Porevizijsko poročilo

Transcription

Popravljalni ukrepi pri reviziji pravilnosti
poslovanja nevladnih in pravosodnih
proračunskih uporabnikov
POSLANSTVO
Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih
poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev ter svetuje, kako naj
državni organi in drugi uporabniki javnih sredstev izboljšajo svoje poslovanje.
Popravljalni ukrepi pri reviziji pravilnosti
poslovanja nevladnih in pravosodnih
proračunskih uporabnikov
Številka: 320-5/2012/403
Ljubljana, 7. novembra 2014
4
NEVLADNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI | Porevizijsko poročilo
KAZALO
1. UVOD
2. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE
9
12
2.1
NEPRAVILNOST PRI OBRAČUNAVANJE PLAČ .................................................................................... 12
2.1.1
2.1.2
2.1.3
Opis nepravilnosti .................................................................................................................................. 12
Izkazani popravljalni ukrep ................................................................................................................... 12
Ocena popravljalnega ukrepa................................................................................................................ 12
2.2
ODDAJA NAROČILA TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV................................................................ 13
2.2.1
2.2.2
2.2.3
2.3
OBRATOVALNI IN DRUGI STROŠKI UPRAVNIKA ............................................................................... 14
2.3.1
2.3.2
2.3.3
2.4
ODDAJA NAROČILA POŠTNIH STORITEV ........................................................................................... 15
2.4.1
2.4.2
2.4.3
3. NACIONALNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU
16
3.1
IZPLAČILO SEJNIN .................................................................................................................................. 16
3.1.1
3.1.2
3.1.3
3.2
POVRAČILO POTNIH STROŠKOV .......................................................................................................... 18
3.2.1
3.2.2
3.2.3
3.3
PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA .......................................................................................................... 19
3.3.1
Porevizijsko poročilo| NEVLADNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI
3.3.2
3.3.3
Ocena popravljalnega ukrepa ................................................................................................................ 19
4. USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE
20
4.1
POGOJI ZA ZASEDBO DELOVNIH MEST.............................................................................................. 20
4.1.1
4.1.2
4.1.3
Opis nepravilnosti................................................................................................................................... 20
4.2
IMENOVANJE V VIŠJI NAZIV OD NAJNIŽJEGA ................................................................................... 21
4.2.1
4.2.2
4.2.3
4.3
NEPRAVILNOSTI PRI UVRŠČANJU V PLAČNE RAZREDE ................................................................... 22
4.3.1
4.3.2
4.3.3
4.4
OBRAČUN ODPRAVE PLAČNIH NESORAZMERIJ ................................................................................ 24
4.4.1
4.4.2
4.4.3
5. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
26
5.1
5.1.1
5.1.2
5.1.3
5.2
OBRATOVALNI IN DRUGI STROŠKI UPRAVNIKA ............................................................................... 27
5.2.1
5.2.2
5.2.3
6. SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D. D., LJUBLJANA
29
6.1
POVRAČILA STROŠKOV.......................................................................................................................... 29
6.1.1
6.1.2
6.1.3
6.2
ŠKODA PRI UPORABI SLUŽBENEGA AVTOMOBILA ........................................................................... 30
6.2.1
6.2.2
5
6
6.2.3
7. SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
32
7.1
URADNIŠKA DELOVNA MESTA ............................................................................................................ 32
7.1.1
7.1.2
7.1.3
Izvedeni popravljalni ukrep................................................................................................................... 33
7.2
POGOJI ZA ZASEDBO DELOVNIH MEST ............................................................................................. 33
7.2.1
7.2.2
7.2.3
7.3
NEPRAVILNA UVRSTITEV V PLAČNI RAZRED .................................................................................... 34
7.3.1
7.3.2
7.3.3
Izvedeni popravljalni ukrep................................................................................................................... 34
7.4
7.4.1
7.4.2
7.4.3
7.5
MESEČNA NAGRADA ČLANOV SLOVENSKE AKADEMIJE ............................................................... 35
7.5.1
7.5.2
7.5.3
7.6
ODDAJA NAROČILA STORITEV INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ................................................... 37
7.6.1
7.6.2
7.6.3
7.7
ODDAJA NAROČILA ZAVAROVALNIŠKIH STORITEV ........................................................................ 37
7.7.1
7.7.2
7.7.3
7.8
ODDAJA NAROČILA ELEKTRIČNE ENERGIJE .................................................................................... 38
7.8.1
7.8.2
7.8.3
8. DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
8.1
40
PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA .......................................................................................................... 40
8.1.1
8.1.2
8.1.3
9. DELOVNO SODIŠČE V CELJU
42
9.1
9.1.1
9.1.2
9.1.3
10. DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI
10.1
43
NEODPRAVA PLAČNIH NESORAZMERIJ ............................................................................................. 43
10.1.1 Opis nepravilnosti................................................................................................................................... 43
10.1.2 Izkazani popravljalni ukrep ................................................................................................................... 44
10.1.3 Ocena popravljalnega ukrepa ................................................................................................................ 44
10.2
10.3
OBRAČUN STROŠKOV UPRAVLJANJA IN OBRATOVANJA ................................................................. 45
10.4
STORITVE VAROVANJA .......................................................................................................................... 47
10.5
IZVAJANJE NALOG SODNE UPRAVE ....................................................................................................48
11. DELOVNO SODIŠČE V MARIBORU
11.1
50
IZVAJANJE NALOG SODNE UPRAVE ....................................................................................................50
12. MNENJE O IZKAZANIH POPRAVLJALNIH UKREPIH
52
7
8
12.1
12.2
12.3
12.4
12.5
12.6
12.7
12.8
12.9
12.10
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE................................................................... 52
NACIONALNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU ......... 52
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ..................................................................................... 53
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ............................................ 53
SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D. D., LJUBLJANA............................................................. 54
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI....................................................................... 54
DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE ................................................................ 55
DELOVNO SODIŠČE V CELJU ............................................................................................................... 55
DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI ............................................................................... 56
DELOVNO SODIŠČE V MARIBORU....................................................................................................... 56
13. OVREDNOTENJE NEZADOVOLJIVO ODPRAVLJENIH NEPRAVILNOSTI
13.1
OVREDNOTENJE
NEZADOVOLJIVO
ODPRAVLJENIH
NEPRAVILNOSTI
57
NACIONALNE
AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU .................................... 57
13.2
13.3
13.4
OVREDNOTENJE NEZADOVOLJIVO ODPRAVLJENIH NEPRAVILNOSTI USTAVNEGA SODIŠČA
REPUBLIKE SLOVENIJE ......................................................................................................................... 57
OVREDNOTENJE NEZADOVOLJIVO ODPRAVLJENIH NEPRAVILNOSTI SLOVENSKE
ODŠKODNINSKE DRUŽBE, D. D., LJUBLJANA .................................................................................... 57
OVREDNOTENJE NEZADOVOLJIVO ODPRAVLJENIH NEPRAVILNOSTI SLOVENSKE
AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI .............................................................................................. 58
14. SKLEP O KRŠITVI OBVEZNOSTI DOBREGA POSLOVANJA
14.1
14.2
14.3
14.4
59
NACIONALNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU ......... 59
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ..................................................................................... 59
SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D. D., LJUBLJANA............................................................. 59
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI....................................................................... 59
1. UVOD
V revizijskem poročilu o pravilnosti poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov,
št. 320-5/2012/352 z dne 7. 5. 2014 (v nadaljevanju: revizijsko poročilo), je Računsko sodišče Republike
Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) o:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
pravilnosti poslovanja Državne volilne komisije izreklo negativno mnenje;
pravilnosti poslovanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh
človekovih pravic) izreklo mnenje s pridržkom;
pravilnosti poslovanja Informacijskega pooblaščenca izreklo mnenje s pridržkom;
pravilnosti poslovanja Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu
(v nadaljevanju: Nacionalna agencija) izreklo negativno mnenje;
pravilnosti poslovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče)
izreklo mnenje s pridržkom;
pravilnosti poslovanja Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil izreklo
mnenje s pridržkom;
pravilnosti poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije (v nadaljevanju:
Komisija za preprečevanje korupcije) izreklo negativno mnenje;
pravilnosti poslovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljevanju:
Agencija za upravljanje) izreklo negativno mnenje;
pravilnosti poslovanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju: Slovenska
akademija) izreklo negativno mnenje;
pravilnosti poslovanja Državnega pravobranilstva Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državno
pravobranilstvo) izreklo mnenje s pridržkom;
pravilnosti poslovanja Delovnega sodišča v Celju izreklo mnenje s pridržkom;
pravilnosti poslovanja Delovnega sodišča v Kopru izreklo mnenje s pridržkom;
pravilnosti poslovanja Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: Delovno sodišče v
Ljubljani) izreklo mnenje s pridržkom;
pravilnosti poslovanja Delovnega sodišča v Mariboru izreklo mnenje s pridržkom.
9
10
Ker vse razkrite nepravilnosti niso bile odpravljene med revizijo, je računsko sodišče od Varuha
človekovih pravic, Nacionalne agencije, Ustavnega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije,
Slovenske odškodninske družbe, d. d., Ljubljana1 (v nadaljevanju: Slovenska odškodninska družba),
Slovenske akademije, Državnega pravobranilstva, Delovnega sodišča v Celju, Delovnega sodišča v
Ljubljani in Delovnega sodišča v Mariboru zahtevalo predložitev odzivnega poročila.
V predpisanem roku 90 dni so računskemu sodišču predložili odzivno poročilo:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Delovno sodišče v Celju2, odzivno poročilo je s podpisom in pečatom potrdila odgovorna oseba mag.
Ida Dimec, predsednica sodišča;
Slovenska odškodninska družba3, odzivno poročilo sta s podpisom in pečatom potrdili odgovorni
osebi Matej Pirc, predsednik uprave, in Matej Runjak, član uprave;
Komisija za preprečevanje korupcije4, odzivno poročilo je s podpisom in pečatom potrdila odgovorna
oseba Boris Štefanec, predsednik;
Delovno sodišče v Ljubljani5, odzivno poročilo sta z elektronskim podpisom potrdili odgovorni osebi
Ana Jaklič, predsednica sodišča, in Vesna Jeke, direktorica sodišča;
Ustavno sodišče6, odzivno poročilo je s podpisom in pečatom potrdila odgovorna oseba dr. Sebastian
Nerad, generalni sekretar;
Delovno sodišče v Mariboru7, odzivno poročilo sta s podpisom in pečatom potrdili odgovorni osebi
Stanko Omerzu, predsednik sodišča, in Darja Žavcer, direktorica sodišča;
Nacionalna agencija8, odzivno poročilo je s podpisom in pečatom potrdila odgovorna oseba dr. Ivan
Leban, direktor;
Varuh človekovih pravic9, odzivno poročilo je s podpisom in pečatom potrdila odgovorna oseba
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic;
Slovenska akademija10, odzivno poročilo je s podpisom in pečatom potrdila odgovorna oseba akad.
Tadej Bajd, predsednik;
Z uveljavitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju: ZSDH; Uradni list RS, št. 105/12) je na
podlagi 38. člena Agencija za upravljanje prenehala obstajati. Slovenska odškodninska družba je z 28. 12. 2012
prevzela vse zaposlene ter vsa finančna in materialna sredstva, ki jih zaposleni potrebujejo za opravljanje svojih
nalog. Upravljanje naložb Republike Slovenije, s katerimi je do uveljavitve tega zakona upravljala Agencija za
upravljanje, v imenu in za račun Republike Slovenije v skladu s tem zakonom namreč izvršuje uprava Slovenske
odškodninske družbe. V skladu s 77. členom novega Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS,
št. 25/14) se je z 11. 6. 2014 Slovenska odškodninska družba preoblikovala v Slovenski državni holding, d. d.,
Ljubljana, ki poleg nalog, dodeljenih z novim zakonom, uresničuje vsa svoja pooblastila, pristojnosti, pravice in
obveznosti Slovenske odškodninske družbe pred preoblikovanjem.
Dopis, št. Su 170001/2011 z dne 23. 5. 2014.
Dopis, št. 2014/00485 z dne 3. 6. 2014.
Dopis, št. 0608-3/2012/37 z dne 3. 7. 2014.
Dopis, št. Su 17/14-7 z dne 3. 7. 2014, dopis, št. Su 82/2014 z dne 1. 8. 2014 in dopis, št. Su 82/2014 z dne
6. 8. 2014.
Dopis, št. Su-VIII-14/12-43 z dne 10. 7. 2014 in dopis, št. Su-VIII-14/12-45 z dne 22. 7. 2014.
Dopis, št. Su 179/2014-14102-1 z dne 8. 7. 2014 in dopis, št. Su 179/2014-14102-2 z dne 23. 7. 2014.
Dopis, št. 061-1/2012/14 z dne 18. 7. 2014 in dopis, št. 061-1/2012/16 z dne 24. 7. 2014.
Dopis, št. 0103-29/2014-3-KV z dne 22. 7. 2014.
Dopis, št. 01-849/1-14 z dne 17. 7. 2014 in dopis, št. 01-882/1-14 z dne 31. 7. 2014.
•
Državno pravobranilstvo11, odzivno poročilo je s podpisom in pečatom potrdila odgovorna oseba
dr. Boštjan Tratar, generalni državni pravobranilec.
V odzivnih poročilih so predstavljeni popravljalni ukrepi, ki jih je računsko sodišče v zahtevi za odzivno
poročilo naložilo Varuhu človekovih pravic, Nacionalni agenciji, Ustavnemu sodišču, Komisiji za
preprečevanje korupcije, Slovenski odškodninski družbi, Slovenski akademiji, Državnemu pravobranilstvu,
Delovnemu sodišču v Celju, Delovnemu sodišču v Ljubljani in Delovnemu sodišču v Mariboru.
V porevizijskem postopku smo pregledali odzivna poročila ter preizkusili verodostojnost in zadovoljivost
izkazanih popravljalnih ukrepov.
V tem poročilu:
•
•
•
11
predstavljamo nepravilnosti, ki so bile razkrite v revizijskem poročilu in so zahtevale ukrepanje,
povzemamo popravljalne ukrepe nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov in
izrekamo mnenje o zadovoljivosti popravljalnih ukrepov.
Dopis, št. DP-A01-157/2012-22 z dne 24. 7. 2014.
11
12
2. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE
SLOVENIJE
2.1 Nepravilnost pri obračunavanje plač
2.1.1 Opis nepravilnosti
V točki 2.3.1.a revizijskega poročila je navedeno, da je Varuh človekovih pravic javnemu uslužbencu,
zaposlenemu na delovnem mestu namestnik generalnega sekretarja, pri plači za marec 2011 izplačal
dodatek za specializacijo. Izplačilo ni bilo v skladu s 37. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor12
(v nadaljevanju: KPJS), ki določa, da se dodatek izplača za specializacijo po končanem univerzitetnem
izobraževanju, če izobrazba, pridobljena s specializacijo, v aktu o sistemizaciji delovnih mest ni
opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija
pridobljena na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma
opravlja delo. Pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki ga je zasedal javni uslužbenec, je bila univerzitetna
stopnja izobrazbe, javni uslužbenec pa je specializacijo pridobil po končanem visokošolskem
izobraževanju in ne univerzitetnem.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Varuha človekovih pravic zahtevalo
odpravo nepravilnosti pri obračunavanju plače javnemu uslužbencu v skladu s 3. in 3.a členom Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju13 (v nadaljevanju: ZSPJS).
2.1.2 Izkazani popravljalni ukrep
Varuh človekovih pravic in javni uslužbenec sta sklenila aneks k pogodbi o zaposlitvi14, v skladu s katerim
javni uslužbenec ni več upravičen do dodatka za specializacijo in se mu je ta prenehal izplačevati, in
dogovor o vračilu preveč izplačanih sredstev15, s katerim sta se dogovorila, da bo javni uslužbenec vrnil
preveč izplačana sredstva v 72 obrokih.
2.1.3 Ocena popravljalnega ukrepa
Izkazani popravljalni ukrep ocenjujemo kot zadovoljiv.
12
13
14
15
Uradni list RS, št. 57/08.
Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11.
Št. 2 z dne 27. 9. 2012
Št. 0402-18/2014-1-NO z dne 12. 2. 2014.
2.2 Oddaja naročila telekomunikacijskih storitev
V točki 2.3.2.d revizijskega poročila je navedeno, da je Varuh človekovih pravic v letu 1998 z družbo
Telekom Slovenije, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: družba Telekom) sklenil pogodbo16 o izvajanju
telefonske storitve na račun klicanega za nedoločen čas, na podlagi katere je v letu 2011 družbi Telekom
plačal 2.886 evrov.
Pogodba je bila sklenjena v obdobju, ko je družba Telekom na podlagi Zakona o telekomunikacijah17
javne telekomunikacijske storitve zagotavljala kot obvezno gospodarsko javno službo. V letu 2001 je bil
sprejet novi Zakon o telekomunikacijah18 (v nadaljevanju: ZTel-1), ki je uvedel konkurenco na trgu
telekomunikacijskih storitev, in sicer tako za fiksno kot za mobilno telefonijo. Z uveljavitvijo ZTel-1 so
telekomunikacijske storitve postale dostopne na trgu, zato bi moral Varuh človekovih pravic skleniti
pogodbo s ponudnikom, ki bi bil izbran na podlagi ustreznega postopka po predpisih o javnem naročanju.
Zakon o javnem naročanju19 (v nadaljevanju: ZJN-2) omogoča, da določeno javno naročilo lahko zaradi
tehničnih razlogov izvede le en ponudnik, vendar pa telekomunikacijske storitve niso izjema v skladu s
17. in 18. členom ZJN-2, kjer zakon dopušča, da se naročilo odda po postopku s pogajanji brez
predhodne objave. Varuh človekovih pravic do leta 2011 ni izvedel postopka v skladu s predpisi o javnem
naročanju, zato ni ravnal v skladu s 53. členom Zakona o javnih financah20 (v nadaljevanju: ZJF), ki
določa, da neposredni uporabnik sklene pogodbo samo v skladu s predpisi o javnem naročanju.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Varuha človekovih pravic zahtevalo,
da pripravi načrt aktivnosti za izvedbo javnega naročila, s katerim bo naročilo telekomunikacijskih storitev
oddal v skladu s predpisi o javnem naročanju; načrt aktivnosti mora vsebovati navedbo aktivnosti,
odgovorno osebo in rok za izvedbo aktivnosti.
Varuh človekovih pravic je sprejel sklep21 o začetku postopka oddaje javnega naročila in izdal pooblastilo22
za izvedbo skupnega javnega naročila storitev stacionarne telefonije, ki ga izvaja Ministrstvo za finance.
Varuh človekovih pravic je določil odgovorno osebo za izvedbo naročila in navedel, da bo postopek
oddaje naročila izvedel samostojno, če postopek oddaje skupnega javnega naročila ne bo uspešno
zaključen do konca leta 2014.
16
17
18
19
20
21
22
V letih 1998, 1999 in 2005 so bili sklenjeni aneksi k pogodbi.
Uradni list RS, št. 35/97, 45/97.
Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11.
Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11.
Št. 0407-1/2014-2-LO z dne 12. 2. 2014.
Št. 0407-1/2014-3-LO z dne 12. 2. 2014.
13
14
2.3 Obratovalni in drugi stroški upravnika
V točki 2.3.2.g revizijskega poročila je navedeno, da je Varuh človekovih pravic v letu 2011 na podlagi
pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij objekta in funkcionalnega zemljišča Dunajska 56, Dunajska 58,
Kržičeva 3 (v nadaljevanju: pogodba o urejanju medsebojnih razmerij), sklenjene med lastniki poslovnega
objekta, SPL, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: upravnik SPL), plačeval obratovalne in druge stroške. Varuh
človekovih pravic je pri Mestni občini Ljubljana, Zvezi ekonomistov Slovenije in Finodi, d. o. o., Ljubljana
najel poslovne prostore v izmeri 457,50 kvadratnega metra in 9 parkirnih mest. Varuh človekovih pravic
ima v istem poslovnem objektu tudi lastne poslovne prostore v izmeri 833,55 kvadratnega metra in
16 parkirnih mest. Za najete in lastniške poslovne prostore pogodba o urejanju medsebojnih razmerij
določa, da mora upravniku SPL mesečno plačevati obratovalne stroške. Pri pregledu posameznih
mesečnih računov upravnika SPL smo ugotovili, da Varuh človekovih pravic ne razpolaga z
dokumentacijo, iz katere bi bili razvidni solastniški deleži in skupna površina poslovnih prostorov, za
katero je upravnik SPL na podlagi ključa delitve iz pogodbe o urejanju medsebojnih razmerjih Varuhu
človekovih pravic zaračunaval obratovalne stroške. Brez podatka o skupni površini poslovnih prostorov
posameznega lastnika in pripadajočem deležu najetih poslovnih prostorov posameznega najemnika pri
tem lastniku, ki se upošteva pri razdelitvi vsakega posameznega stroška, ni mogoče potrditi, ali je delež za
Varuha človekovih pravic pravilen. Zato tudi ni mogoče izvesti vseh preveritev v skladu z drugim
odstavkom 54. člena ZJF, ki določa, da je treba pravni temelj in višino obveznosti pred plačilom preveriti.
Upravnik SPL je Varuhu človekovih pravic mesečno zaračunaval obratovalne stroške za poslovni prostor
– skladišče s površino 30 kvadratnih metrov, čeprav iz aneksa k najemni pogodbi med Mestno občino
Ljubljana in Varuhom človekovih pravic izhaja, da znaša površina skladišča 28,79 kvadratnega metra. Ker
je Varuh človekovih pravic plačal obratovalne stroške za večjo površino od dejanske po najemni pogodbi,
je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 54. člena ZJF, ki določa, da je treba pravni temelj in višino
obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, pred izplačilom preveriti in pisno potrditi.
da izvede aktivnosti za pridobitev dokumentacije, na podlagi katere bo mogoče preveriti pravilnost plačila
obratovalnih in drugih stroškov upravniku.
Varuh človekovih pravic je sklical sestanek z upravnikom na temo ugotovitve skupne površine objekta,
pojasnjevanja in obrazložitve določenih deležev in ključev za razdelitev posameznih vrst stroškov. Na
podlagi sestanka je upravnika pozval k pripravi preglednih ključev delitve. Na sestanku poslovodnega
odbora stavbe (člani so predstavniki večjih lastnikov stavbe) je Varuh človekovih pravic predstavil razkritja
računskega sodišča in člane poslovodnega odbora seznanil z zahtevo za izvedbo popravljalnega ukrepa.
Poslovodni odbor je sprejel sklep, s katerim se je upravnik zadolžil, da začne s postopkom priprave nove
pogodbe o upravljanju stavbe na Dunajski 56 in 58 ter Kržičevi 3 v Ljubljani. Upravnik se je z izjavo
zavezal, da bo do 15. 10. 2014 izvedel aktivnosti za sklenitev nove pogodbe o upravljanju poslovne stavbe,
s katero bodo transparentno prikazane vse površine enot etažnih lastnikov ter jasno določeni ključi delitve
stroškov na način, da bo mogoče sprotno kontroliranje obračuna posameznih stroškov.
2.4 Oddaja naročila poštnih storitev
V točki 2.3.3.d revizijskega poročila je navedeno, da je Varuh človekovih pravic 4. 12. 2009 sklenil
neposredno pogodbo za izvajanje poštnih storitev s Pošto Slovenije, d. o. o., Maribor (v nadaljevanju:
družba Pošta) za nedoločen čas s 30-dnevnim odpovednim rokom. Ker je bila ob sklenitvi pogodbe
družba Pošta edina izvajalka univerzalnih poštnih storitev, trg poštnih storitev pa še ni bil liberaliziran, je
Varuh človekovih pravic pri sklepanju pogodbe ravnal v skladu s takrat veljavnimi predpisi. Kljub temu da
je ob sklenitvi pogodbe (4. 12. 2009) veljala že nova pravna ureditev izvajanja poštnih storitev23, s katero
se je s 1. 1. 2011 trg poštnih storitev liberaliziral, in je obstajala verjetnost, da se bo na trgu pojavilo več
potencialnih ponudnikov poštnih storitev, je Varuh človekovih pravic z družbo Pošta sklenil pogodbo za
nedoločen čas.
da pripravi načrt aktivnosti za izvedbo javnega naročila, s katerim bo naročilo poštnih storitev oddal v
skladu s predpisi o javnem naročanju; načrt aktivnosti mora vsebovati navedbo aktivnosti, odgovorno
osebo in rok za izvedbo aktivnosti.
Varuh človekovih pravic je sprejel sklep24 o začetku postopka oddaje javnega naročila in izdal pooblastilo25
za izvedbo skupnega javnega naročila poštnih storitev, ki ga izvaja Ministrstvo za finance. Varuh
človekovih pravic je določil odgovorno osebo za izvedbo naročila, čas sklenitve pogodbe pa je odvisen od
poteka postopka skupnega javnega naročila.
23
24
25
Zakon o poštnih storitvah, Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, ki je začel veljati 2. 8. 2009. Na podlagi 73. člena
Zakona o poštnih storitvah je imel na dan uveljavitve zakona obstoječi izvajalec univerzalne storitve izključno
pravico do izvajanja rezerviranih storitev še do 31. 12. 2010.
Št. 0407-14/2014-2-LO z dne 27. 6. 2014.
Št. 0407-14/2014-4-LO z dne 27. 6. 2014.
15
16
3. NACIONALNA AGENCIJA REPUBLIKE
SLOVENIJE ZA KAKOVOST V VISOKEM
ŠOLSTVU
3.1 Izplačilo sejnin
V točki 2.5.1.b revizijskega poročila je navedeno, da je Nacionalna agencija v letu 2011 članom Sveta
Nacionalne agencije (v nadaljevanju: Svet) in članom pritožbene komisije izplačala skupaj 56.224 evrov za
stroške, povezane z udeležbo na sejah Sveta26, delovnih skupinah27 oziroma sejah pritožbene komisije, od
tega v znesku 39.978 evrov kot plačilo za delo na seji.
Nacionalna agencija je članom Sveta ter članom pritožbene komisije za njihovo udeležbo na sejah Sveta,
delovnih skupinah oziroma sejah pritožbene komisije plačala udeležbo v znesku, ki je sestavljen iz sejnine
in plačila za delo v pavšalnem znesku. Sklep o ustanovitvi Nacionalne agencije Republike Slovenije za
kakovost v visokem šolstvu28 (v nadaljevanju: sklep o ustanovitvi) v 11. členu določa, da so organi
Nacionalne agencije Svet, direktor in pritožbena komisija, pri čemer so člani Sveta in pritožbena komisija v
skladu s 26. členom sklepa o ustanovitvi upravičeni do sejnin skladno s predpisom, ki ureja sejnine in
povračilo stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih,
plačila in povračila stroškov za delo. Do plačila in povračila stroškov za delo so upravičeni tudi člani
skupin strokovnjakov. Člani Sveta, pritožbene komisije in člani skupin strokovnjakov so upravičeni do
plačila ter povračila stroškov za delo. Način in višino plačila ter povračila stroškov za delo je Svet določil v
Poslovniku o delu Sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu29
(v nadaljevanju: poslovnik Sveta), ki ga je sprejel na podlagi desete alineje prvega odstavka 15. člena sklepa
o ustanovitvi. Poslovnik Sveta v drugem odstavku 25. člena določa, da se plačilo za opravljeno delo
članom Sveta in pritožbene komisije obračuna na podlagi pavšalnega zneska, ki vključuje tudi sejnino,
obračunano na podlagi prvega odstavka 25. člena poslovnika Sveta. Svet je 20. 1. 2011 sprejel Akt o
spremembah in dopolnitvah poslovnika Sveta, v katerem je dodal možnost, da lahko Svet za proučevanje
posameznih vprašanj, pripravo gradiv, mnenj in predlogov s posameznih področij delovanja Sveta imenuje
občasna delovna telesa v obliki delovnih skupin ali komisij, ki praviloma delajo na sejah. Za dodatne člane
26
27
28
29
V letu 2011 je bilo sklicanih 26 sej Sveta.
V letu 2011 je več delovnih skupin sklicalo deset sej.
Št. 0072-6/2010/14 z dne 16. 12. 2010 in št. 0072-6/2010/15 z dne 20. 1. 2011.
delovnih teles so lahko imenovani tudi strokovnjaki, ki niso člani Sveta s področja, s katerega želi Svet
pridobiti njihovo strokovno mnenje. V prilogi je Svet dodatno določil plačilo za delo članom Sveta in
pritožbene komisije.
Nacionalna agencija nima ustrezne pravne podlage, da je članom Sveta in članom pritožbene komisije za
udeležbo na sejah v letu 2011 poleg sejnine izplačala tudi plačilo za delo v skupnem znesku 39.978 evrov.
Člani Sveta so plačilo dobili za proučitev gradiva, o katerem so odločali na seji Sveta. V skladu s prvim
odstavkom 26. člena sklepa o ustanovitvi so člani Sveta upravičeni zgolj do sejnin, in sicer v višini in pod
pogoji, ki jih določa Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih
zavodih in javnih gospodarskih zavodih30 (v nadaljevanju: uredba o sejninah). Uredba o sejninah v 4. točki
2. člena določa, da je sejnina plačilo za opravljeno delo člana v organu osebe javnega sektorja in za
odgovornost, ki izhaja iz tega dela, zato je Nacionalna agencija, ko je članom Sveta in pritožbene komisije
za udeležbo na sejah dvakrat plačala opravljeno delo, in sicer v obliki sejnine in še posebej v obliki plačila
za delo v pavšalnem znesku, ravnala v nasprotju z enajstim odstavkom 2. člena ZJF, iz katerega izhaja, da
se lahko sredstva iz proračuna izplačujejo le do višine in za namen, ki izhaja iz proračuna, in če so za to
izpolnjeni vsi pogoji, ki izhajajo iz predpisov.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Nacionalne agencije zahtevalo, da
izvede aktivnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev.
Nacionalna agencija v odzivnem poročilu navaja, da bi z izterjavo izplačanih sredstev verjetno prišlo do
dolgotrajnih sodnih postopkov, kar bi oviralo delo Nacionalne agencije, saj mora ta ves čas tvorno
sodelovati s člani Sveta in pritožbene komisije. Nacionalna agencija opozarja tudi na nejasno določbo
51.n člena Zakona o visokem šolstvu31, ki določa plačilo za delo članov Sveta in pritožbene komisije. Zato
je za mnenje o tolmačenju zakona zaprosila tudi Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, iz
katerega izhaja, da so člani Sveta in pritožbene komisije upravičeni do plačila za delo, ne pa tudi do sejnin
in da bi bilo treba ustanovitveni akt ustrezno spremeniti. Zaradi navedenih razlogov in mnenja, da bi z
izterjavo izplačanih sredstev posegla v pravico do plačila za opravljeno delo, Nacionalna agencija ni izvedla
aktivnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev. Predložila pa je Akt o spremembah Poslovnika o
delu Sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu32, s katerim je bilo
opredeljeno, kaj zajema plačilo za opravljeno delo.
Nacionalna agencija ni izvedla aktivnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev, zato popravljalni
ukrep ocenjujemo kot nezadovoljiv.
30
31
32
Št. 0072-6/2010/43 z dne 18. 7. 2014.
17
18
3.2 Povračilo potnih stroškov
V točki 2.5.1.g revizijskega poročila je navedeno, da je Nacionalna agencija na podlagi poslovnika Sveta
članom Sveta izplačevala povračila stroškov za delo na seji. Poslovnik Sveta v 28. členu določa, da so člani
Sveta upravičeni do povračila stroškov za delo na seji Sveta, če je ta zunaj prebivališča člana. Pri obračunu
stroškov pa se smiselno uporablja uredba o sejninah, ki v drugem odstavku 9. člena določa, da član ni
upravičen do povračil stroškov, če mu jih povrne njegov delodajalec. Uredba o sejninah na podlagi
11. člena za potovanje v drugi kraj šteje, če je delo organa v drugem kraju, kot je delovno mesto ali stalno
oziroma začasno prebivališče člana.
Nacionalna agencija je v letu 2011 dvema članicama Sveta povrnila stroške prevoza na seje in delovne
skupine v skupnem znesku 865 evrov ne glede na to, da sta članici od svojega delodajalca že prejeli
povračilo potnih stroškov na delo in z dela, ki sta ga opravili v kraju, kjer je potekala seja oziroma se je
sestala delovna skupina. Nacionalna agencija je povrnila stroške v višini kilometrine, obračunane za
prevoženo pot od kraja stalnega bivališča do poslovnih prostorov Nacionalne agencije oziroma do
poslovnih prostorov vlade. Obe članici Sveta v času udeležbe na seji oziroma delovni skupini nista koristili
letnega dopusta. Nacionalna agencija je z neupravičenim izplačilom povračil potnih stroškov ravnala v
nasprotju z drugim odstavkom 9. člena uredbe o sejninah, ki določa, da član ni upravičen do povračil
stroškov, če mu jih povrne njegov delodajalec.
izvede aktivnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev.
Nacionalna agencija je od dveh članic Sveta v roku 45 dni zahtevala povračilo neupravičeno izplačanih
stroškov prevoza na sejo Sveta33. Rok za vračilo neupravičeno izplačanih stroškov se do oddaje odzivnega
poročila še ni iztekel.
33
Zahtevek, št. 061-1/2014/10 z dne 16. 7. 2014 in zahtevek, št. 061-1/2014/11 z dne 16. 7. 2014.
3.3 Protikorupcijska klavzula
V točki 2.5.1.l revizijskega poročila je navedeno, da Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije34
(v nadaljevanju: ZIntPK) v drugem odstavku 14. člena določa, da morajo vse pogodbe nad 10.000 evrov
(brez DDV), ki jih sklepajo organi in organizacije javnega sektorja, vsebovati določila o ničnosti pogodbe
za primere, ko kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke predstavniku ali posredniku organa ali
organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za:
•
•
•
•
pridobitev posla ali
za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali
za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali
za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena
škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali
organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku ali
posredniku.
Pri pregledu posameznih pogodb smo ugotovili, da pogodba z družbo TOMCETES, d. o. o., Ljubljana ne
vsebuje protikorupcijske klavzule. Navedeno ni v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZIntPK.
izvede aktivnosti za vključitev protikorupcijske klavzule v pogodbo.
Nacionalna agencija je sklenila aneks k najemni pogodbi35, v katerega je vključila tudi protikorupcijsko
klavzulo.
34
35
Uradni list RS, št. 69/11-UPB2.
Št. 1 z dne 9. 7. 2014.
19
20
4. USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE
SLOVENIJE
4.1 Pogoji za zasedbo delovnih mest
V točki 2.1.1.a revizijskega poročila je med drugim navedeno, da smo pri vseh revidiranih nevladnih in
pravosodnih proračunskih uporabnikih, razen pri Državni volilni komisiji36 in Nacionalni agenciji, pri
pregledu sistemizacij ugotovili, da v vseh primerih v sistemizaciji kot pogoj ni ustrezno določena vrsta
izobrazbe, saj niso določene vse vrste izobrazbe, ki se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu37 (v nadaljevanju: ZVis-E), Uredbo o uvedbi in uporabi
klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja38 in v primeru uradniških delovnih mest v skladu s
prvim odstavkom 87. člena Zakona o javnih uslužbencih39 (v nadaljevanju: ZJU) štejejo kot enakovredne40.
Uredbo o uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja v tretjem odstavku 8. člena
povzema tudi ZSPJS, ko določa vrsto izobraževanja oziroma usposabljanja za opravljanje delovnih nalog v
posameznih tarifnih razredih. Navedeno ni v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZJU, iz katerega izhaja,
da se v sistemizaciji določijo pogoji za zasedbo delovnega mesta.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Ustavnega sodišča zahtevalo, da kot
pogoj za zasedbo delovnega mesta določi vse enakovredne stopnje izobrazbe.
Ustavno sodišče je sprejelo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sistemizaciji delovnih
mest, zaposlovanju in napredovanju v nazivih v Sekretariatu Ustavnega sodišča41 (v nadaljevanju: Pravilnik
o spremembah Pravilnika o sistemizaciji), v katerem je pri vseh delovnih mestih, kjer je to smiselno, kot
pogoj za zasedbo delovnega mesta določilo enakovredne vrste izobrazbe.
36
37
38
39
40
41
Sistemizacija ni bila ustrezno sprejeta in preveritve ni bilo mogoče izvesti.
Kot enakovredne se na primer štejejo univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo
oziroma magisterijem ter izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki
ureja visoko šolstvo.
Št. Su-V-23/08-78 z dne 10. 7. 2014.
4.2 Imenovanje v višji naziv od najnižjega
V točki 2.1.1.b revizijskega poročila je med drugim navedeno, da je primerjava internih aktov pokazala, da
ima večina revidirancev, ki področje napredovanja v naziv urejajo z internimi akti, pogoje napredovanja
določene na enak način, kot ga določa Uredba o napredovanju uradnikov v nazive42 (v nadaljevanju:
uredba o napredovanju v nazive), oziroma se revidiranci glede ureditve napredovanja v plačne razrede
sklicujejo na določbe navedene uredbe, kar pomeni, da jo smiselno uporabljajo43. Izjema je le interni akt
Ustavnega sodišča44, ki je določal, da uradnik napreduje v višji naziv, ko dobi dvakrat oceno dobro
oziroma enkrat oceno odlično in je njegovo delo zaradi nadpovprečne usposobljenosti, zanesljivosti in
rezultatov dela posebej pomembno za izvrševanje pristojnosti Ustavnega sodišča45. Ključna razlika med
internim aktom Ustavnega sodišča in uredbo o napredovanju v nazive je predvsem v tem, da je v skladu s
slednjo pogoje za napredovanje mogoče izpolniti kadarkoli po prejemu treh letnih ocen (torej tudi s
pridobljenimi štirimi oziroma petimi ocenami, kar praviloma pomeni štiri ali pet let po zadnjem
imenovanju), v skladu z internim aktom Ustavnega sodišča pa, kadar uradnik doseže ocene dobro, v
vmesnem obdobju do prejema naslednje ocene (torej do preteka dodatnih treh let) ne more napredovati v
višji naziv. To pomeni, da lahko napreduje v nazivu šele po izteku šestih let od zadnjega imenovanja, če je
dosegel dve oceni dobro. Za razliko od organov državne uprave in pravosodnih organov pa je lahko
uradnik Ustavnega sodišča ob premestitvi izjemoma imenovan tudi v naziv, ki je višji od najnižjega naziva,
v katerem se opravlja delo na delovnem mestu, na katerega je premeščen, če je pred tem odlično opravljal
42
43
44
45
Uradni list RS, št. 98/08, 16/09, 19/10.
Pri Državni volilni komisiji primerjave ni bilo mogoče narediti, saj v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni
imela sprejetega internega akta, ki bi urejal to področje, prav tako iz nobenega drugega predpisa ni izhajalo, da se
za javne uslužbence glede napredovanja smiselno uporabljajo drugi predpisi. Državna volilna komisija je
16. 4. 2013 sprejela pravilnik o notranji organizaciji državne volilne komisije, s katerim je določila, da se glede
napredovanja javnih uslužbencev smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v
državni upravi. Primerjave nismo naredili tudi pri tistih revidirancih, ki uradniških delovnih mest nimajo
sistemiziranih oziroma jih ne bi smeli imeti.
Napredovanje v nazivu ureja Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, zaposlovanju in napredovanju v nazivih v
Sekretariatu Ustavnega sodišča, št. Su-V-23/08-7 z dne 30. 6. 2008 in spremembe.
V letu 2012 je bil interni akt spremenjen, in sicer je za napredovanje v višji naziv določil dve oceni odlično
oziroma eno oceno odlično, če je delo uradnika zaradi nadpovprečne usposobljenosti, zanesljivosti in rezultatov
dela posebej pomembno za izvrševanje pristojnosti Ustavnega sodišča.
21
22
delo na manj zahtevnem delovnem mestu46. Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, zaposlovanju in
napredovanju v nazivih v Sekretariatu Ustavnega sodišča določa tudi, da se lahko uradnik ob zaposlitvi
izjemoma, na podlagi ugotovljenih usposobljenosti in delovnih izkušenj, imenuje v višji naziv od
najnižjega naziva, v katerem se opravlja delo na delovnem mestu. Navedeno ni v skladu s četrtim
odstavkom 84. člena ZJU, ki določa, da se uradnik po izboru na javnem natečaju imenuje v najnižji naziv,
v katerem se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Ustavnega sodišča zahtevalo, da
spremeni interni akt, ki določa napredovanje v nazivu tako, da bo omogočal imenovanje v višji naziv od
najnižjega le pri dodeljenih sodnikih.
Ustavno sodišče je sprejelo Pravilnik o spremembah Pravilnika o sistemizaciji, v katerem je določilo, da se
lahko izjemoma izbrani kandidati imenujejo v višji naziv od najnižjega, kadar gre za sodnika, dodeljenega
na delo na Ustavno sodišče.
4.3 Nepravilnosti pri uvrščanju v plačne razrede
V točki 2.6.1.a revizijskega poročila je navedeno, da Ustavno sodišče v več primerih javnih uslužbencev ob
prevedbi ni pravilno uvrstilo v plačni razred in je s tem ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 49.č člena
ZSPJS, ki določa, da se javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo uvrščen v višji plačni razred od prevedenega
plačnega razreda njegovega delovnega mesta oziroma naziva, zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni
razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v skladu s tem zakonom,
višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega uslužbenca v skladu z drugim odstavkom
49.c člena in prevedenim plačnim razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom
49.c člena tega zakona. Ustavno sodišče javne uslužbence ni uvrstilo v toliko višji plačni razred, kolikor
plačnih razredov je znašala razlika med prevedenim plačnim razredom javnega uslužbenca in prevedenim
plačnim razredom delovnega mesta oziroma naziva. Napačna uvrstitev je vplivala tudi na kasnejšo
določitev plačnega razreda ob imenovanju v višji naziv oziroma ob napredovanju ali premestitvi na drugo
46
V skladu s 55. členom Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne
uprave in v pravosodnih organih – Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04 (58/04 popr.), 138/04, 35/05,
60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 101/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10,
82/10, 17/11 – je lahko uradnik v organih javne uprave in pravosodnih organih ob premestitvi imenovan le v
najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na delovnem mestu, na katerega je premeščen, razen če je že pred
premestitvijo dosegel višji naziv od najnižjega na tem delovnem mestu.
delovno mesto, saj so v teh primerih podlaga za uvrstitev v plačni razred tudi že doseženi plačni razredi
napredovanja. Navedeno smo ugotovili v naslednjih primerih:
•
•
•
•
•
•
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu svetovalec Ustavnega sodišča II, je bila uvrščena v
45. namesto v 46. plačni razred; zaradi navedenega javni uslužbenki tudi ni bil pravilno določen plačni
razred ob imenovanju v višji naziv, in sicer bi morala biti uvrščena v 48. plačni razred in ne v
47. plačni razred;
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu svetovalec Ustavnega sodišča II, je bila uvrščena v
razred ob napredovanju za en plačni razred, in sicer bi morala biti uvrščena v 48. plačni razred in ne v
47. plačni razred;
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu strokovni sodelavec v SAMS, je bila uvrščena v
razred ob napredovanju za en plačni razred, in sicer bi morala biti uvrščena v 47. plačni razred in ne v
46. plačni razred;
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu namestnica vodje ustavnosodne evidence, je bila
uvrščena v 29. namesto v 30. plačni razred; zaradi navedenega javni uslužbenki tudi ni bil pravilno
določen plačni razred ob premestitvi na drugo delovno mesto, in sicer bi morala biti uvrščena v
35. plačni razred in ne v 34. plačni razred;
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu sodelavka za kadrovske zadeve, je bila uvrščena v
36. namesto v 37. plačni razred;
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu svetovalec Ustavnega sodišča I, je bila uvrščena v
54. namesto v 53. plačni razred.
Ustavno sodišče je med izvajanjem revizije pojasnilo, da so bila pri uvrstitvi javne uslužbenke v 54. plačni
razred upoštevana napredovanja, ki jih je dosegla pred letom 2007, ko je bila imenovana v naziv višji
svetnik I. Ob imenovanju v ta naziv v letu 2007 vseh doseženih napredovanj ni mogla prenesti, saj
sistemizacija ni določala količnikov višjih od 9,0, kamor bi bila javna uslužbenka ob upoštevanju vseh že
doseženih napredovanj uvrščena.
Zaradi navedenega je bil v vseh primerih nepravilno izračunan in obračunan tudi delež sredstev za
odpravo plačnega nesorazmerja.
odpravi nepravilnosti pri obračunavanju plače javnim uslužbencem v skladu s 3. in 3.a členom ZSPJS.
Ustavno sodišče je sklenilo anekse k pogodbam o zaposlitvi s sedmimi javnimi uslužbenci, s katerimi so
bili javni uslužbenci uvrščeni v višje plačne razrede. Anekse k pogodbam o zaposlitvi je Ustavno sodišče
sklenilo tudi s tistimi javnimi uslužbenci, ki niso bili zajeti v revizijski pregled, vendar je bila tudi pri njih
uvrstitev v plačni razred nepravilna47. Ustavno sodišče pa z javno uslužbenko, ki je bila zajeta z revizijskim
47
Izmed javnih uslužbencev, ki so bili zajeti v pregled z revizijo, dve javni uslužbenki nista več v delovnem
razmerju z Ustavnim sodiščem, ena javna uslužbenka pa je medtem že napredovala v najvišji plačni razred
delovnega mesta in z njo ni bil sklenjen nov aneks k pogodbi, s katerim bi bila uvrščena v višji plačni razred.
23
24
pregledom, ni sklenilo aneksov k pogodbi o zaposlitvi niti je ni uvrstilo v pravilni plačni razred. Prav tako
Ustavno sodišče javnim uslužbencem ni izplačalo premalo izplačanih plač oziroma sklenilo dogovora o
vračilu preveč izplačane plače. Ustavno sodišče navaja, da zaradi zapletenih izračunov in letnih dopustov
navedenega do roka ni uspelo izvesti.
Ustavno sodišče je uvrstilo javne uslužbence v nove plačne razrede, s čimer se je ustavilo nepravilno
izplačevanje plače, ni pa izvedlo vračila premalo izplačanih plač oziroma sklenilo dogovora o vračilu
preveč izplačane plače, kakor izhaja iz 3.a člena ZSPJS. Izkazani popravljalni ukrep ocenjujemo kot delno
zadovoljiv.
4.4 Obračun odprave plačnih nesorazmerij
V točki 2.6.1.b revizijskega poročila je navedeno, da Ustavno sodišče javnim uslužbenkam na delovnem
mestu svetovalec Ustavnega sodišča I oziroma svetovalec Ustavnega sodišča II ob napredovanju v plačni
razred oziroma ob premestitvi na drugo delovno mesto prevedenega plačnega razreda javnega uslužbenca
ni določilo v skladu s prvim odstavkom 49.d člena ZSPJS, ki določa način napredovanja v plačnem
razredu v času odprave plačnih nesorazmerij, oziroma z enajstim odstavkom 49.č člena ZSPJS, ki v času
odprave plačnih nesorazmerij določa način upoštevanja doseženih napredovanj ob zaposlitvi, premestitvi
ali napredovanju v višji naziv. V skladu z navedenimi predpisi bi moral biti prevedeni plačni razred javnega
uslužbenca določen tako, da bi se že doseženi plačni razredi napredovanj javnih uslužbenk prišteli k
prevedenemu plačnemu razredu delovnega mesta. Ker Ustavno sodišče prevedenega plačnega razreda
javnega uslužbenca ni določilo na opisani način, se je v vseh primerih delež sredstev za odpravo plačnega
nesorazmerja odpravljal v nepravilni višini. Navedeno smo ugotovili v naslednjih primerih:
•
•
•
•
javni uslužbenki, zaposleni na delovnem mestu svetovalka Ustavnega sodišča II, se je nesorazmerje v
osnovni plači odpravljalo med 45. in 44. plačnim razredom, namesto med 45. in 43. plačnim
razredom;
javni uslužbenki, zaposleni na delovnem mestu svetovalka Ustavnega sodišča I, se je nesorazmerje v
osnovni plači odpravljalo med 52. in 50. plačnim razredom namesto med 52. in 51. plačnim razredom;
osnovni plači odpravljalo med 51. in 49. plačnim razredom namesto med 51. in 50. plačnim razredom;
osnovni plači odpravljalo med 52. in 50. plačnim razredom namesto med 52. in 51. plačnim razredom.
odpravi nepravilnosti pri obračunavanju plače javnim uslužbencem v skladu s 3. in 3.a členom ZSPJS.
Ustavno sodišče je v odzivnem poročilu navedlo, da zaradi letnih dopustov in zapletenih izračunov pri
pravilnem obračunavanju plač, pri katerem bo moralo sodelovati tudi ministrstvo, pristojno za finance, do
izteka roka za predložitev odzivnega poročila popravljalnega ukrepa niso uspeli izvesti.
Ustavno sodišče ni odpravilo nepravilnosti v skladu s 3.a členom ZSPJS, zato popravljalni ukrep
ocenjujemo kot nezadovoljiv.
25
26
5. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
REPUBLIKE SLOVENIJE
izobrazbe, saj niso določene vse vrste izobrazbe, ki se v skladu s 15. členom ZVis-E, Uredbo o uvedbi in
uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja in v primeru uradniških delovnih mest v
skladu s prvim odstavkom 87. člena ZJU štejejo kot enakovredne49. Uredbo o uporabi klasifikacijskega
sistema izobraževanja in usposabljanja v tretjem odstavku 8. člena povzema tudi ZSPJS, ko določa vrsto
izobraževanja oziroma usposabljanja, ki je potrebna za opravljanje delovnih nalog v posameznih tarifnih
razredih. Navedeno ni v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZJU, iz katerega izhaja, da se v sistemizaciji
določijo pogoji za zasedbo delovnega mesta.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Komisije za preprečevanje korupcije
zahtevalo, da kot pogoj za zasedbo delovnega mesta določi vse enakovredne stopnje izobrazbe.
Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela Akt o dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest v Komisiji za preprečevanje korupcije50, v katerem je pri vseh delovnih mestih,
kjer je to smiselno, kot pogoj za zasedbo delovnega mesta določila enakovredne vrste izobrazbe.
48
49
50
Tako kot opomba 36.
Tako kot opomba 40.
Št. 001-9/2011/24 z dne 27. 6. 2014.
5.2 Obratovalni in drugi stroški upravnika
V točki 2.8.2.f revizijskega poročila je navedeno, da je Komisija za preprečevanje korupcije v letu 2011 na
podlagi najemne pogodbe za najem poslovnih prostorov, sklenjene s Kapitalsko družbo, d. d., Ljubljana,
upravniku plačala stroške upravljanja in obratovanja v znesku 59.112 evrov. Najemna pogodba v 7. členu
določa, da mora Komisija za preprečevanje korupcije poleg plačila najemnine mesečno poravnati tudi vse
nastale obratovalne stroške51, in sicer na podlagi izstavljenih računov upravnika objekta ali neposredno
izvajalcu52. V skladu z najemno pogodbo mora Komisija za preprečevanje korupcije stroške, ki se nanašajo
na celotni poslovni prostor v lasti najemodajalca, plačati v višini deleža, izračunanega glede na delež bruto
površine poslovnih prostorov, ki jih ima v najemu, oziroma v skladu z drugim načinom razdelitve, kot
izhaja iz pogodbe o opravljanju storitev upravljanja in obratovanja za celotni poslovni objekt.
Pri pregledu posameznih mesečnih računov upravnika smo ugotovili, da Komisija za preprečevanje
korupcije ni razpolagala z dokumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče potrditi pravilnost višine
računa53. Brez podatka o skupni površini poslovnih prostorov, ki se upošteva pri razdelitvi vsakega
posameznega stroška, ni mogoče potrditi, ali je delež za Komisijo za preprečevanje korupcije pravilen.
Zato tudi ni bilo mogoče izvesti vseh preveritev v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZJF, ki določa, da
je treba pravni temelj in višino obveznosti pred plačilom preveriti.
Komisija za preprečevanje korupcije je med izvajanjem revizije pojasnila, da ureditev stanja ni mogoča, saj
je Komisija za preprečevanje korupcije zgolj najemnik poslovnih prostorov. Komisija za preprečevanje
korupcije je delitev skupnih obratovalnih stroškov že večkrat poskušala pravno urediti z najemnikom in
upravnikom oziroma je razmišljala o zamenjavi upravnika, kar pa zaradi pravnih in dejanskih razlogov
(lastništvo) ni bilo mogoče. Komisija za preprečevanje korupcije je med izvajanjem revizije pridobila ključ
za delitev stroškov, ki izhaja iz pogodbe o medsebojnih razmerjih, sklenjene med lastniki objekta.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Komisije za preprečevanje korupcije
zahtevalo, da izvede aktivnosti za pridobitev dokumentacije, na podlagi katere bo mogoče preveriti
pravilnost plačila obratovalnih in drugih stroškov upravniku.
51
52
53
Tekoči obratovalni stroški se nanašajo na stroške upravljanja, varovanja objekta, izvajanja receptorske službe,
električne energije, ogrevanja, telekomunikacijskih storitev, odvoza smeti, vode, čiščenja prostorov in fasade,
stroške nadomestila stavbnega zemljišča ter druge stroške obratovanja in tekočega vzdrževanja objekta.
Komisija za preprečevanje korupcije vse stroške plačuje na podlagi izstavljenih mesečnih računov upravljavca,
SPL, razen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga na podlagi odločbe nakazuje Davčni upravi
Republike Slovenije.
Za potrditev pravilnosti višine bi morala Komisija za preprečevanje korupcije razpolagati s ključi za delitev
stroškov, ki izhajajo iz pogodbe o medsebojnih razmerjih, sklenjene med lastniki objekta, in natančnimi podatki o
najeti neto in bruto površini v razmerju do skupne neto in bruto površine (deleži površin za posamezne stroške).
27
28
Komisija za preprečevanje korupcije je najemnik prostorov, zato je prek lastnika prostorov skušala
pridobiti ustrezno dokumentacijo, ki bi omogočala preveritev obratovalnih stroškov. Komisija za
preprečevanje korupcije je od upravnika pridobila sklep poslovodnega odbora stavbe, ki ga sestavljajo večji
lastniki poslovnih prostorov v stavbi, s katerim je bil upravnik zadolžen, da začne s postopkom priprave
nove pogodbe o upravljanju stavbe na Dunajski 56 in 58 ter Kržičevi 3 v Ljubljani. Upravnik se je z izjavo
zavezal, da bo do 15. 10. 2014 izvedel potrebne aktivnosti za sklenitev nove pogodbe o upravljanju
poslovne stavbe, s katero bodo transparentno prikazane vse površine enot etažnih lastnikov ter jasno
določeni ključi delitve stroškov na način, da bo mogoče sprotno kontroliranje obračuna posameznih
stroškov.
6. SLOVENSKA ODŠKODNINSKA
DRUŽBA, D. D., LJUBLJANA
6.1 Povračila stroškov
V točki 2.9.2.e revizijskega poročila je navedeno, da je Agencija za upravljanje v letu 2011 izplačala sejnine
in povračila stroškov v skupnem znesku 51.882 evrov, in sicer 15.387 evrov za člane sveta Agencije za
upravljanje54 (v nadaljevanju: svet agencije) in 36.495 evrov za člane akreditacijske komisije55, od česar se
2.611 evrov nanaša na povračila stroškov članom sveta agencije in 1.627 evrov na povračila stroškov
članom akreditacijske komisije.
Predsednik in člani sveta agencije so bili upravičeni do izplačila sejnin na podlagi 13. člena Zakona o
upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije56 (v nadaljevanju: ZUKN) in uredbe o sejninah. Člani
akreditacijske komisije so bili na podlagi 24. člena ZUKN upravičeni do sejnin, ki jih je določil svet
agencije. ZUKN ne ureja upravičenosti do povračila stroškov za člane sveta agencije in za člane
akreditacijske komisije, zato svet agencije tudi ni imel pristojnosti s sklepom urediti način povračila
stroškov članom akreditacijske komisije. Agencija za upravljanje je brez pravne podlage neupravičeno
izplačala 4.238 evrov povračil stroškov prevoza in parkirnine članom sveta agencije in članom
akreditacijske komisije in s tem ravnala v nasprotju z drugim odstavkom 54. člena ZJF, ker pred izplačilom
ni preverila in pisno potrdila pravnega temelja ter višine obveznosti, in v nasprotju z enajstim odstavkom
2. člena ZJF, ker je izplačala sredstva proračuna, ne da bi bili za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in
drugimi predpisi določeni pogoji.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Slovenske odškodninske družbe
zahtevalo, da prouči možnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev; morebitna izterjana sredstva
mora Slovenska odškodninska družba vrniti v državni proračun.
54
55
56
Svet Agencije za upravljanje deluje na podlagi ZUKN kot organ Agencije za upravljanje in ga sestavljajo
predsednik in štirje člani.
Akreditacijska komisija Agencije za upravljanje je posvetovalno telo, ki oblikuje strokovna mnenja o primernosti
kandidatov za člane organov gospodarskih družb, v katerih ima Republika Slovenija kapitalsko naložbo. Na
predlog uprave jo za obdobje štirih let imenuje svet agencije izmed zunanjih strokovnjakov s področja upravljanja
družb.
Uradni list RS, št. 38/10, 18/11, 77/11.
29
30
Slovenska odškodninska družba je v odzivnem poročilu navedla, da je proučila možnosti za izterjavo
neupravičeno izplačanih sredstev, vendar po njenem mnenju nima aktivne legitimacije za izterjavo
navedenih sredstev. V skladu z ZSDH je od nekdanje Agencije za upravljanje namreč prevzela le
posamezne naloge, zaposlene in materialna sredstva, ki so jih zaposleni potrebovali za izvrševanje svojih
nalog. Slovenska odškodninska družba meni, da ni univerzalni pravni naslednik Agencije za upravljanje.
Zato nima pravne podlage za izterjavo predmetnih zahtevkov.
Slovenska odškodninska družba je proučila možnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev in pri
tem ugotovila, da nima možnosti izterjave neupravičeno izplačanih sredstev. Menimo, da navedeno ne
izhaja nedvoumno iz ZSDH in da argumentacija Slovenske odškodninske družbe tega v celoti ne potrjuje.
Slovenska odškodninska družba ni proučila, ali bi izterjavo dopuščala pravila o neupravičeni obogatitvi.
Izkazani popravljalni ukrep ocenjujemo kot delno zadovoljiv.
6.2 Škoda pri uporabi službenega avtomobila
V točki 2.9.2.l revizijskega poročila je navedeno, da je član uprave Agencije za upravljanje, ki mu je bila
dodeljena pravica do stalne uporabe službenega avtomobila, v letu 2011 povzročil prometno nesrečo izven
delovnega časa, ko je službeni avtomobil uporabljal v zasebne namene. Družba Porsche Inter
Auto, d. o. o., Ljubljana je Agenciji za upravljanje za popravilo službenega avtomobila izstavila račun v
znesku 6.003 evre, od tega je zavarovalnica poravnala stroške v znesku 2.031 evrov, preostali stroški v
skupnem znesku 3.972 evrov57 pa so bremenili Agencijo za upravljanje.
Predsednica uprave Agencije za upravljanje od člana uprave ni zahtevala povračila škode, ki je nastala po
njegovi krivdi58 med uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, s čimer je ravnala v nasprotju s
prvim odstavkom 65. člena ZJF, ki določa, da predstojnik ugotavlja pravico do izterjave ter izdaja naloge
za izterjavo v korist proračunskih sredstev v povezavi z 20. členom Uredbe o uporabi službenih
avtomobilov v organih državne uprave59, ki določa, da mora upravni organ zahtevati od upravičenca
povrnitev škode, ki jo je ta naklepno ali iz hude malomarnosti60 zaradi nespoštovanja Uredbe o uporabi
službenih avtomobilov v organih državne uprave povzročil državi pri uporabi službenega avtomobila.
57
58
59
60
Od tega se 369 evrov nanaša na odbitno franšizo, 3.603 evri pa so stroški popravila, ki jih ni poravnala
zavarovalnica.
To izhaja iz obrazca o prijavi škode.
Uradni list RS, št. 60/99, 1/04, 62/06.
Huda malomarnost je skrajna nepazljivost in pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbnosti, ki se pričakuje od
povprečnega človeka (Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, VDS sodba, št. Pdp1014/2004).
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Slovenske odškodninske družbe
zahtevalo, da prouči možnosti za povračilo stroškov, ki jih je zaradi nastale škode na službenem
avtomobilu imela Agencija za upravljanje; morebitna izterjana sredstva mora Slovenska odškodninska
družba vrniti v državni proračun.
Slovenska odškodninska družba je v odzivnem poročilu navedla, da je proučila možnosti za povračilo
stroškov, vendar po njenem mnenju nima aktivne legitimacije za izterjavo navedenih sredstev. V skladu z
ZSDH je od nekdanje Agencije za upravljanje namreč prevzela le posamezne naloge, zaposlene in
materialna sredstva, ki so jih zaposleni potrebovali za izvrševanje svojih nalog. Slovenska odškodninska
družba meni, da ni univerzalni pravni naslednik Agencije za upravljanje. Zato nima pravne podlage za
izterjavo predmetnih zahtevkov.
Slovenska odškodninska družba je proučila možnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev in pri
tem ugotovila, da nima možnosti izterjave neupravičeno izplačanih sredstev. Menimo, da navedeno ne
izhaja nedvoumno iz ZSDH in da argumentacija Slovenske odškodninske družbe tega v celoti ne potrjuje.
Slovenska odškodninska družba ni proučila, ali bi izterjavo dopuščala pravila o neupravičeni obogatitvi.
Izkazani popravljalni ukrep ocenjujemo kot delno zadovoljiv.
31
32
7. SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN
UMETNOSTI
7.1 Uradniška delovna mesta
V točki 2.10.1.a revizijskega poročila je navedeno, da smo pri preveritvi plač javnih uslužbencev ugotovili,
da ima Slovenska akademija sistemizirana tudi uradniška delovna mesta iz plačne skupine C. Uradniška
delovna mesta ZJU določa in ureja v drugem delu, ki velja le za organe državne uprave in druge državne
organe, pri čemer med slednje uvršča državni zbor, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče,
računsko sodišče, Varuha človekovih pravic, pravosodne organe in druge državne organe, ki niso organi
državne uprave. Slovenska akademija je v skladu s 1. členom Zakona o Slovenski akademiji znanosti in
umetnosti61 (v nadaljevanju: ZSAZU) najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Iz 2. člena
ZSAZU izhaja, da je Slovenska akademija avtonomna ustanova znanstvenikov in umetnikov – njenih
članov in je javna pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in
Statut Slovenske akademije znanosti in umetnosti62 (v nadaljevanju: statut). Pogoje za delo in razvoj
zagotavlja Republika Slovenija. ZSAZU eksplicitno ne določa, da je Slovenska akademija državni organ,
kot je to značilno za večino preostalih neposrednih nevladnih proračunskih uporabnikov, prav tako ne
določa, da se za pravice zaposlenih smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki tovrstne pravice urejajo za
zaposlene v državni upravi. Z vidika vprašanja statusa Slovenske akademije so pomembna tudi določila o
njenem upravljanju, saj 18. člen ZSAZU določa, da so organi Slovenske akademije skupščina, predsedstvo
in predsednik. Torej organi, ki niso značilni za državni organ. Na podlagi navedenega menimo, da
Slovenske akademije ni mogoče opredeliti kot državni organ v smislu prvega odstavka 22. člena ZJU,
zaradi tega določbe drugega dela ZJU za Slovensko akademijo ne veljajo. Tako Slovenska akademija ne
izvaja javnih nalog v smislu prvega odstavka 23. člena ZJU63, zato ne bi smela sistemizirati uradniških
delovnih mest64. Slovenska akademija je ravnala v nasprotju s prvim odstavkom 21. člena ZJU, iz katerega
izhaja, da se sistemizirajo delovna mesta za izvajanje nalog.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Slovenske akademije zahtevalo, da
spremeni sistemizacijo na način, da ta ne bo več določala uradniški delovnih mest.
61
62
63
64
Sprejet 6. 6. 1995, spremembe in dopolnitve z dne 18. 6. 1998, 22. 6. 2000, 28. 2. 2002, 21. 11. 2002, 27. 2. 2003,
12. 6. 2003, 24. 2. 2005, 26. 2. 2009.
Javne naloge v organih so naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega
interesa. V skladu z 22. členom ZJU se izraz organi uporablja za države organe in uprave lokalnih skupnosti.
V skladu z drugim odstavkom 23. člena ZJU se javne naloge izvajajo na uradniških delovnih mestih.
7.1.2 Izvedeni popravljalni ukrep
Slovenska akademija je sprejela nov Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Slovenski
akademiji znanosti in umetnosti65 (v nadaljevanju: Akt o notranji organizaciji na Slovenski akademiji), ki ne
določa uradniških delovnih mest.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Slovenske akademije zahtevalo, da kot
pogoj za zasedbo delovnega mesta določi vse enakovredne stopnje izobrazbe.
Slovenska akademija je sprejela nov Akt o notranji organizaciji na Slovenski akademiji, v katerem je pri
vseh delovnih mestih, kjer je to smiselno, kot pogoj za zasedbo delovnega mesta določila enakovredne
vrste izobrazbe.
65
66
67
Z dne 7. 4. 2014.
Tako kot opomba 36.
Tako kot opomba 40.
33
34
7.3 Nepravilna uvrstitev v plačni razred
V točki 2.10.1.e revizijskega poročila je navedeno, da sta Slovenska akademija in javna uslužbenka sklenili
pogodbo o zaposlitvi, s katero je bila javna uslužbenka premeščena na delovno mesto vodja biblioteke
Slovenske akademije. Javna uslužbenka je bila s pogodbo o zaposlitvi uvrščena v 42. plačni razred,
izhodiščni plačni razred delovnega mesta pa je 37. Pred premestitvijo je javna uslužbenka dosegla štiri
razrede napredovanja, torej bi morala biti uvrščena v 41. plačni razred. Navedeno ni v skladu s prvim
odstavkom 20. člena ZSPJS, ki določa način in pogoje za ohranjanje doseženih plačnih razredov
napredovanj ob premestitvi na drugo delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu. V pogodbi o
zaposlitvi tudi ni določen delež za odpravo nesorazmerja, čeprav bi se javni uslužbenki moralo odpravljati
nesorazmerje v plači med 39. in 41. plačnim razredom68. Navedeno ni v skladu z enajstim odstavkom
49.č člena ZSPJS, ki določa način določitve plače javnega uslužbenca ob premestitvi v času odprave
nesorazmerij, ko je javni uslužbenec uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta.
Slovenska akademija in javna uslužbenka sta med izvajanjem revizije sklenili pogodbo o zaposlitvi, s katero
je bila javna uslužbenka uvrščena v pravilni plačni razred.
odpravi nepravilnost pri obračunavanju plače javni uslužbenki v skladu s 3. in 3.a členom ZSPJS.
7.3.2 Izvedeni popravljalni ukrep
Slovenska akademija in javna uslužbenka sta sklenili dogovor69 o vračilu preveč izplačane plače, na podlagi
katerega bo javna uslužbenka preveč izplačana sredstva vrnila v dveh obrokih.
V točki 2.10.1.f revizijskega poročila je navedeno, da sta Slovenska akademija in javna uslužbenka sklenili
pogodbo o zaposlitvi, s katero je bila javna uslužbenka razporejena na delovno mesto višji svetovalec –
mednarodno sodelovanje. V pogodbi o zaposlitvi sta bila nepravilno izračunana nominalni znesek
vrednosti delovnega mesta oziroma naziva ter nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca, zaradi
česar sta bila nepravilno določena tudi prevedeni plačni razred delovnega mesta in prevedeni plačni razred
javnega uslužbenca. Pri izračunu ni bil pravilno upoštevan količnik, kot ga je za to delovno mesto določala
sistemizacija, veljavna ob prehodu na novi plačni sistem. Navedeno ni v skladu s prvim, drugim in tretjim
68
69
Prevedeni plačni razred delovnega mesta je bil 35. plačni razred.
Z dne 30. 7. 2014.
odstavkom 49.a člena ZSPJS, ki določajo način izračuna nominalnih zneskov osnovne plače delovnega
mesta oziroma naziva in nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca. Javna uslužbenka je bila
pravilno uvrščena v 33. plačni razred, vendar se ji je zaradi nepravilnih izračunov prevedbe osnovnih plač
nesorazmerje v plači odpravljalo med 33. in 29. plačnim razredom, namesto med 33. in 31. plačnim
razredom.
odpravi nepravilnost pri obračunavanju plače javni uslužbenki v skladu s 3. in 3.a členom ZSPJS.
Slovenska akademija je v skladu z Zakonom o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine
nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev70 (v nadaljevanju: ZNIRPJU) javni uslužbenki v
februarju izplačala prvi del odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovni plači javne uslužbenke, ki je bilo
obračunano glede na razliko med 33. in 29. plačnim razredom. Zato je javni uslužbenki izplačalo več,
kakor bi bila upravičena, če bi bilo nesorazmerje v revidiranem obdobju pravilno obračunano. S tem je
večji del sredstev, ki bi jih javni uslužbenki morala vrniti zaradi napačno obračunanih plačnih
nesorazmerij, že vrnila. Za preostanek sredstev Slovenska akademija navaja, da jih bo izplačala do roka, ki
ga ZNIRPJU določa za izplačilo drugega obroka odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij71.
7.5 Mesečna nagrada članov Slovenske akademije
V točki 2.10.2.a revizijskega poročila je navedeno, da Slovenska akademija v skladu z določbo prvega
odstavka 15. člena ZSAZU izplačuje rednim in izrednim članom Slovenske akademije, državljanom
Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, stalne mesečne nagrade. Drugi odstavek
15. člena ZSAZU določa, da statut določa merila in višino nagrade. Statut ne vsebuje določila o tem, kateri
je prvi in zadnji mesec obdobja, za katerega se članom Slovenske akademije iz prvega odstavka 15. člena
ZSAZU izmeri oziroma obračuna stalna mesečna nagrada. Navedeno ni v skladu z drugim odstavkom
15. člena ZSAZU, ker bi statut moral določiti merila za nagrado.
Slovenska akademija pri obračunu višine stalnih mesečnih nagrad, ki pripadajo rednim in izrednim članom,
ni ravnala v skladu z 31. členom statuta, saj je pri obračunu mesečnih nagrad upoštevala povprečno bruto
plačo zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji za obdobje predzadnjih treh mesecev namesto povprečne
bruto plače zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji za obdobje zadnjih treh mesecev.
70
71
Javna uslužbenka pri Slovenski akademiji ni več zaposlena.
35
36
Statut ne opredeljuje izračuna oziroma načina izračuna zvišane mesečne nagrade72, ko predsednik
Slovenske akademije, glavni tajnik, podpredsednika, tajniki razredov, predstojnik oddelka za mednarodno
sodelovanje in znanstveno koordinacijo in načelniki oddelkov pričnejo oziroma končajo s funkcijo na dan,
ki ni prvi dan v mesecu, in tako funkcije ne izvajajo ves mesec. Pri enem od pregledanih izplačil mesečnih
nagrad, ki se je nanašalo na mesec, v katerem je redni član prenehal z opravljanjem funkcije
podpredsednika Slovenske akademije, smo ugotovili, da je Slovenska akademija pri obračunu dodatka
izračunala sorazmerni delež mesečnega dodatka, ki odpade na posamezni dan, pri čemer je sorazmerni
delež pomnožila z večjim številom dni, kot je znašalo število dni opravljanja funkcije v tem mesecu.
pripravi načrt aktivnosti za spremembo statuta, s katerim bo natančno opredeljeno, za katero obdobje so
člani Slovenske akademije upravičeni do mesečne nagrade in na kakšen način se izračunata mesečna
nagrada in zvišana mesečna nagrada, ko članstvo oziroma funkcija ne trajata ves mesec; načrt aktivnosti
mora vsebovati navedbo aktivnosti, odgovorno osebo in rok za izvedbo aktivnosti.
Predsedstvo Slovenske akademije je sprejelo sklep, da se članom vodstva mesečna nagrada obračunava po
dnevih, in sicer od dneva izvolitve naprej. Prav tako je sprejelo sklep, da je osnova za obračun mesečne
nagrade zadnji objavljeni podatek o povprečni bruto plači zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji za
obdobje zadnjih treh mesecev. Slovenska akademija v odzivnem poročilu navaja, da bo statut ustrezno
dopolnjen na skupščini Slovenske akademije.
Slovenska akademija je s sprejetima sklepoma bolj natančno določila način izračunavanja nagrade in
zvišane mesečne nagrade, vendar pa ni natančno opredelila, za katero obdobje so člani Slovenske
akademije upravičeni do mesečne nagrade. Navedena sklepa je sprejelo predsedstvo, čeprav gre za
področje, ki ga ureja statut, ki pa ga v skladu s 47. členom statuta sprejema in spreminja skupščina
Slovenske akademije. Slovenska akademija je v odzivnem poročilu navedla, da bo statut ustrezno
spremenjen, ni pa navedla roka, v katerem bo sklicana skupščina. Izkazani popravljalni ukrep ocenjujemo
kot delno zadovoljiv.
72
Statut v 31. členu določa, da se predsedniku Slovenske akademije, glavnemu tajniku, podpredsednikoma,
tajnikom razredov, predstojniku oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo in načelnikom
oddelkov mesečna nagrada zviša za delež, določen s statutom.
7.6 Oddaja naročila storitev informacijske tehnologije
V točki 2.10.2.c revizijskega poročila je navedeno, da je Slovenska akademija z družbo Parsis, d. o. o.,
Kamnik sklenila neposredno pogodbo za zagotavljanje storitev informacijske tehnologije za obdobje od
1. 1. 2011 do preklica v znesku pavšala 1.188 evrov mesečno. V drugi alineji č) točke osmega odstavka
14. člena ZJN-2 je določeno, da mora pri javnih naročilih storitev brez navedene skupne ocene, pri
naročilih z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev, izračun ocenjene vrednosti temeljiti na njihovi mesečni
vrednosti, pomnoženi z 48, kar je 57.024 evrov. Slovenska akademija je pogodbo sklenila, ne da bi ocenila
vrednost v skladu s 14. členom ZJN-2, in se tako izognila izvedbi postopka oddaje javnega naročila. S
sklenitvijo neposredne pogodbe je Slovenska akademija kršila 53. člen ZJF, ki določa, da se pogodba za
nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev lahko sklene samo v
skladu s predpisi o javnem naročanju.
pripravi načrt aktivnosti za izvedbo javnega naročila, s katerim bo naročilo storitev informacijske
tehnologije oddala v skladu s predpisi o javnem naročanju; načrt aktivnosti mora vsebovati navedbo
aktivnosti, odgovorno osebo in rok za izvedbo aktivnosti.
Slovenska akademija je v odzivnem poročilu navedla, da je zaradi prostorskih lokacij uporabnikov
računalniške opreme, programov in UPS mreže vezana na Znanstveno raziskovalni center Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju: ZRC SAZU), ki je lastnik strežnika, in s tem tudi na
podjetje, ki ga ZRC SAZU izbere na javnem razpisu. Zato sta Slovenska akademija in ZRC SAZU sklenila
dogovor o medsebojnih odnosih v zvezi s postopki o skupnih javnih naročilih73 (v nadaljevanju: dogovor
o medsebojnih odnosih), na podlagi katerega bosta Slovenska akademija in ZRC SAZU izvedla skupno
javno naročilo oddaje informacijskih storitev po izteku veljavne pogodbe. Slovenska akademija je določila
tudi odgovorno osebo za izvedbo naročila.
7.7 Oddaja naročila zavarovalniških storitev
V točki 2.10.2.h revizijskega poročila je navedeno, da je Slovenska akademija 21. 12. 2004 z Zavarovalnico
Triglav, d. d., Ljubljana sklenila neposredno zavarovalno pogodbo za obdobje desetih let. V letu 2011 je
Slovenska akademija za zavarovalne premije plačala 17.682 evrov, v obdobju od sklenitve pogodbe do
konca leta 2011 pa je plačala 85.941 evrov. Ker je Slovenska akademija v letu 2004 sklenila neposredno
73
Z dne 1. 7. 2014.
37
38
zavarovalno pogodbo za obdobje desetih let, je ravnala v neskladju s 53. členom ZJF, ki določa, da se
lahko pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj sklene v breme proračunskih sredstev
samo skladno s predpisi o javnem naročanju.
pripravi načrt aktivnosti za izvedbo javnega naročila, s katerim bo naročilo zavarovalniških storitev oddala
v skladu s predpisi o javnem naročanju; načrt aktivnosti mora vsebovati navedbo aktivnosti, odgovorno
Slovenska akademija je v odzivnem poročilu navedla, da potekajo priprave za izvedbo javnega naročila
skupaj z ZRC SAZU. Odločitev za skupno javno naročilo je smiselna zaradi večinske souporabe objektov
Slovenske akademije in ZRC SAZU in povečanja obsega zavarovanja. V ta namen je bil sklenjen tudi
dogovor o medsebojnih odnosih. Javno naročilo naj bi bilo zaključeno do konca septembra 2014, novo
zavarovanje pa naj bi začelo veljati s 1. 1. 2015. Slovenska akademija je določila tudi odgovorno osebo za
izvedbo naročila.
7.8 Oddaja naročila električne energije
V točki 2.10.2.k revizijskega poročila je navedeno, da je Slovenska akademija 16. 9. 2009 z družbo Elektro
Ljubljana, d. d., Ljubljana sklenila neposredno pogodbo o prodaji in nakupu električne energije za
štiriletno obdobje in se s tem v letu 2009 izognila postopku oddaje naročil male vrednosti ali kateremukoli
drugemu postopku iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2. Energetski zakon74 predstavlja
temelj zakonodajnega okvira na elektroenergetskem področju in določa pravila za delovanje trga z energijo
ter je z odprtjem trga električne energije odjemalcem prepustil prosto izbiro svojega dobavitelja električne
energije. Slovenska akademija je s sklenitvijo neposredne pogodbe ravnala v nasprotju s 53. členom ZJF, ki
določa, da se pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev
lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.
pripravi načrt aktivnosti za izvedbo javnega naročila, s katerim bo naročilo električne energije oddala v
skladu s predpisi o javnem naročanju; načrt aktivnosti mora vsebovati navedbo aktivnosti, odgovorno
74
Uradni list RS, št. 27/07-UPB2, 70/08, 22/10, 10/12, 94/12.
Slovenska akademija je v odzivnem poročilu navedla, da potekajo priprave za izvedbo javnega naročila
skupaj z ZRC SAZU z namenom doseganja boljših pogojev. Zato je bil sklenjen tudi dogovor o
medsebojnih odnosih. Javno naročilo naj bi bilo zaključeno do konca septembra 2014, novo pogodba pa
naj bi začela veljati s 1. 1. 2015. Slovenska akademija je določila tudi odgovorno osebo za izvedbo naročila.
39
40
8. DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO
REPUBLIKE SLOVENIJE
8.1 Protikorupcijska klavzula
V točki 2.11.2.m revizijskega poročila je navedeno, da ZIntPK v drugem odstavku 14. člena določa, da
morajo vse pogodbe nad 10.000 evrov (brez DDV), ki jih sklepajo organi in organizacije javnega sektorja,
vsebovati določila o ničnosti pogodbe za primere, ko kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke
predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno
nedovoljeno korist za:
•
•
•
•
pridobitev posla ali
za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali
za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali
za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena
škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali
organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku ali
posredniku.
Ugotovili smo, da je Državno pravobranilstvo z družbo Konica Minolta Slovenija, d. o. o., Ljubljana
(v nadaljevanju: družba Konica Minolta) sklenilo pogodbo in anekse o najemu in vzdrževanju
multifunkcijskih naprav. Državno pravobranilstvo je po uveljavitvi ZIntPK z družbo Konica Minolta
sklenilo dva aneksa, v katera pa ni vključilo protikorupcijskega določila75. Navedeno ni v skladu z drugim
odstavkom 14. člena ZIntPK.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Državnega pravobranilstva zahtevalo,
da izvede aktivnosti za vključitev protikorupcijske klavzule v pogodbo.
75
Pogodba ne določa okvirne pogodbene vrednosti. V letu 2011 so izplačila po pogodbi znašala 9.627 evrov,
pogodba pa je bila sklenjena v letu 2008, zato lahko sklepamo, da je skupna vrednost izplačil po pogodbi že pred
sklenitvijo aneksa, s katerim se je pogodba podaljšala do konca leta 2011, presegla 10.000 evrov brez DDV.
Državno pravobranilstvo je z družbo Konica Minolta sklenilo anekse k vsem medsebojnim pogodbam76,
kjer protikorupcijska klavzula ni bila vključena, in v vse anekse vneslo protikorupcijsko klavzulo.
76
Dogovor št. 2011-06-100012, pogodba št. P07628, pogodba št. P08654, pogodba št. P08879, pogodba
št. P08924, pogodba št. P05230 in pogodba št. P05332.
41
42
9. DELOVNO SODIŠČE V CELJU
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Delovnega sodišča v Celju zahtevalo,
da kot pogoj za zasedbo delovnega mesta določi vse enakovredne stopnje izobrazbe.
Delovno sodišče v Celju je sprejelo Spremembe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
na Delovnem sodišču v Celju79, v katerih je pri vseh delovnih mestih, kjer je to smiselno, kot pogoj za
zasedbo delovnega mesta določilo enakovredne vrste izobrazbe.
77
78
79
Tako kot opomba 36.
Tako kot opomba 40.
Št. Su 011715/2013 z dne 29. 10. 2013.
10. DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V
LJUBLJANI
10.1 Neodprava plačnih nesorazmerij
V točki 2.14.1.c revizijskega poročila je navedeno, da je Delovno sodišče v Ljubljani v več primerih z
javnimi uslužbenci sklenilo pogodbe o zaposlitvi, kjer nista bila določena prevedeni plačni razred
delovnega mesta in prevedeni plačni razred javnega uslužbenca, prav tako pa pogodbe o zaposlitvi niso
določale, da javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu, zaradi odprave
nesorazmerja v rokih in na način, dogovorjen s KPJS, kot to določa četrti odstavek 49.č člena ZSPJS.
Javni uslužbenci so prejemali osnovno plačo v višini plačnega razreda, v katerega so bili uvrščeni, čeprav
so bila delovna mesta uvrščena višje, kot je bil prevedeni plačni razred delovnega mesta, in bi se na
delovnih mestih moralo odpravljati nesorazmerje v plači. Plača javnim uslužbencem ni bila določena v
skladu z desetim odstavkom 49.č člena v povezavi z osmim odstavkom 49.č člena ZSPJS, iz katerih izhaja
način določitve plače javnim uslužbencem ob novih zaposlitvah, premestitvah in imenovanjih v naziv po
prvem obračunu plač v skladu z ZSPJS. Navedeno smo ugotovili v naslednjih primerih:
•
•
•
•
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu pravosodni sodelavec, je bila s pogodbo o zaposlitvi
uvrščena v 19. plačni razred, za katerega je tudi prejemala plačo; javni uslužbenki bi se moralo
odpravljati nesorazmerje v plači med 19. in 15. plačnim razredom; Delovno sodišče v Ljubljani je med
izvajanjem revizije z javno uslužbenko doseglo dogovor o vrnitvi preveč izplačanih sredstev;
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu sodni zapisnikar V-I, je bila s pogodbo o zaposlitvi
odpravljati nesorazmerje v plači med 19. in 16. plačnim razredom; Delovno sodišče v Ljubljani je med
izvajanjem revizije z javno uslužbenko doseglo dogovor o vrnitvi preveč izplačanih sredstev;
javni uslužbenec, zaposlen na delovnem mestu višji pravosodni svetovalec, je bil s pogodbo o
zaposlitvi uvrščen v 34. plačni razred, za katerega je tudi prejemal plačo; javnemu uslužbencu bi se
moralo odpravljati nesorazmerje v plači med 34. in 30. plačnim razredom; Delovno sodišče v Ljubljani
je med izvajanjem revizije z javnim uslužbencem doseglo dogovor o vrnitvi preveč izplačanih
sredstev;
javna uslužbenka, zaposlena na delovnem mestu sodni zapisnikar V-I, je bila s pogodbo o zaposlitvi
odpravljati nesorazmerje v plači med 19. in 16. plačnim razredom.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Delovnega sodišča v Ljubljani
zahtevalo, da odpravi nepravilnosti pri obračunavanju plače javni uslužbenki v skladu s 3. in 3.a členom
ZSPJS.
43
44
Delovno sodišče v Ljubljani je na podlagi prošnje nekdanje javne uslužbenke in v skladu s 3.a členom
ZSPJS odpustilo dolg zaradi preveč izplačane plače80, saj je nekdanja javna uslužbenka brezposelna in njeni
prejemki ne dosegajo zneska minimalne plače.
V točki 2.14.1.d revizijskega poročila je navedeno, da sta Delovno sodišče v Ljubljani in javna uslužbenka
sklenila pogodbo o zaposlitvi, s katero je bila javna uslužbenka razporejena na delovno mestu računovodja
VI in uvrščena v 22. plačni razred. S pogodbo je bilo določeno, da je prevedeni plačni razred delovnega
mesta 18. plačni razred, nesorazmerje v plači se je tako odpravljalo med 22. in 18. plačnim razredom.
Delovno sodišče v Ljubljani nominalnega zneska osnovne plače delovnega mesta ni izračunalo v skladu z
49.a členom ZSPJS, saj ni upoštevalo vseh dodatkov iz 49.b člena ZSPJS81. Zato je prevedeni plačni razred
delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi napačno določen82 in je nepravilno določeno in obračunano tudi
nesorazmerje v plači javni uslužbenki.
zahtevalo, da odpravi nepravilnosti pri obračunavanju plače javni uslužbenki v skladu s 3. in 3.a členom
ZSPJS.
Delovno sodišče v Ljubljani je javni uslužbenki pri plači za maj 2014 obračunalo in izplačalo premalo
izplačano plačo.
80
81
82
Sklep, št. Su 82/2014 z dne 6. 8. 2014.
Upoštevalo ni dodatka za obveznost zagotavljanja nemotenega opravljanja nalog med stavko v višini
0,1 količnika.
Pravilni prevedeni plačni razred delovnega mesta je 19. plačni razred.
10.3 Obračun stroškov upravljanja in obratovanja
V točki 2.14.2.f revizijskega poročila je navedeno, da je Delovno sodišče v Ljubljani v letu 2011 za najete
poslovne prostore upravniku SPL plačalo stroške upravljanja in obratovanja v skupnem znesku
30.293 evrov. Delovno sodišče v Ljubljani ne razpolaga z delilnikom stroškov, na podlagi katerega bi
lahko preverjalo višino zaračunanih obratovalnih stroškov, ki jih upravnik SPL mesečno zaračunava na
podlagi delilnika skupnih stroškov. Upravnik SPL je stroške upravljanja za objekta zaračunaval na podlagi
delilnika, ki je enak razmerju najete površine prostorov in skupne bruto površine, pri čemer so na računu
za različne stroške upoštevane različne bruto površine83. Delovno sodišče v Ljubljani tako v letu 2011
višine mesečnega obračuna stroškov upravljanja in obratovanja ni preverjalo, ker ni razpolagalo z
dokumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče preveriti delitev skupnih stroškov.
Površine84, ki so na računu uporabljene kot ključ za razdelitev stroškov, niso enake površinam, ki izhajajo
iz pogodb o najemu, pogodb o nakupu poslovnih prostorov oziroma drugih dokumentov85.
Upravnik SPL je Delovnemu sodišču v Ljubljani za najete poslovne prostore na Resljevi cesti 14 v
Ljubljani v letu 2011 neupravičeno zaračunal stroške ogrevanja prostorov v skupnem znesku 3.390 evrov.
Upravnik SPL je mesečno zaračunaval stroške ogrevanja, kljub temu da je Delovno sodišče v Ljubljani
stroške ogrevanja za najete, lastne in skupne prostore že plačevalo v skladu s pogodbo o dobavi toplote, ki
jo je sklenilo z dobaviteljem Energetika Ljubljana, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: Energetika).
Delovno sodišče v Ljubljani je v letu 2011 za najete prostore od Mestne občine Ljubljana prek upravnika
SPL plačalo tudi vodarino in ogrevanje vode. Stroške vodarine in ogrevanja vode zaračunava Vrtec
Ledina, Ljubljana (v nadaljevanju: vrtec). Delovno sodišče v Ljubljani oziroma njegov predhodnik je v
83
84
85
Na računu so za objekt na Komenskega ulica 7 v Ljubljani navedene tri različne bruto površine, in sicer pri
obračunu hladne vode v izmeri 1.255,10 kvadratnega metra, pri obračunu odvoza smeti v izmeri
1.881,09 kvadratnega metra, pri obračunu elektrike in vzdrževanja pa v izmeri 1.816 kvadratnih metrov.
Delovno sodišče v Ljubljani ima na podlagi sklenjene najemne pogodbe z Mestno občino Ljubljana in
kupoprodajne pogodbe na Resljevi cesti 14 v Ljubljani v uporabi 1.791,71 kvadratnega metra poslovnih
prostorov, po podatkih Davčne uprave Republike Slovenije pa ima Delovno sodišče v Ljubljani na tem naslovu v
lasti in najemu 1.733 kvadratnih metrov površin, za katere tudi plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča. Ker za lastne poslovne prostore v izmeri 343 kvadratnih metrov Delovno sodišče v Ljubljani nima
upravnika, bi pri izračunu skupnih stroškov upravljanja in obratovanja upravnik SPL moral upoštevati površino v
izmeri 1.448,21 kvadratnega metra in ne 1.509,27 kvadratnega metra, kot je razvidno iz mesečnih obračunov
stroškov. Del poslovnih prostorov v izmeri 709,80 kvadratnega metra je Delovno sodišče v Ljubljani najelo tudi
na Komenskega ulici 7 v Ljubljani, in sicer na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenilo z javnim zavodom
Radiotelevizija Slovenija, Ljubljana. Po podatkih Davčne uprave Republike Slovenije ima Delovno sodišče v
Ljubljani v upravljanju 635 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, kar je za 75 kvadratnih metrov manj, kot je
določeno z najemno pogodbo. Upravnik SPL za prostore na Komenskega ulici 7 v Ljubljani Delovnemu sodišču
v Ljubljani zaračunava skupne stroške upravljanja in obratovanja v deležu, ki predstavlja razmerje med najetimi
prostori in skupno površino objekta, ki ga upravlja, pri čemer pri obračunu upošteva tri različne bruto površine.
Odločbe o višini zaračunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
45
46
letu 1990 z vrtcem sklenil dogovor86 o delitvi stroškov vodarine in stroškov ogrevanja vode. V skladu z
dogovorom se pri obračunu vodarine vrtec bremeni s 3/4 deležem, medtem ko se za strošek tople vode
vrtec bremeni z 2/3 deležem, preostali delež stroškov pa se razdeli glede na lastništvo preostalih
prostorov. Delovno sodišče v Ljubljani je tako v letu 2011 upravniku SPL plačevalo vodarino za najete
prostore Mestne občine Ljubljana v deležu, ki predstavlja 5,67 odstotka celotne porabe, v skladu z
dogovorom pa bi Delovno sodišče v Ljubljani moralo plačati le 4,25 odstotka celotne porabe, kar pomeni,
da plačuje 1,42 odstotka več, kot je določeno v dogovoru.
Ker Delovno sodišče v Ljubljani ni preverjalo mesečnih obračunov stroškov upravljanja in obratovanja in
je neupravičeno plačalo stroške ogrevanja in vodarine, ki jih je v letu 2011 zaračunaval upravnik SPL, je
ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 54. člena ZJF, ki določa, da je treba pred plačilom preveriti
pravni temelj in višino obveznosti. Delovno sodišče v Ljubljani prav tako ni pojasnilo razlik med podatki
o površini najetih poslovnih prostorov, navedenih na računih upravnika, v najemnih pogodbah in drugih
dokumentih, zato pravilnosti obračuna ni bilo mogoče potrditi.
S 1. 10. 2011 je začelo veljati določilo Energetskega zakona, ki predpisuje obračunavanje stroškov za
toploto po porabi in ne več pavšalno glede na ogrevalno površino. Zakon o spremembah in dopolnitvah
Energetskega zakona87 v 47. členu določa, da se morajo stroški za ogrevanje in toplo vodo od 1. 10. 2011
za večstanovanjske stavbe in druge stavbe z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto
prek skupnega sistema za ogrevanje, v pretežnem delu obračunavati na osnovi dejanske porabe toplote. V
ta namen morajo lastniki posameznih delov stavbe vgraditi merilne naprave, ki omogočajo indikacijo
dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe, tako imenovane delilnike toplotne energije. Mestna
občina Ljubljana kot večinska lastnica objekta, v katerem ima najete prostore tudi Delovno sodišče v
Ljubljani, ni zagotovila vgradnje delilnikov toplotne energije, ki bi omogočali plačevanje stroškov
ogrevanja in tople vode po dejanski porabi, zato je Delovno sodišče v Ljubljani kljub določbi 47. člena
Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona porabo toplote še vedno plačevalo po
pavšalu.
zahtevalo, da prouči možnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev ter da izvede aktivnosti, s
katerimi bo zagotovilo plačevanje stroškov upravljanja in obratovanja za dejansko površino lastniških
oziroma najetih poslovnih prostorov oziroma po dejanski porabi.
86
87
Dogovor, sklenjen 7. 12. 1999 med takratnim Sodiščem združenega dela Ljubljana in Vzgojno-varstveno enoto
Ljubljana Center.
Delovno sodišče v Ljubljani se je na sestanku z Energetiko in upravnikom SPL dogovorilo, da bo
upravnik Delovnemu sodišču v Ljubljani za neupravičeno zaračunano toplotno energijo odobril dobropis.
V skladu z dogovorom je upravnik SPL Delovnemu sodišču v Ljubljani odobril dobropis v znesku 4.390
evrov. Za neupravičeno zaračunane stroške ogrevanja vode in vodarine je Delovno sodišče v Ljubljani
upravniku SPL posredovalo zahtevek88 za vračilo neupravičeno zaračunanih sredstev. V zahtevku je
Delovno sodišče v Ljubljani postavilo rok za vračilo sredstev, ki pa se ob oddaji odzivnega poročila še ni
iztekel.
Delovno sodišče je upravnika SPL pozvalo89, da za objekta na Resljevi 14 in Komenskega 7 v Ljubljani
izdela nova razdelilnika, ki bosta v skladu s podatki o dejanskih izmerah, kot izhajajo iz javnih evidenc.
Prav tako je pozvalo90 Ministrstvo za pravosodje, da kot najemnik poslovnih prostor, katerih uporabnik je
sodišče, prične s postopkom spremembe najemne pogodbe, tako da bo ta odražala dejansko površino
najetih prostorov v skladu z izmerami.
10.4 Storitve varovanja
V točki 2.14.2.g revizijskega poročila je navedeno, da je Delovno sodišče v Ljubljani sklenilo neposredno
pogodbo o izvajanju storitev varovanja oseb, premoženja in lastnine z družbo GVS, d. d., Novo mesto
(v nadaljevanju: družba GVS), in sicer za lokaciji Resljeva 14 in Komenskega 7 v Ljubljani. Pogodba91 je
bila sklenjena za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2010.
Storitve, ki so bile predmet navedene pogodbe, sodijo med storitve, ki so naštete v Seznamu storitev B iz
Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v
objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko
naročanje92 (v nadaljevanju: uredba o seznamih naročnikov). ZJN-2 v drugem odstavku 20. člena določa,
da se javna naročila, katerih predmet so storitve s Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami
zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, ter da mora naročnik pri
naročanju teh storitev spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila.
Delovno sodišče v Ljubljani je pri oddaji javnega naročila storitev varovanja, ki sodijo med storitve B iz
uredbe o seznamih naročnikov, ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 20. člena ZJN-2, saj ni
88
89
90
91
92
Št. Su 82/14 z dne 29. 7. 2014.
Dopis, št. Su 82/14 z dne 30. 7. 2014.
Dopis, št. Su 23/14 z dne 22. 7. 2014
Vrednost opravljenih storitev v letu 2010 je znašala 62.822 evrov.
47
48
upoštevalo določbe 37. člena ZJN-2, ki določa opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične
specifikacije, oziroma ni upoštevalo določbe 62. člena ZJN-2, v skladu s katerim mora naročnik objaviti
obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega ali drugega
odstavka 12. člena tega zakona, v 48 dneh po oddaji naročila.
K pogodbi sta bila sklenjena dva aneksa, s katerima se je veljavnost pogodbe podaljšala do 6. 3. 2011 za
lokacijo na Resljevi 14 oziroma do 30. 6. 2011 za lokacijo na Komenskega 7 v Ljubljani. Aneks št. 2, ki je
pričel veljati 1. 2. 2011, je bil sklenjen 25. 2. 2011, kar je v nasprotju s 142. členom pravilnika o izvrševanju
proračuna, kjer je določeno, da morajo neposredni uporabniki skleniti pogodbo pred začetkom opravljanja
storitve ali nabave blaga.
Na podlagi sklenjene pogodbe je 7. 3. 2011 za lokacijo na Resljevi 14 v Ljubljani pričela opravljati storitve
fizičnega in tehničnega varovanja ljudi in premoženja družba Nova Panorama, d. o. o., Ljubljana
(v nadaljevanju: družba Nova Panorama). Delovno sodišče v Ljubljani je za marec 2011 plačalo iste
storitve tehničnega varovanja za lokacijo Resljeva 14 v Ljubljani tako družbi Nova Panorama kot
družbi GVS. Zaradi neustreznega delovanja notranjih kontrol je Delovno sodišče v Ljubljani preplačalo
storitve tehničnega varovanja. Pri tem je ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 54. člena ZJF, v skladu s
katerim je treba pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, pred
izplačilom preveriti in pisno potrditi.
zahtevalo, da prouči možnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev.
Delovno sodišče je pozvalo družbo GSV93 in družbo Nova Panorama94 za vračilo neupravičeno
zaračunanih sredstev. Omenjeni družbi sta neupravičeno zaračunana sredstva vrnili.
10.5 Izvajanje nalog sodne uprave
V točki 2.14.3.a je navedeno, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih95 v letu 2010
omogočil, da lahko imajo posamezna, z zakonom določena sodišča za izvrševanje zadev sodne uprave
direktorja sodišča. V skladu z 61.a členom Zakona o sodiščih96 (v nadaljevanju: ZS) direktorji sodišč
samostojno opravljajo naloge sodne uprave, ki se nanašajo na materialno, tehnično in finančno poslovanje
93
94
95
96
Poziv z dne 2. 7. 2014.
Tako kot opomba 93.
Uradni list RS, št. 94/07-UPB4, 45/08, 96/09, 33/11.
sodišča, vodenje postopkov javnih naročil, odločanje o kadrovskih zadevah sodnega osebja, zagotavljanje
varnosti na sodišču, spremljanje, analiziranje in pripravo prenove poslovnih procesov. Na podlagi
pooblastila predsednika pristojnega sodišča opravljajo tudi druge naloge sodne uprave, razen nalog, ki se
nanašajo na opravljanje sodniške službe. S tem je bilo omogočeno razmejevanje izvrševanja sodne oblasti
od izvrševanja zadev sodne uprave. Izvrševanje sodne oblasti je mogoče razumeti kot vsebinsko odločanje
o zadevah, za katere je sodišče ustanovljeno, z izvrševanjem zadev sodne uprave pa se zagotavljajo vsi
potrebni pogoji za redno izvajanje sodne oblasti97. Iz tretjega odstavka 61.a člena ZS izhaja, ko posamezno
sodišče nima direktorja sodišča, naloge iz njegove pristojnosti opravlja predsednik sodišča.
Delovno sodišče v Ljubljani ima direktorico sodišča, vendar Pravilnika o organizaciji in načinu vodenja
financ in računovodstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani98 ni uskladilo z določbami ZS. Na
podlagi tega pravilnika so pristojnosti, ki jih ZS opredeljuje kot pristojnosti direktorja sodišča, še vedno v
pristojnosti predsednika Delovnega sodišča v Ljubljani. Tako je predsednica Delovnega sodišča v Ljubljani
izvajala vse naloge sodne uprave, ki bi jih v skladu z ZS morala izvajati direktorica sodišča99. Navedeno ni
v skladu z 61.a členom ZS, ki določa način izvrševanja zadev sodne uprave.
zahtevalo, da način izvajanja sodne uprave uskladi z določbami ZS.
Delovno sodišče v Ljubljani je sprejelo nov Pravilnik o organizaciji in načinu vodenja financ in
računovodstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani100 in 1. Spremembe Akta o organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani101, s katerima je na novo
določilo naloge in odgovornosti direktorja sodišča in predsednika sodišča ter s tem način izvajanja nalog
sodne uprave uskladilo z določbami ZS.
97
98
99
100
101
Prvi odstavek 60. člena ZS določa: "V zadeve sodne uprave sodi odločanje, upravljanje z znanjem, načrtovanje,
organiziranje, kadrovanje, vodenje, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov, poročanje, upravljanje s
proračunom sodišča in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov
zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj in pravočasnost izdelave
sodnih odločb."
Št. Su 20/06-3 z dne 15. 9. 2006.
Predsednica Delovnega sodišča v Ljubljani je nekatere naloge, za katere že ZS določa, da jih direktor sodišča
izvaja samostojno, s pooblastilom prenesla na direktorico sodišča.
Št. Su 20/14-3 z dne 3. 7. 2014.
Št. Su 4/2014 z dne 5. 7. 2014.
49
50
11. DELOVNO SODIŠČE V MARIBORU
11.1 Izvajanje nalog sodne uprave
V točki 2.15.3.a revizijskega poročila je navedeno, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodiščih v letu 2010 omogočil, da imajo lahko posamezna, z zakonom določena sodišča za izvrševanje
zadev sodne uprave direktorja sodišča. V skladu z 61.a členom ZS direktorji sodišč samostojno opravljajo
naloge sodne uprave, ki se nanašajo na materialno, tehnično in finančno poslovanje sodišča, vodenje
postopkov javnih naročil, odločanje o kadrovskih zadevah sodnega osebja, zagotavljanje varnosti na
sodišču, spremljanje, analiziranje in pripravo prenove poslovnih procesov. Na podlagi pooblastila
predsednika pristojnega sodišča opravljajo tudi druge naloge sodne uprave, razen nalog, ki se nanašajo na
opravljanje sodniške službe. S tem je bilo omogočeno razmejevanje izvrševanja sodne oblasti od
izvrševanja zadev sodne uprave. Izvrševanje sodne oblasti je mogoče razumeti kot vsebinsko odločanje o
zadevah, za katere je sodišče ustanovljeno, z izvrševanjem zadev sodne uprave pa se zagotavljajo vsi
potrebni pogoji za redno izvajanje sodne oblasti102. Iz tretjega odstavka 61.a člena ZS izhaja, če
posamezno sodišče nima direktorja sodišča, naloge iz njegove pristojnosti opravlja predsednik sodišča.
Delovno sodišče v Mariboru ima direktorico sodišča, vendar Pravilnika o računovodstvu in finančnem
poslovanju Delovnega sodišča v Mariboru103 ni uskladilo z določbami ZS. Na podlagi pravilnika so
pristojnosti, ki jih ZS opredeljuje kot pristojnosti direktorja sodišča, še vedno v pristojnosti predsednika
Delovnega sodišča v Mariboru. Tako je predsednik Delovnega sodišča v Mariboru izvajal vse naloge
sodne uprave, ki bi jih v skladu z ZS morala izvajati direktorica sodišča. Navedeno ni v skladu z
61.a členom ZS, ki določa način izvrševanja zadev sodne uprave.
Računsko sodišče je v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od Delovnega sodišča v Mariboru
zahtevalo, da način izvajanja sodne uprave uskladi z določbami ZS.
Delovno sodišče v Mariboru je sprejelo Pravilnik o računovodstvu in finančnem poslovanju Delovnega
sodišča v Mariboru104, s katerim je na novo določilo naloge in odgovornosti direktorja sodišča in
predsednika sodišča ter s tem način izvajanja nalog sodne uprave uskladilo z določbami ZS.
102
103
104
Tako kot opomba 97.
Št. Su 200200/2010 z dne 1. 7. 2010.
Št. Su 071/2014 z dne 9. 7. 2014.
51
52
12. MNENJE O IZKAZANIH POPRAVLJALNIH
UKREPIH
12.1 Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
Pregledali smo odzivno poročilo, ki ga je na podlagi zahteve iz revizijskega poročila o pravilnosti
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelal Varuh človekovih pravic
Republike Slovenije. Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki ga je s podpisom in pečatom potrdila Vlasta
Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, verodostojno.
Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo ocenili na podlagi posredovanega opisa ukrepov in
predložene dokumentacije. Menimo, da smo pridobili zadostne in ustrezne podlage in dokaze, da lahko
podamo oceno o zadovoljivosti izkazanih ukrepov.
S popravljalnimi ukrepi, ki jih je izkazal Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, so bili začeti
postopki, ki so ali bodo zagotovili, da bodo odpravljene nepravilnosti, ugotovljene v revizijskem poročilu.
Ocenjujemo, da so popravljalni ukrepi, ki jih je sprejel Varuh človekovih pravic Republike Slovenije za
odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri reviziji pravilnosti poslovanja nevladnih in pravosodnih
proračunskih uporabnikov v letu 2011, zadovoljivi.
12.2 Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v
visokem šolstvu
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelala Nacionalna agencija Republike
Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki ga je s podpisom in
pečatom potrdil dr. Ivan Leban, direktor, verodostojno.
S popravljalnima ukrepoma, ki ju je Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem
šolstvu izkazala glede povračila potnih stroškov in protikorupcijske klavzule, so bili začeti postopki, ki so
ali bodo zagotovili, da bodo odpravljene nepravilnosti, ugotovljene v revizijskem poročilu.
Ocenjujemo, da sta navedena popravljalna ukrepa, ki ju je sprejela Nacionalna agencija Republike
Slovenije za kakovost v visokem šolstvu za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri reviziji pravilnosti
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov v letu 2011, zadovoljiva.
Ocenjujemo, da je popravljalni ukrep Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem
šolstvu, ki se nanaša na izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev za plačilo opravljenega dela na sejah
Sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, nezadovoljiv. Nacionalna
agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ni izvedla nobenih aktivnosti, na podlagi
katerih bi lahko izterjala neupravičeno izplačana sredstva.
12.3 Ustavno sodišče Republike Slovenije
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelalo Ustavno sodišče Republike
Slovenije. Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki ga je s podpisom in pečatom potrdil dr. Sebastian
Nerad, generalni sekretar, verodostojno.
S popravljalnima ukrepoma, ki ju je Ustavno sodišče Republike Slovenije izkazalo glede določitve pogojev
za zasedbo delovnega mesta in možnosti imenovanja v višji naziv od najnižjega, so bile odpravljene
nepravilnosti, ugotovljene v revizijskem poročilu.
Ocenjujemo, da sta navedena popravljalna ukrepa, ki ju je sprejelo Ustavno sodišče Republike Slovenije za
proračunskih uporabnikov v letu 2011, zadovoljiva.
Ocenjujemo, da je popravljalni ukrep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanaša na odpravo
nepravilnosti pri uvrščanju v plačne razrede, delno zadovoljiv. Ustavno sodišče Republike Slovenije ni
izkazalo, da je v ustrezen plačni razred uvrstilo vse javne uslužbence in da je izplačalo premalo izplačane
plače oziroma sklenilo dogovor z javno uslužbenko o vračilu preveč izplačane plače.
Ocenjujemo, da je popravljalni ukrep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanaša na obračun
odprave plačnih nesorazmerij, nezadovoljiv. Ustavno sodišče Republike Slovenije ni izvedlo nobenih
aktivnosti za odpravo nepravilnosti v skladu s 3.a členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
12.4 Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelala Komisija za preprečevanje
korupcije Republike Slovenije. Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki ga je s podpisom in pečatom potrdil
Boris Štefanec, predsednik, verodostojno.
53
54
S popravljalnima ukrepoma, ki ju je izkazala Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, so
bili začeti postopki, ki so ali bodo zagotovili, da bodo odpravljene nepravilnosti, ugotovljene v revizijskem
poročilu.
Ocenjujemo, da sta popravljalna ukrepa, ki ju je sprejela Komisija za preprečevanje korupcije Republike
Slovenije za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri reviziji pravilnosti poslovanja nevladnih in
pravosodnih proračunskih uporabnikov v letu 2011, zadovoljiva.
12.5 Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelala Slovenska odškodninska
družba, d. d., Ljubljana. Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki sta ga s podpisom in pečatom potrdila
Matej Pirc, predsednik uprave, in Matej Runjak, član uprave, verodostojno.
Ocenjujemo, da sta popravljalna ukrepa, ki ju je sprejela Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana
za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri reviziji pravilnosti poslovanja nevladnih in pravosodnih
proračunskih uporabnikov v letu 2011, delno zadovoljiva. Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana
možnosti za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev oziroma povračilo škode ni ustrezno proučila
oziroma utemeljila.
12.6 Slovenska akademija znanosti in umetnosti
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelala Slovenska akademija znanosti in
umetnosti. Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki ga je s podpisom in pečatom potrdil akad. Tadej Bajd,
predsednik, verodostojno.
S popravljalnimi ukrepi, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izkazala glede uradniških
delovnih mest, pogojev za zasedbo delovnih mest, nepravilne uvrstitve v plačni razred, obračuna odprave
plačnih nesorazmerij, oddaje naročila storitev informacijske tehnologije, oddaje naročila zavarovalniških
storitev in oddaje naročila električne energije, so bili začeti postopki, ki so ali bodo zagotovili, da bodo
odpravljene nepravilnosti, ugotovljene v revizijskem poročilu.
Ocenjujemo, da so navedeni popravljalni ukrepi, ki jih je sprejela Slovenska akademija znanosti in
umetnosti za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri reviziji pravilnosti poslovanja nevladnih in
pravosodnih proračunskih uporabnikov v letu 2011, zadovoljivi.
Ocenjujemo, da je popravljalni ukrep, ki se nanaša na spremembo Statuta Slovenske akademije znanosti in
umetnosti glede načina obračuna in izračuna mesečnih nagrad in zvišanih mesečnih nagrad članom
oziroma funkcionarjem Slovenske akademije znanosti in umetnosti, delno zadovoljiv. Slovenska akademija ni
natančno opredelila, za katero obdobje so člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti upravičeni do
mesečne nagrade. Sklepe, s katerimi je bolj natančno opredelila način izračuna mesečnih nagrad oziroma
povišanih mesečnih nagrad, je sprejelo predsedstvo, statut pa še ni bil ustrezno spremenjen. Slovenska
akademija v odzivnem poročilu ni navedla roka, v katerem bo sklicana skupščina, ki bo odločala o
spremembi statuta.
12.7 Državno pravobranilstvo Republike Slovenije
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelalo Državno pravobranilstvo
Republike Slovenije. Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki ga je s podpisom in pečatom potrdil dr.
Boštjan Tratar, generalni državni pravobranilec, verodostojno.
S popravljalnim ukrepom, ki ga je izkazalo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, so bile
odpravljene nepravilnosti, ugotovljene v revizijskem poročilu.
Ocenjujemo, da je popravljalni ukrep, ki ga je sprejelo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije za
proračunskih uporabnikov v letu 2011, zadovoljiv.
12.8 Delovno sodišče v Celju
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelalo Delovno sodišče v Celju. Ocenili
smo, da je odzivno poročilo, ki ga je s podpisom in pečatom potrdila mag. Ida Dimec, predsednica
sodišča, verodostojno.
S popravljalnim ukrepom, ki ga je izkazalo Delovno sodišče v Celju, so bile odpravljene nepravilnosti,
ugotovljene v revizijskem poročilu.
55
56
Ocenjujemo, da je popravljalni ukrep, ki ga je sprejelo Delovno sodišče v Celju za odpravo nepravilnosti,
ugotovljenih pri reviziji pravilnosti poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov v
letu 2011, zadovoljiv.
12.9 Delovno in socialno sodišče v Ljubljani
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelalo Delovno in socialno sodišče v
Ljubljani. Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki sta ga z elektronskim podpisom potrdili Ana Jaklič,
predsednica sodišča, in Vesna Jeke, direktorica sodišča, verodostojno.
S popravljalnimi ukrepi, ki jih je izkazalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, so bile odpravljene
nepravilnosti, ugotovljene v revizijskem poročilu.
Ocenjujemo, da so popravljalni ukrepi, ki jih je sprejelo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani za
proračunskih uporabnikov v letu 2011, zadovoljivi.
12.10 Delovno sodišče v Mariboru
poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov izdelalo Delovno sodišče v Mariboru.
Ocenili smo, da je odzivno poročilo, ki sta ga s podpisom in pečatom potrdila Stanko Omerzu, predsednik
sodišča, in Darja Žavcer, direktorica sodišča, verodostojno.
S popravljalnim ukrepom, ki ga je izkazalo Delovno sodišče v Mariboru, so bile odpravljene nepravilnosti,
ugotovljene v revizijskem poročilu.
Ocenjujemo, da je popravljalni ukrep, ki ga je sprejelo Delovno sodišče v Mariboru za odpravo
nepravilnosti, ugotovljenih pri reviziji pravilnosti poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih
uporabnikov v letu 2011, zadovoljiv.
13. OVREDNOTENJE NEZADOVOLJIVO
ODPRAVLJENIH NEPRAVILNOSTI
13.1 Ovrednotenje nezadovoljivo odpravljenih nepravilnosti
Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v
visokem šolstvu
Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ni izvedla aktivnosti za izterjavo
neupravičeno izplačanih sredstev, vezanih na plačilo za opravljeno delo na sejah Sveta Nacionalne agencije
Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Nepravilnosti, ki niso bile zadovoljivo odpravljene, ne presegajo pomembnosti, ki je bila upoštevana v
reviziji.
Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Ustavno sodišče Republike Slovenije ni izplačalo premalo izplačanih plač oziroma sklenilo dogovora o
vračilu preveč izplačanih plač v skladu s 3.a členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
reviziji.
Slovenske odškodninske družbe, d. d., Ljubljana
Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana ni ustrezno proučila oziroma utemeljila možnosti za
izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev oziroma povzročene škode.
reviziji.
57
58
Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti z načrtom aktivnosti ni opredelila roka za sklic skupščine, na
kateri bi ta odločala o spremembi Statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in ni opredelila, na
kakšen način bo določila obdobje, za katero so člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti upravičeni
do nagrade.
reviziji.
14. SKLEP O KRŠITVI OBVEZNOSTI DOBREGA
POSLOVANJA
14.1 Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v
visokem šolstvu
Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v odzivnem poročilu ni izkazala
zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo nepravilnosti, opisane v točki 3.1.
S tem je v skladu z določbami petega odstavka 29. člena Zakona o računskem sodišču105 (v nadaljevanju:
ZRacS-1) in prvega odstavka 37. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije106 (v
nadaljevanju: PoRacS) kršila obveznost dobrega poslovanja.
14.2 Ustavno sodišče Republike Slovenije
Ustavno sodišče Republike Slovenije v odzivnem poročilu ni izkazalo zadovoljivih popravljalnih ukrepov za
odpravo nepravilnosti, opisanih v točkah 4.3 in 4.4.
S tem je v skladu z določbami petega odstavka 29. člena ZRacS-1 in prvega odstavka 37. člena PoRacS
kršilo obveznost dobrega poslovanja.
14.3 Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana
Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana v odzivnem poročilu ni izkazala zadovoljivih popravljalnih
ukrepov za odpravo nepravilnosti, opisanih v točkah 6.1 in 6.2.
kršila obveznost dobrega poslovanja.
14.4 Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v odzivnem poročilu ni izkazala zadovoljivih popravljalnih ukrepov
za odpravo nepravilnosti, opisane v točki 7.5.
105
106
59
60
kršila obveznost dobrega poslovanja.
Tomaž Vesel,
generalni državni revizor
Poslano:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije, priporočeno;
Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, priporočeno;
Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, priporočeno;
Komisiji za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, priporočeno;
Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., Ljubljana, priporočeno;
Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, priporočeno;
Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, priporočeno;
Delovnemu sodišču v Celju, priporočeno;
Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, priporočeno;
Delovnemu sodišču v Mariboru, priporočeno;
Državnemu zboru Republike Slovenije, priporočeno;
arhivu.
61
Bdimo nad potmi
javnega denarja
Računsko sodišče Republike Slovenije
The Court of Audit of the Republic of Slovenia
Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: +386 (0) 1 478 58 00
fax: +386 (0) 1 478 58 91
[email protected]
www.rs-rs.si

Porevizijsko poročilo

Transcription

Similar documents

dopis Vladi RS

Predstavitev sistema za povečanje pretočnosti prometa na hitri cesti

Ljubljana, 4.6.2015 Spoštovani sindikalni kolegi, V Sindikatu

Celoten program - Dnevi slovenskih pravnikov

Poimenovanje delovnega mesta: EKONOM VI Šifra

Cerinscica Dolenji Novaki

Program srečanja

prvo strokovno srečanje županj in županov

P R I J A V N I C A ZA EDUKACIJSKO DELAVNICO