Vpliv finančne krize na dejavnost gradbeništva v Sloveniji

Comments

Transcription

Vpliv finančne krize na dejavnost gradbeništva v Sloveniji
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
VPLIV FINANČNE KRIZE NA DEJAVNOST GRADBENIŠTVA V SLOVENIJI
Rozana Prodan Rešaver
[email protected]
Povzetek
Gradbeništvo je eden najpomembnejši sektorjev, saj bistveno vpliva na gospodarsko rast.
Kadar je gospodarska rast visoka, je to običajno zaradi cvetočega gradbeništva. Ko pa je
gospodarstvo v krizi in je splošno stanje v gospodarstvu slabo, gre gradbeništvu izmed vseh
najslabše. V času krize so vse ekonomske kategorije, ki so pomembne za gradbeništvo,
močno padle. S padcem vrednosti gradbenih del se je to odrazilo tudi na trgu dela, kjer je delo
izgubilo veliko ljudi. Veliko podjetij je propadlo, veliko jih še komaj živi, zato je za uspešno
rešitev gradbeništva iz krize potrebno sodelovanje države, bank in podjetij.
Ključne besede: finančna kriza, gradbeništvo, kazalniki
1. Finančna kriza
1.1. Opredelitev finančne krize
Ekonomisti vse do danes niso prišli do splošno sprejete definicije tega pojma, tako da si pod
finančno krizo različni avtorji predstavljajo zelo različne pojave. Kljub temu pa je mogoče
identificirati nekatere elemente, ki so zanjo značilni. Predstavljamo le nekaj najpomembnejših
definicij.
Finančna kriza se običajno izraža v kopičenju ekonomskih neravnotežij, napihnjene vrednosti
premoženja in nerealnim tečajem domače valute (Mrak 2002, 573).
Mishkin (2004, 189) pravi, da se finančne krize pojavijo, ko pride do motenj v finančnem
sistemu, predvsem zaradi asimetričnih informacij na finančnem trgu. Zato finančni trgi ne
morejo učinkovito razporejati sredstev od varčevalcev do investitorjev, kar privede do
močnega upada ekonomske aktivnosti.
Abramovič (2008) definira finančno krizo kot stanje, ki ga zaznamujejo naslednje značilnosti:
več kot 30 % padci cen finančnih naložb; finančne naložbe postanejo nelikvidne; množičen
beg vlagateljev in umik njihovih naložb s finančnega trga (panika); simultana kriza na več
različnih finančnih trgih hkrati. Pogosta značilnost finančne krize, nujna za njeno
dolgotrajnost, pa je tudi znaten vpliv na realno ekonomijo.
371
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
Strašek in Špes (2009, 61) opozarjata, da se z globalizacijo finančnih trgov stopnjuje
nevarnost izbruha finančnih kriz ter prenosa finančnih kriz iz ene države v drugo. Nevarnost
prenosa finančnih kriz je izredno velika zaradi močnega finančnega sodelovanja med
državami in medodvisnostjo posameznih trgov.
Zavedati se je treba, da krize niso izjemen položaj, ampak predstavljajo normalen del
poslovnega cikla, za katerega je značilno stalno menjavanje obdobij rasti in padanja
gospodarske aktivnosti ter spremljajoče nihanje pomembnih makroekonomskih agregatov
(bruto domači proizvod, stopnja zaposlenosti in splošna raven cen). Poslovni cikel je
sestavljen iz faze ekspanzije, za katero je značilna pozitivna gospodarska rast, visoka stopnja
zaposlenosti in naraščanje inflacijske stopnje, ter faze recesije, za katero je značilna negativna
gospodarska rast, visoka brezposelnost in zmanjševanje inflacijske stopnje.
1.2. Nastanek finančne krize
Trenutna finančna kriza je prišla nepričakovano in nihče ni bil pripravljen nanjo. Začela se je
v Združenih državah Amerike in postopoma zajela Evropo. Najprej se je pojavila na
nepremičninskem trgu, kjer je prišlo do poka nepremičninskega balona. Sledili so stečaji
ameriških investicijskih bank, panika na borznih trgih in padec vseh borznih indeksov po
svetu. Zaradi globalizacije finančnih trgov se je kriza zelo hitro prenesla iz ene države v
drugo, sledil pa je tudi zelo hiter prenos v realni sektor. Prišlo je do zmanjšanja gospodarske
aktivnosti in posledično se je svetovno gospodarstvo znašlo v recesiji.
Kako je prišlo do poka nepremičninskega balona? Vse se je začelo v ZDA, kjer je bila visoka
dostopnost posojil omogočena preko inovativnih finančnih produktov, t. i. listinjenje. Pri
listinjenju gre za oblikovanje finančnih instrumentov, izvedenih iz osnovnega posla. Z
oblikovanjem novih vrednostnih papirjev so se dana posojila prepakirala in prodala drugim
(Štiblar 2008, 85). Vse to je slonelo na predpostavki, da bodo kupci nepremičnin odplačevali
najeto hipotekarno posojilo, njihovo odplačevanje pa na predpostavki, da bodo cene
nepremičnin še naprej rasle, tako da bodo kupci z nakupom nepremičnine v resnici pridobili
zaradi povečanja vrednosti nepremičnin (Štiblar 2008, 90). Velik nepremičninski razcvet v
ZDA je začel upadati jeseni leta 2005. Kar nekaj časa je poteklo, preden so se ljudje tega
zavedli. Ko so cene narasle tako visoko, da je nakup stanovanjske nepremičnine, celo brez
kakršnega koli pologa lastnega denarja in pri zelo privlačnih začetnih obrestnih merah, za
mnoge Američane postal nekaj nedosegljivega, je prodaja začela slabeti. Kljub temu so cene
nepremičnin še nekaj časa rasle, kar je bilo pričakovano. Konec poletja leta 2006 so se trgi
začeli šibiti. Cene so začele padati, sprva počasi, nato pa zelo hitro (Krugman 2009, 166).
Začetek padanja cen je povzročil začetek finančne krize.
Prvo znamenje krize se je pojavilo na začetku leta 2007, ko je ob poku hipotekarnega balona v
ZDA bankrotirala prva večja hipotekarna ustanova v ZDA. To je bil znak za zaostritev
372
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
pogojev posojanja denarja na finančnem trgu (Štiblar 2008, 92). Ob koncu leta 2008 je
recesija zajela že ves razviti svet.
2. Gradbeništvo v Sloveniji
"Če je gospodarstvo podvozje in karoserija avtomobila, je gradbeništvo motor, ki ga
poganja."
S temi besedami lahko na kratko pojasnimo pomen gradbeništva za gospodarstvo. V Sloveniji
je to zelo pomembna panoga, saj ima velike multiplikacijske učinke in odločilno pripomore h
gospodarski rasti.
Pomembno je poudariti, da je multiplikator v gradbenem sektorju od 2 do 2,5, kar pomeni, da
ima gradbeništvo velik pozitiven vpliv tudi na rast drugih dejavnosti. To so predvsem
dejavnosti, ki so povezane z gradbeništvom, kot so na primer transport, predelovalne
dejavnosti, poslovno-tehnične dejavnosti, trgovina in še nekatere druge (Špacapan 2008).
Gradbeništvo je pomembno tudi z vidika zaposlenosti, saj je po številu zaposlenih tretja
največja dejavnost, posredno pa vpliva na ustvarjanje delovnih mest tudi v drugih dejavnostih,
ki so povezane z njim oziroma so njihove storitve ali proizvodi potrebni za izvajanje gradbene
dejavnosti (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 2011, 4).
2.1. Gibanje nekaterih ekonomskih kategorij, ki kažejo na krizo v gradbeništvu
Z opazovanjem gibanja ekonomskih kazalnikov smo analizirali trenutno stanje v gradbeništvu
in ocenili, kako globoko v recesiji je gradbeništvo.
2.1.1. Poslovne tendence v gradbeništvu po posameznih kazalnikih
Podatki o posameznih kazalnikih se zbirajo z mesečnimi vprašalniki, ki jih Statistični urad
Republike Slovenije (SURS) pošilja v izpolnjevanje direktorjem gradbenih podjetij. Gre za
subjektivne ocene, ki jih direktorji podajo na podlagi trenutnih razmer na trgu. Podatki po
posameznih kazalnikih kažejo zaskrbljujoče stanje, saj je večina kazalnikov v zadnjih letih
močno padla z izjemo tehnične zmogljivosti, ki pa ne pride do izraza zaradi slabega stanja
drugih kazalnikov. Iz gibanja ekonomskih kazalnikov1) je razvidno, da je kriza imela velik
vpliv na to panogo.
373
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
Slika 1: Prikaz gibanja ekonomskih kazalnikov v gradbeništvu
60
40
20
0
-20
-40
-60
-80
ravnotežje/
balance
Obseg gradbenih del / Assessment of building activity
Poslovno stanje / Business situation
ravnotežje/
balance
40
© SURS
© SURS
20
0
-20
-40
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
-60
2012
Tehnične zmogljivosti 2) / Technical capacit y2)
ravnotežje/
balance
70
6
5,5
5
4,5
4
3,5
3
2,5
© SURS
30
10
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2009
2011
2012
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Zagotovljeno delo3) / Assured work in hand3)
© SURS
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Pričakovano zaposlovanje/ Employment expectations
ravnotežje/
balance
60
© SURS
© SURS
40
20
0
-20
-40
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
-60
Cene / Prices
ravnotežje/
balance
30
15
0
-15
-30
-45
-60
-75
2010
Zaposlovanje / Employment
ravnotežje/
balance
50
40
30
20
10
0
-10
-20
-30
-40
-50
-60
2008
2003
mesec/month
50
-10
2002
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2012
Pričakovane cene / Price expectations
ravnotežje/
balance
40
© SURS
2011
© SURS
20
0
-20
-40
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
-60
2002
2003
desezonirani podatki / seasonally adjusted data
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
dolgoletno povprečje / long-term average
1) Iz podatkov je izločen vpliv sezone, vplivov koledarja ni bilo zaznati.
2) Količina in kakovost opreme glede na povpraševanje v naslednjih 12 mesecih.
3) Že začeto ali s pogodbami dogovorjeno delo pri običajnih delovnih urah.
Vir: SURS 2012.
2.1.2. Kazalniki ekonomske aktivnosti in zaposlenost
Vrednost gradbenih del je v letih 2006, 2007 in 2008 rasla za 21 % glede na predhodno leto.
Po izbruhu krize pa so cvetoči časi gradbeništva minili tako rekoč čez noč. Tako se je že leta
2009 obseg opravljenih gradbenih del zmanjšal za 19 %, v letu 2010 za 16 %, lani pa kar za
25,4 %. Pri tem se je vrednost del, opravljenih na gradbenih inženirskih objektih, v primerjavi
374
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
z letom 2010 zmanjšala za 15 %, na stavbah pa celo za 39,6 %. Skupni padec tako v zadnji
treh letih znaša več kot 50 %, napovedi za leto 2012 pa prav tako niso spodbudne (SURS
2010a).
Delež gradbeništva v bruto domačemu proizvodu (BDP) je v obdobju pred razcvetom znašal
okoli 5,5 %, v letu 2008 je dosegel vrhunec in znašal 7,4 %, nato se je začel zmanjševati in v
letu 2009 znašal 7 %, v letu 2010 pa le še 5,6 % BDP in se tako približal deležu pred rastjo
gradbeništva (SURS 2010b).
Takšno stanje se je odrazilo tudi na trgu dela. Število zaposlenih se je v gradbeništvu vse do
leta 2008 povečevalo in je doseglo skoraj 90.000 zaposlenih, nato pa se je začelo zmanjševati
in je ob koncu leta 2011 znašalo le še dobrih 64.000 zaposlenih. Od leta 2005 do 2008 je
zaposlenost v gradbeništvu rasla nadpovprečno, zato je bil padec v času krize toliko hujši
(SURS 2011).
2.2. Posledice krize v gradbeništvu
Trenutno se gradbeništvo nahaja v globoki recesiji, predvsem zaradi zmanjšanja javnih
naročil, zmanjšanja zasebnih investicij podjetij in posameznikov, kreditnega krča, zmanjšane
potrošnje, neprodanih stanovanj in poslovnih prostorov ter premajhne prilagodljivosti
gradbenih podjetij v gospodarsko zahtevnih časih.
Največji problem prav gotovo predstavlja plačilna nedisciplina. Med panogami dosega
največji delež neporavnanih obveznosti do bank in podjetij. Poleg tega je prisotna tudi
nelojalna konkurenca, saj skušajo podjetja z dumpinškimi cenami na vsak način priti do posla.
Celoten položaj je privedel do propada več gradbenih podjetij. V letu 2010 je med večjimi šel
v stečaj Vegrad d. d. V letu 2011 pa so mu sledili CPM d. d., GPG d. d., SCT d. d.,
Konstruktor VGR d. o. o. in drugi. Z velikimi težavami se soočajo Primorje d. d., Kraški zidar
d. d. in Energoplan d. d. Propad večjih gradbenih podjetij postopoma sili v propad tudi vrsto
podizvajalcev in dobaviteljev, ki so ostali brez svojih plačil. V letošnjem letu lahko
pričakujemo nov val propadlih podjetij, saj nič ne kaže na to, da bi se gradbeništvo kaj kmalu
opomoglo.
3. Ukrepi za rešitev dejavnosti gradbeništva iz krize
V nadaljevanju podajamo ukrepe, ki bi jih morali država, podjetja in banke upoštevati, da bi
gradbeništvo popeljali iz krize.
375
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
3.1. Ukrepi države
Država naj pospeši stanovanjsko gradnjo, začne naj nekatere infrastrukturne investicije
(posodobitev železniške infrastrukture, drugi tir Divača–Koper, gradnjo hitre ceste v tretji
razvojni osi, izgradnjo hidroelektrarn na Savi, tretji pomol v Luki Koper), spodbuja naj
energetsko obnovo javnih objektov in pomaga pri iskanju poslov v tujini.
Spremeniti je potrebno Zakon o javnem naročanju, kjer se izbira izvajalca del na podlagi
kriterija najnižje cene, ki preprečuje, da bi udeleženci iskali najboljše inženirske rešitve. S tem
bi se zmanjšal tudi obseg dumpinških cen in podjetja bi postala ponovno konkurenčna na
zdravih temeljih. Zaradi nekonkurenčnih razpisnih pogojev usihajo raziskave in razvoj, ki so
bistveni za razvoj gradbeništva.
Zahteve javnih naročnikov do gradbenih izvajalcev v času krize postajajo vedno bolj
nerazumne, ko gre za bančne garancije, financiranje in prevzemanje tveganj. Zahtevajo se
visoke vrednosti garancij in visoka lastna udeležba pri financiranju posla, kar privede do
prevzemanja velikega tveganja za gradbena podjetja. Zopet se potrjuje ugotovitev, da je
Zakon o javnem naročanju treba spremeniti in ga prilagoditi trenutnim razmeram na trgu.
Država bi morala več storiti na področju likvidnosti. Banke bi morala dokapitalizirati in
odpisati slaba posojila, ki povzročajo kapitalsko neustreznost bank. Izboljšanje njihovih
bilanc pa je ključnega pomena za obuditev trga.
3.2. Ukrepi bank
Banke so zaradi lastne kapitalske neustreznosti, nestrokovnosti in nepravilnih odločitev v
preteklosti popolnoma ustavile kreditiranje projektov gradbenih podjetij, vendar je sprostitev
kreditnega krča bank ključnega pomena za preživetje gradbenih podjetij. Podjetja lastnih
projektov (stanovanjske gradnje) brez kreditov ne morejo začeti in niti dokončati.
Stanovanjska gradnja je povsem zamrla in s tem velik prihodek za podjetja. Banke brez
gospodarstva pa tudi ne morejo preživeti.
V gradbeništvu je vsak posel zavarovan z garancijami. Še preden podjetje pridobi posel, mora
v fazi oddaje ponudbe na javnih razpisih pridobiti bančno garancijo za resnost ponudbe, ob
podpisu pogodbe mora zagotoviti garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in ob
zaključku del še garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. Poleg navedenih garancij pa
so aktualne tudi garancije za zanesljivost plačila, ki so za gradbena podjetja zelo drage.
Podjetja imajo trenutno velike težave s pridobivanjem bančnih garancij, saj jih banke ne želijo
izdajati, ker so že preveč izpostavljene do gradbene dejavnosti. Vendar banke s takim
načinom silijo v propad še tista gradbena podjetja, ki še nekako živijo. Če že izdajo garancije,
376
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
zahtevajo depozite v znesku garancije in zastavitev premoženja, kar je v teh časih za gradbena
podjetja izjemno težko.
3.3. Ukrepi gradbenih podjetij
Obseg dela se je v zadnjih treh letih zelo zmanjšal, glede na gospodarske razmere in sprejeto
ekonomsko politiko pa lahko pričakujemo še nadaljnji upad. Zato je v glavnem edina pot za
ohranjanje zdravega preostanka panoge sprotno prilagajanje zmogljivosti vključno z
zmanjševanjem števila zaposlenih in tudi zapiranjem (prenehanjem, stečaji) podjetij. Ta
proces je bil v zadnjih treh letih kljub bolečim stečajem še vse prepočasen (Kordež 2011).
Podjetjem naj bo edini cilj likvidnost in solventnost. Trenutno naj se ne ukvarjajo z
dobičkonosnostjo in pričakovanji lastnikov, če želijo preživeti. Odprodajo naj vse nepotrebno
premoženje. Če imajo primerne lastnike za dokapitalizacijo podjetja, naj se dokapitalizirajo,
saj sami ne bodo mogli zagotoviti lastnih trajnih virov.
Gradbena podjetja imajo med svojimi zalogami veliko število neprodanih stanovanj, ker ne
želijo spustiti cen na raven, ki bi jih trg prenesel. Na ta način bi si lahko izboljšala svojo
likvidnost. V prihodnosti bodo morala stanovanja na trgu ponuditi po ceni, po kateri se bo
oblikovalo povpraševanje.
4. Sklep
Danes je slovensko gradbeništvo opustošeno, kar potrjuje, da je finančna kriza pustila velike
posledice na gradbeništvu. Obseg del se je v zadnjih treh letih zmanjšal za več kot polovico,
število zaposlenih pa za slabo tretjino. Napovedi za prihodnje leto pa tudi niso dobre.
Zavedati se je treba, da so krize del poslovnega cikla in da za vsakim padcem gospodarske
aktivnosti pride ponovna rast. Kako hitro bo prišlo do ponovne rasti, pa je odvisno od
ukrepanja države, bank in podjetij.
Seznam literature in virov
- Abramovič, Kruno. 2008. Kaj se lahko naučimo iz preteklih finančnih kriz.
Http://www.finance.si/217545/Kaj_se_lahko_nau_imo_iz_preteklih_finan_nih_kriz (05. 12.
2011).
- Kordež, Bine. 2011. Gradbeništvo ima pol manj dela kot na vrhuncu leta 2008 in četrtino
manj zaposlenih. Http://www.razgledi.net/2011/08/31/gradbenistvo-ima-pol-manj-dela-kotna-vrhuncu-leta-2008-in-cetrtino-manj-zaposlenih/ (25. 02. 2012).
377
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
- Krugman, Paul. 2009. Vrnitev ekonomike depresije in kriza leta 2008. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
- Mrak, Mojimir. 2002. Mednarodne finance. Ljubljana: GV Založba.
- Mishkin, Frederic S. 2004. The economics of money, banking, and financial markets. (7th
ed.) b. k.: Addison Wesley.
- Strašek, Sebastjan in Špes Nataša. 2009. Poslovni ciklusi in finančne krize. Maribor:
Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
- Špacapan, Barbara. 2008. Analiza panoge – Gradbeništvo: Panoga, ki cveti.
Http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=5702 (14. 01. 2012)
- Štiblar, Franjo. 2008. Svetovna kriza in Slovenci: Kako jo preživeti?. Ljubljana: Založba
ZRC, ZRC SAZU.
- SURS - Statistični urad Republike Slovenije. (2010a). Vrednost opravljenih gradbenih
del, Slovenija, 2010 – končni podatki. Http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4292
(21. 02. 2012).
- SURS - Statistični urad Republike Slovenije. (2010b). Bruto domači proizvod, temeljni
agregati nacionalnih računov in zaposlenosti; 1995–2010. Http://www.stat.si/
tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp (21. 02. 2012).
- SURS - Statistični urad Republike Slovenije. 2011. Delovno aktivno prebivalstvo po
dejavnostih (SKD 2008), Slovenija, mesečno. Http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/
varval.asp?ma=0700921S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regi
s_virih/01_07009_aktivno_preb_mesecno/&lang=2 (21. 02. 2012).
- SURS - Statistični urad Republike Slovenije. 2012. Poslovne tendence v gradbeništvu,
Slovenija, januar 2012. Http://www.stat.si/PrikaziDatoteko.aspx?id=5557 (25. 02. 2012).
- Zavod republike Slovenije za zaposlovanje 2011. Gradbeništvo v času krize, Pogledi z
vidika trga dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
378

Similar documents