Da dolg ne požene čez most

Politika
Podjetje Usol v Lendavi
Pomurske mlekarne
Pokopališču vrnili ime
Izstopi iz IO
soboškega SDS
Zaposlili so tudi
Murine delavke
Pomembna je
oblast, ne sanacija
Drago Vogrinčič: »Šoš in njegovi
so grobarji SDS v Pomurju«
Kovinski in plastični izdelki za avtomobilsko industrijo in proizvodnjo
malih gospodinjskih aparatov
Nenačelne koalicije bodo dokončno
potopile Pomurske mlekarne
V Murski Soboti
se spominjajo
žrtev holokavsta
Stran 2
Stran 5
Stran 7
Spomin, ki mora živeti
Stran 9
Stran 21–32
29. januarja 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 5, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Število osebnih stečajev skokovito narašča
V premislek
Da dolg ne požene čez most
Kaliber
Andrej Bedek
Konec lanskega leta je v Pomurju potekalo 254 osebnih stečajev, v januarju že petnajst novih oklicev
Ljudem v državi, kjer je luč na koncu
predora skorajda v zadnjih izdihljajih,
športniki dajejo navdih. Predvsem
pa upanje. Kaj sporočajo junaki?
Izgovora ne poznajo! Če želite uspeti,
tvegajte. Če vas zlomijo, vrnite udarec.
Postanite močnejši. Recept? Princu
Puščave, šerifu iz prestolnice in
omahljivemu vrhovniku bi zato moral
brkati smučarski krosist podeliti
nekaj naukov o zdravi kmečki pameti.
Oprtan z Janusovo skakalno eskadriljo
s Prevcem na čelu izpod Ponc naj gre
pred vrata hrama demokracije in
oblast prevzame v svoje roke.
fotografija nataša juhnov
tudi poskrbi, da se z ostankom njegovega premoženja enakomerno poplačajo upniki. Tako je, ko gre za ljudi, ki so si
nakopali dolgove, vendar niso pokvarjeni, seveda pa je osebni stečaj lahko
komu tudi pot, da na zvit način pripelje do konca svoj načrt, kako se izogniti
poplačilu svojih obveznosti ali ogoljufati upnike.
Davkoplačevalci smo z dokapitalizacijo državne banke rešili pred bankrotom, v osebnih stečajih pa se mora reševati, lahko tudi zaradi dolga do teh istih
bank, z vsem svojim premoženjem in
dohodki vsak sam, s tem da so po novem stroški stečajnih postopkov javno breme. S spremembo stečajne zakonodaje so stroški za uvedbo stečajnega
postopka, ki so jih prej morali poravnati dolžniki sami, zdaj naloženi sodišču. Murskosoboško sodišče je tako lani
za stroške 108 osebnih stečajev iz svojih proračunskih sredstev plačalo skoraj 253 tisoč evrov. Za objavo stečaja v
registru Ajpes mora sodišče plačati 50
evrov za osebni stečaj in 100 evrov za
stečaj pravne osebe plus DDV ter v korist računa stečajnega dolžnika še 1.420
evrov za najnižje nadomestilo stečajnemu upravitelju, kar velja za obe vrsti
stečaja, ter še pavšalni znesek za kritje
drugih stroškov stečajnega postopka, ki
se konča brez razdelitve za upnike, in
sicer 473 evrov za osebni stečaj in 1.894
za stečaj pravne osebe. Zato je vrhovno
sodišče že aprila lani opozarjalo vlado,
da ti izdatki močno bremenijo finančno
stanje sodišč.
Majda Horvat
Za trenutek smo torej pozabili, kakšno
je stanje duha v državi. V Sloveniji,
ki je daleč od tega, da bi sledila
floskuli iz devetdesetih o novi Švici in
kjer so gospodarji teme skorajda že
ugasnili svetilnik Evrope. Namesto
pravih kalibrov v soju žarometov še
vedno uživajo povzpetniki, ki jim je
uspelo ugrabiti državo. Čas je za novo
energijo! Športniki jo imajo. Zdaj
je treba blede in omahljive obraze
liderjev zamenjati z navdiha polnimi
kalibri. Žal pa v deželi na sončni
strani Alp to ni preprosto. Najbrž je
lažje celo postati svetovni prvak.
Naročnik
Optika Novak vsem
zdajšnjim in novim
naročnikom podarja
30 evrov pri nakupu
nad 100 evrov.
V Optiki Novak v BTC-ju, na soboški
tržnici in v Gornji Radgoni.
#
Nepreslišano
S
Karikatura Anton Buzeti
Skrb vzbujajoč je podatek, da se je znašlo v Sloveniji v osebnem stečaju že
8.500 ljudi in da se je samo lani postopek začel za skoraj 3.900 dolžnikov.
Število osebnih stečajev narašča tudi v
Pomurju. Konec lanskega leta je postopek osebnega stečaja tekel za 254 ljudi,
murskosoboško okrožno sodišče pa je
prejelo 146 novih predlogov za osebni
stečaj ali 52 več kot leto prej, petnajst
novih oklicev pa je objavilo v prvih treh
tednih letos. Naraščanje števila osebnih
stečajev pomeni, da se povečuje število
tistih, katerih dolg je tako velik, da ga
ne morejo več plačati.
Gre torej za ljudi, ki so se znašli v veliki finančni in tudi osebni stiski, v kateri je potem osebni stečaj še zadnja
rešitev, da se ubranijo pred trkanjem
izterjevalcev in ustavijo naraščanje dolga, ki zaradi obresti hitro postaja podoben kotaleči se snežni kepi. Čeprav so
razlogi za osebni bankrot zelo različni,
jih ne zapisuje nobena statistika, tako
tudi ni znano, koliko je med stečajniki
tistih, ki so se zaradi pomanjkanja delovnih mest nevešči in naivni podajali v
podjetniške vode, morda celo z državno spodbudo, potem pa izgubili še tisto
malo, kar so imeli prej, ali koliko jih je
klecnilo pod težo najetih posojil. Nekaj
pa je jasno, kolikor je osebnih stečajev,
toliko je zgodb razočaranih posameznikov, ki so vsi imeli neki cilj, pa jim je pri
tem spodletelo. In glede na okoliščine
bo teh nesrečnikov še več, tudi zaradi
takšnih, kot je zdaj ta z najemanjem
stanovanjskih posojil pri bankah, vezanih na rast švicarskega franka. Bankam
upnicam seveda ne more biti v interesu, da bi njihovi dolžniki končali v osebnem stečaju, toda tistim, ki so ob vsem
hudem, kar jih je že doletelo, ostali še
brez dohodkov na primer zaradi izgube
zaposlitve, kaj drugega kot osebni stečaj pač ne ostane.
Osebni stečaj je torej edini način, da
dolg človeka ne požene čez most, ampak mu pusti toliko zraka, da lahko še
preživi, postopek pred sodiščem pa
aj je brez pomena tekmovati,
če ne ciljaš na zmago, je rekel
junak Flisar tik pred začetnim
žvižgom njegove zlate vožnje. Dodatne
atome moči je na poslednji grbini
dobesedno vzel iz klene štajerske
trme. Pravi kaliber! Svet je spravil na
kolena. Tako malo tudi z umazano
igro, a v mejah dovoljenega. Vrnil je
pač le tisto, kar je dobival pod noge.
Rokometni vitezi so prav tako izjemno
in s pametjo v rokah pokorili potomce
Aleksandra Velikega. Pa čeprav skoraj
nihče več ni verjel vanje. Medklic:
Najlažje je tako ali tako zmagovati
doma s kavča. Že znano.
30 €
Akcija velja do 28. 2. 2015. Popusti se med seboj
ne seštevajo. Izplačilo v gotovini ni možno.
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali
ta izrezek iz časopisa. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica Vestnika.
2
aktualno
| Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Več kot le ekumensko srečanje
Mestna občina
Novi poslovni stavbi
Družba Murska Transport želi zgraditi novo
poslovno stavbo, družba Nox pa avtosalon
Mestna občina Murska Sobota pripravlja dve javni razgrnitvi za spremembe prostorskih aktov, ki so
potrebne za dve novi investiciji oziroma gradnji poslovnih prostorov.
Kot pojasnjuje lastnik družbe Murska Transport Branko Cipot, se bo
poleg obstoječe poslovne stavbe pri
trgovskem središču BTC gradila še
ena trgovsko-poslovna stavba, parkirišče za tovornjake pa bodo uredili
pri njihovem logističnem središču v
Severni obrtno-industrijski coni poleg Obijeve poslovne stavbe. Vsebina
nove stavbe za zdaj še ni znana, Cipot
pa upa, da bodo lahko začeli graditi
letos jeseni.
Ob Markišavski cesti v Murski Soboti pa želi v novo poslovno stavbo
investirati družba Nox iz Kuzme. Po
besedah lastnika Daniela Matiša bo
v njej avtosalon za prodajo rabljenih vozil. Družba se z dejavnostjo že
ukvarja, in sicer v Obrtni ulici v Murski Soboti.
Javni razgrnitvi bosta trajali od 27.
januarja do 11. februarja.
T. M.
Proračun Občine Črenšovci
V nedeljo je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti končana svečana molitvena osmina za edinost kristjanov s
pravoslavno liturgijo. Obred je opravil arhimandrit Danilo, namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija. S tem
Prekmurje ni samo še enkrat poudarilo medsebojnega spoštovanja različnih veroizpovedi, ki tu živijo druga mimo druge in
druga skupaj z drugo, ampak se je na simbolni ravni zazrlo v svojo zgodovino. Na neki način se je vrnilo v čas sv. Cirila in
Metoda, ki sta povezala ljudi, predvsem Slovane, in jih z vero ozaveščala. Žal je bila ta povezanost razbita na okruten in
agresiven način. In od takrat naprej se je pogosto dogajalo, da so nas Slovane ščuvali druge proti drugim, da smo se med
sabo morili. Ni daleč ta čas. Morda so na soboški škofiji ujeli pravi trenutek, ko so na simbolni ravni s pravoslavno liturgijo
poskušali najti notranjo slovansko vez, ki sta jo stkala Ciril in Metod. Dobro je tudi, da se je to zgodilo v času spominjanja na
veliko grozoto iz polpretekle zgodovine, ko so tudi Slovani morali plačati visok krvni davek. J. V. fotografija nataša juhnov
Politika
Izstopi iz IO soboškega SDS
Drago Vogrinčič: »Šoš in njegovi so grobarji SDS v Pomurju«
Kot smo poročali v eni od prejšnjih
številk Vestnika, so iz Slovenske demokratske stranke izključili direktorja soboške Komunale in županskega
kandidata na zadnjih lokalnih volitvah
Draga Šiftarja, sicer enega od ustanovnih članov stranke v Pomurju. Razlog
za izključitev naj bi bil kršenje statuta
stranke, ki določa, da lahko člana črtajo iz stranke, če kandidira na konkurenčni listi. Kot je znano, je Šiftar
nastopil na volitvah s podporo volivcev. Kot kaže, se zadeve v soboškem
mestnem odboru SDS še niso uredile.
Izvedeli smo, da naj bi iz stranke ali
samo iz izvršilnega odbora soboškega
SDS izstopili še Ludvik Sukič, Marko
Martinuzzi, Ines Sukič, Martina Luteršmit, Jožek Špilak in Andrej Barat. Za
pojasnila smo poklicali predsednika
mestnega odbora SDS Karla Šoša, ki
smo ga dobili na službeni poti, potrdil
mali oglas
čestitka (označi)
Za mali oglas vpišite v
vsako okence eno črko.
bi se zgodilo zaradi neustreznega vodenja odbora. Vogrinčič prišteva Šoša
med grobarje stranke v Pomurju. Kot
pravi, sta potem, ko je pristojne organe
stranke seznanil z namero, da poišče
podporo volivcev, temu nasprotovala
dva člana cankovskega odbora SDS. »V
rušilno akcijo se je vključil tudi Karlo
Šoš, kot človek, član SDS in kandidat za
župana sem bil deležen brutalnih diskreditacij,« še pove Vogrinčič, ki dodaja, da so preostali člani odbora vodstvo
stranke opozarjali na škodljivo početje
Šoša in somišljenikov. To naj bi se pokazalo tudi v slabem volilnem izkupičku liste SDS v Občini Cankova, ki sta jo
pripravila Vogrinčičeva nasprotnika,
ki ju ne imenuje. »Upam verjeti, da bo
vodstvo stranke končno spoznalo, da
se brez dialoga s članstvom na lokalni
ravni na volitvah ne uspeva.«
T. M.
Naročniki, s kuponom
dobite darilo!

KUPON
nam je izstop Martinuzzija, medtem
ko z drugimi izstopi po lastnih besedah ni seznanjen. Martinuzzi nam je
izstop potrdil tudi sam in povedal, da
bi moral biti sprejet sklep izvršilnega
odbora, da je lahko Drago Šiftar črtan
iz članstva stranke. »To pomeni, da se
lahko v našem odboru zgodi kar koli.«
Šoš Martinuzzijeve očitke označuje za
pravno akrobatiko.
Pri nekaterih članih se pojavlja tudi
vprašanje, zakaj so iz članstva stranke izbrisali Šiftarja, ne pa tudi recimo
Alojza Glavača in Draga Vogrinčiča, ki
sta prav tako kandidirala s podporo volivcev. Šoš odgovarja, da sta Vogrinčič
in Glavač zaprosila za soglasje stranke
pri iskanju podpore volivcev, ki naj bi
jo tudi dobila. Se pa zapleta na drugem
področju, saj naj bi bila kmalu sklicana
izredna konferenca cankovskega odbora SDS, ki ga vodi Vogrinčič. To naj
V mesecu, ko slavite rojstni dan,
imate možnost izbrati darilo:
mali oglas v Vestniku ali
čestitko na Murskem valu.
Rojstni dan naročnika v času od 1. do 28. 2. 2015. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški
službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan
(ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen
naslov naročnika.
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in
veljajo samo za fizične osebe.
Odeja je prekratka,
da bi se pokrili
Največja naložba ostaja pomurski vodovod,
nato gradnja nizkoenergijskega vrtca
»Letos bo odeja prekratka, da bi se
lahko pokrili,« je bil slikovit črenšovski župan Anton Törnar, ko je občinsko svetniško omizje razpravljalo o proračunu za leto 2015. Zategnili
bodo pas, kajti občinski delež pri nekaterih projektih bo manjši. Za zdaj je
tako načrtovano, da bodo prireditve,
kot sta tudi Festival Jenamena in Mlinarski dnevi, potekale brez občinskega vložka. Osnutek proračuna, v katerem je predvidenih za 7,3 milijona
evrov odhodkov – največja naložba
ostaja pomurski vodovod, ki mu sledi gradnja nizkoenergijskega vrtca v
Črenšovcih – bo šel najprej na mize
delovnih teles in odborov. Zdi se, da je
pričakovati precejšnjo razpravo.
Pomoč kratkohlačnikom
Govorili bodo tudi o predlogu NSi,
da bi se enkratna denarna pomoč
za novorojence s 100 zvišala na 500
evrov. »Ker se spoprijemamo z demografskimi težavami, moramo nujno
sprejeti konkretne ukrepe, s katerim
bomo postali mladim prijazna občina
in jih motivirali, da ostanejo v občini,« je predlog utemeljeval Miha Horvat. Lani je bilo v Občini Črenšovci 42
rojstev – podeljenih je bilo 4200 evrov
denarne pomoči – in enak znesek je
na razpolago tudi letos. »Ali bomo z
luči varčevanja: »Komu bomo vzeli ta
denar, če ga ni? Gre za 20 tisoč evrov!
Sicer smo po socialnih kazalnikih v
vrhu v Sloveniji.« Po izmenjavi mnenj
je nato prevladalo stališče, da se bo
med razpravo o izhodiščih proračuna
spregovorilo o morebitnem manjšem
dvigu zneska pomoči.
Trg Jožefa Klekla
NSi je na seji predstavila še predlog
o preimenovanju dela Ulice Prekmurske čete v Trg Jožefa Klekla, nekdanjega črenšovskega župnika in narodnega
buditelja. Očitno je šlo za prenagljen in
za predlog na prvo žogo, kajti v imenu
predlagateljev je svetnik Miha Horvat
kar sam pojasnil, da bi bila sprememba imena ulice za ljudi veliko finančno
breme zaradi zamenjave osebnih dokumentov in drugega. Zato je bil nov
predlog, da bi se v Trg Jožefa Klekla
preimenoval le ožji del naselja Črenšovci ob cerkvi in župnijskem domu.
»Če smem: predlog za preimenovanje je prišel tudi iz župnije,« je razložil
Horvat. Občinsko omizje je načeloma
pritrdilo predlogu in občinska uprava bo zdaj pripravila ustrezne akte za
sprožitev postopka preimenovanja.
Svetnik Dušan Utroša je v razpravi povedal, da so v preteklosti potekali Kleklovi dnevi, ki so zamrli, prav tako ni
Tožba je zavrnjena
Poročali smo, da so se gradnji Simobilove bazne postaje v Srednji
Bistrici s peticijo uprli domačini
in sprožili tudi upravni spor zaradi
izdaje gradbenega dovoljenja. Nedavno je upravno sodišče zavrnilo
tožbo krajanov, ki so se pritožili na
odločitev ministrstva za infrastrukturo in okolje. Sodišče je utemeljilo,
da je »investitor za poseg predložil
potrebno projektno dokumentacijo,
vsa potrebna soglasja in mnenja pristojnih organov«. Iz sodbe še izhaja,
da na »drugačno odločitev tudi pe-
dvigom stimulacije vplivali na dvig
rodnosti? Mislim, da ne!« se je vprašal Törnar. Stanko Bohnec je menil,
da ni treba dvigovati denarne pomoči za novorojene otroke, saj v občini
izvajajo tudi druge ukrepe za mlade
družine, kot je subvencioniranje prebivanja kratkohlačnikov čez poletje v
vrtcu. Anton Radman pa je govoril v
ticija ne more vplivati«. Podpisniki
peticije so prepričani, da bi morala občina zaščititi svoje ljudi, ne pa
da se je morda igralo tudi z zaprtimi kartami in pod mizo. Anton Törnar je povedal, da tako občinski kakor tudi predpisi države narekujejo
občini, da izdaja potrebna dovoljenja za potrebe telekomunikacijskih
omrežij. »Če soglasja ne bi podpisal župan, bi investitor to dobil po
sodni poti,« je pojasnil. Simobil je
gradbena dela za 42 metrov visok
atenski stolp bazne postaje že začel.
zaživela Fundacija Jožefa Klekla: »Zaradi spomina na tega prekmurskega
velikana bi bilo treba to znova postaviti na noge. Spomin na Klekla mora biti
namreč širši od le fizične menjave hišnih številk.« »Ideja o Kleklu sicer živi,
saj jo širimo na naših prireditvah,« pa
je sklenil črenšovski župan Törnar.
Andrej Bedek
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik |
3
Splošna bolnišnica Murska Sobota
SB v kondiciji, zaposleni izgorevajo
Največ težav povezanih s kadri – Napovedujejo nove
posege – Od ministrstva ni dovolj jasnih informacij
Župan Anton Balažek je skupaj s sodelavci pripravil strateški dokument za delovanje občine. fotografija a. nana rituper rodež
Burna razprava na seji Občinskega sveta Lendava
Žoga večinoma v avtu
Župan umaknil predlog razvojnega programa – Svetniki naj ga naredijo sami
Že takoj na začetku seje Občinskega
sveta Lendava pri razpravi o dnevnem
redu se je dalo slutiti, da ne bo potekalo enostavno, kot je bilo običajno v
prejšnjih mandatih. Igorju Kulčarju in
Ivanu Koncutu se je zdel vprašljiv Poslovnik občinskega sveta, češ zakaj se
zdaj spreminja, a so dnevni red in kasneje tudi poslovnik vendarle potrdili.
Brez ostrih besed pa ni šlo.
Temperatura se je dvignila po predstavitvi predloga Razvojnega programa Občine Lendava za obdobje 2015–
2020. Župan Anton Balažek je na
podlagi analiz, mnenj in strokovnih
ocen ter lastnih zaznavanj skupaj s sodelavci pripravil strateški dokument
za različna področja delovanja občine,
ki naj bi bil vodilo pri nadaljnjem razvoju občine in njenih prioritet.
Da podpira ta razvojni dokument,
je poudaril Jožef Gerenčer, a si želi,
da se da večji poudarek ekonomski in
ekološki problematiki, podjetništvu,
turizmu, kulturi, povezovanju in drugim, izpostavil pa je pomen gospodarske diplomacije. Koncut je že uvo-
doma napovedal, da je pet minut za
razpravo, kolikor svetnikom dovoljuje
poslovnik, daleč premalo. Program je
ostro analiziral od točke do točke in
od župana zahteval konkretne odgovore na mnoga vprašanja, ki se dotikajo tega program in razvoja občine,
med drugimi tudi na ta: kako da so
se projekti iz vlagateljske mape realizirali natančno z ničlo, kaj je občina
naredila, da bi dobila nove partnerje,
zakaj se ne uresničuje javno-zasebno
partnerstvo, kakšni so rezultati številnih bilateralnih in mednarodnih projektov? Vprašljivi so se mu zdeli tudi
strokovna mnenja, na podlagi katerih
je narejen županov predlog, pa tudi
priznanja, ki jih je občina prejela na
podlagi nekih kriterijev.
Stanislav Gjerkeš pa je dejal, da je
sam svetnik že šesti mandat, a česa
takega še ni doživel: »Razočaran sem
nad obnašanjem posameznikov in
bojim se, da se bomo ukvarjali s sabo
in ne s tem, kar od nas pričakujejo volivci.« Razvojni program se mu je zdel
dobra osnova za nadaljnjo razpravo.
»Žoga je več v avtu kot na igrišču,« pa
je razpravo športno komentiral Ferenc Horvat in povedal, da je kritika
vedno dobrodošla, če je argumentirana. Kot pripadnik madžarske narodnosti pa je bil užaljen ob Koncutovi opazki, zakaj je pomembna kritika
madžarske narodnostne skupnosti,
ko gre za gospodarska vprašanja: »V
to občino prihaja več denarja ravno
zato, ker v njej živijo Madžari, zato
je toliko bolj pomembno, da se stopi
skupaj, namesto da vsak vleče voz na
svojo stran.«
Župan, ki je bil razočaran zaradi
razprave, saj je pričakoval več konkretnih pripomb, posamezni svetniki
pa so se odzvali s trganjem in seciranjem predlaganega, je svoj predlog razvojnega programa umaknil. Da bo ta
program le izhodišče za pripravo proračuna za leti 2015 in 2016, je podprlo
14 svetnikov. Svetnikom je še naložil,
naj sami oblikujejo skupino in pripravijo razvojno strategijo. Tudi sam pa
je lahko del te skupine, je še povedal.
A. Nana Rituper Rodež
Čeprav v teh dneh še ni znan poslovni
rezultat za lansko leto, vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota (SB)
ocenjuje, da so leto uspešno končali in da so prihodki večji od odhodkov. Poleg tega so vrnili denar, ki so si
ga izposodili pri državni zakladnici,
zmanjšali pa so tudi svoje obveznosti do dobaviteljev in rok plačila na
60 do 90 dni. Po več letih arbitraž pa
jim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije končno priznal višjo
utež, to pomeni, da jim bodo priznali
nekaj več, ne pa vsega opravljenega
dela. Za lansko leto bodo na ta račun
dobili 1,2 milijona evrov, takšno pa je
tudi izhodišče za letos. Naša bolnišnica je v dobri kondiciji, celo med
boljšimi v Sloveniji, pove finančnik
Marjan Maček.
Tudi program dela so v Splošni
bolnišnici Murska Sobota v povprečju realizirali več kot stoodstotno, razen na posameznih oddelkih, zavestno so pa so se odločili, da ne bodo
bistveno presegali programov tudi
zato, ker vsega opravljenega dela ne
dobijo plačanega, poleg tega pa imajo v bolnišnici največ težav prav s pomanjkanjem kadrov. Ob koncu leta je
bilo 913 zaposlenih, število zaposlitev so po navodilu vlade zmanjšali
za odstotek, a z vsakim nadaljnjim
zmanjševanjem bi postalo delovanje
bolnišnice skoraj nemogoče, poudari direktor bolnišnice Bojan Korošec.
Tudi pri različnih strokovnih nadzorih je bilo ugotovljeno, da ima bolnišnica premalo kadra za obseg dela, ki
ga opravi. Kljub zmanjšanju zaposlenih pa so zvišali produktivnost v primerjavi z letom prej.
A vseeno Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege, opozarja na preobremenjenost osebja: »Medtem ko so
imeli med prazniki v posameznih
javnih institucijah počitnice, smo mi
delali, zdaj ko bi si lahko vzeli nekaj
dni prosto, pa je toliko obolelih, tako
med populacijo kot med osebjem, da
spet ne moremo na oddih.« Mnogi
zaposleni zato izgorevajo.
Dela na urgentnem centru bodo
končana v predpisanem roku, nova
stavba pa naj bi bila konec marca pripravljena za vselitev, razloži Danijel
Grabar, strokovni direktor bolnišnice. Trenutno se ukvarjajo z zagotavljanjem nove medicinske opreme
za urgenco in laboratorij, prenovili
pa naj bi tudi dializni oddelek. Najbolj odprta pa so vprašanja glede logističnih rešitev delovanja urgentnega centra in dogovorov s pomurskimi
zdravstvenimi domovi. »Urgenca je
projekt države, ne naš, zato tega tudi
sami ne moremo rešiti,« je povedal
Korošec in dodal, da od ministrstva
za zdravje ne dobijo dovolj jasnih informacij o kadrih in organizacijski
strukturi. Zato so se v SBMS že odločili, da bodo naredili svoj plan. A kaj,
ko zaradi ZUJF ne morejo zaposliti
niti zdravnika, kako pa bodo potem
čistilko, se sprašujejo ob dejstvu, da
se nov urgentni center razprostira na
treh etažah.
Hkrati v bolnišnici že napovedujejo novi storitvi, to sta nukleoliza,
radiološki interventni poseg na hrbtenici, ter vstavljanje trajnih srčnih
spodbujevalnikov. Do zdaj so vstavljali le začasne spodbujevalnike, po
nabavi ustrezne opreme pa so za ta
poseg usposobljeni zdravniki soboške bolnišnice.
Niso pa se izognili neuspehom, ki
so zaznamovali lansko leto. Eden večjih je vračanje 2,2 milijona evrov zaradi administrativne napake pri energetski sanaciji bolnišnice, potem je še
denarna kazen zaradi nepravilnosti,
ki so bile ugotovljene pri nadzoru izvajalcev po pogodbi, zaradi česar so se
že pritožili, ter denarna afera, v katero je bil vključen njihov zdravnik in
predstojnik oddelka za ORL, s katero
pa se ukvarjajo na sodišču.
A. Nana Rituper Rodež
Razpis za vpis v srednješolske programe
Pridobiti si pogodbe za praktično usposabljanje
Prihodnji pečarji, elektrikarji, oblikovalci kovin in inštalaterji pred vpisom v triletni program s pogodbami za opravljanje prakse
Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto
2015/2016 je bil objavljen minuli petek na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Čeprav
bo letos v Sloveniji končalo osnovnošolsko izobraževanje skoraj 600 devetošolcev več kot lani, ki bodo imeli na
voljo skoraj 500 vpisnih mest več, pa
to ne spreminja števila vpisnih mest
v Pomurju. Skupno bo v Sloveniji
osnovno šolo končalo 17.971 učencev
in učenk (lani 17 280), ki bodo lahko
izbirali med 23.648 vpisnimi mesti
(lani 23.160) na srednjih šolah – toliko
jih je odobrenih, šole so namreč predlagale 25.073 mest. Na nižjem poklicnem izobraževanju je razpisanih 624
mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6454, v programih srednjega strokovnega oziroma
tehniškega izobraževanja 9303 (skoraj 300 več kot lani) ter v programih
splošnih in strokovnih gimnazij 7266
mest (lani 7300).
Gimnazija Franc Miklošiča Ljutomer tudi tokrat ni uspela s predlogom, da bi v šolskem letu 2015/2016
razpisali 28 mest za vpis v prvi letnik
izobraževalnega programa umetniška
gimnazija – dramsko-gledališka smer.
Nekdanji minister Jernej Pikalo jih je
lani zavrnil zato, ker so podoben predlog dobili tudi s Ptuja, v uradni obrazložitvi pa so zapisali: »Minister ne
soglaša s predlogom sveta zavoda za
razmestitev novega programa umetniška gimnazija dramsko-gledališke
smeri zaradi upadajočega trenda vpisa, mreže šol, ki izvajajo te izobraževalne programe, ter tudi zaradi razpoložljivih proračunskih zmožnosti
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez
Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida
Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov
(urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert
J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica
arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18
za leto 2014.« Letošnja obrazložitev
zavrnitve, ki jo je podpisala ministrica Stanislava Setnikar Cankar, pa je:
»Ocenjujemo, da bi se morala šola za
izvedbo programa umetniška gimnazija dramsko-gledališke smeri kadrovsko okrepiti, ker gre za specifičen
program. Poleg tega tudi menimo, da
bi se z razmestitvijo tega novega programa na šoli obstoječi dijaki samo še
bolj razpršili med več programov, ki
jih ponuja šola, saj je iz podatkov zadnjega razpisa namreč razvidno, da
je bilo na šoli za program predšolska
vzgoja razpisanih 56 mest, na katere
je vpisala 37 dijakov, za program gimnazija pa so na šoli razpisali 112 mest,
vpisala pa je 88 dijakov.« Ljutomerska
gimnazija pa je dobila zeleno luč za izvajanje programa maturitetni tečaj za
30 novincev.
Srednje šole sprejemajo prijave za
vpis do tretjega aprila, do devetega
aprila bo ministrstvo objavilo stanje
prijav na posameznih programih in
šolah, spremembe obsega razpisanih
mest pa bo objavilo do 23. aprila – do
24. aprila lahko učenci svojo odločitev
še spremenijo in prenesejo prijavnico. Prijavljeni kandidati morajo posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh pogojev najkasneje
do 19. junija, najkasneje do 29. junija
morajo biti obveščeni o razvrstitvi na
šolo, najkasneje do prvega julija pa se
morajo vpisati.
Čeprav so slovenske srednje šole za
prihajajoče šolsko leto predlagale kar
50 novih programov, so na novo razmestili le dva programa (lesarski tehnik v Kočevju in predšolska vzgoja v
Brežicah). Na novo je nekaj poklicne-
ga in strokovnega izobraževanja, nekateri od teh programov pa so razpisani pogojno – to pomeni, da jih bodo
izvajali le, če si bodo dijaki zagotovili individualne pogodbe za izvajanje
praktičnega usposabljanja z delom.
Pred devetošolci so najprej informativni dnevi, saj si bodo lahko v petek, 13. februarja, v dveh terminih in v
soboto, 14. februarja, dopoldne ogledali in spoznali srednje šole, na katere se želijo vpisati. Do 27. februarja se
morajo prijaviti za preizkus nadarjenosti in spretnosti (likovna, glasbena)
na šolah, kjer se to zahteva. Preizkuse bodo šole izvajale med petim in 14.
marcem.
V prihodnji številki Vestnika bo k
čim bolj razumni odločitvi pomagala
tudi posebna šolska priloga.
Bernarda B. Peček
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
(marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna
naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini
212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost
(9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda
banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 10.950 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Predelava plina v Petišovcih
Spet bo zagorela plinska bakla
Za plinovod od predelovalnice plina do merilne regulacijske plinske postaje ni potrebna presoja vplivov na okolje
Zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje centralne plinske naprave oziroma rafinerije, ki bo čistila in predelovala
zemeljski plin s plinskega polja v Petišovcih, se je spet zganila javnost in začelo se je zbiranje podpisov. Vendar ne
zoper postavitev naprave, ampak zoper hidravlično lomljenje, metodo, s
katero naj bi črpali plin, ki bi ga potem
predelali v tej napravi. Strokovnjaki sicer poudarjajo, da na tem območju plina ne bi pridobivali z vrtanjem v skrilavce, ampak z vrtanjem v peščenjake,
ki ni tako obremenjujoče za okolje, pa
tudi plasti, bogate s plinom, ležijo pod
plastjo gline in zato ti postopki naj ne
bi ogrožali podtalnice, toda slovenska
država do sporne metode črpanja plina do zdaj še ni zavzela nekega jasnega
stališča in tudi javnost ni uspela doseči neke širše družbene razprave, kjer
bi se lahko izmenjala različna mnenja.
Ko je predlani vlada sprejemala novelo sprememb zakona o rudarstvu, je
bilo rečeno, da bo vprašanje hidravličnega lomljenja uredila najpozneje do
leta 2017, a do takrat bo tudi projekt
postavitve centralne plinske postaje za
predelavo plina iz dveh vrtin na petišovskem plinskem polju že pod streho
in poti nazaj ne bo več.
Breme za okolje
Zdajšnji postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja se torej ne ukvarja z vprašanjem načina črpanja plina,
o čemer bi se bilo treba po logiki stvari najprej vprašati, ampak z načinom
njegove predelave, in to morda tudi
zaradi kolebanja politike okrog sporne
metode hidravličnega lomljenja v primerjavi z obetajočo oskrbo z domačim
plinom. In tudi javnost se je zganila
precej pozno. Glede pogojev za postavitev naprave za čiščenje plina, ki bo
lahko povzročila onesnaževanje okolja v večjem obsegu, se je tako v knji-
Slovenska država do sporne metode črpanja plina do zdaj še ni zavzela nekega
jasnega stališča in tudi javnost ni uspela doseči neke širše družbene razprave, kjer
bi se lahko izmenjala različna mnenja. fotografija nataša juhnov
go pripomb do 21. januarja ali v času
razgrnitve dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega soglasja vpisal
samo inženir kemijske tehnologije dr.
Mihael Kasaš. Zapisal je, da bodo nastali zaradi delovanja takšnega obrata
nevarni odpadni produkti, ki povečujejo toplogredne emisije, nastajali pa
bo tudi odpadni plin, trdni odpadki in
nevarne tehnološke vode. Dejstvo je,
da bodo pri obratovanju delovali tudi
izgorevalniki, plameni plinske bakle
pa bodo dodatno onesnaževali okolje
z emisijami in odprtim ognjem, to pa
bo kvarilo tudi videz pokrajine. Predelovalnica plina bo postavljena v bližini
najboljših kmetijskih zemljišč, zaradi
česar bo kmetovanje oteženo in onemogočeno, še posebej ekološko. Vlogo
za upoštevanje kot stranke v postopku
pa je po naših informacijah na Agencijo RS za okolje in prostor, ki bo izdala
okoljevarstveno dovoljenje, naslovila
tudi Ribiška družina Lendava.
Zmogljivost naprave, ki bo delovala
nepretrgoma štiriindvajset ur na dan
in vse dni v letu, je 280.000 standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina na dan in tona nafte na dan, to pa
se nanaša na celotno predelano količino. V prvi enoti naprave se bo izvajalo
po principu gravitacije prvo razločevanje med zemeljskim plinom in kapljevinami, torej slojno vodo in kondenzatom. Izločen plin se bo nato odvajal
v drugo enoto, kjer mu bodo odstranili kisle pline, kot sta vodikov sulfid
(H2S) in ogljikov dioksid (CO2). Ostane tako imenovani sladki plin, ki mu
bodo v eni od nadaljnjih enot odvzeli še sledi vode in ga očistili ostankov
ogljikovodikov. Očiščen plin je v glavnem metan, stranski plini pa so etan,
propan in butan, ki jih bodo skupaj z
višjimi ogljikovodiki vodili v nadaljnjo
separacijo z dvema zaporednima destilacijama. Kondenzat bodo skupaj s
pridobljeno nafto vozili v eno od tujih
rafinerij. Naprava bo imela devet izpustov emisij snovi v zrak in sežigalnico z
baklo za sežig odpadnih plinov.
V procesu predelave bo nastajala
tudi industrijska odpadna voda, in sicer slojna voda, ki jo bodo izločili pri
separaciji zemeljskega plina in nafte.
To vodo bodo zbirali v rezervoarjih in
jo nato z vozili prepeljali na lendavsko
čistilno napravo, saj naj bi centralno
plinsko postajo na javno kanalizacijo
priključili pozneje, in sicer maja 2016.
Letno naj bi nastalo do 45.000 kubičnih metrov odpadne slojne vode in
zelo malo komunalne odpadne vode,
saj bo na lokaciji postaje pet ali največ
deset ljudi. Naprava bo oddajala hrup,
ki ga bodo povzročali ventilatorji, hladilniki in motorji, dovoljena letna količina nastalih nevarnih odpadkov pa
naj bi znašala največ 200 kilogramov,
ki jih bo odpeljal za to pooblaščeni izvajalec. Sistem bo lahko deloval le, če
bo vse delovalo brezhibno, v primeru
kakršne koli napake pa bi se predelava
samodejno ustavila.
Za plinovod ne potrebujejo
okoljskega soglasja
Vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za delovanje centralne
plinske postaje v Petišovcih je vložila
upravljavka te naprave, in sicer družba
Petrol Geoterm, medtem ko je družba
Geoenergo nosilka gradnje povezovalnega plinovoda. Pristojna agencija za
okolje in prostor je že oktobra lani izdala sklep, po katerem jim za načrtovani plinovod DN 200 ni treba izvesti
presoje vplivov na okolje in pridobivati
okoljevarstvenega soglasja. S tem plinovodom bodo centralno plinsko postajo povezali z bližnjo merilno regulacijsko plinsko postajo in slovenskim
plinskim omrežjem. Dolžina tega podzemnega plinovoda bo 1145 metrov.
Majda Horvat
NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota, je trenutno razpisanih
več kot 110 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo
največje potrebe na področju
gradbeništva, elektrotehnike,
strojništva.
Paket NLB Poslovni Start za samo
1 EUR/mesec.
Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za
vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli
NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*.
*Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu
poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa.
Pospešeno naprej!
www.nlb.si/poslovni-start
01 477 20 00
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
vojaki - 20, elektroinštalaterji - 16, zidarji ipd. - 15, orodjarji ipd. - 11, varilci ipd. - 8, tesarji ipd. - 6, delavci za
preprosta dela pri nizkih gradnjah 4, mizarji ipd. - 4, elektromehaniki 4, kuharji - 3, natakarji - 3.
Iščejo se tudi:
strokovnjaki za računovodstvo, revizijo ipd. - 2, predmetni učitelj v
osnovni šoli - 2, inženirji gradbeništva - 2, pleskarji ipd. - 2, vozniki
težkih tovornjakov in vlačilcev - 2,
gradbeni nadzorniki - 1, strokovni
sodelavci za zdravstveno nego - 1,
strokovnjaki za socialno delo in svetovanje - 1 menedžerji za proizvodnjo v kmetijstvu in gozdarstvu - 1,
knjigovodje in strokovni sodelavci
v računovodstvu - 1, prodajalci - 1,
vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev
predšolskih otrok - 1, kozmetiki ipd.
- 1, peki, slaščičarji ipd. -1, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo 1, monterji in serviserji vodovodnih,
plinskih inštalacij in naprav ipd. 1, kuhinjski pomočniki - 1, strugarji ipd. - 1, elektromehaniki - 1, upravljavci strojev za zemeljska dela - 1,
upravljavci premičnih kmetijskih in
gozdarskih strojev - 1, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi
pogoji za zaposlitev lahko najdete na
uradih za delo, v kariernih središčih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
popravek in opravičilo
V članku Mali plinarji že na trnku, veliki še v kalni vodi sem napačno navedel, da je ustanovil zemljiški dolg
na svojem premoženju v višini 50 milijonov evrov Daniel Vragazon, kar ne
drži. Lastnik Bioplinarne Vargazon v
prisilni poravnavi in ustanovitelj zemljiškega dolga je Miran Vargazon in
ne Daniel, ki z bioplinarno nima nobene povezave. Za napako se prizadetemu opravičujem.
J. Votek
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik |
5
Podjetje Usol bo v Lendavi odprlo nove proizvodne prostore
Zaposlili so tudi Murine delavke
Izdelujejo kovinske in plastične izdelke za potrebe avtomobilske industrije in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov
Podjetje Usol, d. o. o., je bilo ustanovljeno decembra 2009 in potem v dobrih štirih letih v Lendavi postavilo na
noge novo proizvodnjo, ki zajema izdelovanje mehanskih konstrukcij, grobo
mehansko obdelavo kovin (struženje,
rezkanje, frezanje, upogibanje, laserski
razrez …) in proizvodnjo izdelkov z brizganjem plastike s toplimi orodji. Podjetje dosega nenehno rast tako glede
obsega proizvodnje kot tudi poslovne
učinkovitosti, s tem pa se je lahko postopoma povečevalo tudi število zapo-
Dejavnost podjetja Usol
je zelo perspektivna,
načrtovano rast
pa gradijo tudi
na sodelovanju z
uveljavljenimi kupci,
ki so povezani z
avtomobilsko industrijo
in proizvodnjo malih
gospodinjskih aparatov.
Lendavsko podjetje Usol končuje gradnjo novih proizvodnih prostorov, ki bodo
omogočili nadaljnjo rast in uvajanje novih proizvodnih programov.
fotografija majda horvat
slenih. V lendavskem podjetju, ki je v
zasebni lasti podjetnika iz notranje Slovenije, je zdaj zaposlenih 39 delavcev, s
tem da jih dela v proizvodnem obratu v
Lendavi 24. Ti imajo različno izobrazbo,
od končane osnovne šole do diplome
iz strojništva ali elektrotehnike. Imajo
tudi sodelavca, ki končuje magistrski
študij strojništva in je kot študent že
zdaj poleg pri uvajanju novih proizvodnih programov. Podjetje je na novo zaposlilo tudi delavce, ki so prej delali v
delovno intenzivnih panogah in imajo
ročne spretnosti in ki obvladujejo numerično krmiljenih strojev. »Pri nas je
tudi kar nekaj Murinih delavk, ki so
se izkazale kot zelo dobre,« je povedal
vodja lendavskega obrata Stanislav Sobočan.
Podjetje Usol je dobilo za zagon proizvodnje in nova delovna mesta tudi
denar iz javnih virov, ki so ga v celoti
namenili na nakup osnovnih sredstev.
Kupili so orodja za obdelavo kovin in
stroje za brizganje plastike z brizgalnimi silami od 80 do 350 ton, CNC-stružnice in razne druge stroje za upogibanje in stiskanje.
»Razvoj podjetja je v nadaljevanju te
začrtane smeri, to pa je izpopolnjevanje proizvodnje izdelkov z brizganjem
iz plastičnih granulatov in nadgradnjo
mehanske obdelave. V ta namen smo
kupili tudi tako imenovani 'faiber laser',
torej laser, ki ima prednost pred klasično plazmo v tem, da je dosti hitrejši in z
njim lahko režemo materiale, debele do
osemnajst milimetrov. Zaradi tega pridobimo čas in smo lahko tudi konkurenčnejši,« je povedal sogovornik.
Dejavnost podjetja Usol je zelo perspektivna, načrtovano rast pa gradijo
tudi na sodelovanju s kupci, ki so mednarodno uveljavljenimi in so povezani z avtomobilsko industrijo in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov.
Usol prodaja večinoma v države članice Evropske unije in zelo malo na slovenski trg.
Pred podjetjem pa je tudi načrtovana
selitev oziroma razširitev proizvodnje v
novo proizvodno halo, ki se stika z obstoječimi prostori in je tudi skoraj tako
velika kot zdajšnji prostori, ki merijo približno 1450 kvadratnih metrov. S
tem bodo izboljšali delovne razmere in
omogočili zagon sorodnih proizvodnih
programov. Graditi so začeli junija lani,
in čeprav so načrtovali, da bodo začeli proizvodnjo v novih prostorih konec
oktobra, bo ta stekla zaradi nepričakovanih težav predvidoma konec marca,
če bo vreme dopuščalo.
Majda Horvat
Svet regije
Seaway
Vodovod in sanacija vodotokov
Stečaj pred
odprtjem
Bo RRA Mura pristala v lasti ribniškega sklada – Župani so se seznanili z razvojnim programom regije
Delavci vložili predlog
za stečaj podjetja
Svet regije se je v ponedeljek sestal v
veržejskem Marijanišču. Zasedanje je
bilo povezano s predajo predsedovanja
Razvojnega sveta veržejskemu županu
Slavku Petovarju. Predsedovanje je prevzel od beltinskega župana Milana Kermana. Slavko Petovar bo predsedoval
svetu z dvema podpredsednikoma, in
sicer Marjanom Kardinarjem, županom
Občine Dobrovnik, in Ernestom Nemcem, županom Občine Puconci. Svet je
opravil še nekaj imenovanj, ki so posledica jesenskih lokalnih volitev.
Varčevanje
Na seji sveta župani še niso dobili jasnega odgovora od svojih predstavnikov, ki sodelujejo pri pogajanjih z vlado o sofinanciranju občin, s kakšnimi
sredstvi bodo razpolagali v letošnjem
letu. Problematična še vedno ostaja
višina povprečnine. Občine za zdaj še
vztrajajo pri povprečnini 536 evrov na
prebivalca. Popustili bodo in pristali
na 525 evrov povprečnine le pod pogojem, če bo vlada s spremembo zakonodaje zagotovila desetodstotno razbremenitev proračunov, nikakor pa
ne na predlaganih 515 evrov. Sporen in
povsem v neskladju z Zakonom o financiranju občin je predlog o sofinanciranju občinskih investicij na podlagi
indeksa o razvojni ogroženosti občin.
Po vladnem predlogu bi bilo tovrstnega financiranja deležnih le 90 občin.
Problematična ostaja ponudba vlade o
možnosti večjega zadolževanja občin.
To lahko pomeni za pomurske občine
izreden problem in dodatno oškodovanje. Pri zadolževanju nista problematični samo dve najbolj zadolženi
občini, ampak tudi druge, saj so se zadolževale pri gradnji infrastrukture v
preteklih letih in velikega manevrskega prostora nimajo več.
Vodovod
Pri gradnji pomurskega vodovoda sistemov A (UE Lendava) in B (UE
Murska Sobota) ni večjih zapletov.
Na obeh dveh sistemih dela potekajo znotraj načrtovanih finančnih okvirov in po predvidenih časovnih načrtih. Za sistem A je bil sicer podpisan
aneks k pogodbi o podaljšanju roka
za dokončanje projekta za tri mesece.
Pri sistemu B zaradi prehitevanja rokov pri gradnji ne pričakujejo zapletov ob dokončanju projekta. Bistveno
večji problem bo spravljanje sistema
na skupni imenovalec. Drži sicer, da
je ena občina koordinatorica projekta, prek katere potekajo vsi finančni
transferji, nosilke investicij pa so občine, ki so pridobile gradbena dovoljenja. Tako bo pogojno rečeno za vsako gradbeno dovoljenje treba dobiti
uporabno dovoljenje in potem vse to
spraviti v skupen sistem. Pri sistemu
C za zdaj ni problemov zaradi izvedbe
del, saj se izvajalci držijo pogodbenih
rokov in bodo verjetno projekt končali v roku. V sistemu C, kjer so se nekatera dela zaradi revizijskih postopkov
začela pozneje, kot je bilo načrtovano,
se Občina Ljutomer kot koordinatorica srečuje z velikimi finančnimi težavami. Kot je poudarila županja Karba,
jim je že pred meseci zapadla terjatev v znesku milijon evrov do Vodnega sklada, ki je nikakor ne poravna.
Gre za povrnitev stroškov občinam za
projektno dokumentacijo. Očitno so
bila ta namenska sredstva porabljena jeseni za sanacijo po poplavah. Pa
tudi sicer imajo težave s sredstvi, ki
jih je dolžna zagotavljati država. Če
sta druga dva sistema rešila problem
skupnega upravljalca, se zapleta pri
sistemu C, saj vse občine še niso potrdile odloka o skupnem upravljalcu
podjetju Prlekija, ki so ga ustanovili s
tem namenom.
Sanacija po poplavah
Vodja izpostave Uprave za zaščito
in reševanje Martin Smodiš je župane
seznanil s škodo na premoženju, ki jo
je Pomurje utrpelo v jesenskih popla-
RRA Mura v popolno
last občin
Že decembra 2011 je Vlada RS
sprejela sklep o brezplačnem
prenosu RRA Mure in še dveh
drugih razvojnih agencij na ribniški sklad. Realizacija sklepa se
je začela nekje aprila. V začetku
novembra so na RRA Mura prejeli dopis, da se izvede prepis lastniškega deleža v sodni register.
Iz pojasnila v zapisniku, ki so ga
potrjevali župani na seji v ponedeljek, lahko razberemo, da RRA
tega ni storila, saj je ugotovila
celo vrsto neskladij s pogodbo o
ustanovitvi agencije. S tem se je
strinjal tudi nadzorni svet, ki je
vodstvu naložil sklic skupščine
in predlagal, da se lastniški delež
brezplačno prenese na občine
ustanoviteljice. Ta predlog podpira tudi vodstvo agencije. Predlog o prenosu lastniškega deleža agencije na občine je podprl
svet regije in ga bo verjetno tudi
skupščina, ko bo sklicana.
vah. Podatki se od javne predstavitve
v decembru niso spremenili. Zdaj je
bistveno pomembnejši potek sanacijskih in drugih del na vodotokih. Predstavnik ARSO, odgovoren za porečje
reke Mure, Anton Kustec je povedal,
da so dobili neposredno po poplavah
okrog 500 tisoč evrov za načrtovana
vzdrževalna dela. Poleg tega so dobili
tudi 800 tisoč evrov za nujna sanacijska dela v lanskem letu. V letošnjem
letu pa naj bi bilo po akcijskem načrtu na voljo 1,5 milijona evrov. Priznal je, da so nekaj načrtovanih del
opravili, vsega pa ni bilo mogoče, ker
se srečujejo z notranjimi blokadami.
Pri tem je mislil na Zavod za varstvo
narave in Krajinski park Goričko, ki
jim s spreminjanjem svojih zahtev ali
stalnim postavljanjem novih pogojev
otežujeta načrtovana dela. Tak problem je pri sanaciji Krke na Hodošu.
Vseh načrtovanih del v lanskem letu
kljub vsemu ni bilo mogoče izvesti.
O tem Anton Kustec sicer ni govoril,
pa tudi komentirati ni želel. Vlada je
tako v dokumentih sprostila sredstva
za izvajanje del konec prvega tedna
v novembru ob pogoju, da ima ARSO
podpisano pogodbo s koncesionarjem. Gre za spreten vladni manever,
s katerim je dosegla, da načrtovanih
del ni bilo mogoče izvesti in sredstev
porabiti. S 30. novembrom je državni
proračun ustavil izplačila in ni priznal
nobene situacije za opravljena dela
po 30. novembru. Pri podpisu pogodbe za čiščenje melioracijskih sistemov
se je zgodilo enako, čeprav je operacijo vodil Sklad kmetijskih zemljišč RS.
Na srečo bodo sredstva za nujno potrebne interventne ukrepe prenesena
v letošnje leto. Končno je pristojna
služba dobila neki normalen znesek
za redna vzdrževalna dela. Med lanskimi in do poplav nenakazanimi 500
tisoč evri in letošnjim poldrugim milijonom evrov je le razlika. Interventna gradbena dela so bila opravljena
ali jih opravljajo na potokih Bukovnica, Črnec, Velika Krka, Kobiljanski
potok, reki Muri in na Gajševskem jezeru. Opravljena pa naj bi bila redna
vzdrževalna dela na vseh kritičnih vodotokih in reki Muri. K temu dodajmo
razmišljanje županje Občine Grad, ki
je izpostavila spremenjen odnos Krajinskega parka Goričko in Zavoda za
naravo. Za gorički del urejanje vodotokov morebiti ni tako pomembno
zaradi poplavne ogroženosti, jih je pa
treba urejati in odvajati vodo zaradi
velike izpostavljenosti tega dela plazovom.
Župani so se seznanili z razvojnim
programom regije za naslednjo finančno perspektivo, o vsebini katerega že poteka javna razprava.
J. Votek
Minuli petek so delavci podjetja Seaway
Ychts, ki so prejeli zadnje plačilo 26. avgusta lani, vložili predlog za stečaj. Informacijo je sporočila agencija STA,
prek katere od oktobra lani komunicira
z javnostjo podjetje Seaway. Od 120 naj
bi delalo le še 20 delavcev, saj so zaradi
pomanjkanja materiala za izdelavo plovil zadnje mesece na prisilnem dopustu, nekateri pa so sami dali odpoved,
kajti zagotovil, da se bo podjetje rešilo težav, nimajo. Direktor Bogdan Topič, ki je prevzel vodenje Seawaya lansko jesen, za zdaj ne daje izjav, delavci
pa so zaman čakali na zagotovila, da
bodo kmalu našli rešitev. Še novembra
so napovedovali, da bodo zaradi dokapitalizacije (1,2 milijona evrov so zagotovili brata Jakopin in KD Group) kmalu
vzpostavili normalen delovni proces, da
pa bo treba najti še 3,5 milijona evrov za
drugi del dokapitalizacije, poleg tega pa
se dogovarjajo s strateškim partnerjem
iz tujine, ki naj bi s svežim kapitalom
vstopil konec lanskega leta. Očitno napovedana finančna okrepitev ni uspela.
Zaradi finančnih težav stoji tudi projekt
v Puconcih; morebiti bi bil zagon nove
proizvodnje v pripravljeni tovarni lažji,
če podjetje ne bi imelo blokiranih računov – nerešeni sodni postopki pa bodo
še dolgo onemogočali najem ali prodajo prostorov. Seaway je slovensko ministrstvo za gospodarstvo zaprosil za podaljšanje roka za začetek poslovanja v
objektu v Puconcih, saj bi moral začeti
delovati na začetku letošnjega leta. Če
njegovi prošnji ne ugodijo, bo moral Seaway vrniti še 11,3 milijona evrov pridobljenih evropskih sredstev za gradnjo
tovarne v Puconcih. Kakor poročajo
mediji, sta brata Jakopin, ki načrtujeta
jahte že več desetletij, konec lanskega
leta ustanovila novo družbo J & J Jakopin, ki naj bi se kmalu preimenovala v
J & J Design – želita namreč nadaljevati
razvoj luksuznih plovil, kakor da se ju
finančne težave Seawaya ne tičejo.
B. B. P.
6
kmetijstvo
| Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Sveže pomurske vrtnine
»Naš cilj ni polniti hladilnice s poceni
blagom z veletržnice v Padovi«
Problem domače pridelave in predelave niso zasajene površine, ampak prevelika odvisnost od vremena – Doma pridelano, doma ponujeno
Pomurski kmetijski prostor ves čas
povezujemo le s pridelavo konvencionalnih poljščin, bistveno manj izpostavljena je pridelava vrtnin in krompirja. Ves čas se vrtimo v začaranem
krogu, in sicer da je z vrtninami težko prodreti na trg. V Prekmurju imajo
kmetje s pridelavo zelenjave različne
izkušnje. Še v času obstoja Panonke je
bila pridelava ozko usmerjena v posamezne vrtnine. Odvisno od pogodb, ki
jih je imela sklenjene zadruga. Vztrajni in tisti, ki so to delali s srcem, so
prodajali svoje pridelke v nekdanji
Zelenjavi na soboški tržnici. Podobno se je dogajalo s sadjem
Po razpadu Pomurke in počasnem
usihanju Zelenjave se je zaprla tržna
pot za lokalno prodajo vrtnin in sadja. Že v prejšnjem desetletju pa se je
pojavil Gramis. Ta se je ukvarjal z veleprodajo sadja in zelenjave, pretežno uvožene. Po vmesnih menjavah
domačih lastnikov je prišlo podjetje
v last razvpitega trgovca z zelenjavo
Bokata, ki je posegal tudi na druga
področja delovanja. Uveljavilo se je
z novim imenom Sveže pomurske
vrtnine. Med drugim je prevzel Pomursko založbo. V tej je svojo profesionalno pot začel Marjan Ščap. Leta
2009 je šel za direktorja Svežih pomurskih vrtnin.
Marjan Ščap je povedal, da je imel s
Svežimi pomurskimi vrtninami srečo,
delno zaradi tega, ker je bilo podjetje po prevzemu v slabem finančnem
stanju in ga je bilo treba sanirati. Nekdanji lastnik Bokat je začel poslovno
Marjan Ščap po lanskoletni poslovni in lastniški konsolidaciji podjetja pričakuje
stabilno poslovanje in razvoj. V razvojnem smislu je cilj podjetja še povečati delež
domačih pridelkov v njihovi prodaji. fotografija nataša juhnov
hirati na vseh področjih. Večina njegovih podjetij je propadla. Pri Svežih
pomurskih vrtninah je bila sreča to,
da jih ni izčrpaval in je podjetju omogočal, da je zaslužek vlagalo v razvoj.
Z vidika prepoznavnosti na lokalnem
trgu je bila pomembna selitev podjetja z lokacije pri soboški Vrtnariji na lokacijo, na kateri je nekoč de-
loval Gramis. V lanskem letu, ko se
je podjetje rešilo vseh težav in začelo normalno poslovati, se je pojavilo
vprašanje, kako naprej s takratnim lastnikom. Zdaj že nekdanji lastnik je
pristal na prodajo in v lanskem letu je
Marjan Ščap odkupil lastniški delež in
postal stoodstotni lastnik Svežih pomurskih vrtnin.
Marjan Ščap je poudaril, da je trgovanje s sadjem in zelenjavo izredno
občutljiv posel. Gledano samo na nabavno ceno je najenostavnejši nakup
na veletržnici v Padovi in potem preprodaja blaga na domačem trgu. Toda
to je navidezna prednost. Z vidika gospodarnosti in tudi donosnosti je najdonosnejša prodaja domačega sadja
in zelenjave. Zaradi bližine lokalnega
pridelovalca je dostop do vrtnine ali
sadja enostaven. Kmet pripelje z njive
toliko, kolikor trgovec potrebuje. Že
od začetka so svojo ponudbo gradili
na doma pridelanem sadju in zelenjavi. Pri letno okrog 1300 tonah prodanega sadja in zelenjave doma pridelano sadje in zelenjava s krompirjem
dosegata 56-odstotni delež. »Načini
sodelovanja so različni, večina kmetov z nami sodeluje neposredno. Imamo vzpostavljeno posredno sodelovanje prek zadruge Panonski vrtovi. Z
organizacijo pridelave se ne ukvarjamo. Če bi se pridelovalci povezovali,
bi bila verjetno zastopanost domačega sadja in zelenjave v naši prodaji še
višja. Meni je pomembnejše, da smo
v preteklih letih uspeli vzpostaviti zaupanje pridelovalcev v naše podjetje.
Upam si trditi, da smo najmočnejši
ponudnik lokalno pridelane zelenjave
in sadja. Kot veletrgovec oskrbujemo
s sadjem in zelenjavo velik del javnih
zavodov, naši stalni kupci so lokalni
gostinci, smo tudi eden od treh dobaviteljev sadja in zelenjave Savini verigi
hotelov. Pomemben del naše ponudbe
obsegajo vloženi program, suho sad-
je, kisli program in domači sokovi. V
kislem programu je domača ponudba
močna, nekaj je suhega sadja, razvojni potencial vidim v vloženem programu. Naša prednost ni samo prodaja
doma pridelanega sadja in zelenjave,
ampak tudi ponudba uvoženega blaga. Naš cilj ni polniti hladilnice s poceni blagom z veletržnice v Padovi,
ampak ponudba vedno svežega in kakovostnega blaga, zato nimamo megalomanske hladilnice, ampak tako,
v kateri obračamo tri do štiri dnevne
zaloge,« povzame poslovanje podjetja
Marjan Ščap.
Podjetje ustvari na letni ravni z devetimi zaposlenimi okrog 1,3 milijona evrov realizacije z okrog deset tisoč evri dobička, ki ga še vedno vsega
vlaga v razvoj. Konec lanskega leta
so tako uredili diskontno trgovino s
sadjem, zelenjavo, suhim sadjem in
kandiranimi izdelki. Ko se vrneva k
domači ponudbi, je Marjan Ščap opozoril na še vedno preveliko odvisnost
prekmurske pridelave vrtnin od vremenskih razmer, zato so nihanja v ponudbi velika. Po svoje je zanimivo, da
ni več domače čebule, so pa še na razpolago domač česen, krompir, hren in
kislo zelje. Marjana Ščapa preseneča,
da kmetje v Prekmurju ne vidijo izziva v pridelavi bele repe. Po kisli beli
repi povpraševanje raste, žal pa domače zaloge že v začetku decembra
poidejo in jo zdaj nabavljajo na Gorenjskem.
J. Votek
Študij kmetijskega managementa v Rakičanu
Pripravljeni na vpis desete generacije študentov
Do zdaj se je vpisalo 326 študentov, od tega uspešno končalo 32 diplomantov – Kljub finančnim težavam program ostaja
Študijski program management v
agroživilstvu in razvoj podeželja, ki
ga v Rakičanu izvaja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske
vede, je še vedno edini redni visokošolski strokovni program v Pomurju.
Letos vpisujejo deseto generacijo študentov.
Izučiti poslovneže
Predstojnik rakičanskega programa dr. Črtomir Rozman je med drugim povedal, da se je do zdaj v program vpisalo 326 študentov. Študij
je uspešno končalo 32 diplomantov,
ki se večinoma odločajo tudi za študij na drugi stopnji. V začetku so študenti prihajali večinoma iz Pomurja,
v zadnjih letih pa iz vse vzhodne Slovenije.
Ta program ni namenjen izobraževanju za natančno določeno delovno
mesto ali funkcijo, ampak je zasnovan tako, da diplomantom omogoča
širok spekter zaposlitvenih možnosti.
Te zajemajo izvajanje podjetniške dejavnosti v kmetijstvu, prevzem in vodenje kmetij in tudi samozaposlitve
na širšem področju agroživilstva. Ker
je kmetijstvo v zadnjih dvajsetih letih
naredilo velik korak naprej, zahteva
čim več znanja pri pridelavi in predelavi ter trženju in birokraciji, ki je neizbežno povezana s to panogo.
Kot je ob tem dodal dekan omenjene fakultete dr. Mario Lešnik, je želja
izučiti »poslovneže«, ki lahko kmetijstvo povežejo z drugimi panogami in
Študijski program management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki se izvaja v Rakičanu, so ob skorajšnjem vpisu desete
generacije študentov javnosti predstavili: dekan mariborske kmetijske fakultete dr. Mario Lešnik, predstojnik programa dr.
Črtomir Rozman in direktor Dvorca Rakičan mag. Robert Celec. fotografija ciril kosednar
ustvarjajo tako imenovane hibridne
možnosti. Tukaj je imel v mislih tako
delo na področju trajnostnega razvoja, pridelave kakovostne in varne hrane kot recimo povezavo kmetijstva s
turizmom. Po njegovem mnenju namreč kmetijstvo spet postaja zelo po-
membno za pomursko regijo, saj je
drugih panog, po katerih je bilo Pomurje prav tako znano, recimo tekstilstvo, vse manj. Možnosti za industrijo
pa prav tako ni veliko, zato sta kmetijstvo v povezavi s turizmom in podobnimi panogami lahko dobra perspek-
tiva. Razmišljajo, da bi v prihodnje v
omenjeni program v Rakičanu vključili tudi modul turizma.
Ni skrivnost, da ima ta program kot
tudi precej drugih študijskih programov zaradi krčenja sredstev finančne težave. Rozman pravi, da je pritisk
vodstva mariborske univerze na krčenje programov precejšen. Vendar
meni, da so programi njihova proizvodnja, in ko enkrat ta pade, podjetja propadejo. Zdi se mu nenavadno
varčevati pri izobraževanju, še posebej če vemo, da je država pred leti te
programe potrdila skupaj s finančnimi elaborati, zdaj pa ugotavlja, da so
predragi.
Dejstvo je, da je takšen način študija z dislocirano enoto za fakulteto
dražji, treba pa se je zavedati, da je
zato cenejši za uporabnike, torej študente. Za zdaj imajo v Dvorcu Rakičan, kjer študij poteka, zagotovljene
vse materialne možnosti. Regija je
tudi precej naredila, da je ta program
tukaj zaživel, toda pričakovali bi nadaljnjo podporo. Res je, da občine in
drugi poslovni subjekti k temu niso
zavezani, je pa z vidika razvoja regije
in mladih, ki imajo tako možnost študirati doma, program pomemben.
Kot ob tem dodaja dekan Lešnik,
morajo fakultete, ki imajo več programov, v teh težkih časih razmisliti, ali
bi morda naredile selekcijo. Vseeno so
se v vodstvu odločili, da ta program v
Rakičanu ostane. Seveda je veliko odvisno tudi od zanimanja mladih za ta
program.
Vsako leto razpišejo okrog 40 prostih mest za študij. Če je bil na začetku vpis nekoliko večji, se zadnja leta
povprečno vpiše okrog 30 študentov.
Tudi letos pričakujejo, da bo podobno.
C. K.
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske mlekarne
Pomembna je oblast,
ne sanacija podjetja
Nenačelne koalicije bodo dokončno potopile Pomurske mlekarne
Samo teden dni po sestanku lastnikov,
uprave in nadzornega sveta z bankami
upnicami je bila izredna skupščina Pomurskih mlekarn. Na sestanku so banke
upnice postavile pogoje, pod katerimi so
se pripravljene vključiti v sanacijo. Eden
od pogojev je bil tudi aktivna udeležba lastnikov mlekarn pri sanaciji. Do dokončnega dogovora bi morali priti jutri.
To je bil čas, ki so ga banke dale na razpolago lastnikom za odločitev. Prejšnji
petek je potekala izredna skupščina, ki
je bila sklicana že pred omenjenim sestankom. Na njej je prišlo do pričakovanega in tudi nepričakovanega zasuka.
Pomurska mlekarska
zadruga in puč
Znano je, da je sklic izredne skupščine
zahtevala Pomurska mlekarska zadruga.
Na dnevnem redu skupščine je bila sprememba statuta Pomurskih mlekarn. Predlagano je bilo zmanjšanje števila članov
nadzornega sveta z osmih na pet članov,
ki ga sestavljajo trije predstavniki kapitala in dva predstavnika zaposlenih.
Sklep je bil proti pričakovanjem izglasovan, in to iz preprostega razloga, ker je
predstavnik družbe pooblaščenke glasoval v nasprotju z navodili, ki jih je imel.
Z izglasovano spremembo statuta se je
odprla pot za imenovanje novega nadzornega sveta, ki ga je skupščina tudi
potrdila. V nadzornem svetu so tako Ernest Škraban kot predstavnik Pomurske
mlekarske zadruge, Gabriela Drvarič iz
Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci
in Drago Zupanič iz ptujske mlekarske
zadruge. Drago Zupanič je tudi edini, ki
je bil v prejšnji sestavi nadzornega sveta. Od daleč se res zdi, da je s skupščino in imenovanjem novega nadzornega
sveta in s tem verjetno tudi nove uprave presekan gordijski vozel neučinkovite sanacije Pomurskih mlekarn v zadnjih
treh letih. Tako bi lahko razumeli tudi
Zupaničevo izjavo neposredno po končani skupščini, ko je objokoval usodo
mlekarne in tudi predsednika upravnega odbora Pomurske mlekarske zadruge
Aleksandra Smodiša, ki je dal jasno vedeti, da dokapitalizacija ali prodaja mlekarne ne prideta v poštev, ker tudi kmet,
ko zaškriplje na kmetiji, te ne prodaja.
Hkrati je porinil reševanje problema k
bankam. Skupščina in imenovanje nadzornega sveta ne pomenita rešitve problema in nista presekala gordijskega vozla neučinkovitosti.
Razrešen nadzorni svet in uprava,
konkretno Dušan Lanščak, sta z nekate-
rimi svojimi potezami dovolila, da se je
zgodba končala, kot se je. Tega, da omenjeni v tem času niso ravnali kot dobri
gospodarji in niso delali v interesu in za
interes družbe, ni mogoče trditi in vsi
dokumenti, ki sem jih pregledal, to tudi
potrjujejo. Ne gre za dokumente samega
nadzornega sveta in uprave, ampak zunanjih neodvisnih institucij, ki so opravile preglede poslovanja. Ključna napaka
je bila narejena, ker nista končala dela,
ki ga je začela nekdanja predsednica
nadzornega sveta Andreja Komel. Ta je
po ugotovljenih nepravilnostih in ugotovljeni prezadolženosti podjetja odstavila
tedanjo direktorico Bernardko Hlebič. Že
takrat je sedanja trojka naredila vse brez
upoštevanja dejstev, da bi Hlebičevo postavila nazaj. Ko je prišlo do imenovanja
novega nadzornega sveta in imenovanja
novega direktorja oz. predsednika uprave, je spet prevladala logika, da pustimo
stare zadeve in poglejmo v prihodnost.
Šli so celo tako daleč, da so pristali na
sporazumno prekinitev delovnega razmerja in izplačilo odpravnine Hlebičevi.
Takrat nihče ni ugotavljal odgovornosti
za zavožene naložbe, ki so spravile mlekarno v neobvladljivo zadolženost pri
bankah. Obveznosti iz tega so znane, pa
ne samo te. Mlekarna ima okrog osem
milijonov evrov bančnih dolgov, ki niso
dolgovi te uprave, ampak se vlečejo iz
preteklosti. Ta uprava ni imela možnosti zadolževanja, ker so ji banke postavile jasen pogoj že leta 2012, da se bodo
vključile v sanacijo in podjetju zagotovile likvidna sredstva ob pogoju, da se v
sanacijo vključijo lastniki.
Puding pod šotorom
V zgodbi ne gre samo za stroj za polnjenje pudingov, ki so usposobili komaj
zdaj z izposojenimi sredstvi enega od poslovnih partnerjev, in sončno elektrarno.
Tu je še 450 tisoč evrov plačane in danes
neuporabne embalaže. Ni jasno, zakaj
Igor Kos kot finančnik in Dušan Lanščak
tega nista prikazala v bilanci in pripisala
k izgubi, čeprav je bilo očitno, da je embalaža neuporabna. Navsezadnje je tudi
to zapisana trditev na osnovi dokumentov. Dobro obveščeni, predvsem človek,
ki je dal podpis k temu, da je nabavljen
stroj tehnično brezhiben, zdaj trdijo, da
je bila embalaža kupljena v času te uprave. Verodostojne listine potrjujejo drugače. Zaposleni se bodo verjetno spomnili
znamenitega belega šotora, v katerem so
se »pekli« vrnjeni oporečni pudingi, in
to ne samo z bližnjih trgov, ampak iz Vi-
Vključevanje v nove programe
Program aktivnosti
obvezen za dva ukrepa
Ukrep kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil
(KOPOP) in ekološko kmetovanje (EK)
Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS)
obvešča, da bo v letošnjem letu mogoče
začeti izvajati programa KOPOP in EK.
Vsi, ki se bodo vključili v programe letos,
morajo izpolniti vstopne pogoje. Eden
od teh je priprava programa aktivnosti
(PA) na kmetiji. V petletnem obdobju
bodo morali izpolnjevati še preostale pogoje. Kmetija si mora izbrati eno, lahko
pa tudi več shem (poljedelstvo in zelenjadarstvo, sadjarstvo, vodni viri, planinska paša). V izbrani shemi bo treba izpolnjevati vse zahteve. V vsaki shemi so tudi
izbirne zahteve, ki si jih lahko kmetija izbere znotraj posamezne sheme. Pri ekološkem kmetovanju se podpore izvajajo
na dveh ravneh, in sicer za preusmeritev
in plačilo za izvajanje EK. Kot so zapisali
na KGZS, je namen priprave PA obvestiti in usposobiti upravičence za izvajanje obeh ukrepov. V PA so definirane obveznosti in aktivnosti v okviru ukrepov.
Svetovalna služba bo začela pripravljati
PA drugega februarja. PA je treba pripraviti v elektronski obliki. Svetovalna služba bo nosilcem, ki se vključujejo v ukrepe, pomagala brezplačno. Opozarjajo pa,
naj se vsi, ki se vključujejo v omenjena
ukrepa, prijavijo čim prej, saj po začetku priprave in oddaje zbirnih vlog ne bo
več dovolj časa.
J. V.
etnama, in to na stroške mlekarne. Stroški za odstranjevanje odpadka so znašali
več kot 300 tisoč evrov. Potem je tu prodaja mleka in drugih izdelkov v Bosno,
ki so bili pozitivni, dokler zastopnik ni
izstavil računa za priznane rabate in superrabate – približno 200 tisoč evrov. In
še stroj za pakiranje topljenih sirov, ki je
bil nevaren za zaposlene, je stal 500 tisoč, tako da sirarni Zdenka še naprej plačujejo storitve za pakiranje teh sirov. Če
bi uprava in nadzorni svet vse to spravila pod skupni imenovalec in predstavila
javnosti, se danes ne bi vsi skupaj kopali
v sirotki. Lanščak in tudi Kučan sta kriva za nastali kaos toliko, ker zadev nista
počistila takoj na začetku.
Ker tega nista storila, sta omogočila,
da sta se začela krepiti vpliv in moč tistih, ki so zaradi takšnih ali drugačnih
interesov držali mlekarno v krempljih.
29. januarja 2015 | Vestnik |
Prvi znak, da se bodo zadeve pri sanaciji
mlekarn do konca zaostrile in da rešitev
mlekarn za lastnike, vsaj nekatere, sploh
ni pomembna, se je pokazal pred dvema
letoma. Že sem omenil vključevanje lastnikov v dokapitalizacijo. Takrat so bile
razmere zares primerne. Cene mleka so
bile visoke, zato je uprava predlagala
dve možnosti dokapitalizacije – po lastniških deležih ali po količini prodanega mleka. Lastniki – zadruge – bi zbirali
dva centa od litra prodanega mleka in ta
denar deponirali na posebnem računu.
Na koncu bi ga prenesli na mlekarno. Ta
pot je bila predlagana zaradi enostavnega načina zbiranja in tovrstna dokapitalizacija bi bila najcenejša. Žal do realizacije predloga ni prišlo. Ne glede na to je
upravi uspelo doseči moratorij na odplačilo glavnice za eno leto in tako vsaj za
silo rešiti poslovanje. Celo več, namesto
zbiranja sredstev za dokapitalizacijo so
lastniki in prodajalci mleka izsilili plačilo prevoza in namesto 500 tisoč evrov za
dokapitalizacijo so iz mlekarne izvlekli
dodatnih 500 tisoč evrov. Samo z moratorijem odplačila glavnice ni bilo mogoče rešiti poslovanja in posledica tega je
rast obveznosti do dobaviteljev, od tega
jih je tretjina daljša od 90 dni, preostale
pa so še v razponu do 60 dni.
Osebni interes bo
sesul mlekarno
Pod črto lahko zapišemo, da so se v
mlekarno vrnili ljudje, ki s svojim vplivom in neformalno močjo niso bili sposobni razčistiti in rešiti problemov v
7
mlekarni pred več kot tremi leti in jim
to ni v interesu niti zdaj. Branko Zupanič
je v svoji izjavi neposredno po skupščini
to že dal vedeti, ko je med drugim povedal, da on ni kriv, da prekmurski kmetje
nazadujejo. Ernest Škraban je bil v triletnem mirovanju. Očitno od Lanščaka
ni dobil, kar je pričakoval. Gabriela Drvarič naj bi bila neodvisna in strokovno
močna. Strokovnost ni vprašljiva, neodvisnost pa. Jožef Slavič, ugleden kmet z
vzorno urejeno mlečno proizvodnjo in
član nadzornega sveta Pomurskih mlekarn, javno ni komentiral svojega odstopa. Nesporno pa je, da se je za vsako od
svojih odločitev moral zagovarjati. In kakšen je scenarij za naprej? Po ustanovni
seji nadzornega sveta bomo na čelu Pomurskih mlekarn verjetno videli Roberta Serca, ki je reševal Nafto. Zelo visoko
se bo verjetno ponovno dvignil tudi Andrej Horvat, odgovoren za proizvodnjo
v časih Hlebičeve. V tej zgodbi je treba
osvetliti še eno podrobnost. Nadzorni
svet je po vseh revizijah končno sprejel
sklep in vložil odškodninsko tožbo proti
nekdanji direktorici. Razrešeni nadzorni svet bo ob primopredaji zahteval, da
novi nadzorni svet tožbe ne umakne. Če
bo to storil, bodo lastniki, ki so se znašli na drugem bregu, vložili tožbo proti
novemu nadzornemu svetu. Pri tem bo
zanimivo opazovati, kakšni žeblji bodo
uporabljeni na krsti. Na voljo so dvoji,
ene ponuja pisec anonimk, druge pa
eden od članov nadzornega sveta, ki v
svojih retoričnih prispodobah pogosto
uporablja »žeblje v krsti«.
J. Votek
8
(iz)brano
| Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Manjšine
Priznanja ob dnevu madžarske kulture
Slavnostni govornik predsednik madžarskega parlamenta Laszlo Köver – Priznanja prejeli Sebastijan Časar, Péter Pál in Aleš Sabo
Na slovesnosti v lendavski gledališki in
koncertni dvorani so podelili najvišja
priznanja s področja narodnostne kulture, ki so jih letos prejeli likovni umetnik Sebastijan Časar, recitator Péter
Pál in gledališčnik Aleš Sabo. Posebno nagrado za kulturo je prejel pevski
zbor kulturnega društva Zarja iz Gaberja, posthumno nagrado za kulturo pa je
prejela Annamária Szalay.
Kot so zapisali v utemeljitvi, je Sebastijan Časar likovni umetnik, ki je zaposlen v Knjižnici Lendava, med drugim poje v ljudskem moškem pevskem
zboru Muravidek ter vodi oddaje na Pomurskem madžarskem radiju in televiziji. »Česar koli se loti, je navdihnjeno
z dušo. Kljub temu je ostal skromen,
zato je v naši skupnosti še posebej priljubljen.« Dijak Dvojezične srednje šole
v Lendavi Péter Pál je eden izmed najboljših recitatorjev karpatskega bazena.
»V preteklih letih je na vseh recitatorskih tekmovanjih tako doma kakor na
Madžarskem in pri drugih zamejskih
Madžarih osvojil najvišja priznanja, postal je recitator mladih madžarskega
naroda (Radnóti diploma).« Življenjsko pot Aleša Saba je po mnenju po-
Nagrajencem sta čestitala predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath in predsednik
madžarskega parlamenta Laszlo Köver. fotografija timotej milanov
deljevalcev oblikovalo članstvo v dijaški gledališki skupini DiáXinpad. Sabo
še danes igra v gledališki skupini Egy
és Más Vándorszínház in vodi Mladinsko kulturno društvo Lavina. »Je skromen mladenič, ki izhaja iz mešanega zakona, vendar so mu madžarske
vrednote zelo pomembne v njegovem
vsakdanjem življenju. Pozitivno vpliva na svoje vrstnike, lahko jim je vzor.«
Pevski zbor Kulturnega društva Zarja Gaberje, ki je prejel posebno nagrado za kulturo pomurskih Madžarov,
deluje že 18 let. »Ohranjajo ljudske pesmi in običaje, sodelujejo z obmejnimi
društvi na Madžarskem, vendar petje
jih tudi drugače združuje v skupnost,
ki je dandanes že redkost. Negujejo jezik, pesem, skrbijo za dobro sožitje na
narodnostno mešanem območju.« Posthumno nagrado za kulturo so podelili Annamárii Szalay, ki je bila ena prvih
strokovnih sodelavk iz sosednje Zalske
županije. »V dobi osamosvojitve je kot
novinarka skrbela za objektivno poročanje na Madžarskem. S to nagrado želimo opozoriti na pomembnost takih
izjemnih oseb na obeh straneh meje.«
T. M.
Likovna sekcija Ludvika Vrečiča s Cankove
Pribežališče okoliških ljubiteljskih slikarjev
Ime po rojaku, ki ga želijo še bolj predstaviti domači javnosti – V novih prostorih bodo lahko tudi skupaj ustvarjali
Ludvik Vrečič, ki je živel in ustvarjal
v začetku prejšnjega stoletja, velja za
prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja. Njegovo ime predvsem zaradi njegovih del ne bo pozabljeno, pa tudi zaradi tega ne, ker so si
ga nadeli ljubiteljski slikarji iz okolice
njegovega rojstnega kraja Skakovci, ki
so združeni v likovno sekcijo.
Likovna sekcija Ludvika Vrečiča deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Avgusta Pavla Cankova.
V tem delu Prekmurja oziroma Goričkega ni podobne sekcije ali društva.
Po besedah predsednika sekcije Petra
Obala so se leta 2008 likovni ustvarjalci, večina jih je iz Občine Cankova,
odločili, da jo ustanovijo. Da je bila
potreba po tovrstnem združenju že
nekaj časa, potrdi tudi ena izmed članic sekcije, Jožica Benko iz Domajinec.
Sama se je recimo dve leti udeleževala
delavnic akademskega slikarja Mirka
Rajnarja in drugih likovnih dogodkov
v Pomurju ter videla, da so drugje zelo
dejavni. Ker je bilo v okolici kar nekaj
dobrih likovnih ustvarjalcev, so se želeli združiti in sodelovati.
V sekcijo so poleg dveh likovnih pedagogov vključeni predvsem ljubiteljski slikarji, ki svoje znanje pridobivajo
in dopolnjujejo v likovnih delavnicah
in seminarjih ter ga s pridom uporabljajo pri svojem likovnem delovanju
in izražanju. V njem so trenutno po-
leg Obala in Benkove še: Jože Hari iz
Krašč, Milijana Slak in Andrej Rac s
Cankove, Klavdija Celec iz Večeslavec
ter Jožica Andrejč iz Jurovskega Dola,
sicer rojena v Skakovcih.
Pomurja, Slovenije in tudi v tujini. Veliko članov podeli svoja likovna dela
tudi v dobrodelne namene. Kot razložita Obal in Benkova, pa je na koncu
domača likovna sekcija tisto pribežališče, kjer se člani družijo, dogovarjajo, načrtujejo in skupaj pridobivajo likovne izkušnje.
Ime po rojaku
Kot pravi Obal, so ponosni, da nosijo ime rojaka Ludvika Vrečiča. To ni
bilo izbrano samo zato, ker se je ta rodil v bližnjih Skakovcih, ampak z željo, da bi predvsem v domačem okolju,
kjer je njegovo ustvarjanje mogoče manj znano, obujali spomin nanj.
Tako so recimo pred leti, ob Vrečičevi
obletnici rojstva, na Cankovi pripravili likovno razstavo njegovih del.
Sicer pa sekcija vsako leto pripravlja vsaj štiri likovne razstave svojih
članov ob različnih priložnostih, kot
so recimo Jožefovi dnevi na Cankovi ali občinski praznik. Pripravljajo
tudi razstave drugih, predvsem prekmurskih ustvarjalcev. Te so na ogled
v glavnem v galeriji v Vili Vogler na
Cankovi. Odprtje razstav po navadi spremlja tudi strokovno vodstvo
umetnostnih zgodovinarjev, kot je
recimo Franc Obal. Na ta način tudi
tistim, ki jim morda likovna dejavnost ni tako blizu, omogočijo vpogled v razstavljena dela, ustvarjalci
sami pa s kritiko strokovnjakov ocenjujejo svoj napredek.
Prostori za ustvarjanje
Jožica Benko in Peter Obal, članica in predsednik Likovne sekcije Ludvika
Vrečiča, v galeriji Vile Vogler, ki je velikokrat tudi prostor za druženje članov.
fotografija ciril kosednar
Omenjena galerija pa je na neki
način tudi njihova domača galerija in
kraj, kjer se večkrat srečajo in družijo. Večina jih je dejavnih tudi v drugih
likovnih društvih Pomurja ter se udeležujejo številnih likovnih delavnic,
kolonij in razstav ter tudi sami razstavljajo svoja dela v različnih krajih
Njihova želja je pridobiti večje prostore, ki jih v sklopu Vile Vogler na
Cankovi že urejajo. Tam bodo lahko
poleg razstav pripravili tudi delavnice, kjer bodo lahko skupaj ustvarjali
in se učili drug od drugega. V dolgoročnem načrtu je tudi priprava likovnih kolonij v njihovi organizaciji, kjer
bi sodelovali likovni ustvarjalci iz drugih društev ali celo tujine. Prav tako
tukaj želijo organizirati tudi likovna
izobraževanja.
Peter Obal, ki že 38 let kot likovni
pedagog poučuje na Osnovni šoli Cankova, vodi tam že skoraj toliko let tudi
likovni krožek. Kot dodaja, se v vsaki
generaciji najde nekaj otrok, nadarjenih za likovno ustvarjanje. Žal pa pozneje svojega talenta ne razvijajo, ker
bodisi izgubijo voljo ali nimajo spodbude. Tudi zato je bila ustanovitev sekcije potrebna, saj je dobro okolje, ki
mlade lahko pritegne k ustvarjanju.
C. K.
barometer
Pohvala Štefanu Kovaču
Irena Nerad najsrčnejša
Dr. Marjan Toš za živ spomin
Zavod za gozdove Slovenije je svojim
najprizadevnejšim sodelavcem v lanskem letu podelil priznanja. Dobil ga
je tudi Štefan Kovač ml. iz murskosoboške območne enote. Velja za zelo
zanesljivega sodelavca, ki lahko izpelje
zahtevne naloge, priznanje in pohvalo
za njegovo odličnost pa so mu podelili
tudi zaradi zavzetosti pri delu in prevzemanja dodatnih nalog. (Opravičujemo se za napačno fotografijo v prejšnji številki Vestnika.)
Najsrčnejša medicinska sestra v letu
2014 je Irena Nerad, so izbrali bralke
in bralci revije Zdravje. Kot so zapisali
ob glasovnicah, so zdaj že upokojeno
medicinsko sestro, ki je delala v Splošni bolnišnici Murska Sobota, spoznali
kot prijazno in vedno nasmejano, strokovno, požrtvovalno. Poleg tega je pravi zaklad znanja, ki ga je z vso modrostjo prenašala na svoje sodelavce, do
pacientov in svojcev pa je bila pomirjujoča.
Zgodovinar in eden najboljših poznavalcev slovenskih in prekmurskih Judov si prizadeva, da spomin na Jude ne
bi šel v pozabo. Tej temi se posveča v
svojih preučevanjih in knjižnih delih in
je med pobudniki, da se jim postavijo
spominska znamenja. Nazadnje so tudi
na njegovo pobudo Židovskemu pokopališču vrnili ime, njegova želja pa je,
da Sobota dobi Židovsko ulico. Že leta
si prizadeva, da bi tudi med Prekmurci razglasili pravičnike med narodi.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik |
9
V Murski Soboti se spominjajo žrtev holokavsta
Pokopališču vrnili ime
Poklon 392 žrtvam holokavsta iz Prekmurja – Spomin, ki mora živeti
Pokopališče
v Panonski
ulici, ni več
Spominski park,
ampak Židovsko
pokopališče,
s čimer so se
poklonili spominu
na 392 žrtev
holokavsta iz
Prekmurja ter
hkrati vsem,
ki so na tem
pokopališču
pokopani, in
tudi tistim, ki bi
tu bili, če ne bi
umrli v taborišču
smrti. Slovesnosti
se je udeležil tudi
rabin iz Trsta
Ariel Hadah.
fotografija
a. nana rituper rodež
Ob letošnjem mednarodnem dnevu
spomina na žrtve holokavsta in 70-letnici osvoboditve Auschwitza je Mestna
občina Murska Sobota obnovila spomenik in spremenila napis na pokopališču,
ki zdaj ustreza zgodovinskim dejstvom.
Židovsko pokopališče v Panonski ulici
ni več Spominski park, ampak Židovsko
pokopališče, s čimer so se poklonili spominu na 392 žrtev holokavsta iz Prekmurja ter hkrati vsem, ki so na tem pokopališču pokopani, in tudi tistim, ki bi
tu bili, če ne bi umrli in za vedno ostali
v taborišču smrti.
Slavnostni govornik, eden največjih
poznavalcev judovstva pri nas, dr. Marjan Toš je v svojem nagovoru poudaril,
da je z vrnitvijo imena pokopališču, s
postavitvijo spomenika Pozabljeni kovček na soboški železniški postaji leta
2010 in ureditvijo znamenja na mestu
porušene sinagoge lansko leto vizualna
podoba spominjanja na Jude nekako zaokrožena. Sicer pa naj spomin na prekmurske Jude, ki so pomembno sooblikovali ta prostor, ostane v naših mislih
in dejanjih vseh, ki spoštujejo življenje,
svobodo, človekove pravice in dostojanstvo, ki edini vodijo v družbo, kjer ni
prostora za necivilizirana dejanja.
Marjan Toš je bil skupaj s Eriko Fürst,
edino še živeča pričo Auschwitza, eden
od pobudnikov, da se Židovsko pokopališče, kot mu od nekdaj pravijo Sobočani, preimenuje. Župan mag. Aleksander
Jevšek je to prošnjo uslišal, želja pa je,
da se pokopališče v prihodnje primerno
uredi in ogradi, najbolje z ograjo, kakršna je bila nekoč.
Zadnji pokop na tem pokopališču je
bil leta 1948, po vojni pa je tu stalo 65
nagrobnih spomenikov. Ker se večina
Judov v mesto ni več vrnila, so na pokopališču oblasti dale posekati drevesa in leta 1963 porušiti mrtvašnico. Krajevna skupnost se je leta 1977 odločila,
da nagrobnike proda in postavi le dva
večja, enega za pokopane na pokopališču, drugega pa za žrtve fašističnega
terorja. Leta 1988 so pokopališče uredili tako, da so sedem nagrobnikov postavili v polkrogu ter ga preimenovali v
Spominski park. To pa med prebivalci
in tudi Judi nikoli ni bilo najbolje sprejeto. Da se preuredi in preimenuje, se je
med drugim zavzela tudi Miram Steiner
- Aviezer, največja poznavalka holokavsta na območju Balkana.
Slovesnosti se je udeležil tudi rabin
iz Trsta Ariel Hadah, Tjaša Šimonka in
Miha Kavaš pa sta predstavila nekaj judovskih pesmi.
A. Nana Rituper Rodež
Bratrancema
Milanu Singerju
in Otu Kohensteinu
je Auschwitz za
vedno vzel otroštvo.
Razstava o holokavstu Zvezdna proga
Za vsakim imenom
tragična usoda
Hajdinjak o usodi mariborskih Judov, ki je bila
enaka usodi prekmurskih – Pobuda, da se izginuli
Judje simbolično umestijo na ulice Murske Sobote
V Pomurskem muzeju Murska Sobota
so na predvečer mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta ŠOA
– Spominjajmo se 2015 odprli razstavo
Zvezdna proga – razstava o holokavstu.
Zasnovana je iz zgodb posameznikov z
imeni in priimki ter njihovega subtilnega doživljanja strahot in trpljenja.
Za vsakim imenom se skriva tragična
usoda, takih imen pa je šest milijonov.
Razstava je nastala v sodelovanju mariborske knjižnice, Sinagoge in Prve gimnazije ter številnih strokovnjakov pred
petimi leti, podrobneje pa sta jo v Soboti zdaj, ko mineva 70 let od osvoboditve Auschwitza, predstavila avtorja Boris Hajdinjak in Klemen Brvar.
Zgodovinar Boris Hajdinjak je pripravil predavanje z naslovom Kohensteini
in Singerji: mariborske žrtve holokavsta
in dodal, da je podobna usoda dolete-
V Pavlovi hiši o
soboških Judih
Soboškim in prekmurskim Judom so
se ob letošnjem mednarodnem dnevu v
spomin na holokavst posebej posvetili
na dvojezičnem literarno-glasbenem
večeru v Pavlovi hiši v Potrni. V goste
so povabili glasbeno skupino, ki izvaja
tradicionalno judovsko glasbo klezmer
Kontra Kvartet iz Maribora, in pisatelja
Dušana Šarotarja, ki je prvi in doslej
edini pisatelj, ki je zgodbo soboških
Judov zapisal tudi v romanu Biljard v
Dobrayu. Po tej zgodbi naj bi v kratkem
posneli film. Avtorja je predstavila
Elisabeth Arlt, odlomke iz njegovega
romana pa je v nemščino prevedla
Katarina Tibaut. Ob tej priložnosti so
predstavili tudi Mursko Soboto kot
mesto, ki je od Potrne oddaljeno le 15
minut vožnje in ima kar nekaj pomnikov
judovski skupnosti, ki je povsem izginila.
Lili Šiftar in Sara Köveš pa sta večer
zaokrožili s tipičnimi judovskimi jedmi.
A. N. R. R. fotografija a. nana rituper rodež
la tudi prekmurske Jude in Jude po vsej
Evropi. V Evropi namreč ni države, iz katere v Auschwitzu ne bi bilo vsaj kakšne
žrtve. Hajdinjak, ki je tudi prekmurski
rojak, se je v svojem raziskovalnem delu
posvetil Kohensteinom in Singerjem, pri
tem pa preučeval pisne vire, fotografije in različno dokumentacijo, se srečal
s preživelimi in njihovimi sorodniki ter
njihovo usodo postavil v širši zgodovinski kontekst tistega grozljivega časa.
Tisti čas je zaznamoval holokavst,
bolje rečeno šoa, ki pomeni eno največjih morij v zgodovini človeštva, kjer
so sistematično umirali nedolžni ljudje,
ki so še dan ali uro prej živeli običajno
življenje. V taborišča smrti so pošiljali
vse, tudi slovenske taboriščnike, ki so
jih pred tem nečesa obtožili, medtem
ko so bili Judje in Romi že zaradi svojega porekla obsojeni na smrt.
Spregovoril je tudi o dveh albumih, ki
sta nastala v taborišču Auschwitz. Enega je našla taboriščnica Lilli Jacob, ko
je po osvoboditvi taborišča iskala hrano. Najprej je na fotografiji zagledala
rabina iz svojega kraja, potem svojega
bratca, ki je kmalu umrl, in na koncu
še samo sebe. Tu so bili zapisani mnogi
tragični trenutki milijonov ljudi, ki so
potem, ko so ostali brez premoženja,
ostali tudi brez dostojanstva. Med njimi
tudi mariborski Singerji in Kohensteini, pa tudi prekmurski Judi. (Lilli Jacob
The Auschwitz album si lahko ogledate
na spletu, op. a.) Drugi album, kjer so
fotografije upraviteljev, paznikov in izvrševalcev smrti, pa so odkrili veliko let
pozneje. Priča pa o tem, da so se v času,
ko so nedolžni ljudje, ženske in otroci
umirali, sami zabavali in prepevali.
Boris Hajdinjak je dal tudi pobudo za
vgraditev tlakovcev spomina v pločnik
ali cestišče v Murski Soboti. Kamnite
tlakovce, ki so prevlečeni z medenino
in imajo vgravirane ključne podatke o
žrtvi, so vgradili v več kot 500 evropskih mestih, tudi v Mariboru. Na ta način se izginuli Judje simbolično umestijo na ulice mesta, kjer so nekoč živeli.
Nanje se spomnimo, takrat, ko se naključno spotaknemo ob tlakovec.
A. Nana Rituper Rodež
barometer
Zgodovinski uspeh Sare Rojnik
Članica Squash kluba Point Veržej, ki
jo je Športna zveza Ljutomer razglasila za najboljšo športnico minulega leta
v Športni zvezi Ljutomer, je dosegla z
naslovom državne prvakinje v skvošu
izjemen uspeh. To se je namreč zgodilo prvič v zgodovini ljutomerskega
športa in njenega kluba. Poleg tega je
bila tretja na balkanskem prvenstvu.
Kot članica slovenske reprezentance
je na jakostni lestvici Slovenije za leto
2014 na prvem mestu.
Robert Serec morda v
Pomurske mlekarne
Stanislava Setnikar
Cankar in obračanje
Nekdanji krizni menedžer lendavske
Nafte Petrochema bo dokaj verjetno novi krizni menedžer Pomurskih
mlekarn. To je sicer legitimno. Vprašanje, ki je za zdaj brez odgovora, pa
je, v interesu koga bo vodil mlekarsko
podjetje.
Ministrica za izobraževanje je podpisala dokument, ki kaže na spreobračanje in sprenevedanje države. Njen
predhodnik je lani zavrnil predlog Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer za
odprtje dramsko-gledališke smeri, ker
da so enakega dobili s Ptuja, letos pa
spet, vendar tokrat zaradi »skrbi«, da
ne bi zdajšnjih dijakov razpršili med
več programov – pa čeprav gre za predlog, ki se nanaša na nov vpis.
10
kultura
| Vestnik | 29. januarja 2015
Sedmi ponatis pesmi štirih
Konec januarja je izšel ponatis zbirke Pesmi štirih slovite četverice – Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka. Prvič je izšla
leta 1953, danes pa jo uvrščamo med osrednje knjižne izdaje druge polovice 20. stoletja, poudarja Zdravko Duša, nekdanji urednik v Cankarjevi založbi. Pesniki, edini živeči je še Zlobec, so se po naključju spoznali na literarnih
srečanjih, ki so jih vodili tedaj uveljavljeni literarni kolegi, med njimi tudi Miško Kranjec. Skupno zbirko so izdali zaradi pomanjkanja papirja.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Priznanja kulturnikom
Nagrajenci ob letošnjem kulturnem prazniku Mestne občine Murska
Sobota so že javno znani. Nagrado za življenjsko delo dobi Milivoj Miki
Roš, plaketo za pomembne dosežke Gledališka skupina KUD Štefana
Kovača, priznanji pa skupina glasbenih pedagoginj Glasbene šole Murska Sobota in gledališka skupina Kroške tikvi. Na razpis je letos v predvidenem roku prispelo pet prijav, vsako leto pa lahko podelijo največ
štiri nagrade.
Film
Grossmannov festival fantastičnega filma in vina bo letos potekal od
14. do 18. julija na različnih lokacijah v Ljutomeru. Filmski ustvarjalci
pa imajo do 29. maja čas za prijavo
svojih dolgometražnih, kratkih filmov in glasbenih dokumentarcev.
Pogledi s sprehoda po Murski Soboti
Kako se zoperstaviti
kaosu, ki se je
naselil v mesto
Če bi se držali Novakovega urbanističnega
načrta, bi bila Sobota danes drugačna
Kakšne kakovosti ima mesto Sobota,
če nanj pogleda arhitekt s strokovnimi očmi in med sprehodom išče perspektive, ki jih prebivalci niti ne zaznavajo več. Tudi o tem je bil govor
na sobotnem Dogodku v Galeriji Murska Sobota, ki je darilo umetnikov v
glasbi, besedi in prostoru. Poleg veliko glasbe in vodstva po razstavi Ignaca Medena so se tokrat posvečali tudi
družbenim aktualnim vprašanjem.
Samostojni arhitekt Janko Rožič je
spregovoril o Murski Soboti in prostosti prostora. V igri besed je uvodoma povedal, da je prostor tista surovina, s katero se tudi najbolj surovo
dela, in zaželel, da urbano postane
bolj ubrano.
»Moram reči, da me je predavanje
malo skrbelo, običajno kažem stare
mojstrske principe in glede na to, da
je Murska Sobota mlado mesto, sem
mislil, da jih tukaj ne bom veliko našel. Po štiriurnem nedeljskem sprehodu pa sem bil prijetno presenečen,« pripoveduje Rožič in pove, da
je struktura mesta ostala zelo jasna,
kljub nekaterim napakam iz polpreteklega časa. Pohvalil je glavne osi od
grada do evangeličanske cerkve in
tih, in to prej kot modernizem vstopi v Slovenijo, naredil nekaj izjemnih
hiš, ki kljub časovni oddaljenosti še
danes izjemno dobro pričajo o svoji
kakovosti. To je le nekaj prostorskih
kakovosti, ki jih je treba zoperstaviti
kaosu, da se na ta način s pravilnimi
ukrepi razvoj Murske Sobote v nekaj
desetletjih izboljša.
Mnogih kakovosti mesta pa v bližnji preteklosti nismo znali prepoznati, veliko se je uničilo, prezidalo
ali izbrisalo. Nasploh, odgovarja, sta
imela modernizem in celo 20. stoletje zelo mačehovski odnos do tradicije, zato se mu zdi, da je v 21. stoletju
treba premisliti o večplastnosti mesta
in o tem, kar se da ohraniti. Tam, kjer
Sobota ni najbolj uglašena, pa sta prazen prostor in parkirišče pred knjižnico, potem pogled na prazne stavbe
Slovenske ulice, na glasbeno šolo, ki
ga zastira plakatno mesto, zagrajeni
bloki, ki preprečujejo gibanje, tržnica
… Kot najbolj negativna pa so on in
tudi zbrani izpostavili Lendavsko ulico s čebelnjaki, visokimi in strnjenimi bloki, ter barvni silos, ki z vpadne
Ulice Štefana Kovača zapira panonski
pogled na ravnico.
Predstava Baletnega oddelka Glasbene šole Murska Sobota fotografija jure zauneker
Baletni oddelek Glasbene šole Murska Sobota na odru
Odlomki sodobnega
in karakternega plesa
Nastopilo sto balerin in en baletni plesalec – Balet je trdo delo, ne le ples skozi igro
Arhitekt Janko Rožič: »Paziti je treba, da se kakovosti mesta ne bodo več
izgubljale.« fotografija a. nana rituper rodež
kako se potem začne mesto odpirati, os katoliške cerkve ter tudi plasti,
ki jih moderni čas prinaša s hišami
19. stoletja, tako klasicističnimi kot
secesijskimi, začinjenimi z madžarsko posebnostjo. Ko stopamo potem
iz grajskega parka in se navezujemo na mesto, nas izrazito preseneti izjemna kakovost arhitekta Novaka, Le Corbusierjevega učenca, ki pa
svojega učitelja ni samo posnemal,
ampak je na izviren, samonikel način našel svojo prostorsko govorico
z izjemno dobrim občutkom za materiale. V Murski Soboti je že v 30. le-
»To je nekaj, kar je dediščina polpreteklega časa, kjer se je šlo iz meril,
ki jih je zasnoval Novak v urbanistični
maketi. Kasneje se je v mestu gradilo
preveč zgoščeno in previsoko, to pa se
da dolgoročno tudi urediti.«
Tako torej Janko Rožič pravi, da
Murska Sobota ni v brezupnem položaju. Ima izjemno zanimivo jedro,
bolj pa je potrebno paziti, da se kakovostno ne bo več izgubljalo in da
bo vsak nadaljnji arhitekturni in urbanistični korak uglašen z obstoječo
celoto.
A. Nana Rituper Rodež
V Gledališču Park Murska Sobota je
bila v ponedeljek plesna produkcija
učencev vseh razredov in pripravnice Baletnega oddelka Glasbene šole
Murska Sobota. Nastopil je 101 učenec
tega oddelka, kjer se poleg sto baletnih plesalk izobražuje tudi en baletni
plesalec, mladi plesalci pa so s svojimi
baletnimi zgodbami kar dvakrat napolnili veliko dvorano. V prvem delu
programa so se predstavili učenci plesne pripravnice in prvi razred baleta,
ki jih vodi Mihaela Matis, v drugem
pa baletne plesalke od drugega do šestega razreda, s katerimi dela Ljiljana
Keča Rošker. Kot gost se jim je tudi letos pridružil Bojan Cvetko.
Baletni oddelek pod mentorstvom
Ljiljane Keča Rošker je pripravil točke
klasičnega baleta ter sodobnega in karakternega plesa. Plesali so na odlomke iz baleta Hrestač P. I. Čajkovskega,
sodobni ples na glasbo C. Orffa, ciganski ples iz filma Zbiralci perja A. S. Petrovića ter pesem Ciganka sem mala
(Bida). Tri skupine baletne priprav-
nice, v kateri nastopajo najmlajši, in
prvi razred pa so se predstavili s plesom na baletno glasbo iz Göthejeve
opere Faust, delo Charlesa Gounodja na temo Valpurgina noč. Matisova
je povedala, da je glasbo izbrala zato,
ker je nanjo tudi sama nekoč plesala in si je že nekaj časa želela, da bi
tudi njeni učenci plesali nanjo. Ravna ta glasba se pogosto uporablja za
produkcije, saj je primerna za različne
glasbene teme in jo otroci tudi hitro
slišijo. Gre za znano melodijo, vendar
jih manj ve, da so to teme iz opere, ki
pa je bolj namenjena odraslim.
In kakšne so priprave malih balerin,
da postanejo velike baletke? »Naše baletne točke so res zelo kratke. Starši
včasih pričakujejo, da bi bili njihovi otroci čim več na odru, ampak to
ni vedno mogoče. Smisel klasičnega
baleta je, še posebno na začetku, da
se dela kratko in jedrnato. Gibanje
je zelo disciplinirano in pri majhnih
otrocih je to pogosto težko doseči.
Priprave za minuto ali dve lahko tra-
jajo tudi dva meseca. Drugim plesnim
šolam je lažje, v krajšem času lahko
več pokažejo, mi pa vadimo in usklajujemo vsak korak in gib posebej,«
pripoveduje Matisova.
Nedvomno je pri baletu zelo pomembna tudi vztrajnost. »Balet je
trdo, trdo delo in marsikomu pade
motivacija. Balet ni več zabava, na
začetku je ples skozi igro, kasneje pa
treningi postajajo vedno težji in zahtevnejši, pomembne pa so tudi fizične predispozicije.« Imajo pa veliko
zanimanje za balet, saj so vsi oddelki
polni, zanimanje je vsako leto večje,
prvič, odkar dela v Murski Soboti, pa
ima v svojih skupinah tudi fanta.
Štiri balerine, ki so končale nižjo
baletno glasbeno šolo v Murski Soboti, pa so v hudi konkurenci uspešno
opravile sprejemne izpite na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. To
je za šolo, kjer poučujejo balet od leta
2000, in pokrajino brez posebne baletne tradicije velik uspeh.
A. Nana Rituper Rodež
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik |
11
Črtomir Časar
Varčevalci se morajo zavedati tveganja
Veliko malih in srednjih podjetij ima težave s predstavitvijo poslovnega modela in posledično s pridobitvijo posojila
M
agister ekonomskih znanosti
Črtomir Časar iz Puconec ima
številne izkušnje s področja financ. Po pripravništvu v NLB je delal
kot vodja poslovalnice mestne hranilnice v Murski Soboti, po pripojitvi Pomurske banke k NLB je kariero nadaljeval v Ljubljani v strateškem sektorju,
ki je deloval pod okriljem Marka Voljča.
Po prihodu Marjana Kramarja in ukinitvi strateškega sektorja je pot nadaljeval
na področju investicijskega bančništva,
skušala stimulirati gospodarstvo ter
spraviti v obtok čim več denarja. Mislim, da so Švicarji to spremljali in se
predčasno odzvali. Kaj se bo dogajalo v
prihodnje, je res težko napovedati.
Slovenska vlada se je odločila, da v
zvezi s tem ne bo ukrepala, češ da gre
za odnos med bankami in komitenti,
je taka poteza pravilna?
To drži, pogodba je sklenjena med
posojilodajalcem in posojilojemalcem
dobičkonosnosti in prisiljene ustvarjati neki profit za lastnike. Obrestna
marža je posledično taka, kot je.
Izjema so ruske banke, ki ponujajo
v primerjavi z drugimi presenetljivo
visoke obrestne mere, kje je podlaga
za njihove ponudbe?
Banke z obrestnimi merami med
sabo tekmujejo za pridobitev komitentov. Obstoječe banke skušajo delovati na trgu čim bolj dobičkonosno,
kritike na račun kreditiranja gospodarstva. Kako ocenjujete stanje danes, so banke bolj pripravljene podjetjem posoditi denar?
Menim, da si morajo banke še naprej
prizadevati za optimizacijo kreditnih
procesov in podjetjem z dobro bonitetno oceno hitro pomagati oziroma jim
stopiti naproti. Pri večjih investicijah
je seveda treba podrobno obravnavati vse kriterije in ugotoviti, ali bo pro-
Proti koncu naj bi se bližala prodaja NKBM, sledila naj bi tudi prodaja
NLB ter združene Abanke in Banke
Celje. Je dozorel čas za prodajo teh
bank ali je z vidika gospodarstva še
kakšen strateški interes, da imamo
banko v večinski državni lasti?
Vedno sem se zavzemal, da bi to bilo
naše, vendar danes drugače gledam na
stvari, saj sem delal v tuji banki in vem,
koliko znanja je tam in kaj vse prina-
Črtomir Časar:
»Iz izkušenj
v banki vem,
da tja prihajajo
stranke, ki samo
nemo gledajo,
saj gre včasih
za ljudi, ki pridejo
iz delavnice in ne
znajo predstaviti
svojega
poslovnega
modela.«
fotografija
nataša juhnov
kjer je pridobil licenco za pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Bil je
tudi član posebnega oddelka, ki so ga v
NLB ustanovili na zahtevo Banke Slovenije, za vrednotenje zloglasnih posojil, zastavljenih z vrednostnimi papirji, po domače tajkunskih kreditov.
Kasneje je iskal priložnost drugje in jo
našel v Hypo Alpe-Adria Bank, kjer je
prevzel vodenje področja ocenjevanja
kreditnih tveganj. Na koncu se je odločil za samostojno pot in danes je večinski lastnik družbe Cautela Finance,
pred njim je tudi nova zgodba v obliki
partnerstva z večjo družbo na področju
finančnega svetovanja. Zase pravi, da je
Prekmurec iz Domžal, kjer živi z ženo in
dvema otrokoma.
V zadnjem času je slovenske varčevalce vznemirila zgodba s švicarskim frankom. Kako razumeti potezo švicarske centralne banke, kaj se
je pravzaprav zgodilo?
Nad to potezo smo presenečeni tudi
vsi v stroki. Veliko kolegov me kliče,
kaj narediti, marsikdo pravi, da zadeva ni tako tragična, saj so pred tem plačevali toliko manj. Pri drugih, ki se jim
pozna vsak evro, teh je žal ogromno,
pa je to ključnega pomena. Danes je
težko kaj napovedati, saj je tečaj zelo
volatilen in skače iz dneva v dan. Težje je biti pametnejši od trgov. Švicarska
centralna banka se je odločila, da franka ne bo več vezala na evro, temveč ji
je v interesu frank vezati na dolar. To
pomeni, da na neki način išče dodatne
investitorje, predvsem zunaj Evrope. V
Evropi sta velika brezposelnost in minimalna gospodarska rast, Evropska
centralna banka z Draghijem na čelu
hoče nekaj narediti, zato je odkupovala državne obveznice in na ta način
in ti dve stranki se morata dogovoriti,
kako naprej, ali podaljšati ročnost ali
preoblikovati posojilo iz franka v evro.
Za zdaj je poteza vlade sprejemljiva.
Gre pa res za nenavadno stanje, tudi
švicarska centralna banka spremlja
dogajanje, ki je za švicarske izvoznike
obremenjujoče.
Trenutne obrestne mere na depozite so pri slovenskih bankah zelo nizke, marsikdo se pri tem vpraša, ali se
splača vezati nekaj tisoč evrov, da bi
po enem letu dobil nekaj deset evrov
obresti. Po drugi strani imajo na Hrvaškem banke skoraj dvakrat višje
obrestne mere, tudi na evrske depozite. Se nam lahko zgodi bančni turizem, da bi ljudje prihranke vozili čez
mejo?
Denar se v vsakem primeru bolj
splača vezati, tako se delno izognemo vsaj inflacijskim tveganjem, kot ga
imeti doma v nogavici. Glede bančnega turizma je to sicer mogoče, vendar
se ne bi smelo zgoditi. Vsak, ki spremlja zadevo s frankom, ve, da tudi na
Hrvaškem, kjer je druga valuta, sprejme tečajno tveganje. Vemo tudi, da je
Hrvaška trenutno v bistveno slabšem
gospodarskem in finančnem položaju kot Slovenija. Res pa je tudi, da
se mora naš bančni sistem nekoliko
prečistiti. Dejstvo je, da je v Sloveniji
trenutno preveč bank glede na sedanjo bilančno vsoto, mislim, da so glede
stroškovne učinkovitosti v primerjavi
z evropskimi bankami bistveno slabše.
Trg je trenutno takšen, kot je, in banke
so pod pritiskom. Slaba banka deluje
in skuša odpeljati slabe portfelje z namenom, da se banke očistijo in začnejo dajati posojila. Kot vse druge gospodarske družbe so tudi banke zavezane
nove banke pa imajo na voljo sveženj
denarja, ki ga želijo na trgu porazdeliti in tako priti do deleža komitentov
oziroma dela pogače. Nekatere ruske
banke, ki imajo zanimivo lastništvo,
so prišle z velikim kovčkom denarja in
nalogo, da ga plasirajo na trg. Kar se
tiče prebivalstva, me ne skrbi. Bojim se
predvsem glede posojil gospodarstvu,
kjer so zelo agresivne, upam, da bodo
pri poslovanju previdnejše kot kakšna
avstrijska banka.
Banke ponujajo komitentom različne
varčevalne pakete, med drugim tudi
mešane, kjer del sredstev naložijo v
depozite in del v vzajemne sklade ali
življenjska zavarovanja. So take rešitve za varčevalce dobra naložba?
Sem tudi sodni cenilec in imel sem
kar nekaj primerov, ko so stranke tožile upravljavce zaradi izgube denarja.
Težko je povedati, kdo je odgovoren,
celotna zadeva je malo strašljiva. Rekel bi, da naj se v to spušča tisti, ki ima
neko znanje na tem področju. Sam bi
se še vedno odločil za depozit. Če bi
razpolagal z veliko vsoto denarja, bi
ga razdelil na tri dele z različno ročnostjo, prav tako bi ga razpršil po različnih bankah, s tem bi porazdelil tveganje in imel dovolj varnosti. Mogoče
se to sliši zelo konservativno. Depoziti
torej da, mogoče kakšna državna obveznica tudi, v teh časih pa bi bil previden pri vlaganju v sklade, še vedno
sem privrženec klasičnega bančništva.
Varčevalec se mora predvsem zavedati
tveganja, ki ga prevzema.
Predlani je bil na radgonskem sejmu
organiziran posvet med upravo NLB
in pomurskimi gospodarstveniki.
Takrat je bilo mogoče slišati številne
jekt prinašal dovolj pozitivnega denarnega toka. Tuje banke imajo zadeve že
lepo pripravljene, pri slovenskih pa so
še rezerve, predvsem v optimizaciji in
hitrosti delovanja. V preteklosti so bili
v nekaterih bankah kriteriji za odobravanje posojil preveč statični oziroma
staromodni. Ocenjevali so, ali je bilo v
bilanci stanja dovolj kapitala in ali je
imela družba dovolj zavarovanja. Treba pa je gledati na dinamiko, na prihodnji denarni tok, to je ključen kriterij.
Nič ne pomaga, če imajo veliko kapitala, če ne vem, kaj bodo delali jutri.
Kaj vi svetujete podjetjem pri pridobivanju posojil?
Pred vsem drugim se ukvarjamo z
ocenjevanjem vrednosti podjetij za
različne namene: prodaje, nakupe,
davke, revizije … Ocenjevanje poteka
na tri različne načine, eden temelji na
denarnem toku, to pa je ključno tudi
za banke, ki spremljajo, koliko prostega denarnega toka ima posamezno
podjetje, in glede na to ocenjujejo, v
kolikšnem času je podjetje sposobno
odplačati svoj dolg. Pripravljamo tudi
prestrukturiranja podjetij in izdelujemo načrte finančnega prestrukturiranja. Podjetjem pomagamo tudi pri
pripravi gradiva, s pomočjo katerega
lahko lažje predstavijo svojo zgodbo
oziroma svoj poslovni model. Na neki
način jih pripravimo, da to znajo povedati. Iz izkušenj v banki vem, da tja
prihajajo stranke, ki samo nemo gledajo, saj gre včasih za ljudi, ki pridejo iz
delavnice in ne znajo predstaviti svojega poslovnega modela. Veliko srednjih
in malih podjetij nima take svetovalne
službe, ta podjetja pa so jedro slovenskega gospodarstva.
šajo v ta prostor. Čisto nič se ne bojim
prihoda tujih lastnikov in tujih bank
ter novega znanja. Tam je tudi manj
političnih vrtičkov, temu se je treba
čim prej izogniti in zadeve strokovno optimizirati. Strinjam se s finančnim ministrom, da je potrebna jasna
strategija, izpostaviti dejavnosti, ki jih
potrebujemo, kar se bo prodajalo, pa
naj se proda transparentno z jasnimi
pravili. Izbran mora biti tisti, ki največ ponuja, to pa ne pomeni samo finančne vrednosti, temveč tudi znanje,
ki bo omogočilo perspektivno prihodnost banke. Seveda pa nisem za prodajo za vsako ceno.
Prejšnji teden smo objavili intervju s
podpredsednikom vlade Dejanom Židanom, ki je pozitivno ocenil stanje
v državi, saj naj bi Slovenija spet uživala zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Ali se strinjate s tem optimizmom?
Ugotavljam, da se gospodarsko stanje v Sloveniji izboljšuje, rast je višja.
Toda še vedno moramo biti pozorni na
to, kaj delamo, strukturne reforme nam
ne morejo uiti. Sem pa kot strokovnjak
in finančnik optimist. Res je, da so za
nas finančne svetovalce tudi krize ugodne, saj je takrat po nas ogromno povpraševanja, se pa veselim pozitivnih signalov, ki jih kaže makroekonomska
slika, še vedno pa to ni dovolj za uspeh
podjetja. Za to sta potrebna dober menedžment in odličen produkt, kot recimo tale tukaj (pokaže na ipad na mizi).
Treba je imeti sanje in pri njih vztrajati,
predvsem pa kot mi Prekmurci trdo delati, to se dolgoročno izplača, medtem
ko sta vsakršno tveganje in špekuliranje kratkega daha.
Timotej Milanov
12
reportaža
| Vestnik | 29. januarja 2015
Dvaindvajset let KUD Goričko Gornji Petrovci
Igrajo obrnjeno
resnico in pri tem
neizmerno uživajo
Pokaži, kaj maš in druge okrogle – Folklorna skupina je v Gornjih Petrovcih
že štirideset let – Ljudem ni pomembno, da si na odru oh in ah, profesionalec
Tako se je začelo. Za osmi marec so
vedno pripravljali proslavo in na oder
postavili kakšen skeč, enkrat pa so se
naučili še nekaj plesov. Potem pa tišina, pripoveduje Sonja Kerčmar, dokler niso začutili, da jim nekaj manjka. Začeli so klicati in spraševati drug
drugega, ali ne bi morda nadaljevali in
ustanovili društvo. »Od takrat smo tu,
Kulturno-umetniško društvo Goričko Gornji Petrovci.« Zdaj teče že dvaindvajseto leto, s tem da je folklorna
skupina v Petrovcih s premori dejavna že štirideset let, v njej pa od začetka
plešeta Tidek in Martin.
Ker pa je vsako društvo dinamično
telo, dovzetno za vzpone in padce, se je
zgodilo tudi njim. Pred sedmimi leti je
prišel tak čas, da je bilo samo še nekaj
plesalcev in trije igralci. »In bili smo
žalostni, saj nismo vedeli, ali bi šli naprej ali pa razpademo. Pa smo si rekli,
da bomo obstali,« razlaga Sonja. Zdaj
jih je osemindvajset članov, ki so tudi
vsi dejavni v društvu. Imajo tudi mlada
dekleta in fante, igralcev pa je kar petnajst. »Mislim, da bomo še kar nekaj
časa. Teh nekaj, kar nas je v društvu
od začetka, je s svojim vztrajanjem, in
ko so še drugi videli, da je to druženje
ne le narečje, tuji jeziki, ki jih vpletem
v besedilo, pa so samo za poživitev,«
pripoveduje pisec besedil, režiser in
scenarist Aleksander Ružič. V vsakem
skeču, zdaj jih imajo že petindvajset,
je vedno zrno resnice, pa tudi parodija in kritika nekega družbenega stanja. Življenje samo mu je navdih, pri
pisanju pa potem trpko resnico obrne
v smeh.
»Če bi tekste pisal kakšen tragikomik, bi se ob njih lahko tudi zjokali,«
pripoveduje Aleksander. Vloge piše po
meri igralcev in glede na njihov značaj.
Skupina je zdaj že tako dolgo skupaj,
da se vsi zelo dobro poznajo in tudi
vedo, kako se kateri vživi v neko vlogo. Tudi v skečih, ki so jih predstavili
na prireditvi Veseli večer, ki so jo tokrat pripravili v vaški dvorani v Gornjih Petrovcih, sta bili dve kočljivi vlogi
o drugačnih nagnjenjih, ki goričkemu
svetu nikoli niso bila domača, a sta ju
Topli in Britvica zelo dobro odigrala.
Na oder so postavili tudi večno rivalstvo Amerike in Rusije za prevlado, ki
se z osvajanjem vesolja prenaša z Zemlje celo na Mars. Zaigrali so tudi situacije, v katerih trčita dva svetova v
krajinskem parku, stari, ki izumira, in
življenju ne morem, torej da izstopim
iz nekih vnaprej določenih okvirov. To
mi je glavni izziv cele zadeve in tudi
vsake igre in s Šanjijem tu fantastično sodelujeva. Uživam, ko ljudje uživajo, se smejejo in ploskajo. To ti je tista glavna nagrada. Saj drugega tako
ne čakaš. To, da je veselje na obrazih
ljudi in da jim je dan malo drugačen
kot običajno.«
Res je tako, kot pripoveduje Marjan,
torej da se je na odru treba neštetokrat znajti. »Večkrat se nam je že zgodilo, da je kaj odpovedalo, in če kateri kaj pozabi, ga drugi takoj s kakšno
besedo spomni, kako mora nadaljevati besedilo ali naveže nit. Tudi danes je
v enem trenutku 'totalno' odpovedalo. Že na začetku sem se morala znajti,
kakor sem vedela in znala, in mislim,
da gledalci niste nič opazili. Zdaj imamo to že v krvi, da tudi drugega ne pustiš na cedilu in da vse teče gladko,«
pove najstarejša med igralci Dragica
Ružič. Dragica si ne predstavlja življenja brez igranja in druženja, ki ji zapolni ves prosti čas. »To, da smo odprti in
da znamo sodelovati, od najmlajšega
do najstarejšega v skupini, je nekaj izjemnega. Veseli smo, kadar lahko gre-
www.vestnik.si | e: [email protected]
pove Mladen Jelenovec, ki je že štiri leta amaterski igralec. »Nikoli nam
ni težko priti na vaje, četudi ob enajstih ponoči. Lepo je, to ste lahko sami
videli, in upam, da smo tudi dokazali, da je to, kar počnemo, smisel našega življenje v prostem času.« Mladenu je bila namenjena ena od kočljivih
vlog v najnovejšem skeču, o kateri je
govoril Aleksander. »Nekdo jo je pač
moral odigrati, in če mi je bila dana
taka vloga, sem jo sprejel z odgovornostjo, čeprav sem bil na začetku nekoliko skeptičen.« Pa ne zaradi razgaljenih kosmatih nog, pravi, ker takšne
pač ima, ampak mu je bilo malo čudno zaradi kostumografije. Živo rdeče
ženske obleke res še nikoli prej ni imel
oblečene, vendar ga je bolj kot to skrbelo, ali bodo, kot je dejal, te kosmate
noge vzdržale hojo v čevljih na visoke
pete. »To mi je bilo res malo težje. Ampak če naš režiser pravi, da je treba to
odigrati, se pač potrudiš, kot je treba.
Sicer pa nas je pilil tako, da smo potem
to tudi zmogli.«
Lilijana Svetec je bila že kot dekle
skupaj s svojim fantom članica folklorne skupine v Šalovcih, ko pa sta
se poročila, sta se pridružila folkloristom petrovskega društva. Zdaj pa ji
je neizmerno lepo, ko lahko igra in se
pri tem povsem vživi v neko vlogo. »To
delam za svojo dušo. Ob vsem tem, kar
nam nalaga življenje, ob številnih problemih in tegobah, mi je to zelo všeč.
Uživam na vsakih vajah in upam, da
uživajo tudi gledalci, za katere ustvarjamo. Mislim, da smo jim tudi danes
vsaj malo pregnali to sivino in meglo,
ki visi nad nami, tako pri vremenu kot
stanju duha v družbi.«
Žalostni ne plešejo
Zadnji, ki je prišel v društvo, je bil
Roland Pocak. V mladosti je v Avstriji
v nekem kraju ob švicarski meji, kjer
je delovalo slovensko kulturno društvo Mura, plesal v folklorni skupini,
ko pa se je vrnil domov, je ponudil svoje moči tukajšnjemu društvu. »Rad se
smejim, saj je boljše, da se smejimo,
kot da bi se prepirali. Jaz tudi vedno
ri smo se zbrali precej kreativni ljudje,
ki ničesar ne delamo za denar.« Pripoveduje še o tem, da kamor koli pridejo,
jim povsod pravijo, da jim tega manjka. Ljudem namreč ni pomembno, da
si na odru oh in ah, profesionalec, ampak da si jim blizu in da si življenjski.
»Kdo bo zdaj študiral nekega Ibsena in
te zadeve. Malo poglejte poročila. Pa
saj so same negativne novice, mi pa v
tisti uri in pol na odru med gledalce
prinesemo obilo smeha. Malo res vse
vleče tudi na seks, vendar na tem svet
stoji. Režiser nas vodi in nas tudi kritizira. In tu smo se tudi navadili, da kritika vodi v vrhove, in tudi mi vsi smo
zelo odprtih besed.«
Vse več jih je
Dušanka vodi Kulturno-umetniško
društvo Goričko Gornji Petrovci že od
leta 2008. Odkrito je povedala, da ji
ob vseh obveznostih in zaradi dela v
treh izmenah energija včasih izpuhti
iz telesa. Potem pa jo postavi pokonci to, da se še najdejo ljudje, ki se sami
oglasijo, da bi radi sodelovali v dramski sekciji ali plesali pri folklori. Toliko bolj, ker smo vendar vsak po svoje
ujetniki nekih obveznosti in vse bolj v
neki časovni stiski. Za sodelovanje v
društvu pa si je treba vzeti čas in tudi
človek moraš biti tak, da se rad družiš
in v tem uživaš. »Vsako leto nas je več
in tudi nastopov, tako folklorne kot
dramske skupine, imamo vse več, to
pa je v bistvu lepo,« je povedala Dušanka. In ker ima pri vodenju društva
pomoč, upa, da bo ostala na čelu vsaj
še nekaj časa.
Denar ne drži skupaj
»Mene pri društvu navdušujejo tri
stvari, da takrat, ko mi z leti postanejo
hlače pretesne, lahko dobim večje, in
da takrat, ko se mi podaljšajo stopala z
nohti vred, dobim nove čevlje. Torej da
imamo v društvu dovolj za te osnovne
stvari. Druga zame pomembna stvar
je naše prijateljstvo in to, da si lahko
napolnim baterije, tretja pa je, da sem
kot Goričanec odšel v Soboto, vendar
Na Veselem večeru so plesali Metka Jošar in Tidek Kovačec, Kaja Rogan in Martin Lutar, Suzana Pondelek in Aleksander Svetec, Sonja Kerčmar in Roland Pocak, Monika Kovačec Žido in Ernest Kovačec.
Na glasbilih so jih spremljali Gregor Grah, Branko Rogan in Jože Horvat. V skečih so nastopili Nuša Rogan, Aleksander Svetec, Zdenka Kuzmič, Boštjan Kopač, Dragica Ružič, Sašo Kerčmar, Dušanka Kuronja,
Mladen Jelenovec, Zvonka Černjavič, Marjan Kerčmar, Štefan Grah, Lilijana Svetec, avtor skečev in režiser pa je Aleksander Ružič. fotografija majda horvat
nekaj čudovitega, vplivalo še na njih.
Nekateri so že odšli iz Petrovec, pa so
še vedno z nami, ker jim je lepo. Nič
izumetničenega ni, nič zaigranega ni
med nami.«
Spomenik je bila in molčala
Sonja pleše v folklorni skupini, vendar ne igra v skečih, to pa zato, ker so
vsa besedila napisana v prekmurščini,
ki ni njen materni jezik. »Enkrat pa je
Šanji napisal vlogo tudi zame, v kateri
pa mi ni bilo treba govoriti. Bila sem
spomenik,« pripoveduje o prigodi, s
katero vedno nasmeje še druge.
»Sem lokalpatriot in vsa besedila pišem v prekmurščini, ki je zame jezik in
novi, ki prihaja. »V besedilu mi je posebej všeč tudi to, da zdaj, ko vsi živimo
iz trgovske košarice in od zapakirane
hrane, iščemo način, da se vrnemo k
naravi,« govori režiser. Čeprav se podpisuje kot avtor pod vsa besedila, je na
odru vendarle tudi precej improvizacije, ki jo dopušča, če seveda ta ne štrli
preveč iz konteksta.
Uživam, ko ljudje uživajo
»Jaz ogromno improviziram,« je povedal Marjan Kerčmar, ki je eden od
osrednjih igralcev v skoraj vseh skečih.
»Vse življenje je vendar ena sama improvizacija, pri igri pa si lahko tega dovolim še veliko več, česar si v realnem
mo kam nastopat, ali ko se pripravljamo na kakšen nov skeč. To mi je nekaj
najlepšega, kar lahko zdaj, ko sem v
pokoju, delam v življenju.« Čeprav so
v dramski sekciji stari od dvajset do
petinšestdeset let, je to zelo dobro, je
prepričana tudi Zvonka Černjavič, ki je
med mlajšimi člani v skupini. Prav to
namreč daje barvitost tako druženju
kot temu, kar postavijo na oder. »Naša
družba je fantastična,« pove. To je eno
samo veselje, pravi, takšno, ki se ga ne
da najti za vsakim vogalom.
Visoki čevlji in kosmate noge
»S takšnimi ljudmi, kot smo zdaj
skupaj, se igranja ne da naveličati,«
rečem, da tisti človek, ki pleše, slabo
ne misli. Nikoli nisem videl žalostnega
človeka, ki bi plesal, saj to ne gre skupaj. Tisti, ki pleše, ne greši in tudi ne
pada v depresijo, saj je nenehno povezan s parom. Po nemško se reče 'partnertanz', saj če z nekom plešeš, si že v
družbi. Potem pa nas je v skupini pet,
šest parov, ki se samo pogledamo in se
že smejemo.«
Roland pa ni bil edini, ki se je ponudil sam. Predsednici društva Dušanki Kuronja je svoje »čare« ponudil
tudi Boštjan Kopač. »Ona je bila moja
prva, plesalka namreč. In sukala me je,
oh kako. Kot šefinja. Mislim, da nekdo
mora voditi vse skupaj. Povedati želim,
da sem zelo vesel za to skupino, v kate-
se še vedno vračam in še vedno zelo
rad sodelujem v društvu,« je pripovedoval Aleksander Kerčmar. Poudaril
je, da če bi se začeli v društvu pogovarjati o denarju, potem bi bil to njegov konec. Vendar pa tega, da denar ni
bistvo ljubiteljskih društev, nočejo razumeti tisti, ki jim nalagajo vedno več
birokracije in jim hočejo pobrati še tisto nekaj malega, kar imajo v blagajni,
sklicujoč se na neke višje pravice po
zakonu. »Še enkrat, ni denar tisti, ki bi
nas držal skupaj, in o njem se tudi nikoli ne pogovarjamo. Usedeš se v avto
in ne sprašuješ o plačilu stroškov, pa
tudi kupiš si sam tisto, kar potrebuješ,
ko stopiš na oder.«
Majda Horvat
www.vestnik.si | e: [email protected]
ljudje in zgodbe
29. januarja 2015 | Vestnik |
13
Teslova metamorfoza
Povedala bi ljudem, naj ne obupajo
Moja osebna izkušnja s posebno metodo energije posebnih valov – Odkrila naj bi jih Nikola Tesla pa tudi Eric Pearl, pod imenom
Tesla metamorphosis pa Anja Petrović – Izboljšanje zdravja in počutja – Za zdaj jo edina v Pomurju izvaja Darinka Vereš Kop
Poklicana sem bila in odzvala sem se.
To je dejstvo. A dejstvo je tudi, da je
moj um še vedno – oziroma tak pač
je – tako močen, da je brez prestanka nekaj blebetal. Dvomil, tehtal, primerjal. A energija je naredila svoje. O
čem govorim? O Tesla metamorphosis
oziroma Teslovi metamorfozi zdravja;
posebni metodi, ki naj bi imela za posledico ne le telesno in fizično zdravljenje, ampak tudi mentalni, psihični in duhovni dvig ter razvoj. Ker sem
človek, ki ga te stvari zanimajo, sem
komaj čakala novo izkušnjo. A se prej
nisem – v novinarskem smislu – nanjo
pripravila. Strica Googla sem torej pu-
v Černelavcih, v Centru komplementarne medicine Ericus, kar mi je, kar
se razdalje tiče, blizu – rekli: »Ah, ne,
pa saj nimaš časa! Pa kdaj boš zdaj še
to šla!« Darinka pa: »Delam tako, da
človeka uvedem v zdravljenje z neke
vrste uvodno seanso, to bova opravili
zdaj, potem pa boste prišli zvečer ali
zjutraj, ko nikogar drugega ne bo tukaj v Ericusu, saj mora biti popolna tišina.« »No, še to,« so mi rekli možgani.
»Približno 30 do 45 minut traja posamezna obravnava, ta uvodna je malo
krajša in se izvaja ob glasbi. Ležite na
terapevtski mizi, ne dotikam se vas, vi
zaprete oči, in energija bo delala svo-
je. Edino, kar morate narediti, je, da
se sprostite; bodite odprti in dovolite,
da proces steče. V tem trenutku sva že
povezani z energijami.« In naenkrat
so bili moji možgani … tiho. Naenkrat
se mi ni zdelo več tako nemogoče, da
bom jutri zvečer spet tukaj, z Darinko,
v Centru komplementarne medicine.
Nato je Darinka vključila glasbo, jaz
sem se edino sezula, saj oblačil ni treba slačiti, in se ulegla. Nisem gledala,
kaj počenja, začutila sem edino toploto, ki je sevala tam nekje pri glavi. Potem pa: barve! Videla sem – sicer sem
imela zaprte oči –, kako so se prelivale barve. Najprej umazanoroza, nato
Usui Do reikija, za katerega je verjela,
da je vrhunec možnosti zdravljenja.
Nato je dobila kanalizirano sporočilo, da naj izvaja Teslovo zdravljenje.
Anja Petrović: »Nisem imela niti najosnovnejše izobrazbe iz fizike in nisem
mogla dojeti, kakšno zvezo ima Tesla
z zdravljenjem. A na posvetovanjih z
znanstveniki sem spoznala, da je prišel čas, da ljudje kot vrsta dosežemo
višjo stopnjo zavesti. In sicer z rekonstrukcijo 12 verig DNK, ki so jih ljudje nekoč imeli; z usklajevanjem frekvence DNK človeka s frekvenco DNK
zemlje in s frekvenco DNK celotnega
vesolja. S tem se vzpostavi popolno
ravnovesje svetlobe v človeškem telesu, kar dosežemo s Teslovimi frekvencami energije, ki je z razdaljo
celo močnejša, pravimo, da prihaja 'z
druge strani'. Zato, ker je v fazi zdravljenja tako imenovano torzijsko polje most med izraženo in neizraženo
realnostjo; v tej pa ne veljajo časovne zakonitosti, kot jih poznamo v naši
resničnosti, ki smo ji dodali čas.«
Skalarne valove naj bi znal proizvajati že Nikola Tesla, ki je trdil, da jih s
specifično notranjo naravnanostjo v
našo realnost lahko pritegne tudi človek. Menda je šlo za delovanje tega istega polja pri Jezusovih ozdravitvah,
danes pa znajo to tehniko uporabljati
številni zdravilci.
Pomislila sem: »Joj, kam sem padla,« in brala naprej. Prav ta skalarna
energija pa je most do neizražene realnosti, v kateri časovne zakonitosti
ne veljajo. V naši realnosti je namreč
logično, da vsaka bolezen za ozdravljenje potrebuje čas, v primeru dovolj močnega polja skalarnih valov pa
so mogoče trenutne ozdravitve. Vse
to se da tudi posneti, posebna polikontrastna interferentna fotografija
namreč Teslove valove pokaže kot –
vijolično barvo. (»Hej! Vijolična!« so
rekli moji možgani. In obmolknili.)
Terapija toplote
fotografija vida toš
stila tam, kjer je, najprej me je zanimala moja lastna izkušnja. In? Kako je
bilo? Zanimivo …
Vijolična svetloba
Darinka Vereš Kop, gospa izjemno
globokega glasu in visokega, tenkega
života, mi je vse lepo razložila: »Terapija s to energijo se izvaja trikrat, to
je tri dni, a vmes so kratki enodnevni
premori. Med posameznimi seansami pa ne sme preteči več kot tri dni,
ker se s tem oslabijo rezultati. Jaz ne
potrebujem nobenih zdravniških izvidov ali opisov morebitnih bolezni,
ker gre pri mojem energetskem zdravljenju za celostno zdravljenje. Torej:
ne postavljam diagnoz, ne vlečem ničesar iz telesa in ničesar ne dodajam
v telo; energije niti ne usmerjam. Vaša
zavest se prek mene sporazumeva z
univerzalno zavestjo. Jaz sem le kanal, da prek mene steče proces. Komunikacijo med vašim energetskim
poljem in univerzalno energijo pa
spremljam s pomočjo rok.« Poslušala sem, se smehljala, moji možgani pa so ob omembi, da bom morala
priti večkrat – pa čeprav Darinka dela
Skalarne valove naj bi
znal proizvajati že Nikola
Tesla, ki je trdil, da jih
s specifično notranjo
naravnanostjo v našo
realnost lahko pritegne
tudi človek. Menda
je šlo za delovanje tega
istega polja pri
Jezusovih ozdravitvah,
danes pa znajo to
tehniko uporabljati
številni zdravilci.
rumena, potem vijolična. Dogovorili
sva se za nov termin (moji možgani
so bili tiho kot miš) in doma sem pogledala na splet, kaj sploh je ta Teslova metamorfoza.
Nova frekvenca energije,
skalarna energija
Skalarno energijo naj bi raziskoval
že Nikola Tesla, zato je oblika zdravljenja dobila to ime; gre pa za neko
novo frekvenco energije, ki naj bi
presegala vse omejitve, slabosti in
pomanjkljivosti dozdajšnjih energijskih tehnik zdravljenja. Obstoj skalarne energije potrjujejo primeri iz
prakse in dosežki znanstvenih raziskav. Teslova metamorfoza pa naj ne
bi zdravila le fizičnih simptomov, ampak s povezovanjem z vesoljem človeka ponovno uskladi z univerzalno frekvenco in tako omogoči osebnostni
razvoj na vseh področjih. Tesla metamorphosis je osnovala zdravilka Anja
Petrović, ki je pred tem sodelovala z
Ericom Pearlom, prvim človekom ponovne povezave oziroma Reconnectiona. Petrovićeva je bila tudi mojstrica
»Jaz pravzaprav
ne počenjam nič
posebnega. Iz svoje
srčne čakre pošiljam
človeku čisto ljubezen.
To je tisto, kar sem
iskala, čista ljubezen in
to je ta energija. Jaz pa
to občutim tudi tako,
kot bi imela tu v rokah
(pokaže dlani) tako
ploščico, skozi katero bi
sevala energija.«
Ko sem k Darinki prišla drugič, torej na prvo pravo seanso, je bil že večer. Takoj ko sem legla na terapevtsko
mizo, zaprla oči in je Darinka stopila
za mojo glavo, sem začutila toploto.
Od glave navzdol. Tudi mravljinčenje po rokah in nogah; Darinka mi je
kasneje povedala, da sem delala tudi
gibe z dlanmi in stopali, čeprav se jih
sama nisem zavedala. Prva terapija je
bila najmočnejša; med prvo in drugo
sem bila en dan na smrt utrujena, bolela me je glava. Med terapijo so se dogajale zanimive reči, a o tem ne bom
pisala. (Možgani mi pravijo: »Ne ga
sr…; nekateri tako in tako mislijo, da
si malo čez les. To bi bilo pa preveč!«
Zato naj bo to dovolj.) Tretja terapija
je bila najprijetnejša, prebudila sem
se z močnim občutkom sreče, polna
energije. Vmes sem pa videla močno
modro barvo; tudi Darinka jo je, rekla
je, da je imela vse modre roke.
Seveda mi zdaj moja novinarska
plat ni več dala miru. Zanimalo me
je, kaj pravzaprav počenja med seanso. Sama namreč nisem imela odprtih
oči, da bi jo opazovala. Darinka Vereš
Kop: »Saj ne gre, ne morete gledati.
Včasih mi kdo reče, da je hotel gledati, pa ni mogel odpreti oči. Jaz pravzaprav ne počenjam nič posebnega.
Iz svoje srčne čakre pošiljam človeku
čisto ljubezen. To je tisto, kar sem iskala, čista ljubezen, in to je ta energija. Jaz pa to občutim tudi tako, kot bi
imela tu v rokah (pokaže dlani) neko
ploščico, skozi katero bi sevala energija. Skozi srčno čakro in skozi roke
potem teče – to čutim, kot bi bila z
nekimi nevidnimi nitmi povezana s
človekom – energija.« Včasih, pravi,
vidi tudi svetlobo, kot se je to zgodilo
pri meni: »Pogosto čutim, kaj se s človekom med seanso dogaja, ne vidim
pa nobenih slik.«
Pravi, da so bile njene življenjske izkušnje tudi težke, zelo, zato želi ljudem samo in res pomagati: »Pomembno je le, da ljudje verjamejo, da lahko
spremenijo svoj položaj, pa naj bo še
tako težek. In – več je ljubezni, lažji
je svet; več ljubezni bomo širili, lepše
bo. Zato delam to. In rada bi povedala ljudem, naj ne obupajo. Naj verjamejo vase in poslušajo svoje srce. Vsi
lahko živimo lepo življenje. Ne govorim o denarnem bogastvu, a vsi smo
lahko notranje srečni.«
Vida Toš
14
| Vestnik | 29. januarja 2015
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
Dejan Kocon
Vse, kar si želi, je fotografiranje
Mikrobiolog po izobrazbi, a srce ne more pozabiti fotografije – Zato bo poskušal s fotografijo tudi v poslovnem smislu
»Zgodba o mojem fotografiranju seže
malo dlje nazaj,« se nasmehne, ko
klepetava o tem, da je fotoaparat nekaj, brez česar mu enostavno ni živeti.
»Nikoli ne bom pozabil, kako sem bil
navdušen, ko sem kot otrok razstavil
star očetov fotoaparat. Blazno so me
fascinirale tiste leče pa objektiv, čeprav je bil potem, ko sem ga razstavil,
fotoaparat neuporaben.« Oče, pravi,
je bil tudi vesel, pa ne razstavljenega
fotoaparata, ampak tega, da sina zanima fotografiranje: »Pa sem počasi začel, počasi. Čisto zares in močno me
je zagrabila fotografija v srednji šoli,
najbolj pa v študijskih letih, ko sem
začel potovati,« pravi Dejan Kocon,
po izobrazbi diplomiran mikrobiolog, po srcu pa še kaj zraven. Zato so
začeli tudi možgani razmišljati, da bi
lahko od tega tudi živeli. In Dejan bo,
pravi, to pomlad zato stopil na pot samostojnega podjetnika. Deki-Foto.
»S prijateljem sva imela tako interno tekmovanje, kateri od naju bo pripravil lepše potopisno predavanje – s
fotografijami seveda,« se smeje Dejan,
ko se med pogovorom spomni študijskih let. »On je bil v Peruju, jaz na Kitajskem, pa sva 'se šla', kdo bo naredil
atraktivnejše fotografije (smeh).« Izid
skritega tekmovanja je bil: izenačeno,
seveda. Ker imajo vsake oči svojega
malarja, menda. »Po študiju, ko sem si
poiskal službo, je fotografiranje ostalo
le hobi, čeprav sem si po tiho jaz ves
čas želel več,« prizna Dejan, ki se mu
je zgodba obrnila takrat, ko se je udeležil nečesa, kar s fotografijo nima nobene zveze: »Pred kakšnima dvema
letoma sem se udeležil nekega seminarja za osebnostno rast. In odločitev
je padla: fotografija bo tudi moj kruh
(smeh).« Pravi, da se zaveda, da ni in
ne bo enostavno: »Tudi starša se bojita, da v fotografiji in fotografiranju
ni zaslužka. Jaz vse to razumem, zato
Avtoportret. Eden od utrinkov z Dejanovih potovanj, ta je z londonske podzemne železnice. fotografija dejan kocon
pa sem se udeležil programa Podjetno
v svet podjetništva, kjer so me naučili marsikaj, predvsem pa sem se znebil nekih strahov, ki sem jih imel prej.«
A da je prišlo tako daleč, da je Dejan
sploh ugotovil ne le, česa ga je strah,
ampak kaj bi sploh rad, pa je bil – tako
pravi – ključen tisti seminar: »Takrat
sem se pravzaprav odločil, da bom šel
za tistim, kar si želim. Da je to ne le
edina prava, ampak edina pot. Postalo
mi je tudi jasno, da je tisto, kar bi res
rad počel v življenju – fotografija. In fotografiranje. Se pa do takrat nisem nič
premaknil v tem smislu (smeh). Potem
sem pa začel iskati vse mogoče kanale,
kjer bi se kaj o tem naučil (smeh).«
Službe, ki jih je Dejan do zdaj opravljal, so bile za določen čas, nato je
nekega dne na zavodu za zaposlovanje »srečal« prej omenjeni program:
»In si rekel, da je to to. Bal sem se od-
preti s. p., ker nisem vedel nič o tem,
in ravno tega strahu me je ta program
rešil. Ker sem dobil odgovore na tisoč
drobnih vprašanj, od računovodstva
do stroškov odpiranja in predvidenih
stroškov … na vse to, zaradi česar me
je bila prej totalna groza, če sem na to
sploh pomislil (smeh).«
Zaradi poslovne ideje, pravi Dejan, pa seveda ni imel nobene groze
in strahu: »Zamislil sem si neke vrste
delavnice; kratke fotodelavnice za začetnike, ki šele začnejo odkrivati, kaj
vse v fotografiji lahko dosežeš. Ideja
je torej, da bi z njimi v praksi odkrivali, kaj dela fotografijo, kaj jo dela dobro, kako torej zajeti svoje spomine,
da bodo zanimivi še čez mnogo, mnogo let. Kot dodatna poslovna ideja se
je potem pojavila ideja, da bi se povezal s turističnimi ponudniki in bi ponudil delavnico turistom, a zraven je
neko doživetje. Torej: gremo na, ne
vem, panoramski polet po Prekmurju, hkrati pa se v praksi učimo, kako s
pomočjo fotoaparata ujeti vse te trenutke, da ostanejo za vedno z nami.«
Dejan pravi, da se mu je poslovna ideja utrnila, ko je sam iskal nekaj podobnega, pa ni nič našel: »Iskal sem
take in drugačne tečaje in v Ljubljani se kaj podobnega da najti. Mogoče celo lahko izbiraš med tremi ponudniki. Odlično. Težava se pojavi, če
nisi v Ljubljani. Imel sem velike težave
pri iskanju kakršnega koli tečaja fotografije zunaj glavnega mesta. Običajno so časovno zelo redki, na recimo
pol leta, ker pač zbirajo zadostno število ljudi, ki potem nekaj dni obiskujejo tečaj. Ni pač toliko povpraševanja
in tudi ponudba je slabša. Zato sem se
odločil, da jo izboljšam (smeh).« Tečaji, pravi Dejan, bodo res kratki, a izčrpni, predvsem pa praktični, torej ne
bo poudarka na teoriji, pač pa – fotoaparat v roke in na cesto: »Namenjeni pa bodo, kot pravim, predvsem
Pomurcem pa seveda vsem sosedom
čez mejo, ker pač nobeden od jezikov
sosednjih držav ni problem. Pa torej
tudi turistom. Potem pa se bo dalo seveda dogovoriti za mentorstvo osebno, torej ne v skupini, ali pa za kakšen
nadaljevalni tečaj. A o tem, kot radi
rečemo, kasneje. Ko bo Deki-Foto že
deloval (smeh).«
Vida Toš
Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju
Ob muzeju so lani uredili spominski park
Lani obiskali slovenske Primorce v Banjaluki in gostili Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič – 90 let vasi Pince-Marof
V Društvo Primorcev in Istranov v
Prekmurju se povezujejo potomci Slovencev, ki so med prvo in drugo svetovno vojno zbežali pred italijanskim
fašizmom.
Namen ustanovitve društva je bil,
kot je povedal njegov predsednik Vladimir Radikon, ohranjanje kulturnega
izročila, tradicije in običajev Primorcev in Istranov, pa tudi ohranjanje
zgodovinskega spomina na priselitev
v Prekmurje, kjer so si obetali boljše
življenje. Ob potomcih Primorcev in
Istranov so člani društva tudi njihovi
prijatelji in sorodniki.
Pestro aktivnost čez leto začnejo januarja, pravi Radikon, s primorskimi
kolinami v Pince-Marofu, ki so jih letos organizirali petič, na njih pa obiskovalcem predstavijo vse o kolinah,
kar se je prenašalo iz roda v rod: »Sicer smo se tudi v kulinariki pri marsičem prilagodili Prekmurcem, vendar smo ohranili nekatere značilnosti
naše kulinarike, enako tudi običaje in
besede iz narečij z drugega konca Slovenije in istrskega polotoka. Na prireditvi smo ob zvokih glasbe godca od
jutra obujali običaje, kot so bili nekoč,
ob 15. uri pa smo organizirali pogostitev s kolinami.«
Bistvena razlika pri pripravi jedi
je v začimbah, ki so primorske. Na
primorskem krvavice, ki jim pravijo
mulce, sladkajo. Pa tudi repe ni zra-
V Pince-Marofu
je lesena hiška –
spominski muzej
–, v kakršnih so
živeli ob prihodu
v Prekmurje.
fotografiji jože gabor
ven pri njihovih kolinah, še najmanj
bujte, ampak je priloga k mesu zelje.
Lani so pripravili mulce, letos pa so se
odločili, da bodo naredili prekmurske
krvavice z ajdovo kašo: »Naredili smo
še klobase, za pršut, ki smo ga delali
prejšnja leta, pa je bilo letos nekoliko
pretoplo. Na primorskem namreč po
kolinah mesa ne dimimo.« Prireditev
so pripravili skupaj s Kulturnim dru-
štvom Primurka ter vaščani Benice in
Pince-Marofa.
V vaškem domu v Pince-Marofu so
tudi prostori društva, ob njem pa je
lesena hiška, v kakršnih so ob prihodu
v Prekmurje živeli njihovi predniki. V
njej je spominski muzej s predmeti, fotografijami in dokumenti. Pred
zgradbo so lani uredili spominski
park, ki ga bodo uradno odprli junija,
ko bodo pripravili prireditev ob 90-letnici vasi Pince-Marof: »Na to prireditev bomo povabili tudi Primorce in
Istrane, ki so se takrat kot naši predniki sem preselili v Banjaluko v Bosni
in Hercegovin, Makedonijo, okolico
Maribora in na druga območja. Lani
smo izvedeli, da je tudi pri Virovitici
na Hrvaškem vas, kjer so se naselili.
Ob tem bomo pripravili še konferenco
o priseljevanju Primorcev in Istranov
v Prekmurje s strokovnimi razpravami. Sodelovali bodo tudi zamejci s Tržaškega, ki bodo prišli s pevskim zborom in folkloristi.«
Vsako leto organizirajo izlet z avtobusom na območja, kjer so živeli njihovi predniki. Aprila načrtujejo izlet
na Tržaško, kamor so jih povabili lani,
ko so v Prekmurju gostili Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz
Trsta. Do slovesnosti bodo ob muzeju uredili še zbirko starega kmečkega orodja. Spominski muzej pa želijo
še bolj vključiti v turistično ponudbo in ga povezati z naravnim okoljem
Murske šume in obmurske pokrajine.
Vključiti pa ga želijo tudi v izobraževalne programe osnovnih in srednjih
šol. Ob hiški je prostor za druženje večje skupine obiskovalcev, ki je na voljo
tudi kolesarjem, ki se iz kolesarskega
centra v Čentibi ali Term Lendava odpravijo do Murske šume. Lani so gostili
slovenske Primorce iz Banjaluke v Bosni in Hercegovini, ki so jim tudi vrnili obisk. Zgodbo o usodi obojih pa so
gledalci nacionalne televizije spoznali v dokumentarnem filmu Uroša Lipuščka. Vsako leto organizirajo pohod
po Murski šumi z ogledom muzeja, sodelujejo na prireditvah Bogračfest in
Lendavska trgatev v Lendavi ter na turistični prireditvi pri Martinu na Muri.
Jože Gabor
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik |
15
Ernest Pleh, major SV
Srce se nam trga, ko smo v vojašnici
Kader tukajšnje vojašnice bo sestavljal glavnino dveh misij na Kosovu – Splesti močno vez z okoljem – Dan SV v Rakičanu?
Slovenska vojska (SV) se je pred poldrugim letom vrnila v pomursko regijo. Svoje sile, v murskosoboški vojašnici sta nameščena poveljstvo in
del rodovskega bataljona 72. brigade,
je prerazporedila nazaj v prekmursko
prestolnico potem, ko je enote enkrat
že umaknila iz Pomurja, in čeprav je
zastala gradnja nove vojašnice. Tukaj sta protioklepna in pehotna četa,
druge čete, vseh je osem, med drugim
za ognjeno podporo in protizračno
obrambo, ima bataljon še v Mariboru,
Celju in Cerkljah ob Krki. Na vrhuncu kadrovske zasedbe enot je v tukajšnji vojašnici dvesto vojakov, SV pa se
je za oživitev Murske Sobote odločila
tudi ali predvsem zaradi zmanjševanja stroškov. Ker v vojašnici službujejo skoraj izključno Štajerci in Pomurci,
so potni stroški, ki jih je treba plačati,
namreč majhni, skorajda minimalni.
nega reda in miru v nemirno Kosovo.
Kader tukajšnje vojašnice bo tvoril
glavnino obeh mirovnih operacij.
Samo spotoma: če bodo v Ljubljani
pritrdili – in vse kaže, da bodo – predlogu 72. brigade in rodovskega bataljona ter Zvezi veteranov vojne za
Slovenijo (ZVVS), ki ji načeluje generalmajor v pokoju in nekdanji načelnik generalštaba SV Ladislav Lipič,
bo 15. maja predvidoma na letališču
v Rakičanu Dan SV, kjer bo vojska postrojila okoli 3.000 ljudi moštva in
predstavila celoten arzenal opreme, s
katero razpolaga. Slovesnosti se bodo
udeležili ves vojaški in politični vrh
ter gostje, prireditev pa bo odprta za
javnost in obiskovalce.
Pomoč ljudem v stiski
Izkušnje iz Afganistana
Rodovski bataljon je bil ustanovljen
maja 2013 in je enota pod okriljem 72.
brigade, ene od dveh brigad SV, sicer
ključnih enot SV. Njegov prvi vojak in
poveljnik Vojašnice Murska Sobota je
pred dnevi postal Ernest Pleh, major
SV. Pleh je karierni vojak, ki je vojaško
suknjo kot rezervist oblekel med osamosvojitveno vojno v Ormožu, kjer so
se zoperstavili tankovskemu polkovniku Berislavu Popovu. Poklicno pot
je začel v Ljutomeru. Največ časa je
služboval v Šoli za častnike SV, kjer
je svoje znanje prenašal na nadobudne kandidate za častnike. Po vrnitvi
v bojni del slovenskih oboroženih sil
je dvakrat služil v mirovni operaciji v
Afganistanu. Prekaljen častnik je, kot
pravi, bataljon in vojašnico prevzel v
dobri kondiciji, zdaj pa bo vsa energija usmerjena v pripravo vojakov bataljona, ki bodo aprila in nato še oktobra 2015 odšli opravljat policijske
naloge in naloge za vzpostavitev jav-
Major Enest Pleh: »Naši glavni nalogi bosta pripraviti ekipo, v kateri bodo
v večini Pomurci in Prleki, za dve misiji na Kosovu in še bolj okrepiti vez
z lokalnim okoljem.« fotografija nataša juhnov
Ena od glavnih nalog bataljona in
soboške vojašnice je, da se med vojsko, ljudmi, ustanovami in okoljem
splete močna in pristna vez. Bataljon
je ljudi in opremo ponudil za pomoč
ob ledenem žledu, ki je februarja lani
ohromil državo, in zadnjih poplavah
v pokrajini ob Muri, svoje znanje pa
preveril na številnih vajah doma in
v tujini – na Madžarskem, v Nemčiji in Makedoniji. Bataljon v vojaškem
ustroju običajno predstavlja administrativno poveljstvo rodovskim enotam in zagotavlja mirnodobno jedro
za oblikovanje vojaške strateške rezerve. Izvaja tudi naloge civilno-vojaškega sodelovanja, sodeluje z nosilci
civilne obrambe, pri nalogah zaščite
in reševanja ter pomaga ob naravnih
in drugih nesrečah. Preden pa je sploh
prišla vojska na pomoč prizadetim
delom Pomurja, se je večkrat zastavilo
vprašanje, kdaj pravzaprav lahko gredo vojaki na pomoč in pomagat ljudem v stiski. Major Ernest Pleh pravi,
da je pristojnost in dolžnost župana,
da pokliče in zahteva pomoč v obliki
vojakov. Izkušnje sicer kažejo, da žu-
Častniki v šolah
Poveljnik tukajšnje vojašnice Ernest Pleh je tudi predsednik Območnega združenja slovenskih
častnikov Ormož, kjer je častniško organizacijo vpel v šolski sistem tamkajšnje gimnazije. Na Gimnaziji Ormož je namreč uspel,
da je del urnika kot izbirna vsebina predmet zaščita in preživetje.
»Ne gre za nobeno militarizacijo, ampak je cilj v mladih vzbuditi občutek za improvizacijo,
samoiniciativnost, iznajdljivost,
odločnost, premagovanje neznanega, spoznavanje in gradnjo kolektiva, iskanje sebe in svoje vloge znotraj kolektiva, občutek za
organizacijo in delitev dela. Torej gre za širok spekter znanj in
veščin, gre za učenje in vzgojo, ki
bosta mladim odprla nove razsežnosti dojemanja sveta in okolice.« Major Pleh pravi, da je ormoški primer kot zgled dobre prakse
potrdila tudi slovenska častniška
organizacija, ki je za nadaljevanje
projekta že vzpostavila stik s šolskim ministrstvom.
pani preslabo poznajo sistem zaščite
in reševanja, zato mnogi ob nesrečah
neustrezno ukrepajo ali sploh ne. Pomoč SV so zahtevale tri občine: Beltinci, Dobrovnik in Lendava. To je bilo
po letu 1991 prvič v Pomurju, da je šla
SV tako množično iz vojašnic. Nepoznavanje protokolov je težava, pravi
častnik SV: »Srce se nam para, ko čakamo v vojašnici, ljudje pa se utapljajo. Imam idejo, kako narediti zloženko s ključnimi koraki in kontakti, ki
bi jo dobil vsak župan in bi jo imel na
mizi pri roki, ko bi jo potreboval.«
Andrej Bedek
Naravoslovci iz Gimnazije Murska Sobota
Ljutomer
Matematika je lahko tudi razvedrilna
Gimnazijci
darovali kri
Kar 61 dijakov se je udeležilo tekmovanja iz razvedrilne matematike: 18 iz prvega, pet iz drugega, 20 iz
tretjega in 18 iz četrtega letnika – Gimnazija Murska Sobota ponovno pridobila naslov raziskovalna šola
Osem profesorjev
in šestdeset dijakov
Dijaki Gimnazije Murska Sobota prav
gotovo izstopajo po uspehih na področju naravoslovja.
Že vrsto let je med najboljšimi
astronomi Darko Kolar, ki se je z zvezdami začel ukvarjati že na osnovni šoli
Turnišče – tokrat je ponovno v ožjem
krogu za tekmovanje za udeležbo na
mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike, poleg tega pa je
med Slovenci dosegel najvišje število
točk na korespondenčni astronomski
olimpijadi po okriljem strokovnjakov
iz St. Peterburga, kjer ga finale čaka
marca letos.
Kar 61 dijakov se je udeležilo tekmovanja iz razvedrilne matematike:
18 iz prvega, pet iz drugega, 20 iz tretjega in 18 iz četrtega letnika. Bronasto priznanje je prejelo 19 dijakov.
Dijaki Matjaž Malok, Sandi Pucko,
Sandi Režonja, Darko Kolar in Dorotea Gašpar so prejeli srebrna priznanja in se uvrstili na državno tekmovanje.
Zlata priznanja pa so na državnem
tekmovanju dosegli Sandi Pucko, Sandi Režonja in Darko Kolar. Sandi Režonja je dobil z vsemi možnimi točkami prvo nagrado.
Dijaki Gimnazije Murska Sobota, ki
je konec lanskega leta ponovno pri-
Območno združenje Rdečega križa
Slovenije iz Ljutomera je pripravilo
tridnevno krvodajalsko akcijo, ki se
je je udeležilo več kot 400 krvodajalcev.
Najdragocenejšo življenjsko tekočino so darovali tudi dijaki in profesorji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Kri je dalo več kot 60 dijakov
– največ jih je bilo iz četrtega letnika
– in osem profesorjev. »Tako za mlade kot za nekoliko starejše krvodajalce je bil to poseben dan. Naredili smo
nesebično dejanje in morda bo prav
ta kri v prihodnjih tednih komu rešila življenje ali vsaj pomagala pri hitrejšem okrevanju,« je povedala Marija Meznarič, profesorica, ki dijake
četrtega letnika pripravlja za maturo
iz biologije. Meznaričeva, ki je prav
tako krvodajalka, je prepričana, da se
bodo številni mladi ljudje tudi takrat,
ko bodo že odrasli, odzivali na krvodajalske in tudi druge humanitarne
akcije, če jim bo kdo dajal dober in
pozitiven zgled.
V. T.
Najboljši soboški gimnazijci na tekmovanju iz razvedrilne matematike. fotografija valerija režonja
dobila naslov raziskovalna šola, so izjemno dobri tudi v logiki. Na tekmovanju iz logike sta prejela Matej Vohar
pod mentorstvom Jasne Čer Titan in
Marko Drvarič pod mentorstvom Romana Činča srebrno, Aljaž Vučkič pa
pod mentorstvom Valerije Režonja
zlato priznanje.
B. B. P.
BOLJŠA STRAN SPLETA
16
turizem
| Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Končan projekt Turizem in mediji
Zelo uspešno sodelovanje
Lendave, Lentija in Sombotela
Promocija turističnih destinacij in prireditev ter posodobitev turistične infrastrukture
V lendavski mestni hiši so partnerji iz
obmejnih pokrajin Slovenije in Madžarske predstavili dosežke projekta
Turizem in mediji (Tourism & Media),
ki so ga začeli izvajati februarja 2012.
Vodilni partner pri projektu je bil
RTV Slovenija – Studio madžarskih
programov Lendava, trije partnerji pa so bili iz madžarskih mest Lenti in Sombotel. Sofinanciran je bil iz
Operativnega programa Slovenija
-Madžarska 2007–2013 z namenom
promocije turističnih destinacij in
prireditev na obmejnem območju ter
posodobitve turistične infrastrukture
v Pomurju ter Zalski in Železni županiji. Vrednost projekta je bila 877.872
evrov, od tega so polovico dobili partnerji iz Slovenije, polovico pa iz Madžarske. Evropska unija je sofinancirala 85 odstotkov skupne vrednosti,
deset odstotkov je bilo državnega financiranja, pet odstotkov pa so prispevali partnerji.
Na tiskovni konferenci so predstavili zgoščenke s promocijskimi filmi
in publikacije o znamenitostih in prenočitvenih zmogljivostih na vseh treh
sodelujočih območjih. Studio madžarskih programov Lendava je koordiniral, kot je povedala vodja projekta
mag. Helena Zver, projekt in dejavnosti partnerjev, pri uresničevanju ciljev
pa jim je bil v pomoč tudi reportažni
avto s televizijsko in radijsko opremo,
ki so ga kupili v okviru projekta. Tako
je nastalo o turističnih znamenitostih
med drugim 130 polurnih radijskih
oddaj, 30 desetminutnih promocijskih filmov, organizirali so konferenco o vlogi medijev pri promociji turizma, pripravili promocijske aktivnosti
po vaseh s prenosom po radiu, organizirali dve prireditvi in drugo.
Ljubljana – Od srede, 28. januarja, do
sobote, 31. januarja, poteka na Gospodarskem razstavišču osrednji slovenski turistični sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, na katerem se na
stojnicah predstavljajo tudi turistična podjetja, organizacije in turistični
ponudniki iz Pomurja. Sejmu turizma se v organizaciji Primorskega sejma pridružuje še 9. Mednarodni strokovni sejem okusov – gastronomija,
pijača, kava, slaščičarstvo, pekarstvo,
gostinsko-hotelska oprema, sladoled
in vino.
Gornja Radgona – V petek, 30. januarja,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov
in izdelkov ter domačih dobrot.
Gornja Radgona – V petek, 30. januarja, ob 18. uri bodo začeli v Mladinskem centru Gornja Radgona drugo
sezono potopisnih večerov s predavanjem Madagaskar, pozabljeni raj.
Udeležence bo popotnik Dani Rajh
popeljal po pokrajini otoka Madagaskar, ki velja kot četrti največji otok
na svetu za sanjsko deželo vseh ljubiteljev narave.
Cven – V soboto, 31. januarja, ob 10.
uri bo na Grüntu Turističnega društva Cven prireditev Koline, na kateri
bodo člani društva predstavili, kako
so na Cvenu in okolici koline potekale v času, ko so jih pripravljali njihovi
dedki in babice. Ob prikazu prleških
kolin in kulinariki bodo predstavili še
običaje ob tem opravilu.
Dosežke triletnega projekta, ki ga je vodila mag. Helena Zver, so skupaj predstavili partnerji iz Slovenije in Madžarske.
fotografija jože gabor
Helena Zver je še povedala, da se
je pri uresničevanju tega triletnega
projekta pokazalo, da je še veliko neizkoriščenih možnosti za turistično
sodelovanje med tremi regijami, ki
bi koristilo vsem: »Pri uresničevanju
ciljev, ki smo si jih postavili, smo naleteli na nekaj težav, ki pa smo jih s
skupnimi močmi sproti reševali. Denar smo skušali čim bolj racionalno
uporabiti in mislim, da smo uresničili veliko načrtov, v katerih se ves čas
prepletajo vse tri regije. Tako je čezmejnost navzoča v pravem pomenu
besede.«
Na zgoščenkah so predstavljene
vinske ceste, gradovi, kulinarična ponudba, naravne znamenitosti, prireditve in drugo. V šestih brošurah pa so
prenočišča in zanimivosti predstavlje-
ni z besedili v štirih jezikih, ob slovenskem in madžarskem še angleškem in
nemškem: »Pri tem smo ugotavljali,
da bi čezmejno turistično sodelovanje lahko bilo boljše, kot je zdaj, in da
s takimi skupnimi aktivnostmi lahko
veliko naredimo za to, da bo turistična ponudba boljša in kakovostnejša in
da bo pritegnila več turistov.«
J. G.
Študijski krožek pri ZKD Lendava
Judovsko pokopališče v Dolgi vasi
Večkrat ga obiščejo tudi turisti in izletniki – V brošuri je 142 fotografij nagrobnih spomenikov
Študijski krožek pri Zvezi kulturnih
društev Lendava je v okviru dogodkov ob dnevu spomina na holokavst
izdal brošuro o judovskem pokopališču v Dolgi vasi, ki je eno izmed treh
ohranjenih judovskih pokopališč v
Sloveniji in največje po številu nagrobnih spomenikov. Ob lendavskem
sta še manjši v Novi Gorici in Ljubljani, ugotavljajo avtorji.
V brošuri so tudi fotografije 142
ohranjenih spomenikov z napisi na
njih. Na nekaterih slabše ohranjenih
spomenikih je te napise le stežka razbrati. Podatke so zbrali tudi s pogovori s sorodniki ali znanci že umrlih
lendavskih Judov, pri pripravi gradiva
za brošuro pa so uporabili tudi publikacije in knjige, med njimi knjigo Židje v Lendavi, katere avtorici sta Beata
Lazar in Mirjana Gašpar. Vodja študijskega krožka je Dean Horvat, sodelovali pa so še Tomaž Galič (fotografije),
Danijela Hozjan, Elvira Vaupotič Göncz, Jasmina Ošlaj, Andrea Schneider,
Zlatka Frajzman, Olga Bogdan, Tibor
Čuka in Dejan Süč.
Pred pokopališčem je vežica z dvema spominskima ploščama. Na starejši so podatki o gradnji vežice leta
1906, ko je versko dobrodelno društvo
Hevra vodil Jakob Schwarz. Na drugi
pa je napis: »V spomin pokopanim na
pokopališču v Beltincih.« Nekoč sta
turistične
prireditve
Med spomeniki
jih je štirideset
iz druge polovice
19. stoletja.
fotografija jože gabor
Središče – V soboto, 31. januarja, ob
18. uri bo v gasilskem domu družabni večer s prikazom starih običajev
z naslovom Česanje perja in lüpanje
bučnega semena. Organizator je KUD
Antala Ferenca Središče.
Bogojina – V soboto, 31. januarja, ob
12.30 se bo začel tradicionalni Blažev
pohod z rezjo vinske trte. Organizator
je Turistično društvo Bogojina.
Ljutomer – V soboto, 31. januarja, med
8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne
turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti
in domačih dobrot.
Razkrižje – V nedeljo, 1. februarja, ob
9.30 se bodo zbrali pri Ivanovem izviru udeleženci pohoda ob svetovnem
dnevu mokrišč z naslovom Mokrišča
za našo prihodnost. Po nagovorih in
pogostitvi se bodo ob 10.30 podali na
voden pohod ob Muri. Organizatorji
pohoda so člani mednarodnega odbora Naša Mura – Unsere Mur, sodelujejo partnerji iz pokrajin, skozi katere
teče Mura, koordinator za Pomurje pa
je Društvo Tabrih.
Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18.
uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo
pripravlja Turistično društvo Martin
Martjanci.
Ratkovci – V sredo, 4. februarja, bo v
Kulinarično-podeželskem jedru Ratkovci delavnica izdelave naravnih mazil in mil, ki jo pripravlja Osnovna šola
Ratkovci. Udeleženci bodo izdelke, ki
jih bodo naredili na delavnici, skupaj
z recepti lahko odnesli domov.
Radenci – V avli Dosorja je na ogled fotografska razstava del avtorjev Štefi in
Iva Borka z naslovom Ptice vedo.
Lendava – V gledališki in koncertni
dvorani je do konca januarja na ogled
peta fotografska razstava članov Foto-video kluba Lendava.
bili ob dolgovaškem še judovski pokopališči v Beltincih in Murski Soboti.
V brošuri so zapisali, da je pokopališče dolgo 60 in široko 50 metrov.
Ugotovili so, da je vseh nagrobnih
spomenikov skupaj s tistimi, kjer so
napisi že izbrisani, 191. Med njimi je
tudi spominsko znamenje 387 prekmurskim žrtvam genocida, ki so ga
leta 1947 postavili štirje, ki so preživeli holokavst v Auschwitzu. Epitafi
na nagrobnikih iz kamna ali črnega
marmorja so v slovenskem, madžarskem, nemškem in hebrejskem jeziku:
»Na tem pokopališču so Židje pokopavali svoje pripadnike od leta 1850,
leta 1880 pa so ga morali razširiti, ker
je primanjkovalo prostora. Med stari-
mi nagrobnimi spomeniki s hebrejsko
pisavo je najstarejši, na katerem sta
vidna ime in letnica smrti žene Lipota Kreucza, ki je umrla 3. junija 1861.«
Štirideset najstarejših nagrobnikov je
iz druge polovice 19. stoletja. Po letu
1945 so na pokopališču pokopali le
štiri ljudi.
J. G.
Veržej – V Puščenjakovi dvorani Centra DUO je v organizaciji Zavoda Marianum Veržej na ogled 7. razstava
slovenskih jaslic, ki so jo dopolnili z
razstavo jaslic zakoncev Lavrih. Na
razstavi se z izdelki jaslic predstavljajo tudi pomurske šole in vrtci. Do
3. februarja bo razstava na ogled ob
delavnikih med 9. in 15. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter ob nedeljah in
praznikih po dogovoru.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik |
17
Najboljši športniki, športnice in športni kolektivi Pomurja leta 2014
Najvišje Robert Markoja, Mateja Zver
in ŽNK Teleing Pomurje Beltinci
51. izbor športnih novinarjev, bralcev Vestnika in poslušalcev Murskega vala – Razglasitev v soboto v športni dvorani OŠ I Murska Sobota
Strelec ugnal vso konkurenco
Naslov najboljšega pomurskega
športnika je pripadel dolgoletnemu
slovenskemu strelskemu reprezentantu Robertu Markoji, članu SD Štefana Kovača Turnišče. Z uspešnimi
nastopi na domačih in tujih prizoriščih je postal strelec leta, najodmevnejši dosežek pa je bronasto odličje
na finalu evropskega pokala z veliko
kalibrsko puško v trojnem položaju
na 300 m, kjer je dosegel še nov državni rekord.
Na drugo mesto se je uvrstil Jože
Sagaj mlajši, član Kasaškega kluba
Ljutomer, vodilni slovenski kasaški
voznik. V minuli sezoni je dosegel
kar 34 odmevnih zmag, med drugim
tudi v tujini. Tretji je član Kickboxing
kluba Murska Sobota David Žibrat.
Na evropskem prvenstvu v kikboksu
je dobil v kategoriji do 89 kg v light
contactu srebrno kolajno.
Nogometašinja
pred igralko pikada
Med športnicami je prva nogometašinja Mateja Zver, članica ŽNK Teleing
Pomurje Beltinci. Kot slovenska članska reprezentantka igra v ekipi čedalje vidnejšo vlogo. Je najboljša igralka
minulega državnega prvenstva, hkrati
pa je veliko prispevala tudi k naslovu
pokalnih zmagovalk in uvrstitvi v Uefino ligo prvakinj.
Drugo mesto je zasedla igralka pikada Monika Jerebic, članica PK Top
Prvi v moški konkurenci je Robert
Markoja. fotografija milan jerše
Nagrajenci
Izžrebali smo tudi pet bralcev
Vestnika, ki so sodelovali v naši
anketi. Praktične nagrade, ki jih
lahko prevzamejo v naročniški
službi, prejmejo: Daniel Golob,
Partizanska cesta 32, Gornja Radgona; Marija Miholič, Ulica Štefana Kovača 63, Turnišče; Melita
Hajdinjak, Obrtniška ulica 5, Tropovci; Boris Sapač, Dankovci 38;
Maja Uršič, Trstenjakova ulica 42,
Murska Sobota.
BOLJŠA STRAN SPLETA
Ekipa ŽNK Teleing Pomurje Beltinci z Matejo Zver (prva z leve v zgornji vrsti) fotografija boštjan rous
Gun Grlava, ki je na evropskem prvenstvu v igri ženskih dvojic in ekip
osvojila zlato medaljo, v posamični
konkurenci pa bronasto.
Tretja v tej konkurenci je strelka
Saša Marija Ratnik, članica SD Kolomana Flisarja Tišina. Ponaša se z naslovom državne članske prvakinje, v
prvem krogu prve državne lige pa je
v finalu izenačila ženski državni rekord.
Zmagovalke so spet
beltinske nogometašinje
Med športnimi kolektivi je prvi Ženski nogometni klub Teleing Pomurje
Beltinci. Je najboljša ženska nogometna ekipa v državi, nogometašinje
so tudi pokalne prvakinje, udeleženke Uefine lige prvakinj in zmagovalke zimske ženske nogometne lige. Na
drugo mesto se je uvrstil Namiznote-
niški klub Kema Puconci, ki je slovenski pokalni prvak in državni podprvak, edinstveno pa je, da kar z dvema
svojima ekipama nastopa v prvi državni članski ligi. Tretji je Odbojkarski
klub Panvita Pomgrad Murska Sobota, finalist slovenskega pokala in drugi na državnem članskem prvenstvu,
v svojih vrstah pa ima tudi članskega
in mladinskega reprezentanta.
Milan Jerše
teden v številkah
Tenis
Osmina finala ženskih dvojic na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu:
Andreja Klepač (TK M. Sobota)-Klaudia Jans-Ignacik (Poljska) – Andrea
Hlavačkova-Lucia Hradecka (Češka) 7
: 6 (5), 6 : 7 (6), 6 : 2. 1. kolo mešanih
dvojic: Andreja Klepač-Chris Guccione
(Avstralija) – Lucia Hradecka (Češka)Horio Tecau (Romunija) 6 : 1, 7 : 5.
Badminton
10. kolo švicarske lige: BC Üzwil – BV
St. Gallen 2 : 7. Prvi poraz vodilne ekipe
prvenstva, za katero igra tudi Lendavčan Iztok Utroša. Z 2 : 1 (19, -12, 18) ga
je premagal Ruhanda Agung, s partnerjem Christianom Bösigerjem pa sta z 1 :
2 (-16, 19, -16) izgubila igro dvojic z navezo Ruhanda Agung-Dominik Bütikofer.
Srednješolsko DP, Medvode (sto tekmovalcev) – nelicencirane igralke: 1. Ana
Šterman (Gimnazija M. Sobota).
Plavanje
Zimsko DP v kratkih bazenih, Ljubljana
(413 plavalcev iz 29 klubov) – mladinke: Kaja Leopold je bila druga na 100 m
mešano in 100 m delfin, tretja na 100
m prosto in 50 m delfin, četrta na 50 m
prsno in sedma na 50 m hrbtno. Karin
Kisilak (obe PK Zdravilišče Radenci) je
bila šesta na 200 m prsno, sedma na 100
m prsno in osma na 50 m prsno.
Nogomet
Ena najboljših slovenskih nogometašinj,
26-letna Mateja Zver, zapušča ŽNK Teleing Pomurje Beltinci in odhaja v avstrijski ASV Simacek Spratzerna iz St. Pöltna. Zanjo se zanimajo številni evropski
klubi, a naj bi zaradi delovnega dovo-
ljenja prestop v enega od najbogatejših
angleških klubov za zdaj padel v vodo.
Tako bo Zverova spomladanski del sezone odigrala v trenutno najbolje organizirani ekipi avstrijske prve lige, poleti
pa bodo poskušali urediti vse potrebno
za odhod v Anglijo.
Novi sponzor NK Rakičan, ki nastopa v 3. ligi vzhod, so Metropol kavarne.
Vizija kluba je, da želijo v člansko ekipo vključiti čim več domačih igralcev,
več pozornosti pa bodo namenili delu z
mlajšimi selekcijami.
Dvoranski nogomet
5. krog zimske Občinske lige Križevci:
Flot Mont – MRD BB bar 5 : 3, Top Finedika – Bar Baza veterani 6 : 4, Picerija MBM – Bunčani 1 : 3, 100+ - AriestIT 7 : 2, Berkovci – Black Energy 9 : 0.
6. krog: MRD BB bar – Top Finedika 3 :
4, Berkovci – Flor Mont 10 : 3, Bunčani
– 100+ 1 : 3, Bar Baza veterani – Picerija
MBM 2 : 4, Black Energy – Ariest-IT 3 :
9. Vrstni red: 100+ 16, Berkovci in Picerija MBM po 13.
Zimska liga ŠZ Beltinci (9 ekip): 1. Meteor I, 2. Raven ovinek, 3. Meteor II. Najboljši igralec: Luka Graj, najboljši vratar:
Sašo Balažic. Veteranska liga (6 ekip): 1.
Tordica Lakoš, 2. Lipa, 3. Meteor Melinci. Najboljši igralec: Marjan Drvarič, najboljši vratar: Jakob Vöröš.
Lokostrelstvo
Tekma slovenskega dvoranskega pokala, Ilirska Bistrica – osnovnošolci: 1. Vita
Jana Bohanec (OŠ Križevci pri Ljutomeru), 3. v svojih starostnih kategorijah pa
so Niko Horvat in Pia Hajdinjak Kelenc
(oba DOŠ I Lendava) ter Krištof Bohanec
(OŠ Križevci pri Ljutomeru). V tekmovanju za zimski pokal je med veterani z
dolgim lokom zmagal Zvone Štampar,
Marjan Kokol (oba LK Lendava) pa je bil
drugi s sestavljenim lokom.
Strelstvo
4. turnir 1. A državne članske lige, Ormož – zračna puška, finale: 1. Robert
Markoja (Turnišče), 206,5, 6. Mitja Černi (Gančani), 120,1. Ekipno: 1. Grosuplje,
1238,5, 3. Turnišče, 1223,2, 5. Gančani,
1221,1, 6. Tišina, 1218,3.
Mladinska državna liga: 2. Žan Kelenc (Črenšovci), 407,6. Ekipno: 5. Tišina, 1171,4. Kadetinje: 2. Nuša Špindler
(Ljutomer), 397,6. Ekipno: 2. Ljutomer,
1171,4. Pionirska državna liga: 5. Mario
Klemenčič (Radgona), 177. Ekipno: 3.
Radgona, 505. Pionirke: 3. Brina Stajnko (Ljutomer), 184. Ekipno: 3. Ljutomer,
510, 4. Črenšovci, 506.
6. krog regijske lige s serijsko zračno
puško: Ljutomer – M. Sobota 1074 : 1042,
Radgona – Andrejci 1062 : 1064, Cankova – Domajinci 1046 : 1084, J. Jurkovič
– Gederovci 1090 : 1076, Serdica – Bakovci 1006 : 1080. Vrstni red: Bakovci 18,
Domajinci 16, J. Jurkovič, 14. Posamično:
Mirko Tenšek (J. Jurkovič) in Denis Benko (Domajinci) po 2235.
Bovling
9. kolo 3. slovenske lige vzhod: Lendava II – Ptuj III 2 : 0 (4077 : 3063; Dušan
Radakovič 1160), Lendava I – Bajta II 1 :
1 (3895 : 3820).
Pikado
18. kolo Pomurske lige: Don Matija – Bar
Tiffany 9 : 16, Pupa bar I – Mokoš 18 : 7,
Murphy – ŠD Dokležovje 10 : 15, Babilonci – Čarne vrane 14 : 11, Team Maži bar –
Pajdašje 18 : 7, Picolo – Pupa bar II 20 : 5,
AC Kuhar – Kocka bar 16 : 9. Vrstni red:
ŠD Dokležovje 34, Team Maži bar (Ižakovci) 30, Pupa bar I (Ljutomer) 28.
8. kolo Regijske lige Goričko: Trnjar G.
Slaveči – Dnevni bar Balonček Ženavlje
14 : 2, Friend's team Sv. Jurij – Rajsar Grad
6 : 10, Špilak Bodonci – Klement Grad 5
: 11. Vrstni red: Rajsar Grad 18, Trnjar G.
Slaveči 17, Friend's team Sv. Jurij 13.
10. kolo Občinske lige Križevci, prva
liga: Berkovci – MRD Shooters 5 : 5, Boosters Križevci – Kasač Veržej 9 : 1, Naš
ovinek – LO-KO bar Baza 8 : 2, Grabe
I – Gabrijelov barček 3 : 7. Vrstni red:
Boosters Križevci 28, Gabrijelov barček
Vučja vas 27, Naš ovinek Logarovci 17.
Druga liga: Slikopleskarstvo Klement –
MRD Kapučinke 0 : 10, Boreški veterani
– Bunčke cvrle 2 : 8, Taxi bar Frč – Bučečovci 6 : 4, Grabe II – LO-KO Kauboysi 4
: 6. Vrstni red: MRD Kapučinke Križevci 24, Slikopleskarstvo Klement 19, Taxi
bar Frč Iljaševci 18.
Kegljanje
12. krog državnih lig – 1. B, moški: Ceršak I – Radenska I 7 : 1 (3286 : 3093). 1. B,
ženske: Trebnje – Radenska 6 : 2 (3336 :
3228). 2. liga vzhod, ženske: Ruše – Nafta 8 : 0 (3041 : 2786). 3. liga vzhod, moški: Ruše – Nafta 6 : 2 (3148 : 3025), Ceršak II – Radenska II 7 : 1 (3215 : 2975).
Šah
Dvokrožni dvoboj kadetskih ekip, Ljutomer: ŠS ŠD Radenska Pomgrad – ŠD
Stridon iz Štrigove na Hrvaškem 5 : 5. Za
Ljutomerčane so nastopili Rene Potočnik, Aleks Sitar, Luka Perko, Lara Grnjak
in Laura Vrbančič.
Namizni tenis
Članska liga ŠZ Ljutomer: Cven II – Ljutomer II 6 : 0, Cven I – Ljutomer II 6 : 0,
Cven I – Cven II 6 : 1, Ljutomer I – Cven
III 6 : 2, Mala Nedelja – Ljutomer II 6 : 0,
Ljutomer II – Ljutomer I 0 : 6, Cven III –
Mala Nedelja 0 : 6. Vrstni red: Cven I 14,
Ljutomer I 10, Mala Nedelja 8.
Invalidski šport
7. kolo moštvenega DP za slepe in slabovidne v steznem kegljanju, Nova Gorica: 6. MDSS M. Sobota. Posamično, po
kategorijah: 3. Jelka Orban, 720 kegljev,
4. Anton Topolnik, 689.
DP v pospešenem šahu za vojne invalide Slovenije, M. Sobota (14 igralcev): 1.
Milan Golja (Kranj), 6, 2. Viktor Kuhar, 5,
5. Robert Kous (oba Pomurje), 4.
1. turnir državne lige v showdownu
(namiznem tenisu za slepe in slabovidne), Maribor: 2. Ciril Kavaš, 4. Tomaž
Detelbach, 6. Danilo Kreslin, vsi MDSS
M. Sobota.
Košarka
12. kolo 3. SKL vzhod: Branik Maribor –
Radenska Creativ Sobota 70 : 65 (Jernej
Juteršnik 15, Zdenko Bilić in Tilen Kukel
po 14). Vodijo Konjice, 22, 8. Radenska
Creativ Sobota, 12.
7. krog Pomurske lige: Lindau – Radenci 68 : 56, Sistemorg Beltinci – Sobota 71 : 57. Zaostala tekma 5. kroga: KD
Ljutomer – Lindau 44 : 61. Vrstni red: Sobota 13, Lindau 12, Sistemorg Beltinci 10.
Atletika
Dvoransko DP v U16, Ljubljana, tek na
60 m: 1. Tami Ščančar (7,86), 4. Ria Grof
(8,06), 5. Veronika Heric (8,07); skok v daljino: 2. Miša Horvat (547 cm); skok s palico: 2. Niko Car (335 cm), vsi AK Panvita.
Pripravil Milan Jerše
18
šport
| Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nadaljevanje odbojkarskega državnega prvenstva
Salonit Anhovo se je močno upiral
Sobočani šele v petem nizu strli odpor žilavih Kanalčanov – Čez dva dni doma z aktualnim državnim prvakom ACH Volleyjem
S tekmami 1. kroga v modri in zeleni
skupini 1. DOL za moške in ženske se
je nadaljevalo državno prvenstvo. Odbojkarji Panvite Pomgrada so se že med
tednom doma pomerili z neposrednim
konkurentom za vrh prvenstvene lestvice Salonitom Anhovo.
Športna dvorana OŠ I Murska Sobota,
150 gledalcev. Sodnika: Jovanovič (Komenda) in Perčič (Kamnik).
Panvita Pomgrad: Ajlec 1, Ratkai, Pavlović 11, Pelemiš 17, Detela 14, Flisar 14,
Bogožalec 15, Grabar 2, Drvarič 3, Fridrih, Vrabl.
Salonit Anhovo: Česnik 6, Marušič 6,
Karnel, Dos Santos 8, Jerončič, Čabarkapa
18, Okroglič 26, Krivec 3, Šarič, Kovačič.
Gostje iz Kanala so se dobro upirali soboškim odbojkarjem, ki so njihov
odpor strli šele po dobrih dveh urah.
Končni izid je bil 3 : 2 (-18, 21, -23, 16, 6).
Začetek tekme je bil povsem v znamenju gostov, ki so na hitro zmagali v uvodnem nizu. Toda že v drugem nizu smo
videli na igrišču povsem drugačno sliko.
Domačinom je uspelo tehtnico prevesiti
na svojo stran, v končnici pa niso dopustili nobenega presenečenja več.
V tretjem nizu pa so spet prevladovali gostje, ki so povedli že z 21 : 14. Čeprav
so gostitelji po dveh servisih Blaža Grabarja izid znižali le na točko razlike (23
: 24), je Kanalcem uspelo izkoristiti že
prvo zaključno žogo. V četrtem nizu pa
so varovanci trenerja Dejana Fujsa prikazali lepo igro. Po vodstvu z 20 : 13 je
bilo odpora nasprotnikov kmalu konec.
Tako je o končnem zmagovalcu odločal
peti, skrajšani niz. V njem pa so ves čas
prevladovali soboški odbojkarji, ki so
ob odličnem bloku in učinkovitih napadih v tem delu igre zmagali s prepričljivim izidom 15 : 6. V drugem srečanju je
Calcit Volleyball s 3 : 0 ugnal Astec Triglav iz Kranja, medtem ko je bila tekma
Krka – ACH Vollley preložena.
Gladka zmaga v gosteh
V sobotnem drugem krogu so igralci Panvite Pomgrada gostovali pri Krki
Pomemben delež k zmagi Sobočanov je prispeval tudi korektor Aljoša Bogožalec. fotografija jure zauneker
v Novem mestu in jo premagali s 3 : 0
(12, 22, 21).
Dvorana Marof, 100 gledalcev, sodnika: Atanasov (Kranj) in Markelj (Bled).
Krka: Brulec, Ožbalt, Erpič 7, Vrhovšek 1, Kosmina 4, Kastrevec 4, Rastoder,
Vesel, Bevc, Pucelj 1, Bregar 13, Lindič,
Klobčar, Turk 5.
Panvita Pomgrad: Ajlec 2, Ratkai, Pavlović 5, Pelemiš 16, Detela 7, Vrabl, Fridrih, Flisar 6, Bogožalec 11, Grabar 1, Drvarič 2.
Prekmurci so bili boljši nasprotnik
v vseh elementih igre. Gostje so začeli tekmo izjemno podjetno. Od začetka do konca so nizali točke in le višali razliko. Od 10 : 4 do 20 : 10 so prišli
zelo hitro in prvi niz dobili v vsega 19
minutah. To je vzdramilo domačo zasedbo, ki je tekmece povsem presenetila v drugem nizu. Novomeščani so
imeli ves čas prednost, Sobočani pa so
se jim približali na 15 : 16. Gostom je
uspel preobrat, saj so povedli s 23 : 22
in v končnici izkoristili že prvo zaključno žogo. Domačini so v tretjem nizu
ohranjali izid 12 : 13, nato pa je Panvita Pomgrad s tremi zaporednimi točkami pobegnila. Dolenjci so sicer uspeli
osvojiti še nekaj točk, toda Prekmurci
so znali zadržati prednost in zmagati
še v tretjem nizu.
Druga izida: ACH Volley – Astec Triglav 3 : 1, Salonit Anhovo – Calcit Volleyball 0 : 3. Vrstni red: Caltic Volleyball 14,
ACH Volley (-1) 13, Panvita Pomgrad 11,
Salonit Anhovo 5, Krka 2, Astec Triglav
(-1) 0. Ljubiteljem odbojke v Murski Soboti pa se že v soboto obeta pravi spektakel! Panvita Pomgrad se bo namreč
pomerila z najboljšo slovensko ekipo
zadnjih let ACH Volleyem iz Ljubljane.
Druga para sta Calcit Volleyball – Krka
in Astec Triglav – Salonit Anhovo.
Nepričakovan
poraz Pucončank
V 1. krogu zelene skupine so igralke
Keme Puconci gostovale pri ekipi Kostmann v Slovenj Gradcu in dokaj nepričakovano klonile z 1 : 3 (-22, -15, 17, -16).
Dvorana gimnazije, sodnika: Miklošič
in Seifried (oba Maribor).
Kostmann: Janet 4, Vindiš 14, N. Žugelj 1, A. Kerbler, Petrič 8, Zdovc 15,
Gumpot, K. Kerbler 3, Kobold, Na. Žugelj, Kontrec, Lakovšek 12. Proševa 1.
Kema Puconci: Koler, Praprotnik
Flisar, Vidonja 5, Vinkovič, Franko 10,
Škraban 15, Banfi 6, Salaj, Donša 7, Jerič, Oletič, Frumen 4, Kadiš 3.
Domačinke so povsem presenetile favorizirane igralke Keme Puconci. Slovenjegradčanke so vodile vse od začetka prvega niza. Že ko je bilo 12 : 7, je bilo jasno,
da imajo Pucončanke težave. Kema se
jim je sicer približala pri 17. točki. Končnica je bila izenačena, v njej pa so gostiteljice vzdržale in povedle z 1 : 0. Dobro je
šlo Korošicam tudi v nadaljevanju. Točke so nizale drugo za drugo in ob prvem
tehničnem odmoru vodile z 8 : 1. Ob drugem tehničnem odmoru je bila prednost
še naprej visoka (16 : 9), razmerje moči
pa se ni spremenilo niti v končnici.
Nekaj več so Pucončanke prikazale v
tretjem nizu. Začele so ga precej bolje,
zato domačinke niso mogle držati stika
z gostjami. Ko so Prekmurke pred končnico povedle z 19 : 14, so tekmicam dopustile le še tri točke. Četrti, odločilni
niz je bil vsaj na začetku izenačen, čeprav so povedle Slovenjegradčanke. Te
so si priigrale prednost petih točk (19 :
14), gostje pa so do konca niza dosegle
le še dve točki in Korošice so se lahko
veselile zaslužene zmage.
Drugi izid: Aliansa – Formis 3 : 0. Vrstni red: Kema Puconci 22, Aliansa 15,
Formis 12, Kostmann Slovenj Gradec 9.
Puconske odbojkarice bodo v sobotnem
2. krogu na domačem parketu pričakale Formis, v drugem srečanju pa se bosta pomerili ekipi Kostmanna iz Slovenj
Gradca in Alianse.
Še drugi izidi pomurskih predstavnikov – 11. krog 3. DOL, moški: GOKOP
Fram – Radenci 1 : 3 (-25, 23, -18, -16).
Vodi PRO Volley, 28, 4. Radenci, 21. 11.
krog 3. DOL, ženske: Kema Puconci II –
Formis II 0 : 3 (-16, -16, -19), Črna – Ljutomer 1 : 3 (-20, 21, -11, -10). Vodi Ljutomer, 25, 10. Kema Puconci II, 0.
Milan Jerše
45. izbor športnika leta Športne zveze Ljutomer
Sara Rojnik, Jože Sagaj mlajši in KK Ljutomer
Plaketa olimpijskega komiteja za kasaški šport – Posebna priznanja karate sekciji, Rikardu Žibratu, ŽOK Ljutomer in ŠIM Ljutomer
Ob navzočnosti novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez Bogdana Gabrovca, prvega predsednika športne
zveze in častnega občana Mira Steržaja, županje mag. Olge Karba in župana Občine Veržej Slavka Petovarja
je bila v hotelu Stela že 45. razglasitev najboljših športnic, športnikov in
športnih društev v letu 2014. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Ljutomer in PK Zapleši z Urško.
Kot je uvodoma poudaril predsednik ŠZ Ljutomer Aleš Vrbančič, so
zelo zadovoljni z dosežki v minulem
letu. Posebej je omenil 16 kategoriziranih športnic in športnikov v devetih
različnih športnih panogah, 103 športne prireditve z več kot štiri tisoč udeleženci ter 56 športnih društev v občinah Ljutomer in Veržej. Zato bo zdrav
način življenja, zlasti pa pravilen odnos do športa še naprej v ospredju njihovih prizadevanj. Ob tej priložnosti
so izročili plaketo OKS ob 140-letnici
delovanja in organiziranja kasaških
dirk KK Ljutomer. Posebna priznanja
so prejeli še karate sekcije TVD Partizana Ljutomer in Rikardo Žibrat ob
30-letnici delovanja, ŽOK Ljutomer
in ŠIM Ljutomer ob 20-letnici delovanja in upravljanja športne infrastrukture.
Najboljša sta igralka
skvoša in kasaški voznik
Za športnico leta 2014 so razglasili članico Squash kluba Point Veržej
Saro Rojnik. Prvič v zgodovini športne zveze in matičnega kluba je postala državna članska prvakinja v skvošu. To ji je uspelo po nekaj zmagah
na turnirjih v Sloveniji, tretjem mestu
na balkanskem prvenstvu in še nekaterih vidnih uvrstitvah. »Tega naslova sem zelo vesela. Upam, da se bo še
več mladih v Prlekiji ukvarjalo s tem
športom. Prizadevala si bom doseči še
boljše rezultate in obdržati naslov državne prvakinje. Prav tako si želim nastopiti na evropskem prvenstvu.«
V moški konkurenci je zmagal član
Kasaškega kluba Ljutomer Jože Sagaj
mlajši. Dosegel je 34 zmag, 17 drugih
mest in 10 tretjih mest. Kljub svoji mladosti že spada med največje kasaške
voznike v slovenski kasaški zgodovini
in s svojimi nastopi v Sloveniji in tujini promovira kasaški šport. »Ta laskavi naslov pomeni potrditev, da si delal
dobro. Na ta način se še bolj razveseliš
uspehov, ki si jih dosegel v minuli sezoni. Najbolj so mi ostali v spominu osvojitev državnega prvenstva med dveletniki in triletniki ter največja dirka za
tuje konje na Madžarskem, kjer sem
zmagal s konjem Lambertom Sasom.«
prvakinja v dvojicah, in karateist Aleš
Pokrivač, državni mladinski prvak v
katah.
Zelo ponosni na dosežke
Plaketo OKS - ZŠZ je izročil predsedniku Kasaškega kluba Ljutomer mag. Janku
Slaviču predsednik olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec. fotografija milan jerše
Na drugo mesto sta se uvrstila karateistka Tanja Vrbnjak, članica karate sekcije pri TVD Partizanu Ljutomer,
ki je dosegla dva naslova državne prvakinje v borbah nad 68 kg med mladinkami in članicami, ter član sekcije
judoistov pri TVD Partizanu Ljutomer Žiga Šendlinger, aktualni članski državni prvak v kategoriji do 60
kg. Tretja pa sta igralka pikada Monika Jerebic (ŠD Strelec Grlava), ekipna evropska prvakinja in evropska
Med športnimi društvi je prvi Kasaški klub Ljutomer z bogato 140-letno tradicijo, eden od najuspešnejših
tovrstnih klubov v Sloveniji tako po
doseženih rezultatih kot organizaciji kasaških prireditev. »Ne samo klub,
ampak tudi širša okolica, ki živi s tem
športom, je zelo ponosna na doseženo. Računamo, da bomo ob 140-letnici
našega društva, ki bo 24. maja, organizirali mednarodno dirko sosednjih
držav, kjer so se naši konji tudi uveljavili,« je med drugim povedal dolgoletni predsednik kluba mag. Janko
Slavič.
Druga je sekcija judoistov pri TVD
Partizanu Ljutomer, ki uspešno sodeluje na državnih prvenstvih v vseh
starostnih kategorijah, tretji pa je Nogometni klub Farmtech Veržej, ki zelo
uspešno tekmuje v 2. članski državni
ligi. Najperspektivnejša športnika pa
sta igralka namiznega tenisa Anamarija Horvat (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer) in atlet Jure Šterman (OŠ Veržej),
medtem ko imajo najboljše šolsko
športno društvo na OŠ Stročja vas.
Milan Jerše
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik |
19
Državno prvenstvo v dvoranskem hokeju
Triglav previsok za Lipovčane
Pri članicah slavile igralke Moravskih Toplic – Najboljša igralka je Sanja Kropec, igralec pa Anže Fujs
S finalnim turnirjem se je končalo v
telovadnici OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 24. državno prvenstvo v dvoranskem hokeju. Po treh predtekmovalnih turnirjih so se hokejisti za naslove
državnih prvakov prvič pomerili v središču Prlekije.
Največ pozornosti je veljalo finaloma
v članski konkurenci. Med članicami so
igralke HK Moravske Toplice po dokaj
izenačenem srečanju, zlasti v prvem
polčasu, s 3 : 2 (0 : 0) premagale hokejistke Triglava Predanovci. Za zmagovalke je bila dvakrat uspešna Tanja
Könye, enkrat pa Petra Dervarič, za nasprotnice pa sta dosegli zadetka Danijela Gomboc in Mateja Grah. Najboljša
strelka prvenstva je postala Petra Dervarič z 10 zadetki, najboljša vratarka je
Sandra Dervarič (obe HK Moravske Toplice), najboljša igralka pa Sanja Kropec (HK Triglav Predanovci).
Pri moških je bil finale med branilci naslova Lipovci in igralci Triglava
Predanovci. Po velikem boju, polnem
preobratov in zanimivih dvobojev,
so naposled s 6 : 3 (1 : 1) zmago slavili Predanovčani. Ti so povedli v peti
minuti, ko je kazenski strel izkoristil
najučinkovitejši igralec Anže Fujs.
Dve minuti kasneje so Lipovčani izenačili, strelec pa je bil Robi Mesarič.
V 25. minuti je za 2 : 1 v korist Triglava
zadel Tomaž Panker, v 27. minuti pa je
Anže Fujs povišal na 3 : 1. Toda igralci
iz Lipovec se niso predali. Najprej je
v 28. minuti na 2 : 3 znižal Robi Mesarič, v 31. minuti pa je na 3 : 3 izenačil
Martin Mesarič. Nato je sledila serija
golov predanovskega Triglava. Za 4 : 3
DNT M. Sobota
Licenčni
seminar za
nogometne
trenerje
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Sobota
Ob 9. uri v športni dvorani OŠ III Murska Sobota 21. državno prvenstvo
zdravnikov in zobozdravnikov v malem nogometu ter 16. tradicionalni
turnir veteranskih ekip.
Ob 16. uri v športni dvorani OŠ I Murska Sobota tekma 3. SKL vzhod: Radenska Creativ Sobota – Pingvini Ljubljana.
Ob 17. uri v Zeleni dvorani Puconci
tekma 2. kroga zelene skupine 1. DOL
za ženske: Kema Puconci – Formis.
Ob 19. uri v športni dvorani OŠ I Murska Sobota tekma 3. kroga modre skupine 1. DOL za moške: Panvita Pomgrad – ACH Volley.
Nedelja
Anže Fujs (rumeni dres) je bil največja nevarnost za vratarja Lipovčanov. fotografija jure zauneker
je v 36. minuti dosegel zadetek Gregor
Bukvič, zadnja dva zadetka v 38. in 39.
minuti pa je znova dosegel Anže Fujs,
s čimer je dokončno zapečatil usodo
dosedanjih dvoranskih prvakov.
Za najboljšega igralca in strelca so
razglasili Anžeta Fujsa (14 zadetkov),
za najboljšega vratarja pa njegovega
klubskega kolego Simona Domjana.
Priznanja in pokale sta podeljevala
predsednica Zveze za hokej na travi Slovenije Sandra Gumilar in član
upravnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije Branko Žnidarič.
Še izidi drugih finalov – U16: Lipovci
– Triglav Predanovci 4 : 5 (2 : 2) po kazenskih strelih. Najboljši strelec: Nejc
Potokar (Triglav Predanovci), 15 zadet-
kov. U14: Lipovci – Moravske Toplice 3
: 0. Najboljši strelec: Luka Vegič (Lipovci), 4 zadetki. U12: Triglav Predanovci –
Moravske Toplice 6 : 2. Najboljši strelec:
Tilen Car (Triglav Predanovci), 8 zadetkov. U10: Triglav Predanovci – Lipovci
0 : 3. Najboljši strelec: Domen Dšuban
(Triglav Predanovci), 12 zadetkov.
Milan Jerše
Dvoranski nogomet
Tri tekme, tri zmage domačink
Nogometašinje Teleinga Pomurja so brez težav premagale Maribor in Rudarja
Kar 146 udeležencev
Društvo nogometnih trenerjev Murska
Sobota je organiziralo ob sodelovanju
Območnega društva nogometnih trenerjev Lendava v veliki predavalnici
in telovadnici Ekonomske šole Murska
Sobota licenčni seminar B in C. Udeležilo se ga je 146 nogometnih trenerjev, od tega 109 s soboškega in 37 z lendavskega območja. Navzoč je bil tudi
sekretar Zveze nogometnih trenerjev
Slovenije Bogdan Trope.
Uvodno besedo je imel predsednik
DNT Murska Sobota Zdenko Maučec,
nato pa je trener UEFA PRO Matjaž Jakopič analiziral svetovno nogometno
prvenstvo, na katerem reprezentanca
Nemčije ni naključno osvojila laskavega naslova. O kondicijski pripravi
na osnovi koordinacije in eksplozivne moči z žogo je spregovoril višji nogometni trener Zoran Cirkvenčič, ki je
skupno s trenerjem UEFA Zdenkom
Maučecem in trenerjem UEFA B Sandijem Bauerjem sodeloval pri praktičnem prikazu, kjer je sodelovala ekipa
U17 ŽNK Teleing Pomurje Beltinci, ki
je prikazala visoko raven nogometnih
veščin.
Po odmoru so licenčni seminar nadaljevali na temo sodniških novosti,
ki jih je predstavil delegat – kontrolor
Andrej Tratnjek. O ŽNK Pomurje in
ligi prvakinj jim je spregovoril trener
UEFA A Bojan Jančar, o oblikovanju
igre pri mlajših kategorijah pa Zoran
Cirkvenčič. Seminar so končali s predavanjem Zdenka Maučeca o odnosu
med trenerjem, otroci in starši.
M. J.
V soboto, 31. januarja 2015, ob 12.30 bo
pred OŠ Bogojina start tradicionalnega
Blaževega pohoda po Bogojinskih goricah
z okolico. Organizator: Turistično društvo
Bogojina. Informacije: 031 703 605, Jože
Puhan, 031 843 686, Janez Vogrin.
Ob 9. uri v gostilni Kuhar Kosi v Puconcih 3. konectedenski šahovski turnir ŠD Radenska Pomgrad.
Namizni tenis
Pucončani
boljši od
Madžarov
Štiri točke Ropoše
v srednjeevropski ligi
V prvi tekmi za uvrstitev od 7. do 12. mesta v srednjeevropski superligi je ekipa
Keme Puconci na domačem parketu s
6 : 2 premagala reprezentanco Madžarske do 21 let. Zlasti se je izkazal kapetan ekipe, 29-letni Bojan Ropoša, ki je
zmagal v vseh treh posamičnih dvobojih, četrto točko pa je dosegel v dvojicah
s Patrikom Sukičem.
Izidi: Bojan Ropoša-Patrik Sukič – Janos Berice Majoros-Mate Bruckner 3 : 1
(5, 12, -9, 8), Dominik Škraban – Gergely
Sabjan 3 : 1 (10, -5, 9, 8), Bojan Ropoša –
Mate Bruckner 3 : 0 (9, 8, 5), Patrik Sukič
– Janos Berice Majoros 0 : 3 (-9, -7, -6), Bojan Ropoša – Gergely Sabjan 3 : 0 (7, 9, 4),
Dominik Škraban – Janos Berice Majoros
0 : 3 (-6, -4, -3), Patrik Sukič – Mate Bruckner 3 : 0 (9, 5, 3), Bojan Ropoša – Janos
Berice Majoros 3 : 2 (-9, -8, 5, 11, 12).
Spet gladke zmage favoritov
Utrinek z derbija med Beltinčankami in Velenjčankami fotografija jure zauneker
V Murski Soboti je potekal kvalifikacijski turnir zimske lige, na katerem
so nogometašinje Teleinga Pomurja
ponovno pokazale, da jim trenutno ni
para. Članska ekipa je na treh srečanjih dosegla prav toliko zmag, dobro
pa so se odrezale tudi nogometašinje
v mlajših selekcijah.
Derbi turnirja so Pomurke odigrale proti nogometašinjam Rudarja iz
Škal in slavile s 3 : 0. V drugem sreča-
nju so jim nasproti stale njihove mlajše vrstnice. Srečanje se je končalo s 7
: 1 v korist prve ekipe. Ta je svoje delo
nato dokončala proti Mariboru, ki ga
je premagala s 5 : 2. Mlada ekipa Teleinga Pomurja je z 1 : 0 premagala Rudar Škale, medtem ko so bile Mariborčanke boljše s 3 : 0.
Uspešne predstave pa so pokazale
tudi nogometašinje do 15. leta starosti. Najprej so z 1 : 0 premagale Radlje,
nato so bile s 4 : 0 boljše od Preše Slovenj Gradec, Dornavi pa so zabile kar
sedem zadetkov.
Padle so tudi Mariborčanke z 1 : 0,
nogometašinjam Ptuja pa je v igri proti Pomurkam uspelo ohraniti prazno
mrežo. Edini spodrsljaj se je Pomurkam pripetil proti nogometašinjam
Fužinarja z Raven na Koroškem, ki so
bile boljše z 1 : 0.
S. K.
V 13. krogu 1. SNTL sta se prekmurski
ekipi pomerili z nasprotnikoma, ki imata zelo različen položaj na prvenstveni
lestvici. Končna izida obeh dvobojev sta
bila pričakovana.
Cirkovce Šternmatik – Kema I 0 : 5
(Gregor Kocuvan – Bojan Ropoša 0 : 3,
Danilo Piljak – Patrik Sukič 1 : 3, Primož
Koban – Dominik Škraban 1 : 3, Danilo
Piljak – Bojan Ropoša 0 : 3, Gregor Kocuvan – Dominik Škraban 0 : 3), Kema II
– Krka I 0 : 5 (Tomaž Pelcar – Tilen Novak 0 : 3, Gorazd Horvat – Darko Jorgič
1 : 3, Damjan Zelko – Uroš Slatinšek 0 :
3, Gorazd Horvat – Tilen Novak 1 : 3, Tomaž Pelcar – Uroš Slatinšek 0 : 3).
Drugi izidi: Letrika – Ilirija 5 : 1, Olimpija – Maribor 1 : 5, Mengeš – Arrigoni
5 : 0. Vrstni red: Krka I 26, Kema I 24,
Maribor 20, Ilirija in Letrika po 18, Cirkovce Šternmatik 10, Mengeš 8, Kema II
4, Arrigoni 2, Olimpija 0. Pari 14. kroga:
Kema I – Olimpija, Arrigoni – Kema II,
Ilirija – Mengeš, Krka I – Cirkovce Šternmatik, Maribor – Letrika.
Milan Jerše
20
kronika
| Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Biti policist je nevarna služba
okc poroča
Napadi se povečujejo zaradi
splošne družbene klime
V Lendavi z nožem porezal policista in zbežal – Vedno več napadov na modre uniforme
Tudi policisti v pokrajini ob reki Muri
se pogosto srečujejo z vročekrvneži,
ki si želijo z njimi fizično obračunati.
Iz statistike izhaja, da je iz leta v leto
več napadov na pomurske policiste in
poskusov preprečitve uradnih dejanj.
Če pogledamo obdobje zadnjih štirih
let, se je zgodilo na leto povprečno
trideset napadov na policiste. Zadnji
se je zgodil v prestolnici bograča.
je v policiste vrgel cvetlični lonček,
brata sta v roke vzela kitaro in nož,
da bi obračunala z njimi, lopato in letev sta dvignili tudi njuna sestra in še
ena ženska. Zakuhalo se je že v hiši,
kjer so štirje policisti, ki so se prvi
odzvali na klic, kmalu doživeli hladen tuš. Eden je že takrat moral uporabiti solzilni plin, da se je ubranil,
drugi je z brco izbil nož. Policiste je
nato na dvorišču pričakala razjarjena množica. Najbolj razborita Roma
so uspeli vkleniti, medtem ko so vsi
štirje osumljenci, ki jih čaka kazenska ovadba, potrebovali zdravniško
pomoč. Skupili so jo še policistka in
dva policista. Vodstvo tukajšnje policije je ugotovilo, da je bilo udarjanje s pendreki in žvenketanje lisic po
črki zakona.
ložajem z vidika zagotavljanja naše
zaščite pri opravljanju nalog, socialnim, zdravstvenim in materialnim
položajem, delovnimi razmerami in
vrednotenjem našega dela«. »Država ves čas kaže mačehovski odnos
do zaposlenih v policiji. To se kaže
z neustrezno zaščitno opremo in zastarelimi neprimernimi uniformami,
pomanjkanjem opreme, težkimi de-
Zasegli so heroin
Policisti Policijske uprave Murska
Sobota so pred dnevi v Kocljevi ulici v Murski Soboti prijeli dve osebi s
celjskega konca. Razlog? Sum, da sta
storila kaznivo dejanje neupravičene
proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Policisti so osumljencema zasegli 15 gramov heroina, oba
pa bodo ovadili. Na parkirišču enega
izmed trgovskih središč v Murski Soboti je prav tako potekala trgovina z
mamili. Ko so policisti opravljali operativni postopek s 27-letnikom, se je
ta sunkovito obrnil proti policistoma, pri čemer je z rokami po obrazu
udaril enega policista in mu zbil očala. Nato je poskušal pobegniti, vendar sta ga policista obvladala s prisilnimi sredstvi. Vročekrvneža čaka
kazenska ovadba.
Kmalu našli najstnico
V nedeljo so v Murski Soboti našli
mladoletnico iz Gornjih Petrovec, ki
je 23. januarja od doma odšla neznano kam. Policija se zahvaljuje vsem,
ki so posredovali koristne informacije, da je bila pogrešana najdena. Po
opravljenem pogovoru je bila najstnica predana staršem. V večini primerov se pogrešani ljudje po dveh,
treh dneh vrnejo sami, otroke in
mladostnike pa običajno policija ali
starši najdejo še isti dan. Policisti sicer razlikujejo motiv pri mladoletni
pogrešani osebi in pogrešani odrasli
osebi. Izginotje odraslih oseb, ki so
navadno zaposlene, poročene, imajo ustaljeno življenjsko pot, izkušnje
in so navajene na okolje, v katerem
živijo, ima običajno globlje vzroke in
povode kot izginotje mladoletnikov,
ki največkrat bežijo od doma.
Pozor pred poledico
Število napadov na policiste, tudi pomurske, se je povečalo predvsem med varovanjem različnih protestnih shodov po vsej državi v letu 2012 in 2013. fotografija jure zauneker
Tukajšnji policisti so bili 16. januarja obveščeni, da mladina v stari zgradbi nekdanje uprave podjetja v Lendavi
razgraja. Policisti so odšli tja ter začeli ogled in zbiranje obvestil zaradi
suma storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. »Med
zbiranjem obvestil in opravljanjem
ogleda je na kraj prišel neznan moški. Policist v civilu je stopil k njemu,
ga ustavil in se mu predstavil, nato
pa je neznan moški z nožem, ki ga je
imel v roki, zamahnil proti policistu.
Policist je zamah neznanca blokiral,
vendar ga je storilec kljub temu porezal po zgornjih oblačilih,« je razložila Suzana Rauš, tiskovna predstavnica
pomurske policije. Moški je po storitvi opisanega dejanja s kraja dejanja
pobegnil, vendar so ga policisti kmalu izsledili in mu odvzeli prostost. Ob
prijetju so mu zasegli še štiri nože. Po
končani preiskavi bodo dvajsetletnika z lendavskega konca ovadili zaradi
suma poskusa storitve kaznivega dejanja uboja in suma storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja.
Eden najhujših napadov se je sicer
zgodil novembra 2012 na Pušči, ko so
morali posredovati zaradi množične
kršitve javnega reda in miru. Najprej
je domačin prijavil leto dni mlajšega
brata, da doma razgraja, na koncu pa
je moralo kar dvanajst patrulj krotiti
petdeset razgretih glav. Vodnik službenega psa je živali celo snel nagobčnik, ko je poskušal narediti red. Vseeno se razgrajači niso dali – nekdo
Skovali so maščevanje
Še vedno je živ spomin na hladno
januarsko noč leta 1996. Policista
J. B. in D. A. opravljata nočno delo.
Ustavita se v diskoteki v Odrancih. Ura je štiri zjutraj. Disko je
prazen, zadnjo pijačo pije tudi A.
M. s kolegoma D. V. in M. M. Trojica ne popiva kar tako. Ker sta
jih policista že večkrat obravnavala, so skovali načrt za maščevanje. Ko se policista z avtom odpeljeta, jima začne trojica slediti. Z
avtom napadejo policijsko vozilo.
Sledi filmsko potiskanje s ceste.
Policista zapeljeta na parkirišče.
J. B. izstopi, A. M. mu v glavo vrže
ključ za odvijanje avtomobilskih
koles. Drugi policist pokliče pomoč in želi pomagati kolegu. Namero mu prepreči D. V., ki mu v
mednožje vrže kovinsko orodje.
A. M. nato s tal pobere ključ in
se približa policistoma za dokončen obračun. Policista v obrambi
izstrelita pet strelov. A. M. en naboj oplazi po trebuhu, napadalci se poženejo v beg. Krvav J. B.
steče za dvema. Dobrih petdeset
metrov od avta ga s hrbtne strani dohiti A. M. Spotakne ga in še
enkrat udari po glavi. Takrat se
vrneta druga dva napadalca: začne se brcanje nezavestnega policistovega telesa. Policijske patrulje D. V. in M. M. kmalu primejo,
A. M. izsledijo naslednji dan.
Država je mačeha
Izstopajo pa še nekateri primeri, ki
so že končali na časopisnih straneh.
Nedavno so tako morali vkleniti moškega, ki je policistoma med običajno kontrolo prometa solil pamet. Od
policistov je zahteval, da se takoj odstranita s kraja, ker ogrožata varnost
prometa. Policista sta ukazala, naj
preneha, vendar se možakar ni dal.
Enega od policistov je z obema rokama sunil v prsi, med vklepanjem je z
nogo še uspel brcniti drugega. Neki
drugi vročekrvnež je grozil z nožem.
Ko sta policista prišla do njega, je ta
z roko, v kateri je držal nož, zamahnil
proti njima. Preden sta ga obvladala,
je še udaril policista. Opit objestnež
se je pred časom celo s traktorjem
spravil nad policiste, ki so mu naložili alkotest, vendar je ta odpeljal in pri
tem poškodoval policijski avtomobil.
Policisti so mu sledili, ob tem pa jim
je traktorist grozil in med drugim policijsko vozilo, ki je nasedlo na njivi, s
traktorjem potiskal pred seboj.
Sindikat policistov Slovenije (SPS)
se zaradi omenjenih primerov zavzema, da bi sodišča posameznike,
ki s policisti nasilno obračunavajo in jih huje poškodujejo, brezpogojno kaznovala z zapornimi kaznimi. Pobudniki strožje zakonodaje so
prepričani, da se napadi na policiste
povečujejo predvsem zaradi splošne
družbene klime. Po besedah Danijela
Novaka, regionalnega predstavnika
SPS, zaposleni v policiji »ne moremo
biti zadovoljni z našim pravnim po-
Identifikacija policista
Znano je, da policisti in kriminalisti svoje delo opravljajo tudi v
civilni obleki. Policisti se pred začetkom postopka morajo izkazati
s službeno izkaznico, ki je sestavljena iz identifikacijske kartice, ki vsebuje fotografijo in ime
ter priimek policista, ter značke
z znakom policije ali kriminalistične policije. Službena izkaznica policije je nahaja v usnjenem ovitku. Kadar policisti torej
opravljajo naloge v civilni obleki, se morajo pred tem izkazati s
službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se morajo ustno predstaviti kot policisti.
Takoj, ko je mogoče, pa se morajo legitimirati s službeno izkaznico. Pravilnik o policijskih pooblastilih še določa, da mora policist
osebi na njeno zahtevo na kraju
dogodka povedati svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko enoto. Policist
v uniformi pa ima na desni strani uniforme svoj priimek ali številko.
lovnimi razmerami in premajhnim
vrednotenjem poklica policista,« je
prav tako jasen Andrej Kocbek, predsednik Območnega policijskega sindikata Murska Sobota.
Andrej Bedek
Kombinacija občasnega snega, dežja in temperaturnih sprememb, ki
običajno spremljajo ta letni čas, lahko povzroči hudo poledico. Policisti
zato voznikom svetujejo, naj se na
pot odpravijo samo, če imajo na vozilu nameščeno ustrezno zimsko opremo. Vozniki morajo pred odhodom
preveriti stanje in prevoznost cest,
na poti naj hitrost vožnje prilagodijo razmeram na cesti ter spoštujejo
cestnoprometne predpise in prometno signalizacijo, ob zastojih pa naj
upoštevajo navodila vzdrževalcev ceste in policije. Voznike tovornih vozil policisti opozarjajo na to, da je na
cestah, kjer so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s
priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za izredne
prevoze.
Življenje ima prednost
Pristojne službe bodo tudi letos izvedle preventivno akcijo za večjo
varnost na nivojskih prehodih ceste prek železniške proge. Predpisi s področja varnosti v cestnem in
železniškem prometu predpisujejo,
da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, prednost pred drugimi udeleženci v cestnem prometu. Voznik, ki se
približuje nivojskemu prehodu, mora
torej voziti s potrebno previdnostjo
in takšno hitrostjo, da lahko pred
njim varno ustavi. Nezavarovani nivojski prehodi ceste prek železniške
proge so označeni z andrejevim križem, zato mora voznik, ki se približuje takšnemu nivojskemu prehodu,
pred prehodom ustaviti in se prepričati, ali lahko varno prečka železniško progo.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
Louise Samuel
podjetnica, mama štirih otrok,
ženska odprtega duha
VESTNIKOV MESEČNIK | 29. januarja 2015 | številka 1
2
| 22 | Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zlatko Jakovljevič
Valentina Škafar
Nisem
Charlie
Charlie Hebdo je davek
v vojni za črno zlato
Ž
S
e dalj časa spremljam plazenje nestrpnosti po svetu.
Razpravljam in razmišljam, v katero stran naj
usmerim svoj pogled, da bom drugače videl to, kar vidi
večina. Najlažje se je namreč, kot to počenja velika
večina, vživeti v vlogo žrtve po principu, »oni so krivi«.
Bolj zapleteno je pogledati na tisto stran problema, ki nasilje
generira. Brezposelnost in s tem manjše pravice smo pri nas že
spoznali. A to je samo prvi korak v napačno smer, ki vso družbo po
predvidljivih zavojih pripelje v občutek nemoči in s tem povezanim
strahom. To prinaša koristi posameznikom in njihovim globalnim
organizacijam, ki jim poneumljanje družbe daje varnost in udobno
zavetje. V okoliščinah, v katerih prebivamo, od nas pričakujejo
nenehno prilagajanje novim
razmeram, in če so te dobre,
vidimo v različnosti tudi koristi.
Ko pa gre na slabše, se nam ta
različnost kaže kot omejitev za
svoj napredek. In zelo pogosto
se pojavi omejevanje pravic in
svoboščin. Najprej najšibkejšim,
katerih glas se sliši šibkeje ali
se sploh več ne sliši. In ker si
mislimo, da ne spadamo med
njih, se postavimo v vrsto tistih,
ki jih ponižanje še čaka. V takih
razmerah je veliko lažje najti
nasprotnika kot podpornika idej
strpnosti in prilagajanja.
Nedavni dogodki v Parizu so
me zelo pretresli ... vendar sem
iz svojega zornega kota takoj
opazil nepregledno množico
prestrašenih muslimanov, ki
jim bo naš pravični čut obesil
breme odgovornosti za dejanja
skrajnežev.
Ali si predstavljaš, da si med
njimi? Naj te spomnim – takšen
se lahko že rodiš! Izpostavljen
boš kritiki svoje vere, duhovičenju na njen račun, še čudnim
pogledom in zavračanju, ti pa si sledil samo kulturi in veri svojih
dedov ... Ali si sploh predstavljaš?
In Charlie? Objavi še eno satirično, odlično karikaturo v imenu
svobode govora! Natisne pet milijonov izvodov!
Na drugi strani ponižanje in obup nad prihajajočim ... In sistem bo
na obeh straneh ukinil še nekaj pravic in svoboščin na račun skupne
(ne)varnosti.
Če prav razumem francoski satirični tednik, je norčevanje iz vseh
in vsega usmerjeno v širjenje svoboščin, v njihovem primeru že
večkrat omenjene svobode govora. A kaj, ko je svoboščin več in
se včasih medsebojno izključujejo. Ko pa trčijo, lahko sprožijo
nepredviden tok dogodkov, ki jih vsi sistemi izkoristijo za vpeljevanje
svojih rešitev problemov, to pa lahko na koncu usodno prizadene
svoboščino, ki jo Charlie tako vztrajno zagovarja.
Biti drugačen ni preprosta izbira ... to pogosto celo ni izbira.
Karikature iz Charlija so bile namenjene običajnim trideset tisoč
kupcem v Franciji, ki jim je satirični tednik blizu. Če ti ne ugaja, ga
pač ne kupiš! In tako bi se morala ta zgodba tudi končati. A se ni ...
Na najbolj brutalen način je med nas padlo breme napačnih
odločitev, popuščanja in neaktivnosti pri reševanju vsakodnevnih
težav posameznika in družbe kot celote. Dokler nas ne pokličejo
po imenu, imamo občutek, da se nas problemi okolice ne dotikajo.
Vztrajno pogledujemo vstran z občutkom, da je bolje, če molčimo,
kot nekaj storimo. Strah se je zažrl v nas že mnogo prej, kot smo
si pripravljeni priznati. Napaja se v ubogljivosti, popustljivosti in
nižanju samozavesti. Služi pa sistemu samemu, ki bo začel sejati
strah zaradi strahu. Kot uspešno blagovno znamko, ki nas bo na
vsakem koraku opozarjala, da nekdo »skrbi« za nas. Morda bomo
z veseljem nosili tudi majice z njihovim zaščitnim znakom in
ubogljivost »pravih« bo nagrajena.
Takšne se mi zdijo slike »sodobnega« sveta ob minulih dogodkih. In
nič ne kaže, da se bo spremenilo razumevanje razlogov, ki privedejo
do roba ...
Raje se sprostimo ob kakšnem resničnostnem šovu, preberemo
kakšen tabloid in podvojimo hitrost prenosa podatkov pri našem
internetnem ponudniku. Brez skrbi, a tudi brez vesti za dogodke,
ki se vrstijo. Zagledani v svoj svet ne opazimo več stiske soseda ali
dejstva, da smo tudi mi sosed. Takšni so načini poneumljanja, ki
služijo elitam vseh sistemov. V takšnih razmerah nas lahko tako
vlačijo leta in leta žejne ob vodi, na vodi in na koncu se zavemo šele,
ko smo pod vodo. Ampak takrat bo prepozno kričati in opletati, saj
je soseda, ki bi lahko pomagal, odneslo že pred časom, pa tega niti
opazil nisi.
Seveda obstajajo tudi drugi scenariji, ki terjajo v prvi vrsti tvojo
aktivnost, potem mojo, nato njegovo ... do oblikovanja družbe, ki
bo sposobna ponuditi ideje in predloge, bolj pravične do velike,
res velike večine ljudi, umaknjenih na rob dostojanstva, na račun
peščice, ki vodijo, manipulirajo in izkoriščajo.
Ko boš zaslišal glas razuma, se prebudi in pridruži ideji, ki bo klicala
k povezavi različnih skupin in interesov v skupnost posameznikov,
željnih sprememb in pripravljenih, da tudi sami kaj naredijo za
boljši jutri. To boš moral storiti zaradi sebe, da se znebiš strahu in se
spet napolniš s pogumom, ponosom in samozavestjo. n
vetovno javnost je te dni pretresel krvavi napad na francoski satirični tednik
Charlie Hebdo. Obsojanja vredno dejanje je združilo ljudi v solidarnosti, da so vsi
postali Charlie, in začeli so se množični protesti proti nesvobodi. Kot da bi svet
šele zdaj odkril grožnjo svobodi. Ubijanje nedolžnih v imenu česar ali kogar koli
je nesprejemljivo. Zdi se, da smo imeli opraviti s hladnokrvnima morilcema, vendar je ta dogodek treba analizirati in razumeti skozi prizmo različnih kontekstov, ki so bili
valilnik Islamske države in težnje po maščevanju.
Kadar govorimo o svobodi govora, je v ta diskurz nujno treba vključiti tudi dimenzijo sovražnega govora. Moja pravica do izražanja se namreč konča tam, kjer se začne pravica drugega, da se ga ne (raz)žali. Torej, ali je mogoče, da je bi Charlie prepogumen?
Dalje, razumevanje satire je odvisno od različnih kulturnih okolij, ki oblikujejo naša prepričanja in vrednote ter dojemanje samega sebe v odnosu do drugih.
Charlie je s svojimi provokativnimi karikaturami že
nekajkrat močno razburil petmilijonsko islamsko skupnost, živečo v Franciji. Zaradi tega sicer velika večina
muslimanov ne bo pograbila orožja, četudi jim okolja
niso preveč naklonjena, odkar se je islam avtomatično
začel enačiti s terorizmom. Otroci priseljencev odraščajo v okolju, ki je drugačno od islamskih naukov, in ostajajo ujetniki dveh svetov.
Zmedenosti dodajmo še posledice ekonomske krize
(brezposelnost, socialna stiska, revščina), ki brezperspektivne mlade pahne v obračun s krivcem za mizerne
življenjske okoliščine tako v matičnih državah kot zunaj njih. Dogodek v Parizu in še kje je doživel posebno
pozornost zato, ker so se grozodejstva s TV-ekranov naenkrat preselila v naš lastni, varni zahodnjaški prostor.
Reakcija držav je seveda pričakovana: zahteve po omejitvi priseljevanja in porast nacionalističnih (ekstremističnih) gibanj. Kaže, da zahodni svet ne more ali noče
sprejeti dejstva, da je sokriv za to, da je postal tarča napadov islamskega terorizma.
Charlie je samo kapljica v morje nafte, ki je edini pravi
krivec, da je svet (beri ZDA) v vojni s terorizmom. Ekstremistične islamske skupine se maščujejo za nekaj,
kar se je začelo v poznih sedemdesetih letih: ameriški apetit po svetovni nadvladi in vojaško kontrolirano upravljanje naftnih virov, posledica česar je vrsta
vojaških intervencij v arabskih državah. Število civilnih
žrtev je tako visoko, da je preveč abstraktno za identifikacijo s črnimi plakati. Kdor namreč
nadzoruje ali poseduje gorivo za funkcioniranje celotne civilizacije, je pravzaprav »prijel
boga za keco«. Vprašanje je samo, katerega.
Po 11. septembru so ZDA začele odkrito vojno proti teroristom, ki so jih zadnjih 30 let militarizirali ravno oni. Paradoksalno pa je, da je ravno ta vojna proti terorizmu največja grožnja demokraciji!
Ustvarjanje razmer splošne panike posledično pomeni, da ljudje dajejo prednost varnosti
na račun svobode. Lahko bi rekli, da demokracija in mir ogrožata interese kapitala, zato je
izredno ali vojno stanje najbolj priljubljena beseda predsednika ZDA.
Propagandni mediji pa v opravičilo ameriških vojaških intervencij poskrbijo za informiranost o terorističnih napadih na zahodnjaškem teritoriju in natančnem številu žrtev.
Šestnajst. To je številka ubitih novinarjev leta 1999, ko so Natove rakete načrtno bombardirale Miloševičevo stavbo srbske nacionalne radiotelevizije. A svet je bil tiho. Nihče ni nosil
črnega plakata z napisom: »Ja sam RTV!«
Ironično, kako je črna barva (nafta) »rdeča nit«, ki je privedla tudi do pariške krvave
tragedije.
Ameriško zunanjo politiko usmerjajo ekonomski interesi in težnja po profitu iz naftnih virov ali drugih geopolitičnih strateških točk. Zato so ameriške vojaške sile tako rade navzoče
na ozemlju bližnjega vzhoda, kjer je skoraj polovica naftnih in plinskih rezerv. Da je območje politično nestabilno, je samo še dodatna voda na ameriški mlin.
Ta »altruistična« narava Američanov se je pokazala tudi v času arabske pomladi in protestniških zahtev po korenitih spremembah, modernizaciji politične ureditve in zamenjavi
tiranskih oblastnikov. Strategija Američanov je bila zelo pragmatična; pod krinko humanitarne pomoči in v imenu demokracije so intervenirali na konfliktnih območjih za koristi
največje globalne korporacijske sile. Ko so se leta 2011 začeli protesti v Libiji, so se Američani zelo hitro odzvali na sistematično zatiranje libijskih protestnikov in v imenu zaščite
civilistov posegli v dogajanje. Gadafi je padel, nafta se črpa. Davek te državljanske vojne je
smrt 30.000 civilistov, ki so jo ameriški oblastniki hladnokrvno plačali.
Drugi primer: Bahrajn leta 2011. Nad protestniki se izvaja identično sistematično kršenje človekovih pravic in mučenje kot v Libiji. Obama se ne odzove. V tem primeru kršenje
pravic ni sporno. Zakaj? Zato, ker je v tej najmanjši arabski otoški državi že 60 let najpomembnejša ameriška vojaška baza, ki je oporišče vsem »opravkom« ZDA na območju Bližnjega vzhoda. Hkrati je Perzijski zaliv vodna izvozna pot nafte. Geopolitično je to izjemno
pomembna točka, saj omogoča nadzor in vojaško varovanje goriva, ki poganja svet. Zato
je nepojmljivo, da bi Obama napadel svojega poslovnega partnerja, pa četudi ubija lastno
ljudstvo.
Torej, nevarni so samo tisti teroristi, ki se nočejo pokoriti Ameriki ali od katerih ta nima
koristi. Njihova strategija ustvarjanja ali ohranjanja konfliktov na naftnem območju je
premišljena, saj je izjemno koristna za »krajo črnega zlata«, medtem ko se arabske države,
ki jih militarizirajo ZDA, ukvarjajo same s sabo.
Beda, ki je doletela arabsko ljudstvo zaradi virov črnega zlata, je pravzaprav paradoksalna.
Tako majhni islamski fantje odraščajo v vojnih razmerah ob spremstvu vojakov na okupiranem ozemlju. Veliko mednarodnih organizacij opozarja na krutost ameriških vojakov
nad prebivalci, da ne omenjamo zloglasnega Guantanama ali največjega zapora na svetu
– Gaze.
Pariz je bil pretresen, ker je doživljal teroristično agonijo le nekaj dni. To, kar je v Evropi
izjema, je za nekaj milijonov fantkov in deklic vsakdanje trpljenje, strah, bolečina. Če je en
dan »terorizma« v Parizu na ulice spravil milijone ljudi, zakaj se potem čudimo, da je desetletja dolga teroristična gonja ZDA in podpornikov nad ljudstvom Bližnjega vzhoda na
ulice spravila ekstremne islamiste, ki se združujejo v solidarnosti proti napadu ne samo na
njihove temeljne vrednote (četudi jih ne razumemo), ampak pravico do življenja v miru in
zadovoljitve dostojnega življenja, kot jo vsi razumemo. Vojna s terorizmom je doživela svoj
nasprotni učinek. Ostro nasprotujem vsakršnemu terorizmu, zato jaz nisem Charlie. Charlie Hebdo je davek v vojni za črno zlato. n
29. januarja 2015 | Vestnik | 23 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
3
Pen je Vestnikova
mesečna priloga
in ima tudi sicer
zvezo z naravnim
mesečnim
ciklusom.
Ustanovljen
je bil, da bi, v
skladu z imenom
in asociacijami,
učinkoval
kot časopisni
pen (tnalo) in
penetrantnež
(prodiralec) ter
bil poln fotografij.
Izdaja ga Podjetje
za informiranje.
V. d. odgovornega
urednika matičnega
časopisa je
Dejan Fujs,
redaktorici Pena
sta Majda Horvat in
Vida Toš. Pri pripravi
sodelujejo novinarji
Vestnika in zunanji
sodelavci.
Fotografije Nataša
Juhnov in Jure
Zauneker, lektura
Nevenka Emri,
oblikovanje
Ksenija Šömen,
računalniški prelom
Robert J. Kovač.
Z
G
O
D
B A
Z
NA S
Louise Samuel
besedilo
Č
LO V
NI
C
E
podjetnica, mama štirih otrok,
ženska odprtega duha
Vida Toš fotografija Nataša Juhnov
e bi mi nekdo dal nalogo, da opišem Louise le z
enim ključnim pojmom, bi kot iz topa izstrelila:
multikulti. Ker bi težje našla človeka, na katerega
lahko nalepiš več »geografskih etiket«, za katere smo ljudje prepričani, da nam pri spoznavanju nekoga drugega
pomagajo. Lou, kot jo kličejo prijatelji, je namreč Angležinja, ki živi v Sloveniji, kjer poslovno sodeluje s Prekmurcem. Prodajata pečice za peko madžarske nacionalne
sladice kurtos kalacs, kar počenjata v povezavi z Madžarom. Lou in njen mož sta dva otroka pripeljala v Slovenijo, še dva je rodila tukaj. Imajo mačko, ki so jo, slepo,
rešili smrti, ko jo je na Goričkem nekdo odvrgel. In psa,
ki ga je mož odšel iskat v Romunijo; ta je namreč polna
psov brezdomcev, ki jih neusmiljeno pobijajo.
Pečice za kurtos kalacs kupujejo z vseh koncev sveta.
Lou in njen poslovni partner stranke, če tega še ne obvladajo, naučita kurtos tudi speči; učit pa gresta tudi, kamor
ju povabijo. Med drugim sta bila tudi v arabskem svetu,
zato ima Louise prijatelje in znance tudi tam.
»Prav je, da s pomočjo medijev spremljamo, kaj se dogaja okrog nas, a … Nekatere stvari – kot so ISIS (islamistična skupina upornikov, op. p.), obglavljanje, ubijanje,
sekanje rok in podobno – recimo dovolj dolgo ostanejo
na spletu, da si jih lahko ogleda čim več ljudi. Veliko posnetkov, ki pa govorijo proti tistemu, kar želijo, da naj
verjamemo, pa je pogosto zelo hitro odstranjenih. Tako
da – ne govorim o teorijah zarote, govorim le o tem, da bi
morali razmisliti o svojih lastnih reakcijah. Pravzaprav bi
bilo še najbolje, da bi svoje mnenje o nečem utemeljevali
le na svojih lastnih izkušnjah.«
Teh ima Lou veliko. Sploh z ljudmi, saj je vedno odprta
za komunikacijo in sodelovanje. Za koga včasih celo preveč. Louisin poslovni partner, ki prevzame skrb za pečice
in za bolj tehnične stvari, medtem ko Lou skrbi za stranke, ki so pri njiju na tečaju tudi po več dni, pogosto reče:
»Ne vem, kako se ji da … le kaj se pogovarja z njimi.« A
Lou ne zmanjka zgodb. »Lahko rečem, da je 99 odstotkov
mojih izkušenj z muslimani – pozitivnih. Videla pa sem
tudi, kako muslimane nadlegujejo in jim podtikajo stvari,
s katerimi nimajo najmanjše povezave. Moja prijateljica
je recimo mama samohranilka iz Pakistana, muslimanka,
ki živi v Londonu. In ko se je v Palestini dogajalo vse tisto
nasilje, je zbirala sanitetni material, oblačila in podobno
in poskušala pošiljati ljudem, ki so to potrebovali. Postala je – ne morem reči, da neke vrste heroj, ampak ljudje
so imeli zelo pozitiven odnos do nje. Potem se je pa naenkrat na neki spletni strani pojavila njena fotografija,
na kateri je bil na njenem hijabu (pokrivalo, s katerim si
v javnosti nekatere muslimanske ženske pokrijejo glavo,
op. p.) znak ISIS-a. Ona ne podpira ne ISIS-a, ne nobenega drugega nasilja, zato to ni bil njen hijab. Torej spet:
mediji so poskušali doseči, da bi zahodnjaki o njej mislili
slabo. In jaz mislim, da preveč verjamemo medijem. Še
vedno in še vedno preveč.« Louise jih dobro pozna; vse,
od množičnih javnih medijev do vseh mogočih spletnih;
konec koncev podatek, da ji uspe prodajati pečice izključno s pomočjo spleta, pove veliko o njej.
Največ pa pove o njej to, da je ni strah. Novega, drugačnega, kakršnega koli. Ni je bilo strah, ko se je pred
desetletjem iz Londona z možem in dvema majhnima
otrokoma preselila v – Mursko Soboto. »Želela sva nekaj drugačnega (smeh); ne vem, več razlogov je bilo, zakaj sva se želela odseliti. V tistem trenutku je bilo veliko
žalostnih dogodkov in smrti predvsem v moževi družini
… Ne vem; življenje je tako kratko in želela sva izkusiti
še kaj … novega (smeh). Nisva se želela preseliti v nekdanje tipične britanske kolonije, kjer bi do konca življenja jedla tipičen angleški zajtrk, pila angleško pivo in ves
dan igrala golf.« Slovenija se je pojavila od neznano kje.
»V mesecu dni sem od dveh ljudi – prvi je bil moj dedek,
drugi pa prodajalec nepremičnin, pri katerem sva prodajala hišo – prvič v življenju slišala za Slovenijo. In jaz
kot jaz (smeh) sem rekla – gremo. Tako sva kupila letalsko vozovnico, pristala v Ljubljani, najela avto in z dvema
majhnima otrokoma šest tednov potovala po vsej Sloveniji. In ko sva prišla v Prekmurje … vzdušje tukaj je bilo
popolnoma drugačno.«
Ljubezen na prvi pogled torej. Se je z leti – in izkušnjami – ljubezen kaj zmanjšala? »(Smeh.) Ne, moja ne. Ljudje
tukaj so ekstremno prijazni – no, dobro, tudi zelo radove-
dni (smeh), a tukaj je še vedno, 'kot je bilo včasih'. Ljudje
imajo dovolj; nimajo veliko, a kar imajo, so pripravljeni
deliti. Vidi pa se, da se je spremenila klima. Oziroma odnos ljudi, pa ne do nas, sploh ne. Je pa dejstvo, da ni veliko
služb, plače so nizke, davki so pa vedno novi in vedno višji, stroškov je vedno več … Ena takih čudnih zgodb je recimo, ko so se v razredu mojega najstarejšega sina pogovarjali o poklicih. Pa sem ga vprašala, kam pa bo ta šel v šolo,
kam pa oni. In mi pravi: 'Ta bo šel v Avstrijo, oni bo šel v
Švico, tretji bi rad šel v Nemčijo …' Zanimalo me je, ali jih
ni nihče – ne učitelji in ne starši – poskušal navdušiti, da
bi bili kreativni in bi tukaj, v Sloveniji, ustvarili nov posel
in nove službe. Sin je razmišljal in na koncu rekel – ne.«
Lou ne razmišlja o selitvi, ne nazaj ne nikamor drugam.
»Zame je zelo zelo pomemben izobraževalni in zdravstveni sistem. In Slovenija ima oba sistema dobro urejena.«
Fascinira me. Ta njen »nestrah«, to njeno razumevanje
in sprejemanje drugačnosti. »Ne moreš soditi celega naroda po dejanjih posameznikov. Ne moreš reči, da so vsi
katoliki pedofili, ker je bilo nekaj katoliških duhovnikov
vpletenih v to. Če bi mislila tako, moja hčerka ne bi obiskovala katoliškega vrtca. Prav tako ne moreš reči, da vsi Romi
kradejo. Ko smo obnavljali hišo, smo imeli vse radiatorje
zunaj, na dvorišču. In so prišli Romi in vprašali, ali lahko
odnesejo. Pokazala sem jih, kaj lahko, kaj pa še potrebujemo. Naslednje jutro je bilo dvorišče izpraznjeno, pustili pa
so vse, kar sem jim rekla, da naj pustijo. Če bi bili tako slabi
ljudje, kot pravijo, da so, bi lahko vse odnesli; nas namreč
kasneje sploh ni bilo več doma. In srce me boli, kako nekateri posplošujejo. Saj ne rečem, da ne obstajajo slabi Romi,
slabi muslimani pa slabi Angleži. Želim samo, da bi ljudje
malo premislili, preden koga nečesa obdolžijo.«
Nikoli pa, pravi, ne bo pozabila ne samo svojega obiska
Egipta, ampak tudi, ko sta poslovno gostila dva muslimana: »Pravzaprav sem edino razliko med 'njimi' in 'nami'
videla v tem, ker nista jedla svinjine in pila alkohola. Na
koncu obiska v Murski Soboti pa sta me prosila, ali ju peljem v cerkev. 'Seveda,' sem rekla in ju peljala v katoliško
cerkev, kjer sta molila. Ko sem ju vprašala, ali jim je to dovoljeno, sta rekla: 'Seveda, saj to je božja hiša.'« n
4
D
| 24 | Vestnik | 29. januarja 2015
R U
Ž
I
N
A
Matajič iz Črenšovec
Svet je vedno dovolj velik in dovolj širok,
da sprejme ljudi, ki delajo s srcem.
Štrlenje iz povprečja in hotenje doseči
nekaj več zaradi zavisti včasih tudi boli.
Ne bojiva se jih
poslati v svet
besedilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
Majda Horvat fotografija Nataša Juhnov
stavitvi doda najmlajši Miha in potem
kot šestega člana širše družine omeni
še babico Marijo, dokler je živel še dedek Janez, pa jih je bilo v hiši sedem.
»Kaj več pa naj zdaj pove Marko,« se
je odločil zgovorni deček, zadovoljen
s tem, kar je povedal, ter lepo oblečen
in počesan za nekaj tako imenitnega,
kot je pogovor za časopis.
Marko je nežen deček, bolj majhen
med sedmošolci, pove. Ponosen je na
priznanja, ki jih je dobil na številnih
nastopih doma in v tujini. In ko si je
zaželel, da bi se družina za skupno
fotografiranje postavila pred steno,
kjer so obešena, je samozavestno zavrnil sestrino opazko o njegovi samovšečnosti, rekoč: »Malo sem pa
lahko.« Igranje je njegovo vse, njegov talent pa je odkrila Saša Gerželj
- Donaldson.
Ob vsem tem pa še sama napiše kakšno svojo skladbo. Prvi muzikal, ki
so ga potem odpeli in odigrali s sošolci, je napisala v devetem razredu
osnovne šole. »Celo življenje sem že
na odru,« pove. Saška, Marko in Miha
so tudi odličnjaki v šoli, pa včasih trmasti in odločni, ko se je treba postaviti zase, doda Simon.
Tudi Simonov oče je harmonikar. Veliko je hodil igrat na gostije in veselice,
malega Simona pa je najbolj pritegnilo, ko so imeli muzikanti pri njih doma
vaje. Običajno je bilo to v poznih večernih urah in mu ni bilo treba takoj spat,
prepevanje in igranje pa je bilo zanj
nekaj posebnega zato, ker je prinašalo veselje med ljudi. In tudi sicer se je
na domačiji Matajičevih na Hotizi zmeraj veliko pelo, saj ob očetu in Simonu
rade prepevajo tudi mama in obe sestri.
M
Morda se zdi komu
neodgovorno otroke
usmerjati v umetnost.
»Jaz pa vedno pravim,
da naj delajo tisto, kar
jih veseli, saj se bo
potem vedno našlo
pravo mesto zanje.«
ilo se ti stori, ko te na koncu pogovora dvanajstletnik
pogleda v oči in ti reče: »Napišite, da smo srečna družina.« In ob
tem začutiš, kako globoko resno je
to mislil. Dovolj je star, da ima jasno
predstavo, kaj je srečna družina, in to
izreče brez trohice ponarejenosti in
preračunljivosti, da je to treba narediti za dober vtis in lep zunanji videz.
Njegov pet let mlajši brat pa je takoj
dodal: »Napišite tudi, da smo glasbena družina.« Da jim je skupna glasba,
to zelo dobro ve, ne razume pa še povsem tega, da ni nekaj samoumevnega,
da imaš družino in da je opominjanje
včasih potrebno tudi v srečni družini.
Kajti temperamenta jim ne manjka, je
prepričana šestnajstletna Saška, najstarejša od treh otrok, to pa družini
daje tisto pravo živahnost.
kot na to, kako bo igral, in zato kakšen dan tudi ne gre v šolo. O tem, da
bi obiskoval še kakšne druge krožke,
ki jih imajo na šoli, pa nima časa niti
razmišljati, kaj šele, da bi jih obiskoval. Saška ne čuti, da bi bila za kaj prikrajšana, čeprav dela od ranega jutra
do poznega večera in se ne more toliko zabavati, kot se ob koncu tedna
njeni vrstniki. Zato pa ima v šoli prijateljice, s katerimi skupaj veliko vadijo. Tudi Simon je zaradi glasbe in številnih nastopov njegove skupine po
vsej Sloveniji in v tujini veliko zdoma,
še posebej ponoči in ob koncih tedna,
zato pa so tako zelo dragoceni tisti
trenutki, ki jih lahko družina preživi skupaj. »Čeprav je včasih res zelo
naporno, potem pridejo obdobja, ko
je malo več zatišja. Vendar to ne traja dolgo in potem te že spet vleče nazaj. Neki nemir je v tebi in potem mi
celo Vesna reče: 'Samo pojdi, saj vidim, da brez tega ne moreš,'« pove še
Simon. Narodnozabavna glasba, ki jo
igra oče, ni ravno Saškina priljubljena glasbena zvrst, in to brez zadrege pove pred očetom. Bolj sta ji blizu pop in rok, všeč pa ji postaja tudi
džez. Klasika pa je tako klasika, univerzalna za vse čase in vse generacije.
Marko igra klasiko in začne se ozirati še po džezu, navdušuje pa ga tudi
filmska glasba. Oba mlada glasbenika
pa sta prepričana, da je izbira glasbe,
ki jo igraš ali poslušaš, velikokrat odvisna tudi od razpoloženja.
Ne da bi Marko in Miha to posebej
poudarila, je pogovor za družinsko
mizo, ko je vsak lahko povedal, kar
je hotel povedati in kakor je mislil,
razkril to, da so Matajičevi družina, o
kakršni nekateri še sanjati ne upajo.
Popolna v ljubezni, po marsičem običajna kot druge družine, vendar izstopajoča po uspehih, ki jih že dosegajo
otroci. Vendar je to štrlenje iz povprečja in hotenje doseči nekaj več, priti do cilja in uspeti včasih zaradi nerazumevanja in zavisti nekaterih tudi
boleče. Morda to v nekem okolju še
najbolj občuti prav Marko, tisti mladi pianist, ki je pred kratkim na mednarodnem tekmovanju 14. Concorso
Pianistico Internazionale »Citta di
Gorizia« v Gorici v Italiji dobil v svoji
starostni kategoriji prvo nagrado.
Vsi mi se pišemo Matajič
Matajičevi so takoj sprejeli povabilo, da jih predstavimo na tem mestu,
ker verjamejo v premoč dobrega nad
slabim in ker se iskreno veselijo tega,
kar imajo in kar jim uspeva, ter to tudi
radi pokažejo in predstavijo drugim.
»Ljudje smo različni, nekateri nam to
našo srečo in uspehe od srca privoščijo in nas občudujejo, so pa tudi drugi,
ki nam pogosto zavidajo in za hrbtom
mečejo polena pod noge,« je o tistem
manj lepem, kar jih včasih spremlja,
spregovoril Simon.
Marko obiskuje sedmi razred
Osnovne šole Franceta Prešerna v
Črenšovcih in šesti razred murskosoboške glasbene šole, kjer ga uči Yuliya
Kunova, tudi najbolj zaslužna za njegove uspehe. Miha je učenec drugega razreda osnovne šole prav tako v
Črenšovcih in prvega razreda lendavske glasbene šole, njegov učitelj violine pa je Gyula Cseh. Saška je dijakinja drugega letnika konservatorija za
glasbo in balet v Mariboru, njen prvi
instrument pa je violina, ki jo igra pod
mentorstvom profesorice Vesne Čobal Marte. Potem sta tu še ponosna
starša svojih otrok, oče Simon, ki je
zaposlen na Darsu, in mama Vesna,
profesorica nemščine na murskosoboški ekonomski šoli. Tudi Simon je
vsestranski glasbenik in zdaj tudi član
narodnozabavnega ansambla Pajdaši. Njegov odnos do glasbe je strasten
in predan, predvsem pa tak, da so jo
najpomembnejše vprašanje, čeprav je
v tem nekaj vzajemnega, misli Vesna.
Pomembnejše se jim zdi, da je glasba
svetovni jezik, takšen, ki ga razumejo
po vsem svetu, je prepričana Saška, in
tudi poveže ljudi prek meje. Glasba je
čudovita tudi po tem, da je neskončno široka in dopušča, da se vsak vživi
vanjo po svoje, na glas razmišlja Marko. Lahko pa si celo vsak sam napiše
note in igra po njih, je k povedanemu
jadrno dodal še Miha.
Biti glasbenik z dušo in srcem ter
uspeti pri tem pa pomeni, da je treba
veliko vaditi in se tudi marsičemu odpovedati. Miha odrekanje vidi v tem,
da mora ubogati učiteljev nasvet, da
je treba tako dolgo vaditi, da znaš zaigrati na pamet. Za Marka je odpovedovanje to, da pred pomembnejšim
nastopom ne misli na nič drugega
Svet je za vse dovolj velik
mogli vzljubiti še otroci, kot rdečo nit
njihove družine pa jo je sprejela tudi
Vesna. Simon in Saška sta skupaj začela nastopati, ko je bila Saška še čisto
majhna, potem pa se je zagledanost v
glasbo množila z vsakim novim družinskim članom. Vesna ne igra na nobeno glasbilo, vendar je kot ljubiteljica glasbe najzvestejša poslušalka vseh
svojih, pa tudi daje jim vse tisto, kar je
treba imeti ob sebi, da lahko ustvarjaš nekaj tako čutečega, kot je glasba.
»Vsi mi se pišemo Matajič,« k pred-
Saška je dekle najstniških let, vendar ta njena leta niso prav nič moteča
za topel odnos z očetom. Z veseljem
bo ob očetovi spremljavi z glasbilom
tudi vam zapela tisto čudovito pesem
o mladih očeh in še kakšno. Saška
poje še v pevski skupini sošolk Petdeset odtenkov dobrega in decembra so
se predstavile na prvem samostojnem
koncertu. Je tudi članica cerkvenega
mladinskega pevskega zbora in vodi
cerkveni otroški pevski zbor, nastopa
pa tudi v skupini Prekmurka banda.
Dragoceni trenutki,
ki jih imajo zase
»Glasbeniki so bolj odprti ljudje,
prepričana sem o tem. To vidim že po
tem, ker smo na naši glasbeni gimnaziji z različnih koncev Slovenije, pa se
kljub temu zelo dobro razumemo in
kljub različnosti tudi veliko bolj sprejemamo kot morda na kakšni splošni
gimnaziji,« pripoveduje Saška. Ali odprti ljudje ustvarjajo glasbo ali glasba
ustvarja takšne ljudi, Matajičevim ni
Morda se zdi marsikomu neodgovorno vse tri otroke usmerjati v umetnost
ali neko dejavnost, za katero velja, tako
kot za marsikatere poklice v Sloveniji,
da so neperspektivni in se z njimi ne
da preživljati. »Jaz pa vedno pravim, da
naj delajo tisto, kar jih veseli, saj se bo
potem vedno našlo pravo mesto zanje.
Veliko prej kot za tiste, ki nekaj delajo brez pravega veselja,« razmišlja Vesna. Vse, kar delamo, je treba delati s
srcem, so prepričani člani družine, in
za takšne ljudi je svet vedno dovolj velik in dovolj širok, da jih sprejme. Saška pravi, da se z vrstniki veliko pogovarjajo o prihodnosti, in večina si želi
nadaljevati študij, potem pa, vsaj tako
razmišljajo skoraj vsi, bodo priložnosti
iskali v tujini. Pa čeprav je to morda za
koga žalostno. Res je danes težko otrokom nekaj priporočati in jim pravilno
svetovati, vendar sem prepričan, pravi Simon, da morajo ostati pri tistem,
kar sami najbolj verjamejo, in naj sledijo nekemu svojemu cilju. »Ne bojiva
se jih poslati v svet,« sta si bila enotna
Vesna in Simon. n
29. januarja 2015 | Vestnik | 25 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
5
Berlin, Nemčija
S V
E
T
Irena Škaper Ploj
Rim, Italija
… dogajanje na avstrijskem Štajerskem
skozi oči nove murskovalovske poročevalke
Avstrija je izjemno
prijazna do družin
besedilo
Mihaela Kalamar fotografije arhiv Irene Škaper Ploj
I
rena Škaper Ploj je med tistimi,
ki so v iskanju boljših možnosti
in življenja zamenjali domovino
za tujino in tam poiskali nove priložnosti. Z družino, možem Blažem
in sinom Levom, so se preselili v Avstrijo, stanovanje z manjšim vrtič­
kom nedaleč od središča Gradca pa
je postalo njihov novi dom. A ker se
zaveda, da korenin, ki jih je zasadila
v rodnem Prekmurju, v Nemčavcih,
ne more in ne želi izpuliti, se redno
in rada vrača domov. Selitev v tujino ji ni predstavljala kulturnega šoka
iz več razlogov: ker ljubi potovanja
in je zato svetovljanskost ena njenih
osnovnih potez, ker se zaradi izobrazbe ni srečala z jezikovno oviro in
ker vedno znova najde oporo v družini. Ta se bo kmalu tudi povečala.
Selitev v tujino pogosto ni enostavna, je pa smiselna, razmišlja Irena in
pove, da z možem kljub doseženi izobrazbi ter pridnemu delu in trudu s
poučevanjem, oba sta iz pedagoške
stroke, v Sloveniji nista mogla preživeti. Od tod odločitev, da poskusita najti delo v tujini. Tveganje, ki ga
prinaša tak korak, se jima je obrestovalo, ko je Blaž dobil odlično delo
na Univerzi v Gradcu. Kmalu sta si
uredila še stanovanje in se preselila.
»Kot vidiva zdaj, sva vsekakor šla na
boljše. Sprejeli so nas z odprtimi rokami, trud, ki ga vlagava v svojo novo
okolje, tako na službenem kot osebnem področju, se nama bogato obrestuje. Naj omenim še, da je Avstrija
družinam izjemno prijazna. Veliko je
spodbud in olajšav, ki mladim družinam, kot smo mi, olajšajo vsakdan,«
pojasni Irena.
Ravno družina ji trenutno, ko je v
pričakovanju drugega otroka, predstavlja največjo skrb, ki se ji popolnoma predaja. Kot pravi, je trenutno
predvsem mama in žena in to ji najbolj zapolni vsakdan. Ta se običajno
začne s prijetnim družinskim zajtrkom in turško kavo, v uživanju nosečnosti in skrbi za sina Leva pa si
rada privošči sprehod v naravi ali
igranje na igrišču s sinom. Pravi, da
ukvarjanje z Levom v njej vedno znova prebuja otroško igrivost, še vedno
Sapa, Vietnam
pa se je iz otroštva, na katerega goji
lepe spomine, drži iskrenost, h kateri se je zatekala že takrat. Sicer pa
ima najlepše spomine iz otroštva na
svojo drago in ljubečo mamo ter na
zveste prijatelje, ki so ji vedno stali
ob strani.
Uživa v poučevanju
Poleg vsakodnevnih opravil za
dom in družino Irena ohranja vez s
svojim poklicem profesorice nemškega jezika, zato občasno vodi jezikovne tečaje in prevaja. Od novega
leta imamo njen glas priložnost slišati prek radijskih valov tudi v domači pokrajini, saj sodeluje z radiem
Murski val kot poročevalka in v če-
Barcelona, Španija
trtkovem jutranjem zvočnem pismu
poroča o aktualnih in zanimivih dogodkih iz Gradca. In kako načrtuje
prihodnost? »Po porodniškem dopustu bom zagotovo našla kakšno prijetno službo in ni nujno, da bo povezana s poučevanjem. Živimo namreč
v obdobju, v katerem moramo biti
odprti za različne stvari.« Irena se v
pogovoru pogosto vrne na selitev in
prebivanje v Avstriji, za kar pravi, da
v njihovo življenje ni vneslo bistvenih sprememb in so se hitro navadili
na novo okolje, saj »niti ni tako daleč
od prvotnega doma«. Ker ji nemščina, jezik sosednje Avstrije, kjer živijo
dobrega pol leta, ne dela težav, v novem okolju z lahkoto navezuje stike.
»Ko se pogovarjam z ljudmi, mi velikokrat rečejo, da poznajo ogromno
Slovencev, ki tukaj delajo, predvsem
iz Maribora, manj iz Prekmurja. Skoraj vedno pa povedo, da imajo z njimi dobre izkušnje in da so 'tipično
slovensko' zelo pridni, odprti in gostoljubni. Zanimivo, o nevoščljivosti niti besede,« opiše mnenje, ki ga
imajo domačini o Slovencih. Ker jih
v Gradcu, kot pravi Irena, živi veliko,
se tudi srečujejo in združujejo: »Zelo
dejavna je Pavlova hiša, ki vsak teden
organizira kakšen dogodek. Veliko je
predavanj, branj, predstav in dogodkov za otroke.« Stiki med tamkaj živečimi Slovenci so tudi neformalni in
se pogosto srečajo na kosilu ali večerji ali gredo v graško kavarno in na
sprehod po mestu.
Prijateljem, ki niso Slovenci, Irena
rada približa svojo domovino. »Vsem
povem, da je tukaj (v Prekmurju, op.
a.) kot v raju. A žal se mi zdi, da Prekmurje počasi pozablja na svoje korenine. Škoda je, da izginja tradicionalna kulturna krajina in da čudovite
šege in običaje zamenjuje instantno
veseljačenje. Avstrijski umetnik Friedensreich Hundertwasser je nekoč
dejal, da ne moremo rasti, če zanemarimo svoje korenine. Na te besede se spomnim velikokrat, ko se vozim skozi prekmurske kraje. Lahko
bi rekla, da tukaj izgubljamo veliko
potenciala. Veseli me pa, da se zadnje čase marsikaj premika na bolje.
Kar nekaj ljudi je, ki se zelo trudijo,
in tako tradicija ne zamre. Vsekakor
v Prekmurju še zmeraj najdem obilo gostoljubja, topline in veselja, kar
je tisto naše bistvo, ki se mu zagotovo ne bomo nikdar odrekli. To je tisto, kar nas vzdiguje tudi v najtežjih
časih,« razmišlja. Da položaj ljudi v
naši pokrajini in nasploh v državi za
marsikoga ni zavidljiv, Irena potrdi
tudi, ko pove, da se zdaj, ko živi v tujini, na njo obrača veliko prijateljev
in znancev, ki se zanimajo za tujino:
»Sprašujejo predvsem o tem, kako iskati službo, kakšni pogoji so potrebni za najem stanovanja, kakšna je avstrijska birokracija, kako živimo, kje
je boljše, kakšne izkušnje imam z ljudmi in podobno.«
Ker so prijatelji in družina tisto,
kar najbolj pogreša iz domovine, se
redno vrača domov. V Prekmurje jo
poleg bližine njej dragih ljudi vlečeta
tudi odlična domača hrana in neokrnjena narava.
Zaznamovana s strastjo
do spoznavanja novih krajev
Kljub navezanosti na dom in domače kraje je Irena strastna popotnica. Potovanja so namreč njena
posebna strast. »Brez teh si ne morem predstavljati življenja. Menim
celo, da sem tudi ali predvsem zaradi svojih popotovanj in potepanj ter
zabavnih in manj zabavnih pripetljajev na poti postala taka oseba, kot
sem,« dodaja, in ker je v odkrivanju
svoje osebnosti bolj redkobesedna,
bo to zanesljivo držalo. Za sproščenega duha in dobro počutje najdeta
z možem Blažem, če se le da, kakšno
uro ali dve zase, plešeta sving, gresta
na sprehod ali v kino. Ireno veselita
tudi branje in obisk gledališke predstave ali koncerta, njen svetovljanski
duh pa jo pogosto zvabi na kakšno
zanimivo razstavo ali v muzej. Navkljub številnim interesom namenja
še vedno največ pozornosti druženju s prijatelji. V ohranjanju tradicije in gojenju korenin, ki jih je na
novo zasadila v Gradcu, v teh posebnih trenutkih svoje prijatelje nemalokrat gosti z ničemer drugim kot s
prekmurskimi dobrotami. n
6
| 26 | Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
stisnilo v prsih in spomnila sem se, da
sem nekje prebrala, da ko odhajaš na
Camino, moraš biti pripravljen na vse,
tudi na smrt. Ampak ali ni vedno tako,
saj vendar nikoli ne vemo, kje bo naš
konec, sem se potolažila, da bi pregnala tesnobo in svoje misli obdržala zase.
Zame bo to pot veselja, ne bom razmišljala o smrti, ko pa sem prišla uživat
in na dopust!
V prvo prenočišče sva prispeli po desetih urah, v dežju in utrujeni. Naročili
sva večerjo v bližnji gostilni, oprali perilo in naju je zmanjkalo do jutra, čeprav je v isti spalnici smrčalo vsaj še
petdeset popotnikov.
Romarska pot po Španiji, ki ima cilj v kraju Santiago de Compostela,
se začne pred tvojim domom. Legenda pravi, da je v Santiagu de
Composteli grob apostola Jakoba, h kateremu ljudje romajo že stoletja.
Camino – cilj je pot
besedilo in fotografije
29. januarja 2015 | Vestnik | 27 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Mateja Hochstätter
dva ali tri mesece, če je treba, počivajo nekaj dni ali ves teden, da se zaceli
žulj ali mine bolečina v mišici, in nato
nadaljujejo. Zato je treba imeti za Camino dovolj časa.
Bila je bolna
Camino je Anjo izpljunil
V
sako leto hodi po poti okrog
sto tisoč ljudi, ki se nanjo odpravijo večinoma peš ali s kolesi in prihajajo z vseh koncev sveta.
Nekateri resnično odhajajo na pot izpred domačega praga, sama pa sem se
odločila za tradicionalno pot Camino Frances, ki je tudi najbolj znana in
najbolj množično obiskana. Začne se
v majhni vasici Saint Jean Pied de Port
na francosko-španski meji, cilj je Santiago de Compostela oz. Finisterre ob
Atlantskem oceanu, dolga pa je okrog
850 kilometrov.
Zakaj na tako dolgo pot peš? Razlogi
romarjev oz. pohodnikov ali kolesarjev
so zelo različni, od verskih, spiritualnih do želje po zabavi, spoznavanju ljudi, nekateri se dokazujejo v športnem
smislu. Pravijo, da te Camino pokliče,
in verjamem v to. Po naključju sem prebrala knjigo nemškega komika Hape
Kerkerlinga in zdelo se mi je, da bi bilo
lepo poskusiti. Kaj pa družina, otroci,
služba? Na tako pot ne greš za nekaj
dni. Želja je ostala, dozorevala, poiskala sem še nekaj potopisov in bila vedno
bolj odločena, da grem. Mnogi pišejo o
spoznanjih in odločitvah, ki jih je prinesla pot, sama pa sem bila prepričana,
da tja ne grem iskat same sebe, saj se
mi je zdelo, da se moraš dobro poznati,
če hočeš biti mesec dni sam in dan za
dnem pešačiti, pešačiti, pešačiti. In me
je vleklo, Camino me je klical, neznansko razkošje se mi je zdelo dati na hrbet nahrbtnik z vsem, kar bom potrebovala, hoditi in skrbeti le za to, da vsak
dan najdem nekaj za v želodec in streho
nad glavo za spanje. Da vzamem to, kar
bo prinesel današnji dan, brez načrtov,
brez pričakovanj. Po prvem presenečenju domačih in vprašanju, ali je z mano
vse v redu, so mi pomagali pri pripravah in stali ob strani ter me spodbujali.
Pridružila se mi je nečakinja Anja, vendar nisva hodili skupaj druga ob drugi, kakor tudi ne večina preostalih, ki
skupaj pridejo na pot. Camino moraš
prehoditi sam, vsak ima svoj ritem hoje,
srečaš ljudi na poti, se pogovarjaš, greš
naprej, poveš romarski pozdrav Bouen
Camino in se spet srečaš zvečer v prenočišču.
Že pripraviti nahrbtnik je bil izziv.
Ker gre pot čez Pireneje, kjer je lahko
tudi zelo hladno, in se konča ob morju, kjer je lahko zelo vroče, je garderoba
morala biti temu primerna. Torej dobro
uhojeni pohodni čevlji, športni sandali,
spalna vreča, dve majici s kratkimi rokavi, ena z dolgimi, dolge hlače, hlače
za dež, pelerina, toplejša jakna, vetrovka, dvojne nogavice, dvojne spodnje
hlače, kapa, rokavice, pralni prašek v
tubi, higienski pripomočki, zdravila,
beležnica za dnevnik na poti, fotoaparat, telefon, sladkor za energijo, posoda za vodo, sončna očala, osebni dokumenti, palice za hojo – in vse to naj ne
tehta več kot sedem kilogramov, če bi
upoštevala nasvet, da naj nahrbtnik ne
bo težji od deset odstotkov lastne teže.
Tehtala sem in zlagala, ampak pod devet kilogramov nisem mogla priti. Na
poti sem ugotovila, da je bila moja izbira prtljage zelo dobra, ker sem potrebovala čisto vse, kar sem imela s sabo,
pogrešala pa skoraj ničesar.
Dobila sem štiri tedne dopusta, imela sem vodnik s kraji prenočišč in višinskimi razlikami med kraji ter letalsko vozovnico do San Sebastiana.
Naprej z vlakom in avtobusom, kar
bo na razpolago. In se je začelo. Kupila sem belo školjko, ki je zaščitni znak
popotnikov po Caminu, in jo obesila
na nahrbtnik. Prva etapa je bil vzpon
na Pireneje, višinska razlika 1400 me-
Oznake na poti; popotnik ne potrebuje zemljevida.
Kolesarji so sicer hitrejši, vendar mora biti kolo kar vzdržljivo in tudi tisti, ki ga
poganja. Sploh glede na vse vzpone, ki jih ni malo.
trov, 27 kilometrov poti. Zjutraj sem
sedela in pila kavo in bilo me je strah,
ko sem pogledala navzgor v črne deževne oblake, ki so bili oviti okrog Pirenejev. Takrat sem se prvič in zadnjič
na poti vprašala, kaj delam tu in ali mi
je tega treba. Bala sem se, da ne bom
zmogla, ampak poti nazaj ni bilo. Korak za korakom, med redkimi dežnimi
kapljami. Pot je bila težka, ampak ne
pretežka, hodila sem v svojem tempu
in razmišljala sem le še o naslednjem
koraku ter občudovala pokrajino, ki je
postajala z vzponom vse lepša. Prav
tako tudi vreme. Navkreber sem hodila zelo počasi, Anja je bila malo naprej, v senci je sedela starejša gospa in
počivala, pred nama sta hodili dve ženici v dolgih pisanih krilih iz Teksasa.
Prva postojanka za počitek, prvi vodnjak, da napolniš plastenko za vodo,
in velik sendvič s pršutom, ki da energijo za naslednje korake. Vrh na 1600
metrih nadmorske višine je bil pravljičen, v sončnem vremenu smo popadali
v travo in počivali – popotniki iz vseh
krajev sveta. Čas se ustavi, obstaja le
nebo nad tabo, cesta s popotniki, živali in rože ob poti. Ob poti čez Pireneje
je bilo kar nekaj križev, ki so označevali mesta, kjer so popotniki na poti
umrli, na enem izmed njih je bil datum izpred treh tednov. Ob tem me je
Jutro se je vedno začelo s pritajenim pakiranjem nahrbtnikov tistih
popotnikov, ki so odhajali prvi, to je
že po četrti uri zjutraj. Nisem razumela, zakaj odhajajo na pot tako zgodaj,
saj jih je večina končala hojo ob kosilu, in ko sem pozneje hodila tudi popoldan, sem bila na poti skoraj vedno
sama. Večina je popoldne počivala, si
ogledovala mesta ali kuhala v kuhinjah hostlov, kjer se je to dalo. Meni je
bil dan preveč dolg, in ker nisem čutila utrujenosti ob svojem počasnem
ritmu hoje, sem ob času kosila počivala dve do tri ure in nato nadaljevala
hojo vsaj do petih popoldne. Ko sem
našla prenočišče, sem šla najprej pod
vročo prho, nato oprala perilo, zapisala vtise in ob osmih zvečer po navadi
že zaspala. Korak za korakom, dan za
dnem. Pot označujejo rumene puščice,
ki jih najdeš povsod, na hišah, na cesti, na prometnih znakih, na kamnih,
nekje pač, kjer se moraš odločiti, kam
naprej. Večina popotnikov ima vodnike, v katerih je pot natančno opisana,
medve sva hodili za puščicami. Pot je
zelo dobro označena in ni bojazni, da
jo popotnik zgreši. Izjema so večja mesta, kjer je treba biti bolj pazljiv, ampak
jih je malo: Pamplona, Burgos, Logrono, Leon, sicer pa pot vodi med polji,
gozdovi, travniki, skozi majhne vasice,
ki malo spominjajo na naše primorske
vasi. V vsaki je cerkev, majhna trgovina
z najnujnejšo hrano in prenočišče za
popotnike. Dvakrat se mi je zgodilo, da
sem se zatopila v svoje misli in pozabila na puščice ter zašla. Ko sem ugotovila, da nisem na pravi poti, in razmišljala kam naprej, so domačini sami
pristopili k meni in mi pokazali pravo
pot ter kam se moram vrniti. Prijazni
preprosti ljudje živijo tam s popotniki, ki vsak dan hodijo mimo njihovih
hiš. Prenočišča so preprosta, nekatera
pod okriljem cerkve ali države, dosti
je tudi zasebnih. V prenočiščih je bila
vedno topla voda za umivanje in povsod je bilo mogoče oprati perilo, nekateri so prodajali tudi zajtrk in večerjo ali je bila na razpolago kuhinja, kjer
smo si sami pripravili kakšne testenine
ali kaj podobnega. Cene prenočišč so
zelo različne, do deset evrov, nekateri
so pobirali le prostovoljne prispevke,
je pa res, da se mi je dvakrat zgodilo,
da sem prenočišče iskala dalj časa, ker
sem prišla šele proti večeru in je bilo
že vse polno. Takrat sem tudi ugotovila, da teh problemov popotniki, ki so
zgodaj odhajali na pot in končali hojo
opoldne, niso imeli. Nekoč sva z Anjo
do kraja, kjer sva želeli prespati, prišli res pozno, deževalo je in dobili sva
le sobo, za katero je lastnica hotela 40
evrov, kar se nama je zdelo preveč. Razmišljala sem in se spomnila taksistov,
oni že morajo vedeti, kje se da prespati. Taksist je govoril le špansko, medve
angleško, ampak smo se vse zmenili –
z rokami. Naložil naju je v avto in peljal do najbližjega poceni prenočišča.
Higiena v prenočiščih je bila različna,
razen v enem primeru pa nekako sprejemljiva. Zavil si se v svojo spalno vrečo z glavo vred, saj vzglavnikov na posteljah, kaj šele druge posteljnine, niso
preoblačili vsak dan. Nekateri, predvsem romarji s kolesi, so s sabo vozili
šotore, ki si jih zgodaj zjutraj, ko si šel
mimo, videl postavljene na poljih ali
drugih ravnih površinah, v mestih tudi
na asfaltu pred mestno hišo. Z Anjo sva
hodili dober teden, nato jo je začel Camino žvečiti (kot je rekla sama) in jo
izpljunil, kakor pravijo popotniki, ki
zaradi kakršnega koli razloga prekinejo pot prej, kot to želijo. Bila je polna
žuljev, dodatno je prišla še poškodba
meniskusa. S težkim srcem se je poslo-
7
Večina prenočišč ima skromno kuhinjo, kjer si vsak pripravi svojo večerjo. Ko smo sedli k mizi, smo poskušali vse.
vila in šla domov, sama pri sebi pa sem
pomislila, da je mnogo težje prekiniti
pot in se posloviti kakor nadaljevati,
čeprav sam. Ampak na Caminu nikoli
nisi sam. Vedno je okrog tebe dosti popotnikov, ki večinoma potujejo sami.
Če želiš, se pridružiš in pogovarjaš, si
poiščeš sopotnika, če tega ne želiš, hodiš sam med množico popotnikov, ki
so bili po mojih izkušnjah prijazni in
pripravljeni pomagati. Dragocene so
bile tudi spodbude domačih in prijateljev, ki so me spremljali od doma,
vsaka elektronska pošta ali esemes je
pomenil, da nekdo misli name.
Na poti tudi tri mesece
Nadaljevala sem torej sama, korak
za korakom, dan za dnem. Zdelo se
mi je, da se več dogaja v mojih sanjah
kakor med mojo potjo. Hodila sem z
lahkoto, po svojih sposobnostih, in čeprav počasi, sem prepešačila 25 do 30
kilometrov na dan. Ponoči pa sanjala,
in to kako! V sanjah sem podoživljala vse svoje življenje, vse svoje kritične
situacije ali dvome, ki sem jih nosila v
sebi. Vsako noč druga scena, tako da
sem se že spraševala, kaj bo še prišlo.
Hoja se mi je zdela kot meditacija, čeprav nikoli prej nisem meditirala, glava je bila prazna, misli neobremenjene, korak lahek, tudi nahrbtnik vsak
dan »lažji«, sanje so me odnašale nazaj skozi moje življenje. Hrano smo kupovali sproti, kajti že polna plastenka
vode je tehtala cel kilogram. Torej si
se ustavil v vaškem bifeju, v restavraciji ali pekarni, se najedel, kjer si kaj
našel, in šel naprej. Pila sem vodo iz
vodnjakov ob poti, kakor vsi drugi romarji, vanjo sem vsak dan dodala prašek proti dehidraciji, vendar sem vodo
nosila tudi s sabo, ker so bile razdalje
med kraji in vodnjaki zelo različne. Od
pet do deset kilometrov. Na poti je tudi
vodnjak, ki je posebej zanimiv za romarje. Z dvema pipama, pa ne s toplo
in hladno vodo, ampak z vodo in z vinom. Domačini, ki imajo okoliške vinograde, ga pridno polnijo z rdečim
vinom, ki ga popotniki bolj poskušajo kot pijejo, ker bi sicer težko nadaljevali pot. Sama sem imela štiri tedne
časa za Camino, premalo za pot, dolgo 850 kilometrov, kar sem ugotovila
šele na poti. Večina romarjev prehodi
okrog 20 kilometrov na dan, nekateri
več, nekateri manj. Hodijo ljudje vseh
starosti. Študenti, tisti, ki smo zaposleni, največ je upokojencev oz. starejših
ljudi. Zaposleni prehodijo Camino po
etapah, vsako leto teden ali dva, nadaljujejo tam, kjer so prejšnje leto končali. Občudovala sem starejše ljudi, stare
šestdeset ali sedemdeset let, ki so počasi in vztrajno pešačili, bolelo jih je to
ali ono, ampak to boli tudi doma. Po
nekajurni hoji so se nastanili, si ogledali mesto, brali knjige, se pogovarjali
in se spoznavali, šli k maši, prespali in
spet nadaljevali pot. Nekateri potujejo
Nekaj dni sem opazovala romarja,
ki je hodil z majhnimi otroškimi koraki. Opiral se je na popotniško palico, na kateri je bila pripeta brazilska
zastava, in bil vedno nasmejan. Nisem
mogla ugotoviti, kaj me moti pri njegovi hoji, nato pa smo se zvečer zaklepetali ob večerji in kozarcu vina.
Delal je origami iz papirčkov in nas
učil, kako naredimo ribico, muco …,
ter kako se temu pravi v jeziku vseh
romarjev, ki smo bili zbrani. Držal je
centimeter velikega konjička, ki ga je
naredil iz koščka papirja, in razlagal,
da mu gre origami bolj počasi, ker ima
parkinsonovo bolezen. In je hodil, čeprav z otroškimi koraki. Srečala sem
gospo, ki je prekinila potovanje, ker se
ji je zdelo, da vsi samo hitijo, da samo
štejejo kilometre, ki so jih naredili tisti dan, računajo, kako daleč so že prišli, da le vsi tekmujejo med seboj. Bila
je bolna, imela je raka, doma je imela
sina alkoholika in njena pričakovanja
od Camina so bila povsem drugačna.
Želela si je zbližanja in odprtega pogovora, ki ga na poti ni našla. Poslušala sem jo in razmišljala, da ima na
neki način prav. Tudi sama sem imela na trenutke podobne občutke, ker
sem bila časovno omejena in sem preračunavala razdalje, da bi Camino lahko v celoti prehodila. Mimogrede te
zagrabi kar nekakšna tekmovalnost,
kdo bo prehodil več in prej, če to dovoliš, saj se romarji res veliko pogovarjajo o tem. Vendar je vse odvisno
od samega sebe, od tega, kar prineseš
s sabo. Pot ne dela čudežev, je pa priložnost, da najdemo v sebi tisto, česar ob vsakdanjem okolju in naglici
ne spoznamo. Je vrnitev v preprosto
bivanje, kjer so vsakdanje potrebe le
hrana, voda in streha nad glavo, za katerega pa se ravno tako moraš odločiti
sam in si dati to priložnost.
Treba se je znati ustaviti
Ob prihodu v prenočišče smo vedno pustili čevlje na hodniku, preden smo
vstopili, tako je bistveno manj čiščenja, ko popotniki odidejo naprej.
Na poti skoraj nikoli nisi sam.
Pot vodi skozi neokrnjeno naravo, izjema je nekaj večjih mest.
Camino junija je ena sama pomlad,
še nikjer nikoli nisem videla toliko rož.
Ob vsej poti so cvetele, kakor da bi jih
sam Bog posejal, da polepšajo pot romarjem. Neskončna kombinacija barv
in oblik, rasle so ob gozdu, v kamniti
poti, ob poti med polji. Vreme za Španijo je bilo hladno, večinoma tam okoli dvajset stopinj, nekega dne le sedem
stopinj, dva dni dežja v treh tednih,
vendar zelo prijetno za hojo. Hribovita pokrajina s stotinami vetrnih elektrarn na prvih tristo kilometrih, nato
tristo kilometrov ravnice, ki bi meni
Prekmurki morala biti domača. Pa me
je vrnila domov in mi dala nasvet, da
se je treba znati ustaviti. Bližala sem
se petstotemu prehojenemu kilometru, ko so sem dobila svojo lekcijo na
Caminu. Vnetje pokostnice na desni
goleni je bila priložnost, da spoznam,
kako obiskati zdravnika s kartico mednarodnega zdravstvenega zavarovanja.
Zelo enostavno je bilo, nič zapletov, diagnoza je bila »no caminato«. Počitek,
led, traja lahko do tri tedne. Vztrajala
sem še tri dni, nato pa dojela, da moram vzeti, kar mi je prinesel tisti dan,
in to je bilo, znati se ustaviti in poslušati svoje telo. Priznam, da tega res ne
vem prav dobro oz. da se mi to dogaja tudi v vsakdanjem življenju. Po treh
tednih sem se vrnila na domačo prekmursko ravnico.
Cilj je bila pot. Santiago de Compostela čaka name do prihodnjega leta.
Vrnila se bom in nadaljevala, kjer sem
obstala. Dopusta za to, da si pozdravim nogo v Španiji, ni bilo dovolj, bolniškega dopusta z mednarodno kartico
zdravstvenega zavarovanja nisem poskušala uveljavljati in čakati, da bi lahko nadaljevala pot. Z izkušnjami španskega Camina nadaljujem svoj domači
»Camino«. Prehojena pot je bila užitek, dopust malo drugače. Vrnila sem
se bogatejša z izkušnjo odločitve oditi na tako pot in mnogo težjo izkušnjo prekiniti jo. Vendar poti ostajajo
in čakajo na nas, sami jih izbiramo in
od nas je odvisno, kaj najdemo na teh
svojih poteh.
Se nadaljuje … n
8
| 28 | Vestnik | 29. januarja 2015
L E G E N D A
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik | 29 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Evgen Šimonka
V enem dnevu izpulil
92 zob in korenin
Evgena visok delovni ritem ni utrujal. Pravi, da zato, ker je ljudem želel
pomagati in ker je imel odlične sodelavce. In tudi ljudje, ki so se znašli na zobozdravniškem stolu, so bili
zelo potrpežljivi. »Veseli so bili, da jih
rešujemo bolečin in krpamo zobe. Še
danes se spomnim, da smo v krajevni ambulanti v Črenšovcih v enem
dnevu sprejeli več kot 60 pacientov.
Še bolj se spomnim, da sem v isti ambulanti v enem dnevu pacientom izpulil kar 92 zob in korenin. Nekemu
Zobozdravnik, specialist zobne ortopedije.
V enem dnevu je izpulil tudi 92 zob.
Danes je vinogradnik in upokojenec.
»Čüli smo,
ka dobro
skibe zobe«
besedilo
dinsko zobozdravstvo, ki bi bila strokovna sinteza otroškega preventivnega zobozdravstva in specialističnega
zobozdravstva. Evgen je na Tothovo pobudo odšel na specializacijo in
leta 1976 postal drugi ortodont v Pomurju. Ker pa je Toth leta 1973 odšel v
Ljubljano, je Evgen od leta 1976 dolgo
časa sam opravljal ortodontsko službo za celotno Pomurje. Toth je namreč do konca njegovega specialističnega študija tedensko ob sobotah še
prihajal v murskosoboško ambulanto.
Evgen mu je pomagal s pripravo dokumentacije o pacientih in v pogovoru poudaril, da je le nadaljeval delo,
9
Antolič zavzel za decentralizacijo ortodontske službe v državi, ki je bila
organizirana centralistično le v Ljubljani in Mariboru. Sam je začel delati v Ljutomeru in pozneje še v Murski
Soboti. Njegovo delo je nadaljeval dr.
Martin Toth, z njegovim odhodom v
Ljubljano pa Evgen Šimonka.
Prisila zdravstvenega ministra
»Na začetku je bilo zelo težko, saj
je v Pomurju primanjkovalo otroških zobozdravnikov. Ko smo se na
tem področju kadrovsko okrepili,
smo organizirali otroško zobozdra-
Ivan Gerenčer fotografije arhiv Evgena Šimonke
T
isoči Pomurcev z levega in desnega brega Mure in z ormoškega območja se ga še vedno
spominjajo kot prijaznega in umirjenega zobozdravnika, ki jim je popravljal (tudi pulil) zobe in zdravil obolenja ustne votline. Evgen Šimonka
je to počel polnih 45 let, vse do leta
2010, ko se je upokojil. In še takrat ni
popolnoma miroval, še dve leti, do
prihoda dr. Krambergerja, je enkrat
tedensko delal v ortodontski ambu-
žuje srečanj z nekdanjimi sodelavci
in stanovskimi kolegi. Še posebej se
veseli tradicionalnih srečanj vodilnih
sombotelske in murskosoboške bolnišnice, ki jih je pred desetletji pomagal organizirati. Čeprav ima tudi
kot upokojenec veliko obveznosti, je
na prvem mestu njegovih skrbi in veselja vnukinja Zala. Zelo redko izpusti dnevno srečanje in kavo s prijatelji v Mercatorjevem bifeju, zelo rad
pa zahaja tudi v kavarno gledališke
Evgen Šimonka je kot zobozdravnik in ortodont tisočim Pomurcem, predvsem otrokom in mladim, 45 let zdravil zobe in
bolezni ustne votline. fotografija ivan gerenčer
Kot študent je nabiral znanje tudi v Bolgariji. Na fotografiji (desno) je z dekanom
sofijske medicinske fakultete.
S sodelavci (na fotografiji je Evgen drugi z leve) pred starim zdravstvenim domom v Lendavi.
Med služenjem vojaščine na vojaški akademiji na Banjici v
Beogradu je popravljal zobe vojakom in oficirjem.
Evgen (na fotografiji četrti z leve) je bil dolga leta organizator srečanj zaposlenih sombotelske in murskosoboške bolnišnice.
Evgen je bil odličen študent na zagrebški medicinski fakulteti.
lanti v Ljutomeru. Kot splošni zobozdravnik je začel delati leta 1964 v lendavskem zdravstvenem domu, od leta
1973 pa je delal v ortodontski ambulanti za otroke v Murski Soboti. Leta
1976 je končal specialistični študij s
področja zobne in čeljustne ortopedije, njegovi pacienti pa so postali izključno otroci, šolarji in mladina.
Šimonka zdaj živi razgibano življenje upokojenca. Z veseljem skrbi za
hišo, kot vdovcu (žena Nada je umrla
pred tremi leti) mu niso tuja in tudi
ne težka gospodinjska opravila. Logično je, da ima kot Lendavčan tudi
vinograd. Nekoč je imel v njem 800
trsov, danes le še 50. Hudomušno mi
je zatrdil, da števila trsov ni občutno
zmanjšal zaradi tega, ker ne zmore
več težkega dela v vinogradu, pač pa
iz protesta, ker se vinogradništvo pri
nas ne spoštuje. Še vedno je član domačega lions kluba, redno se udele-
Delo v zobni ambulanti lendavske Nafte
dvorane, kamor je povabil tudi mene
– potem ko sem mu predlagal pogovor o njegovi poklicni poti – na štiri
ure dolg klepet. Za začetek pogovora
mi je kot starejši med nama predlagal, da se prijateljsko tikava. »Da bo
pogovor lažje stekel in da se po nepotrebnem ne 'spotikava' z vikanjem,« je
utemeljil svoj predlog, ki sem ga seveda sprejel. Tako je pogovor stekel med
Evgenom in Ivanom.
Očetov god »kriv«
za Evgenovo rojstvo
Evgen je prijokal na svet pred 75 leti
kot tretji otrok v kmečki družini v Petišovcih pri Lendavi, kar šestnajst let
po rojstvu sestre Gizele in štirinajst
let po rojstvu brata Ladislava. »Otroci
smo očeta Pavla in mamo Gizelo pogosto spraševali, zakaj sta se za tretjega otroka, torej zame, odločila tako
pozno. Nikoli nama nista odgovorila
na naše vprašanje. Zato smo nanj odgovorili kar sami, češ da sta me spočela na praznovanju očetovega godu,
ki je v mesecu januarju, sam pa sem
se rodil devet mesecev pozneje, 23.
septembra. Oče in mama nikoli nista
nasprotovala naši ugotovitvi, le hudomušno sta se nasmihala.«
Leta 1948 se je morala Šimonkova
družina, tako kot tudi vsi drugi vaščani Petišovec, izseliti iz vasi. Vzrok za
selitev je bila, vsaj uradno, nevarnost
eksplozij na naftnih vrtinah, ki so bile
v vasi in okoli nje. Šimonkovi so se odselili v Dolino, kjer jim je Evgenova sestra, ki je bila učiteljica na tamkajšnji
šoli, našla nov dom pri dobri družini
Nemec. Po slabih dveh letih in pol se
je družina vrnila na svoj dom v Petišovce. Oče Pavel in mama Gizela sta
se zavezala, da se bo družina takoj
ponovno izselila iz hiše, ko bo na njenem dvorišču zgrajena zbirna postaja (skladišče) za načrpano nafto. Star-
Trenutki sprostitve s sodelavko po napornem delu v vojaški zobni
ambulanti med služenjem vojaščine v Beogradu
ša sta zato kupila gradbeno parcelo v
Kolodvorski ulici v Lendavi, vendar
sta se v novozgrajeno hišo preselila le
Evgen in brat Ladislav z družino, oče
in mati pa sta si poiskala drugo bivališče v Petišovcih.
Ne bo pozabil, kdo sta bila
Stanko Vraz in Fran Miklošič
Evgen je končal štirirazredno
osnovno šolo v Dolini, nato pa še nižjo gimnazijo (ta je imela slovenski in
madžarski oddelek, dvojezičnega pouka takrat še ni bilo) v Lendavi. Šolanje je nadaljeval na višji gimnaziji v
Varaždinu. Večina sošolcev se je odločila za nadaljevanje šolanja v Subotici, kjer niso imeli težav z jezikom.
»V prvem in drugem letniku sem
imel veliko težav z razumevanjem
hrvaškega jezika. Zelo težko sem se
izražal, čeprav sem učno snov obvladal. Jezikovne težave sem premagal
s pomočjo sošolcev in profesorjev.
Nikoli se nisem počutil nelagodno
ali celo manjvrednega zato, ker sem
Madžar. Eden od profesorjev me je
vedno spodbujal k učenju z vprašanjem, ali vem, kdo vse so bili dijaki
na varaždinski gimnaziji. Za vedno
sem si zapomnil, da so bili med njimi Stanko Vraz, Fran Miklošič in še
kakšen član ilirskega jezikovnega gibanja,« se utrinkov s šolanja na varaždinski gimnaziji spominja Evgen.
Šele tik pred maturo se je odločil za
študij medicine. Kot kmečki otrok je
imel zelo rad naravo, zato je razmišljal tudi o študiju agronomije. Na
koncu se je vpisal na stomatološki
oddelek medicinske fakultete. Sam
pravi, da je bil priden študent in da
je v študiju užival. Ker je imel odlične ocene, je postal demonstrator na
vajah pri predmetih patološka anatomija in zobne bolezni. Imel je celo
višji honorar, kot je znašala štipen-
Temelje za nastanek in razvoj ortodontske dejavnosti v Pomurju je postavil Prlek
dr. Ivo Antolič. Njegovo delo je nadaljeval magister dr. Martin Toth (na fotografiji
desno), za njim pa je to počel štiri desetletja dr. Evgen Šimonka.
dija, ki jo je dobival od lendavskega
zdravstvenega doma.
Delali so od jutra do večera
Evgen po končanem študiju ni imel
časa za vsaj kratkotrajno brezskrbno uživanje. Diplomiral je 15. marca
1964, že čez dva tedna, natanko prvega aprila, pa je moral nastopiti službo v lendavskem zdravstvenem domu.
Zelo dobro se spomni, da je bil edini zobozdravnik. Pred njegovim prihodom je v zdravstvenem domu delal
kot zdravnik in zobozdravnik dr. Klar.
V pomoč sta mu bila še dva dentista.
»Ob obilici dela v ambulanti sem moral opraviti tudi pripravništvo. Končal
sem ga v treh mesecih na čeljustni kliniki v Ljubljani. V ambulanti smo delali cele dneve. Zdravje zob in ustnih
votlin pri otrocih in odraslih pacientih
je bilo zelo slabo, kar katastrofalno.
Ker pa verodostojnih epidemioloških
podatkov o zdravju zob in ustnih votlin nismo imeli, tudi nismo imeli možnosti za pripravo programa za načrtno zdravljenje zob in bolezni v ustnih
votlinah. Zdravstveno stanje ljudi smo
blažili z občasnimi preventivnimi akcijami in dodatnim zdravljenjem, za
kar je dobival zdravstveni dom tudi
denar od občine,« se skoraj udarniških časov spominja Evgen. Ker je v
lendavski občini (kot tudi v celotnem
Pomurju) kronično primanjkovalo
zobozdravnikov, je takratni zavod za
zdravstveno zavarovanje lendavskemu zdravstvenemu domu dodelil dodaten denar za opravljanje zobozdravstvenih storitev. Delati so začele tudi
lokalne zobozdravstvene ambulante v
Turnišču, Črenšovcih in Dobrovniku.
Evgenov delovni urnik je bil takšen:
ob ponedeljkih je delal dopoldne, v
torek, sredo in četrtek ves dan, ter v
petek in soboto dopoldne.
možakarju sem z eno injekcijo izpulil
kar pet korenin in škrbin. Domačini
so me naokoli hvalili z besedami, da
je Šimonka dober zobar, 'ka dobro skibe',« se spomni Evgen.
Seveda je bila v tistem času oprema
zobozdravstvenih ambulant skromna,
vendar, po Evgenovih besedah, je bilo
takšno stanje ne le v nerazvitem Pomurju, pač pa tudi v velikih centrih,
kot sta Ljubljana in Maribor. Evgen
in drugi zdravniki so na primer svedre z diamantno glavo za bolj prijazno in predvsem manj bolečo obdelavo zobne sklenine kupovali v Avstriji
in jih »prešvercali« čez mejo. Za nakup opreme so potrebovali devize, ki
so jih zdravstveni domovi dobivali iz
Beograda. Ko je začelo delovati podjetje Jugodent v Novem Sadu, se je tudi
oprema ambulant občutno izboljšala.
Večino so jo lahko kupili z domačimi
dinarji in le del plačali z devizami.
Od splošnega zobozdravnika
do ortodonta
Evgen je delal kot zobozdravnik v
Lendavi do 1973. leta, ko se je na povabilo magistra dr. Martina Totha,
prvega specialista ortodonta, zaposlil v murskosoboškem zdravstvenem domu. Toth je Evgena izbral za
sodelavca pri uresničevanju njegovih
načrtov za organizacijo ortodontske
službe v regiji. Tothova ideja je bila
ustanovitev posebne enote za mla-
Sodelavki o
Evgenu Šimonki
Dragica Larnsak, upokojena patronažna sestra v lendavskem zdravstvenem domu: »Evgen je bil kot
sodelavec čudovit človek. Nikoli ni
povzdignil glasu. Če je bilo treba rešiti
nesoglasja ali kakšno drugo težavo, je
to znal narediti na miren in človeški
način. Bil je zelo družaben človek, nikjer ga ni zmanjkalo. Spoštovali smo
ga, ker si je avtoriteto ustvarjal z znanjem, delavnostjo, resnico in človečnostjo.«
Dr. Bojana Rajbar, otroška in mladinska zobozdravnica v ZD M. Sobota:
»Evgen je čudovit človek, umirjen, pozoren in vedno pripravljen pomagati.
Takšen je bil kot sodelavec. Vsi smo
ga spoštovali in ga imeli radi.«
ki sta ga začela Prlek dr. Ivo Antolič in
dr. Martin Toth. Antolič je opravil raziskavo o razširjenosti kariesa (zobne
gnilobe) in zobnih čeljustnih anomalij pri Slovencih. Izsledki za območje
Pomurja so bili katastrofalni. Skoraj
pri vseh otrocih v Pomurju je ugotovil
močno zobno gnilobo, pri 70 odstotkih pa čeljustne anomalije. Zato se je
vstvo tudi v Lendavi, Gornji Radgoni
in Ljutomeru. Nato je sledilo ustanavljanje ortodontskih postaj v občinskih središčih. Ker sem bil edini ortodont, sem delal od jutra do večera.
V rednem delovnem času sem bil v
centralni ambulanti v Murski Soboti, popoldne pa sem delal v ambulantah na terenu. Sam ne vem, kako sem
zmogel. Takrat se mi je zdelo vse lahko in tudi normalno, da jaz in moji
sodelavci toliko delamo. Priznam,
da me je pri tem podpirala tudi moja
pokojna žena. Le enkrat sem se uprl
dodatnemu delu. Takratni zdravstveni minister Fazarinc mi je ukazal, da
naj prevzamem tudi ortodontsko
ambulanto v Ormožu. Dejal sem mu,
da delam vse dni od ponedeljka do
vključno petka in da se ob sobotah
želim nekoliko spočiti. Fazarinc mi je
dogovoril, da naj na počitek pozabim
in naj si sobote rezerviram za delo v
Ormožu, sicer mi bo že poslal kakšno
inšpekcijo. S tem me je prisilil, da
sem začel delati tudi v Ormožu. Pozneje, ko je v Pomurje prišel še drugi
ortodont, dr. Ivo Kaukler, je bilo že
lažje, saj je prevzel moje delo v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Ormožu.
Danes sem zadovoljen, da sem pomagal številnim Pomurcem, predvsem
otrokom in mladim, pri zdravju zob,
čeljusti in ustne votline. Ni bilo težko, tudi zato ne, ker sem imel čudovite sodelavce,« je ob koncu najinega
klepeta poudaril Evgen Šimonka. n
10
| 30 | Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
med kuse po ... 1
Prlekija,
kot si jo želite
besedilo in fotografije
Matej Fišer
K
o govorimo o Prlekiji, nam misel najprej poskoči na Babičev
mlin, potem pa se že prek Banovec in Ljutomera podajamo med
griče in vino. Cven je vasica, ki je velikokrat po nerodnosti ali površnosti zapostavljena, čeprav imajo prav
konjske dirke in vzreja znamenitih
prleških konj svoj začetek na Cvenu.
bodo ponudili, se pa vedno med zaseko znajde tudi kakšna klobasa, ki bo
tudi končala na vašem krožniku. Črni
kruh je tukaj stalnica, brez katere ne
gre. Modra frankinja se prav prisrčno
poda k tej dobroti. Da je iz vinograda mogoče prinesti še kaj drugega kot
grozdje, nam je gospa Suzana pokazala pri naslednji jedi.
Trtni zvitki
Po nekaterih podatkih so bile na
Cvenu prve konjske dirke na območju Jugoslavije in ene prvih v avstroogrski monarhiji. Dirke so izhajale iz
vzreje kakovostnih konj, po katerih je
vas slovela daleč naokoli. Kot piše profesor Puconja, naj bi se konjskih dirk
na Cvenu enkrat udeležil celo prestolonaslednik princ Petek Karađorđević. Imeti kakovostnega konja ni bil
samo prestiž, marveč tudi nuja, saj so
bili konji nepogrešljiv del vsake kmetije in osnova vsakega dobrega dela na
polju. Dobro delo na kmetiji pa je najboljši temelj za kakovostno hrano. In
prav zaradi tega smo se tokrat ustavili na Cvenu. Izletniška kmetija Na
koncu vasi je, kot lahko sklepamo iz
imena, prav tam oziroma odvisno od
tega, s katerega konca prihajamo. Suzana Kolbl, ki poleg svoje redne službe
vodi še kmetijo, nam v zelo nevsiljivem
in prisrčnem tonu predstavi pot, kako
je prišlo do tega, da se je kmetija znašla na seznamu kulinarične ponudbe
Pomurja. Kot lahko sklepate, so zrasli
z majhnimi koraki in velikim spoštovanjem tako do tradicije in okolja, v
katerem prebivajo. Prav to je tisto zanimivo, kar boste pri njih dobili s kulinariko, ki temelji na prleških dobrotah
in pridelkih sosedov.
Suzana Kolbl
Svinjski zrezek
Trtni zvitki s porovo omako
Trtni zvitki z ajdovo kašo in porovo
omako. So zelo dobra izbira za vse, ki
ste bolj brezmesno naravnani in občudujete okus ajdove kaše. Ljubitelji
ajdove kaše boste na tej kmetiji vsekakor prišli na svoj račun. Por, ajda in
trtni listi se povežejo v okus, ki ga le
redko dobite v tako imenovanih mestnih restavracijah.
Sestavine: ajdova kaša, sol,
poper, majaron, trtni listi.
Kašo zdušimo z začimbami in nadevamo trtne liste tako, da naredimo zvitke.
Položimo jih v pekač, podlijemo z malo
vode in spečemo.
Porova omaka: por, rdeče vino, moka,
limona, sol, poper.
Por popražimo, pomokamo ter zalijemo
z vinom in vodo, dodamo začimbe in pokuhamo.
Svinjski zrezek,
nadevan z ajdovo kašo
Reja prašičev je prav tako dejavnost, s katero se ukvarja skoraj vsaka
prleška kmetija. Tudi tisti, ki nimajo
doma kmetije, imajo pri prijateljih in
znancih v hlevu kakšnega prašiča, ki
ga redijo. Domače meso je tudi osnova
naslednje jedi, ki je na meniju kmetije
Na koncu vasi.
Prleška gibanica
tna. Zrezek potolčemo, solimo in pomažemo z nadevom ter ga zvijemo v rulado.
Pečemo na maščobi, zalijemo in malo
podušimo.
Prleška gibanica
Prleška gibanica je tista jed, ki jo tisti,
ki še nikoli niso bili v Prlekiji, velikokrat
zamenjujejo s prekmursko. Čeprav gre
za čisto drugačno sladico, jo vsekakor
najbolje naredijo prav v Prlekiji. To je
še ena od sladic, ki jo redko najdemo na
menijih drugje, še posebej odlična pa je
takoj, ko pride iz krušne peči. Brez tega
iz Prlekije res ne smemo oditi.
Sestavine: zrezki iz svinjine,
ajdova kaša, moka, sol, poper.
Sestavine moka, voda, sol, jajce, olje.
Kašo skuhamo, začinimo in dodamo
malo moke, da postane zmes kompak-
Naredimo vlečno testo in pustimo malo
počivati. Testo razvaljamo na večje in na
sredino podložimo pekač. Najprej nadevamo na testo nad pekačem skuto, potem v devetih plasteh skuto in smetano z
raztopljenim maslom, pomešanim z jajcem in sladkorjem. Zadnjo vrhnjo plast
namažemo samo s smetano in spečemo.
Kmetija Na koncu vasi sledi tradiciji in s svojo enostavnostjo ohranja pri
življenju prleške jedi. Počasni koraki
in trdo delo so vtkani v tako imenovani dedni zapis te kmetije. Vinogradništvo je v domeni moškega dela družine, sladokusci pa boste lahko pri njih
poskusili tudi liker iz modre frankinje. Če boste imeli srečo, da bo takrat
doma, vas bo skozi vina popeljala slovenska vinska 2015 Sandra Vučko, ki
prihaja s te kmetije. n
Prleška tünka
Najprej moramo vsekakor omeniti
prleško tünko. Za Cven lahko trdimo,
da je nekakšna neformalna prestolnica prleške tünke. Tudi ta, ki jo dobite
na kmetiji Na koncu vasi, je narejena
pri sosedu, enem od redkih registriranih proizvajalcev te prleške dobrote. Da ponovimo, gre za tradicionalni
izdelek, ki izhaja iz časov, ko na vasi
še ni bilo hladilnikov. Kmetje so morali meso po kolinah na neki način
konzervirati za zimo. To so naredili
tako, da so ga toplotno obdelali in ga
shranili v zaseki. Meso, ki je potunkano v zaseko, čez čas pridobi kakovost
in razvije poseben okus. Enako zaseka. Prav to daje prleški tünki posebno kulinarično vrednost, ki so jo cenili nekoč in jo še danes. Tünke nikakor
ne smete preskočiti pri obisku kmetije na koncu vasi. Brez vina vam je ne
www.prekmurska-gibanica.si
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje
29. januarja 2015 | Vestnik | 31 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
P
O
G
L
E
11
D
Je strah gonilna sila? Ali nas hromi?
Je njegovo nasprotje pogum?
Ali ljubezen in sprejemanje?
Strah
besedilo
K
Vida Toš fotografije Nataša Juhnov
ot živim bitjem nam je strah prirojen. Strah nas je, četudi nas
posebej ne vzgajajo s tem, da bi
nas s čimer koli strašili. Strah nas je višine, globin, ognja … Večine, seveda. In
ta strah – v majhnih količinah – je največkrat dobrodošel. Ker nas obvaruje
pred nevarnostmi, fizičnimi poškodbami, smrtjo. Ja pa strah tudi nekaj, kar s
pridom – za svoje namene, kakršni koli
že so – uporablja tudi družba. Družba v
sociološkem smislu; torej neki sistem,
v katerem sobivamo vsi, kar nas nosi ta
mali Svet. Kajti družba je, nekoč, pred
svetlobnimi leti, ugotovila, da je strah
zelo priročna zadeva. Za? Za to, da so
ljudje vodljivi, pohlevni, neaktivni,
skratka takšni, da je z njimi – lažje. Tudi
manipulirati. Kajti, kako pa bi družba
obstajala, če bi vsak mislil s svojo glavo?
Kam bi pa prišli?! Zato je družba – poosebljajo jo njeni voditelji, ki so Svet, ki je
pravzaprav eno, lepo priročno »razparcelirali« – vesela, ko in da nas je strah.
»Drugih«, čeprav smo mi njim prav tako
»drugi«, »drugačnih« (ali nismo drugačni prav vsi?) bolezni, grip in dru-
gih virusov vseh mogočih oblik, H5N1
(ali se še spomnite panike?), vesoljcev
in sosedov, pesticidov, E-jev (na milijone jih je, o groza!), skratka vsega, česar
se lahko spomnite. Iz praktično vsega
lahko štrlita strah in nevarnost. Zato
se zdi strah pogosto gonilna sila. Toda
če dobro pomislite, strah pravzaprav ni
sila, ki nas vleče naprej; je tisto, kar nas
hromi. Kaj nam najprej vzame? Svobodo, upanje, prihodnost. Mir. A česa nas
je pravzaprav tako čisto iskreno in čisto vse strah? Smrti. Bolezni. Osamljenosti. Zavrženosti. Nesprejetosti. Zato
si upam trditi, da nasprotje strahu ni
pogum. Je ljubezen. Zaupanje in sprejemanje. Vsega. Šele potem začutimo
to, po čemer najbolj hrepenimo: mir. n
12
| 32 | Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Da smo vsi pravzaprav eno, je
postalo že tako znano dejstvo, da
se je začelo to »oprijemati« tudi
nekaterih, ki včasih niso mislili tako,
ampak celo nasprotno, zato je to več
kot razveseljivo. Pa čeprav gre le za
športni dogodek, je bil ekumenski
»fuzbal« pozitivno sprejet. Na turnirju
so pripadniki različnih ekip (beri:
cerkva) igrali dokaj izenačeno. A
igra je igra in pravila določajo, da
zmagovalec mora biti. Niso zmagali
»njegovi«, a škof Peter Štumpf je
enako glasno in zavzeto navijal za
vse. Saj veste – eno pa to.
fotografija nataša juhnov
Skupaj – čeprav tukaj skorajda bežita vsak na svojo stran – pa sta bila
sedanji in donedavni. Župana Gornje Radgone Stanko Rojko in Anton
Kampuš. Končali so namreč velik projekt z naslovom Skupaj, pri katerem
je od začetka sodeloval donedavni, ob koncu pa sedanji. Bistvo vsega pa je,
da si bosta odslej Radgoni, slovenska in avstrijska, bližje oziroma vsaj malo
bolj skupaj. fotografija vida toš
Skupaj pa so – ko je tako ali drugače aktivne in pomembne v prleški
prestolnici županja poklicala na sprejem – ob koncu uradnega dela
stopili tudi županja Ljutomera Olga Karba, častni občan Ljutomera
Miro Steržaj in Lucija Ćirović, ki je povabljene poskušala nasmejati
s svojim stand-up nastopom. Županja se je ob njem – kakor tudi večina
tam prisotnih žensk – kar zabavala, so pa bili moški v nasprotju z njimi do
Lucijinega humorja dokaj zadržani. fotografija vida toš
Zadržani pa niso bili na bogoslužju, ki ga je v soboški katoliški cerkvi opravil
pravoslavni duhovnik. Če ne dejstvo, da smo vsi skupaj in vsi eno, jih je
»sprostila« in navdušila – pesem. Ki nas – če se spomnite pregovora – vse
združuje. Tokrat je prišla iz grl srbskih pevk, slišati – in videti – pa je bilo
tudi ruske, ki so bile prav tako očem zelo všečne. In kar je všečno očem, je
tudi srcu, ali ne? fotografija nataša juhnov
Srcu – pa vsem drugim čutom, od oči, ušes in še česa – pa je bil prijazen
tudi program dogodka, ki so nam ga podarili umetniki v glasbi, besedi in
prostoru, na katerem so se, med odmorom seveda, takole naklepetale
in nasmejale Zdenka Ščančar (če začnemo naštevati od leve), Metka
Harej, Tatjana Puc Kous in Ivanka Klopčič. In menda so se strinjale,
da je takole skupaj vse lepše in lažje. fotografija a. nana rituper rodež
NA SCENI
www.vestnik.si | e: [email protected]
v preteklem tednu
1. Škerlak s kandidaturo ni uspel
2. Licenčni seminar za nogometne trenerje
3. Težave s soboškim ribnikom
4. Katjo Šlihthuber označujejo trije p-ji: pink, polna idej in podjetna
5. Petišovska plinska postaja »pritegnila« samo eno mnenje
6. V Lendavi podelili priznanja ob dnevu madžarske kulture
Komentar tedna na
Komentar tedna na Pomurje.si. Uporabnik Romanm o nepridipravu v Lendavi:
»Hmmm, še 4 nože je imel pri sebi od
aretaciji. Pa to ne moreš verjeti. Res škoda, da nimamo več miličnikov. Nobene
ovadbe ne bi bilo. Kazen bi sledila takoj.
NIKOLI ne bi več pomislil na nož.«
fotografija timotej milanov
Top 6 na
29. januarja 2015 | Vestnik |
Najdi študij.si Pomurje 2015
Farmacija, geodezija, novi
materiali in tehnologije …
Na Ekonomski šoli Murska Sobota so pripravili četrto predstavitev številnih možnosti nadaljevanja študija
v Sloveniji – Tokrat prostor le za javne in neplačljive fakultete in zavode – Manj zanimanja za družboslovje
Na 25 stojnicah v avli in desetih učilnicah največje in najsodobnejše srednješolske stavbe v Pomurju, na Ekonomski šoli Murska Sobota, so se v
torek popoldne predstavile fakultete
in izobraževalni zavodi iz vse Slovenije. Na stojnicah, v večji predavalnici in
v učilnicah so od 13.00 do 15.30 dijaki
iz pomurskih srednjih šol lahko prisluhnili predstavitvam profesorjev in
študentov (po navadi so to nekdanji
dijaki pomurskih srednjih šol) s kar
34 fakultet, prav tako so lahko dobili dodatne informacije o zahtevah in
novostih vpisno-prijavne službe.
Skupno predstavitev fakultet pomurskim dijakom so že četrto leto organizirale tri svetovalne delavke, in
sicer Nataša Gumiunik z Ekonomske
šole Murska Sobota, Martina Domajnko z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Alenka Lovrenčec z Dvojezične
srednje šole Lendava. Glede na že prej
izražene interese dijakov so se odločili,
katere fakultete bodo povabili, v izbor
pa so uvrstili le javne in neplačljive izobraževalne ustanove. Prav tako letos
ni bilo dijakov Gimnazije Murska Sobota, saj se je ta soboška srednja šola
odločila, da pripravi za svoje dijake posebno predstavitev. Kakor so poveda-
knjigober
George R. R. Martin
Pesem ledu
in ognja
Milijoni gledalcev po svetu, ki jih je
omrežila fantazijska nanizanka Igra
prestolov, komaj čakajo začetek pete
sezone in nov »fiks« tega mamljivega prepleta političnih in ljubezenskih
intrig, srednjeveške folklore ter nadnaravnih dodatkov, ki je postavljen v
povsem izmišljen svet. Serija je usmerila pozornost tudi na knjižno podlago,
ki je nastala pod peresom ameriškega pisatelja Georgea R. R. Martina in je
imela že dolgo pred tem kultni status
med ljubitelji znanstvenofantastične
literature. Igra prestolov je sicer samo
naslov prve knjige v sagi Pesem ledu
in ognja, ki je bila izdana že leta 1996.
Zgodba se je do danes razprostrla že
čez pet zajetnih romanov, Martin pa
pod vplivom serije pripravlja že šeste-
george r. r. martin
Dijaki so lahko iz prve roke izvedeli – in preizkusili –, kaj ponujajo fakultete. fotografija nataša juhnov
le svetovalne delavke, se letos še bolj
kot prejšnja leta opazi, da se med dijaki zmanjšuje zanimanje za družboslov-
BOLJŠA STRAN SPLETA
ne in povečuje za naravoslovne študije, predvsem za programe, povezane s
farmacijo, kemijo, biologijo, geodezijo,
strojništvom pa tudi novimi tehnologijami in novimi materiali.
Bernarda B. Peček
Državno tekmovanje iz astronomije
Pet zlatih za učence pomurskih šol
fotografija renato lukač
Eno od treh tekmovanj poteka v Murski Soboti – Med devetošolci blesteli šolarji iz Gornje Radgone
Tudi letos so bili pomurski osnovnošolci in dijaki uspešni na šestem državnem tekmovanju v znanju astronomije
za Dominkova priznanja, ki je potekalo
prejšnji teden na Gimnaziji Murska Sobota. Po uradnih izidih so dobili kar pet
zlatih priznanj. Med njimi je tudi letos
Darko Kolar, dijak Gimnazije Murska
Sobota, ki je dosegel s šestim mestom
tretjo nagrado. To pa mu omogoča tudi
udeležbo na izbirnem tekmovanju za
olimpijado iz astronomije. V skupini
devetošolcev so blesteli učenci OŠ Gornja Radgona: Miša Zemljič je bila druga in je dobila drugo nagrado, poleg
nje pa sta zlato priznanje dobili še Sara
Baghrizabehi in Tanja Holc, ki si delita
osmo mesto. Leon Jerebic iz OŠ Turnišče pa je bil v skupini osmošolcev 15., to
pa mu je prav tako prineslo zlato priznanje. Pomursko regijo so na tekmovanju zastopali učenci iz OŠ Turnišče,
Gornja Radgona, Beltinci in Ljutomer
ter dijaka Gimnazije Murska Sobota in
Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
A. N. R. R.
33
ga in sedmega. Vseh pet doslej izdanih
del je izšlo tudi v slovenskem prevodu
pri Mladinski knjigi. Dela je prevedel iz
angleškega jezika znani slovenski komik, raper in prevajalec Boštjan Gorenc -Pižama, ki je prevedel Igro prestolov, Vihro mečev, Vranjo gostijo in
Ples z zmaji, medtem ko je drugi del,
Spopad kraljev, prevedel Branko Gradišnik. Fani prisegajo predvsem na Pižamove prevode, ki naj bi, sodeč tudi
po številnih ugotovitvah forumov, bolje zajeli duha serije.
Za tiste, kolikor jih je še ostalo, ki
niti površno niso seznanjeni z zgodbo, gre nekako takole: V sedmih kraljestvih so velikaši s svojimi vazali prisegli zvestobo Železnemu prestolu, za
katerega se po smrti kralja Roberta
Baratheona vname boj, ki je v resnici prvovrsten prikaz zakulisnega boja
za oblast in s katerim je mogoče vleči
tudi vzporednici po celotni zgodovinski osi, iz katere je črpal tudi Martin,
ki je kot otrok gledal ladje, ki so priplule z vseh koncev sveta v nezanimiv
New Jersey, kjer je odraščal in fantaziral o daljnih potovanjih in tako krepil
svojo domišljijo. Kompleksna saga je
znana tudi po številnih nepričakovanih obratih in nevšečnem koncu številnih protagonistov. Hkrati z dogodki na
Zahodnjem poteka še zgodba na drugi
strani zida, ki so ga v preteklosti zgradili, da bi prebivalce Sedmih kraljestev
branil pred Onimi, in zgodba Daenerys
Targaryen, ki kot edina potomka propadle dinastije v izgnanstvu zbira vojsko za prevzem oblasti.
Zakaj sploh brati Pesem ledu in
ognja, če že serija poteši večino potreb
po vedenju o dogodkih z Zahodnjega,
se vpraša marsikdo. Vendar zmeraj ni
tako. Nekateri potrebujejo večji odmerek zgodbe o Starkih, Lannisterjih,
Tyrellih in drugih družinah, ki si želijo
na tak ali drugačen način prispletkariti večji del pogače v kraljestvu. Knjiga
tu vsekakor dostavi, kar se pričakuje,
prav tako ljubiteljem zgodbe omogoči pogled v globino, v misli protagonistov in ozadja dogodkov. Po prebrani
knjigi in ponovnem ogledu serije se bo
ta marsikomu zdela presenetljivo skopa. Nekdo morda ne želi brati knjige,
ker bo tako že izvedel razplet in si pokvaril ogled serije, vendar je bojazen
odveč, saj bi prej držalo, da smo si z
ogledom serije malce pokvarili branje
knjig, vendar niti to povsem ne drži,
saj se serija in knjiga, ki naj bi šli v prihodnje celo vsaka v svojo smer, odlično dopolnjujeta.
T. M.
34
preprosto uporabno
| Vestnik | 29. januarja 2015
besede mode
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Virusne okužbe prebavil
Rotavirusi so močno kužni in se zelo hitro širijo med družinskimi člani in znotraj skupin
Rožnato rdeča
Naša koža ima poseben
barvni odtenek
Klasika je sprejeta kot klasika z razlogom. Spreminja se le v malenkostih,
majhnih barvnih odtenkih ali detajlih. Mala črna oblekica, beli biseri,
rdeča šminka bodo vedno del klasičnega repertoarja. Sami pa vemo, katera oblika in barva nam najbolj pristajata, da klasiko naredimo osebno.
Lahko začnemo tudi z barvnim odtenkom šminke.
Malenkosti so pomembne
Naša silhueta je naša osnovna konverzacija, ki ji moramo prisluhniti.
Deset kilogramov gor ali dol, oblika
našega telesa nam je bila položena v
zibelko. Dobro se poglejmo, kajti samo
oblačila, ki skrivajo naše telo na mestih, ki jih želimo skriti, nam prinašajo
pravi nasmeh. In seveda tudi odkrivajo, kjer si to želimo. Drugi pomemben
element poleg oblike našega telesa je
seveda barvni odtenek naše kože. Posvetimo se mu, kajti od tega je odvisno
veliko več kot si mislimo. Vedno izbirajmo oblačila, ličila in dodatke tako,
da si jih prislonimo k vratu ali roki.
Dobro primerjajmo in opazili bomo
Naša koža ima poseben
barvni odtenek. V
grobem jih delimo na
temnejše in svetlejše.
Veliko slišimo tudi
o olivnem barvnem
odtenku kože.
majhne razlike, ki pa so odločilnega
pomena. Ravno izbira pravega barvnega odtenka včasih pomeni, da nekomu
pripišemo, da ima stil, pa čeprav se ne
zdi nič kaj posebno oblečen.
Barvni odtenek kože
Naša koža ima poseben barvni odtenek. V grobem jih delimo na temnejše in svetlejše. To nam seveda pove
kaj malo. Veliko krat slišimo tudi za
olivni barvni odtenek kože. Prav vsak
je poseben, pomembno pa je, da najdemo tiste barvne odtenke oblačil in
dodatkov, ki nam posebej pristajajo,
nam dvignejo razpoloženje. V nekaterih barvnih odtenkih se enostavno
že od nekdaj dobro počutimo. Morda
nam ne pristajajo najbolje, a spomin
na otroštvo ali kakšen drug prijeten
dogodek iz preteklosti ima lahko tudi
pomemben vpliv.
Nove barve rdeče
Moda se že suče v barvnih odtenkih za pomlad in poletje 2015. Rdeče
šminke so postale mat, barvni odtenek, ki izstopa, pa je rahlo rožnat. Obstajajo rdeči odtenki malin, ki se bolj
ujemajo s temnejšim barvnim odtenkom kože, srednje rdeči odtenki, ki se
ujemajo z večino odtenkov kože, a za
najboljši izbor si je enostavno treba
vzeti čas in poskušati na koži toliko
časa, da se nam zasvetijo oči in rahlo
pokimamo.
Tatjana Kalamar Morales
Vsak izmed nas je verjetno že kdaj doživel krčevite bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrove, drisko, slabost in
bruhanje. Včasih se zgodi, da nas ob
tem trese tudi mrzlica in nastopi vročina. Opisani znaki so značilni spremljevalci okužb prebavil, ki lahko prizadenejo ljudi vseh starosti.
Rotavirusi
Gre za okužbe prebavne cevi, ki jih
povzročajo virusi, bakterije in drugi
mikroorganizmi. Daleč najpogostejše
črevesne okužbe so okužbe z rotavirusi, ki se pojavljajo predvsem v zimskih
mesecih. Rotavirusi se izločajo z blatom in bruhanjem ter so tudi po preboleli bolezni lahko prisotni v izločkih
še nekaj dni do dveh tednov. Ob pomanjkljivi osebni higieni se virusi iz
blata ali izbruhane mase prenesejo na
roke, od tam pa v okolico, na predmete, igrače ... Virusi se z okužene osebe
ali okuženih površin prek rok lahko
zanesejo v usta druge osebe, mogoč pa
je celo prenos prek zraka, na primer
pri vdihovanju virusov, ki se sprostijo
v zrak iz blata ali izbruhanine.
Rotavirusi so močno kužni in se zelo
hitro širijo med družinskimi člani in
znotraj skupin (vrtec, šola, bolnišnica). Najpomembnejši ukrepi za preprečevanje virusnih okužb prebavil so
umivanje in razkuževanje rok, prezračevanje in mokro čiščenje prostorov. S
higienskimi ukrepi lahko širjenje virusa preprečimo in ublažimo. Otroci, ki
imajo prebavne težave, morajo ostati doma. V vrtec in šolo naj gredo šele
dva do tri dni po prenehanju težav.
Znaki okužbe
Potreben čas, da po okužbi z rotavirusom pride do pojava bolezenskih
znakov, je od enega do štirih dni. Najbolj dovzetni za okužbo so otroci v
starosti od šestih mesecev do dveh let,
bolj ogroženi pa so tudi starostniki,
predvsem zaradi številnih pridruženih
bolezni, ljudje z oslabelim imunskim
sistemom, nosečnice in doječe matere.
Pogosto se okužba začne z bruhanjem,
po nekaj urah se pojavi še driska. Blato
je vodeno in tekoče, včasih sluzasto in
krvavo, prisotna je slabost, lahko tudi
vročina. Okužba z rotavirusom običajno traja od tri do osem dni. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko pri majhnih otrocih že
v nekaj urah pride do življenje ogrožajoče izsušitve, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici. Znaki dehidracije so
žeja, suha usta, lepljiv in obložen jezik, razpokane in živo rdeče ustnice,
vdrte oči, zmanjšano izločanje urina,
temen urin, bledo siva barva kože, zaspanost, hitrejše bitje srca in dihanje,
zmanjšana napetost kože, če je otrok
večji, lahko ima glavobol in vrtoglavico ob vstajanju.
Zdravljenje
Ob pojavu znakov dehidracije, še
posebej pri majhnih otrocih in starejših bolnikih, farmacevti v lekarni priporočamo takojšen obisk pri
zdravniku, ki presodi, ali je potrebno
zdravljenje v bolnišnici. Pri majhnem
otroku povišana telesna temperatura
še poveča potrebo po vnosu tekočin,
zato se ob bruhanju in driski svetuje zniževanje temperature. V primeru
bruhanja je bolj priporočljiva uporaba
svečk s paracetamolom, ob driski pa
raje uporabimo sirupe.
Rotavirusne okužbe prebavil ne
zdravimo z antibiotiki, ker pri virusnih obolenjih niso učinkoviti, temveč samo simptomatsko. Ključnega pomena je, da čim prej začnemo
nadomeščati izgubljeno tekočino in
elektrolite, da preprečimo izsušitev
organizma. Najprimernejše so pero-
Najbolj dovzetni za
okužbo so otroci v
starosti od šestih
mesecev do dveh let,
bolj ogroženi pa so
tudi starostniki,
predvsem zaradi
številnih pridruženih
bolezni, ljudje z
oslabelim imunskim
sistemom, nosečnice
in doječe matere.
ralne rehidracijske soli, ki se v lekarni
dobijo brez recepta. Prašek raztopimo
v predpisani količini prekuhane ohlajene vode in pijemo po požirkih, vendar zelo pogosto. Količina, ki jo je treba zaužiti, je odvisna od telesne teže
in stopnje dehidracije posameznega
bolnika. Po strokovnih priporočilih
se svetuje zgodnje uvajanje normalne
prehrane brez dietnih omejitev. Uživajmo hrano in pijačo, ki jo imamo
radi, v manjših količinah in večkrat
dnevno. Izogibati se je treba gaziranim pijačam, ki povzročajo napetost v
trebuhu. Prav tako se odsvetuje uživanje sladke, mastne, težko prebavljive
hrane in hrane, ki pospešuje peristaltiko. Če se otrok še doji, svetujemo
pogostejše dojenje in ponujanje čaja.
Materino mleko vsebuje veliko sestavin, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesa.
Zdravila
Raziskave so dokazale, da so pri
preprečevanju ter zdravljenju rotavirusnih drisk otrok in odraslih učin-
minuta za zavedanje
koviti probiotiki. Skrajšajo namreč
čas trajanja driske in izločanja virusa
ter obnavljajo črevesno floro. Blagodejne lastnosti pripisujejo mlečnokislinskim bakterijam, kot so laktobacili in bifidobakterije. Za lajšanje težav
pri virusnih okužbah prebavil lahko
uporabljamo tudi zdravilni čaj iz suhih borovnic. Čreslovine v plodovih
borovnice na površini črevesne sluznice tvorijo zaščitni sloj in pomirjajo razdraženo sluznico.
Medicinsko oz. aktivno oglje se je
včasih veliko uporabljalo za lajšanje
driske. V prebavilih veže na svojo površino povzročitelje driske in druge
snovi, to je učinkovito predvsem pri
zastrupitvah, pri zdravljenju virusnih
okužb pa ne. Med novejšimi izdelki,
dosegljivimi v lekarnah, je izdelek, ki
vsebuje kompleks želatine in tanina
(tasectan), ki mehansko zaščiti vneto
črevesno sluznico in pospeši izločanje
vnetih proteinov z blatom. Na voljo je
tudi zdravilo, ki vsebuje učinkovino racekadotril (hidrasec). Deluje tako, da v
črevesu zmanjša hipersekrecijo vode
in elektrolitov ter tako hitro učinkuje proti driski, ne da bi vplival na peristaltiko črevesa. Pri dojenčkih, starejših od treh mesecev, in otrocih mora
zdravljenje potekati pod zdravniškim
nadzorom, za odrasle pa je zdravilo v
lekarni na voljo brez recepta. Če se težave kljub priporočenim ukrepom v
dveh dneh ne izboljšajo, je treba obiskati zdravnika. Prav tako svetujemo
pregled pri zdravniku za otroke, mlajše
od šestih let, in v primeru dehidracije.
Za preprečevanje rotavirusnih okužb
sta na voljo tudi učinkoviti cepivi, je
pa cepljenje namenjeno dojenčkom do
šestega meseca starosti.
Farmacevti v Pomurskih lekarnah
vam s strokovnimi nasveti pomagamo pri izbiri najprimernejšega izdelka in s tem pripomoremo, da virusne
okužbe prebavil postanejo čim lažje
premagljive.
Tjaša Rajh, mag. farm.
z našega štedilnika
Ne samo poslušati, tudi slišati
Ne slišati le drugih, slišati tudi svoje izgovorjene besede
Vem, to vem že kar nekaj časa. Da je
pomembno poslušati. S tem, ko poslušaš, daš človeku največ, kar mu
lahko daš tisti trenutek. Daš mu svoj
čas, svojo pozornost. Pokažeš mu, da
ti je pomemben. Toliko, da mu posvetiš tudi nekaj več; in sicer to, da želiš nekoga razumeti. Kaj razmišlja, po
čem hrepeni, kaj si želi, česa se boji.
Čeprav je to v osnovi nemogoče, torej
razumeti nekoga. »Samo dotaknemo
se včasih, pa gremo spet vsak svojo
pot,« je citat, ki sem ga nekoč nekje prebrala ali slišala. Ne vem, komu
se je to posvetilo, a imel je presneto
prav. Ker, saj veste, vsak človek je svoj
svet. In izkusiti svet nekoga drugega
je pravzaprav nekaj skoraj nemogočega. S tem namreč, ko nekoga poslušamo, še ni nujno, da ga tudi slišimo.
Mislim, zares slišimo. Se mu pa lahko precej približamo; zelo blizu temu,
kar nekdo resnično občuti, se da priti z ušesi.
Sem pa zadnje dni ugotovila še nekaj. Da je prav tako pomembno, kot je
poslušati in slišati druge, skoraj celo
pomembnejše, da poslušamo – sebe.
Pa ne le svojih misli, tudi to, kaj – ni
pa nepomembno niti, kako – govorimo. Najprej seveda, kaj mislimo. Saj
veste, misel je energija. Kar pomislite, v tej smeri se začnejo stvari resnič-
no premikati. Stara prijateljica mi je
vedno govorila, ko sva se veliko pogovarjali o svojih sanjah in željah, da
naj pazim, kaj si želim. To se namreč
zna uresničiti. In ko želja postane realnost, vse skupaj dobi čisto drugačno perspektivo. In zna biti, da nam je
včasih žal, da smo si česa zaželeli. Ko
je treba svoje želje začeti tudi živeti, se namreč pogosto kar precej vse
spremeni. A to je že druga zgodba.
Skratka, zelo pomembno je tudi, da
slišimo sami sebe, kaj govorimo. Kar
– iskreno povedano – sploh ni enostavno. Če boste naredili poskus in
se boste snemali, pa naj bo le z mikrofonom ali s kamero, se boste kdaj
pa kdaj celo zgrozili. Gotovo pa boste sklenili, da boste odslej malo bolj
pazili, kaj in pa kako govorite. Tudi
kako, je zelo pomembno. Lepa beseda lepo mesto najde – ali kako so nas
že včasih učili? To še kako drži, le da
včasih potrebujemo nekaj časa, da se
to tudi resnično naučimo. Slišati. Druge in sebe. In da se zavemo, da niti po
naključju ni dobro govoriti nečesa, za
kar nočemo, da se nam uresniči. Tisto, kar želimo, pa je čisto dovolj, da
povemo na glas. Dvigovanje glasu je
namreč zelo pogosto izraz nemoči nekoga, ne pa njegove moči.
Vida Toš
Brancinov file
z bučnim pirejem
Potrebujemo 720 g filejev brancina,
1.800 g buče hokaido ali muškatne, 0,5
l smetane za kuhanje, dve rdeči papriki,
en por, olivno olje, sol in beli poper.
Brancinov file opečemo samo na
koži, nato pripravimo pekač s papirjem za peko in ga položimo z zapečeno kožo navzgor. Bučo olupimo in kuhamo v minimalni količini vode. Ko je
kuhana, jo pretlačimo, dodamo smetano za kuhanje ter začinimo s soljo
in poprom. Premešamo in damo peč
brancina pri 180 stopinjah Celzija za
pet minut. Medtem v ogreti posodi
opečemo zelenjavo, ki jo poljubno
narežemo. Čokoladna torta z bučnim
oljem in banano
Potrebujemo 200 g čokolade (70-odstotne), 200 g masla, 5 jajc, 100 g sladkorja
in 10 g ajdove moke.
Čokolado in maslo stopimo nad soparo, posebej zamešamo jajca in preostale sestavine. Primešamo tudi raztopljeno čokolado z maslom. Vsebino
damo v okrogel manjši model za torte. Pečemo pri temperaturi 200 stopinj
Celzija 20 minut. Po pečenju ohladimo in ne dajemo v hladilnik. Pripravimo kremo iz bučnega olja, in sicer iz
100 gramov čistega bučnega olja, 500
gramov skute in 100 g sladkorja v prahu. Bučno olje primešamo pretlačeni
skuti, kateri smo že primešali sladkor
v prahu. Nato pripravimo še kremo iz
banane, za katero potrebujemo štiri
banane, 400 gramov maskarponeja,
kos limone in 100 gramov sladkorja
v prahu. Banane pretlačimo, dodamo
limonin sok ter maskarpone, sladkamo in premešamo. Sladico serviramo
tako, da odrežemo kos čokoladne rezine, dodamo žličnik kreme iz bučnega
olja in žličnik kreme iz banan na krožnik ter vse skupaj potresemo s sladkanimi bučnicami. Štefan Sraka
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. januarja 2015 | Vestnik |
35
horoskop
OVEN 21. 3.-20. 4.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
Ovni boste veliko razmišljali o svoji zvezi. Premišljevali boste o skupni preteklosti in o tem, kaj želite doseči v prihodnosti. Jasno boste vedeli, kaj želite s
partnerjem ustvariti in kako se tega lotiti. Tudi samski boste spoznali, kakšnega partnerja si želite. Če imate simpatijo, ji čim prej izpovejte svoja čustva.
Kljub vrhunski kulinariki, ki je je bilo
v preteklem mesecu v izobilju, ostajate
zvesti sebi in svojemu zdravemu načinu
prehranjevanja. Redna telesna vadba je
vaš način življenja in temu primerni so
rezultati, saj kar pokate od zdravja.
BIK 21. 4.-21. 5.
Večjih sprememb ne pričakujte. Še vedno se boste ukvarjali z nedokončanimi
stvarmi in to vam bo razjedalo želodec.
Domači trg trenutno ni naklonjen vašim idejam, zato se poskusite uveljaviti
v tujini. Dolgoročen posel se vam obeta
le, če boste izkoristili priložnost, ki se
vam bo ponudila sredi tedna. Težave, ki
se napovedujejo, niso omembe vredne.
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
Sreča bo dvojčkom v tem tednu še posebno naklonjena. Nekaterim, ki se
bodo odločali za krajša potovanja, se
lahko zgodijo usodna srečanja. Zaneseni v svet ljubezni boste pozabili na delovne obveznosti in se posvetili samo
temu, kako bi podaljšali te trenutke.
Osebe iz preteklosti bodo nenadoma
pozabljene.
RAK 22. 6.-22. 7.
Druženja z ljudmi se vam bodo zdela čedalje pomembnejša in zaradi te potrebe
boste pripravljeni delo postaviti na drugo mesto. Vse to bo dobro, če le ne boste
zanemarili svojih obveznosti in pričakovanj svojih nadrejenih. Raki pričakujte
povečan pritisk na delovnem mestu, ki
bo v tem tednu res nekaj posebnega. Ne
glede na vse se vam bo izšlo.
LEV 23. 7.-23. 8.
Pred vami je izredno pozitiven čas za
urejanje poslovnih in čustvenih zadev.
Sposobni boste narediti črto pred nekaterimi stvarmi, ki so vas do zdaj čustveno in psihično izčrpavale. Končno
se odpirajo novi horizonti tudi v vašem
čustvenem življenju. Nekaterim levom
se končno kaže veliko več strpnosti v
partnerskih odnosih.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
nedeljska križanka na murskem valu
Oddaja bo na sporedu
v nedeljo, 1. februarja 2015,
med 10.30 in 12.00.
Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite
do 28. 2. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Pred vami je teden, ko boste na vsak način morali sprejeti nekatere pomembne
odločitve. Razdvojenost med delom in
zasebnim življenjem povzroča razpoko,
ki jo boste morali nekako zapolniti. Načrtujte premišljeno in s svojo glavo.
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 6. februarja 2015.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
Vse boste delali tako, kot je prav. Pri partnerju pričakujte le manjša odstopanja.
Ne bo se vdal v usodo in vam slepo sledil. Pristanite na kompromis in počakajte boljše čase, ki prihajajo v naslednjih
tednih. Prvo izboljšanje v vezi pričakujte med dopustom. Tisti, ki se ohlajate,
pojdite v vroče kraje. Tistim, ki je prevroče, bo koristilo hladnejše podnebje.
STRELEC 23. 11.-21. 12.
Napetostim, ki bodo vladale v prvih
dneh tedna doma, se raje izognite in se
umaknite. Za pogovor in reševanje konfliktov si izberite večerne ure, ko je idealen čas za zbliževanje in je povečana čustvena ranljivost. Po napornih dneh se
ob koncu tedna namakajte v dvoje v peneči se kopeli in se prepustite užitkom.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
Veliko veselih trenutkov in smeha bo
tudi v tednu, ki je pred vami. Zdaj svojemu partnerju povejte vse, kar vam leži
na duši, kajti v naslednjem tednu ne bo
možnosti za izliv čustev. Samski kozorogi se ne bodo sprijaznili s samoto in z
vso nemo se bodo zapodili v družbo in
na veliko osvajali. V najboljšem primeru si lahko z lahkoto zagotovijo manjšo
avanturo brez posledic.
VODNAR 21. 1.-19. 2.
Pred vami je teden, ki si ga boste zapomnili. Veliko dela in nedokončane stvari vam onemogočajo sproščen in miren
teden. Vse to se vam bo v nadaljevanju
obrestovalo in lahko si boste privoščili
krajši dopust. Pri realizaciji vas podpirajo prijatelji, ki niso in ne bodo pozabili na vašo potrebo po soncu.
RIBI 20. 2.-20. 3.
Potegniti bo treba črto na vašem ljubezenskem področju. Časa za diplomacijo in izmikanje ni več. Končno se boste
morali odločiti, ali nadaljevati trenutno
zvezo ali jo končati. V vsakem primeru
vam ne bo dolgčas. V tem tednu naredite pomembne korake v smeri novih pričakovanj in sprostite napetost, ki se že
nekaj časa nabira v vašem srcu.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
Rešitev:
2
3
4
Ime in priimek, naslov:
5
6
7
8
9
Rešitve iz 3. številke: ŠPELA ROGELJ, ŽAN KOŠIR, JURIJ TEPEŠ
10
Knjižico Med okuse po … dobi Erika Hirci, Cankarjeva 56b, 4240 Radovljica.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
36
| Vestnik | 29. januarja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
v spomin
Moje je srce želelo
peti lepe melodije;
od te moje pisarije
morda nekaj bo uspelo.
(Helena Ravnič)
Helena Ravnič
(1914–2015),
prva ravnateljica Srednje
zdravstvene šola Murska Sobota
in prva predsednica Strokovnega
društva medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Pomurja.
Helena Ravnič (roj. Pintarič) je bila
rojena 3. septembra 1914 v Bogojini. V
letih 1933–1936 je obiskovala triletno
zagrebško šolo za sestre pomočnice.
Pred tem je bila na mariborskem
učiteljišču. Njena prva zaposlitev je bila
v ambulanti Bata v Borovem.
Prvega julija 1937 je začela delati v
Zdravstvenem domu Murska Sobota
na protitrahomskem oddelku. Bila
je napredna, željna znanja, zato se
je ponovno vrnila v Zagreb. Delala
je tudi v Splitu in Imotskem. Med
drugo svetovno vojno se je že leta
1941 vključila v ilegalo, delovala za
partizane, zanje zbirala zdravila,
sanitetni material in oblačila.
Leta 1946 se je ponovno vrnila
v Mursko Soboto in delovala na
protituberkuloznem oddelku, šolski
polikliniki, otroški posvetovalnici,
posvetovalnici za noseče žene, v
ambulanti za siromašne, sodelovala
pri cepljenju otrok na terenu, vodila
referat za zdravstveno zaščito mater
in otrok, nekaj časa je delovala tudi
v Slovenski Bistrici in na Ptuju. Leta
1957 se je vrnila v Zdravstveni dom
Murska Sobota, in sicer v patronažno
službo takrat ustanovljenega otroškega
dispanzerja. Delovala je tudi v otroški
posvetovalnici na terenu. Prvega
septembra 1960 je prevzela vodenje
takrat ustanovljene Zdravstvene šole
Murska Sobota, bila njena prva ravnateljica, orala ledino in tlakovala
pot nadaljnjemu srednješolskemu
zdravstvenemu izobraževanju, kjer
delo na področju zdravstvene
nege v Prekmurju. Za vami ostaja
neprecenljivo strokovno bogastvo.
Ostajate v našem spominu.
je ostala do upokojitve. Za svoje
ravnateljsko poslanstvo je v pogovoru
ob 50-letnici Srednje zdravstvene šole
Murska Sobota dejala: »To je bilo moje
sanjsko delovno mesto.« Ker je bilo
strokovne literature za medicinske
sestre bore malo, je napisala kar nekaj
strokovnih knjig. V šoli je poučevala
etiko zdravstvene nege in higieno. V
času svojega ravnateljevanja je skrbno
zbirala podrobne podatke o delovanju
šole in izobraževanju in jih izdala v
obsežni Šolski kroniki medicinske šole
za šolska leta 1960–1964. Ob 40-letnem
jubileju Društva medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov Pomurja leta
2000 je z daljšim člankom v zborniku
predstavila delovanje prvih medicinskih
sester z začetkom v 30. letih prejšnjega
stoletja. Dobila je tudi številna
priznanja, med drugim dvakratno
odlikovanje predsednika Socialistične
federativne republike Jugoslavije Josipa
Broza - Tita. Poleg zahtevnega in
odgovornega dela, ki je bilo leta 1990
odlikovano z zlatim znakom Zveze
zdravstvene in babiške nege Slovenije,
je našla čas za pisanje čudovitih pesmi.
Pesmi so zbrane v zbirkah Otava,Vnuka
in Jesen.
Mladim kolegicam
Upokojila se je leta 1964. Gospa Helena
Ravnič je živela od leta 2005 v Domu
starejših Rakičan, kjer je v začetku
letošnjega leta spokojno zaspala v 101.
letu.
Vse, kar izveš od njih
in kar boš ob tem čutila,
naj ostane skrito v tebi.
Spoštovana gospa Helena Ravnič,
iskrena hvala za vaše pionirsko
Pripravili Zlatka Lebar in Daniela Mörec
Vsebina je delno povzeta po
diplomskem delu Majde Klašnja z
naslovom: »Življenjsko delo Helene
Ravnič – pionirke zdravstvene nege v
Prekmurju«.
In še pesem iz njene zbirke:
Ko si izbrala ta poklic,
tedaj še nisi vedela,
kaj je medicinska sestra,
samo lepo uniformo si videla
in kako boš tudi ti v njej
delala ob posteljah bolnic.
Toda dobra medicinska sestra
mora biti kakor sestra vsem,
pomagati jim vselej in povsod,
mnoge težave premagovati
in še osebno srečo žrtvovati.
Gledala boš trpljenje ljudi,
vendar obupati ne smeš,
če te bo presunila njih beda.
Za delo boš rabila vse več znanja,
toda bodi skromna in poštena,
čeprav si z vsem obdarjena.
Umrl je
BRANKO KÖLEŠ
Jaz grem
po cesti v veliki svet.
Jaz grem za drugimi.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
V 85. letu je sklenil življenjsko pot dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Jožef Fartek
iz Puconec 22
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali
vence, sveče in v dobrodelne namene ter za vzdrževanje mrliške vežice.
Žalujoči njegovi najdražji
Skromno, tiho si živel,
za nas si delal in trpel.
Spočij si žuljave dlani,
za vse še enkrat – hvala ti.
ZAHVALA
V 102. letu starosti nas je zapustil
dragi oče, tast, dedek in pradedek
Koloman Sabotin
iz Vučje Gomile 142
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini,
sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji
poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Lepa hvala Francu Djurici in družini Stanka Gomboca za vse obiske in
pomoč. Najlepša hvala dr. Rupertu Muhru za obiske na domu in osebju
internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Zahvala je namenjena tudi PGD Vučja Gomila, Društvu upokojencev
Moravske Toplice, vojnim veteranom, sinovim sodelavcem iz TKO Murska
Sobota ter častnemu škofu Gezi Erniši za pogrebni obred, govornici in
govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu
podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Od njega smo se poslovili 26. januarja 2015
v Murski Soboti.
V SPOMIN
Njegova družina
Devetega januarja je minilo 24 let od takrat, ko nas je zapustila naša
draga mama in babica
Vilma Sabotin
iz Vučje Gomile 142
Hvala vsem, ki se je še spomnite, se ustavite ob njenem grobu in prižgete svečo.
Vsi njeni
ZAUPNI TELEFON
116 123
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
V 84. letu nas je po težki bolezni zapustila draga
Albertina Albina Žekš
iz Stare ulice 8
v Murski Soboti
SAMARIJAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Njeni najdražji
BREZPLAČNO 24 ur na dan
Solze lahko skrijemo,
bolečino zatajimo,
le praznine, ki za vami je ostala,
ne nadomesti nam nihče.
V SPOMIN
28. januarja mineva leto žalosti od takrat,
ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Karel Konkolič
iz Berkovec
14. februarja bosta minili dve leti od takrat,
ko je mirno zaspala naša draga babica,
prababica in tašča
Viola Konkolič
Telefon za otroke in mladostnike
116 111
iz Berkovec
Odgovor je pogovor.
Nova številka,
stari prijatelji.
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
Zaposlimo
dva kuharja in enega pomočnika kuharja
v samopostrežni restavraciji v M. Soboti.
Vse informacije dobite po telefonu,
številka je 041 269 509.
V Markišavski ulici v Murski Soboti – Center Ambient
Kocet, d. o. o., Kranjčeva ulica 61, 9220 Lendava
in 18. marca bo minilo leto dni od takrat,
ko nas je zapustil dragi dedek, pradedek in tast
Evgen Konkolič
iz Berkovec
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovih grobovih,
prižgete svečo in položite cvet, iskrena hvala!
Vaši najdražji
29. januarja 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš.
Sedaj te nič več ne boli,
a dom je prazen, odkar tebe
v njem več ni.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila draga
mama, babica, prababica in tašča
Ana Barbarič
iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem,
ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete
maše ter nam izrekli sožalje.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke
in govornici za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Pavla, sin Štefan in hčerka Marija z družinami,
vnuki z družinami ter pravnuki
Niti zbogom nisi rekel
niti roke nam podal,
a v naših srcih za
vedno boš ostal.
ZAHVALA
V 62. letu nas je 10. januarja 2015 nenadoma
zapustil dragi brat, stric in bratranec
Viljem Svetec
iz Trdkove 21
Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter
darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrekli sožalje.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo, pevcem,
govornici Mariji, osebju Doma starejših Kuzma ter pogrebnemu
podjetju Vučkič Banfi.
Viljem Prem
iz Gornjih Slaveč 67
Vsem, ki se ga še spominjate,
obiščete njegov poslednji dom, položite cvet
in prižgete svečo, iskrena hvala!
Vsi, ki smo ga imeli radi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame.
Pravijo, je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila draga mamica,
babica, prababica, tašča in sestra
Kristina Horvat
V 59. letu nas je zapustila draga žena in mama
Irena Horvat
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
iz Žitne ulice 19
v Murski Soboti
Hvala vsem, ki si se jih dotaknila s svojo dobroto,
plemenitostjo in ljubeznijo ter so ti stali ob strani
v teh zadnjih težkih trenutkih tvojega življenja.
Imamo te radi, živiš v nas in z nami!
Vsi tvoji
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
Utihnil je tvoj glas,
obstalo je tvoje srce,
ostali so sledovi tvojih pridnih rok
in kruto spoznanje,
da te ni več med nami.
ZAHVALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
V SPOMIN
Žalujoči: sestra Ana z možem Hermanom, nečak Drago z Melito,
nečakinja Darinka ter Deny in Sandi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
KOMUNALA
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
25. januarja je minilo 20 let od takrat, ko nas je
za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
37
ZAHVALA
Šestega januarja 2015 nas je
nepričakovano in boleče v 86. letu zapustila
naša draga mama, babica, prababica, tašča in sorodnica
Angela Küplen
motorna vozila
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041
678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl.
Konjice. v0789
posestim
HIŠO NA GORIČKEM, takoj vseljivo,
opremljeno, prodam. Tel.: 031 581 841.
v0833
kmetijska mehanizacija
iz Vučje Gomile 57
iz Markišavec 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti,
izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke.
Hvala g. škofu Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
govornici za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Posebna zahvala je namenjena družini Horvat-Hampo za vso pomoč v
najtežjih trenutkih.
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter
darovali sveče, cvetje in prispevke za mrliško vežico v Markišavcih.
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke
traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v0769
Iskrena hvala gospodu duhovniku Gezi Erniši ter duhovnici gospe
Katji Ajdnik za občutne poslovilne besede, pevkam za lepo odpete
žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
KUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO. Tel.: 041 679 937. v0825
Žalujoča mož Janez in sin Janko
Žalujoča hčerka Sonja in sin Feri z družinama
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE in
strižno koso znamke Batuje ugodno
prodam. Tel.: 041 330 682. v0836
LIČKALNIK ZA KORUZO, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 551 12 69.
v0839
Mirno in spokojno si zaspala,
v večni sen od nas odpotovala.
Grenka je ločitev,
ki jo zahteva smrt,
a sladka bo združitev,
če raj nam bo odprt.
Ljubil si delo in življenje,
v življenju si vse nam dal,
kar si mogel, kar si znal,
a sedaj utrujen si zaspal.
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
a ostala je tišina,
ki močno boli.
ZAHVALA
ZAHVALA
V 103. letu nas je za vedno zapustila
naša draga mama, babica, prababica in teta
V 63. letu nas je zapustil naš dragi
Ana Bagari
iz Pečarovec 39
Iskreno se zahvaljujemo
vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem,
ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali sveče,
za svete maše in v druge namene.
Posebna zahvala je namenjena patronažni službi
in osebni zdravnici Velemirov, dr. med., za vso pomoč,
g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči: hčerka Marta, vnuka Zlatko z Etelko in Dejan z Danijelo,
posebej pa pravnuki Gabriel, Mišel, Larisa in Žan
Anton Šajt
iz Kopališke ulice 3
v Murski Soboti
Ob boleči izgubi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
sosedom ter nekdanjim sodelavcem in znancem, ki so ga pospremili na
njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče,
za svete maše in denarne prispevke.
Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa
in pogrebnemu podjetju.
Hvaležni smo vsem, ki ste ga zdravili, tolažili
in mu pomagali med njegovo boleznijo.
Žalujoči vsi njegovi
TRAKTOR ZETOR 6911 (65 KM) in
dvoosno traktorsko prikolico Tehnostroj prodam. Tel.: 041 707 507.v0842
ROTACIJSKO KOSILNICO IMT 627, s 4
diski, sejalnico IMT, 15-redno, in dvobrazdni plug IMT prodam. Tel.: 551 10
42. v0848
VINOGRADNIŠKI MULČER in suhe
hrastove deske, 4 in 5 cm, ugodno
prodam. Tel.: 041 252 358. v0849
KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT, Deutz,
Ursus, Univerzal, Štore ali podobnega
in priključke. Tel.: 031 851 485. v0854
razno
KOPALNIŠKI RADIATOR, kromiran,
nov, 60 x 140 cm, ugodno prodam.
Tel.: 041 707 507.v0842
KLASIČNI TV SPREJEMNIK Sony, 100
Hz, diagonale 70 cm, in 8 m2 betonskih tlakovcev prodam. Tel.: 531 18 31.
v0844
MOPED 14 M, sod, 300 l, dekliško kolo
ter dva otroška vozička in stajico prodam. Tel.: 031 232 172. v0847
30 m3 kakovostnih suhih bukovih drv,
le debla, stara 5 let, prodam za 60 €
m3. Tel.: 031 645 256. v0850
38
sporočila
| Vestnik | 29. januarja 2015
Opravljanje zavarovalnih storitev pri poštnih okencih
Oglasno sporočilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
Dodatna sredstva za javna dela
Na voljo od začetka leta
na 97 poštah po Sloveniji
2,5 milijona evrov
tudi za Pomurje
Partnerji v projektu podarili Sončku, Zvezi društev za cerebralno paralizo
Slovenije, deset tisoč evrov – Zavarovanje tudi za manjše poslovne subjekte
To bo dovolj za zaposlitve 684 brezposelnih
Pomurcev – Za več kot 170 ljudi zmanjkalo denarja
Podrobnosti uvedbe zavarovalnih storitev pri poštnih okencih so predstavili generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris
Novak, direktor hčerinske družbe Pošte Slovenije PS Zavarovalno zastopništvo Samo Renčelj in partnerji v projektu uvedbe
zavarovalnih storitev pri poštnih okencih, predsednik uprave Adriatica Slovenice Gabrijel Škof, član uprave Generali CEE
Holding in član uprave Generali, d. d., Gregor Pilgram, predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, MBA, ter izvršni direktor
ARAG SE Marko Vončina. Ob tej priložnosti so skupaj podarili deset tisoč evrov Sončku, Zvezi društev za cerebralno paralizo
Slovenije. Donacijo je prevzel predsednik Zveze društev Sonček Lojze Tomaževič.
Od začetka letošnjega leta lahko uporabniki poštnih storitev na 97 poštah
po Sloveniji opravljajo tudi zavarovalne storitve, s čimer Pošta Slovenije zaokrožuje svojo dosedanjo ponudbo finančnih storitev pri poštnih
okencih.
Pošta Slovenije je tako v letu 2013
ustanovila hčerinsko družbo v svoji stoodstotni lasti, in sicer PS Zavarovalno zastopništvo, d. o. o., ki se
ukvarja s trženjem različnih zavarovalniških storitev na poštnih enotah
Pošte Slovenije. Omenjena družba je
povabila k sodelovanju več zavarovalnic in se na osnovi prejetih ponudb
odločila za sodelovanje z zavarovalnicami Adriatic Slovenica, Generali,
ARAG in Vzajemno zdravstveno zavarovalnico.
Na poštnih okencih lahko fizične
osebe sklenejo avtomobilsko zavarovanje in zavarovanje premoženja
(nepremičnin in premičnin) Generali Zavarovalnice, osebna zavarovanja
(življenjsko in nezgodno zavarovanje,
zavarovanje težkih bolezni in operacij) Adriatica Slovenice, dopolnilno
zdravstveno zavarovanje ponudnikov
Adriatic Slovenica in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, zavarovanje
pravne zaščite zavarovalnice ARAG
ter zdravstveno zavarovanje za tujino Adriatica Slovenice in Vzajemne
zdravstvene zavarovalnice. Prav tako
bo mogoče na poštnih okencih skleniti zavarovanje za manj pogosta tveganja, sklenili pa jih bodo lahko tudi
manjši poslovni subjekti.
Oglasno sporočilo
ZAKAJ NE BI ZA ELEKTRIKO
PLAČEVALI MANJ?
Preverite, koliko vam vaš dobavitelj vsak mesec zaračuna za električno energijo
Danes, ko vsak strošek v gospodinjstvu šteje in se marsikdo težko prebije skozi mesec, se res splača preveriti,
koliko bi pri stroških za elektriko prihranili vsak mesec
samo s tem, če bi preprosto zamenjali vašega dobavitelja za GEN-I.
V Sloveniji še vedno večina gospodinjstev plačuje visoko
ceno elektrike, ker se še ni odločila za zamenjavo za ugodnejšega dobavitelja. Glede na različne cene je smiselno pogledati, koliko vam vaš dobavitelj dejansko zaračuna za dobavljeno elektriko ter kaj pravijo uradna poročila Direktorata
za energijo in primerjave cen Javne agencije za energijo RS.
Za letošnje leto so bile v javnosti že
večkrat izražene pesimistične napovedi glede brezposelnosti, tudi za območje Pomurja, o čemer smo pisali v
prejšnji številki Vestnika. Največ tega
naj bi šlo na račun zmanjšanja sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja v letu 2015. Vlada RS pa je
pred dnevi na dopisni seji Ministrstva
za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti zagotovila dodatnih
osem milijonov evrov za javna dela.
Tako bo, skupaj z obstoječimi sredstvi, za javna dela v letu 2015 namenjenih 33,6 milijona evrov, to pa bo na
državni ravni zadoščalo za okoli šest
tisoč vključitev brezposelnih v javna
dela. Spomnimo, da je bilo lani v novembru objavljenem javnem povabilu za murskosoboško območno službo Zavoda za zaposlovanje na voljo 3,7
milijona evrov, to je 18,5 odstotka celotne takrat objavljene kvote. Po novem
javnem povabilu pa znašajo sredstva
za Pomurje 6,2 milijona evrov, to pa je
enak delež od celotne kvote na državni ravni kot v novembrskem povabilu.
Kot pravijo na murskosoboški območni službi, so sredstva že razdeljena. Izbrali so 441 ponudb za vključitev
684 brezposelnih. Izbrane so bile vse
ponudbe, ki so prispele in bile popolne do 8. decembra 2014. To sicer še
Povpraševanje po
javnih delih v naši regiji
je še vedno večje, kot je
na razpolago sredstev.
V obravnavi imajo
tako še 120 ponudb,
v katere bi vključili
172 brezposelnih.
niso čisto natančni podatki, vendar
bodo razhajanja minimalna, največ
dve to tri osebe.
Povpraševanje po javnih delih v
naši regiji pa je še vedno večje, kot
je na razpolago sredstev. V obravnavi
imajo tako še 120 ponudb, v katere bi
vključili 172 brezposelnih. Te bodo zavrnjene zaradi porabe sredstev. Kljub
dodanim sredstvom v začetku januarja so ta še vedo manjša kot v letu 2014,
ko so imeli za ta ukrep v Pomurju na
voljo 7,8 milijona evrov. Ali se lahko
letos nadejajo kakšnega dodatnega
javnega povabila in sredstev, pa še ni
mogoče povedati.
C. K.
Svet zavoda Osnovne šole Bakovci,
Poljska ulica 2, Bakovci, 9000 Murska Sobota,
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/-ICE
Kandidat/-ka mora izpolnjevati za imenovanje za funkcijo ravnatelja/-ice pogoje v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI
(Ur. l. RS št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009,
65/2009, 20/2011, 40/2012-ZUJF in 57/2012-ZPCP-2D).
Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let.
Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (izobrazbi; nazivu; opravljenem strokovnem izpitu; opravljenem
ravnateljskem izpitu – če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo imenovan/-a,
si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata; delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju; originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na
nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost; originalno dokazilo sodišča, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper njega/njo ni
vložena pravnomočna obtožnica. Dokazilo o nekaznovanosti in dokazilo, da kandidat ni
v kazenskem postopku ob oddaji vloge, naj ne bo starejše od 30 dni).
Pisne prijave s kratkim življenjepisom, programom vodenja zavoda in dokazili pošljite v
8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda Osnovne šole Bakovci, Poljska ulica 2, Bakovci, 9000 Murska Sobota, z
oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«.
Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto.
Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
Najugodnejši dobavitelj GEN-I
cenejši tudi za 21 odstotkov
Po podatkih, navedenih v poročilu Direktorata za energijo (dostopno na www.mzip.gov.si), so bile povprečne cene
električne energije, ki so jih nekateri dobavitelji zaračunali gospodinjstvom v letu 2013, tudi za 21 odstotkov višje od
cen pri najugodnejšem dobavitelju, ki je že pet let zapored
GEN-I. Med najdražje dobavitelje v posameznih kategorijah
odjema spadajo Elektro Celje Energija, E3, Elektro Energija
in Energija Plus. Pričakovati je, da bodo razlike v povprečnih
cenah v prihodnje zaradi akcije ZPS Zamenjaj in prihrani
samo še naraščale. Poleg zelo ugodnih cen električne energije pri GEN-I trenutno poteka tudi akcija, v kateri GENI vsem novim odjemalcem prvi mesec podari brezplačno
električno energijo. Akcija je zaradi izjemnega zanimanja
podaljšana do 31. januarja 2015.
Enostavna zamenjava dobavitelja
Vsem odjemalcem, ki doslej še niste zamenjali dobavitelja
in plačujete po rednem ceniku, se izbira GEN-I splača, zamenjava pa je enostavna, hitra in brezplačna. Nič se ne spreme-
POMURSKO DRUŠTVO
ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota,
Ulica arh. Novaka 2 b,
ni v napeljavi, števcih in podobno, prejemali boste le nižje račune za elektriko. Za zamenjavo je treba preprosto izpolniti
obrazec na spletni strani www.pocenielektrika.si ali med 8. in
20. uro (od ponedeljka do sobote) poklicati na brezplačno številko 080 1558, kjer prijazni svetovalci uredijo vse potrebno.
Če želite pred zamenjavo preveriti svoj informativni prihranek, lahko to storite na spletni strani www.pocenielektrika.si
oziroma na uradnem primerjalniku Javne agencije za energijo
RS na www.agen-rs.si. Pri postopku zamenjave vam priporočamo, da imate pri sebi svoj zadnji račun za električno energijo,
saj so na njem vsi potrebni podatki.
Ne odlašajte z zamenjavo dobavitelja, saj prej ko zamenjate, prej boste za elektriko plačevali manj.
zbira prostovoljne prispevke
občanov in organizacij
na računu pri
Novi Ljubljanski banki:
02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
Informacije lahko dobite
po tel.: 031 512 911.
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob
17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. TIKA TAKA – Erazem
2. CUZI MUZI POPEK ŠPRIC –
Ans. Saše Avsenika & Jurij Zrnec
3. LE TVOJ PARFUM –
Ans. Roka Žlindre
4. SONCE ZA SRCE – Donačka
5. ONA – Gadi
29. januarja 2015 | Vestnik |
39
napovednik dogodkov
V lendavski
sinagogi je na
ogled razstava
Arhitektura
sinagog v srednji
in vzhodni Evropi
med letoma
1782 in 1944.
Na fotografiji je
sinagoga v Plznu
na Češkem.
Petek, 30. januarja
12.30 Od petka do petka:
izbor dogodkov v Pomurju
pripravlja Tatjana Letnik
17.00 Osrednja poročila
na Murskem valu
Sobota, 31. januarja
00.00Snop z Bojanom Rajkom
10.15 Potepajte se z nami
20.10 Guči po domače (Grega Šmid)
Nedelja, 1. februarja
00.00Snop s Simono Špindler
10.30 Nedeljska križanka
18.00 Na narodni farmi:
ansambel Klapovühi
Ponedeljek, 2. februarja
00.00Snop z Jernejo Pirnat
9.15 Pomurski poslanci v studiu MV
PREDLOGA
NAGAJIVO SRCE – Javor
GUSTL – Kvintet Dori
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. LJUBIM SAMO TEBE – Marko Vozelj
& Mojs3
2. ZA NAJU – Alya
3. DAJ MI POLJUB – Alja Krušič
4. BELO, BELO – Bo!
5. KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA – Bilbi
PREDLOGA
POPOLN DAN – Sell Out
PEGASTI MILIJONAR – Alma Merklin
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. I LIVED – OneRepublic
2. THINKING OUT LOUD – Ed Sheeran
3. THESE DAYS – Take That
4. OUTSIDE –
Calvin Harris & Ellie Goulding
5. UPTOWN FUNK –
Mark Ronson & Bruno Mars
14.15 Za zdravje:
Mateja Peršak, dr. med.,
specializantka ginekologije
in porodništva, o obravnavi
ženske v ginekološki
dispanzerski ambulanti
18.00 MV-dur:
Božidar A. Kolerič
z albumom 33 obratov
Torek, 3. februarja
7.45 Ljubljansko zvočno pismo
(Aleš Kardelj)
18.00 Srebrne niti z Bojanom Rajkom
Sreda, 4. februarja
12.30 Intervju:
Irena Nerad, najsrčnejša
medicinska sestra
13.15 V prvi osebi ednine razmišlja
novinarka Lidija Cer Magdič
Četrtek, 5. februarja
13.30 Aktualno:
o temah, ki se nas dotaknejo –
Nataša Brulc Šiftar
18.00 Oddajo Mali radio bosta vodila
Enej Novak in Hana Štefanec
Gledališče
LENDAVA
V petek, 30. januarja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani plesna predstava Plesno podstrešje v izvedbi članov
gledališkega krožka Dvojezične osnovne
šole I Lendava pod mentorstvom Doroteje Kukovec.
BELTINCI
V petek, 30. januarja, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Beltinci glasbena drama
Opera za tri groše Bertolda Brechta in z
glasbo Kurta Weilla. Predstavo bo izvedla gledališka skupina Kulturnega društva KPD Planine Sele.
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
V soboto, 31. januarja, ob 19. uri bo v Kocbekovi dvorani Kulturnega in upravnega
središča večer stand-up komedije z Matjažem Javšnikom.
PREDLOGA
WAKE ME UP – 2Cellos
EVERY BREAKING WAVE – U2
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Gabi Peuc, Bogojina 25. Nagrada
čaka v naročniški službi Vestnika.
Glasba
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
V sredo, 4. februarja, ob 18. uri bo v Kocbekovi dvorani Kulturnega in upravnega
središča koncert učiteljev Glasbene šole
Gornja Radgona.
Kupon št. 5
Glasujem za skladbo
Ples
Glasba našega srca:
MURSKA SOBOTA
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
DRUŠTVO
ANONIMNIH
ALKOHOLIKOV
SLOVENIJE
Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali
drugim iz alkoholizma.
Na območju Pomurja
se srečujemo v
•Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 3. februarja 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
•Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946).
V nedeljo, 1. februarja, bo v telovadnici
Osnovne šole I Murska Sobota šesta dobrodelna produkcija Plesne šole in kluba Zeko. Ob 15. uri bo miniprodukcija,
na kateri se bodo predstavili najmlajši plesalci in plesalke Plesne šole Zeko
ter otroci iz pomurskih vrtcev, ki plešejo
v PŠ Zeko. Ob 18. uri pa bo zimska produkcija, na kateri se bodo predstavile vse
plesne skupine, od najmlajših do najstarejših. Izkupiček dobrodelnega srečelova bodo podarili Društvu paraplegikov
Pomurja.
Predavanje
PUCONCI
V četrtek, 29. januarja, ob 18. uri bo v
Spominskem domu Števana Küzmiča
ekumensko srečanje treh veroizpovedi
puconske občine. Srečanje bo potekalo
ob razmišljanju z naslovom Moderni pogledi na ekumenizem.
SPODNJI KAMENŠČAK
V četrtek, 29. januarja, ob 10. uri bo v
Mladinskem centru Prlekije predavanje mag. Petra Debeljaka Mladi in prihodnost. V petek, 30. januarja, ob 18. uri
pa bo predstavitev ročnih del (animator
Branko Makovec).
LJUTOMER
V četrtek, 29. januarja, ob 18. uri bo v
muzeju predstavitev znanstvene monografija dr. Mateje Rataj z naslovom Ruski diptih – Iz življenja ruske migracije v
Kraljevini SHS.
MURSKA SOBOTA
V petek, 30. januarja, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska
Sobota potopisno predavanje Mateje Polak z naslovom Nunavut – Naša zemlja in
poletje po eskimsko.
Spomin na žrtve holokavsta
LENDAVA
V sinagogi je na ogled razstava Arhitektura sinagog v srednji in vzhodni Evropi
med letoma 1782 in 1944. Razstava je v
okviru ŠOAH – mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
V soboto, 31. januarja, ob 19. uri bo v MKI
– Mansarda Lendava okrogla miza, po 20.
uri pa bodo predvajali filme z judovsko
tematiko.
V Knjižnici Lendava je na ogled razstava knjig o Judih v Lendavi, v Dvojezični srednji šoli Lendava razstava fotografij judovske dediščine, v prostorih Zveze
kulturnih društev Lendava pa so pripravili v sodelovanju z Društvom zbirateljev Pomurja Lindva razstavo judovskih
predmetov.
MURSKA SOBOTA
V Pomurskem muzeju Murska Sobota je
na ogled razstava Zvezdna proga – razstava o holokavstu.
Dogodek
MURSKA SOBOTA –
Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 29. januarja, ob 16. uri bo
ustvarjalna delavnica za otroke, starejše od štiri leta, Izdelovanje zapestnice za
otroke (Brigita Medžimorec), ob 17. uri pa
potopisno predavanje Provansa (Simon
Petrovič).
V petek ob 14. uri bo trening socialnih
veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad
ženskami (DNK), ob 17. uri pa debaterska
delavnica Moje mnenje o … (Dominik Golob, Borut Miklus).
LENDAVA
Vsako sredo ob 17. uri je v Medgeneracijski hiši Sofija Lendava tečaj Španščina za
popotnike, ki ga vodita Španca Marta Banos in Nacho Menas. V sredo, 4. februarja, ob 18. uri bo predavanje Brigite Mataič
z naslovom Solna terapija.
HODOŠ
V nedeljo, 1. februarja, ob 14. uri bo v
kulturnem domu tretje Kulturno srečanje na Goričkem. Nastopili bodo ljudski
pevci in godci, citrarji ter recitatorji iz
Središča, Prosenjakovec, Motvarjevec,
Domanjševec in Hodoša.
sredo ob 15.15, v Domu starejših Rakičan
pa ob 13.45.
V večnamenskem prostoru v Turnišču bo
joga prve stopnje v torek ob 17.30, v telovadnici Dosorja v Radencih za starejše
v sredo ob 18. uri in prva stopnja v četrtek ob 19.30. V prostorih Hotela Lipa
v Lendavi bo za prvo stopnjo v ponedeljek ob 18. uri, v OŠ Gornja Radgona pa
za prvo stopnjo v ponedeljek ob 17. in v
sredo ob 19. uri.
Razstave
MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota je do 11. februarja na ogled razstava del akademskega slikarja Ignaca Medena U/S/TVAR/I/
TVE.
V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je na ogled razstava grafik
Mateja Giderja.
Razstava Med preteklostjo in prihodnostjo v Pomurskem muzeju Murska Sobota je do 2. marca zaprta. Ogled je mogoč
le po predhodni najavi na telefonsko številko (0593) 66 621 ali elektronski naslov:
[email protected]. Tudi
razstava Vibenov vodnjak je od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro na ogled za
skupine po predhodni najavi.
V Galeriji Robin (Lendavska ul. 1) je na
ogled likovna razstava akademskega kiparja Draga Tršarja.
LENDAVA
V Centru Banffy je na ogled likovna razstava umetnikov iz Sombotela in Lendave.
V Galeriji - Muzeju Lendava je na ogled
etnološka razstava z naslovom 100 let
po Göncziju, ki so jo pripravili ob stoti
obletnici objave knjige Ferencza Gönczija o etnološki dediščini pokrajin Hetiš
in Göčej.
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na
ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bron
in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
V sinagogi je na ogled serija grafik Dana
Reisingerja Ognjeni zvitki.
GORNJA RADGONA
V obnovljenem kulturnozgodovinskem
spomeniku Špital je na ogled stalna muzejska razstava Radgonski mostovi.
LJUTOMER
V Galeriji Anteja Trstenjaka (Dom kulture Ljutomer) je na ogled razstava novih slikarskih del akademske slikarke
Katje Pal.
VADBA JOGE V POMURJU
BELTINCI
Do 31. januarja poteka vsak teden vadba
joge v Prekmurju v organizaciji Društva
joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na
ekonomski šoli v Murski Soboti bo vsak
četrtek ob 17.15 joga proti stresu, ob 19.15
pa joga – prva stopnja. V Domu starejših
Murska Sobota bo joga za starejše vsako
V beltinskem gradu je na ogled razstava likovnih del Franca Poredoša z naslovom Primurje.
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: [email protected].
40
(ne)nazadnje
| Vestnik | 29. januarja 2015
Četrtek:
pretežno oblačno,
JZ veter
–3 | 4
vreme Petek:
oblačno,
rahlo sneženje
1|3
Sobota:
pretežno
oblačno
–6 | 3
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
oblačno,
rahlo sneženje
–3 | 1
Ponedeljek:
oblačno,
rahlo sneženje
–1 | 2
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
Pa je spet tukaj – tisti čas v letu, čas
za koline namreč. V Pince-Marofu
so sicer imeli take malo posebne,
ne čisto prekmurske, ampak so jim
dodali primorski pridih. Lani so bile
pa čisto primorske; to pomeni, da ni
bilo mogoče dobiti bujte repe, krvavice
pa so bile sladkane. Mogoče so se
zato letos odločili za kompromis:
za kombinacijo prekmurskih in
primorskih. Na fotografiji pa so:
mesarja Nandi in Pišta ter njun
pomočnik Marjan. Četrti pa je seveda
tisti, iz katerega so koline naredili.
V. T. fotografija jože gabor
V četrtek se bo že zjutraj pooblačilo. Čez
dan bo zapihal jugozahodni veter. Suho
bo ostalo do noči. V noči na petek pa bo
od zahoda začelo rahlo snežiti. V petek
bo oblačno z rahlim sneženjem, morda
bo kje lahko sneg občasno prešel tudi v
dež. V petek zvečer bodo padavine ponehale. V soboto bo pretežno oblačno in
večinoma suho. V nedeljo bo spet najverjetneje rahlo snežilo, to sneženje bo ponehalo v ponedeljek zjutraj ali čez dan.
***
V naši agenciji ne napovedujemo samo
vremena. Merimo tudi marsikaj drugega, ki nima vpliva na vreme, je pa lahko posledica vremenskih pojavov. Dober
zgled je, recimo, kemična analiza padavin. Dež, no, seveda, pozimi tudi sneg,
vsebuje poleg vode še marsikaj drugega.
V ozračju je veliko drugih snovi, ki so sicer v res majhnih delcih, ki lahko lebdijo v zraku. Večji izpadejo prej, najmanjši
pa se lahko leta dolgo zadržujejo v ozračju in jih zračni tokovi nosijo sem in tja
nad Zemljo. Dober zgled za tak pojav je
vulkanski pepel. Dvigne se lahko visoko
v ozračje in seveda so vetrovi v višinah
precej močnejši kot pri tleh. Zato lahko
drobni delci vulkanskega pepela večkrat
obkrožijo Zemljo ob dovolj »ugodnih« višinskih vetrovih. Taki drobni trdni delci
pomagajo pri kondenzaciji vodne pare v
kapljice. In seveda v kapljicah tudi ostanejo. Dežne kapljice na svoji poti, ko padajo proti tlom, lahko prestrežejo še kakšen delec, ki je v zraku, in ga ponesejo
s seboj. Tako se v dežju nabere marsikaj.
Te snovi nato lahko ugotavljamo in določamo v ustreznih laboratorijih – imamo
jih tudi pri nas. Seveda ni vse enostavno.
Treba se je odločiti, katere snovi bomo
določali, saj je treba uporabiti pravi kemični ali fizikalni postopek določanja. A
spekter snovi, ki jih ugotavljamo pri nas,
je kar širok. In včasih dobimo na primer
podatek, da je bila v zadnjem dežju precej povečana količina neke snovi. Preplah
in alarm! A vendar ne! Na primer, kadar
dež prinese s sabo puščavski prah, vemo
že vnaprej, da bomo lahko našli povečano količino aluminija in silicija, saj večino trdne zemeljske skorje sestavljata ta
dva kemična elementa. Lahko izoliramo
tudi kakšno drugo snov, ki je lahko posledica industrijskih izpustov.
Dijaki za več turizma
Turistična zgodba Pomurja je sladka
Na sejmu Alpe-Adria med 39 srednjimi šolami tudi videospot dijakov soboške ekonomske srednje šole
ka pravljica, posuta z zlatim prahom.
Malo manj kot tri minute dolg videospot je posnet v retrostilu – k temu
spadajo črno-bela tehnika, migetajoča slika, zvok starega kinoprojektorja
in klavirska »živa« glasba –, dijaki pa
so dodali tudi pridih moderne tehnike, animirano čebelico. Prav ta doda
videu »zlati prah«, saj Denisa in Sašo
– glavni osebi – popelje v čebelji svet
dogodivščin, v sladko pravljico. To so
dijaki locirali v Čebelarstvo Tigeli, na
Krapje. Tam se namreč poleg čebelarstva že deset let ukvarjajo tudi s čebelarskim turizmom, saj imajo 110 let star
čebelnjak, ki je čebelarski muzej.
Včeraj, prvi dan sejma Alpe-Adria
Turizem in prosti čas, so se med 39 šolami iz Slovenije in tujine predstavlja-
vestnikov
koledar
Č – 29. januar
FRANC
P – 30. januar
MARTINA
S – 31. januar
JANEZ
N – 1. februar
IGNAC
P – 2. februar
MARIJA
T – 3. februar
BLAŽ
S – 4. februar
ANDREJ
V petek, 30. januarja, sonce vzide ob
7. uri in 21 minut, zaide ob 16. uri in 55
minut. Tako bo dan dolg devet ur in
34 minut. V sredo, 4. februarja, devet
minut po polnoči bo na nebu nastopila polna luna – ščip.
li tudi dijaki soboške ekonomske šole.
Prvi dan sejma, ki je odprt do sobote, so
namreč namenili tudi srednješolskemu
festivalu Več znanja za več turizma, ki
so ga letos podnaslovili Zgodbe turizma. Vse zgodbe so na sejmu dijaki prestavili, pred tem pa je na spletni strani Turistične zveze Slovenije potekalo
tudi spletno glasovanje za najboljšo
turistično zgodbo. Na spletu je Sladka
pravljica, posuta z zlatim prahom dosegla četrto mesto; več všečkov so dosegli le videi: Gde je Srbin, tamo je i slava,
Legenda o Prokletoj Jerini in Vukov Tršić. Dijaki soboške ekonomske šole so
bili tako med slovenskimi šolami, sodelujočimi na omenjenem festivalu, v
spletnem tekmovanju prvi.
Vida Toš
KULINARIČNA DOŽIVETJA
ZA VSE PRILOŽNOSTI
V Termah 3000 – Moravskih
Toplicah za zaključene
skupine organiziramo
praznovanja
in oblikujemo postrežbo
ob različnih priložnostih:
rojstnodnevna slavja,
jubileji, poroke, obhajila,
birme in konfirmacije, krsti,
poslovna kosila in srečanja.
fotografija bernarda b. peček
Luka Kardoš, Saša Ivanov, Miha Slavič, Denis Karničnik, Katja Skuhala,
Sašo Kopunović in Jernej Žalig so dijaki četrtega letnika soboške ekonomske
7.2.2015
ob 18:30
Naročite svoj
MATJAŽ
ROBAVS
(EROIKA)
šole, in to programa ekonomski tehnik; Nataša Šiplič Šiftar in Slava Sukič
Skalič sta njihovi mentorici. Vsi skupaj
pa so »krivi« za video z naslovom Slad-
Za več info nas kontaktirajte:
T: 051 677 780
E: [email protected]
casopis_oglas.indd 1
Vabimo vas, da se nam v soboto, 7. 2. 2015, s pričetkom ob 18:30 uri
pridružite v restavraciji Hotela Radin na že 19. tradicionalni prireditvi Noč
penine. Medtem, ko bomo med mojstrovinami kuharjev in slaščičarjev
Zdravilišča Radenci ter neusahljivimi vrelci penečega iz Radgonskih goric
počasi drseli skozi večer, nas bodo zabavali glasbena skupina Mali ekrani s
pevcem Blažem Vrbičem, Nina Pušlar in posebni gost, Matjaž Robavs
(Eroika).
NINA
[email protected] PUŠLAR
| 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
2/13/14
Vsakdo izmed nas se rad kdaj prepusti sladkim pregreham. Vrtincu glasbe
in
plesa. Zapeljevanju gurmanskih okusov, zlatih mehurčkov, ljubljenih oseb.
Sladkemu vrtincu … Noči penine.
19.
NOČ
PENINE
Gala plesni večer bo tudi tokrat spremljala nota dobrodelnosti. Nadaljujmo
skupaj brezmejno pot srčnosti in dobrega.
Vabljeni!
Cena vstopnice: 40€ po osebi. Informacije in rezervacije: 051/321-402
1:36 PM