interno glasilo društva upokojencev novo mesto 11 11 6

Comments

Transcription

interno glasilo društva upokojencev novo mesto 11 11 6
TISKOVINA
INTERNO GLASILO DRUŠTVA UPOKOJENCEV NOVO MESTO
Številka 28 • Leto 8 • Junij 2015
6
11
Likovna razstava
11
13. Karavana ŠK
Obisk vrtca Ostržek v Bršljinu
Mnenja uredništva ...
Drage članice,
dragi člani!
Spoštovani bralci
Sopotij!
Zdravstvo je vsakodnevna tema na
vseh ravneh dogajanja od vlade, ministrstva, izvajalcev z UKC na čelu in nas
uporabnikov zdravstvenih storitev.
Na društvu se pogosto srečujemo z
vašim nezadovoljstvom glede dolgih
čakalnih vrst, odnosa zdravstvenega
osebja, nespoštovanja pacientovega
časa, ko ure in ure sedite v čakalnicah
Rožca Šonc
kljub navedeni uri pregleda, ovir do
drugega mnenja v primeru bolezni in
še bi se kaj našlo. Res je sicer, da kdaj slišimo tudi pohvale tako
do zdravnikov kot drugega zdravstvenega osebja, je pa seveda
nezadovoljstva vse več.
Da bi o vsem naštetem dobili odgovore, smo se odločili organizirati razgovor na temo »Uresničevanje pravic iz naslova
obveznega zdravstvenega zavarovanja« z zagovornico pacientovih pravic go. Zlato Rebolj in g. Robertom Sotlerjem, ki je
bil zagovornik do spomladi 2014. Z željo, da bi razgovor zajel
čim več zdravstvene problematike, smo k razgovoru povabili
tudi članice svetov Zdravstvenega doma, Splošne bolnišnice,
Dolenjskih lekarn in OE Zavoda za zdravstveno zavarovanje in
njihove direktorice.
O pacientovih pravicah in njihovem uveljavljanju v odnosu do
izvajalcev zdravstvenih storitev ter o vlogi zagovornika pacientovih pravic pri tem sta zagovornika predstavila svoje delo s poudarkom na pacientovih pravicah. Članice svetov so predstavile
pomen članov sveta iz vrst starejših pri upravljanju javnih zavodov. V razpravi smo se dotaknili aktualne problematike v zvezi
s predlogi reorganizacije urgentne službe in sprejeli podporo
rešitvi, ki zagotavlja najboljši odzivni čas za intervencijo izven
mestnega okolja.
Spoštovane članice in spoštovani člani, tega uvodnika nisem pričela pisati zato, da bi vas seznanila z vsebino razgovora, temveč
zato, da izrazim razočaranje nad vašo odzivnostjo pri udeležbi
na temi, ki zadeva slehernega izmed nas, in še posebno zato,
ker pogosto prihajate z v uvodu naštetimi problemi in pričakovanji, da kaj ukrenemo, da bi se stvari spremenile.
Ja, res je, trudimo se za spremembe, ne le na področju zdravstva,
temveč tudi na področju socialno varstvenih pravic, vendar potrebujemo vašo podporo, vaša mnenja, predloge in pobude, zato
je pomembna čim večja vaša prisotnost na takih dogodkih, kjer
zahtevate, želite in pričakujete spremembe in izboljšave.
Želim vam čim manj potrebnih zdravstvenih storitev in lepo
poletje.
Vaša predsednica Rožca Šonc
Morda se kdo od vas danes ne bo strinjal z mojim razmišljanjem, a verjemite mi, da bi bil zelo vesel, če bi bilo veliko takih. Morda so to res malenkosti v primerjavi z afero
Patria ali sodnimi in bančnimi aferami, prodajo Mercatorja
ali Telekoma, kaže pa vendar na to, kako daleč smo od
pravne države, v kateri naj bi bili vsi državljani pred zakonom enaki. Smo res? Poglejmo si pomembno uslužbenko
v Bruslju, gospo Violeto Bulc in njeno psico Luno. Zgodba
je objavljena v Slovenskih novicah 8. junija 2015.
Gospa Bulc je psico Luno leta 2010 dobila iz pasjega zavetišča. Lepo in humano. Leta 2013 je na sprehodu Luna prvič
ugriznila kolesarja. Hudo neprijetno. Veterinarski inšpektor
ugotovi, da je za okolje nevarna, zato mora na sprehodu
vedno imeti nagobčnik in biti na povodcu. Leta 2014 se
Luna prosto sprehaja in ugrizne kolesarja. Je brez nagobčnika in ni na povodcu. Veterinarski inšpektor tokrat zahteva
za Luno obvezno šolanje in določi datum. Tako zahteva
zakon. Po preteku tega roka inšpektor ugotovi, da Luna ni
obiskovala šole in izda odločbo, naj Luno humano usmrtijo.
Gospa Bulčeva se pritoži, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v petih dneh razveljavi inšpektorjevo
odločbo in jo vrne na ponovno obravnavo. Lepo, Luno so
vsaj za nekaj časa rešili. Sprašujem pa se, kaj bi se dogodilo
z Luno, če ne bi bila njena lastnica pomembna osebnost,
če bi bil lastnik nekdo izmed nas. Bi tudi v tem primeru ministrstvo razveljavilo inšpektorjeve odločbe? Ne verjamem.
Morda boste rekli, da so to nepomembne stvari. Res je,
marsikaj je pomembnejše. Vseeno pa pazite kje hodite.
Posebej pa se sedaj, ko je poletje, izogibajte plaž, kamor
radi zahajajo pomembneži in bogataši. Tam lahko naletite
na koga od tistih s psom, ki vas lahko ogrize. To si lahko
oba privoščita - pes in gospodar.
Pa lepo se imejte!
Maks Starc
Povabilo k plačilu članarine
Spoštovane članice in člani, zakorakali smo v drugo polovico
leta. Ob pregledu plačila članarine ugotavljamo, da je še veliko
članov ni poravnalo. Veseli bomo vašega čimprejšnjega plačila.
• društvena članarina znaša 8,- EUR
• vzajemna samopomoč pa 10,- EUR
Denar lahko nakažete tudi na TR:
6100 0000 0830 667
Sopotja so interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto. Glasilo izhaja občasno. Uredniški odbor Rožca Šonc (odgovorna urednica), Maks Starc (glavni urednik), Ana Bilbija, Majda Škof,
Marinka Starc (lektorica). Naklada glasila je 2500 izvodov, ki ga brezplačno prejmejo vsi člani društva. Oblikovanje in tisk: Tiskarna Vesel Novo mesto. Naslovnica: avtor - Tomaž Kocuvan,
Žanjice, foto - Elza Majetić. Društvo upokojencev Novo mesto, Čitalniška ulica 1, 8000 Novo mesto, telefon: 07/30 21 240, fax: 07/30 21 245, GSM: 041/717 031, e-pošta: [email protected], www.
upokojenci-nm.si, poslovni račun: SI56 6100 0000 0830 667, davčna številka: 25247581, matična številka: 5148430000. Uradne ure v pisarni društva so v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
2
Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto
Zakonodaja in starejši
Pravice, ki nam jih zagotavlja Zakon o
pacientovih pravicah
Zrelost družbe se kaže tudi v zagotavljanju pravic državljanom na različnih področjih. Pomembno področje v življenju posameznika je prav gotovo zdravje. Zdravje je univerzalna pravica vsakega posameznika. Država je dolžna
zagotavljati in omogočati pogoje za dosego najvišjega možnega standarda zdravja. V okviru javnega zdravstva in
socialnega varstva pa je država dolžna omogočati uživanje zdravstvenih in socialnih storitev vsem državljanom enako. Vedno pogosteje se srečujemo s težavami pri dostopnosti zdravstvenih in socialnih storitev zaradi domnevno
premalo sredstev, ki jih država namenja za zdravstvo in socialo.
Zakon o pacientovih pravicah govori o pravicah, ki jih
ima pacient pri obravnavi v zdravstvenem in socialnem
varstvu. Zakon je bil sprejet leta 2008 (ZPacP, Uradni
list RS, št.15/2008). V enem delu govori tudi o dolžnostih pacientov (ZPacP, 54.člen), ki bi jih moral upoštevati
vsak posameznik, ker si na ta način lahko zagotovi boljše
zdravje. Malo je zakonov, ki so tako pomembni za velik
del prebivalstva kot ravno zakon o pacientovih pravicah.
Je instrument, ki dodatno zagotavlja kakovostno, varno in
strokovno obravnavo pacienta kakor tudi pomoč javnim
zavodom pri zagotavljanju obravnave pacienta v zdravstvenem in socialnem varstvu.
Pacientove pravice, ki jih ureja ZPacP so:
1. pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in
zagotavljanja preventivnih storitev,
2. pravica do enakopravnega dostopa in obravnave do
zdravstvene oskrbe,
3. pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca
zdravstvenih storitev,
4. pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene
oskrbe,
5. pravica do spoštovanja pacientovega časa,
6. pravica do obveščenosti in sodelovanja,
7. pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju,
8. pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje,
9. pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja,
10. pravica do drugega mnenja,
11. pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo,
12. pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih
podatkov,
13. pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic,
14. pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju
pacientovih pravic.
Obvezna objava pri vseh izvajalcih zdravstvene in socialne
oskrbe, ki so vključeni v javno mrežo, tudi pri koncesionarjih, mora vsebovati:
• osebno ime pristojne osebe, njeno telefonsko številko in
delovno mesto, kjer se prva zahteva lahko vloži ustno,
• podatke o načinu vložitve prve zahteve in času sprejema
prve zahteve pri izvajalcu zdravstvenih storitev,
• osebno ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko in
podatke o uradnih urah najbližjega zastopnika ter obvestilo
o možnosti zastopanja in druge pomoči s strani zastopnika.
Junij 2015
SOPOTJA 28
Objava mora biti na vidnem mestu v čakalnici na primarni
ravni in v specialistični ambulantni dejavnosti oziroma ob vhodu
na oddelek ali na običajnem oglasnem mestu bolnišnice.
Pomembni so tudi roki, ki jih predpisuje ZPacP, za prijavo
domnevne kršitve pacientovih pravic:
• 15 dni zaradi domnevno neustreznega odnosa,
• 30 dni zaradi domnevno neustreznega ravnanja pri nudenju zdravstvene oskrbe,
• 3 mesece po poteku rokov, če je za kršitev zvedel kasneje
oziroma so se posledice kršitev pokazale kasneje.
Poudariti je treba, da je pomoč in zastopanje zastopnice pacientovih pravic za paciente brezplačna.
Pacienti lahko poiščejo pomoč ali nasvet v času uradnih ur
zastopnice, če menijo, da so jim bile kršene pacientove pravice ali da so bili deležni neprimernega odnosa med obravnavo pri izvajalcu zdravstvenih storitev.
Zastopnica pacientovih pravic ima uradne ure vsak torek in
četrtek po telefonu med 8. uro in 10. uro. V pisarni zastopnica
uraduje: vsak torek med 15. uro in 20. uro in četrtek med 13.
uro in 18. uro na Muzejski ulici 5 v Novem mestu. Za obisk v
pisarni je zaželen predhodni dogovor z zastopnico.
Zastopnica pacientovih pravic je dosegljiva po telefonu
051 385 485 ali na elektronski pošti [email protected]
Zlata Rebolj,
zastopnica pacientovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino
Vir: Balažic J., Korošec D., Ivanc B in sod. (2009). Zakon o pacientovih pravicah s komentarjem. Ljubljana: GV založba
Pomoč na domu
Ponujam celotno oskrbo starejših, invalidov in bolnih
na vašem domu:
• 24-urna oskrba na vašem domu,
• prevoz in spremstvo do zdravstvenega doma in
bolnišnice,
• prevoz in spremstvo do banke in trgovine.
040 650 387
Mile Tasevski, Prečna 133, NM
3
Naš gost
Ivan HROVATIČ
Ivan Hrovatič sam pravi, da je pravi »PODGURC«. V tej lepi
deželi pod Gorjanci se je rodil, živel in hodil v šolo. Od tu je
hodil na delo v IMV v Novo mesto, tu dočakal upokojitev in sedaj kot upokojenec skrbi, da mu grmovje ne preraste travnika,
sadovnjaka ali celo vinograda. »Veš, nisem kmet, imam premalo
zemlje, rad pa imam naravo. Vsak dan zunaj nekaj delam. Ne
vem, kako bo, ko ne bom mogel več. Veš, prej nas je bilo šest
pri hiši. Sedaj sva v glavnem sama. Otroci odhajajo…« je z rahlo
grenkobo začel najin pogovor.
Dela imaš torej doma dovolj, vseeno
pa si prevzel v Podgradu tudi funkcijo poverjenika DU Novo mesto. Ti
ta funkcija ne bo vzela preveč časa?
Kako si predstavljaš to delo?
Doma imam res veliko dela. Na
mojih rokah ni mehke kože, da bi
se lahko naredil žulj. Glede poverjeništva je pa tako: nekdo to funkcijo
mora opravljati. Brez tega ne gre.
Izvolili so me na občnem zboru.
Lahko poizkusim. Če ne bo šlo,
bomo pa našli koga drugega.
KS Podgrad je kar obsežno področje. Kako ste organizirani člani DU?
V okviru našega poverjeništva je v devetih vaseh okrog 120 upokojencev. Če hočem vse obiskati, moram prevoziti dobrih 15 kilometrov. V vsaki vasi je nekdo zadolžen, da svoje vaščane obvešča o akcijah. Prav bogatega svojega programa nimamo. Sami organiziramo
pohode in piknike, v ostale programe se posamezniki vključujemo v
dejavnosti, ki jih organizira Novo mesto. Poleg občnega zbora smo
imeli letos že en piknik in nekaj krajših pohodov, čez nekaj dni pa se
veselimo pohoda na Kum.
So upokojenci s tem, kar jim lahko nudite, zadovoljni?
Mislim, da so kar zadovoljni. S polovično članarino, ki nam ostane
za naše potrebe, in kakšnih sto evrov, ki jih dobimo od Krajevne
skupnosti Podgrad, se da organizirati piknik, nekaj pa dodamo še
iz svojih žepov. Na takih srečanjih nas skoraj vedno razveseljujejo
Podgorski pevci in harmonikar, tako da je vedno veselo. Na pohodih in drugih srečanjih pa so seveda malice iz lastnih nahrbtnikov.
Pripravljaš morda tudi kakšne novosti?
Vesel bi bil kakšnega predloga s strani članov, ampak do sedaj tega
še nisem doživel. Vsi bolj čakajo, kaj se jim bo kaj ponudilo. Je pa
res, da bi se dalo še marsikaj narediti, če bi imeli svoje ustrezne
prostore.
Dragi kolega, v imenu bralcev in v svojem imenu ti želim pri prizadevanju za čim lepše in čim bolj zanimivo življenje sokrajanov čim
več uspehov. Pa pošlji nam kakšno fotografijo z vaših pohodov. V
Sopotjih jo bomo radi objavili.
Maks Starc
4
Čemu odlašanje
z ustanovitvijo
demografskega
sklada?
Prizadevanja civilne družbe pogosto ostanejo prezrta. Pohval je milostno deležna le ob
predstavljanju velikega števila ur opravljenega
prostovoljskega dela na delih, ki bi jih pogosto
morala opravljati in opraviti država. Tega so
se očitno zavedali tudi organi ZDUS, ki so že
v letu 2013 zahtevali konsolidacijo premoženja, ki je še ostalo od premoženja, ki je bilo
ob privatizaciji namenjeno upokojencem, to je
premoženje Kapitalske družbe pokojninskega
in invalidskega zavarovanja, naložba v Zavarovalnici Triglav in 10 % od prodanega državnega
premoženja.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati z letom 2013,
je določil, da se do konca leta 2014 ustanovi
demografski sklad. Poseben zakon naj bi uredil
delovanje in določil dodatne vire, kar vse naj bi
prispevalo k ustvarjanju pogojev za zagotovitev
varne starosti bodočim generacijam upokojencev.
Rok za ustanovitev sklada je potekel, zgodilo
se ni nič. Le Zakon o slovenskem državnem
holdingu je prinesel določbo, da se Kapitalska
družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja do konca letošnjega leta preoblikuje v
neodvisni rezervni demografski sklad. Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi za obdobje
2014-2018 je rok za ustanovitev skrajšal na 30.
junij letošnjega leta, kar pa zopet očitno ne bo
prineslo rezultata.
Poleg pisnih zahtev za ustanovitev rezervnega demografskega sklada smo se predstavniki
ZDUS sestajali tudi s poslanci, z ministrico za
delo, družino in socialne zadeve in s predsednikom vlade. Poleg medlih obljub, da bosta ministrstvi za delo in za finance pripravili osnutek
zakona, se ni zgodilo nič. Tudi osnutka zakona
ni. Rok za ustanovitev sklada iz Koalicijskega
sporazuma se izteka, z zakonom določen rok
se počasi, vendar vztrajno približuje. Za Vlado
z zakoni določeni roki ne veljajo? Treba jih bo
vprašati.
Ana Bilbija
Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto
Novice iz društvenega življenja
Predstavitev zbornika Sodelovanje v projektu
Mojemu mestu
Živa knjižnica
NOVO MESTO - Naše društvo se je ob 650-letnici
Novega mesta poklonilo mestu tudi z zbornikom Mojemu mestu. Posvetili so mu ga literati sekcije Snovanja in
likovniki sekcije Jutro. Zbornik so predstavili v prostorih
RIC-a 18. maja.
NOVO MESTO - Projekt Živa knjižnica – Ne sodi knjige po
platnicah sta tudi letos organizirala v Novem mestu Društvo
za razvijanje prostovoljnega dela in organizacija Legebitra iz
Ljubljane v skrbi za ozaveščanje človekovih pravic ogroženih
skupin, ki se soočajo s predsodki družbe.
Predstavitev je pospremila razstava slikarjev likovne sekcije,
ki je obogatila stene predstavitvenega prostora in z diapozitivi
pospremila recital sodelujočih literatov. Likovniki so mestu
posvetili tudi razstavo, ki je bila postavljena na ogled v prostorih društva, nato pa v Domu starejših občanov v Šmihelu.
Mentor slikarjev Zdravko Červ je orisal delovanje sekcije
Jutro in predstavil njihovo tehniko upodobitev. Tereza Balažević, predsednica literatov, je poudarila 13-letno delovanje Snovanjcev na širšem dolenjskem kulturnem področju.
Dogodek je zanimivo povezoval Maks Starc, vokalno so ga
popestrili pevci in pevke našega pevskega zbora, ki ga je vodil
dirigent Blaž Klemenčič, in mlada glasbenica Eva Hočevar.
Zbornik je izšel kot prva knjiga novoustanovljene založbe
Snovanja pri društvu, katere cilj je pomagati svojim članom pri
izdaji knjig in prepoznavnosti na širšem kulturnem območju.
Predsednica društva Rožca Šonc je spregovorila o literarnem
in likovnem ustvarjanju starejših, dragocenem spominskem
zapisu upokojenskih doživetij, Tone Kotar, predsednik komisije za kulturo v pokrajinski zvezi DU, je pohvalil aktivno
kulturno delovanje društva. Mentor Snovanjcev in glavni
urednik zbornika Milan Markelj je povedal, da so osebna
doživetja, izražena v prozi, pesmih, aforizmih rezultat rednih mesečnih srečanj, kjer so literati jezikovno in slogovno
brusili zapisano, vendar ohranjali pristni osebni izraz. Tudi
samo mesto je po njegovih besedah mesto s posebno dušo
in srcem, ki je že od nekdaj v umetnikih spodbujalo veliko
ustvarjalno moč in še vedno tli tudi v besedi in sliki ustvarjalcev – upokojencev. Poudaril je, da je zbornik velik dosežek,
ki je skušal preprosto in doživeto ujeti z besedami in barvami
dušo mesta, ter je pomembno darilo našemu mestu in spomin zanamcem na generacijo iz današnjih dni.
Rezka Povše
Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih
družbeno ogroženih skupin, ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji
ter jo deliti z obiskovalci – bralci. Med nje družba uvršča tudi starostnike, ki se srečujemo s predsodki in stereotipi, kot so nemočnost,
sebičnost, ogovarjanje in pritoževanje, nerazumevanje mlade generacije, oklepanje svojega premoženja in premalo stika z vsakdanjostjo.
Vsak bralec si je lahko za 30 minut izposodil živo knjigo, predstavnika
ali predstavnico ogrožene skupine (istospolno usmerjenega, osebo, ki
se samopoškoduje, narkomana, feministko, psihičnega bolnika, žensko iz varne hiše ali tudi starostnico). Bralci so se soočili z lastnimi
predsodki – stereotipi, ki so značilni za okolje, iz katerega prihajajo, ter
so imeli priložnost govoriti z eno od naštetih oseb in spoznati, kakšno
je njeno življenje v resnici.
Lansko leto sem se na predlog našega društva srečala z mladimi v Hiši
kulinarike v Novem mestu, ki so bili moji bralci - dijaki srednjih strokovnih šol, letos sem bila z novomeškimi gimnazijci. Bila sem knjiga
Starostnica. Imela sem 10 bralcev; z njimi sem z lahkoto vzpostavila
prijeten stik. Starostnike poznajo in so pomemben del njihovega življenja. Skoraj vsi imajo dedke in babice, ki nimajo značilnosti stereotipov. Iz pogovora sem ugotovila, da jih imajo mladi radi, ker jim ne
»težijo« kot njihovi starši. Na starostnike so navezani, pri njih dobijo
čustveno podporo, ki je je premalo pri zaposlenih starših. Dedki in
babice imajo za njih dovolj časa, jim tudi finančno pomagajo in vplivajo
na njihovo samozavest.
Mišljenje mlade generacije o nas - starostnikih je pozitivno, če sledimo sodobnemu času in mladim dovolimo hoditi po začrtani poti
ter jih nevsiljivo usmerjamo. Mladi so spoštljivi do starih, ker vedo,
da potrebujemo drug drugega in se skupaj bogatimo z življenjskimi
izkušnjami. Njihovo sporočilo je: »Imejmo se radi in skupno bomo
prebrodili vse težave!«
Vsakemu mojemu bralcu sem v imenu DU podarila zbornik Snovanja,
da bi spoznali ustvarjalni in čustveni utrip starostnikov našega društva.
Rezka Povše
Junij 2015
SOPOTJA 28
5
Novice iz društvenega življenja
Družabno srečanje
članov Literarne
sekcije SNOVANJA
DU NM
NOVO MESTO - Zadnje srečanje članov literarne sekcije SNOVANJA v šolskem letu 2014/15 smo zaključili
s pohodom po poti Machove dediščine. Po njej nas je
popeljal naš član Marjan Hren. Pot nas je vodila z Malega Slatnika mimo mlina, ki ga je načel zob časa, dalje po
posušeni strugi Mlinščice, do večnega počitka družine
Mach na Velikem Slatniku, mimo graščine, od katere je
ostal le portal na gospodarskem poslopju, do zakletega
oreha. Pohod smo zaključili na Ptičjem bregu kota 303
na Potov Vrhu na domačiji Hren. Med potjo smo prisluhnili pripovedi o življenju družine Mach, si ogledali
več izvirov, prisluhnili Marjanovim zgodbam iz otroških
dni in idejam za ureditev poti. In kdo je bil Mach? Na Veliki Slatnik se je sredi 19. stoletja iz
Češke preselila družina Mach. Johann Mach je iz Azije dobil
jajčeca japonske sviloprejke ali jamamaja in jo skušal gojiti v
teh krajih zaradi pridobivanja svile. Metulji so mu ušli v naravo in se naselili pri nas in širše po Evropi. Iz družine Mach
je tudi znameniti fizik in filozof Ernest Mach, ki je preučeval
pretakanje tekočin in odkril Machovo število, ki nastopi pri
gibanju teles z nadzvočno hitrostjo.
Člani DU Mali Slatnik so se odločili, da prostovoljno uredijo pozabljeno dediščino in jo tako predstavijo širši javnosti.
Med najbolj zagnanimi je ravno naš član Marjan.
Naše druženje so popestrili mentor Milan Markelj, predsednica DU NM Rožca Šonc, podpredsednica za področje kulture Majda Škof in predsednik PZDU Jože Jazbec.
Vsak izmed njih nas je nagovoril, ter poudaril pomembnost
ustvarjanja in druženja.
Anica Mušič
6
Likovna razstava
NOVO MESTO – V petek, 10. aprila 2015 smo v prostorih Društva upokojencev Novo mesto odprli likovno
razstavo, ki je posvečena 650-letnici Novega mesta. Svoje
slike z motivi Novega mesta je razstavilo 18 članov likovne sekcije Jutro, ki sicer združuje 34 članov. Otvoritveno
slovesnost so popestrili člani pevskega zbora DU Novo
mesto, kitarista Ana Grobler in Tilen Hrovatič ter član literarne sekcije Snovanja Ivan Hrovatič. Predsednica DU
Novo mesto Rožca Šonc se je likovnikom zahvalila za njihovo ustvarjalno delo in jim zaželela še veliko uspehov. Ob
zaključku slovesnosti je povezovalka programa Majda Škof
vse prisotne povabila k ogledu razstave in na skromno pogostitev. Likovno razstavo si do nadaljnjega lahko ogledate
v klubskih prostorih društva ter v večnamenskem prostoru
v 1. nadstropju.
Irena Tratar
Bridge sekcija na DU
Novo mesto
Lani smo na pobudo in pod vodstvom g. Vladimirja
Uglešića začeli z začetnim in nadaljevalnim tečajem plemenite igre s kartami – bridga. Zdaj nas je v Novem
mestu že preko 20, ki si pogosto z njim krajšamo čas in
razgibavamo sive celice.
Razvoj igre se je začel v 18. stoletju v Veliki Britaniji in ZDA,
kjer se je igral predhodnik bridga – whist. Modificirana oblika, ki je prinesla adutno barvo in odprte karte na mizi, je
nastala šele v začetku 20. stoletja in hitro osvojila svet. Igra
se igra z 52 kartami, ki jih poznamo tudi iz remija, kanaste
in podobnih iger. Igrajo jo 4 igralci oziroma dva para. Od
Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto
Novice iz društvenega življenja
Srečanje pevskih zborov DU Dolenjske in
Bele krajine
SEMIČ - V petek, 8. maja 2015, je potekala 13. revija pevskih zborov Društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Na reviji, ki se je odvijala v dvorani Kulturnega centra v Semiču, je sodelovalo 11 zborov. Srečanje je strokovno
spremljala profesorica Cvetka Krampelj, predstavnica ZDUS-a pa je bila gospa Marija Orešnik, članica komisije za
kulturo in izobraževanje. Na prireditvi je nastopila tudi mlada pianistka Lucija Kambič, učenka 7. razreda.
Člani MePZ Društva upokojencev Novo mesto, ki jih vodi priznani glasbenik Novomeščan Matej Burger, so se na srečanju predstavili s prleško ljudsko »Pri sôsedi«
in s pesmijo »Naj bo pomlad« v priredbi Andreja Resnika.
Vsem pevovodjem smo se s skromnim šopkom zahvalili za njihovo prizadevnost. Po prireditvi smo za vse nastopajoče pripravili večerjo.
Komisija se je po posvetu odločila, da na Državnem srečanju pevskih zborov našo
regijo letos zastopa Ženski pevski zbor iz DU Metlika, ki ga vodi zborovodkinja
Irina Kolar.
Majda Škof
Šola zdravja
NOVO MESTO - Jutranja telovadba na zelenici pod Planetom Tušem se je »prijela«. Vsako jutro od ponedeljka
do petka nas telovadi od 30 do 45 takih, ki skrbimo za
svoje zdravje. Po telovadbi pa gremo še na kavo in klepet
v bližnji gostinski lokal.
Prejšnji mesec, 9. maja, smo gostili vse skupine ŠZ Dolenjske in Bele krajine. Pod vodstvom dr. Nikolaya Grishina nas je
telovadilo preko 120 udeležencev, imeli smo pa tudi kar nekaj opazovalcev. Nekateri udeleženci so pripeljali s seboj tudi
svoje vnuke, ki so z nami telovadili. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so sodelovali najmlajši udeleženci, smo za
vse organizirali voden ogled Novega mesta, ogled razstave ob 650-letnici Novega mesta v Dolenjskem muzeju in ogled
našega mesta ob vožnji po reki Krki.
Na jutranjo telovadbo ste vabljeni vsi, ki radi kaj postorite za svoje boljše počutje. Pridite, veseli vas bomo.
Darinka Smrke
učenja do začetka igre je le nekaj korakov, prava igra pa pravo damo in pravega gospoda hitro osvoji. Tudi nas je.
Vsak ponedeljek smo se zbirali v RIC-u, vsak petek v Društvu upokojencev.
Na prvem malem turnirju se je porodila ideja, da gremo spomladi skupaj
nekam na morje in posvetimo nekaj
dni samo bridgu. Od ideje do izvedbe
je minilo le nekaj mesecev in tako smo
se 18. maja odpravili v kamp Kozarica v Pakoštanih, kjer so nam prijazno
ponudili namestitev v premičnih hišah,
prostore za igranje in tudi nagrade za
najuspešnejše udeležence. Vodstvo
kampa je prijazno poskrbelo za vrsto
detaljev, kakor tudi za polpenzione za
Junij 2015
SOPOTJA 28
tiste, ki si nismo želeli sami kuhati.
Iz Novega mesta smo prišli 4 pari,
pridružili pa so se nam tudi začetniki
in izkušeni igralci iz Celja, Velenja in
Maribora, tako da je skupaj nastopilo
8 slovenskih parov. V goste smo povabili za en večer še 2 para iz Zadra.
Turnir je vodil g. Uglešić ob pomoči in
sodelovanju g. Orača.
Zanimivi boji, prijetno vreme, toplo
morje in topli večeri so naredili Bridge
Kozarica 2015 za res prijetno doživetje.
Dva večera ob kitari in pesmi, ki ju je
vodil g. Tolja Orač, predsednik Bridge
zveze Slovenije, sta bila nepozabna. Ob
odhodu smo si obljubili, da se v Kozarico še vrnemo, morda že letos jeseni.
S seboj povabimo druge vas junake,
vas k’terih rama se ukloniti noče…
Že jeseni bo g. Uglešić pripravil nov
začetniški in nadaljevalni tečaj. Toplo
vabimo vse, ki imate žilico za karte, da
se nam pridružite. Za tečaje se lahko
prijavite v DU Novo mesto.
Andrej Kosec
7
Novice iz društvenega življenja
Namizni
tenis Letovanje v Hotelu Delfin v
Izoli
SUHOR – 19. marca 2015 je bilo
na Suhorju odprto prvenstvo v namiznem tenisu. Od prijavljenih štirih
ekip so se prvenstva udeležile tri ekipe: Novo mesto, Črnomelj – Semič
in Metlika. Zmagala je ekipa Novega
mesta, druga je bila ekipa iz Metlike
in tretja Črnomelj – Semič.
Marija Golob
IZOLA – S svakinjo sva se odločili, da se priključiva našim upokojencem in
greva na enotedenski oddih v Izolo. Organizacija je bila enkratna, avtobus
nas je pobiral na postajah, ki so najbližje domu. Ob vstopu na avtobus nas je
pozdravila gospa Slavka, ki je ves čas vožnje in bivanja v Izoli skrbela za nas.
V hotelu so nam dodelili sobe, ki so zelo udobne, lepe, urejene in čiste. Osebje
je bilo ustrežljivo, hrana pa zelo okusna in raznolika. Vsak je lahko izbral, kar mu je
najbolj ustrezalo. Sprehodi ob morju so bili zelo prijetni. V bazenih vlada čistoča in
red. Ob večerih se je vedno kaj dogajalo – glasba, ples. Tudi na izlet smo se odpeljali. Vinogradnik nam je razkazal vinsko klet, vinograde in nas je tudi lepo pogostil.
Teden je kar prehitro minil in že je bilo treba pripraviti kovčke za odhod. Vožnja
proti domu je bila zelo udobna. Domov smo prišli spočiti in polni prijetnih vtisov.
Jelka in Nani Plaper
Srečanje v Padežu
Turnir v
pikadu
SEMIČ – 18. marca 2015 se je
v gostišču Pezdirc v Semiču odvijal
turnir v pikadu, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Semič.
Tekmovalo je petnajst ženskih in
štirinajst moških ekip, med njimi
tudi društva invalidov. Udeležila se
ga je tudi ženska ekipa DU Novo
mesto, ki je zasedla odlično četrto
mesto. Med posameznicami je bila
najboljša naša Slavka Rifelj z 938
točkami. Ekipno sta najboljši mesti
zasedli ženska ekipa DU Prečna
ter moška ekipa DU Semič.
Marija Golob
8
PADEŽ - V sredo, 27. maja 2015, je
imelo poverjeništvo Birčna vas občni zbor
in piknik v Padežu. Februarja sklican zbor
je bil zaradi snega preklican, tokrat pa nam
jo vreme ni zagodlo. Uradni del je bil kratek in brez velikih formalnosti. Sklepčnost
ni bila vprašljiva. Zbor je za naslednji dve
leti ponovno izvolil Franca Zupančiča za
predsednika poverjeništva Birčna vas.
Zbrane je pozdravila predsednica DU
Novo mesto ga. Rožca Šonc in se posebej zahvalila Jožetu Klobučarju za dolgoletno opravljanje dolžnosti praporščaka ter mu zaželela hitro okrevanje po
zahtevni operaciji noge.
Prizadevni člani in članice so pripravili nekaj dobrot z žara in prisotne tudi postregli.
Zbor in piknik je bil po dobrih dveh urah končan in zadovoljni smo se razšli.
Bogdan Mali
Prijetno sobotno druženje
PODGRAD – V poverjeništvu Podgrad se trudimo, da bi se več družili in srečevali
ob raznih priložnostih. Pohodniška skupina lepo deluje in o tem smo že večkrat poročali. Vemo pa, da se marsikdo pohoda ne more udeležiti. Zato smo že drugič pripravili piknik v domačem kraju. Na lepo sobotno popoldne, 16.5.2015 smo se v kar
velikem številu zbrali na športnem igrišču v Koroški vasi. Letos sta se nam pridružili
tudi predsednica Rožca in vodja
izletniške sekcije Slavka. Ob vsem
dobrem je zadonela tudi domača
pesem. Preživeli smo lepo sobotno popoldne. Podobnih srečanj
si še želimo.
Marija Turk
Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto
Novice iz društvenega življenja
Starejši za
starejše
NOVO MESTO, KANAL OB
SOČI - Društvo upokojencev Novo
mesto se je leta 2005 vključilo v vseslovenski program »Starejši za višjo
kakovost življenja doma.« V program
je vključenih 1660 oseb, starejših od
69 let, pri čemer pa članstvo v društvu
ni pogojeno z vključitvijo v program.
Obiske na domu opravlja 26 marljivih
prostovoljk in prostovoljcev.
V letošnjem letu so prostovoljke in
prostovoljci opravili že 484 obiskov,
na novo se je v projekt vključilo 36
oseb. Ob obiskih prostovoljci nudijo osebam tudi različne pomoči (od
hišnih opravil, dostave iz trgovine,
prevoz k zdravniku, največ pa je druženja). So pa tudi primeri humanitarne pomoči, pri katerih poleg društva
sodeluje tudi Karitas, s katerim zelo
dobro sodelujemo. V težjih socialnih
primerih se vključi tudi socialna svetovalnica, ki pomaga razrešiti prenekateri primer.
Delo, ki ga opravljajo prostovoljke in
prostovoljci, je neprecenljivo, zato gre
vsem vsa pohvala in zahvala.
In še nekaj: v mesecu maju je Društvo
upokojencev PZDU Severne Primorske organiziralo srečanje prostovoljk
in prostovoljcev v Kanalu ob Soči.
Udeležili so se ga tudi naši prostovoljci. Čeprav je bilo vreme turobno
in deževno, je sobota v krogu prijetnih in dobro mislečih ljudi minila zelo
prijetno. Zahvala tudi organizatorjem,
resnično so se potrudili in nam pripravili nepozaben dan.
Skupina projekta Starejši za starejše
Katere vsebine v programu
Hiše sožitja pa vas najbolj
zanimajo?
Program Hiše sožitja je zanimiv, vesel in poučen. Oblikujemo ga člani društva
sami s svojimi pobudami in predlogi. Vabimo vas, da nas obiščete. Cenili bomo
vaše predloge za program Hiše sožitja.
In kaj o programu Hiše sožitja menijo naši člani?
Jožef Smrekar: Najprej sem se na društvu udeleževal kegljanja, vključila me je Ida Celič. Obiskoval sem tudi jogo, po infarktu
pa so mi priporočali še neko aktivnost za izboljšanje spomina. Ko
sem postal še vdovec, sem bil osamljen. Vedel sem, da moram
nekaj storiti zase, zato sem se začel udeleževati računalniških uric
v sklopu društva. Urice obiskujem redno, zadovoljen sem, ker
mi pomagajo pri izboljšanju spomina, zelo pa mi koristi tudi druženje in pogovor. To mi
ohranja vitalnost.
Ljubica Murn: Z veseljem delam na projektu medsebojne pomoči starejših - Starejši za starejše. Zato me v programu Hiše
sožitja zanimajo predavanja in delavnice s socialno tematiko in
vsebine, ki pomagajo reševati težave starejših, svetujejo pa tudi
njihovim družinskim članom – vse v skrbi za kvalitetno življenje
in lepo jesen življenja.
Milena Škerlj: Knjige so moje zveste spremljevalke. Ljubezni
do knjig in branja so me naučili moji starši. Posebno lepi spomini
me vežejo na čas, ko sem knjige brala svojim otrokom in vnukom. Iz ponujenih vsebin društva upokojencev najraje izberem
predstavitve novih knjig ter srečanja z domačimi pisatelji, še posebno pa me navdušujejo mladi avtorji.
Jožica Rogina: Fizična in umska aktivnost nam upokojencem
bogati življenje, nas ohranja v kondiciji in blagodejno vpliva tudi
na zdravje. Naše DU organizira veliko aktivnosti, kjer lahko vsak
član zadovolji svoje interese. Sama se z veseljem udeležujem
abonmajskih gledaliških predstav v Mestnem gledališču v Ljubljani, ki jih za društvo organizira ga. Veronika. Od začetka delovanja Šole zdravja maja 2014 pa se vsakodnevno udeležujem
telovadbe na zelenici pod Tušem. To je moj prijeten začetek dneva, ko se razmigam in
nasmejem v veseli družbi, pogosto pa po telovadbi nadaljujemo druženje še ob kavici.
Ne ustavi nas niti slabo vreme niti mraz.
Dušan Fortuna: Rad imam izlete, potovanja in sem pristaš
redne rekreacije. Kot vaditelj skupine začenjam dan z jutranjo
telovadbo Šole zdravja. Poleg tega me med vsebinami Hiše sožitja najbolj privlačijo potopisna predavanja, ki ponujajo prisrčen
pogovor o zanimivih doživetjih, kulturi in načinu življenja v krajih,
ki jih predstavljajo popotniki.
Vabimo vas, da v programu Hiše sožitja poiščete vsebine, ki vas zanimajo, in s svojimi
predlogi sooblikujete program Hiše sožitja za naprej! Prisrčno vabljeni!
Darinka Smrke
Predsednica programskega odbora Hiše sožitja
Junij 2015
SOPOTJA 28
9
Novice iz društvenega življenja
VABIMO NA POLETNE AKTIVNOSTI V HIŠO SOŽITJA
Boste preživeli počitnice z vašimi vnuki, pa ne veste kaj vse bi počeli?
Boste dopust preživljali tudi doma, pa bi vam odgovarjalo kakšno urico ali dve preživeti v dobri družbi?
Pridružite se nam od 6.7.2015 do 14.8.2015 med 9. in 11. uro vsak delovni dan!
»PREŽIVETJE V NARAVI«
Naučili se bomo nekaj o užitnih
rastlinah, gobah in kako preživeti brez
elektrike.
»PIP«
Ples, igra, petje..povabili bomo pevce in
glasbenike, spoznali gramofonske plošče,
kasete, cdje, iPODe, ljudske pesmi,
stare plese, moderne plese.
»KREATIVA«
Razvijali bomo našo ustvarjalno
žilico. Risanje in fotografiranje.
Otroke bi navdušili z uporabo
fotoaparatov, po mestu posneli
fotografije druženja različnih
generacij.
»MIGAJ Z NAMI«
Pridružili se bomo se različnim
športnim sekcijam DU.
DELAVNICE SO BREZPLAČNE!
ODLOČITEV JE NA VAŠI STRANI, PRIČAKUJEMO VAS V
NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH:
• Brežice, Cesta prvih borcev 9, tel.: 07 620 05 00,
ENODNEVNA
KOPANJA V DELFINU – IZOLA
• Celje, Miklošičeva 4, tel.: 03 620 93 80,
• Hrastnik, Ulica Prvoborcev 1a, tel.: 03 620 94 60,
V juliju in
avgustu vas vabimo na enodnevna kopanja v hotel
• Jesenice, Cesta maršala Tita 63, tel.: 04 281 53 20,
• Kamnik, bo
Tomšičeva
tel.: 01 izpred
320 66 70, TUŠ-a.
Delfin. Odhod
ob11,6:30
Koper, Gortanov trg 1, tel.: 05 620 34 00,
•
Kranj, Koroška cesta 19, tel.: 04 28 15 307,
Murska Sobota, Lendavska 3, tel.: 02 620 93 70,
•
Ptuj, Ulica heroja Lacka 12, tel.: 02 620 93 60,
•
Ravne na Koroškem, Trg svobode 20, tel.: 02 621 24 90,
•
Trbovlje, Trg revolucije 6a, tel.: 03 620 94 20,
Prepričali so se, da smo najugodnejši:
• 12 mesecev ni stroškov vodenja, sicer pa je ta strošek samo
0,80 EUR/mesečno,
• imetniki računa z rednimi prilivi pokojnine imajo 0,6 odstotne točke nižjo
kreditno obrestno mero,
• za plačila doma in v tujino vam računamo najnižje stroške provizije,
• uporaba trajnika in elektronske banke DH Plus vam omogoča najnižje stroške
poslovanja,
• za imetnike računa z rednimi mesečnimi prilivi pokojnine znaša provizija za plačilo
položnic na bančnem okencu do 0,35 EUR,
• varčevalna knjižica nad 31 dni,
Nova Gorica,
Tolminskih puntarjev 4, tel.: 05 620 34 10,
* Termini• veljajo
obUlicazadostnem
• Novo mesto, Glavni trg 10, tel.: 07 620 54 30,
številu prijav
in
primernem
vremenu.
• Postojna, Titov trg 3, tel.: 05 620
35 40,
Enodnevni
izleti
• Rogaška
Slatina, Prvomajska ulica 29A, tel.: 03 620 05 50,
• Sevnica, Glavni trg 24, tel.: 07 620 05 10,
Prevoz • Sežana, Partizanska cesta 7, tel.: 05 620 35 20,
• Slovenj Gradec, Glavni trg 26, tel.: 02 620 94 40,
Prevoz •inSlovenska
kosiloBistrica, Trg svobode 22, tel.: 02 620 93 50,
• Slovenske Konjice, Stari trg 12, tel.: 03 620 05 60,
pri Jelšah,
cesta 25,bazen
tel.: 03 62 03 750,
Kopanje• -Šmarje
notranji
inRogaška
zunanji
PONUDBA
ZA UPOKOJENCE
VEDNO VEČ UPOKOJENCEV IMA SVOJ OSEBNI RAČUN
V DELAVSKI HRANILNICI
• tekoči in dodatni limit obrestujemo samo z 6,50 % letno obrestno mero,
Načrtujemo
naslednje termine:
• Litija, Ljubljanska cesta 3, tel.: 01 32 06 680,
• Ljubljana center, Miklošičeva 5, tel.: 01 300 02 11 (217, 221),
2.7.2015
6.8.2015
Dalmatinova 4, tel.: 01 300 02 04,
• Ljubljana Fužine, Nove Fužine 8, tel.: 01 320 76 90,
9.7.2015• Ljubljana Stožice,
13.8.2015
Dunajska 185, tel.: 01 300 20 70,
• Ljubljana Šiška, Pavšičeva 4, tel.: 01 320 66 50,
23.7.2015
20.8.2015
• Maribor center,
Glavni trg 25, tel.: 02 620 93 30,
Gosposka ul. 24, tel.: 02 620 93 45,
• Maribor-Nova vas, Kardeljeva cesta 57, tel.: 02 621 24 80,
30.7.2015
•
»IGRAJMO SE«
družabne igre. Lesene igre, igre s
kredo, besedne igre. Kako so se igrali
včasih in kako se igrajo danes.
Večpodrobnostiopočitniškihaktivnostibovkratkemobjavljenonaspletu:
www.nm-upokojenci.si,vsepotrebneinformacijepadobitetudivtajništvudruštva.
Številoudeležencevjeomejeno,zatovasprosimozapredhodnoprijavona07/30 212 40!
Za dobro počutje v poletju
in jeseni načrtujemo:
•
»KUHARIJA«
Od babičinih marmelad pa do
sodobnih »smoothijev«.
• dvigi na bankomatih po Sloveniji in članicah monetarne EU so brez provizij.
Cena
15 EUR
25 EUR
6 EUR
• Velenje, Šaleška 20, tel.: 03 620 93 90,
*V primeru
manjšega števila prijav si pridržujemo
• Zagorje ob Savi, Cesta Borisa Kidriča 5, tel.: 03 620 05 70,
pravico
do Ulica
spremembe
• Žalec,
Savinjske čete 5, tel.:cen.
03 620 94 70,
vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.
E-mail:
[email protected]
10. SEPTEMBRA
SE BOMO ODPRAVILI
Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si
NA IZLET V NEZNANO
Več informacij o izletih dobite pri ge. Slavki Antić, 041 308 329.
Ljubljana, junij 2015
PRIVARČEVALI BOSTE 16 EUR NA MESEC
PRODUKTI:
Osebni račun
- vodenje
- nadomestilo za dvig gotovine
na bankomatih
- sprememba višine limita
Elektronsko bančništvo
- pristopnina
- mesečno nadomestilo uporabe
Plačilni promet
- nakazilo z UPN obrazcem na
bančnem okencu
- direktna obremenitev
DELAVSKA
HRANILNICA
DRUGE
BANKE
MESEČNI
PRIHRANEK
LETNI
PRIHRANEK
0,80 €
(prvo leto brez)
0€
1,70 €
1,70 €
20,40 €
0,47 €
56,40 €
0€
4,36 €
4,70 €
(za 10 dvigov)
0,36 €
0€
0,40 €
20,86 €
0,44 €
1,73 €
0,04€
20,86 €
0,48 €
0,35 €
1,70 €
0,30 €
6,75 €
(za 5 plačil)
0,90 €
(za 5 plačil)
81,00 €
0,12 €
MasterCard kartica
- letno nadomestilo za uporabo kartice
12,50 € hranilnica
16,00 €
0,29 €
Vaša Delavska
PRIHRANEK
16,47 €
4,36 €
10,80 €
3,50 €
197,80 €
Vir: pregled tarif za poslovanje preko transakcijskega računa - Banka Slovenije
DH_PUPO - Zgibanka Ponudba upokojenci A4 na A5.indd 1-2
22.5.2015 8:04:38
DH_PUPO - Zgibanka Ponudba upokojenci A4 na A5.indd 3-4
10
Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto
Novice iz društvenega življenja
Noč knjige 2015
13. Karavana ŠK
NOVO MESTO - Po vsej Sloveniji – od Goričkega do
Pirana - je v četrtek, 23.04.2015, potekala Noč knjige. Odkar je Unesco proglasil 23. april za svetovni dan
knjige, poteka ta projekt po vsem svetu, v Sloveniji pa
smo ga letos doživeli drugič in v njem z ustvarjalnostjo
in radovednostjo združili preko 100.000 ljudi.
ŠMARJE PRI JELŠAH - Karavana študijskih krožkov se je letos ustavila v Šmarju pri Jelšah. Najprej smo krožkarji - preko
200 nas je bilo, iz vseh koncev Slovenije - predstavili rezultate
svojega dela. V polni dvorani kulturnega doma smo peli, igrali,
plesali, zabavali in razlagali, izdelki udeležencev v razstavnih
prostorih knjižnice pa so vzbujali naše občudovanje. Organizatorji so se izkazali z odlično organizacijo in gostoljubjem
brez primere ter nam približali svoj prelepi kraj. Krožkarji
so si ogledali film o Šmarjah in Muzej baroka ter cerkvico sv.
Roka. Mentorji smo prisluhnili predavanju na temo povezovanja študijskih krožkov ter možnostih zaposlitve in zaslužka. Po
zagotovilih Nevenke Bogataj bodo tudi pobude mentorjev, izražene na strokovnem delu srečanja, na Andragoškem centru
Slovenije (ACS) skrbno premislili.
Nevenka Bogataj, ki koordinira študijske krožke na ACS-u, je njene
začetke takole opisala: »Ideja Karavane je nastala po desetih letih
delovanja študijskih krožkov. Čutili smo, da bi bilo lepo, da bi se
ti ljudje, ki jih zanimajo različne stvari, srečali ter izmenjali ideje
in izkušnje.«
Študijski krožek je oblika skupnega učenja petih do dvanajstih
odraslih oseb s podobnimi interesi, ki se vsaj petkrat srečajo, da
bi se načrtno učili vsaj 25 ur. Eno od temeljnih načel, po katerih
ŠK deluje, je dejavno spreminjanje okolja – z objavami v medijih
in organizacijo dogodkov. Model je bil pripeljan iz Skandinavije,
mi smo ga prilagodili našim potrebam in se je izredno dobro
prijel, saj imamo v Sloveniji že preko 300 študijskih krožkov, v
njih pa preko 3.000 udeležencev.
Marjana Štern
V Novem mestu je Noč knjige potekala na štirih lokacijah:
dopoldne v OŠ Bršljin in na Centru biotehnike in turizma,
popoldne in v večernih urah pa sta Noč knjige organizirali
Knjižnica Mirana Jarca in Hiša sožitja, medgeneracijsko središče pri DU.
Knjižnica MJ je pripravila Literarno popotovanje in voden
literarni sprehod po sledeh slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v Novem mestu. V popotovanju
smo sodelovali tudi snovanjci Rezka, Ivan, Marjan in Marinka, ki smo z branjem izbranih pesmi in odlomkov popestrili
sprehod po novomeških ulicah.
V naši Hiši sožitja je organizacijo literarnega dogodka prevzela pisateljica, članica Društva pisateljev Slovenije, ga.
Ivanka Mestnik. Na dogodek je povabila vse sodobne
dolenjske besedne ustvarjalce, tudi tiste, ki so bolj prepoznavni le v svojem okolju. Večer je potekal v sproščenem
vzdušju, brali smo odlomke svojih del, se predstavili, v kvizu spoznavali kulturne ustanove Novega mesta, prisluhnili
Štefki o njeni Bukvarnici, peli in podpisovali v zabavnem
srečelovu pridobljene knjige.
Hvala, ga. Ivanka, večer je bil čudovit. Naslednje leto se v
Noči knjige spet srečamo!
MaMi
Obisk vrtca Ostržek v Bršljinu
NOVO MESTO – Na lep sončen četrtek smo člani likovne skupine »JUTRO« slikali na prelepem Marofu. Mimo nas so
prikorakali razposajeni otroci skupine Metulji iz vrtca Ostržek s svojima vzgojiteljicama Ivanko in Betko. Otroci so bili
veseli, da so lahko opazovali slikarje pri svojem delu. Ko je slikar Zdravko stopil v stran, smo jim tiho dovolili, da z velikim
čopičem malo potegnejo po njegovi sliki v nastajanju. Ko smo videli iskrice sreče v radovednih očeh malčkov, nas ni več
skrbelo, kaj bo na to rekel naš Zdravko. Kaj pa mi moremo, če je prav on imel največji čopič in največje platno.
Govorili smo o našem ustvarjanju, o tem, da tudi v vrtcu
veliko rišejo in bi bili veseli, če jih obiščemo, da nam tudi oni
pokažejo, kaj znajo in kaj so jih prijazne učiteljice naučile.
Spet je prišlo sončno četrtkovo jutro, ko smo se zbrali pred
vrtcem. Otroci so nas zelo lepo sprejeli in nam ob prihodu
zapeli pesem dobrodošlice. Bili smo ganjeni, kajti njihov vrt
je bil prelepo pripravljen za ustvarjanje in vzdušje tako prijetno slavnostno. Vsak likovnik je dobil »šopek« otrok, posedli
smo se, razdelili barve, liste in ostalo orodje. Še preden nam
je uspelo razmisliti, kaj bi slikali, so otroci že naslikali svoje
risbice in hodili po nove liste. Nastala je cela zbirka slik. Naša
vodja Marija je predlagala, naj napeljemo vrvico med drevesi
in s kljukicami pripnemo nastale umetnine. Otroci so bili poJunij 2015
SOPOTJA 28
nosni, da so nam lahko
pokazali, kaj znajo. Mi
pa lahko rečemo, da si
tako pridnih, prisrčnih
in discipliniranih otrok
še želimo. Podarili so
nam ročno izdelane
rožice za spomin in nas pogostili s kavo, sadjem ter piškoti. Prijetno je bilo pokramljati s prizadevnimi vzgojiteljicami.
Hvala vam METULJI in PIKAPOLONICE, polepšali ste nam
četrtkovo dopoldne. Hvala tudi prizadevnim učiteljicam Ivanki,
Betki, Luciji, Damjani in Vladki.
Stanka Hrvatin
11
NANESI GEL.
BRIŠI BOLEČINO.
GIBAJ SE NAPREJ.
Naklofen gel vsebuje dietilamonijev diklofenakat.
www.naklofengel.si
Zanesljiv spremljevalec
na vsakem koraku.
Proti bolečinam v mišicah in sklepih .
Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
558-2015-B_NAKLOFEN GEL_Ad_210x148mm_SI.indd 1
20.5.2015 14:17:56
PZDU DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
VABI VSE ČLANE DU NOVO MESTO
NA SREČANJE ČLANOV DRUŠTEV
UPOKOJENCEV NAŠE REGIJE
V SOBOTO, 1. AVGUSTA 2015
S PRIČETKOM OB 10. URI NA JASO
V DOLENJSKE TOPLICE.
V KULTURNEM PROGRAMU BOSTA LETOS
SODELOVALI
GODBA LJUBLJANSKIH VETERANOV IN
FOLKLORNA SKUPINA DU ČRNOMELJ.
PO KONČANEM PROGRAMU IN RAZDELITVI
PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE
BO ZA ZABAVO SKRBEL ANSAMBEL »MAVRICA«.
VLJUDNO VABLJENI!