eVestnik 201026
Transcription
eVestnik 201026
BARVA CMYK V Občini Gornja Radgona Škofija Murska Sobota vs. škofija Sombotel Križevci pri Ljutomeru Nogometne stave Gneča pred županskim stolčkom Evangelijska pravičnost na obeh straneh meje Občina se želi znebiti neresnega podjetnika Ko se trener ne veseli zadetka Stran 2 Stran 3 Stran 5 Stran 12 datum: 01. 07. 2010 VESTNIK stran 1 1. julija 2010 Murska Sobota, leto lxii, št. 26, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 € Silvestra Bezjak Krajnc, direktorica ZD Gornja Radgona V premislek In koga promovira Sava? Zaradi plač križani zdravniki Zdravnik se je sam odločil za svoj poklic, ni pa kriv za nezadovoljstvo pacientov - Bolniki dobro poznajo pravice in pozabijo na dolžnost skrbeti za svoje zdravje Nepreslišano M noge je te dni zmotil televizijski oglas, v katerem Sava Hotels & Resorts propagira Terme 3000. Težko je verjeti, da si je nekdo omislil takšno reklamo za največje prekmursko zdravilišče s termalno vodo v Moravskih Toplicah, ki se danes imenuje Terme 3000, v kateri se skoraj ne omenja Prekmurja in ne Moravskih Toplic. Medtem ko se je na lokalni ravni po večletnem zidanju ograj vendarle začelo sodelovanje (o čemer pišemo v članku), pa si sedanji lastniki z Gorenjskega propagiranje in polnjenje hotelov očitno zamišljajo drugače, pač bolj globalno. Če je prav, da v vsem posnemamo velike in ne pustimo nobenega pridiha lokalnega, je že druga zgodba! Fotografija Petra Kranjec Zdravniške plače so še bolj razklale že tako razkačeno javnost, tehtnico pa v prid vladnim napovedim o njihovem rezanju nagiba tudi odločenost sindikata zdravnikov Fides, da ne bodo popustili. Tokrat zdravniki ne napovedujejo, da bodo stavkali in da bo stavka dolgotrajna, kar je bilo slišati ob zadnjem sporu vlade in zdravnikov pred dvema letoma. Sedaj zdravniki v javnih zavodih umikajo soglasja za dežurno delo. Med tnalom in kovalom so se tako znašli tudi direktorji javnih zdravstvenih domov, ki so hkrati tudi zdravniki. Silvestra Bezjak Krajnc, dr. med spec. in direktorica Zdravstvenega doma Gornja Radgona, o problemih v zdravstvu vedno govori odločno in jasno. Tudi tokrat, ko se kresovi v zdravstvu prižigajo na vseh koncih in krajih. Najprej seveda o zdravniških plačah. »Zaradi recesije so ljudje zelo občutljivi. Njihov socialni položaj pada in tako ljudje v plači zdravnikov in direktorjev zdravstvenih domov vidijo tudi del vzroka za svoje slabo finančno stanje. Pozabijo pa, da to plačo zaslužijo ljudje, ki veliko časa prebijejo v službi, in ne doma med svojimi, in da so po naravi dela lahko vsak dan z eno nogo na sodišču. Že res, da se je za ta poklic zdravnik odločil sam, ni pa sam kriv za vse nezadovoljstvo pacientov, ki običajno zelo dobro poznajo samo svoje pravice in pozabijo, da so v prvi vrsti tudi sami dolžni skrbeti za svoje zdravje. Tudi ni kriv za to, da ima dva tisoč ali celo več pacientov in ne samo tisoč štiristo, katerim bi se potem lahko tudi veliko bolj posvetil. Nadaljevanje na 8. strani Mislim, da bi enkrat že morali nehati »križati« zdravnike in direktorje javnih zdravstvenih zavodov zaradi plač. Plače v zdravstvu so bile vrsto let zelo slabe. Višja medicinska sestra je zaslužila petsto evrov manj kot zaposleni z enako stopnjo izobrazbe v šolstvu, moj tast je imel višjo pokojnino od moje plače zdravnice specialistke … S prevedbo plač se je to nekoliko popravilo, saj so določili višino izhodiščne plače in tudi, komu natančno pripadata dodatek za posebne delovne razmere in plačilo za dežurstvo. Čemu potem sedaj taka gonja? Da nekdo postane zdravnik specialist, ima za seboj šest let medicinske fakultete in od štiri do šest let specialističnega študija. Ko konča šolanje, je star čez trideset let in potem začne delati. Čakalnice so polne, delo pa zahtevno, odgovorno in stresno. Dogodkov v službi ne more pozabiti niti doma, premleva in razmišlja: Bi mogoče moral narediti še kaj? Se bo bolnik jutri vrnil v boljšem stanju? Letošnja žetev se je v Pomurju že začela Cena pšenice še neznanka Glavnino ječmena so že pospravili, v začetku prihodnjega tedna začenjajo žeti pšenico Karikatura Anton Buzeti Bernarda Balažic Peček Žetev je nekoč za kmete pomenila praznik. Bogata letina je zagotavljala, da bo kruha dovolj in družina ne bo lačna, ko so začeli pridelavo tržnih presežkov, pa so prihodki od pšenice pomenili prvi večji finančni vir na kmetiji v tekočem letu. Žal so se razmere na trgu v zadnjih letih spremenile, odkupne cene ne zadostujejo za pridelovalne stroške in pridelava krušnih žit postaja dohodkovno vse manj zanimiva. To se kaže tudi na zasejanih površinah, saj so Pomurci še pred leti krušnim žitom namenjali okoli 18 tisoč hektarjev njivskih površin, po podatkih iz subvencijskih vlog pa so imeli lani pšenico le na dobrih 15 tisoč hektarjih. Ocene za letos so nekoliko ugodnejše, saj so pomurski pridelovalci krušnim žitom spet namenili nekoliko več površin. Nadaljevanje na 12. strani Vsekakor bi bilo smiselno in pošteno sedež družbe Sava TMC prenesti iz Kranja v severovzhodno Slovenijo, saj je večina zmogljivosti v tem delu države, poleg tega pa jim te – v nasprotju z gorenjskimi – prinašajo dobiček, čeprav so plače zaposlenih manjše. Potem se takšne napake, kot je propagiranje gorenjske blagovne znamke in term, ki le še povečujejo zavračanje nedopustnega ločevalnega upravljanja pomurskih zdravilišč, ne bi več dogajale. In še predlog: če so si že omislili novo skupno blagovno znamko, bi poleg Save lahko dodali tudi Mura-Drava-Sava Hotels & Resorts. Pokrajina, zgodovina, tradicija – to so podlage dobrega turizma v tem delu Slovenije! Lastnik delnic pride in gre. Naročnik BARVA CMYK aktualno | Vestnik | 1. julija 2010 V Občini Gornja Radgona General prvič upodobljen v civilni obleki in s knjigo v roki - Sporočilo za današnji čas jo še z nekaterimi drugimi strankami, ki naj bi podprle njegovo kandidaturo. Med imeni, ki naj bi kandidirala za županski stolček na jesenskih volitvah, v radgonski občini krožijo še številna druga, vendar nam njihove zanesljive potrditve ni uspelo dobiti. Tako naj bi župansko mesto zanimalo Andreja Husarja, ki je zdaj eden od treh radgonskih podžupanov. Husar je pred štirimi leti kandidiral za župana na listi SDS, letos pa ga na tej listi zanesljivo ne bo. Na listi stranke NSi je že na zadnjih volitvah kandidiral Ivan Kajdič, ki naj bi se tudi na jesenskih volitvah potegoval za to mesto, prav tako pa naj bi ponovno kandidiral Leopold Vrbančič, ki je bil leta 2006 na listi SSN, zdaj pa menda še išče stranko. Med možnimi kandidati se omenjajo še Feliks Petek, vendar nam ni uspelo izvedeti, ali bo nastopil kot samostojni kandidat ali na listi katere od političnih strank, zanesljive potrditve pa nismo dobili tudi za Natašo Lorber iz stranke SMS. Po naših zanesljivih virih naj bi kot samostojni kandidat nastopil tudi Zvonko Gredar, novinec pa je Matej Ivanuša, nekdanji direktor družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, ki se je nedavno iz radenske občine preselil v gornjeradgonsko. Ivanuša je član Slovenske nacionalne stranke in če se bo odločil za kandidaturo, bo zanesljivo na tej listi. Ta seznam pa še ni popoln, verjetno se bodo pojavili še kakšni kandidati manjših strank, najverjetneje pa bo s svojim kandidatom nastopila tudi SLS. Ludvik Kovač V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. mali oglas www.vestnik.si | e: [email protected] Ponosni na spomine Pred štirimi leti so se za položaj radgonskega župana potegovali štirje kandidati, letos jih bo zanesljivo več KUPON stran 2 Ob dnevu državnosti v Ljutomeru spomenik in park Rudolfa Maistra Vojanova Gneča pred županskim stolčkom Ugibanj o tem, kdo bo v novem mandatnem obdobju županoval Gornji Radgoni, je veliko. Znanih je nekaj imen, ki so svojo kandidaturo na jesenskih volitvah že potrdila, nekateri še čakajo, drugi iščejo stranke, ki bi jih uvrstile na svojo kandidatno listo, nekateri pa naj bi na lokalnih volitvah nastopili kot samostojni kandidati. Že zdaj pa je jasno, da bo v primerjavi s prejšnjimi volitvami gneča veliko večja, saj so se pred štirimi leti za županski stolček potegovali štirje kandidati, letos pa se bo njihovo število najverjetneje podvojilo. Veliko kandidatov pa pomeni tudi večjo razpršitev volilnih glasov, zato se zastavlja vprašanje, ali bo novi župan tudi tokrat izvoljen že v prvem krogu. Uradno je svojo kandidaturo za župana Gornje Radgone prvi naznanil Stanko Rojko, ki bo kandidiral na listi stranke Zares – nova politika. Kot so na predstavitvi povedali predstavniki stranke, v Rojku vidijo odličnega kandidata za župana s številnimi izkušnjami in znanjem ter svežino in novim pristopom, ki zagotavlja svežino pri vodenju občine. Takoj za Rojkom je svojo ponovno kandidaturo napovedal sedanji župan Anton Kampuš, ki je bil na prejšnjih volitvah izvoljen že v prvem krogu, Kampuš pa je tudi poslanec v državnem zboru. Na jesenskih volitvah bo nastopil na listi stranke SD, podpirala pa naj bi ga tudi stranka LDS, ki na volitvah ne bo imela svojega kandidata. Svojo zanesljivo kandidaturo nam je potrdil tudi David Roškar, ki bo kandidiral na listi stranke SDS, dogovori pa teče- VESTNIK čestitka (označi) V počastitev 25. junija, dneva državnosti, so v Ljutomeru odprli obnovljen park pri železniški postaji Ljutomer mesto, ki so ga poimenovali po Rudolfu Maistru, in odkrili spomenik Rudolfa Maistra Vojanova, generala in pesnika. Kip je delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec Tebi. Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo, pozdravni nagovor pa je imel župan in državni poslanec Franc Jurša. Franc Jurša je dejal, da sta Prlekija in Ljutomer na prizorišču boja za samostojnost odigrala pomembno vlogo, v devetdesetih letih »… pa smo v svojo državo položili vsa svoja upanja in pričakovanja, svoj človeški in državljanski pogum in samospoštovanje. Ne glede na to, da spomini počasi bledijo, dogodki se odmikajo, postajajo preteklost in zgodovina, ne smemo nikoli pozabiti na tisti odločujoči čas leta 1991.« Spomnil je tudi na veličino človeka, ki so mu posvetili park in postavili spomenik, saj je bil eden redkih, ki je v odločilnih trenutkih svojega časa vedel, kaj storiti in je to tudi storil. V času čaščenja domoljubja in spominjanja rojstva domovine, ki ju je bilo treba velikokrat vzeti v bran, včasih z besedo, močjo zavesti, včasih pa tudi z orožjem, se je govornica Ljubica Jelušič spomnila vseh prednikov, »… ki so znali braniti in obraniti ter ohraniti to našo domovino takšno, da lahko rečemo, mi vsi smo del te naše domovine. Zato, kjer koli smo in kamor koli pridemo, morajo biti z nami spomeniki preteklosti, da bi znali ceniti prihodnost, si zanjo prizadevati in se zanjo boriti.« Spomnila se je borcev vojne za Slovenijo, druge in prve svetovne vojne ter borcev za severno mejo, ki jih je vodil, kot je dejala, v preteklosti pozabljen in prezrt general Rudolf Maister, brez katerih naše zgodovine ne bi bilo. Spomnila pa se je tudi slovenskih nogometašev na svetovnem prvenstvu v nogometu v Južnoafriški republiki, ki so se borili, kot je dejala, zase in za Slovenijo. V tem, da je Rudolf Maister Vojanov prvič upodobljen v civilni obleki in s knjigo v roki, je razbrala pomembno sporočilo za današnji čas in tudi za pripadnike in pripadnice Slovenske vojske, torej, da se da z znanjem ter razumom, voljo in močjo boriti za varnost domovine. S spomenikom, ki so ga v Ljutomeru postavili ob podpori ministrstva za obrambo, Občine Ljutomer, Zveze društev generala Maistra iz Ljubljane in Prleškega društva generala Rudolfa Maistra, je veliki mož prvič upodobljen kot razmišljujoč človek, kar bi morali biti vsi pred sprejemanjem velikih odločitev, je poudarila govornica. Torej se usesti, še kaj prebrati in razmisliti ter se potem odločiti. Ureditev parka in postavitev spomenika sta stali 210 tisoč evrov, denar za kip v višini 50 tisoč evrov pa je občina lani prejela od Zveze društev generala Maistra iz Ljubljane. Na slovesnosti so nastopili združeni odrasli pevski zbori v Občini Ljutomer, Pihalni orkester Kulturnega društva Ivana Kaučiča Ljutomer in recitator Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Majda Horvat Fotografija Majda Horvat 2 datum: 01. 07. 2010 Pobudo za postavitev kipa je dalo Prleško društvo generala Rudolfa Maistra, ki ga vodi Milan Bolkovič, hkrati z njo pa se je v lokalni skupnosti porodila ideja za ureditev in poimenovanje spominskega parka v Ljutomeru. Veliko zaslugo za postavitev spomenika ima tudi prejšnji obrambni minister Karl Erjavec, ki je prišel na slovesnost, zahvalo za njegov prispevek mu je izrekla tudi slavnostna govornica. Slovesnost Občine Razkrižje Čistilna naprava zgrajena v rekordnem času Podelili občinska priznanja Na Gibini so pripravili slovesnost ob začetku uporabe kanalizacijskega sistema in čistilne naprave. Gradnja pri- marnega dela kanalizacije se je začela julija, čistilne naprave pa jeseni lanskega leta. Sekundarni del kanaliza- Fotografija Timotej Milanov Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: Rojstni dan naročnika v času od 1. 7. do 31. 7. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Čistilno napravo so z rezanjem traku v uporabo izročili župan Stanko Ivanušič, najstarejša občanka, 96-letna Agneza Modlic iz Koprive, predstavnik mlade generacije Nikola Novak z Gibine in strokovna sodelavka občinske uprave Monika Holc. Več fotografij na Pomurje.si. cijskega omrežja so začeli graditi že leta 2008, gradnja pa se bo nadaljevala še naslednji dve leti v najbolj odročnih predelih občine, v Koprivi in Šprincu. Da jim je v primerjavi s podobnimi projekti v drugih občinah čistilno napravo uspelo zgraditi v rekordnem času, je poudaril tudi župan Stanko Ivanušič. Celotna vrednost investicije (primarno omrežje s čistilno napravo in sekundarni del kanalizacije) znaša štiri milijone evrov, od tega je tri milijone evrov evropskih sredstev. Samo čistilna naprava je vredna milijon evrov. Čistilna naprava (oprema v njej je nemške izdelave) je namenjena za 2050 enot. Pred slovesnostjo so na svečani seji občinskega sveta ob občinskem prazniku podelili občinska priznanja, ki sta jih letos prejela Blaž Zanjkovič za večletno uspešno delo v kulturi in družina Ferlin za večletno uspešno delo v rejništvu. Priznanje župana pa je prejel Aleš Levačič za izjemne dosežke na mednarodnem glasbenem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu. T. M. BARVA CMYK vroče www.vestnik.si | e: [email protected] datum: 01. 06. 2010 VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | 3 Škofija Murska Sobota vs. škofija Sombotel Lendavski svetniki o zmanjšanju članov občinskega sveta Evangelijska pravičnost na obeh straneh meje Po kostanj v žerjavico sedaj LDS Anton Balažek s predlogom za manj svetnikov ni uspel - Lendavska občina naj ostane ena volilna enota Dr. Peter Štumpf, soboški škof Štumpf je poudaril, da je pred to spremembo seznanil vse pristojne v župniji s predvideno spremembo. Zagotovil je, da duhovna oskrba pripadnikov madžarske narodnosti ostaja na enaki ravni, kot so jo imeli. Tako v Lendavi ostajata dva duhovna pomočnika, ki obvladata madžarščino, hkrati pa bo vlogo duhovnega pomočnika opravljal vikar Franc Režonja. Novi župnik Martin Dolamič, ki prihaja v Lendavo, pa je pripravljen opraviti tečaje madžarščine, če bi mu tu pomagala sosednja sombotelska škofija. Ob tem škof poudarja, da se ob sedanjem politiziranju predvidene spremembe zanemarja ali celo pozablja, da je slovenska Cerkev sama skrbela za izobrazbo in obvla- Tomislav Šantak, aktualni lendavski in morebitni soboški župnik, je posredno odprl razpravo o evangelijski pravičnosti za manjšine na obeh straneh meje, predvsem pa za porabske Slovence. dovanje jezika narodnosti duhovnikov, ki delujejo na narodnostnem območju. Za visoko raven in pripravo za delo na narodnostno mešanem območju je skrbel mariborski pomožni škof dr. Smej. Medtem, kot poudarja, tega za Porabje ni mogoče trditi, saj so bile do prihoda sedanjega župnika velike težave že s tem, da je pokojni Camplin lahko nemoteno maševal. Hkrati je bila pristojnim cerkvenim oblastem v sosednji državi posredovana prošnja, da priskočijo na pomoč s »posojo kaplana« za vsaj dve leti. Dr. Štumpf se zaveda, da vsaka poteza v tem okolju dobi politično konotacijo. Moti pa ga, da narodnostni politiki niso našli časa za srečanje, ampak so se odzvali s protesti. Delno bi v ta kontekst lahko dali takojšnji odziv v Porabju, ko je bil sedanji župnik z dekretom premeščen v eno od župnij blizu Sombotela. Tu je sicer težko oceniti, ali je šlo za »povračilni ukrep« ali pa je bila to izpolnitev želje porabskega župnika izpred let, da konča doktorski študij in se posveti akademski karieri, v katero je že zdaj delno vpet. Škof dr. Štumpf se je na to potezo odzval s pismom in prosil za pojasnilo, ki pa so ga prej dobili ključni narodnostni politiki v Lendavi kot on. Ob tem se je odzval s še enim pismom in hkrati prosil za možnost, da upravljanje seniške župnije prevzame soboška škofija. To pomeni, da bi Porabci dobili duhovnika iz soboške škofije, ki bi se ukvarjal s celotno duhovno oskrbo. Ob tem je škofa sosednje škofije opozoril na evangelijsko pravičnost, ki vsakemu verujočemu omogoča, da izraža vero v svojem jeziku. Zdaj so se zadeve nekoliko umirile in v začetku avgusta bo verjetno prišlo do srečanja obeh škofov, da razrešita nastali problem. Tako kot novi župnik v Lendavi, ki se bo učil madžarščino, je pripravljenost novega župnika na Seniku, da se uči slovenščino. Čeprav je tudi res, da sta se na škofiji v Sombotelu v torek mudila najvišja predstavnika narodne skupnosti Jožef Kocon in Laszlo Göncz, ki pa sta končno našla čas za obisk soboške škofije, kjer jima je bilo predstavljeno vse zgoraj zapisano in tudi povedano, da bo soboška škofija v tem za porabski del slovenstva prelomnem obdobju vztrajala pri evangelijski pravičnosti in ohranjanju nacionalne samobitnosti tako za madžarsko manjšino pri nas kot za porabske Slovence v sosednji državi. J. V. Lendavski občinski svet se je včeraj popoldne sestal na izredni seji, svetniki pa so si v roke vzeli žerjavico. Če so jo pogasili, bo to pomenilo, da bodo volivci na jesenskih lokalnih volitvah za člane občinskega sveta volili ne več 23, ampak 19 članov, od tega dva predstavnika madžarske narodne skupnosti in enega romske skupnosti. V povezavi s ključno statutarno spremembo so na izredni seji odločali tudi o spremembi tistih členov odloka o določitvi volilnih enot, ki določajo število voljenih v občinski svet. Čeprav v času priprave članka o odločitvi še ne moremo poročati, bo ta vsekakor zanimiva, saj je predlog dal član občinskega sveta iz vrst LDS Jožef Gerenčer. Župan Anton Balažek je namreč zmanjšanje števila občinskih svetnikov predlagal na majski seji, vendar z njim pogrnil, in to kljub predhodnemu političnemu usklajevanju in zagotovilu strank, da bodo svetniki predlog podprli. Sam je predlagal osemnajst članov občinskega sveta. Prav tako so svetniki decembra lani zavrnili vse možnosti, ki jih je predstavil župan za spremembo volilnih enot. Zagovarjal je namreč stališče, da bi s spremembami dobila svoje predstavnike v občinskem svetu tudi manjša naselja. Včerajšnji predlog sprememb odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta povečanja števila volilnih enot ni vseboval. Tako naj bi ostalo območje Občine Lendava ena volilna enota, v kateri se po proporcionalnem sistemu voli 16 članov občinskega sveta ter po večinskem dva predstavnika madžarske narodne skupnosti in enega romske skupnosti. M. H. Na izredni seji so odločali tudi o spremembi tistih členov odloka o določitvi volilnih enot, ki določajo število voljenih v občinski svet. Poslanska skupina SDS v Pomurju Obisk v znamenju prihajajočih lokalnih volitev V dvajsetih občinah znani kandidati SDS Poslanska skupina SDS je obiskala Pomurje z namenom, da spozna izzive in morebitne težave, s katerimi se regija srečuje, in se pri tem sreča s številnimi župani in gospodarstveniki. Kljub omenjenemu namenu obiska pa je za pomursko javnost gotovo najzanimivejši dogodek potekal ob robu obiska, in sicer kolegij Pomurske regijske koordinacije SDS, kjer so člani z vodstvom SDS izoblikovali okvirni seznam kandidatov za župane na lokalnih volitvah 2010. Poleg že znanega kandidata za župana Mestne občine Murska Sobota Roberta Celca je sedaj znano, da bodo na lokalnih volitvah barve SDS branili Drago Vogrinčič (Cankova), David Roškar (Gornja Rad- gona), Robert Jelen (Križevci), Alojz Glavač (Moravske Toplice), Jože Toplak (Radenci), Slavko Mihalič (Sv. Jurij), Slavko Režonja (Turnišče), Silvo Šarkanj (Grad) in Štefan Benčec (Hodoš). Stranka bo v nekaterih občinah podprla tudi neodvisne oz. kandidate drugih strank, in sicer Jožefa Horvata (Črenšovci), Štefana Korena (Dobrovnik), Jožefa Škaliča (Kuzma), Antona Balažeka (Lendava), Ludvika Novaka (Puconci), Edvarda Mihaliča (Rogašovci), Aleksandra Abrahama (Šalovci), Darinko Bodanec (Tišina), Damijana Jaklina (Velika Polana), Stanka Gregoreca (Kobilje) in Štefana Benčeca (Hodoš). T. M. Fotografija Timotej Milanov Fotografija Natalija Juhnov Kdo bo skrbel za duhovno oskrbo Porabcev po odhodu Merklija Soboška škofija je po ustanovitvi krmarila brez večjih pretresov. Malo prahu so dvignile dve ali tri premestitve še med škofovanjem dr. Marijana Turnška. Bistveno bolj je odmeval konflikt nekdanjega soboškega župnika Martina Horvata in škofa Turnška, ki se je končal z umikom Horvata v celovško škofijo. Kljub vsemu je v tem primeru šlo za neko drugo zgodbo, kjer so Horvatovi zavezniki imenovanega pustili na cedilu. Očitno so letos na vidiku bistveno večje spremembe v škofiji, ki so že predmet ugibanj v javnosti. Toda kot pravi škof dr. Peter Štumpf, spremembe brez dvoma bodo in so v škofiji dogovorjene, vendar jih javno ne bo razgrnil, dokler vsi vpleteni ne bodo dobili v roke dekretov o premestitvah. K temu dodaja, da ne gre za revolucijo, ampak za povsem običajen proces. Premestitve duhovnikov iz župnije v župnijo so morebiti presenečenje, saj tega v Pomurju ljudje niso bili vajeni, toda kot poudarja škof, je sklep sinode, da naj bi duhovnik približno po desetih letih zamenjal župnijo. S tega vidika gre za običajen proces. Vse pa je povezano z njegovo oceno, kako doseči zastavljene cilje zlasti na področju pastorale, vere in ne nazadnje duhovnosti. Sam meni, da se je prostor znašel v globoki krizi, ki ni samo ekonomska. Izogiba se izrazu kriza vrednot. Po njegovem mnenju se je Pomurje oddaljilo od nekdanje povezanosti z jasno profilirano duhovno in posvetno intelektualno močjo. Danes pa naj bi ga ob malodušju zajel tudi egoizem oziroma škodoželjnost, kar po mnenju škofa ni dobro. Tu pa vidi vlogo Cerkve, ki mora in lahko popravi klimo med ljudmi. Ključna je vera, vendar je to treba razumeti širše, kot se pogosto razume. Po njegovem mnenju je čas, ko je treba storiti kaj več kot zgolj poudarjati solidarnost in pomoč z velikimi manifestacijami. Vse to je zahtevalo določene spremembe v škofiji. Prav tako bodo imenovani novi ožji sodelavci škofa razen vikarja. Mimogrede, v prostorih škofije na vratih pisarne duhovnika, odgovornega za pastoralo, ni več nobenega napisa. Kot je znano, je bil odgovoren za pastoralo dr. Karel Bedernjak. Edina sprememba, ki jo je bil škof pripravljen ta čas uradno komentirati in ki ima nekako mednarodne razsežnosti, je premestitev lendavskega župnika Šantaka v Mursko Soboto. Razloga sta po škofovih besedah dva. Prvi je ta, da je sedanji stolni župnik Kranjc izrazil željo po vrnitvi v Črenšovce, hkrati je zaradi zdravstvenih razlogov delo sedanjega župnika v Črenšovcih Grabarja oteženo. Vzporedno so pred stolno župnijo veliki izzivi, in sicer gradnja pastoralnega centra in vrtca ter notranja obnova stolne cerkve, kar je bilo za lendavskega župnika Šantaka, ki ima veliko tovrstnih izkušenj, velik izziv, ki ga je bil pripravljen sprejeti. S tem se je naenkrat odprlo vprašanje župnika z znanjem madžarščine predvsem znotraj narodnostne politične srenje, ki je začela to premestitev problematizirati. Škof stran 3 Kandidat SDS za soboškega župana mag. Robert Celec, predsednik SDS Janez Janša in vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. BARVA CMYK 4 gospodarstvo | Vestnik | 1. julija 2010 datum: 01. 07. 2010 VESTNIK stran 4 www.vestnik.si | e: [email protected] Mitja in Mihael Jakoša iz Doline, pionirja in promotorja obnovljivih virov energije na Goričkem Fanta, ki sta prekosila vse! Brata dokazujeta, da sta dejavnosti gozdarske storitve in obnovljivi viri energije lahko zelo donosni, če ste le dovolj spretni in delavni Kolektorji ne poznajo krize Danes … danes je Mitja sicer še vedno zaposlen skupaj z očetom kot dimnikar v Avstriji – zakaj ne bi, pravi, ko pa je delo, ki ga konča vsak dan do 11. ure, dobro plačano. Ker so ga že od nekdaj zanimali obnovljivi viri energije, se je začel ukvarjati tudi s tem – nekateri, ki danes veljajo za največje tovrstne mojstre v pokrajini, so prvo takšno peč videli prav pri njem. Malce mu je žal, da je »zamudil vlak«, a ker je dela veliko, se je odločil in pred dvema letoma prijavil popoldansko obrt in se tako začel ukvarjati tudi z montiranjem in servisom sončnih kolektorjev. Dela ima ogromno, tako da je moral zaposliti pomočnika, jeseni pa bo verjetno zaposlil še enega mladega delavca. »Kriza ni zmanjšala naročil. Jaz ne čutim krize, tudi ljudje plačujejo naložbe v ogrevanje v višini 15 ali 25 tisoč evrov. Saj to je en dober avto, kaj se bolj obrestuje? V veliko pomoč so tudi državne subvencije, kjer se četrtina sredstev povrne. Kdor malce razmišlja o spremembi načina ogrevanja, je zdaj res pravi čas, ker je vprašanje, kako dolgo bodo v Sloveniji še na voljo ta sredstva. Ne vem, ali vsi kmetje vedo, da lahko prejmejo povrnjenih 40 odstotkov sredstev za investicijo, če bodo 70 odstotkov energije porabili za svojo dejavnost. Ozaveščenost ljudi pri nas je v primerjavi s severnimi državami še zelo majhna.« 800 konjev za sekance Mihael pa je v zadnjih letih postal prav gotovo ena najbolj iskanih oseb na Goričkem, predvsem tam, kjer se govori in dela v gozdovih. V teh letih je nakupil gozdarske prikolice, vitle, kamion za prevoz sekancev, zaposlil ljudi. Redčijo in čistijo v gozdovih, kjer se prodaja hlodovina in ostanejo manjša drevesa in vejevje. Prav tako delajo veliko pri zasebnikih, kjer jim čistijo gozdove. Sekance prodajajo v Avstriji, nekaj pa jih imajo tudi za svoje potrebe. Mesečno naredijo dva tisoč kubičnih metrov ali za 20 kamionov Brata Jakoša in Biomasa oba sta se odločila za enak prepoznaven slogan, Mitja je star 29 let, Mihael pa 27. Se lahko kdo pri teh letih primerja z njima po delavnosti in uspešnosti? Fotografija Bernarda B. Peček Jakoševa fanta spremljamo sodelavci Vestnika že vrsto let. Najprej smo pisali o Mitju pred približno enajstimi leti, ko je izstopal kot dijak strojništva na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti, saj je prejel državno priznanje za inovacijo – peč. Doma se že vrsto desetletij ukvarjajo z rejo piščancev in inovacija, povezana s cenejšim ogrevanjem, jim je zelo koristila. Pred kratkim so jo obnovili, vgrajena bo tudi nova peč. Potem smo pred približno petimi leti pisali o Mihaelu, ko je začel z izposojenim strojem izdelovati lesne sekance. Takrat je še moral prepričevati in iskati lastnike gozdov, da so mu zaupali »čiščenje«. Zdaj ima dve posebni prikolici za prevoz sekancev in ogromno dela – pri pripravi surovin mu pomagajo trije madžarski delavci (ker menda domači niso hoteli sprejeti zaposlitve). Poleg tega pa opravljajo tudi zemeljska dela z bagrom. sekancev, saj prave konkurence glede kakovosti dela še vedno nimajo. Ta čas je Mihael Jakoša poln pričakovanj, kajti uspel je na razpisu za razvoj mikropodjetij in dobil polovico sredstev za nov specializirani stroj, ki mu ga prav ta čas izdelujejo po naročilu nekaj v Komtechu v Ljutomeru in nekaj v Avstriji. Vrednost celotne naložbe je 580 tisoč evrov brez davka. »To bo eden največjih mobilnih sekalnikov v Evropi z zmogljivostjo 800 konjskih moči oziroma 300 kubičnih metrov na uro, če bo masa vnaprej pripravljena,« nam ponosno pojasni Miha. Z novim strojem, ki bo končno njegova last, bo torej lahko predelal pet tisoč kubičnih metrov sekancev na mesec. Poleg tega bo lahko obdelal tudi debelejše kose. »Pri tem poslu je podobno kot s kombajni, uspešni so tisti, ki imajo velike moderne stroje, ki so prvi v svojem poslu,« je prepričan Mihael. Ljudje bi se pogosteje odločali za te naložbe, če ne bi bilo tako velike- ga davka npr. za peči ali surovine; bolj bi se morali znati tudi povezovati pri načrtovanju takih gradenj in obnov v strnjenih naseljih, saj so na primer dodatne ugodnosti za mini daljinska ogrevanja za več hiš in objektov in s kontejnersko kurilnico. Za takšne načrte, s katerimi bi privarčevali do 20 odstotkov energije, se dobi povrnjenih 60 odstotkov sredstev. Bernarda B. Peček Mura v stečaju Kdo v resnici propagira moravskotopliški turizem? Se pripravlja koncentracija delujočih podjetij? V turizmu ni »soliranja« Prodaja EHM-a in Unikata z zbiranjem ponudb Prejšnji teden je stečajni sodnik Franc Granfol izdal sklep o prodaji poslovnih deležev v Muri – Evropski hiši mode in Unikatu. Prodaja je napovedana z zbiranjem zavezujočih ponudb. Izhodiščna cena za Muro EHM je 121.733,00 evrov. Za Muro Unikat pa je cena 330.726,00 evrov. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 120 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v kovinskopredelovalni dejavnosti in storitvah. Najbolj iskani delavci v tem tednu: lesar – 21, strojni obdelovalec kovin – 15, ročni obdelovalec kovin – 10, šivilja – 10, elektrikar energetik – 5, monter ogrevalnih naprav – 5, pomožni delavec – 5, osnovnošolska izobrazba – 4, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike – 4, ekonomsko- komercialni tehnik – 3, kuhar – 3. Iščejo se tudi: doktor medicine – 2, prof. angleščine – 1, prof. nemščine – 1, univ. dipl. inž. kmetijstva – 1, univ. dipl. pravnik – 1, univ. dipl. socialni delavec – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Način prodaje sledi napovedim stečajnega upravitelja Branka Đorđeviča, da mu ni v interesu licitiranje delujočih družb, ampak predvsem iskanje lastnikov, ki bodo dovolj resni in izkušeni za nadaljevanje dejavnosti. Hkrati lahko to pomeni nastavek za dosego cilja podjetja Mura in partnerji oziroma direktorja družbe Bojana Starmana, ki je napovedal, da družba brez lastne prodaje in blagovnih znamk lahko zgolj životari in nima možnosti za razvoj. Skratka obstaja možnost, da bo »kupec« podjetje Mura in partnerji. Po nam dostopnih podatkih podjetje Mura Unikat posluje pozitivno, medtem ko ima Mura EHM, ki je tudi »upravljavec« Murinih blagovnih znamk, velike poslovne težave in izgubo. Kot možni kupci družb se omenjajo vodilni v teh podjetjih, čeprav je za Muro EHM to malo verjetno, saj se je njen direktor Ban že umaknil. Podobna so tudi ugibanja okrog Mure in partnerjev, ki pa za zdaj še ni na prodaj. Ob tem je zanimivo zgolj to, da vsi, ki se jih omenja kot morebitne kupce znotraj Mure, močno lobirajo in iščejo denar pri državi. Pomislite, pri državi – je to podjetnost? Vprašanje je zgolj retorično. To, da bi podjetje Mura in partnerji z nakupom vsaj Mure EHM lahko zaokrožilo poslovne funkcije, je dokaj realno, saj ima kapitalsko zaledje. Ne v ustvarjenem dobičku, ampak mu lahko pomaga Slovenska odškodninska družba, ki lahko izda garancijo Muri in partnerjem pri najemanju posojil. Teh garancij podjetje za zdaj še ni koristilo. J. V. Kjer je veliko babic, je kilavo dete – pravi pregovor Ali bo to držalo tudi za Moravske Toplice, kjer skrbijo za promocijo tako turistična podjetja kot tudi dve turistični pisarni? Turistično-informacijska pisarna v Moravskih Toplicah v stavbi sedeža občine se je v minulih letih dodobra uveljavila s svojo učinkovitostjo in obveščanjem. Pobratenje z Občino Biograd na moru in predstavitev pomurskega turizma v Beogradu v Srbiji in v Lukovcu v BIH odpirata vsem nove trge, so prepričani. Skupaj z Vivatom in Termami 3000 so sodelovali na številnih sejmih in promocijskih predstavitvah, so partner pri projektu Doživetje panonske gastronomije, skupaj s ponudniki pa so izdali Katalog gastronomije, Katalog namestitev v Moravskih Toplicah z okolico in novo publikacijo Selanska rotunda sv. Nikolaja in device Marije. Štirikrat letno izdajo zloženko Prireditve in dogodki, poslovalnica TIC-a pa deluje tudi pri rotundi v Selu. Pred tedni pa je svoje prostore in pisarno v središču Moravskih Toplic odprla tudi Pomurska turistična zveza, ki napoveduje tudi agencijsko dejavnost. Kdo bo torej v prihodnje glavni predstavnik in promotor moravskotopliškega turizma, kajti vidi se, da pravega sodelovanja med obema ustanovama ni. Janja Bürmen, sodelavka moravskotopliškega TIC-a, je povedala, da sodelujejo intenzivno z recepcijsko in animacijsko službo Term 3000 in Term Vivat, imajo pa tudi nekaj skupnih dejavnosti, kot je Poletje v Moravskih Toplicah, ko ob četrtkih, petkih in sobotah predsta- vljajo različne domače ponudnike, ob četrtkih so etnovečeri z romsko in drugo folkloro, ob sobotah pa otroška animacija. »Tudi z MO Murska Sobota sodelujemo izjemno dobro pri sejemski promociji na primer v Italiji in Bosni. Vedno predstavljamo Terme 3000, Terme Vivat in MO Murska Sobota, sodelujemo z Mojco Breščak iz razvojne agencije.« Glede sodelovanja s TICP je v. d. direktorja TIC Moravske Toplice Matejka Pajalić pojasnila, da je bilo sicer veliko povedanega o možnem in bodočem sodelovanju, vendar še vedno čakajo na konkretne predloge, prav tako čakajo na začetek delovanja agencije in na konkretne ponud- be skupnih promocijskih nastopov in prireditev. Pajalićeva je še poudarila: »TIC Moravske Toplice si želi povezovanja in sodelovanja z vsemi resnimi akterji v turizmu. Tudi v prihodnje zremo v to smer, ker se zavedamo, da samo s skupnimi močmi, cilji in aktivnostmi lahko pripomoremo k prepoznavnosti naše specifične in raznovrstne turistične ponudbe in s tem posredno tudi k učinkovitosti. Kriza se pozna tudi v turistični dejavnosti in prav zato so zelo pomembni sodelovanje ter povezovanje in ne soliranje, pa tudi razvoj novih turističnih produktov.« Bernarda B. Peček Matejka Pajalić je o sodelovanju ... ... z drugimi dejavniki promocije pomurskega turizma povedala: »S termami in tudi drugimi organizacijami na turističnem področju (LTO Prlekija Ljutomer, MO Murska Sobota) vedno bolj povezano in aktivno sodelujemo pri promociji turistične ponudbe regije na različnih dogodkih in sejmih, workshopih - prvič na sejmu v Beogradu, prav tako prvič na italijanskem trgu v Padovi, na avstrijskem trgu – Dunaj, Linz, Salzburg, Celovec – pa smo že stalnica. V tem letu smo v začetku maja prvič skupaj s Termami Vivat, Termami 3000 in Zdraviliščem Radenci sodelovali na sejmu v BIH v Lukovcu, kjer smo bili edini predstavniki iz Slovenije. Sodelovali smo tudi v njihovi nacionalni televizijski oddaji Turizam plus. Predvidoma do konca leta se pričakuje odprava vizumov za njihove državljane in s tem odprtje tega turističnega trga. Promocije in predstavitve na sejmih so pomembna aktivnost ne samo za Moravske Toplice, ampak za celotno regijo. Po odpravi vizumov za državljane Srbije sta se povečala obisk in prepoznavnost naših krajev pri njih. Za to leto se že dogovarjamo za še nekatere aktivnosti na teh starih/novih trgih. Sodelovali smo tudi pri izvedbi študijskih tur. Prav tako delujemo na hrvaškem trgu - Občina Moravske Toplice se je letos pobratila z Občino Biograd na moru (Hrvaška), kjer že pripravljamo nekatere projekte.« BARVA CMYK gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] V naravnem okolju Slovenskih goric Pri Mali Nedelji odprli hotel Bioterme Tretjino denarja za investicijo prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, tretjino podjetje Segrap, tretjina pa je bančnih posojil Pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah je podjetje Segrap včeraj slovesno odprlo vrata hotela s štirimi zvezdicami Bioterme, ki je vključen v okvir kompleksa že delujočega termalnega kopališča Bioterme Mala Nedelja. Hotel je odprl minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik skupaj z direktorjem podjetja Segrap Miranom Blagovičem in županom Občine Ljutomer Francem Juršo. Investicija je vredna enajst milijonov evrov, hotel pa ima 68 dvoposteljnih sob, med katerimi so nekatere večje, tako da lahko namestijo še dodatne postelje in gostijo skupaj okrog 150 gostov. Tretjino sredstev je vložilo podjetje Segrap, tretjino je prispevalo mi- datum: 01. 07. 2010 nistrstvo za gospodarstvo, tretjina pa je bančnih posojil. V hotelu sta še kongresna in vinska dvorana, v kletnih prostorih pa garaža. Ob zgradbi zidajo še dva bazena, ki bosta namenjena le hotelskim gostom. Vodja hotela je Jožica Rihtarič, odgovorna za trženje pa Rebeka Trop. Novih zaposlitev za potrebe hotela bo sedemnajst, tako da bo v Biotermah Mala Nedelja skupaj petdeset zaposlenih. Direktor podjetja Segrap iz Ljutomera, ki je lastnik kompleksa Bioterme Mala Nedelja, Miran Blagovič je ob otvoritvi poudaril, da je hotel pomemben prispevek in priložnost za razvoj turizma v Pomurju. Leži v edinstvenem naravnem okolju Slovenskih go- ric, vpet v okolje, in tudi sicer je grajen po načelih, ki ga uvrščajo med zelene hotele. Ob hotelu je na voljo 2000 m2 vodnih površin v devetih zunanjih in petih notranjih bazenih. Hotel bo poleg prenočitvenih zmogljivosti ponujal kakovostne in okolju prijazne medicinske, gostinske, sprostitvene in poslovne storitve. Že med gradnjo so upoštevali ekološke standarde – ekomarjetica. Energijo za delovanje hotela bodo ustvarjali s pomočjo sončnih elektrosistemov za centralno ogrevanje, hotel pa ogrevajo s termalno vodo. V prihodnje želijo tudi uradno priti na seznam zelenih hotelov, ki jih je v Evropi trenutno okrog sto. Jože Gabor VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | stran 5 5 Projekt Pomelaja proti socialni izključenosti Podeželje – moja priložnost Prepoznavanje priložnosti za bolj kakovostno življenje Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj, ki ima sedež na Sabolovi domačiji v Mali Polani, izvaja projekt Podeželje – moja priložnost, ki je sofinanciran iz virov Evropske unije in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Poteka v okviru evropskih aktivnosti ob letu boja proti revščini in socialni izključenosti, namenjen pa je osebam z nizkimi dohodki, predvsem dolgotrajno brezposelnim, med katerimi je precej žensk. Vodi ga direktorica Pomelaja Dragica Horvat, ki je povedala, da so ga začeli izvajati januarja letos in ga bodo sklenili konec leta, udeleženke in udeleženci pa so z različnih območij Prekmurja in Prlekije: »Z aktivnostmi skušajo ciljne skupine na podeželju animirati, da se vključijo v izobraževanje na področju rokodelstva in da znanje v izdelovanju domače obrti prenašajo drug na drugega. Med delavnicami je še izobraževanje v domači kulinariki in osnovah računalništva. V okviru projekta se posvečamo tudi individu- alnemu delu z udeleženci, predvsem z informacijsko-motivacijskimi aktivnostmi. Svetovalni kotiček je namenjen tako udeležencem programa kakor tudi drugim iz ciljne skupine. Z različnimi aktivnostmi si tako prizadevamo udeležencem omogočiti izhod iz socialne izključenosti in tudi finančne negotovosti, da bi tako lažje prepoznavali priložnosti v okolju za bolj kakovostno življenje. Problemu revščine in tudi prikrite revščine smo namreč vedno bolj priča tudi na našem podeželju.« Doslej so organizirali tri delavnice, na katerih je bilo petdeset udeležencev. Nedavno so se s svojimi izdelki ljudske obrti in drugimi aktivnostmi predstavili na prireditvi Naša Poljana, sodelovali pa so tudi na soboškem Bogračfestu in na drugih prireditvah. Julija bodo organizirali strokovno ekskurzijo z ogledi primerov dobrih praks, na kateri se bodo srečali z rokodelci iz okolice Litije. Jože Gabor Projekt in svoje aktivnosti so udeleženci in mentorji predstavili na več javnih prireditvah. Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Jože Gabor Hotel je bil grajen po ekoloških standardih in se tudi po ponudbi uvršča med zelene hotele. Križevci pri Ljutomeru Roto Občina se želi znebiti neresnega podjetnika Nova tovarna v vzhodni Makedoniji Od logističnega centra do bioplinarne in nazaj Vinica, izhod v Bolgarijo in Grčijo Minuli konec tedna so v Vinici, mestecu z deset tisoč prebivalci, na meji Makedonije z Bolgarijo in Grčijo, slovesno odprli nov obrat podjetja Roto iz Murske Sobote. Nov obrat se razprostira na 750 kvadratnih metrih pokritih in 9000 kvadratnih metrih površin na prostem, opremljen pa je z najsodobnejšimi stroji za predelavo plastičnih mas. V šestih oddelkih proizvodnje največji del predstavlja oddelek za proizvodnjo izdelkov po tehnologiji rotomoldinga in rotacijskega litja duroplastov. V drugem delu je oddelek za pripravo in reciklažo materiala ter prostor za skladiščenje orodij, surovin in končnih izdelkov. V bližnji prihodnosti bo podjetje Štefana Pavlinjeka ob tovarni zgradilo industrijsko prodajalno in razstavni prostor za svoje izdelke. V makedonski tovarni bodo tako izdelovali približno 200 različnih proizvodov, z njihovimi zbiralniki deževnice, biološkimi čistilnimi napravami, separatorji olj in jaški za kanalizacijo pa makedonski partner prodira tudi v bližnjo Grčijo, Bolgarijo, Izrael in na Kosovo. V tovarni že dela 30 domačinov, kar je za ta nerazviti del Makedonije izjemno pomemben razvojni in socialni dosežek. Makedonski projekt ponuja cenejšo delovno silo, zmanjševanje transportnih stroškov ter osvajanje novih, zanimivih tržišč. Štefan Pavlinjek je pohvalil sodelovanje makedonskih oblasti, tudi na sobotni otvoritvi so bili številni predstavniki makedonske politike in gospodarstva, med njimi namestnik predsednika makedonske vlade in slovenski veleposlanik v Makedoniji Brian Bergant. Nafta Lendava še brez potrjenega poslovnega poročila Nadzorniki terjajo dodatna pojasnila NS Nafte Lendava je drugič obravnaval poslovno poročilo za lani, vendar ga spet ni sprejel niti zavrnil. Po besedah predsednika Romana Ferenčaka so zahtevali dodatne dokumente in pojasnila, ki pa jih bo sedaj pripravil zunanji sodelavec. Nadzorniki bodo lansko poslovanje, ki ga je zaznamovala visoka izguba petrokemične dejavnosti, ponovno pretresali na naslednji seji. Nadzorni svet, ki je na seji opravil usklajevanje individualnih pogodb, pa se ni odzval na tiskovno konferenco KAS-a, na kateri je Bogomir Kovač med kršitvami pri imenovanju članov nadzornega sveta družb v državni lasti imenoval tudi Nafto Lendava. Izjava predsednika Kasa je Romana Ferenčaka presenetila, saj jo je izrekel nekdo, ki se s poslovanjem v gospodarskih družbah, razen teoretično, ni srečal. Prav tako ga je zmotilo, da je brez razlage Nafto Lendava postavil ob bok kršitvam in zapletom pri imenovanju članov v NLB in SŽ. Kot je dejal, ne razume tudi tega, da se je na za- tožni klopi znašel nekdo, ki je bil akreditiran za delo v nadzornem svetu Holdinga slovenskih elektrarn, potem pa na prošnjo sprejel delo v nadzornem svetu Nafte Lendava. Saj, če je bil primeren kandidat za tako velik sistem, zakaj potem po mnenju Kasa ne bi bil primeren za Nafto Lendava. Kdo je sporno imenovani član, Roman Ferenčak ni želel povedati, zatrdil pa je, da to ni bil on. Ob njem tako ostaneta le še Drago Petrović in Evgen Dervarič. M. H. Občina Križevci je pred tremi leti za 177.440 evrov prodala 1,68 hektarja veliko zemljišče v obrtni coni v Bučečovcih investitorju Petru Cvetku oz. podjetju Petty transport, d. o. o., iz Gornje Bistrice, ki se ukvarja s prevozniško dejavnostjo. V pogodbi je bila tudi klavzula, s katero se je kupec zavezal, da bo občini vrnil nepremičnino po enaki ceni brez revalorizacije. Ker se je 27. junija iztekel rok, do katerega bi moral investitor na tem mestu zgraditi logistični center, občina sedaj želi v skladu s pogodbo in sklepom občinskega sveta ponovno odkupiti zemljišče in za ta prostor najti boljšega investitorja. Na občini poudarjajo, da gre za elitno lokacijo v občini, ki leži neposredno ob priključku na avtocesto. Po besedah križevskega župana Branka Belca Cvetko v treh letih ni prišel na občino z nobenim projektom. »Zadnji teden pred iztekom roka je prišel z vlogo za plačilo komunalnega prispevka. Z ustno predstavitvijo in skico je povedal, da tukaj misli imeti parkirišče z nekim logističnim centrom. To pomeni dva zabojnika za pisarno, parkirišče, eno halo ali dve tudi v obliki šotora ... Tudi to bi lahko naredil, vendar je zamudil,« pravi Belec, ki poudarja, da projekt nima zadostne dodane vrednosti in predvideva zaposlitev samo dveh oseb. »Tukaj bomo najverjetneje spremenili lokacijski načrt in določili, kaj želimo imeti, in to ne bo kar koli. Gotovo bo imela prednost pro- izvodnja, ki zaposluje večje število ljudi.« Cvetko naj bi županu tudi dejal, da bo zadeva šla na sodišče, a Belec meni, da nima nobene podlage za kaj takega: »Zdaj mu je žal elitne lokacije in je noče dati iz rok, predlagal sem mu mirno rešitev brez tožb, časa, energije in denarja,« pravi Belec. Nasprotno Cvetko trdi, da je sodišče prvi omenil Belec, ki naj bi mu še »svetoval«, da si poišče dobrega odvetnika. Po besedah Petra Cvetka so prvotno hoteli tam narediti logistični center z mehaničnimi delavnicami, vulkanizerstvom, avtopralnico in skladišči, vendar naj bi jih nato pri njihovih namerah ustavila gospodarska kriza, zato so lansko jesen županu predstavili predlog, da bi na istem zemljišču zgradili bioplinsko elektrarno, kar pa je župan zavrnil. To Cvetka preseneča, saj naj bi po njegovih besedah nedaleč stran nekdo sedaj gradil ravno bioplinsko elektrarno. Zadnji projekt, ki ga je predstavil Belcu, po njegovih besedah za zdaj predvideva zgolj pisarniške prostore za potrebe podjetja. Glede triletnega roka Cvetko pravi, da sta bila z nekdanjim županom Tučičem dogovorjena za podaljšanje. »Parcela je na dobri lokaciji in vsekakor jo nameravamo obdržati,« pravi Cvetko, ki je za odločitev svetnikov izvedel od nas in ga preseneča, saj trdi, da že ves čas potekajo aktivnosti za začetek gradnje. Timotej Milanov BARVA CMYK lokalizirano | Vestnik | 1. julija 2010 pobirki paberki Resnična zgodba iz naših logov: stranka nam je zaupala, da je v eni od trgovin, ki v soboški obrtni coni prodaja predvsem poceni pohištvo, stanovanjsko in vrtno garnituro, naročila neki izdelek, ki je kljub oglaševalski akciji zmanjkal že naslednji dan. V trgovini so ji obljubili, da jo bodo poklicali takoj, ko dobijo ta izdelek. Minilo je že precej časa, stranka je pisala v trgovino in na sedež podjetja v Ljubljano, a odgovora in klica ni dobila. Zato se je odločila, da v tej trgovini ne bo nikoli več kupovala, čeprav je že prej v njej zapravila precej denarja. Sedaj so jo poklicali iz trgovine. Po treh mesecih. Nauk te resnične zgodbe ni »bolje pozno kot nikoli«, ampak bolje nikoli kot prepozno. Ko so prireditelji oz. organizatorji naših razstav videli, da bodo imeli ob odprtju razstave v Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni tudi »grillmojstra« oz. mojstra za žar, so začeli mrzlično kupovati sveže meso. Negotovost jih muči le pri količini kupljene pijače, saj so obiskovalci pri nas znani po tem, da se sramujejo vzeti več ponujenih okrepčil, medtem ko v Avstriji še umetniki izpraznijo steklenice piva v nekaj minutah. Potem ko so tudi pomurski nogometni sodniki videli, da so nekateri njihovi mednarodno priznani kolegi dovolili, da so jih novinarji ozvočili in opremili z mikrofoni, tako da je lahko vsakdo slišal, pod kakšno težo hitrih odločitev je glavni sodnik na vsaki tekmi, se zdaj bojijo dvigniti tudi telefonsko slušalko, saj se lahko zgodi, da jih posluša ves svet. Edino zadnjič je neki sodnik iz naših logov potožil, da so na svetovnem prvenstvu sodniki edini amaterji. Ni pa dodal tega, da so ti amaterji na evropskem prvenstvu v Avstriji in Švici leta 2008 dobili deset tisoč evrov za sojenje na eni sami tekmi, na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006 pa štirideset tisoč evrov. Ubogi amaterji so si tako lahko krepko popravili svoj »amaterski« status. Ali pomurski kinematografi životarijo? Ne mislimo finančno, ampak družbeno. Vsaj tako bi lahko sklepali po trenutnem dogajanju. Kino Gornja Radgona je od junija do avgusta tako ali tako zaprt, iz kina Ljutomer nismo dobili sporeda že od pamtiveka, tako da so se vsi začudili, da predstave sploh potekajo, kino StarMax Murska Sobota pa sedaj sledi ljutomerskim stopinjam. Odkar je namreč odšla na dopust Ksenija Arzenšek, programski vodja, se v njeni ekipi ni našel nihče, ki bi se spomnil, da je o terminih kinopredstav treba obvestiti tudi medije. Če si želijo več gledalcev, seveda. VESTNIK stran 6 www.vestnik.si | e: [email protected] Podružnična osnovna šola Dokležovje spet med dvema ognjema Dobrovnik Kanalizacija dobro sprejeta Otroci so naši! V beltinski občini se je ponovno pojavilo vprašanje, zakaj otroci iz dokležovske podružnične šole nadaljujejo šolanje v bakovski in ne v beltinski šoli Podružnične osnovne šole so lahko v nekem kraju pravo bogastvo – kulturno, vzgojno, socialno. Pomenijo lahko središče družabnega in kulturnega življenja, za otroke pa je šolanje v prvih štirih ali petih razredih pravzaprav nadstandardno šolanje. Razpravljati o njihovem nadaljnjem obstoju kljub vse manjšemu vpisu ne bi smelo biti vprašanje za nobeno občino, saj je šolsko ministrstvo junija sprejelo pobudo Društva učiteljev podružničnih šol (DUPŠ) za prilagoditev normativov in standardov za področje osnovne šole oziroma predlog za spremembo normativa za oblikovanje kombiniranega oddelka, če so vanj vključeni najmanj trije učenci Romi in spremembo merila za vključitev drugega strokovnega delavca v kombinirani oddelek, če so v oddelku najmanj trije romski učenci. Ministrstvo za šolstvo predvideva, da se bo Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole spreminjal in dopolnjeval za šolsko leto 2011/2012, zato so pobude DUPŠ vključili tudi v postopek priprave novega zakona, do takrat pa bo ministrstvo soglašalo z oblikovanjem kombiniranih oddelkov iz dveh razredov z največ 16 učenci, če so v oddelke vključeni najmanj trije romski učenci, in kombiniranih oddelkov iz treh in več razredov z največ osmimi učenci, če so v oddelek vključeni najmanj trije učenci. Prav tako imajo dovoljenje, da se v kombinirani prvi razred z romskimi učenci vključuje tudi drugi strokovni delavec. Vodja Podružnične osnovne šole v Dokležovju Metka Behek, ki je tudi predsednica Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije, je vesela zaradi te odločitve. Imeli so 15 učencev v kombinaciji, kar devet jih odide septembra v višje razrede na matično šolo – v OŠ Bakovce. Na srečo pa imajo prav toliko vpisa v prvi razred – kar pa v teh letih v vseh šolah ni tako samoumevno, saj so nekatere šole z izjemno majhnim vpisom, nekatere pa bodo morebiti kar brez prvega razreda. Ob tem pomanjkanju otrok se spet pojavljajo vprašanja, kaj se za lokalno skupnost bolj splača, kje še bolj varčevati. Tako se je pred kratkim tudi v Beltincih spet pojavilo vprašanje svetnika, zakaj učenci iz POŠ Dokležovje ne nadaljujejo šolanja v beltinski osnovni šoli, ampak v bakovski. Dokležovje spada namreč v Občino Bel- Več za izkoriščanje naravnih danosti in razvoj podjetništva tinci, zato je ta odgovorna skrbeti tudi za šolski objekt. Toda otroci potem nadaljujejo šolanje v OŠ Bakovci, ki spada v MO Murska Sobota. Metka Behek priznava, da so razmere res zapletene, toda starši so s sedanjim načinom šolanja zadovoljni in z njihove strani ni bilo nobenih pripomb ali zahtev. »Otroci so vsi naši, tukaj so doma, po končanem osnovnem šolanju pa se vsi »vrnejo« in nadaljujejo šolanje v različnih krajih,« je poudarila Behekova. Beltinska ravnateljica Marica Horvat je povedala, da so otroci iz POŠ Dokležovje sicer pri njih dobrodošli, a o tem ne odloča šola, ampak ustanoviteljica. Za zdaj še niso bili obveščeni o ničemer, niti ne vedo, da bi potekali intenzivnejši pogovori o tej temi. Tudi ravnateljica bakovske šole Vanda Sobočan še ni bila seznanjena ne s šolskega ministrstva ne iz beltinske ali soboške občine, da bi bil sprožen postopek glede spremembe lokacije nadaljevanja šolanja dokležovskih učencev. In če so učenci in starši zadovoljni, se res lahko vprašamo, koga in zakaj potem moti takšen utečeni in dober način izobraževanja in sodelovanja? Bernarda B. Peček 135 prebivalcev Dobrovnika si je vzelo čas za sodelovanje ter odgovorilo na tri anketna vprašanja. Našteli smo jim področja, zanimalo pa nas je, v katero izmed njih bi morala občina vlagati več. Vprašali smo jih tudi, ali so zadovoljni s potekom gradnje kanalizacije v njihovem kraju in ali občina ustrezno izkorišča svoje naravne danosti in potenciale. Več kot polovica vprašanih je prepričana, da bi občina morala vlagati več v gospodarstvo. Petina meni, da bi morala vlagati več v turizem, 17 odstotkov je mnenja, da bi morala vlagati več v razvoj posameznih krajev, ter po dva odstotka, da bi morala vlagati več v kulturo in šport. 44 odstotkov ni zadovoljnih s potekom gradnje kanalizacije, saj že predolgo traja, polovica sodelujočih pa je na kanalizacijo že priključena. Da občina ustrezno izkorišča svoje naravne danosti in potenciale, meni 40 odstotkov, 51 odstotkov vprašanih pa meni nasprotno. Sodelujočim se lepo zahvaljujemo. Na časopis Vestnik se lahko naročite tudi pri nas, v Klicnem studiu slepih. Dosegljivi smo na številki 04/51 16 404. Center za socialno Župnija Beltinci praznovala 250-letnico obstoja delo Gornja Radgona za E-Qalin Certifikat kakovosti za boljše delo in zaupanje ljudi Po prvem letu predstavili prve izboljšave - Smisel certifikata je večje zadovoljstvo Center za socialno delo Gornja Radgona je eden izmed sedmih centrov za socialno delo v Sloveniji, ki je vključen v izvedbo pilotnega projekta za večjo kakovost dela po modelu E-Qalin. Po prvem letu uvajanja modela so v Starem špitalu pripravili sklepno prireditev prve faze projekta, na kateri so predstavili delo samoocenjevalnih skupin in predlagane izboljšave. Za pridobitev certifikata je treba po modelu kakovosti delati tri leta, napredek in dosežene izboljšave pa preverijo zunanji presojevalci. Direktorica gornjeradgonskega Centra za socialno delo Marija Šauperl je povedala, da so se z vprašanjem kakovosti ukvarjali že dlje in zato vključitev v projekt zanje ni začetek uvajanja izboljšav, ampak priložnost, da s samoocenjevanjem pridejo do uvida in predlogov za izboljšave. Po modelu E-Qalin se ocenjujejo strukture in procesi ter zadovoljstvo uporabnikov storitev, zaposlenih in vodstva. »Certifikat ne prinese nobene koristi v smislu dobrin, ampak pomeni, da si prizadevamo za kakovost in da si pridobimo večje zaupanje uporabnikov naših storitev, kar je tudi naš cilj. Namen je torej dvigniti kakovost dela in si pridobiti zaupanje ljudi v naše delo,« je povedala Marija Šauperl ter napovedala, da bodo po modelu E-Qalin za večjo kakovost dela delali tudi po prejetju certifikata. M. H. Ste zadovoljni s potekom izgradnje kanalizacije v vašem kraju? N=135 Ne, že predolgo traja Ob jubileju župniji občinska plaketa Smo že priključeni Ne vem 7% 44% Slovesno mašo je daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf Osrednje versko praznovanje ob 250. obletnici ustanovitve samostojne beltinske župnije, prej so spadali pod pražupnijo Turnišče, se je začelo s tridnevnico in številnimi spremljajočimi dogodki. Verniki so se ob tem dogodku zbrali pred beltinsko cerkvijo, kjer je slovesnost vodil rojak, škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf. Zbrane je v imenu Župnije Beltinci nagovoril župnik Alojz Benkovič, ki je poudaril pomen letošnjega praznovanja. Na tem mestu je bilo leta 1919 ljudsko zborovanje, na katerem so se ljudje množično izrekli, da so Slovenci in da hočejo govoriti slovensko. Župnija Beltinci je bila ves čas gonilna sila verskega, kulturnega, vzgojno-varstvenega in družbenega življenja. V okviru župnijskega zavoda sv. Cirila in Metoda je septembra 2008 49% začela delovati Glasbena šola Beltinci. Župnija je vedno veliko pozornosti namenjala delu z mladimi. Ne glede na družbeno ureditev je bila na temelju krščanskih vrednot neposredno dejavna za obče dobro. Za pomoč občanom je veliko prispevala Župnijska karitas. Dom starejših Janka Škrabana je s svojo dejavnostjo prav tako velika pridobitev za lokalno skupnost. Ob praznovanju je župnija prejela plaketo Občine Beltinci, ki ji jo je podelil beltinski župan Milan Kerman. Med popoldanskim druženjem so potekala številna športna tekmovanja. Zbrana sredstva ob praznovanju bodo namenili za nakup kombija, ki ga nujno potrebujejo v Domu Janka Škrabana kot tudi glasbena šola in župnija. Jože Žerdin V katero izmed naštetih področij bi morala občina vlagati več? N=135 Razvoj posameznih krajev Kultura Turizem Šport Gospodarstvo Ne vem 4% 17% 55% 2% 20% 2% Ali občina ustrezno izkorišča svoje naravne danosti in potenciale? N=135 Ne Da Ne vem 9% 40% Fotografija Jože Žerdin 6 datum: 01. 07. 2010 Slovesno sveto mašo je vodil škof Peter Štumpf. 51% BARVA CMYK www.vestnik.si | e: [email protected] oglas datum: 01. 07. 2010 VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | stran 7 7 BARVA CMYK 8 (iz)brano | Vestnik | 1. julija 2010 barometer datum: 01. 07. 2010 VESTNIK stran 8 www.vestnik.si | e: [email protected] Nogometne stave Ko se trener ne veseli zadetka Vilijem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), je napovedal ustanovitev odvisne družbe v Prekmurju, ki bo v 100-odstotni lasti DEM in bo nosilec gradnje HE na Muri, malih hidroelektrarn, kakor tudi nosilec projekta geotermalne energije. Si bodo podredili vse energetske vire regije? Dušan Utroša iz Žižkov, višji enotovni podčastnik Slovenske vojske, je uspešno končal šolanje za najvišjo podčastniško izobrazbo v zvezi Nato. Eden od članov ekipe Nafte v predzadnjem kolu prve lige na tekmi s Hit Gorico, ki se je zaradi dvoma o regularnosti znašla pod drobnogledom Uefe, je spregovoril o ozadju tekme Po objavi članka Pod drobnogledom Uefe tudi Nafta nas je poiskal eden od članov lendavske ekipe – zaradi občutljivosti zadeve je razumljivo želel ostati neimenovan – na tekmi predzadnjega kola prve slovenske lige med Hit Gorico in Nafto, o regularnosti katere je podvomila Evropska nogometna zveza (Uefa). Nogometna zveza Slovenije je namreč od Uefe prejela obvestilo, da je bila na tekmi zaznana možnost škodljivih stavniških vzorcev. Uefa tekme glede na tveganost v zvezi s stavniškimi nepravilnostmi označuje zeleno, brez posebnosti, rumeno, zaznana možnost škodljivih stavniških vzorcev, in rdeče, velika verjetnost stavniških nepravilnosti. Tekma v Novi Gorici je bila označena z rumeno. Na dvoboju je Nafta potrebovala zmago, ki bi jo popeljala v evropsko tekmovanje. Srečanje se je končalo z zmago Gorice 3 : 1. Vse upe Lendavčanov je pokopal Milan Osterc z zadetkom iz enajstmetrovke v 90. minuti. »Naš obrambni igralec je storil popolnoma nepotreben prekršek v nenevarnem položaju. Nekateri na igrišču in ob njem so sodnikovo odločitev za kazenski strel sprejeli dobesedno z olajšanjem,« je zatrdil sogovornik, »kot da bi si želeli, da izgubimo z najmanj dvema zadetkoma razlike.« Dodal je, da je trener Nebojša Vučičević z nejevoljo sprejel zadetek lastnega moštva, ki je v 73. minuti izid znižalo na 2 : 1: »Ves čas je deloval izjemno napeto in to predvsem ob naših priložnostih.« »Tudi postavitev ekipe na terenu in priprava na tekmo sta bili nekako čudni, če vemo, da smo potrebovali zmago. Ne nazadnje sta v obrambi nastopila igralca, ki do takrat sploh nista igrala skupaj.« »Nekoliko neprepričljiva je bila tudi menjava, ko je v 76. minuti napadalca pri izidu 2 : 1 zamenjal vezni igralec.« Lendavčani so bili potem kljub porazu v Novi Gorici pred tekmo teoretično še v igri za evropsko ligo, a le ob idealnem razpletu. To je pomenilo zmago s Koprom in spodrsljaja Olimpije in Celja. A ta scenarij se ni uresničil. Koper je namreč slavil z 1 : 2. »Tekma je bila smešna, iz letala se je videlo, da nekaj ni bilo v redu,« med drugim po srečanju je/ni presenetil trener Vučičević. Po sezoni je zapustil Lendavo. »Najraje ne bi ničesar komentiral. Že večkrat je bilo v medijih zapisano o nameščanju tekem, vendar se do zdaj ni zgodilo še nič. Vedno se le nekaj govori in natolcuje, nikoli pa ni nobenih dokazov. V klubu bi bili zelo veseli, če bi lahko kdo, mislim tudi na državne organe, postregel s kakšnimi konkretnimi dejstvi. Seveda bomo ustrezno ukrepali, če se bo dokazalo, da so se rezultati kakor koli prirejali,« pa je celotno dogajanje in potezo Uefe v prvem prispevku pred štirinajstimi dnevi pokomentiral Mihael Dominko, direktor lendavskih nogometašev. V senci svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Afriki so se naši južni sosedje Hrvati s preiskavo lotili domnevno vpletenih v prirejanje nogometnih rezultatov in prevar pri stavah, pri čemer lovke segajo tudi na slovensko stran. Nedavna akcija s priprtjem enaindvajsetih oseb, med katerimi sta tudi nekdanji vratar Mure Dino Lalić in nekdanji lendavski branilec Admir Suljić, je nadaljevanje lanske jesenske akcije, ki sta jo začeli nemška policija in Evropska nogometna zveza. Za Uefo je bilo sumljivih več tekem slovenske nogometne lige v spomladanskem delu sezone 2008/09, med njimi tudi tekma med ptujsko Dravo in Nafto. Srečanje je bilo odigrano 11. aprila 2009, Drava pa je zmagala s 4 : 1. Ena od tekem Nafte se je sicer že znašla pod policijskim drobnogledom. Soboški kriminalisti so zaradi domnevnega izsiljevanja preiskovali tekmo z ljubljanskim Interblockom. Tekma je bila odigrana septembra 2008 v Ljubljani, domačini pa so zmagali s 3 : 1. Kriminalisti so zadevo končali s poročilom, saj po besedah tukajšnjega policijskega tiskovnega predstavnika Jožefa Prše niso »bili ugotovljeni elementi kaznivega dejanja«. Ponovimo: Preiskovalce v takih primerih čaka tež- Suljić z interno stavnico Po poročanju hrvaških medijev naj bi bila Dino Lalić in Admir Suljić prav v vrhu združbe, ki je menda za vsako prirejeno tekmo na Hrvaškem zaslužila med 150 in 300 tisoč evri. Kot še poročajo mediji naše južne sosede, je dvojica o tem, katere tekme so prirejene, obveščala kolege v Sloveniji, ki so potem stavili. Kot pa je povedal sogovornik, je imel Suljić v obdobju, ko je nastopal za lendavsko moštvo, v klubu nekakšno interno stavnico, kjer so stavili nogometaši in tudi drugi zainteresirani. Suljić je v sezoni 2005/06 za Nafto zbral pet nastopov: trikrat je začel srečanje, dvakrat pa vstopil kot menjava. Lalić je v sezoni 1996/97 na enajstih srečanjih branil za Muro, petkrat je sedel na rezervni klopi. ka naloga. Prirejanje rezultatov tekem je namreč mogoče dokazovati le s pričami, ki bi bile pripravljene spregovoriti. Tudi na www.pomurje.si. Andrej Bedek Silvestra Bezjak Krajnc, direktorica ZD Gornja Radgona Jožef Kocon se je močno angažiral ob napovedani zamenjavi župnika v lendavski župniji. Pomenljivo je to, da se je s soboškim škofom sestal na koncu, in to šele takrat, ko je zavrelo tudi v Porabju. Zaradi plač križani zdravniki Zdravnik se je sam odločil za svoj poklic, ni pa kriv za nezadovoljstvo pacientov Nadaljevanje s 1. strani Karel Pojbič, direktor Mlinopeka, je na dnevih pšenice napovedal izredno nizko pogajalsko izhodišče za odkupno ceno pšenice. To je argumentiral z nizkimi cenami moke iz sosednjih držav. Ob tem pa je spregledal, da so v teh državah že zdaj odkupne cene žita višje, kot so jih pripravljeni priznati naši predelovalci. Jožef Ferencek s Kobilja je najbolj spoštovan vaščan te vasi v komuni za odvajanje od mamil. Veliko časa preživi med člani komune in jim pomaga ter jih uči določenih opravil. Hkrati pa člani komune ne pozabijo povedati, da jih tudi drugi krajani dobro sprejemajo. Vsi si želimo, da nam je zdravnik na razpolago štiriindvajset ur, in vsi želimo, da se nam tudi v času dežurstva popolnoma posveti in nas kakovostno obravnava. Toda ta zdravnik ima za seboj že osemurni delovnik in opravljenih najmanj štirideset pregledov. Četudi je morda od polnoči do druge ali tretje ure zjutraj, ko smo ga zbudili, spal, se mora v trenutku zbrati in opraviti svoje delo. Če smo ga zbudili zaradi manjše težave, bo delal pol ure, če zaradi večje, bo to ena ura. Če bo imel srečo, bo lahko za kratek čas zaspal, saj ga naslednji dan spet čaka polna čakalnica pacientov. Sama nisem pogosto dežurala, vendar mi kolegi, ki že zelo dolgo dežurajo, povedo, da so med dežurstvom zmeraj na trnih in da jim še zmeraj začne močneje razbijati srce, ko zazvoni telefon številka 112. Ves ta stres je tudi kriv, da je umrljivost med zdravniki največja. Je potem približno dvajset ali petindvajset evrov plačila na uro, odvisno od delovne dobe zdravnika, veliko? V našem zdravstvenem domu smo dobili v podpis pogodbo, v kateri je bila cena za eno uro pomožnega dela vredna dvaintrideset, cena za srednje zahtevno delo pa kar oseminpetdeset evrov. Ločiti tudi moramo dežurstvo v večjem mestu od dežurstva v malem zdravstvenem domu, kjer je obremenitev veliko večja, saj je zdravnik sam in nima nikogar, da bi ga vprašal za mnenje, ukrepati pa mora pogosto zelo hitro. Koliko zaslužijo direktorji zdravstvenih domov? Sama ne dežuram. Imam enaintrideset let delovne dobe, moja plača kot direktorice zdravstvenega doma s štiriindevetdesetimi zaposlenimi pa je za sedemsto evrov večja od plače specialista z deset let delovne dobe, ki ne dežura. Direktorji zdravstvenih domov, ki dežurajo, prav gotovo zaslužijo več, če pa bi imeli dovolj zdravnikov, potem bi manj dežurali in tudi zaslužek bi bil manjši. Koliko zdravnikov dežura v vašem zdravstvenem domu? Šest naših in pet zunanjih. Ko ni dopustov, naš zdravnik dežura približno enkrat na teden in v povprečju eno soboto ali nedeljo na mesec, s tem pa dosežejo v povprečju več kot petdeset dežurnih ur. Če nam ne bi pomagali zunanji zdravniki, bi bila obremenitev naših zdravnikov prevelika. Zdravniški sindikat Fides je pozval člane k umiku soglasij za dežurno delo. Kaj bi zavrnitev dežurnega dela pomenila za organizacijo dela v vašem zdravstvenem domu? Sindikat Fides je res pozval kolege k umiku soglasij za dežurstvo in pri svojih zahtevah tudi trdno vztraja. Bojijo se, da bi nas vlada spet rada pripeljala žejne čez vodo. Ob prevedbi plač je bilo namreč dogovorjeno, da naj bi leta 2012 dosegli plačilni razred, ki smo ga podpisali v pogodbi, sedaj pa se to vedno bolj oddaljuje. Umik soglasja k dežurstvu ob istem številu dežurnih ur ter predpostavki, da bodo soglasje umaknili vsi zdravniki, bi za nas pomenilo, da za dežurstvo več ne bi imeli zdravnika. Če soglasja ne bi umaknili vsi, bi eni delali redni delovni čas in drugi dežurali, a si tega, kako to izpeljati, ne predstavljam. V vsakem primeru bi z zavrnitvijo dežurnega dela zelo težko zagotavljali štiriindvajseturno zdravstveno varstvo. Zato upam, da do tega ne bo prišlo, in menim, da bi obe strani morali malo popustiti in probleme reševati s pogovori in pogajanji, ne pa s tako drastičnimi ukrepi. Žal se moramo zavedati, da nas je recesija močno prizadela in jo bomo tež- ko preživeli, če bo vsak vlekel na svoj konec. Močno upam, da se bo izpolnil rek, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Ali v sporu med sindikatom zdravnikov in vlado lahko kateri od obeh strani ali morda obema pripišete, da imata pred očmi tudi položaj osnovnega zdravstva ali celo probleme podeželskih zdravstvenih domov? V sporu med Fidesom in vlado vidim bolj problem plač in neizpolnjenih obljub, je pa vlada oziroma ministrstvo za zdravje tisto, ki je popolnoma pozabilo na primarno zdravstvo. Obremenitev primarnega zdravstva je vse večja, saj mora nase prevzemati vse več preiskav, iz bolnišnic bolnike prej odpuščajo v domačo oskrbo, kar povečuje nego na domu, vedno več ljudi zboleva za rakom, vse več ljudi ima duševne probleme, ob vsem tem pa je zdravnikov na primarni ravni, predvsem v manjših mestih, vedno manj. Odgovornost in obremenitev zdravnika sta preveliki, da bi bilo delo v zdravstvenem domu zanimivo za mlade zdravnike. Ti raje ostanejo v večjih mestih ali bolnišnicah, kjer je tudi varnost dela večja. Na vsak način bi zdravnike na obrobju morali denarno stimulirati in tudi glavarina bi morala biti nižja. Vlada z letošnjo pogodbo tudi ni pokazala nobene pripravljenosti dodatno podpreti primarnega zdravstva. Drastično je zmanjšala ceno za sanitetni material in prevoze onkoloških bolnikov, bolnikov, ki potrebujejo dializo ali kontrole z reševalnimi vozili. Zmanjšala je tudi število zobnih tehnikov na zobozdravnika, zmanjšala je število diplomiranih sester v dispanzerju za žene, zmanjšala je celotno vsoto denarja za vsak tim za dva in pol odstotka. Vem, da tudi v zdravstvu moramo ravnati varčno in prav je tako, vendar so zahteve vse večje, preiskave vse dražje in pacienti vedno bolj zahtevni, denarja pa je vse manj. Kateri so po vašem trije največji problemi v osnovnem zdravstvu? Problem številka ena v zdravstvu je na vsak način pomanjkanje zdravnikov. Medicinska fakulteta v Mariboru bo to težko omilila, saj je že sedaj zelo veliko zdravnikov, ki imajo pogoje za upokojitev, pa se ne morejo upokojiti, saj bi to zelo otežilo delo v zdravstvenem zavodu. In tudi pot od diplomanta do specialista je zelo dolga. Problem vidim tudi v nejasni razdelitvi dela med primarno in sekundarno ravnijo. Pogosto se določene preiskave po nepotrebnem ponavljajo ali pa si pacienta podajamo med seboj in se prepiramo, kdo je dolžan kaj narediti. Nekaj korakov, da se to spremeni, je že narejenih, pri raznih kontrolnih preiskavah pa se še vedno zatakne. Premalo je tudi komuniciranja med zdravniki. Po mojem mnenju obstajajo tudi skupine, ki bi želele zdravstvene domove zapreti. Toda zdravstveni domovi se ne smejo zapreti, ampak bi se morala njihova vloga še okrepiti, kajti le tu se lahko zagotavlja zdravstvena oskrba za vse skupine prebivalstva, večja je možnost preventivnega dela. Večji problem pa je verjetno celotni zdravstveni sistem, ki je potreben reorganizacije, kar bodo žal morali občutiti tudi pacienti. Ne vem, ali še obstaja kje zdravstveni sistem, v katerem ima pacient ponujeno toliko storitev za tako malo denarja. Koliko se bodo težave zdravstva in konflikti med vlado in zdravniki reševali na plečih pacientov? Pred volitvami se verjetno na plečih pacientov ne bo še nič lomilo, nisem pa prepričana, ali bo tako ostalo tudi po volitvah. Majda Horvat BARVA CMYK 10 datum: 01. 07. 2010 kultura | Vestnik | 1. julija 2010 VESTNIK stran 10 www.vestnik.si | e: [email protected] Tomaž Pandur za EPK 2012 Znani gledališki režiser Tomaž Pandur je predsednik programskega sveta Maribor 2012 v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, ki se nezadržno bliža. Pred kratkim je poudaril, da želi dinamično komunicirati in ustvarjalno sodelovati z vsemi institucionalnimi in neinstitucionalnimi organizacijami. Programski svet je pod njegovim vodstvom takoj po konstitutivni seji začel intenzivne aktivnosti. Tako je Evropska prestolnica kulture že na petkov praznični dan dobila svoje programske smernice. Bi bili Lucija Ćirović? V Zdravilišču Radenci bodo od četrtka, 1., do nedelje, 4. julija, organizirali gledališko šolo s priljubljeno Fato oziroma igralko Lucijo Ćirović in z Boštjanom Štormanom. Gledališke delavnice bodo namenjene otrokom in odraslim. Sodelujoči se bodo seznanili z gledališčem ter si na zabaven in ustvarjalen način popestrili počitnice in dopust. Kdo ve, mogoče pa ste ravno vi bodoča igralska zvezda. Število prijav je omejeno, zato se hitro pozanimajte v zdravilišču. Kotizacija je sto evrov. Tecite v Maximus Do 10. julija je v Maximusu v M. Soboti fotografska razstava Jubilejni, 30. Maraton treh src. Njeni avtorji so člani Fotokluba M. Sobota Mišel Gašparič, Igor Horvat, Lado Klar, Dani Mauko, Milan Rojko, Doris Sapač in Sonja Vratarič. Vrhunec klasične glasbe na Soboških dnevih Ob dnevu državnosti odkrili kip dr. Janka Šlebingerja Filmski recital Anje Bukovec Utrdil slovensko bibliografijo Eden od vrhuncev koncertov klasične glasbe na tokratnih Soboških dnevih je bil prav gotovo nastop violinistke Anje Bukovec, ki jo je v polno zasedeni stolni cerkvi sv. Nikolaja spremljal pianist Simon Krečič. Anja Bukovec si je za nastop v Murski Soboti izbrala filmsko obarvan recital, saj je bila večina njenih skladb iz različnih filmov. Ob klavirski spremljavi Simona Krečiča je začela s skladbo Nigun iz violinskega koncerta Baal Shem, ki ga je skladatelj Ernest Bloch napisal leta 1923. Sledila je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova in Fritza Kreislerja, prvi blok rednega dela pa so sklenile Dvojka in Trojka Slovenca Milka Lazarja ter skladba Adios Nonino nepogrešljivega Astorja Piazzolle. Nato pa čisto filmske skladbe druga za drugo: Firelight iz istoimenskega filma avtorja Christopherja Gunninga, Pomladno hrepenenje iz filma Vesna (avtor Bojan Adamič, aranžma Jaka Pucihar), Tango iz filma Vrednote družine Addams (Vic Mizzy in Marc Shaiman), Devil's Dance iz Čarovnic iz Eastwicka (znani John Williams) in Hidalgo Suite iz filma Hidalgo (spet znani filmski skladatelj James Newton Howard, aranžma Gašper Jereb). Koncert se je ob stoječih ovacijah končal v dobri uri, saj se je izkazalo, da je Anja poleg filmov tudi velika ljubiteljica nogometa. Očividci namreč pravijo, da je po koncertu vneto spraševala o začetku nogometnega srečanja med Španijo in Čilom na svetovnem prvenstvu. Zares prava sodobna klasična glasbenica, ena od najbolj znanih in priznanih slovenskih violinistk, in to kljub temu, da je še zelo mlada (rojena leta 1978). Diplomirala je na Visoki šoli za glasbo v Kölnu pri profesorju Igorju Ozimu. Prejela je že več mednarodnih priznanj, zasedla tudi vrhove lestvic zabavne glasbe in sodelovala s takšnimi dirigentskimi mojstri, kot so Anton Nanut, Marko Letonja in George Pehlivanian. Simon Krečič je sicer dirigent Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Leta 2002 je končal študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Aciju Bertonclju, leta 2005 pa podiplomski študij na Visoki umetniški šoli v Bernu. Je dobitnik več slovenskih priznanj in nagrad. Leta 2008 se je z Anjo Bukovec vrnil s svetovne turneje, na kateri ju je pot vodila tudi v dvorane pomembnih svetovnih mest: Kaira, New Yorka, Washingtona, Lizbone, Madrida, Prage in Berlina. T. K. V Lipovcih poteka že 18. Izakova kolonija Desetina umetnikov ostaja do nedelje V Lipovcih že od nedelje poteka 18. mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci, tokrat seveda z letnico 2010. Letošnji program je še posebej bogat in pester za sodelujoče umetnike. To so tokrat: Rivka Kave iz Izraela, Vlasta Arzenšek Gottstein iz Kölna iz Nemčije, Veljko Toman iz Rakitne, Aleš Sedmak iz Kopra, Enver Kaljanac iz Velenja, Alenka Viceljo iz Portoroža, Zmago Kovač iz Kamnice, Nejč Slapar iz Kranja, Mirna Pavlovec iz Žabnice, Franc Golob iz Šempasa in Peter Vernik iz Maribora. Umetniki stanujejo po različnih domačijah, že takoj prvi dan pa so obiskali grob ustanovitelja kolonije Izaka Horvata. V nedeljo je bila v beltinskem gradu tudi otvoritev razstave del udeležencev 46. slikarske kolonije Izlake 2009. Seveda imajo umetniki na voljo tudi bolj sproščujoč program, kot so obisk kakšne turistične kmetije, degustacija vina ali pohod, ta petek, soboto in nedeljo pa jih čakajo še razstava fotografij v vaškem domu v Lipovcih, kjer bo tudi glasbeni večer, potem delavnica zdrave prehrane, priložnostna razstava nastalih del (v soboto ob 19. uri na domačiji Hoheger) in krajši kulturni program. Zaključek kolonije bo v nedeljo ob 14. uri. T. K. Več o tem znamenitem radgonskem rojaku, bibliotekarju, literarnem zgodovinarju in leksikografu so lahko obiskovalci izvedeli na strokovnem posvetu, ki je potekal v radgonskem Špitalu. Šlebinger je bil rojen leta 1876 v Ledineku pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. V teh krajih je obiskoval tudi osnovno šolo in nato mariborsko gimnazijo. Leta 1903 je na Dunaju diplomiral iz slavistike in germanistike. Med drugim je bil član SAZU-ja in odseka Slovenske matice, urednik Ljubljanskega zvona ter Splošne in narodne knjižnice, knjižni referent Ti- skovne zadruge, tajnik Družbe sv. Cirila in Metoda, odbornik Muzejskega društva in podpredsednik Vodnikove družbe. Uredil je tudi več knjig. Z Izidorjem Cankarjem je sestavil Seznam imen za slovenski biografski leksikon. Predvsem pa se je posvečal bibliografiji. Če je njegov tast Franc Simonič postavil temelje slovenske bibliografije, pa je to strokovno utrdil in vanjo vpeljal nove metode bibliografske obdelave prav Janko Šlebinger. Oba imata danes v radgonski Aleji velikih na Maistrovem trgu postavljen doprsni kip, kjer stoji še pet doprsnih kipov drugih pomembnih radgon- skih rojakov, Antona Trstenjaka, Petra Dajnka, Antona Krempla, Manka Golarja in Jožeta Veršiča, katerim je posvečena ob tej priložnosti predstavljena zloženka Znameniti Radgončani, ki jo je na slovesnosti predstavil profesor Franci Just. O Šlebingerju sta na osrednji proslavi spregovorila tudi gornjeradgonski župan Anton Kampuš, ki je predvsem omenil njegove »sledi« v kulturnem in družbenem življenju Radgončanov, ter Šlebingerjev vnuk Iztok Illich, ki je spregovoril tudi o šaljivi in človeški plati svojega deda. C. K. V Moščancih so peli in plesali domači in tuji folkloristi Letos spoznavali zamejske plese Že od leta 1999 Kulturno-turistično društvo Moščanci prireja folklorno prireditev z naslovom Peli in plesali so jih mati moja, s katero skušajo promovirati predvsem goričke plese in pesmi, na prireditvi pa vedno sodelujejo tudi gostje iz bližnje okolice in tujine. Letošnji festival je bil posvečen zamejskim Slovencem, zato so minulo soboto v goste povabili Slovensko tržaško folklorno skupino »Stu ledi«, folklorno skupino Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple iz Avstrije in folklorno skupino Zveze Slovencev na Madžarskem iz Sakalovec. Kot domačini pa so nastopili »mali« in »veliki« folkloristi KTD Moščanci ter pevska skupina Prekmurci s Tišine. Nastopajoči niso zgolj peli in plesali, ampak pokazali tudi nekaj šegavih navad svojega kraja ter na kratko predstavili tudi svojo dejavnost. Posebej zanimivi so bili opisi folklornih oblačil, ki so ključna za celovito predstavitev folklornega izročila S šaljivimi vložki so se predstavili gostje iz Avstrije. Fotografija Ciril Kosednar Anja Bukovec v stolni cerkvi sv. Nikolaja Potomci dr. Janka Šlebingerja ob doprsnem kipu svojega prednika. Avtor kipa je akademski kipar Metod Frlic, izdelal pa ga je še en akademski kipar Mirko Bratuša. Fotografija Ciril Kosednar Fotografija Tomo Köleš V Gornji Radgoni so praznovanje dneva državnosti združili s kulturno prireditvijo, ki je bila posvečena dr. Janku Šlebingerju nekega območja. Izvedeli smo lahko, da so pri večini skupin kreacije oblačil plod raziskav, temelječih na zgodovinskih virih, in povezane z določenim časovnim obdobjem, krajevnim stilom in družbe- nim namenom. Tako so bili na primer moščanski folkloristi oblečeni v oblačila iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko so se plesali svatovski plesi. C. K. BARVA CMYK datum: 01. 07. 2010 intervju www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | stran 11 11 Irena Kumer, predstojnica Zavoda za šolstvo, OE Murska Sobota … In če štirinajstletniku okolje ne sporoča, da je znanje vrednota, lahko razmišljamo tudi o tem, da je to eden Kaj lahko oziroma moramo narediti, da se bodo tako učenci kot tudi učitelji, starši in celotni šolski kolektiv od razlogov za slabši rezultat. bolj potrudili za rezultate ocenjevanja? Znanje mora postati vrednota V minulem šolskem letu smo veliko govorili in pisali o slabših rezultatih Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v pomurski regiji. Se kaj pripravlja na tem področju, obljubljena je pomoč? »Kaj pripravljata vlada in šolsko ministrstvo, ne morem reči, ker je to stvar nacionalne politike. Šolski minister, ki je obljubil, da se bo aktivno vključil v reševanje problema, je po mojih neuradnih podatkih povabil tri ravnatelje iz Pomurja na razgovor, da so se pogovarjali, kako je šola vpeta v NPZ, kakšne analize so naredili, kako ravnatelji vidijo rezultate šole. Na tem razgovoru je bil tudi naš direktor ZRŠ. Dejstvo je, da je na problem rezultatov NPZ treba gledati dovolj kompleksno, saj je to izjemno zahtevno področje, upoštevati je treba več vidikov. Tudi mi smo v tem šolskem letu namenili temu področju kar nekaj časa, najprej so bili naša ciljna skupina ravnatelji, ki morajo narediti izjemno kakovostno analizo rezultatov NPZ in vsaka šola zase načrtovati ukrepe. « Ali kdo preverja, nadzoruje, kako potekajo po šolah analize rezultatov in načrtovanje izboljšav? Včasih je videti, kot da so ti rezultati največja skrivnost. »Po zakonodaji je ravnatelj dolžan pripraviti poročilo o NPZ za svet zavoda. Vsaka šola je dolžna pripraviti samoevalvacijo in v okviru tega je tudi Fotografiji Nataša Juhnov P ritiski na ravnatelje na nepedagoškem področju so čedalje večji in nedopustni. Šola je v prvi vrsti vzgojna ustanova, ponekod opravlja tudi vlogo kulturnega vzgajanja. Biti ravnatelj danes ni enostavno – najti mora pravo mero sodelovanja s kolektivom, starši in lokalnim okoljem, skrbeti za materialne razmere in hkrati za posodabljanje učnega procesa. Irena Kumer, predstojnica enote Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, se vsega tega dobro zaveda, a kljub temu vztraja: uspešnost šole, da deluje, tako kot je treba, da je celostno dobra, je v prvi vrsti odvisno od ravnatelja, pa tudi od učiteljev. In pika. Vsaka šola je zgodba zase, odvisna od okolja, sestave učencev in njihovih staršev, zato se modeli dobrih šol ter dobrih ravnateljev in učiteljev ne morejo prenašati iz enega v drugo okolje. Zato pa je naloga ravnatelja, da dobro pozna lokalno okolje, da ima šola vizijo, ki je izraz želj staršev in učencev. Pa je znanje res na prvem mestu? Irena Kumer je odgovarjala na vprašanja tako, kot zna le ona – iz srca. Naj pridejo odgovori na začetku počitnic do srca učiteljev in predvsem ravnateljev. Irena Kumer, predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota poročilo o NPZ. Svet zavoda je organ upravljanja, ki lahko o tem razpravlja, sprejme priporočila, smernice. Mi jih načeloma ne sprašujemo o rezultatih. Če pa se hoče ravnatelj posebej o tem pogovarjati, ga sprejmemo. Ko so prihajali k nam na ugovore o dosežkih NPZ, so imeli že izračunano, kolikšen odstotek so dosegle šole – nekateri so bili zadovoljni z doseženim, drugi ne. Mislim pa, da šola nima nobenega razloga, da ne bi spregovorila o teh podatkih, kajti le tako lahko nekaj postori, pa če je pod republiškim povprečjem, na enaki ravni ali celo nad povprečjem. NPZ je vsa minula leta ena od vsebin vseh študijskih skupin učiteljev. Letos smo še posebej veliko pozornost namenili temu, kako ukrepati, če ni želenih rezultatov.« Se je kaj spremenilo, se pozna vaše delo? »Tudi šole delajo – imam podatke, da so nekatere dosegle izboljšanje. Vedno pa govorim, da je treba k temu pristopiti dovolj celostno, dolgoročno, da je treba skozi določen proces. Ne morete kar čez noč spremeniti zadev. Dejstvo je, da šola lahko stori za izboljšanje teh dosežkov le v enem delu, je pa še veliko stvari, na katere nima vpliva.« Tu verjetno mislite na socialno-ekonomski položaj družin, ki dokazano vpliva tudi na uspeh v šoli? »Eden izmed pomembnih dejavnikov je vsekakor socialno-ekonomski položaj (SEP) in to je raziskava, ki jo je opravil naš zavod, tudi potrdila. In če pomislimo, da se je SEP v tej pokrajini v minulem letu še poslabšal, si lahko predstavljamo, kaj to pomeni tudi v povezavi z NPZ. Vedeti pa moramo, ali je naše okolje dovolj motivirano za visoke dosežke, kakšna pričakovanja ima javnost do NPZ. Ali NPZ resnično vidimo v pravi vlogi? In če štirinajstletniku okolje ne sporoča, da je znanje vrednota, lahko razmišljamo tudi o tem, da je to eden od razlogov za slabši rezultat. Ravnatelji in učitelji so nam poročali, da v določenih lokalnih okoljih znanje ni vrednota.« Že skoraj dvajset let je tako usmerjena naša celotna družba: pomembno je imeti dobro plačano službo in denar. Kje naj vidijo otroci svoj cilj, svojo priložnost? «Vrednote se spreminjajo. Ne morem reči, da v celoti drži primerjava med šolo v Ljubljani in našo šolo, toda vse kaže na to, da znanje pri nas ni vrednota. Pred letom smo sklenili proces uvajanja vzgojnega načrta. V dveh letih so šole z učenci in starši iskale vrednote in svoje smeri razvoja, kaj hočejo biti in postati. A veste, da so samo na dveh od 38 pomurskih šol izpostavili znanje kot vrednoto!« Morebiti bi morali imeti tudi rajši svoje okolje, svoj dom, pokrajino? »Morebiti v zvezi s tem ne ravnamo prav. Ravnati bi morali tako, da bi s tem ravnanjem učili imeti rad. Ravnati z okoljem tako, da se nam ne bo maščevalo. Toda vse to so procesi. Jaz se vedno znova sprašujem, koliko smo pri vsem tem delu učinkoviti. Poudariti moram, da naše šole zelo veliko delajo, vključene so v mnoge projekte … … včasih preveč! »Tudi jaz poudarjam, da je ta projektomanija včasih zelo nevaren in dvorezen meč. Kolikšno število projektov na šolo? Zastaviti si je treba razvojne načrte ali program razvoja šole. Ravnatelj mora presoditi, kaj zmorejo in kaj je smiselno izvajati. Bo šola vključena v tri mednarodno in strokovno pomembne projekte ali še kaj? To je treba zelo dobro presoditi.« … V današnjem svetu je izjemno pomembno, da delujemo celostno. Da tudi pri otroku razvijemo celostne kompetence, ne le denimo digitalne … Kakšna je vaša ocena: imamo dobre učitelje; osnovnošolci imajo radi mlade, toda ti ne dobijo redne zaposlitve. Zakaj ni več fantov v pedagoškem poklicu? »Pred leti sem slišala, da se nekateri niso hoteli upokojiti, zdaj pa ne vem za kake podobne primere. Vsakemu rečem: veliko ste naredili, veliko ste delali, čas je, da greste. Tudi brez raziskav vemo, da imajo učenci radi mlade učitelje. To je normalno, da imamo radi mladost. Mislim, da so tudi v današnji družbi še vedno isti predsodki in da so zaradi tega nekateri poklici preveč feminizirani. Zato imamo več učiteljic in zdaj že tudi več ravnateljic. Težko odgovarjam, ali so dobri ali slabi. Ko nekdo konča izobraževanje, nimam pravice dvomiti o njegovi strokovnosti – mogoče kdaj zase. Kar pa zadeva profesionalna znanja, jih mladi človek nima in ne more imeti. Te izkušnje si pridobi skozi dolga leta; mislim, da je potrebnih vsaj deset let, da si učitelj pridobi osnovna znanja na primer o ocenjevanju, preverjanju, o pristopih, novih zadevah, ki jih uvajamo v šolstvu – o tem ne more izvedeti na fakulteti. Pa seveda, kako ravnati z učenci s posebnimi potrebami, z učenci z učnimi težavami, kako delovati kot razrednik. O vsem tem se lahko naučijo le v praksi, z dodatnim izobraževanjem, z delom. Imeti morajo visoka pričakovanja. Zato je dobro, da so mladi ljudje, da jih imajo učenci radi, da imajo tako dodatno motivacijo.« Toda ravno med temi, ki bi se morali kot mladi kaliti v dobre učitelje, je veliko zaposlenih za določen čas, ne vedo, ali bodo ostali na šoli ali ne, kje bodo delali drugo leto. »Ne vem, ali je kaj bolje na drugih področjih. Je pa res, da se tukaj dela z ljudmi. To je velika razlika. Še vedno menim, da je za ta poklic treba imeti veliko veliko več kot zgolj željo. Učiteljstvo je tudi poslanstvo, za ta poklic je treba imeti posebno nagnjenje. Na pedagoški, filozofski in drugih fakultetah, ki izobražujejo kadre za vzgojo in izobraževanje, bi morali že v prvem letniku iti skozi posebna sita in rešeta ter jih preverjati, koliko so primerni za ta poklic.« Fleksibilnost, avtonomija, uvajanje novosti – kaj nas čaka jeseni? »Kar zadeva strokovna priporočila, je treba še naprej iti v tej smeri, da šola vidi nekatere priložnosti s spremem- bo, da lahko spreminja organizacijo. Pa ne le to. Fleksibilnost pomeni metodično-didaktično uvajanje sprememb. Mi smo v tem šolskem letu izoblikovali mrežo Učenje učenja, ko se je 12 ravnateljev prostovoljno odločilo, da smo skupaj opazovali pouk in skupaj študijsko analizirali videno. Učili smo se opazovati učitelje in učence. Vključili smo tiste ravnatelje, ki so že uvajali fleksibilni predmetnik, kajti oni morajo znati opazovati, da imajo znanja in poskrbijo, da se učitelj lahko profesionalno razvija. Pomembno se mi zdi, da ima učitelj ob sebi nekoga, ki ga profesionalno spodbuja. Tudi mladi učitelji, o katerih sva govorili prej, če nimajo ob sebi nekoga, ki je njihov strokovni kritični prijatelj, ki jih usmerja, spodbuja v pravi smeri, se ne morejo dovolj dobro razvijati. Ravnateljeva vloga je izjemno pomembna. Pa tudi uvajanje tujih jezikov in druge naloge in projekti se razvijajo.« Pomurje, predvsem Prekmurje je s svojo pestrostjo res nekaj posebnega tudi na področju šolstva, se na primer zavedamo, kaj smo dosegli pri dvojezičnosti, izobraževanju Romov? »Moramo znati poudarjati kakovostne, dobre dosežke, da se ne vrtimo v začaranem krogu samopomilovanja, da poudarjamo to, kar imamo, ker imamo veliko, v čemer smo dobri. Ravno ti pritiski ali neodzivnost države, pritiski okolja, institucij, ki jim moramo zadostiti z zunanjimi dosežki, se dokazovati, da smo dobri in uspešni. Naša težava, naš problem je to, da se vrtimo v krogu samopomilovanja, ko si rečemo, saj nič ne moremo storiti, vse smo že storili. Ta fraza mene zelo muči in je ne želim ponavljati in govoriti o njej. Prav v dvojezičnosti in romski vzgoji vidim izziv in prednost. Tega nimajo nikjer drugje. Mi pa vedno potenciramo samo negativne zadeve. Po drugi strani pa govorimo enakosti, o različnosti in vprašaš se, kaj je kje narobe … Morebiti je krivo, da vsak preveč razmišlja le znotraj svoje občine, za sebe? »Zato govorim, da moraš imeti zunanji, celostni pogled. V današnjem svetu je izjemno pomembno, da delujemo celostno. Da tudi pri otroku razvijemo te celostne kompetence, ne le denimo digitalne, ampak vse glede na njegove sposobnosti.« Bernarda B. Peček Avgustovsko srečanje strokovnih delavcev osnovnih in srednjih šol S ciljem poglobiti kakovost vzgojno-izobraževalnega dela v šolah in izmenjati izkušnje med osnovnimi in srednjimi šolami bo enota Zavoda RS za šolstvo Murska Sobota 26. avgusta v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota pripravila strokovno srečanje. Po plenarnem zasedanju bo sočasno potekalo pet premišljevalnic (s primeri dobre prakse) o zanimivih in aktualnih temah: Fleksibilnost in medpredmetno povezovanje in načrtovanje – izziv za sodobno šolo 21. stoletja, Formativno spremljanje in preverjanje znanja – poglobljeni pristopi na področju preverjanja znanja, IKT v učnem procesu, Vključevanje učencev z učnimi težavami v dejavnosti vzgojno-izobraževalnega dela in Uvajanje sprememb v srednješolskih programih. BARVA CMYK 12 kmetijstvo | Vestnik | 1. julija 2010 datum: 01. 07. 2010 VESTNIK stran 12 www.vestnik.si | e: [email protected] Letošnja žetev se je v Pomurju že začela Odprta vrata vinskih kleti na Kobilju Odkupna cena pšenice še neznanka Glavnino ječmena so že pospravili, v začetku prihodnjega tedna začenjajo žeti pšenico Fotografija Jože Gabor Nadaljevanje s 1. strani Na hribu Sv. Martina je Društvo vinogradnikov Kobilje v soboto devetič organiziralo dan odprtih vrat vinskih kleti. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Janija Gašpariča in kobiljanskega župana Stanka Gregoreca je nastopil Mešani pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. Potem pa so se udeleženci odpravili na obhod osmih kleti, kjer so jim lastniki ob vinu ponudili še domače dobrote. Predsednik kobiljanskih vinogradnikov Jani Gašparič je povedal, da so se dneva odprtih vrat udeležili poleg gostov iz Slovenije še iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Organizirano so prišli iz Mihovljana na Hrvaškem in Lentija na Madžarskem, saj s tamkajšnjimi vinogradniki že več let dobro sodelujejo in so tudi že bili večkrat njihovi gostje na podobnih dogodkih. V kobiljanskem vinogradniškem društvu je osemdeset članov, ki pridelujejo kakovostna vina, kar dokazujejo tudi rezultati ocenjevanj, z vini pa so bili očitno zadovoljni tudi udeleženci dneva odprtih vrat, med katerimi je precej takih, ki se ga udeležujejo vsako leto. J. G. Ugodnemu vremenu ob jesenski setvi je pripisati, da so pomurski pridelovalci s krušnimi žiti zasejali vse načrtovane površine, vznik je bil dober, posevki so dobro prezimili in tam, kjer so dobro in pravočasno opravili vse agrotehnične ukrepe, pričakujejo tudi dober pridelek. Spravilo ječmena se bliža koncu, v Panvitini proizvodnji krme v Lipovcih, kjer med drugimi prevzemajo pridelek pomurskih pridelovalcev, so do včeraj v skladišča spravili okoli štiri tisoč ton ječmena, v naslednjih dneh pa naj bi ga prevzeli še kakšnih 500 ton. Tretjina je lastnega pridelka, druge količine so odkupili od kmetov. Cena ječmena pri njih je 95 evrov za tono, pogodbenim pridelovalcem, ki so v večini, pa dodajo še tri evre po toni. Še vedno pa ni znana odkupna cena pšenice. Pogajalska skupina pridelovalcev naj bi se z žitarji sestala v začetku prihodnjega tedna, vendar je malo verjetnosti, da bi se dogovorili za ceno, ki bo zadovoljiva za obe strani. Mlinar- ji pravijo, da bo cena odvisna od cene pšenice na budimpeški in dunajski borzi, sicer pa niti ne kažejo prevelikega zanimanja za nakup, saj imajo v skladiščih še precejšnje zaloge lanske pšenice. Tudi v Panvitini družbi, ki odkupuje krušno in krmno pšenico, o ceni prve ne govorijo, saj še iščejo kupca, ki mu bodo prodali prevzete količine, zato bo cena verjetno akontacijska. Kakšen dan pred odkupom pa bo znana odkupna cena krmne pšenice, ki jo bodo odkupovali za potrebe lastne mešalnice krmil. Ludvik Kovač Žetev ječmena se v Pomurju končuje, prvi snopi pšenice pa naj bi padli v začetku prihodnjega tedna. Boom efekt Fotografija Natalija Juhnov TM KI PROIZV NS O E V D SLO Letalska obramba pred točo? Boomt efek NESELEKTIVNI TRANSLOKACIJSKI HERBICID S SISTEMIČNIM DELOVANJEM Uporaba: • v vinogradih • v sadovnjakih • na strniščih • v gozdnih nasadih • na nekmetijskih površinah Za zatiranje enoletnega (semenskega) ozkolistnega in širokolistnega plevela zadostuje odmerek 2 - 3 L/ha. Pri zatiranju večletnega plevela priporočamo uporabo 3,5 - 9 L/ha, odvisno od vrste plevela. Pred uporabo preberite priloženo navodilo! Pinus TKI d.d. | Grajski trg 21 | 2327 Rače T / +386 (0)2 60 90 211 F / +386 (0)2 60 90 410 E / [email protected] | www.pinus-tki.si Bodo letala letela tudi pod oblake v Prekmurju? Letalski center Maribor zdaj brani le območje do Mure – Se bodo v letalsko obrambo vključile tudi občine na levem bregu? Mnogim je še ostala v spominu lanska katastrofalna toča, ki je sredi junija v pičlih nekaj minutah uničila ves trud kmetijcev. Po vsaki katastrofi se zastavlja vprašanje, kako se zoperstaviti takšnim vremenskim pojavom. Toča že od nekdaj uničuje sadove kmetovega dela, čigar tovarna je pod milim nebom in zato na milost in nemilost prepuščena delovanju narave. Človek si je vedno prizadeval, da bi se obvaroval pred vremenskimi ujmami in pri tem se je posluževal različnih prijemov. Zvonjenje pod oblake se je včasih pred nevihto slišalo iz vseh vaških zvonikov, pa tudi streljanje z možnarji. Zvok naj bi namreč razbijal oblake in s tem odpravljal tudi nevarnost pred točo. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo se pred točo skušali ubraniti z raketami, ki so v točonosne oblake ponesle srebrov jodid, ki je preprečeval nastajanje večjih kosov ledu, od vseh vrst obrambe pa je zdaj ostala le še letalska. Tovrstno obrambo imajo dobro razvito v sosednji Avstriji in Grčiji, deluje pa podobno kot raketna, le da oblake s srebrovim jodidom posipajo iz letal. Pri nas za letalsko obrambo skrbi Letalski center Maribor, ki pa zajema le območje severovzhodne Slovenije. Kot nam je povedal Darko Kralj, vodja projekta obrambe pred točo pri tem centru, z enim letalom branijo del severovzhodne Slovenije do Mure, medtem ko prekmurskih občin doslej niso branili. Za tovrstno obrambo imajo pripravljeno še eno letalo, vsem prekmurskim občinam so poslali predlog, da se vključijo v obrambo, vendar pravega odziva doslej ni bilo. Do začetka tega tedna so se na njihov predlog odzvale vse občine v lendavski upravni enoti, ki tovrstno obrambo podpirajo in so jo tudi pripravljene financirati, pozitiven odgovor so dobili tudi iz puconske občine, odzive preostalih prekmurskih občin še čakajo. V mariborskem letalskem centru letalsko obrambo pred točo opravljajo že četrt stoletja, saj so obmejno območje branili že takrat, ko je še delovala raketna obramba, zdaj pa branijo kmetijske površine na okoli 2.400 kvadratnih kilometrih. Če se bodo za obrambo odločile tudi prekmurske občine, bo branjeno območje obsegalo okoli štiri tisoč kvadratnih kilometrov, za kar nujno potrebujejo še eno letalo. To je po Kraljevih zagotovilih že pripravljeno, za njegovo usposobitev in za delo posadke pa bi potrebovali še 60.000 evrov. Obotavljanje, ki smo mu zdaj priča, gotovo ni dobro in le srečnim okoliščinam se je moč zahvaliti, da toča letos še ni povzročila večje škode. Kot nam je povedal Darko Kralj, jim je tudi kme- tijsko ministrstvo, ki delno sofinancira letalsko obrambo, odgovor poslalo šele pred dobrim tednom in tako so letalsko obrambo začeli šele sredi prejšnjega tedna. Ko smo v prekmurskih občinah povprašali, kakšno je njihovo stališče do letalske obrambe, ki jo je seveda treba sofinancirati, so nam v vseh zagotavljali, da jo podpirajo, nekoliko manj jasni pa so bili v odgovorih, zakaj se obotavljajo. Nekateri so mnenja, da bi bilo treba to vprašanje urediti na regijski ravni, v beltinski občini so pogodbo z Letalskim centrom Maribor zdaj že podpisali, podobno nam je zagotovil cankovski župan, soglasje občinskih svetov pa imajo tudi v večini preostalih občin. Le nekaj je občin, ki predloga letalskega centra še niso imele na dnevnem redu občinskega sveta. Mnenja o uspešnosti letalske obrambe so različna. Medtem ko v letalskem centru trdijo, da je tovrstna obramba vsaj delno učinkovita, meteorološka stroka trdi nasprotno. Tovrstno obrambo podpira tudi kmetijska stroka, ki posledice toče najbolj čuti. Nesporna je trditev, da so najučinkovitejša obramba zaščitne mreže, vendar so ekonomsko upravičene le za zaščito določenih kmetijskih pridelkov in plodov, večina pridelka pa bo še naprej nezaščitena. Ludvik Kovač BARVA CMYK datum: 01. 07. 2010 kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 1. julija 2010 | Vestnik | Z občnega zbora Pomurske mlekarske zadruge Uredba o valorizaciji katastrskega dohodka Za pridelovalce mleka najtežje doslej KD letos nižji za 36 odstotkov lave, zato v Pomurski mlekarski zadrugi iščejo različne rešitve, kako ublažiti nastale težave. Pomurska mlekarska zadruga, katere člani so tudi 15,8-odstotni lastniki Pomurskih mlekarn, že drugo leto opravlja vse dejavnosti v zvezi z odkupom mleka, ta pa pomeni tudi večino prihodkov zadruge. Lani so v zadrugi izgubili več kot cent pri ceni mleka zaradi nižje kakovo- Fotografija Ludvik Kovač Petrovo je že po tradiciji dan, ko se na občnem zboru zberejo predstavniki Pomurske mlekarske zadruge, pregledajo in ocenijo enoletno delo, opozorijo na težave, s katerimi se srečujejo, in začrtajo nadaljnje aktivnosti. Letošnji občni zbor je bil že 18. po vrsti, razmere, v kakršnih so zdaj pridelovalci mleka, pa so v vseh teh letih gotovo najtežje. Odkupne cene mleka ne pokrivajo stroškov pride- Na občnem zboru Pomurske mlekarske zadruge so najboljši pridelovalci mleka prejeli priznanja. sti, zato so higieni pri molži in ustrezni prehrani namenili posebno pozornost. Da bi znižali vhodne stroške pri rejcih goveda, zadruga skrbi za nakup reprodukcijskega materiala pod ugodnimi pogoji, svojim članom pa daje ugodna posojila za nakup plemenskih telic in krav molznic, hladilne opreme in molznih strojev ter druge opreme, ki je potrebna pri pridelavi mleka. Kljub vsemu pa jim količine mleka ni uspelo zadržati na ravni iz leta 2008, saj so ga od rejcev prevzeli za devet odstotkov manj. Na probleme v kmetijstvu in pri reji krav molznic rejci že dolgo opozarjajo, vendar vsa opozorila doslej niso zalegla. Tudi na tokratnem občnem zboru ni bilo tistih, ki so poklicani za spreminjanje razmer, zato so sklenili, da bodo pri svojih zahtevah v prihodnje odločnejši. Na občnem zboru so tudi letos podelili priznanja rejcem, ki so lani oddali največ mleka in dosegli najvišjo kakovost. Največ mleka je lani oddal Jože Puhan iz Bogojine, sledita mu Damjan Kuzma iz Skakovec in Marjan Perša iz Fikšinec, najvišjo kakovost so imeli Darko Gomboc iz Gerlinec, Roman Šinkec iz Košarovec in Marija Ivanič iz Filovec, za zbiralnice mleka pa so najbolje skrbeli Franc Ozvatič iz Vanče vasi, Slavica Kučan iz Križevec in Renata Šebök iz Domanjševec. Ludvik Kovač Pomurski lastniki gozdov spet pokazali svoje spretnosti Z motorno žago in gozdarsko prikolico Pomurska izbirna tekma za 12. državno tekmovanje lastnikov gozdov v spretnostih pri delu v gozdu tekmovalno, vendar varno Fotografija Štefan Kovač Pomurski lastniki gozdov so se pomerili v spretnostih pri podiranju in pri delu z gozdarsko nakladalno napravo. Minulo nedeljo so se pomurski lastniki gozdov že dvanajstič pomerili v znanju in spretnostih pri podiranju in obdelavi dreves ter v delu z gozdarsko nakladalno napravo. Tokrat je izbirno tekmovanje potekalo na Razkrižju, v organizaciji Občine Razkrižje in Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Murska Sobota. Ob pozornem spremljanju množice domačinov in drugih lastnikov gozdov, ki so bili navdušeni nad spretnostjo tekmovalcev, se je pomerilo 17 tekmovalcev z motorno žago in šest na nakladalni napravi. Seveda so vsi tekmovalci lastniki gozdov in se ne ukvarjajo poklicno z delom v gozdu. Kljub glavni želji organizatorjev, da promovirajo varno delo v gozdu, ni manjkalo tekmovalnega duha. Pri delu z motorno žago so se najbolje odre- zali Gregor Bec st., Gregor Bec ml., oba iz Grabšinec, ter Boštjan Fekonja iz Ivanjševec, ki je bil najuspešnejši tudi pri delu z gozdarsko nakladalno napravo. Vsi trije bodo zastopali Pomurje na 12. državnem tekmovanju lastnikov gozdov v spretnostih pri delu v gozdu, ki bo potekalo v nedeljo, 22. avgusta, na sejmu AGRA v G. Radgoni. Štefan Kovač stran 13 13 Nižji katastrski dohodek bo vplival tudi na določitev nekaterih obveznosti in pravic iz tega naslova Z uredbo o valorizaciji katastrskega dohodka in določitvi količnika za valorizacijo katastrskega dohodka je vlada za leto 2010 določila novo višino katastrskega dohodka. Analize so pokazale, da je za letos smiselno izvesti valorizacijo katastrskega dohodka z enotnim količnikom. Valorizacija katastrskega dohodka se lahko opravlja z enotnim količnikom za vse katastrske kulture ali z različnimi količniki za posamezne katastrske kulture. V skladu z zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka se valorizacija v posameznem letu lahko izvede, če se spremenijo cene kmetijskih in gozdarskih proizvodov ter cene reprodukcijskega materiala in storitev, mora pa se izvesti, če se zaradi istih razlogov katastrski dohodek za posamezno katastrsko kulturo na ravni Slovenije spremeni za najmanj tri odstotke. Analize so pokazale, da je za leto 2010 smiselno izvesti valorizacijo katastrskega dohodka z enotnim količnikom. Uredba določa za leto 2010 enoten valorizacijski količnik 0,64, kar pomeni, da se katastrski dohodek za letos pri vseh katastrskih kulturah in v vseh katastrskih okrajih v primerjavi z letom 2009 zniža za 36 odstotkov. Zaradi tega zmanjšanja bo za okoli 20 odstotkov manjši tudi obseg dohodnine od teh dohodkov. Nižji katastrski dohodek bo vplival tudi na zmanjšanje tega dela dohodka za druge namene, kot je določitev obveznosti za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, poznal pa se bo tudi pri določitvi različnih socialnih pravic na tej podlagi. L. Kovač vrtnarski utrinki Spomladanske pridelke nadomestimo z novimi poletnimi zasaditvami Julij je čas, ko nam rastline vračajo naš trud z dozorevanjem in obilnim pridelkom V zelenjavnem vrtu rdečijo paradižniki, debelijo se jajčevci, bučke, kumarice, na voljo so solate ter številne druge zelenjadnice, dišavnice in zelišča. Nekatere spomladi posejane vrtnine smo že pobrali in jih shranili. Pobrali smo solate, grah, bob, zgodnji krompir, redkvice itd. Zdaj je čas, da na prazna mesta v gredi posejemo ali zasadimo poletne oziroma jesenske vrtnine. Med vrtnine, ki jih sejemo poleti, spadajo radičevke (endivija, radič). Semena radičevk vzkalijo v ugodnih razmerah v temi ali na svetlobi v šestih do desetih dneh. Značilnost endivije in radiča je grenak okus, ki ga daje intybin. Obe vrsti sta odporni na nizke temperature. Endivijo sejemo od maja do začetka septembra, radič pa od maja do avgusta. Če smo endivijo in radič posejali že junija, je zdaj čas, da sadike presadimo. Sadike endivije sadimo na razdalji 30 x 30 cm. Gostota posevka je 7-16 rastlin/ m2. Posevke v času rasti redno zalivamo in jih dognojujemo z dušičnimi gnojili. Največje potrebe po vodi ima endivija med intenzivno rastjo, tik pred tehnološko zrelostjo. Poznamo več sort endivije, v glavnem pa ločimo dva tipa: eskariolke in mahovke. Nekatere sorte imajo dobro sposobnost samoobeljenja, kar pomeni, da se brez povezovanja listov sredina endivije obeli. Semenarske hiše ponujajo številne sorte, a so pri nas najbolj uveljavljene naslednje: eskariol rumena, ki je namenjena za spomladansko setev in ni primerna za skladiščenje, eskariol zelena, ki je primerna za prezimitev in skladiščenje, ter dečkova glava, ki je primerna za jesensko uporabo in tvori kompaktno rozeto. Sadike radiča presajamo od 30 do 50 dni po setvi, ko imajo sadike razvitih od šest do osem listov. Med sortami radiča ločimo sorte z rdeče in zeleno obarvanimi listi, glede na tip rastline Fotografija N. N. Zaradi nizkih odkupnih cen se je odkup mleka lani zmanjšal za devet odstotkov VESTNIK pa radič za siljenje (witloof, castel franco) ter glavnati radič (palla rossa, pan di zuchero). Pri gnojenju zelenjadnic bodimo pozorni na fiziološke bolezni in na pomanjkanja hranil, ki se kaže na listih ali plodovih. Pri plodovkah se fiziološke – prehrambene motnje pogosto kažejo v rjavenju in odmiranju apikalnega dela plodu (paprike, paradižnika), zato je smiselno foliarno dodajanje kalcija. Tudi zmerno in enakomerno zalivanje rastlin je v tem obdobju pomembno. Kumare bodo imele »pravilno« obliko le, če jih bomo ves čas rasti enakomerno in kontinuirano zalivali brez vmesnih sušnih faz. Le tako bodo imele lepo obliko, brez zožitev. Zalivanje in primerno gnojenje sta pogoj tudi za obilno rodnost melon in lubenic. Rdeče in belo zelje primerno zalivamo ter ne gnojimo z dušikom prekomerno, saj lahko drugače pride do pokanja glav. Posejemo belo repo, redkvico in pozno korenje. Belo – strniščno repo lahko sejemo kot nadomestni posevek za grahom ali krompirjem. Sejemo jo v tla, kjer je zadosti apna, te rastline pa so občutljive tudi na pomanjkanje bora, kar se kaže v rjavenju plodov. Med vročim poletjem si vzemimo tudi čas, da na vrtu posedimo in uživamo med bujnimi rastlinami ter ob okusno pripravljeni zelenjavi. M. V. BARVA CMYK 14 iz naših krajev | Vestnik | 1. julija 2010 datum: 01. 07. 2010 VESTNIK stran 14 www.vestnik.si | e: [email protected] Mladi veržejski folkloristi promovirajo prleške pesmi in plese doma in na tujem Združili lončarjenje, energetiko in jezikovne delavnice Sezono sklenili z gostovanjem v Nemčiji Tabor je zajemal različne aktivnosti Letos njihovo matično društvo KD Slavka Osterca Veržej praznuje 120-letnico Fotografija Ciril Kosednar Mednarodni lončarski tabor za osnovnošolce v Pečarovcih Petdnevnega mednarodnega tabora, ki sta ga za osnovnošolce organizirali Zotka in OŠ Puconci, se je letos udeležilo šestnajst otrok, večina domačih, ena učenka iz Žirov ter nekaj učencev iz Madžarske iz bližine Budimpešte. Vsebino tabora, ta je bil prejšnja leta namenjen izključno spoznavanju lončarstva, so letos razširili in vključili tudi jezikovne delavnice ter delavnice o obnovljivih virih energije, saj puconska šola kar precej časa namenja tej temi. Tabor pa je zajemal še različne športne in družabne aktivnosti ter oglede goričkih in porabskih krajev. Kljub temu pa je bila vodilna nit tabora še vedno lončarstvo, zato so se otroci in njihovi mentorji večino časa zadrževali na Turistični kmetiji Zelko Fotografija Danilo Ivančič Pod otroškimi prsti so najprej nastajali preprosti, pozneje pa tudi zahtevnejši lončarski izdelki. v Pečarovcih, kjer se lastnik Franc Zelko ukvarja z lončarstvom. Ta nam je tudi povedal, da so otroci tukaj spoznavali predvsem osnove lončarjenja. »Lepo je videti zadovoljstvo otrok, ko pod njihovimi prstki nastane lončarski izdelek. Ti so v začetku preprosti, kot so skodelice in pepelniki, pozneje pa pridejo na vrsto tudi manjši vrči, kjer je že treba poznati osnove,« pravi Zelko. Nuša in Tadeja iz puconske osnovne šole pa pravita, da je lončarjenje zahtevno, vendar zanimivo in prijetno delo. Sicer pa ju je poleg lončarjenja na tabor pritegnilo tudi druženje z vrstniki iz Madžarske, s katerimi sta se sporazumevali angleško, tako da sta se lahko ob tem učili tudi jezika. C. K. Takole so se člani FS Leščeček pred dnevi predstavili nemškemu občinstvu. Decembra 2006 so študentje in dijaki iz Veržeja in okoliških prleških krajev ustanovili folklorno skupino, ki danes šteje več kot trideset članov, njihov umetniški vodja pa je izkušena folkloristka Alenka Belec. Folklorna skupina Leščeček - ime je dobila po varuhu narcis - deluje pri Kulturnem društvu Slavka Osterca Veržej in se redno udeležuje območnih revij odraslih folklornih skupin, kjer je že dve leti zapored dobila najvišjo oceno. Lansko leto so ustanovili tudi Vokalno skupino Leščeček, ki jo vodi Mateja Rus. Člani folklorne skupine redno sodelujejo s strokovnjaki s področja folklore, kot so Mirko Ramovš, Vasja Samec, Adriana Gaberščik in dr. Bojan Knific. Pohvalijo se lahko tudi z novimi pražnjimi kostumi iz leta 1920, torej iz časa, ko je bil Veržej še zgodovinsko pomemben trg. Že od ustanovitve v novembru prirejajo tudi koncerte na določeno temo. Nastopajo na prireditvah v Prlekiji, Prekmurju, Štajerski in Gorenjski, sezono pa so skle- V Kuršincih vzorno uredili otok za odpadke nili z gostovanji v tujini; tako so maja nastopali na Dunaju, pred dnevi pa so se vrnili iz Nemčije, kjer so popestrili občinski praznik mesta Erlangen. Prvi dan so se udeležili skupnega plesnega večera s plesnim društvom »Erlanger Tanzhaus«, kjer so se lahko preizkusili v učenju frankovskih in drugih plesov. Naslednji dan pa so organizirali celovečerni program s plesom in glasbo ob spremljavi ansambla Zadnji moment. Kot dodatno ponudbo so pripravili stojnice za nemške obiskovalce, kjer so obiskovalci lahko izvedeli nekaj več o Sloveniji in Prlekiji ter poskusili prleške kulinarične dobrote. Kot že omenjeno, FS Leščeček deluje pri KD Slavka Osterca Veržej, ki ravno letos praznuje svojo 120-letnico. Kot pravi predsednica društva Damjana Ferenc, društvo ohranja tradicijo kulture v Veržeju vse od takrat, ko so se zavedni Slovenke in Slovenci na pobudo takratnega župnika Lovra Janžekoviča začeli zavedati vdora germanizacije, ki je prihajala iz ljuto- merskega sreza. Ustanovili so bralno društvo, h kateremu so se pozneje priključili še dramska skupina, pevski zbor in tamburaški orkester. Danes v društvu delujejo: moška vokalna skupina, mešani pevski zbor, starejša folklorna skupina, FS Leščeček, glasbena skupina Zadnji moment, priložnostno tudi dramska skupina, od marca letošnjega leta pa še tamburaška skupina. Društvo šteje čez sto članov, večina teh tudi aktivno sodeluje v posameznih sekcijah, ki nastopajo na prireditvah v Občini Veržej in zunaj njenih meja ter na Hrvaškem in nekajkrat v Nemčiji. So tudi prejemniki številnih nagrad in priznanj, med njimi zlate medalje Zveze kulturnih društev Slovenije ter priznanja Občine Veržej ob 110-letnici delovanja društva. Septembra bo društvo pripravilo prireditev, na kateri se bo prvič predstavila tamburaška skupina. Obletnico društva pa bodo proslavili oktobra, ko se bodo predstavile vse delujoče skupine društva. C. K. Navajeni smo, da se ljudje večkrat oglasijo v našem uredništvu, ko beseda nanese na smeti oz. odpadke, predvsem zaradi odmetavanja teh v potoke, gozdove, po travnikih, njivah in tudi okrog območij, kjer naj bi se zbiralo oz. ločevalo odpadke. Tokrat pa se nam je oglasila bralka Angelca Prša od Male Nedelje, ki je imela pohvalne besede glede ravnanja z odpadki. Urejen otok za ločevanje odpadkov na fotografiji je v Kuršincih, v Krajevni skupnosti Mala Nedelja. Poleg tega, da gre za lepo oblikovane in poslikane zabojnike, za kar je »odgovorno« ljutomersko komunalno podjetje, pa gre predvsem pohvala vaščanom Kuršinec, ki ne odmetavajo smeti okrog otoka, kakor je to navada drugod, ter so se še dodatno potrudili s posaditvijo rož v okolici otoka. C. K. »Kako ne bi imeli na dvorišču lipe in ne pili lipovega čaja, ko pa smo doma iz Lipe,« se je z nasmehom vprašal Franc Režonja. Šestinsedemdesetletnik je splezal na veliko košato lipovo drevo in na njem odžagal cvetočo vejo za Francko Zadravec, ki bo cvetje prijetnega medenega vonja posušila. Potem ga bo shranila v suhih, dobro zaprtih posodah, pripravljala čaje in druge napitke. B. Z. Fotografija Bojan Zadravec Fotografija Angelca Prša Pod lipljansko lipo sta obirala lipo BARVA CMYK datum: 01. 07. 2010 iz naših krajev www.vestnik.si | e: [email protected] 1. julija 2010 | Vestnik | Obudili sejemsko prireditev v Kapci 15 Radenci Člani Lovske družine Radenci so minulo soboto pri Lovskem domu v Boračevi praznovali 60 let delovanja ter razvili nov društveni prapor. LD Radenci je bila ustanovljena davnega leta 1950 z združitvijo lovskih družin Slatina Radenci in Hrastje-Mota. V 60-letnem obdobju se je v družino včlanilo 217 ljudi, kar je lepo razvidno iz zbornika, izdanega ob tem jubileju. Leta 1978 so se radenski lovci pobratili z lovci iz LD Tolmin in Ljubinj, kar je bil takrat edinstven primer v Sloveniji. Anton Holc, predsednik Zveze lovskih družin Prlekije, je pohvalil delo LD Radenci. Ob tej priložnosti so starešini jubilantov Antonu Šafariču izročili priznanje LZS za 60-letno delo pri varstvu narave in gojitve divjadi. D. M. KD Kapca že vrsto leto neguje in ohranja staro ljudsko obrt, šege, navade in običaje Fotografija Jože Žerdin Martinje Predstavil se je grajski pisar Stane Osolnik iz Kamnika. obiskovalce s kolesom, tako kot nekoč, prišel »mali ritar« Štefan Šimonka, ki je na hudomušen in šaljiv način v slovenskem in madžarskem jeziku nagovoril zbrane ter jih povabil, naj si ogledajo sejem. Sejemski program so obogatili s kulturnim programom, v katerem so nastopili pevci iz Madžarske, Žižkov in Gomilice ter pevski zbor in folkloristi iz Kapce. Jože Žerdin Sodelovanje vrtcev in podjetij Razstava stare kmetijske tehnike v Peskovcih je obojestranska bogatitev Na ogled postavili največ traktorjev Gugalnica za otroke s posebnimi potrebami Avto-moto klub starodobnih vozil Goričko je minuli konec tedna organiziral četrto mednarodno srečanje. Letos se je zbralo več kot šestdeset starodobnikov, predvsem avtomobilov, motornih koles in prikoličarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Udeleženci so se iz Martinja odpravili na krožno vožnjo po Goričkem, skozi Mačkovce, Kančevce in Andrejce do Sela na ogled rotunde. Pot jih je nato skozi Prosenjakovce vodila do Hodoša, kjer je bilo kosilo z družabnimi igrami. Krožno vožnjo so sklenili v Peskovcih, kjer so preživeli družaben večer z udeleženci srečanja stare kmetijske tehnike. C. K. Krog Pri lovskem domu revirja lovcev iz Kroga, ki spadajo k Lovski družini Murska Sobota, je pred dnevi potekala slovesnost, na kateri so se lovci z mašo spomnili svojih pokojnih kolegov. Lovskega praznika se je udeležilo veliko lovcev, njihovih žen ter vdov po članih LD Murska Sobota. Med lovce je prišla tudi Matilda Serec iz Satahovec, ki bo kmalu stara 101 leto. Njen pokojni mož Jožef je bil namreč več kot 40 let član omenjene družine. Ob tej priložnosti so Marjanu Štiblarju, vodji revirja v Krogu, podelili visoko lovsko priznanje, red za zasluge tretje stopnje. J. Ž Pozitiven odnos do vseh pomoči potrebnih Srečanje ljubiteljev starodobnikov Bakovci Lenart, kjer so lahko ustvarjali iz odpadnega materiala. Njihovi izdelki so krasili stojnico na slavnostnem dogodku. Na njihovi osrednji proslavi v Lenartu so Vrtcu Murska Sobota podarili tudi vrednostni bon za nakup stola, primernega za potrebe otrok z motnjami v razvoju. Pozitiven odnos do vseh pomoči potrebnih, posebno otrok in mladostnikov, ki ga ima vodstvo podjetja Saubermacher Slovenija, je vreden pohvale in posnemanja. Za to so še posebej hvaležni otroci, strokovni delavci vrtca pa bomo poskrbeli, da bodo najmlajši rasli v zavestne in odgovorne ljudi ob skrbi za okolje. H. D., M. B. Fotografija Ciril Kosednar »Otroci se ne rojevajo zato, da bi bili mi srečni. Naša radost naj bo, da se jim bo dobro godilo in bo njihovo življenje polno …« Ta misel nas je spremljala ob 20-letnici delovanja družbe Saubermacher Slovenija, ki se je bomo v Vrtcu Murska Sobota še velikokrat spomnili, saj so se vodilni v omenjenem podjetju odločili, da bodo svojo obletnico obogatili z donacijo tistim, ki se tega najbolj veselijo, torej otrokom. Tako so otrokom s posebnimi potrebami, ki so vključeni v razvojni oddelek v enoti Gozdiček Vrtca Murska Sobota, podarili gugalnico, namenjeno njihovim specifičnim potrebam. Med pripravami na praznovanje so otroke povabili v svojo poslovno enoto stran 15 zgodilo se je Kolo časa zavrteli nekaj desetletij nazaj Kulturno društvo Kapca je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kapca in Javnim skladom za kulturne dejavnosti Lendava minulo soboto pri vaškem domu v Kapci pripravilo projekt, s katerim so obudili nekdanji sejem v vasi. KD Kapca že vrsto leto neguje in ohranja staro ljudsko obrt, šege, navade in običaje, ki vse bolj tonejo v pozabo. Nekoč je bilo v Prekmurju veliko sejmarjev in obrtnikov, a so se sejemske pravice vse do današnjih dni ohranile le v Turnišču, kjer tradicijo negujejo tamkajšnji cehi že od leta 1770, ko je vasi sejemske pravice podelila cesarica Marija Terezija. Letošnji projekt je imel naslov »Idemo na sejem«. Na osrednji prireditvi pri vaškem domu se je zbralo veliko obiskovalcev, predvsem mladih, ki so si lahko ogledali ponudbo branjevk in drugih prodajalcev na sejmu. Potekale so tudi številne delavnice za najmlajše, prišel je grajski pisar Stane Osolnik iz Kamnika, ki je predstavil pisavo iz časa grofov in pisave menihov. Predstavili so se tudi: čevljar Štefan Čizmazija iz Turnišča, Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane in Čebelarsko društvo Kapca s čebeljimi izdelki. Med obiskovalce se je na sejmu pomešala tudi vedeževalka Ruža Horvat. Stanko Kapun iz Kmetijskogozdarskega zavoda Murska Sobota pa je spregovoril o tem, kako so čebelarili nekoč. Še preden se je sejemski vrvež v Kapci dobro začel, pa je med VESTNIK V Športno-rekreacijskem centru v Bakovcih je pred dnevi potekal že sedmi dan krajevne skupnosti in župnije Bakovci. Geslo tokratne prireditve je bilo »Bodimo ponosni na svoj kraj«. Praznovanje se je začelo s svečano mašo, ki jo je daroval rojak, duhovnik Robert Smodiš, ki živi in dela v Krškem. V nadaljevanju so program obogatili s proslavo in kulturnim programom, v katerem so med drugim sodelovali učenci Osnovne šole Bakovci ter gostje iz Kulturno-turističnega društva Moščanci. Zbrane je v imenu Krajevne skupnosti Bakovci nagovoril predsednik Andrej Šajnovič. Čestitkam k prazniku se je pridružil tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, ki je pohvalil delo krajevne skupnosti, predvsem njihovo skrb za komunalno urejenost največje krajevne skupnosti v Mestni občini Murska Sobota. J. Ž. Fotografija arhiv Vrtca Murska Sobota Eden najstarejših traktorjev na razstavišču v Peskovcih, svoboda iz leta 1937 Otroci so ustvarjali iz odpadnega materiala. Številni domači in tuji ljubitelji so minulo soboto na razstavišču ob vaškogasilskem domu v Peskovcih na Goričkem na ogled postavili svojo staro, a skrbno obnovljeno kmetijsko mehanizacijo. Največ je bilo traktorjev, tu in tam kakšna mlatilnica, star voz in še kakšen kos druge kmetijske opreme oz. mehanizacije se je znašel na razstavišču. Med njimi tudi primerki izpred druge svetovne vojne, kot je na primer traktor Svoboda iz leta 1937. Organizator srečanja, Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Oldtimer Abraham iz Peskovec, je za lastnike stare tehnike in obiskovalce pripravil tudi tekmovanje v različnih zabavnih igrah, pozno popoldne pa so se jim s svojimi starodobnimi vozili pridružili še udeleženci mednarodnega srečanja v Martinju, ki ga je pripravil Avto-moto klub starodobnih vozil Goričko. C. K. OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. BARVA CMYK 16 datum: 01. 07. 2010 družabna | Vestnik | 1. julija 2010 VESTNIK stran 16 www.vestnik.si | e: [email protected] Komentar tedna na Pomurje.si Nismo muha enodnevnica Kar »čez noč« je v veržejski zadrugi zrastel obsežen odprti hlev za teleta. Graditi so ga začeli šele v aprilu, v minulem tednu pa so vanj namestili 90 telet različnih starosti, okrog 100 pa jih bodo v teh dneh. Teleta v novem odprtem hlevu, ki ima tudi primerne izpuste, hitro pridobivajo na teži. Novi hlev te dni povezujejo z obsežnim gospodarskim poslopjem, katerega ima zadruga sedaj v najemu in ga bo kmalu odkupila. V tem poslopju bodo imeli večji obrat za pripravo krmil, ki jih bodo po širokem hodniku odvažali do korit. V kratkem bodo napeljali še vodovod. Zaposlene bodo plačevali po prirastku. Za zdaj bodo pitali le teleta tipa baby beef in to po popolnoma industrijskem sistemu. Pomurski Vestnik, 30. junija 1960 Uporabnik Romanm o proslavi ob dnevu državnosti na Stari Gori: »Zato me zanima, če Slana res verjame v blagoslov ceste, ker si je naročil župnika, ali gre za čisto pragmatično potezo za volivce.« Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Majda Horvat Tomaž Domicelj je nekdanjemu ministru za obrambo Karlu Erjavcu prišepnil, ostal sem predan, in pokazal na zelen šal in kravato z emblemom kratkega meča Karantanije, prekrižanega z oljčno vejico miru. Ob sejmu AGRA je Gornja Radgona znana tudi po Leopoldovem in Petrovem sejmu, zadnji je povezan z zavetnikom župnije Gornja Radgona – sv. Petrom. 29. junija tako vedno pripravijo Petrov sejem, ki je bil tudi letos dobro obiskan, mnogi prodajalci iz vse Slovenije in tudi iz tujine so ponujali najrazličnejše izdelke. Zanimivo pa je, da so bile najbolj iskane navadne sirkove metle, ki jih je kljub veliki ponudbi skoraj zmanjkalo. Fotografija Oste Bakal V soboto sta Športno društvo Dokonca iz Lendave in tamkajšnji Supermarket Tuš Kocet organizirala pohod po Lendavskih goricah. Začetek pohoda je bil pri Dvojezični osnovni šoli I, od koder so se podali do Novega Tomaža in kapelice sv. Trojice, kjer so si ogledali mumijo vojščaka Hadike. Povzpeli so se tudi do najvišje točke v Lendavskih goricah Piramide (327 metrov) in si ob poti ogledali še druge kulturne in naravne znamenitosti. Na poti so se ustavili še v vinotočih Kelenc in Cuk ter pohod sklenili z druženjem in živo glasbo. Vestnik in Murski val so obiskali udeleženci košarkarskega tabora, ki ga pripravlja ženski košarkarski klub Pomurje. Okrog 20 udeležencev, mladih košarkaric in košarkarjev, si je ogledalo radijska studia, predstavili smo jim delo novinarja in voditelja, tudi sami pa so se preizkusili v snemanju. Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Jože Gabor Pogumnega in inovativnega projekta so se na Soboških dnevih lotili člani Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača in domačega benda Cataclisma, ki so tako na istem koncertu pomešali zvrsti, kot sta gothic metal in zborovsko petje. Spet nov napredek v pomurski glasbi. Svetovno prvenstvo v nogometu 2010 Fotgrafija arhiv BTC Mi smo Murski val, za nas je zakon Aral. Vsi uporabljamo Castrol, na tekmah vedno damo gol. Nogomet nas navdušuje, z GMT-jem se zmaguje. Ob koncu velike nagradne igre Nakupujmo v BTC City Murska Sobota so podelili številne nagrade, prireditev pa je s svojim nastopom popestril Vili Resnik. Prav tako so s svojim obiskom obiskovalce, ki so se posladkali še z nogometno torto velikanko, razveselili trener NK Nafte Damir Rob, kapetan Aleš Čeh in mladi nogometaš Mitja Novinič, ki je podpisal triletno pogodbo z moštvom AC Milan. Dobitniki nagrad: nakupovanje v BTC Cityju M. Sobota v vrednosti 1000 € - Dejan Berden; Lendavska 23 B, 9000 Murska Sobota, nakupovanje v BTC Cityju M. Sobota v vrednosti 600 € Janez Stariha st., Vodnikova 6, 9250 Gornja Radgona, nakupovanje v BTC Cityju M. Sobota v vrednosti 300 € - Štefan Berden, Lipovci 50 n, 9231 Beltinci Vse kupce, ki bodo med svetovnim prvenstvom v nogometu v trgovinah GMT opravili nakup nad 20 EUR, čaka darilo. Pokrovitelja spremljanja svetovnega prvenstva v nogometu na Murskem valu in v Vestniku sta GMT in Castrol. BARVA CMYK datum: 01. 07. 2010 kronika www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | Rdeči petelin pri obrtniku v Veliki Polani stran 17 17 okc poroča Zagorelo prav med kosilom Hitrost ubija nedolžne V ponedeljek se je začel drugi del akcije Hitrost, počasneje je varneje. Policisti bodo med akcijo, ki bo potekala do 4. julija, poostreno nadzirali hitrost, predvsem najhujše prekoračitve hitrosti. Namen akcije Hitrost, počasneje je varneje je zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč zaradi hitrosti. Čeprav se je prometna varnost v letu 2009 zelo izboljšala, hitrost ostaja najpogostejši vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Povprečne hitrosti je po besedah policistov možno zmanjšati le z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti. S tem bi obvarovali marsikatero življenje ob morebitni prometni nesreči. Z akcijo se želi vplivati na zavest ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo sami. Ognjeni zublji so izbruhnili zaradi sesalnika – V zadnjih petih dnevih kar trije požari Fotografija Jure Zauneker Policisti in invalidi Ognjeni zublji so uničili skladišče izdelkov, ostrešje gospodarskega poslopja in avtomobil. Kruta usoda se je spet poigrala z življem v Pomurju. Prav takrat, ko je bila v ponedeljek nekaj po trinajsti uri obrtniška družina Laki iz Velike Polane, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, pri kosilu za kuhinjsko mizo, je izbruhnil požar v delavnici, kjer med drugim izdelujejo miniature kmečkega orodja. Poleg okrasnih predmetov, ki so večjih ali manjših razsežnosti in po katerih so znani daleč naokoli, Lakijevi izdelujejo tudi uporabne predmete. Rdeči petelin jim je uničil precej premoženja in tudi vloženega truda. »Ne vem, kaj naj vam povem. Sem brez besed. Bili smo v kuhinji, ko smo naenkrat zaslišali kričanje, da je pri nas ogenj. Kot vse kaže, je požar zakrivil sesalnik, s katerim smo pobirali odpadni les in žagovino. Bojim se, da bo škoda resnično velikanska,« je vidno pretresena dejala Marija Laki, ko si je na dvorišču še med gasilskim posredovanjem ogledovala razdejanje. »Prve ugotovitve kriminalistov Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Murska Sobota, ki so opravili ogled kraja požara in zbrali prva obvestila, kažejo, da je požar povzročila napaka na električni odzračevalni napravi oziroma sesalniku za žagovino,« je sporočil Jožef Prša, tiskovni predstavnik pomurske policije. Dodal je, da je po prvih ocenah okoli 30 tisoč evrov škode. »V požaru ni bil nihče telesno poškodovan,« je še pristavil. Kot pa je dejal Dušan Utroša, regijski gasilski poveljnik za Pomurje, je v intervenciji, v kateri je bil tudi sam udeležen, sodelovalo okoli 70 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Velika Polana, Žižki, Turnišče, Brezovica, Lendava, Črenšovci in Mala Polana. Kljub izjemnemu naporu, ki so ga v gašenje v soparnem popoldnevu vlagali gasilci, so ognjeni zublji uničili garažo, avtomobil, skladišče izdelkov in ostrešje večje delavnice. »Intervencija je trajala dve uri. Precej preglavic sta nam povzročila pločevinasta stre- šna kritina in otežen dostop za gasilska vozila. Kljub temu nam je uspelo preprečiti, da bi se požar razširil na stanovanjski del poslopja. Rešili smo tudi večino strojev,« je ves izmučen pojasnil Utroša. »Gasilci so s hitro in strokovno intervencijo požar pogasili in preprečili, da se ni razširil na stanovanjsko hišo v sklopu proizvodnega obrata,« je Prša pohvalil delo gasilcev. To je bil v zadnjih petih dnevih že tretji požar v pokrajini ob reki Muri. V soboto je namreč zagorelo v stanovanjski hiši na Murščaku, v nedeljo pa še streha hiše v Nunski Grabi. Tudi na www.pomurje.si. Andrej Bedek Poletno vreme in nepredvidljive vozne razmere Strpnost je lepa čednost Najhujše prometne nesreče se dogajajo ravno v lepem, sončnem vremenu, ko so ceste suhe bolj smo utrujeni, reakcijski čas pa se nam takrat daljša: »Pred vsako vožnjo, nikar samo takrat, ko se odpravljamo na daljšo pot, recimo na dopust, bi moral vsak voznik,« tako inštruktor, »pomisliti predvsem na svoje psihofizične lastnosti in sposobnosti ter v skladu z njimi načrtovati pot in čas potovanja.« »Vožnja s poletnimi obuvali ali z bosimi nogami lahko ključno vpliva, ali bomo uspešni pri tem, da prevozno sredstvo ustavimo pred trkom v oviro. Tudi torbice okoli pasu, v katerih hranimo dokumente, znajo Fotografija Nataša Juhnov Vožnja poleti se v marsičem razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. Poleg vročine in gostejšega prometa – zastoji se pričakujejo tudi letos – se na cestah bolj množično pojavijo tuji vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi izkušnjami, znanji in navadami. »S prehodom v čas, ko so zunanje temperature višje, se praviloma izboljšajo tudi vozne razmere na cestah. Prav to bi moralo prispevati k temu, da bi se v teh obdobjih leta prometna varnost izboljšala. Žal pa ni tako. Vozniki smo namreč tisti, ki ne upoštevamo dobronamerno napisanih prometnih in nekaterih drugih pravil, ki jih po večini sicer poznamo, vendar največkrat zanemarjamo,« pravi Dušan Pohovnikar, inštruktor varne vožnje. Udeležba v prometu po Pohovnikarjevih besedah zahteva stalno zbranost in nenehno sodelovanje z vsemi drugimi, ki so v danem trenutku na cesti. Inštruktor varne vožnje še pravi, da je vzdrževanje primernega reakcijskega časa dejavnost, ki organizem utruja. In dlje ko vozimo, Preden se odpravite na pot, se prepričajte o zastojih in zgostitvah prometa. preprečevati pravilno nastavitev varnostnega pasu, ki bi moral naše telo objemati čim bolj,« še opozarja Pohovnikar. Med daljšo vožnjo moramo poskrbeti tudi, kot pravi sogovornik, da je prtljaga primerno nameščena in zavarovana. Ko se odpravimo na takšno pot, v avtomobil naložimo dodatne kilograme, kar je lahko varljivo, saj smo vajeni dnevne migracijske vožnje, ko ne prevažamo prtljage. Pollitrska plastenka vode med trkom pri 50 kilometrih na uro tehta 34 kilogramov. Paket šestih dvolitrskih plastičnih steklenic, ki ni primerno pritrjen, je lahko torej za nekoga usoden: »Upoštevajmo to, ko se odločamo za prehitevanje, in pri vožnji skozi ovinek; prav tako je ustavitev obremenjenega vozila, kar zna biti ključno, mnogo daljša.« »Neštetokrat je bilo dokazano, da je prihranek časa glede na hitrost zanemarljiv. Vsi, ki divjajo, bodo prispeli na cilj le nekaj minut pred nami, seveda, če bodo sploh prispeli,« še pripomni inštruktor Pohovnikar. Andrej Bedek Ob dnevu odprtih vrat Centra Sonček v Murski Soboti so murskosoboški policisti uporabnikom centra, zaposlenim in gostom predstavili zakonodajo, ki ureja vožnjo z invalidskim vozičkom v prometu. Z različnimi delavnicami so skušali prikazati dejansko stanje na ulicah in cestah ter uporabnikom invalidskih vozičkov svetovali, kako naj poskrbijo za lastno varnost in varnost drugih udeležencev. Ljudje, ki uporabljajo invalidske vozičke, so izjemno ranljiva skupina udeležencev v cestnem prometu, saj so slabo vidni, zaradi neurejenih poti pa je njihova udeležba otežena. Nemalokrat so tudi prepuščeni lastni iznajdljivosti. Zato policisti druge udeležence v cestnem prometu pozivajo k strpnosti in previdnosti ob srečanju z udeleženci, ki uporabljajo invalidske vozičke. Previdno s potnimi listi Preden se odpravite na dopust, pravočasno preverite veljavnost in ustreznost osebnega dokumenta, opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve. Za potovanje mladoletnih posebno dovoljenje zakonitega zastopnika za prehod meje ni več potrebno. Na ministrstvu za notranje zadeve zato pred začetkom dopustov opozarjajo, da mora vsak posameznik pred potovanjem pravočasno preveriti veljavnost in ustreznost osebnega dokumenta, s katerim želi potovati v tujino. To še posebno velja za potovalne dokumente otrok, ki imajo krajšo veljavnost, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost. Morebitno izgubo ali krajo je vsak dolžan čim hitreje prijaviti, najpozneje pa v osmih dneh na kateri koli upravni enoti. V tujini se je ob izgubi potovalnega dokumenta najpametneje čim prej obrniti na slovensko diplomatsko konzularno predstavništvo, kjer lahko opravite tudi prijavo izgube listine. Kolesarji na cesti V teh dneh je poleg voznikov motornih koles in koles z motorjem v cestnem prometu tudi veliko kolesarjev. Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo. Vendar moramo, tako policisti, pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil lahko vsak izmed nas s primernim ravnanjem v prometu in uporabo zaščitnih sredstev bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev. Poskrbeti je treba tudi za tehnično brezhibnost kolesa, nikakor pa ne smemo pozabiti na primerno psihofizično stanje kolesarjev. BARVA CMYK na sceni | Vestnik | 1. julija 2010 Zavod Vista je izdal že tretjo slikanico Cumper camper Zgodba o mali čarovnici, ki ne zna pravilno izgovoriti čarobnih besed V poplavi razno raznih slikanic domačih ali tujih avtorjev je pravi užitek vzeti v roke izvirno knjigo, ki jo je v verzih napisala Aleksandra Pinterič, s slikovnim gradivom pa opremili otroci prvega triletja OŠ Grad in otroci predšolske skupine iz vrtca. Zavod Vista, Zavod za razvoj vrednot Murska Sobota, ki je bil ustanovljen 2008. leta, je tako v kratkem času izdal že tretjo otroško publikacijo z okoljevarstveno vsebino. Tako kot pri nagrajeni knjigi Pepi in njegovo gnezdo, kjer so ilustracije prispevali otroci OŠ I Murska Sobota, so tudi v tej knjigi v trdi vezavi z naslovom Cumper camper sodelovali otroci vrtca in OŠ Grad: Jožica Franc, Jožef Franc, Timotej Grah, Zarja Škaper, Eva Zadravec, Tina Perša, Patricia Pozvek, Maja Klement, Katja Čerpnjak, Tina Gjergjek, Tjaša Gumilar in Ines Šišić. Poleg Zavoda Vista so publikacijo finančno podprli Občina Grad, Osnovna šola Grad, Tiskarna Klar ter prvič tudi ministrstvo za okolje in prostor. Pri nastajanju knjige v verzih so sodelovali tudi Milivoj M. Roš, Mateja Bogovič, Tadeja Milivojevič Nemanič, Marjan Mljač, Viktor Navotnik, Simona Pintarič in Marjanca Ferko Omahen. Osnovna zgodba govori o veliki čarovnici, ki pričara malo nerodno čarovnico, ki si ne zapomni pravilnih čarobnih besed. Zamenjuje U in A (te črke so v besedah poudarjene) in vedno pričara kaj drugega, napačnega. »Moja želja je, da se čim bolj širi bralna kultura med otroki in da jih z besedami učimo pravih vrednot. Ljudje naj bi vzeli te knjige kot nekaj njihovega. So tudi zelo lepo darilo iz Prek- VESTNIK stran 18 www.vestnik.si | e: [email protected] Mladi lutkarji igrajo po pomurskih vrtcih Za ustvarjalnost in radoživost otrok Že pred tisočletji je grški mislec Platon izrekel naslednje besede: »Smoter vzgoje je v tem, da telesu in duši da vso lepoto in popolnost, ki ju lahko imata.« Knjiga Cumper camper je izšla v začetku junija, otroci pa bodo lahko kmalu uživali tudi ob ogledu predstave. murja. Tudi čarobne besede cumper camper … so »domače« in so vsem zelo všeč. Vsekakor pa je glavno sporočilo pravljice, da je čisto okej, če si neroden, starši pa naj pozabijo na svoje težave in delijo otrokom tople objeme,« je povedala Pinteričeva, ki je vesela, da so uspeli na razpisu okoljskega ministrstva za financiranje nevladnih organizacij, medtem ko so s pomočjo LRF-ja uspeli vzpostaviti svojo spletno stran. Tako kot s prejšnjima dvema publikacijama bo tudi s to in s predstavo, ki je v pripravi, gostovala po slovenskih knjižnicah in vrtcih, saj otroci njene zgodbe sprejemajo z navdušenjem in z veseljem sodelujejo v njih. V nastajanju pa je že tudi nova humorna in okoljevarstvena zgodba, ki se bo dotaknila onesnaženja jezer in potokov. Glavni junak bo deževnik Poldi, ki se odpravi na ribolov. Bernarda B. Peček In prav to lepoto, ki se kaže v otrokovi ustvarjalnosti in radoživosti, je moč zaslediti, ko se člani lutkarske zasedbe vsak četrtek odpravijo po vrtcih. V vrtcih se najprej spoznajo z otroki, kajti zavedajo se, da so malčki najbolj iskreni opazovalci. S pravljično junakinjo miško Nili v igri Nekoč je bila razkrivajo prečudovit svet pravljic. Otroke še posebej navdušujejo lastno izdelane ročne lutke. Zavedajo se, da je glasba pomembna pri otrokovem razvoju, zato v predstavi uporabljajo veliko Orffovih instrumentov: basovski resonator, ksilofon, zvončke, les, kraguljčke in ropotuljico pa tudi glasbene vložke, ki so skladni z vsebino. Lutkovna predstava, ki je vpeta v več področij kurikuluma, je otrokom še posebej zanimiva, ker na preprost, vendar zanimiv način izvejo, kako nastaja med, da so ravno oni glavni akterji pri varovanju narave, hkrati pa krepijo svojo neizmerno domišljijo. Bodoči vzgojitelji iz vsega Pomurja, ki obiskujejo program predšolska vzgoja v Ljutomeru (Gimnazija Franca Miklošiča), so obiskali več kot 19 vrtcev v Pomurju. Na lutkarskem tekmovanju so bili ocenjeni kot najboljša lutkarska zasedba v regiji in se s tem uvrstili na območno tekmovanje v lendavski sinagogi. Udeležili so se tudi festivala talentov 2010 v Črenšovcih. Na odličen odziv malčkov so naleteli Fotografija B. L. 18 datum: 01. 07. 2010 Lutkarska zasedba: spodaj z leve: Tjaša Kocbek, Simona Črešnjovnjak, Lara Kosi, Barbara Lejko, Doroteja Kocbek, prof. Bernarda Fras, Martina Pergar; zgoraj z leve: prof. Karolina Erjavc, prof. Tatjana Rožmarič - Poštrak, Mitja Horvat, Katja Kološa, Nina Brunec, Vivien Bohar, Alen Benko, Stina Štefanec, Larisa Draskovič v nakupovalnem središču BTC, še posebej ponosni pa so, da bodo avgusta nastopili kot častni gostje v okviru poletnega festivala v SNG Maribor. Poleg ustvarjanja v lutkovni igrici so oktobra pripravili glasbeno obarvane delavnice, kjer so majhne glasbene sladokusce naučili kar nekaj novih pesmi ob zvoku ubranih kitar. Maja so bili povabljeni v vrtec Čira čara v Brezovcih kot animatorji. Svojo otroško razigranost so otroci porabili po športnih poligonih, navdušeni fiziki in kemiki so se lahko preizkusili v številnih poskusih, nove plesne korake so se naučili ob zvokih Halgato benda, napenjali so svoje možgančke pri namiznih igrah in likovno poustvarjali naše glavne junake iz lutkovne predstave. »Več kot 30 ponovitev v več kot 20 vrtcih, številne delavnice, a vsaka zgodba zase, dokazujejo le to, da smo na pravi poti in prav lahko se zgodi, da naš kombi obišče tudi vaš vrtec,« je prepričana mlada vzgojiteljica Barbara Lejko. B. B. P., B. L. Šola v naravi za slovenske osnovnošolce brez narave in dediščine Pomurja Pomurje kot edina bela lisa brez CŠOD-a Zakaj prav Pomurje nima nobenega doma ali dnevnega centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD-a) Skorajda neverjetno se sliši: pokrajina, ki ima bogato in zanimivo zgodovino, ki je mnogim v Sloveniji še vedno premalo znana, največjo pestrost verskih, etničnih in nacionalnih struktur prebivalstva, kulturne posebnosti, npr. prekmurski knjižni jezik, romsko in madžarsko kulturo, bogato naravno in kulturno dediščino, največjo pestrost narave, saj lahko na izjemno majhnem z mejami obkroženem območju spoznajo naravno gričevnat svet, ki so ga v preteklosti sooblikovali vulkani, prav tako pa močvirski, obmurski in panonski svet, razvito okoljevarstveno dejavnost … in prav ta pokrajina nima nobenega doma ali dnevnega centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Torej otroci iz drugih slovenskih šol ne morejo bivati tukaj, spoznavati pokrajine in ljudi. Nesodelovanje ali neinovativnost Tudi predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota Irena Kumer je prepričana, da imamo v Pomurju dovolj ustreznih lokacij, še več pa ustreznih vsebin, ki jih drugod po Sloveniji nimajo – prav v tem, da bi lahko ponujali specifične programske vsebine, je prednost Pomurja, je prepričana Kumrova, ki je to ob različnih priložnostih že večkrat poudarila. »Imamo res izjemno veliko ponuditi, treba je samo ustrezno presoditi in izbrati najprepoznavnejše, najkakovostnejše in najučinkovitejše. Zakaj nimamo še nobenega centra v Pomurju? Odgovor bi lažje dali tisti, ki so se v preteklosti dogovarjali/pogajali za tovrstne dejavnosti. Morda je bilo preveč različnih interesov. Menim, da je treba tudi pri tem dosegati dogovore, združiti različne interese, kajti le tako je lažje doseči cilj,« je prepričana Irena Kumer. Kdo bi se moral potruditi, ravnatelji ali župani? Če bi bolje sodelovali med sabo tako župani kot ravnatelji, pa tudi TICi in zavod za gozdove, bi že zdavnaj lahko imeli kar nekaj domov in dnevnih centrov. Pa vsi očitno gledajo le na to, kakšne koristi bodo imeli od tega in koliko bi morali vložiti – in ker gre za otroke, prave koristi ne vidijo. To pa je velika napaka. V Pomurju ni domov, niti dnevnih CŠOD-ov Irena Kokalj iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti je pojasnila: »Pomurje je gotovo del Slovenije, ki bi bil zelo zanimiv tudi za druge šolarje. Širjenje programov in bivalnih zmogljivosti CŠOD-a je žal odvisno od prostorskih načrtov CŠOD-a, ki jih usmerja Svet za prostorski razvoj CŠOD-a, in finančnih sredstev, ki jih je treba zagotoviti za nove zmogljivosti oziroma izvedbo programov.« Dom bi imel za lokalno skupnost in pokrajino večkratne koristi: ne le da to pomeni dodatne zaposlitve, v njem bi lahko potekale tudi druge aktivnosti, na primer v 23 slovenskih domovih imajo počitniške dejavnosti v okviru programa Aktivne počitnice 2010 – marsi- kateri program so imeli rezerviran že sredi maja, na primer s kanuji po Dravi, počitnice na Pohorju v Planinki, angleški in nemški tečaji v Bohinju, na Peci ali Kavki, jahanje v Škorpijonu pa ima zasedene vse termine. Učenci, ki bivajo v takem domu v okviru šole v naravi, se praviloma vsaj enkrat vrnejo pokrajino skupaj s starši ali se odločijo za poletne počitnice. Še bolj presenetljivo je, da Pomurje nima niti enega dnevnega centra. Vemo, da srečujemo spomladi in jeseni mnogo izletnikov, večina osnovnošolskih in srednješolskih iz drugih krajev Slovenije se odloči tudi za obisk gradu pri Gradu na Goričkem in praviloma tudi Otoka ljubezni v Ižakovcih – še vedno pa ni zaživel Vidrin center v Križevcih na Goričkem. Uradno ni v Pomurju registriranega niti enega doma in niti dnevnega CŠOD-a. In kje vse so domovi po Sloveniji: Ajda (Libeliče), Bohinj, Breženka (Piran), Burja (Portorož), Čebelica (Velika Loka), Fara (Kostel), Gorenje (Zreče), Jurček (Kočevje), Kavka (Kobarid), Kranjska Gora, Lipa (Črmošnjice), Medved (Rovte), Peca (Mežica), Planica, Planinka (Pohorje), Radenci (St. Trg ob Kolpi), Rak (Cerknica), Soča (Tolmin), Škorpijon (Sv. Duh na Ostrem Vrhu), Štrk (Ptuj), Trilobit (Jesenice), Vojsko (Idrija), M P Kurent (Ptuj). To kar so otroci nekoč pridobili mimogrede, med igranjem na travniku in v gozdu, jim je sedaj treba načrtno in sistematično približati v šoli v naravi. Morajo torej streljati z lokom, da bodo razumeli učiteljevo primerjavo pri obravnavi sile, metati kamenčke v vodo, da bodo razumeli interferenco valov, prijeti močerada, da bodo razumeli pomen vlažne in sluzaste kože za dihanje, raziskati onesnažen potok, da bodo razumeli, zakaj moramo vsi skrbeti za okolje, narediti luknjo v močvirnata tla, da bodo razumeli nivo podtalnice, se povzpeti na hrib, da bodo razumeli pesnika, ki opisuje doživetje širnega razgleda, prijeti staro kmečko orodje, da bodo razumeli način življenja naših prednikov (iz opisa pomena CŠOD-a). Kuzma, Grad, Puconci, Fokovci, Filovci … Šola v naravi je vodilna dejavnost CŠOD-a. Domovi so razporejeni po vsej Sloveniji, daleč proč od mestnega hrupa. Program šole v naravi dopolnjuje šolski učni načrt … tako je zapisano v zloženki CŠOD-a z naslovom V naravo z glavo. Naj bi bili po vsej Sloveniji, pa niso, kajti Pomurje je bela lisa. Bili so poskusi, to drži, toda zakaj jih šole, ravnatelji z učitelji in zunanjimi strokovnjaki ter občine niso uresničili? Ob vsaki od naslednjih učnih poti bi lahko razvili zanimiv program za šolarje iz vse Slovenije: Fuks graba Korovci, Atilova pot, Vidova pot, Breza, Tromejnik Trdkova, Mrtvice reke Mure, Poti ob Muri, Učna pot Bobri, Polana, Trstenjakova pot, Obmejna panoramska pot, Lisjakova struga, Objezerska pot, Poučna sprostitvena pot, Bukovniška gozdna učna pot, Sladka pot, Pot ob Muri, Geološka turistična pot, Švercarska pot … Je res vedno problem denar? Mogoče tudi. Toda bolj verjeten je naslednji razlog: ne znajo ali nočejo sodelovati tako ravnatelji med sabo kot tudi župani. Pred leti so se o tem pogovarjali v Kuzmi, kjer so videli možnost vključevanja zeliščnega parka in domačih obrti – toda očitno stvari niso dovolj domišljene. Po izjavah župana in ravnatelja Jožefa Škaliča so se pred kratkim spet začeli pogovarjati. Podobno priložnost so videli tudi pri Gradu pa v Filovcih in Bogojini, kjer bi lahko predstavili bogato arhitekturno, kulturno in etnološko dediščino. Letos so konkreten program za dnevni center pripravili tudi v Puconcih, vsebinsko naj bi osnovnošolcem iz Slovenije predstavili protestantsko kulturo in obnovljive vire energije, prihodnje leto pa naj bi začeli urejanje CŠOD-a v Pečarovcih (stara šola na Sebeščanu). Tudi Fokovci s Selom (z učno potjo in rotundo) bi se lahko na zanimiv način predstavili mladim, zaenkrat pa bo tam letos prvič geografski tabor. Bernarda B. Peček BARVA CMYK reportaža www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | Komuna Skupnost Srečanje Kobilje se odpira navzven Mama me je morala pozabiti, da je lahko preživela Dan temelji na redu in disciplini – Fantje, ki so imeli srečo, da so preživeli »Starše sem štiri leta goljufal. Lahko bi dobil oskarja, kako dober igralec sem bil, in vsak narkoman je odličen manipulator,« pove Blaž, ozdravljeni odvisnik, ki je v teh dneh zapustil komuno Skupnost Srečanje na Kobilju, kjer je bil prvi odgovorni. V tej komuni, edini v Pomurju, trenutno biva šest oseb, doslej pa se je tu zamenjalo nekaj deset fantov. Blaž je v svet mamil zapadel naključno, pri 14, 15 letih, ko je prišel v dijaški dom. »To je najpomembnejši čas, čas pubertete, čas, ko se srečaš s številnimi novimi izkušnjami – ljubeznijo, vprašanji odraščanja, drugimi težavami. Jaz sem vse reševal z mamili. Pomembno mi je bilo smo eno – mamilo in kako se zadeti. Pri 19 letih sem spoznal heroin in tu je moja zgodba dobila novo razsežnost. Zame in za mojo družino. Dobesedno sem ves čas hodil v »rikverc«. Ko sem se nekoč zbudil na postaji med Poljaki, sem si dejal, da moram nekaj narediti.« Tu je odločilen korak, ko moraš spremeniti način življenja, razmišljanja, delovanja, kajti mamil v življenju ne moreš odstraniti. Pot iz omame pa ni lahka. »To je pot, ko spoznavaš samega sebe. Ko sem vstopil v komuno, sem bil star 27 let in nisem vedel, kdo sem. Srečuješ se s stvarmi, ki bi jih moral predelati pri 15, 16 letih, predeluješ pa jih deset let pozneje, in to z obrestmi,« razloži. »Si kot otrok v telesu odraslega človeka,« pa ga dopolni Brane Miličevič, koordinator Skupnosti Srečanje, ki je imel podobno usodo. Veliko je težkih trenutkov, se strinjajo vsi. Nedvomno pa je ena od težjih detoksikacija, ki je odvisna tudi od tega, ali si prej užival metadon ali heroin ali kaj drugega ter kako dolgo in tesno si bil v svetu mamil. Prav to očiščenje pa je pogoj, da te sprejmejo v Skupnost Srečanje, kjer ostaneš 30 mesecev ali več. Dan v komuni temelji na redu in disciplini, sistem je skoraj vojašniški, skromen, tedensko isti jedilnik, veliko delajo, skrbijo za hišo, vrt in okolico. Brane pove: »Več stvarem se odrekaš, potem ti odrekanje ni več problem. Ampak če doma delaš vsaj 50 odstotkov tega, kar se dela v komuni, potem si zmagal.« Poleg tega se veliko pogovarjajo. »Mi smo imeli srečo, da smo preživeli in prišli v komuno,« menijo fantje, mnogim prijateljem ni uspelo, zato se velikokrat spomnijo nanje. Na Kobilju je komuna že šest let, kar nekaj jih je v Sloveniji, a marsikje komunam niso naklonjeni. Župan datum: 01. 07. 2010 stran 19 19 »Odvisniki so dobri manipulanti. Jaz sem mamo in očeta štiri leta goljufal. Oskarja bi lahko dobil, kako dober igralec sem bil. Starši se preprosto slepijo, morda si zatiskajo oči ali pa so naivni. « V komuni si sami pridelajo hrano na vrtu, nam je pokazal Klavdij, novi prvi odgovorni, ki je šele tri dni na Kobilju, v 22 mesecih pa je zamenjal deset komun. Ob njem je Danijel Magdič iz Škofijske karitas Murska Sobota. Ko smo jih obiskali, so pričakovali dva nova fanta. Občine Kobilje Stanko Gregorec je prepričan, da je bila odločitev za komuno pravilna in da lahko pomagajo ljudem. Kot prostovoljec pa s fanti v komuni že od začetka sodeluje Jožef Ferencek in jim pomaga na primer s kakšno kmetijsko mehanizacijo. Blaž je le potrdil, da tako prijaznih ljudi, kot so na Kobilju, ni srečal nikjer. S komuno na Kobilju tesno sodeluje tudi Škofijska karitas Murska Sobota, ki ves čas spremlja stiske s področja zasvojenosti s prepovedanimi mamili, spremlja stanje na terenu in pomaga ljudem, ki imajo težave z zasvojenostjo, da se vključijo v programe, ter zagotavlja strokovno pomoč njihovim svojcem. Danijel Magdič pove, da je pri nas ta problematika zelo pereča, kar zaznavajo tudi sami, čeprav točnih podatkov ni. »Mi temu problemu damo ime Okrog zvonca se vrti vsakdanje življenje, zvonjenje pomeni počitek, hrano, začetek in konec dela. in pomagamo tistim, ki imajo težave z zasvojenostjo. Najpomembnejši pa je pri tem osebni pristop.« Pri tem sodelujejo z različnimi institucijami, tudi z zavodom Pelikan. Ustanovitelj komun je Don Pierino Gelmini, nekdanji katoliški duhovnik, ki še vedno skrbi za komune po svetu in se sreča z vsakim posameznikom, za vsakega se posebej zavzame. Na vprašanje o vlogi staršev, na kaj naj so pozorni pri otroku, da ne bi za- šel v svet mamil, ali ko morebiti že je, Blaž, oče štiriletnega otroka, odgovori: »Odvisniki so dobri manipulanti. Jaz sem mamo in očeta štiri leta goljufal. Oskarja bi lahko dobil, kako dober igralec sem bil. Starši se preprosto slepijo, morda si zatiskajo oči ali pa so naivni. Običajno se zavejo šele takrat, ko pride do pogorišča. Če je moja mama hotela preživeti, me je morala pozabiti. Mamila v družino prinesejo katastrofo.« Brane pa doda, da mora- jo biti starši pozorni na to, kdaj otrok neha hoditi k nogometu, ne hodi redno v šolo, ne k dejavnostim in se ne zanima več za stvari, ki so ga zanimale in veselile prej. Starši se morajo vprašati, ali vedo, kje je njihov otrok. Najbolj pa je odgovoren vsak sam, meni Klavdij. Pot, ki jo prehodiš v komuni Skupnost Srečanje ni enostavna, ni kot instant zdravljenje, ampak trdo delo, tako na zemlji kot na sebi. A. Nana Rituper Rodež Lojz je imel tisti dan največ opravka s kozami, poleg tega imajo tudi psa, mačko in prašiča. Kot prava kmetija, kjer fantje poskrbijo za vse. BARVA CMYK 20 | Vestnik | 1. julija 2010 Z gumpiči se učimo tujih jezikov Navijač datum: 01. 07. 2010 VESTNIK stran 20 www.vestnik.si | e: [email protected] Postavili so vremensko postajo Navijači so pomemben člen vsakega športnega kluba ali posameznega športnika. Svoje izbrance navijači spodbujajo in bodrijo na tekmah s tribun, ob progi ali v cilju z željo, da bodo dosegli čim boljši rezultat. Pri tem so dobro opremljeni z različnimi pripomočki, kot so piščalke, zastave, šali, instrumenti, v barve svojega kluba ali športnika pa so oblečeni tudi sami. Navijači se z različnimi simboli poistovetijo s svojim klubom, ko gre za tekmo med dvema državama, pa znajo stopiti skupaj. Navijanje je včasih povezano tudi z nasiljem in uničevanjem, še posebno, ko rezultat ali izid tekme navijačem ni všeč. Gumpiči so vedno ob navijačih in spodbujajo svoje izbrance, na svetovnem prvenstvu pa so bile vuvuzele tako glasne, da so pregnale še gumpiče. Angleški jezik: fan (fan) Nemški jezik: der Fan (der fen) Madžarski jezik: szurkolók (surkolók) Španski jezik: aficionado (afisionado) Italijanski jezik: il tifoso (il tifozo) Francoski jezik: le supporteur (le suportor) Fotografija Bernarda Koroša Pantović Esperanto: instiganto (instiganto) Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Kaj so ušpičili poredni otroci Poredni otroci so učiteljici v hlače natlačili kače. Nato so opice oblekli v jopice. Nato so v kuharjeve slastne potice nastavili ptice. Nato so žoge nastavili pod učiteljeve noge. Nato je poreden Koki med poukom Taji ukradel slasten smoki. In na koncu so se smejali tako na glas, da jih je slišala vsa naša vas. Luka Lukač, Blaž Balažic, Jan Lukač, Timotej Meolic, Luka Bencak, 4. a razred, OŠ Bakovci Morski konjiček Bil je lep sončen dan, brez dežja, temnih oblakov in brez vetra, kakršnih je letos malo. In otroci Dvojezičnega vrtca Prosenjakovci so se z vzgojiteljicama odločili, da postavijo čisto pravo vremensko postajo. Kar nekaj dni je skrivnostno počivala v škatli, saj so čakali na idealno vreme. Vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović jim je pokazala škatlo, otroci pa so ugibali, kaj se skriva v njej. Le kdo bi lahko vedel, ko pa še nihče med njimi ni videl vremenske postaje! Sestavljanje so zaupali kar vzgojiteljici Tei, otroci pa so radovedni pričakovali, kaj bo nastalo iz termometra, kompasa, dežemera, vetromera in vetrokaza. Najbolj jih je zanimal termometer, pri katerem je »rdeča črta«, kot so jo poimenovali otroci, naglo poskočila kvišku in pokazala, da je temperatura v senci 26 stopinj Celzija. Skupaj so se dogovorili, da bodo temperaturo opazovali in jo vsak dan zapisovali, zjutraj in pred kosilom. Otroci vsakokrat komaj čakajo, da lahko pogledajo, kaj se dogaja na vremenski postaji. Najbolj pa so žalostni, ko ne piha veter, saj se takrat vetromer na vremenski postaji ne vrti. A. N. R. R. Moj leni kuža Pika in Maja Moj kuža je frajer veliki, se nič mu ne da, najraje bi ležal in se v sanje podal. Jaz pa edino zdravilo za njega poznam, mu muco Miko pokažem in za njo se bo pognal. Ampak danes moj kuža raje poležava in se v sanjah poigrava, prav za nič mu ni mar. Manja Slavinec, 5. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru V majhnem mestu živita Pika in Maja. Maja rada poje, Pika pa pleše, zato dolge popoldneve prepojeta in preplešeta. Nekega dne Pika izve za avdicijo umetniške šole Hip-Hop. Vse dneve se pripravlja na nastop. Močno si želi, da bi jo izbrali. Pika najboljši prijateljici Maji pove, da se je prijavila na avdicijo. Tudi Maja se želi prijaviti, vendar ni več prostih mest. Zato se prijavi kot pevka. Na avdiciji uspe obema. Sprejeti sta v šolo Hip-Hop. Pika ima prvo tekmovanje čez en mesec. Maja pa ni redno obiskovala pevskih vaj, zato ni dovolj pripravljena na nastop. Pika ima pred prvim tekmovanjem tremo, vendar se zbere in tre- ma izgine. Potem je na vrsti Pika. Prvi del ji uspe, pri drugem pa pade. Gledalci ne ugotovijo njene napake. Sodniki ocenjujejo tekmovalce in izberejo zmagovalca. Voditelj stopi na oder in razglasi zmagovalko plesnega tekmovanja. Zmagovalka je Pika, ki je močno presenečena, ko jo pokličejo. Za nagrado dobi potovanje v deželo flamenka, Španijo. Čez leto dni Pika postane prvakinja v hip-hopu. Piki so se sanje uresničile. Maja je prehitro obupala. Če bi se Maja zavedala, da mora verjeti vase in ob prvi oviri ne sme obupati, bi na zmagovalnem odru lahko stala poleg Pike. Barbara Horvat, 6. a, OŠ Bogojina Pozvačin med otroki v vrtcu v Lipi Poleg vseh junakov, s katerimi se danes srečujejo naši otroci, je prav zanimivo, ko spoznavajo tudi domače izročilo, ki je lahko prav tako privlačno in zanimivo. Veliko pozornosti s svojimi pisanimi trakovi in opravo vzbudi prekmurski pozvačin, ki ob porokah vabi goste na gostijo. Otroke v Vrtcu Slamica v Lipi je tako obiskal najbolj znan prekmurski pozvačin Franc Jerebic, ki mladim rad pokaže, kako je oblečen, kaj vse ima s seboj in kakšna je njegova naloga. Ines Gabor, OŠ Tišina V vrtcu so skupaj z otroki in vzgojiteljicami obudili prekmursko gostüvanje. Nekateri so se ga razveselili, najmlajši pa so se ga sprva nekoliko bali. A kmalu so bili navdušeni, deklice nad pisanim klobukom, okrašenim z rožicami, fante pa sta bolj zanimala ježevka in »frlök« – to je pozvačinovo glasbilo. Skupaj so zaplesali »čindaro«, na koncu pa jim je razdelil še bombone. Jože Žerdin BARVA CMYK šport www.vestnik.si | e: [email protected] 15. evropsko prvenstvo v elektronskem pikadu Slovenci podprvaki Evrope Na 15. evropskem prvenstvu v Leukerbadu v Švici, ki se ga je udeležilo več kot 500 igralcev iz 20 držav, je med 18 reprezentancami dosegla izjemen uspeh Slovenija, saj je zasedla odlično drugo mesto v Evropi, takoj za favoriziranimi Hrvati. Za slovensko reprezentanco so nastopali kapetan Andrej Gorjak, Mitja Habjan, Leopold Slanič (vsi Top Gun Grlava), Franc Azola (Škorpijon Pušča), Jože Vavtar in Sebastjan Pečjak, selektor pa je bil Branko Kostrevc. Tokrat se je igralo po sistemu repasaž. V 1. krogu so z 9 : 1 odpravili ekipo Turčije, v 2. krogu pa so naleteli na lanske evropske prvake Hrvate, ki so veljali s Krčmarjem na čelu za prve favorite prvenstva. Naši so s fantastično igro povedli po prvem krogu s 3 : 1, nato pa so vlogo favorita upravičili Hrvati in po dramatičnih igrah zmagali z 9 : 7 in naše poslali v repasaž. Tu so z 9 : 2 ugnali BiH, nato Belgijce z 9 : 4 in končno še premagali Čehe, evropske prvake v letih 2007 in 2008, s fantastično igro; bilo je 9 : 5. Ena težjih tekem je bila z Italijani (evropski prvaki 2006), ki so jih naši po odličnih in dramatičnih bo- jih premagali z 9 : 7 in se uvrstili med tri najboljše ekipe stare celine. Tu so jih čakali favorizirani Slovaki, ki imajo v svojih vrstah skupnega zmagovalca rangturnirjev Petra Martina in Ota Zmelika. Slovenci so jih na presenečenje vseh premagali z 9 : 4. V finalu so se že precej utrujeni pomerili s Hrvati, ki so tekmo dobili suvereno z 9 : 5 in ubranili naslov evropskega prvaka. Tudi v ekipnem prvenstvu so Slovenci dosegli nekaj odmevnih rezultatov. V C-ligi 501 so prva tri mesta pripadla slovenskim ekipam, zmagal je Porto (Hrastnik), sedmi pa je bil Top Gun II (Grlava). V B-ligi 501 MO je bil Friends team Sv. Jurij 13. V A-ligi 501 DO je bil peti Top Gun Oldtaimer (Grlava), Top Gun I pa 17. Rezultati drugih turnirjev – EDU rangturnir: 5. Mitja Habjan; 501 SO: 2. Polde Slanič; Open 501 MO: 3. Mitja Habjan; High score: 4. Mitja Habjan, 5. Polde Slanič; Cricket, ženske: 3. Viktorija Klaneček; 501 MO: 7. Polde Slanič; Split score: 7. Andrej Gorjak; žensko klubsko EP: 9. Top Gun-Mizarstvo Renato Grlava. Milan Jerše Prostovoljka na SP Rezerve dober obet za prihodnost Afričani za Gano, belci za Nizozemce S V fazi branjenja bi bilo treba več agresivnosti do nasprotnika, pokrivanje bi moralo biti bolj tesno. Vse to se je izrazilo pri prejetju zadetka Anglije, ko je nasprotnik neovirano poslal žogo v sredino z bočnega položaja. V fazi napada pa na trenutke nismo bili sposobni zadržati žoge, igralci so po dveh, treh stikih žogo predali nasprotniku. Tudi v konici napada so še rezerve, pokazali smo, da znamo zadeti, naše največje orožje je še vedno protinapad – drugi zadetek proti ZDA – popraviti pa je treba gibanje igralcev ob kontinuiranem napadu, torej več gibanja brez žoge. Za nami so tekme osmine finala. Prva reprezentanca, ki se je uvrstila v nadaljevanje turnirja, je reprezentanca Urugvaja, ki je v osmini finala prejela šele prvi zadetek. Nasprotnik Urugvajcev v četrtfinalu bo reprezentanca Gane, ki je zasluženo izločila ZDA. Ganci so zelo dobro stali na igrišču, ameriški reprezentanci pa ni pomagala niti izjemna telesna pripravljenost. Nemci so po odličnem začetku proti Angležem povedli že z dvema zadetkoma razlike. Vse do prejetja prvega zadetka so igrali odlično, nato pa v dveh, treh minutah naredili nekaj napak, kar jih je skoraj stalo vodstva. Angleži so takoj po prvem zadetku dosegli še enega, ki pa ga sodnik ni priznal. Sodniki so oškodovali Angleže, ki se v drugem polčasu nikakor niso mogli kosati z Nemci, ki so taktično izredno pametno odigrali. Angleže so namreč počakali na svoji polovici in nato s hitrimi prehodi iz obrambe prehajali v napad. Argentinci so izkoristili dve ponujeni priložnosti. Najprej so zadeli iz očitno nedovoljenega položaja, v drugo pa so izkoristili ponujeno priložnost, ko je obrambni igralec Mehike dobesedno podal žogo napadalcu Argentine, ki je tako sam prišel pred vratarja in ga rutinirano premagal. Argentina je izkušena ekipa in takšne podarjene stvari docela izkoristi, po takem razpletu je tudi igralcem lažje igrati, rezultat je pozitiven, pri njih ni napetosti in delujejo bolj sproščeno. V taboru Mehike pa je bilo vse drugače. Po odličnem odpiranju tekme so zadeli prečnik, nato v nadaljevanju sodnik nasprotniku prizna zadetek, ki ni bil regularen, in vse to vpliva na psiho igralcev. Posledica tega je bila napaka igralca v zadnji vrsti obrambe. Nizozemci so rutinirano premagali Slovake, ki so v tekmo šli preveč zadržano, ko pa so videli, da lahko z malo več poguma igrajo tudi proti boljši Nizozemski, je bilo prepozno. Brazilci so brez težav premagali reprezentanco Čila, in to na trenutke že z odlično igro. Obeta se nam res zanimiva tekma v četrtfinalu. Zanimiv dvoboj bo bržkone tudi tekma med Španijo in Paragvajem. teden v številkah Trap EP, Kazan v Rusiji (70 tekmovalcev): 17. Boštjan Maček, 117; ekipno: 6. Slovenija, 349. Zmagali so Čehi (361), posamezno pa Španec Alberto Fernandez, 147 (124+23). (M. J.) dečkih A; ženske: 9. Andreja Holsedl (KK Lenart). Dirka na čas za slovenski pokal, Solkan: 2. član KK Tropovci Dušan Fister (amaterji A), ki je osvojil skupni naslov, 3. Igor Kopše (ŠD Turbo MS) v kategoriji master B; ženske: 9. Andreja Holsedl. Dirka za pokal Slovenije v vzponih na Kal: 1. Dušan Fister (amaterji A), 2. Zoran Antolin (master E), ŠD Turbo MS, 3. Danilo Magdič (amaterji C), KK Tropovci, 4. Primož Kaučič (master A) in Matej Temlin (master B), oba ŠD Turbo MS. (M. J.) nica Pomurja Skiny Alja Samec. Mlade slovenske košarkarice bodo od 29. julija do 8. avgusta v slovaškem mestu Poprad prvič nastopile na EP. (T. G.) Konjeništvo Žreb 1. kroga 1. lige A (m), ki se začne 18. septembra: Konjice – Radenska. (M. J.) Kasaške dirke v Šentjerneju: 1. Roki (Davorin Puhar), 2. Digedo (Janko Sagaj) v spominski dirki Borisa Andrijaniča in Alain Delon (Dušan Zorko, vsi KK Ljutomer) v mednarodni dirki. (M. J.) Ob nedavni otvoritvi steze za trening je KD Križevci pri Ljutomeru pripravilo 1. kasaške dirke na 1609 metrov dolgi progi. V spominski dirki je zmagal Fire Girl (Damjan Wajs), rekord proge pa je dosegel Prince November (Jože Osterc) s časom 1:20,3. (N. Š.) Strelstvo Odbojka na mivki 16. mednarodno tekmovanje z MK-puško za pokal SD Jezero Dobrovnik: 1. Nagykanizsa 796, 2. Jezero Dobrovnik 748, 4. Ljutomer 726, 5. Turnišče 724; posamezno: 1. Horvath (Nagykanizsa) 268, 4. Jožef Babič (Dobrovnik) 259. Skupno po treh turnirjih: 1. Nagykanizsa 30 točk, 2. Jezero Dobrovnik 25, 3. Turnišče 21; posamezno: 1. Obermaier (Nagykanizsa) 803, 4. Babič 785, 5. Bežan (oba Dobrovnik) 761. 1. krog regijske MK-lige: 1. Jezero Dobrovnik, 2. Ljutomer, 3. Turnišče; posamezno: 1. Jožef Babič, 4. Štefan Balaško, 5. Igor Makari (oba Turnišče). (F. B.) Poletno tekmovanje Lagev bara v Beltincih – ženske dvojice: 1. Lolitas (Ana Praprotnik, Sara Sakovič), 2. Nasajenivi (Urška Gomboc, Ana Babič), 3. DB Marof (Mateja Kadiš, Blanka Denko Čeh); turnir trojk: 1. Ekipa (Tjaša Kočar, David Maučec, Jernej Žalig), 2. Boomefekt (Sara Vozlič, Gregor Ratek, Alen Repija), 3. Lagev bar (Eva Rudaš, Mirsad Alčić, Mario Maučec). (M. J.) Ob prazniku Občine Radenci je mladinsko društvo Vrelec organiziralo 1. pokalno tekmovanje. Rezultati: 1. Neven Veržej, 2. Radenski mehurčki, 3. Protokol, Deža nede, Ciklon in Vuvuzele. (D. M.) Kolesarstvo Košarka Šah Cestno DP za dečke, mladince in elite, Ptuj: 10. Matej Škafar (KK Tropovci) pri Na pripravah slovenske mladinske reprezentance na Rogli sodeluje tudi čla- Junijski hitropotezni turnir ŠD Radenska Pomgrad (11 igralcev): 1. Boris Kovač Kolesarstvo 24-letni Simon Špilak je še za dve sezoni podaljšal pogodbo z italijansko ekipo Lampre-Farnese Vini. (M. J.) Atletika Na poletnih mladinskih igrah Alpe-Jadran v Pordenonu, kjer je nastopilo več kot 700 mladih iz petih držav, se je izkazal Aleš Zver (AK Panvita). V teku na 800 m (1:56,63) je zmagal. Mednarodni miting v Varaždinu: 2. Tina Jureš na 100 m (12,03) in na 200 m (24,36), Anja Benko na 800 m (2:17,62) in Tomaž Rozmarič na 800 m (1:56,15). Mednarodni miting v Mariboru: 2. Tina Jureš na 200 m (24,33). DP veteranov, Maribor: 1. Zdravko Mauko (ŠD Radenci) na 100 m ovire in 800 m (kategorija nad 50 let), Štefan Fujs (AK Panvita) na 200 m (nad 45 let) in v štafeti 4 x 100 m, Karl Vrbnjak (ŠD Videm) na 5 km (nad 65 let), Ferdo Matvoz (ŠZ G. Radgona) na 400 m (nad 65 let), 2. Zdravko Mauko na 400 m in v višino, Štefan Fujs na 100 in 400 m, Karl Vrbnjak na 1.500 m. (M. J.) Kegljanje 9, 2. Danilo Hari 8, 3. Miha Gomboc, 4. Robi Radosavljevič (oba po 7), 5. Bogdan Hari 6, 6. Igor Kos 5,5. Sodniški licenci sta za leto dni potrdila člana ŠD Radenska Pomgrad Mitja Kovač in Dušan Kozic. (M. J.) Modelarstvo Tekma svetovnega pokala v Zrenjaninu – večji modeli FlA: 1. Boštjan Bagari (Aeroklub M. Sobota). Bagari bo julija nastopil na EP v Turčiji. (T. G.) Rokomet Mednarodna prijateljska tekma veteranov: Krog – Monošter 22 : 17 (Erik Babič 6, Dušan Titan in Dušan Kolmanko po 4). (T. G.) Športni ribolov 3. krog tekmovanja paraplegikov, Ormož: 1. Leon Jurkovič (Stanetinci), 2. Slavko Dunaj (Lukavci), 3. Franc Borovnjak (M. Sobota). (T. G.) Golf Igrišče Golf Livada v M. Toplicah: Sl. Bistrica – Velenje 186 : 176 (bruto) in 419 : 396 (neto). (T. G.) Invalidski šport Ligaško tekmovanje dvoranskega balinanja: 1. Pomurje I (Štefan Hozjan, Bojan Poredoš, Željko Flisar), 4. Pomurje II (Anton Horvat, Branko Golob, Robi Potočnik). Obe ekipi sta se uvrstili na DP, ki bo 2. oktobra v Kamniku. (D. D.) stran 21 21 SP v nogometu 2010 lovenska nogometna reprezentanca se je s tekmo proti Angliji poslovila od prvenstva. Ekipa nikakor ni razočarala, kvečjemu je še pridobila zaupanje slovenske javnosti. Na turnirju je pokazala določeno zrelost, so pa še rezerve, ki jih moramo izkoristiti v prihodnosti. Imamo izjemnega vratarja, zadnja linija na čelu s centralnima branilcema je delovala dokaj zanesljivo – ena izmed redkih napak pri prejetju prvega gola na tekmi z ZDA – še največ rezerv je pri igralcih na sredini igrišča. Naša vezna linija je na turnirju odigrala pod svojimi sposobnostmi. Problemi so se pojavljali v fazi branjenja in v fazi napada. Fotografija N. N. Slovenski reprezentanti so se izkazali. VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | Boris Štivan H končnemu uspehu velik delež prispevali tekmovalci Top Guna Grlava datum: 01. 07. 2010 Tina Turkl M islim, da celotna Slovenija ve, kako se je razpletla tekma z Anglijo prejšnji petek. Na žalost se je končala slabo za nas. Razpoloženje na tekmi je bilo enkratno in do zadnjega smo vsi verjeli in menili, da se bo naši ekipi uspelo uvrstiti naprej. Tudi na to tekmo sem šla z angleškimi navijači, ampak zaradi čisto logističnih razlogov. Angleški navijači so namreč dobesedno okupirali Port Elizabeth in okoliške kraje. Port Elizabeth je majhno mestece, ki ni moglo zadovoljiti vsega povpraševanja. Tudi sama sem bila nastanjena uro stran, pri tem pa je bil seveda največji problem spet – kot vedno do sedaj – prevoz. Zato sem rade volje sprejela ponudbo angleškega para, ki je imel lasten prevoz. Angleži so bili pred tekmo zelo prepričani o sposobnostih svoje ekipe. Prepričani so bili, da bodo zmagali, ker so imeli rdeče drese, v katerih so osvojili svoj edini naslov do sedaj. Po tekmi je bilo nekaterim kar malo žal Slovenije, tudi zaradi tega, ker so bili na koncu drugi v skupini in so se morali pomeriti z Nemčijo. Življenje v Južnoafriški republiki se je medtem malo upočasnilo, verjetno tudi zaradi izpada domače ekipe. Domačini še vedno spremljajo prvenstvo, vendar z manjšo vnemo. Sedaj večina podpira Gano, edino afriško ekipo, ki je ostala na prvenstvu, veliko pa jih navija tudi za Argentino in Brazilijo. Evropske ekipe nimajo toliko podpore med lokalnim prebivalstvom, razen Nizozemske, ki jo iz zgodovinskih razlogov podpirajo belci v Južni Afriki. Število navijačev se je občutno zmanjšalo, tudi v mojem hostlu je manj ljudi kot v preteklih dveh tednih. Eden izmed glavnih razlogov je ta, da se bo sedaj veliko tekem igralo v obmorskih krajih, kot so Durban, Port Elizabeth in Cape Town. Na Soccer Cityju bomo tako gledali samo še dve tekmi, v petek Urugvaj : Gana in finale. Nekako se mi zdi, da je lokalni organizacijski odbor zelo zaščitniški do največjega in najnovejšega stadiona. Iz pogovorov s prostovoljci na drugih stadionih sem izvedela, da imajo dosti več svobode, kar zadeva delo, gibanje po stadionu in drugo. Je pa vse seveda odvisno od ljudi, ki so odgovorni za določen stadion. V preteklih dneh smo se pogosto šalili, da bodo finale prestavili v Durban ali pa Port Elizabeth, saj je v Johannesburgu še vedno zelo mrzlo. Verjetno bi bilo tudi manj težav s prevozom. Ta konec tedna se odpravljam v Durban, najtoplejše mesto v Južni Afriki. Težko je verjeti, da so v eni državi lahko tako velike razlike med kraji. V Johannesburgu je mraz, v Port Elizabethu je okrog 24 stopinj, v Durbanu pa kar 30. Naslednji teden bomo tudi že bliže odločitvi, kdo bo nov svetovni prvak. Da bomo dobili novega, je pa tako ali tako jasno. Jaz še vedno navijam za evropske ekipe. BARVA CMYK 22 šport | Vestnik | 1. julija 2010 Evropsko kadetsko prvenstvo v judu Adrian Gomboc peti Teplice na Češkem gostile tekmovalce iz vse Evrope V mestu Teplice na Češkem je bilo evropsko kadetsko prvenstvo v judu. Našo državo je v kategoriji do 55 kg zastopal tudi Adrian Gomboc, član judo kluba Murska Sobota. Na tem turnirju je Adrian naredil pravo senzacijo, saj je zasedel odlično 5. mesto. Žreb mu ni bil preveč naklonjen, saj je bil v njegovi skupini Rus, ki je lani osvojil naslova evropskega in svetovnega prvaka. Adrian je najprej premagal Španca, nato pa še Avstrijca in Nemca, tretjega nosilca tega turnirja. V polfinalu je izgubil s prej omenje- datum: 01. 07. 2010 nim Rusom in nato za 3. mesto še z Latvijcem. Adrian je bil na tem turnirju najmlajši, saj je šele prvo leto kadet, kar še bolj potrjuje njegov izjemni dosežek. To brez dvoma potrjuje, da v soboškem judo klubu odlično delajo z mladimi tekmovalci. Adrian trenira pod vodstvom trenerja Silva Kavčiča, ki je ves čas verjel v njegov dosežek. V sklepnem delu priprav je treniral trikrat na dan, njegov trener pa je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami znal pravilno tempirati formo. M. J. VESTNIK stran 22 www.vestnik.si | e: [email protected] Kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu Zmagi Janku Sagaju in Milanu Žanu Pripravili dve memorialni dirki – Najuspešnejši domači kasači Športna zveza Lendava Najuspešnejšim priznanja in pokali Zver, Nevarne deklice in Jožica Verbančič; šah: DU Lendava; košarka: Tropicano; mali nogomet: PP Lendava; pikado: Dalma in Dejan Turha, Do konca in Tanja Šendlinger; tenis: 1. Winner Hotiza; pohodništvo: DU Lendava; bovling: DOŠ II, Ivan Koncut (TUŠ) in Ana Birp (Komunala); ribolov: Komunala in Dejan Gabor (Varstroj); odbojka na mivki: Dio Power; kolesarjenje: Prijatelji. F. H. M. Športna zveza Ljutomer Pestro športno poletje Plavalni tečaji, nočno kopanje, tenis, odbojka na mivki, taborski tek Tudi za letošnje poletje je Športna zveza Ljutomer pripravila pester izbor raznih športnih tekmovanj in drugih prireditev, ki bodo privabile tako mlade kot odrasle. Že konec tega tedna bodo na letnem kopališču v Ljutomeru organizirali prvo nočno kopanje, ki bo možno še 23. in 24. julija. Plavalni tečaji za šolsko mladino bodo potekali od 5. do 9. julija in od 2. do 6. avgusta. Začetni tečaj tenisa, ki se je začel 28. junija in bo trajal do 2. julija, je v dopoldanskih urah namenjen šolski mladini, popoldne pa odraslim. Že 5. julija načrtujejo nadaljevalni tečaj tenisa, ki bo prav tako trajal pet dni. Zelo zanimivo bo tudi 12. in 13. julija, ko bodo na letnem kopališču v Ljutomeru potekale 3. poletne športno-rekreativne igre. Prvi dan z začetkom ob 16. uri se bodo udeleženci lahko odločali med odbojko na mivki (stari do 15 let in nad 15 let) in malim nogometom na travi za veterane. Drugi dan je namenjen igranju malega nogometa na mivki (stari do 15 let na travi) in plavanju na 2 x 50 m (stari do 15 let in nad 15 let). Zmagovalne ekipe v posameznih panogah bodo prejele medalje, za skupno razvrstitev pa pokale. Športne dejavnosti bodo nadaljevali tudi avgusta. V ospredju bo prav gotovo 15. taborski tek, ki bo 13. avgusta na Glavnem trgu v Ljutomeru. Začel se bo ob 17. uri. Najprej se bodo na krajših progah pomerili mlajši udeleženci, nato pa člani in članice na 8,5 km dolgi progi. Tek na 3 km pa je rekreativne narave, zato bo izveden v absolutni moški in ženski kategoriji. Hkrati pripravljajo 10. taborski pohod, ki zajema okrog dve uri sproščene hoje po slikoviti pokrajini okolice Ljutomera v smeri Spodnji Kamenščak, Zgornji Kamenščak, Cezanjevci in vrnitev v Ljutomer ob nasipu reke Ščavnice. Sklepna prireditev letošnjega športnega poletja bo 4. septembra ob 10. uri na letnem kopališču v Ljutomeru. Takrat bo pokalno tekmovanje v odboji na mivki. Milan Jerše Gradiški tek za 9. pokal Občine Tišina Najhitrejša Simon Brezovar in Hijacinta Žohar Občina Tišina in KMN Gradišče sta bila organizatorja tekmovanja Gradiški tek 2010, ki je štel tudi za točke pomurskega pokala in akcijo Slovenija teče 2010. Med 23 člani je zmagal Simon Brezovar (Ljubljana), ki je 9 km pretekel v 33 minutah in 50 sekundah. Drugi je bil Matjaž Soklič (TS Radenska), 33:57, tretji Branko Lehner (Benedikt), 34:15, četrti Boris Kaučič, 35:23, peti Sašo Emeršič (oba TS Radenska), 36:19, šesti pa Endre Gönter (AK Panvita), 36:23. Med osmimi članicami je slavila Hijacinta Žohar (TŠ Živko), 45:56, pred Lojzko Bratuša (TS Ra- denska), 50:11, in Evelino Miklavič (MNZ Policija), 50:41. Pri občanih je bil na 2 km najhitrejši Simon Strajnšak (TS Radenska), 8:06, pri občankah Darija Takač (MNZ Policija), 9:58, med predšolskimi otroki (250 m) pa Iva Gider (Gradišče). Še zmagovalci pri deklicah in dečkih: Miša Ferencek (OŠ Mačkovci), Maj Janža (Beltinci), Larisa Utroša (DOŠ Genterovci), Luka Marič (Grad), Maja Šadl (ŠD Vaneča), Mitja Lovenjak (Gradišče) in Doroteja Osojnik (KMN Vaneča). M. J. Janko Sagaj s kobilo F Sasi v ospredju Okrog 1.500 gledalcev je spremljalo sobotne kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu, kjer je v šestih preizkušnjah nastopilo 51 kasačev iz vseh slovenskih klubov in društev. Svoj delež je prispevalo tudi podjetje Meso.Coop Hanžekovič iz Veržeja, ki je bilo organizator memorialne dirke Mirka Hanžekoviča (1948– 2008). Na njej so nastopile 3- do 4-letne slovenske kobile. Tokrat je zmaga ostala doma, saj je bil v denarnem handicapu prvi F Sasi na vajetih Janka Sagaja (1:20,1), za njim pa sta se uvrstila Fordena (Jernej Slavič), 1:19,8, in Fortuna HD (Daniel Heric, vsi KK Ljutomer), 1:23,4. Četrto leto zapored pa je bila na sporedu memorialna dirka Janka Makoterja (1953–1999), v kateri so se po dveh predtekih v finalu pomerili najboljši domači in tuji kasači. Na 1600 metrov dolgi progi je po dramatičnem boju že drugič slavil Milan Žan (KK Komenda) z 10-letnim švedskim žrebcem Cash Hammering, ki je dosegel tudi najhitrejši čas dneva (1:15,6). Enak čas je imel tudi drugouvrščeni Lambert Sas, ki ga je vozil šestkratni evropski amaterski prvak, Avstrijec Christian Mayr, tretji pa je bil lanski zmagovalec 11-letni Inter na vajetih Dušana Zorka (1:15,8, oba KK Ljutomer). Ob tej priložnosti so se spomnili tudi Mirka Šumaka (1892–1957), nekdanjega predsednika ljutomerskega kluba. V njegov spomin so nastopili 3- do 14-letni slovenski kasači. Vrstni red: 1. Piasin OM (Mirko Gregorc, KK Ljubljana), 1:18,5, 2. Farnas (Davorin Filipič), 3. Albos MS (Mitja Slavič, oba KK Ljutomer), oba 1:18,7. V denarnem handicapu za 3- do 4-letne slovenske žrebce in kastrate je slavil Rambo (Branko Seršen), 1:20,0, pred Lamiralom (Rene Hanžekovič), 1:20,8, in Daresom (Primož Kristl, vsi KK Ljutomer), 1:22,1. V Ljutomeru je bil tudi prvi predtek Trojne krone Agrokombinata Maribor. Dobil ga je Rene Hanžekovič z Lady Luno (KK Ljutomer) pred Ull Expressom na vajetih Jožeta Sagaja ml. (KK Ljubljana), oba 1:19,9, in Dawsonom MS Mitje Slaviča (KK Ljutomer), 1:20,2. Drugi predtek bo 8. avgusta, prav tako v Ljutomeru, finale pa 28. avgusta v Ljubljani. V zadnji dirki za 3- do 14-letne kasače pa je imel največ uspeha Defender MS (Marko Slavič ml.) s kilometrskim časom 1:16,9. Za njim sta se uvrstila Arisa (Mirko Šonaja), 1:17,6, in Malajka (Milan Kaučič, vsi KK Ljutomer), 1:18,6. Milan Jerše Športni ples Sestri Rupnik s svetovno bronasto medaljo Velik uspeh PK Zeko na SP v disco danceu na Češkem Od 24. do 27. junija je v Ostravi na Češkem potekalo svetovno prvenstvo v disco danceu. Med 2500 plesalci iz 17 držav se je prvenstva udeležilo tudi 12 plesalcev iz PK Zeko. Ti so ponovno stopili na stopničke, in to v kategoriji, v kateri še nikoli niso prišli niti v finale. Teja in Sandra Rupnik sta v soboto nastopili v Zagrebu na svetovnem pokalu v show danceu in zasedli 9. mesto, nato pa po celonočni vožnji v nedeljo še 3. mesto na svetovnem prvenstvu v disco danceu med ženskimi pari. Velik uspeh je s prebojem v polfinale in na koncu osmim mestom dosegla tudi Bianca Ferš med mladinskimi solistkami. Solidno 16. mesto pa je zasedla mala skupina (Tjaša Štornik, Anja Kerčmar, Neža Orešnik, Danaja Kuhanec, Bianca Ferš, Sara Kramberger, Dejan Zečević). »Še sedaj ne morem dojeti, kaj nam je uspelo. Že pet let, odkar se ukvarjam z disco danceem, v Sloveniji poslušam, kako se ne da narediti dobrega rezultata v tej disciplini. Za tak rezul- Teja in Sandra v družbi Dejana Zečevića Sobota, 3. julija: Tradicionalni pohod Gornja Radgona–Negova. Organizator: PD Gornja Radgona. Informacije: 041/843-203. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kamor lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. Fotografija N. N. V Ribiškem domu Lendava so podelili pokale, priznanja in medalje za udeležence športnih iger Občine Lendava v sezoni 2009/10. Priznanja sta podelila predsednik in tajnik športne zveze Bruno Pintarič in Velimir Horvatič. Športnih iger se je udeležilo več kot 300 rekreativnih športnikov v 13 panogah. Zmagovalci – kegljanje: DU Lendava in Zlatko Kuk, DOŠ II in Sidonija Stanič (Varstroj); streljanje: Mladi in Dominik Fotografija Nataša Juhnov Slovesen konec delavskih športnih iger tat je treba spremeniti način dela in garati nekaj let. Mi smo to naredili in sedaj žanjemo uspehe. Verjamem, da to ni zadnji in da bomo v tej disciplini nekoč tudi velesila kot v drugih plesnih zvrsteh. Čestital bi tudi pionirkama Meti in Medeji ter članici Katji za dobro opravljen nastop,« je povedal vodja odprave Dejan Zečević. Milan Jerše BARVA CMYK datum: 01. 07. 2010 šport www.vestnik.si | e: [email protected] 14. mednarodni atletski miting Priložnost za mlade Robi Kreft dvojni zmagovalec VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | stran 23 23 44. mednarodne igre šolarjev v Bahrajnu Druženje in prijateljevanje mladih z vseh koncev sveta Denar za nastop atletov zagotovila MOMS AK Panvita je na stadionu pri OŠ I v Murski Soboti pripravil že 14. mednarodni atletski miting Priložnost za mlade. Poleg pionirjev in pionirk U-16 so se pomerili moški in ženske (letnik 1994 in starejši), ki so tekmovali na 100 m, 300 m, 1000 m ter v skokih v daljino in višino. Medalje so prejeli prvi trije v posameznih disciplinah, pokale pa zmagovalec, drugi in tretji v finalnem memorialnem teku Gregorja Kranjca na 100 m, kjer je bil najhitrejši domačin Robi Kreft (11,35) pred Jernejem Ferenčakom (11,60) in Danielom Horvatom (11,96). V ženski konkurenci je slavila Urška Jelenovec (12,86) pred Ines Horvat (obe AK Panvita), 13,15, in Stašo Trajkovič (ASB), 13,28. Od domačih predstavnikov so zmagali še Tomaž Rozmarič na 1000 m (2:33,00), Robi Kreft v daljino (6,52), Aleš Zver na 300 m (36,95), Ines Horvat v daljino (5,00), Sonja Neger na 1000 m (3:13,05) in Adriana Djačkaj v višino (1,56). Druga sta bila: Dominik Šbüll v višino (1,83), kjer je zmagal Hrvat Duje Bonacci (1,86), in Jernej Ferenčak na 300 m (38,04). Pri pionirkah U-16 je na 300 m zmagala Anja Benko (42,91), na 1000 m Katja Vrdjuka (3:08,03), v višino pa Klementina Kisilak (1,56 m). Na 100 m je zmagala Staša Trajković (ASB) 13,14. Pri pionirjih U-16 sta slavila Daniel Hari na 1000 m (2:58,55) in Kevin Raiter v daljino (5,03 m), drugi pa so bili Gregor Ovsenjak na 100 m (12,67), Nathan Kočar na 1000 m (2:59,78) in Luka Vereš na 300 m (44,24). Za Mikov mnogobojček so šteli rezul- tati na 60 in 300 m ter v daljino (cona odriva). Pri pionirjih U-14 je zmagal Nino Celec (AK Panvita), ki je zbral 1.958 točk, četrti je bil Mihael Gobar (1.429), šesti pa Luka Žerjav (1.205). Pri pionirkah U-14 je slavila Tina Božič (ASB), 2.340, peta je bila Jasmina Vöröš (1.467). Pri pionirjih U-12 je zmagal Luka Božič (ASB), 1.413, Niko Car (1.003) je bil tretji, Benjamin Balažic (1.002) četrti, Denis Mencigar (789) pa šesti. Pri pionirkah U-12 je bila najboljša Maja Bedrač (Ptuj), 1.992, Miša Horvat (1.737) je bila druga, Anja Zadravec (1.615) tretja, Ana Korc (1.460) pa četrta. V konkurenci pionirjev U-10 je zmagal Domen Vergles (Koper), 1.115, pri pionirkah pa Zala Istenič (MASS), 1.144. Milan Jerše Fotografija Nataša Juhnov Robi Kreft (drugi z leve) je upravičil vlogo favorita. Fotografija Milan Jerše V Murski Soboti tudi Mikov mnogobojček za najmlajše Soboška delegacija z županom Tik pred odhodom na to veliko tekmovanje je župan Anton Štihec sklical novinarsko konferenco, na kateri so bili navzoči člani Atletskega kluba Panvita in oba trenerja Diana Kočar in Tiberij Lebar ter predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar, vodja delegacije. Iz soboške občine naj bi se iger udeležili štirje mladi atleti: Anja Benko na 100 in 800 m, Katja Vrdjuka na 800 m, Gregor Ovsenjak in Dominik Horvat pa na 100 m, vendar je zadnji zaradi poškodbe moral ostati doma. Skupno nastopa okrog 2.500 mladih z vseh celin, med njimi tudi 220 tekmovalcev iz Slovenije, ki se merijo v atletiki, jadranju, nogometu, namiznem tenisu, odbojki, rokometu in tekvondoju. Poleg soboške občine se iger udeležujejo tudi šolarji iz mestnih občin Celje, Maribor, Slovenj Gradec in Ptuj ter iz občin Mislinja in Šentilj. Skupno je prijavljenih 64 mest oziroma občin iz Evrope, Azije, Afrike, Arabskega polotoka, Južne Amerike, Srednje Amerike in Avstralije. »Občina Murska Sobota je doslej največkrat organizirala te igre, in sicer v letih 1974, 1976 in 1983. Te igre so prera- sle v prave olimpijske igre šolarjev, kjer sodelujejo športniki in športnice z vsega sveta. Naši športniki so na teh igrah zelo uspešni. Lani je bronasto medaljo v atletiki prejela Urška Jablanovec, najboljše pa so se odrezali naši športniki leta 2003 na mednarodnih igrah v Patrosu v Grčiji, kjer so v namiznem tenisu prejeli dve zlati in eno srebrno medaljo. Za našo občino je to velika promocija, obenem pa je to tudi izredno lepa izkušnja za naše športnike in hkrati nagrada za njihov trud,« je povedal župan Anton Štihec. Poudaril je, da je glavni cilj iger druženje in prijateljevanje mladih športnikov iz različnih delov sveta, in letošnjim udeležencem iger zaželel veliko uspeha. Ob tej priložnosti sta župan Anton Štihec in predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar podelila šolarjem enotne trenirke, na katerih je oznaka Mestne občine Murska Sobota in Slovenije. Naslednje, 45. mednarodne igre šolarjev bodo leta 2011 v mestu Lanarkshire na Škotskem, gostitelj 46. mednarodnih iger šolarjev pa bo leta 2012 mesto Daegu v Južni Koreji. Milan Jerše Nogomet Rokoborba na prostem Danes na Fazaneriji splitski Hajduk V znamenju atraktivnih in izenačenih borb Za vse ljubitelje nogometa bo danes zanimiv dogodek. Ob 18. uri bo na mestnem stadionu Fazanerija v Murski Soboti prijateljska mednarodna tekma med Muro 05 in Hajdukom iz Splita. Igralci soboškega drugoligaša pa so v nedeljo začeli priprave na novo sezono. Kljub nekoliko težjemu finančnemu stanju je večina nogometašev izrazila željo, da še naprej igra v tem klubu. Filip Gačevski želi kariero nadaljevati v Kapfenbergu v Avstriji, treningom Nafte pa sta se priključila Aleš Ajlec in Matic Maruško. V moštvu je tudi nekaj novincev. Feri Cifer bo še naprej pomočnik trenerja Stanka Maučca. Edini pomurski prvoligaš Nafta iz Lendave bo v prihodnji sezoni igral v precej spremenjeni in pomlajeni zasedbi, saj so se 30. junija pogodbe iztekle kar 15 nogometašem. Ekipa za sezono 2010/2011 bo tako bolj temeljila na domačem kadru in obetavnih igralcih iz nižjerazrednih, predvsem pomurskih klubov. Lendavčani so se odrekli izkušenemu srbskemu vezistu Siniši Jankoviću, ki zaradi poškodb v minuli sezoni ni veliko igral, in Borutu Gerenčerju. Je pa sodelovanje z Nafto še najmanj za eno sezono podaljšal Aleš Čeh, ki je popolnoma okreval po zlomu roke. Preizkusili so tudi brazilskega nogometaša Da Silvo. Nafta je v Renkovcih s 3 : 1 premagala Cibalio iz Vinkovec, ki se pripravlja na nastop v 2. predkrogu Evropske lige. V tekmi štirikrat po 30 minut so zadetke za Lendavčane dosegli Kokolj (4), Matić (avtogol, 90) in P. Gerenčer (105). Postava Nafte: Murko, Caban, Kulčar, Matjašec, Vassiljev, Lesjak, Vinko, Buzeti, Balažic in Kokolj, v nadaljevanju pa so priložnost dobili še Ajlec, S. in N. Kolman, Bukovec, Levačič, Maruško, Vaš, Raduha, Da Silva, P. Gerenčer, D. Geren- Mali nogomet Zaključni turnir Vaneči Na zaključnem turnirji v Brezovcih je pri članih v finalu Vaneča s 5 : 0 premagala Beznovce, v tekmi za 3. mesto pa Breza z 1 : 0 Šalamence. Finale veteranov: Puževci – Izvir 1 : 0; pionirji: Izvir – Strukovci 3 : 0. 2. spominski turnir Franca Škrinjar- ja v Stročji vasi: 1. Sl. gorice (Voličin), 2. Vulkanizerstvo Ščavničar (Nunska Graba), 3. Insa bar (Stročja vas). Izidi: Vulkanizerstvo Ščavničar – Sl. gorice 2 : 3 (kazen. streli), Insa bar – Vulkanizerstvo Ščavničar 2 : 3 (kazen. streli), Insa bar – Sl. gorice 0 : 0. Strelec: Matej So- čer, Miljković, Flisar, Vereš in Horvat. Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijski tekmi za EP v Nemčiji na gostovanju na Portugalskem izgubila z 0 : 1. V naši reprezentanci so igrale tudi štiri nogometašice Pomurja Beltinci: Mateja Zver, Tanja Vrabel, Tjaša Tibaut in Saša Špur. V 7. krogu 1. islandske ženske nogometne lige je Porka, za katero igra Mateja Zver, s 3 : 1 premagala Stjarnan. Porka je trenutno tretja. Prijateljske tekme – Filovci: Rudar Velenje – ZTE Zalaegerszeg 1 : 3 (Starina; Balazs, Magasfoldi, Petnak), Redics – Olimpija Dolga vas 3 : 3 (Gönc, Rožman, Strojko), zdravniški reprezentanci v Bakovcih: Slovenija – BiH 1 : 4 (Prettner), Ljutomer – Inter (Zaprešić) 1 : 5 (Vogrinec), veterani: Mostje – Brunšvig 4 : 1 (Utroša 2, Šijanec, Žižek). M. J., F. H. M., T. G., F. B., N. Š. vič (Stročja vas), 9; vratar: Peter Marin (Vulkanizerstvo Ščavničar); igralec: Ian Emeršič (Insa bar). Najboljše ekipe minule sezone MNL MS: Stročja vas, Prlek in M. Nedelja; strelec: Tine Špilak (Stročja vas), 44. Na sklepnem turnirju beltinske veteranske lige v Veliki Polani je v finalu Bistrica s 4 : 1 premagala Ižakovce, v tekmi za 3. mesto pa so Črenšovci s 3 : 2 ugnali Beltince. Igralec: Roman Kolenko; vratar: Jože Horvat (oba Bistrica); strelec: Robert Hozjan (Črenšovci). M. J., N. Š., F. H. M. Pred telovadnico nekdanje ekonomske šole v Murski Soboti je bil zanimiv mednarodni mladinski in kadetski turnir v rokoborbi grško-rimskega sloga. Že drugo leto je bila reprezentanca ZDA na enotedenskih pripravah v Murski Soboti. Ob koncu gostovanja je Rokoborsko društvo Sobota organiziralo zanimivo tekmovanje na prostem. Ob navzočnosti številnih gledalcev in staršev tekmovalcev so se v ekipni konkurenci pomerili reprezentanci Slovenije in ZDA ter predstavniki hrvaškega Gavrilovića iz Petrinje in madžarska ekipa, v kateri so bili mladi rokoborci iz Sombotela in Nagykanizse. Videli smo atraktivne in izenačene borbe. Srečanje med Slovenijo in ZDA se je končalo s 5 : 4 v prid gostov. Med domačini sta zmagala Koudila in Sečko. Preostali izidi: Slovenija – Gavrilović 3 : 5 (zmagi Kočarja in Sečka), ZDA – Sombotel-Nagykanizsa 6 : 5, ZDA – Gavrilović 3 : 6, Sombotel-Nagykanizsa – Gavrilović 4 : 4 (po točkah zmaga Madžarov), tekme med Madžari in Slovenci pa ni bilo, ker so gostje predčasno odpotovali domov. M. J. Fotografija Milan Jerše Lendavska Nafta ugnala »evropsko« Cibalio – Začetek priprav Mure 05 Z rokoborskega srečanja na prostem BARVA CMYK 24 dobro je vedeti | Vestnik | 1. julija 2010 Slastna lubenica Kaj poleti tekne bolj od sočne, rožnate lubenice? Vemo, da nas osveži, ohladi in tudi odžeja. Ta veliki sadež namreč skriva za svojo zeleno zunanjostjo pravo zakladnico vitaminov in snovi, ki so potrebne za zdravje, varuje pa tudi pred različnimi obolenji. Sestavljena je iz 94 odstotkov vode, zato se od nje gotovo ne boste zredili. Druga sestavina so vlaknine, ki so dobrodošle za zdravo prebavo. Lubenica vsebuje zelo malo kalorij, vendar vam bo dala občutek sitosti. Kako priklicati otroka Vas hotelske sobe omejujejo? In natrpane plaže spravljajo v obup? Ste pustolovskega duha in visoko vrednotite svobodo? Uporabite malo domišljije. Jasno, če vam tla pod šotorom niso pretrda, je kampiranje prava odločitev. Če ne morete drugače, se naužijte narave vsaj ob podaljšanem koncu tedna. Če počitnikujemo v šotoru, sta udobje in pestra ponudba v kampu pomembnejša, kot če gremo na pot s prikolico ali z avtodomom. stran 24 www.vestnik.si | e: [email protected] Klopi – skriti prenašalci bolezni Klopi spadajo med največje pripadnike reda pršic Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev. Klopi so aktivni od pomladi do pozne jeseni. S čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zaznajo najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrijejo primerno žrtev, na katero se prisesajo. Gostitelji so najpogosteje majhni gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje živali. Človek je le naključni gostitelj. Pri prehodu na človeka klop išče nežnejše predele kože, da je prodor lažji. Človek klopovega ugriza navadno sploh ne zazna. Preden klop začne sesati, izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki ublažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi. Priporočljivo je, da se pred odhodom v gozd ustrezno zaščitimo. Najbolje storimo, če se oblečemo v oblačila iz gladkih materialov, ki klopom preprečujejo, da bi se oprijeli, hkrati pa poskrbimo, da je čim več kože pokrite. Oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo. Za zaščito odkritih delov telesa so na voljo razni pripravki, ki se dobijo v lekarni in odganjajo Kampiranje VESTNIK Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Kako preprečimo ugriz Govorni pošti je odklenkalo, zato si morate izmisliti kaj drugega. Današnjim najstnikom se sporočil na avtomatskem odzivniku seveda ne ljubi poslušati. Namesto tega otroka večkrat pokličite ali pa mu pošljite prijazno SMS-sporočilo, v katerem ga prosite, naj vas pokliče. Tako ne bo vedel, ali ste ga klicali zato, ker ga želite nagraditi s 100 evri, ali zato, ker želite, da nemudoma pride domov. datum: 01. 07. 2010 klope in mrčes. Ko se vrnemo domov, si natančno pregledamo telo, se oprhamo ter preoblečemo. Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe. Klopi prenašajo precej bolezni, najpogostejši sta klopni meningitis in borelioza. Borelioza ali lajmska bolezen Je bolezen, ki pri človeku prizadene več organskih sistemov. Rdečina je prva faza bolezni in je edina takojšnja značilna bolezenska sprememba, ki pa se izrazi samo pri približno 60 odstotkih okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, močno potenje, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Rdečina se pojavi od 2 do 32 dni po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Koža je najprej rdeča. Za dlan velika rdečina začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni sta ključnega pomena, saj je zdravljenje najbolj uspešno v začetni fazi. Pri nezdravljenih primerih se lahko bolezen pozneje izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih spremembah. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo od nekaj mesecev do leto dni po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov ter obolenje mišic. Pozne spremembe se pojavijo eno leto ali celo več let po okužbi, najpogosteje pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja. Vsi omenjeni bolezenski znaki pa niso pravilo, saj okužba pogosto poteka neznačilno. Vsekakor je najpomembneje, da si zapomnimo, kdaj nas je klop ugriznil, in da smo nekaj tednov po ugrizu pozorni na morebitne bolezenske znake okužbe. Klopni meningoencefalitis Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Ko virus vdre v telo, je bolezenske znake mogoče zgolj omiliti in bolezen pozdraviti. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno sedem dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne ponehajo. Sledi druga faza obolenja s Privoščite si oddih! Nogometna mrzlica se še ni polegla, sonce pa že močno pripeka in vabi ven. To je tudi čas oddiha in počitnic, ko skušamo pozabiti na vsakodnevne delovne obveznosti in se sprostiti v naravi. Končno dopust! Večina med nami se niti ne zaveda, kako se utrujenost v našem telesu nalaga vse leto, dokler si ne privoščimo pravega počitka in se telo po dolgem času zares za trenutek »ustavi«. Sprostitev pa še zdaleč niso le aktivne počitnice, saj po njih navadno potrebujemo še nekaj dni dopusta, da si odpočijemo od vseh sprostitvenih dejavnosti. Res je, da tako poskrbimo za zdravje telesa in duha, a verjemite – nekaj dni intenzivne vadbe na leto ne bo obrodilo čudežev, če se tudi sicer ne gibate redno. Zato si v poletnih počitnicah raje privoščite oddih, takšen, da se boste resnično odpočili in si nabrali novih moči. Poletje je čas potovanj, zato se počitnice številnih dopustnikov začnejo v kilometrskih kolonah. Vsako leto julija in avgusta neskončna množica avtomobilov ohromi glavne avtoceste. A vsega naveličani vozniki in potniki niso edini, ki so ujeti v neizogibnem položaju. Voda navdihuje, nas vznemirja, pogosto pomirja in celo pomlajuje. Potrebujete vodno terapijo, romantičen kotiček ali le prostor za sprostitev? Načrtovali ste aktivne počitnice ali pa pomislili na leno poležavanje v senci borovcev na plaži. Pomislite, da bi zjutraj vstali in se odpravili na tek ob obali. A nadležno misel preženete s tistim znanim izgovorom: »Pa saj sem na dopustu!« Vsi vemo, da je pretirano sončenje škodljivo in da je mazanje z zaščitnimi sredstvi proti soncu koristna navada. In kaj svetujejo? Kadar koli ste izpostavljeni močnemu soncu (ne le na morju – tudi v povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zmanjšana zbranost. Kako se zaščititi pred klopi? V lekarni je na voljo veliko pripravkov, ki odganjajo klope. Najboljša zaščita pred boleznijo pa je cepljenje. Potrebno je trikratno cepljenje. Prvič in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno je, da dobimo dva odmerka cepiva. Tako dosežemo, da smo takrat, ko se začne sezona klopov, že ustrezno zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih pet let z enim odmerkom cepiva. Nina Ošlaj, mag. farm. Vodovodni nasveti gorah, na smučanju, sprehodih, pri delu na vrtu), zaščitite obraz s sredstvom z zelo visokim faktorjem SPF. Manj občutljive dele telesa občasno sončite, kadar sonce ni premočno. Zanimive počitnice lahko preživite tudi tako, da prosti čas in lenarjenje povežete z družbeno koristnim delom. Si želite preživeti počitnice bližje naravi, s prebivalci, njihovo kulturo in navadami? Želite, da vaši otroci spoznajo domače živali: krave, prašičke in kokoši? Za to so kot nalašč turistične kmetije. Vsem tistim, ki si letos ne boste mogli privoščiti niti najcenejšega potovanja, pa predlagam popolnoma brezplačne počitnice. Vabim vas na brezplačna potovanja v najbolj priljubljene namišljene svetove, ki jih lahko obiščete z osebnim računalnikom, miško in hitro spletno povezavo. Pa obilo užitka vam želim! Milan Jerše Ko kupujete stanovanje ali hišo, se pozanimajte, kje je glavni vodovodni ventil. Ne morete si misliti, kolikokrat vodovodarji skupaj z lastniki letajo po vsej hiši in iščejo ta presneti ventil, medtem ko je polovica stanovanja poplavljenega. Vodni kamen je najpogostejši vzrok za nepravilno delovanje pipe ali pršilke za prhanje. Redno čiščenje in vzdrževanje jim bo podaljšalo življenjsko dobo. V kotliček ne mečite dišečih ali čistilnih tablet, saj lahko zamašijo cev, ki vodi v straniščno školjko. Tudi tekočine za zamašene odtoke ne uporabljajte pogosteje kot štirikrat letno. Razžrle vam bodo cevi. BARVA CMYK dobro je vedeti www.vestnik.si | e: [email protected] Obilje svežega Več o filateliji Mlad filatelist naj se loti zbiranja žigosanih znamk Aprilsko vreme v začetku junija je precej podaljšalo sezono belušev in jagod. Tudi domačih češenj je na pretek, pa mladega krompirja, zelja ter najrazličnejših solatnic, ki so v tem času najbolj slastne. Vse to pa je kot nalašč za hitro pripravo lahkih in preprostih jedi, ki v toplih dneh še bolj teknejo. Mlada zelenjava in sveži sadeži ne potrebujejo zapletene priprave. Z opustitvijo dolgih postopkov toplotne obdelave prihranimo obilo časa in ohranimo večino hranilnih snovi. Sploh pa je, še posebno v toplejših obdobjih, za kosilo povsem dovolj že kakšna domiselno sestavljena solata. Seveda lahko s svežimi darovi narave popestrimo tudi bolj vsakdanje jedilnike. 25 Mestna torba »Modo lahko kupimo, stil posedujemo,« pravi Edna Woolman Chase »IN« torba Prejeto pismo iz Švice, opremljeno s priložnostnim žigom in kompletno serijo znamk. Primerek za zbiralca. Odločitev za zbiranje se po navadi porodi naključno. Hitreje nastane, če smo imeli priložnost videti urejeno zbirko starejših zbiralcev. Včasih se to zgodi v družini, kjer sta oče ali dedek svoje čase že zbirala in je mogoče ostalo kaj na zalogi v starih albumih, včasih v družbi med prijatelji ali v šoli, posebno če je kje kakšen zbiralec. Kot že rečeno, se po navadi začne z zbiranjem znamk. Za primer vzemimo zdajšnji čas, naše okolje in zmožnosti. Želimo zbirati, ne želimo velikih stroškov, radi bi bili čim uspešnejši in tako rekoč iz nič naredili zbirko. Vemo, da bomo zbirali znamke, sedaj sprejmimo nekaj odločitev, s katerimi bomo zožili področje zbiranja. Nežigosane znamke, ki jim pravimo čiste, dobimo na pošti za plačilo po nominalnih cenah. Žigosane, torej znamke, ki so potovale na pošiljkah, odlepljamo, peremo, sušimo, gladimo in vstavlja- mo v albume ali v druge priročne liste. Pri zbiranju čistih znamk ni druge možnosti, kot da se aboniramo na najbližji pošti. Vedeti je treba, da običajni uporabniki poštnih storitev dobijo v roke od 20 do 30 % vseh izdanih znamk. To so največkrat znamke z oznako A, B, C, D ali znamke osnovnih nominal v rednih izdajah. Druge znamke se izdajajo v manjših nakladah in so v prometu redkejše. Dodajmo še, da se zbiralec po navadi odloči in kupuje dva ali več izvodov istih znamk. Enega bo imel v svoji zbirki, druge pa za izmenjavo ali pošiljanje pošte. Žigosane znamke poleg več dela pomenijo tudi več možnosti dobiti kaj brez denarja. Vsa prejeta pisma, lastna, družinskih članov, prijateljev in znancev bodo koristna. Uporabimo vsa mogoča poznanstva in zveze, poprosimo tajnice podjetij za prejete ovojnice, frankirane z znamkami, sami pišimo več in prejeli bomo več odgovorov. Za začetek bomo iztrgali in odlepili vse povprek, sčasoma pride na vrsto še drug način zbiranja. Torej predlagajmo novemu, mlademu filatelistu, naj začne zbirati žigosane znamke. Še mu zožimo področje in predlagajmo, naj zbira najprej lastno državo. Torej zbira slovenske žigosane znamke, za začetek iz samostojne Slovenije od leta 1991. To ne pomeni, da bo iskal samo slovenske znamke. Dobival bo po dolgem in počez znamke z vsega sveta. Slovenske bo obdržal, preostale pa koristil za zamenjave. Druga možnost je, da zbira tematske znamke. Najpogostejše teme so: živali, rastline, šport, mačke, psi, ribe, letala, avtomobili itd. Pri tem načinu države ali letnice izdaj niso pomembne. Način izmenjave pa je enak, česar ne potrebuješ, zamenjaš z drugimi. Marjan Zorjan z našega štedilnika Nadevane bučke z ajdovo kašo Gibanje začnimo počasi in postopoma. Pretiravanje lahko vodi do poškodb, izvinov in obupanosti. Po pravilni vadbi morate naslednji dan ali dva čutiti rahlo razbolelost, če se ne morete premikati, ste naredili več škode kot koristi. Vadite tako, da bo vedno zanimivo. Če boste zmeraj tekli isti krog v parku, delali enako zaporedje vaj, se boste kaj hitro naveličali in vse skupaj opustili. Delajte v paru in se medsebojno spodbujajte. Tako boste imeli družbo in dodatno spodbudo, zaradi katere ne boste prehitro vrgli puške v koruzo. 1. julija 2010 | Vestnik | stran 25 Imeti dober nos je za vsako novost zelo dobro. Da novost spremenimo v naš individualni slog, se moramo dobro poznati. Torba je eden izmed tistih elementov, ki ključno vpliva na našo celostno podobo. Prevečkrat zanemarjamo ta modni dodatek, ki je v zadnjih sezonah pridobil dodano vrednost, kar si tudi zasluži. Neškodljiva zagorelost Počasi in postopoma VESTNIK besede mode Pomemben je začetek V neskončni želji po zagorelem telesu lahko sredstva za samoporjavitev uporabljamo za začasno in hkrati varno obarvanje kože. Seveda pa moramo biti pozorni pri izbiri. Katero bomo uporabili, je odvisno od tipa kože in predela telesa. Za obraz so na voljo kreme, za telo pa izberemo losjone. Pri sončenju je treba uporabiti tudi dodatno zaščito, saj obarvanost kože ne varuje pred škodljivimi UV-žarki. datum: 01. 07. 2010 500 g bučk, 100 g kuhane ajdove kaše, 100 g skute, 1 jajce, sol, poper Za koprovo omako: 15 g masla, 10 g moke, 25 cl mleka, šopek kopra, sol, poper, 5 cl kisle smetane Bučke pod hladno vodo oplaknemo in s krpo osušimo. Odrežemo krajce in z ostrim nožem izdolbemo sredino tako, da dobimo tulec. To odprtino zapolnimo s pripravljenim nadevom iz kaše, skute, jajca in začimb. Nadevano bučko zavijemo v namaščeno alufolijo, damo v pečico in pečemo 25 minut pri 170 °C. Pečene odvijemo, narežemo in postrežemo z omako. Priprava omake: Na maslu svetlo prepražimo moko, jo zalijemo z mlekom, začinimo in z metlico gladko razmešamo. Dodamo sesekljan šopek kopra, prevremo in nazadnje dodamo še kislo smetano. Ocvrti zrezki iz ovsenih kosmičev 200 g ovsenih kosmičev, 10 cl mleka, 120 g krompirja, 40 g čebule, 3 cl olja, 1 jajce, 60 g ribanega sira, sol, poper, 60 g moke, 2 jajci, olje za cvrtje Ovsene kosmiče navlažimo z mlekom in pustimo stati 20 minut. Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Čebulo narežemo na kocke in na olju prepražimo. Vse pripravljene sestavine premešamo, dodamo še riban sir, jajce, sol in poper. Dobro premešamo. Iz pripravljene mase oblikujemo osem enakih kroglic, ki jih polagamo na delovno površino in oblikujemo zrezke. Zrezke pomokamo, nato potopimo v razžvrkljanem jajcu in damo v vroče olje, kjer zrezke zlatorumeno ocvremo. Ocvrte zrezke polagamo na papirnat prtiček, da nam popivna odvečno maščobo. Vroče postrežemo. Metuljčki s peso 200 g metuljčkov (testenin), 40 g čebule, 40 g masla, 80 g pese, 160 g paradižnika, 5 g škrobne moke, 30 cl mleka, 6 cl kisle smetane, peteršilj Čebulo narežemo na kocke. Peso grobo naribamo. Maslo v kozici razpustimo, na njem prepražimo čebulo in peso, nato pomokamo s škrobno moko, malo prepražimo in zalijemo z mlekom. Začinimo, dodamo na kocke narezan paradižnik in prevremo. Na koncu dodamo še kislo smetano. Testenine v slani vodi skuhamo, odcedimo in primešamo k pripravljeni omaki. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in takoj postrežemo. Paradižnikova torta 8 cl olja, 1 jajce, 80 g sladkorja, 12 cl paradižnikovega pireja, 1 vanilijev sladkor, cimet, sol, 10 g sode, 100 g orehov, 360 g moke iz celega pšeničnega zrna, 250 g paradižnika Olje, jajce in sladkor penasto umešamo. Nato dodamo paradižnikov pire (pripravimo ga tako, da paradižnik olupimo, razrežemo, odstranimo semena in s paličnim mešalnikom zmešamo), vanilijev sladkor, cimet in sol. Dobro premešamo. Dodamo sodo, sesekljane orehe, olupljen in na kocke narezan paradižnik brez semena. Malo premešamo, nato pa postopoma dodajamo moko. Tako pripravljeno maso damo v tortni model s premerom 23 cm, ki smo ga namazali z maslom in pomokali. Pečemo v pečici 45 minut pri 170 °C. Pečeno in ohlajeno torto okrasimo s stepeno sladko smetano. Branko Časar, kuharski mojster v gostilni Lovenjak v Polani Modne torbe so vezane na sezono. Poletna nam zmeraj ponuja več svetejših naravnih odtenkov, več kričečih barv in več pletenih vzorcev. Ženska s slogom morda ne kupi najbolj modne torbe, a si najde čas, da jo poišče v omari stare mame, na bolšjem trgu in še v kakšnem skritem predelu mesta. Najde si čas, da premisli, katera oblačila bi se najbolje prilegala in ob kateri priložnosti. Pravijo, da je torbe dobro hraniti v omari tik ob izhodu iz bivalnega prostora. Ko smo že oblečeni, je namreč lažje presoditi, katera torba je najbolj prava. In tudi občutek, ko jo nosimo, je najbolj »IN«. Zavedanje, da je imperfekcija lahko čarna in da ni vsak dan namenjen podobi na modni stezi, je ena izmed lastnosti, ki jo ženske s slogom razumejo. Baza Osnovni modni dodatki so ključni spremljevalci več sezon. Čeprav jim dodajamo pridevnik osnovni, ni nujno, da dajejo popolnoma dolgočasen videz v črni, rjavi in bež barvi. Odstranimo iz naše garderobne omare vse, kar zelo poredko nosimo, in vse, kar nas spominja na slabe trenutke. Raje imejmo pet zanimivih in odštekanih stvari, ki nas spravljajo v dobro voljo, kot pa tistih 25, ki nas vsak dan na novo zmedejo in nam ne pomagajo pri izbiri. Slog si lažje zgradimo z manj kot več elementi. Oblika in funkcija Barva privlači prva, oblika je na drugem mestu. Morda smo kupili torbo na podlagi teh dveh dejavnikov, a najbolj veseli bomo, ko odkrijemo funkcionalno plat torbe, ki nam s svojimi premišljenimi predali in zadrgami in v končni fazi tudi pravo dolžino naramnic lajša vsakdan. Tako ne pozabimo, kje imamo ključe, telefon, robčke, denarnico, nekaj »SOS« nakita in kozmetike. Zanesljivo velja pregovor avstralskih aboriginov, ki pravi: »Več veš, manj potrebuješ«. Mestna torba Katera je prva, ki jo izberemo, odloča več dejavnikov. A morda nam ni do prevelikega filozofiranja in vzamemo tisto, ki nam je najbolj pri roki. Še lepše bi nam bilo, če nam je pri srcu. Tudi hoja se zdi lažja. Tatjana Kalamar Morales BARVA CMYK 26 turistični vodnik | Vestnik | 1. julija 2010 turistične prireditve Pince-Marof – V soboto, 3. julija, ob 13. uri bo v vaškem domu Dan primorske kuhinje – kulinarični užitki Primorske in Istre v Prekmurju. V kulturnem programu bodo nastopili Primorci in Prekmurci, okusom odličnih jedi pa se bodo pridružili zvoki zabavno-glasbenega dueta Andrej in Matej. Organizatorja sta društvo Primorci in Istrani v Prekmurju ter KS Pince-Marof in Benica. Ljutomer – V soboto, 3. julija, od 8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote. Dobrovnik – V soboto, 3. julija, ob 10. uri bo v okviru Dnevov turizma Občine Dobrovnik na nogometnem igrišču ulični turnir. Cven – V soboto, 3. julija, ob 14. uri bo na Grüntu TD Cven Kmečka tržnica. Lipovci – V okviru Likovne kolonije Izak Lipovci bo v soboto, 3. julija, med 10. in 14. uro delavnica zdrave prehrane s temo Užitne divje rastline – spoznavanje, nabiranje, priprava, ki jo bo vodil Dario Cortese, poznavalec in avtor več knjig o tej tematiki. datum: 01. 07. 2010 VESTNIK stran 26 www.vestnik.si | e: [email protected] Srečanje vasi Selo – Sela – Sele Enaintrideset Sel v prekmurskem Selu Pobudniki prvega srečanja so bili pred štirinajstimi leti v goričkem Selu V Selu na Goričkem je v soboto potekalo štirinajsto srečanje vasi iz Slovenije in zamejstva (Slovenci iz Italije) z imeni Selo, Sela in Sele. Druženje vaščanov, ki se po toliko srečanjih že dokaj dobro poznajo, je potekalo pod geslom Da se bolje spoznamo. Srečanja so se udeležili predstavniki enaintridesetih vasi. Na prireditvenem prostoru se je zbralo okrog dva tisoč obiskovalcev, iz Sela pri Žireh pa je šest udeležencev prišlo peš, za kar so potrebovali deset dni. V prekmurskem Selu, ki je bilo pred štirinajstimi leti pobudnik srečanj, so gostili slo- venska Sela že na prvem in sedmem srečanju, na drugih srečanjih pa so se zbrali na različnih območjih Slovenije. Dogovor je, da pobudniki z Goričkega organizirajo srečanje vsako sedmo leto. Lani je bilo srečanje v Selih pri Dobovi. Sobotno srečanje je potekalo pri vaško-gasilskem domu, kjer so se ob prekmurskih domačih jedeh in gorički kapljici med pogovori prepletala mnoga slovenska narečja. Dopoldne so si obiskovalci lahko ogledali skoke padalcev s slovensko in selansko zastavo. Nagovoru predstavnikov gostiteljev je sledil kulturni pro- gram, v katerem so nastopili Pevsko društvo Selo, Nemaki, člani kulturnega društva iz Vučje Gomile, šolarji iz OŠ Fokovci in otroci iz fokovskega vrtca. Prireditev je obiskal tudi najbolj prepoznaven slovenski mesar Zmago Batina. Na prireditveni prostor so se s starimi kolesi pripeljali starodobniki Dimek iz Beltinec, s starimi traktorji člani kluba Abraham, z drugimi motornimi vozili častitljive starosti pa člani Motokluba Veterani iz Murske Sobote. Na odru so se z nastopi predstavili predstavniki gostujočih vasi, ki so ob folklornih plesih in petju spregovorili tudi o Selu, iz katerega prihajajo. Obiskovalci pa so si po želji lahko organizirano ogledali kulturne znamenitosti v okolici: selansko rotundo, lončarsko vas Filovci, pridelavo orhidej Ocean orchids v Dobrovniku in evangeličansko cerkev v Selu. Po zabavnih športnih igrah se je nadaljevala zabava z nastopi glasbenih in plesnih gostov. Ob zabavnem dogajanju so se na sestanku srečali predstavniki sodelujočih vasi, ki so se dogovorili, da se bodo prihodnje leto srečali v Račjem selu. Jože Gabor Babinci – V nedeljo, 4. julija, ob 9. uri se bo pri vaško-gasilskem domu začelo kolesarjenje po Prlekiji, ki ga organizira TKD Babinci. Moravske Toplice – Pomurska turistična zveza je na Kranjčevi 12 (pri hotelih Term 3000) odprla Pomurski turistično-informacijski center, v katerem ponujajo turistični servis turistom in drugim obiskovalcem naše pokrajine. V njem je tudi sedež Turistične agencije Pomurje turizem. Odprt je vse dni v tednu od 9. do 18. ure. Fotografije Jože Gabor Murska Sobota – Planinsko društvo Matica Murska Sobota organizira v soboto, 3. julija, pohod na Strahinšico na Hrvaškem in ogled muzeja neandertalcev v Krapini. Potreben je osebni dokument za prestop meje. Sela, ki so se udeležila prireditve, so se predstavila na odru. Skupina iz Sela pri Žireh je na Goričko prišla peš. Praznik folklore v Bučečovcih S kajera vün potegjeno Izdali knjigo Oblačilna in plesna dediščina križevske fare z okolico Bučečovčani se vračajo s polja. V raziskavo in pripravo prireditve so se, kot je povedal predsednik KD Kajer Zvonko Šijanec, aktivno vključili mnogi krajani in ljudje od drugod. Folklorna oblačila so sešili na podlagi raziskave, ki jo je v Bučečovcih in okoliških krajih opravila priznana slovenska etnologinja dr. Marija Makarovič, ki je tudi sodelovala pri nastajanju knjige in za njo napisala besedilo. Kot je povedala, je med raziskovanjem obiskala mnogo domačij in se pogovarjala predvsem s starejšimi ljudmi in tistimi, ki imajo shranjeno veliko starih fotografij in druge dokumentacije o preteklosti kraja. Besedilo je sestavljeno iz dveh delov, v prvem je avtorica predstavila oblikovno podobo noše, v drugem pa se je posvetila vsebinskemu delu, saj obleka vedno nekaj pove o človeku, o ljudeh, ki jo nosijo. Fotografiji Jože Gabor V Bučečovcih je tamkajšnje Kulturno društvo Kajer (kajer je pastirska torba) v nedeljo pripravilo prireditev S kajera vün potegjeno. Na njej so predstavili knjigo z naslovom Oblačilna in plesna dediščina križevske fare z okolico, ki je rezultat strokovnih raziskav v kraju in okolici. Ob tem so na odru člani kulturnega društva tudi pokazali nova folklorna oblačila treh generacij. Člani bučečovske folklorne skupine so se predstavili v folklornih oblačilih treh generacij. Med predstavljenimi oblačili je bila tudi najstarejša znana obleka Murskega polja. Rekonstrukcija obleke je nastala po risbi iz Slovenskega etnografskega muzeja, nosili pa so jo v sredini 19. stoletja. Največja zasluga gre Zvonku Šijancu Zgodovinski okvir knjigi je dal zgodovinar z Univerze v Gradcu dr. Christian Promitzer, ki je po rodu iz Bučečovec, kjer je bila rojena njegova babica, ki je pred tednom umrla v Gradcu. Povedal je, da je predstavil vas Bučečovci od fevdalnega obdobja do sedanjosti, med raziskovanjem pa je ugotovil, da je bila nekoč zemlja v vasi v rokah velikih posestnikov, ki so skrbeli, da so vsi v vasi imeli delo. Avtor besedila v knjigi je tudi strokovnjak za folklorne plese Mirko Ramovš, ki je povedal, da so »plesi v Prlekiji sorodni plesom v okolici in tudi plesom na drugi strani Mure. Ti so se širili od konca 18. stoletja v te kraje, kamor so jih prinesli predniki od drugod, z drugih območij Slovenije in iz Avstrije. V Prlekijo so jo prinašali naši ljudje, ki so hodili s trebuhom za kruhom, vendar so se plesi tu po svoje razvijali in dobili svojo podobo, ki je bila pogosto od vasi do vasi nekoliko drugačna.« Vsi trije so na odru poudarili, da gre največja zasluga za dobro opravljeno delo pri raziskavi in nastajanju knjige predsedniku KD Kajer Bučečovci Zvonku Šijancu, ki je v to vložil veliko truda in časa. J. G. BARVA CMYK datum: 01. 07. 2010 razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | stran 27 27 zvezde napovedujejo OVEN ONA: Čim dlje kot boste upali, tem manj možnosti boste imeli. Naredite raje konkreten korak in rezultati bodo takoj tu. Torej ne omahujte, temveč poprimite za delo in naredite tisto, kar ste že dolgo odlašali. ON: Nekdo vam bo zelo nevoščljiv, vi pa se mu boste le sladko smejali. Končno je prišel tudi vaš srečni teden, zato ga kar se da izkoristite - po možnosti z osebo, ki vam je v zadnjem času še posebej prirasla k srcu. BIK ONA: Prijateljica bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji, gotovo vam bo poplačala. Sedaj ste v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato skušajte to čim bolj izkoristiti. Predvsem v ljubezni ... ON: Poskusili se boste odločiti med dvema alternativama, vendar vam to v celoti ne bo uspelo. Vsekakor pa pričakujte korist! Imate priložnost za veliko ljubezensko dogodivščino in potrudite se, da je ne boste zamudili. DVOJČEK ONA: Prepričali se boste o zvestobi vašega partnerja, kar vam bo precej olajšalo prihodnje dneve. Naredite tudi vi kaj za izboljšanje vajinih odnosov, ki so zadnje čase v manjši krizi. ON: Spoznali boste, da so stari prijatelji veliko boljši kot še tako privlačna partnerka. Pa še prevarajo vas ne, medtem ko v drugem primeru ne morete biti nikoli povsem prepričani ... Nekdo vam bo namignil na precej obetaven posel. RAK ONA: Kritično obdobje je za vami in ravno ta teden se vam bo ponudila izjemna ljubezenska priložnost. Spoznali boste osebo, ki vas bo povsem očarala, zato se nikar ne obirajte. ON: Nekdo, ki vam je zelo pri srcu, vam bo priredil pravo afero. Drugič bodite raje previdnejši, ko boste odpirali svojo dušo nekomu, ki mu ne zaupate stoodstotno. Drugače se lahko takšen dogodek še ponovi. LEV ONA: Vse preveč boste pretiravali, kar vas lahko stane že tako krhkega zdravja. Poskusite biti malo bolj zmerni in bodo rezultati hitro vidni. Prijateljica vam bo zagodla veliko neprijetnost, ki vam utegne še zelo škodovati. ON: Na vsaki poti se pojavljajo težave, vendar so v večini prehodne narave. Na srečo je tudi pri vas tako, zato nikar ne obupavajte, temveč se raje ozrite okoli sebe in spoznali boste, da le ni vse tako črno, kot se vam zdi! DEVICA ONA: Začeli boste uresničevati svoje ljubezenske načrte v povezavi z osebo, ki vam je zadnje čase precej spremenila vaše življenje. Uspelo vam bo celo bolje, kot si mislite! ON: V ljubezni boste postali veliko bolj prilagodljivi, kar se bo poznalo predvsem pri izboljšanju vašega dosedanjega odnosa s partnerko. Pred vami je obdobje, ki si ga boste zapomnili. TEHTNICA ONA: Nikar naj vam trenutni majhni uspehi ne stopijo v glavo, saj lahko takšno napako v bližnji prihodnosti drago plačate. Treba je vedeti, da vas lahko majhni uspehi privedejo do veliko večjih. ON: Navidezno neprizadeto boste pomagali prijateljici, vendar se boste pri tem tudi sami precej izčrpali, tako da boste potrebovali kar nekaj časa, da se boste pobrali. Kar brez skrbi, vse to bo še pošteno poplačano. ŠKORPIJON Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 9. julija 2010. Rešitev: Rešitve iz 24. številke Vestnika: AJDOVŠČINA, NANOS, VENO PILON 1. nagrada: kuharska knjiga: Marija Bot, Dobrovnik 251 f, 9223 Dobrovnik. 2.–8. nagrada majica: Dijana Marinčič, Vogričevci 26, 9240 Ljutomer; Angela Kolar, Gosposko 27, 9232 Črenšovci; Marinka Županec, Mlinska 11, 9241 Veržej; Darja Kočar, Cankarjeva 47, 9000 Murska Sobota; Tina Lenarčič, Finžgarjeva 3 a, 9231 Beltinci; Zorislava Bratuša, Apače 149, 9253 Apače; Jože Flisar, Z. Velnarja 16, 9000 Murska Sobota Izžrebanci bodo prejeli nagrade po pošti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9. ONA: S prijateljem si boste izmenjali svoje izkušnje na poslovnem področju, kar bo koristilo obema. Dogovorila se bosta za konkreten poslovni podvig v prihodnosti, ki lahko prinese kar precejšnje dohodke. ON: Če boste z ljubljeno osebo našli skupni jezik in boste stvari poskušali reševati skupaj, vam bo steklo tako, kot si želite. Pa tudi partnerka bo znala ceniti vašo spremembo na bolje, kar ne bo ravno majhna stvar ... STRELEC ONA: Poslovna kriza bo minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boste tako najhitreje pozabili tisto, kar se vam je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa ... ON: Bodite pazljivi, da ne bo prekipelo, saj zadnje čase vse preveč mešate s svojimi in tujimi čustvi. Lahko, da vam bo še žal, vendar bo takrat prepozno. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk z zanimivimi novicami. KOZOROG ONA: Ozrite se okoli sebe in kaj kmalu boste opazili, da niste tako osamljeni, kot si zamišljate. Pojdite raje med ljudi in kmalu boste opazili, da so na svetu še veliko bolj nesrečni ljudje, kot ste vi. ON: Prišli boste do odločilne točke v vašem ljubezenskem življenju, ko ne bodo dovolj le besede, ampak boste morali pokazati tudi kaj več. Ne obotavljajte se, da ne bo prepozno! Ime in priimek, naslov: VODNAR ONA: Kaj kmalu se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva vaše ljubezensko življenje ali pa tudi poslovno. Vsekakor bodo spremembe vplivale predvsem na vaš odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen. ON: Prepričati se morate, preden boste ukrepali. Ni vedno dobro biti prehiter, saj hitre odločitve niso vedno najboljše. In tokrat bo prav tako in nič drugače. Vi pa kakor hočete ... RIBI ONA: Nenadoma se bo pojavil star prijatelj. Nikar mu ne pustite kar takoj oditi, v prihodnosti vam lahko še zelo koristi, tako v poslovnem smislu kot tudi zasebno. In nikar se preveč ne obirajte. ON: Ne vztrajate trmasto pri svojem prepričanju, ampak poslušajte tistega, ki vam hoče svetovati le najboljše. Vsekakor je pred vami obdobje, ko si boste precej izboljšali finančno stanje, kar se bo poznalo tudi nekje drugje. BARVA CMYK 28 lokalna scena/oglasi | Vestnik | 1. julija 2010 Pri Kovačevih tako kot pred stoletjem V Ljubljani ima Štefan Kovač podjetje za predelavo zdravilnih zelišč Favn Štefan Kovač: »Iz Nedelice sem odšel kot šestletni otrok in se vrnil po skoraj pol stoletja.« motorna vozila ZASTAVO 750 (fičo), letnik 1975, tehnično pregledano, prodam. Tel.: 544 12 21, 031 674 633. HYUNDAI ACCENT, letnik 1998, registriran do 20. 11. 2010, za 500 € prodam. Tel.: 040 283 179. m016660 živali PUHALNIK za zrnje z elektromotorjem prodam. Tel.: 040 123 549. m016644 PRIKOLICO – 2-osno, ni prekucna, in prikolico za prevoz živine prodam. Tel.: 041 897 649. m016565 DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG znamke Pötinger servo 2, nastavljiv, visoki klirens, prodam. Tel.: 041 543 684. m016675 NESNICE, rjave, grahaste, črne in belo-sive, stare 13 tednov, po 3,50 evra prodam. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m016649 SEJALNICO IMT za žita na 15 diskov in krožno brano - 20 diskov prodam. Tel.: 031 311 182. m016625 STAREJŠO HIŠO v Motvarjevcih prodam. Tel.: 544 12 21, 031 674 633. m016645 kmetijski pridelki MLAD KROMPIR, 50 centov/kg, prodam. Tel.: 548 17 14, Panker, Noršinci 36. m016668 razno STANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti prodam. Tel.: 041 640 401. m016627 PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m016442 LOKAL - 35 m2, s parkiriščem v M. Soboti, dam v najem. Kupim sadovnjak, lahko s počitniško hišo. Tel.: 031 885 822. m016637 SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dvosed, enosed) in otroško kolo BMX prodam. Tel.: 040 597 072. m016639 HIŠO ALI STANOVANJE v Ljutomeru ali okolici najamem. Tel.: 031 835 704. m016646 hišo udarniško obnavljava in sva jo leta 2000 tudi odprla za javnost. Hišo sva obnavljala ob nasvetih murskosoboških in mariborskih etnologov, streho pa je obnovil mojster Rogan iz Trdkove. Vendar sva z ženo največ pri obnovi naredila sama ob pomoči prijateljev iz vasi in od drugod.« Ob potoku za hišo so ostanki mlina, vendar je bil ta mlin njihov le do konca prve svetovne vojne: »Novejši mlin so zgradili leta 1933, vendar ta ni bil več Kovačev, ampak so ga upravljali drugi. Naš mlin je bil lesen, vendar nam doslej ni uspelo najti nobene njegove fotografije, obstajajo le o novejšem mlinu. Nekoč je bilo od Renkovec do Male Polane na potoku sedem mlinov. Našo hišo zato še danes mnogi kličejo pri Mlinarjevih.« Jože Gabor ŽITNI KOMBAJN CLAS 88 SL, letnik 1993, kosa 3,60 m, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 041 809 823. m016641 NESNICE na začetku nesnosti, rjave, sive, črne. Naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48. m016091 posesti in bo posle prevzela naslednja generacija. Hčerka ima računovodski servis, drugi sin je računalničar.« Žena Vesna je po rodu iz Primorske, rojena v Gorici, in je prav tako postala velika ljubiteljica Prekmurja in starih prekmurskih cimpranih hiš. Od leta 1995 obnavljata hišo in gospodarsko poslopje ter ves čas poudarjata, da želita Kovačevo domačijo deliti s krajani in vsemi obiskovalci, ki jih zanima, kako so nekoč živeli v prekmurski cimprani hiši. Ta je bila postavljena leta 1877 na temeljih starejše hiše in je bila bivalna do leta 1968, ko se je izselila »mamca« Verona Kovač. »Do leta 1938 je bila to hiša na ključ, potem pa so jo obnovili in dozidali gospodarsko poslopje. Do leta 1995 sem bil tretjinski solastnik po očetu in sva z ženo od dveh tet odkupila deleže. Od takrat ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v središču M. Sobote, dam v najem. Tel.: 059 935 833. m016656 GRADBENO PARCELO v Zgornjih Moravcih, s čudovitim razgledom, prodam. Tel.: 031 552 235. m016669 kmetijska mehanizacija KUPIM URSUS ali IMT. Tel.: 070 521 564. m016569 delo ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KUHARICO v Mini restavraciji N.1 - M. Sobota. Informacije po tel.: 031 705 007. Tanja Pintarič, s. p., Cvetkova 21, 9000 M. Sobota. m016650 srečanja UPOKOJENEC išče pošteno, iskreno, preprosto prijateljico, staro od 55 do 65 let. Tel.: 051 215 267. m016677 Kupijo obiralnik koruze, traktor, izkopalnik krompirja in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 679 937. m016474 Izdelava in obnova nagrobnih spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi izdelki iz granita in marmorja KUPIM TRAKTOR IMT 533 ali 539 ali Ursus. Tel.: 030 671 618. m016678 Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci DROBILNIK ZA SUHO IN SVEŽE ZRNJE ter seme rdeče detelje inkarnatka prodam. Tel.: 546 14 97. m016633 ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE SIP, krožno brano - 24 diskov, V Radencih potekala konferenca o večjezičnosti na zgodnji stopnji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE Kdaj tuji jeziki tudi v prvi triadi devetletk? UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Ali se začeti zgodaj učiti tuje jezike, ni več vprašanje Danes se v Radencih končuje tridnevna konferenca o učenju tujih jezikov v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Gre za zaključno konferenco v projektu Sporazumevanje v tujih jezikih, ki poteka pod okriljem evropskih strukturnih skladov, Zavoda za šolstvo Republike Slovenije in šolskega ministrstva. Konference se je vsak dan udeležilo več kot sto udeležencev, članov tega projekta, učiteljev razrednega pouka, vzgojiteljev, učiteljev tujih jezikov, strokovnih delavcev in drugih, med njimi tudi priznanih domačih in tujih strokovnjakov s tega področja. Govorili so o večjezičnosti na zgodnji stopnji, ki so jo predstavili z vidika dosežkov dveletnega projekta, v katerem so analizirali obstoječe stanje. Ugotavljajo, da imamo v slovenskem šolskem prostoru tradicijo učenja in poučevanja tujih jezikov v otroštvu predvsem v narodnostno mešanih okoljih slovenske Istre in Prekmurja. Prav tako je v preteklosti potekalo kar nekaj nacionalnih in medna- rodnih projektnih dogajanj na področju spodbujanja in razvijanja zgodnjega poučevanja jezikov. Kljub temu so resnejše priprave na sistemsko reševanje tega vprašanja stekle ravno z omenjenim projektom v letu 2008. Tako so v okviru projekta pripravili in poskusno spremljali določene, že uveljavljene in razširjene modele uvajanja tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletk ter ugotovili in predlagali pogoje za pedagoško učinkovito uvajanje tujega jezika v širšo prakso. Med drugim želijo s projektom tudi utemeljiti smiselnost in koristnost učenja tujih jezikov v otroštvu, razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in inovativni pristop k učenju jezikov z usmerjenostjo na učenca ter predvsem pripraviti strokovne podlage za uvajanje tujih jezikov v prvem triletju. Kot je povedala dr. Karmen Pižorn, strokovna sodelavka projekta, ni več vprašanje, ali se začeti zgodaj učiti tuje jezike, saj se otrok, ki je več časa izposta- vljen tujemu jeziku, več tudi nauči. Kot še dodaja, so otroci v tem obdobju veliko bolj sposobni posnemati glasove kot odrasli, zato se tudi v fonetičnem kontekstu bolj približajo pravilni izgovorjavi. Je pa pri tem pomemben način učenja. Po mnenju Pižornove tradicionalni pouk tujega jezika, ki sloni na slovnični metodi, ni primeren za otroka na tej stopnji, ampak predvsem vsebinsko jezikovno naravnan pouk, torej pouk s pomočjo sporazumevanja, igre ipd. V projekt je bilo vključenih skoraj 50 osnovnih šol, med njimi tudi sedem pomurskih, ve liko učiteljev, staršev in strokovnjakov iz fakultet in drugih sodelavcev. Ugotovitve in analize so zbrali v elaboratu. Kot posledica tega projekta je nastal tudi predlog, da bi učenje tujega jezika začeli že v prvi triadi devetletke, sedaj je to v drugi triadi, ki so ga tudi prenesli šolskemu ministru. Kdaj bo ta predlog sprejet, pa sodelujoči v projektu še niso znali odgovoriti. C. K. stran 28 traktorski drobilnik koruze Blisk, rotacijsko kosilnico SIP 135, motokultivator Hondo 400, predsetvenik 220, vse ohranjeno, prodam. Tel.: 041 684 896. m016640 PURANE, težke 5 kg, za nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Tel.: 546 11 13. m016658 Fotografija Jože Gabor Štefan Kovač je preživel prvih šest let otroštva, do leta 1947, v s slamo kriti hiši v Nedelici in se leta 1995 vrnil na domačijo. Ko je bil star tri mesece, so madžarski vojaki ustrelili njegovega očeta, narodnega heroja Štefana Kovača Marka. Pravi, da je tudi sam po političnem prepričanju levičar, vendar z veliko strpnostjo gleda na dogajanje v slovenski politiki. Manj strpna do političnega dogajanja pa je njegova mama Mima, ki je stara 96 let: »Še vedno zelo strastno spremlja politiko in vedno voli leve stranke, je pa zelo razočarana nad sedanjo politiko v Sloveniji. Ko so ustrelili očeta leta 1941, sem bil še dojenček in sem do leta 1947 živel pri babici na tej domačiji. Mama je odšla kot aktivistka na ptujsko območje in bila aretirana v okolici Maribora. Pol leta je bila v mariborskih zaporih, obsojena na smrt, vendar je prišla amnestija za ženske in so jo poslali v taborišče Auschwitz, kjer je preživela tri leta. Sicer je iz Radeč pri Zidanem Mostu in je kot učiteljica pred drugo svetovno vojno dobila službo v Radmožancih. Oče je končal študij prava v Ljubljani leta 1936, nakar je delal pri advokatih v Mariboru in Murski Soboti.« Leta 1947 je Štefan z mamo in očimom odšel v Ljubljano. Po poklicu je diplomirani inženir kemije in je precej časa delal v podjetju Lek: »Moje delo je bilo vezano na področje naravne kemije, bil sem tudi med začetniki Lekove domače lekarne, vendar sem leta 1985 zapustil podjetje. Bil sem tudi med posredniki za odprtje Lekovega obrata v Lendavi, prvi sem si ogledal to lokacijo in sodeloval pri dogovarjanju s predstavniki lokalne skupnosti v Lendavi. Odprl sem zasebno podjetje za predelavo zdravilnih zelišč Favn, katerega izdelki so v večini slovenskih lekarn in zeliščnih drogerijah. V podjetju je sedem zaposlenih, po moji upokojitvi ga vodi žena, pa tudi sin, ki je inženir kemije, nadaljuje moje delo. Letos se bo tudi žena upokojila VESTNIK www.vestnik.si | e: [email protected] [email protected] tel.: 02 538 17 20 Domačijo obnavljali počasi in udarniško datum: 01. 07. 2010 Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! www.cerop.si, [email protected] 9231 Beltinci, Poljska pot 8 a Tel.: 02 542 22 40, faks: 02 542 22 41, GSM: 041 641 148 internet: www.ppjj.com, e-pošta: [email protected] Center za ravnanje z odpadki Puconci, Vaneča 81, 9201 Puconci POGREBNE STORITVE JURE JURIĆ, s. p. NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TELEFON 051 318 113 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si BARVA CMYK datum: 01. 07. 2010 VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] IN MEMORIAM HELENA ZULIM - ILONKA IVAN ZULIM 1939–2008 1919–1985 Nista se izgubila kot zven v tihoto, nista odšla v nič in pozabo; po vaju merim stvarem pomen in vajino pesem skušam peti za vama. 29 Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti za teboj pridemo vsi. V SPOMIN 4. julija bo minilo dvanajst let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak Janez Mencigar s Cankove Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo in prižgano svečo ustavite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Vselej v mojem srcu, draga mama. V SPOMIN Jožefa Pirc Rugelj 1960–2010 Hvala vsem, ki se je spominjate Marjan Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe več med nami ni. V SPOMIN 29. junija sta minili dve leti žalosti od takrat, ko nas je mnogo prerano in nepričakovano zapustil naš dragi Zlatko Lucu iz Šulinec 22 a Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko spomina. KOMUNALA Vsi njegovi najdražji POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! Brezplačni prevozi do 40 km. Plačilo na več obrokov brez obresti. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60; 041 681 515 Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci Cecilija Šanko iz Prešernove ulice 25 v Murski Soboti Rodila se je v sredo, 7. decembra 1921, v kraju Boreča. Umrla je v nedeljo, 20. junija 2010, ob 19. uri in 15 minut. Pokopali smo jo v torek, 22. junija 2010, ob 16. uri na pokopališču v Murski Soboti. Vsem se zahvaljujemo za vse dobro, kar ste in so ji namenili in storili. Hvaležni smo Vam, da ste ji prišli izkazat spoštovanje ob njenem pogrebu, podarili cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo rimskokatoliškemu duhovniku maestru Marjanu Potočniku in pevskemu zboru za pogrebni obred in mašo zadušnico. Sin Milan, hčerka Marija z možem Angelom ter vnuka Tomi in Tine Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 - izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene Zakrila te zemlja in prekrila globoko rano v naših srcih. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 57. letu zapustila draga žena, mama, babica, hčerka in sestra Anica Šeruga iz Lipe 52 a Cenik osmrtnic 1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov 2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov 2 koloni x 8 cm – 104 evrov 2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov 2 koloni x 10 cm – 130 evrov 2 koloni x 11 cm – 143 evrov 2 koloni x 12 cm – 156 evrov 2 koloni x 13 cm – 169 evrov Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu na blagajni 20 % popust. Draga mama, babica, prababica Jožefa Zonik iz Murske Sobote, ki je v 83. letu zapustila ta svet in zajadrala v neskončne globine tišine in miru. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA ZAHVALA Tvoji najdražji D. E. POGREBNIŠTVO N. C. 521 37 00 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota Zaspala mama si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospe Mili in gospodu Štefanu za poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred in darovano sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Jurič. Vsem, ki ste darovali za svete maše, vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene - iskrena hvala. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila draga sestra in teta Albina Maršič iz Čentibe Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali za dobrodelne namene, svete maše, cvetje in sveče. Zahvala velja tudi gospodu konzistorialnemu svetovalcu Jožefu Bernadu za opravljen pogrebni obred, molivkam iz Trnja ter pevskemu zboru iz Čentibe za odpete žalostinke. Posebna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje zadnjih trenutkov življenja. Žalujoča sestra Marika z družino Čentiba, 4. junija 2010 Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te ni, še verjeti noče. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča in sestra Emilija Farič iz Radovec 37 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, sosedovim Melin - Huber, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, sveče, za svete maše ter druge namene. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, govornici Štefki za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njeni najdražji Vedno s teboj vsi, ki smo te imeli radi in te bomo ohranili v trajnem spominu Draga žena, mama, babica, globoko te bomo pogrešali: Babica - pogrešajo te tvoji vnuki mož Jože, hčerki Klaudija in Adrijana ter vnukinja Chiara Elizabeth, Stefanie, Sebastjan, Mateja, Goran, Nuša in Tamara stran 29 BARVA CMYK 30 oglasi/lokalna scena | Vestnik | 1. julija 2010 www.banka-koper.si +00.386.5.666.10.00 datum: 01. 07. 2010 VESTNIK stran 30 www.vestnik.si | e: [email protected] Domski vzgojitelji iz vse Slovenije dva dni na strokovnem srečanju vzgojiteljev dijaških domov v Murski Soboti Premalo znano in premalo cenjeno delo Domski vzgojitelji so večkrat nadomestek za družino, veliko mladih pa usmerijo na pravo življenjsko pot Dvodnevno srečanje domskih vzgojiteljev so začeli s skupščino društva v prostorih starega dijaškega doma Murska Sobota. KONČNO DOMA. Za nova doživetja in uresničitev dolgoletnih želja vam Banka Koper ponuja stanovanjski kredit z ugodnimi obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti. Stanovanjski kredit je namenjen tako obstoječim komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita to šele postali. Ponudba velja do 31. decembra 2010 z možnostjo predčasnega preklica. Podjetje Nafta Strojna vabi v svoje okolje nove strokovnjake za dinamično in odgovorno delo v tehnološkorazvojnem oddelku. Pogoji: - končan univerzitetni ali visokošolski študij strojništva, - komunikativnost, odločnost in samoiniciativnost, - aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika, - poznavanje računalniških orodij ACAD, Microsoft Office, - vozniški izpit B-kategorije. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Vaše prošnje z življenjepisom in dokazili pričakujemo do 6. julija. Če ste s svojim znanjem in izkušnjami pripravljeni sprejeti nove izzive in tako uresničiti svoje ideje ter pričakovanja podjetja, pošljite svojo ponudbo z dokazili na naslov: Nafta Strojna, d. o. o., Mlinska ulica 5, 9220 Lendava. OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Murska Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota Tel.: (02) 527 19 00 Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. »Pozivam vas, da prav v Pomurju v teh dveh dneh najdete novo energijo in nove izzive ter spodbude za pripravo novih programov v dijaških domovih Slovenije. Rodnost tudi vam ni naklonjena, zato potrebujete nove programe. Bogastvo tukajšnjih ljudi naj vas prepriča, da v tej pokrajini niso samo negativne stvari in da se tukaj dogajajo zgodbe o dobrih in duhovno bogatih ljudeh,« je v svojem pozdravnem govoru povedala zbranim domskim vzgojiteljem iz vse Slovenije predstojnica Zavoda RS za šolstvo Murska Sobota Irena Kumer in opozorila, da je delo domskih vzgojiteljev, ki spremljajo mlade v najpomembnejših letih življenja in so vez med starši, družino in šolo, izjemnega pomena. Jubilejnega, 40. strokovnega srečanja vzgojiteljev dijaških domov Slovenije se je udeležilo 54 domskih vzgojiteljev iz vse Slovenije. Že zelo dolgo niso organizirali srečanja v Pomurju, nekateri pa se menda tudi tokrat niso strinjali z lokacijo srečanja, še manj pa s krajem prenočevanja – v dija- škem domu, zato so jim pustili tudi druge možnosti (Diana). Srečanje so začeli v ponedeljek dopoldne s skupščino društva, v dveh dneh pa so si ogledali Pavlovo hišo v Potrni, Radgonske gorice s kletjo, dobrovniške orhideje in Bukovniško jezero, dijaški dom v Sombotelu na Madžarskem ter Porabje. Predsednica društva je dobro leto Lilijana Gabrič Hvasti, ki je opozorila na vse manjše zanimanje vzgojiteljev za sodelovanje v društvenih aktivnostih. Ta čas je 146 članov, zaradi sprejemanja nove šolske zakonodaje pa bodo morali še tesneje sodelovati s Skupnostjo dijaških domov Slovenije in Zvezo srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Že nekaj časa pripravljajo tudi etični kodeks, ki naj bi bil glavna tema tudi na prihodnjem stanovskem kongresu. Podelili so priznanja sedmim strokovnim delavcem, in sicer so jih prejeli Tatjana Zamuda (DD Maribor), Franc Toplak (DD Maribor), Mirjana Kozmi (DD Šiška), Lidija Florjanc (DD Poljana), Danica Bregar (DD Poljane), Vladimir Vitez (DD Drava Maribor) in Marta Šuštar (Zavod sv. Stanislava Ljubljana), ki je ob koncu povedala: »Ne bom pogrešala dela, pogrešala bom mlade. Vredno je delati z mladimi, ostajamo mladi, ker smo ves čas z mladimi.« Posebno, najvišje društveno priznanje je prejela Jasmina Ferk iz Dijaškega doma Ptuj. Ker v teh kriznih časih marsikdo razmišlja o drugačni organizaciji domske vzgoje, ki je res nekaj posebnega in edinstvenega v Evropi, velja povzeti tudi besede ravnateljice murskosoboškega doma in gostiteljice srečanja Antonije Berden: »Naj ostane takšna oblika dijaških domov tudi v prihodnje, naj bomo v Evropi nekaj posebnega in vzor prav po tem, da imamo dobro domsko organiziranost in vzgojo. Opravljamo namreč veliko neprecenljivih in neprofitnih dejavnosti.« Janez Kolar iz soboškega dijaškega doma pa je postal član častnega razsodišča. Bernarda B. Peček Dan vinogradnikov v Filovcih Krajevna skupnost Filovci in društva v kraju so ob osmem prazniku krajevne skupnosti v soboto organizirali dan odprtih vrat vinskih kleti, in sicer so lahko na Trnavskem bregu gostje poskusili vina v vinski kleti Alojza Berdena, na Filovskem bregu v vinski kleti Ivana Malačiča in v Gaju v vinski kleti Vinogradniško-turističnega društva Gaj. Vina, ki so bila gostom, ki so se podali med vinske griče, na voljo, so sodelovala na letošnjih društvenih ocenjevanjih in so se potegovala za prekmurskega prvaka. Zvečer pa so v Športno-rekreacijskem centru v Filovcih pripravili proslavo ob desetletnici Vinogradniško-sadjarskega društva Filovci. Ob praznovanju so organizirali še dobrodelni srečelov z naslovom Rad te imam, zaupam ti, izkupiček katerega bo namenjen za nakup zunanjih igral pri vrtcu v Filovcih. J. G. Fotografija Jože Gabor Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper ŽE OD 3 MESEÈNI EURIBOR + 1,9 ODSTOTNE TOÈKE. PAKET DODATNIH UGODNOSTI. KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST. Fotografija Bernarda B. Peček Stanovanjski kredit. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! Vinogradniki s filovskih bregov so obiskovalcem ponudili svoja vina in prigrizek. BARVA CMYK napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] Otvoritev MURSKA SOBOTA 1. Lepši svet – Vedran Franc Husar 2. Glavo gor – Blue planet 3. Pa te pogrešam – Metulj 4. Gremo v Afriko – Franc Gorza 5. Poletna noč – Drotmantraši in Julija Klajnščak PREDLOGA Dugo Drom ali Dolga pot – Rom Ton Barka sanj – Moira LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Nas glasba osrečuje – Rudi Šantl in Šank kvintet 2. Na stare lepe čase – Modrijani 3. Sedem let sva se ljubila – Iskrice 4. Pridi nazaj – Zakapane 5. Pesem o ljubezni – Štajerski baroni PREDLOGA Mogoče ona hoče – Ansambel Ceglar Četudi majhni smo – Krajcarji LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. Edina – Nuša Derenda 2. Praviš, da veš – Karmen Stavec 3. Eo – Šank rock 4. Stampedo – Siddharta 5. Balon – Nude PREDLOGA Super heroj – Društvo mrtvih pesnikov V dvoje je lažje – Pika Božič Kontrec NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. WAVIN' FLAG – K'Naan 2. STOP FOR A MINUTE – Keane + K'Naan 3. SATELLITE – Lena 4. TOLERANCA – Gibonni 5. BAD INFLUENCE – Pink PREDLOGA IN A MOMENT LIKE THIS – Chanee & N'evergreen ALL THE LOVERS – Kylie Minogue Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Melani Kuplen, Razlagova 18a, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 26 Glasujem za skladbo: Domača plošča: Glasba našega srca: 7 veličastnih: NSTSNMV Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 6. julija 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. VESTNIK 1. julija 2010 | Vestnik | stran 31 31 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA datum: 01. 07. 2010 PETEK, 2. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji program – 06.45 Poročilo OKC - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu -09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila – 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.15 Četrtfinale svetovnega prvenstva v nogometu - Sprejemamo stave! – 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljica Nevenka Emri – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Eva, Nika – 20.10 - Zimzelenčki, ugasni televizor! Nataša Špindler SOBOTA, 3. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Še bolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu – 09.30 Biba buba baja, ponovitev – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami – 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.15 Četrtfinale svetovnega prvenstva v nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30 Ponovitev oddaje Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: reportaža Novemu življenju naproti – 15.00 Literarni drobci 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica – 19.00 Poročila – 19.15 Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Pa ra ra ram, pam pam, Bogdan Lemut NEDELJA, 4. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Srečanje na Murskem valu – 09.30 Svetovno prvenstvo v nogometu – 10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja: Alenka Godec (Simona Špindler) – 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport , glasba – 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila – 20.10 Samo za vas PONEDELJEK, 5. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Poslanci Državnega zbora iz Pomurja v živo – 11.15 Oaj, kak san zlüfto! svetovno prvenstvo in še kaj (Koeleš, Gider in Gider) – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Kak je inda fajn bilou (Milan Zrinski) TOREK, 6. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranji, Urška Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu – 10.30 Mali oglasi – 11.15 Kratki stik – 12.15 Polfinale svetovnega prvenstva v nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous SREDA, 7. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranje prebujanje – 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu – 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.15 Polfinale svetovnega prvenstva v nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val, Simona Špindler ČETRTEK, 8. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Nataša Špindler – 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste, radarji – 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh – 08.00 Poročila – 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu – 09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika – Dopoldanski voditelj Boštjan Rous – 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu 18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila, 20.10 Geza se zeza V četrtek, 1. julija, ob 14. uri bo v PIŠK otvoritev razstave izdelkov Varstveno-delovnega centra Murska Sobota v okviru praznovanja 10-letnice delovanja. Razstava bo na ogled do 9. julija. V četrtek, 1. julija, ob 16. uri bo v galeriji MIKK-a otvoritev razstave plakatov z naslovom Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji. Gostja otvoritve bo prekmurska doktorica znanosti Melita Hajdinjak. Razstava bo na ogled do 31. julija. LIPOVCI V petek, 2. julija, ob 19. uri bo v vaškem domu otvoritev razstave fotografij, prispelih na fotografski natečaj Lipovci 2010. V soboto, 3. julija, ob 19. uri bo na domačiji Hoheger (Lipovci 235) priložnostna razstava del, nastalih na likovni koloniji Izak Lipovci 2010. POTRNA V soboto, 3. julija, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave Made in Carnica, ki sta jo pripravila Čebelarski muzej Radovljica in magazin/revija Stripburger. Kurator je Robert Muscherlin. V glasbenem programu bodo nastopili Klarisa Jovanović (vokal), Luka Ropret (kitara) in Tomaž Rauch (ljudska glasbila in zvočila). Razstava bo na ogled do 25. septembra. Koncert LIPOVCI V petek, 2. julija, ob 19.30 bo v vaškem domu glasbeni večer, kjer bodo nastopili: skupina Divje babe (Cerkno), Bori Zupančič (Celje) in Nejč Slapar (Kranj). Dogodek MURSKA SOBOTA V petek, 2. julija, ob 11. uri bo v športni dvorani OŠ III osrednja kulturna prireditev ob 10-letnici delovanja Varstveno-delovnega centra Murska Sobota. LENDAVA V petek, 2. julija, ob 20. uri bo v pro- storih Hrvatskog doma predstavitev nove številke časopisa društva Glas HKD Pomurje. MARKIŠAVCI V soboto, 3. julija, ob 13. uri bodo pri vaško-gasilskem domu Igre treh vasi. Sodelujejo KS Polana, Nemčavci in Markišavci. PEČAROVCI V soboto, 3. julija, ob 15. uri bo pri gasilskem domu gasilsko tekmovanje članov in članic za memorial Karla Severja. GORNJA RADGONA V soboto, 3. julija, ob 19. uri bo pri spominskem obeležju Nikoli več začetek 9. spominskega pohoda ob meji. Osrednja slovesnost bo ob 21. uri pri spominskem obeležju v Radencih. NEGOVA V soboto, 3. julija, ob 19. uri bo na gradu začetek prireditve 11. negovska noč. Najprej bo predstavitev nekdanjega življenja na gradu, ob 20. uri bo monokomedija Žena je spakirala – kaj pa zdaj?, ob 21. uri pa nastop Govorečih bobnov in kitar. MOTOVILCI V soboto, 3. julija, ob 20. uri bo pri vaško-gasilskem domu tradicionalno, že 12. nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal vasi Motovilci. Pred tem bo ob 16. uri občinsko gasilsko tekmovanje. Obiskovalce bosta zabavala Korado in Brendi. STRUKOVCI V nedeljo, 4. julija, ob 10.30 bo na športnem poligonu NK Strukovci začetek osrednje slovesnosti ob 120-letnici PGD Strukovci. Obenem bodo tudi predstavili novo kroniko društva ter podelili republiška odlikovanja. Na gasilski veselici bo zaigral Vikend bend. Predavanje GORNJI PETROVCI V četrtek, 1. julija, ob 19. uri bo na OŠ v okviru astronomskega tabora predavanje Marjana Čenarja z naslovom Mi- tologija. V petek, 2. julija, ob 18. uri bo zaključek tabora z astronomskimi opazovanji, predstavitev dela na taboru pa bo popestrilo predavanje Eksoplaneti – od vročih Jupitrov do Zemlji podobnih planetov avtorja Sama Smrketa. MURSKA SOBOTA Od 1. julija poteka vsak četrtek ob 18. uri v mestnem parku na zelenici ob zahodnem delu gradu brezplačna vadba joge. Razstave BELTINCI V gradu je na ogled razstava del udeležencev 46. slikarske kolonije Izlake 2009 v okviru likovne kolonije Izak Lipovci 2010. MURSKA SOBOTA V Maximusu je do 10. julija na ogled fotorazstava Jubilejni, 30. Maraton treh src članov Fotokluba M. Sobota. PETANJCI Na raziskovalni postaji ZRC SAZU je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka. Kino StarMax Murska Sobota (od 1. 7. do 7. 7.) Ameriško-danska grozljivka Antikrist (21.00) Ameriška drama Ne pozabi me (20.00, pet. še 22.40) Ameriška domišljijska pustolovščina Mrk (19.20, pet. še 21.50, sob. in ned. še 14.35) Bosanska drama Na poti (17.10) Ameriška romantična komedija Rezervni načrt (17.45, sob. in ned. še 15.30) Ameriška romantična komedija Seks v mestu 2 (18.00, sob. in ned. še 15.00) Kino Ljutomer Sobota, 3. julija: ob 20.00 ameriška znanstvenofantastična akcija Iron Man 2 Gornja Radgona Julija ne bo filmskih predstav! Učni načrt za geografijo v osnovnih šolah predpisuje izvedbo šolskih ekskurzij v vse štiri slovenske regije Namesto Gardalanda Moodlova ekskurzija.si Ali so slovenske šolske ekskurzije res izraz potrošniških želj večine učencev in njihovih staršev ali posledica nezainteresiranosti učiteljev in ravnateljev Kakšne šolske izlete ali ekskurzije organizirajo šole, ali te res pomagajo učencem spoznavati slovenske pokrajine, kakor jim nalaga učni načrt? Konkretno učni načrt za geografijo predpisuje izvedbo šolskih ekskurzij v vse štiri slovenske regije (gorski, dinarski, primorski in panonski svet). Marsikomu se zdi to preveč dolgočasno in nezanimivo … toda tak je učni načrt. Če pa kdo želi nadstandardno ponudbo, na primer Gardaland v Italiji, pa je izvedba takšnega dodatnega izleta vsekakor odvisna od soglasja staršev in finančne zmožnosti vseh. Ravnatelj in učitelji so tisti, ki odločajo, ki morajo dovolj dobro poznati lokalno okolje, v katerem je šola, ter socialno-ekonomske zmožnosti staršev. Sicer pa: če ima šola svojo vizijo in stremi k pravim vrednotam in bodo v tem dovolj prepričljivi, se bodo z odločitvijo šole glede izletov – strokovnih ekskurzij najverjetneje strinjali tudi starši. V veliko pomoč jim je lahko v prihodnje spletna stran, ki je nastala na podlagi Moodlove spletne učilnice (ki bi morala biti domača vsem učiteljem), seveda če učitelji in starši spremljajo novosti. Naslov novega portala za organizacijo šolskih ekskurzij je http://www.ekskurzije.si/moodle/index. php. Nekaj ekskurzij je dostopnih brez registracije, z registracijo pa so dostopne vse vsebine. Registrira se lahko prav vsak, s tem si pridobi pravico do dodajanja in urejanja ekskurzij, ki pa jih pred objavo pregleda administrator. Tudi za Pomurje je ob pomoči strokovnjakov (Društva geografov Pomurja) že pripravljenih nekaj, ki jih bodo v kratkem dodali na portal, ki bo predstavljal primere ekskurzij po vsej Sloveniji. Trenutno izvajajo tudi seminarje za uporabo spletišča za učitelje (kjer si želijo več zanimanja, predvsem pomurskih učiteljev). Udeleženci seminarja morajo izdelati primer ekskurzije in ga naložiti na portal, s tem uspešno opravijo seminar. Tisti, ki so bili na seminarju, so nad portalom navdušeni. Velika prednost je, da učitelj ekskurzijo pripravi skupaj z učenci, starši pa imajo natančen pregled nad stroški in potovanjem. Učitelj predlaga le postanke in pot, potem pa učenci sami dodajo še svoje predloge in se učijo že ob pripravi poti, saj s tem, ko iščejo zanimivosti, spoznavajo pokrajino. Torej na koncu zares skupaj pripravijo končno različico ekskurzije in se je zato toliko bolj veselijo. Dokler je ekskurzija v postopku priprave, imajo vpogled le izbrani - učitelj, njegovi učenci in starši učencev, ki izrazijo to željo in se registrirajo na portal. Po ekskurziji učenci na portal naložijo še fotografije s terena. Doda se lahko tudi preprost kviz, s pomočjo katerega učenci preverijo, kaj so se naučili na ekskurziji. Pri vsem skupaj je pomembno, da učenci aktivno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi ekskurzij, ob tem spoznavajo Slovenijo, hkrati pa razvijajo veščine uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Kajti: šolska ekskurzija nikakor ne sme biti le pouka prost dan ali običajen izlet! Bernarda B. Peček BARVA CMYK 32 (ne)nazadnje | Vestnik | 1. julija 2010 Četrtek: pretežno jasno 14 | 30 vreme datum: 01. 07. 2010 Petek: pretežno jasno 15 | 30 Sobota: pretežno jasno 16 | 30 Nedelja: pretežno jasno 16 | 31 Ponedeljek: delno jasno 16 | 31 fotografija tedna Vremenska napoved v besedi Fotografija Štefan Abraham O vremenu zadnje dni ne izgubljamo besed. Ne spreminja se prav dosti, le temperatura se je pomaknila še malce navzgor. V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo stabilno, precej jasno vreme. Vetrovi bodo šibki, prevladovala pa bo severna smer. Najvišje dnevne temperature se ne bodo več kaj dosti dvignile in bodo večinoma okoli 30 stopinj, kakšen dan morda stopinjo več. Jutra bodo še malce toplejša, a šlo bo le za stopinjo, dve. Ob koncu tedna se bodo po Sloveniji v poznih popoldanskih urah začele pojavljati osamljene vročinske nevihte, ki pa bodo zelo redke. Ni izključeno, da bo kakšna nastala tudi v Prekmurju, a možnosti zanje bodo do ponedeljka res majhne. Poljudno o vremenskih pojavih Ozračje sestavljata predvsem plina dušik in kisik. Za zadnjega gotovo veste, če pa se ga že ne zavedate, ga gotovo dihate. Kisik na našem planetu delajo rastline, ne le kopenske, tudi vodne, zlasti rastlinski plankton. In ljudje izsekavamo tropski pragozd, ki je največje območje, kjer nastaja kisik na kopnem. Še veliko več pa ga naredijo enocelične alge – fitoplankton – v oceanih. A zaradi segrevanja ozračja se v oceanih raztaplja ogljikov dioksid in zato postaja morska voda vse bolj kisla. Ne, seveda tega ne boste začutili v svojih ustih, če boste spili požirek, samo zelo slano bo! A že zelo majhne spremembe kislosti vode povzročajo umiranje teh enoceličnih alg. In kisika, ki ga proizvajajo oceani, bo vse manj. To ni lažna grožnja, ampak, če se resnično zamislimo, je to lahko začetek našega konca. Ne bo več pomembno, ali se bo podnebje tako spremenilo, da bo morje poplavilo del kopnega, niti to, da bi se zaradi spremenjenega podnebja zelo zmanjšala proizvodnja hrane in bi nam grozila lakota. Ko pa ne bomo mogli več dihati. Sicer si ne predstavljam, za koliko bi se morala zmanjšati vsebnost kisika v ozračju, da bi do tega prišlo ... Po piku črne mambe vstal od mrtvih V času, ko smo se tudi v Pomurju zavedli, da med nami še vedno obstajajo (sicer redke, a vendarle) strupene kače, smo iz Južnoafriške republike s seboj prinesli neverjetno, a resnično zgodbo, ki lahko marsikomu razbistri in razjasni pogled na nevarne plazilce. Martin Logan s svojim očetom dela kot vodnik po safariju v rezervatu Polokwane Game Reserve, ki leži čisto blizu stadiona Peter Mokaba v mestu Polokwane na severovzhodu Južnoafriške republike. Martin je velik poznavalec živali, ki živijo v več kot tri tisoč hektarjev veli- kem rezervatu, a njegov pravi poklic je vodenje farme plazilcev, tudi v turistične namene, nekaj kilometrov od Polokwaneja. In zgodba, ki jo je povedal slovenskim navijačem, med katerimi sva bila tudi Robi iz Černelavec in spodaj podpisani, je osupnila vse, ki smo ga seveda najprej vprašali, katera kača je najnevarnejša. »Imam opravka tudi s kobrami, a kobra ni tako nevarna. Kobra se dela nevarno in pomembno, a te vnaprej opozarja, češ pusti me pri miru ali pa te pičim. Toda najbolj napadalna je črna mamba. Ta te piči brez opozorila. In ravno to se je zgodilo meni, ko sem delal v oddelku s kačami na farmi. Ponavadi delam sam, a takrat sem imel srečo, da je bil z mano moj brat, drugače bi bil danes že mrtev. Tako pa je brat hitro poklical reševalce, ki so me s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Protistrupa si sam ne moreš vbrizgati, saj je tvoje telo po piku v alergičnem šoku.« Zanimivo je, da je protistrup pravzaprav še en kačji strup, ki naj bi premagal prvotnega in tako ustvaril ravnovesje. Ponavadi je ta taktika uspešna, toda takrat je bil strup črne mambe izredno močan. Ali je zelo bolelo, je zanimalo Robija. »Prav nič. Strup telo omrtviči, ohromi. V prvih minutah ti popolnoma otrpnejo prsti in roka, nato še jezik in usta. Prav čutiš, kako postajaš marija S – 3. julij irinej N – 4. julij urh P – 5. julij anton T – 6. julij bogomila S – 7. julij ciril, metod IZKORISTITE POSEBNE UGODNOSTI OB NAKUPU KOPALNIH KART AKCIJA 1 = 2 PLAČA EDEN, KOPATA SE DVA Cena vključuje 3 urno kopanje za dve osebi + 2 sladici. IN AKCIJA KARTICA ZVESTOBE OB 5-KRATNEM VSTOPU v bazenski kompleks vam ŠESTI VSTOP PODARIMO VEČ INFORMACIJ: 520 28 00 1. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 15 minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 42 minut. 4. julija ob 16. uri in 34 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: Kotizacija vključuje strokovna predavanja o astronomiji, izlet na Goričko, opazovanje zvezd s teleskopom, Starparty v termah. Število prijav je omejeno. [email protected] Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. trimesečno, NE SREGLEJTE – MALA ŠOLA ASTRONOMIJE od četrtka, 15., do nedelje, 18. julija, in četrtka, 12., do nedelje, 15. avgusta. Več informacij: 520 27 33; [email protected]; www.zdravilisce-radenci.si Martin Logan z nosorogovim … eeee … eeee ... saj veste … Naročite svoj izvod časopisa Vestnik Naročnino bom plačeval za obdobje: ohromljen. V bolnišnici sem videl in slišal zdravnika, toda ko sem mu hotel odgovoriti, iz mojih ust ni prišlo nič. Si kot negiben. In tako je prišlo tudi do zastoja srca, kar dvakrat, a so me obakrat rešili zdravniki z umetnim oživljanjem. Ni ravno prijeten občutek, vam povem.« In kaj se je zgodilo z mambo po takšnem nevarnem napadu? »Nič. Mi vse kače ohranimo na farmi.« Slovenski navijači smo imeli srečo, da je ravno zdaj v Južni Afriki zima in tako so vse kače v stanju hibernacije oz. zimskega spanja, drugače pa Martin v Polokwaneju in okolici povprečno na leto ulovi okrog petdeset kač, tudi takšnih, ki prilezejo kam v stanovanje. Naša tolažba: v Pomurju na srečo ni črnih mamb. Menda. Tomo Köleš V objemu osvežilnih mineralnih in termalnih vrelcev Fotografija Tomo Köleš P – 2. julij Po Wikipediji – spletni enciklopediji – so žitni krogi geometrični vzorci, ki se pojavljajo v raznovrstnem žitu. V preteklosti so bili ljudje mnenja, da so žitni krogi delo hudiča in so nanje gledali negativno. Nekateri so prepričani, da so avtorji krogov nezemeljski prebivalci, ki pridejo k nam s svojimi plovili, drugi pa verjamejo, da so natančni liki na poljih preprosto človeške potegavščine, in trdijo, da gre za delo računalniških strokovnjakov in nekaj prostovoljcev. Še vedno pa ni pojasnjen nastanek bolj zapletenih žitnih krogov, ki jih tvorijo zelo pravilni vzorci in so obenem zelo simetrični. Prvi žitni krog v Sloveniji naj bi nastal v noči z 19. na 20. junij leta 2000 v Pečarovcih na Goričkem. Posnetek je nastal v ponedeljek iz policijskega helikopterja nad okolico Murske Sobote. Andrej Bedek Neverjetna kačja zgodba južnega Martina vestnikov koledar bogoslav stran 32 www.vestnik.si | e: [email protected] Andrej Velkavrh Č – 1. julij VESTNIK Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. DOŽIVLJAJSKI BAZENSKI KOMPLEKS TERME 3000 WELLNESS OAZA SKOZI VSE POLETJE – vabljeni na sproščujočo poletno masažo (vsak dan med 11. in 19. uro) 3. in 4. 7. STILSKI KONEC TEDNA IN NAGRADNA LEPOTNA PREOBRAZBA - brezplačne kratke nege, osebno svetovanje, nagradna lepotna in stilska preobrazba za tri obiskovalke kopališča 2. 7. ob 20. uri EROPLAN v CAFÉ PRALINÉ (Boris Vučkič – klaviature in Marjan Farič – saksofon/klarinet) Tel.: 02 512 24 55, www.terme3000.si
Similar documents
e-Vestnik 200946
za Aršavina in tudi druge ruske igralce ob njihovem napadu. Na naši polovici moramo nasprotnika agresivno pritisniti in ga prisiliti v napake oziroma mu odvzeti žogo. Če se bo ruska zadnja linija p...
More informatione-Vestnik 201023
sodelavcev, lotil pa se bo tudi reorganizacije in racionalizacije delovanja ministrstva. Z reorganizacijo namerava povečati učinkovitost financiranja javnih ustanov v kmetijstvu in proizvodnji hran...
More information