docmesečniku - Kinodvor
download 
Report Transcription
mesečniku - Kinodvor
september 2016 od 14. septembra Kapitan Fantastični Captain Fantastic ZDA, 2016, barvni, 1:2.35, 120 minut režija in scenarij Matt Ross fotografija Stephane Fontaine igrajo Viggo Mortensen, George MacKay, Frank Langella, Kathryn Hahn, Samantha Isler, Annalise Basso, Nicholas Hamilton, Shree Crooks, Charlie Shotwell festivali, nagrade Svetovna premiera na festivalu Sundance. Nagrada za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled – Cannes. Najboljši film – Seattle. Nagrada občinstva – Karlovi Vari. distribucija Cinemania group Ben je predan oče in zagrizen zagovornik svojih idealov. V neokrnjeni divjini ameriškega severozahoda, onkraj civilizacije, vzgaja in uri svojih šest otrok, da bi lahko odrasli v izjemne osebe. Toda ko mora družina po tragičnem dogodku zapustiti paradiž in se podati v svet, so Benova predstava starševstva in nauki, ki jih odločno vceplja otrokom, pred težko preizkušnjo. Hkrati humorna in pretresljiva, zlasti pa ganljiva drama o nekonvencional ni družini, ki mora zapustiti svoj dom sredi ameriške divjine, da bi zaživela v svetu, v katerega ne verjame. Na grada za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled letošnjega Cannesa, kjer je film požel stoječe ovacije. »Fascinira me problematika starševstva in starševske vzgoje. Ben se je odrekel zunanjemu svetu in osebnim ambicijam, da bi svoje življenje posvetil cilju postati kar najboljši oče. Toda vprašanje je, ali je postal najboljši oče na svetu ali pa morda najslabši. Je njegovo početje noro ali naravnost fantastično? /…/ Za Bena postane vse, kar je počel prej, drugotnega pomena v primerjavi z vzgojo otrok. Toda odrekanje ima svojo ceno – in to je v resnici srž tega filma.« - Matt Ross »Ni mi bilo treba na dolgo in široko raziskovati sožitja z naravo in življenja v divjini. Nekoč sem živel v severnem Idahu, v okolju, ne dosti drugačnem od tistega, kjer uvodoma spoznamo družino Cash. Ko sem se pripravljal na vlogo, sem se za nekaj časa vrnil tja. In nazadnje sem se iz Idaha odpravil v Washington s tovornjakom, polnim najrazličnejše šare, ki se mi je zdela prikladna. /…/ Veliko knjig, ki jih vidite na avtobusu in v našem domu, sem prinesel s seboj. Moji so tudi kanu in nekaj koles, kuhinjskih pripomočkov, nožev in oblek.« - Viggo Mortensen »Viggo Mortensen v vlogi, za katero je bil rojen. /…/ Ker zaupa v integriteto svoje filmske situacije, se Ross ne ustraši neizbežne sentimentalnosti, kar se zgodi mnogim režiserjem, in je tudi ne skuša spodkopati z ironijo ali sarkazmom, kar je postala obžalovanja vredna tendenca neodvisnega filma. Namesto tega vsesko zi spoštuje čustva svojih likov in gledal cev, in čeprav tvega zasmehovanje cini kov, bo zagotovo naletel na posluh tistih, ki si želijo, da bi jih prevzela in ganila tako globoka človeška izkušnja.« - Peter Debruge, Variety »Uporabiti v naslovu filma pridevnik, kot je 'fantastičen', je vselej tvegano. Če film ne izpolni obljub, se zajedljivi naslovi kritik pišejo kar sami od sebe. Toda na smolo urednikov križem sveta Kapitan Fantastični ni v nevarnosti. Film ni le sijajen, pač pa tudi srčen, humoren, vi zualno čudovit in ravno prav žalosten.« - Brian Moylan, The Guardian »Rossov drugi celovečerec je očarlji vo učinkovit kot ljubljenec občinstva in hkrati kot provokacija. Kritizira tako sanje otrok cvetja kot kapitalistično po trošniško družbo in s pomočjo skrajnih primerov obeh jasno izrazi svoje sporo čilo /…/. Hipijevske sanje se soočijo s sodobno ameriško stvarnostjo, toda film premore dovolj globine, da prepozna zmote in pomanjkljivosti obeh življenj skih slogov.« - Jasmin Valjas, The Upcoming »Film resnično pripada Mortensenu, ki Benu dovoli biti iritanten, aroganten in nestrpen, toda tudi topel, skrben in lju beč. Je neizprosen, a vdan oče, žalujoči vdovec, ki srdito brani poslednjo željo svoje žene. In Mortensen odigra vse te registre in še več s subtilnostjo in dosto janstvom.« - Alonso Duralde, The Wrap od 1. septembra Vojna Krigen Danska, 2015, barvni, 1:1.85, 115 minut režija in scenarij Tobias Lindholm fotografija Magnus Nordenhof Jønck igrajo Pilou Asbæk, Tuva Novotny, Søren Malling, Dar Salim, Dulfi Al-Jabouri festivali, nagrade Nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film. Nagrada bodil Danske nacionalne zveze filmskih kritikov za najboljšo fotografijo. Nagrada občinstva – Portland. Benetke. AFI Fest, Los Angeles. distribucija FIVIA - Vojnik Poveljnik Claus Pedersen je nameščen v Afganistanu. Njegova mlada žena Maria na Danskem skrbi za dom in tri otroke, ki očeta že močno pogrešajo. Med neko rutinsko misijo se Pedersenov vojaški vod znajde v navzkrižnem ognju. Da bi rešil težko ranjenega vojaka, poveljnik prekrši vojaški protokol in sprejme hipno odločitev, ki ima usodne posledice tako za tamkajšnje civilno prebivalstvo kot za Clausa in njegovo družino. Danski režiser in scenarist Tobias Lindholm (Ugrabitev, Lov) se z izje mnim občutkom za naturalistični prikaz ekstremnih situacij in ustvar janje tesnobne napetosti tokrat loti vojne drame. Vojna je film o moral nem spopadu načel in pravil, pa tudi o usodnih posledicah odločanja v okoliščinah, kjer nobena odločitev ni enoznačno pravilna ali napačna. Letošnji nominiranec za oskarja za najboljši tujejezični film. »Nikoli nisem bil na bojišču. Vojno sem vedno zgolj opazoval v medijih in na filmu. Ko sem sklenil posneti ta film, sem moral zato poiskati ljudi, ki so bili priča vojni: danske vojake in talibanske bojevnike, sorodnike in begunce. Moral sem doumeti kompleksnost in logiko vojne, četudi si nisem obetal, da bi lahko razkril njen resnični obraz, saj ne verjamem, da takšna resnica obstaja. Hotel sem razumeti, da bi lahko povedal zgodbo o ljudeh v vojni, kajti oni so tisto, kar je resnično. In Vojna je zame film o njih. /…/ Vselej raje povem premalo kot preveč. Nekateri režiserji mislijo, da ljudje pred vstopom v dvorano svojo zavest in empatijo oddajo v garderobi. Zato jih zasipajo z vse vrste nepomembnimi detajli, ki odžirajo prostor in postanejo zadušljivi, namesto da bi gledalcu omogočili črpati iz lastnih izkušenj in se resnično poglobiti v film.« - Tobias Lindholm »Najnovejši film Tobiasa Lindholma, morda najboljši doslej, umeščen v kao tičnost nenehnih spopadov na Bližnjem vzhodu, je tankovestna, neolepšana štu dija vojaškega odločanja – in njegovih potencialno uničujočih posledic, na tu jem in doma.« - Alan Scherstuhl, The Village Voice »'Ne morete si predstavljati, kako je tam,' je stavek, ki ga pogosto slišimo v vojnih dramah, ko vojaki po vrnitvi domov s te žavo navežejo stik s civilisti, ki jih niso zaznamovale grozote vojne. Te besede slišimo tudi v Vojni, čeprav jih v Lindhol movi neizprosni, fascinantni anatomiji suma vojnega zločina gledalec pravza prav ne potrebuje. V skrajno napeti prvi polovici poustvari aktualno vojno vihro tako živo kot katerikoli film na to temo.« - Guy Lodge, Variety »Osupljiv, napet in kompleksen film zas tavi preprosto vprašanje: kaj narediti, ko pravilna odločitev ne obstaja?« - Olly Richards, Empire »Resnična bitka Vojne se odvija v Clau su samem, medtem ko je Lindholmova kamera neusmiljeno uperjena v Asbæka, ki odigra še eno brezhibno predano predstavo, obkrožen s številčno zasedbo, v kateri se zdi vsak igralec uglašen do popolnosti.« - Jessica Kiang, The Playlist »Vojna napravi sila pogumno in težko potezo, ko najbolj simpatičnemu liku podeli odgovornost za tisto najhujše, kar se v filmu zgodi: Pedersonovi vzgibi v ne utrudni skrbi za njegove može so pošteni in krepostni, toda širši kontekst zgodbe je grozovit in Lindholm nas prisili, da resno podvomimo v mentaliteto vojske, ki je zmožna podeliti tolikšno moč enemu samemu človeku.« - Tim Robey, The Telegraph Miles Davis Miles Ahead ZDA, 2015, barvni, 1:2.35, 100 minut od 7. septembra režija Don Cheadle scenarij Steven Baigelman, Don Cheadle fotografija Roberto Schaefer igrajo Don Cheadle, Ewan McGregor, Emayatzy Corinealdi, Lakeith Lee Stanfield, Michael Stuhlbarg festivali, nagrade Directors to watch – Palm Springs. New York. Sundance. Berlin. Festival SXSW, Austin. Istanbul. Glasgow. Belfast. distribucija Cinemania group Na vrhuncu plodovite glasbene kariere se Miles Davis v poznih 70. letih nenadoma umakne očem javnosti. Otopel od bolečin in analgetikov se utaplja v spominih na slavo ter nekdanjo ljubezen in muzo Frances Taylor. Ko se premeteni glasbeni novinar Dave Braden nekega dne prebije v Davisov dom in zasebnost, se moška znajdeta sredi vrtoglave pustolovščine, na lovu za ukradenimi posnetki glasbenikovih zadnjih skladb. Bravuren režijski prvenec igralca Dona Cheadla je divje vznemirljiv, ganljiv in z glasbo prežet film, ki sta ga navdihnila delo in življenje jazz ovskega velikana. »Posneti zabaven, rock 'n' roll film o multitalentiranem glasbeniku na netradicionalen, subverziven način. Poskusiti oživiti Milesa Davisa, namesto da bi zgolj nanizali vzpone in padce njegovega življenja. Takšen pristop se mi je zdel zvest Davisovemu duhu.« - Don Cheadle Ameriški igralec Don Cheadle (letnik 1964) je nastopil že v celi vrsti televizijskih serij in celovečercev, med drugim v filmih Vroče noči, Daleč od oči, Preprodajalci, Oceanovih enajst, Oceanovih dvanajst, Usodna nesreča in Hotel Ruanda, ki mu je prinesel nominacijo za oskarja za najboljšo moško vlogo. »Če hočete vedeti, kdo bo med nomini ranci za oskarje v letu 2017, si morate ogledati ta film.« - A. O. Scott, The New York Times »Naj bi bilo pomembno, če so cele sekvence filma Miles Davis – vključno s streli in cviljenjem gum med avtomo bilskim pregonom – plod režiserjeve domišljije in ne Davisovega resničnega življenja? /.../ Puristi bodo tulili, a hkrati zamudili ves užitek in poanto tega igrivo impresionističnega filma. /…/ Davis je monumentalna figura, toda Cheadle je ne kleše iz marmorja. Glasbenika upodobi v človeški velikosti. Vidimo ga, ko se poti, pokaže nam njegovo nečimrnost, paniko, slo po mamilih, zlobnost, toda tudi nje govo pretkano inteligenco, sposobnost uživanja in genialnost.« - Manohla Dargis, The New York Times »Ekscentričen, nepredvidljiv in neneh no napet film je s svojimi hipnimi uvidi in briljantno glavno vlogo bolj soroden kakšni Davisovih kompozicij kot klasični filmski biografiji. Scenarij /…/ nadomesti ustaljene biografske potankosti za izme nično očarljivo in čudaško farso /.../.« - Eric Kohn, Indiewire »McGregor vdahne rutinski vlogi humor in odpadniškega duha, medtem ko ves čas ambivalentno niha med Bradenovo integriteto in sebično hinavščino. In ču dovita Emayatzy Corinealdi /…/, ki mora pod pritiskom posesivnega Davisa žrtvo vati lastne umetniške ambicije, je hkrati predmet čutne in čustvene obsesije. Njen lik je tako živo navzoč (obraz resnične ženske zre z naslovnice albuma 'Some day My Prince Will Come' ob podstavku z nekaj črticami kokaina), da jo Cheadle povsem upravičeno izbere za simbolični totem vseh Davisovih številnih žena in ljubimk.« - David Rooney, The Hollywood Reporter »Celovečerni režijski debi Dona Cheadla je poživljajoče drzen poskus strukturirati film o Milesu Davisu kot razširjen vizu alni in narativni ekvivalent modalnega jazza, forme, ki jo je legendarni troben tač ustoličil s svojim prebojnim albumom 'Kind of Blue' leta 1959. Te strategije vam seveda ni treba prepoznati, da bi lahko uživali v Cheadlovi strastni upodo bitvi vihravega Davisa in predstavi Co rinealdijeve v vlogi glasbenikove muze /…/.« - Graham Fuller, Screen Daily Naše vsakdanje življenje Naša svakodnevna priča od 28. septembra BiH/Slovenija/Hrvaška, 2015, barvni, 1:1.85, 89 minut režija in scenarij Ines Tanović fotografija Erol Zubčević igrajo Uliks Fehmiu, Emir Hadžihafizbegović, Jasna Ornela Bery, Nina Violić, Goran Bogdan, Vedrana Seksan, Goran Navojec festivali, nagrade Svetovna premiera v Sarajevu. Kandidat Bosne in Hercegovine za oskarja za najboljši tujejezični film. Najboljši film – Tuzla. Najboljši igralec (Emir Hadžihafizbegović) – Festival SEE Berlin. Najboljši igralec (Uliks Fehmiu) – Vilna. Nagrada občinstva – Priština. Cottbus. Göteborg. Sydney. FSF, Portorož. distribucija Cinemania group Skoraj štiridesetletni Saša pripada generaciji, ki ji je vojna vzela mladost, pa tudi ambicije in upe za svetlo prihodnost. Njegova mlajša sestra Senada je kot otrok prebegnila iz obleganega Sarajeva in živi v Sloveniji. Oče in družinski glavar Muhamed se kot direktor krčevito oklepa podjetja, ki je zastarelo in propada, ter ostro obsoja sinovo malodušje in brezdelje. V njunem navzkrižnem ognju je mati Marija, ki se v požrtvovalni skrbi za dom dobro zaveda, da je družina tisto najpomembnejše. Filmska sevdalinka režiserke Ines Tanović (omnibus Neke druge zgodbe) je presunljiv in čustveno pris ten, toda hkrati umirjen, humoren in realističen portret sarajevske me ščanske družine v tranzicijski družbi. Kandidat Bosne in Hercegovine za oskarja v kategoriji najboljši tujeje zični film se ponaša z odlično igral sko zasedbo z različnih koncev nek danje Jugoslavije. »To je film o generaciji v štiridesetih letih, ki je preživela vojno, ki ni dočakala nikakršnega spektakularnega obdobja miru in ki že dve desetletji išče svoje mesto v družini in družbi. Kot avtorici mi je najpomembnejše sporočilo: ko začne ljudem življenje razpadati na poslovnem, zdravstvenem in čustvenem področju, dojamejo, da je družina tisto, kar je najpomembnejše, da je to pravzaprav človekova edina oaza.« - Ines Tanović »Režiserka in scenaristka Ines Tanović ob pomoči sijajne igralske zasedbe z vseh koncev nekdanje Jugoslavije zgod bi vdahne avtentična čustva in živahen lokalni značaj. /…/ nevsiljivo nadroben scenarij, ki se ponaša s toplino ter in timnostjo in gledalcu ne začne nikoli presedati, sijajno upodobi občutek mo ralne izgubljenosti dežele med mučno počasno tranzicijo iz stanja krize. Jasno odrazi tudi stisko vse generacije 30- in 40-letnikov, ki jim je vojna vzela mla dost in se čutijo ujete v zamrznjenem življenju. Veliko pove že dejstvo, da bi po odprtem koncu večina gledalcev z veseljem preživela še poldrugo uro z družino Susić.« - Alissa Simon, Variety »Resnično gre za zgodbo o vsakdanjem življenju, v kateri ne najdemo pretirano dramatičnih tragedij ali histerično bod rilnega vzdušja. To je realističen film – ljubeče naslika tisti segment bosanske družbe, ki ga v nasprotju s filmi o revšči ni in tragediji redko srečamo na velikem platnu.« - Vladan Petković, Cineuropa »Kljub navidezni vsakdanjosti zgodba deluje zato, ker Tanovićeva mojstrsko iz rablja prizore, dialoge in mizansceno, ki so videti, kot bi bili posneti po resničnem življenju. /…/ Režiserka se sooča tudi z domačim strahom pred stagnacijo in za ostajanjem za svetom, s skrbmi genera cije, ki je med vojno zapustila domovino in zdaj ne more najti svojega mesta, z generacijskim prepadom in hitrimi eko nomskimi spremembami, ki jih doživlja država. Toda te težave nikoli ne ovira jo zgodbe, ki v prvi vrsti sporoča, da je družina kljub notranjim trenjem vendarle edini varen pristan; da je rojevanje otrok na ta svet edini način, kako premagati kaos, in da je edini recept za reševanje konfliktov še vedno pogovor. Sijajna za sedba, ki se je očitno povsem poistovetila s svojimi liki, režiserke nikoli ne pusti na cedilu.« - Dan Fainaru, Screen Daily na sporedu Telo Ciało Poljska, 2015, barvni, 1:2.35, 90 minut režija Małgorzata Szumowska scenarij Małgorzata Szumowska, Michał Englert fotografija Michał Englert igrajo Janusz Gajos, Maja Ostaszewska, Justyna Suwała festivali, nagrade Srebrni medved za najboljšo režijo – Berlin. Nagrada Evropske filmske akademije za najboljšo montažo. Najboljši film, zvok, igralec (Janusz Gajos) in mlada igralka (Justyna Suwała) – Festival poljskega filma. Karlovi Vari. Melbourne. Toronto. Hongkong. GoEast, Wiesbaden. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Mrliški oglednik Janusz in njegova hčerka Olga se vsak po svoje, bolj ali manj neuspešno, soočata z izgubo Olgine matere. Moški z otopelostjo in cinizmom sledi svoji dnevni delovni rutini, medtem ko ima Olga vse večje težave z bulimijo. Ko dekle zaradi motenj hranjenja pristane v bolnišnici, se v družinsko dinamiko vmeša psihoterapevtka Anna, ki je pred leti izgubila otroka in je prepričana, da lahko komunicira z umrlimi. Poljska režiserka v tragikomični psi hološki drami preplete usode treh posameznikov – mrliškega ogled nika, njegove bulimične hčerke in njene terapevtke – ter tri raznolike poglede na vprašanja telesa in duha. Srebrni medved za najboljšo režijo na lanskem Berlinalu. »Hotela sem posneti film o anoreksiji. Dolgo sem razmišljala o njem, potem pa zamisel opustila, saj se mi je zdela tema preveč hermetična in zaprta, da bi dosegla občinstvo. Toda zgodba o Olginem značaju in dejstvo, da telesu pripisujemo mnogo raznolikih pomenov, sta še vedno burila moje misli. Telo – fizično, astralno, mrtvo – lahko obravnavamo kot predmet, lahko ga obožujemo ali sovražimo.« - Małgorzata Szumowska »Mračno komično razglabljanje o tem, kaj pomeni biti živ, kako se ljudje spo padajo z izgubo in kaj sledi po smrti. Zgodbe treh likov s popolnoma različ nimi pogledi na izgubo trčijo v filmu Telo poljske režiserke Małgorzate Szu mowske, ki ga čudaški humor in naspro tujoči si pogledi na svet spreminjajo v skorajda kubistično absurdno komedijo. /…/ Kot antropološka študija sodobne Poljske film razkriva deželo navzkrižnih samopodob, razpeto med udobja sodob nosti in miselnost starega sveta …« - Peter Debruge, Variety »Szumowska je že z dramo o prostituciji Elles pokazala zanimanje za telesne zlo rabe – zlasti ženskih teles –, tokrat pa se tematike loti bolj duhovito in raznoliko … /…/ Vešča fotografija Michała Engler ta (Kongres) uokviri bizarno dogajanje v zamrznjene širokoplanske kompozicije, ki še poudarijo vseprežemajoč občutek osamljenosti v filmu in svetu, kjer se edina odrešitev morda skriva v doživetju zunajtelesne izkušnje.« - Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter »Szumowska odkriva absurdnost v malo dane vsaki situaciji, zlasti pri liku Anne, ki je boleče iskrena v svojih zunajsvetnih nazorih, medtem ko vsi trije igralci z vso pristnostjo uprizarjajo obešenjaški hu mor. Toda pod humorjem tli hrepenenje po človeškem stiku. /…/ Režiserka ne podcenjuje travm svojih likov, pač pa pokaže, da lahko še tako neznatna gesta spremeni potek človekovega življenja.« - Amber Wilkinson, Eye For Film »Posneti dober začetek in konec filma je delikatna umetnost, zlasti če podobe in dialogi, ki se odvijejo med njima, ohrani jo enako zavidljivo raven. Uvodni prizor Telesa, melanholičnega in posejanega s trenutki pretanjenega, a čudaškega hu morja, nakaže obet, ki ga avtorica tudi izpolni: bradati mrliški oglednik Janusz se pripelje k reki, na bregu katere se je obesil neki moški. Vidimo ga viseti visoko na drevesu, nato v bližnjem posnetku, ko ga snemajo z veje, čeprav je kamera ves čas diskretno usmerjena na žive in ne na mrtvega. Toda medtem ko prvi razpra vljajo o dogodku, obešenec za njihovimi hrbti vstane in se veselo opoteče proč.« - Bénédicte Prot, Cineuropa Mama od 20. septembra Slovenija/Italija/BiH, 2016, barvni, 1:1.85, 93 minut avtor Vlado Škafar fotografija Marko Brdar montaža Jelena Maksimović, Vlado Škafar zvok Julij Zornik producent Frenk Celarc produkcija Gustav film, Transmedia, SCCA/pro.ba, Arch Production igrajo Nataša Tič Ralijan, Vida Rucli, Gabriella Ferrari, Pierluigi Di Piazza distribucija Gustav film Filmska pesem o mami in hčeri. Mati odpelje hčer v tujo deželo in jo zapre v hišo v odročni vasici. Čeprav med seboj ne govorita, je jasno, da ima hči samouničevalne težnje. Potovanje, ki se začne kot materin poskus, da bi rešila svojega otroka, postane vse bolj čarobna duhovna pustolovščina, na kateri mati znova prebudi življenje v sebi. Tretji del »trilogije o bolečini in lepo ti« Vlada Škafarja je doživel svetovno premiero v sekciji Svetla prihodnost filmskega festivala v Rotterdamu. »Če za Mamo rečemo, da je igrani film, in ga bodo šli zato gledat ljudje, ki imajo radi igrane filme, bodo lahko razočarani. Izraz lirski ga opiše bolje. Vedno so me najbolj privlačili filmi, ki so iskali svojo pot, ki niso igrali po pravilih igranega filma in se niso obremenjevali z oznakami; ki so bili svobodni. Vedno sem jih rad gledal, ker sem se potem tudi sam lahko počutil svobodnega.« - Vlado Škafar »Najboljši med novimi filmi na festivalu je vzorčni primer tistega, kar dela dogod ke, kakršen je Rotterdam, posebne: pre danost filmom dušne topline in krhkosti, katerih prefinjenost je tako redke vrste, da krivično veljajo kot neprimerni za šir šo distribucijo. Slovenski film Mama /…/ je bil tu prikazan premierno in si zasluži še dolgo pot: njegova milina, prepojena z radovednim sočutjem, bi morala biti prepoznavna vsepovsod. Konec koncev se imenuje 'mama'.« - Daniel Kasman, MUBI »Mama je film, ki živi svoje lastno živ ljenje in se ne vsiljuje gledalcu. Pros tor je tisti, ki gledalca povabi naprej, ne da bi mu povedal, kako se v njem znajti. Mama je čudovita, pa ne v smislu, da bi bila brezhibno nareje na ali da bi se hotela šopiriti, ugajati ali zapeljevati; čudovita je preprosto zato, ker je, kakršna je – in ne bi mog la biti narejena kakorkoli drugače.« - Koen Van Daele »Njegovi filmi niso podobe v liričnem smislu Tarkovskega ali greenawayevsko razkričane. In niso godardovski filmski eseji. Pa kljub temu jih lahko opišemo kot vizualne meditacije in lirične refleksi je, ki črpajo iz najintimnejših pretresov posameznika kot bitja bolečine in lepote. /…/ film ne zahteva le gledalca, ki je očiš čen pričakovanj, ampak tudi gledalca, ki filma ne gleda dobesedno, ki ga ne racio nalizira, ampak ga gleda tako, kot bi bral poezijo. In tudi te, povsem dobesedno, v filmu ne manjka.« - Ženja Leiler, Delo »Škafarjeva Mama izgleda kot ekra nizacija knjige Film kot umetnost. Kot reimaginacija in transfiguracija filma kot umetnosti. Škafar skuša vse to, kar je film izgubil s prihodom zvoka in go vorjenimi dialogi, dobiti nazaj. Vse to, kar je filmu vzelo film, hoče nazaj. Nazaj hoče vse tisto, kar film dela film. /…/ A da ne bo nesporazuma: nazaj noče kake izgubljene 'nedolžnosti', 'otročjosti' ali 'naivnosti' nemega filma, temveč prav njegovo zrelost, njegovo doraslost.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »V zvezi z Mamo Vlada Škafarja bi se dalo govoriti o razliki med narativnim in antinarativnim filmom ali, še bolje, o paradoksu pripovednega filma na način nepripovednega. A nima smisla, ker je bolje reči takole: Vlado Škafar je 'sveti Pavel slovenskega filma', direktor foto grafije Marko Brdar pa najboljši bralec 'Pavlovih pisem'. /…/ Kar je pri Ška farju 'pavlovskega', je trdna in globoka vera v neko nezaslišano možnost: pri Pavlu je bilo to Kristusovo vstajenje od mrtvih, pri Škafarju pa možnost filma kot umetnosti 'čistih' trenutkov in tihe, gole navzočnosti, v kateri imajo lahko podo be, in prav kot podobe, vlogo razodetja.« - Zdenko Vrdlovec, Dnevnik Za zamudnike Vsako nedeljo ob 19:00 Ave, Cezar! Hail, Caesar! Ethan Coen, Joel Coen, VB/ZDA /Japonska, 2016, barvni, 106 minut igrajo Josh Brolin, George Clooney, Ralph Fiennes, Scarlett Johansson, Frances McDormand, Tilda Swinton, Channing Tatum distribucija Karantanija cinemas 4. septembra 11. septembra ob 19:00 ob 19:00 da to kaj spremeni: film, ki ga snemajo, je teološki spektakel, film, ki ga gledamo (Barton Fink sreča Velikega Lebowskega), pa je spektakel teologije. 'Odpusti mi, Oče, kajti grešil sem,' so prve besede, ki jih slišimo, izreče pa jih Eddie Mannix, upravitelj studia Capitol, ki leta 1951 potrebuje veliko spovedi in veliko vere, da bi zmenedžiral in preživel vse strese, iluzije, norosti in ekscese holivudskega sistema.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina Z vsemi žavbami namazani studijski producent Eddie Mannix je na lovu za izginulim zvezdnikom, ki ga je med snemanjem epskega spektakla o antičnem Rimu ugrabila skrivnostna komunistična klika. Sklepno poglavje 'trilogije butcev' (Kdo je tu nor?, Intolerable Cruelty) je ljubeča satira filmske industrije, s katero se brata Coen vračata v zlato dobo Hollywooda 50. let. »V filmu Ave, Cezar! je toliko zvezd, kot da je Ben-Hur. In v nekem smislu je res – satirična reimaginacija snemanja Ben-Hura, tu naslovljenega Ave, Cezar!. Ne »Čudovito izdelana burkaška vožnja skozi studijske kuloarje in malibujske en klave zlatega Hollywooda natrese kopico ekscentrične komike in muzikaličnega blišča, /…/ da bi nazadnje pristala pri smešno-trpkem vprašanju, mar ni življe nje morda le tovarna sanj.« - Justin Chang, Variety »Kot delo bratov Coen ni film nič novega, toda kot izjemno pološčena, omikana in nekoliko nadrealistična komedija se zdi takšna redkost kot samorog.« - Joshua Rothkopf, Time Out New York Podlih osem The Hateful Eight Quentin Tarantino, ZDA, 2015, barvni, 168 minut igrajo Samuel L. Jackson, Kurt Russell, Walton Goggins, Jennifer Jason Leigh, Tim Roth, Michael Madsen, Bruce Dern, Demian Bichir, Channing Tatum distribucija Blitz Film & Video Distribution Nekaj let po ameriški državljanski vojni skozi zasneženo pokrajino Wyominga drvi kočija. Notorični lovec na glave z ujetnico potuje v mestece Red Rock. Pot jima prekrižata temnopolti major severne vojske in južnjaški dezerter, ki trdi, da je tamkajšnji novi šerif. Pred snežnim viharjem se zatečejo v gorsko postojanko, kjer jih pričaka četverica sumljivih tujcev in kjer se Tarantinov osmi celovečerec, posnet v veličastnem 70-mm formatu, iz prostranega vesterna prelevi v klavstrofobično detektivko, polno avtorjeve radožive brutalnosti. »Podlih osem je izvrsten in uživaški preplet kdo-je-kdo in kdo-bo-koga filma, mametovsko lucidne gledališke drame, političnega trilerja in vesternovske za hodnjaške brutalke.« - Ženja Leiler, Delo »Film Podlih osem, antivestern z anti morriconejevskim soundtrackom Ennia Morriconeja, briljantna reimaginacija Corbuccijeve Velike tišine, /…/ je – po dobno kot Leonejeva ‘dolarska trilo gija’– groteskna, obešenjaška, cinična slika razšopirjenega, dereguliranega, po vampirjenega, igralniškega kapitalizma, v katerem odnosi med ljudmi privzemajo obliko odnosov med stvarmi, v katerem vsi le napeto špekulirajo in v katerem vsi trgujejo s smrtjo.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »Nobenega dvoma ni, kdo je napisal za motane, jedke, profane in pogosto smeš ne dialoge, ki jih sijajna zasedba žveči in pljuva z očitnim užitkom /.../.« - Todd McCarthy, The Hollywood Reporter Za zamudnike 25. septembra ob 19:00 18. septembra ob 19:00 Savlov sin Saul fia László Nemes, Madžarska, 2015, barvni, 107 minut igrajo Géza Röhrig, Levente Molnár, Urs Rechn, Todd Charmont distribucija Demiurg Oktober 1944, taborišče Auschwitz. Savel je član posebne skupine judov skih taboriščnikov, imenovane sonder kommando, ki je prisiljena sodelovati pri množičnih usmrtitvah. Nekega dne v krematoriju odkrije truplo dečka, za katerega trdi, da je njegov sin. Odkritje canskega festivala, kjer je film prejel veliko nagrado žirije, je pretresljiva pripoved o človeku, ki išče človečnost v okoliščinah, kjer je ni. pristopom k oblikovanju filmske podobe doseže tako intenzivno silovitost, da je ogled tega filma že prav fizično-duhovna izkušnja.« Lisandro Alonso, Argentina/Danska/ Francija/ZDA/Mehika/Brazilija/Nemčija/ Nizozemska, 2014, barvni, 108 minut - Denis Valič, Pogledi »Nemesova zmožnost, da v zgodbo o boju za preživetje v koncentracijskem tabori šču /…/ vbrizga svežo filmsko energijo, je še toliko bolj občudovanja vredna, ker gre za avtorjev celovečerni prvenec. Pri tem podvigu mu pomaga mojstr ska 35-milimetrska fotografija Mátyása Erdélyja, ki dogajanje zajezi v utesnjen akademski format, s čimer vzbuja obču tek ujetosti v peklensko podzemlje, a ni pri tem niti za trenutek ogrožena verodo stojnost filma.« - Eric Kohn, Indiewire »/…/ eden najbolj osupljivih prvencev zadnjega desetletja /.../. Je grozljivka in hkrati resen premislek o možnostih repre zentacije radikalnega zla, film, ki v spo min prikliče tako podobe filmov Béle Tar ra kot tudi določene žanrske produkcije. Predvsem pa gre za delo, ki s specifičnim Jauja: Raj na zemlji Jauja »/.../ spektakularni prvenec Lászla Ne mesa, ki nam dolgo holokavstno noč, v kateri je umrla Evropa, kaže v dolgem, neskončnem velikem planu – da bi ja vi deli. In uvideli.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina igrajo Viggo Mortensen, Viilbjørk Mallin Agger distribucija Demiurg Jauja: Raj na zemlji, ki se odvija v odročni vojaški postojanki v Patagoniji leta 1882, je zgodba o očetovem obupanem iskanju hčerke, ki nas odpelje v pokrajino onstran časa, kjer preteklost ne obstaja in prihodnost nima pomena. Nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu. »Alonso se poda v kraje, ki bi si jih le malo njegovih filmskih kolegov drznilo obiskati, kaj šele posneti, poleg tega pa ima izjemno sposobnost, da najde pok rajine z lastno dramo. /…/ skoraj vsaka podoba je pustolovščina v barvi in svet lobi, številni odlomki pa uspejo brez oči za člane Kluba Kinodvor prost vstop tnih zvijač ali manipulacij ujeti barvne vrednosti Maneta. Jauja: Raj na zemlji je – tako kot vsi Alonsovi filmi – izjemen dosežek in obenem majhen čudež, bolj zapleten pripovedni okvir pa pravzaprav prinaša povsem novo razsežnost. To je film, ki v mislih raste še naprej.« - Kent Jones, Film Comment »Jauja izgleda kot predelava Iskalcev, kultnega, perverznega, kontroverznega Fordovega vestema, v katerem je John Wayne iskal svojo mladoletno nečakinjo, ki so jo ugrabili Indijanci. /../ In tu je pa radoks: za tujega zavojevalca, ki je pri šel, da bi koloniziral, defloriral in okužil rajsko deželo, ni hujšega zločina od hče rine izgube nedolžnosti. Raj ni izgubljen, ko pridejo brutalni, križarski, onanistični kolonialisti, ampak ko kolonialistova hči izgubi nedolžnost, ali bolje rečeno: raj je izgubljen, ko incest ni več mogoč. Toliko o raju, ki morda sploh ni obstajal.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina od 12. septembra na sporedu Ogorčenje Indignation Schamusove bogate – filmske in ži vljenjske – izkušnje zasijejo na platnu.« James Schamus, ZDA, 2016, barvni, 110 minut »Glede na sijajen pedigre v filmski in dustriji /…/ smo si od profesorja Scha musa v dolgo pričakovani vlogi reži serja obetali natanko tak eleganten in odrasel film. Toda menjava kariere je lahko sila nevarna reč, zato so elegan tna izvedba, pronicljivo poznavanje lika in miljeja ter tih, a nezadržen na stop patosa še toliko bolj navdušujoči. Kot režiser in scenarist je uspel ostati zvest pisateljevemu delu, ki se po mne nju mnogih upira filmski priredbi.« igrajo Logan Lerman, Sarah Gadon, Tracy Letts distribucija Cinemania group Ganljiva in napeta drama Ogorčenje, ki se odvija v konservativni, antisemitski in spolno zavrti Ameriki 50. let, je režijski prvenec enega najpomembnejših neodvisnih producentov sodobne ameriške kinematografije Jamesa Schamusa (Gora Brokeback, Sreča), posnet po istoimenskem romanu slovitega ameriškega pisatelja Philipa Rotha. »Odkar je začel Schamus pred četrt stoletja producirati filme, se je art film ska scena drastično spremenila, kljub temu pa bo vedno tu inteligentna odra sla publika, željna pametnih, melanho ličnih dram, kakršna je Ogorčenje … /…/ Resda gre za režijski prvenec, toda - Peter Debruge, Variety - David Rooney, The Hollywood Reporter »Pretanjena študija romantičnega dvor jenja in študijske rutine, ki je najbolj silovita v trenutkih, ko režiser-scenarist podeli prednost likom pred zgodbo.« - Jordan Raup, The Film Stage »Logan Lerman preseka navidezno omi ko z igro, ki kar prekipeva od stopnjujoče se arogance in cinizma njegovega lika.« - Tim Grierson, Screen Daily Prečkanje Islandije Crossing Iceland Jure Breceljnik, Slovenija/Islandija, 2016, barvni, 52 minut, produkcija Film IT Jerome Josserand iz francoske vasice La Grave tik pod prelazom Col du Lautaret je eden od pionirjev snežnega kajta in imetnik svetovnega rekorda v najvišjem poletu. Ko je prvič obiskal Islandijo, ga je dežela popolnoma prevzela s svojo naravno lepoto in izjemnimi pogoji za kajtanje. Odločil se je vrniti in jo prekajtati od severa do juga. Marca 2011 se tako odpravi na izziv svojega življenja, na več kot 200 kilometrov dolgo prečkanje Islandije. Da bi bil izziv še večji, si zastavi, da bo to naredil v enem samem dnevu. Fotograf in režiser Jure Breceljnik je bil avtor večkrat nagrajenih kratkih in dokumentarnih filmov, ki jih je od leta 2009 ustvarjal pod okriljem svoje produkcijske hiše Film IT. Leta 2009 je po- snel dokumentarec o vrhunski športni plezalki in pozneje življenjski sopotnici Nataliji Gros, Chalk & Chocolate. Leta 2012 je dokončal svoj prvi celovečerni dokumentarni film Wild one, zgodbo o izjemnem francoskem hendikepiranem plezalcu Philippu Ribieru. Leta 2015 je nastal dokumentarni portret briških vinarjev Terra Magica, tik pred koncem montaže pa je bilo tedaj njegovo zadnje delo, Crossing Iceland. Žal Jure ni uspel dokončati še enih filmskih sanj, dokumentarnega filma o zadnjih ledenih lovcih na vzhodni Grenlandiji, kamor se je po snemanju lani tako zelo želel vrniti. Vendar zvesta ekipa produkcijske hiše Film IT nadaljuje delo na filmu The Last Ice Hunters – tako Juretu v čast kot v spomin na njegovo neustavljivo strast do fotografije. Premierni projekciji sledi pogovor s protagonistom filma Jeromom Josserandom ter asistentom režije in vodjo postprodukcije Tilnom Čuferjem. FILMSKA SREČANJA OB KAVI september 2016 - maj 2017 sreda ob 10:00 in 15:00 Dopoldanski abonma. Pogovori v Kavarni. Popoldanski abonma. Pogovori na spletu. foto: Manca Juvan foto: Borut Krajnc Helena Koder gostiteljica Dopoldanskega abonmaja in moderatorka pogovorov z gosti Zoja Skušek gostiteljica Popoldanskega abonmaja »Ljudje umetnost sprejemamo na različ ne načine. Nekateri so sposobni že med branjem, gledanjem, poslušanjem vklju čiti ves svoj čustveni in razumski aparat. Sama sodim med one druge, ki umetniško delo sprejemajo intuitivno, se mu preda jo, ga vsrkajo vase ali ga zavrnejo.« »Ne vem, če verjamete v rojenice. Jaz ne, a če bi verjela, bi rekla, da mi je bilo ve selje do filma položeno v zibelko. … Po poldanski abonma je žal časovno omejen in zato ne bomo mogli v pogovor zaplesti še koga. Zato boste morali biti zadovoljni kar samo z mano. In zato imam tremo.« Program 28. 9. Naše vsakdanje življenje (Ines Tanović, BiH / Slovenija / Hrvaška, 2015) – Slovenska premiera v prisotnosti režiserke! Več o filmu na str. 8–9. 19. 10. 45 let (Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015) 23. 11. Most vohunov (Steven Spielberg, ZDA, 2015) 7. 12. Rdeča želva (Michael Dudok de Wit, Francija, 2016) 21. 12. Houston, imamo problem! (Žiga Virc, Slovenija / Hrvaška / Nemčija / Češka / Katar, 2016) 4. 1. Puščavska kraljica (Werner Herzog, ZDA, 2015) 18. 1. Biserni gumb (Patricio Guzmán, Čile / Francija / Španija, 2013) 15. 2. Družinski film (Olmo Omerzu, Češka / Slovenija / Nemčija / Francija / Slovaška, 2015) 15. 3. Sufražetke (Sarah Gavron, Velika Britanija, 2015) 5. 4. Zaklad (Corneliu Porumboiu, Romunija / Francija, 2015) 19. 4. V žarišču (Tom McCarthy, ZDA, 2015) 10. 5. Gospod sodnik (Christian Vincent, Francija, 2015) Gostje v sezoni 2016/2017 bodo Ines Tanović, Majda Mramor, Boštjan M. Zupančič, Žiga Virc, Ervin Hladnik Milharčič, Simon Tecco, Olmo Omerzu, Svetlana Slapšak, Vito Taufer, Peter Čeferin … Ogled pogovorov ob filmu tudi prek spleta. Več o programu: www.kinodvor.org/filmska-srecanja-ob-kavi/ Vabljeni k vpisu v Popoldanski abonma! Na voljo je še dovolj mest. Vpis za nove in za dosedanje abonente v jesenskem terminu bo potekal od torka 13. septembra 2016 od 14. ure pri blagajni Kinodvora. Cena abonmaja je 35 evrov, za člane abonmaja v pretekli sezoni in člane Kluba Kinodvor pa 30 evrov. Vpis v abonma v sezoni 2016/2017 ne zagotavlja mesta pri vpisu v prihodnji sezoni. Več informacij o vpisu na spletni strani in pri blagajni (odpre se uro pred prvo predstavo): T: 01 239 22 17 E: [email protected] Kinodvor. Program Kinobalon. za otroke www.kinodvor.org/kinobalon in mlade govo dvojnost, počasi pa je navdušen že ves razred. Biti žaba vseeno ni prav nič lahko, zlasti če ti po glavi skače ravnatelj Štorklja, toda učenci so prepričani, da je gospod Franc najboljši učitelj na svetu. Na praznovanju stoletnice šole pa ga morajo rešiti pred požrešno štorkljo ... Film avtorice Navihanega Brama poka že, kakšen je najboljši učitelj na svetu, in spominja, da je treba otrokom pris luhniti. od 27. avgusta »Obdobje čudežnega razmišljanja v ot roštvu je tako kratko. Želela sem ustva riti svet, ki izhaja iz realnega, ter mu dodati malo tega čudežnega sveta, ki nas obdaja. Sveta, v katerem si je mogoče predstavljati, da se učitelj lahko spreme ni v žabo.« 6+ »Filmska različica Dahlovega mišljenja. /…/ Spretno izdelan, zabaven ter po gumen film.« - filmtotaal.nl »Učitelj Žaba je prijeten, optimističen film, z neavtoritativno tendenco. Z vedno koristnim sporočilom, da je dobro spreje ti ljudi, ki so drugačni od večine.« - Jos van der Burg, parool.nl »Vesel, prijazen in navdušujoč. /…/ Hec na zgodba je prirejena po istoimenski knjižni uspešnici Paula van Loona in obarvana z mehkosrčnim vzdušjem, ki ga poznamo že iz režiserkinega prvenca Navihani Bram.« - Fabian Melchers, telegraaf.nl - Anna van der Heide, režiserka Kinodvor. Kavarna., 27. avgusta od 15:00 do 16:00 in od 17:30 do 18:30 Žabji žur 27. avgusta ob 16:00 – premiera Zavarovalnice Triglav z obiskom Kuža Pazija in Žabjim žurom Učitelj Žaba Meester Kikker Anna van der Heide, Nizozemska, 2016, 82 minut, v nizozemščini s slovenskimi podnapisi in pripovedovanje v slovenščini, distribucija FIVIA – Vojnik Projekcije s pripovedovanjem v slo venščini v živo: 27. 8. ob 16:00 (premiera); 28. 8.; 4. 9.; 11. 9.; 18. 9.; projekcije v nizozemščini s slovenskimi podnapisi: 29. 8. ob 11:00, 30. 8. ob 11:00, 3. 9.; 10. 9.; 17. 9. ob 11:00; 24. 9. ob 11:00; 25. 9.; 1. 10. in 2. 10. Projekcije, ki še nima jo objavljene ure, potekajo ob sobotah okrog 17:00, nedeljske pa okrog 15:00. Točne ure bodo objavljene v tekočem te denskem urniku. Gospod Franc pač ni navaden učitelj. Če deklici Siti poči guma, jo v šolo odpelje na balanci. Zgodi se mu, da med poukom zbeži na stranišče in ga ni več nazaj. V razred včasih vstopi blaten, moker in strgan, potem pa mu učenci pomagajo, da se preobleče v roza trenerko. In … kdaj pa kdaj tudi kvaka. Zakaj vse to? Ker se učitelj spreminja v žabo. Kot njegov oče, dedek, pradedek, družinska lastnost pač. Sita je prva, ki izve za nje- Pred in po premieri filma Učitelj Žaba bomo spoznavali različne vrste dvoživk, ki živijo v Sloveniji, njihove značilnosti ter njihov življenjski prostor. Izdelali bomo origami žabe iz papirja in preverili, katera je najhitrejša! Sodelujoči prejmejo tudi žabje nagrade! Z nami bosta Daniela Vlačić in Maja Sopotnik iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica, ki se ukvarja s preučevanjem dvoživk in plazilcev (več o društvu na www.herpetolosko-drustvo.si ali na Facebook strani). Živalski vrt Ljubljana, 4. septembra od 16:00 do 18:00 Ali vse dvoživke skačejo? Srečali se bomo z nekaterimi dvoživkami, ki živijo pri nas. Pogovarjali se bomo o njihovem naravnem in umetnem okolju. S preprostim ključem za določanje bomo poskušali določiti nekatere vrste. Pogovorili se bomo o razlikah med pravimi žabami in krastačami. Z vstopnico ZOO Ljubljana (avgust, september) si lahko film ogledate po klubski ceni 3 EUR! 7+ 6+ Samo 17. in 24. septembra ob 17:00! Matilda Matilda Danny DeVito, ZDA, 1996, 98 minut, v angleščini s slovenskimi podnapisi od 10. septembra Mali mož Malý Pán Radek Beran, Češka, 2015, 85 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija FIVIA – Vojnik Projekcija v Dvorani: 10. 9. ob 11:00; projekcije v Mali dvorani: 11. 9.; 18. 9. in 25. 9. Nedeljske projekcije, ki še ni majo objavljene ure, potekajo popoldan. Točne ure bodo objavljene v tekočem te denskem urniku. Nekoč je v prikupnem Votlem gričku živel Mali mož in verjel je, da ima prav vse, kar potrebuje. Sanje ga nagovorijo, da mu vendarle nekaj manjka. Le kaj bi to lahko bilo? Oprta si nahrbtnik in odide na dolgo pot po odgovor. Najprej k Prazni glavi. Ta ga napoti dalje do jezera, kjer teče bistra voda, ki odveže vsak jezik. Toda vrelec stražita Velika tesnoba in predrzni huligan, ki ju ne bo lahko premagati. Mali mož mora poiskati knjigo, ki svetuje, kako prelisičiti tesnobo, a zanjo so potrebna prav posebna očala …inštitutu, medtem pa se naučijo ceniti svoje napake, prijateljstvo in družino. Klasični lutkovni marionetni film o potovanju Malega moža, ki je odlo čen poiskati tisto, kar mu manjka. Premiera filma 10. septembra ob 11:00 je del programa 13. bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti Lutke. Več informacij o programu festivala na www.lgl.si. Deklica Matilda živi v hiši z neprijaznima staršema in bratom Miho. Čas preživlja s knjigami, ki si jih na veliko sposoja v knjižnici. Potem ko prebere matematično knjigo, ugotovi, da ima genialno moč. Zlahka množi večje številke in z očmi premika predmete! Ko starši spoznajo, da ni stara le štiri leta, temveč šest in pol, jo končno vpišejo v šolo. Slaba novica je ta, da šoli vlada zoprna ravnateljica Volovškarca, dobra pa, da ima Matilda v novem razredu simpatično prijateljico Sivko in krasno učiteljico Medico. Skupaj z učiteljico se zapleteta v pravo dogodivščino proti Volovškarci, kjer Matildi nadnaravna moč še kako prav pride. Družinska komedija po istoimenski knjigi Roalda Dahla, ponovno v kinu ob stoletnici pisateljevega rojstva. »Matilda v nobenem pomenu ni ‘otroški film’, čeprav bo starejšim otrokom zelo všeč. Je temačna družinska komedija o neumnih starših, krutih učiteljih in po gumni deklici, zato ni presenečenje, ko izvemo, da Danny DeVito ni zgolj ena glavnih zvezd filma, pač pa tudi njegov režiser.« - Rogert Ebert, rogerebert.com »Mara Wilson, ki je zažarela na platnu v vlogi hčerke Robina Williamsa v filmu Očka v krilu in pričarala vlogo Natalie Wood v rimejku Čudeža na 34. ulici, je očarljiva, ne da bi bila že pretirano ljubka ali nevzdržno zoprna. Je naravno karizmatična in zdi se popolna izbira za razigrano, neuklonljivo Matildo. Zaradi Mare Wilson nam je mar za naslovno ju nakinjo, in to je identifikacija, ki je nujna za Matildin uspeh. Redko lahko vidimo tako izpiljeno igro pri tako mladi igralki. /.../ Film Matilda ni politično korekten – konec koncev je mini maščevalna fantazi ja – vendar je v tem primeru to zagotovo plus.« - James Berardinelli, reelviews.net Vabljeni tudi k drugim dogodkom v Ljubljani ob stoletnici rojstva Roalda Dahla, ki smo jih zbrali v posebni zloženki in na spletni strani www.roalddahl.si. Nedelja od 11:00 do 13:00, Kinodvor. Mala dvorana. Sezamov kotiček Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru, otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom. 4. 9. Knjižna skokica. Nahrbtniki so že pripravljeni, barvice ošiljene, knjige lično zavite ... Manjkata le še zvezek in knjižna skokica, ki jo bomo naselili v njem (z Matejo Lukežič). 11. 9. Origami žabice. Nekje se bo skril zelen, a prikupen žabji učitelj. Priskakal bo med otroke in jih naučil zgibati origami žabice ter jih pripravil na žabjo tekmo. Pridruži se hitrostnemu skakanju in premagovanju blatnih ovir (z Jernejo Bernot). 18. 9. Gravžasti sluz. Otroci, imate radi sluz, ki vam polzi med prsti? Potem pridite in si naredite smrkljasti sluz, v katerem ne bodo manjkala niti očesa (z Ireno Narobe). 25. 9. Čarobne krede. Naredili bomo vsak svojo tablico in s pogledom poskusili prepričati kredo, da iz povsem običajne postane čarobna, takšna, ki piše sama od sebe ... Nam bo uspelo? Pridi in se uri z nami (z Niko Rupnik). Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00 Kino v plenicah. Za starše z dojenčki. Oglejte si film z rednega sporeda na pro jekciji, ki je prilagojena tako, da nas lah ko obiščete skupaj z dojenčkom. 7. 9. bo na sporedu film Ogorčenje (Indignation, James Schamus, ZDA, 2016, 110 minut). Napovedujemo 8+ od 3. oktobra Najin svet U-ri-deul Yoon Ga-eun, Južna Koreja, 2016, 95 minut, v korejščini s slovenskimi podnapisi Film ponuja vpogled v svet otroških odnosov, na videz preprostih, pa ven dar polnih čustev. Na premieri 3. oktobra ob 17:00 se nam bo pridružila režiserka filma Yoon Ga-eun! Premiera je del programa 22. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. Vstopnice bodo v prodaji od 27. septembra. 19. septembra ob 17:00 Khatte – Izbira svobode Khatte – The Choice of Freedom Miha Mohorič, Slovenija/Nepal, 2015, barvni, 55 minut Dokumentarni film prikazuje življenja otrok na ulicah Katmanduja, glavnega mesta Nepala. Režiser in snemalec Miha Mohorič spremlja skupino dečkov, ki mu pripovedujejo o svojih izkušnjah, razmišljanjih. »Včasih grdo govorim in včasih mislim na svojo mamo,« pove eden od njih. Spijo na ulici in v opuščenem vodovodnem jašku, ne hodijo v šolo, so pa pronicljivi opazovalci in iznajdljivi v iskanju načinov preživetja. Mnogi izkoriščajo njihovo stisko, med njimi tudi dobrodelne organizacije. A tu sta Sushil Babu Chetri, v preteklosti sam otrok iz ulice, in Lalit Shasi, ki jim iskreno želita pomagati. Sushil bi z njimi rad ustvaril gledališko predstavo, Lalit pa jim ponuja zatočišče, hrano in varnost v svoji sirotišnici. V delih Mihe Mohoriča, popotnika in filmskega ustvarjalca, najdevamo zgo dbe, ki nastajajo na presečišču življenj posameznikov in širše družbe. Inženir multimedije in antropolog po izobrazbi se danes posveča predvsem filmski obravnavi tistih družbeno-kulturnih tematik, ki prepogosto ostajajo skrite ali prezrte. V objektiv svoje kamere si prizadeva ujeti vsakdan »navadnih ljudi« in beležiti njihove neizgovorjene zgodbe, ob zavedanju slojevite kompleksnosti in kulturne raznolikosti sodobnega sveta. Je tudi ustanovitelj organizacije HiddenWords, okoli katere so zbrani mladi entuziasti, ki odkrivajo zgodbe na potovanjih po odročnih predelih sveta, in soustanovitelj Mednarodnega filmskega festivala v Kranjski Gori. Projekciji sledi okrogla miza v Kavarni. oktobra v Kinodvoru Javni zavod Kinodvor Kolodvorska 13 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13 M: +386 30 464 241 F: +386 1 239 22 16 E: [email protected] http://www.kinodvor.org Klub - Pablo Larraín Nina Peče Grilc, direktorica T: +386 1 239 22 10 M: +386 40 632 574 E: [email protected] Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana Blagajna se odpre uro pred prvo predstavo. Rezervacije in informacije: 01 239 22 17, [email protected] Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa T: +386 1 239 22 11 M: +386 40 632 572 E: [email protected] Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada občinstva (vodja programa, Kinobalon) T: +386 1 239 22 20 M: +386 30 324 063 E: [email protected] Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z javnostmi T: +386 1 239 22 14 M: +386 30 315 702 E: [email protected] Tjaša Smrekar, trženje in vodenje projektov T: +386 1 239 22 18 M: +386 40 620 700 E: [email protected] Maja Zrim, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: [email protected] Tehnični oddelek : Bojan Bajsič T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 548 879 E: [email protected]
