Pomirite se in trezno razmislite o vseh morebitnih posledicah ter
se šele nato dokončno odločite. Vsekakor ne bo lahko, vendar vztrajajte.
STRELEC 23. 11.-21. 12.
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
Vse predolgo ste se zanašali na svojo
srečo, zdaj pa boste okusili tudi malo
grenkejšo stran življenja. Nekdo se
vam bo prav prizanesljivo smejal, a
vam bo na koncu vendarle pomagal.
Pazite na neprijetna presenečenja,
posebej ob koncu tedna.
Obnašate se, kot da ne veste, kaj bi
radi, zato ste se že marsikomu zamerili. V bistvu pa je to le površinska
maska, s katero boste poskušali skriti
svojo ranljivo naravo. Konec tedna izkoristite v najboljši družbi z najdražjimi ljudmi.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
RAK 22. 6.-22. 7.
Trpeli boste zaradi neutemeljenega
ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj
pojasnilo in v vašem življenju bosta ponovno sreča in zaupanje. Toda vseeno
se zamislite nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki vas lahko še pokoplje.
Posli so se začeli obračati na bolje in
od vas bo odvisno, ali jih boste uspeli obdržati na trenutni ravni. Prijatelji vam bodo pripravili presenečenje,
toda vprašanje je, ali vam bo to tudi
všeč. Vaša srečna številka danes je 27.
VODNAR 21. 1.-19. 2.
LEV 23. 7.-23. 8.
Nekdo iz vaše stalne družbe si že dalj
časa vztrajno prizadeva, da bi našel
področje, na katerem bi vam lahko
kar najbolj škodoval. Poglejte malo
okoli sebe in se kar najbolje zaščitite
pred neljubimi presenečenji.
Ne smete biti zadovoljni z majhnim
uspehom, ampak morate poskusiti še
s čim večjim. Od odgovornega srečanja lahko sicer dosti pričakujete, vendar se vaši načrti ne bodo popolnoma
uresničili.
RIBI 20. 2.-20. 3.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
Preveč skrbi si delate s tem, kako
ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat
najprej pomislili tudi nase. Svoja zanimanja boste razširili na povsem
nova področja, na katerih vas čaka še
marsikatero neprijetno presenečenje.
Srečna številka danes je 15.
S prijatelji se boste imenitno zabavali
in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro bi bilo, če bi se posvetili tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak
odpeljal brez vas.
nedeljska križanka na murskem valu
Oddaja bo na sporedu
v nedeljo, 5. julija 2015,
med 10.30 in 12.00.
Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite
do 31. 7. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 10. julija 2015.
Rešitev:
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
5
7
2
3
6
4
7
1
2
1
3
4
Ime in priimek, naslov:
4
5
2
4
9
6
3
6
7
9
8
8
2
8
6
9
2
1
5
3
7
7
3
5
4
5
1
8
6
9
3
9
Rešitev iz 25. številke: POLETNA OSVEŽITEV, POČITEK
10
Knjižico Med okuse po … dobi Cecilija Ošlaj, Gomilica 69, 9224 Turnišče.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
24
sporočila
| Vestnik | 2. julija 2015
okc poroča
Vozil preblizu roba vozišča
Minulo nedeljo se je huje poškodoval voznik motornega kolesa. Peljal
se je na relaciji med Mursko Soboto
in Tišino, pri Črnskih mejah pa je zaradi vožnje preblizu desnemu robu
vozišča padel. Škode na motorju je
za 2000 evrov.
Vinska klet je pogorela
Ognjeni zublji so zajeli vinsko klet na
območju Lendavskih goric. Klet je v
celoti pogorela, kriminalisti pa vzrok
požara še ugotavljajo.
Previdno na avtocestnih
počivališčih
V lanskem letu so policisti na in ob
slovenskih avtocestah zabeležili 185
kaznivih dejanj, med katerimi je bilo
največ tatvin. Tudi pomurska avtocestna počivališča, na katerih se ustavljajo številni tuji tranzitni potniki,
niso izjema. Voznikom in potnikom
policisti svetujejo, da so pri postankih na avtocestnih počivališčih ves
čas postanka pozorni na svoje vozilo in predmete v njem. Storilci kaznivih dejanj tatvin in drznih tatvin
uporabljajo različne načine storitve.
Na počivališčih na razne načine zavajajo oškodovance in v trenutku, ko
pritegnejo njihovo pozornost, sostorilci izvršijo tatvino predmetov iz vozila. Še vedno se pojavljajo primeri, ko
in memoriam
Padel z lestve
poskušajo tujci na počivališčih ob avtocestah pritegniti pozornost drugih
udeležencev v prometu in jim v nadaljevanju prodati lažno blago, ponaredke ali pa omenjeno situacijo izkoristijo za to, da iz vozil odtujijo predmete.
V nočnem času storilci pogosto izkoristijo odsotnost voznikov osebnih ali
tovornih vozil tako, da vlomijo v vozila in kabine tovornih vozil in iz njih
odtujijo različne predmete.
Otroka nista smela
v stik z očetom
Murskosoboški policisti so obravnavali kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe zaradi onemogočanja
stika dveh otrok z očetom na podlagi izvršitve odločbe sodišča. Policisti
skupaj s pristojnimi službami zbirajo
obvestila o tem dogodku, ugotovitve
pa bodo sporočili okrožnemu državnemu tožilstvu.
Tatovi so bili znova dejavni
V minulih dneh so pomurski policisti in kriminalisti obravnavali številne tatvine. V Gederovcih in Pincah
so nepridipravi kradli gorivo, v Murski Soboti in Ljutomeru sta bili odtujeni moški kolesi, radgonski policisti so obravnavali tatvino denarja
in dveh prometnih znakov, soboški
policisti pa tatvino mobitela. V Stavešincih je neznanec ukradel dve rotacijski luči.
www.vestnik.si | e: [email protected]
V ponedeljek med 13. in 14. uro
je 39-letni moški nameščal garažna vrata v Logarovcih na območju križevske občine. Pri sestopu
z lestve mu je spodrsnilo. Na tla
je padel z višine približno štirih
metrov. S hudimi poškodbami je
negiben obležal, reševalci pa so
ga prepeljali v murskosoboško
bolnišnico. Po temeljitih pregledih je bilo ugotovljeno, da si je
pri padcu zlomil nogo in roko, na
srečo pa ni utrpel poškodb glave ali hrbtenice. Kot so sporočili
s Policijske uprave Murska Sobota, o nesreči še zbirajo obvestila.
M. Š.
prejeli smo
Mnenje k Barometru iz
prejšnjega Vestnika: »Miran
Jablanovec in odgovornost«
O tem kakšne so poslovne odločitve v
kompleksnem poslovanju podjetja, lahko
sodi samo tisti, ki razume delovanje
takšnega organizma in je vpet v njegovo
delovanje. In to vsekakor niso novinarji,
ampak smo tisti, ki smo tako ali drugače
del tega organizma in smo delali in
naredili vse, da podjetje živi še danes.
Če bi bilo še kaj aktivne podpore s strani
tistih, ki so soudeleženi pri nastali
situaciji, pa bi bila danes v Galexu
popolnoma drugačna situacija.
Miran Jablanovec
XAL, kot mednarodno podjetje v branži svetil povezuje inovativni dizajn z najmodernejšo tehnologijo. Naše
rešitve razsvetljave so tako trajne kot estetske in funkcionalno kvalitetne – koncept s katerim imamo svetovni uspeh. V podjetju XAL Svetila d.o.o. v Murski Soboti vabimo k prijavi samoiniciativne, natančne, odgovorne in učenja željne kandidate za prosto delovno mesto:
V slovo duhovniku
Gustavu Skaliču
Za življenje pravimo, da je kakor
knjiga. Za listom list, za dnevom dan,
nihče pa ne ve, kdaj končana bo ta
zadnja stran. In tako je v nedeljo, 14.
junija letos, v 84. letu življenja od
nas za vselej odšel moravskotopliški
duhovnik v pokoju Gustav Skalič.
Odšel je človek, ki je bil dolga leta
delavec Gospodovega vinograda in
ljudem duhovni pastir, ki je znal
misliti, ki se ni bal razmišljati, ki je
dobro premislil, preden je kaj rekel.
Že kot mlad študent teologije se je
zavedal, da ni vse, kar se godi v tem
svetu, pravično in dobro, zato je božjo
besedo, ki uči, vzgaja in privzgaja
mnogotere biblične in občečloveške
vrednote, tudi pozneje kot duhovnik
postavil na najvišje mesto svojega
vrednostnega pojmovanja sveta
in življenja v njem. Živel je, kar je
oznanjal, v kar je verjel in upal, in to
predajamo naprej kot popotnico vsem,
ki se trudijo v tem svetu nekaj dobrega
narediti. Ljubiti, verovati in upati,
kakor koli bomo stvar obrnili, kakor
koli na naše bivanje na tem svetu
pogledali, ti trije pojmi so vsekakor
tisti in takšni, ki v človekovem
življenju igrajo najpomembnejšo
melodijo. Igrali so jo tudi v njegovem
življenju. Kajti zares vredno je tisto,
kar naredimo drug za drugega. V
življenju namreč ni ravnih poti, vse se
vzpenjajo, vse se spuščajo, vse nekoč
izzvenijo. Izzvenijo v kaj in kam? O
tem imamo ljudje različne predstave.
Nekateri verujejo, da po smrti ni nič,
drugi o marsičem, ki ni oprijemljivo
in vidno, dvomijo, so pa tudi taki, ki
verujejo, da zemlja ne more vzeti,
kar ni njenega, in da piš vetra vedno
znova da krilom nov zagon in nov
cvet rodi znova in znova novo pomlad.
To je cikel božje filozofije upanja,
upanja, ki gradi na podstati resnice,
da iz slehernega cveta pade novo
seme, vzklije novo življenje, se rodi
nov človek in z njim novo upanje.
Vem, da je tako upanje marsikdaj
težka mantra. Vem, da je tako upanje
marsikdaj zakrito, kajti zdi se nam,
da je življenje le kot kratka epizoda in
pesem, ki hitro zatone za obzorje. In to
najbolj občutimo takrat, ko nekoga ni
več. Pa vendar še tudi takrat ostaja na
tisoče drobnih dejanj prijateljstva, ki
jih je rodilo življenje. Rodilo zato, da je
med nami lahko lepo in toplo. Mirno
počivajte, duhovnik Gustav Skalič, v
svoji novi božji domovini. Oblekli ste
gvant večnosti, ki ga krojijo in šivajo
v božji krojačnici, kajti ljudje tega ne
zmoremo.
Immanuel Kant pravi: »Kdor živi v
spominu drugih, ni mrtev. Mrtev je
tisti, ki ga vsi pozabijo.« In kako je
rekel Kristus svojemu sotrpinu na
križu? »Resnično, resnično povem ti, še
danes boš z menoj v raju.«
Ena in druga navedena resnica držita.
Za nekatere bolj, za druge manj.
Poraz človečnosti pa bi bil pozabiti
tiste, ki so nas učili in učijo dobrega,
pozitivnega, toplo človeškega. Ne
pozabimo tega, tudi če živimo v tako
imenovani postmoderni družbi. Tudi v
tej družbi je še kako lepo povedati: Bog
živi v nebesih in Bog živi v človeku.
Tu na tej zemlji nas opogumlja k
dobremu. Tam v nebesih nas sprejme,
ko odidemo prek tiste reke, ki teče na
obnebju tega sveta.
Geza Erniša, častni škof
Svet zavoda
Vrtec Beltinci
Jugovo 33, 9231 Beltinci
razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice
OPTIMIZER/KA V PROIZVODNJI (M/Ž)
OPIS DELOVNEGA MESTA
- Merjenje časa v proizvodnji – normiranje po metodologiji REFA.
- Izdelava poročil o proizvodnih postopkih, definiranje proizvodnih procesov z normiranim časom.
- Izdelava navodil za montažo.
- Razvoj koncepta za uporabo priprav v proizvodnji in skrb za nabavo ter izdelavo priprav v proizvodnji.
- Odgovornost za povišanje učinkovitosti in racionalizacijo v proizvodnji.
- Vodenje procesa za kontinuirano izboljšanje produktov in procesov v proizvodnji.
- Optimiranje procesov in sodelovanje z internimi oddelki.
- Izobraževanje proizvodnih sodelavcev.
- Organiziranje in koordiniranje procesov proizvodnje in montaže.
- Sposobnost samostojnega odločanja.
- Samostojno vodenje projektov.
- Obvladovanje sprememb na izdelkih in procesih.
PRIČAKUJEMO
- Tehnično ali višjo stopnjo izobrazbe tehnične smeri (elektro ali strojna smer).
- REFA kompetence ter izkušnje na področju merjenja časa - normiranje, poznavanje orodja za
celovito analizo in optimiranje delovnega procesa, pretoka materiala, pogoje za uspešno in
racionalno oblikovanje dela.
- Ročne spretnosti, izkušnje z montažo, sestavo električnih komponent, izkušnje v EPA
proizvodnji, izkušnje z materiali za lepljenje in tesnenje, pakiranjem.
- Komunikativnost, natančnost, samoiniciativnost, samostojnost, sposobnost za timsko delo.
- Sposobnost in željo po hitrem učenju.
- Dobro poznavanje dela z računalnikom in programskimi orodji MS Office.
- Dobro znanje nemškega jezika.
- Izkušnje z vodenjem delovnih skupin.
Kandidat/-ka mora izpolnjevati za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice pogoje v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list
RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11,
40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP – 2D).
Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti
za uspešno vodenje zavoda.
Predvideni začetek dela je 31. 12. 2015.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let.
Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in dokazila o izpolnjevanju
zahtevanih pogojev (o izobrazbi; nazivu; opravljenem strokovnem izpitu; opravljenem
ravnateljskem izpitu – če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo imenovan/-a,
si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata –; delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju; originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na
nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost; originalno dokazilo sodišča, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper njega/njo ni
vložena pravnomočna obtožnica; dokazilo o nekaznovanosti in dokazilo, da kandidat ni
v kazenskem postopku, ob oddaji vloge naj ne bo starejše od 30 dni).
Pisne prijave s kratkim življenjepisom, programom vodenja zavoda in dokazili pošljite v
8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda Vrtec Beltinci, Jugovo 33, 9231 Beltinci,
s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja«.
Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto.
Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
NUDIMO
- Možnost takojšnje in dolgoročne zaposlitve v mladem in hitrorastočem podjetju,
- izobraževanje in možnost strokovnega razvoja,
- urejene delovne razmere,
- stimulativni zaslužek.
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2b,
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij
na računu: SI56 023-400019232-476.
Smo prebudili vaše zanimanje? Veselimo se sodelovanja z vami.
Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov ali e-mail do 17.7.2015:
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
XAL Svetila d.o.o.
Nemčavci 75 | 9000 Murska Sobota | [email protected]
XAL_Job_Slovenia_2015_OPTIMIZACIJA_V_PROIZVODNJI_20150630_RZ.indd 1
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
30.06.15 15:06
2. julija 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
KOMUNALA
Vse življenje boriti si se znala,
vso bolečino v sebi si držala.
Trpljenju in bolezni se dolgo nisi vdala,
nemočna in utrujena za večno si zaspala.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
Spet ozelenele so trate,
vzbrstele trte so tvoje,
a k nam pa prinaša le veter
tvoje nekdanje,
ljubeče glasove ...
ker ti, naš dragi
ZAHVALA
V 88. letu
nas je zapustila draga
mama, babica in sestra
Jolanka
Ficko
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
Jožef Horvat
zidarski mojster v pokoju
iz Filovec,
že leto dni v grobu mirno počivaš.
iz Kovačevec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče
in v druge dobre namene ter nam izrekli sožalje.
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Na tisoče solz je po licu spolzelo,
tisočkrat v boli srce zadrhtelo,
zaman, nič te ni več prebudilo.
Posebna zahvala je namenjena g. župniku za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke,
vsem zaposlenim in prijateljem v domu starejših v Rakičanu
ter pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
Zato hvala vsem, ki ste z nami z lepimi spomini nanj.
Tvoji, ki smo te imeli radi
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Žalujoči tvoji najdražji
Skromno, tiho si živela,
za nas si delala, trpela.
Spočij si žuljave dlani,
za vse še enkrat hvala ti.
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
al dneva ne pove nobena pratka.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter
darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarne prispevke.
Iskrena hvala osebju bolnišnice na Golniku, posebej osebnemu
zdravniku Janošu Vöröšu, dr. med., za vso pomoč.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
V 83. letu
nas je zapustila
draga mama,
babica in prababica
V 81. letu nas je zapustil dragi
mož, oče, dedek,
pradedek, tast in brat
iz Bakovec
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
ZAHVALA
ZAHVALA
Geza Bencak
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
Berta Balek
iz Brezovec 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem,
posebej hvala družinama Flisar in Horvat za vsestransko podporo
in tolažbo, gasilcem, hčerkinim sodelavcem na KGZ Murska Sobota,
gospe duhovnici za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
posesti
Žalujoči njeni najdražji
Posebna zahvala je namenjena gospodoma župnikoma Francu Zorcu
in Robertu Smodišu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
Prekmurski godbi Bakovci, govornici gospe Gabiki, Cvetličarstvu
Cvetke Prkič in Pogrebništvu Komunale.
Zaradi starosti in bolezni ugodno prodamo stanovanjsko hišo v Gradišču in
gradbeno parcelo v želeni velikosti in
na čudoviti lokaciji. Tel.: 546 10 28, popoldan. v1470
Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči,
saj dom je prazen in otožen,
ker tebe več med nami ni.
Žalujoči njegovi domači
1,5-SOBNO STANOVANJE v središču
Murske Sobote, v celoti opremljeno,
oddam v najem. Vseljivo 1. 8. 2015. Tel.:
041 899 948. v1485
ZAHVALA
GARSONJERO, opremljeno, v Murski
Soboti dam v najem. Tel.: 040 662 395.
v1502
Po hudi bolezni nas je v 55. letu zapustila
draga žena, mama, babica in tašča
Življenje celo si garal,
vse za dom in družino dal.
Sledi ostale so povsod
od tvojih pridnih rok.
Zdenka Boldižar
kmetijska mehanizacija
roj. Lainšček iz Andrejec 13
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil naš dragi
Franc Molnar
iz Sela 27
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli
sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke v razne namene.
Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
dobrim sosedom, sodelavcem z ZZZS, OEMS, in vsem znancem, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče, prostovoljne prispevke in nam
izrazili sožalje. Hvala duhovnici gospe Katji Ajdnik za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Posebna zahvala je namenjena osebju internega in pljučnega oddelka
bolnišnice v Rakičanu, Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter
podjetju Rešilna, d. o. o., za ves trud in skrb v zadnjih letih bolezni.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Posebej hvala patru Juriju, pevcem
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
V SPOMIN
17. julija bo minilo leto dni od takrat,
ko nas je zapustila draga babica, prababica in tašča
Žalujoča: žena Gizela in sin Franc z Natašo
Kristina Lainšček
Dragi dedi, pogrešala te bova –
vnuka Tilen in Domen
iz Andrejec 13
Nova številka,
stari prijatelji.
090
44 14 090 44 25
S tem kuponom 20 % popusta
pri nakupu do 30. junija.
#
BREZPLAČNO 24 ur na dan
PVC-okna,
vrata, senčila
Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
SAMARIJAN
Vedeževanje Janja
GMM, Gregor Zupanc, s. p.
1,99 evra/min.
Odgovor je pogovor.
Roletarstvo ARNUŠ
kmetijski pridelki
Več ton suhe luščene koruze in 120 kg
težko svinjo za zakol prodam. Tel.: 041
467 346. v1465
SEME RDEČE DETELJE ugodno prodam. Tel.: 031 744 101. v1471
SEME RDEČE DETELJE in suho luščeno
koruzo prodam. Tel.: 031 430 140. v1489
razno
GARAŽNA VRATA, dimenzije 218 x 216
cm in 185 x 216 cm, drva za kurjavo in
rabljen les za ostrešje prodam. Tel.:
546 10 43. v1488
Telefon za otroke in mladostnike
116 111
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke
traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1464
KUPIM STARINSKA VHODNA VRATA
na polnila, brez stekel, lahko slabše
ohranjena. Tel.: 031 491 381. v1466
Draga babica in prababica, zelo vaju
pogrešava in nosiva v srcu –
vajina Blaž in Iva
ZAUPNI TELEFON
KUPIM TRAKTOR Zetor, Ursus, IMT,
Deutz, Univerzal, Štore ali podobnega, poleg še priključke. Tel.: 041 235
349. v1459
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041
678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl.
Konjice. v1134
Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo,
svečo in cvetom ob njenem grobu.
Vsi njeni najdražji
116 123
25
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
26
sporočila
| Vestnik | 2. julija 2015
med kuse po ... 6
www.vestnik.si | e: [email protected]
V Pirovcu na festivalu svatbenih običajev
Krüj v domačon cekri
besedilo in fotografije
Matej Fišer
Folklorno društvo Prekmurje Lendava je nastopilo ta konec tedna v hrvaškem obmorskem mestu Pirovac na sedmem Mednarodnem festivalu starih svatbenih običajev z naslovom Oj divojko, diži se iz dvora. Na festivalu je ob lendavski folklorni skupini sodelovalo še šest folklornih skupin iz Hrvaške, ki so predstavile svatbene običaje, kakršni so bili nekoč v njihovih krajih. V petek
zvečer so šli v sprevodu ob glasbi do središča mesta, v katerem so plesali prekmurske plese in na stojnici ponujali prekmurske
dobrote ter predstavljali našo pokrajino. Osrednja prireditev je bila v soboto zvečer, ko so prav tako najprej šli vsi nastopajoči v
sprevodu skozi mesto in se najprej v središču predstavili s kratkim programom. Od tam so šli ob morju do prireditvenega prostora, na katerem so predstavljali tradicionalno prekmursko gostüvanje, pri čemer je sodeloval tudi pozvačin, spremljali pa so jih
glasbeniki. Avtorica njihove odrske postavitve z naslovom Gostüvanje se slüjži je Klavdija Žabot, predsednik društva je Ivan Denša, vodji skupine pa sta Borut Magdič in Štefan Žerdin. V nastopu, ki so ga že večkrat prikazali tudi v Pomurju, najprej zapojejo
pesem Gostüvanjska, nato predstavijo svatbeni običaj snemanja venca nevesti, potem pa še ples po polnoči. Za nastop so v Pirovcu dobili priznanje organizatorja prireditve za najbolj veselo in izvirno izvedbo. J. G. fotografija fd prekmurje lendava
Ker v zadnji številki Pena nismo mogli objaviti vseh zbranih receptov za
kruh, jih objavljamo tokrat v Vestniku. Tudi te recepte izrežite in jih dodajte k svoji zbirki.
Kruh iz pirine moke
Kvasni nastavek: 0,5 dl tople vode,
žlička sladkorja, 2 dag kvasa,
žlica moke
1 kg pirine moke, žlica soli,
0,5 l tople vode, jajce za premaz,
100 g semen (laneno,
bučno, sezamovo)
V lončku zmešamo 1,2 dl tople vode,
sladkor, kvas in moko ter ga postavimo
na toplo, da kvas vzhaja. Preostalo moko
stresemo v skledo, dodamo sol, v sredini
naredimo jamico, prilijemo vodo in dodamo kvasni nastavek. Iz sestavin zgnetemo testo, ki ne sme biti premehko. Na
površini mora biti gladko, znotraj prožno
in se mora ločiti od sklede. Potem pokrijemo testo s prtom in pustimo vzhajati.
Naraslo testo ponovno zgnetemo. Oblikujemo hlebec in ga damo vzhajat v košarico. Vzhajani hlebec ponovno pregnetemo in ga položimo na pomokan pekač,
v katerem ponovno vzhaja. Pred peko ga
premažemo s stepenim jajcem, pomešanim s kislim mlekom in žlico moke, na
sredini hlebca naredimo s kuhalnico
vdolbinico in ga pečemo v predhodno
ogreti pečici pri 200 °C približno eno uro.
Rženi kruh
Kvasni nastavek: 0,5 dl tople vode,
žlička sladkorja, 2 dag kvasa,
žlica moke
0,75 kg pšenične moke,
0,5 kg ržene moke, žlica soli,
0,75 l tople vode, žlička kumine
Pšenično in rženo moko stresemo v skledo in ju zmešamo. Nato zgnetemo iz naštetih sestavin voljno bolj trdo testo, ki
ga pustimo počivati. Vzhajano testo ponovno pregnetemo in oblikujemo hlebec,
ki ga dobro zapečemo.
sto damo na desko in razdelimo na tri
dele, ki jih oblikujemo v svedraste trakove in spletemo kito. Kito na koncu zaokrožimo v venec. Vrtanik pustimo, da
ponovno vzhaja, nato ga premažemo s
stepenim jajcem in pečemo pri zmerni
temperaturi.
Žemljice iz polnovredne moke
Kvasni nastavek: 0,5 dl toplega
mleka, žlička sladkorja, 2 dag kvasa,
žlica moke
1 kg polnovredne moke, žlica soli,
0,5 l toplega mleka, jajce za premaz,
100 g mešanice semen
(sezamovo, laneno in bučno seme)
V lončku zmešamo 1,2 dl toplega mleka,
sladkor, kvas in moko ter ga postavimo
na toplo, da kvas vzhaja. Preostalo moko
stresemo v skledo, dodamo sol, v sredini
naredimo jamico, prilijemo mleko in dodamo kvasni nastavek. Iz sestavin zgnetemo testo, ki ne sme biti premehko. Na
površini mora biti gladko, znotraj prožno
in se mora ločiti od sklede. Potem pokrijemo testo s prtom in pustimo vzhajati. Iz
vzhajanega testa oblikujemo žemljice in
jih pustimo vzhajati. Žemljice pred peko
premažemo s stepenim jajcem in pečemo v predhodno ogreti pečici pri 190 °C.
Ptički
1 kg moke, 1 kocka kvasa,
2 žlički sladkorja, 0,75 l mleka,
1 dcl olja, poper za oči, 1 žlička soli
Koruzni kruh
1 kg pšenične moke,
1 kg koruzne moke, 2 dag soli,
4 dag kvasa, 1 žlička sladkorja
Koruzno moko poparimo z vrelo slano
vodo. Ko se ohladi do 40 °C, dodamo
kvasni nastavek, toplo vodo in pšenično
moko ter zgnetemo testo. Dalje ravnamo
kot pri drugih kruhih.
Co-funded by the Intelligent Energy Europe
Programme of the European Union
Vrtanik
0,5 kg moke, 2 dag kvasa,
2 do 3 dl mleka, 3 dag sladkorja,
5 dag masla, 2 jajci,
1 jajce za premaz, sol
Iz naštetih sestavin zamesimo kvašeno
testo. Z roko ga dobro obdelamo, dokler
ne postane gladko. Naredimo hlebček, ki
ga po vrhu potresemo z moko in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano te-
Malo mleka segrejemo in vanj damo
kvas in sladkor ter pustimo, da vzhaja. Zamesimo v gladko testo, razdelimo
na manjše hlebčke (pribl. 30) in pustimo vzhajati. Vsak hlebček oblikujemo v
ptička. V vsako ptičko damo dva popra
za oči. Pustimo, da vzhajajo, pred peko
jih premažemo s stepenim jajcem.
Poskusite.
PSVS_Platak_841x1189.indd 2
5/11/15 3:43 PM
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
1. SIN – Vikend
2. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti
3. POKLIČI ME – Ansambel Prosen
Odprtje
Petek, 3. julija
MURSKA SOBOTA
7.45 Mariborsko zvočno pismo
V četrtek, 2. julija, ob 19. uri bo v Galeriji Murska Sobota odprtje razstave slik pomurskega akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Razstava bo na
ogled do 19. avgusta.
12.30 Od petka do petka:
pregled tedenskih dogodkov
po izboru Mihaele Kalamar
19.15 Mladi val: Nina Goričanec
bo gostila Anjo Kutoš, ki se je
na pevskem tekmovanju
v Italiji odlično odrezala
Sobota, 4. julija
9.30 Kultura in šport
ob koncu tedna
17.00 Osrednja poročila na MV
20.15 Te domače viže
z Dejanom Rajem
Nedelja, 5. julija
10.30 Radijska križanka
z Bojanom Rajkom
4. SOSEDOV JAKA –
Jože Antonič s prijatelji
5. DAJ MI, DAM TI – Petka
18.00 Na narodni farmi:
ansambel Žargon, absolutni
zmagovalec letošnjega
vurberškega festivala
PREDLOGA
20.15 Še enkrat!
VSE BESEDE IZREČENE – Glas
KOROŠKI NAPEVI – Napev
Ponedeljek, 6. julija
9.15 Pomurski poslanci v studiu MV
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. DO NAGEGA – Alma Merklin
2. BREZ SKRBI – Samo Budna
3. JULIJA – San Di Ego
4. V SRCE – CoverLover
5. LEDENA – Siddharta
PREDLOGA
AHA – Muff
LAJF JE MOJ – Ramus ft. Nika Zorjan
14.30 Za zdravje: o pravilni prehrani
in pijači v vročih dneh, prim.
mag. Branislava Belovič, dr.
med.
18.00 MV-dur: 35. festival
Melodije morja in sonca
Torek, 7. julija
8.20 Besede, besede, besede …
20.15 Jukebox z Jernejo Pirnat
GORNJA RADGONA
V soboto, 4. julija, ob 18. uri bo v galeriji Doma kulture Gornja Radgona
odprtje kiparske razstave del Leopolda Methansa.
Glasba
MURSKA SOBOTA
V petek, 3. julija, ob 20. uri bo pripravila program v okviru Soboškega poletja na Trgu kulture Glasbena šola
Beltinci. Ob 21. uri pa bosta nastopila
Đani Stipančev & Banda iz Hrvaške.
STANJEVCI
V nedeljo, 5. julija, ob 11. uri bo v
dvorani kulturnega doma dobrodelna glasbena prireditev Pot do znanja
naj bo za vse enaka, na kateri bodo
zbirali denar za šolske potrebščine
socialno ogroženih otrok iz Občine
Gornji Petrovci. Nastopili bodo Nika
Zorjan, Sončna uprava, Tomi Došen,
Petra Slapar, Ethnotrip, Tjaša Šimonka, Juli & The Diamond Acoustic,
Miha Kavaš in Andi Sobočan.
MORAVSKE TOPLICE
V petek, 3. julija, ob 21. uri bo nastopila v bazenskem kompleksu Term
3000 glasbena skupina Crvena jabuka, v soboto, 4. julija, pa Dražen Zečić.
Gledališče
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
Sreda, 8. julija
MURSKA SOBOTA
12.30 Intervju
1. WANT TO WANT ME – Jason Derulo
2. HEROES – Mans Zermerlow
3. WAITING FOR LOVE – Avicii
4. FRANTIC – Gun
5. BAD BLOOD –
Taylor Swift + Kendrick Lamar
20.15 Mursko-morski val:
kviz po domači pokrajini z
igralcem Evgenom Carjem
V soboto, 4. julija, bo na Trgu kulture v sklopu prireditev Soboško polete lutkovna predstava Joseph Čapek:
Kužek in muca v izvedbi Lutkovne
skupine UŠ.
PREDLOGA
SONG FOR SOMEONE – U2
MARVIN GAYE –
Charlie Puth + Meghan Trainor
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Vito Pelcar, Krajna 14. Nagrada
čaka v naročniški službi Vestnika.
18.00 Mali radio
19.15 Bilo je nekoč
z Milanom Zrinskim
BOLJŠA STRAN SPLETA
LENDAVA
ŠULINCI
V petek, 3. julija, ob 21.30 bodo predvajali na poletnem odru gledališke in
koncertne dvorane komično dramo
Kaj sem storila, da sem si to zaslužila? (1984, Španija). V soboto, 4. junija, ob 21.30 pa bodo predvajali triler
Hipnotizer (2012, Švedska). Ogled filmov je brezplačen.
V nedeljo, 5. julija, ob 20. uri bo na
sončni jasi ob Živi hiši zvočni obred
v osrčju Goričkega Ko se srečata Mars
in Zemlja. Zvočna ustvarjalca bosta
Alja Petric in Aleš Ifko.
GORNJA RADGONA
V četrtek, 2. julija, ob 20. uri bo na
dvorišču prodajalne Kompas poletni družabni večer z Andrejem Staretom.
7 Veličastnih:
V sredo, 8. julija, ob 17. uri bo v Knjižnici Gornja Radgona bralna urica
Pod krošnjami.
KUNOVA
NSTSNMV:
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 7. julija 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
MURSKA SOBOTA
Film
Dogodek
Glasba našega srca:
V nedeljo bo nastopila na dobrodelni glasbeni prireditvi v Stanjevcih tudi Nika Zorjan.
V četrtek, 2. julija, ob 18. uri bo na
zahodni strani gradu v murskosoboškem parku brezplačna poletna vadba joge v organizaciji Društva joga v
vsakdanjem življenju Maribor. Joga
bo vsak četrtek med 18. in 19. uro do
27. avgusta.
Četrtek, 9. julija
Kupon št. 27
Glasujem za skladbo
Ime in priimek, naslov:
27
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
2. julija 2015 | Vestnik |
V petek, 3. julija, ob 20. uri bo v Pachamama centru v sklopu projekta Meditacija za sodobnega človeka
srečanje meditantov. V petek, 4. julija, ob 10. uri pa bo delavnica Divja
hrana v poletnem času.
MOTOVILCI
V soboto, 4. julija, ob 20. uri bo na
igrišču 17. nočno gasilsko tekmovanje, ki ga pripravlja PGD Motovilci.
Ob tem bo zabava, na kateri bosta
nastopila Weekend band in Jasmin
Stavros s skupino.
MELINCI
V okviru Pomurskega športnega festivala bo v petek, 3. julija, v Športnem parku Melinci nastop skupin
Poskončni muzikanti in Učiteljce. V
soboto med 10. in 13. uro bo mavrična
ustvarjalnica, med 15. in 18. uro pa iskanje gusarskega zaklada (orientacijska igra). V nedeljo, 5. julija, ob 9. uri
bodo pomurska vaške igre za odrasle
in vaške miniigre za otroke, zvečer
pa bodo za glasbo poskrbeli Štajerski fakini.
Razstave
MURSKA SOBOTA
V Pomurskem muzeju Murska Sobota
bo do konca septembra na ogled razstava Karikature Ladislava Kondorja.
Od torka, 30. junija, do petka, 3. julija, potekajo muzejske počitniške delavnice za otroke.
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na
ogled razstava Pomurskega muzeja
Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota
1850–1920.
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30.
septembra na ogled likovna razstava
Hommage a Picasso.
V mansardnih prostorih Galerije Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava
Odlivanje v bronu in del predhodnih
devetih likovnih kolonij odlivanja v
bron.
V hotelu Elizabeta je na ogled samostojna likovna razstava del Rajka Ferka.
V sinagogi je na ogled serija grafik
izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
NEGOVA
V gradu Negova je na ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za
fotografsko umetnost. Na ogled so
dela Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti grad in njihove zgodbe Iva Bor-
ka, Svetloba življenja Maje Šivec in
Kranjska fotografija ob Puharja do
danes.
BAD RADKERSBURG
V Termenhotel Radkersburger Hof je
na ogled razstava likovnih del, ki so
nastala na 21. mednarodni slikarski
koloniji Vinogradi obeh bregov Mure
2015, ki je bil v organizaciji Pomurskega sejma.
BELTINCI
V galeriji Gradu Beltinci bo do 17. julija na ogled razstava likovnih del udeležencev 51. slikarske kolonije IzlakeZagorje 2014.
RADENCI
V Dosorju je do 11. julija na ogled razstava del Laure Ličer z naslovom Bitja.
GRAD
V gradu Grad bo do konca oktobra na
ogled razstava fotografij sodelujočih
na sedmem fotografskem natečaju v
Krajinskem parku Goričko. Do konca avgusta pa je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine z naslovom O, ti, ti.
Izdelki so nastali v organizaciji Ljudske univerze Murska Sobota.
PUCONCI
V prostorih Občine Puconci je na
ogled razstava predšolskih otrok iz
vrtca pri OŠ Puconci in enote Brezovci.
CANKOVA
V Vili Vogler je na ogled likovna razstava ljubiteljskih slikarjev Likovne
sekcije Ludvika Vrečiča.
GORNJA RADGONA
V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic zbiratelja Antona Vodana in stalna zbirka Radgonski mostovi.
V Knjižnici Gornja Radgona je na
ogled likovna razstava Društva upokojencev Gornja Radgona.
V galeriji Doma kulture Gornja Radgona je na ogled fotografska razstava Dejana Kokola z naslovom V neznano.
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: [email protected].
28
(ne)nazadnje
| Vestnik | 2. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Četrtek:
pretežno jasno
Petek:
pretežno jasno
Sobota:
pretežno jasno
Nedelja:
pretežno jasno
Ponedeljek:
pretežno jasno
15 | 30
16 | 31
15 | 32
15 | 32
16 | 34
vreme Andrej Velkavrh
www.208energy.com/si-si
Vse dni, od četrtka do ponedeljka, bo
precej jasno vreme, le občasno bo nekaj
zmerne oblačnosti. Predvsem v četrtek in
petek bo pihal šibek jugovzhodni veter.
Najvišje dnevne temperature bodo vse
dni nad 30 stopinj, ne bo pa kakšne posebne vročine. Na srečo bodo jutra sveža,
zrak pa ne posebno vlažen, tako da bomo
visoke temperature lažje prenašali.
NOVI PEUGEOT 208
Prebudite svojo
notranjo energijo
***
Nad naše kraje bo od juga ali jugozahoda v prihodnjih dneh postopno začel dotekati vse toplejši zrak. V Španijo
in na Portugalsko ter tudi v Francijo so
iznad Sahare zračni tokovi prinesli suh
subtropski zrak. Kaj je pravzaprav subtropska zračna masa? Pa polarna zračna
masa, pa kontinentalna, oceanska …?!
Zrak, ki se dalj časa zadržuje ali le počasi premika nad nekim območjem, dobi
nekaj značilnosti tega območja. Zračna
masa, ki se tako dalj časa zadržuje nad
severnim delom Afrike, ki je pretežno
puščavski, postane postopno vse bolj
suha. Izhlapevanje vode iz tal je minimalno, tudi temperature so, še posebno
poleti, v teh subtropskih zemljepisnih
širinah na okoli 33 stopinjah severne
zemljepisne širine res visoke – dolgi
dnevi in zelo malo oblačnosti opravijo
svoje. Tako se izoblikuje ogromna količina zraka, ki ima zelo podobne lastnosti – je zelo suh, poleti tudi zelo topel.
In kadar več dni zaporedoma ali celo
dalj časa prevladujejo višinski vetrovi
iste smeri, se ta zračna masa postopno
pomika vse dalje v smeri višinskih vetrov. Tako so konec junija prevladovali južni in jugozahodni višinski vetrovi,
torej iznad Afrike v smeri Pirenejskega
polotoka in naprej proti Franciji. Ti kraji so tako prišli pod vpliv te subtropske
zračne mase, zato je tam postalo zelo
vroče (dnevne temperature do okoli 40
stopinj). Padavin seveda iz tako suhega zraka ne more biti, tudi ne neviht.
Zrak, ki se zadržuje nad morjem, za
nas gre večinoma za Atlantik, postane
bolj vlažen in ne preveč topel. To pa je
seveda relativno – poleti je razmeroma
hladen, pozimi pa topel, ker se pač kopno bolj ohladi. In tako dobimo oceansko
zračno maso, ki nam prinaša več oblačnosti, padavine, zmerne temperature poleti in višje pozimi. In soparnost poleti.
Ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja prejmete tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR
za prvo leto. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 97 do 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6.
Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno
segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
NOVI PEUGEOT 208
AC-PROFEKT, prodaja in servis vozil d.o.o., Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel. 02 530 16 20
AC_PROFEKT_213,5x125.indd 1
fotografija tedna
Škofija Murska Sobota
6/10/15 10:35 AM
Prihod minoritov
Letos brez kadrovskih pretresov znotraj škofije
vestnikov
koledar
Č – 2. julij
MARIJA
P – 3. julij
IRENEJ
S – 4. julij
URH
N – 5. julij
CIRIL, METOD
P – 6. julij
BOGOMIL
T – 7. julij
VILIBALD
S – 8. julij
ŠPELA
V petek, 3. julija, sonce vzide ob 5. uri
in 6 minut, zaide ob 20. uri 52 minut.
Tako bo dan dolg 15 ur in 46 minut. V
sredo, 8. julija, ob 22. uri in 25 minut
bo na nebu nastopil zadnji krajec.
Legendarna hrvaška rokovska skupina Parni valjak (na fotografiji) je v soboto
v murskosoboškem parku na dvajsetih Soboških dneh poskrbela za dobre
vibracije, ki so navdušile množico obiskovalcev koncerta. V treh dneh je bila v
parku, na grajskem dvorišču in v evangeličanski cerkvi ljubiteljem glasbe na
voljo pestra ponudba različnih glasbenih zvrsti od klasične glasbe do popa in
roka: MI2, Novi fosili, Zlatko in Optimisti, Demolition Group, Muff … Dogajanje
so popestrili še z uličnim gledališčem, predstavitvijo mladih glasbenikov in
drugim. J. G. fotografija jure zauneker
Naročite svoj
[email protected] | 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
Mašniško posvečenje Andreja Ležeta v soboški stolnici fotografija škofija murska sobota
Soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf
je na dan sv. Petra in Pavla posvetil
diakona Andreja Ležeta iz Župnije
Prihova. Andrej Leže je zadnje leto
pred posvetitvijo opravljal diakonsko prakso v bogojinski župniji, sicer
pa izhaja iz mariborske škofije. Izrazil je namreč željo, da bi kot duhovnik deloval v soboški škofiji. Po novi
maši, ki jo bo imel v domači župniji,
bo začel delovati kot kaplan v Gornji Radgoni.
Duhovni pomočnik v turniški župniji in pred tem martjanski župnik
Srečko Fras je imenovan za župnika
pri Mali Nedelji. Tamkajšnji župnik
Tomi Roškarič se vrača v mariborsko
nadškofijo. Turniški župnik Robert
Brest je imenovan za izseljenskega
župnika v Argentini. Romarsko središče v Turnišču bodo prevzeli v upravljanje minoriti. Župnijo bo vodil
p. Toni Brinjovc, ki je že štiri leta bolnišnični duhovnik na ljubljanskem
kliničnem centru in onkološkem inštitutu, za kaplana pa pride letošnji
novomašnik p. Daniel Golavšek.
J. V.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini
pošt v Pomurju, bencinskih servisih
ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si