e-Vestnik 201023

Transcription

e-Vestnik 201023
BARVA CMYK
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
Policijska akcija proti mamilom
Hotel aMord
Vir največjega onesnaženja
Iz osamosvojitvene vojne
Prosti čas
V hišnem
laboratoriju
na Goričkem
gojili konopljo
Hotel bo
ostal hotel
Žarišče po
več kot 20 letih
še ni odkrito
Ni okleval,
čeprav so krogle
letele nad glavo
Žarišče zakopano pred Rakičanom
Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote
Kjer se
dobro počutijo
domačini, se
bodo tudi turisti
Stran 3
Stran 4
Stran 4
Stran 9
Stran 17-24
Prihodki zadostujejo za plačilo
stroškov in obveznosti - Z
Biotermami za dobro sosedstvo
stran 1
10. junija 2010
Murska Sobota, leto lxii, št. 23, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 €
Kmetijski minister mag. Dejan Židan s sodelavci na prvem uradnem obisku v Pomurju
Pridelava hrane strateško
pomembna za preživetje
Na prvi novinarski konferenci po izvolitvi za kmetijskega ministra je mag. Dejan Židan s sodelavci v Murski Soboti
spregovoril o aktualnih nalogah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter o aktivnostih, ki tečejo na tem
ministrstvu. Da je Židan za prvo srečanje z novinarji, ki naj bi bilo poslej mesečno, izbral Pomurje, ni naključje, saj
je tu središče slovenske kmetijske proizvodnje, minister pa se je v to regijo
odpravil tudi na prvi uradni obisk. Na
Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski
Soboti se je srečal z vodstvom zavoda
in kmetijskimi svetovalci, obiskal je vladno projektno pisarno, ob koncu obiska
pa še kmetijo Vekoslava Černela v Slaptincih, ki je usmerjena v prašičerejo.
Po besedah Dejana Židana sta minister in ministrstvo lahko uspešna le, če
imata dobro ekipo, zato je po prihodu
na ministrski položaj okrepil nekatere
službe, k sodelovanju povabil več novih
sodelavcev, lotil pa se bo tudi reorganizacije in racionalizacije delovanja ministrstva. Z reorganizacijo namerava povečati učinkovitost financiranja javnih
ustanov v kmetijstvu in proizvodnji hrane, zagotoviti boljše razmere za delovanje živilskopredelovalne industrije in na
nove temelje postaviti sodelovanje s tretjimi državami. Državna sekretarka na
kmetijskem ministrstvu je postala Tanja
Strniša, direktor direktorata za kmetijstvo ostaja Branko Ravnik, oživili so delovanje sveta za kmetijstvo in podeželje,
ki ga vodi Franci Štampar, vlada pa je na
predlog kmetijskega ministra imenovala Marto Hrustel Majcen za predsednico
sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Nadaljevanje na 3. strani
Nepreslišano
Fotografija Oste Bakal
S strategijo razvoja kmetijstva do leta 2020 zagotoviti prehransko varnost in ohraniti kmetovanje tudi
na območjih s težjimi razmerami za pridelavo – Bo minister zamenjal dosedanje strokovne lobiste?
Minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan si je minuli petek vzel čas za pomurske kmete.
Obljubil je veliko. Predstavil reorganizacijo sektorja, ki naj bi spravila uradnike v višjo
prestavo. Toda nekatere premestitve z enega polja na drugo le ne vlivajo tako velikega
optimizma, kot ga sam poudarja. Še nekaj, strategija da, toda Slovenija potrebuje učinkovit
pristop zdaj, če hoče dvigniti samooskrbo s hrano na višjo raven. Za to pa niso ključne samo
rošade znotraj ministrstva, ampak tudi vpliv do sedaj deprivilegiranih strokovnih skupin,
tudi akademskih, da postane pridelava hrane ponovno zanimiva. Sedanji »strokovni« lobisti
puščajo za seboj katastrofalne posledice. Živinoreja je na psu.
Referendum
Proti edino volivci v lendavskem okraju
Karikatura Anton Buzeti
Ljudje
vstajajo
J. Votek
P
a res? Evropo počasi preplavlja val
nezadovoljstva. Ni ga dneva, ko v tej
ali oni prestolnici ne bi bilo na ulici več tisoč predvsem uslužbencev javnega
sektorja. Bistveno manj ali skoraj nobenega protesta pa ni med delavci realnega
sektorja – proizvodnje. Ti so se znašli na
nakovalu kapitala, ki še kar naprej kuje v
žerjavici divjega liberalizma. Ta pa kljub
velikim vložkom predvsem davkoplačevalskega denarja v njegovo preživetje še naprej grozi z odpuščanji in brezposelnostjo.
Predvsem ta pritisk jih drži za tovarniškimi zidovi in povrhu še v veliki negotovosti.
V negotovosti so tudi zato, ker jih pritiska
država, katere blagajno pretežno polnijo
s takimi ali drugačnimi davki. Skorajda je
ni države, ki ne bi napovedala reza v socialne izdatke. To jih drži za stroji, ker je
psihološko gledano še vedno bolje imeti
delo, kot pa se znajti zunaj sistema. Drži
sicer, da nekatere naravne zakonitosti,
kot je starost prebivalstva, silijo v reforme.
Hkrati pa je vprašanje, ali bo tem ukrepom sledil tudi kapital v taki podobi, kot
je zdaj. Še posebej, ker ga upravljajo, milo
rečeno, vprašljivi ljudje. Mimogrede, ena
od političnih strank intenzivno propagira regionalne razprave o vrednotah. Ko pa
beseda nanese na novodobno suženjstvo
predvsem v gradbeništvu, so tiho, pa čeprav najbolj razvpitemu podjetju poveljuje
izredno arogantna Tovšakova, ki je bila
nekoč tajnica te stranke.
Ob reformah je treba na novo regulirati tudi odgovornost upravljavcev kapitala,
da ne bodo zganjali še večje samopašnosti.
Tu pa smo na točki, ko bi t. i. javni sektor
namesto večne grožnje s cesto le moral pogledati čez rob varne državne blagajne in
končno skušal tudi nekaj storiti, da npr.
delavec za šivalnim strojem ne bo pod stalnim udarom previsoke cene svojega dela
in nepotrebnosti. Ob robantenju javnega
sektorja bi od tega to pričakovali vsaj zato,
da se jim ne bo ponovil primer makedonskega delavca, ki je ostal brez življenja.
Naročnik
Pomurci za arbitražni sporazum
Po zadnjih podatkih Državne volilne komisije je na referendumu o arbitražnem
sporazumu na državni ravni za volilo
51,49 odstotka, proti pa 48,51 odstotka
udeležencev referenduma. Volilna udeležba je bila 42,36-odstotna. Med volilnimi enotami sporazuma niso podprli v
enotah Kranj, Celje in Ptuj, kamor spadajo tudi pomurski volilni okraji, kjer pa
so volivci večinoma bili naklonjeni sporazumu, proti so glasovali le v lendavskem okraju, medtem ko so sporazum
podprli v obeh soboških okrajih (MS 1:
V premislek
50,96 : 49,04; MS 2: 55,14 : 44,86), Ljutomeru (53,44 : 46,56) in Gornji Radgoni
(50,13 : 49,87). »Meja je na naši strani zelo
dolga in tudi problemov je več kot drugje, v vseh teh letih so se zadeve poslabšale in ljudje so postali nezaupljivi, na
izid pa so vplivale tudi strankarske polarizacije. Upam, da se bomo v prihodnje
bolje organizirali ter ne bomo ponavljali
napak iz preteklosti,« je referendumski
izid v lendavskem okraju komentiral župan Lendave Anton Balažek.
T. M.
BARVA CMYK
2
aktualno
| Vestnik | 10. junija 2010
Pogled od zunaj
Mediacija učinkovitejša
kot sodni postopek
Marjetica Škerget Logar
N
a okrožnem sodišču v Murski Soboti in na vseh okrajnih sodiščih s tega
okrožja, to je na okrajnem sodišču v Murski Soboti, okrajnem sodišču
v Lendavi, okrajnem sodišču v Ljutomeru in okrajnem sodišču v Gornji
Radgoni, je uveden program mediacije, ki je ena izmed oblik alternativnega
reševanja sporov.
Mediacija je postopek, kjer mediator, to je nevtralna tretja oseba, pomaga strankam
doseči dogovor glede njihovih spornih razmerij. Dogovor mora biti za vse sprejemljiv in
na novo ter za naprej ureja razmerja med strankami. Mediacija ne temelji na dejstvih
in pravu, ampak na resničnih interesih strank, zaradi česar se ta postopek bistveno
razlikuje od sodnih postopkov. Postopek mediacije je prostovoljen, saj se stranke same
odločijo za vključitev vanj. Sodišče bo postopek mediacije ponudilo vsem strankam pri
novih zadevah na pravdnem, gospodarskem, družinskem in nepravdnem področju,
lahko pa tudi tistim strankam, kjer sodni postopek poteka že dlje in bo sodnik ocenil,
da je izvedba postopka mediacije smotrna oziroma bodo stranke to želele.
Če se bosta za mediacijo odločili obe stranki, mora biti mediacija končana najpozneje v
treh mesecih, s tem da je v družinskih zadevah postopek mediacije v celoti brezplačen,
v pravdnih zadevah so brezplačne prve tri ure mediiranja, v gospodarskih zadevah pa
plačajo stroške mediatorja v celoti stranke. Stroške odvetnikov, če bodo ti sodelovali
v mediaciji, bodo plačale stranke same. Če mediacija uspe, se v okviru postopka
mediacije pripravi osnutek poravnave, ki ga stranke nato sklenejo pred sodnikom, in
zato ima takšna poravnava moč sodne odločbe. Če stranke v mediaciji ne dosežejo
dogovora, pa se zadeva vrne v redni postopek.
Pomembno je, da je postopek mediacije zaupen, to se pravi, da mediator in stranke ne
smejo uporabiti informacij, ki so jih izvedele v postopku mediacije, v morebitni pravdi,
kar omogoča, da se stranke v postopku mediacije svobodno in brez zadržkov pogajajo,
saj se ne bojijo morebitnih negativnih posledic. Zagotovo je postopek mediacije
prijaznejši in učinkovitejši način reševanja sporov kot sodni postopek, predvsem pa
je hitrejši, cenejši in ureja tudi bodoča medsebojna razmerja med strankami s ciljem
omiliti spore med njimi in jih ne poglabljati.
Sistem C pomurskega vodovoda
Konec meseca bo dobil
svetovalnega inženirja
Inženir bo pripravljal dokumentacijo in vloge za sredstva
Ljutomerska občina je kot nosilka projekta gradnje sistema C, ki je
sestavni del regionalnega projekta
Oskrba prebivalcev s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, objavila razpis z javnim naročilom za izbiro svetovalnega inženirja za pripravo
projekta. Ponudbe, ki jih lahko oddajo samostojni ponudniki ali skupina
ponudnikov, bodo odpirali zadnji dan
junija, vrednost naročila pa je po napovedi naročnika 580 tisoč evrov. Izbrani ponudnik bo dela začel takoj po
podpisu pogodbe. Svetovalni inženir
bo pripravljal dokumentacijo in vodil
datum: 10. 06. 2010
vse postopke. Opravil bo svetovanje
in pripravil vlogo za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada.
Majda Horvat
Popravek
V prejšnji številki Vestnika (št. 22, stran 1)
se nam je v besedilu Tajkunske lovke pobrale denar za delovna mesta zapisalo, da
je družba Clarinos, proizvodno podjetje,
d. o. o., svoj sedež iz Ljubljane preselila na
naslov lendavskega podjetja Varis. To ne
drži. Pravilno je na sedež družbe Varstroj.
Za napako se prizadetim opravičujemo.
VESTNIK
stran 2
www.vestnik.si | e: [email protected]
Igre v Svetu romske skupnosti Republike Slovenije
Kdo dela v korist
romske skupnosti?
Zakaj Stane Baluh naenkrat ni več dober?
Razprtije v Svetu romske skupnosti
RS ne ponehajo. Potem ko je februarja s položaja predsednika sveta odstopil Jožek Horvat Muc, je tokrat v javnost prišlo pismo, ki ga je podpisalo
13 članov sveta. V pismu se kar vrstijo
očitki na račun svetnika Darka Rudaša in direktorja Urada za narodnosti
RS mag. Staneta Baluha, po mnenju
nekaterih v ozadju potekajo pritlehne politične igre. »Darko je s tem, da
je zavajal javnost, ustvarjal konflikte
med Romi, romskimi svetniki, župani in romskimi aktivisti,« med drugim
v pismu očitajo Rudašu. Medtem ko
so očitki Rudašu »pričakovani«, konec koncev so pismo podpisali člani
sveta, ki naj bi bili blizu predsedniku
Zveze Romov Mucu, pa je toliko bolj
presenetljiv oster napad na Baluha, ki
mu očitajo, da je s svojim nestrokovnim pristopom ustvaril razdvojenost
med Romi. »Obljubljal je marsikaj (večinoma sredstva), obljub ni izpolnil,
potem pa je vso odgovornost naprtil
svetu. Sredstva iz državnega proračuna je delil, kakor je hotel. Marsikdaj
je grozil, da bo finančno pipo Romom
zaprl, kadar smo ga opozarjali, da ne
dela dobro … In kar je najhuje, Baluh
ne pozna dovolj strokovno zakona o
Romih in ga je velikokrat napačno obrazložil. Tudi zato so nastali konflikti
med nami. Postal je hujskač med romskimi aktivisti,« so med drugim zapisali v pismu, ki ga sklenejo s trditvijo,
da je Baluh dolžan odgovarjati vladi
in javnosti za svoja primitivna dejanja. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pisma ne želi komentirati, ker, kot pravi, noče, da bi ga
ljudje povezovali s pismom, s katerim
nima nič opraviti. »Sploh nisem vedel,
kaj se pripravlja, razumem pa podpisnike pisma, saj sem tudi sam ves čas
trdil, da se svet ni ukvarjal z romskimi vprašanji, temveč z vprašanji notranje organiziranosti. S tistim trenutkom, ko sem odstopil kot predsednik
sveta, ta ni imel človeka, na katerega bi se člani lahko obrnili za kakršen
koli strokovni nasvet ali obrazložitev.«
Glede očitkov, ki so v pismu namenjeni Baluhu, Muc pravi: »Na nekatere
stvari sem Baluha tudi sam opozarjal,« pri čemer o konkretnih stvareh
ne želi govoriti. »Zadeva je sedaj aktualna in res nočem, da bi me kdo povezal s tem pismom.« Muc zanika, da naj
bi bilo v ozadju Baluhovo nestrinjanje
z Mucevo ponovno izvolitvijo na položaj predsednika sveta. Na zadnji volilni seji sveta, ki je potekala v Velenju,
predsednik ni bil izvoljen. Kandidaturo so sicer vložili trije člani sveta, vendar nobeden ni dobil zadostne večine
glasov. Na seji je bilo prisotnih štirinajst (po besedah Rudaša celo šestnajst) od enaindvajsetih članov sveta
(toliko članov ima v svetu Zveza Romov Slovenije, ki jo vodi Jožek Horvat Muc). V drugem krogu volitev je
glasovalo samo trinajst članov sveta,
tako da je zmanjkalo glasov za izvolitev novega predsednika (potrebna je
dvotretjinska večina), zaradi česar bi
več kot upravičeno lahko posumili, da
je bila celotna zadeva zrežirana, kar
pa Muc najostreje zavrača: »Osebno
sem predlagal in podpiral Marjana Drvariča.« Da je bila zadeva nalašč speljana tako, da bi se lahko na ta položaj
vrnil Muc, meni tudi Rudaš. Po njegovem mnenju želijo podpisniki pisma
doseči tudi zamenjavo na vrhu Urada
za narodnosti, ker je Baluh želel vzpostaviti hierarhijo znotraj romske skupnosti in se pogovarjati z vsemi: »Iz
zanesljivih virov smo dobili podatek,
da je iz Zveze Romov Slovenije na vlado prišel dopis, ki ga je podpisal Slavko Cener in v katerem izražajo željo
po vrnitvi starega direktorja Janeza
Obreze. To bi bilo za Rome slabo, saj
vemo, da je bil Janez Obreza tisti direktor, ki je Rome skregal.« To nam
je potrdil tudi Slavko Cener, ki se ne
strinja z Baluhovim načinom vodenja,
Muc pa pravi, da zveza nima nič pri
tem predlogu, ampak se je za to odločil Cener sam. Zanimivo pa je, da nekateri svetniki zanikajo podpis dopisa oz. naj bi bili ob podpisu zavedeni.
To so po poročanju nekaterih medijev
že izjavili Emil Horvat, Jožef Olah in
Bojan Tudija, ki je nedavno skupaj s
svetnico Natašo Brajdič Slivšek izstopil iz sveta. Pisma ni želel komentirati
Baluh zavrača očitke
»Romska skupnost je trenutno v
velikem razhodu in očitno išče
subjekt, na katerega bi prevalila krivdo za svojo razdvojenost.
Kot direktor Urada za narodnosti RS sem se vedno trudil, da bi
bila romska skupnost enotna in
da bi dosegla napredek v slovenski družbi,« nam je med drugim
odgovoril Stane Baluh. Razdvojenost romske skupnosti je po njegovem mnenju tudi posledica nerazumevanja romske skupnosti
pri sporočilih, ki jih je posredoval. Baluh pojasnjuje, da je Muca
ob izvolitvi na položaj predsednika sveta zgolj opozoril na dvojnost funkcij in njihovo morebitno
nezdružljivost, da pa ni zahteval
njegovega odstopa. Zakon o Romih je po Baluhovih besedah
Urad za narodnosti predstavljal
na okroglih mizah, na katerih so
sodelovali tudi podpisniki pisma,
zato očitke o nestrokovnih razlagah omenjenega zakona označuje za popolnoma nesprejemljive.
Kot pravi, se finančna sredstva
dodeljujejo v skladu z veljavnimi
pravili, zaradi česar se prav tako
ne strinja z očitki, da bi se ta delila samovoljno.
niti prvi podpisani Marjan Drvarič. Ko
smo poklicali sekretarko Sveta romske skupnosti Janjo Rošer, ki je sicer
tudi ena od podpisnikov pisma, nam
je povedala, da nima več nobenega
izvoda pisma oz. da so ga nekam založili, sama pa vsebine ni želela komentirati. Konec tedna naj bi bili po
besedah Rudaša predstavljeni tudi izsledki ankete, ki jo po romskih naseljih po Sloveniji izvaja za zdaj neimenovana romska iniciativa in v kateri
Rome sprašujejo o njihovem poznavanju delovanja zveze, sveta in zakona o
Romih. Po Rudaševih informacijah so
izsledki šokantni.
Timotej Milanov
Partnerji enega največjih evropskih okoljskih projektov CC-WaterS v Lendavi
Vremenski ekstremi bodo naš vsakdan
Murska kotlina in Ljubljansko polje sta
glavni območji raziskovanja slovenskih
partnerjev, ki sodelujejo v enem največjih evropskih okoljskih projektov, financiranem s sredstvi Evropskega sklada za
regionalni razvoj, z naslovom Podnebne
spremembe in njihov vpliv na oskrbo s
pitno vodo. Predstavniki 18 partnerjev iz
devetih držav na območju Alp, Panonske
nižine in Jadranskega morja so minuli teden preživeli v Lendavi, da bi proučili do
sedaj zbrane podatke z različnih območij izvajanja projekta CC-WaterS v okviru
programa Interreg.
V projektu, ki traja tri leta, iz Slovenije
sodelujejo trije partnerji: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,
Agencija RS za okolje in javno podjetje
Vodovod-Kanalizacija Ljubljana. Ugotoviti želijo, ali bodo podnebne spremembe
vplivale na oskrbo z vodo, na količino in
kakovost vodnih virov. Na kakovost vodnih virov pa v prvi vrsti vpliva raba prostora - v Pomurju je to pretežno kmetijstvo, ki je tudi velik onesnaževalec vode,
prav tako pa urbani prostori. Vodja projekta dr. Barbara Čenčur Curk je poudarila: »Podnebne spremembe lahko spremenijo rabo prostora, na poljih se pojavijo
drugačne kulture, porabi se več vode, večja je tudi poraba sredstev. Zanimajo pa
nas tudi socio-ekonomski učinki varovanja vodnih virov. Določenim institucijam
je treba plačati odškodnine, če zaradi varovanja vode ne morejo delati tega, kar
bi lahko. Če bo kakovost vode nižja in jo
bo treba zaradi tega kemično obdelati,
preden gre v vodovod, je cena višja. Na
koncu bomo naredili sklop smernic za
upravljavce vodovodov, kako naj se spopadajo s problematiko podnebnih sprememb in rabo prostora.«
V četrtek je v lendavski Mestni hiši potekala še okrogla miza z naslovom Podnebne spremembe in oskrba s pitno vodo,
na kateri pa smo pogrešali domače udeležence – tako razen predstavnice lendavske
družbe Eko-park Branke Bensa ni bilo nobenega drugega pomurskega upravljavca
vodovodnega sistema, predstavnika kme-
Dr. Barbara
Čenčur Curk:
»Murska kotlina
je bila izbrana
zato, ker je
velik pritisk na
okolje glede rabe
prostora. Izdelali
bomo vodno
bilanco in model
podzemne vode,
ki do sedaj še ni
bil narejen. Na
podlagi rezultatov
proučitve
podnebnih
sprememb
bomo poskušali
ugotoviti, kakšna
bo kakovost teh
vod v prihodnje.«
Fotografija Bernarda B. Peček
Čedalje večje odškodnine se izplačujejo v kmetijstvu zaradi škode, ki jo povzročajo suša in neurja – Ne čuvamo dovolj podzemnih vod Murske kotline
tijstva ali varstva okolja. Teme, ki so jih
predstavljali sogovorniki, pa so bile zelo
zanimive in povezane s to pokrajino, na
primer nujnost preudarne rabe vode v
kmetijstvu, nitrati v podzemnih vodah in
kakovost podzemne vode v Murski kotlini, pa velik problem oskrbe s pitno vodo
in varovanje vodnih virov Pomurja. S hidrogeološkimi študijami MOP-a so že našli primerna zajetja za prihodnji pomurski
vodovodni sistem, zato je treba čim prej
primerno zavarovati podzemne vode, saj
lahko podnebne spremembe, napačna
raba vode in onesnaženje vplivajo na te
zaloge. Zaradi naravnega procesa prečiščevanja in razgradnje organskih in drugih
spojin v naravi se voda lahko sama očisti,
bolj nevarni pa so nitrati in nitriti v škropivih in gnojilih, pa tudi v gospodinjstvu
uporabljamo veliko nevarnih sredstev na
primer za čiščenje in osebno higieno. Prav
vsi bomo morali skrbeti za kakovost vod,
pomembno pa je, da imamo dovolj zalog
podzemnih vod, ki so zelo globoko.
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
datum: 10. 06. 2010
vroče
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
Policijska akcija proti mamilom
stran 3
3
Iskali najboljše
upravne enote
V hišnem laboratoriju na
Goričkem gojili konopljo
Zlata nit UE
Murska Sobota
Če je stranka kralj,
je uradnik človek,
vreden spoštovanja
Kriminalisti razkrinkali tihotapce heroina – Ljutomerčan končal v švicarskem zaporu
Pred leti so upravne enote o svojem
delu poročale zgolj pristojnemu ministrstvu, potem pa so si začele postavljati cilje in načrtovati delo, vse z
namenom graditi kakovost upravnih
storitev. Murskosoboška upravna enota je bila med prvimi, pri svojem delu
pa sedaj upošteva petinštirideset kazalnikov, s katerimi merijo doseganje
ciljev. Med pomembnimi je tudi zadovoljstvo zaposlenih. Dolgoletni načelnik Geza Farkaš pravi, ne le, da je
stranka kralj, tudi delavcu uradniku je
ob njegovem zavzetem delu treba izkazati spoštovanje in skrbeti zanj.
V projektu časopisne družbe Dnevnik
Zlata nit v upravnih enotah ter v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo
in Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je med velikimi
upravnimi enotami priznanje najboljšega zaposlovalca prejela prav Upravna
enota Murska Sobota. V izboru je sodelovalo 55 od 58 upravnih enot, priznanje pa so najboljšim v treh kategorijah
podelili ob Dnevih javnega prava in javnega menedžmenta v Portorožu.
M. H.
Kilogram heroina
je vreden 25 tisoč
evrov, tihotapcem pa
ga je v avtomobilih
uspelo pretihotapiti
vsaj dvakrat po tri
kilograme.
Fotografija PU MS
Tukajšnji kriminalisti so stopili na prste kriminalni združbi, ki je s Kosova
čez Slovenijo v Švico tihotapila heroin. Prav tako so razkrinkali združbo,
ki je v stanovanjski hiši gojila konopljo. V prvi združbi je ob 47-letnem
Postojnčanu in 46-letnem prebivalcu Kosova sodeloval 39-letnik z ljutomerskega konca, kjer so tudi prodali
nekaj heroina. »Pri preiskavi primera
so kriminalisti ugotovili, da se je del
kriminalne združbe prav tako ukvarjal s prepovedanim vodenjem oseb
čez državno mejo in ponarejanjem
dokumentov,« je razložil Damir Ivančič, začasni vodja murskosoboških
kriminalistov. Vsi trije so končali v
priporu, Prlek v švicarskem, ovadeni
so za devet kaznivih dejanj. Kilogram
heroina je vreden 25 tisoč evrov, tihotapcem pa ga je v avtomobilih uspelo
pretihotapiti vsaj dvakrat po tri kilograme. Kot je še povedal Ivančič, so
bili že od septembra lani na sledi zlikovcem, ki so v pokrajini ob reki Muri
kupovali starejše hiše. »Hiše nato preuredijo in opremijo s potrebno opre-
Kriminalne združbe v priročnem laboratoriju pod umetno svetlobo gojijo konopljo.
mo za gojenje večjih količin prepovedanega mamila konoplje – skunk
– pod umetno svetlobo. Vodji združbe sta bila 38-letni osumljenec iz okolice Domžal in 39-letni osumljenec iz
okolice Kamnika. V združbi so sodelovale tudi druge osebe, o katerih krimi-
nalisti še zbirajo obvestila.« Konopljo
so najprej gojili v starejši hiši na Goričkem, pozneje so pridaniči proizvodnjo preselili v Gornjo Radgono, kjer
so kriminalisti med preiskavo zasegli
opremo za tako imenovani laboratorij za gojenje konoplje, v katerem bi
lahko gojili 900 sadik konoplje. Vrednost zasežene opreme znaša več kot
30.000 evrov, kilogram konoplje pa
stane štiri tisoč evrov. Tudi Domžalčana in Kamničana je preiskovalni sodnik poslal za zapahe.
Andrej Bedek
Kmetijski minister na prvem uradnem obisku v Pomurju
Pitna voda z ormoške strani
Pridelava hrane strateško
pomembna za preživetje
Ormoška voda občutno
dražja od ljutomerske
S strategijo razvoja kmetijstva do leta 2020 zagotoviti prehransko varnost in
ohraniti kmetovanje tudi na območjih s težjimi razmerami za pridelavo
Nadaljevanje s 1. strani
Med prednostnimi nalogami ministrstva je Židan navedel dokončanje strategije razvoja kmetijstva do leta 2020,
ki je v Sloveniji v glavnem pripravljena,
začenjajo pa se že tudi evropska pogajanja o tej razvojni strategiji. Po njegovem mnenju so si evropski kmetijski
ministri edini, da je pridelava hrane za
Evropo strateško izredno pomembna,
zato je nujna stabilnost, stabilnost pa
lahko omogočijo neposredna plačila.
Pri plačilih je treba upoštevati specifiko posameznih držav, v Sloveniji je tri
četrtine kmetijskih zemljišč na območjih s težjimi razmerami za kmetovanje in naš interes je, da se kmetovanje
na teh območjih ohrani.
Deregulacija in zmanjševanje administrativnih ovir sta nuja, to ni le slovenski, ampak tudi evropski problem,
saj je kmetijski sektor zaradi prevelikega administriranja postal nekonkurenčen tako v Evropski uniji kot tudi
navzven. Pri nas je administriranje še
večje kot drugod v Evropi, zato na ministrstvu že pripravljajo ukrepe, ki naj
bi to zmanjšali.
Posebna skrb bo veljala tudi sociali v kmetijstvu, saj je trenutno stanje v kmetijstvu izredno težko. Večina
sektorjev je pod mejo ekonomičnosti,
zato prelivanja dohodka med dejavnostmi ni, na kmetijah je vedno več
socialnih problemov in politika se
mora na to odzvati. V proizvodnjo
hrane je treba vključiti tudi predelovalno industrijo, pridelavo in predelavo je treba obravnavati skupaj, minister pa je napovedal tudi urejanje
odnosov med pridelavo, predelavo in
trgovino, saj je nepravično delitev dohodka med temi udeleženci kot problem zaznala tudi Evropa.
Generalni direktor direktorata za
kmetijstvo je povedal, da je Slovenija
doslej izkoristila 30 odstotkov evropskih sredstev ter hkrati predstavil tri
letošnje razpise iz programa razvo-
ja podeželja, ki so bili konec prejšnjega tedna objavljeni v Uradnem listu.
Za ukrep »Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti« je na voljo 10 milijonov evrov, cilj ukrepa pa je pospešiti
razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Najvišja stopnja pomoči znaša
do 60 odstotkov upravičenih stroškov,
pri naložbah v obnovljive vire energije
pa do 70 odstotkov. Za ukrep »Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij« je namenjenih 15 milijonov evrov,
s temi sredstvi pa želijo prispevati k
razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju. Stopnje pomoči so podobne kot
pri prejšnjem ukrepu. Ukrep »Osnovne
storitve za gospodarstvo in prebivalstvo
podeželja« se letos izvaja prvič, namenjen je izključno občinam v pomurski
statistični regiji, 4,3 milijona evrov pa
bo namenjenih za naložbe v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij, najvišja stopnja pomoči pa znaša do
100 odstotkov upravičenih stroškov.
Ludvik Kovač
Ljutomerska občina denarja za subvencije nima Vodovod najprej odročnim krajem
Na območju Občine Ljutomer je na ormoški javni vodovod priključenih 587
uporabnikov, največ v krajevni skupnosti Železne Dveri, delno pa tudi v krajevnih skupnostih Stročja vas, Stara Cesta, Mala Nedelja in Radoslavci. Konec
lanskega leta je ormoški občinski svet
ob soglasju ministrstva sprejel sklep o
skoraj tridesetodstotnem zvišanju cene
storitev oskrbe s pitno vodo na območju občin, kjer je izvajalec javne službe
Komunalno podjetje Ormož, česar pa
ljutomerski svetniki na zadnji seji niso
podprli. Ugotavljali so namreč, da je in
bo voda iz ormoškega vodovoda bistveno dražja kot iz ljutomerskega omrežja, kar občane in uporabnike postavlja
v neenak položaj.
Toda s tem, da podražitve niso podprli, niso naredili drugega, kot da so
si olajšali vest. Podražitve namreč ne
morejo preprečiti, saj bo izvajalec javne službe cene zvišal kljub temu in s soglasjem ministrstva, ljutomerska občina
pa v proračunu tudi nima denarja, da bi
kot lokalna skupnost uporabnikom do
polovice subvencionirala strošek uporabe javne infrastrukture, ki je zajet v
ceni. To namreč omogoča državni pravilnik o oblikovanju cen storitev varstva
okolja, ki je tudi zelo jasen glede tega,
kako in komu lahko lokalna skupnost
subvencionira ceno pitne vode.
Zaradi novega pravilnika in drugačnega načina izračunavanja cene pitne
vode je tako kot vsi ceno vode pred
kratkim občutno zvišala tudi ljutomerska občina, vendar subvencije ni
sprejela niti za uporabnike vode iz ljutomerskega omrežja niti iz ormoškega, kar pa so storile občine na ormoški
strani. In četudi bi zanjo odprli občinsko blagajno, bi bila voda iz ormoškega vodovoda za uporabnike še vedno
dražja kot iz omrežja, ki ga sedaj upravlja Javno podjetje Prlekija. Razlika v
ceni namreč nastaja predvsem zaradi
razlike pri načinu distribuiranja vode.
Edino, kar bo občane pri ceni vode v
prihodnje poravnalo, je gradnja novega vodovodnega omrežja v sklopu pomurskega vodovoda, ki ga bodo gradili v petih smereh, prednostno prav
v smeri, ki se sedaj oskrbuje z vodo iz
ormoškega vodovoda.
Majda Horvat
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat,
Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za
pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT
koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.900 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK
gospodarstvo
| Vestnik | 10. junija 2010
Hotel aMord
Hotel bo
ostal hotel
Prihodki zadostujejo
za plačilo stroškov
in obveznosti
Mesec dni po odprtju Hotela aMord pri
Mali Nedelji je njegovo vodenje prevzela Melita Ratnik s ključno nalogo, da v
hotel pripelje goste. Čeprav še vedno ni
polno zaseden, pa deset zaposlenih z
dejavnostjo že ustvarja prihodke, s katerimi plačujejo vse stroške in poravnavajo obveznosti, tudi za najeto posojilo za gradnjo. Rentabilnost dosegajo s
tridesetodstotno zasedenostjo zmogljivosti na mesec, ta delež pa se nenehno
izboljšuje. »To je za nas uspeh,« pravi direktorica, cilj zaposlenih pa je, da bi v
poletnih mesecih že dosegli polovično
zasedenost zmogljivosti.
Njihova ponudba je zelo pestra in
zajema tako nočitve kot postrežbo zaključenih skupin v restavraciji, imajo pa
tudi sejno dvorano, primerno za organizacijo različnih seminarjev. Vse to delajo z namenom, da bi uspeli. »Odločeni smo, da hotel ostane hotel in da ne
bomo šli v nobeno spreminjanje dejavnosti. K temu nas pet let zavezujejo tudi
prejeta nepovratna sredstva za postavitev hotela. Zato tudi odločno zavračamo
namige nekaterih, da naj bi se preusmerili v domsko oskrbo starejših,« je povedala sogovornica.
V hotelu je začel delovati tudi Turistični informacijski center Mala Nedelja, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega
turističnega društva, skupaj pa si prizadevajo za oživitev kraja. Ratnikova tudi
poudarja, da je deset zaposlenih v hotelu res malo, vendar z zavzetostjo in
delitvijo dela dobro poskrbijo za goste.
Njihova ciljna skupina so seniorji, zato
ponudbe pošiljajo različnim društvom
in skupinam, pri ljudeh pa se je zelo dobro prijelo tudi praznovanje osebnih jubilejev ali življenjskih dogodkov.
Gostom pa ne ponujajo več kopanja v
hotelskem bazenu, ki so ga polnili z navadno ogrevano vodo, saj bi bili stroški
za vzdrževanje zdaj previsoki, drug razlog
za zaprtje pa je v tem, da so njihovi gostje
odhajali na kopanje v Bioterme v bazene
s termalno vodo. Zato so v vse ponudbene pakete vključili celodnevno kopalno
karto za Bioterme. »Z njimi zelo dobro
sodelujemo in skupaj nastopamo, zato
v novem hotelu ne vidimo konkurence,
ampak priložnost tudi za nas. Z njegovo
promocijo bodo promovirali tudi kraj, v
katerem pa turisti radi iščejo alternativo.
Z Biotermami torej želimo ustvarjati odnos dobrega soseda,« je povedala sogovornica. O tem, da bi stopili pod skupno
streho s katerim od večjih ponudnikov
turističnih storitev, ne razmišljajo, saj je
rast števila gostov spodbudna, pravi Melita Ratnik, in ker verjamejo vase in v to, da
se bo Mala Nedelja z okolico v nekaj letih
razvila v zanimiv turistični kraj.
Majda Horvat
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
osnovnošolska izobrazba – 7, natakar
– 6, ključavničar – 5, kuhar – 4, klepar
krovec – 3, frizer – 2, stavbni klepar –
2, univ. dipl. organizator – 2.
Iščejo se tudi:
inž. elektrotehnike – 1, inž. strojništva – 1, univ. dipl. ekonomist – 1, univ.
dipl. inž. kmetijstva – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
stran 4
Vir največjega onesnaženja je še vedno zakopan pod zemljo pred Rakičanom
Žarišče po več kot
20 letih še ni odkrito
»Počutim se nemočno ob tem slovenskem fenomenu,« je pošteno priznala mag. Marjeta
Krajnc, saj je zakopano žarišče pred Rakičanom svojevrsten »fenomen neučinkovitosti«
Že od 1992. leta z rednim monitoringom ugotavljajo, da je nekje pod zemljo med industrijsko cono Murska
Sobota in srednjo šolo v Rakičanu zakopano žarišče, ki povzroča izjemno
nevarno onesnaženje vode s tetrakloreteni in drugimi spojinami, ki so posledica uporabe (najverjetneje) sredstev za razmaščevanje. Predvidevajo,
da je do pojava žarišča (zakopa nevarnih snovi v sodih ali podobni embalaži) prišlo že v drugi polovici osemdesetih let. Kdo je kriv za to, še vedno ni
dokazano, kar se zdi skoraj neverjetno, saj vemo, katera podjetja so bila
takrat na tej lokaciji in kaj so počela,
med njimi Pomurka, Pomurske mlekarne, Panonija, Blisk, Mura … Ali se
tega ne spomnijo ali se nočejo spomniti niti zaposleni? Lahko pa bi preverili vsaj pri podjetjih, ki so še ostala
do danes in morebiti še vedno uporabljajo te snovi. Tu so namreč še vedno posodobljena živilskopredelovalna industrija in galvanika.
Zakaj torej ta problem, nad katerim
se zgražajo na Agenciji RS za okolje,
še vedno ni rešen? Mora res priti do
ekološke katastrofe, da potem začne
nekdo iskati rešitve, da se bo odločil
za odkope in sanacijo? Seveda je tu
največje vprašanje, kdo bo to financiral in kaj, če takratnih onesnaževalcev ni več. Bo sanacijo plačala lokalna
Marjeta Krajnc, sektor za kakovost voda ARSO MOP: »Vir onesnaženja je še vedno
zelo aktiven, čeprav se razgrajuje.«
snovi, na primer kemične čistilnice, živilskopredelovalna ali kovinska industrija. Lahko da so to tudi stara bremena. Toda to ni v naši pristojnosti. Jaz
lahko samo nadzorujem vodo. Vir pa je
skupnost, država, Evropa …
»Še vedno ne vemo, kdo je povzročitelj tega onesnaženja. Lahko da je več
virov, toda mi jih ne poznamo. Seveda
lahko ugotavljamo, kdo uporablja te
še vedno aktiven, vse pa kaže, da se žarišče metabolizira, razgrajuje. Mi vse to
spremljamo od leta 1990 in vse od 1992.
leta vsebnost nevarnih snovi počasi narašča. Takoj smo postali pozorni. Tetrakloreten se je zviševal do 1997. leta
in še vedno ga je 40- ali 20-krat več, kot
je dopustno, skupna vsota diklorov in
trikloretenov – razgradnih produktov
pa je še vedno zelo visoka.«
Vse to so izjemno visoke vrednosti, zato je prav zastrašujoče, da je to
žarišče v neposredni bližini regijskega središča. In tu se vidi vsa nemoč
in neučinkovitost ekologije v praksi.
Vir onesnaženja namreč kljub opozorilom stroke in pisanju medijev še vedno ni odstranjen.
Tudi o podobnem primeru na Apaškem polju se je pred desetletji veliko
govorilo, toda nihče ne ve dovolj, da
bi lahko ukrepal. Tudi če je kakšen vir,
ni pred odvzemnimi mesti vode, ampak se onesnaženje (npr. s PCB-jem)
po podzemnih vodah širi nizvodno in
onesnažuje zelo ozke pasove. Onesnažuje pa jih!
Vsi vedo o tem, pa vseeno molčijo
in ne ukrepajo. Dokler ni smrtnih žrtev. Rakava obolenja pa so spet nekaj
drugega – čeprav so zelo povezana s
takimi onesnaženji podtalnice in zelenjave.
Bernarda B. Peček
Veselje in ponos ob praznovanju Saubermacherjevih partnerjev v Lenartu
Napovedujejo gradnjo treh CEROV
Leto 1990 je bilo prelomno za družino Letnik iz Lenarta in za družino Roth iz Gradca – oboji
niso vedeli, kaj jih čaka, verjeli pa so, da je bila odločitev o čezmejnem sodelovanju pravilna
Fotografiji Bernarda B. Peček
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota
je trenutno razpisanih več kot 60
prostih delovnih mest. Delodajalci
imajo največje potrebe v gradbeništvu, gostinstvu in storitvah.
VESTNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
Fotografija Bernarda B. Peček
4
datum: 10. 06. 2010
Vida Šavli, prva dama lenarške občine in podpisnica prve pogodbe pred 20 leti,
sedanji župan Janez Kramberger in direktor ter lastnik koncerna Saubermacher
Hans Roth
Čeprav danes govorimo o velikem
uspehu tega prvega avstrijsko-slovenskega podjetja za ravnanje z odpadki,
ki zaposluje v celotnem koncernu z
značilno rdečo barvo in rožicami na
vozilih čez 3500 ljudi, od tega v slovenskih krajih Lenart, Puconci, Murska Sobota, Vrhnika in Kranj 390, pa
vse ni šlo tako gladko in preprosto,
kot se zdi na prvi pogled. Predvsem
zato, ker so bili vedno en »okoljski
korak« pred drugimi in jih je s svojimi predpisi težko dohajala tudi mla-
da država Slovenija. Danes se lahko
pohvalijo, da so vodilni na področju
ravnanja z odpadki ne le v Sloveniji,
ampak v srednji Evropi. Njihov vozni park, promocija in ozaveščanje
mladih in starejših o pomembnosti
ločenega zbiranja odpadkov in skrb
za okolje ter skrb za zaposlene, ki
delujejo kot zvesto in dobro uigrano moštvo, so lahko vzor vsem drugim. Sodobnemu voznemu parku so
na petkovi slovesnosti dodali še eno,
prav gotovo najsodobnejšo vozilo, ki
Direktorja družbe Saubermacher Slovenija Mojca Letnik in Rudolf Horvat sta
prejela zahvalni darili zaposlenih, Horvat pa še posebno priznanje avstrijskoštajerske gospodarske zbornice.
pomeni širitev dejavnosti: specializirano vozilo za praznjenje zvonastih
zabojnikov na bencinskih servisih po
vsej Sloveniji, ki ga lahko upravlja en
človek.
Pa to ni edina novost, ki so jo predstavili. Hans Roth, lastnik Saubermacherja, je v svojem slavnostnem nagovoru napovedal, da bodo v prihodnjih
treh letih v Sloveniji investirali v projekte v vrednosti 30 milijonov evrov.
»Imamo jasno strategijo, lastnike,
ki nas podpirajo, imamo sredstva in
imamo pridne in zveste sodelavce,« je
v predstavitvi načrtov povedal eden
od dveh direktorjev družbe Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, ki je
bil sogovornik že na prvih Rothovih
razgovorih 1989. leta v Murski Soboti.
In načrti niso majhni, saj napovedujejo širitev na srbski, makedonski in
bosanski trg ter gradnjo treh centrov
za ravnanje z odpadki v Sloveniji – v
Lenartu in na Vrhniki ter za nevarne
odpadke v Kidričevem.
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
datum: 10. 06. 2010
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
Gozdarji so popisali redka orjaška drevesa
stran 5
5
110 let Klasa
Ob jubileju na
ogled lisasta pasma
Skrbništvo nad
izjemnimi drevesi
Vsaka kolekcija s svojim priznanjem
Fotografija Lidija Magdič
Zavod za gozdove se je pri tem povezal z lokalnimi skupnostmi
Ob jubileju se lisasta pasma na ogled postavi.
O skrbništvu nad izjemnimi drevesi so se dogovorili z občinami, organizacijami in društvi.
Murskosoboška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je na Osnovni
šoli Kapela pripravila sklepno prireditev ob popisu izjemnih dreves Pomurja, na kateri so tudi podelili skrbništvo nad našimi najbolj izjemnimi
drevesi - posebneži.
Skrbništvo nad posameznimi drevesi v svojem okolju so prejeli občine Razkrižje, Velika Polana, Črenšovci, Gornji Petrovci, Šalovci, Kuzma,
Grad, Kobilje, Apače, Gornja Radgona,
Ljutomer, Veržej, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci ter Zavod za kulturo in
turizem Beltinci, Turistično društvo
Negova – Spodnji Ivanjci in Osnovna šola Kapela. V kulturnem programu na prireditvi so nastopili učenci
OŠ Kapela.
Ob tem je vodja območne enote
Murska Sobota Štefan Kovač povedal,
da je podelitev skrbništva nad izjemnimi drevesi nadaljevanje akcije iz
preteklih let, ko so ta drevesa kot pomembno naravno dediščino popisali
in jih tudi predstavili v brošuri. Popisali so okrog tristo dreves, namen pa
ni bil le, da jih popišejo, ampak tudi,
da s tem seznanijo lokalno skupnost
in se z lokalnimi skupnostmi, društvi
in podjetji dogovorijo o skupni skrbi
za njih.
»Pomembno je, da se vsi skupaj
zavemo, da imamo nekaj, s čimer se
v lokalnem okolju lahko ponašamo
in kar lahko tudi vključimo v predstavitev zanimivosti gostom. Vendar
pa stanje nikoli ni dokončno, nara-
va se ves čas spreminja, stara drevesa izginjajo in prav zaradi tega smo
želeli spodbuditi lokalne skupnosti,
društva, organizacije in podjetja, da
bodo ti stari naravni orjaki po višini
in debelini še dolgo z nami in morda
še tudi za nami. Zato smo se z njimi
dogovorili, da skupaj pomagamo, če
bo katero od teh dreves potrebovalo pomoč, drevesno kirurgijo ali kaj
drugega. Ugotovili smo, da je bil odziv dober in da se skoraj vsi zavedajo
vrednosti teh dreves. Na pobudo lokalnih skupnosti pa smo z drevesno
kirurgijo že stabilizirali stanja nekaterih dreves in jim omogočili še nadaljnjih nekaj desetletij življenja,« je
povzel Kovač.
Jože Gabor
kravami prvesnicami lisaste pasme po
prvih treh kontrolah Zmaga III Jožefa
Slaviča iz Stare Nove vasi, pri prvesnicah po zaključeni prvi laktaciji Notica
Marinke Rantaša, med kolekcijo krav od
2. do 3. laktacije Bruma Slavka Ostrca
iz Kokorič, ki je postala tudi šampionka. V kolekciji krav od 4. do 6. laktacije
je najvišje priznanje prejela Nila Marinke Rantaša. V kategoriji starih krav pa
je priznanje prejela Berna rejca Marjana
Križana iz Kokorič.
L. M.
OPUS® TEAM
PREVENTIVEN IN KURATIVEN SISTEMIČNI
FUNGICID ZA ZATIRANJE BOLEZNI V ŽITIH
• Optimizira donos pridelka.
• Preventivne, kurativne in eradikativne lastnosti sredstva omogočajo
ohranitev dragocene zelene listne mase.
• Hiter sprejem v rastline, enakomerna in dolgotrajna razporeditev
z rastlinskimi sokovi po rastlini omogočajo do pet tednov zaščite
pred boleznimi.
Focus Ultra 0,75 - 4,0 l/ha
Fotografija Jože Gabor
Splošna kmetijska zadruga Klas iz Križevec pri Ljutomeru je na posebni slovesnosti zaznamovala 110 let zadruge v
Križevcih, hkrati pa so praznovali še 125
let zadružništva na Slovenskem. V sklopu praznovanja je Govedorejsko društvo
lisaste pasme Ljutomer – Križevci pripravilo razstavo goveje živine. Na razstavi se je predstavilo 30 živali. Podelili
so tudi priznanja najboljšim. Med plemenskimi telicami lisaste pasme je najvišje priznanje prejela Štorklja lastnice Marinke Rantaša iz Bolehnečic, med
PŠENICA
RŽ, TRITIKALA
Opus Team 1,0 – 1,5 L/ha
Opus Team 1,0 – 1,5 L/ha
Letošnje Dobrote slovenskih kmetij
S pomurskim pridihom
Letošnja, že 21. prireditev Dobrote
slovenskih kmetij, ki sta jo v minoritskem samostanu na Ptuju organizirala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zavod
Ptuj v sodelovanju z drugimi območnimi zavodi in njihovimi svetovalnimi
službami, je potekala v znamenju Pomurja, saj se na tej razstavi vsako leto
predstavi ena od slovenskih regij. Obiskovalci so imeli letos priložnost spoznati del ponudbe podeželja na obeh
straneh Mure, ki predstavlja pomemben del slovenske kmetijske pridelave
in predelave. Pomurci imajo izvrstne
domače jedi, s katerimi so se predstavili na razstavi na Ptuju, še posebej
ponosni pa so na prekmursko gibanico, ki je zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost, na prekmursko
šunko z geografskim poreklom ter na
prleško tünko, ki je nosilka geografske
označbe. Izvrstno kulinariko dopolnjujejo še kakovostna vina ter različne pijače in napitki, ki jih pripravljajo
na pomurskih kmetijah, z njimi pa so
se te prav tako predstavile na Ptuju.
Kmetije iz vse Slovenije in zamejstva
so letos poslale v ocenitev 1.178 izdelkov, 374 jih je bilo nagrajenih z zlato,
298 s srebrno in 280 z bronasto medaljo, 49 izdelkov pa je prejelo znak
kakovosti. Pomurci so na letošnji prireditvi sodelovali s 116 izdelki in zanje
prejeli 46 zlatih, 27 srebrnih in 21 bronastih priznanj ter osem znakov kakovosti. Znak kakovosti prejmejo izdelki,
ki so tri leta zapored osvojili zlato medaljo, z njimi pa se med Pomurci letos
ponašajo Anton Belak iz Paričjaka, ki je
prejel dva znaka kakovosti za šardone
pozna trgatev in traminec izbor, Vlasta
Kučan iz Tešanovec ga je dobila za čebulo v kisu, Franc Kučan iz Tešanovec
za tikvin oli, Božidar Mavrin iz Babinec
za domače hladno stiskano bučno olje,
Zoran Petrovič iz Ivanec za žganje iz
sliv, Marija Vegi iz Žitkovec za mešani
kruh iz kmečke peči in Emilija Jeneš iz
Lipovec za mešani kruh.
L. Kovač
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,
bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
*
Pomurcem 46 zlatih, 27 srebrnih in 21 bronastih medalj ter osem znakov kakovosti
09-13
21
25
29
30
31
32
37
39
49
51
59
61-69
71-92
Učinkovito zatira glavne bolezni v pšenici, rži, tritikali, ječmenu,
ovsu in piri.
Pinus TKI d.d. | Grajski trg 21 | 2327 Rače | T / +386 (0)2 60 90 211
F / +386 (0)2 60 90 410 | E / [email protected] | www.pinus-tki.si
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 10. junija 2010
pobirki
paberki
Zbranim na posvetu o urejanju
prostora v Radencih je čistega
vina nalil podjetnik Ivan Petek.
Opozoril je, da se vsi ukvarjajo
samo s parkom, turizmom,
Radensko, Muro in podobnim,
medtem ko na mala gospodarska
podjetja nihče ne pomisli. Sam
ima sedež podjetja v Boračevi, kjer
še vedno nimajo urejene ustrezne
cestne, električne in druge
infrastrukture. Tudi vasi zunaj
občinskega središča zaman čakajo
na kanalizacijo, kabelsko televizijo
in druge osnovne dobrine, ki so v
pristojnosti občine.
Veliko pogledov in zgražanja sta
bila menda deležna prva dama
soboškega okrajnega sodišča
in znani poslovnež, ki med
drugim poseduje avtomobilski
center na obrobju mesta tik ob
avtocesti, ko sta se v petek že
navsezgodaj na terasi enega od
hotelov v Moravskih Toplicah
predajala pijači. Obiskovalci
govorijo o sodničinih nogah na
mizi, litru močne žgane pijače in
razuzdanosti. Očitno smo res vsi
krvavi pod kožo – siromaki in elita.
Novo »krožno« krožišče, kot bi
rekel eden od prleških županov,
v Murski Soboti je zares videti
sijajno. Veliko in lepo urejeno,
a ni treba biti prerok, da ne bi
lahko že vnaprej napovedali, da
se bodo zaradi dvojnega pasu tu
vrstile številne majhne vozniške
zagate. Še posebej zaradi
tradicije naših voznikov, ki so se
komajda naučili (vsaj polovica),
da se ob zapuščanju krožišča pri
Maximusu mora vklopiti smernik,
in zaradi strahu, da bodo ostali
večno na notranjem pasu.
V kraju v središču Prlekije so se
po poročanju nekaterih medijev
na srečanju dobili novorojenci.
Sicer zelo simpatična ideja je
pri nekaterih bralcih naletela
na začudenost in vprašanja, ali
so novorojenci rekli tudi kakšno
o arbitražnem sporazumu,
prihajajočem svetovnem
prvenstvu v nogometu in napovedi
vročinskih neviht. Naši zaupni viri
so nam prišepnili, da razprava ni
prav stekla in da so se udeleženci
bolj zavili v molk.
V Gornji Radgoni že po tradiciji
junija, julija in avgusta ne bo
filmskih predstav. Kakor da že
prej ne bi potekale na vsake
kvatre enkrat. Kar se ne splača,
se pač ne splača. Kdo pa bi hodil
v kino, če je na televiziji nogomet?
Stavite, da bo spet naval gledalcev
na filmske predstave septembra?
Brazilija bo svetovni prvak,
stoodstotno.
VESTNIK
stran 6
www.vestnik.si | e: [email protected]
V Ljutomeru fit vrtec, v Črenšovcih kulturna šola leta 2010
V občini Beltinci
Kultura in gibanje
Zakladnica
beltinskega
podeželja
Pomembni državni naslovi izstopajočim pomurskim vzgojno-izobraževalnim zavodom Prispevati k razvoju
podeželskega turizma
Črenšovska šola je 4. junija prejela naslov kulturna šola leta 2010, ob mednarodnem dnevu gibanja pa smo v
Pomurju dobili tudi »fit ravnateljico«
in »najfit vrtec leta 2009«.
Če kdo, potem si ta laskavi naslov kot nagrado za bogato kulturno
ustvarjanje zaslužijo kolektiv in učenci OŠ Franceta Prešerna Črenšovci.
Njihovo delovanje je bilo še posebej
intenzivno ob minulem skorajda dveletnem praznovanju visoke obletnice
začetka šolstva v Črenšovcih. Znani so
tudi po tem, da prav načrtno podpirajo nadarjene in ustvarjalne. Marija
Horvat, ravnateljica črenšovske šole,
je ob podelitvi naslova v Slivni, geometričnem središču Slovenije, izjavila: »Veseli smo, da smo bili izmed vseh
prijavljenih in nagrajenih šol izbrani
za kulturno šolo leta 2010. To je za nas
vse ponovno velik dosežek na državni ravni.«
Nedavno pa je pomemben naslov
prejel tudi Vrtec Ljutomer: »Življenje v našem vrtcu je vedno pestro
in zanimivo. Trudimo se za pestro
in uravnoteženo ponudbo dejavnosti. Prav posebno skrb namenjamo v
tem šolskem letu bivanju na prostem
kot obliki aktivnega učenja otrok. To
prednostno nalogo smiselno povezujemo med drugim z vsebinami projekta ekovrtec in FIT gibanje,« nam je
predstavila delo v ljutomerskem vrtcu ravnateljica Marija Pušenjak. Pred
osmimi leti so se vključili v mednarodni projekt FIT gibanje - svet gibanja,
svet veselja. Zavedajo se, da je gibanje
zdravje. Postati gibalno aktiven, po-
Fotografija Bernarda B. Peček
6
datum: 10. 06. 2010
Marija Horvat, ravnateljica OŠ Franceta Prešerna Črenšovci: »Veseli in ponosni
smo da smo pridobili naslov kulturna šola leta 2010.«
meni proces, ob katerem posameznik
začuti, da je gibanje njegova potreba,
s katero lahko zadovoljuje svoje druge
potrebe. Zato je treba začeti že v predšolskem obdobju. Cilj vzgoje je, da odrasli z vzgledom in s svojim zdravim
življenjskim slogom pozitivno vplivajo na odnos otrok do gibanja. Gibanje mora biti zabava, sprostitev in FIT
program teži k temu, da otrok oblikuje pozitivni življenjski slog in pomembno prispeva k ohranjanju in izboljšanju svojega zdravja. Hkrati je na
mednarodnem FIT kongresu v Rogaški Slatini Miroslava Šömen, ravnateljica Vrtca Beltinci, prejela priznanje
fit ravnateljica.
Bernarda B. Peček
Mestni svetniki o prostorskih spremembah Kuzma
V bližini bolnišnice zasebni
investitor ni zaželen
V pričakovanju
kanalizacije
Se bolnišnica boji konkurence? – Bakovcem nov
zagon s parcelami za 34 individualnih hiš
Dom starejših bode v oči
Zemljiščem, opremljanju stavbnih zemljišč in prostorskim načrtom so mestni svetniki na zadnji seji občinskega
sveta Murska Sobota posvetili največ
pozornosti. Mnenja so se najbolj kresala glede zemljišča v bližini splošne
bolnišnice v Rakičanu, za katero se je
pojavil investitor, ki bi v neposredni
bližini bolnišnice od Mestne občine
odkupil zemljišče in sezidal objekt,
namenjen zasebni zdravniški praksi.
Člani odbora za urbanizem, ki ga vodi
Marko Martinuzzi, SDS, so imeli glede
prodaje tega zemljišča kar nekaj pomislekov. V imenu poslanske skupine LDS pa je nastopil Bojan Korošec,
ki je tudi direktor te bolnišnice, in izrazil nestrinjanje, da bi v neposredni
bližini javnega zavoda zrasla zasebna zdravstvena ustanova. »Ta prostor
moramo rezervirati za našo bolnišnico, ki naj pripravi svoj razvojni program. Saj si tudi mi želimo, da bi bila
naša bolnišnica znana po kakšni dejavnosti, kot so druge,« je povedal Andrej Gerenčer, LDS.
Dr. Andrej Horvat, SD in vodja vladne pisarne za Pomurje, pa je vprašal, zakaj bi bili proti investitorjem, ki
so pripravljeni vložiti v zdravstvo in
še »ali imamo lastna sredstva za to in
ali ima naša bolnišnica načrte in vizijo za naprej ali pa se le boji konkurence«. Anton Slavic, LDS, je dodal, da se
s tem ne nasprotuje zasebni iniciativi,
temveč dejstvu, da bi se gradilo na tem
prostoru. Sobota ima še druge prostore
in zemljišča, med drugim tudi severno
obrtno cono, smo lahko slišali. Korošec
je sklenil, da bolnišnica ima svoj program in vizijo razvoja, v prihodnje naj
bi v bližini bolnišnice načrtovali novo
stavbo za urgentni center in negovalni
oddelek. Odločili so, da občina zasebniku zemljišča ne bo prodala.
Sprejetje podrobnega prostorskega
načrta za območje za vaškim domom
Bakovci ter opremljanje teh zemljišč
za gradnjo pa bo Bakovcem prineslo
nove možnosti razvoja. Andrej Šajnovič, svetnik LDS in predsednik KS Bakovci, je povedal, da s tem odlokom
naselje Bakovci pridobi 34 parcel za
nove gradnje in za razvoj. S tem se
to območje v naselju temeljito prostorsko pripravi, parcelne meje pa so
usklajene z lastniškimi, tako da lahko
na njih gradijo ali jih prodajo. »Naselje je bilo v zadnjih letih prikrajšano
za možnost individualne gradnje na
organiziran način. Gradilo se je le na
dvoriščih, ki so se sčasoma lastniško
spreminjala, in zato je bila doslej situacija izjemno zapletena. Mnogi krajani, predvsem mlade družine pa so se
odselili, ker doma niso imeli možnosti
gradnje, še dodaja Šajnovič.
Sprejeli so tudi odlok o opremljanju
stavbnih zemljišč za gradnjo na območju nekdanjega kompleksa Mesne
industrije Pomurka, kjer naj bi etapno
zraslo enajst objektov v skupni površini 39 tisoč kvadratnih metrov.
A. Nana Rituper Rodež
Zavod za turizem in kulturo Beltinci izvaja projekt Zakladnica beltinskega podeželja. Projekt vodi Ela Horvat, izvajajo
pa ga od začetka leta pa do konca letošnjega oktobra. Sofinancira ga Evropska unija iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Partnerji pri projektnih aktivnostih so še Občina Beltinci,
Kulturno-umetniško društvo Beltinci
in Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci.
V okviru projekta so pred nekaj meseci razpisali javni natečaj za izbiro reprezentativnega spominka Občine Beltinci.
Prispele predloge si je ogledala in ocenila petčlanska strokovna komisija, ki je za
najboljšega izbrala spominek prekmurski pozvačin, ki ga je izdelala Anica Crnkovič iz Beltinec.
Cilji so povezati ponudnike tradicionalnih obrti in običajev, spodbuditi
mlade, ženske in brezposelne osebe za
dejavnosti na podeželju ter s pomočjo
skupne blagovne znamke prispevati k
povečanju prepoznavnosti Občine Beltinci. S projektom pa želijo prispevati
tudi k razvoju podeželskega turizma.
J. G.
POMURSKO DRUŠTVO
ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,
zbira prostovoljne prispevke občanov
in organizacij na računu pri
Novi Ljubljanski banki:
02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
Se strinjate, da potekajo
priprave na gradnjo
kanalizacije v Kuzmi
prepočasi? N = 66
Da
21%
V naši telefonski anketi je sodelovalo
66 prebivalcev Kuzme. Vprašali smo
jih, ali bi morala občina bolj skrbeti za
naseljevanje mladih družin v Kuzmi,
ali se strinjajo, da potekajo priprave
na gradnjo kanalizacije v Kuzmi prepočasi, in ali se strinjajo, da je upravljanje doma starejših v Kuzmi neprimerno.
71 odstotkov sodelujočih meni, da
bi morala občina bolj skrbeti za naseljevanje mladih družin v Kuzmi, 27
odstotkov pa meni nasprotno. Tri četrtine se strinjajo, da potekajo priprave na gradnjo kanalizacije v Kuzmi
prepočasi, petina pa se s tem ne strinja. Da je upravljanje doma starejših
Bi morala občina bolj
skrbeti za naseljevanje
mladih družin v Kuzmi? N
= 66
Da
27%
Ne
Ne vem
2%
71%
Ne
Ne vem
3%
76%
Se strinjate, da je
upravljanje doma
starejših v Kuzmi
neprimerno? N = 66
Da
Ne
Ne vem
23%
27%
50%
v Kuzmi neprimerno, je prepričana
polovica vprašanih. 27 odstotkov se s
tem ne strinja in 23 odstotkov nam na
to vprašanje ni znalo odgovoriti.
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas za pogovor. Če ste sprejeli našo ponudbo in
prejemate brezplačne izvode Vestnika, se v prihodnjih dneh ponovno slišimo, da nam zaupate še svoje mnenje
o časopisu. Lahko nas pokličete tudi
sami v Klicni studio slepih na številko
04/51 16 404.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: [email protected]
oglas
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
stran 7
7
BARVA CMYK
8
(iz)brano
| Vestnik | 10. junija 2010
barometer
datum: 10. 06. 2010
Dejan Rajbar
Anketa
Vestnikov
vlak 2010
Fotografije Nataša Juhnov
Na izboru Mister
Slovenia 2010
Milan Vinkovič, Apače
»Žena me je hotela presenetiti z vozovnico za Vestnikov vlak, vendar sem bil
hitrejši. Na tem vlaku sem prvikrat in
vse, kar je bilo danes na programu, mi
je bilo všeč. Sem človek, ki me zanima
vse po malem, seveda pa sem kot moški
bolj tehničen tip, zato mi je bilo še posebej všeč na vojaškem letališču. Končno
sem lahko videl tudi letalo falcon, katero davkoplačevalci plačujemo kot zlato
ptico.«
»Če pogledamo samo
k našim sosedom
Italijanom, imajo
tovrstne izbore na
desetkrat višji ravni kot
mi, konec koncev je
Italija središče mode,
pri nas pa moram
povedati, da smo v tem
še nekoliko zaostali.«
Fotografija arhiv Dejana Rajbarja
Branko Đorđevič, stečajni
upravitelj Mure, d. d., je za osmi
julij razpisal prvo javno dražbo
za del bremen nepremičnega
premoženja (trgovine in poslovni
prostori v Ljubljani, apartmaji
na Pagu in stanovanja v Murski
Soboti in Ljutomeru) ter nekaj
premičnega premoženja.
Izklicne cene so enake ocenjeni
vrednosti premoženja.
Potem ko so udeleženci sedemintridesetega Vestnikovega vlaka za sabo imeli
že ves program, ogled Brežic in vojaškega letališča Cerklje ob Krki, obisk vinske
kleti Istenič, romanje na Svete gore nad
Bistrico, je v Termah Čatež pred vrnitvijo domov sledila še dveurna sprostitev s
kosilom in zabavo. To je bila odlična priložnost, da jih povprašamo po njihovem
mnenju o letošnjem vlaku.
Sobočanec v finalu izbora Mister Slovenia 2010
Dejan Rajbar, petindvajsetletni študent družboslovne informatike iz
Murske Sobote, se ob študiju in službi
ukvarja še z manekenstvom, nedavno
pa se je uvrstil tudi v finale izbora Mister Slovenia 2010. Z modo je povezana tudi njegova služba, saj je bil doslej zaposlen v znani trgovini z oblačili
Zara kot svetovalec za prodajo, sedaj
bo delo nadaljeval v Emporiumu, kariera v modni industriji pa je tisto,
kar ga zanima. »Ko sem začel delati
stran 8
www.vestnik.si | e: [email protected]
Študent, ki se uveljavlja
na modnih pistah
Geza Farkaš, načelnik UE
Murska Sobota, je ob pozitivnem
odzivu občanov na delo upravne
enote prejel še priznanje zlata nit
za prijaznega zaposlovalca med
velikimi upravnimi enotami.
VESTNIK
Ana Petek, Gornja Bistrica
»Na Vestnikovem vlaku sem bila že večkrat, prvič davnega leta 1983 in nato kar
sedemkrat zapored. Zaradi bolezni sem
nato nekaj vlakov izpustila, sedaj pa sem
zopet tu, tokrat s kolegicami. Ker sicer
veliko ne potujem, je to lepa priložnost,
da kam pridem. Najbolj mi je bil všeč
ogled romarskega kraja Svete gore nad
Bistrico. Prav tako pa tudi ogled Brežic
in tamkajšnjega muzeja.«
Gizela Janža iz Šalamenec se
še spominja prvega Vestnikovega
vlaka s trdimi lesenimi klopmi, a
po letošnjem izletu že napoveduje
udeležbo na naslednjem.
Igor Banfi, prekmurski slikar, je
včeraj odprl razstavo svojih del
v galeriji Banke Koper v Kopru.
Dejan Zečevič s plesalkami
in plesalci Plesnega kluba Zeko
iz Veščice potrjuje kakovost in
zagnanost mladih plesalcev, saj
so sezono državnih prvenstev
za leto 2010 sklenili z enajstimi
naslovi državnih prvakov,
osemkrat so zasedli drugo
mesto in trikrat tretja mesta.
Fotografija Nataša Juhnov
Olga Recek, Dolič
Dejan Rajbar: »Fakulteto moram končati, saj je treba gledati tudi dolgoročno. Lepota je minljiva, tako da študij in službo
dajem med prioritete.«
v Zari, sem imel možnost natančneje
spoznati modo in prave ljudi, ki so mi
dali koristne napotke. Nato sem s fotografinjo Tanjo Zrinski naredil svoj
prvi »book« in tako se je začelo.« Doslej je večinoma delal kot fotomodel,
nastopil pa je tudi že na nekaj modnih
revijah. Za prijavo na izbor Mister Slovenia se je odločil po povabilu glavnega organizatorja. Na prvi predizbor
je pred petčlansko komisijo v kazinu
Kongo stopilo štirideset fantov, vendar
se jih je le dvajset uvrstilo v polfinalni
izbor, ki je potekal v klubu Top v Ljubljani. Tam so se tekmovalci pred desetčlansko komisijo trikrat sprehodili
po modni pisti, vzporedno pa je potekalo tudi spletno glasovanje, na katerem je Dejan celo zmagal in se uvrstil v
finalni izbor. Deset finalistov se je nato
v ljubljanski Festivalni dvorani moralo
predstaviti triindvajsetčlanski komisiji. Tudi finalni izbor je potekal podob-
no kot modna revija. V ozadju se je na
videozidu izpisalo ime tekmovalca, ki
se je nato v družbi dveh spremljevalk
večkrat sprehodil po modni stezi pred
komisijo. Med drugim je komisija ocenjevala videz, nastop, »energijo,« ki jo
tekmovalec oddaja, itd. Za nastop so
organizatorji vsakemu tekmovalcu
priskrbeli deset oblek, med katerimi
je potem vsak po želji izbral kombinacijo oblačil, s katerimi se je odpravil
pred komisijo. »Zelo sem zadovoljen z
uvrstitvijo v finale, ljudje so me spoznali in odprla so se mi marsikatera
vrata,« pravi Dejan, ki so se mu že v
trenutku, ko je stopil s piste na izboru,
približali številni agenti, od katerih je
prejel razne ponudbe. Čeprav so izbori
za mistre še vedno v senci izborov za
mis, pa marsikje po svetu pridobivajo
veljavo: »Če pogledamo samo k našim
sosedom Italijanom, imajo tovrstne
izbore na desetkrat višji ravni kot mi,
konec koncev je Italija središče mode,
pri nas pa moram povedati, da smo
v tem še nekoliko zaostali.« Na vprašanje, ali se moški modeli iz Slovenije lahko prebijejo na modne brvi modnih prestolnic, Dejan odgovarja: »Je
možno, to je ne nazadnje dokazalo že
nekaj naših modelov, ki delajo za najbolj uveljavljena modna imena v svetu.« Tudi sam bi poskusil, če bi dobil
možnost, pravi. Lepota pa ne pride kar
sama od sebe, saj je videz treba vzdrževati, zato se tudi Dejan intenzivno
ukvarja s tekom in fitnesom, včasih
tudi do šestkrat na teden. Najbolj pomembna pa je po njegovem mnenju
zdrava prehrana. Kljub uspehu na modnem področju študija ne misli zanemariti. »Fakulteto moram končati, saj
je treba gledati tudi dolgoročno. Lepota je minljiva, tako da študij in službo
dajem med prioritete.«
T. M.
»To je moj deveti Vestnikov vlak. Še vedno se spomnim svojega prvega, konec
sedemdesetih let, ko je bilo na vlaku več
kot tisoč udeležencev. Ker sem starejša, imam redko možnost kam potovati,
zato skušam čim večkrat izkoristiti prav
Vestnikov vlak. Na vseh vlakih do sedaj
sem se imela lepo in tudi danes je tako.
Zato se tudi naslednje leto, če bo vse v
redu z zdravjem, vidimo.«
Angela in Vladimir Dokl, M. Sobota
»Pred desetimi leti sva že bila na vlaku in sva bila zelo zadovoljna. Sicer oba
rada potujeva predvsem po tujih deželah in večjih romarskih krajih. Kljub
temu pa tudi rada vidiva domače kraje
in Vestnikov vlak nam to omogoča. Vse,
kar je bilo danes na programu, se nama
je zdelo zanimivo. Meni kot moškemu še
posebej ogled vojaškega letališča, ker bi
verjetno kot posameznik nikoli ne imel
možnosti to videti, obema skupaj pa romarski kraj nad Bistrico.«
C. K.
BARVA CMYK
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
Z magnetno resonanco bo bolnišnica imela najsodobnejši radiološki oddelek
stran 9
9
barometer
Aparat za neboleč pogled v
telo kmalu v domači bolnišnici
Od septembra tudi preiskave z magnetno resonanco - Radiološki oddelek si je kadrovsko že opomogel
Slikanje z magnetno resonanco omogoča podrobnejši pogled v človeško
telo in postaja nepogrešljiva metoda
pri odkrivanju bolezni in njihovem
zdravljenju. Preiskava je neboleča in
prijaznejša do bolnikov, saj naprava
deluje na osnovi magnetnega polja
in nima rentgenskih žarkov s škodljivim ionizirajočim sevanjem. Pregledovanje z magnetno resonanco zato
pomeni revolucijo v medicini.
V Sloveniji je štirinajst magnetnoresonančnih aparatov tako v javnih
bolnišnicah kot zasebnih zdravstvenih ustanovah, kljub temu pa Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem.
Po mnenju stroke bi jih potrebovali
štirideset, torej enega na petdeset tisoč prebivalcev. V zadnjem času so se
razmere sicer izboljšale, saj so nov
aparat dobili v Izoli, Novi Gorici, na
Ptuju in v Mariboru, v drugi polovici
lanskega leta se je začel postopek nakupa aparata za bolnišnico v Novem
mestu, februarja letos za bolnišnico v
Murski Soboti, napovedujejo pa ga že
tudi na Jesenicah.
Murskosoboška bolnišnica si za
aparat prizadeva že peto leto, saj se
sedaj bolniki vozijo na preiskave v
oddaljene centre, kjer je tudi čakalna doba zelo dolga. Čeprav so prve
preiskave z najeto premično napra-
S pregledovanjem z
magnetno resonanco je
mogoče tisto, kar je bilo
še pred leti nepojmljivo
Preiskava z magnetno resonanco natančno in podrobno pokaže spremembe v možganih in ožilju, zato je zelo pomembna pri
nenadni možganski kapi ter njenem preprečevanju, pa tudi pri
odkrivanju in zdravljenju žilnih
sprememb. Vse pomembnejša je
pri odkrivanju raka, ki, kot vemo,
že prednjači med vzroki smrti,
pa tudi pri določanju velikosti in
legi tumorjev ter razširjenosti po
okoljskih strukturah. Z magnetno
resonanco odkrivajo tudi drobne poškodbe v možganih in hrbtenjači, vzroke za vnetja, bolezni hrbtenice in hrbtenjače in še
mnoge druge bolezni. Preiskava je
nepogrešljiva tudi pri odkrivanju
Alzheimerjeve bolezni in multiple skleroze in sploh pri zdravljenju nevroloških bolnikov.
vo opravili sredi leta 2008, je ministrstvo za zdravje še oktobra lani nakup
pogojevalo s pozitivnim poslovanjem
bolnišnice, soglasje za nakup pa prej
dalo novomeški bolnišnici. Novembra lani sta potem minister za zdravje
Borut Miklavčič in direktor bolnišnice Bojan Korošec ob vladnem obisku
v regiji podpisala dogovor o sofinanciranju investicij v vrednosti 900 tisoč evrov, od tega 300 tisoč za nakup
MR. Razpis za nakup aparata z zmogljivostjo 1,5 tesla in s 13 tuljavami je
bil objavljen februarja, najugodnejša
ponudba pa je znašala skupaj s stroški priprave prostorov in vzdrževanjem 1,2 milijona evrov. Bolnišnica
bo za nakup aparata najela dolgoročno posojilo, deset odstotkov vrednosti aparata pa želijo zbrati z dobrodelno akcijo Pomagajmo (v)si! Aparat bo
začel delovati predvidoma septembra,
letno pa bodo z njim opravili blizu tri
tisoč pregledov.
Ob nakupu nove naprave za magnetno resonanco regijska bolnišnica zamenjuje še dva klasična in zastarela
rentgenska aparata za slikanje skeleta, pljuč in srca, to poletje pa bodo namestili tudi najsodobnejšo napravo za
interventno slikanje ožilja. Z vso novo
opremo, za katero bodo namenili blizu tri milijona evrov, in CT-aparatom,
ki ga je bolnišnica dobila pred dvema
letoma, bodo imeli najsodobneje opremljen rentgenološki oddelek med regi-
Država četrtino
potrebnega denarja
Na vprašanje, po kakšnem ključu
je ministrstvo za zdravje določilo
znesek sofinanciranja za nakup
aparata za murskosoboško bolnišnico - kot vemo, je za nakup aparata za novomeško bolnišnico namenilo 500 tisoč evrov -, so nam
odgovorili, da je bilo sofinanciranje odobreno na podlagi podatkov,
ki izkazujejo utemeljenost nakupa opreme, višina sofinanciranja
pa je bila določena glede na vlogo
bolnišnice, upoštevajoč sredstva,
ki jih ima ministrstvo na voljo.
Merila se v zadnjih nekaj mesecih
niso spreminjala, sofinancira pa
se v višini od 20 do 70 odstotkov
odvisno od pogojev, med katerimi
sta pomembna izvajanje ustreznih
programov v bolnišnici in uvajanje
novih tehnologij.
Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote
je med osamosvojitveno vojno
pomagal policistu in otroku. Ta
čas si ne želi kakega slavospeva,
ampak bi se rad le srečal z njima
in obudil spomine na tisti čas.
Bojan Jablanovec, sicer
gledališki režiser, je programski
vodja Evropske prestolnice
kulture, odgovoren za Mursko
Soboto. Čeprav na tem stolu
sedi že leto dni, mu še ni
uspelo profilirati vloge Murske
Sobote znotraj tega projekta.
onalnimi bolnišnicami. To bo v bolnišnico pritegnilo tudi mlade zdravnike,
na oddelku za radiologijo pa so s prihodom dveh novih skoraj v celoti zapolnili izpraznjena zdravniška mesta.
Majda Horvat
Zgodba iz osamosvojitvene vojne
Ni okleval, ko so krogle letele nad glavo
Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote je junija 1991 bržkone življenje rešil policistu in mlademu fantu
Z Udbo na Madžarsko
Fotografija Andrej Bedek
»Dolgo sem premišljeval, ali naj vam
to povem. Povedal sem, ker upam, da
se bosta onadva prepoznala in da se
bomo srečali. Obljubim, da bomo naredili piknik. Nekaj bomo pojedli in
spili ter seveda obujali spomine,« je
začel pripovedovati sedemdesetletni Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote, ki
ima prav posebno zgodbo iz slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991.
Policistu, ki se je bojeval na barikadi
v njegovi vasi, in fantiču, ki je opazoval kolono jugoslovanske vojske pred
Gornjo Radgono, je namreč pomagal,
da ju nista skupila pod streli jugoslovanskih vojakov. »Natančnega datuma
se ne spomnim, prepričan pa sem, da
je bil torek. Ker je bila v Hrastju-Moti
postavljena blokada, je kolona jugoslovanskih tovornjakov, oklepnikov
in tankov, ki je šla na pomoč svojim
obkoljenim enotam v Gornji Radgoni, zavila s ceste in cevi orožja obrnila proti vasi,« je nadaljeval Kuhar.
Polno oboroženi policisti in teritorialci so zavzemali položaje za boj, ko
je eden od policistov zasedel mesto
na podstrešju njegove hiše, od koder
je bil dober razgled na nasprotnika.
Ker pogajanja niso obrodila sadov, je
jugoslovanska vojska začela streljati, slovenska stran, ki je bila šibkeje
oborožena, pa se je začela umikati.
»Opazil sem, da je policist še vedno
na podstrešju. Stekel sem do njega in
mu rekel, naj gre za mano, ker bodo
vsak trenutek začeli streljati. Ko sva
prišla po stopnišču v kuhinjo, so iz
protiletalskega mitraljeza nad hišo in
tudi v hišo prileteli prvi naboji. Če bi
streljali bolj natančno, bi policista gotovo zadeli. V paniki sva potem iskala
Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote upa, da se bosta v zgodbi prepoznala policist in
fantič, ki jima je pomagal v osamosvojitveni vojni junija 1991.
še lisice, ki jih je izgubil,« je trenutke
groze vročega junija pred devetnajstimi leti opisoval sogovornik. Policist je
potem odšel v varno zavetje, Kuhar pa
ga ni nikoli več srečal. »V hiši mi je
le dejal, da me ne bo kaznoval, če me
sreča na cesti.«
Še prej pa je pomagal mladeniču,
ki ga je na mestu sedanjega krožišča
pri Arcontu zadel naboj – prav tako
iz protiletalskega mitraljeza. »V Mesni
industriji Radgone so ustavili proizvo-
dnjo in nas poslali domov. Peljal sem
se mimo jugoslovanske kolone, ki je
obstala zaradi vagona, ki je bil postavljen na železniški progi. Opazil sem,
da na vrhu klanca dva mlada fanta
gledata dogajanje. Naenkrat zaropota mitraljez. Takoj sem skočil z mopeda in tistega, ki mu je iz leve strani
telesa kri prav brizgala, ker je bil zadet, potegnil na tla, nato sem z mopeda porinil še drugega. Tik za tem
je spet zapelo orožje. Krogle so nam
Madžarska je bila leta 1956 na
pragu demokratičnih sprememb,
vendar je zaradi strateškega interesa Sovjetska zveza krvavo posredovala in spremembe ustavila.
Kot pravi Ignac Kuhar, je tistega
leta dobil po pošti poziv, da mora
spremljati nekoga na Madžarsko.
»Določili so me v skupino delavcev Udbe. Naloga je bila opazovanje in štetje sovjetskih enot v
Lentiju. Agentje so fotografirali,
mi pa smo pazili, da nas kdo ne
najde.« Vendar so bili nepazljivi,
saj so jih Sovjeti izsledili: »Naboji
so nam leteli nad glavami. Eden
me je oplazil po ramenu. Kljub
temu nam je uspelo fotografije prinesti v Mursko Soboto,« se
spominja Kuhar.
švigale nad glavami.« Kuhar kljub napetemu položaju ni izgubil razsodnosti. Najprej je nekaj časa pritiskal na
rano, da je vsaj malo ustavil krvavitev,
nato pa se je priplazil do varnostnika
v nekdanjem Elradu. Skupaj sta klicala v radgonski zdravstveni center,
vendar tam telefona ni nihče dvignil.
Ko sta naposled dobila zvezo, so sporočili, da se rešilni avtomobil ne more
prebiti mimo barikad. »Varnostnik je
rekel, da bo fanta z avtom odpeljal k
zdravniku. Pomagal se mu ga naložiti,
nato pa sem odšel domov. Niti za varnostnika ne vem, kdo je bil, vem le, da
je imel očala,« je svojo pripoved skromno končal Ignac Kuhar.
Andrej Bedek
Dr. Barbara Čenčur Curk je
nosilka evropskega okoljskega
projekta CC-WaterS. Projekt
se ukvarja s podnebnimi
spremembami in njihovim
vplivom na oskrbo s pitno vodo.
V Sloveniji pa je zajel mursko
zaledje in Ljubljansko polje.
Ivan Krajnc, stolni župnik,
je prejemnik Gruškovnjakove
plakete, najvišjega priznanja
Pomurskega društva za boj proti
raku, za aktivno sodelovanje in
podporo projektu Živimo zdravo.
Maruša Jakoša in Tamara
Kocen iz OŠ Puconci sta ugotovili,
da osnovnošolci in srednješolci
največ časa preživijo sami za
računalnikom ali pred TV ter da
starši nimajo nič proti temu.
BARVA CMYK
10
datum: 10. 06. 2010
kultura
| Vestnik | 10. junija 2010
stran 10
www.vestnik.si | e: [email protected]
Galerije ob istem času
Tokrat so se pomurske galerije res
»odlično« uskladile. Kar tri, soboška, lendavska in ljutomerska,
bodo danes ob 19. uri odprle nove
likovne razstave. Je to zgolj naključje ali pa morda kaj drugega?
Zlata plaketa Plešočemu osličku
Gledališka predstava Plešoči osliček, ki je nastala na Otroškem odru
ljutomerskega gledališča, je v Domžalah na državnem srečanju prejela
zlato plaketo. Zanimivo je, da so mladinsko gledališče, ki deluje v okviru KUD Ivana Kaučiča, uspešno oživili po več desetletjih, predstavo pa
je režiral Srečko Centrih. Nastopili so najstniki Gašper Lovrec, Bernard
Rebernik, Alja Šmuc, Nuša Dijak, Maja Klemen in Ana Štampar.
Evropska kulturna
prestolnica 2012
Ob 110. obletnici rojstva Ludvika Vrečiča, prvega akademskega slikarja
Kdo še sploh
misli resno?
Občutje svetlobe in
zemeljsko obarvan kolorit
Ustvarjalni
(ne)mir v Soboti
VESTNIK
Spogledi v PAC-u
V sredo zvečer je bilo v Klubu PAC v Murski Soboti eno od prizorišč letošnjega literarno- glasbenega festivala Spogledi, ki ga organizira Založba Litera.
Nastopili so Aljoša Harlamov, Andrej Predin in Matej Krajnc, ki se je predstavil tudi kot glasbenik. Na festivalu, ki poteka še v Mariboru in na Ptuju,
se predstavijo slovenski prozaisti in kantavtorji, med drugimi pa so nastopili
tudi Štefan Kardoš, Suzana Tratnik, Nataša Sukič in Vlado Žabot.
Fotografija Nataša Juhnov
Do začetka julija so župani partnerskih mest Evropske prestolnice kulture 2012 vladi postavili rok, da se odloči, ali sprejme zakon za EPK ali kako
drugače zagotovi financiranje potrebnih investicij in programa za leto
kulturne prestolnice. Malo časa je še
ostalo, v mestih, kjer bi moralo vreti
od kulturnih gibanj, idej, kresanja misli, pa se le malo premika, kvečjemu
se zaradi krize ustavljajo še drugi kulturni projekti.
Šest županov se je nazadnje sestalo
v Velenju, kjer so se strinjali, da je ta
projekt pripeljala vlada, zanj kandidirala in mora stati za njim, da se tudi
izpelje. Od vlade bodo zahtevali sprejetje zakona ali zagotovilo, da dobijo
obljubljena sredstva v višini 71 milijonov evrov za investicije in 22 milijonov evrov za vsebine in program. Še
ta mesec se bodo sestali župani, predstavniki sveta javnega zavoda Maribor
EPK, predstavniki programskega sveta, povabili pa bodo tudi kulturno ministrico Majdo Širca.
»Od države občine doslej nismo
dobile niti evra, tudi Sobota za prenovo kinodvorane ne,« pove soboški župan Anton Štihec. Resda so za
prenovo pridobili 1,7 milijona evropskih sredstev, ne pa za notranjo opremo, za katero so se prijavili na razpis.
Kljub temu po besedah župana gradbena dela potekajo po načrtu. Podpisana je pogodba za scensko opremo, v
teh dneh pa se podpisuje še pogodba
za preostalo opremo. Vsa dela naj bi
bila do septembra končana.
Glede programa in kulturnih vsebin se bodo občine še uskladile, svoj
program oblikuje tudi Sobota, vendar
programskega koordinatorja Bojana
Jablanovca v Soboti malo srečujemo.
Zato pa je Mojca Breščak iz Razvojnega centra povedala, da kulturne ustanove in drugi ustvarjalci razmišljajo
o svojih programih in jih bodo poslali programskemu svetu javnega zavoda Maribor 2012, ki bo potem programe vseh občin uvrstil v program
Evropske prestolnice kulture. Med
drugim se v Soboti zavzemajo za oživitev Slovenske ulice, v programu pa
ne bo manjkalo tudi vrhunskih glasbenih, plesnih, likovnih in drugih dogodkov.
Župani so tudi napovedali, da če država ne bo podprla EPK, lahko odstopijo od projekta. In če se sprehodimo
po našem mestu, kakšnega posebnega ustvarjalnega nemira in kulturnih
ambicij ni čutiti.
A. Nana Rituper Rodež
Letos mineva 110 let od rojstva Ludvika Vrečiča, prvega prekmurskega
akademsko izobraženega slikarja. Ob
zavedanju njegovega izjemnega umetniškega opusa sta se svojega rojaka
spomnili tudi Občina Cankova in Cerkvena občina Bodonci ter mu posvetili kar nekaj dogodkov, likovno razstavo, postavili so mu doprsni kip in
izdali publikacijo. Osrednji dogodek
je bil v Vili Vogler na Cankovi, kjer so
pripravili razstavo njegovih znanih in
manj znanih likovnih del, ki so jih odkrili v zasebnih zbirkah.
Razstavo je odprl umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, ki je Vrečiča
podrobneje predstavil tudi v posebni publikaciji. Med drugim je zapisal,
da gre za umetnika, ki si je svoj likovni izraz izoblikoval na likovnih prvinah, značilnih za obdobje romantike
in realizma 19. stoletja, ki jih je presegel predvsem s sproščeno, za ekspresionizem značilno slikarsko potezo, in osebnim občutjem svetlobe ter
zemeljsko obarvanim koloritom.
V svojem kratkem življenju je ustvaril bogat opus, ob pomoči prijateljev
Riharda Jakopiča, Božidarja Jakca in
Mihe Maleša pa se je s svojimi 226 deli
predstavil slovenski javnosti na pregledni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani leta 1928. Ta razstava
je imela globlji pomen, prvič zato, ker
je s tem samozavestno predstavil svo-
Evangeličanski duhovnik Simon Sever v pogovoru z Ido Horvat, nečakinjo Ludvika Vrečiča, v ozadju pa Vrečičev pejsaž
panonske pokrajine.
je značilne pejsaže panonskega sveta,
in tudi zato, ker so ga predstavili kot
ustvarjalca, ki živi na obrobju slovenskega etničnega življenja, med drugim piše mag. Obal. S tem pa je tudi
na likovni ravni Prekmurje povezal s
slovenskim prostorom.
Vrečičev likovni opus je doslej najob-
sežneje zbran in strokovno obdelan v
monografiji Ludvik Vrečič (1900–1945),
ki je izšla pri Pomurski založbi pred desetimi leti, ko so bila njegova dela zadnjič razstavljena. Njegov opus pa še
danes ni v celoti popisan, glede na to,
da je živel in ustvarjal tudi v Budimpešti
in drugod na Madžarskem, njegova dela
še danes prihajajo na površje. Izšla pa je
tudi spominska publikacija, ki sta jo izdali Občina Cankova in Evangeličanska
cerkvena občina. V vasi Skakovci, Vrečičevi rojstni vasi, pa so odkrili tudi njegov doprsni kip, ki ga je izdelala akademska kiparka Irena Čuk.
A. N. R. R.
Naključja v Galeriji Murska Sobota
Dela, ki čudovito orkestrirajo skupaj
Šestnajst likovnih umetnikov razstavlja svoja dela – Umirjena, visokokakovostna razstava
V Galeriji Murska Sobota danes odpirajo skupinsko razstavo Naključja
- slike, risbe, kipi, na kateri so razstavljena dela 16 avtorjev. V naslovu
je zgoščen suspenz, ki nas čaka na tej
razstavi, vsebina naslova pa je v pravem nasprotju s pričujočo razstavo.
»Tisto, kar je skupno razstavljenim
delom in umetnikom, je le kakovost
njihovih del in da jih je večina že razstavljala v naši galeriji,« je ob tem povedal Robert Inhof, kustos razstave in
direktor soboške Galerije.
Dela se med seboj ne bijejo, ampak
čudovito orkestrirajo skupaj, doda
Inhof. Dotaknil se je le nekaterih avtorjev: Sandi Červek, ki ga poznamo
po črnih slikah, s katerimi je zaslovel,
se tu predstavlja s slikami malih formatov. »Gre za male oljne pastele, ki
nam pokažejo smisel za barvo in dokažejo, da Červek ni »farben blind«,
kar mu radi očitajo. Z naslovi, kot je
Kobilica ima veliko rit, pa dokaže tudi
svojevrsten smisel za humor in da je
lahko vsakdanja, banalna stvar predmet umetnosti.« Presenečeni bomo,
ko bomo videli ilustracije Marije Lu-
cije Stupice za delo V pedenjpravljico
prost vstop avtorja Nika Grafenauerja. Zakaj, pa naj za obiskovalce ostane
skrivnost. Drago Tršar se nam pred-
stavlja s kipi, ki še niso bili razstavljeni, prav tako Zdenko Huzjan, ki nam
pokaže skulpture, ki so doslej krasile
le njegov atelje.
Meta Gabršek Prosenc, muzejska
svetnica in tudi izjemna poznavalka likovnikov tega prostora:
»Presenetilo me je, kako se je na
razstavi Naključja šestnajst avtorjev ujelo v kakovostno in uravnoteženo in sproščeno povezavo. Ob
pogledu na razstavljene umetnine ne čutiš napetosti, ampak dela
avtorjev, ki so našla svojo pot, ali
ki so svoje povedali ali so v zenitu. Lahko povem, da je to umirjena, visokokakovostna razstava.«
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Fotografija Nataša Juhnov
Na likovni ravni Prekmurje povezal s slovenskim prostorom – Njegova dela še kar prihajajo na površje
V Galeriji Murska Sobota si na razstavi Naključja lahko ogledamo dela šestnajstih
slovenskih likovnih umetnikov, ki jih družita predvsem kakovost in izjemnost.
Na tej razstavi skušajo dela različnih ustvarjalcev zgostiti pod skupnim
imenovalcem, to je kakovost likovnih
del. Tu se srečujejo študenti in profesorji, tu izginja meja med našimi in
njihovimi, to mejo presega le kakovost. Inhof je še povedal, da se razstava ni zgodila naključno, saj je nastajala in se oblikovala štiri leta. Tako
je nastala razstava, o kateri muzejska
svetnica Meta Gabršek Prosenc meni,
da je umirjena in visokokakovostna.
A. Nana Rituper Rodež
BARVA CMYK
datum: 10. 06. 2010
kronika
www.vestnik.si | e: [email protected]
10. junija 2010 | Vestnik |
Svetnik SNS pod
lupo kriminalistov
Konec sojenja Alojzu Hajdinjaku iz Prosečke vasi
Volilno leto
je tudi leto
anonimnih
prijav
Za ženino smrt 37
mesecev zapora
Ta teden do nedelje pri nas in tudi v drugih evropskih državah poteka preventivna akcija 0,0 šofer, v kateri so policisti še bolj pozorni na voznike, ki so pod
vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil. Nadzor je na cestah po vsej
državi, tudi na lokalnih in regionalnih,
ter tudi ponoči. Prav tako merijo hitrost
in ugotavljajo druge kršitve cestnoprometnih predpisov. Pri nadzoru cestnega
prometa so pomurski policisti lani ugotovili 27.435 kršitev predpisov o nadzoru cestnega prometa, od tega 10.221 kršitev zaradi prekoračitve hitrosti, 1.517
kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 3.765 kršitev zaradi neuporabe
varnostnega pasu med vožnjo. Posebne
pozornosti so bili deležni večkratni kršilci, ki jim je bilo lani zaseženih 60 motornih vozil, ki so bila v skladu z odločbami sodišč večinoma uničena. Zaradi
vožnje pod vplivom alkohola je bilo pridržanih 959 voznikov.
Fotografija Nataša Juhnov
Nepazljivi Madžar zaprl
pomursko avtocesto
V petek ob 9. uri je nepazljivi Madžar za
dve uri ustavil ves promet po pomurski
avtocesti v smeri Madžarske. Petindvajsetletnik je z oplom prehiteval tovornjak, ko mu je avto zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti ušel izpod nadzora.
Najprej je treščil v tovornjak, potem pa
še v zaščitno ograjo. Posredovali so gasilci, ki so reševali iz zverižene pločevine. Dva človeka sta jo v nesreči skupila,
vendar ne gre za hujše poškodbe. Avtocesta je bila dve uri zaprta za ves promet, zato se je nabrala več kilometrov
dolga kolona tovornjakov. Škode je za
Alojz Hajdinjak je obsojen, ker je 17. novembra lani med prepirom odrinil ženo, ki je zaradi hudih poškodb glave dan pozneje
umrla. Do odhoda v zapor bo v priporu.
njegov sin in mama pokojne. »Ležal je
v kuhinji na kavču, nje pa ni pustil v kuhinjo. Začela sta se prepirati, zato sem
raje šla ven. Ko je čez nekaj časa odšel
od hiše, sem vstopila. Albina je krvavela
iz glave, vendar ni dovolila, da bi poklicala zdravnika. Bala se je, da jo bo potem
znova pretepel,« je pričala tašča Angela
Fujs. »Vsega je kriv alkohol, saj sta oba
čezmerno pila. Tudi ponoči, ko sta spala, sta imela ob postelji pijačo. Večkrat
sem videl, kako je oče tepel mamo,« pa
je brez dlake na jeziku na sodišču govoril
Tomaž Hajdinjak, obsojenčev sin. Odvetnik Gorazd Balažic je povedal, da bi sodišče moralo raziskati, ali Hajdinjakova
žena ni morda umrla, ker je z glavo udarila ob tla, ko je dobila epileptični napad.
Spomnil je še, da je smrt nastopila tudi
Če bo sodba murskosoboškega okrožnega sodišča postala pravnomočna, bo
Alojz Hajdinjak iz Prosečke vasi 37 mesecev preživel za zapahi. Obsojenec bo
moral v zapor, ker je 17. novembra lani
med prepirom odrinil ženo Albino, ki je
zaradi hudih poškodb glave dan pozneje umrla. Obsojen je bil še, ker je bil tudi
pred usodnim torkom doma večkrat nasilen. Alojz Hajdinjak bo do odhoda v zapor ostal v priporu. Tožilec Robert Stojko je v zaključnem govoru ponovil, da bi
pokojna preživela, če bi Hajdinjak dovolil, da bi svojci poklicali zdravniško pomoč. Stojko je še dejal, da je šlo za »tipičen primer nasilja v družini, ki je trajalo
več kot deset let«. Po besedah tožilca je
bila obtožnica v celoti dokazana. Da je
bil Hajdinjak nasilen, sta potrdila tudi
V Lipovcih 2000 gasilcev
Fotografija Lidija Magdič
V G. Radgoni najboljša M. Sobota
zaradi oslabljenega organizma, ki ga je
načel alkohol. Odvetnik je sodnika Branka Palatina zaprosil za milo kazen. Hajdinjak je bil redkobeseden. Dejal je le, da
žene ni porinil in da ni res, da ni dovolil poklicati pomoči. »Prišel sem domov
iz trgovine, kjer sem kupil vino za naju
in plinsko jeklenko. Ko sem menjaval jeklenko v kuhinji, sem začutil, da uhaja
plin, zato sem ji rekel, naj gre ven kadit.
Čez nekaj časa pa sem zaslišal hrup. Šel
sem pogledat in videl, kako žena leži na
tleh. Krvavela je, zato sem želel poklicati
reševalno vozilo. Tega ni dovolila, saj je
dejala, da bo jutri bolje,« se je branil obsojenec. Zločin je sicer zagrešil bistveno
manj prišteven, ker je bil pijan in je tudi
odvisen od alkohola.
Andrej Bedek
Murskosoboška izpostava za zaščito in reševanje je pripravila v Gornji Radgoni
16. izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite
in Rdečega križa. Tekmovalo je 17 ekip, od tega šest iz sosednjih držav, zunaj
konkurence pa sta tekmovali ekipi iz Slovenj Gradca in Slovenskih Konjic.
Najboljša je bila prva ekipa Mestne občine Murska Sobota, ki se bo 9. oktobra
v Murski Soboti udeležila državnega preverjanja. Ekipe prve pomoči so svoje
znanje prve pomoči dokazovale v štirih delovnih točkah. Namen vsakoletnega
preverjanja je utrjevati in širiti znanje za preprečevanje nesreč, pri članih ekip
spodbujati težnjo po čim boljšem znanju, obvladanju veščin in osvajanju novosti
na področju priporočil prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, obnavljati
teoretično in praktično znanje članov ekip, pa tudi razvijati zanimanje za prvo
pomoč in okrepiti obmejno sodelovanje ter preizkusiti sodelovanje domačih in
tujih reševalnih ekip ob naravnih in drugih nesrečah. Lidija Magdič
Fotografija Nataša Juhnov
www.pomurje.si
11
Akcija 0,0 šofer – za volan
le popolnoma trezni
pet tisoč evrov. Reševalcem ozka avtocesta tokrat ni delala preglavic, najbrž
tudi zato ne, ker nista trčila tovornjaka. V takih primerih se je že zgodilo, da
je bil oviran dostop do prizorišča nesreče. Gasilci so na to pripravljeni: za intervencijske odhode na avtocesto uporabljajo specializirano manjše vozilo, ki
se lahko prebija skozi gnečo, če na obeh
pasovih obtičita tovornjaka. »Če z vozilom ne gre naprej, potem gremo peš do
kraja nesreče. Reševalno orodje pri tem
nosimo v rokah. To sicer nekaj časa traja, vendar druge rešitve za zdaj ne vidimo,« je pojasnil gasilec Anton Gomboc,
poveljnik murskosoboških gasilcev
Fotografija Lidija Magdič
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
stran 11
okc poroča
Davor Škorjanec
Hajdinjak je obsojen, ker je med prepirom odrinil soprogo, ki je dan pozneje umrla, in ker
odgovarja, da je namesto ni dovolil svojcem, da bi ji pomagali – Do odhoda na prestajanje kazni bo ostal v priporu
najemnine za lokal
skrbel za visoke goste
Volilno leto je očitno tudi leto anonimnih prijav. Kot je potrdil Jožef Prša,
predstavnik za stike z javnostmi pomurske policije, so tukajšnji kriminalisti pod drobnogled vzeli pogodbo o
najemu lokala Gol ob nogometnem
igrišču Mure 05 v Fazaneriji. Prša je
dodal, da je primer še v fazi predkazenskega postopka.
»Klubu za najem lokala ne plačujem najemnine, temveč sem se v pogodbi obvezal, da na tekmah skrbim
za pogostitev in strežbo visokim gostom. Če k temu prištejem še mesečno čiščenje teh prostorov, to pravzaprav ni nizka cena,« je povedal Davor
Škorjanec, najemnik lokala in občinski svetnik Slovenske nacionalne
stranke (SNS). Razložil je, da sam plačuje stroške obratovanja lokala: »Če
kdo želi, lahko zmeraj pregleda vso
dokumentacijo.« »Podpisal sem več
pogodb, tako da se vseh podrobnosti
ne spomnim. Vem pa, da ni bilo nobenega denarja v igri, ampak le pogostitev na domačih tekmah,« pa je
Goran Gutalj, nekdanji športni direktor Mure 05, odgovoril na vprašanje,
ali drži, da mu je Škorjanec dajal denar za najemnino kar v roke, kakor
po naših informacijah Škorjancu očita prijavitelj. Ta tudi namiguje, da je
v ozadju pogodbe o najemnini podpora aktualnemu mestnemu županu. »Podpiram tisto, kar je v dobrobit
občine,« je bil kratek svetnik SNS-a
Škorjanec.
Andrej Bedek
VESTNIK
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Lipovci, Gasilska zveza Beltinci in Gasilska
zveza Slovenije so v Lipovcih pripravili državno mladinsko tekmovanje za
memorial Matevža Haceta. Tekmovalo je 181 pionirskih in mladinskih ekip iz
vse Slovenije, med njimi je bila ena ekipa tudi iz Hrvaške, ki je tekmovala zunaj
konkurence. Skupaj z mentorji, sodniki in organizatorji je bilo v Lipovcih več
kot 2000 udeležencev tekmovanja. Državno gasilsko tekmovanje za memorial
Matevža Haceta poteka vsako četrto leto, na njem pa gasilci prikažejo znanje v
tako imenovanih mokrih vajah. Pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in štafeti
s prenosom vode, mladinci pa v mokri izvedbi vaje z motorno brizgalno in
štafeti z ovirami na 350 metrov dolgi progi. Pri pionirkah so zmagale članice
Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo, pri pionirjih gasilci PGD
Ljubljana Rudnik, pri mladinkah prav tako gasilke iz Andraža nad Polzelo, pri
mladincih pa Prostovoljno gasilsko društvo Pameče – Troblje. Lidija Magdič
Petanjci znova med
prvimi v državi
Na preizkusu izurjenosti vodnikov
službenih psov slovenske policije so se
znova odlično odrezali pripadniki Enote vodnikov službenih psov (EVSP) Petanjci. V iskanju minskih eksplozivnih
sredstev je namreč Jože Schonveter z
nemško ovčarko Lano postal državni
prvak. Pri preizkusu vodnikov in službenih psov v splošni uporabi sta vodnika Milan Dajč in Danijel Bencak zasedla
drugi mesti. Pri pregledovanju gozda je
bil drugi tudi Aleš Cotič. »Doseženi rezultati potrjujejo, da so vodniki EVSP
Petanjci in njihovi službeni psi med
najbolj usposobljenimi v državi,« je dejal Jožef Prša, tiskovni predstavnik Policijske uprave Murska Sobota.
BARVA CMYK
12
iz naših krajev
| Vestnik | 10. junija 2010
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
stran 12
www.vestnik.si | e: [email protected]
Krajevna skupnost naselij Stara Cesta, Mekotnjak in Desnjak
Na Stari Cesti največ težav s cestami
Kljub odročnosti jih doleti marsikatera državna investicija, ki pa ni vedno v korist krajanov
dno le v korist krajanov. Tako gre skozi njihove kraje železnica, ki je precej
omejila življenje prebivalcem, ki so
večinoma kmetje. Skozi te kraje potekata tudi plinovod in glavni električni
daljnovod. Prav tako pa se skozi občino načrtuje še en obsežnejši državni električni daljnovod, ki bo najbolj
»prizadel« prav njihovo krajevno skupnost. Pred kratkim so že oblikovali
Fotografiji Ciril Kosednar
Krajevna skupnost Stara Cesta je ena
manjših v Občini Ljutomer. Obsega tri
vasi Mekotnjak, Desnjak in Staro Cesto, ki ležijo na zelo hribovitem območju. Kljub takšnim razmeram so se
predvsem krajani potrudili za razvoj
vasi. Kot pravi Jožef Kramer, predsednik Krajevne skupnosti, jim je pred
več kot tridesetimi leti uspelo asfaltirati večino cest zgolj s samoprispevkom krajanov. Spomni se, kako slabe
ceste so imeli pred tem, in mogoče je
tudi to prispevalo k temu, da se je nekaj prebivalstva po ureditvi cest vrnilo
v te kraje. Od tistega časa pa do danes
je bilo obnov cest bolj malo. Kramer
dodaja, da so pred leti končali tudi
gradnjo vodovoda. Desnjak in Stara
Cesta imata vodo iz Ljutomera, Mekotnjak pa iz Ormoža. Uredili pa so si
tudi telefon in kabelsko televizijo, vse
to prav tako s sredstvi krajanov.
Da gre za manjše vasi, kaže to, da v
omenjenih vaseh ni cerkve, le nekaj
kapelic. Prav tako nimajo šole, ampak
je v stavbi stare šole sedaj podružnični vrtec. Ljudje v teh krajih se še vedno največ ukvarjajo s kmetijstvom.
Tisti, ki so v službah, teh je, kot pravi Kramer, vsako leto manj, pa delajo
predvsem v Ljutomeru. Družbeno življenje v vaseh poleg turističnega in
športnega društva vodijo predvsem
gasilci. Gasilci iz Mekotnjaka in s Stare Ceste imajo skupno društvo in dom
ter dosegajo lepe tekmovalne uspehe
tudi na državni ravni. Svoje društvo
in gasilski dom pa imajo tudi v Desnjaku.
Čeprav gre za precej odročne kraje,
Kramer pravi, da jih doleti marsikatera državna investicija, ki pa ni ve-
Predsednik Krajevne skupnosti Stara
Cesta Jožef Kramer
iniciativni odbor na ravni občine, ki je
Elesu že posredoval negativen sklep,
vendar še niso dobili odgovora.
Kljub vsem tem težavam pa jih najbolj pesti cestna problematika. Lansko leto, ko se je obnavljala železnica,
so tovornjaki uničili cesto skozi Mekotnjak. Slovenske železnice so ime-
Ozke, dotrajane ceste skozi naselja
le namen to cesto popraviti, vendar,
kot pravi Kramer, ne vedo, zakaj do
tega še ni prišlo. Kmalu pa naj bi se
za vedno zaprl bližnji nivojski železniški prehod, kar pomeni, da bo lokalni
promet ponovno preusmerjen na to
že tako ali tako uničeno cesto, ki niti
ni cesta, ampak ozka javna pot, ki vodi
tik ob hišah. Kot še dodaja Kramer, sta
tako država kot občina že pred leti vedeli, da se bodo nivojski prehodi zapirali, zato bi bilo treba že takrat razmišljati o novi lokalni cesti, ki bi vodila
do nadvoza Mekotnjak.
Prav tako imajo še skromne želje po
obnovi spomenika sv. Petra iz 8. stoletja v Desnjaku, poskrbeti za prometno
varnost ob edinem krajevnem vrtcu s
postavitvijo »ležečih policajev«, rešiti
problem meteornih vod na klancu v
Desnjaku, kjer voda odnaša kamen in
zemljo, in še kaj bi se našlo. Toda kot
sklene Kramer, je odgovor pristojnih
institucij, predvsem pa občine, vedno
enak: »Denarja ni«.
C. K.
Gradnja kanalizacije v Občini Puconci
V Radovcih v uporabo izročili novo gasilsko vozilo
Investicija za dva
milijona evrov
Štirideset tisoč evrov za GV-1
Pripravljajo načrte za nadaljevanje gradnje
v preostalih vaseh puconske občine
Poleg novega
vozila tipa GV-1
PGD Radovci
poseduje še
sodobno gasilsko
cisterno.
evrov, celotna investicija, h kateri je
treba prišteti še projektno dokumentacijo in še nekatera dodatna dela na
cesti (mostovi, preplastitev ceste itd.),
pa znaša okrog dva milijona evrov. V
večini so to evropska sredstva, namenjena za razvoj regij (1,1 milijona
evrov), preostalo pa bodo prispevali
občina in občani.
Sicer pa so v Občini Puconci nedavno dokončali dve fazi gradnje kanalizacije v vasi Gorica (do sedaj je bilo
vloženih pol milijona evrov), kjer še
letos računajo na sklepno fazo. Prav
tako pa bodo s projekti kandidirali na
razpisu za evropska sredstva za nadaljevanje gradnje kanalizacije, ko naj bi
se priključile vasi Puževci, Strukovci
in Zenkovci, pripravljajo pa tudi načrte za Beznovce in Bodonce.
C. K.
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na
računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
Fotografija arhiv PGD Radovci
Zadnje tedne vozniki, ki za pot z Goričkega do Murske Sobote uporabljajo cesto skozi Lemerje, Brezovce in
Predanovce, porabijo nekaj več časa,
da pridejo na cilj, saj je na več mestih
polovična zapora ceste. Razlog je gradnja kanalizacijskega sistema v omenjenih treh vaseh.
Kot pravijo na Občini Puconci, so
se pripravljalna dela na teh odsekih
začela že lansko jesen, intenzivna pa
letos marca. Dela sedaj prehajajo v
sklepno fazo, saj naj bi jih dokončali konec julija letos. Kanalizacijskih
vodov v teh vaseh bo skupno okrog
dvanajst kilometrov. Čistilna naprava
z zmogljivostjo tisoč sto enot pa bo v
Predanovcih.
Pogodbena vrednost investicije,
če se računa le vrednost del izvajalca SGP Pomgrad, je okrog 1,7 milijona
Sredstva pridobili predvsem z nabiralno akcijo po vaseh graške občine
Za razmeroma majhno vas na Goričkem,
kot so Radovci, je nakup gasilskega avtomobila velik zalogaj. To so kupili sicer
že lansko jesen, v uporabo pa so ga izročili pred dnevi, ko so ob tej priložnosti
v domačem kraju pripravili prireditev,
kjer je blagoslovitev vozila opravil evangeličanski duhovnik Simon Sever, ki se
mu je pozneje pridružil še graški župnik
Goran Kuhar. Zbranim gasilcem in drugim obiskovalcem pa so med drugim
spregovorili predsednik in tajnik dru-
štva ter nekateri župani in drugi funkcionarji občinske gasilske zveze.
To ni prvo vozilo za PGD Radovci, ki
obstaja že več kot sedemdeset let. Kot
pravi predsednik društva Milenko Lanjšček, so že leta 1982 s pomočjo nabiralne akcije kupili vozilo tipa GV-1. A ker
je bilo to že dotrajano, so se lansko leto
odločili za nakup novega vozila podobnega tipa. Vozilo je primerno za sedem
ljudi, v njem so motorna brizgalna, cevi
za centralni vod in druga oprema po
predpisih gasilske zveze. Vozilo je stalo
štirideset tisoč evrov. Sredstva so zbrali z nabiranjem po vaseh Občine Grad,
prav tako je del prispevala občina, nekaj
je bilo državnih subvencij, nekaj lastnih
sredstev ter donacija podjetja Flexatec
iz Ljubljane. Kot še dodaja Lanjšček, so
pred dvajsetimi leti kupili tudi gasilko
cisterno, ki pa so jo pred kratkim zamenjali z drugo, prav tako rabljeno, vendar
z zelo sodobno opremo.
C. K.
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: [email protected]
iz naših krajev
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
stran 13
13
V ljutomerskem vrtcu uresničujejo projekt o bivanju na prostem Marija od Grada in njene bučke
Za igro na prostem
Prireditve so vključili tudi v projekt vseživljenjskega učenja
Fotografija Nataša Juhnov
Marija Ferko od
Grada je velika
ljubiteljica rož
in drugega
okrasnega
rastlinja, pri
čemer gre
izpostaviti okrasne
bučke. Sedaj je
čas za urejanje in
nego teh bučk, da
bodo jeseni zopet
krasile okolico.
Buče pa ne krasijo
le njenega doma,
ampak jih rada
odstopi tudi
za aranžiranje
ob kakšnih
prireditvah v
občini, kot je Noč
čarovnic. Poleg
tega konjička pa
Marija tudi rada
poje, saj je bila
vrsto let pevka v
župnijski cerkvi
ter članica pevske
skupine pri KD
Franceta Prešerna
Grad. L. R.
Fotografija Arhiv Vrtca Ljutomer
Nov prapor za gasilce iz Ropoče
Novo igralo so malčki že preizkusili.
ponuja otrokom dodatne spodbude za
učenje in pridobivanje novih izkušenj.
To prednostno nalogo so smiselno povezovali z različnimi projekti: FIT gibanje, Ekovrtec, Unicef, Z igro do prvih
turističnih korakov, Pasavček, Dodajmo življenje letom itd.
Kot pomemben cilj so si zadali obnovo otroškega igrišča in ga polepšali
z novim igralom. Za pomoč so zaprosili različne sponzorje. Igralo so slovesno izročili v uporabo pred dnevi
na t. i. Majski prireditvi. Otroci so ob
tem zapeli himno vrtca in ekohimno,
se predstavili z različnimi plesnimi in
gibalnimi igrami, nato pa so skupaj s
starši ustvarjali v osmih kotičkih. Ne-
kaj svojih pesmi pa je zapel tudi znani
prleški kantavtor Tadej Vesenjak.
Več prireditev v maju in juniju so
vključili tudi v projekt vseživljenjskega učenja. Sem spadajo lutkovno dopoldne z naslovom Uživajmo v svetu
lutk, ki bo ta četrtek, medobčinska likovna kolonija, ki jo bodo pripravili
ta petek na Turistični kmetiji Frank Ozmec v Slamnjaku, ter družinski izlet v Boračevo. Kot pravi Pušenjakova,
so prepričani, da bodo s temi prireditvami pridobili novo znanje, izkušnje,
se medsebojno bogatili in posredno
doprinesli tudi k bogatejšemu družbenemu trenutku, ki ga živijo.
C. K.
Fotografija Geza Grabar
Vrtec v Ljutomeru deluje že od leta
1945. Delajo na dveh lokacijah v Ljutomeru, imajo pa tudi dislocirano enoto
v Gresovščaku. Kot pravi ravnateljica
vrtca Marija Pušenjak, si vsako šolsko
leto v letnem delovnem načrtu zadajo
prednostno nalogo, ki jo uresničujejo
z različnimi dejavnostmi. V tem letu so
med drugim namenjali veliko pozornosti bivanju na prostem. Sodelovali
so namreč v projektu šole za ravnatelje »Vodenje za učenje«, kjer so z različnimi metodami iskali rešitve, kako
narediti bivanje na prostem bolj smiselno, kako ga načrtovati in v načrtovanje vključevati tudi otroke. Zunanji
prostor na igrišču, travniku, gozdu itd.
Potrditev, da v zadnjem desetletju člani skoraj 80-letnega PGD Ropoča v občini
oziroma gasilski zvezi Rogašovci delajo dobro, je tudi razvitje novega društvenega
prapora. Ta najpomembnejši simbol vseh pripadnikov uniformiranih sil, torej tudi
ropoških gasilcev, krasi kar 28 spominskih trakov in 82 žebljičkov. Prapor je na
priložnostni slovesnosti pred novim domom v imenu pokrovitelja prireditve razvil
župan Edvard Mihalič, botra novega prapora – ta bo zamenjal njihovega prvega, ki
so ga razvili leta 1979 – pa sta bila domačina Ernest Börc in predsednik vaškega
odbora Jože Čerpnjak. Blagoslovil ga je župnik na Pertoči Jožko Vinkovič. G. G.
Vrt spominov in tovarištva
Gornjeradgonski gimnazijci po 60 letih spet skupaj
Nova skrbnica na Petanjcih
bo dr. Tanja Simonič
Fotografija Ludvik Kramberger
Bo petanjski park, ki je nastajal več desetletij,
postal novi pomurski »arboretum«?
Na radgonskem gradu so se te dni po 60 letih srečali dijaki nižje gimnazije Gornja Radgona. Srečali so se na kraju –
radgonski grad je bil namreč pred desetletji tudi internat –, kjer je štiri leta tekla njihova brezskrbna mladost. Udeležence
srečanja, bilo jih je 32, je sprejel podžupan Občine Gornja Radgona in ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dušan Zagorc. Po
obisku gradu so se odpravili v podjetje Arcont, kjer so jim predstavili zgodovino in razvoj podjetja. Kot nam je povedala ena
izmed organizatork srečanja Marica Leskovec, so se ob tej priložnosti spomnili tudi pokojnih sošolcev in profesorjev in jim
na pokopališčih v Radencih, na Kapeli in v Gornji Radgoni prižgali sveče. Srečanje je bilo nadvse ganljivo in prisrčno, saj se
nekateri niso več poznali. Na srečanje je iz najbolj oddaljenega kraja prišel tudi dr. Feliks Klobasa iz Očeslavec, ki je delal in
živi v Hannovru v Nemčiji. L. Kr.
Pred dnevi so predstavniki Ustanove Dr.
Šiftarjeva fundacija in Biotehniške fakultete podpisali pogodbo, s katero so
se dogovorili, da bo v prihodnje za urejenost Vrta spominov in tovarištva na
Petanjcih skrbela Biotehniška fakulteta
oziroma ena največjih strokovnjakinj v
poznavanju parkov v Sloveniji dr. Tanja
Simonič. Simoničeva že nekaj let poučuje bodoče vrtnarje in hortikulturne delavce na Biotehniški šoli Rakičan, zato
bo urejanje petanjskega parka vsekakor
dobrodošla popestritev v učnem procesu in delu na terenu. Petanjski park, ki
je nastal z zasaditvijo dveh vrb žalujk ob
vhodu, ki ju je posadila mama Vaneka
Šiftarja Antonija v spomin na dva med
vojno padla sinova, je eden najbogatejših
evropskih vrtov, saj je v njem zasajenih
čez 500 drevnin z vsega sveta. Takšno
bogastvo pa vsekakor potrebuje skrbno in strokovno roko. Park oziroma Vrt
spominov in tovarištva je odprt za vse
obiskovalce in s svojo simbolno vrednostjo (drevesa so iz različnih držav) ohranja spomin na vojne grozote. Vseeno pa
bi bilo prav, da bi ga še v večjem številu
obiskovali vsi, ki jih zanimata botanika
in pestrost rastočih dreves in grmovnic.
Resda se ne more kosati z Mozirjem ali
Volčjim potokom, a si kljub temu zasluži
večjo pozornost zaradi bogate simbolike, vsebine in dragocenih rastlin. In tudi
za to bo poskrbljeno s strokovnim nadzorom dr. Tanje Simonič.
B. B. P.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini
pošt v Pomurju, bencinskih servisih
ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
BARVA CMYK
šport
| Vestnik | 10. junija 2010
Svetovno nogometno prvenstvo
Veliko želj po drugem krogu
Med glavnimi favoritkami za najvišji naslov
Brazilija, Anglija, Argentina in Španija
Danilo Kacijan
Milan Osterc
Marko Simeunovič
Fotografije Jure Zauneker
Marinko Galič
Dragan Bulič
»Naše ambicije se z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo niso končale,« je ob
koncu uvodnega dela priprav za SP razkril kapetan slovenskih nogometašev
Robert Koren. »Popolnoma smo osredotočeni na reprezentanco, za katero si želimo odigrati tako, kot se od nas pričakuje,« pa zatrjujejo drugi reprezentanti.
»V ekipi ni težav. Tudi s strokovnim vodstvom se odlično razumemo,« še dodajajo. Gre za optimizem, ki veliko velja.
V skupini z Anglijo, Alžirijo in ZDA
imamo realne možnosti za drugi krog,
kar bi bil nedvomno velik dosežek. Podobnih misli so tudi naši anketiranci,
ki so bolj ali manj povezani z najpomembnejšo postransko zadevo na svetu. »Prepričan sem, da ima Slovenija
dobro skupino. Zato sem prepričan, da
se lahko uvrstimo v drugi krog tekmovanja. Uspeh pa je že to, da smo prišli
tako daleč,« je optimističen nekdanji
reprezentant Marinko Galič. »Kot sem
že napovedal pri žrebu, se bo Slovenija
uvrstila v naslednji krog tekmovanja,
saj so tako Alžirija kot ZDA premagljive. V drugem krogu pa bo vse odvisno
od sreče in nasprotnika, ki ga dobiš,
zato je naprej težko napovedati,« dodaja nekdanji reprezentančni vratar Marko Simeunovič. Tudi Milan Osterc, najboljši strelec slovenskega nogometnega
prvenstva, meni, da uvrstitev naše reprezentance v drugi krog svetovnega
prvenstva ne bi smela biti vprašljiva.
»Imam dober občutek glede uvrstitve
Slovencev v vsaj drugi krog tekmovanja. Kaj bo pozneje, pa bomo šele videli,« meni glasbena legenda Dragan
Bulič, ki se v prostem času rad ukvarja
z nogometom. »Že z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo smo dosegli zelo veliko. Pustimo se presenetiti! Vse, kar bo
več, bo fantazija. Že z uvrstitvijo v drugi krog tekmovanja bomo lahko zadovoljni. Če pa bomo izgubili na pošten
način, ne smemo biti razočarani,« pripominja predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan.
Na vprašanje, kako bodo spremljali
svetovno nogometno prvenstvo, vsi anketiranci odgovarjajo, da si bodo tekme večinoma ogledali doma ali v kakem lokalu, finale v Južni Afriki pa si
bo v živo ogledal le Danilo Kacijan, ki je
tudi član izvršnega odbora Nogometne
zveze Slovenije. In katere reprezentance uvrščajo med favorite za naslov letošnjega svetovnega nogometnega prvaka? Milan Osterc: Španija, Argentina in
Brazilija. Marko Simeunovič: Brazilija,
Argentina in Nemčija. Marinko Galič:
Španija, Brazilija in Argentina. Dragan
Bulič: Španija, Brazilija, Argentina. Danilo Kacijan: Anglija.
Milan Jerše
odmevnejši dosežki pomurcev
Na 15. svetovnem pokalu v kikboksu (light contact) v Riminiju je bil član kluba
Power kick M. Sobota David Žibrat (do
89 kg) odličen drugi.
Atletinja Tina Jureš (AK Panvita) je na
mednarodnem mitingu v Postojni zmagala na 100 (11.78) in 200 m (24.19). Na
DP ml. mladink v Ljubljani pa sta bila
prva Anja Benko na 400 m (z državnim
rekordom 55,97) in Aleš Zver na 1500 m
(4:09,14).
Hokejisti Plive Lipovci so osvojili že
16. naslov državnega prvaka. V zadnji
tekmi so z 9 : 3 premagali Triglav.
Državne prvakinje v športnih plesih
(street show) v Radovljici so postale pionirka Janja Gomboc in pionirska dvojica Medeja Kuhanec-Meta Štuhec (obe
PK Zeko).
Štefan Vehab (JK M. Sobota) je veteranski državni prvak v kategoriji do 66 kg.
V 2. krogu slovenske lige vzhod v vrtnem kegljanju, ki je bilo v Murski Soboti, so slavili predstavniki Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska
Sobota. Zmagali so: ekipno članice M.
Sobote (452), posamezno v B1 Silva Mlinarič (148), v B2 Marija Jurančič (150), v
B3 Milica Pongračič (155), med člani B2
pa Štefan Maučec (130).
Na DP v šotokan karateju v Celju sta
zmagali Lara Recek (OŠ Cankova) in Larisa Benko (Gimnazija M. Sobota).
Inter (Dušan Zorko) je zmagovalec
šampionata Slovenije na kasaških dirkah v Krškem.
Strelec Robert Markoja (SD Štefana
Kovača Turnišče), 1168, drugi s puško 3
x 40 na kontrolni tekmi za izbor slovenske reprezentance v Ljubljani.
Denis Pojbič (SD Štefana Kovača, M.
Sobota), 131, drugi v slovenskem pokalu v streljanju na glinaste golobe v Kunšperku.
Andreja Klepač (TK Radenci) skupaj
s Tadejo Majerič (MB) zmagala v finalu
dvojic na 15. turnirju ITF v Mariboru.
Ml. pionirke OŠ I M. Sobota četrte v finalu košarkarskega DP. Najboljša strelka Ajda Pejčič, v prvi peterki Tina Cvijanovič.
Najboljši rokometaši Arconta: Boštjan
Šijanec, Žiga Holc, Kevi Marksl, Blaž
Kuzmič, Klemen Žnidarič, Aljaž Žunič,
Luka Klun.
M. J.
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: [email protected]
Beltinski kronometer za slovensko prvenstvo
Zmagovalca Dušan
Fister in Matej Fujs
10,8 km od Beltinec do Gornje Bistrice in nazaj – Tekmovalo 150 kolesarjev
Pred občinsko zgradbo v Beltincih sta
bila start in cilj letošnjega slovenskega
prvenstva v vožnji na čas (kronometer),
ki hkrati šteje tudi za točkovanje pokala Slovenije med rekreativci, amaterji in
ženskami. Organizatorja sta bila KK Tim
Mlin Beltinci in KK Tropovci. 10,8 km
dolga proga je bila speljana od Beltinec
do obračališča pri križu v Gornji Bistrici, kjer je bil postavljen stožec, ki so ga
morali kolesarji obvoziti in zaviti nazaj
proti Beltincem. Nastopilo je okrog 150
tekmovalcev.
V kategoriji amater A je zmagal 17-letni Dušan Fister (KK Tropovci) iz Bakovec, ki je potreboval dobrih 15 minut in
31 sekund. »To progo zelo dobro poznam,
saj sem tukaj zmagal že dvakrat. Nekoliko sem popustil pri obratu, nato pa do
cilja zopet pospešil,« je izjavil na cilju.
Še hitrejši od njega je bil med amaterji B
20-letni Matej Fujs (ŠD Turbo MS) iz Lemerja, ki je s povprečno hitrostjo skoraj
46 km na uro progo prevozil v nekaj več
kot 14 minutah in 13 sekundah. »Ob dobrem treningu kljub močni konkurenci
uspeh ni mogel izostati.« Omeniti velja
še Igorja Kopšeta (ŠD Turbo MS), ki je bil
v kategoriji master B tretji (14:06,3). Med
32 klubi je največ točk (117) zbral KK Izvir
Vipava, ŠD Turbo MS (20) je bilo 12., KK
Tropovci (15) pa 13.
Po uradnem delu tekmovanja so omogočili vožnjo tudi rekreativcem brez li-
Fotografija Jure Zauneker
14
datum: 10. 06. 2010
Utrinek s hitre vožnje
cence, ki so tako preizkusili svojo telesno pripravljenost. V kategoriji nad 30
let je bil prvi Daniel Dervarič (16:01),
med mlajšimi od 30 let Matej Škafar
(18:39), med ženskami pa Gabriela Kuz-
ma (21:45). Sočasno je potekal tudi t. i.
mini kronometer, kjer so najmlajši kolesarji in kolesarke iz vrtca premagovali
krajšo razdaljo v spretnostni vožnji.
Milan Jerše
Namizni tenis
Puconska Kema za las ostala brez pokala
V dramatičnem finalu klonili proti Mariborčanom – Sobota tretja
V Mariboru je bil sklepni turnir slovenskega namiznoteniškega pokala, na katerem je nastopila četverica najboljših.
Žreb je nanesel, da sta se v polfinalu
srečali pomurski ekipi Kema Puconci
in Sobota. Po pričakovanju so bili boljši
državni prvaki iz Puconec. Njihov najboljši igralec, reprezentant Mitja Horvat
je premagal vse tri Sobočane, za katere
je edini dve točki prispeval reprezentant
Jan Žibrat.
Finalni obračun med najboljšima slovenskima ekipama Mariborom in Kemo
je bil dramatičen in poln preobratov vse
do zadnje, devete partije. Domačini so
povedli s 4 : 2 po dveh nepričakovanih
porazih Horvata, česar ni mogel z dvema zmagama popraviti niti tokrat najboljši igralec pri Pucončanih Bojan Ropoša. Tudi najmlajši član ekipe Dominik
Škraban je dosegel pomembno zmago s
Komcem. Po dveh zmagah jim je uspelo
izenačiti, vendar v odločilni partiji mladi Škraban ni imel možnosti proti najboljšemu domačinu Zafoštniku. Sobočani so z zmago proti Krki osvojili tretje
mesto, kar je lep uspeh.
Polfinale: Kema Puconci – Sobota 5 : 2
(Škraban – Kocuvan 3 : 1, Horvat – Roudi
3 : 0, Ropoša – Žibrat 0 : 3, Horvat – Ko-
cuvan 3 : 0, Plohl – Žibrat 0 : 3, Ropoša
– Roudi 3 : 1, Horvat – Žibrat 3 : 1), Finale: Maribor – Kema Puconci 5 : 4 (Zafoštnik – Ropoša 3 : 1, Komac – Škraban 2
: 3, Jaslovski – Horvat 3 : 2, Komac – Ropoša 2 : 3, Zafoštnik – Horvat 3 : 2, Jaslovski – Škraban 3 : 0, Komac – Horvat
0 : 3, Jaslovski – Ropoša 1 : 3, Zafoštnik
– Škraban 3 : 0). Za 3. mesto: Sobota –
Krka 5 : 2 (Kocuvan – Novak 3 : 0, Žibrat
– Slatinšek 3 : 1, Roudi – Petrovčič 0 : 3,
Žibrat – Novak 3 : 0, Kocuvan – Petrovčič 3 : 2, Roudi – Slatinšek 1 : 3, Žibrat –
Krajnc 3 : 0).
Mirko Unger
Nogomet
Mura 05 in Maribor za tesnejše sodelovanje
Reprezentanca MNZ Murska Sobota prva v Sloveniji – Kobilje in Dokležovje
Vodstvo Mure 05 mrzlično išče sponzorje, hkrati pa poteka tudi selekcioniranje
igralskega kadra. Na pobudo trenerja in
v. d. direktorja Mure 05 Stanka Maučeca
je prišlo do sestanka s športnim direktorjem NK Maribor Zlatkom Zahovičem.
Pogovor je tekel o sodelovanju med obema kluboma. Zahovič je obljubil potrebno pomoč. Načrt je jasen: Mura 05 mora
biti v naslednji sezoni močnejša in konkurenčna za vrh prvenstvene lestvice 2.
SNL.
Finale tekmovanja Regions Cup 2010,
Dob pri Ljubljani: MNZ Ljubljana – MNZ
Murska Sobota 3 : 3 (3 : 0) po rednem
delu; po podaljških je bilo 4 : 4, po streljanju enajstmetrovk pa 10 : 11. S tem je MNZ
M. Sobota osvojila naslov zmagovalca v
Sloveniji in si pridobila pravico nastopanja v nadaljnjem tekmovanju UEFA Regions Cup. V rednem delu so za Sobočane
zadeli: dvakrat Damir Fujs, po enkrat pa
Zoran Horvat in Gregor Bokan.
Sklep rednega dela Žogarije, parkirišče BTC-ja v M. Soboti, finale: Bakovci
– Orli 2 : 1. Čaka jih še ljubljanski superfinale.
30. (zadnji) krog 1. SML: Olimpija –
Mura 05 2 : 1 (Bohar). Prvi Maribor (65),
13. Mura 05 (31). 30. krog 1. SKL: Olimpija
– Mura 05 0 : 1 (Lotrič). Prvi Interblock
(74), 8. Mura 05 (41). 30. krog U-14 vzhod:
Mura 05 – Železničar 2 : 2, Tehnostroj
Veržej – Brežice 2 : 9, Jarenina – Nafta 4
: 1. Prvi Maribor (83), 6. Mura 05 (48), 8.
Tehnostroj Veržej (46), 15. Nafta (29).
21. (zadnji) krog 1. MNL Lendava: Panonija – Renkovci 7 : 0, Olimpija Dolga
vas – Čentiba 0 : 0, Žitkovci – Nedelica 4
: 7, Kobilje – Veterani Turnišče 7 : 0. Vrstni red: Kobilje 47, Nedelica 42, Veterani Turnišče 37, Čentiba 33, Renkovci 25,
Olimpija Dolga vas 18, Panonija 17, Žitkovci 16. 20. (zadnji) krog 2. MNL Lendava: Mostje – Kapca 6 : 1, Nafta veterani
– Zvezda Dolina 9 : 2, prost Graničar. Vrstni red: Nafta veterani 40, Graničar 31,
Mostje 30, Kapca 14, Zvezda Dolina 1.
22. (zadnji) krog 1. MNL M. Sobota:
Slatina – Dokležovje 2 : 0, Serdica Kl.
Šinko – Apače 1 : 2, Tišina – Roma 2 :
3, Ljutomer – Bakovci 2 : 1, Lipa – Beltinci 3 : 2, Hodoš – Radgona 3 : 1. Vrstni
red: Dokležovje 45, Ljutomer 42, Hodoš 40, Bakovci 39, Roma 37, Slatina 36,
Apače 35, Beltinci 29, Serdica Kl. Šinko
in Lipa po 23, Tišina 19, Radgona 6. 20.
krog 2. MNL M. Sobota: Lesoplast Križevci – Bratonci 4 : 2, Pušča – Rotunda 3
: 3, Cankova – Goričanka AS 1 : 2, prost
Cven. Vrstni red: Pušča 39, Križevci 37,
Goričanka AS 29.
Milan Jerše
BARVA CMYK
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
Četrta Čarda, sedmi Odranci, osmi Tehnostroj
Veržej, enajsti Tromejnik G-Kalamar
26. (zadnji) krog: Tehnostroj Veržej – Simer šampion 1 : 1, Odranci – Čarda 1 : 0,
Tromejnik G-Kalamar – Koroška Dravograd 2 : 2, Šmartno 1928 – Tehnotim
Pesnica 4 : 1, Stojnci – Zreče 5 : 1, Mons
Claudius – Malečnik 1 : 2, Kovinar Štore
– Paloma 2 : 2.
Pomurski derbi Odrancem
Igrišče v Odrancih, 400 gledalcev, sodnik: Tadej Mežnar (MB). Strelec: 1 : 0
Tkalec (40, 11 m). Rumeni kartoni: Erjavec, Kovač, Tkalec; Z. Horvat, U. Krajnc,
Kerčmar, B. Horvat, Gjergjek.
Odranci: Ščančar (D. Borovič, 11), Erjavec, Zlatar, Raduha, Jerebic, Tkalec,
Žerdin, D. Horvat, Zelko, Kovač, Gostan
(Žalik, 76).
Čarda: Prša, G. Pavel, U. Krajnc (Cotter, 81), Botjak (Vogrinčič, 81), B. Horvat, V. Horvat, Kerčmar (Gjergjek, 59),
Z. Horvat, Vinko, Vaš, Atanasov.
Fotografija Jure Zauneker
Po vodstvu z 2 : 0
le neodločeno
Miran Pavlin (št. 11) se je odlično kosal z mladimi.
Sestavite svoj navijaški
slogan in navijajte za naše!
bar. V premorih so se rekreativci pomerili v streljanju enajstmetrovk.
Milan Jerše
Igrišče v Kuzmi, 180 gledalcev, sodnik:
Vojko Goričan (Loče pri Poljčanah).
Strelci: 1 : 0 Maruško (11), 2 : 0 Janža (34),
2 : 1 Kljajič (63), 2 : 2 Martinovič (77). Rumeni kartoni: Šnurer, G. Bokan, D. Mešič; Kljajič, Martinovič, Lipnik, Ošlovnik.
Rdeč karton: D. Mešič (79).
Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, G. Bo-
Šmartno
17
4
5
76 : 39 55
S. šampion 15
7
4
50 : 18 52
Stojnci
14
4
8
53 : 36 46
Čarda
14
3
9
53 : 22 45
Dravograd 12
8
6
53 : 32 44
Malečnik
13
3
10 55 : 53 42
Odranci
12
5
9
Veržej
11
3
12 48 : 51 36
Zreče
9
7
10 41 : 53 34
Kovinar
8
7
11 35 : 41 31
Tromejnik
8
6
12 38 : 44 30
Paloma
7
4
15 38 : 61 25
61 : 47 41
Pesnica
6
5
15 34 : 55 23
Claudius
2
2
22 28 : 111 8
kan, Šnurer, Navotnik, D. Mešič, Kous,
Maruško, Sukič (Forjanič, 86), D. Čontala, Janža, Vršič (Gjureč, 66).
Remi s podprvakom
Igrišče v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik: Bojan Tkalčič (MB). Strelca: 1 : 0
Baler (14), 1 : 1 Kožar (29). Rumeni kartoni: Rihtarič; Žagar, Petrušič.
Tehnostroj Veržej: Hozjan, M. Vinkovič, B. Čontala, Baler, Vuksanović, Pučko, Rihtarič, Marič (D. Vinkovič, 54), Do.
Štrakl, Kuzma (Da. Štrakl, 67), Sunčič
(Karnet, 75).
Upravni odbor NK Nafta
Rob znova na klopi Nafte
Sobota, 12. junija, ob 10. uri pri BTC-ju v
Murski Soboti: kolesarski maraton BTCIKLIN.
Organizator: OŠZ Moravske Toplice,
soorganizator: BTC PE M. Sobota. Informacije:
Branko Recek, 041/389-905.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
Kupon
Ime in priimek:
Naslov:
Navijaški nogometni slogan mora vsebovati ime podjetja GMT, d. o. o., ali blagovne znamke Castrol ali
ime katerega od njihovih izdelkov ter ne sme biti daljši od dveh tipkanih vrstic. Več informacij o podjetju in
izdelkih dobite na spletni strani www.gmt.si.
Svoj navijaški slogan pošljite do 21. 06. 2010 na izpolnjenem kuponu ali dopisnici na naslov: Vestnik, Ulica
arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali na e-naslov: [email protected]. Ne pozabite pripisati imena in priimka ter svojega naslova.
15
Prvak je Šmartno 1928
Kdo gre v Afriko? – Nekdanji zvezdniki zlate nogometne reprezentance
Svetovno prvenstvo v nogometu 2010
stran 15
3. SNL vzhod
Sever boljši od Juga
delovanju Unicefa, RTV Slovenija in
Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Ves prihodek od prodanih
vstopnic je namenjen Unicefu. Tako
so v reprezentanci Severa, ki je nastopila v modrih dresih, igrali tudi Milan
Osterc, Marko Simeunovič, Marinko Galič, Amir Karič, Miran Pavlin, smučarja
Drago Grubelnik in Aleš Gorza, najboljša strelka slovenske ženske nogometne
lige Tanja Vrabel ter pevca Lange Mišo
in Jože Kontrec. V reprezentanci Juga,
ki se je predstavila v oranžnih dresih,
pa so nastopili tudi Boško Boškovič,
Aleš Čeh, Sašo Udovič, Dejan Djuranovič, Džoni Novak, Gregor Židan, pevec
Vili Resnik ter radijska legenda Dragan
Bulič in televizijska legenda Sašo Hri-
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
Nogometni spektakel na Fazaneriji
Na stadionu Fazanerija v Murski Soboti je bila odigrana zadnja tekma dobrodelne resničnostne oddaje »Kdo gre
v Afriko?«, v kateri je ekipa Sever s 7 :
2 premagala ekipo Jug. Sever je v tekmi, ki je imela štiri četrtine, dolge po
15 minut, zasluženo premagal Jug. Jure
Jevšenak, tekmovalec v oddaji Kdo gre
v Afriko, je dosegel dva zadetka in prispeval tudi podajo, po kateri je zadel
Miran Pavlin. Sever je vodil že s 5 : 0,
upanje pa sta Jugu vlila Dragan Bulič in
pevec Omar Naber.
Reprezentanci so sestavljali nekdanji zvezdniki zlate nogometne reprezentance Slovenije, znani Slovenci in
finalisti resničnostnega šova Televizije Slovenija. Akcija je potekala ob so-
datum: 10. 06. 2010
Slogan:
Med prispelimi slogani bomo izbrali najboljše in z njimi navijali na Murskem valu.
Najboljšega med vsemi bomo nagradili in zmagovalca objavili 24. 6. 2010 na
Murskem valu in v Vestniku.
GMT in CASTROL peljeta na OGLED FORMULE 1
V BUDIMPEŠTI avtorja nagrajenega slogana!
Pokrovitelja spremljanja
svetovnega prvenstva v
nogometu na Murskem valu in
v Vestniku sta GMT in Castrol.
Priprave na novo sezono se začnejo 14. junija
Upravni odbor NK Nafta Lendava je
za novega trenerja imenoval Damirja Roba, ki je tako že tretjič prvi trener
članske ekipe iz Lendave. Njegov predhodnik Nebojša Vučičević se je po uspešni sezoni odločil za vrnitev v Beograd.
Rob je slovenskega nogometnega prvoligaša Nafto vodil nazadnje v sezoni
2008/2009. Pomočnik prvega trenerja
bo znan pozneje. Ostajata pa direktor
kluba Mihael Dominko in športni direktor Marjan Dominko.
Kot kaže, se obetajo velike spremembe v igralskem kadru, kajti veljavne pogodbe za naslednjo sezono imajo le
štirje nogometaši: Tomaž Murko, Bojan Matjašec, Rok Buzeti in Konstantin
Vassiljev. Preostalim potečejo pogodbe
do konca junija. Moštvo nameravajo pomladiti in pritegniti igralce iz regije. Priprave članske ekipe na novo sezono se
bodo začele 14. junija. Razsvetljavo na
stadionu naj bi uredili do septembra.
M. J.
7. rogašovski tek
PNL
Boris Kaučič
in Marjeta
Gomilšak
V derbiju remi
Člani in članice na 6,6 km
ŠZ Rogašovci in veteranski KMN sta pri
Sv. Juriju na Goričkem organizirala 7. rogašovski tek. Člani in članice so se pomerili na 6,6 km dolgi progi. Pri moških
(28 tekačev) je zmagal Boris Kaučič (TS
Radenska), ki je progo pretekel v 23 minutah in 35 sekundah. Drugi je bil Boris
Rožič (Bistrica ob Dravi), 23:37, tretji pa
Endre Gönter (AK Panvita), 24:39. Sledita Slavko Kumek (G. Radgona), 25:00,
in Matej Gider (Rogašovci), 26:10. Najhitrejša članica je bila Marjeta Gomilšak
(Juršinci), 30:41. Sledita ji Tadeja Rožič
(Bistrica ob Dravi), 31:17, in Vlasta Lunežnik (TS Radenska), 31:34.
Zmagovalci v mlajših kategorijah: Patrik Ukmar, Anja Kolmanič, Niko Car, Simona Sedonja, Daniel Hari (vsi AK Panvita), Marko Miličevič (OŠ Mačkovci),
Larisa Utroša (DOŠ Genterovci), Maja
Šadl (ŠD Vaneča), Anton Šinko in Glorija
Lang (oba OŠ Sv. Jurij). Tek občanov na
3,3 km sta dobila Sandi Horvat (Kramarovci) in Nuša Lovenjak (AK Panvita).
M. J.
Visoka zmaga Rakičana
25. krog: Aqua Ižakovci – Hotiza-La Storia 4 : 1, Virs Bistrica – ZMG Gančani 5 :
0, Rakičan – Dobrovnik 7 : 0, Kema Puconci – Petišovci 3 : 1, Grad – Črenšovci
3 : 3, Šalovci – Turnišče 0 : 4, Polana –
Bogojina 1 : 4.
Pari 26. (zadnjega) kroga: Gančani
– Aqua Ižakovci, Dobrovnik – Virs Bistrica, Petišovci – Rakičan, Črenšovci –
Kema Puconci, Turnišče – Grad, Bogojina – Šalovci, Hotiza-La Storia – Polana.
Grad
15
7
3
66 : 24 52
Kema
15
4
6
60 : 29 49
Črenšovci 14
5
6
52 : 24 47
Rakičan
4
7
69 : 46 46
55 : 34 40
14
Bistrica
11
7
7
Turnišče
12
2
11 47 : 38 38
Petišovci
11
4
10
41 : 41 37
Dobrovnik 7
12
6
29 : 35 33
Bogojina
9
6
10 36 : 45 33
Šalovci
9
5
11 28 : 38 32
Hotiza
6
9
10 43 : 47 27
Ižakovci
5
7
13 38 : 52 22
Gančani
4
7
14 27 : 57 19
Polana
2
3
20 21 : 102 9
BARVA CMYK
družabna
www.vestnik.si | e: [email protected]
Komentar tedna na Pomurje.si
Nismo muha enodnevnica
Uporabnik Lumpi o dogajanju v Vrtcu Murska Sobota: »samo eno
vprašanje se mi poraja v glavi ta trenutek - ka pa pravijo otroci? jih vse
te stvari res tak motijo - ali pa idejo vsako jutro z veseljon v vrtec ka
vidijo svoje male prijateljčke, pa »tete vzgojiteljice«, ki jih nasmejane
sprejmejo v prisrčen objem?«
Fotografija Dani Mauko
Najprej bi bilo dobro, da pogledamo nekoliko nazaj, ko smo se močno postavljali in tudi zahtevali
čimprejšnjo gradnjo energetskih gigantov na Muri, torej hidroelektrarn. Sedaj pa nas je, kot kaže, vse
skupaj nekoliko presenetilo in povozilo. Vse je prišlo s tako naglico kot japonski brzovlak, ki nas je dobesedno povozil, mi pa ne moremo zajeti sape, kar bodo tisti, ki so vajeni vožnje po hitrih tirih, verjetno
spretno izkoristili. Hidroelektrarne so se nam zdele preveč odmaknjene, da bi o njih razmišljali kot o
realnosti, toda sedaj so tu. Nekomu se to očitno ni zdelo nekaj nedosegljivega, ampak je v tem času
pridno delal in sedaj presenetil, s tem pa si je pridobil veliko prednost.
Vestnik, 13. junija 1985
Fotografija Timotej Milanov
Da je kolesarjenje lahko pomembna promocija zdravega življenja in pozitivnega odnosa do naravnega okolja, potrjuje mednarodni
kolesarski maraton Tour de Mur. Gre za obsežen projekt, ki povezuje ljudi treh sosednjih dežel (Slovenije, Avstrije in Hrvaške).
Start (na fotografiji) in cilj 4. etape je bil pred hotelom Radin v Radencih, kjer je nastopilo 83 rekreativnih kolesarjev.
V Beznovcih je v nedeljo potekala tradicionalna prireditev Pesem naj druži ljudi, kjer je nastopilo enajst izvajalcev, vodil pa jo
je humorist Lajči.
Le kaj lahko nastane, ko se takole v prijetnem krogu zberejo slavisti, pisatelji,
literati ali tisti, ki se ukvarjajo s knjigo ali literaturo. Od leve dr. Dragica Haramija,
Franci Just, Romana Palič, Miran Korošec, Vlado Žabot in Norma Bale. Potem je
to ena sama pesem.
Na devetnajstem
mednarodnem
reliju veteranov
Prekmurje 2010,
ki ga je organiziral
Motoklub Veterani
Murska Sobota, so
bili tudi nekdanji
tekmovalci,
prekmurske
legende v dirkanju
na cestnih dirkah
po ulicah Murske
Sobote Edi
Berden, Mirko
Jelen in Aleš
Mrzel. Berden in
Jelen sta se tudi
tokrat udeležila
65 kilometrov
dolge vožnje po
Prekmurju od
Murske Sobote
do Ižakovec,
Črenšovec,
Filovec, Moravskih
Toplic, Sebeborec,
Puconec in
Markišavec, od
koder so se vrnili v
Mursko Soboto.
Fotografija Irma Benko
Fotografija Peter Orban
Z Vestnikovim
vlakom, in ne s
helikopterjem
je v Cerklje na
Dolenjskem
pripotoval tudi
pomurski Bill
Clinton oz.
Stanko Maučec iz
Melinec.
V okviru mednarodnega sodelovanja fotoklubov iz treh držav so člani štirih obmejnih fotoklubov sodelovali na srečanju z
izletom, ki ga je tokrat organiziral Fotoklub iz Nagykanizse po tem madžarskem mestu in okolici. Ob madžarskem fotoklubu
sodelujejo še Foto-video klub Lendava, Fotoklub Murska Sobota in Fotoklub Čakovec iz Hrvaške. To je bilo že tretje srečanje, na
katerem so udeleženci naredili veliko fotografij, jeseni pa bodo pripravili skupno razstavo fotografij, ki so nastale na srečanjih.
stran 16
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
| Vestnik | 10. junija 2010
VESTNIK
Fotografija Jure Zauneker
16
datum: 10. 06. 2010
BARVA CMYK
prosti čas
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
stran 17
www.vestnik.si | e: [email protected]
Prosti čas je čas za krepitev in
sprostitev telesa ter bogatitev duše
Kjer se
dobro počutijo
domačini, se
bodo tudi turisti
Pred nami je načrtovanje preživljanja prostih
počitniških dni, torej čas, ko razmišljamo o
poletnih zabavah, izletih, sprostitvi, koncertih
Prosti čas zaradi
… nogometa
Značilnost letošnjega turizma v
času krize – ki pa je zdravilišča ne čutijo tako močno kot drugi turistični
kraji – so kratke počitnice, za katere
se odločamo v hipu. Pravzaprav bo to
značilnost tudi v prihodnje. So naši
ponudniki pripravljeni na aktualne
potrebe ljudi, ki potrebujejo aktivni
oddih ob koncu tedna in kratke, nekajdnevne počitnice? Recimo vprašanje, kaj bodo ponudili ženskam in
drugim družinskim članom med svetovnim nogometnim prvenstvom, je
presenetilo moje sogovornike. In še:
ali razmišljajo o tem, da bi organizirali prenose najbolj zanimivih nogometnih tekem na velikih zaslonih?
Nekateri da, na primer v Radencih,
drugi še ne.
In prav zares - kaj boste vi počeli med svetovnim nogometnim prvenstvom, če vas ne zanima nogomet? Morebiti pa je prav to čas, da
ženske še bolj poskrbijo zase, da obiščejo kozmetičarke, se posvetijo intenzivni vadbi za oblikovanje tele-
sa ali sprostitvi. In sedaj vprašanje
za vse ponudnike v turističnih središčih: ste se pripravili na svetovno
nogometno prvenstvo, ste pripravili
kaj posebnega, zanimivega, prijetnega tako za tiste, ki bi radi spremljali
tekme po zaslonih, kot tiste, ki tega
ne bodo počeli. Na primer, da pride
družina za nekaj dni v toplice ravno
zato, da bo mož lahko v miru gledal
TV-prenose, žena bo našla svoje užitke, otroci pa bodo uživali v otroškem
animacijskem programu.
Kaj se dogaja v kraju,
kjer preživljamo dopust
Svetovno nogometno prvenstvo
je seveda samo ena od priložnosti,
ki se lahko odlično vključijo v turistično ponudbo s pripravo zanimivih
programov. V Pomurju pa imamo vse
leto, tudi v tem poletnem času, vrsto prireditev, ki bi jih lahko ponujali kot razlog za obisk severovzhodne
Slovenije ali še bolje pokrajine v osrčju srednje Evrope, na stičišču različnih etničnih, kulturnih in jezikovnih
skupin. Nadvse pomembno in zanimivo za turiste od drugod namreč
je, kaj se dogaja v kraju, kjer preživljajo počitnice. Ni pomembno le, da
je kraj urejen, da so posajene rožice,
pred katerimi je napis krajevnega
turističnega društva. Pomembno je
tudi, kako je v kraju poskrbljeno za
dobro počutje krajanov, prebivalcev
mesta ali vasi. Kajti osnovno pravilo
je: kjer se dobro počutijo domačini in
so zadovoljni z bivanjem in ponudbo dogodkov, bodo tudi turisti. Torej: imamo na voljo vse, kar potrebujemo, je javni prostor za sprehajanje
in druženje, so gostinski lokali z dobro hrano, stojnice z domačimi izdelki in pridelki, igrišča za otroke,
športni objekti, ki niso »pod ključem«, ampak so na voljo vsem, domačinom in turistom itd.? Predvsem
pa: kaj imamo v nekem kraju na voljo za dušo: katere predstave, gledališke ali povsem ljubiteljske so tiste,
ki bodo pritegnile domačine in turiste, imamo kaj odličnih koncertov
ljudske, klasične ali zabavne glasbe,
klubske nastope kantavtorjev, domačih glasbenikov, folklornih skupin …
Ali se sploh kaj dogaja v nekem kraju
– lahko kam gremo ven?
Prepletanje dela
lokalne skupnosti in
turističnega podjetja
V kraju, kjer je glavna gospodarska
dejavnost turizem, bi morali vsi diha-
Fotografija Nataša Juhnov
Pokrajina ob Muri nam ponuja izjemno veliko možnosti sprostitve –
le če je to naš način sprostitve. Kajti
vsak človek ima svoj način sprostitve. Za nekatere so to šport, kolesarjenje, plavanje ali gledanje športnih
tekem po TV – roko na srce, takih
bo junija največ. Spet drugi si raje
privoščijo tajsko ali klasično masažo telesa, refleksno masažo stopal,
znojenje v savni. Tretji pa prisegajo
na izlete – kratke, enodnevne, ko se
z avtom odpeljejo nekam in potem
hodijo ali kolesarijo, ali pa dvo- in
tridnevne izlete – morebiti tudi proti morju. Prav res vse možnosti imamo, pa najsi gre samo za plavanje v
bazenih. Avtocesta nam omogoča, da
smo v zelo kratkem, uri in tričetrt, v
Ljubljani ali še malo več na Gorenjskem ali na morju. In kar je najpomembneje – velja tudi obratno. V Pomurje lahko pridejo v zelo kratkem
času gostje iz drugih krajev Slovenije, čeprav se vsi tega še ne zavedajo
in imajo v podzavesti še vedno odpor do premagovanja naporne poti
in vidijo severovzhodno Slovenijo
kot zelo oddaljeno. Po izjavah zaposlenih v Pomurski turistični zvezi so
na minulih sejmih in drugih turističnih predstavitvah zaznali izjemno
veliko zanimanje za obisk Pomurja
tako med domačimi kot tujimi gosti.
Smo torej v Pomurju pred novim odkritjem, turističnim bumom?
Prosti čas je čas užitkov, takšnih in drugačnih.
… kaj boste vi počeli
med svetovnim
nogometnim
prvenstvom, če vas ne
zanima nogomet?
ti s turizmom. Skupaj bi morali načrtovati prireditve vse leto, si pomagati
pri organizaciji, se podpirati, skrbeti, da bi imeli od turizma nekaj prihodkov tudi domači proizvajalci, in
poskrbeti, da bi bil prihodek od turistične takse namenjen turizmu oziroma da bi se v kraju dogajalo nekaj,
kar bi bilo zanimivo tudi za goste.
Kateri od pomurskih turističnih
krajev živi na ta način? Morebiti Lendava, kjer so zaradi boljšega sodelovanja vsi akterji ustanovili skupno
družbo Turizem Lendava, ki se prednostno ukvarja z usklajevanjem turistične ponudbe v Lendavi in okolici.
Igor Magdič pojasnjuje: »Da bi njihovo ponudbo približali tudi našim gostom, imajo v avli hotela Lipa postavljeno stojnico s svojim gradivom,
dvakrat tedensko pa je ob stojnici
tudi njihov animator. Izvajamo tudi
nekatere skupne akcije v Sloveniji in
tujini. Ob večjih prireditvah jim Terme Lendava odstopimo del našega
zakupljenega medijskega prostora za
potrebe promocije prireditev.« Terme Lendava so pokrovitelj NK Lendava in dobro sodelujejo tudi z badmintonskim in kolesarskim klubom
iz Lendave. Nepogrešljivi so pri organizaciji vsakoletne mednarodne likovne in kiparske kolonije, ki jo organizira Galerija-Muzej Lendava. Na
kulturnem področju podpirajo tudi
priznani, večkrat nagrajeni Komorni pevski zbor Vita, določene predstave v lendavski gledališki dvorani
in folklorne skupine iz okolice. Navsezadnje, je pripomnil Magdič, dobro sodelujejo tudi z vsemi drugimi društvi, kot so gasilci, diabetiki,
upokojenci. To, da so vse kulturne
in naravne znamenitosti vključene v
BARVA CMYK
18
| Vestnik | 10. junija 2010
prosti čas
VESTNIK
stran 18
www.vestnik.si | e: [email protected]
animacijsko ponudbo term ter da gostom omogočajo tudi obisk vinotočev in turističnih kmetij, pa je v Lendavi že skoraj samoumevno.
Soboški dnevi in poletje
vse do Moravskih Toplic
Kot primer dobre ponudbe dogajanja v poletnih mesecih omenjajo Mestno občino Murska Sobota. Že tradicionalno skrbijo za bogato ponudbo
kulturnega in družabnega življenja s
prireditvijo kot uvodom v poletje Soboški dnevi konec junija in nato s konectedenskimi prireditvami na Trgu
kulture v juliju in avgustu. Prireditve
so resda namenjene predvsem Sobočancem – toda prav gotovo bi bile
zanimive tudi za goste v pomurskih
toplicah in zdraviliščih. Zakaj ne bi
zakupili nekaj miz za goste hotelov
in recimo pripravili večerjo v soboškem parku ali v kakšni gostilni, potem pa na zabavo med domačine? Ali
pa druga možnost: zakaj ne bi številni nastopajoči imeli drug koncert ob
drugi uri tudi v toplicah. Prav gotovo bi bilo zanimivo za goste pa tudi
Fotografija Nataša Juhnov
Fotografija Dani Mauko
Parki se lahko uporabijo za marsikatero aktivnost.
Niso pa te povezave tako samoumevne na primer v Moravskih Toplicah. V kraju najbolj pogrešajo
močnejšo kulturno in družabno dejavnost, predvsem pa neki skupni
prostor – gledališko ali večnamensko dvorano. Sicer ne moremo reči,
da sodelovanja med lokalno skupnostjo in termami ni, kajti pri konkretnih aktivnostih pristojni zelo dobro
sodelujejo. Tako Ivanka Ajlec kot
Geza Šanca, direktorica Term 3000
in direktor Term Vivat, pa sta prepričana, da prav vse, kar se dogaja,
ni pripravljeno s ciljem popestriti
turistično ponudbo v kraju, ampak
je prej izraz interesa nekaterih posameznikov. Paradoks pa je, da so v
zadnjem letu vendarle začeli tesneje sodelovati neposredni konkurenti
v kraju, torej ponudniki prenočitev,
bazenov in storitev dobrega počutja,
kar že kaže pozitivne učinke. Oba trdita, da je bil skupni nastop na srbskem trgu, ki so ga sklenili aprila,
naložba na daljši rok. Pogrešajo pa
skupne aktivnosti v poletnem času,
kajti v Moravskih Toplicah bi se moralo nekaj dogajati.
ke Oaza zdravja; vse aktivnosti so
se dogajale znotraj občinskih sten, v
termah pa jih o tem niso obveščali lahko bi se na primer vključili s kakšno svojo ponudbo. »Očitno gre za
nekakšen individualni projekt ožjega kroga ljudi. Menimo, da kakšnih
konkretnih koristi od tega ne bo, že
to, da je prostor v Tešanovcih, ni primerno. Če bi hoteli sodelovati, bi to
naredili v središču dogajanja,« sta si
edina sogovornika.
Nekateri so pripravljeni za užitek narediti tudi daljšo pot – na primer za pralineje
iz nove slaščičarne Café Praline.
Fotografija Nataša Juhnov
Fotografija Bernarda B. Peček
Kdo in za koga so
ustvarili Oazo zdravja
Ponudba lokalnih pridelovalcev vin in hrane je dobrodošla popestritev ponudbe.
datum: 10. 06. 2010
Kako dostopni so bazeni v toplicah domačinom – imajo kakšne ugodnosti?
Geza Šanca: »To je bila naša skupna zahteva do lokalne skupnosti.
Tu bi se moralo nekaj zgoditi. Nisem
zadovoljen z odzivnostjo občine na
naše pobude. Mi smo bili že večkrat
pri njih na razgovoru in jim predstavili naše pobude, vendar ni bilo odziva, še manj učinkovitosti.« Ivanka
Ajlec pa dodaja: »Tako na tržnem področju kot tudi drugače se terme povezujejo, prav gotovo pa bi morala
več narediti občina. Mi smo zainteresirani in peljemo neke aktivnosti,
kolikor smo zmožni, toda brez sodelovanja občine to ne gre. Nihče ne
more pričakovati, da bodo vse aktivnosti vodile gospodarske družbe namesto občine.«
Oba sta tudi enotnega mnenja o
ustvarjanju nove blagovne znam-
nastopajoče. Stroški prireditve bi se
razdelili … Toda za vse to je potrebno
dogovarjanje.
Tako pa se srečujemo s tem, da je
ta čas v Moravskih Toplicah največ
turističnih pisarn (pred kratkim se je
tja preselila tudi Pomurska turistična
zveza, ki bo kmalu začela tudi agencijsko dejavnost) in zelo malo sodelovanja.
… kjer se dobro
počutijo domačini in so
zadovoljni z bivanjem
in ponudbo dogodkov,
bodo tudi turisti.
BARVA CMYK
prosti čas
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
stran 19
19
Sanje otrok in odraslih med počitnicami
Kul poletje za mlade
Kaj imajo skupnega Miha, Viki, Muki, pa še zvezdna
kopel, gledališka šola in saksofon s trobento? Vse to je del
ponudbe za otroke v pomurskih termah in zdravilišču
Fotografija Timotej Milanov
Sabina Barbarič
dobro ve, kako
zvedavi so otroci
in da zanje ni
»počitka« v času
počitnic.
Za popoln užitek v parku ob pogledu na kulturni spomenik je prava rešitev takšen ležalnik namesto klasične klopi, kakršnega
smo posneli v Bruslju.
Radenski park je postal
radenska sramota
Tudi v Radencih se šele zadnje
čase kaže nekaj več upanja. Vse od
razdružitve dejavnosti polnjenja mineralne vode in brezalkoholnih pijač ter turistične dejavnosti in preselitve uprave družbe Radenska v
Boračevo, je kraj v vse večjem nazadovanju. Da se zunanji lastniki ne zavedajo pomena sinergijskega učinka
in dopolnjevanja črpanja mineralne
vode in turizma, se je najprej pokazalo na primeru muzeja. V Boračevo
naj bi preselili vse, kar je povezano s
črpanjem vode … ne zavedajo pa se,
da je bilo to skupno Radencem vse
od začetka izkoriščanja vode. Nadalje se je nezanimanje za prihodnost
kraja kazalo tudi v odnosu do parka
– nikomur ni bilo mar, kaj se bo zgodilo s tem spomeniško zaščitenim in
dragocenim območjem. Vsi so se izgovarjali, da ni v njihovi pristojnosti, da je več lastnikov. In potem je
nekaj naravnih nesreč naredilo svoje – danes je park prava katastrofa
in skupaj s propadajočimi stavbami,
ki so v postopku vračanja nekdanjemu lastniku, pravo »območje strahov, mraka«.
Tudi opuščeno letno kopališče sredi parka v Radencih, ki ga civilna iniciativa in Turistično društvo Radenci že nekaj let skušata zaščititi pred
apetiti nepremičninskih mešetarjev,
je pred negotovo usodo. Z malce več
poguma in pokončne drže vodilnih
bi morebiti ta problem lahko že reši-
li. Zavedati se morajo, da Občina Radenci kot lastnica pozidanega dela
kopališča s školjko bazena ne more
nič početi, prav tako pa si ne more
kaj začeti s travo Zdravilišče Radenci kot lastnik zelenih površin. Vsekakor bi bila najbolj pripravna rešitev
za kraj in za zdravilišče, da bi ograjeni prostor že v PUP-u (prostorskoureditveni pogoji) namenili za dejavnosti, kot so gostinstvo, prireditve in
šport. Projekt urejanja letnega kopališča naj bi bil v prvi vrsti namenjen
domačinom, da bi jih spet povezali in
izbezali iz domov. Prav tako pa bi bil
dobrodošel za zdraviliške goste. Kajti tudi tukaj velja: v kraju, kjer se dobro počutijo domačini, se bodo tudi
turisti.
Bernarda B. Peček
Pogumni vitez Miha je pripravil bojni načrt, kako premagati strašnega zmaja Trirogtrizoba. Potrebuje vašo pomoč! Tako
pozivajo otroke v Termah Lendava. V
Termah Banovci so gusarji aktivni najdlje, saj so med prvimi začeli animirati
otroke s pomočjo gusarjev animatorjev,
ki z otroki iščejo zaklad. In Zdravilišče
Radenci – tam je že od nekdaj maskota
veverička Muki, ena izmed tistih, ki so
nekoč v velikem številu domovale v radenskem parku in razveseljevale goste.
Sabina Barbarič, vodja animacijske
dejavnosti v Zdravilišču Radenci, ki se
z gosti prelevi tudi v vneto kolesarko ali
pohodnico, pa je za to poletje pripravila res nekaj posebnega tako za okoliške
otroke kot tudi otroke, ki bivajo skupaj
starši v hotelih. Še sama ni pričakovala, da bo ponudba naletela na tako velik odziv, kar le potrjuje, da dobre ideje
naletijo na plodna tla. Štiridnevna mala
šola astronomije bo organizirana v dveh
terminih, in sicer sredi julija in sredi avgusta. Udeleženci bodo spoznavali poletno zvezdno nebo in z njim povezano
mitologijo, kukali skozi velik teleskop,
prejeli vrtljivo zvezdno karto, se odpravili na astronomski izlet na Goričko in
uživali na Starpartyju in v zvezdni kopeli. Lucija Ćirovič in Boštjan Štorman sta
že stara znanca Radenec, saj sta imela že
več predstav za otroke in odrasle; prav
zaradi velikega zanimanja in navdušenja so se odločili, da bodo z njima organizirali konec junija in v začetku julija
gledališko šolo. Prav posebna ponudba
in svojevrstna novost pa je tudi poletna
šola saksofona in trobente v sodelovanju z Glasbeno šolo Gornja Radgona, ki
jo bodo organizirali konec avgusta.
B. B. P.
Privoščimo nekaj oddiha tudi našim stopalom
Bliža se poletje in z njim vsaj nekaj dopustniško-počitniških dni,
ki nam zagotavljajo tudi nekoliko več prostega časa. Časa, ki ga
vsak izmed nas preživlja na njemu najljubši način. Privoščimo si
oddih na morju, potovanja, kolesarjenje, planinarjenje, sprehode
v naravo in obisk kopališč.
A ob vseh teh aktivnostih naša stopala velikokrat ne začutijo oddiha. Kar naprej jih trpamo v obuvala in tako le redko svobodno
zadihajo. In tudi zato so pogoste glivične okužbe stopal in nohtov, zaradi katerih ljudje pomoč velikokrat poiščejo v lekarni.
VZROKI
Najpogostejša povzročitelja sta glivici Trichophyton in Epidermophyton. Glivice so mikroorganizmi, ki uspevajo v toplem in
vlažnem okolju. Toplota in znoj v zaprtih čevljih sta kot nalašč
za njihov razvoj. Vendar so glivice povsod okoli nas in za okužbo zadostuje že stik z okuženo površino. Zato je tudi velika možnost okužbe na javnih kopališčih, v kabinah za prhanje, v savnah, telovadnicah, fitnescentrih ter povsod tam, kjer hodimo bosi
po javnih prostorih, ki so povrhu še mokri. Dejavniki tveganja so
tudi poškodbe nohtov, ki lahko nastanejo pri nošenju pretesne
in sintetične obutve. Dovzetnejši za okužbe pa so sladkorni bolniki, starejši ljudje ter ljudje, ki jemljejo antibiotike.
SIMPTOMI
Simptomi glivične okužbe so belkasta in zmehčana koža med
in pod prsti, koža srbi, pordi, pojavijo se lahko razjede, koža se
lušči in velika verjetnost je, da se okužba razširi tudi na nohte,
kar težavo še poveča in oteži zdravljenje. Noht postane belo-rumen, zadebeljen in krhek. Težave pogosto spremlja še neprijeten vonj nog.
ZDRAVLJENJE
Glivično okužbo je treba začeti zdraviti takoj, ko se pojavijo prvi
simptomi srbenja in rdečine. V lekarni so brez recepta na voljo lokalna antimikotična sredstva v obliki mazil, pršil ali posipov, ki zavirajo rast glivic in jih uničujejo (Canesten, Lamisil, Daktarin, Mycospor, Canifug …). Namenjena so lokalnemu nanašanju na kožo
stopal, ki mora biti čista in suha. Zdravljenje je velikokrat večtedensko, če pa gre za glivično okužbo nohta, lahko zdravljenje traja
tudi več mesecev. Glivične okužbe nohtov so namreč veliko bolj
trdovratne in se zelo slabo odzivajo na zdravljenje z mazili. Zato je
treba poseči po pripravkih v obliki pršil, ki bolje prehajajo v strukturo nohta. Brez recepta je na voljo tudi lak Loceryl, med novejšimi
in zelo učinkovitimi pripravki na tržišču pa je Nailner Repair.
Ob uporabi navedenih pripravkov na koži ali nohtih se dodatno
svetuje še uporaba posipov v čevljih, ki odstranijo tudi spore.
Če se stanje ne izboljša po 4 do 6 tednih zdravljenja ali se morebiti celo poslabša, če so nohti izrazito krhki in se razbarvajo in
če se težavam pridruži še vnetje, ki je znak bakterijske okužbe,
je obisk pri zdravniku nujen. Prav tako je zdravniški posvet nujen, če ste sladkorni bolnik. Zdravnik lahko, če je to potrebno, na
zdravniški recept predpiše tudi antimikotike za sistemsko zdravljenje v obliki kapsul.
KAJ ŠE LAHKO STORIMO?
Poskusite lahko tudi s kopeljo, v kateri raztopite kuhinjsko sol,
ali z rahlo okisano kopeljo (v vodo kanete nekaj kapljic kisa
ali limonovega soka), saj za rast in obstoj glivic kislo okolje ni
ugodno. Prav tako lahko poskusite s kopeljo, v kateri raztopite zrnca kalijevega permanganata, ki se dobi v lekarni brez
recepta. To so zrnca, ki z oksidacijskim procesom uničijo glivice. Učinkovito je tudi olje čajevca, ki ga lahko vtiramo v okuženi predel ali ga nekaj kapljic kanemo v kopel z miro, poprovo
meto in sivko.
Po kopeli noge dobro osušite, nohte pa pristrizite in šele nato
nanesite protiglivične pripravke.
KAKO PREPREČIMO OKUŽBO?
Vsekakor je bolje in lažje preprečiti okužbo, kakor jo zdraviti in
pozdraviti. V preventivo sodijo predvsem dobra higiena, suha in
čista koža, s čimer glivice prikrajšate za vlažno okolje, in ustrezna
obutev, ki naj bo zračna in udobna, nogavice pa bombažne.
Če ste med tistimi, ki imate težave s prekomernim potenjem nog,
uporabljajte mila, ki ustvarjajo kisel pH, in pripravke proti potenju nog. V lekarni je na voljo kar nekaj pripravkov, ki se dobijo
brez recepta in pomagajo uravnavati znojenje ter preprečujejo
razrast glivic in neprijeten vonj.
V okolici bazenov in telovadnicah ne hodite bosi in noge večkrat
umijte ter skrbno obrišite s svojo brisačo, ki jo nato prekuhajte.
Nohte strizite na kratko in pazite na morebitne poškodbe.
Z ukrepi, ki smo jih našteli, in s pripravki ter nasveti, ki jih lahko dobite v Pomurskih lekarnah, smo tudi glivičnim okužbam
zlahka kos.
In če se bomo skušali vsaj nekoliko približati časom antičnega
Rima, ko težav z glivicami sploh niso poznali, ker so hodili bosi
ali imeli obute zgolj sandale, bo težav še manj. Tako bodo tudi
naša stopala zadihala in prsti na nogah bodo glivicam pomahali v slovo.
Polonca Fiala, mag. farm.,
Pomurske lekarne
BARVA CMYK
20
| Vestnik | 10. junija 2010
prosti čas
www.posta.si
Paket za brezskrbne počitnice
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
stran 20
www.vestnik.si | e: [email protected]
Praznik prekmurske kulinarike in glasbe
Gibanica, šunka
in še vaške igre
V petek in soboto bo potekala ena največjih
etnoloških turističnih prireditev v organizaciji
Term 3000, TIC Moravske Toplice in Društva
za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot
Pred dopustom skočite na pošto in:
• plačajte položnice,
• kupite torbo za plažo, revije, knjige, žogo, japonke in sončna očala,
• kupite hrvaške kune,
• vplačajte Loto,
• se dogovorite za hrambo pošiljk na pošti ali pošiljanje na drug naslov.
Športni park Term 3000 bo 11. in 12. junija postal prizorišče promocije prekmurske etnološke, kulinarične in kulturne dediščine. In če k temu dodamo
še vaške igre šestih ekip, kuhanje bograča v 200-litrskem loncu, javno
predstavitev izdelovanja prekmurske
gibanice in večerni koncert Vlada Kreslina, bo to res pravi praznik prekmurske dediščine.
Prekmurskemu turističnemu gigantu
je tako uspelo povezati ponudnike, ki se
bodo v dveh dneh predstavili tako domačinom kot gostom hotelov Termal,
Ajda, Livada in zasebnih sobodajalcev.
Prireditev, ki jo organizirajo skupaj s
TIC Moravske Toplice in Društvom za
promocijo in zaščito prekmurskih dobrot (ki deluje že od 1999. leta), so poimenoval Festival prekmurske gibanice
in prekmurske šunke. Že v petek bodo
začeli uradno ocenjevanje prekmurske
šunke in gibanice, pričakujejo, da bodo
dobili po 20 vzorcev, ki jih bodo v soboto razstavili na terasi slaščičarne Café
Praline. Ocenjevanje so organizirali že
lani, vendar je prireditev letos prvič pripravljena v tako velikem obsegu. Za goste bo še posebej zanimivo etnoturistično senje na prostoru športnega parka,
kjer se bodo predstavljali pridelovalci in
izdelovalci domače obrti, ki bodo poskrbeli tudi za primerno okrasitev prostora
in prikaz dejavnosti, razstavo starodobnih koles in seveda kuhanje največje količine bograča. Po 19. uri bodo nastopile
folklorne skupine iz Beltinec, Tešanovec in Motvarjevec, pevski zbori in druge etnoskupine. Vrhunec dneva pa bo
vsekakor koncert Vlada Kreslina in Mlade beltinške bande.
B. B. P.
Če ste kaj pozabili doma, ne skrbite: pokličite nas na 080 14 00 in pozabljeno
vam dostavimo v Sloveniji isti dan,na Hrvaškem pa naslednji dan.
zavarovanje za izplačilo dnevnih nadomestil
Vzajemna d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana
Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne d.v.z.
Privoščite
si več.
KAKO?
S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaNadomestila+ si lahko zago­
tovite denarno nadomestilo za čas, ki ga preživite v bolnišnici ali
zdravilišču, če ste bili na zdravljenje napoteni z napotnico osebnega
ali napotnega zdravnika oziroma skladno s pravili obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
In KAj tO pOmenI zA vAs?
Denarno nadomestilo boste lahko izkoristili za bolj kakovostno
bivanje in boljše počutje v bolnišnici ali zdravilišču, oziroma na ta
način delno nadomestili izpad dohodka v tem času.
poSeBNa uGodNoSt: Zavarovanci Vzajemne so v prvem letu zavarovanja
upravičeni do 5-odstotnega popusta, tako da je osnovna premija že od 3,49 evra
mesečno (osnovni mali paket)!
NagradNa igra
“SproStimo Se v zdraviliŠČu!”
Obiščite spletno stran www.vzajemna.si ali poiščite nagradni kupon v
poslovalnicah Vzajemne in z malo sreče si boste lahko privoščili več
sprostitve, oddiha, razvajanja in poskrbeli za dobro počutje z vikend
paketom v Termah Krka.
Več o nagradni igri si preberite na www.vzajemna.si. Nagradna igra traja od 19. 05. do 30. 06. 2010.
PE MUrSKa SOBOTa
www.vzajemna.si
Oglas_Nadomestila-nagradna_109x250_(03-06-2010)-PE_MS.indd 1
Slovenska ulica 48
tel.: 02/ 512 45 50
• Lendava, Kranjčeva ul. 4
• gornja radgona, Partizanska 20
3.6.2010 11:26:24
BARVA CMYK
datum: 10. 06. 2010
prosti čas
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
stran 21
21
V vročih dneh pomurska kopališča vabijo
Cene kopanja različne glede na ponudbo
Celodnevna kopalna karta za odrasle od 3,40 v ljutomerskem letnem kopališču do 12,90 evra v Termah 3000
Pred nami so vroči poletni dnevi, ko
bodo mnoge Pomurce in goste od
drugod privabila pomurska kopališča,
da se osvežijo in razgibajo v njihovih
bazenih. Cene kopanja v pomurskih
kopališčih so precej različne, najvišje
so v našem največjem termalnem bazenskem kompleksu v Moravskih Toplicah, najnižje pa v mestnih kopališčih. Kopališča iz leta v leto ponujajo
več, od možnosti počitka in poležavanja v naravni senci dreves do zabave s
tobogani, gejzirji, slapovi, vodne masaže in podobno.
Terme 3000
Moravske Toplice
Bo v Termah
3000 letos
rekordno število
ljubiteljev vodnih
užitkov?
V Termah 3000 so cene kopalnih
kart v poletni sezoni, ki traja od 1. 5.
do 1. 10., nekoliko višje kot v drugem
obdobju. V poletni sezoni je celodnevna vstopnica za odrasle 12,90, za otroke pa 8,90 evra. Popoldansko kopanje po 15. uri za odrasle stane 10,90,
za otroke 8,50, večerno kopanje po 18.
uri pa 6,50 evra.
Terme Lendava
V bazenih Term Lendava je celodnevno kopanje za odrasle 8,50, za
otroke 6,50 evra. Popoldansko po 13.
uri stane za odrasle 7,50, za otroke pa
5,50 evra. Nočno kopanje v petek in
soboto je za odrasle 7,50, za otroke pa
5,50 evra. Družinska vstopnica za starše in enega otroka je 21, za starše in
dva otroka pa 26 evrov.
Bioterme Mala Nedelja
V bazenih Bioterm Mala Nedelja je
celodnevna vstopnica za odrasle 6,80,
za otroke pa 5,50 evra. Popoldanska
vstopnica po 15. uri je 5,50 za odrasle
in 4,50 evra za otroke. Večerno kopanje po 18. uri stane 4,30 evra, mesečna
vstopnica za odrasle je 70, za otroke
pa 40 evrov.
Zdravilišče Radenci
Sončni park Terme Vivat
V radenskem zdravilišču celodnevna vstopnica za odrasle znaša 9,50, za
otroke 7,50 evra, po 15. uri pa je cena
za odrasle osem, za otroke pa šest
evrov. Družinska dnevna vstopnica za
starše in enega otroka je 24, za starše
in dva otroka pa 30 evrov.
Fotografija Nataša Juhnov
V bazenih Term Vivat lahko uživate s celodnevno vstopnico za odrasle,
ki stane deset evrov, za otroke pa šest
evrov. Popoldansko kopanje za odrasle je 8,50, za otroke pa pet evrov.
Nočno kopanje je v petek in soboto
po 19. uri in stane osem evrov. Mesečna vstopnica za odrasle za osem obiskov po štiri ure je 48 evrov, za otroke pa 28 evrov. Celodnevna družinska
vstopnica (2 + 2) je 25, za starše in enega otroka pa 22,50 evra.
Terme Banovci
V Termah Banovci je celodnevna
kopalna karta za odrasle 7,50, za otroke 6,30 evra. Popoldanska za odrasle
6,30, za otroke pa 4,60 evra. Večerna
vstopnica po 18. uri je 4,20. Družinska
vstopnica za dva odrasla in otroka je
17,50, za dva odrasla in dva otroka pa
22,10 evra.
Letno kopališče v
Murski Soboti
V Murski Soboti so letno kopališče,
za katero skrbi Javno podjetje Komunala Murska Sobota, odprli v torek.
Celodnevna vstopnica za odrasle je
3,85, za otroke pa 2,70 evra. Popoldansko kopanje po 17. uri stane 2,50
evra za odrasle in 1,50 evra za otroke.
Mesečna kopalna karta za odrasle je
28, za otroke pa 17 evrov, sezonska za
odrasle 55, za otroke pa 40 evrov. Na
voljo so tudi skupinske karte za več
kot deset otrok, kjer je cena za posameznega 1,50 evra.
Letno kopališče v Ljutomeru
V javnem zavodu Šim Ljutomer, ki
skrbi za dejavnost letnega kopališča v
Ljutomeru, so nam povedali, da bodo
kopališče odprli to soboto. Celodnevna vstopnica za odrasle je 3,40, za otroke pa 2,30 evra. Popoldansko kopanje
po 16. uri za odrasle je 1,80, za otroke
pa 1,20 evra. Mesečna vstopnica za odrasle je 56,30, za otroke 45, sezonska
za odrasle 84,40, za otroke 67,50 evra.
Družinska vstopnica je 6,80, za skupino desetih otrok ali več pa so skupinske vstopnice po 16,90 evra.
Jože Gabor
POHIŠTVO IL AMBIENTI
Obrtna ul. 11,
9000 Murska Sobota,
T: 02 53 48 840
Finander d.o.o., Obrtna ul. 11,
9000 Murska Sobota,
Cene so v EUR. Možne so napake v tisku.
W W W. I L A M B I E N T I . C O M
SPALNICA MILANO
SPALNICA PEPE
Spalnica Milano, z drsnimi vrati v
barvni kombinaciji oreh imitacija / belo,
postelja 180 × 200 cm,
ter dveh nočnih omaric.
Dobavljiva tudi v kombinaciji
temnega oreha/črna letev.
Sestoji iz omare, postelje 180 ×
200 cm, ter dveh nočnih omaric.
399€
799€
Margarita
Set sestavljen iz:
2 x stol, 1 x miza, 1 x sofa
raztezanje
KULTURA SPANJA
Mladen Prettner,
s p a n je
nabiranje
moči
299€
dr. med., spec. ortoped
Ortoped svetuje:
Dobro spanje, je pol zdravja.
Primerno spanje krepi, pomlajuje, osveži, povrne
energijo in koncentracijo kar pomeni da ni pretirano
reči, da dober spanec pomeni pol zdravja.
gibanje
Vzmetnica Dr. Lanz je nastala na podlagi dolgoletnih izkušenj
priznanega avstrijskega ortopeda Dr. Eduarda Lanza. Mobilizacijsko ležišče je oblikovano v segmentih, ki se optimalno prilagajajo
položaju telesa v ležečem položaju, posebna struktura jedra pa
preprečuje prenos tresljajev, ki nastajajo pri naravnem gibanju v
spanju, ter s tem sproščajo morebitne napetosti gibalnega aparata in mišičevja. Materiali so izdelani brez škodljivih snovi, obenem
pa zagotavljajo zračnost, optimalno odvajanje vlage in uravnavanje temperature. Prevleka aqua je primerna tudi za alergike.
CASTON
dimenzije: 200 × 90
159€
Vzmetnica Caston je ergonomsko oblikovano ležišče, ki
s 7-consko strukturo in točkovno elastičnostjo zagotavlja
optimalno prilagajanje in najboljšo podporo hrbtenice v
ležečem položaju. Uporabljeni materiali so izdelani brez
škodljivih snovi, obenem pa zagotavljajo udobje zaradi
zračnosti, optimalenega odvajanja vlage in uravnavanja
temperature. Primerna tudi za alergike.
139€
PONTE
dimenzije: 200 × 90
TEXEL
s snemljivo prevleko
dimenzije: 200 × 90
99€
Kvalitetna protialergijska vzmetnica izdelana iz
vzmetnega jedra cilindričnih vzmeti, oblečene v žepke iz tekstila. Jedro postelje poseduje certifikat ISO
9001. Vzmetnica je z obeh strani obdana s tapicirano
mrežo in spužvo. Prevleka vzmetnic je prešita z vato
in filcem in prav tako vsebuje certifikat EKO - TEX
standard 100. Visoko kompaktnost dajejo dodatne
ojačitve v sami stenah vzmetnicah.
Vzmetnica Ponte je trše, ergonomsko oblikovano
ležišče, s 5-conskim jedrom in z žepkastimi vzmetmi, ki zagotavljajo optimalno točkovno prilagajanje
glede na različen pritisk v določenih predelih telesa
in s tem pravilen položaj hrbtenice pri spanju. Materiali so izdelani brez škodljivih snovi, obenem pa
omogačajo zračnost, optimalno prevajanje vlage in
uravnavanje temperature. Primerna tudi za alergike.
499€
Cocoon
Salsa
Set sestavljen iz:
1 x miza, 4 x stol
399€
449€
BARVA CMYK
22
| Vestnik | 10. junija 2010
Tek proti
staranju
Znano je, da ta rekreacija koristi srcu,
zmanjšuje občutek lakote, ljudje, ki
redno tečejo, pa krepko zavrejo znake staranja in s staranjem povezane
bolezenske tegobe. S tekom se lahko
ukvarjate kadar koli in kjer koli, sama
tehnika ni pomembna in se je ni treba posebej učiti. Seveda pa na začetku
ne pretiravajte, saj ima lahko to neugodne posledice. Je pa pred začetkom
tekanja treba nekaj pozornosti nameniti podlagi, na kateri bomo tekli, in
izbiri ustreznih športnih copat.
Z gibanjem začnimo počasi in postopoma. Pretiravanje lahko vodi do
poškodb, izvinov in stanja obupanosti. Po pravilni vadbi morate dan ali
dva čutiti rahlo razbolelost, če se ne
morete premikati, ste naredili več
škode kot koristi. Vadite tako, da bo
zmeraj zanimivo. Če boste vedno tekli v istem krogu v parku, delali enako
zaporedje vaj, se boste kaj hitro naveličali in vse skupaj opustili. Delajte
v paru in se medsebojno spodbujajte. Tako boste imeli družbo in dodatno motivacijo, zaradi katere ne boste
prehitro vrgli puške v koruzo.
dobro je vedeti
Koristen
žvečilni gumi
Čeprav je žvečenje žvečilnega gumija
lahko nadležno, so znanstveniki ugotovili, da je tudi koristno. Z žvečenjem razgibavamo obrazne mišice in
pospešimo krvni obtok, kar pomeni,
da je naša koža bolj prekrvavljena in
s tem lahko zavremo nastanek gub. Z
žvečenjem pospešimo tudi nastanek
sline, več sline pa ščiti zobe pred bakterijami.
Paziti je treba samo, da žvečilni gumi ne vsebuje preveč sladkorja, saj ta škoduje zobem. Avstralski
znanstveniki so ugotovili, da žvečenje sprošča. Toda po drugi strani lahko dolgotrajno žvečenje povzroči tudi
glavobol. Ortodonti opozarjajo, da če
se to dogaja pogosto, je bolje prenehati žvečiti, saj lahko nenehno uporabljanje istih mišic poškoduje čeljust.
VESTNIK
stran 22
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Podočnjaki
Nič nas ne naredi tako navidezno utrujene
kot podočnjaki – Zakaj se podočnjaki pojavijo
in kako se jih znebimo?
Podočnjaki so oksidiran hemoglobin,
ki nastane v kapilarah, ki jih je okoli oči veliko. Ker so kapilare na tem
mestu zelo tanke, se morajo rdeče
krvničke zvrstiti v vrsto, da bi prišle
skozi. Ko zanje zmanjka prostora, pa
pogosto zaidejo v kožno tkivo. Naše
telo za ubežnike poskrbi z encimi, ki
jih razgradijo, vendar so ostanki modro-črne barve in jih zato vidimo kot
podočnjake.
Vzroki za podočnjake se skrivajo
tudi v nabiranju tekočine v vekah. Delimo jih na sistemske in lokalne vzroke. Med sistemskimi vzroki je treba
iskati zlasti hormonske spremembe
in bolezni ledvic, pri vremensko občutljivih ljudeh pa se otekanje lahko
pojavlja že pri spremembah vremena.
Med sistemske vzroke za podočnjake
lahko uvrstimo tudi jutranjo zabuhlost, ki nastane zaradi prerazporeditve krvnega obtoka v zgornje dele
organizma ponoči, ko smo dlje v ležečem položaju. Med lokalnimi vzroki,
ki lahko povzročajo podočnjake, pa
so zamašen nos, različne kožne bolezni ter vnetje očesne veznice.
Pogost vzrok za podočnjake so tudi
alergije. Ko drgnemo srbeče oči, razdražimo kožo in kapilare popokajo,
zato pride do zabuhlosti in obarvanosti. Temne podočnjake in zabuhlost povezujemo tudi s pomanjkanjem vitamina K, antioksidantov v
hrani ter železa.
Zanimivo je, da neprespanost verjetno nima tako neposrednega vpliva
na razvoj podočnjakov, kot bi si mislili, saj se ne nazadnje podočnjaki pojavljajo prav po spanju.
Kako omiliti podočnjake?
Poskrbite, da boste vsak dan spali
od sedem do devet ur. Eden od preprostih ukrepov, ki jih lahko poskusimo, je, da poskusimo spati z višjim
vzglavjem, saj s tem zmanjšamo prerazporeditev krvnega obtoka v predel glave. Zjutraj si lahko pomagamo
z mrzlimi obkladki kamilice ali fiziološke raztopine. Pri nekaterih pomaga tudi umivanje z mrzlo vodo.
Ugotavljajo, da naj bi pri odpravljanju podočnjakov pomagale kreme, ki
vsebujejo vitamin K. Nekateri menijo,
da pomagajo tudi kreme, ki izboljšujejo prekrvitev.
Med kozmetičnimi postopki je priljubljeno prekrivanje podočnjakov. S
tem pa vzrokov ne odpravimo. Uporaba ličil namreč deluje dražilno in s
tem povečuje možnost tako za vnetje
kot zabuhlost. Za odpravljanje vzrokov je pomembneje, da uporabljamo
čim manj lokalnih pripravkov. Pomembno je, da vemo, da se podoč-
Poskrbite, da boste vsak dan spali od sedem do devet ur. Pri nekaterih pomaga
tudi umivanje z mrzlo vodo.
njaki lahko poslabšajo pri sončenju,
uživanju vroče ali pekoče hrane ter ob
uživanju alkohola.
Med ukrepe za zmanjševanje podočnjakov sodi tudi zmanjšanje vnosa
soli. Skrb za redni dnevni ritem, dovolj spanja oz. počitka, odpravljanje
Zaščitni faktorji Kakovostna sončna očala
V senci ali na soncu? Obojega po malem – bo tudi letos prava mera. Obvezna poletna oprema? Izdelki z visokimi
in širokospektralnimi UV-filtri, modni
dodatki, kot so klobuki, rute in sončna
očala, vlažilni pripravki in sredstva za
regeneracijo ter za nameček še kaplja
osvežilne dišave. Vplivi sonca so tako
dobri kot slabi. Sonce prijetno deluje
na naš organizem, odpravlja depresijo,
spodbuja sintezo vitamina D, preprečuje nekatere bolezni kosti. Po drugi strani pa je popolno izogibanje žarkom nesmiselno in nemogoče. Res pa je tudi,
da so negativni vplivi povezani z opeklinami, pigmentacijo, odebelitvijo povrhnjice, prehitrim staranjem kože in
kožnim rakom.
datum: 10. 06. 2010
stresa in zadostna telesna aktivnost
še vedno sodijo med najboljša priporočila za odpravljanje podočnjakov.
Prav tako pa so v lekarnah na voljo
pripravki proti podočnjakom, ki se
dobijo brez recepta.
Nina Ošlaj, mag. farm.
Vročina zahteva svoje
Strokovnjaki vztrajno opozarjajo, da
ima zadrževanje na soncu brez kakovostnih sončnih očal veliko kratkoročnih in dolgoročnih škodljivih posledic za zdravje oči. Močna svetloba
prodira skozi zenico, ta se pod njenim
vplivom zelo razširi in stanjša, tako da
lahko žarki celo poškodujejo očesno
ozadje. Včasih se pojavi začasna zameglitev vida, zelo pogosti pa so solzenje, zatekanje in pordelost oči.
Ko smo na prostem, oči vedno zavarujmo s kakovostnimi sončnimi očali.
Še posebno previdni moramo biti od
aprila do septembra, ko je vpliv sončnih žarkov večji ob vodi, v gorah in
na snegu. Oči je treba zaščititi tudi v
oblačnih dneh.
Zaščita otrok pred soncem
Že dlje opozarjajo, da se nikakor ni
primerno izpostavljati soncu, ko je
najbolj žgoče, a še vedno vidimo veliko malčkov, ki se – včasih brez pokrivala – brezskrbno igrajo na prostem.
Najboljša zaščita pred sončnimi
žarki je gotovo zadrževanje v senci.
Ker je to velikokrat nemogoče in je
ne nazadnje tudi nesmiselno otrokom
prepovedati igro v mivki, na plaži in
v vodi, je dobro, če se odpravimo na
sonce v zgodnejših dopoldanskih ali
poznopopoldanskih urah. Vseeno jih
je treba zaščititi. Naj bodo primerno
oblečeni, zaščiteni s pokrivali in kakovostnimi sončnimi očali. Ne pozabimo na izpostavljene dele telesa, ki
jih velikokrat ne namažemo oziroma
zaščitimo: uhlji, tilnik, čelo, nart … Nikakor ne pozabimo, da je treba zaščitno plast vsakih nekaj ur obnoviti, še
posebno po vsakem kopanju.
Koža je naša glavna varovalka pred
zunanjimi vplivi, saj preprečuje prodiranje določenih kemičnih teles
in sevanja v organizem. Nenehno je
močno izpostavljena raznim dejavnikom iz okolja, zato potrebuje poleti
izdatnejšo nego in zaščito. Ustrezno
jo nahranimo in osvežimo s primernimi kozmetičnimi izdelki. Ne pozabimo niti na vsakodnevno gibanje in
spremenimo prehranjevalne navade.
Naše življenje se začne z mehko in
gladko kožo, ki z leti postaja slabša in
izgublja prožnost. Številni notranji in
zunanji dejavniki vplivajo na to, kdaj
se bo starala in kako. Teksture, kakršno imamo, se sicer ne da spreminjati,
z redno nego pa jo lahko ohranjamo
zdravo in čvrsto. Še posebno v poletnih mesecih, ko imamo več časa zase,
zares dobro poskrbimo za kožo na
obrazu in telesu. Vsaj petnajst minut
pred sončenjem je treba na kožo nanesti debel in enakomeren sloj kreme
z zaščitnim faktorjem, ki varuje pred
opeklinami in poškodbami.
Nega po sončenju
Zagorelost je obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV-žarki in
znak, da so v njej že nastale škodljive spremembe. Preudarno sončenje
in ustrezna nega po sončnem zahodu sta nujna za sproščene počitnice.
Vlogo negovalnih izdelkov po sončenju lahko razdelimo v tri dele: nega,
lajšanje simptomov draženja in hitra
obnova opečene kože. S pravilno uporabo ustreznih kozmetičnih izdelkov
ji vrnemo prožnost, mehkost in lep
videz. Po sončenju je nega kože nujna. Izberemo kremo, ki je namenjena
obrazu, vratu in dekolteju. Kožo s tem
pomirimo.
BARVA CMYK
dobro je vedeti
www.vestnik.si | e: [email protected]
Več o filateliji
datum: 10. 06. 2010
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
stran 23
23
besede mode
Zbiranje znamk je zanimiv konjiček
Strast ne sme preiti v obsedenost
tečajnica
Tečajnica Banke Slovenije
Referenčni tečaji ECB 9. junija 2010
(x enot nacionalne valute za 1 evro)
Ameriški dolar
USD
1,2010
Hrvaška kuna
HRK
7,2420
Madžarski forint
HUF
281,80
Švicarski frank
CHF
1,3762
Britanski funt
GBP
0,8259
Modne smernice spadajo v veliko skupino trendov, ki se jim ne moremo izogniti,
čeprav trdimo, da nas ne zadevajo. Modne smernice nam sledijo z vsakim drznim korakom in so vidne bolj od trenda inflacije, nepremičnin, ekotrenda in še
mnogih drugih, ki so povezani s socialnim in političnim gibanjem. Če jih znamo
prepoznati in vnesti v svoj slog oblačenja,
smo lahko zmagovalci vsakega dneva.
Znamka s
priveskom
Lovrenc Košir,
izdana leta
1948, in napako
(v francoskem
besedilu
navedeno … dj
premier timbre
… pravilno du
premier timbre,
kar ustvari ceno
za nežigosano
znamko pribl.
15 evrov).
Določevalci smernic
»Trendsetterji« pravijo, da raziskovanje smernic ni znanost, temveč umetnost, ki je nastala iz potrebe. Ne raziščejo nič novega; enostavno opazujejo
in interpretirajo človeško vedenje in
razpoloženje ter vse skupaj zapišejo v
posebni obliki. Knjige s smernicami so
ponavadi tiskane v majhni nakladi (pribl. 250) in niso dostopne množicam.
Šele z revijami, ki so specializirane za
modne smernice, je mogoče priti do informacij v zvezi z modnimi smernicami,
ponavadi leto ali leto in pol prej.
Fotografija Marjan Zorjan
Naslov je sicer nepopoln. Bolj bi
ustrezala definicija zbiranje in proučevanje filatelističnega gradiva. Poleg znamk so to lahko še pisma, dopisnice, maksimum karte, poštni žigi
in podobno.
Dobiti znamko je začetek, nadaljuje se z razvrščanjem, proučevanjem in
vrednotenjem znamke. Zelo priporočljivo je takoj na začetku imeti cilj, ki
ga želimo doseči, sicer se bomo izgubili v neskončnosti zbiranja, naleteli
bomo na nikoli doseženo, kar pripelje do izgube zanimanja in prenehanja
zbiranja. Zbirateljstvo je lahko strast,
ne sme pa preiti v obsedenost.
Gotovo se skoraj vedno začne z
znamkami. Filatelija je konjiček, razen redkih izjem, ko se z zbiranjem
ukvarjajo ljudje, katerih namen je
kupčija. Še redkeje srečamo človeka,
ki bi s to dejavnostjo obogatel. Po drugi strani pa ne pomeni takega stroška,
da se z njo ne bi mogel ukvarjati tudi
šoloobvezen otrok, dijak ali študent.
Poti modnih
smernic
Pravzaprav je vključevanje mladine
edini pravi način in začetek, pri katerem bi morale imeti šole, posebno
osnovne, mnogo večjo vlogo.
Filatelistična zbirka daje zadovoljstvo in zadoščenje zbiralcu. Predstavlja gradivo, ki ga je mogoče dati v pogled širšemu občinstvu, seveda pa ima
tudi določeno vrednost, o čemer pa
se govori čisto na koncu. Cena zbirke
zajema poleg gradiva tudi vložen trud
v obliki proučevanja filatelističnega
gradiva, navezovanja stikov med filatelisti (po možnosti čim več prek klasičnega dopisovanja, elektronska po-
šta pač ne pozna nalepljenih znamk),
sledenja ponudbam in povpraševanja
med različnimi zbiralci, društvi, forumi, dražbami in podobno.
Pred uvedbo znamke, ki je neke vrste taksa za poštno storitev, se je poštne pošiljke žigosalo z različnimi žigi.
Do uvedbe znamke je poštnino plačeval prejemnik, po uvedbi pa je to pomenilo vnaprej plačano poštnino. Žige
oziroma pisma pred uvedbo znamke
zbiralci imenujejo predfilatelistična
doba. Primerki tistega časa imajo seveda temu primerno ceno. Prva znamka je izšla v Angliji leta 1840, poznan
Črni peni (Black penny), ki dosega na
dražbah astronomsko ceno. Začetke
filatelističnega obdobja v našem okolju predstavlja Lovrenc Košir, katerega ideje o načinu poslovanja pošte
in izdaje znamk tistega časa niso bile
sprejete. Šele mnogo pozneje so bile
njegove zasluge priznane in ga tako
najdemo upodobljenega na znamki
nekdanje Jugoslavije, pozneje pa še na
znamkah Slovenije pa tudi Avstrije.
Marjan Zorjan
in odcedimo. Na razpuščenem maslu
steklasto spražimo drobno sesekljano šalotko, dodamo koprivne liste, jih
prepražimo in zalijemo z zelenjavno
juho ter kuhamo približno pet minut.
Medtem do čvrstega skuhamo cvetačne cvetke. Juho zmešamo s paličnim
mešalnikom, jo precedimo v kozico
ter začinimo s soljo in poprom.
Koprivno juho nalijemo v globoke
krožnike ali skodelice, vanjo damo
kuhane cvetačne cvetke, okrasimo s
sladko smetano in vročo ponudimo.
dodamo riž, premešamo in zalijemo
z belim vinom, postopoma dolivamo
ribjo osnovo ali vodo in med večkratnim mešanjem riž do čvrstega skuhamo. Približno pet minut pred koncem
kuhanja rižu dodamo narezano rabarbaro in skuhamo do konca. Vmešamo
naribani parmezan in kislo smetano,
po potrebi začinimo z morsko soljo in
s sveže mletim poprom.
V pekaču segrejemo oljčno olje in
lososove fileje na zunanji strani popečemo, nato pa v ogreti pečici na 160 °C
pečemo približno 10 minut.
Rižoto nadevamo na krožnike, na rižoto položimo pečene fileje, dekoriramo z listi peteršilja in krhlji limone.
in posolimo. Preostalo baziliko grobo
nasekljamo.
Paradižnik in mocarelo narežemo
na tanke kolobarje približno enake
velikosti. V ponvi segrejemo oljčno
olje in jih z obeh strani na hitro opečemo. Pečene izmenično nalagamo
na krožnik tako, da nastane stolpič.
Ob tem vsako plast začinimo s soljo
in poprom, pokapljamo z marinado iz
bazilike in česna ter potresemo z grobo nasekljano baziliko.
Mozaik okrasimo z olivami, kaprami in nekaj listi bazilike. Pokapljamo
še s preostalo bazilikino omako, potresemo s sveže mletim poprom in toplo ponudimo.
Paradižnikov mozaik
iz mocarele
Češnjev kolač
Začetki filatelije
z našega štedilnika
Solata s piščančjimi
prsmi z žara
500 g piščančjih prsi brez kože, 3 žlice
oljčnega olja, sol, poper, noževa konica
čilija v prahu, 1 žlica kečapa, 1 žlica limonovega soka, 1-2 glavi solate, šopek
rdečih redkvic, 1 solatna kumara, 2 žlici
grobo nasekljanih praženih bučnih semen, metini listi za dekoracijo
Za preliv: 4 žlice oljčnega olja, 3 žlice jabolčnega kisa, sol, poper, 4 žlice sladke
smetane
Piščančje prsi operemo pod tekočo
vodo in jih osušimo. V skledi zmešamo oljčno olje, kečap, čili v prahu, limonin sok, sol in poper. S pripravljeno mešanico namažemo meso z vseh
strani in pustimo počivati približno
30 minut, da se meso dobro marinira, medtem pa pripravimo žar.
Solato operemo in natrgamo na večje kose. Kumarico operemo in narežemo na kolobarje, prav tako storimo
z redkvico.
Meso pečemo počasi na srednji
temperaturi na vsaki strani približno
10 minut oziroma tako dolgo, da je
skozi pečeno. Pečene prsi ohladimo in
ohlajene narežemo na tanke rezine.
Na krožnik damo zeleno solato, jo
potresemo s kolobarji kumaric in redkvic ter prelijemo z marinado, ki smo
jo pripravili iz olja, kisa, nekaj vode,
soli in popra. Solato obložimo z rezinami piščančjih prsi, potresemo z nasekljanimi semeni bučk in okrasimo z
lističi mete.
Koprivna juha s
cvetačnimi cvetki
100 g mladih koprivnih listov, 2 šalotki,
8 dl čiste zelenjavne juhe, 2 žlici masla,
sol, poper, 150 g cvetačnih cvetkov
Koprivne liste operemo, blanširamo
v vreli vodi, splahnemo s hladno vodo
Lososov file z
rabarbarino rižoto
4 lososove fileje (brez kože) po 180 g, sol,
sveže mleti poper, oljčno olje za pečenje
Za rabarbarino rižoto: 200 g riža za rižoto, steblo rabarbare, 2 žlici oljčnega
olja, 0,5 dl belega vina, ribja osnova ali
voda za zalivanje, 2 žlici kisle smetane,
4 žlice naribanega parmezana, morska
sol
Meso lososa začinimo s soljo in poprom.
Rabarbaro operemo, očistimo, olupimo in narežemo na 1 cm široke
kose. V kozici segrejemo oljčno olje,
2 hlebčka mocarele (po 250 g), 8 srednje
velikih paradižnikov, 50 g zelenih oliv, 50
g črnih oliv, 4 žlice vloženih kaper
Za marinado: 8 vejic bazilike, 6 žlic oljčnega olja, 2 stroka česna, morska sol,
sveže mleti poper
S petih vejic bazilike potrgamo lističe, jih zmešamo z oljčnim oljem,
dodamo zelo drobno sesekljan česen
5 jajc, 300 g masla, 100 g sladkorja v
prahu, 100 g marcipana, naribana lupina ene pomaranče in limone, ščepec soli,
vrečka vaniljevega sladkorja, 2 ščepca cimeta, 60 g sladkorja, 280 g moke, 700 g
češenj, mandlji in sladkor za posip, maslo in moka za okrogli model
Model za peko namažemo z maslom in posujemo z moko, pečico segrejemo na 170 °C. Za biskvit ločimo
beljake od rumenjakov.
Maslo penasto zmešamo z marcipanom, sladkorjem v prahu, vaniljevim
sladkorjem, naribano limonino in pomarančno lupino, soljo in cimetom.
Rumenjake postopoma vmešamo v
mešanico. Posebej zmešamo še beljake
s sladkorjem, da dobimo trd sneg. Skupaj s tretjino moke ga vmešamo v jajčno maso, nato vmešamo še preostalo
moko. Maso enakomerno porazdelimo po pekaču in obložimo z opranimi in izkoščičenimi češnjami. Pečemo
v ogreti pečici približno 40 minut. Pečeni kolač posujemo z mandljevimi lističi in s sladkorjem v prahu.
Janez Gjergjek, Radenci
Modne revije
Veliko je takih, ki jih lahko kupimo v
knjigarnah ali dobro založenih trafikah.
Seveda so dražje, vendar je dobro prebrati in videti, kako drugi vidijo, kakšno
bo naše življenje v prihodnosti, kakšne
karakteristike bo potrebovalo oblačilo, da ga bomo kupili, in navsezadnje,
kako nas bodo v trgovinah navduševali,
da bomo to oblačilo tudi hitro kupili.
Ponavadi so ključne besede sezone
poudarjene večkrat, da si sporočilo sezone v povezavi s slikami hitro zapomnimo. Gre za revije, ki ne vsebujejo
zadnjih modnih smernic, še manj kakšnih modnih muh. Poudarjena je smer,
kamor se očitno stekajo vse naše misli
in delovanje. Veliko modnih tem je povezanih s trendom udobja in dobrega
počutja. Pojavilo se je veliko knjig, ki
govorijo o demokratizaciji razkošja, ki
dobiva nove razsežnosti.
Smernice globalnega
sloga nimajo prihodnosti
Li Edelkoort (ena izmed 25 vplivnih
modnih strokovnjakov po reviji Time)
je prepričana, da se ideja globalizacije
bliža koncu, in na to opozarja že dobrih
pet let. Lokalni proizvodi naj bi doživeli
renesanso, enako kot regijska kulinarika. To seveda ne pomeni, da bodo globalne blagovne znamke izginile, vendar
nas bodo navdušile, če bodo vključevale
lokalne znamenitosti. Res je, da smo se
že naveličali enakih bombonov na policah v različnih državah. Kako se ne bi
naveličali enakih oblačil.
Življenjski slog se umirja in upočasnjuje. Vse več ljudi stremi po avtentičnosti, po vrednotah, kot sta iskrenost in
resničnost, ter neposredni komunikaciji. Življenjski slog je daljši od trenda, ki
mu je težko določiti rok trajanja. Na svoj
življenjski slog lahko vplivamo sami. Ali
si ga lahko predstavljamo čez pet let?
Tatjana Kalamar Morales
BARVA CMYK
turistični vodnik
| Vestnik | 10. junija 2010
turistične
prireditve
Moravske Toplice – V četrtek, 10. junija, ob 18. uri bo odprtje centra THAI
Moravske Toplice v Hotelu Livada Prestige Term 3000.
Moravske Toplice – V petek, 11. junija,
in v soboto, 12. junija, bo v Športnem
parku Term 3000 Festival prekmurske
gibanice in prekmurske šunke. Festival
bo v znamenju prekmurske kulinarike,
vinarstva in glasbe, predstavili pa se
bodo tudi lokalni ustvarjalci domače
obrti. Obiskovalci si bodo lahko ogledali veške igre, etnoturistično senje, na
voljo pa bo tudi bograč. Organizatorji
so Terme 3000, Društvo za zaščito in
promocijo prekmurskih dobrot in TIC
Moravske Toplice.
Križevci - V soboto, 12. junija, ob 14.30
se bo pri evangeličanski cerkvi začel
drugi Upkašov pohod. Pot bo dolga
osem kilometrov, postanki pa bodo v
ŠRC Križevci, pri centru Vidra Aqualutra in ob najstarejšem kostanju v Sloveniji na Tetajnem bregu. Po pohodu bo prireditev Upkašova noč z živo
glasbo.
Murska Sobota – V soboto, 12. junija, ob 10. uri se bo v centru Mercator
Murska Sobota začela prireditev Praznik češenj.
Dobrovnik – V okviru Dnevov turizma
Občine Dobrovnik, ki bodo od 6. junija
do 10. julija, se bo v soboto, 12. junija, ob
14. uri pri cimprači v Strehovcih začel
Vidov pohod, ob 17. uri pa bo pri Bukovniškem jezeru tek okoli Bukovniškega
jezera v okviru akcije Slovenija teče.
Lipa – V soboto, 12. junija, ob 12. uri se
bo pri vaško-gasilskem domu začelo
srečanje krajanov slovenskih naselij z
imenom Lipa, med šaljivimi igrami pa
se bodo vsi kraji tudi predstavili.
VESTNIK
stran 24
www.vestnik.si | e: [email protected]
Prekmurski Primorci v Goriških brdih
Obiskali kraje svojih
prednikov na Primorskem
Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju so ustanovili januarja letos
Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju je v soboto organiziralo strokovno ekskurzijo v Goriška brda in Novo
Gorico z okolico, ob tem pa so se udeležili tudi prireditve Praznik češenj na
Dobrovem.
Društvo so ustanovili januarja letos,
predseduje mu Vlado Radikon, podpredsednica pa je Branka Bensa. Vključuje potomce okrog 1300 Primorcev in
Istranov, ki so se med prvo in drugo svetovno vojno preselili v Prekmurje. Največ jih danes živi v naseljih okrog Lendave: Benica in Pince-Marof, pa tudi v
Petišovcih, Kamovcih in drugih krajih.
V soboto so prvič tako množično obiskali kraje, v katerih so živeli njihovi
predniki, odšli so, kot pravijo, k svojim koreninam. Udeleženci izleta so bili
tako otroci priseljencev v Prekmurje kakor tudi naslednje generacije njihovih
potomcev. Nekateri med njimi še vedno ohranjajo stike s svojimi sorodniki na Primorskem in v Istri in jih tudi
obiskujejo.
Tokrat je bilo 65 udeležencev izleta v
gričevnato pokrajino na skrajnem zahodu Slovenije, kjer je najbolj sredozemski del našega Posočja, znan po mnogih kulturnih znamenitostih in s tržno
Fotografije Jože Gabor
24
datum: 10. 06. 2010
Na izletu po Goriških brdih in okolici je bilo petinšestdeset prekmurskih Primorcev.
Babinci – V soboto, 12. junija, ob 15. uri
bo Turistično-kulturno društvo Babinci pripravilo prireditev ob 15-letnici delovanja. Nastopili bodo ljudski pevci in
folklorne skupine, pripravili pa bodo
tudi razstavo izdelkov društva.
Ljutomer – V soboto, 12. junija, od 8.
do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija
Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote.
Bodonci – V nedeljo, 13. junija, ob 13.
uri se bo pred vaško-gasilskim domom
začel trideseti izbor za Zlato harmoniko Ljubečne in dvajseti Memorial
Franca Štivana, ki ga pripravljata PGD
Bodonci in KUD Ljubečna.
Ljutomer – V sredo, 16. junija, ob 9.
uri se bodo v Hišici veselja na Glavnem trgu začele ustvarjalne delavnice, ki jih pripravlja Splošna knjižnica
Ljutomer.
Moravske Toplice – Pomurska turistična zveza je na Kranjčevi 12 (pri
hotelih Term 3000) odprla Pomurski
turistično-informacijski center, v katerem ponujajo turistični servis turistom in drugim obiskovalcem naše pokrajine. Odprt je vse dni v tednu od 9.
do 18. ure.
V Novi Gorici jih je sprejel tamkajšnji župan Mirko Brulc, ki je otroštvo in mladost
preživel v Lendavi.
Češenj, ki so jih predstavili tudi na razstavi, je bilo letos le za tretjino običajnega
pridelka.
usmerjenim vinogradništvom in sadjarstvom. Obiskali so tudi obmejno pokrajino v sosednji Italiji, kjer prav tako
živijo Slovenci. V Novi Gorici jih je sprejel tamkajšnji župan, Lendavčan Mirko
Brulc, ki so mu podarili tudi skupinsko
fotografijo iz njegovega otroštva, ki je
brda, v Solkanu Vojni muzej 1915-1917,
solkanski železniški most z največjim
kamnitim lokom na svetu in drugo.
Na koncu so se na Dobrovem udeležili prireditve Praznik češenj, ki je največja briška kulturno-turistična prireditev,
posvečena slastnemu briškemu sadežu.
nastala v Lendavskih Goricah in na kateri se je takoj prepoznal. Ogledali so si
še Gorico v Italiji in mozaik nove Evrope na nekdanji meji med obema Goricama. Ustavili so se v Opatjem selu, na
Dobrovem so si ogledali največjo vinsko
klet na Slovenskem Vinsko klet Goriška
Poleg češenj so na prireditvi v ospredju
še briško vino in domače dobrote. Vendar pa pridelovalci češenj letos, kot so
povedali, s pridelkom ne morejo biti
zadovoljni, saj ga je bilo v primerjavi s
prejšnjimi leti le približno tretjina.
Jože Gabor
Polanski Pücki kosili kot nekoč
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Fotografija Jože Žerdin
Turistično društvo Mala Nedelja
- Radoslavci je v soboto desetič
pripravilo pohod, s katerim se spomnijo
avtorja prvega slovenskega filmskega
zapisa, ki je bil rojen v Drakovcih
pri Mali Nedelji, Karla Grossmanna.
Pohoda se je udeležilo šestdeset
odraslih in sto šolarjev. Zbrali so se
pri Biotermah Mala Nedelja, kjer je
bil tudi cilj, na poti pa so se ustavili
tudi pri Grossmannovi rojstni hiši, kjer
so učenci OŠ Mala Nedelja pripravili
kulturni program. Na poti so si
ogledali še Muzej kmečkega orodja in
kmetijskih strojev Cirila Voršiča, kjer
so se otroci in odrasli lahko preizkusili
v jahanju, in še druge kulturne in
naravne znamenitosti. Pohoda se je
udeležil tudi ljudski pesnik in kronist
Ludvik Rudolf, ki je pohodnike seznanil
z znamenitostmi te pokrajine. J. G.
Fotografija TD Mala Nedelja - Radoslavci
Pohod v spomin na Karla Grossmanna
Sekcija lastnikov starodobnih koles Polanski Pücki, ki deluje v okviru Društva
Štrk iz Velika Polane, je v soboto pripravila prireditev Prijte na prikaz košnje, ki
je potekala na senžati v Mali Polani, kjer so prikazali, kako so to počeli njihovi
predniki, ko še ni bilo kosilnic. Po budnici so se odpravili na košnjo s kosami,
sledil je zajtrk s külnji, po zajtrku raztejpanje plastouf, dejvanje v navle in druga
opravila in običaji, ki so bili nekoč značilni ob spravilu sena. J. G.
BARVA CMYK
datum: 10. 06. 2010
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
stran 25
25
37. Vestnikov vlak odpeljal v Posavje
Po pasulju poleteli proti plesišču
Fotografija Ciril Kosednar
Lep sobotni dan je zaznamoval Vestnikov izlet – Videli smo tudi ... – Nazaj po Hrvaškem – Več fotografij na spletni strani www.pomurje.si
Fotografija Nataša Juhnov
Letalo tipa falcon je v Cerkljah očaralo tudi malce starejše potnice.
Fotografija Nataša Juhnov
Vzpon na Svete gore pri Bistrici ob Sotli je imel romarski pridih.
Tokratni Vestnikov vlak, že 37. po vrsti, je odpeljal v Posavje. V kraje, za
katere mnogi Pomurci še zdaj ne vedo
natančno, ali spadajo na Štajersko ali
Dolenjsko. Oziroma zdaj jih precej več
že ve, saj so tam preživeli prijeten in
poučen dan.
Okrog 330 potnikov v šestih vagonih je moralo že tradicionalno vstati zgodaj, saj je Vestnikov vlak tokrat
iz Murske Sobote krenil zjutraj, malo
pred četrto uro. Kaj kmalu so jim glavni organizatorji, predstavniki Podjetja
za informiranje in Vestnika, postregli
z brezplačnim rogljičem za dobro jutro. V Posavje, natančneje v Dobovo so
prispeli okrog sedme ure zjutraj. Od
tam pa kakor kdo. Sedem avtobusov
z lokalnimi vodniki, ki jih je priskrbel
TIC Brežice, je potnike odpeljalo na
različne cilje, na koncu pa so vsi videli in doživeli pet skupnih točk. V kleti
penin Istenič pri Bizeljskem so si ogledali proizvodnjo penin in nekaj vzorcev poskusili, nekateri pa kakšno steklenico tudi kupili. Na romarski kraj
Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer
stoji pet kapelic, se je bilo treba kar
krepko povzpeti, a je bil v skladu s to
duhovno točko na koncu trud tudi poplačan. Osrednja skupna točka izleta
je bila vojašnica v Cerkljah ob Krki na
Dolenjskem, kjer so vojaki potnikom
predstavili svoje delo, pripravili ogled
Fotografija Nataša Juhnov
Fotografija Tomo Köleš
Množičen prihod v Dobovo
Geza Farkaš, Silva Zavašnik in Dejan Fujs v pogovoru s častniki vojaškega letališča
Fotografija Ciril Kosednar
Pokušnja peneče pijače je bila v Kleti penin Istenič.
Marija Prelec in Brigita Ravnič iz Razlagove ulice v Murski Soboti pri Radoslavu
Razlagu v Posavskem muzeju
Fotografija Ciril Kosednar
Fotografija Irma Benko
Kosilo so potnikom postregli v Termah Čatež.
Zelo aktivna rekorderka, 86-letna
Gizela Janža, je bila na skoraj vseh
Vestnikovih vlakih: »Nimam posebne
želje, kaj bi rada videla naslednje leto.
Šla bom tja, kamor bo peljal vlak.«
orožja in letalskih plovil, v svoji jedilnici pa pravi vojaški pasulj. »No, tudi
to sem doživela, da sem na stara leta
jedla okusni pasulj v vojašnici,« je zaokrožila svoje vtise s potovanja ena
od starejših potnic. Na štajerski strani Save je sledil ogled Posavskega muzeja in srednjeveškega mesta Brežice,
za konec pa je potnike čakalo kosilo v
Termah Čatež, kjer sta jih uradno pozdravila tudi direktor Podjetja za informiranje Dejan Fujs in moderator, ki
na Vestnikovem vlaku seveda ne sme
manjkati, namreč Geza, ki se tako rad
»zeza«. Po plesu in ogledu zdravilišča
so se potniki spet odpravili domov z
vlakom, ki je tokrat peljal po Hrvaškem, kjer so na meji prijazen vtis naredili tudi nasmejani hrvaški in slovenski policisti. Z nami je tudi tokrat
potovala rekorderka, 86-letna Gizela
Janža iz Šalamenec, ki je bila na skoraj vseh Vestnikovih vlakih. »Upam, da
bom drugo leto spet zraven,« je potrdila svojo naslednjo udeležbo.
T. K.
BARVA CMYK
26
/na sceni
| Vestnik | 10. junija 2010
Šola bi
poletela
V šoli se lepo učimo
in učiteljico jezimo.
Sovražimo matematiko,
ljubimo slovenščino.
Pri telovadbi telovadimo,
pri matematiki pa vadimo,
učimo se ne radi,
telovadimo pa radi.
Čakamo, da bo bomba priletela
in bo šola odletela.
Ko bo končno odletela,
se bo v zraku razletela.
datum: 10. 06. 2010
Prispevke in mnenja
o vsebinah pošiljajte
po elektronski pošti:
[email protected],
ali po pošti: Vestnik,
za Barve otroštva,
Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000
Murska Sobota.
VESTNIK
stran 26
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pesem združi vse generacije
Fotografija: Olga Novak
Anže Ros in Kristjan Heric, 5. b,
OŠ Križevci pri Ljutomeru
S. P. in A. P.
Otroci iz Vrtca Razkrižje in njihovi vzgojiteljici Olga in Marija so si zamislili prijetno druženje, ki je bilo za vse zanimiva
izkušnja in jim je popestrilo dan. Pripravili so medgeneracijsko srečanje s starejšimi varovanci doma Rakičan. Tam so
obiskali skupino za samopomoč Spominčice, ki jo vodita dipl. fizioterapevtka Simona Golenko in medicinska sestra Darja
Utroša. Otroci so s seboj prinesli iskrivost, energičnost in akcijo, starejši pa so jim pripovedovali tudi o dogodivščinah in
skrivnostih življenja, ki pa se vsakemu kaže po svoje in sproti. Glasba pa je tista, ki druži vse generacije, in tako so vsi skupaj
ob spremljavi glasbil zapeli nekaj ljudskih pesmi in pesmi, ki jih vsi poznajo. Izmenjali so si drobna darila, še lepši pa je
spomin na skupne prijetne trenutke. A. N. R. R.
Pobarvaj, kar je pod mizo!
Morje kot iz sanj
Moj skrivni vrt
Čisto morje je kakor ocean, ki je sinje
moder in je iz sanj. Mi pa verjamemo,
da čisto morje
lahko postane ocean iz naših sanj.
Združimo zdaj moči in morje očistimo, da zažari. Potapljači in pomorščaki, narodi, vsi združimo zdaj vse
moči. Čistimo, čistimo, da ga očistimo in sami sebi veselje napravimo. Če
morje očistimo, ne bo nam nikoli žal.
Moj skrivni vrt je tam zadaj. Zanj ne ve
nihče. Tam rastejo rože, rože ljubezni.
Dam jih nekomu, ki ga imam rada. V
moj skrivni vrt popeljem mamo in ji
dam rožo. Ta roža je samo za tistega, ki
ga imam rada. Tam bi bila lahko, kakor
dolgo bi želela, tam so tudi vrtnice, tja
me je popeljal bog. Ta vrt je moje srce.
V ta vrt lahko vstopi tisti, ki me ima rad.
To je moja družina.
Katarina Nemeš, 5. razred, OŠ Šalovci
Kajti le ob čistem morju se uživa, kjer
se peče slastna riba, ki moč ti da, in
po njem zajadraš sem ter tja. Mi petošolci se plavanja učimo in od sonca zagorimo, moči počasi nam pešajo, a do večernega plesa se povrnejo.
Takrat vsi žarimo in čisti večerni zrak
lovimo, ker ples divji je zelo, se nam
srca razgrejejo.
Sergeja Raj, 5. razred, OŠ Odranci
Kako mladi preživljajo prosti čas
Starši prepuščajo
odločitve otrokom
Čas, ko počnem, kar želim
Kar 21 odstotkov osnovnošolcev
je za računalnikom, 20 odstotkov pred televizijo, podobno odgovarjajo srednješolci, s tem da
jih veliko posluša tudi glasbo in
radio. Najmanj mladih pa v prostem času ustvarja, bere knjige ali
časopise in se ukvarja s športom,
kar je skoraj skrb zbujajoč podatek. Tudi druženje mladim ni
v navadi, veliko jih je samih, pomembno vlogo pa odigrajo tudi
prijatelji.
Mladi najpogosteje sami za računalnikom in pred TV - Kako izginja vloga staršev
In če se v prostem času 80 odstotkov osnovnošolcev še ukvarja
s svojimi konjički, ima konjičke le
še tretjina srednješolcev, zato pa
ti svoj dragoceni čas raje namenijo večernim izhodom, ko starši mnogokrat ne vedo, kaj počnejo njihovi otroci. Sicer pa, kot
odgovarjajo mladi v anketah, se
več kot 80 odstotkov staršev strinja s tem, kako njihovi otroci preživljajo prosti čas, pove Tamara
Kocen.
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Če smo se nekoč mladi v prostem
času podili za žogo, raziskovali bližnjo
in daljno okolico, posedali pred bloki, kakšno ušpičili, v najhujših primerih raztrgali hlače ali razbili okensko
šipo, je danes preživljanje prostega
časa mladih precej drugačno. Po eni
strani mladim čas zapolnimo starši
z dejavnostmi, kot sta glasbena šola
in šport, po drugi strani pa se v času,
ko dejavnosti ni, velikokrat umaknejo. Raziskave, kako preživljajo prosti
čas osnovnošolci in srednješolci, sta
se lotili sedmošolki Maruša Jakoša in
Tamara Kocen iz OŠ Puconci, nastala
je pod mentorstvom profesoric pedagogike in sociologije Majde Vrečič in
Darje Cigüt.
Med puconskimi osnovnošolci ter
dijaki domače Srednje ekonomske
šole in Zdravstvene šole sta opravili anketo in prišli do zanimivih spoznanj. V uvodu ugotavljata, da se danes že mladi srečujejo z vse hitrejšim
tempom življenja, da imajo številne
obveznosti, zato je tudi zanje prosti
čas vse bolj dragocen. Vendar vzrok
za pomanjkanje časa niso številne obveznosti in naloge, saj ima le tretjina
osnovnošolcev in četrtina srednješolcev manj kot dve uri prostega časa,
drugi imajo še več.
»Prosti čas je čas brez obveznosti, najpogosteje odgovarjajo tako
osnovnošolci kot srednješolci, torej
Maruša Jakoša in Tamara Kocen iz OŠ Puconci sta v raziskavi ugotovili, da osnovnošolci in srednješolci največ časa preživijo
sami za računalnikom ali pred TV ter da starši nimajo nič proti.
je to čas, ko počnejo tisto, kar sami
želijo. To je čas, ki ostane po učenju,
glasbeni šoli, domačih opravilih,«
razloži Maruša Jakoša. Na vprašanje,
kaj mladi najraje počnejo, pa izvemo,
kar že slutimo, da so najraje za raču-
nalnikom, pred televizijo ali poslušajo glasbo.
A. Nana Rituper Rodež
In naj spomnimo, kaj počnejo
mladi. Ždijo za računalnikom,
gledajo televizijo in poslušajo radio, sami. Po drugi strani pa s tem
tudi starši dobijo svoj čas, da počnejo to, kar radi počnejo. Čeprav
vprašanja ni v anketi, je znano, da
so starši prezaposleni in obremenjeni s službo ali gledajo nadaljevanke in so zadovoljni, da imajo
svoj mir. Raziskava sedmošolk iz
Puconec nam tako lepo pokaže
sliko družin in vlogo staršev, ki
vse bolj izginja. Starši in odrasli
bi se lahko zamislili nad temi podatki.
BARVA CMYK
datum: 10. 06. 2010
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
stran 27
27
zvezde napovedujejo
OVEN
ONA: Stvari morate urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako vam bo uspelo zadržati vodilno vlogo v poslu. Obeta se vam prav
prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo buril duhove.
ON: Čeprav ste imeli zadnje čase kar nekaj poslovnih težav, se vam bo sedaj
nasmehnila sreča, kar ste že dolgo pričakovali. Nesoglasja s sodelavci bodo naenkrat pozabljena in vse bo tako, kot si želite.
BIK
ONA: V težavah se boste spomnili nasveta, ki ste se mu nekoč smejali. Tokrat
ga raje upoštevajte in uspelo vam bo. Predvsem pa se ne izpostavljajte težavam,
ki bi vam lahko dodobra pokvarile načrte.
ON: Najprej vam vse skupaj ne bo šlo od rok, nato pa boste po nasvetu prijatelja ubrali nov pristop, ki vam bo kot po čudežu odprl vrata do srca osebe, ki
vam zadnje čase ne gre iz misli.
DVOJČEK
ONA: Srečali boste nekoga, ki bo v prihodnosti igral zelo pomembno vlogo v
vašem poslovnem življenju. Nikar ne zamudite priložnosti, ampak se pokažite
v čim boljši luči. Vsekakor imate prav dobre možnosti.
ON: V odnos s partnerko boste ponovno vnesli potrebno svežino in zabaven
odnos, kar ste zadnje čase že precej pogrešali. Življenje si boste prikrojili po
lastnem okusu, kar vam bo prineslo precej veselja.
RAK
ONA: Kar ste obljubili, boste morali izpolniti, sicer vam bo oseba, ki ste ji to
obljubili, zelo zamerila. Premislite, koliko vam še lahko pomaga, še predvsem
v ljubezni, ki je trenutno vaša šibka točka.
ON: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne za vas ne
za vaše partnerje. Vse prepozno ste se zavedli, da ni vse v denarju, ampak je
treba posvečati pozornost tudi obrobnim rečem ...
LEV
ONA: Pritegnil vas bo prijazen pogled neznanca, ki se bo sukal v vaši bližini,
vendar vam bo nekako zmanjkovalo pravega poguma. Nekaj bo treba narediti,
saj vam bo drugače hitro žal.
ON: Po sili razmer se boste morali lotiti precej neprijetnega opravila, vendar
boste kmalu ugotovili, da je tudi na tem področju možno marsikaj doseči. Do
izraza bo prišla vaša izjemna iznajdljivost.
DEVICA
ONA: Res ste storili vse, da se ne bi zapletli v kočljivo zadevo. Vendar je tako,
da se srcu ne da vedno ukazovati. Z novo znanko se boste spustili v sicer prijetno avanturo, ki pa ne zagotavlja nobenega jamstva.
ON: Poslovni partner vam bo naredil precejšnjo uslugo, ki vam bo odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Proti koncu tedna pa lahko pričakujete prijeten
telefonski klic, ki vam bo razkril marsikaj lepega.
TEHTNICA
ONA: Pričakovali boste veliko več, kot boste dobili, vendar se boste po temeljitem razmisleku vendarle sprijaznili s ponujenim. Toda to še ne pomeni, da
se ne boste še naprej trudili za več.
ON: Vaši izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi
jim sicer radi verjeli. Raje poskusite vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveste.
ŠKORPIJON
Nagrade za
izžrebane reševalce
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na
uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do
petka, 18. junija 2010.
Rešitev:
Rešitve iz 21. številke Vestnika: JUŽNA AFRIKA, ZAKUMI, NELSON MANDELA
1. nagrada: kuharska knjiga Jože Berden, Černelavci, Jurčičeva 2, 9000 M. Sobota. 2.–8.
nagrada majica: Angela Tešić, Kranjčeva ulica 6, 9224 Turnišče; Aleš Ošlaj, Gomilica 69,
9224 Turnišče; Lea Jona, Lipa 10, 9231 Beltinci; Anica Vitez, Prvomajska 6, 9224 Turnišče;
Katarina Pernat, Rakičan, Cankarjeva 3, 9000 Murska Sobota; Marija Pihler, Bodonci 7 a,
9265 Bodonci; Doroteja Antolin, Strehovci 79, 9223 Dobrovnik
Izžrebanci boste prejeli nagrade po pošti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.
ONA: Bodite malce manj zaverovani v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidite le vi. Realnejši pogled bi vam utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi
sploh ne pričakujete. Pazite se partnerjeve ljubosumnosti!
ON: Kriza v ljubezni bo počasi minila, saj boste srečali neznanko, ki vam bo ob
kramljanju v dvoje postajala vedno bolj všeč. Na težave boste enostavno pozabili in si že gradili gradove v oblakih.
STRELEC
ONA: Na trenutke boste precej raztreseni in kar ne boste mogli pokazati svojih čustev, vendar bo partner v tem videl prej pozitivno kot negativno plat vaše
osebnosti. Na koncu se bosta vsemu skupaj še smejala.
ON: Nikar ne vrzite puške v koruzo! Če ste čakali tako dolgo, potem vztrajajte
do konca, četudi bo včasih težko. S prijateljem se boste sporazumeli o določeni
zadevi, ki vas že dlje vznemirja. V obojestransko korist seveda.
KOZOROG
ONA: Za nasvet boste povprašali starejšega prijatelja, ki vam bo znal pravilno
svetovati tudi v zapleteni zadevi, s katero se ukvarjate zadnje čase. Vse bo postalo lažje, tako da je uspeh tik pred vami.
ON: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boste
iz tega potegnili kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se vam bodo mogoče
le uresničile in postale resničnost.
Ime in priimek, naslov:
VODNAR
ONA: Zadnje čase ste precej zanemarjali svojega partnerja, zato je skrajni čas,
da se mu čim prej posvetite. S prijazno besedo boste naredili veliko več kot pa
s stalnimi prepiri in dokazovanjem svojega prav.
ON: Kljub velikemu pritisku okolice boste ohranili mirno kri, kar vam bo omogočilo videti zadeve na način, ko se bo rešitev ponujala sama od sebe. Nekdo
vas bo prosil za pomoč in ne boste mu je odrekli.
RIBI
ONA: Ta teden je naravnost odličen za ljubezenske zadeve, saj so zvezde na
vaši strani. Pokličite partnerja in mu predlagajte izlet v neznano, kar vam bo
le še polepšalo prijetne dni.
ON: Počasi boste začeli pripravljati teren za uresničitev poslovnih načrtov, ki
vam že kar nekaj časa ne dajo miru. Pri tem boste uporabili tudi zveze in poznanstva prijatelja, ki vam je pred kratkim ponudil pomoč.
BARVA CMYK
28
| Vestnik | 10. junija 2010
oglasi/zahvale
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
motorna vozila
MASTER, star 4 leta, podaljšan in povišan,
4 letne gume, letna vinjeta, registriran do
novembra, prodam. Tel.: 031 326 560. m016434
živali
NESNICE na začetku nesnosti, rjave, sive,
črne. Naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci
546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48.
m016088
Ob izgubi dragega očeta,
dedka in pradedka
Kolomana Korpiča
iz Murske Sobote
Juša Kramarja 17
RODOVNIŠKO BELO ŠVICARSKO OVČARKO,
staro 8 tednov, prodam. Tel.: 041 651 393.
m016290
Zahvala tudi osebju Doma starejših v Rakičanu, osebju internega
oddelka Bolnišnice Murska Sobota, čebelarskemu društvu
Murska Sobota, pogrebništvu Murska Sobota, govornikoma
gospe Eriki in dr. Kapunu, pevcem in godbi za žalostinke.
VEČJO GARSONJERO v središču M. Sobote
oddam. Tel.: 041 339 516. m016462
HIŠO V VELIKI POLANI, vseljivo takoj, zelo
ugodno prodam. Tel.: 041 328 367. m016490
kmetijska mehanizacija
Kupijo obiralnik koruze, traktor, izkopalnik
krompirja in vso drugo kmetijsko
mehanizacijo. Tel.: 041 679 937. m016471
ŠKROPILNICO AGROMEHANIKA 200 l,
luščilnik za koruzo prodam; starejšo žitno
sejalnico in drobilnik zrnja podarim. Tel.: 041
411 703. m016420
KOMBAJN NEW HOLLAND 70 80, dobro
ohranjen, prodam. Tel.: 580 10 42. m016433
OKOPALNIK KORUZE - MONOSEM, 4-redni,
obračalne pluge, zgrabljalnik za seno in
prekucno prikolico prodam. Tel.: 030 685 386.
m016451
Žalujoči vsi njegovi
Štefan Kociper
VRTNI TRAKTOR, 18 KS, Kaster garden,
s košem, rotobrano, 2,5 m, in prekucno
prikolico, 6 t, s poviški, prodam. Tel.: 041 816
269. m016483
Helena Fujs Šebjanič
iz Predanovec 33
16. 5. 1930–12. 6. 2008
Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob grobu,
prižgete svečo in prinašate cvetje.
Tvoji najdražji
Kakor valovi na obalni prod
tako trenutki naši v niše hite:
val valu za seboj napravi pot
in temu drug za drugim vsi slede.
Tragično nas je v 67. letu zapustila
naša draga žena, mama, tašča in nona
Vera Bjelić
iz Radenec
pismonoša pošte 9231 Beltinci
v pokoju
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa
stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali
vence, sveče, cvetje, za svete maše in dobrodelne namene,
nam pa izrekli sožalje, posebno pa gospodu župniku.
Slovo od našega upokojenega sodelavca je bilo
v ponedeljek, 7. 6. 2010, na pokopališču v Beltincih.
Draga nona pogrešali te bomo - Beni, Sebastjan,
Tjaša in Jaša s svojimi ter mož Vasilije
Delavci Pošte Slovenije, d. o. o.,
Poslovna enota Murska Sobota
ŽITNO SEJALNICO - Panagra Media, širine 2
m, odlično ohranjeno, prodam. Tel.: 041 924
213. m016454
KOMBAJN CLASS 88 SL, z opremo za koruzo,
hidropogon, klima, 3D, bordinformator ...
prodam. Tel.: 0599 60 507 ali 070 252 562.
m016478
12. junija minevata
dve leti žalosti od takrat,
ko nas je zapustila naša draga
ZAHVALA
Sporočamo, da je umrl
naš upokojeni sodelavec
Najlepše, kar lahko človek zapusti,
je nasmeh na ustih, ko na njega pomislijo.
ZAHVALA
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo Očetovo šli.
(A. M. Slomšek)
IN MEMORIAM
Jožef Horvat
upokojeni zidarski mojster
iz Žižkov
TRAKTOR IMT 577, trosilnik, samonakladalko,
kosilnico BCS in dvoredni okopalnik koruze
prodam. Tel.: 041 285 568. m016486
V 65. letu nas je zapustil dragi mož,
ata, deda, brat, tovariš in prijatelj
TRAKTOR TORPEDO 45, prikolico Tehnostroj,
prekucno, in obračalnik Pajek Spider 550
prodam. Tel.: 041 358 960. m016493
Ivan Kurnik
Za prijazno misel, za cvet, za svečo, za molitev
ob njegovem grobu iskrena hvala.
iz Lutverc 10
Vsi njegovi
razno
PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO
kamen, skrilavec, različnih barv in debelin.
Tel.: 041 678 966. m016439
ELEKTRIČNI BOJLER 80 l, skoraj nov,
prodam. Tel.: 521 19 74. m016453
KOMPLETNI STROJ BORTHER, šivalni stroj na
nožni pogon in otroško kolo ugodno prodam.
Tel.: 070 284 244. m016455
SEDEŽNO GARNITURO z dvema foteljema
za 90 evrov, plastično kad dolžine 170 cm za
30 evrov, kompresor, 3-fazni, za 70 evrov in
harmoniko Weltmaister, 80-basno, za 210
evrov prodajo. Tel.: 041 873 663. m016459
ČEBELJE PANJE in prikolico za 12 AŽ panjev
prodam. Tel.: 572 15 20. m016489
UPOKOJENEC IŠČE žensko za oskrbo na
domu. Drugo po dogovoru. Bodonci 133, tel.:
549 10 97. m016146
srečanja
RESNO IN USPEŠNO POSREDOVANJE
PARTNERJEV ŽE 10 LET - SAMO
ZA NEVEZANE IZ VSE SLOVENIJE.
Posredovalnica Zdravilni dotik, Majda Šiftar,
s. p., Gederovska 14, Černelavci, tel.: 521 14 28,
041 285 615. m016461
storitve
KREDITI DO 10 LET – na plačo ali pokojnino
(tudi 09). Možnost kredita tudi za dohodke
pod 562 evrov! Obremenitev do 55 %.
Odplačilo starih kreditov. AVTOMOBILI P.
R., Industrijska 9, MB, 02 228 30 20, 031 658
679. m015865
POTREBUJETE DENAR, A NISTE KREDITNO
SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? Posredujemo
vam rešitev. Plačilo na položnice; vozilo vam
ostane. AVTOMOBILI P. R., Industrijska 9,
MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m015876
NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse
šole, pripravljam na maturo ter prevajam. Tel.:
541 14 56, 040 741 350. Prof. Tanja Huber, s. p.,
Kardoševa 4, M. Sobota. m016468
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti,
darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Žalujoči vsi njegovi
Ko bolečina je prevelika,
se tudi solza posuši,
le srce nemo kliče,
zakaj tebe med nami več ni.
Ostala je praznina,
ki hudo boli.
ZAHVALA
V 83. letu je ugasnilo
življenje dragega očeta, tasta,
starega očeta, pradeda in brata
Antona Deutscha
upokojenega mlinarskega mojstra
iz Sotine 16
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem, znancem, vsem, ki ste nam izrekli
sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in ga v tako
velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. dekanu Martinu Vöröšu za pogrebni obred, pevcem
za odpete žalostinke, gasilcem, govornikoma g. Janezu Bučku in gospe
Mariji Gomboc, predstavnici Društva invalidov M. Sobota za besede
slovesa, gospe Justini Koler za molitev in pogrebništvu Banfi.
stran 28
www.vestnik.si | e: [email protected]
V SPOMIN
ZAHVALA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za izkazano sožalje, darovano cvetje, sveče in za dobrodelne
namene ter da so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VANEČA - zemljišče v skupni velikosti 7086
m2, od tega je 1613 m2 zazidalnega zemljišča,
1265 m2 travnika in 4208 m2 gozda, po ugodni
ceni prodajo. Več informacij tel.: 031 632 637.
m016452
VESTNIK
Rada si imela življenje,
rada si imela svoj dom.
Življenje tvoje delovno je bilo,
a dobrote tvoje nepozabne so.
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 9 tednov,
brez rodovnika, prodajo. Tel.: 031 429 116 ali
051 201 882. m016457
posesti
datum: 10. 06. 2010
10. junija mineva žalostno leto od takrat,
ko je tiho zaspal ljubi mož, oče, dedi in tast.
Gospod te je poklical, utrujeno,
izčrpanega srca, polno ljubezni in upanja v življenje.
Tvoje pridne roke, ki so vedno skrbele za nas,
tvoj mili obraz, ki nas je božal,
tvoje bolno, dobro srce,
ki je dan za dnem skrbelo in darovalo se za nas.
Hvala Ti.
Odpočij si, naj ti sije božja luč, duša naj se radosti
v Gospodu brez trpljenja in bolečin.
ZAHVALA
V 62. letu nas je dosti prezgodaj zapustila
draga žena, mama, tašča, babica, snaha in sestra
Angela Kuzmič
iz Kroga
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter
vsem, ki ste darovali za maše in druge dobre namene, za podarjene
rože, sveče, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in čutili našo žalost.
Hvala gospodu župniku Ivanu Krajncu za lep pogrebni obred, pevcem
za odpete pesmi slovesa, ge. Mariji Serec za izrečene besede slovesa,
hvala dr. Majdi Cipot in družini dr. Norčič za vso pomoč in ljubezen do
nje, dr. Stani in sestram za pomoč v njenih zadnjih trenutkih življenja.
Hvala Marjanu in Jožetu za prevoze, Dušanovim sodelavcem iz Mure,
Simonovim sodelavcem iz Pomurskih mlekarn ter Marti Benko in
njenim prijateljicam za vso pomoč, pogrebništvu Banfi in vsem ljudem
dobrega srca, ki ste njej in nam pomagali.
Vedno s teboj vsi, ki smo te imeli radi
in te bomo ohranili v trajnem spominu
Hvala tudi osebni zdravnici Mariji Perič
in osebju bolnišnice v Rakičanu.
Babica - pogrešava te Luka in Urška
Žalujoči njegovi najdražji
Hvala ti
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: [email protected]
oglasi/zahvale
Šopek rožic smo nabrali, na grob tvoj jih dali.
Zraven svečko smo prižgali
in v tišini s tabo pokramljali.
Le kdo pozabil bi grob, v katerem zlato spi srce,
ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
V SPOMIN
20. junija bo minilo leto žalosti
od takrat, ko nas je zapustil
4. junija so minila tri leta žalosti od takrat,
ko nas je za vedno zapustil naš dragi
iz Gradišča
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi tvoji najdražji
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
Na svetu je mnogo poti,
a samo ena vodi tja,
kjer si ti.
Po tej poti za teboj
pridemo vsi.
Jožef Šimon
datum: 10. 06. 2010
stran 29
29
KOMUNALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota
D. E. POGREBNIŠTVO
N. C. 521 37 00
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
Emil Kisilak
iz Bodonec 72
Iskrena hvala vsem,
ki se ustavite ob njegovem grobu
ter podarite cvetje in sveče njemu v spomin.
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Vsi njegovi najdražji
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
Brezplačni prevozi do 40 km.
Plačilo na več obrokov brez obresti.
V SPOMIN
Včeraj je minilo leto žalosti od takrat,
ko nas je zapustila naša najdražja
Marija Špilak
iz Otovec
24 UR NA DAN:
02 534 80 60; 041 681 515
Skoraj vse življenje svoje boriti si se znala,
a v tihi majski noči,
utrujena od bolezni,
si za vedno nam zaspala.
Cvetličarstvo in pogrebništvo
Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
ZAHVALA
Telefon: (02) 570 15 60 ali
031 615 535, 031 653 699
V 86. letu nas je po dolgi bolezni zapustila
draga mama, tašča, babica in sestra
Vedno te bomo nosili v naših srcih in hvaležni
smo ti, da si nas zmeraj nesebično ljubila.
Marija Recek
Tvoji najdražji
iz Vidonec
- izdelava vencev in aranžmajev
– dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin
in cvetja
- konkurenčne cene
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom,
sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili
na njeni zadnji poti ter darovali za dobrodelne namene.
Zahvala velja g. župniku za opravljen pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Hozjan.
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem.
Nikjer te ni in to boli ...
Spomin na tebe večno bo živel,
nikoli ti zares od nas ne boš odšel,
v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
V 68. letu nas je za vedno zapustil
dragi mož, oče in dedi
Leopold Vukajč
iz Murske Sobote
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki so ga pospremili na njegovi
zadnji poti, darovali vence, sveče in za
dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke,
govornici gospe Eriki za besede slovesa
in pogrebništvoma Banfi ter Komunala.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Na svetu je mnogo poti,
a samo ena vodi tja,
kjer si ti.
Po tej poti za teboj
pridemo vsi.
Izdelava in obnova nagrobnih
spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi
izdelki iz granita in marmorja
Žalujoči vsi domači
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,
GSM: 031 876 949
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih
rok ostaja.
KEB –
kamnoseštvo
Erjavec, Marjan
Erjavec, s. p.,
Ribiška pot 1 a,
9231 Beltinci
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno
zapustila naša draga mama,
tašča, sestra, babica in prababica
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
Marija Ferčak
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
iz Lipe 67
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
botrini, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in
druge namene, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja.
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a
Posebna zahvala za vso zdravstveno skrb gre dr. Neratu in ZD Beltinci.
Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Hvala duhovnemu pomočniku Benediktu za opravljen
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici
Emiliji, Skupini Panvita, sodelavcem Doma starejših Rakičan,
KS Lipa in vsem njihovim društvom, Občini Beltinci, Zavodu
za turizem in kulturo Beltinci, GZ Beltinci, Vinogradniškemu
društvu Beltinci, Petrolu iz Beltinec in pogrebništvu Jurič.
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
zbira prostovoljne prispevke občanov in
organizacij na računu pri Novi Ljubljanski
banki: 02340-0019232476.
ZAHVALA
V 86. letu nas je 2. junija za vedno zapustil
dragi mož, oče, dedek in pradedek
Štefan Malačič
iz Vučje Gomile 100
dolgoletni kombajnist,
predsednik Združenja borcev Občine M. Toplice,
gasilski veteran
Vsa leta si delal, pošteno živel,
potem pa izmučen si tiho odšel.
A nate spomin bo vedno ostal, le kdo pozabil bi ljubeče srce,
ki vedno neskončno ljubilo nas je.
ZAHVALA
V 40. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil
Jožef Sobočan
iz Melinec 125
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa
stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence,
sveče in za dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. škofu Erniši za pogrebni obred, gasilcem, govornikom,
pevcem žalostink, godbi in pogrebništvu Banfi.
Ob boleči nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo družinama Pintarič in Nemec, Andreji
ter vsem, ki so nam kakor koli pomagali, ga pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Hvala tudi učencem 4. b in 1. m razreda z razredničarkami, Vrtcu Melinci, govorniku, g. župniku, letniku 1971,
gasilcem, pevcem za odpete žalostinke, prijateljem in sodelavcem firme Loidl iz Avstrije ter pogrebništvu Jurič.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Žalujoči tvoji najdražji
Dragi pradedek,
Dragi ati, pogrešamo te
neizmerno te bova pogrešala tvoja pravnuka Sabrina in Erik
Luka, Žiga, Nika
BARVA CMYK
30
oglasi
| Vestnik | 10. junija 2010
Niederl, d. o. o., Serdica 34 a, 9262
Rogašovci, prodaja hlevske opreme
Po konkurenčni ceni in zelo
kakovostno ponujamo:
- izdelavo fasade in izolacije,
- izdelavo in prenovo strehe,
- montažo mavčnih plošč,
- polaganje robnikov, tlakovcev,
keramičnih ploščic.
Iščemo novega sodelavca/
zastopnika za prodajo
na območju Slovenije.
Pričakujemo:
- izobrazbo kmetijske smeri
- obvladanje nemškega jezika – ustno
Kontaktna oseba: Alois Niederl, tel.:
0043 (0) 664 154 33 41
ODKUP IN ODVOZ
IZRABLJENIH IN
POŠKODOVANIH
VOZIL
Brezplačne meritve.
Na opravljeno delo ponujamo
do sedem let garancije.
Informacije: 040 512 279
- avtovleka
- servisna popravila
- rent-a-car
- komisijska prodaja
GSM: 041 756 140
070 814 650
Horváth és Társa Bt., Kossuth L.u. 52/c, 8900 Zalaegerszeg
Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 M. Sobota
VARUJMO OKOLJE,
SAJ SI GA IZPOSOJAMO
OD GENERACIJ,
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!
www.cerop.si, [email protected]
Center za ravnanje z odpadki Puconci,
Vaneča 81, 9201 Puconci
Naše prednosti:
- kakovost betona
- hitra dostava
- ugodne cene
- gotovinski popusti
NAJVEČJA IZBIRA PLOČEVIN
V PREKMURJU
» perforirana
» ekspandirana
razrez pločevine na poljubne dimenzije
Jože Horvat
s. p.
BENKO-TEHNA Puconci
tel: 02 / 5459 650
Zidarstvo,
fasaderstvo
in izolacija
zidov,
strojni ometi
Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks:
02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00,
GSM: 041 631 193, 041 956 370
KURILNO OLJE,
PREMOG
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI
PLAČILA! Tel.: 57 88 200
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt
v Pomurju, bencinskih servisih ter
skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51
stran 30
prispevki za
nakup medicinske
opreme
Prodaja gramoznih in kamenih agregatov
Gramoznica Murska Sobota,
Tel.: 02 534 18 89, gsm: 041 740 629
Kamnolom Sotina, tel.: 02 558 85 70
» črna, pocinkana
» aluminij in inox
VESTNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
www.sgp-pomgrad.si
Prodaja betona z dostavo in črpanjem
Betonarna Murska Sobota,
Tel.:02 534 18 85, gsm: 031 376 126
datum: 10. 06. 2010
Sindikat Zavoda OŠ Prosenjakovci namesto cvetja za pokojno mamo sodelavke Gabriele David – 70 evrov; sosedje sina Jožeta namesto cvetja za pok.
Rozalijo Mujdrica iz Gomilice – 63;
AMK starodobnih vozil Goričko namesto cvetja za pok. Jožefa Bunderlo
iz Trdkove – 30; Igor Časar iz Prosečke vasi namesto cvetja za pok. Franca
Simoniča iz Gorice – 20; Roman Podlesek iz Gorice namesto cvetja za pok.
Franca Simoniča – 20; Citra, trženje,
računovodske in administrativne storitve, iz Tešanovec namesto cvetja za
pok. Kolomana Berkeja iz Šalovec –
70; sodelavci iz Lekarne Lendava namesto cvetja za pokojno mamo Renate
Lešnjak – 50; Pomurske lekarne Murska Sobota namesto cvetja za pokojno
mamo Renate Lešnjak – 100; Jože Ružič z družino iz Gančan namesto cvetja
za pok. Štefana Pucka – 20; nekdanje
sodelavke namesto cvetja za pok. Štefana Pucka iz Murske Sobote – 40; družina Janeza Težaka in Tinca namesto
cvetja za pok. Vinka Svetino iz Murske Sobote – 40; družina Janeza Šadla
iz Gerlinec 70 namesto cvetja za pok.
Vinka Svetino – 20; družina Martina
Balažica iz Moščanec namesto cvetja
za pok. Andreja Antolina iz Beltinec
– 20; Skupnost zavodov Murska Sobota namesto cvetja za pok. Jožeta Škedelja iz Murske Sobote – 60; Friderik
Kramberger iz Lendave namesto cvetja ob smrti Zore Lešnjak iz Lendave –
30; družini Horvat in Zemljič namesto
cvetja za pok. Jureta Gobca iz Murske
Sobote – 100 evrov.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282, s pripisom
»za nakup medicinske opreme«.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Biološke odpadke moramo oddati v kompostiranje
V naslednjih vrsticah želimo seznaniti nosilce gostinske dejavnosti in povzročitelje odpadkov v gospodinjstvih z obveznostmi, ki nam jih
nalaga nova Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (UL RS št. 39/10, 17. 5. 2010)
Oddaja kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva samo
pooblaščenemu zbiralcu
Povzročitelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora ne glede na kraj
razdelitve obrokov zagotoviti, da se
vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo
pri pripravi hrane, in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju
njihove razdelitve, zbirajo ločeno od
drugih odpadkov in pred oddajo pooblaščenemu zbiralcu začasno shranjujejo v za to namenjenem zabojniku ali
posodi v skladu s predpisi, ki urejajo
higieno živil.
Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki (npr. z
mešanimi komunalnimi odpadki in
drugimi ločeno zbranimi frakcijami,
z zelenim vrtnim odpadom vred), če
je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v skladu s predpisom,
ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Prav tako jih je prepovedano rezati, drobiti ali mleti
ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice
ali neposredno v vode.
Izvajalec GJS bo poskrbel
za organiziran odvoz
bioloških odpadkov
Lokalna skupnost mora v okviru
GJS pred uvedbo organiziranega ločenega zbiranja in prevoza kuhinjskih
odpadkov in zelenega vrtnega odpada od gospodinjstev sprejeti ustrezno
Posodi za
zbiranje
kuhinjskih
odpadkov iz
gostinstva
1. Zeleni vrtni odpad, zlasti:
• odpadno vejevje,
• trava,
• listje,
• stara zemlja lončnic,
• rože,
• plevel,
• gnilo sadje,
• stelja malih rastlinojedih živali,
• lesni pepel.
Zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov
pravno podlago, ki bo določala način
izvajanja te storitve.
Izvajalec GJS mora prednostno
spodbujati povzročitelje odpadkov iz
gospodinjstva k hišnemu kompostiranju, če pa povzročitelji te možnosti
nimajo ali ne želijo hišno kompostirati kuhinjskih odpadkov in zelenega
vrtnega odpada, mora izvajalec GJS
poskrbeti za njihov organiziran odvoz v posebnem zabojniku, ločeno
od mešanih komunalnih odpadkov in
ločeno zbranih frakcij, tako kot določajo predpisi lokalne skupnosti.
Izvajalec GJS mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega
odpada pri povzročiteljih odpadkov
iz gospodinjstva najpozneje do 30.
junija 2011.
Tudi povzročitelji bioloških
odpadkov iz gospodinjstev
imajo zakonske obveznosti
Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v
hišnem kompostniku. Tisti, ki ne
kompostira kuhinjskih odpadkov in
zelenega vrtnega odpada sam, mora
te odpadke prepuščati izvajalcu javne
službe za plačilo v posebnem zabojni-
ku, tako kot določajo predpisi lokalne
skupnosti.
Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke
in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu
GJS hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v
skladu s predpisom, ki ureja obdelavo
biološko razgradljivih odpadkov. Mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada
z drugimi komunalnimi odpadki JE
PREPOVEDANO!
In kaj sploh sodi med odpadke, primerne za kompostiranje?
2. Kuhinjski odpadki, zlasti:
• zelenjavni in sadni odpadki vseh
vrst,
• jajčne lupine,
• kavna usedlina,
• filter vrečke,
• pokvarjeni prehrambeni izdelki
brez embalaže,
• kuhani ostanki hrane, ki niso v tekočem stanju,
• papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.
Naredimo skupaj
majhne začetne korake
za velik skok v za
življenja vredno, okolju
prijazno prihodnost.
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
1. Kraljica noči – Hebib Ademi
2. Ostani z njim – Jože Kovač - Uri
3. Sončna uprava – Sočna uprava
4. Lepši svet – Vedran Franc Husar
5. Gremo v Afriko – Franc Gorza
PREDLOGA
Pa te pogrešam – Metulj
Glavo gor – Blue planet
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. Fičfirič – Novi spomini
2. Drobna laž – Pajdaši
3. Vem da nisem sama – Donačka
4. Sedem let sva se ljubila –
Iskrice
5. Pridi nazaj – Zakapane
PREDLOGA
Mar je še upanje – Galop
Dragi prijatelji –
Ansambel Lojzeta Slaka
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. Takšna kot bi me želel –
Iva Stanič
2. Daleč od ponorelega sveta –
Drevored
3. Supersong – Tabu
4. Praviš, da veš – Karmen Stavec
5. Eo – Šank rock
PREDLOGA
Stampedo – Siddharta
Edina – Nuša Derenda
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. HEY SOUL SISTER – Train
2. OS ANGELOSER – Meat Loaf
3. HOLLYWOOD –
Marina & The Diamonds
4. CLASSIC FANTASTIC –
Fun Lovin' Criminals
5. BAD INFLUENCE – Pink
PREDLOGA:
STOP FOR A MINUTE –
Keane + N'Kaan
TOLERANCA – Gibonni
Nagrado Srečanja na Murskem valu
dobi: Anica Vitez, Prvomajska 6,
Turnišče
Kupon št. 23
Glasujem za skladbo:
Domača plošča:
Glasba našega srca:
7 veličastnih:
NSTSNMV
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 15. junija 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za
glasbene lestvice.
VESTNIK
10. junija 2010 | Vestnik |
stran 31
31
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
datum: 10. 06. 2010
PETEK, 11. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji program, Marjan Dora – 06.45 Poročilo
OKC - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž
– 08.00 Poročila – 09.15 Svetovno prvenstvo
v nogometu se začenja! - 09.30 Kultura in
šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila – 11.15
Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.15 Sprejemamo stave! – 12.30 Od petka do petka –
13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo
vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in
odmevi – Popoldanska voditeljica Nevenka
Emri – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.30
Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Eva,
Nika – 20.10 Zimzelenčki, ugasni televizor!
Nataša Špindler
SOBOTA, 12. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Še bolj
počasno vstajanje … – 08.00 Poročila – 08.30
Mali oglasi – 09.15 SP v nogometu – 09.30
Biba buba baja, ponovitev – 09.30 Kultura in
šport ob koncu tedna – 10.30 Potepajte se z
nami – 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.15
Sprejemamo stave! – 12.30 Ponovitev oddaje
Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine –
14.00 Poročila – 14.05 Obvestila – 14.15 Oddaja
tedna: Vestnikov vlak (Petra Kranjec) – 15.00
Literarni drobci – 15.30 Dogodki in odmevi
- 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val
nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Glasba
našega srca, narodnozabavna lestvica – 19.00
Poročila – 19.15 – Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Duškova sobotna ordinacija, čas je za sprostitev!
NEDELJA, 13. junija: 00.00 SNOP – 05.00 Nedeljsko prebujanje – 07.00 Druga jutranja
kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci
– 09.00 Srečanje na Murskem valu – 10.00
Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja:
Dušan Bencik – 12.15 Pred tekmo Slovenija :
Alžirija – 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila –
12.45 Sprejemamo stave! – 13.00 Minute za
kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba,
spremljamo 1. tekmo slovenskih nogometašev na SP – 18.00 Na narodni farmi – 19.00
Poročila – 20.10 Samo za vas
PONEDELJEK, 14. junija: 00.00 SNOP – 05.00
Ponedeljkovo jutro in Boštjan Rous – 07.40
Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00
Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica – 09.15
Kako smo igrali? – 11.15 Oaj, kak san zlüfto!
Drugi športi in nogomet nižjih lig (Šavel,
Gider in Gider) – 12.15 Sprejemamo stave! –
12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30
Mali oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki
in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20
Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40
Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke,
oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila –
20.10 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski
TOREK, 15. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji, Urška Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila
– 08.30 Besede, besede – 09.15 SP v nogometu 2010, komentar – 10.30 Mali oglasi – 11.15
Kratki stik – 12.15 Sprejemamo stave! – 12.30
Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15
1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih,
oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori
z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi –
17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila –
17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi
– 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence
(Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks
in Boštjan Rous
SREDA, 16. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje prebujanje, Gabriela Granfol Peurača 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 09.15 SP v
nogometu, komentar – 10.15 Župan Lendave Anton Balažek – 11.15 Trn v peti, pritožbe,
mnenja, prošnje poslušalcev – 12.15 Sprejemamo stave – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi
– 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski
val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba
buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Panonski
odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja poročila –
20.10 Mursko-morski val, Simona Špindler
ČETRTEK, 17. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Nataša Špindler –
06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja
kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste, radarji – 07.45 Zvočno pismo iz Gradca
s Saro Rajh – 08.00 Poročila – 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 SP v nogometu –
09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika – Dopoldanski voditelj Boštjan Rous
– 10.30 Mali oglasi – 11.15 Reportaža tedna
– 11.45 Šport za vse – 12.15 Sprejemamo stave! – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine –
14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski
– 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu,
18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je
nekoč – 20.00 Poročila, 20.10 Geza se zeza
Otvoritev
Koncert
BELTINCI
LENDAVA
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 10. junija, ob 9. uri se bo začel program ob odprtju Centra Banffy
- ZKMN, ki bo trajal do poznega večera. Protokolarno odprtje bo ob 16. uri,
pozdravni nagovor pa bo imel tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo dr. Stojan Pelko.
V petek, 11. junija, od 20. ure bo v
Extra Maxu kot glasbeni gost nastopil Ali En.
V soboto, 12. junija, ob 8. uri se bo v
športnem parku začel 5. pohod po Ferijevi poti v spomin na športnika in
športnega novinarja Vestnika Ferija
Maučeca.
V četrtek, 10. junija, ob 19. uri bo na
gradu otvoritev razstave umetniških
del Jerneje Smolnikar in Andrea Carinija. Razstavo bo odprl likovni kritik
Mario Berdič.
LJUTOMER
V petek, 11. junija, ob 20. uri bo v kulturnem domu koncert In Paradisum v
izvedbi Vokalnega ansambla Musica iz
Podravja.
MORAVSKE TOPLICE
RAZKRIŽJE
V soboto, 12. junija, ob 10. uri bo pri
Ivanovem izviru 4. srečanje članov
Rejniškega društva Slovenije.
ŠRATOVCI
V nedeljo, 13. junija, ob 13. uri bo pri
gasilskem domu in na igrišču prireditev ob stoletnici PGD Šratovci.
V soboto, 12. junija, med 17. in 20. uro
bo v Športnem parku Term 3000 na
Festivalu prekmurske gibanice in prekmurske šunke nastopila Mlada beltinska banda. Po razglasitvi rezultatov ob
19. uri bodo nastopi folklornih skupin
iz Beltinec, Tešanovec in Motvarjevec,
pevskih zborov iz Moravskih Toplic in
Sebeborec ter etnoskupine Gorički lajkoši. Ob zaključku bo koncert Vlada
Kreslina in Mlade beltinske bande.
Literatura
V četrtek, 10. junija, ob 19. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka odprtje razstave umetniških del avtorja Wilhelma
Heiligerja z naslovom Domotožje po
Prlekiji.
LENDAVA
MURSKA SOBOTA
V soboto, 12. junija, ob 19. uri bo v
GIKD letni koncert Komornega pevskega zbora Vita z zborovodjem Danijelom Berdenom.
V petek, 11. junija, ob 17.30 bo v PIŠK literarni večer devocijske poezije z Liljano Pozderec in Trajanom Jovanovskim.
GRAD
TRNJE
V petek, 11. junija, ob 17. uri bo na gradu otvoritev razstave fotografij osnovnošolcev, ki so nastale v fotografskem
natečaju v šolskem letu 2009/2010. Po
otvoritvi bo podelitev nagrad najboljšim.
V soboto, 12. junija, ob 21. uri bo v vaško-gasilskem domu koncert skupin
Blind 4 Destiny, Zaklonišče prepeva in
Negative Two.
V torek, 15. junija, ob 19. uri bo v Centru Banffy predstavitev knjige Narodopisje prekmurskih Madžarov.
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 10. junija, ob 19. uri bo v Galeriji odprtje razstave Naključja – slike, risbe, kipi, kjer svoja dela razstavlja šestnajst avtorjev. Razstavo bo
odprla muzejska svetnica Meta Gabršek Prosenc.
LJUTOMER
RADENCI
V petek, 11. junija, ob 19. uri bo v hotelu Radin otvoritev prve razstave likovnih del, ki so nastala v 16. mednarodni
slikarski koloniji Vinogradi obeh bregov Mure 2010.
GABERJE
V nedeljo, 13. junija, ob 14. uri bo v vaškem domu otvoritev razstave ročnih
del skupine za ročna dela iz Gaberja.
V petek, 11. junija, ob 17. uri bo v predavalnici v dijaškem domu predavanje za
starše v Waldorfskem vrtcu.
RADENCI
V nedeljo, 11. junija, ob 11. uri bo v paviljonu v parku 1. promenadni koncert
harmonikarskega orkestra GŠ Gornja
Radgona.
V času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajanja pisnih pripomb in predlogov.
Občina Moravske Toplice
obvešča, da je v Uradnem
listu RS, št. 42 z dne 28. 5.
2010, in na spletni strani
Občine Moravske Toplice
http://www.moravske-toplice.si/
objavljeno
javno zbiranje ponudb
za prodajo stavbnih
in kmetijskih zemljišč.
Občina obvešča tudi, da so na oglasni
deski in spletni strani UE Murska Sobota
objavljene ponudbe za prodajo kmetijskih
zemljišč in gozdov v lasti občine.
Razstave
CANKOVA
V Vili Vogler je na ogled razstava umetniških del Ludvika Vrečiča (1900–
1945), prvega prekmurskega akademskega slikarja.
RADENCI
V avli hotela Radin je do 15. junija na
ogled fotografska razstava 30 let mojih-naših maratonov avtorja Danija
Mauka.
POTRNA
V Pavlovi hiši je do 12. junija na ogled
razstava Schütz Cilli/Celje.
GORNJA RADGONA
Kino
V sredo, 16. junija, ob 18. uri bo v dvorani ZGŠ Maestro koncert S klarinetom in kitaro skozi čas.
Star Max MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
OPPN bo javno razgrnjen v času od 18. 6.
do 18. 7. 2010 v sejni sobi Občine Moravske Toplice in v gasilskem domu Ivanci.
Predavanje
V soboto, 12. junija, ob 21.30 bo v Ambasadi ŠKM koncert v sodelovanju z
društvom Črno polje in beli kvadrat.
Nastopile bodo skupine Disdrug this
fuck (Železniki, surovi jazzcore), Srau
pa letu (Kranj, pank stare šole) in Sirup za izkašljevanje (Železniki, hard
core crust).
Dogodek
o javni razgrnitvi dopolnjenega
osnutka občinskega podrobnega
prostorskega načrta
za širitev gramoznice in ureditev
kampa v Ivancih (OPPN).
LENDAVA
MURSKA SOBOTA
V nedeljo, 13. junija, bodo po izboru za
Zlato harmoniko Ljubečne in memorialu Franca Štivana za zabavo poskrbeli
Franc Gorza, šolski ansambel OŠ Puconci in ansambel Blue Planet.
JAVNO NAZNANILO
V nedeljo, 13. junija, ob 16. uri bo na
nogometnem igrišču ekshibicijska tekma med predstavniki novinarjev Pomurja (ekipa PRESS) in člani občinske
uprave Občine Puconci.
BELTINCI
BODONCI
Občina Moravske Toplice
obvešča, da je na spletni strani
http://www.moravske-toplice.si/
objavljeno
BODONCI
V petek, 11. junija, med 16. in 18. uro bo
v centru Maximus predstavitev prvakov v namiznem tenisu, članov ekipe
Kema Puconci.
V soboto, 12. junija, ob 10. uri bo v centru Mercator prireditev Praznik češenj.
V soboto, 12. junija, se bo pred BTC Cityjem začel 4. kolesarski maraton BTCiklin.
VEŠČICA
V soboto, 12. junija, bo pri vaško-gasilskem domu občinsko gasilsko tekmovanje Mestne občine Murska Sobota.
(od 3. 6. do 9. 6.)
Ameriška drama Vsi so v redu (17.40,
sob. in ned. še 15.40)
Turško-nemška komedija Kuhinja z
dušo (18.00, sob. in ned. še 15.50)
Ameriška romantična komedija Seks v
mestu 2 (19.00, pet. in sob. še 22.00)
Ameriški animirani družinski film
Shrek za vedno (17.00, sob. in ned. še
15.00)
Ameriška zgodovinska akcija Robin
Hood (19.50)
Ameriška domišljijska akcijska pustolovščina Perzijski princ: sipine časa
(20.10)
GORNJA RADGONA
Junija ne bo filmskih predstav!
Svet zavoda, Vrtec Beltinci, Jugovo 33, 9231 Beltinci
razpisuje delovno mesto
ravnatelja/ravnateljice
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja – ZOFVI (Ur. list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09,
64/09 in 65/09).
Ob izpolnjevanju zakonsko zahtevanih pogojev mora kandidat/-ka imeti še pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za pet let. Predvideni začetek dela je 31. 12. 2010.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo vsebovati: dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu
(kandidat/-ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, a si ga mora pridobiti v enem
letu), potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po
uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o
nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom ter program vodenja zavoda. Prijave
pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Svet zavoda Vrtec Beltinci,
Jugovo 33, 9231 Beltinci, s pripisom za razpis ravnatelja/ravnateljice.
Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
BARVA CMYK
(ne)nazadnje
| Vestnik | 10. junija 2010
Četrtek:
pretežno jasno
Petek:
pretežno jasno
Sobota:
pretežno jasno
16 | 32
16 | 33
17 | 33
vreme VESTNIK
stran 32
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ponedeljek:
delno oblačno
Nedelja:
delno oblačno,
nevihta
16 | 30
15 | 31
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
Vremenska napoved
V četrtek in petek bo pretežno jasno
in vroče. Najnižje jutranje temperature
bodo okoli 16 stopinj, najvišje dnevne od
30 do 34 stopinj C. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ki se ponekod tudi ponoči ne bo čisto umiril. Tudi v soboto bo
pretežno jasno in vroče, še bo pihal jugozahodni ali južni veter. V nedeljo se bo
čez srednjo Evropo pomikala oslabljena
vremenska fronta, ki bo nekoliko vplivala tudi na vreme pri nas. Čez dan bo
zato nekoliko več oblačnosti in popoldne
bodo možne krajevne nevihte. Lahko pa
se zgodi, da bo vremenska motnja nekoliko severneje in v tem primeru neviht ne
bo. Vročina bo malo popustila. V ponedeljek bo spet suho in sončno vreme.
V torek, 8. junija, je bil praznik svetega
Medarda, ki je tudi ljudski »vremenar«.
Pravi pa, da naj bi bilo vreme še štirideset dni takšno, kot je bilo ta dan. In ker
je bilo v torek sončno in dnevne temperature po nižinah od 27 do 31 stopinj, si
torej tako vreme lahko obetamo še lep
čas. Ali res? Kako zaupate ljudskim vremenskim izrekom?
Res je, da so nastali v stoletjih sobivanja naših prednikov z naravo. Večinoma
so bili kmetje in zato zelo odvisni od vremena. Zato so skušali z opazovanjem narave izluščiti neka pravila, po katerih bi
si lahko vsaj približno napovedovali vreme. A vreme ima bolj malo pravil. Krajevni vremenski znaki nam sicer lahko
povedo, da se bo z vremenom nekaj zgodilo. Ne moremo pa povedati, kako hitra in intenzivna bo sprememba. Danes
nam ne zadostuje več, če povemo, da se
pripravlja k dežju. Radi bi izvedeli, kdaj
točno bo začelo deževati in koliko padavin bo, pa če bodo morda toča, hujši nalivi in podobno. In če oblak ovije bližnji
hrib, kar imamo za znak bližajočega se
dežja, res ne bomo izvedeli ne količine
ne časa, kdaj bo začelo deževati. Saj še z
najsodobnejšimi sredstvi tega ne moremo vedno natančno napovedati.
Ali bo letos Medardova »vremenska napoved« držala, bomo videli. Za zdaj lahko
rečemo, da se bo naslednji teden vendarle
vreme začelo vesti malo drugače, čeprav
ne pričakujemo izrazite spremembe.
Fotografija Nataša Juhnov
Medard »napoveduje«
Kaj so grafiti? Sredstvo komunikacije,
umetnost ali vandalizem? Grafit je po
prepričanju mnogih otrok prejšnjega
stoletja, ko se je s tako imenovano hiphop
kulturo zlil na newyorške ulice. Poznali
pa so ga že v antiki. Po rezultatih iskanja
po svetovnem spletu beseda grafit
izhaja iz grške besede graphein, kar v
osnovi pomeni pisati. Iz tega termina
se je pozneje oblikovala italijanska
beseda graffito, kar pomeni praskati
oziroma strgati, danes pa se je dela
pouličnih umetnikov prijel univerzalni
angleški označevalec graffiti. Grafiti
so sredstvo sporočanja oziroma nosilci
najrazličnejših vsebin: od ljubezenskih
izjav, izražanja političnega prepričanja,
izkazovanja pripadnosti določeni
subkulturi do komentiranja aktualnega
dogajanja. Torej so tudi ogledalo
družbe. Grafiti so namreč v petdesetih
letih podpirali oblast, v osemdesetih
so jo rušili, zdaj pa so se očitno razvili
v nelegalno vrsto umetnosti. Pisanje
grafitov, predvsem če je vsebina žaljiva,
neprimerna ali primitivna, je kaznivo
dejanje, seveda pa morajo policisti
storilca pri tem zasačiti ali kako drugače
izslediti, da lahko ukrepajo. A. Bedek
Slovensko Porabje se seli v Slovenijo
Karel Holec se bori na Madžarskem
Fotografska razstava na ogled do 15. junija – Prizadevanje za slovensko besedo in kulturo
Fotografska razstava Slovensko Porabje, ki zajema 22 umetniških fotografij, je bila na Spodnjem Kamenščaku
odprta do 31. maja, od 1. do 15. junija
pa si jo bo mogoče ogledati v prosto-
rih izpostave Mladinskega centra Prlekije in Zavoda interesnih dejavnosti
v Precetincih. Že letos bo razstava sodelovala tudi na Festivalu multimedijskih centrov Slovenije M3C v Kopru.
Umetnik Karel Holec (na fotografiji desno) se je rodil 24. februarja
1969. leta v Monoštru. Po končani
osnovni šoli v Števanovcih je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Körmen-
du. Po maturi se je vpisal na Visoko
pedagoško šolo v Sombotelu ter študiral slovenščino in tehniko. Je stalni
sodelavec časopisa Porabje. Tu se je
zaposlil na začetku devetdesetih let
kot fotograf. V svoji fotografski beležnici je zbral številne in zelo raznovrstne podobe sodobnega porabskega življenja. Za časopis Porabje piše
tudi članke, leta 2003 pa je napisal
zbirko novel z naslovom Andovske
zgodbe. V svojem življenju si prizadeva, da slovenska beseda in kultura
na Madžarskem ne zamreta, tako da
ima njegov življenjski opus med porabskimi Slovenci in tudi mnogo širše izreden pomen.
T. K.
vestnikov
koledar
MARJETA
Popravek
P – 11. junij
SREČKO
S – 12. junij
JANEZ
N – 13. junij
ANTON
P – 14. junij
VASILIJ
T – 15. junij
VID
S – 16. junij
BENO
V 19. št. Vestnika je bil objavljen moj
prispevek Pomladansko srečanje na
Predarlskem. Namen prispevka je bil
predstavitev prireditve društva Slovenija, ki je tu delovalo 16 let. Ne po
moji krivdi se je vanj »prikradlo« nekaj nejasnosti, iz konteksta iztrganih,
verjetno iz mojega drugega članka, ki
govori o 33 let delovanja SKD Mura.
Pokrovitelj le-tega je res občina Šalovci, njegov predsednik pa Marjan
Fujs (in ne Fajs, kot je bilo pomotoma zapisano).
J. K.
16. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 10
minut, zašlo pa ob 20. uri in 55 minut.
Dan bo tako dolg 15 ur in 45 minut.
12. junija ob 13. uri in 14 minut bo na
nebu nastopil mlaj.
Fotografija Tomo Köleš
Č – 10. junij
Karel Holec (na desni) je tudi avtor zbirke novel z naslovom Andovske zgodbe.
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
[email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
Domača
žival
krap
Ribič Franc Prša
iz Žižkov je v
svojem ribniku
šest let gojil
dva krapa, ki ju
je ulovil še kot
»majhni« ribi,
sedaj pa tehtata
že 10 oz. 13
kilogramov. J. Ž.
Fotografija Jože Žerdin
32
datum: 10. 06. 2010