S E J A L E C - kmetijska šola grm in biotehniška gimnazija

Comments

Transcription

S E J A L E C - kmetijska šola grm in biotehniška gimnazija
GRMSKI
Oktober 2014
S E J A L E C
Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma
Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija
UVODNI NAGOVOR
Prva številka šolskega glasila v šolskem letu 2014/15, ki je pred nami, še
posebej upravičuje svoje ime Grmski sejalec. Sejalec je namreč tisti, ki zaseje seme, ki naj bi ob žetvi obrodilo obilo sadu. Govorimo lahko o simbolnem ali pa o dejanskem sejalcu. Na naši šoli se obe vlogi prepletata in dopolnjujeta - to je razvidno tudi v našem glasilu.
Pred šestimi leti smo zasejali prva semena v projektu Posodobitve gimnazijskih programov in ob koncu letošnjega septembra, ko se projekt zaključuje,
lahko ugotovimo, da so semena padla na plodna tla. Naši profesorji so v
šolski prostor uvedli številne didaktične posodobitve, ki so postale stalnica
pri pouku ter pri drugih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela. Z rezultati
tega dela smo lahko vsi skupaj zelo zadovoljni. Zasejali smo novo seme z
uspešno prijavo k novemu projektu mednarodnih izmenjav Erazmus plus. Ponosni smo tudi na odlične dosežke naših dijakov na različnih tekmovanjih. In končno - v projektu »Kar sejemo, to žanjemo« smo na šolski njivi dejansko
zasejali ajdo kot tisto avtohtono rastlino, ki pomaga ohranjati oziroma obnavljati biotsko pestrost. Z vračanjem na
naša polja nas usmerja v sonaravno kmetovanje in kaže na način življenja v sobivanju z naravo. Projekt se izvaja
v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. Sredi oktobra nas seveda čaka žetev, ki bo, tako kot setev, pomenila
praznik za našo šolo.
Ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Vida Hlebec, prof.
S
E
GRMSKI
J
A
L
E
V
C
S
E
B
I
N
A
UVODNI NAGOVOR2
DOGODKI IN PROJEKTI3
NOVI PROJEKTI V NOVEM PROGRAMU ERASMUS+
3
PROJEKT POSODABLJANJE GIMNAZIJE
3
LEONARDO DA VINCI – POLJSKA
4
SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI
4
52. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM AGRA
4
USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA RAZVOJNEGA PROJEKTA
»ZDRAVJE IZ ZELIŠČNEGA NAHRBTNIKA«
5
OGLED predstave »TAK SI«
6
AKCIJA POMAGAJMO DVOŽIVKAM
6
BRIHTNE BUČE BAJNOFA TEKMUJEJO
6
KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO« 2014
6
UDELEŽBA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ORANJU V KOČEVJU
7
Cvetličarke v Mozirju
7
GRMČANKE PONOVNO NAJBOLJŠE NA CVETLIČARSKEM
TEKMOVANJU ZA ZLATO PIKO V VELENJU
8
8. mednarodno tekmovanje mladih cvetličarjev
v Varaždinu 8
TEKMOVANJE V VOŽNJI VPREH IN DRESURNEM JAHANJU
8
EKO KOTIČEK9
PROJEKT »POZOR(!)NI ZA OKOLJE«
9
DAN ZEMLJE
9
LITERARNI KOTIČEK10
Bodi kot metulj10
Kaj je nežnost? 10
DOBROTA NI SIROTA10
predstavitev PROSTOVOLJSTVa 10
LAHKIH NOG NAOKROG10
DIJAKI NARAVOVARSTVENE ŠOLE RAZISKUJEJO GORJANCE
10
OGLED PLANINSKE PAŠE
11
PLANINSKI KROŽEK NA NAŠI ŠOLI
11
Z MOJEGA ZORNEGA KOTA - Moji prvi vtisi o novi šoli12
ŠPORT 13
NARAVOVARSTVENIKI NA TRDINOVEM VRHU
13
TRIDNEVNO SMUČANJE NA CERKNEM
14
TEKMOVANJE V ATLETIKI
14
BAJNOF KUHA
14
ZGODBA Z NASLOVNICE 15
PROJEKT »KAR SEJEMO, TO ŽANJEMO«
15
LIKOVNI KOTIČEK
15
Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma
Kmetijska šola in biotehniška gimnazija
Sevno 13, 8000 Novo mesto
Tel: 07 393 47 18
Glavna urednica:
Vida Hlebec
Uredniški odbor:
Neva Vrčko, Luka Novak, Sonja Golob
Lektoriranje:
Neva Vrčko
Fotografije:
Luka Novak, šolski arhiv ter zasebni arhiv dijakov in profesorjev
Oblikovanje:
Luka Novak
Tisk:
Jupiter mediji d.o.o.
Naklada:
1200
Prispevke za naslednjega Grmskega sejalca lahko pošiljate na
e-pošto: [email protected]
2
DOGODKI IN PROJEKTI
NOVI PROJEKTI V NOVEM PROGRAMU ERASMUS+
Besedilo: Mateja Prus, prof. in koordinatorica projekta
Program Erasmus+ je nov program za obdobje 2014-2020, ki podpira aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja mladih v vseh sektorjih vseživljenjskega učenja.
Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma je v šolskem letu 2013/14 v programu Erasmus + prijavil projekt z
namenom praktičnega usposabljanja dijakov in učiteljev v tujini. Projekt bo trajal dve leti. Tako se bo praktičnega
usposabljanja v tujini v naslednjih dveh letih udeležilo 26 oseb Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije in 23
oseb Srednje šole za gostinstvo in turizem. Trije dijaki in en učitelj spremljevalec se bodo na področju konjereje
dva tedna praktično usposabljali v Yla Savo College na Finskem. Pet dijakov in en učitelj spremljevalec se bodo
na področju naravovarstva in hortikulture dva tedna praktično usposabljali na Zespol Szkol Inzynierii Srodowiska
na Poljskem. Devet dijakov in en učitelj spremljevalec se bodo na področju vinogradništva in gozdarstva dva tedna praktično usposabljali na SZSU Gjorce Petrov Kavadarci v Makedoniji. Na SZSU Gjorce Petrov Kavadarci v
Makedoniji bo na usposabljanje osebja odšlo pet strokovnih delavcev in en strokovni delavec, ki pa bo vključen
v poučevanje v tujini. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem pa se bodo na področju gostinstva in turizma
praktično usposabljali na Ugostiteljski školi Opatija na Hrvaškem, Zespol Szkol Gastronomiczno Hotelarskich na
Poljskem in na šoli Vanco Pitosheski v Makedoniji.
V okviru projekta si bodo udeleženci izboljšali učne kompetence, povečali zaposljivost, dvignili samozavest, samospoštovanje in medkulturno zavest ter izboljšali svoje jezikovne sposobnosti.
PROJEKT POSODABLJANJE GIMNAZIJE
Besedilo: Gabrijela Šturm, prof.
Naša biotehniška gimnazija se je pred sedmimi leti vključila v projekt Posodabljanje gimnazije pod strokovnim
vodenjem Zavoda za šolstvo RS in »tehničnim« okriljem kasneje ustanovljenega Konzorcija strokovnih gimnazij.
Prvo leto projekta je potekalo kot uvajanje v sam projekt in v cilje projekta, naslednjih 6 let pa smo v projektu gimnazijo posodabljali predvsem z didaktičnega vidika. Vpeljali smo nove prenovljene učne načrte za gimnazijo ter
uvedli mnoge posodobitve pouka, kot so: medpredmetne povezave, timsko poučevanje, avtentični pouk, vse več
uporabe digitalne tehnologije pri pouku, obogateno učenje tujih jezikov in drugo. Pouk je zato potekal aktivneje s
poudarkom na gradnji ključnih kompetenc, kot so sporazumevalna zmožnost v slovenskem in tujem jeziku, učenje
učenja, digitalna kompetenca, kritično mišljenje in ostale.
Tako smo v 6 letih izpeljali več kot 160 medpredmetnih povezav in timskega poučevanja, strokovne ekskurzije so
postale medpredmetno povezane in kot rezultat tovrstnih dogodkov so nastajale predstave, razstave, priročniki in
drugo. Le kdo se ne spomni izjemne predstave Romeo in Julija v slovenskem in tujem jeziku, predstave z antičnimi
misleci in njihove misli, ki so še danes aktualne, predstavitev za starše z ekskurzije po Dunaju, razstave ob 500-letnici Trubarjevega rojstva in še in še!
Evalvacije kažejo, da so dijaki z novimi metodami dela zadovoljni, bolj aktivni in sproščeni, zato bomo seveda z
njimi nadaljevali, čeprav se projekt letos formalno zaključuje.
3
LEONARDO DA VINCI – POLJSKA
Besedilo: Marjana Kos, prof.; Fotografije: Andreja Bartolj Bele, prof.
V okviru evropskega projekta Leonardo da Vinci je bilo na naši šoli od 4. 5. do 24. 5. 2014 na praktičnem usposabljanju 14 dijakov. Dijaki so bili iz mesta Torun na Poljskem, kjer obiskujejo 3. letnik programa krajinski arhitekt.
V okviru 3-tedenskega praktičnega usposabljanja so se vključevali v različna dela s področja hortikulture. Nastanjeni so bili v dijaškem domu, kar je bila tudi priložnost, da so se lahko družili z vrstniki in med drugim razvijjali
jezikovno kompetenco. Ob popoldnevih in koncih tedna so spoznavali našo državo, kulturo in različne znamenitosti
v bližnji in širši okolici. Še posebej si štejemo v čast, ker smo gostili dijake iz mesta Torun, ki je pobrateno z mestno
občino Novo mesto. S tem so bili postavljeni temelji za nadaljnje sodelovanje.
SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI
Besedilo: Mateja Prus, prof.
Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija sodeluje tudi
z ostalimi kmetijskimi šolami v Sloveniji. Tako so v času od
21. 4. do 25. 4. 2014 našo šolo obiskali dijaki Biotehniške
šole Nova Gorica. 11 dijakov se je v tem času vključevalo
v praktični pouk s področja živinoreje. Zjutraj in zvečer so
sodelovali pri hranjenju, čiščenju in molži goveda. V dopoldanskem času pa so skrbeli za konje in imeli možnost jahanja
konj.
52. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM AGRA
Besedilo: Ana Stojkovski, 4. d
Od 23. do 28. avgusta 2014 je v Gornji Radgoni potekal že 52. mednarodni
kmetijsko-živilski sejem AGRA. Kot že vrsto let se je sejma udeležila tudi
naša šola na skupnem prostoru Konzorcija biotehniških šol Slovenije. Sejem je potekal pod motom Tradicionalno svež, posebna pozornost pa je bila
namenjena mednarodnemu letu družine in družinskega kmetovanja, ekološkemu kmetijstvu in živilom ter hrani iz naše bližine.
Letos so bili v ospredju izobraževalni programi, ki jih šole izvajamo. Ker na
naši šoli izvajamo široko paleto izobraževalnih programov, so bile priprave
na predstavitve le-teh obsežne, saj smo morali na razstavni prostor pripeljati
veliko različnega materiala. 24. 8. smo na sejmu prikazali, kaj se na šoli
učimo in kaj znamo narediti. Izdelovali smo hotele za žuželke, satnice za
čebelnjak, naredili smo kalilni preizkus in škrobni test zrelosti jabolk, prikazali cepljenje sadnega drevja, pletli košarice, izdelovali namizne aranžmaje
iz suhega cvetja ter sladke dekoracije iz marcipanovega testa, naredili analizo vode ter predstavili herbarij, ki smo ga naredili v šoli. Na prostoru za
degustacijo smo ponujali izdelke naše šole ter mešali sadne koktajle.
Obiskovalcev je bilo kljub muhastemu vremenu veliko in pogosto so se
ustavljali ob naših pultih, gledali, kaj počnemo, in tudi kaj povprašali.
Ob zaključku dneva smo bili kar malce utrujeni, a zadovoljni in veseli, ker
so nam predstavitve programov dobro uspele.
4
USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA RAZVOJNEGA PROJEKTA »ZDRAVJE IZ ZELIŠČNEGA NAHRBTNIKA«
Besedilo: Irena Kurajić, prof.
V projektu Zdravje iz zeliščnega nahrbtnika smo na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji na Grmu Novo
mesto – centru biotehnike in turizma v šolskih letih 2012/13 in 2013/14 povezali 16 učiteljev in 10 splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov. Namen projekta je bilo povečati zanimanje in ustvarjalnost dijakov na temo
zdravilnih zelišč. V šolskem letu 2012/13 smo v projekt vključili 36 dijakov 2. letnika in 59 dijakov 3. letnika, v
šolskem letu 2013/14 pa 37 dijakov 3. letnika in 55 dijakov 4. letnika biotehniške gimnazije.
Pri vseh predmetih smo uporabljali aktivne oblike pouka in pri tem izvedli vrsto različnih aktivnosti. Te so bile:
• nabiranje in prepoznavanje zdravilnih zelišč ter izdelava herbarija,
• mikroskopiranje zeliščnih rastlinskih tkiv,
• medpredmetna povezava s pohodom na Pokljuko,
• izdelava zeliščnega mila,
• ekstrakcija kofeina iz surove kave in kapsaicina iz pekočih paprik,
• izolacija limonena iz pomarančnih lupin,
• priprava PowerPoint predstavitev z legendami o zeliščih v angleščini,
• izdelava zeliščnega koledarja in brošure o značilnostih zdravilnih zelišč v angleščini,
• izdelava plakatov o zdravilnih zeliščih v nemščini,
• obsežno praktično projektno delo, pri katerem so dijaki raziskovali protibakterijsko delovanja zelišč, pridobivali
zeliščna eterična olja, analizirali in izdelali domače skutne namaze, zeliščnih sire, zeliščne jabolčne kise, pice in pogače z zelišči, varili domače pivo, gojili peteršilj in baziliko v akvakulturi, izdelali kreme in mehčalec z eteričnimi
olji, raziskovali vpliv kofeina na psihofizične sposobnosti srednješolcev in izdelali zeliščni zemljevid sveta; svoje
delo so opisali v 20 pisnih projektnih nalogah, ki so jih nato predstavili drugim dijakom.
Končni izdelek šolskega razvojnega projekta je pester in uporaben vodnik za učitelje, ki vsebuje načrte za izvedbo
omenjenih aktivnosti, učna gradiva in primere nekaterih izdelkov dijakov. Uporabo aktivnih oblik pouka in povezovanje različnih predmetov med seboj je večina dijakov in učiteljev ocenila kot zelo dobrodošlo. Takšne in podobne
pristope bomo zato uporabljali tudi v prihodnje.
5
OGLED predstave »TAK SI«
Besedilo: Jure Oblak in Eva Hedžet, 4. c
V sredo, 17. 9. 2014, smo si dijaki višjih letnikov srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja v Kulturnem centru Janeza
Trdine ogledali gledališko predstavo Tak si, v kateri
nastopata igralca Tadej Toš ter Klemen Slakonja. Slednji je za svojo upodobitev vseh potnikov v taksiju
prejel naziv žlahtni komedijant 2014. Komedija pa
se ponaša še z oznako žlahtna komedija leta 2014 po
izboru občinstva in je nastala izpod peresa Gorana
Vojnovića, ki ga večina pozna po literarnem delu Čefurji raus.
Dogajanje je postavljeno v sodobni čas, ko je veliko ljudi nezadovoljnih s svojim življenjem in se srečuje nestrpnostjo ter predsodki. Med njimi je tudi Roman, ki opravlja službo taksista v Ljubljani. V predstavi smo spremljali
njegov delovni dan, ko je razvažal različne potnike. Eden od teh je njegov sin Jure, ki je transvestit. Dogajanje se
zaplete, ko Roman odkrije, koga vozi, saj se s sinom zaradi spleta okoliščin že dalj časa nista videla. Med njima
pride do razprtij zaradi Juretovega načina življenja. Naposled pa se Roman le sprijazni s sinovo odločitvijo in ga
povabi nazaj domov. Predstava je bila zelo zanimiva, dobro odigrana in upam, da si bomo ogledali še kakšno.
AKCIJA POMAGAJMO DVOŽIVKAM
Besedilo: Sabina Resman in Anja Lukšič, 2. e
Dijaki lanskega prvega letnika programa naravovarstveni tehnik smo se 7. 3. 2014 odpravili na pot do Hrasta pri
Vinici. Odšli smo z namenom, da bi sodelovali pri prenašanju dvoživk čez cesto in s tem ohranili življenja mnogih
živali. Akcijo »Reševanje dvoživk pri Gornjem kalu« že nekaj let organizira območna enota Zavoda RS za varstvo
narave Novo mesto. Namen akcije je preprečiti množičen pogin dvoživk in jim omogočiti varno pot do mrestišč.
Dvoživke so zelo pomembne za biodiverziteto. Soudeležene so v prehranjevalni verigi v sladkih vodah. Prehranjujejo se z različnimi nevretenčarji, same pa so hrana mnogim drugim živalim. V zadnjih desetletjih število dvoživk naglo upada, ker človek uničuje, onesnažuje ali izsušuje njihova vodna bivališča. Ogrožene pa so tudi zaradi
prometnih cest, ki prečkajo njihove spomladanske poti od prezimovališč do mrestišč. Ob cesti poleg kala je bila
postavljena ograja, ki je onemogočala prehod dvoživk čez cesto. Za ograjo se je nabralo kar nekaj krastač, ki smo
jih polovili v vedra in prenesli čez cesto. Nekatere samice so bile same, večina pa je na hrbtu že prenašala samce.
Ko smo čez cesto prenesli vse krastače, smo odšli še do bližnjega izvira, kjer smo videli pupka.
Bilo je zelo zanimivo, saj so nekateri prvič držali krastačo v rokah. Nikomur od nas ni bilo žal, da smo se udeležili
te akcije, saj smo s tem pomagali dvoživkam, s tem pa tudi naravi.
BRIHTNE BUČE BAJNOFA TEKMUJEJO
KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO« 2014
Besedilo: Urška Trobec, prof.
Na kvizu »Mladi in kmetijstvo« v lanskem šolskem letu je na naši šoli sodelovalo 31 ekip. 1. mesto je zasedla ekipa
letošnjega 3. b razreda, ki je tudi na regijskem kvizu v Dobrovi dosegla 1. mesto.
6
UDELEŽBA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ORANJU V KOČEVJU
Besedilo: Blaž Sluga, 3. c; Fotografiji: Anton Goršin, prof.
Priprave na tekmovanje so se začele že konec avgusta
med poletnimi počitnicami. Za regijsko tekmovanje
oračev Dolenjske sem imel le 3 dni časa za trening, a
sam kljub temu dobro zaoral svojo »parcelo«.
V mesecu septembru so se začele priprave na 58.
državno tekmovanje v oranju, ki je bilo letos v Kočevju. Nanj sem se pripravljal dva tedna, vendar nam
vreme ni bilo naklonjeno, saj je bil trening otežen zaradi obilnih padavin. V četrtek, 11. 9. 2014, sva skupaj s sotekmovalcem odpeljala traktorja v Kočevje.
Še isti dan naj bi se pripravljala na nastop, a deževne
kaplje kar niso ponehale. Naslednjega dne je bil izveden žreb »parcel«, ki jih bomo zaorali. Najprej se je
oralo strnišče. Zaoral sem dokaj dobro in bil tretji. V
soboto, 13. 9. 2014, se je orala ledina, a pogoji za izvedbo so bili zelo težki: zbita zemlja, razmočen teren
ipd., a kljub vsemu sem dosegel tretje mesto. Popoldne je sledila podelitev nagrad in pokalov, potem pa
še vožnja domov. S svojim nastopom na tekmovanju
sem zadovoljen, na uvrstitev pa ponosen.
Cvetličarke v Mozirju
Besedilo: Andreja Bartolj Bele, prof.
V Savinjskem ali Mozirskem Gaju vsako poletje v avgustu poteka poletna razstava cvetja, ki je imela letos naslov »Najbolj nori gartlc«. To poletje smo sodelovale tudi dijakinje in učiteljice iz Grma Novo mesto. V Mozirju
smo bile kar tri dni, od 12. 8. do 14. 8. 2014. Prvi dan
smo izdelovale najbolj nore vrtičke, ki so bili res nekaj
posebnega, saj so bili iz neobičajnih elementov, sadik, ki
jih nismo vajeni kombinirati, postavljeni v vodo in podobno. Drugi dan smo dopoldne dokončale svoje vrtičke, popoldne pa smo pod mentorstvom gospoda Marjana
Planinška izdelovale cvetlično-zelenjavne prostorske dekoracije. K sodelovanju smo bile povabljene mentorice
slovenskih cvetličarskih šol, ki se navadno udeležujemo
tekmovanj s tega področja. Vsaka mentorica je k sodelovanju povabila po dva dijaka, ki sta bila tako deležna posebnega izobraževanja.
Sabina Nemanič je z dijakinjama Laro Juvan in Katjo Vrtin izdelovala »Simfonijo s kumarami«, Andreja Bartolj
Bele, ki sta ji pomagali Monika Murenc in Sara Šega, pa »Stebre vrednot« iz zelja. Na ta del smo se deloma lahko pripravili že vnaprej. Konstrukcije, ki so morale biti
atraktivne z vseh strani, smo v parku dodelali s cvetjem,
ki smo ga imeli na voljo. Tretji dan smo mentorice dokončale svoje prostorske dekoracije, dijakinje pa so se
udeležile tekmovanja pod naslovom »Najbolj nori piknik«. V pravem poletnem nalivu so se vse tekmovalke
sijajno odrezale. Zmago pa jim je odnesla njihova bivša
kolegica z Grma Jerica Žužek, ki oktobra z mentorico
Sabino Nemanič odhaja na olimpijado poklicev v Francijo.
Da bomo v Mozirje še odšle, je bil soglasno sprejet sklep
dijakinj in učiteljic, ki ga ni pokvarilo niti kislo vreme
niti dejstvo, da je bilo za to doživetje potrebno žrtvovati
nekaj počitniških dni.
7
GRMČANKE PONOVNO NAJBOLJŠE NA CVETLIČARSKEM TEKMOVANJU ZA ZLATO PIKO V VELENJU
Besedilo: Andreja Bartolj Bele, prof.
V torek, 23. september 2014, je na Pikinem festivalu v Velenju potekalo cvetličarsko tekmovanje. Dijaki cvetličarskih
programov iz Maribora, Celja, Kranja in Novega mesta so se
pomerili v svojem znanju in spretnostih. Izdelovali so fantazijsko kreacijo pod naslovom »Pika vstopa v jesen« in šopek
presenečenja pod naslovom »Pikine norčije«. Poleg klasičnega ocenjevanja ideje, barve, kompozicije in tehnike je bila
tokrat glavna navihanost in barvitost, kar je zaščitni znak Pike
Nogavičke.
Dekleta iz Kmetijske šole Grm Novo mesto so, tako kot lani,
blestele v vseh pogledih. Dijakinji Katja Vrtin in Andreja Bartelj z mentorico Jernejo Ucman sta bili tretji. Pokal Zlata Pika
sta si prislužili Monika Murenc in Nina Pungerčar, ki ju je pri
idejah in izdelavi usmerjala mentorica Andreja Bartolj Bele.
Dekleta so se ob delu neizmerno zabavala. Njihove kreacije
in izdelki ostalih ekip bodo na ogled na Pikinem festivalu do
konca tedna. Pokal Zlata Pika bosta Monika in Nina prejeli v
soboto na slavnostni podelitvi v Velenju.
8. mednarodno tekmovanje mladih cvetličarjev v Varaždinu
Besedilo: Andreja Bartolj Bele, prof
V petek, 26. 9. 2014, je v Varaždinu potekalo 8. mednarodno cvetličarsko tekmovanje pod naslovom »Čarolija Italije«.
Tekmovanje so ponovno zaznamovala slabo napisana navodila s strani organizatorjev, s čimer so imeli tekmovalci kar
nekaj težav. Od 10 tekmovalcev iz 6 hrvaških in 4 slovenskih
šol si je skoraj polovica napačno interpretirala navodila. Napisano je bilo namreč, da tekmovalci s seboj lahko prinesejo
konstrukcijo iz testenin ali pa v aranžmaju uporabijo posamezne testenine. Ker so le-te krhke, smo jih seveda kombinirali
z ostalimi materiali, komisija pa je na tekmovanju zahtevala
konstrukcije samo iz testenin. Zahtevano je bilo tudi, da so
materiali sponzorjev jasno vidni. Na koncu je bilo najbolje
ocenjeno delo tisto, kjer je bilo uporabljeno veliko filca in
cvetje kot dodatek. Monika Murenc, tekmovalka iz naše šole, se je skupaj z mentorico Andrejo Bartolj Bele odločila, da
svoje konstrukcije ne bo uporabila, ker ni bila izdelana samo
iz testenin. Mogoče to ni bila najbolj modra odločitev, saj je
na koncu morala spremeniti svoj koncept. Vseeno pa se je potrudila in solidno zastopala šolo. Bolj kot tekmovanje samo je
seveda pomembno druženje z vrstniki iz drugih šol. V Varaždin pa se bomo vrnili naslednje leto, ko bodo pravila morda
bolje razložena in ne bo potrebna improvizacija. Toda tudi to
je del tekmovanja.
TEKMOVANJE V VOŽNJI VPREH IN DRESURNEM JAHANJU
Besedilo: Matej Zobec, prof.
Turnir v dresurnem jahanju in vožnji vpreg se je odvijal od 27. 9.-28. 9. 2014 na travnatem in peščenem jahališču
na Bajnofu - centru biotehnike in turizma. V različnih kategorijah je nastopilo več kot 50 tekmovalcev iz vse Slovenije. Dvodnevno prireditev pa je odprla tekma v vožnji vpreg. Tekmovanje se je zaključilo v nedeljo, ko so jezdeci
in konji nastopili še v prostem programu dresurnega jahanja z glasbeno spremljavo. Sledila je slavnostna podelitev
medalj in častnih nagrad ob spremljavi himne za Pokal Slovenije.
8
Med nastopi je bilo mogoče občudovati popolno
usklajenost med jezdecem in njegovim konjem, ki se
sporazumevata le z dotiki - jezdec namreč konju daje ukaze z vajetmi, sediščem in nogami – ter ravnotežjem in čutenjem drug drugega, oba pa morata biti
predvsem zbrana, mirna in natančna.
V sobotnem tekmovanju enovpreg sta nastopila dva
šolska konja in dosegla eno drugo mesto. Na tem mestu bi se rad posebno zahvalil vsem dijakom in študentom, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi dveh
lepih konjeniških prireditev.
EKO KOTIČEK
PROJEKT »POZOR(!)NI ZA OKOLJE«
Besedilo: Anica Strojin, prof. in mentorica
Na centru Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, enoti Kmetijska šola in biotehniška gimnazija na Sevnem
pod Trško goro, smo v šolskem letu 2013/14 drugič sodelovali v projektu »Pozor(!)ni za okolje«. S sodelovanjem
v projektu so sodelujoči dijaki ozaveščali druge, da je potrebno skrbeti za urejenost šole in njene okolice, Novega
mesta in drugih krajev, od koder so doma. Opozarjali so, da je potrebno
ločevati odpadke, učinkovito skrbeti za ohranjanje čiste narave v šolskem
okolju pa tudi doma, opozarjati na varčevanje z vodo in električno energijo, se truditi, da bi vse, s katerimi sobivamo v šoli ali doma in domači
okolici, kar najbolje pripravili do sodelovanja med sabo v dobrobit nas
vseh, družbe in države.
Zlasti v programu naravovarstveni tehnik je del pouka pri posameznih
predmetih in modulih zelo povezan z delovanjem v praksi tako na šoli
kot doma. Zato se veliko pogovarjamo in razmišljamo o vseh sodobnih
dogajanjih in problemih, ki se vsakodnevno dogajajo okoli nas in nam
olajšujejo ali otežkočajo naše življenje. Pri praktičnem delu dijake njihovi mentorji vseskozi opozarjajo na načine, s katerimi slabo ali dobro
delujemo na sebe in na okolje. Hkrati pa tudi prisluhnejo dijakom, kaj oni
mislijo ali načrtujejo za izboljšanje lastnega dela ali vpliva na ohranjanje
lepega in zdravega okolja.
Ob svetovnem dnevu voda smo na šoli organizirali »Eko dan«, ki so ga
izvedli dijaki 1. letnika, smer naravovarstveni tehnik, s pomočjo profesoric poklicnih modulov in praktičnega pouka, Mateje Okleščen in Damjane Hosta ter mentorice šolskega projekta »Pozor(!)ni za okolje« Anice
Strojin. V okolici šole in na sami šoli so dijaki pokazali, kaj so delali na
terenu (analizo vode in prsti ter nabiranje in razvrščanje rastlin, ki rastejo
na različnih prsteh) in to predstavili drugim.
V ponedeljek, 31. marca 2014, smo poslušali predavanje
članice skupine »Ekologi brez meja« Katje Polc, ki nam
je v predavanju »Zdravje in ekologija« pojasnila načine, kako skrbeti za zdravje na naraven način. Razložila
nam je, kako se izdela naravna pasta za umivanje zob,
šampon za umivanje las, balzam, naravni pralni prašek ter nas opozorila na vrsto možnosti za zmanjšanje
uporabe plastičnih materialov, njihove stranske učinke,
katere vrste imajo manj le-teh, kako jih prepoznati, kaj
shranjevati na bolj zdrav način in kako se čim bolj odgovorno odzvati na sodobna družbena dogajanja zlasti
v zvezi z varovanjem narave in varčevanjem z energijo.
9
DAN ZEMLJE
Besedilo: Anica Strojin, prof. in mentorica
Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma se je na
»Dnevu Zemlje« predstavil z izdelki, ki so jih pripravili in
izdelali dijaki pri praktičnem pouku in vajah pri različnih
modulih v okviru programa naravovarstveni tehnik. Prikazali so hotel za žuželke, ptičjo hišico, različna gojišča, s katerimi ugotavljajo prisotnost onesnaževalcev, analizo vode
iz različnih vzorcev, jih med seboj primerjali in prikazali
uporabo kovčka za analizo vode na terenu. Obiskovalcem
so teoretično in praktično razložili način izobraževanja in
postopke pri različnih vajah za njihov program. Šolo je zastopalo 10 dijakov iz vseh štirih letnikov, tako da so lahko pokazali svoje delo na različnih stopnjah in dodali tudi
svoje izkušnje z varovanjem narave, ki so jih pridobili pri
pouku ali v domačem okolju.
LITERARNI KOTIČEK
Bodi kot metulj
Kaj je nežnost?
Daj razpri krila kot metulj
v sončnem dnevu.
Daj povzpni se nekam
tja gor v nebo
in oglej se v jezerskem odsevu.
Nežen je lahko pogled,
ki poslan je iz srca.
Lahko le bežen je nasmeh,
ki prijatelj ti ga da.
Nežnost se skriva v drobnih rečeh,
v toplih besedah in dejanjih.
V prijaznem stisku roke,
ob novih spoznanjih.
Bodi kot metulj, bodi ti.
Bodi nekaj, kar sam želiš si videti.
Pravi metulj visoko leti,
razpre krila
in se v vsej svoji veličini
blešči in blešči.
Takšen bodi tudi ti,
verjemi in nauči se vase zaupati.
Nežen je tudi ptice glas,
da kar naježi se ti koža.
Ali pa žarek sonca toplega,
ki te po obrazu boža.
Kaj pa najbolj nežno je?
Najbolj nežen in iskren
je mamin poljub
in očetov objem.
Zato bodi kot metulj, bodi ti.
Bodi nekaj, kar po svobodi hrepeni.
Sabina Resman, 2. e
Tina Brcar, 1. b
DOBROTA NI SIROTA
predstavitev PROSTOVOLJSTVa
Besedilo: Ema Imamović, 2. b
Biti nekdo, ki pomaga in osrečuje ljudi, je nekaj, kar je prirojeno. Največ pomagačev oziroma prostovoljcev se »rodi« v kriznih časih. Ljudje imamo namreč prirojen čut za sočloveka in se združujemo, da bi lahko preživeli.
Prostovoljci smo praktično vsi. Z nasmehom lahko človeku polepšaš dan. Že to je nekaj prostovoljnega! Medgeneracijsko povezovanje lahko marsikomu da spomine, ki jih ohranjajo celo življenje.
V okviru prostovoljstva smo na šoli imeli že dve »akciji«. Obe sta prinesli obilico dobrih odzivov. Najprej smo
poskrbeli za varno spolnost tako, da smo dijakom delili kondome; v naslednji akciji pa je šlo za mednarodni dan
sprememb, zaradi katerega smo na šoli delili lepe misli. V okviru te akcije pa je en dan kasneje dogajanje potekalo
v Qlandiji, kjer smo delili tople objeme mimoidočim, delili bombončke mlajšim otrokom, poklanjali lepe misli in
10
ob spremljavi kitare peli pesmi.
Biti prostovoljka je nekaj, kar me je dopolnilo, v moje življenje vneslo veliko dobre volje in mi dalo misliti ter videti
širše. Ob zbiranju materijala za BIH in Srbijo sem občutila pravi duh prostovoljstva, enotnost ljudi. Biti prostovoljka ali prostovoljec je neprecenljivo delo, kjer ti pomoč drugim prinese nepopisno srečo in dolgoročno prijateljstvo.
LAHKIH NOG NAOKROG
DIJAKI NARAVOVARSTVENE ŠOLE RAZISKUJEJO GORJANCE (repORTAŽA)
Besedilo: Sabina Resman, 2. e
OGLARJENJE, NARAVA, NARAVA – GORJANCI!
Gorjanci so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsegajo 212 kvadratnih kilometrov.
Že Janez Trdina je pisal o tej prelepi pokrajini, kako da je potem ne bi obiskali tudi naravovarstveniki
Kmetijske šole Grm Novo mesto. Ta prelepa pokrajina v sebi skriva mnogo zelo zanimivih skrivnosti,
lepot in dobrin. Vse to pa smo na svoje lastne oči lahko videli tudi sami. Bodoči naravovarstveniki smo se
tudi to leto odpravili na Gorjance, kjer smo se seznanili z oglarjenjem, gozdom in seveda z vso naravo. Na
enodnevni izlet se nas je odpravilo 25 dijakov ter dva
profesorja.
Do začetka naše poti nas je pripeljal avtobus. Ustavil je pri Krvavem kamnu – to je kamnit osamelec na
Gorjancih, ki ga spremlja mnogo legend. Ena od legend pravi, da ta kamen označuje mesto, kjer so pri določanju meje živa zakopali nedolžnega fanta in dekle, njun
grob pa zaznamovali s kamnom, ki je dobil ime Krvavi kamen. Ta legenda se mi je zelo vtisnila v spomin!
Pot smo nato nadaljevali po hribu navzgor, a nas je vedno bolj zeblo. Ko smo prišli do vrha, smo pred seboj uzrli
prelepo pokrajino, a le-ta je bila skoraj vsa v megli. Nato pa smo se začeli spuščati po hribu navzdol, dokler nismo
prišli do mesta oglarjev. Tukaj nas je že pričakal vodič, ki nam je do potankosti predstavil to zelo zanimivo panogo.
Povedal nam je, da je bilo oglarjenje včasih bistveno bolj razširjeno, kot je sedaj, dandanes pa že počasi izumira
tako kot tudi rudarstvo in železarstvo. Predstavil nam je tudi življenje oglarjev, način njihovega dela, zgradbo stanovanjskega objekta, v katerem so živeli oglarji itn. Ko je končal s predavanjem, smo se prestavili na travnik pred
gozdom in nato dorekli še nekaj besed o tej neprecenljivi dobrini – gozdu. Dejstvo je, da se ljudje dandanes premalo
zavedamo, kaj pomeni imeti gozd, gozdne dobrine, pitno vodo ter čisti zrak.
NEKAJ NOVEGA
Kmalu smo končali s predavanjem in pojedli malico, nato pa smo se odpravili naprej. Vodič nas je popeljal skozi
učno pot, ki je zajemala kar 11 postajališč oz. znamenitosti. Na tej poti smo si ogledali gozdno železnico, gorjansko
jezero in še in še. V megli pa se je v daljavi prikazoval Trdinov vrh. Ob učni poti smo opazili zelo veliko različnih
vrst gob. Nekaj celo takšnih, ki niti niso izgledale kot gobe. Neprestano so nas spremljali prečudoviti gozdovi listnati, mešani, iglasti. Vse je bilo naravnost
prečudovito! Vsak od nas je izvedel veliko novega. Seveda pa na tem izletu nismo pozabili
na naš bodoči poklic, zato smo s seboj odnesli
tudi vzorce prsti in vode.
KJE SI, GOSPODIČNA?
Seveda ne govorimo o pravi gospodični,
temveč o izviru na Gorjancih. Tudi tega smo
obiskali in vsi osupnili - tako lep kraj, s tako
prečudovito zgodovino in zelo zanimivim mitom. Ne glede na to, da smo pri Gospodični že
skoraj vsi omagali, sem prepričana, da se bo
vsak od 25 naravovarstvenikov še vsaj enkrat
v življenju vrnil v te kraje.
11
OGLED PLANINSKE PAŠE
Besedilo: Marko Smrekar, 2. d
V četrtek, 18. septembra 2014, smo se dijaki 2. c, 2. d in 2. f odpravili na
ogled planinske paše na planino Zakraj, ki leži na nadmorski višini 1200
metrov. Tam smo si ogledali, kako molzejo krave ter iz njihovega mleka
delajo sir, skuto in maslo. Iz 12 litrov mleka naredijo približno en kolač
sira ter nekaj masla. Kolač sira tehta 3 kilograme. Na začetku sezone
naredijo na dan tudi do 60 kolačev. Na koncu smo dobili za pokušino sir
ter sladko in slano skuto.
PLANINSKI KROŽEK NA NAŠI ŠOLI - povabilo v gore
Besedilo in fotografija: Andreja Bartolj Bele, prof. in vodja krožka
V teh norih, divjih časih, ko imamo vsi polno glavo takšnih in drugačnih težav, je občasen pobeg nad gozdno
mejo, v gore, med skale, večkrat nujen. Lepote slovenskih gora pa so tako ali tako neprecenljive. Ne zgolj trud
in telesni napor, tudi užitki ob doseganju ciljev in pogled
na prelepo alpsko cvetje lahko navdušuje.
Vsi, ki bi radi nekaj naredili zase, ki imate radi dobro
družbo in vas ni strah višine, povabljeni med planince.
Tudi letos organiziramo planinska druženja, ki jih bom
za vas vodila Andreja Bartolj Bele, pomagali pa mi bodo
kolegi iz Planinskega društva Krka. Prijavite se lahko do
konca oktobra pri vodji krožka.
Z MOJEGA ZORNEGA KOTA
Moji prvi vtisi o novi šoli
Svoje prve vtise o šoli sem dobila že, ko sem vanjo vstopila na informativnem dnevu. Prva stvar, ki mi je padla v
oko, je bila njena lepa ter urejena okolica. Šola je namreč oddaljena od mestnega vrveža in postavljena v naravo.
Prvi šolski dan nam je ravnateljica v veliki predavalnici še podrobneje predstavila šolo, razredniki pa so nas nato
odpeljali v razrede, kjer smo preživeli preostali del dopoldneva. Skozi naslednje dni smo se na šoli že skoraj udomačili, a porabili večino odmora, da smo našli pravo pot so učilnic. Zelo so nam pomagala prijaznost in usmeritve
nekaterih starejših dijakov. Profesorice in profesorji so nam na uvodnih urah razložili potek učne snovi v letošnjem
šolskem letu. Učenci se med seboj nismo poznali, a smo v dnevih, ki so sledili, že sklepali nova prijateljstva. Ni
nam bila všeč gneča v jedilnici, a kuharji ter kuharice so hitro popravili vzdušje s svojo prijaznostjo. Pa tudi hrana
je odlična!
Do današnjega dne sem prepričana, da sem izbrala pravo srednjo šolo. Všeč mi je, da se lahko vključujemo v različne interesne dejavnosti. Zelo se veselim novih ekskurzij, predvsem v druge evropske kraje.
Špela Pezdirc, 1. a
Moj prvi vtis o šoli je bil pozitiven. Všeč mi je bil sprejem dijakov prvih letnikov in kako nam je novi razrednik
Gregor Kastelic razložil potek pouka, organizacijo in pravila šole. Razkazal nam je tudi šolo ter nam ponudil pomoč
pri iskanju učilnic, saj je šola velika in ima ogromno hodnikov. Zadovoljna sem, da na šoli višji letniki niso izvajali
hujšega »fazaniranja«. Vsak učitelj nas je prvo uro lepo sprejel, se predstavil in nam opisal potek dela pri svojem
predmetu v tem šolskem letu. Všeč mi je bilo, da so profesorji ponudili pomoč oz. dodatno razlago ob morebitnih
nejasnostih nekaterih snovi. Ker sama med tednom stanujem v dijaškem domu, bi rada pohvalila še vzgojitelje, ki
nam nudijo pomoč in veliko interesnih dejavnosti v popoldanskem času.
Tonja Zemljak, 1. a
En mesec šolanja na srednji šoli in toliko novih spoznanj in odkritji. Prvi dan sem se počutila nekoliko omejeno in
stisnjeno - še sreča, da je bila ob meni moja bivša sošolka, drugače bi s prvim avtobusom pobegnila domov. Prve
dneve sem se skupaj s svojim novim razredom lovila po zapletenih hodnikih grmske šole, a že po nekaj dneh sem se
ujela z »bajnofškim« tokom. Zdi se mi, da mi bo ta šola dala še več znanja kot osnovna in že samo ob tej misli mi
postane prijetno. Da ne omenjam sošolcev! Krasno smo se povezali že prvi šolski dan in srčno upam, da je to uspelo
12
-
tudi drugim »prvoletnikom«, kajti skupaj bomo ostali 4 leta. Postala sem dijakinja. Postala bom naravovarstveni
tehnik. Varovala bom naravo … Mar ni to čudovito?
Sara Praznik, 1. d
Začelo se je novo šolsko leto, ki je za mene pomenilo veliko spremembo, saj sem začela obiskovati Kmetijsko šolo
Grm na Sevnem pri Novem mestu, in sicer program slaščičar. Noč pred prvim septembrom je bila zelo dolga. Premišljevala sem o novih sošolcih, profesorjih ter ali bom pravočasno prišla na vlak in avtobus. Kmalu sem ugotovila,
da je bil ves strah odveč. Pravočasno sem prišla v šolo, sošolci so bili enako izgubljeni kot jaz, profesorji, še zlasti
razredničarka Stanislava Hude, pa topli in prijazni ljudje. Motilo me je edino to, da sem prišla domov vsa popisana,
kar je bilo dejanje starejših dijakov nad nami »prvošolci«.
Sedaj smo na novi šoli s sošolci postali pravi prijatelji. Tudi profesorji so popolnoma drugačni kot v osnovni šoli.
Vsi so prijazni in vedno pripravljeni na pogovor. Najbolj pa mi je všeč praktično delo, kjer smo začeli z osnovami – čiščenjem in kuhanjem marmelade. Komaj čakam, da bom izvedela, kaj bomo pri praktičnem pouku počeli
prihodnji torek! Čeprav sem na šoli šele dober mesec, sem ugotovila, da je bila izbira šole pravilna. Uživam v peki
slaščic in upam, da se bom naučila veliko novega.
Vanja Novak, 1. h
Prihajam s Primorske in med tednom bivam v šolskem dijaškem domu. Že od prvega dne se mi to zdi super. Spoznala sem veliko prijateljev in prijateljic. Prvi dan pouka se nisem počutila dobro, saj so se mi sošolci zdeli čudni in
otročji, všeč pa mi je bila nova razredničarka Helena Košmerlj, saj je prijazna in vedno nasmejana. Do današnjega
dne pa sem se navezala nanje. Spoznala sem, da so v resnici zabavni, prijazni in nasmejani (vseeno pa nekateri tudi otročji). Vesela sem, da sem spoznala takšne dobre ljudi, kot so učitelji, vzgojitelji in dijaki na naši šoli, saj me
spremljajo vsak dan.
Erika Brečko, 1. j
ŠPORT
NARAVOVARSTVENIKI NA TRDINOVEM VRHU
Besedilo: Sonja Brcar, bivša dijakinja programa naravovarstveni tehnik na naši šoli, sedaj študentka Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, smer Grafična in medijska tehnika
V sredo, 12. 3. 2014, smo dijaki lanskoletnega 3. in 4. letnika naravovarstveni tehnik imeli športni dan. Odpravili smo
se na pohod na Trdinov vrh. Ob 7:30 smo se zbrali pred šolo
in se z avtobusom odpeljali do Gabrja.Vsi zaspani smo se
izkrcali iz vozila in skoraj osupli nad pogledom v hrib, za
katerega smo upali, da ni postaja na naši poti. A bila je. S
strani deklet se je slišalo nenehno tarnanje, medtem ko so
se fantje brez oklevanja pogumno podali na pot. Na Gospodični je sledil prvi daljši odmor in čas za malico. S težkimi
nogami smo se odpravili naprej proti najvišji točki našega
izleta. Moški del populacije je zopet stopal bolj prepričljivo in tako prispel do stolpa na Trdinovem vrhu pred dekleti. Svojega ponosa seveda niso skrivali in so se postavljali
vsakič, ko so zagledali novo dekle, kako je vso zadihano
in zardelo prispelo na cilj. Pozdravili smo sonce in otipali
sneg, nato pa naredili še nekaj fotografij, ki jih bomo imeli
za spomin.
Najpogumnejši smo se v dolino proti Miklavževem zapodili
in pot opravili skoraj v celoti s tekom. Sreča je bila na naši
strani, saj smo tekli po gozdni poti in so nam drevesa služila kot uporni količki, ko je bilo potrebno zmanjšati hitrost.
Kdo ve, če bi bili naši nosovi brez njih še vedno celi? Na
Gorjancih smo se ponovno osvežili s hladno pijačo.
Kmalu je bil nastopil čas odhoda. Skozi veliko okno avtobusa so na naša utrujena telesa sijali topli sončni žarki in v nas
vlivali novo energijo, ki smo jo takrat še kako potrebovali.
13
TRIDNEVNO SMUČANJE NA CERKNEM
Besedilo: Hana Flajnik in Klara Poljšak, 3. a
V mesecu marcu je na šoli za dijake vsako leto organizirano tridnevno smučanje na Cerknem, in sicer
od petka do nedelje. Udeležba dijakov je neobvezna, priznane pa imajo ure prostoizbirnih interesnih
dejavnosti oz. izbirnih vsebin.
V lanskem šolskem letu je ta dogodek potekal med 7.
3. 2014 in 9. 3. 2014. Smuka je bila prijetna, saj smo
vse dni imeli sončno in toplo vreme, snežna podlaga pa je vremenskim razmeram uspešno kljubovala.
Nastanjeni smo bili v hotelu Cerkno, na smučišču
smo lahko smučali v skupinah ali posamezno.Glede
na izkušnje lahko rečeva, da je bil izlet zelo lep in
prijeten ter prepričani sva, da ga bova ponovili.
TEKMOVANJE V ATLETIKI
Besedilo: Špela Jerman in Petra Starič, 3. a
V torek, 23. 9. 2014, smo se dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije udeležili področnega tekmovanja v
atletiki v Novem mestu. Tekmovanje je bilo ekipno, sodelovali pa smo v naslednjih disciplinah: tek na 100 metrov,
tek na 400 metrov, tek na 1000 metrov, tek na 2000 metrov, štafeta 4×100 metrov, skok v daljino, skok v višino in
suvanje krogle. Dekleta smo skupno osvojila šesto mesto, fantje pa so bili skupno deveti. Vredno je poudariti uvrstitvi dijakinje Hane Flajnik in dijaka Žana Žepiča, ki sta v teku na 1000 metrov oz. 2000 metrov osvojila tretje mesto.
BAJNOF KUHA
Vstopili smo v jesen, ko nam narava ponuja veliko dobrin, med katerimi so tudi orehi. Tokrat sladokuscem predstavljamo recept za orehovo torto, kot so jo pripravljale naše prababice.
Za izdelavo biskvita potrebujete: 21 dag sladkorja, 21 dag mletih orehov, 7 dag drobtin namočenih v rumu, 8 jajc, vanilin sladkor in naribano
limonino lupino.
Najprej ločite rumenjake in beljake. Iz beljakov in polovice sladkorja
stepete trd sneg. Rumenjake in drugo polovico sladkorja penasto umešajte. Dodajte namočene drobtine, mlete orehe, vanilin sladkor in naribano limonino lupino. Na koncu previdno ročno vmešajte še beljakov
sneg. Maso vlijte v pomaščen pekač in pecite pol ure na 200 °C; nato
temperaturo znižajte na 180 °C in pecite še pol ure. Ohladite.
Za nadev potrebujete: 25 dag zmehčanega surovega masla, 2 dl sladke
smetane, 15 dag sladkorja v prahu, 15 dag mlete čokolade in 2 žlici
ruma oz. po okusu. Nadev izdelate na pari z neprestanim mešanjem.
Zmehčanemu maslu dodajte sladkor v prahu, mleto čokolado, na koncu
pa še sladko smetano in rum. Prerezan biskvit namažite z dobro polovico nadeva, pokrijete z drugo plastjo biskvita in torto obmažite s preostankom nadeva. Posujte z mletimi orehi ali okrasite z orehovimi jedrci in sladko smetano.
14
ZGODBA Z NASLOVNICE
PROJEKT »KAR SEJEMO, TO ŽANJEMO«
Besedilo: Marko Hrastelj, prof.
V okviru projekta »Kar sejemo, to žanjemo« smo se
udeležili uvodnega sestanka na sedežu ČZS, na katerem so bili sklenjeni dogovori, katera šola prevzema
posamezne dogodke. Uvodnega dogodka na BC Naklo
sta se udeležila Marko Hrastelj in Aleš Gramc. Drugi
dogodek se je odvil na Grm Novo mesto – centru biotehnike in turizma, kjer smo organizirali tiskovno konferenco na tematiko setve ajde, nato pa smo ajdo tudi
dejansko posejali. Setev je simbolično opravil predsednik državnega sveta gospod Mitja Brvar. Kot aktivni
člani projekta smo se udeležili tudi dogodka na cvetoči
njivi ajde v okviru sejma Agra, ki ga je priredila BŠ
Rakičan. Načrtujemo še dogodek - žetev oziroma spravilo ajde v tem mesecu, torej oktobru, ko bo posevek zrel.
LIKOVNI KOTIČEK
Izdelki so nastali pod budnim očesom profesorice umetnosti Jožice Medle.
15

Similar documents