COM(2016) 406 final

Comments

Transcription

COM(2016) 406 final
Svet
Evropske unije
Bruselj, 20. junij 2016
(OR. en)
10507/16
WTO 170
SERVICES 13
FDI 9
PI 75
MAP 23
ECOFIN 643
COMPET 388
SOC 425
POLGEN 64
SPREMNI DOPIS
Pošiljatelj:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
Datum prejema:
Prejemnik:
20. junij 2016
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
COM(2016) 406 final
Zadeva:
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU o
trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe ter protekcionističnih težnjah 1. julij
2014–31. december 2015
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2016) 406 final.
Priloga: COM(2016) 406 final
10507/16
tu
DG C 1
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 20.6.2016
COM(2016) 406 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe ter protekcionističnih težnjah
1. julij 2014–31. december 2015
{SWD(2016) 204 final}
SL
SL
POVZETEK
To poročilo vključuje in nadomešča poročilo Generalnega direktorata Evropske komisije za
trgovino o spremljanju potencialnih ukrepov omejevanja trgovine (v nadaljnjem besedilu:
poročilo o protekcionizmu) in poročilo Komisije o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe.
Obe poročili se redno objavljata od leta 2008 oziroma leta 2011.
Prvi del tega poročila je enak poročilu o protekcionizmu. Vključuje pregled
protekcionističnih teženj v 31 trgovinskih partnericah EU 1 v obdobju od 1. julija 2014 do
31. decembra 2015 (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje) in dopolnjuje podobno
polletno poročilo STO o zaščitnih ukrepih, ki so jih sprejele države G-20. 2 Ugotavlja, da se
veliko število ukrepov omejevanja trgovine, ki so bili sprejeti od leta 2008, še naprej veča,
čeprav nekoliko počasneje kot v prejšnjih letih.
Drugi del je enak poročilu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe ter vključuje pregled
glavnih trgovinskih ovir v nekaterih ključnih gospodarskih partnericah EU (Mercosur,
Kitajska, Indija, Japonska, Rusija in Združene države Amerike (ZDA)), nove trgovinske
ovire, uvedene v referenčnem obdobju, in ukrepe EU za obravnavanje teh ovir.
V tretjem delu je opisana strategija Komisije za obravnavanje trgovinskih ovir in ovir za
naložbe. V zvezi s tem poudarja pomen pogajanj in izvajanja mnogostranskih, večstranskih in
dvostranskih sporazumov ter strategije dostopa do trga. Glede na sporočilo Komisije o
trgovini za vse 3 poudarja skupno odgovornost Komisije, držav članic EU, Evropskega
parlamenta in zainteresiranih strani v zvezi z izvajanjem ter v ta namen predlaga „okrepljeno
partnerstvo“.
I.
SVETOVNA MAKROEKONOMSKA SLIKA IN KLJUČNI TRENDI
Pregleda protekcionističnih teženj ni mogoče obravnavati ločeno od svetovnih ekonomskih
trendov:
1
Alžirija, Argentina, Avstralija, Belorusija, Brazilija, Egipt, Ekvador, Filipini, Indija, Indonezija, Japonska,
Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kazahstan, Kitajska, Malezija, Mehika, Nigerija, Pakistan, Paragvaj,
Rusija, Saudova Arabija, Švica, Tajska, Tajvan, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Vietnam in ZDA.
2
Zadnje (14.) poročilo STO o spremljanju trgovine v zvezi s trgovinskimi ukrepi držav G-20
(https://www.wto.org/english/news_e/news15_e/g20_wto_report_oct15_e.pdf) v času pisanja tega poročila z
dne 30. 10. 2015. Od začetka svetovne gospodarske krize so voditelji držav G-20 redno obnavljali svojo
zavezo, da ne bodo uvajali novih trgovinskih ovir in ovir za naložbe ter da bodo odpravili obstoječe. To
zavezo so potrdili tudi na zadnjih treh vrhih držav G-20.
3
Sporočilo Komisije „Trade for All – Towards a more responsible trade and investment strategy“ (Trgovina
za vse – za odgovornejšo strategijo za trgovino in naložbe), 14. 10. 2015 (http://ec.europa.eu/trade/policy/infocus/new-trade-strategy/).
2
A.
MEŠANA MAKROEKONOMSKA IN TRGOVALNA SLIKA
Leta 2015 se je okrepila rast v naprednih gospodarstvih (vključno z EU), medtem ko so se
države v vzponu soočile s precej večjimi izzivi zaradi gospodarske upočasnitve na Kitajskem,
znižanja cen primarnih proizvodov in zaostrovanja mednarodnih finančnih razmer. Svetovno
gospodarstvo se je na splošno nekoliko upočasnilo na 3,1 % (s 3,4 % leta 2014). V tem okviru
je bila svetovna trgovinska dejavnost leta 2015 sorazmerno šibka: obseg trgovanja se je v prvi
polovici leta zmanjšal (–0,7 % v prvem in drugem četrtletju), v tretjem četrtletju pa se je spet
povečal (+1,9 %) 4. Najnovejše napovedi MDS za leto 2016 kažejo povečanje obsega svetovne
trgovine (blago in storitve) na 3,4 % 5. MDS poudarja tudi dolg seznam tveganj glede
napovedi, ki bi lahko sčasoma privedla do še šibkejšega trgovanja, kot je predvideno. Poleg
tega je STO opozorila, da je širjenje svetovne trgovine že nižje od 5-odstotnega povprečja iz
zadnjih 20 let (1995–2015).
Za napovedi je torej značilna visoka stopnja negotovosti. Globoka recesija v naprednih
gospodarstvih, ki je nastopila po izbruhu svetovne finančne krize, je privedla do netipičnega
svetovnega okrevanja v nastajajočih gospodarstvih, ki so ostala strukturno ranljiva ter so se
izkazala za preveč odvisna od Kitajske, zelo velikega dotoka kapitala in prihodka od izvoza
primarnih proizvodov. To predstavlja izziv za zanesljivost svetovne gospodarske napovedi in
predstavlja tveganje upočasnitve širjenja trgovine v prihodnjih mesecih. Obstaja tudi
zaskrbljenost, da je trenutna počasna rast trgovine bolj strukturne narave in izraža postopno
zmanjševanje odzivnosti (ali prožnosti) trgovine na BDP. Zaradi makroekonomske
negotovosti nastajajočih in razvijajočih se gospodarstev ter verjetnega povečanja
nestanovitnosti deviznih in finančnih trgov v prihodnjih mesecih mora spremljanje zaščitnih
ukrepov ostati prednostna naloga politike.
B.
NOVI POTENCIALNI UKREPI OMEJEVANJA TRGOVINE V OBDOBJU OD
31. DECEMBRA 2015
1.
Splošne protekcionistične težnje
(a)
Splošno
1. JULIJA 2014 DO
Tako kot v prejšnjih poročilih o protekcionizmu je Komisija proučila vse potencialne ukrepe
omejevanja trgovine (v nadaljnjem besedilu: zadevni ukrepi), ki so bili v referenčnem
obdobju sprejeti, bistveno spremenjeni ali v napredni fazi postopka sprejemanja v
31 trgovinskih partnericah EU. V delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu
poročilu, so navedeni vsi takšni zadevni ukrepi v posamezni državi in podrobnejša analiza
protekcionističnih teženj. Seznam vseh zadevnih ukrepov, odpravljenih ukrepov in ukrepov za
4
Glej: http://www.cpb.nl/en/number/cpb-world-trade-monitor-november-2015.
5
MDS, dopolnjene svetovne gospodarske napovedi (World Economic Outlook Update), januar 2016.
3
pospeševanje trgovine, ki so bili sprejeti od leta 2008, je objavljen na spletišču Komisije
(„pregled potencialnih ukrepov omejevanja trgovine, december 2015“).
Vpliv zadevnih ukrepov na trgovino se lahko razlikuje glede na njihovo kompleksnost, obseg
izdelka, trajanje in obsežnost ter lahko ima bolj ali manj daljnosežne posledice za podjetja iz
EU ali iz tretjih držav. Poleg tega Komisija morda nima popolnega pregleda nad vsemi
novimi zadevnimi ukrepi, ki so pogosto sprejeti nepregledno. Zato je v skladu s prejšnjimi
poročili o protekcionizmu cilj tega oddelka zagotoviti pregled protekcionističnih teženj, ne pa
celovit seznam novih trgovinskih ovir. Ta oddelek ne prejudicira (ne)zakonitosti zadevnih
ukrepov, čeprav lahko vsi opredeljeni zadevni ukrepi neupravičeno omejujejo trgovino.
V 18-mesečnem referenčnem obdobju je bil skupaj uveden 201 nov zadevni ukrep, medtem
ko je bilo aktivno odpravljenih le 16 predhodno uvedenih zadevnih ukrepov. Na podlagi
ponovnega izračuna za teoretično 13-mesečno obdobje za primerjavo s prejšnjimi poročili o
protekcionizmu je bilo skupaj opredeljenih približno 145 na novo sprejetih zadevnih ukrepov,
tj. 15-odstotno zmanjšanje v primerjavi s 170 zadevnimi ukrepi, opredeljenimi v prejšnjem
poročilu o protekcionizmu. Kljub temu se je skupno število zadevnih ukrepov, opredeljenih
od leta 2008, povečalo na 1 059, medtem ko jih je bilo od takrat odpravljenih le 180.
Protekcionistične težnje, ugotovljene v prejšnjih obdobjih in opredeljene v 14. poročilu STO o
spremljanju trgovine, 6 so bile torej v tem referenčnem obdobju v veliki meri potrjene. To
velja tudi za več držav članic G-20, kljub njihovi zavezi, da ne bodo sprejemale novih
zaščitnih ukrepov in da bodo odpravile obstoječe (glej opombo 2).
Večino novih zadevnih ukrepov so sprejela ista nastajajoča gospodarstva, kot so navedena v
zadnjem poročilu o protekcionizmu: Kitajska, Rusija, Indonezija in Indija so skupaj
sprejele skoraj polovico vseh opredeljenih novih zadevnih ukrepov. Sledile so jim Južna
Afrika, Argentina, Turčija, Ekvador, Alžirija, Brazilija, Mehika, Tajska, ZDA, Egipt, Nigerija
in Malezija.
6
Metodologija poročila STO o spremljanju trgovine v zvezi s trgovinskimi ukrepi v državah G-20 se razlikuje
od metodologije tega poročila, saj upošteva manjšo skupino držav v krajšem, 6-mesečnem obdobju. Za
razliko od tega poročila vključuje tudi instrumente trgovinske zaščite. Kljub temu so ugotovitve obeh
poročil v veliki meri skladne, pri čemer obe ugotavljata, da je stopnja odpravljanja ukrepov omejevanja
trgovine še vedno nezadostna, da bi bistveno upočasnila naraščajoče število novih ukrepov.
4
V preglednicah 1 in 2 je grafični prikaz glavnih ugotovitev v zvezi s tem referenčnim
obdobjem:
180
160
140
120
100
80
60
40
20
Vietnam
Ukrajina
ZDA*
Tunizija
Turčija*
Tajvan
Tajska
Južna Koreja*
Švica
Saudova Arabija*
Južna Afrika*
Filipini
Rusija*
Paragvaj
Pakistan
Mehika*
Ukrepi skupaj po državah (oktober 2008–julij 2015)
Nigerija
Kazahstan
Malezija
Indonezija*
Japonska*
Indija*
Ekvador
Egipt
Kanada*
Kitajska*
Belorusija
Brazilija*
Argentina*
Avstralija*
Alžirija
0
Novi ukrepi po državah (julij 2014–december 2015)
Preglednica 1: Potencialni ukrepi omejevanja trgovine v posamezni državi od oktobra 2008 (* države G20)
5
450
400
350
300
250
200
150
100
50
0
Mejni ukrepi – Mejni ukrepi –
uvozne
izvozne
omejitve
omejitve
Javna naročila
Ukrepi v zvezi
s storitvami in
naložbami
Ukrepi skupaj po vrstah (oktober 2008–december 2015)
Drugi ukrepi
onkraj meje
Ukrepi za
spodbujanje
izvoza
Spodbujevalni
in drugi ukrepi
Novi ukrepi skupaj po vrstah (julij 2014–december 2015)
Preglednica 2: Potencialni ukrepi omejevanja trgovine glede na vrsto od oktobra 2008
(b)
Mejni ukrepi
Kot je prikazano v preglednici 2, so države z vidika vrste zadevnega ukrepa spet uporabile
zlasti mejne ukrepe, ki neposredno vplivajo na uvoz in izvoz, običajno z zvišanjem tarif,
količinskimi omejitvami, uvoznimi dovoljenji ali dokončnimi prepovedmi trgovanja. V 18mesečnem obdobju je bilo tudi število novih uvoznih ukrepov veliko večje (80) od števila
izvoznih omejitev (12). Pri izračunu na podlagi 13-mesečnega obdobja za primerjavo z
zadnjim poročilom o protekcionizmu se število novih uvoznih ukrepov ne spremeni, število
novih izvoznih omejitev pa se zmanjša za polovico. Čeprav je to samo po sebi pozitiven
razvoj okoliščin, povečanje števila mejnih omejitev še zdaleč ni uravnoteženo s številom
takšnih ukrepov, ki so se odpravili.
(c)
Ukrepi onkraj meje
V referenčnem obdobju je bilo ugotovljeno tudi znatno povečanje števila novih ukrepov, ki
so se uporabljali „onkraj meje“ (81). To pomeni večje zanašanje na notranje ukrepe, ki
vplivajo na tujo konkurenco in ki jih je pogosto težje obravnavati kot mejne ovire.
Vključujejo nove ukrepe na področju javnega naročanja (23) ter na področju storitev in naložb
(27) (obe vrsti ukrepov v skladu s povprečjem zadnjih sedmih let) in tudi 31 „drugih“ ukrepov
6
onkraj meje. Kitajska je bila spet država z največjim številom teh ukrepov onkraj meje,
sledila pa ji je Rusija.
Rusija je sprejela največje število ukrepov za omejevanje javnega naročanja, sledile pa so ji
ZDA. V primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja se je število teh ukrepov v Rusiji znatno
povečalo, v ZDA pa zmanjšalo. Stalne protekcionistične težnje na tem področju potrjujejo
pomembnost zagotovitve največje možne pokritosti Sporazuma o javnih naročilih in
prizadevanj EU, da bi se dogovorila o vključitvi poglavij o javnih naročilih v sporazume o
prosti trgovini, vključno s čezatlantskim partnerstvom za trgovino in naložbe (TTIP). Prav
tako izražajo pomembnost izvajanja predlaganega „instrumenta mednarodnih javnih naročil“
(glej oddelek III.A.1).
Kitajska je zlasti na področju storitev in naložb sprejela največje število omejevalnih
ukrepov, sledila pa ji je Indonezija. Stalna protekcionistična težnja v mnogih državah na tem
področju poudarja potrebo po ambicioznem večstranskem sporazumu o trgovini s storitvami
(sporazum TiSA) ter ambicioznih rezultatih dvostranskih pogajanj o storitvah in naložbah, pri
čemer je treba najprej skleniti dvostranski sporazum o naložbah s Kitajsko (glej oddelek III).
Poleg tega 31 „drugih“ ukrepov onkraj meje, ki niso povezani s storitvami, naložbami ali
javnimi naročili, še vedno predstavlja pomemben del (38 %) na novo sprejetih ukrepov
onkraj meje, čeprav se je njihovo število v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja
zmanjšalo (za približno 34 %). Običajno vključujejo diskriminacijske davčne ukrepe ali druge
diskriminacijske določbe, ki dajejo prednost lokalnim podjetjem ali zahtevajo lokalno
vsebino, postopke registracije ter druge standarde in tehnične zahteve. Ti ukrepi so bili
ugotovljeni predvsem na Kitajskem, pa tudi v Argentini, na Tajskem, v Indoneziji in
Alžiriji. Tudi Rusija izvaja politiko nadomestitve uvoza z velikim številom ukrepov, ki
vključujejo zahteve glede lokalne vsebine, tudi v okviru njenih shem subvencij (glej
oddelek II.F).
(d)
Spodbujevalni svežnji in druge spodbude
Veliko držav je svoje gospodarske subjekte še naprej podpiralo z novimi subvencijami,
spodbudami in drugimi ukrepi (28). Čeprav je mogoče opaziti zmanjšanje števila takih
novih ukrepov v primerjavi s prejšnjim obdobjem spremljanja, to ne velja za število na novo
uvedenih spodbujevalnih ukrepov, katerih namen je povečati izvoz (11), ki ostaja
nespremenjeno. Ti ukrepi lahko izkrivljajo konkurenčne pogoje na svetovni ravni in se redno
obravnavajo na sejah Odbora STO za subvencije in izravnalne ukrepe.
(e)
Ukrepi za pospeševanje trgovine
Komisija je poleg spremljanja protekcionističnih teženj proučila tudi ukrepe, s katerimi bi se
lahko izboljšala trgovina ali naložbeni pogoji. V referenčnem obdobju je bilo opredeljenih
7
70 ukrepov za pospeševanje trgovine, od katerih so jih več kot 40 % uzakonile Kitajska,
Argentina in Mehika. V okviru 13-mesečnega obdobja je to število (46) znatno večje kot v
zadnjem obdobju spremljanja (36). To je pozitiven razvoj, saj ti ukrepi prispevajo k
liberalizaciji svetovnih trgovinskih tokov in k blažitvi obstoječih protekcionističnih teženj,
npr. z znižanjem uvoznih ali izvoznih dajatev, olajševanjem uvoznih postopkov ali
zmanjšanjem omejitev za tuje lastništvo. Vendar jih ni mogoče obravnavati kot ukrepe za
odpravljanje obstoječih ovir v skladu z zavezo držav G-20 o odpravi zaščitnih ukrepov (glej
opombo 2).
2.
Protekcionistični trendi v določenih sektorjih
Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih poročilih o protekcionizmu, so v mnogih državah še vedno
prisotne ovire za izvoz surovin in diskriminacijske določbe v zvezi z energetskimi proizvodi.
V referenčnem obdobju so se v veliki meri ohranile obstoječe izvozne omejitve za surovine
(npr. v Alžiriji, Indoneziji, Egiptu, Indiji in Južni Afriki) in uvedene so bile nove (npr. v
Indoneziji, Maleziji in Ukrajini). V energetskem sektorju so se pogosto uporabljale zahteve
glede lokalne vsebine (npr. v Maroku, Nigeriji, Turčiji in Južni Koreji). Odpravljanje ovir za
dostop do trga in odpiranje trgov v tem sektorju je še vedno prednostna naloga. Komisija se je
tudi zavezala 7, da bo v okviru širšega dela za vzpostavitev evropske energetske unije 8 in v
skladu s pobudo za surovine 9 v vsak trgovinski sporazum vključila poglavje o energetiki in
surovinah.
Z digitalizacijo gospodarstva so se pojavile nove vrste trgovinskih ovir. Od leta 2008 je bilo
sprejetih več kot 35 zadevnih ukrepov v zvezi s sektorjem informacijske in komunikacijske
tehnologije (IKT) (predvsem na Kitajskem, v Indiji, Rusiji in Indoneziji), pri čemer jih je bilo
več kot 15 sprejetih in izvedenih v referenčnem obdobju. Pogosto vključujejo lokalizacijo ali
zahteve glede lokalne vsebine. Komisija bo za obravnavanje teh izzivov uporabila vsa
razpoložljiva trgovinska orodja. Na podlagi trgovinskih sporazumov, zlasti sporazumov o
prosti trgovini in sporazuma TiSA (glej oddelek III.A.1), si bo prizadevala določiti pravila o
standardih IKT, e-trgovanju in čezmejnem toku podatkov ter obravnavati nove oblike
digitalnega protekcionizma 10. Pri tem je pozitivno, da bo imel nedavno sklenjeni Sporazum o
trgovini z izdelki informacijske tehnologije (ATI2, glej oddelek III.A.1) pomembno vlogo pri
nadaljnjem odpravljanju carin za izdelke IKT.
7
Sporočilo Komisije „Trgovina za vse“, opomba 3.
8
Sporočilo Komisije „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v
prihodnost“, COM(2015) 80.
9
Sporočilo Komisije „Pobuda za surovine“, COM(2008) 699.
10
Glej Sporočilo Komisije „Trgovina za vse“ (opomba 3), str. 12.
8
Zaradi resnega večanja svetovnih presežnih zmogljivosti v jeklarskem sektorju se je
povečalo število zaščitnih ukrepov v tem sektorju, zlasti v obliki mejnih ukrepov (predvsem
carin), in povečala se je uporaba instrumentov trgovinske zaščite, vključno z zaščitnimi ukrepi
(glej oddelek III.A.3.). EU o obravnavanju temeljnih vzrokov vprašanja presežnih
zmogljivosti razpravlja tudi dvostransko s svojimi partnericami (predvsem s Kitajsko) in v
okviru odbora OECD za jeklo. Ker bo za opredelitev pravih rešitev predvidoma potrebno
nekaj časa, se bo ta trend verjetno nadaljeval tudi po referenčnem obdobju. To potrjujeta na
primer režim uvoznih dovoljenj in kvota za jeklene izdelke, ki sta bila v začetku leta 2016
uvedena v Alžiriji, ki je drugi največji kraj izvoza jekla iz EU.
II.
GLAVNE TRGOVINSKE OVIRE IN OVIRE ZA NALOŽBE, KI SO JIH
NEKATERI KLJUČNI GOSPODARSKI PARTNERJI EU OHRANJALI
31. DECEMBRA 2015
V tem oddelku so opisane najpomembnejše trgovinske ovire za nekatere ključne gospodarske
partnerje EU. V skladu s prejšnjimi poročili o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe so v
tem poročilu obravnavane zlasti Argentina/Brazilija (Mercosur), Kitajska, Indija, Japonska,
Rusija in ZDA.
A.
ARGENTINA
Čeprav je Argentina še vedno med državami, v katerih je bilo od leta 2008 uzakonjenih
največ zadevnih ukrepov, so razmere v referenčnem obdobju spodbudne, saj je bilo sprejetih
manj takih ukrepov kot v prejšnjih obdobjih, od nastopa funkcije nove argentinske vlade
decembra 2015 pa je bilo več pozitivnih sprememb.
Ukrepi za pospeševanje trgovine vključujejo odpravo „vnaprej zaprisežene uvozne
deklaracije“ decembra 2015 (DJAI) za uvoz blaga (pomembna ovira v zadnjih letih) po
odločitvi STO v zadevi, ki so jo vložili EU in drugi (DS438). Vendar se DJAI še vedno
uporablja za storitve. Poleg tega so to deklaracijo v zvezi z blagom zamenjali nov sistem za
spremljanje uvoza (SIMI) in zahteve glede dovoljenj (za večino uvoza se izvajajo samodejno,
za približno 1 400 tarifnih postavk pa nesamodejno). Uvozniki obutve in tekstila morajo
predložiti tudi zapriseženo deklaracijo o sestavi izdelka. Komisija bo te nove ukrepe pozorno
spremljala.
Nova uprava je odpravila večino kontrol valute in omogočila prosti obtok pesa, da bi se
povečal pritok tujih valut in naložb.
Odpravila je tudi sistem izvoznih dovoljenj in večino 11 izvoznih dajatev na kmetijske in
industrijske proizvode (dolgotrajna težava za gospodarstvo EU z vidika odprtega in varnega
dostopa do surovin). Zmanjšale so se izvozne dajatve na sojo in sojine stranske proizvode.
Nenazadnje je Argentina tudi spremenila dajatev za luksuzno blago, ki se je uporabljala za
11
Pomembne izjeme vključujejo sojo in sojine stranske proizvode, biodizel in sedem tarifnih postavk, ki se
nanašajo na odpadke in ostanke železa.
9
vozila, motorje in plovila, pri čemer je odpravila neposredno diskriminacijo uvoženih
izdelkov. Spremenjena dajatev se bo uporabljala nediskriminacijsko, vendar bo morda še
vedno bolj vplivala na nekatere (dražje) uvožene avtomobile kot na lokalno proizvedene.
B.
BRAZILIJA
Število novih zadevnih ukrepov, ki jih je Brazilija sprejela v referenčnem obdobju, je ostalo
nespremenjeno, vendar so pomembne ovire še vedno prisotne. Brazilija še naprej izvaja mejne
ukrepe in tudi ukrepe onkraj meje, zlasti z zagotavljanjem diskriminacijske podpore
lokalnemu gospodarstvu v veliko gospodarskih sektorjih.
Naložbe: v nekaterih sektorjih, vključno z mediji in komunikacijo, letalstvom, prevozom,
poštnimi storitvami, rudarjenjem in zdravstvenim varstvom, se še vedno uporabljajo omejitve
za tuje lastništvo. EU si prizadeva za obravnavanje teh omejitev na dvostranski ravni v okviru
pogajanj Mercosurja in na mnogostranski ravni.
Davki in subvencije glede na lokalno vsebino se še vedno uporabljajo v veliko sektorjih, zlasti
v zvezi z motornimi vozili, elektroniko, avtomatiziranimi stroji in drugim povezanim blagom.
EU je pri STO vložila zadevo zoper Brazilijo (DS472) o diskriminacijskih davčnih
ugodnostih v avtomobilskem, elektronskem in tehnološkem sektorju, v zvezi s katero je bila
17. decembra 2014 vzpostavljena komisija. Temu sporu je bila nedavno postopkovno
priključena podobna zadeva, ki jo je vložila Japonska (DS497). Brazilija je julija 2014
ponovno uvedla tudi program Reintegra, ki domačim podjetjem, ki izvozijo 50 % ali več
svoje proizvodnje, zagotavlja izvozne subvencije v obliki davčnih ugodnosti. Program zdaj
zajema večino izvoza Brazilije. Komisija skupaj z Brazilijo pozorno spremlja to vprašanje na
sejah skupnega trgovinskega odbora EU-Brazilija, na katerih je obravnavana zlasti metoda
izračuna davčnih olajšav. Ocenjuje se tudi združljivost programa s Sporazumom STO o
subvencijah in izravnalnih ukrepih.
Druga davčna diskriminacija: po sodbi vrhovnega sodišča v zvezi z osnovo davčnega
obračuna za prispevke za socialno varnost 12 je Brazilija junija 2015 zvišala te prispevke za
uvoženo blago, pri čemer je bilo zvišanje večje za nekatere kategorije izdelkov (npr. zdravila,
kozmetiko in pnevmatike), kar je imelo za posledico diskriminacijsko obravnavanje uvoza in
večje varstvo trga. EU še vedno razpravlja z Brazilijo o tem vprašanju.
Javna naročila: Brazilija ohranja ukrepe, ki določajo preferencialne marže (od 8 do 25 %, v
številnih sektorjih) za nekatere nacionalne proizvode v postopkih oddaje javnih naročil.
Komisija obravnava to vprašanje v okviru svoje strategije za javna naročila.
12
Programa PIS (Programa de Integração Social) in COFINS (Contribuição para o Financiamento da
Seguridade Social).
10
Sanitarni in fitosanitarni ukrepi: Brazilija ohranja dolge, zapletene in nepredvidljive postopke
odobritve, npr. v zvezi z odobritvijo oznak za izdelke živalskega izvora, zamude pri
opravljanju revizij ali drage analize nevarnosti škodljivih organizmov za rastlinske proizvode,
ki jih izvaja brazilski pristojni organ (MAPA). Zaradi teh postopkov so številne vloge EU za
trženje živalskih in rastlinskih proizvodov v velikem zaostanku. Poleg tega Brazilija ne
uporablja mednarodnih standardov o regionalizaciji za rastlinske in živalske škodljivce in
bolezni ter pogosto prelaga oblikovanje predhodnega seznama podjetij EU, ki želijo v
Brazilijo izvažati proizvode živalskega izvora. Komisija redno obravnava ta vprašanja v
okviru svojih dvostranskih stikov (npr. letna srečanja posvetovalnega mehanizma EU in
Brazilije o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih) ter Odbora STO za sanitarne in fitosanitarne
ukrepe.
Ukrepi za pospeševanje trgovine: Pri tem je pozitivno, da je bil 30. decembra 2015 odpravljen
sistem ad rem za notranjo obdavčitev vin in žganih pijač. Diskriminacija na podlagi 5odstotne nominalne davčne stopnje v korist cachaçe glede na druge žgane pijače se še vedno
uporablja, vendar so bili na podlagi ugovorov EU in drugih zainteresiranih strani zavrnjeni
predlogi za višje, 13-odstotne diskriminacijske marže. Brazilija je napovedala tudi novo
zakonodajo, ki naj bi pospešila in poenostavila njene postopke za odobritev oznak, ki bodo
predvidoma sprejeti leta 2016, ter omilila zahteve glede lokalne vsebine za raziskovanje
nafte in zemeljskega plina v okviru na novo sprejetega programa spodbud. Na področju
sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov je bil leta 2015 po političnem ukrepanju v Braziliji in
EU dosežen velik napredek v zvezi z izvozom mlečnih proizvodov, svinjine, rib, medu,
govedine in podobnih proizvodov ter več rastlin in rastlinskih proizvodov iz EU v Brazilijo.
Čeprav se organ MAPA še ni vključil v strukturirani dialog o uvozu/izvozu (seznam pravnih
in upravnih ukrepov in časovnih okvirov za obravnavanje vseh prejetih vlog za dostop do trga
ter vprašanj v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi), je napovedal tudi odprtje trga za
dodatne proizvode, načrtovane revizije v več državah članicah EU v letih 2015 in 2016 ter se
zavezal obravnavanju sistemskih vprašanj in dolgega seznama preostalih vlog.
C.
KITAJSKA
Kitajska je v referenčnem obdobju uvedla več novih zadevnih ukrepov kot katera koli druga
država, ne glede na svojo zavezo, da bo povečala dostop zasebnega sektorja do trga, tudi za
tuja podjetja 13. Večina novih ukrepov so ukrepi onkraj meje, predvsem v zvezi s storitvami in
naložbami.
Podjetja iz EU se na Kitajskem še vedno soočajo s številnimi ovirami, tudi v zvezi z
zahtevami glede lokalnega partnerja, omejitvami za vstop na trg, postopki odobritve,
prenosom tehnologij in diskriminacijskimi praksami po ustanovitvi, na primer na področju
tehničnih predpisov in standardov.
13
Novembra 2013 je potekalo tretje plenarno zasedanje 18. nacionalnega kongresa Centralnega komiteja Kitajske
komunistične partije. Na njem je bila določena politična usmeritev Kitajske do leta 2020.
http://www.china.org.cn/china/third_plenary_session/2014-01/16/content_31212602.htm
11
Zahteve glede nacionalne varnosti: Veliko novih ukrepov je bilo dozdevno utemeljenih na
podlagi „nacionalne varnosti“, vključno s kibernetskim področjem. Primeri vključujejo
Zakon o nacionalni varnosti, Zakon o boju proti terorizmu, osnutek Zakona o kibernetski
varnosti, osnutek Zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij ter ukrepe, sprejete v
okviru „varne in nadzorovane IKT“ (v bančnem in zavarovalniškem sektorju). Večina te
zakonodaje presega osnovne pomisleke glede nacionalne varnosti, vključuje široke in nejasne
opredelitve nacionalne varnosti, ki ustvarjajo pravno negotovost, zavezujejo podjetja k
predložitvi občutljivih podatkov oblastem in na splošno tvegajo uvedbo nepotrebnih omejitev
trgovinskih dejavnosti. To ni v skladu z zavezo Kitajske s tretjega plenarnega zasedanja, da
bo zagotovila „predvidljive in odprte naložbene pogoje“, ter lahko zmanjša trgovanje, naložbe
in inovacije na Kitajskem.
EU je ta vprašanja večkrat obravnavala v dvostranskih dialogih s Kitajsko in je na javnih
posvetovanjih predložila pripombe o navedeni zakonodaji. Zdi se, da je to vplivalo na
odložitev sprejetja smernic o varni IKT za bančništvo. Vendar so navedeni pomisleki še
vedno prisotni in Komisija to vprašanje še naprej pozorno spremlja.
Naložbe: Odpiranje sektorjev, ki so zaprti za neposredne tuje naložbe, še vedno napreduje
počasi. Omejitve vključujejo zahteve glede skupnih naložb, omejitve prenosa tehnologij ter
zahteve glede lokalne vsebine in upravne zahteve pred odobritvijo. Osnutek Zakona o tujih
naložbah, ki je bil objavljen leta 2015, vključuje nekatere pozitivne elemente, vendar tudi
zaostruje pregledovanje nacionalne varnosti in zahteva predhodno odobritev naložb nad
določenim pragom. Zdi se, da so področja, na katerih so tuje naložbe zlasti omejene, ostala v
veliki meri nespremenjena, z nekaterimi novimi omejitvami. Kitajska je oktobra 2015
napovedala nacionalni sistem „negativnega seznama“, ki predvideva sprejetje dveh
seznamov sektorjev, v katerih so naložbe prepovedane ali omejene: en seznam za domače
vlagatelje (in tuje vlagatelje iz pristojnosti, ki so s Kitajsko sklenile sporazum o naložbah) in
drug seznam za druge tuje vlagatelje. Sistem naj bi bil enostavnejši in preglednejši, saj za
sektorje, ki niso vključeni na seznam, načeloma ni potrebna predhodna odobritev naložbe.
Vendar je sistem še treba izvesti in je še vedno diskriminacijski. Poleg tega se lahko
prednostno obravnavajo pomisleki glede nacionalne varnosti.
Trenutna pogajanja med EU in Kitajsko v zvezi s sporazumom o naložbah se osredotočajo
zlasti na dostop do naložbenega trga in vprašanja zaščite, vključno z izboljšanjem
regulativnega okolja. Leta 2015 pogajanja še niso vključevala sektorskih področij.
Javna naročila: EU še naprej spodbuja Kitajsko, naj okrepi svojo ponudbo za dostop do trga,
da bi pristopila k Sporazumu o javnih naročilih STO, in naj uskladi svojo zakonodajo s tem
sporazumom. Kitajska je decembra 2014 predložila revidirano ponudbo za pristop k
Sporazumu o javnih naročilih. EU pozdravlja napredek v smislu pokritosti na poddržavni
ravni, vendar so še vedno potrebne znatne izboljšave, zlasti v zvezi s pokritostjo podjetij v
državni lasti.
12
Intelektualna lastnina: Komisija ima še vedno velike pomisleke o zahtevah glede možnosti
patentiranja, prijavah blagovne znamke v slabi veri, varovanju trgovskih skrivnosti in vložitvi
zadev v zvezi s konkurenco zoper tuje imetnike intelektualne lastnine. Upravni sistem in
sistem sodnega izvrševanja na Kitajskem sta še vedno težavna, zlasti za tuja podjetja.
Platforme za e-trgovanje so še dodatno poslabšale veliko težavo Kitajske v zvezi s
ponarejanjem. Vsa ta vprašanja se obravnavajo v dvostranskih dialogih s Kitajsko, predvsem
v okviru letnega dialoga med EU in Kitajsko o intelektualni lastnini in polletne delovne
skupine za intelektualno lastnino.
Sanitarni in fitosanitarni ukrepi: Kitajska je še vedno zelo pomemben trg za izvoz kmetijskih
prehrambenih proizvodov iz EU in omogoča zelo velik potencial rasti. Kljub zelo visokim
standardom EU na področju varnosti hrane se podjetja iz EU na Kitajskem soočajo s
številnimi uvoznimi ukrepi, povezanimi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi. Ti vključujejo
preobremenjujoče postopke odobritve, ki v nekaterih primerih povzročajo večletne zamude
(zlasti v zvezi z mesom), znanstveno neutemeljene prepovedi na ravni države (na primer več
kot 15 let stara prepoved uvoza govedine iz večine držav članic EU, domnevno zaradi BSE),
neusklajenost z mednarodnimi standardi in prepovedi na ravni države po vsakem izbruhu
hude bolezni (na primer ptičje gripe in afriške prašičje kuge), pri čemer se ne spoštujejo
mednarodna pravila o regionalizaciji. Kitajska je leta 2015 tudi preoblikovala Zakon o
varnosti hrane, zlasti v zvezi z uvozom mlečnih proizvodov. Komisija je predložila stališča o
zadevnem osnutku izvedbenih pravil, da bi preprečila nepotrebne omejitve. Vprašanja
sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov se obravnavajo v okviru več dvostranskih dialogov.
Tehnične ovire v trgovini: Za zdravstvene pripomočke in zdravila bi bilo treba sistem
predpisov Kitajske uskladiti z mednarodnimi standardi v zvezi z vprašanji, kot so klinično
preskušanje in zahteve za registracijo. Poleg tega bi bilo treba izboljšati postopek registracije
novih kozmetičnih sestavin in ga omejiti na sestavine z višjim tveganjem. V zvezi z
označevanjem kozmetike z nalepkami (tako imenovano „prelepljenje“) je dobro, da je
Kitajska začasno opustila ukrep, katerega namen je bil prepovedati prelepljenje. Komisija
obravnava ta vprašanja v okviru dvostranskih dialogov o trgovini in sektorskih tehničnih
dialogov.
D.
INDIJA
Indija je še vedno med štirimi državami z najvišjim številom novih zadevnih ukrepov.
Carine: Zvišala je dajatve na številne izdelke, vključno z IKT, jeklom in motornimi vozili. V
zvezi z IKT Indija učinkovito uporablja 10-odstotno carino za štiri skupine izdelkov IKT, pri
čemer navaja, da ne spadajo na področje uporabe Sporazuma o trgovini z izdelki
informacijske tehnologije 1 (v nadaljnjem besedilu: ATI1). Komisija z Indijo redno razpravlja
o tem vprašanju, tudi v okviru delovne skupine IKT EU-Indija in pododbora za trgovino, v
okviru delegacije EU v Delhiju (ki je vključevala EU, države članice in zainteresirane strani)
pa je bila ustanovljena skupina za dostop do trga, da bi pozorno spremljala vprašanja IKT. V
13
zvezi z jeklom je Indija v prizadevanju, da bi omejila negativne učinke svetovnih presežnih
zmogljivosti, uvedla začasno 20-odstotno zaščitno dajatev, zvišala carine za nekatere jeklene
izdelke in podaljšala obvezno potrjevanje s strani indijskega urada za standarde (glej tehnične
ovire v trgovini spodaj).
Sanitarni in fitosanitarni ukrepi: Indijske zahteve se zdijo nesorazmerne in pogosto odstopajo
od mednarodnih standardov. Izvoz EU, na katerega vplivajo te zahteve, vključuje živali in
živalske proizvode (zlasti seme samcev goveda, svinjino), rastline in rastlinske proizvode,
predelana živila in alkoholne pijače. Indija pregleduje pripombe, ki so jih podjetja in organi
iz EU predložili v zvezi z njenim osnutkom uredbe iz leta 2015 o alkoholnih pijačah, pristojni
organ (FSSAI) pa je sprejel dialog z EU in uskladitev z evropsko industrijo.
Septembra 2015 je Indija omejila uvoz jabolk izključno na pristanišče v Mumbaju, s čimer so
se zvišali stroški izvoznikov EU pri doseganju končnega namembnega kraja. Indija je
januarja 2016 ta ukrep umaknila, potem ko je EU to vprašanje izpostavila v dvostranskem
dialogu in v okviru odborov STO.
Tehnične ovire v trgovini: Za izdelke IKT in jeklene izdelke ter pnevmatike so se še naprej
uporabljale nesorazmerne zahteve glede ugotavljanja skladnosti, ki se ne zdijo v skladu s
Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini. Zlasti predlagano obvezno preskušanje in
potrjevanje varnosti v državi v zvezi z elementi telekomunikacijskega omrežja (preloženo
do aprila 2016) sproža vprašanja o metodah, stroških in zamudah preskušanja. Poleg tega se je
obvezni režim potrjevanja, ki ga je uvedel indijski urad za standarde, za 15 jeklenih izdelkov
razširil na 21 dodatnih jeklenih izdelkov in na tri izdelke iz nerjavnega jekla, kar pomeni
dodaten pritisk na jeklarsko industrijo EU v obliki obremenjujočih in dolgotrajnih postopkov
za ugotavljanje skladnosti in inšpekcijskih pregledov tovarn. V zvezi s pnevmatikami so
pristojbine za označevanje in zahteve glede bančnega jamstva še naprej glavne ovire za
izvoznike EU. Poleg tega nova shema indijskega urada za standarde za preskušanje in
inšpekcijske preglede z namenom potrjevanja avtomobilov in pnevmatik osebnih
avtomobilov uvaja pojem „kontrolna enota“ (5 000 pnevmatik iste vrste) in zahteva
preskušanje vsake desete kontrolne enote. V primerjavi s prejšnjo zahtevo, da se izvajajo 3mesečni preskusi skladnosti proizvodnje za vse velikosti pnevmatik, uvoženih v Indijo, je to
izboljšava, vendar še vedno predstavlja veliko obremenitev. EU je z Indijo obravnavala to
vprašanje in zahtevala, naj priglasi ukrep STO. Leta 2015 so se podjetja iz EU soočala s
tehničnimi ovirami v trgovini tudi pri izvajanju indijske liberalizacijske reforme v okviru
maloprodajnih in zavarovalniških storitev ter v zvezi s trženjem in označevanjem
alkoholnih pijač.
Komisija te netarifne ukrepe redno obravnava v okviru Odbora STO za tehnične ovire v
trgovini ter Odbora STO za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, dvostransko v okviru ustreznih
delovnih skupin EU-Indija in v okviru podkomisije o trgovini EU-Indija. Prav tako se
14
vzdržuje tesno sodelovanje z državami članicami EU ter zainteresiranimi stranmi iz Delhija in
Bruslja.
Javna naročila: v zvezi z izvajanjem politike preferencialnega dostopa do trga za doma
proizvedeno elektroniko v okviru javnih naročil ni bil dosežen nadaljnji bistveni napredek.
Intelektualna lastnina: učinkovita zaščita patentov je v Indiji še vedno težka. Razlogi
vključujejo omejevalna merila za možnost patentiranja, kot je pretirano omejevalna
opredelitev „inventivne ravni“, da bi se onemogočila zaščita patenta za inovativna zdravila, ki
temeljijo na predhodno obstoječih izdelkih, ter težave pri uveljavljanju patentov in zelo široka
merila za odobritev obveznih dovoljenj ali preklic patentov. To vpliva na zdravila, kemikalije
in druge sektorje, v katerih se spodbujajo lokalne inovacije. Indija je do zdaj zavračala pozive
EU k rednemu dialogu o intelektualni lastnini (v skladu z določenim sporazumom iz
leta 2005), vendar Komisija še naprej izraža svoje pomisleke v okviru drugih dvostranskih
stikov, vključno s pododborom za trgovino EU-Indija.
Naložbe: v zvezi s trgovino na drobno z več blagovnimi znamkami nova indijska vlada ni
odpravila obstoječe 51-odstotne zgornje meje za neposredne tuje naložbe (kljub napovedi med
volitvami, da bo ukinila ta del trgovine na drobno na podlagi neposrednih tujih naložb),
ampak je izvajanje te zgornje meje prepustila presoji posamezne indijske zvezne države, ne da
bi zagotovila centralno izvajanje. To dejansko omejuje naložbe EU v večini indijskih zveznih
držav. Pri tem je pozitivno, da se je novembra 2015 omilila zahteva glede 30 % lokalne
vsebine za tuje neposredne naložbe v trgovini na drobno z eno blagovno znamko (kar naj bi
se doseglo v petih letih od prejetja prvega obroka tujih neposrednih naložb), pri čemer naj bi
se uporabljal pogoj, da je treba 30 % lokalne vsebine doseči v petih letih od začetka
poslovanja. V trenutnem besedilu uradnega obvestila je navedeno, da je treba zahtevo glede
30 % lokalne vsebine izpolniti takoj po začetku poslovanja, vendar je pristojno ministrstvo
obljubilo, da bo to popravilo. Poleg tega je bilo z rednimi razpravami med EU in ustreznimi
indijskimi organi doseženo, da lahko prodajalci na drobno, ki trgujejo z eno blagovno
znamko, od novembra 2015 prodajajo prek spleta.
E.
JAPONSKA
EU si v okviru obsežnih pogajanj z Japonsko v zvezi s sporazumom o prosti trgovini
prizadeva obravnavati številne dolgoletne ovire za dostop do trga (vključno s carinami,
netarifnimi ukrepi (tj. tehnične ovire v trgovini ter sanitarni in fitosanitarni ukrepi) in
omejitvami javnih naročil). Doseženi so že bili nekateri konkretni rezultati:
Netarifni ukrepi: Nekatere tehnične ovire v trgovini / ovire v zvezi s sanitarnimi in
fitosanitarnimi ukrepi (npr. glede ekološke hrane, izdaje dovoljenj za prodajo žganih pijač na
debelo) so se že odpravile. Pri nekaterih drugih, v zvezi s katerimi se je Japonska zavezala
ukrepanju v prvem letu pogajanj, je bil dosežen bistven napredek, vključno s sprejetjem
mednarodnih standardov (npr. zdravila, aditivi za živila, postopki za odobritev zdravstvenih
15
pripomočkov in avtomobilski standardi na podlagi predpisov UN/ECE). Do
31. decembra 2015 je Japonska odpravila dolgoletno prepoved uvoza govedine (ki je temeljila
na domnevnem tveganju okužbe z BSE) za štiri države članice EU, v zvezi s tremi drugimi
državami članicami pa so že potekale zaključne faze postopkov obravnavanja vlog.
Nadaljujejo se tudi razprave o omejitvah za uvoz prašičjega mesa in proizvodov iz
prašičjega mesa iz nekaterih držav članic EU, ki jih Japonska še vedno ohranja.
Na splošno se nadaljujejo pogajanja o netarifnih ukrepih na podlagi drugega seznama, ki je bil
Japonski predložen decembra 2014. Ta seznam vključuje veliko sanitarnih in fitosanitarnih
ukrepov, kot je odobritev aditivov za živila. Drugi možni netarifni ukrepi so obravnavani v
okviru določenih poglavij sporazuma o prosti trgovini, na primer subvencije, v zvezi s
katerimi so obravnavana pravila v poglavju o konkurenci.
Javna naročila: EU se pogaja tudi o nadaljnjem odpiranju japonskega trga za javna naročila,
vključno z njenim trgom železniških storitev. Japonska je v okviru razprav o tako
imenovanem „enoletnem svežnju“ že sprejela konkretne ukrepe za povečanje preglednosti
svojega trga javnih naročil na področju železniških storitev. Razprave se zdaj nadaljujejo z
namenom, da bi se izboljšal dostop do trga za podjetja iz EU, predvsem z obravnavanjem tako
imenovane „klavzule o operativni varnosti“, na katero se Japonska lahko sklicuje, da bi se
izognila postopkom oddaje javnih naročil.
F.
RUSIJA
Trgovinska politika EU v zvezi z Rusijo se osredotoča na reševanje številnih ukrepov, ki
omejujejo trgovino in ki jih je Rusija nedavno sprejela, vključno z nekaterimi, ki kršijo njene
zaveze v okviru STO. Rusija je takoj za Kitajsko uvedla največje število novih zadevnih
ukrepov v referenčnem obdobju, pri čemer je sprejela zlasti ukrepe neposredno na mejah.
Sanitarni in fitosanitarni ukrepi: Rusija je v referenčnem obdobju uvedla 10 novih prepovedi
uvoza v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi. Trenutno je v obravnavi zadeva, ki jo je
EU vložila pri STO zoper omejitve Rusije v zvezi z uvozom živih prašičev, svinjine in
nekaterih proizvodov iz prašičjega mesa s poreklom iz EU (DS 475). Rusija je
7. avgusta 2014 uvedla novo, politično motivirano prepoved kmetijskih proizvodov in živil iz
EU, ki velja za države (vključno z državami članicami EU), ki so v okviru ukrajinske krize
sprejele sankcije zoper Rusijo. Skupne izgube izvoza iz EU so se delno nadomestile s
povečanim izvozom na Kitajsko, v Južno Korejo, Hongkong, Turčijo in ZDA. Vendar so
nekatere države članice in sektorji utrpeli veliko škodo (npr. sektor mlečnih izdelkov na
Finskem in v baltskih državah).
Carine: Zdi se, da carine Rusije za papir in izdelke iz papirja, gospodinjske aparate (na primer
hladilnike) in palmovo olje kršijo carinske zaveze Rusije v okviru STO. EU je
31. oktobra 2014 pri STO vložila zadevo, s katero izpodbija te carine (DS485).
15. septembra 2014 je pri STO vložila tudi zadevo (DS479) zoper nezakonito zaračunavanje
protidampinških dajatev na lahka gospodarska vozila iz Nemčije in Italije s strani Rusije.
16
Tehnične ovire v trgovini: Nekatere ruske tehnične uredbe, ki so bile sprejete na ravni
Evrazijske gospodarske unije, uvajajo preobremenjujoče zahteve glede ugotavljanja
skladnosti, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi. Komisija ima pomisleke zlasti glede
dveh: osnutka tehnične uredbe o varnosti alkoholnih pijač (zlasti njenih določb o pivu, vinu in
žganih pijačah) in osnutka predlogov sprememb uredbe „o varnosti proizvodov za otroke in
mladostnike“. Komisija je na dvostranski ravni in v okviru Odbora STO za tehnične ovire
izrazila pomisleke v zvezi s tema uredbama in od Rusije zahtevala, naj pred začetkom
veljavnosti zagotovi dovolj časa, da se bodo proizvajalci lahko prilagodili.
Subvencije: Rusija je sprejela veliko diskriminacijskih programov subvencioniranja, ki
dajejo prednost ruskim proizvajalcem, zlasti v avtomobilskem sektorju (subvencije z
zahtevami glede lokalne vsebine) ter v obliki subvencij za proizvajalce kmetijske opreme in
kmetijskih strojev pod pogoji v zvezi z lokalno vsebino. To ima negativne posledice za
izvoznike avtomobilov in kmetijskih strojev (zlasti kombajnov) iz EU, ki se zelo potegujejo
za ruski trg. Komisija je to vprašanje večkrat obravnavala na dvostranski ravni in v okviru
odborov STO.
Javna naročila: Rusija je v referenčnem obdobju sprejela sklop sektorskih ukrepov, ki
podjetjem, ki niso iz Rusije, omejujejo dostop do javnih naročil. Čeprav ni podpisala
Sporazuma o javnih naročilih, bo ta sklop ukrepov nazadnje verjetno imel gospodarsko
kontraproduktiven učinek. Sprejela je tudi zakonodajo, katere namen je bil formalizirati
politiko prednostnega obravnavanja ruskega blaga v okviru javnih naročil s strani ruskih
podjetij v državni lasti in investicijskih projektov (tudi z zasebnimi podjetji) z vsaj 10odstotno udeležbo države.
G.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (ZDA)
Ovire za dostop do trga v ZDA se obravnavajo predvsem v okviru tekočih pogajanj o
sporazumu TTIP.
Javna naročila: Takoj za Rusijo so ZDA v referenčnem obdobju uvedle največje število
novih omejitev za javna naročila. Omejitve „kupujte ameriške izdelke“ na zvezni, državni in
lokalni ravni še vedno vplivajo na velik del javnega nakupovanja.
Intelektualna lastnina: Podjetja iz EU se soočajo s težavami pri varovanju pravic
intelektualne lastnine, zlasti geografskih označb EU v sektorju vina, sira in mesa.
Sanitarni in fitosanitarni ukrepi / tehnične ovire v trgovini: ZDA še vedno ohranjajo številne
dolgoletne tehnične ovire v trgovini (na primer certificiranje tretje strani ali lokalne
standardne zahteve v nekaterih sektorjih, zlasti strojništvu) ter sanitarne in fitosanitarne
omejitve za uvoz mesa (ovčjega, govejega in kozjega) ter jajčnih proizvodov in niso odpravile
čezmernih zamud pri obravnavanju zahtevkov za izdajo uvoznega dovoljenja, ki jih podjetja
iz EU vložijo za določene živalske in rastlinske proizvode.
17
Pogajanja o sporazumu TTIP so pomembna priložnost za odpravo teh omejitev, zagotovitev
boljše zaščite geografskih označb EU v ZDA in pridobitev zavez za hitrejše obravnavanje
zahtevkov v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi.
Subvencije: EU je v referenčnem obdobju pri STO vložila novo zadevo zoper ZDA v zvezi s
subvencijami, dodeljenimi podjetju Boeing (DS487).
III.
STRATEGIJA EU ZA OBRAVNAVANJE TRGOVINSKIH OVIR IN OVIR
ZA NALOŽBE
A.
MNOGOSTRANSKI IN VEČSTRANSKI TRGOVINSKI OKVIR IN POGAJANJA
1.
Mnogostranska in večstranska trgovinska pogajanja
Zaradi stalnega večanja števila trgovinskih omejitev po svetu in omejenega odpravljanja
zaščitnih ukrepov, kot je opisano zgoraj, je še posebej pomemben trden mnogostranski
trgovinski okvir, ki omogoča učinkovito obravnavanje takšnih protekcionističnih ukrepov.
Zato EU še naprej odločno podpira spodbujanje mnogostranske trgovinske agende in sistema
za reševanje sporov, ki sta še vedno temelj trgovinske politike EU 14.
V tem okviru je sveženj STO iz Nairobija, dogovorjen na 10. ministrski konferenci STO, ki
je potekala od 15. do 18. decembra 2015, zagotovil pomemben sporazum, s katerim naj bi se
zagotovila bolj poštena svetovna trgovina in podprl razvoj. Med drugim je bil dosežen
sporazum o odpravi subvencij in drugih shem, ki nepošteno podpirajo izvoz kmetijskih
proizvodov, zagotovitvi, da se pomoč v hrani za države v razvoju dodeli na način, ki ne
izkrivlja lokalnih trgov, prizadevanju za poenostavitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati
izvozniki iz najrevnejših držav, da bi imeli njihovi proizvodi koristi od trgovinskih
sporazumov (pravila o poreklu), ter dajanju več priložnosti podjetjem iz najrevnejših držav,
da bi opravljali storitve v drugih državah članicah STO. Rezultati, ki so bili doseženi v zvezi z
vprašanji o najmanj razvitih državah, ter sklepa o pristopu Afganistana in Liberije dokazujejo
pozornost, ki jo STO namenja potrebam svojih najranljivejših članic. Poleg tega je bil na
10. ministrski konferenci sklenjen Sporazuma o trgovini z izdelki informacijske
tehnologije (ATI2), ki odpravlja carinske dajatve za več kot 200 visokotehnoloških
proizvodov (vključno s polprevodniki, medicinsko opremo, igralnimi konzolami in napravami
GPS), pri čemer se je razširil ATI iz leta 1996, tako da zajema 1,3 bilijona EUR svetovne
trgovine.
EU je 5. oktobra 2015 ratificirala sporazum STO o olajševanju trgovine, ki je
najpomembnejši mnogostranski trgovinski sporazum od devetdesetih let 20. stoletja.
Sporazum o olajševanju trgovine bo predvidoma bistveno poenostavil in posodobil carinske
14
Glej Sporočilo Komisije „Trgovina za vse“ (opomba 3), str. 27–29.
18
postopke po vsem svetu. To bi moralo zlasti pomagati malim podjetjem pri dostopu do novih
izvoznih priložnosti. Prav tako bi moralo imeti pomembno vlogo pri povečanju vključevanja
držav v razvoju v globalne vrednostne verige. 15
Na večstranski ravni so pogajanja o sporazumu TiSA dobro napredovala in se bodo v
letu 2016 predvidoma pospešila. O sporazumu TiSA se trenutno pogaja 23 članic STO
(vključno z EU), ki skupaj predstavljajo 70 % svetovne trgovine s storitvami. Njegov cilj je
liberalizacija trgovine s storitvami, ki presega GATS, na področjih, kot so izdaja dovoljenj,
finančne storitve, telekomunikacije, e-trgovanje, pomorski prevoz in začasna selitev
strokovnjakov v tujino, da bi tam opravljali storitve. Storitve ustvarijo približno 70 % BDP in
delovnih mest v EU ter so vse pomembnejši del mednarodne trgovine. Sporazum TiSA lahko
zelo pomaga podjetjem iz EU pri izvozu storitev.
EU in 16 drugih članic STO se od julija 2014 pogajajo tudi o sporazumu za liberalizacijo
svetovne trgovine z okoljskimi dobrinami (sporazum o okoljskih dobrinah), da bi se
odpravile ovire za trgovino in naložbe v blago, storitve in tehnologije, ki lahko prispevajo k
varstvu ali izboljšanju okolja. Trenutno se pogovori osredotočajo na odpravo carin za veliko
različnih okoljskih dobrin. Cilj EU je tudi vključiti storitve v zvezi z izvozom okoljskih
dobrin (npr. popravila in vzdrževanje vetrnih elektrarn) in odpraviti netarifne ovire, kot so
zahteve glede lokalne vsebine ali omejitve za naložbe. Ker je EU vodilna v svetu na področju
izvoza in uvoza okoljskih dobrin, bi lahko sporazum o okoljskih dobrinah zagotovil
pomembne priložnosti za podjetja iz EU.
Revidirani Sporazum o javnih naročilih je začel veljati 6. aprila 2014. Medtem ko je
postopek ratifikacije v teku, se nadaljujejo razprave o prihodnjih pristopih k sporazumu, zlasti
pristopih Kitajske in Avstralije. EU sodeluje pri teh razpravah, da bi zagotovila čim večjo
pokritost.
Poleg tega je Komisija 29. januarja 2016 sprejela spremenjeni predlog o instrumentu
mednarodnih javnih naročil 16, tj. orodju za spodbujanje nadaljnjega odpiranja trgov javnih
naročil po svetu. Čeprav je EU odprto gospodarstvo, veliko pomembnih trgovinskih partneric
EU uporablja omejevalne prakse, ki diskriminirajo podjetja iz EU. Veliko takih novih
ukrepov je bilo sprejetih v referenčnem obdobju (glej oddelek I.B.1.(c)). Novo predlagano
orodje naj bi Komisiji omogočalo, da uvede javne preiskave v primeru domnevne
diskriminacije podjetij iz EU na trgih javnih naročil v tretjih državah. Če bi se diskriminacija
potrdila, bi lahko Komisija zadevno državo pozvala, naj začne posvetovanja o odprtju svojega
trga javnih naročil. Če bi bilo to neuspešno, bi se lahko za ponudbe podjetij iz zadevne države
v zvezi z razpisi EU za oddajo naročil uporabil mehanizem za prilagoditev cene, s čimer bi se
15
16
http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1374
Spremenjeni predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do
notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije
do trgov javnih naročil tretjih držav (COM(2016) 34 final, 29.1.2016).
19
ponudbam drugih podjetij, ki niso iz EU, in podjetij iz EU zagotovila konkurenčna prednost.
Konec leta 2015 je Svet razpravljal o predlogu. Sprejeti bi ga bilo treba po rednem
zakonodajnem postopku (postopku soodločanja).
2.
Odbori STO in postopki reševanja sporov
EU je še vedno ena od članic STO, ki so najbolj proaktivne v odborih STO za tehnične ovire v
trgovini, sanitarne in fitosanitarne ukrepe, subvencije in izravnalne ukrepe, postopke izdaje
uvoznih dovoljenj ter investicijske ukrepe v zvezi s trgovino. Ti odbori so učinkoviti forumi
za poudarjanje pomislekov EU, obveščanje, ozaveščanje in oblikovanje zavezništev z drugimi
članicami STO, ki se soočajo s podobnimi težavami, ter obravnavanje vprašanj ali pripravo na
nadaljnje izvršilne ukrepe, če je to potrebno.
Reševanje sporov v STO je še vedno najboljša možnost, kadar se druga izvršilna orodja
izkažejo za nezadostna. Čeprav ta postopek traja precej časa in je zanj potrebnih precej
sredstev, lahko sistematično odpravi pomembne ovire in dolgoročno zagotovi pravno varnost.
EU je v referenčnem obdobju vložila dve zadevi za reševanje sporov v STO: eno zoper Rusijo
v zvezi s carinami (DS485) in eno zoper ZDA v zvezi s subvencijami, dodeljenimi podjetju
Boeing (DS487). Vzpostavile so se tudi komisije za reševanje spora z Brazilijo v zvezi z
davčnimi ugodnostmi za domače proizvajalce motornih vozil, elektronike in avtomatiziranih
naprav (DS472) in dveh sporov z Rusijo o nekaterih ukrepih v zvezi z uvozom prašičev in
svinjine (DS475) ter o protidampinških dajatvah za lahka gospodarska vozila (DS479). Poleg
tega so se zaključili postopki v zvezi s pomembnim sporom o uvoznih omejitvah v Argentini
(DS438) s pozitivnim izidom za EU (glej oddelek II). Še en pomemben primer uspešno rešene
zadeve (DS 432), ki jo je vložila EU, se nanaša na omejitve izvoza redkih zemeljskih
elementov na Kitajskem, pri čemer je Kitajska po odločitvi STO, ki jo je organ za reševanje
sporov sprejel avgusta 2014, januarja in aprila 2015 sklenila, da bo odpravila izvozne kvote
oziroma izvozne dajatve.
3.
Instrumenti trgovinske zaščite
Za uporabo instrumenta trgovinske zaščite (protidampinški, izravnalni ukrepi in zaščitni
ukrepi) se uporabljajo pravila STO. Ti ukrepi niso navedeni v tem poročilu kot možni
protekcionistični ukrepi, saj je njihov namen zgolj odprava protikonkurenčnega ravnanja ali
odzivanje na nepričakovano povečanje uvoza, ki povzroča škodo. Ob koncu obdobja
poročanja je število veljavnih ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite zoper EU ali
njene države članice ostalo nespremenjeno (151). Države, ki so najaktivneje izvajale te
ukrepe, so bile Brazilija, Indija, Avstralija, Indonezija, Maroko in Turčija. EU je zlasti
zaskrbljena zaradi povečanega uvajanja zaščitnih ukrepov (24 v obdobju poročanja). Ti ukrepi
se uporabljajo zoper vse države porekla, ne glede na to, ali te države povzročajo škodo
domači industriji, in ne da bi se dokazal obstoj nepoštenih trgovinskih praks.
20
Komisija še naprej aktivno spremlja zadeve v zvezi s trgovinsko zaščito, ki so jih tretje države
vložile zoper podjetja iz EU 17, za zagotovitev, da se ob izvajanju kakršnih koli ukrepov strogo
spoštujejo ustrezna pravila STO. V referenčnem obdobju je EU na primer vložila zadevo za
reševanje spora v STO v zvezi z nepoštenim pobiranjem protidampinških dajatev za lahka
gospodarska vozila v Rusiji (glej oddelek II.F).
Po drugi strani EU uporablja instrumente trgovinske zaščite tudi zoper nepoštene trgovinske
prakse tretjih držav. Konec leta 2015 se je izvajalo skupaj 97 dokončnih ukrepov
(86 protidampinških in 11 izravnalnih ukrepov). Ti ukrepi so najbolj vplivali na jeklarski
sektor in sektor kemikalij. Največ jih je bilo uvedenih zoper Kitajsko, in sicer 56 ukrepov.
Vendar se instrument trgovinske zaščite uporablja le za manj kot 1 % skupnega uvoza EU, kar
pomeni, da je EU na svetovni ravni zelo skromen uporabnik tega instrumenta.
Glede na trenutne znatne presežne zmogljivosti in velik pritisk na cene v jeklarskem sektorju
je bilo mogoče od druge polovice leta 2015 opaziti povečano uporabo instrumenta trgovinske
zaščite v zvezi z jeklenimi izdelki. Do konca leta 2015 se je 14 od 33 veljavnih dokončnih
ukrepov v zvezi z jeklom (30 protidampinških in 3 izravnalni) nanašalo na uvoz jekla iz
Kitajske (13 protidampinških in 1 izravnalni), potekajo pa še druge preiskave. V soočanju s
krizo na področju jekla so tudi druge države (zlasti ZDA, Maroko in Indija) sprejele te
ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi (Indija).
B.
DVOSTRANSKA TRGOVINSKA AGENDA
1.
Pogajanja
EU si namerava prizadevati za sklenitev dvostranskih in regionalnih sporazumov na način, ki
podpira ponovno vzpostavitev osrednje vloge STO pri svetovni trgovinski dejavnosti 18. Ima
najbolj ambiciozno zastavljeno dvostransko trgovinsko agendo na svetu, preferencialne
trgovinske sporazume, sklenjene z 52 državami, z 80 državami pa se pogaja o sporazumih o
prosti trgovini in sporazumih o gospodarskem partnerstvu, tudi z nekaterimi njenimi
ključnimi gospodarskimi partnericami (ZDA, Japonsko, Mercosurjem in Indijo – čeprav so
pogajanja s slednjo državo trenutno obstala). Poleg tega se s Kitajsko in Mjanmarom/Burmo
pogaja o sporazumih o naložbah 19. Medtem ko so veljavni sporazumi o prosti trgovini pred
desetimi leti zajemali manj kot četrtino trgovine EU, zajemajo zdaj več kot tretjino trgovine
EU ter je bodo zajemali dve tretjini, če in ko bodo zaključena vsa tekoča pogajanja.
17
Komisija vsako leto pripravi podrobno analizo ukrepov trgovinske zaščite, ki jih tretje države izvajajo zoper
podjetja iz EU, in jo objavi na: http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/trade-defence/actionsagainst-exports-from-the-eu/.
18
Glej Sporočilo Komisije „Trgovina za vse“ (opomba 3), str. 29 in naslednje.
19
Za pregled glej http://ec.europa.eu/trade/policy/countries-and-regions/agreements/.
21
Dvostranska in regionalna pogajanja so zelo pomembna z vidika odpravljanja trgovinskih ovir
in odpiranja trgov. Ta učinek je opazen med pogajanji in tudi po zaključku pogajanj. Npr. še
pred uradnim začetkom tekočih pogajanj z Japonsko o sporazumu o prosti trgovini se je
začelo obsežno delo v zvezi z netarifnimi ukrepi, ki je med pogajanji zagotovilo konkretne
rezultate, na primer v zvezi z vprašanjem izdaje dovoljenj za prodajo žganih pijač na debelo
(glej oddelek II).
Decembra 2015 so se zaključila tudi pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z Vietnamom 20.
V skladu z običajnim postopkom se v zvezi z besedilom tega sporazuma izvede pravni
pregled in opravijo prevodi v vse jezike EU pred predložitvijo Svetu in Evropskemu
parlamentu v ratifikacijo. Komisija v tem obdobju že tesno sodeluje z Vietnamom, da bi
opredelila zakonodajo, ki jo mora ena ali druga stran sprejeti ali spremeniti zaradi uskladitve z
novim sporazumom o prosti trgovini. V okviru tega postopka bo predvidoma odpravljenih več
dolgoletnih ovir za dostop do trga, kar bo po začetku veljavnosti sporazuma o prosti trgovini
omogočilo hitre rezultate (glej spletišče Komisije: „pregled potencialnih ukrepov omejevanja
trgovine, december 2015“).
Poleg tega so se 17. julija 2014 zaključila pogajanja med EU in Ekvadorjem v zvezi s
protokolom o pristopu k sporazumu o prosti trgovini med EU ter Kolumbijo in Perujem,
pogodbenice pa bodo protokol zdaj podpisale in ratificirale. Pogajanja o sporazumu o prosti
trgovini med EU in Kanado (CETA) so se zaključila 26. septembra 2014, o sporazumu o
prosti trgovini med EU in Singapurjem pa 17. oktobra 2014.
2.
Izvajanje in izvrševanje obstoječih sporazumov o prosti trgovini
Kot je poudarjeno v Sporočilu Komisije „Trgovina za vse“, je za zagotovitev, da sporazumi o
prosti trgovini po začetku veljavnosti zagotovijo obljubljeno odprtje trga in poslovne
priložnosti na terenu, ključno poskrbeti za njihovo celovito izvajanje. Trenutno se v ta namen
izvaja predvsem strategija dostopa do trga (glej oddelek C.), pri čemer se uporabljajo posebne
strukture, vzpostavljene v okviru sporazumov o prosti trgovini (na primer posebni trgovinski
odbori, ki omogočajo zgodnjo izmenjavo in diplomatsko odpravo tržnih ovir, in kot zadnja
možnost posebni mehanizmi za reševanje sporov), ter splošne obstoječe strukture, kot so
odbori STO ali reševanje sporov v STO 21, če je to bolj ustrezno.
Sporazum o prosti trgovini, ki ga je EU sklenila z Južno Korejo in se uporablja od
1. julija 2011, dokazuje pomembnost učinkovitega spremljanja za zagotovitev čim bolj
20
Glej http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1449.
21
Do zdaj so se izvršilni ukrepi izvajali izključno prek kanalov STO, vendar bodo izvršilni kanali sporazumov
o prosti trgovini morda postali pomembnejši, ko bo sklenjenih več takih sporazumov s posebnimi
mehanizmi za reševanje sporov.
22
celovitega izvajanja takega sporazuma 22. Tako so se lahko v obdobju, zajetem v tem poročilu,
obravnavala številna vprašanja v zvezi z izvajanjem sporazumov o prosti trgovini in
dostopom do trga. Po stalnih pritiskih s strani EU in v skladu z zavezo Koreje iz sporazuma o
prosti trgovini je bil na primer na področju finančnih storitev junija 2015 uzakonjen nov
okvir, ki finančnim institucijam EU dovoljuje prenos podatkov v tujino in zunanje izvajanje
sistemov IT, kar je zelo olajšalo njihovo poslovanje v Koreji. V zvezi z ekološko hrano je
začela februarja 2015 veljati ekvivalentna ureditev, ki je bila dokončno oblikovana
jeseni 2014 in se od sprejetja nemoteno izvaja. Na avtomobilskem področju korejski organi
po posredovanju EU od poletja 2015 sprejemajo vozila, homologirana v skladu s standardi
Euro VI, brez dodatnih čezmernih zahtev po informacijah. Kljub temu vprašanja o dostopu do
trga v tem sektorju še vedno niso rešena in še vedno je pomembno stalno pozorno
spremljanje.
Uspešen je tudi postopek izvajanja sporazuma o prosti trgovini med EU ter Kolumbijo in
Perujem 23. Še vedno so prisotni nekateri pomisleki, npr. na področju sanitarnih in
fitosanitarnih ukrepov za Peru ter v zvezi z obdavčitvijo alkoholnih pijač v Kolumbiji in
Peruju. Pozitivno pri tem je, da je Kolumbija junija 2015 uvedla en postopek, ki vključuje vse
potrebne korake za odobritev izvoza živalskih proizvodov v EU. S tem so se poenostavile
formalnosti v zvezi z izvozom v EU in skrajšal se je odzivni čas, kar olajšuje dostop do trga
EU. Poleg tega je 526 kolumbijskih in 1 133 perujskih podjetij, med katerimi je bilo zelo
veliko malih in srednjih podjetij, prvič izvažalo v EU od začetka veljavnosti sporazuma o
prosti trgovini.
Z začetkom izvajanja poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini med EU in
Gruzijo ter EU in Republiko Moldavijo 1. septembra 2014 se je omogočilo tesno
sodelovanje s poslovnimi organizacijami in državami članicami, da bi se podprle reforme
upravljanja trgovine in okrepilo obravnavanje trgovinskih ovir v navedenih državah. Medtem
ko je poslovno ozračje v Gruziji precej ugodno, si je Komisija zelo prizadevala rešiti več
poslovnih vprašanj v Republiki Moldaviji (npr. v zvezi z energetiko, zavarovanjem,
carinskimi formalnostmi, zemeljsko oskrbo). Izvajanje agende o reformi poglobljenih in
celovitih sporazumov o prosti trgovini bo predvidoma zagotovilo enake konkurenčne pogoje
za EU in lokalna podjetja v zadevnih državah.
Učinkovito spremljanje in izvajanje sporazumov o prosti trgovini torej ustvarja nove
priložnosti za dostop do trga in prispeva k odpravljanju obstoječih ovir.
22
Za zadnje poročilo o izvajanju glej http://ec.europa.eu/trade/policy/countries-and-regions/countries/southkorea/.
23
Drugo letno poročilo o izvajanju trgovinskega sporazuma med EU ter Kolumbijo in Perujem je bilo sprejeto
10. februarja 2016 (https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2016/SL/1-2016-58-SL-F1-1.PDF).
23
C.
STRATEGIJA DOSTOPA DO TRGA: ZA OKREPLJENO PARTNERSTVO
Strategija dostopa do trga 24 dopolnjuje mnogostranska, večstranska in dvostranska trgovinska
pogajanja EU, tako da zagotavlja, da se trgovinske priložnosti, ki jih ustvarijo trgovinski
sporazumi (sporazumi o prosti trgovini in sporazumi STO), pretvorijo v dejanski dostop do
trga za evropske izvoznike. Strategija temelji na „partnerstvu za dostop do trga“, ki vključuje
redno usklajevanje med Komisijo, državami članicami in podjetji iz Bruslja in tretjih držav.
Strategija dostopa do trga se je izkazala za učinkovito orodje za zbiranje informacij o
trgovinskih ovirah ter za prednostno obravnavanje in opredelitev enotne strategije za odpravo
ovir. Ta strategija lahko predstavlja diplomatsko ukrepanje, razprave v okviru posebnih
odborov ali strukture znotraj STO ali v okviru sporazumov o prosti trgovini ter posredovanje
in uradno reševanje sporov.
Glede na vse bolj obsežno dvostransko trgovinsko agendo in številne sporazume o prosti
trgovini, ki bodo začeli veljati v naslednjih nekaj letih, bo imela strategija dostopa do trga
resnično pomembno vlogo pri uveljavljanju trgovinskih interesov in pravic EU. Ustrezno
izvajanje in izvrševanje sporazumov EU o prosti trgovini bo ključno za zagotovitev, da se ti
sporazumi pretvorijo v dejanski dostop do trga in poslovne priložnosti za izvoznike EU v
tujini. Vendar to ni izključno naloga Komisije, temveč skupna odgovornost Komisije, držav
članic, Evropskega parlamenta in zainteresiranih strani. Zato je Komisija v Sporočilu
„Trgovina za vse“ iz leta 2015 predlagala okrepljeno partnerstvo z državami članicami,
Evropskim parlamentom in zainteresiranimi stranmi za izvajanje trgovinskih sporazumov. S
tem se bo trenutno „partnerstvo za dostop do trga“ razširilo in okrepilo, tako da bo preseglo
odpravljanje trgovinskih ovir in ovir za naložbe. Vključevalo bo izvajanje sporazumov o
prosti trgovini, vključno z okrepljenim ozaveščanjem in dejavnostmi carinskega sodelovanja,
olajševanjem trgovine in trajnostnim razvojem.
SKLEPNA UGOTOVITEV
Rahlo upočasnitev svetovnega gospodarstva in sorazmerno šibko svetovno trgovinsko
dejavnost leta 2015 sta spremljala večja uporaba potencialnih ukrepov omejevanja trgovine v
referenčnem obdobju od julija 2014 do decembra 2015 in zelo omejeno odpravljanje
predhodno uvedenih ukrepov. Sklop ukrepov omejevanja trgovine, uzakonjenih od leta 2008,
se torej še vedno povečuje. Tako kot v prejšnjih letih so omejevalne ukrepe uporabljale zlasti
države v vzponu, vendar tudi razvite države, vključno s članicami skupine G-20, še naprej
uporabljajo takšne prakse, kljub večkratnim zavezam, da ne bodo sprejemale
protekcionističnih ukrepov na področju trgovine in da bodo odpravile obstoječe.
24
Glej Sporočilo Komisije „Globalna Evropa – Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim
izvoznikom“ z dne 18. aprila 2007, COM(2007) 183 final (Strategija dostopa do trga).
24
Tudi nekatere ključne gospodarske partnerice EU, analizirane v tem poročilu, še naprej
ohranjajo veliko število trgovinskih ovir. EU si v zvezi z ZDA in Japonsko prizadeva
obravnavati te ovire v okviru pogajanj o sporazumu o prosti trgovini, pri čemer bi se lahko
nekatere že odpravile, zlasti za Japonsko. Čeprav so še vedno prisotne številne pomembne
ovire, je mogoče opaziti tudi nekatere pozitivne dosežke za države Mercosurja (Brazilijo in
zlasti Argentino) po dvostranskih in mnogostranskih prizadevanjih EU in prizadevanjih v
okviru pogajanj o sporazumu o prosti trgovini. Napredek v zvezi z Indijo je še vedno počasen,
odpravljanje ovir za dostop do trga pa je še vedno najtežje na Kitajskem in v Rusiji, z
omejenimi dosežki v obdobju poročanja.
Na podlagi navedenega je še vedno ključen učinkovit nadaljnji napredek pri mnogostranski,
večstranski in dvostranski trgovinski agendi, hkrati pa se je treba bolj osredotočiti na
učinkovito izvajanje in izvrševanje trgovinskih sporazumov. V zvezi s tem ima še naprej
osrednjo vlogo strategija dostopa do trga EU s partnerstvom za dostop do trga med Komisijo,
državami članicami in zainteresiranimi stranmi. Glede na vse bolj obsežno dvostransko
trgovinsko agendo se predlaga okrepljeno partnerstvo z državami članicami, Evropskim
parlamentom in zainteresiranimi stranmi, da bi združili moči pri izvajanju trgovinskih
sporazumov ter zagotovili, da se ti sporazumi pretvorijo v dejanski dostop do trga in poslovne
priložnosti v čim večjem obsegu.
Hkrati je treba še naprej pozivati k večjemu protiprotekcionističnemu prizadevanju na
svetovni politični ravni ob upoštevanju pozitivnih učinkov odprtih trgov na inovativnost,
produktivnost, gospodarsko rast in blaginjo.
25