osnovna šola v šmartnem ob paki od leta 1834

OSNOVNA ŠOLA V ŠMARTNEM OB PAKI OD LETA 1834 DO ŠOLSKEGA LETA
1918/19
Stara šola.
Prvo šolo so v Šmartnem ob Paki začeli graditi leta 1832 in jo zgradili do leta 1834. Na prošnjo domačinov so za
prvega učitelja leta 1834 nastavili Ruperta Kapuna. S šolskim zakonom 25. 5. 1869 je bilo dotedanje cerkveno
nadzorstvo šol ukinjeno, kot nadzorne oblasti so postavili krajne, okrajne in deželne šolske svete. Zakon z dne 14.
5. 1869 je omogočil rabo materinščine kot učnega jezika, torej slovenščine. Novi zakon je uvedel tudi nove
predmete: risanje, petje, telovadbo, ženska ročna dela in realije - to je zemljepis, zgodovino, prirodopis in
prirodoslovje, ter določil šolsko obveznost, ki traja osem let. Po ukazu deželnega šolskega sveta za Štajersko z
dne 15. 7. 1880 je Okrajni šolski svet v Šoštanju izdal odlok o odprtju dvorazrednice v Šmartnem ob Paki s
šolskim letom 1880/81, ko so adaptirali Friedrichovo hišo. Leta 1889 se je šola povečala v trirazrednico. Ukaz
deželnega sveta z dne 25. 5. 1905, da se šola v Šmartnem ob Paki razširi v štirirazrednico, se je uresničil leta
1907.
Šola v Friedrichovi hiši.
4. novembra 1897 je bila ustanovljena podružnična šola Skorno – Novi klošter, v kateri je bil celodnevni pouk tri
dni v tednu v zimskem semestru, pet dni v tednu pa v letnem semestru. Jurij Pilih je bil prvi učitelj na tej šoli.
1
Prvi učitelj na podružnični šoli je bil Jurij Pilih.
Iz najstarejše ohranjene Šolske kronike izvemo, da se je šolsko leto 1882/83 pričelo oktobra, končalo pa avgusta.
Ker je bil šolski okoliš v Šmartnem ob Paki izredno velik, hribovit in ker so morali otroci hoditi v šolo tudi več kot
uro, so učenci prvega razreda od leta 1904 hodili v šolo popoldan, kljub temu, da je deželni šolski svet zahteval
razširitev trirazrednice z ekskurandno postajo v Skornem, s tem pa se domačini niso strinjali. Krajevnemu
šolskemu svetu v Šmartnem ob Paki je Okrajno glavarstvo v Slovenj Gradcu poslalo zahtevo za izvrševanje
njihovih zahtev, ker ni bila omogočena otvoritev šole, z grožnjo načelniku krajevnega šolskega sveta.
Leta 1909 so na območni učiteljski konferenci govorili tudi o preureditvi obstoječega učnega načrta za ljudske
šole, in sicer za učenje jezika, računstva in prirodoslovja.
Iz dopisa Krajevnemu šolskemu svetu, 22. decembra 1909, lahko kot zanimivost razberemo, da je bilo 27.
novembra 1909 ob 9. uri v učilnici Marije Puc samo 6°C. Ker strežnica ni pripravila kuriva, so morali otroke
predčasno spustiti domov. Težave s kurjenjem so imeli tudi v Skornem, kjer je učitelj Pilih dvakrat poslal otroke
predčasno domov, saj se je v učilnici preveč kadilo.
Iz dopisa Okrajnega šolskega sveta Šoštanj Krajevnemu šolskemu svetu pa izvemo še, da je 22. 6. 1884 meril
šolski vrt 325 m² in da je bil zanj odgovoren šolski vodja kot šolski vrtnar. Vrt je služil gojenju zelenjave, drevesnici,
učenju šolarjev ...
Iz naslednjega dopisa 10. 8. 1910 izvemo, da je potekal pouk v dveh stavbah, da so kurili z drvmi in premogom in
da je na šoli vodja Šolske matice.
24. 7. 1911 izvemo iz dopisa, da so zavrnili prošnjo o trajni uveljavitvi poldnevnega pouka.
V začetku 20. stoletja so šolska naznanila, podobna današnjim spričevalom, razdelili štirikrat letno. Številčne
ocene za posamezne predmete so bile od 1 do 5, ena je bila v tem času najboljša ocena. Šolski obisk je bil v
zimskih mesecih zelo dober, najslabši pa spomladi zaradi dela na polju. Starše, ki niso pošiljali otrok redno v šolo,
so kaznovali z denarno ali zaporno kaznijo. Šola je bila v začetku 20. stoletja nekajkrat zaprta za določen čas
zaradi nalezljivih bolezni ali celo zaradi pomanjkanja učiteljev, 15. junija 1915 pa zaradi nastanitve vojakov v novi
šoli.
Vir in literatura: Pečnik / Modrijan 1984, Šolska kronika I.
2
Število učencev
Šolsko leto
1869/70
1884/85
1889/90
1894/95
1899/00
1900/01
1901/02
1902/03
1903/04
1904/05
1905/06
1906/07
1907/08
1908/09
1909/10
1910/11
1911/12
1912/13
1913/14
1914/15
1915/16
1916/17
1917/18
Šoloobvezni
139
213
256
280
298
318
316
337
333
374
388
399
383
384
383
402
369
370
366
338
369
348
386
Aktivni
114
193
228
258
277
307
308
324
271
340
331
341
373
355
357
376
346
350
366
327
312
329
352
Šmartno
114
193
228
258
244
265
266
275
226
289
293
280
307
292
298
320
295
284
290
280
265
285
304
Skorno
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
33
42
42
49
45
51
38
61
66
63
59
56
51
66
76
47
47
44
48
Vir: Šolska kronika I.
Učenci 1. razreda leta 1915.
3
OSNOVNA ŠOLA V ŠMARTNEM OB PAKI OD ŠOLSKEGA LETA 1918/19 DO
1962/63
Pomembni dogodki
V Skornem je šola gostovala na domačiji Polakovih vse do šolskem letu 1923/24, ko je bilo zgrajeno novo
poslopje.
V šoli v Šmartnem ob Paki so zasvetile luči v šolskem letu 1925/26, ko je bila v občini napeljana elektrika.
V šolskem l. 1927/28 je Ministrstvo prosvete razširilo štirirazrednico v petrazrednico.
30. septembra 1929 je Ministrstvo za prosveto izdalo odlok, s katerim je postala 5. decembra 1929 šola v
Skornem samostojna.
Podružnična šola Skorno – Novi klošter.
Z odlokom dne 24. junija 1933, ob 100-letnici šole, se le-ta razširi v šestrazrednico. Od prvega do četrtega razreda
se je imenovala osnovna šola, od petega do šestega razreda pa višja narodna šola.
V šolskem letu 1948/49 prične izhajati šolsko glasilo »Kmet« (Jožeta Letonje).
Sedemletka, uvedena v šolskem letu 1948/49, se je v šolskem letu 1950/51 preimenovala v nižjo gimnazijo in
osnovno šolo. V tem šolskem letu se je podaljšala učna obveznost na osem let. Dosedanja trirazredna nižja
gimnazija se spremeni v štirirazredno. Prvi in drugi razred nižje gimnazije se vključita v sistem osemletnega
obveznega šolanja.
V šolskem letu 1951/52 se je obnovil tretji razred gimnazije.
V šolskem letu 1953/54 so pričeli s pripravami za izgradnjo nove šole, pričneta delovati pionirska in taborniška
organizacija, gradila se je tudi velika namenska knjižnica.
V šolskem letu 1954/55 se je preimenovala nižja gimnazija v osemletno šolo.
V šolskem letu 1957/58 so pričeli s šolsko reformo, pouk se je začel izvajati v dveh izmenah.
Julija 1959 so pričeli z gradnjo novega šolskega poslopja, 26. marca 1960 pa ustanovili Pionirsko šolsko zadrugo.
4
Zanimivosti
Šolski poslopji v kraju sta ostali med vojno nepoškodovani.
Zaradi španske bolezni se je pouk v šolskem letu 1918/19 pričel 3. januarja in zaključil 14. avgusta. Učenci so bili
v 8. oddelkih štirih razredov. Učni jezik je bil slovenski, nemškega so ukinili. Zaradi premajhnega števila učilnic je
potekal pouk dopoldne od 9. in popoldne od 13. ure.
Šolsko leto 1919/20 se je pričelo 4. novembra 1919. V tem šolskem letu v Skornem ni bilo učitelja do 16. julija
1920.
V šolskem letu 1920/21 so na šoli prvič potekale božične, velikonočne in binkoštne počitnice. Do tega šolskega
leta so učenci prejemali šolska naznanila štirikrat letno, od šolskega leta 1921/22 pa so 31. marca prejeli polletna
naznanila, 31. julija pa zaključna naznanila in izkaze o šolskem napredku. Vpeljana je bila srbohrvaščina kot učni
jezik.
V šolskem letu 1922/23 je na šoli prvič potekal dopolnilni pouk, prav tako so učenci prvič odšli na šolske izlete, s
poukom so pričeli 3. septembra, zaključili pa 26. junija. Takšen šolski koledar se je ohranil z razliko enega do dveh
dni vse do druge svetovne vojne.
V šolskem letu 1924/25 je bil uveden nerazdeljen dopolnilni pouk.
V šolskem letu 1925/26 so pričeli ocenjevati vedenje, napredek, pridnost. 28. 6. 1925 je izdan odlok Ministrstva
prosvete o oblačilih učiteljic v šoli in izven nje: »Učiteljica ne bodi modna dama ostriženih las, pobarvanih lic,
razkošnih in gizdalinskih oblek in bleščečega nakita, kar vse obrača nase pozornost ulice in daje povod za
umestne in neumestne opazke.«
V šolskem letu 1926/27 so bili učni predmeti: nauk o veri in morali, slovenski jezik, srbohrvaški jezik, začetni
stvarni pouk, zemljepis, zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, računstvo z geometrijskim oblikoslovjem,
spoznavanje prirode, risanje, lepopisje, ročna dela za dečke in deklice, petje, telovadba in mladinske igre. Učenci
so imeli od 22 do 28 ur pouka tedensko. Okrožnica z dne 23. 9. 1926 določa: »Učiteljice si morajo za možitev
izposlovati dovoljenje od Ministrstva prosvete. Le onim, ki se poroče z učiteljem, tega ni treba. Možitev brez
dovoljenja se smatra kot prostovoljni izstop iz službe.«
V šolskem letu 1927/28 se je pouk izvajal trikrat na teden tudi popoldan, izvajati so začeli nov »Pravilnik o
posječanju šole in obravnavanju šolskih zamud«, s katerim se je šolski obisk znatno izboljšal. Omenjen pravilnik je
predpisoval za starše denarno kazen in delo na občinskih poslih.
Šolsko leto 1928/29 se je pričelo 1. oktobra, na šolski vrt so postavili nov čebelnjak. Razrednika 4. in 5. razreda
sta z učenci sešila in zvezala nad 100 knjig šolske in učiteljske knjižnice.
Šolsko leto 1929/30 se je pričelo 15. septembra, v šoli so uvedli razredne hranilnice, decembra pa so priredili
Miklavžev večer. Na šoli je bil ustanovljen podmladek rdečega križa. Od 1930 so dobili učitelji občinska
stanovanja, za katera so plačevali stanarino, poročen učitelj je prejel v zimskih mesecih 2 m³ drv, samski polovico
manj, upravitelj pa, kolikor jih je potreboval.
Naslednje šolsko leto se je pričelo 1. septembra, pouk je potekal le v treh sobah, saj se je v eni učilnici začel
udirati pod. 14. 2. je zapadel tako visok sneg, da ¾ otrok ni moglo v šolo. Šolski nadzorniki so vzroke slabega
učnega uspeha pripisovali tudi dotrajanosti šolskih prostorov.
V šolskem letu 1931/32, ki se je pričelo 1. septembra, je spomladi za ošpicami zbolela več kot polovica otrok.
V Nadzorovalnem (nadzornem) poročilu lahko preberemo, da so v šolskem letu 1932/33 učne sobe premajhne, da
je šolsko poslopje v slabem stanju, da telovadijo na prostem in da je upraviteljstvo v dobrih rokah.
5
Učenci petega razreda Državne osnovne šole Šmartno ob Paki 1930/31.
V šolskem letu 1933/34 je mladinski pevski zbor šole nastopil na tekmovanju v dvorani Union v Ljubljani pod
vodstvom učitelja, pevovodja Oskarja Hudalesa, s pesmijo Biba leze, ki jo je uglasbil domači organist Franc
Klančnik mletu
Naslednje šolsko leto se je pričelo 4. septembra, 10. oktobra pa je odpadel pouk zaradi smrti kralja Aleksandra I.
V šolskem letu 1937/38 so uvedli namesto izraza »razred« izraz »oddelek«. Le-ta je vključeval učence, ki jih
poučuje en učitelj v eni učni sobi (učilnici).
V šolskem letu 1938/39 je Banska uprava predpisala število šolskih nalog, kako izbrati naloge in kako jih popraviti.
V šolskem letu 1939/40 so učenci skupaj z učitelji izvedli nekaj pogozdovalnih akcij, očistili nekaj sadovnjakov ter
škropili sadno drevje.
V času druge svetovne vojne se ni pisalo v Šolsko kroniko, je pa gospa Frida Jančič nekaj o tem obdobju zapisala
kasneje. Šola je bila leta 1941 sedemrazredna, pouk je potekal v dveh šolskih poslopjih, in sicer v nemškem
jeziku. Učitelji so učence pogosto kaznovali, najpogosteje s telesnimi kaznimi. Ko je nekoč učenec Turinek
zamudil na kopanje tri minute, ga je učitelj zgrabil in vrgel v globoko Savinjo, tako, da se je skoraj utopil Ker se je
prehladil, je čez nekaj dni umrl. Tako je bil šolski obisk zaradi strahu domačinov pred strogimi kaznimi dober.
Znanje je bilo slabo, zlasti pri matematiki. Do 15. oktobra 1943 je bila šola štirirazredna. Šolska poslopja so
popravljali toliko, da je pouk lahko potekal v štirih sobah, primanjkovalo pa je učil in učnih pripomočkov. Od 12.
septembra 1944 ni bilo več pouka, ker so po napadu okupatorja na Šmartno trije učitelji zbežali v Celje.
Šolskem letu 1946/47 se je pričelo 15. septembra, oktobra pa so bili na šoli ustanovljeni pionirski odredi in čete,
učenci so v akciji jeseni pobirali žir, spomladi pa koloradskega hrošča.
Šolsko leto 1947/48 se je pričelo 15. septembra, končalo 26. junija, prvič so organizirali izpit za prehod iz osnovne
šole v 1. razred gimnazije.
V šolskem letu 1948/49 so lahko učenci naročili revije Pionir, Pionirski list in Ciciban, roditeljski sestanki so bili
slabo obiskani, na šoli je deloval pionirski odred »Kmet«, spomladi so dobili radio, za učence so izvedli zdravniški
pregled. 3. januarja je bila ustanovljena t. i. mlečna kuhinja, v kateri so pripravljali malico za učence.
6
V šolskem letu 1950/51 je Ministrstvo za prosveto LRS izdalo nov učni načrt. Verouk se v tem šolskem letu v šoli
ni poučeval. Trirazredna nižja gimnazija se je spremenila v štirirazredno, prvi in drugi razred nižje gimnazije sta se
vključila v sistem osemletnega obveznega šolanja. Zaradi pomanjkanja prostora je imel prvi razred popoldanski
pouk. Delo v šoli je bilo moteno zaradi pomanjkanja zvezkov, knjig, pripomočkov, zaradi odnosa domačih do šole
in šolskega dela, zaradi popoldanskega pouka in pa tudi zaradi gripe. Šolski obisk je bil zadovoljiv kljub
pomanjkanju oblačil in obutve dijakov. V šolski kuhinji, ki je zaradi pomanjkanja prostorov pričela s svojim delom
šele v drugem polletju, je kosilo 50 otrok. Pouk telesne vzgoje je bil v zimskem času in deževnih dneh v domu
Ljudske prosvete, v poletnem času in ob lepem vremenu na igrišču TD-ja. 23. maja je 20 učencev sodelovalo na
Titovi štafeti. Ustanovljena je bila taborniška organizacija, njen prvi sestanek je bil 29. junija 1951.
V šolskem letu 1951/52 je postal upravitelj šole Zorko Kotnik, trije roditeljski sestanki so bili dobro obiskani, šola
je imela prostorske težave, število knjig se je v obeh knjižnicah precej povečalo.
V šolskem letu 1953/54 se je še vedno poučevalo po odobrenih učnih načrtih iz leta 1953, na treh roditeljskih
sestankih je bila udeležba dobra. Ker je po vojni število otrok naraščalo, je bila nujna izgradnja nove velike šole.
Zaradi pomanjkanja denarja, so le krpali stari poslopji, zaradi prostorske stiske je pouk potekal dopoldan in
popoldan in celo v prostorih Krajevnega urada in doma Ljudske tehnike. Posledica tega je bil slabši učni uspeh, na
osnovni šoli 71 %, na nižji gimnaziji samo 63 %. Ker je bilo malo učiteljev, so bili ti zelo obremenjeni. Šolska
knjižnica je povečala obseg knjig na okoli 400, učiteljska je imela 421 knjig. Med počitnicami so popravili
zunanjost šolskega poslopja.
V šolskem letu 1954/55 je bil šolski obisk nad 95 %, med počitnicami pa so na šoli izvedli kar nekaj popravil.
V šolskem letu 1955/56 se je 8. maja prvič praznoval krajevni praznik, na katerem so otroci padlih borcev
deklamirali pesmi, šolski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Šolski obisk je bil kljub boleznim (škrlatinka, angina)
zadovoljiv, in sicer 93,22 %.
V šolskem letu 1956/57 je bil obisk 96,02 %. Na počitniškem letovanju je bilo 6 otrok, eden med njimi ob Vrbskem
jezeru na Koroškem. V počastitev 20. obletnice ljudske revolucije so 25. maja 1961 izvedli telovadni nastop
učencev celotne šole. Še vedno je bila velika prostorska stiska, učencem in učiteljem pa je primanjkovalo
učbenikov in učnih sredstev.
V šolskem letu 1961/62 so na svoji njivi, s pomočjo Kmetijske zadruge, učenci posejali pšenico, ki jo je potem
zadruga odkupila. Na občinskem tekmovanju v Šoštanju so se učenci pomerili pri kvizu »Šaleška dolina včeraj,
danes in jutri«, kjer so dosegli vse točke in 1. mesto. Šolski obisk je bil 96 %.
Viri in literatura: Pečnik / Modrijan 1984, Pionirska kronika I, Raziskovalna naloga zgodovinskega krožka 1983,
Šolska kronika I, II.
7
Število učencev
Šolsko leto
1918/19
1919/20
1920/21
1921/22
1922/23
1923/24
1924/25
1925/26
1926/27
1927/28
1928/29
1929/30
1930/31
1931/32
1932/33
1933/34
1934/35
1935/36
1936/37
1937/38
1938/39
1939/40
1940/41
1941/42
1942/43
1943/44
1944/45
1945/46
1946/47
1947/48
1948/49
1949/50
1950/51
1951/52
1952/53
1953/54
1954/55
1955/56
1956/57
1957/58
1958/59
1959/60
1960/61
1961/62
Šoloobvezni
352
346
344
349
322
300
308
273
276
266
294
297
269
284
326
337
342
333
320
309
305
320
320
/
/
250
/
/
314
206
221
248
170
/
251
255
238
246
275
301
30
326
343
353
Aktivni
303
285
320
322
275
264
242
234
263
225
235
258
253
273
297
317
ni podatka
317
305
292
299
299
ni podatka
/
/
ni podatka
/
/
242
194
215
218
168
/
251
255
238
246
275
301
300
326
343
353
Šmartno
263
346
272
274
240
219
242
200
225
225
205
258
253
273
297
317
ni podatka
317
305
292
299
299
ni podatka
/
/
ni podatka
/
/
242
194
215
218
168
/
251
255
238
246
253
277
389
309
312
328
Skorno
40
39
48
48
35
45
ni podatka
34
38
ni podatka
30
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
/
/
ni podatka
/
/
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
/
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
22
24
21
17
31
25
Vir: Šolska kronika I., II.
8
OSNOVNA ŠOLA V ŠMARTNEM OB PAKI OD ŠOLSKEGA LETA 1962/63 DO
2009/10
Osnovna šola Jože Letonje – Kmet v 60-ih letih 20. stoletja.
Pomembni dogodki
2. 9. 1962 je bila otvoritev nove šole OŠ Jože Letonje – Kmet v Šmartnem ob Paki. Nova upraviteljica je postala
ga. Kristina Vah.
V šolskem letu 1964/65 pričela delovati šolska kuhinja, v katerih so lahko učenci kosili, sprejet je bil statut šole in
izvoljen prvi upravni odbor kot organ upravljanja sveta šole – samoupravljanje.
V šolskem letu 1966/67 se je pričela izvajati mala šola kot priprava za vstop v osnovno šolo. Potekala je od 23.
marca do 3. junija dvakrat tedensko po 3 ure. V dveh oddelkih je bilo 42 otrok.
V šolskem letu 1967/68 se je zaradi pomanjkanja prostora pouk izvajal v dveh izmenah, v Skornem samo
dopoldan.
V šolskem letu 1968/69 je Vzgojno-varstvena ustanova Šoštanj za predšolske otroke odprla varstveni oddelek za
predšolske otroke, v OŠ pa je začela delovati socialna služba.
V šolskem letu 1970/71 so pričeli izvajati petdnevni delovni teden. 15. maja 1971 so začeli z dozidavo šole, 28.
novembra 1972 pa je bila slavnostna otvoritev prizidka. V tem šolskem letu so pričeli izvajati enoizmenski pouk.
V šolskem letu 1974/75 se je začel izvajati dopolnilni in dodatni pouk. V tem letu so sprejeli in podpisali
samoupravni sporazum o združevanju v organizacijo združenega dela Vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje,
šola postane TOZD OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki.
9
V šolskem letu 1975/76 je bil uveden novi pravilnik o ocenjevanju, za nadarjene učence pa dodatni pouk pri
slovenskem jeziku.
V šolskem letu 1977/78 so prvič organizirali šolo v naravi.
V šolskem letu 1980/81 je bil organiziran oddelek varstva vozačev za vse tiste učence, ki so se v šolo vozili z
avtobusom.
Od 5. do 13. maja 1984 so potekale aktivnosti ob 150-letnici šole, 12. maja je v telovadnici šole potekala osrednja
slovesnost, ko so izdali tudi bilten z naslovom »150 let organiziranega šolstva v Šmartnem ob Paki«.
Naslovnica biltena ob 150-letnici šole Šmartno ob Paki.
V šolskem letu 1984/85 je Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega ustanovila na šoli oddelek glasbene šole.
V šolskem letu 1986/87 so pričeli izvajati fakultativni pouk angleškega jezika, ustanovljen je bil računalniški krožek.
27. marca 1990 so vsi učenci sodelovali na kulturnem dnevu Iz babičine skrinje.
V šolskem letu 1990/91 so prvič potekale novoletne počitnice.
V šolskem letu 1992/93 se je šola vključila v projekt treh ocenjevalnih obdobij, 8. januarja 1993 se je šola
preimenovala v Vzgojnoizobraževalni javni zavod OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki in postala samostojni javni
zavod.
22. aprila 1994 so praznovali 160 let šolstva v Šmartnem ob Paki, 15-obletnico otroške skupine Gledališča pod
kozolcem, izdali so tudi bilten z naslovom »160 let šolstva v Šmartnem ob Paki«.
Novembra 1996 je minister za šolstvo g. Slavko Gaber otvoril računalniško učilnico. Učiteljica Slavica Pečnik je v
okviru projekta Upanje za Afriko s patrom g. Mihom Drevenškom iz Zambije podpisala listino o botrstvu malemu
Davisu Shawi, dečku brez staršev, za finančno pomoč pri njegovem izobraževanju.
14. maja 2000 je bil ustanovljen šolski sklad Z roko v roki, ki je namenjen pomoči učencem pri plačilu šol v naravi,
dnevov dejavnosti, učnih pripomočkov …
24. 6. 2003 je mladinski pevski zbor nastopi s slovensko himno v parlamentu v Ljubljani.
V šolskem letu 2003/04 je na šoli potekal projekt Solarno partnerstvo, v okviru katerega se je na streho šole
namestilo sončne kolektorje, s pomočjo katerih se je pričela ogrevati voda. Jeseni 2003 so pričeli z deli za
izgradnjo prizidka k šoli in k telovadnici. 3. septembra 2004 je minister g. Slavko Gaber z metom na koš otvoril
prizidek telovadnice.
10
V šolskem letu 2005/06 je bila uvedena devetletka, v kateri so uvedli tudi izbirne predmete. 6. decembra 2005 je
bila organizirana uradna slovesna otvoritev 4-ih novih učilnic v prizidku šole z novo šolsko kuhinjo katere se je
udeležila državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport ga. Alenka Šverc.
V naslednjem šolskem letu je knjižnica pridobila prostor za čitalnico, šola pa prostor za arhiv in učilnico za
izvajanje individualnega pouka, uredila se je okolica šole. Jeseni je šolo obiskal minister za šolstvo in šport g.
Milan Zver.
Učenec Žiga Deršek je izročil darilo ministru g. Milanu Zveru.
V šolskem letu 2007/08 so v bližini šole zgradili igrišče z umetno travo. Z dvoletnim projektom Ekošola kot način
življenja si je šola prislužila mednarodni certifikat Ekozastava 2008, 26. oktobra pa je bila slavnostno podpisana
Ekolistina.
V šolskem letu 2008/09 je bil uveden fleksibilni predmetnik in e- redovalnica.
Zanimivosti
V šolskem letu 1962/63 je pričela poskusno obratovati šolska kuhinja, v sedmem in osmem razredu pa so uvedli
predmet komunalna vzgoja. Zaradi hude zime in močnih zametov so bile polletne počitnice podaljšane za en
teden, zaradi dokončanja del v novi šoli pa je bilo kar nekaj motenj pouka med letom. Na šoli je bilo še vedno
veliko pomanjkanje učbenikov, vsakdanja praksa je postalo obiskovanje učiteljev problematičnih učencev na
domu, izvajali so veliko interesnih dejavnosti, učenci pa so vsi dosegli pozitivni uspeh.
V šolskem letu 1963/64 je pouk potekal v dopoldanski in popoldanski izmeni, v 7. in 8. razredu pa samo
dopoldan.
V šolskem letu 1964/65 so imeli učenci 8. razreda šest dni prakse, ki jo je vodil Zavod za zaposlovanje Velenje.
Učna praksa naj bi učencem približala proizvodno delo in jih seznanila z različnimi poklici.
Naslednje šolskem letu je bil organiziran zdravniški pregled samo za šolske novince, jeseni pa so učenci priskočili
na pomoč zadrugi in ji pomagali obirati hmelj.
V šolskem letu 1966/67 je bil ukinjen pouk srbohrvaščine v 7. in pouk gospodinjstva v 6. razredu.
V šolskem letu 1967/68 kar 47 učencev ni izdelalo razreda, v okviru poklicnega usmerjanja so osmošolci izvedli
ekskurzijo v tovarni TAM in Zlatorog v Mariboru, literarni krožek je izdal šolski časopis Naši utrinki.
V šolskem letu 1968/69 je prvič tekmovalo 132 učencev za Kajuhovo bralno značko.
11
Kajuhova mama (s šopkom) na obisku na šoli.
V šolskem letu 1969/70 je začela delovati socialna služba, ki je poskrbela za socialno ogrožene učence. Kajuhove
bralne značke sta 108 učencem razdelila pisateljica Ela Peroci in pisatelj Mile Klopčič.
V šolskem letu 1970/71 so pouk motile garje, zdravstveno so bili pregledani učenci 1. in 8. razreda, v malo šolo pa
so bili vključeni vsi učenci bodočega 1. razreda. Za Kajuhovo bralno značko je prebiralo knjige 154 učencev, gosta
na podelitvi le-teh sta bila pesnica Neža Maurer in pisatelj Miško Kranjec.
V šolskem letu 1971/72 je bila v 1. razredu uvedena nova matematika, za manj nadarjene učence je bil
organiziran dopolnilni pouk. 216 bralcem je Kajuhovo bralno značko podelil pisatelj Leopold Suhodolčan. Mladi
matematiki so se udeležili tekmovanja v Šoštanju in dobili dve srebrni in eno bronasto Vegovo priznanje.
V naslednjem šolskem letu je bilo zgrajenih 6 učilnic za predmetni kabinetni pouk, telovadnica, jedilnica in
zbornica z upravnimi prostori ter velika šolska avla, preuredili pa so tudi nekatere prostore v starem delu šole,
uveden je bil oddelek podaljšanega bivanja, mala šola pa je delovala v okviru vrtca.
V šolskem letu 1973/74 so učenci sodelovali v 1. Napotnikovi kiparski koloniji v Zavodnjah.
V šolskem letu 1974/75 so učitelji pričeli z uvajanjem učnih listov, izvedli so tekmovanje mladih matematikov,
učence sta pregledala zobozdravnik in zdravnik, šola je bila izbrana za uvedbo celodnevnega pouka, vendar pa
zaradi pomanjkanja sredstev ni bil uveden, učenci so na koncu šolskem letu v šoli pustili vse učbenike,
manjkajoče pa so nabavili iz prispevka staršev.
V šolskem letu 1975/76 so pri fiziki pričeli z izvajanjem eksperimentov, uveden je bil nov predmetnik v šestem
razredu, izvajati se je pričel nov pravilnik o ocenjevanju. Trije učenci so ob polletju predčasno napredovali v višji
razred. Organizirani so bili tudi tečaji za kolesarje, ki so opravili kolesarski izpit.
V šolskem letu 1976/77 je bil uveden nov predmetnik v 7. razredu, ustanovljena je bila tudi »zelena straža«, v
kateri so učenci skrbeli za urejenost šole in njene okolice. Mladi novinarji so izdali dve številki Utrinkov. 1. aprila
1976 je bilo na šoli ustanovljeno Kulturno društvo Oskar Hudales.
V šolskem letu 1977/78 so prvič organizirali šolo v naravi, petošolci so odšli na smučanje na Sleme, četrtošolci na
plavanje v Šoštanj, vsem učencem so v šoli nabavili učbenike in delovne zvezke (za učbenike je sredstva
prispevala Občinska izobraževalna skupnost, delovne zvezke so plačali starši).
V šolskem letu 1978/79 so šolskim uram sledili 5-minutni odmori, glavni odmor je trajal 20 minut, za učence 7.
razreda je bil organiziran tečaj prve pomoči, v 8. razredu je bil uveden nov predmetnik.
V šolskem letu 1979/80 so JPI potekale pod naslovom »Narava, zdravje, lepota«, učenci so izvedli zbiralne akcije
papirja, PVC-materiala, izdelali so 8 ptičjih krmilnic, negovali zelene površine ob spomenikih ter izvedli eno
solidarnostno akcijo. 234 bralcem je bralne značke podelila mladinska pisateljica Branka Jurca. Ob smrti
predsednika Josipa Broza – Tita so od 5. do 9. maja 1980 potekale žalne slovesnosti.
12
V šolskem letu 1980/81 je bil organiziran oddelek varstva vozačev za učence, ki se vozijo v šolo z avtobusom.
Priznanje bratov Ribar za odličen uspeh je prejelo 95 učencev (32 %).
V šolskem letu 1981/82 so bile uvedene tritedenske zimske počitnice, prvomajskih prostih dni pa ni bilo. Priznanje
bratov Ribar za odličen uspeh so prejeli 104 učenci (36 %). Bralne značke je pridnim bralcem podelil glavni
urednik Cicibana Božo Kos.
V šolskem letu 1982/83 je bil po drugi šolski uri uveden 15-minutni odmor za malico, po tretji pa 20-minutni
rekreativni odmor. ERA TOZD kmetijstvo je novo ustanovljeni šolski zadrugi dala v najem njivo. Priznanje za
odličen uspeh je prejelo 92 učencev.
V šolskem letu 1983/84 je bil uveden nov učni načrt v 1., 2., 3. razredu, pri glasbi, likovni in telesni vzgoji, izvedeni
so bili vsi kulturni, naravoslovni in športni dnevi ter družbeno koristno delo. Odličen uspeh je doseglo 89 učencev.
V šolskem letu 1984/85 so uvedli nov učni načrt in predmetnik v 1., 2. in 3. razredu, in sicer pri glasbeni, likovni in
telesni vzgoji ter kulturni in športni dnevi od 1. do 8. razreda. Na šoli je pričel gostovati oddelek glasbene šole
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega. Bralne značke je bralcem podelila umetnica Svetlana Makarovič.
V šolskem letu 1985/86 so v šoli nabavili sedem računalnikov, enega pa so prejeli kot nagrado Pionirskega lista za
zbiranje novih naročnikov. Za učence 3. in 4. razreda je bil uveden fakultativni pouk angleškega jezika.
V šolskem letu 1986/87 so pričeli izvajati fakultativni pouk angleškega jezika, pričeli so z obvezno uporabo
papirnatih prtičkov pri malici, eno številko šolskega glasila Utrinki so izdali celo v nemškem jeziku. Z odličnim
uspehom je razred zaključilo 83 učencev. 220 učencem je bralno značko podelil pesnik Tone Pavček.
Naslednje šolskem letu je bil prenovljen učni načrt v 8. razredu, začelo se je uvajanje računalništva v pouk, prvič
so odšli v šolo v naravi četrtošolci – šola plavanja na Debelem rtiču. Pionirska gledališka skupina je s predstavo
Medved z vrtnico gostovala pri Porabskih Slovencih na Madžarskem. 219 dobitnikom je Kajuhove bralne značke
podelil skladatelj Janez Bitenc.
V šolskem letu 1988/89 je 217 učencem podelil bralno značko dobitnik Napotnikove plakete, amaterski igralec
Jože Robida. Novembra 1989 je bil zadnji sprejem cicibanov v Pionirsko organizacijo.
Še zadnji cicibani prejemajo pionirske simbole.
27. marca 1990 so na kulturnem dnevu Iz babičine skrinje sodelovali vsi učenci.
V šolskem letu 1990/91 so ukinili rekreativni odmor in podaljšali odmor za malico. V vseh razredih so bila izvedena
zdravstvena predavanja. Uveden je bil šolski avtobus za učence iz Skornega.
13
V šolskem letu 1991/92 se je spremenil šolski koledar zaradi nastanka samostojne države Republike Slovenije,
uvedli so dan slovenske šole. V počitnicah so prekrili streho šole, za učence 8. razreda je bilo uvedeno eksterno
preverjanje znanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika.
V šolskem letu 1992/93 je bilo nabavljeno novo ozvočenje. Uveden je bil fakultativni pouk nemščine za
četrtošolce. 2. aprila 1993 so na kulturnem dnevu s številnimi gosti zaključili projekt Spoznajmo Evropo. Učenci 8.
razreda so imeli eksterno preverjanje znanja iz matematike in slovenskega jezika.
V šolskem letu 1993/94 se je spremenil predmetnik, namesto srbohrvaščine je bila uvedena ura nemščine v
osmem razredu, v petem pa slovenskega jezika. Razpustili so učbeniški fond, učbenike so prodali učencem, denar
pa so porabili za nakup nujno potrebne opreme. Kajuhove bralne značke je pridnim bralcem razdelil pesnik Boris
A. Novak. Na dnevu odprtih vrat je bil predstavljen projekt Tla – Osnovni pogoji življenja na kopnem. 22. aprila
1994 je bila prireditev ob praznovanju 160-letnice šolstva v Šmartnem ob Paki. Brez nasilja za prijateljstvo je bila
tema otroškega parlamenta, na državnem parlamentu v Ljubljani je učence občine Velenje zastopala Maja Bubik.
Med učenci je bil izveden natečaj za znak šole, avtorica izbranega znaka je bila Natalija Irman.
V šolskem letu 1994/95 je bil ustanovljen učbeniški sklad za učence 8. razreda, 11. novembra 1995 je nastala
izredna številka oziroma predhodnica »tapravega« Občasnika. Pridnim bralcem je bralne značke podelil ilustrator
Daniel Demšar.
11. 11. 1995 je bil izveden dan odprtih vrat na temo Likovno ustvarjanje, in sicer pod vodstvom slikarja Alojza
Zavolovška, umetnice Nives Podlunšek, akademskega kiparja Marjana Dreva, likovnih pedagogov Andreja
Krevzla, Petra Matka in Lidije Novak. Kajuhove bralne značke je to leto bralcem razdelil pisatelj Bogdan Novak.
26. 3. 1996 je pod mentorstvom Slavice Pečnik izšla prva številka šolskega glasila Občasnik, 17. 5. 1996 je glasilo
prejelo priznanje za kvaliteto posamezne številke.
V šolskem letu 1996/97 je Kajuhove bralne značke podelila pisateljica Desa Muck. 5. marca 1997 je bil v okviru
projekta Na krilih domišljije realiziran dan odprtih vrat šole, na katerem so učenci gradili z 845 000 Lego kockami.
V šolskem letu 1997/98 so na dnevu odprtih vrat učenci ustvarjali z naravnimi materiali, 276 bralcem je podelil
bralno značko pisatelj Primož Suhodolčan. 21. maja 1998 so šolo v akciji Sveta Evrope pod geslom Vsi drugačni
vsi enakopravni obiskali otroci s posebnimi potrebami iz Nemčije.
V šolskem letu 1998/99 so učenci zbrali denar za šolnino in letalsko vozovnico Davisu Shawi iz Zambije. Šolo je
obiskal pater Miha Drevenšek iz Zambije.
V šolskem letu 1999/2000 je bil prvič organiziran naravoslovni tabor za učence 7. razreda. 7. februarja 2000 so
prvi dobitniki bralnih značk na šoli v Šmartnem ob Paki, Bojan Prašnikar, Fanika Krbavac, Boris Krevzel in Alojz
Podgoršek, podelili bralne značke 215-im učencem.
V šolskem letu 2000/01 je specialna pedagoginja prvič nudila individualno strokovno pomoč učencem z učnimi
težavami, od 1. do 3. razreda. 15. decembra 2000 je bil v okviru projekta Na krilih domišljije dan odprtih vrat šole z
naslovom V deželi klobukov. Tomo Križnar je predstavil življenje Nub v Sudanu, Kajuhove bralne značke je
podelila 229 učencem klovnesa Eva Škofič Maurer. Otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Anke Jazbec
sta izdala zgoščenko s pesmimi. Od 26. februarja do 9. marca so učenci v Muzeju novejše zgodovine v Celju
predstavili projekt Na krilih domišljije z naslovom V deželi klobukov.
V šolskem letu 2001/02 je uvedeno pisno ocenjevanje v 1. razredu, knjižnica se je preselila v prenovljene prostore,
v sodelovanju z občino Šmartno ob Paki je šola začela pridobivati dokumentacijo za dozidavo prostorov za
devetletko, Ana Golob, laiška misijonarka, je s predavanjem približala učencem življenje na Madagaskarju. Na
dnevu odprtih vrat šole so obudili kresno noč. Bralne značke sta to leto podelila pisatelj Feri Lainšček in igralec
Milivoj Roš.
V šolskem letu 2002/03 se je začel izvajati pouk angleškega jezika v 5. razredu, dve učilnici za učence prvega
razreda devetletke sta bili opremljeni z novim pohištvom, na bivše otroško igrišče so postavili gugalnico in igralno
14
hiško s tobogani. 25. in 26. oktobra so izbrani učenci predmetne stopnje odpotovali na srečanje s šolo v Sümeg na
Madžarsko. 5. decembra je bil dan odprtih vrat šole – prvič je bil tudi organiziran Miklavžev sejem, na katerem so s
prodajo izdelkov napolnili šolski sklad. 195 učencem so bralne značke podelili člani New Swing kvarteta, v okviru
sončnega partnerstva se je 20 sedmošolcev 17. in 18. junija udeležilo srečanja na šoli v Gleisdorfu v Avstriji.
V šolskem letu 2003/04 je bilo prvič organizirano jutranje varstvo prvošolcev od 5.30 ure dalje, v njem učenci tudi
zajtrkujejo. Poleg oddelkov 1. razreda so s programom devetletke pričeli učenci 7. razredov. Sedmošolci so tako
obiskovali 5 izbirnih predmetov, ki so bili podobno kot vzgojni predmeti številčno ocenjeni. Velik poudarek je bil
tudi na ekološkem osveščanju in varčni uporabi energije. »Oče Pike Nogavičke« Marjan Marinšek je podelil
priznanja 160 bralcem bralne značke.
Nemščino je v šolskem letu 2004/05 v vseh razredih zamenjala angleščina, pričel se je uporabljati nov znak šole,
avtorice učiteljice Mojce Ažman, ki je nastal ob uspešnem mednarodnem projektu Sončnega partnerstva,
dokončana so bila dela povečanja telovadnice, uspešno je bilo izvedeno državno tekmovanje iz znanja
matematike, šolska novinarska ekipa je v sodelovanju s Fan Clubom Ane Drev ob zaključku smučarske sezone v
šoli pripravila sprejem uspešni domači smučarki, ki se je rada spomnila tudi svojih osnovnošolskih časov. 3.
septembra 2004 sta ob slavnostni otvoritvi povečane telovadnice učence z obiskom in nastopom razveselila
judoistka Urška Žolnir, nosilka olimpijske medalje in minister za šolstvo gospod Slavko Gaber, pevka Damjana
Golavšek je popestrila Miklavžev sejem, gost na podelitvi bralnih značk je bil pisatelj Primož Suhodolčan, šolo pa
je zapustila zadnja generacija klasične osnovne šole. Na poti do šole so vzcvetele lesene rožice, ki so jih učenci
pri THV na pobudo ravnatelja izdelali sami.
V šolskem letu 2005/06 so bili uvedeni izbirni predmeti v 7. in 8. razredu, v 8. in 9. razredu pa je potekala zunanja
diferenciacija pri slovenskem in angleškem jeziku ter matematiki, odmor za malico je bil podaljšan za 5 minut, tri
devetošolke so dosegle kriterije za individualiziran program nadarjenih učencev, organizirano je bilo državno
tekmovanje iz znanja zgodovine ter državno tekmovanje Vesele šole. V projektu Na krilih domišljije z naslovom
Slovenski mladinski filmski junaki so sodelovali vsi učenci šole, za zabavne minute pa je med šolskim letom
poskrbela ekipa šolskega radia Letonček. Učenke in učenci 1. in 2. razreda so se preselili v nove učilnice, za
boljše prehranjevalne navade učencev pa so poskrbeli s prenovljeno in povečano šolsko kuhinjo. Organiziran je bil
fakultativni pouk angleščine za učence od 1. do 4. razreda. 7. februarja 2006 so na šoli gostovali člani Gledališča
pod kozolcem, ki je praznovalo 30-letnico ustvarjanja.
V šolskem letu 2006/07 sta bili namesto treh ocenjevalnih obdobij samo dva. 8. septembra je bil nad delom v šoli
navdušen minister Milan Zver. Organizirano je bilo državno tekmovanje iz logike. Na šoli je potekalo veliko
različnih dejavnosti v okviru projekta ekošole, izdelan je bil znak ekošole, uredili so ekokotiček, posadili lipo,
pripravili zaključno prireditev Spet na travniku … Učenci so bili vključeni v projekt bralne kulture Beremo in se
spoznavamo, Ana Hrastnik pa je izdelala simbol šolske knjižnice.
Logotip šolske knjižnice.
V avli je bila tudi nameščena plazma, preko katere se predvajajo šolske videostrani, kar pripomore k večji in boljši
obveščenosti o dogodkih, ki se dogajajo v okviru šole.
15
V šolskem letu 2007/08 je bilo organizirano XIV. regijsko tekmovanje Male sive celice, regijsko veselošolsko
tekmovanje ter državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole. 9. junija 2008 so bili poslanci državnega zbora veseli
priložnostnega programa ob ogledu šole.
V šolskem letu 2008/09 so se najmlajši učenci razveselili otvoritve prenovljenega otroškega igrišča, zaključil se je
dobrodelni projekt Upanje za Afriko, v katerem so bili učenci botri zambijski siroti Davisu Shawi, ekodan na temo
zdravje je bil še en dan odprtih vrat šole, ki je potrdil, da je ekozastava v pravih rokah. 11. marca 2009 je bil na
obisku minister za šolstvo g. Igor Lukšič, organizirano je bilo XIV. regijsko tekmovanje iz znanja geografije.
Minister za šolstvo g. Igor Lukšič v pogovoru z g. ravnateljem Bojanom Jurasom.
Osnovna bratov Letonja Šmartno ob Paki leta 2009.
16
Število učencev
Šolsko leto
1962/63
1963/64
1964/65
1965/66
1966/67
1967/68
1968/69
1969/70
1970/71
1971/72
1972/73
1973/74
1974/75
1975/76
1976/77
1977/78
1978/79
1979/80
1980/81
1981/82
1982/83
1983/84
1984/85
1985/86
1986/87
1987/88
1988/89
1989/90
1990/91
1991/92
1992/93
1993/94
1994/95
1995/96
1996/97
1997/98
1998/99
1999/00
2000/01
2001/02
2002/03
2003/04
2004/05
2005/06
2006/07
2007/08
2008/09
2009/10
Skupaj
369
357
359
373
395
378
384
377
371
364
368
356
348
340
320
319
300
299
289
287
273
275
278
275
292
291
295
298
318
332
337
354
356
364
349
337
319
313
308
297
303
309
309
312
311
306
297
304
Šmartno
333
339
342
358
372
363
365
359
357
650
351
342
332
340
320
319
300
299
289
287
273
275
278
275
292
291
295
298
318
332
337
354
356
364
349
337
319
313
308
297
303
309
309
312
311
306
297
304
Skorno
36
28
17
15
13
15
19
18
14
14
17
14
16
ukinjena
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
Vir: Šolska kronika III., IV., V., VI., VII., VIII., Pionirska kronika I., II., III., IV.
17
STROKOVNI DELAVCI ŠOLE V ŠMARTNEM OB PAKI
Mojca A. Juras (roj. Ažman), 2001, 2003 do danes;
Adolf Adamič, poučeval verouk, 1925-1927;
Ivan Adamič, 1891/92;
Miran Aplinc, 2003-2009;
Ljudmila Bajrič (roj. Ločičnik), 1984/85;
Karel Balažič, 1960-1973;
Vera Balažič, 1960-1975;
Mihael Barbič, poučeval verouk, 1919-1921;
Frančiška Bašelj, 1900/1901;
Marija Bole (roj. Žohar), 1965-1978, 1979-1999;
Božidar Božič, poučeval verouk, 1940/41;
Marija Bubik (roj. Napotnik), 1974-1976;
Pavel Bukovec, 1962/63;
Vida Bunderl, 1968/69;
Rajko Burg, 1969/70;
Mojca Buršič, 2004/05;
Emil Carli, 1971/72;
Milena Carli, 1971-1973;
Andrej Centrih, tudi ravnatelj, 1969-2003;
Ida Centrih, 1969-1999;
Bojana Cestnik, 2007/08;
Marija Cigala, tudi ravnateljica, 1954-1991;
Marija Cimperman (roj. Stanek), 1923-1928;
Erika Cverlin, 1959-1964 in 1990/91, 1998-1999;
Jožica Čander, 1970-1972;
Franc Časl, poučeval verouk, 1939/40;
Franc Čeplak, 1948;
Nevena Črnko, 1964-1967;
Vika Čulk, 1968/69;
Suzana Daničič, 2007 do danes;
Anton De Costa, 1968-1970;
Jožica Dežman, 1967/68;
Robert Dimec, 2007 do danes;
Marjeta Ditinger, 1955/56;
Tanja Dobravc, dopolnjevala obveznost z OŠ Griže, 2004/05;
Ljudmila Dolejši, 1967-1969;
Alojzija Dominkuš, 1886-1889;
Berta Drabek, 1941-1944;
Sonja Drobnič, 1956/57;
Mirko Drojc, 1928-1941;
Maja Drozg, 2005-2008;
Katja Dvornik, 2008/09;
Irena Emeršič, 1965-1974;
Paul Emilie, 1941-1944;
Julija Fister, 1904-1920;
Manica Flis, 1980/81;
18
Roman Frangeš, 1982-1988;
Jožef Friedrich, 1844-1870;
Majda Fuks, 1968/69;
Sonja Fürst-Al-Mawed, 1977-2002;
Anica Glamočak, 1957-1987;
Urška Golčman, 2007/08;
Vesna Golob, 2003-2008;
Simon Gorišek, poučeval verouk, 1920/21;
Irena Gorogranc, 1982-1993;
Veronika Goršek (roj. Hedl), 1968-1985, 1991-2003;
Franc Gostinčar, 1888/89;
Brigita Govedič, 1984/85;
Stanko Gradišnik, 1921-25;
Marija Maja Grenko, 1995-1999;
Blanka Grilanc, 2006 do danes;
Jožef Hergouth, 1912-14;
Franc Hernaus, 1912-1914;
Elsa Hersinger, 1941-1944;
Adi Hofer, 1963/64;
Andrej Hofer, 1994/95;
Nevenka Hofer, tudi ravnateljica, 1968-2001;
Jožef Hrastnik, 1890/91;
Iva Hriberšek, 1958-1960;
Heda Hudales, 1928-1941;
Oskar Hudales, 1928-1941;
Julita Jamnikar, 1988/89;
Frida Jančič, 1946-1969, tudi v. d. ravnateljica;
Anka Jazbec (roj. Verdnik), 1985-2005;
Tanja Jelen, 2005 do danes;
Rudi Jerič, 1972/73;
Marjetka Jordan, 1988/89;
Magda Jurak, 1968/69;
Bojan Juras, ravnatelj, 2001 do danes;
Rupert Kapun, prvi učitelj v kraju, 1834-1841;
Erna Karažinec (roj. Šajna), 1968-1973;
Franjo Karažinec, ravnatelj, 1967-1973;
Špelca Kasesnik, 2008 do danes;
Marta Katič, 1966-1991;
Peter Katič, 1966-1969;
Boštjan Ketiš, 2004 do danes;
Franc Klančnik, 1951/52;
Karel Kobale, 1900/01;
Iva Koderman, 1925-1928;
Slavko Kokot, 1972/73;
Tanja Kolšek, 1993 do danes;
Andreja Konovšek (roj. Modrijan), 1989-1993;
Stanka Kopušar (roj. Razbornik), 1965-1979;
Saša Korenič, 2006/07;
Rupet Kostwein, 1914-1919;
19
Venčeslav Koševina, 1960/61;
Bogdana Kotnik, 1951-1963,1965/66, 1974/75;
Zorko Kotnik, ravnatelj 1951-1962;
Ivan Kotzmuth, 1874-1879;
Adi Kozovinc, 1964-1967;
Amalija Kožuh, 1880-1898;
Berta Kožuh, 1898/90;
Luka Kožuh, upravitelj 1879-1904;
Jožef Krajnc, tudi začasni ravnatelj, 1889-1925;
Luka Krajnc, 1870/71;
Drago Krepek, 1947-1960;
Metka Krevzel, 1987 do danes;
Stane Krevzel, 1961-1966 in 1969/70;
Zmago Kristan, 1921/22;
Anton Križ, 1974-1982;
Danica Križ, 1974-1991;
Jurij Križan, 1841/42;
Anton Kuhar, poučeval verouk, 1918/19;
Duška Lah, 1991/92;
Kristina Leskovar, 1911/12;
Andrej Leskovšek, 1912/13;
Marija Leskovšek, 1957-1959;
Beti Lipnik, 1995-1998;
Irena Lokajner-Gradišnik, 1958-1964;
Adolf Lönart, 1944;
Tina Lončarič, 2003 do danes;
Nina Lorber, 2007/08;
Majerholdova, 1940/41(ni nastopila službe zaradi pričetka vojne);
Marija Marinšek, 1971/72;
Metka Marovt, 1998 do danes;
Ana Matjaž (roj. Knez), 1999/2000;
Heda Matko, 1947/48;
Jolanda Melanšek, 2000/01;
Duška Merc, 2002/03;
Marija Mešič, 1948-1950;
Julija Miklič, 1901/02;
Lija Modrijan (roj. Kovač), 1963-2000;
Damjana Modrijan, 1991 do danes;
Vida Mohor, 1976 do danes;
Tadeja Mravljak, 2001;
Jožef Musi, poučeval verouk, 1905/06;
Lidija Napotnik, 1999/2000;
Igor Nerat, 1974/75;
Lidija Novak, 1981 do danes;
Mihael Novak, poučeval verouk, 1949/50;
Marija Omladič-Novinšek, 1985 do danes;
Alojz Omladič, 1988 do danes;
Sandra Omladič, 2000 do danes;
Monika Pinter (roj. Ošlak), 2004 do danes;
20
Boris Papež, 1927/28;
Darinka Parfant, 1975-1981;
Damjana Paulič (roj. Sedovnik), 1986 do danes;
Polona Pečnik, 2000 do danes;
Slavica Pečnik, 1969-2005;
Štefan Pečnik, 1841-1844;
Alojz Peitler, poučeval verouk, 1934-1938;
Andreja Perovec, 1977 do danes;
Peter Peršič, 1995/96;
Bogomila Pešec, 1956-1958;
Martina Petelinek, dopolnjevala obveznost z OŠ Griže 2003/04;
Rudolf Pfeiffer, šolski upravitelj, 1942-1944;
Mara Piano, 1919-1941, 1945-1950;
Jurij Pilih, tudi prvi učitelj na podružnici Skorno – Novi klošter, 1892-1913;
Dora Plazar, 1956-1959;
Berta Podboj (roj. Fagenelli), 1923/24;
Avgust Podgoršek, 1961/62;
Karla Podvratnik (roj. Mežnar), 1951-1982;
Lucija Polak (roj. Lesnjak), 2008 do danes;
Veljka Poljanšek, 1963-1966;
Matilda Potočnik, 1946-1950;
Bogdan Povalej, 1967/68;
Bojan Prašnikar, 1973/74;
Ivanka Prašnikar, 1949-1982;
Karel Presker, poučeval verouk, 1925-1931;
Jože Prislan, 1954-1956;
Jurij Prodnik, 2007-2009;
Marija Puc, 1907-1919;
Zofija Punčuh, 1974-1996;
Albina Ramuta, 1970/71;
Mihela Razboršek, 1992/93, 1996/97;
Antonija Reberšek, 1995 do danes;
Cvetka Remše, 1960-1965;
Avgust Rozman, ravnatelj, 1924-1941, 1945-1951;
Drago Rozman, 1946/47;
Zorka Rozman, 1924;
Irena Rudnik, 2001/02, 2003 do danes;
Ivana Samobor, 1914/15;
Marija Schuller, 1880-1885;
Rozalija Smrekar, 1963-1967;
Irena Sobočan, 1991 do danes;
Jakob Sotler, 1941/42;
Božo Srdič, 1970/71;
Andreja Srejš, 2006 do danes;
Andrej Stefanovič, 1982/83;
Friderik Sternad, poučeval verouk, 1930-1934;
Lea Stiplovšek, 2003 do danes;
Dragica Stojko Perovec, 1974-2007;
Ajda Stupar, 2004 do danes;
21
Herbert Suette, šolski upravitelj, 1941/42;
Drago Šabec, 1950-1960 in 1974-1979;
Gabrijela Šimenc, 1904/05;
Branko Šinkovec, 1953/54;
Iva Šinkovec, 1964/65;
Monika Špegelj, 2005-2007;
Štefan Štiper, poučeval verouk, 1921-1925;
Marija Tajnšek, 1950/51;
Marjan Tajnšek, 1950/51;
Jožef Terčak, 1889/90;
Jožica Tostovršnik, 1986/87;
Barbara Trebižan, 1999-2007;
Kristina Vah, ravnateljica, 1962-1967;
Antonija Valenčič, 1903-1908;
Jožef Večaj, 1888/89;
Zdenka Verzelak (roj. Pristovšek), 1974 do danes;
Petra Vnuk, 2001 do danes;
Mihaela Vodopivec, 2003 do danes;
Marija Vodovnik, 2000 do danes;
Jože Vošnjak, poučeval verouk, 1938/39;
Ivanka Vrečko, 1925-1928;
Marija Vrečko-Ržen, 1928-1934;
Iztok Vrščaj, 1993/94;
Valentin Weber, 20 let nadučitelj, 1904-1924;
Josip Wittinc, 1920/21;
Mileva Zakrajšek, 1928-1941;
Ignac Zebec, 1972-1977;
Katica Zebec, 1972-1977;
Karla Zmerzlikar, 1924-1928;
Ana Zupančič, 1897-1904;
Jerneja Žagar, 2003/04;
Matjaž Železnik, 1995/96.
Znani vodje šole: (upravitelji, nadučitelji, ravnateljice in ravnatelji):
1880-1904: Luka Kožuh, upravitelj,
1904- 31. 1. 1924: Valentin Weber, 20 let nadučitelj,
31. 1. 1924- 18. 11. 1924: Jožef Krajnc, začasni ravnatelj,
18. 11. 1924-1941, 1945-1951: Avgust Rozman, ravnatelj,
1941 – 1942: Herbert Suette, šolski upravitelj,
1942 – 1944: Rudolf Pfeiffer, šolski uravitelj,
1951 - 1962: Zorko Kotnik, ravnatelj,
1962- 31. 3. 1967: Kristina Vah, ravnateljica,
31. 3. 1967 – 1. 9. 1967: Frida Jančič, v. d. ravnatelja,
1967-1973: Franjo Karažinec, ravnatelj,
1974-1981: Andrej Centrih, ravnatelj,
1981-1991: Marija Cigala, ravnateljica,
1991-2001: Nevenka Hofer, ravnateljica,
2001 do danes: Bojan Juras, ravnatelj.
22
Učiteljski zbor v šolskem letu 1929/30.
Kolektiv osnovne šole leta 2009.
23