Izhodi iz recesije

Transcription

Izhodi iz recesije

www.perutnina.com
U
V O
D
N
I
âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXV, APRIL 2010, Številka 1
K
Izhodi iz recesije
O
bdobje, ko smo priãakovali gospodarski odboj iz razmer v katere so
ves svet pahnile v nepriãakovano recesijo odloãitve finanãnih špekulantov
na nekem drugem kontinentu, je že zdavnaj mimo. Odboja pa ni in ni.
Vsaj tistega, ki bi pognal kolesje ustvarjanja novih vrednosti v obsegih
za katere so bile vzpostavljene osnove na osnovi priãakovanj nadaljnjega razvoja.
Namesto tega pa smo priãa novim, sicer drugaãnim zaostritvam položajev
v nacionalnih ekonomijah, tokrat v prostoru EU. Grški primer je bližje, kot Grãija
sama, zato do njega preprosto ne moremo biti indiferentni. Še posebej ne zato,
ker je geografski prostor med Slovenijo in Grãijo osrednji geografski prostor
strateških interesov Perutnine Ptuj. Tukaj imamo vse (vkljuãno z domicilnim
prostorom kar štiri) samostojne hãerinske poslovne sisteme z vertikalno
organiziranimi reprodukcijskimi verigami. Gre torej za prostor, ki predstavlja
tradicionalno in naravno tržno okolje Perutnine Ptuj. V njem smo vztrajali
in ustvarjali v ãasih, ko ga je zajela vojna, na njem vztrajamo in ustvarjamo
v ãasu, ko si prizadeva preseãi razvojne zaostanke in na njem bomo vztrajali
tudi po njegovi zakljuãeni sinhronizaciji s prostorom in sistemom EU.
âeprav jasno razvojno izhodišãe, smo se tudi z njim ukvarjali na tradicionalni
letni poslovni konferenci Perutnine Ptuj. Sicer v trženjsko internacionalizacijo
usmerjena Perutnina Ptuj, si mora v svojem naravnem okolju, ko smo poleg
Slovenije vodilni perutninski sistem še v BiH in v Srbiji; na Hrvaškem pa drugi,
nenehno prizadevati za obstanek na tej poziciji. To nam je doslej uspevalo zaradi
izjemno dobrega poznavanja tega prostora in z nadpovpreãno investicijsko
aktivnostjo. Umešãali smo jo v kombinaciji akvizicijskih aktivnosti, s katerimi
smo zagotavljali našo rast s prevzemi nekaterih podjetij in novih naložb,
ki so utrjevale tako osnovni program priprave hrane na osnovi perutninskega
mesa, kakor tudi nekatere druge strateške poslovne funkcije.
e-mail: [email protected]
V tem okolju ustvarjamo glavnino naših konsolidiranih prihodkov, ki za minulo
poslovno leto, kljub izjemno zapletenim gospodarskim razmeram presegajo 236 milijonov
evrov. To nas uvršãa med pomembne poslovne skupine v širšem okolju,
ne samo v živilskopredelovalni branži. Zaradi tega je naša odgovornost do okolja
v katerem poslujemo in v katerem delujejo naše odvisne družbe, še toliko veãja.
Tudi iz lokacij, kjer imajo svoje vertikalne verige vspostavljene naše hãerinske družbe,
smo zaãeli osvajati pomembna izvozna tržišãa. To nas utrjuje v strategiji
internacionalizacije, vendar pa hkrati nalaga optimiranje vseh resursov na mednarodni ravni.
Prav spodbujanje tega je bila rdeãa nit letošnjega letnega sreãanja širšega
managementa Skupine Perutnina Ptuj. Ozrli smo se k spodbujanju neizkorišãenih notranjih
in zunanjih potencialov. Teh je kljub širšim gospodarskim razmeram še veliko.
Nekaj nam jih nenehno odkrivajo naši organizacijski premiki (med najpomembnejše
v zadnjem ãasu lahko uvrstimo implementacijo informacijskega sistema SAP),
nekaj pa jih omogoãajo tržne razmere in popularnost ter zaupanje v perutninsko
meso in živila, ki jih pripravljamo v naših centrih. Vsakokrat po standardizaciji
in naãelih kakovosti, varnosti in sledljivosti.
In prav to je recept in temelj prihodnosti Perutnine Ptuj. Za njegovo optimiranje smo
se pred kratkim podali še na pot optimiranja organizacijske strukture. Z njo bomo spravili
v življenje nekatere rešitve, za katere smo sicer vedeli, da morajo priti na vrsto prej ali slej.
Zdaj je nastopila prava priložnost za njihovo uresniãitev, saj bodo predstavljale temelj
za naslednje razvojno obdobje. Seveda bo tudi razprava o posameznih rešitvah živahna.
Tako je paã vedno, kadar posežemo v ustaljene vzorce podjetniškega organiziranja
in osebnega obnašanja. Toda spremembe še vedno ostajajo gibalo razvoja!
Dr. Roman Glaser
Podelitev cerifikatov
ISO in HACCP
v Perutnina Ptuj Breza
Veã na stani 6
ŠTAJERSKA GOSPODARSKA ZBORNIC A
Delovno srečanje
regijskih GZ
v Ptujski kleti
Certificiranje
standardov
IFS in BRC Global
Standard for Food Safety
S
prodorom evropskih in svetovnih
trgovskih verig v Slovenijo, so se
prenesle tudi njihove zahteve do slovenskih proizvajalcev živil.
V
sklopu rednih delovnih sreãanj je Štajerska gospodarska zbornica
18. marca organizirala kolegij direktorjev samostojnih regionalnih in
obmoãnih gospodarskih zbornic. Sreãanja so se udeležili: mag. Aleksandra
Podgornik iz Štajerske gospodarske zbornice, Robert Grah iz Pomurske
gospodarske zbornice, Franci Kotnik iz Savinjsko šaleške gospodarske zbornice,
Tomaž Može iz Primorske gospodarske zbornice, Tatjana Kupnik iz Obmoãne
gospodarske zbornice Koroške, Jadranka Švarc iz Obmoãne zbornice Gorenjske,
Darko Gorišek iz Obmoãne zbornice Posavje, Marta Turk iz Obmoãne zbornice
Ljubljana, Mirjam Božiã iz obmoãne zbornice za severno Primorsko, Samo
Hribar Miliã generalni direktor GZS, direktorica projektov pri GZS Ariana
Grobelnik, predsednik Štajerske gospodarske zbornice dr. Roman Glaser in
predsednik GZS Zdenko Pavãek. Namen rednih delovnih sreãanj je medsebojno
informiranje, povezovanje in iskanje skupnih sinergij. Na željo udeležencev
sreãanja so gostitelji organizirali vodeni ogled ptujske kleti, predstavili aktualno
problematiko v branži in svoje naãrte nastopa na domaãem in tujih trgih.
Kljuãne zahteve obeh standardov, so vezane na implementacijo sistema HACCP
po Codex Alimentariusu, zagotavljanje
pravil dobre poslovne in dobre higienske
prakse, dokumentiranega sistema vodenja kakovosti in obvladovanja standardov okolja, procesov in osebja.
Ponosni smo, da smo ponovno pridobili potrdila o ustreznosti ali certifikate
kakovosti, kar predstavlja na eni strani
izjemno priznanje, na drugi strani pa
obvezo za nadaljevanje transparentnega in strokovnega dela.
Kaj dosežemo z uvajanjem standardov kakovosti, varnosti in sledljivosti?
Vkljuãitev standardov in njihovo dosledno izvajanje omogoãa podjetju svetovno konkurenãnost.
Namen standardov je zagotavljati sposobnost proizvajalca živilskih proizvodov, da izpolnjuje kriterije kakovosti in
varnosti živil.
Tako kot v prejšnjih letih, je bila tudi letos s strani neodvisne institucije, izvedena presoja ustreznosti. Certificiranje
po IFS (International food standard), je
bilo izvedeno v Perutnini Ptuj d.d. in PP
MI Zalog d.o.o., po BRC standardu pa v
Perutnini Ptuj d.d..
Kakovost vseh procesov, medãloveških
odnosov, odnosov do okolja in tržnih
odnosov, je zgradila prepoznavnost današnje Skupine Perutnina Ptuj.
Tako z uvedbo mednarodnih standardov kakovosti, varnosti in sledljivosti
ter pridobitvijo ustreznih certifikatov,
potrjujemo tudi našo lastno filozofijo
kakovosti!
LETNI RAZGOVORI UPRAVE
Pregled doseženega skozi optiko krize
Tokrat so razgovori potekali med 5. februarjem in 4. marcem 2010, na lokacijah Ptuj - Čakovec - Srbac - Šimanovci - Zagreb.
T
ematsko izhodišãe razgovorov so bili v zaãetku leta 2009 sprejeti Ukrepi za obvladovanje poslovanja Skupine Perutnina Ptuj, ki so v veljavi tudi v tekoãem letu.
Prav tako so rdeãa nit našega skupnega delovanja »Go for 10«, kratkoroãni in dolgoroãni cilji, ki se naj permanentno potrjujejo s kakovostjo, varnostjo, sledljivostjo,
izgledom, servisi, odnosom do okolja in živali, stroški, razmerji med ceno in vrednostjo, uãinkovitostjo in inovativnostjo ter dinamiãnost.
Uprava je evidentirala nekaj bistvenih skupnih znaãilnosti:
• Še vedno nam primanjkuje veã homogenosti, kljub veãkratnim apelom, da moramo veã ustvarjati skupaj.
• O pomembnih dogodkih v Skupini PP, je potrebno medsebojno informiranje, s prenašanjem dobre prakse v reciproãni smeri.
• Skupno ustvarjanje primerne klime, katera bo omogoãala realizacijo najboljših idej, ne glede s katerega konca prihajajo.
• Potrebni so novi prijemi za optimalno organizacijo, katere bo verificirala letošnja strateška konferenca Skupine PP.
• Lastna maloprodaja je naš posebni potencial in pozitivne izkušnje moramo implementirati v vseh okoljih, kjer delujemo.
• Krucialna naloga je zmanjšanje stroškov v primarni proizvodnji.
• Nujno se je prilagajati potrebam in posebnostim razliãnih trgov.
• Pri upravljanju stroškov na vseh nivojih moramo biti skrajno racionalni.
• Uvedba SAP informacijskega sistema nima druge alternative, zato uprava zahteva in priãakuje resniãno odgovorno ravnanje vseh nosilcev.
IZHODI IZ RECESIJE
Deveta strateška konferenca
Skupine Perutnina Ptuj
Deveto leto zapored smo organizirali strateško konferenco, na kateri so najodgovornejši sodelavci,
analitično ocenili aktualne razmere in dogajanja v vseh okoljih, kjer delujejo podjetja Skupine Perutnina Ptuj.
S
trateško konferenco smo z namenom poimenovali IZHODI IZ RECESIJE, da skupaj
preverimo realizacijo naših lansko leto sprejetih proti-kriznih ukrepov na nivoju Skupine
PP in kot smiselno dopolnilo opravljenih letnih razgovorov uprave.
V izhodišãu smo konferenco razdelili na poslovno konferenco (od januarja
do polovice marca) in na strateško, ki je potekala 20. marca na Ptuju v GH Primus.
Odgovorni nosilec vsakega podroãja je izbral team svojih sodelavcev, pri ãemer
je upošteval njihove organizacijske funkcije in zadolžitve. Sledila je priprava
operacionalizacije predlogov za optimizacijo poslovanja ter doloãitev smernic izvajanja
poslovnih funkcij.
Rezultate dela za posamezni steber so sproti posredovali upravi. Program strateške
konference, na kateri je sodelovalo 106 udeležencev, je potekal v treh delih.
Vsebinski koncept poslovne konference je vkljuãeval:
• realizacijo strateškega naãrta 2010/2011,
• optimiranje uresniãevanja poslovnih funkcij na horizontalni in vertikalni ravni,
• spodbujanje neizkorišãenih potencialov.
Potekala je v štirih samostojnih sklopih, ki hkrati predstavljajo nosilne stebre poslovnih
aktivnosti Skupine PP:
• Proizvodnja in kmetijstvo (odgovorni nosilec mag. Predrag Šegoviã, Brigita Vindiš Zelenko,
Franc Veršiã in Ernest Sokiã).
• Prodaja, marketing in nabava (odgovorni nosilec mag. David Visenjak, Vesna Vidrih in
Slavko Ficko).
• Dopolnilne dejavnosti (odgovorni nosilec dr. Bojan Pahor, mag. Alojz Erlaã, Igor Simoniã
in Dušan Ris).
• Skupne službe (odgovorna nosilka mag. Sonja Žibrat in Milan Tetiãkoviã).
V prvem plenarnem delu imenovanem »Predstavitev razvojnih energij Skupine PP,
izoblikovanih na poslovni konferenci«, so odgovorni nosilci s sodelavci,
poroãali o svojih primerjalnih analizah, ugotovitvah in rešitvah. Po vsaki zakljuãeni
prezentaciji pa je bila odprta opcija za razprave.
»Znaãilnosti družbenih, marketinških in trženjskih sprememb na ciljnih trgih«,
je bilo predavanje v drugem delu konference, ki ga je podal gost predavatelj Zelen
Batagelj, iz podjetja Valicon, ki je specializirani raziskovalec za trge JV Evrope.
S tem smo dosegli osnovni namen, da v neposredni razpravi, primerjamo njegove
ugotovitve z našo vsakodnevno prakso v teh okoljih, kjer smo aktivno prisotni s
povezanimi podjetji znotraj Skupine PP.
»Razvojne usmeritve 2010-2012« so v povzetku tretjega dela konference, podali
ãlanica in ãlana uprave Nada Krajnc, Tone âeh in Milan âuš.
Tradicionalno pa je konferenco zakljuãil predsednik uprave in generalni direktor
dr. Roman Glaser, z njemu lastno strnitvijo vsebine v devetih toãkah sklepov,
ki bodo posredovani vsem enotam, za takojšnji priãetek aktivnosti.
REGISTRIRANO PODJETJE V MAKEDONIJI
Perutnina Ptuj DOOEL
I
zhajajoã iz strateških razvojnih naãrtov Skupine PP v regiji jugovzhodne Evrope, smo storili korak naprej
v razvoju trženja naših izdelkov v Makedoniji. Potrebe so narekovale, da tudi na tem tržišãu ustanovimo
lastno povezano podjetje. Tako je bila 22.marca 2010, skladno s sklepi uprave in nadzornega sveta PP,
ustanovljena nova ãlanica Skupine PP - Perutnina Ptuj dooel, s sedežem v Skopju.
S krepitvijo položaja Skupine PP v regiji Zahodnega Balkana, uvajanjem domicilnih proizvodenj v BiH in Srbiji,
je odloãitev za izvedbo reorganizacije v nastopanju Perutnine Ptuj tudi na makedonskem trgu, logiãen korak
k naãrtovanim ciljem, postati vodilni ponudnik pišãanãjega mesa in izdelkov v jugovzhodni Evropi.
Lastno hãerinsko podjetje pomeni razširitev dejanskega vplivnega podroãja Perutnine Ptuj na tradicionalno
lojalnem, a glede potenciala ne dovolj izkorišãenem makedonskem trgu. Pomembno je tudi iz vidika odnosov
s trgovci, še posebej s kljuãnimi kupci v regiji.
!
PROJEKT PP SAP
Nov informacijski sistem
je v dnevni rabi
Tokrat smo se v uredništvu odločili povabiti najodgovornejše nosilce PP SAP, da bralcem Perutninarja predstavijo lastne
premisleke, kako so vpeti v implementacijo novega informacijskega sistema. PP SAP deluje zaenkrat samo v podjetjih PP
v Sloveniji, jeseni in prihodnje leto pa bo zaživel še v naših povezanih podjetjih na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
Povabilu so se prijazno odzvali Tone âeh - ãlan uprave za ekonomiko in finance, Brigita Vindiš Zelenko - direktorica tovarne krmil, mag. Tanja Senãar Šmigoc - vodja predelave,
mag.Sonja Žibrat - vodja raãunovodstva, mag. David Visenjak - pomoãnik direktorja prodaje in Milan Tetiãkoviã - vodja informatike.
Brigita Vindiš Zelenko
direktorica tovarne krmil
»V projekt sem vkljuãena od samega zaãetka kot del vodstva projekta,
ki sega v jesen 2008. V zaãetni fazi sem veliko sodelovala pri izdelavi Blue
print-a za podroãje QM, kasneje pa zaradi drugih zadolžitev predala QM
modul moji namestnici. Samo spoznavanje SAP-a v zaãetni fazi je bilo
kot nekaj nenavadnega, še posebej v QM modulu, saj do sedaj ta modul
ni bil informacijsko podprt. Odpirale so se nove možnosti in novi izzivi
pred našo skupino, kako pravilno pa tudi smiselno oblikovati zahteve na
vseh nivojih proizvodnje. V informacijsko podporo smo vkljuãili delno tudi
podroãje obvladovanja okolja, predvsem pokrivanje embalažnine in rabe virov. Sam modul namreã
pokriva podroãje kontrole kakovosti, ravnanja z okoljem, mikrobiološko in kemijsko analitiko.
Zaradi odliãnega sodelovanja vseh odgovornih smo delo zakljuãili pravoãasno in uspešno, v
samem procesu pa igramo pomembno vlogo, saj brez sprostitve proizvodov izhod ni mogoã.
Pot se je nadaljevala v PP modulu za podroãje krmil, kjer je deloval prav tako odliãen tim, poln delovne
vneme z jasnim ciljem, vpeljati vse zahteve SAP v sam proces proizvodnje krmil. Uspeh je bil zagotovljen že
pred samim prehodom v živo, saj smo odgovorni natanãno poznali zahteve in jih tudi obvladovali.
"
V ãasu vpeljevanja SAP v procese se je veãkrat pokazala potreba po timskem delu, ki ga same
skupine niso zmogle, zato je moja vloga bila povezovanje zaposlenih in svetovalcev. Vãasih je bilo
potrebna samo spodbudna beseda, preudarna odloãitev in zadeve so se zaãele ponovno premikati v
pravo smer. Najtežje so bile odloãitve pred zastavljenim rokom ali prehod v živo DA ali NE. Kot oseba,
ki spoštujem zastavljene roke, mi je bila verjetno najtežja odloãitev, da v živo nismo bili sposobni
31.11.2009. Odloãitev je bila premišljena, podprta z argumenti in verjamem, da je bila prava.
Pa je prišel tudi termin, kjer smo se nepreklicno odloãili, da prehod bo – 1.2.2010.
Bilo je obdobje adrenalina, stresa, napenjanje zadnje celice, da podjetje posluje naprej v novem
informacijskem sistemu in da ob prehodu ne povzroãamo prevelikega kaosa.
Vendar na vseh segmentih vse le ni steklo kot smo si vsi želeli. Kljuãnega pomena je bila
proizvodnja osnovnega programa in prodaja le tega v skladu z naroãili. Tukaj se je odvijala moja
kljuãna vloga – upravljanje krizne situacije. Nemalo noãi in dni smo skupaj s kljuãno ekipo
prebedeli in iskali rešitve, da premagamo odstopanja. Potrebno je bilo sprejemati hitre in prave
odloãitve, ki so vodile k izboljšanju stanja. Pred našimi oãmi se je odvijal edini cilj: naroãeno
blago pripraviti pravoãasno, skladno z naroãilom in ustrezno dokumentacijsko podprto. Veliko
smo že naredili, še kar nekaj pa je pred nami.
Vsak dan ugotavljamo, da smo zrelejši, da obvladujemo programe, znamo koristiti informacije, ki so
zapisane in s takšnim naãinom dela odpravljamo odstopanja, ki so v naši moãi.
Spoznanje, da nam SAP zagotavlja sledljivost, transparentnost, hitre informacije, je za marsikoga še
kar nesprejemljivo dejstvo. Ko bomo povsem obvladali zapise, bomo spoznali koristnost odloãitev za
ta korak, ki je edini pravilni pri zagotavljanju enakih ali istih podatkov v celotni Skupini Perutnine«.
Mag. Sonja Žibrat
vodja raãunovodstva
Prehod na nov informacijski sitem ni enostaven in kratkotrajen proces.
Sistem je zgrajen modularno in Perutnina Ptuj je edino podjetje v Sloveniji,
ki se je odloãilo, da uvede v produkcijski sistem vse module naenkrat,
kar zahtevnost samega projekta bistveno poveãa.
Zaposleni v podjetju že od samega zaãetka nismo dvomili, da bi bili
eni izmed tistih, ki projekta ne bi uspešno zakljuãili, ãeprav se morda
nismo zavedali, da je pred nami res tako velika preizkušnja. Od prvega
dne smo resno »zagrizli« v projekt, ki nam je bil zaupan in pognali kolesa z velikim tempom.
V vsakem modulu so bili definirani kljuãni uporabniki in sodelavci v projektu.
Projekt uvedbe je trajal veã kot leto in pol.
Leto in pol se sicer sliši dolgo, pa vendar je ãas prehitro tekel in ni nam uspevalo tako kot bi si
želeli. Pogosto se s SAP svetovalci nismo razumeli, niso nam bile vedno všeã rešitve, ki so nam
jih ponujali, posamezni procesi v prvi fazi niso bili pokriti oziroma so bili pokriti slabše kot smo
priãakovali. Veliko je bilo novega tako za nas, kot za svetovalce na strani SAP. Nismo popustili, oboji
smo vlagali maksimalne napore, da smo se prebijali skozi poslovne procese, dan za dnem, mesec za
mesecem smo »živeli« za SAP in se zavedali, da projekt mora uspeti.
Prepriãana sem, da si nihãe od nas ni predstavljal kako težki bodo dnevi in noãi po prehodu
v živo. Nihãe ni priãakoval, da ne bo težav, pa tudi tega ne, da jih bo tako veliko in da bodo tako
zahtevne. Dan za dnem, noã za noãjo smo z skupnimi moãmi poskušali delovati v smeri, da naši
kupci ne bi obãutili težav, s katerimi smo se spopadali. Tudi na ostalih podroãjih nam ni uspevalo,
Mag. Tanja Šmigoc Senčar
vodja predelave
»Ko mi je bilo zaupano vodenje proizvodnega modula v okviru
projekta PP SAP, sem vedela, da bo projekt zelo zahteven. Verjetno pa
si nihãe od nas, ki smo od vsega zaãetka sodelovali v projektu, takrat
ni predstavljal, koliko osebnih naporov in vsesplošnega angažiranja bo
projekt zahteval od nas. Prav gotovo tako obsežnega in zahtevnega
projekta v Perutnini Ptuj še ni bilo. Uvesti novi informacijski sistem v
vse faze naše proizvodnje in poslovanja nasploh prav gotovo ni bilo
lahko in enostavno delo. V projektu so v proizvodnem modulu od
vsega zaãetka sodelovali: Boštjan Kostanjevec, ki je bil zadolžen za procese v proizvodnji
krmil, Jurij Urbanec, ki je pokrival proizvodnjo v MI Zalog, Borut Damiš, zadolžen za procese
v perutninski klavnici, Lidija Godec, zadolžena za proizvodnjo v Ptujski kleti, Jurij Petroviã
zadolžen za procese v kmetijstvu in govedoreji, Robert Vidoviã zadolžen za procese v TPJ,
sama pa sem poleg vodenja proizvodnega modula pokrivala še procese v predelavi. Kasneje
so se naši skupini pridružili še Mirko Kekec, Gorazd Kaube, Mirko Maroh, Bogdan Kmetec ter
obãasno še številni drugi sodelavci. Kot IT podpora sta sodelovala še Goran Galun in Matjaž
Murko, v zadnji fazi projekta in v prvem mesecu zagona pa je izredno pomembno delo na
projektu opravil tudi Branislav Tosiã.
Delo na projektu je bilo izrazito timsko, saj so se procesi, ki smo jih morali definirati in
na novo osvojiti, med posameznimi moduli velikokrat prekrivali in dopolnjevali. Testiranja
procesov, ki smo jih izvajali pred prehodom v živo, seveda niso mogla biti dejanska simulacija
vseh situacij, ki so se pojavile kasneje s prehodom v živo. Zavedali smo se, da prehod v živo
ne bo lahek, pripraviti se je bilo potrebno na delovanje procesov na povsem drugaãen naãin,
kot smo ga bili vajeni do tedaj. Zato smo v testiranje in usposabljanje vkljuãili ãim širši krog
sodelavcev, da bi procese obvladali v ãim veãji meri. Prvi tedni uvajanja novega informacijskega
sistema v našo proizvodnjo so od vseh neposredno odgovornih sodelavcev zahtevali izredne
napore in voljo, da projekt zaživi v realnih pogojih poslovanja.
Sedaj, po dveh mesecih poslovanja v SAP-u osebno menim, da smo dobili orodje, ki bo
pripomoglo k boljšemu delu in kvalitetnejšim odloãitvam. Delo na projektu seveda ni zakljuãeno,
procese je potrebno še optimirati in odpraviti še nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale po
prehodu v živo in ki jih ni bilo mogoãe predvideti v naprej. Res pa je, da nam bo SAP, kot orodje za
boljše in lažje odloãanje koristil šele takrat, ko ga bomo dobro spoznali in ga tudi znali uporabljati
na vseh vodstvenih nivojih v podjetju. Za to pa je potreben ãas in osebno prepriãanje, da takšno
orodje tudi zares potrebujemo. Na koncu bi želela poudariti še nekaj: nobena pohvala, niti nobena
nagrada za delo na projektu ne more nadomestiti dejanskih naporov, odrekanj v osebnem
življenju, volje in želje po uspehu vsakega posameznega ãlana, ki je v projektu aktivno sodeloval
in s svojim strokovnim delom pripomogel, da je tako kompleksen projekt zaživel v tako kratkem
ãasu. In to nesporno dokazuje, da Perutnina Ptuj ima izjemne ljudi«.
kot smo si želeli. Pa vendar lahko v tem trenutku zakljuãimo, da smo stabilizirali precej procesov, da
veliko poslovnih procesov obvladamo, da pa ne smemo zanemariti, da nas ãaka še ogromno odprtih
podroãij, ki jih bo potrebno v ãim krajšem ãasu zakljuãiti, pa tudi precej procesov optimizirati.
Modula raãunovodstvo in kontroling sta osrednji informacijski dejavnosti, kjer se vsi poslovni
dogodki zbirajo, obdelujejo in kjer se pokaže vpliv celotnega poslovanja na poslovni rezultat podjetja.
Z novim informacijskim sistemom smo dobili v roke dobro orodje za pripravo kvalitetnih informacij,
ki jih potrebujemo uporabniki pri svojem delu za lažje, hitrejše in kvalitetnejše odloãanje, kako ga
bomo znali in uspeli izkoristiti je seveda odvisno od vseh nas. Osnova za generiranje vseh informacij
in nato poslediãno odloãitev so kvalitetni podatki in tem je potrebno posvetiti posebno pozornost.
Prvi mesec delovanja (in še vsaj nekaj naslednjih) sistema je seveda obdobje, ko se vsi sodelavci
v celotni verigi dela še vedno uãimo. Vsak dan se nauãimo kaj novega, odpravimo kakšno motnjo
v sistemu in se veselimo vsakega drobnega koraka naprej. Žal je potrebno vãasih narediti tudi en
korak nazaj, da nam kasneje uspe narediti tri korake naprej… Potrebno je poudariti, da se je za
podjetje in uporabnike sistema, po prehodu na živo poslovanje, uvedba šele zaãela in da je verjetno,
da bo faza stabiliziranja delovanja in doba prehoda na normalno poslovanje razmeroma dolga.
Kljuãni dejavniki, ki so vplivali na uspeh uvajanja so bili podpora vodstva, predanost bodoãih
uporabnikov, primerni viri, dovolj ãasa za šolanje uporabnikov, pravilno prenovljeni poslovni procesi
in sposobnost upravljanja sprememb. Poleg tehniãnega vidika uvajanja, nismo smeli pozabiti tudi
na psihološki vidik, saj imajo spremembe tudi velik vpliv na zaposlene, ki so se bili prisiljeni uãiti in
spremeniti ustaljene naãine dela.
Ob koncu bi se želela vsem sodelavcem v projektu iskreno zahvaliti za dosedanje požrtvovalno delo
in izredno konstruktivno in timsko delo. Bili ste enkratni, predani in zavzeti sodelavci,
ki znate, zmorete in hoãete. Brez vseh vas in brez vsakega od vas nam ne bi uspelo. Skupaj smo bili
moãnejši in to je edini kljuã do uspeha.
Tone Čeh
Mag. David Visenjak
»Projekt uvedbe integriranega informacijskega sistema za
celotno skupino PP je ena od strateških usmeritev, ki je bila dolgoroãno
naãrtovana in veãkrat zapisana v zakljuãkih naših strateških konferenc.
Z uvedbo SAP v vseh družbah skupine PP si bomo zagotovili poenoten
in strateško naravnan dolgoroãni koncept sodobnega spremljanja
poslovanja in nadzora nad zahtevnimi procesi v celotni skupini PP, po
enotnih in primerljivih standardih, ki veljajo tudi v razvitih svetovnih
gospodarstvih. Pri uvajanju informacijske podpore SAP, smo se v vodstvu
PP odloãili, da kljub doloãenim rizikom, zaradi velikega obsega, pristopimo
k uvedbi kompleksne rešitve in uvedemo vse module, ki jih nudi SAP soãasno, kar je izjemno poveãalo
zahtevnost izvedbe samega projekta. K tej odloãitvi nas je vodilo dejstvo, da so naši poslovni procesi
tako medsebojno moãno povezani in prepleteni, da jih moramo obravnavati kot celoto. Kot vedno
doslej smo zaupali znanju, sposobnostim, izkušnjam in predanosti ter želji po uspehu naših sodelavk in
sodelavcev, in jim pri projektu tudi pomagali dnevno reševati nastale težave.
»Projekt uvedbe novega informacijskega sistema SAP v Skupini PP je
za PC Prodajo predstavljal izziv. Že na samem zaãetku uvedbe projekta je
bilo zaznati, da bo vloga naših sodelavcev v projektu kljuãnega pomena.
Razlog za to je v obsegu in zahtevnosti procesov, ki jih kot služba v
Skupini PP pokrivamo. Naša naloga je bila, da pokrijejo dva modula v
sklopu informacijskega sistema. Prodajni modul z zunanjo trgovino (SDZT) in skladišãni modul (WM). Za vodenje posameznih modulov sta bila
imenovana kljuãna uporabnika (KU). KU za prodajo in zunanjo trgovino
g. Gianfranco Zelenko in KU za skladišãno poslovanje g. Stanko Korošec.
Za pomoã KU-jema je Uprava podjetja imenovala tim sodelavcev, ki so bili skrbno izbrani tako, da so
s svojim poznavanjem procesov in svojim znanjem pokrili delovanje celotne Perutnine Ptuj d.d. in
vseh njenih hãerinskih podjetij v Sloveniji. Obema moduloma so bili s strani podjetja S&T imenovani
tudi svetovalci za pomoã pri razvoju in implementaciji informacijskega sistema.
âlan uprave za ekonomiko in finance
Uvajanje projekta je tako za vodstvo družbe, kot za vodstvo projekta ter vse kljuãne uporabnike
in strokovne sodelavce velik preizkus in izziv.
Uprava družbe je med veã ponudniki izbrala najugodnejšega to je bila družba S&T iz Ljubljane ,
ki je skupaj s švicarsko firmo Softproviding ponudila najprimernejšo rešitev za potrebe spremljanja
poslovnih procesov v celotni skupini PP. Poleg navedenih družb je za podroãje maloprodaje
vkljuãeno podjetje Infoart iz Hrvaške in za potrebe ambulantne prodaje podjetje Adopta.
Da smo uspeli s februarjem tega leta po letu in pol trdega dela vpeljati PPSAP v vse družbe Skupine
v Sloveniji, gre velika zasluga in zahvala tako vodstvu projekta na ãelu z Milanom Tetiãkoviãem in
Brigito Vindiš , iz strani PP, kot tudi Igorju Kavãiãu, ki je bil odgovoren za vodenje projekta iz strani
S&T. Prav tako je potrebno s tega mesta pohvaliti prizadevno delo vseh kljuãnih uporabnikov, in vseh
v projekt vkljuãenih sodelavcev , ki so vložili veliko svojega znanja, truda , vsakodnevnih odrekanj in
požrtvovalnost ter vse svoje izkušnje nesebiãno predali uspešni izvedbi projekta.
Res iskrena hvala vsem, ki ste se poenotili s projektom, ga vzeli za svojega in uživate ko se korak, po
korak približujemo zadanemu cilju.
V sodelovanju s projektnim svetom, v katerem sta bili vkljuãeni upravi obeh družb, tako PP kot S&T
ter oba predsednika Dr. Roman Glaser in Robert Trnovec, nam je uspelo, da smo se korak po korak po
terminskem planu prebijali do cilja.
Moram priznati, da sem kot sponzor projekta in odgovoren za projekt s strani uprave, navdušen
nad dejstvom, da je konãno v podjetju pri našem delu zaživelo timsko delo, saj nas je projekt PPSAP k
temu dobesedno prisilil. Tako velik proces kot je integrirana informatika Skupine PP zahteva maksimalno
sodelovanje vseh vodstvenih in strokovnih nosilcev, saj so vsi deli skupine prisiljeni delovati kot enovita celota.
Do konca celovitega delovanja projekta nas tako v vodstvu projekta, kot tudi s strani vseh
udeležencev na projektu ãaka še veliko trdega dela. Najveã pozornosti bo v naslednjih mesecih
potrebno posvetiti pripravi kvalitetnega kontrolinga, ki bo služil kot pomoã pri preudarnem
odloãanju na vseh nivojih vodenja in upravljanja naših procesov in družb.
Prenova informacijskega sistema v skupini PP ne pomeni samo posodobitve informatike, temveã
pristop k celoviti prenovi organizacije in spremljanja poslovnih procesov, pri ãemer bo potrebno
marsikje tudi drugaãno razmišljanje naših najodgovornejših sodelavcev.
Naš cilj je, da z uvedbo nove informacijske podpore prispevamo k zagotavljanju pravih, hitrih in
zanesljivih informacij in tako prispevamo k poveãanju ekonomike poslovanja, kar pomeni, da nam
morajo dobre in pravoãasne informacije, ki jih bomo pridobili z novim informacijskim sistemom dati
veã, kot nas bo dodatno stala nova informacijska podpora.
V drugem delu leta 2010 priãnemo z implementacijo projekta v naše hãerinske družbe v tujini, da bi
lahko sledili zastavljenemu terminskemu planu.
Še preden bomo pristopili k takozvanim rol autom, SAP v hãerinske družbe, pa je potrebna
temeljita reorganizacija hãerinskih družb v smislu racionalizacije poslovanja, trženja, zaposlenosti
in organizacije režijskih služb, da bi lahko z uvedbo SAP dosegli optimalne uãinke. Pri prenosu
projekta SAP v naše hãerinske družbe, bomo lahko v veliki meri koristili pozitivne izkušnje, ki smo
si jih pridobili na pri uvajanju SAP v matiãni družbi. Zato bomo to delo v glavnem opravili z našimi
strokovnimi kadri, z minimalno pomoãjo in svetovanjem zunanjih svetovalcev.
Prepriãan sem, da imamo v naši hiši veliko znanja, izkušenj, trdne volje in sposobnosti, da zastavljene
cilje na tem projektu v celoti realiziramo. Tako bomo postali tudi na podroãju informacijske
podpore primerljivi s podobnimi velikimi uspešnimi korporacijami svetovnega ranga. Za doseženo
do danes pa vsem velika Hvala in pogumno do konãnega cilja«.
Milan Tetičkovič
vodja informatike
»Pred nekaj dnevi sem dobil obisk poslovnega partnerja, ki ga zaradi
uvajanja SAP že dolgo nisem videl. Prvo vprašanje je bilo, kako nam gre s
SAP-jem, naslednje pa, ãe bi se zdaj odloãali ali bi se spet odloãili za SAP.
Sem se zamislil. Delali smo leto in pol na projektu , ki je pretresel podjetje
do temeljev. Spreminjali smo vse, od informacijskega sistema, naãina dela,
medsebojne komunikacije, timskega dela, se v tem ãasu nauãili uãinkovito
uporabljati tudi druge prednosti informatiziranega delovnega mesta. Bila
je revolucija na delovnem mestu, delovni ãas, hm, delovnega ãasa ni bilo,
življenje je bilo namenjeno SAP-ju. Pri ãlanih projektne ekipe smo sprožili osebno krizo. Kriza pa je
dobra, ker se sprožijo nagoni preživetja, ki omogoãijo prilagajanje novo nastali situaciji. Ali je res bilo to
potrebno? Bi lahko z obstojeãim sistemom naredili enako?
Dvomim. SAP je bil potreben, in je potreben, ker mora pretresti obstojeã naãin dela, uvesti
nove naãine dela. Brez tega ne bo napredka. Perutnina se veãa in širi. Pravila, ki so veljala za
organizacijo, ki je bila na enem dvorišãu, ne morejo veljati za korporacijo, podjetje, ki deluje
v veã državah. Notranja organiziranost temu ni sledila in pojavila se je kriza v delovanju
sistema. Imeli smo lokalne veljake, ki so branili svoj naãin dela, imeli so svoje naãine obraãuna
in so bili po definiciji neprimerljivi z drugimi. Potrebne so radikalne spremembe. SAP jih
prinaša. Najpomembnejša sprememba bo uvedba kontrolinga, ki bo omogoãil budžetiranje
in spremljanje odmikov na mestu, kjer nastanejo. Še vedno pa se nismo lotili optimiranja
procesov, poenotenja in dokumentiranja.
Ali bi lahko kaj naredili drugaãe? Mogoãe, naš projekt je bil izjemno velik celo za SAP svet,
ki je vajen velikih projektov. Uvajali smo celoten SAP v vsa podjetja v Sloveniji. Zelo zahteven
podvig. Kalkulacije priprave projekta pri takem obsegu niso veã na podlagi izkušenj, so že
pomoãnik direktorja prodaje
V sklopu skupine SD-ZT smo zajeli celoten proces prodaje, ki vsebuje spremljanje kupca in vseh
informacij o kupcu, matiãne podatke kupca, pogodbe s kupci in druge dogovore ali sporazume,
kreditni management kupca, cenovne pogoje ter druge prodajne aktivnosti, sprejem naroãanja
blaga, izhodno dobavo blaga, izdajo dobavnice in fakture, vse postopke vezane na zunanjo trgovino
in poroãanje. Rezultat prej naštetega mora predstavljati med drugim tudi dobro osnovo za poslovno
poroãanje ali tako imenovan business intelligence (BI). Zaradi zahtevnosti procesa prodaje in
posebnosti trga smo se odloãili, da bomo nekatere procese znotraj prodaje podprli z dodatnimi
vmesniki, ki niso del standardnega informacijskega sistema SAP. Trenutno v novem informacijskem
sistemu deluje vmesnik za elektronsko naroãanja ali RIP, vmesnik za podporo ambulantni prodaji
(ADOPTA), vmesnik za proces prodaje v naših prodajalnah (INFOART), sklop vmesnikov za podporo
zunanjetrgovinski prodaji (Intrastat – statistika blagovne menjave znotraj EU, EUL – enotna upravna
listina, knjigovodski vpisi – carinjenje v podjetju, CMR – mednarodni cestni promet blaga).
V zaãetku projekta so imenovane ekipe pripravile podroben popis vseh procesov v podjetju
in njegovih hãerinskih družbah. Na osnovi tega popisa so svetovalci napisali poslovni naãrt (BBP
– business blueprint). Sledilo je obdobje prenosa procesov v SAP in izobraževanje timov. Prenos
procesov v SAP je bil najzahtevnejši del projekta. Zelo hitro se je pokazalo, da je Perutnina Ptuj
zelo veliko podjetje. To se vidi v razliãnosti poslovnih procesov in obãutljivosti dejavnosti s katero
se ukvarjamo. Da je bilo mogoãe upoštevati vse te dejavnike in razliãnost, je zahtevalo od celotnih
ekip veliko prilagodljivost in pripravljenost, da poišãejo takšne rešitve, ki bodo zadovoljile vse
uporabnike informacijskega sistema. Sam SAP je sicer zelo zaprt informacijski sistem, vendar je
njegova prednost v tem, da nudi zajem vseh procesov na enem mestu in na skupni osnovi. Ne glede
na dejavnost, sedež posameznega podjetja in jezikovne prepreke. Ta prednost nudi odgovornim v
podjetjih, da lahko spremljajo svoje poslovanje z istega zornega kota in pod enakimi pogoji. Vse to
pa je osnova za hitre in najboljše odloãitve, ki so znaãilne samo za najboljša podjetja.
Sedaj je za nami prvih nekaj tednov implementacije SAP-a v vseh podjetjih v Sloveniji. Pri prehodu
v živo smo v prvih dneh naleteli na kar nekaj nepriãakovanih ovir, ki jih je bilo potrebno nemudoma
odpraviti. Nauãili smo se komunicirati med seboj in reševati krizne situacije. Dejstvo je, da se bomo s
težavami sreãevali še kar nekaj ãasa. Za vse nas in celotno ekipo sodelavcev pa je najpomembnejše to, da
je podjetje izdajalo blago in oskrbovalo svoje kupce…z manjšimi zamudami, a redno.
Z uvedbo informacijskega sistema SAP v naših družbah v Sloveniji so naši timi opravili šele prvo
nalogo, ki jim je bila dodeljena. V nadaljevanju projekta, bodo KU s pomoãjo svojih timov prenesli
informacijski sistem tudi v hãerinska podjetja s sedežem izven Slovenije. Po mojem mišljenju
predstavlja ta proces še veãji izziv, kot je bil uvedba informacijskega sistema v Sloveniji. âaka nas
sooãenje ne samo z novimi pogledi na naše procese, temveã tudi ’’spopad’’ z razlikami na podroãju
zakonodaje. Vendar je naš cilj jasen. Informacijski sistem ostaja enovit in kot tak mora nuditi osnovo
za konsolidacijo med vsemi podjetji znotraj skupine Perutnina Ptuj.
Želel bi se zahvaliti vsem sodelavcem tima SD-ZT in WM, ki so prvo zadano nalogo projekta
opravili uspešno in z veliko požrtvovalnostjo. Vemo, da naloge ni bilo mogoãe opraviti drugaãe,
kot da so zraven svojega rednega dela dodatno opravili še potrebna dela v procesu uvajanja SAP.
Velikokrat je to pomenilo premagovanje samega sebe, saj je bilo delo potrebno dokonãati ne
glede na uro in dan. âeprav vsi procesi še ne teãejo optimalno, lahko zakljuãim, da je bil proces
implementacije SAP v PC Prodaja uspešen in da nam je vsem skupaj uspelo«.
v domeni ugibanja. Hitro se preceni zmožnost ljudi, da obvladajo toliko novih informacij v
tako kratkem ãasu. Prepriãan sem, da bi potrebovali veã ãasa, kot smo ga ocenili na zaãetku.
Veã pozornosti bi posvetili podpori prodaje, ki je bila z obstojeãim sistemom najbolje pokrita,
popolnoma optimirana. Prodaja je bila tako dobro pokrita, da so bila v informacijski sistem
prenesena skoraj vsa operativna opravila in je bilo potrebno zelo malo dejanskega dela na
podatkih. To je pri SAP udarilo nazaj, ker v prodaji ni kadra, ki bi delal s SAP procesi. In ker so
bili obstojeãi procesi informatizirani, tudi ni bilo dovolj operativnega procesnega znanja. âe bi
imeli še eno priložnost, bi pravoãasno poskrbeli za kader v prodaji.
Vprašujejo me tudi, ãe je bilo potrebno zamenjati proizvodni informacijski sistem, ker bi ga
lahko povezali s SAP. To je bilo neizbežno. Smo ga poskušali že prej sami uskladiti in povezati v
eno celoto, pa nam ni uspelo, ni bilo dovolj moãi argumentov, druge moãi pa za to spremembo
nismo imeli. Pomembno je, da so matiãni podatki enotni, tudi za proizvodnjo.
Za zakljuãek pa še odgovor na zelo umestno vprašanje. âe je SAP res tako dober, kot pravijo, zakaj
ga nismo enostavno kupili in zaãeli uporabljati, kot kupimo urejevalnik besedila in že lahko pišemo.
SAP se namesti z vnaprej nastavljenimi procesi, ki so jih pripravili svetovno uveljavljeni
SAP svetovalci na podlagi izkušenj pri vpeljavi v drugih podjetjih iste industrije. To pomeni,
da so osnovini SAP procesi nadgrajeni s specifiko industrije in temu reãejo najboljše
prakse »Best practice«. âe bi nekdo ustanovil novo podjetje, ki še ne bi imelo razvitih svojih
naãinov dela, bi jim to ustrezalo, bi lahko to uporabljali. Ko pa se SAP vpeljuje v podjetje s
takšno tradicijo, kot jo ima Perutnina, pa so ti procesi lahko le osnova za razvoj podjetju
prilagojenih procesov. Procesi v uveljavljenem podjetju niso identiãni s standardom, kot
ga je postavil SAP. Imeli smo na voljo, da sprejmemo zadeve, kot smo jih dobili in se s tem
prilagodimo organizaciji, kot jo je predvidel SAP, ali pa zgradimo procese ki so za nas bolj
primerni. Generalno smo sprejeli odloãitev, da bomo poskusili s standardno rešitvijo, ãe pa
ne bo šlo, bomo zgradili svoje procese. Zato SAP ne more biti gotov izdelek, ki ga kupiš in
zaãneš uporabljati«.
#
PERUTNINA PTUJ B DOBILA ISO I HACCP CERTIFIKATE
PP B - mjesto okusa potvrdilo visoke
standarde kvaliteta poslovanja
Dr. Roman Glaseru, predsjedniku uprave i generalnom direktoru Perutnine Ptuj uručeni su certifikati ISO 9001,
ISO 14001 i HACCP, kojim se potvrđuje kvalitet poslovanja kompanije PP B - mjesto okusa iz Breze.
dvije godine, a veç danas je dosegnula
nivo kvaliteta proizvoda i kvalitet sistema
proizvodnje koji zadovoljavaju najstrožije
europske norme. Dobivanjem ovih certifikata, znaãajno doprinose pozitivnoj poslovnoj klimi u Bosni i Hercegovini“.
Nakon što je dr. Glaser primio certifikate,
predao ih je Enveru Šišiçu, direktoru PP B
- Mjesto okusa, koji je tom prilikom izjavio da çe njihovo posjedovanje pridonijeti
daljem jaãanju pozicije ove kompanije na
tržištu BiH i šire.
Neformalni razgovor gostiju
B
$
reza, 31. mart - Dr. Roman Glaser,
predsjednik uprave i generalni direktor Perutnine Ptuj primio je certifikate ISO 9001:2008 (Sistem upravljanja
kvalitetom), ISO 14001:2004 (Sistem za
upravljanje okolišem) i HACCP sistema,
koje mu je uruãio Miralem Galijaševiç,
premijer Zeniãko-dobojskog kantona, a
koji su vrlo znaãajni za dalje poslovanje
PP B - Mjesta okusa, ãlanice Grupacije
Perutnina Ptuj, koja se ovime obavezala
na zadržavanje visokog standarda upravljanja kvalitetom poslovanja.
PP B - Mjesto okusa uspješno je odgovorilo na visoke zahtjeve koje postavlja
europska i svjetska mesno-prera∂ivaãka
industrija te je primilo certifikate ISO
9001:2008 za upravljanja kvalitetom, ISO
14001:2004 za upravljanje okolišem i
HACCP sistema, ãime su potvrdili kvalitet
organizirane uspostave sistema provedbe
i nadzora kvaliteta proizvodnje.
Naime, kako su svi slojevi društva zainteresirani za standardizaciju prehrambenih proizvoda, bilo na direktan ili indirektan naãin, poãevši od poljoprivrednih
proizvo∂aãa i proizvo∂aãa hrane, preko
trgovaca pa sve do potrošaãa, Grupacija
Perutnina Ptuj sigurnost hrane i kvalitet
poslovanja stavila je u sam vrh ciljeva i
prioriteta. Prilikom sveãanog uruãenja
certifikata, dr. Roman Glaser, predsjednik
uprave i generalni direktor Perutnine Ptuj
izjavio je: „Perutnina Ptuj nastoji kontinuirano poboljšati svoj rad te je me∂u
prioritetima poslovanja PP B - Mjesta
okusa bilo i dobivanje ovih certifikata, a
oni su izme∂u ostalog i potvrda da stalno
ulažemo u tehnologiju, ljude i proizvode i
da je naš sistem standardiziran, sa svjetski
jednakim, prepoznatljivim i usporedivim
normama. Sve proizvodne kompanije, u
sve ãetiri zemlje, rade po me∂unarodnim
standardima kvaliteta, sigurnosti i sljedljivosti te posjeduju certifikate ISO 9001,
ISO 14001, Licenca EU, HACCP, EFSIS, IFS,
BRC Standard i Halal“.
Sveãanom uruãenju certifikata prisustvovao je i ambasador Slovenije u BiH,
Andrej Grasselli te ãlanovi Vlade Zeniãkodobojskog kantona koji su dali punu podršku kompaniji prilikom uvo∂enja ovih
standarda. PP B - Mjesto okusa sa dobivenim certifikatima još jednom je dokazalo
kako joj je briga o konstantnom poboljšanju procesa proizvodnje, kvalitetu proizvoda i zadovoljstvu potrošaãa na prvom
mjestu te kako je naglasio dr. Glaser, dobivanje ovih certifikata predstavlja još jedan
dodatni poticaj da kompanija nastavi slijediti najviše standarde proizvodnje i kvaliteta rada i u buduçnosti.
U BiH posluje više kompanija Grupacije
Perutnina Ptuj, od kojih PP B - Mjesto
okusa ãini jednu od osnova poslovanja.
Narednog mjeseca PP B obilježava dvije
godine rada te dan kada je postalo mjesto u kojem se proizvodi najpopularnija
pileça kobasica u BiH i Europi - POLI.
Od samog poãetka rada, ova tvornica
opskrbljuje domaçe tržište proizvodima napravljenim od domaçe sirovine
i znanjem domaçih uposlenika, kojih
ima preko 70. PP B je ostvarila prihod
u prošloj godini u iznosu od 9 miliona eura te çe zahvaljujuçi domicilnom
integriranom proizvodnom procesu i u
okviru njega, sistemu KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost), nastaviti sa uspješnim pozicioniranjem kao najjaãeg
proizvo∂aça proizvoda na bazi pileçeg
mesa u BiH i regiji.
Grupacija Perutnina Ptuj, me∂u rijetkim je kompanijama u svijetu, koja u
integriranoj proizvodnji ovladava svim
fazama od njive do viljuške, u sistemu
KSS - kvalitet, sigurnost, sljedljivost i to
na podruãju ãetiri države: Slovenije, BiH,
Hrvatske i Srbije. Danas Grupaciju ãini
19 kompanija, koja posluju u sektorima:
peradarstvo, poljoprivreda, stoãarstvo,
vinarstvo i usluge, a osigurava hranu za
više od 22 razliãita tržišta. Trenutno Grupacija zapošljava, ukupno sa kooperantima, preko 4.000 ljudi, dok konsolidirani
prihodi u 2009. godini iznose nešto više
od 236 miliona eura.
Kompanije u procesu certifikacije prolaze
kroz vrlo zahtjevan proces prilago∂avanja
poslovanja, auditing i standardizaciju
prema ISO i HACCP normama, a postupak
se odnosi na svaki aspekt poslovanja. Svi
zaposleni u kompaniji PP B predano su radili na uvoçenju i implementaciji zahtjeva
spomenutih standarda, koji predstavljaju,
uz ranije dobiveni Halal certifikat, još jedan korak ka efikasnijem zadovoljavanju
zahtjeva, potreba i oãekivanja potrošaãa.
Uz prisustvo ãelnika kompanije, te brojnih gostiju i novinara, certifikate je dr.
Glaser primio iz ruku premijera Zeniãkodobojskog kantona, Miralema Galijaševiça, koji je izme∂u ostalog izjavio: „Ova
kompanija s proizvodnjom je poãela prije
PP BEOGRAD
Sopstvena maloprodajna mreža
U skladu sa strateškim planovima PP Grupe u Srbiji je u toku proces intenzivnog razvoja sopstvene maloprodajne mreže.
D
anas maloprodajni lanac Perutnine
Ptuj Beograd ãini ukupno trideset
i jedan objekat .Objekti su relativno ravnomerno raspore∂eni po teritoriji
Republike Srbije i uglavnom su trgovine
formata od 20 do 60 kvadratnih metara
površine.
Dalje pozicioniranje maloprodajnih objekata u što više srpskih gradova i to na
najatraktivnijim lokacijama od velike je
važnosti sa aspekta formiranja lojalnosti
potrošaãa I dugoroãnog jaãanja brendova Perutnine Ptuj u Srbiji. Potrošaãi mogu
uživati u kupovini svojih omiljenih Poli
proizvoda, PP kobasica i hrenovki kao i
tradicionalno dobro prihvaçenih Topiko
proizvoda. Strpljivo i ljubazno prodajno
osoblje uvek je spremno da potrošaãe posavetuje i pruži im informacije koje im
mogu pomoçi da obave najbolju kupovinu. U PP maloprodaji u Srbiji uvek su
u toku inetresantne akcijske aktivnosti po
ãemu je naša trgovina veç prepoznatljiva
na konkurentnom maloprodajnom tržištu. Tako prodavnice, proizvodi i zaposleni u njima svakodnevno grade poverenje lokalnog stanovništva i postaju deo
njihovih životnih I potrošaãkih navika.
Prepoznatljiva obeležja Grupe Perutnina
Ptuj evidentna su u svakom maloprodajnom objektu. To je posebno važno
kada je reç o živinskom mesu domaçeg
porekla, gde je važno uticati na svest
potrošaãa jasnim konceptom I sloganima “Kvalitet koji zaslužujete” i “Proizvedeno u Srbiji”.
Sukcesivno širenje mreže maloprodajnih
objekata na srpskom tržištu , podrazumeva otvaranje još pedeset novih objekata ,
pri ãemu bi veç poãetkom 2011. godine
bio postignut rast udela sopstvene maloprodaje u ukupnom prometu Perutnine
Ptuj Beograd sa trenutnih 10% na 30% .
PP maloprodaja çe u Srbiji u narednom
periodu biti jedan od najznaãajnijih stubova razvoja kompanije, uveçanja prodaje
i jaãanja tržišne pozicije brendova Perutnine Ptuj.
PP TOPIKO
Članovi društva agrarnih novinara
u poseti Topiku
Vodeći se činjenicom da se najbolje razume ono što se vidi, članovi Društva agrarnih novinara (DAN) Srbije,
krenuli su iz Novog Sada prohladnog februarskog jutra, put Bačke Topole.
C
ilj putovanja bio je Topiko - najveçi
proizvo∂aã proizvoda od živinskog
mesa u Srbiji i ujedno najmla∂a
ãlanica Grupacije Perutnina Ptuj. Putovanje, koje je trajalo nešto više od sat vremena, novinari su iskoristili za uživanje u
prelepim pejzažima Vojvodine i za malo jutarnjeg opuštanja pred posetu. Ovo je prva
organizovana poseta DAN-a Topiku, kako bi
se novinari mogli iz prve ruke upoznati sa
preduzeçem, praksom uzgoja živine, standardima koji se primenjuju u uzgoju, kontrolom i sistemom bezbednosti.
U Baãkoj Topoli novinare je doãekalo rukovodstvo preduzeça, na ãelu sa Francom
âelanom, direktorom Topika, dr. Dragan
Miliç, direktor žive proizvodnje u Topiku i Petar åuk, direktor Tehnoopreme.
Zajedniãko druženje poãelo je degustacijom jela od mesa živine sa oznakom Topika i PP, koja su napravila „ukusan“ uvod u
posetu. Zato, na konferenciji za novinare,
koja je upriliãena nakon degustacije, novinarima nije bilo potrebno objašanjavati kakav kvalitet i okus Topiko nudi. Na
konfereciji novinari su se upoznali sa do
sada realizovanim investicijama, ali i onim
buduçim, koje çe obezbediti da Topiko
preuzme primat kao najjaãi proizvo∂aã i
uzgajivaã živinskog mesa na podruãju Srbije. Imali su priliku ãuti i to da u celom
sistemu Topika trenutno je zaposleno 874
radnika, od toga 100 kod kooperanta, da
se najviše investiralo na obezbe∂enju
osnovnih veterinarsko-sanitarnih i higijenskih uslova kako bi se ponovo dobio
izvozni broj i sertifikovao HACCP i HALAL
standard, koji je uspešno i dobiven te da çe
ukupno u investicije u Topiku biti uloženo
50 miliona evra.
Novinari su imali priliku posetiti jednu od
tovnih farmi Topika, u Vajskoj kod Baãa, ãija
rekonstrukcija u vreme posete još uvek nije
bila završena pa su gosti mogli videti kako je
farma izgledala pre i kako izgleda posle rekonstrukcije. Kako su biosigurnost i higijenski uslovi važna poruka sa farmi Topika, cela
grupa obišla je farmu obuãena u plastiãne
ogrtaãe i navlake za obuçu. Vodiãi na farmi objasnili su novinarima šta se doga∂a
na farmi kao dio svakodnevne rutine kako
bi bili sigurni da se najbolje meso dostavlja
potrošaãima. Objasnili su proizvodni ciklus
za tovne piliçe, ishranu i uslove u nastambama. Za novinare, poseta Vajskoj, bila je
jedinstvena prilika da posete stvarnu farmu
za uzgoj živine i na direktan naãin se upoznaju sa njenim radom. Veliku zainteresovanost novinara, direktor âelan ocenio je
reãima: „S obzirom da su novinari posrednici izme∂u proizvo∂aãa i potrošaãa, što su
više informisani, to bolje za Topiko.
oduševio
posjetioce salona
okusa u Sarajevu
Međunarodni salon okusa “FINEWINE & GOODFOOD SALON”
održan je u Sarajevu 31. marta i 01. aprila 2010. godine,
pod pokroviteljstvom Slow Food conviviuma Sarajevo i pod
počasnim pokroviteljstvom Ambasade Republike Slovenije.
ski kor, poslovni partneri i drugi gosti
Salona okusa, imali su priliku uživati u
vrhunskim vinima Ptujskog podruma.
Izuzetne arome vo∂a, vina boje sunca
i eksplozije okusa u ustima, oduševile
su sve koji su probali vrsna vina Pullus
te je njegova aroma dodatno zaãinila
zanimljivu veãer.
N
a manifestaciji predstavili su se
najbolji proizvo∂aãi vina, sira i
ostalih delicija iz zemlje i regiona, a
me∂u njima i Vino Pullus, kao zlatni
sponzor. Na prijemu, koji je organizirala Ambasada Slovenije u BiH, diplomat-
U okviru Salona održan je niz radionica, na kojima su se svi posjetioci Salona mogli nauãiti nešto više o vinima i
hrani te upoznati se sa pojmom “slow
food”, što znaãi svjestan izbor namirnica i njihovo pažljivo pripremanje,
ãuvanje recepata i namirnica koje su
koristile naše bake, briga za oãuvanje
autohtonih sorti voça, povrça, mesa,
mlijeãnih prera∂evina, te hedonistiãki
pristup uživanja u hrani.
Najsavremenija tehnologija koja se koristi u
uzgoju živine svakog novinara je impresionirala, ali i uverila da ona garantuje finalne
proizvode najvišeg kvaliteta koji zadovoljavaju standarde potrošaãa na srpskom
tržištu. U deset objekata obezbe∂en je moderan uzgoj živine, uz kompletnu kontrolu
temperature, vlažnosti zraka, osvetljenosti
prostorija i ishrane životinja, a celi proces
se proverava labaratorijski. Ono što je na
novinare ostavilo poseban utisak je briga i
pažnja zaposlenika prema zdravlju i dobrobiti životinja, ali i velika ljubav i predanost
prema poslu.
Poseta farmi, svež zrak i dobro društvo bili su
dobra priprema za zajedniãki ruãak. Novinari
DAN-a su uživali u gastronskomskoj ponudi
jela koja su pripremljena od mesa živine uzgojene upravo na jednoj od farmi Topika i još
jednom uverili se i u kvalitet finalnih proizvoda sa oznakom Perutnine Ptuj.
Na kraju zajedniãkog druženja, u svoje
ime i u ime kolega, domaçinima se zahvalio Branko Krstin, predsednik DAN-a
reãima: „Prezentacija rada i prakse uzgoja živine i spremnost domaçina da odgovore na sva novinarska pitanja i dileme
izuzetno je korisna za sve uãesnike posete i izgradnju poverenja u sistem uzgoja i
kvalitet proizvoda Topika i Perutnine Ptuj.
Nadamo nekom novom susretu, bilo u
Sloveniji, Srbiji, BiH..., jer uvek smo spremni da nešto novo vidimo i nauãimo što
možemo preneti potrošaãima. “
Poli i bezbednost
dece u saobračaju
U prostorijama dečije ustanove “Jovan Jovanovič Zmaj“,
početkom marta 2010. godine Perutnina Ptuj Beograd
realizovala je akciju “Poli i bezbednost u saobračaju“.
C
ilj akcije bio je predstavljanje osnovnih pravila u saobraçaju koja su važna za bezbednost dece, kao glavne
teme Poli kalendara za 2010. godinu.
Deca uzrasta izme∂u tri i dvanaest godina
iz svih sedam ustanova “Centra za zaštitu
odojãadi, dece i omladine“ iz Beograda dobila su na poklon Poli kalendar, nakon ãega je
organizovana predstava na datu temu. Celu
akciju Perutnine Ptuj svestrano je podržalo
Ministarstvo unutrašnjih poslova Srbije preko svojih zaposlenih, koji su pored glavnih
likova Poli i Pipi duge ãarape uãestvovali u
predstavi kao saobraçajni policajci.
Kako bi deca na što bolji naãin prihvatila
osnovna pravila koja su važna za njihovu
bezbednost, ona su predstavljena na zabavan i humoristiãan naãin kroz priãu o
Poli koja zajedno sa Pipi dugom ãarapom
kreçe u avanturu. Znamo kakva je Pipi duga
ãarapa, pomalo neposlušna devojãica, ali
svima draga. Kao i sva deca i ona obožava
Poli, svoju omiljenu pileçu kobasicu. Dok su
se šetale gradom i ludo se zabavljale, Pipi
je napravila jednu strašnu i opasnu grešku. Pokušala je da pre∂e ulicu nepropisno,
dok je na semaforu sijalo crveno svetlo
za pešake, iako ju je Poli upozorila da to
nikako ne radi. Me∂utim, to su sve videla
dva policajca koja su odmah reagovala i
upozorila Pipi. Dok je pretrãavala ulicu,
Poli joj je ispala iz džepa, ali na sreçu jedan
od policajaca ju je našao. Rešio je da joj
vrati Poli pod uslovom da prvo sva pravila
nauãi i savlada. I tako je Pipi zajedno sa
Poli, policajcima i decom koja su gledala
predstavu, morala da reši razne situacije
i dileme. Na kraju, ona je nauãila kako da
bude bezbedna u saobraçaju.
Mnogo zanimljivih scena i dobrog raspoloženja ispunjenog deãijim osmesima obeležilo je ovaj doga∂aj. Kako bi na kraju akcije
doživljaj bio potpun, sva deca su uživala u
svojim omiljenim Poli proizvodima zajedno
sa svojim vaspitaãima i ostalim uãesnicima.
Poli je još jednom pokazala koliko je u svakom smislu i na svaki naãin bezbedna za
one najmla∂e koji su joj najvažniji.
%
NA PTUJU SMO USPEŠNO PREGNALI ZIMO
Kurentovanje presežkov
50. Kurentovanje, ki bojše nea more biti, je na Ptuj privabilo več kot 200.000 obiskovalcev, navdušenih nad ptujskimi okusi
K
&
onzorcij Kurent, ãigar ustanovitveni
ãlan je poleg Mestne obãine Ptuj in
Term Ptuj tudi Perutnina Ptuj, je letos organiziral jubilejno in okroglo 50. KURENTOVANJE na Ptuju in v dobrih dveh tednih
na mestne trge in ulice privabil veã kot
200.000 obiskovalcev, ki so navdušeni
spremljali pustne dogodke in ekskluzivne
etnografske zgodbe najstarejšega mesta
v Sloveniji. Cilj, da bi Ptuj postal osrednji
etnografski festival na svetu, je tako vedno bolj uresniãen, s ãimer bi še bolj kot
zdaj v svet ponesli ptujske okuse in ptujsko dobro voljo.
Najbolj nore zabave v karnevalskem šotoru in pestro etnografsko dogajanje
so na Ptuju zaznamovali prvo polovico
februarja še malo bolj, kot je bilo to v
navadi v zadnji 50 letih. Mestne trgi in
ulice so gostile pisane pustne maske,
karnevalska dvorana je bila središãe norih zabav, ki so se širile po številnih lokalnih in drugih prireditvenih prostorih
na Ptuju. In kaj je bil poleg veselja najbolj oãiten povezovalni element? Ptujski
okus in izvrstna kulinarika Perutnine
Ptuj, oplemenitena z vini Ptujske kleti.
10.000 litrov vin iz Ptujske
kleti za žejna grla na
pustovanju
Samo v karnevalski dvorani, kjer so nastopile velike glasbene zvezde iz Slo-
venije in od drugod, je v ãasu 5. KURENTOVANJA 10.000 litrov plemenite
ptujske kapljice iz Ptujske kleti, med
katerimi je bilo najveã Haložana, hladilo grla številnih obiskovalcev in zabav
željnih. Je pa letošnje KURENTOVANJE
postreglo še s posebno kulinariãno
zvezdo, ki je v lanskem letu praznovala
35. rojstni dan.
Ptujska in ostala mladina je doživela
nepozaben veãer pod pokroviteljstvom
pišãanãje klobase številka ena v Evropi - priljubljene POLI. Na POLI ŽURU, ki
je s ponosom nosil ime svoje pokroviteljice, so najmlajši rajali v spremstvu
staršev, zabavala pa jih je skupina âuki,
ki je obiskovalce razvnela do vrelišãa.
Sreãanje in zabavo je popestril tudi
ribiã Pepe, ki je z veseljem risal razliãne
karikature ter se slikal s skoraj vsemi
otroki, med katerimi ni bilo opaziti nobenega, ki ne bi bil našemljen. Navdušenje obiskovalcev je bilo tolikšno, da
sta Ptuj in karnevalska dvorana komaj
sprejela vse obiskovalce, o ãemer je
priãala tudi dolga kolona parkiranih
vozil. âuki in Pepe sta dodobra razgrela
mlade in malo manj mlade obiskovalce,
ki so domov odšli polni nadvse pozitivnih vtisov in še bolj kot po navadi navdušeni nad POLI.
Kulinarična podpora
velikemu dogodku
Sicer pa so tako izvrstna in slastna živila iz Perutnine Ptuj ter žlahtna kapljica
iz Ptujske kleti dodobra zaznamovala
KURENTOVANJE in skupaj z vsemi preteklimi leti doloãila visoke standarde
kulinariãne podpore dogodkom vrhunske kakovosti. V vseh pustnih dneh je
Ptuj skupaj z izvajalci dogajanja in
še posebej s kulinariko dokazal, da je
vreden primata osrednjega pustnega
dogajanja v Sloveniji in da bo v prihodnosti resniãno postal najveãji evropski
etnografski festival.
Prvi na ãelu piscev letošnje pustne
dedišãine je bil letošnji princ karnevala
deželni glavar Milan Senãar Plemeniti
Bernard Ptujski, ki je dostojno opravljal
svojo protokolarno nalogo - predstavljati KURENTOVANJE in zagotavljati njegovo skladnost z veãstoletnim
izroãilom preganjanja slabega in sprejemanja dobrega. Ob vrnitvi oblasti na
koncu KURENTOVANJA pa je bil razdvojen med žalost in veselje, saj je po
svojem izredno uspešnem mandatu na
ãelu Ptuja moral vrniti mestne kljuãe
izvoljenemu županu.
Na Ptuju smo v ãasu letošnjega pusta
gostili veliko eminentnih gostov, ki so
naše kraje zapustili nasmejanih ust zaradi vsega skupaj - pestrega dogajanja
in uživanja v okusih. Koristi, ki jih je zaradi dogajanja pridobilo mesto in z njim
tudi organizatorji zaradi vladavine pusta, so zatorej neizmerne in jih ne moremo zajeti v nekaj številk. O rezultatih
prizadevanj organizatorjev in izvajalcev
priãa rekorden obisk, saj je Ptuj in okolico v ãasu KURENTOVANJA obiskalo
200.000 ljudi, 3.500 jih je nastopilo v
pustni povorki in z zvonci je poskakovalo veã kot 700 kurentov.
50. KURENTOVANJE KURENTOVANJE presežkov
• 3.500 nastopajoãih v maskah
na mednarodni povorki,
• veã kot 700 kurentov,
• 60.000 obiskovalcev na pustno nedeljo
• kar 200.000 obiskovalcev
v vseh 11 dneh KURENTOVANJA.
OBARIJADA 2010
Dobrodelno-kulinarična prireditev
Na dvorišču Ptujske kleti je prvo pustno soboto na veliko vrelo. In na veliko snežilo. Kot da prihaja na obisk sama Snežna
kraljica. Pa ni prišla. Pregnala jo je toplota izpod kotličkov z brbotajočo obaro in dobro vzdušje obiskovalcev in kuharjev.
O
biskovalci so imeli priložnost doživeti pravo kulinariãno izkušnjo, saj nobena obara ni ostala v kotlu.
Pojedlo se je vse do zadnje žlice. Za dobro voljo pa je bil kriv tudi Haložan, ki je s svojo vsebino priãaral
nasmeh na ohlajena lica tako da je bil mraz hitro pozabljen…
Pod okriljem Lions kluba Ptuj je tako potekala že 5. humanitarna,
kulinariãna in družabna prireditev Obarijada 2010.
Dvaindvajset ekip, med njimi tudi ekipa Perutnine Ptuj, se je pomerilo v kuhanju pišãanãje obare, ki jo je ob
koncu ocenila strokovna komisija v sestavi: Dr. Marko Volk - predsednik, Dr. Roman Glaser, Mag. Danilo
Toplek, Brigita Selinšek, Stanislav Brodnjak in Dejan Židanik.
Letos si je zmagovalno obaro prikuhal Talum, da drugo mesto so se uvrstili ãlani ekipe iz DIW servisa,
tretje mesto je zasedla Špedicija Goja. V netekmovalnem delu sta bili v gostih tudi tudi ekipi lionsov
iz Madžarske in Varaždina. Madžari so dokazali, da je pišãanãja obara lahko prav vražja jed.
Zmagovalna ekipa iz Taluma
Kot vsako leto je bil osrednji cilj dogajanja dobrodelne narave. Vse ekipe, ki so kuhale,
so bile hkrati tudi donatorke projekta. Med donatorje pa so se vpisali tudi obiskovalci,
ki so v skrinjice z napisom »Drobiž za obliž« darovali kar precej prostovoljnih prispevkov.
Strateški Marketing
ODLIČNA PROMOCIJA
Otroci rajali
na Poli žuru
P
oli žur, ki smo ga letos organizirali 11. februarja v sklopu jubilejnega
50. Kurentovanja in pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj in blagovne
znamke Poli, je privabil veã kot 4.000 rajanja željnih otrok in njihovih
staršev. Karnevalska dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotiãka, celo
premajhna za vse željne obiskovalce Poli žura. Najmlajši ljubitelji Polija iz
Ptuja in širše okolice so rajali v spremstvu staršev, zabavala pa jih je skupina
Čuki, ki je najmlajše obiskovalce razvnela do vrelišãa. Zabavo sta popestrila
tudi Magic Avgustino, ki je skozi igro, animacijo in ãarovnije zabaval otroke
ter ribiã Pepe, ki je risal razliãne karikature in se slikal s skoraj vsemi otroci,
med katerimi ni bilo opaziti nobenega, ki ne bi bil našemljen.
V ãasu Poli žura so obiskovalci degustirali Poli pašteto ter prejeli kupon za
brezplaãen prevzem Poli paštete v maloprodajnih poslovalnicah Perutnine Ptuj.
Poli žur je odliãna promocija tako za Perutnino Ptuj kot blagovno znamko
Poli. Poli žur, zabava za otroke, je presegel vsa priãakovanja. Zato se že
veselimo naslednjega Poli žura v sklopu Kurentovanja v letu 2011.
KARNEVALSKA POVORKA
Poli sloni najštevilčnejša skupina
V
letošnji pustni povorki, ki se je odvijala po ptujskih ulicah 14. februarja smo
sodelovali tudi Poli sloni iz Perutnine Ptuj. Bili smo najštevilãnejša skupina
letošnjega karnevala. Šteli smo kar 175 slonov. Ideja za nastanek skupine je
nastala v povezavi z novim izdelkom Poli pašteto. Slon se namreã od lanske jeseni
pojavlja v vseh komunikacijskih sporoãilih za novi izdelek Poli pašteta.
Poli sloni smo bili najbolj opazna skupina v povorki, komentarji s strani
obiskovalcev so bili zelo pozitivni, kot npr. ‘’prva nagrada jim ne uide’’.
Vendar žal med nagrajenci nismo bili.
Pravilo v sklopu ocenjevanja je bilo, da skupina, ki sodeluje pod okriljem
podjetja, ki je sponzor 50. kurentovanja se ne uvršãa v tekmovalni del
ocenjevanja udeleženih skupin v povorki.
Kljub temu smo z udeležbo v 50. karnevalski povorki obeležili dogodek,
ki nam bo vsem ostal v najlepšem spominu. Splaãalo se je sodelovati. Od
Perutnine Ptuj in blagovne znamke Poli in se to priãakuje. Poli sloni smo
bili odliãna promocija za blagovno znamko Poli in novi izdelek Poli pašteta.
Obiskovalce pustne povorke so Poli sloni obdarili s kuponãki za brezplaãen
prevzem Poli paštete v maloprodajnih enotah Perutnine Ptuj.
'
19 . S LO V E N S K I O G L A Š E VA L S K I F E S T I VA L
Veliki zmagovalci
Na 19. Slovenskem oglaševalskem festivalu je oglaševalska akcija ''Zaposlili smo slona za izdelek Poli paté'' prejela 3 velike
nagrade, 1 zlato priznanje in 4 uvrstitve v ožji izbor.
19. SOF se je sklenil s slovesno podelitvijo
nagrad. Žirija je pri ocenjevanju prijavljenih
del presojala relevantnost dela, v okviru te
pa sveže, nenavadne in drugaãne pristope
k oglaševanju.
A
gencije, produkcijske hiše in oglaševalci so v tekmovalni del 19. Slovenskega oglaševalskega festivala, ki je
potekal med 24. in 26. marcem v Portorožu,
skupno prijavili 506 del. Med prijavljenimi
in nagrajenimi deli je bila tudi oglaševalska
akcija ''Zaposlili smo slona za izdelek Poli
paté'', ki smo jo zasnovali skupaj z oglaševalsko agencijo Futura DDB.
Na vsakoletni paradi kreativnosti oglaševanja se izbirajo najboljše oglaševalske rešitve
in predstavi celosten pregled dogajanja na
oglaševalskem prizorišãu. Slovenski oglaševalski festival - SOF nagrajuje in spodbuja
ustvarjalnost in podjetnost ter prinaša nova
znanja. Spremljajoãi strokovni program
predstavlja pomemben prispevek k izobraževanju, izmenjavi mnenj in vzpostavljanju
meril najboljše prakse v dejavnosti oglaševanja ter tako vzpodbuja razvoj stroke v
skladu z globalnimi trendi.
Razmere v preteklem letu so dodobra premešale stanje na trgih in tudi trg tržnega
komuniciranja ni bil izjema. Spremenile so
se nakupne navade potrošnikov, posledica
pa so novi in drugaãni naãini razmišljanja o
marketinških in oglaševalskih praksah. Kako
torej zadovoljiti novega potrošnika? Na letošnjem festivalu smo spregovorili o novih
dejstvih, spoznanjih in izkušnjah, ki nam
jih je prinesla nova gospodarska situacija,
pregledali smo konkretne domaãe in tuje
primere, ki nam bodo pomagali razmišljati
o perspektivah in iskati nove priložnosti.
V dveh dneh so se poleg številnih zanimivih
predavanj in vzporednih sekcij zvrstile tri zanimive osrednje razprave: agencijska, medijska in
oglaševalska. V agencijski razpravi so sodelovali
direktorji veãjih agencij, ki so predstavili svoje
poglede na upravljanje oglaševalske in agencijske prihodnosti. V medijski razpravi so direktorji
medijev razpravljali o spreminjanju medijskega
prostora in oglaševalski prihodnosti medijev. V
oglaševalski debati so marketinški direktorji pomembnejših oglaševalcev govorili o tem kdo bo
spremenil koga – kriza oglaševalce ali obratno.
Najveãkrat nagrajena komunikacijska akcija
na letošnjem 19. SOF-u je bila oglaševalska akcija ''Zaposlili smo slona'', ki smo jo
komunicirali ob uvedbi novega izdelka Poli
paté. Odlikujejo jo:
• Najveãja Grand prix nagrada na festivalu za celostno oglaševalsko akcijo ''Zaposlili smo slona za izdelek Poli paté''
• Grand prix nagrada za radijski oglas ''Je
šla Poli ãez cesto''
• Grand prix nagrada za embalažo ''Poli paté''
• Zlato priznanje za televizijski oglas ''Zaposlili smo slona za izdelek Poli paté''
• Spletna stran, spletna igrica, slonãki na
pustovanju ter prvoaprilska šala pa uvrstitev v ožji izbor nagrajevanja.
Izvirni, prepoznavni ter izstopajoãi komunikacijski akciji ''Zaposlili smo slona'' za izdelek
Poli paté in Zaãetnik/Ekspert za Poli Snack
sta nas popeljali tudi v zakljuãni krog izbora
za priznanje oglaševalec leta 2009. Za omenjeni naslov se je potegovalo v zakljuãnem
krogu pet finalistov: Ljubljanske mlekarne,
Perutnina Ptuj, Mercator, Si.mobil in Zavarovalnica triglav. Med omenjenimi finalisti
so najveãmožnosti za naziv oglaševalca leta
pripisovali podjetjema Ljubljanske mlekarne
in Perutnina Ptuj. In prav omenjeni podjetji
sta bili v tesnem boju za omenjeni naziv, ki
ga na vsakoletnem SOF-u podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica.
Naziv oglaševalca leta na 19. Slovenskem
oglaševalskem festivalu v Portorožu so prejele Ljubljanske mlekarne. Ljubljanske mle-
karne so si naziv oglaševalca leta po mnenju
Slovenske oglaševalske zbornice prislužile
predvsem z inovativnimi pristopi pri komuniciranju, domišljenimi in strokovno podprtimi akcijami, ki so spremljale uvedbo novih
izdelkov, konsistentnim upravljanjem blagovnih znamk in pogumom pri odloãanju za
novosti. Med trženjskimi akcijami Ljubljanskih mlekarn je žirija izpostavila 35-metrsko
banjico sladoleda ob 35. obletnici izdelovanja sladoleda Planica, kravo Meri, ki je tudi s
pomoãjo digitalnega komuniciranja postala
ambasadorka blagovne znamke SMUthie,
in avtobus, oblikovan v skladišãe sladoledov
Maxim premium.
Kljub temu, da nam je za las ušel naziv oglaševalec leta 2009 lahko zakljuãimo, da je naš
novi sodelavec na 19. Slovenskem oglaševalskem festivalu skupaj z vsemi nami in oglaševalsko agencijo Futura DDB opravil dobro
delo in ponovno poteptal konkurenco.
Iskrene ãestitke!
Grand prix nagrada za celotno oglaševalsko akcijo
Poli paté – Zaposlili smo slona. Nagrado je v imenu
Perutnine Ptuj prevzela mag. Tina Vukasoviã, vodja
blagovne znamke Poli. V imenu agencije Futura sta
nagrado prevzela Andraž Filaã, art direktor in Sašo
Petek, tekstopisec.
Nova internet stranica www.perutnina.com
P
erutnina Ptuj – Pipo ima novu, redizajniranu internet stranicu koja je u
potpunosti zaživjela 25.3.2010..
Nova internet stranica na moderan naãin
predstavlja Skupinu Perutnina Ptuj i proizvode koje svakodnevno proizvodimo.
Meni za komuniciranje jednostavno je oblikovan tako da korisnik vrlo lagano i brzo može
pronaçi sve što ga zanima pa i više od toga.
Internet stranica Perutnine Ptuj – Pipo u potpunosti je u znaku tržne strategije Prirodno
fit. Suvremeni naãin življenja koji naglašava zdravlje, slobodno vrijeme, aktivnosti i
odliãan okus u svim aspektima, tako je izrazit
da veç kada otvorite stranicu osjeçate prirodnu pozitivnost vrijednosti koje stvaramo i
zagovaramo u Skupini Perutnina Ptuj.
Prva stvar koju çete opaziti na internet stra-
nici je slasni picek ili trenutno „vruça“ Poli
pate ili nasmijani obrazi koji uživaju u izvrsnim jelima. Sve to su poruke koje želimo
i možemo posredovati našim potrošaãima,
poslovnim partnerima, zaposlenicima i svima koje zanima ukusna, zdrava, sigurna i
kvalitetna hrana Perutnine Ptuj – Pipo. Tu
su i informacije o Skupini Perutnina Ptuj
koja je kvalitetnim radom i jasnom vizijom
uãvrstila svoj primat u regiji.
Najveçi dio stranica www.perutnina.com
namijenjen je promociji i komuniciranju.
Glavni navigacijski meni
Navigacijski meni je podijeljen u ãetiri grupe: Za tanjur, Recepti, Živimo zdravo te Aktualno i zabavno.
U sklopu menia Za Tanjur su informacije o linijama proizvoda Prirodno fit, Poli i
Slim&fit, u Receptima su savjeti za pripremu izvrsnih jela, u Živimo zdravo možete
pronaçi brojne korisne informacije o zdravstvenim osobinama pileçeg mesa te savje-
te za njegovo ãuvanje i pripremu, a u sklopu
Aktualno i zabavno su razliãite novosti i nagradne igre Perutnine Ptuj – Pipo âakovec
te materijali o svim medijskim promocijama
Prirodno fit, Poli i Slim&fit.
Korporativni meni
Iznad glavnog menia je tzv. sekundarni meni
s informacijama o Skupini Perutnina Ptuj.
U meniu Skupina Perutnina Ptuj možete
pronaçi sve korporativne informacije od
kontakta do strateških ciljeva Društva. Posebni dio namijenjen je komuniciranju s
medijima gdje su na raspolaganju aplikacije
i sadržaji za suradnju s tzv. sedmom silom.
Korisnici stranica
Nova stranica može postati Vaša stalna
pratiteljica u potrazi za idejom za ruãak,
veãeru ili užinu, za informacijama o postupanju s pileçim mesom i jelima od pileçeg
mesa ili pak da, onako iz zabave, „prosurfate“ po novostima iz Perutnine Ptuj - Pipo.
Za svaki dan i za svakoga…..
Strateški Marketing
NOVI PROIZVOD PERUTNINE PTUJ – PIPO D.O.O. ČAKOVEC
Kebab DÖNER
P
ERUTNINA PTUJ - PIPO d.o.o âakovec je tvrtka kojoj je osnovna djelatnost
proizvodnja pileçeg mesa i mesnih prera∂evina u zaokruženom vlastitom
proizvodni ciklusu od proizvodnje jednodnevnih piliça, vlastitog tova brojlera,
proizvodnje krmne smjese, klaonice i proizvodnje pileçeg mesa i mesnih
prera∂evina do vlastite maloprodajne i distribucijske mreže kojom doprema svoje
proizvode do krajnjih kupaca.
Perutnina Ptuj - Pipo d.o.o. âakovec svoje poslanstvo prepoznaje u opskrbi potrošaãa
kvalitetnim, sigurnim i ukusnim pileçim mesom i prera∂evinama. Tehnološki proces
provodi se po najstrožim zdravstvenim i sigurnosnim standardima te pod potpunim
nadzorom svakog koraka uzgojnoga i prera∂ivaãkoga procesa.
KARTICA PROIZVODA
Proizvod
Šifra
Kod proizvoda
Neto-masa pakiranja
Temperatura ãuvanja
KEBAB DÖNER
5 kg
KEBAB DÖNER
15 kg
12075
12076
12077
3850220120753
3850220120760
3850220120777
5
10
15
ãuvati na temperaturi nižoj od -18°C
Rok upotrebe
Naãin pakiranja
KEBAB DÖNER
10 kg
180 dana od datuma proizvodnje
strech folija + etiketa s deklaracijom
U proizvodnom asortimanu imamo novi proizvod i želja nam je da KEBAB DÖNER
prona∂e svoje mjesto u svim restoranima i fast foodovima Republike Hrvatske i Europe.
Što je KEBAB? To je poznato tradicionalno jelo Srednjeg istoka i sve
popularnija brza, ali kvalitetna hrana i u cijeloj Europi. Priprema se od raznih
vrsta mesa: janjetine, govedine, svinjetine i peradi.
KEBAB PERUTNINE PTUJ – PIPO d.o.o. ČAKOVEC
NA HRVATSKOM ŠTANDU U BERLINU
Na ovogodišnjem najveçem europskom me∂unarodnom Sajmu hrane i poljoprivrede
„Zelenom tjednu“ u Berlinu, Perutnina Ptuj – Pipo âakovec Europi je predstavila svoj
novi proizvod: Kebab Döner.
Cilj sudjelovanja na Zelenom tjednu u Berlinu bio je sklapanje novih poslova s
njemaãkim, ali i europskim partnerima.
Istraživanjem tržišta i ponude kebaba u RH, došli smo do zakljuãka da u
ponudi nema Kebaba od pileçeg mesa domaçeg, hrvatskog podrijetla.
Što je KEBAB DÖNER? Kebab Döner je proizvod od visokokvalitetnog pileçeg
mesa kontroliranog podrijetla. Meso (pileçi file i otkošteni pileçi batak sa zabatkom)
je marinirano, zaãinjeno, termiãki neobra∂eno i pripremljeno za peãenje.
Kebab Döner Perutnine Ptuj – Pipo d.o.o. âakovec je duboko smrznuti proizvod.
Poli
P
oli P
Paté ponovno u medijima
ee-mail:
e-m
maaill: m
[email protected]
mile
mi
le
Poli ppate
Poli
Po
atee jje i u 2010. godini pronašla „svoje mjesto pod suncem“
at
u hr
hrvatskim
rvvatski
kim
mm
medijima. Sada kao NAJpileça pašteta u Hrvatskoj.
JJer
Je
er PPolii pa
pate
atee jje pašteta proizvedena prema najvišim standardima kvalitete i,
dduboko
du
ubookoo u src
srcu,
rc tipiãna predstavnica obitelji Poli.
Namijenjena
Na
N
am
mijennjeena je svim ljubiteljima Polija: mladima, starima i onima izme∂u.
Poli
P
oli pa
pate
atee je
je:
svježa,
svje
j ža, nnesterilizirana pašteta
• sv
ssadrži
d žži ddvostruko
dr
v
viši udio pileçeg mesa od konkurencije (60%)
• sa
agana
gana je pašteta s nižim sadržajem masti i kalorija (225 kcal)
• aag
njezina
njez
ezina iinovativna ambalaža Vam omoguçava ponovno zatvaranje
• nj
upotrebu paštete.
i vvišednevnu
išeedne
iš
nedžment. Podroãji selekcije in genetike sta se razvijali s pomoãjo prehrane
perutnine. Vseeno pa je imel napredek
v prehrani povezavo z genetiko in bo
tako tudi v bodoãe ostalo? Za odgovor
na to vprašanje je potrebno pregledati
zgodovino prehrane in se osredotoãiti
na bodoãnost.
Kaj se je na področju prehrane
perutnine spremenilo v zadnjih
50 letih?
Zanimivosti
iz sveta
PREHRANA
PERUTNINE ZAHTEVA
DANES VIŠJE STANDARDE
[email protected]
P
rehrana perutnine ima bogato in
uspešno zgodovino, upoštevajoã
raznolikost surovin, naãine izdelave krme
s pomoãjo razliãnih tehnologij, zagotavljanje hranil za optimalno proizvodnjo,
kar je omogoãilo izkoristiti napredek v
genetskem potencialu perutnine.
V zadnjih 25 letih je bila prehrana perutnine osredotoãena na uãinkovitost
proizvodnje. Danes pa si prizadevajo, da
bi poveãali do skrajnosti biološke in ekonomske možnosti. V naslednjih 25 letih
pa se bo prehrana perutnine osredotoãila
na uãinkovitost proizvodnje, varno prehrano, nadzor okolja in blagor živali.
Standardi perutnine so se spreminjali z leti. Tako je leta 1957, 42 dni star
pišãanec brojler tehtal 540 gr ob konverziji krme 2.35 kg/kg. Danes pa pišãanec
brojler pri isti starosti dosega maso 2.8
kg, pri konverziji pod 1.7 kg/kg. V zadnjih 50 letih se niso spreminjale samo
telesne mase perutnine, temveã se je
spreminjala tudi konformacija. Podobne spremembe so se dogajale tudi pri
puranih. Na primer leta 1966 je v 18.
tednu starosti puran tehtal 8 kg, ob konverziji krme 3.0 kg/kg, danes pa pri isti
starosti puran doseže maso ãez 19 kg in
konverziji krme pod 2.55 kg/kg. Enako
so se spremenili rezultati pri nesnicah.
Zadnjih 50 let se je poveãalo število jajc
po kokoši za 64%, masa jajc po kokoši
za 83%, konzumacija krme po znešenem
jajcu pa se je znižala za 20%.
Nenavaden napredek
Kaj je prispevalo k nenavadnemu napredku pri proizvodnji perutnine? Po
mnenju in raziskavah avtorja Dr. G.
Havensteina, iz državne univerze North
Carolina State University, je 85-90 %
sprememb prirastov pri rejah brojlerjev
in puranov, v zadnjih 50 letih, povezano s selekcijo genetike in samo 10-15%
napredka je vezano na prehrano in me-
Med leti 1950 in 1960 je bil na
podroãju prehrane perutnine glavni
poudarek na uporabo vitaminov in
mineralov v krmilih in njihova vsebnost v surovinah.
Med leti 1970 in 1980 je bil poudarek
na vsebnosti amino kislin v surovinah
in njihovih potrebah ter prebavljivosti
amino kislin pri perutnini. Tudi determinacija mikotoksinov in doloãanje
toleranc je bila doloãena. Prav tako
razvoj in prednosti uporabe nutritivnih antibiotikov in kokcidiostatikov,
je aktivno sodeloval v tem ãasu.
Med leti 1980 in 1990 je sledil razvoj
na podroãju prehrane perutnine z
vkluãitvijo raãunalniške tehnologije in
doloãanjem najnižjih cen in sestave s
prepreãevanjem vkljuãitve anti-nutrcijskih komponent hrane. Vkljuãevali
so se tudi encimi, z uporabo idealnih
beljakovin in sestavo krme, s prebavljivimi surovinami ter možnostjo absorbcije in uporabe hranil.
Med leti 1990 do danes pa se veja prehrane perutnine dosti bolj povezuje z
drugimi znanstvenimi disciplinami.
Danes perutninski nutricionist mora
sodelovati z okoljskim menedžmentom, upoštevati metabolne in fiziološke stresne faktorje, uãinke prehrane
na presnovo in kvaliteto proizvodov,
imunologijo in stanje ãrevesja.
Prihaja več inovativnosti
Prihajajo veliãastni dnevi prehrane
perutnine? Verjetno prihajajo. Pojavljajo se številne nove inovacije, ki
bodo v bodoãnosti spremenile prehranjevanje perutnine in zdravje perutnine. Peter Druckner, ki je avtor
priroãnika » Splošna raba v managementu« je napovedal, da so ob pomanjkanju, ekonomske spremembe
sredstvo za izboljšave na podroãju
ãloveških virov in primernost perutninske prehrane v bodoãnosti. Naš
svet se sooãa s številnimi spremembami potrošnikovim zaupanjem, zagotavljanjem varne hrane, blagovno
menjavo in informacijsko tehnologijo. V naslednjih petindvajsetih letih
se bodo pojavili novi nizi v seriji. Potrebno je sprejeti izzive, ki so ostali
od perutninarske industrije, za prvi
vir prehranskih proteinov potrebnih
za rast in razvoj svetovne populacije.
Za ãasa naslednjih petindvajsetih let
se bo prehrana perutnine povezala z
naslednjimi inovacijami:
• Raãunalniško znanje za optimiranje
prehrane in programe prehranjevanja.
• Nadomešãanje krmnih sestavin
in višanje prehranske vrednosti s
pomoãjo encimov.
• Prilagajanje ãrevesnega ekosistema
s pomoãjo prehranskih krmnih aditivov (dodatkov). .
• Poznavanje prehrane in tehnologijo
proizvodnje krme.
• Perinatalna prehrana in epigenetsko programiranje.
Računalniško znanje
Znanje o prehrani perutnine je podprto s številnimi referencami. Želja pa
je, da bi vsi to znanje prenesli v prakso.
Seveda se isti trend priãakuje v naslednjih petindvajsetih letih. Zahvaljujoã
razvoju raãunalniške tehnologije in
prenosu managementa v prehrano
perutnine, se danes poudarja ta pristop. Mehanski in empiriãni modeli
so razvijali in stimulirali proizvodnjo
perutnine in optimirali prehrambene potrebe. Takšne modele želimo
v bodoãnosti posodobiti z uporabo
novih poskusnih podatkov, da bi razvili optimalni prehrambeni program
za komercionalno rejo perutnine.
Priporoãa se uporaba številnih programov iz drugih industrij, kjer bi se
uporabil optimalni ekonomski uãinek.
Znanje raãunalništva želi vkljuãiti še
podatke o vsebnosti in analitiki, pri
ãemer so vkljuãene tehniãna znanja
in bioinformacija, metaboliãne analize in holo analize. Bioinformacija
vkljuãuje razširjenost in poznavanje
prehrane perutnine, z aplikacijami
kot so: analiza sekvenc genov, merjenje biološke razširjenosti in sistemov v biologiji, izrazito analizo
genov, izrazito analizo proteinov in
metaboliãno analizo. Celovita analiza
je analiza podatkov, od številnih analiz iz razliãnih poizkusov, ki so okvantificirani v razliãnih okvirih, v spremenjeni genetiki, kronologiji, okolju,
geografiji, upravljanju, prehrambenih
sestavinah in razliãnih prehrambenih
vrednostih. Aplikacije celovitih analiz v prehrani perutnine vkljuãujejo:
kvantificiranje zanesljivosti o hranilih in edini nutrient v ãasu, prostoru
in ekonomãnost, prenašanje znanja
na podroãje kondicije in razvijanje
teoretiãnih ter interakcijskih neodvisnih spremenljivk.
Nadomeščanje sestavin, encimi
Od tega, kje se perutnina proizvaja na
svetu, je odvisna kaloriãna vrednost
hrane, sestave surovin - je generalno omejena na koruzo, pšenico, sirek,
dodatek mašãob in olja. Ti prehrambeni viri za energijo so najveãkrat
omejeni in bodo v bodoãnosti globalno potrebni za rast energije. Iniciativa
za proizvodnjo biogoriva, spreminja
tone koruze v etanol, kjer je celulitiãen
fermentativni proces naprednejši, kot
je bilo za priãakovati. âeprav iz koruze ne moremo priãakovati poveãanja
izplena pa so zahteve za povišanje
uporabe za hrano in gorivo v naslednjih petindvajsetih letih. Perutninski
nutricionisti bi se radi nauãili kako
spustiti vezano energijo med vlakni
v žitih in njihovimi vzporednimi proizvodi. Prehrana vkljuãuje številne
vzporedne proizvode, kot so destilirana posušena žita (DDCS), ki jih lahko
uporabimo za prehrano perutnine,
vendar moramo paziti na fizikalno in
kemijsko sestavo, slabši prehrambeni
izkoristek, mikotoksine in druge antinutricijske faktorje ter na neugoden
uãinek pri proizvodnji krme.
Zadnje ãase se je poveãala uporaba
encimov, zaradi poveãanja prehrambene vrednosti številnih krmilnih
surovin. Številni novi proizvodi encimov so razviti in mi spoznavamo,
kako encimi vzdržujejo svojo aktivnost, med proizvodnjo krme in presnovo. Encimi pridobivajo na svoji
funkciji v ãrevesju, z energijo pri številnih žitih in njihovimi vzporednimi
proizvodi. Nadomestni krmni encimi
imajo nasproten uãinek kot anti-nutritivni faktorji, cepijo in naredijo
hranila bolj prebavljiva za presnovo, so veliko bolj fleksibilni in imajo
vpliv na zadnjo ceno sestave krme.
Torej, encimi vplivajo in pomagajo
stabilizirati mikrofloro v ãrevesju in
blago delujejo na perutnino. Krmni
encimi so proizvodi fermentacije z
aktivnostjo, da poveãujejo hranilno vrednost fitatnega fosforja, neškrobnih polisaharidov, škroba in
proteinov. Prvi komercijalni encimi
so imeli karakteristiãen primarni
uãinek. Na primer fitati imajo osnovni uãinek na izkorišãanje fosforja iz
surovine. Pentosanaza in amilaza
imata osnovni uãinek na dvig energije. Proteasa ima osnovni uãinek na
dvig presnove amino kislin. Kakorkoli se sedaj uãimo, da imajo ti encimi
sekundarni uãinek s sinergistiãnimi
aktivnostmi. V bližnji bodoãnosti
bomo spoznavali, kako je najbolje
kombinirati te encimske aktivnosti
za uporabo.
Prilagajanje črevesnega
ekosistema
Varna hrana in blaginja živali bodo v
bodoãnosti najbolj vplivali na prehrano
perutnine. Krmni aditivi, antibiotski stimulatorji rasti in kokcidiostatiki ki kontrolirajo ãrevesno florose, bodo v bodoãnosti
opušãani iz uporabe in se bodo tudi manj
uporabljali v bodoãe.
Prehrana ima zelo pomembno vlogo v
upravljanju zdravja ãrevesja. Nutricionist
spremlja uspeh zdravja pri ãrevesnemu
ekosistemu s hranili,ãrevesne bolezni pa
kontrolira z zdravili. V zadnjem ãasu se prehrana perutnine fokusira na prehrambene
potrebe pri perutnini in puranih. V bodoãe
bi morala biti prehrana perutnine bolj koncentrirana na ekosistem, ki bi vkljuãeval
tudi perutnino. ãrevesni ekosistem perutnine vkljuãuje 20 odstotkov potreb energije iz hrane. ârevesje pri perutnini porabi
veã kot 70 odstotkov dnevnih potreb po
beljakovinah. Prebavni trakt pri perutnini
vsebuje veã kot 70 odstotkov imunskih celic, ki jih najde v telesu perutnine. To je 10
krat veãbakterijskih celic v ãrevesju perutnine, kot pa je vseh celic v perutnini. Torej
krmimo perutnino ali pa prehranjujemo
ekosistem ki vkljuãuje perutnino?
Želimo pogledati ali je prehrana perutnine osredotoãena na prehrambeno strategijo, na modulirano mikrofloro ãrevesja
in promoviran ãrevesni razvoj in zdravje.
Zdravje ãrevesja je kompleks razmerja
med predpisano prehrano, med ãrevesno
mukoso in ãrevesno mikrofloro. Veã raziskav je posveãenih na rastlinske izvleãke,
proizvode mikrobiološke fermentacije in
direktne krmne mikroflore. Vsekakor želimo vedeti, kako encimi in drugi hranilni
aditivi sodelujejo s hranilnimi snovmi, ki
stabilizirajo ãrevesni ekosistem in promovirajo ãrevesno mikrobiološko raznolikost. Ko ãrevesno mikrobiološko raznolikost zvišujejo in ãrevesni ekosistem
postaja stabilnejši, tedaj perutnina prejme veãresistentnih patogenih ãrevesnih
celic, ki vplivajo na zdravje živali in varno
hrano. Številni prehrambeni krmni aditivi, lahko povzroãajo sinergistiãni uãinek
na zdravje ãrevesja. Ta povezani uãinek
vkljuãuje znižano možnost vnetja, zašãito
posesti pri mukozni barieri, stabilizira mikrobiološki ekosistem in zvišuje hranilno
resorbcijo. Mislimo, da bo moral nutricionist v bodoãnosti delati kot ekolog na
sistemu biologa, ne pa kot praktiãen biokemik, kot se dogaja sedaj.
Izkoristek hranilnih snovi
Poznavanje prehrane je stalno povezovalo
del prehrane perutnine z obroki in povezovanjem novih surovin, ki so bile povezane v
sprejemljivo obliko hrane. Peletiranje krme
perutninske krme, je dobilo standardno
obliko z naãinom peletiranja in izkoristkom krme pri perutnini. Konverzija krme se
znižuje, ãe se kvaliteta peletiranja izboljšuje. Po navedbah MCKinneya, se kaloriãna
vrednost peletirane krme poviša za veã
kot 150 kcal/kg, kot pri nepeletirani krmi,
saj tako krmo perutnina slabše konzumira
in dalj ãasa poãiva. Ta efektivna kaloriãna
vrednost peletirane krme je pomembnejša,
kot pa so stroški dviga energije.
V bodoãe bo veã raziskav usmerjenih v
cene, da bi povišali kvaliteto peletov za
prehrano perutnine. Novi naãini kondicioniranja krme za izboljšanje kvalitete peletov, so pomembnejši, posebej z vidika,
ãe upoštevamo varnost krme. Med drugim, kvaliteto peletov lahko izboljšamo
tudi z velikostjo delcev pri mletju surovin
in z povišanjem temperature peletiranja,
z namenom boljšega ugodja za živali.
Pišãanci in purani konzumirajo na zaãetku
dobro, saj imajo organ za drobljenje hrane v mlinãku. Mlinãek nima naloge, da bi
zelo trdo delal pri pticah, ki konzumirajo
hrano slabše, ãe je hrana zelo drobljena,
kot pa peletirano krmo v obliki peletov.
âeprav je mlinãek pomemben pred presnovni organ in deluje kot ãrevesni pogon
pri pticah, visoko predela krmo glede na
rezultate in boljše ãrevesno zdravje, kar
je povezano z mikrobiološkim ekosistemom, ki je manj resistenten na patogene
organizme. Javni interes za zdravje živalske krme, želi perutninarska industrija
zagotavljati v alternativnih krmilih, ki se
s posebno tehnologijo izdelujejo, s ãimer
bi promovirali zdravo ãrevesje, z znižano
konverzijo krme, pri antibiotsko prostih
krmah. Vendar pri riziãnih cenah energije
in pri javnih zadevah o živalskih blaginji
in varni hrani, bodo v bodoãnosti veãji
poudarki na raziskavah poznavanja krme
in tehnologiji.
Perinatalna prehrana
Pred petdesetimi leti, ko se je priãela genetika in selekcija pri pišãancih brojlerjih
in puranih, je bila inkubacijska in neonatalna doba v razvoju brojleja, okrog 25%
življenskega ciklusa pišãanca brojlerja.
Današnji visoko mesni pišãanci, ki prihajajo na trg z maso v relativno kratkem
ãasu rasti pa znaša ãas inkubacije in neonatalnega ãasa, samo 50% življenskega
ciklusa pišãanca brojlerja. Perutninarski
genetiki prãakujejo, da se bo starost do
tržne teže še naprej zniževala, tako da bo
perinatalno obdobje še bolj pridobivalo, na pomenu perutninske proizvodnje.
Raziskovalci vedo, da perutninske živali
imajo genetski potencial za rast povezan
z rano prehrano. Delno kritiãno za neonatalno perutnino, je prejem hranilnih
snovi, prirojena resistenca na stres, razvoj zašãite imunosti in stabilna ãrevesna
mikroflora. Ve se, kakšen uãinek imajo ti
razliãni in številni prehrambeni faktorji,
na neonatalni razvoj pri perutnini. Torej
neonatalna prehrana dobiva zelo veliko
vlogo in pomen v razvoju in raziskavah
v prihodnje. V ospredju je zanimanje za
vkljuãevanje v prehrano organskih kislin,
nukleinskih kislin, organskih mikro mineralov, rastlinskih ekstraktov in bioaktivnih
komponent krme.
- namreã z injiciranjem z inekcijo dodatne prehrambene snovi v amnion, embrio v zadnjem ãasu pred izvalitvijo. Na ta
naãin, so s pomoãjo ovo prehrane dosegli boljšo izvalilnost, kvaliteto pišãancev,
povišali so rezervo glukogena, pospešili
razvoj ãrevesja, poveãali zdravje skeleta,
pospešili razvoj mišiãevja. Uporaba razporejenih genov v tehnologiji, ki obsega
veã kot 50 genov, ki so aktivni ves ãas pri
ovo hranjenju. Bistveno v ovo hranjenju,
je razvoj novih izvaljenih pišãancev za 2-3
dni, ki konzumirajo veã krme po izvalitvi.
Prvih pet dni po izvalitvi, je najbolj pomembno obdobje za ohranjanje zdravja
in doseganje rasti pri perutnini. Raziskovalci perutnine po svetu, so priãeli z
ovo prehrano in študijem tehnologije za
perinatalno prehranjevanje perutnine,
puranov in rac. Pri ovo prehranjevanju in
hitri prehrani, se nadaljuje raziskovanje
perutninarstva v prihodnje.
Epigenetsko programiranje
âetudi je epigenetika nova znanstvena
disciplina, bodo v kratkem perutninski
znanstveniki priložili epigenetske tretmane, za dvig uãinkovitosti proizvodnje in
blaginjo perutnine.
Epigenetsko programiranje bo v bodoãnosti
dvigovalo kaloriãno uãinkovitost, zvišalo
prehrambeno vrednost, izboljšalo resistenco na bolezni in toleranco na stres
ter spremenilo vedenjski tip komercialne
perutnine.
Zanimiva prihodnost
To kar smo imeli do sedaj je, da so bili
nutricionisti razpeti med proizvodnjo in
marketingom, ki je potreboval perutninsko industrijo, za uporabne dele pri cenah
uãinkovitih hranilnih snovi. Perutninska
prehrana je bila pred znanostjo in to si
tudi želi v naprej, saj ima veliki akademski,
socialni in ekonomski suport. V naslednjih
petindvajsetih letih bo perutninski nutricionist povezoval tudi druge znanstvene
discipline, vkljuãeval bo biotehnologijo in
kompjutersko tehnologijo, da bi proizvajal
kvalitetne perutninske izdelke, po najnižji
možni ceni za potrošnika, ki bo imel primerno izbiro izdelkov. Samo ãas nam bo
pokazal, kaj bodo naši kupci zahtevali v
naslednjih petindvajsetih letih. Perutninski
nutricionisti se bodo prilagajali na nove
zahteve in spremembe.
Prehrambeni pričetek ovo prehrane
V povezavi s perinatalno prehrano,
se pojavlja nov razvoj imenovan epigenetsko programiranje, ki pa ni definirano
kot samo heritabilistiãna povezava na
aktivnost genov, saj ne spreminja DNA
sekvenc. Skupno epigenetskim mehanizmom, je pripetljaj v ãasu pred puberteto
ali pa perinatalen razvoj, ki vkljuãuje metilacijo DNA, histonsko modifikacijo in regulacijo nekodiranih RNA. Kot vemo, hranimo brojlerske starše, inkubirana jajca ali
pa oskrbujemo valilnost, kjer spremljamo
fiziološke parametre in zdravje živali.
Ne glede na to kaj dodamo v prehrano,
neonatalna perutnina mora konzumirati kaj najde v odrasli perutnini. Torej je
pot za neonatalno prehrano možnost,
da dodamo hranilne snovi za embrio že
odrasli kuri, torej predno pišãanec sam
konzumira krmo. To je raziskovala tudi
dr. Zehava iz Universe v Jeruzalemu, ki je
našla razvoj za prehrano ovo tehnologije
âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni urednik: JOCO
TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA
BRGLEZ, IRENA BRGLEZ, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, TINA VUKASOVIâ, TANJA ŠMIGOC SENâAR, VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN,
BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com, PERUTNINAR,
Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: [email protected]. Oblikovanje in tehniãno urejanje: BOJAN
VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co., Slovenska cesta
54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e- mail: [email protected], Fotoliti in prelom: REPRO
STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: L. MAJNINGER. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98,
je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek. PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.
Vir: Peter R. Ferket, Raleigh, NC USA, Wourld Poultry No 10, Volume 25, 2009
!
DRUŠT VO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ
Občni zbor potrdil pomembne
dosežene uspehe
Lojze Cajnko
Z
bor ãlanov društva (obãni zbor) je
brez dvoma priložnost, da pregledamo opravljeno delo. Je priložnost, da lahko
sleherni ãlan pove svoja opažanja, pozitivna pa tudi morebitne kritiãne pripombe. To
je priložnost, da tudi gostje ocenijo delo
našega društva. Je priložnost, ko nekatere
prejšnje in sedanje najprizadevnejše ãlane,
tudi zunanje sodelavce Zbor nagradi vsaj s
skromno pisno zahvalo.
"
Zahvaljujoã razumevanju uredništva Perutninarja vas imamo možnost seznanjati
z našimi aktivnostmi prek vsega leta. âe
vas samo spomnim. Zaãeli smo marca v
Prekmurju, obiskali Notranjsko s protokolarnim gradom Snežnik, v juniju teden
dni letovali v ZDUS-ovem hotelu Delfin
v Izoli, obiskali Goriška Brda in Posoãje,
bili na kopanju v Termah Dobrna, zaplesali na pikniku ob ribniku v Dornavi. September je že rezerviran za POLI maraton
Skupno smo tako opravili v minulem letu
897 aktivnih dni. To pa so le tiste (tako
imenovane) fiziãne aktivnosti. K tem je potrebno dodati še tisti manj viden del dela,
ki ga v glavnem opravlja vodstvo društva.
To je pozornost do tistih ãlanov, kateri se
ne morejo vkljuãevati v fiziãne aktivnosti.
Na njihovo željo jih z veseljem obišãemo
na domu ali v bolnišnici.
Urejamo društveno foto-kroniko, ki je v
minulem letu postala bogatejša za 88 fotografij in šteje že prek 650 fotografij o
razvoju in delu aktivnostih društva.
Ustrezno skrb posveãamo obvešãanju ãlanov
društva, kolektiva Perutnine in širše javnosti
o delu in dogodkih v društvu z našimi obvestili, še veã pa s pomoãjo Perutninarja, katerega redno prejemamo in smo prek njega
sproti seznanjeni tudi o pomembnih dogodkih v našem prejšnjem podjetju.
tovanj. Tako je 11 ãlanov našega društva
opravilo teãaj iz osnov raãunalništva v
organizaciji Pokrajinske zveze.
Tolikšne aktivnosti pa ne bi mogli izpeljati
brez velikega razumevanja in materialne
pomoãi Perutnine, za kar se zahvaljujemo generalnemu direktorju dr. Romanu
Glaserju, celotni upravi in kolektivu Perutnine. Tudi župan Mestne obãine Ptuj
dr. Štefan âelan je poudaril pomen Perutnine za razvoj ptujske obãine in širšega obmoãja ter dodal, da v razvoju tega
uspešnega podjetja vidi tudi delež dobrega dela sedanjih upokojencev. Predsednik
Pokrajinske zveze DU Franc Koderman
pa je zbranim širše predstavil pomen dela
upokojenskih društev v pokrajini.
Zbor je tudi priložnost, da se društvo
nekaterim pisno zahvali za dobro delo.
Tokrat sta prejela zahvalo Ivan Cvilak
za veãletno prizadevno delo v vodstvu
društva in Bojan Vilãnik, oblikovalec Perutninarja, za korektno sodelovanje pri
obvešãanju javnosti o delu in dosežkih
društva. Marta Kauãiã in Marija Kauãiã
sta prejeli priznanje za prizadevno delo
v vodstvu društva in dolgoletno aktivno sodelovanje. Pokrajinska zveza pa je
podelila priznanje za pomemben prispevek pri razvoju in delu društva Ivanu
Kovaãecu in Mariji Vojsk.
Na zboru je bil sprejet še naãrt dela društva
za leto 2010, katerega že tudi uresniãujemo.
Še povabilo vsem, ki se boste upokojili
in tudi že upokojenim v Perutnini, da se
nam pridružite. Sestanki vodstva društva
so vsak prvi ãetrtek v mesecu med 10. in
12. uro v poslovnem centru Perutnine.
Letna ãlanarina je le 10 €. âe se odloãite
za sodelovanje, pridite!
Izvoljen novi
svet delavcev
V
olitve v svet delavcev v Perutnini Ptuj d.d. so potekale 9. marca
2010 in volilna komisija ni ugotovila
Uradni del zbora sta popestrila Viki Ašiã in Andrej Bremec
nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi vplivale na izid glasovanja.
in Dan Perutnine, že naslednji pan pa
Ne le vzorno sodelovanje z uredništvom
smo sodelovali na sreãanju upokojencev
Perutninarja. âe imamo v društvu potre-
Spodnjega Podravja in še obiskali opeva-
bo, je predsednik društva vedno korektno
ni in zanimiv Krvavec, v oktobru smo se
sprejet pri predsedniku dr. Romanu Gla-
popeljali z ladjico ãigra po Ptujskem je-
serju in ãlanih uprave Perutnine, najveã
zeru in nadaljevali s prijetnim sreãanjem
pa sodeluje z gospodom Milanom âušem.
udeležencev. V novembru smo povabili
na sreãanje jubilante-starostnike in uspe-
Okrepili smo sodelovanje s Pokrajinsko
šno leto zakljuãili z zakljuãnim zabavnim
zvezo društev upokojencev Spodnje Po-
sreãanjem v decembru. V decembru pa
dravje Ptuj in prek nje z Zvezo društev
smo že zaãeli snovati naãrte za delovanje
upokojencev Slovenije, zlasti na podroãju
društva v letošnjem letu.
izobraževanja in koordinacijskih posve-
V celotnem podjetju je imelo volilno
pravico 1.142 delavcev (stanje zaposlenih 1.205), od tega jih je volilo
je 697 oziroma 61,03 %, kar je veã
kot polovica delavcev z aktivno volilno pravico.
Tako je volilna komisija ugotovila, da
so bili na volitvah za ãlane sveta delavcev izvoljeni naslednji kandidati:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Majeriã Branko
Rogina Darinka
Bezjak Franc
Petroviã Anica
Šoštariã Roman
Vaupotiã Anton
Kelenc Majda
âeh Marjan
Tement Marjanca
Pernek Milan
Vidoviã Jasmina
Horvat Irena
Merc Marjan
Svet delavcev se je sestal na konstitutivni
seji 25. marca 2010 in za svojega
predsednika s tajnim glasovanje izvolil
Romana Šoštariãa - PC MI Ptuj,
za namestnico predsednika pa Majdo
Kelenc - PC Logistika.
SEZONA 2010
Kolesarji pričeli s pomladnimi dirkami
Rezultati:
1. Marko Kump / SLO, Adria Mobil
2. Matej Gnezda / SLO, Adria Mobil
3. Marco Canola / ITA, Zalf Desiree Fior
8. Robert Vreãer / SLO, KK Perutnina Ptuj
31. Matej Marin / SLO, KK Perutnina Ptuj
Sezona se je po uvodni preizkušnji za veãino
ekip nadaljevala v hrvaški Istri.
7. Istrian Spring Trophy, 1,2 UCI, 420 km
Investicija za prihajajoči rod
V mlajših kategorijah se kaj dosti ne bo
spremenilo. V mladinski kategoriji ostajata
trenerja Miran Kelner in Boštjan Lampret, za
deãke bodo odgovorni Marjan Kelner, Jernej
Finšgar in David Topolovec. »Priãenjamo s testiranjem po šolah in prevetritvijo naših vrst.
V zadnjem letu smo naredili v teh starostnih
kategorijah velik korak naprej in želimo še
napredovati,« pravi Rene Glavnik. Prav zaradi
popularizacije športa pri najmlajših bodo v
prihajajoãem letu organizirali dve tekmovanji. Državno prvenstvo osnovnih in srednjih
šol bo potekalo ob dravskem kanalu od Slovenje vasi do Ptuja. Odvisno od starosti se bo
dolžina tekmovanja gibala med 2 in 4,4 kilometra. Drugo tekmovanje je Nagrada Poli, ki
bo štela za državno prvenstvo za kategoriji
mladincev, tekmovali pa bodo tudi deãki v
vseh treh starostnih razredih.
Prav za najmlajše je na Ptuju zelo slabo
poskrbljeno. Vozniki so, kljub pomembnem
mestu, ki ga kolesarstvo zavzema v Ptuju
in okolici, do kolesarjev niã kolikokrat arogantni in nevarni. Obstojeãe vadbene infrastrukture pa praktiãno ni, kartodrom v Hajdošah, je zaradi ostrih ovinkov, neprimeren.
V klubu so žejni vadbenega poligona, kjer bi
se mladi uãili spretnosti na kolesu, cesta
zna namreã biti zelo draga šola. »Žal imamo na tem podroãju negativne izkušnje,
prevelik davek smo že plaãali. Mladina se
mora na cesti poãutiti varno, zaupati morajo v svoje sposobnosti, kar pa jim trenutno težko zagotavljamo.« Glavnik pravi, da
je o tej temi že veãkrat razpravljal s predstavniki MO Ptuj in samim županom ter
Zavodom za šport Ptuj. Že bivši direktor
zavoda, Vladimir Sitar, je gradnjo objekta umestil v Strategijo športa 2010,ãas za
dokonãanje pa se hitro približuje. »V ãasu,
ko se na Ptuju razmišlja v smeri gradnje
poligona za varno vožnjo, ki ga v tem delu
Slovenije še nimamo, bi morali nekaj storiti tudi za kolesarje. Avtomobilisti, motoristi in kolesarji na takšnem prostoru lahko plodno sodelujejo. V tem primeru gre
nedvomno za regijski projekt in idealno
priložnost, da nekaj storimo tudi za kolesarje, ki jih je v našem okolju vedno veã,
tudi rekreativcev. Asfaltirana pista brez ekstremnih naklonov je primerna tako zanje
kot tudi za tekmovalce in to brez posebej
prirejenih koles. Brez takšnih tekmovanj in
brez ustreznega izobraževanja mladih ne
moremo zadostiti vsem pogojem varnosti
v prometu. Mislim, da je skrajni ãas, da se
nekaj nauãimo iz zgodovine, in ãe že nekaj
gradimo, da zadostimo veãim potrebam
hkrati. Denarja vemo danes ni na pretek,«
razlaga Glavnik in razgrne naãrte. Podobni
objekti v naši bližini so sicer zelo redki. Velodrom v ãešãi vasi pri Novem mestu je primeren zgolj za vrhunski šport. V ptujskem
klubu se zgledujejo po pisti v Kranju in Zagrebu. Trend sodobnega ãasa narekuje, da
takšnega poligona ni nujno vkljuãevati v
športne površine (pista okrog nogometnega stadiona), ampak se ga obravnava kot
varnostni problem in izobraževalni moment. Pa naj Ptuj spet na nekem podroãju
orje ledino. âe bodo modre in odgovorne
glave le sedle za isto mizo.
Rezultati:
1. Robert Vreãer / SLO, KK Perutnina Ptuj
2. Blaž Furdi / SLO, Sava
3. Radoslav Rogina / HR, Loborika
71. Matej Marin / SLO, KK Perutnina Ptuj
86. Marcel Trnovšek / SLO, KK Perutnina Ptuj
94. Dejan Bajt / SLO, KK Perutnina Ptuj
130. Matias Kumar / SLO, KK Perutnina Ptuj
15
34. Trofeja ZSŠDI, Lonjer, 1.2 UCI,
143,8 km
Tradicionalno prviã v sezoni, tokrat 7.marca, so se v slovenskem zamejstvu »udarili«
vsi slovenski kolesarski klubi: Perutnina
Ptuj, Adria Mobil, Sava Kranj, Zheroquadro
Radenska in Obrazi Delo Revije. Na 143,8
kilometra dolgi progi je bil prviãv 34. letni
zgodovini dirke v organizaciji združenja
slovenskih športnih društev v Italiji najboljši slovenski kolesar. Zmagal je Marko
Kump (Adria Mobil), drugo mesto je osvojil
njegov klubski kolega Matej Gnezda, tretji
je bil Italijan Marco Canola. Izmed osmerice tekmovalcev ptujskega kluba na startu,
je do cilja uspelo prikolesariti le dvema:
Robert Vreãer je osvojil osmo mesto, Matej
Marin je bil enaintrideseti.
Na startu se je pojavilo 175 kolesarjev iz
25 moštev, ciljno ãrto jih je preãkalo le 68.
do izraza prišli najbolj spoãiti in pripravljeni
kolesarji. Da spada med specialiste za strme
proge je ponovno dokazal Robert Vreãer.
BON ugod
nost
•
•
•
Vzajemna, d.v.z. Vošnjakova 2, 1000 Ljubljana
V
novi sezoni med izkušenimi kolesarji
v dresu Perutnine ne bo veã Andreja Omulca, ki je zapustil ptujski klub
in bo ãlan ekipe Motomat Delo Revije. Novi
kolesarji so: Alan Majeršiã (prišel iz hrvaške
Loborike, kategorija U23), Dejan Bajt (lani
Sava), Robert Vreãer (lani Adria Mobil) in
Marcel Ternovšek (bolgarski Tusnad), ki pa
je kolesarsko odrašãal na Ptuju. Deseterico
perutninarjev sestavlja še pet kolesarjev iz
lanskega moštva ter Žiga Slak, ki prihaja iz
kategorije mladincev. Matej Marin bo zraven
kolesarske vloge še naprej trener, iz Lenarta
pa se v matiãni klub vraãa Andrej Petroviã.
Na mednarodni štiridnevni etapni dirki
7.Istrian Spring Trophy od 18. do 21.marca,
je sodelovalo 178 kolesarjev iz 19 moštev.
Rumeno majico je osvojil ptujski kolesar
Robert Vreãer, ki je prepriãljivo ugnal vso
konkurenco. Po prihodu v cilj zadnje etape
dirke, je Robert povedal: »Na treh kilometrih
se je naredila odloãilna skupina kolesarjev
in takoj smo bili složni. Zaãutil sem, da bo
dirka rešena, ãe pridemo do cilja, zato sva
z Rogino napadla na Motovun. Ostali smo
štirje in složno dirkali do daske. Fantom
hvala za pomoã v etapah, Pikiju za odliãno
pripravo kolesa in Andreju za delo med in
po dirki. Bili smo in smo odliãna ekipa«.
i lahko pri
dobite
v poslovalni
cah Vzajemn
e,
na spletni
strani www.
vzajemna.si,
ali s klicem
na brezplač
no telefonsk
:
o številko
080 20 60.
DODATNE
INFORMACIJE
poslovalnice Vzajemne
www.vzajemna.si
ZA
IZGOREVANJE
MAŠČOB
IN VITALNOST
L-karnitin
Q10
16
ODSLEJ ŠE BOLJ VITKE.
Hrenovke Slim & fit vsebujejo manj maščob in več beljakovin, sedaj pa smo jim dodali še L-karnitin in koencim Q10.
L-karnitin pomaga pri transportu maščobnih kislin, Q10 jih izredno učinkovito topi.
Uživanje L-karnitina in koencima Q10 prispeva k optimalnemu izgorevanju maščob in hitrejšemu izgubljanju
kilogramov (še posebej v kombinaciji s telesno vadbo). Poleg tega je koencim Q10 močan antioksidant in
dokazano povečuje življenjsko energijo, izboljšuje delovanje srca in krepi obrambni sistem. Telo ga z leti proizvaja
vse manj, zato ga moramo več vnesti s hrano. Strokovnjaki dodaten vnos še posebej priporočajo po 30. letu
starosti, pri telesni dejavnosti in pri povečanem stresu.
Okusen obrok Slim & fit vam bo tako pomagal pri izgorevanju maščob in vitalnosti. Dober tek.
Kupon za BREZPLAČNE hrenovke
S tem kuponom dobite na PRODAJNIH MESTIH PP brezplačen paket Slimfitk. Pokomentirajte jih na www.
aktivni.si. S svojim komentarjem se boste uvrstili v žrebanje za 10 nagrad Slim & fit. Vabljeni!
4&;/".130%"+/*).&4511t/07*53(/PWJUSH1UVKt;"(3&#ă,";BHSFCĄLBD1UVKt,030ă,",PSPĄLB.BSJCPSt
5&;/0."3*#03,SBHVKFWĄLJIąSUFW.BSJCPSt$&-+&$FTUBOB0TUSPąOP$FMKFt7&-&/+&4UBSJUSH7FMFOKFt53#07-+&
7PEFOTLB5SCPWMKFt,3ă,0,PMPEWPSTLBCSĄU,SĄLPt,3"/+$FTUBUBMDFW,SBOKt%0.Ć"-&-KVCMKBOTLBDFTUB
%PNąBMFt53Ć/*$"*/10("Ā"3+&753(1PHBÿBSKFWUSH-KVCMKBOBt53Ć/*$"#&Ć*(3"%-JOIBSUPWQPEIPE-KVCMKBOBt53Ć/*$"
#5$ăNBSUJOTLBD-KVCMKBOBt53Ć/*$",04&;&7PEOJLPWBD-KVCMKBOBt53Ć"ă,"-+6#-+"/"5SąBĄLBD-KVCMKBOB
t#5$ăNBSUJOTLBD-KVCMKBOBt$&-07ă,"$FMPWĄLBDB-KVCMKBOBt;"-0()MBEJMOJĄLB-KVCMKBOBt;0*407"
-FWTUJLPWUSHB-KVCMKBOBt,01&31SJTUBOJĄLB,PQFS
NARAVNO FIT
www.perutnina.com
Če imate kakšno vprašanje ali želite nasvet strokovnjaka glede pravilne telesne vadbe in zdrave prehrane, obiščite
www.aktivni.si, kjer boste lahko 15. 4. 2010 ob 11.uri na forumu postavljali vprašanja g. Marku Mraku.

Izhodi iz recesije

Transcription

Similar documents

vprašanja, ki se tičejo lastniške povezanosti Perutnine Ptuj in Merkurja

Zdravo je lahko tudi okusno!

Perutninar, december 2014

Kakovost, naš adutšt. 1

(Ne) dokapitalizacija Perutnine Ptuj

P E R U T N I N A R

Perutninar, maj 2014

PERUTNINAR V BiH je najboljša Perutnina Ptuj BH Intervju

Perutnina Ptuj regionalni koncern

Investiramo - Perutnina Ptuj

Perutnina Ptuj

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit

Pristopna izjava ŠD Šmarje- Sap 2012 - Športno društvo Šmarje

Poroгilo o trajnostnem razvoju druПbe Lek d.d. za leto 2013