Perutnina Ptuj

Transcription

Perutnina Ptuj
www.perutnina.com
U
V
O
D
N
I
ČASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXV, APRIL 2011, Številka 1
K
Perutnina Ptuj
e-mail: [email protected]
B
esedna zveza za katero so ljudje marsikdaj v dilemi, katera beseda
je bolj prepoznavna: Perutnina ali Ptuj? Mi vemo, da sta besedi
nerazdružljivi. Pa pri tem sploh nismo osamljeni. V dobršnem delu Evrope,
na Balkanu pa sploh je Perutnina Ptuj besedna zveza, za katero se ne sprašuje
kaj je bilo prej: Perutnina ali Ptuj. Gre preprosto za nerazdružljiva pojma.
In tudi zato je že samo ime osrednjega perutninskega podjetja v Jugovzhodni
Evropi, eden od najbolj trdih temeljev blagovne znamke Perutnina Ptuj.
Ne samo da smo eno od vse bolj redkih koncernov, ki ima krajevno ime v
svojem imenu. Smo koncern, ki ima v svojem imenu še krajevno ime z veliko
zgodovino, častitljivo starostjo (saj je najstarejše slovensko mesto), izjemno
geografsko lego, bogastvom naravnih resursov, najstarejšim slovenskim
vinom v častitljivi kleti in seveda velikim razvojnim potencialom ter sedežem
Perutnine Ptuj. Seveda je logično, da smo s takim okoljem povezani še bolj,
kot če vseh teh atributov, medsebojno povezanih že debelo stoletje,
ne bi bilo. Velika večina nas prihaja iz te sredine ali njenega bližnjega okolja.
Smo življenjsko, delovno, strokovno in predvsem vsakodnevno povezani
s Perutnino Ptuj, Polijem, Jato, Agronaturjem, Pullusom in kar je še drugih
blagovnih znamk pod našim okriljem. Gre za kapital, ki smo ga ustvarjali
različno dolgo, vendar vedno z vizijo in prepričanjem, da je Perutnina Ptuj
bistveno več kot le seštevek dveh imen: Perutnina in Ptuj. Perutnina Ptuj je
namreč ena od najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, če pa se
ozremo samo po živilskopredelovalni, ali še bolje mesnopredelovalni panogi,
pa je v samem vrhu.
in materialnimi vrednotami in vrednostmi, ki nas združujejo v vsakdanjem
odnosu. Nas med seboj in vseh nas do milijonov potrošnikov.
Seveda začenši z okoljem v katerem živimo in delamo. In to okolje je okolje
velikih vrednot in odgovornosti do živilskopredelovalne industrije.
Zavedamo se, da je naš pomen v svetu, še posebej v Evropi, lahko samo
tako velik, kot je Perutnina Ptuj velika v svojem neposrednem okolju.
Tu, od koder prihajamo sodelavci Perutnine Ptuj, pa je njen pomen ogromen.
Vzdržujemo in poglabljamo ga s tem, da se po Perutnini Ptuj imenujeta
še Kolesarski klub, po naši, vendar pa najpopularnejši perutninski klobasi Poli,
veliki blagovni znamki, se imenuje še Poli maraton, ki je kljub svoji mladosti
(letos ga bomo organizirali komaj devetič) že znan kot največji rekreativni
kolesarski dogodek v državi, da tukaj deluje tudi Poli nogometna šola,
da smo nepogrešljiva sestavina Konzorcija Kurent.
Naša družbena in socialna odgovornost je velika prav zato, ker vemo,
da je Perutnina Ptuj lahko velika blagovna znamka samo, če se odgovorno
vedemo do vseh svojih poslovnih in družbenih pojavov. To pa lahko
soustvarjamo samo vsi Perutninarji skupaj. Tako kot skupaj soustvarjamo
poslovne rezultate, je od nas odvisen skupni pomen Perutnine Ptuj
v lokalnem, državnem in mednarodnem okolju.
Takšno razumevanje bo Perutnino Ptuj povzdignilo v lastnosti blagovne
znamke v še večjem številu držav in v večjem številu potrošnikov, ki zaupajo
živilom z našimi imeni in ne katerim drugim. Verjamem, da bomo vsi skupaj
pri tem uspešni v prihodnosti še bolj, kot smo bili v preteklosti.
Naše ime je torej veliko več kot samo to. Je tudi veliko več kot samo
blagovna znamka, pa čeprav nas mnogi ozaveščeni opazovalci gospodarskega
prostora prepričujejo, da več od tako dobro znane blagovne znamke, sploh
ni mogoče doseči. Sam pa vem, da je to še lahko, da je možno in da je
pravzaprav potrebno za nadaljnji razvoj in stabilnost. Tudi zato, ker se veliko
dejavnikov, ki povezujejo Perutnino Ptuj z nami in nas s Perutnino Ptuj,
pravzaprav ne da meriti in računati. Preprosto smo ponosni, da je tukaj,
da se tako imenuje.
Z enakim zanosom, kot milijoni potrošnikov v velikem delu Evrope,
posegajo po živilih naših blagovnih znamk z vsemi atributi najvišje
kakovosti, sledljivosti in elementi zdrave prehrane za sodobni življenjski stil,
soustvarjamo Perutnino Ptuj v najboljše kar lahko daje to okolje.
Zgradili smo steber vertikalne integracije od njive do vilice,
ki nam ga zavidajo mnoge velike države in živilski poslovni sistemi. Naravno
in družbeno okolje, ter veliko znanja in predvidljivih razvojni trendov
na področju prehrane, naša delovna zavzetost in pripadnost ter še vrsta
Foto: Mladen Trtiç
drugih
vrednot je temeljni prispevek k temu, da Perutnina Ptuj ni zgolj ime
koncerna, ampak je veliko več. Vsaj še blagovna znamka z vsemi čustvenimi
PP, stalni pokrovitelj
kurentovanja na Ptuju.
SKUPŠČINA DELNIČARJEV PERUTNINE PTUJ
Perutnina Ptuj v prihodnje
predvsem razvojno
Delničarji Perutnine Ptuj, ki so se 23. decembra zbrali na 16. skupščini družbe, so z veliko večino sprejeli vse predlagane sklepe.
e-mail: [email protected]
O
2
d 5.912.500 delnic nosilk delniških upravičenj se jih je na današnji skupščini zbralo za 92,08
odstotkov, ki so tako o predlaganih
sklepih spet odločali z visoko prepričljivostjo. »Za sklic druge letošnje
skupščine delničarjev smo se odločili
kljub že legitimno izglasovanim sklepom na 15. skupščini sredi avgusta,«
je pred sejo razložil dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni
direktor perutnine Ptuj, in dodal, da
je že na avgustovski skupščini delničarjev o predlaganih sklepih odločalo kar 92 odstotkov vseh imetnikov
glasovalnih pravic. Za sklic druge
skupščine se je uprava družbe s soglasjem nadzornega sveta odločila
zaradi napovedi zastopnika nosilcev
dveh manjšinskih delničarjev, s po 10
delnicami in komaj 0,0001-odstotnim lastniškim deležem, za vložitev
spodbojnih tožb na skoraj vse izglasovane sklepe. Delničarjem je uprava
tako predlagala glasovanje po dnevnem redu. »Čutimo odgovornost, da
z argumenti zavrnemo vse postopke
in vsebine, ki bi lahko kadarkoli v prihodnosti vplivali na skupščinsko odločanje,« je poudaril dr. Glaser in dodal, da bodo na ta način še povečali
ničnost napovedanih spodbijanj odločitev delničarjev. Obe družbi, ki sta
napovedali spodbojne tožbe (List in
Ibico), sta na sodišču spodbijali sklepe skupščine že pred dvema letoma,
vendar neuspešno.
»Veseli nas, da so tudi tokrat delničarji
potrdili svojo naklonjenost in ponov-
no visoko potrdili svojo kredibilnost
vsebinskih odločitev, ki Perutnini Ptuj
omogočajo suvereno upravljanje interesov in sklepov, ki jih delničarji
potrjujejo na skupščini v sorazmerju
z njihovimi lastniškimi upravičenji in
na način, da se še naprej prvenstveno
ukvarjamo z razvojnimi vprašanji,« je
še povedal dr. Glaser.
dva milijona potrošnikov. »Realiziran
poslovni obseg je omogočal izvedbo
vseh ključnih in načrtovanih naložb
za delovanje Skupine, ki skupaj z znanjem in profesionalnostjo postavljajo
trdne temelje za nadaljnje utrjevanje
in gradnjo pozicije pridelovalca številka ena v regiji,« je rezultate razložil
dr. Roman Glaser.
leto 2010. Uprava Perutnine Ptuj je
tako na 16. seji delničarjev ponovno
potrdila svojo strateško usmerjenost
v izgradnjo in upravljanje mednarodno prepoznanega koncerna, ki prideluje zdravo, kakovostno in varno
hrano iz perutninskega mesa v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji.
Tako so delničarji na 16. seji obravnavali poročilo o poslovanju ter intenzivni naložbeni politiki. V preteklem
poslovnem letu je namreč Perutnina
Ptuj realizirala 146,6 milijonov evrov
prihodkov in na nivoju Skupine Perutnina Ptuj 231,1 milijon evrov konsolidiranih prihodkov, kar je približno
enako prihodkom kot leto prej.
Za bilančni dobiček v višini dobrih
3,7 milijonov evrov so se delničarji ponovno s plebiscitarno večino
61,5 odstotkov odločili, da ostane
nerazporejen. Upravi in nadzornemu svetu so ponovno prepričljivo z
88,6 odstotki podelili razrešnico za
poslovanje v preteklem poslovnem
letu, saj je kljub zaostrenim in skrajno nenaklonjenim ekonomskim razmeram Perutnina Ptuj leto zaključila
uspešno in realizirala več pomembnih naložbenih korakov, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem, Bosni in
Hercegovini ter v Srbiji. Pretekla intenzivna naložbena politika, ki je bila
prilagojena razmeram, je tako rezultirala v več kot deset milijonov evrov
vrednih naložbah v proizvodne in
profitne centre ter strokovne službe
v Perutnini Ptuj, na nivoju Skupine
Perutnina Ptuj pa v več kot 48 milijonov evrov vrednih naložbah.
Na skupščini Perutnine Ptuj so prisostvovali tudi predstavniki društva
malih delničarjev, ki so imeli več
vprašanj in predlogov, njihov vrhovni predstavnik Stojan Auer pa je
decidirano pohvalil delo uprave Perutnine Ptuj, ker je po njihovi zaslugi
ena od najuspešnejših družb. Kljub
temu so iz društva malih delničarjev napovedali spodbojni tožbi na
glasovanje o delitvi dobička in podelitvi pooblastila upravi za nakup
lastnih delnic. Vladimir Bilič, pravni
zastopnik druž List in Ibico, vsaka z
10 delnicami (0,0001 odstotka), pa
je poleg teh napovedal še spodbojne
tožbe na izglasovane sklepe o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu
svetu, imenovanju Simona Toplaka,
predsednika Perutninske zadruge Ptuj, za člana nadzornega sveta
Perutnine Ptuj ter na glasovanje o
uskladitvi statuta družbe s standarno
klasifikacijo dejavnosti ter imenovanje revizorja za revidiranje poslovanja za poslovno leto 2010. Slednji
točki sta bili sicer sprejeti soglasno,
saj lastniško zastopstvo Vladimirja
Biliča ni doseglo sprememb v prvih
treh decimalkah.
V osnovni dejavnosti - perutninarstvu - so prihodke povečali za sedem
odstotkov, prihodki te dejavnosti pa
danes praktično predstavljajo več kot
90 odstotkov vseh prihodkov Skupine Perutnina Ptuj. Prihodki v drugih
dejavnostih (vinarstvo in storitve)
so se zmanjšali na nekaj več kot dva
odstotka vseh prihodkov. S prodajo
perutninskega mesa in izdelkov so
realizirali več kot 195 milijonov evrov
konsolidiranih prihodkov, kar je za pet
odstotkov več kot leto poprej oziroma
za 9,3 milijone evrov več. Perutnina
Ptuj je tako v minulem poslovnem letu
na več kot 22 trgih v širši regiji prodala več kot 71 milijonov kilogramov
perutninskega mesa in izdelkov. To
pomeni, da je po živilih ptujskih perutninarjev vsak dan posegalo tudi do
Nadalje so delničarji še enkrat upravi
s 87,9-odstotno potrditvijo podelili
pooblastilo za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic, potrdili zamenjavo v nadzornem svetu in imenovanje
zunanjega revizorja poslovanja za
PERUTNINA PTUJ OSVAJA NOVE TRGE
Perutnini sta se odprla tudi Albanija in Kitajska
Perutnina Ptuj, eden najbolj prepoznanih regijskih pridelovalcev živil iz perutninskega mesa,
je odločno na poti intenzivnega širjenja trgov.
e-mail: [email protected]
S
kupina Perutnina Ptuj je mednarodni prehranski koncern, ki
v sedmih državah (Slovenija,
Hrvaška, Bosna in Hercegovina), Srbija, Romunija, Avstrija in Makedonija) združuje 23 podjetij in skupaj
posluje na več kot 25 različnih trgih
od Skandinavije do Sredozemlja in
JV Evrope. Za Perutnino Ptuj so izrednega pomena vsi trgi, na katerih lahko nemoteno izvajamo svoje
dejavnosti. Seveda imajo pri tem
prednost urejeni in regulirani trgi,
na katerih ne prihaja do prevelikega
protekcionizma domicilnih družb,
kar je v zadnjem času, sploh pa v
očeh globalne krize, prej stalnica kot
pa izjema. Tudi v očeh tega dejstva
so zato neposredne medpodjetniške
navezave na individualnem nivoju
izrednega pomena, saj lahko dajo
nove osnove in nova izhodišča za
uresničevanje prodajnih načrtov in
s tem oskrbo kupcev z visokokakovostnimi živili, ki so ena od značilnosti Slovenije. Tako v Perutnini Ptuj
konstantno vzpostavljamo, gradimo
in vzdržujemo poslovne relacije na
različnih trgih, ki je vsak posebej
specifičen. Razvoj trženja varnih,
kakovostnih, zdravih in okusnih živil
iz perutninskega mesa na vseh naših
trgih je eden izmed ključnih razvojnih načrtov Skupine Perutnina Ptuj,
zato smo storili korak naprej tudi na
Albanskem in Kitajskem trgu.
Albanija in Kitajska
Tako smo v zadnjem obdobju vzpostavili prodajne kanale v Albaniji ter
na Kitajskem. Tudi Albanija, ki je v
našem bližjem geografskem območju, je glede produktnega razvoja in
trženja specifična. Zato smo začeli
intenzivno trženjsko televizijsko
kampanjo za pozicioniranje naših
živil, na trgu pa sodelujemo s trgovsko distribucijskima verigama
Mercator in Euromax, s katerima
drugače sodelujemo na vseh trgih,
kjer sta tudi prisotna.
Kitajski trg pa se ravno tako razlikuje
od trgov, kjer smo že prisotni. Ogromen potencial in velike kulturološkogastronomske razlike imajo za posledico tudi prilagojeno sodelovanje.
Danes tako na Kitajsko že izvažamo
piščančje nogice, delegacija, ki je bila
na obisku, pa je izrazila zanimanje
tudi za naše polnitve vin Pullus, zelo
všeč pa jim je bila tudi naša pašteta.
Zdaj gradimo prodajne poti do kitajskih restavracij in etno-kitajskega
trga, ki so geografsko bližje, vzorce
klobasnega programa, ki je za Kitajce
nekaj povsem novega, pa smo tudi že
plasirali v Hong Kongu.
PERUTNINA PTUJ GOSTILA VISOK VLADNI OBISK
Premier Pahor z ministrom Îidanom
obiskal Perutnino Ptuj
Ptuj
Ljubljana
Priprava živil iz perutninskega mesa za trge Evropske unije in strateške jugovzhodne Evrope,
je eden izmed ključnih razvojnih načrtov Skupine Perutnina Ptuj.
e-mail: [email protected]
implementaciji mehanizmov varne
prehrane za potrošnike kot tudi pri
razvoju trga.
P
erutnina Ptuj kot nosilec dejavnosti v živilsko-predelovalni
industriji v podravski regiji, Sloveniji in širše, je 26. januarja gostila
Boruta Pahorja, predsednika vlade
Republike Slovenije in mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Gostoma je
uprava ptujske družbe strnjeno predstavila poslovanje v zadnjih desetih
letih, svojo umeščenost v širšo regijo
ter cilje poslovanja. »Priprava varnih,
kakovostnih, zdravih in okusnih živil
iz perutninskega mesa za trge Evropske Unije in strateške jugovzhodne
Evrope je eden izmed ključnih razvojnih načrtov Skupine Perutnina Ptuj,«
je na predstavitvi povedal dr. Roman
Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj in dodal, da
je tudi vloga vlade pri doseganju teh
ciljev izjemno pomembna, tako pri
Dr. Roman Glaser je z upravo družbe izpostavil najbolj pereča vprašanja, ki tangirajo tako gospodarstvo v splošnem aspektu
kot tudi vprašanja, tesno povezana z živilsko branžo. Med temi izstopajo predvsem cenovni disproporci med primarno,
sekundarno in terciarno ravnijo, kar je še
posebej izpostavljeno v zadnjem času
zaostrenih ekonomskih razmer, rast cene
surovin, energentov in embalaže, nevarnost inflacije, ki je dejavnik tveganja za
izvozna podjetja in vprašanje zakonske
regulative dela v Sloveniji. »Pričakujemo,
da bomo s predsednikom vlade odprli tematike, ki predstavljajo ovire za uspešno
realizacijo poslovanja podravskih gospodarstvenikov in podjetnikov, in tako
zasnovali rešitve, s katerimi bomo zadovoljni vsi deležniki,« je še povedal dr.
Roman Glaser in se v nadaljevanju predstavitve osredotočil na varnost in zdravje
potrošnika v luči dogodkov v Nemčiji.
»Predvsem zaradi integriranih procesov
pridelave živil uveljavljenih pridelovalcev
kot je Perutnina Ptuj, se zgodbe kot je
bila zadnja dioksinska v Nemčiji, pri nas
ne morejo zgoditi, saj so tako lastni varnostni protokoli kot tudi institucionalno
varstvo implementirani v vse procese in
postopke pridelave živil,« je povedal dr.
Glaser. Nadalje so gostje razpravljali še
o položaju slovenske živilske industrije v
širši regiji, kjer so si bili enotnega mnenja,
da so lahko podjetja kot je Perutnina Ptuj
s svojim imenom, blagovnimi znamkami
in reputacijo, učinkovito in uspešno gonila razvoja in spodbujanja podjetništva.
Tudi zaradi strategije razvoja je danes
Perutnina Ptuj mednarodni prehranski
koncern, ki v skupini združuje 19 družb
v sedmih državah (Slovenija, Hrvaška,
Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija,
Avstrija in Makedonija), kar je zanesljiva
osnova za doseganje poslanstva, vizije
in cilja družbe. V zadnjem desetletju je
Skupina Perutnina Ptuj tako podvojila
svoj obseg priprave in prodaje živil ter se
uspešno širi in utrjuje svojo pozicijo na
trgih držav EU, trgih nekdanje Jugoslavije
in drugih trgih, kar predstavlja zavidljivo
rast in trdno socialno varnost za več kot
3.700 zaposlenih ter 500 kooperantov.
ANALIZA OPRAVLJENEGA IN NAČRTOVANJE PRIHODNJEGA DELA
TrÏenjski kolegij Skupine Perutnina Ptuj
e-mail: [email protected]
Z
adnji četrtek v oktobru, 28. 10.
2010 je potekal Trženjski kolegij
Skupine PP. Tokratna gostiteljica,
matična družba PP d.d., je na Ptuju gostila vse vodilne sodelavce trženjskih
funkcij (prodaja, marketing, razvoj,
nabava in po novem tudi logistika) iz
vseh hčerinskih podjetij. Zbralo se nas
je zavidljivo število, kar 35 in kot že
tradicija narekuje, smo z delom pričeli
že en večer prej. Resda neformalno, v
prijetnem okolju Ptujske kleti in Gostilne PP, vendar zavedajoč se, da je tudi
družabnost sestavni del naših odnosov
in sodelovanja.
Trženjski kolegij je potekal pod vodstvom dr. Romana Glaserja, predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj, in Nade Krajnc,
članice uprave PP za trženje in nabavo. V uvodu smo opravili pregled
iztekajočega se leta 2010, tako
makroekonomskega okolja kot tudi
stanja v Skupini PP. Ocenili smo, da
je leto 2010 bilo izredno zahtevno
leto, najbolj zaznamovano z gospodarsko krizo ter s spremenjenimi
tržnimi razmerami. Uresničila so se
vsa naša predvidevanja iz leta 2009,
ko smo napovedali povečan pritisk
na prodajne cene, rast cen osnovnih
surovin, večja tveganja zaradi neplačil, tečajne razlike v regiji ter močno
konkurenco v EU.
Kljub temu, da je kriza upočasnila
našo rast, pa se strateške razvojne
usmeritve Skupine PP niso spremenile. To dejstvo smo upoštevali
tudi pri pripravi plana trženja za leto
2011. Le-ta predvideva količinsko in
vrednostno rast prodaje ter dvig prodajnih cen, pa tudi rast tržnih deležev
PP na vseh ključnih trgih. Tako kot
v letu 2010 bomo tudi v 2011 cca.
90% prihodkov od prodaje osnovnega programa ustvarili preko lastnih
družb na ključnih trgih. Naš najpomembnejši kupec v 2011 bo Maloprodaja PP, zato bomo zasledovali
dva ključna cilja: širitev maloprodaje
na vseh naših ključnih trgih ter širitev
asortimana.
Ključni marketinški cilji v letu 2011
pa so: št. 1 pozicija ali pa povečanje tržnega deleža v vseh blagovnih
skupinah na ključnih trgih Slovenije,
Hrvaške, BiH ter Srbije, dvig lojalnosti BZ Poli in BZ PP na ključnih trgih
ter dvig prodaje BZ Poli kot najprofitabilnejše blagovne znamke. Cilje
nameravamo doseči z ustrezno podprtim marketinškim proračunom ter
dodelanim marketinškim načrtom za
obe blagovni znamki.
Na strani nabave nas čaka najbolj
zahtevno leto doslej, saj se napoveduje 20% porast cen strateških su-
rovin, kar za vertikalno organiziran
sistem, kot je Perutnina Ptuj, pomeni
izredno velik stroškovni zalogaj.
Trženjski kolegij je postregel tudi s
podrobnejšim vpogledom v novo organizacijsko shemo trženja v Skupini
PP, ki je nastala v projektu reorganizacije. Ta shema temelji na matrični organiziranosti trženjskih funkcij
na nivoju Skupine PP. V PP d.d. so te
funkcije: prodaja – izvoz, strateški
marketing in strateška nabava.
V popoldanskem delu kolegija so
sledile predstavitve glavnih nalog na
ključnih trgih Skupine PP, o blagovnih
znamkah in nabavnih kanalih. Tako
smo udeleženci poslušali o posame-
znih ciljih in aktivnostih za leto 2011
po posameznih področjih in trgih.
Trženjski kolegij smo sklenili z napovedjo, da bo 2011 zelo težko leto in
da bodo pogoji poslovanja zaradi še
vedno trajajoče gospodarske krize še
bolj zahtevni, kot so bili v letu 2010.
Po drugi strani pa nam kriza ponuja
enkratno priložnost, da priložnosti izkoristimo bolje kot konkurenca ter da
izboljšamo svoje tržne deleže in poslovanje. Pri svojem delu bomo morali
dosegati večjo učinkovitost z optimiranjem procesov in zniževanjem
stroškov. Hkrati pa ne smemo pozabiti
na inovativnost ter nove načine doseganja ciljev. To naj nam bo vodilo pri
vsem, kar počnemo in ustvarjamo!
3
NOVA ORGANIZACIJSKA ENOTA
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Razvoj v Skupini
Perutnina Ptuj
Projektno delo
V začetku leta 2011 je s sklepom uprave na novo
opredeljeno področje razvoja, kot sestavni
del reorganizacije Skupine Perutnina Ptuj.
e-mail: [email protected]
D
inamika spreminjanja poslovnega okolja, skrajševanje
življenjskega cikla izdelkov,
globalizacija tržišč, proizvodov in
organizacij, silijo podjetja k vse bolj
strukturiranemu načinu razvoja novih izdelkov, s čim manjšimi stroški,
krajšimi razvojnimi časi ter zagotavljanju večje kakovosti izdelkov.
Prav zaradi tega je razvoj novih izdelkov in njihovo hitro uvajanje na
trg, velika priložnost za rast in razvoj
podjetja, osvajanje novih tehnologij in
trgov ter bolj popolno zadovoljevanje
potreb odjemalcev in porabnikov.
Zato smo se v našem podjetju odločili
organizirati razvojni oddelek. Osnovne naloge razvoja v Skupini Perutnina
Ptuj so naslednje:
• povezati razvojne projektne cilje
s poslovnimi cilji podjetja,
• zmanjšati čas za postavitev novih
proizvodov na trg,
• povečati produktivnost
proizvodnih in drugih procesov
znotraj Skupine,
• povečati delež prihodkov od novih
proizvodov v strukturi skupnih
prihodkov,
• izboljšati zadovoljstvo kupcev
in porabnikov naših proizvodov.
Za doseganje zgoraj omenjenih ciljev,
bomo vse razvojne naloge obravnavali
kot projekte. Projekti pa so zaključena celota med seboj prepletajočih se
aktivnosti, kar pomeni, da pri njihovi
realizaciji sodelujejo posamezniki, ki
opravljajo različne naloge znotraj določenih poslovnih funkcij.
Za direktorja razvoja je imenovan
g. Enver Šišić, MBA, ki se je leta 1998
zaposlil v Perutnini Ptuj kot tehnolog.
4
V nadaljnih 13-letih so sledile
nove zadolžitve in delokrogi:
od razvojnega tehnologa, vodja
projekta za izgradnjo TPJ, vodja
TPJ, vodja projekta za izgradnjo
tovarne barjenih klobas v Brezi (BiH),
direktorja PP B v Brezi, do leta 2011,
ko je postal direktor razvoja v Skupini
Perutnina Ptuj.
Raziskovalna skupina Perutnine Ptuj d.d. predstavlja stičišče
znanosti in reševanja aktualnih proizvodnih problemov
za razbremenitev okolja, skrbi za zdravje in kakovost
življenja ljudi ter izboljšanja tehnoloških postopkov.
e-mail: [email protected]
V
njej je trenutno vključenih 32
raziskovalcev in 13 tehničnih
sodelavcev. S svojim znanjem,
kreativnostjo in inovativnostjo sodelujejo v mnogoštevilnih nacionalnih in mednarodnih projektih, za izvedbo katerih vsa finančna sredstva
pridobivamo iz bodisi resornih ministrstev bodisi Evropske unije.
Trenutno je aktualnih 10 pridobljenih projektov, ki segajo na področja
vzreje perutnine, vinarstva, okoljevarstva, embaliranja mesa in mesnih
izdelkov etc., nekaj pa je tudi takih,
s pomočjo katerih raziskujemo možnosti udejanjanja »zero waste«
koncepta podjetja.
Tako npr. v okviru pravkar pridobljenega projekta »Sustainable materials
and products from poultry feathers«
z različnimi slovenskimi (Perutnina
Ptuj d.d., Oikos d.o.o., Univerza v Mariboru: Fakulteta za strojništvo Maribor) ter srbskimi partnerji (Univerza
v Beogradu: Tehnološko - Metalurški
Fakultet, Mašinski fakultet; Srbska
podjetja: Peleti d.o.o. in Milbis Agrar
d.o.o.)raziskujemo možnosti uporabe
ptičjega perja kot stranskega produkta proizvodnje za izdelavo izolacijskih plošč v gradbeništvu, geotekstilij ter embalažnih materialov.
Cilj naše raziskovalne skupine je
pridobiti čim več nacionalnih ter
predvsem evropskih projektov in
posledično nepovratnih sredstev, s
pomočjo katerih bomo razvijali nove
produkte, uvajali izboljšave ter izvajali investicijske posege na nivoju
vertikalne integracije.
Hkrati pa želimo s projekti ter podporo znanstvene evropske mreže
postaviti nove smernice tudi na nivoju inovacij.
Zaradi okoljevarstvene osveščenosti, so projektne ideje za leto 2011
usmerjene pretežno v problematiko
čiščenja odpadnih voda, s pomočjo
katerih bomo raziskali možnosti čiščenja z najrazličnejšimi fizikalnimi
ter biokemijskimi procesi do rentabilne mere.
Ker je naša razvojna skupina vselej
odprta za novosti in kreativne ideje, bomo veseli slehernega vašega
vključevanja z inovativnimi idejami,
ki bodo pripomogle pri pridobivanju novih raziskovalnih in razvojnih
projektov s pomočjo katerih bomo
reševali morebitne proizvodne težave, razvijali povsem nove stvari ter
vplivali na modernizacijo obstoječe
tehnologije.
MEDLABORATORIJSKA PRIMERJAVA
Kontrola kemijskih analiz
e-mail: [email protected]
V
letu 2011 je medlaboratorijsko
primerjavo/kontrolo ( MLK ) kemijskih analiz s področja analitike
krmil organiziral kemijski laboratorij
Veterinarske fakultete v Ljubljani. MLK
se je skupno udeležilo 14 laboratorijev
od tega iz Slovenije 10 , trije iz R Hrvaške ( Bioinstitut Čakovec, Veterinarska postaja Križevci, Croatia Kontrola
Zagreb ) in eden naš iz Srbije - Itebej
Zrenjanin.
Vzorci, ki so bili izvrstno pripravljeni za
takojšnjo kemijsko analizo, so bili trije,
in sicer: repične tropine in dvoje krmil - TL-Starter in Bik-pit. Zahtevanih
oziroma željenih parametrov, ki bi jih
naj laboratoriji opravili v vzorcih je bilo
sedemnajst ( 17 ) in sicer: suha snov
(SS), surove beljakovine ( SB ), surove
vlaknine ( SV ), surove maščobe ( SM
), celokupne maščobe ( CM ) , surovi
pepel ( SP ), netopen surovi pepel ( SP
HCl ), fosfor ( P ), kalcij ( Ca ), magnezij ( Mg ), natrij ( Na ) , kalij ( K ), baker
( Cu ), cink ( Zn ) mangan ( Mn ), železo
( Fe ) in škrob.
Naš kemijski laboratorij je od navedenih parametrov iz vseh treh vzorcev
izvedel po osem ( 8 ) parametrov, v rednem postopku ob vsakodnevnem obsegu dela, ki jih že leta in leta rutinsko
opravljamo za potrebe mešalnic, žive
proizvodnje in kooperantov.
Dobra stran vsake medlaboratorijske primerjave /kontrole kemijskih analiz je v
prvi vrsti informacija o kvaliteti dela nekega laboratorija, saj se rezultati kemijskih analiz vseh laboratorijev kvalitetno
statistično obdelajo. Iz statističnih parametrov kot so: srednja vrednost, mediana, standardna deviacija, z- vrednost,
koeficient variabilnosti, » ubežniki » itd.
je jasno razvidno kakšna je kvaliteta dela
posameznega laboratorija. Vse vzorce,
ki smo jih dobili v analizo, lahko pozneje
uporabimo tudi kot referenčni material
za tedensko ali vsakodnevno kontrolo pri
izvajanju posameznih parametrov kemijske analize surovin in krmil.
Rezultati statistične obdelave rezultatov MLK so podani v tabelarični obliki
za vsak vzorec posebej, kjer so tudi
navedeni vsi statistični parametri .
Drugi način podajanja rezultatov MLK
je v obliki grafov, kjer so podani odmiki rezultatov od » prave vrednosti »
za posamezne parametre. V prvem ali
drugem načinu podajanja rezultatov se
rezultati našega kemijskega laboratorija nahajajo pod številko 1. Le redki rezultati so izven območja 2 standardnih
deviacij ( ± ), kar je v bistvu že zastarel
in grob način izločevanja neustreznih
rezultatov. To pa je seveda odvisno tudi
od samega parametra. Nekateri imajo
strožje meje variabilnosti, drugi manj.
Vredno je omeniti, da so rezultati MLK
ne samo iz leta 2010, temveč že vrsto
let nazaj zelo dobri, kar je posledica
odlične priprave in hitra dostava vzorcev, poenotenje kemijskih metod, celo
instrumentacije, ter vestno in odgovorno delo ekip kemijskih laboratorijev.
PROJEKT PP SAP
Prenova organiziranosti, kontroling
in sistem celovitih re‰itev
V svojem članku se želim navezati na spremembe organizacije v podjetju Perutnina Ptuj, ki jih je podjetje izvedlo v zadnjega
pol leta. Spremembe v organiziranosti običajno namreč vplivajo tudi na informacijski sistem, ki ga je podjetje uvedlo.
V primeru Perutnine Ptuj je to sistem celovitih rešitev SAP, ki v podjetju 'v živo' deluje že več kot eno leto.
e-mail: [email protected]
Na spreminjanje podjetja vpliva predvsem potreba po prilagajanju organizacijske strukture tehnološkim zmožnostim. Hitt in Brynjolfsson (1998, str. 1)
sta v svoji študiji dokazala, da organizacijski dejavniki močno vplivajo na investicije v informacijsko tehnologijo, in
da se večina koristi kaže v hitrosti prilagajanja, storitvah za kupce, kakovosti in
raznolikosti.
Procesi v organizaciji
Z organiziranjem členimo dejavnosti
na potrebne operacije in postavljamo
logično zaporedje njihovega izvajanja. Vsako logično zaporedje operacij
pa oblikuje nek proces (Ivanko, Brejc,
1995 str. 45).
Ksenča Bokovec
Pomen organizacije
Beseda organizacija ima mnogotere
pomene. V prvem pomenu organizacijo uporabljamo namesto besede
podjetje, v drugem pomenu z besedo
organizacija mislimo tudi na tisto, kar
organizacijo ali podjetje tvori, v tretjem
pa jo tolmačimo v smislu organiziranja. Lipovec pravi, da je raba besede v
trojnem pomenu nevzdržna, in da bi jo
smeli uporabljati le v drugem pomenu
(Lipovec, 1987, str. 37).
In prav v tem drugem smislu je organizacija pomembna tudi z vidika sistema
celovitih rešitev oz. njegovih posameznih modulov in vpliva, ki ga le-te imajo
na njeno spreminjanje in obratno. Pri
tem so v organizaciji pomembni tako
procesi kot strukture.
Z vidika celovitih rešitev je organizacijska
struktura pomembna iz dveh razlogov:
1. sestave sistema celovitih rešitev in
njegovih modulov, ki temeljijo na
določenih načelih vgrajene organizacijske strukture, ki jo moramo v
sistemu oblikovati zaradi njegovega
delovanja in
2. organizacijske strukture podjetja,
na katero uvajanje celovitih rešitev
z določenimi pravili za oblikovanje
lastne vgrajene organizacijske strukture lahko bolj ali manj vpliva.
Zato moramo oceniti, kakšno razmerje obstaja v podjetju med stabilnostjo in prilagodljivostjo organizacijske strukture. Po eni strani moramo
za delujoč sistem postaviti stabilno
organizacijsko strukturo, ki bo vsaj
nekaj časa ostala nespremenjena, po
drugi strani pa moramo biti pripravljeni na spremembe, ki jih zahteva
sistem, in ki se kažejo v pripravljenosti zaposlenih, da sprejemejo nove
naloge in odgovornosti. Prilagodljiva
organiziranost zahteva visoko usposobljene in motivirane ljudi (Ivanko,
Brejc, 1995, str. 49).
Procese z drugimi besedami zapišemo
kot načrtovanje, upravljanje in dejansko delo, ki zagotavlja končni rezultat. Rezultati so lahko zelo različni, od
izdelkov, storitev, informacij do ljudi.
Procesi so zelo pomembni z vidika celovitih rešitev, saj imajo le-ti vgrajene
procese v skladu s tako imenovano
najboljšo prakso in zato uvajanje teh
sistemov pomeni tudi poseg v procese
nekega podjetja.
Prav na delovne procese ima uvajanje celovitih rešitev največji vpliv, saj
zahteva ureditev povezanih verig dejavnosti na tak način, da jih v točno
določenem zaporedju lahko izvajamo
v informacijskem sistemu, ki s svojo
integriranostjo podpira prehod procesov med organizacijskimi enotami
in preko poslovnih funkcij. Po drugi
strani pa z avtomatizacijo posameznih nalog ali delov procesov omogoča zmanjšanje števila procesov brez
dodane vrednosti. Zato tudi vsako reorganiziranje vpliva na izvajanje procesov, tako temeljnih kot podpornih.
V tem sopomenu moramo omeniti
proces sprememb, ki opisuje, kako se
posamezniki, skupine in dogodki spreminjajo v času.
Procesi sprememb prehajajo skozi različne stopnje ustvarjanja, rasti,
preoblikovanja in zatona. Spremembe lahko potekajo v smislu postopnih
korakov, skozi počasen tok majhnih
sprememb ali pa skozi izmenična obdobja zatišja in revolucionarnih sprememb (Gersick, 1991). Garvin (1998)
deli procese sprememb na dve glavni
kategoriji: avtonomne in sprožene.
Uvajanje celovitih rešitev lahko uvrstimo v drugo kategorijo, vendar pa za
njim vedno stoji naraven razvoj organizacije kot avtonomni proces, saj organizacija v svojem življenjskem ciklu
pride do točke, ko mora svoje procese
in/ali informacijske sisteme korenito prenoviti. In to se je zgodilo tudi v
podjetju Perutnina Ptuj.
Spremembe v organiziranosti imajo še
posebno močan vpliv na poslovne proce-
se, ki so širši vidik delovnih procesov, saj
poleg izvajanja vsebujejo še druge vidike:
• Procesni vidik (integrirane verige
procesov, ki jih sprožajo dogodki),
• Podatkovni vidik (skupki agregiranih
podatkovnih struktur),
• Vidik informacijskih tokov (pretok
informacij po verigah procesov),
• Funkcijski vidik (funkcije, ki se izvajajo v okviru procesov),
• Organizacijski vidik (odnosi med
organizacijskimi enotami).
Poslovne procese lahko opišemo tudi
kot scenarije, kako se določene stvari
v organizaciji izvajajo. Ko govorimo o
procesih sprememb, pa se le-ti nanašajo na poslovne procese kot na skupek organizacijskih, delovnih in vedenjskih sestavin. Stopnje sprememb
poslovnih procesov so lahko zelo različne - od posameznih izboljšav do popolne prenove.
Vpliv spremeb procesov
na sistem celovitih rešitev
Čeprav se na zečetku zdi, da so spremembe težke, nezaželjene in se jih ljudje otresajo, so vedno na koncu pozitivne, saj prinesejo napredek, ki ga zahteva nova informacijska tehnologija.
Napredek pa dvigne organizacijo na
višjo raven znanj in konkurenčnih
prednosti. Hitt in Brynjolfsson (1998)
ugotavljata, da nova informacijska tehnologija potegene za sabo prenovo notranje organizacije, pa tudi spremembe
v delu z dobavitelji in uporabo novih
dodanih vrednosti za kupce, ki se kažejo v raznolikosti storitev/izdelkov ali
raznih ugodnostih.
Področja sprememb v podjetju, ki so
najbolj izrazita pri uvajanju celovitih
rešitev, so:
• spremembe v opisu delovnih mest
in nalog,
• spremembe v delovnih postopkih,
• prenove organigramov oziroma
organizacijskih struktur,
• reorganizacija ureditve
pisarn in
• premeščanje delavcev.
Ker so celovite rešitve živ, dinamičen
sistem, ki ga moramo pogosto nadgrajevati in uvajati nove funcionalnosti, spremembe v organizaciji potekajo ciklično
v vedno ponavljajočem se krogu, vendar
pa se njihova intenzivnost po prvotnem
uvajanju celovitih rešitev zmanjšuje.
Kontroling kot povezovalec
v procesu sprememb
Z uvedbo sistema celovitih rešitev podjetja običajno vzpostavijo tudi funkcijo
oz. službo kontrolinga kot neodvisno
službo, ki poroča upravi oz. direktorju,
če ta funkcija prej še ni obstajala v takem smislu. Kontroling je namreč tako
z vidika poslovne funkcije kot z vidika
sistema celovitih rešitev povezovalec
(integrator) vseh poslovnih procesov v
podjetju, saj se vanj stekajo vsi dejanski vrednostni tokovi.
V okviru kontrolinga pa te vrednostne
tokove tudi načrtujemo in napovedujemo. Je torej področje, kjer se odrazijo
tako organiziranost podjetja kot tudi
njegovi temeljni procesi (proizvodnja,
nabava, prodaja itd.). Je zrcalo in odraz
kakovosti izvajanja poslovnih procesov
in matičnih podatkov kot osnovne sestavine izvajanja procesov.
Zato mora biti kontroling v sistemu
celovitih rešitev postavljen tako, da
omogoča pravilno spremljanje temeljnih procesov in s tem tudi kakovostno
in dosledno poročanje. Kontroling pa
ne sme biti sam sebi namen, ampak
mora zagotoviti tako raven informacij, ki omogočajo optimalno poročanje ob danem vložku resursov (torej
ne podrobnosti za vsako ceno, ampak
informacije, pomembne za vodenje
podjetja).
Vzpostavitev kontrolinga v sistemu celovitih rešitev, kot je SAP, je zelo kretivna in tudi zahtevna naloga, saj mora
upoštevati in omogočati tako prilagodljivost organiziranja podjetja kot tudi
zahteve in najboljšo prakso sistema
SAP. Kako pristopiti k temu izzivu, pa v
naslednjem članku.
Reference
Lipovec Filip: Razvita teorija organizacije
(Splošna teorija organizacije združb). Maribor:
Založba Obzorja Maribor, 1987. Str. 365.
Ivanko Štefan, Brejc Miha: Strukture in procesi
v organizaciji. Ljubljana, Visoka upravna šola,
Univerza v Ljubljani, 1995.
Hitt Lorin M., Brynjolfsson Erik: Beyond Computation: Information Technology, Organizational Transformation and Business Performance. Working Paper, University of Pennsylvania,
The Wharton School, September 1998.
Gersick Connie J.G.: Revolutionary Change
Theories: A Multilevel Exploration of the Punctuated Equilibrium Paradigm. Academy of
Management Review, Volume 16, b.k., No. 1,
1991. Str. 10-36.
Slika 1 prikazuje medsebojne vplive
uvajanja novega sistema celovitih rešitev in sprememb v organizaciji.
Garvin David A.: The Processes of Organization
and Management. Sloan Management Review,
b.k., Summer 1998. Str. 1-29.
5
MOJE NAJ MESO
Uspe‰no zakljuãen evropski projekt
promocije perutninskega mesa
Z zaključnimi novinarskimi konferencami v Sarajevu, Zagrebu, Beogradu in Skopju so zaključne
aktivnosti triletnega projekta promocije kakovostnega perutninskega mesa evropskega porekla,
ki so ga sofinancirale Evropska unija, Republika Slovenija in članice GIZ Mesne industrije Slovenije,
med katerimi je pomemben delež prispevala tudi Perutnina Ptuj.
e-mail: [email protected]
S
novalci projekta ''Kakovost, varnost, sledljivost - perutninsko
meso EU porekla'' so v treh letih
izvajali akcije informiranja potrošnikov
s področja bivše Jugoslavije o pomembnosti pravilne izbire perutninskega mesa
in o prednostih sistema kakovosti, varnosti in sledljivosti, ki omogoča popolno kontrolo nad izvorom perutninskega
mesa od njive do vilice. Potrošnja perutninskega mesa naj bi, na račun držav v
razvoju in prehrambenih trendov v razvitem svetu, naraščala hitreje kot potrošnja drugih vrst mesa.
6
Z izhodom iz gospodarske krize se evropska perutninska industrija, ki že sedaj
letno pridela 11 milijonov ton mesa in
vknjiži 107 milijard evrov prihodkov, nadeja hitre rasti. Sistem kakovosti, varnosti
in sledljivosti pa omogoča evropski perutninski industriji, da ohranja konkurenčno
prednost pred veliki izvozniki perutninskega mesa iz ZDA in Brazilije, ki pa ne
ustrezajo vsem evropskim kriterijem, a
na koncu o izbiri odloča potrošnik in moral bi se zavedati, da z tveganim nakupom
tvegajo svoje zdravje, ki je preveč dragoceno, da bi se igrali z njim. To je bilo tudi
eno od sporočil projekta ‘’Kakovost, varnost, sledljivost - perutninsko meso EU
porekla’’, ki se končuje s serijo štirih novinarskih konferenc v prestolnicah vseh
štirih ciljnih državah. Zaključne novinarske konference so organizatorji 1. decembra priredili v Sarajevu, 7. decembra
v Zagrebu, 20. januarja v Beogradu in 25.
januarja v Skopju. Projekt generične promocije perutninskega mesa se je pričel v
februarju 2008 in je potekal na področju
Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in
Makedonije. V času izvajanja projekta je
bilo popravljenih več marketinških akcij
in akcij odnosov z javnostmi. Poleg novinarskih konferenc so izvajalci projekta
pripravili tudi informativno brošuro, ki
predstavlja popoln vodnik skozi užitek
ob perutninskem mesu, so v prvi vrsti namenili osebam, ki v gospodinjstvih sprejemajo nakupne odločitve in skrbijo za
prehrano članov gospodinjstva. V okviru
brošure je bila izvedena tudi nagradna
igra, v kateri je bilo izžrebanih 150 nagrad v vsaki državi, nagrajenci pa so prejeli praktične nagrade.
Jeseni 2008 je Slovenijo obiskalo 125
specializiranih novinarjev iz štirih držav, ki so si ogledali delovanje sistema
kakovosti, varnosti in sledljivosti v naših predelovalnih obratih, se srečali z
upravo Perutnine Ptuj in obiskali naše
kooperante, o čemer smo poročali tudi v
Perutninarju. Cilj obiska je bila predstavitev procesov, ki zagotavljajo popolno
sledljivost skozi vse faze proizvodnje
kakovostnega perutninskega mesa in
ukrepe, ki zagotavljajo da je perutninsko
meso, ki konča na krožniku potrošnikov,
resnično varno in zdravo.
V tiskanih medijih na področju štirih
ciljnih držav je izšla serija 12-ih strokovnih člankov, ki so nagovarjali ciljno
skupino ljudi, ki v gospodinjstvih pripravljajo obroke in kupujejo hrano. Članki
so opozorili tudi na to, da je kakovostno perutninsko meso nepogrešljivo na
zdravem jedilniku ter da je zaradi svojih
organoleptičnih lastnosti primerno tako
za majhne otroke, mladostnike, aktivne
ljudi, športnike kot tudi starostnike. Na
radijskih in televizijskih postajah sta se
vrtela oglasa, ki sta ciljno publiko nagovarjala k premisleku o lastnih prehranjevalnih navadah, ki niso vedno najbolj
zdrave. Oglasa sporočata, da ni vseeno,
kaj jemo, saj to posledično vpliva na naše
počutje in zdravje in priporočata, naj posega le po najbolj kakovostnem perutninskem mesu, ki je predelano na način
in po postopkih, ki zagotavljajo najvišjo
možno varnost izbranega mesa.
V prestolnicah vseh ciljnih držav so bile
izpeljane javne tribune, na njih pa so sodelovali tudi predstavniki Perutnine Ptuj.
Sogovorniki na javnih tribunah so bili
strokovnjaki s področja medicine, prehrambene tehnologije, biotehnologije
in predstavniki evropske perutninske
industrije. Na javnih tribunah so poleg
predsednika uprave in generalnega direktorja, dr. Romana Glaserja predavali
še Slavko Ficko, Uroš Vidovič in mag.
Predrag Šegović.
O razsežnostih projekta, ki ga ocenjujejo
kot uspešnega, govori podatek, da je v
njem sodelovalo kar 1.185 predstavnikov zainteresirane javnosti, preko 300
novinarjev in urednikov, 125 predstavnikov medijev pa si je v okviru študijskega obiska ogledalo tudi predelovalne
obrate slovenskih predelovalcev.
Že pred zadnjim aktom projekta je jasno, da gre za zelo uspešen projekt
generične promocije v tretjih državah
in pilotski projekt Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je postavil visoke standarde tudi za druge
podobne projekte, ki bodo na podoben
način poskušali uspešno črpati sredstva
iz Evropske unije.
PERUTNINA PTUJ SODELOVALA NA KONFERENCI
Aktualne razmere v proizvodnji in predelavi
mesa v Sloveniji
e-mail: [email protected]
O
rganizatorja Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj in Izobraževalni center Piramida Maribor sta
23. februarja 2011 v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Društvom živilskih in
prehranskih strokovnih delavcev SV Slovenije s sedežem v Mariboru ter Zvezo
društev inženirjev in tehnikov ZDIT Maribor izvedla konferenco, ki se je nanašala
na aktualne razmere v slovenski mesnopredelovalni industriji. Konferenca je potekala v prostorih Izobraževalnega centra
Piramida Maribor in je bila izredno dobro
obiskana (cca. 70 udeležencev) ter medijsko pokrita. V celodnevnem programu je konferenca ponudila pester izbor
tem, ki so z različnih zornih kotov osve-
tlile dogajanje v slovenski mesni panogi.
Konferenco sta podprli tudi Štajerska
gospodarska zbornica Maribor in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije; uvodni govornici, direktorici obeh
zbornic, mag. Aleksandra Podgornik in
dr. Tatjana Zagorc, sta poudarili pomen
slovenske mesnopredelovalne industrije
ter pomembnost tovrstne konference,
saj si ta panoga zasluži pozornost strokovnjakov kot tudi širše javnosti, zlasti
zaradi pomembnosti v slovenskem prostoru ter dodane vrednosti, ki jo prinaša
slovenskemu gospodarstvu. Prvi del konference je potekal bolj splošno, saj smo
izvedeli, kakšno je stanje in kaj kažejo
statistični kazalci v mesni industriji Slovenije. Predstavljen je bil projekt Mediteran Agroenvironmed, v katerem sodeluje ZRS Bistra kot predstavnica Slovenije
v tem sredozemskem projektu. Skupaj s
portugalsko organizacijo je projekt bil izveden prav na področju mesne industrije. Videli smo še podrobnejšo predstavitev o uradnem veterinarskem nadzoru
v obratih za proizvodnjo živil živalskega
izvora ter prikaz standardov in certificiranja v mesni industriji.
Drugi del konference je ponudil primere
iz prakse, ki so prikazali dogajanje na trgu.
Poleg Perutnine Ptuj sta svoje primere
predstavila še Košaki TMI Maribor in KZ
Laško. Predstavitev Perutnine Ptuj je potekala na temo »Blagovne znamke PP kot
temelj trženjske strategije v prodaji produktov na domačih in tujih trgih«. Nastop
je požel zelo pozitiven odziv, saj je Perutnina Ptuj redka svetla izjema v slovenski
mesni industriji, ki je že zdavnaj presegla
okvirje domačega trga ter ustvarila zgodbo o uspešni internacionalizaciji ter mednarodni ekspanziji. Kot je bilo ugotovljeno
na konferenci, se ostali manjši slovenski
mesni proizvajalci, zlasti rdeči mesarji, še
vedno spopadajo s težavami, ki izhajajo
predvsem iz majhnosti in razdrobljenosti.
Rdeči mesarji še vedno niso integrirani,
ne vertikalno ne horizontalno, s čimer si
doma ne zmorejo ustvariti dobrih temeljev za celovit in uspešen nastop na trgu,
predvsem pa ne v izvozu.
Tako je njihov največji problem predvsem strukturne narave. Tako kot perutninarji pa tudi oni čutijo izjemen pritisk
na cene vhodnih surovin, padec prodajnih
cen ter spremenjene razmere na trgu (pri
potrošnikih in trgovcih). Ker je energetika v mesni industriji zelo pomemben
segment, smo videli tudi prispevek na
to temo, ki je ravno na primeru naše Tovarne proteinskih koncentratov pokazal,
da je lahko tudi mesna industrija okolju
prijazna in družbeno odgovorna. Zadnji
del konference je potekal v luči smernic
in trendov razvoja - sprehodili smo se od
mikrobiološkega področja s temo »Mikrobiološki nadzor in potencialni patogeni v integrirani proizvodnji perutnine«, ki
jo je predstavila mag. Vida Marčič Nahberger, do označb in postopkov zaščite
slovenskega mesa in mesnih izdelkov. Tik
ob koncu dogodka pa je sledil še prispevek o stanju in možnostih ekološke proizvodnje mesa v Sloveniji.
Zanimivo je, da se je velik del konference poudarjala kampanja Kupujem
slovensko, različni udeleženci so pozivali, naj kupujemo čim več slovenskih
proizvodov. Po drugi strani pa smo kot
majhno odprto gospodarstvo izpostavljeni vsem pritiskom in vplivom enako
kot velike države, torej tudi tuji konkurenci. Na splošno konferenco ocenjujemo zelo dobro; bila je dobro organizirana in pripravljena, predavatelji in teme
skrbno izbrani, zato verjamem, da smo
vsi udeleženci odnesli veliko koristnega in zanimivega od samega dogodka.
Organizatorja sta izrazila pričakovanje,
da bo Perutnina Ptuj tudi v prihodnje
sodelovala na podobnih dogodkih, saj
lahko kot največji slovenski proizvajalec mesa zagotovo predstavi uspešne
in pozitivne primere iz prakse ter doda
svoj prispevek na slovenski zemljevid
mesnopredelovalne industrije.
PERUTNINA PTUJ SODELOVALA NA KONFERENCI
Mikrobiolo‰ki nadzor
v integrirani proizvodnji perutnine
e-mail: [email protected]
P
erspektive proizvajalcev perutnine so v sodobnih prehranskih
trendih izpostavljene z imidžem
zdrave prehrane. Naraščajoč trend v
svetovni porabi perutninskega mesa,
tudi v Evropi, bo v prihodnosti odvisen
tudi od sposobnosti proizvajalcev perutninskega mesa, da prepoznajo spremembe v povpraševanju potrošnika, ki
bodo predstavljale pomembno dodano
vrednost pri nakupu in bodo vplivale na
kupne navade potrošnika.
Trendi spodnjega grafikona zrcalijo prednosti, ki jih perutninsko meso
ponuja potrošniku: možnost udobnega pakiranja, preprosto pripravo in
cenovno konkurenčnost (European
Chicken Meat Consumption Trends
2010, Biosecurity and Hygiene Featured Articles, 2010).
Slika 1. Poraba perutninskega mesa/prebivalca v EU / Evropi in globalno povprečje
Za proizvajalce so te perspektive obvezujoče, saj morajo poleg številnih
tehnološko / organizacijskih dejavnosti posvetiti posebno skrb varovanju
potrošnikovega zdravja, ki ga lahko
ogrožajo patogeni mikroorganizmi,
katerih nosilec je lahko perutninsko
meso in izdelki.
Značilnost procesov
v proizvodnji perutnine
Integracija primarne proizvodnje in industrijskih procesov ter njihova soodvisnost je osnovna značilnost pridobivanja perutninskega mesa.
Zaradi epidemioloških posebnosti
ptic, ki vstopajo v klavni proces in
specifične tehnologije klanja živali,
se predelovalci zavedamo tveganja in
težavnosti nadzora nad kontaminacijo z mikrobi med klavnim procesom.
Za zgodnje odkrivanje potencialnih
agensov, ki povzročajo s hrano prenesene bolezni, so nujni preventivni programi v primarni proizvodnji
(HACCP). Naraščajoč trend v svetovni
porabi perutninskega mesa torej obvezuje proizvajalce, da posvečajo nenehno skrb proizvodnji varnih živil.
Spontana integracija sistema obvladovanja tveganj v proizvodnji varnih
živil z ISO standardom se je izkazala
za uspešno. Nastal je povezan sistem,
ki vključuje organizacijo, vodenje, kakovost in varnost živil, zaposlene in
okolje: nova generacija sistema celovitega vodenja kakovosti (Nahberger
Marčič, Vuk, 2004).
Na področju zakonodaje, ki ureja zdravstveno ustreznost živil, za proizvajalce perutninskega mesa ni posebnosti.
V primarni proizvodnji upoštevamo
splošna načela sistema HACCP:
• Uredba (EC) 852/2004 o higieni živil
– v 14. členu opozarja na zahteve za
vzpostavitev postopkov, ki temeljijo
na načelih HACCP, ki sprva ne smejo
veljati za primarno proizvodnjo, vendar pa se nosilci dejavnosti spodbujajo, da ta načela uporabljajo v največji možni meri tudi na ravni primarne
proizvodnje.
Posebna načela upoštevamo
v fazi proizvodnje perutninskega
mesa in izdelkov:
• Uredba o mikrobioloških merilih za
živila 2073/2005 in sprememba
1441/2007, ki določata
mikrobiološka merila za nekatere
mikroorganizme in izvedbena
pravila, ki jih morajo upoštevati
nosilci dejavnosti pri izvajanju
splošnih in posebnih higienskih
ukrepov iz člena 4 Uredbe (ES) št.
852/2004,
• Smernice za mikrobiološko
varnost živil (2009), ki so
namenjene končnemu potrošniku,
ki niso obvezujoče. Zajemajo
mikrobiološke zahteve za živila,
postopke njihovega pregledovanja
in ocenjevanja glede na
mikrobiološke kriterije in metode.
Perutnina - nosilec kompleksne
združbe mikrobov
Perutnina je torej nosilec zelo kompleksne in heterogene mikrobiote, ki je del
prebavnega trakta živali, perja in kože.
Mikrobno združbo sestavljajo patogene,
indikatorske in kvarljive bakterije. Danes
je znano, da so salmonele in termofilni
kampilobaktri, izolirani iz mesa perutnine, najpogostejši povzročitelji s hrano
prenesenih bolezni. Po poročilu EFSE z
leta 2008 (v EU) je razširjenost salmonel
na trupih brojlerjev 16% in razširjenost
kampilobaktrov v rejah 72%. Bakteriji
sta etiološko različni, vendar občutljivi na
učinkovite preventivne programe v rejah
(EFSA journal, 2008).
Proizvajalci perutninskega mesa, ki delujemo znotraj soodvisnih procesov nastanka varnih živil, že desetletja upoštevamo koncept biološke varnosti (biosecurity) za zmanjšanje števila patogenih
mikroorganizmov v obdobju reje. To je
paket smernic dobrih higienskih praks
znotraj povezanih procesov reje perutnine, ki se je v razvoju sedanje veljavne
zakonodaje uveljavil pod imenom Predprogrami sistema HACCP. Ti so:
1. Farmske zgradbe, tovarna krmil,
valilnica in predelovalni obrati
morajo biti oblikovani in opremljeni
tako, da se preprosto čistijo.
2. Uporaba insekticidov in
rodenticidov za nadzor nad glodavci.
3. Nadzor gibanja osebja - primerna
obutev na vhodu in izhodu v
posamezne rejske objekte.
4. Rutinski monitoring mikrobiološke
kakovosti pitne vode.
5. V valilnici vzdržujemo temeljit
program čiščenja in razkuževanja in
higienski program za osebje.
6. Dan stari piščanci sprejmejo
pripravke kompetitivne inhibicije in
probiotike.
7. Mikrobiološki nadzor materialov
in uporaba organskih kislin
za zmanjšanje kolonizacije s
patogenimi bakterijami.
8. Uvedba programa kontrole
(monitoring), ki bo ovrednotil
prizadevanja za zmanjšanje
kontaminacije in uvedel osebno
odgovornost! (Poultry Biosecurity,
2008)
Na področju zdravstvenega varstva
živali in obvladovanja salmonel pri
perutnini proizvajalci perutnine upoštevamo:
Pravilnik o monitoringu in nadzoru
salmonel vrste Gallus Gallus (Ur.l. RS,
št. 97/2010), ki podrobneje določa izvajanje načrta monitoringa in nadzora
salmonel, pogoje za premike in dajanje
na trg, uradni nadzor, pogoje za uporabo protimikrobnih sredstev in cepiv,
naloge laboratorijev, ki opravljajo preiskave nosilcev dejavnosti in preiskave
uradnih vzorcev, pravila za vzorčenje
nosilcev dejavnosti in pravila uradnega vzorčenja, ukrepe v primeru ugotovitve salmonel ter ukrepe v primeru
izbruha okužbe z živili pri ljudeh. Skladno z zakonodajo moramo torej nosilci
dejavnosti - proizvajalci perutninskega
mesa – izvajati t.i. monitoringe (periodična vzorčenja na mikrobiološke preiskave na salmonele), ki so predpisani s
strani Veterinarske ambulante in ohranjajo nadzor nad kolonizacijo s salmonelami v celoviti povezani primarni
proizvodnji. V Monitoringu so opredeljeni tudi preventivni in korektivni
ukrepi v primeru predhodno kontaminiranih rej (strogo upoštevanje veterinarsko sanitarnega reda in odvzem
brisov na salmonele po čiščenju in razkuževanju objekta za rejo). Naselitev z
naslednjo rejo je možna le ob negativnih izvidih na prisotnost salmonel.
V epidemiološkem poročilu IVZ in ZZV
Ljubljana za julij in avgust 2008 ugotavljamo po številu kliničnih primerov
izmenično število salmonel in kampilobaktrov kot povzročiteljev s hrano
prenesenih bolezni v daljšem obdobju
na območju ljubljanske regije. Tudi
ameriški viri poročajo o podobni dinamiki števila prijav obeh agensov, kot
povzročiteljev črevesnih obolenj pri
ljudeh. (Epidemiološko poročilo IVZ –
julij in avgust 2008).
Po poročilih EFSE je lahko 20 – 30%
primerov črevesnih obolenj s kamilobaktri povzročenih z rokovanjem,
pripravo in uživanjem perutninskega mesa. Ugotovljeno je, da so lahko
piščanci brojlerji naravni rezervoarji
kampilobaktrov v 50-80%. Podatki za
ugotavljanje kampilobaktrov so zaradi
težavnosti etiologije mikroba omejeni.
Obstajajo indikacije, da se epidemiologija kampilobaktrov razlikuje po regijah v EU. EFSA poroča tudi o nič manj
kot 2 MIO kliničnih primerov kampilobakterioz na leto v EU. Ti podatki
nakazujejo številna odprta vprašanja
in nadaljevanje poglobljenih študij pri
odkrivanju poti za zmanjšanje kolonizacije piščancev brojlerjev s kampilobaktri (Liebana, 2010).
Naraščanje okužb s kampilobaktri pri
ljudeh narekuje v EU ustrezne ukrepe. V januarju 2006 je bil imenovan
centralni referenčni laboratorij za
Campylobacter spp. v EU (Uppsala), ki
skrbi za primerno raven laboratorijske
diagnostike. Predlog monitoringa je
sprejela tudi Slovenija (načrt VURSpregled slepih čreves na klavni liniji).
(Gruntar I. et al., 2006). Uredba komisije ES št. 2073/2005 in 1441/2007 o
mikrobioloških merilih za živila ne omejuje termofilnih kampilobaktrov v obliki
meril (kriterijev), omejeni so z Uredbo
ES št. 178/2002, ki določa v 1. in 2. odstavku 14. člena, da morajo biti živila
varna za potrošnika.
Tudi termofilne kampilobaktre obvladujemo s konceptom biološke varnosti
že v primarni proizvodnji z možnostjo
preventivnih ukrepov (posebnosti zakonodaja na tem nivoju ne predpisuje):
• Reje brez predhodne depopulacije
(depopulacija poveča % kolonizacije
iz 21% na 46%),
• Uporaba probiotikov (Lactobacillus
johnsonii ) in kompetitivna
mikrobiota (tekmovalni
sevi), tretiranje pitne vode in
odstranjevanje zaostale vode iz
cistern- problem biofilmov- pražival
Tetrahymena pyriformis in
Preventivni programi prihodnosti:
fagoterapija - v fazi raziskovanja:
(Atterbury, 2006)
• biološki nadzor z uporabo
bakteriofagov - bakterijskih virusov,
• napadajo specifične bakterijske
celice, se njih razmnožujejo in jih
lizirajo,
• ciljne niše so slepo črevo (reje) in
površina kože (klavni proces),
• nobenih resnih stranskih pojavov,
• sprejemanje potrošnikov (prijazni
virusi), poceni proizvodnja,
bakteriocini - naravne beljakovinske
snovi, pridobljene iz določenih vrst
bakterij, ki imajo aktivnost proti kampilobaktrom (Science into practice,
2006) precipitacija aerogenih kampilobaktrov s hladno plazmo
(Air Path, 2008).
Za učinkovito obvladovanje salmonel
in termofilnih kampilobaktrov pri piščancih brojlerjih je torej osnovnega
pomena uvajanje preventivnih programov v rejah, učinkoviti programi
čiščenja in razkuževanja in tehnološke rešitve v valilnici in perutninski
klavnici ter uporaba sodobnih naravnih aditivov za inhibicijo rasti patogenih mikroorganizmov v proizvodnji
mesa in izdelkov. Le s ponudbo visoko
kakovostne, kontaminentov proste
perutnine, ki postaja vedno bolj pomembna niša povpraševanja evropskih kupcev, lahko države članice EU
dosežemo konkurenčnost perutninskega mesa in ohranimo položaj na
občutljivem trgu, ki ga ogroža nizkocenovna konkurenca uvoza iz azijskih
in južnoameriških držav.
7
Pomladne novosti
KUPON ZA 50% POPUST
e-mail: [email protected]
Izrežite kupon s popustom in ga vnovčite
v eni izmed prodajaln PP.
Vsaka pomlad nam prinese kaj novega in tako je tudi tokrat.
Vsaj kadar govorimo o izdelkih Perutnine Ptuj.
To pomlad smo na police poslali dva:
Kupon je vnovčljiv do 30. 05. 2011
Puranji Duo narezek
je narezek malo drugače ali
narezek v paru, če vam je morda
tako bolj všeč.
Popolna novost v ponudbi je
milanska salama, zelo okusna
in ravno prav sušena. Prava
razvada za ljubitelje suhih
salam. Druga v paru je puranja
šunka. Preizkušena in sočna,
predvsem pa manj kalorična
od svoje sosede. Z njo boste
popravili pregreho za tem,
ko se ne boste mogli upreti
vabljivi milanski salami. Nadvse
harmonična je tudi kombinacija
obeh salam na enem sendviču,
zato to čimprej preizkusite.
Obarjada 2011
e-mail: [email protected]
V
8
soboto, 5. marca 2011, se je na Ptuju kuhala tradicionalna Obarjada
2011, dobrodelna kulinarična akcija Lions kluba Ptuj, v kateri
ekipe gospodarstvenikov, politikov, mestnih svetnikov in drugih znanih
Ptujčanov tekmujejo med seboj v kuhanju najboljše obare.
Puranja šunka v mreži
Je eden tistih izdelkov, ki se kar topijo
v ustih. Prijetna aroma po
dimu, mehka sredica in ugodna
cena. Odlični argumenti za nakup.
Pred nami je čas velike noči, ko se
bomo že ozirali po šunkah, takšnih
in drugačnih, saj tega v velikonočni
košarici ne sme manjkati. No, seveda
pa upam, da bo letošnja
odločitev lažja kot sicer.
KURENTOVANJE 2011
Poli Ïur obiskalo
rekordno ‰tevilo otrok
e-mail: [email protected]
Letošnja, že 6. dobrodelna Obarjada tako dokazuje, da kljub težkim
časom še vedno obstaja volja in možnost posameznikov pomagati
ljudem v stiski.
Letos je obaro kuhalo 21 ekip: Talum Kidričevo d.d., Perutnina Ptuj
d.d., Komunalno podjetje Ptuj d.d., Cestno podjetje Ptuj d.d., Špedicija
Goja d.o.o., Radio - Tednik d.o.o., Košaki TMI d.d., Mestna občina Ptuj,
Zavarovalnica Maribor d.d., Podružnica Ptuj, Čisto mesto Ptuj d.o.o.,
DIW Service d.o.o., Perutninarska zadruga Ptuj z.o.o., Ilkos d.o.o., Asfalti
Ptuj d.o.o., VGP Drava Ptuj d.d., Askot d.o.o., Tenzor d.o.o., Nova KBM,
Podružnica Ptuj, Agromag, Skupina Panvita, Gradbeništvo Bezjak Alojz s.p.
in Kleparstvo Milan Drevenšek s.p, sta kuhali skupaj. Zmagovalci letošnje
Obarjade je skupina Košaki, drugi so bili tekmovalci iz Talum-a, tretji
skupina Goja, četrti DIW servis in peti predstavniki Mestne občine Ptuj.
Na Obarjadi je tradicionalno sodelovala tudi ekipa Perutnine Ptuj, ki je
tokrat uvrstila na osmo mesto.
Tokrat so se v klubu odločili, da bodo z zbranimi sredstvi pomagali družini
Piškur iz Zgornjega Gruškovja v občini Podlehnik, ki jim je v decembru do
tal pogorela hiša in so sredi zime ostali brez vsega.
P
oli žur, ki smo ga letos organizirali 3. marca v sklopu 51. Kurentovanja
in pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj in blagovne znamke Poli,
je privabil okrog 4.000 rajanja željnih otrok in njihovih staršev.
Karnevalska dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička,
celo premajhna za vse željne obiskovalce Poli žura.
Najmlajši ljubitelji Polija iz Ptuja in širše okolice so rajali v spremstvu
staršev, zabavala pa so Čuki in Ribič Pepe.
Poli žur smo popestrili z degustacijo Poli paté, ki so jo izvajali Poli slončki
ter sočasno otrokom delili balone in kupone za brezplačen prevzem
izdelkov Poli paté in Poli snack v maloprodajnih trgovinah Perutnine Ptuj.
Poli žur - zabava za otroke je ponovno zabeležila rekorden obisk in bila
odlična promocija blagovne znamke Poli. Zato se že veselimo naslednjega
Poli žura v sklopu pustnega dogajanja na Ptuju v letu 2012.
Strateški Marketing
Kaj smo kuhali z Anjo
[email protected]
S
nemalci, fotografi, kabli, reflektorji, gostje in vsi ostali smo se
gnetli v Gostilni PP tisto sredo, ko smo snemali kuharske oddaje in
so nastale štiri reportaže za revijo Anja. Kuharski mojster Aleš Korošec
je pripravljal dobrote, iz kuhinje so se širile omamne dišave. Na mizi
so se vrstili: tradicionalni piščanec po ptujsko, piščančji file v modri
frankinji, hraenovke so se veselo družile v solati, v zadnji oddaji pa smo
že »trenirali« kako pripraviti velikonočno pojedino z izdelki PP. No, da
pa je bilo Alešu malo lažje, mu je pri kuhanju pomagala tudi zgovorna in
simpatična voditeljica oddaje Kuhajmo z Anjo, Ana Marija Mitič.
Kuhanje je bilo le en del posla, vse skupaj je bilo treba še pojesti. In to
ne kar tako. Pri kulinaričnih podvigih smo imeli posebne goste, saj res
ne bi bilo lepo od nas, da bi vse to kar sami pojedli . V prvi oddaji je bila
z nami Tina Gorenjak, ki je s seboj pripeljala še svojo hčerko in moram
reči, da jima je piščanec po ptujsko dobro šel v slast. V drugi oddaji nas je
obiskala Nuša Derenda , ki se je navduševala nad sočnim filejem z modro
frankinjo. Pri tretji smo bili že malo utrujeni, ampak nas je Martina Ipša
hitro spravila v red. Če je še ne poznate, pojdite gledat predstavo XXL
Bejbe, ne bo vam žal. V zadnji, četrti reportaži , smo gostili zelo uglajeno
gostjo, modno novinarko, oblikovalko in pisateljico Vlasto Cah Žerovnik .
Lahka velikonočna pojedina je bila prava izbira zanjo.
Vse skupaj je bilo zelo prijetno, saj so bili vsi naši gostje pravi ljubitelji
piščanca in vina. Pullusa, seveda. Da je vse skupaj teklo tako gladko tudi
ni bilo naključje. Zato iskrena zahvala in pohvala celotni ekipi Gostilne
PP. Organizacija je bila zahtevna, delovni dan dolg, nastalo pa je veliko
dobrega materiala, ki ga najdete v:
TV oddaje se vrtijo na dan izida revije na kanalih: TV IDEA,
GTV- Gorenjska televizija, TV Primorka, VAŠ KANAL in INFO TV.
Oddaje si lahko ogledate tudi na portalu:
http://www.revijaanja.si/aktualno/Kuhajmo-z-Anjo-/
9
ZDRUŽEVANJE
Projekt reorganizacije tudi izven
matiãne druÏbe
Poslovno leto 2011 se je v naših podjetjih v BiH pričelo s spremembami v organizaciji.
[email protected]
žilo še podjetje PP MALOPRODAJA
d.o.o. Breza. Projekt integracije pa
se bo nadaljeval na področju Republike Srbske, kjer bomo prav tako
v prihodnje delovali preko enega
podjetja.
V času, ko se na vseh trgih soočamo
z gospodarsko krizo, hkrati pa smo
si zastavili visoke cilje glede rasti in
dobičkonosnosti, smatramo, da so
tovrstni projekti nujnost.
V
prvih dneh meseca marca
(točneje, dne 14.03.2011) je
sodišče izdalo sklep o registraciji
pripojitve dveh hčerinskih podjetij.
Skupina Perutnina Ptuj s tem uresničuje zastavljeni cilj po optimi-
10
zaciji organizacijske strukture in izkoriščenju vseh notranjih resursov.
Namesto do sedaj dveh podjetij na
področju Federacije BiH (podjetja
Perutnina Ptuj B d.o.o. in Perutnina Ptuj - BH d.o.o., obe s sedežem
v Brezi), imamo sedaj samo eno
- združeno podjetje - z imenom
PERUTNINA PTUJ BH d.o.o. Breza.
Direktor novega podjetja je postal
g. Mladen Andrić. V kratkem se bo
temu združenemu podjetju pridru-
Pričakujemo konkretne rezultate integracije oz. združevanja, ki
se bodo kazali predvsem v obliki
homogenosti poslovnih interesov,
optimizaciji
dolžniško-upniških
odnosov, boljšem prelivanju strokovnega znanja ter nižjih administrativnih in drugih stroških.
PERUTNINA PTUJ - PIPO d.o.o. ČAKOVEC
Perutnina Ptuj - Pipo âakovec na danima
hrvatskog kulinarstva
e-mail: [email protected]
Svi smo uživali u prelijepim i, prije svega, ukusnim gastronomskim
specijalitetima. »Za stvaranje zdravih i ukusnih jela za svakodnevno
konzumiranje ili za posebne prilike sastojci su izuzetno važni. Sastojci kojima
svaki kuhar daje svoj pečat i stvara odlične kreacije« rekao je na zajedničkom
domjenku svih natjecatelja Vedran Mikulić, voditelj korporativnih
komunikacija i odnosa s javnošću Perutnine Ptuj - PIPO Čakovec.
»Ovim pokroviteljstvom želimo i mlađim generacijama kuhara,
ali i iskusnim i priznatim majstorima, približiti domaće proizvode za
pripremanje u restoranima i drugim ugostiteljskim objektima. Pri tome
je najvažnije da potrošači na tanjure dobe zdravu, sigurnu i kvalitetnu
hranu proizvedenu u Hrvatskoj, odnosno MADE IN CROATIA« naglasio
je Vedran Mikulić i čestitao najboljima. »Ali i svima onima koji
su se potrudili prikazati svoje znanje i pokazati da hrvatska kulinarika
ima dobru perspektivu.«
»Među prvima su od vrhunske piletine Perutnien Ptuj - Pipo Čakovec
jela pripremali učenici ugostiteljskih škola.«
U
Opatiji su se od 6. do 12. prosinca održali Dani hrvatske kulinarike
u organizaciji Hrvatskog kuharskog saveza. Na tri natjecanja
okupilo se više od 200 najboljih kuhara Hrvatske, slastičara i učenika
ugostiteljskih škola. Zajedno smo stvarali odlična i maštovita jela.
Naši izvrsni proizvodi u rukama najboljih kreatora okusa doživjeli su
vrhunac na zajedničkom domjenku svih natjecatelja gdje smo ih oduševili
medaljonima sa sirom i Poli pateom, nastavilo se na gala večeri, a završilo
je proglašenjem državnih prvaka.
Vedran Mikulić,
i Damir Crleni, predsjednik
Hrvatskog kuharskog
saveza.
PERUTNINA PTUJ - BH D.O.O.
Superbrands BiH 2010
e-mail: [email protected]
D
ana 09.12.2010. u sarajevskom klubu Coloseum, u prisustvu
mnogobrojnih zvanica iz svijeta bussinesa, političkog i javnog života
Bosne i Hercegovine, održana je ceremonija dodjele priznanja
Superbrands za BiH.
Ponosni smo da je naš vodeći brand Poli proglašen za Superbrand već treću
godinu zaredom. Ponos je veći ako se uzme u obzir da je naš Poli jedini brand
sa ovim epitetom u cijeloj kategoriji mesa i mesnih prerađevina,
a prepoznat je kao Superbrand od strane eminentnih stručnjaka iz različitih
oblasti marketinga, prodaje i istraživanja tržišta.
U ime dobitnika priznanje je preuzeo gospodin Mladen Andrić, direktor
Perutnine Ptuj BH. Ovom prilikom izrazio je uvjerenje u održivost statusa
Superbranda za brand Poli, ujedno najavivši da bi se Poliju u osvajanju ovog
prestižnog priznanja mogao pridružiti i brand PP.
PERUTNINA PTUJ - PIPO ČAKOVEC
Djeca ·tigleca za Poli i Poli za djecu
e-mail: [email protected]
P
oznati dječji zbor Štigleci iz Varaždina napisali su, zapjevali i
snimili Poli pjesmu, a Perutnina
Ptuj - Pipo Čakovec omogućila im je
snimanje božićnog cd-a.
Na cd-u Raspjevani Božić uz Poli nalaze se dvije verzije Poli pjesme i 14
božićnih pjesama. »Glazba, druženje,
veselje i obitelj su ono što obilježava
božićno vrijeme. I zato hvala Štiglecima i njihovim mentorima za njihov
trud i doprinos ljepšem i veselijem
Božiću« istaknuo je na zahvalnom
susretu s djecom zbora Štigleci Vedran Mikulić, voditelj korporativnih
komunikacija i odnosa s javnošću
Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec. Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec zahvalila
se djeci simboličnim poklonom - posebnim blagdanskim pakiranjem Poli
pate 2+1 gratis kojem je, naravno,
bio priložen Štiglecov cd Raspjevani
Božić uz Poli.
Dječji zbor Štigleci osnovan je 1996.
godine, a danas djeluje pod vodstvom
Narcisa i Rajke Grabar. Pod svojim veselim pjevačkim okriljem okuplja djecu i mlade od 3 do 20 godina. Jedini
je varaždinski zbor koji njeguje dječju
glazbu i repertoar prilagođava starosti pjevača.
Nastupali su u brojnim televizijskim
i radio emisijama, npr. Hrtić-Hitić,
Skočidan, Zvučnjak i Dorica. Do sada
su izdali više cd-a i dvd-a. Abecedi,
Kozi Rozi, Maci prede, promo cd-u
teen grupe Možeš kad vjeruješ i cd-u
Za najmlađe, pridružio se Raspjevani
Božić uz Poli koji će sigurno postati
omiljeni hit među djecom. Kao što
sami kažu: »Štigleci ostavljaju trag
jer nema na hrvatskoj dječjoj sceni pa
i šire skoro nikog tko nije čuo za Štiglece, za njihove maestralne izvedbe
pjesama koje su svojim višeglasnim
pristupom i tretiranjem dječjih gla-
11
sova postavile sasvim novi standard
na hrvatskoj dječjoj pjevačkoj sceni.
Nema skoro nikog tko ne zna za Kozu
Rozu i njezine dogodovštine, za Juri,
juri vlak i slično. No, najvrijednije od
svega ipak je sve ono dobro posijano
u dječja srca, kako bivših i sadašnjih
članova Štigleca, tako i djece koja
slušaju njihove pjesme, ono dobro
koje u svakom djetetu ponaosob postaje zalog njegove budućnosti i nagrada zbog koje misija Štigleca ima
smisla.«
Zbog toga je Perutnina Ptuj - Pipo
Čakovec ponosna što su Štigleci simpatično i radosno zapjevali o prvoj pilećoj kobasici u Europi, o Poli koja ove
godine slavi 37. rođendan.
Poli pjesma sva moja kvadra luda je za Poli
e-mail: [email protected]
Na promotivnom cd-u Raspjevani Božić uz Poli, kojeg je snimio dječji zbor Štigleci, nalazi se pjesma koja iskazuje ljubav djece prema Poliju.
»Proljeće, ljeto, jesen ili zima, u mom frižideru uvijek POLI ima«, pjevaju Štigleci i dodaju da »zec voli mrkvu, krava travu voli,
a sva moja škvadra Luda je za POLI«.
Za doručak volim
najviše na svijetu
svoj Poli pate
najbolju paštetu.
Svaka dobra mama
koja dijete voli
u vrtić ili školu
s njime šalje Poli.
Refren:
Zec voli mrkvu,
krava travu voli,
a sva moja škvadra Luda je za Poli.
Proljeće, ljeto, jesen ili zima,
u mom frižideru
uvijek Poli ima.
Za dobar da i dobar tek,
najbolji je Poli snack.
nih proizvodnih rezultatih matičnih
jat in brojlerjev. Izplen pri predelavi mesa je še posebno iztopajoča
kategorija, kakor tudi sposobnost
adaptacije živih živali v različnih
klimatskih okoljih po svetu.
Zanimivosti
iz sveta
e-mail: [email protected]
Pri proizvodnih rezultatih
provenience Ross dobimo več
K
Kupci genetike po vsem svetu
še zmeraj zelo povprašujejo
po provenienci Ross zaradi dobrih
proizvodnih rezultatov in odlično servisno službo. Kot blagovna
znamka je vodilna v selekciji in genetskem napredku in je tudi maksimalno fokusirana na razvoj produktov, ki jih industrija potrebuje.
12
Aviagen-ove investicije v razvoj
in proizvodnjo so inovativnega
značaja, kar jim omogoča, da ohranjajo leto za letom prednost pred
konkurenco tudi v prihodnje.
Kupci provenience imajo zagotovljeno obvezo Aviagena, da ti skrbijo za dobro počutje živali in biosecurity , ki zagotavlja široko paleto stabilnih rezultatov. Produkti, ki
jih ponuja genetska hiša so sledeči:
Ross 308, Ross 708 in Ross PM3.
Linije so selekcionirane za trge, ki
imajo različne potrebe po vsem
svetu. Od matične jate do brojlerja
linije Ross imajo kupci pokrite zahteve in jim linije prinašajo dodano
vrednost. Linija staršev Ross 308 je
še vedno najbolj popularna po celem svetu. Uspeh te bazira na odlič-
Linija Ross 708 je specifičen proizvod za rejo težkih brojlerjev in
za proizvodnjo izkoščenega mesa.
Zaradi visokega izplena mesa je ta
linija vodilna v številnih državah
po svetu. Ross 708 je linija z robustnim brojlerjem z več fileja, v
primerjavi z ostalimi linijami in ima
odlično konformacijo trupa z izredno dobro konverzijo.
Na trgih, kjer je prostor dragocen
in cena krmil visoka najde mesto
linija PM3 –mini kokoš. Ta linija
je nastala s sodelovanjem kupcev,
ki iščejo oz. imajo tržne razmere
za takšen tip živali. S selekcijo
so izboljšali proizvodne lastnosti
staršev in brojlerjev s tem pa tudi
ekonomiko reje.
Prioriteta genetske hiše je zagotoviti dobre proizvodne rezultate in
dodano vrednost kupcev. Nenehno investiranje v ljudi, proizvodne
kapacitet in v razvoj produktov bo
Aviagenu zagotavljala, da bodo njihovi produkti vedno zadovoljevali
zahteve globalne industrije tudi v
prihodnje.
Konverzija - pot do ekonomike
Cobb- Vantress, kot eden izmed
vodilnih na sveti v selekciji perutnine se izjemno trudi kako proizvesti linijo, ki bo imela priraste in
konverzijo, ki je že bila dosežena v
perutninarski proizvodnji zadnjih
nekaj let. Genetski napredek je bil
pri provenienci je zadnjih nekaj let
evidenten.
Nastanovitnost cen in količin na
globalnem trgu žit in posledično
vpliv na ceno krmil je pri Cobbu ojačala strategijo, da izboljša konverzijo. Ta parameter je prinesel največjo vrednost pri reji piščancev.
Več kot 25 letno delo genetikov pri
Cobb-u je omogočilo razviti žival,
ki odlično izkorišča krmo v meso,
hkrati pa lahko iz krme izkoristi cenejše surovine oz.konzumira manj
koncentrirana krmila. Na manjši
prirast prav tako zelo malo vplivajo
pogoji v različnih okoljih.
Nižja cena krmil po toni odtehta
povišano konverzijo, ki je zaradi
energetsko nižjih krmil, vsekakor
pa prinaša ekonomiko.
Prednost blagovne znamke Cobb
je v liniji Cobb 700, ki jo najdemo
na različnih trgih EU, Južni Ameriki
kot tudi v ZDA. Linija je namenjena
za težke kategorije brojlerjev, visok izplen pa prinaša dodano vrednost. Izkoščeni file je namenjen
za produkte ready -to – cook in
kuhane konvinience proizvode. V
odgovor industriji, ki je prepoznala
prednosti Cobb-ove linije, so v državi Tennessee zgradili nov kompleks za pedigre linijo v vrednosti
14 milijonov dolarjev. Kapacitete
bodo širili tudi po Evropi.
Nedavno so pripojili liniji Hybro in
Kabir, kar bo prav tako vplivalo na
razvoj Cobb-a v prihodnosti. Del
programa razvoja Cobb-a so 4 leta
delali skupaj z Hendrix Genetics
na večjih mednarodnih univerzah
z namenom, da s pomočjo genskih markerjev izbolšajo proizvodne rezultate. Takšna tehnologija
omogoča hitrejšo in učinkovitejšo
selekcijo na specifične proizvodne
parametre.
traj Amerike in se solidno prebija
tudi na EU trgih. V Nemčiji ustanovljena firma je odprla tudi valilnico.
S starimi starši, ki so bili planirani v
EU se bodo še bolj utrdili in s tem
omogočili svojo pomoč evropskim
kupcem genetike.
Hybrid ponuja 3 glavne linije puranov, od katerih je vsaka za različne ciljane teže. Kakorkoli, splošne
lastnosti vseh so skupne: odlična
konverzija, visok izplen mesa, nizka mortalnost in stabilnost doseganja teh parametrov.
Hybrid Converter je njihova vodilna linija še posebno pri parametrih konverzije, izplenu fileja
ter primerna za zakolne teže puranov 17-20 kg žive teže. Linija
Hybrid grade maker je bila selekcionirana v Franciji, Španiji in je
prav tako konkurenčna še posebej z odlično izvalitvijo pri matičnih jatah, z visokim deležem
fileja in robustnostjo.
Nova linija Hybrid XL je linija, ki jo
najdemo na trgih v ZDA, Italiji, Madžarski, Izraelu, Nemčiji; v glavnem
na trgih, kjer pitajo na teže 21kg
in več. Izjemno čvrste noge, nizek
delež izgub, kakovost nožnih blazinic, konverzija in visok delež fileja
so lastnosti, ki linijo uvrščajo med
vodilne.
Prav ta investicija v razvoj bo pomagala Cobb-u pri razvoju produktov, ki jih zahteva nenehno spreminjajoči se trg.
Inovativnost pri selekciji
puranov v smislu povečevanja
profita je obveza
Fokus v puranji industriji se je zaradi nižjih cen mesa in povišanega
inputa v vzreji preusmeril na stroškovno cenejše reje.
Kakorkoli cilji genetske hiše Hybrid v svojih selekcijskih programih ostajajo na konstanti in sicer
kako proizvesti puranje meso z
najnižjo možno ceno. Za dosego
cilja so se pri Hybridu osredotočili
na: konverzijo, prirast, mortalnost,
izplen mesa, proizvodnja jajc in izvalitve. Te parametre izboljšujejo
leto za letom. Poslanstvo Hybrida
je proizvesti ekonomsko najboljše
linije za njihove kupce.
Hybrid-ov način vrednotenja genetskega napredka, križanja in testiranja v široki proizvodnji bo dolgoročno prinesel inovativne produkte. Kot dodatek standardnemu
kvalitativnemu genetskemu napredku so nove metode in tehnike,
ki so jih uvedli s pomočjo različnih
univerz in državnih inštitucij, firm in
agencij povsod po svetu, z uporabo
genomov razvili nove selekcijske
metode. Nove metode omogočajo
velike preskoke.
Zlasti konverzija Hybrida, pri kateri
nadaljujejo z izboljšavami. Hybrid
je danes še zmeraj večinoma zno-
Hybrid purani, Hybrid starši skupaj z Hendrix Genetics so si zadali
cilj, da bodo industriji zagotavljali
Za optimalen start in razvoj je pomembno takojšnje krmljenje, ki je
ključno za stimulacijo in razvoj prebavnega trakta. Poleg tega zgodnje
krmljenje lahko omogoči, da se
izkoristijo imunoglobulini iz rumenjakove vrečke namesto maternalnih antiteles.
V brojlerskem hlevu so ključnega
pomena temperatura zraka, temperatura tal, ventiliranje, relativna
vlaga in koncentracijaCO2.
Vsi ti parametri morajo biti takšni, da se piščanci dobro počutijo, ter da so pogoji izenačeni po
celem hlevu.
Imunski sistem je aktiviran in razvit
v prvih 5 dneh življenja in ima zelo
pomembno funkcijo v kasnejšem
obdobju. Razvoj termoregulatornega sistema se konča pri starosti
4-5 dni. Pred to starostjo piščanci
niso sposobni regulirati svoje telesne temperature. Zaradi tega se
obnašajo kot hladnokrvne živali.
genetiko, ki bo profitabilna ter selekcionirana z najboljšimi metodami in z najvišjimi zdravstvenimi
statusi.
Petersime,da bo kupcem zagotavljal vse potrebno opremo ob pravem času, kljub zelo povečanem
povpraševanju po S (single stage)
aparatih v tem letu.
Širitev kapacitet Petersime
V zadnjih letih je imel Petersime
hitrejšo rast, prav tako je povečal svoj tržni delež. Da obdrži hitri tempo je v letu 2009 napravil
program širjenja svojih kapacitet.
Matična hiša je kupila dodatna zemljišča, 22.000 m2 zraven obstoječih. Plan povečevanja kapacitet
obsega več faz in predvideva nove
hale za proizvodnjo, logistični center s potrebno infrastukturo za zaposlene in konferenčni center za
nove kupce. V tem času bodo posodobili obstoječe kapacitete in
upoštevali energijsko varčevalne
ukrepe(solarni paneli za ogrevanje). Vse nove kapacitete bodo šle
v uporabo sredi leta 2011. Prvi del
obnove že poteka po načrtih, tako,
da je nova proizvodna hala in logistični center že v uporabi.
Po informacijah Paul Degraeve bo
z novimi in povečanimi kapacitetami mogoča za dvakrat povečana
proizvodnja. To pa bo omogočalo
Kako maksimalno izkoristiti
genetski potencial pri
dan starih piščancih
V prvih petih dnevih novo izvaljenega piščanca je obdobje, ko se
pojavi največja intenziteta rasti. V
tem obdobju piščanec lahko priraste do 5 kratnik svoje teže ob izvalitvi. Ker je življenski cikel zelo kratek je pravilen start ključnega pomena. Prirast, ki ga v tem obdobju
piščanec ne doseže, ga v poznejših
fazah več ne nadoknadi.
Dober start prvih 5 dni je pomemben za izkoristek genetskega potenciala kasneje. V tem kritičnem
obdobju piščanci potrebujejo posebno skrb za nemoten razvoj. Od
izvalitve do prvih 5 dni pričnejo
pomembni razvojni in fiziološki
procesi. Piščanci so ob izvalitvi
anatomsko popolnoma razviti,
vendar prebavni, imunski in termoregulatorni sistemi niso popolnoma razviti.
V nasprotju s toplokrvnimi živalmi, piščanci zahtevajo optimalno
telesno temperaturo, ta je 40,6
oC. Pri tej optimalni telesni temperaturi so optimalni tudi metabolni procesi, rast in razvoj. Po
4-5 dneh so živali komplet homeotermne. Na čas prehoda vpliva
veliko faktorjev; starost matične
jate od katere so dan stari piščanci, provenienca…
Na primer; bolj ko je matična jata
mlada od katere so piščanci, dalj
časa je potrebno, da piščanci postanejo homeotermni. Tako bo ta
čas prehoda pri piščancih od mladih jat 24-48 ur daljši, kot pri piščancih od starejših jat.
V praksi so piščanci po izvalitvi
prepeljani do rejca. Med transportom so običajno brez vode in krme.
V primeru, da piščanci ne dosegajo optimalne telesne temperature, se proizvodnja toplote v telesu
piščanca spremeni s tem pa tudi
metabolizem, kar pa ima negativno posledico za rast in razvoj.
MATIČNE JATE
Nova linija Ross 708
v Perutnini Ptuj
e-mail: [email protected]
V
letu 2010 smo vselili matično jato linije Ross 708, ki prihaja iz genetske hiše Aviagen. Brojlerji imajo višji izplen fileja, zato so še
posebej primerni za izkoščevanje in nadaljno predelavo. Visok % izplena je dosežen s ciljanimi genetskimi izboljšavami kot so rastna krivulja,
konverzija, mortalnost in izplen, zdravje nog, kardiovaskularni sistem in
robustnost živali.
Da lahko izkoristimo genetski potencial živali je pomembno:
• živalim moramo nuditi zahtevano optimalno okolje (dobro počutje živali)
• krmljenje s krmili, ki omogoča primerno rastno krivuljo
• učinkovita preventiva (biosecurity in vakcinalni program)
Vsi faktorji so med seboj zelo povezani in v primeru, ko je eden od teh
neustrezen se pozna na proizvodnih rezultatih. Zato je potrebno razumeti
in upoštevati princip, da moramo vso pozornost posvečati končnemu
produktu – vzrejeni brojler, skozi celoten proces reje.
Vzreja brojlerjev zahteva prefinjen in dovršen management
s hitrimi odzivi.
13
DRUŠTVO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ
V dru‰tvu si Ïelijo novih ãlanov
in novih idej za dobro delo
Društveni zbor članov je dogodek, ko člani pregledajo in ocenijo svoje delo, opravljeno delo vodstva društva
in razmišljajo o načrtih za prihodnje.
e-mail: [email protected]
T
ako je bilo tudi na zboru članov
Društva upokojencev Perutnina
Ptuj 17. februarja, na katerem se
je zbralo prek sto od 232 članov in povabljenih gostov. Med njimi podpredsednik
Zveze društev upokojencev Slovenije
Mirko Miklavčič, direktor hotela ZDUS
Branko Simonovič, tajnica Pokrajinske
zveze DU Spodnje Podravje Marija Dietinger pooblaščenec župana MO Ptuj Ivan
Vidovič in drugi.
Kot je poročal predsednik društva Lojze
Cajnko smo v Perutninarju redno pisali o
izletih, srečanjih in drugih oblikah druženja. V teh aktivnostih so opravili 772 dni.
»To pa je le del resnično opravljenega
dela«, kot je dejal. Drugi del je večini manj
viden, ker ga v glavnem izvajajo člani
vodstva društva. Tu je najprej pozornost
do tistih članov, ki se v fizične aktivnosti
ne morejo več vključevati. Obiskovali so
jih na domu v domu starejših ali v bolnišnici. Ob njihovem rojstnem dnevu so se
jih spomnili z voščilnico. Dostojno se poslovijo tudi od preminulih članov. Urejajo
društveno foto-kroniko. Krepijo sodelo-
14
vanje z vodstvom Pokrajinske zveze DU
in z Zvezo društev upokojencev Slovenije
v vseh aktivnostih, kamor jih povabijo. Če
dodajo k dejavnosti društva še navedeno,
so v minulem letu opravili 1086 aktivnih
dni. Ob tem pa je poudaril, da tako bogatega programa, tako na rekreativnem kot
tudi na drugih področjih ne bi uspeli realizirati brez pomoči Perutnine. V imenu
članstva se je javno zahvalil za materialno
pomoč in moralno podporo generalnemu
direktorju dr. Romanu Glaserju, celotni
upravi in kolektivu Perutnine. Dodal je še,
da vodstvo Perutnine omogoča in celo
spodbuja, da strokovni delavci pomagajo
vodstvu društva pri reševanju nekaterih
zadreg na več področjih. Predsednik je še
dodal, da si v društvu želijo novih članov,
ki bi morebiti prinesli tudi nove ideje za
še boljše delo društva. Za pomoč in aktivno sodelovanje pri delu in razvoju društva so podelili pisne zahvale in priznanja.
Zahvalo društva so prejeli: Nada Krajnc,
Milan Čuš, Bojan Vilčnik, Prevozništvo
Pajnkiher, Ivan Trafela. Priznanja pa: Josip
Pintarič, Marija Jauk, Roman Pišek. Za aktivno in uspešno delo v daljšem časovnem
Mirko Miklavčič izroča plaketo Lojzetu Cajnku
Številna udeležba
obdobju so prejeli priznanje Pokrajinske
zveze DU Spodnje Podravje: Marica Pešec,
Ciril Centa in Martin Mlakar.
Najaktivnejši pa so prejeli priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije in sicer: Edvard Petek, Erna Subotič in Jožica
Turk; Lojze Cajnko pa plaketo. Visoka
priznanja jim je podelil Mirko Miklavčič,
podpredsednik ZDUS, ki je ob tej priliki
nagovoril zbor in člane seznanil s prizadevanji za boljše pogoje življenja upokojencev in nudenje pomoči članom in
vodstvom upokojenskih društev.
ni: Frančka Cvetko, Erna Subotič, Jožica
Turk, Marica Pešec, Edi Petek. Nadzorni
odbor: Ivan Kovačec - predsednik, Martin
Mlakar in Boris Pelcl člana. Častno razsodišče: Ciril Centa - predsednik, Marija
Vojsk in Katarina Beber članici. Razpravljali so še o pripravljenem osnutku načrta dela za to leto. Osnutek so člani brez
pripomb v celoti potrdili. Dokončno izdelan načrt dela bodo vsi člani prejeli v pisni
obliki na dom.
K sodelovanju pa vabijo tudi nove člane.
Sledile so volitve. Društvo bodo vodili.
Upravni odbor Lojze Cajnko - predsednik, Vili Šlehta - podpredsednik in čla-
Zbor so zaključili s prijetnim
srečanjem članov.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ
Jubilanti veseli sreãanja
Lojze Cajnko
V
odstvo Društva upokojencev
Perutnina Ptuj vsako leto povabi jubilante društva na srečanje.
Srečanje je organizirano vedno v novembru, ko je na nek način zaključena
sezona izletniško-rekreativnih in tudi
drugih pomembnih društvenih aktivnosti. Jubilanti so ponosni, da so povabljeni na sprejem v Perutnino, ki so jo po
svojih močeh tudi gradili in prispevali k
razvoju v določenem obdobju. Upokojeni so nekateri bolj, drugi manj vpeti v
celoletne društvene aktivnosti. Vsi pa
se veselijo srečanj s svojimi prejšnjimi
sodelavci in še posebej, ko jim ponudi
prijazno besedo kdo iz vodstva seda-
nje ugledne firme Perutnine. V imenu
uprave Perutnine je jubilante sprejel
v poslovnem centru član uprave Milan
Čuš. Pozdravil jih je v imenu predsednika dr. Romana Glaserja in članov uprave
in jim v imenu vseh čestital ob njihovem praznovanju. Spregovoril je o Perutnini danes. Predstavil je velik in pomemben razvoj Perutnine, ki je temelj
varnega obstoja podjetja, opozoril pa
tudi na težave, ki tarejo gospodarstva
vsega sveta, posledično tudi slovensko,
zato tudi Perutnini ni prizaneseno. Nazorni in neposredni razlagi so vsi prisotni pozorno prisluhnili, čeprav mnoge
informacije najdejo tudi v Perutninarju,
ki ga redno prejemajo. Seveda smo jih
ob tej priliki podrobneje seznanili tudi
z vsemi aktivnostmi društva in jih skromno pogostili.
Jubilanti, to so tisti, ki so v letu 2010 dopolnili 70, 75, 80, …. let so:
Marija Drevenšek, Marija Bolkovič, Marija
Gramc, Stanko Jaušovec, Cecilija Krajnc,
Roman Pišek, Ivan Gavez, Marija Kozel,
Mihael Pajnkiher, Dragutin Vrabec, Jože
Kokot, Jožica Intihar, Štefan Mahorič,
Jože Pintarič, Erna Subotič, Katica Šilak,
Ljudmila Valent, Elizabeta Živič.
Zbrani so v nadaljevanju srečanja obujali spomine, kako je bilo v Perutnini, ko
Popravek
e-mail: [email protected]
V
lanski oktobrski številki
Perutninarja je prišlo
do napačnega vpisa
15-jubilantov iz PC Mesna industrija Ptuj med jubilante PC Krmila
in PC Živa proizvodnja.
Tem sodelavcem se za neljubo
pomoto opravičujemo
in objavljamo popravek.
so še aktivno delali in kot so slišali, kako
je danes. Izrazili so vse spoštovanje sedanjemu vodstvu podjetja, ob tem pa
poudarili, da še vedno čutijo pripadnost
kolektivu.
Žal so nekaterim zdravstvene težave
onemogočile udeležbo na tem prijetnem srečanju. Te so posamezni člani
vodstva društva obiskali na domu in jim
prenesli čestitke vodstva Perutnine in
izročili darilca, ki jih je podarilo podjetje. Najstarejšo članico društva 90-letno Marijo Drevenšek pa smo obiskali v
ptujskem Domu upokojencev, kjer, kot
je povedala, lepo skrbijo zanjo.
Jubilanti PC
Mesna industrija Ptuj 2010
6203
6235
6676
6260
6306
6317
6927
7368
1492
110280
2218
2081
2189
2416
2242
VAUPOTIČ ANTON
ŠTRUCL ZLATKO
ZAKELŠEK MARIJA
POLANEC ANDREJ
KUHAR SREČKO
GALIČ STANKO
ZEMLJAK NATALIJA
ŠIREC SLAVICA
HAMERŠAK MARJANCA
ŠMIGOC MARIJA
KOROŠEC MARTIN
EMERŠIČ MILAN
HVALEC ANICA
ŠVETAK ANA
LAINŠČEK MAJDA
20 LET
20 LET
20 LET
20 LET
20 LET
20 LET
20 LET
20 LET
20 LET
20 LET
30 LET
30 LET
30 LET
30 LET
30 LET
ISTRSKA POMLAD 2011
Vreãer drugiã zmagal
e-mail: [email protected]
bila najtežja zaradi močnega vetra.
Sicer pa je bilo tokratno dirko lažje
osvojiti zaradi ekipe, ki je bila okrog
mene, saj je opravila vrhunsko delo,
jaz sem le dodal piko na i.«
Vrečer - zmaga IP 2011
V
zadnji etapi kolesarske dirke Istrska pomlad je ekipa Perutnine
Ptuj zanesljivo zadržala rumeno majico, tako da je na dirki drugič
zmagal njen član Robert Vrečer. Po
zmagi je dejal: »Nedeljska etapa je
Druga etapa iz Vrsarja do Motovuna
je minila v prevladi kolesarjev Perutnine, saj so ves dan narekovali
tempo v ospredju. Prvemu napadu
Vrečerja je lahko sledil le Rogina,
drugemu pa nihče več. Vrečer je imel
na koncu 52 sekund prednosti pred
Hrvatom Radoslavom Rogino, tretje
mesto je zasedel tekmovalec Adrie
Mobila Mitja Mahorič.
Na koncu velja omeniti, da je ekipa
Perutnine Ptuj na dvanajstih dirkah
Istrske pomladi slavila petkrat. Po
dvakrat Robert Vrečer (2010, 2011)
in Borut Božič (2005, 2006), ter Jure
Golčer (2002).
Ekipa KK PP 2011
BAJT Dejan, BAUMAN Tomaž, GAZVODA Gregor, GOLČER Jure, MARIN Matej,
MUGERLI Matej, PETELINŠEK Amadej, RAKUŠA Luka, REZMAN Boštjan,
SLAK Žiga, TEMENT Alen, VOGRINEC Niko,
VREČER Robert, KRESNIK Jan
SPONZORSKO SODELOVANJE
Nogometna ‰ola Poli Drava
Športno društvo Nogometna šola Drava Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2004, same aktivnosti za to samostojno pravno osebo pa so se odvijale že od leta 2003.
e-mail: [email protected], [email protected]
nicah«, saj je kot pravijo vsak začetek
težak, se nam je kot sponzor pridružil
eden največjih poslovnih subjektov
tega okolja - Perutnina Ptuj d.d.. Vodstvo Perutnine je znalo prisluhniti našim željam in prvotnemu zanosu naših
nogometnih funkcionarjev, ki so si
na Ptuju omislili »Regijski nogometni
center Spodnjega Podravja«.
V
nekem trenutku je v nogometnem klubu Ptuj in okolici prevladalo spoznanje, da je za kvalitetno vadbo nogometa potrebno zagotoviti dovolj sredstev in nogometnih
strokovnjakov, ki bodo v svoji sredini s
sodobnim in profesionalnim pristopom
nudili kvalitetno preživljanje prostega
časa za najmlajše, ter vrhunske pogoje
za delo, za tiste otroke in mladino, ki si
želijo narediti odlično športno kariero.
Ko je bila šola do neke mere še v »ple-
Nogometna šola je z novim generalnim sponzorjem dobila tudi novo ime
- Poli Drava, ki je vse do današnjega
dne postalo sinonim za skupno zgodbo o uspehu. Šola daje v zadnjem času
sadove dobrega dela in rezultati njenih
selekcij niso naključje; 3 slovenski nogometni reprezentanti v selekciji kadetov in 5 v selekciji mladine, prvo mesto selekcije starejših dečkov na lestvici 1. lige U14 vzhod… Vse to nam ne
bi uspelo brez pomoči, moralne ter finančne podpore naše Perutnine Ptuj, ki
PRIČETEK PRIPRAV
Poli maraton
15
tudi skozi mladinski nogomet prenaša
širši ptujski javnosti sporočilo o uspehu
in družbeni odgovornosti, ki bi jo moral
gojiti sleherni poslovni subjekt.
Šola in generalni sponzor sta v vsem
svojem poslovnem sodelovanju postala že nerazdružljiva. Otroci - nogometaši šole Poli Drave se tako na
tekmah kot turnirjih radi okrepčajo
s sendviči, ki jih zanje pripravijo v
perutninski prodajalni v Ulici Heroja
Lacka na Ptuju, prav tako ob vsakem
božiču prejmejo darila generalnega
sponzorja. Šola in sponzor stremita
k dobremu sodelovanju na področju
prepoznavnosti in ne zanemarjata stikov z javnostmi, marveč se kot
dobro »uigran duet« pojavljata na
vseh pomembnejših športnih pa tudi
kulturnih prireditvah. Mednje vsekakor sodita turnir »Mladi Dravaš« pod
organizacijo šole in »Pustno rajanje
v karnevalskem šotoru«, ki ga prireja MO Ptuj s podporo in ob poslovnem sodelovanju našega glavnega
sponzorja. Šola se na vsakem koraku
trudi, da bo dober poslovni partner
ter vzgleden sponzoriranec, zato so
njeni nogometaši pod drobnogledom
trenerskega kadra. »Vztrajnost, moč in
ekipni duh ter zdrav način preživljanja
prostega časa« je moto, ki ga »Mladi
Poli Dravaši« nosijo na tekme po vsej
Sloveniji, v srcu - blagovno znamko Poli
pa na svojih športnih oblačilih.
9.
e-mail: [email protected]
O
rganizacijski odbor je pregledal
poročilo 8. Poli maratona in opredelil usmeritve z rokovnimi aktivnostmi,
da bo vse nared do 3. septembra 2011,
ko bo označen štart 9.Poli maratona.
Člani odbora so organizacijo in izvedbo zadnjega maratona ocenili kot ko-
rektno. Ta pristop bomo realizirali tudi
na letošnjem maratonu. Glavni soorganizatorji ostajajo isti, kot tudi proge
in štartno-ciljno prizorišče na letališču
v Moškanjcih. Prizadevali si bomo za
večjo vključitev občin, skozi katere
potekajo proge. Prav tako računamo
na sodelovanje gasilskih društev in
policije, ki so z nami vse od prvega
maratona. Povabili bomo zainteresirane partnerje in pokrovitelje.
Glede na lanski pozitiven sprejem,
smo se odločili za nadgradnjo otroškega programa. Konferenci sindikata
Perutnine Ptuj smo predlagali, da bi se
aktivneje povezali z organizacijskim
odborom - odziv je bil enoten, za člana odbora so delegirali Marjana Vindiša. O 9.Poli maratonu bodo udeleženci
sproti in pravočasno informirani preko
tiskanih in elektronskih medijev.
PULLUS OSVAJA AMERIKO
Ekskluzivna degustacija
Ptujske kleti v New Yorku
Na predstavitvi Pullusa v New Yorku množična udeležba najbolj eminentnih vinskih piscev.
e-mail: [email protected]
Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti, je eliti ameriškega vinskega novinarstva predstavil
Pullus v vsej svoji veličini.
P
16
olnitve vin Pullus iz Ptujske kleti
uspešno osvajajo Združene države Amerike.
2. marca so v restavraciji Ai Fiori na 5.
Aveniji v New Yorku cvetu ameriških
vinskih strokovnjakov in novinarjev
predstavili tako vrhunske polnitve
Pullus kot tudi Ptujsko klet in štajersko ter slovensko vinorodno območje. V okviru projekta promocije vin
na tretjih trgih, ki ga sofinancirata
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano RS ter Evropski kmetijski
jamstveni sklad, Ptujska klet nadaljuje intenzivni prodor na trge Bosne in
Hercegovine ter ZDA, kjer si obeta
pomemben poslovni uspeh. Na predstavitev so tako prišli pisci najpomembnejših svetovnih in ameriških
medijev, kot so Wine Spectator, New
York Times, Martha Stewart Media,
Serious Eats, Wine Chap, Tasting Panel, Wine and Spirits, Daily Beast, AG
Wine in Saveur, kar je izjemen dosežek. Samo Wine Spectator je namreč največji in najvplivnejši medij
s področja vina in vinske kulture, ki
ga prebirajo po vsem svetu. »V New
Yorku so bili novinarji navdušeni nad
predstavitvijo, s čimer sta Pullus in
Ptujska klet vstopila v središče pisanja in dobila dostop do najpomembnejših ameriških medijev, ki obravnavajo vinsko tematiko,« je povedal Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti.
Pristni odtis dežele
Pullus tako osvaja svet s pristnim odtisom dežele, tradicije in sodobnega
oblikovanja trendov. Ostaja svetovni
vinski fenomen, ki od rojstva žanje
najvišja odlikovanja, ki jih podeljujejo
zadovoljni pivci in svetovna vinarska
stroka, sestavljena iz enologov, sommelierjev in poznavalcev. Osvojena
mednarodna priznanja pa poleg sporočila o pravilnosti izbranih postopkov donegovanja vrhunskih vin s sabo
nosijo tudi pomembno sporočilo vsem
ljubiteljem vin, ki so v vinih Pullus našli
presežke okusa. »Tradicija, združena
z najmodernejšo tehnologijo, s katero donegujemo vina Pullus v duhu
izrazite sortnosti, zmorejo suvereno
pričarati nasmeh na usta vsakega vinoljubca. Vino je stvar okusov, sožitja
s hrano in različnega razpoloženja,
vendar samo, če ima v sebi kar največ
tistega, kar mu omogočajo naravni
pogoji. Naloga enologov pa je, da kar
največ naravnih lastnosti ujamemo v
steklenice in jih na ta način pripeljemo do potrošnikov. Pullus je vrhunski zato, ker ne skriva svojih adutov
- je zdrav in nepretenciozen, skratka
- popolnoma naraven,« je v svojem
pesniškem stilu na predstavitvi vin
Pullus in Ptujske kleti še povedal Bojan
Kobal in dodal, da dosledno spremljanje sodobnih tehnoloških dosežkov v
proizvodnji vina ter zahtev kupcev, ki
jih v Ptujski kleti sproti implementirajo v prakso, samo nadgrajujejo skoraj
800-letno bogato tradicijo donegovanja vin. »Prihodnosti torej ne gradimo
na masovni proizvodnji vina, ampak
na prepoznavnosti, vrhunski kvaliteti in komplementarnosti v sodobnem
načinu prehranjevanja,« je dodal in
razložil, da Ptujska klet na svojevrsten
način dodaja svoj delež k izpolnitvi vizije po ohranjanju zdravja in dobrega
počutja potrošnikov.
ZDA so tradicionalni trg
»Ptujska klet je že doslej izvažala
pomembne količine vina na ameriški trg, saj ima tam svojega stalnega
distributerja Vinum USA. Z današnjo
predstavitvijo, na katero so prišli tako
eminentni pisci največjih medijev, kot
sta na primer Wine Spectator in Wine
& Spirits, pa je Pullus pokazal ves svoj
enormen potencial. Zato si v prihodnje
obetamo ne samo velikih promocijskih učinkov za Pullus, Ptujsko klet in
Slovenijo, ampak tudi boljše prodajne
rezultate,« je po predstavitvi povedal
Vinko Mandl, direktor prodaje na tujih
trgih v Ptujski kleti.
Pullus je navdušil tudi v Sarajevu na 2. Mednarodnem salonu okusa.
Moderna in prepoznavna klet
Tako so s sodobnim pristopom v sicer
nadvse tradicionalni vinski branži ptujski
kletarji postali moderna in prepoznavna
vinska klet, ki se ne primerja več izključno
več s tekmes konkurenti iz okolice, temveč
n svetovnega
ci s celotnega evropskega in
onujajo vino,
prostora. Potrošnikom ponujajo
ki ustreza prehrambnim zahtevam in
izžareva značilnosti okolja,, iz katerega izhaja, torej okus Ptuja,, Štajerske,
Slovenije, Evrope … Tudi njihovi cilji
uspešnejši
so zelo jasni - postati najuspešnejši
poznaven
in širše regijsko najbolj prepoznaven
jer bodo
slovenski proizvajalec vin, kjer
vina Pullus globalno najboljj prepoznavna znamka slovenskih vin, Pinolj preky Chick pa globalno najbolj
ovskih
poznavna znamka trendovskih
slovenskih vin za mlade.
na priložnost, da vsak ljubitelj dobrega
vina doživi svojo osebno izkušnjo skozi
g
zgodbo
o okusih Pullusa.
Pullus tudi v Bosni
in Hercegovini
Vina Pullus pa so se v okviru
viru
vila
istega projekta predstavila
od
tudi na Fine Wine & Good
Food - II. mednarodnem sa-e
lonu okusa v Sarajevu, ki je
potekal od 22. do 24. marca. Na Salonu so številni
dnih
obiskovalci uživali v izrednih
us pa so navokusih, vrhunska vina Pullus
žino in okusi.
dušila prisotne s svojo svežino
V sklopu Salona je komisija, sestavljena
iz eminentnih imen bosanskohercegovskega novinarstva, izbrala najboljša vina Salona okusa, Pullus Sauvignon
2010 pa je bil ocenjen kot najboljše vino
v kategoriji Top 3. Festival je bil odlič-
Gradbinci iz Hong Konga, kot gostje Gorenja,
so bili na ogledu in degustaciji v Ptujski kleti.
Nad doživetjem so bili navdušeni, kar so tudi
objavili v domačih tiskanih medijih. Spomin
s Pullusom v vinskem hramu Ptujske kleti:
Thomas Lam, direktor prodaje podjetja
Handerson land development co.ltd.,
Hong Kong in enolog Bojan Kobal.
âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni
urednik: JOCO TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA
SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, BRANKA OSTIå, ALEKSANDER FARAZIN,
VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, Dr. TINA VUKASOVIâ, Mag. VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT
MAJCEN, BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com,
PERUTNINAR, Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: [email protected]. Oblikovanje in tehniãno
urejanje: BOJAN VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co.,
Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e-mail: [email protected], Fotoliti in
prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: L. MAJNINGER. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250
Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št.
89/98, je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek.
PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.