Letni delovni načrt šole za šolsko leto

Comments

Transcription

Letni delovni načrt šole za šolsko leto
Gimnazija Brežice
Trg izgnancev 14
8250 Brežice
L E T N I D E LOVN I NAC RT
G I M NAZ I JE BR E Z I CE Z A
S OLSKO L E TO
2 0 1 1 /2 0 1 2
" Z O D G O VO R N I M D E LO M I N P R I JA Z N I M O D N O S O M D O
V I S O K I H R E Z U LTATO V I N U S P E Š N I H T E R Z A D O VO L J N I H
L J U D I ."
Brežice, 15. kimavec 2011
Gimnazija Brežice
Trg izgnancev 14
8250 Brežice
Ravnatelj:
Uroš Škof
Pomočnica ravnatelja:
Zlata Hribernik
Svetovalna delavka:
mag. Gordana Rostohar
Poslovna sekretarka:
Cirila Klarić
Tajnik ŠMK:
Sandi Rašović
Telefonske številke
Pomočnica ravnatelja:
Tajništvo:
Svetovalna služba:
Tajnik šolske maturitetne komisije:
Knjižnica:
Računovodstvo:
Kabinet angleškega jezika:
Kabinet biologije:
Kabinet geografije in ekonomije:
Kabinet fizike:
Kabinet francoskega in nemškega jezika
Kabinet informatike in glasbene vzgoje:
Kabinet kemije:
Kabinet matematike in umetnostne vzgoje:
Kabinet slovenščine:
Kabinet športne vzgoje:
Kabinet zgodovine, psihologije, sociologije in
filozofije:
Zbornica:
Fax:
(07) 4992-375
E-mail: [email protected]
Spletna stran: http://www.gimnazija-brezice.si
Davčna št.: 42615011
Podračun pri UJP Krško: 01100-6030692472
2
4992-373
4992-350
4992-364
031 390 807
4992-360
4992-354
4992-369
4992-365
4992-362
4992-372
4992-370
4992-356
4992-366
4992-363
4992-367
4992-371
4992-368
4992-361
1. UVOD
Letni delovni načrt šole (LDN1) je temeljni izvedbeni dokument, s katerim
vsako šolsko leto določimo obseg, vsebine in organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela na šoli. Dejavnost šole in naloge na področjih, ki so ključna
za uspešno delovanje šole za tekoče šolsko leto določa 48. člen Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja2. Izhodišča za letni delovni
načrt smo na osnovi analize dela oblikovali na strokovnih aktivih in pedagoških
konferencah v juniju in avgustu 2011.
Predlog letnega delovnega načrta obravnava učiteljski zbor na uvodni
konferenci in svet staršev; obravnava in sprejme ga svet šole konec septembra
oziroma najpozneje v začetku oktobra 2011. Vodstvo šole, vodje aktivov in drugi
strokovni delavci šole so dolžni spremljati in vrednotiti načrtovano delo. Na
predlog učiteljskega zbora, sveta šole in na predlog vodstva se lahko letni delovni
načrt med šolskim letom dopolni oziroma spremeni.
K letnem delovnem načrtu sodijo naslednji programi programi dela
strokovnih aktivov (vodje aktivov), program svetovalnega dela, program dela
knjižnice (knjižničarka), program stalnega strokovnega izpopolnjevanja in
program obveznih izbirnih vsebin.
Temeljni cilji letnega delovnega načrta šole
−
−
−
−
−
−
−
−
−
Kvalitetno izvajanje pouka v programu splošna in ekonomska gimnazija,
kvalitetno ter učinkovito učenje in poučevanje.
Temeljita priprava dijakov na maturo ter doseganje dobrih učnih rezultatov.
Zasledovanje visokih standardov znanja in kakovosti.
Aktivno sodelovanje učiteljev oz. programskega učiteljskega zbora pri
posodabljanju programov.
Posodobitev materialnih in drugih učnih pogojev.
Zagotovitev ustreznih strokovnih kadrov.
Informatizacija učilnic in knjižnice. Uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije pri poučevanju.
Aktivna vključitev učiteljev v programe stalnega strokovnega izobraževanja in
izpopolnjevanja.
Zagotavljanje dobre organizacije dela.
1
Zakon o gimnazijah, 35. člen:
Izobraževalno delo v gimnaziji se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje zlasti:
– obseg in razporeditev pouka in drugih oblik izobraževalnega dela po predmetniku,
– načrt vpisa,
– razporeditev dijakov v oddelke in skupine,
– roke za opravljanje izpitov,
– strokovno izobraževanje strokovnih delavcev,
– sodelovanje z drugimi šolami, dijaškimi domovi, raziskovalnimi, športnimi in kulturnimi organizacijami ter druge naloge.
Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri finančna izvedljivost načrta.
2
Svet javnega vrtca oziroma šole imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole, sprejema program razvoja vrtca
oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, vajenca, dijaka,
študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi
delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski
zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in
opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
3
−
−
−
−
−
Izvajanje izbirnih predmetov in vsebin v dogovoru z dijaki, učitelji, starši ter v
skladu z možnostmi šole.
Vzpodbujanje dijakov k sodelovanju in ustvarjanju na kulturnem, športnem,
socialnem, humanitarnem, raziskovalnem področju in drugje; usposabljanje
dijakov za samostojno in odgovorno delo.
Vzpodbujanje timskega dela učiteljev in razvijanje dobre komunikacije vseh
sodelujočih v učno-vzgojnem procesu.
Zagotavljanje stalnega in dobrega sodelovanja s starši in okoljem.
Zagotavljanje spodbudne učne klime in razvijanje dobrih in kulturnih
medsebojnih odnosov.
Podzakonski akti in predpisi, ki urejajo področje delovanja gimnazije in so
upoštevani pri pravi letnega delovnega načrta šole:
1. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov
(Uradni list RS, št. 76/03, 77/04, 100/07, 67/08, 62/2010)
2. Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010)
3. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010)
4. Odredba o izobraževalnih programih za gimnazije (Uradni list RS, št. 54/98)
5. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih
programih gimnazije (Uradni list RS, št. 74/02, 72/07, 89/08)
6. Navodilo o hranjenju maturitetne izpitne dokumentacije (Uradni list RS, št.
3/97)
7. Pravilnik o splošni maturi (Uradni list RS, št. 29/08)
8. Pravilnik o varovanju izpitne tajnosti pri maturi (Uradni list RS, št. Uradni list RS,
št. 7/08)
9. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (Uradni
list RS, št. 6/06, 38/07)
10. Odredba o obrazcu maturitetnega spričevala (Uradni list RS, št. 63/03)
11. Pravilnik o obrazcu potrdila o opravljenem izpitu iz maturitetnega predmeta
(Uradni list RS, št. 63/03)
12. Pravilnik o izobraževalnem programu Maturitetni tečaj (Uradni list RS, št.
79/03)
13. Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju (Uradni list RS,
št. 96/99, 108/99)
14. Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 78/07)
15. Pravilnik o vpisu v srednje šole (Uradni list RS, št. 12/06)
4
2. PREDSTAVITEV ŠOLE
Gimnazija Brežice je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Vlada
Republike Slovenije. Izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnih programov.
V šolskem letu 2011/2012 izvajamo naslednje vzgojno-izobraževalne programe:
program gimnazija v 13 oddelkih, program evropskih oddelkov v 3 oddelkih in program
ekonomske gimnazije v 4 oddelkih. Skupaj je na šoli 581 dijakov v 20 oddelkih.
Organigram
Gimnazija
Brežice
Ravnatelj
Pomočnica
ravnatelja
Pedagoško
strokovni sektor
Strokovni aktivi
Svetovalna
služba
Gospodarsko
– upravni sektor
Knjižničar
Tajništvo
Računovodstvo
Tehnična služba
2.2. ORGANI ŠOLE
2.1 SVET ŠOLE
Svet šole 3je najvišji upravni organ šole. Sestava sveta šole: 3 predstavniki
ustanovitelja, od tega imenuje dva Vlada RS, enega pa Občina Brežice: Ina Nina Čebular,
Jasmina Molan, mag. Stanka Preskar, 5 predstavnikov delavcev šole: Alojz Konec –
predsednik sveta šole, Sandi Rašovič – namestnik predsednika, Bernard Ivšič, Boštjan
Špiler, mag. Nina Harapin, 3 predstavniki staršev dijakov: Darko Bukovinski, Vesna
Bogovič, Tomo Jurman in 2 predstavnika dijakov: Urška Poljšak in Lovro Voglar.
Izmed svojih članov svet šole izbere predsednika sveta šole, ki vodi in koordinira
delo sveta šole.
2.2 RAVNATELJ
Uroš Škof, prof.
2.3 POMOČNICA RAVNATELJA
Zlata Hribernik, prof.
3
Sestavo sveta šole opredeljuje 46. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Svet šole
sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika
dijakov.
5
2.4 UČITELJSKI ZBOR
IME IN PRIIMEK
Judita Marolt
Marjana Milekić
Bernardka Ravnikar
Mira Urek*
Barbara Valentinčič Barlič
Gregor Kopinč
Mirjana Marković
Andrej Podlogar
Barbara Špiler***
Tea Habinc
Bernard Ivšić
Zvone Marolt **
Jana Krmpotič
Karmen Matko
Marija Plut
Romana Robek Cerjak
Mateja Raušl
Renata Gavranić
Zlata Hribernik
Simona Mihaela Tusun
Zdenka Vižintin
Mirna Malus
Pavel Šet
Nada Mandić
Mateja Strnad Zorec
Uroš Škof
Boštjan Špiler
Ema Maček
Katica Bevc Flajnik
Savina Rožman
mag. Jožica Škulj
mag. Nina Harapin
Petra Marinko***
mag. Gregor Horžen
Irena Papac.
Gregor Avsec
Zdenka Senica Grubič
Boris Kuzmin
Sandi Rašović
Elica Tomše
Alojz Konec
Dejan Jerončič
mag. Gordana Rostohar
Iris Karalić
Danijela Peterkovič
Edita Zorko
* Zaposlena na EtrŠ Brežice.
PREDMET
slovenščina, slov. književnost in prevodi
slovenščina
slovenščina, družbene vloge slovenščine
slovenščina
matematika
matematika
matematika
matematika
matematika
informatika
fizika
fizika
angleški jezik
angleški jezik
angleški jezik
angleški jezik, kultura in civilizacija
angleški in nemški jezik
nemški jezik
nemški jezik
nemški jezik
francoski jezik in nemški jezik
biologija in študij okolja
biologija
kemija in študij okolja
kemija in študij okolja
geografija in ekonomska geografija
geografija in evropske študije
geografija in knjižnica
zgodovina
zgodovina
zgodovina in filozofija
sociologija in slovenščina
psihologija
podjetništvo, informatika in PIN
ekonomija in podjetništvo
športna vzgoja
športna vzgoja
športna vzgoja
športna vzgoja
športna vzgoja
likovna umetnost
glasba
svetovalna delavka
laborantka pri biologiji in vzdrževalka učne tehnologije
laborantka pri fiziki in kemiji
knjižničarka
** Zaposlen v OŠ Brežice.
*** Nadomeščanje v času porodniške.
6
2.5 VODJE STROKOVNIH AKTIVOV
PREDMETNA SKUPINA
Slovenščina, LUM, GLA
Matematika in fizika
Tuji jeziki – (ANG, NEM, FRA)
Biologija, kemija, študij okolja
Družboslovje (GEO, ZGO, SOC, PSI)
Ekonomija, podjetništvo, informatika, poslovna informatika
Športna vzgoja
VODJA
Marjana Milekić, prof.
Bernard Ivšić, prof.
Marija Plut, prof.
Nada Mandić, prof.
Jožica Škulj, prof.
Irena Papac, univ.dipl.oec.
Elica Tomše, prof.
2.6 DRUGI DELAVCI ŠOLE
Poslovna sekretarka: Cirila Klarić
Računovodkinja: Nada Gramc
Hišnik: Milan Majkić
Vzdrževalec učne tehnologije: Goran Žarić
Delavka v fotokopirnici: Jožica Kleindinst
Snažilke: Marija Vokalič, Jožica Heimbring, Dušanka Germovšek, Vesna Cirnski, Anica
Pangrčič in Mihaela Lapuh
2. 7 RAZREDNIKI IN RAZREDNIČARKE TER MATIČNE UČILNICE
1. letnik
2. letnik
1. a Bernardka Ravnikar
SLO1
2. a
Romana Robek Cerjak
1. b Mateja Strnad Zorec
KEM2
2. b
Elica Tomše
1. c Tea Habinc
ZGO
2. c
Boris Kuzmin
1. d Gregor Avsec
JEZ2
2. d
Zdenka Senica Grubič
1. e Irena Papac
EKO
2. e
Marjana Milekić
3. letnik
4. letnik
3. a Marija Plut
MAT2
4. a
Jana Krmpotič
3. b Boštjan Špiler
ZEM
4. b
Mirna Malus
3. c Andrej Podlogar
MAT3
4. c
Pavel Šet
3. d Mateja Raušl
JEZ3
4. d
Zlata Hribernik
3. e Sandi Rašović
FIZ2
4. e
Gregor Kopinč
JEZ1
FIZ1
GLA
LIK
SLO2
JEZ4
BIO2
BIO1
DRU
MAT1
2.8 PROJEKTNE SKUPINE
Šolski razvojni tim za posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula
Koordinator: Judita Marolt.
Koncept dela z nadarjenimi dijaki
Koordinator projektnega tima: mag. Gordana Rostohar, šolska svetovalna delavka
Člani projektne skupine: Zlata Hribernik, prof., Mateja Strnad Zorec, prof. mag. Nina
Harapin, Zdenka Grubič Senica, prof., Alojz Konec, akad., Tea Habinc.
2.9 KOMISIJE
Upravni odbor šolskega sklada
Lidija Kocjan-predsednica, Elica Tomše, mag. Gregor Horžen.
Pritožbena komisija
Jerončič Dejan, predsednik, Nada Mandić, članica, Anica Hribar, zunanja članica.
Skupino za prehrano, ki bo spremljala kvaliteto hrane na šoli.
Članici in član komisije so: mag. Gregor Horžen, koordinator šolske prehrane, Mirna
Malus, prof., predstavnica učiteljev in Patricija Žokalj, predstavnica dijakov.
7
3. CILJI ŠOLE
Dolgoročni cilji šole (do leta 2014)
1. Splošni dolgoročni cilji šole
PRIČAKOVANI CILJI
Posodobitev gimnazijskega
- uvajanje posodobljenih UN
programa, didaktične
- projektno učno delo po vertikali
posodobitve gimnazijskega
- sodelovalno učenje
programa (šolski razvojni timi)
- timsko poučevanje
- medpredmetne povezave
- evalvacija posodobitev
Razvoj in uporaba IKT tehnologije - individualno delo dijakov z IKT
pri pouku
(prenosniki za dijake)
Širjenje jezikovnih zmožnosti
- sodelovanje z naravnimi govorci
Delo z nadarjenimi
- prepoznavanje nadarjenih na vseh
področjih
- povečanje števila izbirnih vsebin s cilji,
zastavljenimi na višjih taksonomskih
nivojih.
ČASOVNI OKVIR
od 2008 do 2013
od 2010/11 do
2014
(po predmetnih
področjih)
za vsako šolsko leto
od 2011 do 2013
od 2008 do 2013
2. Usmerjanje sodelovanja vseh sodelavcev k skupnim ciljem (sodelovalna
kultura)
PRIČAKOVANI CILJI
ČASOVNI OKVIR
Razvijanje in dopolnjevanje
- na področju Obveznih izbirnih vsebin Stalna naloga
dodatne ponudbe šole
- v sodelovanju z drugimi institucijami
in zunanjimi sodelavci
- mednarodne povezave
Izboljšanje razredne klime
- razvoj socialnih veščin dijakovStalna naloga
medsebojna učna pomoč- večja
povezanost in podpora znotraj
oddelkov
Ugotavljanje potreb okolja in
- vzpostaviti sistem zbiranja pobud
po segmentih in/ali
spremljanje stopnje zadovoljstva
staršev, dijakov in drugih
celovito vsakih 5 let
(2011/2012)
3. Ustvarjanje pogojev za strokovni in profesionalni razvoj sodelavcev
PRIČAKOVANI CILJI
Spodbujanje sodelovalne kulture
- oblikovanje razvojno-projektnih
(k skupnim ciljem)
timov za posamezne razvojne cilje
- izmenjave izkušenj in dobrih praks
Povezovanje načrtovanja in
- osebni razvojni načrti (letni razgovori
izvajanja z vizijo šole
z zaposlenimi)
- posodobitveni načrti aktivov
Podpora in usmerjanje pri razvoja - zagotavljanje možnosti za
kompetenc zaposlenih
Izobraževanje
- izmenjave dobrih praks (zunanji)
- programi za osebnostno rast
8
ČASOVNI OKVIR
letno/večletno
20 razgovorov letno
letno
stalna skrb,
vsakoletni programi
aktivov
4. Sodelovanje s starši in povezovanje šole z okoljem ter njeno uspešno promocijo
PRIČAKOVANI CILJI
ČASOVNI OKVIR
Dopolnitev informatizacije zavoda - vzpostavitev e-pošte z vsemi starši in
za vsako šolsko leto
dijaki
Podpora učinkovitemu starševstvu - predavanja in delavnice
za vsako šolsko leto
in medgeneracijsko sodelovanje
- dopolnitve z aktualnimi vsebinami
- prostovoljstvo
Učinkovita promocija šole
- prireditve, publikacije šole, spletna
stalna naloga
stran, sodelovanje z OŠ, mediji …
5. Razvoj šole
Načrt vpisa šol. l. 2011/2012
Programske dopolnitve šole
Sodelovanje z drugimi
izobraževalnimi in gospodarskimi
subjekti
PRIČAKOVANI CILJI
- 4 oddelki gimnazije in 1 oddelek
ekonomske gimnazije
- pridobiti športni oddelek
- sodelovanje v konzorcijih gimnazij in
strokovnih gimnazij
ČASOVNI OKVIR
od 2012 dalje
od 2008 do 2014
6. Izboljševanje prostorskih pogojev in opreme za pouk
Obnova in dozidava šole
(dogovor z Ministrstvom za
šolstvo in šport RS)
Posodabljanje in dopolnitve
strojne računalniške opreme
Posodabljanje učil
PRIČAKOVANI CILJI
- prostor za pouk (boljši urniki)
- prostori za druge dejavnosti dijakov
ČASOVNI OKVIR
od 2010 do 2013
- sodelovanje na razpisih rač. oprema
- samostojne nabave
- večja nazornost in učinkovitost
pouka
vsakoletno
vsakoletno
Kratkoročni prednostni cilji in izvedbene naloge v letu 2011–124
Kratkoročni
prednostni cilji
zavoda v letu
2011/2012
Izvedbene naloge v
letu 2011/12
Pričakovani
rezultati v letu
2011/2012
1. Sodobne strategije učenja in poučevanja
Nadaljevanje z
- srečanja ŠRT,
Več aktivnosti
didaktičnimi
- načrtovanje
in
posodobitvami
medpredmetnega
ustvarjalnosti
gimnazije.
dela in timskega
dijakov pri
poučevanja
pouku.
- razširitev
uporabe drugih
sodobnih oblik
dela (načrti
aktivov)
4
Kazalniki (in izvedbene
naloge)
Število:
- medpredmetnih
povezav,
- obseg projektnega
dela,
- druge metode
(sodelovalno učenje,
debata …)
Na predlog učiteljskega zbora, sveta šole in na predlog vodstva se lahko letni delovni načrt med
šolskim letom dopolni oziroma spremeni.
.
9
2. Usmerjanje sodelovanja vseh sodelavcev k skupnim ciljem (sodelovalna
kultura)
Dopolnitev ponudbe - izdelava
Večja
Povečan obseg ponudbe
dodatnih dejavnosti
kataloga,
vključenost
in zunanji sodelavci za
šole (OIV).
- pridobitev
dijakov.
gledališko dejavnost.
zunanjih
sodelavcev
3. Ustvarjanje pogojev za strokovni in profesionalni razvoj sodelavcev
Izobraževanja.
Načrt
Nadaljnje
Število izmenjav dobrih
izobraževanja v
izboljšave.
praks in število udeležbe.
skladu s cilji šole.
4. Sodelovanje s starši in povezovanje šole z okoljem ter njeno uspešno promocijo
Dopolnitev
Vzpostavitev in
Izboljšanje
Število stikov
informatizacije
objava e-naslovov
komunikacije
zavoda.
za vse zaposlene.
in
informiranosti.
Podpora
Organizacija
Večja
Število udeležencev
učinkovitemu
delavnic za starše
kompetentnost
starševstvu.
november 2010.
staršev.
Promocija šole.
Program in
Zadržati in
Število vpisanih v šol letu
izvedba promocije. nekoliko
2011-12
povečati obseg
vpisa.
5. Razvoj šole
Sodelovanje s
socialnimi partnerji.
Programske
dopolnitve.
Organiziranje
srečanja z
zainteresiranimi
partnerji.
Oblikovanje skupine
in oblikovanje
načrta.
Razširitev povezav.
Izražen interes
(število partnerjev).
Ugotovitev potreb
okolja in elaborat.
- ugotovljeni
rezultati,
- elaborat.
6. Izboljševanje prostorskih pogojev in opreme za pouk (učila, IKT ...)
Posodabljanje in
Oprema učilnic,
- nova oprema
dopolnitve strojne
nabava osebnih
za multimedijo,
računalniške
računalnikov.
- uporaba inter.
opreme.
tabel.
Posodabljanje učil.
Sprotne nabave.
Ustrezna
- delež
opremljenost
realiziranih potreb.
10
4. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
Gimnazija z evropskim oddelkom
Ekonomska gimnazija
Gimnazija Brežice izobražuje po programih splošne gimnazije z evropskim
oddelkom in ekonomske gimnazije.
Naloge gimnazijskega programa so naslednje (Zakon o gimnazijah, Ur. l.
RS št. 1/2007):
- posredovati znanje na mednarodno primerljivi ravni za nadaljevanje
izobraževanja v visokem šolstvu,
- razvijati samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
- vzpodbujati zavest o integriteti posameznika,
- razvijati zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o
zgodovini Slovenije in njene kulture,
- vzgajati za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in
spoštovanje soljudi,
- razvijati in ohranjati lastno kulturno tradicijo, in seznanjanje z drugimi
kulturami in civilizacijami,
- razvijati pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno
pravične družbe,
- vzbujati zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
- razvijati zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
- razvijati nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za
umetniško izražanje,
- pripraviti na izbiro poklica.
Evropski oddelek je gimnazijski program, katerega cilji se ujemajo z
bistvenimi smernicami projekta POSODOBITEV GIMNAZIJE, ki se z obnovo učnih
načrtov začne za prve letnike uvajati v letošnjem šolskem letu.
-
Posebna cilja programa ekonomske gimnazije sta:
poleg temeljnega znanja pridobivanje ekonomsko-poslovnega znanja,
spodbujanje timskega dela in pridobivanje menedžerskih spretnosti.
4.1 NAČRT VPISA
Obseg vpisa, ki ga je potrdilo Ministrstvo za šolstvo in šport, je v šolskem letu
2011/12 enak kot v preteklem šolskem letu. Za šolsko leto 2011/12 smo
razpisali štiri oddelke gimnazije, en oddelek ekonomske gimnazije in en oddelek
maturitetnega tečaja. Maturitetni tečaj v šolskem letu 2011/2012 ne bomo
izvajali zaradi premajhnega števila vpisanih dijakov.
11
Struktura vpisanih dijakov v šolskem letu 2011/12 5
Število dijakov
m
ž
28
29
28
28
113
26
26
139
26
33
28
30
117
22
22
139
30
31
29
31
121
27
27
148
30
33
32
33
128
27
27
155
479
102
581
581
13
11
13
12
49
7
7
56
6
12
12
11
41
9
9
50
13
12
12
12
49
11
11
60
8
12
8
11
39
2
2
41
178
29
207
207
15
18
15
16
64
19
19
83
20
21
16
19
76
13
13
89
17
19
17
19
72
16
16
88
22
21
24
22
89
25
25
114
301
73
374
374
Razred
1.a
1.b
1.c
1.d
G 1 skupaj
1.e
EG 1 skupaj
Prvi skupaj
2.a
2.b
2.c
2.d
G 2 skupaj
2.e
EG 2 skupaj
Drugi skupaj
3.a
3.b
3.c
3.d
G 3 skupaj
3.e
EG 3 skupaj
Tretji skupaj
4.a
4.b
4.c
4.d
G 4 skupaj
4.e
EG 4 skupaj
Četrti skupaj
G skupaj
EG skupaj
Vsota G in EG
Vsota vseh
5
Stanje: 30. september 2011
12
4.2. IZVEDBENI PREDMETNIK GIMNAZIJE ZA ŠOLSKO LETO 2011/12
Letnik (število ur na teden)
Predmet
Obvezni štiriletni predmeti
Slovenščina
SLO
Matematika
MAT
Angleški jezik ANG
Drugi tuji jezik
(NEM, FRA)
Tretji tuji jezik
(NEM, FRA)*
Zgodovina
ZGO
Športna vzgoja ŠVZ
Obvezni predmeti
Glasba
GLA
Likovna umetnost LUM
Geografija
GEO
Biologija
BIO
Kemija
KEM
Fizika
FIZ
Psihologija
PSI
Sociologija
SOC
Filozofija
FIL
Informatika
INF
Študij okolja
Ure za izbirne
predmete (OIV)
Obvezne izbirne
vsebine - ur/leto
SKUPAJ URE/teden
SKUPAJ URE/leto
Število tednov pouka
Število tednov OIV
SKUPNO ŠTEVILO
TEDNOV IZOBRAŽEVANJA
1.
2.
3.
4.
Dejansko
število ur/leto
Standard
Ur/leto
4
4
3
3
4
4
3
3
4+1*
4
3
3
4
4+1*
3+1*
3+3*
560+35*
560+35*
420+35*
420+105*
560
560
420
420
560
560
420
420
2*
2*
210*
280
420
280
2*
2
3
1,5
1,5
2
3
2
3
2+2*
3
280 +70*
420
-
2
2
2
2
2
0+3*
0+3*
0+3*
0+4*
0+6*
0+6*
2
-
52+18**
52+18**
210 + 105*
210 +105*
210 +105*
210 + 140*
70 + 210*
70 + 210*
70
70+70*
1*
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2*
-
3*
2*
3*
8-12*
490-630
90
90
90
30
300
32
1210
32
1210
32
1210
35
35
35
29-33
10451185
35
1
-
3
38
3
3
38
38
36
52+18**
52+18**
210
315
315
350
70
70
70
70
Maturitetni
standard
Ur/leto
280
280
280
280
280
280
280
280
4675-4815
140
10
150
Opombe:
* ure po izbiri šole in interesu dijakov, oziroma ure za izbirni maturitetni predmet.
** ure iz fonda obveznih izbirnih vsebin.
4.2.1 IZVEDBENI PREDMETNIK EVROPSKEGA ODDELKA
Obvezni predmeti
2. letnik
4 ure/teden
Slovenščina
Matematika
3 ure/teden
Angleščina
Francoščina
Športna
vzgoja
2 uri/teden
Zgodovina
Geografija
Biologija
Kemija
Fizika
13
Izbirni del
4 ure:
3 ure ANS
1 ura DVS (družbene
vloge slovenščine)
3. letnik
4 ure/teden
Slovenščina
Matematika
4. letnik
4 ure/teden
Slovenščina
Matematika
Sociologija
2 uri/teden
Zgodovina
Geografija
Biologija
Kemija
Fizika
Psihologija
2 uri/teden
Zgodovina
Filozofija
3 ure/teden
Angleščina
Francoščina
Športna
vzgoja
3 ure/teden
Angleščina
Francoščina
Športna
vzgoja
4 ure:
3 ure KIC (angleščina –
kultura in civilizacija)
1 ura evropske študije
Izbirni
maturitetni
predmeti (isto
kot ostali oddelki
gimnazije)
2-5 ur:
1ura: Slov. književnost
in prevodi
1 ura slovenščina
(priprave za maturo)
4.2.2. IZVEDBENI PREDMETNIK NERAZPOREJENIH UR V GIMNAZIJI V
ŠOLSKEM LETU 2011/12
PRVI LETNIKI
Predmetnik je enoten za vse, izbira je možna pri drugem tujem jeziku. Kot
drugi tuji jezik dijaki izbirajo med francoščino in nemščino. V šolskem letu
2011/12 se je večina dijakov odločila za nemščino, 17 dijakov je izbralo
francoščino. Dijaki so pri pouku nemščine razdeljeni v skupine, tako da so
združeni dijaki, ki so se v osnovni šoli 3 leta učili nemščino. Dijaki evropskega
oddelka imajo dodatno uro angleščine, pri kateri se delijo v dve skupini.
Delitev dijakov pri drugem tujem jeziku
ODDELEK
1.A
ŠTEVILO
UČENCEV
28
ŠTEVILO
FANTOV
13
ŠTEVILO
DEKLET
15
1.B
29
11
1.C
28
1.D
PONAVLJALCEV
FRJ
16
NJ
NAD
0
1 TD
12
18
0
24
5
13
15
0
0
28
28
12
16
0
0
28
G
SKUPAJ
1.E LIK
113
49
64
16
24
73
27
7
20
1
1
25
EG
SKUPAJ
VSI
SKUPAJ
27
7
20
1
1
25
140
56
84
17
25
98
14
NJ
DRUGI LETNIKI (3 NERAZPOREJENE URE - PONUDBA ŠOLE (LUM) in IZBIRA
DIJAKOV: NEM, FRA, INF (ne velja za evropski oddelek).
Vsi dijaki imajo po 1 uro likovne umetnosti (izbira šole), posamezniki pa so
razdeljeni v skupine, glede na izraženi interes. Dijaki po končanem prvem letniku
lahko izbirajo med dvema sklopoma: tretji tuji jezik (3 ure) ali informatika (2
uri). Dijaki, ki izberejo informatiko, nadaljujejo v tretjem letniku s študijem
okolja. Pouk tretjega tujega jezika se v obsegu 3 ur nadaljuje v 2. in 3. letniku. Pri
oblikovanju skupin se upoštevajo določila Pravilnika o normativih in standardih
za izvajanje gimnazijskih programov.
Delitev dijakov pri drugem tujem jeziku
Oddelek
Število
učencev
Število
fantov
FRJ
NJ nad
NJ
2. A EO
30
4
12
8
10
2. B
2. C
2. D
G SKUPAJ
2. E LIK
EG SKUPAJ
32
31
31
124
24
24
12
13
11
40
10
10
13
0
0
25
6
6
5
8
10
31
2
2
14
22
22
68
16
16
TRETJI LETNIKI (3 NERAZPOREJENE URE - PONUDBA ŠOLE in IZBIRA DIJAKOV:
Vsi dijaki imajo po 1 dodatno uro slovenščine (izbira šole), posamezniki pa so
razdeljeni v skupine, po sklopih, (tretji tuji jezik ali študij okolja ), ki so jih izbrali
po prvem letniku.
Delitev dijakov pri drugem tujem jeziku
Oddelek
FRJ
NEM nadaljevalna
NEM
3. A
5
14
13
3. B
18
5
9
3. C
31
3. D
G SKUPAJ
33
23
50
55
3. E LIK
2
9
18
EG SKUPAJ
2
9
18
VSI SKUPAJ
25
59
73
15
ČETRTI LETNIKI (8-12 NERAZPOREJENIH UR)
Dijaki zaključnih letnikov imajo dodatno uro angleškega jezika (razen EO) in
matematike, oddelek EO ima dodatno uro slovenščine. Vsak posameznik izbere
po dva izbirna maturitetna predmeta v različnem obsegu ur s predpisanimi
obveznostmi. Dijaki se pripravljajo na maturo pri matematiki in angleščini v
dveh nivojih. Višji nivo so izbrali posamezni dijaki iz vseh oddelkov.
Skupine pri drugem tujem jeziku v četrtem letniku 2011/12
Oddelek
4. A EO
4. B
4. C
4. D
4. E
Združevanje v skupine
4. ABE
4E
4. AB
4. C
4. D
VSI SKUPAJ
FRJ
9
8
0
0
5
NEM – nad.
15
4
33
0
5
NEM
3
21
0
33
22
FRA
22
NEM - nad.
24
NEM
22
24
33
22
57
16
33
79
4.3 IZVEDBENI PREDMETNIK EKONOMSKE GIMNAZIJE ZA ŠOLSKO LETO
2011/12
Letnik (število ur na teden)
Predmet
1.
2.
3.
4.
Dejansko
število
ur/leto
Standard
ur/leto
Maturitetni
standard
ur/leto
4
4
3
3
4
4
3
3
4
4+1*
3
3
4
4
3
3
560
560
420
420
560
560
420
420
560
560
420
420
2
3
2
3
3
3
4+2*
3
385+70*
420
385
420
280
2
2
2
2
0+3*
210+105*
210
70
280
2
2
2
0+3*
2
2
2
2
3
-
0
0
0
0+6*
4
-
210
35
175
175
70
70
315
140
105
210-420
300
280
3
3
210+105*
35*
175
175
70
70+210*
Obvezni štiriletni predmeti
Slovenščina
SLO
Matematika
MAT
Angleški jezik
ANG
Drugi tuji jezik
NEM, FRA
Ekonomija
EKN
Športna vzgoja
ŠVZ
Obvezni predmeti
Zgodovina
ZGO
Likovna umetnost LUM ali
Glasbena vzgoja GLA
Geografija
GEO
Ekonomska geografija*
Biologija
Kemija
1*
BIO
KEM
Psihologija
PSI
Sociologija
SOC
Podjetništvo
POD
Informatika INF
2
2
2
Poslovna informatika PIN*
Ure za izbirne predmete
Obvezne izbirne vsebine ur/leto
SKUPAJ URE/teden
-
-
90
90
33
33
SKUPAJ URE/leto
1245
1245
Število tednov pouka
35
35
Število tednov OIV
SKUPNO ŠTEVILO TEDNOV
IZOBRAŽEVANJA
3
38
3
38
3*
2-4
90
4-8*
30
3133
1175
1245
35
3
38
2933
1045
1185
35
1
36
105*
210-420
4710-4920
* izbirni predmeti, oziroma maturitetni izbirni predmeti
17
47104920
140
10
150
280
280
280
280
4.3.1 IZVEDBENI PREDMETNIK NERAZPOREJENIH UR V EKONOMSKI
GIMNAZIJI V ŠOLSKEM LETU 2011/12
PRVI LETNIKI
Predmetnik dopušča izbiro pri drugem tujem jeziku, glasbi in likovni umetnost
ter izbiro med kemijo, biologijo in fiziko. Predmetnik je prilagojen interesu
dijakov. Drugi tuji jezik je nemščina in francoščina (1. E kombiniran oddelek
nemščine in francoščine), pri naravoslovju so dijaki večinsko izbrali kemijo in
biologijo ter likovno umetnost.
DRUGI LETNIKI
Predmetnik je enoten za vse dijake in ne dopušča izbire.
TRETJI LETNIKI (3-4 NERAZPOREJENE URE - PONUDBA ŠOLE in IZBIRA
DIJAKOV)
Predmetnik je določen na osnovi interesov dijakov, ki lahko izbirajo med
obvezno ponudbo izbirnih predmetov. Eno uro lahko razporedi šola. Dijaki bodo
imeli dodatno uro matematike. Obvezni izbirni predmeti so: ekonomska
geografija, ekonomska zgodovina, poslovna informatika s sklopi: poslovne
komunikacije, ekonomsko poslovne informacije finančne informacije in poslovne
predstavitve. Skupini za šolsko leto 2011/12: 1 ura ekonomska geografija in 2
uri poslovna informatika (poslovne komunikacije in poslovne predstavitve).
ČETRTI LETNIKI (4-8 NERAZPOREJENIH UR)
Vsak dijak izbere po dva izbirna maturitetna predmeta v različnem obsegu ur. Pri
izbirnih predmetih imajo dijaki ekonomske gimnazije možnost priprave na
maturo tudi pri izbirnih predmetih, ki jih ponuja program gimnazije, če opravijo
vse obveznosti, ki jih ta program predpisuje. Izbirni maturitetni predmeti
ekonomske gimnazije: zgodovina, ekonomija, geografija, sociologija in
psihologija.
Višja raven pri maturi.Dijakom bomo omogočili priprave na maturo na višji ravni
zahtevnosti pri angleščini in matematiki, tako da se bodo priključili dijakom
splošne gimnazije.
4.4 PROGRAM OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN ZA GIMNAZIJO IN EKONOMSKO
GIMNAZIJO
Obvezne izbirne vsebine (OIV) so dejavnosti, ki jih morajo dijaki opraviti
izven rednega pouka. Obvezne izbirne vsebine zato ne smejo biti niti predmeti
niti nadomestilo za pouk niti s strogim učnim načrtom omejene dejavnosti.
Obvezne izbirne vsebine v gimnaziji obsegajo skupaj 300 ur, in sicer v prvem,
drugem in tretjem letniku po 90 ur, v četrtem letniku pa 30 ur.
Obvezne izbirne vsebine se delijo na:
- vsebine, obvezne za vse dijake naše gimnazije in
- vsebine po dijakovi prosti izbiri.
Vsebine, ki so obvezne za vse dijake na šoli, organiziramo po posameznih
letnikih ves čas tekočega šolskega leta ali pa na posamezne dneve, namenjene
obveznim izbirnim vsebinam. Tudi letos dijaki prostovoljno izbirajo med
18
vsebinami proste izbire iz kataloga6. Minimalno število ur oz. vsebin proste
izbire, ki jih morajo opraviti, je določeno za vsak program in letnik posebej, lahko
pa izberete tudi več ur:
− 1. letnik gimnazije ima 28 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 38 ur;
− 2. letnik gimnazije ima 57 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 37 ur;
− 3. letnik gimnazije ima 42 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 32 ur;
− 4. letnik gimnazije ima 12 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 12 ur.
Če se dijaki v okviru obveznega dela OIV ne udeležijo športnega ali
kulturnega dne, morajo ta dan nadomestiti z ustrezno aktivnostjo, ki je tudi
časovno enako opredeljena kot predpisana. V nasprotnem primeru niso opravili
OIV za letnik.
Obvezni del
1. letnik gimnazije
Kulturno umetniške vsebine z
likovnega področja
Kulturno umetniške vsebine z
glasbenega področja
Kulturno umetniške vsebine
Športni dan
Knjižnično – informacijska
dejavnost
Zdravstvena vzgoja
Poslovno komuniciranje
Dejavnosti s projektnim delom
1. letnik ekonomske
gimnazije
18
18
7
4
15
Obvezni del: 62 ur
Prosta izbira: 28 ur
2. letnik gimnazije
Kulturno umetniške vsebine
Vzgoja za družino, mir in nenasilje
Športni dan
Knjižnično – informacijska
dejavnost
Poslovno komuniciranje
Dejavnosti s projektnim delom
6
15
7
5
Obvezni del: 33 ur
Prosta izbira: 57 ur
3. letnik gimnazije
Kulturno umetniške vsebine
Državljanska kultura
6
15
6
6
7
4
15
10
10
Obvezni del: 52
Prosta izbira: 38
2. letnik ekonomske
gimnazije
6
15
7
5
10
10
Obvezni del: 53
Prosta izbira: 37
3. letnik ekonomske
gimnazije
6
15
Katalog Obveznih izbirnih vsebin je objavljen na spletni strani šole, http://www.gimnazijabrezice.si/index.php?option=com_content&view=article&id=86:katalog-oiv&catid=43:katalog-oiv&Itemid=100007
19
Športni dan
Knjižnično – informacijska
dejavnost
Poslovno komuniciranje
Dejavnosti s projektnim delom
14
3
Obvezni del: 38 ur
Prosta izbira: 52 ur
4. letnik gimnazije
Kulturno umetniške vsebine
Športni dan
Knjižnično – informacijska
dejavnost
9
7
2
Obvezni del: 18 ur
Prosta izbira: 12 ur
14
3
10
10
Obvezni del: 58
Prosta izbira: 32
4. letnik ekonomske
gimnazije
9
7
2
Obvezni del: 18
Prosta izbira: 12
Šola prizna dijaku za opravljeno prosto izbiro tudi naslednje dejavnosti, ki se
jih dijak organizirano udeležuje izven šole:
− glasbena šola,
− športni ali plesni trening,
− aktivnosti v pevskem ali drugem kulturno-umetniškem društvu,
− karitativna dejavnost,
− vodniško delo v taborniški ali skavtski organizaciji.
Do konca septembra 2011 se bodo dijaki prijavili k posamezni aktivnosti.
Podroben opis aktivnosti z metodami dela in pričakovanimi dosežki je naveden v
katalogu OIV, ki ga razredniki predstavijo na razrednih urah. Izvajale se bodo
tiste aktivnosti za katere bo dovolj prijav (minimalno 12).
5. ORGANIZACIJA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Vzgojno izobraževalno delo izhaja iz vzgojno-izobraževalnih programov in
zajema učno obveznost po predmetniku, razredništvo in drugo strokovno delo.
Pri načrtovanju se upoštevajo 35 tednov pedagoške obveznosti in trije tedni
za izvedbo obveznih izbirnih vsebin. Preostali del časa izpolnjujejo priprave na
pouk in drugo vzgojno izobraževalno delo, opredeljeno z letnim načrtom dela in
hišnim redom šole, in sicer do izpolnitve posameznih tedenskih in letnih
obveznosti (spremstvo dijakov, dežuranje, priprave na tekmovanja, sodelovanje
s starši, pogovorne ure za dijake, pedagoške konference, strokovni aktivi, stalno
strokovno izpopolnjevanje, prireditve, urejanje učilnic in kabinetov in drugo).
Popoldanske obveznosti (pedagoške konference, govorilne ure za starše,
roditeljski sestanki) potekajo praviloma ob četrtkih. V primeru odsotnosti
profesorjev (bolniški dopust, strokovno izpopolnjevanje, izredni dopust) je vsak
strokovni delavec dolžan prevzeti potrebno nadomeščanje. Učitelju, ki opravlja
naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša in sicer:
- v prvih in zaključnih letnik 1 uro,
- v ostalih letnikih 0,5 ure.
20
5.1 ZASEDBA UČITELJEV PO ODDELKIH ZA ŠOLSKO LETO 2010/11
Ime in
priimek učitelja
/
razredništvo/
Savina Rožman
Predm
eti
Katica Bevc
Flajnik
ZGO
Jožica Škulj
ZGO
FIL
Boštjan Špiler
3. B
GEO
Ema Maček
Uroš Škof
Polona Masnec
(Petra Marinko)
ZGO
EŠ
GEO
EGE
GEO
PSI
Oddelki
Št. ur
18
18 UR
18
18 UR
4
8
5 ur delo referentke na
konzorciju gimnazij od
1.9.2011
17 UR
1. A 2, 1. B 2, 2. A 2,
3. A 2, 3. B 2, 3. C 2,
IP-1 3, IP-2 3,
3. A 2
1. C 2, 1. D 2, 1. E 2
2. B 2, 2. C 2, 2. D 2,
2. E 2, 3. D 2, 3. E 2
3. E 1
IP-3 3
2. A, 2. B, 2. C, 2. D, 2.
E,IP-1 6, IP-2 6
18
IP=2x12= (24 ur)
0,68 ure vaje
20,68
URE
2
18
4
1. B 2, 1. C 2, 1. D 2
2. D 2
8
Bernard Ivšič
FIZ
1. A 2, 2. A 2, 2. B 2,
2. C 2,3. A 2, 3. B 2, 3.
C 2, 3. D 2, IP4
20
Tea Habinc
1. C
INF
20
Dejan Jerončič
GLA
1. A 2, 1. B 3, 1. C 3,
1. D 3, 2. B 3, 2. C 3,
2. D 3,
1. A 2, 1. B 2, 1. C 2,
1. D 2,
Gregor Horžen
POD
PIN B
INF
3. E 3
3. E 3
1. A 1, 1. E 3, 2. E 3,
13
Irena Papac
1. E
EKN
1. E 2,2. E 2, 3. E 3,4.
E 4, IP 2
2. E 2, 4. E 4
19
1. A2, 1. B 2, 1. C 2, 1.
D 2, 1. E 2,2. B 1, 2. C
1, 2. D 1
1. E 4, 1. A 4, 3. A 4,
4. B 5, 4. C 5 ,Vn 1
2. B 4, 2. C 4, 2. E 4,3.
D 4,4. D 5,
13
1. C 4, 2. A 4, 3. C 4,
3. E 5, 4. A 5,
1. D 4, 1. B 4, 2. D 4,
3. B 4, 4. E 4,Vn 1
LUM
Barbara Špiler
(Barbara Barlič)
Mirjana
Marković
MAT
Andrej Podlogar
3. C
Gregor Kopinč
4. E
MAT
MAT
MAT
8
21
18 UR
IP = 12 ur=0,34 ure vaje
21
FIZ
Alojz Konec
Skupaj
število
ur
1. A 2, 1. C 2, 1. E 2, 2
A 2, 2. C 2,
3. A 2, 3. B 2, 4. A 2,
IP 2
1. B 2, 1. D 2, 2. D 2,
2. E 2, 3. C 2, 3. D 2,
4. B 2, 4. C 2, 4. D 2,
2. B 2, 3. E 2,
4. A 2, 4. B 2, 4. C 2,
4. D 2
Anton Marolt
POD
Ostalo delo, dopolnjevanja
4,34 URE
21 UR
Zaposlen na OŠ Brežice
Vaje:4x10ur=40ur=1,1428
ure
Vaje:
8x10ur=80ur =2,28 ure
IP= 20ur = 0,57 ure
Skupaj: 100 ur=2,86 ure
9,1428
URE
22,86
URE
20 UR
Pri nas PO, SR, ČE
Koordinator OIV: 1,5 ure
Organizator šolske prehrane:
3 ure pouka
8 UR
17,5 UR
19 UR
Pri nas v PO, SR, ČE
13 UR
23
23 UR
21
21 UR
22
22 UR
21
21 UR
Pavel Šet
4. C
BIO
1. B 2, 1. C 2, 1. D 2,
2. B 2, 2. C 2, 2. D 2,
3. B 2, 3. D 2,IP3
Mirna Malus
4. B
BIO
1. A 2, 1. E 3, 2. A 2,
2. E 2, 3. A 2, 3. C 2,
IP 3
3. B 2
ŠO
Nada Mandić
KEM
ŠO
Mateja Strnad
Zorec
1. B
KEM
ŠO
19
Vaje:3x17ur=51 ur,
5x10ur=50 ur, IP=13 ur
Skupaj: 114 ure=3,257 ure
22,257
UR
18
Vaje:1x17=34 ur, 1X20=20
ur, 4x10=40 ur, IP=13 ur,
Skupaj: 107 ur=3,057 ure
21,057
UR
1. A 2, 1. C 2, 1. D 2,
1. E 3, 2. D 2, 2. E 3,
3. D 2, IP3
3. D 2
18
Vaje: 7x10ur = 70ur = 2 uri
22 UR
1. B 2, 2. A 2, 2. B 2,
2. C 2, 3. A 2, 3. B 2,
3. C 2 , IP3
3. C 2
17
Vaje: 7x10ur=70 ur, IP=20 ur
Skupaj= 90 ur = 2,57 ure
21,57 UR
2
2
Bernardka
Ravnikar
1. A
Marjana Milekić
2. E
SLO
1. A 4, 2. D 4,3. A 4, 3.
E 4,4. D 4,
20
20 UR
SLO
1. B 4, 2. C 4, 2. E 4,3.
B 5,4. B 4,
21
21 UR
Judita Marolt
SLO
1. E 4, 2. A 4, 3. C 5,
4. A 5,
4. A 1,
2. A 1,
2. B 4,
3. A 2, 3. B 2, 3. C 2,
3. D 2, 3. E 2,IP 6
20
20 UR
4
16
20 UR
Nina Harapin
SKP
DVS
SLO
SOC
Mira Urek
SLO
1. C 4, 1. D 4,3. D 5,
4. C 4, 4. E 4,
21
21 UR
Romana Cerjak
2. A
ANG
16
20 UR
KIC
1. A 3, 1. C 3, 1. D 3,
2. A 3, 4. E 3, Vn-1
3. A 4
ANG
NEM
2. E 3,4. A 3, Vn-1
1. AB-n 3
10
Jana Krmpotič
4. A
4
6 ur NEM v OŠ Artiče,
0,7 ure delo referentke na
17,032
URE
konzorciju strokovnih gimnazij
Marija Plut
2. A
Karmen Matko
ANG
Mateja Raušl
3. D
ANG
Zlata Hribernik
4. D
ANG
NEM
NEM
1. E 3, 2. A 6, 3. A 3,
3. B 3
1. C 3, 2. B 3, 2. C 3, 3.
C 3, 3. E 3,4. D 4,Vn-1
15
20
20 UR
2. D 3, 3. D 3,4. B 4,
4. C 4
3. D-o 3, 3. AB 3,
2. AB-n 3, 4. ABE-n 3,
4. D-n 3,
14
20 UR
6
9
3 ure** koordinator EO
10 ur pomočnica ravnatelja
18 UR
19 UR
Simona Tusun
NEM
1. AB-o 3, 2. C-o 3, 2.
E – o 3, 3. D – o 3, 4.
C- n 3, 4. E-o 3,
21
21 UR
Renata Gavranič
NEM
22
22 UR
Zdenka Vižintin
FRA
15
18 UR
NEM
1. C-o 3, 1. E-o 3,3.
ABE–n 3, 3. C-n 3,4.
AB-o 3 ,IP 4
1. ABE 3, 2. ABE 3,
3. ABE 3,3. CD 3 – 3.
tuj jezik,4. ABE 3,
1. D-o 3
ŠVZ
1.d d
19
Gregor Avsec
1. D
2.b f
3ure
3ure
3
22
19
Zdenka Grubič
Senica
2. D
ŠVZ
Boris Kuzmin
2. C
ŠVZ
Sandi Rašović
3. E
Elica Tomše
2. B
Danica
Peterkovič
2.e d 1ura
3.ab f
3ure
3.d f
3ure
3.e d 3ure
4.e d ½ 3ure
1.a d 3ure
1.b d 3ure
2.a d 3ure
2.d d 3ure
3.a d 3ure
4.a d 3ure
4.d d 2uri
1.ae f
3ure
1.c f
3ure
2ac f
3ure
2de f
1ura
3b d 3ure
3c d 3ure
4b d 3ure
4d d 1ura
1.bd f
3ure
2.de f
2uri
3.ce f
3ure
4.ab f
3ure
4.cd f
3ure
1.e d 3ure
2.b d 3ure
2.c d 3ure
2.e d 2uri
3.d d 3ure
4.c d 3ure
4.e d 3ure
Ure za laborante:
Skupaj ure BIO, FIZ,
KEM: 3960
40% je 1584
45,25 ped. ur/teden
20
20
20
20
14
5 ur matura
20
19
20
30
(100%)
1050UR
15,25
(50%)
533,7
URE
Iris Karalić
5.2. ŠOLSKI KOLEDAR
Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto. Organizirano
izobraževalno delo za dijake traja največ 38 tednov v šolskem letu. Na podlagi 14. člena
Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 78/07 in 45/10), bomo v
šolskem letu 2011/2012 izvajali pouk po naslednjem razporedu:
1. Začetek in konec pouka
Začetek
Zaključek pouka za oddelke 1., 2., 3.
pouka
letnika
1. sep.
21. junij 2012: ZAKLJUČEK 2.
ocenjevalnega obdobja
2011
22. junij 2012:RAZDELITEV
SPRIČEVAL
2. Ocenjevalni obdobji za 1., 2. in 3. letnik
Ocenjevalno obdobje
Od
1. ocenjevalno obdobje
1. sep. 2011
23
Zaključek pouka za oddelke 4. letnika
25. maj 2012: ZAKLJUČEK 2.
ocenjevalnega obdobja
28. maj 2012: RAZDELITEV
SPRIČEVAL
do
13. jan. 2012
2. ocenjevalno obdobje
16. jan. 2012
21. junij 2012
Ocenjevalni obdobji za 4. letnik
Ocenjevalno obdobje
Od
1. ocenjevalno obdobje
1. sep. 2011
2. ocenjevalno obdobje
16. jan. 2012
do
13. jan. 2012
25. maj 2012
3. Roditeljski sestanki (ob 17. uri)
1. roditeljski sestanek
15. sep. 2011
2. roditeljski sestanek
2. feb. 2012
3. roditeljski sestanek
12. apr. 2012
10. maj 2012
za 1., 2., 3. in 4. letnik
za 1., 2., 3. in 4. letnik
za 4. letnik
za 1., 2., 3. letnik
4. Govorilne ure (GU)
Dopoldanske individualne govorilne ure izvajajo strokovni delavci po urniku, ki je
objavljen na dijaški oglasni deski in na spletni strani šole.
Popoldanske govorilne ure
1. popoldanska GU
11. okt. 2011
ob 17. uri v matični učilnici
2. popoldanska GU
10. nov. 2011
ob 17. uri v matični učilnici
3. popoldanska GU
8. dec. 2011
ob 17. uri v matični učilnici
4. popoldanska GU
5. jan. 2012
ob 17. uri v matični učilnici
5. popoldanska GU
8. mar. 2012
ob 17. uri v matični učilnici
6. popoldanska GU
ob 17. uri v matični učilnici
12. apr. 2012
(1., 2., in 3. letnik)
5. Počitnice in prosti dnevi
Dan
Datum
Obrazložitev
petek
14. okt. 2011
Dan šole
ponedeljek
31. okt. 2011
DAN REFORMACIJE
torek
1. nov. 2011
DAN SPOMINA NA MRTVE
sreda - petek
2.nov. – 4.nov. 2011
JESENSKE POČITNICE
nedelja
25. dec. 2011
BOŽIČ
ponedeljek
26. dec. 2011
DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
torek–petek
27.dec.–30.dec. 2011
NOVOLETNE POČITNICE
nedelja, ponedeljek
1., 2. jan. 2012
NOVO LETO
sreda
8. feb. 2012
PREŠERNOV DAN
ponedeljek–petek
20.–24. feb. 2012
ZIMSKE POČITNICE
ponedeljek
9. apr. 2012
VELIKONOČNI PONEDELJEK
petek
27. apr. 2012
DAN UPORA PROTI OKUPATORJU
ponedeljek
30. apr. 2012
PRVOMAJSKE POČITNICE
torek, sreda
1., 2. maj 2012
PRAZNIK DELA
ponedeljek
25. junij 2012
DAN DRŽAVNOSTI
torek - petek
26. junij –31. avg.
POLETNE POČITNICE
2012
6. Informativni dan
10. 02. 2012 in 11. 02. 2012
7. Maturantski ples
17. 3. 2012 - 4. a, 4. b, 4. e in 24. 3. 2012 - 4. c, 4. d
24
8. Izpitni roki
Izboljševanje ocen za dijake zaključnega letnika: 29. 05. 2012.
Začetek spomladanskega izpitnega roka: 28. 06. 2012
Začetek jesenskega izpitnega roka: 16. 08. 2012
9. Šolska dneva določena v skladu s Pravilnikom o šolskem koledarju v srednjih
šolah7
8. oktober 2011 in 11. februar 2012.
5. MATURA
Matura je izpit za dokončanje srednje šole in nadaljevanje študija na univerzi. Z
maturo preverjamo uresničevanje ciljev srednješolskega izobraževanja in ugotavljamo
raven doseženega znanja. Lahko rečemo, da je matura končni in nadaljevalni izpit, ki
ureja prehod med srednjo šolo in univerzo, tako kot je uveljavljeno v šolstvu mnogih
evropskih držav. Z njo naj bi razvijali delovne navade in izboljševali vstopno znanje ter
usposobljenost kandidatov za univerzitetni študij. Splošna matura je državni izpit. S
splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji
gimnazijskih programov, programom maturitetnega tečaja in usposobljenost za
univerzitetni študij. Z opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo. Splošna
matura se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh
predmetov izbirnega dela. Kandidat lahko izbere tudi šesti maturitetni predmet, ki ga
izbere iz izbirnega dela .
Okviren koledar splošne mature (SM)
ponedeljek
sobota
ponedeljek
sobota
ponedeljek
7. maj 2012
2. junij 2012
16. julij 2012
25. avg. 2012
17. sept. 2012
SM, slovenščina – esej
ZAČETEK SM v spomladanskem izpitnem roku
SEZNANITEV kandidatov z uspehom pri SM
ZAČETEK SM v jesenskem izpitnem roku
SEZNANITEV kandidatov z uspehom pri SM
6. DEJAVNOSTI ŠOLE
Nosilci projektnih in drugih dejavnosti na šoli
Dejavnost
Evropski oddelki
Obvezne izbirne vsebine (OIV)
Koordinator za prehrano
Delo z nadarjenimi dijaki
Naravoslovni tabor
Prostovoljno socialno delo mladih
Koordinatorica dela z nadarjenimi
Projekt Unesco
Koordinator/organizator
Marija Plut
mag. Gregor Horžen
Zlata Hribernik
Pavel Šet
mag. Gordana Rostohar
Zdenka Senica Grubič
7
Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah. 15. člen: Šola lahko v letnem delovnem načrtu določi,
da se dva dneva pouka v šolskem letu izvedeta v drugem terminu, kot ju za pouk določa šolski koledar, ne
more pa ju izvesti na dan, ko pouk že poteka. Dneva ne smeta biti določena v istem tednu, razmik med njima
pa mora biti najmanj teden dni.
25
Raziskovalno delo
Kulturne prireditve
KUD Franjo Stiplovšek
Odgovorna urednica GIB
Projekt Evropski rokovnik
Mednarodno sodelovanje s Francijo
Lycée Alfred de Vigny, Loches
Mednarodno sodelovanje z Italijo
Il Liceo Classico, Gimnasio di Pietradefusi,
Dentecane
Mednarodno sodelovanje s Srbijo
Prva gimnazija Kragujevac
Projekt »Sodelovanje s Kozjanskim parkom«
Evrošola
Mentorstvo dijaškega parlamenta
Vodenje šolske kronike
Oblikovanje in urejanje spletnih strani
Mirna Malus
Marjana Milekić
Alojz Konec
Judita Marolt
Irena Papac
Zdenka Vižintin
Boštjan Špiler
Romana Robek Cerjak
Nataša Šekoranja Špiler
Boštjan Špiler
Gregor Kopinč
Edita Zorko
mag. Gregor Horžen,
Judita Marolt
Aktivnosti s katerimi dopolnjujemo izobraževalne programe, omogočajo tako učiteljem
kot dijakom, spoznavanje novih oblik dela, zadovoljujejo njihove interese ter povezujejo
teoretična znanja s strokovnimi in praktičnimi znanji.
Evropski oddelek
V okviru evropskih oddelkov bodo dijaki drugega letnika izvedli mednarodno
izmenjavo z eno od naših partnerskih šol. Predvidena je izmenjava z gimnazijo iz
Kragujevca v Republiki Srbiji. Koordinatorica dela v evropskih oddelkih je Marija Plut.
V sodelovanje pa so vključeni vsi učitelji, ki poučujejo v evropskih oddelkih. Za tretji
letnik evropskega oddelka načrtujemo v mesecu ogled Evropskega parlamenta v Bruslju.
O šolskem razvojnem timu
ŠRT je začel delovati v šolskem letu 2007/2008. Sodeluje pri posodabljanju
gimnazije, skupaj z ravnateljem načrtuje, usmerja, vodi, spremlja, vrednoti/evalvira
razvojne aktivnosti na šoli.
Analiza stanja
V šolskem letu 2010/2011 smo zgledno opravili naloge, ki smo si jih zastavili v
posodobitvenem načrtu. Z delavnicami za poglobitev nekaterih vsebin s področja IKT, s
predstavitvijo portala SIO, z izobraževanji v zvezi z uporabo i-table ter predavanjem o
varni rabi interneta smo naredili pomemben korak na področju digitalne pismenosti.
Sodelavci so na učiteljskih konferencah predstavili številne projekte, ki so potekali na
šoli (Oh, OH življenje, Medpredmetna ekskurzija v Frankfurt, TV-oglasi, Comenius, VIZdelo z nadarjenimi, Projekt učenje učenja), z izvedbo kratkih jezikovnih delavnic za
učiteljski zbor pa smo skrbeli za materinščino.
Ugotovili smo, da se je število medpredmetnih povezav povečalo in se je vanje
vključila večina učiteljev.
Člani ŠRT smo vse leto skrbeli za prenos informacij z različnih izobraževanj
učiteljskemu zboru na pedagoških konferencah. S pomočjo ankete smo pridobili mnenje
učiteljskega zbora o poteku posodobitvenih aktivnosti na šoli in zbrali predloge o
izvajanju razvojnih dejavnosti v naslednjem šolskem letu. Na ta način je sleherni
posameznik dobil priložnost izraziti mnenje o delu ŠRT in vplivati na oblikovanje
posodobitvenega načrta.
Načrt dela v šolskem letu 2011/2012
26
Pri načrtovanju dela za šolsko leto 2011/2012 sta naši izhodišči naslednji: kakšen bo
prispevek vsakega posameznega pedagoškega delavca k posodobitvenim aktivnostim na
šoli in kaj bodo z njimi pridobili dijaki.
Naše naloge
V 4. letniku bomo poučevali po prenovljenih učnih načrtih.
Izpopolnili in nadgradili bomo uspele primere KP in TP .
S pilotnim projektom Ljubezen je večna (Književna dela kot povezovalni element pri več
predmetih) bomo nadaljevali v vseh oddelkih 3. letnika.
Z medpredmetno povezavo ekonomije in matematike bomo sodelovali v razvojnem
projektu Konzorcija strokovnih gimnazij.
V EO-oddelkih bomo izvajali vse z učnimi načrti predvidene razvojne aktivnosti.
Posodobitvene dejavnosti na šoli bomo načrtovali z vidika kompetenčnega pristopa, pri
čemer bodo v ospredju: sporazumevanje v maternem jeziku, razvijanje kritičnega
mišljenja, digitalne pismenosti in učenja učenja.
Še naprej bomo spodbujali VIZ-delo z nadarjenimi dijaki. Učitelji bodo posredovali
priprave in ostalo gradivo, nastalo pri sodobnih učnih pristopih, vodjem aktivov, ti pa
bodo s člani predmetnega aktiva izbrali primere dobre prakse, ki jih bomo posredovali
konzorcijema kot priloge ob obveznih vsebinskih poročilih.
Na šoli bomo organizirali izobraževanje za člane učiteljskega zbora na temo
razvijanja kritičnega mišljenja. Povabili bomo dr. Tanjo Rupnik Vec. Pedagoški delavci se
bomo udeleževali izobraževanj v okviru svoje stroke. Člani ŠRT in vodje posameznih PT
se bomo izpopolnjevali na seminarjih in posvetih, ki jih bodo organizirali ZRSŠ in
konzorcija, ter z novostmi seznanjali učiteljski zbor.
Na šoli bomo nadaljevali z internim izobraževanjem na pedagoških konferencah,
kjer bodo pedagoški delavci predstavljali primere dobre prakse, in s kratkimi
jezikovnimi delavnicami, na katerih se bomo posvetili težavam pri rabi materinščine.
Nadarjeni dijaki v srednjem izobraževanju
Temeljne usmeritve za delo v šolskem letu 2011/2012:
- Prepoznavanje nadarjenih na vseh področjih.
- Identificiranje nadarjenih dijakov.
- Usposabljanje učiteljev za delo z nadarjenimi s poudarkom na diferenciranju in
prilagajanju dela nadarjenim dijakom na vseh predmetnih področjih.
- Povečanje števila izbirnih vsebin s cilji, zastavljenimi na višjih taksonomskih
nivojih.
- Priprava individualiziranih programov za nadarjene.
- Priprava vikend tabora za nadarjene v mesecu oktobru.
- Večje neposredno vključevanje nadarjenih dijakov v organizacijo VIZ dela zanje.
Comenius
V tem šolskem letu bomo sodelovali v projektu Comenius. Naslovna tema projekta je
Družbena integracija in enake možnosti. V projektu sodelujejo poleg naše šole še
naslednje šole: Ripley St. Thomas iz Velike Britanije, Wilhelm Hauff Realschule Bad
Rappenau iz Nemčije in Instituto superiore A. Einstein Loretto iz Italije.
Unesco
Smo člani mednarodne mreže Unesco šol ter smo s tem vključeni v aktivnosti mreže
Unesco šol. To so aktivnosti v zvezi z odnosi med mladino in starši, učitelji ter prijatelji s
poudarkom na razumevanju in upoštevanju drugačnosti. Razvijati želimo odnos do
temeljnih vrednot današnjega sveta (ljubezen, pravičnost, spoštovanje, medsebojno
razumevanje, itn.) in poudariti našo vlogo v okolju v katerem živimo. Skozi šolsko leto se
bomo vključevali v različne projekte, ki bodo razpisani na internetnih straneh UNESCO
ASP.NET. Nadaljevali bomo sodelovanje z Osnovno šolo Maksa Pleteršnika Pišece
(območni center Unescovih šol). Obeleževali bomo tudi mednarodne dneve. Izvajali
27
bomo tudi solidarnostne in prostovoljne aktivnosti in s tem razvijali in utrjevali
zavezništvo med mladimi. Koordinatorica projekta je Zdenka Senica Grubič.
Med pomembne projekte štejemo Brežiško akademijo gimnazijcev (BAG), ki je kulturna
prireditev v kateri sodelujejo številni dijaki. Letošnjo prireditev bodo pripravili dijaki v
okviru dijaške skupnosti šole pod mentorstvom profesorjev.
Dijaki prav tako tekmujejo v okviru predmetov v tekmovanjih iz znanj in pri tujih
jezikih še v bralnih značkah.
Številne projekte izvajamo interno na šoli, predvsem v okviru interesnih dejavnosti, kar
je razvidno iz internega kataloga Obveznih izbirnih vsebin. Na šoli deluje Kulturno
umetniško društvo Franjo Stiplovšek in Šolsko športno društvo Gimnazije Brežice z
lastnim programom dela, toda v okviru dejavnosti šole.
5.2. SODELOVANJE Z OKOLJEM
Šola sodeluje s partnerji na lokalni in državni ravni:
- s šolami zaradi izmenjave kadrov (Srednja trgovsko in ekonomska šola Brežice ter z
Osnovnimi šolami Brežice, Pišece in Artiče),
- z aktivom ravnateljev in pomočnikov srednjih šol Posavja,
- povezovanjem z Unesco šolami,
- svetovanjem osnovnim šolam ob vpisu v našo šolo,
- spoznavni dnevi novincev na osnovnih šolah v krajih, od koder prihajajo prvošolci,
- povezovanje šol z evropskimi oddelki,
- sodelovanje z glasbenima šolama Brežice in Krško.
- sodelovanje z Občino Brežice ter ostalimi občinami v Posavju:
- Posavskim muzejem Brežice (obiski muzeja, pedagoške delavnice)
- Mladinskima centroma Brežice in Krško (delavnice za dijake, sodelovanje pri izvedbi
OIV, poklicno in drugo svetovanje, kulturne prireditve in dejavnosti mladih),
- Zavodom za zaposlovanje RS Slovenije (poklicno svetovanje, Zoisovi štipendisti,
kadrovske zadeve)
- Rdečim križem RS, Območna enota Brežice (krvodajalske akcije, izvajanje tečajev
prve pomoči),
- Skladom za ljubiteljsko kulturo Brežice (vključevanje v razpisane programe na
področju kulture (gledališka dejavnost, likovne razstave, plesna skupina, BAG)),
- Športno zvezo Brežice (izobraževane učiteljev ŠVZ, šolska športna tekmovanja)
- verskimi skupnostmi.
K sodelovanju bomo skušali pritegniti čim več podjetij. Poleg sodelovanja na
področju raziskovalnih nalog, bomo skušali pridobiti donatorska sredstva za šolski
sklad.
Na državni ravni bomo nadaljevali sodelovanje z Zavodom za šolstvo Republike
Slovenije ter se vključevali v njihove projekte. Glavne aktivnosti bodo povezane z delom
evropskega oddelka in uvajanjem sprememb ob posodobitvi gimnazijskega programa.
Z Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije bomo sodelovali pri
izpolnjevanju nalog osnovne dejavnosti ter si prizadevali za čim hitrejšo realizacijo
planov na področju investicij in investicijskega vzdrževanja.
Sodelovali bomo tudi s kulturnimi in drugimi ustanovami v Ljubljani (Drama,
Mestno gledališče, Cankarjev dom, Opera, Narodna galerija, NUK) društvi (ZOTK,
28
Prirodoslovno društvo Slovenije, Slovensko kemijsko društvo, Agencija za radioaktivne
odpadke, Društvo matematikov in fizikov RS, Zveza geografskih društev Slovenije,
Društvo slovenskih pisateljev, idr.), različnimi založbami (Državna založba Slovenije,
Cankarjeva založba, Rokus, Mladinska knjiga) in drugimi (Francoski inštitut, British
Council).
S fakultetami in drugimi visokošolskimi zavodi sodelujemo pri zagotavljanju
pedagoške prakse študentov, in vključevanju naših učiteljev v programe strokovnega
spopolnjevanja.
Pomembno je sodelovanje s Centrom šolskih in obšolskih dejavnost Slovenije
(CŠOD), ki nam omogoča izvedbo šole v naravi.
Sodelovanje s starši:
- seje sveta staršev,
- roditeljski sestanki,
- govorilne ure,
- predavanja za starše,
- vključevanje staršev v šolske projekte.
Sodelovanje z mediji
Sodelovali bomo predvsem z lokalnimi mediji občasno pa tudi z mediji na državni
ravni, katerim bomo posredovali rezultate našega dela in aktualnih dogodkov ter
objavljali prispevke dijakov. Za vse javne izjave o šoli je pooblaščen ravnatelj.
Sindikat vzgoje in izobraževanja
- spremljanje sprememb in novosti na področju delovno-pravnih zadev,
- sodelovanje pri napredovanju delavcev,
- solidarnostne pomoči,
- strokovne ekskurzije članov SVIZ.
5.3 SKUPNOST DIJAKOV (DIJAŠKA SKUPNOST)
Dijaki gimnazije lahko organizirajo skupnost dijakov. Skupnost deluje na ravni šole
in v oddelkih. Skupnost dijakov vodi odbor, v katerem so predstavniki vseh oddelčnih
skupnosti. Način dela skupnosti in njenih organov določajo pravila skupnosti.
Skupnost dijakov organizira obšolsko življenje in delo in obravnava vprašanja,
povezana z vzgojno-izobraževalnim delom in upravljanjem, ter daje organom šole svoje
predloge.
Za tekoče leto so izvolili predsednika Anže Kumpa in dopolnili članstvo parlamenta z
novinci. Ravnatelj je v skladu s 11. členom Pravilnika o šolskem redu imenoval Gregorja
Kopinča za mentorja dijaške skupnosti. Potrebna sredstva za delo parlamenta v skladu z
določili Šolskih pravil za srednje šole, zagotavlja šola iz sredstev šolskega sklada. Dijaki
se sestajajo na svojih sestankih in sodelujejo pri oblikovanju posameznih elementov
letnega delovnega načrta šole in načrtujejo posamezne aktivnosti:
- sodelujejo pri oblikovanju predloga za nadstandardni program šole,
- aktivno sodelujejo v programih Unesca (projektni dnevi),
- pripravljajo program novoletne prireditve (izbor kneza in kneginje šole),
- organizirajo zaključno prireditev ob koncu pouka (predaja ključa),
- pripravljajo program za šolski radio,
- sodelujejo pri urejanju šole,
- organizirajo dobrodelne akcije,
- sodelujejo z Mladinskima centroma iz Brežic in Krškega, študentskimi klubi iz
Posavja in dijaško sekcijo ter z Dijaškim parlamentom Slovenije,
- sodelujejo z vodstvom šole pri posredovanju pobud in pripomb v zvezi s
pravicami dijakov.
29
5. 4 ZDRAVSTVENO VARSTVO DIJAKOV
Z Zdravstvenim domom Brežice načrtujemo v šolskem letu 2011/12 obvezni
preventivni zdravstveni program:
- sistematski zdravstveni pregled dijakov v 1. in 3. letniku,
- zobozdravstveni pregled dijakov v 3.letniku.
Razpored zdravniških pregledov bo znan kasneje. O podrobnejšem razporedu poslovna
sekretarka šole obvešča razrednike preko oglasne deske v zbornici. Pozornost bomo
namenjali zdravemu načinu življenja (preventivne vsebine) in aktivnemu preživljanju
prostega časa.
Vsem dijakom smo posredovali ponudbe nezgodnega zavarovanja zavarovalnic.
Odločitev o zavarovanju je prostovoljna.
5. 5 ŠOLSKA MALICA
Šolska prehrana v skladu z Zakonom o šolski prehrana pomeni organizirano dijakov
v dneh, ko poteka pouk v skladu s šolskim koledarjem. Na šoli šolska prehrana obsega
malico. V začetku oktobra bomo pridobili pogoje za toplo malico, ki jo bomo dijakom
ponudili v začetku meseca novembra 2011. Pri organizaciji šolske prehrane smo
upoštevali smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Smernice sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in
vsebujejo:
– cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano ter
– strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje
sestave, količinske normative in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za
njeno izvedbo, in jih pripravi javni zdravstveni zavod, ki ga pooblasti ministrstvo,
pristojno za zdravje.
Prav bomo v okviru obveznih izbirnih vsebin (zdravstvena vzgoja) opredelili
vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi
bomo vzpodbujali zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.
S pravili šolske prehrane smo opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo
evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določili čas in način odjave
posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev
oziroma dijakov in staršev. Za potrebe izvajanja Zakona o šolski prehrani smo sklenili za
to šolsko leto pogodbo s podjetjem Marvnin Eng d. o. o.
5. 6 UČNA POMOČ DIJAKOM
Namenjena je predvsem dijakom, ki imajo pri posameznih predmetih težave. Izvaja
se v obliki govorilnih ur s posameznimi dijaki ali manjšimi skupinami v dogovoru z
učitelji posameznih predmetnih področij.
5. 7 INFORMATIVNI DNEVI
Organizirani bodo v dnevih, ki jih je predvidel rokovnik Ministrstva za šolstvo in
šport RS. Organizacijo prireditve ob informativnem dnevu vodi Marjana Milekić, prof.
Letos bomo tudi organizirali Dan odprtih vrat v mesecu decembru 2011.
5. 8 BREŽIŠKA AKADEMIJA GIMNAZIJCEV
Tudi v letošnjem šolskem letu bomo izvedli Brežiško akademijo gimnazijcev – BAG.
Glede na pretekla leta smo predlagali, da dijaki pripravijo predlog akademije, ki bi jo
izvedli spomladi leta 2012. Koordinatorica je prireditve je mag. Nina Harapin.
5. 9. KNJIŽNICA
Člani šolske knjižnice so vsi dijaki Gimnazije Brežice. Knjige si izposojajo brezplačno
do zaključka pouka, revije in časopise pa lahko berejo samo v knjižnici. Na šoli imamo
30
organiziran učbeniški sklad; šola zaračuna uporabnikom sklada prispevek za izposojo
učbenikov. Teme knjižnične vzgoje: UDK, katalogi, citiranje, priročniki, viri informacij,
vrste knjižnic, samostojno iskanje informacij, ogled NUK-a in Knjižnice Brežice, obisk
knjižnega sejma. Knjižnica se s svojo dejavnostjo in gradivom vključuje v vzgojnoizobraževalno delo šole. Za dijake je odprta od ponedeljka do petka 8.00 do 14.00. V njej
je zaposlena knjižničarka Edita Zorko.
6. PROGRAM DELA STROKOVNIH AKTIVOV
6. 1 Področje pedagoškega vodenja ravnatelja šole
-
načrtovanje vzgojno izobraževalnega dela:
priprava Letnega delovnega načrta šole ( julij, avgust 2011),
priprave in koordiniranje izdelave tematskih priprav, letnih priprav in načrtov dela
aktivov (julij , avgust 2011),
- priprava načrta izobraževanja strokovnih delavcev (september 2011),
- priprava programa mednarodnega sodelovanja (avgust 2011)
- spremljanje vzgojno izobraževalnega dela: NAČRT SPREMLJAVE POUKA V ŠOLSKEM
LETU 2011/2012 se bo izvajal na podlagi 9. alineje 49. člena ZAKONA O
ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, hospitacije:
- Razvojno naravnane hospitacije (ugotavljanje realnega stanja in svetovanje
strokovnim delavcem za izboljšanje dela - ugotavljanju njegovih »možnih« in »šibkih«
področij in oblikovanju samopodobe in hospitacije pri pripravnikih),
- Nadzor nad delom strokovnih delavcev (v tem primeru je v ospredju hospitacij
odgovornost za vzgojno izobraževalno delo in rezultate),
- Presoja kakovosti poučevanja (ugotovitve lahko ravnatelju neposredno služijo
pri vodenju in usmerjanju vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora
ter ocenjevanju dela učitelja),
- Uvajanje posodobljenih učnih načrtov in spremljava dela v evropskih
oddelkih.
Hospitacije izvajajo ravnatelj, mentorji pripravnikom, pomočnica ravnatelja in
svetovalna delavka. Pri pripravnikih vsaj eno od petih hospitacij opravi tudi slovenist.
Prav tako bodo izvajane hospitacije študentov na pedagoški praksi in učiteljev
posameznih predmetnih področij glede na potek izobraževalnega dela, po ugotovljenih
pomanjkljivostih pri posameznem učitelju ali primerih dobre prakse.
Terminski plan hospitacij bo usklajen z urnikom, praviloma pa bodo potekale od 1.
10. 2011 do 15. 6. 2012. Plan hospitacij za študente naredimo po prejetih vlogah s
posameznih visokošolskih zavodov. Največ sodelujemo s Pedagoško fakulteto Maribor in
Filozofsko fakulteto iz Ljubljane.
6.2 Delo učiteljskega zbora
Učiteljski zbor deluje v obliki konferenc, kjer potekata razprava in odločanje o že
pripravljenih rešitvah, ki nastajajo v aktivih in komisijah, ki jih sestavljajo izbrani
učitelji. Učiteljski zbor odloča o zadevah, ki so v njegovi pristojnosti in jih določa ZOFVI.
-
Posebej bomo v tem šolskem letu posvetili pozornost dela na naslednjih področjih:
analiza dela posameznih aktivov ob konferenčnih obdobjih: ob konferenčnih
obdobjih bodo sestanki z aktivi. Osnovni poudarek bo pregled realizacije letnih
priprav, analiza pisnega preverjanja znanja, analiza oblik in metod, načrtovanje
vzgojno izobraževalnega dela (tematske priprave, letne priprave) in izvajanje
spremenjenih internih pravil preverjanja in ocenjevanja.
31
-
ob konferenčnih obdobjih bodo redni sestanki s Skupnostjo dijakov, kjer bo
opravljena analiza dela,
dobra podlaga za spremljanje dela so tudi poročila razrednih sestankov ob
konferenčnih obdobjih,
spremljanje izvajanja projektov evropskega oddelka,
Analitično delo bo potekalo ob sodelovanju šolske svetovalne službe. Osnovna področja
analiz so naslednja:
- analiza šolskega uspeha in rezultatov vpisanih novincev,
- analiza rezultatov mature,
- analiziranje učnega uspeha ob konferenčnem obdobju in koncu pouka,
- analiziranje uspeha po posameznih aktivih,
- analiziranje izvedbe predmetnika,
- analiziranje izostajanja,
- analiza sodelovanja z okoljem.
6.3 Delo razrednikov
Delo razrednikov poteka v obliki:
- razrednih ur (vsaj enkrat na 14 dni ena pedagoška ura). Na razrednih urah poteka
sprotno reševanje razredne problematike (izostajanje, ocenjevanje, vzgojna
problematika),
- razrednik ob sodelovanju dijakov in svetovalne službe pripravi teme, ki obravnavajo
aktualne probleme.
- roditeljskih sestankov (dva skupna roditeljska sestanka letno – septembra in maja),
- govorilnih ur (popoldanske ob četrtkih – 5-krat letno, enkrat tedensko v
dopoldanskem času).
V šolskem letu bo poseben poudarek namenjen izostajanju dijakov na osnovi
spremljanja izostankov dijakov ob posameznih konferenčnih obdobjih in celem šolskem
letu. Dobra osnova za pripravo ustreznih ukrepov bo analiza izostankov vseh razredov v
prejšnjem šolskem letu.
Posebna pozornost bo namenjena analizi mature v tretjih in četrtih letnikih.
6.4 Program dela strokovnih aktivov
Strokovni aktivi morajo na svojih rednih in po potrebi izrednih sestankih:
- obravnavati problematiko predmeta oziroma predmetnega področja,
- usklajevati merila za ocenjevanje in izdelati analizo ocenjevanja,
- dajati učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela,
- obravnavati pripombe staršev in dijakov ter opravljati druge strokovne naloge v
skladu z zakonom, določene z letnim delovnim načrtom in sklepi ravnatelja.
Program dela strokovnih aktivov je priloga letnega delovnega načrta šole.
32
7. PROSTORSKI IN DRUGI MATERIALNI POGOJI
NAČRT INVESTICIJSKEGA IN TEKOČEGA VZDRŽEVANJA TER NABAVE OPREME
Planirana obnova gimnazije se je pričela v začetku septembra 2010. Do začetka tega
šolskega leta je izvajalec del dal v uporabo prizidek s telovadnico in opravil najnujnejša
vzdrževalna dela v vmesnem starem novem delu. Pričetek zadnje faze je predviden v
jesenskih ali zgodnjih spomladanskih mesecih leta 2012. Naročnik in financer je
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, projekte vodi podjetje EVB d.o.o. iz
Maribora, projektant je Savaprojekt d.d. iz Krškega, izvajalec del pa Begrad d.d. iz
Novega mesta. Zaradi načrtovane investicije v letu 2011 in 2012 nismo upravičeni do
sredstev za investicijsko vzdrževanje, zato v obnovo in vzdrževanje prostorov ne bomo
vlagali, razen sredstev za tekoče vzdrževanje, ki je nujno za nemoteno in varno delo. Za
izvajanje pouka bomo najeli učilnice v Prosvetnem domu Brežice in v Knjižnici Brežice
ter v Ekonomski srednji šoli Brežice.
Za šolsko leto 2011/12 načrtujemo nakup računalniške opreme - dopolnjevanje
opreme v kabinetih in učilnicah.
8. FINANČNA IZVEDLJIVOST NAČRTA
Financiranje zagotavlja Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije po
pogodbi o zagotavljanju proračunskih sredstev za izvajanje javne službe po modelu
financiranja MoFAS8. Znesek je fiksen in se določi glede na število dijakov. V masi
prihodkov so zajeti stroški dela učiteljev in drugih delavcev šole, ki predstavljajo
največji delež (cca. 80%), stroški ogrevanja, komunalni stroški, elektrika, material za
pouk, pisarniški material, stroški mature, izvajanje obveznih izbirnih vsebin, učbeniški
sklad, izobraževanje delavcev v skladu z letnim delovnim načrtom, redno vzdrževanje in
nabava opreme, uresničevanje zakonskih predpisov (iz varstva pri delu, požarnega
varstva, zdravstvenega varstva, pravic iz kolektivne pogodbe in drugih).
Model financiranja temelji na številu dijakov, ki so osnova za izračun finančnih
sredstev, nam trenutno številčno stanje dijakov, zagotavlja zadosten priliv sredstev za
osnovno dejavnost. Za realizacijo letnega delovnega načrta, ki je po vsebini veliko
bogatejši, kot so šolski standardi pa si bo šola morala pridobivati še dodatne sredstva iz
naslednjih virov: sofinanciranje projektov (razpisi ESS in Ministrstva za šolstvo,
mednarodni projekti), šolski sklad in druga namenska donatorska in sponzorska
sredstva ter drugi viri.
Trenutno število dijakov v šoli omogoča finančno in vsebinsko izvedbo
programa – letnega delovnega načrta šole.
8
Novi sistem naj bi spodbujal inovativnost in težnje k (še bolj) učinkoviti, uspešni, razvojno usmerjeni
organizaciji izobraževanja ter posredno tudi smotrnejši porabi proračunskih sredstev (v šolah) v ta namen. Šolam naj bi
omogočal večjo strokovno in finančno avtonomijo, s tem pa tudi večjo odgovornost za rezultate izobraževanja, jih
spodbujal k iskanju takih organizacijskih in izvedbenih rešitev, ki bodo izboljšale tako kakovost, kot tudi notranjo
ekonomičnost, jim omogočal hitrejše reagiranje na potrebe trga dela in potrebe okolja, kot tudi večjo zmožnost
prilagajanja na zahteve udeležencev in sprejemanje novih iniciativ v izobraževanju ipd. Pričakovane prednosti novega
načina so v upravljalnem in organizacijskem smislu odprava prevelikega normativizma in administriranja s strani države
(npr. administrativna poenostavitev v načinu dodeljevanja javnih sredstev šolam; kandidiranje šol za ta sredstva pod
enakimi pogoji…), enakopravnejša zastopanost socialnih partnerjev v upravljanju šol in s tem večji vpliv delodajalcev in
lokalnega/regionalnega okolja, večja moč in tako odgovornost šol za razpolaganje z viri ter s tem povezana fleksibilnost,
avtonomnost pri izvedbi izobraževalnih programov, oblikovanju oddelkov in skupin ipd. ob nekaterih jasno definiranih
mejah (npr. minimalni izobraževalni standard, kakovost, varnost, socialno-psihološki razvoj...).
33
Šola si prizadeva pridobivati sredstva tudi na trgu in sicer z opravljanjem storitev
kot so fotokopiranje, z oddajanjem prostorov v najem, s trženjem lastnih programov
(vadba otrok) in prostovoljnim delom učiteljev mentorjev.
Dodatni pomembni vir je šolski sklad v katerega prispevajo denarne prispevke
starši dijakov in drugi donatorji. Plan porabe sredstev šolskega sklada predlaga
ravnatelj na osnovi predlogov strokovnih aktivov in potrditvi na seji učiteljskega zbora.
Predlagani prispevek za letošnje šolsko leto je 40 evrov na dijaka, ki ga je
potrdil učiteljski zbor na uvodni konferenci 31.8.2011 in svet staršev na seji 10.
10. 2011.
VSEBINSKI PREDLOG PORABE SREDSTEV ŠOLSKEGA SKLADA za šolsko leto 2011/12
Zap. št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Vsebina
Posodobitev učil (učila za predmete po predlogih strokovnih aktivov)
Tekmovanja iz znanj in druga šolska tekmovanja, raziskovalne naloge
(materialni stroški:potni stroški dijakov, tonerji, papir za tiskanje, diskete,
CD/DVD, fotokopiranje, izdelava fotografij)
Šolski časopis GIB (Oblikovanje gradiva, priprava gradiva, tisk.
Projekti mednarodnih izmenjav in drugi projekti (sofinanciranje).
Unesco
Sodelovanje na Unesco taborih in drugih srečanjih po programu Unesco šol
Nadarjeni dijaki
Aktivnosti skupnosti dijakov
Povračilo stroškov dijakom za sodelovanje na sejah Dijaškega parlamenta,
materialni stroški organiziranih aktivnosti v interesu šole (projektni dnevi na temo
svetovnih dni).
Knjige, revije, nabava slovarjev, enciklopedij in drugih gradiv, ki niso predpisana z
učnimi načrti, naročnina za revije (Življenje in Gea, Moj mali svet, Svet in ljudje ter
sedem tujih revij) in časopise (Ekipa,Dnevnik, Delo, Auto Bild, Finance, National
Geographic).
Pomoč socialno ogroženim dijakom
Na osnovi utemeljenega predloga razrednika ali drugega učitelja ter mnenja
svetovalne službe, se lahko določi višina in vrsta finančne pomoči.
Ostalo (v skladu s cilji LDN, predlogi dijakov, staršev, maturantski plesi).
Predvideni prihodki: 20.000 EUR, od tega prispevki staršev v višini 14.000 EUR
Sponzorska in donatorska sredstva in druga sredstva: 6.000 EUR. Porabo sredstev
bomo prilagajali višini zbranih sredstev.
34
9. ZAKLJUČEK IN SKLEP
Dinamika nastajanja Letnega delovnega načrta šole
V juniju in avgustu so potekali sestanki strokovnih aktivov, ki so predlagali plan
strokovnega izobraževanja strokovnih delavcev, vključevanje v projekte, predlog nabav
in izboljšanje materialnih pogojev za delo. Na uvodni konferenci 31.9.2011 smo potrdili
obvezne elemente Letnega delovnega načrta šole. Letni delovni načrt šole je strateški in
operativno izvedbeni dokument šole v šolskem letu 2011/2012.
Predlog je obravnavala Skupnost dijakov, dne 10.10.2011. Predlog je obravnaval Svet
staršev, dne 10.10.2011.
Predloga je obravnaval in sprejel Svet šole, dne 11.10.201.
Podpis ravnatelja:
UROŠ ŠKOF
_______________________
Datum: 15.9.2011
Podpis predsednika sveta šole:
ALOJZ KONEC
_______________________
Datum:
35