poškodbe kolena
Transcription
poškodbe kolena
POŠKODBE KOLENA Bolečina v kolenu Je lahko posledica preobremenitve, torej nastaja postopno. Lahko pa se pojavni akutno oziroma nenadno. Pri preobremenitvenih poškodbah se neprestano pojavlja majhen stres na koleno,med katerim ni dovolj časa za počitek in regeneracijo. To se običajno pojavi pri dolgotrajnem teku ali mnogih zaporednih skokih. Poškodba je akutna, kadar je posledica udarca ali rotacije kolena, pri čemer se poškoduje sprednja križna vez. Slika 1: Zgradba kolena. PFP sindrom (Patelo-femuralni bolečinski sindrom) PFP je termin, s katerim opisujemo bolečino na sprednji strani kolena, ki se pojavlja polčasi in se povečuje skozi daljše časovno obdobje. PFP sindrom se pojavi, ko se pogačica (patela) ne pomika več po svojih ustaljenih poteh med upogibom in iztegom kolena. To lahko ima za posledico poškodbe struktur, ki obdajajo pogačico, kot je na primer hrustanec na spodnji strani pogačice, ki povzroča bolečino v tem predelu. Poškodba je predvsem prisotna pri zelo aktivnih športnikih, predvsem dekletih v obdobju adolescence. Slika 1: Pogačica pri zdravem kolenu teče naravnost, pri PFPS sindromu pa nekoliko laterano (po zunanji strani), kot kaže puščica. Med upogibom in iztegom kolena številne strukture, ki obdajajo sklep skrbijo, da se pogačica pomika v ravni liniji znotraj kanala, ki ga tvorita stegnenica (femur) in golenica (tibia). Če je katera od struktur premočna ali prešibka to povzroči neravnoveske, ki se odraža v napačni smeri gibanja pogačice. Najpogostejši primer ja zategnjenost in velika moč zunanje glave kvadricepsa ter ilio-tibialnega trakta, notranja glava kvadricepsa pa je prešibka. To povzroči premik pogačice lateralno (na zunanjo stran), saj jo zategnjene mišične strukture na zunanji strani stegna potegnejo ven in šibke mišice na notranji strani niso sposobne nadzirati sile. Patelo-femuralna bolečin je prav tako lahko posledica poškodbe kolena, pri kateri je prišlo do inhibicije ali značilno zmanjšanje moči medialne glave kvadricepsa. Obstajajo še drugi dejavniki, ki lahko imajo za posledico slednjo poškodbo: Preobremenitev – krčenje kolena poveča pritisk med pogačico in stegnenico. Šport, kot je tek, kjer prihaja do ponavljajočih se obremenitev, so lahko dejavnik tveganja za nastanek PFP sindroma. Pronacija stopala ali plosko stopalo – povzroča zaradi značilne biomehanike sklepa povečano obremenitev na koleno. Q – kot – nekateri imajo kot med stegnenico in golenico večji kot normalno. Koleno je v X položaju. Pogačica je pri takšnem kolenu ob iztegu in obremenitvi potisnjena na zunanjo stran. S ponavljanjem krčenja in iztegovanja kolena med obremenitvijo pri do poškodbe struktur, ki obdajajo pogačico in posledično tudi bolečine. Povečan Q-kot je pogostejši pri ženskah s široko medenico. Krepitev odmikalk (srednja in mala zdnjična mišica ter tensor fasciae late) in zunajih rotatorjev (srednje in velike zadnjične mišice) kolka lahko pripomore k zmanjšanju dejavnikov za nastanek PFP sindroma. PFP sindrom lahko velikokrat zamenjamo s hondropatijo patele, kar pa je obraba hrustanca na notranji strani pogačice. Hondropatija patele je lahko rezultat PFP sindroma, prav tako pa se lahko pojavi neodvisno, običajno kot poškodba po udarcu. Znaki in simptomi: Bolečina v kolenu, predvsem na sprednji strani, okoli in pod pogačico. Občutljivost na notranji strani med pogačico in kolenom. Občasna oteklina po aktivnosti. Bolečina se poveča med hojo gor in dol po hribu ali stopnicah. Zvok klikanja ali pokanja je lahko prisoten med krčenjem kolena. Dolgotrajno sedenje je lahko neprijetno. To je znano kot gledališko koleno. Zmanjšana jakost mišic kvadricepsa zaradi drugih dejavnikov. Q-kot večji od 18.20°. Zategnjenost mišic, vključno z mišicami meč, sprednjimi in zadnjimi stegenskimi mišicami in ilio-tibialnim trakom. Kdo ima največje tveganje za nastanek patelo-femuranega bolečinskega sindroma? Tisti, ki imajo majhno pogačico ali jim le-ta štrli ven. Če stopala vrtite na not ali pronirate (plosko stopalo). Če imate zategnjene mišice. Če imate šibke mišice kvadricepsa. Športniki, ki tečejo na dolge proge ali v hrib. Tisti, ki so imeli predhodni izpah kolena. Kaj lahko v tem primeru naredi športnik sam: Po aktivnosti izvede postopek RICE (počitek, led, dvig, kompresija). To bo zmanjšalo bolečino in oteklino. Počiva dokler bolečina popolnoma ne izgine. Uporablja opornico za koleno. Obišče ekipo Športnega Zdravnika, ki mu bo svetovala o rehabilitaciji. Kaj lahko v tem primeru ekipa Športnega Zdravnika naredi za vas: Izvede strokovni pregled. Izdela program rehabilitacije. Pokaže vaje za krepitev medialne glave kvadricepsa ter razteg ilio-tibialnega traka in z vami tudi vadi. Izvede taping pogačice. Izvede športno masažo in s tem sprostimo napetost v mišicah. Obraba hrustanca pogačice Je poškodba ali obraba hrustanca pogačice na spodnji (notranji) strani. Poškodovan je sklepni hrustanec, ki je zadolžen, za tekoče gibanje in absorpcijo tresljajev med pogačico in vdolbino po kateri teče, ki jo tvorita stegnenica in golenica. Slika 1: Poškodba sklepnega hrustanca na spodnji strani pogačice. Poškodba je lahko kroničnega ali preobremenitvenega značaja. Akutna poškodba se običajno zgodi ob močnem udarcu na sprednji del pogačice, kot je padec nanjo ali udarec od spredaj. Rezultat takšne poškodbe je počen ali natrgan hrustanec. Vzrok preobremenitvene poškodbe je ponavljajoče drgnjenje sklepnega hrustanca pogačice ob spodaj ležečo kost. Pri zdravem kolenu pogačice lebdi nad kolenom in teče preko sklepa tekoče. Pri pacientih z obrabo hrustanca pogačice pa se le ta drgne ob del sklepa (kosti) pod njo. Rezultat je vnetje, degeneracija in bolečina. To je lahko vzrok mnogih dejavnikov, vendar je običajno posledica nepravilnega položaja pogačice. Najbolj pogosto dogajanje v prihodnosti pri obrabi hrustanca pogačice je izpah (dislokacija) pogačice. Pogačica se običajno giblje preveč po zunanji strani (lateralno) same vdolbine. To je vzrok nestabilnosti jakosti posameznih mišičnih skupin. Zunanja (lateralna) glava kvadricepsa in zunanji retikulum sta premočna, medialna glava kvadricepsa pa prešibka, da bi nadzirala to silo. Obraba hrustanca pogačice je pogosta pri mladih športnikih, ki so na splošno zdravi. Incidenca poškodbe je večja pri ženskah, kar je povezano tudi z pogostejšim večjim Q-kotom med golenico in stegnenico. Prav tako pa so bolj podvrženi posamezniki, ki so utrpeli zlom ali izpah kolena. Znaki in simptomi obrabe hrustanca pogačice: Pokanje in škrtanje ob iztegnitvi kolena. Bolečina na sprednji strani kolena. Bolečina, ki se običajno poveča ob hoji po stopnicah navzdol. Pritisk na pogačico ob iztegnjenem kolenu je boleč. Bolečina ob iztegnitvi noge po daljšem sedenju. Lahko je prisotna manjša oteklina. Kaj lahko v tem primeru ekipa Športnega Zdravnika naredi za vas: Izvede strokovni pregled sklepa. Preveri mišično neravnovesje. Izdela program rehabilitacije. Pokaže posamezne vaje in z vami tudi vadi. Izvede taping kolena. Izvede športno masažo in s tem sprosti napete mišice. Cilji rehabilitacije: Zmanjšati bolečino in oteklino. Narediti taping in s tem popraviti položaj pogačice, če je potrebno. Okrepiti oslabljene mišice kolena in kolka. Z razteznimi vajami in masažo izboljšujeta fleksibilnost. Vrniti se k prvotni športni aktivnosti. Poškodba sprednje križne vezi (ACL) Sprednja križna vez ali ACL je ena od štirih vezi, ki stabilizirajo koleno. Druge tri vezi se imenujejo zadnja križna vet ali PCL, medialni kolateralni ligament ali MCL in lateralni kolateralni ligament ali LCL. ACL se pripenja od zadaj na konec stegnenice in teče čez sklep naprej, kjer se pripenja na sprednji del ravne površine golenice. Najpogostejša poškodba sprednje križne vezi je pretrgane (ruptura). Slika 1: Strgana sprednja križna vez v kolenu. Ime križna vez je dobila, ker teče diagonalno čez sklep, v nasprotni smeri zadnje križne vezi in skupaj z njo tvori križ. Naloga sprednje križne vezi je, da prepreči gibanje golenice v smeri naprej na spoju z stegnenico. Zadnja križna vez pa preprečuje gibanje golenice nazaj. Ti dve vezi skupaj odgovarjata za stabilnost kolena, kar pride v poštev predvsem pri kontaktnih športih, športih ki zahtevajo hitre spremembe smeri, rotacije in pivotiranje. Posledično ima strgana sprednja križna vez veliko vlogo pri nestabilnosti in funkciji kolena. Kako pri do poškodbe? Pretrganje sprednje križne vezi je precej pogosta poškodba kolena, predvsem pri športno aktivnih posameznikih. Do poškodbe pride med rotacijo kolena, med tem ko je stopalo noge trdno na tleh in se ne premika ali med pristajanjem po skoku. Pretrgana ACL je lahko tudi rezultat direktnega udarca v koleno, običajno iz zunanje strani, kar je pogost pojav pri nogometu ali ragbiju. Pretrganje ACL se včasih pojavi tudi v kombinaciji z poškodbo medialnega miniskusa in medialne kolateralne vezi, čemur pravimo OˇDonohueˇs triada. Poškodbi sprednje križne vezi so 2-8-krat bolj podvržene ženske. Vzroke za to lahko iščemo v anatomskih razlikah in razlikah v mišičnem ravnovesju med spoloma. Znaki in simptomi pretrgane sprednje križne vezi: Ob poškodbi je moč slišati pok. Občutek nestabilnosti sklepa se lahko kasneje prekrije zaradi močne otekline. Pretrgana ACL je izjemno boleča, predvsem takoj po poškodbi. Oteklina je običajno takojšnja in močna, lahko se pojavi tudi z zakasnitvijo. Zmanjšan obseg gibanja, predvsem nezmožnost popolnega iztega noge. Pozitiven predalčni in Lachmanov test. Bolečina ne notranji strani sklepa, ki lahko pomeni poškodbo hrustanca. Kaj lahko v tem primeru naredi športnik sam: Takoj preneha z aktivnostjo. Izvede postopek RICE (počitek, led, kompresija, dvig uda). Čim hitreje poišče zdravniško pomoč. Kaj lahko v tem primeru ekipa Športnega Zdravnika naredi za vas: Izvede strokovni pregled in potrdi pretrganje sprednje križne vezi. Diagnosticira ostale poškodbe, ki so nastale ob pretrganju ACL. Pripravi predoperacijski program vadbe za krepitev mišičnih struktur in zmanjšanje otekline, da bodo rezultati po operaciji najboljši možni. Po operaciji pripravi program rehabilitacije. Pokaže pravilno izvedbo krepilnih in razteznih vaj ter z vami tudi vadi. Izvede program elektrostimulacije za posamezne mišične skupine. Izvede program magnetoterapije za hitrejše celjenje struktur. Kako dolgo mora posameznik z strgano sprednjo križno vezjo počivati? To je v veliki meri odvisno od poteka operacije in pristopa fizioterapevta ter kinezioterapevta. Nekateri terapevti predlagajo pospešeno rehabilitacijo, kjer naj bi bil posameznik v 6 mesecih po operaciji pripravljen na vrnitev k trenažnemu procesu, drugi predlagajo 9 mesečno obdobje rehabilitacije. Iliotibialni sindrom Iliotibialni sindrom pogosto opisujemo tudi zetminom Tekaško koleno. Krajše ga označujemo z ITBS (iliotibial band syndrome). Iliotibialni trak je skupek kit, vezivnega tkiva, ki se pripenja na vrh medeničnega grebena skupaj s tensor facsia latae. Struktura nato teče po zunanji strani stegna in se pripenja na zunanjo površino golenice (tibie). Naloga iliotobialnega traka je izteg kolena in odmik kolka. Ker iliotibialni trak teče preko zunanjega epikondila stegnenice je podvržen drgnjenju (frikciji). Pri kotu 20-30° v kolenu IT trak teče čez epikondil stegnenice. Kadar je koleno iztegnjeno preide IT trak na sprednjo stran, ko pa ga pokrčimo preide na zadnjo stran epikondila stegnenice. Slika 1: Iliotibialni sindrom. Iliotibialni sindrom je pogost pri tekačih, saj je koleno ravno v 20-30° fleksiji, ko pride stopalo v stik s podlago. Takrat pa je iliotibialni trak ravno nad epikondilom stegnenice. Pri rednih tekačih lahko bolečina postane moteča. Znaki in simptomi: Bolečina na zunanji strani kolena (okoli zunanjega epikondila stegnenice). Zategnjenost iliotibialnega traka (trde mišice). Bolečina se običajno poveča med tekom, posebej pri teku po hribu navzdol. Bolečina med pokrčenjem in iztegom kolena, ki se poveča ob pritiski na zunanjo stran kolena, kjer lahko tipamo kost. Šibkost pri odmiku kolka. Kaj lahko v tem primeru naredi športnik sam: Počiva. Izključi aktivnosti, ki povzročajo bolečino, kot je na primer tek po hribu navzdol. Z ledom hladi boleči predel in s tem zmanjša vnetje. Izvaja vaje za razteg iliotobialnega traka po vadbi. Izvaja masažo iliotibialnega traka in s tem sprosti napete mišice. Obišče ekipo Športnega Zdravnika. Kaj lahko v tem primeru ekipa Športnega Zdravnika naredi za vas: Izvede strokovni pregled. Izvede masažo globokih struktur in s tem sprosti napete mišice. Izvede program terapije z ultrazvokom, in s tem zmanjša bolečino in vnetje, ter pospeši celjenje. Pripravi program rehabilitacije, ki zajema raztezne in krepilne vaje za kritične predele. Pokaže pravilno izvedbo posameznih vaj in z vami tudi vadi. Kaj je vzrok iliotibialnega sindroma? Neprožen iliotibialni trak. Šibke zadnjične mišice, kot je srednja zadnjična mišica. Pretirana pronacija. Preobremenitev. Velika količina teka v hrib in navzdol ter po neravni podlagi. Razlika v dolžini nog. Večini težav se je možno izogniti s prilagoditvijo vadbenega procesa, vložki za čevlje in z primernim in nadzorovanim rehabilitacijskim programom. Rehabilitacija iliotibialnega sindroma je lahko dolgotrajna, hkrati pa zahteva redno izvajanje razteznih za poškodovano območje. Cilji rehabilitacije: Zmanjšati bolečino in vnetje. Povečati prožnost mišici tensor fascia late in iliotibialnemu traku. Okrepiti kite in mišice na mestu poškodbe. Se postopno vrniti k vsakdanjim športnim aktivnostim. Preprečiti ponovno poškodbo. Koleno skakalca (patelarna tendinopatija) Patelarna kita je kita štiriglave stegenske mišice, ki teče čez koleno in se pripenja na sprednjo stran golenice (tibie). Kita omogoča štiriglavi stegenski mišici, da iztegne koleno. Štiriglava stegenske mišica aktivno izteguje koleno med skoki v fazi odriva in izvaja stabilizacijo kolena med pristankom. Pri športnikih, katerih aktivnosti vsebujejo veliko število skokov in hitrih sprememb smeri pride do preobremenitve kite, česar posledica so degenerativne spremembe in mikro poškodbe kite. Temu pravimo patelarna tendinopatija ali koleno skakalca. Tako poškodbo moramo razlikovati od patelarnega tendinitisa, ki pa pomeni vnetje kite. Ime tendinopatija pa se nanaša bolj na degenerativne spremembe tkiv. Znaki in simptomi: Bolečina na sprednji strani kolena in pod pogačico, posebej ob pritiski na kito. Bolečina po iztegu kolena. Bolečina ob kontrakciji štiriglave stegenske mišice. Poškodba je lahko povezana z šibkostjo medialne glave štiriglave stegenske mišice. Prisotna je lahko šibkost mečnih mišic. Stopnjo poškodbe lahko razdelimo v 3 skupine: 1. stopnja – bolečina po treningu 2. stopnja – bolečina pred in po treningu, vendar izgine po ogrevanju. 3. stopnja – bolečina med treningom, ki ovira posamezne aktivnosti. 4. stopnja – bolečina med vsakodnevnimi aktivnostmi. Poškodba lahko zgleda zelo blaga in jo posamezniki velikokrat zanemarjajo ter nadaljujejo trening. Ko postane kronična jo je zelo težko rehabilitirati in je lahko potrebna tudi operacija. Slika 1: Poškodba kite štiriglave stegenske mišice pri kolenu skakalca. Kaj lahko v tem primeru naredi športnik sam: Počiva, ne trenira. V blagih primerih prilagoditi trening in se izogibati skokom. Mesto bolečine hladiti z ledom, predvsem po vadbi. Uporablja trak za koleno skakalca, ki zmanjšuje bolečino in pritisk na kito. Obišče športnega zdravnika, ki mu nudi ustrezno športno masažo in svetuje rehabilitacijo. Izvaja ekscentrične vaje za krepitev stegenskih mišic. Obišče ekipo Športnega Zdravnika. Kaj lahko v tem primeru ekipa Športnega Zdravnika naredi za vas: Izvede strokovni pregled poškodbe. Izvede terapijo z ultrazvokom in s tem pospeši celjenje. Pripravi celosten program rehabilitacije. Pokaže pravilno izvedbo vaj in z vami tudi vadi. Izvede taping kolena. Izvede športno masažo poškodovanega predela. Zdravljenje kolena skakalca je počasno in lahko traja tudi nekaj mesecev preden izginejo vsi spremljajoči simptomi. Rehabilitacija kolena skakalca mora vključevati: Program krepitve štiriglave stegenske mišice, ki mora zajemati predvsem ekscentrično vadbo. Program krepitve ostalih mišičnih skupin, kot so mišice meč, ki prispevajo k zmanjšanju obremenitve kite kvadicepsa. Hlajenje z ledom, za zmanjšanje bolečine in vnetja. Masažo – frikcijo kite. Preventiva pred poškodbo: Ne pretiravajte z treningom. Bodite pozorni na prve znake bolečine in vnetja po treningu. Ne čakajte, da se bolečina poslabša, saj se čas rehabilitacije skupaj s poslabšanjem poškodbe ekstremno podaljša. Poiščite gibale vzorce, ki bi lahko prispevali k nastanku poškodbe, kot so pretirana pronacija stopala ali zategnjen iliotibialni trak. Izvajajte ekscentrične vaje za krepitev mišic stabilizatorjev kolenskega sklepa, da bodo lahko prenašale obremenitve med treningom. Ekscentrična vadba mora postati del vsakodnevnega treninga. Raztezajte mišice, predvsem kvadriceps, pravilno in redno. Izvajajte redno športno masažo, da ohranite kite in mišice v dobrem stanju. Osgood-schlatterjev sindrom Je zelo pogosta bolečina kolena, ki se običajno pojavi pri otrocih in mlajših športnikih med 10 in 15 letom starosti, ko kosti še niso dovolj trdne. Je posledica kombinacije hitre rasti in športne aktivnosti. To se izraža v vlečni sili kite kvadricepsa na narastišče golenice. Območje narastišča se vname, postane boleče in oteče. Slika 1: Mesto narastišča kite na kost – mesto poškodbe. Znaki in simptomi: Bolečina takoj pod kolenom, na narastišču kite na kost. Narastišče kite lahko oteče ali se vname in lahko postane bolj vidno, kot na drugi nogi. Bolečina se poveča med in po vadbi. Bolečina ob fleksiji kvadricepsa proti uporu in ob fleksiji mišice, ko je koleno iztegnjeno. Kaj je vzrok Osgood-Schlatterjevemu sindromu: Kita štiriglave stegenske mišice se pripenja na golenico. Preobremenitev povzroči preveliko vlečno silo, ki deluje preko kite na kost, kar ima za posledico vnetje narastišča. Pogosteje je situacija vidna pri otrocih, ki veliko tečejo in skačejo, kar povzroči večjo obremenitev na kito kvadricepsa. Z ponavljajočimi obremenitvami pride do ponovne rasti kosti na narastišču, ki se tiplje kot bula. Poškodba pa se lahko, vendar redko, pojavi tudi pri odraslih. Kaj lahko v tem primeru naredi športnik sam: Počiva. Dovoljeno je le toliko vadbe, da le ta ne povzroča bolečine. Vadba z visokimi obremenitvami poslabša stane. Vadi raje manj in kvalitetno, kot pa slabo in vsakodnevno. Mesto bolečine red hladi z ledom skozi cel dan, da zmanjša bolečino in vnetje. Hlajenje je obvezno po vadbi, 15-20 minut vsaki 2-3 ure. Masaža s kocko ledu je primerna za ohladitev specifičnega dela, kot je kita kvadricepsa. Nežno raztegne štiriglavo stegensko mišico do bolečine. Uporabi trak za koleno, s katerim bo zmanjšal pritiska na poškodovani del. Obišče ekipo Športnega Zdravnika. Kaj lahko v tem primeru ekipa Športnega Zdravnika naredi za vas: Izvede strokovni pregled. Izvede športno masažo poškodovanega kvadricepsa in kite. Pripravi celosten program rehabilitacije. Pokaže pravilno izvedbo vaj in z vami tudi vadi. Izvede terapijo z ultrazvokom in pospeši celjenje ter zmanjša vnetje. Izvede taping kolena. Poškodba medialnega meniskusa Vsako koleno ima dva polkrogla meniskusa. Eden leži na notranji (medialni) strani zgornje površine golenice, drugi pa na zunanji (lateralni). Meniskusa absorbirata sile, ki nastajajo med gibanjem na sam skelet, ter zagotavljata prenos teže med golenico in stegnenico. Poškodba meniskusa vpliva na zmanjšanje funkcije kolena. Slika 1: Poškodba medialnega meniskusa. Medialni meniskus je veliko bolj nagnjen k poškodbam kot lateralni, ker je povezan/pripet na medialno kolateralno vez in sklepno ovojnico ter posledično manj gibljiv. Sile, ki pridejo na koleno iz zunanje strani lahko povzročijo resne poškodbe medialnega meniskusa, ki so običajno povezane s poškodbo sprednje križne vezi. Ostali mehanizmi poškodbe so lahko pretiran zasuk – rotacija kolena ali degenerativne spremembe povezane s starostjo. Katerakoli od teh situacij lahko povzroči natrganje medialnega meniskusa. Znaki in simptomi: Predhodna poškodba, ki je bila posledica zasuka kolena. Bolečina na notranji strani kolena. Oteklina kolena v času 48 ur po poškodbi. Nezmožnost popolnega pokrčenja kolena, kar lahko spremlja bolečina ali zvok klikanja. Pozitiven McMurrayev test. Bolečina ob rotaciji in potisku kolena navzdol v proniranem položaju – Apley´s test. Zaklepanje kolena. Nezmožnost popolne obremenitve poškodovanega kolena. Kaj lahko v tem primeru naredi športnik sam: Poškodovano koleno hladi z ledom. Uporablja opornico za koleno. Izvaja blage krepilne vaje, da ohrani moč kvadricepsa, vendar s tem ne sme poslabšati stanja kolena. Obišče ekipo Športnega Zdravnika. Kaj lahko v tem primeru ekipa Športnega Zdravnika naredi za vas: Izvede strokovni pregled. Pripravi celosten program rehabilitacije. Pokaže pravilno izvedbo vaj in z vami tudi vadi. Izvede terapijo z ultrazvokom, laserjem in elektrostimulacijo. Izvede masažo, da zmanjša oteklino in sprosti mišice okoli kolena. Bakerjeva cista (Poplitealna cista) Na zadnji strani kolena se nahaja burza – mala vrečica s tekočino (sinovialno tekoččino), ki maže sklepne površine. Stanje, ko koleno oteče na zadnji strani povzroči, da oteče tudi burza. Nepravilnosti v kolenu povzročijo povečanje količine sinovialne tekočine, ki se nato razlije v burzo na zadnji strani kolena in s tem poveča njen obseg. Slika 1: Bakerjeva cista. Znaki in simptomi: Okrogla oteklina v velikosti žogice za golf. Občutek povečanega pritiska na zadnji strani kolena, ki lahko sega v mišice meč. Težave pri krčenju kolena. Bolečina po vadbi. Vzroki za nastanek Bakerjeve ciste: Pri mladih športnikih je lahko vzrok poškodba medialnega meniskusa. Pri starejših športnikih se lahko pojavi sum artritisa. Vsaka poškodba znotraj kolenskega sklepa lahko ima za posledico nastanek Bakerjeve ciste. Kaj lahko v tem primeru naredi športnik sam: Počiva. Simptomi lahko izginejo sami, pri otrocih se to lahko pojavi nenadno. Uporabi kompresijsko obvezo kolena in s tem skuša zmanjšati oteklino. Izvede popolni pregled kolena pri specialistu, da ugotovijo vzrok nastanka. Obišče ekipo Športnega Zdravnika. Kaj lahko v tem primeru ekipa Športnega Zdravnika naredi za vas: Izvede strokovni pregled in ugotovi kaj je vzrok nastanka Bakerjeve ciste. Vam svetuje uporabo kompresijskih opornic.