5.3 TEHNIČNO POROČILO

Energetska sanacija: Športni kompleks Osnovne šole Prevalje
5.3 TEHNIČNO POROČILO - STROJNE
Obstoječe stanje (ogrevanje in priprava TSV)
Ogrevanje objekta "Športni kompleks Osnovne šole Prevalje" je z plinskim trošilom z plinskim gorilcem.
Energent je ZP (zemeljski plin). Obstoječi radiatorji imajo navadne zaporne ventile brez možnosti regulacije.
Priprava tople sanitarne vode v objektu je z kombiniranim bojlerjem - električni.
Objekt se prezračuje na naraven način (z odpiranjem oken in vrat).
V garderobah so nameščene navadne pipe za sanitarno vodo.
Predvideni ukrepi (ogrevanja in priprava TSV, solar, talno ogrevanje in prezračevanje )
1. OGREVANJE
Obstoječe plinsko trošilo se zamenja z plinskim kondenzacijskim kotlom z visokim izkoristkom, kurjeno na
zemeljski plin (ZP). Plinsko trošilo s prisilnim vlekom ima zaprto zgorevalno komoro. Priključna moč trošila
znaša 24 kW. Trošilo je namenjeno za centralno ogrevanje in delno za pripravo TSV kot bivalentno. Dovod plina
za napajanje stenskega kotla je speljan iz plinske omarice, ki se prestavi, prav tako se sanira dimovodni sistem.
Izvedejo ukrepi za zmanjšanje potrebe po toplotni energiji za ogrevanje sanitarne tople vode z dodatnim
dopolnilnim virom sončnih kolektorjev, kar je posledično tudi racionalizacija stroškov energije. Izvedejo se
ukrepi vgradnje frekvenčnih črpalk in vgradnja termostatskih ventilov, vključno z novimi armaturami in
razdelilcem ogrevanja ter drugo instalacijo.
Izvede se namestitev hranilnika STV volumna 2000 l ter namesti sončne kolektroje.
Sprejemniki sončne energije bodo nameščeni na strehi stavbe.
Gradbena, elektro dela so v ločenih opisih in popisih
Vgradnja sistema talnega gretja
Talno ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem prevzema vlogo ogrevala pod (tla) v prostoru. Nosilec toplote
je voda, ki kroži skozi cevni register, položen v obliki polža ali serpentine in zalit v betonski estrih. Vrsta estriha
je za tovrstne sisteme predpisana, saj vsebuje poleg jeklene mrežice (povečana nosilnost) še posebne
plastifikatorje, ki povečujejo oprijemljivost estriha s cevmi, s tem pa boljši transport toplote s cevi na estrih.
Estrih se mora sušiti naravno (ni dovoljeno prisilno sušenje) minimalno 28 dni. Pri zagonu sistema (spuščanju
vode v cevi) moramo temperaturo vstopne vode postopoma dvigati zaradi temperaturnih dilatacij materialov (s
tem preprečimo pokanje in možne poškodbe estriha oziroma cevi).
POLAGANJE CEVI
Cevi se polagajo v razmiku 80mm pred okni in pri tuših, ostalo 160mm v ostalih delih prostorov.
Prednosti talnega gretja:
- odličen temperaturni profil v prostoru,
- nizke temperature ogrevalne vode (običajni sistemi: 45/35),
- veliki prihranki energije
Slabosti talnega gretja:
- visoki začetni investicijski stroški,
- nevarnosti puščanja cevnega registra ob prevelikih fizičnih obremenitvah tal,
- nevarnost pregretja tal in s tem zdravstvene okvare ljudi, ki se gibljejo v the prostorih,
- pri monovalentnem sistemu ne sme biti prekinitev kurjenja.
2. Solarni sistem
Adaptacija objekta zajema dopolnitev s sistemom priprave sanitarne tople vode s pomočjo sprejemnikov sončne
energije, tako da se poenoti sistem priprave sanitarne vode za celotni objekt. Izbrano je (glej popis) sončne
energije vrste ploščni z neposrednim pretokom medija, z absorbersko površino po 2,25m². Sama postavitev
paketov SSE po kompletih je na strehi.
FIMA d.o.o., Otiški vrh 26c, 2373 Šentjanž pri Dravogradu, tel 02/878-68-19
Sprejemniki sončne energije so povezani z bakrenimi cevmi po EN 1057 s ploščnim prenosnikom toplote in
služi za predgrevanje tople sanitarne vode. Cevovodi so toplotni izolirani s cevaki iz penastega polietilena, ki so
na prostem zaščiteni z ovojem trde plastike ali aluminijeve pločevine. Sistem je polnjen z mešanico
pokipropilen-glikol/ voda razmerju 34/66%, ki preprečuje zamrznitev vse do -20°C, strditev s poškodovanjem
cevovoda pa šele pri -30°C.
Kadar s sončni sprejemniki zaradi neugodnih vremenskih razmer vode ne bo možno zadosti predgreti, oziroma
ob tako veliki porabi, da se voda prek toplotnih izmenjevalcev v akumulatorjih ne bo mogla ogreti na predvideno
temperaturo je dodatno predvidena predpriprava STV s plinskim trošilom. Sistem vodi avtomatika katero se veže
preko modula, katerega se lahko vgradi tudi naknadno na predviden sistem CNS. Vgrajene so potopne tuljke na
posameznih cevovodih in temperaturna tipala.
3.Vodovod in kanalizacija
Prostori objekta so za posamezne potrebe priključeni na obstoječ vodovod v vodomernem jašku, pred objektom.
Vodovod pitne vode poteka do glavnega ventila v objektu, nato pa pod tlakom do porabniških mest - kotlovnice.
Za dovod so uporabljene so Zn cevi za razvod po objektu pa PE ali Alumplast cevi.
Priprava sanitarne tople vode je z solarnim toplovodnim grelnikom lociranim v kotlovnici.
Ostali vodi v objektu se blendirajo oz priključijo na obstoječe vode.
Celotno vodovodno instalacijo je potrebno po končani montaži izprati in preizkusiti na vodotesnost v prisotnosti
nadzornega organa. Preizkusni vodni tlak mora biti 6 bar. Po končanem tlačnem preizkusu je potrebno izvesti
dezinfekcijo celotne instalacije s kloriranjem in izvedbo meritev kakovosti vode.
SANITARNI PREDMETI
Njihovo število, razmestitev in velikost so razvidni iz priloženih načrtov
– WC školjke so stenske s podometnimi kotlički za vodo,
– Pisoarji stenski z elektronskim krmiljenjem iztoka vode (senzorji) ali na potisk,
– Prhe –termostatske p.o. samozaporne pipe za tuš kot npr oznaka Schell Linus Basic D-S v sestavi baterijapodometno telo, mešalna zaporna tipka, podometna prha iz stropa
Na odvodu je vsak sanitarni element opremljen s smradno zaporo (sifonom), na dovodu pa je opremljen z
zapornim organom tako, da ga lahko v slučaju okvare brez vpliva na ostale izločimo in popravimo.
Objekt bo za potrebe posameznih prostorov priključen s posameznimi talnimi kanalizacijskimi vodi na zbirne
kanalizacijske vode v objektu oz revizijske jaške z smradno zaporo, ki je nato priključen na skupni kanalizacijski
vod in od tam v obstoječo zunanjo javno kanalizacijo (zunanji del ni del strojnega projekta).
Tuš kadi so izdelane iz keramike (ni del strojnega projekta), odvod pa je izveden z linijsko kanaleto.
Preizkusiti mora testnost kanalizacije.
Talna kanalizacija je položena pod tlaki in poteka od porabniških mest do zbirnega jaška; povezava je s PVC
cevmi. Vse cevi so položene z 2 % padcem v smeri pretoka.
Odzračevanje kanalizacijskega sistema poteka preko oddušne cevi, ki se zaključuje na strehi objekta. Oddušna
cev ima na vrhu odzračevalno kapo.
4. Prezračevanje
Sistem umetnega prezračevanja je izveden z prisilnim odsesavanje odpadnega zraka ter nadomeščanje
transportirane količine z novim - svežim zrakom. Le-ta je lahko predhodno pripravljen (ogret in navlažen, oz.
ohlajen in osušen), ali pa ga dovajamo v primarnem stanju.
Predvideno število izmenjav zraka po posameznih prostorih je (sanitarij/garderob): 5-10 izmenjave / uro
Prezračevanje kotlovnice je z odvodno cevjo pod stropom z izhodom skozi steno. Dovod zraka je z dovodnim
kanalom spuščenim do tal in zaključenim z rešetko.
Prostori garderob in sanitarij so prezračevani z skupnim kanalskim odvodom in cevnim ventilatorjem.
Odvod zraka se vrši z cevnim ventilatorjem in kanali nad stropom, odvodi pa so spuščeni skozi strop in se
odvajajo z PV1 regulacijskim ventilom.
Zrak med prostori se dovaja skozi rešetke na vratih oz so spodrezane, dovod zraka pa je skozi steno z zaščitno
rešetko. Ventilator se vklaplja z stikalom oz senzorjem prisotnosti.
Prav tako so prostori ob kotlovnici prezračevani z skupnim kanalskim odvodom in cevnim ventilatorjem.