RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO - Tax-Fin-Lex

Comments

Transcription

RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO - Tax-Fin-Lex
POSLOVODNO
RAČUNOVODSTVO
Management Accounting
Revija o poslovodnem računovodstvu
Journal for Management Accounting
Letnik 7 • Številka 1 • Marec 2014
Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 1/2014,
Letnik 7, marec 2014
Revija izhaja 4 krat letno
Glavni in odgovorni urednik:
doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti
podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka šola za
računovodstvo, Ljubljana
Uredniški svet:
Predsednik:
- doc.dr. Živko Bergant, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana
Člani:
- prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani
- dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj;
odvetnica specialistka gospodarskega prava
- prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana
- prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem
Portorož, Univerza na Primorskem
- Srdan Tovornik, Nova Gorica
- Aleš Hauc, NKBM d.d.
- Tibor Šimonka
- prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija
- Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija
Izdajatelj: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana
Soizdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana
Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana
Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr,
d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana
ISSN 1855 – 4032 • UDK 657
PR
Poslovodno računovodstvo / Management Accounting
ISSN 1855 – 4032 • UDK 657
Letnik 7 • Številka 1 • Marec 2014
KAZALO
Dr. Živko Bergant
TRETJA KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU ............................................................ 3
Borut Ambrožič, Sandra Žlof, ddr. Marija Ovsenik, mag. Dejan Petkovič
POSLOVODNO UPRAVLJANJE EKONOMIJE SIVIH .................................................................. 5
Dr. Živko Bergant
NAPAČNO POJASNJEVANJE KRATKOROČNEGA IN POSPEŠENEGA KOEFICIENTA ...33
Dr. Bojan Tičar
UGOTAVLJANJE PRAVNE SUBJEKTIVITETE ORGANIZACIJ ZA POTREBE
RAČUNOVODSKO-FINANČNEGA POROČANJA ......................................................................43
Maja Kožuh
JAVNA NAROČILA V ZDRAVSTVU..............................................................................................59
Suzana Friegl
ZUNAJBILANČNA EVIDENCA IN NEKATERE OBLIKE ZAVAROVANJ ..............................77
Dr. Bergant Živko
POKRIVANJE IZGUBE ALI (SAMO)ZAVAJANJE ......................................................................86
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO ..................................................................................................... 92
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO ............................................................................. 94
RAČUNOVODSTVO OD A DO Ž .................................................................................................................. 95
ABECEDA SVETOVANJE ............................................................................................................................... 96
ABC REVIZJA ..................................................................................................................................................... 98
RAČUNOVODSKA HIŠA CONTALL ........................................................................................................ 101
ABECEDA RAČUNOVODSTVO................................................................................................................. 103
CERIFICIRANO ZNANJE............................................................................................................................. 104
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) .................................... 106
CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČINOVODJA (CIMA) ............................................................... 107
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB .............................................................................................................. 110
STROKOVNI SEMINARJI ............................................................................................................................ 112
SVETOVANJA .................................................................................................................................................. 113
ZALOŽBA IPR ................................................................................................................................................. 114
1
OGLAS
2
UVODNIK
Dr. Živko Bergant1
TRETJA KONFERENCA O NOTRANJEM
POROČANJU
UDK 657.6
V četrtek, 28. novembra 2013, je bila v Ljubljani na Gospodarski zbornici
Slovenije izvedena tretja konferenca o notranjem poročanju z delovnim
naslovom Posebnosti notranjega poročanja po posameznih vrstah dejavnosti.
Organizirali so jo Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za
računovodstvo, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Zveza
ekonomistov Slovenije. Pomeni že tretji korak v nizu predvidenih letnih konferenc,
vse bodo namenjene obravnavi notranjega poročanja v organizacijah.
Prve tri konference so namenjene pripravi gradiva za izdelavo osnutka Kodeksa
načel notranjega poročanja (KNNP), ki naj bi celovito zajel zahtevno, vendar zelo
pomembno področje informacij za notranje uporabnike, kot so poslovodstvo, aktivni
lastniki in njihovi nadzorni organi ter zaposleni in sindikat.
Zbornik referatov tretje konference (203 strani) je odlična osnova za oblikovanje
tretjega, posebnega dela Kodeksa načel notranjega poročanja (KNNP). Dopolnjena
bo z zbornikom referatov četrte konference, ki bo v novembru 2014.
Tretjo konferenco je pozdravil Goran Novkovič, svetovalec predsednika
Gospodarske zbornice Slovenije, ki je tudi generalna pokroviteljica projekta KNNP.
Poudaril je pomen kakovostnih informacij za trajnostni razvoj organizacij, še
posebej v kriznih razmerah.
Vodja dopoldanske razprave je bil. dr. Živko Bergant. V tem okviru se je razvrstilo
šest predavateljev: ddr. Neven Borak, Zvezdana Bajc, Tomaž Glažar, dr. Gordana
Ivankovič, Olga Strmole, mag. Vladimir Bukvič. Razprava je bila živahna in
pokazala pomembnost vprašanj, ki so jih odpirali prispevki avtorjev.
Popoldansko razpravo je vodil dr. Stanko Koželj s petimi predavatelji: Gregor Hauc,
Ida Kavčič, Simon Vrhunec, Marija Tomc Muc, mag. Aleksander Kupljenik.
Predavatelji so spodbudili živahno razpravo, saj so bili prispevki praktično
naravnani. Dnevni red se je izčrpal ob 18. uri.
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, certificirani poslovodni
računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v
Ljubljani.
3
Teme konference so bile izbrane iz različnih dejavnosti in organizacij in predvsem
praktično naravnane.
Tako usmeritev je potrdila tudi anketa udeležencev. Vsak udeleženec je ocenjeval
konferenco po osmih sodilih, povprečna ocena pa je 4,78 ob najvišji možni oceni 5.
To ocenjujemo kot velik uspeh in zavezo za nadaljnje delo.
Organizatorji ocenjujejo, da se je ponovno kot pravilna potrdila odločitev povabiti
na konferenco študente ob minimalni kotizaciji, kar bo ostala praksa tudi v
prihodnje.
Uspeh konference ni samo potrditev ocene o koristnosti projekta KNNP, temveč tudi
zahtevna naloga organizatorjem, da nadaljujejo začrtano delo. Zato se organizatorji
zahvaljujemo za izkazano podporo vsem udeležencem, avtorjem, sponzorjem in
pokrovitelju. Obenem pa poudarjamo, da naloge ni mogoče uspešno dokončati brez
te podpore tudi v prihodnje. Posebno naj poudarimo, da bo za naslednjo konferenco
še naprej potrebno predvsem sodelovanje strokovnjakov iz prakse.
Zato že zdaj opozarjamo na delovni naslov naslednje konference v novembru 2014:
Strokovne podlage načel notranjega poročanja v nekaterih dejavnostih.
Organizatorji smo prepričani, da bo predvidena konferenca zanimiva in koristna, ne
le za oblikovalce informacij, temveč tudi za njihove uporabnike, saj bodo teme
konkretne in se bodo približale posebnostim in potrebam notranjega poročanja po
izbranih dejavnostih. Zato že zdaj vabimo tudi nosilce poslovnih funkcij in
poslovodstva podjetij k udeležbi in sodelovanju na konferenci prihodnje leto.
Posebno povabilo velja zlasti tistim strokovnjakom, ki bi lahko prispevali k izboru
konkretnih tem konference.
4
ZNASTVENI ČLANKI
Borut Ambrožič2, Sandra Žlof3, ddr. Marija Ovsenik4, mag. Dejan Petkovič5
POSLOVODNO UPRAVLJANJE EKONOMIJE
SIVIH
Business management of the economy of the grey
1.02 Pregledni znanstveni članek
UDK 364-54-053.9:330
Izvleček. Avtorji se v članku osredotočajo na
teorijo življenjskega procesa, po kateri
staranje vključuje biološke, psihološke in
družbene procese. Slednji govorijo o tem, da
se je v tej demografsko starajoči se dobi
možno postarati na povsem nove načine.
Eden od omenjenih načinov, bivanje v
domovih za starejše osebe, je prispevku
obravnavan iz ekonomskega, demografskega
in socialno gerontološkega vidika, ki
združuje naše akademsko delovanje in
poklicne izkušnje s področij prava,
ekonomije, socialnega dela in socialne
gerontologije. Socialna gerontologija na
Abstract: In this article, we focus on the
theory of the process of life, which
determines that aging includes biological,
psychological, and social processes. The
latter argue that in this demographically
aging era, it is possible to age in entirely
different ways. One of such ways is residing
in the elderly homes, which is hereby
presented from different points of view –
economic,
demographic,
and
social
gerontological
view,
combining
our
academic knowledge and vocational
experience in study fields of law, economy,
social work, and social gerontology. On an
interdisciplinary level, social gerontology
Borut Ambrožič, univerzitetni diplomiran pravnik, podiplomski študent delovnega prava
in socialne varnosti, poslovnih ved in socialne gerontologije. Je imetnik licence Corporate
Social Expert, ISO 26.000, Potrdila o usposobljenosti člana nadzornih svetov in upravnih
odborov družb, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, član Inštituta za razvoj
družbene odgovornosti (IRDO), član Mednarodne mreže za preprečevanje zlorabe starejših
(INPEA), član Inštituta za poslovodno računovodstvo (IPR), raziskovalec in avtor člankov iz
področja družbene odgovornosti, delovnega prava in socialne varnosti, trajnostne ekonomije
in socialne gerontologije.
3
Sandra Žlof, univerzitetna diplomirana socialna delavka, doktorska študentka smeri
Socialna gerontologija na Alma Mater Europaea. Je članica Inštituta za razvoj družbene
odgovornosti (IRDO), članica Mednarodne mreže za preprečevanje zlorabe starejših
(INPEA), raziskovalka in avtorica iz področja družbene odgovornosti, organizacijskih študij,
socialnega dela in socialne gerontologije.
4
ddr. Marija Ovsenik, doktorandka Socialne politike ter prva doktorandka na novomeški
Fakulteti za organizacijske študije (FOŠ) doktorskega študijskega programa Menedžment
kakovosti, Članica Upravnega odbora Socialne zbornice Slovenije, članica Inštituta za
management Ljubljana, Vodja programa Socialna gerontologija na Alma Mater Europaea.
5
mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o. davčni svetovalec in certificirani
poslovodni računovodja. Je direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo, višji predavatelj
za davke in računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana, Fakulteti za
komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za podjetništvo Ljubljana. Je avtor člankov
s področja davkov, financ in računovodstva
2
5
interdisciplinarni ravni združuje vse vede v
smeri proučevanja, raziskovanja in dela s
starejšimi in pojmom staranja ter iskanja
odgovorov na vprašanja, vezana na
podaljševanje
življenjske
dobe
in
raziskovanje vzrokov stanj, v katerih se
znajdejo starejši. Prispevek je torej
predstavitev ekonomije sivih in ne sive
ekonomije.
combines all scientific fields of studies,
research, and work with the elderly and the
concept of aging, while searching for
answers to questions about life expectancy
increase and studying the causes for
situations that the elderly are faced with.
Thus, the article is a presentation of the
economy of the grey, and not the grey
economy.
Ključne besede: ekonomija sivih, starejša
oseba, socialna gerontologija, bivalna
politika starejših, domovi za starejše
Key words: economy of the grey, elderly
person, social gerontology, elderly housing
politics, retirement homes.
1 Uvod
V naslovu prispevka se namenoma besedno poigramo in uporabimo besedo z več
pomeni. Večpomenska beseda je beseda ki se uporablja za že znano poimenovanje, a
se zaradi povezanosti ali podobnosti z že poimenovanim začne :, uporabljati za nov
pomen. Siva barva v tem kontekstu nima negativne konotacije, saj izraža biološko
dejstvo, s katerim se v starosti sooči večina starejših oseb. V tujini in v Sloveniji so
v zadnjem času zaživeli pojmi, kot so 'sivi panterji', 'silver liner-ji' in podobni.
Pojem upokojenca je pogosto povezan s pojmom prebivanja v domovih za starejše
občane oziroma starostnike. Prispevek je pregledni prikaz spoznanj socialno
gerontološkega dela v povezavi z ekonomijo ene od uveljavljenih oblik
institucionalnega varstva starostnikov v Sloveniji. Kot navajata Vovk in Radešček,
nas lahko članek, ki temelji na miselno in jezikovno izklesanih razlogih za in proti
drži v napetosti (po Pavčnik, 2003, 12), v kolikor pa so ti razlogi vsebinsko
podkrepljeni in statistično obdelani, pa pomenijo dodano znanstveno-strokovnouporabno vrednost. Terminologija, ki se uporablja v praksi za to starostno skupino,
variira od avtorja do avtorja. Pri socialni gerontologiji prihaja do izraza njen
multidisciplinarni in interdisciplinarni vidik. Ramovš navaja: »Če se kje kaže nuja
po tesnem interdisciplinarnem sodelovanju, se kaže v gerontologiji. Star človek še
posebej potrebuje, da ga vsak strokovnjak jemlje kot človeka v njegovi celoti,
čeprav obravnava le njegov posamezni organ, socialno težavo, finančno ali upravno
zadevo ali kaj drugega. Celostno sprejemanje in obravnavanje človeka pa je mogoče
doseči v vsaki od strok le z dobrim medsebojnim poznavanjem in sodelovanjem
strok, ki se posvečajo staremu človeku« (2004, 721−730). Po Gajšku ni nujno, da na
starost gledamo kot na predsmrtnico, večno utrujenost in izhlapelost življenjskih sil,
še zlasti ne v elektronsko urejeni dobi, kjer so pogoji preživetja boljši od preteklih
časov (www.intelyway.com/). Kuhar povzema Shakespeare-a, ki pravi, da starost
prileze na skrivaj in te trdo objame, razbije te in vrže v kraj, iz rok ti veslo vzame
(Kuhar, 2007 po Shakespeare, 1956).
6
2 Starajoča se družba in njeni deležniki
Poljšak in Lampe (2011, 1) navajata, da se je staranje začelo pred približno 3,5
milijarde let (s pričetkom življenja). Povprečna življenjska doba človeka se je skozi
različna zgodovinska obdobja spreminjala. V obdobju neandertalcev je preživetje
človeka znašalo približno 20 let, v bronasti dobi 19 let, v stari Grčiji 28 let, v
srednjeveški Angliji 33 let, danes pa znaša povprečna življenjska doba približno 68
let. Maksimalna življenjska doba se pri ljudeh giblje med 80 in 100 leti. Za razliko
od povprečne življenjske dobe se maksimalna življenjska doba tekom zgodovine ni
bistveno spreminjala. Najstarejša oseba je dočakala 128 let. Danes samo 1/7.000
oseb dočaka 100 let. Leta 2025 bo 19 % starejše populacije dočakalo 100 let. Iz
210.000, kolikor je stoletnikov danes, jih bo v letu 2050 že 3,2 milijona. Staranje
evropskega prebivalstva ima številne posledice na socialo in gospodarstvo. Do leta
2025 bo skoraj tretjina evropskega gospodarstva stara 60 let ali več.
To pomeni, da bo čedalje manjši delež delovno aktivnega prebivalstva moral
podpirati rastoče število upokojencev. Kot navajajo Gombač, Josipovi, Mlekuž in
drugi, gre taka rast »največ na račun številčno močnih generacij, ki zapuščajo
aktivni kontingent prebivalstva in se selijo v tako imenovano skupino starejših.
Število starejših bo še naraščalo, saj kmalu ne bo več tistih generacij, ki so izšle
številčno šibke kot posredni ali neposredni rezultat vojn in intenzivnega
izseljevanja« (2009, 14).
V uvodu dokumenta, ki nosi pomenljiv naslov »Odnos podjetij do starejših
zaposlenih: poročilo raziskave z interpretacijo rezultatov in priporočili«, ki je bila
izvedena v sodelovanju z Inštitutom za management in organizacijo na Ekonomski
fakulteti Univerze v Ljubljani in s Kapitalsko družbo v letu 2008, lahko preberemo:
»Staranje prebivalstva nakazuje spremljajoče trende ekonomskega in družbenega
dogajanja, ki človeštvo postavlja pred nove izzive. Staranje prebivalstva, ki
posledično vodi tudi do pomanjkanja delovnega prebivalstva, že sedaj zahteva
spreminjanje pogojev upokojevanja, spremembe politike zaposlovanja in drugih
politik. Zlasti bo staranje vplivalo na večje izdatke države, predvsem na področju
financiranja pokojnin, zdravstvene oskrbe in financiranja dolgotrajne oskrbe.
Prineslo bo torej nov tip družbe, ki bo sčasoma spremenila pravila in vzorce
obnašanja, delovanje sistemov, ter zlasti miselnost in vrednote ter koncepte, ki
obravnavajo problematiko staranja«. Stanovnik prav tako navaja, da bo staranje
prebivalstva povzročalo številne socialne, ekonomske in geopolitične spremembe, ki
bodo imele vpliv na gospodarsko rast, ritem tehnološkega razvoja, strukturo trošenja
prebivalstva in ne nazadnje na sistem socialne zaščite in širše na sistem javnih financ
(2007, 51).
Ramovš (2003, 29) opredeljuje staranje kot dogajanje, ki poteka vse življenje,
največjo 'težo' pa doseže v starosti. Človekovo staranje ima mnogo bioloških,
7
družbenih, socialnih in ekonomskih značilnosti (Ramovš, 2003, 30). Preden se
osredinimo na družbene značilnosti staranja, je pomembno omeniti biološke
značilnosti človeškega staranja, ki jih razlagajo biološke teorije staranja in ki
povezujejo procese staranja s pešanjem življenjskih funkcij organizma. Večina
strokovnjakov, ki se ukvarjajo s fenomenom staranja, je enotna, da je staranje
skupna posledica različnih vplivov skozi cikel življenja posameznika. Vidmar
(2006) navaja, da na vprašanje: Zakaj se staramo? poskuša odgovoriti več bioloških
teorij:
- evolucijska teorija (ohranjanje vrste je primarnega pomena);
- teorija genske programiranosti (obstajajo geni, ki določajo maksimalno
število delitev določene vrste celic v določenem življenjskem obdobju. Zato
se s staranjem zmanjšuje število celic z najrazličnejšimi življenjsko
pomembnimi funkcijami);
- nevroendokrina teorija (s staranjem pride do slabšega delovanja živčnega
sistema in posledično do slabšega uravnavanja izločanja hormonov);
- teorija imunskega sistema (s staranjem se učinkovitost tega sistema močno
zmanjša, zaradi česar pride do upada obrambne sposobnosti telesa, ki tako
postane bolj dovzetno za okužbe in progresivne poškodbe organov in tkiv);
- teorija akumulacije škodljivih snovi (škodljive snovi v telesu se skozi
življenjsko dobo kopičijo, prizadenejo normalno delovanje celic in na koncu
pripeljejo do celične smrti);
- teorija obrabe in kvarjenja (vsi organi in telesne celice se s staranjem
obrabijo in poškodujejo);
- teorija dezorganizacije (v človekovem telesu se v vsakem trenutku izvaja
ogromno število procesov, ki morajo biti primerno organizirani vse do
molekularne ravni. Povsem razumljivo je, da vmes prihaja do napak, ki so
vzrok za nadaljnje napake itn. Ta verižna reakcija se v telesu manifestira kot
staranje).
Med družbene značilnosti lahko vsekakor umestimo tudi politično komponento. Ta
se manifestira v različnih oblikah. Življenjska doba se daljša, s tem pa nastajajo novi
družbeni, socialni, gospodarski, politični in medicinski problemi (Wilson, 2001a,
471−487). To demografsko dejstvo vzpostavlja nove naloge in strategije, ki
omogočajo aktivno vključenost in kvaliteto življenja vsem generacijam v družbi. Po
mnenju Kinsella in Phillipsa (2005, 34) vsebuje model uspešnega staranja tri
elemente: neprisotnost bolezni in odvisnosti, vključenost v družbo ter visoko
kognitivno in fizično delovanje.
Postmoderna evropska družba se sooča z edinstvenim dogajanjem v človeški
zgodovini, in sicer gre za izjemno staranje prebivalstva. V deželah evropske unije
postaja delež starih zelo visok, to dejstvo prinaša s seboj izjemno zahtevne naloge, ki
morajo vzpostaviti urejeno delovanje družbe in držav znotraj evropskega prostora in
8
širše. Velike spremembe v starostni strukturi prebivalstva pri nas in na splošno v
vsem razvitem svetu pomenijo velike spremembe na vseh ravneh družbene ureditve
in so dejavnik pri kreiranju politike in strategij v posameznih državah (Sanders,
2001, 20). Razlikovati je treba staranje posameznika in staranje družbe, pri čemer
gre pri prvem pojavu za življenjsko dobo, drugi pa opredeljuje demografsko staranje
(Cijan, 2003, 33). Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje stáranje kot:
»glagolnik od starati: doba staranja; medicinska vprašanja staranja in starosti /
staranje vina / metal. naravno staranje pojav, da postane zlitina trša, če dalj časa stoji
pri normalni temperaturi; umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj
časa zmerno segreva, stárati se kot: postajati po videzu starejši; začela je bolehati in
se starati; hitro, zelo se starati / njena koža se stara, postajati star, vsi se staramo;
njegovo ravnanje kaže, da se stara; človek se hitreje stara telesno kot duševno / olje,
kruh se stara / ekspr. ideje se starajo, zastarevajo. Starajóč kot: starajoči se ljudje
večkrat potrebujejo pomoč«. Četudi je bilo sprva zaznati staranje populacije v
razvitih zahodnih družbah, je ta proces v zadnjih dveh dekadah zajel tudi manj
razvite države (Kinsella, Phillips, 2005, 5).
Ambrož (2012) navaja, da mora postmoderna družba pri načrtovanju in oblikovanju
strategij, ki obravnavajo kvaliteto življenja v prihodnosti, nujno upoštevati dejstvo,
da se prebivalstvo stara. Nujno je treba upoštevati socialno gerontologijo. To dejstvo
narekuje, da morajo strategije upoštevati:
- medgeneracijsko spoznavanje;
- medgeneracijsko solidarnost;
- trajnostni razvoj človeških virov.
Ramovš (www.kapitalska-druzba.si/) v šestih točkah povzema demografske
probleme sodobne družbe, ki so zapisani v dokumentu Sveta EU z naslovom Odziv
na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami iz leta 2005:
1. prenizka rodnost, ki ne zadošča potrebam naravnega obnavljanja starajočega se
prebivalstva;
2. onemogočeno vključevanje v samostojno zaposlitev in družinsko življenje mlade
generacije;
3. zgodnje upokojevanje srednje generacije;
4. naglo naraščanje t. i. tretje generacije, zlasti najstarejših ljudi, ki potrebujejo
veliko oskrbe in nege;
5. medgeneracijska nepovezanost med mlado, srednjo in tretjo generacijo;
6. nezmožnost oziroma otežena oskrba starih onemoglih družinskih članov v okviru
družine (posledica tega – odhod v oblike institucionalnega varstva oziroma bivanja);
7. negativno dojemanje starosti v doživljanju življenjske brezciljnosti ali bivanjske
praznine (angl. existential vacuum).
Od leta 1990 obeležujemo tudi Mednarodni dan starejših, z namenom opozoriti na
odnos do starejših in na njihov položaj v družbi. Findeisen poudarja, da mora biti
9
politika starosti in staranja usmerjena v razvoj in ne v vzdrževanje starejših ter mora
zajeti vse starejše in vse zmožnosti, poklicnega in izkustvenega znanja starejših.
Prav tako pa mora ustvariti, vzdrževati in razvijati socialni kapital (organizacije,
strukture, upoštevanje norm, pričakovanj, stališča, znanje in spretnosti starejših),
brez katerega se znanje in kultura starejših ne moreta plemenititi ter izgubita
vrednost za njih in družbo (www.kapitalska-druzba.si/). Antropološko gledano lahko
ugotovimo, da je politični vidik staranja oziroma demografskih razmerij v Sloveniji
izjemno pomemben družbeni element, zlasti zaradi razmerij aktivnega in
neaktivnega dela slovenske populacije. Politični vidiki staranja se odražajo tudi na
področju, ki je sicer značilno bolj za znanstvene discipline, kot so: sociologija,
sociala, psihologija, filozofija, medicina in podobno. V prispevku ugotavljamo,
kakšna je strategija razvoja gerontološke problematike na političnem področju
oziroma ekonomskem področju politike bivanja starostnikov.
2.1 Statistika starajoče se družbe
O tem, kdaj lahko posamezno osebo opredelimo kot starejšo, ni enotnega stališča.
So se pa zaradi statističnih namenov oblikovale starostne kategorije, ki nam lahko
pomagajo razumeti demografska gibanja. Za stara prebivalstva, med taka danes
štejemo tudi prebivalstvo Slovenije, je značilna oblika piramide, ki spominja na
vazo. Zaradi manjšega števila rojstev, podaljševanje življenja in posledično večanja
deleža prebivalstva v višjih starostih postajajo vrhovi piramid vse bolj kopasti.
Spodnji deli, ki predstavljajo mlado prebivalstvo, pa se vse bolj ožijo (Statistični
urad Republike Slovenije). Po podatkih Statističnega urada RS bo delež delovno
sposobnega prebivalstva v Sloveniji upadel (15−64 let). V letu 2004 je znašal 67,2
%, do leta 2050 pa bi se naj zmanjšal na 56,7 %. Delež starejšega prebivalstva (65
let in več) pa se bo podvojil. V letu je znašal 16,4 %, do leta 2050 pa se bo povišal
na 29,9 %. Na prelomu tega tisočletja je imela Evropa že okoli 20 % prebivalstva
starega nad 60 let. Med letoma 2010 in 2030 se bo število starih nad 80 let dvignilo
za 57 % (Strategija varstva starejših do leta 2010 − solidarnost, sožitje in kakovostno
staranje prebivalstva).
Do leta 2030 bo v EU-25 število ljudi, starejših od 65 let, z 71 milijonov leta 2000
poraslo na 110 milijonov. Povprečna pričakovana življenjska doba narašča: število
ljudi, starejših od 80 let, bo do leta 2050 za 180 % večje kot danes, do leta 2030 pa
bo v EU 34,7 milijona prebivalcev, ki bodo starejši od 80 let (danes 18,8 milijona).
To pomeni, da bo razmerje ljudi nad 65 let v primerjavi s številom ljudi med 15−64
let naraslo od 23 % v letu 2000 na 47 % leta 2050. V spletnih novicah Mreže
medgeneracijskih programov lahko preberemo, da je staranje prebivalstva eden
največjih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope 21. stoletja. Leta 2025 bo več
kot 20 % prebivalcev Evrope starih 65 let ali več, prav tako pa se bo povečalo
število starostnikov v starosti 80 let in več (www.filantropija.org).
10
Generacijske teorije v okviru gerontologije in vede o medgeneracijskem sožitju
ločijo tri življenjska obdobja:
1. mlada (prva) generacija, ki jo sestavljajo mladi ljudje od začetka življenja do
mejnika osamosvojitve z zaposlitvijo, lastnim gospodinjstvom, lastno družino – 25
plus;
2. srednja (druga) generacija, ki jo sestavljajo ljudje v srednjih letih življenja do
mejnika upokojitve – 60 plus;
3. upokojenska (tretja) generacija, ki jo sestavljajo vsi starejši ljudje, ki so v družini
opravili starševsko vlogo do zrelosti otrok, v službi pa poklicno vlogo redne
zaposlitve do polnega upokojitvenega obdobja.
V zadnjem desetletju pa se je na socialno gerontološkem področju uveljavila teorija
enovitosti človekovega življenja – vseživljenjska perspektiva (Ramovš, 2013, 9).
Ambrožič, Bravc, Görgner, Žlof in Feguš navajajo, da ima intenzivno staranje
prebivalstva posredne in neposredne učinke tako na javne kot tudi na zasebne
finance (2014).
3 Oblike institucionalnega varstva v Sloveniji
Po Rožiču zaznamujejo sodobno zahodno družbo »visoka pričakovanja bivanja,
želja po čim večjem udobju in čim bolj kakovostnem preživljanju prostega časa,
hkrati pa neugodne demografske spremembe, ki vedno resneje kličejo k pozornosti
in ukrepanju. Posledice staranja prebivalstva postavljajo izzive, ki jih moramo za
zagotovitev varne in brezskrbne starosti v čim bolj udobnem okolju začeti reševati
danes – na ravni države, podjetij in posameznikov« (www.kapitalska-druzba.si/).
Kot navaja Cotman, demografske spremembe, s katerimi se srečuje vsa Evropa, niso
izjema in se nanašajo na vprašanja rodnosti, vprašanja položaja starejših v družbi,
vprašanja vzdržnosti pokojninskih sistemov, vprašanja medgeneracijske solidarnosti,
vprašanja zaposlovanja mladih in druga pomembna družbena vprašanja, za katera je
pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (www.kapitalskadruzba.si/). Med druga pomembna družbena vprašanja spadajo tudi možnosti dela
starostnikov oziroma njihovega opravljanja dejavnosti, ki so obremenjeni tudi z
različnimi davki in prispevki. To vprašanje zahteva posebno obravnavo v
samostojnem prispevku.
V tem prispevku se posvečamo iskanju odgovorov na vprašanje: Kako in kje bo
starostnik preživel starost? O tem razglablja tudi Dimovski, ko govori o staranju kot
večravenskem konceptu, ki ga lahko analiziramo na individualni, organizacijski in
družbeni ravni. V okviru tega koncepta se vsak posameznik sooči s staranjem in
povečini tudi s starostjo. Ob tem pa se sooča s situacijo, ki išče odgovore na
eksistenčna vprašanja, kako si zagotoviti ekonomsko in socialno blaginjo v starosti.
Pri tem je čedalje več odločitev o tem, kako bo posameznik preživel starost,
odvisnih od njega samega (2007, 56). Temu pritrjuje tudi Ramovš (2007, 59), ko
11
navaja, da se mora na kakovostno starost vsakdo pripravljati sam, prav tako pa tudi
družina, država ter civilne in gospodarske organizacije. Starostna travma je danes
hujša kot nekoč, ker so ljudje na prehodu ali po prehodu v tretje življenjsko obdobje
neprimerno bolj aktivni ter biološko in psihološko 'bolj pri sebi' kot pred desetletji
ali stoletji, obenem pa bolj osamljeni, ker živijo v gospodinjstvih z dvema osebama
ali sami v zavodih s tujimi ljudmi. (Kovač po Pečjaku, 1998, 13).
Oskrba v ustanovah institucionalnega varstva je pogosto izhod v sili za posameznika
− starostnika, ki ne zmore več skrbeti oziroma bivati sam, ali pa za njegovo družino,
ki ne zmore skrbeti za svojega družinskega člana − starostnika. Marsikateri
starostnik bi se ob danih pogojih namesto odhoda v dom odločil za oskrbo v
domačem okolju. Zato je pri oskrbi in negi starostnikov treba najti ravnotežje med
družino, novimi socialnimi programi za stare ljudi in nastanitvijo v ustanovi. O
pravicah in odgovornostih starejših govori Evropska listina pravic in odgovornosti
starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore, ki jo je leta 2010 potrdila
Generalna skupščina AGE Platform Europe in katere namen je opozoriti na vse
večjo potrebo starajoče se družbe po dolgotrajni oskrbi in na pravice, povezane z
dolgotrajno oskrbo. AGE Platform Europe je mreža blizu 165 organizacij, starejših
od 50 let, in organizacij, ki delujejo zanje, njen cilj pa je predstavljati in zagovarjati
interese 150 milijonov starejših v EU. Listina v desetih členih opredeljuje pravice
starejših, med katerimi so: pravica do dostojanstva, telesnega in duševnega
blagostanja, svobode in varnosti; pravica do samoodločanja; pravica do zasebnosti;
pravica do kakovostnih in dostopnih zdravstvenih storitev brez diskriminacije;
pravica do informacije glede njihovih potreb, do nasveta in informiranega soglasja;
pravica do nepretrgane komunikacije, participacije v družbi in kulturnega
udejstvovanja; pravica do svobode izražanja, misli in vesti, prepričanja, kulture in
religije; pravica do pomoči, kadar koli so v položaju žrtve zlorabe ali trpinčenja;
pravica do paliativne oskrbe in podpore ter do spoštovanja in dostojanstva pri
umiranju in v smrti. Ob pravicah imajo starejši tudi določene dolžnosti: upoštevati
pravice in potrebe ljudi okrog sebe; pripraviti vnaprejšnja navodila glede izbire
njihovega zdravljenja in glede ravnanja z njihovim premoženjem; itn.
Rant pri opisovanju v letu 2013 sprejete Resolucije o nacionalnem programu
socialnega varstva za obdobje 2013−2020 navaja, »da pri populaciji starejših od 65
let še vedno prevladuje nastanitev in oskrba v domovih, slabše pa so se razvijale
druge oblike storitev, na primer pomoč na domu, varovanje na daljavo. Organizacija
pomoči na domu spada v pristojnost občin, ki z višino subvencije tudi uravnavajo
ceno storitve. Previsoka cena storitve v nekaterih občinah je eden od razlogov za
nizko vključenost starejših oseb v to storitev. Pri zagotavljanju storitve pomoči na
domu je veliko odvisno od razvitosti in družbene občutljivosti posamezne občine
oziroma od njene odgovornosti, saj vse občine ne zagotovijo pomoči na domu, kljub
temu da jih zakon obvezuje. Poleg razloga na strani občine so razlogi za nizko
12
realizacijo cilja tudi nezaupanje do storitve (nepoznavanje, nesprejemanje) ter
pomanjkanje ustreznega kadra za izvajanje storitve in organizacijske težave v
nekaterih občinah (čakalne vrste za vključenost v storitev v nekaterih občinah). Tudi
storitvi oskrbe v oskrbovanih stanovanjih in dnevno varstvo v domovih za starejše
ljudi nista zaživeli v predvideni meri. Za obe storitvi lahko rečemo, da ju ljudje še
vedno premalo poznajo, po drugi strani pa je razmeroma skromna tudi ponudba
(predvsem število mest za vključitev v dnevno varstvo) ter visoke cene (najema ali
nakupa oskrbovanega stanovanja). Javne socialnovarstvene storitve so, z izjemo
tistih, ki so delno plačljive, dostopne vsakomur. Pri dveh storitvah, ki sta plačljivi
(pomoč na domu in institucionalna oskrba za starejše), je tudi problem cenovne
dostopnosti in problem regijske oziroma lokalne dostopnosti (2013)«.
Področna zakonodaja s področja institucionalnega varstva za starejše:
- Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva
(Uradni list RS, št. 38/04);
- Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev
(Uradni list RS, št. 87/06);
- Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva
(Uradni list RS, št. 74/04);
- Pravilnik o strokovnem in upravnem nadzoru na področju socialnega varstva
(Uradni list RS, št. 105/07);
- drugi pravni akti, ki bodo obravnavani v nadaljevanju.
3.1 Oskrbovana stanovanja
Ta storitev institucionalnega varstva je praviloma namenjena starejšim ljudem, ki se
sami ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahko še vedno
živijo razmeroma samostojno življenje ob pomoči strokovnega osebja
(www.mddsz.gov.si). Izvaja se v funkcionalno povezanih in prilagojenih stanovanjih
za potrebe njihovih starejših uporabnikov, ki so lahko lastniška ali najemniška.
Praviloma so v bližini domov za starejše in imajo oskrbnika, pravno ali fizično
osebo, ki skrbi za 24-urno dnevno pomoč uporabnikom oskrbovanih stanovanj.
Pravni temelj bivanja v oskrbovanih stanovanjih je Stanovanjski zakon (Uradni list
RS, št. 69/03, 18/04), ki določa, da minister, pristojen za stanovanjske zadeve,
predpiše površinske normative in funkcionalne standarde, tehnične pogoje ter
standarde vzdrževanja za oskrbovana stanovanja. Prav tako med vrstami najemnih
stanovanj našteva tudi namensko najemno stanovanje, ki ga opredeljuje kot
stanovanje, namenjeno institucionalnemu varstvu starejših oseb, upokojencem ali
posebnim skupinam odraslega prebivalstva. V nadaljevanju pa omenja tudi Pravilnik
o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95,
2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04 in 60/05). Gradnja oskrbovanih stanovanj je
podrobneje določena v Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce
13
socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/2006), poleg tehničnih pogojev, ki
jih mora upoštevati investitor pri gradnji takih stanovanj, še možnost 24-urne dnevne
pomoči ter oskrbnika. Prav tako pa je treba pri načrtovanju, gradnji in uporabi
objektov, v katerih se izvajajo socialnovarstvene storitve, upoštevati vse zakone,
podzakonske akte in standarde, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in javnih objektov.
Med njimi izpostavljamo Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002),
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe
objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/2003,
77/2009), nov slovenski standard SIST ISO 21542:2012 Gradnja stavb − Dostopnost
in uporabnost grajenega okolja, ki razveljavlja in nadomešča standard SIST ISO/TR
9527:2002, Gradnja objektov − Potrebe invalidov in drugih funkcionalno oviranih
ljudi v stavbah − Smernice za projektiranje.
3.2 Pomoč na domu
Pomoč na domu je socialnovarstvena storitev, namenjena upravičencem, ki imajo
zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se
zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi
svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Pri pomoči na
domu gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in podpore, s katerimi se
upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu, v
drugi družini ali drugi organizirani obliki. Storitev se prilagodi potrebam
posameznega upravičenca in obsega pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih,
gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (www.mddsz.gov.si).
Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07) v 43. členu določa, da je občina
dolžna zagotavljati mrežo javne službe za pomoč na domu. V pristojnosti občine je
izbira izvajalca te socialnovarstvene storitve, soglasje k ceni storitve,
subvencioniranje te storitve. Po ZSV, tudi v skladu z določili Zakona o socialnem
varstvu, se pomoč na domu financira iz proračuna občine, in sicer najmanj v višini
50 % stroškov.
3.3 Domovi za starejše občane
Kot navaja Gajšek, je lahko dejavnost v domovih starostnikov večrazsežna,
poživitveno obenem kulturna in duhovno razigrana (www.intelyway.com/). Državni
portal za starejše in upokojence STAREJŠI pod naslovom Socialna varnost starejših
ponuja pojasnila o tem, na kakšen način lahko starostnik uveljavi pravico do
namestitve v dom za starejše ter kdo je lahko v pomoč, ko išče starostnik pomoč na
domu (www.starejsi.gov.si/). Kot navaja Šantavec, ima javna uprava, v katero
spadajo tudi domovi za starejše občane, vlogo varuha javne koristi in vlogo
uveljavljanja socialnih funkcij države (2009, 18). Javni zavodi, katerih ustanovitelj
je država, so običajno nekoliko cenejši kot zasebni domovi, ki so od države dobili
14
koncesijo za opravljanje dejavnosti. Ti imajo namreč dovoljeno nekaj odstotkov
višjo ceno, da si na ta način povrnejo sredstva, ki so jih vložili v izgradnjo doma.
Tabela 1: Seznam nastanitvenih mest na področju institucionalnega varstva za
starejše
ŠTEVILO NASTANITVENIH MEST JANUAR 2013
ŠT.
MEST
1. 1.
2013
Gre za skupno število mest, ki so na voljo v posameznem javnem zavodu, NE
za število trenutno prostih mest
CELJE
Dom ob Savinji, Celje
J
252
"Lambrechtov dom" Slovenske Konjice
J
160
Dom starejših Šentjur
J
167
Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah
J
214
Dom upokojencev Polzela
J
224
KOPER
Dom upokojencev Izola
J
215
Obalni dom upokojencev Koper
J
203
Dom upokojencev Ptuj, enota Olmo, Koper
J
150
Dom upokojencev Postojna
J
160
Dom upokojencev Sežana
J
189
Dom starejših občanov Ilirska Bistrica
J
231
KRANJ
Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice
J
196
Dom upokojencev Kranj
J
211
Dom starejših občanov Preddvor
J
233
enota Preddvor − sedež zavoda
187
enota Naklo
46
Dom dr. Janka Benedika Radovljica
J
225
Center slepih in slabovidnih in starejših Škofja Loka
J
220
Dom Petra Uzarja Tržič
J
180
KRŠKO
Dom starejših občanov Krško
J
219
Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Sevnica
J
506
enota Impoljca Sevnica
295
enota Brežice
116
enota Sevnica
95
Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu,
J
221
Sevnica
LJUBLJANA
Dom upokojencev Domžale
J
170
Dom starejših občanov Grosuplje
J
238
enota Grosuplje - sedež zavoda
178
enota Loški potok
60
Dom starejših Hrastnik
J
131
Dom starejših občanov Kamnik
J
223
OBMOČNA ENOTA ZZZS
STAIzvajalci institucionalnega varstva v javni mreži (javni
TUS
zavodi)
DNEVNO
VARSTV
O
(št.
mest)
30
12
3
15
3
20
9
5
2
2
5
7
15
LJUBLJANA NADALJEVANJE
Dom starejših občanov Kočevje
Dom "Tisje" Šmartno pri Litiji
Dom starejših občanov Ljubljana - Bežigrad
Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane
enota Tabor, sedež zavoda
enota Poljane
Dom starejših občanov Fužine, Ljubljana
Dom starejših občanov Ljubljana Moste-Polje
Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška
Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik
enota Bokalci, sedež zavoda
enota Kolezija
Dom starejših Logatec
Dom počitka Mengeš
enota Mengeš, sedež zavoda
enota Trzin
Dom upokojencev "Franca Salamona" Trbovlje
Dom upokojencev Vrhnika
Dom starejših občanov "Polde Eberl-Jamski" Izlake **
MARIBOR
Dom "Danice Vogrinec" Maribor
enota Pobrežje, sedež zavoda
enota Tabor
Dom starejših Tezno, Maribor
Dom upokojencev Ptuj
enota Ptuj, sedež zavoda
enota Muretinci
enota Kidričevo
enota Juršinci
Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane
MURSKA SOBOTA
Dom starejših Rakičan, Murska Sobota
enota Rakičan, sedež zavoda
enota Sv Elizabeta, Rogaševci
enota Murska Sobota
Dom starejših Lendava
Dom starejših Ljutomer
NOVA GORICA
Dom starejših občanov Ajdovščina
Dom upokojencev Nova Gorica
enota Nova Gorica, sedež zavoda
enota Podsabotin, Brda
Dom upokojencev Gradišče, Nova Gorica
Dom upokojencev Podbrdo, Tolmin
enota Podbrdo, sedež zavoda
enota Tolmin
enota Petrovo Brdo, posebni
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
J
P
163
193
227
485
321
164
171
212
230
570
378
192
164
261
204
57
204
244
188
8
2
5
10
10
30
4
5
5
6
5
10
809
609
200
208
627
368
134
69
56
295
14
372
271
35
66
172
155
15
151
324
230
94
146
363
129
139
95
20
15
8
12
16
NOVO MESTO
Dom starejših občanov Črnomelj
Dom počitka Metlika
Dom starejših občanov Novo mesto
Dom starejših občanov Trebnje
enota Trebnje, sedež zavoda
enota Šmarjeta
RAVNE NA KOROŠKEM
Koroški dom starostnikov Dravograd
enota Črneče, sedež zavoda
enota Slovenj Gradec
Dom starejših na Fari, Prevalje
Dom za varstvo odraslih Velenje
J
J
J
J
196
172
355
217
181
36
J
363
271
92
190
190
J
J
15
5
1
2
Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/dso/.
4 Dom starejših občanov Tezno
Na spletni strani Doma starejših občanov Tezno (DSO Tezno) lahko preberemo:
»DSO Tezno je javni socialnovarstveni zavod ustanovljen za opravljanje dejavnosti
socialnega varstva oseb, starejših od 65 let, v katerem se stanovalcem nadomeščajo
ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine. Skrb in želja delavcev DSO Tezno
je, da stanovalci živijo čim bolj samostojno in varno, seveda v okviru svojih
psihofizičnih sposobnosti. DSO Tezno si prizadeva, da bo čim bolj odprta institucija,
ki se bo povezovala z ožjim in širšim družbenim okoljem. Namen hišnega reda je
vzpostaviti osnovna pravila, ki omogočajo skupno življenje večjega števila ljudi v
stanovanjski skupnosti DSO Tezno, spoštovanje temeljnih pravic in potreb
stanovalcev ter njihovo prijetno bivanje in dobro počutje. DSO Tezno nudi
stanovalcem starosti in zdravju primerno celodnevno prehrano in nastanitev v
primerno opremljenih, vzdrževanih, čistih in ogrevanih sobah ter uporabo skupnih
prostorov. Nudi jim socialno oskrbo ter zdravstveno nego v skladu z veljavno
zakonodajo s področja socialnega varstva in zdravstva s ciljem čim smotrneje
zadovoljevati družbene in osebne potrebe stanovalcev. Za dosego tega cilja je hišni
red oblikovan tako, da omogoča urediti življenje v DSO Tezno primerno
splošnoveljavnemu življenjskemu in družinskemu redu. Ravnanje posameznega
stanovalca je omejeno s pravicami drugih stanovalcev (enako velja za svojce), s
pravili za varno bivanje (požarna varnost, sanitarno in higiensko varstvo) in z
drugimi predpisi. Ravnanje delavcev DSO Tezno mora zagotavljati popolno
spoštovanje osebnosti vsakega stanovalca, njegovo dostojanstvo, osebno integriteto
in zasebnost (www.dso-tezno.si/akti/pravilniki)«.
Za namestitev v DSO Tezno lahko zaprosijo državljani Republike Slovenije, ki
imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, in tujci, ki imajo
dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ter so stari nad 65 let. Prosilec
je pred sprejemom v DSO Tezno dolžan predložiti:
17
-
na poenotenem obrazcu za vse domove v RS podpisano prošnjo za sprejem
ali premestitev v institucionalno varstvo;
izpolnjeno mnenje o zdravstvenem stanju, ki ga izpolni osebni zdravnik;
fotokopija veljavnega osebnega dokumenta;
potrdilo o stalnem prebivališču;
potrdilo o državljanstvu;
dokazilo o višini prejemkov.
O sprejemu prosilca v DSO Tezno odloča Komisija za sprejem, premestitev in
odpust stanovalcev, ki o svoji odločitvi prosilca pisno obvesti.
Obrazec 1: Poenoten obrazec za sprejem ali premestitev v institucionalno
varstvo
Naziv izvajalca
institucionalnega varstva:
Naslov:
PROŠNJA ZA SPREJEM ALI PREMESTITEV V INSTITUCIONALNO
VARSTVO
 Sprejem
 Premestitev
UPORABNIK
IME IN PRIIMEK: ___________________________________________
Enotna Matična Številka Občana: 
Št. os. izkaznice: ________________________________
Št. kartice zdravstvenega zavarovanja_____________________________
Davčna številka______________________________________________
STALNO PREBIVALIŠČE: Ulica
__________________________________________
Kraj:________________________ Občina: _____________________ Pošta:

Telefonska/GSM številka: 
Ali ste prostovoljno zdravstveno zavarovani:
DA NE
ZAKONITI ZASTOPNIK oz. POOBLAŠČENEC
(Zakoniti zastopnik je tisti, ki je kot tak določen z zakonom ali z aktom pristojnega
organa na podlagi zakona; Pooblaščenec je tisti, ki ga uporabnik s pooblastilom
pooblasti, da ga zastopa v postopku sprejema, premestitve oziroma odpusta iz
zavoda)
IME IN PRIIMEK: __________________________________________
STALNO PREBIVALIŠČE: Ulica ______________________________
Kraj:________________________ Občina: _____________________ Pošta:

18
Telefonska/GSM številka: 
KONTAKTNA OSEBA
(Izpolniti le, če je kontaktna oseba različna od zakonitega zastopnika oz.
pooblaščenca)
IME IN PRIIMEK: ___________________________________
Ulica ___________________Kraj:________________Pošta: 
Telefonska/GSM številka: 
mesečni dohodki uporabnika in plačilo storitve
REDNI MESEČNI DOHODKI:
Nimam rednih dohodkov
 Imam redne dohodke
PLAČILO STORITEV
Storitev bom v celoti plačeval sam
Storitev bom plačeval do višine svoje plačilne sposobnosti, razliko pa bodo
doplačevale naslednje osebe:
Ime priimek
Leto rojstva
Naslov
prebivališča
Telefonska
številka
Razmerje do
upravičenca
 Zaprosil bom za oprostitev plačila oziroma za (do)plačilo
Storitve
NAVEDITE, ZAKAJ POTREBUJETE STORITVE IZVAJALCA
KAKŠNO VRSTO, OBLIKO IN TRAJANJE STORITVE ŽELITE (obkrožite) ?
vrsta:  v zavodu (domu)  v stanovanjski skupini  drugo
ali bivalni
skupnosti
trajanje:  stalno (nedoločen čas)
 začasno od_______ do ______
oblika:  dnevno (do 12 ur)  celodnevno
Ali v primeru dnevnega varstva potrebujete prevoz?
DA
NE
V KAKŠNI SOBI ŽELITE BIVATI (obkrožite)?
 enoposteljni  dvoposteljni
 večposteljni  apartmaju
19
KAKŠNO IN KOLIKO POMOČI POTREBUJETE PRI VSAKDANJIH
OPRAVILIH IN SKRBI ZASE (prekrižajte ustrezen kvadratek)?
sem
samostojen/a
Pri
potrebujem pomoč
opomba
občasno
stalno
oblačenju in slačenju
obuvanju in sezuvanju
umivanju, kopanju









prehranjevanju
odvajanju






KDAJ ŽELITE ZAČETI UPORABLJATI STORITVE? _______________
ŽELIM, DA PROŠNJO POSREDUJETE ŠE NASLEDNJIM IZVAJALCEM: ____
Vlagatelj mora priložiti naslednja dokazila:
-
-
zdravniško mnenje o zdravstvenem stanju, staro največ mesec dni, če ni
razvidno iz dokazil iz zadnje točke,
izjavo o (do)plačilu storitve s strani tretje osebe*,
odločbo pristojnega organa oziroma izvedensko mnenje pristojne komisije,
izdano v postopku uveljavljanja pravic po drugih predpisih (v primeru prošnje
za sprejem oziroma premestitev v posebni socialno varstveni zavod, kombinirani
socialno varstveni zavod, varstveno delovni center ali v zavod za usposabljanje),
pooblastilo oz. odločbo o postavitvi zakonitega zastopnika**.
Organ, ki vodi postopek po uradni, dolžnosti pridobiva potrebne podatke in dokazila
iz uradnih evidenc in druge podatke, za katere ima podlago v zakonu, ki ureja
socialno varstvo.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovoljujem, da se moji osebni
podatki, navedeni v tej prošnji, posredujejo zavodom, ki sem jih navedel v 18. točki
te prošnje in jih oni uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravice do
institucionalnega varstva.
Podpis uporabnika (zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca) oz.
Podpis drugega vlagatelja (če prošnje ne vlaga uporabnik)
Razmerje do uporabnika:
Naslov:
V __________________, dne: _____________
* obvezna priloga le v primeru, da storitev (do)plačuje tudi tretja oseba
** obvezna priloga le v primeru, če prošnjo za sprejem oz. premestitev vlaga
zakoniti zastopnik ali pooblaščenec vlagatelja
Vir: http://www.dputrzic.si/obrazci.php.
20
Ob samem sprejemu v DSO Tezno je socialni delavki, ki prevzame potrebno
dokumentacijo za sprejem, prihodnji stanovalec dolžan predložiti še:
- osebni dokument (osebno izkaznico, davčno številko);
- urejeno zdravstveno kartico s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem;
- zdravstveni karton;
- morebitne ortopedske pripomočke;
- morebitni inkontinenčni material;
- morebitna zdravila.
DSO Tezno je organiziran enovito z naslednjimi organizacijskimi enotami oziroma
službami: direktorica, socialna služba, služba zdravstvene nege in oskrbe,
računovodska in tehnična služba, služba za prehrano in pralnica. Dom starejših
občanov Tezno je bil ustanovljen 9. julija 2002 kot javni socialno varstveni zavod s
sklepom Vlade Republike Slovenije št. 571-30/2002 – 1. Ustanoviteljske pravice in
obveznosti opravlja Vlada Republike Slovenije. Dom kot osnovno dejavnost v
skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in
17/08) in aktom o ustanovitvi izvaja dejavnosti, ki so z zakonom določene kot javna
služba, lahko pa opravlja tudi dodatno gospodarsko dejavnost, ki je namenjena višji
kvaliteti življenja in varstva starejših občanov:
a) Zdravstvo in socialno varstvo (osnovna dejavnost)
Q 86.210 Splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost
Q 86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost
Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti (FT, DT)
Q 87.100 Dejavnost nastanitvenih ustanov za bolniško nego
Q 87.200 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno
obolelih in zasvojenih oseb
Q 87.300 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb
Q 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe
Q 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve
b) Gospodarska dejavnost (dodatna dejavnost)
C 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic
G 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili
G 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah (DT)
I 56.101 Restavracije in gostilne
I 56.103 Slaščičarne in kavarne
I 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi
I 56.290 Druga oskrba z jedmi
I 56.300 Strežba pijač
J 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev
J 58.190 Drugo založništvo
21
J 63.120 Obratovanje spletnih portalov
N 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup
N 81.210 Splošno čiščenje stavb
N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in drugih posamičnih pisarniških
dejavnosti
N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
O 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulture in drugih storitev, razen
obvezne socialne varnosti
R 90.030 Umetniško ustvarjanje
R 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
S 95.290 Popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov
S 96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic
S 96.021 Frizerska dejavnost
S 96.022 Kozmetična in pedikerska dejavnost
S 96.030 Pogrebna dejavnost
S 96.040 Dejavnosti za nego telesa
S 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene (1., 2., 4. člen Statuta
Doma starejših občanov Tezno).
Za opravljanje svoje dejavnosti dom v skladu z aktom o ustanovitvi upravlja s
stvarnim premoženjem v lasti Republike Slovenije. Sredstva za izvajanje in razvoj
dejavnosti pridobiva dom: s plačili za storitve, od Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije za opravljene storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu; iz
Proračuna Republike Slovenije in proračuna občine za storitve in namene, določene
z zakonom, in s prispevki organizacij, donatorjev in iz drugih virov. Presežek
prihodkov nad odhodki, ki ga ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti, lahko dom
uporabi za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja presežka
prihodka nad odhodki odloča svet doma v soglasju z ustanoviteljem. Za svoje
obveznosti odgovarja dom z vsem premoženjem, katerega upravlja.
Dom je dolžan upravljati premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja. Za
upravljanje je odgovoren ustanovitelju. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti doma,
ki so povezane z izvajanjem javne službe, samo do višine vrednosti premoženja,
pridobljenega iz javnih sredstev (5., 6., 7., 8., 9. člen Statuta Doma starejših občanov
Tezno).
Statut je temeljni splošni akt Doma. Posamezna vprašanja, ki jih ureja ta statut, se
lahko podrobneje uredijo z drugimi splošnimi akti. S splošnimi akti se ureja
predvsem vprašanja hišnega reda, organizacije dela in sistemizacije delovnih mest
doma, dela sveta doma, varstva osebnih podatkov in varovanja poslovnih tajnosti,
odnosov doma z javnostjo, varnosti in varovanja zdravja pri delu ter varstva pred
požarom, delitve sredstev za plače in druge prejemke delavcev, finančnega
poslovanja in računovodstva, popisa stvarnega premoženja in sredstev v upravljanju
22
in druga vprašanja v skladu z veljavno zakonodajo in s tem statutom (72, 73. člen
Statuta Doma starejših občanov Tezno).
Oskrbni stroški v Domu starejših občanov Tezno v Mariboru se plačujejo za pretekli
mesec do 15. v mesecu. Ceno posamezne kategorije oskrbe določi Svet doma s
soglasjem ustanovitelja. Cenik storitev je izobešen na oglasni deski doma. Če je
plačilo oskrbnine realizirano po tem roku, dom zaračunava zakonsko določene
zamudne obresti.
Obrazec 2: Primer obrazca v DSO Tezno − Izjava o doplačevanju oskrbnih stroškov
IZJAVA
O PLAČILU OZ. DOPLAČILU OSKRBNINE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
TEZNO
Na podlagi Dogovora o izvajanju socialno varstvene storitve institucionalno varstvo,
sklenjenega dne ______ med Domom starejših občanov Tezno, Panonska ul. 41,
Maribor, kot izvajalcem,_______kot uporabnikom, ____ kot porokom, in _____kot
(do)plačnikom/i (v nadaljevanju Dogovor), podpisani ________, roj. _________ v
__________, EMŠO ___________________, davčna št. __________, s stalnim
bivališčem _______ (naslov, pošta in kraj), zaposlen/a v/pri _________ oz.
upokojen/a in prejemnik/ca pokojnine,
IZJAVLJAM IN SE ZAVEZUJEM
na podlagi navedenega Dogovora ter izstavljenega računa ali položnice DSO Tezno
plačevati oz. doplačevati ceno opravljene socialnovarstvene storitve (oskrbnino)
najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec oz. v pogodbeno
dogovorjenem roku, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi
obrestmi, za uporabnika/co g./go. __________________, roj. ______________, s
stalnim bivališčem ____________________ (naslov, pošta in kraj), od dneva
nastanitve uporabnika/ce v Dom, in sicer:
- celotno oskrbnino,
- razliko med celotno oskrbnino in delom oskrbnine, ki ga je dolžan plačati
uporabnik v skladu z Dogovorom,
- _____ % razlike med celotno oskrbnino in delom oskrbnine, ki ga je dolžan
plačati uporabnik v skladu z Dogovorom,
- _____ % celotne oskrbnine,
v primeru, ko je uporabnik upravičen do (delne) oprostitve plačila storitve, pa:
prispevek v višini, kot je navedeno v vsakokratni odpravljeni odločbi CSD o
oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva, če pa odločba CSD ni izdana do
prvega dne naslednjega meseca po sprejemu uporabnika v Dom, ali če katerikoli
zavezanec za plačilo oskrbnine odločbo CSD izpodbija, pa se zavezujem k
23
nerazdelnemu plačilu celotne oskrbnine do dokončnosti odločbe, pri čemer bo
izvajalec po prejemu (nove) odločbe CSD izstavil ustrezen poračun.
Seznanjen/a sem s trenutno ceno storitve in z dejstvom, da se cene storitve iz
Dogovora spreminjajo v skladu z vsakokratno uskladitvijo in da so odvisne od
dejansko opravljenih storitev izvajalca, ter izjavljam in se zavezujem plačevati
stroške oskrbe upoštevaje vsako spremembo storitve in povišanje cene oskrbnega
dne in drugih storitev in/oz. v celoti v skladu s sklenjenim Dogovorom.
V primeru, da uporabnik ali katerikoli drugi (do)plačnik storitve po Dogovoru zaradi
znižanja osebnih prejemkov ali iz kakršnegakoli drugega razloga ni sposoben
poravnati oz. ne poravna v celoti ali pravočasno svojih obveznosti v skladu s tem
dogovorom, pri svoji popolni poslovni sposobnosti jamčim kot porok z vsem svojim
premoženjem izvajalcu storitve za izpolnitev vseh dogovorjenih, veljavnih in
zapadlih a neplačanih obveznosti uporabnika in drugega (do)plačnika po tem
dogovoru in za povrnitev morebitnih stroškov izterjave.
Seznanjen/a sem z dejstvom, da neredno plačevanje ali neplačevanje storitve z
zaostankom več kot mesec dni predstavlja kršitev Dogovora, katerega posledica je,
da DSO Tezno prične z izterjavo dolga v izvršilnem postopku pri pristojnem
sodišču, izvede postopek odpusta uporabnika iz zavoda in enostransko prekine
dogovor z odločbo o odpustu uporabnika iz Doma.
Kraj in datum: ____________________ Ime, priimek in podpis
Vir: http://www.dso-tezno.si/vzorcna-stran/osnovni-podatki-o-domu.
5. Sončni dom družba za storitve d.o.o.
Sončni dom je zasebni zavod − dom za starejše, ki dejavnost opravlja na podlagi
koncesije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v skladu s standardi in
predpisi, ki zagotavljajo kvaliteto bivanja. Na spletni strani Sončnega doma lahko
preberemo, da je zasnovan tako, da nudi široko možnost izbire bivanja s skupno
zmogljivostjo 159 oseb v kompletni oskrbi in 8 oseb v dnevnem bivanju
(http://www.soncnidom.si).
Programi bivanja v Sončnem domu
Nadstandardni program bivanja
Sončni dom nudi v nadstandardnem programu bivanja skupno 16 ležišč, in
sicer 9 garsonjer z dvema ležiščema, s kuhinjskim delom in sanitarijami s
tušem.
24
Garsonjera
Spalnica 18,0M2
Kuhinja 2,8M2
Predprostor 2,3M2
Kopalnica 2,9M2
Balkon 5,1M2
Dvoposteljna soba
Soba20,5M2
Toaleta3,1M2
Balkon 4,7M2
Enoposteljna soba
Soba 12,2M2
Kopalnica (skupna za dve osebi) 4,0M2
Predprostor (skupen za dve sobi) 6,2M2
Vir: http://www.soncnidom.si/default.asp?Page=Stay.
Sončni dom, ki je v Mariboru, opravlja institucionalno varstvo na temelju
pridobljene koncesije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve od aprila leta
2002. Osem nadstropij je razporejenih na oddelke hotelskega tipa, varovani oddelek
za dementne stanovalce ter negovalne oddelke za stanovalce, ki potrebujejo dodatno
oskrbo in zdravstveno nego, oziroma na 151 postelj, razporejenih v 27
enoposteljnih, 54 dvoposteljnih sob standardnega tipa, 9 dvoposteljnih garsonjer in
dvoposteljni apartma s kuhinjo in klimo (nadstandardnega tipa). V register podjetij
je vpisan kot Sončni dom družba za storitve d.o.o.
Postopki za namestitev oziroma nastanitev v Sončni dom so identični kot v zgoraj
opisanem primeru DSO Tezno. Postopek se začne s pisno prošnjo, ki jo poda
kandidat za sprejem oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pristojni Center za
socialno delo po uradni dolžnosti. V vsakem primeru mora s prošnjo soglašati
upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik. Zaradi sprejema na ustrezni oddelek in
zagotovitev potrebnih pogojev zdravstvene nege in oskrbe je prosilec dolžan pred
sprejemom predložiti še dokazilo oziroma izvid možne okuženosti (MRSA) ali
drugih infekcijskih bolezni.
Pri obravnavi prošenj Komisija za sprejem, premestitve in odpust Sončnega doma
upošteva še:
- starost prosilca,
- socialno, zdravstveno stanje prosilca,
- kraj stalnega bivališča,
25
-
potrebe in pričakovanja prosilca,
primernost prostora,
druge razloge.
Med socialnovarstvene storitve, ki jih ponuja Sončni dom in ki upravičencem
nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcijo doma oziroma lastne družine, prištevamo
naslednje storitve:
1. Osnovna oskrba
Ta socialnovarstvena storitev zajema bivanje v ogrevanih, opremljenih in
vzdrževanih eno in dvoposteljnih sobah, dvoposteljnih garsonjerah in dvoposteljnem
apartmaju, zagotavljanje sanitarnih prostorov, prostorov za osebno higieno, skupnih
prostorov, čiščenje in vzdrževanje prostorov, objekta in okolice. V osnovno oskrbo
spada tudi priprava in serviranje celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju
primerne hrane in napitkov.
2. Socialna oskrba
Ta socialnovarstvena storitev zajema varstvo, posebne oblike varstva, pripravo za
življenje in vodenje. Varstvo je pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk,
pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pri vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji,
komunikaciji, orientaciji in organiziranje prevozov, ki niso zdravstveno indicirani.
Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju
socialnih odnosov, zaposlitvi, korekciji in terapiji motenj ter aktivnemu preživljanju
prostega časa. Izvajalci te storitve so socialni delavec, zdravstveno negovalno
osebje, delovni terapevt, fizioterapevt, delovni inštruktor.
3. Vodenje
Oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, dogovarjanje in
sodelovanje s posamezniki ter svojci, sodelovanje z drugimi institucijami in s
strokovnimi delavci ter organizacija prostočasnih dejavnosti. Postopek izvajanja
institucionalnega varstva zajema strokovno pripravo na sprejem, namestitev,
morebitno premestitev ali odpust upravičenca ter je odvisen od njegovih potreb in
oblik storitve.
4. Zdravstvena oskrba
Zdravstveno negovalna služba, ki je organizirana 24 ur na dan, zagotavlja
zdravstveno nego in dodatno oskrbo stanovalcem, ki zaradi starostnih težav ali
bolezni ne morejo v celoti skrbeti zase. Izvajalci te storitve so diplomirane
medicinske sestre, zdravstveni tehniki in bolničarji. V storitve oskrbe za zdrave
stanovalce se vključujejo tudi bolniške strežnice. V Sončnem domu izvajajo tudi
nekatere medicinsko tehnične posege po naročilu zdravnika in preskrbo z zdravili,
urejanje specialističnih pregledov v drugih zdravstvenih ustanovah, spremstvo k
26
specialistom, odvzem materialov za osnovne laboratorijske preiskave, oskrbo s
pripomočki za inkontinenco ter fizioterapevtsko dejavnost.
Med dodatne dejavnosti Sončnega doma, ki so organizirane po načelu
samoplačništva, pa spadajo še: frizer, pediker, masaže ter duhovne in verske potrebe
(sveta maša je vsak petek ob 10.00 uri in ob večjih praznikih v kapelici Sončnega
doma).
6. Primerjava cen storitev dveh vzorčnih izvajalcev institucionalnega varstva v
Mestni občini Maribor (Dom starejših občanov Tezno in Sončni dom v Mariboru)
Tabela 2: Primerjalni cenik storitev oskrbe na dan v EUR z DDV, Dom starejših
občanov Tezno in Sončni dom v Mariboru
Storitve oskrbe / velja od 01. 12. 2013
Dom
starejših Sončni
občanov Tezno
dom
Enoposteljna soba
19,36
Enoposteljna soba z WC
20,24
Enoposteljna soba z WC in balkonom
21,12
Dvoposteljna soba
17,6
Dvoposteljna soba z WC
18,04
Dvoposteljna soba z WC in balkonom
18,48
Vir: http://www.soncnidom.si/images/CENIK%202013%20-8.3.2013VELJAVEN.pdf in http://www.dso-tezno.si/ceniki.
23,09
24,14
25,19
20,99
22,04
23,09
Tabela 3: Primerjalni cenik dodatnih storitev na dan v EUR z DDV, Dom starejših
občanov Tezno in Sončni dom v Mariboru
Storitve dodatne oskrbe / velja od 01. 12.
2013
Dom starejših
občanov
Tezno
Sončni dom
Dietna prehrana
1,05
1,89
Spremstvo na željo stanovalca ali svojca (1
ura)
6,05
6,42
Prinašanje hrane v sobo
0,6
1,58
Pomoč pri kopanju, kopanje ali tuširanje
7,5
7,74
Dodatna menjava inkont. pripomočka
2,0
1,98
Vir: http://www.soncnidom.si/images/CENIK%202013%20-8.3.2013VELJAVEN.pdf in http://www.dso-tezno.si/ceniki.
Primerjava cen storitev oskrbe in dodatne oskrbe v Domu starejših občanov Tezno
in Sončnem domu v Mariboru nam razkrije, da so cene Sončnega doma, ki opravlja
27
institucionalno varstvo na podlagi pridobljene koncesije, nekoliko višje kot cene
javnega socialnovarstvenega zavoda Dom starejših občanov Tezno.
Cene Sončnega doma za storitve oskrbe za enoposteljno sobo so v primerjavi z
javnim zavodom Dom starejših občanov Tezno višje za 19,27 %, v enakem razmerju
za enoposteljno sobo z uporabo toalete in enoposteljno sobo s toaleto in z balkonom.
Za dvoposteljno sobo je cena v Sončnem domu višja za 19,26 %, za dvoposteljno
sobo s toaleto za 22,17 % in za dvoposteljno sobo s toaleto in z balkonom za 24,96
%. V povprečju so cene storitev oskrbe v Sončnem domu od javnega Doma starejših
občanov Tezno višje za 20,7 %.
Cene storitev dodatne oskrbe pa so v Sončnem domu v povprečju višje za 50,66 %
od cen storitev Doma starejših občanov Tezno. Cena storitve dietne prehrane je v
Sončnem domu višja za 80 %, spremstvo za 6,12 %, prinašanje hrane v sobo za 163
%, pomoč pri kopanju za 3,2 % in dodatna menjava pripomočka za inkontinenco za
1 %.
6 Sklep
Institucionalno varstvo starostnikov v Sloveniji se manifestira v različnih oblikah.
Vsaka ima svoje pozitivne in manj pozitivne strani. V našem prispevku smo se
osredotočili na bivanje starostnikov v domovih za starejše občane, ki pa zaradi
vedno večjega razkoraka med možnostmi plačevanja bivanja in realnimi prihodki
starostnika ali njegove družine ne pomenijo več avtomatične izbire preživljanja
starosti. Seveda so tu še vedno prisotne stigme strahu pred bivanjem v domu in
občutka izgube določene stopnje samostojnosti ob taki odločitvi. Kljub temu pa tudi
praksa v tujini kaže na to, da se starostniki vedno pogosteje ozirajo za ekonomsko
bolj ugodnimi rešitvami preživljanja starosti. Nazoren primer takih odločitev je film
iz leta 2012 z naslovom Eksotični hotel Marigold (angl. The Best Exotic Marigold
Hotel), v katerem režiser filma John Madden prikaže skupino obubožanih britanskih
upokojencev, ki se zaradi navidezno ugodne ponudbe odloči jesen svojega življenja
preživeti v idiličnem indijskem hotelu Marigold. Koncept pošiljanja oziroma
odhajanja upokojencev na tuje je v zahodnih demokracijah že ustaljena praksa. Za
slovenske upokojence verjetno ne bo prva izbira, saj si večina zaradi
(pod)povprečnih pokojnin ne more privoščiti take institucionalne oblike preživljanja
starosti. Kljub vsem dobrim namenom se ponovno srečamo z znanim rekom: Vse se
začne in konča z denarjem. Za zaključek pa iz navedenega filma raje uporabimo
stavek upravitelja hotela, gospoda Sonny Kapoorja: »V Indiji imamo pregovor. Na
koncu bo še vse v redu. Če torej ni vse v redu, potem še nismo na koncu.«
28
Literatura
Ambrožič, B., Bravc, M., Görgner, J., Žlof, S., Feguš, M. (2014). Zbornik
prispevkov (CD). 9. mednarodna IRDO konferenca Zdravje - osebna in/ali družbena
odgovornost, Maribor, 6.−7. 3. 2014.
Cijan, R., Cijan, V. (2003). Zdravstveni socialni in pravni vidiki starostnikov.
Ljubljana: Visoka zdravstvena šola.
Dimovski, V. (2007). Demografski trendi in vzdržnost pokojninskega sistema v
Sloveniji. Odnos Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za
starost: zbornik ob 10. obletnici Kapitalske družbe. Dostopno 11. 2. 2014 na:
http://www.kapitalska-druzba.si/_files/512/kad_zbornik2007_vlado_dimovski.pdf.
Domovi za starejše, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dostopno 4. 3.
2014 na:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/oskrbovana_stanova
nja/.
Dom Petra Uzarja – dom starejših občanov Tržič. Dostopno 5. 3. 2014 na:
http://www.dputrzic.si/obrazci.php.
Dom starejših občanov Tezno. Dostopno 4. 3. 2014 na: http://www.dso-tezno.si.
Državni portal za starejše in upokojence STAREJŠI. Dostopno 17. 2. 2014 na:
http://www.starejsi.gov.si/index.php?option=com_content&view=article&id=31&It
emid=5.
Evropska listina pravic in dolžnosti starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe in
podpore. Dostopno 2. 3. 2014 na: http://www.ageplatform.eu/images/stories/22495_guide_accompagnement_SL_low.pdf.
Findeisen, D. Prosti čas upokojencev, izobraževanje in/za dejavno staranje.
Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starostipodjetja/zbornik/dusana_findeisen.
Gajšek, V. Na starost - sen o večni mladosti. Dostopno 10. 2. 2014 na:
http://www.intelyway.com/literatura/eseji/VladimirGajsek_-_Gerontolosko_leto.pdf.
Josipovič, D. (2009). Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji.
Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na
slovensko vojsko. Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU,
Ljubljana. Dostopno 15. 2. 2014 na:
http://books.google.si/books?id=120jj8QLrAcC&pg=PA14&lpg=PA14&dq=taka+r
ast+gre+najve%C4%8D+na+ra%C4%8Dun+%C5%A1tevil%C4%8Dno+mo%C4%
8Dnih+generacij&source=bl&ots=P1x4MYPGqs&sig=M_mXbqutC0asoY7R3P16t
29
D_QQCk&hl=sl&sa=X&ei=tqAKU8XZH9Hy7AbDioC4BA&ved=0CCUQ6AEwA
A#v=onepage&q=taka%20rast%20gre%20najve%C4%8D%20na%20ra%C4%8Dun
%20%C5%A1tevil%C4%8Dno%20mo%C4%8Dnih%20generacij&f=false.
Kinsella, K., Phillips, D. R. (2005). Global Aging: The Challenge of Success.
Population Bulletin 60, no. 1. Washington, DC: Population Reference Bureau,
March 2005.
Kovač, T. Kakovostno staranje − Tudi starati se je treba znati. Fakulteta za socialno
delo. Ljubljana. Dostopno 1. 3. 2014 na: http://www.csd-ljsiska.si/dejavnosti/dejavnosti.asp?DID=1699221085.
Kuhar, M. (2007). Sociološki vidik: prevrednotenje staranja in starosti. Odnos
Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za starost: zbornik ob
10. obletnici Kapitalske družbe. Dostopno 11. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starosti/zbornik/me
tka_kuhar.
Modic, T. (2014). 25.000 ljudi iz skladov dvignilo več kot 120 milijonov evrov.
Dnevnik. Dostopno 17. 2. 2014 na: http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/25000ljudi-iz-skladov-dvignilo-vec-kot-120-milijonov-evrov.
Novice Mreže medgeneracijskih programov. Št. 10. Dostopno 2. 3. 2014 na:
http://www.filantropija.org/wp-content/uploads/2013/12/Mre%C5%BEnenovi%C4%8Dke-%C5%A1t-10-9-7-2013.pdf.
Oskrbovana stanovanja, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dostopno
4. 3. 2014 na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/dso/.
Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Poljšak, B., Lampe, T. (2011). Proces staranja: vzroki, posledice in ukrepi.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. Dostopno 5. 4. 2013 na:
http://www2.zf.uni-lj.si/ri/publikacije/staranje2011/1.pdf.
Pomoč na domu, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dostopno 4. 3.
2014 na:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/pomoc_na_domu/.
Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni
list RS, štev. 38/04).
Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št.
52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04 in 60/05).
30
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe
objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/2003,
77/2009).
Ramovš, S. (2013). Medgeneracijsko sožitje in solidarnost. Inštitut Antona
Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Ljubljana. Kakovostna
starost, let. 16, št. 4, 2013, 3−33.
Ramovš, J. (2007). Medgeneracijsko sožitje med stebri za kakovostno staranje .
Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/_files/504/kad_zbornik2007_joze_ramovs.pdf.
Ramovš, J. Evropska in slovenska strategija starajoče se družbe in medgeneracijski
menedžment staranja na delovnem mestu - sedanje demografsko stanje in smer
reševanja. Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starostipodjetja/zbornik.
Ramovš, J. (2004). Specifika potreb in oskrbe starih ljudi s stališča socialnega dela.
Zdravstveni Vestnik, Ljubljana; 73: 721−30. Dostopno 10. 2. 2014 na:
http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st4-10/st4-10-721730.htm.
Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost – socialna gerontologija in gerontagogika.
Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Rant, M. (2013). Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje
2013−2020. Kakovostna starost, let. 16, št. 4, 2013, 3–33. Dostopno 3. 3. 2014 na:
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostnastarost/stevilka.html?ID=201304.
Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013−2020
(Uradni list RS, št. 39/2013).
Rožič, U. Staranje prebivalstva: Izziv in odgovornost države, podjetij in
posameznikov. Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starostipodjetja/zbornik.
Sander, E. (2001). Common Culture und neues Generationenverhältnis, Die
Medienerfahrungen jüngerer Jugendlicher und ihrer Eltern im empirischen
Vergleich. München: Verlag Deutsches Jugendinstitut.
lovar slovenskega knjižnega jezika, Staranje. Dostopno 2. 3. 2014 na: http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=star.
31
Standard SIST ISO 21542:2012 Gradnja stavb - Dostopnost in uporabnost grajenega
okolja. Dostopno 3. 3. 2014 na:
http://www.sist.si/ecommerce/catalog/project.aspx?id=ed495cb5-3617-420f-9ad1c958df23b0dc.
Stanovnik, T. (2007). Demografski trendi in vzdržnost pokojninskega sistema v
Sloveniji. Odnos Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za
starost: zbornik ob 10. obletnici Kapitalske družbe. Dostopno 11. 2. 2014 na:
http://www.kapitalska-druzba.si/_files/510/kad_zbornik2007_tine_stanovnik.pdf.
Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno 25. 3. 2013 na:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5280.
Statut Doma starejših občanov Tezno. Dostopno 4. 3. 2014 na: http://www.dsotezno.si/akti/statut.
Strategija varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje
prebivalstva. Dostopno 14. 2. 2014 na:
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/strat
egija_varstva_starejsih_splet_041006.pdf.
Šantavec, A. (2009). Učeča se organizacija. Diplomsko delo. Fakulteta za
organizacijske vede Univerze v Mariboru. Dostopno 17. 2. 2014 na:
file:///D:/Moji%20dokumenti/Downloads/VS_Santavec_Alenka_1971%20(1).pdf.
Vidmar, G. (2006). Teorije staranja. Dostopno 6. 4. 2013 na:
http://www.cenim.se/153-1-a.html.
Vovk, L., Radešček, M. (2009). Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku
[Elektronski vir] : gradivo za 2. letnik / Mojca Radešček, Liljana Vovk. - El. knjiga.
- Ljubljana : Zavod IRC, 2009. - (Višješolski strokovni program -Poslovni sekretar /
Zavod IRC). Dostopno na:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ES
S/Impletum/IMPLETUM_307POSLOVNI_Poslovno_Radescek.pdf.
Wilson, G. (2001b). Conceptual frameworks and emancipatory research in social
gerontology, Ageing and Society, Cambridge University Press 21 (4). Pp. 471−487.
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).
Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07).
32
Dr. Živko Bergant1
NAPAČNO POJASNJEVANJE KRATKOROČNEGA
IN POSPEŠENEGA KOEFICIENTA
Current ratio and quick ratio - wrong interpretations
1.02 Pregledni znanstveni članek
UDK 658.14/17
Izvleček: V strokovni literaturi, pa tudi v
praksi se še vedno pojavljajo napačne
razlage izrazne moči kratkoročnega in
pospešenega koeficienta, na tem temelju pa
tudi neustrezna pojasnjevanja v analizah
poslovanja
in
poslovnih
poročilih
posameznih podjetij. Prispevek obravnava
prikaz omenjenih kazalnikov v novejši
knjigi (O'Hara, 2013) in njuno neustrezno
pojasnjevanje, ki je žal pogosto tudi v angloameriških učbenikih poslovnih financ.
Ključne besede: kratkoročni koeficient,
pospešeni koeficient, obratni kapital,
plačilna sposobnost, likvidnost, kapitalska
ustreznost
Abstract: The article deals with information
power of current ratio and quick ratio, which
is wrong or at least very weak interpreted,
explained in particular business analyses and
business reports. The author shows non
adequate treating of these ratios in the recent
book (O'Hara, 2013). Such explanations are
unfortunately often even in English and
American books about corporate finance.
Key words: Current ratio, quick ratio,
working capital, solvency, liquidity, capital
adequacy
1 Uvod
Zgodovina neustreznega pojasnjevanja tako imenovanih likvidnostnih koeficientov
(angl. liquidity ratios)2 je razmeroma dolga. Pojavlja se tako v tuji kot tudi domači
strokovni literaturi, na kar je bilo že večkrat opozorjeno (npr. Bergant, 2007, 409).
Posebno obravnavo kratkoročnega in pospešenega koeficienta ponuja najnovejša
knjiga O'Hare (2013, 40−43). Na podlagi primerov poskuša pokazati način
pojasnjevanja obeh kazalnikov, ki pa nikakor ni prepričljiv. Temelji sicer na splošno
uveljavljenem pojasnjevanju obeh kazalnikov, ki pa ne pokaže in ne izkoristi njune
prave izrazne moči.
Ker obstaja velika nevarnost, da bi tako pojasnjevanje prevzeli tudi naši
"strokovnjaki", bomo v nadaljevanju podrobneje prikazali slabosti takega pristopa.
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, certificirani poslovodni
računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v
Ljubljani.
2
Slovenski SRS jih imenujejo kazalniki vodoravnega finančnega ustroja (SRS, točka
29.31f), v starejši literaturi pa imajo celo več imen (več v Bergant, 2012, 72).
33
2 Kratkoročni koeficient
Kazalnik kratkoročni koeficient (KK) se običajno izračuna na naslednji način:
Kratkoročne naložbe (KN)
KK = ------------------------------------------Kratkoročne obveznosti (KO)
(1)
Avtorji ga praviloma tesno povezujejo s kratkoročno plačilno sposobnostjo podjetja.
Tudi večina domače strokovne literature ga uvršča med najbolj tipične informacije o
kratkoročni plačilni sposobnosti podjetja, kar pa je površno in zavajajoče.
Površna, vendar pogosto citirana logika kratkoročnega koeficienta je običajno zajeta
v predpostavki, da bo podjetje lažje zagotavljalo kratkoročno plačilno sposobnost,
če je za poravnavo kratkoročnih obveznosti na razpolago večji znesek kratkoročnih
naložb.3
Za računovodske informacije je namreč bistveno, da jih ne moremo vedno
pojasnjevati glede na to, kako smo jih izračunali, saj je mogoče do istih rezultatov
priti na več načinov. Zato lahko pravo ozadje izrazne moči kratkoročnega
koeficienta izpeljemo iz naslednje relacije:
1
OBK
KK = ----------, pri čemer je K = -----------.
1–K
KN
(2)
Ker je obratni kapital (OBK) tisti del dolgoročnih obveznosti do virov sredstev, ki
financira kratkoročne naložbe (KN), ni kratkoročni koeficient po svoji vsebini nič
drugega kot drugače izražena stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih
naložb (K). K in KK sta torej enolično določena: pri enem K obstaja samo en KK in
obratno:
KK – 1
K = ---------------.
(3)
KK
Enačba 2 jasno kaže vzročno-posledično razmerje. KK se torej spreminja
sorazmerno s spreminjanjem obratnega kapitala in obratno sorazmerno s
spreminjanjem kratkoročnih naložb.
Na zgornjem temelju lahko kritično presodimo pojasnjevanje kratkoročnega
koeficienta na zgledu O'Hare (2013, 41), ki ima za osnovo podatke v tabeli 1.
3
Več o posledicah takega napačnega pojasnjevanja v Bergant (1012, 73).
34
Tabela 1: Podatki iz bilance stanja in kratkoročni koeficient
Element
Leto X
Leto X + 1
Indeks
Zaloge - Z
2,0
1,0
50
Poslovne terjatve - PT
2,0
1,0
50
Denarna sredstva - Den
1,0
0,5
50
Kratkoročna sredstva - KS
5,0
2,5
50
Poslovne obveznosti - PO
2,5
5,0
200
Kratkoročni koeficient - KK
2,0
0.5
25
Avtor na osnovi tabele 1 podaja dve možnosti pojasnjevanja stanja in gibanja
kratkoročnega koeficienta:
1. Podjetje je povečalo obračanje zalog in poslovnih terjatev. Odjemalci so se
strinjali s podaljšanim plačilnim rokom, morda celo brez obresti. Pridobljena
denarna sredstva so bila mogoče plasirana v nova sredstva, ki lahko še povečajo
učinkovitost poslovanja.
2. Podjetje je imelo manjše zaloge, ker so dobavitelji zmanjšali dobave. Poslovne
terjatve so se zmanjšale zaradi manjše prodaje, ki je posledica pomanjkanja
denarja. Podjetje ima težave s plačilno sposobnostjo.
Avtor pojasnjuje, da je resnica verjetno nekje vmes, med obema skrajnima
možnostma. Trdi, da za njeno ugotovitev potrebuje več informacij o podjetju.
Lahko se strinjamo s tem, da bi bilo koristno vedeti kaj več o podjetju, nikakor pa se
ne moremo strinjati s tem, da je to, kar je ugotovil avtor, vse, kar lahko povemo iz
podatkov v tabeli 1. Dobimo lahko namreč vtis, da si brez dodatnih podatkov na
osnovi tabele 1 ne moremo nič pojasniti.
Za lažjo predstavo je koristno narisati kratkoročni del bilance stanja za obe
obravnavani obdobji v tabeli 1, kar kaže slika 1.
Na osnovi slike in tabele 1 lahko za prvo leto ugotovimo naslednje:
1. Podjetje ima pozitivni obratni kapital v znesku 2,5 mio, kar pomeni, da so vse
dolgoročne naložbe financirane dolgoročno.
2. 50 % kratkoročnih sredstev je financiranih dolgoročno (z obratnim
kapitalom). Stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih naložb (K) znaša
0,5 in KK = 2.
35
Slika 1: Sprememba kratkoročnega dela bilance stanja in KK
A
P
A
P
Den. Sr.
(Den)
1,0
Posl.
obv.
(PO)
Den. sr.
0,5
Posl. terj.
Posl. terj.
(PT)
2,0
2,5
1,0
Zaloge
(Z)
Obratni
kapital
(OBK)
Zaloge
1,0
Posl.
obv.
5,0
OBK
−2,5
2,0
2,5
Prvo leto
Drugo leto
3. Vse zaloge (2,5 mio) so financirane dolgoročno.
4. Ker so kratkoročne terjatve z denarjem večje od kratkoročnih obveznosti, ima
podjetje neto kratkoročno terjatev (NKT = 0,5 mio), ki dolgoročno financira
25 % poslovnih terjatev.
5. Stopnja dolgoročnega financiranja poslovnih terjatev z vključenimi denarnimi
sredstvi (NKT/KTD) znaša 16,67 %.
6. Drugi del poslovnih terjatev in denarna sredstva so financirana s poslovnimi
obveznostmi, torej kratkoročno.
7. Podjetje nima kratkoročnih posojil.
8. Potrebni obratni kapital (OBKpotr) znaša 1,5 mio (Z + PT – PO).
9. Podjetje ima presežek obratnega kapitala v znesku 1,0 mio, kar znaša 20 %
kratkoročnih sredstev oziroma 40 % PO.
10. Presežek obratnega kapitala je razmeroma visok in pomeni rezervni obratni
kapital, kar kaže na kapitalsko ustreznost podjetja.
Na osnovi slike 1 lahko za drugo leto ugotovimo naslednje:
1. Podjetje ima negativni obratni kapital (v znesku 2,5 mio). Zato je kratkoročni
koeficient manjši od 1.
2. Vsa kratkoročna sredstva so financirana s poslovnimi obveznostmi.
3. 50 % poslovnih obveznosti (2,5 mio) financira dolgoročne naložbe podjetja.
Zato kratkoročni koeficient znaša 0,5.
4. Podjetje nima kratkoročnih posojil.
36
5. Potrebni obratni kapital (OBKpotr) je negativen in znaša −3,0 mio.4
6. Podjetje ima presežek obratnega kapitala v znesku 0,5 mio, ker je potrebni
obratni kapital manjši od dejanskega.
7. Presežek obratnega kapitala znaša 10 % kratkoročnih sredstev oziroma 10 %
poslovnih obveznosti, kar kaže na razmeroma nizek rezervni obratni kapital
za kritje tveganj v poslovanju.
8. Podjetje je na meji kapitalske ustreznosti.
Na osnovi primerjave prvega in drugega leta lahko ugotovimo naslednje
spremembe:
1. Pozitivna razlika med dolgoročnimi viri in dolgoročnimi naložbami v prvem
letu (2,5 mio) je postala negativna.
2. Obratni kapital se je zmanjšal za 5,0 mio.
3. Zmanjšanje obratnega kapitala nad pozitivnim stanjem v preteklem letu je
podjetje nadomestilo s povečanjem poslovnih obveznosti.
4. Poslovne obveznosti so se povečale za 100 %.
5. S povečanjem poslovnih obveznosti je podjetje financiralo zmanjšanje
kapitala in/ali povečanje dolgoročnih naložb.
6. Zaloge in poslovne terjatve so se zmanjšale za 50 %, prav tako tudi denarna
sredstva. Posledično se likvidnostna struktura kratkoročnih sredstev ni
spremenila.
7. Zaradi zmanjšanja zalog in terjatev ter povečanja poslovnih obveznosti se je
potreba po obratnem kapitalu zmanjšala za 4,5 mio.
8. Ker se je dejanski obratni kapital hitreje zmanjšal od potrebe po njem, se je
presežek obratnega kapitala iz prvega leta zmanjšal za 0,5 mio.
9. Zaradi zmanjšanja presežka obratnega kapitala so se v istem znesku zmanjšala
denarna sredstva podjetja.
10. Sposobnost zadolževanja podjetja se je zaradi negativnega obratnega kapitala
načeloma zmanjšala.
11. Kapitalska ustreznost podjetja se je v drugem obdobju torej pomembno
poslabšala, saj ima podjetje ob negativnem obratnem kapitalu tudi manj
rezervnega obratnega kapitala.
Z upoštevanjem zgornjih ugotovitev lahko sklenemo:
1. Tveganje plačilne sposobnosti se je v prihodnosti nedvomno povečalo, saj se
je poslabšala kapitalska ustreznost podjetja.5
4
Negativni potrebni obratni kapital je posledica dejstva, da so poslovne obveznosti večje od
zalog in poslovnih terjatev. To pomeni, da lahko podjetje v tem znesku načeloma dolgoročno
plasira sredstva, saj so financirana s stalnimi poslovnimi obveznostmi. Pri tem seveda ne sme
zanemariti s tem povezanih tveganj v poslovanju.
5
Več o kapitalski ustreznosti v Bergant (2012, 57).
37
2. Podjetje lahko vzdržuje svojo plačilno sposobnost samo z ustrezno hitrim
obračanjem terjatev in zalog ob nespremenjenem (ustrezno dolgim)
povprečnim rokom plačevanja dobaviteljem.
3. Sprejemljivost oziroma obvladljivost tega tveganja je torej v celoti odvisna od
dobaviteljev in učinkovitosti poslovanja podjetja v prihodnosti. Pri tem z
učinkovitostjo mislimo tako hitro obračanje terjatev in zalog kot tudi
poslovanje z ustreznim dobičkom.
4. Obnašanje dobaviteljev v prihodnosti je v pomembni meri odvisno od
vzrokov zmanjšanja obratnega kapitala podjetja.
5. Če se je obratni kapital zmanjšal zaradi visokih investicij, je nadaljnji obstoj
podjetja odvisen predvsem od njihove učinkovitosti in dobe vračila vlaganj.
6. Če se je obratni kapital zmanjšal zaradi izgube, je podjetje zrelo za sprožitev
stečajnih postopkov.
3 Pospešeni koeficient
Pospešeni koeficient se običajno izračuna na naslednji način:
Kratkoročne naložbe (KN)  Zaloge (Z)
KTD
PK = ---------------------------------------------------- = ---------.
Kratkoročne obveznosti (KO)
KO
(4)
Logika pospešenega koeficienta je v literaturi običajno zajeta v predpostavki, da so
zaloge najbolj nelikvidni del kratkoročnih naložb, s tem pa tudi bolj tvegan, tako po
rokih kot tudi po znesku. Preostanek v števcu koeficienta so kratkoročne terjatve z
vključenimi denarnimi sredstvi (KTD), ki so zanesljivejši način poplačila obveznosti
podjetja. Na ta način naj bi pospešeni koeficient bolje izražal plačilno sposobnost
podjetja. Zato ga običajno obravnavajo kot "boljšo informacijo za kratkoročnega
upnika".
Kljub relativno visokemu PK pa je lahko transakcijski račun podjetja v danem
trenutku blokiran, kar pomeni, da kazalnik ne more izražati kratkoročne plačilne
sposobnosti, ampak kvečjemu njeno večje ali manjše tveganje v prihodnosti, kar
(tako kot pri KK) pomeni informacijo o dolgoročni plačilni sposobnosti.
Nekateri avtorji še danes postavljajo vrednost 1 kot želeno vrednost pospešenega
koeficienta, vendar za to nimajo niti pravih teoretičnih niti izkustvenih argumentov.
Novejša literatura zato vse manj poudarja to vrednost kot optimalno, kar pa ne
zmanjšuje navajanja kot kazalnika plačilne sposobnosti.
Na zgornji podlagi lahko kritično presodimo pojasnjevanje kratkoročnega
koeficienta na zgledu O'Hare (2013, 42), ki ima za osnovo podatke v tabeli 2.
38
Tabela 2: Podatki iz bilance stanja in pospešeni koeficient
Element
Leto X
Leto X + 1
Indeks
Zaloge - Z
2,5
2,5
100
Poslovne terjatve - PT
2,0
4,5
225
Denarna sredstva - Den
0,5
0,0
−
Kratkoročna sredstva - KS
5,0
7
140
Poslovne obveznosti - PO
2,5
1,5
60
Kratkoročni koeficient - KK
1,0
3
300
Avtor na osnovi tabele 2 podaja dve možnosti pojasnjevanja stanja in gibanja
pospešenega koeficienta:
1. Podjetje je postalo neučinkovito. Kupci plačujejo kasneje, kar poslabšuje
plačilno sposobnost in povečuje tveganje slabih terjatev. Podjetje hitreje
plačuje dobaviteljem in ne izkorišča možnosti najetja kratkoročnega posojila.
To lahko povzroči težave v zvezi z denarnim tokom.
2. Podjetje kupcem nudi daljše plačilne roke. To lahko poveča prodajo in
dobičkonosnost. Podjetje plačuje dobaviteljem hitreje zaradi koriščenja
kasaskonta, kar nadalje povečuje dobičkonosnost.
Tudi tu avtor pojasnjuje, da je resnica verjetno nekje vmes, med obema skrajnima
možnostma. Trdi, da je za njeno ugotovitev treba poznati več informacij o podjetju.
Lahko se strinjamo s tem, da bi bilo koristno vedeti kaj več o podjetju, nikakor pa se
ne moremo strinjati s tem, da je to, kar je ugotovil avtor, vse, kar lahko povemo na
osnovi podatkov v tabeli 2.
Za lažjo predstavo je koristno narisati kratkoročni del bilance stanja za obe
obravnavani obdobji v tabeli 2, kar kaže slika 2.
Na osnovi slike in tabele 2 lahko za prvo leto ugotovimo naslednje:
1. Podjetje ima pozitivni obratni kapital v znesku 2,5 mio, kar pomeni, da so vse
dolgoročne naložbe financirane dolgoročno.
2. 50 % kratkoročnih sredstev je financiranih dolgoročno (z obratnim
kapitalom). Stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih naložb (K) znaša
0,5, zato je kratkoročni koeficient (KK) enak 2.
3. Obratni kapital je enak zalogam, ki so zato v celoti dolgoročno financirane.
4. Podjetje nima kratkoročnih posojil.
39
Slika 2: Sprememba kratkoročnega dela bilance stanja in PK
A
Den. Sr.
(Den)
0,5
P
Posl.
obv.
(PO)
Posl. terj.
(PT)
2,0
2,5
A
Posl. terj.
P
Posl. obv.
4,5
1,5
OBK
5,5
Zaloge (Z)
2,5
Obratni
kapital
(OBK)
Zaloge
2,5
2,5
Prvo leto
Drugo leto
5. Kratkoročne terjatve z denarjem (KTD) so v celoti financirane kratkoročno, in
sicer s poslovnimi obveznostmi (2,5 mio).
6. Podjetje nima niti neto kratkoročnega dolga niti neto kratkoročne terjatve.
Zato je pospešeni koeficient (PK) enak 1.
7. Potrebni obratni kapital znaša 2,0 mio (Z + PT – PO).
8. Podjetje ima presežek obratnega kapitala v znesku 0,5 mio.
9. Presežek obratnega kapitala ima vlogo rezervnega obratnega kapitala in znaša
10 % kratkoročnih sredstev oziroma 20 % poslovnih obveznosti.
10. Tolikšen rezervni obratni kapital kaže na mejno kapitalsko ustreznost
podjetja.
Na osnovi slike 2 lahko za drugo leto ugotovimo naslednje:
1. Obratni kapital je pozitiven v znesku 5,5 mio, kar pomeni, da so vse
dolgoročne naložbe financirane dolgoročno.
2. Stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih sredstev (K) znaša 78,6 %.
3. Kratkoročni koeficient (KK) znaša 4,67.
4. Podjetje nima kratkoročnih posojil.
5. Vse zaloge so financirane dolgoročno.
6. Ker je obratni kapital večji od zalog, so poslovne terjatve večje od poslovnih
obveznosti (za 3,0 mio).
7. Posledično je podjetje neto kratkoročni upnik, neto kratkoročna terjatev (OBK
– Z = PT – PO = NKT) znaša 3,0 mio.
8. Neto kratkoročna terjatev je dvakrat večja od poslovnih obveznosti.
9. 66,7 % poslovnih terjatev je financiranih dolgoročno (NKT/PT).
40
10. Neto kratkoročna terjatev znaša 42,9 % kratkoročnih sredstev (NKT/KS) in
54,5 % obratnega kapitala.
11. Potrebni obratni kapital znaša 5,5 mio (Z + PT – PO).
12. Dejanski obratni kapital je enak potrebnemu, zato podjetje nima niti
presežka niti primanjkljaja obratnega kapitala.
13. To kaže na trenutno finančno ravnotežje, vendar brez rezervnega obratnega
kapitala za kritje tveganj v poslovanju.
Na osnovi primerjave prvega in drugega leta lahko ugotovimo naslednje
spremembe:
1. Obratni kapital podjetja je porastel za 3,0 mio oziroma za 120 %. Vzrok je
povečanje dolgoročnih virov in/ali zmanjšanje dolgoročnih naložb. Če so se
dolgoročni viri zmanjšali, so se očitno dolgoročne naložbe zmanjšale hitreje.
2. Stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih sredstev (K) je porastla s 50
% na 78,6 %, zato pa tudi kratkoročni koeficient z 2 na 4,67.
3. Podjetje v nobenem obdobju nima kratkoročnih posojil.
4. Zaloge so ostale nespremenjene.
5. Zaradi povečanja obratnega kapitala in zmanjšanja zalog je podjetje postalo
neto kratkoročni upnik v znesku 3,0 mio, kar pomeni visoko dolgoročno
financiranje poslovnih terjatev (66,7 %) v zadnjem obdobju.
6. Posledično podjetje že 54,5 % svojih dolgoročnih virov prek poslovnih
terjatev plasira v okolje.
7. Zaradi visokega porasta poslovnih terjatev (za 2,5 mio oziroma za 125 %) in
zmanjšanja poslovnih obveznosti (za 1,0 mio oziroma za 40 %) se je potreba
po obratnem kapitalu povečala za 3,5 mio oziroma kar za 175 %.
8. Zaradi manjšega porasta dejanskega obratnega kapitala od porasta potrebe po
njem ni več presežka obratnega kapitala, ki je še bil v prvem letu.
9. Zato podjetje tudi nima več denarnih sredstev, likvidnostna struktura
kratkoročnih sredstev se je poslabšala.
10. Podjetje nima več rezervnega obratnega kapitala, tveganje zlasti v zvezi s
kratkoročno plačilno sposobnostjo se je povečalo.
11. Ocena kapitalske ustreznosti podjetja v zadnjem letu je sicer odvisna od
vzrokov porasta poslovnih terjatev, vendar ima podjetje zaradi visokega
obratnega kapitala razmeroma dobro izhodišče za zagotavljanje plačilne
sposobnosti v prihodnje.
4 Sklep
Temeljni namen prispevka je bil na konkretnih primerih pokazati izrazno moč obeh
kazalnikov, ki je v literaturi praviloma podcenjena.
41
Na osnovi dosedanje obravnave lahko povzamemo, da je z doslednim
pojasnjevanjem in uporabo izrazne moči obravnavanih podatkov in obeh
koeficientov možno ugotoviti o podjetju bistveno več, kot je prikazal avtor.
To seveda ne pomeni, da so vse posamezne ugotovitve v zgornjih prikazih bistvene.
Pomembno pa je, da spoznamo izrazno moč obravnavanih kazalnikov v celoti, in
sicer zaradi naslednjih dveh dejstev:
1. Šele iz vseh možnih ugotovitev (pojasnil oziroma informacij) lahko ocenimo
njihovo posamično pomembnost v konkretnem primeru.
2. Šele iz vseh možnih ugotovitev skupaj lahko izkoriščamo sinergijo sklopa
informacij in oblikujemo strokovne podlage za manj tvegane poslovne odločitve.
Če je treba za dokončno trditev analitika pridobiti še dodatne informacije, je
njegova naloga, da natančno opredeli, katere podatke oziroma informacije še
potrebuje. Tudi teh avtor ni ustrezno opredelil.
LITERATURA IN VIRI
Bergant, Živko (2007): Nekaj stranpoti teorije in prakse analiziranja plačilne
sposobnosti podjetja. Economic and Business Review for Central and South-Eastern
Europe, december, 2007. Posebna številka, str. 409−429.
Bergant, Živko (2012b): Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja.
Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2013): Analiza poslovanja od teorije do prakse. Ljubljana: Inštitut
za poslovodno računovodstvo.
O'Hare, Jim (2013): Analysing Financial Statements for Non-Specialists. New York:
Routlege.
SRS (2005): Slovenski računovodski standardi. Ljubljana: Slovenski inštitut za
revizijo.
Neuradno
prečiščeno
besedilo
(2010):
http://www.sirevizija.si/publikacije/index.php. Pridobljeno (januar, 2014).
OGLAS
42
Dr. Bojan Tičar1
UGOTAVLJANJE PRAVNE SUBJEKTIVITETE
ORGANIZACIJ ZA POTREBE RAČUNOVODSKOFINANČNEGA POROČANJA
Classification of Different Organizations into Legal Entities for Accountancy
and Financial Reasons
1.04 Strokovni članek
UDK 347.191:657
Izveček: Avtor klasificira organizacije z
namenom praktičnega razvrščanja pravnih
oseb, saj je za računovodsko-finančno
poročanje treba najprej ugotoviti pravno
subjektiviteto
organizacije.
Predlagana
klasifikacija je praktično uporabna, saj so
merila razvrščanja pravnih oseb na
teritorialne in funkcionalne (pridobitne in
nepridobitne) po mnenju avtorja univerzalna.
Klasifikacija izhaja iz rimske razvrstitve
pravnih oseb na korporacije in ustanove in
jih umešča po kriterijih oblastnosti,
funkcionalnosti in profitnosti/neprofitnosti.
Seveda je za vse te pravne osebe treba voditi
knjigovodstvo in računovodstvo ter o
njihovem poslovanju poročati tako notranjim
kot zunanjim uporabnikom informacij.
Računovodsko-finančna poročila so lahko
glede na predpise (SRS ali zakonodaje o
računovodstvu) različna, zato je že pred
pripravo izkazov treba od vsega začetka
identificirati statusno obliko pravne osebe, za
katero se izkazi pripravljajo.
Ključne
besede:
pravna
oseba,
subjektiviteta pravne osebe, vrste
pravnih oseb, pravni subjekti
Abstract In this article author classifies
organizations as legal entities when
establishing their subjectivity, concerning
both private and public law. Such
classification can be easily and quickly used
for accountancy and financial transfer of
information.
The
criteria
for
the
classification of
legal
entities
are
authoritative and functional (profit and
nonprofit). The schematization originates in
the Roman classification of legal entities into
corporations and institutions and classifies
them in accordance with the criteria of
authoritativeness and functionality. All legal
persons prepare balance- sheets. But it
depends on legal form which regulation public or private - will be used for
preparation
of
this
balance-sheets
information for internal (management) and
external (tax authorities) users.
Key words:
Key words: legal entity,
subjectivity of a legal entity, systemic
theory,
interest
theory,
profitability,
unprofitability
1
Bojan Tičar, doktor pravnih znanosti, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru,
Fakulteta za management Primorske Univerze v Kopru, Pravni inštitut, Znanstvenoraziskovalno središče Primorske Univerze v Kopru, Visoka šola za računovodstvo v
Ljubljani, kontaktni naslov: [email protected]
43
1 Uvod
Veljavna zakonodaja zahteva od pravnih oseb, da vodijo potrebno knjigovodstvo in
računovodstvo o računovodskih in finančnih dogodkih v zvezi s poslovanjem
pravnih subjektov. Ta poslovna funkcija je namenjena poročanju tako notranjim kot
zunanjim uporabnikom informacij2. Računovodsko-finančna poročila so lahko glede
na predpise (SRS ali zakonodaje o računovodstvu) različna za različne pravne
subjekte, zato je že pred pripravo izkazov treba od vsega začetka identificirati
statusno obliko pravne osebe, za katero se izkazi pripravljajo.
Tako bo na primer (profitna) gospodarska družba pripravljala poročila po
Slovenskih računovodskih standardih (SRS) in zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
javni zavod, ki izvaja javno službo, po zakonu, ki ureja računovodstvo (pri čemer bo
poročanje o javni službi ločeno od tržne dejavnosti), društvo pa bo poročila (o
neprofitnem poslovanju) pripravljalo praviloma po principu enostavnega
računovodstva.
Namen prispevka je prikazati razmeroma preprosto orodje za pravilno, hitro in
učinkovito umeščanje pravnih oseb v javni oziroma zasebni sektor in za ločevanje
pravnih oseb glede na njihovo vsebinsko bistvo (profitnost, neprofitnost, oblastnost,
dobrodelnost ipd.).
Vse to je pomembno pri pravno-ekonomskih analizah delovanja pravnih oseb, še
posebej pri ekonomski analizi prava.3 Praktično je uporabno v zasebnem sektorju za
poslovodne osebe pri poslovnem odločanju in poslovodnem računovodstvu, pa tudi
v javnem sektorju pri identifikaciji funkcionalnosti javnega interesa ter stopnje
oblastnosti pravnih oseb.
Na začetku prispevka je prikazano, kaj pravna oseba pravnoteoretično pomeni.
Pravna oseba ali pravni subjekt je fiktivna pravna tvorba, ki predstavlja za določen
namen vezano premoženje ali skupino posameznikov in ji pravni red priznava
lastnost pravnega subjekta.4
V pravnem prometu nastopa prek svojih organov. Drugače kot fizična oseba pridobi
pravna oseba pravno sposobnost praviloma z vpisom v ustrezni register ali z drugim
pravnim aktom.5 Pravna oseba ima ožjo pravno sposobnost kot fizična,6 njena
poslovna sposobnost pa je omejena z njeno pravno sposobnostjo.
2 Glej Mayr, Branko. Kako brati računovodske izkaze? (2000) 1. izd. Ljubljana: Noviforum, 2000. 103
str., ilustr. ISBN 961-90196-8-7.
3
Glej K. Zajc (2009), Ekonomska analiza prava (opis, zgodovina in aplikacije. V: K. Zajc (ur.),
Ekonomska analiza prava v Sloveniji (2009), Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, strani 17–30.
Glej Leksikon Cankarjeve založbe, Pravo (2003), stran 270; glej tudi Trstenjak (2003), prav
tam, stran 54, R. Bohinc, B. Tičar (2006), prav tam, strani 111–162.
5
Določene pravne osebe se ne vpisujejo v registre: npr. država, občina, SAZU. Te niso
»registrirane«. Subjektiviteto dobijo po ustavi (npr. država), oziroma po zakonu (ex lege).
4
44
2 Opredelitev pravne osebe
V pravnih redih različnih držav se praviloma kot nosilca individualnih
premoženjskih pravic pojavljata dve vrsti subjektov: fizične osebe in pravne osebe.
Fizične osebe so ljudje. Pravo jih naslavlja tudi kot posameznike. Pravne osebe niso
ljudje. To so organizacije, ki so umetno ustvarjene osebe s pravnimi akti. Pravne
osebe so fiktivne družbene tvorbe, ki jim pravo daje subjektiviteto.7
Pravna oseba je umetna družbena tvorba, ki temelji na pravni fikciji8 subjektivitete
in je poseben pravni institut (persona ficta).9 Subjektiviteta pravne osebe pomeni, da
so pravne osebe – poleg fizičnih oseb – tisti subjekti,10 ki jim je s pravnim redom
priznano, da so lahko nosilci večine11 premoženjskih pravic in obveznosti oziroma
dolžnosti.12
Pravna oseba je tako pravno in poslovno sposobna organizacija in socialni sistem, ki
je samostojen subjekt v pravnem prometu. Pravna oseba ne nastane po naravni poti
6
Pravna oseba nima človekovih pravic. Lahko je nosilec samo določenih premoženjskih
pravic, njeno poslovno sposobnost pa izvaja organ, ki je po ustavi (pri državi) ali po zakonu
(pri vseh drugih pravnih osebah) pristojen za njeno zastopanje in predstavljanje. Ta organ
lahko z eno besedo imenujemo poslovodstvo (ali z besedno zvezo – zakoniti zastopnik
pravne osebe).
7
Podrobneje so fizične in pravne osebe opredeljene v B. Tičar, (2011), prav tam, strani 42–
52.
8
Pravna fikcija je absolutna in neizpodbojna pravna domneva (nasprotje je pravna
presumpcija, ki je relativna in izpodbojna pravna domneva – npr. pri javnih listinah). Pravna
fikcija je pravno dejstvo, ki velja kot resnično, čeprav vemo, da ne obstaja. Pravna fikcija je
sredstvo pravne tehnike, ki omogoča, da nastopijo pravne posledice. Pravo (2003),
Cankarjeva založba, Ljubljana, prav tam, stran 268.
9
J. Dewey, The Historic Background of Corporate Legal Personality, Yale Law Journal,
Vol. XXXV, April 1926: »The doctrine has been attributed to Pope Innoncent IV., who
seems at least to have helped spread the idea of persona ficta as it is called in Latin. In the
early church, the doctrine of persona ficta allowed monasteries to have a legal existence that
was apart from the monks, simplifying the difficulty in balancing the need for such groups to
have infrastructure though the monks took vows of personal poverty. Another effect of this
was that as a fictional person, a monastery could not be held guilty of delict due to not
having a soul, helping to protect the organization from non-contractual obligations to
surrounding communities. This effectively moved such liability to individuals acting within
the organization while protecting the structure itself, since individuals were considered to
have a soul and therefore capable of being guilty of negligence and excommunicate.«
10
F. Bradač, Latinsko-slovenski slovar, 1990: subiectus – 1) spodaj ležeč, mejaški, soseden;
2) podložen; 3) izpostavljen; glej stran 508. Beseda subjekt izvira iz latinske besede
subiectus, ki v pravnem smislu pomeni podložen pravnemu redu.
11
Osebne služnosti (užitek, preužitek – glej stvarno pravo) so npr. premoženjske pravice,
katerih nosilci so lahko samo fizične osebe. Tudi pravico do oporoke (oporočno sposobnost)
imajo lahko le fizične osebe ipd.
12
Obsežen pregled literature o pravni osebi glej v: V. Trstenjak (2003), Pravne osebe, GV
Založba, Ljubljana.
45
(z rojstvom) tako kot fizična oseba, temveč samo po pravni poti z ustanovitvenim
aktom, ki je zmeraj pravni akt.
Pravna oseba ima statusno obliko, ki ji pravni red zaradi določenih lastnosti priznava
položaj subjekta in pravno sposobnost. Pri tem zakonodaja predpisuje pogoje, kot so
namen ustanovitve, organe, organizacijo in premoženje za nastanek in obstoj pravne
osebe.
Statusnopravno se pravna oseba pojavlja v dveh pojavnih oblikah:
- kot rezultat združbe drugih oseb – korporacija in
- kot premoženje, ki mu je določen poseben namen – ustanova.
Korporacija (universitas personarum) je članska organizacija za namene svojih
članov. Pri ustanovi pa je pomembno premoženje (universitas rerum, universitas
bonorum), ki ga ustanovitelj(i) določi(jo) za poseben namen. Ustanova nima članov,
ampak samo za določen namen vezano premoženje. Ustanova se imenuje tudi
fundacija.
Korporacija je drugačna oblika pravne osebe. Značilna je po tem, da se vanjo
interesno združi več drugih subjektov tako, da nastane nov subjekt. Nov subjekt je
pravno drugačen od tistih, ki so se vanj združili. Osebe, ki korporacijo ustanovijo, so
njeni ustanovni člani. To so lahko pravne ali fizične osebe (v določenih primerih je
celo en ustanovitelj dovolj za ustanovitev korporacije. Za ustanovitev družbe z
omejeno odgovornostjo je po slovenskem pravu na primer dovolj en ustanovitelj).
Vendar je pravno bistvo korporacije vedno v tem, da ostaja neodvisno še naprej
subjekt, tudi če se članstvo v njej spreminja.
Člani korporacije oblikujejo in izražajo poslovno voljo korporacije z imenovanjem
poslovodstva (predsednika pri društvu, direktorja pri d. o. o., uprave ali upravnega
odbora pri d. d. ipd.).13
Korporacija ima določeno premoženje, ki je sestavljeno izključno iz premoženjskih
pravic korporacije same. Pravna sfera teh premoženjskih pravic je ločena od pravne
sfere premoženjskih pravic članov. Če je korporacija kapitalska družba, pravni redi
zaradi varovanja upnikov korporacije predpisujejo minimalni osnovni kapital. Člani
nimajo pravic na premoženju pravne osebe, saj je ona sama nosilka svojih pravic.
Člani imajo članske oziroma korporacijske pravice v razmerju do korporacije. Tako
lahko pri kapitalskih družbah imenujejo poslovodne organe, sodelujejo pri letnem
dobičku (dividendi) v skladu s svojim deležem in sodelujejo pri likvidacijski masi v
primeru prenehanja korporacije z likvidacijo.
13
Povzeto po V. Trstenjak (2003), prav tam, stran 54. Osebne družbe v nekaterih pravnih
redih (Nemčiji ipd.) nimajo lastne pravne subjektivitete. V Sloveniji jo imajo.
46
V pravnem prometu nastopajo v imenu korporacije njeni organi (predsednik,
direktor, uprava, upravni odbor, glede na statusno obliko). Člani korporacije lahko
vplivajo na vodenje in poslovanje korporacije s tem, da imenujejo oziroma volijo
organe in jim glede na razmere dajejo tudi navodila.
V javnem sektorju so korporacije država in občine. Člani države so državljani in
pravne osebe s sedežem na območju države. Korporacija je tudi občina in v
določenih primerih krajevna skupnost, ko ima po statutu občine lastno
subjektiviteto.
V zasebnem sektorju so korporacije gospodarske in popolnoma nepridobitne. Med
gospodarske korporacije uvrščamo predvsem kapitalske gospodarske družbe.
Osebne družbe bomo izpustili, saj navadno v pravnih redih nimajo pravne
subjektivitete.14 Popolnoma nepridobitne zasebne korporacije so društva s člani
društev, verske skupnosti s člani verniki, politične stranke s strankarskimi člani in
sindikati s sindikalnimi člani.
Ustanova je, nasprotno, pravna oseba, v kateri je osnova premoženje. S
premoženjem ustanove gospodari poslovodstvo ustanove skladno z določenim
namenom. Ustanove nimajo članov oziroma družbenikov, ampak le poslovodstvo in
morebitne druge zakonsko določene organe. Ustanove so skladi in fundacije, pri
katerih se presežki prihodkov nad odhodki iz poslovanja in financiranja usmerjajo v
uresničevanje namena ustanove in se ne smejo razdeliti ustanoviteljem kot dobiček.
V zasebnem sektorju so ustanove zasebne fundacije, v javnem pa javni skladi.
Subjektiviteta je pravna lastnost subjekta, da je lahko nosilec pravnih pravic in
obveznosti.15 Za opredelitev pravne subjektivitete pravne osebe je bistveno, da je ta
lahko nosilec premoženjskih pravic in obveznosti v pravnem prometu. To ji priznava
država v svojem pravnem redu tako, da jo kot poseben pravni subjekt opredeli z
zakonom.
Praviloma velja, da je zakonsko število možnih statusnopravnih oblik pravnih oseb
določeno. To je načelo zaprtega števila ali načelo numerus clausus statusnih oblik.
Načelo v celoti velja v zasebnem sektorju, v javnem pa le deloma, saj je država
14
Pri likvidaciji je premoženje pravne osebe navadno večje od obveznosti, zato lahko
člani/družbeniki dobijo paritetni del likvidacijske mase. V stečaju pa so dolgovi pravne osebe
večji od njenega premoženja, zato člani/družbeniki praviloma ne dobijo nič, upniki pa so
poplačani le delno iz stečajne mase.
15
E. A. Martin (2003), Oxford Dictionary of Law (7th ed.), Oxford, Oxford University Press.
»To have legal personality means to be capable of having legal rights and duties within a
certain legal system, such as to enter into contracts, sue, and be sued.«
47
zakonodajalec in lahko z novim posebnim zakonom (lex specialis) zmeraj ustanovi
novo, še ne določeno pravno osebo.16
Tudi država sama je pravna oseba, ki ji subjektiviteto priznavajo druge države in s
tem mednarodni pravni red.17
Pravna oseba je tako pravno sposobna organizacija in samostojen subjekt v pravnem
prometu. Da bi si neka organizacija v posameznem pravnem redu pridobila lastnost
pravne osebe (subjektiviteto), morajo biti izpolnjeni nekateri temeljni pogoji,18 in
sicer:
- določen namen ustanovitve pravne osebe,
- sredstva za uresničevanje določenega namena ustanovitve pravne osebe,
- poslovodstvo in drugi organi, ki so potrebni za uresničitev namena
ustanovitve pravne osebe, ter
- pravno dopustna pravnoorganizacijska oblika pravne osebe.19
Subjektiviteta pravne osebe pomeni tudi:
- da je pravna oseba lahko lastnica premičnin in nepremičnin,
- da lahko pridobi premoženjske pravice in prevzema obveznosti,
- da lahko toži, da je lahko tožena,
- da odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.20
Pravna oseba ima statusno obliko, ki ji pravni red zaradi določenih lastnosti priznava
status subjekta in pravno sposobnost. S pravnega vidika je za opredelitev pravne
osebe treba identificirati bistvene pravne opredelilne elemente. To so:
- statusno-pravna oblika,
- ime, s katerim nastopa v pravnem prometu (firma),
- sedež oziroma kraj, kjer deluje poslovodstvo,
- dejavnost (proizvodnja ali storitve) in
16
Glej R. Pirnat (1995), Osebe javnega prava (prispevek k reinstituciji pojma v slovenskem
pravu), Javna uprava, vol. 31, št. 4, strani 477–492.
17
Glej M. W. Shaw (2003), International law, Cambridge University Press, Cambridge, stran
178. »Article 1 of the Montevideo Convention on Rights and Duties of States, 1933, lays
down the most widely accepted formulation of the criteria of statehood in international law.
It notes that the state as an international person should possess the following qualifications:
»(a) a permanent population; (b) a defined territory; (c) government; and (d) capacity to enter
into relations with other states.«
18
Glej http://www.eracunovodstvo.org/blog/podjetnisko-pravo/kdo-so-pravni-subjekti/ (21.
1. 2013).
19
Glej V. Trstenjak, 2003, stran 53, B. Tičar (2012), strani 47, 48.
20
Glej R. Bohinc, B. Tičar (2006), Upravno pravo – splošni del, Fakulteta za varnostne vede,
Ljubljana.
48
-
sredstva, potrebna za delovanje (npr. minimalni osnovni kapital pri
kapitalskih družbah).
Za pravni promet je najpomembnejše, da ima pravna oseba pravno in poslovno
sposobnost. Pravna sposobnost pravne osebe pomeni biti sposoben nosilec pravic in
obveznosti. To je pasivna sposobnost. Pravna sposobnost je lastnost pravne osebe.
Ne gre za posebno pravico, marveč za lastnost kot temelj vseh pravic in obveznosti.
Abstraktnost pravne sposobnosti pomeni, da je pravna oseba sposobna sprejemati
konkretne pravice in obveznosti v pravnih razmerjih, če so za to izpolnjeni pogoji, ki
so posebej predpisani. Splošnost pravne sposobnosti pa pomeni, da se ta nanaša na
vse premoženjske pravice (razen človekovih) in pravna razmerja in da ni zadržkov
za pridobitev nobene od konkretnih pravic in pravnih položajev, če so za to
izpolnjeni pogoji.
Poleg pravne sposobnosti mora imeti pravna oseba za vstopanje v pravni promet tudi
poslovno sposobnost. To je aktivna sposobnost. Poslovna sposobnost je sposobnost
za pravno zavezujoča dejanja ali voljna sposobnost, ki jo ima v imenu pravne osebe
praviloma njeno poslovodstvo. Obe sposobnosti pridobi pravna oseba istočasno, z
aktom o ustanovitvi, ko je ta akt predpis, ali s pravnomočnostjo sklepa o vpisu v
ustrezen register.
Sposobnost za dejanje je sposobnost oblikovati poslovno voljo pravne osebe. To ima
poslovodstvo kot zakoniti zastopnik pravne osebe in pomeni sposobnost odločati se
o dejstvih, ki povzročajo pravne posledice. Poslovna sposobnost je tudi sposobnost
oblikovati poslovno voljo. Poslovna sposobnost je zmožnost odločitve izražati tako,
da pravna oseba vstopa v pravna razmerja z lastno poslovno voljo. Gre torej za
sposobnost izražanja poslovne volje na pravno učinkovit način. Poslovna sposobnost
pravne osebe je torej sposobnost njenega poslovodstva v imenu in na račun pravne
osebe oblikovati in izražati njeno poslovno voljo.
3 Vsebinski razlogi za pravno ureditev pravne osebe kot posebnega
subjekta
Zakaj je ureditev pravne osebe kot posebnega pravnega subjekta sploh potrebna?
Odgovor je v vsebinski logiki, ki je v pravu praviloma ekonomska. Koncept
subjektivitete pravne osebe je zgodovinsko nastal v srednjeveškem, katoliškem
cerkvenem pravu. Avtor ideje je, po mnenju ameriškega pravnega zgodovinarja
Johna Deweya, papež Innocent IV. (1195–1254).21 Ta je podelil samostanom
subjektiviteto, zato da bi premoženje samostana ločil od premoženja menihov.
Takšen samostan s subjektiviteto so poimenovali persona ficta. Razlog za uvedbo
21
Glej J. Dewey (1926), The Historic Background of Corporate Legal Personality, Yale Law
Journal, Vol. XXXV, New Haven.
49
koncepta fiktivne osebe je bil izvorno ekonomski, saj persona ficta ni imela duše in
zato ni mogla biti kriva za premoženjske delikte.22
Podobno je pravna oseba tudi danes zaradi ekonomskih razlogov umetno ustvarjen
subjekt. Pravno gledano zato, da je lahko enakovreden nosilec premoženjskih pravic
in obveznosti kot fizična oseba. Premoženjske pravice pa so praviloma ekonomske
pravice.23
Premoženjska pravica v kontekstu sodobne argumentacije subjektivitete pravne
osebe pomeni zavarovano posamično in konkretno upravičenje subjektov v pravu. 24
Premoženjska pravica enakovredno pripada pravnemu ali fizičnemu subjektu ali
osebi, kadar pravni red izrecno ne podeljuje te pravice samo fizični osebi (npr.
osebne služnosti).
Teoretično je premoženjska pravica pravno zavarovano premoženjsko upravičenje
(facultas agendi).25 Na podlagi premoženjske pravice je subjekt pravno upravičen,
da na določen način ravna. Pri premoženjskopravni pravici država s svojim
aparatom prisile varuje premoženjski interes subjekta (npr. lastnino), ki je v dejanski
ali potencialni koliziji (nasprotju) z interesi drugih subjektov. Njegov interes je
lahko tudi v koliziji z interesi države same, pa ga pravna država vseeno mora
zaščititi v njegovo korist, in ne v lastno. Zato pravo, kot poseben in edinstven
normativni sistem, tudi dejansko edino omejuje državo pri tem, da bi samovoljno ali
diskrecijsko razpolagala z državno monopolizirano prisilo.
Premoženjska pravica subjekta v pravu zmeraj pomeni tudi nasprotno premoženjsko
obveznost drugih subjektov, da nekaj na področju premoženja storijo ali opustijo
kakšno ravnanje v korist tistega, ki ima premoženjsko pravico.
22
V sodobnem času koncept pravne osebe ni absoluten. Spregled pravne osebe pri
kapitalskih družbah v gospodarskem pravu v večini pravnih redov omogoča upnikom, da
zahtevajo svoje terjatve neposredno od družbenikov, če so ti zlorabili subjektiviteto pravne
osebe v lastno korist. Glej A. W. Machen (1910), Corporate Personality, 24, Harvard Law
Review, 253: »Piercing the corporate veil or lifting the corporate veil is a legal decision to
treat the rights or duties of a corporation as the rights or liabilities of its shareholders.
Usually a corporation is treated as a separate legal person, who is solely responsible for the
debts it incurs and the sole beneficiary of the credit it is owed. Common law countries
usually uphold this principle of separate personhood, but in exceptional situations may
»pierce« or »lift« the corporate veil.«
23
Med ekonomske pravice sicer spadajo tudi socialne pravice, ki pa ne pripadajo pravnim
osebam, ampak samo fizičnim.
24
Glej M. Pavčnik (1997), strani 116–135.
25
Prav tam.
50
Premoženjska pravica je dvojen in ambivalenten26 pojem. Vsebinsko je vsaka
premoženjska pravica sestavljena iz pravno zaščitenega premoženjskega interesa
enega pravnega subjekta in pravno zapovedane premoženjske dolžnosti drugega
pravnega subjekta. Celostno je z vidika obeh pravica pravzaprav dolžnostno
upravičenje, saj njeno pravno udejanjanje povzroči izmenjavo pravno zaščitenih
interesov med obema subjektoma.
Premoženjska pravica je sestavljena iz dveh upravičenj: iz temeljnega
premoženjskega upravičenja in premoženjskega zahtevka. Temeljno upravičenje
omogoča, da subjekt udejanja lastne interese, če so skladni s pravnim namenom
upravičenja. Pravni zahtevek pa vsebuje možnost, da bo v interesu subjekta država
uporabila prisilno sankcijo, če zavezanec iz pravice ne bo izpolnjeval obveznosti.
Premoženjska pravica torej vsebuje po eni strani premoženjsko upravičenje enega
subjekta, po drugi strani pa premoženjsko dolžnost ali obveznost drugega subjekta.
Zato je v širšem pogledu (npr. interesno-voljne teorije) premoženjska pravica vedno
premoženjsko dolžnostno upravičenje subjekta.27
Premoženjska pravica je absolutna, če velja proti vsem (erga omnes – lastninska
pravica, služnost, zastava, zemljiški dolg ipd.). Premoženjska pravica pa je lahko
tudi relativna, če velja samo med pravno zavezanimi subjekti (inter partes –
obveznostne ali obligacijske pravice).
Vendar je vsaka premoženjska pravica sestavljena iz več upravičenj (podpravic). Ne
glede na to pa mora imeti pravica vsaj dve upravičenji. Prvo je temeljno upravičenje,
ki omogoča subjektu, da zadovoljuje svoj pravno zaščiten interes (npr. vrnitev
posojila), drugo pa je pravovarstveno upravičenje, ki ga pomeni pravni zahtevek
(tožba, opomin, pobot ipd.), ki ga je mogoče aktivirati takrat, ko je temeljno
upravičenje prekršeno.28
Bistvo obstoja pravne osebe je v tem, da ji je s pravnim redom priznano, da je lahko
enakovredno kot fizična oseba nosilka pravic in obveznosti, če te niso vezane
izključno na človeka (npr. moralna avtorska pravica je lahko vezana samo na
človeka, ne na pravno osebo).
4 Klasifikacija pravnih oseb
Pravne osebe so družbene organizacije, ki so nosilke premoženjskih pravic in
sestavljajo skupino člansko ali premoženjsko usmerjenih subjektov, ki medsebojno
26
Ambivalénca -e ž (e) knjiž. Hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna
ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja,
ta nenehna idejna ambivalenca.
27
Glej Pravo, Leksikon Cankarjeve založbe, 2003, stran 264.
28
Glej M. Pavčnik, 1997, strani 117–118. Več o tem glej tudi: R. Jhering, 1968, Geist des
Roemischen Rechts, III. 9. izd., Aalen, strani 351–352.
51
sodelujejo, da bi dosegli skupen, določen in pravno dopusten cilj.29 Nasploh se
organizacije ustanavljajo, nastajajo in oblikujejo zaradi doseganja določenih ciljev.
Subjekti ustanavljajo organizacije oziroma se vanje vključujejo, da bi uresničili
katerega od svojih ciljev. Cilji so torej primarni element organizacije. Cilji vsebujejo
to, kar želi organizacija doseči, zato so osnovno izhodišče za odločanje in ravnanje v
organizaciji.
Splošni elementi organizacije so: (1) cilji organizacije, (2) personalni substrat (ljudje
v organizaciji), (3) materialni substrat (sredstva organizacije), (4) samostojnost
organizacije, (5) notranja organizacijska struktura.30
Elementi organizacije kot pravne osebe so enaki kot v vseh drugih organizacijah.
Vendar imajo elementi organizacij, pravnih oseb, tudi svoje specifične značilnosti.
Organizacije, pravne osebe, so namreč edine organizacije z lastno pravno
subjektiviteto.31
Pravne osebe kot organizacije glede na njihove cilje in način delovanja delimo na:
(1) teritorialne pravne osebe javnega sektorja, (2) funkcionalne pravne osebe
javnega in zasebnega sektorja in (3) asociativno-prostovoljne pravne osebe
zasebnega sektorja,32 ki delujejo v javnem ali zasebnem interesu. Struktura pravnih
oseb kot organizacij je prikazana na sliki 1.
Pravne osebe so v shemi sektorsko, sistemsko, interesno in pravnoorganizacijsko
umeščene v javni ali zasebni sektor. Shema temelji na naslednjih teoretičnih
predpostavkah:
- na sektorski razdelitvi na javni in zasebni sektor;33
29
Družbene organizacije delimo na javne in zasebne.
Glej B. Grafenauer in B. Brezovnik (2008), strani 7–17.
31
Glej E. Pusić (2002), Nauka o upravi (12. izdaja), Školska knjiga, Zagreb, strani 76–107.
32
Glej B. Grafenauer in B. Brezovnik (2008), prav tam, stran 24.
33 Glej Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Uradni list RS, št. 56/2002 in novele. Drugi in
tretji odstavek 1. člena: Javni sektor po tem zakonu sestavljajo: državni organi in uprave
samoupravnih lokalnih skupnosti; javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni
gospodarski zavodi; druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega
proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih
ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega
sektorja po tem zakonu.
Glej tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Uradni list RS, št. 108/2009 –
UPB13 in novele. Prvi odstavek 2. člena: Javni sektor po tem zakonu sestavljajo: državni
organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), javne
agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega
prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna
podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv
država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.
30
52
-
na klasični (rimski) teoriji pravne osebe na korporacije in ustanove.34
Shemo lahko beremo navpično in/ali vodoravno. Navpično je iz sheme razvidna
ločnica med javnim in zasebnim sektorjem, ki razdeli pravne osebe na pravne osebe
javnega prava in pravne osebe zasebnega prava. Vodoravno so razvidni interesi in
vrste pravnoorganizacijskih oblik.
Slika 1: Klasifikacija pravnih oseb glede na javni in zasebni sektor skozi prizmo
korporacij in ustanov
javni sektor –
javni (inkluzivni) interes
zasebni sektor –
zasebni (ekskluzivni) interes
teritorialne
pravne osebe
javni
oblastni
interes
javne
nepridobitne
korporacije
država
občina
(krajevna
skupnost, če
je pravna
oseba)
34
funkcionalne
pravne osebe
javni
negospodar
ski interes
zasebni
negospodarski
interes
zasebni
gospodarski
interes
zasebni
nepridobitni
interes
javne
delno
pridobitne
ustanove
javni zavod
(neprofitno
st, non for
profit)
zasebne
delno
pridobitne
ustanove
zasebne
pridobitne
korporacije
zasebne
nepridobitne
korporacije
zavod
(neprofitnost,
non for profit)
zadruge (poslovno
sodelovanje članov, ristorno)
GIZ (poslovno sodelovanje
članov)
društva
javna
agencija
zavod s
pravico
javnosti
gospodarske družbe –
popolnoma pridobitne pravne
osebe (profitnost, for profit)
zveze
društev
javni sklad
fundacija
(ustanova)
javni
gospodarsk
i zavod
sui generis korporacije
(javne in zasebne) – npr.
sazu, javne zbornice,
zasebne zbornice
kapitalske
družbe
osebne
družbe
verske
skupnosti
delniška
družba
(komanditna
delniška
družba)
družba z
neomejeno
odgovornostj
o
politične
stranke
družba z
omejeno
odgovornostjo
komanditna
družba
sindikati
Glej V. Trstenjak (2003), prav tam.
53
Za javni sektor je značilno zagotavljanje javnega interesa, za zasebni sektor pa
zasebnega.
Javni interes je oblastni, če ga zagotavljata država in občina, ali funkcionalnonegospodarski, ki se kaže predvsem z zagotavljanjem javnih služb ter servisnih
dejavnosti. Tega zagotavljajo specializirane osebe javnega prava, ki niso del državne
ali občinske uprave.
Zasebni interes je funkcionalni in asociativno-prostovoljni.
Prvi je lahko negospodarski, če ga zagotavljajo predvsem zasebni zavodi, ali pa
gospodarski, z interesom po dobičku. Tega zagotavljajo kapitalske in osebne
gospodarske družbe. Lahko pa je interes tudi gospodarsko sodelovanje, ne primarno
dobiček. To je temelj za ustanovitev zadruge in gospodarskega interesnega
združenja.
Zasebni interes po prostovoljni dejavnosti zagotavljajo posebne pravne osebe, kot so
društva, verske skupnosti, sindikati in podobne.
Javni sektor tako v predstavljeni shemi de lege lata poleg države in občin obsega še
negospodarske dejavnosti javnega pomena, ki jih skladno z zakoni organizira
državna ali lokalna uprava neposredno, s pomočjo oseb javnega prava (javni zavodi,
javne agencije, javni skladi), ki niso sestavni del oblastne (teritorialne) javne uprave.
Če ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo v nekem pravnem subjektu,
še ne pomeni, da je to subjekt javnega sektorja. Čeprav je stvarnopravni značaj te
naložbe javna (državna, lokalna) lastnina, pa je režim njenega upravljanja z vidika
statusa zaposlenih in z vidika trga večinoma zasebnopravni (razen izjemoma na
področju javnih naročil in na javnofinančnem področju, na katerem so tudi te pravne
osebe zavezanci za javna naročila in javnofinančno poročanje). Če je to na primer
gospodarska družba v državni lasti (npr. Pošta Slovenije, Slovenske železnice, Luka
Koper), je režim zasebnopravni in regulatorna funkcija države ne sme vplivati na
njena kapitalska upravičenja.
5 Sklep
Uporabnost sheme je v njeni hitri aplikaciji. Iz sheme je razvidno, katere pravne
osebe spadajo v javni sektor (država, občina in funkcionalne pravne osebe javnega
prava) in katere v zasebnega (gospodarske družbe, zadruge, GIZ, društva in druge
osebe civilnega prava).
Hitro je razviden tudi interes, zaradi katerega so ustanovljene. Ta je lahko javni
oblastni ali javni neoblastni in zasebni profitni ali zasebni neprofitni.
V sklop oblastnih pravnih oseb v Republiki Sloveniji spadajo država in vse
teritorialne skupnosti s pravno subjektiviteto (občine in krajevne skupnosti, če imajo
po statutu občin subjektiviteto). Teritorialne pravne osebe so tiste, pri katerih gre za
54
usmeritev na določeno območje in v obvladovanje problemov, ki so povezani z
življenjem ter javnim interesom na tem območju. Bistvena značilnost teritorialnih
pravnih oseb je oblast. Oblast (sociološko definirano: moč) je lastnost, da lahko en
subjekt drugemu svojo voljo vsili. Teritorialne pravne osebe so edine pravne osebe,
ki lahko subordinirano vsilijo voljo javnega interesa drugim subjektom, ne glede na
to, ali drugi subjekti to želijo in sprejemajo ali ne. Temeljni funkciji teritorialnih
pravnih oseb sta izvajanje tako imenovane regulativne funkcije ter zagotavljanje in
ustvarjanje splošnih možnosti za življenje in delo ljudi in delovanje gospodarskih in
drugih pravnih oseb na določenem območju. Skrbijo za opravljanje dejavnosti na
številnih družbenih področjih – varnost ljudi in premoženja, delovanje političnega in
gospodarskega sistema, delovanje vseh potrebnih gospodarskih in drugih dejavnosti.
Značilnost teritorialnih pravnih oseb je torej v tem, da imajo politično oblast, ki jo
lahko pri opravljanju svojih nalog uporabljajo v okviru ustavnih in zakonskih
določil. Oblast označuje oziroma pomeni možnost izvajanja odločitev tudi v primeru
odpora ''naslovnikov''.
Med neoblastne funkcionalne organizacije spadajo specializirane pravne osebe
javnega prava (npr. javni zavodi) in specializirane pravne osebe zasebnega prava
(npr. zasebni zavodi na področju socialnih dejavnosti in gospodarske družbe na
gospodarsko-tržnem področju). Pri funkcionalnih pravnih osebah niti oblast niti
območje nimata odločujoče vloge. Gre predvsem za organizacije, ki delujejo po
tržnih načelih (input – predelava – output).
Javne funkcionalne pravne osebe (npr. javni zavodi) opravljajo servisne funkcije
(negospodarske javne službe ipd.) v javnem interesu. Iz interesnega dela sheme
lahko za te pravne osebe ugotovimo, da so neprofitno naravnane. To ne pomeni, da
so popolnoma neprofitne organizacije, temveč pomeni, da izvajajo predvsem
socialne dejavnosti (storitve na področju zdravstva, šolstva, kulture, športa, varstva
otrok, skrbi za starostnike ipd.). Če te storitve izvajajo osebe javnega prava, so
negospodarske javne službe. Neprofitna naravnanost pomeni, da te pravne osebe ne
smejo predvsem ustvarjati dobička, lahko pa ga ustvarijo z akcesornimi (tržnimi)
dejavnostmi. Se pravi, ustvarjanje dobička jim ni pravno prepovedano, vendar je
sekundarnega pomena. Socialna dejavnost ima prednost. Če pa ustvarijo dobiček, ga
ne smejo razdeliti ustanoviteljem, temveč ga morajo investirati nazaj v dejavnost.
Drugače je z gospodarskimi družbami, ki so funkcionalne pravne osebe s funkcijo
ustvarjanja ekonomskega dobička. So (razen redkih izjem) izključno neprofitno
naravnane in ustanovljene, zato da svojim družbenikom oziroma delničarjem
prinašajo novo vrednost (kapitalske dobičke in dividende).
Vendar so v slovenskem davčnem sistemu vse funkcionalne organizacije enako
obdavčene, saj morajo tudi tiste, ki izvajajo javne službe, plačati davek na dohodek
55
pravnih oseb (korporacijski davek) na vse prihodke, ki so jih ustvarile v poslovnem
letu zunaj javne službe na trgu.
Popolnoma nepridobitne, dobrodelne in prostovoljne pravne osebe so tiste, v katere
se ljudje vključujejo prostovoljno, da bi zadovoljili svoje osebne in neprofitne
interese. To so čiste neprofitne organizacije. Nekatere sicer lahko ustvarjajo dobiček
(npr. društva in zveze društev, običajno z javnim pooblastilom), ki je enako
obdavčen kot pri funkcionalnih pravnih osebah, drugim pa je pravno prepovedano
ustvarjati dobiček (npr. političnim strankam, verskim skupnostim in sindikatom). Te
pravne osebe nastajajo v povezavi s prostovoljnim delovanjem, ki je lahko
amaterstvo (društva), verovanje (cerkvene skupnosti), socialni boj (sindikati) ali boj
za oblast (politične stranke).
Med temi organizacijami so tudi društva, ki lahko izvajajo oblastne naloge v javnem
interesu na podlagi javnega pooblastila (npr. registracija vozil, izdaja prometnih
dovoljenj)35. Vendar sem spadajo tudi verske skupnosti in politične stranke, ki jim
pravni sistem ne dovoli biti nosilke javnega pooblastila (in s tem izvedene oblastne
funkcije države).
Prikazana sektorska klasifikacija pravnih oseb omogoča bralcu in uporabniku, da
pravilno in hitro umesti posamezni pravni subjekt v javni ali zasebni sektor, hkrati
pa daje tudi možnost ločitve posameznih organov pravnih oseb (npr. državnih
organov, kot so sodišča, državni zbor, vlada, ali občinskih organov, kot so občinska
uprava, občinski svet ipd.) od pravnih oseb.
Iz sheme je tako razvidno, da lastnik policijskega avtomobila ni policija, temveč
Republika Slovenija kot država. Prav tako ni mogoče tožiti sodišča, temveč le
Republiko Slovenijo, kot državo.
Premoženjske pravice se vežejo na subjekt, in ne na organ v subjektu, zato je pravna
subjektiviteta pravne osebe še posebej relevantna za pregledno razumevanje
delovanja pravnega sistema.
Literatura in viri
Bohinc, R., Tičar, B. (2006). Upravno pravo – splošni del. Ljubljana: Fakulteta za
varnostne vede.
Bohinc, R. (2005). Pravne osebe javnega prava. Ljubljana: GV Založba.
Bradač, F. (1990). Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Brill’s New Pauly (2008). CARNICK H., in SCHNEIDER ur., H., Brill.
Bryan S. Turner. (1991). The social system/Talcott Parsons. London: Routledge.
35
Primeri so Rdeči križ Slovenije, Karitas, društvo Zbor Carmina Slovenica in AMZS.
56
Dewey, J.(1926). The Historic Background of Corporate Legal Personality. Yale
Law Journal, 35, (6), 655-673.
Grafenauer B., Brezovnik B. (2006) Javna uprava. Maribor Pravna fakulteta.
Hazlitt, H. (1962). Economics in one lesson: the shortest and surest way to
understand basic economics. New York: Three rivers press.
Hess-Fallon, B., Simon, A. M.. (2003). Droit civil. Paris: Dalloz.
Ivanko, Š. (2005). Temelji organizacije. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
Machen, A. W. (1910). Corporate Personality, Harvard Law Review, Cambridge
(Mass.) : Harvard Law Review Association. 24, (253), 347-365.
Martin, E. A. (2003). Oxford Dictionary of Law., Oxford: Oxford University Press.
Mayr, Branko. (2000) Kako brati računovodske izkaze? Ljubljana : Noviforum.
Occupational Outlook Handbook, 2006. (2006). 7th ed. Washington:Bureau of
Labor Statistics.
Oxford Classical Dictionary. Oxford, New York: Oxford University Press.
Parsons, T. (1951). The Social System. Glencoe: The Free Press.
Pavčnik, M. (2001). Teorija prava: prispevek k razumevanju prava. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
Pavčnik, M. (ur.) (2003). Pravo. Teorija prava. Leksikon Cankarjeve založbe.
Ljubljana: Cankarjeva založba.
Perenič, A. (2005). Uvod v razumevanje države in prava. Ljubljana: Fakulteta za
policijsko-varnostne vede, Univerza v Mariboru.
Pirnat R. (1995). Osebe javnega prava: (prispevek k reinstituciji pojma v
slovenskem pravu), Javna uprava, 31, (4), 477–492.
Pirnat, R. (ur.). (2004). Komentar zakonov s področja uprave. Ljubljana: Inštitut za
javno upravo pri Pravni fakulteti.
Pusić, E. (2002). Nauka o upravi. Zagreb: Školska knjiga.
Shaw, M. W. (2003). International law, Cambridge: Cambridge University Press.
Tičar, B. (2011). Ignorantia iuris nocet – nepoznavanje prava škoduje.Maribor:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila.
Tičar, B., Rakar, I. (2011). Pravo javnega sektorja. Maribor: Inštitut za lokalno
samoupravo in javna naročila.
Tičar, B. (2012). Understanding State and the Law. Maribor: Inštitut za lokalno
samoupravo in javna naročila.
Trpin, G. (1995). Predpisi o državni upravi, vladi in ministrstvih z uvodnimi
pojasnili.Ljubljana: Uradni list..
57
Trstenjak, V. (2003). Pravne osebe, Ljubljana: GV Založba.
Zajc, K. (2009) Ekonomska analiza prava (opis, zgodovina in aplikacije).
Ekonomska analiza prava v Sloveniji, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije..
Zakon o državni upravi (ZDU-1) (2005). Uradni list RS, št. 113.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). (2006). Uradni list RS, št. 42.
Zakon o javnih agencijah (ZJA). (2002, 2004). Uradni list RS, št. 52 in 51.
Zakon o javnih skladih (ZJS-1). (2008). Uradni list RS, št. 77.
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). (2002). Uradni list RS, št. 56..
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). (2009).
E-računovodstvo. Dostopno na www.eracunovodstvo.org/blog/podjetniskopravo/kdo-so-pravni-subjekti/, Pridobljeno 21. 1. 2013.
OGLAS
58
STROKOVNI ČLANKI
Maja Kožuh1
JAVNA NAROČILA V ZDRAVSTVU
Public procurement in the health sector
1.04 Strokovni članek
UDK 712:614.2
Izvleček: Avtorica obravnava področje
javnih naročil s splošnega vidika in z
vidika javnega naročanja v zdravstvu.
Javna naročila imajo v slovenskem
prostoru zelo pomembno vlogo. Sistem
javnih naročil je prestal številne
zakonodajne spremembe. Področje javnih
naročil ni novost, saj je od sprejema prvega
zakona, Zakona o javnih naročilih, minilo
že sedemnajst let. Javna naročila so orodje
za uvajanje konkurence na področje
javnega sektorja, kjer konkurence doslej ni
bilo. Skoraj polovica letnega državnega
proračuna je namenjena za javna naročila.
V Sloveniji je ocenjena vrednost javnih
naročil v letu 2012 znašala 7,98 %. V letu
2012 so javni zavodi skupno oddali 1.631
javnih naročil v vrednosti 437.267,066
evrov.
Ključne besede: javna naročila, javni
sektor, Zakon o javnem naročanju, javno
naročanje v EU
Abstract: The author discuss the field of
public procurement from a general
perspective and from the perspective of
public procurement in the health sector.
Public procurement in the Slovenian area
plays a very important role. The public
procurement system has gone through a
number of legislative changes. But today
the field of public procurement is not new,
since the adoption of the first law, Public
procurement act, have passed seventeen
years. Public procurements are presenting
actually the tool for introduction of
competition on field of a health sector,
where competition wasn’t so far. Almost
half of the state budget is spent each year
on public procurement. In Slovenia, the
estimated value of public procurement in
year 2012 amounted to 7.98%. in year 2012
from side of public institutions commonly
submitted 1631 public procurements within
value 437.267,066 euros.
Key words: public procurement, health
sector, Public procurement act, public
procurement in the EU
1 Uvod
Vstop Slovenije v EU območje je prinesel v slovenski prostor velike spremembe.
Pomembne spremembe so se zgodile tudi na konkurenčno-pravnem področju in s
tem posledično tudi na področju javnih naročil. Slovenija je morala kot nova
članica EU omogočiti dobro delujoč pravni okvir in institucije, s katerim bo vsem
udeležencem na trgu omogočena enaka konkurenca.
1
Maja Kožuh, diplomirana medicinska sestra, kontaktni naslov: [email protected]
59
Sistem javnih naročil je v bistvu orodje za uvajanje konkurence na področje
javnega sektorja, kjer konkurence doslej ni bilo. Na ta način se omogoči večje
število primernih ponudnikov, da vstopijo na trg in na tem trgu tekmujejo za
stranke. Javno naročanje je dejavnost, s katero država na trgu na podlagi
premoženjskopravnih razmerij nabavlja dobrine, ki jih potrebuje. S tem postane
ena od povpraševalcev. Vendar je pomen tega širši od samega nakupa, in sicer je
pomensko tudi ugotavljanje potreb, zagotavljanje sredstev, dobave, izvedbe
storitev do uporabe in spremljanje teh v prihodnje. Ker bi na ravnanje
proračunskih uporabnikov lahko vplivali lastni interesi, so bila sprejeta pravila
javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil mora proračunski uporabnik
upoštevati pravna in ekonomska pravila ter načela javnega naročanja, katera
določa Zakon o javnem naročanju. V javnem interesu je, da se sredstva, ki jih
država pridobi z davki, s carinami in z drugimi dajatvami, porabljajo zakonito,
gospodarno in učinkovito. Sistem javnega naročanja pa mora biti tudi
transparenten in mora zagotavljati enakopravnost in konkurenco med uporabniki.2
Javna naročila v Sloveniji niso novost. Od sprejema prvega zakona na tem
področju je minilo že sedemnajst let. Prav zaradi dolgotrajnega obdobja od
uvedbe prve zakonske podlage na področju javnih naročil bi lahko pričakovali
boljše stanje. Posledice nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja so v
slovenskem prostoru vidne predvsem na finančnem področju.
S sistemom javnih naročil se v Sloveniji porabi približno 4,7 milijarde evrov
javnih sredstev, kar je skoraj polovica državnega proračuna. Ta znesek se iz leta v
leto zvišuje, zato so tudi oči javnosti vedno bolj usmerjene na področje, kjer javni
sektor sklepa premoženjska razmerja z zasebnim.3
Na podlagi statističnih podatkov in ocene Ministrstva za finance je obseg vseh
javnih naročil, oddanih v letu 2012, 2.817.173.680 evrov. Ta vrednost javnih
naročil v BDP je 7,98-odstotna. Glede na odhodke državnega proračuna zavzema
obseg vseh javnih naročil 31,32-odstotni delež, ob upoštevanju javnih naročil, ki
so jih oddali organi Republike Slovenije, pa je ta delež 5,45 %. Iz povedanega
razberemo, da je skoraj tretjina državnega proračuna porabljena za sredstva, ki jih
naročniki namenijo dobavi blaga, storitev in gradenj, preostala proračunska
sredstva pa se porabijo za plače javnih uslužbencev in transferje (subvencije,
državne pomoči idr.).
2
Glej V. Kranjc (2004), Zakon o javnih naročilih s komentarjistran, GV Založba,
Ljubljana, stran 18 in T. Pivk (2011), Javna naročila v javnem sektorju, Magistrsko delo,
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, stran 3−4.
3
Glej I. Šoltes (2011), Javna naročila danes. V Ekonomika javnega sektorja, ur. B.
Ferfila, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, stran 552.
60
2 Splošno o javnih naročil
2.1 Opredelitev pojma javna naročila
Zakon o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN)4 definira pojem javnih naročil (v
nadaljevanju JN) kot skupek dejanj, katera opravi naročnik s ciljem nabave blaga,
oddaje storitev ali gradnje. Zakon v 2. členu opredeljuje:

Javno naročilo gradenj kot javno naročilo, katerega predmet je bodisi
izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od
dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba ene
od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik.

Javno naročilo blaga kot javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup,
najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno
naročilo, katerega predmet je dobava blaga in ki vključuje storitev namestitve in
inštalacije, ki je vezana na to blago, oziroma da se blago lahko uporablja v skladu
s svojim namenom, se obravnava kot javno naročilo blaga.

Javno naročilo storitev kot javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali
izvedba ene ali več storitev s Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet
so blago in storitve s Seznama storitev, se obravnava kot javno naročilo storitev,
če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu.
Javno naročilo, katerega predmet so storitve s Seznama storitev in vključujejo
dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek
glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
JN so naročila blaga in storitev, ki jih v okviru svoje dejavnosti naroča javni ali
državni sektor. Kot pravni pojem lahko javna naročila opredelimo kot skupnost
pravnih dejanj, s katerimi država na podlagi premoženjskopravnih razmerij
nabavlja blago, oddaja storitve in izvaja gradnje po predpisanem postopku. Pri
upoštevanju pravil javnega naročanja moramo razlikovati javno- in
zasebnopravna pravila. Postopek oddaje javnega naročila spada v javnopravni
sistem. To pomeni, da ni avtonomije volje strank tako kot v civilnopravnem
sistemu, ampak se na eni strani pojavlja država z monopolnim položajem
dejanske in pravne prisile, na drugi pa je posameznik (fizična ali pravna oseba),
podrejen do države. Ker država ustvarja možnosti za delovanje javnih storitev in
izrabo javnega dobrega pri posameznikih, mora imeti tudi privilegiran položaj v
razmerju. Da položaj posameznikov ne bi bil tako neenakopraven glede na
4
Uradni list RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I211/11-26, 90/2012, 12/2013-UPB5.
61
državo, je pravo na področju javnega naročanja sprejelo norme, ki posegajo v
pristojnost države glede urejanja zadevnih razmerij.5
Mužina6 navaja, da lahko pojem JN obravnavamo z različnih zornih kotov:
gospodarskega,
finančnega,
socialnega,
sociološkega,
geografskega,
zgodovinskega, pravnega ali političnega. Vsak od teh vidikov poudarja drugačne
značilnosti, postavlja drugačna vprašanja in na postavljena vprašanja, povezana z
drugimi področji, terja različne odgovore.
Zadel7 gleda na javna naročila s štirih stališč: gospodarskega, socialnega,
pravnega in političnega. Vsako stališče zavzema drugačne značilnosti in
vprašanja. JN opredeljuje kot skupnost pravnih dejanj, s katerimi država na
podlagi premoženjskopravnih razmerij pridobiva blago ali storitve v posebnem
postopku.
Kdo so naročniki javnih naročil? Po ZJN8 so naročniki:

organi RS in samoupravnih lokalnih skupnosti;

javni skladi, javne agencije, javni zavodi;

javni gospodarski zavodi;

oseba javnega prava;9

za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov.
Naloga Vlade RS je izdaja informativnega seznama naročnikov. Ministrstvo za
finance je odgovorno za redno obveščanje Komisije o spremembah na seznamu
naročnikov.
Poznati je treba tudi razliko med pojmoma kandidat in ponudnik. Kandidat je po
ZJN tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s
pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k
sodelovanju izkaže interes. Ponudnik je po ZJN gospodarski subjekt, ki je pravna
ali fizična oseba, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev in/ali dobavo blaga in odda
ponudbo.
5
Glej M. Kovač (2009), Javna naročila in javno-zasebno partnerstvo: pregled veljavne
zakonodaje z vzorci razpisne dokumentacije, obrazcev in drugih aktov – 1. natis, Planet
GV, poslovno izobraževanje, Ljubljana, stran 12.
6
Glej A. Mužina (2002), Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, Odin,
Ljubljana, stran 21.
7
Glej B. Zadel (1997), Pravo javnih naročil: zakon o javnih naročilih (ZJN) s komentarji
– 1. natis, Gospodarski vestnik, Ljubljana, stran 12.
8
Uradni list RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I211/11-26, 90/2012, 12/2013-UPB5.
9
Za podrobnejši opis glej 2. člen Zakona o javnih naročilih.
62
2.2
Cilji pravnega urejanja javnih naročil
Pomembni cilji javnih naročil, katere želi zakonodajalec z ZJN doseči, so
naslednji:

proces razdržavljenja;

zagotavljanje finančne discipline;

racionalna poraba sredstev;

konkurenca med ponudniki;

preprečevanje korupcije;

zaupanje javnosti;

JN kot instrument državne gospodarske politike.10
2.3
Temeljna načela javnega naročanja
5. člen ZJN določa načela, na katerih morajo temeljiti javna naročila. Sistem
javnega naročanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka
blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev. Našteta
načela izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki daje osnovni
okvir za pravno ureditev javnih naročil.11 Temeljna načela javnega naročanja so
prav tako gospodarnost, uspešnost, učinkovitost, konkurenčnost, transparentnost,
enakopravnost in sorazmernost.
V Direktivi 2004/18/ES12 so v 2. členu našteta naslednja načela:

enakopravnost,

nediskriminiranost,

transparentnost.
Slovenski pravni red je poleg načel, določenih v Direktivi 2004/18/ES, uvrstil v
ZJN še naslednja načela:

konkurenčnost,

gospodarnost,

učinkovitost,

uspešnost,

sorazmernost.
10
Glej B. Zabel (1997), Pravo javnih naročil: zakon o javnih naročilih (ZJN) s komentarji
– 1. natis, Gospodarski vestnik, Ljubljana, stran 17-20.
11
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št.
7/04).
12
Direktivi 2004/18/ES12 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj,
blaga in storitev.
63
Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ugotavljamo z naslednjim
kazalnikom:
prihodki
GOSPODARNOST =
odhodki
Načelu gospodarnosti je zadoščeno, če so prihodki večji od odhodkov. Javni
sektor, v katerega večinoma spadajo naročniki, lahko imenujemo tudi neprofitni
sektor, vendar to še ne pomeni, da ta sektor ne bi smel ustvarjati presežka
prihodkov nad odhodki. Celo nasprotno, načeli gospodarnosti in učinkovitosti sta
temeljni načeli za delovanje vseh proračunskih uporabnikov.13
Načelo zagotavljanja konkurenčnosti med ponudniki ima svojo osnovo v
posebnem zakonu,14 ki prepoveduje omejevanje konkurence s kartelnimi
sporazumi, z zlorabo prevladujočega položaja na trgu, z nelojalno konkurenco in
nedovoljeno špekulacijo. Naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije ne sme
uporabiti diskriminatornih meril.15
Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev16 določa, da mora biti ponudnik
izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Postopki naročanja so
javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na
vrednosti.
Načelo enakopravne obravnave ponudnikov17 določa, da mora naročnik
zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede
vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in
sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora
zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno
diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki
jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
Načelo sorazmernosti18 določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno
predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev
in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.
13
Glej M. Javornik et al. (2006), Priročnik za izvajanje javnih naročil, Inštitut za lokalno
samoupravo in javna naročila, Maribor, stran 9.
14
Zakon o prepovedi omejevanja konkurence, Uradni list RS, št. 36/2008, št. 40/2009,
26/2011, 87/2011, 57/2012, 39/2013 Odl.US: U-I-40/12-31, 63/2013-ZS-K.
15
Glej M. Javornik et al. (2006), Priročnik za izvajanje javnih naročil, Inštitut za lokalno
samoupravo in javna naročila, Maribor, stran 10.
16
8. člen ZJN.
17
9. člen ZJN.
18
10. člen ZJN.
64
2.4
Postopki javnega naročanja
Izvajanje javnih naročil lahko razdelimo na tri faze:
1.
predrazpisno,
2.
razpisno,
3.
porazpisno.
Tri glavne faze se razdelijo na posamezne faze, ki so razvidne na sliki 1.19
Slika 1: Faze v postopku izvajanja javnih naročil
Naročnik lahko začne s postopkom javnega naročanja, ko izpolnjuje naslednja
pogoja:

javno naročilo mora predvideti v načrtu dobave;

zagotovljena so predvidena sredstva za javno naročilo.
24. člen ZJN-2 omogoča naročniku sedem možnih postopkov javnega naročanja,
in sicer:
1.
odprti postopek,
2.
postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3.
konkurenčni dialog,
4.
postopek s pogajanji brez predhodne objave,
19
Podrobneje so faze v postopku izvajanja javnih naročil opisane v M. Javornik et al.
(2006), Priročnik za izvajanje javnih naročil, Inštitut za lokalno samoupravo in javna
naročila, Maribor, stran 13.
65
5.
6.
7.
postopek s pogajanji po predhodni objavi,
postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi,
postopek oddaje naročila male vrednosti.
31. člen ZJN-2 dodaja še posebne načine javnega naročanja:
1.
okvirni sporazum,
2.
dinamični nabavni sistem,
3.
posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe,
4.
elektronska dražba,
5.
skupno javno naročanje.
70. člen ZJN-2 določa postopek javnega naročanja po naslednjih fazah:
1.
predhodno informativno obvestilo (če je potrebno),
2.
sklep o začetku postopka,
3.
priprava razpisne dokumentacije,
4.
objava obvestila o javnem naročilu,
5.
predložitev in odpiranje ponudb,
6.
pregled in ocenjevanje ponudb,
7.
odločitev o oddaji javnega naročila,
8.
objava obvestila o oddaji javnega naročila.
Nadzor nad javnimi naročili izvajajo tri institucije, in sicer:
1.
Javna agencija za javno naročanje RS,
2.
Računsko sodišče RS,
3.
Državna revizijska komisija RS.
3 Zakonska ureditev javnih naročil v Sloveniji
V RS smo dobili prvi veljavni zakon leta 1997, in sicer Zakon o javnih
naročilih,20 ki ga je Državni zbor sprejel na seji 26. marca 1997 in o njem
ponovno odločal 23. aprila 1997. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št.
24/1997, 5. maja 1997. Leta 1999 je bil sprejet Zakon o reviziji postopkov
javnega naročanja,21, ki je dopolnil revizijo postopkov oddaje naročil v ZJN.
Večja reforma na področju javnih naročil je konec leta 2006 povzročila nova
zakona, in sicer Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2)22 in Zakon o
20
Uradni list RS, št. 24/1997, št. 78/1999 (90/1999 popr.), 39/2000 (102/2000 popr.), 105/2002 Odl.
US: U-I-169/00-33.
21
Uradni list RS, št. 78/1999 (90/1999 popr.), št. 105/2002 Odl.US: U-I-169/00-33, 110/2002,
14/2003-UPB1, 2/2004-ZPNNVSM, 42/2004, 99/2004-UPB2, 61/2005, 95/2005-UPB3, 78/2006,
26/2007-UPB4, 53/2007, 94/2007-UPB5, 32/2009 Odl.US: U-I-238/07-52, 43/2011-ZPVPJN.
22
Uradni list RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I-211/11-26,
90/2012, 12/2013-UPB5.
66
javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju
poštnih storitev.23
Pri oddaji javnega naročila se uporabljajo, poleg ZJN-2, še ostale zakonske
podlage:

Zakon o javnih financah,24

Zakon o splošnem upravnem postopku,25

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,26

Zakon o pravdnem postopku,27




Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja,28
Zakon o varstvu konkurence,29
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence,30
Obligacijski zakonik.31
Pravo javnih naročil lahko v ožjem smislu uvrstimo v področje splošnega dela
obligacijskega gospodarskega prava. V širšem smislu je pravo javnih naročil
povezano z mnogimi drugimi deli pravnega sistema, in sicer so to:

obligacijsko pogodbeno pravo,

finančno pravo,

upravno pravo,
23
Uradni list RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 43/2011, 72/2011-UPB3, 43/2012 Odl.US: UI-211/11-26, 90/2012.
24
Uradni list RS, št. 79/1999, št. 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 110/2002-ZDT-B,
127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010, 11/2011-UPB4
(14/2013 popr.), 110/2011-ZDIU12, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 101/2013.
25
Uradni list RS, št. 80/1999, št. 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Skl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.),
8/2010, 82/2013.
26
Uradni list RS, št. 45/2010, št. 26/2011, 30/2011 Skl.US: U-I-36/11-8, 43/2011, 56/2011 Odl.US:
U-I-230/10-16, 56/2011 Odl.US: U-I-239/10-16, 60/2011, 69/2011-UPB2, 81/2013 Odl.US: U-I81/11-12.
27
Uradni list RS, št. 26/1999, št. 83/2002 Skl.US: U-I-21/02-6, 96/2002, 12/2003-UPB1, 58/2003
Odl.US: U-I-255/99-28, 73/2003 Skl.US: U-I-137/00-21, 2/2004, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.),
36/2004-UPB2, 69/2005 Odl.US: U-I-145/03-9, 90/2005 Odl.US: Up-258/03-14, U-I-74/05,
43/2006 Odl.US: U-I-55/04-10, Up-90/04-15, 69/2006 Odl.US: Up-236/04-16, U-I-314/06,
52/2007, 73/2007-UPB3, 101/2007 Odl.US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 Odl.US: Up2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008-ZArbit, 45/2008, 62/2008 Skl.US: U-I-275/06-7, Up-811/07-7,
111/2008 Odl.US: U-I-146/07-34, 116/2008 Skl.US: U-I-253/07-6, Up-2118/06-6, 121/2008
Skl.US: U-I-279/08-8, 47/2009 Skl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 57/2009 Odl.US: U-I279/08-14, 12/2010 Odl.US: U-I-164/09-13, 49/2010 Odl.US: U-I-8/10-10, 50/2010 Odl.US: U-I200/09-14, 107/2010 Odl.US: U-I-161/10-12, 43/2011, 58/2011 Odl.US: U-I-277/09-8, Up1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9, 75/2012 Odl.US: U-I-74/12-6 (76/2012 popr.), 40/2013
Odl.US: U-I-290/12-9, 92/2013 Odl.US: U-I-134/10-28, 10/2014 Odl.US: U-I-48/11-10, Up274/11-9.
28
Uradni list RS, št. 43/2011, št. 60/2011-ZTP-D, 63/2013.
29
Uradni list RS, št. 18/1993, št. 56/1999-ZPOmK, 110/2002.
30
Uradni list RS, št. 36/2008, št. 40/2009, 26/2011, 87/2011, 57/2012, 39/2013 Odl.US: U-I-40/1231, 63/2013-ZS-K.
31
Uradni list RS, št. 83/2001, št. 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25, 29/2007 Odl.US: U-I267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1, 30/2010 Odl.US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12.
67





civilno procesno pravo,
konkurenčno pravo,
pravila mednarodnega zasebnega prava,
pravila o prekrških in kaznivih dejanjih,
mednarodno javno pravo.32
4 Zakonska ureditev javnih naročil v EU
Na sam razvoj javnih naročil v EU je pomembno vplivala težnja k vzpostavitvi
enotnega trga. Ta izhaja iz primarnih virov Evropske skupnosti, ki jih
opredeljujejo mednarodne ustanovitvene pogodbe. EU je skupni pojem za tri
mednarodne pogodbe, ki so oblikovale skupnosti.33
Tabela 1: Uredbe in direktive EU na področju javnih naročil
Oznake
Naslov Direktive
Direktive
a) Direktive in uredbe, ki so v uporabi od 1. 2. 2006 (o usklajevanju postopkov)
Direktiva o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil
2004/18/ES*
gradenj, blaga in storitev; 31. 3. 2004.
Direktiva o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v
2004/17/ES** vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih
storitev; 31. 3. 2004.
Komisije
2005/51/ES
2008/75/ES
2009/81/ES
Uredba
Komisije
213/2008/ES
Uredba
Komisije
1422/2007/ES
Spremembe in dopolnitve Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in
Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES o javnih naročilih; 7. 9. 2005.
Popravek Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za
oddajo javnih naročil, gradenj in storitev; 16. 11. 2005.
Direktiva o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil
gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju
obrambe in varnosti ter spremembi Direktive 2004/17/ES in
2004/18/ES; 13. 7. 2009.
Spremembe Uredbe 2195/2002 o enotnem besednjaku javnih
naročil (CPV) in Direktiv 200/17/ES in 2004/18/ES o postopkih
javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV. Besedilo velja za
EGP; 28. 11. 2007.
Spremembi Direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES glede njunih
pragov uporabe za postopke za oddajo naročila; 4. 12. 2007.
32
Glej B. Zadel (1997), Pravo javnih naročil: zakon o javnih naročilih (ZJN) s komentarji
– 1. natis, Gospodarski vestnik, Ljubljana, stran 16−17.
33
Glej J. Šinkovec (1996), Evropsko pravo, ČŽ Uradni list RS, Ljubljana, stran 15, in T.
Pivk (2011), Javna naročila v javnem sektorju, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani,
Ekonomska fakulteta, stran 31.
68
Tabela 1: nadaljevanje
b) Direktiva in uredbe, ki so v uporabi od 1. 2. 2006 (o usklajevanju postopkov)
Uredba
Komisije
2083/2005/ES
Uredba
Komisije
1564/2005/ES
2007/66/ES
Spremembi Direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES glede njunih
pragov uporabe za postopke za oddajo naročila; 19. 12. 2005.
Določitev standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru
postopkov javnih naročil v skladu z Direktivama 2004/17/ES in
2004/18/ES; 7. 9. 2005.
c) Direktiva o pravnem varstvu (revizija postopkov)
Spremembe Direktiv 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja
učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil; 11. 12.
2007.
Legenda:
*Po reformi javnega naročanja v EU so v to direktivo združene vse prej veljavne
direktive, ki so urejale javno naročanje blaga (Direktiva 93/36/EGS), javno
naročanje storitev (Direktiva 92/50/EGS) in javno naročanje gradenj (Direktiva
93/73/EGS).
**Po reformi javnega naročanja v EU je v to direktivo združena prej veljavna
direktiva, ki je urejala javno naročanje na področju gospodarske infrastrukture
(javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem
področju, Direktiva 93/38/EGS).34
5 Javni sektor
Sodobni družbeni sistem, ki temelji predvsem na kapitalističnem načinu
gospodarjenja, je glede na način delovanja, doseganja ciljev in učinkov,
sestavljen iz treh sektorjev:
1.
Zasebni ali tržni sektor obsega dejavnosti, ki se odvijajo na trgu (nakupprodaja). Pri tem govorimo o gospodarskih družbah. Glavni cilj je dobiček.
2.
Javni sektor so vse ustanove, katere financira država (v celoti ali delno). V
javni sektor spada državna uprava, javna uprava in negospodarske službe.
3.
Tretji sektor so ustanove, ki so namenjene za pomoč drugim ljudem, ob
čemer tisti, ki pomagajo, nimajo nikakršne osebne materialne koristi.
Razlika med tretjim in javnim sektorjem je v financiranju. Tretji sektor ni
financiran s strani države.35
Definicija javnega sektorja v slovenskem prostoru ni enotna. Enotnosti ni mogoče
zaslediti ne v okviru zakonodajne ureditve javnega sektorja in prav tako ne v
znanstvenih publikacijah.
34
Glej U. Škufca (2006), Možnosti in pravice do neposredne uporabe evropskih direktiv v
postopkih oddaje javnih naročil, Zbornik 7. konference dneva javnih naročil, Agencija za
management, Portorož, stran 38.
35
Glej B. Kavčič, V. Smodej (2003), Javni sektor, Visoka šola za upravljanje in
poslovanje, Novo mesto, stran 5.
69
Javni sektor je državni sektor, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega
pomena in zajema vse državne organe, organe lokalnih skupnosti, vsaj javna
podjetja, javne zavode, javne agencije, javne sklade, zbornice ter druge oblike
družb, ki se financirajo na podlagi pristojbin, predpisov oziroma zakonov. 36
Trpin37 navaja, da v javni sektor spada vse tisto, kar je v lasti države, ne glede na
področje.
Bohinc in Tičar38 definirata javno službo kot aktivnost, ki spada v javni interes,
določajo, ustvarjajo in nadzirajo pa jo oblasti s predpisi, ki so zunaj zasebnega
prava. Javne službe temeljijo na javni potrebi. Javna potreba zadovolji celotno
prebivalstvo in ne samo posameznika, je temeljnega pomena in zaradi svojega
pomena in obveznosti prerašča v oblastno funkcijo oziroma javno službo.
Osnovne funkcije javnega sektorja so:

alokacijska funkcija – zagotovitev javnih dobrin,

prerazdelitvena funkcija – prerazdelitev BDP,

stabilizacijska funkcija – makroekonomski cilji.39
Javna naročila v zdravstvu
Javna naročila lahko razdelimo v naslednja obdobja:
- Obdobje do leta 2002: v tem obdobju so zdravstveni zavodi samostojno
izvajali javna naročila.
- Obdobje 2003−2004: obdobje prvih poskusov izvajanja skupnega
javnega naročanja.
- Obdobje od leta 2004 do danes: obdobje skupnega javnega naročanja.
V Sloveniji so postala javna naročila uveljavljen obvezen element poslovanja
javnih služb. Dandanes so postala skupna javna naročila eden od najbolj
uporabljenih načinov javnega naročanja. Naročniki se medsebojno povežejo in
skupaj izvedejo postopek javnega naročila za dogovorjen predmet. Ministrstvo za
zdravje se kot pooblaščeni naročnik aktivno vključuje v navedena javna naročila
na področju zdravstva. Naloga Ministrstva za zdravje je ustrezna izbira
ponudnika, naloga zdravstvenih zavodov pa je sklenitev pogodbe z naročnikom.
Glej J. Šmidovnik (1980), Temeljni pojmi o upravi, Upravna fakulteta, Ljubljana, stran
106.
37
Glej G. Trpin (1993), Predpisi o državni upravi, vladi in ministrstvih, Uradni list RS,
Ljubljana, stran 17.
38
Glej R. Bohinc, B. Tičar (2007), Upravno pravo: splošni del, Fakulteta za varnostne
vede, Ljubljana, stran 169.
39
Glej T. Stanovnik (2004), Javne finance, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, stran 1.
36
70
Tabela 2: Razlike med poslovanjem javnega in zasebnega sektorja40
Javni sektor
Zasebni sektor
Zakonitost in izpolnjevanje večciljnega
Dobiček, tržni delež
poslanstva
Zaračunavanje storitev in produktov
Alokacija in redistribucija sredstev proračuna
strankam
Racionalizacija
Prodaja
Spoštovanje zakonov, pravil, normativov
Strateški management
delovanja
Ranljivost delovanja zaradi vpliva politike, ni
uveljavljanja dolgoročnih ciljev, zaradi
Interes delničarjev − lastnikov
menjavanja politične sile
Zelo kompleksno okolje
Spremenljivo okolje
Zunanji finančni in politični pritiski
Notranji tržni pritiski
Uspešnost, določena z
Nedefinirani cilji in nedefinirana uspešnost
dobičkonosnostjo
Merjenje uspešnosti s kazalci
Ni merjenja uspešnosti
finančnega poslovanja
Javna kolektivna odgovornost
Individualna odgovornost
Neopredeljene ciljne skupine
Opredeljene ciljne skupine
Centralizirana kadrovska politika ter
Upravljanje človeških virov
sistemska ureditev kadrovanja
Težavnost investicij zaradi omejenega
kapitala in nepredvidljivega obsega
Investiranje v skladu s strategijo
prihodnjih javnih potreb
Ljudje delajo pretežno zaradi nekega cilja, ne Motiv zaposlenih je pretežno le
samo za preživetje
zaslužek
Nagrajevanje po izenačevanju
Nagrajevanje po rezultatih
Odpuščanje zaradi rezultatov oz. ob
Oteženo odpuščanje
neuspešnosti
Napredovanje glede na rezultate oz.
Sistemsko urejeno napredovanje
uspešnost
40
Prirejeno po B. Ferfila, P. Kovač (2000), Javne politike in javna ekonomika, Fakulteta
za družbene vede, Ljubljana, stran 175 in T. Pivk (2011), Javna naročila v javnem
sektorju, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, stran 21−22.
71
V RS za zdravstveno dejavnost dajemo sorazmerno veliko materialnih sredstev,
zato je zelo pomembno, da jih tudi racionalno in učinkovito uporabimo.
Ministrstvo za zdravje je v letu 2002 izvedlo pilotni projekt nabav v zdravstvu za
rokavice, igle in plenice. V projektu je sodelovalo sedem slovenskih bolnišnic in
en zdravstveni dom. Z enotnim razpisom je bil po vzorčni analizi dosežen
prihranek v višini okrog 20 % cene posameznega izdelka v primerjavi s cenami,
ki so jih javni zdravstveni zavodi dosegli sami ob zadnjem javnem naročilu za
enake izdelke.41
Postopki skupnih javnih naročil so dvofazni:
- V prvi fazi se podeli sposobnost vsem prijaviteljem, ki v prijavi izpolnjujejo
zahteve iz razpisne dokumentacije za predmetno naročilo in s tem pridobijo
status kandidata.
- V drugi fazi naročnik povabi kandidate k oddaji ponudbe in izbere
najugodnejšega ponudnika na podlagi vnaprej določenega merila − cene.42
Najugodnejši ponudnik se izbira vsakih šest mesecev, vsakih šest mesecev se
sklenejo nove pogodbe, kar omogoča in tudi zagotavlja konkurenco na trgu.
Ministrstvo za zdravje pri tem sledi vsem pomembnejšim ciljem, ki jih prinaša
takšna oblika skupnih javnih naročil, kot so:
- zagotavljanje največjega mogočega izkoristka vloženih sredstev za nabave
nespremenjene kakovosti naročenega blaga in storitev (ekonomija velikega
obsega);
- standardizacija predmetov naročanja z upoštevanjem standardov s področja
medicinskega potrošnega materiala, instrumentarija, medicinske opreme,
zdravil, ki so v veljavi v EU in veljajo tudi za RS po vstopu v EU;
- poenotenje strokovno-tehničnih specifikacij in baz artiklov v zdravstvu RS;
- zmanjševanje stroškov naročanja z naročanjem na enem mestu z ustrezno
usposobljenimi in odgovornimi strokovnimi kadri na področju javnih naročil
ob doslednem spoštovanju področnih predpisov v RS in EU;
- porast transparentnosti;
- pozitivno vplivanje na trg s ciljem zagotoviti kakovostno konkurenco s
sprotnim odpravljanjem možnih nedoslednosti v takšnem sistemu;
- stalen nadzor predstavnikov javnih zdravstvenih zavodov, predstavnikov
Sektorja za javna naročila in koncesije Ministrstva za finance, inšpekcijskih
služb.43
Povzeto po J. Arzenšek (2004), Skupna javna naročila v zdravstvu, Zdravniški vestnik,
Ljubljana, stran 696.
42
Ibid.
43
Ibid.
41
72
Na podlagi statističnih podatkov in ocene Ministrstva za finance je obseg vseh
javnih naročil, oddanih v letu 2012, 2.817.173.680 evrov. Navedena vrednost
javnih naročil v BDP je 7,98 %. Glede na odhodke državnega proračuna izraža
obseg vseh javnih naročil 31,32-odstotni delež, ob upoštevanju javnih naročil, ki
so jih oddali organi RS, pa je ta delež 5,45 %. Glede na navedeno so skoraj
tretjina državnega proračuna sredstva, ki jih naročniki namenjajo dobavi blaga,
storitev in gradenj, preostala proračunska sredstva pa se porabijo za plače javnih
uslužbencev in transferje (subvencije, državne pomoči itn.).
Po podatkih Ministrstva za finance je bilo v letu 2012, v javnih zavodih,
izvedenih za 437.267,066 evrov javnih naročil.
V tabeli 3 je prikazanih deset največjih naročnikov glede na skupno pogodbeno
vrednost naročil, oddanih v letu 2012. Podatki zajemajo oddana javna naročila v
letu 2012 in naročila na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov.
Tabela 3: Največji naročniki v letu 201244
Zap. Kategorija
št.
naročnika
Davčna
številka
naročnika
Naročnik
Število
naročil
Pogodbena
vrednost
Mestna občina Ljubljana
Ministrstvo za infrastrukturo
in prostor
Ministrstvo za finance
60
139.163.974
27
130.652.727
31
90.943.501
142
59.320.750
93
52.493.696
54162513
DARS, d. d.
JAVNI HOLDING Ljubljana,
d. o. o.
Univerza v Ljubljani
11
49.289.483
5
52111776
UKC Ljubljana
110
47.699.622
8
7
31378285
46
43.433.284
9
1
75827735
198
43.197.263
10
5
56644817
PLINOVODI, d. o. o.
Direkcija Republike Slovenije
za ceste
UKC MARIBOR
12
41.423.222
730
697.617.522
1
2
67593321
2
1
25967061
3
1
23348887
4
7
92473717
5
7
57209294
6
5
7
Skupaj
6 Sklep
Javna naročila so v slovenskem prostoru vsekakor pomemben ekonomski
instrument. Glavni državni namen vzpostavitve javnega naročanja je bil
vzpostavitev konkurence in enakopravnosti na gospodarskem trgu. Zakon o
javnih naročilih iz leta 1997 pomeni prelomnico na področju javnih naročil.
44
Glej http://www.djn.mf.gov.si/sistem-javnega-narocanja/letna-porocila (15. 2. 2014).
73
Zakon je bil do danes že velikokrat noveliran in hitro lahko ugotovimo, da je z
vsako novelacijo zakona konkurenca še bolj zagotovljena. Cilj vsake nove
novelacije ostaja enak – transparentna in učinkovita raba javnih sredstev, pot do
cilja pa se spreminja. Vzroke nenehnih sprememb zakonodaje na področju javnih
naročil lahko pripišemo novim zahtevam EU in domači javnosti. Nova
zakonodaja naj bi bistveno poenostavljala postopke ter omogočala uspešno,
učinkovito in gospodarno oddajanje javnih naročil.
Posebno vlogo zavzemajo javna naročila v zdravstvu. Javni sektor ima zaradi
vsakoletnih visokih vrednosti javnih naročil pomembno in hkrati občutljivo vlogo
v postopku javnih naročil. Tako kot v zasebnem sektorju je tudi v javnem
sektorju namen procesa javnega naročanja v nabavi (materiala, sredstev, opreme).
Sam proces javnega naročanja je izveden z davkoplačevalskim denarjem, zato je
proces toliko bolj pod ''budnim očesom'' javnosti.
Največji problem javnih naročil v slovenskem prostoru je korupcija, katere je −
kot smo videli v zadnjem času − v Sloveniji ogromno. Pravzaprav je postala kar
stalnica poslovanja med zasebnim in javnim sektorjem (skriti dogovori,
podkupovanja).
Za konec lahko zaključimo z ugotovitvijo, da je glavni namen sistema javnih
naročil omogočanje konkurence v javnem sektorju, in z dejstvom, da je na
področju javnih naročil potrebnega še veliko dela – izboljšav.
Literatura in viri
Arzenšek, J .(2004). Skupna javna naročila v zdravstvu. Zdravniški vestnik, 73,
št. 9, str. 696.
Bohinc, R.. Tičar, B. (2006). Upravno pravo- splošni del, Ljubljana: Fakulteta za
varnostne vede.
Direktivi 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj,
blaga in storitev. (31. 4. 2004). Uradni list EU L134/144.
Ferfila, B., Kovač, P.(2000). Javne politike in javna ekonomika. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
Javornik, M., Železnik M., in Čerič D. (2006) Priročnik za izvajanje javnih
naročil. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila.
Kavčič, B., Smodej, V. (2003). Javni sektor. Novo mesto: Visoka šola za
upravljanje in poslovanje..
Kovač, M.. (2009). Javna naročila in javno-zasebno partnerstvo: pregled
veljavne zakonodaje z vzorci razpisne dokumentacije, obrazcev in drugih aktov.
Ljubljana: Planet GV.
74
Kranjc, V. (2004). Zakon o javnih naročilih s komentarji. Ljubljana: GV Založba.
Mužina, A. (2002). Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil. Ljubljana:
Odin.
Obligacijski zakonik (OZ). (2001). Uradni list RS, št. 83.
Pivk, T. (2011). Javna naročila v javnem sektorju. Magistrsko delo. V Ljubljani:
Ekonomska fakulteta.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti. (2004). Uradni list RS – Mednarodne
pogodbe, št. 4.
Direktorat za javno naročanje. Dostopno na: http://www.djn.mf.gov.si/sistemjavnega-narocanja/letna-porocila Uporabljeno 15. 2. 2014.
Stanovnik, T. (2004). Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004.
Šinkovec, J. (1996). Evropsko pravo. Ljubljana: Uradni list RS.
Škufca, U. (2006). Možnosti in pravice do neposredne uporabe evropskih direktiv
v postopkih oddaje javnih naročil. V Dnevi javnih naročil: [7. konferenca o javnih
naročilih, Portorož, 5. in 6. april 2006].. [Ljubljana] : Agencija za management.
Šmidovnik, J. (1980) Temeljni pojmi o upravi. Ljubljana: Upravna fakulteta.
Šoltes, I. (2011). Javna naročila danes. V Ekonomika javnega sektorja. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
Trpin, G. (1993). Predpisi o državni upravi, vladi in ministrstvih. Ljubljana:
Uradni list RS.
Zadel, B. (1997). Pravo javnih naročil: zakon o javnih naročilih (ZJN) s
komentarji – 1. natis. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). (2010). Uradni list RS,
št. 45.
Zakon o javnem naročanju (ZJN-2). (2006). Uradni list RS, št. 128.
Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in
področju poštnih storitev (ZJNVETPS). (2006). Uradni list RS, št. 128.
Zakon o javnih financah (ZJF). (1999). Uradni list RS, št. 79.
Zakon o javnih naročilih (ZJN-1).(1997) Uradni list RS, št. 24.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP).(1999). Uradni list RS, št. 26-.
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Uradni list
RS, 2011, št. 43.
Zakon o prepovedi omejevanja konkurence (ZPOmK). (2008). Uradni list RS, št.
36.
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1).(2008). Uradni list
RS, št. 36.
75
Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN). (1999). Uradni list RS,
št. 78.
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). (1999). Uradni list RS, št. 80.
Zakon o varstvu konkurence (ZVK). (1993). Uradni list RS , št. 18.
OGLAS
76
Suzana Friegl 1
ZUNAJBILANČNA EVIDENCA IN NEKATERE
OBLIKE ZAVAROVANJ
UDK 657:368
Slovenski računovodski standardi uporabljajo pojem zunajbilančna sredstva in
obveznosti. Zakon o gospodarskih družbah govori o zabilančnih sredstvih in
obveznostih. V praksi uporabljamo izvenbilančna sredstva in obveznosti. Ta izraz
uporablja tudi zakon o računovodstvu. V vseh primerih gre za taka sredstva in
obveznosti, ki jih izkazujemo zunaj ali izven bilance stanja oziroma za bilanco
stanja. Zunajbilančni razvid je razvid, kot imenujejo standardi poslovno knjigo, ki
zajema knjiženje poslovnih dogodkov, ki jih ne izkazujemo v računovodskih
izkazih.
Zabilančna evidenca (angl. OFF-Balance Sheet) so posli, ki se sproti ne obravnavajo
v bilanci stanja, vendar pomenijo pogojne obveznosti oziroma pogojna sredstva. V
današnjem času so vse bolj pomemben del poslovanja in vplivajo na raven tveganja,
ki ga imajo tako gospodarske družbe kot banke pri svojem poslovanju.
Zabilančna evidenca izraža vire informacij o poslovanju in morebitnih prihodnjih
terjatvah in obveznostih. Je temelj za informiranje in nadaljnje poslovodno
odločanje, hkrati pa omogoča kontroliranje poslovnih procesov.
Bankam izvenbilančne aktivnosti omogočajo pridobivanje dodatnih sredstev,
izboljšanje bančne likvidnosti in kapitalske ustreznosti, povečanje prihodkov,
zmanjšanje kreditne izpostavljenosti in lažje uresničevanje kapitalskih zahtev. V
slovenskem bančnem prostoru se pogosteje uporabljajo posamezne klasične vrste
zabilančne aktivnosti, kot so na primer storitvene in finančne garancije, nekriti
akreditivi, akceptirane in avalirane menice ter izvedeni finančni instrumenti.
Redkeje pa se uporabljajo kreditni finančni instrumenti (terminske pogodbe, opcije
na kreditni razpon), listinjenje ali sekuritizacija, prodaja kreditov ter uporaba
hipotekarnih obveznic.
Prav tako lahko pri gospodarskih družbah izvenbilančne obveznosti opišemo kot
pogojna sredstva in pogojne obveznosti, ki lahko imajo vpliv na prihodnjo bilanco
1
Suzana Friegl, univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka za poslovodenje malih
podjetij, predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo za predmetno področje
računovodstva, z 28 letnimi delovnimi izkušnjami v računovodstvu, zaposlena v ABC
Revizija d.o.o., Ljubljana.
77
stanja in izkaz poslovnega izida. Neposredno pa vplivajo tudi na prihodnjo
solventnost posamezne gospodarske družbe.
SRS 22.15 (2012) pravi, da se »v zunajbilančni razvid glavne knjige zajemajo
poslovni dogodki, ki ne vplivajo neposredno na postavke v bilanci stanja in/ali
izkazu poslovnega izida, so pa pomembni za ocenjevanje uporabljanja tujih sredstev
in za ocenjevanje morebitnih prihodnjih obveznosti in sredstev ter kontroliranje
poslovnih procesov in informiranje. Postavke v zunajbilančnem razvidu glavne
knjige lahko ob prihodnjih poslovnih dogodkih ugasnejo ali pridobijo novo kakovost
ter celo vplivajo na postavke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Poslovni
dogodki, zajeti v zunajbilančnem razvidu, ob nastanku ne vplivajo na postavke v
bilanci stanja in/ali izkazu poslovnega izida. Kljub temu jih je treba izkazovati v
verodostojnih knjigovodskih listinah. Postavke zunajbilančnega razvida se vnašajo v
bilanco stanja, vendar za seštevkom bilančnih postavk«.
Gospodarske družbe večinoma namenjajo premalo pozornosti na postavke
zabilančne evidence.
Vprašanja zavarovanj pred nepravilno izpolnitvijo, neizpolnitvijo oziroma
neplačilom in tveganjem izgube dela terjatve so temeljna vprašanja vseh pogodbenih
razmerij, v katera vstopajo poslovni subjekti in fizične osebe. Posebej pereča so ta
vprašanja pri majhnih in srednjih podjetjih, pri katerih lahko neplačila oziroma le
delna poplačila terjatev privedejo do nelikvidnosti in prisilne poravnave, v skrajnem
primeru pa do stečajnega postopka.
V pogodbenih razmerjih so tveganja zlasti naslednja:
- tveganje nepravilne izpolnitve pogodbe oziroma sploh neizpolnitve pogodbe
(zlasti vprašanje nedenarne izpolnitve),
- tveganje neplačila,
- tveganje prisilne poravnave,
- tveganje stečajnega postopka.
V nadaljevanju bomo prikazali nekatere mehanizme, ki jih lahko majhna in srednja
podjetja najpogosteje uporabljajo za zaščito svojih interesov v pogodbenih
razmerjih. (Slika 1)
ARA
Aro ureja Obligacijski zakonik v določbi 64. člena, ki določa, da velja, da je
pogodba sklenjena, ko je dana ara, razen če ni dogovorjeno kako drugače (če je ob
sklenitvi pogodbe prva stranka drugi stranki dala določen znesek denarja ali neko
količino drugih nadomestnih stvari (ara) v znamenje, da je pogodba sklenjena). Pri
izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti. Če ni
dogovorjeno drugače, stranka, ki je aro dala, ne more odstopiti od pogodbe s tem, da
78
pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne
dvojno aro.
Slika 1: Pregled oblik zavarovanja obveznosti
79
S tem se vzpostavi instrument zavarovanja pred neizpolnitvijo zlasti nedenarne
obveznosti. Namen are je viseča grožnja nad pogodbenima strankama, da bo
pogodbi zvesta stranka odstopila od pogodbe in zadržala aro oziroma zahtevala
vrnitev dvojne are. Sodišče lahko na zahtevo stranke zniža nesorazmerno visoko aro.
Pogodbi zvesta stranka lahko vedno zahteva izpolnitev pogodbe in povrnitev škode
ali pa zadržanje oziroma vrnitev are. To pomeni, da ara učinkuje zgolj, ko njena
subjektivna vrednost presega subjektivno korist, ki jo ima kršitelj zaradi
neizpolnitve pogodbe. Višja bo običajno dogovorjena ara, manjša bo možnost, da
pogodbena stranka ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Ara učinkuje tudi tako,
da lahko pogodbi zvesta stranka vztraja pri izpolnitvi pogodbe, če je subjektivna
vrednost are zanjo nižja od subjektivne vrednosti izpolnjene pogodbe. Najmanj
učinkovita je ara takrat, kadar je subjektivna vrednost are izenačena s subjektivno
vrednostjo (ne)izpolnitve pogodbe, ker je pogodbeno (ne)zvesti stranki vseeno, ali
zahteva izpolnitev ali pa zadrži aro oziroma zahteva vrnitev dvojne are.
Pomanjkljivost tega instrumenta je v tem, da je v prednosti zgolj prejemnik are,
dajalec are pa bo ob nesoglasju moral na sodišču zahtevati vrnitev dvojne are.
Možne alternative
Odločitev pogodbi zveste
stranke
Izpolnitev pogodbe + škoda > ara oz. vrnitev dvojne
Izpolnitev pogodbe
are
Izpolnitev pogodbe + škoda < ara oz. vrnitev dvojne
Ara oz. vrnitev are
are
Izpolnitev pogodbe + škoda = ara oz. vrnitev dvojne
Ara oz. vrnitev are
are
BANČNA GARANCIJA
Garancija je pogodba med dolžnikom in garantom (običajno banko), s katero garant
prevzame odgovornost za izpolnitev (garancija za izpolnitev) oziroma za pravilno
izpolnitev dogovorjenega posla (garancija za pravilno izpolnitev). Upnik lahko ob
neizpolnitvi oziroma nepravilni izpolnitvi unovči garancijo in pridobi denarno
nadomestilo. Praviloma se garancija vzpostavlja za nedenarne izpolnitve pogodb in
v primerih, v katerih je za eno izmed strank izpolnitev v skladu s pogodbenimi
določili bistvena. Ta instrument varuje predvsem pogodbeno stranko, v katere korist
je bila garancija dana, saj lahko zahtevamo izdajo bančne garancije tako ob
neizpolnitvi kot tudi ob nepravilni izpolnitvi pogodbe. Slabost tega instrumenta pa je
visoka cena. Dokumentacija, na podlagi katere je banka dolžna izplačati upravičencu
dano garancijo, je velikokrat premalo natančna. Zaradi visokih stroškov je ta
instrument največkrat neuporaben za majhna podjetja. Z unovčenjem garancije se
izgubi zavarovanje pred nadaljnjimi neizpolnitvami oziroma nepravilnimi
izpolnitvami. Ta instrument služi tudi kot zavarovanje pred neplačilom ter
80
zavarovanje pred posledicami stečajnega postopka dolžnika. Garant je namreč
dolžan izplačati garancijo, če upravičenec predloži ustrezno dokumentacijo.
ZAVAROVANJE
Z zavarovanjem imamo v mislih zavarovanje posla pri zavarovalnici, pred
posledicami poslovnih tveganj. Razlika med bančno garancijo in zavarovanjem je v
tem, da pri bančni garanciji ni treba dokazovati razlogov za nepravilno izpolnitev
oziroma neizpolnitev (zadošča predložitev dokumentov). Pri zavarovanju pa je treba
dokazovati, da je nastopil zavarovalni primer oziroma nastop poslovnega tveganja.
Po določbi 921. člena Obligacijskega zakonika se z zavarovalno pogodbo
zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek,
zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni
primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino. Po
določbi 922. člena Obligacijskega zakonika mora biti dogodek, za katerega se sklene
zavarovalni primer, prihodnji, negotov in neodvisen od izključne volje
pogodbenikov. Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena,
zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali če je bilo gotovo, da bo
nastal. Zavarovalna pogodba je nična tudi v primeru, da je ob sklenitvi že prenehala
možnost nastanka dogodka.
POGODBENA KAZEN
Po določbi 247. člena Obligacijskega zakonika se upnik in dolžnik lahko dogovorita,
da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo
premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno
izpolnitvijo (pogodbena kazen). Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je
kazen dogovorjena za primer, da dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Pogodbena kazen ne
more biti dogovorjena za denarne obveznosti.
Pogodbeni stranki lahko poljubno določita višino kazni, bodisi v skupnem znesku, v
odstotku, za vsak dan zamude ali kako drugače. Kazen mora biti dogovorjena v
obliki, ki je predpisana za pogodbo, iz katere je nastala obveznost, na katero se
izpolnitev nanaša. Sporazum o pogodbeni kazni ima pravno usodo obveznosti, na
katero se zavarovanje nanaša. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do
neizpolnitve ali zamude prišlo zaradi vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja.
Pogodbena kazen se lahko dogovori tako za neizpolnitev kot za nepravilno
izpolnitev. Za nepravilno izpolnitev mora biti kršitev pogodbenih določil eksplicitno
navedena v določbah o pogodbeni kazni.
81
ZASTAVA IN HIPOTEKA
Zastavna pravica je pravica na tuji stvari oziroma pravici, po kateri pripada nosilcu
pravica, da se iz zastavljene stvari oziroma pravice poplača, če njegova dospela
terjatev ne bo pravočasno poplačana. Namen zastavne pravice je garancija za
uspešno realizacijo upnikove dospele terjatve, ki jo ima proti svojemu dolžniku.
Razlika med zastavo in hipoteko je v tem, da so predmet zastavne pravice
premičnine in druge premoženjske pravice, predmet hipoteke pa samo nepremičnine
oziroma premičnine, ki se vodijo v posebnih registrih. Zastava in hipoteka sta obliki
zavarovanja tako pred neplačilom kot tudi za prisilno poravnavo ali stečaj. V
stečajnem postopku dajeta upniku ločitveno pravico. Pomanjkljivost hipoteke je
dolgotrajnost postopka njenega vpisa in izbrisa. Hipotekarne pogodbe so drage v
primerjavi z drugimi oblikami zavarovanj. Pomanjkljivost zastavne pravice je, da
lahko dolžnik zastavljeno premičnino proda. Če pa se zastavna pravica na
premičnini vzpostavi z izročitvijo predmeta upniku, ostane dolžnik brez tega
predmeta. To je lahko problematično, kadar gre za dolžnikovo proizvodno sredstvo.
Pomanjkljivosti zastavne pravice na premičninah so za upnika še:
- drago skladiščenje zastavljenih predmetov,
- potrebno znanje za upravljanje z zastavljenimi predmeti,
- uporaba zastavljenega predmeta se mora odračunati od dolga,
- na upniku je riziko naključnega uničenja,
- na upniku so stroški zavarovanja.
LEASING (LIZING)
Leasing je pogodbeno razmerje med leasingojemalcem (ang. lessee) in
leasingodajalcem (angl. lessor), v katerem je določeno, da leasingodajalec v tem
poslu odstopa leasingojemalcu pravico uporabe predmeta lizinga za določeno
(srednjeročno, dolgoročno) časovno obdobje. V zameno za uporabo predmeta
lizinga mora leasingojemalec periodično plačevati vnaprej določene obroke
leasingodajalcu, ki pravno ostane lastnik predmeta zakupa. To razlikuje lizing od
kreditnih in posojilnih instrumentov in je tudi podlaga, na kateri temelji široka
različnost današnjih lizing poslov. Ločimo tako finančni kot poslovni lizing.
Pri finančnem lizingu dajalec lizinga po naročilu kupca kupi predmet financiranja in
mu ga izroči v uporabo. V času trajanja pogodbe ostane pravni lastnik predmeta
leasingodajalec, kupec pa je ekonomski lastnik predmeta in njegov uporabnik. Ko
kupec odplača vse s pogodbo določene obroke, postane predmet financiranja
njegova last.
Operativni ali poslovni lizing je primeren predvsem za investitorje, ki želijo predmet
leasinga zgolj uporabljati za določeno obdobje in jih zato nakup ali lastništvo tega
predmeta po poteku obdobja uporabe ne zanima. Predmet lizinga se kot osnovno
sredstvo knjiži pri lizingodajalcu, ki zanj obračunava amortizacijo. Lizingojemalec
82
knjiži mesečne obroke najemnine kot poslovne stroške. Na višino najemnine ima
velik vpliv preostanek vrednosti predmeta lizinga po pogodbenem roku uporabe.
Najemnina je zato lahko konkurenčna in tudi nižja.
V obeh primerih je lizingodajalec zavarovan pred neplačilom oziroma stečajem
lizingojemalca (v tem primeru ima izločitveno pravico). Ni pa lizingojemalec
zavarovan pred stečajem lizingodajalca.
POROŠTVO
Poroštvo je zlasti instrument zavarovanja pred neplačilom oziroma zavarovanja ob
stečajnem postopku nad dolžnikom. Njegov pomen je v tem, da za izpolnitev
obveznosti poleg dolžnika odgovarja še ena ali več tretjih oseb – porokov. Če je v
pogodbi poroštvena klavzula, se tretja oseba zaveže, da bo izpolnila obveznost
glavnega dolžnika v primeru, da je ta ne bi izpolnil. Porok se lahko zaveže največ za
toliko, kolikor dolguje glavni dolžnik, in tudi ne pod slabšimi pogoji. Odgovornost
poroka je subsidiarna – najprej je treba terjati glavnega dolžnika. Pomanjkljivost
poroštva je, da vsaka pomanjkljivost temeljne pogodbe učinkuje tudi na veljavnost
poroštvenega razmerja. Pri neplačilu glavnega dolžnika pa lahko takšno pogodbeno
razmerje povzroči nelikvidnost ali sproži stečajni postopek nad porokom.
PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE
Ta instrument je uporaben zlasti v stečajnih postopkih, ko ima lastnik takšnega
predmeta izločitveno pravico. Po določbi 520. člena Obligacijskega zakonika si
prodajalec določene premične stvari lahko s posebnim pogodbenim določilom
pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec
ne plača vse kupnine. Pridržek pravice učinkuje nasproti kupčevim upnikom samo,
če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice,
notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari. Slabost te
pogodbe se kaže zlasti pri premičninah, ko lahko dolžnik odsvoji tak predmet
dobroverni tretji osebi. Lastniku premičnine tako ostane le odškodninska tožba proti
dolžniku.
LASTNA MENICA ALI TRATA NA LASTNI UKAZ
Menica je obligacijskopravni vrednosti papir, ki glasi na določen denarni znesek. Pri
trasirani menici se izdajatelj menice dogovori, da bo menico upniku plačala tista
oseba, ki jo je izdajatelj pozval k plačilu v menici določenega zneska. Poleg
trasirane menice, pri kateri so vse tri osebe različne, poznamo še:
- lastno menico – izdajatelj menice in menični dolžnik sta isti osebi (uporablja
se zlasti za zavarovanje terjatev, ko gre za likvidne menice in so možni
ugovori iz osnovnega posla za zavarovanje, za katerega je bila menica
izdana);
- trato na lastni ukaz – pri tej menici sta izdajatelj menice in remitent ista
oseba (uporablja se za zavarovanje terjatev iz osnovnega posla, kjer lahko
83
skupaj z internim nalogom za izplačilo omogoči upniku hitrejše izplačilo
terjatve).
Menica ima predvsem funkcijo zavarovanja pred neizpolnitvijo oziroma nepravilno
izpolnitvijo, če trasat nima kakršnega koli ugovora iz temeljnega posla, ki sta ga
stranki zavarovali z menico. Menica se uporablja tudi za zavarovanje pred
neplačilom trasata, če ima le-ta na računu sredstva. Njeno uporabno funkcijo
povečujeta zlasti osebni aval (poroštvo) trasata (kot fizične osebe; direktor firme se
tako na menici podpiše kot direktor in hkrati kot avalist − fizična oseba) in
zavarovanje menične obveznosti z zastavno pravico ali s hipoteko. Če obstaja trg, ki
omogoča diskontiranje in forfetiranje menice, ima imetnik menice likvidno sredstvo,
saj jo lahko odsvoji pred njeno zapadlostjo. Pomanjkljivost je, da menica ne izpolni
svoje vloge, če trasat nima sredstev za plačilo menice oziroma ne da banki naloga za
plačilo izdane menice. Nevarnost, ki se lahko pojavi pri menicah, je tudi ta, da
dolžnik izda menico v zavarovanje v višjem znesku, kot si to lahko dejansko
privošči.
NAJEM Z OPCIJO ODKUPA
Je podoben instrument kot lizing, z razliko, da posesti in tveganja preidejo na
najemnika. Takšen najem je klasična najemna pogodba, pri kateri pa ima kupec
opcijo, da se v določenem trenutku odloči za nakup in s tem spremeni najemno
pogodbo v kupoprodajno. Del najemnine se tako vračuna v že plačano kupnino.
Stečaj najemodajalca ne vpliva na veljavnost pogodbe. Pri stečaju najemnika ima
najemodajalec izločitveno pravico.
KONVERZIJA TIPA POGODBE
Pri konverziji tipa pogodbe gre za pogodbena določila, ki ob izpolnitvi določenega
pogoja (npr. neplačila) spremenijo pogodbo (npr. kupoprodajno pogodbo) v drugi tip
pogodbe (npr. lizing ali najemno pogodbo z opcijo odkupa). Sama pogodba mora
vsebovati tudi pogodbene določbe za drugi tip pogodbe. Konverzija tipa pogodbe je
instrument zavarovanja pred neplačilom kot tudi instrument zavarovanja pri
stečajnem postopku.
RAZVEZNI POGOJI
Določba 59. člena Obligacijskega zakonika določa, da je pogodba sklenjena pod
pogojem, da sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Če je
pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od
trenutka sklenitve (razen če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj
drugega). Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj
izpolni. Vzpostavljen je sistem, pri katerem eno pogodbo ''razstavimo'' na več
manjših pogodb (s specifičnimi izpolnitvami), ''višja'' pogodba pa ne začne veljati,
dokler ni izpolnjena ''nižja''. Ta mehanizem je možno uporabiti pri opravljanju del,
ki jih je mogoče opraviti v več fazah. Dokler ni zaključena in prevzeta predhodna
faza, se ne začne izvajati pogodba za naslednjo fazo.
84
Da bi preprečili tveganja, ki nastajajo pri pogodbenih razmerjih, je treba spremljati
boniteto pogodbenih strank. Boniteta daje kvalitetne informacije in informacije o
morebitnih tveganjih s poslovnimi partnerji. Preverjanje bonitete ne pomeni
neposrednega zavarovanja pred neplačilom, temveč omogoča samo preprečevanje
možnosti poslovanja z nelikvidnimi dolžniki ali z dolžniki, nad katerimi je bil
uveden stečajni postopek. Na podlagi informacij, ki jih podjetje dobi ob spremljanju
poslovnih partnerjev, naredi bonitetno lestvico, po kateri spremlja partnerje.
Bonitetne ocene pomagajo omiliti ali preprečiti tveganja, tako da na temelju ocen v
pogodbena razmerja družba vgradi mehanizme pred poslovnimi tveganji.
Z omenjenimi instrumenti družbe preprečujejo nekatera tveganja. Zato je treba
instrumente voditi posebej. Instrumenti se običajno vodijo zunajbilančno. Zanje se
opravi zunajbilančni razvid. Zunajbilančni razvid pa je pomemben dejavnik
poslovodnega odločanja. Ob neprimerno vodeni ali celo nevodeni zunajbilančni
evidenci lahko hitro nastopi plačilna nesposobnost, prisilna poravnava ali stečaj
družbe.
Zunajbilančna evidenca so sredstva in obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev za
pripoznanje po splošnih določilih SRS. Torej jih ne moremo izkazati kot sredstva in
obveznosti v bilanci stanja. Na zunajbilančnih kontih se lahko pojavljajo postavke,
ki neposredno na postavke v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida ne vplivajo.
Lahko pa vsebujejo zelo pomembne poslovne informacije, bodisi za odločanje
bodisi računovodjem za njihovo prihodnje evidentiranje, kontroliranje, informiranje,
tudi načrtovanje in ocenjevanje prihodnjih stanj in dogodkov. Postavke na
zunajbilančnih kontih lahko sčasoma ob nastopu novih poslovnih dogodkov ali
odločitev postanejo bilančna sredstva in obveznosti.
Če pravna oseba da garancijo in je ta unovčena, lahko ogrozi svojo plačilno
sposobnost. Prav tako je plačilna sposobnost ogrožena, če je pravna oseba porok
drugi pravni osebi in ta ne more poplačati svojih obveznosti. Če poslovni dogodki
niso primerno zunajbilančno evidentirani, lahko to povzroči napačne poslovne
odločitve in ogrozi obstoj podjetja.
Viri
Obligacijski zakonik (OZ) (Ur. l. RS 79/2007, 30/2010, Odl. US:U-I-207/08-10,
Up 216/08-12.
Vrenčur, Renato dr. (2005). Moderne oblike zavarovanja plačil. GV.
http://www.metakocka.si/menica.html.
85
TERMINOLOŠKI KOTIČEK
Dr. Bergant Živko
1
POKRIVANJE IZGUBE ALI (SAMO)ZAVAJANJE
UDK 657(038)=163.6
Praksa kaže, da izrazi, ki jih uporablja kak predpis, tako hitro preidejo v vsakdanji
govor, da jih uporabljamo že samodejno in brez kritičnega odnosa. Uporabljamo jih,
kot da so vsakomur jasni, ne glede na uporabnika in ne glede na svojo vsebino. Pri
tem praviloma pozabljamo dejansko vsebino nekega izraza. Kritični odnos, ki ga
pogosto pogrešamo tudi med strokovnjaki, se začne z vprašanjem, kaj nam neki
izraz pomeni kot informacija.
V nadaljevanju bomo s tega vidika obravnavali "pokrivanje izgube" podjetja. Izraz
se je že tako udomačil, da se ne sprašujemo več, kaj to pravzaprav pomeni. Poleg
tega je pokrivanje izgube urejeno v zakonu (ZGD-1), ki določa, da je treba čisti
dobiček tekočega poslovnega leta najprej uporabiti za kritje prenesene izgube v
bilanci stanja. Obenem so znani dodatni viri za pokrivanje izgube (dobički prejšnjih
let, rezerve, celo zmanjšanje osnovnega kapitala). Tako se zdi vse lepo urejeno.
Morda, toda praviloma ne v naših glavah.
Najprej poglejmo pojem pokrivanja. V vsakodnevnem življenju nam pokrivanje
praviloma pomeni ugoden občutek (zmanjšanje mraza, zakritje neugodnega
pogleda). Tudi pokrivanje s preprogo (pometanje pod preprogo) v bistvu pomeni
zmanjšanje neugodja, pa čeprav le za krajši čas. V gospodinjstvu poznamo izraz
"dolžina odeje", ki ponazarja načelo pokrivanja izdatkov z ustreznimi prejemki.
Neupoštevanje tega načela povečuje tveganje, zato "pokrivanje" na splošno
dojemamo kot zmanjšanje tveganja tako v gospodinjstvu kot tudi v poslovanju
podjetja.
Podobno nam izraz pokrivanje izgube v podjetju daje občutek, da smo vsaj delno
rešili neki problem ali zmanjšali neugodje, ki ga prinaša izguba. Če hočemo
ugotoviti, ali je tak občutek upravičen, moramo pobliže pogledati pojem izgube.
Pojem izgube je že v načelu zavajajoč. Lahko bi ga namreč razumeli, kot da smo
nekaj izgubili, pa bomo morda še našli. V primeru negativnega poslovnega izida v
podjetju to seveda ne drži. Tako razmišljanje sicer kaže na slabost pojma z
jezikovnega vidika, vendar obstaja nevarnost podzavestnega napačnega razumevanja
izgube.
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, certificirani poslovodni
računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v
Ljubljani.
86
Kot zgled uporabimo podjetje, ki je imelo v treh letih naslednje čiste poslovne izide:
- prvo leto:
−90 mio,
- drugo leto:
−10 mio,
- tretje leto:
+100 mio.
Za oceno drugega leta pogosto slišimo komentar: stanje se je izboljšalo, saj je izguba
manjša. Ali je to točno?
Poglejmo zgornjo trditev iz gospodinjskega zornega kota. Prvo leto je gospodinja
porabila za 90 EUR več, kot je zaslužila, drugo leto pa še 10 EUR. Ali se je njeno
finančno stanje res izboljšalo? Ravno obratno: skupaj je izgubila 100 EUR. Lahko bi
samo sklepali, da je postala bolj previdna pri ravnanju z denarjem ali pa ga sploh
nima več.
Če zgled prenesemo na podjetje, lahko ugotovimo samo, da se je intenzivnost
poslovanja z izgubo zmanjšala. To lahko sicer označimo kot pozitiven trend, ki pa
nikakor ne kaže izboljšanja finančnega položaja podjetja.
Za oceno tretjega leta lahko slišimo naslednji komentar: z dobičkom tretjega leta je
podjetje pokrilo izgubo prvih dveh let. Ali je to točno? Vsekakor je to točno s
knjigovodskega vidika. Pa vendar, poglejmo še našo gospodinjo, ki je v tretjem letu
uspela od prihodkov prihraniti 100 EUR. Ali je "pokrila" izgubo denarja v preteklih
dveh letih? Marsikdo bi temu pritrdil. Vendar je, gledano kumulativno, njeno stanje
denarja v treh letih enako nič. V prvih dveh letih se je namreč morala zadolžiti, da je
lahko poravnala presežne odhodke (npr. negativni saldo na kreditni kartici), zato je v
tretjem letu morala vrniti posojilo. Pri tem pa smo zaradi poenostavitve zanemarili
obresti na posojilo.
Poleg tega pa je pomemben še drugačen pogled. Vprašati se je namreč treba, kakšno
bi bilo stanje denarja pri gospodinji, če bi imela v prvih dveh letih enak znesek
odhodkov in prihodkov, torej brez izgube. Očitno bi danes imela 100 EUR in bila bi
brez posojila. Izguba prvih dveh let torej ni bila pokrita, pač pa je izničila prihranek
(dobiček) tretjega leta. Finančno ima torej isti učinek, kot da bi gospodinja izgubila
100 EUR na cesti, ne da bi ga kadarkoli dobila nazaj.
Povsem podobno velja za podjetje. Nekoliko lahko omilimo trditev o izgubi denarja
na cesti samo v primeru, da je podjetje s presežnimi odhodki v nekem obdobju
pridobilo korist, ki bo omogočala povečanje prihodkov v naslednjem obdobju, ni pa
bila knjigovodsko evidentirana (npr. strošek raziskave, ki omogoča zmanjšanje
stroškov ali povečanje prihodkov v naslednjem obdobju).
V vseh drugih primerih je pokrivanje izgube iz dobička naslednjih let samo
knjigovodski trik, ki ga podpira tudi veljavna zakonodaja (formalno-pravni vidik).
Naseda mu lepo število nekritičnih ljudi in celo tistih, od katerih bi lahko upravičeno
pričakovali strokovno oceno stanja.
87
Zato je pomembno razumevanje izgube kot informacije. Izrazno moč (povednost)
neke informacije moramo obravnavati z vidika njenih uporabnikov, saj ima ista
informacija različno izrazno moč za različne uporabnike. To velja tudi za pojem
izgube.
Vidik lastnikov
Z vidika lastnikov izguba podjetja pomeni zmanjšanje vrednosti njihovega
premoženja, saj je njegov vložek v podjetje sedaj manj vreden. Pri tem zanemarimo
dejstvo, da se premoženje lastnika zmanjšuje že zaradi ekonomske izgube (po
modelu ekonomskega dobička − EVA), ne samo zaradi računovodsko izkazane
izgube.
Pokritje izgube s tega vidika bi bilo torej možno samo z donacijo lastnikom v višini
zmanjšane vrednosti premoženja, ki pa je običajno večja od izkazane izgube, saj se
zmanjšana vrednost podjetja ocenjuje drugače, ne le v višini računovodsko izkazane
izgube.
Ekonomski vidik
Ekonomist načeloma primerja žrtev in korist. Zato izguba podjetja kaže na
ekonomsko neupravičenost podjema (podjetniškega podviga) oziroma preveliko
izpostavljenost tveganju.
Pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. Vsako pričakovanje v tem
smislu je praviloma nerealno. Zato je povsem podobno primeru, ko gospodinja
izgubi denar.
Vidik poslovodstva (menedžmenta)
Poslovodstvo je nosilec ekonomskega načela in mora zadovoljiti interese deležnikov
ter dolgoročni obstoj podjetja. Izguba s tega vidika pomeni, da je podjetje
vrednostno ustvarilo manj učinkov iz poslovanja, kot jih je porabilo (potrošilo). To
ima za posledico zmanjšanje razvojnih možnosti in poslabšanje konkurenčnosti
podjetja, ne nazadnje pa tudi zmanjšanje materialnih koristi poslovodstva in
njegovega ugleda v okolju.
Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. Le-ta se včasih vsaj
delno uresniči, če delničarji zahtevajo odškodnino za neustrezne poslovne odločitve.
Finančni vidik
Temeljna naloga finančne funkcije v podjetju je zagotovitev njegove plačilne
sposobnosti. Izguba kot poslovnoizidni tok še ne pomeni nujno takojšnjega
negativnega denarnega toka, vendar pa v vsakem primeru pomeni zmanjšanje zneska
kapitala v obveznostih do virov sredstev (na pasivi bilance stanja). Pri tem je možno,
da se znesek dolgov poveča (za znesek, ki ga podjetje dodatno dolguje dobaviteljem)
88
in se bilančna vsota ne spremeni. Druga možnost pa je, da se sredstva podjetja
zmanjšajo za isti znesek kot lastniški kapital. V obeh primerih se delež kapitala v
virih financiranja poslovanja zmanjša.
To samodejno poveča zadolženost podjetja in vpliva na poslabšanje njegove bonitete
(povečanje tveganja), povečanje stroškov financiranja (strošek obresti) in
zmanjšanje možnosti dostopa do dodatnih virov financiranja. Ob drugih
nespremenjenih okoliščinah se v naslednjem obdobju torej povečajo odhodki
poslovanja za obresti zaradi nove zadolžitve in s tem se povečuje izguba. Druga
možnost je seveda zmanjšanje sredstev podjetja za odplačilo tega posojila, kar pa
načeloma pomeni, da ima podjetje sedaj na razpolago manj sredstev za poslovanje
kot v preteklem obdobju. Ob drugih nespremenjenih okoliščinah začne delovati
poslovni vzvod (zaradi nezmanjšanih stalnih stroškov) v negativno smer in povečuje
izgubo.
Poslovanje z izgubo še nadalje zmanjšuje kapital, dokler ga v celoti ne izniči. Če se
posluje z izgubo še naprej, se ta pokaže kot negativni kapital. To je znesek, za
katerega dolgovi podjetja presegajo vrednost premoženja (sredstev) podjetja.
Vidimo torej, da se za znesek izgube v tem primeru zmanjšujejo sredstva podjetja ob
nezmanjšanih dolgovih ali pa se povečujejo dolgovi ob nezmanjšanih sredstvih.
Tako stanje ZFPPIPP opredeljuje kot prezadolženost podjetja. Kumulativna izguba
se kaže kot znesek negativnega kapitala, ki mu prištejemo še kapital začetnega
obravnavanega obdobja.
Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. V praksi se to kaže v
sanacijskih postopkih kot odpis dolgov. Možno je le začasno (likvidnostno)
"pokritje" izgube za nevtralizacijo njenega vpliva na kratkoročno plačilno
sposobnost. Na primer z neinvestiranjem amortizacije, odprodajo osnovnih sredstev,
najemom posojila.
Vidik posojilodajalcev
Za posojilodajalce je najpomembnejša informacija o tveganju njihove naložbe.
Izguba podjetja zato pomeni večje tveganje, s tem pa tudi večje stroške poslovanja
bank. Obenem to pomeni potencialno zmanjšanje obsega poslovanja bank tako glede
novih naložb, kot tudi glede pridobivanja novih depozitov oziroma virov sredstev.
Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju, ki se včasih delno
uresniči z odpisom dolgov.
Vidik poslovnih partnerjev
Za poslovne partnerje (tako za odjemalce kot tudi dobavitelje) je običajno
najpomembnejši vidik dolgoročno in kakovostno sodelovanje s podjetjem. Zato jih
izguba podjetja opozarja na njihovo večje tveganje pri poslovanju, kar povzroči
89
zmanjšanje obsega poslovanja s podjetjem in spremembo njihove poslovne
strategije.
Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. Včasih se donacija
delno uresniči z odpisom obveznosti podjetja do dobaviteljev.
Vidik tekmecev
Za vsako podjetje je najpomembneje spoznati svoje tekmece (konkurenco), njihove
prednosti in slabosti. Zato za tekmece izguba podjetja potencialno pomeni njihovo
večjo konkurenčnost, možnost agresivnejšega nastopa na trgu in potrebo po
dopolnitvi njihove strategije za izkoriščanje novih priložnosti.
Izgube, ki vpliva na zmanjšanje konkurenčnosti podjetja, praktično ni mogoče
pokriti ali nadomestiti, saj gre za izgubljene možnosti in priložnosti.
Vidik zaposlencev
Za zaposlence izguba pomeni potencialno zmanjšanje materialnih koristi,
zmanjšanje socialne varnosti in težja pogajanja sindikata s poslovodstvom podjetja.
Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. To se včasih uresniči z
odpisom terjatev s strani delavcev.
Davčni vidik
Država želi predvsem čim večji prispevek podjetja k financiranju državnih in
družbenih institucij in skupnih potreb. Zato izguba praviloma pomeni zmanjšanje
tega prispevka v dveh smereh. Enkrat zaradi zmanjšanja davčne osnove zaradi
tekoče izgube in drugič zaradi zmanjšanja davka na dohodek zaradi "pokrivanja"
prenesene izgube. To bi moralo biti zadosten razlog za pozornost državnih institucij
glede uspešnosti poslovanja podjetij. Vendar lahko samo ugotovimo, da je ta
pozornost v našem gospodarstvu na nezadovoljivo nizki ravni.
Družbeni vidik
Ožje okolje podjetja (npr. lokalne skupnosti in civilna družba − društva), širša
družba in javnost želijo pozitiven vpliv podjetja na kakovost življenja in
zaposlenosti v državi. Zato izguba kaže na zmanjšani prispevek k finančni moči
gospodarstva, s tem pa tudi na poslabšanje življenjske ravni prebivalstva. Tudi
civilna družba in javnost se pri nas še premalo odzivata na poslabševanje
učinkovitosti gospodarstva.
Pokritje izgube z vidika celotne družbe ni smiselno, saj je nemogoče nadomestiti
izgubljeni družbeni proizvod. Gre namreč za to, da preprosto pač ni bil ustvarjen, z
vsemi posledicami za celotno družbo, ki smo jih omenili tudi pri vidiku tekmecev.
90
Zaključek
Različne interesne skupine različno dojemajo izgubo podjetja, zato jo je možno (in
potrebno) na različne načine opisati. Šele na ta način lahko razumemo vse
razsežnosti izgube in vsebinske nesmiselnosti pojma njenega "pokrivanja".
Izguba ima torej veliko obrazov in šele njeno obravnavanje s številnih vidikov
prispeva k njenemu razumevanju. To pa je pogoj tudi za ustrezno razumevanje
pojma "pokrivanje izgube".
To predvsem pomeni, da se izgube ne da pokriti niti nadomestiti. Še nadalje ostaja v
uporabi formalni vidik (knjigovodskega) pokrivanja izgube, saj ta pojem uporabljajo
računovodski standardi in nekateri predpisi. Ne smemo pa ga razumeti ali razlagati
kot nekaj pozitivnega, saj dejanska vsebina izgube to onemogoča. Videli smo, da
lahko negativne posledice izgube deloma zmanjšamo, vendar samo z dotacijo.
Ugotovimo, da je poslovni izid podjetja praktično najpomembnejša kategorija za vse
interesne skupine. To obenem pomeni veliko odgovornost analitikov in oblikovalcev
informacij, ki morajo po eni strani upoštevati želje uporabnikov v pogledu izčrpnosti
informacije, po drugi strani pa strokovno in etično korektnost pri obdelavi in
analiziranju podatkov ter pojasnjevanju rezultatov.
OGLAS
91
PREDSTAVITVE
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO
Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo
računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne
funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih
šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji
ravni računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi
ciljnimi skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev,
finančnikov, računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako
na domače kot tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še
večjo uporabnost in prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja.
Namen visokošolskega programa računovodstvo:
Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje.
V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno
računovodstvo in finance (poslovne finance in davki).
Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev
strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih
problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami,
strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in
vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v
delovnem okolju.
Diplomanti bodo torej:
-
-
-
usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in
pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših
poslovnih odločitev;
usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da bodo
prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko
poslovanja poslovnega sistema;
znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko
dejavnost v poslovnem sistemu.
Podrobnosti: www.vsr.si ali po telefonu 059 090 960
92
93
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
Zgodovinsko primarna naloga računovodstva je poročanje POSLOVODSTVU,
vendar pa se je skozi čas pomen računovodstva spremenil in je postal danes
(pre)večkrat le orodje za poročanje zunanjim deležnikom, največkrat za potrebe
zakonodaje.
Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske informacije za oblikovanje
pravih strateških odločitev.
V Sloveniji smo prvi, ki smo si za poslanstvo izbrali oblikovanje tistega dela
računovodskega informacijskega sistema, ki zagotavlja in oblikuje informacije za
poslovodno odločanje v družbi, s ciljem notranjega poročanja.
POSLANSTVO INŠTITUTA:
- na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve za
različne oblike združb,
- uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in
širšem poslovnem okolju,
- prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju računovodskega
informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju računovodskih
standardov,
- zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega
poglobljenega strokovnega razvoja,
- zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in
osebnega uveljavljanja.
94
RAČUNOVODSTVO OD A DO Ž
V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo smo pričeli z izdajanjem spletne
revije v okviru portala AKP.
Letno izide najmanj 12 številk revije. Dostop do vseh člankov revije je za člane
Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo brezplačen.
Če še nimate vstopnih dovoljen nam sporočite, da vam jih pošljemo.
V reviji v posameznih poglavjih obravnavamo strokovna vprašanja s področij
knjigovodstva, analize, načrtovanja, davkov, financ in poslovodnega računovodstva.
Članke pišejo člani Inštituta, učitelji na Visoki šoli za računovodstvo in drugi
vodilni slovenski računovodje (pri vsakem prispevku je naveden odgovorni avtor).
S pomočjo vgrajenih iskalnikov lahko poiščete vsebino, ki vas zanima. Če odgovora
v člankih ni, nas kontaktirajte.
Glavni in odgovorni urednik:
Dr. Branko Mayr
Vabljeni na http://akp.poslovodno-racunovodstvo.si/
95
ABECEDA SVETOVANJE
Naša vizija je preprosta. Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti. Največje
zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank.
Z nami boste lažje obvladovali davčna tveganja in sprejemali pravilne poslovne
odločitve.
Praktične izkušnje našega kadra vam zagotavljajo dobro izvedbo storitev:
Irena Viher, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, certificirana poslovodna
računovodkinja, predavateljica Visoke šole za računovodstvo in Visoke poslovne
šole ERUDIO, z delovnimi izkušnjami na področju vodenja kontrolinga,
ocenjevanja vrednosti podjetij, revidiranja, poslovnega in finančnega svetovanja.
mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec z licenco, certificirani poslovodni
računovodja, član upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, z
delovnimi izkušnjami s področja računovodstva, financ in davkov. Je predavatelj
Visoke šole za računovodstvo, direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo ter
avtor knjige Obdavčitev podjetij.
Simona Valenko, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij z delovnimi
izkušnjami v računovodstvu, reviziji in ocenjevanju vrednosti podjetij.
Paleta naših storitev je široka:
DAVČNO SVETOVANJE
- svetovanje v davčnem postopku,
- preventivni davčni pregledi,
- izbira optimalnih davčnih rešitev,
- davčna pojasnila strankam,
- izdelava pravilnika o transfernih cenah,
- davčno svetovanje pri pripravi internih aktov.
POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE
- izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja,
- priprava ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata,
- sanacijski programi,
- izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja,
- izdelava letnega poslovnega načrta podjetja,
- priprava investicijskih programov,
- podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja,
- izdelava delitvenega načrta,
- načrt finančne reorganizacije,
96
-
uvajanje računovodskih sistemov oz. podsistemov,
izdelava pravilnika o računovodenju,
ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi,
izdelava poročil finančnega svetovalca pri zadolževanju občin in fakultet,
izdelava izvedeniških mnenj.
OCENJEVANJE VREDNOSTI
- ocenjevanje vrednosti podjetij,
- ocenjevanje vrednosti nepremičnin,
- ocenjevanje vrednosti strojev in opreme in
- ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov….),
- mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom
ZFPPIPP, kot obvezne sestavine vloge za prisilno poravnavo.
Verjamemo, da je poleg dela treba skrbeti tudi za razvoj zaposlenih, tako na
osebnem kot profesionalnem nivoju. Zato podpiramo izobraževanje zaposlenih,
hkrati pa tudi sami izobražujemo preko Inštituta za poslovodno računovodstvo in
tako svoje izkušnje iz prakse prenašamo na druge.
ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.
Stegne 21c
1000 LJUBLJANA
Telefon:00386 (0)2 74 92 650
Fax:: 00386 (0)2 74 92 680
e-mail: [email protected]
http://www.abeceda-svetovanje.si
Poslovna enota MARIBOR
Cankarjeva ulica 24
2000 MARIBOR
Telefon:: 00386 (0)2 22 98 082
Fax: 00386 (0)2 22 98 084
Poslovna enota PTUJ
Osojnikova c. 3
2250 PTUJ
Telefon: 00386 (0)2 74 92 650
Fax: 00386 (0)2 74 92 680
97
ABC REVIZJA
Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register
revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji.
ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda
Ptuj. Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in
Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija.
Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih
in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse
celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA
(Jacques Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA
tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo,
prek katere opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje
vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje in druga svetovanja).
JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih
revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je
vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo
na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila'
JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in
svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v
Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération des Experts Comptable
Européens – FEE1) s sedežem v Bruslju, največjem združenju predstavnikov
nacionalnih računovodskih in revizijskih strokovnjakov (skupno okrog 500.000
članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC2.
Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice –
poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je
polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC3. Člani JPA
International mreže se redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo
1
FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske
komisije.
2
IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo
interese 2.5 milijona računovodij.
3
Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin
Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst &
Young Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT
Audit Limited, JHI, JPA International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens
International , Limited, PKF International Limited, PricewaterhouseCoopers International,
RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu
Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited.
98
v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija
2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji.
Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z
revidiranjem.
Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so
najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu
spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant
audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja
revizijskih storitev. Te smernice so:
zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična
področja;
ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih
timov brez konflikta interesov;
ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov;
razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam;
ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe;
metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela;
angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s
pomočjo zunanjih strokovnjakov;
ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam;
utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami;
ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo
poročila;
spremljanje zadovoljstva in spoštevanje predlogov strank.
Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno
silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so:
Pooblaščeni revizorji v delovnem razmerju:
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica;
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij,
certificirani poslovodni računovodja, državni notranji revizor, pridruženi član
ameriškega združenja forenzičnih računovodij, stalni sodni izvedenec, visokošolski
učitelj izvoljen v naziv docent;
Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
visokošolska učiteljica;
Vid Plohl, pooblaščeni revizor, notranji revizor
in
99
revizorji v delovnem razmerju Simona Valenko in Darinka Meško.
Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abcrevizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected] Veseli bomo, če nas
boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani,
Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401).
Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v
MARIBOR-u in na PTUJ-u.
100
RAČUNOVODSKA HIŠA CONTALL
Računovodstvo
Celovite računovodske storitve za vse
statusne oblike gospodarskih subjektov,
kakovostna računovodska poročila za
zunanje deležnike in poslovodstva - krojene
po potrebi naročnika.
Finančno svetovanje in
kontroling
Ocena finančne stabilnosti podjetja,
spremljanje in analiza finančnih kazalnikov,
izdelava finančnih načrtov, nadzor in analiza
finančnega in nefinančnega poslovanja,
skrbni finančni pregledi.
Davčno svetovanje
Celovito davčno svetovanje, načrtovanje,
spremljanje in obveščanje, priprava
elaboratov o uporabi transfernih cen, davčna
optimizacija, preventivni davčni pregledi,
zastopanje v davčnih postopkih.
Pravno svetovanje
Svetovanje na področju civilnega oz.
obligacijskega, gospodarskega,
korporacijskega in delovnega prava, sestava
različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb,
internih aktov, sklepov direktorjev in
družbenikov, aktov o ustanovitvi, družbenih
pogodb in drugih dokumentov.
Razpisi in poslovni načrti
Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri
izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov
financiranja, priprava vlog in poslovnih
načrtov.
Krizno upravljanje in
sodelovanje v stečajnih
postopkih
Preventivni pregledi in analiza in ocena
finančnega stanja, predlogi za finančno
reorganizacijo ter sodelovanje v postopkih
prisilne poravnave in stečajev.
Izobraževanje in usposabljanje
Organizacija seminarjev, predavanj in
delavnic s področja računovodstva, davkov in
financ.
101
IPR Ljubljana,
PE Nova Gorica
Erjavčeva 2,
5000 Nova Gorica
Contall svetovanje d.o.o.
PE Nova Gorica
Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid
1210 Ljubljana
Contall svetovanje d.o.o.
Erjavčeva 2
5000 Nova Gorica
Družba
Contall
je
pristopila
med
ustanovitelje Inštituta za poslovodno
računovodstvo in na svojem sedežu
registrirala tudi njegovo poslovno enoto.
Vizija inštituta je postati osrednja strokovna
specializirana institucija v Republiki
Sloveniji,
za
področje
poslovodnega
računovodstva.
Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki
jih bomo v večini organizirali tudi na PE
Nova Gorica.
V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi
s.r.l., priznano računovodsko hišo iz Italije,
svetujemo na vseh področjih poslovanja
družbe v Sloveniji, predvsem nerezidentom.
Družba ima odslej svojo podružnico tudi v
Ljubljani.
102
ABECEDA RAČUNOVODSTVO
Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po MSRP.
Prizadevamo si biti koristni.
Naš slogan je: Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja.
Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami:
-
Vodenje poslovnih knjig.
Vodenje posameznih analitičnih evidenc.
Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi posameznih
poročil (letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila itd.).
Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri
oblikovanju poslovnih odločitev.
Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd.
Davčno svetovanje.
Notranje revizije.
Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja.
Vzpostavitev sistema notranjih kontrol.
Preveritev delovanja notranjih kontrol.
Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije).
Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov.
In še veliko drugega.
Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci
revizijske družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri VŠR.
Informacije:



na sedežu VŠR,
v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O.,
na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
ali po telefonu 059 091 400 ali 031 338 149.
103
CERIFICIRANO ZNANJE
Certificirani poslovodni računovodja CPR
Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem
vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi tudi CIMA. Za tiste, ki ne
potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje za
pridobitev naziva Certificirani poslovni računovodja.
Znanja, ki jih daje CPR: CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje
predlogov poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših
finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja
pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je
zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in
teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov
(pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik,
certificirani poslovodni računovodja itd.).
Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR. Poklicna pričakovanja nosilcev
certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le najrazličnejše vodstvene položaje v financah,
računovodstvu in poslovodstvu poslovnih subjektov.
Kaj in zakaj? Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so
jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav zaradi tega
je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od
izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju.
Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni
2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje - CPR.
Pridobljene sposobnosti: Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za praktično uporabo
znanj s področja:
poznavanja in razumevanja podjetja,
poznavanja in razumevanja poslovnega procesa,
poznavanja in razumevanja poslovanja;
razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju
računovodstva in poslovnih financ;
sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega
računovodstva, poslovnih financ in poročanja;
sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev;
sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil;
sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju.
104
Kako poteka študij? Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o
obravnavanih vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago
na Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125
kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja).
Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja so
namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju
problemov.
Program se od novembra do junija v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah
21 c, Ljubljana. Lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne
certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega
se nanaša.
Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh predmetov
programa CPR.
Tabela: Datumi izvajanj CPR-ja 2013/2014
URA
DATUM
OD
DO
št.ur.
PREDMET
12., 19, 26 nov
15:30
19:45 15
Podjetje in poslovanje
10. dec
15:30
19:45 5
Načrtovanje
17. dec,
7, 14, 21 jan
15:30
19:45 20
Analiza poslovanja
28. jan, 4 , 11 feb
15:30
19:45 15
Računovodstvo
15:30
19:45 20
Poslovne finance CPR
8., 15,. 22. april
6., 13. 20 maj
15:30
19:45 30
Proces oblikovanja odločitev
torek, 27. maj
15:30
19:45 5
Načrtovanje
3.,10., junij
15:30
19:45 10
17. junij
15:30
19:45 5
11. 18, 25 mar
1. april
Gospodarsko pravo in poslovna
etika
Načrtovanje
105
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH
RAČUNOVODIJ (CPR)
V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani:
Številka
vpisa
Naziv, ime in priimek
Številka
vpisa
1.
doc.dr. Živko Bergant
12.
Mag. Bernarda Grahek Ličer
2.
doc.dr. Branko Mayr
13.
Terezija Kvas
3.
mag. Darinka Kamenšek
14.
prof.dr. Bojan Tičar
4.
mag. Dejan Petkovič
15.
Irena Viher
5.
mag. Nataša Pustotnik
16.
Klavdija Urek
6.
mag. Vladimir Bukvič
17.
Olga Strmole
7.
prof.dr. Marko Hočevar
18.
Matjaž Logar
Ivankovič
19.
Mirko Jenko
9.
prof.dr. Franko Milost
20.
Miha Janša
10.
Vili Perner
21
Bojan Klem
11.
Gregor Jus
8.
Naziv, ime in priimek
prof.dr. Gordana
106
CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČINOVODJA
(CIMA)
Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo
pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega
poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku.
Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit.
Gonilna sila pridobitve CIMA v Sloveniji je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained).
Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku.
Njegove besede so:
ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION
The need for “finance transformation” within
companies has been recognized for over a decade.
This is a journey toward a situation where the
efficiency of finance operations has been maximized,
management information is insightful and actionable
and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important management
discipline that enables value creation.
The recession has intensified companies’ critical examination of their finance functions in
recent years to determine how best to align them with changing business needs.
Technological improvements in communications means that commodity finance
transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to
specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain
pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a classic
finance qualification may no longer be enough.
When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are
increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for
finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function.
Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding significant
value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen business option
delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This is not about
delivering highly technical or complicated analysis but more a matter of supporting
business decisions with the right analysis, insights and judgements so that better decisions
are made.
Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of
management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to
107
refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to be made here
between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the
management accountant.
Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA technical
specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis. Financial
accountants prepare information ultimately for external reporting purposes, to record
transactions which have taken place and report the financial performance of the
organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there is a
regime of standards which govern how transactions are recorded and financial reports are
produced. Financial accountants are expected to master these standards and justify
occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer
account.
“Management accountants, on the other hand, prepare information to support
management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and
providing data on which managers can make decisions. Management accountants have to
be future orientated: which means that they have to be comfortable handling uncertain,
qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data.
Overall, the top tools most likely to be introduced were:
Balanced scorecard
Customer profitability analysis
Rolling forecasts
Activity based management
Environmental management accounting
Product/service profitability analysis
Activity based costing
Post-completion audits
Business process re-engineering
CIMA strategic scorecard
They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation
techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best
possible management information available to the company becomes exactly the
responsibility of the management accountant.”
Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC
Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, explains: “In
Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the
profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors
the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial reporting.
What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and
international companies for a new type of finance animal within the finance department,
one who is expected to master financial reporting but additionally to move far beyond the
scope of the financial accountant’s role.
“The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who
provides the necessary financial analysis which allows management to accurately predict
108
the company’s future. The finance business partner is by no means a financial astrologer.
She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting outcomes based on
sound testing of empirical financial data.”
In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on financial
reporting standards. What governs the syllabus for management accounting in the
absence of management accounting standards? The answer is best practice. In addition to
understanding standards, the management accountant acquires a variety of tools and
techniques which they learn about during their professional qualification and subsequent
continuing professional development.
Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered
Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben
Marr, “We found that study after study on management practices and organisational
performance show that companies which used widely accepted management techniques
that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good business
schools do consistently outperform their competitors. These studies invariably conclude
that better management practices (the right techniques, properly implemented) were
significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales growth and
survival rates. Rather than just studying how an organization has performed in the past,
students of the CIMA management accountancy programme are geared to analyzing
performance, assessing business possibilities, grasping opportunities and shaping the
future.
“Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have
much to offer a company. Besides adding value to the business finance staff will also
benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction and
an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO, Tesco,
BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies currently
partnered with CIMA to train their staff.”
Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene.
“Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a global
explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance positions, who
may already hold other accounting qualifications or MBAs. There is also strong demand
worldwide from high achieving finance or business students interested in a career in
business finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.”
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na
telefonsko številko 05 90 90 960.
109
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB
Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih
računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za
pridobitev certifikata IAB:
110
Informacije o vpisu www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960.
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali
pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960.
Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji
IAB Level 1 CERTIFIKAT
Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping)
IAB Level 2 – CERTIFIKAT
certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping)
IAB Level 3 DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva
(Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping )
IAB Level 4 - DIPLOMA
diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi
(Diploma in Accounting to International Standards )
IAB Level 3 – DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost &
Management Accounting )
IAB Level 3 - CERTIFIKAT
certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for non-Financial
Managers)
IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT!
111
STROKOVNI SEMINARJI
Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne seminarje,
krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ in aktualnih
vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in predavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev
pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet,
Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in
drugi).
Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.poslovodnoracunovodstvo.si, kjer si lahko preberete tudi podrobnejše vsebine seminarjev.
Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina teh
srečanj je prilagojena vašim potrebam. Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz
programov CIMA, CPR, IAB in VŠR.
Popusti na kotizacijo:
- za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30% popusta
- za študente Visoke šole za računovodstvo: 30% popusta
- Člani Zbornice računovodskih servisov 10% popusta
- Imetniki kartice Mozaik Podjetnih (OZS) 10% popusta
- Člani Zavoda za izobraževanje delavcev (ZID) 20% popust
- za vsako naslednjo prijavo iz istega podjetja upoštevamo 10% popust
Aktualni seminarji v aprilu in maju:
-
Računovodstvo kmetijske dejavnosti ter obdavčitev, 10. april 2014
Vse, kar morate vedeti o izplačilu potnih stroškov, 15. april 2014
Kaj bilance povedo o podjetju? (Branje bilanc), 14.maj 2014
Proces oblikovanja odločitev, 21.05.2014, Predavanje v okviru certifikata CPR,
30 ur., datumi izvedbe: 8, 15, 22 april, 6, 13, 21 maj
Kako obvladovati tveganja plačilne nesposobnosti in zagotoviti finančno
konkurenčnost podjetja, Terme Dobrna, 21. do 23. maj, 2014
Načrtovanje, Predavanje v okviru certifikata CPR, 10 ur., datumi izvedbe: 27
maj in 17 junij
Ločeno evidentiranje različnih dejavnosti v praksi, 28.05.2014
Gospodarsko pravo in poslovna etika, Predavanje v okviru certifikata CPR, 10
ur., datumi izvedbe: 3 in 10 junij
Vsi seminarji in prijava na www.poslovodno-racunovodstvo.si.
112
SVETOVANJA
Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna
svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na
podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce in
ceno storitve.
Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so:
Svetovalno
področje:
Nosilec svetovalne dejavnosti:
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor,
certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni
izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR;
kontroling, analiza,
vrednotenje,
Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, preizkušeni
organizacija
poslovni finančnik, veščak Zveze ekonomistov
poslovanja
Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent
na VŠR;
Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka
vrednosti podjetij, predavateljica na VŠR.
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka,
državna notranja revizorka, certificirana poslovodna
računovodkinja, višja predavateljica na VŠR;
knjigovodstvo
revizija
in
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor,
certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni
izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR;
gospodarsko pravo
Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega
prava, višja predavateljica na VŠR.
davki
Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani
poslovodni računovodja, višji predavatelj na VŠR.
delovno pravo
Zdenka Pavlovič, odvetnica
Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve,
razvidne iz spletnih strani družb.
113
ZALOŽBA IPR
Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja
Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi uredniški
svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij
IPR.
Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR in
certifikati IPR-ja.
Novo na spletni strani www.poslovodno-racunovodstvo.si:
Dr. Živko Bergant
Pooblaščeni revizor, preizkušeni poslovni finančnik, veščak Zveze
ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na
VŠR Je tudi avtor knjig:
Analiza poslovanja od teorije do prakse
(računovodski in finančni vidiki)
Plačilna sposobnost in kapitalska
ustreznost podjetja (računovodska
analiza)
Organiziranje računovodstva v povezavi s
finančno funkcijo
Osnove analize poslovanja
Mag. Dejan Petkovič
mag Dejan Petkovič, davčni svetovalec, Abeceda Svetovanje d.o.o. in
Inštitut za poslovodno računovodstvo (IPR), član upravnega odbora
Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in avtor knjige
Obdavčitev podjetij
114
Dr. Branko Mayr
pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij,
državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni
sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR In avtor
knjig:
Uvod v računovodstvo,
5 ponatis.
Stroškovno računovodstvo
Finančno računovodstvo
Dr. Branko Mayr in
Mag. Darinka Kamenšek
NAPOVEDUJETA DVE NOVI
KNJIGI
RAČUNOVODSTVO
Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega računovodstva,
stroškovnega računovodstva in poslovodnega računovodstva. V knjigi bo zajeto:
Podjetje in njegov pojem, ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno
računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih računovodskih standardov in Mednarodnih
standardov računovodskega poročanja), stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga
stroškovnega računovodstva, oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike kot
jih obravnava poslovodno računovodstvo), osnovna pravila financiranja poslovanja
(statični in dinamični princip), koliko je vredno podjetje (metode in tehnike),
analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju (temeljna in tehnična analiza),
knjiženje in tehnike knjigovodenja, računovodska poročila za zunanje in notranje
uporabnike. Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri.Priloga
knjige je CD, na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih
se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog,
analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za
analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja,
orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd. Predviden
obseg knjige je okoli 1000 strani.
115
BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH ODLOČITEV
(BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE)
Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak dan z bilancami in
računovodskimi vsebinami. V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri prenosu
znanj računovodstva in poslovnih financ na neračunovodje, obravnavata
najpomembnejše ekonomske kategorije računovodskih poročil (bilanc). Prikaz je
poenostavljen, prilagojen pravnikom, tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in
drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve
bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve in tveganja,
ki jim je izpostavljen uporabnik bilance. Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto
poslovnih odločitev, ki temeljijo na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju
prodajo na odloženo plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom
naročiti blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da
naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice
(pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo
oblikovati odgovore na postavljena vprašanja. Priložen je CD, na katerem so
uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni
izračuni, finančno načrtovanje in podobno.
CENIK KNJIG
Naslov dela
Cena z DDV v €
Uvod v računovodstvo
40
Osnovno analize poslovanja
35
Obdavčitev podjetij
40
Organiziranje računovodstva
50
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska
analiza)
45
Analiza poslovanja od teorije do prakse (računovodski in finančni
vidik)
35
Stroškovno računovodstvo s temelji oblikovanja odločitev –
elektroska izdaja
Cena na CD-ju 15
€
Finančno računovodstvo – elektroska izdaja
Cena na CD-ju 20
€
Knjige v prednaročilu
Računovodstvo (v pripravi)
50
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev (v pripravi)
35
116
POPUSTI:
Cena z DDV v €
Člani IPR in Študenti visoke šole za računovodstvo
20 %
Člani Zbornice računovodskih servisov
10 %
KNJIGE V PREDPRODAJI
Za prednaročila za člane IPR in študente
25 %
Za vse druge
15 %
Knjige lahko naročite preko elekronskega obrazca na spletni strani www.poslovodnoracunovodstvo.si.
Postanite člani IPR!
-
Prejemal bom izvod revije Poslovno računovodstvo.
Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta.
Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki
jih organizira Inštitut.
Prijavnica na www.poslovodno-racunovodstvo.si
117
Navodila piscem prispevkov
1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for
Windows) na naslov [email protected]
2. Tehnični napotki:
na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano
ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski
in strokovni naziv avtorja, naziv njegovega
delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor
dela, in njegov domači naslov;obseg prispevka je
omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New
Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic: Enojno,
Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno,
Obravnava osamljenih vrstic, velikost strani je B5.
Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno
dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter
ključne besede v slovenskem in tujem jeziku. Seznam
literature je urejen po abecednem redu priimkov
avtorjev (če avtorja ni, se upošteva naslov dela) –
citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite
po e-pošti).
Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse
morebitne kršitve avtorskih pravic.
Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso
dovoljene.
Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za
dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za
različne poudarke.
Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4.
april 1983)
3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE
RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU
POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se
strokovno recenzirajo. Uporablja se anonimni
recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in
institucije). Strokovne prispevke pregledujeta dva
recenzorja. Recenzent lahko brez avtorjevega
dovoljenja prispevek dopolni terminološko in
stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti
avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove pripombe,
preden ponovno odda besedilo.
4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali
zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski
naslov, številko transakcijske računa, naziv in naslov
banke, davčno številko in EMŠO.
5. Prispevki se ne vračajo.
Instruction for authors
1. The articles have to be sent in electronic form
(Word for Windows) to [email protected]
2. Technical guidance:
each article should begin with the name and surname
of the author, article title, academic and professional
title of the author, title of their post, name of their
employer (legal subject), and their home address;size
of the article is limited to 16 typewritten doublespaced pages. Times New Roman, 10 pt, Doublesided, Line-spacing: Single, Space before: automatic,
after: automatic, Orphan lines control, Paper size: B5.
Titles start with level 2. The article should be
accompanied by the abstract in Slovene and foreign
language; as well as with the keywords in Slovene
and foreign language. Reference list is sorted by
alphabetical order of author surnames (if author is
missing, only the work title is used) with APA
standard citations (sample can be obtained via email).
authors are responsible for their citations and
all possible violations of copyrights.
abbreviations (except: p.) in text are not
allowed.
use of quotations: double quotation marks for
quotes, single quotation marks (') for various
emphases.
date should include written month (e.g. April 4,
1983)
3. Contributions, placed in the EMPIRICAL
RESEARCHES, AND CONTRIBUTIONS TO
THE DEVELOPMENT OF OPERATIONAL
ACCOUNTING chapter, are peer reviewed.
Anonymous review procedure is used (without
indication of the reviewer and institution). Papers are
reviewed by two reviewers. The reviewer can
terminologically and stylistically complete the article
without the consent of the author. However, the
content changes must be approved by the author.
Author has to consider reviewer's comments before
resubmitting the text.
4. Article should be accompanied by work and
private address, phone number, e-mail, bank account
number, bank name and address, fiscal number and
social security number.
5. Articles are not refundable
PR
Poslovodno računovodstvo / Management Accounting
ISSN 1855 – 4032 • UDK 657