Evharistija – Božji dar za življenje, nam daje moč za veselo vstajenje.

Transcription

Evharistija – Božji dar za življenje, nam daje moč za veselo vstajenje.
Misijonska
obzorja
št. 2 (133), leto 24
april 2010
cena 1,50 EUR
Evharistija –
Božji dar za življenje,
nam daje moč
za veselo vstajenje.
SLOVENSKI
EVHARISTIČNI KONGRES
CELJE, 13. JUNIJ 2010
Groblje,
Rim,
Buenos Aires
1923-1986
I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7
Revija za medkulturni
in medreligijski dialog ter razvojno
in humanitarno pomoč
V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo,
ekumenizem in dialog (TEOF)
izdaja
MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE
SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija
Tel. : 01/300 59 50,
Faks: 01/300 59 55
E-mail: missio@rkc. si
http://www. missio. si
Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.
MISIJONSKA PISARNA MARIBOR
Slovenska 21, 2000 Maribor
tel. /fax. : 0590/80 381
od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h
E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net
GLAVNI UREDNIK
Dr. Drago K. Ocvirk, CM
POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA
Tina Jež
LEKTOR
Jurij Devetak, CM
Odgovarja
NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE
Stane Kerin
OBLIKOVALEC
Boris Jurca
GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK
Schwarz, d. o. o.
Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja
prispevka ali iz arhiva MSS.
ISSN 1318-4369
Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.
Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR.
Celoletni prispevek za MO za leto 2010:
9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za
Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.
Vplačila nakazujte na transakcijski račun
Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1,
Ljubljana namen nakazila: naročnina MO,
št. transakcijskega računa pri
NLB: SI56 0201 4005 1368 933,
št. transakcijskega računa pri Raiffeisen
banki: SI56 2420 0900 4370 443
Vplačila iz tujine s čeki na naslov:
Misijonska pisarna, Kristanova 1,
1000 Ljubljana
Slika na naslovnici:
Maša v kapeli centra Akamasoa. Mašujeta
Peter Opeka in Stane Kerin.
Razdajanje
in sprejemanje
življenja
T
a uvodnik pišem na véliki četrtek, ko se začenja Jezusovo odrešenjsko
delo zgoščevati in prehajati v finale. To finale ni nič drugega kakor
finale življenja, saj se v velikonočnih dogodkih izkaže, da življenje
zmaguje le v razdajanju in podarjanju.
Ko je Jezus zadnjič jedel z učenci, je svojo popolno podaritev, ki se bo zgodila
dan kasneje na križu, prelil v evharistijo, zahvalno daritev: »Vzemite in
jejte, to je moje telo; vzemite in pijte, to je moja kri …Kdor mene uživa,
bo živel vekomaj!« S tem je učencem in učenkam razkril čudo in motor
življenja in jih vanj potegnil s pozivom, naj prav oni delajo to naprej v
njegov spomin. Čudo, ki se uresničuje skozi evharistično - hvaležno sprejeto
in podarjeno – življenje, je čudo vere v Jezusa in zvestobe njemu. Podobno
kakor te učitelj plavanja uvede v »skrivnost« te veščine, tako te Jezus s
svojo podaritvijo uvede v »skrivnost«, čudež življenja.
Z evharističnim kongresom, na katerem se
bomo 13. junija v Celju srečali katoličani,
hočemo kot Jezusovi učenci in učenke pokazati,
kje je naš zaklad, kaj so naše prioritete.
Leto za letom doživljam med skrajno revnim prebivalstvom Salomonovih
otokov, kako razdajanje poraja življenje in to v obilju. Ljudje nimajo nič
razen sami sebe in prav sebe podarjajo drug drugemu. Zato so nasmejani,
življenje jim ni v breme, ampak v veselje. Deliti tisto malo materialnih
dobrin, ki jih ima navaden človek, predvsem pa deliti svoje življenje, sebe z
drugimi, je vir življenja v obilju in z njim sreče.
Z evharističnim kongresom, na katerem se bomo 13. junija v Celju srečali
katoličani, hočemo kot Jezusovi učenci in učenke pokazati, kje je naš zaklad,
kaj so naše prioritete. Proti prevladujoči miselnosti, ki poveličuje materialne
dobrine in zato vsaj v podtonu tudi pohlep, sebičnost in »iznajdljivost«,
želimo pokazati na Jezusovo pot življenja, na evharistično razdajanje in
sprejemanje, ki edino omogoča čudež polnega življenja za posameznika in
družbo. Razdajanje in sprejemanje po Jezusovi meri je v sami srčiki čudeža
življenja in če k temu težimo, nam bo vse drugo navrženo. Le tako bosta
solidarnost in bratstvo na trdnih temeljih in kar nekako samoumevna.
Potem bo tista polovica človeštva, v katero sodijo tudi Salomonci, imela kaj
za pod zob, ona druga, naša, nasičena, naveličana in nezadovoljna pa bo
spet odkrila vir življenjske radosti in zadovoljstva.
Se vidimo v Celju na evharističnem kongresu, ki bo vélik praznik Božje
ljubezni in človekoljubnosti, praznik katoliškega misijonstva in poslanstva.
Bog vas živi!
Drago K. Ocvirk, CM
BO GAT I SAD OVI
ZVONKA MIKEC, salezijanka, angola
Znova na pot
26.02.2010. Spoštovani, morda ste že obupali, ker se res nič ne oglasim.
Ja, tako je pač, ko si doma, vedno pride nekaj vmes ... Torej oglašam
se vam iz Bistrice, kjer še uživam svež domač zrak in si tako nabiram
moči za nadaljnjo pot.
Vse kar je lepo, hitro mine … Tako sta
hitro minila meseca. ki sem ju prežive­
la tu v domovini. Vmes sem bila odsot­
na dva tedna, da sem se v Rimu sreča­
la s predstojnicami in potem tudi du­
hovno prenovila na enotedenskih du­
hovnih vajah.
Tu v domovini sem se te dni z mnogi­
mi srečala, malo smo poklepetali o mi­
sijonskem poslanstvu. Bilo pa je tudi
nekaj posebej zanimivih srečanj. Po 19
letih sem se srečala s sošolci iz gimna­
zije, katerim se zahvalim za srečanje
in njihovo misijonsko zanimanje in so­
delovanje. Lepo se je bilo srečati z mla­
dimi, ki se pripravljajo za misijonski
podvig poleti v Angoli in tudi tistimi,
ki so v teh letih že bili tam in je nika­
kor ne morejo pozabiti. Dobro zname­
nje! Kako ne omeniti srečanja s šolar­
ji na žužemberški osnovni šoli in pri­
zadevanja gospe ravnateljice in vsega
učiteljskega zbora, ki se močno zaveda,
da vzgajati za vrednote, radodarnost,
čut za druge pripomore k rasti pošte­
nih Slovencev. Prepričana sem, da to ni
edina šola, pa vendar, s to sem se oseb­
no srečala ...
Še bi lahko naštevala. Skratka ponov­
no sem se prepričala, da je misijonsko
zanimanje, misijonsko sodelovanje v
Sloveniji zelo živo in prepričana sem,
da bo to rodilo še veliko misijonskih
kaže na vsakem našem koraku in po
vsakem njegovem posegu.
Ne nazadnje smo vendarle uspele od­
preti tudi skupnost v Cabindi, najbolj
severni provinci, kjer smo poklicane
biti priče Ljubezni, edinosti in vesolj­
nosti Cerkve. Tu so nas mladi prosili,
naj jim pomagamo odkriti prave vre­
dnote, naj jih naučimo živeti … To je pa
najlepše, kar lahko naredimo.
V Mozambik
Zdaj me Bog kliče na drugi konec
Afrike. Predstojnice so me namreč
prosile, potem ko sem končala šestle­
tni mandat provincialke v Angoli, naj
prevzamem odgovornost za vzgojo
novih poklicev. Tako sem dobila službo
magistre novink v državi Mozambik.
Zakaj tam, se bo kdo vprašal.? Sestre
salezijanke, ki smo sicer v 25 afriških
državah, imamo vzgojne hiše le v ne­
katerih, kjer se združijo dekleta iz
držav, kjer se govori isti jezik. Tako
imamo v Mozambiku noviciat za
portugalsko govoreče dežele (to
sta Angola in Mozambik), pa še
dva noviciata s francoskim jezi­
kom in enega za angleško govo­
reče. V Mozambiku me že čakajo
novinke: trenutno jih je šest, ena
iz Angole in pet Mozambičank.
Skupaj bomo gradile pot ter v
molitvi in delu razločevale, kaj
Vajngerl,
Od leve: laiški misijonarki Renata
ec
Bog hoče od vsake izmed nas.
Mik
Simona Zupan Kralj in s. Zvonka
To je odgovorno delo, zato se
poklicev. To sem čutila, ko sem obi­ vam vsem zelo priporočam v molitev.
skala nekatere družine, katerim je bil Molimo tudi za nove poklice doma in v
obisk misijonarke kot blagoslov. Bog misijonih, saj Bog ne neha klicati, le ve­
daj, da bi tako bilo.
likodušnih src je treba, da se mu vese­
lo odzovejo.
19 let Angole
Vsekakor pa sem še naprej povezana
Lepe spomine pa nimam le na ta mese­ tudi z Angolo in prek nje ostajamo po­
ca tu v Sloveniji, pač pa tudi na mojih vezani tudi vsi, ki smo v teh letih sku­
skoraj devetnajst let misijonskega dela paj naredili veliko lepega in bomo to
v Angoli. Zdi se mi, da sem začela vče­ tudi nadaljevali. Še enkrat hvala vsem
raj in že me Božja previdnost kliče za vse in takoj, ko bo mogoče, se ogla­
drugam. Ko pomislim na Angolo pred sim iz Mozambika, hvaležna misijonar­
19 leti, na tisti lep junijski dan, ko sem ka, s. Zvonka Mikec.
prispela v Cacuaco in danes! Se mi zdi,
da je bilo to včeraj. Pa le ni tako!
V teh 19 letih se je marsikaj spre­
menilo, obrnilo. Že me, sestre sa­
lezijanke, smo v tem času odprle
štiri misijonske postojan­
ke. V njih šolamo kakih
8 000 otrok in od­
raslih in tam z be­
sedo in dejanji
oznanjamo, da
je Bog Ljubezen,
saj se ta ljubezen
3
nabiralnik misijonskega središča
PEDRO OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR
Pošiljke prispele
04.02.2010. Hvala za poslan denar! Ravnokar so nam
sporočili, da je denar 50 000 € že vpisan na naš račun.
Od tega 20 000 € za riž. Enako lepa novica je, da je
Minibus –Toyota že v Akamasoa. Avto je prišel v torek,
hvala Bogu, nič ni poškodovanega. Najlepša hvala MIVI
Slovenija, ki je avto omogočila in poslala. Torej vsi avti so
srečno prišli – za Janeza Krmelja, Jožeta Adamiča in naš
za Akamasoa. Hvala Bogu in vsem dobrim Slovencem.
Glede riža sem naročil predsednici Akamasoa, naj vse
zapisuje in vse račune nakupa riža ali druge hrane, spra­
vi, da vam pošljemo v Ljubljano. Bolj bodo računi čisti in
jasni, raje bodo ljudje pomagali. Dobili smo dokumente
za zabojnik in so že na Ministrstvu za carino. Čakamo
na odgovor. Najlepša hvala za vse te usluge, ki nam daje­
jo veliko veselja in moči, da nadaljujemo Božje delo med
reveži. Lep pozdrav vsem sodelavcem v Misijonskem sre­
dišču. Povezani v molitvi! Pedro.
IZIDOR GROŠELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR
Načrtovanje dispanzerja
MARIJA ANDREJA ŠUBELJ, USMILJENKA, ČILE
V središču potresa
28.01.2010. Lep pozdrav vsem v misijonski pisar­
ni in vsem sotrudnikom, ki mislite na nas misi­
jonarje in nam omogočate naše delo! Duhovniki
dveh škofij smo na duhovnih vajah. Januarja je čas
ciklonov, ko smo velikokrat tudi pastoralno one­
mogočeni, pa zbežimo na hladno planoto. Malgaši
imajo podoben pregovor kot mi, da prazen ža­
kelj ne stoji pokonci. Ravno tako pa velja, da so vsi
naši projekti na trhlih tleh, če nismo zasidrani v
Bogu. V Matangi sem dobil za praznike pomočni­
ka, sam pa sem odšel na jug, kjer smo se zbrali pri
Mariji Morski Zvezdi. Veliko nas je bilo. Janez, Jani
in Matija se sploh niso ušteli, ker so tam zgradili
veliko cerkev. Sedaj končujemo z gradnjo cerkve
na drugi podružnici, ki bo posvečena sv. Mariji
Goreti. Naj bo priprošnjica za našo mladino. Kaj
pa načrti? Že dolgo razmišljamo o dispanzerju. V
Matangi sicer imamo državno bolnišnico in zdrav­
nika, vendar velikokrat nimajo zdravil. Zdravnik
je večinoma odsoten ali pa igra karte. Kadar je kaj
nujnega, bolnika odpeljem kar med kvartopirce,
ljudje si pa tega ne upajo. Ker mu vedno manjka
denarja, kar sam viša ceno zdravil, če pa ljudje ku­
pijo zdravila v naši lekarni, pa jih noče več zdra­
viti. Pa tudi ljudi je zelo veliko. Letos bo postala
ena od naših sester višja medicinska sestra. Šolali
smo jo v ta namen, da bi odprli dispanzer. Dobro
bi bilo, če bi imeli tudi zdravnika in ne samo me­
dicinsko sestro. Obiskal sem že medicinskega in­
špektorja in mi je povedal kako in kaj. Dispanzer
mora imeti devet sob, stranišče, tuš, vodo in elek­
triko. Zemljo sem že kupil, je bila pa draga, ker v
bližini ni druge, pa me je lastnik precej izsiljeval.
Zdaj pa prošnja, če bi lahko ta projekt uvrstili v
Trikraljevsko akcijo. Kolikor sem računal, mislim,
da bom prišel skozi s 45.000 EUR. Vem da je to ve­
liko, ne vem pa, kje bi drugje fehtal.
4
Santiago, 03.03.2010. Letos se poleg Salomonovih otokov, Haitija
in Turčije tudi Čile ni izognil rušilnemu potresu, prizadel pa ga
je tudi cunami. Potres je zajel v glavnem sredino države v dol­
žini 800 km. Prizadeta sta dva milijona prebivalcev, potrjeno je
mrtvih 723, a jih še iščejo. 27. februarja nas je zbudil ob 3.34
zjutraj divji potres 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Sledil mu
je cunami in morje je vdrlo na celino na več krajih in odneslo,
kar je moglo. Zemlja ima po ponekod 2,5m široke razpoke, ceste
so na mnogih krajih neuporabne in mostovi podrti. Zmešnjava
je strašna. Nadaljnje tresenje tal dosega šesto stopnjo in se za­
čenja na severu. Na mnogih krajih kljub vsem naporom še niso
uspeli dostaviti vode, hrane, elektrike … V mestu in na deže­
li je mnogo stavb neuporabnih; celo nove bodo morali podre­
ti. Navadne hiše so zmlete kot škatlice vžigalic … In to sedaj, ko
se bližata jesen in mraz … Pobesnel ocean je v kraju Takahnom
iz pristanišča vrgel ladje na trg itd. V sestrskih hišah so razbite
manjše stvari, enako pri gospodih lazaristih. Pač, kolikor se do
zdaj ve. V našem Domu onemoglih sester je poškodovana ogra­
ja in manjše stvari: to se zaenkrat vidi. V Domu za deklice je bilo
več nevarnosti in težav, a brez žrtev. Predstojniki so prav poma­
gali, Marija nas je spet čudežno varovala. Ta potres in cunamiji
so bili 50 krat hujši od onega na Haitiju. Ljudje, vlada in sosednje
države iščejo načine, kako olajšati to morje trpljenja.
nabiralnik misijonskega središča
RADKO RUDEŽ, JEZUIT, ZAMBIJA
Lovro Tomažin –
garač do zadnjega diha
19.01.2010. Pozdravljeni v tem novem letu 2010. Božji blagoslov nad vami in
nad vašim prizadevanjem za širjenje Božjega Kraljestva skozi vaše Misijonsko
središče! Chula House je dom za ostarele jezuite v Zambiji. Vsaka soba je so­
dobno opremljena. Zelo dobro smo postreženi! Dom pa je le Dom in se človek
počuti odrezanega od običajnega pastoralnega dela. Vendar tudi to v večno
slavo Božjo. V domu sem že več kot leto dni, septembra se mi je pridružil še
p. Lovro Tomažin. Kar mimo grede. Z nami je bil, ko sta nas obiskala g. Stane
Kerin in minoritski provincial in bil najbolj zgovoren in živahen. V sredo zju­
traj ga srečam pri vratih njegove sobe, ko se nekam odpravlja. Reče mi kar za­
skrbljeno: Moli zame. Kam pa greš? Sam, v bolnišnico. Drugi dan pred veče­
rom mu zastane srce. Poln energije in načrtov, tako bridko potreben. Dobil je
teren za novo župnijo, vojaščina ga je zravnala, dobil je črpalko za vodo, elek­
triko, zgradil veliko dvorano s stalnim oltarjem, zgradil prostorno hišo za svo­
jega pridnega katehista in končno še hišo za duhovnike do strehe. Tako nas je
zapustil on, ki nam je bil vzor na duhovnem, pastoralnem in gradbenem po­
dročju in še molitvenem, s tistimi romanji k svetišču Matere Božje Fatimske.
Tega je zgradil v sklopu škofijskega pastoralnega središča s svojo lastno cer­
kvijo, domom duhovnih vaj in samostanom indijskih sester. Tako nas osta­
ne v Zambiji in Malaviju še sedem slovenskih jezuitov: brat Jože Rovtar, par
korakov od mene ekonom v noviciatu, Janez Mujdrica, profesor na novi ka­
toliški univerzi, Jože Grošelj na misijonu Nangoma s 30 podružnicami, Janez
Mlakar v rudniškem mestu Nampundwe z 10 podružnicami, Stanko Rozman
in Lojze Podgrajšek pa v Malaviju pripravljata gradnjo gimnazije. Sam sem že
52 let v Zambiji. Bog me je uporabil, da odprem vrata lepemu številu naših, ki
res imajo kaj pokazati. Zato Bogu čast in hvala vekomaj. V Gospodu, p. Radko
Rudež.
MARIJA PAVLIŠIČ, USMILJENKA,
MADAGASKAR
Škofovo
prevračanje
18.01.2010. Hvala vam za vse, kar
Od leve: Jože Rovtar, Radko Rudež,
Jože Grošelj, Lovro Tomažin, Janez Mujdrica
in slovenski provincial Milan Kos
naredite za nas v misijonih. Bog
naj vam bo bogat plačnik. Denar,
2 000 €, poslan preko g. Izidorja
Grošlja, sem prejela. Za gradnjo
hiše 1000 evrov in 500 za šolanje
dekleta v medicinski šoli. Januarja
se je škof Benjamin prevrnil z
avtom. Potniki, pet jih je bilo, so
bili brez poškodb – razen sestre,
ki si je v komolcu izpahnila roko.
Avto je popolnoma razbit (baje se
je 4 krat obrnil). Posebno Marijino
varstvo, da so ostali vsi živi in
zdravi. Ostanimo združeni v sv.
Evharistiji.
KLEMEN ŠTOLCAR, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR
Groza, ni sejalnika za koruzo!
24.02.2010. V resnici sem mrknil, ker
tale mašina že lep čas nagaja. Janez
Krmelj je včeraj pisal s prenosnika.
Dopoldne smo uspeli končno popra­
viti tegale. Je v njem nov program
in se še lovim. Janeza bomo skušali
ovekovečiti pri garanju in ob novem
avtu. Ker je nepoboljšljiv »aktivec«,
ga bo težko najti. Včeraj je končno
prispel v Vanga zabojnik in dečki, ki
imajo notri robo, so se jadrno zakadi­
li na kraj dogajanja. Izidor Grošelj je
»penil«, ker ni bilo sejalnika za koru­
zo … Glej, da v bodoče tega ne poza­
bite, če Bog da, da bo še kakšna kišta
plula sem, ker se sicer utegne zgoditi
smrt mladega misijonarja! Gotovo
ga bo »kapnilo« od jeze in besa, ko
se revež z vso ihto poganja za stvar­
mi in nazadnje ravno tistega, kar je
trdno upal - NI!!! Moja malenkost k
sreči ni imela notri počenega groša
in se lahko pred obličje »Burje« poja­
vim vzravnan.
5
BEDA BEDNIH
Vesna Hiti, usmiljenka, Ruanda
Izsiljevanje in
kupovanje svobode
Vtisi iz obiska Slovenije so še živi. Ruanda je povsem drugačen svet
poln izsiljevanja, groženj, revščine … In vendar misijonarka dela
čudeže s pomočjo iz Slovenije in sosester.
07.01.2010 Dragi prijatelji iz Misijons­
kega središča! Vsakemu izmed vas bi
rada izrekla besedo zahvale. Hvala za
vse, kar storite za naš misijon, za napre­
dek našega mladega življa! Hvala za vse
tisto, kar plemenitega polagate v srca
tudi v domovini! V moji duši se utrinja
tisoč čudovitih spominov ...
Kriza ni zožila src
Komaj dva meseca sta se iztekla odkar
sem zapustila domovino in se vrni­
la domov v Ruando. S seboj sem prine­
sla bogastvo doživetji, enkratnih sre­
čanj in plemenitosti slovenskih src.
Dana mi je bila milost, da sem obiskala
mnoge župnije, skupnosti, posameznike
in kraje. Dobrodelni koncert v Slovenski
filharmoniji je presegel vsa pričakova­
nja. Vedno znova sem bila preseneče­
na nad širino srca in odprtimi dlanmi
mojega naroda. Svetovna kriza ni zoži­
la naših src, da bi se zaprla pred stisko
tistih, ki živijo v večnem pomanjkanju.
V mojem srcu je neizmerna hvaležnost
Bogu in vsem, ki nam omogočate, da se
ljubezen lahko razdaja. V znak hvale­
žnosti in notranje bližine bi rada pode­
lila z vsakim izmed vas delček tega, kar
doživljam. Vedno mi je pred očmi zavest
in prepričanje, da nisem tukaj v svojem
imenu, pač pa mi je zaupano poslanstvo,
ki mu sama nisem kos. Z Božjo in vašo
pomočjo to nekako gre.
6
mi zdeli ljudje tu okrog nas »bogati«. S
projektom iz Slovenije jim bomo poma­
gale graditi hišice. Nekaj je že narejenih,
druge so v načrtu. Postavljamo namreč
pogoje, da zidake iz blata sami pripravi­
jo in si medsebojno pomagajo. Le tako
bodo cenili tisto, kar so prigarali z la­
stnimi rokami. Nimajo pa možnosti, da
bi plačali strešno opeko, vrata in okna.
To je naš, oziroma vaš prispevek.
Ko sem se vrnila na moj misijon v
Mukungu, sem se srečala z resnično­
stjo, ki jo doživlja ta narod. Imam obču­
tek, kakor da bi v času mojega dopusta v
Sloveniji plavala v nekem drugem svetu;
kot da bi se mi dejanska podoba Ruande
izmuznila iz spomina ... Resnično sta­
nje Ruande se mi je zdelo nekam daleč, Invalidi
kakor da bi se mene ne dotikalo ...
Decembra smo imeli božično prazno­
vanje z invalidnimi otroki in njihovimi
Vojni dobičkarji
starši. Spremljamo 123 invalidov. En­kra­
Vsakdanji dogodki so me hitro postavili ten dogodek! In seveda priložnost za za­
pred dejstvo. Vlada negotovost, ljudje so hvalo Bogu, ki nam daje zdravje in moč.
v strahu. Spet se polnijo zapori. Skoraj Hkrati pa tudi občudovanje optimizma,
vsi moški in tudi veliko žena je v nevar­ ki ga imajo ti otroci in njihovi starši.
nosti. Vidim, kaj se dogaja tu pri nas in Mnogi me sprašujejo, kakšne so tukaj
tako je po vsej deželi. Ljudi obtožujejo priprave na Božič? Na pastoralnem po­
za dogodke iz leta 1994. Iz njih hočejo dročju oba duhovnika obiskujeta po­
»iztisniti« denar. Dolžijo jih umorov družnice in pripravljata vernike na pri­
in ropa. Obsojajo jih na najmanj pet­ hod Odrešenika. Na zunaj pa ... ni lučk,
najstletno ječo ali pa plačevanje pod­ ne božičnih drevesc in ne jaslic po dru­
kupnine v vrednosti tisoč, dva tisoč žinah. Tudi ne potice, peciva in drugih
in več tisoč evrov ... To so ljudje, ki so dobrot. Če bo kilogram fižola in nekaj
že odsedeli dolga leta v ječi in tudi sladkega krompirja ... Vsi otroci, ki bodo
oni, ki do zdaj še niso bili obdolženi. prišli k praznični maši, bodo dobili po
V nevarnosti so zlasti tisti, ki imajo en bonbon. Na velikem dvorišču se bodo
nekaj imetja. Ti vojni dobičkarji, oz. postavili v vrste in potem jih spušča­
tisti, ki so preživeli umore, izsilju­ mo ven. Ko zadnji odide, se vrata zapre­
jejo neverjetne stvari. Ljudje se za­ jo ... In to je praznik, ki otrokom ostane
dolžujejo, da plačujejo podkupnino, dolgo v spominu.
a ne dobijo nobenega dokaza, da so Da, podhranjeni otroci bodo deležni
res plačali. Ob prvi priložnosti bodo slovesnega kosila, za katerega bo nekaj
spet na udaru. Družine, ki so bile že kozic darovalo svoje življenje. Sledila bo
tako obubožane, gredo v novo revščino. tombola z oblačili, igračami in milom,
Kolikor je v naših močeh, skušamo po­ kar so darovali otroci iz Slovenije. In
magati, kjer je stiska največja. Darovi temu bo dodan mali Jezušček in plastič­
iz Slovenije bodo zapolnili marsikate­ na ovčka, ki je tudi dar iz domovine.
ro vrzel. Največ bo porabljenega seveda In v sestrski skupnosti? Pripravljamo ja­
za hrano, pa za šolnine, zdravila, oble­ slice! Najprej takšne, ki osrečujejo uboge
ko ... Tudi za rešitev kakšnega družin­ na najrazličnejše načine. Rade bi prižga­
skega očeta iz zapora ... In pa seveda bo­ le vsaj nekaj lučk upanja v srcih najrev­
trstvo! Že 29 ruandskih otrok ima botre nejših, omogočile, da bo v veselju zaža­
v Sloveniji. To ni pomoč le enemu otro­ relo oko enega ali drugega otroka ... Mar
ku, pač pa celi družini.
ni to najlepši božič? Z besedo in dejanji
Ne dolgo tega sem obiskala par ur od­ bi rade povedale vsem ljudem, da Bog
daljeno pigmejsko naselje. Kakšna re­ tako ljubi svet, da pošilja svojega Sina ...
vščina! To so ljudje, ki so res postavljeni Z zvestim in iskrenim pozdravom se
na rob družbe in se tudi sami smatrajo zdaj poslavljam in želim še enkrat vseh
zapostavljene. Ko sem se vračala, so se milosti, ki jih le Bog podarja! S. Vesna
MARI JA PA OS TA JA!
Anica Vlašič, Frančiškanka Marijina misijonarka, Rusija
Hram Lurdskoj Materi božjej
Od leta 2005 deluje v Rusiji s. Ana Vlašič. Zase pravi: »Sem čisto
navadna redovnica, nepoznana v domovini. To je razumljivo, saj sem
večino redovnega življenja preživela v tujini. Upam, da sem molitve
vernikov in Cerkve na Slovenskem deležna tudi jaz, čeprav moje ime
ni posebej omenjeno in tudi sama prosim, da bi kamnita tla adlešiške
župnije po 40 letih zopet pognala kakšen duhovni poklic.« Misijonarka
deluje v župniji Lurške Matere Božje v Sankt-Peterburgu, ki je lani
praznovala stoletnico. Po uvodnih mislih preda misijonarka besedo
kar stoletni cerkvi, da nam kar ona spregovori o svoji burni usodi.
naprej. In tako so mi – na moje veliko
začudenje – onega daljnega leta 1961
privedli človeka, visokega dostojanstva
generala Charlesa de Gaulla, francoske­
ga predsednika. Začuden je bil tudi on ...
Doživela sem odjugo perestrojke in za
njo skupine radovednih izletnikov z
vseh vetrov sveta. Nekateri med njimi
so romarji in čutijo z menoj.
Ob jubileju stoti obletnici sem znova
doživela procesijo sv. Rešnjega Telesa!
18.01.2010. Zelo sem se razveselila vo­
ščil za božič in novo leto iz Misijonskega
središča, čeprav tedaj nisem odgovo­
rila. Odgovor je ostal v mojih mislih in
molitvi. Za pisanje imam dve levici in
se vse le s težavo premakne z mesta.
Vendar nisem pozabila ne domovine, ne
Adlešičev moje domače župnije, ne mi­
sijonov, čeprav bo letos okroglo 40 let
od mojega vstopa v samostan. Čeprav
je v Rusiji Katoliška Cerkev v manjšini
v primerjavi s pravoslavnimi, se pri nas
vedno kaj dogaja in ni nevarnosti, da
bi zadremali. Nekaj malega sem le na­
pisala za Misijonska obzorja, in sicer o
župniji Lurške Matere Božje, kjer skr­
bim za lepoto Božjega hrama. V župni­
ji sem tudi neuradna pastoralna delav­
ka - neuradne zato, ker za pasto­
ralo nimam uradnega imenovanja.
Zdaj pa vas ob besedi in sliki
vabim na romanje k Lurški Materi
Božji v Severne Benetke – SanktPeterburg. Cerkev je bila zgrajena
in posvečena leta 1909 na pobu­
do in s prispevki francoskih verni­
kov, ki so živeli v tedanji ruski pre­
stolnici. Naj vam ob stoletnem ju­
bileju (22.11.2009) kar sama spre­
zelo, zelo daleč, saj so bile zaprte vse
govori o sebi.
katoliške cerkve, vse tja do Sv. Ludvika
v Moskvi. Prihajali so mladi in stari, da
Cerkev pripoveduje
Vedno sem bila prebivališče žive­ bi opravili spoved, sklenili zakonsko
ga Boga med ljudmi. Prisluhnila sem zvezo, dali krstiti ali birmati otroke,
francoski govorici, poskušala razume­ naročili pogrebne molitve in mašo za­
ti francosko dušo. V meni so se zbirali dušnico za svojce, pokopane v oddalje­
tako veseli, upanja polni kakor žalostni nih krajih. Videla sem solze, slišala mo­
in potrti ljudje. Čutila sem stisko prve litve in zahvale za uslišanja na pripro­
svetovne vojne in oktobrske revolucije. šnjo »Lurdskoj Bogomateri«. Poglejte
Žalostna sem strmela za mojimi dragi­ naokrog po mojem svetišču, koliko ta­
mi Francozi, ko so se začeli izseljevati blic zahvale!
iz »Leninove Rusije« K meni so še na­ Bila sem priča tajnega posvečenja ško­
prej prihajali tisti, ki so si upali ostati, a fov. Doživela sem zasliševanja dušnih
so se znašli v popolnoma novem druž­ pastirjev in njihovo aretacijo.
benem redu. Prihajali so od blizu in od A kolo zgodovine se je počasi vrtelo
Po 80 letih! Udeležili so se jo verniki od
blizu in daleč! Niso se več bali iti v pro­
cesiji. Policija je odlično poskrbela za
red in varnost na ulicah.
Prišel je 22. november, nedelja Kristusa
Kralja vesoljstva in 100. obletnica moje
posvetitve. To je bil praznik prazni­
kov krajevne Cerkve, ki sem ga željno
pričakovala in privoščila sebi in vam,
dragi bratje in sestre. Želim si ostati do
konca časov prebivališče živega Boga in
dom vas vseh.
Pridite, pričakujem vas! Moj naslov je:
Hram Lurdskoj Materi Božjej, Kovensky
pereoulok 7, Sankt-Peterburg, Ruska
federacija.
7
OB E VHARI S T IČ NEM KONGRE SU
Evharistija
v misijonih
Benin, otroci
delati in ovirajo, da bi šli k sv. maši.
Katehumen se mora skupaj s krščan­
sko skupnostjo boriti za to, da lahko
gre k sv. maši, saj ve, da brez rednega
obiskovanja sv. maše v triletnem kate­
humenatu ne bo mogel biti krščen.
Obhajanje nedeljske sv. maše je bi­
stveno v življenju kristjana in je zna­
menje spreobrnjena h Kristusu. Tudi
poganski svet, ki naše majhne kr­
ščanske skupnosti obkroža, dobro ve,
8
da prepoznamo kristjane po tem, da
gredo ob nedeljah k sv. maši (krščan­
ska identiteta). Tudi v Sloveniji mora­
mo obisk sv. maše doživljati in živeti
kot znamenje našega spreobrnjenja,
vere v vstalega Kristusa in kot priče­
vanje naše vere, pripadnosti Kristusu.
Sv. maše se ne udeležimo samo zato,
ker se v njej duhovno osvežimo, dobro
počutimo in dobimo pomoč na ži­
vljenjski poti.
Nadaljevanje čuta za sveto in
skrivnostno Božjo navzočnost
V Afriki imajo ljudje močan in
izostren čut za sveto, za sve­
tost Boga in za svetost odnosa
do njega. To jim je vcepila po­
ganska tradicija. Krščanstvo ta
čut
plodovito
usmerja v odnos
do
Kristusa,
ki je najpol­
nejše navzoč v
evharistiji.
Da bi začuti­
li čut svetega v
afriški tradiciji,
navajam nekaj
primerov.
Pokopališče
je sveti kraj, zato se
lahko nanj vstopi le iz­
jemoma in brez obu­
vala; ko si se okužil z
zlom, se moraš z obre­
di očistiti, posvetiti.
Uvajanje v odraslost
moraš nujno opraviti,
sicer te bo doletela ne­
sreča, zlo, kazen pred­
nikov in boš nečist,
neposvečen. Ne dotikaj
Foto: docvirk
Znamenje spreobrnjenja h
Kristusu in izraz katoliške
identitete
Kljub 20 % katoliškega življa je Benin
še vedno dežela, kjer prevladuje po­
gansko okolje in iz katerega se je po­
trebno spreobrniti ob vstopu v kato­
liško Cerkev. Eno od znamenj spre­
obrnjenja je prav obisk nedeljske sv.
maše. Tisti iz poganskih družin, ki
se spreobrnejo, jih pogosto preganja­
nja njihova okolica. Še zlasti je pre­
ganjanje močno, ko gre za otroke in
mlade. Njihovi starši jih v nedeljo silijo
Foto: docvirk
O vsem, kar bom tu povedal o v. evharistiji, se omejujem na
izkušnjo, ki sem jo živel 14 let v Afriki in še zlasti zadnjih pet let v
Natitingouju na severu Benina. Obhajanje evharistije je v Beninu res
najpomembnejše za izražanje in življenje naše vere, zato je v središču
župnijskega in škofijskega življenja. Od škofa do vseh duhovnikov,
redovnikov, redovnic in angažiranih laikov storimo ogromno, da sv.
mašo pravilno razumevamo, slovesno in sveto obhajamo in da nam
je bistvena referenčna točka naše katoliške identitete.
se človeškega trupla, ne prihajaj z
njim v neposreden stik, nečist boš.
Prešuštvo, nezvestoba v zakonu, je za­
četek smrti, zato opravi spravno za­
dostilno daritev, da se smrt ne razširi
naprej po družini.
Teh nekaj primerov nam govori o čutu
za sveto, ki ga spreobrnjeni Afričan
kot novi človek doživlja v svetih za­
kramentih, še zlasti v evharistiji. Če
je spreobrnjenec spoznal, da je ev­
haristija sveti čas in dogodek Božje
Beninske Marijine sestre
plešejo med mašo
OB E VHARI S T IČ NEM KONGRE SU
liturgični skupini bralcev –
pripravljajo branje nedeljskih
beril in uvodov k berilom,
prošnje vernikov in druga
primerna besedila glede na
liturgično leto ali praznik.
Duhovnik jim samo pove, na
kaj naj bodo pozorni, in verni
laiki vse sami pripravijo.
Spontano sodelujejo tudi dru­
god: čiščenje cerkvenih pro­
storov, zbiranje in prinašanje
darov za darovanje, organiza­
cija dodatnih nabirk za potre­
be cerkve, gradnje itd. Laiki
berejo oznanila in drug dru­
gega opominjajo zaradi ne­
pravilnosti, ki jih odkrivajo
pri obnašanju v cerkvi ali pri
sv. obhajilu.
navzočnosti, jo bo spoštoval z vsem
bitjem, imel do nje najsvetejši odnos
in jo bo tako tudi obhajal skupaj z
drugimi. Če pa se ne spreobrne zares,
potem ostaja sveto zanj – kljub sv.
krstu – še vedno v njegovi poganski
tradiciji in ne v evharistiji.:
Popolno veselje in zbranost
Ta čut, da je sv. evharistija najsve­
tejše dogajanje na Zemlji, saj priha­
ja in je v njej navzoč sam Božji Sin,
se nadalje kaže v veselju in zbranosti.
Evharistija, srečanje z živim Bogom,
skrivnostno navzočim v zbranem ob­
čestvu, Božji Besedi in pod podoba­
ma kruha in vina, je vedno čas ali do­
godek popolnega veselja. Tu »pojeta«
duša in telo. Veselo petje, ritmi, bobni,
drugi instrumenti, ples, prinašanje
darov – vse to izraža to veselje.
Skupaj z veseljem pa je v isti sv.
Evharistiji navzoča velika zbranost.
Evharistija ni za Afričana veseljače­
nje, »žurka«, »spektakel«, »kultur­
na« prireditev. Ne, ampak sveto doga­
janje: Bog sam prihaja, zato ga moram
sprejeti z zbranim srcem, v tišini, pre­
misleku, notranji drži poslušnosti, od­
prtosti in sprejemanju največje skriv­
nosti. Prav zato je tišina zlasti po
evangeliju, pridigi in sv. obhajilu po­
membna. Naš škof Pascal je odločno
vztrajal pri pomenu teh svetih trenut­
kov tišine in zbranosti. Prepovedoval
je vse, kar bi to lahko motilo. Zato je
Občestveno izražanje
in življenje vere
Tako kot nam pravi staroza­
vezno razodetje imena Jahve,
Del oltarne freske v Aguegues, Benin da Bog ne obstaja sam zase,
marveč
z izvoljenim ljudstvom, tako
dovolil uporabo modernih glasbenih
instrumentov le, če so pritajeno in je tudi za Afričana temeljnega pome­
zbrano spremljali pesem, ki jo je treba na biti skupaj z drugim/i, v skupno­
sti pred Bogom in zanj. Sv. evharisti­
slišati.
V Beninu obhajamo torej evharisti­ ja odlično uresničuje to afriško potre­
jo po eni strani v veliki sproščeno­ bo po skupnem slavljenju in molitvi
sti, veselju, z vsem telesom, po drugi k Bogu. Lepo je biti skupaj in skupaj
pa v globoki sveti zbranosti. Če te ne moliti Boga. Vero je zato nujno žive­
bi bilo, bi onečastili sveti dogodek ti v občestvu in to se dogaja prav v sv.
Božjega prihoda med nas v sv. maši. Evharistiji, pa tudi v rožnem vencu,
K zbranosti sodi tudi to, da posebna ki sv. evharistijo pripravlja. Kristjani
skupina laikov, ki skrbi za lepo pote­ živijo občestvo tudi v temeljnih kr­
kanje in red pri bogoslužju, skrbno ščanskih občestvih po domovih. Za
pazi, da se obhajajo z Gospodovim te­ Afričana je pomembno, da vero živi,
lesom le tisti, ki so pripravljeni, pri­ izraža občestveno. Zato slovesne pro­
merno oblečeni, urejeni, v cerkveno cesije z Najsvetejšim po mestu, ko
urejeni zakonski zvezi. Če kristjani, nas spremlja policija in vsi navduše­
ki bi radi šli k obhajilu, živijo zunajza­ no plešejo in pojejo pred evharistič­
konsko ljudje takoj obvestijo župnika, nim Jezusom. Tudi križev pot na ve­
da se z njimi pogovori … Kadar pri­ liki petek omogoča živeti to versko
dejo v župnijo novi verniki, se morajo potrebo, in sicer slaviti Boga kot ob­
predstaviti s krstno knjižico, da vidi­ čestvo. Evharistija gradi občestvo
Cerkve, župnije in jo usposablja za
mo, če se smejo obhajati.
druge oblike občestvenega druženja:
praznovanje cerkvenih praznikov,
Spontano in dejavno
župnijskega žegnanja, svetih zakra­
sodelovanje laikov
Navkljub povedanemu moramo ugo­ mentov krsta, prvega sv. obhajila, sv.
toviti, da v afriškem bogoslužju ne birme, itd. Evharistija je v naši župni­
manjka spontanosti, neposredno­ ji sv. Bernardke v Natitingouju močna
sti. To se kaže včasih po obhajilu, ko spodbuda za nogometne tekme, ki
izbruhne petje veselih razgibanih smo jih po sv. maši organizirali med
pesmi; verniki sami s svojimi beseda­ starejšimi in mlajšimi župljani in celo
mi izražajo v francoščini ali domačih med dekleti.
Tukaj naj omenim še to: večino našega
jezikih prošnje itd.
O sodelovanju vernih laikov lahko občestva sestavljajo otroci in mladi, ki
rečem, da sami – organizirani v so polni dinamizma, življenja, dobre
9
volje, veselja, pa seveda tudi mlado­
stne zaletavosti, krhkosti in nemo­
či … Za občestveno izražanje vere je
to pomembno, osrečujoče. V Sloveniji
ne morem razumeti, kako imajo mladi
brezbrižno, naveličano, uporniško
držo do evharistije. Kot da niso mladi!
Kot da niso živi! To je za Afriko nepoj­
mljivo: biti mlad in biti do Kristusa in
vere tako mlačen, neživljenjski, brez
udarniškega naboja za Kristusa!
Za Boga je treba imeti čas
Za Boga si je treba vzeti čas in mu ga
podariti. Evharističnega dogajanja ne
smemo vkleniti v čas. Ko si z Bogom,
ne gledaš na uro, nisi skopuh v času,
ki mu ga podariš. Če gledaš na uro,
pomeni, da nisi stopil v dogajanje, sre­
čanje z Bogom. Tvoje srce, želje, hre­
penenja so drugje, ne pri Bogu. Ali ni
Bog največje in najvišje dobro? Kaj bi
me potem lahko bolj osrečilo, ali bi
bilo bolj pomembno kakor on?
Afričan ve, da je Bog velik in doživlja
njegovo veličino in njegov pomen v
svojem življenju. Zato mu podarja čas,
mu podarja sebe, svoje telo in duha in
se ne sprašuje, koliko časa bo to traja­
lo. V »brezčasnem« podarjanju Bogu,
ki se lahko zavleče v več ur, zato ni
problematično, če mati med sv. mašo
podoji otroka; če otroci gredo vmes
na stranišče, ali če zadovoljijo kakšno
drugo neodložljivo potrebo. Bistveno
je, da so z Bogom in imajo čas zanj, ki
Foto: docvirk
OB E VHARI S T IČ NEM KONGRE SU
Skavti v cerkvi Marijinega
Brezmadežnega srca v Ita-Djebu
Benin poslušajo gosta iz Slovenije
je darovalec vsake minute in vsake­
ga letnega časa … Prepričan sem, da
lahko ta afriški pogled na evharistijo
odgovori na marsikatero vprašanje, ki
si ga o dolžini sv. maše postavljamo v
Sloveniji!
K
V afriški kulturi so razumeli veliči­
no evharistije in jo temu primerno - v
skladu s tem, kar so in kar postajajo
ob Kristusu - tudi živijo. Tudi Slovenci
živimo evharistijo iz svoje kultur­
ne dediščine in zaznamovanosti.
S pogledom k drugim, ki so v svoji veri
pristni, goreči, predani, veseli, se lahko
še bolj učimo ljubiti evharistijo in jo ži­
vite s podobnim žarom in gorečno­
stjo. Evharistija je veselje, je dogodek
Boga med nami. Evharistija zaobjema
vse naše življenje, ga v celoti prenavlja
in odrešuje. Zato skupaj s papežem
Janezom Pavlom II. lahko mirno reče­
mo: »Cerkev živi iz Evharistije.«
Pepi Lebreht,
dolgoletni misijonar v Togu in Beninu
Sveta Trojica v Slovenskih Goricah
Domov k očetu
Lucijana Frančiška Forte
V 94. letu življenja in 72 letu du­
hovnega poklica je 11. februarja
2010 umrla misijonarka usmiljenka
s. Lucijana. Maša zadušnica je bila
10
dva dni kasneje v sestrski cerkvi sv.
Jurija v Istanbulu (Turčija), nakar so
jo pokopali na katoliškem pokopališču
Feriköv.
S. Luciana se je rodila 5. aprila 1916
v Lokah pri Trbovljah v Sloveniji.
Odraščala je v številni kmečki druži­
ni. Oče je imel tudi mesnico, kjer je
Francka, tako so jo klicali doma, pri­
dobila živilsko diplomo. Leta 1938 je
stopila v družbo Usmiljenih sester
sv. Vincencija Pavelskega v Radečah.
Med vojno so jo poslali v avstrijske
Gradec, kjer je opravila prve zaoblju­
be septembra 1943 in dobila sestrsko
ime Lucijana. Tam je z veliko ljubezni­
jo kuhala bolnikom v deželni bolnišni­
ci. Dne 30. marca 1950 je odšla v misi­
jone, in sicer v Istanbul v Turčijo, kjer
imajo avstrijske usmiljenke veliko in
zelo cenjeno bolnišnico sv. Jurija. S.
Julijana je v tem novem poslanstvu
vso svojo ljubezen in predanost po­
svečala negi bolnikov.
Njena osebna življenjska pot je bila
v zadnjih mesecih zaznamovana s
težko boleznijo in trpljenjem. To pot
je sprejemala z zaupanjem v Boga, v
katerem je bila globoko zasidrana.
Zahvaljujemo se naši dragi sosestri
za njene molitve, za ljubezen, ki jo
je razdajala, in vse, kar je dobrega
storila. Naj ji dobri Bog, v katerega
je verovala, zaupala in mu v resnici
služila, vse poplača.
Sestra Angelika Pauer,
provincialka Gradec
SIROT E ŠE NAPRE J?
Ko se številke spremenijo
v imena
Do nedavnega je bila Etiopija zame le dežela, poznana sicer tudi po
svoji izredno raznoliki pokrajini in bogati kulturni dediščini, a še bolj
pa kot ena najrevnejših držav na svetu. Etiopija ima čez 80 milijonov
prebivalcev, pričakovana življenjska doba je pod 50 let. Večina trpi
zaradi pomanjkanja pitne vode, podhranjenosti in bolezni. Več kot
polovica otrok je nepismenih, saj nimajo možnosti iti šolo. Dneve in
noči preživljajo na cesti med prosjačenjem, krajo, prostitucijo …
so jo po nekaj dneh našli sosedje in pri­
peljali k sestram. Deklica je bila več te­
dnov v šoku, ni jedla, lahko je le spala
in tiho tavala po prostorih …
Večina otrok, s katerimi sem se sreča­
la v Etiopiji, je najdenčkov. Nekateri so
bili zapuščeni, ko so bili stari manj kot
mesec dni, ali pa so jih v sirotišnico pri­
nesli sorodniki, ki umirajo in ne morejo
več skrbeti zanje. Pogosto so tudi otro­
ci sami že žrtve raznih bolezni, največ­
krat virusa HIV ali otroške paralize.
Gola dejstva in številke, ki so same po
sebi že dovolj zgovorne, pa imajo zame
danes še poseben pomen v imenih,
otroških obrazih in njihovih zgodbah.
Od srede novembra do januarja sem
bila delala kot prostovoljka pri sestrah
frančiškankah v sirotišnici Kidane
Mehret, ki je v glavnem mestu Etiopije
Addis Abeba.
Delo prostovoljcev je bilo nahraniti ali
uspavati dojenčke, se igrati z nekoli­
ko večjimi otroki, pomagati v vrtcu in
učiti angleščino ali računalništvo v šoli.
Največ, kar smo lahko dali tem otro­
kom, ki so bili večinoma že kot majhni
zapuščeni na cesti, je bila naša pozor­
nost: pestovati najmlajše v naročju in
se pogovarjati s starejšimi.
Tam sem se srečala z nekajmesečnim
Jonezom. Njegovi starši so umrli zara­
di aidsa in v času mojega prihoda je bil
zaznamovan kot HIV pozitiven otrok.
Vendar njegov prvi test ni pokazal pra­
vega rezultata in po kasnejši ponovi­
tvi se je izkazalo, da je zdrav. Njegova
zgodba je razveseljujoča, a žal se ne po­
navlja pogosto. Komaj štiriletna dekli­
ca Edilawit vedno z nenavadno pozor­
nostjo skrbi za mlajše ali bolne otroke.
Je tudi odlična »učitelji­
ca« amharskega jezika,
saj me je s svojimi veli­
kimi vprašujočimi očmi
vedno opozorila na na­
pačno izgovarjavo tistih nekaj besed, ki
smo se jih prostovoljci naučili za delo
z najmlajšimi. A dvoma o njeni bolezni
žal ni.
Eden najbolj žalostnih prizorov je bil,
kako oče v sirotišnici za vedno zapu­
šča sina, ki zaradi otroške paralize ne
more hoditi. Dvoletni Kerubelle ima
za sabo neuspešno operacijo, njego­
va mama je umrla in zdaj oče sam ne
more več skrbeti zanj. Najstnica Nunu
bo kmalu zaključila osnovno šolo in
morala bo zapustiti sirotišnico. Zelo
si želi postati medicinska sestra, a ker
zunaj nima nikogar, ki bi skrbel zanjo,
in sama nima možnosti zaslužiti de­
narja, ne ve, kaj bo z njo čez tri mese­
ce. Danawit je pri dveh letih izgubi­
la mamo, saj jo je ta pred smrtjo zara­
di aidsa postavila pred vrata hiše. Tam
Mnogi otroci so povsem odvisni
od pomoči tistih, ki jim ni vseeno.
Salezijanski misijon v Etiopiji je že nekajkrat obiskal slovenski salezijanec
Jože Andolšek in tako dodobra spoznal razmere, v katerih živijo. Zdaj
želimo skupaj razširiti program botrstva za etiopske otroke. Botrstvo
namreč omogoča celotno vzdrževanje, na prvem mestu s šolanjem in
prehrano za najbolj ogrožene. To so
predvsem sirote in tisti, ki prihajajo
iz družin s številnimi otroki ali težko
bolnimi starši in živijo v človeka nevrednih razmerah. Predvsem pa
botri otrokom omogočijo upanje na
drugačno, boljšo prihodnost.
Kar sem izkusila med temi otroci in ti­
stimi, ki so jim posvetili svoje življenje,
bi lahko povzela v dogodku, ki osta­
ja zapisan globoko v meni. Ne bom na­
mreč pozabila temnih in jasnih otro­
ških oči, ki se nikoli ne naveličajo opa­
zovati in so dolgo vprašujoče gledale
vame, tako dolgo, da sem v njih lahko
jasno zagledala odsev svoje podobe …
Prav tako kakor je tudi v Božjih očeh
vedno odsev podobe vsakega izmed
teh otrok in tistih, ki se jim odločijo
tako ali drugače pomagati.
Kaja Pezdir
11
ZMEDA Z IMENI
Polona Švigelj, Uršulinka, Senegal
Skrivnosti
Manjaquov
Sestrska skupnost v Senegalu
Med ljudstvom Manjaqe je začela delati naša misijonarka s. Polona. To
ljudstvo je zanjo velika uganka, saj med drugim še žrtvujejo kakšnega
človeka, če se jim zdi to koristno. Na župniji je ogromno skupin in dela
z njimi. Najhuje pa je z dokumenti. Ljudje ne vedo osnovnih podatkov
o sebi, tudi za uradna imena ne. In sploh je z imeni in priimki takšna
zmeda, da se mora misijonarka vzeti v roke, da ne izgubi glave.
kateheze je kdo res opravil. Zgodi se, da
pridejo z dvojnimi dokumenti narejeni­
mi v Gvineji in Senegalu ali z različnimi
podatki o rojstvu in navadno ne starši
ne otroci ne vedo svojih podatkov, niti
imena. Največkrat ne vedo, kaj piše v
rojstnem listu, doma pa jih kličejo po
22.11.2009. Letos je deževna doba pri
nas v Thiaroyu in okolici zapustila nove
žrtve v družinah, ki so izgubile svoje
domove zaradi povodenj in se nima­
jo kam vrniti. Ceste so močno poško­
dovane in prevozi predstavljajo pravo
trpinčenje tako za potnike kot za vo­
zila. Vsem tegobam navkljub ljudem
ne zmanjka upanja, ostajajo pokonč­
ni, mirni in veselo stopajo naprej. Prav
preko takšnih dogodkov odkrivam
moč in bogastvo afriškega človeka.
Žrtve strahu
Sama se počasi uvajam v novo služenje
na župniji. Etnična skupina Manjaque,
ki jo odkrivam in predstavlja večino tu­
kajšnjega prebivalstva, mi predstavlja
vedno nove uganke in skrivnosti pol­
nih nasprotij. Še vedno, če tako preso­
dijo, določijo človeka, ki ga je treba žr­
tvovati. Nekateri skrivnostno izgine­
jo, spet drugi nenadoma zbolijo brez
predhodnega vzroka in umrejo. Pri lju­
deh se čuti pretirana moč tradicije in
z njo povezanega strahu zapustiti do­
ločene obrede, zglede in nauke predni­
kov, čeprav ti ne vodijo v pravo smer.
Pa si mislim, če se že ceste tako počasi
izboljšujejo in utirajo, koliko počasne­
je se šele utira pot pravega odrešenja,
pot Jezusa Kristusa. O, pridi Odrešenik
in nas reši, vzklikamo v času adventa!
Združimo se v molitvi!
Si ti ti?
Na župniji imamo pred vsako mašo
čaščenje najsvetejšega in rožni venec
Božjega usmiljenja, da bi se moč usmi­
ljenega Jezusovega srca naselila v srca
vseh ljudi, vseh ras. Začeli smo z biblič­
no skupino. Ker poteka pouk v šolah
ves dan, nam ostane le vikend za kate­
hezo. V tem času se zvrsti 14 skupin.
12
Vodnjak
Ponedeljki so za liturgično skupino,
torki in četrtki zvečer pa za odrasle ka­
tehumene. Ob sredah popoldan se zvr­
stijo vsa gibanja (skavti ipd.). Ob četrt­
kih in petkih imajo vaje trije pevski
zbori. Tudi če nisi na kraju samem, se
naučiš pesmi ob mnogokratnem pona­
vljanju, saj se vse poje na pamet, brez
not in v različnih jezikovnih skupinah.
Z ministranti smo se doslej sestali en­
krat. Župnijska knjižnica je odprta v
soboto popoldan. Obiskov bolnikov po
domovih še nismo pričeli, prav tako
ne obiskov družin z duhovnikom, da
bi ljudje med večinsko muslimanskim
svetom bolje spoznali duhovnika, re­
dovnike in redovnice.
Ker se družine zaradi poplav selijo, pri­
hajajo k nam pogosto brez dokumen­
tov. To povzroča težave pri katehume­
nih in katehezi otrok. Ker opravijo eno,
dve ali tri leta na enem kraju, spet tri
leta na drugem ali morda za nekaj let
prekinejo, je zelo težko zvedeti, koliko
imenih etnične skupine. Poleg tega so
Manjaque večinoma s priimkom Mendy
in Gomis, tako je pol razreda Gomis in
pol Mendy. Poleg tega imaš v razredu
po tri ali štiri enaka imena; npr. Paul
Mendy št. 1, Paul Mendy št. 2, 3, 4 itd.
Ker se to ponavlja v vsakem razredu,
ne veš več, kdo je kdo. To povzroča to
pravo zmedo in neskončno »razisko­
vanje«, ki mu ne moreš priti do kraja.
Zdaj razumem, zakaj je s. Veronique,
moja predhodnica, pogosto zbolela ob
vikendih. Resnično se moram kontroli­
rati, da ne zapadem v »paniko« ob ne­
moči, da bi uredila kartoteke, kot se
spodobi. Učim se sprijazniti z nepopol­
nostmi in z zavestjo, da pri Manjaquih
še dolgo ne bo reda.
Zdaj pa še kratko novičko z deže­
le. Francoski vojaki so bili poslani v
Senegal, da zgradijo »zeleni zid« in to
so tudi storili. Odslej je na površini 800
hektarov posajenih točno 15 000 dre­
ves. Tako bomo vsi skupaj lažje dihali …
PUS T NA I SKRIC A
Maske, krofi in harmonika
Bravo Jure, bravo Radio
Ognjišče, bravo Misijonsko
središče Slovenije in bravo vsem
vam, ki ste prispevali svoj dar
za misijon v Braziliji, kjer deluje
sestra Agata Kociper. Ta bo s
pomočjo sodelavcev in naših
darov lahko izboljšala revno
življenje Indijancem ob reki
Amazonki.
Tudi letos se je tako kakor že sedem­
krat do sedaj pokazala dobrodelnost
pustnih šem in radijskih prijateljev. Pod
taktirko Jureta Seška in Radia Ognjišče
v sodelovanju z Misijonskim središčem
Slovenije in ob pomoči pokroviteljev, so
v soboto ponovno pustovali za dober
namen in sicer so tokrat zbrana
sredstva namenili misijonu, kjer
deluje sestra Agata Kociper. V dalj­
ni Braziliji, kjer je prevozno sred­
stvo čoln in so ceste reke, bodo s
pomočjo zbranih sredstev obnovili
bolnišnico in kupili še kakšen čoln,
saj so stari sila nevarni.
In vendar je bila pustna sobota 13.
februarja nekaj posebnega. Že od
jutranjih ur smo na valovih radia
Ognjišče poslušali zanimive utrin­
ke iz življenja ob Amazonki, svoje je
povedal narodni voditelj misijonov,
Stane Kerin, oglasila se je tudi sestra
Agata. Vabil na ples za dober namen je
bilo tudi kar nekaj.
Priprave, na ples so se pričele že veli­
ko prej. Najprej s povabilom posame­
znim delovnim organizacijam k pomo­
či, oziroma sodelovanju in roko so takoj
podali Gostinsko podjetje Trojane in
Pekarna Blatnik, ki sta darovala krofe,
Mlekarne Celeia jogurte, Ljubljanske
Mlekarne sladoled, Pivovarna Union
odlične brezalkoholne napitke, Pivka
Perutninarstvo z Njamčki. Ves izku­
piček od prodanih izdelkov je šel v
malho za misijon v Braziliji. In vendar
brez pozitivnega odgovora Zavoda sve­
tega Stanislava, da je prireditev v nji­
hovi dvorani, ne bi šlo. Potem pa so
tu še tisti, ki so prispevali nagrade za
res domiselne in lepo izdelane pu­
stne maske. Poleg Kompasa so nagra­
de prispevali še Smučarski center Stari
vrh, Gostišče in penzion Stari vrh,
Lek, Mobitel, Mlekarna Celeia in Pivka
Perutninarstvo d.o.o.. Nagrade so prišle
v prave roke. Kakšen pa je pustni ples,
če ni harmonike in je bila! Zanjo so po­
skrbeli kar radijski fantje (ansambel
Špica), ki so veselo godli, takoj potem,
ko je čarovnik Grega dodobra ogrel
množico v dvorani. Plesalo se je, pelo in
veselilo, obenem pa je rasel tudi kupček
evrov za Brazilijo.
Najtežje na plesu, je bilo pojesti čudo­
vit velik krof in ugotoviti, kdo bo zma­
govalec. Kar nekajkrat so morale pu­
stne šeme v krog, da je komisija
lahko strnila svoje misli in zapi­
sala polfinaliste. In potem še fi­
nalisti. Odlične skupinske maske,
plod domačega znanja, idej in
dela, prelepe družinske maske in
novi prijemi pri posameznih ma­
skah, so očarali mnoge v dvora­
ni in tudi tiste, ki bodo dogajanje
takole za pokušino pogledali na
spletu. Kakor sem ugotovil, je PSI
za mnoge pustne šeme odskočna
deska za obisk drugih karneva­
lov. Po ogorčenem boju med di­
nozavri in kravami so zaradi nove kme­
tijske politike na Pustni sobotni iskrici
zmagale slednje. Na področju družin­
skih mask se je odločalo med skupi­
no črncev iz Afrike, dvema skupinama
Indijancev, joj, kako so bili srčkani in le­
tnimi časi, ki so zasedli prvo mesto.
Posamezne maske: Lego kocke, kroko­
dilček in Jonski steber, ki je tudi zma­
gal. No ne ravno steber, ampak mlado
dekle, ki nam je pričaralo malce zgo­
dovine. Zadovoljnih obrazov smo zapu­
ščali dvorano, predvsem zato, ker smo
slišali koliko so dobri ljudje darovali za
Indijance v Braziliji. HVALA VAM.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste preko
SMS, spleta ali telefona velikodušno
namenili svoje darove za misijon v
Braziliji. Vsota, ki se je zbrala – preko
42.000.- evrov – govori, da imamo
Slovenci široko srce.
V imenu s. Agate, radia Ognjišče in
Misijonskega središča Slovenije – iskre­
na hvala vsem!
Drago Juteršek
13
to in ono
Vabilo na misijonski koncert
JUBILANTI – ČESTITAMO
Misijonski krožek mariborskih bogoslovcev in misijonska pisarna Maribor
vabita na dobrodelni misijonski koncert, ki bo v sredo 12. maja 2010 ob
19.00 v Slomškovi dvorani v Mariboru (Slomškov trg 20). Prostovoljni da­
rovi so namenjeni za šolanje bogoslovcev na Salamonovih otokih.
Vljudno vabljeni!
Slavka Cekuta,
Šolska sestra de
Notre Dame, rojena,
rojena 28. junija
1965 v Šentjerneju
na Dolenjskem. V Albanijo je odšla
4. septembra 2004.
Ustvaril nas je, da bi delili življenje!
NOVICE IZ TRSTA
Dobrodelna akcija
Na liceju A. M. Slomšek je decembra potekala dobrodelna akcija, pri kateri so
sodelovali dijaki, profesorji in neučno osebje. Na pobudo 2. razreda pedagoške
smeri, ki je pri pouku obravnaval otrokove pravice, so dijaki zbrali čedno vsoto
denarja. Namenili so jo dekletu Tassii Gracas dos Santos Cruz iz mesta Corumba
v Braziliji, da bi jo finančno podprli pri šolanju. Mlada Tassia obiskuje drugi le­
tnik medicinske fakultete z veliko dobro voljo in uspehom, zato ji pomaga tudi
Don Boskovo mesto. To »mesto« je pred petdesetimi leti ustanovil slovenski mi­
sijonar Ernest Saksida. V njem deluje šola, ki jo v treh dnevnih izmenah obiskuje
preko 2000 otrok. Dijaki so povabili na šolo g. Marijo in g. Franca Saksido, ki sta
na Tržaškem in okolici odgovorna za »posvojitev« otrok, ki so pod nadzorstvom
misijonarja p. Ernesta Sakside v Corumbà, in jima osebno izročila prispevek.
Prof. Makri Milič
Na sliki zakonca Saksida z dijaki 2. pedagoškega
razreda, profesorici Makri Milič in Mariza Škerk.
45 letnica
življenja
30 LET DELA
V MISIJONIH
Anica Starman,
Frančiškanka
Brezmadežnega
spočetja, rojena
18. julija v Zagrebu.
Na Slonokoščeno obalo je odšla
8. maja 1980.
5 LET DELA
V MISIJONIH
Jožica Sterle,
Marijina sestra,
rojena 18. marca
1971 v Starem tgu
pri Ložu. V Ukrajino
je odšla 17. aprila leta 2005.
5 LET DELA
V MISIJONIH
Marta Meško,
Marijina sestra,
rojena 17. maja
1967 v Zakrpatju.
V Ukrajino je odšla
2. maja leta 2005.
JUBILANTI – ČESTITAMO
Državni natečaj
Ministrstva za zunanje zadeve
RS je letos sprejelo na razpisu
za mednarodno pomoč, za ka­
tere so se na natečaju potego­
vali naši misijonarji, dva pro­
jekta. To sta:
• Projekt OSKRBA OTROK
IZ SMETIŠČA S HRANO
V CENTRU AKAMASOA,
MADAGASKAR (v letu 2010)
• projekt ZDRAVSTVENA
OSKRBA V KRAJU KAPAIZI,
NA OBMOČJU KASUNGU V
MALAWIJU; Pomoč obolelim
z virusom HIV/AIDS, poseb­
no ženam in sirotam ( v letih
2010 in 2011)
14
Clevelandska tombola
Na slovenski župniji Marije vnebov­
zete v Clevelandu je Misijonski kro­
žek priredil kosilo in tombolo. Kakor
vedno so se gospe postavile z odlično
kuhinjo, otroci so se močno potrudi­
li pri prodaji tombolskih kart in pro­
pagandi, darežljivi rojaki pa so segli v
žep. Bogoslovci na Salomonovih oto­
kih, katerim je namenjen izkupiček
tombole, bodo imeli nekaj časa na
krožniku dovolj riža. Hvala vam, cle­
velandski dobrotniki, še posebej žu­
pniku Janezu Kumšetu in gospe Mariji
Sedmak. Drago Ocvirk, cm.
DAROVI
DAROVALI STE - HVALA
o TRIKRALJEVSKA AKCIJA • župnije: Bolniška Župnija, Ajdovščina,
Ankaran, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Beltinci, Bertoki, Besnica,
Biljana, Bled, Bloke, Borovnica, Branik, Braslovče, Brdo, Breznica,
Brezovica, Budanje, Cerklje Na Gorenjskem, Cerklje ob Krki,
Črenšovci, Črneče, Črniče, Dob, Dobovec, Dobrava, Dobrepolje-Videm,
Dobrnič, Dolenja Vas, Dolnji Logatec, Domžale, Dovje, Dražgoše,
Godovič, Gomilsko, Gorje, Gornja Ponikva, Gornji Logatec, Gotovlje,
Grosuplje, Hinje, Homec, Ig, Ivančna Gorica, Jarše, Jesenice, Kamnik,
Kančevci, Kidričevo, Knežak, Kočevje, Kokrica, Koper, Koroška Bela,
Košana, Kovor, Kranj-Primskovo, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje,
Kranjska Gora, Kresnice, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kropa, Krško,
Laško, Ledine, Lendava, Lesce, Leskovec pri Krškem, Leše, Libeliče,
Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Fužine, LjubljanaKašelj/Zalog, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Šentvid,
Ljubljana-Vič, Ljubljana - Sv.Peter, Ljubno ob Savinji, Lokavec, Lom,
Maribor-Radvanje, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Maribor-Tezno, Marija
Snežna, Mengeš, Mežica, Mirna Peč, Moravče, Naklo, Nazarje, Nevlje,
Nova Cerkev, Nova Gorica-Kapela, Novo Mesto-Kapitelj, Novo MestoSv.Janez, Pečarovci, Peče, Planina, Planina pri Rakeku, Podgorje pri
Slovenj Gradcu, Podnanos, Podzemelj, Polhov Gradec, Poljane nad
Škofjo Loko, Poljčane, Polzela, Ponikva, Povir, Predloka, Preserje,
Preska, Prevalje, Ptuj-Sv.Ožbalt, Radeče, Radlje ob Dravi, Radovljica,
Rateče-Planica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Rob, Rodik, Ruše, Sela
pri Kamniku, Selc, Senovo, Slivje, Slivnica, Slovenj Gradec, Slovenske
Konjice, Sodražica, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Stara Loka, Stari Trg
pri Ložu, Stomaž, Struge, Strunjan, Studeno, Sv.Danijel nad
Prevaljami, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Florijan v Dolini, Sv.HelenaDolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jakob v Slov.Goricah, Sv.Križ-Podbočje,
Sv.Lovrenc, Sv.Rupert v Slov.Gor., Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid nad
Valdekom, Svetina, Šenčur, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju,
Šentjurij-Podkum, Šentrupert, Šenturška Gora, Škofja Loka, Škofljica,
Šmarjeta, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri
Slovenj Gradcu, Št.Ilj pri Velenju, Št.Peter-Otočec, Štjak, Tomišel,
Toplice, Trbovlje-Sv.Martin, Trbovlje - Sv.Marija, Trebnje, Turnišče,
Velika Nedelja, Velike Poljane, Velike Žablje, Vipavski Križ, Vipolže,
Vodice, Vojnik, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vrhnika, Vrhpolj,
Vrhpolje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zali Log, Zaplana,
Zapoge, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale
• posamezniki: Arh Slavka, Beravs Mihael, Frančiškanski Samostan
Brezje, Hmeljak Leon, Hrovat Franc, Klemenčič Frančiška, Kramar
Srečko, Leber Anica, Marijine Sestre, N.N., Premrl Alenka, Samostan
Lazaristov Miren, Sečnik Ivan s.p., Starman Anton, Strnad Alenka,
Zavod Antona Martina Slomška o ADVENTNA AKCIJA • župnije:
Bolniška Župnija, Koper - Sv.Marko, Ajdovec, Ajdovščina, Ambrus,
Apače, Batuje, Begunje Na Gorenjskem, Bertoki, Besnica, Bevke,
Biljana, Blagovica, Bloke, Bočna, Bogojina, Borovnica, Boštanj, Branik,
Braslovče, Brdo, Breginj, Brestanica, Brezovica, Brežice, Budanje,
Bukovščica, Celje-Sv.Cecilija, Celje-Sv.Danijel, Celje - Bl. Anton Martin
Slomšek, Cerklje Na Gorenjskem, Cerklje ob Krki, Cirkovce, Čemšenik,
Češnjice, Črenšovci, Črni Vrh nad Idrijo, Črnomelj, Dekani, Dob,
Dobovec, Dobrepolje-Videm, Dobrna, Dobrnič, Dobrova, Dokležovje,
Dol pri Ljubljani, Dolenci, Dolenja Trebuša, Dolenja Vas, Domžale,
Dornava, Dornberk, Dražgoše, Drežnica, Dutovlje, Fram, Gabrovica,
Godovič, Gomilsko, Gore, Goriče, Gorjansko, Gorje, Gornja Radgona,
Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gornji Logatec, Gornji Petrovci,
Gotovlje, Griže, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Hoče, Homec, Horjul,
Hotedršica, Hrenovice, Idrija, Ig, Ihan, Ivančna Gorica, Izola, Jarše,
Javorje nad Šk.Loko, Jelšane, Jesenice, Jezersko, Kalobje, Kamnik,
Kamnje, Kanal, Kančevci, Kapla na Kozjaku, Kočevje, Kočevska Reka,
Kog, Kokrica, Kolovrat, Komen, Koper, Koprivnica, Koprivnik v
Bohinju, Koroška Bela, Košana, Kovor, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato
Polje, Kranj, Krašnja, Kresnice, Krka, Kromberk, Krško, Laško,
Lendava, Lesce, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Leše, Libušnje, Litija,
Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, LjubljanaFužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo,
Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Moste,
Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Sv.
Trojica, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Trnovo, Ljubljana Sv.Peter, Ljubno ob Savinji, Loka pri Zidanem Mostu, Lokavec, Lokev,
Luče ob Savinji, Lučine, Mala Nedelja, Maribor-Pobrežje, Maribor-Sv.
Križ, Marijino Celje, Matenja Vas, Medana, Metlika, Mežica, Miren,
Mirna Peč, Mokronog, Moravče, Muta, Naklo, Negova, Nevlje, Notranje
Gorice, Nova Cerkev, Nova Oselica, Novo Mesto-Kapitelj, Novo MestoSv.Janez, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Olimje,
Ormož, Otlica, Ovsiše, Pečarovci, Piran, Pirniče, Pivka-Št.Peter na
Krasu, Planina, Planina pri Rakeku, Podbrdo, Podčetrtek, Podgorje pri
Slovenj Gradcu, Podgraje, Podnanos, Podzemelj, Polenšak, Polica,
Poljane nad Šk.Loko, Poljčane, Polje ob Sotli, Polzela, Ponikva,
Portorož, Postojna, Predloka, Preserje, Preska, Prihova, Primskovo na
Dolenjskem, Ptuj-Sv.Jurij, Ptuj-Sv.Ožbalt, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rače,
Radeče, Radomlje, Ravne na Koroškem, Razbor pod Lisco, Renče,
Ribnica, Ribnica na Pohorju, Ročinj, Rodik, Rogaška Slatina, Rova,
Rovte, Sela pri Kamniku, Selca, Senovo, Sežana, Skomarje, Slap,
Slavina, Slivje, Slivnica, Slovenj Gradec, Solčava, Solkan, Sora, Sostro,
Spodnja Polskava, Središče ob Dravi, Stara Oselica, Stomaž, Stranje,
Strunjan, Studeno, Sv.Anton v Slov.Goricah, Sv.Duh pri Škofji Loki,
Sv.Ema, Sv.Florijan v Dolini, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi,
Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Jurij v Slov.Goricah,
Sv.Katarina-Topol, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Kunigunda
na Pohorju, Sv.Lovrenc na Dravskem Polju, Sv.Lovrenc nad Štorami,
Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Miklavž pri Ormožu, Sv.Ožbalt ob Dravi,
Sv.Rupert nad Laškim, Sv.Rupert v Slov.Gor., Sv.Trojica v Slov.Goricah,
Sv.Venčeslav, Sv.Vid nad Valdekom, Sv.Vid pri Ptuju, Svetina, Svibno,
Šempas, Šempeter v Sav.Dol., Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž
na Vinski Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju,
Šentjurij-Podkum, Šentjurij pri Grosupljem, Šentlovrenc, Šentrupert,
Šenturška Gora, Šentvid pri Grobelnem, Šentviška Gora, Škofja Loka,
Škofljica, Škrbina, Šlovrenc, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki,
Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmihel, Šoštanj,
Špitalič, Št.Ilj pri Velenju, Št.Ilj v Slov.Goricah, Št.Peter-Otočec, Štjak,
Šturje, Teharje, Tinje, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Trata-Gorenja Vas,
Trbovlje - Sv.Marija, Trebnje, Trnje, Trstenik, Trzin, Tržišče, Tunjice,
Turjak, Turnišče, Ubeljsko, Unec, Vače, Vavta Vas, Velenje-Sv.Martin,
Velike Lašče, Velike Žablje, Veržej, Vinica, Vipavski Križ, Vipolže,
Višnja Gora, Vitanje, Vodice, Voglje, Vojnik, Vojsko, Vojščica, Vrabče,
Vransko, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhnika, Vrhpolje, Vrtojba, Zabukovje,
Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zali Log, Zgornji Leskovec, Zgornji
Tuhinj, Zlato Polje, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žiče, Žiri
• posamezniki: Marn Marjana, Mesec Marija, N.N., Samostan
Lazaristov Miren, Sečnik Anica, Škrjanec Barbara o SKLAD ZA
LAČNE • župnije: Vransko • posamezniki: Čelik Angela, Grobelnik
Jože, Grobelnik Silva, Hrvatin Marija, Hvala Irena, Jager Klemen, Jošt
Lucija, Kravos Stojan, Lorber Petra, Marčič Alojz, Martinčič Ruth,
Motaln Betka, Mrak Janez, Murko Ana, N.N., Ojsteršek Peter, Štefančič
Ana, Šuklje Anica, Žugman Jože o NAŠA ZAVEZA • župnija: LjubljanaJežica • posameznici: Presetnik Vera, Trček Francka o SKLAD ZA
GOBAVCE • posamezniki: Brišar Valerija, Kranjc Barica, N.N. o ZA
MISIJONE • župnije: Goriče, Hinje, Postojna, Vinica, Vransko,
Železniki • posamezniki: Bačun Majda, Beranič Jožica, Beravs Mihael,
Blažič Miha, Bratuša Andrej, Budja Marija, Burja Matija, Cvitan
Štefanija, Čeh Mara, Čučun Dušan, Dovnik Nežka, Erjavec Matevž,
Frančiškanski Samostan Brezje, Franko Tomaž, Gantar Metod, Gerl
Janez, Gerljevič Vida, Gostečnik Pavla, Habe Zoran, Ipavec Gabrijela,
Ivančič France, Jurkovnik Francka, Karažija Vlado, Kastaneto Marija,
Kavčič Irena, Kelhar Jožica, Kitak Ljudmila, Košir Viktorija, Kotnik
Ambrož, Kovačič Klementa, Kozole Cvetka, Krečič Rada, Kržan
Miklavž, Kržišnik Franci, Kunšič Francka, Lamut Bogdan, Lenassi
Franc, Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Maležič Peter, Marolt Franc,
Medved Zvonka, Mikulin Olga, Miler Marija, Morelj Darja, Možina
Albina, Muha Vera, N.N., Ocvirk Marija, Ozvatič Ana, Pajk Jana, Paškič
Ilija, Pečnik Anica, Pegan, Pegan Alenka, Petek Ana, Petrič Matjaž, Pirc
Dragica, Porenta Marija, Pribanič Milan, Prinčič Vida, Rozoničnik
Jože, Sagadin Emil, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Sečnik Anica, Skapin
Aleksander, Stanovnik Ana, Strgar Olga, Stropnik Ivana, Svetko
Marija, Šifrer Marija, Šircelj Žnidaršič Ivanka, Šiško, Štefančič Ana,
Štrukelj Frančiška, Šubic Julka, Terčič Boža, Vehovar Darinka, Vidovič
Gregor, Vuga Matej, Zavod Antona Martina Slomška, Zore Jožefa,
Zorenč Ivan, Zupan Franc, Zupanc Marijan, Žele Ana, Žeželj Miro
o ŠOLANJE BOGOSLOVCEV • župniji: Hoče, Ljubljana-Koseze
• posamezniki: Mah Tinko, Ravnihar Marija, Šifrar Ana, Vinkovič
Marija o SKLAD ZA RUANDO IN BURUNDI • posameznika: N.N.,
Novak Mihael. o SKLAD ZA GRADNJO CERKVA • posameznik: Golob
Feliks o MIVA • župnije: Banjšice, Cirkulane, Čepovan, Dekani, Gozd,
Jarenina, Kamnica, Kapla na Kozjaku, Laporje, Lenart v Slov.Goricah,
Loče pri Poljčanah, Lokovec, Lokve, Maribor-Radvanje, Maribor-Sv.
Križ, Pesnica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec,
Studeno, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Jakob v
Slov.Goricah, Sv.Lovrenc-Juršinci, Sv.Marija v Puščavi, Sv.Marjeta ob
Pesnici, Sv.Ožbalt ob Dravi, Št.Ilj v Slov.Goricah, Št.Janž na Drav.Polju,
Tržič, Zavrč • posamezniki: Kokot Branka Franc, Kolbl Jernej, Kotnik
Ambrož, Mrzel Anica, N.N., Razpotnik Marjana, Ruparčič Miroslav,
škof Smej dr. Jožef, Stopar Bogdan, Šercelj dr. Alojz, Škrabl Ivanka
o ZA LENČKOV SKLAD • posameznik: Škvarč Marjan o ZA JOŽETA
ADAMIČA • posameznika: Avsenik Janez, Burger Alenka o ZA
KRISTINO BAJC • posameznica: Lajevec Janja o ZA PAVLA BAJCA
• župnija: Šempas • posamezniki: Končan Irena, Škvarč Marjan, Valič
Cvetko o ZA MIHA DREVENŠKA • posamezniki: Morelj Darja, Snoj
Ivanka, Šubic Julka, Volavšek o ZA ANKO BURGER • posameznik:
Bregar Alojz o Z VIDO GERKMAN • posameznici: Pipan Marinka,
Vomberger Angelca o ZA JOŽETA MLINARIČA • posameznika:
Kvaternik Tomaž, Pavlica Otilija o ZA JOŽETA GROŠLJA
• posameznica: Velepič Anica o ZA VESNO HITI • posameznik: Kolbl
Jernej o ZA TONETA KERINA • župnije: Ljubljana-Črnuče, Sv. KrižPodbočje, Višnja Gora • posamezniki: Berlec Francka, Capl Ana
Marija, Kern Jože, Novak Janez, Pompe Anica, Rozman Erika, Šušteršič
o ZA AGATO KOCIPER • posamezniki: Gregor Anica, Leskovar Stane,
N.N., Volavšek o ZA VLADIMIRJA KOSA • posameznika: Bogovič
Anica, Ivan o ZA JANKA KOSMAČA • župnija: Šempas o ZA JANEZA
KRMELJA • posamezniki: Jagodic Tajda, Koprivnikar Milena, Sušnik
Janez, Šifrer Marija, Trček Francka, Vrabec Marko o ZA ANDREJO
GODNIČ • posamezniki: Muha Vera, Strnad Ivanka, Štuhec Msgr.Dr.
Ivan o ZA DANILA LISJAKA • posamezniki: Brišar Valerija, Klobčar
Slavka, Krevelj Branko, Sotlar Justi, Suhadolčan Franci, Sušnik Janez,
Zajec Janez o ZA TOMAŽA MAVRIČA • župnija: Stari trg pri Ložu
posameznice: Hvalič Nadja, Kovač Marijana, Malalan Nika, Suhadolčan
Franci o ZA IVANA BAJCA • župnija: Šempas • posamezniki:
Kvaternik Peter, Škvarč Marjan, Valič Cvetko o ZA JANEZA
MIHELČIČA • posamezniki: Apeks D.O.O. o ZA ZVONKO MIKEC
• posamezniki: Breznikar Jožefa, Lovše Anica, Murn, N.N., Ojsteršek
Lidija, Polanšek Grega, Suhadolčan Franci o ZA MISIJONARKE
LJUBEZNI • posameznika: Kranjc Rafael, N.N. o ZA TADEJO
MOZETIČ župniji: Dolenja Trebuša, Miren • posamezniki: Bonuti
Hajdinjak Kamila, Kramberger Betka, Kranjc Barica, Krivec Sabina,
Piltaver Terezija, Rudež Lučka, Skvarča Majda, Šiško, Škvarč Marjan
o ZA PETRA OPEKA župniji: Ljubljana-Sv.Nikolaj, Sv.Križ-Podbočje
• posamezniki: Bohak Ivan, Lederhas Radoslava, N.N., Šelih Marjeta,
Štolcar Kolja, Šubic Julka, Teološka Fakulteta, Zgonc Marija o ZA
MARIJO PAVLIŠIČ • posamezniki: Rozman Maksimiljan, Rozman
Milan, Štiglic Neda o ZA MIRJAM PRAPROTNIK župniji: Dol pri
Ljubljani, Središče ob Dravi • posamezniki: Senegačnik Jožica, Šiško,
Štolcar Kolja, Vomberger Angelca, Zajec Janez o ZA ERNESTA
SAKSIDA • posameznika: Kranjc Barica, N.N. o ZA MARTINA
KMETCA • posamezniki: Grobelnik Jože, Grobelnik Silva, Jošt Lucija,
Marčič Alojz, Perko Marija, Selan Stanka, Stanovnik Ana, Šercelj Dr.
Alojz o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA • župnija: Gorje • posamezniki:
Ažman Miro, Lajevec Janja, Mulej Marija, N.N., Slivnik Majda, Štolcar
Petrovič Marija, Torkar Pavlina o ZA BOGDANO KAVČIČ
• posameznici: Brešar Francka, Železnik Anica o ZA TOMAŽA
OBLAKA • župnija: Javorje nad Škofjo Loko • posameznik: Dolenc
Janez o ZA LOJZETA PODGRAJŠKA • posamezniki: Povh Jože, Čuk
Barbara, Avsenik Janez, Muha Vera o ZA RADKA RUDEŽA
• posameznica: Obljubek Mirjam o DROBIŽ ZA RIŽ • župnija: KoperSv. Marko • posamezniki: Bratuša Andrej, N.N., Šubic Ida o ZA FANI
ŽNIDARŠIČ • posamezniki: Ivančič Angela, Križman Kosi Urška,
Zavrl Nada o MATIJA NARED • posameznika: Čuš Franc, Koncilja Joži
o ZA LJUDMILO ANŽIČ • župnija: Muta • posamezniki: Bone Pavla,
Matajc Irena, N.N., Sušnik Janez o ZA DISPANZER V MATANGI
• posameznica: Irnar Ana o ZA ANO SLIVKA • posameznika: Skubin
Dragica, Ušaj Robert o VODNJAKI - MALAVI • posameznici:
Glamočanin Ljubica, Menard Marija o ZA DORICO SEVER
• posameznica: Vomberger Angelca o ZA IZIDORJA GROŠLJA župniji:
Ambrus, Kranj-Šmartin • posameznik: Kržišnik Tomaž o ZA RIŽEVA
POLJA • posamezniki: Gorenc Ljudmila, Grže Tanja, Horvat Mirko,
Kokot Branka Franc, N.N, Rozoničnik Jože o ZA CIKLON IVAN
• posameznik: Trontelj Jože o ZA MOJCO KARNIČNIK
• posameznica: Pipan Marinka o ZA MIHA MAJETIČ • posamezniki:
Bedenk Barbara, Dolinšek Urška, Strnad Alenka, Trkov Janja o ZA
SLAVKO CEKUTA • posameznik: Demšar Andrej o ZA SV. PISMO –
DREVENŠEK MIHA • posamezniki: Beravs Mihael, Čampa Tadej,
Gregorc Ivan, Janša Ana, Mgandžija Irena, N.N., Souidi Zavrl Nada,
Trošt – Družina, Uršič Jože o ZA MARIJINE SESTRE V BENINU
• posameznica: Souidi Zavrl Nada o DAR UPANJA-MATANGA
• posameznici: Behek Mirjam, Podobnik Jožica o ZA AFRIKO
• posameznik: Sušnik Janez o RIŽ - MAVRICA • posamezniki: Bečan
Marko, Leben Julijana, Majerle Martina, Melink Cvetka, N.N.,
Reljanovič Nedeljka o ZA ANO KNEŽEVIČ • posamezniki: Jemec
Antonija, Jemec Zofija, Kneževič Zvonko, N.N., Novak Zlatko o ZA
POTRES NA HAITIJU-Miragoane • župnije: Begunje na
Gorenjskem, Goriče, Jarše, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Nova
Cerkev, Šmartno ob Paki, Trzin, Tunjice • posamezniki: Arko Andrej,
Arnuš Vladimira, Ažbe Kristina, Bertoncelj Cvetka, Bregar Peter,
Brišar Tončka, Čampa Tadej, Česen Ana, Debeljak, Demšar Andrej,
Društvo Motoristi za Motoriste, Fajdiga Joško, Frančiškanke Marijine
Misijonarke, Godec Anica, Gregor Anica, Grže Tanja, Guna Vida, Gungi
Metka, Iuso Andreja, Jakopič Franc, Janša Marija, Jeromen Janez,
Kastelic Jože, Klinkon Svetlana, Klinkon Tomaž, Kobal Janez, Korošec
Marija, Kotar Tatjana, Kunaver Jože, Martinčič Renata, Maučec Hugo,
Mayer A.J., Merljak Jakob, Mivšek Frančiška, Mozetič Iztok, N.N.,
Nabergoj Ana, Narobe Antonija, Ogrin Primož, Ojsteršek Lidija,
Perovšek Zarja, Piltaver Jožica, Pirc Dragica, Pirc Janko, Podergajs
Matej, Potočnik Marjeta, Prašnikar Vida, Prosen Robert, Pungertnik,
Rezidenca Družbe Jezusove, Rihteršič Ana, Skribe Katarina, Slovenska
Provinca Dj, Smole Marija, Souidi Samia, Souidi Zavrl Nada, Štrukelj
Marija, Uršulinke, Uršulinke Provincialat, Uršulinski Samostan, Zajc
Jože, Zaletel Lidija In Janez, Ziherl Bernarda, Žakelj - Bevec Tadeja in
Pavel o SALOMONONOVI OTOKI - POTRES • posamezniki: Anžlovar
Terezija, Benedičič Mojca, Bertok Dora, Bešter Mojca, Blažič Miha,
Božič Rozalija, Čebular Zajec Marija, Čufer David, družina Durič,
Gregorič Milena, Habič Horvat Simona, Hrovat Franc, Humar Franc,
Kitak Ljudmila, Kladnik Dragica, Kocjan Avgusta, Kokalj Elka, Kokalj
Irena, Koren Leopold, Korošec Marija, Kovač Ivan, Kozole Cvetka,
Kregar Marija Magdalena, Krivonog Pavla, Križnič Marija, Kvaternik
Peter, Magajna Ljudmila, Mate Julka, Matič Ivanka, Mrak Janez,
Nagode Tomaž, Nosan Matej, Pernek Zdravka, Peruzin An, Poredoš
Simona, Prašnikar Marjeta, Rant- Tišler Valerija, Reljanovič Nedeljka,
Repret Marjeta, Ribič Helen, Rihar Metod, Rojec Jože, Strniša Marija,
Suhadolnik Franci, Svetina Marijana, Šifrer Marija, Škrabec Janja,
Večko Miroslava, Vovko Marija, Vozelj Ivanka, Žabjek Marija
Magdalena, Čile-Potres, Gregor Anica, Levstik Slavka o ZA
SALOMONOVE BOGOSLOVCE • župnije: Črnuče, Vir, Podzemelj,
Selce, Železniki, Boštanj, Rakek, Veliki Gaber, Ljutomer
• posamezniki: F. Luknar, F. Brežnik, C. Rode, S. Čeplak
Darovi objavljenih so na naš račun
prispeli do 18.2.2010. Hvala vsem.
Celoletni prispevek za Misijonska
obzorja za leto 2010: 9 EUR, za Evropo
12 EUR, avionska za Ameriko in
drugod je 20 USD, 25 CAD.
BOG VAM POVRNI!
15
Evharistija -
Božji dar za življenje!
Slovenski evharistični kongres, 13. junija 2010 v Celju
Slonokoščena obala: Ivan Bajec
mašuje na podružnici.
Burundi: misijonar Danilo Lisjak
in njegovo evharistično občestvo
Madagaskar: škof Benjamin
s slovenskimi misijonarji pri oltarju
0tridnevnica od četrtka 10. junija
do sobote 12. junija 2010
0romanje podobe Marije Pomagaj
od Brezij do Celja od četrtka 10. junija
do sobote 12. junija 2010
Kambodža: verniki spremljajo
0vigilija mladih in nočno bdenje
povzdigovanje z dviganjem cvetja.
v soboto 12. junija 2010
0nedelja, 13. junija 2010: 09 - 11h pripravljalni program (zbrane bo nagovoril tudi misijonar
Pedro Opeka CM) in neposredna priprava na sv. mašo
ob 11h sv. maša in procesija z Najsvetejšim
Vabljeni k skupni hvalnic i G ospodu!