docPriloga 5_Sikstinska kapela.pdf
download 
Report Transcription
Priloga 5_Sikstinska kapela.pdf
Avtor: Eva Jagodič, 1.b Mentor: V. Kušar Pomlad 2014 Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Kazalo vsebine: Povzetek ................................................................................................................. - 3 Summary ................................................................................................................ - 3 Sikstinska kapela .................................................................................................... - 4 Freska ................................................................................................................. - 4 Simbolika slik ...................................................................................................... - 5 Novodobna Sikstinska kapela ............................................................................. - 7 Michelangelo Buonarroti ......................................................................................... - 8 Konklave ............................................................................................................... - 10 Potek konklava .................................................................................................. - 11 Kratka zgodovina konklav ................................................................................. - 12 Množični obiski Sikstinske kapele ......................................................................... - 15 Kazalo slik, tabel in grafov: ................................................................................... - 16 Stvarno kazalo ...................................................................................................... - 16 Viri .......................................................................................................................... -17- -2- Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Povzetek Sikstinska kapela slovi po svoji arhitekturni postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih prispevali največji renesančni slikarji - in po svojem namenu: konklave, na katerih so izvoljeni novi papeži. S svojo stropno poslikavo sodi med največje italijanske znamenitosti. Pred Sikstinsko kapelo se vsak dan vije dolga vrsta tisočih turistov, ki potrpežljivo čakajo, da bi si ogledali prekrasno umetnino znanega renesančnega umetnika Michelangela Buonarrotija. Umetnina pusti močan vtis na vsakem obiskovalcu, ki si jo ogleda. Zaradi tako množičnih obiskov, se poznavalci bojijo, da bo fresko težko vzdrževati in da bo potrebno obiske omejiti ali pa celo prepovedati. Ker pa si tega nihče ne želi je lepo, da to prekrasno delo spoštujemo in si ga ogledamo s predhodnim znanjem, saj se šele takrat zavemo veličine stropne poslikave. Summary The Sistine Chapel is well known for its architecture style which reminds us on temple from the Old Testament with its beauty and paintings which were done by one of the greatest Renaissance painters. It does remind us of it because of the conclave for the election of the new pope. With its look and other things it surely is one of the largest and most important Italian heritage. When you visit the Chapel it will 'wow ' you for sure. However, a lot of visitors every year make the Chapel endangered. It is really hard to maintain the Chapel because of its structure, paintings, etc. -3- Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Sikstinska kapela Sikstinska kapela (italijansko: Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači, uradni rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve v Vatikanu. Kapela slovi po svoji arhitekturni postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih prispevali največji renesančni slikarji - in po svojem namenu: konklave, na katerih so izvoljeni novi papeži. Najpomembnejše umetniško delo v kapeli je stropna poslikava, ki šteje za najzahtevnejši Michelangelov podvig. Da je dokončal to veliko, raznoliko okrasno delo je potreboval kar štiri leta, saj je moral poslikati približno 520 kvadratnih metrov površine. Delo je bilo naporno, saj je moral ustvarjati 20 m nad tlemi po več ur zapored. Za slikarja je bilo značilno, da se je spravil na delo skoraj povsem brez ekipe je ves ta čas garal sam. Toda ko je leta 1512 delo razkril, je napravil izreden vtis na gledalce. Strop Sikstinske kapele so priznali za najmogočnejše delo posameznika v zgodovini zahodne umetnosti. Slika 1: Sikstinska kapela Freska Michelangelo je delal v tehniki freske1 (italijansko: Al fresco). Prvi sloj je grob omet iz peska in žganega apna, drugi, fini omet pa iz kremenčevega peska in apna. Na svež omet se slika s pigmenti in apneno vodo. Vendar je zaradi vlage v Sikstinski kapeli omet začel odpadati, zato je Michelangelo skupaj z asistenti razvil nov način, tako, da je lahko slikal, ko se je omet2 že posušil. 1 2 Slikarska tehnika Na zid enakomerno nanesena malta -4- Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Simbolika slik Devet slik sredi stropa Sikstinske kapele prikazuje prizore iz Stare zaveze. Razvrščene so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje ter padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Jasno je, da je izpostavljena predvsem simbolika, saj si slike ne sledijo v časovnem zaporedju ampak se niz začne s človeškimi napakami konča pa s čudežem stvarjenja. Zanimivo je, da obstaja nekaj znamenj, ki kažejo, da je bil vesoljni potop, ki je sicer drugi med svetopisemskimi prizori, dejansko naslikan prvi. Prizor je namreč prenapolnjen, postave so premajhne in težko je razločiti kaj je upodobljeno. To je verjetno Michelangelo opazil šele ko si je fresko ogledal s tal, na podlagi te ugotovitve pa je vse ostale prizore naslikal veliko večje. Na lunetah ob strani so naslikani predniki Jezusa Kristusa.V kotih stropa so kotne kape, ki sestavljajo različne nize in prikazujejo nevarnosti, pred katerimi so se Judje rešili po božji volji. Judita je bila judovska vdova, ki je rešila svoje mesto pred Asirci tako, da je poveljnika Holofrena opila, ko je zaspal pa mu je odrezala glavo. David in Goliat. Bog pošlje strupene kače nad nezadovoljne Izraelce Kralj Perzije ukazuje usmrtitev Hamana, ker je hotel z zaroto doseči, da bi kralj ubil Jude. Michaelangelo naslika 12 ljudi, ki so prerokovali ali odigrali pomembno vlogo pri prihodu Jezusa Kristusa Sedem od naslikanih prerokov je bilo iz Izraela Pet od naslikanih prerokov so bile sibile iz Antike Niše na katerih sedijo so iluzionistično naslikane. Prizori iz oltarja Proti vhodu: Bog je ustvaril svet v šestih dneh. Prvi dan je ločil svetlobo od teme. Tretji in četrti dan Nastanejo Sonce, Luna in Zemlja. Michaelangelo je prizore kronološko pomešal, kakor tudi izpustil, namreč nikjer ne zasledimo petega in šestega dne, ko je ustvaril živali. Drugi dan: ločitev zemlje in vode -5- Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Bog ustvari Adama. Adam, čaka, da sprejme od svojega stvarnika naboj življenjske energije. Bog, ki je ovit v draperijo in ga v zraku podpirajo mladostni angeli, steguje desnico; levica je zaščitniško naslonjena okrog še ne ustvarjene Eve, ki zaenkrat obstaja samo v Slika 2: Stvaritev Adama božjem predvidevanju dogodkov. Bog ustvari Evo Skušnjava in izključitev. Michaelangelo je ločil prizora z drevesom spoznavanja dobrega in zla. Prizor kaže kako se Eva sprejme prepovedan sadež od kače, ki je simbolično prikazana kot pol ženska pol kača, ter Adama, ki trga sadež iz drevesa. V tem prizoru sta mlada. V drugem prizoru Adama in Evo izganja angel z mečem. V tem prizoru zasledimo, da ju je Michaelangelo simbolično naslikal postarana. Po tem ko so se rešili pred veliko poplavo, si Noetova družina privošči pojedino. Prizor prikazuje žrtvovanja ovce. Vesoljni potop - V ospredju vidimo ljudi, ki se poskušajo rešiti pred naraslo vodo. V ozadju zasledimo Noetovo barko z družino. Po poplavi Noe3 obdeluje zemljo in, da ima vinograd. Prizor ga prikazuje pijanega in golega. Ob njem so njegovi sinovi. Najmlajši izmed njih ga zakriva. Ti prizori kažejo kako se človeštvo še bolj oddaljuje od boga. Fresko Poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele je naročil papež Pavel III. Michelangelo jo je slikal od leta 1534 do 1541. Ko je Michelangelo končal Poslednjo sodbo, so ga obtožili obscenosti zaradi slik golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v papeževi zasebni kapeli). Proti njemu so sprožili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil izdan zakon, da se genitalije prekrije. Daniele da Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna Slika 3: Poslednja sodba 3 Svetopisemski junak -6- Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela mesta s tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno. Michelangelo.......... vesoljni potop ............................................... 1508 Michelangelo....... stvarjenje vesolja ............................................. 1512 Michelangelo.... .stvarjenje in padec Adama in Eve ..................... 1512 Michelangelo...................zgodba o Noetu ................................... 1512 Umetnik Michelangelo Michelangelo Michelangelo Michelangelo Michelangelo Ime umetnine Vesoljni potop Stvarjenje vesolja Stvarjenje in padec Adama in Eve Zgodba o Noetu Poslednja sodba Čas izdelave (št. let) 1 1,5 1,5 2 7 Tabela 1: Michelangelova dela Graf 1: Michelangelova dela Novodobna Sikstinska kapela 500 let pozneje Miquel Barcelo s svojo monumentalno umetnino na stropu ene od dvoran v Ženevi sproži burne odzive. Nekonvencionalno abstrakcijo, ki krasi sobo, katere stene in tla so oblečena v material barve šampanjca, je Barcela ustvarjal ob pomoči 20 asistentov dve leti in pri tem porabil približno 100 ton barve. Celotno kreacijo naj bi po besedah njenega stvarnika navdahnil vroč afriški dan: "Spomnim se jasnega privida podobe sveta, ki se zliva proti nebu. Drevesa, sipine, osli, živopisna bitja ... kapljajo kapljo za kapljo." Barcelo, ki je eden izmed vodilnih sodobnih umetnikov Španije, je 1.400 kvadratnih metrov veliko uradno sobano spremenil v nekakšno jamo, polno stalaktitov vseh mogočih barv. Nekateri kritiki so umetnino, primerjali z vatikanskim papeškim domovanjem, Sikstinsko kapelo. -7- Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Michelangelo Buonarroti Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni je bil italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik. Rodil se je 6. marca 1475 v vasi Caprese v Toskani, Florentinski republiki (današnji Italiji). Michelangelo je eden najpomembnejših italijanskih umetnikov visoke renesanse. Njegova najbolj znana dela so poslikava stropa Sikstinske kapele in freska Poslednja sodba na oltarni steni te kapele, kipi David, Mojzes in Pietà, grobnica Medičejcev in med arhitekturami kupola bazilike svetega Petra v Rimu. Slika4:Michelangelo Bounarotti Michelangelova družina je pripadala nižjemu plemstvu. V času Michelangelovega rojstva, je bil njegov oče sodni upravitelj mestecu Caprese4. Nekaj mesecev po Michelangelovem rojstvu se je družina vrnila v Firence. Po smrti svoje matere v letu 1481, ko je bil star komaj šest let, je Michelangelo živel s kamnosekom in njegovo družino v mestu Settignanu, kjer je imel njegov oče v lasti kamnolom marmorja in majhno kmetijo. Navkljub očetovim željam, da bi se učil slovnice pri humanistu Francescu da Urbinu, se je Michelangelo odločil, da se bo učil kiparstva pri Domenicu Ghirlandaiu. Navdušeni Domenico ga je priporočil vladarju Firenc, Lorenzu de' Medici in od leta 1490 do 1492 je Michelangelo obiskoval Humanistično akademijo, ki jo je slednji ustanovil. Študiral je kiparstvo pri Bertoldu di Giovanniju. Na akademiji so nanj in na njegovo umetnost vplivali številni najvidnejši filozofi in pisatelji tistega časa (Marsilio Ficino, Pico della Mirandola in Poliziano). V tem obdobju je izklesal dva reliefa, Bitka kentavrov in Madona na stopnicah. Po Lorenzovi smrti leta 1492 je Piero de' Medici (Lorenzov najstarejši sin in novi glavar družine Medici) Michelangelu odklonil podporo. V tem času je začelo prihajati tudi do verskih nemirov, ki jih je spodbujal duhovnik Savonarola. Michelangelo je odšel v Bologno in se leta 1494, po končanih nemirih, spet vrnil v Firence delat za Medičejce. V pol leta je v Firencah izdelal dva manjša kipa, otroka Janeza Krstnika in spečega Kupida. Kardinal Raffaele Riario je bil nad Kupidom tako navdušen, da so ga (leta 1496) povabili v Rim. Tukaj je Michelangelo ustvaril svojo prvo mojstrovino Pieta v baziliki sv. Petra. Antična umetnost je navdihnila številna njegova dela, med drugim Bakhusa, Sužnje, figure na stropu Sikstinske kapele. Čez štiri leta se je Michelangelo vrnil v Firence, kjer je izklesal njegovo verjetno najbolj znano kiparsko delo, Davida. Kip so leta 1504 postavili pred sedež tedanje 4 Mesto v Toskani, Italiji -8- Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela vlade na Piazza della Signoria, pred Palazzo Vecchio. Ta mojstrovina je narejena iz enega kosa marmorja iz kamnolomov v Carrari. Naslikal je tudi Sveto družino (tudi Donijev tondo ali Donijeva Madona) namenjeno kot darilo za poroko trgovca Angela Donija in Maddalene Strozzi. V okvirju slike so tudi grbi družine Strozzi. Leta 1505 je novoizvoljeni papež Julij II. Michelangela poklical nazaj v Rim, da bi mu izdelal nagrobnik. Vendar je moral Michelangelo svoje delo velikokrat prekiniti zaradi drugih nalog, predvsem zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele, ki je trajala štiri leta (1508–1512). Tako je Michelangelo na nagrobniku delal kar 40 let, ko je bil v skromnejši obliki postavljen leta 1547 v rimski cerkvi San Pietro in Vincoli. Osrednji del nagrobnika je bila figura Mojzesa, ki je bil prav Michelangelov izdelek. Leta 1513 je papež Julij II. umrl in njegov naslednik, Leon X. Medici, je Michelangelu naročil, naj obnovi pročelje bazilike svetega Lovrenca v Firencah in jo okrasi s kipi. Naslednja tri leta so minila v risanju načrtov in poskusih odprtja novega kamnoloma, vendar so delo ustavili finančni problemi njegovega mecena. Kljub polomu pri projektu so Medičejci pri Michelangelu naročili še eno delo, družinsko grobnico v baziliki svetega Lorenza. Ta projekt je bil na srečo končan v večjem obsegu, Michelangelo se je z njim ukvarjal v dvajsetih in tridesetih letih 16. stoletja. Michelangelo je kot kipar in arhitekt zasnoval kipe in notranjost grobnice. Dve največji grobnici pripadata dvema manj pomembnima Medičejcema, Lorenzovemu sinu in vnuku, ki sta umrla mlada. Lorenzo Veličastni je pokopan v kotu kapele brez posebnega kipa, kot je bilo prvotno načrtovano. Medičejska kapela je eno najveličastnejših Michelangelovih dosežkov. Lorenzovo grobnico sestavljajo kip Lorenza Medičejskega in figuri Mrak in Zora, ki podpirata sarkofag. Svoj nagrobni kip ima tudi Giuliano Medičejski, njegov sarkofag pa podpirata figuri Dan in Noč. Za figuro Dan je značilna uporaba kontraposta (zasukan položaj). Michelangelova Poslednja sodba. Sveti Bartolomej drži svojo odrto kožo. Obraz na koži pripisujejo Michelangelu. Leta 1527 so Florentinci Medičejce vrgli z oblasti in ustanovili republiko. Mesto je bilo oblegano in Michelangelo je pomagal pri utrjevanju obzidja (1528–1529). Mesto je padlo leta 1530 in Medičejci so se vrnili na oblast. Michelangelo je zaradi nestrinjanja z njimi zapustil Firence in pustil pomočnike, da so nadaljevali delo na grobnici. Veliko let kasneje so njegovo truplo pripeljali iz Rima, da so izpolnili maestrovo zadnjo željo in ga pokopali v ljubljeni Toskani. Fresko Poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele je naročil papež Pavel III., Michelangelo jo je slikal od leta 1534 do 1541. Ko je Michelangelo končal Poslednjo sodbo, so ga obtožili obscenosti zaradi slik golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v papeževi zasebni kapeli). Proti njemu so sprožili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil izdan zakon, da se genitalije -9- Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela prekrije. Daniele da Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna mesta s tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno. Ob restavraciji freske leta 1993 so se restavratorji odločili, da popravke pustijo. V Neaplju pa hranijo necenzurirano kopijo originala, ki jo je naredil Marcello Venusti. Michelangelo je umrl 18. februarja 1564 v Rimu, star je bil 88 let. Njegovo telo so prinesli v Firence, kjer je pokopan v baziliki Santa Croce, kot je bila njegova zadnja želja. Njegovo življenje je opisal Giorgio Vasari v delu Vite. Michelangelo je bil kot človek pogosto aroganten do drugih in vedno nezadovoljen sam s sabo, mislil je, da umetnost prihaja iz notranjega navdiha in iz kulture. V nasprotju s tekmecem, Leonardom da Vincijem, je Michelangelo videl naravo kot sovražnika, ki ga je treba premagati. Prepričan je bil, da je kiparjeva naloga osvoboditi obliko, ki je ujeta v kamnu. To je najlepše vidno pri nekaterih njegovih nedokončanih kipih, ki izgledajo, kakor da se hočejo osvoboditi spon kamna. Njegovi liki odražajo tudi moralne občutke, kar se najbolje vidi na obraznem izrazu Davida. Tudi Poslednja sodba je prikaz velike krize. Mnoge anekdote nam prikazujejo, kako zelo je bil Michelangelo cenjen že za časa življenja. Pravijo, da je že kot vajenec naredil tako dovršen kip otroka, da so ga kasneje prodali kot izvirno rimsko starino. Še ena anekdota pravi, da je Michelangelo, ko je končal Mojzesa (sedaj v cerkvi San Pietro in Vincoli) v Rimu, s kladivom udaril po kolenu kipa in zavpil: »Zakaj ne govoriš z mano?« Konklave Volitve novega papeža ali konklave5 je postopek, kjer kardinali zbrani v sikstinski kapeli s tajnim glasovanjem izvolijo novega rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Sam postopek urejajo trije temeljni dokumenti: apostolska konstitucija papeža Janeza Pavla II. Universi Dominici Gregis iz leta 1996 in dva motu proprija papeža Benedikta XVI. De Aliquibus Mutationibus In Normis De Electione Romani Pontificis iz leta 2007 ter motu proprio Normas nonnullas z dne 22. februarja 2013. Prvi motu proprij papeža Benedikta XVI. je spremenil 75. odstavek prvotne apostolske konstitucije, zato so edini način volitev novega papeža tajne volitve v pravem pomenu besede, izbira papeža per inspirationem ali per compromissum pa nista več možni. S tem dokumentom je papež uvedel tudi Slika 5: Konklave 5 potrebno dvotretjinsko večino za izvolitev novega papeža. Če po 34. krogih glasovanj kardinali ne izvolijo Postopek volitve novega papeža - 10 - Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela papeža, morajo voliti med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu prejela največ glasov. Ta dva nimata volilne pravice. Motu proprij, ki ga je papež Benedikt XVI. izdal februarja letos z naslovom Normas nonnullas, pa izpostavlja predvsem dolžnost kardinalov, da volijo novega papeža. To pomeni, da udeležba v konklavu ni samo pravica ali privilegij, ampak predvsem dolžnost kardinalov. Smo v primeru, da je kdo od volivcev oviran iz resnih razlogov, se lahko odpove sodelovanju v konklavu. Dokument dopušča, da se kardinali, zbrani v Rimu na t. i. splošnih kongregacijah, lahko odločijo o datumu začetka volitev pred 15. dnem od nastopa sede vacante, kakor sicer to določa apostolska konstitucija Universi Dominici Gregis. Letošnji motu proprij v pripravljalno in sklepno fazo konklava uvaja prisotnost nekaterih liturgičnih sodelavcev. Ti so zadolženi za pomoč pri razdelitvi lističev in pripravo zapisnika ob izvolitvi papeža ter njegovem sprejemu službe. V času poteka volitev morajo zapustiti sikstinsko kapelo. Z odstopom ali smrtjo papeža nastopi Apostolica sedes vacans (sede vacante), ko je apostolski sedež izpraznjen. S tem prenehajo funkcije vsem prefektom kongregacij, predsednikom papeških svetov in drugim članom rimske kurije. Funkcija ne ugasne naslednjim osebam: kamerlengu (kard. Tarcisio Bertone) in vicekamerlengu (msgr. Pier Luigi Celata), velikemu penitenciariju Apostolske penitenciarije (kard. Manuel Monteiro de Castro), generalnemu vikarju mesta Vatikan (kard. Angelo Comastri), generalnemu vikarju za mesto Rim (kard. Agostino Vallini), papeškemu miloščinarju (msgr. Guido Pozzo), sekretarjem dikasterijev rimske kurije ter drugim uradnikom. V času sede vacante imajo posebne naloge in zadolžitve kardinal 6 kamerleng ter vice kamerleng, papeški liturgični ceremonier (msgr. Guido Marini), prefekt papeške hiše (msgr. Georg Gänswein), kancler apostolske kamere ter dekan kardinalskega zbora (kard. Angelo Sodano). Med potekom konklava imajo poleg kardinalov elektorjev nekatere naloge tudi kardinal kamerleng ter vice kamerleng, sekretar kardinalskega zbora, papeški liturgični ceremonier in predstavniki kardinalskih redov: najstarejši kardinal-škof, najstarejši kardinal-duhovnik in najstarejši kardinal-diakon. Slednji ima nalogo, da ob izvolitvi novega papeža z lože bazilike sv. Petra oznani ime novega papeža. Potek konklava Ob izpraznitvi apostolskega sedeža nastopi t. i. Sede vacante, zato imajo kardinali, ki na dan izpraznitve sedeža apostola Petra niso dopolnili 80 let, pravico in dolžnost izvoliti novega papeža. Volitve se začnejo od 15 do 20 dni po smrti (ali odstopu) papeža, razen če kardinali na posvetovalnih kongregacijah pred konklavom določijo drugače. Kardinali volivci, ki sicer stanujejo v Domu sv. Marte v Vatikanu, so med glasovanji zaprti (cum clave) v sikstinski kapeli. S tem jim je onemogočen vsak stik z zunanjim okoljem in možnost vplivanja na izid glasovanja. Ko vsi vstopijo v kapelo, zadnji kardinal zapre in zaklene vrata. Čeprav so v zadnjih stoletjih na mesto papeža 6 Najvišji dostojanstvenik rimskokatoliške cerkve - 11 - Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela vedno izvolili enega od kardinalov, pravilo določa samo, da mora biti kandidat krščen in neporočen moški, ki ga ne ovirajo Božji ali cerkveni zadržki. Za izvolitev kandidata se morata izreči dve tretjini prisotnih kardinalov volivcev, če pa število ne bi bilo deljivo s tri, sta za izvolitev potrebni dve tretjini in en glas. V kolikor kardinali papeža ne izvolijo po 34. krogih glasovanj (skrutinijih), volitve potekajo samo med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu glasovanj prejela največ glasov; ta dva nimata Slika 6: Dimnik glasovalne pravice, prav tako pa mora za izvolitev eden od njiju zbrati dvotretjinsko večino. Ob koncu vsakega glasovanja lističe zvežejo in jih sežgejo v peči, pri čemer dodajo snov, ki ustrezno obarva dim. Če glasovanje ni bilo uspešno, se iz dimnika pokadi črn dim, če pa je bilo uspešno in je bil papež torej izvoljen, pa bel dim. Papež Gregorij XV. (1621–1623) je leta 1621 uvedel tajnost glasovanja, da na izbiro ne bi vplivale osebne okoliščine, ampak samo svobodna volja in lastna vest. Volivci morajo s spremenjeno pisavo na pravokoten listič zapisati ime izbranega kandidata, ki ga oddajo v skrinjico na oltarju v kapeli. Ko kandidat doseže dve tretjini glasov, ga dekan kardinalskega zbora ali tisti, ki ga v konklavu nadomešča, vpraša ali sprejme izvolitev in kako se bo imenoval. Novoizvoljeni papež si nadene bel talar in ostale papeške paramente, nato pa mu kardinali izkažejo spoštovanje. Na glavni loži bazilike sv. Petra kardinal protodiakon naznani ime novega papeža (Annuntio vobis gaudium magnum: habemus Papam) ter sporoči ime novega papeža, ki mestu in svetu podeli svoj prvi blagoslov. Kratka zgodovina konklav Izraz konklave označuje tako zbor kardinalov, ki so na dan prenehanja službe papeža mlajši od 80 let, zbranih za izvolitev novega rimskega škofa, kot tudi kraj volitev. V prvih stoletjih so papeža – rimskega škofa – tako kot ostale škofe – izvolili verniki in duhovniki tiste škofije. V 4. stoletju je po praksi, uvedeni na koncilu v Niceji (l. 325), papeža volila samo duhovščina, ljudstvo pa je imelo nalogo, da ga je potrdilo in dodalo svoj pristanek. V naslednjih stoletjih je moral novoizvoljeni papež dobiti cesarsko potrditev, kar je trajalo do prvega lateranskega koncila Slika 7: Kardinali - 12 - Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela leta 1123, kjer so izločili cesarsko vmešavanje v volitve papeža; leta 769 pa so iz volitev ali potrjevanja novega rimskega škofa izločili laike. Papež Nikolaj II. (1059– 1061) je leta 1059 uvedel, da novega papeža volijo samo kardinali, normo pa je uzakonil papež Aleksander III. (1159–1181) leta 1179, ko je ukinil cesarske privilegije ter določil, da kardinalski zbor izbira novega papeža z dvotretjinsko večino glasov prisotnih. To določilo je v 13. stoletju privedlo do nekaj dogodkov, ko je bila Cerkev brez papeža skoraj tri leta. Tako so na primer ob smrti papeža Klemena IV. (1268) po 18 mesecih neuspešnih volitev kardinale zaprli v papeško palačo v mestu Viterbo v Italiji in jih ob zmanjševanju količine hrane prisilili k izvolitvi novega Petrovega naslednika. V Viterbu so po skoraj treh letih izpraznjenega sedeža izvolili papeža Gregorija X. (1271–1276), ki je leta 1274 izdal apostolsko konstitucijo Ubi periculum, s katero je ob volitvah papeža uvedel zaprtje kardinalov s ključem (cum clave). Konstitucija je tudi uvedla nekatere norme, ki so še danes v veljavi: prepoved komuniciranja kardinalov z zunanjim svetom ter obveza, da so vsi kardinali zbrani na enem mestu. Rezultat strogih določil apostolske konstitucije privede že na volitvah naslednika Gregorija X. do bliskovite izvolitve papeža Inocenca V. (1276), saj je konklave trajal samo en dan. V 20. stoletju so papeži norme konklava dopolnili s strožjimi določili, kot so: popolna prepoved vmešavanja laikov v volitve, okrepitev molčečnosti na glasovanju tudi na obdobje po konklavu in na vse, kar se nanaša na same volitve, starostna meja 80 let kardinalov volivcev na dan papeževe smrti (ali odstopa), razširitev zbora kardinalov elektorjev na 120 ter določila glede izpraznjenega sedeža (Sede vacante). Danes postopek volitev novega rimskega škofa urejajo citirani dokumenti Universi Dominici Gregis iz leta 1996, motu proprij De Aliquibus Mutationibus In Normis De Electione Romani Pontificis iz leta 2007 ter motu proprij Normas nonnullas iz leta 2013. Liturgično obliko določa Ordo rituum conclavis. Na dan 28. februarja 2013 je imelo glasovalno pravico 117 kardinalov, med njimi je tudi Slovenec kardinal Franc Rode. Preostalih 92 kardinalov, ki sestavlja kardinalski zbor, nima več glasovalne pravice, ker so že dopolnili 80 let starosti. Papež (grško papas pomeni oče) je uradni naziv poglavarja rimskokatoliške cerkve od pontifikata papeža Siricija (384–399). Hermannus Contractus je verjetno prvi zgodovinar, ki je papeže oštevilčil po vrsti, kakor so si sledili. Njegov seznam se konča s papežem Leonom IX. v letu 1049. V 20. stoletju so seznam spreminjali. Protipapež Krištof je dolgo veljal za legitimnega papeža. Za papeža izvoljeni Štefan je veljal pod imenom Štefan II. za legitimnega vse do leta 1961, ko je bil iz seznama izbrisan. Čeprav te spremembe danes niso več sporne, še vedno mnogo novejših seznamov vključuje tega prvega Štefana II. Razlog - 13 - Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela za to je verjetno v dejstvu, da temeljijo na Katoliški enciklopediji iz leta 1913, ki je v javni lasti. Vsi papeži do Feliksa IV. (sredina 6. stoletja) so razglašeni za svetnike, z izjemama Liberija in Anastazija II. Vseh papežev, ki so razglašeni za svetnike, je 88, od tega jih 78 nosi naslov sveti, preostalih 10 pa blaženi.Papež prav tako nosi duhovniške naslove rimski škof, vikar Jezusa Kristusa, naslednik svetega Petra, princ apostolov, najvišji svečenik Univerzalne Cerkve, primas Italije, nadškof in metropolit rimske pokrajine in služabnik služabnikov Gospodovih. Od leta 1929 ima papež še posveten naziv suveren vatikanske mestne države (Sveti sedež). Nikoli ni bilo papeža Janeza XVI. papeža Janeza XX., papeža Martina II. ali papeža Martina III. Najpogostejša imena so Janez (zadnji: XXIII.), Gregor (XVI.), Benedikt (XVI.), Klemen (XIV.), Inocenc in Leon (XIII.). Ime papeža Leto izvolitve čas vladanja Pij X. 1903 11 let Benedikt XV. 1914 8 let Pij XI. 1922 17 let Pij XII. 1939 19 let Janez XXIII. 1958 5 let Pavel VI. 1963 15 let Janez Pavel I. 1978 1 mesec Janez Pavel II. 1978 27 let Benedikt XVI. 2005 8 let Frančišek 2013 1 leto Tabela 2: papeži 20. in 21. Stoletja Graf 2: papeži 20. in 21 stoletja - 14 - Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Množični obiski Sikstinske kapele Največjo turistično znamenitost v Rimu vsako leto obišče kar štiri milijone obiskovalcev, okoli 25.000 dnevno. Tisoči turistov, ki vsak dan obiščejo kapelo sicer pomenijo velik denarni dobiček, vendar za seboj puščajo tudi sledi. Prah, telesni hlapi, vročina… Tako številni turisti vplivajo na znamenite freske Michelangela in Botticellija. Paolucci je prepričan, da bi bilo bolje za poslikave, če bi kapelo dnevno obiskalo le majhno število ljudi. Sikstinsko kapelo so po večletni obnovi leta 1999 spet odprli z javnost. Med renoviranjem so vgradili klimatske naprave, ki pa ne regulirajo samo temperaturo zraka, ampak tudi vlažnost. Od takrat se je število turistov podvojilo. »Vsi dišijo, se potijo, v kapelo pa prinašajo prah in umazanijo,« opozarja Paolucci. Med zadnjimi pregledi to leto so na freskah našli prah, ki s prostim očesom sicer še ni viden. »Če se nič ne bo spremenilo, bodo freske trajno poškodovali,« je prepričan direktor muzeja.« »Zaenkrat zaprtja še ne načrtujemo. Sikstinska kapela je največja atrakcija za vse, ki obiščejo Rim,« je povedal Paolucci in dodal, »nekaj pa se bo moralo spremeniti.« Sam predlaga vgradnjo novih klimatskih naprav, namestitev posebnih preprog, ki vpijajo prah in omejevanje števila obiskovalcev. V zadnjih letih je možen obisk kapele tudi ponoči, kar številni priporočajo ne samo zaradi nižjih temperatur, ampak tudi zaradi drugačne atmosfere. Kljub temu pa to ni zmanšalo števila dnevnih obiskovalcev, nasprotno, vrsta pred kapelo se zdi vsak dan daljša. mesec št. obiskovalcev Januar 700000 Februar 700000 Marec 775000 April 830000 Maj 770000 Junij 750000 Julij 775000 Avgust 780000 September 835000 Oktober 775000 November 750000 December 700000 Letno 914000 Graf 3: obiskovalci Tabela 3:obiskovalci - 15 - Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Kazalo slik, tabel in grafov: Graf 1: Michelangelova dela ................................................................................... - 7 Graf 2: papeži 20. in 21 stoletja ............................................................................ - 14 Graf 3: obiskovalci ................................................................................................ - 15 - Tabela 1: Michelangelova dela ............................................................................... - 7 Tabela 2: papeži 20. in 21. Stoletja ...................................................................... - 14 Tabela 3:obiskovalci ............................................................................................. - 15 - Slika 1: Sikstinska kapela ....................................................................................... - 4 Slika 2: Stvaritev Adama......................................................................................... - 6 Slika 3: Poslednja sodba ........................................................................................ - 6 Slika4: Michelangelo Bounarotti ............................................................................. - 8 Slika 5: Konklave .................................................................................................. - 10 Slika 6: Dimnik ...................................................................................................... - 12 Slika 7: Kardinali ................................................................................................... - 12 - Stvarno kazalo B P bazilike sv. Petra ............................................................ 13 papež ............................................................................. 11 Poslednja sodba .......................................................... 6, 9 F R freske ............................................................................... 4 Rimu .............................................................................. 16 K konklave ........................................................................ 10 S N Sikstinska kapela ............................................................. 4 simbolika ......................................................................... 5 nižjemu plemstvu ............................................................ 8 V O vesoljne Cerkve ............................................................. 10 obnovi ........................................................................... 16 Z znamenitost .................................................................. 16 - 16 - Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela Viri Spletni viri: konferenca, s. š. katoliška cerkev slovenije. Pridobljeno iz katoliška-cerkev.si: http://katoliska-cerkev.si/konklave-volitve-novega-papeza radio televizija Slovenija. Pridobljeno iz rtvslo.si: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/sikstinska-kapela-zivi-mrtvec-visokekulture/294847 wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno http://sl.wikipedia.org/wiki/Michelangelo iz wikipedia.org: wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno http://sl.wikipedia.org/wiki/Sikstinska_kapela iz wikipedia.org: wikipedija prosta enciklopedija. http://sl.wikipedia.org/wiki/Konklave iz wikipedia.org: Pridobljeno Pisni viri: Hibbard, H. (1975). Michelangelo. London : A. Lane. Lutz Heusinger, F. M. (1984). The Sistine Chapel . Firenze : Scala. Viri slik: b92. Prevzeto 23. 5 2014 iz www.b92.net: http://www.b92.net/putovanja/zanimljivosti.php?yyyy=2013&mm=10&dd=18&n av_id=766955 finearttouch. Pridobljeno iz www.finearttouch.com: http://www.finearttouch.com/The_Life_of_Michelangelo_Buonarroti.html nacional dnevno online izdanje. Pridobljeno iz www.nacional.hr: http://www.nacional.hr/clanak/92129/sikstinska-kapela-pred-zatvaranjem donsbosko.si. Pridobljeno iz http://www.donbosko.si/verzej/node/19715 kleinezeitung.at. Pridobljeno iz www.kleinezeitung.at: http://www.kleinezeitung.at/nachrichten/papst/3243565/stichwortkonklave.story 17 Don Bosko Veržej: Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela times.si. Pridobljeno iz www.times.si: http://www.times.si/svet/prenos-v-zivopapez-francisek-mnozici-po-novega-papeza-so-sli-na-konec-sveta-85b66f6a1b.html zeit online. Pridobljeno iz http://www.zeit.de/schlagworte/themen/konklave/index 18 www.zeit.de:
