Prezentacija Basta

Comments

Transcription

Prezentacija Basta
Predstavitev ključnih institutov in potrebna
skrbnost pri implementaciji
Posvet : Bomo pri implementaciji novih direktiv o javnem naročanju in
koncesijah tokrat uspešnejši?
Državni svet Republike Slovenije, februar 2015
Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju
in
razveljavitvi Direktive 2014/18/ES
Namen direktive:
- zagotavljanje čezmejne konkurence
in
- varovanje enotnega evropskega trga
„Best value for money“ ali merilo
ekonomsko najugodnejše ponudbe kot pravilo?
„Države članice lahko določijo, da javni naročniki ne smejo
uporabiti zgolj cene ali stroškov kot edinega merila pri
oddaji javnega naročila, oziroma lahko omejijo uporabo
zadevnih meril na nekatere kategorije javnih naročnikov ali
nekatere vrste javnih naročil.“- 67. člen Direktive
2014/24/ES
Določitev merila ekonomsko najugodnejše
ponudbe:
- na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi
stroškovne učinkovitosti (npr. izračun stroškov
v življenjski dobi) in lahko zajema najboljše
razmerje med kakovostjo in ceno, ocenjeno na
podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter
okoljske in/ali socialne vidike povezane s
predmetom javnega naročila.
- jasno opredeliti merila za izbiro najugodnejše
ponudbe, vključno z njihovo težo (ponder) in
opisati metodo vrednotenja
Relativni način vrednotenja merila ekonomsko
najugodnejše ponudbe:
C1 – ponudbena cena …70 točk
C2 – garancijska doba …20 točk
C3- stroški servisiranja…10 točk
C s min1
C1 
 70
C spon 1
C1 – število točk, ki jih prejme ponudba ocenjevanega ponudnika za merilo C1
Csmin1 – najnižja skupna ponudbena cena
Cspon1 – ponudbena cena iz ocenjevane ponudbe
Reference kot merilo?
Kadarkoli kakovost zaposlenega osebja vpliva na
raven izvedbe javnega naročila, bi bilo treba javnim
naročnikom omogočiti tudi, da kot merilo za oddajo
uporabijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje
osebja, zadolženega za izvedbo zadevnega javnega
naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe
javnega naročila in posledično na ekonomsko
vrednost ponudbe (npr. za javna naročila
intelektualnih storitev, denimo svetovanje ali
arhitekturne storitve).
Obvezna delitev na sklope?
Države članice lahko […]določijo, da je treba javna naročila
obvezno oddati po ločenih sklopih pod pogoji, določenimi
v skladu z nacionalnim pravom in ob upoštevanju prava
Unije (57. člen)
Izločitev sklopov, bomo vztrajali?
Splošno pravilo: skupna ocenjena vrednost vseh sklopov
enaka/višja od mejnih vrednosti je potrebno objaviti tudi v
Uradnem glasilu EU
IZJEMA: če je posamezen sklop manjši od 80.000 €
za
blago/storitve oz. 1 mio € za gradnje in skupna vrednost ne
presega 20% skupne vrednosti VSEH sklopov → ni potrebno
objaviti na PORTALU JAVNIH NAROČIL in ne v Uradnem
glasilu (5.odstavek 14. člena ZJN-2)
Gradnja: skupna vrednost vseh sklopov je npr. 7,2 mio €
(presega vrednost za objavo v Uradnem listu EU)
- razdeljeno na 4 sklope: 2 sklopa po 3 mio €
in 2 sklopa po 600.000 €→
vsak zase je vreden manj kot 1 mio € ,
skupaj sta vredna 1.2 mio € , kar je manj od 20% vrednosti
vseh sklopov skupaj (20% od 7,2 mio € je 1,44 mio €)
Direktiva 2014/23/EU
o podeljevanju koncesijskih pogodb
Namen:
- zagotoviti učinkovit in nediskriminatoren
dostop
do
koncesijskega
trga
vsem
gospodarskim subjektom Unije.
Implementacija:
- država se mora odločiti, katere javne naloge bo
sploh izvajala preko koncesionarja
- v uvidu imeti namen in smisel direktive ter
zasledovati cilj: kaj je najbolj primerno za lastno
državo?
Hvala za pozornost.

Similar documents