docDo julija poplačani vsi tožniki?
download 
Report Transcription
Do julija poplačani vsi tožniki?
Mura in sodni stroški Družinski zakonik Spor v avstrijski Radgoni Pomurski upokojenci kritični Je pritožba na ustavno sodišče smiselna Odločalo se bo na referendumu Trideset let na kraju zločina Matoz ne zaračunava zastopanja Civilna iniciativa: s pravico istospolnih parov do posvojitve otrok okrnjena pravica do matere in očeta SGP Pomgrad ZDUS narekuje, nezaželen za mejo kaj naj delajo, financira pa Politiki in podjetniki Bad Radkersburga kritizirajo svojo oblast zaradi le minimalno oddaje del slovenskemu podjetju Stran 2 Stran 3 Stran 4 Stran 17 Stran 9 Alojz Nemec, forenzik Zvesto predan kriminalistični službi je tri desetletja iskal sledi storilcev kaznivih dejanj 19. januarja 2012 Murska Sobota, leto lxiv, št. 3, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € Tožbe zaradi prevelikega hrupa ob cesti G1-3 V premislek Do julija poplačani vsi tožniki? Družina kot iz oglasa Država je po šestih letih pravdanja le začela izplačevati dolg do prebivalcev ob cesti od Maribora do Dolge vasi A. Nana Rituper Rodež M ama, oče in otroci. Vsi nasmejani. Pa še kakšen pes, ki zaokroži družinsko radost. Koliko je pravzaprav takih, »idealnih družin«, ki jih najdemo v oglasih za praške, juhe iz vrečk ali v slikanicah za otroke. Verjetno bolj malo. Življenje ni idealno in vsi ne morejo v družinski album nalepiti tipičnih družinskih fotografij. Pride kaj vmes, da otroci ne živijo v družinah kot na fotografijah ali v oglasih. Mama ostane sama z otroki, se preseli k svojim staršem ali samo k mami. Morda si poišče novega partnerja ali celo partnerico. Pa tudi oče lahko ostane z otrokom sam in si srečo išče v novi družini ali partnerski skupnosti. Koliko otrok pa odraste pri dedkih in babicah ali samo pri enem od njih? Malo je družin, kjer bi svojo vlogo kot iz učbenika opravljala skrbna, topla in ljubeča mama ter odločen in pokroviteljski oče. Te vloge se v resničnem življenju velikokrat izgubijo ali spremenijo. Ni pa tudi nujno, da otrok ljubezen, toplino in varnost prejema ravno od svojih staršev. Fotografija Nataša Juhnov Novembra lani je država tožnikom v odprtih sodnih postopkih, povezanih z odškodninskimi zahtevki za življenje v primežu težkih tovornjakov na državni cesti G1-3, ponudila poravnalne ponudbe. Če se prebivalci strinjajo s ponujeno višino odškodnin, jim jih bo država izplačala najpozneje v pol leta, to je do julija 2012. Država je brez orožja, s katerim bi zadrževala izplačilo, ostala septembra lani, ko je vrhovno sodišče dokončno pritrdilo stanovalcem ob cesti mimo Maribora in do dolgovaškega mednarodnega mejnega prehoda. »Od novembra je bila po pravnomočnih sodbah in potrjenih poravnavah odškodnina doslej izplačana približno petdesetim strankam,« je povedal odvetnik Silvo Belec, ki v največji množični pravdi v Sloveniji zastopa dve tretjini tožnikov od 2100, kolikor jih je vseh. Čeprav na poravnalne ponudbe ne gleda več tako pesimistično, kot je zaradi zavlačevanja države še pred dvema mesecema, kljub temu umirja žogico ob rahlem navdušenju pri izplačilih: »Država nas je že večkrat negativno presenetila. Vsako ponudbo pregledamo in k njej damo pripombe. Višine ponudb so približno enake tožbenim zahtevkom. Moram tudi priznati, da vlada redno potrjuje ponudbe.« Finančno ministrstvo denar za odškodnine nakazuje na fiduciarni račun odvetniške pisarne, ki zneske potem nakaže naprej. Do novembra lani je bilo izplačanih 6,5 milijona evrov in rešenih 628 primerov. Janez Kaučič, zastopnik lokalnih prebivalcev v pravdi proti državi predvsem z radgonskega konca, pravi, da je bilo do ponedeljka za približno sto petdeset njegovih strank izplačanih za pol milijona evrov odškodnine. Nadaljevanje na 2. strani Z dokončanjem pomurske avtoceste so si najbolj oddahnili ljudje ob glavni cesti Gornja Radgona– Dolga vas, saj je država po omenjeni cesti več kot desetletje dovolila promet težkih tovornjakov in vlačilcev, tudi do pet tisoč vozil na dan, ki so se zdaj preselila na avtocesto. Pomursko avtocesto A5 v povprečju letno prevozi poldrugi milijon tovornjakov, kar mesečno znese okoli 120 tisoč, na dan pa je to nekaj nad štiri tisoč težkih vozil. Preden je bil tovorni tranzitni promet preusmerjen na novo pomursko avtocesto, ki so jo dokončno odprli oktobra 2008, je mimo hiš krajanov na cesti do dolgovaškega mejnega prehoda – na fotografiji –, nekatere so od ceste oddaljene le dober meter, prav tako vozilo okoli 1,4 milijona tovornjakov na leto. Nepreslišano Od kod potem zagovornikom idealne družine in pobudnikom referenduma o družinskem zakoniku ideja, da lahko ravno in samo oče in mama otroku zagotavljata tisto, kar potrebuje, da se razvije v zdravo osebnost? Mar niso ravno v družini, kjer se oče in mama ne razumeta ali ne razumeta svoje očetovske oziroma materinske vloge, otroci najpogosteje žrtve. Trpka izkušnja iz »idealnega« družinskega življenja lahko otroka zaznamuje za vse življenje. Žal naša družba z vsemi svojimi institucijami ne odkriva in ne zaznava otrok, ki so v stiski, ne vidi v njihovih očeh ali drži žalosti in strahov. Naša družba se prevečkrat bolj ukvarja s tem, da bi imela lepe družinske slike. Ki pa so pogosto zlagano resnične. Naročnik Ob 130-letnici zdraviliške dejavnosti v Radencih vam Zdravilišče Radenci podarja kopanje za eno osebo. akcija Akcija 1=2 plača eden, kopata se dva Akcija traja od 15. 1. do 31. 1. 2012, vsi drugi popusti izključeni. Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik. # Karikatura Anton Buzeti Velja za celodnevno kopanje v termalnem kompleksu Zdravilišča Radenci. 2 aktualno | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] Spremenjen program izvajanja pomurskega zakona Razvojne prioritete ovira podjetnikom? Program spodbujanja konkurenčnosti regije izloča trgovino in projekte, ki lahko kandidirajo na razpisih ministrstva za kmetijstvo Že za december je bil obljubljen javni razpis v okviru pomurskega zakona iz instrumenta – 1: za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest. Razpisana sredstva za letos in prihodnje leto naj bi znašala 6,3 milijona evrov, dodatno pa 3,6 milijona evrov neporabljenih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. To so sredstva, ki jih Pomurje ni izkoristilo za vzpostavitev regionalnih razvojnih centrov, za kar je bilo na voljo 30 milijonov evrov. Razpisa decembra ni bilo, je pa vlada 22. decembra sprejela sklep o spremembi programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije 2010–2015. Program vsebinsko ne posega v izvajanje zakona kot tudi ne v količino denarja. Cilji ostajajo spodbujanje začetnih investicij, ustvarjanje novih delovnih mest, prestrukturiranje gospodarstva regije in dvig dodane vrednosti, spodbujanje novih tehnologij in razvoja, polnjenje nezasedenega prostora v poslovnih in gospodarskih conah ter investicije na degradiranih območjih. Program izloča trgovino in igralništvo ter projekte, ki lahko kandidirajo na razpisih ministrstva za kmetijstvo. Program ohranja sofinanciranje kot obliko pomoči in lastno finančno udeležbo. Kot je zapisano v programu, se bo instrument izvajal v dveh Agroživilstvo in geotermalna energija V programu je zapisano, da na razpisih ne morejo sodelovati podjetja, ki se lahko prijavijo na razpise ministrstva za kmetijstvo. Hkrati pa program poudarja, da imajo prednost na razpisu podjetja, ki bodo imela projekte povezane s konkurenčnimi prednostmi regije, in med temi je tudi agroživilstvo. Če bodo pripravljavci razpisa dosledno upoštevali omenjeno prioriteto konkurenčnih prednosti regije, se bo zgodilo, da bodo ponovno točkovno visoko vrednoteni programi, povezani z geotermijo, agroživilstvom in turizmom. Vsi drugi projekti pa bodo pri točkovanju v podrejenem položaju in ne bodo izpolnjevali točkovnega kriterija za pridobitev subvencij. vsebinskih sklopih, in sicer za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest ter za sofinanciranje raziskav in razvoja. Še naprej ostaja kot oblika sofinanciranja subvencija. Pri začetnih investi- cijah je lahko to neposredna subvencija ali subvencija obrestne mere. Za sofinanciranje manjših začetnih investicij v podjetjih lahko nepovratna sredstva dodelijo skupaj s posojilom v okviru pomurske garancijske sheme. Podjetje, ki pridobi garancijo pomurske garancijske sheme za bančno posojilo, je do porabe sredstev upravičeno tudi do subvencije obrestne mere za to posojilo in subvencije za začetno investicijo. Pomembno je tudi to, da se kot prispevek lastnih sredstev v višini četrtine investicijskih stroškov šteje tudi posojilo, pridobljeno po tržnih pogojih. Program določa tudi upravičene stroške, za katere je mogoče uveljaviti subvencijo oz. državno pomoč. To so stroški nakupa zemljišč v višini največ 10 odstotkov vseh stroškov, gradnja in nakup objektov, nakup strojev in opreme, stroški nematerialnih naložb (prenos tehnologije ipd.) ter bruto plača in prispevki za socialno varnost. Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah meni, da sprememba programa pomeni korak naprej in predvsem večjo in lažjo dostopnost razvojnih sredstev za tista podjetja, ki bodo vlagala v razvoj, in tudi to, da se kot lastna udeležba štejejo bančna posojila. Čeprav je bilo predvideno, da se bo instrument spodbujanja razvoja človeških virov izvajal samostojno, ne vidi nič slabega v tem, da se bo izvajal prek Zavoda RS za zaposlovanje. Grah upa, da bo zavod sledil tistemu, kar je zapisano v instrumentu, to pa je pomoč in prilagajanje visoko izobraženega kadra za potrebe podjetij, ne pa da bi se denar porazgubil v okviru že tekočih programov zavoda. V programu je pri prednostnih kriterijih, ki lahko odločilno vplivajo na uspeh pri razpisu, poudarjeno tisto, kar je povzročilo nemalo hude krvi v ožjem vodstvu zbornice, ko sem poročal z zadnjega zasedanja tega gospodarskega foruma. Posebej je pou- Lahko se zgodi, da bo velik del projektov na razpisu neuspešen in bo denar ponovno ostal neporabljen. darjeno, da bodo imeli prednost pri sofinanciranju projekti, ki bodo izpolnjevali naslednje merilo, in sicer povezavo s konkurenčnimi prednostmi regije (geotermalna energija in obnovljivi viri energije, agroživilstvo in ra- zvoj podeželja, turizem). Zakon resda poudarja konkurenčne prednosti regije, vendar izrecno ne omejuje državne pomoči zgolj z vlaganji v poudarjene konkurenčne prednosti. Podjetniki, ki pričakujejo razpis in se nanj pripravljajo, se bojijo, da bo hierarhija vrednotenja projektov (točkovanje) vezana na naveden vrstni red. Če bo tako, kar je velika nevarnost, se lahko zgodi, da bo velik del projektov na razpisu neuspešen in bo denar ponovno ostal neporabljen. To pa ne bo prvič, saj se je tretji razpis ravno zaradi tega končal dokaj klavrno, kot tudi tisti s področja socialnega podjetništva. Robert Grah sedaj priznava, da so ga na to past že opozorili nekateri podjetniki, zato upa, da jim bo kot partnerjem uspelo prednostne kriterije izenačiti in tako omogočiti, da bodo vsi podjetniki in podjetja v enakopravnem položaju. O tem, kako bodo »vrednostno obtežili« prednostne kriterije, smo povprašali Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter ministrstvo za gospodarstvo, vendar odgovorov še nismo dobili. Prav tako nam območna enota Zavoda RS za zaposlovanje še ni odgovorila, kako se bo lotila spodbujanja razvoja človeških virov in kako bo pritegnila k sodelovanju podjetja. J. V. Mura in sodni stroški za odvetnike Tožbe zaradi hrupa Je pritožba na ustavno sodišče smiselna Do julija poplačani vsi tožniki? Franci Matoz: »Odvetniška pisarna Matoz, d. o. o., nikomur ni zaračunala stroškov zastopanja« Po hladni prhi, ki so jo doživeli nekdanji delavci Mure, prezaposleni v hčerinske družbe, z izgubljenimi tožbami na sodišču, jih bo to udarilo še po žepu. Delavci so se odločili za tožbe proti Muri, d. d., takrat, ko jim stečajni upravitelj ni priznal terjatev, ki so jih imeli iz naslova neizplačanih plač, odpravnin in prispevkov. Kar nekaj tožb je že pravnomočnih in nobena se ni končala v prid delavcev. Stečajni upravitelj, ki jih je takrat, ko zaradi lastnega dvoma ni bil pripravljen priznati terjatev delavcev hčerinskih družb, napotil na sodišče z razlago, da po tej poti pridejo do pravične rešitve, bo zdaj, ko delavci tožbe izgubljajo, od njih zahteval povračilo sodnih stroškov. Razširile so se tudi govorice, da tudi odvetniki, ki so delavcem obljubili brezplačno pomoč, že izstavljajo račune. Najpogosteje se je omenjalo odvetnika Francija Matoza. Ta nam je odgovoril, da zastopajo delavce nekdanje Mure pri uveljavljanju njihovih terjatev do stečajne mase, ki jim jih je stečajni upravitelj Mure, d. d., v steča- ju prerekal. Delovno sodišče v Murski Soboti in višje delovno sodišče v Mariboru sta v primerih nekaterih delavcev Muralista, d. o. o., zavzeli stališče, da je njihov zahtevek neutemeljen. Sodišče se je oprlo na dejstvo, da je bil najprej uveden stečaj Mure, d. d., in šele nato hčerinskih družb, zato ti delavci naj ne bi imeli pravic do matične družbe. S takšnim stališčem sodišča se odvetnik Matoz ne strinja, čeprav so odločitve v nekaterih primerih pravnomočne. Ob tem pa poudari, da to ne velja za preostale hčerinske družbe (Moška in Ženska oblačila). Na vprašanje, zakaj vztrajanje pri individualnih tožbah, odgovarja, da gre za različne individualne zahtevke na različnih podlagah. Ob tem pa dodaja, da je kljub pravnomočnosti odločbe, ki po njegovem mnenju temeljijo na vprašljivem stališču, smiselna pritožba na ustavno sodišče. Poudaril je še, da Odvetniška družba Matoz o. p., d. o. o., nikomur ni zaračunala stroškov zastopanja in tega tudi ne bo storila, zastopanje v omenjenih zadevah je brezplačno. J. V. Tekstilnim podjetjem primanjkuje kadra V Pomurju naj bi obudili tekstilno šolo Prvi korak usposabljanje odraslih prek MIC-a, nato izobraževanje mladih – Mojca Lukančič: »Tovrstnega kadra že zdaj primanjkuje, z leti pa ga bo vse manj, zato je nujno, da šole ta kader ponovno izobrazijo« Predstavniki Zavoda za zaposlovanje, Pomurske gospodarske zbornice, šol in podjetij, ki se v Pomurju ukvarjajo s tekstilno in konfekcijsko dejavnostjo, skušajo oblikovati strategijo zagotavljanja kadra za kratkoročne in dolgoročne potrebe tekstilnih podjetij v naši regiji. Sodelujoči so se na sestanku strinjali, da v Pomurju primanjkuje kadra v tekstilni industriji. Kot pravi Cvetka Sreš z murskosoboškega zavoda za zaposlovanje, se pri njih dnevno srečujejo s potrebami po delavcih iz te stroke, vendar jih ni. Zato bi bilo treba ponovno vzpostaviti izobraževanje za tekstilne poklice ne le na poklicni ravni, ampak tudi na višje- in visokošolski. »Glede na potrebe podjetij imajo kadri tekstilne in konfekcijske stroke v Pomurju dobre možnosti, saj podjetja ne želijo ostati le pri dodelavnih poslih, temveč delati z višjo dodano vrednostjo in razvijati ter tržiti lastne blagovne znamke. Naš zavod bo pri tem odigral pomembno vlogo, tako pri napotitvi brezposelnih oseb na ustrezna delovna mesta kot tudi z razvijanjem primernih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki bodo omogočili praktično usposabljanje, prekvalifikacije iskalcev zaposlitve in podobno,« pravi Sreševa. Kot še dodaja, je bilo lani v Pomurju razpisanih 520 delovnih mest za kadre v tekstilni stroki, zapolnili pa so jih lahko le 350. Glede na potrebe in ob upoštevanju fluktuacije zaposlenih bi jih podjetja v naslednjih letih potrebovala sto na leto. Prvi korak, ki ga lahko naredijo, je usposabljanje odraslih v sodelova- nju z Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (MIC) Pomurje. Ker pa so težave predvsem pri zagotavljanju mlajših kadrov, bo v naslednjem koraku treba razmisliti o šolskem izobraževanju. To pa pomeni v regiji in na naših šolah ponovno uvesti tekstilne izobraževalne programe. Kot je povedal Ludvik Sukič, ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, je bila ta edina šola v regiji s tekstilnim programom, ki pa ga že več kot pet let ne izvaja. Da ga bodo dobili nazaj, bodo morali najprej pridobiti ustrezno verifikacijo pri šolskem ministrstvu. Seveda pa je veliko odvisno od zanimanja mladih, in če bo to zadostno, bi jim lahko uspelo ponovno pridobiti tekstilne izobraževalne programe. Vpis bi bil možen šele v šolskem letu 2013/14, saj je razpis za naslednje šolsko leto že pripravljen. Kot še dodaja Sukič, bi se šola že takoj lahko lotila reševanja problema pomanjkanja tekstilnega kadra, to je izobraževanja odraslih, za kar je prek MIC-a tudi verificirana. Mojca Lukančič, solastnica Aha skupine in Mure, pa je ob tem izrazila še eno skrb, in sicer, da tovrstnega kadra že zdaj primanjkuje, z leti pa ga bo vse manj. Zato je nujno, da šole ta kader ponovno izobrazijo. »Prekmurje je eno redkih središč tekstila v Evropi, ki ima še ogromno znanja, zato bi naredili veliko nacionalno škodo, če bi to tradicijo opustili.« Pri tem je Lukančičeva tudi potrdila, da podjetje ne potrebuje le šivilj, ampak tudi kreativne kadre. C. K. Država je po šestih letih pravdanja le začela izplačevati dolg Nadaljevanje s 1. strani Pri plačilu odškodnin, kjer tožniki zahtevajo okoli 14 milijonov evrov, so odškodnine odvisne od več meril: od statusa tožnikov, oddaljenosti hiše od ceste, časa vložitve tožbe in časa dejanskega bivanja na naslovu. Njihova višina se giblje od 2400 do 7000 oziroma 8000 evrov. Po cesti G1-3 je mimo hiš krajanov, nekatere so od ceste oddaljene le dober meter, peljalo kar 1,4 milijona tovornjakov na leto. Muk je bilo konec, ko se je oktobra 2008 ta promet preusmeril na avtocesto. Pol milijona evrov za Cankarjevo ulico Devet let pa so se z državo pravdali prebivalci murskosoboške Cankarjeve ulice: vrhovno sodišče je potem decembra 2007 razsodilo, da so prebivalci upravičeni do odškodnin, ker je država dopustila, da so jim težki tovornjaki grenili življenje. »Država je s tem, ko je cesto v bivalnem naselju spremenila v cesto z mednarodnim tovornim prometom, posegla v življenjsko okolje teh ljudi,« je povedal Jože Korpič, zastopnik prebivalcev Cankarjeve ulice. »V začetku so menili, da je cesta javno dobro in da posamezniki oziroma zasebniki nimajo nikakršnih možnosti dokazati svoj prav. To je prvi primer, ko je bila država razglašena za odgovorno,« pa je dejal odvetnik Oskar Norčič, ki je v tožbi proti državi prebivalce zastopal do upokojitve. Država je bila 41 tožnikom dolžna plačati od 2921 do 8345 evrov, odvisno od posameznega primera, kar je skupaj zneslo 573 tisoč evrov. Andrej Bedek vroče www.vestnik.si | e: [email protected] 19. januarja 2012 | Vestnik | Družinski zakonik Komentar Odločalo se bo na referendumu Civilna iniciativa vztraja, da je s pravico istospolnih parov do posvojitve otrok okrnjena otrokova pravica do matere in očeta Kmalu se nam spet obeta referendum, tokrat o družinskem zakoniku. Pobudo za referendum je dala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki ji je pred dnevi tudi uspelo zbrati dovolj podpisov. Razprava o tem pa je precej razdelila slovensko javnost. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da zakonik celovito zajema reformo družinskega prava, katere temeljno vodilo je izboljšanje pravnega in dejanskega položaja otrok v naši državi. Družinski zakonik v ospredje postavlja otroka. Vsi otroci morajo imeti enake pravice ne glede na to, v kakšni družini živijo. Družina je zato povsod, kjer je otrok. Pobudnike referenduma najbolj moti prav to, široka definicija družine in s tem nova pravna ureditev istospolnih partnerstev, ki jim dovoljuje posvojitev otrok. Predsednik civilne iniciative Aleš Primc pravi, da zakonik ne spoštuje temeljne otrokove pravice, da ima skrbno in ljubečo mamo ter očeta. Na vprašanje, ali nov družinski zakonik ne daje otroku še več pravic, med drugim tudi pravico do istospolnih staršev oz. skrbnikov, pri tem pa ne odvzema nobene druge, še najmanj pravice do očeta in matere, Primc med drugim za Vestnik odgovarja: »Otroku ne morete dati pravice do istospolnih staršev, ne da bi mu obenem odvzeli pravico do mame in očeta. Predvsem pa sem prepričan, da se s tem otroci ne bi strinjali.« Zavrača tudi mnenje nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da je za otroka pomembno, da starši igrajo vlogo očeta in matere, pri tem pa ni nujno, da sta moškega in ženskega spola. »Otrok 3 potrebuje skrbno in ljubečo mamo in očeta. Istospolna partnerja se lahko trudita igrati te vloge, vendar moški par lahko nadomesti le očeta, ne pa mame, ženski par pa le mamo, in ne očeta.« Definicija družine bi po mnenju iniciative morala biti, da je poslanstvo življenjske skupnosti ženske in moškega snovanje družine, se pravi rojstvo otrok. To naj bi bilo v novem družinskem zakoniku črtano in je poslanstvo življenjske skupnosti ženske Na ministrstvu pravijo, da je družina tam, kjer je otrok. in moškega izenačeno s poslanstvom skupnosti dveh žensk ali dveh moških. V civilni iniciativi predvidevajo, da bo referendum 11. ali 25. marca in bo potekal vzporedno z nekaterimi na- Tudi v Pomurju zbrali kar nekaj podpisov Kot pravijo v civilni iniciativi, so z zbiranjem podpisov in podporo ljudi zelo zadovoljni. Pri tem je sodelovalo po vsej Sloveniji več kot 500 aktivistov. V Pomurju je bilo zbranih (skupaj z UE Ormož) 1742 podpisov. Aktivni pri zbiranju teh v naši regiji so bili tudi člani regijskega odbora stranke Nova Slovenija (NSi). Kot je v imenu odbora povedal poslanec Jožef Horvat, so večino podpisov zbrali že pred odločitvijo ustavnega sodišča, ki je nedavno dovolilo nadaljevanje zbiranja. V Murski Soboti, Beltincih in Veliki Polani so imeli postavljene tudi stojnice, v nekaterih drugih krajih pa so ljudi angažirali tudi prek telefonov. Tako naj bi pridobili vsaj okrog 350 podpisov. Kot še dodaja Horvat, ima nov družinski zakonik vrsto dobrih rešitev, sporni pa se zdijo le trije členi, predvsem pa moti redefinicija družine. Mnenja je, da se istospolna partnerska skupnost ne more izenačiti s partnersko skupnostjo matere in očeta, ki je najboljše možno okolje za razvoj otroka. domestnimi županskimi volitvami. Referendumsko vprašanje pa bo približno takšno: Ali ste za to, da se uveljavi družinski zakonik? C. K. Otroci ujeti med pravice Ciril Kosednar Z godba o družinskem zakoniku je navidezno ujeta med pravico do svobodne izbire družinskega življenja na eni in pravice otrok na drugi strani. Nasprotnike zakonika najbolj moti široka definicija družine, ki pravi, da je družina tam, kjer je otrok, kar med drugim istospolnim partnerjem dopušča posvojitev otrok. Ob tem zatrjujejo, da nimajo nič proti istospolno usmerjenim in da v določenih primerih celo zagovarjajo njihove pravice, nasprotujejo pa pravici do posvojitve otrok. Toda, ali ni pravica do posvojitve in vzgoje otrok prav tako pravica? Da bi se lahko kosali s to težavo, so v zgodbo vnesli diskurz o otrokovih pravicah. Na prvi pogled smiselno, saj ne gre več zgolj za istospolni par, ampak za nekoga tretjega, katerega pravice je prav tako treba upoštevati. Toda za katere otrokove pravice tukaj gre in za katere je otrok prikrajšan? Konvencija o otrokovih pravicah eksplicitno ne govori o pravici do matere in očeta, še posebej ne, da morata biti različnega spola. Govori predvsem o pravici otrok do staršev in skrbnikov v smislu, da so ti dolžni skrbeti zanj. In kdor pravilno bere družinski zakonik, tudi ve, da ta ne izključuje nobene pravice, ampak jih le še razširi. Zato se ne morem znebiti občutka, da gre pri nasprotnikih zakonika predvsem za bojazen pred tem, da bo otrok v istospolni zvezi prav tako postal istospolno usmerjen. Tukaj se že v osnovi izraža nestrpnost do istospolne usmerjenosti, kar pa moramo vzeti kot normalen odziv nekaterih heteroseksualcev. Toda dejstvo je, da ni nujno, da istospolni pari vzgojijo otroka s podobnimi nagnjenji, kakor tudi ne, da heteroseksualni pari vedno vzgojijo le otroka s heteroseksualnimi nagnjenji. Najbolj znane teorije o spolni usmerjenosti res govorijo o tem, da imata tako mati kot oče velik pomen pri tem, da bo otrok »normalno« spolno usmerjen. Toda, ali gre tukaj res za to, da morata biti tudi različnega spola? Zakaj potem do istospolne usmerjenosti pride tudi v heteroseksualnih družinah? Morda zato, ker heteroseksualni starši ne odigrajo dobro svojih vlog? Zato vse več strokovnjakov danes poudarja pravilno igranje vlog matere in očeta pri vzgoji otrok. Vemo pa, da lahko tudi istospolni partnerji te igrajo zelo dobro. Edini resen pomislek, ki se ob posvojitvi otrok istospolnih partnerjev pojavi, je, da bo takšen otrok v javnosti deležen čudnih pogledov okolice, ki še ni pripravljena na to. Toda izgovarjati se, da družba še ni pripravljena, hkrati pa v njej prav takšno stanje ustvarjati, se zdi protislovno in neodgovorno. Družinski zakonik = negodovanje, razburjenje, izogibanje ... Diskriminacijski slogan Slogan Aleša Primca in podpornikov »Za edino pravo družino«, torej takšno, v kateri otrok živi z materjo in očetom, je diskriminacijski, saj po uradnem popisu prebivalstva leta 2002 v najpogostejšem tipu družine (zakonski par z otroki) živi le 53 odstotkov vseh prebivalcev. Sodeč po omenjenem sloganu torej vsi drugi živijo v »nepravih družinah«. Iz podatkov popisa iz leta 2002 je tudi razvidno, da je takrat 80 odstotkov otrok živelo v družinah z obema roditeljema. Za nasprotnike zakonika sta najbolj sporna del, ki omogoča možnost posvojitve biološkega otroka partnerja v istospolni zvezi, in opredelitev družine, v javnosti pa se je manj ali skoraj nič poudarjalo, da družinski zakonik v ospredje postavlja pravice otrok, med drugim prepoveduje telesno kaznovanje in ponižujoče ravnanje z otroki, zagotavlja večjo skrb za družino ter v ničemer ne krni tradicionalne družine (oče, mati, otrok). Te dni poleg zdrah v parlamentu največ prahu dviga zgodba o družinskem zakoniku, ki je Slovenijo razdelil na dva pola. Potem ko je konec minulega leta ustavno sodišče dovolilo referendumsko vprašanje, je vodji Civilne iniciative za družino in pravice otrok do 6. januarja 2012 uspelo zbrati 40.000 podpisov, kolikor jih je bilo potrebnih za razpis referenduma o družinskem zakoniku, ki med drugim omogoča posvojitev otrok istospolnim partnerjem. Pojavila so se namigovanja, da je zbiranje podpisov za razpis referenduma potekalo tudi na podlagi polresnic, na kar je opozorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik ter državljane pozvala k iskanju verodostojnih informacij o vsebini družinskega zakonika ter strpnosti do drugače mislečih. Da je vprašanje zares pereče, je bilo zaznati tudi na ulicah Murske Sobote, kamor sem se odpravila poizvedovat po mnenju mimoidočih. Sogovornike je bilo težko najti, saj je bilo pri večini že samo ob omembi besedne zveze »družinski zakonik« zaznati negodovanje in razburjenost ter izjave, da o tem ne želijo govoriti. Vendar jih je nekaj kljub vsemu povedalo svoje mnenje: Martina iz Murske Sobote, 36: »Sem proti referendumu, ker menim, da bi ustavno sodišče moralo preprečiti njegov razpis, saj se s tem posega v pravice manjšin. Podpiram, da imajo homoseksualni pari iste pravice kot heteroseksualni, torej tudi možnost posvojitve otrok. So pa določila glede posvojitve precej stroga, tako da ne more vsak posvojiti otroka. Bolj pomembno se mi zdi, kakšen je odnos med partnerjema, kot to, da sta to prav oče in mati.« Jasenka iz Murske Sobote: »Sem proti zakoniku. Brala sem veliko študij, v katerih istospolni odgovarjajo, kdo je kriv, da so postali to, kar so. Njihove iskrene izpovedi so pokazale, da so za njihovo nagnjenje krive matere, ki so jih napačno vzgajale. Na osebnost vplivajo dednost, okolje in lastni razvoj. Menim, da ne morejo posvojiti otrok. Ta značilnost se lahko tudi spremeni, če oseba dela na sebi in če se zna spoprijeti s svojimi čustvi in s seboj. Podpiram to, da se bo o tem odločalo na referendumu, saj se ljudje morajo znati v življenju odločati, imeti resna stališča in poslušati svojo vest.« Štefan iz Murske Sobote, 66: »Slišim ene in druge skrajnosti, sem pa za to, da bi bilo nekje v sredini. Vrednote družine se z vsebino družinskega zakonika nekoliko razvrednoti. Vendar imamo v parlamentu izvoljene ljudi za odločanje o tovrstnih vprašanjih, tako da bi lahko denar, ki se bo namenil za referendum, porabili drugod.« Helena iz Murske Sobote, 61: »Nobeni družini ne bo nič odvzeto, če bo družinski zakonik sprejet, zato se mi zdi škoda referenduma. Naj bi se odločala stroka, katere delo je to. In ne vem, kako so lahko razsodili tako, da bo sedaj odločalo ljudstvo. O posvojitvah v istospolnih družinah se mi zdi, da je to le kamenček v mozaiku, saj do teh posvojitev sploh ne bo prišlo, ker je težko posvojiti otroke heteroseksualnim partnerjem, kaj šele istospolnim, saj je treba iti skozi dolgotrajne postopke.« Dani iz Murske Sobote, 33: »Ve r j a m e m , da smo ustvarjeni, da živimo kot mož in žena, oče in mati. To je družina, ne pa istospolni partnerji, saj ne verjamem, da bi oni lahko vzgajali otroka tako, kot je Bog namenil, da naj bi ga vzgajali. Obstajajo tudi ločitve partnerjev, vendar so to izjeme. Ne podpiram posvojitve v istospolnih zvezah. Sem za to, da je referendum, da se ljudje sami odločimo.« Pavla iz Celja, 58: »Istospolni imajo tudi pravice kot vsi drugi. Ni mi všeč, da bo o tem referendum, saj bi za to morala poskrbeti država, ne pa ljudstvo. Moje mišljenje je, da smo vsi enaki na tem svetu. Za vsem pa stoji cerkev, ki je naredila že veliko gorja, in to mi ni všeč.« Tatjana Baligač Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 12.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], trženje: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. 4 gospodarstvo | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] Politiki in podjetniki Bad Radkersburga kritizirajo svojo oblast zaradi oddaje del slovenskemu podjetju SGP Pomgrad nezaželen za mejno črto Vse kaže, da za sosede v Avstriji meje še vedno obstajajo. Kako naj sicer drugače razumemo ogorčenost in gnev zaradi odločitve Občine Bad Radkersburg, ko je na javnem razpisu za izvajalca del ureditve območja nekdanjega mejnega prehoda pred murskim mostom izbrala slovensko podjetje. Ne zanima jih tudi, da ne gre za katero koli podjetje, ampak za SGP Pomgrad iz Murske Sobote, ki se je že izkazalo z obnovo mostu čez reko Muro. Radgonski most ima zanimivo zgodovino in vrsto mejnikov. Tako je leta 1929 odjuga uničila leseni most in zgradili so novega, betonskega; 1945. leta je nemška vojska ob umiku most porušila, 1952. leta so postavili pomožni most (Bailey), 1968. pa zgradili novi armiranobetonski most. Leta 2008 sta obe mesti postali vzor drugim podobnim obmejnim mestom z dvostranskim evropskim natečajem, odmeven je bil vseevropski urbanistični natečaj, leta 2009 je SGP Pomgrad začel obnavljati obstoječi most po načrtih projektanta iz Gradca in mu dal sedanjo podobo, odprt pa je bil leta 2010. Most je simbol sodelovanja obeh mest in meščanov, zato nima le gospodarskega, ampak tudi sociološki in zgodovinski pomen. Namesto ekonomije, odvisne od mednarodnega transporta, carine in trgovine, je pri obeh mestih vse bolj v ospredju razvoj turizma na temeljih kulture in dobre- Fotografija Bernarda B. Peček Tudi tokratni politični spor v sosednji avstrijski Radgoni je eden od mejnikov v sodelovanju in odnosu do sosedov na drugi strani reke Mure SGP Pomgrad je bil izbran na javnem razpisu za ureditev območja nekdanjega mejnega prehoda na avstrijski strani kot najugodnejši ponudnik, toda nekateri se s to odločitvijo Bad Radkersburga ne strinjajo. ga sodelovanja, skupnega urbanističnega razvoja ob reki Muri in ohranjanja spomeniško zaščitenih stavb. Toda nič kaj kulturne in prijateljske niso izjave nekaterih lokalnih politikov, ko so očitali županu, da avstrijski proračunski denar dodeljuje slovenskemu gradbincu. Predsednik uprave SGP Pomgrada Tadej Ružič, ki se je si- cer zavedal, da se bodo pri izvajanju del na območju opuščenega mejnega prehoda, vrednih okrog 400 tisoč evrov, spoprijemali z mnogimi težavami, je bil nad objavami v avstrijskih medijih nemalo presenečen. »Na razpisu smo bili izbrani v konkurenci drugih podjetij kot najugodnejši ponudnik. Gre tudi za nadaljevanje obnove mostu, ki smo jo mi že izvajali, in za nadaljevalna dela pri obnovi tega območja, ki pa so bila razpisana posebej. Povabili so nas k sodelovanju in smo se prijavili na razpis. Sedaj čakamo, da bomo z investitorjem, ki ravna korektno, podpisali pogodbo, toda odzivi določene struje v politiki so bili res žolčni. To pa ni pošteno, saj smo morali kar sedem let čakati, da smo se lahko prijavili na njihove razpise, medtem ko njihova podjetja v Sloveniji niso imela omejitev. Zdaj se bodo morali tudi oni sprijazniti, da so v EU in da se lahko vsi prijavimo na razpis. Zavedam se, da je tudi v sosednjih državah vse večja kriza, brezposelnost in da se borijo za posle, toda kljub temu bo treba upoštevati neko mejo korektnosti in dobrih poslovnih odnosov. To je sedaj preizkus, ali so sosedje tudi v resnici pripravljeni sprejeti druge enakopravno ali pa bi radi še naprej imeli le enosmerni tok,« je prepričan Ružič. Bernarda B. Peček Težave ljudskih univerz se večajo z revščino države in ljudi Socialno izključen se samoiniciativno ne bo izobraževal V tem šolskem letu prihaja v učilnice LUMS-a dvesto učencev, če jim bodo odobrili prijavljene programe, ki bodo brezplačni, jih bo še več Alenka Kučan: »Nekdo, ki ostane socialno izključen nekje na obrobju, se samoiniciativno ne bo vključil v programe izobraževanja, zato je bila finančna spodbuda v veliko pomoč. Kar precejšen delež naših udeležencev prihaja z zavoda in pri nas doseže osnovno izobrazbo ali pridobi prvi poklic ali se ob pomoči krajših programov usposobi za delo.« Ustavljeno sofinanciranje In zakaj se je tako močno zmanjšalo število udeležencev usposabljanja to jesen? Za to naj bi bili krivi ukrepi zavoda za zaposlovanje. Alenka Kučan je pojasnila: »Letos smo imeli specifične razmere, ker k nam Zavod za zaposlovanje ni več napotil udeležencev, dokler nismo imeli urejenih svojih proračunov. Tako smo imeli napotene le tiste, ki so lani uspešno končali katerega od razredov osnovne šole in so letos le nadaljevali šolanje, oz. za srednješolsko izobraževanje le tiste, ki so končevali šolo. Drugim pa je bilo sofinanciranje izobraževanja ustavljeno in to se je poznalo tudi pri naših programih. To se je do zdaj uredilo le delno.« Obljubljeno jim je, da se bo ta zanj dokaj velik strošek in mu socialna podpora ne zadostuje. Mogoče bi se sami radi vključili v izobraževanje, toda dokler jim zavod ne plača potnih stroškov, raje počakajo,« je Kučanova predstavila aktualne zaplete. »Ljudsko« ni zastonj Fotografija Bernarda B. Peček »LUMS je bil in bo zavod, ki zelo dobro pozna pokrajino in ljudi in bo imel vedno poseben pristop do ranljivih marginalnih skupin, saj z njimi ne delajo zgolj zaradi dobička tako kot mnogi drugi,« je prepričana Kučanova. Zadnji tak primer odličnega sodelovanja je lutkovna predstava, ki so jo izvedli varovanci Sončka in jo prikazali soboškemu občinstvu 1. decembra. Ali ima murskosoboška ljudska univerza, ki se je dolga imenovala delavska univerza, večje težave, ker deluje v pokrajini, kjer je življenjski standard nižji, brezposelnost večja in kjer znanje še vedno ni dovolj cenjeno? Alenka Kučan, ki je direktorica Ljudske univerze Murska Sobota (LUMS) od prvega februarja letos, se zaveda, da je sprejela vodenje izobraževalne ustanove v najtežjem času. Ko je začela delati na LUMS-u leta 2003 kot organizatorka izobraževanja in bila odgovorna za osnovnošolsko izobraževanje odraslih, je bilo še po sedem oddelkov osnovne šole za odrasle, zdaj pa sestavijo komaj dva. Prav tako so imeli tudi več oddelkov srednješolskega izobraževanja. Alenka Kučan ugotavlja: »Toda vedno težje je ljudi motivirati za izobraževanje, še posebno Rome.« Že do zdaj je LUMS večino denarja za svoje delovanje pridobil iz evropskih skladov in tako bo verjetno tudi v prihodnje. Njihove najbolj prepoznavne dejavnosti so programi za dokončanje osnovne šole za odrasle, programi pismenosti in projektno učenje za mlajše odrasle. V tem šolskem letu prihaja v njihove prostore okrog 200 tečajnikov, pri njih pa je našlo začasno zaposlitev okrog 80 zunanjih sodelavcev. Pri tem dajejo prednost tistim profesorjem, ki so ostali brez zaposlitve. problem uredil po novem letu. Za pomursko regijo je to še kako pomembno, saj gre za skupine ljudi, do katerih najtežje pristopajo in ki najbolj potrebujejo pomoč. »Nekdo, ki ostane socialno izključen nekje na obrobju, se samoiniciativno ne bo vključil v programe izobraževanja, zato je ta finančna spodbuda zavoda za zaposlovanje zelo pomagala. Kar precejšen delež naših udeležencev prihaja z zavoda, dosežejo pri nas osnovno izobrazbo ali se usposobijo za prvi poklic, nekateri pa se ob pomoči krajših programov usposobijo za delo. Zdaj pa je pač tako, da ti ljudje brez pokritih stroških niso več motivirani za sodelovanje. Razumeti moramo, da če nekdo prihaja z drugega konca Prekmurja, je prevoz Na LUMS-u so še vedno aktualni tečaji tujih jezikov, poleg angleščine so vse bolj zanimivi tudi tečaji španščine, nemščine in ruščine; če se za tečaj zanima podjetje iz poslovnih razlogov, jim program prilagodijo. Je pa res, da si nekateri predstavljajo, da bi na »ljudski« moralo biti vse zastonj. V naši regiji novo znanje še ni prepoznavno kot vrednota in možnost, ki odpira nova vrata. Prav tako je Kučanova spoznala še, da direktorji pomurskih podjetij raje najemajo za izobraževanje neko podjetje ali posameznika iz druge regije, še posebej iz Ljubljane. Pa ni nujno, da bo tisti zunanji podal več koristnega znanja kot domači organizator. Dejstvo je, da so cene, ki jih postavi na primer nekdo iz Murske Sobote, za nekoga vedno previsoke, če pa je ponudnik iz Ljubljane, pa ne. LUMS ostaja še naprej »specialist« za programe za potrebe etnične skupine Romov. Tudi s temi programi to jesen zamujajo. Želijo si pridobiti predvsem tiste, ki so že pred časom izstopili iz izobraževanja ali potrebujejo le malo spodbude, da bodo nadaljevali izobraževanje. Pri mlajših generacijah opažajo tudi to, da mnogo staršev ne govori več s svojimi otroki v romskem jeziku, zato bodo z novimi programi posvečali pozornost tudi ohranitvi romske kulture in jezika. Še vedno so aktualni tudi izobraževanje za starejše odrasle, univerza za tretje življenjsko obdobje in usposabljanje za sobarice in voznike viličarjev. LUMS se je to jesen s 15 progra- Podobne razmere po vsej Sloveniji Mag. Igor Kotnik, generalni sekretar Zveze ljudskih univerz Slovenije, je o trenutnih razmerah na ljudskih univerzah po Sloveniji in v Pomurju, izjavil: »Stanje v pomurskih zavodih – ljudskih univerzah je identično stanju v drugih slovenskih regijah. Glede na ekonomski položaj se je povsod zmanjšalo število vključenih samoplačnikov, obseg in oblike programov pa so ostali na ravni preteklih let. To jesen se je vpis zmanjšal tudi zaradi ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, vendar je to prehodnega značaja. Vsi programi, ki jih izvajajo v pomurski regiji v okviru usposabljanja in priprav na NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija), dviga ravni pismenosti, PUM-ov, centrov vseživljenjskega učenja, pa so ostali v nespremenjenem obsegu.« mi prijavil tudi na nov razpis šolskega ministrstva za pridobitev sredstev iz Evropskega socialnega sklada za izvajanje splošnih neformalnih programov. Prijavilo se je kar 80 izvajalcev iz vse Slovenije, zdaj pa čakajo na rezultate in upajo, da bo delitev sredstev po regijah in programih pravična. Novost so tudi programi za zaposlene, kajti Kučanova je prepričana, da so danes zaposleni prav tako na neki način ranljiva skupina, ker si sami ne morejo plačati izobraževanja in tečajev. Če bo LUMS dobil odobrene prijavljene programe, bodo ti na voljo brezplačno. Seveda pa so morali predhodno za vsak program najti zainteresirane partnerje v okolju in so jih tudi našli. Bernarda B. Peček gospodarstvo 19. januarja 2012 | Vestnik | Pomurkina vitrina – mrhovinarji, kje ste in kam ste šli? Pomurka Kekec bo še sameval Znanje, kdo je tebe ljubil? Fotografija Nataša Juhnov Ima Pomurje kapitalsko potenco in vizijo, da ne izgubi največ vrednega dela Pomurke – blagovnih znamk Na neuspešni dražbi Pomurkinega premoženja me je zbodlo nekaj popolnoma drugega kot to, ali je kupec ali ga ni. Zbodel me je pogled na Pomurkine izdelke, ki so še skrbno zloženi v vitrinah sejne sobe, pa tudi na vrsto priznanj za kakovost izdelkov in razvoj Pomurke, tudi uglednih mednarodnih, ki jih je prejela v svoji zgodovini. Nekaj pa je gotovo - paleto mesnih polizdelkov in izdelkov, ki jo je ob kakovostni ponudbi svežega mesa proizvajala Pomurka, ni zmogla nobena od mesnih industrij v nekdanji skupni državi. Prav tako sem prepričan, da trenutno delujoča mesna industrija z združenimi močmi ni sposobna izdelati več kot tretjine Pomurkine palete proizvodov. Večine teh danes ni več na trgu. So pa nekateri, ki so bili razviti in so se začeli proizvajati v Pomurki, končali nekje drugje, morda pod drugim imenom ali pa niti to ne. Ko danes poslušam nenehne razprave o dodani vrednosti, o vlaganjih v znanje in razvoj, mi je kar slabo, saj o tem pogosto govorijo ljudje, ki so ta propad opazovali. Pa se takrat, v času najhujšega jurišnega liberalizma, o tem sploh pogovarjati niso hoteli. Za Pomurje ni katastrofa, da se je sesula Pomurka. Katastrofa je, da se je s tem sesutjem dovolilo, da je šlo v nič toliko in toliko razvojnih let ter intelektualnega napora celotnih generacij, ki so razvile in spravile Pomurkine proizvode na primerljivo svetovno raven, kar v prehrani ni tako enostavno. Vitrina Pomurkinih izdelkov, ki so bili plod lastnega znanja in desetletja dolgega razvoja. Gre za paleto izdelkov, ki bi ob zdravi pameti in malo manj mrhovinarstva lahko paradirali – kot so že – na evropskem živilskem trgu, in to bistveno bolje od danes najbolj razvpitega »polija«. Tega znanja ni bil v celotni Pomurkini agoniji od osamosvojitve naprej nihče sposoben niti pripravljen zaščiti, kaj šele poiskati pot, da bi v obliki proi- zvodov ostalo na trgu. Bežen pogled na vitrino sejne sobe nekdanje Pomurke dovolj zgovorno potrjuje, da je Pomurka imela nešteto »polijev«, s 5 katerimi bi lahko ostala in preživela ne samo na južnih, ampak predvsem na evropskih trgih. Tudi kalvarija prebijanja na evropske trge bi bila bistveno lažja, če bi ključni igralci v slovenski mesni industriji nekoliko drugače razumeli in tudi cenili razvoj. Predvsem pa bi ga morali razumeti tisti, ki so imeli moč in kapital v lokalnem okolju. Tako kot sta se zavrgla znanje in razvoj pomurskih podjetij, ki so pristala v stečaju, se ni zgodilo nikjer. In ker je bilo potlačenih petdeset in več let razvojnega dela, ne samo Pomurke, je regija tu, kjer je. Pašteta Kekec je zgolj iskrica, ki odstira razsežnosti potenciala Pomurkinega znanja. Žalostno pa je, da so vsi, ki so se hvalili s Pomurko, zadnjih deset let ravno z njeno največjo vrednostjo, znanjem in izdelki, ki so bili plod tega znanja, delali kot svinja z mehom. Da o tem, da so ga mrhovinarji tudi zlorabljali, niti ne govorimo. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali ima Pomurje najprej kapitalsko potenco in vizijo, da ne izgubi ključnega in največ vrednega dela Pomurke – blagovnih znamk Pomurka in Kekec, kjer bi moral biti »arhiviran« vsaj del nekdanjega pomurskega razvoja in znanja in ki bi lahko bil dobra podlaga za ustvarjanje danes tako opevane dodane vrednosti. Pomurkinega znanja žal, kot kaže, ne bo prodajala stečajna upraviteljica Pomurke, ampak stečajni upravitelj razvpite družbe MIP DML. J. Votek Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 100 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, storitvah in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: elektrotehnik elektronik – 30, osnovnošolska izobrazba – 17, klepar krovec – 5, frizer – 3, zidar – 3, delavec brez poklica – 2, kuhar – 2, kuharski pomočnik – 2, natakar – 2, prodajalec – 2, strojni tehnik – 2, strojnik – 2, tesar – 2. Iščejo se tudi: dipl. fizioterapevt (vs) – 1, doktor dentalne medicine – 1, doktor veterinarske medicine – 1, inž. kmetijstva – 1, univ. dipl. psiholog – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Najbolj razumna prodaja v celoti Po pričakovanjih prva javna dražba Pomurkinega premoženja minuli ponedeljek ni bila uspešna, saj ni kupca, ki bi bil pripravljen odšteti za celotno Pomurko brez blagovnih znamk 21 milijonov evrov. Kupca ni pričakovala niti stečajna upraviteljica Alenka Gril, saj meni, da v Sloveniji ni kupca, ki bi plačal kupnino in tudi zagnal proizvodnjo Fotografija nataša Juhnov www.vestnik.si | e: [email protected] Stečajna upraviteljica Alenka Gril je na prvi dražbi ostala brez odziva morebitnih kupcev. v Pomurki. Prodajo Pomurke kot celote bo nadaljevala in pričakuje, da jo bodo pri tem podprli tudi ločitveni upniki. Po njeni oceni bo naslednja cena nižja za od 20 do 25 odstotkov, kupca pa bo skušala najti z zbiranjem mednarodnih ponudb. Šele po neuspešnem zbiranju ponudb bi lahko prišla na vrsto prodaja po delih ali pa najprej prodaja opreme in potem nepremičnin. Če pride do prodaje po delih, ima sedanji najemnik, družba Osem, ki proizvaja pašteto Kekec, dogovorjeno predkupno pravico, sedaj pa mu bo stečajna upraviteljica podaljšala najemno pogodbo. Že sedanja prodajna vrednost je bila za sedem milijonov evrov nižja od priznanih terjatev ločitvenih upnikov, ki znašajo 28 milijonov evrov. Ob tem je seveda vprašanje, ali bo ob še nižji prodajni vrednosti v stečajni masi ostalo kaj za poplačilo prednostnih in navadnih upnikov, predvsem 264 delavcev. Alenka Gril poudarja, da so bili delavci delno poplačani iz jamstvenega sklada, pričakuje pa, da se bo kljub vsemu v stečajno maso nateklo nekaj denarja za morebitna poplačila delavcev. Štiri milijone evrov pričakujejo od Pomurkinega premoženja v tujini, saj v sodnem postopku v Beogradu dokazujejo nesporno lastništvo Pomurke v Srbiji in pričakujejo tudi izplačilo odškodnine v omenjeni višini. Popolnoma drugače se je za zdaj odvila zgodba z blagovnimi znamkami, katerih lastništvo je bilo preneseno na hčerinsko družbo Mipa in Pomurke MIP DML. Na prvi stopnji je Pomurka tožbo izgubila, vendar so vložili ugovor, saj so prepričani, da v postopku niso bila upoštevana vsa dejstva, ki so pripeljala, tako stečajna upraviteljica, do domnevno neupravičene odtujitve blagovnih znamk in prenosa na novo družbo. Uporabnik blagovne znamke Kekec po sporazumu med stečajnima upraviteljema Pomurke in MIP DML plačuje koncesnino Pomurki, po rešenem pravnem sporu pa bo pripadla dejanskemu lastniku blagovne znamke. Odškodninsko tožbo je Alenka Gril vložila tudi proti nekdanjim lastnikom in vodstvu družbe, vendar o višini odškodninskega zahtevka ni bila pripravljena govoriti. Da s tožbo lahko uspe, potrjuje to, da so tudi organi pregona, ki so preiskovali prodajo Pomurke Mipu oziroma družini Volk, vložili kazenske ovadbe proti nekdanjemu direktorju ABC Internationala Darku Pejnoviču in Vojtehu Volku. J. Votek lokalizirano | Vestnik | 19. januarja 2012 Mariborski nadškofijski ordinariat se je ponovno znašel v središču dogajanja. Očitno je, da bo kapitalska požrešnost holdinga Kraševec & Co spravila celotno premoženje v bančne roke. Da so zadeve resne in zelo verjetne, dokazuje že to, da so se na nadškofijsko premoženje usedle avstrijske banke, ki so po svoji filozofiji dokaj naklonjene cerkvenim krogom. Po izraženem protestu apaških kmetijcev in hkratni obljubi, da bodo znamenite lagune za odpadno gnojevko še do poletja odstranili, so jih iz sosednje avstrijske Radgone zaprosili, naj tega za božjo voljo ne storijo, saj nujno potrebujejo hranilnike za aromatičen plin – žveplovodik. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se še vedno bodejo okrog zemlje, ki naj bi jo bil dolžan Dars. Dobro bi bilo, da bi opravili mediacijo, in to v bioplinskem observatoriju v Bučečovcih. Tam bi lahko prišli do manjkajoče gošče, ki bi lahko bila dober nadomestek za izginulo prst. Dobro obveščeni vedo povedati, da si NKBM Leasing močno prizadeva, da bi moravska občina zanemarjeno gradbišče elitnega turističnega naselja zaščitila kot naravno znamenitost, in to v takem razdejanju, kot je. Hkrati so ponudili možnost, da bi upravo za upravljanje te znamenitosti preselili v prav tako eliten apartmajski stolpič, ki sameva že dobra tri leta. Znameniti šalovski politik in gospodarstvenik, ki se je že ukvarjal z vsem mogočim – najprej je oživljal zadružništvo, zatem prevažal hlodovino, svetoval novodobnim politikom in podjetnikom, kako preživi govedo s premalo hrane, kupoval koruzno silažo za potrebe megabioplinarne v Lendavi –, je zdaj sam postal bioplinar. Kupola že stoji. Občine ustanoviteljice soboškega zdravstvenega doma so zdaj usmerjene v postavljanje direktorice, kar je brez dvoma prijetno opravilo. O tem, da bodo po zdaj že skorajda sprejetih proračunih v vseh občinah dobili predlog iste ustanove za sprejetje rebalansov proračuna, s katerimi bodo krpali skorajda dvamilijonsko finančno brezno, pa trenutno še ne razmišljajo. Lendavski dijaki predlagali 30 možnosti ureditve urbanega okolja »Če bo prostor urejen po naše, bomo tudi radi zahajali tja« Igrivo resno o urejanju domačega mesta – Arhitekti in urbanisti navdušeni nad zamislimi srednješolcev, kako vključiti vodotoke, ki tečejo v bližini mesta pod Lendavskimi goricami, v nastajanje novega parka »Priznati moram, da prej tega območja med vodotoki nikoli nisem gledal tako. Ne vem, ali sem ga sploh opazil. Zdaj ga vidim popolnoma drugače. Ideje so se mi kar same porajale,« je na predstavitvi razstavljenih zamisli povedal Mitja Süč iz Gaberja, dijak 3. letnika gimnazije, ki je skupaj s 17 gimnazijci in 23 dijaki četrtega letnika ekonomske in tehnične smeri na Dvojezični srednji šoli Lendava v jesenskih mesecih sodeloval na treh delavnicah v okviru projekta Voda je biser življenja v programu čezmejnega sodelovanja Slovenije in Madžarske. Koordinator je javno podjetje Eko-park Lendava, mentorstvo nad tem delom projekta pa so prevzeli arhitektka Metka Pretnar in krajinska arhitekta Tina Merica iz programa Arhitektura in otroci pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter arhitekt Občine Lendava Robert Recek. S tremi arhitekturnimi delavnicami – oktobrsko z naslovom Vodotoki – naravno v urbanem, novembrsko Ureditev vodotoka kot dela mestnega parka in decembrsko Urbana in parkovna oprema in njena uporaba se je Lendava prvič pridružila aktivnostim slovenskega tedna arhitekture in prostora ter na svojstven način zaznamovala svetovni dan habitatov. Bolj kot to pa je pomembno spoznanje, kako malo je treba, da mladi bolje spoznajo svoje mesto in okolico, kjer preživijo večji del dneva med srednješolskim izobraževanjem. In ko vidijo potoke, obrežje, travnike, drevesa in začnejo razmišljati o njih, iskati rešitve za ureditev in ohranitev naravnega, se jim porajajo tudi lastne ideje. Če k temu dodamo še imena Ledava, Kobiljanski potok in Črnec v povezavi z mestom in stadionom, povezovanje grajenega in naravnega ter možnost sobivanja v tem okolju, so ideje mladih res enkratne in navdihujoče. Ali kakor je rekel eden od dijakov: »Če bo ta prostor urejen po naše, tako kot je všeč nam mladim, bomo tudi radi zahajali tja in se v njem zadrževali.« Lepo urejen prostor privablja ljudi in tako kot nas lepo naravno okolje pomirja in radosti, nam da nove energije in nas sprošča, lahko tudi urejeni urbani prostor prispeva k dobremu počutju in daje občutek pripadnosti neki zgodbi. Vendar pri sodelovanju z dijaki DSŠ Lendava ni šlo zgolj za arhitekturno urejanje, ampak za celostno ozaveščanje in izobraževanje o trajnostnem razvoju in sobivanju z nara- Fotografija Bernarda B. Peček pobirki paberki www.vestnik.si | e: [email protected] »Prej tega prostora nisem niti opazil,« je priznal dijak Mitja Süč. Krajinskoarhitekturne delavnice za srednješolce so vključevale delo na terenu, dokumentiranje, skiciranje in izdelovanje maket. vo. Metka Pretnar je namreč opozorila: »Prva hiša posameznega človeka je njegovo telo, šele nato je na vrsti grajeno, prostor, kjer bivamo in se gibljemo.« Lendavski župan Anton Balažek pa je prepričan, da morajo tudi mladi prevzeti odgovornost in biti dejavni, kajti univerzalni pogled in načelna skrb za okolje ne bosta pomagala, šteje le konkretno delo. Dodal je še: »Velikih problemov ne moreš rešiti, če se ne lotiš malih!« Zato si kot župan želi tudi, da bi bilo v prihodnje čim več seminarskih in diplomskih nalog mladih povezanih z domačim okoljem. Tudi Jožef Gerenčer iz Ekoparka je prepričan, da so mladi dokazali, da so zelo ozaveščeni in polni idej, zato naj se njihovo sodelovanje ne konča z razstavo 30 zamisli ureditve urbanega okolja. Mlade so povabili, naj sodelujejo pri ustvarjanju lendavske prihodnosti še naprej, kajti že februarja bodo v lendavski občinski upravi z arhitekti dorekli, kako bodo po letu 2014 urejali območje ob Kobiljanskem potoku in stadionu, kjer naj bi nastal nov, drugačen mestni park, ki bi bil v veselje mladim. Bernarda B. Peček Fotografija arhiv projekta WEP – Voda je biser okolja 6 Najštevilnejše vodne ptice pri nas so race mlakarice Pomurski ljubitelji ptic znova popisali vodne ptice V Pomurju na 190 km vodnih površin prešteli več kot 7100 vodnih ptic, ki pripadajo 29 vrstam Gre za najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji, ki ga člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v podobnem obsegu izvajajo od leta 1997. Pri popisu je sodelovalo tudi 40 članov pomurske sekcije DOPPS ter drugih prostovoljcev, ki so vodne ptice šteli na Muri, Ščavnici, Ledavi, Mali in Veliki Krki, Kobiljanskem potoku ter na vseh večjih in manjših stoječih vodnih telesih, kot sta Ledavsko in Gajševsko jezero. Osnovni cilj tega štetja je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k varovanju njihovih populacij in mokrišč. V štetje so bile tako vključene vrste iz naslednjih skupin ptic: slapniki, ponirki, kormorani, čaplje, plovci, tukalice, pobrežniki in druge. Popis poteka tako, da vsak popisovalec prešteje vodne ptice na določenem odseku na določeni vodni površini, ki jih začne popisovati v soboto zjutraj, ko je vidljivost dovolj dobra za prepoznavanje in štetje ptic. Popisovalci pri štetju uporabljajo daljnogled na tekočih vodah in spektiv na večjih stoječih vodnih telesih, kjer je število različnih vrst večinoma večje. Čeprav bodo končni podatki znani komaj v naslednjih mesecih, pomurski popisovalci poročajo, da sta letos zaradi mile zime v severnejših in vzhodnejših delih Evrope, od koder k nam prileti največ ptic, tako število kot tudi vrstna pestrost ptic manjša kot lani. V januarskem popisu 2011 so v Pomurju na 190 km vodnih površin prešteli več kot 7100 vodnih ptic, ki pripadajo 29 vrstam. Po številu so prevladovale race mlakarice, ki jih je bilo več kot 50 odstotkov, sledili so jim liske in kormorani. Za primerjavo, v celotni Sloveniji so lani na več kot 1400 km vodnih površin prešteli 60.000 ptic, ki pripada- jo 63 vrstam. Na njihovo razširjenost izrazito vpliva zaledenelost vodnih teles. Ob nizkih temperaturah, ko je večina stoječih vodnih površin zaledenelih, je več ptic na rekah. Ker gre za vrste ptic, ki k nam pozimi priletijo iz severnih in vzhodnih predelov Evrope, poteka januarsko štetje vodnih ptic tudi v preostalih evropskih državah. Ptice so odličen kazalec ohranjenosti nekega okolja in ne poznajo mej. Zato je njihovo varovanje in varovanje njihovih življenjskih okolij, kot so vodna telesa, naloga vseh evropskih narodov. Gregor Domanjko www.vestnik.si | e: [email protected] lokalizirano Naši predlogi Skupna prizadevanja za razvoj držav Podonavja Izbor Pomurke in Pomurca meseca januarja Lendavo zanima, kako priti do železniške povezave SMS-sporočila in glasovnice do 10. februarja Po izboru Pomurke in Pomurca leta 2011 - to sta postala ravnateljica Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci Marija Horvat ter lastnik in direktor družinskega podjetja Vlado Karoly - začenjamo prvi mesečni izbor v letu 2012. Pomurka meseca januarja Dr. Karmen Erjavec, Sobočanka v Ljubljani, redna profesorica in predstojnica katedre za novinarstvo, dobitnica priznanja in nagrade za znanstveno odličnost, ki ji jo je ob 50-letnici delovanja podelila Fakulteta za družbene vede. Je predavateljica na dodiplomskem in mentorica na podiplomskem študiju novinarstva in avtorica številnih tudi mednarodno odmevnih strokovnih prispevkov. Ob vseh obveznostih najde čas za sodelovanje z domačo pokrajino in je aktivna članica Pomurske akademskoznanstvene unije PAZU. Klavdija Topolovec Špur iz Hercegovščaka, vodja kleti in glavna enologinja v družbi Radgonske gorice, je zaslužna, da je zlata radgonska penina absolutna zmagovalka med penečimi vini na slovenskem festivalu vina in na številnih drugih ocenjevanjih. S strokovnim znanjem in inovativnostjo sledi smernicam in soustvarja slovenske vinske zgodbe. Vanja Vidonja iz Bodonec, dijakinja soboške gimnazije, članica ženskega odbojkarske ga kluba Ke ma Puconci, ki je uspešno nastopila na prvenstvu srednjeevropske odbojkarske lige za mladinke. Tudi po zaslugi njene odlične igre so mlade slovenske odbojkarice srednjeevropske prvakinje. Pomurec meseca januarja Gorazd Bence iz Turnišča, prostovoljni aktivist za ohranjanje in raziskovanje kulturne dediščine, ki je v evropskem letu prostovoljstva prejel državno priznanje za pros t o v o l j s t v o. Že trinajst let se prostovoljsko ukvarja s projekti ohranjanja, raziskovanja, interpretiranja in soustvarjanja kulturne dediščine prostora, v katerem deluje in živi. Aktivno je sodeloval tudi pri promociji prostovoljstva med dnevi evropske kulturne dediščine. Dr. Miran Puconja, profesor slovenskega jezika in filozofije na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, je doktor etnoloških znanosti, ki mu je svoje doktorsko delo uspelo izdati v knjižni obliki z naslovom Slovenska kmečka kultura in tako obogatiti svojo obsežno bibliografijo. Je človek, ki nosi v duši prvinsko navezanost na zemljo in tenkočutno in neustavljivo željo po ohranjanju slovenske kulture, zato je njegovo raziskovanje kritično, samosvoje, izredno cenjeno, prodorno in svetovljansko. Črt Šiftar, mo delar, član Rekreativnega športnega društva Štart iz Polane, je slovenski mladinski prvak med modelarji s prosto letečimi modeli. Odlično se je odrezal v članski konkurenci, opažen pa je bil tudi na številnih mednarodnih tekmovanjih. Poleti je na tekmi svetovnega pokala v Bosanskem Petrovcu v kategoriji večjih prosto letečih modelov zmagal med mladinci, v absolutni konkurenci pa je bil tretji. Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku, pošljite najpozneje do petka, 10. februarja 2012, na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočila prav tako lahko pošiljate do petka, 10. februarja. Uporabniki Mobitela in Debitela glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. Za Karmen Erjavec glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P A, za Klavdijo Topolovec Špur RMV P B, za Vanjo Vidonja pa RMV P C. Za Gorazda Benceja glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P D, za Mirana Puconjo RMV P E in za Črta Šiftarja RMV P F. # Pomurka in Pomurec meseca januarja Pomurka meseca: Pomurec meseca: Ime in priimek, naslov: 19. januarja 2012 | Vestnik | 7 O razvoju je treba razmišljati v sklopu čezmejnega povezovanja Prejšnji četrtek je bila v Lendavi ena od štirih mednarodnih konferenc v okviru podonavske direktive, ki jih pripravlja madžarska organizacija DaNet. Ukvarja se z možnostmi razvoja, okoljskimi temami, problemi tukaj živečih ljudi ter dogovori o skupnem nastopanju pri črpanju evropskih sredstev. Na zadnjem srečanju je bila osrednja tema pogovorov mobilnost in boljše možnosti prevoza v podonavskem prostoru, s poudarkom na povezovanju po železnici, cestah, zraku in vodi. V podonavsko strategijo se vključuje tudi Občina Lendava, župan Anton Balažek pa ob tem pravi: »Za nas je sodelovanje pri tej konferenci zanimivo, da preverimo, koliko je možnosti, da pridemo do novih, boljših železniških povezav med Redicsem in Beltinci. Avtocestno povezavo sicer imamo, ampak je prinesla tudi veliko dodatnih težav. Tovorni promet zaradi okoljskih razlogov ni skladen z evropsko direktivo, ki predvideva preusmeritev tovornega prometa na železnico.« Konference so se udeležili tudi predstavniki madžarskega prometnega ministrstva in sektorja, ki se ukvarja z železniškim prometom, vendar s slovenske strani niso imeli enakovrednih sogovornikov, saj so ti v zadnjem trenutku odpovedali udeležbo. »Pri razvoju mednarodne železniške povezave bo morala sodelovati tudi država, čeprav bi se gradnja financirala z evropskimi sredstvi,« meni Balažek. Pa tudi sicer odziva slovenskih organizacij ni bilo, prav tako se konference niso udeležile hrvaške organizacije in združenja. Dr. Pal Hajas, eden od organizatorjev posveta, je bil razočaran in je povedal, da je to priložnost za skupno strategijo razvoja na celotnem podonavskem območju, ki obsega 14 držav, ter za skupna črpanja evropskih sredstev. Njihove prednostne naloge pa so transport in železnica, povezovanje turizma in kulture, uporaba obnovljivih virov energije ter razvoj malih in srednje velikih podjetij. Poudaril je tudi, da s tem spodbujajo povezovanje in mreženje ljudi ter organizacij na tem območju. Čeprav je bil odziv slovenskih predstavnikov medel, je Balažek prepričan, da so čezmejna povezovanja, ki jih spodbuja tudi Evropska unija, koristna. »Žal pa Slovenija še nima izdelane strategije,« pravi. Največ priložnosti vidi prav v sodelovanju v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Pannon EGTC. Občina Lendava se zato na Madžarskem že povezuje s Pecsem in Panonsko nižino, s katerima so skupaj ustanovili podjetje, da bi lažje prišli do sredstev iz finančne perspektive 2014–2020. Prepričan je tudi, da je treba logiko regionalnega razvoja razumeti širše. Če se je do nedavnega govorilo o skupnih pomurskih projektih, je treba zdaj razmišljati o regionalnih čezmejnih projektih. A. Nana Rituper Rodež 8 (iz)brano | Vestnik | 19. januarja 2012 barometer www.vestnik.si | e: [email protected] Porabje Priložnosti za gospodarstvo V industrijski coni na razpolago zemljišča po simbolični ceni, išče se investitor za terme Kaja Leopold iz Hrastja-Mote, učenka OŠ Kapela, se je kot članica PK Zdravilišče Radenci izkazala na mednarodnem plavalnem tekmovanju za 2. pokal Zdravilišča Radenci. Osvojila je kar šest medalj, od tega dve zlati. SGP Pomgradu z direktorjem Tadejem Ružičem je s pridobljenim projektom gradnje stavbe fakultete za kemijo in kemijske tehnologije ljubljanske univerze uspel pomemben preboj na ljubljanski gradbeni trg, doslej rezerviran za izbrance. Marko Pavliha, dober poznavalec mejnega vprašanja s Hrvaško tudi na območju Pomurja in soustanovitelj stranke DLGV, jo je razočaran zapustil. Pravi, da se mu upira sedanji nekajmesečni politični poker. Aljaž Podlogar, izvršni direktor za področje komerciale v Skupini Panvita, bo s potrditvijo na februarski skupščini postal član upravnega odbora Panvite MIR. Mesto predsednika upravnega odbora bo prevzel Peter Polanič. Da je gospodarski razvoj ključen za nadaljnji razvoj manjšine, poudarjajo porabski Slovenci, to je ob več priložnostih poudaril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in to je skladno tudi s strategijo novega generalnega konzula na Madžarskem Dušana Snoja. Nič manj si tujih, tudi slovenskih, investicij ne želijo predstavniki tamkajšnjih oblasti. Danes v Monoštru ni slovenskega podjetnika in podjetja, ki bi tam imela svoj obrat. »Prihod slovenskega podjetja bi bil pomemben tudi zaradi jezika, saj bi lahko ta podjetja od zaposlenih zahtevala znanje slovenskega jezika. S tem bi prispevali, da bi se pouk slovenskega jezika izvajal tudi na srednjih šolah in gimnazijah,« pravi župan Monoštra Gabor Huszar in poudarja možnosti investicij, ki jih ponuja njegovo mesto, »v naši industrijski coni delujejo številna podjetja, ki potrebujejo dobavitelje, in če bi se pojavil slovenski poslovnež, ki bi želel postati dobavitelj, smo mu v pomoč, da navežemo stike in mu ponudimo primerne lokacije za morebitne proizvodne prostore … Imamo prazne parcele z urejeno infrastrukturo, imamo tudi prazne hale, ki so že bile v uporabi, danes pa so na voljo za najem. Največje podjetje v coni deluje na področju avtomobilske industrije, tako da vsekakor potrebujemo dobavitelje v tej panogi in iščemo za njih ustrezne ljudi.« Trenutno deluje v obrtni coni več kot deset podjetij, poleg Opla tudi ameriški Allison, ki proizvaja menjalnike. Zemljišča v obrtni coni so na prodaj po simbolični ceni en forint ob pogoju, da bo podjetje tam poslovalo vsaj pet let, saj, kot pravi Huszar, ne želijo postati plen špekulantov. »Seveda smo se z investitorjem pripravljeni pogajati tudi o nadaljnji pomoči, ko se enkrat odloči za investicijo. Pri tem mislim na pomoč pri organizaciji javnega prometa, kar pomeni, da bodo avtobusi vozili do tovarne, pripravljeni smo tudi pomagati glede infrastrukture. Od morebitnih podjetnikov, ki bi se ukvarjali z obnovljivimi viri energije, smo pripravljeni tudi odkupiti energijo.« Kar se tiče človeških virov v regiji, Huszar samozavestno pravi, da če ne bi bili sposobni s tega vidika zadostiti povpraševanju investitorjev, se Opel ne bi odločil za prihod. Po njegovih besedah je od 8900 prebivalcev Monoštra 500 brezposelnih. »Potencialna delovna sila ni tam, kjer je ogromno brezposelnih, temveč tam, kjer ljudje znajo delati in radi delajo. Monošter pa je v tem najboljši,« pravi Huszar, ki za brezposelne vidi predvsem druge možnosti, »dolina Rabe je primerna tudi za ekološko kmetijstvo, saj se ljudje, ki so že dlje brezposelni, ne bodo zaposlili v industriji, temveč je za njih primernejši agrarni sektor in tukaj vidim še eno možnost investicij.« Huszar nadalje omenja še možnost investicij v turizmu, kar nas pripelje do term v Monoštru, ki so v lasti občine, sedaj pa jih je pripravljena prodati ali stopiti v solastništvo z investitorjem, ki bi poleg term gradil še hotel, kamp ali turistično naselje. linije se premikajo, kontrolne luči utripajo, naokoli pa mrgoli hodečih in vozečih se delavcev, opaziti je tudi zamišljene inženirje in vzdrževalce. »Če so trije na kupu, to nikoli ni dober znak,« v šali pove predstavnica za stike z javnostmi Edit Legradi, ki pojasni, da se je Opel odločil za investicijo v Monoštru leta 1990, dve leti pozneje je že stekla proizvodnja. Do leta 1999 so proizvajali tudi avtomobile, in sicer model Astra Classic, danes pa so usmerjeni na proizvodnjo motorjev za različne Oplove modele in avtomobilskih delov za avtomobile znamk Buick in Chevrolet in za obrate General Motorsa, krovne družbe, pod katero spada Opel, na Kitajskem in v Koreji. Trenutno v Monoštru zaposlujejo okoli 750 ljudi, od tega največ v proizvodnji, nekaj v finančnih storitvah (lizing), okoli 300 ljudi pa je našlo zaposlitev pri podjetjih, ki za Oplov obrat opravljajo »outsourcane« storitve, kot so varovanje, poštne in bančne storitve (poslovalnica banke OTP je kar v proizvodni hali), vzdrževanje, zdravstvene storitve itd. »V letu 2011 smo zaposlili 150 ljudi, od tega največ inženirjev različnih strok,« pravi Legradijeva. Največ zaposlenih prihaja iz širše regije. V teku pa je že nova investicija – nova proizvodna hala, domnevno ena najsodobnejših na svetu, vredna kar 500 milijonov evrov, ki bo prinesla 800 novih zaposlitev v naslednjih letih. Večino investicije bo zagotovil Opel, nekaj pa je primaknila tudi madžarska vlada, tako kot v začetku devetdesetih let, ko se je Opel odločal za investicijo in so bili za deset let oproščeni plačila davka. O natančni vsoti vladne udeležbe po besedah Legradijeve ne morejo govoriti. Povprečna plača v obratu naj bi bila nekoliko višja od regijskega povprečja. Delavci imajo sindikat, v katerega pa je vključenih samo 37 odstotkov zaposlenih. »Seveda je tekmovalnost tudi znotraj Opla za nove projekte, zato smo se morali zares dobro pripraviti, da smo pridobili novo investicijo.« Kadrovskih težav nimajo, večina izobraženega kadra prihaja z madžarskih univerz, morajo pa znati tuje jezike za potrebe nadaljnjega izobraževanja. Vprašam, ali je bil kdaj govor o zaprtju obrata in selitvi proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. Legradijeva se zasmeji in pravi: »Tukaj delam skoraj dvajset let in ni bilo enega leta, ko ne bi kdo začel govoriti, da bodo tovarno zaprli, vendar se to do zdaj ni zgodilo. Z novo investicijo pa mislim, da je prihodnost tovarne zagotovljena.« Vodja marketinga term v Monoštru Rita Nagy pred bazenskim kompleksom, za katerega si občina prizadeva najti investitorja. Župan Monoštra Gabor Huszar: »Morebitna delovna sila ni tam, kjer je ogromno brezposelnih, temveč tam, kjer ljudje znajo delati in radi delajo. Monošter pa je v tem najboljši.« na prodaj v okviru term. V povprečju jih obišče med 100 in 150 ljudi dnevno, večinoma avstrijskih gostov. Kot pravi Simonova, so razvili dobro sodelovanje s tamkajšnjim slovenskim hotelom Lipa, s katerim si skupaj prizadevajo, da bi dobili tudi slovenske goste. »Imeli smo določene stike s slovenskimi turističnimi agencijami, vendar smo žal ugotovili, da nismo prava destinacija za slovenske turiste. Ne vem, kaj je poglavitni vzrok, vendar si skupaj z menedžmentom iz hotela Lipa prizadevamo, da dobimo slovenske goste, ki bi prišli v Porabje vsaj za dva dni, prespali v hotelu Lipa in tudi uporabljali naše storitve.« O natančni ceni, ki bi jo želeli iztržiti za terme, še ne govorijo. »Treba pa je vedeti, da je občina najela posojilo, ko je gradila terme, kar bo poleg rezultatov poslovanja prav tako treba upoštevati pri postavitvi cene,« pravi Simonova, ki omenja tudi možnost širitve term, »cilj Monoštra je nadaljnji razvoj term, zaradi česar so že zagotovili tudi zemljišče in načrte za večnamensko dvorano. Projekt je sedaj v postopku odločanja, prav tako je v bližini na razpolago zemljišče za kamp in apartmajsko naselje. V lanskem letu smo dogradili zunanje bazene, letos bomo videli, kakšen bo odziv in ali je smiselna nadaljnja širitev.« Opel Oplov obrat v industrijski coni v Monoštru predstavljajo kot zgodbo o uspehu in primer investitorja, ki je tam našel, kar želi. Sprehod po visokotehnološki proizvodni hali verjetno še najbolj antitehničnega tipa ne bi pustil ravnodušnega. Proizvodne Pomurski gospodarstveniki na obisku Zdravnica Edit Žižek Sapač bo kmalu postala direktorica Zdravstvenega doma Murska Sobota, saj je ob podpori sveta zavoda prve dni decembra zdaj dobila tudi soglasje vseh občinskih svetov občin ustanoviteljic. Novopečena direktorica term Margit Simon v uvodu pove, da so St. Gotthard Spa & Wellness revmatološkorekreacijske terme: »Kar pomeni, da je naša voda najboljša za revmatične bolnike, vendar ne gre za zdravilišče, temveč za termalno riviero.« V termah, ki so po velikosti primerljive s katerimi od pomurskih, so številni bazeni, savne, ponujajo masaže in terapije, v kompleksu so tudi zdravniške ambulante. Hotel, ki je fizično povezan s termami, je v zasebni lasti in ni Fotografije Timotej Milanov V želji po slovenskih turistih Opel. Investicija v novo proizvodno halo je »težka« 500 milijonov evrov. Že lanskega novembra se je z namenom seznanitve pomurskega gospodarstva z možnostmi delovanja v Porabju tam mudila delegacija pomurskih gospodarstvenikov. »Ocenjujem, da je bil ta obisk več kot koristen in z generalnim konzulom že načrtujemo nekatere konkretne akcije ter seveda možnosti sodelovanja med podjetji z obeh strani meje. Nekaj sodelovanja je že v gradbeništvu in avtomobilski industriji, možnosti pa je še veliko, predvsem v kmetijski in živilski panogi, strojegradnji in zdravstvenem turizmu. Po pogovorih s predstavniki manjšine v Porabju smo dobili signal, da si naši porabski Slovenci poleg že utečenega kulturnega sodelovanja želijo predvsem in tudi gospodarskega sodelovanja ter morebitnih novih investicij pomurskega gospodarstva v Porabju. Začete aktivnosti nadaljujemo v smeri čimprejšnje uresničitve,« pojasnjuje direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah. Timotej Milanov (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] 19. januarja 2012 | Vestnik | Pomurski upokojenci kritični do slovenske upokojenske zveze 9 barometer ZDUS narekuje, kaj naj delajo Denarja manj kot dobrih idej – Zaradi pomanjkanja sredstev se krčijo programi upokojenskih društev Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev si je tudi za letos naložila obširen program, v katerem je zajela tudi 34 upokojenskih društev, in da bi ga uspešneje izpeljali, so pritegnili razne strokovne skupine, ki jim bodo pomagale pri reševanju posameznih problemov. Program bodo dopolnjevali tudi z vrsto aktualnih vprašanj, povezanih s pokojninsko reformo, socialnim, domskim varstvom in drugim, kar je za starejše velikega pomena. Tako želijo svojo dejavnost čim bolj približati članom. Pripravljajo tudi več kulturnih, športnih in mednarodnih projektov. Nepremostljive težave s financiranjem Žal pa ugotavljajo, da od Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) dobijo vsako leto manj denarja. »Od ZDUS-a prejmemo premalo sredstev za delovanje, čeprav je bilo obljubljeno, da bodo prispevali vsaj polovico sredstev za zaposlenega v pokrajinski zvezi. Je pa vsako leto več projektov in več stroškov, ki v glavnem bremenijo pokrajinske zveze in društva upokojencev. Med znatne stroške spadajo tudi najemnina, telefon in internet. Poleg tega naše delo ni cenjeno ne v lokalnih skupnostih ne na višji ravni. Mi delamo, drugi pa si na naš račun pripisujejo zasluge. Enkrat za vselej bomo morali postaviti merila, najprej na lokalni ravni, da bodo realno ocenili prispevek posameznih upokojenskih društev,« je kritičen Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev. Tudi članica upravnega odbora Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Inge Ivanek ne skopari s pripombami. »Kaže, da društva upokojencev preveč pričakujejo od pokrajinske zveze, vendar, upoštevajoč zdajšnje stanje in razpoložljiv denar, več ni možno storiti. Dejstvo je, da so se v Zvezi društev upokojencev Slovenije odločili, da bodo v prihodnje le vsako drugo leto srečanja upokojencev na državni ravni. Tako bodo eno leto sofinancirali pokrajinska srečanja, naslednje leto pa državno srečanje.« »Pokrajinski zvezi odstopiti prispevek društev!« Konkreten predlog ima član upravnega odbora PPZDU Rudolf Kulič, ki se sprašuje, kako lahko pokrajinska zveza s tako malo denarja sploh deluje. »Zato bi ZDUS moral pokrajinskim zvezam za njihovo delovanje odstopiti prispevek 0,50 evra, ki ga prejema od Rudolf Kulič: »ZDUS narekuje, kaj naj delajo, financira pa jih le minimalno.« koncih, se srečanj, prireditev in druženj na mednarodnem področju udeležujemo v čim manjšem številu, večinoma le delegacija,« še dodaja. Pred tem, da imajo pokrajinske zveze za svoje kakovostno delo na voljo premalo denarja, si ne zatiskajo oči tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Ob podatku, po katerem je za financiranje 14 pokrajinskih zvez na ZDUS-u na voljo le nekaj več kot 50 tisoč evrov, se sprašujejo, kako razdeliti denar. Pred letom in pol so se dogovorili, da bodo polovico predvidenih sredstev razdelili vsem enako, pri drugi polovici razpoložljivega denarja pa bodo upoštevali število društev in članov. Pri tem navajajo, da popolnega zadovoljstva tudi s tako delitvijo denarja skoraj zanesljivo ne bo, saj je razpoložljivih sredstev za financiranje dejavnosti pokrajinskih zvez društev upokojencev zanesljivo premalo, da bi lahko z njimi pokrili vsaj temeljne dejavnosti. Poiskati stalne vire za delovanje društev Angela Novak: »V ZDUS-u ne varčujejo, saj za vsak projekt zaposlijo novo osebo.« Mirko Lebarič: »Mi delamo, drugi pa si na naš račun pripisujejo zasluge.« upokojenskih društev. Srečujemo se s tem, da bi majhno društvo upokojencev, ki bi se pridružilo projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma, za tovrstno delovanje prejelo premalo sredstev, ki ne bi zadostovala za plačevanje vseh stroškov projekta, kot so potni stroški prostovoljcev, stroški za računalnike in priključek na internet. Vedeti moramo, da so društva upokojencev registrirana za določene oblike druženja, ne pa za izvajanje projektov. V resnici ZDUS narekuje, kaj naj delajo, financira pa jih le minimalno. Ker so pokrajinske zveze ustanovljene z namenom, da so servis ZDUS-a, jih mora ta tudi sofinancirati.« Predsednica enega največjih upoko- jenskih društev v Pomurju, ki deluje v Murski Soboti, Angela Novak poudarja, da imajo tudi pri njih enak problem s stroški in financiranjem kot v pokrajinski zvezi. »V ZDUS-u ne varčujejo, saj za vsak projekt zaposlijo novo osebo. S širitvijo njihovih programov se povečuje tudi delo upokojenskega društva, ki bi za izvajanje takega projekta moralo zaposliti nekoga vsaj za šest ur. Zato predlagam, da se sprejmejo pravila oziroma določijo merila, po katerih bi ZDUS društvom sofinanciral zaposlenega, upoštevajoč število članstva. Več, kot ljudje že delajo prostovoljno, v praksi ne gre. Veliko delujemo tudi na mednarodnem področju. Ker moramo varčevati na vseh Poleg dveh stalnih virov, to je prihodka hotela Delfin in letnega prispevka ZPIZ-a za kulturno in športno dejavnost članov zveze, naj bi proračun zvišali predvsem z uspešnim prijavljanjem na razpise domačih in tujih financerjev. Dodajajo še, da se je bistveno povečalo število upokojenih strokovnjakov, ki so pripravljeni delati v okviru zveze, v pokrajinah in društvih kot prostovoljci na različnih področjih, pomembnih za kakovost življenja starejših. Zato naj bi večina strokovnih komisij upravičila svoj obstanek, saj so se aktivno vključevale v zakonodajni proces, prav tako so opravile po njihovem mnenju odlično delo pri organizaciji športnih, rekreativnih in kulturnih dejavnosti. Še vedno pa imajo, kot opozarjajo, premalo sredstev za stabilno financiranje vseh ravni zveze, nekatere pokrajinske zveze in društva pa se prepočasi vključujejo v razvojne projekte in so premalo motivirani za skupno delo. V oči bode tudi podatek, da je še vedno polovica upokojenskih društev brez računalniške opreme in priključka na internet. Vse to govori v prid trditve, da je treba v prihodnje zagotoviti več sredstev za delovanje društev in pokrajinskih zvez. Poleg projektnega dela je treba poiskati tudi stalne vire za delovanje društev. S tem bi omogočili večjo profesionalizacijo vodenja, to je pokrivanje vseh stroškov prostovoljcev in zaposlitev strokovnega kadra, kjer koli bo to nujno. Milan Jerše Pomurski projekt Zdravo življenje je prerasel v vseslovensko gibanje Attila Kovacs, znanstveni sodelavec ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, je nedavno izdal knjigo z naslovom Podobe iz življenja Dobrovnika v prvi polovici 20. stoletja. Branko Žnidarič, sekretar Športne zveze Ljutomer, vabi na današnjo slovesnost ob praznovanju 50-letnice delovanja ŠZ Ljutomer, ki povezuje 50 društev. Franc Jurša je takoj po glasovanju v parlamentu ovrgel sume, da naj bi prav on odrekel podporo kandidatu za mandatarja Zoranu Jankoviću, in zatrdil, da je ravnal v skladu s strankino odločitvijo. Silva Berke, novinarka Pomurskega madžarskega radia, že desetletje z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota pripravlja eno najbolj poslušanih radijskih oddaj o zdravem prehranjevanju. Ljudje bolj skrbijo za svoje zdravje Velik delež deklic, ki jih cepijo proti HPV za zmanjšanje obolevnosti za rakom na materničnem vratu Na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota so predstavili aktivnosti minulega leta in poudarili pomen projekta Zdravo življenje, ki je življenjski slog Pomurcev spremenil na bolje. Pred desetletjem je kot pilotski projekt nastal v Pomurju, sčasoma se je razširil na vse slovenske regije in prerasel v gibanje za zdravje. Nacionalne raziskave o življenjskem slogu kažejo, da so mnogi bistveno spremenili svoj življenjski slog, ljudje se več gibljejo v naravi in uživajo več zdrave hrane, zaznavajo manj obolevnosti srca, dolgoročno pa pri- čakujejo tudi zmanjšanje števila kroničnih obolenj in nenalezljivih bolezni. Informacije in različne vsebine o zdravem načinu življenja, zdravi hrani in skrbi za zdravje širijo tudi s pomočjo časopisa Novine Zdravo življenje. Sinergija tega programa se je pokazala tudi pri odzivnosti na preventivne oziroma presejalne preglede. Čeprav je za izvajanje programa namenjenih 20 tisoč evrov, si bodo prizadevali, tako mag. Branislava Belović, vodja oddelka za socialno medicino, da bi projekte, povezane z Zdravim življenjem, izvedli po nacionalnem programu in zagotovili vso podporo izvajalcem po Sloveniji, ki ljudi obveščajo in ozaveščajo o pomenu varovanja zdravja. Ponosni so tudi na oddajo o umetnosti zdravega prehranjevanja, ki jo že desetletje z novinarko Silvo Berke pripravljajo na Pomurskem madžarskem radiu. Oddaja, ki poteka dvakrat mesečno, je namenjena pripadnikom madžarske narodnosti in je na tretjem mestu po poslušanosti na tem radiu. Pritegne pa tudi poslušalce iz Madžarske. Zadovoljni so tudi z odzivnostjo na cepljenje proti HPV za zmanjšanje obolevnosti za rakom na materničnem vratu in nekaterimi spolnimi boleznimi. Cepljenje so začeli v letih 2009/2010 in v prvem letu v Pomurju cepili od 50 do 60 odstotkov deklic v šestem razredu osnovne šole, pozneje 80, v nekaterih pomurskih občinah pa celo 90 odstotkov deklic. Pričakujejo, da bodo v letošnjem šolskem letu rezultati podobni. Ti so primerljivi z odzivnostjo v slovenskem merilu. A. Nana Rituper Rodež Andrej Husar je konec oktobra postal prokurist v Domu starejših občanov Gornja Radgona. Tako sta na skupščini odločila družbenika, Občina Gornja Radgona in Stavbar gradnje v stečaju, ki bosta proučila tudi možnost dokapitalizacije doma v višini 1,3 milijona evrov. 10 kultura | Vestnik | 19. januarja 2012 Natečaj za neobjavljeno pesem Dobili bomo tudi viteza ali vitezinjo poezije. Založba Pivec že 12. leto vabi na natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem. Pesem ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo pa lahko vsi, v slovenščini pišoči pesniki, stari vsaj 16 let. Žiranti, poznavalci sodobne slovenske poezije, bodo najprej izbrali 24 najuspešnejših avtorjev, ki se bodo pomerili v dveh polfinalih, v finalu dvanajstih najboljših pa bomo dobili novega viteza ali vitezinjo Pesniškega turnirja 2012. Podrobnejše informacije dobite na spletni strani založbe. www.vestnik.si | e: [email protected] Akademska slikarja Banfi in Červek v Ljubljani V galeriji Inštituta Jožefa Stefana v Ljubljani je na ogled razstava umetniških del akademskega slikarja Igorja Banfija. Predstavlja se s kompozicijami, ki so sad njegovega dolgoletnega odkrivanja, pri tem ciklu pa izhaja iz narave in panoramskih razgledov. V Mestno galerijo Ljubljana pa se je iz Galerije Murska Sobota preselila razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka z naslovom Slike in risbe 1985–2011. Mala dela na papirju bodo Červeka, ki ga bolj poznajo po črnih slikah, predstavila še v barvni luči Fotoklub Fotoklub Murska Sobota, ki združuje ljubitelje fotografske umetnosti, vodi nov predsednik. Člani so izvolili mag. Iztoka Lačna, ki bo nadomestil dosedanjega predsednika Mirana Rojka Razstava del Aleksandra Vukana – Šanjeja v Lendavi Svoboda kot vodilo likovnega izraza V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Aleksandra Vukana – Šanjeja iz Moravskih Toplic, ki je diplomant Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavo je pripravil Zavod za kulturo in promocijo Lendava. Obiskovalce je ob odprtju nagovorila direktorica zavoda Tanja Šimonka, razstavo pa je odprl mag. Franc Obal, ki je predstavil značilnosti Vukanovega ustvarjanja od leta 2007, ko je diplomiral in imel razstavo v Moravskih Toplicah, pa do del, ki so nastala v zadnjem letu. »V prvi fazi njegovega ustvarjanja je opaziti tradicijo eruptivne slikarske poteze in ekspresivnega izraza tesnobnega razpoloženja ter emocionalne intenzitete. Njegovo ustvarjalnost je odlikovalo odločno in pogumno zastavljeno figurativno slikarstvo, ki ne skriva svojega izhodišča v evropskem modernizmu fouvizma in ekspresionizma.« Obal je povedal, da Vukan pripada mlajši generaciji iz Prekmurja izvirajočih likovnih umetnikov, ne toliko mladih po letih, kakor po umetniški ustvarjalnosti. Vukanova dela so že ob prvem srečanju z njimi naredila nanj močan vtis: »Portrete svojih znancev in soro- Fotografija Jože Gabor Od evropskega modernizma prek poduhovljenega razmišljanja k mesenosti in volumnu – Portreti znancev in sorodnikov Aleksander Vukan – Šanje iz Moravskih Toplic se predstavlja z deli, ki jih je ustvaril v minulih petih letih. Razstava Prleškega študentskega kluba dnikov je naslikal po svoje in svobodno. Na začetku je izbral svobodo likovnega izraza kot vodilo svoje likovne umetnosti, kar je velika in odgovorna naloga. Tudi njegova poznejša dela so zelo svobodnega izraza, v njih pa skuša odslikavati svoje notranje počutje in notranji pogled na zunanji svet.« Na slikah večkrat opazimo grotesko, spake, človekov obraz, ki izraža specifičen odnos. V svojem izrazu pa je precej pozornosti posvečal tudi podrobnostim. V preteklih letih se je iz začetne usmeritve preusmeril v iskanje drugih form, ki so ga nekoliko oddaljile od značilnosti njegove ustvarjalnosti na začetku: »V njem je na videz na lahkoten način v neki poduhovljeni formi ustvarjal človekovo telo in obraz. V zadnjih delih pa je opaziti povratek k figuralnim kompozicijam človeškega telesa, ko se znova vrača k življenju. Človeško telo se izraža v polnem volumnu in s tem je naznanil neko novo pot v likovnem izrazu. Kolorit je življenjski, živahen, optimističen. Tako se od zgodnjih del, kjer se je zavestno odločil za evropski modernizem kot temelj, prek obdobja poduhovljenega razmišljanja vrne k mesenosti, k volumnu človeškega telesa.« Jože Gabor Evangeličanski koledar za leto 2012 »Opet jela si zobl, zobl pa lük« Spominjajo na občečloveške vrednote Za najboljšo izbrali fotografijo Luke Ploja Fotografija Luka Ploj Članico komisije Melano Bogdan sta na fotografiji Luke Ploja prepričali čistost in nasičenost barv. Prleški študentski klub (PŠK) je pripravil fotografski natečaj za študente in dijake o zaseki in čebuli, naslov natečaja »Zobl, zobl pa lük« pa so vzeli iz pesmi skupine Posodi mi jürja, saj so natečaj želeli povezati z njihovo tradicionalno prireditvijo Zobl žurom. »Pri izboru motiva smo sicer želeli čim več inovativnosti, vendar so na razpis prijavili samo fotografije, ki so dejansko prikazovale zaseko in čebulo,« je povedala organizatorka natečaja Melana Bogdan, ki je bila tudi članica tričlanske komisije za izbor najboljše med prispelimi fotografijami. Čeprav so se lahko vsi, ki so to želeli in so izpolnjevali pogoje za vpis v študentski klub, vpisali v PŠK pred prijavo na natečaj in kljub (za študente in dijake) razmeroma visoki nagradi, se jih je na razpis odzvalo zgolj sedem. Razlog za majhen odziv bi lahko iskali prav v tem, da so se v PŠK-ju omejili le na svoje člane. In ker je bilo razpisanih 16 nagrad, so bili nagrajeni vsi, ki so fotografije poslali. Komisija, ki sta jo poleg Melane sestavljala še Rok Kreslin in Tomaž Ščavničar, je za najboljšo fotografijo izbrala tisto, ki jo je posnel Luka Ploj iz Krištanec. Ocenjevali so vsak zase, Melano pa sta prepričali čistost Lukove fotografije in nasičenost barv. Ker je zmagal na natečaju, je prejel 100 evrov, njegovo fotografijo pa so objavili na PŠK-jevem koledarju. Del nagrade je tudi objava njegove fotografije v Vestniku. Luka, ki se s fotografijo ukvarja približno štiri leta in je bil že večkrat nagrajen na fotografskih natečajih, pravi, da mu ta nagrada pomeni priznanje, da dobro dela. Preostali nagrajenci (Romina Ivančič, Aleš Kolbl, Damir Skuhala, Mateja Škrobar, Sara Vinkovič in Maja Vrbnjak) so prejeli brezplačno udeležbo na fotografski delavnici, vse nagrajene fotografije pa si je možno ogledati v Galeriji Anteja Trstenjaka Ljutomer. Jerneja Domajnko Prinaša verske vsebine pa tudi strokovne članke in odpira etična vprašanja V Evangeličanskem centru v Murski Soboti so minuli torek predstavili Evangeličanski koledar 2012, najstarejšo versko publikacijo na našem območju, ki izhaja že 61. leto. O vsebinah in prizadevanjih verskega tiska je spregovoril urednik mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem, prisoten pa je bil tudi akademski slikar Nikolaj Beer, ki več kot štiri desetletja oblikuje naslovnico. Želimo si, poudarja mag. Erniša, da koledar tudi v prihodnje ohrani dolgoletno tradicijo, utrjuje evangeličansko luteransko identiteto in širi dobro vest vere: »Naj je ta publikacija dobra učna ura za vse, ki jo vzamejo v roke, in naj ljudje ob branju spoznavajo smisel življenja in rasejo v duhovnem smislu.« Prizadevali si bodo, da bi v člankih obravnavali tudi teme, ki se jih doslej niso lotevali, ljudi pa bodo spomnili na krščanske in občečloveške vrednote, kot so poštenost, pridnost, odgovornost, delavnost. Stremijo k temu, da vsebine poleg duhovnega življenja obravnavajo tudi socialne razsežnosti, da človeku postavljajo bistvena človeška in življenjska vprašanja ter da ta publikacija postane mesto dialoga, ki odpira etična vprašanja. Erniša: »Zavedamo se, da mora biti cerkev institucija, ki poleg primarnega poslanstva oznanjanja evangelija podpira tudi družbene in državne institucije, ki delajo za dobrobit človeka in se trud ijo za dostojno življenje vsakega posameznika.« Zavzel se je tudi za to, da cerkev naredi premislek, kaj je reformacija prinesla, Postavlja vprašanja in išče odgovore Med drugim lahko beremo prispevek Aleksandra Erniše o stalnih temah med Rimskokatoliško in Evangeličansko cerkvijo, v katerem poudari Gospodovo večerjo, versko mešane družine in obojestransko priznanje cerkve. Franc Kuzmič v razpravi o Kardoševem prevajanju Stare zaveze postavlja vprašanje, ali se je Janoš Kardoš držal protestantskega načela in prevajal iz izvirnika. Edita Filo predstavi slikarstvo akademskega slikarja Igorja Banfija. Arhitektka Andreja Benko pa s svojega strokovnega vidika predstavi prvo evangeličansko cerkev v Bodoncih. kaj pomeni danes in kakšna naj sta vizija in razvoj Evangeličanske cerkve v prihodnje. Za to bo lepa priložnost leta 2017, ko se bo proslavljalo 500 let reformacije. Evangeličanski koledar v prvem, koledarskem delu prinaša tedenska in mesečna biblična vodila ter meditacije za posamezen mesec. Kot zanimivost naj dodamo, da se še edino v Evangeličanskem koledarju pojavljajo nekatera imena, ki jih v nobenem drugem koledarju več ne najdemo. Redko kje še zasledimo imena, kot so Mankica, Jolanka in Lujza. Podrobne- je tudi predstavijo dogajanje minulega leta po cerkvenih občinah, aktivnosti iz cerkvenega delovanja, žensko delo, mladinsko delo, EHO Podpornico, pevske zbore, delo v Slovenski vojski in druga področja delovanja. Pomemben del pa so tudi strokovni članki, govori in nagovori ob prazniku reformacije in nekaj lažjega branja za odrasle in za otroke, vsakokrat pa so objavljeni tudi prispevki v madžarskem jeziku. Prispevke dopolnjujejo slikovno gradivo in reprodukcije del akademskih slikarjev. A. Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: [email protected] 19. januarja 2012 | Vestnik | 11 Slavko Kramberger, ortoped v Splošni bolnišnici Murska Sobota Bolnik ni le njegova težava s kolkom Prvi dve operaciji vsaditve kolka in kolena opravili julija 2010, kdaj ortopedski oddelek? – Bolnikom povedo, da endoproteza ni večna P Ob predstavitvi prvih dveh operacij javnosti je vodstvo bolnišnice napovedalo tudi ustanovitev samostojnega ortopedskega oddelka. Se to uresničuje? Še vedno smo le odsek za ortopedijo v okviru kirurškega oddelka splošne in učne bolnišnice. Zadnje bi rad poudaril, saj se nekateri ne zavedajo pomembnosti tega naslova in da prihaja na prakso vedno več študentov tako iz Ljubljane kot Maribora. Svet zavoda je jeseni sprejel sklep, da se ustanovi oddelek za ortopedijo, ker pa je bolnišnica v državni lasti, je bila vloga poslana tudi na ministrstvo in sedaj čakamo soglasje. Zdaj rešujemo problem z operacijskimi dvoranami, saj gostujemo v dveh dvoranah in imamo le dva operativna dneva, četrtek in petek, s tem da nekatere manjše operacije opravimo tudi preostale dni. Naša želja je, da dobimo eno od operacijskih dvoran v osrednjem operacijskem bloku. Upamo, da bo bolnišnica še letos zgradila novo operacijsko dvorano za okulistiko, mi pa bi se preselili v nje- implantacije. Na to pa se je treba pripraviti. V Mariboru smo se dobro pripravili tudi s tako imenovano kostno banko, to pa bo prav tako treba narediti v Murski Soboti, kjer smo že tudi opravili nekaj revizij. Kaj vse je še treba upoštevati pri odločitvi za operacijo, ob tem da se uporabi najboljša proteza? Fotografija Majda Horvat o trinajstih letih vodenja ortopedskega oddelka v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je v murskosoboško bolnišnico prišel znan zdravnik ortoped Slavko Kramberger. Zapustil je mariborsko ortopedijo, kjer so letno opravili od 1.200 do 1.300 velikih operacij in še od 650 do 700 artroskopskih operacij, oddelek pa je imel šestdeset postelj, in prišel v regijsko bolnišnico, kjer ortopedski oddelek šele postavljajo na noge. Osebna odločitev torej, ki pa se le ni mogla zgoditi brez tehtnih razlogov za odhod in priložnosti za prihod, z jasno vizijo razvoja dejavnosti in strokovne rasti, tudi osebne. O tem in ustanavljanju ortopedskega oddelka pa o pomenu skupnega dela strokovnjakov v bolnišnici ali celostne obravnave bolnika za njegovo dobro je v intervjuju spregovoril Slavko Kramberger, dr. med., specialist ortopedije. »Kot predstojnik sem odšel zato, ker mislim, da mora vsak medicinski oddelek imeti strokovno avtonomijo in ni prav, da se poslovodne strukture pečajo s strokovnimi temami. Tu je prišlo do razhajanj, pri katerih pa se hitro pojavijo strokovno ne popolnoma enakovredni, vendar zelo ambiciozni ljudje, ki vidijo priložnost, da se povzpnejo na vodstveno mesto. Pri meni je to povzročilo bolečino, razočaranje. Videl sem, da se oddelek ne bo razvijal v smeri, v katero sem ga sam peljal, in ko je pred mano z oddelka odšel moj namestnik, doktor Tomaž Tomažič, sem se še sam odločil, da si službo poiščem nekje drugje. Direktorja murskosoboške bolnišnice Bojana Korošca sem vprašal, ali ima vizijo razvoja ortopedskega oddelka. Povedal mi je, da o tem že dolgo razmišlja. Bolnišnica se je tako odločila za izvajanje dela nacionalnega programa za skrajšanje čakalnih dob v ortopediji v letu 2010 in julija smo opravili prvi dve operaciji vsaditve kolka in kolena. Zares pa smo potem začeli z mojim prihodom v bolnišnico, 16. septembra 2010. Začetki niso bili lahki, saj je bilo treba v hišo pripeljati ves potreben instrumentarij in proteze, da smo lahko izpolnili razpisne pogoje in do določenega datuma opravili prvi dve operaciji. Dva specialista in specializant smo ob ambulantnem delu do konca leta opravili vse načrtovane operacije. In že prve mesece se je pokazalo, da je regija z ortopedskimi storitvami slabo preskrbljena, saj smo pri nekaterih bolnikih videli zelo zahtevno patologijo. Slavko Kramberger, dr. med., specialist ortopedije: »Življenje je gibanje in gibanje je življenje. Mislim, da bi si to morali zapomniti. V sklepih je hrustanec, tkivo, ki ni prekrvljeno in se prehranjuje le, če je sklep v gibanju. Hrustanec šele pri tem pije tekočino, ki je v sklepu, in se s tem prehranjuje.« no sedanjo. Vse je že pripravljeno, se pa v kriznem času vedno lahko zatakne pri denarju. Sedaj imamo skupne tudi bolniške postelje na kirurškem oddelku, ko pa se bo oblikoval samostojni oddelek, bomo imeli tudi svoje bolniške postelje. Po načrtih bo to v četrtem nadstropju, kjer je sedaj podaljšano bolnišnično zdravljenje, ki bi se preselilo v obnovljene prostore sta- Še vedno smo le odsek za ortopedijo v okviru kirurškega oddelka splošne in učne bolnišnice. Zadnje bi rad poudaril, saj se nekateri ne zavedajo pomembnosti tega naslova in da prihaja na prakso vedno več študentov tako iz Ljubljane kot Maribora. Svet zavoda je jeseni sprejel sklep, da se ustanovi oddelek za ortopedijo, ker pa je bolnišnica v državni lasti, je bila vloga poslana tudi na ministrstvo in sedaj čakamo soglasje. rega ginekološkega oddelka. Če se bo to uresničilo, bomo zelo zadovoljni. Za bolnike je pomembno, da njihov zdravnik sodeluje s kolegi iz ustanove, ki jim lahko ponudi višjo raven zdravljenja. Ali še sodelujete s kolegi ortopedi iz UKC Maribor, čeprav ste ga zapustili? Sodelovanje z mariborsko bolnišnico je profesionalno in še vedno dobro sodelujem z nekaterimi kolegi z ortopedskega oddelka, od katerih še zmeraj dobim tudi kakšno strokovno vprašanje, da jim svetujem. Imam tudi dobre stike z ljubljansko ortopedijo, dobro sodelujemo z Valdoltro. Eno so namreč profesionalni odnosi in drugo medčloveški odnosi, ki se ne smejo mešati. Omenili ste, da je pomurska regija slabo preskrbljena z ortopedskimi storitvami in da so potrebe velike. O tem pričajo tudi čakalne dobe, ki so najdaljše med vsemi dejavnostmi ali storitvami, ki jih ponuja murskosoboška bolnišnica. Z začetkom dejavnosti so se seznami čakajočih napolnili, saj si ljudje želijo zdravljenje v domačem okolju. Predvsem za starejše ljudi je bilo naporno voziti se na primer v Valdoltro na preglede. To, da bomo imeli čakalne dobe, je bilo pričakovano, te pa bi se hitro skrajšale, če bi imeli štiri operativne dni v tednu. Čakalne dobe pa so povezane tudi s tem, da gredo pacienti za zdravnikom. Sam imam veliko bolnikov, ki so bili prej moji bolniki v Mariboru. So čakalne dobe potem tudi izraz zaupanja v ustanovo in zdravnika? Objavljene čakalne dobe služijo tudi temu, da se ljudje sami usmerijo tja, kjer bodo čim prej prišli do zdravstvene storitve, drugo pa je zaupa- nje. Sam sem svoje delo vedno gradil na zaupanju, še prej pa moraš pokazati tudi rezultate svojega dela. To pomeni, da se moraš kot zdravnik, tudi če si že v letih, nenehno izobraževati, saj brez tega ne gre. Spremljati moraš literaturo, se udeleževati strokovnih srečanj in spoznavati novosti, povezane s strokovnim delom in materiali, ki jih veliko uporabljamo v ortopediji. V naši dejavnosti pa ne smemo vedno gledati na to, da delamo z najnovejšimi materiali, ki so včeraj prišli na tržišče, saj se že kmalu lahko pokažejo kot nekaj, kar ni najbolje. Zato tudi kupujemo proteze, ki so že dlje na tržišču in imajo dobre rezultate. Mariborski oddelek za ortopedijo je na svoji spletni strani objavil, da narašča število tako imenovanih revizij, torej potrebnih ponovnih operacij kolka in kolena. Za kaj torej gre? Je razlog v novostih, o katerih govorite in ki se niso pokazale kot najboljše, ali gre za prehitro oziroma prezgodaj opravljene operativne posege ali za kaj drugega? Revizij bo vedno več. Protetika je namreč razcvet doživela v začetku devetdesetih let. Ko sem začel kot predstojnik oddelka v Mariboru, smo letno opravili 160 vsaditev kolka in kolena, zadnje leto pa okoli 800, skoraj 200 smo jih mariborski ortopedi naredili še na Ptuju. Endoproteza pa ni večna. To povemo tudi vsem bolnikom. Proteze se omajajo in jih je treba po določenem času zamenjati. Če imate slabe materiale, se bodo omajale po desetih letih, in če so dobre, morda po dvajsetih letih. Večne endoproteze ne poznamo. Zato je treba biti previden in upoštevati, da če boste nekomu vsadili endoprotezo pri petdesetih letih, jo bo treba revidirati dvakrat, morda celo trikrat, vsaka naslednja operacija pa je bistveno zahtevnejša od prve Bolnika nikoli ne gledam, da je njegova težava samo kolk, ampak ga vidim kot človeka, ki je na primer star petinsedemdeset let, s sladkorno boleznijo, morebitnim popuščanjem srca in odpovedjo ledvičnih funkcij. Zato pa je potreben večdisciplinarni pristop in da je dobra celotna hiša, ne le posamični oddelek. In tudi redke so bolnišnice, kjer bi bili dobri le posamezni oddelki ozke specialnosti. Mi imamo dobro kirurgijo in dobre žilne kirurge, ki lahko pomagajo, če med operacijo pride do zapletov in se zatrga kakšna žila. Tukaj imamo zelo dobro internistiko in tudi anestezijo. Morda se nekateri sploh ne zavedajo, kako dober »špital« je to. To je treba večkrat poudariti in večkrat povedati tudi študentom, bodočim zdravnikom, ki prihajajo v našo učno ustanovo. Mladim kolegom je treba povedati, da je celovit pristop zelo pomemben in da je pomembno, da sodeluješ s specialisti drugih specialnosti, ki pomagajo pri pripravi bolnika na operacijo. Sama operacija je tehnični moment, pomembno pa je, da bolnik preživi in da je z rezultatom operacije tudi zadovoljen. Ali se pomurska regija razlikuje od običajne pojavnosti ortopedske patologije? Mislim, da ne, se pa pozna, da je bila doslej dostopnost ortopedskih storitev premajhna, saj bolniki razen ortopedske ambulante drugega niso imeli na voljo. K nam zdaj prihajajo nekateri z zelo izrabljenimi sklepi, kar se ne bi smelo zgoditi in bi morali biti že prej tudi kirurško ortopedsko oskrbljeni. Upam, da se bo z ortopedskim oddelkom obrnilo na bolje in da bomo dobili še enega kolega specialista, morda že v tem letu, če bomo uspeli z operacijsko dvorano. Ko bomo imeli oddelek, bomo lahko ponudili veliko več kot zdaj, ko ne moremo zdraviti celotne ortopedske patologije. Opravljamo pa zdravljenje artroz, torej izrabljenih velikih sklepov, naredimo tudi večino potrebnih revizij, glede hrbtenice pa je naša ambicija zdravljenje ledvenega dela, ki je tudi najpogosteje okvarjen. V ta namen smo prejšnje leto dobili nov operativni mikroskop, kar nam zelo olajša delo. Operiramo tudi deformacije stopala, ne mislimo pa posegati na področje vratne hrbtenice, ki jo operirajo nevrokirurgi v Mariboru. Pogovarjava se o patologiji in zdravljenju, kaj pa preventiva? Življenje je gibanje in gibanje je življenje. Mislim, da bi si to morali zapomniti. V sklepih je hrustanec, tkivo, ki ni prekrvljeno in se prehranjuje le, če je sklep v gibanju. Hrustanec šele pri tem pije tekočino, ki je v sklepu, in se s tem prehranjuje. Če boste sklep preveč mobilizirali, bo hrustanec propadel tudi pri mladem človeku. Preventiva pa bi morala biti tudi v podjetjih, saj ponekod preveč obremenjujejo ljudi in o tem, da delavcem povzročajo s težkimi bremeni ali ponavljajočimi gibi invalidnost, ne razmišljajo. Preventivno tu lahko deluje medicina dela, pri otrocih pa pediatri, ki bi morali opozarjati na to, da je vedno več otrok s preveliko težo in na njihovo slabo držo zaradi sedenja pred računalniki. Majda Horvat 12 kmetijstvo | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] Mladi pomurski naravoslovci učijo svoje starše in zanamce vrtnariti sonaravno Kako pa je pri vas na vrtu? Naravoslovni dnevi na šolah so kot nalašč za pridobivanje znanja o sonaravnem vrtnarjenju in življenju naših dedkov in babic, ki je bilo tesno povezano z naravo, so prepričani člani Jarice »Zima je pravi čas za odločitev,« verjame Monika Podgorelec iz lipovskega društva Jarica. Prav zdaj je namreč čas za pomembne odločitve o tem, kako boste živeli in se prehranjevali v prihodnje, kakšen odnos do narave boste imeli in tudi o tem, kaj boste pridelovali na vrtu. Monika, ki je tudi Brošura Pri nas na vrtu Glavni namen nove brošure, v kateri so besedila pisali Branko Bakan, Nataša Bavec, Danilo Bevk, Darko Fekonja, Kristjan Malačič, Monika Podgorelec, Željko Šalamun in Barbara Vidmar, je, da bi že osnovnošolske otroke seznanili s pomembnostjo sonaravnega urejanja vrtov okrog naših domov, jih naučili prepoznati pogoste živali in rastline ter njihov pomen za človeka ter pomembnost ohranjanja vseh živih bitij oziroma biotske pestrosti na domačem vrtu. Jarica Fotografija arhiv OŠ Beltinci Društvo Jarica so pred več kot dvema letoma ustanovili študenti iz beltinske občine, vendar sedaj sodelujejo že podobno misleči iz celotnega Pomurja. Pri neprofitnem projektu Pri nas na vrtu je v minulem šolskem letu sodelovalo več kot 300 otrok s 14 osnovnih šol: OŠ Beltinci, OŠ Turnišče, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, OŠ Prežihovega Voranca Bistrica, OŠ Odranci, OŠ IV Murska Sobota, DOŠ Prosenjakovci, DOŠ Dobrovnik, OŠ Grad, OŠ Cankova, OŠ Gornja Radgona, OŠ Križevci pri Ljutomeru, DOŠ I in DOŠ II Lendava. Maja Koštric, koordinatorica projekta Pri nas na vrtu, na eni od delavnic na OŠ Beltinci urednica in oblikovalka nove brošure Pri nas na vrtu, pa še dodaja: »Ne dvomite in ne oklevajte. Potrudite se in že v tej pomladi začnite svoj vrt spreminjati v pisan in z življenjem bogat vrt. Naj vaš vrt postane učilnica narave in življenja za vaše otroke, vnuke, nečake.« Sonaravni vrt je popoln le živ: da spomladi in poleti okrog hiše cvetijo številne pisane rastline, letajo metulji ter brenčijo čebele in čmrlji. Med bilkami nepokošene trave se skriva gnezdo čmrljev, v duplini stare jablane pa gnezdijo škorci. Siničke pod razpokanim lubjem pobirajo gosenice, za lesenim opažem pod streho pa se skrivajo netopirke z mladički. In prav takšen pester vrt, ki mu lahko rečemo sonaravni vrt, je z besedo in risbo predstavljen v brošuri z naslovom Pri nas na vrtu. Brošura je kot učni pripomoček nastala v okviru istoimenskega projekta, financiranega s sredstvi Evropske unije in programa Mladi v akciji, ki ga je v minulem letu na 14 osnovnih šolah in treh turističnih kmetijah v Pomurju uspešno izpeljalo Društvo za spodbujanje mladinskih, raziskovalnih in ustvarjalnih dejavnosti – Jarica iz Lipovec. Brošura pa ni namenjena le otrokom. Sedanja generacija mladih, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja z dediščino in naravo in kakšna bo prihodnost ljudi v pokrajini ob Muri, spoznava, da od prejšnjih generacij ni prejela potrebnega znanja in spoznanja oziroma to ni bilo zadovoljujoče glede na njihov odnos do življenja. Maja Koštric, koordinatorica in vodja projekta Pri nas na vrtu, je to spoznanje tako opisala: »Na lastni koži zaznavamo, da od prejšnjih generacij nismo prejeli premnogega uporabnega znanja ali pa s tem prenesenim znanjem preprosto nismo zadovoljni. Spoznavamo, da so naši predniki pred industrializacijo premogli mnogo znanja o samooskrbi oziroma o sonaravnem življenju, vendar se zdaj dogaja paradoks, 8. vinogradniško-vinarski kviz da mlade generacije svojim staršem pripovedujemo o znanjih naših dedkov in babic, pri tem pa odkrivamo, da naši starši tega ne poznajo.« Torej mora sedanja generacija ozaveščenih mladih poskrbeti, da bo primerno posredovala znanje o sonaravni pridelavi srednji generaciji. »Vrtovi ob novejših hišah so skoraj brez izjeme enotno zeleni: lepa pokošena angleška trata, lično obrezani zimzeleni grmički, nasuti okrasni beli kamni … Ali veste, zakaj se za take vrtove včasih uporablja tudi izraz sterilni vrtovi? Ker v njih živi le malo vrst živih bitij (majhna vrstna pestrost); živali v njih ne najdejo hrane, domovanja, skrivališča, rastlinam pa zaradi pogoste košnje ne dovolimo, da bi zacvetele, naredile seme in se tako razmnoževale. Ste sploh kdaj zares pomislili, zakaj naj bi bili taki vrtovi lepi – včasih celo izbrani za najvrt, najhišo ali najdomačijo, ko pa so skoraj brez življenja? Ne pozabimo na slovenski pregovor, ki pravi: ni vse zlato, kar se sveti,« Če želite ustvariti sonaravni vrt, upoštevajte vsaj nekaj priporočil iz brošure Pri nas na vrtu: trave ne kosite vsak teden, vsaj ne po vsem vrtu in ne kosite je čisto do tal; redno kosimo le v delu vrta, ki ga redno uporabljamo; puščajte vsaj otočke pisanega cvetja; pokošeno travo kompostirajte; ne uporabljajte strupov (škropiv) in umetnih gnojil; ne sadite tujerodnih rastlin; ohranjajte stara drevesa z duplinami in grmovja; sadite stare sorte sadnih dreves in plodonosne grmovnice (ribez, brogovita, glog, češmin, navadni rakitovec); izdelajte in obesite gnezdilnice za ptice in netopirnice; namestite domovanja za čebele samotarke, panjičke za čmrlje, zatočišča netopirjev in vrt naj ponoči ne bo osvetljen. Bernarda B. Peček Okronali 16. vinsko kraljico Slovenije Krono bo leto dni nosila Martina Baškovič Vinogradniško-sadjarsko društvo Filovci, koordinacija Društev vinogradnikov Prekmurja in Kmetijska svetovalna služba za Pomurje so v Filovcih pripravili 8. vinogradniško-vinarski kviz. Tekmovalo je šest tričlanskih ekip prekmurskih vinogradniških društev, ki so odgovarjale na vprašanja o vinogradništvu in vinarstvu, o kulturi pitja in ponudbe vina, nekaj vprašanj pa je bilo tudi o splošni razgledanosti. Največ znanja je pokazala ekipa Društva vinogradnikov Goričko, ki so jo sestavljali Ervin Pinter, Alojz Rajnar in Anton Forjanič. L. C. M. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si V hotelu Radin v Radencih so okronali 16. vinsko kraljico Slovenije, 24-letno študentko prava iz Krške vasi v Občini Brežice Martino Baškovič, ki bo tako v tem letu po domovini in v tujini predstavljala slovenska vina, vinogradništvo in vinorodne dežele in bo poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Nova vinska kraljica Slovenije si je za svoje vino izbrala sovinjon izbor Vinske kleti Krško. Kot je ob kronanju dejal direktor Pomurskega sejma, ki je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, Janez Erjavec, so hoteli s projektom združiti znanje o vinogradništvu in vinarstvu z znanjem o vinu in vinski kulturi, oboje pa povezati v zgodbo o promociji Slovenije kot prepoznavne vinorodne dežele. To poslanstvo so po njegovem mnenju vse dosedanje vinske kraljice Slovenije dobro opravile. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je okronal novo vinsko kraljico, pa ji je za popotnico zaželel, naj pogleda uspešno pot svojih predhodnic ter združevalno in ponosno širi glas o kakovosti slovenskega vina. Lidija Cer Magdič BOLJŠA STRAN SPLETA Martina Baškovič je študentka 4. letnika prava, poleg tega še učiteljica rolanja, pa tudi članica in solistka v citrarskem orkestru Glasbene šole Brežice. Fotografija Dani Mauko Fotografija Lidija Cer Magdič Vinska kraljica promovira slovensko vinogradništvo in vinarstvo ter vinsko kulturo kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 19. januarja 2012 | Vestnik | 13 Ivan Kovač, veliki človek, ki je soustvarjal življenje Gornje Radgone in Radenec Odprl bo najstarejše vino, letnik 1926 V letu 2012 Pomurski sejem praznuje 50 let delovanja, njegov duhovni oče Ivan Kovač pa bo nazdravil 80. rojstnemu dnevu I Pravijo, da ste že takrat spodbujali sodelovanje na ocenjevanjih. »Takrat še ni bilo kmetijskih inženirjev, enologov in drugih strokovnjakov, ampak smo za vinograde skrbeli mladi kmetijski tehniki. Res smo že takrat pridelek s 30 hektarjev vinogradov prijavili na ocenjevanje za državno nagrado. Ocenjevalca, ki sta nam stehtala vsak kilogram, sta bila Novak in Hrček, s pridelki ranine, laškega rizlinga, rizvanca, modrega burgundca in šipona pa smo dosegli jugoslovanski rekord. Takrat smo začeli saditi tudi nekakšne vzorčne nasade jablan v spodnjih legah Hercegovščaka. In v tistih letih je bil moj dober prijatelj Manko Golar. Ob vsem pa mi je bil najbolj drag moj vinograd v Črešnjevcih in zelo ponosen sem bil na svoja vina. V kleti imam shranjenih še precej dragocenih steklenic vina, najstarejše je iz leta 1926 iz Kmetijskega kombinata Ptuj, ki ga bom odprl junija, ko bom dopolnil 80 let. Lojze Števanec je opi- upravna stavba, da dobijo zaposlitev tudi tajnica, hišnik in gospodar, da se lahko z avtom vozim v Ljubljano in da se povežemo z Ljubljanskim sejmom.« In potem se je sejmišče širilo iz leta v leto. Fotografija Bernarda B. Peček van Kovač iz Gornje Radgone danes živi popolnoma drugače kot pred nekaj desetletji, ko je bil še poln elana in je službenim obveznostim namenil tudi po dvanajst ur na dan. Dnevi so umirjeni in z določeno rutino, v katero je vključena tudi zdravstvena oskrba. Še vedno pa je njegov pogled uprt na sejmišče, le da ne več s pobočja Prešernove ceste v Gornji Radgoni, ampak z okna sobe v Domu starejših občanov v Gornji Radgoni. Moči in spomin ga počasi zapuščajo, toda v glavi se mu še vedno prepletajo misli, prigode, dogodki … »Ponoči, ko ne morem spati, mi gre vse po glavi in se vsega spomnim,« mi zaupa. Poznava se dolgo, še iz osemdesetih let, ko je bilo dopisništvo Vestnika v upravni stavbi Pomurskega sejma. Še vedno ga pozna tudi veliko ljudi, ne le iz gornjeradgonske občine, ampak iz vse Slovenije, Italije, Avstrije in nekdanjih republik Jugoslavije. Mnogih, ki so ga poznali in cenili, ni več med živimi, nekateri pa so pozabili nanj, potoži. Spomini zadnjih petnajstih let zanj niso najbolj prijetni, zato pa so mu v veliko veselje družina, bližina soproge Anice, s katero sta praznovala zlato poroko že 2007. leta, pa obiski hčerke Radke in vnukinje Eve. Danes tako pripoveduje. »Hotel sem biti kmet in sanjal, da bom imel svojo kmetijo. Končal sem nižjo gimnazijo v Dolnji Lendavi, leta 1948 pa so bili z mano maturanti tudi Ivo Gerenčer, Martin Vinčec, Cilka Žerdin in Marija Farkaš. Vpisal sem se na srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in se usmeril v vinogradništvo in vinarstvo. Višje agronomske šole žal nisem končal, sem pa pozneje ob delu končal študij ekonomije. Po šoli sem se zaposlil v Kmetijskem kombinatu Radgona kot delovodja, kjer smo v letih 1958 in 1959 skrbeli za 300 hektarjev vinogradov, leto dni pa sem nadomeščal tudi obratovodja v Vidmu ob Ščavnici in se seznanil tudi s poljedelstvom.« Ivan Kovač preživlja mirne dneve v Domu starejših v Gornji Radgoni in ima čas za branje knjig, predvsem pomurskih avtorjev. sal kar nekaj mojih prigod, povezanih tudi z vinogradom. Zadnje priznanje, ki sem ga prejel v letu 2011, pa je priznanje Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, sem pa tudi član vinskih vitezov.« da se je v tistih letih začela Radgona razvijati, dobili smo prve večje trgovine Emono, Koloniale in Elektrotehno, podjetja, zdravstveni dom, šole, vrtce, pospešeno smo začeli pripravljati tudi gradnjo novega mostu.« Kako se spominjate povojnih let, ko je le malokomu uspelo brez podpore politike, brez rdeče knjižice? S tem je povezan tudi obisk predsednikov Jugoslavije in Avstrije, Tita in Jonasa v Gornji Radgoni ob odprtju mostu, ki ste ga pravzaprav vi organizirali? »Skoraj pod prisilo sem leta 1961 šel v politično šolo. Ne morem pozabiti, kako so mi očitali, da sva si z ženo kupila prvi avto – fička, za katerega sva zelo dolgo varčevala in kupovala devize. Kupila sva ga, čeprav ga še nisem znal voziti in naju je Strajnšak peljal z avtom domov. Tako so pritiskali name, češ da si tega politični funkcionar ne sme privoščiti, da sem ga potem kar prodal. Ko sem se po šolanju vrnil v kmetijski kombinat, sem tam prevzel izobraževanje in postal predsednik Centralnega delavskega sveta.« Bili pa ste tudi prvi mož Občine Gornja Radgona, pravzaprav ste bili skoraj najmlajši predsednik občine v Sloveniji. »Da, istih let kot jaz je bil le škofjeloški predsednik. Leta 1962 sem bil izvoljen za podpredsednika občine, čez dve leti pa sem postal predsednik. Imel sem to sposobnost, da sem znal navezovati stike s funkcionarji in bil zelo družaben. Z ljudmi sem se vedno dobro razumel in jih znal prepričati, da je nekaj treba narediti. Vrata so mi bila povsod odprta. Lahko zatrdim, »Tako je, vse sem pripravil, ker pa nisem bil več funkcionar, me niso pustili v Titovo bližino in se nisem rokoval z njim. Komunisti me niso marali in sem na volitvah izgubil za en glas. Sem se pa s Titom srečal kar nekajkrat. V Radencih sem ga gostil dva dni, najprej je prišel pred klet Slovina v Ljutomeru; spomnim se, da so mu bili Radenci zelo všeč in se je sprehajal po parku. Okarali so me tudi, da sem ga preveč silil piti, ni pa jim bilo všeč tudi to, ko sem pregovoril Jovanko, da sta se peš sprehodila po mestu od muzeja do hotela Grozd. To je bil nepozaben dogodek za ljudi, varnostniki pa so bili jezni in živčni. Tita je tudi zanimalo, kako se razvija gospodarstvo v Pomurju. Sicer pa sem se z njim prvič rokoval že 1956. leta, ko sem kot predstavnik mladine odpotoval na dan mladosti v Beograd.« Po porazu na občinskih volitvah vas je že naslednji dan zaposlil Bogo Verdev v Radenski. Očitno je vedel, zakaj vas hoče imeti. »Bogo Verdev in Vlado Šandor sta bila moja dobra prijatelja. Postal sem direktor Komunale Radenske in vodil to »komunalno-stanovanjsko enoto« kar deset let. Vodstvo Radenske je sprejelo moj predlog, tako da so tri leta od vsakega litra mineralne vode dali na poseben račun en dinar in s tako zbranim denarjem smo potem urejali Radence. Potem so zbiranje ustavili, ker so se začele širiti govorice. Toda kraj smo uredili, zasadili drevje, uredili park, klopi, igrišča, pločnike in drugo infrastrukturo.« Med službovanjem v Radencih ste končali visoko ekonomsko-komercialno šolo v Mariboru, potem pa so vas začeli prepričevati, da prevzamete vodenje sejma. Menda niste takoj privolili. »V letu 1974 sem vodil sejem najprej neprofesionalno, da pa bi pustil dobro službo v Radenski in se zaposlil na sejmu, sem zahteval izpolnitev določenih pogojev. Redki vedo, da je bilo treba najprej ves teren, kjer je sejmišče, nasuti, zato smo iz Mure vozili gramoz, da smo teren malo dvignili. Sejmišče je bilo takrat veliko le okrog 3,5 hektarja, ograjeno z bodečo žico, postavljene so bile le tri barake, 3-krat 3 metre velika »vikendica« in asfaltirana cesta skozi sejmišče. Od politikov sem torej zahteval, da imam enako plačo kot v Radenski, da zgradimo najmanj 3.000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov (to sta rdeča in oranžna dvorana), da se zgradi »Zelo dobre zveze smo imeli z drugimi jugoslovanskimi sejmi, pa tudi s sejmarji na območju Alpe-Jadrana. Ker je sejem dobil veliko deviznih kvot, ki so jih delili v gospodarstvu, je to privabilo širšo kmetijskopredelovalno industrijo. Naš sejem je postal središče srečevanja predstavnikov agroživilske panoge. Prav zaradi sejma so v tistih letih, ko je bilo treba več kot leto dni čakati na traktor, mnogi tudi prej dobili traktor iz IMTja. Ni bilo vse preprosto in vsak dan smo se učili. Spomnim se, da smo na začetku imeli živino v hlevih iz lahke lesene konstrukcije in da sem ponoči moral iti reševat prašiče, ker jih je zalilo. To pa ni bil edini sejem, ki je zrasel na ta način. Tudi gradbeni sejem se je začel razvijati zaradi deviznih kvot, kajti na sejem sta prispeli tudi sodobna gradbena mehanizacija in oprema. Prav tako sta se začela sejem embalaže in podeljevanje oskarjev za embalažo. Seveda pa smo si vsako leto izmislili kaj novega, samo da bi naredili sejem čim bolj privlačen. Vmes »Koji ima pare, neka plati …« Ko je Ivan Kovač kot mladinec sodeloval na proslavi ob 25. maju v Beogradu, so mu v domačem podjetju naročili, naj Tita prosi za znižanje davka na »šampanjec« oziroma peneče vino, ker je bilo takrat zelo drago. Tito pa mu je rekel: »E, mladič, koji ima pare, neka plati!« so bile tudi napake, kot tista, ko sem prvo klet na sejmišču dal narediti v obliki zemljanke ali ko smo točili vino v lončene putre, pa so me inšpektorji podučili, da je za vino primerno le steklo. Ves čas je bila ob meni Albina Horvat, potem pa smo zaposlili še Janeza Erjavca. Zelo priljubljene in množično obiskane so bile Parade kmečkih običajev in navad, pa potem ocenjevanje vin zasebnikov, ki sva se ga domislila s prijateljem, novinarjem Pištijem Kuharjem, potem smo začeli še ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, pa ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov … V prvi polovici devetdesetih let sem po operaciji srca še nekaj let delal za sejem kot zunanji strokovni sodelavec, potem pa sem se upokojil in umaknil.« Bernarda B. Peček Regijski zbori pridelovalcev sladkorne pese Po letu 2015 si v Sloveniji obetajo ponovno pridelavo sladkorne pese Na regijskih zborih preverjajo zanimanje pridelovalcev in možnosti za oživitev pridelave sladkorne pese Po slabih šestih letih mirovanja je Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije ponovno postalo dejavno. Te dni namreč potekajo regijski zbori združenja, konec meseca bo še skupščina. Na zborih predstavljajo dosedanje in predvsem prihodnje aktivnosti, saj si precej obetajo od leta 2015, ko naj bi bilo po njihovih predvidevanjih v Sloveniji spet dovoljeno pridelovati sladkorno peso. Med pridelovalci pa preverjajo, kolikšno je zanimanje za gojenje omenjene poljščine. Kot je poudaril podpredsednik združenja Franc Veršič, se spet obe- tajo ugodne razmere za oživitev pridelave sladkorne pese. V združenju so predvidevali, da se bo to zgodilo že leta 2011, vendar so v Bruslju podaljšali obdobje veljavnosti reforme trga s sladkorjem do leta 2015. Po tem letu pa naj bi, tako predvidevajo v Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, kvote ukinili, zato bi lahko takrat tudi v Sloveniji ponovno začeli gojiti sladkorno peso. Kot je povedal Veršič, se bo združenje v prihodnjih mesecih skušalo povezati s sorodnimi državami (Irska, Madžarska), ki jih je reforma trga s sladkorjem prizadela podobno kot Slovenijo, opraviti nameravajo podrobno analizo slovenskega kmetijskega prostora, ki bi natančno opredelila površine za oživitev pridelave sladkorne pese. Iskali bodo tudi morebitne investitorje, saj bodo nove investicije nujne. Lidija Cer Magdič 14 kraji in ljudje | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] Športnorekreacijski center Bakovci Velika pridobitev tribune s slačilnicami Vrednost celotnega projekta okrog 700 tisoč evrov – Cajnkova: »Kraj z dolgo športno tradicijo si zasluži sodobnejše športne objekte« Nives Cajnko, ki je predsednica KS Bakovci postala minulo jesen, pravi, da bodo v tem mandatu več pozornosti namenili športnim in kulturnim programom. sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, razliko pa bo primaknila občina. Obnova naj bi bila končana do konca junija, Cajnkova pa verjame, da se bo to res zgodilo že aprila. Dela so se namreč začela že decembra, ugodne temperature pa tudi dopuščajo njihovo nadaljevanje. Projekt zajema gradnjo novih tribun s približno 500 sedeži, pod tribunami bodo urejene slačilnice s sanitarijami in drugi potrebni prostori, kot je sodniška soba. Okrog velikega nogometnega igrišča bo postavljena ograja, malo nogometno igrišče pa bo dobilo razsvetljavo. Uredili bodo tudi pomožno gramozno parkirišče in vso potrebno komunalno infrastrukturo ob športnem centru. Omenjene pridobitve bodo na zdajšnjih površinah (zemljišču) športnega centra, ki je last krajevne skupnosti. V drugi fazi, ki je le še idejni projekt, pa naj bi obnovili objekt ob igrišču, kjer so sedaj slačilnice. V njem želijo posodobiti prostore, ki bi bili nekakšno stičišče vseh društev iz Bakovec. Prav tako si želijo na asfaltnem igrišču za rokomet postaviti večji šotor za različne prireditve. Cajnkova je tudi povedala, da je med krajani nekaj dvomov, ali je takšna naložba za kraj potrebna, in pojasnila: »Evropska sredstva so namenjena izključno za ta projekt in z njimi ne bi mogli v kraju zgraditi nič drugega.« Kot še dodaja, se je komunalna infrastruktura v kraju urejala v prejšnjih letih, v tem mandatu pa bodo Ižakovski brod na novem brodišču 30 let Moškega pevskega zbora Lipovci Brez broda pot na prleško stran mnogo daljša Peli papežu Janezu Pavlu II. Pred preselitvijo so morali zgraditi novo brodišče in napeljati železno vrv čez reko Muro Za svoje delo je MPZ Lipovci prejel več priznanj Moški pevski zbor Lipovci je bil ustanovljen pred 30 leti na pobudo Jožeta Tivadarja in je ves čas deloval neprekinjeno ter negoval predvsem ljudsko petje. Enega izmed prvih nastopov so člani zbora imeli na RTV Slovenija, leta 1990 pa so v Murski Soboti peli na prvih večstrankarskih volitvah. Zbor je vsa leta nastopal tudi na občinskih in državnih proslavah. Zapeli so recimo ob priključitvi Slovenije k Evropski uniji ter na proslavi v Beltincih ob prazniku priključitve Prekmurja k matični državi, nastopali pa so tudi po drugih krajih Slovenije, v Avstriji ter Vatikanu, kjer so sloven- Fotografiji Ciril Kosednar desetletji, potreben obnove. Nekateri objekti so že precej dotrajani, poleg tega pa zanimanje za šport in rekreacijo narašča. Posebej velja omeniti nogometni klub, kamor je vključenih tudi veliko mladih in otrok. »Glede na to, da ima naš kraj dolgo športno tradicijo, si tudi zasluži sodobnejše športne objekte,« pravi Cajnkova. Ideja o obnovi centra je nastala že leta 2008 in projekt je bil že večkrat zapisan v proračunu murskosoboške občine, vendar do izvedbe ni prišlo. Letos občina zanj namenja 315 tisoč evrov, vrednost celotnega projekta pa je okrog 700 tisoč evrov. Kot pravijo na občini, gre za nepovratna Po dveletnem čakanju se je gradnja bakovskega športnorekreacijskega centra končno začela. več pozornosti namenili športnim in kulturnim programom. Tako bo eden večjih projektov tudi ureditev vadbene dvorane v mansardi vaškega doma, sko pesem zapeli takratnemu papežu Janezu Pavlu II. Zbor je v tridesetih letih zbral mnogo ljudskih, narodnih, cerkvenih in drugih pesmi in posnel dve zgoščenki. Kar nekaj članov je v zboru že od začetka. Za svoje delo je doslej MPZ Lipovci prejel občinsko priznanje, ob praznovanju jubileja pa še priznanje Krajevne skupnosti Lipovci ter območne izpostave JSKD Murska Sobota. Pevci so prejeli tudi Gallusove značke, zlate: Jože Tivadar, Stanislav Zver, Alojz Jerebic, Štefan Pozderec, Jože Zadravec in Anton Škafar, srebrne: kjer bo lahko vadila tudi Prekmurska godba Bakovci, ki je eno najbolj prepoznavnih društev iz tega kraja. C. K. Gorazd Tivadar, Jože Škafar in Alojz Maučec, bronaste pa: Darko Zadravec, Alojz Sraka, Franc Cigan, Boštjan Forjan, Dušan Recek, Zlatko Stanko in Stanko Jeneš. Danes zbor vodi zborovodja Gorazd Tivadar, njegov predsednik pa je Alojz Sraka. Trideset let delovanja so proslavili decembra v prostorih vaškega doma v Lipovcih, kjer so obiskovalcem zapeli nekaj prekmurskih ljudskih pesmi. Na ogled pa je bila tudi razstava fotografij, opremljenih z besedili o njihovem tridesetletnem delovanju. Jože Žerdin Fotografija Jože Žerdin V proračunu Mestne občine Murska Sobota je ena večjih letošnjih naložb gradnja športnorekreacijskega centra v Bakovcih, na katero so, kot pravijo nekateri domačini, čakali že dve leti. Gradbena dela so se že začela in po nekaterih informacijah bodo končana že v prvi polovici leta. Bakovci so eno od večjih primestnih naselij v Mestni občini Murska Sobota, ki imajo že od nekdaj dobro organizirano rekreacijo ter športne klube, ki so nastopali v višjih tekmovalnih rangih. Prav zato je, kot pravi predsednica Krajevne skupnosti Bakovci Nives Cajnko, športnorekreacijski center, ki je bil zgrajen pred več Pred leti so na Otoku ljubezni v Ižakovcih zgradili nov brod, ki povezuje Prekmurje s Prlekijo, saj je bil prejšnji dotrajan in nevaren za vožnjo čez reko Muro. Lani pa so imeli brodarji, ki upravljajo leseni brod, težave z vožnjo zaradi nizke gladine vode in ostankov gramoza. Zato sta se Krajevna skupnost Ižakovci in Zavod za turizem in kulturo Beltinci konec lanskega leta odločila za preselitev broda, in sicer sto metrov nižje od plavajočega mlina na reki Muri. Ob tem so morali zgraditi novo brodišče in napeljati železno vrv, s pomočjo katere pluje po reki. Otok ljubezni in ižakovski brod poznamo predvsem kot turistično zanimivost Prekmurja. Veliko obiskoval- cev tega kraja se rado tudi popelje z njim. Pozimi pa ga uporabljajo predvsem domačini iz Ižakovec in okolice. Kot pravijo brodarji, imajo ta čas veliko dela, saj domačini hodijo na prleško stran po drva. Prav zato je za tiste, ki imajo gozdove, travnike ter polja na prleški strani, brod še vedno precejšnjega pomena, saj bi sicer morali za pot na drugo stran narediti tudi več kot 30 kilometrov. Reka Mura ima svoje zakonitosti in po teh se je treba ravnati, pravijo brodarji in domačini. Zato so »popustili« reki in preselili brod na nov kraj, kjer naj bi bila voda še vrsto let dovolj globoka, da bo lahko nemoteno plul. Jože Žerdin Fotografija arhiv MPZ Lipovci Stari brod na novem brodišču na Otoku ljubezni v Ižakovcih Moški pevski zbor Lipovci je pred kratkim praznoval 30 let delovanja. www.vestnik.si | e: [email protected] kraji in ljudje 19. januarja 2012 | Vestnik | DPŽ Gornja Radgona na kratko Vsako zimo pripravljajo tečaje Blaguš Čeprav so ob Blaguškem jezeru postavljeni koši za smeti, se mnogi zanje ne zmenijo in smetijo vse naokrog. Zato so člani Ribiške družine Gornja Radgona, temeljna enota Videm, pred dnevi pripravili čistilno akcijo okrog jezera. Te se je udeležilo 19 članov TE Videm, katere predsednik Mirko Križan je povedal, da so morali pri čiščenju delno izprazniti jezero. Tako so lahko odstranili tudi drevje, ki je ob neurjih popadalo v jezero. Po umiku vode pa se je pokazalo, kaj vse so obiskovalci odvrgli v jezero. Največ je bilo steklenic od pijač in plastike. L. Kr. Izdelki, ki bodo nastali na tečaju, bodo na ogled ob raznih prireditvah, pri katerih sodelujejo članice društva Mačkovci Fotografija Ludvik Kramberger Društvo podeželskih žena Gornja Radgona je stanovsko društvo žensk s podeželja, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom. Čeprav je na podeželju vse manj kmetij in s tem manj kmetic, je v društvo vključenih 150 članic. Društvo, ki ga vodi Jožica Jančar, ima dolgoletno tradicijo, saj je nedavno praznovalo 35-letnico delovanja. Vsako zimo pripravljajo predavanja in druženja. Mednje sodi tudi vsakoletni tečaj ročnih del, ki ga zdaj obiskuje okrog 20 članic. O tečaju nam je Jožica Jančar povedala: »Tečaje ročnih del pripravljamo na željo članic, ki tudi predlagajo, kaj bi ustvarjale. Tokrat so se odločile za kvačkanje. Letos nimamo vodje tečaja, ampak si udeleženke same izmenjujejo izkušnje.« Pri kvačkanju so se članice posebej posvetile prazničnim okraskom ter majhnim cekarjem za drobna darila. Izdelke, ki bodo nastali na tečaju, bodo razstavile ob raznih prireditvah, pri katerih sodelujejo. Razstavljeni bodo tudi na tradicionalni razstavi, ki jo pripravljajo ob vsakoletnem prazniku žetve na Spodnji Ščavnici, kjer razstavljajo tudi kmečke jedi. L. Kramberger 15 Tečaji ročnih del članic DPŽ Gornja Radgona v tem zimskem času so že tradicija. Člani KMN Mačkovci so ob pomoči krajanov, Občine Puconci in sponzorjev v minulem letu uredili slačilnice, v katerih so tudi soba za sestanke in sanitarije, ter zunanjo teraso za prireditve. Spomladi jih čakajo še inštalacijska dela in opremljanje. Večino del so opravili prostovoljno, krajani pa njihovo delovanje podpirajo, ker je klub v kraju gonilna sila športno-rekreacijskih prireditev. J. K. Črenšovci Župnija Črenšovci in Zavod Svete družine Črenšovci sta pripravila župnijsko srečanje zakoncev, ki praznujejo okrogle obletnice poroke. 15 zakonskih parov se je najprej zbralo v župnijski cerkvi pri maši, kjer so obnovili obljubo zakonske zvestobe. Po maši so se vsi zbrali v dvorani župnijskega doma, kjer so iz rok domačega župnika Ivana Krajnca v spomin prejeli listino zvestobe. J. Ž. Predanovci Slovenska energetska družba Petrol, d. d., Ljubljana se je v okviru humanitarne akcije Naša energija povezuje odločila, da prek bencinskega servisa v Murski Soboti (Cankarjeva 4) namesto daril poslovnim partnerjem 200 evrov nameni družini Slamar iz Predanovec. Gre za štiričlansko družino z dvema osnovnošolskima otrokoma, ki jo pestijo invalidnost in težke gmotne razmere. Vrednostni ček jim je pred dnevi izročil Jožef Legen iz murskosoboškega bencinskega servisa v sodelovanju z Župnijsko karitas Martjanci. Družina Slamar bo ta sredstva porabila za nakup pralnega stroja. J. Ž. Zanesljiv zmagovalec zimskih razmer! Sveti Jurij ob Ščavnici Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Območno združenje RK Gornja Radgona je pred dnevi organiziralo prvo letošnjo krvodajalsko akcijo. Ta je bila na Osnovni šoli Sveti Jurij ob Ščavnici. Tokrat je kri darovalo 161 ljudi. Skupno pa je lani na gornjeradgonskem območju kri darovalo 1.663 ljudi. Naslednja krvodajalska akcija v organizaciji Območnega združenja RK Gornja Radgona bo že ta petek na Osnovni šoli Apače. F. K. Lendava www.dacia.si Reliable. No matter what. Dacia Sandero Ambiance 1.2 16V Pack že za 7.500 €* in Sandero Stepway 1.6 Pack že za 9.400 €* s svojo pregovorno zanesljivostjo skrbita, da ne boste izgubljali časa in energije z dragimi popravili. Prav tako sta že popolno pripravljena, da vas popeljeta na zabavna zimska doživetja, saj sta opremljena z dodatnimi zimskimi pnevmatikami in zimskim paketom. Sedaj vam preostane le, da namenite svojo pozornost samo stvarem, ki v vašem življenju resnično štejejo. *Velja z Dacia financiranjem in za omejeno količino vozil iz zaloge. **Velja ob izpolnitvi prvega od dveh pogojev: 5 let ali 100.000 km. ***Gumijasti tepihi, sprej za odmrzovanje, strugalica za led, strešni nosilci (Sandero), prečke za vzdolžne nosilce (Sandero Stepway). DACIA SANDERO IN SANDERO STEPWAY: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 4,1 - 7,3 l/100 km. EMISIJE CO 2 : 108 - 169 g/km. Čebelarsko društvo Lendava je pred dnevi pripravilo zbor članov, ki so se ga udeležili tudi predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja dr. Stanislav Kapun in veterinarka Lidija Matavž ter predstavniki ČD Črenšovci. Ocenili so delo ČD Lendava v minulem letu in se ob tem spomnili slovesnosti, ki so jih pripravili ob stoletnici čebelarjenja v Lendavi in devetdeseti obletnici ustanovitve društva. Ugotovili so tudi, da se je članstvo povečalo na 49 članov. Ob tem pa niso mogli mimo pomora čebel, ki se je na tem območju zgodil lani in o čemer je tekla beseda tudi na zboru. V delovni načrt za leto 2012 so zapisali nekaj novosti in ustanovili štiri delovne komisije: za pašo, čezmejno sodelovanje, promocijo društva in izobraževanje. Na zboru so podelili tudi priznanja članom za opravljeno delo v letu 2011. F. H. M. 16 družabna | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] Nismo muha enodnevnica Komentar tedna na Pomurje.si Precej jih je minulih deset dni preklinjalo nad nepričakovano debelo snežno odejo, ki je dosegla skoraj pol metra, toda ker je vsaka slaba stvar za nekaj dobra, so se tudi snega nekateri razveselili. V prvi vrsti v elektrogospodarstvu, kjer so že nekaj časa bili plat zvona zaradi pomanjkanja vode v hidroelektrarnah. Klub temu so nas znova »osrečili« s podražitvijo električne energije. Kako dolgo še?! Če je snega preveč tudi za smučanje, pa lahko najbolje ocenijo vneti ljubitelji bele opojnosti. Snežne padavine so prišle prav tudi šolarjem, ki so pred kratkim začeli z zimskimi počitnicami. Vestnik, 22. januarja 1987 Uporabnik Peredajs o glasovanju v državnem zboru: »42 – za, 1 – proti, 4 - se še niso naučili glasovati …« Fotografija Tomo Köleš Fotografija Tadeja Ivanušič BOLJŠA STRAN SPLETA Le kaj sta si tako vneto pripovedovala programski direktor EPK Mitja Čander in njegova prijateljica na slovesnem odprtju EPK v Mariboru? Morda sta ocenjevala prireditev in bosta konstruktivno kritiko sporočila vodstvu soboškega dela EPK, da bo njihovo odprtje (v soboto, 4. februarja) boljše od uradnega. Fotografija Gregor Čiček Glede na to, da so konec tedna slovesno začeli projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) in bo letos vsa Slovenija zelo kulturna, bomo tokratno družabno stran posvetili kulturi – takšni in drugačni. V Domu kulture na Razkrižju so kulturno zaznamovali dva jubileja: 25-letnico delovanja Turističnega narodopisnega društva Razkrižje in 90-letnico delovanja Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer (na fotografiji). Fotografija Ana Celec Igralca Mure 05 Fabijana Cipota (levo) in njegovega trenerja Anteja Šimundžo (desno) pa greje misel na italijanski denar, ki prihaja v klub. Lahko, da sta se spraševala, kdo stoji za »njihovimi« Italijani, lahko pa, da sta samo preigravala možne poteze kluba za naslednjo sezono. Kulturo zobla in lüka promovira Prleški študentski klub (PŠK). Lahko bi rekli, da je novi promotor zaseke in čebule za PŠK Luka Ploj (desno), ki je po mnenju komisije posnel najboljšo fotografijo na temo »Zobl, zobl pa lük«. Ena od nagrad, ki mu jih je izročil predsednik PŠK David Belovič (levo), je bila 100 evrov. Koliko zaseke in čebule lahko kupi s tem denarjem! Fotografija Tomo Köleš Fotografija Jerneja Domajnko Odprli so tudi novo sezono kulture hiphoperjev v MIKK-u. Emkej in Mito iz skupine Tekochee Kru ter domači Passero, Kiki in Beno so dobro ogreli mladino (in ozračje). V torek pa je bilo zelo pomembno, da si poznal kulturo nakupovanja, saj je bil Mercatorjev center v Murski Soboti nabito poln z ljudmi, ki so želeli kupiti izdelke po zelo znižanih cenah. Čeprav so vse blagajne delale s polno paro, so ljudje čakali tudi po več kot pol ure. Ob takšnih priložnostih pa se rado zgodi, da ljudje pozabijo na kulturo … kronika www.vestnik.si | e: [email protected] 19. januarja 2012 | Vestnik | Alojz Nemec, upokojeni forenzik okc poroča Trideset let na kraju zločina Ovadili goljufivega računovodjo Kriminalisti so kazensko ovadili nekdanjega računovodjo enega od podjetij iz Murske Sobote. 47-letni računovodja je zlorabil svoj položaj, saj je od junija 2010 do avgusta 2011 na svoj bančni račun in na bančna računa dveh sorodnic nakazoval denar, do katerega niso bili upravičeni. Denar je nakazoval tako dolgo, dokler mu ni na sled prišel direktor družbe. Z neupravičenimi nakazili je osumljenec sebi in obema sorodnicama pridobil za 100.758 evrov protipravne premoženjske koristi. Računovodja je goljufal prek elektronskega bančništva, tako da je vpisal pravi naslov poslovnega partnerja, pri številki računa pa je zavestno vpisal svoj ali bančni račun dveh sorodnic. Kriminalisti so zaradi prikrivanja ovadili tudi njegovi sorodnici. Zvesto predan kriminalistični službi je tri desetletja iskal sledi storilcev kaznivih dejanj CSI Murska Sobota Alojz Nemec je bil predan kriminalistični službi – še na zadnji delovni dan je z analizo prstnega odtisa prepoznal zločinca. žrtve mladi ljudje. »To je bilo stresno in sam sem kdaj moral prekiniti ogled. Takšne stvari te zaznamujejo za vse življenje, vendar si vse vzel v zakup, ko si se odločil za to službo,« je odkrit sogovornik. Dvaindvajset let je vodil pomurske kriminalistične forenzike: »Držal sem se načela, da od njih nisem zahteval tistega, če- sar sam nisem naredil.« Prepričan je, da svoje delo opravljajo strokovno in ni mu žal za leta v službi: »Spoznal sem veliko poštenih in dobrih ljudi. Naučil pa sem se tudi veliko bolj realno gledati na življenje.« Sem na voljo, če me bo družba potrebovala,« je še v svojem skromnem slogu pristavil upokojeni kriminalistični tehnik Na skoraj vsakem televizijskem kanalu predvajajo serijo o ameriškem forenzičnem preiskovalcu, ki v popolnoma brezhibni stilski podobi že takoj na prizorišču zločina najde malodane nevidno sled, ki jo potem s pomočjo neverjetnih pripomočkov in seveda tudi z lastnim neprecenljivim znanjem takoj poveže z zločincem. »Na terenu se je že zgodilo, da smo bili deležni dovtipov ljudi, zakaj tako dolgo iščemo, če pa tisti na televiziji vse hitro najdejo. Pričakujejo celo, da storilca identificiramo na kraju samem,« je v smehu rekel Alojz Nemec. Upokojeni kriminalistični tehnik je še dodal, da nanizanke potvarjajo resničnost, ko preiskovalci razkrinkajo storilca, ker takoj analizirajo sledi, saj se ponavadi tudi drugod in ne le pri nas čaka na rezultate analize sledi s kraja kaznivega dejanja. V Pincah ujeli predrznega tujca Na avtocestnem bencinskem servisu v Pincah so prejšnjo sredo poklicali policiste, ker je tujec poskušal plačati natočeno gorivo z bankovcem, ki bi bil lahko ponarejen. 41-letni moški, ki ima dvojno državljanstvo (moldavsko in romunsko), je gorivo nameraval plačati s ponarejenim bankovcem za 20 evrov. Policisti so pregledali tudi tovorno vozilo z dvigalom, s katerim se je tujec vozil. Izkazalo se je, da je bil poltovornjak z italijanskimi registrskimi tablicami 23. decembra lani ukraden v Italiji. Policisti Alojz Nemec, ki si potihoma želi, da bi se znova aktivno vpel v ustroj domačega nogometnega kluba Goričanka in ga popeljal nazaj na pota stare slave, kot je to bilo v letih, ko so igrali proti Olimpiji, za katero je takrat nastopal nogometni zvezdnik Milenko Ačimovič. Andrej Bedek Fotografija PUMS Fotografija Nataša Juhnov Petinpetdesetletni Alojz Nemec je v čevlje policijskega forenzika stopil oktobra 1980, ko se je po visoki šoli za strojništvo in po nagovarjanju prijatelja zaposlil v skupini kriminalistične tehnike oddelka za zatiranje kriminalitete v upravi javne varnosti v Murski Soboti. »Ne vem, ali je še kdo ali pa bo še kdo kar trideset let nosil kovčke za opravljanje ogleda kaznivih dejanj,« se Nemec malce tudi v šaljivem tonu ozre na prehojeno pot v kriminalistični policiji. Prvega primera se ne spomni, v spominu pa mu je ostal prvi človek, ki ga je po sledeh prepoznal kot storilca kaznivega dejanja: »Učili so nas, da na kraju zločina ni dobro hiteti. Ni težava najti sled, težava je ugotoviti, katera sled je pomembna.« Naloge kriminalističnega tehnika so iskanje, zavarovanje in dokumentiranje sledi na prizoriščih zločina. Na teren se odpravlja z dežurnim kriminalistom. »V osemdesetih letih so nas o dogodkih obveščale dežurne patrulje in imeli smo recimo ročno evidenco prstnih odtisov storilcev kaznivih dejanj.« Razvoj je naredil svoje – če so nekoč prstne odtise jemali z odtisom barve, zdaj to počnejo z optičnim čitalnikom, odtisi pa so shranjeni v računalniški evidenci. »Tudi storilci so bolj napredni, saj spreminjajo način izvršitve zločinov ter pri tem uporabljajo vedno nove in nove pripomočke.« Najtežje je bilo preiskovati požarišča, saj so ognjeni zublji uničili skoraj sleherno sled, najhuje je bilo na prizoriščih krvnih deliktov, ko so bile Poziv Agencije za varnost prometa so tujcu odvzeli prostost in so ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Začetniki brž na treninge varne vožnje Brez mobitelov med vožnjo Še do nedelje bodo policisti opravljali preventivno akcijo Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ, med katero bodo še posebej natančno pod drobnogled vzeli uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Kot je znano, telefoniranje med vožnjo zmanjšuje zbranost. Voznik, ki telefonira, sicer zmanjša hitrost in poveča razdaljo do avtomobila pred seboj, vendar se njegov odzivni čas zmanjša in slabše vzdržuje smer. Zmanjšan odzivni čas in spregledani signali na cesti pa povečujejo možnost nesreče. Vozniki začetniki morajo opraviti dodatno usposabljanje do izteka veljavnosti vozniškega dovoljenja voznika začetnika – Od 19 tisoč začetnikov za zdaj program opravilo tisoč petsto Čeh pot končal v Petišovcih Policisti Postaje mejne policije Petišovci so pred tednom dni ob izstopu iz Slovenije preverili 47-letnega Čeha, ki je vozil osebni avtomobil znamke VW Golf. V postopku mejne kontrole so policisti ugotovili, da je bil avtomobil 6. januarja letos ukraden v Avstriji. Vozilo so zasegli, osumljenca bodo kazensko ovadili. Fotografija Nataša Juhnov Da bi zmanjšali število nesreč, v katerih so udeleženi vozniki začetniki, so na ministrstvu za notranje zadeve predpisali dodatni program izobraževanja, ki je za voznike začetnike obvezen od 13. avgusta 2010. Voznik začetnik je voznik vozila do dopolnjenega 21. leta ali voznik vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Zakon o voznikih določa kot vsebino obveznega programa dodatnega usposabljanja dva programska sklopa – vadbo varne vožnje ter udeležbo delavnice o varnosti v prometu in psihosocialnih odnosih med udeleženci v prometu. Oba sklopa morata biti opravljena do izteka veljavnosti vozniškega dovoljenja voznika začetnika. Cena programa je 125 evrov. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa pravi, da se mora voznik začetnik programa udeležiti po najmanj štirih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja, ker ni smiselno, da se programa udeleži, še preden je samostojno prevozil nekaj tisoč kilometrov. V agenciji voznike začetnike sicer naprošajo, da z udeležbo v programu po nepotrebnem ne odlašajo, saj se lahko zaradi velikega povpraševanja preseže zmogljivost organizacij za izvajanje programa. Za zdaj se jih je od približno devetnajst tisoč začetnikov programa udeležilo samo okoli tisoč petsto, zato letošnjo pomlad in poletje pričakujejo še posebej veliko gnečo na dodatnih usposabljanjih. Brez opravljenega programa namreč ni mogoče podaljšati vozniškega dovoljenja voznika začetnika. 17 Vozniki začetniki morajo opraviti obvezno dodatno izobraževanje. Po besedah učitelja vožnje Alojza Mariča iz avtošole Nomad se program za voznike začetnike opravlja v skupinah do največ dvanajst tečajnikov in je sestavljen iz skupinske delavnice, teoretičnega in praktičnega dela. Vse skupaj mora kandidat opraviti v enem dnevu, avtošola Nomad pro- gram opravlja v sodelovanju s centrom Španik. »V delavnici se tečajniki seznanijo z najpogostejšimi kršitvami predpisov voznikov začetnikov, z razlogi za nespoštovanje omejitev hitrosti, z vplivi alkohola, mamil in nekaterih zdravil na voznika in dejavniki, ki odvračajo pozornost od vožnje. V praktičnem delu pa se vozniki začetniki seznanijo z upravljanjem vozila, zaviranjem v sili in reševanjem iz nevarnih položajev,« je nekatere podrobnosti iz programa predstavil učitelj vožnje in trener vadbe varne vožnje Marič. Andrej Bedek Dve novi možnosti e-prijave kaznivega dejanja Odslej lahko elektronsko anonimno prijavite tudi kršitev ali kaznivo dejanje s področja ekstremnega nasilja in organizirane kriminalitete. Že obstoječim obrazcem za anonimne e-prijave se zdaj pridružuje možnost prijave ekstremnega nasilja in organizirane kriminalitete. Policija želi tako javnost spodbuditi k sodelovanju in še povečati učinkovitost zbiranja informacij. Uporabniki lahko s pomočjo anonimnih eobrazcev na preprost način elektronsko prijavijo kršitev ali kaznivo dejanje in različne nepravilnosti, ki jih zaznajo. Policija pri tem zagotavlja popolno anonimnost. 18 na sceni | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] Marko Pascal Rožman Mislišče Jaz se izražam z glasbo Tuljenje v turborog Jernej Šavel Od baladnih Sanj do pop-rokovskih Mask – Ne želi ustvarjati samo ene glasbene zvrsti, temveč želi, da bi bila glasba na albumu čim bolj razgibana K adar govorimo o glasbi, glasbenem okusu, šovbiznisu, potem govorimo o slapu Savici. Vsi, ki so kdaj stali pod njim, so bili mokri. Nekatere je motilo, druge ne, tretji so imeli z njim četrti namen. Sami najbolje veste, med katere spadate in koliko občutite, da je glasbeni ustroj, tako tisti zabavni kot nezabavni (a resen in spoštovan), nad vsemi. Oba sta kot lakmusov papir, ki odkriva stanje duha in značaj najvplivnejših v družbi ter njim zvestih podložnikov. Impotentnih mojstrov ekonomskega, socialnega in kulturnega mobinga. Njihovi prijatelji na stopnički ali dve višje se imajo očitno za vsevede, čeprav so popolni analfabeti in jim gre od rok malo reči. A očitno prave in dovolj pomembne za to, kako priti na oblast. Narava narcisoidne osebe je takšna, da bo poskrbela za primerno spremstvo. To pa ni ne lepše ne pametnejše od nje, sploh pa ne kljubovalno in razmišljujoče. Po maturi bo lažje Na pomurski glasbeni sceni se pojavlja novo ime, to je Marko Pascal Rožman, njegova zadnja skladba Maske pa je bila tudi murska pesem tedna na Murskem valu. In kdo je obetavni ustvarjalec? Marko Rožman prihaja iz Logarovec in obiskuje četrti letnik gimnazije v Mariboru. Kot pravi, je doma velikokrat igral klavir, prav tako je imel že veliko na- Kultura in z njo povezani posel sta v rokah (nekompetentnih) upravljavcev, ki so del ideološkega aparata in jim je kristalno jasno (če sploh), da nimajo pojma. In zato izvedejo »republiški manever«, neke vrste neformalni referendum, ki pa kar traja. Če naletijo na zahtevne in kritične potrošnike glasbe, se zmorejo braniti z zgolj: »Saj mi bi, ampak kaj ko narod noče.« To je grm in v njem zajec! Država je republika in javna zadeva, kjer si ljudstvo lasti oblast. Kar pa je, v nekaterih točkah, lahko popolnoma zgrešeno. da je razgibana. Besedila skladb so bivanjska in ljubezenska ter po svoje predstavljajo tudi moje življenje,« Pascal opiše svojo glasbo. Albuma sicer še ni izdal, je pa v načrtih, pravi. »Ker sem v četrtem letniku, imam nekoliko več dela tudi v šoli.« Marko poleg klavirja igra še bobne in kitaro. Za potrebe svoje glasbe igra samo na klavir, na odru ga največkrat spremlja violinistka Tajda, na posnetkih pa je spremljevalne vokale prispevala Maja Sršen. Z glasbo se ukvarja ljubiteljsko, vendar po njegovih besedah to počasi postaja profesionalno. Za nadaljnje izobraževanje se še odloča med glasbeno pedagogiko in arhitekturo: »Verjetno pa se bom do konca življenja ukvarjal z glasbo, ker mi res veliko pomeni.« pisanih besedil, ki jih je tudi uglasbil. Domači so ga spodbujali, da bi to posnel, in končno se je za to odločil, skladbe so prišle na radijske postaje … Prizadeva si, da bi bila njegova glasba čim bolj raznovrstna. »Prva skladba, ki sem jo posnel, nosi naslov Sanje in je balada, druga skladba Sam se še tudi dotika baladne sfere, zadnja skladba Maske pa je že bolj pop-rokovska. Ne želim, da bi bila na plošči samo ena zvrst glasbe, temveč želim, Želi spodbuditi mlade S popularno glasbo je na primer popolnoma drugače v Skandinaviji, ki si jo tako radi vzamemo za vzor. Če verjamete ali ne, je eden od najmočnejših stebrov gospodarstva. Podobnega mnenja so tudi Avstrijci. S tem da so prvi usmerjeni na izvoz, drugi na samooskrbo. In njihovo početje občudujemo. Od kopice festivalov, ki dopolnjujejo najmočnejše avstrijsko orožje – turizem, do skupin ABBA, Roxette, Mando Diao, A-ha, Dr. Alban, Ace Of Base, HIM, Apocalyptica, Nightwish, da ne naštevam do jeseni. Fotografija Nataša Juhnov Fotografija arhiv Marka Pascala Rožmana In kaj lahko mi ponudimo samozaposlenim avtorjem, ki ne parazitirajo, da bodo za nagrado, za pogum, bolje živeli, država pa pobrala še kakšen cvenk več? To se znajo vprašati zgolj razgledane, nedomišljave in s protestantsko etiko (da ne rečem klerikalizmom) prežete politične strukture severa Evrope. Ali pa sosedje, ki hočejo poleg običajnih poletnih turistov povečati zaslužek s tem, da zadržijo še domače, ki bi jim lahko ušli, in privabiti še druge iz tujine. Odločijo se: delali bomo festivale! In večja bo podpora države, večja bo kupna moč dogodka, večje bo zanimanje za trženje. Tako razmišljajo! Pa ne samo oni. Še Belgijci, Španci, Madžari, Srbi oziroma Vojvodinci, Makedonci, da Angležev ne omenjam. Ne vem, koliko vas ve, da gre norveška vlada v Oslu od veleposlaništva do veleposlaništva. Tja pa vabijo glasbene agente iz vsega sveta, da jim predstavijo, kaj je »vroče« in kaj »prihaja« Marko Pascal Rožman na sceno. Govorimo o poslu in morda nekoliko manj o skupnem imenovalcu tistega, čemur v zapečkarsko-narcisoidni, predvsem pa strahopetni Sloveniji rečemo alternativna glasba. Toda kaj. V Deželi ne vzgajamo množic, one narekujejo, kaj in kako bo, po logiki »samo da bodo rekli, da sem dober in lep«. So kot otrok, ki popolnoma neuk govori staršem, kaj hoče in kaj je zanj prav. Sprašujem se tudi, zakaj v Sloveniji nihče ne uči glasbene vzgoje. Ne tiste toge, suhoparne, enosmerne, kot smo je deležni v devetletkah ali državnih glasbenih šolah, kjer imajo – v glasbenem smislu – korist zgolj ekstratalenti po meri in podobi profesorjev, ki s službo postanejo poklicni poustvarjalci in uslužbenci države. Sicer pa: kdo ima nadzor nad vzgojnimi ustanovami, vrtci, šolami, kjer med »glasbenimi predahi« iz zvočnikov »bleje« vse tisto, kar vodi v poustvarjanje in poneumljanje? Moja generacija je imela za kulturno uro ogled 45-minutnega koncerta skupine Pop design. Seveda večina v tem ne vidi težave, ampak ravno v tem je težava! Brat ni hotel na »koncert« in doma so ga podprli. Verjetno zato, ker so starši pravilno ocenili, da ga dogodek ne bo duhovno obogatil, obzorje ne bi bilo širše, ustvarjalni duh pa še dodatno zatrt. Pa smo tam, kjer smo. Vzgajamo množice nekritičnih kritikov, ki »vedo«, kaj je dobro, čeprav je slabo. Vedo, da je na koncu vsakega predora luč, pa četudi je ta žaromet lokomotive. Ne vedo pa ali pozabljajo, da je Slovenijo duhovno osvobajala slabšalno imenovana alternativa, in ne harmonika. Ta je bila in je tukaj vsa omnipotentna, ves čas. Ko je na volitvah pripadla relativna večina Listi Zorana Jankovića, mi je izletelo izpod prstov neposredno na twitter: »Vladavina referenduma se nadaljuje!« Nadaljuje se torej nekaj, kar ni v povezavi z volitvami, temveč s skupnim imenovalcem ideološkega aparata, ki ga zdaj želi obvladati liberalna, zdaj konservativna struja. Kulturni boj? Ni pomembno. Gotovo je to, da smo jim bolj neumni bolj pogodu. Trenutno prebiva v dijaškem domu, kjer nastopa tudi v dijaški skupini. Nekaj časa je igral pri skupini iz Kungote MarshAlles, vendar je zaradi pomanjkanja časa to opustil. Vrstniki v šoli ga podpirajo, včasih z njim tudi kaj zaigrajo. Sodeluje tudi z dvema profesorjema, ki se ukvarjata z glasbo. Sam posluša zelo različno glasbo: »Zelo rad imam klasiko, čeprav je že dolgo več ne igram, rad poslušam Maksima Mrvico, tudi rokovske in domače skupine, npr. Retaše, ki imajo dobre priredbe …« Vzdevek Pascal si je nadel, ker mu je všeč. »Ne gre za to, da bi bil kakšen strašen matematik ali fizik, ime mi je enostavno všeč, zato sem ga dodal k svojemu imenu. Ko sem izdal prvo skladbo, je bilo vprašanje, pod kakšnim imenom naj jo prijavim na Sazas, vsi so mi rekli, da je bolje Marko Pascal Rožman, in potem je tako ostalo.« Pred božičem je imel samostojni dobrodelni koncert, kjer so zbrana sredstva namenili za nakup električne klaviature. »Želim tudi mlade spodbuditi k temu, da naredijo korak, ki sem ga sam naredil. Od tega, da igraš sam zase v svoji sobi, do tega, da nastopiš pred drugimi in prek glasbe pokažeš tudi svoje razmišljanje. Nekateri se izražajo s športom ali čim drugim, jaz se izražam z glasbo.« Trenutno se pripravlja za nastop na šolskem kantavtorskem festivalu. Enaintridesetega januarja pa ga bo možno slišati na dobrodelnem koncertu v Ljutomeru. T. M. glasbosluh Guided By Voices – Let's Go Eat The Factory Guided By Voices Inc./Fire Records, 2012 Ameriška skupina Guided By Voices, ki prihaja iz znanega mesta Dayton v zvezni državi Ohio, je še ena tistih, ki so se po dolgem premoru odločile za ponovno združitev. Sicer so člani leta 2010 sprva nameravali nastopiti samo ob 21-letnici založbe Matador Records, a so se po koncertu odločili, da bodo posneli še dve novi plošči. In tako je bend, ki je nastal že leta 1983 in se uradno razdružil leta 2004, na začetku letošnjega januarja izdal nov album Let's Go Eat The Factory. A pri tej skupini se večletni odmor niti ni poznal. Vodja benda Robert Pollard je namreč v zadnjih sedmih letih samostojno izdal kar trinajst (!) plošč, kar je bilo tudi za njegove najzvestejše oboževalce skoraj preveč. Kako je to mogoče? Preprosto: skladbe na njegovih albumih so zelo kratke, dolge največkrat dve ali tri minute, tako da jih je na enem izdelku okrog dvajset. In tega recepta se je Pollard s svojimi nekdanjimi tovariši držal tudi pri novi skupinski plošči. Dolga je običajnih 42 minut, na njej pa je kar 21 skladb. Najkrajša, The Things That Never Need, traja manj kot minuto, najdaljša, We Won't Apologize For The Human Race, pa štiri minute. Tako ta album v svojem značilnem žanru indie lo-fi popa nadaljuje tradicijo, ki jo je skupina Guided By Voices začrtala že s svojimi prejšnjimi deli. Je pa ta konceptualni album, pri katerem je skoraj nemogoče izbrati samo eno skladbo za morebitno uspešnico (mogoče Chocolate Boy, op. p.), navdušil nekatere glasbene kritike, ki so ga že izbrali za ploščo tedna, medtem ko drugi še vedno ne morejo slediti hitrosti, s katero Pollard piše nove pesmi. Že maja letos bo bend Guided By Voices namreč izdal nov album Class Clown Spots A UFO, Robert Pollard pa že marca nov samostojni izdelek Mouseman Cloud. Vprašanje je le, komu bo uspelo vse to glasbeno »prebaviti« v tako kratkem času. Še dobro, da so tudi pesmi tako kratke. T. K. reportaža Fotografija arhiv Josefa Zotterja www.vestnik.si | e: [email protected] Človek z idejo: Josef Zotter 19. januarja 2012 | Vestnik | 19 Vse se začne pri zrnih. V Zotterjevi tovarni skladiščijo 100 ton kakava v 60- in 70-kilogramskih vrečah. V Bergl prihajajo iz Latinske Amerike, Afrike in jugovzhodne Azije. Pri Zotterjevih Jožef in tovarna čokolade Dosežen poslovni uspeh z roko v roki z družbeno odgovornostjo – Pridelovalce poznajo tudi osebno Kot ve povedati že marsikateri Pomurec, v Berglu pri Riegersburgu stoji proizvodni obrat, katerega obisk je obveza za vse ljubitelje čokolade. Kje? V redu, pri Feldbachu. Še vedno ne veste? Vprašajte Goričance. Josef Zotter v svoji »fabriki« v tem majhnem podeželskem naselju ustvarja najrazličnejše čokoladne tablice, čokoladne bombone, napitke in vse druge čokoladne dobrote, ki vam raztegnejo usta do ušes, ko jih vidite, zavohate ali za- da ustvarijo dobro infrastrukturo na svojih posestvih, kar vse vpliva na kakovost pridelave,« pojasnjuje Luefova. Največ kakavovih zrn dobijo iz Latinske Amerike, pa tudi iz Afrike in Azije. V podjetju tudi osebno poznajo vse pridelovalce. Med našim pogovorom je Josef Zotter ravno potoval v Bolivijo na srečanje s pridelovalci, ki pa jih tudi gostijo v Berglu, letos tako pričakujejo obisk pridelovalcev iz Peruja in Indije. Pridelovalci, ki de- Utekočinjena dobrota, od grenkih do sladkih vrst Fotografije Nataša Juhnov Ob čokoladni pokušnji si je možno ogledati tudi proizvodnjo, kjer letno porabijo 460 ton kakavovih zrn, 160 ton sladkorja in milijon litrov mleka. Trenutno je pri Zotterju zaposlenih 120 ljudi. užijete. Zotterjeva čarovnija se je začela leta 1995, pred tem je imel v lasti kavarno v Gradcu, ki je slovela po dobrih slaščicah. V omenjenem letu je začel v Berglu proizvajati čokolado, leta 2007 je tam zgradil tovarno čokolade, v kateri po besedah vodje trženja Susanne Luef edini v Evropi delajo čokolado od zrna do ploščice. Za Zotterja je značilno, da posluje po načelih fair trade trgovine in odkupuje samo organsko pridelane surovine. »Za nas je zelo pomembna družbena odgovornost do kmetov, ki za nas pridelujejo kakavova zrna, saj je to nujno, če želite izdelke visoke kakovosti. Treba je zagotoviti, da kmetje dobijo dovolj denarja, da lahko npr. pošljejo svoje otroke v šole, lajo za Zotterja, se povezujejo v kooperative s certifikatom fair trade, da lahko količinsko zadovoljijo potrebe tovarne. Pridelovalcem plačajo tudi trikrat več od določene odkupne cene kakava. Čokolado prodajajo v Avstriji in Nemčiji ter nekaterih okoliških srednjeevropskih državah. Z verigami supermarketov v glavnem ne sodelujejo, izdelke prodajajo v manjših specializiranih trgovinah. Kljub ponudbam veleblagovnic je po besedah Luefove takšno sodelovanje težko, saj je na policah supermarketov na voljo samo omejen prostor, sami pa imajo izjemno široko ponudbo raznovrstnih proizvodov. V proizvodnji uporabljajo več kot 400 različnih surovin, različne vrste oreščkov, sadja in začimb. Na koncu poti si lahko obiskovalci postrežejo z vročim čokoladnim napitkom ob razgledu na manjši živalski vrt, ki je urejen ob tovarni. Če je mogoče, jih kupijo v Avstriji od domačih pridelovalcev, pravi Luefova. Leta 2007 so ustanovili tudi tako imenovano čokoladno gledališče, kjer si lahko obiskovalci (tudi s pomočjo slovenskega avdiovodnika) ogledajo proizvodnjo čokolade, vmes pa tudi poskusijo več vrst izdelkov. Pohod se začne v skladišču kakavovih zrn, kjer jih skladiščijo sto ton. S pošiljkami zrn v tovarno večkrat »pripotujejo« tudi žeblji, kače ali njihove kože, pred uporabo se zvrstijo čiščenje, praženje, debakterizacija, drobljenje itd. Obiskovalci lahko poskusijo sestavine iz vseh faz proizvodnje, od zrn, čistega tekočega surovega kakava, različnih čokoladnih praškov, tekoče čokolade … do končnih izdelkov v tablicah. Leta 2011 jih je obiskalo 200 tisoč ljudi, od tega je bilo okoli 10 odstotkov obiskovalcev iz Slovenije. Dobre ideje z dobrim dizajnom Več kot 350 Zotterjevih izdelkov pa navdušuje tudi z embalažami, za katere je odgovoren oblikovalec Andreas Gratze. Zotterjev prijatelj, človek za dizajn pri Zotterjevih izdelkih. S Zotterjem sta se srečala pri vojakih, ko so ugotovili, da je Gratze en centimeter premajhen za služenje vojaškega roka, Zotter pa en centimeter previsok. Nedavno je zanimanje javnosti vzbudil poseben izdelek iz Zotterje- vega asortimenta - čokolada s krvjo. »Kri oz. njene sestavine so zelo kakovosten del vsake živali, zato je škoda, da se kri prašičev po klanju večinoma zavrže, ljudje uporabljajo meso in druge dele živali, zakaj ne bi tudi krvi. Gre za pomemben vir proteinov, okus je zelo zanimiv,« pravi Luefova. Pri Zotterju je prav tako možno kupiti čokolado z ocvirki ali slanino. Politika družbene odgovornosti, ki jo gojijo v podjetju, jim narekuje, da vsako leto določijo en izdelek, ki se prodaja v dobrodelne namene. Letos so tako začeli projekt v Mjanmaru, s katerim bo z vsakim prodanim kosom čokolade določene vrste otrok v Mjanmaru dobil brezplačno kosilo v šoli. Timotej Milanov | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] Z gumpiči se učimo tujih jezikov Lahek Če nekaj nima velike teže ali ni težko, pravimo, da je lahko. Lahkost predmeta ali osebe lahko izmerimo v kilogramih ali drugih merah za težo. »Lahko je kot pero,« pravimo za vse, kar ima zelo majhno težo, pa naj gre za drobcenega otroka, udobne čevlje ali snežinko. Z lahkostjo izražamo tudi, koliko si moramo za nekaj prizadevati in se truditi, lahek zaslužek pa je zaslužek, kjer enostavno pridemo do denarja. Lahka kontrolna naloga je naloga, ki je imela vprašanja, na katera smo znali odgovoriti. Če kdo hodi lahkih nog, hodi in se premika sproščeno in veselo. Lahka knjiga pa ni knjiga, ki bi imela majhno težo, ampak je zgodba nezahtevna. Gumpiči pa že dolgo iščejo koga, ki bi bil lažji od njih. Angleški jezik: light (lajt) Ali bo kal Potovanje pognalo seme Bi naj postal igralec ali naj ostanem gledalec? Še sam ne vem. Se bo delo izplačalo, z denarjem me obdalo? Še sam ne vem. Vse šole bi dokončal, si službo poiskal. Še sam ne vem. Bom sploh delo še dobil, da se ne bi izgubil? Še sam ne vem Matej Magyar, 9. a, DOŠ I Lendava Nemški jezik: leicht (lajht) Vabilo snegu Madžarski jezik: könnyü (könjü) Španski jezik: ligero (lihero) Hej, dragi sneg! Zakaj ne prideš k nam na potep? Skupaj rajali bi po vaseh, nosili bi te v laseh. Popoldne bi imeli krasno zabavo, ob čaju pa še glavno proslavo. Italijanski jezik: leggero (ledžero) Francoski jezik: léger (leže) Esperanto: malpeza (malpeza) Bi delali snežake, kepe in igluje, saj veš, da nas sneg za ustvarjanje navdihuje. A ni to super, krasno, pridi, ni še kasno. Jutri čakamo te vsi, naslov ostaja isti. Ana Žižek, 6. b, OŠ III Murska Sobota Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Moji pravljični junaki, Sanja Ftičar, 1. a, OŠ Turnišče Pri pouku slovenščine smo brali zanimivo zgodbo, ki nosi naslov Bobi. Njen avtor je Ivan Cankar, ki je tudi v knjigi Moje življenje s simboli opisoval trpljenje in krivice, ki so se mu zgodile kot otroku. Ko sem imela približno deset let, se je tudi meni zgodila boleča krivica. Vsak dan sem zahajala v kobilarno v Rakičanu. Na začetku so mi dovolili jahati le majhne in mirne konje. Ko so videli, da znam ravnati z njimi, so mi dovolili, da sama izberem konja, ki bi ga rada negovala in jahala. Izbrala sem živahno temno lepotico z imenom Miša. Z Mišo sva se takoj ujeli. Če sem kdaj zamujala, je postala nemirna. Tudi grizla je. Ko sem končno prišla, je hrzala in včasih celo skakala od silnega veselja, da me vidi. Osedlala sem jo in jo zajahala. Vedno sem imela ob Skupaj kot Kje stanujem? šolska špinača Sošolci, učit se bo treba, se spet šola je začela, ki nam vznemirja žile, možgane kisa in oči, zaslepi, da ne vidimo vseh poti, ki vodijo nas v brezskrbne dni. Po šoli hodi vsa svetla, kot iz zlata bi bila. Stopi sem, stopi tja, vsak učenec jo pozna. Komu najprej veselo Zdravljico, sošolci č'mo zapet? Bog živi misli na počitnice, bog živi razred ves, sošolce vse, kar nas je, učencev preljube šole te. Bog živi vas, učiteljice, iznajdljive, prelestne rožice! Ni take je izobraženke kot naše šole profesorice, naj testov naval nov prinese nam zadovoljstvo vso. Nazadnje še, sošolci, zvezke zase odprimo, saj smo se zbrali, da se bomo podali v učene dni, z mislimi cilje zadane izpolnit. Mojca Žižek, 9. a, OŠ Beltinci Rdeče jabolko, Iva Kuhar, dve leti in pol, Dvojezični vrtec Prosenjakovci Sestro sem mahnila po nosu Bila sem stara okoli šest let in sem se igrala s sestro Meliso. Med igro sem ji rekla »mala« in sestro je to tako razjezilo, da me je udarila. Nisem ji ostala dolžna in sem jo udarila nazaj. Pa ne z roko. Vzela sem ponev in jo na vso moč mahnila po nosu. Na ves glas se je začela dreti in jokati. Prestrašila sem se, ko sem videla, da ji iz nosa teče kri. V sobo je pritekla mama in ko je videla, kaj se dogaja, me je skregala. Ker ji krvavenja niso mogli ustaviti, so jo hitro odpeljali v bolnišni- co. Zdravnik je povedal, da ima polomljen nos. Ko sem to izvedela, sem začela jokati, saj sem vedela, da je nekaj hudo narobe z mojo sestro. Morala je ostati v bolnišnici. Ko smo prišli domov, so me samo posušene kapljice krvi spominjale nanjo. Bilo mi je zelo hudo in žal, da sem ji to naredila. Ko je prišla domov, sem se ji opravičila. Nikomur več ne bi naredila tega, kar sem storila njej. Svojo sestro imam zelo, zelo rada. Diana Pelcl Polenek, Vzgojni dom Veržej Prispevke in mnenja o vsebinah pošiljajte po elektronski pošti: [email protected] ali po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Ni samo Cankar trpel, tudi meni je včasih hudo Zdravljica razreda Lepo se oblači, brez ličil nas privlači. Lep videz, še lepši značaj, oh, ona je cel direndaj. Danes grem na morje. Ampak ne sama. Z menoj gredo mama, očka in sestrica. Potovali bomo z letalom, in sicer v Ameriko. Tam bomo videli velike zgradbe. Nato si bomo izposodili avto in šli v hotel. Najprej bomo šli na recepcijo, da lahko dobimo sobo. Drugi dan bomo šli v mesto. Tam bomo videli zelo bogate trgovine in zelo lepe obleke. Sestrični bom kupila oblekico, bratrancu pa srajco. Nato bomo šli domov. Babica in dedek nas bosta zelo vesela. Ina Šinkec, 2. a, OŠ Bogojina Živimo lahko v majhnih hiškah ali velikih stolpnicah, imamo velike družine ali pa nas je v družini manj, pomembno je, da imamo svoj dom. Svojo sobico ali prostor, ki si ga morda delimo še s kom in kamor se najraje vračamo. O tem, kje vse stanujejo, so se pogovarjali tudi otroci, stari od 3 do 4 leta, ter vzgojitelji- sebi vodnika, enkrat pa nama je uspelo vodnika prepričati, da grem jahat sama. Miši sem pustila, da me je nosila čez travnike in skozi gozdove. Ustavili sva se pri majhnem potoku, da bi se odpočili. Pustila sem jo, da se pase, jaz pa sem ležala sredi svilnato mehke trave in jo opazovala. Bilo je kot v sanjah. Po dobri uri sva se vrnili v kobilarno. Zunaj je stalo nenavadno veliko avtomobilov. Miša je postala nemirna. Pred njeno stajo je stal kakšen ducat ljudi, najin vodnik pa nama je rekel: »Vem, da te bo prizadelo. Moram ti povedati, da ima Miša neozdravljivo bolezen. Žal jo moramo uspavati.« Vedela sem, da je Miša bolna, a niti pomislila nisem, da se lahko to zgodi. Prosila sem jih, ali se lahko poslovim od nje, a mi niso pustili. Mama je prišla pome in me odpeljala. Naslednji dan sem še zadnjič hotela videti Mišo. Namesto nje je v staji stal majhen, svetlo rjav žrebiček. Dodelili so mi ga, da bi lažje pozabila mojo Mišo. Najprej sem žrebička odrivala, a nato sem ga sprejela in ga poimenovala Miško. Vem, da Miše niso odpeljali k veterinarju, ampak v klavnico. Danes je Miško živahen in mišičast konj. Spominja me na Mišo, zato ga redko obiščem. Mislim, da se me Miško ne spomni več. Sedaj ima novo lastnico in hčer, ki je na las podobna Miši. Spoznali smo, da je Cankar imel težko otroštvo in da se mu je zgodilo veliko krivic. Bilo so revni in pogosto lačni. V družini je bilo 12 otrok. Oče jih je zapustil. Ampak mislim, da Cankar ne bi postal tako dober pisatelj, če ne bi imel tako težkega otroštva. Tea Rajh, 9. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru ci Lidija in Tadeja iz Vrtca Črenšovci. Pri tem so opazovali hiše, ugotavljali, kdo vse stanuje pri njih doma, in spoznavali, kako pomembno je, da poznamo svoj naslov, še posebno, če se izgubimo. Med drugim pa so se naučili tudi igrico zajček se je izgubil. Ker je bila ta tema zelo zanimiva in so imeli otroci veliko pove- dati o njej, so v vrtec povabili tudi starše, da bi skupaj ustvarjali. Še prej so doma poiskali različne materiale za izdelavo hišk. Iz tega materiala so v vrtcu s starši izdelali hiše in jih na koncu odnesli domov. Morda pa je med njimi kdo, ki bo nekoč gradil prave in velike hiše. A. N. R. R. Mi smo njeni, ona je naša, skupaj pa smo ena šolska špinača. Ona nas vodi, nam vse odobri, vse je odlično, kar ona stori. To je naša druga šolska mati. Doroteja Kuzma, 8. b, OŠ Beltinci Stric Bavbav Mraka se še danes malo bojim. Ko sem bil mlajši, sta mi starša vedno rekla, da moram biti priden, sicer bo prišel po mene, ko se bo zmračilo, stric Bavbav. Danes, ko sem malo starejši, vem, da Bavbava sploh ni, mrak pa je samo začetek lepe noči. Patrik Herženjak, 4. razred, OŠ Miška Kranjca Velika Polana Fotografija: arhiv Vrtca Črenšovci 20 šport www.vestnik.si | e: [email protected] 19. januarja 2012 | Vestnik | Državne odbojkarske lige 1. SKL za članice Slab začetek, dober konec Zmaga puconskih odbojkaric v tekmi z Gorenjkami – Sobočani klonili po vodstvu z 2 : 0 v nizih Nepričakovan poraz Dvorana Ekonomske šole Murska Sobota, 200 gledalcev, sodnici: Sanja Miklošič in Mojca Tovornik (obe Maribor). Kema Puconci: Koler, Praprotnik 4, Vidonja 8, Franko 1, Sočič, Raj, Donša 10, Potočnik, Borko 13, Frumen 16, Sakovič 2, Topolovec 2. Jesenice-Bled: Ulčar 11, Suljanović, Bernardi 2, Karič 2, Dolar 2, Rozman 11, Pintar 6, Noč 2, Eržen, Smukavec, Čuk 11. V 12. krogu prve državne odbojkarske lige za članice so igralke Keme Puconci s 3 : 1 (14, 19, -20, 15) premagale ekipo Jesenice-Bled. Začetek tekme ni obetal takega razpleta, saj so gostje hitro povedle s 3 : 0 in ob prvem 45 : 1 45 Calcit 15 13 2 41 : 13 39 Salonit 15 10 5 35 : 24 28 Triglav 15 8 7 31 : 28 24 Panvita 15 8 7 30 : 28 24 Kropa 15 7 8 29 : 28 23 Go Volley 15 7 8 24 : 32 19 Krka 15 5 10 20 : 38 13 Maribor 15 2 13 17 : 43 8 Šempeter 15 0 15 8 : 45 2 tehničnem odmoru vodile z 8 : 5. Po številnih napakah v obrambi in pri sprejemu servisov so Gorenjke povedle že z 10 : 5 in kazalo je, da bodo ta niz gladko dobile. Toda Pucončanke so naredile velik preobrat in povedle s 16 : 12 ter v končnici zmagale s 25 : 14. Tudi v drugem nizu smo gledali podobno sliko, saj so domačinke po Fotografija Nataša Juhnov ACH Volley 15 15 0 21 Pucončanke do nove zmage velikih mukah vendarle dobile ta del igre s šestimi točkami razlike. Šele v tretjem nizu so gostje zaigrale bolje in ga odločile v svojo korist s 25 : 20. V četrtem nizu pa so Pucončanke povedle kar z 8 : 0 in 16 : 7 ter zanesljivo in zasluženo vknjižile vse tri točke. Drugi izidi: Aliansa – Formis Bell 3 : 0, UOK Vital – Prevalje 3 : 0, Luka Koper – Hit Nova Gorica 2 : 3. Vrstni red: 1. Luka Koper (34), 2. Aliansa 31, 3. Hit Nova Gorica 25, 4. UOK Vital 22, 5. Formis Bell, 6. Kema Puconci, oboje po 13, 7. Jesenice-Bled 4, 8. Prevalje 2. Pari 13. kroga: Hit Nova Gorica – Kema Puconci, Luka Koper – Aliansa, Jesenice-Bled – UOK Vital, Prevalje – Formis Bell. Kocet; st. deklice, do 45 kg: 3. Ines Ranko; kadeti, do 63 kg: 3. Sebastijan Koltaji, vsi KK M. Sobota; veterani: 1. Alojz Cener (DBV Rogašovci). (M. J.) 13. krog 1. SKL vzhod, mladinci: Radenska Creativ Sobota – Grosuplje 78 : 64 (Žan Kosič 26, Jure Bilič 25). 1. SKL kadeti, vzhod A2: Radenska Creativ Sobota – Litija 78 : 83 (Aleš Kalamar 40, Marko Sedonja 23). 2. krog drugega dela SKL za kadetinje: Ježica – Pomurje 53 : 56 (Viktorija Slivnjek 14, Natalija Rebrica 13, Špela Berič 12). 9. krog Pomurske lige: Picerija Nona Lenart – SBK G. Radgona 50 : 99, GMT Beltinci – PŠK Ljutomer II 65 : 74, Sv. Ana – Sobota 41 : 67, PŠK Ljutomer III – PŠK Ljutomer I 60 : 63, Lindau Lendava – Paloma Sladki Vrh 62 : 64. Vrstni red: GMT Beltinci, PŠK Ljutomer II in Sobota po 15. (M. J.) Športna dvorana Marof v Novem mestu, 150 gledalcev, sodnika: Gril (Pekre) in Suljkanović (Maribor). Krka: L. Brulec 21, Ožbalt, Erpič 8, Kosmina, Mikša 6, Kastrevec, Čuk, Vesel, Longar, Šmalc, J. Brulec 7, Žlajpah 11, Turk 19. Panvita Galex: Ajlec, Pavlović 12, Mijalković 24, Vrabl, Žitnik 1, Marič, Flisar 12, Topovšek, Kurteš 9, Tot 15, Grabar, Drvarič. V 15. krogu 1. DOL za člane je Krki uspelo po velikem preobratu s 3 : 2 (-16, -22, 17, 22, 7) premagati favorizirano Panvito Galex. Ko so Sobočani zanesljivo odločili prva dva niza v svojo korist, je kazalo na njihovo gladko zmago. V tem delu igre sta se zlasti izkazala Milan Mijalković in Andrej Tot. Toda v nadaljevanju je prišlo do velikega preobrata in Novomeščani so pripravili lepo presenečenje svojim navijačem. Podobno kot proti Salonitu Anhovo so Sobočani popolnoma popustili v tretjem nizu, v katerem so gostitelji povedli s 17 : 10 in izid znižali na 1 : 2. Odločilen za končni izid pa je bil četrti niz, ki je bil ves čas izenačen. V končnici so domačini povedli s 24 : 20 in izkoristili tretjo sklepno žogo. V zadnjem, petem nizu so soboški odbojkarji popolnoma popustili. Gostitelji so povedli z 9 : 3 in 11 : 4, s čimer je bil zmagovalec odločen. Drugi izidi: Maribor – Calcit Volleyball 0 : 3, Salonit Anhovo – Go Volley 3 : 0, ACH Volley – SIP Šempeter 3 : 0, Astec Triglav – UKO Kropa 2 : 3. Pari 16. kroga: Panvita Galex – Maribor (sinoči), Calcit Volleyball – Astec Triglav, UKO Kropa – ACH Volley, SIP Šempeter – Salonit Anhovo, Go Volley – Krka. Milan Jerše Derbi pripadel Ježičankam Sobočanke izgubile srečanje za šesto mesto V 11. krogu 1. SKL za članice so igralke Rašice MS v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti morale priznati premoč Ježice. Ljubljančanke so prvo tekmo na domačem igrišču dobile z izidom 61 : 48. Takrat so Sobočanke po prvem polčasu celo vodile, zato so se nadejale ugodnejšega razpleta, saj bi se z morebitno zmago izenačile z Ježico. Tako je tudi kazalo po prvem polčasu, saj so vodile s 33 : 30. Prva četrtina se je končala s 17 : 18, druga pa s 16 : 12. Toda že tretja četrtina, ki so jo gostje dobile z 21 : 9, je bila odločilna za končni izid tekme. V zadnji četrtini je bilo le 13 : 11 v korist gostij, med katerimi sta se odlikovali Eva Rupnik z 21 in Neža Belak s 16 točkami. Pri domačinkah so bile najbolj razpoložene Simona Kuzma in Tina Kerčmar s 14 ter Alja Samec z 11 točkami. Drugi izidi: Ilirija – AJM 66 : 64, Athlete Celje – Domžale 110 : 35, Grosuplje – Rogaška 92 : 67, Triglav : Odeja Že tretja četrtina, ki so jo gostje dobile z 21 : 9, je bila odločilna za končni izid tekme. 20 : 0 b. b. Vrstni red: 1. Triglav 22, 2. Athlete Celje 21, 3. Grosuplje, 4. AJM, oboje po 19, 5. Ilirija 18, 6. Ježica 16, 7. Rašica MS 14, 8. Rogaška 13, 9. Domžale 12, 10. Odeja 1. Pari 12. kroga: Odeja – Rašica MS, AJM – Athlete Celje, Grosuplje – Ježica, Rogaška – Ilirija, Triglav – Domžale. Milan Jerše teden v številkah Strelstvo Mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem, Ruše (prvi dan, 50 članov): 1. Milutin Stefanović (Srbija) 699,0 (596), 21. Mitja Černi (Gančani), 23. Robert Markoja, oba po 586, 32. Tadej Žalik 580 (oba Turnišče); ekipno: 1. Srbija 1778, 2. Hrvaška 1766, 3. Slovenija 1761. Članice (46): 1. Andrea Arsović (Srbija) 501,3 (398), 28. Špela Mihalič (Tišina) 390. Turnir drugega dne: 1. Sidi (Madžarska) 702,8 (599), 15. Markoja 589, 18. Černi 588. 5. turnir regijske lige za pionirje, G. Radgona (12 ekip, 46 pionirjev in pionirk): 1. Pomurka 535, 3. Tišina 527, 4. Turnišče 510, 5. Črenšovci 508; pionirji: 1. Rok Tomažič (Ormož) 181, 3. Tim Špilak (Turnišče) 177, 4. Mario Klemenčič (Radgona), 5. Miha Gobar (Tišina), oba po 176; pionirke: 1. Nuša Špindler (Ljutomer) 182, 2. Urška Horvat (Pomurka) 181, 3. Katja Cipot (Tišina) 179, 4. Iva Sever (Pomurka) 178, 5. Melisa Žalik (Tišina) 177. Skupno: 1. Ormož, 2. Tišina, 3. Turnišče, 4. Pomurka, 5. Črenšovci. Pionirji: 1. Žan Tomažič, 2. Ivan Keglevič (Tišina), 4. Marko Zavec (Turnišče). Pionirke: 1. Iva Sever, 2. Melisa Žalik, 3. Nuša Špindler, 4. Sara Godina (Pomurka), 5. Sabina Bradač (Turnišče). (M. J.) Karate Mednarodni turnir za pokal Nestla Žganka, Velenje (350 tekmovalcev iz petih držav) – kate, mladinke ekipno: 1. SK klub G. Radgona (Staša Kralj, Clarisa Kuzma, Nina Šenekar); posamično: 3. Nina Šenekar; mladinci, kate: 3. Veno Jaša Grujić, oba SK G. Radgona; veteranke: 3. Katarina Sluga (KK M. Sobota). Športne borbe, st. deklice do 50 kg: 1. Fiona Zečiri; kadetinje do 47 kg: 2. Melisa Novak; veterani: 2. Jože Bernjak; ml. dečki, do 45 kg: 3. Niko Badminton 3. pozivni A-turnir, Mirna na Dolenjskem (35 tekmovalcev in tekmovalk) – ženske, finale: Nika Koncut (BK Mladost Lendava) – Nina Kodrič (BK Kungota) 21 : 16, 11 : 21, 18 : 21. Sabina Magyar je bila osma. Ženske dvojice: 1. Nika Koncut-Sabina Magyar; mešane dvojice: 4. Sabina Magyar-Tomaž Bajuk (BK Mirna). (F. B.) Kegljanje 10. krog 1. A-lige: Brest Cerknica – Radenska 7 : 1 (3480 : 3367). Vodi Triglav 18, 10. Radenska 2. 10. krog 1. Blige (ž): Impol – Radenska 7 : 1 (3210 : 3091). 10. krog 2. lige vzhod (ž): Ceršak – Nafta 7 : 1 (3011 : 2885). 10. krog 3. lige vzhod: Radenska II – Prepolje 5 : 3 (3292 : 3163), Konjice – Nafta 3 : 5 (3141 : 3184). (M. J.) Košarka Dan slovenske ženske košarke v Luciji – ml. pionirke U-12: Vzhod (Teja Cvijanović 3) – Zahod 67 : 43; st. pionirke U-14: Modre (Tina Cvijanović 2) – Bele 62 : 48; kadetinje: Modre (Tina Štihec 2) – Bele 64 : 54; mladinke: Bele (Tina Kerčmar 13, Eva Dora 6) – Modre (Urška Juteršnik 2) 65 : 65; članice: Črne (Simona Kuzma 10, Alja Samec 1) – Bele 81 : 82. Simona Kuzma (vse ŽKK Pomurje-Rašica) je bila finalistka v metanju trojk. 14. krog 2. SKL: Radenska Creativ Sobota – Maribor Branik 68 : 79 (Tadej Horvat 26, Igor Spešič 15, Robert Šuran 13). Vodi Grosuplje (26), 7. Radenska Creativ Sobota (21). Atletika Mednarodni dvoranski miting, Ljubljana – pionirji U-16: 1. Nino Celec na 60 m (7,51), na 60 m ovire (8,93) in v skoku v daljino (6,12), 7. Alen Forjanič na 60 m (8,16). Pionirke U-14: 4. Miša Horvat v skoku v daljino (4,64) in 7. na 60 m (8,73), 8. Ria Grof na 60 m (8,74) in 10. v skoku v daljino (4,34). Člani: 7. Dominik Šbüll v skoku v višino (175 cm), vsi AK Panvita. (M. J.) Skvoš Prvenstvo avstrijske Štajerske, Gradec (36 tekmovalcev), finale: Zoran Repija (Veržej) – Robert Schupoff (Avstrija) 3 : 1. Ženske: 5. Sara Rojnik (MS). (T. G.) Namizni tenis 4. veteranski turnir za slovensko jakostno lestvico, Petrovče – starostna kategorija 50–59 let: 1. Igor Vinčec; starostna kategorija 60–69: 1. Jože Žekš (oba M. Sobota). (T. G.) Trenutni vrstni red 1. občinske lige Ljutomer: 1. Partizan II 10, 2. Partizan I Dental B 8, 3. do 4. Cven I in ŠD Videm po 7. Druga liga: 1. Cven II 17, 2. Partizan III 12, 3. Cven III 9. 1. krog drugega dela rekreativne lige ŠZ Puconci, skupina A: Sobota veterani – Alf M. Sobota 8 : 2, Čobi bar Beltinci – Jelenov hram 6 : 4. Vrstni red: Sobota veterani in Kema veterani po 18, Čobi bar Beltinci 16. Skupina B: ŠD Polana – Meho Bakovci 8 : 2, Sebeborci – Animus Markišavci 6 : 4. Vrstni red: ŠD Polana 8, Sebeborci in Spin po 7. (M. J.) Rokomet 11. krog 1. B-lige vzhod (ž): Millennium – Rače-Starše 22 : 21 (8 : 10; Tina Kolbl 5, Laura Pihlar 4, Sabina Kurbus 3). S to zmago ostajajo igralke od Sv. Jurija ob Ščavnici neporažene na domačem parketu in so trenutno druge na lestvici. (M. J.) Plavanje Mednarodni miting Zima 2012 v Mariboru (234 plavalcev iz treh držav) – deklice, 50 m prsno: 1. Karin Kisilak; 50 m prosto: 3. Karin Kisilak; 50 m hrbtno: 3. Maja Nemec. Kadetinje, 50 m prsno: 2. Kaja Leopold (vse PK Zdravilišča Radenci). (M. J.) Šah Delavsko prvenstvo Pomurja, M. Sobota (5 ekip): 1. Društvo upokojencev M. Sobota (Bogdan Hari, Štefan Režonja, Matija Gabor, Franc Kuhar) 11,5, 2. SVIZ, 3. Obrtniki, oboji po 11. Zanimivejši izidi: Obrtniki – DU MS 1,5 : 2,5, SVIZ – Obrtniki 2,5 : 1,5, DU MS – SVIZ 2,5 : 1,5. Hitropotezni turnir ŠD Radenska Pomgrad, 11 kol (19 igralcev): 1. Boris Kovač 9, 2. Denis Gjuran 8,5, 3. Jože Gruškovnjak 7,5, 4. Igor Kos, 5. Lea Števanec, oba po 7. V nedeljo ob 9. uri se bo v prostorih OŠ Bakovci začela serija osmih konec- tedenskih turnirjev, ki jih pripravlja ŠD Radenska Pomgrad. Trajali bodo do 10. junija, ko bo sklepni turnir pri brodu na Muri v Krogu, kjer bodo nagradili tri najboljše v absolutni konkurenci, nižjekategornika, mladinca, prvokategornika in igralca s tretjo ali nižjo kategorijo. (M. J.) Pikado 5. krog slovenske lige: Bad Boys-bar Miša Petanjci – DC Al Capone-bar Prince Petanjci 8 : 9, DC Panters-bar Biser M. Toplice – Fat Devil's-Pančor Domajinci 7 : 10. Vrstni red: Al Capone 11, Bad Boys 10, Pančor 6. 5. krog regijske lige Goričko: R-club – Trnjar II 13 : 3, Trnjar I – Kava bar Bubi 9 : 7. Vrstni red: R-club 12, Friends team 11, Kava bar Bubi 7. (M. J.) 6. mednarodni novoletni turnir v elektronskem pikadu, Sv. Jurij (54 tekmovalcev) – mešane dvojice: 1. Brane Seršen (Picolo Melinci)-Jure Banko (Bubi bar Zenkovci); ženske: 1. Nataša Kranjc (Pinochio Ivanjkovci); moški: 1. Mitja Habjan (Strela Velenje). Klasični pikado: 1. Jože Vavtar; ženske: 1. Viktorija Klaneček, oba Vavtar team Ptuj. (T. G.) Golf 2. kolo mednarodne zimske lige, M. Toplice (47 tekmovalcev iz treh držav) – bruto moški: 1. Ljubomir Kološa (GK M. Toplice) 29; neto: 1. Alojz Bauman (GK Ptuj) 48, 2. Nenad Hampamer (Sv. Martin, Hrvaška) 39, 3. Andreja Rihter (GK M. Toplice) 36. (M. J.) Bovling 8. krog zimske lige Lendava: Igor Šendlinger 433, Dušan Radakovič 411, Geza Gömböš 396. Skupno: 1. Dušan Radakovič 3422, 2. Tibor Könye 3253, 3. Igor Šendlinger 3158. (F. H. M.) 22 šport | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] Zadnje dejanje Divjega pokala v Gradišču Plavalno tekmovanje v Radencih Lep uspeh domačih plavalk Obal in Škafar četrta Kaja Leopold z dvema zlatima medaljama V pokritem 25-metrskem bazenu v Radencih je bilo minulo soboto mednarodno tekmovanje v plavanju za 2. pokal Zdravilišča Radenci, ki se ga je na petih progah v desetih kategorijah udeležilo skoraj 200 registriranih in rekreativnih plavalcev iz desetih klubov Slovenije in Hrvaške. Med udeleženci je bilo tudi 15 plavalcev PK Zdravilišča Radenci, prvič pa so v Radencih pripravili tudi štafetno tekmo 4 x 50 metrov v moški in ženski konkurenci. Kolesarji so morali premagati številne ovire. Team Turbo Tropovci je bil organizator zadnjega, četrtega ciklokrosa v sezoni 2011/2012, ki je štel za tako imenovani Divji pokal. Gre za zimsko kolesarsko disciplino, ki je bila v tej sezoni ponovno vpeljana v slovensko kolesarstvo. V tej zimski kolesarski disciplini je tokrat nastopilo 61 profesionalnih in rekreativnih kolesarjev iz vse Slovenije, med njimi tudi 13 članov Teama Turbo Tropovci. Start in cilj ciklokrosa sta bila pri ribiškem domu v Gradišču. Razmeroma nezahtevna krožna proga je potekala po travnati površini v okolici ribiškega doma z dolžino kroga 2,5 km. Deklice in dečki do 15 let so progo prekolesarili štirikrat. V dobrih 29 minutah je s progo prvi opravil Miha Tratnik Bajc (KD Sloga 1902 Idrija), med deklicami pa Tamara Sitar (Calcit Bike Team-GT). Kljub tehničnim težavam je na zelo dobro četrto mesto prikolesaril Matej Škafar, na šesto pa Žiga Horvat (oba Team Turbo Tropovci). Mladinci in ženske so krožno progo prekolesarili šestkrat. Najboljši je bil Rok Korošec (Calcit Bike TeamGT), ki je prišel v cilj po dobrih 39 minutah, med ženskami pa je zmagala Nika Bojanc (KK Adria Mobil). Med domačimi tekmovalci je bil najboljši Bojan Kovač na 11. mestu. Skupaj devet krogov ali 22,5 km so po neurejenem terenu kolesarili še profesi- Fotografija Milan Jerše Fotografija Nataša Juhnov Najboljši v ciklokrosu prejeli priznanja – Dušan Hajdinjak med amaterji tretji absolutni konkurenci, četrti pa so bili fantje v postavi Robi Gor, Blaž Berden, Andrej Lapoši in Jaka Ambruš. Še posebej je bil zadovoljen predsednik domačega plavalnega kluba Jože Škrilec, ki je dejal, da so se po dobrem lanskem odzivu odločili, da to tekmovanje postane tradicionalno. »Registrirani plavalci so tekmovali v desetih disciplinah in treh starostnih kategorijah, ločeno po spolu. Rekreativni plavalci pa so se v dveh moških in ženskih starostnih kategorijah pomerili v disci- Zoja Tot, Nika Škrilec, Kaja Leopold in Karin Kisilak onalni kolesarji (Elite in U-23), ki so šli na progo skupaj z amaterskimi tekmovalci. Zmagovalec je s časom 55:34 postal Matej Lovše (Uni Team) pred Luko Mezgecem in Vladimirjem Kerkezom iz KK Sava Kranj. Med amaterji je bil s časom 58:58 najboljši Gregor Sikošek (Nutella Novo mesto), na četrto in peto mesto pa sta se uvrstila Primož Obal in Dušan Hajdinjak (oba Team Turbo Tropovci). V končni razvrstitvi Divjega pokala, ki se je 13. novembra 2011 začel v Tunjicah, končal pa v Gradišču, se je na stopničke uvrstil le eden pomurski kolesar – Dušan Hajdinjak, ki je med amaterji zasedel končno tretje mesto. Milan Jerše Hokejska prvaka državno prvenstvo začela z napako V močni konkurenci so plavalci domačega kluba dosegli nekaj odličnih časov in visoke uvrstitve. V kategoriji letnika 1999 in starejši je Kaja Leopold osvojila kar pet medalj. Zmagala je na 50 m prosto in 50 m delfin, druga je bila na 100 m prsno, tretja pa na 100 m prosto in 50 m prsno. Njena klubska kolegica Nika Škrilec je prejela bronasti medalji na 50 m prosto in 50 m hrbtno. V kategoriji letnikov 2000 in 2001 je bila Karin Kisilak tretja na 50 m prsno, kar je v isti disciplini uspelo tudi Staši Korpič v kategoriji letnika 2002 in mlajši. Poleg tega je štafeta 4-krat 50 m prosto v postavi Zoja Tot, Nika Škrilec, Karin Kisilak in Kaja Leopold zasedla drugo mesto v plini na 100 metrov prosto.« Od trenerja PK Zdravilišča Radenci Denisa Ficka smo med drugim izvedeli, da je tekmovanje za 2. pokal Zdravilišča Radenci v koledarju Plavalne zveze Slovenije. Vsak plavalec in plavalka je prejel majico Zdravilišča Radenci, najboljši pa pokale, medalje in praktične nagrade. »V sodelovanju s plavalnim klubom uresničujemo naša prizadevanja za spodbujanje zdravega načina življenja. S tem namenom smo tudi partner, pobudnik in nosilec številnih športno-rekreativnih dogodkov v različnih športnih panogah, kot je tudi plavanje,« je med drugim povedal Milan Karoli, direktor PC Radenci. Milan Jerše Nogomet Dvoranski nogomet Fotografija Nataša Juhnov Priprave Nafte Slavili Murini in Mure 05 kadeti U-14 Zveza za hokej na travi Slovenije je v Murski Soboti pripravila prvi turnir 21. državnega prvenstva v dvoranskem hokeju, kjer pa je spodrsnilo tako aktualnim prvakinjam v ženski konkurenci Moravskim Toplicam (poraz) kot tudi prvakom Lipovcem (osvojitev točke), kar priča o tem, da bo letošnje prvenstvo še zelo zanimivo. Za naslov prvaka se bodo potegovali tudi veterani. Naslednji turnir bo v nedeljo, 29. januarja, konec prvenstva pa bo 12. februarja. Izidi – U-10: Lipovci – Triglav 5 : 2, Triglav – Moravske Toplice 7 : 3, Moravske Toplice – Lipovci 0 : 8. U-12: Lipovci – Triglav 1 : 6. U-14: Lipovci – Moravske Toplice 4 : 4, Moravske Toplice – Triglav 4 : 5, Triglav – Lipovci 5 : 0. U-16: Triglav – Moravske Toplice 14 : 0. Mladinci: Moravske Toplice – Triglav 2 : 4. Veterani: Triglav – Pomurje 4 : 2 (B. Obal 2, V. Cipot, M. Kulič; M. Debelak, D. Ciz). Članice: Moravske Toplice – Triglav 0 : 5 (J. Nachtsheim 4, M. Grah). Člani: Triglav – Moravske Toplice 7 : 1 (T. Panker in E. Balažic po 2, T. Mikola, A. Fujs, U. Balažic; D. Kučan), Lipovci – Triglav 4 : 4 (M. Mesarič 3, F. Maučec; A. Grah, T. Mikola, U. in E. Balažic). T. G. Oboji načrtujejo deset pripravljalnih tekem Na turnirju v Ljutomeru v finalu ugnali domačine Soboški nogometaši so minuli ponedeljek začeli priprave na spomladanski del prvenstva v prvi ligi. Prvega treninga se je udeležilo 25 igralcev, ki so vadili na igrišču z umetno travo. Opravičljivo so manjkali Mitja Lotrič, Simon Pavel in Armend Sprečo. Med novinci je najbliže podpisu pogodbe 26-letni Celjan Jure Travner, branilec, ki je nazadnje igral v Bolgariji. Trenirali so še branilec Marlene Boyomo iz Kameruna ter italijanska napadalca Francesco Minniti in Federico Santaguida. Pridružila sta se jim tudi obetavna mladinca Jaka Šafer in Tilen Barbič. Dogovorjenih je že deset pripravljalnih tekem. Najprej se bodo 24. januarja pomerili s Palomo, generalka pred začetkom prvenstva pa bo 25. februarja s Hitom Gorico v Novi Gorici. Na prvem treningu Nafte, ki so ga opravili na igrišču z umetno travo pri DOŠ I, je bilo 28 igralcev. Manjkali so poškodovani Caban, Ajlec, Korošec, Tomažič Šeruga in Levačič. Podobno kot Sobočani bodo priprave opravili doma. Do začetka prvenstva bodo odigrali deset tekem. Že v nedeljo se bodo pomerili z jesenskim prvakom pomurske lige Beltinci, glavna generalka pa bo 25. februarja s Siofokom. M. J., F. H. M. Na mednarodnem turnirju U-14 v Ljutomeru se je pomerilo deset moštev iz Slovenije in Hrvaške. V finalu je Mura 05 po izvajanju sedemmetrovk (3 : 2) premagala Ljutomer I, na tekmi za tretje mesto pa je Nafta po izvajanju sedemmetrovk (2 : 1) ugnala Ljutomer II. Največ zadetkov (5) je dosegel Miha Marinič (Ljutomer I), najboljši igralec je bil Marko Ostanek, najuspešnejši vratar pa David Tot, oba Mura 05. Finale regijskega prvenstva OŠ za starejše dečke l. 1997, Radenci: 1. Ljutomer, 2. Beltinci, 3. Turnišče. Vse tri ekipe so se uvrstile v državni četrtfinale. 1. krog zimske lige Moravske Toplice: Filovci – Tešanovci 5 : 1, Prosenjakovci – Mlajtinci 4 : 4, Noršinci – Sebeborci 7 : 3, Ivanci – Motvarjevci 15 : 1. 4. krog zimske lige Križevci, 1. liga: MRD – Medicinski prevozi 2 : 1, AriesIT – Vaška mafija 4 : 3, Top Finedika – Pekarna Rožman 1 : 2, Rock'n'roll – 100+ 2 : 2. Vrstni red: Aries-IT in Pekarna Rožman po 9, Top Finedika 7. 2. liga: Kalinovjak – Bar Baza veterani 4 : 3, MRD Coctail bar – Veterani Berkovci 7 : 2, ŠD Berkovci – ŠD LO-KO 2 : 1, Living Room – Black energy 4 : 9. Vrstni red: Berkovci in Kalinovjak po 12. N. Š., M. J. šport www.vestnik.si | e: [email protected] 19. januarja 2012 | Vestnik | 14. pokal Kluba borilnih veščin Lendava Namizni tenis Mladim Pomurcem 42 medalj Fotografija Milan Jerše Nastopilo 313 judoistov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske – Ekipno prvi Bežigrad, Sobočani četrti Že tradicionalnega tekmovanja judoistov v dvorani DSŠ Lendava, ki ga prireja KBV Lendava, se je udeležilo 26 klubov iz treh sosednjih držav. V ekipni konkurenci je bil najboljši Bežigrad, četrta je bila Murska Sobota, peti KBV Lendava, šesti pa so bili Beltinci. Boljši izidi Pomurcev – cicibani, do 25 kg: 1. Luka Podgorelec, 3. Patrik Zver (oba KBV Lendava); do 28 kg: 1. Gabriel Zadravec (Beltinci), 2. Lino Lipuš (KBV Lendava), 3. Val Galof in Maj Gumilar (oba M. Sobota); do 31 kg: 1. Aljoša Marič (KBV Lendava), 3. Blaž Kuplen (M. Sobota); do 34 kg: 2. Luka Denša (KBV Lendava); do 38 kg: 3. Alex Srečo (Lendava); do 42 kg: 1. Aljaž Kovač (Lendava); do 46 kg: 2. Nino Bogatin (M. Sobota); nad 46 kg: 1. Klemen Bejek (M. Sobota), 3. Štefan Litrop (Lendava). Cicibanke, do 30 kg: 1. Monika Lešnjak (Beltinci); do 34 kg: 2. Kaja Šooš (M. Sobota), 3. Nika Pal (KBV Lendava); do 42 kg: 2. Lara Abakian (KBV Lendava); do 48 kg: 1. Lara Mesarič (Beltinci). Domačin Luka Podgorelec (v belem dresu) je zmagal pri cicibanih. Ml. dečki, do 30 kg: 3. Timi Markoja (KBV Lendava); do 34 kg: 3. Jan Lukač; do 42 kg: 3. Rok Kovačič (oba Beltinci); do 46 kg: 1. Aleksander Ferenčak (M. Sobota); do 50 kg: 2. Jure Markoja (Lendava), 3. Primož Škafar (KBV Lendava) in Benjamin Kerman (Beltinci); do 55 kg: 1. Liam Galof (M. Sobota). Ml. deklice, do 28 kg: 2. Eva Lepoša (KBV Lendava), 3. Nina Kotnjek (Lendava); do 32 kg: 1. Valentina Osterc (Ljutomer). St. dečki, do 38 kg: 3. Aljaž Farkaš; do 42 kg: 3. Tilen Farkaš (oba Lendava); do 46 kg: 3. Aleksander Ferenčak (M. Sobota); do 50 kg: 3. Uroš Vozlič (Ljutomer); do 55 kg: 1. Marcel Lešnjak Čižmašija; do 60 kg: 3. Teo Toplak (oba Beltinci); do 73 kg: 3. Alen Tibaut (Ljutomer); nad 73 kg: 1. Niko Gorjan (Lendava), 2. Aleks Morčič (M. Sobota). St. deklice, do 44 kg: 3. Laura Zver (KBV Lendava); do 48 kg: 2. Maja Adanič (Lendava); do 57 kg: 2. Hanna Mazouzi (Beltinci). Milan Jerše Glasovanje za najboljše pomurske športnike, športnice in ekipe Komu laskavi naslov za minulo leto? Slovesna razglasitev bo v soboto, 28. januarja, zvečer v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota Športno uredništvo Vestnika pripravlja na začetku novega koledarskega leta slovesno razglasitev najboljših pomurskih športnikov, športnic in ekip. Že 48. izbor s slovesnostjo bo v soboto, 28. januarja 2012, v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota, in sicer po odbojkarski tekmi 1. DOL za članice Keme Puconci, ki se začne ob 19. uri. Zato vas, spoštovani bralci in bralke, pozivamo, da sodelujete v izboru športnikov in športnic ter športnih kolektivov, ki so se leta 2011 še posebno izkazali na svojem področju. Izpolnjene glasovnice, izključno originalne iz časopisa, lahko pošljete na naslov: Športno uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: milan.jerse@ vestnik.si Glasovnice pričakujemo do vključno petka, 20. januarja 2012. Med prispelimi glasovnicami bomo izžrebali pet dobitnikov praktičnih nagrad. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko le do jutri glasujete tako, da pošljete SMS z besedilom: RMV, presledek M (za moškega), Z (za žensko) in E (za ekipo). Kandidatke za športnico Pomurja leta 2011 Darja Antolin, kasaštvo (KK Ljutomer). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z A Anja Benko, atletika (AK Panvita Murska Sobota). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z B Tadeja Donko, hitrostno rolanje (ŠD Dokonca Lendava). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z C Melita Hajdinjak, triatlon (Team Turbo Tropovci). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z D Simona Kuzma, košarka (ŽKK PomurjeRašica Murska Sobota). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z E Jasmina Maček, strelstvo (SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z F 23 Alja Samec, košarka (ŽKK Pomurje-Rašica Murska Sobota). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z I Boštjan Maček, strelstvo (SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota). SMSsporočilo na 2929: RMV M E Barbara Skuhala, šah (ŠD Radenska Pomgrad). SMS-sporočilo na 2929: RMV ZJ Robert Markoja, strelstvo (SD Štefana Kovača Turnišče). SMS-sporočilo na 2929: RMV M F Tanja Vrabel, nogomet (ŽNK Teleing Pomurje Beltinci). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z K Primož Obal, kolesarstvo (Team Turbo Tropovci). SMS-sporočilo na 2929: RMV M G Tanja Vrbnjak, karate (karate sekcija pri TVD Partizan Ljutomer). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z L Tomaž Rozmarič, atletika (AK Panvita Murska Sobota). SMS-sporočilo na 2929: RMV M H Fabijan Cipot, nogomet (ND Mura 05). SMS-sporočilo na 2929: RMV M A Andrej Gorjak, pikado (PK Top Gun Grlava). SMS-sporočilo na 2929: RMV M B Urška Potočnik, judo (judo sekcija pri TVD Partizan Ljutomer). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z G Mitja Horvat, namizni tenis (NTK Kema Puconci). SMS-sporočilo na 2929: RMV MC Sara Sakovič, odbojka (ŽOK Kema Puconci). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z H Jure Kuhar, rokoborba (RD Sobota). SMS-sporočilo na 2929: RMV M D Kema in Sobota v finalu DP Atletski klub Panvita Murska Sobota. SMS-sporočilo na 2929: RMV E A Odigrani so bili kvalifikacijski turnirji za ekipno mladinsko državno prvenstvo, ki bo marca v Murski Soboti. Na turnirju v Puconcih je zmagala Kema (Sukič, Železen, Zelko, Norčič), ki je s po 5 : 0 premagala Kajuh, Muto in Olimpijo. V Logatcu pa je zmagala Sobota (Kolbl, Dolamič, Pečnik, Farič), ki je s 5 : 0 premagala Ilirijo in Škofjo Loko, s 5 : 1 Križe in s 5 : 2 Logatec. Tako sta se obe pomurski moštvi uvrstili v finale državnega prvenstva. Mirko Unger Ženske: Moški: 1. 1. 2. 2. Odbojkarski klub Panvita Galex. SMSsporočilo na 2929: RMV E F 3. 3. Pikado klub Top Gun Grlava. SMS-sporočilo na 2929: RMV E G Ekipe: Moj naslov: Plesni klub Zeko. SMS-sporočilo na 2929: RMV E H Namiznoteniški klub Kema Puconci. SMS-sporočilo na 2929: RMV E D Nogometno društvo Mura 05. SMS-sporočilo na 2929: RMV E E 1. Strelsko društvo Kolomana Flisarja Tišina. SMS-sporočilo na 2929: RMV E I 2. Ženski košarkarski klub Pomurje-Rašica Murska Sobota. SMS-sporočilo na 2929: RMV E J # Opozorilo: Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjeno glasovnico. Glasovnico prilepite na dopisnico in jo najpozneje do 20. januarja 2012 pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Pucončani neodločeno Kandidati za ekipo Pomurja leta 2011 Iztok Utroša, badminton (BK Mladost Lendava). SMS-sporočilo na 2929: RMV MK Kasaški klub Ljutomer. SMS-sporočilo na 2929: RMV E C 3. V 11. krogu 1. SNTL za člane je prva ekipa Keme po dveh letih spet slavila v Mariboru. Čeprav začetek ni bil najboljši, saj so domačini povedli z 2 : 0, so nato Pucončani nanizali pet zmag in dosegli pomembno zmago. Junak dvoboja je bil reprezentant Mitja Horvat, ki je premagal vse tri domačine. Po eno zmago sta dosegla Bojan Ropoša, ki je premagal Komca in mu zadal prvi poraz v ligi v letošnji sezoni, in Dominik Škraban proti Plohlu. V naslednjem krogu igrajo doma s Krko. Sobočani pa so gladko premagali zadnjeuvrščeno Muto. Po dvakrat sta bila uspešna Tomaž Roudi in Mario Kolbl, enkrat pa Gregor Kocuvan. V naslednjem krogu igrajo doma s Tempom. Mladi Pucončani, ki igrajo vedno slabše, so brez osvojenega niza izgubili s Ptujem. V naslednjem krogu gostujejo pri Iliriji. Finea Maribor – Kema I Puconci 2 : 5 (Zafoštnik – Ropoša 3 : 1, Komac – Škraban 3 : 0, Plohl – M. Horvat 1 : 3, Komac – Ropoša 2 : 3, Zafoštnik – M. Horvat 1 : 3, Plohl – Škraban 1 : 3, Komac – M. Horvat 1 : 3), Muta – Sobota I 1 : 5 (Kraser – Kocuvan 3 : 2, Poročnik – Kolbl 0 : 3, Petar – Roudi 1 : 3, Poročnik – Kocuvan 0 : 3, Kraser – Roudi 2 : 3, Petar – Kolbl 0 : 3), Kema II Puconci – Ptuj 0 : 5 (Pelcar – Slodej 0 : 3, Sukič – Pavič 0 : 3, G. Horvat – Piljak 0 : 3, Sukič – Slodej 0 : 3, Pelcar – Piljak 0 : 3). Druga izida: Tempo – Ilirija 5 : 4, Krka – Mengeš 5 : 2. Vrstni red: Finea Maribor 20, Kema I Puconci in Ptuj po 18, Krka 16, Sobota in Tempo po 12, Mengeš 8, Kema II Puconci 4, Ilirija 2 in Muta 0. Jan Žibrat, namizni tenis (profesionalni igralec v Nemčiji). SMS-sporočilo na 2929: RMV M L Filip Španbauer, karate (KK Radenci). SMS-sporočilo na 2929: RMV M J Hokejski klub Lipovci. SMS-sporočilo na 2929: RMV E B Glasovnica Pomurski športniki leta 2011 Pucončani v gosteh ugnali vodilni Maribor V 1. krogu končnice srednjeevropske superlige so Pucončani gostovali na Slovaškem, kjer so se pomerili z ekipo Malacky in iztržili neodločen izid. Tri partije so dobili brez borbe, ker se je takoj na začetku poškodoval domači igralec Trukša. Domačini so že vodili s 5 : 2, nato pa so Pucončani nanizali tri zaporedne zmage in se tako rešili poraza. V naslednjem krogu igrajo doma s Stockerauem. MSK Malacky – Kema Puconci 5 : 5 (Novota-Jaslovsky – M. Horvat-Škraban 3 : 1, Trukša – Ropoša 0 : 3 b. b., Jaslovsky – Škraban 3 : 2, Novota – M. Horvat 3 : 1, Jaslovsky – Ropoša 3 : 1, Trukša – M. Horvat 0 : 3 b. b., Novota – Škraban 3 : 1, Jaslovsky – M. Horvat 2 : 3, Novota – Ropša 0 : 3, Trukša – Škraban 0 : 3 b. b.) Jože Sagaj mlajši, kasaštvo (KK Ljutomer). SMS-sporočilo na 2929: RMV M I Kandidati za športnika Pomurja leta 2011 Zmaga Keme v derbiju Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci. SMS-sporočilo na 2929: RMV E K Ženski odbojkarski klub Kema Puconci. SMS-sporočilo na 2929: RMV E L Milan Jerše Sobota, 21. januarja, ob 18. uri, v gasilskem domu Krnci: Igranje šnopsa za pokal Občine Moravske Toplice. Organizator: KS Krnci. Informacije: Štefan Hüll ali po elektronski pošti: [email protected] Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. 24 preprosto (ne)običajno | Vestnik | 19. januarja 2012 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti besede mode Barve moči Nove kolekcije že prihajajo v trgovine in intenzivne barve bistveno spreminjajo nakupovalno razpoloženje Nove želje, novi izzivi so vedno povezani z močnimi barvami. Pomlad bo vsekakor za marsikoga izziv v različnih pomenih besede. Pomembno je, da »prevetrimo« garderobno omaro in pustimo samo nekaj oblačil v črni in drugih nevtralnih barvnih odtenkih. Za pogumne korake, lažje preskoke sta tudi v športu bolj priljubljeni rumena in rdeča. Čistim barvam iz osnovnega barvnega kroga ne pravimo zaman športne barve. Prepustimo se barvam, saj nas bodo tako ali drugače spremljale. Moda jih postavlja v vsako vitrino, čez kak mesec bodo na trenčkotih in dežnikih, takoj zatem pa na moških hlačah, da o ženskih pikastih oblekicah ne govorimo. Sladke barve Poleg rdeče, oranžne in rumene so v ospredju predvsem sladke barve, ki spominjajo na obljubljene bombone. Morda so najbližji odtenki podobni prav bombonom za veliko noč. Tisti so tudi v modrih in zelenih barvnih odtenkih in jih ne bomo spregledali niti pri moških hlačah. Bistveno več barve je opaziti v moških kolekcijah. Notranjo- sti kapuc, posamezni deli vetrovk, posebni žepi za tehnološke igračke, prav vsak detajl, ki ni le lep, ampak tudi uporaben, je prežet z močnejšimi barvnimi odtenki. Tako sladka nebesno modra kot tudi barvni odtenek minta sta premišljeno izbrana, saj se bosta lepo podala k peščeni, beli in temno modri morski zgodbi. Črno-bela zgodba Kontrast barvam, ki so hvalnica življenja, je še črno-bela modna zgodba, ki je lahko samosvoja ali dovoljuje poseg v barvah. Odločitev je odvisna od nas in od priložnosti, ki nas bodo spremljale. Nekateri menijo, da modne smernice izumirajo in da jih zamenjuje posameznikov slog. A vendar se zdi, da gre za neki krog, v katerem sodelujejo tisti z malo več bujne domišljije in tisti, ki znajo druge ideje izkoristiti sebi v prid. Navsezadnje je za dober slog treba poznati samega sebe, barvne kombinacije, vzorce, materiale in tudi kulturo oblačenja ob posameznih priložnostih. Barve moči je lažje izbrati, če nas presenetijo v več vitrinah naenkrat. Tatjana Kalamar Morales minutka za zavedanje Bivanje je navzočnost V tem spoznanju sta modrost in svoboda. H. L. Poonja Po začetni vznesenosti, s katero ponavadi vstopamo v partnerski odnos, se začnemo spraševati: »Zakaj še vztrajam? Je vredno truda?« Takšni pomisleki se lahko pojavijo po nekaj tednih, letih ali desetletjih. Predvsem takrat, ko odnos postane bolj podoben trdemu delu kot pa viru veselja, zadovoljstva in miru. Vprašamo se, ali smo res na pravi poti, saj je prvotno vznemirjenje minilo in drug drugemu zadajamo le še bolečino. Dvom se pojavi tudi v trenutkih, ko intimnost, ki smo ji podvrženi v tesnem odnosu s partnerjem, razgalja tiste dele naše osebnosti, ki jih sami najraje ne bi videli in jih skrivamo pred seboj. Včasih si ne znamo odgovoriti, ali smo sposobni živeti z drugim človekom in ga ljubiti dan za dnem. Takšne in podobne izzive nam prinaša partnerska ljubezen, predvsem kadar nimamo jasnih predstav o tem, za kaj v odnosih dejansko gre. V trenutkih dvoma ne potrebujemo začasnih rešitev, ampak novo jasno vizijo, ki nas bo vodila pri iskanju pomena in smisla trajnih zvez. Brez vizije in jasnega namena namreč ne zmoremo nobenega pomembnega dosežka. Pa najsi gre za umetnike, politike, alpiniste, podjetnike ... Brez jasne predstave o tem, kaj nam je zares pomembno, ne moremo doumeti, zakaj naj bi se lotevali težav, ki jih srečujemo na poti ljubezni. Zato se nam nemalokrat zgodi, da na pol poti omagamo. Naravna navzočnost Vizijo medsebojnega odnosa ustvarimo tako, da se spomnimo, kaj pri naši povezanosti z drugim človekom najbolj cenimo. Do tega najlažje pridemo, če si v spomin prikličemo stanje zaljubljenosti, ko občutimo: da smo del nečesa večjega, čarobnost življenja, novo www.vestnik.si | e: [email protected] moč in mir, več veselja v telesu in čutenju, blaženost, globlje zavedanje sebe in tega, kdo v resnici smo, predvsem pa, da smo spet doma. Kadar smo zaljubljeni, smo bolj navzoči, bolj povezani s seboj in svetom okoli sebe. Ni se nam treba dokazovati, saj si nekaj v nas odpočije. Naše običajne skrbi se umaknejo v ozadje, počutimo se bolj budne in žive. Izkušamo, kaj pomeni biti navzoč, biti to, kar smo. Zaljubljenost je močno in poživljajoče izkustvo, ki nas odpre nečemu višjemu, širšemu bivanju. Krščanski mojster Eckhart jo imenuje »tok tega trenutka«. Ta dinamična odprtost je naš dostop do bistva življenja, v nasprotju s posrednim načinom – miselno dejavnostjo in čustvenim odzivanjem, s katerima običajno vzpostavljamo odnose do stvari. Zato se takrat, ko se zaljubimo, počutimo, kot da smo prišli domov. Ta občutek nam pomaga vstopiti v tok bivanja, ki je edino resnično in zanesljivo počivališče na tem svetu. Odprtost kot temeljna lastnost v jedru našega bivanja nam omogoča, da imamo tudi v najhujših preizkušnjah svoj obstoj za nekaj dobrega. Omogoča nam, da vidimo čudežnost stvari takih, kot so. Iz tega zornega kota vse zlo tega sveta izvira iz tega, da ne prepoznamo osnovnega vzroka svojega bivanja ali ne verjamemo vanj. »Dobrost« svojega obstoja jasno zaznamo v trenutkih, ko začutimo neposrednost in radost nad tem, da smo živi. Kar nam je najbolj dragoceno, kadar smo z ljubljenimi osebami, je izkustvo tega, da bivamo skupaj. Ne gre toliko za to, da smo skupaj, ampak da skupaj smo. Naša kultura nas veliko uči o tem, kaj pomeni imeti ali delati, zelo malo pa nam pove o tem, kako bivati. Tatjana Baligač (povzeto po knjigi Ljubezen in prebujenje, John Welwood) Vprašanje je, s čim poplakniti tableto ... Pred izborom tekočine se prepričajmo, da ne bo vplivala na delovanje zdravila Za zdravljenje oziroma preprečevanje bolezni uporabljamo zdravila, ki so največkrat v obliki tablet ali kapsul. Večinoma jih je treba zaužiti cele s kozarcem tekočine. Ob tem se nemalokrat pojavi vprašanje, katero tekočino uporabiti. Je to lahko voda, sok, čaj, gazirana pijača, mleko ali nemara celo alkoholna pijača? Ker se zdravila med seboj razlikujejo, tudi glede tekočine težko damo enovit odgovor. Obstajajo zdravila, ki jih ne smemo zaužiti z določenimi sokovi, spet drugih ne smemo zaužiti z mlekom, ob tem moramo celo upoštevati določen razmik. Če smo v dvomu, se držimo splošnega pravila, da je voda tista tekočina, ki najmanj vpliva na učinkovanje zdravila v telesu in je zato najbolj priporočljiva. Preden namesto vode izberemo katero drugo tekočino, se moramo prepričati, da ta ne bo vplivala na delovanje zdravila. Primer je uporaba mleka ali sadnih sokov z nekaterimi minerali (kalcij, magnezij, železo), ki z določenimi antibiotiki (kinoloni in tetraciklini) tvorijo netopne komplekse in s tem zmanjšajo absorpcijo učinkovine, kar zmanjša njeno učinkovitost. Sok grenivke običajno odsvetujemo, če se zdravimo z zdravili, saj se vpleta v procese encimskega sistema, ki presnavlja veliko zdravil. Posledice se klinično izrazijo kot: povečana sedacija nekaterih benzodiazepinskih pomirjeval/ uspaval, povečana verjetnost nastanka miopatij in rabdomialize (zaznamo z mišično šibkostjo, občutljivostjo na dotik ali bolečino) zaradi statinov (zdravila za uravnavanje ravni maščob v krvi), hipotenzija (povečan padec krvnega tlaka) ob zaviralcih kalcijevih kanalčkov dihidropiridinskega tipa (skupina zdravil, ki delujejo na srčno funkcijo in znižujejo krvni tlak) idr. Previdnost prav tako velja ob soku brusnic, ki se pogosto priporoča ob okužbah sečil. Odsvetujemo ga bolnikom, ki se zdravijo z varfarinom (zdravilo za preprečevanje krvnih strdkov), saj obstaja kar nekaj poročil o zveča- nem učinku zdravila in pojavu krvavitev ob sočasni rabi. Kava in pravi čaj prav tako pogosto nista primerni pijači, s katerima bi zaužili zdravilo. Kofein lahko, podobno kot nekatera zdravila, ki razširjajo bronhije (teofilin), stimulira centralni živčni sistem. Tudi razni čaji navadno ne pridejo v poštev, saj lahko pričakujemo medsebojno delovanje spojin iz zelišč, recimo šentjanževke, z zdravili. Uživanju alkohola se je ob zdravljenju z zdravili najbolje odpovedati, saj lahko zaradi svoje presnove prek jeter vpliva na njihovo presnovo. Prav tako se lahko povečajo zaviralni učinki na centralni živčni sistem, zato uživanje alkoholnih pijač ob uporabi takih zdravil (narkotični analgetiki, antidepresivi, uspavala ...) odsvetujemo. Če ne gre drugače, ob uporabi zdravil omejimo uživanje alkohola na minimum, v nekaterih primerih pa je uživanje alkohola zaradi disulfiramske ali njej podobne reakcije prepovedano. Tako bolnikom med zdravljenjem z metronidazolom (protimikrobno zdravilo) in še vsaj tri dni po njem odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač. Lahko se pojavijo zaspanost, omotičnost, zmedenost, prividi, krči, prehodne motnje vida, ki vplivajo na psihofizično sposobnost bolnika. Podobno odsvetujemo uživanje alkohola med zdravljenjem s kombinacijo učin- kovin trimetoprima in sulfametoksazola (protimikrobno zdravilo, ki se pogosto uporablja za zdravljenje infekcij urinalnega trakta), ker lahko pride do reakcije z rdečico, potenjem, palpitacijami (neprijetni občutki ob močnem ali hitrem utripanju srca) in zaspanostjo. Sočasna uporaba antihistaminikov (protialergijskih zdravil) lahko povzroči zaspanost in podaljša reakcijski čas. Alkoholu se izogibamo ob uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil in kortikosteroidov (zdravil hormonskega tipa za blaženje vnetja in zaviranje imunskega sistema), da zmanjšamo draženje želodčne sluznice. Opisanih je le nekaj najpogostejših in najbolj znanih primerov. Lekarniški farmacevti vam zato priporočamo splošno pravilo, da poplaknite zdravilo z dovolj vode, odrasla oseba vsaj 2 do 2,5 dl. Zadostna količina vode, s katero vzamemo zdravilo, je še posebno pomembna pri jemanju nekaterih antibiotikov ali bisfosfonatov (zdravila za zdravljenje osteoporoze), saj se tako izognemo možnemu nastanku razjed požiralnika. Pri drugih zdravilih, denimo kombinaciji učinkovin trimetoprima in sulfametoksazola, z zaužitjem dovolj tekočine preprečimo nastanek kristalurije (kristalčkov v seču) in ledvičnih kamnov. Bojan Madjar, mag. farm. z našega štedilnika Ocvrti jagnječji medaljon v omaki 600 g jagnječjega stegna, 30 g moke, 2 jajci, 100 g šunke, 120 g drobtin, sol, poper, olje za cvrtje za omako: 60 g masla, 160 g čebule, 30 g peteršilja, sol, poper, timijan, lovorjev list, 40 cl perutninske juhe, 80 g svežih šampinjonov, 50 g sveže rdeče paprike, 60 g svežega zelja, 60 g šunke Jagnječje stegno v hladni vodi splaknemo, s krpo osušimo in na deski narežemo medaljone po 50 g. Te rahlo potolčemo, solimo in popramo. Nato jih povaljamo v moki in v razžvrkljanem jajcu, ki smo mu primešali zmleto šunko, in nazadnje v drobtinah. Tako pripravljene medaljone ocvremo v ne prevročem olju do zlatorumene barve. Ocvrte polagamo na papirnato brisačo, da popivna odvečno maščobo. Nato z omako postrežemo. Priprava omake: Maslo v ponvi razpustimo, na njem prepražimo sesekljano čebulo in peteršilj ter zalijemo s perutninsko juho. Začinimo s soljo, poprom, timijanom in lovorjevim listom. Dodamo polovico narezanih šampinjonov, narezano rdečo papriko, polovico sesekljane šunke in narezano zelje. Vse skupaj dušimo 30 minut, nato omako pretlačimo. Ponovno pristavimo in zakuhamo na drobne kocke narezane šampinjone in preostanek šunke. Ponarejeni krofi 880 g namenske moke, 360 g koruzne moke, 12 rumenjakov, 80 cl kisle smetane, 50 g sladkorja, 40 g kvasa, 10 cl mleka, 3 cl ruma, 1 vaniljev sladkor, ščep soli, naribana limonina lupina, olje za cvrtje Kvas, žličko sladkorja in mleko postavimo na toplo, da vzhaja. Posebej razžvrkljamo rumenjake, kislo smetano in sladkor; med stalnim mešanjem segrevamo, da postane mlačno. Vzhajani kvas, smetansko-jajčno maso in preostale sestavine dodamo namenski in koruzni moki. Zamesimo kvašeno testo, mesimo oz. stepamo toliko časa, da se testo loči od posode. Nato pokrijemo s kuhinjsko krpo in damo na toplo vzhajat. Vzhajano testo damo na pomokano desko in razvaljamo na 2,5 cm debelo. Z modelom izrežemo krofe, zložimo na pomokan prt, pokrijemo in pustimo, da znova vzhaja. Medtem segrejemo olje do primerne temperature. Vzhajan krof v roki obrnemo, da pride zgornja, bolj vzhajana stran prva v olje. Posodo pokrijemo in cvremo. Ko se krofi na spodnji strani ocvrejo, jih obrnemo in nepokrite cvremo do konca. Krofe zložimo na papirnat prtiček, da popivna odvečno maščobo. Po želji krofe nadevamo z marmelado. Pred serviranjem jih potresemo s sladkorjem v prahu. Dober tek! Branko Časar www.vestnik.si | e: [email protected] preprosto (ne)običajno 19. januarja 2012 | Vestnik | Z meditacijo človek spoznava resnico svojega bivanja Tukaj in zdaj V ljubezni se ne da manipulirati Vsega je kriva gibanica Milan Vincetič N e boste verjeli: prvi stavek v prvem slovenskem trdoerotičnem filmu Zajtrk petelinov (2011) pod taktirko neutrudnega Maxa Modica se glasi: »Časi so težki, posel gre slabo …« Zato je moral odpuščeni delavec Feri na vrat na nos in seveda s priporočilom direktorja s trebuhom za kruhom v službo v najboljši hotel v Mursko Soboto, kjer se je sprva zaposlil kot receptor. Za srečno popotnico mu je dal s sabo prekmursko gibanico, ki ga je zvesto spremljala na vseh porno-erotičnih odisejadah. Kajti: receptor Feri, ki ga je sprejela v službo nekdanja receptorka, potem ko mu je bila potežkala njegovo »orodje«, se kmalu prelevi v neutrudno seksmašino, ki zadovolji vse po vrsti. Še najbolj pa Bronyo, s katero strastno »uživata« v senci in na pobočjih slamnate bale, ki je bila zaščitni znak na plakatu uspešnega Naberšnikovega filma Petelinji zajtrk (2008), posnetega po istoimenskem Lainščkovem romanu (1999, več izdaj in prevodov). Z Alojzom Ruhiteljem – ezoterikom, vaditeljem joge in duhovnim učiteljem o meditaciji, univerzalnih vrednotah, majevskih prerokbah za leto 2012, medijskem manipuliranju, prebujenju ter o tem, kako ostati v ravnovesju Alojz Ruhitelj je »Prekmurec« že od leta 1992, ko je prišel, da bi širil znanje o jogi, ki je pri nas takrat še ni bilo. Od takrat razvija načine zdravljenja, s katerimi pomaga ljudem: masaže, akupresuro, bioenergijo, avtogeni trening, nevrolingvistično programiranje, zdravljenje duševnih težav s pomočjo afirmacij, dela pa tudi kot športni motivator. Predvsem pa je človek z veliko začetnico, ezoterik in mistik, ki poudarja pomen univerzalnih vrednot, kot so ljubezen, sočutje, notranji mir in skrb za druge. O meditaciji obstaja mnogo znanstvenih raziskav, ki dokazujejo učinkovitost te na videz preproste tehnike na naše telesno zdravje, čustva in misli. Toda zakaj je tako zelo pomembna za sodobnega človeka? »Sodobni človek išče notranjo umiritev, kar meditacija na neki ravni tudi daje, predvsem pa nam podari stik s svojim notranjim otrokom in nas seznani z resnico o nas čutil spet zaposli, premakne v zunanji svet,« pravi Alojz. Ne morem si kaj, da ga ne bi povprašala o nepredvidljivem letu 2012, ki bi bilo čisto navadno leto, če ne bi starodavni Maji v svojem koledarju zapisali, da nas čaka konec sveta, kot ga poznamo. Nekateri ezoteriki napovedujejo, da nas čaka popolni konec sveta v fizičnem smislu, drugi nas prepričujejo o spremenjenih stanjih zavesti, v katera bomo vsi čudežno vstopili proti koncu leta in se znašli v sožitju, miru in ljubezni. Poznam pa vse več takih, ki so po dolgoletnih pripravah na to usodno leto opustili vero v nenadno spreobrnjenje vsega človeštva in začeli živeti običajno naprej. Zdi se, da so jo najbolje odnesli tisti, ki za majevski koledar še nikoli niso slišali. Alojz o letu 2012 pove: »Spremembe so naša stalnica, edino, kar je stalno, je, da ni nič gotovo. Nekateri napovedujejo apokalipso zapeljuje … Tudi meni velikokrat nagaja, zato sem postala precej optimistična, ko sem prvič slišala za Eckharta Tolleja, ki je razblinil svoj ego in sedaj deluje brez njega. A sem se po tehtnem razmisleku odločila, da bom obdržala vsaj del svojega ega, saj nikoli ne veš, kdaj ti bo koristil, Alojza pa vprašala, kako lahko »obrusimo« svoj ego: »Če bi več meditirali, bi ego imel manjšo vlogo, vendar bi bil še vedno. Ne strinjam se, da je ego treba uničiti, ker se sam razblini takrat, ko smo v stiku s svojim bistvom. Ego je močno povezan z umom. Ko smo v umu, je močan, ko pa smo v srcu, nima moči, zato tako trepeta pred ljubeznijo, nas svari pred nevarnostmi, vedno hoče imeti vnaprejšnje zagotovilo, kaj se bo zgodilo. Srce pa ne potrebuje nobenega zagotovila, saj zaupa in gleda sveže. Zato se tako lepo počutimo, ko smo zaljubljeni. To je ravnovesje – biti prizemljen in hkrati vsakodnevno zaljubljen v življe- Kar me malce bega, tudi režiser omenjenega prvega slovenskega porniča, posnetega tudi na šalovski kmetiji Maučec, v soboškem hotelu Diana ter na drugih (ob)murskih lokacijah, prisega, da je »slovenski visokoproračunski trdoerotični film Zajtrk petelinov 'porno posvetilo' filmski uspešnici Marka Naberšnika Petelinji zajtrk in kot tak prvi primer trdoerotičnega remaka«. Seveda se ne bojim, da bo Modičev pornič zasenčil Naberniškovo uspešnico, čeprav je v angleščini ter z mednarodno igralsko zasedbo (Carla Cox, James Brossman, Leonelle Knox, Denis Reed in Kittty Jane) – v Zajtrku petelinov se je namreč prvič na filmu pojavila kot naturščik tudi Karmen Čarna –, strah pa me je, da smo že skoraj pozabili na znameniti prvi jugoslovanski pornič Oaza (1985), ki ga je režiral Zvonimir Maycug; ob tem naj spomnim, da je v tem filmu debitirala (prekmurska) pornozvezda Dragica Raščan iz Fokovcev. manjka slika Seveda se obeh »prvencev« ne da primerjati: če je bil prvi yu-porno še na ravni domačega videa, moram za Zajtrk petelinov reči, da gre za korekten izdelek, ki pa v ničemer ne preseže uigranih vzorcev. Vsi porno-erotični prizori so že od daleč znani ter pričakovani kot v vseh izdelkih omenjene filmske industrije, zato vzbuja presenečenje in radovednost zgolj zaradi prekmurskih krajinskih eksterierjev/interierjev ter domačinke, ki se je »izkazala« kot povprečna, mestoma kar nerodna starleta. Fotografija osebni arhiv A pustimo zdaj to: s tema dvema »grešnima dejanjema«, posnetima na filmski trak, smo dokazali, da smo, morda tudi po zaslugi Karla Grossmana, v nečem prvi na zemljepisni kuri: v pogumu, da damo na svetlo, kar si zasluži (čemu le?) spoved in pokoro. Omenjena filma, ki seveda ne bosta nikoli vstopila v antologijo svetovne porno/erotične kinematografije, samo dokazujeta, da smo že zdavnaj prestopili kleklovsko/slomškovske parametre, ki smo si jih začrtali z ljudskim kosmatim slovstvom (D. Rešek, Strijc so strino, 1990) ali s Kranjčevimi Strici (1974), v katerih pisatelj odkrito spregovori tudi o »šlatanju cicekov«. In ne boste verjeli: vsega je pravzaprav kriva nedolžna prekmurska gibanica, ki se pojavlja v vseh bunga-bunga prizorih Zajtrka petelinov, gibanica, ki vzbuja poželenje prav zaradi grešno (ponarejenih) sladostrastnih nadevov. Alojz Ruhitelj: »Preveč se pustimo medijskemu »bombardiranju«, ki nam dopoveduje, kaj nam manjka, kako smo slabi, kaj moramo kupiti, da bomo srečni, zadovoljni … Ljudem pomagam priti do tistega, česar človek nikoli ne bo mogel izgubiti: to je samega sebe.« v letu 2012, vendar tudi če bo, je vsak izmed nas lahko pripravljen nanjo, tako da pozna sebe in svojo bit. Mi je pa nekoč nekdo rekel: saj nimaš kam pasti, še vedno boš ostal v vesolju. Četudi se Zemlja raztrešči, bomo ostali v vesolju, saj smo del njega. Vsak izmed nas je gradnik vesolja in kar koli se z vesoljem zgodi, je vsak vedno del te celote. Če bi se tega zavedali, bi nas bilo veliko manj strah in se ne bi pustili ustrahovati takim stvarem. Najbolje je, da ohranjamo ravnovesje.« Ko že ravno govori o ravnovesju, me zanima, koliko je možno, da najdemo svojo notranjo stabilnost, trdnost, mir, na katere se lahko zanesemo v dobrem in slabem, da nas ne premetava kot ladje na razburkanem morju. »Takšno ravnovesje je možno takrat, ko smo povezani z vesoljem in naravo, s svojim telesom, čutili, čuti, umom in s svojim srcem. Pomagajo nam osrediščenost, pravilna naravnanost, občutenje in zavedanje, kdo smo. Smo božji otroci in če je tako, česa se imamo bati? Treba je preobraziti našo zavest k pravim vrednotam, ki so enotne skozi vso zgodovino človeštva. Nikomur ni všeč, da mu storim nekaj, česar sebi nočem.« Vendar nam tukaj včasih ponagaja ego, ki nas prepričuje o vsem možnem, kritizira, nas straši, pogojuje, kaznuje, nje.« Je tudi sam zaljubljen v življenje? »Definitivno.« Seveda, kaj sploh sprašujem, saj med celotnim pogovorom čutim njegov entuziazem, iskrenost in ljubezen, ki jih zadnje čase srečam bolj poredko. Pa večkrat pomislim, ali na to vpliva tudi kolektivno nezavedno našega naroda, da smo bolj »zategnjeni«. »Kolektivno nezavedno nas vleče dol, se pa preveč pustimo medijskemu »bombardiranju«, ki nam dopoveduje, kaj nam manjka, kako smo slabi, kaj moramo kupiti, da bomo srečni, zadovoljni … Ljudem pomagam priti do tistega, česar človek nikoli ne bo mogel izgubiti: to je samega sebe. Želim si, da bi se resnično prebudili iz sna in se ne pustili voditi, potem bi ti demoni izgubili moč. Preveč smo podobni ovcam, potrebujemo več ovčarjev. Ovčar pa je tisti, ki ne samo laja, ampak resnično vodi in čuva svojo čredo. Manj spremljajmo medije, ki so cenzurirani in nam kažejo popačeno sliko sveta. Namen tega prikazovanja je držati ljudi v strahu, saj ne moreš biti nasmejan in prestrašen hkrati. Strah in ljubezen sta dva pola. Ali doživljaš ljubezen in svobodo ali pa strah in krč, s čimer postanemo vodljivi. Poglejte zaljubljeno mladino, oni nikoli niso vodljivi. V ljubezni se ne da manipulirati.« Tatjana Baligač namig Kako si polepšati dan v slogu Alojza Ruhitelja Fotografija osebni arhiv samih. Pomeni univerzalno stanje zavesti, s katerim človek prepoznava resnico svojega bivanja in celotnega vesolja. Je edino stanje zavesti, s pomočjo katerega lahko prideš v nebesa.« Danes se pojavlja polno tečajev, knjig in novodobnih gurujev, ki nam obljubljajo večno razsvetljenje … Sama kar malo dvomim o trajni vrednosti na hitro doseženih ciljev, zato se sprašujem, kje naj začnejo meditirati začetniki in pod kakšnim vodstvom: »Vsake zadeve se je treba lotiti praktično, da nas na primeren način pripelje do želenega cilja. Da res pravilno meditiraš, je potrebna daljša izkušnja, ko razlikuješ med stanjem zavesti meditacije in budnostjo. Bolje je, da se vsak loti meditacije vodeno. Nekaterim bolj ustreza dinamični način, npr. šamanski ali afriški ples, drugim sedeči način. Najbolje je, da poskusimo več načinov, kajti le tako najdemo tistega, ki nam omogoči največ, saj smo ljudje različni.« Po intenzivnejši meditaciji včasih ostajamo neprizemljeni, zato me zanima, kako se lahko vrnemo v normalno stanje zavesti. »Včasih lebdimo. Za prizemljitev je najprimernejša koncentracija na fizično telo. Tudi jogijske asane so primerne za to ali pa nekaj, kar je povezano s fizičnim bivanjem in nas s pomočjo 25 »Imejmo se radi: ko imaš rad samega sebe, lahko imaš rad drugega. Ko si spravljen s seboj, si lahko spravljen s svetom. Ko delaš za notranji mir, lahko sanjaš o svetovnem miru. Pazimo na svoje zdravje in se prebudimo, saj zelo močno spimo. To so univerzalna sporočila, ki so vedno bila, a so danes bolj potisnjena na rob, jaz pa mislim, da je to bistveno.« 26 turizem | Vestnik | 19. januarja 2012 turistične prireditve Beltinci – V petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani skupno podoživljanje vtisov s potovanja Z biciklinon od Ljubljane do Madrida. Potovanje bosta predstavila Rok Pisk in Gregor Sraka, organizatorja pa sta Kulturno društvo Marko in Društvo prijateljev mladine Beltinci. Krnci – V soboto, 21. januarja, ob 19. uri bo v vaško-gasilskem domu igranje šnopsa za pokal Občine Moravske Toplice, ki ga pripravlja Krajevna skupnost Krnci. Ljutomer – V soboto, 21. januarja, od 9. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote in napitki. www.vestnik.si | e: [email protected] Kolesarsko povezovanje Slovenije in Madžarske V Čentibi bo kolesarski center 400 kilometrov kolesarskih poti – Projekt, vreden 1,3 milijona evrov, v glavnem financiran z evropskimi sredstvi »Smo štiričlanska družina z dvema otrokoma. Trenutno smo v Pomurju. Radi imamo kulturno dediščino. Imamo štiri ure časa. Predlagajte nam, kako jih lahko najbolj koristno preživimo.« To je le nekaj podatkov, ki bi jih vnesli v aplikacijo spletne strani, ta pa bi izpisala možnosti, ki bi najbolj ustrezale našim željam in zahtevam. Ta spletna stran sicer še ne obstaja, na- staja pa v okviru kolesarskega projekta Pannon pleasure, ki se sofinancira iz operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost in je v razvojnih dokumentih opredeljena kot ena izmed osrednjih razvojnih priložnosti Pomurja. Prav kolesarski turizem, ki postaja hitro razvijajoča se ekonomska veja v Evropi, pa bi bil lahko za Pomurje, Zalsko in Železno županijo s 400 kilometri kolesarskih poti priložnost za povezovanje in razvoj. Skupna vrednost projekta je milijon 300 tisoč evrov. Evropska unija bo prispevala milijon in 76 tisoč evrov, nacionalno sofinanciranje znaša 160 tisoč evrov, projektni partnerji pa bodo prispevali še 65 tisoč evrov. Vodilni par- Martjanci – V dvorani vaškega doma potekajo vsak ponedeljek med 18. in 20. uro rokodelske ustvarjalne delavnice. Na delavnice so vabljeni vsi, ki radi ustvarjajo in se preizkušajo v novih rokodelskih tehnikah, kot so vezenje, kvačkanje, izdelava nakita in izdelkov iz gline, papirja in drugih materialov. Organizator je Turistično društvo Martin Martjanci. Ljutomer – V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled fotografska razstava, ki sta jo pripravila Prleški študentski klub Ljutomer in Splošna knjižnica Ljutomer. Ogled je možen od torka do petka med 10. in 12. uro. Veržej – V Ekomuzeju Centra DUO je do 30. januarja na ogled potujoča mednarodna razstava Rokodelska akademija I (2009–2012) s predstavitvijo novih rokodelskih izdelkov in rokodelskih poklicev na območju Pomurja. Razstavo so pripravili Zavod Marianum Veržej, Pomelaj, Društvo za ljudsko umetnost v Županiji Zala in JZ Krajinski park Goričko. Ogled je možen vsak dan med 8. in 12. ter 15. in 17. uro. Gornja Radgona – V galeriji kulturnega doma je do 31. januarja na ogled razstava Hermana Čaterja: Fotografije. Fotografija Nataša Juhnov Maribor - V razstavišču Pokrajinskega arhiva Maribor je na ogled razstava z naslovom Varašanci – prekmurski meščani, Trg Turnišče v arhivskih virih. Razstava bo na ogled do 31. januarja. Kolesarski turizem postaja v Evropi pomembna ekonomska veja, svoje danosti pa lahko skupaj z Zalsko in Železno županijo izkoristi tudi Pomurje. tner v projektu je RRA Mura, ob Občini Lendava pa so še trije partnerji na madžarski strani, Skanzen - javno društvo za ohranjanje običajev, vrednot in turizma iz Lispeszentadorjana, Lokalna samouprava Kerkaszentkiraly ter Fundacija Železne županije in mesta Sombotel za razvoj podjetništva v regiji. Kot je povedal Romeo Varga iz RRA Mura, so ta projekt razvili pred dvema letoma, z njim pa želijo vzpostaviti geoinformacijski sistem in spletno podporo, ki bo ponujala potrebne informacije, povezane s kolesarjenjem, mrežo okoli 400 kilometrov kolesarskih poti, ki bi se jih dalo prenesti tudi v navigacijske naprave, urejeno bazo turističnih storitev in znamenitosti na čezmejnem območju. Vzpostavili bodo tudi dva kolesarska centra, prvega na slovenski v Čentibi, drugega pa na madžarski strani, kjer bodo poleg vseh informacij ponujali tudi prenočevanje, izposojo koles in servis. Partnerji se zavedajo, da sta njihova privlačna pokrajina in ponudba premalo znani, zato bi skupaj nastopili v marketingu in promociji kolesarskih poti Pomurja, Zalske in Železne županije. V ta namen bodo posneli 12 predstavitvenih in tematskih filmov s tega območja. Projekt se navezuje na in nadgrajuje druge turistične projekte, kot sta Mura-Drava.Bike in Hiking & Biking, ki celovito zaokrožuje pokritost Pomurja s turističnim kolesarskim omrežjem z navezavo na vse sosednje države. Po eni strani gre za povezavo s kolesarskimi potmi, po drugi strani pa dopolnjuje zdajšnjo turistično ponudbo. A. Nana Rituper Rodež Mednarodni projekt Sodelovanje mest – City cooperation Tradicionalna romska hiša na Pušči Doživetje 24 mest v Avstriji, Sloveniji in na Madžarskem V naselju Pušča si obiskovalci lahko ogledajo tradicionalno romsko hišo, v kakršnih so v tem romskem naselju živeli nekoč. Lani so jo postavili Romi s Pušče in drugi sodelujoči pri projektu Vas sožitja ob stoti obletnici naselitve romskih družin na tem območju. Hiša je zgrajena iz lesa, blata, šibja, slame in drugih naravnih materialov, ki so jih Romi našli v okolici in si iz njih naredili svoja domovanja. V Pušči načrtujejo gradnjo še nekaj takih hiš, ki bi jih ob različnih kulturnih prireditvah vključili v turistično ponudbo kraja. J. Ž. Od maja 2008 do letošnjega oktobra poteka v okviru programa Evropsko teritorialno sodelovanje mednarodni projekt City cooperation – Sodelovanje mest, v katerem sodelujejo partnerji iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Slovenski partnerji so Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Razvojni center Murska Sobota, Prleška razvojna agencija in Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer. Vodilni partner pri projektu, vrednem 1,8 milijona evrov, ki ga sofinancira Evropska unija, je Regionalmanagement Oststeiermark. Namen projekta je vzpostaviti tesnejše sodelovanje med obmejnimi regijami vzhodne avstrijske Štajerske, vzhodne Slovenije in jugozahodne Madžarske. Med cilji je ob trajnostnem sodelovanju še izdelava skupne strategije gospodarskih, kulturnih, družbenih, ekoloških in socialnih povezav sodelujočih območij. Med aktivnostmi pa je tudi promocija vključenih mest, ki jih je iz vsake regije osem, torej skupaj 24. V Sloveniji so to mesta oziroma večji kraji Murska Sobota, Ljutomer, Lendava, Lenart, Ptuj, Radenci, Ormož in Beltinci. Iz sosednjih držav pa so tudi sosednja mesta Lenti, Letenye, Bad Radkersburg, Feldbach in druga. Lani so med drugim izdali promocijsko gradivo z naslovom Doživetje Fotografija Jože Žerdin Vključeni Murska Sobota, Beltinci, Radenci, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona V turističnoinformacijskih centrih treh držav je na voljo tudi promocijsko gradivo, v katerem je predstavljenih 24 mest. DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE mest, ki vključuje predstavitev vseh 24 sodelujočih mest s poudarkom na doživetjih 3000 let stare kulturne zgodovine, regije vročih vrelcev in kulinaričnih užitkov treh dežel. Ob promocijskem gradivu je bil v turističnoinformacijskih centrih po Pomurju in drugod na voljo še letni program prireditev v vseh 24 mestih. Izdali pa so še knjižico ugodnosti, v kateri so bili kuponi s popusti ali za brezplačne oglede. Tako so si med drugim lahko obiskovalci s kuponom ogledali muzejsko zbirko v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota in Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Kuponi so omogočali še brezplačen vstop ali popuste v kopališčih v Lendavi, Radencih, Friedbergu in drugod. J. G. Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma. Na območju Pomurja se srečujemo v •Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in • Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946). razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] 19. januarja 2012 | Vestnik | Horoskop napisala Jolanda 27 Želite izvedeti več in spremeniti življenje ter najti pravo rešitev? Za osebni obisk pokličite 031 457 557 ali 090 44 66 | (1,29 eur/min.) OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Imeli boste zelo veliko energije, poskusite jo porazdeliti enakomerno na vsa področja. Z dolgoročnim načrtovanjem si lahko postavite zelo dobre cilje, ki jih lahko tudi dosežete. Lahko bi rekli, da vas sedaj ne more ustaviti nihče in prav je tako. V vaši glavi se že pletejo načrti za naprej, kar je prav, ampak za te načrte boste potrebovali veliko poguma in tudi hitrega delovanja. Če boste mencali, se ne bo zgodilo nič ali pa boste vse skupaj preložili na kakšen drug čas. Naučite se verjeti vase in svoje sposobnosti. BIK 21. 4.–21. 5. ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11. Pred vami je naporen teden, ko ne bo nič teklo, kot ste načrtovali, in to vam ne bo všeč, saj ste navajeni, da gre vse po načrtih. Včasih je dobro, da se malo prepustite in dovolite, da se dogaja brez vašega nadzora. Začnite verjeti, da bo na koncu vse tako, kot mora biti. Nekaj, kar ste dosegli z veliko truda, boste želeli izpustiti iz rok. Ne storite tega, raje vse skupaj še nadgradite in uspeh je zagotovljen. Vzporedno pa lahko začnete nekaj novega, kar vas že dolgo mika. Ne rušite vsega za seboj, raje zgradite mostove, da se boste lahko vračali, ko bo treba. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. Nekdo vas bo prosil za pomoč, a raje bodite previdni in ne posojajte denarja in ne podpisujte listin, ne da bi prebrali med vrsticami. Edino, kar lahko naredite, je, da se s to osebo pogovorite, saj boste tako naredili veliko več. Poskrbite za prijetno vzdušje doma, povabite sorodnike ali jih obiščite sami. RAK 21. 6.–22. 7. V prihodnjih dneh boste imeli dovolj energije, da postorite vse, česar se boste lotili. Pred vami je novo sodelovanje, ki vas bo vodilo k uspehu, zato ga nikar ne spreglejte, ampak zagrabite. Za nasprotni spol boste zelo privlačni, lahko pričakujete povabilo. STRELEC 24. 11.–22. 12. Pred vami so dnevi, ko boste razpeti med odločitvami, kako naprej. Malo boste zmedeni, saj ne boste vedeli, kako se odločiti, da bo za vse udeležene prav. Nikar ne poslušajte drugih, ki vam želijo vzbuditi dvome in strahove. Odločitve sprejmite po svojem občutku, ki vas pravilno vodi. KOZOROG 23. 12.–20. 1. Verjetno boste polni dvomov, ali ste ravnali prav ali narobe, ampak niste še na cilju, še en korak vam manjka. Če ga ne zmorete, potem je čas, da se posvetujete s tretjo osebo, ki vas pozna dovolj, da vam bo pravilno svetovala. Konec tedna si vzemite čas za svoje družinske člane. LEV 23. 7.–23. 8. 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 27. januarja 2012. Rešitev: 1. nagrada kuharska knjiga: Vera Bencek, Šafarsko 31 b, 9246 Razkrižje. 2.–8. nagrada majica: Marija Tomec, Mladinska ul. 22, 9231 Beltinci; Ludvik Županec, Globoka 43 a, 9240 Ljutomer; Robert Mertük, Ižakovci 29, 9231 Beltinci; Cecilija Ošlaj, Gomilica 69, 9224 Turnišče; Marija Režonja, Nedelica 128, 9224 Turnišče; Stanka Rizman, Rankovci 5, 9251 Tišina; Lea Zver, Kamovci 40, 9223 Dobrovnik DEVICA 24. 8.–23. 9. RIBI 20. 2.–20. 3. Zamisel ali načrt, ki ga imate, še ni pripravljen za uresničitev, zato stopajte naprej počasi in previdno. Če imate v mislih kakšno daljšo pot, jo raje preložite ali pa bodite skrajno previdni. Malo več časa si vzemite za družino in osebo, ki vam je pri srcu. Odnos, v katerega ste se spustili, pa naj bo to delovni ali ljubezenski, vas bo vznemirjal, ne da bi vedeli razlog za to. Nihali boste med odločitvama, ali naj vse skupaj končate ali nadaljujete. Poskusite ostati zbrani in mirni ter pustite, da čas pokaže, kaj je prav. Načrte, ki jih imate za ta teden, boste z lahkoto dosegli, saj ste v preteklosti vse naredili tako, kot je bilo treba. Če pa razmišljate o konkurenci, morate vedeti, da je konkurenca zdrava, da ne zaspimo na lovorikah in da moramo naprej. In nikar ne dvomite o partnerju. deset razlik Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 2 5 4 6 Ime in priimek, naslov: VODNAR 21. 1.–19. 2. 9 8 5 6 8 2 9 9 8 9 5 5 6 3 8 7 2 6 2 8 1 5 4 6 Ilustraciji Mladen Mrčela Nagrade za izžrebane reševalce Rešitve iz 1. številke: PREKMURSKA GIBANICA, OREHOVA POTICA Precej boste obremenjeni s preteklimi dogodki, kot da bi jih še enkrat podoživeli. Vsemu namenjate preveč pozornosti, zato ne vidite pravega razloga, zakaj se vam določeni dogodki ponavljajo. Če se boste malo odmaknili in pogledali še z drugega zornega kota, vam bo vse v trenutku jasno. 28 | Vestnik | 19. januarja 2012 www.vestnik.si | e: [email protected] prispevki za nakup opreme v murskosoboški bolnišnici Družina Kuhar iz Puconec, namesto cvetja za pokojno mamo Zdenke Söke iz Murske Sobote 20; Ludvik Gornjec, Ivana Regenta 35, Murska Sobota, prostovoljni prispevek za mamograf 500; Družina Baranja iz Nemčavec, namesto cvetja za pokojno Vero Senik iz Rakičana 40; Ana Jerebic iz Murske Sobote, namesto cvetja za pokojno Marjeto Virag iz Gančan 30; Družina Vogrinčič Cankova, namesto cvetja za pokojnega Pavla Petroviča iz Murske Sobote 30; Marica Varga z družino iz Čentibe, namesto cvetja za pokojnega Evgena Kolarja iz Lendave 50; sosedje namesto cvetja za pokojno Marijo Filipčič iz Murske Sobote 70; sosedje Malačič, Novak, Ratko, Poredoš, Gaal in Celec, namesto cvetja za pokojno Ano Bunderla iz Murske Sobote 60; Marija Mencigar iz Večeslavec, namesto cvetja za pokojnega moža Franca Mencigarja iz Večeslavec 200; Družina Kristine Kežmah iz Rakičana, namesto cvetja za pokojno Vero Senik iz Rakičana 20; Družina Červek iz Rakičana, namesto cvetja za pokojno Vero Senik 20; Družina Flisar - Kerec iz Borejec, namesto cvetja za pokojnega Kolomana Titana iz Kroga za mamograf 30; Družina Gabrijele Huič iz Borejec, namesto cvetja za pokojnega Kolomana Titana - za mamograf 20; sodelavci brata Janeza, Ekonomska enota Tešanovci, namesto cvetja za pokojnega Štefana Sedonjo 80; sosedje Vogrinčičevi iz Tropovec, namesto cvetja za pokojno Cvetko Gomboši iz Murske Sobote 20; sodelavci uprave Rakičan Splošne bolnišnice M. Sobota, namesto cvetja za pokojno mamo Jožice Viher iz Rogašovec 75; Lovska družina Dolina, namesto cvetja za pokojnega Antona Baca iz Veščice 50. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 0110 0603 0278 282 »Za nakup medicinske opreme«. Splošna bolnišnica Murska Sobota [email protected] tel.: 02 538 17 20 motorna vozila ODKUP RABLJENIH VOZIL in odvoz. Šnajc, Tešanovci 94, tel.: 041 532 054. m-4 kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR IMT ali ZETOR ter kmetijske priključke. Tel.: 041 243 330. m-2 CISTERNO CREINA, 3200 l, malo rabljeno, prodam. Tel.: 041 684 896. m-8 KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT Ferguson, Ursus, Univerzal, Štore ali podobnega. Tel.: 041 235 349. m-5 LUŠČILNIK ZA KORUZO na traktorski pogon prodam. Tel.: 541 23 55. m-10 TRAKTOR ZETOR 69-11, letnik 1995, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 041 673 032. m-23 SEJALNICO ZA ŽITO, 2,5 m, kupim. Tel.: 041 673 032. m-24 KUPIM traktor, lahko starejši ali v slabšem stanju. Tel.: 041 678 130. m-25 KUPIJO TRAKTOR ZETOR, URSUS, IMT ali podobnega. Tel.: 041 592 489. m-26 KUPIJO TRAKTOR, CISTERNO, BALIRKO, TROSILNIK, TRAČNE GRABLJE in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Plačilo takoj. Tel.: 031 416 412. m-29 TRAKTORSKE PRIKLJUČKE prodam ali zamenjam za pujske. Tel.: 031 564 640. m-17 KOMPRESOR IN KOMPRESOR Z Oh, kako ta čas beži, že sedem let je, odkar te več pri meni ni. Ostale so le skrite bolečine in solze večnega spomina. Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, odprta že so groba vrata, za tabo nam srce ihti. V SPOMIN ZAHVALA 24. januarja bo minilo sedem let žalosti od takrat, ko si me zapustil dragi mož V 86. letu je za večno zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, svakinja, teta, soseda in prijateljica Frančiška Balažek iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali za sv. maše, sveče, v dobrodelne namene, g. kaplanu Luki Rajfu za pogrebni obred, pevcem za čutno odpete pesmi in osebju Doma Janka Škrabana za skrbno nego. Jože Štiblar s Petanjec 84 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prinašate cvetje in svečke v njegov spomin. Žalujoča žena Jožefa Hvala duhovnemu pomočniku Francu Kodili za številne obiske in molitve ter sestri frančiškanki Damjani za duhovno oskrbo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki v srcu nas močno boli. Lepa hvala prijateljici Liziki Baligač za vso pomoč in vsem za izraženo sožalje. V SPOMIN Žalujoči: otroci Micka, Stanko in Tinek z družinami, posebej vnuki in pravnuki, ki jo bodo zelo pogrešali Danes mineva leto žalosti in bolečine od takrat, ko je tiho in mirno zaspal naš dragi mož, oče in dedek Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Štefan Batjan iz Ulice Zofke Kvedrove 10 v Murski Soboti Vsa toplina, dobrota in ljubezen vaša ostajajo z nami za vedno. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v spomin. Njegovi najdražji V SPOMIN 17. januarja je minilo osem bolečih in žalostnih let od takrat, ko smo za vedno izgubili našega ljubega Hiša prazna tam ob cesti stoji, odkar tebe dragi v njej več ni. Janeza Lainščka V SPOMIN iz Budinec 56 20. januarja bo minilo leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, očim in opi in 6. marca bo minilo 50 let, 29. avgusta bo minilo 47 let od takrat, ko sta odšla po zasluženo plačilo k Bogu krstna botra, soseda in sorodnika Jurij in Marija Bedič iz Budinec Vsem, ki našim dragim namenijo lepo misel, postojijo ob grobu, položijo cvet ali prižgejo svečko v spomin - prisrčna hvala! Ernest Smodiš iz Stanjevec 6 Vedno te bomo nosili v svojih srcih, ker tvojega odhoda ni mogoče preboleti. Vsi tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo! Dragi naši, močno vas pogrešamo AGREGATOM, obračalne pluge Lemke in Rabeverk, predsetvenik Rau 2,9 m in 3,3 m, trosilnik umetnega gnojila Amazon, rotobrano s sejalnico 2,5 m in 3 m, prodam. Tel.: 031 550 988. m-13 ROTACIJSKI MULČER KMG 120, primeren za manjši traktor, prodam. Tel.: 031 741 289. m-14 LIČKALNIK KORUZE, malo rabljen, in trosilnik umetnega gnojila znamke Ferti 300, skoraj nov, ugodno prodam. Tel.: 551 12 69. m-15 STROJ ZA TREBLJENJE BUČ v dobrem stanju prodajo. Tel.: 0541 464 565. m-19 posesti FRIZERSKI SALON v M. Soboti, Cankarjeva ul. 30, opremljen, oddam za 200 evrov/mesec. Tel.: 031 552 235. m-20 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v Dokležovju, 29 arov, in vinograd z gradbeno parcelo v Suhem Vrhu - 13 arov prodam ali dam v najem. Tel.: 040 662 395. m-12 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, damo v najem. Tel.: 532 10 92 ali 064 112 830. m-16 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 52 m2, z urejenim parkiriščem v središču Murske Sobote, prodam. Tel.: 041 671 091. m-18 GOSTILNO v M. Soboti, opremljeno za obratovanje, prodam ali dam v najem. Tel.: 041 643 170. OPREMLJENO STANOVANJE v Bakovcih damo v najem. Tel.: 041 334 581. m-21 Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji DVE NOVI STANOVANJI in pisarno, v središču M. Sobote, oddam v najem. Tel.: 041 664 183. m-28 KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE (ne gozda) okrog 100 arov ali več. Cena do 20 €/ar. Tel.: 031 546 227. m-1 razno SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem in tri radiatorje ugodno prodam. Tel.: 572 10 53. m-7 Z vami pri reševanju problema prevoza! Rešilna , nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič OPEKO MODUL, v Vaneči, ugodno prodam. Tel.: 558 85 58. m-9 OBOGATENE KLETKE IN GNEZDA za nesnice, prepelice in kunce prodam. Tel.: 041 642 184. m-11 FILTER ZA VINO 40 x 40, s 15 ploščami, zelo ugodno prodam. Tel.: 041 773 370. m-27 RASTLINJAKI PRODAJA IN MONTAŽA tel. št. 031 360 330 PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1 a, S. Konjice. m-3 Rastlinjaki, prodaja in montaža, Kocljeva ul. 16, M. Sobota storitve BOLJŠA STRAN SPLETA AVTOELEKTRIKA: popravilo zaganjalnikov, alternatorjev in elektronapeljav na traktorjih in delovnih strojih. Marjan Horvat, s. p., Veščica 23 a, M. Sobota, tel.: 041 505 707. m-6 POSOJILO na osnovi vašega vozila. Odplačilo prek položnic. Vozilo vam ostane v uporabi. Posredujemo za več posojilodajalcev. Tel. št.: 02 2283020 AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, Maribor Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi vozili z nalogom za prevoz. Pridemo po vas domov. Pomagamo vam urediti dokumentacijo za pregled, sprejem ali terapijo. SANTRA, reševalni prevozi, d. o. o. PE Murska Sobota G r a j s k a u l i c a 11 9000 Murska Sobota tel.: 02 530 10 03 GSM: 031 646 797 Z vami počakamo do konca pregleda. Po pregledu vas odpeljemo domov. Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti. Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje, so naše storitve brezplačne. 19. januarja 2012 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] 29 KOMUNALA V SPOMIN Veš, da je tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, v besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši ... V SPOMIN 22. januarja bo minilo leto žalosti od takrat, ko te ni med nama, dragi oče Alojz Haužar iz Gerlinec 40 Mineva pet let od tvojega prezgodnjega slovesa, draga Darinka Kardoš iz Murske Sobote V teh dneh s spomini božamo tišino, v bedenju nemem sanjamo tja čez. Vsi tvoji Vsem, ki ga nosite v svojih spominih in se ustavite ob njegovem grobu, lepa hvala. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga tašča, babica in prababica Irena Sinic roj. Berke, iz Kupšinec 47 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in druge darove. Lepa hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič - Banfi. Posebna zahvala je namenjena osebnemu zdravniku Dejanu Kövešu, negovalki Angeli in sosedi Greti. Vsi njeni najdražji DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. Žalujoča sin in hčerka Zaman Vas iščejo naše oči, zaman Vas kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 ZAHVALA V sredo, 11. januarja 2012, smo se poslovili od naše drage Vere Heric iz Tišinske ulice 15 v Murski Soboti Umrla je v 84. letu starosti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v žalostnih trenutkih. Še posebno hvala osebju infekcijskega oddelka domače bolnišnice. Vsi njeni 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, spomin na te bo večno ostal. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 56. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric Jožef Puhan Kristina Gomboc roj. Šebjanič iz Ženavelj 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, g. duhovniku, pevcem in vsem govornikom ter pogrebnemu podjetju Hozjan. Lepa hvala vsem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje ter darovali vence in sveče. Žalujoči vsi njeni najdražji iz Bogojine 67 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za druge namene. Posebna hvala vsem sorodnikom, sošolcem, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku Zveru in gospodu Veleberiju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Ferenčak. Žalujoči vsi tvoji, ki te bomo močno pogrešali Minile zate so bolečine, v srcu pustil si lepe nam spomine, čeprav si moral veliko trpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Kako radi bi še živeli s teboj, dragi Karel Matuš OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota Tel.: (02) 527 19 00 Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! iz Otovec 48 Ni te več v hiši, ne okrog hiše, ne na tvojih sprehodih. Zaman je bil tvoj boj, zaman tvoje trpljenje, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 74. letu smo se poslovili od našega ljubega moža, očeta in starega očeta toda bolezen je bila močnejša in te nam je v tvojem komaj 58. letu življenja vzela. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste meni in moji družini stali ob strani. Lepa hvala pogrebnemu podjetju Banfi in Francu Bagarju za poslovilne besede. Žalujoče partnerica Irena z družino, mama in sestra Marija Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, darovali cvetje, sveče, za svete maše in gradnjo župnišča. Posebna zahvala je namenjena družinama Ficko in Skerbinšek, ki sta nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala gospodu župniku Vöröšu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Komunala. Hvala tudi članom DU Rogašovci, KO ZB, združenju Sever in ZVVS Rogašovci ter predstavniku policije za odigrano Tišino. Lepa hvala LD Rogašovci za lepo organizirano lovsko slovo, g. Štefanu Nemcu za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem lovcem sosednjih lovskih družin, lovskim pevcem, zastavonošem in rogistom iz Murske Sobote. Žalujoči njegovi najdražji Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Mirana Pevca od Svetega Jurija 11 c OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER ZAHVALA 9. januarja 2012 nas je v 95. letu zapustila draga mama, tašča in babica Irena Temlin iz Sebeborec 45 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala duhovniku Evgenu Balažicu in duhovnici Katji Ajdnik za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči njeni najdražji Cenik osmrtnic 1 kolona x 13 cm 2 koloni x 7 cm 2 koloni x 8 cm 2 koloni x 9 cm 2 koloni x 10 cm 2 koloni x 11 cm 2 koloni x 12 cm 2 koloni x 13 cm 84,50 evra 91,00 evrov 104,00 evrov 117,00 evrov 130,00 evrov 143,00 evrov 156,00 evrov 169,00 evrov Doplačilo za fotografijo 16,75 evra. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu pri blagajni 20 % popusta. 30 sporočila | Vestnik | 19. januarja 2012 Pisma sprejemamo na naslov Vestnik, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, e-pošta: [email protected]. Prostorske možnosti za objavo so omejene na 3.500 znakov. Pisem ne lektoriramo. Zahvala in voščilo otrok in vzgojiteljev vzgojnega doma v Veržeju Pa smo spet zakorakali v Novo leto, tudi v Vzgojnem domu Veržej. Tako hitro čas beži, včasih kar prehitro… , in ko se otroci in vzgojitelji ozremo nazaj, moramo kljub težavam in preprekam, ki nam jih življenje postavlja na pot, reči, da je bilo minulo leto za nas uspe- šno. Prav vsak od otrok oz. mladostnikov, ki bivajo v Domu je bil uspešen vsaj na kakšnem področju. Nekateri na učnem, spet drugi v športu ali kakšnih drugih prostočasnih dejavnostih. Ali pa v tem, kar pri nas najbolj cenimo, česar se želimo tukaj čim bolje naučitidobrih in iskrenih odnosov s soljudmi. Naj bo to v naši veliki domski skupnosti ali širše v okolju, predvsem pa v krogu družine, kamor se bo slejkoprej vsak vrnil. nami, so le-ti uspeli na otroške obraze priklicati širok nasmeh… Obenem se zahvaljujemo tudi vsem ostalim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali obogatiti naše življenje v vzgojnem domu. Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti vsem, ki so v minulem letu na tak ali drugačen način pomagali našim otrokom, ali jih razveselili s konkretnimi donacijami. Po dolgih letih je bilo minulo koledarsko leto v tem pogledu srečno, otroške oči so zažarele kar nekaj krat. Še posebej se zato želimo zahvaliti za donacije: spletni trgovini www.kaleidoshop.de za podarjena športna igrala, Sintalu iz MS za televizor ter trgovini »Iz levga v desni žep« za oblačila in novoletni koncert znane slovenske pop skupine za naše otroke. Kljub krizi, ki jo čutimo že mnogi med Otroci in vzgojitelji Vzgojni dom Veržej Vsem njim, staršem in rejnikom, pa tudi vsem zunanjim strokovnim sodelavcem in ustanovam, želimo v letu 2012 veliko sreče, zdravja in uspehov, predvsem pa prijetnih trenutkov v krogu najdražjih … Zahteva za objavo pojasnila V časniku Vestnik, ki ga izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota d. o. o., je bil v zadnji številki 11. 1. 2012 objavljen prispevek z naslovom Menedžerja oproščena, denar izpuhtel avtorja Andreja Bedeka, ki opisuje sodni epilog www.vestnik.si | e: [email protected] propada podjetja Koncept Optimum. Avtor v posebnem poudarjenem delu prispevka omenja tudi pričanje Cvetke Sreš, direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota. Po mnenju Zavoda RS za zaposlovanje gre za popolnoma izkrivljen in subjektiven zapis avtorja, ki z uporabo besedne zveze »mencanje direktorice Cvetke Sreš« po nepotrebnem in neupravičeno blati pričanje direktorice Zavodove območne službe ter v ničemer ne prispeva k dodatni razlagi dejstev, povezanih s propadom omenjenega podjetja. Menimo tudi, da izjava direktorice Območne službe Murska Sobota v nobenem pogledu ne vpliva na odločitev sodišča, na kar napeljuje avtor prispevka. Pri tem pa avtor v svojem prispevku ni zapisal, da je Zavod RS za zaposlovanje ves postopek subvencioniranja težje zaposljivih oseb, ki ga je leta 2002 kot Program aktivne politike zaposlovanja sprejela Vlada RS, izpeljal zakonito in v skladu s pravili, ki so tedaj veljala za vključitev podjetij iz tekstilne in usnjarske industrije v ta ukrep. Prav tako av- tor ni povzel pomembnega dejstva, da je Zavod takoj, ko smo iz neformalnih virov izvedeli, da omenjeno podjetje ne izplačuje plač zaposlenim delavcem, nemudoma prenehal napotovati nove brezposelne osebe v Koncept Optimum ter tako preprečil morebitne nadaljnje kršitve na področju zaposlovanja v tem podjetju. Za objektivno informiranje bralcev je treba tudi povedati, da so bila v ta ukrep vključena tudi druga podjetja iz tekstilne in usnjarske industrije, ki so se v tistem času znašla v težavah in so bili delavci pred izgubo zaposlitve (npr. Epas, M Club, RLS Moda itd.), pa se je v teh družbah tudi zaradi omenjene aktivnosti ohranilo več kot 300 delovnih mest v Pomurju. Prav zato želimo, da v novi številki časnika Vestnik v celoti objavite pojasnilo Zavoda RS za zaposlovanje na objavljeni članek. Pripravila Tanja Podobnik Zec, Odnosi z javnostmi Nadzorni svet javnega podjetja EKO-PARK, d. o. o., Lendava/ÖKO-PARK Kft. Lendva, Trg ljudske pravice 5, 9220 Lendava, V projektu Jaz ljubim vrtec pogrešajo prijave pomurskih vrtcev razpisuje delovno mesto Na voljo bo 25 tisoč evrov direktorja (m/ž) za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih zakonskih pogojev še naslednje pogoje: - najmanj visoka strokovna izobrazba tehniške, ekonomske ali pravne smeri, - najmanj pet let delovnih izkušenj v vodenju, - zaželeno je znanje obeh uradnih jezikov in enega tujega jezika, - sposobnosti za delo z ljudmi, organiziranja in vodenja. Kandidati morajo prijavi priložiti dokazilo o izobrazbi in delovnih izkušnjah, življenjepis ter vizijo in program dela javnega podjetja za celotno mandatno obdobje. Prijave na razpis morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici na naslov: EKO-PARK, d. o. o., Lendava/ÖKO-PARK Kft. Lendva, Trg ljudske pravice 5, 9220 Lendava, s pripisom »Ne odpiraj – za razpis direktorja«. Rok za oddajo prijave je 8 dni od objave. Ob pomanjkanju sredstev neodzivnost pomurskih vrtcev nerazumljiva Vse, kar bi morala vodstva vrtcev storiti, je, da se prijavijo na razpis, zatrjuje Miša Horvat, ki skrbi za izvedbo dobrodelnega projekta z imenom Jaz ljubim vrtec, ki ga izvajata lastnika dveh blagovnih znamk, ki ju starši v prvih letih otrokovega življenja dobro poznajo, to sta Pampers in dm - drogerie markt. Prav Horvata nas je opozorila, da med prijavljenimi vrtci pogrešajo imena pomurskih vrtcev. Prvo akcijo sta Pampers in dm organizirala lani in prav zaradi pozitivnih odzi- vov staršev, vzgojiteljic in ravnateljev so se odločili, da bodo dobrodelno akcijo nadaljevali tudi letos. Ta je v teh kriznih časih, ko je država omejila sredstva ne le za obnovo in gradnjo vrtcev, ampak tudi za nakup osnovnih igral in didaktičnih igrač, še kako dobrodošla. Pobudnika nameravata v skladu zbrati 25 tisoč evrov, ki jih bosta enakovredno razdelila med pet slovenskih vrtcev. Vsak kupec v prodajalni dm ob nakupu paketa pleničk Pampers v denarni sklad prispeva 0,5 evra. Zbiranje sredstev poteka od 2. novembra do 31. januarja 2012. Vrtci se lahko prijavijo na spletni strani www.pampers.si, za prijavljene vrtce pa lahko glasujejo vsi posamezniki, toda vsak lahko svoj glas odda le enkrat. Spletno glasovanje poteka prek spletne strani www.pampers.si ali www.dm-drogeriemarkt.si. Pobudnika akcije bosta zbrani denar razdelila med pet slovenskih vrtcev iz petih slovenskih regij, ki se morajo prijaviti na razpis. Rezultati bodo znani predvidoma sredi letošnjega marca. B. B. P. napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] 1. Če bi – Balladero 2. Pod oknom – Klarisa Jovanovič 3. Moja rouža – Horizont 4. Čakam te – Dorina & Dejan 5. Stara ulica – Dula feat. Passero PREDLOGA Bumerang – Stekli psi Rozalija – D'Kwaschen Retashy LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Snežna kepa – Donačka 2. Naša pravljica – Ansambel Žargon 3. Zimske radosti – Mladi godci 4. Sanjala sva – Unikat 5. Življenje ve – Vihar PREDLOGA petek, 20. januarja: 11.15 Zamurjenci, edini slovenski radijski satirični kabaret 19.15 Mladi val, Anja, Eva, mladi gostje sobota, 21. januarja: 14.30Oddaja tedna: Legenda iz rova (Bojan Rajk) 20.00Dušanova sobotna ordinacija nedelja, 22. januarja: 10.30 Nedeljska kuhinja: Marija Horvat, Pomurka leta 2011, ravnateljica v Črenšovcih 18.00 Na narodni farmi: ansambel Žargon ponedeljek, 23. januarja: 11.15Oaj, kak san zlüfto: »fuzbal« je vedno bolj vroč! 18.00 MV-dur: BILBI Dom – Ans. Tonija Sotoška Daj mi poljub – Čuki in Modrijani Majico Murskega vala dobi: Neli Serec, Andrejci 16, 9221 Martjanci. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. torek, 24. januarja: 11.15Kratki stik, sogovornike izbira in zaslišuje Petra Kranjec 19.15Eti ta je muzika, sprehod med pomurskimi glasbeniki sreda, 25. januarja: 11.15 Trn v peti: kdaj pride čas, ko ne bo več vaših vprašanj?! 16.15 Popoldanski prevzem sporeda: Šavel in Lemut, eksplozivna zmes! četrtek, 26. januarja: 09.15Kuharski nasvet: eden iz peterice velikih pomurskih kuharjev več generacij 18.00 Mali radio: najmlajši in najnovejši voditelji Kupon št. 3 Glasujem za skladbo Domača plošča: Glasba našega srca: 7 Veličastnih: NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 24. januarja 2012, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. LJUTOMER V četrtek, 19. januarja, ob 18. uri bo v Galeriji Murska Sobota odprtje razstave Červek, Meden, Mesarič, Rajnar. Razstava bo na ogled do 21. marca. Javni strokovni vodstvi po razstavi bosta v četrtek, 26. januarja, ob 10. in 17. uri. V ponedeljek, 23. januarja, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer Pravljična ura. V petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota odprtje fotografske razstave Branka Lenarta Preteklo in pozabljeno. Še prej bo ob 18. uri predavanje prof. Borisa Hajdinjaka Nebo nad krematorijem je žarelo … – prekmurski Judje med holokavstom. Razstava bo na ogled do 5. februarja. Koncert MURSKA SOBOTA V petek, 20. januarja, ob 18. uri bo v gledališču Park koncert za vso družino BiLBi & band: Hvala za vijolice. V petek, 20. januarja, ob 19.30 bo v predprostoru gledališča Park koncert skupine prekmurskih glasbenikov Džezzva. GORNJA RADGONA Ta planet – Maja Keuc Čas za nas – Nika Zorjan ALL OF ME – Meat Loaf CHARLIE BROWN – Coldplay MURSKA SOBOTA V petek, 20. januarja, ob 21. uri bo v Ambasadi ŠKM Beltinci prvi koncert tretjega prekmurskega džezovskega festivala »biJAZZi« 2012. Nastopili bodo Triptych (Portugalska), Automassage NAKED (Murska Sobota, Gradec) in Random DJ CD player. PREDLOGA PREDLOGA Literatura BELTINCI 1. Ostani – Andraž Hribar 2. Klovn – Flirrt feat. Tinkara Kovač 3. Najin ples – Neisha & Tokac 4. Lepa dekleta ljubijo barabe – A. Šifrer in J. Plestenjak 5. Iskrice – Bilbi 1. BRIDGE OF LIGHT – Pink 2. WE FOUND LOVE – Rihanna & Calvin Harris 3. MR. KNOW IT ALL – Kelly Clarkson 4. JONA VARK – Gypsy & The Cat 5. MARRY THE NIGHT – Lady Gaga Odprtje V soboto, 21. januarja, ob 22.30 bo v Mikku Heavy stoner rock večer s koncertom skupin Carnaval (Ljubljana) in Grrizli Madams (Posavje). Glasbo vrti DJ VG. LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 31 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 19. januarja 2012 | Vestnik | V četrtek, 19. januarja, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Gornja Radgona oddelčni nastop učencev kitare in violine. V torek, 24. januarja, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Gornja Radgona javni oddelčni nastop učencev harmonike, DIH in citer. Gledališče MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 23. januarja, ob 19. uri bo v gledališču Park gledališka predava – muzikal v izvedbi Dreamarta in SITI Teatra BTC Manjka mi, manjka. Predstava je za abonma komedija in izven. V četrtek, 19. januarja, ob 9.30 bo v gledališču Park predstava Snežna kraljica v izvedbi učencev in učiteljev OŠ IV Murska Sobota. Predstava bo za dijake Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. LENDAVA V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani dobrodelna gledališka predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje Lee Hall: Knapi slikarji. Organizator je Rotary club Martjanci, izkupiček pa bo namenjen za dobrodelno dejavnost, predvsem za letovanja otrok iz socialno ogroženih družin in rehabilitacijsko letovanje hendikepirane mladine. PEČAROVCI V petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v dvorani vaško-gasilskega doma v okviru abonmaja Zveze kulturnih in turističnih društev Občine Puconci predstava dramske skupine TKŠD Pečarovci Zdravniška družina. V sredo, 25. januarja, ob 14.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer Knjižna klepetalnica. LENDAVA GABERJE V petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v Centru Living Harmony zvočna gong kopel. Razstava MURSKA SOBOTA V razstavišču Pokrajinskega muzeja Murska Sobota v soboškem gradu je na ogled razstava Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja. V čitalnici DOŠ I Lendava bo v četrtek, 19. januarja, ob 8.30 šolsko tekmovanje v deklamiranju. Udeleženci bodo z gospo Pesemko in njenim točajem popili šalico poezije v njeni dnevni sobi, na pesniški čajanki. V Klubu PAC je na ogled razstava del Irene Brunec – Tebi. Praznik V avli Pokrajinske in študijske knjižnici je do 3. februarja na ogled razstava Podjetje Saubermacher-Komunala skozi čas. V Galeriji Robin je na ogled razstava del Franca Mesariča. LENDAVA LENDAVA V soboto, 21. januarja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani prireditev ob dnevu madžarske kulture s kulturnim programom, podelili pa bodo tudi kulturne nagrade. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled likovna razstava diplomanta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Aleksandra Vukana – Šanjeja iz Moravskih Toplic. Predavanje MURSKA SOBOTA V četrtek, 19. januarja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje dr. Tomija Trilarja Gozdne ptice Slovenije. V torek, 24. januarja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Tomislava Gjerkeša Permakultura v Murski Soboti. V sredo 25. januarja, ob 9. uri se bo v gledališki dvorani začelo strokovno srečanje z naslovom Zagotovimo si hrano za jutri, državljanka aktivno sodeluj, na kateri bodo predstavili tudi projekt Oskrbimo Slovenijo in socialno podjetništvo kot poslovni model za doseganje stoodstotne prehranske samooskrbe. Organizatorja sta Slovenski forum socialnega podjetništva in Eko Civilna iniciativa. Predavali pa bodo Anton Komat, Dejan Rengeo, Tadej Slapnik, Alojz Kavaš in drugi. V sredo, 25. januarja, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitev Slovenskega zgodovinskega atlasa z naslovom Ali veste, kdaj in kje na ozemlju današnje Slovenije so se naselili prvi Slovani? Avtorji dr. Aleš Gabrič, dr. Miha Kosi in mag. Tomaž Nabergoj bodo pri tem poseben poudarek dali Prekmurju. Dogodek MURSKA SOBOTA – HIŠA SADEŽI DRUŽBE Na lendavskem gradu je na ogled razstava z naslovom Mati božja, ki so jo pripravili Galerija -Muzej Lendava, Magyar Müveszeti Akademia, Občina Lendava in Forras Galeria iz Budimpešte. Razstava bo na ogled do 1. februarja. V sinagogi so na ogled dela 5. mini likovne kolonije Poljana navdihuje, ki je potekala v organizaciji OI JSKD Lendava. LJUTOMER V čitalnici Splošne knjižnice Ljutomer je na ogled razstava Plakat miru, ki so jo pripravili v sodelovanju s klubom Lions Ljutomer. GORNJA RADGONA V Domu starejših občanov Gornja Radgona je na ogled razstava del kolonije članov Likovnega društva Gornja Radgona Sinestezije – oblike in barve besed. MONOŠTER V Slovenskem domu je na ogled razstava ob šesti obletnici smrti kulturnega ustvarjalca Jožeta Vilda. POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled razstava Stille – Tišina. RADENCI V avli DOSOR-ja je na ogled razstava slikarskih del Albine Kragelj. Film GORNJA RADGONA V petek, 20. januarja, ob 18. uri bo animirana družinska pustolovščina Vesele nogice 2. V okviru medgeneracijskih delavnic bo v četrtek, 19. januarja, ob 10. uri delavnica tradicionalnih prekmurskih obrti – šibje: pletenje košar (K. Gomboc), ob 16. uri pa ustvarjalna delavnica izdelovanja rož iz nogavic (Ž. Hobaj). V petek, 20. januarja, ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo), ob 16. uri pa predavanje Zdravilne gobe (M. Kelher). V ponedeljek, 23. januarja, ob 16. uri bo začetni tečaj računalništva v Hiši sadeži družbe (T. Šeruga), ob 17.30 pa joga smeha (K. Zver). V sredo, 25. januarja, ob 8.30 bo krožek ročnih del (A. Mikolič, E. Šantavec) Starmax MURSKA SOBOTA LENDAVA Napovedi kulturnih in turističnih prireditev pošiljajte na elektronski naslov: [email protected]. V sredo, 25. januarja, ob 18. uri bo izbor naj… športnika leta 2011. (od 19. 1. do 25. 1.) Animirani družinski film Obuti maček – 3D (16.50, v soboto in nedeljo še 14.50) Akcijska pustolovščina Podzemlje: Prebujenje – 3D (20.50) Čarobno potovanje v Afriko (17.20, v soboto in nedeljo še 15.20) Komedija Mupetki (18.40) Drama Nanga Parbat (19.20, 21.35) Animirani družinski film Alvin in veverički 3 (16.40, v soboto in nedeljo še 14.40) Drama Traktor, ljubezen in rock'n'roll (18.50, 21.20) (ne)nazadnje | Vestnik | 19. januarja 2012 Četrtek: oblačno Petek: pretežno oblačno, rahel dež 0|4 -3 | 5 Nedelja: zmerno oblačno -4 | 7 Andrej Velkavrh Količina padavin bo majhna Vreme je bilo zadnje dni nekoliko bolj zanimivo, spremenljivo. Seveda smo ostali »na suhem«, a ni bilo ravno iz dneva v dan enako. Podobno bo tudi v prihodnje. V četrtek bo večinoma oblačno. Ker se bo pooblačilo šele proti jutru, bo zjutraj temperatura pod ničlo. Zvečer bo možna kakšna dežna kaplja. V petek bo pretežno oblačno in občasno bo deževalo, lahko bo tudi kakšna ploha. Količina padavin bo majhna. V noči na soboto se bo zjasnilo in čez dan bo sijalo sonce. Spet se bo pooblačilo zvečer. V nedeljo bo zmerno oblačno. V ponedeljek bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Gore pozimi Hodite v gore? Saj vem, v Prekmurju ni ravno visokih, zasneženih vršacev. A ljubitelji planin živijo tudi po širnih ravninah, kajne? Gore pozimi. Sneg, veliko snega, mraz, veter … Ali kdaj preberete lavinska poročila na kakšni spletni strani? Tudi na naši je, čeprav ne tako imenitno kot na primer v Avstriji ali Švici, Italiji … Zakaj sploh objavljamo lavinska poročila – poročila o stanju snežne odeje? Iz leta v leto je več ljudi, ki se odpravljajo v gore tudi pozimi. Ne samo s turnimi smučmi, ampak tudi peš, s krpljami, brez njih, plezajo v stenah, po zaledenelih slapovih. Nekateri samo »povohajo« zimsko naravo po robovih urejenih smučišč. In sneg je v gorah vendarle precej drugačen kot v ravnini, če pač tudi tam zapade. Predvsem se bojimo snežnih plazov. Ki niso neki bavbav, ampak resnična nevarnost, ki pa se ji lahko izognemo. Zato potrebujemo najprej neko poročilo o tem, kakšen je sneg v gorah. Ali je suh, skorjast, ali je veliko zametov … Se morda bliža odjuga in podobno. Plazovi ne grmijo kar vsevprek. Pravzaprav večinoma sploh ne! Vse je tiho in spokojno, zalito s snegom, prava idila. A prav tako stanje je večkrat zelo varljivo in nevarno. Morda sneg le čaka, da stopite nanj, se po njem zapeljete s smučmi, pa se bo pod vašo težo splazil. Ni vse odvisno le od tega, koliko je snega, predvsem novega, ampak, kakšen je bil novi sneg, na kakšno podlago je zapadel, kakšne so bile vremenske razmere med sneženjem in po njem. Veliko je treba vedeti o tem, da se lahko pogovarjamo, ali je nevarnost snežnih plazov majhna, srednja, velika … vestnikov koledar Č – 19. januar MARIJ P – 20. januar BOŠTJAN S – 21. januar NEŽA N – 22. januar CENE P – 23. januar RAJKO T – 24. januar FELICIJAN S – 25. januar DARKO V četrtek, 19. januarja, sonce vzide ob 7. uri in 37 minut, zaide ob 16. uri in 48 minut. Tako bo dan dolg 9 ur in 11 minut. V ponedeljek, 23. januarja, ob 8. uri in 40 minut bo na nebu nastopila prazna luna - mlaj. Športniki Pomurja 2011 Že 48. glasovanje za najboljšega pomurskega športnika, športnico in ekipo. Razglasitev bo 28. januarja 2012 v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota. Pred tem bo odbojkarska tekma za članice Keme Puconci, ki se začne ob 19. uri. Dvajset let živali iz Dolnjih Slaveč Krava Menka je stara kakor Slovenija Sidonija Vidonja pri 80 letih še vedno skrbi za kravo, ki je neuradno najstarejša v državi »Nikoli si nisem mislila, da se mi bo izpolnila želja in bom tudi jaz na stara leta v Vestniku,« je bila nad obiskom navdušena Sidonija Vidonja iz Dolnjih Slaveč. Še vitalna ženica, ki si pri hoji sicer pomaga z berglo, je čakala na dvorišču. »Ko sem slišala, da pridete fotografirat Menko, sem jo počesala in sčistila,« je rekla osemdesetletnica. Razlog obiska? Slišali smo, da je na Goričkem krava, ki šteje več kot 20 pomladi. In res! Pogled v rojstni oziroma potni list živali razkriva, da se je Menka skotila v osamosvojitveni vihri, 30. junija 1991. Marjan Špur, vodja oddelka za živinorejo pri Kmetijsko-gozdarsko zbor- »Zjutraj namolzem tri litre in pol, zvečer pa dva litra mleka. Žival bo v hlevu, dokler bom zmogla skrbeti zanjo.« Sidonija Vidonja: »Veste, jaz se z mojo Menko pogovarjam in mi je pri srcu. Vsako jutro grem ob četrt na šestih v hlev, vsak večer, preden zaspim, jo grem pogledat.« nici Murska Sobota, je bil navdušen, ko smo ga povprašali, kam bi lahko glede na povprečno starost krav umestili Menko: »Če starost drži, bi lahko govorili o najstarejši kravi ne le v Pomurju, ampak celo v Sloveniji in širše. To je nadpovprečna starost, če vemo, da krava v povprečju živi od pet do sedem let.« Špur je podatke o živali iz Dolnjih Slaveč preveril v evidencah, vendar žal Menke v njih ni. Torej govorimo neuradno o najstarejši kravi v deželi na sončni strani Alp. »Silaža, seno in krmilo,« je kulinarični okus Menke izdala Sidonija, ki kravo še vedno ročno molze. »Zjutraj namolzem tri litre in pol, zvečer pa dva litra mleka. Žival bo v hlevu, dokler bom zmogla skrbeti zanjo.« Neuradna rekorderka je skotila 12-krat, zadnjih šest let pa več ne. »Veste, jaz se z mojo Menko pogovarjam in mi je pri srcu. Vsako jutro grem ob četrt na šestih v hlev, vsak večer, preden zaspim, jo grem pogledat,« je recept za dolgo življenje hišne ljubljenke Vidonjevih razkrila Sidonija, ki si dolge zimske večere krajša s kvačkanjem in pletenjem metel iz brezovih vej. Junija bo torej veselo: 11. v mesecu bo klena Sidonija slavila 80. rojstni dan, 30. pa Menka enaindvajsetega. Še na mnogo let! Na svetu sicer po podatkih s svetovnega spleta živi približno milijarda krav. Samo v Indiji, kjer krave veljajo za svete živali, jih je 200 milijonov. Najdlje je, kot je izbrskal brskalnik Google, v Veliki Britaniji živela krava z imenom Velika Berta. Dopolnila je 47 let, telila 39-krat in poginila leta 1993. Andrej Bedek Naročite svoj izvod časopisa Vestnik Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Podpis: ZNIŽANJE BLAGA, IZPOSTAVLJENEGA DIMU -70% ZA IZBRANO OPREMO TER VSA OBLAČILA IN OBUTEV Popust velja od 17. do 21. januarja 2012. Popust velja za izdelke po rednih cenah v zalogi prodajalne. Popusti se ne seštevajo in se obračunajo na blagajni. Popust iz naslova Kupona To! ne velja. Blago z napako - zaradi izpostavljenosti dimnim sajam. Naknadna reklamacija in menjava zaradi napake ni možna. [email protected] Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Pošta: Ponedeljek: pretežno oblačno, rahel dež 0|5 Fotografija Andrej Bedek vreme Sobota: pretežno jasno -3 | 5 www.vestnik.si | e: [email protected] Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. NAPAkA PRI OBRAČUNU POPUSTOV V TOREk, 17. 1. 2012 Spoštovani kupci! V torek, 17. januarja 2012, so bili med 8. in 16. uro popusti na nekaterih računih napačno izračunani. Če se je to zgodilo tudi na vašem računu, vas prosimo, da se oglasite v prodajalni, da bomo naredili pravilen obračun popusta in vam vrnili razliko. Za vse nevšečnosti se vam iskreno opravičujemo. INTERSPORT Murska Sobota INTERSPORT ISI d.o.o., Naklo Sport to the people*/*Šport ljudem 32
