Texas triki - Študenti.FG

feb 2011
številka 4
revija študentov fakultete za gradbeništvo
Skočite na kolo
INTERVJU:
doc. dr.
Branka Trček
KONCEPT NOVEGA
ŠTUDIJSKEGA
PROGRAMA ZA
PODROČJE ENERGETSKO
UČINKOVITE GRADNJE
Zakaj je Reboljeva zmaga
več kot le zmaga
Rebolja
‘cause we are living
in a material world …
… and he is a
material boy
POČITNIŠKA
HIŠA IZ NARAVNIH
MATERIALOV
Ali je kaj trden most?
Texas triki
so omogočili:
Uvodnik
foto: Marko Samec
Časi, ko smo ljudje brezglavo gradili brez misli na to, kakšne vplive bo imela gradnja v prihodnosti, so že skoraj minili.
Prihajajo časi, ko je potrebno stopiti korak naprej, vzeti s seboj vso znanje, ki ga posedujemo, in mu dodati nove
trajnostne ideje.
Trajnostna gradnja pomeni veliko več kot le gradnjo novih objektov, ki ustrezajo predpisanim standardom. Pomeni
uporabo trajnostnih materialov, novih tehnologij, novih orodij in novih načinov gradnje. Pomeni vključevanje strok in
sodelovanje med njimi na različnih področjih. Pomeni boljšo kakovost bivanja in življenja. Pomeni boljšo prihodnost.
Zato smo se odločili, da se v številki, ki jo imaš pred sabo, dotaknemo trajnostnih tem in za mnenja o tem povprašamo
tudi naše strokovnjake.
Prijetno branje.
Urška Strniša,
urednica Grezila
Kolofon
št. 4, februar 2011
naklada: 800 izvodov
Grezilo izdaja:
Društvo študentov
Fakultete za gradbeništvo,
Smetanova ulica 17,
2000 Maribor
odgovorna urednica:
Urška Strniša
uredništvo:
Ana Brunčič
Jerneja Habjan
Marko Koprivnik
Gregor Mlakar
Matej Moharič
Mirela Mustić
Primož Podkrajšek
Tajda Potrč
Mojca Roženičnik Korošec
Marko Samec
Urška Strniša
Patricija Turnšek
Matic Užmah
lektoriranje:
Mirela Mustić
oblikovanje:
Jerneja Habjan
Marko Samec
Urška Strniša
Ilustracija na naslovnici:
Apollinaria Koprivnik
tisk:
Tiskarna Ekart d.o.o.
[email protected]
www.tiskarna-ekart.si
Prispevki avtorjev ne odražajo
vedno stališč uredništva.
3
Pogovor z Alanom Mauntingerjem ‘cause we are living in a material world …
… and he is a material boy
5
Počitniška hiša iz naravnih materialov
7 Koncept novega študijskega programa za
področje energetsko učinkovite gradnje
9 Skočite na kolo
13 INTERVJU: doc. dr. Branka Trček
16 tekoče misli: Zakaj je Reboljeva zmaga
več kot le zmaga Rebolja
17 ARHITEKTURNO
19 Mjuzikl GRADBENTINA
21 Ali je kaj trden most?
23
εknjižnega jezika
24
kolumna: SOLATA
25 Ekskurzija: Munchen
27 rubrika: pametni pišejo
29
kolumna: POTROŠNIK
3o Zabavni kotiček
PRILOGA
Texas triki IV.
Intervju Alan Mautinger
Ana B., Aleš A. | foto: Marko Samec
‘cause we are living in a material world …
… and he is a material boy
Ne, ni odšel zaradi Lucije, tudi ni odšel zaradi drugih profesorjev na fakulteti.
Pa tudi Kalifornija ni razlog za njegov odhod.
Primorec si je pri sedemindvajsetih enostavno zaželel nečesa svojega – svoj kos
zemlje, na katerem bo postavil svojo hišo na primer – (ne)materialnih stvari, ki
mu jih Materiali (in doktorat) na FG pač niso omogočali.
3
Katera burja je Primorca pripihala na Štajersko?
Ljubljana mi nikoli ni bila preveč všeč. Maribor se
mi je zdel precej bolj prijazno mesto za študente.
Avtobusi, dražji boni in megla so odločili v prid
Maribora.
Po diplomi si se zaposlil na fakulteti …
Ja, v bistvu sem bil že prej demonstrator na vajah. Po izmenjavi na Portugalskem
sem se zaposlil tukaj.
So te materiali vedno zanimali?
Ja … malo so me sicer zanimali, ampak so bili bolj priložnost kot interes.
Zakaj gradbeništvo?
Končal sem srednjo strojno. Ne vem, zakaj sem
se potem odločil za gradbeništvo. Malce bolj
me veselijo tehniški predmeti – fizika, statika,
mehanika.
Kako bi kot asistent ocenil stanje na fakulteti?
V primerjavi z ostalimi fakultetami smo zelo slabi. Moramo se poboljšati. Precej je –
če povemo po domače – prav »šalabajzarskih« stvari. Odnosi na fakulteti na primer.
Delujemo prav balkansko. Zadeve ne funkcionirajo tako kot bi morale oziroma kot
bi lahko.
Kaj pa si hotel postati?
Nikoli nisem imel nekega cilja, kaj bom v življenju
počel.
Ocena študentov …
Študenti so kul.
Kakšna so bila tvoja študijska leta?
Če se študija lotiš na pravi način, je verjetno še
lažji kot srednja šola. Jaz nisem imel problemov.
Razen treh, štirih izpitov, sem vse ostale naredil
v prvem roku. Na začetku semestra sem ocenil,
od katerih predavanj bom kaj odnesel, katera
predavanja so dejansko koristna. Obstajajo
namreč profesorji, ki imajo svojo knjigo –
napisano davnega leta '77 – na prosojnicah in
potem berejo s prosojnic. Knjigo lahko prebereš
tudi sam. Probleme sem imel samo s profesorji,
ki ne ocenjujejo znanja, ampak prisotnost na
predavanjih ali vajah. Zgodilo se je, da sem na
izpitu dosegel 100 odstotkov, pa izpita vseeno
nisem naredil - s pojasnilom: »Žal, na predavanja
bo treba hodit.«
Razlika v letih med teboj in študenti je majhna. Kako to vpliva na tvoj odnos do
njih/nas?
Meni ni všeč, če me študenti vikajo. Deluje staromodno. Če je oseba precej starejša,
je vikanje OK.
Drugače pa je moj odnos … to sicer vidva bolje vesta … do vseh skušam biti enak,
trudim se dati od sebe najboljše, kar lahko. Kolikor sem lahko pomagal, sem.
Kako bi kot nekdanji študent FG ocenil naše
profesorje?
Veliko je profesorjev, ki so strokovnjaki na svojem
področju. Kar se tiče njihovega pedagoškega
dela pa so katastrofa. Žal še vedno vztrajajo.
Bedenik je bil »fajn« – on je znal dobro razlagati,
Premrov tudi, pa pokojni Ilić. Najmanj sta mi bila
všeč dva asistenta, Pliberšek in Klanšek. Njiju res
nisem maral.
Kateri predmet se ti je zdel najtežji?
Najobsežnejše so bile zagotovo Lesene
konstrukcije - glede količine snovi, ki jo je
bilo treba predelati. Najzahtevnejši pa …
najverjetneje Umek. Če si naredil Umka, si bil
lahko zelo vesel. S Petrešinom je bilo podobno.
Ampak to so bili izpiti, pri katerih znanje niti ni
bilo tako pomembno. Petrešin je bil sicer vredu,
ampak če se je on odločil, da ne boš naredil
izpita, ga pač nisi naredil.
Diplomiral si iz …
Ekološke teme. Diplomo sem napisal v angleščini,
ker sem imel mentorja iz tujine. Ukvarjal sem se z
uporabo recikliranih materialov v gradbeništvu,
predvsem z maltami.
Asistent se ponavadi znajde »med dvema ognjema« - razdvojen med študenti in
profesorji. Kako si ti uravnaval to dvopolnost?
Dejstvo je, da moraš biti na strani šefa, čeprav sem včasih zagovarjal tudi študente.
Na splošno sem tip človeka, ki si prizadeva ohranjati korektne odnose.
Kaj je na naši fakulteti dobrega?
Služba je idealna. Šefica je »kul«, šef je še bolj »kul«.
Šef?
V bistvu sem asistent pri dveh profesorjih – pri Lubeju in Luciji. Na splošno pa
spadam v Škrablovo katedro. Sem brez pripomb, super je. Ni monotono. Nenehno
se nekaj dogaja. Delaš s študenti, v laboratoriju … Imaš drsni delovni čas, pripravljaš
vaje in delaš stvari, ki so profesorjem dolgočasne.
Če primerjamo star način študija z aktualnim …
Iz gradbeništva je prej diplomiralo zelo malo ljudi. In ko si diplomiral, zaposlitev ni
bila problem. Vprašanje je, kaj se bo zaradi bolonjskega sistema zgodilo čez nekaj
let. Bolonjski sistem forsira diplome, ne glede na znanje. Mislim, da bo čez čas
gradbenike doletel enak problem, kot ga imajo danes ekonomisti.
Nogometaš …
… eden redkih predstavnikov racionalnejšega spola, ki mu je vihtenje kuhalnice v
užitek …
… pa kljub temu ne je svežega paradižnika …
… študent, ki v letih študija v Mariboru ni nikoli smučal na Pohorju, v bistvu je
vsako kontinentalno zimo (in takrat so zime še bile zime) upal, da bo poletje čim
prej prišlo …
… moški, ki si je izvoljenko pripeljal iz Španije …
… Primorec, ki izhaja iz istega kraja kot aktualni predsednik vlade …
… pa tudi asistent, ki bo ostal v spominu kot zaspanec, ki je ob 8.25 na vaje prišel
z odtisom vzglavnika na obrazu …
… asistent, ki »šefico« kliče Lučka …
… tisti Alan, ki se je vsakemu študentu zdel »faca«.
4
POČITNIŠKA HIŠA IZ NARAVNIH MATERIALOV
Tajda Potrč | foto: Jerneja Habjan
Ekološko in trajnostno. To nista več zgolj pogosto uporabljana
pridevnika, ampak neizbežni smernici gradbeništva. Časi
nepremišljenih energijsko potratnih in okolju neprijaznih
stavb se umikajo tako imenovanim »zelenim« stavbam.
In prav je tako. Potrebno se je zavedati, da ima vsak od
nas možnost nekaj malega doprinesti k boljšemu »jutri«.
V duhu te misli so se tri študentke, Klara Šmigoc, Kaja
Kastelic in Samanta Rebernak, sedaj že diplomantke, pod
mentorstvom dr. Lucije Hanžič, doc. dr. Kaje Pogačar in asist.
Alana Mautingerja, lotile pisanja svoje diplomske naloge.
Zadale so si nalogo izdelati počitniško hišo iz naravnih
materialov, natančneje iz zbite zemljine, nežganih zidakov
in slame. Cilj njihovih diplomskih nalog je bil analizirati
prednosti in slabosti naravnih materialov in možnost
njihove uporabe v gradbeništvu. Razstava njihovega dela
z maketami je potekala decembra pred dvrorano Boruta
Pečenka. V nadaljevanju vam predstavljamo materiale, s
katerimi so se ukvarjale.
Otvoritev razstave
Utrinki z razstave
5
GRADNJA Z ZEMLJINO
Zbita zemljina je bila eden izmed osnovnih materialov za gradnjo, ki
je prevladoval predvsem v deželah s suhim in vročim podnebjem.
Material je lahek za obdelavo in ugoden za naše zdravje.
V osnovi gre za mešanico gline, melja in peska, včasih so temu
dodane tudi druge primesi. Glina ima vlogo veziva. Ima gostoto
od 1700 do 2200 kg/m3, njena toplotna prevodnost pa znaša 0,6
W/mK.
Prednost zbite zemljine kot gradbenega materiala je, da uravnava
vlago v prostoru. Je zelo dober akumulator toplote. Sam transport
in obdelava povzočata manj odpadkov in stroškov kot do sedaj
uporabljani materiali. V pretežnem delu Slovenije material
dobimo že z izkopom gradbene jame. Zaradi absorbcije vlage
ter velike kapilarnosti zemljine se material zelo dobro obnese
v kombinaciji z lesom in drugimi organskimi materiali. Lesena
konstrukcija prenaša obtežbe, ki jih zemljina ne prevzema,
organski dodatki kot so slama, iglice in veje pa izboljšujejo njeno
nosilnost inizolativnost. Material je možno 100% reciklirati.
V primerjavi z drugimi gradbnimi materiali ima štiri pomanjkljivosti:
je slabo odporna na vodo, med sušenjem se krči, pride lahko tudi
do nastajanja razpok, poleg vsega pa ni standardiziran gradbeni
material. Te pomanjkljivosti lahko omilimo z zgladitvijo površin
ali z različnimi premazi ter obologami (paroprepustni premazi,
obloge iz lesa ali žganih zidakov). Priporočljiv je napušč za zaščito
pred meteorno vodo. Temelji naj bi segali do pol metra nad teren
in bili izvedeni z nepropustno folijo, ki preprečuje kapilarni dvig
vode po njih. Krčenje materiala zmanjšamo z nižjim deležem gline
in vode. Zemljina zahteva pogosto, vendar enostavno vzdrževanje.
GRADNJA Z ZBITO ZEMLJINO
Tradicionalna tehnika gradnje z zbito zemljino je z uporabo opažev
iz dveh vzporednih panelov desk z distančniki. Posamezne sloje
zemljine utrdimo z zbijanjem, preden nasujemo novo plast. Opaž
se pomika horizontalno po dolžini zidu, nato vertikalno za nov
sloj. Opaž se lahko odstrani takoj po zaključenem zbijanju, saj ima
v tej fazi zid zadostno nosilnost, hkrati pa je tudi dovolj plastičen,
da ga lahko oblikujemo s strganjem in rezanjem.
GRADNJA Z NEŽGANIMI ZIDAKI IZ ZEMLJINE
V primerjavi z žganimi zidaki sprejmejo zidaki, sušeni na soncu.
tudi do 30-krat več vlage. Pri izdelavi porabimo tudi do 4-krat
manj energije. Gradnja poteka enako kot z žganimi zidaki.
Prednost nežganih zidakov v primerjavi z glino je ta, da razpoke
ne nastanejo neposredno med gradnjo, ampak so to pravzaprav
napake materiala. Tako jih lažje nadzorujemo. Je pa gradja z
nežganimi zidaki v primerjavi z zbito zemljino zamudnejša, saj
moramo čakati, da se zidaki posušijo.
ZANIMIVOSTI
- Pribižno tretjina prebivalstva živi v hišah iz zbite zemljine.
- 50 cm debel zid iz zbite zemljine zadostuje v Slovenji veljavnim
predpisom o toplotni prevodnosti.
- Veliko ljudi ugotavlja, da zbita zemljina pripomore k boljšemu
zraku v prostoru.
- V Sloveniji se je zbita zemljina uporabljala v okolici Ptuja,
Slovenskih goric in Prekmurja.
- Takšne hiše so bile imenovane »nabijanice«, »blatnjače« ali
»butane hiše«.
- Nekatere hiše iz zbite gline so stare tudi 200 let.
- Vložek dela pri tradicionalni ročni tehniki je vključno s pripravo
gradiva, prevozom in gradnjo od 20 do 30 h/m3 zidu. Ob uporabi
visoko mehaniziranih tehnik se lahko reducira celo na 2 h/m3.
GRADNJA S SLAMO
Slama je stranski produkt pri proizvodnji žita. Požeta stebla se
balirajo in shranjujejo v skladiščih. Sestavljena je iz celuloze,
lignina ter hemiceluloze.
Slama je naravna surovina. Gradnja z njo pripomore k zmanjšanju
emisij CO2. Material ima nizko toplotno prevodnost. Vzporedno z
bilkami je 0,080 W/(m K), pravokotno na njih pa 0,052 W/(m K).
Je zelo razširjena, kar pomeni, da so stroški in vplivi transporta na
okolje majhni. Niti za obdelavo slame ni potrebno veliko energije.
Material se da v celoti reciklirati.
Čeprav ima slama zelo ugodne lastnosti, se gradnja z njo ni širše
uveljavila. Ljudje so skeptični prevsem glede požarne vranosti,
plesni, alergij ter škodljivcev. Zaradi nevarnosti požara je slamo
potrebno zaščititi z ometom. Potrebna je namestitev protimrčesne
mrežice. Pri pravilno nameščeni parni zapori ter vgrajenih suhih
balah do nastanka plesni sploh ne pride. Večja težava nastopi pri
omejenosti z dimenzijami objekta ter potresni varnosti.
Za gradnjo s slamo se uporabljajo večinoma prizmatične oblike
bal. Velikost bal ja različna: giblje se med 35 cm x 50 cm x 50 cm
in 90 cm x 12 cm x 250 cm. Za gradnjo so primernejše manjše
bale, saj je delo z njimi lažje. Pri gradnji s slamnatimi balami
moramo upoštevati zbitost bal, usmeritev bilk v balah ter vlažnost
bal. Kombinacija teh parametrov vpliva na toplotno prevodnost
in stabilnost zidov. Gostota bal za vgradnjo mora biti med 90 in
110 kg/m³. Slama je lahko samonosilni sistem ali dopolnilo h
konstrukcijskim elementom iz lesa ali drugih materialov. Slama pa
se ne uporablja le za gradnjo zidov, ampak tudi kot izolacija talnih
površin in streh.
ZANIMIVOSTI
Že pred 12000 leti so Japonci za gradnjo uporabljali slamo.
6
KONCEPT NOVEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA ZA
PODROČJE ENERGETSKO UČINKOVITE GRADNJE
dr. Tomaž Pliberšek
KAKO TO DELAJO DRUGJE...
Primer dobre prakse vsebine in organizacije poletne šole za študente je
bila poletna šola z naslovom Smart Buildings – Planning for the future, ki
so jo v lanskem letu skupaj organizirale štiri univerze: Tehniška Univerza
na Dunaju, Tehniška Univerza v Pragi, Tehniška Univerza v Bratislavi in
Tehniška Univerza v Budimpešti. Poletna šola je trajala polna dva tedna.
V prvem tednu so bila izvedena predavanja po dnevnih tematikah:
Scenariji prihodnosti, Regionalno planiranje, Dan »zelene« arhitekture,
Infrastruktura stavb in “Plus-Energy” stavbe. V drugem tednu je prvi
dan pripadal strokovni ekskurziji in ogledu inteligentne družinske hiše s
solarnimi sistemi, inteligentne poslovne stavbe s toplotnimi črpalkami
in predstavitvi obnovljivih virov energije. Z drugim dnevom drugega
tedna se je pričelo projektno delo. Formirale so se projektne skupine
študentov različnih univerz skupaj s predavatelji in projektanti. Projektna
naloga je zahtevala analizo pristopa projektantov pri projektiranju že
obtoječih stavb, na osnovi katere je bilo potrebno izdelati optimizacijo
le-teh. Na zaključni dan poletne šole so bile ugotovitve in potrebne
aktivnosti za optimizacijo, ki so jih izdelale posamezne projektne
skupine, predstavljene in strokovno podkrepljene. Na kratko povzeta
poletna šola je primer zgledne prakse, ki je omogočala izmenjavo znanj,
veščin in primerov dobrih praks na dokaj enovitem sosedskem prostoru.
Predstavljala je sinergijo med predavatelji, projektanti, študenti in tudi
uporabniki energetsko učinkovitih stavb na širšem področju in tako
pripomogla k širjenju znanj učinkovite rabe energije, obnovljivih virov
energije in trajnostne gradnje.
Podiplomski MSc (Master of Science) program »Renewable Energy in
Central & Eastern Europe«, ki ga izvaja Tehniška Univerza na Dunaju
(http://cec.tuwien.ac.at) je prvi čezmejni študij v Avstriji, ki se ukvarja z
vprašanji proizvodnje alternativnih virov energije v prihodnosti.
Cilj tako imenovanega MSc programa je, da udeleženci pridobijo znanja
in usposobljenosti v kontekstu načrtovanja uporabe obnovljivih virov
energije. Tu vključijo svoje ekonomske in tehnične spretnosti za čim
hitrejše obratovanje objektov in naprav z uporabo obnovljivih virov
energije. Tako tehnične kot ekonomske zmožnosti le-teh pa ocenjujejo
na podlagi predhodno pridobljenih znanj.
Študijski program sestavlja deset modulov (tematike podaja spodnja
slika) v štirih semestrih, ki se zaključijo s pisanjem magistrskega dela v
četrtem semestru.
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO UM KOT IDEALNA PARTNERICA NOVEGA
ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Doseganje energetske trajnosti je močno povezano s pojmom trajnostna
gradnja. Grajeno okolje je med največjimi porabniki energije (elektrika,
ogrevanje, ...), ob upoštevanju energije, shranjene v materialih (za
primer vzemimo npr.: les, jeklo, cement ...), pa so številke še večje.
Doseganje ciljev energetske trajnosti je možno samo ob celoviti zasnovi,
tako na nivoju objekta kot samega kot na stopnji lokalne ali regionalne
ravni. Potrebno znanje je razpršeno; tisti subjekti, ki se že ukvarjajo s
trajnostnim razvojem, pa so ponavadi prevečkrat specializirani samo za
nek segment le-tega.
Danes Fakulteta za Gradbeništvo Univerze v Mariboru pod svojo streho
združuje vsa znanja, ki so potrebna pri kompleksni graditvi objektov. Kot
takšna je s svojo motiviranostjo in sposobnostjo dograjevanja obstoječih
študijskih programov idealna partnerica, kateri je bila v okviru projekta
Move zaupana vloga nosilca četrtega delovnega sklopa projekta; slednji
pa se nanaša na razvoj skupnih izobraževalnih vsebin URE in OVE v
gradbeništvu in arhitekturi. S to pridobitvijo tudi naša fakulteta smiselno
kompletira svojo izobraževalno in raziskovalno dejavnost.
VIDIMO SE NA POLETNI ŠOLI!
Cilji, ki si jih je zadala naša fakulteta v okviru URE in OVE v gradbeništvu in
arhitekturi, so smeli in osredotočeni na: akreditacijo študijskega programa
na magisterskem študiju (2.stopnja) UM FG, vključevanje tematike v
sklop vseživljenskega izobraževanja UM FG, organizacijo poletne šole,
izvedbo delavnic, konferenc in seminarjev OVE in URE v gradbeništvu
in arhitekturi, prenos primerov dobrih praks in aktivno sodelovanje s
projektnimi partnerji čezmejnih projektov tudi v prihodnosti, formiranje
raziskovalnih skupin na področjih OVE in URE v gradbeništvu in arhitekturi
ter prenos ozaveščenosti in znanj o trajnostni gradnji v gospodarstvo in
javni sektor kot dodana vrednost naših diplomantov.
Da zmoremo zastavljene cilje tudi izredno kvalitetno izpolnjevati, smo
v lanskem letu dokazali z dvema izredno odmevnima dogodkoma: z
delavnico »Lesena nizkoenergijska hiša« in mednarodnim posvetom
»Energetska učinkovitost v arhitekturi in gradbeništvu«.
Omenjena delavnica se je izvajala kot dodatni izbirni del predmeta
Lesene konstrukcije v 2. letniku I. stopenjskega študijskega programa
Arhitektura pod okriljem mednarodnega projekta MOVE in v sodelovanju
s podjetjem Lumar IG. V njej se je zrcalil sodoben pogled in pristop k
uspešnemu iskanju novih rešitev, ki dandanes pogojujejo združevanje
strokovnih znanj, industrije, praktičnih izkušenj in sveže energije. Slednje
je še toliko pomembnejše v času klimatskih sprememb, ko se bosta
morala arhitekturna in gradbena stroka intenzivneje ukvarjati z iskanjem
ustreznih ekoloških rešitev in načinov gradnje, s katerimi je moč doseči
večjo energetsko varčnost in s tem povezano zmanjšanje okoljskih
bremen.
Projektna naloga, ki so jo pod vodstvom mentorjev reševali študentje
(kot prostovoljne dodatne obremenitve se je je udeležilo 62 študentov
razdeljenih v 16 projektnih skupin), je narekovala zasnovo montažne
enodružinske hiše z leseno okvirno stensko konstrukcijo in montažnimi
Sprejem pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010 je ena od nalog države v okviru prenosa Direktive o energetski
učinkovitosti stavb - EPBD (2002/91/EC) - in vsebinsko pokriva naslednje obveznosti iz direktive: oblikovanje računske metodologije
za določanje energijske lastnosti stavbe, postavitev minimalnih zahtev za novogradnje, minimalnih zahtev za učinkovito rabo
energije pri večjih prenovah stavb, uvajanje enotne metodologije za račun rabe energije za dokazovanje minimalnih zahtev in za
energetsko izkaznico stavbe.
Sprejem omenjenega pravilnika predstavlja robni pogoj pri oblikovanju novih študijskih programov na ustreznih izobraževalnih
institucijah.
Slaba zastopanost specifičnih izobraževalnih programov s področja OVE in URE ter izobraževalnih vsebin za strokovnjake različnih
profilov predstavlja luknjo v izobraževalnih sistemih. Prilagoditev programov situaciji na trgu bo pomembno vplivala na znanje
projektantov in arhitektov, kar se bo odražalo v energetsko učinkovitejših projektih. Prispevek teh izkušenj bo pozitivno vplival na
energetske učinkovitost novozgrajenih objektov kakor tudi objektov po ustrezno izvedeni sanacij.
lesenimi stropovi. Ob koncu so bili predstavljeni maketni izdelki, podprti
s posterji in posebno knjižno publikacijo. Izdelki projektnih skupin so
dejansko idejne zasnove na področju enodružinskih hiš in predstavljajo
potencial, ki ga bodo naši proizvajalci morda uspešno razvijali in morda
tudi kdaj udejanili v praksi.
Pri iskanju alternativnih, ekoloških rešitev gradnje stanovanjskih in
javnih objektov je zaradi celostne problematike integracija znanj še kako
pomembna. 1. mednarodni posvet »Energetska učinkovitost v arhitekturi
in gradbeništvu«, (LINK) ki ga je v lanskem oktobru gostila naša fakulteta,
predstavlja le delček v mozaiku znanj, ki jih bo še potrebno povezati in
poglobiti, da zasnujemo optimalno energetsko učinkovit objekt. Glede na
skrbno izbrane teme posveta smo bili priča zanimivi in strokovni razpravi
ter novim idejam na področju energetske učinkovitosti v gradbeništvu
in arhitekturi. »Veliko je odvisno od naše volje, še več pa je odvisno od
našega optimizma,« je v Uvodniku k posvetu dejal dekan naše fakultete.
Končal pa z mislijo: »Tega pa, kot smo že neštetokrat dokazali, pravemu
gradbeniku nikoli ne zmanjka.«
Fakulteta za gradbeništvo UM izvaja študijske programe na vseh treh
stopnjah v skladu z bolonjskimi smernicami. Diplomanti VS programov
se bodo s svojimi strokovnimi znanji v večini takoj zaposlili, le nekateri, ki
bodo v študiju osvojili tudi večji delež teoretičnih znanj, bodo nadaljevali
študij na drugi stopnji. Ravno obratno pa so UN programi zastavljeni tako,
da bo večina diplomantov študij nadaljevala in se zaposlila šele z diplomo
druge stopnje.
Naloga oblikovalcev in projektantov ob zahtevah po trajnostnih vidikih
gradnje, upoštevanju okoljskih predpisov tudi ob novih materialih in
načinih gradnje s časom ne postaja lažja. Z razlogom olajšati zahtevno
nalogo in s poslanstvom vizije fakultete v sklopu naše fakultete nastaja
nov študijski program 2. stopnje »Trajnostna gradnja«. Z novim
magistrstkim študijskim programom ali programom vseživljenskega
učenja naša fakulteta smiselno kompletira svojo izobraževalno in
raziskovalno dejavnost.
Akreditacijo novega drugostopenjskega študijskega programa
»Trajnostna gradnja«, ki bi v slovenskem prostoru zagotavljal dovolj
veliko število ustrezno izobraženega kadra nameravamo udejaniti do
izteka mednarodnega projekta z akronimom MOVE, ki nam zagotavlja
mednarodno primerljivost z različnimi že obstoječimi izobraževalnimi
programi, torej do konca aprila prihodnjega leta.
Kljub temu, da se rok za pripravo akreditacije zdi kar nekam oddaljen, je
potrebno vedeti, da gre za zelo kompleksen projekt, ki se že kar nekaj časa
izvaja skozi sledeče aktivnosti: analizo nacionalnih in čezmejnih potreb
po izobraževanju ter usposabljanju tako strokovne kot splošne javnosti
(na podlagi evropskih direktiv in nacionalnih obveznosti), opravljenih
pogovorov in sestankov (z nacionalnimi pristojnimi organi, različnimi
izobraževalnimi, razvojnimi ter raziskovalnimi institucijami, strokovnimi
društvi, energetskimi institucijami, velikimi, srednjimi in malimi
podjetji, lokalnimi skupnosti ter drugimi zainteresiranimi strankami
glede potreb po usposabljanju in izobraževanju), pripravo vsebine za
program usposabljanja in izobraževanja splošne teer strokovne javnosti
na področju OVE in URE, pripravo akcijskega načrta za usposabljanje
ter izobraževanje strokovne in splošne javnosti, povezovanje nosilcev
izobraževanja, ... Sem pa spadajo tudi številne podaktivnosti s ciljem
strokovne in kvalitetne priprave programa, ki bo izobraževal zaposljive
kadre.
V letošnjem letu se tako obetajo praktične delavnice, namenjene
učinkoviti izrabi prostora (upoštevane bodo tudi možnosti urbanističnih
zasnov z vidika optimalnega koriščenja potencialov OVE in URE v
gradbeništvu in arhitekturi) ter energetsko učinkoviti gradnji v javnem
sektorju, kjer bo izdelan realni pionirski pilotni projekt sodelovanja
fakultete z javnim sektorjem na področjih OVE in URE v gradbeništvu in
arhitekturi.
Jeseni si kot nekakšen zametek nastajajočega študijskega programa
prizadevamo pripraviti kvalitetno enotedensko poletno šolo. Že z vidika
številnih primerov dobrih praks in izkušenj praktičnega ter teoretičnega
usposabljanja s področij OVE in URE v gradbeništvu in arhitekturi si
slednje želimo izvesti skupaj s kolegi iz Tehniške Univerze v Gradcu (TU
Graz). Torej, vidimo se na poletni šoli!
OSEBNA IZKAZNICA PROJEKTA MOVE
Projekt MOVE (www.move.si) towards energy sustainability je projekt
operativnega programa Slovenija – Avstrija 2007 – 2013 in je nastal kot
posledica potrebe po čezmejnem sodelovanju Avstrije in Slovenije na
področju energetike. Čezmejni projekt Move na čezmejnem območju
Slovenije in Avstrije zasleduje tri pomembne cilje varovanja in trajnosti
okolja: učinkovito rabo energije, razvoj in uporabo alternativnih virov
energije ter energetsko trajnost, ki jo zagotavlja doseganja prvih dveh
ciljev.
Move podpira in iz tega razloga neposredno sofinancira Evropska unija,
ker prepoznava vlogo projekta pri doseganju ciljev EU na področju
trajnostne energije in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Čezmejno
sodelovanje bo pripomoglo k boljši rabi obnovljivih virov energije
skupnega območja in k večji energetski učinkovitosti, kar bo vzpostavilo
pogoje za prehod na trajnostne vire energije in prispevalo k uresničevanju
ciljev Kyota. MOVE bo z vključevanjem javnih institucij, izobraževalnih
organizacij, gospodinjstev in industrije pripomogel k udejanjanju ciljev
EU na širšem, čezmejnem področju.
.
Skočite na kolo
Aleksander Pajtler, prof.
Primož Podkrajšek, koordinator za šport
Kadar govorimo o ekologiji, velikokrat razpravljamo o velikih industrijskih
državah, ki so že vsa leta eden večjih onesnaževalcev našega okolja. Navedeno
verjetno drži, vendar vsi pričakujemo, da se bo na raznih srečanjih, na katerih
povabljeni državniki in strokovnjaki razpravljajo o tej problematiki, vse rešilo, mi
pa ne bomo rabili storiti ničesar.
Vendar do sprememb vodijo poti, ki jih začnemo pri sebi. Poskusite se tudi vi
pridružiti prizadevanju za bolj kakovostno življenje in ohranjanje okolja. Skočite
na kolo, svojega jeklenega lepotca pa tokrat pustite v garaži.
Vsi vemo, da povečanje emisij ogljikovega dioksida v zraku povzroča segrevanje
ozračja, ta pa vpliva na vreme, ekosisteme, vodne vire in tako dalje. Nevarne
snovi iz prometa ljudje vdihujemo kot kapljice, delce ali pline. Ti dražijo dihalne
poti, povečujejo možnost pojava astme, kašlja in alergij, zmanjšujejo imunsko
odpornost, povečujejo možnost srčnega infarkta in drugih bolezni.
Kolesarjenje je eden izmed najbolj razširjenih rekreativnih športov pri nas.
Vožnja s kolesom je preprosta, zdrava, okolju prijazna, poceni in velikokrat tudi
najhitrejša v mestih. Z njo bi se izognili večni problematiki s parkirnimi mesti
okoli Tehniških fakultet. Zagotovo bi povzročili manj hrupa na Smetanovi ulici,
v bližini katere so še druge izobraževalne ustanove. Žal pred našimi fakultetami
ni urejenih kolesarnic. Dejstvo je, da je manj zamudno in ceneje parkirati kolo
pred vhodom v tehniške fakultete, kot pa narediti krog ali dva z avtomobilom po
Smetanovi, Koroški ali Gosposvetski ulici.
Če ste vozači iz drugih predelov Maribora, morda poskusite z javnim prevozom
ali pa se pridružite kakšnemu znancu, ki se vsako jutro vozi v isto smer. Le malo
več organizacije in zavedanja bi bilo potrebno in hitro bi lahko razbremenili
promet ter s tem zmanjšali njegove negativne vplive. Razmislite in se poskusite
vsaj za kak dan odpovedati vožnji s svojim avtomobilom. Za vzor si lahko vzamete
peščico sošolcev in profesorjev, ki se vsakodnevno vozijo s kolesom in tako
pripomorejo k razbremenitvi ulic, zmanjšanju emisij in hrupa v mestu, hkrati pa
9
poskrbijo še za športno udejstvovanje.
Zamenjava avta za kolo predstavlja klasičen
primer pri okoljski ozaveščenosti, morda pa se
boste kdaj odločili za bolj "ekstremnega":
- na snegu lahko turno smučamo ali tečemo na
smučeh - brez uporabe vlečnic,
- na vodi se pomikamo s pomočjo vesel, krajše
razdalje preplavamo,
- za pranje dveh majic namesto pralnega stroja
uporabimo roke,
- izpustimo tv oddajo in gremo namesto tega
raje teč.
Vse našteto in seveda obilica drugih možnosti
nam bo prihranilo tudi nekaj denarja.
Problem nastane, ker veliko število ljudi za
tovrstne aktivnosti nima znanja, volje, kondicije,
moči … Eden od vzrokov, da ljudi privede v takšno
situacijo, je tudi pomanjkanje športnih vsebin, ki
se po navadi končajo z zaključkom srednje šole.
Da bi do takšnih situacij prihajalo čim manj, je
bilo vsaj na univerzah do sedaj poskrbljeno za
športno dejavnost študentov.
Za študente Univerze v Mariboru je organizirana
športna vzgoja že od daljnega leta 1969, vendar
se je zaradi neustreznih vadbenih prostorov
izvajala na različnih lokacijah. Leta 1995 je prišlo
do sprememb, saj je dobila Univerza v Mariboru
“
Univerzitetni športni center Leona Štuklja. Od
takrat naprej se večina redne športne vzgoje
izvaja v teh prostorih. Ponujajo se različne športne
zvrsti: nogomet, košarka, odbojka, badminton,
skvoš, namizni tenis, fitnes, kinezioterapija,
borilne veščine, plavanje, plesi, aerobika in
pilates. Določene aktivnosti se izvajajo v naravi:
pohodi, smučanje, kolesarski izleti. Študentje
imajo možnost vključitve v interesne športne
dejavnosti v okviru Športne zveze Univerze v
Mariboru.
V zadnjih letih, ko se je pričela obnova študijskih
programov po bolonji, so žal nekatere članice
Univerze napačno razumele razlago reform in
šport postavile na stranski tir. Takšne odločitve
so v praksi čedalje pogostejše, skupaj z njimi pa
je slišati opozorila, da nanje z razmerami, ki jih
ustvarja, vpliva država.
Določene fakultete so športno vzgojo ovrednotile
s krediti kot izbirni predmet, kar pa je pri večini
članic povzročili izjemen upad števila vpisanih
študentov. Menimo, da je takšen način slab,
saj se sistematično odpoveduje možnost, da
60% populacije, ki danes nadaljuje šolanje na
visokošolskih zavodih, šport in rekreacijo vgradi v
življenjski slog.
Šport na univerzi, predvsem njegovi osnovni
programi, pomeni za študentsko populacijo
Dejstvo je, da je manj zamudno in ceneje
parkirati kolo pred vhodom v tehniške fakultete,
kot pa narediti krog ali dva z avtomobilom po
Smetanovi, Koroški ali Gosposvetski ulici.
”
pomemben dejavnik kvalitete življenja. Sodobni način življenja ne zadovolji
potrebe po gibanju, kar velikokrat negativno vpliva na človekov duševni,
socialni in telesni razvoj. Šport lahko obrazložimo kot kratkoročni dejavnik s
pozitivnim učinkom na skladen biopsihosocialni razvoj mladega človeka. In kot
dolgoročni namen, ki deluje vzgojno, gradi ustvarjalno življenje in pripomore h
kvaliteti življenja v mladosti, zrelosti ter starosti.
Zaradi vsega navedenega se je večina fakultet odločila, za šport kot izbirni
predmet s kreditnimi točkami, vendar študentje raje izbirajo predmete pri
katerih lažje pridejo do več kreditnih točk. Nekatere fakultete športne vzgoje
sploh niso vključile v svoje programe, zato je na večini fakultet vpis študentov
v omenjene programe izredno upadel. Želimo, da bi vse članice Univerze
v Mariboru ustrezno uvrstile šport v svoje programe, ga dograjevale in mu
zagotovile finančna sredstva za strokovno vodenje, saj menimo, da je šport
prevelika vrednota, da bi se mu odpovedali.
Na Fakulteti za gradbeništvo smo s pomočjo vodstva vključili športno
vzgojo v redni učni proces, ki jo študentje opravljajo v prvih dveh letnikih.
Vključenost športne vzgoje v programe je posledica dejstva, da je večina
profesorjev odličnih rekreativnih športnikov, ki jim je tudi šport pripomogel
pri doseganju življenjskih ciljev. Tudi novoizvoljeni rektor dr. Danijel Rebolj je
aktiven športnik, ki v vsakem vremenu prikolesari v službo. S tem skrbi za svojo
fizično pripravljenost ter pripomore k ohranjanju našega planeta z uporabo
alternativnega prevoznega sredstva.
Menimo, da je ta način organiziranosti boljši, saj je zajel večjo študentsko
populacijo, ki se bo ukvarjala s športom. Drugačna organiziranost športa po
izkušnjah nekaterih članic Univerze v Ljubljani in Mariboru zajema le 5-10 %
študentske populacije.
Upamo, da bo vse našteto pripomoglo tudi k večjemu ozaveščanju ter bo imelo
vpliv tudi na »ekološko« delovanje.
10
INTERVJU
doc. dr.
Branka
Trček
Urška Strniša, Marko Samec | foto: Marko Samec
Iz Ljubljane do Maribora s hibridom. Kolo vedno v prtljažniku. Skrbno ločuje odpadke. Po osemnajstih letih raziskovanja
menjala službo in pristala na FG. Diplomirana geologinja, ki je zgled v okoljevarstvenem in pedagoškem smislu. Intervjuvanka,
ki je odklonila avtorizacijo intervjuja predno je šel le-ta v tisk. Profesorica, ki je v kratkem roku privolila v sodelovanje z
Grezilom, ker zelo podpira obštudijske projekte.
Ste Ljubljančanka. Kako se počutite v Mariboru?
Počutim se vredu. Vendar čutim razlike med mestoma. Veliko lažje je priti Štajercu v Ljubljano kot
obratno. Ljudje tu so prijazni. Ko se pogovarjam s študenti iz drugih regij se vedno strinjamo, da so
Mariborčani prijazni. Če Mariborčana vprašaš, koliko je ura, ti bo vedno prijazno odgovoril in nikoli ne
bo šel mimo tebe. Tako, da nimam nič slabega povedati o Mariborčanih ali Štajercih.
Kako vas je pot zanesla iz Ljubljane?
Povsem slučajno. Ukvarjala sem se z raziskovalno dejavnostjo, in ko smo delali na projektih, so me
študentje večkrat prosili, da bi bila njihova mentorica, kar pa nisem mogla biti, ker nisem imela
pedagoškega naziva. Ker sem imela dovolj referenc, sem se pozanimala, kako je s habilitacijo na
pedagoškem področju. Ko je nastal novi bolonjski program, se je izkazalo, da se je nabralo toliko
predmetov s področja varstva okolja, da potrebujejo osebo, ki bi bila stalno zaposlena. Moja
predhodnica ni bila stalno zaposlena, niti ni bila zainteresirana za polno zaposlitev, zato so iskali
nosilca predmetov. Takrat sem se habilititrala jaz. Pred tem sem 18 let delala v raziskovalni dejavnosti,
kjer sem dosegla polnoletnost in sem si rekla, da je sprememba dobrodošla.
Če bi primerjali trajnostnegni promet in ekološko ozaveščenost ljudi, opazite kakšno razliko med
mestoma Ljubljano in Mariborom?
Ja seveda. Sprašujete med Ljubljano in Mariborom, ampak tukaj je tudi Ljubljana zaostala za drugimi
evropskimi mesti, na primer za Gradcem. Razlika je ta, da so se v Ljubljani začele dogajati hude
spremembe in to vidne. Maribor na te spremembe še čaka.
Spremembe v Ljubljani so očitne. V Ljubljani so v zadnjem času ogromno naredili, vidni so tudi že
rezultati, v mestu se veliko dogaja, od kulturnih do postranskih dejavnosti. Zaradi teh sprememb je
postala tudi bolj zanimiva za turiste, ki jih je v Ljubljani vedno več. V Mariboru je potrebno še veliko
postoriti. Je precej razlik, tudi kar se tiče prijaznega mesta za kolesarje, kar Ljubljana je. Po zgledu iz
Gradca imajo v Ljubljani pred semaforjri rdeč pas, kjer imajo kolesarji pri startu zelene luči prednost
pred avtomobili. Je tudi dovolj širokih in varnih kolesarskih poti.
Mislim da je razlika v ozaveščenosti splet različnih dejavnosti ali faktorjev. Poleg tega, da je Ljubljana
večje mesto, so tam prej začeli delati na tem, da so zaprli precejšen del mesta za promet, česar v
Mariboru še vedno ni. In dejstvo je, da si je mestna občina v taki sestavi, čeprav slišimo marsikatero
kritiko, upala v sedaj že drugem mandatu nekaj pravočasno narediti.
Kaj torej po vašem mnenju manjka Mariboru?
Ne smemo biti kritični. Vedno so faktorji, ekonomski in socialni, ki so odvisni drug od drugega. Za
vsem tem pa je vedno denar. V štirih letih, oziroma enem mandatu se vsak župan in celotna ekipa uči.
V štirih letih je težko določeno stvar izvesti, in če želiš še kandidirati, se boš težko lotil dologoročnega
projekta, ampak se boš lotil kratkoročnega. Pomembna je tudi povezanost različnih sektorjev med
12
Ne smem biti preveč kritična, ampak že z malimi ukrepi bi na naši
univerzi lahko marsikaj spremenili. Že s samim ločevanjem odpadkov,
z urejanjem naše okolice, pa če pogledamo že na primer kakšna okna
imamo na gradbeni fakulteti, ki niso preveč v skladu s trajnostno
gradnjo.
seboj. Potrebna je močna oseba, ki zna vse povezati. Če pogledamo
pri sebi, imamo tudi sami želje, da pa jih realiziramo, je pa kar nekaj
faktorjev. Ne smemo biti prekritični, dokazano je, da se da marsikaj
storiti. Druga stvar je, za kaj se odloči mesto, za kakšne ukrepe, za hude
ukrepe ali bolj blage ukrepe, to so vedno težke odločitve. To je tako, kot
nekaj prepovedati otroku. Zdaj si nekaj želi, a če boš rekel ne, tega ne bo
dobil, lahko pa sprejmeš kompromis – te meje, to so težke odločitve.
In ravno ta mandatna politika in ta sistem, koliko moči ima še vedno
ena oseba, na občinskem nivoju, to se mogoče odražam tukaj. Javno
mnenje še ni tako močno v našem prostoru, mogoče je to posledica
zgodovinskega razvoja, ker smo bili socialistična država, če se primerjamo
z Nizozemsko, recimo, kjer je to javno mnenje izredno pomembno in ima
izredno veliko vlogo pri odločanju.
Kakšen zgled dajete drugim kot profesorica okoljevarstva? Vemo, da
vozite hibrid, iz Krekove do Smetanove pa se vozite s kolesom.
Kolo je sestavni del mojega avtomobila. S tem kolesom se vozim tako
po Mariboru, kot po Ljubljani. Če nimam veliko prtljage, je kolo vedno
v mojem avtu, kamorkoli grem. Iz Ljubljane v Maribor se z vlakom ne bi
vozila, ker je predolgo in bi v tem primeru “živela” na vlaku. Če računamo,
da vozi vlak dve uri v eno smer, štiru ure na dan v vlaku... dobro, saj lahko
delaš. Poleg tega jaz ne živim v centru mesta, živim na obrobju, na zadnji
postaji mestnega avtobusa in bi potrebovala, da bi prišla na vlak za
15
Maribor, pol ure, pa še parkirati bi morala, ali pa iti z mestnim busom, kar
pa lahko traja tudi 45 min. Zato se raje vozim z avtomobilom v Maribor.
Letos sem bila na konferenci v Krakovu. S sabo sem imela tudi kolo, ker
sem se peljala tja z avtom. Tudi po Krakovu sem se vozila s tem kolesom.
Ko smo imeli pavzo za kosilo sem po Krakovu naredila ogromno pot. Tako,
da brez kolesa sploh ne grem nikamor, tudi na morju je vedno z mano.
Ni pa samo to, ampak tudi doma, zbiranje odpadkov, ločevanje odpadkov,
preurejanje, kakšne materiale uporabljaš v svoji hiši, kaj kupuješ svojim
otrokom, kakšne igrače, iz kakšnih materialov... Ko smo opremljali dnevno
sobo, je nismo zavrgli, ampak smo jo prenovili. Se pravi, da smo stare kose uporabili, in jih dodelali z novimi. Marsikaj se da. Tako, da se skušamo
kar vsa družina držati nekih načel. Tudi v tujih državah. Recimo, če greš
v kamp, vidiš marsikaj, kar tam počnejo, Tako da, kar se tega tiče, se da
marsikaj narediti. Že z malenkostmi lahko vsak prispeva. Ne vidim meje.
Če bi imeli na voljo 100.000 EUR za raziskave in razvoj, kako bi jih porabili?
Če dobim 100.000 EUR, bi najprej prespala 100.000 EUR . Potem bi
imela en mesec birokratskih težav in bi potrebovala dober finančni plan.
Sestaviti je potrebno projektno ekipo, ki je zanesljiva in ji zaupaš. Ne
moreš kar nekaj brezglavo delati. Nikoli ne prideš do končnega cilja čez
noč – tako tudi učim študente. Na tej fakulteti sem trenutno vezana na
projekte, povezane s prometom. Če bi dobila denar, bi šla v smeri, ki smo
jo zastavli, in jo nadgradila.
Kaj pa je cilj tega aktualnega projekta, ki poteka na FG?
Projekt se imenuje PMinter. PM pomeni »particulate matter«, to so prašni
delci v zraku, ki predstavljajo hud problem na evropskem nivoju, ker se ni
naredilo dovolj ukrepov, da bi se te koncentracije znižale. Problem je, ker
se na te delce vežejo mikrobiološki delci, virusi, bakterije, ki se prenašajo
in naš respiratorni sistem je nanje občutljiv. Evropski standardi dopustnih
koncentracij so precej strogi. Pri projektu sodeluje tudi mariborska občina
in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, že glede kakovosti zraka izvajajo
dolgoletni monitoring in se ukvarjajo z malimi kurišči, ki so problem
predvsem v zimskem času. Sodelujejo tudi z dimnikarji, ki delajo meritve
po hišah. Na FG pa smo zadolženi za predlog ukrepa, ki bi pripomogel
k zmanjševanju teh delcev iz prometa. Številna evropska mesta so že
vpeljala okoljske cone, kar se je izkazalo za najbolj učinkovit ukrep k
zmanjševanju oneznaženosti zraka s temi delci. Cilj okoljskih con je, da se
na območju cone zmanjša delež delcev za 20 %. To se doseže tako, da se
na eni strani omejuje dostop vozil glede na emisijske standarde, omejitve
pa so vezane na časovna obdobja, na vrsto vozil. Imajo jih v Nemčiji, na
Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, v Italiji, Avstriji, na Češkem, sprejeli
jih bodo v Franciji..., skratka to je eden najbolj učinkovitih ukrepov, ki
pa ne pripomore samo k znižanju teh delcev, ampak tudi k zniževanju
dušikovih oksidov in prizemnega ozona. Eno leto bomo imeli možnost
testirati okoljsko cono in nato predlagati občini, kako lahko dopolni svojo
razvojno strategijo. To je prva okoljska cona v Sloveniji – v Ljubljani je
ni, čeprav se Ljubljana z marsikaterimi trajnostnimi ukrepi s prometa že
lahko pohvali – tako da imamo enkratno priložnost, da to testiramo v
našem prostoru.
Kakšen zgled družbi je Univerza v Mariboru glede okoljevarstva in kako
skrbi za tovrstno izobraževanje?
Ne smem biti preveč kritična, ampak že z malimi ukrepi bi na naši univerzi
lahko marsikaj spremenili. Že s samim ločevanjem odpadkov, z urejanjem
naše okolice, pa če pogledamo že na primer kakšna okna imamo na
gradbeni fakulteti, ki niso preveč v skladu s trajnostno gradnjo.
Posvečajo na drugih univerzah temu več pozornosti?
Ja. Na primer, svojega otroka vozim na šolo plavanja na Fakulteto za
šport v Ljubljani. Na tisti fakulteti, ki je stara tako kot naša, imajo poleg
avtomatov za pijačo smetnjake s tremi prekati, kjer se ločujejo odpadki.
Takšne malenkosti bi se dale narediti, pa teh malenkosti ni. Mislim, da
nas čaka na tem področju precej dela. Možnosti so in že z majhnimi
ukrepi in malo dobre volje bi lahko že marsikaj naredili, pa ne naredimo.
Kakšna je vaša idealna služba? Je mogoče bolj raziskovalno delo, bolj
pedagoško, ali morda kaj drugega?
Neki moj profesor je rekel, da mora človek petkrat v življenju zamenjati
16
Moj največji cilj je, da
grem s časom naprej, se
razvijam na svojem področju
in se dobro počutim v tem,
kar delam.
službo. Jaz sem jo šele drugič. V tej službi se dobro počutim. Prvo leto
sem bila malo šokirana, vedno bolj uspešno pa iščem ravnotežje med
mojo snovjo in študenti. S to službo sem zadovoljna, ker mi omogoča, da
še vedno lahko delam raziskovalno, hkrati pa lahko pridobljeno znanje
prenesem na študente. Ni mi žal, da sem zamenjala službo in takšne
spremembe so dobrodošle, ker gledaš na isti problem še z druge strani.
Vsi, študenti in mi, se trudimo, da spremljamo stanje, da gremo naprej.
Treba je gledati tudi odzive in mnenja študentov. Mogoče ima pa vaša
generacija boljše ideje kot mi. Recimo, kaj bi vi naredili, da bi se stanje na
naši fakulteti malenkost izboljšalo, da bi bila bolj prijetna za druženje? Že
s tistim predverjem (pri glavnem vhodu Tehniških fakultet, op. a.) bi se
dalo z vašim znanjem in eno akcijo marsikaj narediti...
Ravno v zvezi s tem je Društvo študentov FG skušalo v avli narediti
prostor za druženje študentov z mizami, stoli, kakšnim kavčem in s tem
vzpostaviti nek bolj »topel« študentski kotiček na fakulteti, ampak so
študenti naleteli na številna neodobravanja in birokratske prepreke.
Študenti na tak način izgubijo voljo po aktivnem sodelovanju.
Mogoče je treba najti pravi način. Pristop. Se povezati z več profesorji, ki
vas bodo podpirali potem naprej. Mogoče sami študenti ne boste dovolj
dosegli, če ne boste zraven imeli še podpore s strani raznih profesorjev, ki
vas bodo strokovno podpirali.
Problem je bolj v tem, da ni dovolj samo število podpor, ampak da je
treba imeti »prave« ljudi za podporo.
Tako je vedno v življenju, na to se je treba navaditi že pred zaposlitvijo.
To je realnost.
Kaj si štejete kot največji doseženi strokovni cilj v življenju?
Ga še nisem dosegla. Ves čas moraš iti naprej. To je nedokončana zgodba.
Bodisi na pedagoškem, bodisi na raziskovalnem nivoju. Stvari gredo
naprej in ti ne moreš študentom predavati neaktualnih stvari. Študenti
imate v predavalnicah internet in lahko takoj vtipkate v Google nekaj,
kar jaz povem na predavanjih. V tistem trenutku me lahko “povozite”,
če nisem »up-to-date«. Je pa danes nemogoče biti popolnoma »up-todate«. Nič ni narobe, če te nekdo nekaj vpraša in rečeš, da tega ne veš
in boš pogledal do naslednjič. Meni to ni težko priznati. Moj največji cilj
je, da grem s časom naprej, se razvijam na svojem področju in se dobro
počutim v tem, kar delam. Evo, in tega sem dosegla! Da uživam v svojem
poklicu in v stvareh, s katerimi se ukvarjam.
Kaj so vzroki, da vas imajo študenti radi in kaj svetujete sodelavcem, kako
se lahko izboljšajo?
Nasveta ne bi dajala, lahko pa samo povem svoje načelo. Mogoče me
vsi študenti nimajo radi. Jaz se trudim, da imam s študenti »fairplay«,
pričakujem pa tudi obratno. V zameno pričakujem tudi do sebe pošten
odnos, ter da se drugi držijo dogovorov. Razlika je v tudi, če imaš večjo
ali manjšo skupino študentov. Pri večji skupini nekega pravega odnosa
ni, ker je preveč mase in ne moreš imeti nekega stika. Se pa trudiš, da
si fer. Če pa je skupina majhna, je delo lahko bolj kvalitetno: diskusija,
lahko kam gremo, upoštevaš lahko več želja. Se pa tudi jaz učim od vas.
Nočem samo stati pred vami. Vprašam se, kaj bi bilo meni všeč, če bi bila
študentka. Med triurnim predavanjem postane glas monoton, tema ni
vedno zanimiva, določene stvari moraš povedati. Če iščeš rešitve, kako bi
to stvar povedal na zanimiv način, na primer, da nekam gremo in tam to
slišimo, da sami sodelujete s predstavitvami in nato na tisto navežemo,
se s tem človek več nauči. Iščem stvari, ki so aktualne tako za vas, kot tudi
zame. Moj stil ni, da pridem v predavalnico, stojim kot kip, zdrdram svoje,
gledam neke ljudi, ki so pred mano in si predstavljam, da so to neživa
bitja. Moj cilj je, da se tudi jaz dobro počutim in dobro se počutim, če je
pozitivna, ne pa negativna energija. •
Priloga
Texas TI-89 triki IV
Avtor: Gregor Mlakar, GING – Gradbeništvo
89 trikih! Kot je že v navadi, bi
Ponovno pozdravljeni že v četrtih Texas TI-89
najprej opozoril vse tiste, ki ste Grezilo prvič
ič dobili v roke, da si
pogledateše predhodne številke, v katerih boste našli že kar lepo številko
trikov. Stare številke lahko dobite v pisarni Prodekana študenta v kabinetu
J1-301 ali pa odsurfate na spletni portal Študenti.FG na naslovu
http://studenti.fg.uni-mb.si,
Zdaj
mb.si, kjer boste našli tudi vse prejšnje e-izdaje.
e
pa kar k bistvu.
Trik 1: Osnove programiranja
Kaj sploh je program? Program je skupek navodil, ki kalkulatorju povedo,
kaj naj naredi. Lahko je zelo preprost, npr. seštevek dveh števil ali
so znane tri
kompleksen kot npr. izračun in izris fraktalov. V svetu TI-89
TI
vrste programov: program, funkcija in makro. Za nas pomembna sta
program in funkcija, makro je preprosta oblika programa in je grozljivo
mukotvoren ter ima okrnjene možnosti delovanja, zato se v opis le tega ne
bom spuščal. Funkcija je še preprostejša oblika,
ka, saj za razliko od programa
in makra ne omogoča shranjevanje spremenljivk (vse spremenljivke
morajo biti vnesene preden se funkcija izvrši). A vendarle je funkcija dokaj
uporabna zadeva za osnovne stvari. Tudi te tukaj ne bom opisoval, saj sem
jo do neke mere uporabil že v enem izmed prejšnjih trikov. Če se bo
izkazala potreba, bom le to podrobneje opisal v kakšni od prihodnjih
številk.
Pa pojdimo nazaj k programu. Program nam torej v vsej svoji moči dopušča
praktično čisto vse, kar lahko storimo v ukaznii vrstici delovnega okolja
HOME (razen vklopa in izklopa kalkulatorja). Ker je programiranje zelo
širok pojem in ker zahtevne operacije programov zahtevajo ogromno
znanja in razumevanja programskega jezika in ukazov, bom tukaj prikazal
kako sprogramirati preprost programček, na katerem lahko gradite sami
ter spišete podobnega za katerokoli drugo enačbo.
enačbo Nenazadnje je
delovanje programamnogo bolj pregledno, kot npr. delovanje funkcije oz.
oz
enačbe »NumericSolver-ja«, da o izgledu ne govorimo.
Torej poglejmo si, kako se sprogramira program za izračun linearne
interpolacije, katero bomo še velikokrat potrebovali tekom našega študija.
Preden se lotimo pisanja kateregakoli programa, si moramo najprej
nastaviti problem katerega naj program reši. V našem primeru je to enačba
linearne interpolacije:
Sedaj se lahko lotimo programiranja. Program lahko spišemo na dva
načina. S pomočjo računalnika in s pomočjo kalkulatorja. Seveda je najlažji
način z uporabo računalnika, saj je pisanje s kalkulatorjem zelo zamudno in
nepregledno.. Še posebej, če je pr
program zajeten. Žal pa je
TexasInstruments poskrbel, da lahko programiramo preko računalnika le z
operacijskim sistemom MacOS X podjetja Apple. V operacijskem sistemu
Windows (v času pisanja tega članka) žal te podpore še ni. Za lažjo
predstavo, bom opisal oba načina:
a)
89 kalkulatorju
Programiranje v TI-89
Pritisnimo tipko [APP] za dostop do menija APPLICATIONS, ter tam
poiščimo »Program Editor« (Slika 1).
). Ko je označen, pritisnemo tipko desno
2).
in v podmeniju izberemo opcijo »New« (Slika
(
Slika 1
Slika 2
Odpre se okno za kreacijo novega programa ali funkcije (Slika 3). Izberemo
torej tip »Program«, ki pa naj bo shranjen v mapi »main«, saj je tako
program lažje dostopen za zagon. Pod »Variable« bomo vpisali ime našega
programa, ki pa ne sme biti daljše od 8 znakov. Ime lahko vsebuje tudi
številke s to omejitvijo, da moraa biti prvi znak črka. Izbrali bomo takšno
ime, da bo najbolj logično prepoznavno, torej ker gre za linearno
interpolacijo, bomo programu dodelili ime interpol. Zaključimo s pritiskom
na tipko [ENTER], nakar se odpre vmesnik za programiranje. Vidimo lahko
3 vrstice z vnosi (Slika 4).
Slika 3

           
  
1
Slika 4
V prvi vrstici je vnos »interpol()«, ki predstavlja ime našega programa.
Oklepaj in zaklepaj na koncu imena je stalnica pri programih in funkcijah v
programskem jeziku TI-89, služi pa vnosu parametrov programa oz.
funkcije, če so le ti potrebni. Naslednji vnos je »Prgm«, ki se nato zaključi z
»EndPrgm«. Ta vnosa sta med seboj povezana, saj nakazujeta začetek ter
konec programske kode. Torej vsak program se mora začeti z ukazom
»Prgm«, ki je akronim za Program in zaključiti z »EndPrgm«, ki je akronim
za End Program oz. zaključek programa.
Pa si poglejmo vmesnik »Program Editor-ja«. Najbolj pogosti ukazi, ki jih
potrebujemo za izvajanje, se nahajajo kot bližnjice v menijih dostopnih s
funkcijskimi tipkami od [F1] do [F6]. Uporaba le teh nam prihrani čas pri
tipkanju, poleg tega nam s tem kalkulator avtomatsko razvrsti določene
soodvisne ukaze v kompletu s potrebno hierarhijo, kar bomo videli malo
kasneje. Tudi presledki za ukazi se izvedejo samodejno. Premikanje gor/dol
ter levo/desno izvajamo s smernimi tipkami. Za pomik v novo vrstico oz. za
vnos presledka med vrsticami, pa uporabimo tipko [ENTER]. Med določeno
skupino ukazov lahko nalašč naredimo za eno vrstico presledka. Tako
postane vse skupaj malce bolj pregledno, kar pa na samo izvajanje
programa seveda nima nobenega vpliva.
Zdaj ko smo seznanjeni z uporabniškim vmesnikom, pa se kar lotimo
programiranja. Ker programiramo program za izračun linearne
interpolacije, vemo, da moramo za izračun vnesti znane izraze Xa, Xb, Ya,
Yb ter X. To bomo naredili tako, da nam bo program ponudil pogovorno
okno, v katerega bomo vnesli vse zahtevane količine. Zato bomo z ukazom
»Dialog« najprej programu naročili, da prikaže pogovorno okno. Začnemo
tako, da se s smernimi tipkami najprej postavimo na konec ukaza »Prgm«
ter dvakrat pritisnimo tipko [ENTER]. Zdaj kurzor utripa na začetku prazne
vrstice. Pritisnimo funkcijo tipko [F3] za dostop do menijaInput/Output oz.
krajše »I/O«. Postavimo se na »Dialog« (Slika 5), ter s smerno tipko desno
odpremo podmeni iz katerega izberemo opcijo »Dialog…EndDlog« (Slika
6).
Slika 5
Slika 6
2
Ko pritisnemo [ENTER], se dodata na mesto kurzorja dva ukaza: »Dialog«
ter »EndDlog« (Slika 7), ki podobno kot ukaz »Prgm« tvorita začetek in
konec ukaza za pogovorno okno. Vse kar bomo vnesli med njiju, se bo
nanašalo samo na to pogovorno okno. Kurzor zdaj utripa pod ukazom
»Dialog«. Tukaj bomo najprej določili ime temu pogovornemu oknu. Zato
ponovno pritisnemo [F3] za dostop do menuja »I/O«, odpremo podmeni
»Dialog«, ter tam izberemo opcijo »Title« (Slika 8). Pritisnemo tipko
[ENTER] in na mesto kurzorja se izpiše ukaz »Title«.
Slika 7
Slika 8
Sedaj za presledkom najprej vtipkamo dvojni narekovaj, ki ga dobimo s
kombinacijo tipk [2nd]+[1], ter vnesemo ime pogovornega okna; npr.
»Linearna interpolacija« ter vse skupaj zaključimo z dvojnim
narekovajem(Slika 9).Za preklop med vnašanjem črk in številk ter ostalih
znakov uporabimo tipko [alpha]. Če tipko pritisnemo dvakrat zapored, bo
privzeto vnašanje črk. S ponovnim pritiskom na tipko [alpha], pa se bo
ponovno vklopil vnos številk. Veliko tiskano črko lahko vnesete tako, da
pritisnete in držite tipko Shift [↑], ter nato želeno črko. Presledek pa
dobimo s kombinacijo tipk [alpha]+[(-)] ali pa samo s tipko [(-)], če je
vkopljen stalen vnos črk.
Sedaj bomo vnesli zahtevo po vnosu naših vrednosti za znane izraze Xa, Xb,
Ya, Yb ter X. Pritisnimo [ENTER] za prehod v novo vrstico, ter ponovno
pojdimo v meni »I/O« s tipko [F3]. Spet odprimo podmeni »Dialog« ter
tam izberimo opcijo »Request« (Slika 10), ki jo potrdimo z [ENTER].
Slika 9
Sedaj bomo povedali programu, da vse spremenljivke, ki jih je dobil v
prvem pogovornem oknu shrani v enakoimenske izraze. To bomo storili z
vnosom naslednjih ukazov, ki jih natipkamo sami (Slika13):
Slika 10
Na mestu kurzorja, se zdaj izpiše »Request«. Spet vnesimo dvojni
narekovaj s kombinacijo tipk [2nd]+[1], nato pa vpišimo zahtevo za vnos
vrednosti Xa, npr. »Vnesi vrednost Xa«. Za narekovaji brez presledka
vnesemo vejico ter spet brez presledka takoj za njo še ime spremenljivke, v
katero bo program shranil vneseno vrednost. Recimo, da bo za vrednost
Xa ime spremenljivke »numxa« (Slika 11).
Opomba:Odločili se bomo, da bomo vsem znanim vrednostim v enačbi
dodali predpono »num«, ki je akronim za »number« oz. število. Tako bomo
kasneje lažje operirali z izrazi shranjenimi v spominu, saj se bodo vsa pri
sortiranju po abecedi nahajala skupaj. Drugi razlog pa je izogibanje izrazom
z eno črko, saj je velika možnost, da le te uporablja kakšen drug program
oz. funkcija ali pa jo uporabimo sami pri računanju enačb [glej Grezilo št. 2
– Trik 4, c) ].
Ko pridemo do konca vrstice, se kurzor sam prestavi v naslednjo, pred
katero pa ni dvopičja. To nakazuje, da se še vedno nahajamo v isti vrstici
ukaza. Res je, da postane zadeva zelo nepregledna pri vnosu dolgih ukazov,
a temu se drugače kot s programiranjem na računalniku ne moremo
izogniti.
Sedaj vnesimo še ostale štiri zahteve za vnos vrednosti po enakem
postopku:
Request"Vnesi vrednost Xb",numxb
Request"Vnesi vrednost Ya",numya
Request"Vnesi vrednost Yb",numyb
Request"Vnesi vrednost X",numx
expr(numxa)→numxa
expr(numxb)→numxb
expr(numya)→numya
expr(numyb)→numyb
expr(numx)→numx
S tem se v pogovornem oknu vnesene vrednosti shranijo kot izrazi numxa,
numxb, numya, numyb ter numx, ki so dostopni programu v mapi »main«.
Opomba: Puščico desno dobimo tako, da pritisnemo tipko [STO→].
Sedaj bomo končno definirali našo enačbo linearne interpolacije in sicer
tako, da se najprej postavimo v novo vrstico ter iz menija »Var«, do
katerega pridemo s pritiskom funkcijske tipke [F4], izberemo opcijo
»Define« (Slika 14).
Slika 13
Slika 14
Ko smo zaključili z zadnjim vnosom, se s smerno tipko pomaknimo navzdol,
kjer se nahaja zaključek ukaza »Dialog« in sicer »EndDlog« (Slika 12). S tem
smo zaključili ukaz prvega pogovornega okna.
Za ukazom »Define« vtipkamo našo enačbo:
y=((numx-numxa)*numyb+(numxb-numx)*numya)/(numxb-numxa)
(Slika 15)
Sedaj bomo uporabili ukaz za izpis drugega pogovornega okna, ki bo služil
za izpis rezultata. Zato(kot že prej), v meniju »I/O« iz podmenija
»Dialog«izberemo opcijo »Dialog…EndDlog«. Vmes spet dodamo ukaz
»Title« iz menija »I/O« in podmenija »Dialog«, ter vnesemo ime
pogovornega okna npr. »Rezultat« (Slika 16).
Slika 11
Slika 15
Slika 12
3
odgovora. Poimenujmo jo v skladu s prejšnjim poimenovanjem, npr.
»numopt«, kjer je »opt« akronim za »option« oz. opcija (Slika 20).
Slika 16
Zdaj bomo spisali sporočilo o rezultatu. Uporabili bomo ukaz »Text«, ki ga
prav tako najdemo v meniju »I/O« in podmeniju »Dialog«. Da bo rezultat v
tem pogovornem oknu bolj izstopal, bomo vrstico z izpisom le tega spodaj
in zgoraj ločili s prazno, zato v prvi vrstici z ukazom »Text« zapišimo samo
dvakratne dvojne narekovaje (Slika 16). Pomaknimo se navzdol z [ENTER]
ter spet vnesimo ukaz »Text«. Tokrat bomo vtipkali sporočilo, ki bo služilo
kot odgovor rešitve in sicer npr »Y je: «. Ne pozabimo na narekovaje! Za
dvopičjem naredimo presledek, da ne bo rezultat izpisan takoj za njim, kar
bi bilo nepregledno. Takoj za narekovajem pa brez presledka vnesimo ukaz
»&string(y)« (Slika 17), ki sporoča programu, da naj na tem mestu izpiše
vrednost izraza y (ki je bil pred tem izračunan z ukazom »Define«).
Opomba: Znak & dobimo iz menija CHAR, do katerega dostopamo s
kombinacijo tipk [2nd]+[+]. Tukaj izberemo podmeni »Punctuation«, kjer
se skriva pod zaporedno številko 6 (Slika 18).
Slika 19
Slika 20
S tem smo drugo pogovorno okno zaključili. Pomaknimo se dve vrstici nižje
od »EndDlog«. Ker smo v drugem pogovornem oknu vstavili opcijski meni z
dvema možnostima, potrebujemo ukaz, ki bo upošteval obe izbiri. Zato
bomo zdaj uporabili kontrolnik »If-Then-Else«. Le tega najdemo v meniju
»Control«, do katerega pridemo s pritiskom na funkcijsko tipko [F2]. Tam
izberemo podmeni »If…Then« ter v njem opcijo »If…Then…Else…EndIf«
(Slika 21). Ukaz je (kot je razvidno iz Slike 22) sestavljen iz treh delov in
zaključka izvedbe ukaza »EndIf«.
Slika 17
Slika 21
Slika 18
Kot že pred to vrstico, vnesimo torej še eno prazno z vnosom »Text""«.
Pojdimo v novo vrstico, kjer bomo uporabili še pogojni ukaz za izbris vseh
izračunanih vrednosti oz. vseh razen rezultata y. S tem ohranimo spomin in
mapo »main« čisto nepotrebne navlake. Saj teh izrazov tako ali tako po
izvršitvi programa ne potrebujemo več.
4
Ne pozabimo, še vedno se nahajamo znotraj pogovornega okna 2! Torej
kot že rečeno, uporabili bomo ukaz za opcijski izbris vseh izrazov oz. vseh
razen rešitve y. Odprimo meni »I/O« s tipko [F3] ter iz podmenija »Dialog«
izberimo opcijo »DropDown« (Slika 19). Med narekovaje vpišimo vprašanje
kot npr. »Ali shranim resitev v spomin?«, nato za narekovajem vtipkamo
vejico, za njo pa zaviti oklepaj. Znotraj zavitih oklepajev, vpišemo med
narekovaje tiste opcije, ki bodo na voljo kot odgovor na vprašanje. V tem
primeru bomo vtipkali »Ne« in »Da«. Vse možne odgovore ločimo z vejico.
Zaključimo z zavitim oklepajem, za katerim sledi še ena vejica ter takoj za
njo ime spremenljivke v katero se bo shranila vrednost izbranega
Slika 22
Kontrolni stavek If-Then-Else deluje po naslednjem principu: Če (»If«) je
pogoj izpolnjen, (»Then«) izvedemo ukaz_1. Če pa pogoj ni izpolnjen
(»Else«), izvedemo ukaz_2. Po tem principu, bomo sestavili ustrezno zanko
za naš primer.
Po »domače« bi to zvenelo takole: Če je izbran odgovor »Ne«, potem
izbriši iz spomina vse uporabljene izraze numxa, numxb, numya,
numyb,numx, numopt ter y. V nasprotnem primeru (torej če je izbran
odgovor »Da«), pa izbriši iz spomina vse uporabljene izraze, razen rešitve
y, torej numxa, numxb, numya, numyb, numxter numopt.
Da bi zgoraj napisano modrost prevedli v kalkulatorju bolj znan jezik, bomo
najprej med »If« in »Then« (kjer utripa kurzor) vtipkali »numopt=1«. Če
pogledamo še enkrat zadnji vnos v drugem pogovornem oknu, vidimo, da
se bo vrednost izbranega odgovora, kot že rečeno, shranila pod
spremenljivko »numopt«. Izbrana vrednost pa se ne bo shranila kot eden
izmed možnih odgovorov (v tem primeru »Da« ali »Ne«), pač pa kot
numerična vrednost in sicer po vrstnem redu naraščajoče, kjer je prvi
odgovor enak številki 1, drugi odgovor številki 2, tretji številki 3, itd.,
kolikor je pač možnih odgovorov. V našem primeru ima tako prvi odgovor
»Ne« vrednost 1, drugi odgovor »Da« pa vrednost 2. Iz tega sledi pogojnik
»če bo vrednost izraza numopt enaka 1, izvedi sledeče« ali krajše
»Ifnumopt=1 Then« (Slika 23). Sedaj se pomaknimo v naslednjo vrstico, v
katero bomo vpisali ukaz, ki se bo izvršil, če bo prvi pogoj ustrezal (torej če
bo izbran prvi odgovor »Ne«). Za izbris shranjenega izraza iz spomina
bomo uporabili ukaz DelVar. Najdemo ga v meniju »Var«, dostopnem s
pritiskom na funkcijsko tipko [F4] (Slika 24).
Slika 23
Slika 24
Ker bomo s tem ukazom iz spomina izbrisali vse uporabljene izraze,
vtipkamo:DelVarnumxa,numxb,numya,numyb,numx,y,numopt(Slika 25)
Slika 25
Slika 26
Zdaj bomo spisali končno sporočilo. Ponovno uporabimo ukaz »Text«, ki ga
prav tako najdemo v meniju »I/O« in podmeniju »Dialog«. Zaradi boljše
preglednosti, bomo vrstico z rezultatom spodaj in zgoraj ločili z prazno,
zato v prvi vrstici z ukazom »Text« zapišimo samo dvakratne dvojne
narekovaje. Pomaknimo se navdol z [ENTER] ter spet vnesimo ukaz »Text«.
Tokrat bomo vtipkali sporočilo, ki bo uporabnika obvestilo, pod kakšnim
izrazom bo shranjena rešitev. Obvestilo bomo razbili na dva dela, saj pri
predolgem besedilnem vnosu v pogovornem oknu, program izpiše napako.
Zato v eno vrstico vtipkajmo npr.»Text"Vrednost "&string(y)«, v drugo
vrstico pa »Text "je shranjena kot izraz: y"«. Ne pozabimo na narekovaje!
Pred »"&string(y)« naredimo presledek, da ne bo rezultat izpisan takoj za
besedo, kar bi bilo nepregledno. Takoj za narekovajem pa brez presledka
vnesimo ukaz »&string(y)«, ki sporoča programu, da naj na tem mestu
izpiše vrednost izraza y.Kot že pred tema vrsticama, vnesimo tudi tukaj še
eno prazno z vnosom »Text""«. S tem smo tretje pogovorno okno
zaključili, kar stori v naslednji vrstici zapisan ukaz »EndDlog«.
S tretjim pogovornim oknom pa smo zaključili tudi odločitveni stavek IfThen-Else, kar mora biti zapisano v še eni vrstici nižje, z ukazom »EndIf«.
Ter na koncu še ukaz zaključka programa »EndPrgm« (Slika 27).
Zdaj se pomaknemo eno vrstico pod vrstico pogoja »Else« v katero bomo
vpisali ukaz, ki se bo izvršil, če prejšnji pogoj ne bo ustrezal (torej če bo
izbran drugi odgovor »Da«). Ker bomo s tem ukazom iz spomina izbrisali
vse uporabljene izraze razen y,
vtipkamo:DelVarnumxa,numxb,numya,numyb,numx,numopt(Slika 25)
Še vedno smo v odločitvenem stavku If-Then-Else, saj še nismo zaključili z
njim! Ker drugi del pogoja »Else« predvideva ohranitev rešitve y, bomo
programu naročili, da izpiše obvestilo o naši nameri za referenco
uporabniku. Torej, takoj po zadnji vrstici z ukazom »DelVar« se
pomaknemo v novo vrstico z [ENTER] in tam izvedemo ukaz za še tretje
pogovorno okno. Zato spet v meniju »I/O« iz podmenija »Dialog«izberemo
opcijo »Dialog…EndDlog«. Nato, kot smo se že naučili, dodamo ukaz Title iz
menija »I/O« in podmenija »Dialog«, ter vnesem ime pogovornega okna
npr. »Obvestilo« (Slika 26).
Slika 27
Slika 28
5
Ker se program sproti shranjuje z vsakim vnesenim oz. izbrisanim znakom,
ni potrebno nikakršno posebno shranjevanje. Vse kar moramo narediti je,
da pritisnemo tipko [HOME], da se vrnemo v ukazno vrstico. Sedaj je že
skrajni čas, da preizkusimo, kar smo ustvarili. Do programa lahko
dostopamo iz menija VAR-LINK, do katerega dostopamo s kombinacijo tipk
[2nd]+[-]. Tam v mapi »main« poiščemo ime našega programa »interpol«
(Slika 28) in ko je označen pritisnemo tipko [ENTER]. Ime programa se
izpiše v ukazni vrstici brez zaklepaja, zato dodamo še tega in nato
pritisnemo tipko [ENTER] za zagon. Lahko pa seveda v ukazni vrstici s
pomočjo vnosa črk s tipko [alpha], kar sami vtipkamo ime programa (Slika
29).
Ko program zaženemo, nam postane jasna marsikatera stvar, ki je bila
morda prej pri programiranju še neznanka, saj zdaj vidimo to, kar smo si
prej samo predstavljali. Vsak program je treba najprej stestirati in odpraviti
morebitne napake oz. pomanjkljivosti. Kot primer izpolnimo zahtevane
vrednosti v prvem pogovornem oknu (Slika 30), nato pritisnimo [ENTER] za
nadaljevanje.
Slika 32
Tudi tokrat preverimo ali je program ohranil rešitev tako, da v ukazno
vrstico vtipkamo y in pritisnemo [ENTER]. Sedaj se mora kot y izpisati
vrednost izračunana s programom linearne interpolacije, v tem primeru 13.218 (Slika 34).
Slika 33
Slika 29
Slika 34
Slika 30
Naslednje okno, je okno z rezultatom, ki nam ponuja prej opevano
vprašanje o ohranitvi rezultata (Slika 31). Če pustimo opcijo »Ne«, se bo
program zaključil in uspešno pobrisal vse uporabljene izraze, vključno z
rešitvijo, kar lahko preverimo tako, da v ukazno vrstico vtipkamo y in
pritisnemo [ENTER]. Če pod y nismo že prej definirali kakšne vrednosti,
moramo dobiti rezultat zgolj y. Če pa uporabimo opcijo »Da« (Slika 32), pa
bo program prikazal tretje okence z Obvestilom, da je izračunana vrednost
shranjena kot izraz y (Slika 33). Kar pomeni, da je program tokrat uspešno
pobrisal vse uporabljene izraze, razen rešitev y.
Ta opcija nam bo koristila predvsem takrat, ko želimo izračunano vrednost
uporabiti v našem nadaljnjem izračunu ali pa jo ohraniti za kasneje. Ne
pozabimo pa po uporabi le to izbrisati, saj jo lahko kje napačno uporabimo,
kot sem to že večkrat omenil. Najlažje to storimo z izbrisom vseh
spremenljivk z eno črko od a-z (sem se ne štejejo grške črke in ostali znaki).
To storimo v meniju »Clean Up«, do katerega pridemo s kombinacijo tipk
[2nd]+[F1]. Tam izberemo opcijo »Clear a-z«, nakar se odpre okno z
vprašanjem o izbrisu (Slika 35). Potrdimo z [ENTER] in spremenljivke so
pobrisane. Če sedaj vpišemo y vidimo, da je y=y (Slika 36).
Slika 35
Slika 31
6
Slika 36
Če želimo v programu kaj popraviti oz. dodati, lahko do njega dostopamo
podobno kot pri kreaciji novega programa
rograma in sicer tako, da pritisnimo tipko
[APP] za dostop do menija APPLICATIONS,, ter tam poiščemo »Program
Editor«. Ko je označen, pritisnemo tipko desno in v podmeniju izberemo
opcijo »Open«. Poiščemo naš program (Slika 37),
), pritisnemo [ENTER], ter
popravimo oz. dodamo karkoli želimo.
Slika 37
b)
Slika 39
Programiranje v MacOS X
Programiranje v MacOS X poteka veliko bolj preprosto, saj lahko ves
program spišemozelo hitro, poznati moramo le ukaze in sintakse. Tukaj
bom pokazal le, kako odpreti »Program Editor« in program nato shraniti na
disk ali direktno na kalkulator. Programska koda za naš program je
popolnoma ista kot pod točko a).
Če še nismo, si posnemimoin namestimoprogram
gram »TI ConnectSoftwarefor
Macintosh« iz spletne strani http://education.ti.com. Ko ga namestimo,
zaženimo »TI Connect X«, ki ga najdemo v mapi Applications.
Applications V oknu, ki se
odpre (Slika 38),
), dvokliknimo »TI DataEditor« nakar se odpre »New
DocumentChooser«
tChooser« (Slika 39). Kliknimo na »TI Program«, kjer kaže puščica
na Sliki 39.
Odpre se novo okno programskega vmesnika, ki je prazno. Mi pa najprej
izberimo svoj tip kalkulatorja, za katerega bomo spisali program. To
naredimo tako, da kliknemo kjer kaže puščica (Slika
40) in iz menija, ki se
(
odpre, izberemo TI-89 ali TI-89
89 Titanium.
Slika 40
Sedaj začnemo vnašati programsko kodo v okno. Za vnos posebnih znakov,
ki jih ni na tipkovnici, se poslužimo seznama »SpecialCharacters«, do
cmd+alt+T oz. preko menija
katerega pridemo z bližnjico
»Edit/SpecialCharacters…«. Ko zaključimo, bi moralo okno z natipkano
programsko kodo izgledati tako, kot na Sliki 41.
Slika 38
Slika 41
Kot vidimo, je tukaj stvar veliko bolj pregledna kot v vmesniku kalkulatorja,
kar je dodaten plus, saj lahko zaradi preglednosti tako tudi zmanjšamo
7
možnost napake in hitrejše lociranje le te, če že nastane. Sedaj ko smo
spisali svoj program, ga le še shranimo
nimo na kalkulator. Zato najprej le tega
priključimo na računalnik z priključkom USB, nato pa v meniju »File«
programa »TI DataEditor« izberemo opcijo »Send to Device…« (Slika
(
42).
Nato v pogovornem oknu, ki ga prikazuje Slika 43,, izpolnimo pod »Send
as« ime našega programa (1).. Nato v prvem delu sredinskega okna,
kliknemo na ime našega kalkulatorja. Odpre se vsebina njegovega
spomina, mi pa kliknemo na mapo »main« (2).. Nato samo še kliknemo na
gumb »Send« (3) in program se shrani na kalkulator.
Slika 44
Tako, pa smo sprogramirali svoj prvi program! Podobno logiko, kot smo jo
uporabili pri programu linearne interpolacije, lahko uporabimo tudi za
katerikoli drug program. Seveda je prikazan program samo drobtinica tega,
kar je resnično zmožen programski jezik tega kalkulatorja. Z malo
raziskovalne žilice, boste napredovali do mojstra in kdo ve, morda napisali
celo kakšen kompleksen program za rešitev uganke našega obstoja. Malo
heca za konec ne škodi .
Slika 42
Slika 43
8
Zdaj ga lahko preizkusimo tako, kot je to že opisano v točki a). Če smo
naredili napako, se lahko vrnemo na naš Mac in program tam tudi
popravimo. Potem ponovimo postopek shranjevanja kot že prej, le da nas
tokrat program vpraša za prepis že obstoječega programa na kalkulatorju.
Program seveda prepišemo in ponovno stestiramo. Ko smo zadovoljni,
lahko za kasneje program na Mac-u
u tudi shranimo na disk. To storimo
tako, da odpremo meni »File« programa »TI DataEditor«, ter nato z opcijo
»Save As…« shranimo program na poljubno mesto na disku (Slika
44).
(
Pazimo le, da pod »Device File Name« izpolnimo ime brez šumnikov ter do
največ 8 znakov od katerega ne sme biti prvi znak številka. Najbolje, da ga
saj bo to ime
poimenujemo enako, kot smo program v programskem oknu,
ok
služilo za zagon programa.
Uff,, pa smo le prišli konca. Beremo se spet prihodnjo številko, še vedno pa
ste vsi lepo vabljeni na naš študentski forum na portalu Študenti.FG na
spletnem naslovu http://studenti.fg.uni-mb.si,
kjer bomo skupaj poskusili
http://studenti.fg.uni
rešiti vaše težave pri uporabi
Pa uspešnoizpitno obdobje
bi kalkulatorja TI-89.
TI
vam želim!
tekoče misli
Zakaj je Reboljeva zmaga
več kot le zmaga
Rebolja
Marko Samec
Po razburkanem zaključku jeseni smo vstopili v rahlo zimsko zatišje.
A odzivi v akademskem ozračju niso prav nič zimsko hladni. Ravno
nasprotno. Prav poletno vre od navdušenja in pričakovanj, kako bo
spomladi zapihal sveži veter. Vremenska slika – ki ni le sprememba
vremena, ampak sprememba podnebja – je več kot zgolj potrditev
pregovora »za dežjem posije sonce«.
Ko so jeseni pred veliko decembrsko rektorsko bitko potencialni
kapitani mariborske univerzitetne barke s polnim vetrom v jadrih
pridobivali soglasja senatov svojih fakultet, je nasprotni veter zapihal le
enemu. Nikoli prej nisem niti pomislil, da je kaj takšnega sploh mogoče.
Morda bo kdo rekel, da sem mlad in naiven. Raje verjamem, da je vzrok
v nepokvarjenosti (in morebiti posledični otroški naivnosti). Razumem,
da na volitvah marsikdo raje obkroži svojega prijatelja kot sodelavca, ne
razumem pa, da akademski organ ne odobri niti vstopnice, ki omogoča
kvečjemu večjo izbiro na volitvah in posledično zagotavlja večjo
demokratičnost. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko profesorjev, najvišjih
zastopnikov akademskih vrednot, se je (javno) spraševalo o tem. A tudi
akademske predstavnike gre delno razumeti. Proti močnemu vetru je
kajpak težko...
Tu in tam se najde kdo, ki si upa početi takšne akrobacije. Profesor
Rebolj je eden izmed takšnih. Od kod mu takšna volja in moč, da
kljub neuspehu na rektorskih volitvah pred štirimi leti, podtikovanji in
poleni, ki letijo proti njegovim nogam, še vedno najde energijo za boj?
Očitno je, da za sabo nima nikakršnega lobija (saj, če bi ga imel, ne bi
imel zapletov na »svojem« senatu). Njegov izvir energije je predvsem
v veri v dobro in v akademske vrednote. Iz te vere črpa navdih in ga
seje med sodelavce in študente. Tega ne počne z represivno strategijo,
z maščevanjem in podtikanjem. Ampak z zgledom. Med sodelavci in
študenti je sicer tudi precej neomajnih, je pa zanimivo opazovati, kako
hitro ljudje zamenjajo križ za zvezdo in zvezdo za križ, ko veter zapiha
v drugo smer. Navkljub rahli črnogledosti, pa moja naivna vest vseeno
verjame, da je več takšnih, ki jih je bilo treba samo malce »prebuditi«
iz stanja hibernacije.
Zakaj je pravzaprav Reboljeva zmaga na rektorskih volitvah več kot
le zmaga bodočega rektorja? Zato, ker se je ob tem akademska
sfera prebudila. Zato, ker bo zapihal sveži veter, ki s sabo ne nosi
lanskega listja. Še najbolj pa zato, ker je takšna zmaga odličen zgled
mlajšim (in starejšim!), da je brez povzročanja političnih spletk,
podkupovanja ter nelegitimnega lobiranja moč doseči najvišje cilje. In
to zgolj s poštenostjo, pravičnostjo, zdravim razumom ter trdno vero v
akademske vrednote.
16
kapela v naravi
Tokrat o udejstvovanju študentov 3. letni k
Piran je v novembru že 28. zapored gostil mednarodni arhitekturni
seminar Piranski dnevi arhitekture. Razstava, ki vsako leto spremlja
srečanje, je predstavila 34 novih arhitekturnih dosežkov iz območja
dežel srednje Evrope in 16 projektov arhitekturnih fakultet.
Tematika se je navezovala na trajnosten in ekonomičen pristop k
oblikovanju prostora ter obnovo oziroma reanimacijo obstoječih
objektov in zapuščenih območij.
22. nagrado Piranesi sta prejela Maruša Zorec in Matjaž Bolčina
za obnovo Naskovega dvorca v Mariboru, podelili pa so tudi
mednarodno priznanje Piranesi 2010, ki sta ga prejela Lea Pelivan in
Toma Plejić za Hostel Golly Bossy v Splitu.
V okviru osrednje teme reanimacije arhitekture so se za dve
študentski priznanji Piranesi s svojimi predlogi potegovali tudi
študentje arhitekture in sicer Bačko Luka in David Vogrinčič s prenovo
Trga Leona Štuklja v Mariboru ter Daša Funtek, Natalija Mernik in
Andreja Škoberne s kapelo v naravi.
prof. dr. Boris Podrecca
utrinek iz razstave Piranesi
instalacija na Trgu Leona Štuklja v Mariboru
Jerneja Habjan | foto: Jerneja Habjan in osebni arhiv
Rikard Hederstierna in Vito Vlašić
ni ka arhitekture izven študijskega procesa.
V oktobru je podjetje Electrolux Vitu Vlašiću, študentu arhitekture
na Fakulteti za gradbeništvo podelilo nagrado za oblikovalski
koncept kompaktnega gospodinjskega aparata prihodnosti.
Electroluxov natečaj Oblikovalski laboratorij (Design Lab) 2010
je v začetku lanskega leta na temo druga vesoljska doba izzval
študente, da ustvarijo gospodinjske aparate prilagojene prostorskim
omejitvam v prihodnosti. Trendi namreč kažejo, da bo do leta 2050
večina globalnega prebivalstva živela v urbanem okolju in temu
primerno se bodo zmanjšali tudi bivalni prostori.
Vito Vlašić je s konceptom kuhinje prihodnosti, imenovane Kitcheneye
predstavil na steno pritrjeno kuhinjo z najnujnejšimi aplikacijami. V
bivalnem prostoru uporabnika zavzema zelo malo prostora, kar je
prednost ustvarjena na račun kombiniranega pomivalnega stroja
in kuhalne pripravljalne plošče. Vse funkcije kuhinje se nastavijo v
upravljalnem centru nameščenim na sredini aparata.
21. oktobra 2010 je v Hiši Evropske unije na otvoritvi razstave vseh
študentskih idej zmagovalec natečaja Design Lab 2009, Rikard
Hederstierna, podelil nagrado Vitu, ki je na spletnem glasovanju
prejel največ glasov.
utrinek iz podelitve nagrade
vizualizacija Kitcheneye-a
Mirela Mustić | foto: Marko Samec
»Ej, karte so razprodane. Kaj pa zdaj?«
»Pa ne no, kaj vam je, če smo jih natisnili
200 komadov, pa še dodatne karte...«
»Morjo nekje bit... Dj prever odrezke od
prodanih kart, pa bomo videli, kje je manko...«
»Odrezki kažejo, da je že vse prodano!«
»Ja, karte so v celoti RAZPRODANE!!"
Pa ni variante, da je vse razprodano. Na začetku smo upali na vsaj 50
ljudi, malce več kart smo natisnili enostavno zaradi sistema bolje preveč
kakor premalo. Soočijo me s problemom glede prodanih kart. Tako ali
tako mi ni bilo nič jasno. Stopim v dvorano. Nabito polna. Ostanem
odprtih ust. Odpremo še balkon. Tudi ta se v kratkem roku zapolni.
Torej ja, ŠTUK je bil nabito poln. Razlog: gledališki mjuzikl Kraljica
fakultet v okviru projekta Humanitarna FG Pepelka, uprizorjena na
brucovanju Fakultete za gradbeništvo. Poenostavljeno: Gradbentina.
Ko smo se lotili tega projekta, so se konstantno pojavljali pomisleki:
najprej o možnostih izvedbe tega projekta, o sami pripravljenosti k
sodelovanju ter o tehničnih in logističnih problemih, na katere bi lahko
ob vsem tem naleteli. Najbolj entuziastični smo v projekt, ne glede na
vse, verjeli. Gradbinci in gledališka predstava? Študentje in profesorji
skupaj?? Če bi to nekomu rekla prvega aprila, bi mi še verjel. Takole pa
je bilo za marsikoga vse skupaj enostavno v »luftu«.
Sredi septembra smo sončnega popoldneva med pitjem kave dorekli
dokončni »da«. Začeli so se začetni pogovori o nastopajočih likih in
predvidevanja o tem, kdo z naše fakultete bi sploh bil pripravljen
sodelovati. Po vseh premlevanjih in prepričevanjih smo tako konec
septembra že imeli postavljeno igralsko zasedbo. Odstotek obdelanega
19
scenarija: 0,0 %. Dogovorjeni »deadline«: naše brucovanje. Čas za
izvedbo celotnega projekta: 2 meseca. Misija nemogoče?
Prva faza: bralne vaje. Prvič. Drugič. Petindvajsetič. Razumevanje
teksta. Artikulacija. Dikcija. Prilagajanje scenarija. Učenje besedila na
pamet. Skratka, suhoparni del vaj.
Druga faza: umestitev v prostor. Naučene replike, usklajene z gibi
določenega lika, povezane z ostalimi liki in prostorom kot samim.
Ali drugače – najbolj zanimiv del vaj. Ko »deformacija« postane
»informacija«, ko smo par prizorov nevede kar lepo preskočili, kadar
nas je pol sodelujočih prineslo milke za motivacijo in ko smo izmučeni
od štiriurnih vaj enostavno imeli že vsega dovolj. Nastopajoči in ostali
sodelujoči smo na prvi problem naleteli že pri samem usklajevanju
terminov: študentje z vseh smeri na naši fakulteti, tako dodiplomski
kot podiplomski, profesorji in tehnični sodelavci smo imeli venomer
različne obveznosti, ki so največkrat botrovale k neusklajenosti
terminov. Ampak sta nas naša vztrajnost in želja po pomoči drugim
bodrili in spodbujali na včasih kar napornih vajah.
Gledališki mjuzikl Kraljica fakultet je bil del projekta Humanitarna FG
Pepelka. Projekt kot sam je bil, kar pove že samo ime, dobrodelen.
Po daljšem razmišljanju smo se povezali z Domom za brezdomce v
Mariboru, kjer smo predstavili svoje cilje projekta. Vodja doma nas
je z veseljem sprejel in bil navdušen nad našim projektom. Sami smo
predstavili tudi dejstvo, da smo v največji meri odvisni od prostovoljnih
prispevkov, ampak, da bomo v vsakem primeru, ne glede na končno
vsoto, brezdomcem polepšali božične praznike. Sami smo tako
poskrbeli za promocijo projekta in mjuzikla kot samega, prav tako
smo že predhodno nastavili škatle, v katerih smo zbirali prostovoljne
prispevke. Poleg tega smo se odločili za tisk vstopnic za ogled mjuzikla
– cena ene vstopnice je bila en euro. Ravno s tem smo želeli pokazati,
kako lahko s samo eno dnevno kavo manj s skupnimi močmi nekomu
pomagamo in pokažemo, da je lahko veseli december tudi zanj točno
takšnega pomena.
Dnevi so minevali, vaje tudi, zapadel je že prvi sneg. Zaskrbljeno smo
s kotičkom očesa že pogledovali na koledar in venomer kalkulirali,
koliko dni nam je še ostalo in kaj vse še lahko v tem času postorimo.
V zadnjih dneh smo dorekali še končno scenografijo in se z osebjem
dvorane usklajevali glede ozvočenja, postavljanja in vsega podobnega.
Projekt, v katerem so na začetku sodelovali samo nastopajoči, je tako
dobil nepredvidljive razsežnosti in začel vključevati čedalje več ljudi,
ki so želeli ponuditi svojo pomoč. Za večjo promocijo so poskrbeli
tudi mediji, ki so na mjuzikl vabili tako v časopisju kot tudi na radiu in
spletu. Vse tako do sredine premiere sredi decembra.
Po vseh generalkah smo na ŠTUK-u oder opremili s scenografijo in
pripravili sedišča za gledalce. Po zadnjih tehničnih podrobnostih smo
počasi odprli vrata in v pričakovanju spremljali zapolnitev dvorane.
Naša pričakovanja so bila, na podlagi že zgoraj napisanega, še več kot
samo izpolnjena.
Malce pred deveto uro smo lahko na odru že videli nejevoljnega
profesorja in prestrašene študente, ki se pripravljajo na prihajajoči
izpit. Ravno zaradi profesorjevega začetnega neprimernega odnosa
je mjuzikl zasnovan tako, da v nadaljevanju slednjega vstopimo v
profesorjeve sanje in v njegov drugi jaz – profesor se namreč zbudi kot
eden izmed študentov. Tu s pomočjo glasbenih vložkov, ki z moralnega
stališča orisujejo potek celotnega dogajanja, začetni antagonist začenja
ugotavljati, na kak način njega kot osebnost sprejemajo študentje.
Skozi številne smešne situacije pride tudi do nevarnosti, saj se profesor
kot študent v svojih sanjah znajde v krempljih drugega profesorja, ki
ima s fakulteto in s študenti zahrbtne načrte. Preko manjših zapletov,
ki dogajajanje še stopnjujejo, študentje, združeni v gibanje TUTOR,
uspejo premagati zlo. Po profesorjevih napornih sanjah (skoraj celoten
mjuzikl so njegove sanje, razen prvega in zadnjega prizora) sam spozna
svoje napačno ravnanje v preteklosti. Na napovedani izpit pride
nasmejan in vedrega obraza ter s študenti vzpostavi pristen odnos.
Konec mjuzikla tako predstavlja splošno zadovoljstvo vseh: študente z
opravljenim zahtevnim izpitom in profesorja, ki zaradi svojih preteklih
napak začne razumevati problematiko študentov.
Najprej so za uspešno izpeljan projekt zaslužni vsi, ki so si mjuzikl
ogledali ali oddali svoj dobrovoljni prispevek. Humanitarni projekt kot
sam, je zahteval veliko trdega dela, ki se je odražalo tako na gledališkem
mjuziklu kot na sami organizaciji, tehnični pomoči in logistiki. Zato si
uspešno izvedenega projekta nikakor ne moremo predstavljati brez
Študentskega sveta Fakultete za gradbeništvo in Društva študentov
Fakultete za gradbeništvo. Za uporabo dvorane in vso pomoč pri
uprizoritvi mjuzikla je bila pomoč s strani zaposlenih dvorane ŠTUK
ključnega pomena. Zahval so deležni tudi organizatorji brucovanja, ki
so projekt Humanitarna FG Pepelka z gledališkim mjuziklom Kraljica
fakultet uvrstili v svoj program in pomagali pri sami izvedbi (časovni
razpored, prodaja kart ipd.). Prav tako gredo vse zahvale medijem,
ki so podprli naš projekt, zasluge pa imajo, poleg zgoraj naštetih tudi
naslednji (seznam je postavljen po abecednem redu):
Po končanem mjuziklu so bili vsi nastopajoči deležni stoječih ovacij.
Še več kot uspeli mjuzikl je neposredno pomenil tudi veliko uspešnost
zastavljenega projekta. Po uprizoritvi smo se okrepčali v preddverju
dvorane in nato nadaljevali druženje na brucovanju pozno v noč.
Brucovanje je tako poleg vseh pohval glede organizacije in same
izvedbe dogodka dobilo tudi vse pohvale za dobrodelno noto, ki jo je
dobilo za uvrstitev mjuzikla na sam program dogajanja.
statisti:
BELEJ Primož, FIJAVŽ Timotej, GOLOB Saša, PAVLIČIČ Anja,
V naslednjih dneh smo se lotili štetja denarja od vstopnic in štetja
prostovoljnih prispevkov iz škatel. Po preštetem denarju smo z
upoštevanjem sofinanciranj projekta, ki smo jih uredili s pomočjo
nekaterih sodelujočih, nakupili za brezdomce tople kapucarje in
tople zimske kape. Ker pa smo jih želeli presenetiti na božični večer,
smo tako odšli še po nakupih hrane in pijače, kjer smo v zajetnem
vozičku kupili kar nekaj zalog za v bodoče in malenkosti, ki so tudi
njim pričarale pravo božično vzdušje. Ob obisku njihovega doma nas
je 25 stanovalcev skupaj z vodjo doma toplo sprejelo, izkazalo veliko
zadovoljstvo ob našem razumevanju njihove problematike ter se nam
zahvalilo za vsa naša prizadevanja. Na tej točki se je naš humanitarni
projekt še več kot uspešno zaključil.
nastopajoči:
BOŽIĆ Nataša, IVANIČ Andrej, KNEZ Barbara, KOGELNIK Gašper,
KONRAD Klemen, MACUH Borut, MENCINGER Matej, MOHARIĆ Matej,
PAPINUTTI Mitja, REBOLJ Danijel, ŠTERN Aleksandra, ŽIBERT Aleš,
scenarij in režija:
BEVK Iztok, k. g., MUSTIĆ Mirela, ŠVAJGER Gregor,
fotografija:
SAMEC Marko, UŽMAH Matic,
tehnična pomoč:
KUHAR Uroš, k. g., MOHARIĆ Matej, STROPNIK Jan, ŠVAJGER Gregor,
UŽMAH Matic,
logistična pomoč:
KROBAT Anja, MEDVED Tadej, MOHARIĆ Matej, MUSTIĆ Mirela,
PODKRAJŠEK Primož, PUKŠIČ Miha, ROŽENIČNIK KOROŠEC Mojca,
TURNŠEK Patricija, URBANČ Matic, UŽMAH Matic, ŽIBERT Aleš.
20
Ali je kaj trden most?
Mojca Roženičnik Korošec | foto: Marko Samec
Pisalo se je leto 2010 in Matic Užmah je s svoje Erazmus izmenjave poleg
nepozabnih spominov in kupa prijateljstev prinesel tudi zamisel o grajenju
mostov iz špagetov. Nedolgo zatem je Mitja Papinutti v zavetju svoje delavnice
že izdeloval svoj prvi most in kmalu za tem organiziral prvo tekmovanje Ali je
kaj trden most?, oz. na kratko AJKTM.
Ker iz majhnega raste veliko, smo se letošnjega projekta lotili tako, da
je le ta malce zrastel. Ni se nam zdelo pravično, da bi le mi, mariborski
gradbinci, merili moči med seboj, ko pa je zmaga vedno slajša, če
premagaš nekoga, ki ti je tekmec že od nekdaj. V duhu dobrih sosedskih
odnosov, smo k sodelovanju povabili sosede iz ostalih Tehniških fakultet
in seveda naše 'rivale' iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze
v Ljubljani. Na naše povabilo so se z veseljem odzvali in nam celo delno
pomagajo pri organizaciji projekta.
Za vse tiste, ki vam spomin že malce nagaja in si nikakor ne morete v
spomin priklicati pomladi leta 2010, ko se je prvo lepilo dotaknilo
špagetov in so ti špageti postali most - vas bomo popeljali skozi
lanskoletno tekmovanje in vam predstavili vse novitete in izboljšanja, ki
se jih lahko nadejate letos.
AJKTM 2010
Prvi konstrukterji, ki so se opogumili in sprejeli to težko nalogo, da iz
čisto običajne kuharske sestavine napravijo tehnično umetnino, so
se sestali marca lanskega leta ob popoldanskih urah v prostorih naše
fakultete in začeli ustvarjati. Glavni problem sta bila oblika in tudi
dejstvo, kako spraviti špagete v to zamišljeno formo. Kriterij, ki je odločal
o zmagovalcu, pa je bila seveda nosilnost mostu, ki so jo preizkusili
ob navzočnosti profesorjev. Skupinam se ni bilo potrebno preveč
obremenjevati s samim statičnim izračunom konstrukcije, so pa svojo
odločitev za izgled in tehnologijo izdelave predstavili pred porušitvijo.
Zmagovalni most je prenesel neverjetnih 12,5kg, oz. za nas inženirje
122,625N tlačne obremenitve.
AJKTM 2011
Leto pa bomo spravili ta naš projekt malce dlje in mu kot našemu otroku
pomagali, da se postavi na noge ter ponosno kot le kaj vkoraka v prvi
razred osnovne šole. Tako kot je bilo z nami, ko smo prvič prestopili
šolski prag in smo se začeli razvijati in rasti, tako bomo tudi mi vsako
leto nadgradili ta naš projekt, da bo postal in ostal projekt, katerega si
bodo študentje zapomnili in se ga z veseljem udeleževali. Že pri sami
organizaciji projekta je prišlo do mulitpliciranja - iz enega Mitje nas je
nastalo 6. Matej, Matic, Anja, Primož, Mojca in seveda še vedno Mitja
pridno skrbimo, da bo letošnji projekt resnično nepozaben.
Naj vam predstavimo ključne novosti in izboljšave, da boste
resnično dobili občutek, da tu ne gre le za popoldanski
konjiček, ampak da je zadeva resna, konstruktersko resna.
Pravila: Tako kot pri vseh resnih tekmovanjih lahko tudi
tukaj pričakujete spremembo pravil, tako da vam tudi
tisoče neprespanih noči ne bo nudilo nobene prednosti,
razen tega, da boste špagete že kar sanjali.
Laboratorijski preizkusi: Da ne bo vse skupaj le mlatenje
prazne slame, smo se najprej podali v laboratorij, kjer
smo s pomočjo asist. Andreja Ivaniča opravili preiskave
nateznih trdnosti in uklonskih nosilnosti jajčnih izdelkov.
Podatke bomo statično obdelali in predelali, tako da bodo
študentje pred začetkom tekmovanja dobili vse potrebne
podatke za dejanski detajlni izračun statike in natančno
dimenzioniranje modelov mostov. Vse to pa bo z budnim
očesom spremljal asist. Matjaž Tajnik.
Vitrina: Potrudili se bomo tudi za to, da bi na mestu, kjer
sedaj stoji starejša, manjša vitrina, postavili novo, ki bi služila
le temu, da bi predstavljala naš projekt in razstavljala VAŠE
mojstrovine. Prav tako bi neslutečemu mimoidočemu, ki bi
se le sprehodil mimo nje na poti do svojega cilja, pokazala,
kaj vse smo sposobni študentje naše fakultete. Seveda pa
je postavitev vitrine, tako kot tudi celotni projekt, odvisna
od finančnih sredstev, ki pa so omejena. Tako upamo na
vso podporo fakultete pri tem in vseh nadaljnjih projektih
AJKTM.
Porušni mehanizem: Vedro in voda sta se odločila, da
gresta letos na dopust. Zato smo se morali domisliti
sistema, ki ju bo nadomestil. Mitja se je dokopal do ideje
in sedaj to idejo tudi pridno realizira. Gre za profesionalno
napravo namenjeno specialno za merjenje fizikalnih
količin na mostovih iz špagetov. Tako bo mogoče meriti
obremenjevalno silo in deformacije mostov na več mestih. Te meritve
bo opravil in nadzoroval prof. Andrej Štrukelj, medtem ko bo celotno
napravo, z vsemi tako elektronskimi kot strojniškimi elementi, izdelal
'očka' projekta Mitja Papinutti.
Slavnostna priznanja: V prizadevanju društva po dosegu večje
prepoznavnosti naših študentov in prepoznavanju njihovih idej ter
pridobivanju potrebnih stikov pri nadaljnjem iskanju služb se bodo
letos prvič podeljevala slavnostna priznanja. Priznanja bodo dobila
svojo vrednost v naslednjih letih, ko bo projekt dosegel mednarodne
razsežnosti in bo postal prepoznaven v krogih projektantov ter tudi
cenjen v očeh profesorjev in ostalih strokovnjakov.
Mednarodno sodelovanje: Čeprav ideja ni nova, pa je nov naš pristop k
tekmovanju in tega bi radi pokazali svetu. Zakaj torej ne bi povabili sveta
kar k nam v Maribor? V novem študijskem letu si želimo popeljati projekt
še en korak dlje, čez geografske meje. Na tekmovanje bodo povabljene
tudi tuje ugledne univerze, odziva katerih se že nestrpno veselimo.
Prav tako pa se veselimo vseh tistih, ki ste ob branju tega članka začutili
potrebo, da bi tudi vi, poleg faksa, športa in fanta/punce v življenju radi
počeli še kaj več, da se nam pridružite in pomagate ustvarjati projekte,
ekskurzije in zgodovino DšFG-ja.
Tekmovanje se bo pričelo v ponedeljek, 21. 3. 2011, ob 9.00 uri in bo
trajalo 3 dni, torej do srede, 23. 3. 2011, do 12.00 ure. Po zaključku
se bodo v sredo ob 13.00 uri pričele predstavitve posameznih skupin,
za tem pa bodo na vrsti še obremenitve mostov do porušne trdnosti.
Prijavite se lahko preko spletnega obrazca med 17. 1. 2011 in 11. 3.
2011. Vsako skupino naj tvorijo trije študentje, ti pa naj bodo vsaj 2.
letnik FG, FGG ali katere od ostalih tehniških fakultet.
Razpisano število skupin:
•
3 X skupin: za študente FGG-ja
•
7 X skupin: za študente iz FG-ja in tehniških fakultet v Mariboru.
Vse potrebne informacije za prijavo dobite na Facebook strani »DRUŠTVO
ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO«
ali na elektronskem naslovu [email protected].
Profesionalna naprava za merjenje fizikalnih količin
AJKTM 2010
ε
ε
knjižnega jezika
profesorji in asistenti zaseda prvo mesto: »temu ni tako«.
Uporaba te – napačne – besedne zveze temelji, zanimivo, na
predpostavki, da njena pravilna oblika ni dovolj visokozveneča,
zato je v slovenščini pač treba še kaj dodati. Zadeva sicer postane
nerazumljiva in nesmiselna ampak … zveni pa lepo. Vprašati se
je namreč treba: »Čému ni tako?« Ker konkretnega odgovora na
vprašalnico »čému« nimamo, je kazalni zaimek (temu) v funkciji
odgovora nanjo bolje izpustiti ali ga vsaj zamenjati z ustreznejšim
torej tudi Laplasovo transformacijo, v pisni obliki pa Laplaceovo
transformacijo.
Za drugega Francoza so slovenski profesorji iznašli nova pravila
besedotvorja, nadvse žalostno pa je, da so pri tem sodelovale tudi
slovenistke v vlogi lektoric učbenikov naših profesorjev. Se torej zapiše
Lagrangev, Lagrangejev, Lagrangeov, morda Lagrangov? Slovenski
pravopis to obravnava kot težji primer iz besedotvorja, zato cvetu
slovenske tehniške znanosti (ne pa tudi slovenistkam) res ne moremo
zameriti, da v dvajsetih letih obstoja lastne države ni ugotovil, kako bi
tvorili pridevnik iz priimka Lagrange oziroma se pri tem vsaj zedinil.
Navodilo je sicer karseda preprosto :»Namesto -ov imamo -ev, če se
podstava končuje na govorjeni c j č ž š dž: /…/ Lesage – Lesageev /…/«.
Ker priimek v slovenščini izgovorimo Lagranž, tej govorjeni osnovi zgolj
dodamo končnico -ev. Funkcija, ki jo je spisal Lagrange, je (govorno) torej
Lagranževa oziroma (pisno) Lagrangeeva funkcija. Zagotovo smo
v javnih občilih vsi zasledili Assangeev WikiLeaks, žal pa vzporednice z
Lagrangeem nismo uspeli potegniti.
Da bo naša kotna deformacija ostala v okviru zelo majhnih vrednosti,
poglejmo še zadnjo tegobo trdnih teles (naših glav). Na naši
fakulteti vse stvari slej ali prej postanejo infinekajmalne. Têrmin
zaimkom iste vrste. Bolje je torej reči: »to ni tako« (»Kaj ni
tako? To, o čemer pravkar govorim.«) oziroma, najenostavneje,
infinitezimalen,
»ni tako«. Preenostavno?
SSKJ zapečati svojo (pre)splošnost –, ima pomen
To je bilo ogrevanje. Presedlajmo na nivo trojnega integrala.
Nadvse zanimive so lastnoimenske izpeljave tujih imen, ki jih,
roko na srce, v tehniki kar mrgoli. Kako bi torej poimenovali
transformacijo, ki jo je iznašel
Laplace, ali pa funkcijo, ki jo
je spisal Lagrange. Matematičnemu priročniku pri tovrstnih
problemih žal zmanjka kazala, zato imamo Slovenci drug priročnik
– Pravopis. Oba znanstvenika zvenita enako »francosko«, vendar
se pridevniška izpeljava njunih imen izgovori in zapiše povsem
drugače.
Laplace v slovenščini izgovorimo kot Laplas. Z izgovorom to
lastno ime postane le še en samostalnik moškega spola, ki se
pri tvorjenju pridevnika obnaša popolnoma enako kot npr.
slovenski Jonas. Ker imamo Jonasovega milijonarja, imamo
23
v Slovarju slovenskega knjižnega jezika
označen kot ozko knjižen, s kvalifikatorjem redko (uporabljan) – s čimer
zelo majhen,
neznaten. Beseda izhaja iz novejše, neklasične latinščine, slovarji
tujk pa jo razlagajo kot neskončno majhen, uporabljan predvsem
pri matematiki. (Zatorej so matematiki najbolj pristojni za ustrezno
razlago pomena te besede.) Ker tehnika (očitno) pomeni zanemarjanje
konstitutivne prvine naroda, oziroma limitiranje slovenščine na grško
in angleško abecedo, se spodobi vsaj to, da gradbenik z diplomo naše
fakultete zna tekoče izgovoriti besedo (četudi izposojenko), ki mu je
(vsaj) tri leta zvesta spremljevalka.
Upamo, da smo uspeli vsaj malce pojasniti mehaniko slovenskega
knjižnega jezika, vsekakor pa latinska misel še vedno drži: »Errare
humanum est, sed in errore perseverare dementis.«
(Motiti se je človeško, v napaki vztrajati pa slaboumno.)
Jezikovni kotiček
Z enakim namenom, kot so drugo polovico prejšnjega stoletja
strani slovenskih časnikov polnili jezikovni kotički, se lotevamo
naših kotnih deformacij: analizirali in (upamo) odpravljali
bomo jezikovne deformacije, nastale zaradi napetosti med
gradbeno stroko in (knjižno) slovenščino. Naš namen je torej v
zapiske in glave vestnih študentov (tistih, ki si na predavanjih še
zapisujemo, in ob izdelkih, ki jih kot bodoči intelektualci pišemo,
ne zardevamo) vnesti zametke uporabne knjižne slovenščine.
Ker časopis izide samo dvakrat letno, se je »kotiček« spremenil
v polletni kot.
Prva v vrsti »kotnih deformacij« obstoječe norme slovenskega
jezika je besedna zveza, ki na lestvici uporabljanosti med našimi
Ana B.
na silvestrski večer se sprašujem, zakaj, za vraga,
se nisem spravila pisat prej. z občutkom, da tipkam
na silo, se porajajo misli, ki sem jih zadnjega pol leta
sestavljala, obračala, brisala, razveljavljala in končno
potrdila z oceno »zadovoljivo«.
olumna
življenje je osnovna konstrukcija. ne nujno nosilna,
vsekakor pa nujna za obstoj. smisel pa mu dajejo detajli.
že samo dejstvo, da rodna vas mojega očeta obstaja in
mi je parala živce pol otroštva, ni skladno z občutkom,
ki me preveva, ko po trinajst letih od priselitve, devetih
letih od zapustitve osnovne šole in štirih letih od odhoda
iz vaškega kluba, stopam po neštetokrat prehojeni ulici
in zrem v detajl - zvonik, ki mi je v nekaterih prečutih
nočeh zvesto delal družbo. po četrt ure je odšteval
do zore, ko sem končno zaspala. po četrt ure je odštel
dobršen del mojega dosedanjega življenja.
počela sem neumnosti. ampak veliko manj kot
ostali. puščala sem bonus za kasnejša leta. iskreno?
še vedno »šparam«. nezmožna reči “ne” in ob tem
ne imeti slabe vesti. ampak se učim, ko gledam ljudi,
ki so se s tem uničili in redke, ki so se uspeli upreti in
preživeti. s skrbno vzgojo, pravimi prijatelji, šefovim
spoštovanjem in dobro mero samozavesti ter sreče.
»…Andreja Pšeničny deloholizem opiše kot pretirano
mentalno, fizično in čustveno angažiranje za delo, ki je
nesorazmerno z zadovoljstvom ob opravljenem delu
in z izplenom iz odnosa, v katerega deloholik vlaga. V
deloholizem nas žene patološka notranja prisila - neki
strah, ki ga poskušamo zmanjšati s pretiranim delom,
a nam to ne uspeva. Ta strah izhaja iz storilnostno
pogojevane samopodobe, ki so jo deloholikom
izoblikovali starši pri vzgoji s pogojevano ljubeznijo in
s poudarjanjem delavnosti kot pomembne vrednote
v družini. Delavnost so starši na otroka prenesli bodisi
kot vrednoto bodisi skozi svoja pričakovanja in zahteve,
pojasnjuje sogovornica…« (Petra Šubic, Finance, 17.
10. 2008) kateri strah pa je navdihnil vas? da zmanjkuje
časa? verjetno niti ne uspete brati te kolumne, ker ste
prezaposleni. toliko dela. kaj vse moramo še postoriti,
preden umremo. in kaj potem? …
ja, kaj potem? predstavljajte si. naredili smo vse.
zasitili kapacitete, zadovoljili vse potrebe in zaključili
razvoj. verjetno se sprašujete, kaj sem danes kadila,
ampak s to povedjo sem v resnici le hotela reči, da
ne bomo prišli do konca. nikoli. svet se vrti, kot mu
je namenjeno in ne, kot ste se zjutraj odločili. dan bo
minil, če opravite tudi vse jutrišnje naloge ali pa če
pozabite celo še kakšno od včeraj. posledice bodo v
solata
patricija turnšek
vsakem primeru. ločite, kaj je res nujno, kaj lahko počaka in kaj ste v resnici
že zamudili? vam je jasno, da pa je tisto, kar najbolj zamujate, vaše lastno
življenje?
živeti. se počutiti živo. sedeti na vrhu hriba, sezuti čevlje in zakopati prste
v rahlo vlažen mah. vonjati jutranjo roso in se ljubiti s prvimi sončnimi žarki.
živeti. nikoli nisem poskusila, se pa sliši podobno, kot občutek, ko sem s
prijatelji, na igrišču, ko lenarim s svojim mačkom ali ko berem navdihujočo
knjigo. hrib ni nujen. niti lepo vreme. sami veste, kaj potrebujete.
razmislite, kdaj si boste privoščili kakšen prost dan in zadihali. pripravite si
načrt in ujemite priložnost, da si vrnete malo življenja. dajte ljudem okoli
sebe možnost, da vas odpeljejo stran. ne bi rekla, da je težko, ampak tehta
približno toliko kot cela zgradba tehniških fakultet.
sprva je nemogoče. zato se je tega velikega projekta potrebno lotiti počasi.
začeti z občasno mislijo, ki zvečer postane del molitve in se prevesi v
sanje. po določenem času boste pripravljeni na preizkusno dobo. slaba
vest vas bo žgala cel vikend, ki si ga boste vzeli zase in neprespani boste
v ponedeljek začeli nov delovni teden, hvaležni, da vas bodo dnevne
zaposlitve odvrnile od dvoma. ampak sedaj ste že ujeti. črv bo vrtal in za
vas načrtoval prepotrebno olajšanje. ter čakal na zadnji vzvod. na trenutek,
ko boste pripravljeni, da stvari spravite v red in se lotite življenja.
sama čakam. opazujem svet skozi line kokona, v katerega sem se zavila
v želji, da pozabim bolečino svobode. da si dokažem, da ga lahko znova
raztrgam, ko bom izklesana in pripravljena, da se udarim z bojevniki sreče.
priznajte, da se tudi vi bojite. biti svobodni, zadovoljni s tem, kar ste dosegli
in prepričati tudi ostale, da več dejansko ne potrebujete. in da ni treba,
da se jim smilite, ker ste včeraj spili steklenico vina, ker je pač bilo dobro
in ne, ker bi zanj garali mesece. prepričati ostale, da vam sledijo. tako jim
boste dali še en razlog, da jim greste na živce. kot so ga moji dragi dali meni.
čeprav mi hočejo samo dobro. in čeprav sem se slehernega zavedala sama.
vendar si je težko priznati naglas. še težje je, ko to slišimo od drugih. tudi
mene so spravljali na rob.
nakopala sem si zadovoljivo količino obveznosti – in to kljub recesiji –
ki me veselijo, učijo in starajo. vse bi rada imela in vse bi rada doživela.
kot v kakšni popevki. neumno, kot se sliši, pa je vseeno res. in ob vsem
tem lačnem grabljenju pozabila nase. če citiram sodelavca pri projektu:
»na mizo sem dobil kup postane in neužitne solate. ampak jo bom moral
pojesti. verjetno bodo potrebne precejšnje količine kisa, olja in soli. pa tudi
hud feferon bo dobro pomagal prikriti slab okus.« in dal mi je idejo. seveda
bom tudi jaz izpraznila svojo skledo - na njegov način. če povem drugače,
navdihnil me je, da projekt življenja začinim z detajli - aktivnostmi, ki me
osrečujejo, odpeljejo in dajejo vsemu sranju smisel.
24
Mirela Mustić | foto: Andrej Delopst
Vidim sošolca, ki se mi smeji in mi kaže listek, češ: »Tole je pa
WC vinjeta.« Tako ali tako vem, da nisem najbolj prisebna, ker je
bila ura nekaj okoli šeste zjutraj, na naši poti do Münchna pa sem
na avtobusu spala v sila nezavidljivem položaju. Se nasmejim in
na avstrijski bencinski postaji sledim znakom za stranišča in se
znajdem pred tremi avtomati. Torej ja. Plačaš sedemdeset centov
za vstop v stranišče, ob tem pa dobiš listek, podoben vinjeti, kjer
imaš petdeset centov bonusa pri kavi, ki stane »samo« tri evre.
Biznis, ni kaj.
Nekje okoli enajste ure dopoldne smo prispeli do sejmišča BAU
München, ki je bilo naš prvi cilj. Razkropili smo se naokoli in
se odpravili po devetnajstem strokovnem sejmu gradbeništva
zapored, ki se je skozi vsa ta leta uveljavil kot temeljna platforma
gradbene stroke v Evropi. Več kot 1.900 razstavljalcev na 180.000
m2 površine nudi obsežne informacije vsem predstavnikom
mednarodne gradbene industrije. Podatek o slednjih pa tudi ni
zanemarljiv: v povprečju 212.000 obiskovalcev iz 151 držav, od tega
pa približno kar petina načrtovalcev, ki s svojo kompetentnostjo
tako pridobljene oglede nato uporabijo v svojem nadaljnjem
poslovnem sodelovanju.
Tako smo majhno peščico ogledovalcev predstavljali tudi mi in si
ogledali tako ustaljene prakse v gradbeništvu kot tudi nekatere
novosti, ki so nam bile do takrat morda še neznane. Nabrali smo
si kar zajetne kupčke informacijskega gradiva (beri: vrečke, cekre
in še kaj), imeli pa smo tudi srečneža, ki je na eni od predstavitev
zadel zanimivo nagrado. Po vsem videnem smo se okrepčali na še
več kot zasluženem kosilu in siti ter spočiti nadaljevali svojo pot.
25
Po kratki vožnji smo že iz daljave zagledali našo sledečo postojanko:
Allianz Areno. Edini stadion na svetu, ki lahko popolnoma
spremeni svojo zunanjo barvo, nas je že na prvi pogled osvojil s
svojo mogočnostjo. Domače igrišče kluba FC Bayern München
in morda malo manj znanega TSV 1860 München je bilo tudi del
svetovnega nogometnega prvenstva, ki je leta 2006 potekalo v
Nemčiji. Konstrukcija, za katero so porabili 120.000 m3 betona
in 22 ton jekla, se lahko pohvali z fasado iz ETFE-folije, ki lahko
poljubno spreminja svojo barvo med belo, rdečo in modro, ter s
tem nakazuje, katero domače moštvo trenutno igra: rdeča barva
za nemškega prvoligaša, modra za predstavnika v drugi ligi in bela
v primeru igranja nemške prve vrste oziroma moštev, za katera
je to območje nevtralno. Slednje bomo lahko videli prihodnje
leto, saj bo Allianz Arena gostila veliki finale UEFA Champions
lige. Možno je tudi hkratno izmenično nastopanje vseh treh barv,
ampak so to oblasti zaradi nevarnosti prepovedale: žive barve so
namreč zmedle voznike na bližnji avtocesti A9, kar je povzročilo
nemalo neprijetnosti.
Vsi ti tehnološko izjemni podatki pa so praktično nični v primerjavi
s tem, kaj so ob obisku že omenjenega stadiona doživljali navijači
tamjakjšnjega kluba – FC Bayern München. Ti so že na samih
tribunah dosegli svoj nivo nirvane, da o ogledu garderob, VIP lož
in samega izhoda na igrišče sploh ne govorim. Razočarali so se
le ob zaprti trgovini FC Bayern München Fan Shop, a so ob misli
na vse že nakupljeno v trgovini Allianz Arene kot same kar hitro
popravili svoje razpoloženje. Ob misli na večerni izhod v Münchnu
smo se počasi odpravili proti hostlu Haus International in se tam
po razdelitvi sob, za kar so poskrbeli predstavniki pobudnikov
ekskurzije – torej Društva študentov fakultete za gradbeništvo in
Študentskega sveta Fakultete za gradbeništvo -, tudi nastanili.
avtobusu in pozno popoldne pričeli svojo pot nazaj proti Mariboru.
Po nekaj postankih in razmišljanjih, kako oditi na stranišče brez
tako imenovane WC vinjete, nakupih različnih verzij tobleronejev,
ki jih pri nas ni možno kupiti in zelo dobrem latte macchiatu na
enem od postajališč avstrijske avtoceste, smo se v poznih večernih
urah vrnili nazaj v Maribor. Ekskurzija, ki je bila po mnenju vseh
prekratka, je bila tako uspešno zaključena. Kljub kratki dolžini
ekskurzije v München pa se študentje Fakultete za gradbeništvo
že veselimo februarske ekskurzije v Beograd, ki jo organizira
Društvo študentov fakultete za gradbeništvo.
Naslednji dan se je pričel za nekatere naspano in spočito, spet za
druge naporno in prezgodaj. Tako smo prvi obiskali Tehniški muzej
München, drugi pa so posledice predolge pretekle noči zdravili s
»chill-out«-om po centru mesta. Tehniški muzej nam je skratka
postregel z vsem, kar nam lahko že njegovo ime kot samo nudi:
od praktičnega prikaza delovanja Faradayeve kletke preko vseh
področij tehnike vse do ekološke simulacije prihodnosti našega
planeta. Po nekajurnem ogledu muzeja smo se s podzemno
železnico odpravili do središča mesta. Tretje največje mesto v
Nemčiji, ki je hkrati glavno mesto nemške zvezne dežele Bavarske,
nam je postreglo z nekaj znamenitostmi, a smo jih zaradi lakote
dokaj hitro preskočili. Po zajetnem kosilu smo se odpravili proti
26
Spet se vračamo k znani reklami izpred
let. Pametni pišejo. Res je. Dandanes tudi
tipkajo, a pomen ostane isti: zapisovanje
pomembnih stvari v beležko, koledar in
podobno.
Kaj pa, ko bi radi nekaj napisali, pa še ne
vemo kaj? Govorim o načrtovanju, razvijanju
ideje, zastavljanju nadaljnjih aktivnosti. Naj
gre za osebne stvari, plan učenja za izpit,
poslovno idejo ali pa nek proces izvajanja
projekta v službi. Ena od dokazano uspešnih
metod je metoda miselnih vzorcev.
Metodo je »izumil« angleški psiholog Tony
Buzan, eden vodilnih strokovnjakov na
področju proučevanja delovanja možganov.
Zamisel miselnih vzorcev izhaja iz ugotovitev,
da jezik in naša priučenost zaporednega
zapisovanja misli možgane utesnjuje. Z
miselnim vzorcem sledimo naravnemu
dogajanju v možganih. To pomeni, da zamisli
ne zapisujemo po vrsti, ampak tako, kot se
nam pač pojavljajo. Tako pustimo prosto pot
asociacijam in idejam “izven škatle”, katere
bi drugače, ob strogem koncentriranju na
problem pred nami, lahko zatrli. Miselni
vzorec tako ne predstavljajo samo besede,
pač pa zraven spadajo razne puščice, črte,
barve, oblački, risbe,…
Običajno začnemo na sredini z zapisom
osrednjega cilja ali problema. Nato pa iz
njega vlečemo “veje”, jih razčlenjujemo
tako, da nastaja neka risba podobna krošnji
drevesa pozimi. Ideje in misli namreč
združujemo v sklope, te razvijamo dalje,
in tako naše drevo raste. V primerjavi z
zaporednim zapisovanjem misli ima ta način
nekaj bistvenih prednosti:
- vedno se najde prostor, da novo idejo
nekam “vtaknemo”, saj smo začeli na
sredini in naše drevo raste v vse smeri,
- med ustvarjanjem miselnega vzorca
lahko skačemo iz veje na vejo, ter jih po
potrebi tudi povezujemo med sabo,
- celotno drevesno shemo našega
miselnega vzorca imamo vedno pred seboj.
27
Da pa nam na listu ne bi zmanjkalo prostora,
lahko v današnjem času miselne vzorce
uspešno ustvarjamo na računalniku. Na
papirju brez meja.
Obstaja veliko za to namenskih programskih
orodij. Najdemo jih s pomočjo spletnega
iskalnika, če vanj vpišemo iskalni niz “mindmapping toWols”. Eden boljših je program
Mind Manager. Poleg same tvorbe miselnega
vzorca omogoča tudi vstavljanje kontaktov
iz imenika, tvorjenje povezav na e-mail
sporočila v program za pošto, ter na primer
tvorbo koledarskih zapiskov in opomnikov
kar znotraj miselnega vzorca, saj je program
povezan s programom MS Outlook. Tako se
ti zapisi pojavijo tudi v našem koledarju in jih
lahko v obeh programih tudi spreminjamo.
Nadalje lahko svoj miselni vzorec izvozimo
v različne oblike, ena od možnosti je
tudi tvorjenje predstavitve v programu
PowerPoint. Po izvozu tako dobimo
predstavitveno datoteko že narejeno,
skladno z razvejanostjo našega miselnega
vzorca, ter jo samo še oblikovno uredimo. Žal
licenca za ta program ni poceni.
Alternativa na drugi strani je recimo program
Free Mind, ki je brezplačen, a z manj
funkcijami. Sam sem obiskanju optimalnega
programa zase našel program XMind, kateri
mi uspešno služi. Je brezplačen in ima nekaj
več funkcij, ki zadostujejo za osebno uporabo.
Za povezanost s pošto in koledarjem pa
zaenkrat še ni brezplačnega programa, ki bi
to omogočal.
Na začetku seznanjanja s to vrsto programov
in njihovo uporabo morda ne vemo kje
začeti in se nam mogoče zdijo nepotrebni.
Predlagam, da poskusite narediti miselni
vzorec, za neko konkretno idejo/problem.
Sam sem začel te programe uporabljati že
tekom študija in so mi uporabni. Eden mojih
miselnih vzorcev je tako “potovalni seznam”,
katerega uporabljam in sproti spreminjam za
vsa potovanja. Še bolj pa mi pride program
prav pri raznih sestankih, kjer si zapiske
delam kar v miselni vzorec, katerega lahko
kasneje še dopolnim ter dopišem nadaljnje
korake, obveznosti, ideje in podobno.
Zame ena bistvenih podrobnosti pri teh
programih je zmožnost uporabe tipkovnice
za vnos osnovnih ukazov. Ti so predvsem
tvorjenje novih “vej” (istonivojska spodaj,
istonivojska zgoraj, novi podnivo, ipd).
Skupaj s smernimi tipkami je to osnova, da
lahko tvorim miselni vzorec brez uporabe
miške, kar je veliko hitreje. V teh osnovnih
zmožnostih nas lahko zadovolji tudi papir
in svinčnik. Vendar računalnik omogoča
toliko več. Pri vsaki veji je ponavadi prikazan
majhen znak (+ ali -), s klikom na katerega
prikažemo ali skrijemo vse kar je podrejeno
tej veji. Tako lahko zapise, ki jih trenutno ne
rabimo, skrijemo in se osredotočimo na to kar
nam je v danem trenutku pomembno. Z enim
klikom jih lahko prikličemo nazaj (nekakšno
odpiranje in zapiranje podvej).V enem mojih
miselnih vzorcev za projekt imam tako že
toliko vsebine, da presega 10 A4 strani. Pri
delu s tem miselnim vzorcem pa je še vedno
vse pregledno in na dosegu virtualnega lista.
Verjetno ne slišite prvič za to čudo miselnih
vzorcev, a če še niste poskusili, predlagam, da
začnete. Kot vsaka stvar seveda niso uporabni
za vse, tudi ni dobro preveč komplicirati. Vsak
sam naj ugotovi do katere mere in za kakšne
stvari so uporabni. Tudi računalnik je tukaj
samo pripomoček, ponuja uporabne rešitve,
a bistvo miselnih vzorcev ostaja v toku misli.
Vzemite torej papir, svinčnik in barvice.
Na sredini na pišite jutrišnji datum in z
zapisovanjem misli ustvarite prepleteno
drevesno krošnjo.
T
TU
Marjetka Knez
G - VS
Gregor Mlakar
G - VS
Barbara Knez
G - VS
Daša Funtek
ARH
Vesna Brkljačič
GING
Miha Pukšič
G - UNI
Doroteja Hren
G - VS
Tadej Medved
G - UNI
TUTORJ
Gašper Kolegnik
ARH
Klemen Konrad
P - VS
Helenca Kerin
ARH
Mojca Roženičnik Korošec
GING
Matic Užmah
G - VS
Aleš Žibret
P - VS
Mirela Mustić
CELJE
Anja Krobat
GING
olajšamo ti vključevanje v študijsko okolje
usmerjamo ter svetujemo pri problematiki med študijem
dvigujemo raven študija in izboljšujemo študijske rezultate
TUTORJI
Patricija Turnšek
G - VS
Mitja Papinutti
GING
na Fakulteti za gradbeništvo
Primož Podkrajšek
P - UNI
Matic Urbanč
G - UNI
dosegljivi 24/7 na naslovu
[email protected]
Anja Pintarič
GING
Matej Moharič
P - VS
Anže Meh
CELJE
Maruša Retuznik
G - UNI
potrošnil
olumna
Napadajo me z moje leve in z moje desne. V kričečih
barvah vpijejo in me vabijo k sebi. Nesramno se
spogledujejo z menoj in že medseboj stavijo, kdaj in pri
komu od njih se bom zlomila ter padla... Zveni znano?
Izložbena stekla,
polepljena z vsemi možnimi
procenti, vam kot jedilnik v restavraciji ponujajo vse
mogoče: za predjed ugodne nakupe, kot glavno jed
postrežejo totalne razprodaje, namesto solate še kakšne
bonus točke, ki jih lahko uveljavljate pri naslednjem
nakupu, kot sladico pa ponudijo dodatno znižanje ob
morebitnem plačilu z gotovino. In če to vse skupaj poješ,
dobiš dobesedno želodčne kamne ali pa najmanj raka na
dvanajstniku. Zdravilo je ponavadi tolažba: »Saj to bom
definitivno rabila za na morje.« »To lahko ponosim še za v
službo.« »Bombažne majčke itak rabim za doma.« Ampak
tudi od teh zdravil se ti prej ali slej zmuči. Večina ozdravi
enostavno takrat, ko zagleda za čevapčič debel minus na
svojem bančnem računu.
En ekstrem ženske: nakupi si stvari, čez čas ugotovi, da
velike večine sploh ne potrebuje, ampak je v osnovi
zadovoljna s svojimi novimi pridobitvami. Drugič imamo
neko povprečje žensk, ki kupijo izrecno samo tisto, kar
življenjsko potrebujejo.
Drrrriiiin. Drrrrrriiiiiiiiiiin. Budilka. Tu se zbudiš. Takšna
ženska ne obstaja. In tretjič: drug ekstrem ženske, ki
zavrne vsakršno pomoč prodajalke. Se vzvišeno obrne,
seveda premeče ves kup, ki ga je prodajalka pred tremi
sekundami zložila, zamomlja, kako nimajo njene številke
in se odpravi v tretjo svetovno vojno z majicami, zloženimi
na polici. In glej ga zlomka: imela bi M (za S se je preveč
zredila, L pa nikakor ni sprejemljiv), ampak ga ni v rdeči
barvi, tisti v zeleni se ne poda njenim lasem, modre barve
pa tako nima s čim kombinirati. Zmagovalka svetovne
vojne se tako odpravi še v bitko s svetovi: išče obleko nad
kolenom, z možnimi volančki čez koleno, v upanju, da bi
to bilo na eno naramnico, nekakšna mešanica bombaža
in poliestra s čim manjšo vsebnostjo viskoze. Vse zgoraj
našteto je isto kot bi prišla v trgovino: »Dober dan. Imela
bi triko iz bombaža po možnosti s kombinacijo usnja
in lana, šivano z rafijo, zraven bi imela našite kristalne
29
mirela mustić
gumbe, vse skupaj pa naj bo v barvi vzdihajoče pomaranče z motivom
razočaranega kivija, ki se ravnokar pretvarja v gnil biološki odpadek.
Imate kaj takšnega mogoče? A nimate? Ja, kako pa to? A niste imeli
ničesar podobnega v vaši kolekciji? Veste, tam v drugi trgovini pa so to
imeli, bom šla potem kar tja pogledat.«
In tako še ena inteligentna predstavnica ženskega spola ponosno odide,
češ, kako jim je pokazala svoje. Če ima že ona pokvarjen dan z dejstvom,
da je njena svilena tunika kljub znižanju še vedno vredna petdesetaka
in ker je njen dragi že tretjič zapored »pozabil« natankati gorivo, je
potrebno potem še vsaj poskusiti pokvariti dan še komu drugemu –
prodajalki pač. Ker je slednja v tistem trenutku edina, ki definitivno ne
bo odvrnila ničesar nazaj.
Govorila sem o ženskah. Ker je splošno znano dejstvo, da svojo
vlogo nabiralništva sadov in plodov iz prazgodovine sedaj nadaljujemo z
nakupovanjem oblačil. Seveda pa sem ciljala tudi na moške. Ki so svojo
zgodovinsko vlogo lovljenja živali sedaj aplicirali na lovljenje žoge po
nogometnih in košarkaških igriščih. In imajo vsaj po en dres od najmanj
dveh klubov pokala UEFA v svoji omari.
Dandanes je izgled zelo pomemben. Rek, da obleka ne naredi človeka,
je sicer resničen, ampak pri prvem vtisu takoj pade. Že res, človeška
osebnost se ne meri po oblačilih, ki jih človek nosi – vendar pa oblačila
vseeno izražajo življenjski stil vsakega posameznika. Na nas samih
je, da poskrbimo, da naš življenjski stil ne bo sporočal, da smo žrtve
potrošniške družbe. Žrtve nenehnega in nenasitnega zadovoljevanja
svojih materialnih potreb. Žrtve egoističnega porabništva. In na koncu
koncev: žrtve sveta, v katerem živimo.
A kljub vsemu imamo vsi v svojih denarnicah najmanj dve kartici, na
katerih nabiramo svoje točke zvestobe. Ker se nam to po toliko in toliko
točkah »splača«. Ker bomo »privarčevali«. Ker bomo deležni »posebnih
ugodnosti«. Ker bomo sodelovali v nagradni igri za nevemkaj. V bistvu
pa le zato, ker kupujemo stvari, ki jih niti ne potrebujemo, samo zato,
da bi jih imeli takrat, ko jih bomo »potrebovali« – pa še takrat ne bodo
nujne -, zato da bi dobili občutek kvazi-koristnosti, ker bomo pa vsem
tem stran zmetanem denarju privarčevali ravno »Null komma ništa« pri
naslednjem nakupu. Za korenite spremembe je v vsem tem brezglavem
potrošniškem svetu že tako ali tako prepozno.
Me pa še vedno bodri misel Lao Tzu: »The journey of a thousand
miles must begin with a single step.« In tako se tudi dolgo potovanje
varčevanja in smotrnega nakupovanja prične z enim samim kovancem...
k
e
č
i
t
o
k
i
n
Pisanje prošenj za zaposlitev
v času recesije
Popolnoma sem nepripravljen za delo pod pritiskom, kakor tudi za
nadure, razen če niso bogato nagrajene. Iskreno mi je vseeno za cilje
vašega podjetja, če s svojo plačo ne morem pokriti niti tekočih stroškov,
plus, da mi ostane malo za garderobo, knjige, potovanja, šport in zabavo.
Funkcioniram po principu kolikor denarja-toliko glasbe. Prav tako me
popolnoma nič ne zanima dejstvo, da ste v težavah in pričakujem, da
boste pravočasno poravnali vse svoje z zakonom določene obveznosti
do mene, kakor tudi spoštovali mojo pravico do dopusta in praznikov.
Obstaja velika verjetnost, da vas bom zapustil, takoj ko najdem kaj
boljšega. Sem komunikativen in prijazen. Za težake pa imam kratko
vžigalno vrvico. Študiral sem 100 let in uspeh je že to, da sem sploh
karkoli končal v tej državi, kakršna je. Izobražujem se tudi brez vas, ker
sem radoveden in mislim, da ima življenje smisel tudi brez umiranja
na delovnem mestu. Ne preizkušajte me z raznimi testiranjim in teambuildingi, ker so to bedarije. Če se že preseravate s temi zahodnjaškimi
fintami, me še plačajte kot na zahodu. Če česar ne znam, se bom naučil,
saj nisem debil. In končno, obstajajo tudi stvari, ki bi jih počel iz čistega
veselja, ampak to na žalost ni to delo, ki mi ga nudite.
Bučke
Študent A: “Tole je koncentrirana obtežba.”
Študent B: “Ja, sledim, ja ... Naprej.”
Študent A: “No, tole tu je pa zvezna...”
Študent B: “OK, ja, zvezna... Aha, tu je zopet koncentrirana....”
Študent A: “Super. Vidiš, da gre. No, katera je pa ta, ki ni koncentrirana?”
Študent B: “Ja, kira kej. Dekoncentrirana.” :)
Nikoli enako, vedno drugačno. (A. Prinčič)
v
Profesor: “No, kateri objekt tu je longitudinalni?”
Student: “Ja, tisti, ki ni transverzalni...”
Sky is the limit... Samo malo več stane. (A. Černigoj)
a
Profesor: “Potegnemo ali naredimo pauzo?”
Študent: “Oboje - potegnemo pauzo.” :)
Že Galilejo je rekel, da brez malice ni matematike. (B. Zalar)
b
Profesor: “A vi ste absolvent?”
Študent: “Ne ne, jaz sem se vedno študent.” :)
Profesor: “Ti dve krivulji lahko primerjamo z ženskami.
Ta je krhka in se hitro zlomi, ta pa je duktilna in dolgo prenese...”
a
Aktualna šala
Apollinaria Koprivnik
Glavni tajnik univerze si v zadnjem času pogosto prepeva: “Ne čakaj
pomladi, ne čakaj na maj... odstopi sedaj.”
Z
30
Rekrutiraj
se tudi
TI!
Piši na:
[email protected]