docmesečniku - Kinodvor
download 
Report Transcription
mesečniku - Kinodvor
december 2016 Toni Erdmann Toni Erdmann Nemčija/Avstrija, 2016, barvni, 162 minut od 14. decembra režija in scenarij Maren Ade fotografija Patrick Orth igrajo Peter Simonischek, Sandra Hüller festivali, nagrade Nagrada FIPRESCI – Cannes. Velika nagrada FIPRESCI za najboljši film leta. Pet nominacij za nagrado Evropske filmske akademije, vključno za najboljši film, režijo, scenarij, igralca in igralko. Eden izmed treh finalistov za nagrado LUX. Nemški kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Winfried, postarani učitelj klavirja, ki s čudaškimi šalami rad spravlja okolico v zadrego, se nenadoma odloči, da bo z obiskom presenetil hčerko. To je nerodna poteza, saj je Ines resna in ambiciozna poslovna ženska, ki se kot korporativna strateginja ravno ukvarja s pomembnim projektom v Bukarešti. Toni Erdmann, velika senzacija zad njega festivala v Cannesu in za mar sikoga film leta, je neznansko smešna in hkrati globoko ganljiva pripoved o družinskih vezeh, o vlogah, ki jih v živ ljenju igramo, ter o tem, da nikoli ne smemo izgubiti smisla za humor. »Moj oče je strasten šaljivec. Ko sem bila stara dvajset let, sem bila povabljena na premiero filma Austin Powers, kjer so kot darilo razdeljevali lažne zobe. Poklonila sem jih očetu, ker sem imela občutek, da mu bodo prišli prav. In res jih je dobro izkoristil: vtaknil jih je v usta, preden je šel k zobozdravniku, ali pa ko se je v restavraciji pritoževal nad hrano. Poleg tega sem velika ljubiteljica Andyja Kaufmana, ki je imel celo vrsto alter egov – eden izmed njih je bil Tony Clifton.« - Maren Ade »Še dolgo po tistem, ko se bodo žirije razšle in bo svet pozabil, kdo je osvojil letošnje nagrade, bo edicija 2016 [fe stivala v Cannesu] ostala v spominu kot leto, ko nam je Maren Ade podarila Toni ja Erdmanna, delo velike lepote, velikih čustev in velike umetnosti.« - Manohla Dargis, The New York Times »Če bi za utišanje govoric o smrti film ske umetnosti zadostoval en sam film, bi bil to ta. /…/ Vsak poskus, da bi ga opredelili s konvencionalnimi opisi – kot zgodbo o očetu in hčerki, feministično satiro o korporativnem vedenju, fabulo o globalnem kapitalizmu, razširjeno prak tično šalo – bi žalostno spodletel. Toni Erdmann je v resnici nekaj povsem no vega: razburljiv in vznemirljiv dokument o sedanjem trenutku, hkrati pa – kot vsak velik film – sporočilo iz prihodnosti.« »Film bi bilo preprosto razglasiti za eno največjih nemških komedij vseh časov, a je v resnici veliko več kot to.« znanstvenika – tako poučna so režiser kina duhovita razmišljanja o človeški zmožnosti sobivanja v tem svetu. /…/ Če izvzamemo Ozuja, si je težko zamisliti bolj premišljen, pronicljiv, dojemljiv in elokventen opis odnosa med očetom in hčerko. /…/ Ta film je kot portal za izgub ljene spomine. Plod prvorazredne filmske ustvarjalke.« - Nick James, Sight & Sound - David Jenkins, Little White Lies »Toni Erdmann je film, ki med drugim pokaže, kako ima samo še jezik humor ja moč, če že ne za spreminjanje sveta, pa vsaj za njegovo razumevanje in nje govo znosnejšo težo. Pri tem mimogrede postreže s kot britev ostro sliko aktualne politične, gospodarske in družbene podo be 'združene' Evrope. Če rečem, da je to evropski film leta, ne rečem nič preveč.« »Toni Erdmann je tako poln imenitnih komičnih domislic in vključuje toliko vidikov realnosti (osamljenost poznejših let, plitkost mednarodne poslovne kul ture, boj za identiteto, radost, žalost in praznina minljivega trenutka), da zmaže snov, ki so jo filmi obdelovali več desetle tij, za zajtrk.« - A. O. Scott, The New York Times - Kent Jones, Film Comment - Ženja Leiler, Delo »Na trenutke se zdi, da gre za delo znamenitega psihologa ali vedenjskega Na premieri bo z nami pokrovitelj Kino dvora, Zavarovalnica Triglav. od 12. decembra Paterson Paterson Francija/Nemčija/ZDA, 2016, barvni, 118 minut režija in scenarij Jim Jarmusch fotografija Frederick Elmes glasba SQÜRL avtor pesmi Ron Padgett igrata Adam Driver, Golshifteh Farahani festivali, nagrade Nagrada palm dog – Cannes. Nominacije za nagrado gotham za najboljši celovečerec, scenarij in igralca. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Paterson je voznik avtobusa v mestecu Paterson v New Jerseyju. Njegovo življenje se odvija po ustaljenem ritmu. Skozi okno avtobusa vsak dan opazuje mesto, ki drsi mimo, in lovi drobce pogovorov med potniki. Med odmori v beležko zapisuje svoje pesmi. Po službi pelje na sprehod psa in v baru popije natanko eno pivo. Nato se vrne domov k ženi Lauri. Njen svet se za razliko od moževega ves čas spreminja in vsak nov dan ji prinaša nove sanje. A Paterson jo ljubi in ona ljubi njega. Film beleži sedem dni v življenju dveh povsem običajnih ljudi. Jim Jarmusch je ustvaril tiho film sko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega živ ljenja ter z njo očaral kritike in občin stvo na zadnjem festivalu v Cannesu. »Paterson slavi poezijo podrobnosti, variacij in vsakodnevnih interakcij. Je nekakšna protiutež mračnim, pretirano dramatičnim in akcijsko usmerjenim filmom. To je film, ki bi mu moral človek preprosto pustiti, da drsi mimo njega – kot podobe mimo okna avtobusa, ki kot mehanična gondola pluje po ulicah malega, pozabljenega mesta. /…/ Vedno sem si želel, da bi me nekoč imeli za filmski ekvivalent newyorški pesniški šoli. Pesnike te šole je močno zaznamoval majhen manifest, ki ga je spisal Frank O’Hara. O’Hara je bil zaposlen kot kustos v Muzeju moderne umetnosti; imel je torej pravo službo, pesmi pa je pisal med odmori za kosilo, podobno kot Paterson. V manifestu, ki mu je dal naslov Personizem, pravi: Pesem piši enemu samemu človeku, ne svetu. Piši jo, kot da pišeš pismo ali sporočilo.« - Jim Jarmusch »Jarmuschev Paterson s Tonijem Erd mannom tekmuje za naslov najbolj drznega in očarljivega filma festivala [v Cannesu]. V obeh primerih gre za komedijo, a medtem ko se film Maren Ade razrašča in uspe s pomočjo scena rija in impresivnih igralskih stvaritev, je Jarmuschev film preprost – kot prvoraz reden rockovski komad na tri strune, ki transcendira skozi ponovitve in drobne variacije.« - Amy Taubin, Film Comment »Najboljši film Jima Jarmuscha po dol gem času: čudovito nežna, duhovita in tankočutna kronika /…/. Film navduši kot posvetilo (mestu, poeziji, prijatelj stvu, razumevanju in ljubezni) in hkrati kot hvalospev radosti, lepoti in tistim dobrim rečem, ki jih lahko najdemo med razočaranji in banalnostmi vsakdanjega življenja.« - Geoff Andrew, Sight & Sound »Neverjetno očarljiv film, ki ponudi vrsto drobnih modrosti in tihih uteh tam, kjer bi morda pričakovali provokacije. Njego va edina prevara je, da se izkaže za veli ko globljega, kot se zdi na prvi pogled. /…/ Paterson je oster v vsakem detajlu, čeprav majcen kot portret na zrnu riža. Včasih je pač tako, da čim manjše so mere, tem večji je učinek – kar pomeni, da bi bil Paterson prav lahko Jarmu schev 'božji delec'. /…/ Verjetno najmanj ši filmček vseh časov, ki naredi pesnike iz vseh nas.« - Jessica Kiang, The Playlist »Paterson je resnično edinstven – dih jemajoča lekcija o samoti, a takšna, ki ima rada tudi dobro družbo. Neponovlji va srečanja, vsakdanja naključja in vse, kar izvemo, če pazljivo opazujemo svet ... /…/ Kako lahko Jarmusch vzame to hišico iz vžigalic, narejeno praktično iz zraka, in jo napolni s takšno spokojnostjo in modrostjo, je uganka, ki ima en sam pravi odgovor: Jarmusch je umetnik.« - Tim Robey, The Telegraph Vozovnica za avtobus št. 23 – PATERSON. Poseben dogodek ob filmu samo v torek 20. 12. in četr tek 22. 12. ob 19:00. Več informacij na www.kinodvor.org/avtobus-paterson. Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu Lo and Behold: Reveries of the Connected World na sporedu ZDA, 2016, barvni, 98 minut režija in scenarij Werner Herzog fotografija Peter Zeitlinger nastopajo Bob Kahn, Elon Musk, Sebastian Thrun, Ted Nelson, Lawrence Krauss, Kevin Mitnick festivali, nagrade Sundance. Nagrada one future (posebna omemba) – München. Hot Docs Toronto. London. LIFFe. distribucija Demiurg Werner Herzog se s sodobno tehnologijo druži tako poredko, da nima niti mobilnega telefona, kaj šele Face bookovega profila, pa vendar se z enakim navdušenjem kot prej skrajnih pokrajin zemeljske oble tokrat loti sveta sodobne povezanosti – od otroških korakov svetovnega spleta do možnih scenarijev, ki se nam obetajo v prihod nosti. Pred kamero povabi številna vodilna imena tehnološke revolucije, od vizionarskega podjetnika Elona Muska do zloglasnega hekerja Kevina Mitni cka. Na svoji poti pa naleti tudi na žrtve medmrežnih pasti in odkrije nenavadno skupnost tehnopuščavnikov – ti so zavetje pred elektromagnetnim valovanjem našli v senci ogromnega teleskopa, ki lovi radijske valove iz globin vesolja. Opremljen z značilno radovednostjo in živahno domišljijo se Werner Her zog odpravi na potovanje, ki razkrije, kako je internet preoblikoval skoraj vse vidike naših življenj. »Vedeti morate, da imate opraviti s človekom, ki je prvič uporabil telefon pri sedemnajstih letih. /.../ Vse, kar sem izvedel med snemanjem tega filma, je bilo zame presenečenje. Projekta sem se lotil poln radovednosti, občudovanja in vznemirjenja, in globlje ko sem kopal, bolj zagonetno in zanimivo je postajalo. Mislim, da se to v filmu čuti. /.../ Nisem novinar in nimam pripravljenega seznama vprašanj. Pred kamero se le pogovarjam. Ko gledate film, lahko vidite, da pogovor spremljata nekakšna lahkotnost in včasih celo humor. Nobenih pri pravljalnih intervjujev ne delam. Rad se na prizorišču pojavim s kamero in takoj začnem. To daje procesu neko nepopustljivost, neko silovitost in vztrajnost, kar me v teh pogovorih vodi.« - Werner Herzog »Številni Herzogovi dokumentarci so v svojem bistvu sanjarjenja o tem, kaj po meni biti človek – in Glej in se čudi ni nobena izjema. Film režiserju priskrbi odskočno desko za razmislek o najra zličnejših temah: od človeških odprav na Mars do izmuzljive narave ljubezni. Predvsem pa se zdi, da gre za nujno spoznanje, kako malo razmišljamo o na šem rastočem spletnem svetu. Tako film s svojim razpršenim pripovednim slo gom usmerja našo pozornost k številnim pogovorom, ki jih o tem vseprisotnem, mogočnem in mladem orodju še nismo imeli.« - Tim Grierson, Screen Daily »Film lahko gledamo tudi na drugačen način – ne kot pretres idej, ampak bolj kot zbirko zanimivih primerkov človeške vrste. Herzoga je vedno najbolj fascini rala zmes nečimrnosti, norosti, poguma in genialnosti, zaradi katerih je vsak posameznik edinstven. Režiser je potr pežljiv poslušalec, ki zna svojim sogo vornikom premakniti miselne kretnice, in kot njegovi drugi dokumentarci je tudi ta poln čudaških, drobnih trenutkov nepri čakovanega razodetja.« - A. O. Scott, The New York Times »Glej in se čudi, razpršen filmski esej o odvisnosti človeštva od sodobne tehnolo gije, si internet ogleduje z distance. Lu distična perspektiva režiserju omogoči, da se osredotoči na abstraktne, poetične detajle. Od strokovnjaka, ki tok digital nih informacij primerja z vodnim tokom, Herzog preide k tako raznovrstnim te mam, kot so spletno nadlegovanje, od visnost, potovanje po vesolju in sanje. /…/ Herzog /…/ sogovornike izziva z intrigantnimi metafizičnimi vprašanji: Ali lahko stroj, ki mu življenje vdihuje in ternet, začuti ljubezen? Upanje? Lahko verjame v Boga?« - Eric Kohn, IndieWire silvestrska predpremiera 31. decembra ob 18:00 Loving Loving ZDA/VB, 2016, barvni, 123 minut režija in scenarij Jeff Nichols fotografija Adam Stone igrajo Ruth Negga, Joel Edgerton, Marton Csokas, Michael Shannon festivali, nagrade Cannes. Nagrada za vzhajajočo zvezdo (R. Negga) – Palm Springs. Nagrada za družbeno pravičnost – Hamptons. Toronto. LIFFe. distribucija Karantanija cinemas Richard in Mildred se poročita iz globoke ljubezni. Toda piše se leto 1958 in virginijske državne oblasti nimajo posluha za rasno mešane zakone. Neke noči vdrejo v njun dom, ju spravijo za zapahe in nato izženejo iz države. Zakonca se zatečeta v Washington in sprožita sodni postopek proti zvezni državi Virginiji. Ko njun primer doseže vrhovno sodišče, postane jasno, da ne gre več samo za vprašanje njunega bivališča, temveč za pravice vseh rasno mešanih parov v ZDA. Nežna oda ljubečemu paru, ki je sredi minulega stoletja s tihim upo rom postavil nov mejnik boja za dr žavljanske pravice v ZDA. Film, ki ga je po resničnih dogodkih posnel Jeff Nichols (Zaklonišče), je svetovno pre miero doživel na festivalu v Cannesu. »Ni dvoma, da bi že sodni primer sam po sebi lahko napolnil ves film. A želel sem posneti ljubezensko zgodbo /.../. Menim, da je dragocen vsak trenutek, ki nas opozori na eleganco in preprosto lepoto ljubezni. /.../ Ko govorimo o enakosti in medrasnem zakonu, se ljudje zelo hitro skrijejo za svoja politična stališča, v ospredje stopi njihova ideologija, zatečejo se k posplošenim utemeljitvam, kar v resnici nima nobene zveze z vsakodnevno resničnostjo obravnavane tematike. Zakonca Loving sta resnična. Vsak dan vstaneta za zajtrk, vsak večer ležeta k počitku in poskušata ohraniti zvezo. Ko ju vidite, ni več o čem razpravljati. Kako bi sploh lahko oporekali temu razmerju? /.../. Lovingova nista bila niti nista želela postati mučenika. Nista bila in nista želela postati simbol. Bila sta le človeka, ki sta se ljubila in sta hotela biti drug z drugim in s svojo družino.« - Jeff Nichols obrnila status quo in se zapisala v zgo dovino ameriškega prava, se tudi ta film o njunih življenjih izkaže za tiho vodo, ki dere bregove. /.../ Loving ni sodna dra ma, polna odvetniških strategij in pri zorov s sodišča. Tega filma ne zanimajo javna, ampak zasebna življenja, zanima ga, kako sta se dva navadna človeka, pri zadeta spričo dolgoletne ujetosti v spi ralo neusmiljenega sistema, nekega dne odločila, da imata tega dovolj.« »Loving je nepretenciozen film o dveh resničnih, skromnih osebah. A ne do volite, da vas to zavede. Prav kakor sta Richard in Mildred Loving na koncu pre - Bilge Ebiri, The Village Voice - Kenneth Turan, Los Angeles Times »Loving je sicer intimen film, a ne razsi pava s čustvi. /.../ Nobenih očitnih katar zičnih trenutkov nam ne nameni – nobe nih velikih zlomov ali govorov ali sporov. Toda ne bodite presenečeni, če vam bodo ob koncu filma po licih polzele solze.« »Loving potegne dva lika iz zgodovine in si poskuša zamisliti, kakšna sta bila kot navadna človeka, preden sta postala spo menika izjemnosti ameriškega naroda. Film vztraja na stališču, da je Lovingova najbolj določala popolna vsakdanjost njune ljubezni in da je njun boj prav zato postal ena ključnih zgodb te dežele.« - Manohla Dargis, The New York Times »Film, podložen s senzibilnimi orke strskimi kompozicijami, tu in tam pa tudi z jazzovskimi uspešnicami tistih časov, je zbrušen do visokega sijaja, a je kljub temu vse prej kot neizviren ali neoseben. Loving ali balada o Richardu in Mildred je najboljša možna različica tovrstnega filma – ne radikalna reinvencija zgodo vinske biografske drame, ampak njena brezmadežna, zadržana revizija –, glo boko občuten in nenavadno prepričljiv dokaz resnice, ki je včasih slišati naivno: ljubezen zmaga.« - Jessica Kiang, The Playlist silvestrska predpremiera 31. decembra Dežela la la La La Land ob 21:00 ZDA, 2016, barvni, 128 minut režija in scenarij Damien Chazelle fotografija Linus Sandgren glasba Justin Hurwitz igrajo Ryan Gosling, Emma Stone, John Legend, J. K. Simmons festivali, nagrade Najboljša igralka – Benetke. Nagrada občinstva – Toronto. Nagrada občinstva za najboljši igrani celovečerec – Hamptons. Hollywoodska filmska nagrada za fotografijo in produkcijo. distribucija Blitz Film & Video Distribution Mia si želi postati igralka. Kadar ne poskuša sreče na avdicijah, v kantini streže kavo filmskim zvezdnikom. Sebastian je strasten jazzovski pianist, ki si služi kruh z igranjem v zanikrnih barih. Sorodni duši se srečata v srcu Los Angelesa in po nekaj nerodnih srečanjih iskrica končno preskoči. A medtem ko mlada zaljubljenca plezata po lestvi uspeha, začno njuno romanco ogrožati prav sanje, ki jim tako predano sledita. prizorišča, kostume in vse te zelo ekspresionistične elemente starodobne režije, da bi povedal zgodbo, umeščeno v današnji čas. /.../ Dežela la la je film o mestu, v katerem živim, o glasbi, ki sem jo igral v mladosti, o filmih, ob katerih sem odraščal. V tem smislu tudi velik spektakel v tem filmu doživljam zelo intimno.« - Damien Chazelle zem. Z nemajhno drznostjo išče svoj prostor nekje v kontinuumu med filmoma Pojmo v dežju in Vsi pravijo ljubim te Woodyja Allena, s kančkom Slave Alana Parkerja v otvoritveni sekvenci. /.../ De žela la la je tako vesel in dobrosrčen film – nekaj, kar vam bo s svojo sončno ener gijo dvignilo raven vitamina D v krvi.« Jazz in ljubezen v mestu sanj. Emma Stone in Ryan Gosling v čarobnem, prekipevajočem muzikalu Damiena Chazella (Ritem norosti). Otvoritveni film letošnjega beneškega festivala, kjer je Emma Stone prejela nagrado za najboljšo igralko. »Ne marate muzikalov? Bleščeča Dežela la la bi to lahko spremenila /.../. Dežela la la je v vsej svoji globoki prisrčnosti ljubezensko pismo osupljivemu in ča robnemu mestu in hkrati oda ideji o ro manci, ki bi se lahko tudi uresničila. Ta film ima potencial narediti zaljubljence iz vseh nas – le prepustiti se mu moramo.« »Želel sem posneti ljubezensko zgodbo in obenem ustvariti muzikal, podoben tistim, ki so me očarali v otroštvu, a posodobljen v nekaj zelo modernega. Zanimalo me je, kako uporabiti barve, - Stephanie Zacharek, Time »Chazellova lebdeča, skrajno elegantna in neskončno domiselna Dežela la la je redka žival: muzikal za odrasle, ki ni kičast ali trivialen in ne prihaja iz Bolly wooda. Namesto tega dobimo ekstatično, čudovito izdelano odo filmom, kot sta Cherbourški dežniki Jacquesa Demyja in Pojmo v dežju Stanleyja Donena, ki se od vija v napol sanjskem svetu Los Angelesa in uspe zgostiti vzpone in padce roman tične ljubezni v zelo hollywoodsko pripo vedko, ob kateri vas bodo zasrbele pete.« »To je brezsramno romantičen poklon klasičnim muzikalom, ki po platnu trosi živobarvno energijo in sanjavi optimi - Peter Bradshaw, The Guardian - Dave Calhoun, Time Out »Vse tri Chazellove celovečerce povezu je ista rdeča nit; vsi poskušajo osvetliti njegovo priljubljeno temo: lahko glasba, ljubezen in umetnost sobivajo? Chazelle rad priduši luči, dokler se na zbledelem ozadju ne izlušči osamljena figura; tudi ko se film Dežela la la na koncu umakne resničnosti, ideje, na katerih stoji, osta nejo z nami. Morda pa vendarle ni tako 'la la lahkoten', kot se zdi.« - Fionnuala Halligan, Screen Daily »To je ljubezensko pismo /…/ Fredu Astairu, Colu Porterju, technicolorju in še čemu, a reflektirano skozi nenavadno novovalovsko mešanico romantike in re alizma. /…/ Chazelle je ustvaril nekaj, kar redko vidimo: pristno romantično ko medijo, obenem pa rapsodijo v modrem, rdečem, rumenem in zelenem.« - Tom Charity, Sight & Sound Ljubezen in prijateljstvo Love & Friendship Irska/Nizozemska/Francija, 2016, barvni, 92 minut režija in scenarij Whit Stillman po noveli Lady Susan Jane Austen fotografija Richard Van Oosterhout igrajo Kate Beckinsale, Chloë Sevigny, Xavier Samuel, Stephen Fry festivali, nagrade Sundance. Rotterdam. IndieLisboa. Sarajevo. LIFFe. distribucija Karantanija cinemas Da bi razpihala opravljive govorice, ki se o njej širijo v visokih krogih, lepa vdova in prefrigana spogledljivka lady Susan obišče družino svojega pokojnega moža. Bivanje na njihovem posestvu mimogrede izkoristi še za lov na snub ce zase in za svojo sramežljivo hčer. V njene lovke se ujamejo mladi, neizkušeni Reginald DeCourcy, bogati, a pri smuknjeni sir James Martin in neubranljivo čedni, a poročeni Lord Manwaring. Nabrita komedija, ki pokuka pod kopreno uglajene omike poznega osemnajstega stoletja. Jane Austen, kot je še niste videli. »Ta novela je čudovita in nihče je še ni priredil; sploh nisem vedel, da obstaja. Zares je zabavna, kot bi skozi Jane Austen govoril Oscar Wilde.« - Whit Stillman samo do 4. decembra Sledili so filmi Barcelona, Zadnji dnevi diska (s Kate Beckinsale in Chloë Sevigny v glavnih vlogah) ter Gospodič ne v stiski. Stillman slovi kot mojster komedije nravi, njegov naravni filmski habitat pa so višji družbeni sloji. »Kakšna drznost, kakšna eleganca! Tu je briljantno dodelana zgodovinska kome dija z nepopisno duhovitim vpogledom v lasten žanrski ustroj. /.../ Skozi ves film smo priča nadvse zabavnim turnirjem v hitrih, bistroumnih in ostrih opazkah, ki v največji meri prihajajo od lady Susan. To je film površinskih vtisov in cinizma, kjer romantika iz drugih, bolj znanih zgodb Jane Austen skoraj popolnoma umanjka: tu ni prav veliko prostora ne za ljubezen ne za prijateljstvo.« - Peter Bradshaw, The Guardian Whit Stillman je kot režiser debitiral s filmom Metropolitan, ki je osvojil vrsto nagrad, vključno z nominacijo za oskarja za najboljši izvirni scenarij. »/.../ skrajno elegantna in filigransko na tančna adaptacija /.../. S svojo naklonje nostjo do finih oblačil in zborne govorice se Stillman pričakovano intuitivno ujame z Jane Austen, hkrati pa dobro ve, kako njeno pikro družbeno satiro prepojiti s pravim odmerkom postmodernega koket nega humorja, ne da bi pri tem izničil njeno čarovnijo.« - Justin Chang, Variety »Duhoviti dialogi z vintage pridihom so seveda Stillmanov zaščitni znak. Čarob nost in šarm njegovih prvih treh celo večercev koreninita predvsem v njegovi sposobnosti, da deluje hkrati povsem so dobno in nenavadno arhaično /.../. Still man mojstrsko izbira izvlečke iz novele v pismih, jih zgošča in preoblikuje tako, da ustvarja duhovite domislice, ki ohranjajo austenovski izvor, a se v njih zrcali tudi prepoznaven režiserjev slog. /.../ Ljube zen in prijateljstvo je zabava z Whitom in Jane – nenavadno harmonično zlitje dveh umetnikov, ki ju ločujejo tako stoletja kot medij njune ustvarjalnosti.« - Alicia Fletcher, Cinema Scope »Morda bodo le tisti, ki bodo po ogledu filma prebrali tudi knjigo, lahko v celoti dojeli mojstrstvo Stillmanove priredbe – tako spretnega podviga predelave lite rarnega dela v film že dolgo nismo videli. Priredba preseneča z nabritimi dodatki – s pripetljaji, ki si jih niti Austenova ni drznila zamisliti, vključno s prešernim zaključkom.« - Tim Robey, The Telegraph »Na tehnični ravni sodi film nekam v bližino Érica Rohmerja. Tako privid fri volnosti, kjer se skozi lahkomiselnost in brezbrižnost odpirajo kočljiva filozofska vprašanja, kot komično neskladje med tistim, kar liki govorijo, in tistim, kar dejansko mislijo, sta poklona pokojnemu francoskemu mojstru. In težko bi filmu izrekel večje priznanje kot prav s temi besedami.« - David Jenkins, Little White Lies Nočne ptice Nocturnal Animals ZDA, 2016, barvni, 116 minut samo do 4. decembra režija Tom Ford scenarij Tom Ford po romanu Tony and Susan Austina Wrighta fotografija Seamus McGarvey igrajo Amy Adams, Jake Gyllenhaal, Michael Shannon, Aaron Taylor-Johnson festivali, nagrade Srebrni lev (velika nagrada žirije) – Benetke. Toronto. LIFFe. distribucija Karantanija cinemas Susan, lastnica uspešne losangeleške galerije, živi izjemno privilegirano, a neizpolnjeno življenje. Neki konec tedna, ko se njen soprog mudi na eni svojih prepogostih službenih poti, Susan prejme paket. V njem je rokopis romana Nočne ptice, ki ji ga pošilja bivši mož Edward. Ponoči, ko ne more spati, Susan začne z branjem. Roman je posvečen njej, vsebina pa je nadvse vznemirjujoča ... Nočne ptice so temačen romantični triler, ki s stopnjujočo napetostjo ra ziskuje tanko mejo med ljubeznijo in krutostjo, med maščevanjem in odre šitvijo. Tom Ford je z drugim celove čercem upravičil visoka pričakovanja, ki jih je vzbudil s prvencem Samski moški, ter z Beneškega filmskega fe stivala odnesel veliko nagrado žirije. »Nočne ptice govorijo o tem, kako se moramo naučiti živeti z odločitvami, ki jih v življenju sprejmemo, in z njihovimi morebitnimi posledicami. V vedno bolj potrošniški kulturi, kjer je vse, vključno z našimi razmerji, tako lahko zavreči, sem želel povedati zgodbo o zvestobi, predanosti in ljubezni. To je zgodba o osamljenosti, ki jo vsi čutimo, in o tem, kako pomembno je ceniti osebne vezi, ki so nam v življenju v oporo.« - Tom Ford Tom Ford je eden najuspešnejših modnih oblikovalcev svoje generacije, ki je s prvencem Samski moški leta 2009 v trenutku osvojil tudi filmski svet. Film je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah, kjer je Colin Firth prejel na grado za najboljšega igralca. »/…/ ambiciozen in drzen triler noir z Amy Adams in Jakom Gyllenhaalom v eksplozivni zgodbi o ljubezni, nasilju in maščevanju. /…/ Nočne ptice so na pet in vznemirljiv film – triler, ki ga ni strah izbruhov nasilja ali kopanja po prvinskem strahu in besu, pa čeprav je zgrajen okoli melanholične ljubezenske zgodbe, ki se ves čas vrti in obrača na kompleksen in presenetljiv način. /…/ Ne le da [Ford] reciklira šund, pač pa ga – ko ga vzame smrtno resno – tudi estetizira. Šund poskuša spremeniti v umetnost.« - Owen Gleiberman, Variety »Nočne ptice, film s pridihom Davida Lyncha, Alfreda Hitchcocka in Douglasa Sirka, so razkošna in zabavna noir me lodrama, prežeta z brutalnim zločinom in psihološko napetostjo, ki več kot izpolni obete režiserjevega prvenca /…/. Ford znova dokaže, da je tako opojen senzu alist kot spreten pripovedovalec zgodb in da ima ravno tako dober smisel za po drobnosti likov kot za barvo in kompozi cijo. /…/ Roman govori o izbirah, ki nas določajo, in o njihovih posledicah za lju di okoli nas, pa tudi o skrajno intimnem dejanju branja, ki nam odpre vrata do misli, čustev in izkušenj nekega drugega človeka. Ford to vzporedno temo vzame za svojo, ko iz Nočnih živali – na subli minalen način – naredi film o gledanju filmov.« - David Rooney, The Hollywood Reporter »/…/ ambiciozno zgrajena, vrtoglavo nasladna postmoderna sestavljanka, obenem pa prepričljiva študija o obžalo vanju, zameri in maščevanju. /…/ Film se predaja kičastim filmskim konvencijam – slikarskim panoramam, veličastni or kestraciji in cenenemu nasilju –, medtem ko razpravlja o čudnem razmerju med življenjem in umetnostjo. A vsej obsede nosti z navideznostjo navkljub so čustva, ki prežemajo Nočne ptice, nedvomno in presunljivo resnična.« - Nicholas Barber, BBC »Tom Ford ni naredil le enega filma – na neki način je naredil dva. Nočne ptice so navdušujoče velikopotezen projekt: deloma okruten teksaški triler, deloma melodrama o srednjih letih. Film ustvari meta-tekstualno uganko, in razglabljati o njej je skoraj takšen užitek, kot jo de jansko gledati.« - Ben Croll, IndieWire Moj narobe svet Slovenija/Makedonija/Hrvaška, 2016, barvni/črno-beli, 74 minut samo do režija in scenarij Petra Seliškar fotografija Brand Ferro montaža Dorijan Milovanović, Vladimir Gojun zvok Vladimir Rakić glasbeni producent Chris Eckman producenti Petra Seliškar, Brand Ferro, Oliver Sertić, Petrula Veljanovska produkcija Petra Pan Film, PPFP, Restart avtorji in izvajalci glasbe Frane Milčinski – Ježek, Chris Eckman and The Last Side of the Mountain Band, Kimmo Pohjonen, Tomaž Pengov, Robert Fisher & Willard Grant Conspiracy, John Parish, Cesare Basile & John Bonnar, Jani Hace & Josipa Lisac, Hugo Race and The True Spirit, Bernays Propaganda, Teresa Salgueiro, Toni Kitanovski & Cherkezi Orchestra festivali, nagrade Festival Slovenskega filma, Portorož. LIFFe. Satirične pesmi Franeta Milčinskega – Ježka iz petdesetih in šestdesetih let se zdijo danes aktualne kot še nikoli. V filmu Moj narobe svet jih vsak v svojem edinstvenem slogu interpretirajo glasbeniki, kot so nedavno umrli kantavtor Tomaž Pengov, legendarna hrvaška pevka Josipa Lisac, avantgardni finski harmonikar Kimmo Pohjonen in Hugo Race, bivši član zasedbe Nick Cave and The Bad Seeds. Glasba, katere producent je rock ikona Chris Eck man (The Walkabouts), se prepleta z arhivskimi posnetki Ježkovih nastopov. Glasbeni dokumentarec Moj narobe svet nas skozi priredbe znanih slo 4. decembra venskih in svetovnih glasbenikov po pelje v svet vsestranskega umetnika Franeta Milčinskega – Ježka. »Želela sem odziv sodobnih ustvarjalcev, glasbenikov, ki jih cenim in se mi zdijo po duhu blizu Ježku. Vse se je začelo, ko sem srečala Chrisa Eckmana in se z njim dogovorila, da bova delala na Ježkovih pesmih. Obstoječi angleški prevod je bil slab, zato sva veliko časa namenila razlagi ne le besedil, ampak tudi družbenega konteksta, v katerem so pesmi nastajale. Ježek jih je napisal veliko in vse so izjemne. Njegov jezik pa je ne nazadnje lokalen in arhaičen, zato ne gre le za vprašanje prevoda, ampak tudi za premislek o tem, katere pesmi so sploh prevedljive. Proces je bil zabaven: kako Američanu razložiti socialistične vrednote in miselnost? Imeli smo veliko diskusij o razlikah med nami. Nato sva intuitivno vprašala nekaj Chri- sovih prijateljev, ali bi jih zanimalo sodelovati pri filmu, druge, kot so Josipa Lisac, John Parish, Toni Kitanovski, Kimmo Pohjonen in Bernays Propaganda, pa sva preprosto povabila in nihče naju ni zavrnil. Le zakaj naju bi? Ježkovim besedilom so dodali glasbeno plast in skupaj smo ga pripeljali nazaj v življenje, ki ga je imel tako rad.« - Petra Seliškar Petra Seliškar je študirala na amsterdamski akademiji za film NAFTA, kasneje pa na Northern Media School v Sheffieldu končala podiplomski študij režije in produkcije. Leta 2003 je z živ ljenjskim sopotnikom Brandom Ferrom v Sloveniji in Makedoniji ustanovila produkcijsko hišo Petra Pan Film, leta 2010 pa festival kreativnega dokumentarnega filma MakeDox in potujoči kino v Makedoniji. V Kinodvoru smo si lahko ogledali že njen dokumentarec Mama Evropa. Filmi Petre Seliškar so bili prikazani na številnih festivalih po svetu in so prejeli več mednarodnih nagrad. »Moj narobe svet je odkrit poklon Franetu Milčinskemu – Ježku, ki nas z iskrivimi očmi in tragikomičnim oblič jem nagovarja z arhivskih posnetkov. Ti so skrbno izbrani – nekateri tako rekoč del kolektivne zavesti, drugi redki, manj znani – in zlepljeni v novo pripovedno celoto, osredotočeno predvsem na nje gov ustvarjalni proces. /…/ Njegove po etične izpovedi, čeprav zbrane iz različ nih virov, mehko spaja nevidni šiv tako, da same ustvarjajo dramaturški lok in Ježka postavljajo v vlogo nekakšnega moderatorja, ki povezuje drugi, sodob ni, barvni del filma, v katerem mednaro dni glasbeniki in zasedbe vsak v svojem žanru in slogu izvajajo njegove uglasbe ne poeme.« - Tina Lešničar, Delo samo do 4. decembra Nočno življenje Damjan Kozole, Slovenija/Makedonija/ BiH, 2016, barvni, 85 minut igrata Pia Zemljič, Jernej Šugman distribucija Vertigo Ponoči najdejo ob ljubljanski vpadnici znanega odvetnika, ki napol zavesten leži na pločniku, po telesu pa ima številne pasje ugrize … Režiser poišče navdih v aferi, ki je pred leti polnila naslovnice slovenskih tabloidov, da bi povedal univerzalno zgodbo o vplivu medijev in javnega mnenja na naše življenje. Nagrada za najboljšo režijo v Karlovih Varih ter štiri nagrade vesna. »Nočno življenje /…/ je Kozoletov doslej režijsko najbolj dovršen film, obenem pa film, ki logično sledi avtorjevemu dose danjemu opusu. /…/ [Kozole] gledalca /…/ ves čas spodnaša v njegovih priča kovanjih in mu spodmika varno in racio nalno razlago. Kot bi želel sugerirati, da živimo v zapletenem in predvsem kaotič nem svetu, v katerem je življenje posame znika postalo scela neobvladljivo, pa če še tako mislimo, da lahko s svojimi odlo čitvami in dejanji vplivamo nanj.« - Ženja Leiler, Delo »Nočno življenje postavi v ospredje Zemljičevo, katere skoraj brezbesedna interpretacija je minimalistična moj strovina čustvene intenzivnosti, ki nam pod masko hladne prisebnosti vseskozi daje slutiti seizmične tresljaje tesnobe. /…/ Za njo pa direktor fotografije Mi ladin Čolaković niza noirovske podobe hladno modrih bolnišničnih hodnikov in zapuščenih nočnih ulic. Zamislite si Edwarda Hopperja z digitalno kamero.« - Stephen Dalton, The Hollywood Reporter »Film bi se lahko izkazal kot idealno iz hodišče za remake v angleškem jeziku. Izvrstna priložnost za Julianne Moore morda?« - Allan Hunter, Screen Daily »Kozole /…/ ustvari ozračje tesnobe, ki je tako gosto, da se zdi skoraj otipljivo.« - Alissa Simon, Variety od 5. do 11. decembra 13. Mednarodni festival animiranega filma Animateka: sr(e)čna 13. izvedba Letošnja celostna podoba festivala, ki jo je ustvaril nadarjeni finski avtor Joni Männistö, predstavlja podmorski svet, v katerem plankton, hobotnica, meduza in riba živijo svoje vsakodnevno življenje. Do festivalskega plakata je riba z zaprtimi očmi meditativno v obliki fluorescentnih balončkov najavljala 13. Animateko. Poleti smo organizatorji izvedeli, da smo po osmih letih sofinanciranja za eno točko zgrešili izbor na razpisu MEDIA Ustvarjalna Evropa. To nas je najprej pretreslo, potem pa kreativno razjezilo in začeli smo načrtovati finančno okrnjeno izvedbo. Tik pred oddajo tega zapisa pa smo prejeli neverjetno novico, da bomo festivali z rezervne liste sofinancirani. V tem duhu smo v koprodukciji s Kinodvorom, Slovensko kinoteko in zavodom Bunker pripravili eno ključnih edicij festivala, ki se namerava v prihodnosti z inovativnimi vsebinami in praksami ter s še obsežnejšim mednarodnim povezovanjem utrditi na zemljevidu evropskih filmskih festivalov. In riba je odprla oko! Skozi selekcijsko sito se je letos v osrednje tekmovanje avtorskih kratkih animiranih filmov s področja Srednje in Vzhodne Evrope – za nagrado ob činstva HOPIN, ki jo podeljuje podjetje HOPIN Slovenija, in veliko nagrado mednarodne žirije STADIONSHOP, ki jo podeljuje podjetje Transfera – prebilo 34 filmov. O nagradah bo letos odločala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo Joni Männistö (Finska/Estonija), Mauro Carraro (Italija/Švica), Chris Landreth (ZDA/Kanada), Paul Bush (Velika Britanija) in Sarah Saidan (Iran/Francija). Vsi žiranti se bodo festivalskemu občinstvu predstavili s svojimi filmskimi retrospektivami ali izbori filmskih programov velikih mojstrov in mojstric zgodovine animiranega filma, ki bodo predvajani v Slovenski kinoteki. V Evropskem tekmovalnem programu študentskih animiranih filmov predstav ljamo mlade upe. 57 izvrstnih evropskih študentskih animiranih filmov se bo v štirih sklopih potegovalo za nagrado Univerze v Novi Gorici in Univerze v Ljubljani za najboljši evropski štu dentski animirani film, ki jo skupaj podeljujejo študentje obeh akademij. Festivalsko uspešnico, poimenovano Svetovni jagodni izbor, eklektično globalno selekcijo zmagovalnih kratkometražnih animiranih filmov iz festivalske sezone 2015/16, tradicionalno predstavljamo v štirih večernih programih. Vzgojno-izobraževalni program animiranega filma Slon približuje animirani film vrtčevskim in osnovnošolskim otrokom, dijakom, staršem in učiteljem. Poleg štirih tekmovalnih programov kratkih animiranih filmov, prilagojenih za različne starostne skupine, ki bodo tekmovali za nagrado otroške žirije za najboljši film v programu Slon :D'SAF! – podeljuje jo Društvo slovenskega animiranega filma – v letošnjem Dru žinskem Slonu predstavljamo dva svetovna jagodna izbora Slon se potepa ter restavrirane in digitalizirane klasike za otroke iz madžarskega filmskega arhiva. Letos vas še posebej vabimo na Slonov filmski maraton, v katerem si lahko v dveh dneh ogledate več kot 40 odličnih animiranih filmov! Več o programu Slon v posebni programski zgibanki in na www.slon.animateka.si. tor Santiago Riscos), francosko znanstvenofantastično »steampunk« uspešnico April in nenavadni svet, poetično humanistično dramo Rdeča želva, lutkovno animirani hit festivalskih žirij in občinstev Bučko ter še dva tehnična (3D računalniška animacija) in scenaristična dragulja (zgodovinski drami o prvi svetovni vojni), in sicer na resničnih dogodkih osnovano pripoved o afriških otrocih-vojakih Adama in osebno izpoved boksarja nežnega srca Cafard. Med posebnimi predstavitvami se bodo letos na Animateki zvrstili še naslednji programi: obsežna tematska retrospektiva 3D računalniškega animiranega filma, erotika v animiranem filmu, animirani dokumentarni film, »Cartoon d’Or 2016« in program najboljših evropskih šol animiranega filma. Ne zamudite tudi predavanj in specialk z oskarjem nagrajenega genija animacije Chrisa Landretha, 3D revolucionarja Maura Carrara in mojstra Paula Busha v sklopu platforme AnimatekaPRO v Stari mestni elektrarni! Ujemite animirane dragulje in nepozabni utrip festivala, ki ga srčno za vas pripravljamo že trinajsto leto! - Igor Prassel Letos vam Animateka ponuja kar 8 celovečernih animiranih filmov: lutkovno animirano dramo o iskanju identitete Anomalisa (prvič v Sloveniji na velikem platnu), pustolovsko potovanje na Severni tečaj Daleč na sever (film bo predstavil producent Ron Dyens), špansko postapokaliptično pravljico Psihonavta (film bo predstavil anima- Več o programu na: www.animateka.si Za člane Kluba Kinodvor prost vstop na projekcijo zmagovalnih filmov 11. 12. ob 20:00. Za zamudnike 11. decembra izjemoma ob 18:00! Vsako nedeljo ob 19:00 4. decembra ob 19:00 Julieta Julieta Pedro Almodóvar, Španija, 2016, barvni, 99 minut igrata Emma Suárez, Adriana Ugarte distribucija Cinemania group Julieta zapušča Madrid, da bi začela novo življenje z Lorenzom. Ko po naključju naleti na prijateljico hčerke Antíe, ki je pri osemnajstih brez besed odšla od doma, se njeni načrti nenadoma spremenijo … Presunljiva melodrama mojstra upodabljanja ženskih likov je zgodba o usodi, krivdi in skrivnostnem vzgibu, ki nas prisili, da zapustimo svoje najbližje. »Španski auteur je v poklon kanadski pisateljici kratkih zgodb Alice Munro po snel svojo najbolj iskreno dramo doslej.« - Peter Debruge, Variety »Film, ki se razteza prek tridesetih let, z dvema igralkama /…/ v vlogi ene ženske, pripoveduje o Julieti, ki se sooča s tra gedijo, ne toliko drugačno od tistih v Almodóvarjevih melodramah, kot sta Govori z njo in Vrni se. Julieta /…/ ni tako prežeta s strastjo kot omenjena zgodnejša filma /…/, a način, na katerega se zgodba postopoma sestavlja s pomoč jo dolgih flash-backov, ima kumulativen učinek, ki se nazadnje izkaže za izjemno ganljivega, film pa se igrivo izogne pre prostim zaključkom.« - David Calhoum, Time Out London »Ovinkasta Julieta, polna namigov in znamenj, nosi mračnejše sledi Almodó varjevih nedavnih hitchcockovskih dram Zlomljeni objemi in Koža, v kateri živim /…/. Režiser vzdržuje avro skrivnosti vse do zadnjega kadra in je ves čas korak pred gledalcem.« - Fionnuala Halligan, Screen Daily »Režiserjevo manipuliranje s časovnimi okviri, zvito vpletanje komedije in brez hibna režija igralcev – vse to se zlije s spretnostjo umetnika, ki mu ni treba več osupljati, da bi si zaslužil našo ljubezen.« - Justin Chang, Los Angeles Times Anomalisa Anomalisa Charlie Kaufman, Duke Johnson, ZDA, 2015, barvni, 90 minut glasovi David Thewlis, Jennifer Jason Leigh, Tom Noonan distribucija Continental film Michael Stone, priznani motivacijski govorec, se spopada z eksistencialno krizo – dokler ne sreča Lise, na videz povsem vsakdanjega dekleta, ki mu znova požene kri po žilah. Nenavadna ljubezenska zgodba Charlieja Kaufmana (scenarista filmov Biti John Mal kovich, Prilagajanje in Večno sonce brezmadežnega uma) s humorjem razkriva bivanjsko praznino sodobnega sveta. Velika nagrada žirije v Benetkah in nominacija za oskarja. »Mojstrovina o človeškem stanju – z lut kami. /…/ Anomalisa se ponaša z enim najbolj čudno resničnih prizorov spol nega odnosa v zgodovini filma, poleg tega pa je strašljiva kot prvorazredna grozljivka ali znanstvenofantastična di stopija. /…/ Je v filmski industriji sploh še kdo, čigar delo je tako edinstveno in posebno?« - Peter Bradshaw, The Guardian »Filmski lutkar in filozof Charlie Kauf man se vrača s prvovrstno miniaturo, ki v labirintih sodobne vsakdanjosti poišče metafizično skrivnostnost. /…/ Čeprav se njegova fatalistična tovariša Woody Allen (kadar ga navdihuje Dostojevski) in Todd Solondz gibljeta po podobnem terenu, pa prihod Kaufmanove stop-mo tion drame Anomalisa /…/ znova potrju je edinstvenost avtorjevih nadrealistično izkrivljenih metafizičnih raziskovanj.« - Graham Fuller, Sight & Sound »Že res, da v njem nastopajo lutke, a Anomalisa je najbolj človečen film leta.« - Matt Patches, Esquire Film bo na sporedu tudi 10. decembra ob 20:00. Za zamudnike 25. decembra ob 19:00 18. decembra ob 19:00 Kavarniška gospoda Café Society ki v filmu resnično zablesti, je Kristen Stewart.« Woody Allen, ZDA, 2016, barvni, 96 minut »Lahko bi dejali, da Kavarniška gospo da na tak ali drugačen način ponavlja skoraj vse ključne Allenove ideje in teme: življenje, naključje, usoda, ljube zen, krivda ... Bobbyjeva mati pravi, da bi morali živeti, kot da je vsak dan naš zadnji – in nekega dne bomo imeli prav. Za Allena ne bi mogli ravno reči, da dela vsak film, kot bi bil njegov zadnji – v res nici se v zadnjem času skorajda zdi, kot bi bil vsak film njegov prvi: bister, živa hen, očarljiv, malce neosredotočen, brez ambicij in poln gosto posejanih šal – kot bi šlo za mladega genija, katerega čas šele prihaja.« igrajo Jesse Eisenberg, Kristen Stewart, Steve Carell, Blake Lively distribucija Cinemania group Komedija, umeščena v trideseta leta dvajsetega stoletja, sledi v Bronxu rojenemu mladeniču v Hollywood, kjer se zaljubi v čedno tajnico svojega vplivnega strica, ter nazaj v New York, kjer ga prevzame nočno življenje tamkajšnje visoke družbe. Film, v katerem Allen prvič sodeluje s slovitim direktorjem fotografije Vittoriom Storarom (Apo kalipsa zdaj, Zadnji kitajski cesar), je odprl zadnji festival v Cannesu. »Allenov najbolj sproščen film zadnjih nekaj let, najbolj očarljiv po dolgem času in najbolj vizualno čudovit – mor da bolj kot kadarkoli. /…/ Eisenberg je popoln Allenov dvojnik /…/, a tista, - Jessica Kiang, The Playlist - Peter Bradshaw, The Guardian »Grenko-sladka komedija nravi, v kateri Allen ne skopari s stilističnimi in pripo vednimi ambicijami, četudi se giblje po domačem terenu.« - Jonathan Romney, Screen Daily Z nami bo pokrovitelj Kinodvora, Zava rovalnica Triglav. VDV: Veliki Dobrodušni Velikan The BFG Steven Spielberg, VB/Kanada/ZDA, 2016, barvni, 115 minut, slovenski podnapisi igrajo Mark Rylance, Ruby Barnhill, Penelope Wilton distribucija Blitz Film & Video Distribution Mojstrstvo dveh velikih pripovedovalcev zgodb – Roalda Dahla in Stevena Spielberga – se združi v filmski priredbi Dahlove klasike. Film, ki ga je režiser opisal kot »epsko ljubezensko zgodbo«, je pripoved o nenavadnem prijateljstvu med osamljenima dušama, pogumno majhno deklico in ljubeznivim velikanom. Premiera na zadnjem festivalu v Cannesu. »Če bo mlajše gledalce [film] očaral predvsem s svojo izredno čarobnostjo, ki le malo zaostaja za knjižno predlogo, pa bodo starejši uživali tudi v odličnem prevodu, ki ne prezre nobene Dahlove duhovite besedne domislice, ampak jih celo nadgrajuje. Čudežno se lahko skri va tudi v temi kinodvorane, le prepustiti se moramo.« - Gaja Pöschl, Radio Slovenija »Zgodba o prepovedanem prijateljstvu je kot Spielbergov E.T. za čisto novo generacijo. /…/ takojšnja družinska kla sika, kakršne so 'čloreški' nekoč pričako vali od Disneyja.« - Peter Debruge, Variety »Zaradi intenzivnih žametnih barv, vr toglavega romantičnega misticizma in metafizične uglašenosti s pokrajino bi film v nekaterih trenutkih skorajda lah ko razglasili za Spielbergovo različico Powella in Pressburgerja.« - Robbie Collin, The Telegraph »To je film o sanjanju in pripovedova nju zgodb, o starševstvu in otroštvu, o nostalgiji in pragmatizmu, pa tudi o nuj nosti, da se postavimo zase – tudi takrat, ko vemo, da ne moremo zmagati.« - Matt Zoller Seitz, RogerEbert.com Z nami bo pokrovitelj Kinodvora, Zava rovalnica Triglav. FILMSKA SREČANJA OB KAVI Dopoldanski abonma s Heleno Koder. Pogovori v Kavarni. september 2016 - maj 2017 sreda ob 10:00 in 15:00 Popoldanski abonma z Zojo Skušek. Pogovori na spletu. pogovor z gostom pogovor z gostoma 7. decembra ob 10:00 in 15:00 Rdeča želva La Tortue rouge Michael Dudok de Wit, Francija/ Japonska/Belgija, 2016, barvni, 80 minut, distribucija Demiurg V sklopu 13. Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Mož pristane na samotnem tropskem otoku, na katerem mu družbo dela zgolj nekaj malih rakcev. Trudi se, da bi naredil splav in zapustil otok, a vsak poskus po- bega se hitro konča. Razočaran se v jezi znese nad rdečo želvo, ki mu je sledila na kopno. Ponoči pa se želva spremeni v dekle. Film s čudovito likovno zasnovo in izčiščeno dramaturgijo zariše hipnotično meditacijo o bistvu človeka, njegovega bivanja in povezanosti z naravo. Gosta Helene Koder v pogovoru po dopoldanski projekciji bosta priznana avtorica animiranih filmov Špela Čadež in programski direktor festivala Igor Prassel. 21. decembra ob 10:00 in 15:00 Houston, imamo problem! Houston, We Have a Problem! Žiga Virc, Slovenija/Hrvaška/Nemčija/ Češka/Katar, 2016, barvni, 88 minut, distribucija 2i Film Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznamovale zgodovino. Te dogodke pa obkroža tančica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film Houston, imamo problem! raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih ter predsta- vlja nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot. »Kot filmski ustvarjalec sem že leta prevzet nad tekmo za prevlado v vesoljski areni med ZDA in bivšo Sovjetsko zvezo, nad skrivnostmi Titovih podzemnih kompleksov in s tem povezanimi teorijami zarot. Vse to je bil povod za snemanje filma, ki gledalca izzove k zavzetju kritičnega pogleda na ponujena dejstva.« - Žiga Virc Gost Helene Koder v pogovoru po filmu bo režiser Žiga Virc. Na voljo tudi vstopnice za izven! Kinodvor. Program Kinobalon. za otroke www.kinodvor.org/kinobalon in mlade od 11. decembra od 3. decembra Prespati pri prijateljici Siv sover vilse Catti Edfeldt, Lena Hanno, Švedska/Nizozemska 2016, 79 minut, pripovedovanje v slovenščini ali v švedščini s slovenskimi podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik, 6+ Termini: 3. 12. ob 16:00 premiera, pripovedovanje v slovenščini; 4. 12. pripovedovanje v slovenščini; 18. 12. pripovedovanje v slovenščini; 24. 12. ob 11:00 s podnapisi; 26.–31. 12. ob 11:00 pripovedovanje v slovenščini ali podnapisi. Manjkajoče ure bodo objavljene v tekočem tedenskem urniku. Začetek decembra je, na severu Švedske je vse pobeljeno. Sedemletna Siv z jezikom lovi snežinke, ko zagleda rožnati plašč, ki se močno razlikuje od drugih. To je Cerisia, nova sošolka, ki se drugače oblači in ima o vsaki stvari čisto svoje mnenje. Siv je presrečna, ko jo Cerisia povabi, da prespita v njenem domu. Tako bosta postali prijateljici! Toda Cerisiin dom ni najbolj običajen, zlasti če se po njem sprehajaš ponoči. Govoreča jazbeca z rdečimi škornji, sprehajajoča se zebra in jelen, pasji hrt s čudno kepico na glavi in starša, ki sredi noči jesta jagodno torto. Svet pa se lahko hitro pomanjša – ali poveča … Predbožična pravljica o deklici Siv v čudežni deželi. V izbranih terminih bo film v slovenščini v živo interpretirala pripovedovalka pravljic Špela Frlic. Premiera na 13. Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka! Daleč na sever Tout en haut du monde Rémi Chayé, Francija/Danska, 2015, 81 minut, v francoščini s slovenskimi podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik, 8+ Termini: 11. 12. ob 16:00 premiera; 17. 12.; 24. 12. - 30. 12.; 31. 12. ob 15:00 Silvestrski Kinodvor, film + otroška penina. Manjkajoče ure bodo objavljene v tekočem tedenskem urniku. Sankt Peterburg, leto 1882. Petnajstletna Saša je že od malega navdušena nad slavnim dedkom, velikim raziskovalcem severnega tečaja. Z zadnje ekspedicije z ladjo Davai se ni nikoli vrnil. Saša se odpravi po dedkovih poteh, da bi našla njegovo arktično ladjo. Nihče je ne jemlje resno, razen kapitana Lunda, ki jo vzame s seboj. Pohiteti morajo, saj se neprehodna zima hitro bliža. Saša na poti dokaže, da je lahko ob pomoči dedkovega zvezka koristna članica posadke. Kompas, usmerjen na sever, jih popelje globoko v belo divjino ... »S svojimi čistimi linijami in minimal nim grafičnim slogom postane ta ani mirana zgodba o odpravi mlade ruske aristokratinje čista lepota.« - Wendy Ide, The Guardian samo 17. decembra ob 11:00 Nedelja od 11:00 do 13:00, Kinodvor. Mala dvorana. Sezamov kotiček Enkratna projekcija filma z obiskom dedka Mraza! Palčič Stick Man Jeroen Jaspaert, Daniel Snaddon, Velika Britanija, 2015, 27 minut, produkcija in distribucija Magic Light Pictures, v sodelovanju z RTV Slovenija, 3+ Palčič z družino v drevesu živi, z gospo Palčič skrbita za deteca tri. Nekega dne se odpravi na tek, a ga naključja odnesejo v širni svet. Palčič na potovanju sreča igrivega psa, pade v reko, pobegne iz labodjega gnezda in skoraj konča na ognju v kaminu. Le kdo bi Palčiču lahko pomagal najti pot domov? Se mu bo uspelo vrniti v družinsko drevo, da bo z družino praznoval božič? Delo avtorjev Zverjasca in Zverjašč ka. Enkratna priložnost za ogled fil ma v kinu! »Neverjetno iznajdljiv in prelepo pove dan film.« - Nicole Lampert, Daily Mail »Začaran /…/ prebrisan in pameten /…/ pravi užitek.« - Michael Hogan, The Daily Telegraph Vstopnice so že v prodaji! Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru, otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom. 4. 12. En, dva, tri, smrečica stoji! Kakšna smrečica bo letošnje leto v Kinodvoru krasila Kavarno, naj ostane še majhno presenečenje; okraski, ki jih bomo naredili danes, pa bodo pisani, svetleči in v temi žareči (z Ireno Narobe). 11. 12. Mali živalski vrt – delavni ca animiranega filma. Iz kolaž papirja bomo naredili mali živalski vrt, ki bo oživel v tehniki stop-motion animacije (z Andrejo Goetz in Matejo Lukežič). 18. 12. Lov za prazničnimi darili. V kotičku bo danes praznično, saj bomo pod UV-lučmi iskali preproste namige, ki nas bodo pripeljali do lepih prazničnih daril (z Ino Fakin). 25. 12. in 1. 1. je Sezamov kotiček na počitnicah. Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00 Kino v plenicah. Za starše z dojenčki. Oglejte si film z rednega sporeda na pro jekciji, ki je prilagojena tako, da nas lah ko obiščete skupaj z dojenčkom. Izjemoma 14. 12. bo na sporedu film Paterson (Paterson, Jim Jarmusch, ZDA/Francija/Nemčija, 2016, 113 minut). Brezplačno parkiranje Slovenske železnice, SŽ ŽIP storitve, omogočajo obiskovalcem kina brezplačno uporabo parkirnih mest na parkirišču ob železniški postaji Ljubljana, na Trgu OF. Ugodnost velja za obiskovalce predstav Kinobalona in Kina v plenicah. Več informacij se nahaja na spletni strani in pri blagajni Kinodvora. Miriamin potepuški pes, Andres Tenusaar (OÜ Nukufilm), Estonia, 2015 samo od 5. do 11. 12. v Kinodvoru in Slovenski kinoteki mladi za Naj te film odpelje! mlade 5.–11. 12. 2016 SLON NA ANIMATEKI Najlepši animirani filmi za otroke Slon.animateka.si Vzgojno-izobraževalni program animiranega filma / Educational Animated Film Programme 13. Mednarodni festival animiranega filma Animateka Decembrski Kinotrip bo animiran. V Kinodvor namreč prihaja 13. Mednarodni festival animiranega filma Animateka. Program bo nadvse pester! Na sporedu bodo celovečerni in kratki animirani filmi, pogovori in druženje z zanimivimi filmskimi ustvarjalci, razstave, koncert in celo animatečne karaoke. Mladi pa ste še posebej vabljeni na program Animirani ZaSlon. Četrtek in petek, 8. in 9. 12. 2016 ob 17:00 Animirani ZaSlon Program sodobnih kratkih avtorskih animiranih filmov za mlade – edinstvenih, posebnih in nenavadnih, ki jih ne najdete na televiziji ali spletu, temveč jih lahko vidite le v kinu, in še to ob zelo redkih priložnostih. Pri ustvarjanju animiranih filmov skorajda ni meja, zato nas ti pogosto odpeljejo v vesolja, kjer veljajo drugačna pravila, in nam ponujajo samosvoj pogled na svet, ki nas obdaja. Naj te film odpelje med animirane zvezde! Za K/U/L abonma in izven. Celoten program 13. Animateke: www.animateka.si. KINOTRIP - DOGAJANJE: Silvestrski Kinodvor 31. decembra vas znova vabimo v Kinodvor, letos na kar tri posebne filmske projekcije, po katerih boste lahko prihajajočemu letu v toplem objemu kina nazdravili tudi s kozarcem penine. Podarim ti toplino. Kinodvor. Kavarna. ob 18:00: silvestrska predpremiera Loving Loving ob 15:00: Kinobalonova silvestrska projekcija Daleč na sever Tout en haut du monde Jeff Nichols, ZDA/Velika Britanija, 2016, 123 minut Podarim ti vsebino. »Loving ali balada o Richardu in Mil dred je globoko občuten in nenavadno prepričljiv dokaz resnice, ki je včasih slišati naivno: ljubezen zmaga.« Kinodvor. Knjigarnica. - The Playlist (film + kozarec penine = 6,50 €) ob 21:00: silvestrska predpremiera Dežela la la La La Land Podarim ti vedrino. Rémi Chayé, Francija/Danska, 2015, 81 minut Kinodvor. Praznična stojnica. Breg, Ljubljana »/…/ ponuja vse, kar bi si želeli v dogo divščini – akcijo, nevarnost, potovanje, odraščanje, trenutke, ki ogrejejo in zlo mijo srce, privlačno animacijo in prepri čljiv prikaz dekliške moči.« Damien Chazelle, ZDA, 2016, 128 minut - The New York Times Kinodvor. Podarim ti kino. (film + otroška penina = 5,00 €) www.kinodvor.org »Brezsramno romantičen poklon klasič nim muzikalom, ki po platnu trosi živo barvno energijo in sanjavi optimizem. /…/ Mojstrovina.« - The Guardian Predprodaja vstopnic se začne 1. decembra. (film + kozarec penine = 6,50 €) januarja v Kinodvoru Javni zavod Kinodvor Kolodvorska 13 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13 M: +386 30 464 241 F: +386 1 239 22 16 E: [email protected] http://www.kinodvor.org Matura - Cristian Mungiu Nina Peče Grilc, direktorica T: +386 1 239 22 10 M: +386 40 632 574 E: [email protected] Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana Blagajna se odpre uro pred prvo predstavo. Rezervacije in informacije: 01 239 22 17, [email protected] Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa T: +386 1 239 22 11 M: +386 40 632 572 E: [email protected] Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada občinstva (vodja programa, Kinobalon) T: +386 1 239 22 20 M: +386 30 324 063 E: [email protected] Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z javnostmi T: +386 1 239 22 14 M: +386 30 315 702 E: [email protected] Tjaša Smrekar, trženje in vodenje projektov T: +386 1 239 22 18 M: +386 40 620 700 E: [email protected] Maja Zrim, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: [email protected] Tehnični oddelek : Bojan Bajsič T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 548 879 E: [email protected]
