Pravičnost v ljubezni - Misijonsko središče Slovenije

Transcription

Pravičnost v ljubezni - Misijonsko središče Slovenije
Misijonska
obzorja
št. 1 (143), leto 26
februar 2012
cena 1,50 EUR
v
l
j
t
u
s
b
o
e
n
z
č
ni
i
v
a
r
P
Groblje,
Rim,
Buenos Aires
1923-1986
I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7
Revija za medkulturni
in medreligijski dialog ter razvojno
in humanitarno pomoč
V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo,
ekumenizem in dialog (TEOF)
izdaja
MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE
SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija
Tel. : 01/300 59 50,
Faks: 01/300 59 55
E-mail: missio@rkc. si
http://www. missio. si
Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.
MISIJONSKA PISARNA MARIBOR
Slovenska 21, 2000 Maribor
tel. /fax. : 0590/80 381
od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h
E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net
GLAVNI UREDNIK
Dr. Drago K. Ocvirk, CM
POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA
Tina Jež
LEKTOR
Jurij Devetak, CM
Odgovarja
NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE
Stane Kerin
OBLIKOVALEC
Boris Jurca
GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK
Schwarz, d. o. o.
Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja
prispevka ali iz arhiva MSS.
ISSN 1318-4369
Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.
Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR.
Celoletni prispevek za MO za leto 2012:
9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za
Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.
Vplačila nakazujte na transakcijski račun
Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1,
Ljubljana namen nakazila: naročnina MO,
št. transakcijskega računa pri
NLB: SI56 0201 4005 1368 933,
št. transakcijskega računa pri Raiffeisen
banki: SI56 2420 0900 4370 443
Vplačila iz tujine s čeki na naslov:
Misijonska pisarna, Kristanova 1,
1000 Ljubljana
Slika na naslovnici: Trije kralji na Zaplani.
Dobrota
močnejša
od krize
K
riza je krepko prizadela večino prebivalstva Slovenije, vendar v
bogatem svetu, kamor sodimo tudi mi, večinoma nekako rinemo
naprej. V resnici je kriza najbolj udarila in ohromila najrevnejše
dežele. Ena od posledic krize v bogatem svetu je namreč ta, da so bogati
zmanjšali pomoč revnim državam, če ne že kar ukinili. Tako sem npr. iz
Bruslja dobil drugi dan v novem letu pošto, da je projekt izobraževalnega
centra na Salomonih zelo dober in očitno potreben, a ga za zdaj ne morejo
podpreti. Financiranje takšnih projektov so začasno ustavili lani marca in
denar preusmerili nazaj v EU projekte, dokler si evro ne opomore. Tudi
prošnjo za rezervoarje za vodo za vrtce na koralnih otokih je eno od naših
ministrstev zavrnilo z enakim argumentom. Pri nas v Cerkvi opažam, da
bodo nekatere dobrodelne akcije, ki so bile doslej največkrat namenjene
misijonom, letos namenjene domačim potrebam.
V takšnih neugodnih razmerah misijonarke, misijonarji in vsi, ki so nam
misijoni pri srcu, toliko bolj cenimo odrekanje in požrtvovalnost naših
otrok, ki so v adventni in trikraljevski akciji zbirali denar za pomoč svojim
vrstnikom v najrevnejših predelih sveta. Malo pred božičem sem prejel
pošto s Salomonov, da je vrtec v vasi Kanaan zgrajen in otroci že v njem. Ta
vrtec je čudoviti sad lanskoletne trikraljevske akcije. Hvala vam, »kraljice
in kralji«! A ne zahvaljujem se samo jaz, marveč so po vsej tokratni številki
Misijonskih obzorij razsejane zahvale naših misijonark in misijonarjev z vseh
koncev sveta.
V resnici je kriza najbolj udarila in ohromila
najrevnejše dežele. Ena od posledic krize v bogatem
svetu je namreč ta, da so bogati zmanjšali pomoč
revnim državam, če ne že kar ukinili.
Ti akciji spodbujata med otroci zavest, da kdor rešuje druge, rešuje sebe,
in kdor pomaga drugim, pomaga sebi. Otroci, ki se vzgajajo ter rastejo in
delujejo v tem duhu, bodo tudi kot odrasli imeli čut za sočloveka v stiski,
pa naj je blizu ali daleč, naj ga pozna ali ne. Vzgoja za prostovoljstvo,
solidarnost in sodelovanje je pomemben prispevek h kakovosti človeških
in družbenih odnosov in s tem dolgoročen prispevek k bolj pravični družbi
tako na domači in evropski ravni kot tudi globalni. Če nočemo namreč iz
krize v krizo, iz vojne v vojno, iz ene ekološke katastrofe v drugo se moramo
gotovo učiti živeti bolj varčno in skromno, pravičneje deliti tisto, kar smo
ustvarili, pri tem pa vedno in povsod varovati božje stvarstvo, saj se zdaj
že bolj zavedamo, da rušimo naravno ravnovesje po vsem planetu, če ga
porušimo na enem samem kraju.
Z željo, da bi nas pot iz krize vodila za Jezusom k večji človečnosti,
odgovornosti za druge in skrbi za vse stvarstvo, vas lepo pozdravljam,
Drago K. Ocvirk, cm
M alavi
Lojze Podgrajšek, jezuit, Malavi
Skrbi osnovnošolke Tandive
V državi Malavi na jugu Afrike delujeta zdaj poleg jezuita Stanka Rozmana tudi njegov
sobrat Lojze Podgrajšek in še čisto sveži laiški misijonar Matjaž Legan. Pater Lojze
načrtuje skupaj s sobrati gradnjo gimnazije, ki bo odprla vrata najrevnejšim – takšnim
kot je npr. deklica Tandive – Matjaž pa sodeluje v programu
Polne učilnice
pomoči okuženim z virusom HIV, posebno ženam in sirotam.
24.11.2011.
Štirinajstletna Tandive
živi zunaj mesta Kasungu v Malaviju.
Njena domovina je čudovita. Veliko jezero ob vzhodni meji daje deželi čar in
lepoto, hkrati pa je to zelo revna država. Skoraj 75% prebivalcev je na robu
preživetja. V povprečju more človek
dnevno porabiti manj kot en euro.
Podgrajšek z otroki na misijonu
Letos bo Tandive končala osnovno
šolo. Učitelj jo pohvali, da je najboljša v razredu. Tandive želi iti naprej v
gimnazijo in postati zdravnica. Rada
bi pomagala svojim vaščanom in drugim. Če ji upanje daje krila, pa jo plašijo skrbi. Pozna podeželske gimnazije, ki so brez elektrike in pitne vode,
brez klopi in knjižnice, brez laboratorijev in sanitarij. Boji se, da jo bodo poslali v tako gimnazijo, boji se, da ne bo
uspešna. Na takih gimnazijah je namreč učni uspeh zelo nizek. Do 60%
šolarjev ne konča študija; polovica drugih, ki le vztrajajo, pa na zaključnih izpitih pade. Še ena skrb jo muči. Če bo
šla na podeželsko gimnazijo – v privatno šolo ne more, ker je revna – bo hodila vsak dan domov. Doma je pa delo:
prinašanje vode od daleč, skrb za mlajše sestre in brate, iskanje drv v gozdu,
kuhanje … kar vse po vrsti! Zaradi
obilice dela na domu mnoga vaška dekleta gimnazije ne dokončajo.
otrok, ki zaradi
prenatrpanosti učilnic
ne dosežejo rezultata
Jezuitska gimnazija
Zaradi takih razmer smo se
malavijski jezuiti odločili, da
postavimo v Kasungu gimnazijo z internati za fante in dekleta. Nadarjeni mladini želimo omogočiti koristno izobrazbo, da bi v prihodnje lažje
služili svojemu izčrpanemu in v vsakem oziru
zelo revnemu narodu,
ki je po drugi strani sila
prijazen, dobrohoten in
za vse iz srca hvaležen.
Ker je tukajšnji izobraževalni program zelo pomanjkljiv,
je Malavi v svetovnem merilu na
zadnjem mestu po številu študentov na sto tisoč prebivalcev.
Medtem ko ima Afrika 507 študentov na sto tisoč prebivalcev,
devet okoliških držav 270, Malavi
pa samo 53.
Tudi ta podatek nas priganja k
načrtu, da pomagamo dvigniti raven
izobrazbe v tej lepi državi ob prijaznem jezeru z istim imenom. In to
počnemo v upanju, da nas bodo mnogi
ljudje dobre volje podprli v tej človekoljubni dejavnosti. In k temu nas tudi
spodbuja tako korajžna Tandive kot
tudi mnoge njene sošolke in sošolci.
Zato pa, naj zmaga upanje!
Matjaž Legan, laiški misijonar, Malavi
Na začetku - vse drugače
28.11.2011. Lep pozdrav vsem iz ki je idejni oče in vodja tega programa.
Malavija. Trenutno sem v Lilongwe, jutri
potujem proti Kasungu. Polet je potekal v redu, vse brez zamud, pa tudi tukajšnji ljudje so zelo gostiteljski. Vse
dobro še naprej vsem. Danes sem z bratom jezuitom in domačinom odšel na
tržnico iskat hrano in moram reči, da
je zelo drugačno od naših navad. Jedel
sem tudi tukajšnjo hrano. Juhe so zelo
dobre, pa tudi nisem edini vegetarijanec tukaj, v Kasungu bom videl, kako
je. Se že zelo veselim srečanja in sporočim, kako bo šlo naprej.
30.11.2011. Danes sem spoznal program pomoči okuženim, v katerem
bom deloval večino časa. Je zelo dobro
sprejet med ljudmi in ljudje radi pomagajo drug drugemu. Pomagal jim
bom pri tem, da bo vse narejeno tako,
kot bo rekel pater Stanko Rozman,
Sem pa opazil, da so me ljudje zelo veseli, ker jim bom lahko pomagal z napotki in nasveti. Seveda se bom veliko tudi
sam naučil v okviru programa in tudi
sicer. Tako npr. opažam, da imajo čisto
drugačne rastline kot v Sloveniji in seveda hitreje uspevajo. Lep pozdrav, Matjaž
Skupina žensk, ki sodeluje v
programu pomoči okuženim
z virusom HIV
3
e - nabiralnik
bisk treh kraljev
O
v katoliški cerkvi v
Nižnjem Tagilu
Brez verskih navad
Tone Ovtar, lazarist, Rusija
29.12.2011. Sestre usmiljenke se trudijo, da pripravijo vsako leto majhno predstavo, včasih za praznik sv. Vincencija, včasih za Miklavža, skoraj vedno pa za božič. V teh predstavah nastopajo vsi otroci in mladi
iz naše župnije, včasih si sposodijo še kakšnega neverujočega iz kluba
Zabote (delajo z otroci iz problematičnih družin v sklopu šolskega programa); obvezno je treba vključiti še kakšnega odraslega. Tako malo za
predstavitev, kakšen je sestav naše župnije. Že deset let delujem v tej
župniji, pa se skoraj nič ni spremenilo, razen obrazi. Ljudje prihajajo in
odhajajo (se preselijo v drugo mesto ali pa v nebesa). Ko se pogovarjam
z župniki, vidim, da je tudi drugod podobno. Mladih, predvsem otrok, skoraj ni. Še vedno so v večini starejši ljudje (babuške in djeduški), ki pa svojih otrok niso znali ali hoteli pripeljati v cerkev. Mislim, da je posledica dolgega boja oblasti proti verujočim. Na splošno narod ni neveren. Problem je v tem, da ne vedo, kaj in kako storiti, kam se obrniti, npr.
posebno potomci katolikov. Večinoma so bili krščeni v pravoslavni cerkvi, ker katoliške ni bilo. Prakse verskega življenja tudi ni bilo, razen kolikor so videli od svojih »babušk«, kako so molile v svojem kotu. V naši cerkvi jih ni manj, ker
se vedno javljajo novi, ki čutijo, da bi svoje življenje lahko obogatili z vero. V tem duhu prihajajo tudi pravoslavni, ki
niso zadovoljni s politiko in prakso svoje Cerkve. Javljajo se tudi potomci (tretja generacija) katolikov. Mnogo jih prihaja iz Kazahstana: to so potomci Nemcev in Poljakov, ki so bili izgnani tja, kjer zdaj od njih zahtevajo, naj se naučijo kazaškega jezika. Po drugi strani pa je v Rusiji še vedno dovolj dela za vse, ki so pripravljeni delati. Vsem želim, da bi vas
prazniki duhovno obogatili in bi mogli pogumno sprejeti izzive novega leta! Tone
Slovenci pri obnovi
Obnovljena
cerkev v Čilu
ema Telič, Usmiljenka, Čile
13.11.2011. Spoštovani. Sem duhovnik
Fernando Macias, provincial in ravnatelj usmiljenk v Čilu. Pošiljam vam bratski pozdrav. Želim se vam zahvaliti v svojem imenu in v imenu Misijonske družbe
v Čilu za vašo pomoč, ki smo jo dobili od
Misijonskega središča. Hvala za to veliko
pomoč, da smo mogli v letu 2010 popraviti cerkev sv. Vincencija Pavelskega, ki
je bila po hudem potresu v zelo slabem
stanju. Sedaj je zelo lepa, ljudje pa veseli. Nekaj denarja je šlo za hrano in študij bogoslovcev. Popravili smo tudi sobe,
spalnice, sanitarije, kar je bilo vse v
zelo slabem stanju zaradi potresa. Pred
dnevi sta bila dva bogoslovca posvečena za duhovnika. Tu v Čilu je vse drago
in življenje je težko. Vse se je podražilo po potresu, posebej gradbeni material. Bratsko vas pozdravlja Fernando Macias, CM. Lepo pozdravlja s. Ema Telič, ki
je pismo prevedla.
Hvala za zavetišče za sirote!
Dorotea Dundjer, Marijina Sestra, Benin
23.11.2011. Velik pozdrav in zahvala iz Benina. Naj se
spet oglasim z nekaj besedami. Hvala vam za pomoč
pri gradnji našega zavetišča za sirote. Zgrajeno je, prostori so urejeni, postelje nameščene, dekleta so tu in
vsaka ima svoj prostor. Šestdeset deklet vzklika: Hvala
Bogu in vam, da morejo bivati v tako lepih prostorih,
da lahko spijo na posteljah kot drugi otroci po svetu,
da imajo mize, ob katerih lahko jedo, se učijo, pišejo
in jim ni treba sedeti na tleh v prahu ali na betonu –
vse to je vaša zasluga. Hvala vam, naj vas Gospod obilno nagradi za vsako vašo žrtev. Otroci iz Benina molijo za vas in vas pozdravljajo. Hvaležna s. Dorotea
4
Božično darilo
Zvonka Mikec, salezijanka,
Mozambik
17.11.2011. Zahvaljujem se, da ste
nam tako ekspresno rešili Miva prošnjo. Ta teden so mi iz Avstrije poslali dokument donacije in račun avtomobila, da bomo urejali dokumente
za uvoz. Ko se deklice vrnejo s počitnic, bo verjetno tu novi avto. Kako
čudovito, da smo na tako različnih
koncih pri različnih ljudeh s tako
različnimi prepričanji, a ob božiču se nekako le srečamo v Njem, ki
je, čeprav Dete, Gospodar našega življenja. Naj vam stoterno povrne vse
dobro, ki ga naredite za nas, ki se
trudimo tu na daljnih planjavah s to
ubogo čredo, ki jo je včasih kar težko
zbrati. Naj bo ta spomin tudi za vse
tiste, ki jih niti ne poznamo, a nas
velikodušno vedno podpirajo. Naj bo
Bog vsem stoteren plačnik. Za Novo
leto želim vsem Marijinega varstva
in Božjega blagoslova in vas seveda
povabim v Mozambik. S prisrčnimi
pozdravi, hvaležna s. Zvonka Mikec.
Dekleta iz internata Meninas LAR 2011
e - nabiralnik
Štrbunk in komarji
Polne roke dela
23.11.2011. En lep pozdrav iz Farafangane. Včeraj sem začel pisati pismo o prvih
vtisih, ko pa sem prekinil pisanje, se je izgubilo. Si bom skušal urediti povezavo
tudi na računalniku, ker imam v Manambondro na vrhu zvonika celo telefonski
signal in bi moral delati tudi
internet – vsaj za pošiljanje
e-mailov. Toliko za zdaj, drugič
kaj več. 24.11.2011. Danes je
točno en mesec, odkar sem prispel na Madagaskar. Pozitivnih
vtisov je veliko … Avto, ki me
je počakal, je že precej zdelan,
dela pa veliko. Škof me prosi,
naj čim prej dokončam hišo, ki
je v gradnji že več let in je sedaj
pod streho, manjka pa še kar
(levo),
Janez Mesec pred župniščem
precej. Za zdaj bivam po malza njim hiša za goste
gaško: spim in jem v leseni koči
brez elektrike, tuširam se z lončkom, jutranjo potrebo pa na štrbunk, kjer me za
dobro jutro krepko opikajo komarji. V glavnem nič hudega mi ni! Lep pozdrav, Jani.
4.11.2011. Pri nas se imamo kar
dobro. V avgustu smo imeli za 14
dni skupino španskih zdravnikov. Opravili so 64 operacij. V septembru so potekale duhovne vaje
za 51 sester. V oktobru je prispela druga skupina španskih zdravnikov (v prvi jih je bilo 14, sedaj
13). Tudi ti so opravili veliko operacij, posebno očesnih. Hvala vam
za poslani dar 6.000 € za hrano
in zdravila. Sedaj sem prosila za
dva bicikla za sestre; dve sestri
bi tako skupaj obiskovali na oddaljene postaje. Hvala vam za vse.
Ostanimo povezani v molitvi in
evharistiji. Iskren pozdrav – hvaležna s. Marija.
Jani Mesec, duhovnik Lj, Madagaskar
Radodarna Slovenija: mala, a žilava
Janez Krmelj, duhovnik Lj, Madagaskar
13.12.2011. Hvala za pošto. Izdelal bom predračun in natančno popišemo potrebno. Res hvala Misijonskemu središču, le z vami lahko naredimo za Malgaše kaj
kvalitetnega. To pogosto poudarja Pedro Opeka. Slovenci pošljejo avtomobile in
to čisto nove, medtem ko drugi pošljejo rabljeno ali odpisano. Smo mala državica,
a žilava, da kadar dajemo, to delamo iz srca. Nikoli nas ne bo sram pred svetom,
ko se tehtajo storitve v prid ljudstva v deželah razvoja. Največ naredimo s tem, ko
žrtvujemo brezpogojno. 26.12.2011. Blagoslov in vse dobro za božične dni. Rad
bi sestavil zadevo glede potreb za izgradnjo sanitarij in poročilo o porabi denarja iz TKA, pa imam veJezuit p. Jože Grošelj je
liko hajko z zadevo, ki me mori ta božič. Tu namreč
zgodbe iz svoje doslej
vlamljajo v grobnice, kjer iščejo srebrnike, pokojniku
prehojene življenjske poti
so namreč v slovo dali denar, da nima potem več kaj
popisal v knjigi Vredno je
vztrajati. Knjiga bo bralca
iskati v kraju, ki ga dokončno zapušča. Najeli so čazabavala, pa tudi poučila
rovnika, jasnovidca, torej vedeževalca, ki naj bi doloo težavah in radostih
čil vlomilca. Iščejo grešnega kozla, da bi očistili sebe
slovenskih misijonarjev: o
pred predniki. To bo povzročilo veliko zmedo, morda
tem, kako v Zambiji gradijo
celo umor osebe, ki jo bo ta vedeževalec določil.
nove cerkve, o lokalnih
Zame je to veliko breme, ker bo izid zelo težko rešiti
običajih, o težavah z
afriškimi škofi ter o
in ljudi ponovno spraviti med seboj. To so ljudje, ki so
iskrenem slavljenju Boga.
zgradili Ampitafa, zato je toliko težje zame. Najlepša
hvala za poslani denar; upam, da bom lahko vse ureKnjiga ima tudi 56 barvnih
dil s temi sredstvi, poskušam narediti čim bolj varčfotografij iz arhiva
misijonarja p. Jožeta
no, vendar to traja veliko dlje, kot če bi delal kot čloGrošlja.
vek, ki upravlja s polno malho. Tu se pa tako ne mudi,
Cena: 18,40 EUR
da bi vrtoglavo zastavljal delo in se nato tolkel po
glavi za preuranjeno investicijo, ki bi pohujšala druge.
29.12.2011. Spoštovani v Misijonskem središču, hvala,
vse najboljše za 60-letnico pa nekdanjemu ravnatelju
Dragu Ocvirku, saj nam je zelo veliko dobrega storil in
s srcem gorel za naše delo. Blagoslov in vse dobro naj
mu Bog nakloni še mnoga leta. Pa še novica, da se vedeževalec umika in kot kaže je intriga prečitana pred
njegovim prihodom. Vsem v Misijonski lepe priprave
na novo leto, saj po njem ostane le še delo in bolj malo
praznovanj. Vse dobro, Janez
Marija Pavlišič,
usmiljenka, Madagaskar
Zahvala za
»MIVA« avto
Dragi dobrotniki! Srečno in zdravo leto 2012! Naj vam to leto prinese veselja, miru in uspeha!
Terensko vozilo deluje odlično in
zelo koristi pri delu naših novink
v živinoreji in poljedelstvu. Prav
lepa vam hvala zanj! Novembra je
vstopilo 15 novink, 15 jih je bilo
že prej. Skušamo jih versko vzgajati. Ko jih spremljam, me navdaja veselje in skrb obenem: »Kaj
neki bo iz njih?« Zaupam božji
previdnosti! Molimo, da uresničijo svoj redovniški poklic. Dež na
severu otoka je redkost. Že več
mesecev smo brez vode. Ponjo
je treba 8 km daleč. K sreči je tu
vaš avto, da si jo lahko navozimo.
Zagotavljamo vam vsakdanje molitve. Prisrčno pozdravljam! S.
Angelina Razafindravao, vrhovna
predstojnica redovnic Marijinega
brezmadežnega srca (CIM-DS)
V decembru je
RTV Slovenija
predvajala film
o delu Pedra
Opeke. Sedaj
je film na
voljo tudi na
DVD-ju. Kupite
ga lahko v
trgovini založbe
Družina.
5
V ojno leto
Po vojni –
Afriško državo Slonokoščena
obala je lani pretresala
kratka vojna za oblast. Naši
misijonarji in misijonarke so jo
krepko čutili, saj so nesebično
priskočili na pomoč žrtvam.
Zdaj so ostali le še spomini
Pavel Bajec, duhovnik Kp, Slonokoščena obala
Nič novega pod soncem
6.12.2011. Kako resničen je pregovor:
»Nič novega pod soncem!« Čas beži, mi
pa smo ujeti v krog dogajanj, ki se spletajo in razpletajo v večno tišino. Nič novega. Spet smo v adventu in se pripravljamo na prihod Odrešenika. Začeli
smo novo liturgično leto, ki nas bo popeljalo skozi zgodovino našega odrešenja. Začeli bomo novo koledarsko leto,
ki nas opozarja, da smo minljivi, vendar
nas ta minljivost vodi v večnost.
Nič novega, a vendar toliko stvari, ki
smo jih doživeli od zadnjega božiča.
Tisti božič leta 2010 smo preživeli v
strahu in napetosti v povolilni krizi. Da
je bil naš strah upravičen, so potrdili dogodki v začetku aprila, ko je novoizvoljeni predsednik s silo odstranil predhodnika, sicer poraženca na volitvah, ki pa
poraza ni hotel priznati. Doživeli smo
dobra dva tedna trajajočo vojno, v kateri je uradno izgubilo življenje več kot tri
tisoč ljudi. Koliko pa je bilo res mrtvih,
bo morda pokazal čas.
Pri nas tu v centru smo sprejeli ljudi,
ki so bežali od doma v strahu pred nasiljem in tudi pred smrtjo, zlasti tisti
iz stranke bivšega predsednika. Skoraj
deset dni je bilo tukaj pravo mravljišče, saj je bilo v centru, ki lahko sprejme okrog 120 ljudi, več kot 4.500 ljudi.
Zvečer je dvorišče postalo eno samo ležišče. Kdo bi preštel vsa ognjišča, kjer se
je kuhalo … V sobah, kjer sta dve postelji, so živele cele družine, pet, sedem in
več oseb.
Lahko si mislite, v kakšnem stanju je
bil center po njihovem odhodu. Morali
smo vse na novo prepleskati, obnoviti
mreže proti komarjem in toliko drugih
popravil. Le nekaj oseb je prineslo kak
6
prispevek, vse drugo je bilo za božji lon.
Politična situacija je ohromila normalno delovanje centra in tako smo šli v izgubo. Sedaj se življenje počasi normalizira, čeprav je še veliko negotovosti in
strahu. Razen državne univerze, ki je
bila uničena, šole skušajo speljati. Tudi
privatne višje šole in privatne univerze
obratujejo. To se odraža tudi v našem
centru, kjer sedaj redno sprejemamo
ljudi: skupine vernikov, tudi drugih veroizpovedi, ki prihajajo na tečaje in duhovne obnove. Prihajajo tudi razne organizacije na tečaje in izobraževanje.
Tako skušamo zagotoviti čim več sredstev za delovanje centra.
V januarju, februarju in marcu bodo
naši vsakoletni tečaji za katehiste iz
naše škofije. Vam priporočam v molitev te oznanjevalce božje besede, saj so
prav oni glavni nosilci evangelizacije v
tukajšnji Cerkvi.
300 km iz San Pedra v Abidžan smo potrebovali manj kot štiri ure, danes pa
sedem do osem ur. Ljudje pravijo, da so
nekatere druge državne ceste še v slabšem stanju. Kaj šele krajevne ceste na
deželi, ki niso asfaltirane!
Velik problem je šolski sistem.
Organizacija je zelo počasna in vedno
v zamudi. Ni pravih delovnih navad,
raven izobrazbe je nizka. Mnoge zgradbe so uničene ali v zelo slabem stanju.
Država skuša urediti zdravstvo, ki naj
bi bilo uradno zastonj. Zdravila, ki prihajajo v državne zdravstvene ustanove, so velikokrat preprodane privatnim
ustanovam in klinikam. Umrljivost, ne
samo otrok, ampak tudi odraslih, je še
vedno velika. Aids je še močno prisoten.
Z upanjem naprej
Tisti božič leta 2010 pa je bil za nas tudi
vir veselja, saj smo prav na sveti večer
obhajali prvo sveto mašo v novi župniji, posvečeni Obiskanju Božje Matere.
Župnija obsega velik del obale našega mesta. Cerkev se nahaja le nekaj sto
metrov od Atlantskega oceana. Zgradili
smo jo z vašo pomočjo in lahko sprejme več kot 250 ljudi. V sklopu cerkvene stavbe imamo tudi župnijsko pisarno, sobo za duhovnika in dvorani za
srečanja. Drugega oktobra je prišel v župnijo naš škof, ki je blagoslovil cerkev,
oltar, tabernakelj in obenem uradno
Zunanja pomoč
Prihodnjo nedeljo (11.12.2011) bodo tu
volitve poslancev. Molimo in upamo, da
se bo vse srečno izteklo. Kot sem omenil, se življenje normalizira. Mnoge države imajo velike koristi na Slonokoščeni
Dvorišče misijona med nemiri
obali, zato nova oblast
dobiva velike vsote pomoči, da bi nadoknadili zamujeno, kajti celih
deset let je bilo praktično vse v zastoju.
Težko si je predstavljati stanje naših glavnih
cest. So odseki, kjer več
sto metrov ni več sledu
o asfaltu. Za dobrih
V ojno leto
– obnova
Anica Starman, frančiškanka brezmadežnega spočetja,
Slonokoščena obala
Skupaj zmoremo več
na hude čase, veselje, ker se je
vrnil mir in se lahko obnavlja
in popravlja. Za naprej pa je
upanje, da bo vladal mir in
da se bo s pomočjo dobrih
ljudi dalo še kaj storiti za
prebivalce Slonokoščene obale.
odprl župnijo. Ljudje so se potrudili in pripravili lep praznik. Njegov
obisk je bil tudi začetek novega pastoralnega leta. Seveda je cerkev veliko premajhna za župnijo, ki se bo
tu razvila. Sedaj je naša mestna četrt
le redko naseljena, ljudje pa korajžno gradijo in se počasi priseljujejo.
Pred meseci so elektrificirali še en
del četrti, prav sedaj urejajo vodovod. Vse to je spodbuda ljudem k hitrejši naselitvi.
Naše zemljišče je dokaj majhno, celo
premajhno, da bi lahko uresničili vse, kar je potrebno za normalno
življenje župnije. Trenutno se dogovarjamo, kako dobiti še nekaj terena, potem bi lahko začeli z gradnjo
cerkve. Vam priporočam v molitev te
naše načrte.
Sicer pa nova župnija pripravlja prihod Odrešenika v srca ljudi, ki znajo
prisluhniti božjemu klicu in postaja znamenje njegove navzočnosti za
tiste, ki so morda preveč zaposleni s tem, kar je od tega sveta. Molite
tudi vi, da bi vsak naš župljan postal
sol in luč z vsem svojim življenjem.
Katoličani so tukaj v manjšini, le
nekaj procentov prebivalstva. Božič
pa je praznik upanja, saj Bog prihaja tudi k nam, tudi k ljudem, ki ga še
ne poznajo.
Bog povrni vsem, ki nas spremljate
pri našem delu z molitvijo in
nam tudi materialno pomagate. Naj vam bo dobri Bog
bogat plačnik.
Naj vam za konec iz vsega
srca zaželim vesel in blagoslovljen božič. V novem letu
2012 pa naj vas vedno spremlja dobrotna božja roka na
priprošnjo nebeške Matere
Marije.
Vsem lep misijonski pozdrav.
Pavel
6.1.2012. Minulo leto je bilo težko:
vojna nas je pretresla, mnoge ranila, nekatere pa umorila. Rane se počasi celijo, sprava se počasi pripravlja, zanjo bo treba še veliko prestati
in moliti. A v tej preizkušnji nas Bog
ni zapustil.
Skupnost v Abidžanu je, kot mnogo
prebivalcev Slonokoščene obale, občutila na svoji koži krajo in razdiranje.
Počasi, s pomočjo sester v Morestelu
(Francija), so našo hišo spet uredile,
popravile, kar je bilo razbito in kupile najpotrebnejše. Avstrijska provinca
je darovala za avto in računalnik. To
je res čudovit zgled sestrske ljubezni.
Ker živimo v skupnosti, imamo privilegij, mnogi te sreče nimajo.
Po mučnih dogodkih smo z veseljem
spremljali s. M. Odile, ko je naredila večne zaobljube. Vsa velika družina, mnogo sester, tudi iz drugih kongregacij, sorodniki in prijatelji smo se
zbrali pri sv. maši in jo z molitvijo, petjem in plesom spremljali, ko je izrekla svoj »da« kot odgovor na božjo
ljubezen. S. Viviane hodi v katehetsko
šolo, s. Aimée Claire poučuje v katoliški šoli, s. M. Odile pripravlja odprtje slaščičarne; delala bo skupaj z ženami, ki
prodajajo pecivo na trgu.
Odgovorna je za skupnost in
obiskuje vse tri skupnosti v
deželi. V skupnosti v Frescu
so štiri sestre. Dom za dijakinje je poln, pri dijakih je
še nekaj prostora. Rezultati
izpitov niso bili najboljši; to je posledica nemirov
in mnogih tednov brez
pouka. Katoliška osnovna šola vsako leto dogradi en nov razred.
Zdaj jih je že pet.
Štiri sestre smo tudi v
Gbagbamu. S. Monique dela v šoli kot
ekonominja; otrokom pripravlja malico z doma narejenim čokoladnim namazom ali s sojo. S. Rosa je začela z
zdravstveno pastoralo in v več skupinah obiskujejo bolnike in starejše, ki
ne morejo od doma. Svetuje jim, kako
ohraniti zdravje; če so bolni, jih povabi, da gredo v ambulanto. S. Blandine
dela s podhranjenimi otroki. S preventivo želimo preprečiti podhranjenost; mnogo mater je to že razumelo
in redno prihaja na pregled.
Sama nadaljujem z delom v zdravstvenem centru. Z darom trikraljevske akcije smo dogradili štiri prostore. Bolniki se tako bolje počutijo, osebju več zaupajo, osebje pa dela v boljšem okolju. Hvala vam, otroci, ki ste
se zelo potrudili in zbrali ta denar.
Bog povrni vam vsem in tudi vsem
drugim dobrotnikom. S skupnimi
močmi smo tako opremili prostore.
Zdaj je prijetno delati v večjem in snažnem prostoru! Hvala! Vesele bomo,
če nas obiščete iz Misijonskega središča, ko bomo blagoslovili nove prostore. Hvala vsem!
Novi prostori zdravstvenega centra.
7
K ambod ž a
Ljudmila Anžič, hči Marije pomočnice, Kambodža
Kristusovo rojstvo v deželi,
Obisk družin
Kambodža je budistična dežela. In vendar je v njej peščica kristjanov, tudi katoličanov. Kako v
takšnih razmerah izgleda praznovanje božiča, pove s. Ljudmila. Dežela je v tem času v deževni dobi
in poplave niso redke. Tako je bilo tudi lani, zato bo letina riža slaba. Vesela novica pa je, da bodo
sestre svoj vrtec in osnovno šolo nadgradile in omogočile šolanje najrevnejšim. Na pomoč so jim
priskočili arhitekti iz Singapurja, pa ne samo oni; kar 300 drugih Singapurcev je prišlo k sestram in
storilo ogromno dobrega za njihove šolarje. Adventni čas je bil tako zelo bogat in … naporen, božič
in osebno srečanje z Jezusom pa toliko bolj zaželena.
13.11.2011. Doma ste že krepko zakorakali v jesen in ko bodo nekateri
brali ta članek, bo že zima. Medtem
pa pri nas veje neko prijetno “pomladno ozračje”. Ne le zunaj v naravi, kjer
se končuje deževna doba in je lepo
zeleno in sončno. Pomladno je predvsem v življenju.
V petek, 11. novembra (2011), smo
na škofijski ravni začeli novo pastoralno leto s slovesno mašo. Zbralo se
nas je skoraj tisoč, kar je za naše razmere (okrog 30.000 vernikov v vsej
državi) zelo veliko. Predstavniki župnij so domov ponesli škofovo pastirsko pismo, izvode Markovega evangelija, ki naj bi ga dobil vsak vernik, in
predvsem povabilo, da bi bili letos »z
Jezusom« kot njegovi apostoli, ki jih
je Gospod poklical po imenu.
V naši Cerkvi se počasi prebuja novo
življenje. Na praznik sv. Terezije
Velike, 15. oktobra, smo v škofiji začeli s posebnim izobraževalnim
8
programom za kristjane. Veliko ur
je posvečenih poznavanju Svetega
pisma, moralnemu nauku Cerkve, cerkveni zgodovini, katehetiki idr. Šolo
obiskuje 45 v glavnem mladih, ki bi
radi poglobili svojo vero, da bi potem
lahko za Kristusa pričevali. Upamo,
da so to naši bodoči sodelavci in voditelji po župnijah in v drugih službah
v Cerkvi. Molimo, da bi v šoli vztrajali, saj je program predviden za vsak
petek popoldne in soboto dopoldne.
Obljubili so, da bodo zvesti dve leti,
kolikor traja program. So naše veliko
upanje. Iz naše Don Boskove osnovne
šole hodita na tečaj dve učiteljici.
Poplave
V začetku oktobra smo začeli novo
šolsko leto. Nekatere učenke iz osnovne šole, ki živijo v našem internatu,
so se v šolo vrnile predčasno. Vasi ob
reki Mekong in Tonle Sap so bile takrat že več tednov pod vodo. Ljudje
so se vedno težje umikali naraščajoči
vodi in vedno težje našli dovolj hrane.
Naše učenke so pripovedovale, da niso
imeli kje spati, ker je voda dobesedno zalila hiše. Voda je bila v nekaterih vaseh visoka skoraj dva metra in
so do cerkve naredili nekakšno leseno
pot, po kateri so nekaj časa še lahko
prišli k maši. Še dobro, da so mnoge
naše hiše grajene na visokih kolih in
tako že vnaprej pripravljene za poplave v deževni dobi. Vseeno je letos
poplavljalo preko vseh pričakovanj.
Ko smo spremljali poplave v sosednji
Tajski, pa smo kljub vsemu čutili, da
smo mi še na dobrem.
Zaradi naraslih in nevarnih rek so
letos odpadla tradicionalna tekmovanja z dolgimi čolni na reki Mekong v
Phnom Penhu. Sicer ravno danes zaključujemo Festival vode, vendar s prireditvami na suhem. Vsako leto na tisoče ljudi za ta praznik pride v glavno
mesto, letos pa se je mesto izpraznilo
K ambod ž a
kjer so kristjani
v popolni
manjšini
Ljudmila
Anžič,
misijonarka
v Kambodži
in so nekateri počitnice izkoristili za
obisk sorodnikov na podeželju. Mnogi
so se odločili, da ne bodo prišli praznovat v glavno mesto tudi zato, ker
jih je strah decembra, ko naj bi želi
riž. Letos so bila polja skoraj dva meseca visoko poplavljena, tako da je riž,
ki bi moral ravno zdaj najbolj rasti,
marsikje zgnil. Decembra zato po
mnogih vaseh ne bo žetve. Hudo bo
za vse: za kmete, za reveže, ki so služili kot priložnostni žanjci, pa tudi za
nas, ki bomo riž kupovali. Cena riža
bo gotovo zelo narasla. Sprašujemo
se, če to pomeni, da bo še več mladih
ljudi prišlo v mesto v upanju, da si v
tekstilnih tovarnah in na raznih gradbiščih najdejo kakšno delo, čeprav
slabo plačano.
Na temeljih prijateljstva
Zdaj pa še dobra novica, bolj “pomladno obarvana”. Sredi oktobra
nas je obiskala skupina arhitektov iz
Singapurja. Od naših prijateljev, ki že
lep čas na vse mogoče načine zbirajo denar za gradnjo naše šole od 6. do
12. razreda (zdaj imamo samo
vrtec in do 6. razreda – prvo
stopnjo osnovne šole) so slišali, da iščemo nekoga, ki bi naredil načrt za novo gradnjo. Ker je singapurska arhitektka s svojo delovno
skupino malo pred tem zaslužila prestižno državno nagrado za najbolje
izdelan načrt, se je odločila, da hoče
v zahvalo Bogu narediti nekaj dobrega, zastonj. Z vsemi svojimi sodelavci (okrog 20 ljudi) je prišla na obisk v
Kambodžo. Najprej so nekaj dni preživeli v Siemriapu na ogledu znamenitih starodavnih templjev Angkor
Wat, potem pa so se za en dan ustavili pri nas v šoli. Skupina je organizirala dejavnosti za naše šestošolce:
pravo gradnjo mesta iz časopisnega
papirja. Med pripovedovanjem posebne zgodbe so otroci in voditelji v skupinah počasi ustvarjali mesta s hišami, šolami in drugimi zgradbami. Na
koncu so z mostovi, cestami in letališči mesta raznih skupin povezali v celoto. Tako otroci kot mladi arhitekti so bili zelo navdušeni. Celo jeziki, angleščina, kitajščina in kmerščina za nekaj ur niso bili problem.
Preko skupine pa smo tako zgradili še
en most pomoči do študija, v katerem
so se vsi zaposleni skupaj odločili, da
bodo narisali našo bodočo šolo in po
svojih močeh pomagali, da se projekt
izvede. S Singapurjem nas veže staro
prijateljstvo in pred kratkim so nam
sporočili, da so zbrali še nekaj denarja, kar je zelena luč, da bomo z gradnjo v letu 2012 začeli.
Gre za velik projekt, ki ga izročamo v vaše molitve. Vem, da nas tudi
vi ne boste pustili na cedilu, ker ta
nova gradnja pomeni, da bomo potrebovali vašo pomoč pri izobraževanju bodočih učiteljev in potem za
botrstva otrok. Starši in celo iz ministrstva za šolstvo nas že dolgo prosijo, naj šolo dogradimo, da bodo najbolj revni otroci lahko prišli do dobre
izobrazbe.
Naj zapišem še, da zaključujemo cerkveno leto. Gospod nas vabi k čuječnosti in k delavnosti. Dal nam je
mnogo talentov in vabi nas k zaupanju vanj, da s prejetimi darovi pridno
ustvarjamo in trgujemo. Vedno bolj
verjamem, da je Kambodža zares najboljši kraj za uporabo talentov in tale
čas, ki ga živimo zdaj, zares najboljši
čas. Pa ne mislite, da samo zato, ker
vedno veje “pomladni veter”. Tik pred
začetkom šolskega leta sta dve sosestri hudo zboleli in se še nista vrnili
v misijon. Že tako nas je malo, pa sta
manjkali še dve zelo dejavni sestri.
Vse nas je streznilo, da samo z našimi močmi ne gre. »Če Gospod ne zida
hiše, se zaman trudijo zidarji,« pravi
psalmist. Zato vas še enkrat prosim,
da se nas spomnite v molitvi. Da bi
bilo vse, kar delamo, predvsem pa kar
smo, zares blagoslovljeno. Tudi vse me
sestre, naši otroci, učenke in naši sodelavci vam pošiljamo pozdrave in
predvsem svoje molitve.
300 Prostovoljcev
26.12.2011. Danes nam je rojeno Dete,
naš Odrešenik. Danes, prav za vsakega izmed nas, prav tam kjer smo,
zame v Phnom Penhu, za vas čisto na
drugem koncu sveta. On, ki je Luč,
prihaja, da razsvetli naša srca in premaga temo in strah v njih. Moje voščilo je molitev za vas, da bi se ob božiču znali ustaviti pred njim in mu dopustili, da vas osvetli in ogreje s svojo
lučjo. Naj vas Marija, njegova in naša
mati, nežno prime za roke in privede
prav do njega.
9
K ambod ž a
Piknik družin
po božičnem
nastopu
Tretji adventni teden je bilo v šoli zelo
živo. Iz Singapurja je prišlo 300 prostovoljcev, ki so delali na treh naših šolah
in pri sestrah misijonarkah ljubezni.
Večji del skupine so bili župljani, ki so
pomagali pri poučevanju otrok. Za en
teden so ljudje različnih poklicev postali učitelji angleščine, matematike,
glasbe, športa in ročnih del. Nekaj katehistinj je imelo za katoliške otroke
verouk po metodi Dobrega Pastirja.
Otroci so zares uživali. Skupina starejših je pripravila darila za vse učence; vsak je dobil lepo toplo odejo in
sladkarije. Skupina mož je prebarvala
ograjo in pomagala pri zadnjih delih
okrog nove lurške kapelice, ki je bila
že nekaj tednov prej postavljena prav
z denarjem darovalcev iz Singapurja.
Tako je Marija zdaj dobila še en nov
dom in je Mati in Kraljica tudi v vasi
Phum Chreh, kjer imamo osnovno
šolo.
Del prostovoljcev so bili študentje
medicine in zobozdravstva, zdravniki in zobozdravniki. Le-ti so pregledali vse naše otroke in precej ljudi iz
vasi, od koder prihajajo naši učenci.
Študentje medicine so z našimi učenkami kuharsko-gostinske šole pripravili posebno učno uro o vrednosti
sadeža papaje in so na vrtu posadili ogromno semen. Upamo, da bomo
10
čez dobrih 10 mesecev že lahko obirali sadje. Med častnimi gosti je bil
singapurski nadškof Nikolas, ki je
obiskal naše šole, nekatere družine otrok in se srečal z našim škofom
Oliverjem in drugimi predstavniki iz
škofije.
Naši otroci so ves teden uživali v igri,
učenju in božičnem programu, ki so
ga pripravili proti koncu tedna. Videli
smo, da je marsikateri Singapurčan,
ne več tako mlad, postal kot otrok,
vesel in nasmejan. Ljudje tam po navadi hitijo, delajo in si skoraj nikoli ne vzamejo časa za oddih. Ko sva
bili s sestro Leezo pri njih, da bi načrtovali teden dejavnosti pri nas, so se
vsa srečanja začela šele pozno zvečer,
ko so se ljudje vrnili iz služb. Končali
smo vedno po polnoči. Nekega jutra
nam je zdravnik, glavni organizator in najin gostitelj, čisto mimogrede povedal, da je šel spat ob petih zjutraj, ob osmih pa vstal, da naju je peljal v cerkev. Zato smo vse prostovoljce toliko bolj občudovali, da so za nas
in naše otroke žrtvovali teden svojih
počitnic, ki bi jih lahko preživeli kje
drugje in ne v našem prahu in vročini. Pa vendar so prav oni sami ugotavljali, da so bili najbolj obdarovani,
ker jim je sreča na obrazih otrok prinesla notranje zadovoljstvo in mir, ki
jim ga denar in uspeh ne moreta dati.
Samo predstavljate si lahko, kaj pomeni organizirati teden bivanja za
tako veliko skupino ljudi. Vsak dan so
se iz hotela do šole pripeljali z več avtobusi. Poseben podvig je bil za skupino mam naših otrok: priprava obedov za vse. Hrano so vsak dan dostavile v posebnih škatlah in plastičnih
lončkih.
Še to naj povem, kako bi mi skoraj zastalo srce, ko so mi prvi dan zjutraj
šoferji avtobusov povedali, da nas
ne bodo mogli zvoziti do restavracije, kjer naj bi imeli prvo otvoritveno večerjo. Restavracija, ki je bila pripravljena sprejeti 180 ljudi, je bila namreč na drugi strani mosta čez reko
Mekong, vendar do tja nismo mogli,
ker je most za avtobuse zaprt. Tako
smo zvečer ljudi zvozili do mosta,
potem pa čez most in do restavracije v majhnih kombijih za 15-20 ljudi.
Še dobro, da so bili ob pogledu na sestro-šoferja tako navdušeni, da se
niso pritoževali nad nadležnim presedanjem in drenjanjem v kombijih.
Na koncu tedna smo se poslovili kot
prijatelji. Toliko lepega se je zgodilo
med nami, da bomo še dolgo hvalili
Boga, ki nas je zbral v svojem imenu
in nas ves teden obilno blagoslavljal.
Utrujeni smo tudi bili, pa še kako.
K ambod ž a
Zadnji dan smo noge bolj kot dvigovali, po domače povedano, kar vlekli
za sabo ...
Budisti pri božičevanju
Na četrto adventno nedeljo so otroci
za starše pripravili božično praznovanje. Čeprav so starši v večini budisti, so nam bili hvaležni, da smo z
otroki pripravili program, v katerem
so lahko bolje razumeli, kaj pravzaprav praznujemo na božič. Otroci so
v igrici lepo povedali, da je božič praznik ljubezni, najprej tiste, ki jo je
Bog z učlovečenjem svojega Sina izkazal vsem nam ljudem, pa tudi praznik
tiste ljubezni, ki jo vsak božič skušamo mi izkazati drug drugemu. Letos
smo starše povabili, da ima po programu vsaka družina kosilo kar na
trati okrog šole. Mnoge družine so se
odzvale in lepo je bilo gledati, kako
so v senci kakšnega drevesa, sedeč
na slamnatih preprogah, použili svoj
obed.
Zadnji teden pred božičem se je življenje v šoli nekoliko umirilo. Na
učencih se je še vedno čutil močan
vpliv obiska prostovoljcev, pa tudi bližajočih se počitnic. Otrok se kar ni
dalo umiriti. Pa kdo bi se čudil, ko pa
smo tudi me sestre že komaj čakale
Pomoč družini,
ki je bila prizadeta v
poplavah, osnovnošolci
so sami zbrali denar
petka in tako zadnji delovni dan. Ta
dan smo imeli po slovesnem programu kosilo za dekleta kuharsko-gostinske šole skupaj z učitelji in drugimi zaposlenimi. Po njihovem odhodu
se je šola zavila v tišino in mir. Zdaj
so otroci doma do 3. januarja, ko spet
odpremo šolska vrata.
Zanimivo je praznovati praznik
Kristusovega rojstva v deželi, kjer so
kristjani v popolni manjšini. Sama
sebi sem se smejala, ko sem se spominjala svojega prvega božiča v Italiji
pred več kot 20 leti. Takratne novinke
smo le s težavo premagovale domotožje. V vseh rimskih cerkvah nobene jaslice niso bile “ta prave”, ker niso
imele maha. Če so bile še taka umetnina, niso bile “ta prave”. Pa potica
nam je manjkala. Zdaj si že več let
vedno znova želim le eno: da bi lahko
pripravila prostor za Gospoda in se
v teh svetih dneh zares osebno srečala z njim, ki je vir luči in življenja.
Prav to želim tudi vsem vam, ko se
vas hvaležno spominjam v molitvi.
S. Ljudmila Anžič
Božični nastop
11
K ralji dobrotniki
Do urednika Misijonskih
obzorij je prišla gora
poročil, pripovedi,
razmišljanj in slik o
trikraljevski akciji 2011/12.
Ne vem, če bi bila celotna
številka revije dovolj za
vso prispelo pošto na to
temo. Hvala Bogu, da je
tako! To namreč pomeni,
da se je Trikraljevska
akcija zelo razširila, prijela
med otroci in mladimi in
da jim ogromno pomeni.
Očitno je tudi, da ima
veliko podporo med ljudmi,
ki kolednike gostoljubno
sprejmejo in obdarijo, saj
vedo, da bodo njihov dar
prejeli otroci v nerazvitih
deželah, ki so pomoči
najbolj potrebne in kjer
delujejo naši misijonarji.
Zato ne preseneča, da
kolednike sprejmejo
tudi visoki predstavniki
Cerkve in države. Le-te so
letos obiskali »kralji« iz
Cerkelj na Gorenjskem.
Ti so si zato izborili
samostojen članek, iz
gore drugih pisem pa
sem pobral nekaj zrn in
napravil »trikraljevsko
sestavljenko«. Vem, da mi
pisci tega ne bodo zamerili,
saj razumejo, da drugače
ne gre, in upam, da jim to
ne bo vzelo poguma, da se
znova oglasijo Misijonskim
obzorjem. Na zadnji strani
so našteti projekti naših
misijonarjev, ki bodo letos
prejeli trikraljevski dar.
12
Cerkljanski kralji
V župniji Cerklje na Gorenjskem koledujemo že peto leto. Koledniki so v
glavnem osnovnošolci, razporejeni v skupine po tri ali več. Obiščejo večino
domov v župniji, kjer jih ljudje z veseljem sprejmejo. Le redko se zgodi, da se
vrata ne odpro, kar pa jim ne vzame poguma za plemenito delo. Ljudje radi
darujejo, zato se vsako leto zbere kar nekaj sredstev za potrebne.
Župnija Šturje
Župnija Zaplana
Letos je naš g. župnik Stanislav Gradišek prejel prošnjo Misijonskega središča
(MSS), če bi lahko cerkljanski koledniki obiskali nekatere pomembne osebnosti v Ljubljani. Organizacijo je zaupal Damijani Božič-Močnik. Izbrala je primerno koledniško pesem za triglasno fantovsko petje. Slovesne obleke je izdelala gospodinja v župnišču Angela Močnik. Na praznik Sv. treh kraljev smo
se odpeljali v Ljubljano. V spremstvu g. Staneta Kerina in ge. Mateje Novak
Kukovič iz MSS smo obiskali Slovensko in Škofijsko Karitas in uredništvo
Družine. Takoj za tem smo se odpravili na ozemlje države Vatikan: obiskali
smo nunciaturo. G. nuncij sicer ni bil navzoč, kolednikom so prisluhnili njegovi ožji sodelavci. Sledil je sprehod do nadškofije, kjer so koledniki voščili g.
nadškofu dr. Stresu in vsem na nadškofiji. Nadškof je bil vesel obiska in se jim
je zahvalil za voščila, kot tudi za plemenito delo, ki ga opravljajo s tem, ko del
svojega časa žrtvujejo za zbiranje darov za ljudi v stiski. Sledil je obisk še nekaterih ustanov, nato pa smo se vrnili na MSS. Med potjo so kolednike z zanimanjem opazovali mimoidoči, nekaterim smo tudi zapeli.
Sledil je obisk Radia Ognjišče, kamor smo prispeli točno opoldne, ko se sodelavci radia zberejo v radijski kapeli k molitvi. Pridružili smo se jim pri molitvi, nato pa so zapeli še koledniki in vsem zaželeli veliko sreče, zdravja, miru
in božjega blagoslova v letu 2012. Radijski voditelj Jure Sešek jih je poprosil še za kratko poziranje pred kamero, za videoposnetek na spletni strani
Radia Ognjišče. Prek radijskih valov so koledniki v živo voščili vsem poslušalcem radia, posneli so tudi kratko predstavitev
za Sobotno iskrico. Ta dan
je bil to zadnji obisk, pri Škofijsko srečanje kolednikov v Celju
jetno utrujeni smo se vrnili domov. Pri večerni sv.
maši so vsi koledniki iz
župnije prinesli k oltarju
svoje skrinjice z nabranimi darovi, naši koledniki
pa so zapeli tudi »novo«
koledniško pesem in voščili zbranemu občestvu.
K ralji dobrotniki
pri nadškofu in predsedniku
Škofijsko
srečanje
kolednikov
v Vipavi
Župnija Črenče
Župnija Ljubljana–Polje
Župnija Odranci
Župnija Podgorje
Škofijsko
srečanje
kolednikov v
Novem mestu,
Šmihel
Škofijsko
srečanje
kolednikov
v Mariboru
K predsedniku države dr. Danilu Turku smo se odpravili v sredo, 11. januarja. Tokrat je bila trema predvsem pri spremljevalcih še nekoliko večja,
saj koledniki in pastirčki niso preveč vajeni protokolarnega obnašanja. Za pastirčke so bili zelo zanimivi fotoreporterji, ki so kar tekmovali, kdo bo večkrat pritisnil na sprožilec. Po prihodu predsednika je stekel običajen koledniški program, nato nas je nagovoril tudi on sam. Opravičil se je, ker nas
v petek ni mogel sprejeti in se nam zahvalil, da smo ga kljub temu obiskali.
Pohvalil je vse, ki si prizadevajo za ohranjanje starih običajev, ki so po drugi
svetovni vojni skoraj zamrli. Pohvalil je akcijo Misijonskega središča Slovenije,
ki že sedemnajsto leto organizira trikraljevsko akcijo zbiranja sredstev za potrebe misijonarjev. Premalo se zavedamo, da naš še tako majhen dar lahko na
drugem koncu sveta rešuje življenja. V nagovoru je omenil tudi lepote Cerkelj,
na katere ga vežejo prijetni spomini. Po končanem »uradnem« delu je bilo na vrsti fotografiranje, nato pa smo se
s predsednikom zadržali še v prijetnem klepetu.
Prazniki in novoletne počitnice naj bi bile namenjene počitku in nabiranju novih moči za delo v
novem letu. Številni mladi po naših župnijah del
tega časa in svojega truda namenijo soljudem v stiski. S tem jim vračajo pogum in prižigajo lučke rešitve v temine življenja. In naj tako tudi ostane, saj
tudi v teh časih, v katerih živimo, upanje ne sme
ugasniti, zato naj kolednike in vse, ki brez pomisleka darujejo svoj dar, spremlja njegova ljubezen
in blagoslov.
Irena in Janez Jelenc
Škofijsko
srečanje
kolednikov,
Ljubljana –
Šentvid
Škofijsko srečanje kolednikov v Lendavi
13
K ralji dobrotniki
Trikraljevska sestavljenka
V Brezovici na Gorenjskem je 34 kole- darežljivost ljudi in lepo vreme v času
dnikov obiskalo »veliko domov v vseh
10 vaseh v naši župniji, povsod smo bili
zelo lepo sprejeti, dobrodošli, obdarjeni s sladkarijami in z darom za potrebe v misijonskih deželah. Seštevek denarnih darov: 2.408 € (letošnji znesek
je za nas glede na prejšnja leta rekorden). Sedaj naj iz tega mrtvega denarja postane »hrana« za življenje, za veselje, naj nas dejanje ljubezni povezuje v eno družino v kateri se imamo
radi!« Barbara Kunstelj (z vso podporo
Župnija Želimlje
koledovanja« Slavica Ergaver, kat.
»No, se bom pa še pohvalila: v TKA smo
zbrali 6.160 €. Nekdo je rekel: za eno
hišo in pol. Gotovo je TV oddaja o Pedru
Opeki tudi pripomogla k tako dobremu odzivu. Vsa ekipa, ki je pripravljala akcijo (za 36 skupin je potrebno veliko usklajevanja), je vesela in zadovoljna.
Pozdrav!« Danica.
»V Zaplani smo se koledniki peto leto
zapored podali na pot v štirih skupinah, da bi oznanjali veselo novico o rojstvu Jezusa in prinašali blagoslov. Začeli
smo zjutraj z mašo, kjer nas je blagoslovil dekan Blaž Gregorc. Dan je bil naporen, vendar se je splačalo, saj smo naredili dobro dejanje« Klavdija Gantar.
Še bomo 'Kraljevali'!
Podgorje in Razborje: »Že kar nekaj
mamic in atijev imamo, ki so pred 16
leti prvič po naši župniji prepevali in
oznanjali, da je rojen Odrešenik, hkrati pa prosili dobre ljudi za darove, namenjene slovenskim misijonarjev. Tako
smo se tudi letos odpravili na pot treh
kraljev. Od hiše do hiše, od srca do srca
smo v popoldanskih urah začeli s prepevanjem. V Podgorju smo imeli dve
skupini, v Razborju pa eno. S to skupino, ki je svoje 'kraljevanje' začela lani,
je hodil g. Stanko. V Podgorju sta bila
s prvo ključar Franc in katehistinja
Marija, z drugo pa župnik Polde.
Najprej so vsi »kralji« šli v župnijsko
cerkev sv. Urha, kjer so prejeli blagoslov
krede, kadila in vseh sodelujočih. Ena
skupina je šla proti Spodnji vasi, druga
proti Zgornji vasi. Vreme je bilo še kar
lepo, celo jasno. Ko pa smo hodili že
nekaj časa, nas je naenkrat zajel snežni
vihar, nevihta. V nekaj minutah smo
bili beli in mokri. Lep in nepozaben ta
trenutek, čeprav precej moker. Od hiše
do hiše smo z veseljem, a vedno težje
hodili (ena skupina so bili četrti razredi!). Med potjo so nas v nekem domu
lepo pogostili in pot je spet bila lažja.
Ura se je bližala deseti ponoči. Eden
g. župnika Marjana Lampreta in njegovega pomočnika g. Toneta Zajca).
V Črnečah je delovalo pet skupin kolednikov. »Darove, ki so jih nabrali, so
namenili slovenskim misijonarjem …
Ljudje so jih prijazno sprejeli in s prostovoljnimi prispevki pomagali otrokom in mladim v teh deželah« Franci
Kotnik.
»Trikraljevska akcija je postala tradicionalna v župniji Ljubljana Polje. Okrog
40 otrok, mladih in starejših v sedmih
skupinah, je tudi letos stopilo po poti
prinašanja voščil in blagoslova v novem
letu. … pod geslom 'Naše veselje za
srečo drugih' so dajali zgled vesele ljubezni in vabili k dobroti do vseh, posebej do osamljenih, ponižanih in do tistih, ki so na robu družbe« mag. Mojca
Parkelj.
V Šturjah »že 11 let hodimo po hišah,
razveseljujemo ljudi in prosimo denar
za naše misijonarje. Skupin je bilo 36 po
3 ali 4 otroci in en ali dva animatorja«
s. Majda Tisel.
Župnija Vrh –
»Vseh kolednikov z voditelji je bilo
Sv. Trije kralji
180. Naša želja je, da je v to akcijo
vključenih čim več otrok. Z malo
truda naredijo skupaj veliko. Po
maši jim je g. župnik podelil blagoslov in odšli so po domovih oznanjat veselo novico o Jezusovem
rojstvu. Bogu smo hvaležni za
14
JUBILANTI – ČESTITAMO
70 letnica
življenja
Stanko Rozman,
jezuit, rojen
7. marca 1942
v Kovorju. V
misijone je odšel
11. avgusta leta
1977. Deluje v Malaviju.
65 letnica
življenja
Franc Zajtl,
salezijanec, rojen
31. marca 1947
v Sv. Rupertu nad
Laškim. V Egipt je
odšel leta 1969.
55 letnica
življenja
Jože Adamič,
lazarist, rojen
13. aprila 1957 v
Lanusu v Argentini.
Na Madagaskar je
odšel 12. septembra 1987.
20 let dela v
misijonih
Mirjam Praprotnik,
usmiljenka, rojena
31. oktobra 1924
v Naklem pri
Kranju. V misijone je
odšla 4. marca 1992.
Deluje v Albaniji.
JUBILANTI – ČESTITAMO
od kraljev, Boltežar, nam je omagal.
Zato smo z dvema obhodili še nekaj hiš
in se po drugi poti vračali v župnišče.
Pospravljati nismo utegnili, saj je bila
pred nami kratka in sanjska noč, a smo
vedeli, da smo naredili nekaj dobrega.
Nabrali so kar precej darov, veliko sladkarij – večino odpeljemo v dom za otroke in mladino s posebnimi potrebami.
Na praznik Treh kraljev sem pri maši
povprašal 'kralje', če so bili kaj utrujeni; dva sta odgovorila, da sta v šoli
malo zadremala. Pa ni bilo hudega.
Vse se je dobro izteklo in v srcu je
ostalo upanje, da bo zaradi majhnih
križev in težav 'kraljevanja' kakšna
solza manj med vrstniki v daljnih
misijonskih deželah. Še bomo 'kraljevali'!« Leopold Korat, žpk.
DAROVALI STE - HVALA
TRIKRALJEVSKA AKCIJA župnije: Bolniška župnija,
Ajdovščina, Batuje, Bela Cerkev, Besnica, Bled, Bloke,
Borovnica, Branik, Braslovče, Brdo, Breznica, Brje,
Brusnice, Cerklje na Gor., Cerklje ob Krki, Col, Črni Vrh
nad Idrijo, Dobrava, Dobrepolje-Videm, Dolnji Logatec,
Dovje, Dražgoše, Godovič, Gomilsko, Gorje, Gotovlje,
Hinje, Homec, Ig, Jarše, Jurklošter, Kančevci, Knežak,
Kobilje, Kotlje, Kozana, Kranjska Gora, Kresnice,
Križevci pri Ljutomeru, Krka, Krško, Laško, Leskovec pri
Krškem, Ljubljana-Barje, Ljubljana-Črnuče, LjubljanaJežica,
Ljubljana-Kašelj/Zalog,
Ljubljana-Marijino
Oznanjenje, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Zadobrova,
Ljubno, Lokavec, Lucija, Luče ob Savinji, Marija Snežna,
Mežica, Moravče, Nevlje, Nova Cerkev, Novo MestoKapitelj, Novo Mesto-Sv.Janez, Odranci, Ovsiše, Podgorje
pri Slov.Gradcu, Podkraj, Podnanos, Podraga, Podzemelj,
Polhov Gradec, Poljane nad Šk.Loko, Poljčane, Polzela,
Portorož, Preserje, Radeče, Rateče-Planica, Reteče, Sela
pri Kamniku, Senovo, Slap, Slivnica, Solčava, Sostro,
Srednja vas v Bohinju, Stara Loka, Stari Trg pri Ložu,
Stomaž, Suhor, Sv.Anton, Sv.Danijel nad Prevaljami,
Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Ema, Sv.Florijan V Dolini,
Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jakob v Slov.Goricah, Sv.Jurij ob
Taboru, Sv.Miklavž nad Laškim, Sv.Trojica nad Cerknico,
Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid nad Valdekom, Šempas,
Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, ŠentjurijPodkum, Šentlambert, Šenturška Gora, Škofja Loka,
Škofljica, Šmartno pod Šm.Goro, Šmartno V Tuhinju,
Št.Peter-Otočec, Štjak, Šturje, Trbovlje-Sv.Martin,
Trebnje, Trnje, Tunjice, Turnišče, Velenje-Sv.Martin,
Velike Poljane, Velike Žablje, Vojnik, Vojščica, Vrabče,
Vranja Peč, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhpolje, Vrhpolje, Zagorje,
Zagorje ob Savi, Zali Log, Zaplana, Zavratec, Zgornji
Leskovec, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Železniki,
posamezniki: Aljančič Lidija, Frančiškanski Samostan
Brezje, Frangeš Nada, Golob Julijana, Jamnik Tadej,
Kočevar Terezija, Leskovec Franc, Marinčič Vida, Oter,
Provincialat Lazaristov, Slapnik Helena, Smolik
dr.Marijan, Zalokar Nuša, Žabkar Valerija o ADVENTNA
AKCIJA župnije: Bolniška Župnija, Koper - Sv.Marko,
Ambrus, Batuje, Bela Cerkev, Besnica, Borovnica, Branik,
Braslovče, Brestanica, Brje, Bukovščica, Cerklje ob Krki,
Cerkno, Col, Češnjice, Črni Vrh nad Idrijo, Črnomelj,
Dobrepolje-Videm, Dobrna, Dokležovje, Dol pri Ljubljani,
Dolnji Logatec, Dragatuš, Dutovlje, Godovič, Gomilsko,
Gorje, Gornji Grad, Grosuplje, Hinje, Homec, Hotedršica,
Ig, Janče, Jarše, Jezersko, Jurklošter, Kančevci, Knežak,
Kobilje, Kolovrat, Kranj-Drulovka/Breg, Kranjska Gora,
Križevci pri Ljutomeru, Krka, Ledine, Leskovica,
Ljubljana-Barje, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Fužine,
Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Rakovnik, LjubljanaŠentvid, Ljubljana-Trnovo, Ljubno, Lucija, Lučine, Marija
Snežna, Matenja Vas, Mavčiče, Metlika, Moravče, Mozelj,
Nevlje, Notranje Gorice, Novo Mesto-Kapitelj, Novo
Mesto-Sv.Janez, Novo Mesto-Šmihel, Opatje Selo, Orehek
pri Postojni, Piran, Planina pri Rakeku, Podčetrtek,
Podkraj, Podnanos, Poljane nad Šk.Loko, Polje ob Sotli,
Ponikve, Predoslje, Preserje, Slap, Slavina, Spodnja Idrija,
Srednja vas v Bohinju, Stomaž, Sv.Ema, Sv.Jakob ob Savi,
Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin na
Pohorju, Sv.Miklavž nad Laškim, Sv.Rupert nad Laškim,
Sv.Trojica v Slov.Goricah, Svetina, Šentjernej, Šentjošt
nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum,
Šentlovrenc, Šenturška Gora, Šentvid pri Grobelnem,
Šentviška Gora, Škocjan pri Turjaku, Škofja Loka,
Škofljica, Šmarje na Vipavskem, Šmartno pod Šmarno
Goro, Šmartno v Tuhinju, Šmihel pri Žužemberku,
Štanga, Štjak, Trboje, Trbovlje - Sv.Marija, Trzin, Turnišče,
Vavta Vas, Velenje-Sv.Martin, Velika Polana, Velike Žablje,
Vinica, Vitanje, Vojščica, Vrabče, Vrhnika, Vrhpolje,
Zabukovje, Zaplana, Zavratec, Zgornji Leskovec,
Železniki, Žiri, Žužemberk posamezniki: Duhovna
družina Delo, Frančiškanski Samostan Brezje, Leskovar
Darja, Letonja Berta, Pirtovšek Alenka, Potočnik Majda,
Primc Jožica, Tikvič Uršula, Trobec Tatjana, Zipi D.O.O.
o MIVA posamezniki: Bolčina Mirjana, Činkelj Slavko,
Humar Janko in Elizabeta, Kokot Branka in Franc, Kolbl
Jernej, Kržan Vanja, Matajc Irena, Menart Tomaž, Natek
Majda, Novak Janez, Ruparčič Miroslav, Ruparčič
Miroslav, Škrabl Ivanka, Vomberger Angelca župnije:
Bled, Budanje, Dolenja Vas, Hrpelje-Kozina, Kamnik,
Klanec, Kubed, Ljubljana-Sv.Križ, Lom, Most na Soči,
Mošnje, Poljane nad Šk.Loko, Pregara, Prevalje, Rodik,
Sočerga, Šentrupert, Tolmin, Trzin, o SKLAD ZA LAČNE
posamezniki: Baša Gregor, Bensa Marjetka, Gasparovič
Marta, Genc Ana, Hvala Irena, Jerenko Helena, Kamenik
Franc, Kolenc Marija, Koleša Saša, Kravos Stojan,
Kunaver Brigita in Florjan, Lorber Petra, Macedoni
Anica, Martinčič Ruth, Meglič Alma, Mršnik Bernarda,
Murko Ana, Peruzin Ana, Premzl Mateja, Rajk Marjanca,
Seršen Rozalija, Zorenč Ivan, Zornik Zoran o SKLAD ZA
SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV župniji:
Ljubljana-Ježica, Šmartno pri Slovenj Gardcu
posameznica: Trček Francka o SKLAD ZA
MADAGASKAR posamezniki: Brce Alojzij, Čermelj
Stanislava, Kavčič Marko, Mernik Zinka, Perdih Metoda,
Petek Martina o SKLAD ZA MISIJONE župnije: Bovec,
Dokležovje, Ihan, Leskovica, Marija Širje, Mengeš,
Škofljica, Vransko posamezniki: Ambrožič Joško, Babnik
Marija, Baruca Ana, Blažič Miha, Bogovič Anica in Ivan,
Bratina Ana, Brišar Tončka, Butala Gregor, Cerar Lojzka,
Cvelbar Andrej, Cvitan Štefanija, Čakš Vera, Čampa
Janez, Čepin Nataša, Demšar Mihael, Dim Avguštin,
Dolenc Jure, Eržen Jure, Flis Francka, Gantar Metod, Gerl
Janez, Grdadolnik Ivanka, Grenc Anica, Habič Horvat
Simona, Habinc Ivica, Ham Alenka, Hrovat Karmen,
Ipavec Gabrijela, Irbis, Irnar Ana, Jeromen Ana, Jurkovnik
Francka in Stanislav, Kapš Antonija, Kavčič Ivan, Kebe
Ernesta, Kebe Janez, Kitak Ljudmila, Koce Urša, Koren
Leopold, Kotnik Ivan, Kovšca Tončka, Kozina Jože,
Kozole Cvetka, Kramljak Angela, Kranjc Ivan, Kremžar
Tomaž, Kucler Jerica, Kulovec Igor, Kutnar Helena,
Kuzma Anton, Lebar Ana, Leskovar Tanja, Ljumani
D.O.O., Lukman Flis Nada, Magajna Ljudmila, Magdič
Olga, Markelj Frančiška, Marolt Anton, Marolt Marija,
Meršol Marta, Mikulin Olga, Milič Milan, Mohorič Jernej,
Morelj Darja, Motaln Betka, N.N., Nabernik Plešnar Ana,
Nastran Vida, Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pavlovič Lucija,
Peternelj Janez, Petrič Matija, Praper Alenka, Pregelj
Matej, Prevc Boštjan, Rahne Jože, Resman Silva, Ribič
Slavica, Rihtar Helena, Rozoničnik Jože, Rutar Lidija,
Sagadin Emil, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Semec
Francka, Slokar Darja, Sotlar Alojzija in Slavko, Stampar
Mira, Stenšak Tomaž, Strajnar Ana, Suhadolčan Franci,
Škerlj Grmovšek Marta, Štrukelj Frančiška, Teran Darja
S.P., Tratnik Rupar Marija, Tratnik Uroš, Turistično
društvo Borovnica, Turšič Polona, Vehovar Darinka,
Verdnik Alojz, Vobner Marjeta, Zaletel Elizabeta, Žeželj
Miro, Žgajnar Marija, Žnidaršič Igor, Žveglič Marija
o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV župnija: Hoče
posamezniki: Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija,
Zupanc Marjan o ZA VODNJAKE V MALAVIJU
posameznika: Lamovšek Jože, Podobnik Andrej
o LENČKOV SKLAD posameznika: Primc Anton, Zavar
Valerijan o SKLAD ZA MAŠNE INTENCIJE župnija:
Višnja Gora o SKLAD ZA LAKOTO V ETIOPIJI
posamezniki: Blatnik Marija, Kolenc Marija, Kržan
Vanja, Omejc Simon, Pavli Vili, Pavlič Frančiška, Skribe
Katarina, Sporn Jurij, Štebe Marija o ZA DISPANZER V
MATANGI posameznica: Irnar Ana o PUSTNA SOBOTNA
ISKRICA posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, N.N.,
Prendl Branko o ZA RIŽEVA POLJA posameznica:
Halozan Gabrijela o ZA MATANGO - DAR UPANJA
posamezniki: Babič Gorazd, Baraga Marija, Behek
Mirjam, Butala Gregor, Dolenc Darko, Fekonja Bojan,
Jerina Uroš, Jeromen Ana, Kmet Mateja, Koce Urša,
Kraševec Janez, Kresnik Robert, Lenaršič Roman, Novak
Marko, Palme Alenka, Podobnik Jožica, Setnikar Iztok,
Stenšak Tomaž, Škulj Jožica, Tratnik Uroš, Weiss Jernej,
Zalokar Pija, Zorič Peternel Metoda, Žerovnik David
SKLAD ZA RIŽ posameznik: Milkovič Mitja o ZA HAITI
posamezniki: Habinc Ivica o DROBIŽ ZA RIŽ
posamezniki: Česnik Božidara, Drev Jožef, Eržen Rajko,
Jenko Katarina, Romih Domen in Tinkara, Šubic Ida,
Zagorc Barbara, Žagar Tina o SKLAD ZA POPLAVE V
PAKISTANU posameznika: Kuntarič Frančiška, N.N. o ZA JOŽETA ADAMIČA posameznik: Nared Matija o ZA
S. KRISTINO BAJC posameznica: Lajevec Janja o ZA
PAVLA BAJCA posamezniki: Mza-Cma, Natek Majda
o ZA HUGA DELČNJAKA posamezniki: Pavli Tatjana,
Petrič Matija, Praček Marija o ZA MISIJON V NDOLI
posameznika: Jakša Ana, N.N. o ZA S. ANKO BURGER
župnija: Šentjurij-Podkum posameznik: Bregar Peter
o ZA S. VIDO GERKMAN posameznica: Pipan Marinka
o ZA JOŽETA MLINARIŽA posameznika: Kvaternik
Tomaž, Pavlica Otilija o ZA P. JOŽETA GROŠLJA župnija:
Šmartno v Tuhinju posameznica: Velepič Anica o ZA S.
VESNO HITI posamezniki: Blejec Marija, Intihar Darja
in Marjana, Kunšič Francka, Vidmar Marjeta, Zajec
Marija, Žup.Karitas Domžale o ZA TONETA KERINA
župnija: Ljubljana-Črnuče posamezniki: Capl Ana
Marija, Društvo Skam, Kern Jože, Koncilija Jožica, Kožuh
Simon, Pompe Anica, Šušteršič o ZA TONETA OVTARJA
posamezniki: Kovač Marijana, Misijonska znamkarska
akcija-Cma o ZA S. AGATO KOCIPER posameznica:
Volavšek Marta o ZA P. VLADIMIRJA KOSA
posamezniki: Novi Glas o ZA JANKA KOSMAČA župnija.
Leskovica posamezniki: Misijonska znamkarska akcijaCma ZA JANEZA KRMELJA posamezniki: Čeh Katarina,
Jagodic Tajda, Kolbezen Barbara, Marn Ana, N.N., Sušnik
Janez, Trček Francka, Vrabec Mirijam o ZA S. ANDREJO
GODNIČ posameznika: Ačanski Elizabeta, Štuhec msgr.
dr. Ivan o ZA DANILA LISJAKA posamezniki: Blejec
Marija, Hvala Irena, Krevelj Branko, Mlekuž Elda,
Mozetič Iztok, Pavli Vili, Sodja Slavka, Sušnik Janez, Šajn
Krista, Vidič Danilo, Vode Janez, Žukovec Jožica o ZA
VILKA POLJANŠKA posameznica: Malalan Nika o ZA
TOMAŽA MAVRIČA posameznik: Pavli Vili o ZA IVANA
BAJCA posamezniki: Misijonska znamkarska akcijaCma, Natek Majda o ZA S. ZVONKO MIKEC
posamezniki: Murn, Pavli Vili, Škedelj Miran o ZA
MISIJONARKE MATERE TEREZIJE posameznik: Kranjc
Rafael o ZA S. TADEJO MOZETIČ župnija: DobrepoljeVidem posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Miklavčič
Ljudmila, Pavli Vili, Pintarič Rozka, Rudež Lučka,
Skvarča Majda, Snoj Mirjam, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA
JANEZA MESCA župniji: Javorje nad Šk.Loko, Železniki
posamezniki: Mihelčič Matija, Spind D.O.O. o ZA PEDRA
OPEKO župnije: Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Podbrdo,
posamezniki: Arih Marija, Avšič Peter, Avtoprevozništvo
Robert Pristolics, Baša Marko, Beravs Franc, Blokar
Elizabeta, Bohak Ivan, Bojnec Ivan, Boltar Jure, Božič
Marija, Cegnar Sebastijan, Cesar Andrea, Česen Matjaž,
Deržič Ana, Dolinšek Tatjana, Dovč Mihaela, Drenovec
Marija, Elektroakustika D.O.O., Ferarič Simona, Frelih
Tomaž, Gaberc Alojz, Gale Polona, Gortan Ingrid, Gošnik
Vida, Halas Boštjan, Jager Štefka, Jelinčič Zalka, Jemec
Janez, Jenko Katarina, Jereb Aleš, Jese Uroš, Jezeršek
Janez, Judež Žiga, Kastelic Janez, Kekič Danijel, Kepe
Evgen, Kepec Gregor, Klevišar dr. Metka, Kočnar Darja,
Kolšek Tomaž, Kordiš Rozalija, Krajačič Goran, Kranjec
Barica, Kristan Anja, Krivec Marica, Kržič Mirjam,
Kurnik Levstek, Lahajnar Oton, Lamovšek Viktorija
Drnovšek, Langus Hribar Irma, Lazar Tomaž, Leban
Franko, Likar Ivan, Lovše Anica, Ložar Matevž, Luznar
Ana, Majer Ivica, Majster Marjanca, Manoilov Marijan,
Martinčič Angela, Matos Janez, Matos Sašo, Medium
D.O.O., Meža Tanja, Mohorič Aljoša, Mohorič Cilka,
Možina Damjan, N.N., Novak Apolonija, Novak Primož,
Novak Tadej, Novi Glas, Oblak Darjan, Onuk Denis,
Pajenk Nataša, Panger Nela, Pavčič Andrej, Pavčnik
Barbara, Pavli Alenka, Pavlica, Pavlin Andrej, Pevec
Andrej, Pintarič Rozka, Pipus Marija, Podgornik Helena,
Pogorevc Urša, Potočar Jasna, Potočnik Marija, Prezelj
Marija, Rehar Tamara, Rems Ivana, Repanšek Marko,
Rigler Marta, Ristič Milena, Senica August, Sirk
Polanšek, Marija, Smole Gorazd, Smolej Kristina, Sosič
Barbara, Stampar Mira, Stanovnik Vlasta, Ščavničar
Ema, Škedelj Miran, Špitalar Daša, Šraj Majda, Štalec
Kristina, Štemberger Ida, Štibelj Klemen, Štiglic Andreja,
Šuštar Andreja, Team Commerce D.O.O., Tišler Katarina,
Tonkovič Peter, Trontelj Jože, Turistično Društvo Stari
Vrh, Turk Sulc Jana, Ukmar Ljubo, Urh Nina, Ustanova
Pustimo Jim Sanje-Fundacija Danila Turka, Ušaj Robert,
Valant Marko, Valant Sirah Ciril Johannes, Varžič Darko,
Večno Mlad Telov., Vilar Andrej, Voglar Grega, Volovlek
Ana, Vuluč Djuro, Zabukovec Mihaela, Zajc Ana Marija,
Zelenc Mitja, Zgonc Marija, Žega Mojca, Žgavec Marija,
Žinko Martina, Žižek Urbas Andreja, Žuća Sonja, Žveglič
Franc o ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ posameznika: Rozman
Maksimiljan, Štiglic Neda o ZA S. MIRJAM PRAPROTNIK
posamezniki: Kern Frančiška, Leskovšek Marko, Malik
David S.P., N.N., Novi Glas, Pavli Tatjana, Pešec Bogomila,
Rihtar Helena, Semenič Bojana, Štirn Mitja o ZA P.
STANKA ROZMANA posamezniki: družina Vaukan,
družina Zdovc o ZA ERNESTA SAKSIDA posameznica:
Grum Ana o ZA P. MARTINA KMETCA posamezniki:
Kušar Ana, Pavli Tatjana, Pavli Vili, Resman Silva o ZA
KLEMENA ŠTOLCARJA župnija: Gorje posamezniki:
Lajevec Janja, Mulej Jelka, Mulej Marija, Okršlar Marija,
Torkar Marija, o ZA LAZARISTE NA SALOMONOVIH
OTOKIH posamezniki: Kržan Vanja, N.N., Šimič Valter,
Kranjec Matilda, Marolt Marjana, Novak Vida ZA S.
BOGDANO KAVČIČ posameznika: Lesjak Bernarda,
Mavri Jan o ZA P. LOJZETA PODGRAJŠKA posamezniki:
Jelenko Gabriela, Leskovar Stane, Povh Jože, Verdenik
Benjamin o ZA S. ANICO STARMAN župnija: Kidričevo
o ZA CIRILA BERGLEZA posameznici: Vetrih Marija,
Zajc Josipina o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ posameznica:
Hodnik Veronika o ZA KATARINO KAVČIČ
posameznica: Irnar Ana o ZA S. ANO SLIVKA župnija:
Ljubljana-Trnovo posameznica: Skubin Dragica o ZA S.
BARBARO PETERLIN posameznici: Pančur Albina, Pavli
Tatjana o ZA S. DORICO SEVER posamezniki:
Misijonska znamkarska akcija-Cma, Radešček Darja,
Vomberger Angelca, Žveglič Marija o ZA IZIDORJA
GROŠLJA posamezniki: Anker S.P. - Marjan Jesenko,
Mozetič Iztok, Slejko Dušan o ZA S. POLONO ŠVIGELJ
posamezniki: Agencija Oskar D.O.O. o ZA ANO
KNEŽEVIČ župnija: Ljubljana-Koseze posamezniki:
Avsenik Marko, Cigoj Leben Breda, Novak Zlatko,
Skupina Kbbi Ljubljana-Podutik o ZA MOJCO
KARNIČNIK posameznica: Štafunko Fanika o ZA
MISIJON CRIPAM posameznik: Černivec Damjan o ZA
P. MIHA MAJETIČA posameznica: Bedenk Barbara o ZA
MARIJINE SESTRE V KIJEVU posameznik: Breznik
Andrej o ZA TANJO STRGAR posameznica: Bertoncelj
Angela
Darovi objavljenih so na naš račun
prispeli do 13. 1. 2012. Hvala vsem.
Celoletni prispevek za Misijonska
obzorja za leto 2012: 9 EUR, za Evropo
12 EUR, avionska za Ameriko in
drugod je 20 USD, 25 CAD.
BOG VAM POVRNI!
15
Koledovanje
2011/12
Od sv. Štefana do praznika
Treh kraljev (26. 12. – 6. 1.) poteka
po naših krajih Trikraljevska akcija. Koledniki –
v glavnem otroci v spremstvu animatorjev ali članov ŽPS –
obiskujejo domove, prinašajo voščila in blagoslov za praznike
in novo leto. Hkrati pa hvaležno zbirajo darove za otroške in
mladinske projekte naših misijonarjev.
Letos bodo
požrtvovalnosti kolednikov in
dobrote ljudi deležni misijonarji:
IZIDOR GROŠELJ, duhovnik LJ – MADAGASKAR
Projekt: Zavetišče za otroke
TOMAŽ MAVRIČ, lazarist – UKRAJINA
Projekt: Večnamenska hiša
HČERE MARIJE POMOČNICE – ANGOLA
Projekt: Vrtec in šola
G
je re
S. AGATA KOCIPER, salezijanka – BRAZILIJA
s pri eslo – N
Projekt: Pomoč otrokom in družinam
ki so našalo v AŠE V
P. LOJZE PODGRAJŠEK, jezuit – MALAVI
e
E
prišl
Projekt: Vzgojno izobraževalni center
a na selje. To SELJE
s
ured
Z
S. ANKA BURGER, usmiljenka – RUANDA
ništv e vidi iz g A SRE
Projekt: Pomoč otrokom in bolnikom
o Mi s
or e s Č O D
ijons
l
R
kih o ik in zapi UGIH –
s
bzor
ij od ov koled
vsep
o
ovso vanja,
d.