Pravilna drža in bolečina v križu - Taiji

Pravilna drža in bolečina v križu
avtorja: Marko in Dragi Bedina
Bolečina v križu je najbolj pogosta bolečina gibal pri človeku. Avtorja na podlagi
izkušenj iz poučevanja taijiquana in prebiranja strokovne literature ugotavljata
medsebojno povezanost med pravilno držo in bolečinami v križu. Pri tem se opirata
na domače in tuje strokovnjake in vabita bralca, da za bolj strokoven in medicinski
opis prebere v virih navedeno literaturo.
Devetdeset odstotkov odraslih oseb v
času svojega življenja vsaj enkrat ali
tudi večkrat začuti značilno bolečino v
križu. Petdeset odstotkov ljudi ima v
aktivnem (delovnem) življenjskem
obdobju bolečino v križu vsaj enkrat
na leto, pravi znani slovenski
strokovnjak. In še to, da je značilno,
da pri 85 odstotkih bolnikov z
bolečino v križu, kljub obsežnim
diagnostičnim preiskavam, ne
ugotovijo vzroka za bolečino. (dr.
Košak [1])
Nepravilna drža je v bistvu slaba ali porušena telesna
struktura in je poglaviten vzrok za kronično bolečino v
križu.
Kljub temu strokovnjaki ugotavljajo,
da napačna drža, še posebej, če je
dolgotrajna, privede do takšne
bolečine.
Ena zelo tipičnih bolečin v križu je bolečina, ki se širi iz mišic (miofascialni bolečinski sindrom).
V mišicah zaradi nenadne obremenitve ali dolgotrajne napačne drže nastanejo mišični vozli, ki
povzročijo pomanjkljivo delovanje mišice in bolečino, ki se sčasoma lahko prenese tudi na širše
območje. Lahko se kaže kot glavobol, vrtoglavica, omotičnost, bolečine v križu, mravljinčenje
po roki ipd. (fizioter. Purkart [2])
Strokovnjaki se danes v precejšnji meri usmerjajo v raziskovanje pomena in moči mišic trupa in
njihovega vpliva na razbremenitev ledvenega predela hrbtenice in s tem zmanjšanja ali odprave
bolečine v križu. Raziskave so dokazale, da imajo ljudje z bolečinami v križu znatno manjšo
moč določenih mišic trupa. To prispeva k povečani nestabilnosti hrbtenice in ob dolgotrajni
napačni drži se spremeni težišče telesa - največkrat se pomakne naprej. Sile, ki jih prenašamo,
se neenakomerno porazdelijo na diske med vretenci, kar privede do obrabe diskov. (Predan
[3])
V nadaljevanju si bomo nazorno ogledali kaj je napačna drža, logično ugotovili njene posledice
ter opisali možnosti ponovne vzpostavitve pravilne drže. Pri tem se bomo oprli na odličen
članek strokovnjaka manualne terapije Beconcinija [4] s čigaršnjim dovoljenjem povzemamo
nekaj njegovih misli in slik.
Človeško telo je nenehno podvrženo gravitacijski sili. Sestavljeno je iz večih delov in dobra
struktura oziroma drža pomeni dobro razmerje med temi deli v mirovanju ali v gibanju.
Pri dobri drži so deli telesa, kot so ledveni, predponski in ramenski obroč lepo zloženi drug na
drugega in skozi njihovo gravitacijsko središče teče navpičnica. Pri taki drži smo pokonci s
pomočjo gladkih mišic, ki potiskajo proti gravitaciji. A takšna struktura se zlahka poruši zaradi
vrste dejavnikov kot so: poškodbe, psihočustveni dejavniki, nepravilno gibanje in nepravilna
drža.
Večina delov telesa, kot so kosti, mišice, živčevje, organi itd., so oviti v ovojnico (fascio). Le-ta
ne nastopa izolirano, ampak tvori nekakšno mrežo preko celega telesa. Ko se gibljemo v
gravitacijskem polju, se ta mreža prilagaja našemu gibalnemu vzorcu. Na nekaterih mestih se
lahko stanjša ali odebeli ali drugače 'izmaliči' zaradi različnih stresnih dejavnikov in te
spremembe vplivajo na celo telo tako kot potegnjena zanka v puloverju.
1
Potegnjena zanka v puloverju,
vpliva na celotno strukturo.
Na sliki se lepo vidijo tri najbolj pogoste napačne drže,
ki so največkrat vzrok za bolečino v križu. Prvi dve
takoj prepoznamo, pri tretji je problem v splošni
zakrčenosti.
Mreža ima zelo elastična, prevodljiva
vlakna. Nekateri znanstveniki [5] jo
proučujejo kot biomehanski regulator
celega telesa. Poškodovano ali
disproporcionalno mrežo lahko z
raznimi globinskimi pritiski ali
raztezanji ponovno uglasimo z
naravno telesno strukturo. Zato so
tako uspešne razne manualne
terapije.
Pri dobri telesni strukturi telo ne čuti
večjega pritiska gravitacije. Kljub
temu, da pritiska ob tla, se hkrati razširja tudi navzgor. To mu omogoča dobro razmerje med
skeletnimi in gladkimi mišicami. Skeletne mišice lahko nadzorujemo in z njimi upravljamo,
gladkih, ki ponavadi obkrožajo razne organe, pa ne. In prav gladke so tiste, bolj globinske, ki
ohranjajo naš položaj v gravitaciji, da ne pademo, ko se premikamo.
Razne poškodbe, negativna čustva in dolgotrajna slaba drža povzročijo splošno zategnjenost
telesa. Večina ljudi ima danes telo, ki se ni sposobno notranje razširjati in ostaja zakrčeno.
Takšna slaba telesna struktura privede do kronične bolečine v križu kakor tudi vrsto drugih
bolezni in težav.
Pri pravilni drži se telo notranje
razširja navpično in vodoravno.
Navpično notranje razširjanje
omogoča pokončnost, vodoravno pa
odprt ramenski obroč.
navpično in vodoravno notranje razširjanje telesa
Telo se namreč notranje raširja le pri
dobri in ubrani strukturi na vseh
ravneh, še posebej pa je odvisno od
pravilnega položaja ledij, predpone in
ramen. Tvorijo pomembne
geometrične obroče: ledvenega,
predponskega in ramenskega, ki
ležijo drug nad drugim in točno skozi
njihovo središče poteka osrednja
telesna os.
Križnica je središče navpičnega razširjanja; prav tako je razmejitvena točka med nogami in
hrbtenico. Če želimo, da se bo ledveni del notranje pravilno razširjal, moramo zagotavljati
pravilno vodoravno lego in dobro povezavo med premikanjem nog in križnico. Za noge zato
lahko smatramo, da se pričnejo v križnici. Tudi pomembne mišice potekajo od nog do križnice.
Vsakršno neskladje ledvenega obroča se odrazi v nepravilni in oteženi hoji.
Predponski obroč je prav tako zelo občutljiv in kompleksen sklop, v katerem se prepletajo
zgornji in spodnji deli telesa, tu se vrši osnovno dihanje, prav tako se tod začenja gibanje rok in
nog.
Telo se notranje razširja vodoravno iz hrbtenice, skozi ramena, komolce in dlani do prstov. Tu
igra pomembno vlogo ramenski obroč z velikimi hrbtnimi mišicami, ki povezujejo gibanje rok s
hrbtenico.
2
Zdaj lahko vidimo, kako zlahka te tri
ravni porušimo z nepravilno držo.
Kolikokrat imamo po nepotrebnem
dvignjeno eno ramo ali kolke? Da ne
govorimo o ukrivljeni hrbtenici!
Ko odpremo ramenski sklop, se telo
lahko notranje navpično razširja od
vratu do vrha glave. Za dobro držo je
pomembna tudi pravilna drža glave.
Kolikokrat jo imamo potegnjeno
naprej? Za pravilen položaj glave
igrajo pomembno vlogo čeljusti, ki so
povezane z vratom; šele ko jih
sprostimo, bo možno notranje
razširjanje iz vratu do vrha glave.
Na spodnji sliki lahko že iz same slike
ugotovimo nevšečnosti, ki bodo
sledile.
Pri pravilni drži skozi ledveni, predponski in ramenski
krog teče navpičnica.
Namesto, da bi se energija pretakala
v glavo, jo ustavimo v vratu, oziroma
jo zabijemo nazaj v hrbtenico. Kako
ne bo nastal vozel ali kakšna druga
zmešnjava! V taijiju je rečeno, da je
glava kot bi visela na nitki – čisto
svobodna in neovirana.
Torej, pri dobri telesni strukturi
morajo biti središča vseh treh
obročov v isti navpičnici. Vsakršno
odstopanje povzroči mišične
napetosti, ki so poglaviten vzrok
bolečinam v križu.
Zamislimo si, da imamo v telesu
preko 600 mišic; skorajda nemogoče
je, da ne bi prizadeli kakšnih delov z
dolgotrajno nepravilno držo. A če
nepravilna in pravilna drža glave
pogledamo obratno - še tako
prizadete dele lahko ponovno naravnamo ali zgladimo z ustrezno držo in vajami. To je zlato
pravilo, ki ga znova in znova potrjujemo pri vadbi veščine taiji. V taijiju se gibanje in položaji v
celoti podrejajo pravilni drži in telesni strukturi, saj črpa znanje iz kitajske tradicionalne
medicine. Dober učitelj taijija ne dopušča nikakršnega odstopanja, saj se zaveda, da to škoduje
učencu tako zdravstveno kot tudi v smislu doseganja rezultatov veščine.
Potrebna je vadba. Zavedati se moramo, da je nepravilna struktura telesa nastala skozi daljše
časovno obdobje - morda več desetletij - zato bo trajalo kar nekaj časa, da se ponovno
naravnamo. Naravnati se moramo tako v telesu kot tudi 'v svoji glavi'.
Bolečina v hrbtenici je v sodobnem svetu naraščajoč problem zaradi nekakovostnega
preživljanja prostega časa večine ljudi, ki se srečujejo s takšno vrsto bolečine. Zaradi
neaktivnosti populacije, v strahu pred povečano bolečino v križu ali zaradi pomanjkanja časa se
posredno s to težavo poveča občutljivost na druge pomanjkljivosti, ki jih takšen način življenja
prinese. Poveča se predvsem telesna masa, še zlasti maščobna masa, odstotek mišične mase
se zmanjša in tako mora manj mišične mase prenašati večjo telesno maso, kar še zlasti
obremeni ledveni predel hrbtenice in ostale sklepe. Posledica takšnega življenja je bolečina, ki
še dodatno zavira športno aktivnost in s tem posledično zavira izvajanje primernih vaj, ki
preprečujejo oziroma odpravijo bolečine v križu. (Predan [3])
Vse prevečkrat se vadbi izognemo pod izgovorom bolečine. Zakoreneninjena je tudi miselnost,
da se s staranjem telesa ne da obnavljati. Doktor in profesor Goodman trdi, da so z raziskavami
potrdili sposobnost rasti in obnavljanja mišic starostnikov celo pri 80-tih, 90-tih letih; s
pomočjo vadbe so shodili in postali vitalni celo tisti, ki so bili priklenjeni na posteljo. Zlasti se
3
priporoča dobrodejen učinek
antigravitacijskega delovanja
globokih gladkih mišic na kosti;
poveča se kostna masa in preprečuje
izguba kalcija. (dr. Goodman [6])
Kot smo že omenili, gladke mišice
delujejo proti gravitaciji, kadar
stojimo, sedimo ali smo v kakšnem
drugem statičnem položaju. V
vsakodnevnem življenju se večinoma
gibljemo, v mirovanju pa se
največkrat nezdravo zleknemo v
fotelj, zato nimamo toliko prilik, da bi
uporabljali te mišice. V taijiju je
obratno; gibljemo se počasi, da lahko
deluje težnost in skorajda med
vsakim gibom ali položajem za nekaj
trenutkov postanemo. Ti trenutki so
zlati; razbremenjujemo vse mišice in
tkiva in težo telesa spuščamo v
napačna in pravilna drža
stopala. Telo vsakič dobi priložnost,
da se postavi v pravilno strukturo.
Torej ne samo mišice in kosti - vsakič se postavi in uravnovesi celoten sistem živčevja, limfe,
organov, itd. - skratka naš celotni jaz - fizični in psihični!
Bolečina v križu je bolezensko stanje, ki je povezano z visokimi neposrednimi medicinskimi
stroški in posrednimi stroški, kot so bolniški stalež in invalidske upokojitve. Kljub temu, da
najnovejše svetovne terapevtske smernice uvrščajo telesno vadbo na prvo mesto, se še vedno
ogrevajo za jemanje zdravil, ki lajšajo bolečino. (dr. Jamnik [7]). Kakšni so stranski učinki, si
lahko zamišljamo!
Če gradimo hišo ali ustvarjamo kakšne druge izdelke, se nam zdi logično, da mora biti struktura
pravilna, npr. podporni steber, temelji itd., sicer stavba ne bo stala. Stolp v Pisi nas zaradi
svoje nagnjenosti moti že stoletja. Nagnjen je samo za štiri stopinje, pa vemo, da bo nekoč
padel. Kako to, da smo tako površni pri svoji slabi telesni drži in se ne zavedamo njenih
nepotrebnih posledic?
Omenjeni viri:
[1] asist. Robert Košak dr. med.: "Bolečina v ledvenem delu hrbtnenice", Rehabilitacija, letnik
9, suplement 2 (2010) str.3-8, v elektronski obliki
[2] fizioter. Barbara Purkart: http://www.fizioterapija.net/blog/trigger-point-masaza-bolecina-v
-krizu/
[3] Uroš Predan: "Povezava moči mišic trupa z bolečinami v križu" (diplomsko delo), Fakulteta
za šport, 2012, 31 str., v elektronski obliki
[4] mag. fizike Stefano Beconcini: "Structural Bodywork", http://tao-garden.com/chronic-painmanagement-program/
[5] Mayers T. W: Anatomy Trains. - Elsevier, 2009, 295 str.
[6] dr. Anthony A. Goodman: Understanding the Human Body, Lecture 28: Musculoskeletal
System (Montana State University), DVD, 45 min., youtube
[7] asist. Helena Jamnik, dr.med.: "Rehabilitacija oseb s sindromom kronične bolečine –
sindromom fibromialgije", Rehabilitacija, letnik 9, suplement 1 (2010) str.71-76, v elektronski
obliki
4