PowerPointova predstavitev

10.3.2014
ZASNOVA IN DIMENZIONIRANJE
ZAJETJA PLITVE GEOTERMALNE
ENERGIJE
Dušan Rajver
Geološki zavod Slovenije
FROM EARTH TO PEOPLE
Zasnova zajetja plitve geotermalne energije (do 400 m)
temelji na privzetih standardnih postopkih za vse tri
načine koriščenja:
odprti sistem voda-voda, in
zaprti sistemi zemlja-voda:
o navpični zemeljski kolektorji toplote (geotermične
sonde ali geosonde, angl. BHE) in
o vodoravni zemeljski kolektorji (položene cevi v tleh,
geotermične košare, vdelane cevi v temeljih stavb kot
energetski piloti, itd).
1
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
Geološke in hidrogeološke smernice za vrtanje v plitvi geotermiji do globine 300 m
Namen smernice je:
 Olajšati postopek pridobivanja dovoljenj in spodbud
 Izboljšati evidenco geoloških in hidrogeoloških podatkov ozemlja Slovenije
 Izboljšati evidenco rabe obnovljivih virov energije
 Prispevati k zmanjšanju stroškov zaradi tveganj in geoloških presenečenj
 Prispevati k izboljšanju kakovosti storitev izvedbe vrtin za zajetja plitve
geotermalne energije
 Opremiti naročnika z ustreznimi podatki za naročanje storitev
 Opremiti naročnika s poznavanjem, katere podatke mora dobiti ob
prevzemu vrtine
 Prispevati k zmanjšanju napak med obratovanjem
 Opremiti izvajalce z jasnimi navodili in priporočili.
FROM EARTH TO PEOPLE
Zasnova in dimenzioniranje zajetja plitve geotermalne energije z vrtino –
potreba po energiji:
1. Podatki pomembni za zasnovo zajetja plitve geotermalne energije
2. Potrebno število, globino in razdaljo med vrtinami določimo z načrtovanjem
zajetja glede na dane potrebe po energiji. Načrt je odvisen od veliko
parametrov, ki imajo pri tem večjo ali manjšo težo.
Tabela:
Parametri, ki vplivajo na načrtovanje geotermičnih sond in njihova pomembnost:
2
10.3.2014
FROM EARTH
Parameter
TO PEOPLE
Posledica za načrtovanje, ko je
vrednost parametra povečana
Potreba po energiji
Več geosond
Potrebna moč
Več geosond
Razlika med odvzeto in vračano količino Več geosond
energije
Toplotna prevodnost geoloških plasti
Manj geosond
Temperatura tal
Manj geosond pri odvzemu; več
geosond pri oddaji toplote
(hlajenje)
Razlika med temperaturama tal in hladiva
Manj geosond
Trajanje obratovanja
Več geosond
Toplotna prevodnost zapolnitve
Manj geosond
Globina geosonde
Manj geosond pri odvzemu; več
geosond pri oddaji toplote
(hlajenje)
Razdalja med geosondami
Manj geosond
Prenos toplote pri uporabljenem hladivu
Manj geosond
Toplotna kapaciteta in gostota geoloških Manj geosond
plasti
Premer vrtine
Manj geosond
Premer geotermične sonde
Manj geosond
Pomembnost
Velika
Velika
Velika
Velika
Velika
Velika
Srednja
Srednja
Srednja
Srednja
Srednja
Majhna
Majhna
Majhna
FROM EARTH TO PEOPLE
3. Osnovni podatki o potrebi po energiji
Tabela:
Parametri, ki vplivajo na načrtovanje geotermičnih sond (po SIA 384/6, str. 18)
PARAMETER
Potrebe stavbe v ogrevanju (=heat demand)
Letna obremenitev za ogrevanje (=annual heat load)
Potrebe stavbe v hlajenju (=cooling demand)
ENOTA
kW ali W/m2
kWh
kW ali W/m2
Letna obremenitev za hlajenje (=annual cooling load)
kWh
Osnovna letna obremenitev (=annual base load) za ogrevanje in
hlajenje
Vršna obremenitev energije pri pogojih načrta (=peak energy
load)
Temperaturne zahteve sistemov distribucije – v sekundarnem
krogotoku, 30-35 ali 50-60 (=heating supply temperature)
MWh
kW
°C
Zahteva se poznavanje variacij v letni obremenitvi. Minimalne
zahteve: mesečne in vršne obremenitve
3
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
4. Podrobnejši podatki o potrebi po energiji
Tabela:
Podrobnejši podatki o potrebi po energiji za oceno velikosti zajetja
Parameter
Enota
Nazivna moč toplotne črpalke
W
Grelna moč
W
Hladilna moč
W
Masni pretok hladiva
Vrednost
kg/s
Temperaturna razlika hladiva na vstopni in izstopni
strani
Specifična toplotna kapaciteta hladiva
°C
J/(kg·K)
Toplotna prevodnost zapolnitve
W/(m·K)
FROM EARTH TO PEOPLE
5. Ocena velikosti zajetja za odprt sistem
Tabela:
Podatki za oceno velikosti zajetja z vodnjakom
Parameter
Enota
Nazivna moč toplotne črpalke
W
Priključna moč toplotne črpalke
W
Temperatura črpane vode na vstopni strani
°C
Temperaturna razlika črpane vode na vstopni in
izstopni strani
Specifična toplotna kapaciteta vode
°C
J/(kg·K)
Potrebna količina črpanja (Masni pretok črpane vode)
kg/s
Vrednost
4
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
6. Ocena velikosti zajetja za zaprt sistem
Tabela:
Podrobnejši podatki o potrebi po energiji za oceno velikosti zajetja
Parameter
Nazivna moč toplotne črpalke
Priključna moč toplotne črpalke
Enota
W
W
Specifična grelna moč geološke plasti (=specifična
stopnja odvzema toplote) PBHE
W/m
Masni pretok hladiva
kg/s
Poprečna temperatura hladiva
°C
Temperaturna razlika hladiva na vstopni in izstopni
strani
Specifična toplotna kapaciteta hladiva
°C
J/(kg·K)
Toplotna prevodnost zapolnitve
W/(m·K)
Potrebna globina/dolžina geosonde
Vrednost
m
FROM EARTH TO PEOPLE
NAČRT majhnih sistemov z geosondami (stanovanjske stavbe) –
GeoTrainet Course (Sanner, 2010)
Načrt običajno postavljen glede na tabelirane vrednosti specifičnega odvzema toplote,
npr. VDI 4640.
Zahtevana dolžina geosonde (m) =
Za veliko lokacij oz. stavb mnogi načrtovalci tako uporabljajo tipično vrednost 50 W/m,
brez upoštevanja geoloških razlik!
Pri geosondah ne velja pravilo: »Ena velikost ustreza vsem primerom«.
5
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
Parametri v tleh (plitvem podzemlju)
Geološka situacija – tisti del načrta geosonde, ki ga načrtovalec ne more
spreminjati.
Načrt se mora prilagoditi geologiji, zato zahteva poznavanje geoloških
podatkov:
 Vrsta kamnine in trdota (vpliv na vrtanje geosonde)
 Toplotne lastnosti tal (vpliv na načrt geosonde in delovanje le-te)
 Situacija podzemne vode (vpliv na načrt geosonde, vrtanje in delovanje)
 Naravna temperatura tal (vpliv na načrt geosonde)
Raziskava na lokaciji: Določitve toplotnih parametrov tal
S testom toplotne odzivnosti (TRT)
FROM EARTH TO PEOPLE
Načrt majhnih sistemov (projektov)
Pogoji za uporabo tabele 2 iz VDI 4640, 2. Del, stanje 2001:
Tabela 2. Možne vrednosti specifičnega odvzema za geosonde
Samo odvzem toplote (gretje vključno s sanitarno vodo),
Dolžina posameznih geosond mora biti med 40 in 100 m,
Najmanjša razdalja med dvema geosondama mora biti:
a) Vsaj 5 m za dolžine geosond 40 do 50 m,
b) Vsaj 6 m za dolžine geosond > do 100 m,
Dvojne U-cevi z DN 20, DN 25 ali DN 32
ali pa se kot geosonde uporabljajo koaksialne sonde z najmanjšim
premerom 60 mm
Ni prikladno za večje število malih sistemov na omejenem območju.
6
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
Primerjava različnih metod načrtovanja za majhne projekte
Načrt po VDI 4640, 2. del, stanje 2001
Primer: eno-družinska hiša z naslednjimi značilnostmi:
Toplotna obremenitev glede na DIN EN 12831
QH=12 kW
Ure polne obremenitve
ta=1500 h/leto
Dovedena temperatura za ogrevanje
TV=30 – 35 °C
Letna učinkovitost TČ
SPF=3,8
Geologija : srednje triasni peščenjak (»Buntsandstein«)
Toplotna prevodnost: peščenjak
λ=2,3 W/(m∙K)
(razpon: 1,5 – 4,5 W/(m∙K)
Stopnja odvzema toplote
QBHE=8,8 KW
Izračun:
= 3,16 · 2,8 = 8,8
FROM EARTH TO PEOPLE
Vrednosti iz tabele 2:
Metoda
Razpon
Splošne vrednosti
1,5 - 3 W/(mK)
Vrednosti za specifične peščenjak
vrste kamnin
Specifična stopnja odvzema
toplote PBHE
60 W/m
65 – 80 W/m
Iz splošne vrednosti:
m
Iz specifične vrednosti za kamnino:
m do
m
Rezultat: 2 geosondi, vsaka po 55 do 73 m globine.
7
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
Načrt po SIA 384/6, stanje 2009
1.Korak: osnovna vrednost iz slike 7 (SIA 384/6), recimo za peščenjak: 2,3 W/(m∙K) in 2,1
MJ/(m3K) => 37 W/m
Izračun:
m
2.Korak: Popravki glede na annex D3 (SIA 384/6): povečanje dolžine geosonde => 123 m
Rezultat: 2 geosondi, vsaka po 123 m globine.
Primerjava različnih metod načrtovanja za majhne projekte (primerjalna tabela)
Pri izračunu z EED je temperatura v geosondah računana za trajanje 25 let. Tako se je, npr., prišlo do
rezultata 2 geosondi po 110 m globine.
Metoda
Geosonda
število
Posamezna dolžina
Skupna dolžina
VDI 4640, splošna
2
73,4 m
147 m
VDI 4640, specifična
2
55-68 m
110-136 m
SIA 384/6
2
123 m
246 m
EED
2
110 m
220 m
FROM EARTH TO PEOPLE
Občutljivost dimenzioniranja z EED programom na različne parametre
(1) Primer: Vrtec VVZ Morje, Lucija.
Geološke osnove: zgornjih nekaj 10 m: dobro prepusten grušč peščenjaka, do 90 m fliš
(menjavanje laporja, peščenega meljevca in debelozrnatega peščenjaka) ---> za objekt VVZ
Morje najustreznejša uporaba toplotnih črpalk z zaprtim sistemom z geosondami. - Omejeni
z rabo prostora (neposeljena in netlakovana površina brez podzemnih vodov) in z
lastništvom parcele.
Potrebe objekta po energiji:
Ogrevanje: transmisijske izgube (radiatorji 70/50 °C): 142 970 kWh
Ogrevanje: klimatizacijske izgube: 38 986 kWh
Topla sanitarna voda (60 °C): 47 879 kWh
Skupaj: 230 MWh
Izbrani SPF/COP faktor: 4
Polje geosond je lahko veliko do 60 x 15 m.
8
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
(1, nad.) Primer: Vrtec VVZ Morje, Lucija.
Stacionarni model toka vode in prenosa toplote je predstavljal osnovo za dinamični
model in je bil izveden z robnimi pogoji:
Poprečna letna temperatura tal = 12,8 °C
Toplotni tok na dnu modela = 0,040 W/m2
Volumska toplotna kapaciteta = 2,3 MJ/(m3·K)
Toplotna prevodnost kamnine = 2,36·0,7 (lapor)+ 2,0·0,3 (peščenjak) = 2,25 W/(m·K)
Longitudinalna disperzivnost = 5 m
Transverzalna disperzivnost = 0,5 m
Fliš (Eocen): efektivna poroznost 0,1%; koeficient prepustnosti 5·10-7 m/s.
Apnenec (Paleocen): efektivna poroznost 10%; koeficient prepustnosti 3·10-6 m/s.
Nazivna moč ogrevalnega sistema v toplotni postaji 145 kW.
Število potrebnih geosond in njihova skupna globina=?.
FROM EARTH TO PEOPLE
(1, nad.) Primer: Vrtec VVZ Morje, Lucija.
Za moč 145 kW znaša potreben pretok pretakajočega se fluida (nosilca toplote) v
geosondah 8,7 l/s pri predvideni dT=14-10=4 °C.
V programu EED3 preizkušali več različic z različnimi vhodnimi podatki glede fluida nosilca
toplote v geosondah in glede faktorja niza v postavitvi geosond glede na volumski pretok
fluida, ki pove skozi koliko geosond se pretok fluida porazdeli.
Pri tem vseskozi enaki naslednji vhodni podatki samega modela:
Za tla:
Toplotna prevodnost tal: 2,17 W/(m·K)
Volumska toplotna kapaciteta tal: 2,22 MJ/(m3K)
Temperatura površine tal: 13,5 °C
Geotermična gostota toplotnega toka: 0,040 W/m2
Za vrtine geosond:
Globina vrtin je bila spremenljivka.
Razdalja med vrtinami: 10 m
Instalacija v vrtinah: dvojna U cev
Premer vrtin: 110 mm
Premer U cevi: 32 mm
Debelina U cevi: 3 mm
Toplotna prevodnost U cevi: 0,420 W/(m·K)
Razdalja med U cevmi (shank): 70 mm
Toplotna prevodnost zapolnitve v geosondi: 0,60 W/(m·K)
Stični upor cev/zapolnitev: 0,00 (m∙K)/W
9
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
(1, nad.) Primer: Vrtec VVZ Morje, Lucija.
Za vse simulacije vzeto število let simulacije 25 let, 1. mesec simulacije = september.
Za prenosni fluid se običajno izbere med naslednjimi: monoetilenglikol, CaCl2 in voda pri različnih
temperaturah. Vendar po nedavnih raziskavah drži, da raztopine CaCl2 dopuščajo znatne prihranke
zaradi njihove manjše viskoznosti (Casasso & Setti, 2013).
Pri manjšem številu geosond, oziroma pri eni geosondi se pa pri fluidu CaCl2 lahko zgodi, da
dobimo prenizko Reynoldsovo število (tok fluida ni turbulenten!). Zaželjeno je Re>2300.
Precej vpliva ima tudi izbira faktorja niza; dobimo lahko različne najnižje temperature fluida v
osnovni obremenitvi in tudi vršnih obremenitvah ob koncu januarja, in tudi različne najvišje
temperature fluida ob koncu avgusta (julija).
Če uporabljamo tudi podatke o vršni obremenitvi, moramo biti pozorni na naslednje:
- Izogibati se moramo temu, da so v osnovni obremenitvi srednje temperature v trajanju več
tednov pod 0 °C ob koncu meseca,
- V pogojih vršne obremenitve naj temperature ne bi padle pod -5 °C ob koncu meseca.
FROM EARTH TO PEOPLE
(2) Primer: zasebna hiša, Gažon pri Kopru.
Geologija: fliš do globin >100 m. Stacionarni model predstavljal osnovo
za dinamični model in bil izveden z robnimi toplotnimi pogoji:
Za tla:
Toplotna prevodnost tal:
2,1 W/(m·K)
Volumska toplotna kapaciteta tal: 2,3 MJ/(m3K)
Temperatura površine tal: 13,0 °C
Geotermična gostota toplotnega toka: 0,065 W/m2
Za vrtino geosonde:
Konfiguracija: 0 („1: single“)
globina vrtine: 95 m
Razdalja med vrtinami: 0 m
Instalacija v vrtinah: dvojna U cev
Premer vrtin: 127 mm
Premer U cevi: 32 mm
Debelina U cevi: 2,90 mm
Toplotna prevodnost U cevi: 0,380 W/(m·K)
Razdalja med U cevmi (shank): 85 mm
Toplotna prevodnost zapolnitve v geosondi: 2,40 W/(m·K)
Stični upor cev/zapolnitev: 0,00 (m·K)/W –> dobra zapolnitev
10
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
(2, nad.) Primer: zasebna hiša, Gažon pri Kopru.
 Izdelana vrtina do 101,5 m, geosonda do 100 m, v modeliranju upoštevano 95 m (brez
vrhnjih 5 m). Hiša ima na strehi sončne kolektorje (do 30 kWh/dan toplote lahko proizvede)
-> možno shranjevanje toplote v tleh!
Fliš (lapor prevlad.): poroznost = 0,2 in koeficient prepustnosti = 10-9 m/s.
 Osnovna obremenitev za gretje (brez ogrevanja sanitarne vode): 15,0 MWh (jan-apr,
okt-dec)
 Osnovna obremenitev za hlajenje: 3,2 MWh (maj-sept)
 SPF: 3
 Za gretje TČ daje 1/3 od 15 MWh (=5 MWh), 2/3 pa dobimo iz tal (=10 MWh).
 Za hlajenje 1/3 od 3,2 MWh porabi TČ za spravljanje hladu v tla (=1,0667 MWh), 4/3 od
3,2 MWh (=4,2667 MWh) pa gre skupaj kot hlad v tla, saj pride iz stavbe že 3,2 MWh.
FROM EARTH TO PEOPLE
(2, nad.) Primer: zasebna hiša, Gažon pri Kopru. (ni razlike, tudi če je pH=4 kW)
House at Gažon 25: Mean base load fluid temperatures (at end of
month) for a period of 25 years at 6404 kWh of stored solar heat ;
peak heat=0,
peak cool=2 kW; heating and cooling
40
Temperature (°C)
35
30
25
1st year
20
2nd year
15
5th year
10th year
10
25th year
5
0
JAN
FEB
MAR
APR
MAY
JUN
JUL
Months
AUG
SEP
OCT
NOV
DEC
11
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
(2, nad.) Primer: zasebna hiša, Gažon pri Kopru.
House at Gažon 25: Mean base load fluid temperatures (at end of
month) for a period of 25 years at 6404 kWh of stored solar heat ;
peak heat=0,
peak cool=2 kW; cooling only, no heating
40
Temperature (°C)
35
30
25
1st year
20
2nd year
15
5th year
10th year
10
25th year
5
0
JAN
FEB
MAR
APR
MAY
JUN
JUL
Months
AUG
SEP
OCT
NOV
DEC
FROM EARTH TO PEOPLE
(2, nad.) Primer: zasebna hiša, Gažon pri Kopru.
Primerjava matematičnega modela z EED3 modeliranjem geosonde z mesečnim
intervalom: v hladnejših mesecih (ko se toplota le odvzema iz tal), je pri scenariju brez
skladiščenja toplote temp fluida v geosondi za povprečno 1,8 °C nižja od tiste, ki jo poda
model s skladiščenjem v poletnih mesecih. Poleti pri scenariju s skladiščenjem razlika
naraste na 12,3 °C za posamezni mesec, zaradi dodatnega ogrevanja tal. Primerjava med
scenarijema s skladiščenjem v različno globoke geosonde (osnova je 95 m, za primerjavo
uporabljena še 85 m) pokaže, da je pri krajši geosondi in enaki toplotni obremenitvi
sistema (15MWh/leto) učinek na temperaturo delovnega fluida po 25 letih zelo podoben,
kot če bi uporabili globljo geosondo brez skladiščenja toplote.
Skladiščenje toplote v tleh: pomagamo ohraniti do 3 °C višjo temp kamnine ob geosondi
plitvo pod površjem, kot če skladiščenja ne izvajamo. Pri dnu geosonde dT=2 °C.
Pri EED modelu moramo izbrati ustrezen delovni fluid (ni vsak optimalen), Reynoldsovo
število (Re>2300 ali blizu); morda monoetilenglikol ali voda pri 10 do 20°C.
12
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
Značilni razponi parametrov plitvega podzemlja in snovi (SIA 384/6: 2010)
Vrsta kamnine
FROM EARTH TO PEOPLE
Toplotna prevodnost λ
volumska kapaciteta
W/(m·K)
toplote c, MJ/(m3·K)
Razpon
Predl. izrač Razpon
Predl. izrač
vrednosti
vrednost
vrednosti
vrednost
Glina, suha
Glina, nasičena z vodo
0,4 – 1,0
0,9 – 2,3
0,6
1,4
1,5 – 1,6
2,0 – 2,8
1,5
2,3
1,8 – 2,0
2,0 – 2,2
Pesek, nasičen z vodo
1,5 – 4,0
2,3
2,2 – 2,8
1,4
2,4
1,8 – 2,2
1,9 – 2,3
Gramoz/kamni, suhi
Gramoz/kamni,
nasičeni z vodo
Prod (komp. morena)
Šota
Molasne švicarske k.
(Skrilav) glinavec
Peščenjak
Konglomerat/breča
Laporovec
Apnenec
Sulfatne
kamnine
(anhidrit, sadra)
Granit
Diorit
Gabro
Skrilavi glinavci
Marmor
Kvarcit
Blestnik
Gnajs
Amfibolit
0,4 – 0,5
1,6 – 2,0
0,4
1,7
1,3 – 1,6
2,2 – 2,6
1,4
2,3
1,8 – 2,2
1,9 – 2,3
1,7 – 2,4
1,8
0,2 – 0,7
0,4
Glej tabelo 7
1,1 – 3,5
1,9
2,3
1,3 – 5,1
2,6
1,5 – 3,5
2,1
2,5 – 4,0
2,8
1,3 – 2,8
1,6
1,5 – 2,5
0,5 – 3,8
1,8 – 2,6
2,1 – 2,4
1,8 – 2,6
1,8 – 2,6
2,2 – 2,3
2,1 – 2,4
2,0
1,6
2,1
2,2
2,1
2,1
2,2
2,2
2,0
1,9 – 2,5
0,5 – 0,8
2,4 – 2,7
2,4 – 2,6
2,2 – 2,7
2,2 – 2,7
2,3 – 2,6
2,4 – 2,7
2,1 – 4,1
2,0 – 2,9
1,7 – 2,5
1,5 – 2,6
1,3 – 3,1
5,0 – 6,0
1,5 – 3,1
1,9 – 4,0
2,1 – 3,6
2,1 – 3,0
2,4
2,7
2,6
2,3
2,0
2,1
2,3
2,0
2,1
2,4 – 3,0
2,9 – 3,0
2,8 - 3,1
2,4 – 2,7
2,5 – 2,8
2,5 – 2,8
2,4 – 2,7
2,4 – 2,7
2,6 – 2,9
Značilni razponiNevezane
parametrov
podzemlja in0,3snovi
(SIA0,5384/6:1,32010)
kamnine plitvega
ali
Pesek, suh
– 0,8
– 1,6
zemljine
Sedimentne kamnine
Magmatske kamnine
Metamorfne kamnine
Gostota
Ρ
103
kg/m3
2,8
2,3
2,0
1,9
1,9
5,3
2,0
2,6
2,6
2,2 – 2,5
2,2 – 2,4
1,8 – 2,4
2,0 – 2,3
13
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
Faktorji, ki vplivajo na načrt večjih sistemov geosond
(javne, poslovne stavbe, šole, itd)
Veliki sistemi (ogrevanje, hlajenje), vključno s hibridnimi sistemi. Večja polja geosond.
Primer za študij parametrov:
Poslovna stavba:
ogrevalna potreba: 60 kW
→dobimo v tleh
letna toplotna obremenitev:
108 MWh/leto
toplotna prevodnost: 2,6 W/(m∙K)
primer načrta: 2 x 6 x 100,5 = 1206 m skupna dolžina geosond
za primerjavo: Specifična stopnja odvzema toplote 37,3 W/m.
potem imamo na strani izparilnika ca 45.000 W:
45.000 W / 1206 m = 37,3 W/m
Specifična stopnja odvzema toplote (W/m) je izračunana za meter vrtine (ne cevi) !
 Število geosond določa (kontrolira), v kombinaciji z geometrijo polja geosond, koliko „sosedov“ ima
vsaka geosonda znotraj polja.
 Število geosond neposredno povezano z globino: manj je geosond, večja mora biti globina za
zahtevano kapaciteto.
FROM EARTH TO PEOPLE
Večja polja geosond - Spreminjanje števila / globine geosond
Različni vzorci postavitev geosond:
Pravokotnik
4x3
Dvojni-L
4x4
Pravokotnik
2x6
Odprti kvadrat
4x4
U-oblika
6x4
L-oblika
6x7
Črta
1 x 12
Spreminjanje vzorca postavitve geosond; Spreminjanje razdalje med geosondami;
EED izračun! metoda s spec. odvzemom toplote W/m se uporablja le zaradi primerjave!
Če imamo znan tok in smer podtalnice, potem je ugodno postaviti geosonde v črti, ki je
pravokotna na smer toka podtalnice. Če je ta tok znaten, se upošteva Darcyjev tok
(m3/m2/s) in ne le (m/s)!
14
10.3.2014
FROM EARTH TO PEOPLE
Večja polja geosond - Spreminjanje števila / globine geosond
Rezultati načrta za najslabše in najboljše strategije – primer:
EED izračun! - metoda „W/m“ se uporablja le zaradi primerjave!
Filozofija načrta
neugodna
ugodna
s hlajenjem
Število geosond
16
6
8
Dolžina geosonde
87 m
152 m
80 m
760 m
640 m
59,2 W/m
70,0 W/m
Skupna
dolžina 1392 m
geosond
Specifična stopnja 32,3 W/m
odvzema toplote
FROM EARTH TO PEOPLE
Hvala lepa za vašo pozornost!
15