2. razvojni dan gozdno-lesnega sektorja

Transcription

GOSPODARSKA ZBORNICA, ZDRUŽENJE LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE
UL BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO
DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LESARSTVA LJUBLJANA
2. RAZVOJNI DAN
GOZDNO-LESNEGA SEKTORJA
ZBORNIK
AMBIENT LJUBLJANA – 23. SEJEM POHIŠTVA
Ljubljana, 8. november 2012
2. RAZVOJNI DAN GOZDNO-LESNEGA SEKTORJA, Ljubljana, 2012
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, ZDRUŽENJE LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE
2. RAZVOJNI DAN GOZDNO-LESNEGA SEKTORJA
ZBORNIK
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
674(082)(0.034.2)
630*6(082)(0.034.2)
RAZVOJNI dan gozdno-lesnega sektorja (2 ; 2012 ;
Ljubljana)
Zbornik [Elektronski vir] / 2. razvojni dan
gozdno-lesnega sektorja, Ljubljana, 8. november 2012 ;
[uredil Borut Kričej]. - El. knjiga. - Ljubljana :
Gospodarska zbornica, Združenje lesne in pohištvene
industrije, 2012
Način dostopa (URL): http://www.gzs.si/lesarstvo
ISBN 978-961-6666-68-8 (pdf)
1. Kričej, Borut
264056320
Uredil: Borut Kričej
Publikacija je dostopna na: www.gzs.si/lesarstvo
Izdala: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje lesne in pohištvene industrije
2
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, ZDRUŽENJE LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE
ZBORNIK
3
VABILO na konferenco
četrtek, 8. november 2012 ob 10. uri
v dvorani URŠKA na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, Dunajska 18
Vstop prost!
Glavni namen dogodka je predstaviti strokovni in širši javnosti pestrost in širino razvojnih projektov, kateri potekajo v gozdno-lesni verigi, kar dokazuje, da je les
visokotehnološki material prihodnosti. Poleg tega je dogodek odlična priložnost za medsebojno spoznavanje in povezovanje tako strokovnjakov kot tudi
razvojnikov iz podjetij, ki lahko pripeljejo do prenosa znanja, novih idej in projektov. Letošnji fokus razvojnega dne pa bo poleg predstavitve rezultatov
najpomembnejših sektorskih projektov tudi aktualna tema - Sodobna industrijska politika v nastajanju in prihodnji razvojni programi EU; OBZORJE 2020, COSME
in kohezija.
Vabljeni so vodstveni in razvojni kader iz podjetij, raziskovalci, študentje, dijaki, ministrstva ter mediji.
Uvodni nagovori
PROGRAM
mag. Sabina Koleša, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo pri MGRT
Anica Zavrl Bogataj, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
prof. dr. Miha Humar, UL, BF, Oddelek za lesarstvo
Predstavitev rezultatov Razvojnih centrov slovenskega gospodarstva
Robert Ivančič, INTECH-LES, Razvojni center interdisciplinarnih tehnologij, konkutrenčnosti in tehnologij pri MGRT
Iztok Bizjak, RC 31, Razvojni center kreativne pohištvene industrije
Anton Strgar, RACE KOGO, Razvojni center koroškega gospodarstva
Predstavitev dosežkov razvojno-raziskovalnih projektov
Predstavitve dosežkov izbranih RR projektov in primerov dobre prakse sodelovanja podjetij in RR organizacij.
Barbara Šubic, mag. Neja Rupnik, ECO-S, Ecological wooden window insulation, M-Sora, d.d., Žiri
mag. Marica Mikuljan, Ekoinženiring v podjetju Brest Pohištvo, Cerknica
prof. dr. Franc Pohleven, Biotehnološki procesi obdelave površin lignoceluloznih materialov
prof. dr. Hojka Kraigher, EUFORINNO, European Forest Research and Innovation
doc. dr. Tom Levanič, ID:WOOD, Clustering knowledge, Innovation and Design in the SEE WOOD sector
dr. Andreja Kutnar, Vrednotenje življenske dobe zunanjih lesenih oblog in njihov vpliv na okolje
Okrogla miza: Pogovor ob 12h – ima les svoje mesto v novo nastajajoči nacionalni industrijski politiki
kot podlagi za vključevanje v programa OBZORJE 2020 in COSME?
Pogovor bo vodila mag. Mateja Mešl, TIA.
Udeleženci pogovora;
mag. Sabina Koleša, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
znan. svet. dr. Primož Simončič, Gozdarski inštitut Slovenije
Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Skupine Jelovica
Mreženje za razvoj
Druženje udeležencev konference kot priložnost za nove povezave in ideje.
Dogodek bo povezovala in vodila dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije.
Udeležbo najavite preko spletne prijavnice; http://www.gzs.si/slo/59355 !
Veselimo se srečanja z vami.
Igor Milavec, direktor GZS - Združenje lesne in pohištvene industrije
Jože Sterle, direktor GZS - Združenje za gozdarstvo
prof. dr. Miha Humar, UL, BF, Oddelek za lesarstvo
4
Uvod
GZS – Združenje lesne in pohištvene industrije je v okviru obsejemskih aktivnosti 23. Sejma Ambient Ljubljana –
sejema pohištva, skupaj z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani in Društvom
inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, organiziralo »2. razvojni dan gozdno-lesnega sektorja«, katerega
osnovni namen je bil prikazati pestrost in širino razvojnih projektov, kateri potekajo v gozdno-lesni verigi, kar
dokazuje, da je les visokotehnološki material prihodnosti. Poleg tega je dogodek odlična priložnost za
medsebojno spoznavanje in povezovanje tako strokovnjakov kot tudi razvojnikov iz podjetij, ki lahko pripeljejo do
prenosa znanja, novih idej in projektov. Letošnji fokus razvojnega dne je bil poleg predstavitve rezultatov
najpomembnejših sektorskih projektov tudi aktualna tema - Sodobna industrijska politika v nastajanju in
prihodnji razvojni programi EU; OBZORJE 2020, COSME in kohezija.
Zapisal: Bernard Likar
Okrogla miza – Pogovor ob 12h – ima les svoje mesto v novo nastajajoči nacionalni
industrijski politiki kot podlagi za vključevanje v programa OBZORJE 2020 in COSME?
Kratek povzetek razprave in sklepov
Dogodka se je udeležilo preko 80 poslušalcev iz vrst razvojno-raziskovalne sfere, podjetij, ministrstev, medijev in
študentov, kar potrjuje aktualnost dogodka in tematike okrogle mize.
Konferenca je pokazala, da je gozdarsko in lesarsko področje na raziskovalnih projektih zelo aktivno in da je
preplet gospodarstva z raziskovalnimi ustanovami pri nas bistveno boljši kot na mnogih drugih raziskovalnih
področjih. Iz pogovora v okviru okrogle mize pa so bile razvidne številne možnosti za oblikovanje projektov
vezanih na rabo lesa tudi v novi finančni perspektivi EU.
5
KAZALO ZBRANIH RAZVOJNO RAZISKOVALNIH PROJEKTOV
Razvojni centri slovenskega gospodarstva
INTECH-LES, razvojni center, d.o.o. ............................................................................................................................ 8
RC31 – Razvojni center kreativne pohištvene industrije............................................................................................ 9
Razvojni center koroškega gospodarstva ................................................................................................................. 10
WOODWISDOM Era Net 2
Bark Valorisation into insulating Foams and Bioenergy........................................................................................... 11
Pinosylvins as novel Bioactive Agents for Food Applications ................................................................................... 12
Improvement in collaboration along the wood value chain through knowledge-based methods and mobile
applications .............................................................................................................................................................. 13
URBAN WOOD, Wood based construction for multi-storey buildings. The Potential of Application of Timber-Glass
Composite Structures for Building Construction ..................................................................................................... 14
Competing uses of forest land - The future of integrative and segregative policy and forest management
approaches in Europe .............................................................................................................................................. 15
OSTALI ZBRANI POVZETKI PROJEKTOV
Razvrščanje lesenih konstrukcijskih elementov po trdnosti .................................................................................... 16
Biotechnological processing of lignocellulosic materials ......................................................................................... 17
Promotion of residual forestry biomass in the Mediterranean basin ...................................................................... 18
Rešitve za ogrevanje z lesom - Woodheat Solutions................................................................................................ 19
Izboljšanje sodelovanja vzdolž gozdno-lesnih vrednostnih verig s pomočjo na znanju temelječih metod in
mobilnih aplikacij ..................................................................................................................................................... 20
NEWFOR - NEW technologies for a better mountain FORest timber mobilization ................................................. 21
Lesni potenciali za perspektivne gozdnolesne verige v Sloveniji ............................................................................ 22
Development of biomass trade and logistics centres for sustainable mobilization of local wood biomass resources
................................................................................................................................................................................. 23
AGRIFORENERGY 2 – Promoting and securing the production of biomass from forestry and agriculture without
harming the food production ................................................................................................................................... 24
Sustainable networks for the energetic use of lignucellulosic biomass in South East Europe ................................ 25
ATHOSK - Ausbildungskonzept und Sicherheitstraining für die Holzgewinnung mittels Seilkränen -Professionalität,
Arbeitssicherheit, Umweltschonung ........................................................................................................................ 26
Razvoj okolju prijaznih lepil iz obnovljivih rastlinskih polimerov ............................................................................. 27
Izboljšanje mehanskih lastnosti lesa, lesnih konstrukcijskih proizvodov in lesenih konstrukcij .............................. 28
Les in lignocelulozni kompoziti................................................................................................................................. 29
Možnosti za prestrukturiranje slovenske lesne industrije ....................................................................................... 31
Določitev ogljičnega odtisa primarnih lesnih proizvodov ........................................................................................ 32
Uporaba vodnih emulzij voskov montana in karnauba za zaščito lesa pred glivami ............................................... 33
Vrednotenje življenjske dobe zunanjih lesenih oblog in njihov vpliv na okolje ....................................................... 34
Razvoj lesnih ploščnih kompozitov z nizko vsebnostjo formaldehida...................................................................... 35
Development of low Formaldehyde Wood-Based Products (WBP) ......................................................................... 35
Utekočinjena biomasa za premaze: enoletno strokovno sodelovanje dr. Arnaud Maxime Cheumani Yona .......... 37
Premazi iz utekočinjenega lesa ................................................................................................................................ 38
Utekočinjanje lignocelulozne biomase za pripravo lepil, smol in površinskih premazov za obdelavo lesa ............. 40
Površinska obdelava površinsko zgoščenega lesa .................................................................................................... 41
Multifunkcionalno pohištvo, inovativne produktne enote bivanjskih prostorov prihodnosti ................................. 42
6
Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju ................................................................................. 43
Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, Slovenija: kronologija, kultura in paleookolje ............................... 44
Človek, narava in okolje med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami v predmodernih obdobjih ....................... 45
Naravni park Moncayo kot opazovalnica globalnih klimatskih sprememb .............................................................. 46
Climate Change, Trends, Scenarios and Impacts on Mediterranean Ecosystems of Spain ...................................... 47
Timberline trees on SE Tibetan Plateau - their seasonal cambial activity and response to climate change ........... 48
Vzpostavljanje evropske mreže dendrokronoloških raziskav in baz podatkov za potrebe kulturne dediščine ....... 49
FPS COST akcija FP1106 STReESS – Študij odziva dreves na izjemne dogodke: sinteza ........................................... 50
Variabilnost klime in gozdne vegetacije v ektonih ekosistemih: prostorska in časovna analiza v pogorju Moncayo v
kontekstu klimatskih sprememb .............................................................................................................................. 51
Development of new water treatment technologies in paper industry – towards zero effluent emission ............ 52
Uporaba alg in bakterij za čiščenje odpadne vode za doseganje okolju primernega iztoka .................................... 53
Lesni potenciali perspektivne gozdnolesne verige v Sloveniji ................................................................................ 54
Razvoj večslojnih lesenih vratnih kril z izboljšano zvočno izolacijskimi lastnostmi za stanovanja, zdravstvene in
izobraževalne centre ................................................................................................................................................ 55
Razvoj novih vodnih premazov nove generacije za specialno površinsko obdelavo pohištva ................................. 56
Alpine Forest FIre waRning System .......................................................................................................................... 57
European Forest Fire Monitoring using Information Systems ................................................................................. 58
Dinamika ogljika v gozdnih tleh in rizosferi .............................................................................................................. 59
Klimatske spremembe ter vplivi antropogenih motenj na primarno produkcijo v tleh ........................................... 59
Določitev ukrepov za zagotavljanje genskega varstva gozdov ................................................................................. 59
Gozdna biologija, ekologija in tehnologija (P4-0107)............................................................................................... 59
Establishment of a European information system on forest genetic resources ...................................................... 59
EUropean FORest Research and INNOvation ........................................................................................................... 60
Clustering knowledge, Innovation and Design in the SEE WOOD sector ................................................................. 61
Ekoinženiring ............................................................................................................................................................ 62
Center za razgradnjo in reciklažo Cerknica .............................................................................................................. 64
Ecological wooden window insulation ..................................................................................................................... 66
Experimental and Computational Micro-Characterisation Techniques in Wood Mechanics .................................. 67
Mreža virtuoznih živih laboratorijev za varčno rabo energije in razvoj obnovljivih virov energije (EnergyVilLab) .. 68
Novel PUR foaming manufacturing process with reduced toxic isocyanate content .............................................. 69
Novel high performance, waterbased “high solids”and bio-based industrial wood coating ................................... 70
Pridobivanje in uporaba nanofibrilirirane celuloze .................................................................................................. 71
Prekomejna mreža inovacijsko procesnega tehnološkega sodelovanja malih, srednjih podjetij ter raziskovalne
sfere na konkretnih prekomejnih inovativnih tehnološko procesnih razvojnih projektih ....................................... 72
Medregijski center za ultrahitre fotonske tehnologije v spektroskopiji .................................................................. 74
Multipurpose hemp for industrial bioproducts and biomass .................................................................................. 75
Ukrepi za izboljšanje izkoriščenosti proizvodnih potencialov gozdov...................................................................... 76
Programska skupina: Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri ............................................................................. 77
Izpopolnjevanje mreže gozdnih rezervatov v Sloveniji: ocena naravnosti, možnosti širjenja, upravljanje, raziskave
in prenosi znanj ........................................................................................................................................................ 78
Ekološka sanacija naravnih ujm v gozdovih ............................................................................................................. 79
Opomba:
V zborniku so zbrani povzetki projekti, kateri so na poziv GZS-Združenje lesne in pohištvene industrije prispeli v času pred izvedbo »2. razvojnega dneva gozdnolesnega dneva«. Zbiranje je bilo omejeno na razvojno-raziskovalne projekte z zagotovljenim domačim ali mednarodnim sofinanciranjem, ki so se so se končali od
začetka 2011 dalje, so še v teku oz. so tik pred začetkom izvajanja.
Kljub razmeroma kratkemu času je prispelo zelo veliko opisov projektov, ocenjujemo pa, da je projektov, ki ustrezajo zgoraj opisanim kriterijem še precej več.
7
Naslov, logotip projekta
Akronim
Ključne besede
Spletna stran (če obstaja)
Program sofinanciranja
Sestava konzorcija, koordinator
Kontaktni podatki (glavnega)
slovenskega partnerja
Trajanje projekta
Celotna vrednost – upravičeni
stroški, od tega slovenski delež v %
Povzetek projekta (Abstract)
INTECH-LES, razvojni center, d.o.o.
INTECH-LES
Razvojni center, lesno predelovalna industrija in povezane industrije, Notranjsko-kraška regija, razvoj
novih izdelkov in tehnologij, podpora proizvodnji, les in naravni materiali
www.intechles.si
MGRT, JR Razvojni centri slovenskega gospodarstva, 2010
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj
Konzorcij partnerjev:
CBD d.o.o., Celje, Elgoline d.o.o., Podskrajnik, Fragmat d.o.o., Sodražica, Javor Pivka d.d., Pivka, ,
Kolektor Liv d.o.o., Postojna, Brest-Pohištvo d.o.o., Cerknica, Kovinoplastika Lož d.d., Lož, Svea d.d.,
Zagorje, TKC d.o.o., Ljubljana, VVap d.o.o., Ribnica, , ILTRA d.o.o., Ljubljana, Visoka šola za dizajn,
Ljubljana, Zavod Grč Vrh, Ljubljana, in Zavod Enthasis.
Projekt podpirajo UL Biotehniška Fakulteta, UL Fakulteta za strojništvo in RRA NKR.
INTECH-LES, d.o.o.
Unec 25, 1381 RAKEK
Dr. Robert Ivančič, direktor, [email protected]
Zoran Trošt, direktor, [email protected]
Do 31. 12. 2014
Celotna vrednost 42.238.350,00 EUR – upravičeni stroški 34.937.727,01 EUR
delež EU 85%, delež SLO 15%
Glavna dejavnost Razvojnega centra INTECH-LES, d.o.o., je zlasti iskanje novih izzivov na produktnem,
tehnološkem in organizacijskem področju razvoja in raziskovanja s področja lesnopredelovalne
industrije in povezanih industrij. Poleg tega RC INTECH-LES nudi tudi podporo proizvodnji, opravlja
dejavnost holdinga kot lastnika potencialnih spin-off podjetij ter izobraževalno dejavnost.
Razvojni center pri svojem delovanju zagotavlja podporo pri razvoju različnih izdelkov in storitev,
tehnologij in podpornih rešitev. Razvojni center, predvsem za manjša podjetja iz panoge, deluje kot
podporna organizacija za uvajanje sodobnih tehnoloških rešitev.
Z razvojem kompleksnih izdelkov, okolju prijaznih materialov in tehnologij ustvarjamo sodelovanje med
podjetji in izkoriščanjem sinergij s čimer:
•
zmanjšujemo stroške razvoja,
•
krepimo raziskovalno kapaciteto in
•
vzpostavljamo mreženje med podjetji, izobraževalnimi institucijami, zavodi in raziskovalci.
Z upoštevanjem družbenega okolja, iz katerega izhaja in na katerega bo s svojim delovanjem razvojni
center vplival, pa se je INTECH-LES, zavezal tudi k družbeno odgovornemu poslovanju in širjenju uspešnih
poslovnih praks tudi na druga področja.
Rezultati, dosežki (če je projekt že
končan)
Možnosti aplikacije, vpliv na
panogo/stroko (opcijsko)
8
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
RC31 – Razvojni center kreativne pohištvene industrije
RC31
Razvoj, center, pohištvo, kreativnost, inovacija
http://www.rc31.si
ESRR in MGRT, Razvojni centri slovenskega gospodarstva
•
Alples d.d.
•
Murales d.d.
•
HELIOS TBLUS d.o.o.
•
Gonzaga PRO d.o.o.
•
Mizarstvo Bolčič, Mitja Bolčič s.p.
•
Klun Ambienti d.o.o.
•
Triis d.o.o.
•
IB-Caddy d.o.o.
•
Visoka šola za dizajn v Ljubljani
•
Univerza v Ljubljani
•
GZS - Združenje lesne in pohištvene industrije
•
Lesarski grozd
Bernard Likar, Operativni direktor, [email protected], 01 5898 284.
feb. 2011 - dec. 2014
9.435.784 EUR (100%)
Razvojni center kreativne pohištvene industrije (RC31) bo povezal in nadgradil razvojno-raziskovalne
resurse in kompetence ter ustvaril potrebne sinergije za prodor slovenske lesne pohištvene industrije na
mednarodni trg izdelkov visoke dodane vrednosti na področju oblikovanja bivalnih in delovnih prostorov
ter sonaravne kulture bivanja v kontekstu trajnostnega razvoja in nizkoogljične družbe.
RC31 bo izvajal razvojno-raziskovalne projekte, ki se bodo konkretizirali v prototipnih izdelkov, s čimer bo
pospeševal izkoriščanje slovenske surovinske baze in spodbujal razvoj produktov visoke dodane
vrednosti, vrhunskega dizajna in kakovostne izdelave;
•
razvoj novih produktov in trženje,
•
razvoj eko površinske obdelave pohištva ter
•
vizualizacija in izboljšani e-modeli.
Nudil bo tudi storitve izobraževanja in svetovanja, vključno s študijami in analizami, ter različne storitve v
podporo načrtovanju in izvajanju razvojnih investicij v podjetjih. Ambicija RC31 je postati osrednje
razvojno jedro slovenske kreativne pohištvene industrije.
-
9
Razvojni center koroškega gospodarstva
Akronim
Ključne besede
RACE KOGO
-
RACE KOGO d.o.o.
MEŽA 10, 2370 DRAVOGRAD
mag. Anton Strgar, direktor, Telefon: 059 085 199
1. 1. 2011 - 31. 12. 2014
6.737.042 EUR / 6.010.758 EUR
Trajanje projekta
lesnopredelovalna industrija, lesene stene, lesene hiše, lesena okna, stavbno pohištvo,
toplotna in zvočna izolacija, integrirani sprejemniki sončne energije, termomehanska
obdelava materialov, optimizacije proizvodnje, novi materiali.
MG, JR Razvojni centri slovenskega gospodarstva, 2010
Razvojni center koroškega gospodarstva je operacija, v okviru katere je konzorcij institucij in podjetij, ki
izražajo skupni interes pri razvoju gospodarstva regije, predvsem na področjih lesnopredelovalne
industrije in novih materialov, ustanovil novo podjetje RACE – KOGO, d. o. o. Priložnost podjetja izhaja iz
skupnega interesa, sinergije, nastale iz povezovanja družb pri razvoju novih produktov in storitev.
Projekt oz. operacija RACE KOGO (kar je skrajšano ime za Razvojni center koroškega gospodarstva) daje
poudarek novim produktom in storitvam, potrebnim za izgradnjo lesene hiše: lesene stene, okna in ostalo
stavbno pohištvo, toplotna in zvočna izolacija, integrirani sprejemniki sončne energije. Pomemben vidik
je razvoj, obdelava in preizkušanje novih materialov: npr. novi material za lesene elemente (npr. na novo
predelan in obdelan les), predelava in reciklaža odpadnih materialov (npr. tekstil se predela in uporabi
kot toplotna izolacija) in tudi raziskave na področju obdelave in predelave ostalih materialov.
končan)
Možnosti aplikacije,
vpliv na panogo/stroko (opcijsko)
Sestavni del projekta so tudi laboratorijske raziskave, preizkušanja materialov in meritve, razvoj oz.
dodelava orodij, testna proizvodnja, razvoj novih materialov, analiza in možnosti trženja. Rezultati
podjetja bodo torej prototipi in z njimi povezan »know how« ter po potrebi tudi patenti. Ob novih
materialih in posameznih elementih analiziramo in vzpostavljamo modele novih tehnoloških procesov
izdelave, možnosti trženja in komercializacije ter študije optimizacije proizvodnje, predvsem za podjetja
ustanoviteljice. Kupci storitev pa po letu 2014 ne bodo samo podjetja ustanovitelji, temveč nameravamo
pridobljeno znanje tržiti v Sloveniji in predvsem v sosednjih državah.
Koroška regija v tem trenutku ni prepoznavna po raziskovalnem delu. Večji del raziskav se namreč odvija
zgolj v nekaj večjih in izvozno orientiranih podjetjih. Novoustanovljeno podjetje se ukvarja predvsem z
raziskavami in razvojem produktov na področju lesne in kovinskopredelovalne dejavnosti.
10
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Bark Valorisation into insulating Foams and Bioenergy
BIOFOAMBARK
Skorja, tanin, izolacijske pene, bioenergija
MVZT (100 % za slovenskega partnerja)
Albert-Ludwigs-University Freiburg, Freiburg, Germany- the Coordinator VTT Technical Research Centre of Finland, Rajamäki, Finland
University Henry Poincaré Nancy, Nancy, France
University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Fraunhofer Institute of Solar Energy, Freiburg, Germany
University of Santiago de Compostela, Santiago de Compostela, Spain
Nova-Institut GmbH, Hürth, Germany
Prof. dr. Milan Šernek
Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
01 320 3623, [email protected]
1. 1. 2012 do 31. 12. 2014
1.259.932,00 EUR
206.799,00 – slovenski partner - 10 % v 2012
Zaradi naraščajoče porabe energije in povečane emisije toplogrednih plinov prihaja do globalnih
sprememb pri uporabi primernih virov za zadovoljevanje materialnih in energetskih potreb družbe. Ena
izmed možnih poti za učinkovitejše koriščenje gozdnih virov je izdelava naravnih proizvodov, ki jih bo
mogoče ob koncu življenjske dobe enostavno pretvoriti v bioenergijo. Tak vir, ki je trenutno podcenjen,
predstavlja skorja evropskih lesnih vrst. V okviru projekta ERA-NET PROBARK so bile razvite trde
izolacijske pene, ki izkazujejo številne dobre lastnosti kot so požarna in kemična odpornost, visoka
mehanska trdnost in odlične izolacijske lastnosti. Izolacijske pene na osnovi tanina iz skorje bi bile odlična
zamenjava za sintetične poliuretanske ali fenolne pene, ki se zdaj uporabljajo za izolacijo stavb. Na žalost
pa trenutna tehnologija izdelave pen temelji na taninih pridobljenih iz neevropskih drevesnih vrst. Tanini
iz evropskih vrst so se izkazali kot potencialen material za uporabo v formulacijah pen, vendar pa je zaradi
edinstvenosti in reaktivnosti posameznih taninov potreba po specifični tehnologiji za njihovo uporabo pri
izdelavi pen. Za uporabo taninov iz omenjenih vrst v izolacijskih penah je potrebno najti več tehničnih
rešitev: 1) Izdelava kemijskih formulacij za vsako vrsto tanina; 2) Prilagajanje kinetike nastajanja pene z
izbiro ustreznega topila in sredstva za penjenje ter s tem doseganje ustrezne celične strukture pen; 3)
Uporaba nano polnil za prilagajanje strukture in lastnosti pen s čimer je mogoče njihovo oblikovanje za
specifično uporabo. Poleg teh treh izzivov se pojavlja priložnost za uporabo ostalih naravnih surovin, kot
je glicerol, glavni stranski produkt pri izdelavi biodizla, ki se lahko oksidira v aldehide, te pa uporabimo kot
reaktante pri sintezi pen.
Cilj tega projekta bo razvoj tehnologije za izdelavo naravnih pen na osnovi tanina iz skorje evropskih
iglavcev in stranskih proizvodov biogoriv za uporabo v izolacijske gradbene namene in njihova pretvorba
v gorljive pline po koncu življenjske dobe. Projekt BIOFOAMBARK predlaga izkoriščanje 10-15 % tanina iz
skorje najpomembnejših evropskih drevesnih vrst in njihovo uporabo v izolacijskih penah, preden se
skorja uporabi za pridobivanje bioenergije. Ta sprememba namembnosti in uporabe gozdne surovine bo
povečala vrednost skorje in s tem zagotovila dodaten dohodek lastnikom gozdov, žagarskih obratov ter
obratov za proizvodnjo celuloze in kartona. Poleg skorje bo poudarek še na uporabi ostalih naravnih
stranskih produktov kot sta glicerol (iz proizvodnje biogoriv) in nanoceluloza (ostanek pri proizvodnji
celuloze).
Projekt se začne izvajati 1.1.2012
Predlagane pene na osnovi taninov so v celoti naraven in CO2 nevtralen material, zato bo nadomestitev
izolacijskih materialov na osnovi naftnih derivatov s penami iz taninov prispevala k zmanjšanju emisij
toplogrednih plinov. Zamenjava in s tem redukcija količine izolacijskih pen na osnovi naftnih derivatov in
nevarnih kemikalij, kot so formaldehid in izocianati, bo pomagala pri izboljšanju kakovosti zraka med
proizvodnjo in uporabo pen ter zmanjšala vpliv škodljivih kemikalij na zdravje ljudi.
11
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Pinosylvins as novel Bioactive Agents for Food Applications
PINOBIO
Bor (Pinus), les, grče, stilbeni, pinosilvin
WoodWisdom-ERA Net
Finska (koordinator), Slovenija, Španija, Latvija
Primož Oven. Univerza vLjubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina VIII/34, 1000
Ljubljana. [email protected]
2011-2014
810.000,00 EUR
V projektu Pinobio bomo raziskovali možnosti pridobivanja pinosilvina in optimizacijo teh postopkov, prav
tako pa tudi možnosti sinteze njegovih derivatov. Preiskane bodo bioaktivne lastnosti pinosilvinov in
njihovih derivatov. Sledile bodo raziskave antidiabetogenega potenciala teh spojin in vivo, ob primerjavi z
resveratrolom. V okviru projekta bomo pridobili osnovo za oceno industrijskega potenciala preiskovanih
spojin za potencialne komercialne proizvode.
Poleg neposrednih rezultatov projekta je raziskava pomenljiva, ker opozarja na doslej premalo
izkoriščeno možnost izrabe spojin, ki sestavljajo les, za proizvode z visoko dodano vrednostjo.
12
Izboljšanje sodelovanja vzdolž gozdno-lesnih vrednostnih verig s pomočjo na znanju
temelječih metod in mobilnih aplikacij
Improvement in collaboration along the wood value chain through knowledge-based
methods and mobile applications
Akronim
WOODAPPS
Ključne besede
Gozdno-lesne verige, trdi listavci, informacijske in komunikacijske tehnologije, spletna aplikacija PIKP
Trajanje projekta
končan)
ERA-Nets WoodWisdom-Net 2 in ERA-NET Bioenergy
SI: Gozdarski inštitut Slovenije, DE: Research Association High Competence Network (Koordinator),
Scheller Systemtechnik GmbH, SE: Swedish University of Agricultural Sciences, Dept. of Forest Products,
Linnæus University, IE: Telecommunications Software & Systems Group, Waterford Institute of
Technology
Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
dr. Nike Krajnc, [email protected]
1. 10. 2011 – 30. 9. 2014
1.269.397,74 EUR
Zveze med lastnostmi surovine, proizvodnimi procesi in lastnostmi izdelkov, predstavljajo ključne vezi pri
optimizaciji na lesu temelječih vrednostnih verig (t.i. gozdno-lesne verige). Opisi lastnosti lesa, načinov in
pogojev njihovega pridobivanja, transporta in predelave so v Evropi neenotni. Posebej kritično je stanje
pri gozdno-lesnih verigah povezanih s trdimi listavci, kjer je kakovost ključen parameter za povečanje
dodane vrednosti vzdolž vrednostne verige. Splošni cilj projekta je pilotno razviti ‘Podporno
informacijsko-komunikacijsko platformo (PIKP)’ s katero bi v okvirih mednarodne vrednostne verige trdih
listavcev povezali procesne partnerje od gozda do potrošnikov. Inovativnost projekta je v izvirni
nadgradnji obstoječih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v ciljno usmerjeno in tehnološko
dovršeno spletno aplikacijo PIKP, ki bo uporabljala v projektu razvite poenotene opise surovine,
partnerjev in postopkov ter z algoritmi strojnega učenja učinkovito povezovala partnerje na področju
vrednostne verige trdih listavcev. PIKP bo preizkušen v štirih evropskih regijah, ki imajo bistveno različno
zgodovino in prakso poslovanja s trdimi listavci (D, SVE, SLO IRL) in to s pomočjo ‘ISRG’ partnerjev
(gospodarskih družb s področja pridobivanja, predelave in trženja izdelkov iz trdih listavcev.
V prvem letu projekta je bil izdelan obsežen vprašalnih za spoznavanje poslovnih praks na področju
gozdno-lesnih verig pri industrijskih partnerjih držav vključenih v projekt. Izbrane so bile obstoječe
mobilne aplikacije, ki bodo integrirane v pilotsko spletno platformo PIKP. Identificirana je bila merodajna
strokovna terminologija in identificirani problemi za poenotenje mednarodno primerljivih profilov
podjetjih v vrednostnih verigah ter za primerjavo sistemov razvrščanja gozdno lesnih sortimentov in
polizdelkov iz trdih listavcev.
Uspešno razvita aplikacija bi znatno olajšala in objektivizirala poslovne procese vzdolž gozdno-lesne
verige in bi imela zaradi neposredne vključenosti Slovenije v projekt velik vpliv na konkurenčnost našega
gospodarstva v vseh segmentih povezanih z lesom trdih listavcev (vključno z lesom za kurjavo).
13
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
URBAN WOOD, Wood based construction for multi-storey buildings. The Potential of
Application of Timber-Glass Composite Structures for Building Construction
Load Bearing Timber-Glass-Composites (LBTGC)
Les, steklo, potresna odpornost, energijska učinkovitost, eksperimenti, modeliranje
Timber, glass, seismic resistance, energy-efficiency, experiments, modelling
WoodWisdom-net, ERA-NET Bioenergy
Koordinator TU Wien (Prof. Winter),
partnerji iz Avstrije, Nemčije, Švedske, Turčije, Slovenije, Brazilije in Čila
Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Prof. Miroslav Premrov
1. 1. 2012 do 31. 12. 2014
skupaj 1,552,524. EUR
za Slovenijo 240.000 EUR
This project intends to develop a building system composed of timber and glass sections. It includes
design concepts, feasibility studies and performance assessments of the components in order to improve
the overall performance. The project also includes the development of new design calculations as well as
the optimization of manufacturing methods. It is not the use of timber and glass in combination as a
composite element which constitutes the innovative content of the present project - glued glass front
constructions in combination with wooden elements have been applied for a long time e.g. by many
window manufactures. However in these traditional solutions, the glass has not a static bearing function,
it merely functions as an outer cover. In the proposed project, however, composite timber and glass
sections for load bearing and stabilising purposes will be developed.
Taking into consideration long-term behaviour and seismic performance the practical applications
considered is to develop shear walls, beams and columns. For the development of new composite
elements made of timber, glass and adhesives the identification of relevant material properties and
setting up of requirement specifications for adhesive bonding of glass to timber is very significant and will
be addressed in the proposed project together with issues like moisture and temperature fluctuations.
Razvoj energijsko učinkovitih leseno-steklenih večetažnih stanovanjskih in javnih objektov brez posebej
vgrajenih diagonalnih elementov, ki bi zagotavljali horizontalno stabilnost objekta.
14
Competing uses of forest land - The future of integrative and segregative policy and forest
management approaches in Europe
Konkurenca pri uporabi gozdnega prostora – Povezovalna in delilna politika ter pristopi upravljanja z
gozdovi v Evropi v prihodnosti
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Povzetek projekta
Rezultati, dosežki
Možnosti aplikacije
COOL
upravljanje z gozdovi v Evropi, gozdarska politika, vzdržno in dolgoročno gospodarjenje, materialne in
nematerialne dobrine iz gozda, smotrna raba obnovljivih virov energije, prevladujoča privatna lastnina
gozdov, slaba izkoriščenost možnega letnega poseka, odločitveni modeli, analitični hierarhični proces z
več odločevalci
www.woodwisdom.net, www.eranetbioenergy.net
WoodWisdom-Net Research Programme in ERA-NET Bioenergy Programme
• Institute of Forest and Environmental Policy (IFP), University of Freiburg, Nemčija;
• Forest Research Institute of Baden-Wuerttemberg (FVA), Freiburg, Nemčija;
• Central European Regional Office for European Forests (EFI), Freiburg, Nemčija;
• Finnish Forest Research Institute (METLA), Joensuu, Finska;
• University of Ljubljana (ULJ), Biotechnical Faculty, Ljubljana, Slovenia;
• Centre Tecnològic Forestal de Catalunya (CTFC), Solsona, Španija;
• Norwegian University of Life Sciences (UMB), As, Norveška;
Koordinator: prof. dr. Karl-Reinhardt Volz, direktor, Institute of Forest and Environmental Policy (IFP),
University of Freiburg, Nemčija.
prof. dr. Lidija Zadnik Stirn, prodekanja za področje gozdarstva, Univerza v Ljubljani, Biotehniška
fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Jamnikarjeva 101, Ljubljana,
[email protected], tel. 00386 1 320 3503
36 mesecev, 1.1.2012 - 31.12.2014
1.463.994 EUR
V Evropi temelji gospodarjenje z gozdovi na skupni paradigmi, poznani kot trajnostni (vzdržni) način
gospodarjenja. Zaradi navzkrižnih interesov in vrednot različnih deležnikov, ki so posledica najnovejših
okoljskih, ekonomskih in socialnih sprememb ter zahtev, pa se v Evropi gospodarjenje z gozdovi in
posledično njihova raba, predvsem raba lesa kot najpomembnejšega obnovljivega vira energije, močno
razlikuje. Tako Evropa pozna na eni strani ločujoče pristope gospodarjenja z gozdovi, ki podpirajo samo
lesno, ali samo varovalno, ali pa samo socialno funkcijo gozda, na drugi strani pa tako imenovane
povezovalne pristope gospodarjenja, ki podpirajo hkratno mnogonamensko rabo gozdov pa tudi vmesne
pristope. S ciljem, da bi ugotovili, kateri scenarij gospodarjenja z gozdovi je v danih gospodarskih in
družbenih razmerah optimalen, bomo v okviru projekta COOL analizirali različne načine gospodarjenja, ki
so v veljavi v petih, glede na gospodarjenje z gozdovi heterogenih evropskih državah (Nemčija, Finska,
Slovenija, Španija, Norveška). Nadalje bomo vse analizirane strategije gospodarjenja z gozdovi ovrednotili
glede na zahteve različnih deležnikov in tudi družbe kot celote, po povečanju okolju prijazne rabe
naravnih virov (lesa) in tudi glede na zahteve po ekonomsko, ekološko ter socialno uravnoteženem
upravljanju z gozdnim prostorom.
Slovenski partner bo v okviru projekta COOL v kontekstu perečih okoljskih in ekonomskih problemov
postavil v ospredje smotrno koriščenje obnovljivih naravnih virov (gozd) in surovin (les). V tej povezavi bo
predstavil specifičnosti gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, dolgoletno tradicijo in pomen sonaravnega
gospodarjenja. Izpostavil bo prostor in čas, ki se ravno pri optimalnem gospodarjenju z gozdom pojavljata
v izjemnih dimenzijah, skoraj 60 % gozdnatost Slovenije z zelo velikim številom privatnih lastnikov gozdov
(približno 314000) in zato izredno razdrobljeno gozdno posestjo, in slabo izkoriščene možnosti letnega
poseka. Za podporo izbire optimalne strategije pri gospodarjenju z gozdom, ki temelji na
mnogonamenskosti, trajnosti in dolgoročnosti ter upoštevanju nasprotujočih interesov številnih
deležnikov, bo oblikoval odločitveni model. Uporabljena metodologija bo SWOT analiza, statistična
obdelava anket, večkriterialno programiranje s poudarkom na AHP procesu z več odločevalci, s čimer bo
prispeval tudi k modifikaciji obstoječih metod.
Rezultati projekta, zlasti večkriterialni model, ki bo upošteval posebnosti gozdne proizvodnje,
ekonomske, okoljske in družbene zahteve, bodo prispevali k večji in smotrnejši rabi obnovljivih naravnih
virov (gozda) in surovin (lesa).
Uporabniki rezultatov projekta COOL bodo upravljavci z gozdnim prostorom v Sloveniji in širše v Evropi.
15
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Razvrščanje lesenih konstrukcijskih elementov po trdnosti
Konstrukcijski les, smrekovina, razvrščanje, trdnost
75 % ARRS
25 % SOFINANCERJI: HOJA, D.D., SVEA LESNA LITIJA, D.D., GG POSTOJNA, D.O.O., GG SLOVENJ GRADEC,
D.D.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ZAG
Prof. dr. Goran TURK, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
[email protected]
1. 5. 2009 – 30. 4. 2012
0,91 FTE SKUPINA C
Razvrščanje konstrukcijskega lesa v trdnostne razrede in ustrezno označevanje s CE znakom postaja
obveza za vse proizvajalce konstrukcijskega lesa. Pri tem se uporabljajo nedestruktivne strojne ali
vizualne metode.
Raziskava vključuje eksperimentalno delo, statistično analizo in matematično modeliranje. Potekala je na
več kot 1000 elementih konstrukcijskega lesa s tipičnih rastišč v Sloveniji (Gorenjska, Koroška, Dolenjska
in Notranjska). Elementom smo določili nekatere relevantne lastnosti z različnimi nedestruktivnimi
metodami: vizualno, z vibracijami, z ultrazvokom, z rentgenom, s skeniranjem in z določitvijo statičnega
modula elastičnosti. Določili smo tudi upogibno oziroma natezno trdnost vseh elementov. Na osnovi
dobljenih rezultatov smo konstrukcijski les razvrstili po trdnosti. Eksperiment dopolnjuje delo večjega
evropskega projekta Gradewood.
Za zanesljivo razvrščanje je zelo pomembna izbira pravilnih nedestruktivnih metod in nadaljnje
matematično modeliranje. Problem je zelo zapleten, saj je naravna razpršenost lastnosti lesa zelo velika,
kar odločilno zmanjšuje korelacijo med rezultati nedestruktivnih testov in dejansko trdnostjo. Pri
modeliranju zvez med parametri je običajno izbrana linearna ali eksponentna funkcija. To seveda nista
nujno najboljši izbiri. Testirali bomo različne modele vključno z uporabo umetnih nevronskih mrež. Znanje
o uspešnosti razvrščanja lahko dopolnimo z uporabo numeričnih simulacij. Pri simulacijah rezultate
eksperimentov uporabimo kot osnovne statistične podatke za umetno generiranje eksperimentalnih
rezultatov, na osnovi katerih ocenimo delovanje različnih metod razvrščanja lesa.
Pogostejša uporaba lesa kot naravno obnovljivega in ekološko izredno ugodnega gradbenega materiala je
gotovo prava usmeritev. Natančnejša in zanesljivejša razvrstitev lesenih elementov v trdnostne razrede
pa prispeva k večji konkurenčnosti oziroma ekonomski upravičenosti uporabe lesa.
Eden od pomembnejših ciljev tega projekta je izobraževanje kadrov za vizualno in strojno razvrščanje
lesa, ki bo privedlo do vzpostavitve sistema, po katerem bodo naši obrati lahko razvrstili in ustrezno
označili vse svoje lesene proizvode. Cilj projekta je tudi priprava osnovnih podatkov, na osnovi katerih bi
lahko potrdili nastavitve strojev za razvrščanje in pravil za vizualno razvrščanje za les, proizveden na
področju Slovenije.
16
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Biotechnological processing of lignocellulosic materials
Biotehnološki procesi obdelave lignoceluloznih materialov
biotehnološki postopki funkcionalizacije lignoceluloznih površin, lignin, fenolni monomeri, lakaze, EPR,
spektroskopije
ARRS (L4-3641 (D)). Sofinancerji projekta:
RIKO-HIŠE d.o.o.
KOLPA d.d.
GOZD LJUBLJANA d.d.
JAVOR Pivka d.d.
BREST POHIŠTVO d.o.o.
SVEA d.d., SVEA Lesna industrija, d.d., Zagorje ob Savi
ILTRA d.o.o.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (KOORDINATOR) – vodja projekta prof. dr. Franc Pohleven
Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
Institut 'Jožef Stefan'
INŠTITUT ZA LESARSTVO IN TRAJNOSTNI RAZVOJ, raziskovanje, razvoj, svetovanje in izobraževanje d.o.o.
Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine
Prof. dr. Franc Pohleven, [email protected]
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija
36 mesecev (1. 5. 2010―30. 4. 2013)
400.000 EUR
Lignocelulozni kompoziti (iz olesenelih rastlin in enoletnic) postajajo izredno pomembni in perspektivni
trajnostni materiali iz obnovljivih virov. Zaradi občutljivosti na različne biotske in abiotske dejavnike pa se
lahko deformirajo in razpadajo. Te pomanjkljivosti so v preteklosti poskušali zmanjšati na različne
fizikalne in kemijske načine, kar pa je lahko povzročilo še večje težave, saj so ti postopki lahko škodljivi
okolju in/ali energetsko zahtevni.
Kot odgovor na te pomanjkljivosti v projektu predlagamo razvoj okolju prijaznega
biotehnološko/encimskega (z uporabo lakaze) tehnološkega procesa za premrežitev in kovalentno vezavo
funkcionalnih molekul (kemijsko drugačni, netoksični fenoli) na površine lignoceluloznih materialov, s
čimer bi nanje uvedli ciljne (multi)funkcionalne površinske lastnosti (omakanje, hidrofobnost,
protimikrobna aktivnost, odpornost na gorenje in sevanje UV in/ali obarvanje). Da bi izkoristili glavni
prednosti encimov (substratna specifičnost in prostorska selektivnost), se bomo v projektu osredotočili
na izboljšanje razumevanja kemijske in morfološke strukture lignina na površinah lignoceluloznih
materialov; izboljšanje razumevanja in vodenja encimske aktivacije in modifikacije lignina v
lignoceluloznih materialih; izboljšanje razumevanja in vodenja encimske aktivacije in polimerizacije
kemijsko različnih fenolnih monomerov na aktivirani lignin in na pridobivanje nove bakterijske lakaze kot
možne (boljše) alternative obstoječim glivnim lakazam. V zaključku projekta pa bomo nove procese
ovrednotili z vidika ekonomike in okoljskih vplivov, ter jih primerjali z obstoječimi postopki.
S standardnimi in nestandardnimi metodami, ki so v uporabi v znanosti in tehnologiji vlaken in lesa, bomo
proučevali delovanje in učinkovitost novorazvitih postopkov za biotehnološko funkcionalizacijo
lignoceluloznih materialov. Več spektroskopskih tehnik, kot so fluorescenčna konfokalna mikroskopija
(FCM), fluorescenčna mikrospektroskopija (FMS), elektronska paramagnetna resonanca z lovilci spinov
(EPR ST), Ramanska in FTIR mikrospektroskopija bomo optimizirali za molekularno karakterizacijo
strukture lignoceluloznih površin, aktivacije lignina in fenolnih monomerov ter modifikacije in
polimerizacije z lakazo. Za razjasnitev odvisnosti aktivacije od položaja (globine) v lignoceluloznem
matriksu bomo razvili EPR ST 1D (imaging).
Novopridobljeno znanje in metodologije bodo znatno prispevali k razvoju več področij znanosti (lesarstvo,
tekstilna in tehnična vlakna, polimerna kemija, biofizika polimerov, biotehnologija). Identificirali bomo
nove strategije za modifikacijo lignoceluloznih vlaken in površin lesa, kar bo prispevalo k trajnostnemu
razvoju lokalne, regionalne in evropske tekstilne in lesne industrije. Ker inovativni in okolju prijazni
materiali in tehnologije lahko pripomorejo k povečanju dodane vrednosti iz njih narejenih izdelkov, bomo
še posebej poskrbeli za razširjanje rezultatov projekta v znanstveni, strokovni in širši družbeni srenji.
Projekt še traja, letno poročilo 2010 (najpomembnejši znanstveni rezultati ter najpomembnejši
družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati) je dostopno na portalu SICRIS
(http://sicris.izum.si/search/prj.aspx?lang=slv&id=6717)
V prvem letu izvajanja tega projekta so bile raziskave bolj bazičnega značaja, vendar ocenjujemo, da smo
z uspešnim delom pripravili osnovo za pripravo odlične podlage za razvoj nove, okolju prijazne
tehnologije za izdelavo novih materialov z bistveno višjo dodano vrednostjo (slednje ni namen tega
projekta, saj je razvoj nove tehnologije ali materiala na mnogo višji ravni tehnološke zahtevnosti).
Lignocelulozna vlakna in les z encimsko funkcionaliziranimi površinami, katerih funkcionalne lastnosti
lahko kreiramo z uporabo različnih kombinacij funkcionalnih molekul, tipov encimov in različnih načinov
predobdelave površine lignoceluloznih vlaken, bo nedvomno postal tak material. Ta bi sofinancerjem
tega projekta omogočil prednost pred konkurenčnimi podjetji pohištvene industrije in tudi celotne
lesnopredelovalne proizvodne verige. Sofinancerji tega projekta so podjetja, ki pokrivajo celotno
vrednostno verigo predelave lesa (razen papirništva). Zato bodo lahko izkoriščala izsledke tega projekta
samostojno in/ali v sinergiji z drugimi podjetji – sofinancerji.
17
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Povzetek projekta
Rezultati, dosežki (
panogo/stroko
Promotion of residual forestry biomass in the Mediterranean basin
PROFORBIOMED
Obnovljivi viri energije, izraba lesne biomase, mediteransko območje
/
STC Programme MED
SI: Gozdarski inštitut Slovenije, Lokalna energetska agencija Spodnje Podravje, ES: Direction General for
Nature Heritage and Biodiversity of the Region of Murcia (koordinator), Municipality of Enguera,
Generalitat Valenciana Directorate-General for Environmental Manegement, ARGEM - Regional Agency
for de Energy, Centre Tecnòlogic Forestal de Catalunya (CTFC), FR: Association Internationale Forêts
Méditerranéennes (AIFM), Centre régional de la propriété forestière de Provence-Alpes-Côte d'Azur, IT:
ISPRA Institute for Environmental Protection and Research, Ambiente Italia srl – Research Institute,
Research group of Sicily, Regional Department of Public Forests Agency – Regional Ministry of Agriculture
and Forests – Region of Sicily, Fondazione Lombardia per l'Ambiente (FLA), SGS Italia SPA – Agricultural
Services (Forestry sector), GR: University of Western Macedonia, Municipal Enterprise For Planning &
Development of Patras (ADEP), PT: CICAE - Business and Environmental Science Research Center, of D.
Afonso III University, in Loulé, Algarve, Municipality of Tavira, Directorate-General for Forest in Algarve,
ALGAR.
1. 3. 2011 – 28. 2. 2014
5.587.183 EUR
S projektom želimo promovirati obnovljive vire energije s poudarkom na lesni biomasi. V okviru projekta
bomo razvili integrirane strategije za rabo biomase iz gozdov kot obnovljivega vira energije. Prispevali
bomo k razvoju temeljnih tehničnih in pravnih vidikov uporabe gozdne biomase za proizvodnjo energije
in skrbeli za njeno promocijo. Oblikovali se bodo okvirji za učinkovito gospodarjenje z gozdovi na eni
strani, ter za razvoj lesno biomasnih verig iz gozdov. Doseganje ciljev projekta se bo odvijalo v različnih
območjih in preko različnih partnerjev, tako bo mogoča bogata izmenjava izkušenj med partnerji.
Aktivnosti v projektu bodo pokrivale dve glavni osi, in sicer: pridobivanje biomase (tehnični, logistični in
okoljski vidiki) ter raba lesne biomase za proizvodnjo energije in povezovanje ponudbe ter povpraševanja
po energiji.
Promoviranje obnovljivih virov energije, izdelava strategij za rabo lesne biomase iz gozdov, izdelava
različnih metod dela za delo na raznih testnih ploskvah in izdelava strategij izkoriščanja lesne biomase.
Projekt bo prispeva k večjemu izkoriščanju biomasnih potencialov iz gozdov, prispeval nova spoznanja o
možnostih proizvodnje lesne biomase v hitrorastočih plantažah ter prispeval k boljši povezanosti akterjev
na trgu z lesno biomaso. Pomembni in uporabni rezultati se kažejo tudi na področju analiz izkoriščanja
sečnih ostankov – izdelava zelenih sekancev.
18
Rešitve za ogrevanje z lesom - Woodheat Solutions
Akronim
WhS
Ključne besede
Ogrevanje z lesom, negospodarjeni gozdovi, kmetje/lastniki gozdov, standardi kakovosti, zniževanje
stroškov, CEN standardi
www.woodheatsolutions.eu
Intelligent Energy Europa Programme
Forestry Commission (koordinator), Gozdarski inštitut Slovenije, TV Energy, Styrian Chamber of
Agriculture and Forestry, Forestry Extension Service, VTT Technical research centre
1. 10. 2008-30. 3. 2011
976.253 EUR
Trajanje projekta
končan)
Rešitve za ogrevanje z lesom (Woodheat Solutions) je projekt, v okviru katerega želimo spodbuditi
investiranje v ogrevanje z lesom ter v praksi prikazati različne načine zmanjševanja stroškov proizvodnje
in hkrati zagotavljati visoke standarde kakovosti ogrevanja z lesom. Iz gozdov želimo na trg „pripeljati”
tisti les, ki v gozdovih ostaja zaradi neorganizirane verige od proizvajalca do kupca ter tisti les, ki v
gozdovih ostaja zaradi nepoznavanja prednosti, ki jih prinaša les kot energent kupcu in lokalnemu okolju.
Cilj projekta je bil: I. Lastnikom gozdov, proizvajalcem lesne biomase:
• Pomagati pri odkrivanju priložnosti, ki se jim ponujajo na trgu z lesno biomaso;
• Svetovati pri povezovanju in vzpostavljanju oskrbovalnih verig;
• Svetovati pri zagotavljanju ustrezne kakovosti lesne biomase;
• Predstaviti možnost prodaje toplote kot novega vira dohodka;
II: Javnemu sektorju:
• Predstaviti lesno biomaso kot zaupanja vreden vir toplote;
• Predstaviti sisteme za ogrevanje z lesno biomaso in njihove pozitivne učinke na okolje;
• Omogočiti nepristranske nasvete glede investicij v ogrevanje na lesno biomaso;
• Pomagati pri vzpostavljanju povezav s potencialnimi lokalnimi oskrbovalci;
III. Končnim uporabnikom v zasebnem sektorju:
• Predstaviti povezave z obstoječimi oskrbovalnimi verigami;
• Predstaviti pozitivne učinke sodobnih kotlov na lesno biomaso;
• Povečati zaupanje v lokalno razpoložljivost lesnih goriv ustrezne kakovosti, ter tako spodbuditi
investicije v ogrevalne sisteme na lesno biomaso
Organizacija delavnic in strokovnih ekskurzij za potencialne uporabnike in investitorje v biomasne
sisteme. Strokovna pomoč strokovnjakov iz Avstrije in Finske izbranim investitorjem v biomasne sisteme.
Strokovna literatura o lesnih govorih in zagotavljanju kakovosti, prosto dostopna na:
http://www.biomasstradecentre2.eu/
Izdelan je bil kalkulator za primerjavo različnih goriv, izdana je bila publikacija: Kakovost lesnih goriv
(dostopno na: http://www.biomasstradecentre2.eu/).
19
Izboljšanje sodelovanja vzdolž gozdno-lesnih vrednostnih verig s pomočjo na znanju
temelječih metod in mobilnih aplikacij
Improvement in collaboration along the wood value chain through knowledge-based methods and
mobile applications
Akronim
WOODAPPS
Ključne besede
Gozdno-lesne verige, trdi listavci, informacijske in komunikacijske tehnologije, spletna aplikacija PIKP
Trajanje projekta
končan)
ERA-Nets WoodWisdom-Net 2 in ERA-NET Bioenergy
SI: Gozdarski inštitut Slovenije, DE: Research Association High Competence Network (Koordinator),
Scheller Systemtechnik GmbH, SE: Swedish University of Agricultural Sciences, Dept. of Forest Products,
Linnæus University, IE: Telecommunications Software & Systems Group, Waterford Institute of
Technology
1. 10. 2011 – 30. 9. 2014
1.269.397,74 EUR
Zveze med lastnostmi surovine, proizvodnimi procesi in lastnostmi izdelkov, predstavljajo ključne vezi pri
optimizaciji na lesu temelječih vrednostnih verig (t.i. gozdno-lesne verige). Opisi lastnosti lesa, načinov in
pogojev njihovega pridobivanja, transporta in predelave so v Evropi neenotni. Posebej kritično je stanje
pri gozdno-lesnih verigah povezanih s trdimi listavci, kjer je kakovost ključen parameter za povečanje
dodane vrednosti vzdolž vrednostne verige. Splošni cilj projekta je pilotno razviti ‘Podporno
informacijsko-komunikacijsko platformo (PIKP)’ s katero bi v okvirih mednarodne vrednostne verige trdih
listavcev povezali procesne partnerje od gozda do potrošnikov. Inovativnost projekta je v izvirni
nadgradnji obstoječih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v ciljno usmerjeno in tehnološko
dovršeno spletno aplikacijo PIKP, ki bo uporabljala v projektu razvite poenotene opise surovine,
partnerjev in postopkov ter z algoritmi strojnega učenja učinkovito povezovala partnerje na področju
vrednostne verige trdih listavcev. PIKP bo preizkušen v štirih evropskih regijah, ki imajo bistveno različno
zgodovino in prakso poslovanja s trdimi listavci (D, SVE, SLO IRL) in to s pomočjo ‘ISRG’ partnerjev
(gospodarskih družb s področja pridobivanja, predelave in trženja izdelkov iz trdih listavcev.
V prvem letu projekta je bil izdelan obsežen vprašalnih za spoznavanje poslovnih praks na področju
gozdno-lesnih verig pri industrijskih partnerjih držav vključenih v projekt. Izbrane so bile obstoječe
mobilne aplikacije, ki bodo integrirane v pilotsko spletno platformo PIKP. Identificirana je bila merodajna
strokovna terminologija in identificirani problemi za poenotenje mednarodno primerljivih profilov
podjetjih v vrednostnih verigah ter za primerjavo sistemov razvrščanja gozdno lesnih sortimentov in
polizdelkov iz trdih listavcev.
Uspešno razvita aplikacija bi znatno olajšala in objektivizirala poslovne procese vzdolž gozdno-lesne
verige in bi imela zaradi neposredne vključenosti Slovenije v projekt velik vpliv na konkurenčnost našega
gospodarstva v vseh segmentih povezanih z lesom trdih listavcev (vključno z lesom za kurjavo).
20
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Rezultati, dosežki
NEWFOR - NEW technologies for a better mountain FORest timber mobilization
NEWFOR
Pridobivanje in raba gozdnih virov, inventura gozdov, LIDAR posnetki, gorski alpski gozdovi, spletna
orodja
http://www.newfor.fr/
Interreg: Alpine Space
IRSTEA "Institut national de recherche en sciences et technologies pour l'environnement et l'agriculture."
(koordinator), Gozdarski inštitut Slovenije, Office of the Tyrolean Regional Government, Federal
Research and Training Centre for Forests, Natural Hazards and Landscape, Stand Montafon – Forstfonds,
Regional Agency for Development of Agriculture and Forestry, Autonomous provinve of Trento: Flora and
fauna department, Technological institute for Forestry, Cellulose, Construction Timber and Furniture,
Bavarian Forest Institute, Dipartimento di Agronomia, Selvicoltura e Gestione del Territorio
(AGROSELVITER), Dipartimento Territorio e Sistemi Agro-Forestali (TeSAF), TU Wien - Vienna University of
Technology - Institute of Photogrammetry and Remote Sensing, Swiss Federal Institute for Forest, Snow
and Landscape Research WSL
1. 9. 2011 – 31. 8. 2014
818.000 EUR
Za sodelovanje v projektu smo se odločili zaradi vse večjih potreb gozdarske stroke in drugih uporabnikov
gozdnega prostora po raziskavah in uporabnih rešitvah, ki jih lahko ponujajo sodobna orodja za daljinsko
zaznavanje. NEWFOR gradi most med znanstvenimi spoznanji in gospodarjenjem z gozdovi in se
osredotoča na lesno-proizvodno vlogo gozdov. Poseben poudarek je namenjen vlogi gorskih alpskih
gozdov za stabilnost in razvoj ekonomskih dejavnikov preživetja v gorskih razmerah in racionalizaciji
gospodarjenja z gozdnimi viri v alpskem prostoru. Naša pričakovanja so povezana z razvojem orodij in
tehnik, ki temeljijo na podatkih LiDARskih snemanj. Enoten metodološki pristop pri povezovanju
podatkov o gozdnih virih, infrastrukturi, tehnologijah ter vrednosti lesa, ciljno usmerjen v racionalizacijo
pridobivanja lesa v gorskih gozdovih, je na nivoju občutljivega in obremenjenega alpskega prostora,
upravičen in smiseln. Rezultati so primerni za preverjanje terenskih metod zbiranja podatkov in
načrtovanja in kot taki osnova za predvideni razvoj spremljanja stanja in usmerjanja trajnostnega razvoja
slovenskih gozdov.
Izdelana bo analiza orodij za uporabo digitalnega modela reliefa in povezavo s tehnološkim načrtovanjem
ter orodji npr. za optimalno polaganje žičnih linij v prostor. Razvili bomo geografski informacijski sistem in
analitična orodja za odpiranje gozdnih predelov z gozdnimi prometnicami za potrebe racionalne rabe
gozdnih virov, pripravili metodologijo za logistično planiranje optimalne mobilizacije lesa, razvili spletno
orodje za navigacijo in logistično povezavo pri prevozih lesa, razvili uporabo analitičnih orodij za
spremljanje stroškov gozdnih del in dr.
21
Lesni potenciali za perspektivne gozdnolesne verige v Sloveniji
Akronim
PER - LES
Ključne besede
Proizvodne verige, gozdno-lesne verige, trajnostna raba, trženje, dobava, primarna predelava listavcev,
bukovina
www.gozdis.si (podstran je v izdelavi)
Ciljni raziskovalni program (CRP)
Gozdarski inštitut Slovenije (koordinator), Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive
gozdne vire, Biotehniška fakulteta – Oddelek za lesarstvo.
1. 10. 2011 – 30. 9. 2014
197.900 EUR
Trajanje projekta
končan)
S projektom želimo spodbuditi razvoj optimalnih proizvodnih verig v gozdno lesnem sektorju s
predpostavko trajnostne rabe gozdnih resursov, ki zagotavlja varno dobavo želenih gozdno lesnih
sortimentov in se zaključuje v sodobnih in učinkovitih obratih. V tak razvoj perspektivnih gozdno lesnih
verig želimo aktivno vključiti lastnike gozdov ter gospodarske družbe.
S popisom proizvajalcev furnirja v Sloveniji, izdelavo kakovostne in količinske strukture proizvodnje
okroglega lesa za leti 2010 in 2011 ter modelno napovedjo za leti 2012 in 2013, raziskavami proizvodnje v
zasebnih gozdovih (podrobno v zanimivi organizirani kategoriji agrarnih skupnosti) ter samim trgom
okroglega lesa in primarnih lesnih proizvodov pripravljamo podlage za sedanje in prihodnje predelovalce
lesa iz slovenskega lesa.
Pri bukovem furnirju je pozornost usmerjena na mehanizme pojavljanja tenzijskega lesa ter na
kronološko starost pojavljanja juvenilnega lesa na mikroskopskem nivoju.
Pri iskanju možnosti predelave (in dodajanja vrednosti) bukovine potekajo raziskave v smeri proizvodnje
večplastnih kompozicij, in sicer v razvoju metod in optimizacije metod gradacije v krojenju furnirskih
oplat ter v smeri analiz procesa večplastne kompozicije kompozita. Opravljene so bile izbrane analize
procesa večplastne kompozicije kompozita. Cilj je izdelava kompozitnih sistemov s kar se da veliko
trdnostjo.
Raziskave potekajo na področju uporabe LIDARSKIH podatkov na področjih v gozdno-lesni verigi.
Rezultati projekta bodo imeli širšo uporabno vrednost, predvsem za podjetja v gozdno lesni proizvodni
verigi in za ukrepe ministrstev (MKO, MGRT) v gozdarskem in lesno predelovalnih proizvodnih sektorjih.
Rezultati projekta predstavljajo širok spekter uporabnih podatkov in metod od pregleda nad rabami in
tokovi lesa, analiz gozdarskih tehnologij in inovativnih pristopov dobave in trženja okroglega lesa do
pregleda ter razvoja sodobnih tehnologij primarne predelave listavcev (s poudarkom na bukovini) in
izbora perspektivnih gozdno-lesnih verig.
22
Development of biomass trade and logistics centres for sustainable mobilization of local
wood biomass resources
Akronim
BiomassTradeCentreII
Ključne besede
Biomasa, lesna goriva, biomasni logistični centri, ogrevanje z lesom
http://www.biomasstradecentre2.eu/
Intelligent Energy Europe Programme
Gozdarski inštitut Slovenije (koordinator), Styrian Chamber of Agriculture and Forestry, Italian
Agriforestry Energy Association, North-West Croatia Regional Energy Agency, Forest Sciences Center of
Catalonia, Spanish Bioenergy Association, Waldverband Steiermark GmbH, Styrian Forest Owners
Association, Centre for Renewable Energy Sources and Saving, S.C. I.C.P.E. BISTRITA S.A., Irish
Bioenergy Association, Technische Universität München
1. 5. 2011 – 30. 4. 2014
1,580,680 EUR
Kontaktni podatki slovenskega
partnerja
Trajanje projekta
Celotna vrednost – upravičeni stroški,
od tega slovenski delež v %
Rezultati, dosežki
Glavni namen projekta je razvoj in promocija učinkovitih, sodobnih ter ekonomsko zanimivih
proizvodnih verig. Pod izrazom proizvodna veriga razumemo vse člene proizvodnje, pridobivanja,
predelave in rabe lesa v energetske namene. Glavne proizvodne verige se tako začnejo v gozdu z
gozdno proizvodnjo, nadaljujejo v biomasnih logističnih centrih z predelavo lesnih goriv z zajamčeno
kakovostjo in končujejo v sodobnih sistemih za proizvodnjo energije. Seveda imamo v mislih predvsem
les slabše kakovosti, ki ni namenjen nadaljnji predelavi v lesni industriji.
V okviru omenjenega projekta BiomasstradecentreII bomo v Sloveniji in drugih sodelujočih državah
organizirali številne delavnice, izobraževanja, strokovne ekskurzije ter praktične prikaze sodobne
tehnologije. Na tem mestu bi povabili vse, ki vas tematika zanima, vse, ki razmišljate o investiciji v
pridobivanje, predelavo in rabo lesne biomase ter vse, ki iščete nove poti za nadaljnji razvoj na
področju trdnih biogoriv, da nas poiščete na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Organizacija delavnic za investitorje, organizacija praktičnih prikazov delovanja sodobnih strojev in
opreme za pridobivanje, predelavo in rabo lesne biomase, Kataloga proizvajalcev lesnih goriv ter
podjetji, ki opravljajo dela v gozdovih (za vse sodelujoče države je objavljen na:
http://www.biomasstradecentre2.eu/wood-biomass-production/service-providers/
),
priprava
poslovnega modela za energetsko pogodbeništvo, spremljane cen lesnih goriv v več evropskih državah
(primerjave cen so objavljene na: http://www.biomasstradecentre2.eu/wood-fuel-prices/ .
Razvoj in promocija učinkovitih, sodobnih in ekonomsko zanimivih proizvodnih verig, razvoj na
področju ogrevanja z lesnimi gorivi; učinkovita izraba lesnih odpadkov, sečnih ostankov in lesa slabše
kakovosti. Pomemben rezultat bo tudi sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti lesnih goriv.
23
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
AGRIFORENERGY 2 – Promoting and securing the production of biomass from forestry and
agriculture without harming the food production
AGRIFORENERGY 2
Lesna biomasa, biogorivo, bioplin, obnovljivi viri energije
www.agriforenergy.com
Intelligent Energy Europa Programme
Gozdarski inštitut Slovenije, Styrian Chamber of Agriculture and Forestry (koordinator), Italian
Agriforestry Energy Association, Energy Agency for Southeast Sweden, Technical Research Centre of
Finland, Council of the Bulgarian Agricultural Organisations, European Biomass Association, 3N – LWK
1. 7. 2009 – 30. 6. 2012
1.523.520 EUR
Projekt AGRIFORENERGY II podpira združevanje ponudnikov in uporabnikov biogoriv ter utira pot
evropskim bioenergetskim ciljem na področju: lesne biomase, tekočih biogoriv ter bioplina.
Cilji projekta so:
• Povezovanje ponudnikov in potencialnih odjemalcev energije iz biomase na lokalni oziroma regionalni
ravni;
• Povečati porabo bioenergije iz kmetijstva in gozdarstva in tako povečati zanesljivost oskrbe z energijo
ter hkrati zmanjšati izpuste toplogrednih plinov;
• Vplivati na trajnostni razvoj podeželja;
• Spodbujati in širiti znanje o rabi biomase na lokalni, nacionalni in tudi meddržavni ravni;
• Povečati zaupanje strank in investitorjev v lokalno oskrbo s toploto in spodbujati gradnjo novih
sodobnih ogrevalnih sistemov in obratov za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike iz biomase,
predvsem iz lesa.
V naslednjih letih želimo spodbuditi rabo biomase v energetske namene in predstaviti koristi rabe
biomase v najrazličnejših oblikah. V Sloveniji je poudarek predvsem na lesni biomasi, vendar se v
sodelovanju s projektnimi partnerji dotaknemo tudi rabe čistega rastlinskega olja in bioplina.
končan)
Izbor primera dobrih praks rabe lesne biomase, organizacija delavnic in pomoč investitorjem v sodobne
sisteme na lesno biomaso.
Spodbujanje rabe biomase v energetske namene, promoviranje koristi rabe biomase v najrazličnejših
oblikah, usposabljanje biomasnih koordinatorjev, ki bodo promovirali rabo lesne biomase.
24
Sustainable networks for the energetic use of lignucellulosic biomass in South East Europe
Akronim
FOROPA
Ključne besede
Biomasa, lesna goriva, proizvodne verige,
Trajanje projekta
Rezultati, dosežki
South East Europe – Transnational Cooperation Programme
Wood cluster Styria Ltd. (glavni koordinator, Avstrija), Centre for Research & Technology Hellas / Institute
for Solid Fuels and Technology Applications (Grčija), Techno Innovation South Tyrol scpa (Italija), Forest
Association Styria (Avstrija), Gozdarski inštitut Slovenije (Slovenija), National Forest Centre (Slovaška),
University of Natural Resourecs and Life Sciences, Viena – Institute of Production and Logistics (Avstrija),
Transilvania University of Brasov (Romunija), Association of private forest owner »Our Forest« Čelinac
(Bosna in Hercegovina), PE Srbijasume (Srbija), Agency for sustainable development of the Carpathian
region (Ukrajina), Graubünden Holz (Švica), Biomass Energy Graubünden (Švica)
1. 12. 2012 – 30. 11. 2014 (24 mesecev)
1.720,255.72 EUR
Projekt je namenjen spodbujanju in krepitvi omrežij, ki bodo prispevale k povečevanju rabe lesne
biomase v JV Evropi. V okviru projekta bomo: analizirali potrebe po inovacijah na področju biomase,
proučili možnosti prenosa znanja o proizvodnih verigah znotraj JV Evrope ter zastavili in predstavili serijo
raziskav. Internacionalno sodelovanje povezuje širok spekter zainteresiranih uporabnikov znanj (iz
industrije, raziskovalnih inštitucij in širše javnosti), ki se bo odražal v inovacijskih mehanizmih za
povečanje izkoriščanja biomasnih potencialov in vzpostavitvi učinkovitejših proizvodnih verig. Z
naraščanjem mednarodne konkurence naraščajo tudi zahteve po kakovosti izdelkov in storitev.
Sodelovanje med regijami bo prineslo potrebno znanje za izboljšanje in rast konkurenčnosti na območju
JV Evrope. Sodelovanje ponuja ustvarjalno kombinacijo grozdov in mrež, intenzivne povezave z
vrhunskimi raziskovalnimi inštitucijami, podjetniško dinamiko in boljše pogoje za inovacije in odličnost na
tem področju.
Projekt se bo začel izvajati v novembru 2012
Mednarodna izmenjava tehnoloških in organizacijskih znanj in izkušenj, ki bodo pospešila inovacije in
podjetniško dejavnost v območju JV Evrope z identifikacijo, predstavitvijo in promocijo informacijske in
komunikacijske tehnologije na področju lesne biomase. S tem akcijami se bo okrepil krog ljudi iz ciljnih
skupin, ki bodo kvalificirani, izobraženi in usposobljeni za proizvodnjo in rabo biomase.
25
Akronim
Ključne besede
ATHOSK - Ausbildungskonzept und Sicherheitstraining für die Holzgewinnung
mittels Seilkränen -Professionalität, Arbeitssicherheit, Umweltschonung
NEWFOR
Pridobivanje in raba gozdnih virov, žičniško spravilo, varnost in varovanje zdravja pri delu,usposabljanje,
gozdarskih žičničarski tečaj, učni priročnik
http://www.athosk.eu/
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE- LEONARDO DA VINCI- MOBILNOST
Akcija: LEONARDO DA VINCI PLM - Mobility for People in the Labour Market
•
•
•
•
•
•
•
LenzWood GmbH (koordinator), AUVA (tihi partner)
INIT Developments Ltd.
Österreichische Bundesforst AG (ÖBf)
EURO FORST SRL
VALENTINI SNC di Valentini Ilario & C.
Gozdarski inštitut Slovenije -Slovenian Forestry Institute (SFI)
Srednja Gozdarska in Lesarska šola Postojna (SGLS)
Trajanje projekta
Jaka Klun, [email protected]
1. 11. 2010 – 31. 10. 2012 (možnost podaljšanja do 31. 1. 2013)
461.892 EUR
končan)
Analiza stanja v državah partnerjev, koncept usposabljanja, Učni priročnik (v nastajanju), »Green paper«
Uporaba sodobnih gozdnih žičniških naprav pri pridobivanju lesa na strmih terenih je predpogoj za
gospodarno in potrebam današnjega časa ustrezno gospodarjenje z gozdovi. Da bi znali te
visokotehnološke stroje uporabljati učinkovito in brez delovnih nezgod, predpostavljamo, da obstajajo
potrebe po novi ravni izobrazbe in usposobljenosti strokovnih delavcev. Projekt ATHOSK v katerem
sodelujejo partnerji iz Avstrije, Nemčije, Italije, Romunije in Slovenije je namenjen razvoju mednarodno
priznanega izobraževalnega modela za optimalno ravnanje z žičnimi žerjavi, ki bi sočasno zagotavljal
učinkovitost kot tudi preprečeval nastanek delovnih nezgod. Program usposabljanja želi dvigniti nivo
usposobljenosti gozdarskih žičničarjev in uvesti enoten standard izobraževanja za to delo. Razvit koncept
izobraževanja bo preskušen v testnih tečajih, pripravili se bodo ustrezni učni materiali na različnih
medijskih nosilcih.
•
•
•
•
•
Sodobna učna gradiva z visoko stopnjo vizualizacije za potrebe izvajanja tečajev za gozdarske
žičničarje
Uveljavitev koncepta izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji (SGLŠ) kot standarda ATHOSK
na nivoju EU
Povezovanje izobraževalnih institucij s področja varnega dela v gozdu - medsebojna uglašenost
nacionalnih izobraževalnih vsebin in konceptov ter priprava podlag za mednarodno
akreditacijo
Možnost nadgrajevanja izobraževalnih vsebin in prilagajanja veliki fluktuacij delovne sile
Odpravljanje pomanjkanja strokovne usposobljene delovne sile za delo na sodobnih gozdnih
žičnicah
26
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Razvoj okolju prijaznih lepil iz obnovljivih rastlinskih polimerov
J4-2177
Lepila, utekočinjen les, lesni kompoziti, obnovljivi viri
http://sicris.izum.si/search/prj.aspx?opt=1&lang=slv&id=6447
ARRS (100 % temeljni raziskovalni projekt)
Prof. dr. Milan Šernek
Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
1. 5. 2009 – 30. 4. 2012
3,12 FTE (1,04 FTE/leto)
V Evropi pri proizvodnji lesnih kompozitov in pohištva porabimo več kot 5 milijonov ton sintetičnih lepil
na leto. Prevladujejo urea-, melamin- in fenol-formaldehidna lepila, ki so ekološko oporečna, predvsem
formaldehid, ki je lahko tudi rakotvoren. Ta lepila v osnovi proizvajamo iz nafte, ki je neobnovljiv vir in bo
enkrat usahnil, njena cena pa narašča. Ta dejstva so dovolj tehten razlog za odločen premik nazaj k
naravnim, obnovljivim in ekološko prijaznim surovinskim virom za proizvodnjo lepil. Lepila iz naravnih
surovin so bila namreč v prvi polovici 20. stoletja povsem izpodrinjena iz industrije, saj so jih nadomestila
sintetična lepila z boljšimi in konstantnimi lastnostmi. V zadnjih desetletjih je bilo veliko poskusov uvedbe
lepil iz naravnih surovin nazaj v industrijo, vendar so večinoma spodleteli zaradi drage proizvodnje in
neustreznih lastnosti, kar je posledica pomanjkanja znanja in tehnologije. Dandanes je situacija
spremenjena, saj so bili razviti in patentirani postopki proizvodnje različnih polimerov iz naravnih
obnovljivih surovin.
Predlagani projekt ima tri osnovne cilje: (1) razviti in proizvesti lepila na osnovi naravnih, obnovljivih in
zdravju neškodljivih surovin; (2) pripraviti lepila za lepljenje lesa z ustreznimi reološkimi in mehanskimi
lastnostmi; (3) proučiti kakovost zlepljenosti različnih lesnih kompozitov in optimizirati proces izdelave
lepil za takšne namene. Obnovljiva surovina za proizvodnjo okolju prijaznih lepil so lesni ostanki, ki jih je
mogoče s pomočjo topila in katalizatorja utekočiniti ter s tem produktom nadomestiti sintetične smole v
lepilih. Raziskava bo v prvi fazi osredotočena na temeljito in poglobljeno proučevanje lastnosti
utekočinjenega lesa, ki izkazuje zadostne adhezijske lastnosti. Proučevali bomo njegovo kemijsko sestavo,
reološke lastnosti, površinske lastnosti in kinetiko utrjevanja. Analizirali bomo dinamiko graditve trdnosti
lepilnega spoja med utrjevanjem novih lepil. Z njimi bomo izdelali tri različne vrste lesnih kompozitov:
lameliran les, masivne lesne plošče in furnirne vezane plošče. Proučili bomo njihove mehanske lastnosti
in verificirali uporabnost novih lepil v lesni industriji.
V okviru projekta je bil optimiziran proces utekočinjanja topolovine (180 °C, 120 min, razmerje les:topila =
1:3), utekočinjen les pa je z dodatnim postopkom v končni obliki vseboval 50 % lesa. S takšnim
utekočinjenim lesom je bil optimiziran postopek lepljenja 5 mm debelih lesenih lamel (12 min, 180 °C), ki
je zagotavljal sorazmerno zadovoljivo trdnost spojev, ki pa je bila nižja od standardnih zahtev. Za
povečanje trdnosti spoja so bila utekočinjenem lesu primešana različna sintetična lepila, ki so izboljšala
vodoodpornost in strižno trdnost spojev. Okarakterizirano je bilo utrjevanje čistega utekočinjenega lesa in
njegovo utrjevanje med lepljenjem lesa. Analizirana je bila mikroskopska in kemijska zgradba lepilnega
spoja na podlagi katere smo ugotovili razloge za nezadostno strižno trdnost in slabo vodoodpornost.
Rezultati raziskav so bili objavljeni v več prispevkih na mednarodnih in domačih konferencah, v
znanstvenih člankih v slovenskih publikacijah in tujih revijah s faktorjem vpliva. Ob zaključku projekta je
bil organiziran še posvet na temo »Lepila in premazi iz utekočinjenega lesa«.
Razvoj okolju prijaznih lepil iz obnovljivih rastlinskih polimerov, ki bodo po lastnostih ekvivalentna
zdajšnjim sintetičnim lepilom, je izjemnega znanstvenega, gospodarskega, ekološkega in sociološkega
pomena. Obogateni z novim znanjem in spoznanji bomo lahko: (a) razvili nove tehnologije za proizvode, s
katerimi bo mogoče prodreti na nova tržišča; (b) zagotovili nova delovna mesta in razvoj; (c) zmanjšali
okoljsko obremenjenost s strupenimi snovmi; (d) zmanjšali tveganja in obolenja pri delu, ter (e)
ekonomsko smotrno izkoriščali najrazličnejše naravne surovine in ostanke iz drugih proizvodenj.
27
Izboljšanje mehanskih lastnosti lesa, lesnih konstrukcijskih proizvodov in lesenih konstrukcij
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
COST FP1004
lesni konstrukcijski proizvodi, lesene konstrukcije, lepila, mehanske lastnosti
http://www.cost.eu/domains_actions/fps/Actions/FP1004
EU (refundacija stroškov potovanja)
24 evropskih držav in 3 druge
Mag. Jelena Srpčič, ZAG in Prof. dr. Milan Šernek, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v
Ljubljani, 01 320 3623, [email protected]
30. 5. 2011 – 29. 5. 2015
Les je z vidika trajnostnega razvoja eden najprimernejših materialov za gradbene konstrukcije in se je
tako v preteklosti kot sedaj veliko uporabljal v visokogradnji za konstrukcije ostrešij, stropov in sten, v
mostogradnji pa za opornike in prekladne konstrukcije. Problem uporabe lesa je predvsem v njegovi
ortotropiji – medtem, ko so trdnosti v smeri vlaken zelo ugodne, so v smeri prečno na vlakna bistveno
nižje. Ta karakteristika postane neugodna pri ukrivljenih elementih, predvsem pa pri pritrditvenih
detajlih, kadar so uporabljena mehanska spojna sredstva. Zaradi lokalnih napak je prišlo že do nekaterih
porušitev celotnih elementov, zato je zelo pomembno, da z izboljšanjem oziroma ojačitvijo detajlov
dosežemo, da postane les konkurenčen material. Druga pomanjkljivost lesa je variabilnost njegovih
lastnosti, saj je les naraven material in so njegove lastnosti odvisne od pogojev rasti. Razen tega so v njem
prisotne napake, ki bistveno znižujejo njegovo trdnost. Zato je treba za bolj ekonomično rabo lesa
uporabiti ojačitvene metode, ki bodo izboljšale kritične detajle in tako povečale zanesljivost lesenih
konstrukcij. Z uporabo ojačitvenih elementov lahko zmanjšamo velikost deformacij, pa tudi dosežemo
bolj duktilno obnašanje konstrukcij pri potresni obtežbi. V zadnjem času se za izboljšanje lastnosti lesa
razen lokalnih ojačitev uporablja tudi ploskovne elemente, pri katerih so sloji postavljeni v dveh
pravokotnih smereh, s čemer se izognemo negativnemu vplivu ortotropije lesa. Program akcije je
zasnovan na različnih dejavnostih, od katerih so najpomembnejše: (1) ugotavljanje problematičnih
konstrukcij/delov konstrukcij v odvisnosti od uporabljenih materialov, (2) proučevanje stikov (načinov
porušitev, disipacije energije), (3) predlaganje in preverjanje različnih načinov ojačitev (vlepljene palice,
samorezni vijaki), (4) uporaba novih materialov za ojačitve (zgoščeni in modificirani les, vezani les, prečno
lepljen les, lamelirani furnirni les). Akcija se bo začela z ugotavljanjem sedanjega stanja na področju
ojačevanja kritičnih konstrukcij oziroma delov konstrukcij, nadaljevala s predlaganjem novih oziroma
izboljšanih tehnik ojačevanja, poudarek pa bo predvsem pri preverjanju učinkov ojačevanja tako pri
statični kot dinamični obtežbi (potres). Obravnavali bomo tudi specifične načine ojačevanja npr.
povečevanje nosilnosti s kombiniranjem lesenih nosilcev z armiranobetonskimi tlačnimi ploščami,
zmanjšanje deformabilnosti upogibno obremenjenih elementov s prednapenjanjem, zmanjšanje vibracij
stropov z vgraditvijo specialnih elementov za povečanje togosti, uvajanje novih sistemov zavetrovanja za
povečanje robustnosti konstrukcij z velikimi razpetinami itd. Obnašanje osnovnih, zlasti pa ojačenih
konstrukcij bomo preverjali tudi z računskimi modeli.
Ugotovitve projekta bodo posredovane industriji oziroma izvajalcem konstrukcij, ki bodo spoznanja prelili
v prakso. Zato je že med izvajanjem akcije predvidenih več seminarjev/delavnic, ob zaključku pa še
zaključna konferenca, na vse dogodke pa bodo razen raziskovalcev povabljeni predvsem uporabniki proizvajalci oziroma projektanti in izvajalci konstrukcij. Del akcije bodo tudi ti. kratkotrajni znanstveni
obiski, v okviru katerih bodo mladi raziskovalci obiskali druge raziskovalne inštitucije, da se bodo seznanili
z njihovimi računskimi oziroma eksperimentalnimi praksami. Predvidene so tudi poletne šole za
izmenjavo izkušenj oziroma poglobljeni študij posameznih tematik.
28
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Les in lignocelulozni kompoziti
Les, lesarstvo, anatomija lesa, ksilogeneza, modifikacija lesa, zaščita lesa, sušenje lesa, utekočinjen les,
lesni kompoziti, lepljenje lesa, sušenje lesa, lesni škodljivci, površinska obdelava lesa
Programsko skupino sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
Budija Franc, Čufar Katarina, Gorišek Željko, Gornik Bučar Dominika, Humar Miha, Jošt Matej, Kitek
Kuzman Manja, Kranjc Matija, Kričej Borut, Kropivšek Jože, Krže Luka, Lesar Boštjan, Medved Sergej,
Merela Maks, Oblak Leon, Oven Primož, Pavlič Matjaž, Petrič Marko, Pohleven Franc, Poljanšek Ida,
Prislan Peter, Renko Janez, Šernek Milan, Thaler Nejc, Ugovšek Aleš, Ulčnik Ajda, Vaukner Gabrič Maja,
Vek Viljem, Zupančič Anton, Zupančič Martin, Žagar Andreja
Miha Humar; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
[email protected]
1. 1. 2009-31. 12. 2014
1.200.000 EUR
Programsko skupino les in lignocelulozni kompoziti sestavljajo raziskovalci zaposleni na Oddelku za
lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Namen naše skupine je, čim bolj spoznati les in ga
uporabiti za izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. Les je edina naravno obnovljiva surovina, ki jo imamo
v Sloveniji na voljo. Je CO2 nevtralen material, še več les celo absorbira CO2 in s tem pripomore k
blaženju klimatskih sprememb.
Delo v naši programski skupini je organizirano v 5 delovnih skupinah. Prva skupina preučuje dejavnike, ki
vplivajo na nastanek lesa, odziv dreves na stres. Ta znanja pripomoremo k rekonstrukciji klime v
preteklosti. S temi metodami pa lahko datiramo stare zgradbe, pojasnjujemo časovno dinamiko kolišč.
Nenazadnje smo te podatke uporabili tudi za datacijo najstarejšega kolesa na svetu.
V drugi delovni skupini se soočamo s trajnostjo lesa. Les je kot naraven material podvržen biotskim in
abiotskim dejavnikom razkroja. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne
namene, želimo te procese čim bolj upočasniti ali celo preprečiti. V zadnjem času postajajo vedno
pomembnejše nebiocidne oblike zaščite lesa, kot je modifikacija lesa ali impregnacija lesa s hidrofobnimi
učinkovinami, kot so na primer voski. V okviru teh raziskav smo razvili in komercializirali postopek
termične modifikacije lesa. Žal pa modificiran les ni primeren za vse pogoje uporabe, zato se se
posvečamo tudi zaščiti lesa z bakrovimi učinkovinami. V sodelovanju s podjetjem Silvaprodukt smo razvili
pripravek in ga uspešno uvedli v proizvodnjo. V zadnjem obdobju pa smo skupaj s tem podjetjem začeli
tudi z razvojem novih nanopremazov. Novost in veliko redkost v svetovnem merilu predstavlja razvoj
luminiscenčnih premazov za les. Z dobrim poznavanjem lesnih škodljivcev, kot so glive, jih lahko
uporabimo tudi sebi v prid. Glive tako uporabljamo za čiščenje onesnaženih površin ter tudi v zdravilne
namene.
V tretji skupini se ukvarjamo predvsem s preseganjem dimenzij lesa. Le-te so omejene, zato ga želimo z
različnimi inženirskimi pristopi preoblikovati tako, da ga lahko zlepimo v kompozite neomejenih dimenzij,
ki so uporabni v gradbeništvu. Iz lesnih kompozitov lahko izdelamo atraktivne in tudi zelo varne
konstrukcije. Menimo, da je to zasluga tudi naše programske skupine dejstvo da lesna gradnja kljub
recesiji vedno bolj pridobiva na pomenu. Lesni kompoziti pa niso uporabni le za konstrukcijske namene. S
temi kompoziti se srečujemo vsak dan, saj je večina pohištva izdelana iz ploščnih kompozitov. Pri tem pa
veliko skrb polagamo na okolje in razvoju materialov s čim nižjim deležem formaldehida.
Četrta delovna skupina razvija inovativne rabe lesa. V tej skupini želijo iz lesa pridobiti čim več
komercialno zanimivih kemikalij. Že z enostavno ekstrakcijo lahko iz lesa pridobimo vrsto komercialno
zanimivih kemikalij, ki so uporabne kot prehranski dodatki, tanine dodajajo whiskijem, rdečim vinom. V
zadnjem obdobju pa veliko raziskav posvečamo tudi utekočinjanju lesa. S tem iz lesa pridobimo proizvod,
iz katerega lahko pridobimo lavulinsko kislino, furfuril alkohol, sam utekočinjen lesa pa lahko uspešno
uporabimo za izdelavo površinskih premazov, lepilnih mešanic, izolacijskih pen in podobno.
Nič pa nam ne pomaga, če razvijemo številne nove rešitve, če jih ne znamo prodati. S tem pas e ukvarjajo
v peti delovni skupini. Poleg tega pa pokrivajo še organizacijske in IT rešitve v lesni industriji.
Raziskave nastajanja lesa so osnova za razumevanje fizioloških procesov v drevesih in predstavljajo
temeljna znanja za vrednotenje kvalitete ter optimalne uporabe lesa, raziskave lesa iz objektov kulturne
dediščine pa dajejo temeljna znanja za njegovo ohranitev. Študije parametrov sušenja lesa prispevajo
temeljna znanja za boljše vodenje tehnoloških procesov.
Preučevanje glivnih razkrojnih procesov lesa omogoča uporabo gliv tudi v biotehnološke namene. Glive
lahko tako uporabimo za učinkovitejše pridobivanje bioplina v plinarnah, razstrupljanje kontaminiranega
okolja… Po drugi strani, pa dobro poznavanje glivnega razkroja omogoča tudi razvoj novih, učinkovitejših
rešitev za zaščito lesa.
Raziskave okolju prijaznih premazov za les in lepil na osnovi utekočinjenega lesa predstavljajo originalen
prispevek k znanosti, imajo velik pomen za pridobivanje novega znanja in pojasnjevanja vplivov različnih
dejavnikov na proces utekočinjanja lesa. Dobljeni rezultati omogočajo definiranje tehnologije
utekočinjanja in optimizacijo postopka. Pojasnjena je vloga utekočinjenega lesa pri lepljenju lignoceluloznih materialov oziroma pri nastanku adhezije, kakor tudi pri pripravi novih, okolju prijaznih
premazov iz obnovljivih virov.
S pomočjo sodobnih znanstveno-raziskovalnih metod smo proučevali lesnoindustrijske proizvodne
sisteme predvsem z ekonomskega, organizacijskega, informacijskega, trženjskega in okoljevarstvenega
vidika. Namen proučevanja je bil iskanje boljših, inovativnih rešitev s tega področja.
29
Raziskovalni dosežki imajo velik vpliv na gospodarski in družbeni razvoj Slovenije.
Les je edina surovina, ki jo imamo v Sloveniji v izobilju in naša PS je edina PS, ki je v celoti zavezana lesu.
Pomen lesa se odraža tudi v vsakdanjem življenju.
V lesni in pohištveni industriji je zaposlenih okoli 15.000 zaposlenih. Lesna industrija je izrazito izvozno
usmerjena in v zadnjem času poteka prestrukturiranje iz delovno usmerjene linijske proizvodnje v
zahtevnejšo maloserijsko proizvodnjo. Podpora PS pri uvajanju informacijskih procesov, novih tehnologij
in rešitev je pri tem zelo pomembna, saj znanja pridobljena v okviru te PS vsakodnevno preko
pedagoškega procesa, seminarjev, delavnic prenašamo v prakso. V te namene smo oblikovali tudi portal
lesna gradnja. V okviru PS smo usposobili številne diplomante in doktorja znanosti za samostojno delo.
Številni med njimi so ustanovili tudi svoja podjetja. Ker so številna podjetja v preteklosti zaprla svoje
raziskovalne oddelke, je večina raziskovalno-tehnološke aktivnosti povezane z delom v tej PS.
Kakorkoli, zavedati se moramo da les skozi svojo celotno življenjsko dobo skladišči CO2. Obdelava lesa je
energijsko nepotratna in okolju prijazna. Dejstvo, da les skladišči CO2 bo priznano tudi v naslednjem
klimatskem sporazumu (post Kjotski sporazum) in zakonu o zelenih javnih naročilih. Z uporabo lesa
(predvsem) v gradbeništvu lahko prispevamo k blaženju klimatskih sprememb. Lesena gradnja nudi
priložnost domačim podjetjem za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo. V sklopu naše PS
potekajo številne raziskave, ki podpirajo te aktivnosti.
Velik delež infrastrukture je še vedno iz lesa (telekomunikacijski drogovi, mostovi, piloti, zaščitne ograje,
protihrupne ograje…). Ustrezna zaščita in vzdrževanje te infrastrukture ima velik ekonomski in širše
družben pomen.
Naše raziskave bodo pripomogle k boljšemu poznavanju produktivnosti bukve in smreke, ki sta
najpomembnejši lesni vrsti v Sloveniji, k boljši predelavi (sušenju) lesa, kar dviguje njegovo kvaliteto in
povečuje možnosti za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo in k boljšem vrednotenju in
varovanju lesa iz objektov kulturne dediščine v Sloveniji.
Nova tehnologija utekočinjanja lesa omogoča proizvodnjo novih, okolju prijaznih lepil s katerimi je
mogoče prodreti na nova tržišča. Povečala se bo dodana vrednost lesnih ostankov iz katerih proizvajamo
utekočinjen les.
Nova tehnologija utekočinjanja lesa omogoča proizvodnjo novih, okolju prijaznih premazov za les in lepil s
katerimi je mogoče prodreti na nova tržišča. Povečala se bo dodana vrednost lesnih ostankov iz katerih
proizvajamo utekočinjen les. Predvidoma bi utekočinjenje potekalo na viru nastajanja lesnih ostankov
in/ali odpadkov, to je na obratih primarne predelave lesa. Le-ti se praviloma nahajajo izven urbanih
področij, kar predstavlja prispevek k uravnoteženem regionalnem razvoju Slovenije.
Slovenska lesna industrija potrebuje radikalne spremembe, če želi obstati na zahtevnem globalnem trgu.
Predvsem se mora prestrukturirati iz delovno intenzivne panoge v panogo, ki temelji na znanju. Analize,
ki smo jih naredili kažejo, da obstaja razkorak med potrebnim in dejanskim nivojem znanj, ki so nujna za
uspešno opravljanje nalog na posameznih področjih dela v lesnih podjetjih.
V okviru te programske skupine smo razvili več patentov (za utekočinjenje lesa, za zaščito lesa, za
modifikacija lesa…)
30
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Možnosti za prestrukturiranje slovenske lesne industrije
Les, lesarstvo, lesna industrija, prestrukturiranje, rast, tržne priložnosti, strategija
Ciljni raziskovalni projekt sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za
gospodarstvo RS
Čufar Katarina, Gornik Bučar Dominika, Humar Miha, Kitek Kuzman Manja, Kropivšek Jože, Medved
Sergej, Oblak Leon, Oven Primož, Petrič Marko, Pohleven Franc, Šernek Milan, Žagar Andreja iz Univerze v
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
Piškur Mitja, Krajnc Nike iz Gozdarskega inštituta Slovenije
Tavzes Črtomir in Kutnar Andreja iz Inštituta za lesarstvo in trajnostni razvoj
Likar Bernard in Milavec Igor iz Zavoda lesarski grozd
[email protected]
1. 10. 2010 - 31. 3. 2012
50.000 EUR
Lesna industrija je ena izmed tradicionalnih predelovalnih panog, z začetki, ki segajo v devetnajsto
stoletje. Zanjo je značilna delovna intenzivnost, okoljska neoporečnost in izrazita izvozna usmerjenost.
Svoj višek je slovenska lesno predelovalna industrija dosegla v začetku osemdesetih let dvajsetega
stoletja. V tem obdobju je zaposlovala skoraj 40.000 zaposlenih. Žal se je v devetdesetih krivulja
uspešnosti obrnila strmo navzdol in okoli leta 92 dosegla svoj minimum. Lesno predelovalna podjetja je v
devetdesetih zaznamovalo dejstvo, da so delovala pod slabšimi makroekonomskimi pogoji, kot večina
slovenskega gospodarstva. V tem času so v številnih podjetjih nepremišljeno zaprli razvojne oddelke. Ob
tem pa lesnopredelovalna panoga ni bila deležna ustrezne obravnave s strani države. Neugodno poslovno
okolje je podjetja namreč prisililo v hitro zmanjševanje vlaganj v razvoj in tako je večina večjih podjetij
ukinila razvojne oddelka že v prvi polovici devetdesetih let. V zadnjih petnajstih letih je tako nastal zelo
velik razvojni zaostanek za lesarji iz drugih držav, in s tem vse slabša konkurenčnost slovenske
lesnopredelovalne industrije, ki se le še povečuje. Podatki tako že več let kažejo negativne posledice – le
te se kažejo predvsem v zmanjševanju proizvodnje in blagovne menjave, kot tudi v izjemno hitrem
zmanjševanju delovnih mest. V času zadnje ekonomske krize, pa je še bolj prišlo do izraza, da se je
razvojni model, ki je slonel na dodelavnih poslih in poceni delovni sili se je izpel, zato bo moral ta sektor v
bližnji prihodnosti opraviti korak iz druge razvojne stopnje v tretjo razvojno stopnjo. Podjetja se bodo
morala notranje preoblikovati in prilagoditi tržnim razmeram. To preoblikovanje bo za marsikoga boleče,
vendar verjamemo, da bo ob pomoči pravih ukrepov ter bogatega znanja o lesarstvu, ki je nakopičeno v
zaposlenih v lesnopredelovalni industriji, to uspelo večini lesnopredelovalnih podjetij.
Cilji tega projekta so, pripraviti najpomembnejše ukrepe za preoblikovanje in razvojni preboj slovenske
lesne industrije, kar ji bo omogočila delovanje tudi v enaindvajsetem stoletju. Cilji tega projekta so,
pripraviti najpomembnejše ukrepe za preoblikovanje in razvojni preboj slovenske lesne industrije, kar ji
bo omogočila delovanje tudi v enaindvajsetem stoletju.
• Na podlagi prve analize lesno predelovane industrije (LPI) smo osvetlili prednosti in slabosti (SWOT
analiza) LPI. Določili bomo ključna področja, kjer je LPI lahko konkurenčna na evropskem in svetovnem
trgu.
• Vsa izhodišča so bila predstavljena na okroglih mizah oziroma delavnicah, organiziranih v času večjih
sejmov (pohištveni sejem, sejem Dom), da se jih je lahko udeležilo čim večje število deležnikov.
• Vsa izhodišča so bila objavljena v vodilni stanovski reviji s področja lesarstva, reviji Les v obliki
strokovnih prispevkov.
• Na podlagi teh izhodišč bodo pripravljeni tudi ukrepi, potrebni za preboj panoge na višji nivo.
Pripravljena strategija z izhodišči za prestrukturiranje slovenske gozdno lesne proizvodne verige. Na
podlagi te strategije je bil pripravljen Akcijski načrt Les je lep, ki ga je na letošnji junijski seji sprejela Vlada
RS. Tako je bil ta akcijski načrt podpora odločitvi, da je lesno predelovalna industrija prepoznana kot ena
ključnih industrijskih panog v Sloveniji.
31
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Določitev ogljičnega odtisa primarnih lesnih proizvodov
les, ogljični odtis, primarna obdelava lesa, LCA
Ciljni raziskovalni projekt sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS
Miha Humar, Janez Krč in Franc Pohleven iz Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za
lesarstvo
Piškur Mitja, Krajnc Nike, Jaka Klun iz Gozdarskega inštituta Slovenije
Tavzes Črtomir in Kutnar Andreja iz Inštituta za lesarstvo in trajnostni razvoj
[email protected]
1.10.2010 - 30.9.2013
70.000 EUR
Gozdnolesna proizvodna veriga se sooča s posledicami krize, upadom obsega gradbenih del,
zmanjševanjem števila zaposlenih v lesni industriji in konkurenco tujih podjetij. Večja okoljska
sprejemljivost lesnih izdelkov iz slovenskega lesa bi bila spodbuda za večjo prepoznavnost in konkurenčno
prednost lesnih proizvodov iz domače surovine. Zaradi manjših transportnih razdalj in nizkih emisij pri
pridobivanju lesa v Sloveniji je verjetno ogljični odtis primarnih lesnih izdelkov nižji od konkurenčnih
materialov in lesnih izdelkov iz uvoženega lesa z dolgimi transportnimi razdaljami. Ta potencialno
konkurenčna prednost podjetij v gozdnolesni proizvodni verigi ni izkoriščena. Raziskave, ki bi temeljile na
mednarodni metodologiji LCA, so na področju različnih lesnih proizvodov iz lesa iz slovenskih gozdov
redke. Objektivna analiza okoljskih obremenitev, ki nastanejo med procesi v gozdarstvu, transportu in
primarni predelavi, ter njihova alokacija bo omogočila primerljivost med posameznimi vrstami predelave
najpomembnejših lesnih sortimentov. Glavni cilj projekta je priprava metodologije za določitev ogljičnega
odtisa za primarne lesne proizvode ter prikaz neposredne povezave z okoljskimi merili v okviru zelenih
javnih naročil.
Cilji raziskovalnega projekta (rezultatov zaradi dejstva, da se je projekt pričel pred enim mesecem še ni)
•
Ovrednotiti ogljični odtis primarnih lesnih proizvodov, ki so narejeni iz slovenskega lesa.
•
Ovrednotiti vpliv izbora alokacije okoljskih obremenitev.
•
Izdelava primerjave med ogljičnimi odtisi primarnih lesnih proizvodov, ki se uporabljajo v lesni
in pohištveni industriji (žagan les, furnir, lesni kompoziti) ter jih primerjati s ogljičnim odtisom
drugih rab lesa (mehanska celuloza ali lesna goriva) glede na poreklo okroglega lesa.
•
Izdelava primerjalne analize ogljičnega odtisa primarnih proizvodov iz slovenskega lesa s
podatkovnimi bazami, ki se uporabljajo za potrebe metodologije LCA.
•
Predlog spodbud in ukrepov za pospeševanje rabe lesnih izdelkov iz slovenskega lesa na
podlagi objektivnih meril okoljskih obremenitev.
•
Izdelava podlag za promocijo okoljske primernosti lesnih proizvodov iz slovenskega lesa.
•
Izdelava metodologije za umestitev ogljičnega odtisa lesnih izdelkov v sistem zelenega javnega
naročanja.
•
Izdelava mednarodno primerljive/usklajene metodologije za izdelavo ogljičnega odtisa
primarnih lesnih proizvodov v Sloveniji.
Pripravljena bo metodologija, ki bo podpora zelenemu javnemu naročanju. S tem bomo pripravili
izhodišč, da bomo lahko različne materiale med seboj primerjali z objektivnimi merili.
32
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Uporaba vodnih emulzij voskov montana in karnauba za zaščito lesa pred glivami
Les, nebiocidna zaščita lesa, voski, lesne glive, sorpcijske lastnosti
Projekt sta sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in podjetje Silvaprodukt d.o.o.
Humar Miha– koordinator; Budija Franc, Kariž Mirko, Kričej Borut , Lesar Boštjan, Pavlič Matjaž, Petrič
Marko, Pohleven Franc, Rep Gregor, Šernek Milan, Vaukner Gabrič Maja, Žagar Andreja, Univerza v
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
Daniel Žlindra , Gozdarski inštitut Slovenije
[email protected]
1. 2. 2008 - 30. 1. 2011
200.000 EUR
Večina evropskih drevesnih vrst nima trajnega lesa. Če ga želimo uporabiti v stiku z zemljo, ga moramo
zato zaščititi. V preteklosti so v te namene uporabljali relativno strupene biocide, danes pa težimo k
razvoju zaščitnih pripravkov, ki bodo čim manj vplivali na okolje in obenem zaščitili les. Ena od možnih
rešitev za zaščito lesa je uporaba emulzij voskov montana in karnauba. To so najodpornejši naravni voski,
ki tvorijo izredno tanke filme. Predvidevamo, da bodo ti voski tvorili filme na površini lesa in tako
omogočili hitrejše odtekanje ter po drugi strani tvorili filme tudi v celičnem lumnu ter tako preprečili ali
vsaj omejili difuzijo encimov od hif v lesno maso. Namen projekta je osvetliti te možnosti in pripraviti
pripravek, ki bo učinkovito preprečeval delovanje gob v lesu.
- S proučevanjem interakcij med lesom in uporabljenimi kemikalijami smo razširili spoznanja tako o
kemizmu borovih pripravkov, vodnih emulzij voskov, kot tudi o interakcijah z lesom
- Preučevanje sorpcijskih lastnosti s hidrofobnimi pripravki zaščitenega lesa je razširilo znanja o osnovnih
lastnostih lesa, ki v večini primerov določajo tudi uporabnost lesa v praksi
- Analiza kemijskih, mehanskih in odpornostnih lastnosti lesa je izboljšala razumevanje procesov staranja
lesa
- Študij mehanizmov in poteka razkroja lesa, obdelanega z različnimi biocidnimi in nebiocidnimi pripravki
je izboljšal razumevanje glivnega razkroja
- Rezultate predhodnih laboratorijskih testov smo primerjali z dejanskimi razmerami in na podlagi
povratnih informacij izboljšali zanesljivost laboratorijskih testov
- Z izvedenim projektom smo razširili osnovno znanje o lesu ter postavili izhodišča za nadaljnje
raziskovalno-razvojno delo na tem področju
- Vsa nova spoznanja smo objavili v mednarodni znanstveni literaturi. Za slovensko javnost, ki nima
dostopa do tujih revij ali ima težave z razumevanjem tujih jezikov, smo izbrane članke predstavili tudi v
slovenskih revijah Les in Zbornik gozdarstva in lesarstva.
- Na temo izvedenega projekta je diplomiralo 16 študentov lesarstva (I. in II. stopnja), v okviru projekta je
svojo doktorsko disertacijo izdelal tudi doktorand Boštjan Lesar, ki smo ga usposobili za samostojno
raziskovalno delo na tem področju.
- Zaščita lesa z vodoodbojnimi pripravki nudi odlično alternativo naravno odpornim lesnim vrstam in
biocidni zaščiti lesa.
- Zbrani podatki o obnašanju lesa med testiranjem na prostem pomenijo konkurenčno prednost
sofinancerja.
- Les je edina domača surovina, ki jo imamo v izobilju. Letno posekamo le dve tretjini prirastka, zato veliko
hlodovine ostane v gozdu in propade. Surovino je potrebno bolje izkoristiti.
- V Sloveniji imamo veliko lesenih kulturnozgodovinskih predmetov (lesene stavbe, lesene plastike, forma
vive …), ki so pogosto okužene z glivami. Z zaščitnim pripravkom Silvanolin je tako na primer že zaščitena
bolnica Franja. Uporaba spoznanj, pridobljenih v okviru tega projekta, omogoča ohranitev kulturnozgodovinske dediščine zanamcem.
- V Sloveniji imamo veliko lesene infrastrukture (telekomunikacijski drogovi, železniški pragovi, mostovi,
zvočne bariere, podporniki, les za zaščito brežin …), ki potrebuje učinkovito in zanesljivo zaščito. Zbrani
podatki bodo omogočili skrbnejše načrtovanje zaščite lesa in s tem tudi zanesljivejšo preskrbo z energijo.
33
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Vrednotenje življenjske dobe zunanjih lesenih oblog in njihov vpliv na okolje
Bilateralni projekt Slovenija – Združene Države Amerike
UL,BF, Oddelek za lesarstvo;
UP, Inštitut Andrej Marušič
Oregon State University
Miha Humar, UL, BF, Oddelek za lesarstvo
2012 - 2014
Pri trajnostnem oblikovanju, je "dolga življenjska doba", vse pogosteje vključena na prednostne sezname,
ob predpostavki, da je načrtovanje dolge življenjske dobe okoljevarstvena nuja. Vendar pa ta ocena ni
podprta z analizami življenjskega cikla in natančnimi podatki o življenjski dobi lesenih izdelkov. V
najslabšem primeru lahko načrtovanje dolgoživih izdelkov vodi k odločitvam, ki so sicer dobronamerne,
vendar se v resnici odražajo v slabih okoljskih rezultatih. Na primer, gradbeni element, ki ga lahko
pridobimo, predelamo ter vgradimo z malo energije (nizka vgrajena energija – »embodied energy«), se
lahko nadomesti veliko prej kot na primer element z visoko vgrajeno energijo. Primer gradbenega
elementa z nizko vgrajeno energijo so lesene obloge, medtem ko med gradbene elemente z visoko
vgrajeno energijo sodijo opeke. V kolikor fasada iz opek konča na odlagališčih po 40 letih uporabe, je bil
ta material slaba izbira na podlagi okoljskih kriterijev. Zato menimo, da je veliko bolj smiselno namesto
oblikovanja trajne zgradbe z neskončno življenjsko dobo, omogočiti enostavno adaptacijo in ponovno
uporabo materialov. Zato je glavni cilj predlaganega projekta določiti življenjsko dobo lesene zunanje
obloge. Z raziskovalnega stališča so zanimive neobdelane obloge in obloge impregnirane z okolju
prijaznimi pripravki, ki omogočajo ponovno uporabo po izteku njihove primarne življenjske dobe po
načelih koncepta Od Zibeli do Zibeli (»Cradle2Cradle«). Cilje projekta bomo dosegli z določitvijo
življenjske dobe skupaj z analizo življenjskega cikla (Life Cycle Assessment, LCA) izdelka. Emisije
toplogrednih plinov povezanih s preučevanimi lesenimi oblogami, njihovo življenjsko dobo in ponovno
uporabo v najrazličnejših aplikacijah, bomo določili z ogljičnim odtisom. Sodelovanje z Oregon State
University (OSU) bo omogočilo primerjavo življenjske dobe, tehnike ponovne uporabe/recikliranja, in
okoljske vplive lesenih oblog v ZDA in Sloveniji. Ker je uporaba lesa za obloge veliko bolj razširjena v ZDA
kot v Sloveniji, bodo znanje in izkušnje ameriških projektnih sodelavcev v veliko pomoč pri slovenskih
raziskavah na področju predlaganega projekta. Sodelovanje pa lahko pripelje tudi do novih rešitev na
področju ponovne uporabe ter recikliranja lesa, upoštevajoč analizo življenjskega cikla.
končan)
34
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Razvoj lesnih ploščnih kompozitov z nizko vsebnostjo formaldehida
Development of low Formaldehyde Wood-Based Products (WBP)
HCHOlessWOOD
Lesne plošče, iverne plošče, vlaknene plošče, OSB, furnirne plošče, obložene plošče, zadrževalec,
formaldehid
http://www.sloles.com/HCHOlessWOOD/
CORNET ERANet
Slovenski partnerji:
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
• Združenje lesne in pohištvene industrije
• Lesna TIP Otiški Vrh, d.d
• Javor Pivka, d.d.
• Alples, d.d.
• Melamin Kočevje d.o.o.
• Nafta Petrochem d.o.o.
Nemški partnerji:
• Fraunhofer Institut für Holzforschung - Wilhelm-Klauditz-Institut
• Internationaler Verein für Technische Holzfragen e. V.
• Binos GmbH
• Christian D. Markmann GmbH
• Fritz Becker KG Formteile aus Holz
• Sauerländer Spanplatten GmbH & Co. KG
• AGROSYS GmbH & Co. KG
• Advanced Compounding GmbH
• Surfactor Germany GmbH
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, doc. dr. Sergej Medved
[email protected]
julij 2010 – junij 2012
421.000 EUR (198.000 EUR (Slo) + 223.700 EUR (Nem))
Lesni ploščni kompoziti kot so furnirne, OSB, iverne in vlaknene plošče predstavljajo pomemben segment
v lesno predelovalni industriji. Še posebej je pri tem potrebno izpostaviti furnirne, iverne in vlaknene
plošče, ki so pomembna surovina pohištvene industije. Glavni gradniki teh kompozitov so furnirji, iveri in
vlakna, ki so narejeni iz naravne in obnovljive materije – lesa. Poleg lesa pa se za njihovo izdelavo
uporabljaja tudi vezivno sredstvo, katerega pomembna komponenta je tudi formaldehid. Formaldehid
draži oči, dihala in tudi kožo (pri stopnjah med 1 in 3 ppm), pri emisijah nad 10 ppm pa lahko povzroči
nelagodno počutje. Do nedavnega je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) označevala formaldehid
kot spojino ki je lahko kancerogena (Skupina 2a), leta 2004 pa je mednarodna agencija za raziskovanje
rakavih oboloenj IARC (International Agency for Research on Cancer) uvrstila formaldehid v skupino 1,
torej med substance, ki lahko povzročijo kancerogena obolenja pri človeku, pri emisijah večjih od 7
mg/m3, torej pri zelo velikih emisijah. Pri kondenzacijskih lepilih (UF, MF, MUF in FF lepilih) je formaldehid
pomembna spojina, ki sodeluje pri reakciji utrjevanja lepila. Kar 95% lesnih ploščnih kompozitov je
zlepljenih z lepili, ki vsebujejo formaldehid. V lesnih ploščnih kompozitih se formaldhid nahaja v različnih
stanjih. In sicer kot monomerni formaldehid, ki je ujet v praznem prostoru ali absorbiran v lesu;
monomerni formaldehid, z vodikovo vezjo vezan na les, kot polimerni trdni formaldehid in kot prosti
formaldehid, ki se pri hidrolizi takoj odcepi in emitira. Tako proizvajalci kakor tudi uporabnikih strmijo k
čim bolj čistemu okolju kamor sodi tudi problematika formaldehida, kjer se pojavljajo vse večje težnje po
minimaliziranju njegove prisotnosti v proizvodih in okolju. Namen projekta je izdelati lesne ploščne
kompozite, ki se uporabljajo v pohištveni industriji (furnirne, iverne in vlaknene plošče) s čimnižjo emisijo
formaldehida. V ta namen bomo raziskali, optimizirali in/ali razvili novo formulacijo sintetičnega ali
naravnega lepila, kjer bo emisija formaldehida čimnižja ali pa celo na nivoju lesa. Raziskali bomo tudi
različne naravne in sintetične materiale, ki se lahko, poleg obstoječih, uporabljajo kot lovilci
formaldehida. Rešitve bomo iskali tudi v tehnološkem postopku izdlave kompozita. Ugotavljanje vpliva
posameznih faz tehnološkega procesa na emisijo formaldehida bo signifikantno prispeval k razvoju
modela emisije formaldehida na osnovi podatkov pridobljenih sodobnimi analitskimi tehnikami.
V času trajanja projekta smo v laboratorijskih pogojih izdelali plošč z nižjo vsebnostjo formaldehida z
uporabo nekaterih naravnih in sintetični materialov. Spreminjanjem parametrov stiskanja in spreminjanja
deleža dodatkov lepilni mešanici. Kot pomembnejše dosežke in ugotovitve lahko izpostavimo naslednje:
- uporaba naravnih substanc, kot npr. tanina, utekočinjenega lesa, idr. za zmanjšanje emisije
formaldehida
- izdelavo ploščnih kompozitov z nižjo emisijo formaldehida z optimizacijo dodatkov lepilni mešanici
predvsem s spreminjanjem vrste in deleža utrjevalca
- optimizacijo tehnoloških parametrov s ciljem zmanjšanja emisije formaldehida
35
- priprava modela emisije formaldehida glede na pomembne dejavnike.
V času trajanja izdelka smo v sodelovanju s proizvajalcem laboratorijske opreme Kambič d.o.o. izdelali
komoro za določananje emisije formaldehida po SIST EN 717-1.
Razvoj človeku in okolju sprejemljivih oz. manj škodljivih materialov, bo za proizvajalce lesnih plošč
povečal njihovo konkurenčnost in s tem tudi prednost pred konkurenco. Zaradi uporabe manj škodljivih
lepil in dodatkov se bodo izboljšali tudi delovni pogoji pri proizvajalcih plošč in pohištva, kakor tudi pri
uporabniku. Pomemben prispevek pa je tudi razumevanje vpliva tehnološkega postopka (sušenja
gradnikov, oblepljanja in stiskanja) na emisijo formaldehida.
36
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Utekočinjena biomasa za premaze: enoletno strokovno sodelovanje dr. Arnaud Maxime
Cheumani Yona
utekočinjena biomasa; površinski premazi
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije: 99. Javni razpis za sofinanciranje
strokovnega sodelovanja tujih državljanov v Sloveniji
ILTRA, d.o.o – Inštitut za lesarstvo in trajnostni razvoj, Ljubljana
v sodelovanju z
Dr. Črtomir Tavzes
Iltra, d.o.o.
1. 9. 2011-31. 8. 2012
12.000,00 EUR
Cilji enoletnega podoktorskega izobraževanja dr. Arnaud Maxime Cheumani Yona v Sloveniji dopolnjujejo
in se navezujejo na raziskave utekočinjenega lesa in druge biomase, ki jih izvajamo na Univerzi v Ljubljani,
Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo in na inštitutu Iltra, d.o.o.: program P4-0015, L4-2144, J42144. V okviru podoktorskega projekta dr. Arnaud M. Cheumani Y. raziskuje utekočinjanje biomase, pri
čemer se je predvsem osredotočil na lubje, pluto in alge, raziskave pa izvaja tudi z lesom. Raziskuje tudi
možnosti utekočinjenja v alkalnem okolju in ne samo s kislinskim katalizatorjem, kot v primeru drugih
podobnih projektov. Težišče usmerja tudi v možnosti razbarvanja utekočinjene biomase, v nadaljevanju
pa bo iz novih naravnih virov raziskoval pripravo in lastnosti premazov in lepil.
V dokaj kratkem času je dr. A.M. Cheumani Yona dosegel nekaj zanimivih rezultatov, ki jih bomo prenesli
v ostale projekte, ki potekajo na področju utekočinjenega lesa: dokazal je, da je možno izvesti tudi
alkalno, in ne samo kislinsko, katalizirano utekočinjanje. Vrsta katalizatorja bistveno vpliva na sestavo
utekočinjene zmesi. Prav tako je uspešno izvedel razbarvanje utekočinjenih zmesi, obetajoči pa so tudi
rezultati utekočinjanja algne biomase.
Dr. Arnaud Cheumani Yona je odličen mlajši doktor znanosti, ki si je akademsko izobrazbo pridobil v
Franciji. Zelo dobro pozna les in lesne kompozite, s posebnim poudarkom na modificiranem lesu. Posebej
se odlikuje s poznavanjem sodobnih preiskovalnih tehnik za lignocelulozne materiale, kot so NMR
relaksometrija, FT-IR, SEM, rentgenska difrakcija, HPLC, GC-MS in živosrebrna porozimetrija. Prav v
dobrem poznavanju eksperimentalnih tehnik in odličnem znanju kemije polimerov je komplementarni
prispevek podoktorskega projekta gostujočega raziskovalca k raziskavam utekočinjenega lesa za premaze
in lepila.
37
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Premazi iz utekočinjenega lesa
L4-2144
lignocelulozni materiali; utekočinjanje; les; topol; ostanki izdelave tanina; odpadni les; CCB; zamreženje;
samozamreženje; FT-IR; DSC; veziva; površinski premazi; lepila; LCA
ARRS – Aplikativni projekt - manjši
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Oddelek za lesarstvo),
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Tehnološki inštitut za lesarstvo Ljubljana
Koordinator: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Oddelek za lesarstvo), Prof.dr. Marko Petrič
Sofinancer: Tanin Sevnica, d.d.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Oddelek za lesarstvo)
Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana
[email protected]
1. 5. 2009-30. 4. 2012
0,30 FTE letno;
ARRS: 75%, Tanin Sevnica 25 %
Veziva v sodobnih premazih za les so sintetični polimeri iz neobnovljivih virov. Premazi za les, ki bi
vsebovali veziva iz obnovljivih surovin – lignoceluloznih materialov, bi predstavljali prispevek k
zmanjšanju obremenjevanja okolja. Kot obnovljivo surovino za izdelavo veziv je možno uporabiti
utekočinjene ligno-celulozne snovi, ki so produkt njihove toplotno kemične obdelave s polihidroksi
alkoholi. Cilji projekta so bili: utekočinjenje lignoceluloznih materialov pri optimalnih pogojih, priprava
veziv iz utekočinjenih materialov za površinske premaze za les in za lepila, izdelava premazov in lepil iz
novih biokopolimerov, njihova karakterizacija ter primerjava z lastnostmi komercialnih premazov za les ali
lepil. Za utekočinjenje smo uporabili: ostanke predelave topolovega lesa, preostanek kemične predelave
kostanjevega lesa pri proizvodnji tanina in furfurala, tim. celolignin, ter odpadni, s sredstvi na osnovi
bakra, kroma in bora (CCB) zaščiten odslužen smrekov les. Topolov les smo izbrali kot cenen vir, ki ga je
možno enostavno utekočiniti, celolignin je dobavil proizvajalec tanina in furfurala, ki je sofinancer
raziskave, z biocidi zaščiten odpadni les pa smo izbrali, da bi proučili alternativne možnosti ravnanja z
onesnaženim lesom. Sledila sta izdelava tankih utrjenih plasti ter proučevanje procesov utrditve. Pri tem
smo uporabili dva pristopa. Izvedli smo reakcijo z utrjevalci, npr. s poliizocianati za izdelavo poliuretanskih
filmov, ali s samozrameženjem zmesi, ki smo jo dobili z odstranitvijo prebitnega sredstva za
utekočinjenje, pri povišani temperaturi v vakuumu. Slednji pristop je novost na področju rabe
utekočinjenih materialov, zato je največji poudarek projekta prav na raziskavah procesov
samozamreženja in samozamrežujočih lesnih premazov in lepil. Pripravili smo vodne premaze iz vseh treh
virov ter karakterizirali tekoče pripravke. Nato smo izvedli nanos le-teh na podlage iz smrekovega in
bukovega lesa ter določili navzeme novih sredstev, kontaktne kote ter globino penetracije. V nadaljevanju
smo izvedli utrditev površinskih sistemov, s standardnimi in nestandardni postopki določili njihove
lastnosti (fizikalno-kemijske, odpornost proti staranju, odpornost proti biološkim škodljivcem, izpirljivost
biocidov iz premazov iz utekočinjenega onesnaženega lesa) ter jih primerjali z lastnostmi komercialnih
produktov. Iz novih biokopolimerov smo pripravili tudi nekaj lepilnih mešanic ter s standardnimi postopki
okarakterizirali lastnosti lepilnih spojev. V načrtu je bilo tudi ekonomsko ovrednotenje premazov iz
utekočinjene biomase ter življenjskega cikla enega ali več premazov.
Razvili in optimirali smo dva postopka utekočinjenja biomase. Ugotovili smo, da je optimalna
temperatura reakcije 150 °C - 180 °C, čas trajanja 90-95 min, ter razmerje med topolovino in DEG 1:5.
Dokazali smo, da je produkt med topolovino in DEG, ki je v literaturi imenovan utekočinjen les, zmes,
sestavljena iz nezreagiranega DEG in pravega produkta reakcije, utekočinjenega lesa brez prebitnega
DEG. Z določevanjem hidroksilnih števil smo dokazali, da predstavlja nezreagiran DEG najmanj 40 % vseh
razpoložljivih hidroksilnih skupin v utekočinjenem lesu z DEG. V odparjenem DEG smo s HP-LC dokazali
prisotnost levulinske kisline (12 %). Z GC-MS smo določevali tudi sestavo hlapnih produktov, ki so
nastajali med reakcijami utekočinjanja različnih tipov biomase z DEG in glicerolom in dokazali prisotnost
furfurala, dioksana in DEG. Z FT-IR smo odkrili, da ima izpostavitev utekočinjenega lesa brez DEG za 24 ur
temperaturi 130 °C za posledico samozamreženje produkta. Novo nastali biopolimer je najverjetneje
mreža polieter/ester. V vzporednem poskusu smo iz novo nastalega biopolimera izdelali dvokomponentni
poliuretanski premaz na vodni osnovi. Izkazalo se je, da ima tako pripravljen premaz odlične odpornostne
in ostale lastnosti. Ker smo vzporedno opravljali tudi raziskave utekočinjanja biomase z glicerolom, in ker
so bili poskusi tvorbe samozamreženega filma iz produktov z glicerolom uspešnejši, smo vse nadaljnje
raziskave osredotočili v to smer. Z FT-IR spektroskopijo smo dokazali sposobnost utekočinjene biomase za
samozamreževanje, če smo jo za 24 ur sušili pri temperaturi 130 °C. Delno zamrežena utekočinjena
topolovina je najverjetneje mreža polieter-ketonov z določenim deležem aromatskih spojin. Iz v glicerolu
utekočinjene topolovine smo tvorili površinske sisteme in preizkušali njihove lastnosti. Izkazalo se je, da
ima izpostavitev površinskih sistemov umetnemu pospešenemu staranju za posledico njihovo popolno
degradacijo. Sklepamo, da tako pripravljeni premazi niso primerni za obdelavo lesa, ki je v eksterieru. Z
algoritmom “Model free kinetics« in z izračunavanjem kvocienta izgube mase termično obdelanega
vzorca produkta med glicerolom in kislino ter izgube mase termično neobdelanega istega vzorca smo
prišli do ugotovitve, da z utrjevanjem utekočinjene topolovine (130 °C, 24 ur) dosežemo le 65 % stopnjo
zamreženja. Ugotavljamo, da je opisana degradacija površinskih sistemov posledica le delne in ne
popolne utrditve le-teh. Mehanizme samozamreženja smo osvetlili in ugotovili, da med procesom
zamreženja pri povišani temperaturi najprej poteče zamreženje med produkti v utekočinjeni zmesi, pri še
višjih temperaturah pa poteče še dodatno zamreženje med že zamreženimi komponentami v
utekočinjenem lesu. Kasneje smo odpornost premazov iz utekočinjenega lesa proti vlagi izboljšali tudi z
38
vključitvijo utekočinjenega lesa v melaminske smole. Analiza FT-IR spektrov tekočih ter utrjenih
premaznih sistemov je potrdila kemijsko reakcijo med utekočinjenim lesom in melaminskimi smolami.
Raziskovali smo tudi utekočinjanje s CCB impregniranega topolovega in smrekovega lesa, kot modelov za
odpadni onesnažen les. Izkazalo se je, da utekočinjanje z anorganskimi onesnažili prepojenega lesa
poteka uspešno. V nadaljevanju smo z utekočinjenim lesom impregnirali smrekove in bukove vzorce ter
ugotavljali izpirljivost Cu in B iz tako zaščitenega lesa. Izpirljivost Cu se je zmanjšala, bakrove spojine iz
utekočinjenega lesa se vežejo bolje v smrekovino kot v bukovino. Vzorce, prepojene z utekočinjenim
lesom, ki je vseboval CCB, smo izpostavili glivam razkrojevalkam, da bi ugotovili njegovo zaščitno
učinkovitost. Preskusi fungicidne učinkovitosti utekočinjenega lesa po standardnem postopku EN 113 s
CCB so pokazale, da le-ta zavira razvoj gliv v lesu, impregniranem z novimi pripravki iz odsluženega
kontaminiranega utekočinjenega lesa. Prav tako zaviralni učinek izkazuje tudi utekočinjen les, ki CCB ne
vsebuje. Vendar pa je fungicidna učinkovitost novih pripravkov prenizka, da bi jih lahko uporabili kot
učinkovito zaščitno sredstvo. Prav tako ni ovir za pripravo premazov iz utekočinjenega lesa s CCB. A
postavlja se vprašanje, če ne bi na ta način onesnažila le ponovno dispergirali v okolje. Zato je, kot so
pokazali preliminarni poskusi najverjetnejša možnost za uporabo postopka utekočinjenja v primeru s CCB
onesnaženega lesa kot prve faze v procesu čiščenja – remediacije. Iz utekočinjenih zmesi bi onesnažene
elemente lahko izločili z elektrolizo, čisti preostanek pa uporabili za pripravo lepil in premazov.
Intenzivno smo se ukvarjali tudi z raziskavami možnostmi razbarvanja utekočinjenega lesa z različnimi
reagenti, ki so vsebovali vodikov peroksid. Raziskave so dale odlične rezultate, saj smo uspeli izdelati zelo
svetle utekočinjene mešanice. Obetamo si, da bi
tako lahko presegli eno od najpomembnejših pomanjkljivosti utekočinjenega lesa za uporabo v
površinskih premazih, to je njegovo temnorjavo do črno barvo.
Dodatno smo raziskali tudi možnosti utekočinjenja prahu plute, ki je stranski produkt pri izdelavi
plutovinastih zamaškov. Utekočinjenje smo izvedli po dveh različnih postopkih, v bazičnem in v kislem
okolju in ugotovili, da se mehanizma utekočinjenja v obeh primerih med seboj precej razlikujeta.
Raziskovali smo tudi možnosti uporabe utekočinjenega lesa za pripravo lepil za les. Strižna trdnost spojev,
zlepljenih s kislim utekočinjenim lesom med izpostavitvijo standardnim klimatskim pogojem ni zmanjšala,
kar predstavlja napredek na področju lepljenja z utekočinjenim lesom. Preverili smo možnosti
kombiniranja utekočinjenega lesa in taninov pri razvoju novih lepil na osnovi naravnih spojin. Prav tako
smo osvetlili vpliv vrednosti pH na strižno trdnost lepil na osnovi UL ter z lepilom iz UL uspeli izdelati
opažne plošče.
Izsledki projekta so bili/bodo (nekaj člankov je še v pripravi) objavljeni v okrog 10 znanstvenih člankih,
nad 10 prispevkih na mednarodnih znanstvenih srečanjih, ter večjem številu diplomskih del in eni
doktorski disertaciji (ena je še v pripravi). Bibliografija je objavljena v sistemu COBISS (Marko Petrič in
Milan Šernek)
Menimo, da smo s projektom dosegli pomembne premike v smeri potencialne aplikacije utekočinjene
biomase v lepilih in premazih za les. Medtem ko so bile naše prve raziskave utekočinjenja biomase ter
raziskave, objavljene v znanstveni literaturi, povsem na nivoju temeljnih raziskav, rezultati projekta
nakazujejo realne možnosti prenosa v proizvodnjo. Še posebej velja izpostaviti preboj, ki smo dosegli s
tem, ko smo pokazali, da je možno pripraviti tudi utekočinjeno maso svetle barve, kar ima pomembno
applikativno vrednost predvsem na področju lesnih premazov.
39
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Utekočinjanje lignocelulozne biomase za pripravo lepil, smol in površinskih premazov za
obdelavo lesa
BI-FR/11-12-Proteus-006
utekočinjen les; utekočinjena biomasa; smole; lepila; površinski premazi
ARRS – Slovensko francoski bilateralni projekt BI-FR/11-12-PROTEUS-006
Universite Henri Poincare Nancy I, Francija
Koordinator v Sloveniji: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Oddelek za lesarstvo), Prof.dr. Marko
Petrič
[email protected]
1. 1. 2011-31. 12. 2012
4000 letno (po 2000 za slovenskega in francoskega partnerja);
Produkt toplotno kemične obdelave lesne biomase s polihidroksi alkoholi ob prisotnosti katalizatorja
imenujemo utekočinjen les. Možno ga je uporabiti kot biogorivo ter za sintezo nadomestka sintetičnih
polimerov, ki so produkt predelave nafte. Tudi veziva v premazih za les ter v lepilih so običajno sintetične
polimerne snovi iz neobnovljivih virov. Zato bi pomemben prispevek k zmanjšanju onesnaževanja okolja
predstavljali polimeri, lepila in premazi iz obnovljivih surovin – različnih lignoceluloznih materialov, če
imajo sprejemljivo oceno življenjskega cikla (LCA). Bistveni cilji projekta so: raziskati in optimirati procese
utekočinjenih lignoceluloznih materialov; priprava veziv za premaze za les in za lepila iz utekočinjene
biomase; izdelava premazov in lepil iz novih biokopolimerov, njihova karakterizacija ter primerjava z
lastnostmi komercialnih pripravkov. V prvem delu bomo surovine, kot so ostanki predelave topolovega
lesa, lubje, ostanki, ki nastajajo pri proizvodnji tanina (celulignin), ipd. utekočinili z dietilenglikolom pri
povišani temperaturi, ob prisotnosti katalizatorja. Poiskali bomo optimalne pogoje utekočinjenja za
doseganje čim višjega izkoristka ter preverili možnosti utekočinjenja z drugimi polioli (npr. z etilen
karbonatom, glicerolom ali glicerol karbonatom) in katalizatorji. Kompleksno sestavo utekočinjenih
mešanic bomo osvetlili do stopnje, ki je potrebna za nadaljnje sinteze veziv, s sodobnimi fizikalno
kemijskimi metodami. Sledila bo izdelava tankih utrjenih plasti ter proučevanje procesov utrditve. Pri tem
bomo uporabili dva pristopa. Izvedli bomo reakcijo z utrjevalci (npr. s poliizocianati ali aldehidi) ali s
samozamreženjem zmesi, ki jo bomo dobili z odstranitvijo prebitnega sredstva za utekočinjenje v
vakuumu. Slednji pristop je novost na področju rabe utekočinjenih materialov, zato bo velik poudarek
projekta prav na raziskavah procesov samozamreženja in samozamrežujočih lesnih premazov in lepil.
Procese utrjevanja bomo raziskali z uporabo različnih fizikalno-kemijskih metod, predvsem z različnimi
metodami termične analize. Pripravili bomo premaze in lepila za les, izvedli karakterizacijo tekočih
pripravkov in njihovo aplikacijo. Nato bomo določili navzeme novih sredstev, kontaktne kote ter globino
penetracije. Izvedli bomo utrditev izdelanih površinskih sistemov, določili njihove lastnosti (fizikalnokemijske, odpornost proti staranju in biološkim škodljivcem) ter jih primerjali z lastnostmi komercialnih
produktov. Iz novih biokopolimerov bomo pripravili eno ali dve lepilni mešanici ter s standardnimi
postopki okarakterizirali lastnosti lepilnih spojev. Izvedli bomo tudi visokofrekvenčno lepljenje z
utekočinjenim lesom brez prebitnega reagenta. Zadnji del raziskav se bo nanašal na razvoj metod
modifikacije za izboljšanje dimenzijske stabilnosti lesa in odpornosti proti trohnenju. Namen teh
postopkov je poiskati alternativno zaščito za 4. razred ogroženosti (zunanja izpostavitev), namesto
uporabe toksičnih biocidov kot sta kreozot in CCA, katerih uporaba je vedno bolj omejena.
Velik poudarek na projektu je utekočinjanje lubja, ki je sedaj bolj ali manj nekoristen material z nizko
dodano vrednostjo. Razvoj novih izdelkov iz do sedaj skoraj neuporabnega ostanka bi lahko bil
pomemben za razvoj podjetij, ki se ukvarjajo s primarno predelavo lesa, kjer nastajajo velike količine
ostankov predelave lesa. Skupini v Sloveniji in Franciji sta zelo komplementarni, zato ponuja skupni
projekt v okviru programa Proteus visoko dodano vrednost. Medtem ko imamo v slovenski skupini več
izkušenj pri postopkih utekočinjanja biomase, ki jih lahko posredujemo francoskemu partnerju, je skupina
v Franciji izrazito močna pri poznavanju kemije lesa in odlično opremljena z raziskovalno infrastrukturo, ki
omogoča raziskave procesov utekočinjenja ter karakterizacijo produktov. Na ta način bomo
komplementarno lahko dosegli končni cilj prvega dela raziskav: uvedba optimalnih postopkov
utekočinjenja biomase ter novo znanje o procesih njene solvolitične konverzije in o sestavi utekočinjenih
mešanic.
40
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Površinska obdelava površinsko zgoščenega lesa
les; zgoščevanje površin; površinska obdelava
ARRS – Slovensko – finski bilateralni projekt BI-FI/12-13-013
Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič,
Tehnološki inštitut za lesarstvo Ljubljana
Aalto University, School of Science and Technology, Department of Forest Products
Koordinator v Sloveniji: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Oddelek za lesarstvo), prof.dr. Marko
Petrič
[email protected]
1. 1. 2012 -31. 12. 2013
1764,50 EUR letno
Zgoščevanje lesa omogoča uporabo lesnih vrst nizke gostote v visoko kakovostnih lesnih kompozitih.
Zaradi povečanja gostote se namreč izboljšajo tudi mehanske lastnosti zgoščenega lesa. Slabe mehanske
lastnosti lesa z nizko gostoto lahko modificiramo in izboljšamo s termo-hidro-mehansko (THM) obdelavo.
S povečanjem gostote pripravimo obliko in dosežemo funkcije lesa, ki jih želijo inženirji, ne da bi
spremenili okoljsko prijaznost lesa. Pri THM obdelavi dosežemo povečanje gostote po celotni prostornini
lesnega elementa.
Uporaba THM zgoščenega lesa pa ima za nekatere namene uporabe, npr. za talne obloge, določene
pomanjkljivosti. Pri talnih oblogah namreč želimo obdržati debelino, da bi preprečili upogibanje (zvijanje)
elementov talne obloge. Zato bi zgoščevanje zgolj površine lesa, z namenom dviga njegove trdote,
namesto zgoščevanja celotnega materiala po celotni prostornini, lahko predstavljajo prednost v
aplikacijah, kjer želimo obdržati nizko gostoto lesa in hkrati izboljšati lastnosti površine. Ker uporaba lesa
v večini vključuje lepljenje in/ali površinsko obdelavo, so fizikalne in kemijske lastnosti površine lesa za
njegovo uporabo izredno pomembne. Modifikacija površine lesa lahko vpliva na omočljivost in adhezijo
pri lepljenju ter površinski obdelavi. V preteklih raziskavah so projektni partnerji predlaganega projekta
proučili omočitvene lastnosti, prosto površinsko energijo, zgradbo površine in kislinsko - bazične lastnosti
površin površinsko zgoščenega lesa. Rezultati merjenja kontaktnih kotov so pokazali, da postopek
zgoščevanja površine vpliva na omočitvene lastnosti površine in zniža prosto površinsko energijo ter
polarnost lesa, medtem ko večja stopnja zgostitve oziroma večje zmanjšanje volumna praznih prostorov v
lesu ne vplivata na kontaktni kot testiranih tekočin in posledično na prosto površinsko energijo. Z
načrtovanimi raziskavami se bomo osredotočili na proučevanje kvalitete površinske obdelave površinsko
zgoščenega lesa. Zato je cilj predlaganega projekta proučiti interakcije različnih lesnih premazov s
površino površinsko zgoščenega lesa, ob upoštevanju stopnje zgostitve. Na Aalto University na Finskem
bodo površinsko zgostili vzorce dveh lesnih vrst, ene vrste iglavcev in ene vrste listavcev, medtem ko
bomo v Sloveniji proučili kvaliteto komercialno dostopnih lesnih premazov za talne obloge. Za raziskave
bomo izbrali en premaz na vodni osnovi in en poliuretanski premaz na osnovi organskih topil. Poleg tega
bomo proučili možnost uporabe premazov, izdelanih iz obnovljivih virov, iz utekočinjenega lesa, z
namenom uporabe trajnostnega materiala pri razvoju izdelkov iz površinsko zgoščenega lesa. Uporabili
bomo metode, ki so pomembne za karakterizacijo premazov v interieru (določanje trdote oz. odpornosti
proti razenju, odpornosti proti udarcem in proti obrabi, določanje oprijemnosti z metodo s križnim rezom
in tudi z metodo odtrgovanja pečatov, določanje odpornosti proti suhi in mokri toploti, proti različnim
tekočim reagentom). V okviru predlaganega projekta bomo določili tudi vpijanje premazov v les ter
globino penetracije.
končan)
41
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Multifunkcionalno pohištvo, inovativne produktne enote bivanjskih prostorov prihodnosti
MFP
Multifunkcionalnost pohištva in bivanjskega prostora, inovativnost, napredni lesni materiali, nanopremazi
Razvojno investicijski projekt
Konzorcij podjetij: Brest-Pohištvo d.o.o. Cerknica, Svea d.d. Zagorje, Kolpa d.d. Metlika, Silvaprodukt
d.o.o. Ljubljana; koordinator mag. Marica Mikuljan, Brest-Pohištvo d.o.o. Cerknica
[email protected];
www.brest.si
od 17. aprila 2009 do 20. maja 2011
Celotna vrednost projekta 8.026.746,56 EUR;
upravičeni stroški: 7.141.424,54 EUR
Namen projekta je bil raziskati, razviti ter izdelalati prototip naprednega, inovativnega, visoko
kvalitetnega in okolju prijaznega izdelka: »Multifunkcionalno pohištvo – inovativne produktne enote
bivanjskih prostorov prihodnosti«. Končni cilj je opremljanje »aktivnih in inteligentnih hiš/bivanjskih
prostorov« ter konkurenčnejši nastop na trgih EU in na tujih trgih. Raziskali in razvili smo nove
konstrukcijsko-oblikovne rešitve, nadgradili in prilagodili tehnološke proizvodne procese ter razvili in
vpeljali nove napredne materiale. Pri projektu so sodelovala podjetja BREST (nosilni partner), TOM, SVEA,
KOLPA in SILVAPRODUKT, gonilna podjetja slovenske pohištvene industrije na področju raziskav in
razvoja. Kompleksnost izdelka je zahtevala intenzivno podporo inštitucij znanja in raziskav BF OL, ALUO,
KI in ILTRA.
Projekt obravnava in rešuje problematiko nefleksibilnosti notranje bivanjske opreme, ki je že sedaj z
vidika končnega uporabnika statična. Uporabnik namreč ne more po želji oziroma potrebi z opremo
spreminjati same namembnosti prostora. Multifunkcionalna notranja oprema (pohištvo) pa omogoča
uporabniku hitro spremembo namembnosti bivalnega prostora z izdelki, ki se konceptualno in
konstrukcijsko-oblikovno skladajo. Izziv, kako povečati fleksibilnost in odzivnost notranje opreme na nove
koncepte »inteligentnih hiš« in spremenjenih življenjskih navad,pa bo postal s časom še izrazitejši, tako
da bo potrebno najti rešitve, kako »inteligentno pohištvo« povezati z »inteligentno hišo« v enovit in
koherenten sistem.
1) Rezultat: Končni izdelek je sestavljen iz štirih (4) vodilnih projektnih izdelkov opreme
multifunkcionalnega prostora, ki so jih razvili do prototipov v posameznem podjetju. Projektne
izdelke sestavljajo multifunkcionalni pohištveni elementi. Vsak projektni izdelek predstavlja
določeno namembnost prostora: 1) oprema prostora za dnevno bivanje in spanje; 2) Oprema
prostora za druženje in počitek 3) Oprema prostora za pripravo hrane in prehranjevanje 4)
Oprema prostora za osebno higieno in sanitarije.
2) Rezultat: Razvili smo nove napredne materiale, ki smo jih vgradili v izdelke: modificiran les in
nano premaze. Novi materiali so bili razviti v sodelovanju z UL BF Oddelkom za lesarstvo.
3) Rezultat: 53 projektnih idej na področju oblikovanja pohištva v sodelovanju z UL ALUO.
4) Izračunan ogljični odtis za vse projektne izdelke v sodelovanju z ILTRA d.o.o.
5) Dosežki na področju inovativnosti:
1 Patent za multifunkcionalno pregradno steno z vgrajeno čistilno napravo za čiščenje
sekundarne vode od umivanja in uporabo vode kot sanitarno vodo za izplakovanje WC
školjke (Kolpa)
1 Patent : Zaščitna komora nanomešalnika (Silvaprodukt)
3 Modelne prijave za multifunkcionalno pohištvo (Brest-Pohištvo)
3 Modelne prijave za multifunkcionalno kopalniško pohištvo (Kolpa)
Projekt kandidira za nagrado REGIOSTARS 2012.
Inovativne rešitve in nove materiale bomo uporabili v naslednji generaciji novih produktnih linij blagovnih
znamk projektnih partnerjev za trg.
42
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju
L6-0137 (C)
arheologija, dendrokronologija, arheozoologija, paleobotanika, arheobotanika, geologija, prazgodovina,
kolišča, Ljubljansko barje
http://sicris.izum.si/search/prj.aspx?lang=slv&id=5804
ARRS (aplikativni raziskovalni projekt)
Prof. dr. Katarina Čufar za Oddelek za lesarstvo
Dr. Anton Velušček, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana;
Telefon (01) 425 77 57, E-pošta [email protected]
1. 2. 2008 - 30. 1. 2011
0,07 FTE
S projektom »Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju« smo nadaljujevali
interdisciplinarno raziskovanje koliščarskih naselbin Ljubljanskega barja. V projektu smo izvedli
arheološke terenske akcije in razvili izboljšane metodologije raziskovanja na mokrih tleh.
Opravili smo dendrokronološke raziskave in izboljšali absolutne datume za dendrokronološke krivulje
Ljubljanskega barja. Vse to je pripomoglo k boljšemu poznavanju paleookolja in paleoekonomije.
V projektu smo preučili, interpretirali in kataloško predstavili arheološke najdbe in pripravili
multidisciplinarne objave arheoloških najdišč z Ljubljanskega barja in Slovenije.
Vzpostavili smo računalniško bazo podatkov o raziskavah arheoloških najdišč (koliščarske naselbine)
Ljubljanskega barja.
Predstavili smo rezultate raziskav treh kolišč Ljubljanskega barja, tj. naselbin iz 2. polovice 4. tisoč. pr. Kr.
Predstavili smo sedimentološko analizo profilov in rezultate dendrokronoloških raziskav in objavili
poglavja o pomembnih najdbah, kot so leseno kolo z osjo, o dveh drevakih in o raziskavah manjših lesenih
predmetov, kot so različna toporišča in lok. Opravljene so bile analize talilnih posod, surovin in iskanje
izvora kamnitih sekir, surovin in iskanje izvora žrmelj, artefaktov iz kosti in rogovja ter raziskava preje,
edinstvene najdbe te starosti v Sloveniji.
Opravili smo datiranje kolišč iz 4. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju, Slovenija z doslej najnatančnejšo
kronologijo za 4. tisočletje pr. Kr. v tem delu Evrope, ki temelji na dendrokronoloških raziskavah in
radiokarbonskem datiranju. Objavili smo študijo sekir na uho iz Slovenije in SZ Hrvaške - prve
arheometrične študije na artefaktih iz dolerita, ki izvirajo z najdišč v Sloveniji in na severozahodu Hrvaške.
Pridobili smo podatke o spremembah v vegetaciji in hidrologiji na Lj. barju z uporabo »multiproxy«
metode. V poznem glacialu je bilo globoko jezero obdano z odprtim gozdom (Pinus in Betula). V
zgodnjem holocenu so se pojavili listavci in Picea. Sledilo je širjenje rodov Fagus in Abies, planktonskih in
oligotrofnih diatomej. Zaznati je bilo naraščanje alohtonih elementov. Spremembe v sestavi gozda in
širjenje trav so bile verjetno posledica antropogenih vplivov. Začetek sedimentacije organskega izvora
datiramo v 6000 cal BP.
Projekt je pomemben za slovensko nacionalno identiteto in ponos. Pred desetletjem je slovenska
arheologija dovolila, da je Ljubljansko barje v arheološkem smislu utonilo v pozabo. Z zadnjim desetletjem
intenzivnih raziskav smo ga ponovno vrnili na prazgodovinski zemljevid Evrope. Izjemne najdbe (kolo z
osjo, metalurški pripomočki ...) in vrhunski raziskovalni dosežki tudi sicer povečujejo prepoznavnost
Slovenije v svetu.
Rezultat našega dela na Ljubljanskem barju je bila kandidatura kolišč za seznam svetovne kulturne
dediščine pri UNESCU.
Projekt lokalnim skupnostim in državi odpira možnosti razvoja historičnega turizma, kar je bilo v primeru
Ljubljanskega barja doslej povsem zanemarjeno. Sodelovanje in pogovori o še boljšem sodelovanju z
lokalnimi skupnostmi potekajo.
43
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, Slovenija: kronologija, kultura in paleookolje
L6-4157 (C)
arheologija, dendrokronologija, arheozoologija, paleobotanika, arheobotanika, prazgodovina, kolišča,
Ljubljansko barje, Slovenija
ARRS (aplikativni raziskovalni projekt)
Prof. dr. Katarina Čufar za Oddelek za lesarstvo BF UL
Dr. Anton Velušček, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana;
Tel efon (01) 425 77 57, E-pošta [email protected]
1. 7. 2011 - 30. 6. 2014
0,82 FTE
S projektom »Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, Slovenija: kronologija, kultura in
paleookolje« nadaljujemo interdisciplinarno raziskovanje koliščarskih naselbin Ljubljanskega barja.
V projektu bomo izvajali arheološke terenske akcije na Ljubljanskem barju. Pri delu se bomo ukvarjali tudi
z razvojem metodologije raziskovanja na mokrih tleh.
Ukvarjali se bomo z dendrokronološkimi raziskavami in poskušali absolutno datirati dendrokronološke
krivulje Ljubljanskega barja s kronologijami tujih institucij. Veliko pozornosti bomo posvečali
paleookoljskim raziskavam in raziskovanju paleoekonomije (palinologija, arheobotanika in
arheozoologija).
Preučili, interpretirali in kataloško predstavili bomo arheološke najdbe, saj se bomo v projektu posvečali
tudi multidisciplinarnim objavam arheoloških najdišč z Ljubljanskega barja in Slovenije.
Projekt je pomemben za slovensko nacionalno identiteto in ponos. Pred desetletjem je slovenska
arheologija dovolila, da je Ljubljansko barje v arheološkem smislu utonilo v pozabo. Z zadnjim desetletjem
intenzivnih raziskav smo ga ponovno vrnili na prazgodovinski zemljevid Evrope. Izjemne najdbe (kolo z
osjo, metalurški pripomočki ...) in vrhunski raziskovalni dosežki tudi sicer povečujejo prepoznavnost
Slovenije v svetu.
Rezultat našega dela na Ljubljanskem barju je vpis kolišč na seznam svetovne kulturne dediščine pri
UNESCU.
Projekt lokalnim skupnostim in državi odpira možnosti razvoja historičnega turizma, kar je bilo v primeru
Ljubljanskega barja doslej povsem zanemarjeno. Sodelovanje in pogovori o še boljšem sodelovanju z
lokalnimi skupnostmi potekajo.
44
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Človek, narava in okolje med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami v predmodernih
obdobjih
L6-0137 (C)
okoljska zgodovina, severnojadranski - vzhodnoalpski prostor, srednji in novi vek, interdisciplinarnost,
percepcija narave, obvladovanje narave, naravne nesreče, interakcija mesto-okolje, vodna in vetrna
energija, klimatska zgodovina, človek in gozd/les
ARRS (temeljni raziskovalni projekt)
Koordinator za Biotehniško fakulteto prof. dr. Robert Brus,
Sodelujoči iz Biotehniške fakultete prof. dr. Katarina Čufar, Kristjan Jarni
prof. dr. Peter Štih
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Tel. 01-241-10-00
[email protected]
1. 7. 2011 - 30. 6. 2014
0,94 FTE
V slovenskem zgodovinopisju je okoljska zgodovina še povsem nedotaknjeno raziskovalno polje. To
nezadovoljivo stanje na daljši rok ni sprejemljivo in zahteva korake, ki bodo postopoma pripeljali v
slovensko zgodovinopisje novo raziskovalno polje, ki je tudi izrazito družbeno aktualno. Odpreti polje
okoljske zgodovine slovenskemu zgodovinopisju je zato glavni cilj tu predloženega projekta. Ta ima že
zaradi tega na nek način pionirski in pilotski značaj.
Časovno je projekt omejen na srednji in novi vek do pojava industrializacije in modernizacije, ki sta imeli
vseobsegajoč in globalni učinek tudi na razmerja med človekom, naravo in okoljem. V geografskem oziru
je projekt omejen na prostor »med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami«. To pomeni, da je
prostorski poudarek na današnjem slovenskem ozemlju ob smiselni pritegnitvi sosednjih pokrajin – pač
odvisno od vsakokratnega zgodovinskega okvirja in vsebine posameznega raziskovalnega sklopa.
Projekt je zasnovan interdisciplinarno. Pri tem zgodovinski in naravoslovni del projekta ne stojita ločeno
in vsak zase, ampak je med njima vzpostavljena interakcija: ugotovitve v enem sklopu bodo lahko koristili
v svojih raziskavah v drugem sklopu. Interdisciplinarna zasnova projekta opredeljuje tudi obe njegovi
glavni raziskovalni osi. Ena je zgodovinopisna, druga naravoslovna. Prva je precej obsežnejša in se zato
znotraj sebe deli še na manjše raziskovalne sklope.
Projekt želi s serijo zelo konkretno naravnanih in hkrati vsebinsko divergentnih raziskav (case studies)
pokazati na potencial, ki ga ima okoljska zgodovina znotraj zgodovinopisja in na pomembnost tem, ki jih
načenja tudi za širše družbeno okolje. S temi raziskavami bo hkrati nadgrajeno dosedanje vedenje o
zgodovini obravnavanega prostora. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev bo projekt izhajal iz vpetosti
obravnavanega prostora v širše družbene, ekonomske in kulturne tokove. Prav tako bo sledil
komparativni metodi in bo primerjal svoje pristope in izsledke s širšim zgodovinopisjem in preverjal
dosežene rezultate z referenčnimi študijami. Projekt želi nadalje vzpostaviti osnovno raziskovalno
infrastrukturo, ki jo predstavljajo raziskovalci in raziskovalna oprema (literatura) in navezati stike in
sodelovanje z ljudmi in inštitucijami, ki se v sosedstvu ukvarjajo s podobnimi vprašanji. S tem namerava
umestiti slovensko zgodovinopisje v (srednje)evropsko omrežje okoljskega zgodovinopisja. Prav tako je
cilj projekta skozi raziskovalno delo v okviru projekta vzgojiti enega ali več mladih znanstvenikov, ki se
bodo dolgoročno in načrtno ukvarjal z okoljsko zgodovino.
Raziskave v okviru projekta bodo proizvedle primerljiva in mednarodno referenčna znanstvena spoznanja.
V kvantitativnem oziru bo v okviru projekta nastalo večje število različnih vrst objav. V zgodovinskem delu
projekta je predvidena priprava okvirno petnajstih izvirnih znanstvenih razprav ter ene monografije.
Naravoslovni del projekta računa s pripravo enega do dveh izvirnih znanstvenih člankov v reviji iz IF ter z
objavo najmanj enega izvirnega znanstvenega članka v domači reviji. Oba dela projekta bosta pripravila
tudi več poljudnih člankov, ki bodo namenjeni predvsem popularizaciji raziskovalnih vsebin projekta. Ob
zaključku projekta bo organiziran tudi mednarodni in interdisciplinarni znanstveni simpozij, katerega
rezultati bodo objavljeni v posebnem zborniku.
V širšem družbenem kontektstu bo projekt, ki se, kot rečeno, ukvarja z družbeno zelo aktualno in
senzibilno temo, obogatil védenje, ki ga družba potrebuje v povezavi z okoljsko problematiko, kjer je
poznavanje zgodovinske komponente pomembno za boljše razumevanje sodobnega dogajanja na tem
področju in posledično za sprejemanje ustreznih odločitev. Z objavami svojih rezultatov in njihovo
popularizacijo bo projekt nadalje prispeval k naravovarstnemu ozaveščanju, k izoblikovanju vrednot,
pomembnih za človekov odnos do narave in okolja kot tudi k trajnostemu razvoj
45
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Naravni park Moncayo kot opazovalnica globalnih klimatskih sprememb
El Parque Natural del Moncayo como observatorio de Cambio Global (GA-LC-031/2010)
GA-LC-031/2010
Globalne spremembe klime, vegetacija, naravni park, Moncayo, Španija
http://es-es.facebook.com/pages/Proyecto-dendrocronologia-en-el-Moncayo/178707225504569
DGA (Aragon Government)-La Caixa
Dr. Martín de Luis Arrillaga (Universidad de Zaragoza), Zaragoza, Španija,
Partnerji: Universidad de Zaragoza, Universidad de Alicante (Španija), Univerza v Ljubljani (Slovenija)
Prof. Dr. Katarina Čufar
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, SI-1000
Ljubljana, Slovenija. Tel. 00386-1-320-3645, E-pošta [email protected]
1. 5. 2010 – 30. 4. 2012
39.000 EUR; slovenskim partnerjem se krije materialne stroške, ne pa ur raziskav
Želimo vzpostaviti laboratorij za opazovanje globalnih sprememb klime v Naravnem parku Moncayo.
Služil bo za analizo sprememb, ki jih je mogoče zaznati na gozdnih sistemih preko študij dinamike
vegetacije, rekonstrukcije glavnih podnebnih spremenljivk ter spremljanja razvoja vegetacije na tem
zaščitenem območju v gorah. Opravljeno delo bo omogočilo pridobitev znanstvenih rezultatov za boljše
razumevanje mehanizmov za ublažitev in prilagajanje na globalne spremembe. To bo spodbudilo nov
model aktivnega upravljanja parka. Vse to se bo izvedlo z upoštevanjem socialno-ekonomskih vidikov
območja, in bo spodbudilo prenos informacij na znanstvenike ter upravljavce in druge subjekte, ki
opravljajo dejavnosti na območju parka.
Objavljeni članki:
DE LUIS, Martín, NOVAK, Klemen, RAVENTÓS, José, GRIČAR, Jožica, PRISLAN, Peter, ČUFAR, Katarina
2011. Cambial activity, wood formation and sapling survival of Pinus halepensis exposed to different
irrigation regimes, Forest Ecology and Management, 262: 1630–1638; doi:10.1016/j.foreco.2011.07.013
DE LUIS, Martín, NOVAK, Klemen, RAVENTÓS, José, GRIČAR, Jožica, PRISLAN, Peter, ČUFAR, Katarina
2011. Climate factors promoting intra-annual density fluctuations in Aleppo pine (Pinus halepensis) from
semiarid sites. Dendrochronologia, 29 (2011) 163–169 doi:10.1016/j.dendro.2011.01.005
NOVAK, Klemen, DE LUIS, Martín, ČUFAR, Katarina, RAVENTÓS, Jose. 2011. Frequency and variability of
missing tree rings along the stems of Pinus halepensis and Pinus pinea from a semiarid site in SE Spain.
Journal of Arid Environments 75: 494-498
Izmenjave študentov in učiteljev/raziskovalcev
Opravljena serija predavanj Katarine Čufar za študente različnih smeri v Španiji
Opravljena serija predavanj Martina de Luis za študente različnih smeri v Ljubljani
Somentorstva pri diplomskih
MOHORIČ, Peter. 2012. Dendrokronološke raziskave navadne bukve na območju Moncayo, Španija :
diplomsko delo - univerzitetni študij, Ljubljana
PEČOVNIK, Marko. 2012. Dimenzije celic v branikah alepskega bora in njihova odvisnost od klimatskih
dejavnikov : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij. Ljubljana
ŽELJKO, Marko. 2011. Nastajanje lesa pri alepskem boru z dveh rastišč v Španiji v rastni sezoni 2005 :
diplomsko delo - visokošolski strokovni študij,. Ljubljana
SIVEC, Jernej. 2011. Nastajanje lesa pri alepskem boru z rastišča Maigmo in Jarafuel v rastni sezoni 2006 :
diplomsko delo - visokošolski strokovni študij. Ljubljana
FARTEK, Boris. 2010. Anatomske posebnosti lesa alepskega bora z rastišč v Španiji in Sloveniji : diplomsko
delo - visokošolski strokovni študij , Ljubljana
Sodelovanje španskih partnerjev z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete (raziskovalna skupina
Katedra za tehnologijo lesa, dr. Katarina Čufar) in Gozdarskim inštitutom Slovenije (dr. Jožica Gričar) je
španskim partnerjem omogočilo uporabo raziskovalnih metod, ki jih razvijamo v Sloveniji. Študenti iz
Oddelka za lesarstvo so v okviru izmenjav v Španiji opravili projektno in eksperimentalno delo za diplome.
Rezultati sodelovanja španskih in slovenskih partnerjev so skupne objave.
46
Akronim
Ključne besede
Sestava konzorcija,
koordinator
Kontaktni podatki
(glavnega) slovenskega
partnerja
Trajanje projekta
Celotna vrednost –
upr.stroški
Povzetek projekta
(Abstract)
Rezultati, dosežki (če je
projekt že končan)
Možnosti aplikacije,
vpliv na
Climate Change, Trends, Scenarios and Impacts on Mediterranean Ecosystems of Spain
Sprememba klime, trendi, scenariji in vplivi na sredozemske ekosisteme v Španiji
CGL2008-05112-C02-01/CLI
Ministerio de Educación y Ciencia (španska vlada)
José Carlos González-Hidalgo (Universidad de Zaragoza), Zaragoza, Španija
Partnerji: Universidad de Zaragoza, Universidad de Alicante (Španija), Hydrometereological Institute of Brno (Repulika
Češka), Univerza v Ljubljani (Slovenija)
Prof. Dr. Katarina Čufar, Tel. 00386-1-320-3645, E-pošta [email protected]
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana,
Slovenija
1. 1. 2009 - 31. 12. 2011
150000 EUR; slovenskim partnerjem se krije materialne stroške, ne pa ur raziskav
IPCC 2007 tekom 21. stoletja napoveduje v sredozemskih podnebnih območjih zmanjšanje padavin. Hkrati nakazuje
težave analiz padavin, zlasti v gorskih območjih. Istočasno projekcije padavin v okviru Nacionalnega poročila o
podnebnih spremembah v Španiji kažejo, da bodo v 21. stoletju padavinski režimi izkazovali visoko variabilnost (de
Castro et al., 2006). V zimskem času pričakujejo rahlo povečanje količine padavin na SZ in rahlo zmanjšanje na JV
Španije. Po vsem Iberskem polotoku spomladi pričakujejo zmanjšanje količin padavin spomladi, v splošnem še bolj
sušna poletja ter jeseni povečanje količine padavin jeseni na SV in zmanjšanje na JZ Španije. Do sprememb naj bi
prišlo zaradi odziva na globalne spremembe klime.
Od leta 1996 raziskovalci delujejo na področju nadzora kakovosti klimatskih podatkov (Univerza Zaragoza), ter
proučujejo odziv naravnih sistemov na podnebne spremembe (Univerza Alicante), in razvijajo podnebno modeliranje
(Univerza Alcalá). Med drugim so sestavili prostorsko najbolj goste mreže mesečnih padavin doslej (skupna gostota 1
opazovalnica / 150 km2) imenovane MOPREDAMES. Vzpostavili so dendrokronološke baze podatkov in spoznali
zmožnost simulacije podnebnih modelov z visoko ločljivostjo. Zaradi tega je bila predlagana naslednja vsebina
projekta:
Podprojekt 1. Izpopolniti bazo podatkov mesečnih padavin za Španijo (hidrološki oddelek 1, 2, 3, 4, 5) v obdobju
1951-2005 in jo pridružiti bazam sredozemskih podatkov MOPREDAMES, zgrajenim v okviru projektov REN200201023-CLI (Pirineos Orientales, Segura, Andalucía Oriental), GL2005-04270/BOS y DGA P003-2001 (Ebro) in CLI951947-CO3-O3 (Júcar) in pred kratkim posodobljene do leta 2005 (CGL2007-65315-CO3-01/CLI). Predlagamo
raziskovalno analizo trendov in njihovih prostorskih razporeditev (1951-2005).
Podprojekt 2. Potrditev visoke ločljivosti regionalnega modela REMO v Sredozemlju z uporabo MOPREDAMES baze
podatkov (glej Podprojekt 1). Analiza Sredozemskega modela projekcij različnih scenarijev z ločljivostjo 0,44 º in A1B
scenarij z ločljivostjo 0,22 º.
Podprojekt 3. Opredelitev odzivov naravnih sistemov na podnebne spremembe v Sredozemlju s primerjavo
MOPREDAMES (glej Podprojekt 1) in bazami dendrokronoloških podatkov za Alepski bor Pinus halepensis iz projektov
CGL2005-04270/BOS, REN2003-07453. Oceniti odziv naravnih sistemov na prihodnje scenarije iz Podprojekta 2.
Objave: znanstveni članki, sodelovanje na konferencah, diplome (izbor)
Članki
DE LUIS, Martin, NOVAK, Klemen, ČUFAR, Katarina, RAVENTÓS BONVEHI, Jose. Size mediated climate-growth relationships in Pinus
halepensis and Pinus pinea. Trees (Berl. West), 2009, vol. 23, no. 5, str. 1065-1073. http://dx.doi.org/10.1007/s00468-009-0349-5
DE LUIS, Martin, NOVAK, Klemen, RAVENTÓS BONVEHI, Jose, GRIČAR, Jožica, PRISLAN, Peter, ČUFAR, Katarina. Cambial activity, wood
formation and sapling survival of Pinus halepensis exposed to different irrigation regimes. For. Ecol. Manage.. [Print ed.], 2011, vol.
262, no. 8, str. 1630-1638.
DE LUIS, Martín, NOVAK, Klemen, RAVENTÓS, José, GRIČAR, Jožica, PRISLAN, Peter, ČUFAR, Katarina 2011. Climate factors promoting
intra-annual density fluctuations in Aleppo pine (Pinus halepensis) from semiarid sites. Dendrochronologia, 29 (2011) 163–169
doi:10.1016/j.dendro.2011.01.005 link:
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1125786511000063
NOVAK, Klemen, DE LUIS, Martin, ČUFAR, Katarina, RAVENTÓS BONVEHI, Jose. Frequency and variability of missing tree rings along
the stems of Pinus halepensis and Pinus pinea from a semiarid site in SE Spain. J. arid environ., 2011, vol. 75, no. 5, str. 494-498.
Prispevki na znanstvenih konferencah
DE LUIS, Martin, NOVAK, Klemen, ČUFAR, Katarina, RAVENTÓS BONVEHI, Jose. Size dependent climate-growth relationships in Pinus
halepensis and Pinus pinea. V: LEVANIČ, Tom (ur.), GRIČAR, Jožica (ur.). Tree rings in archeology, climatology and ecology - TRACE 2009
: book of abstracts. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, 2009, str. 15.
DE LUIS, Martin, NOVAK, Klemen, RAVENTÓS BONVEHI, Jose, GRIČAR, Jožica, ČUFAR, Katarina. Wood formation in Pinus halepensis
from dry and semi-arid ecosystems in Spain. V: GRIČAR, Jožica (ur.). Workshop "Monitoring seasonal dynamics of wood formation".
NOVAK, Klemen, DE LUIS ARRILLAGA, Martin, RAVENTÓS BONVEHI, Jose, PRISLAN, Peter, GRIČAR, Jožica, ČUFAR, Katarina. Wood
formation and cambial activity in Pinus halepensis from three sites in Spain. V: DOLENC KOCE, Jasna (ur.), VODNIK, Dominik (ur.),
PONGRAC, Paula (ur.). 5. Slovenski simpozij o rastlinski biologiji z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 6.-9. september 2010 = 5th
Slovenian Symposium on Plant Biology with International Participation, Ljubljana, September 6.-9., 2010. Knjiga povzetkov. Ljubljana:
Slovensko društvo za biologijo rastlin: = The Slovenian Society of Plant Biology, 2010, str. 46.
Diplome:
JOKIĆ, Miladin. Anatomske posebnosti alepskega bora in pinije zaradi klimatskih anomalij : diplomsko delo - visokošolski strokovni
študij = Anatomy specifics of aleppo pine and stone pine related to climate anomalies : graduation thesis - higher professional studies.
Ljubljana: [M. Jokić], 2009. XV, 81 f.,
FARTEK, Boris. Anatomske posebnosti lesa alepskega bora z rastišč v Španiji in Sloveniji : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij
= Anatomical specifics of Aleppo pine wood from the sites in Spain and in Slovenia : graduation thesis - higher professional studies.
Ljubljana: [B. Fartek], 2010. IX, 40 f.
Slovenski partnerji Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete (raziskovalna skupina Katedra za tehnologijo lesa, vodja
dr. Katarina Čufar) in Gozdarski inštitut Slovenije (dr. Jožica Gričar) so sodelovali v Podprojektu 3. Rezultati
sodelovanja španskih in slovenskih partnerjev so bili objavljeni v znanstvenih časopisih in predstavljeni na
konferencah. Študenti iz Oddelka za lesarstvo so v okviru izmenjav v Španiji pripravili diplomske naloge.
47
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
stroški
končan)
Timberline trees on SE Tibetan Plateau - their seasonal cambial activity and response to
climate change
Drevesa na zgornji gozdni meji JV Tibetanske planote - sezonska kambijeva aktivnost in odziv na klimatske
spremembe
BI-CN/09-11-012
drevesa na zgornji gozdni meji, Tibet, kambijeva aktivnost, nastajanje lesa, klimatske spremembe
ARSO Republika Slovenija, vlada republike Kitajske
Dr. Eryuan Liang, Eryuan LIANG, Institute of Tibetan Plateau Research, Chinese Academy of Sciences;
Beijing, Kitajska, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Lesarstvo, Gozdarski Inštitut (dr.
Jožica Gričar) (Slovenija)
Prof. Dr. Katarina Čufar Tel. 00386-1-320-3645, E-pošta [email protected]
Ljubljana, Slovenija
1. 7. 2009 - 30. 6. 2011
Sofinanciranje vzajemnih obiskov v skladu s pogodbo (4 osebe iz vsake države
za največ 14 dni vsaka)
Globalno segrevanje povzroča velike spremembe na ekosistemih po vsem svetu. Ekosistemi na visokih
nadmorskih višinah Tibetanske planote so med najbolj ogroženimi. Drevesa kot dolgoživi organizmi
beležijo signale o spremenljivih okoljskih razmerah. Te informacije so zabeležene v branikah lesa debla in
predstavljajo edinstvene serije posrednih podatkov o pretekli klimi z letno ločljivostjo. Večina
dendroklimatoloških študij, ki se ukvarjajo z analizami branik v lesu, proučuje širine branik, ki integrirajo
pozitivne in negativne učinke okoljskih dejavnikov na drevo oz. kambij, predvsem v obdobju ko ta
proizvaja les. Če želimo bolje razumeti, kako so informacije o okoljskih (klimatskih) dejavnikih zabeležene
v lesu, moramo ugotoviti, kateri dejavnik (in v kakšni meri) vpliva na les in njegovo zgradbo, takrat ko ta
nastaja z delovanjem kambija. Proučevanje nastajanja lesa na celičnem nivoju daje odgovore na takšna
vprašanja, vendar zahteva odvzemanje tkiv iz živih dreves, zamudno in zahtevno pripravo mikroskopskih
preparatov, njihovo analizo in ustrezno obdelavo in modeliranje podatkov. Ker so klimatske spremembe
globalne in imajo hkrati specifične učinke na posamezne ekosisteme, je potrebno takšne podatke zbirati
po vsem svetu in v raziskave vključiti čim širši razpon ekosistemov. Zato obstaja potreba po takšnih
študijah v različnih okoljih, v kolikor pa bi se izvajale, bi bilo potrebno standardizirati metodologijo
raziskav od odvzema vzorcev do modeliranja podatkov. Ker je eksperimentalno delo zamudno in
zahtevno (delo na odraslih drevesih na njihovih naravnih rastiščih) in ker postopki še niso standardizirani,
na Kitajskem takšne raziskave še niso bile opravljene. JV Tibet ima hladno vlažno klimo in veliko pestrost
gozdnih ekosistemov z gozdno mejo, ki je med najvišjimi na svetu. Pri ekosistemih na zgornji gozdni meji
praviloma ne beležimo neposrednih antropogenih vplivov, vendar pa okolje ni zavarovano pred
globalnimi vplivi, zato vsebuje odlične lokacije za raziskave. Najnovejše študije, ki jih so jih objavili Liang et
al. (2009), so pokazale, da drevesa na zgornji gozdni meji JV Tibeta beležijo vpliv nadpovprečnega
ogrevanja v novejšem obdobju; branike v lesu pa so občutljive na poletne temperature. Po drugi strani pa
danes še nismo sposobni odgovoriti, kako nastaja les pri teh drevesih. Ne poznamo niti časa začetka
kambijeve aktivnosti, kdaj so delitve v kambiju najhitrejše in kateri klimatski dejavniki vplivajo na
delovanje kambija. Odgovori na ta vprašanja so bistveni za uporabo in razumevanje podatkov,
zabeleženih v lesu, pa tudi za napoved razvoja in preživetja ekosistemov na Tibetanski planoti in drugje
po svetu. Jelka Abies georgei var. Smithii, ki v Tibetu raste na nadmorskih višinah od 3300 to 4400 m, je
glavna drevesna vrsta na gozdni meji JV Tibeta. Cilj skupnih raziskav ekipe iz Kitajske in Slovenije bi bil
raziskovati sezonsko aktivnost kambija pri jelki z zgornje gozdne meje gorovja Sygera, JV Tibet, pri čemer
bi Kitajski partnerji organizirali terensko, Slovenski pa laboratorijsko delo. Laboratorij Oddelka za
lesarstvo v Ljubljani je med vodilnimi za tovrstne raziskave na svetu in je dobro opremljen za tovrstne
raziskave, raziskovalci (Katarina Čufar, Jozica Gričar, Peter Prislan in Maks Merela) pa so pokazali uspehe
pri razvoju in standardizaciji eksperimentalnih postopkov od vzorčenja na terenu, do laboratorijskega
dela in obdelave podatkov. To je razvidno tudi iz objav, ki so nastale v sodelovanju z znanstveniki iz več
kot 10 institucij iz različnih držav na svetu. Skupina v Ljubljani je že neformalno sodelovala z dr. Eryuanom
Liangom in njegovo ekipo. Pokazale so se konkretne možnosti za plodno sodelovanje, ki bi se lahko
nadaljevalo v okviru predlaganega projekta. Zaprošeno sofinanciranje bi omogočilo sodelovanje in bi bilo
koristno za Kitajsko in Slovenijo, rezultati, vključeni v mednarodne mreže podatkov, pa bi bili svetovnega
pomena.
Kitajski partner je organiziral terensko delo, partner v Ljubljani pa del laboratorijskega dela. Prizadevali
smo si za razvoj in standardizacijo postopkov, ki so namenjeni za uporabo po vsem svetu.
Študij nastajanja lesa na celičnem nivoju je zamuden, zahteva vzorčenje na terenu (v našem primeru v
gorah Tibetanske planote), je strogo sezonski in zahteva zamudno in zahtevno laboratorijsko delo ter
skrbne laboratorijske analize in obdelave ter interpretacijo podatkov. Projekt ni zadostoval za dokončanje
vseh laboratorijskih raziskav, za analize in za pripravo skupnih publikacij.
Kitajski kolegi so vzporedno objavili pomembne študije podnebne variabilnosti in dinamike gozdne in
drevesne meje na primerljivih raziskovalnih ploskvah. Te objave so nujen predpogoj za skupne objave s
slovenskim partnerjem. Skupni članki še niso bili objavljeni, so pa poslani v recenzijo ali so še v pripravi.
Projekt je omogočil sodelovanje kitajskih in slovenskih partnerjev, rezultati raziskav v Tibetu pa
predstavljajo del mednarodne mreže raziskav in so svetovnega pomena za razumevanje globalnih
sprememb klime in vplivih sprememb na vegetacijo.
48
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Vzpostavljanje evropske mreže dendrokronoloških raziskav in baz podatkov za potrebe
kulturne dediščine
Towards a European research and data network for cultural tree-ring studies
dendrokronologija in paleo-ekologija kvartarja, arheologija, kulturna dediščina, razvoj kronologij,
digitalna raziskovalna infrastruktura, mednarodna mreža baz podatkov
http://vkc.library.uu.nl/vkc/dendrochronology/research/ProjectsWiki/
European%20Dendro%20Infrastructure%20Partners.aspx
Netherlands Organization for Scientific Research (NWO) section Humanities (subsidy Internationalization
Humanities 2010-2012) & Cultural Heritage Agency (RCE/OCW)
Prof. Dr. Esther Jansma
Prof.dr. E. Jansma (project leader; National Heritage Agency (RCE) and Utrecht University, Dept. of Earth
Sciences) in raziskovalci iz različnih institucij iz 17 držav Evrope
Ljubljana, Slovenija. Tel. 00386-1-320-3645, E-pošta [email protected]
avgust 2010 – 28. februar 2013
Projekt slovenskim partnerjem krije le del potnih stroškov, ne pa materialnih stroškov in ur raziskav
NWO (področje humanistika) financira internacionalni projekt za vzpostavljanje evropske mreže
dendrokronoloških baz podatkov za potrebe kulturne dediščine. Povezuje dendrokronologe iz Avstrije,
Danske, Irske, Latvije, Litve, Poljske, Slovenije, Španije in Velike Britanije v omrežje DCCD za trajno
upravljanje z dendrokronološkimi bazami podatkov. V okviru projekta bodo udeleženci katalogizirali del
obstoječih podatkov in meta podatkov svojih laboratorijev. Skupno bazo podatkov bodo začeli graditi na
primeru kronologij hrasta iz 17. stoletja. V bazo bodo prispevali nad 3.850 absolutno datiranih zaporedij
širin branik hrasta iz predmetov in stavb 17. stoletja iz sodelujočih držav. Podatke bodo uporabili za
pripravo skupnih objav s poudarkom na temah, kjer je mednarodno sodelovanje najbolj potrebno.
Priprava in uporaba mreže dendrokronoloških baz podatkov za različne uporabe s poudarkom na varstvu
kulturne dediščine.
49
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
FPS COST akcija FP1106 STReESS – Študij odziva dreves na izjemne dogodke: sinteza
FPS COST Action FP1106 STReESS - Studying Tree Responses to extreme Events: a SynthesiS
COST Action FP1106 STReESS
dendrokronologija, anatomija lesa, nastajanje lesa, ekofiziologija, sprememba klime, izjemni vremenski
dogodki, baza podatkov
http://www.cost.eu/domains_actions/fps/Actions/FP1106
COST
Dr Ute Sass-Klaassen, Wageningen University, Forest Ecology and Forest Management Group, WUR
6700AA Wageningen, Netherlands
Nacionalni predstavniki iz 29 evropskih držav in 4 pridruženih partnerskih institucij
Tel. 00386-1-320-3645, E-pošta [email protected]
april 2012- Marec 2016
Projekt udeležencem krije le potne stroške in jim omogoča finančno podporo za kratke raziskovalne
obiske in izmenjave
Podnebne spremembe in posledično povečanje pogostosti in intenzivnosti skrajnih vremenskih pojavov
vplivajo na vitalnost dreves ter proizvodnjo in kakovost lesa evropskih drevesnih dreves.
STREeSS temelji na potencialu disciplin, ki temeljijo na dendrokronologiji, anatomiji lesa in ekofiziologiji.
Cilji aktivnosti so preučevanje posledic ujm, suše, vročinskih valov, pozeb in poplav na uspevanje dreves
in nastajanja lesa. Znotraj teh področij so vplive na rast dreves do sedaj proučevali v razdrobljenih
raziskavah, ki so temeljile na nepovezanem in kratkotrajnem terenskem in laboratorijskem delu v
različnih evropskih državah. Raziskave potekajo na različnih nivojih od celice do celotne pokrajine s
časovnim lestvici od minut do tisočletij in klimatskih območij, ki segajo od izjemno vročih in suhih do
hladnih in vlažnih. Na sedanji stopnji razvoja je ključnega pomena povezovanje znanja, ki se izvaja v
različnih disciplinah in krajih ter ustvariti osnovno razumevanje kratkoročnih in dolgoročnih fizioloških
odzivov drevesnih vrst in provenienc v ekstremnih podnebnih razmerah.
S povezovanjem znanstvenega in strokovnega znanja in z namenom olajšati izmenjavo podatkov in
organizacijo, kot tudi uskladitev metodologij STREeSS tvori platformo za preseganje mej med disciplinami.
To bo okrepilo znanstveno podlago za boljšo selekcijo drevesnih vrst in provenienc za trajnostno
upravljanje evropskih gozdov.
Povezava znanstvenega in strokovnega znanja na področju dendrokronologije, anatomije lesa in
ekofiziologije, olajšano mednarodno povezovanje in izmenjava podatkov, standardiziranje in uskladitev
metodologij raziskav, mednarodno in interdisciplinarno povezovanje, boljša selekcija drevesnih vrst in
provenienc za trajnostno upravljanje evropskih gozdov, evidentirati vrzeli v znanju in izostriti kam bi
morali usmeriti bodoče raziskave.
50
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Variabilnost klime in gozdne vegetacije v ektonih ekosistemih: prostorska in časovna
analiza v pogorju Moncayo v kontekstu klimatskih sprememb
Climatic and forest variability in ecotone ecosystems: spatial and temporal analysis in the Moncayo
mountains in the context of climate change
UZ2011-HUM-01
Ekoton, globalne spremembe klime, gozdna vegetacija, Moncayo, Španija
Ibercaja-Vicerrectorado de Investigación Universidad de Zaragoza
Dr. Martín de Luis Arrillaga (Universidad de Zaragoza), Zaragoza, Španija,
Partnerji: Universidad de Zaragoza, Universidad de Alicante (Španija), Universidad de Valencia (Španija),
Univerza v Ljubljani (Slovenija), Gozdarski inštitut Slovenije (Slovenija), Comunidad Autónoma de Aragón;
Comunidad de Castilla y León¸ Agencia Estatal de Meteorología (AEMET)
Prof. dr. Katarina Čufar
Tel. 00386-1-320-3645, E-pošta [email protected]
1. 1. 2012 – 31. 12. 2012
8.500 EUR; slovenskim partnerjem se krije materialne stroške, ne pa ur raziskav
Trenutno najbolj sprejeta hipoteza je, da bodo učinki globalne spremembe klime najbolj prizadeli
prehodna območja, ki se štejejo za ekotone, kjer je mogoče učinke sprememb odkriti najprej. Zaradi
posebnega geografskega položaja gorski masiv Moncayo v Španiji predstavlja dober primer prehodnih
ekosistemov med Sredozemljem in območjem Atlantika, zato ga lahko uporabljamo v modelnih
podnebnih in bio-geografskih študijah.
Cilji delov projekta kjer so vključeni slovenski partnerji so:
-Oblikovanje in analiza dendrokronoloških mrež za glavne drevesne vrste (Pinus halepensis, Quercus ilex,
Quercus pyrenaica Pinus sylvestris, Fagus sylvatica in Pinus uncinata) za razumevanje rasti dreves in
podnebnih sprememb v zadnjih 100 letih vzdolž višinskih gradientov.
-Za iste vrste na istih rastiščih, tri leta spremljati kambijevo aktivnost in proces nastajanja lesa, za boljše
vrednotenje vpliva ekstremnih vremenskih dogodkov na fiziologijo gozdnega drevja.
Sodelovanje španskih partnerjev z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete (raziskovalna skupina
Katedra za tehnologijo lesa, dr. Katarina Čufar) in Gozdarskim inštitutom Slovenije (dr. Jožica Gričar) bo
španskim partnerjem omogočilo uporabo uveljavljenih raziskovalnih metod, ki smo jih razvili v Sloveniji.
Rezultati sodelovanja španskih in slovenskih partnerjev bodo študentski projekti in skupne objave.
51
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Development of new water treatment technologies in paper industry – towards zero
effluent emission
ZERO EF
Membranska filtracija, recikliranje surovin, izraba trdnih odpadkov, odstranjevanje topnih
onesnaževalcev
www.icp-lj.si
EUREKA, 50 % upravičenih stroškov
Koordinator projekta je ICP, poleg Papirnice pa sodelujejo tudi partnerji iz Češke, in sicer proizvajalca
membran in pilotnih naprav ZENA ter MVB Opava, kakor tudi Inštitut za kemijsko tehnologijo iz Prage.
16. 2. 2010 – 30. 10. 2012
168.750,00 EUR
Projekt ZEROEF (Development of new water treatment technologies in paper industry – towards zero
effluent emission) iz programa EUREKA je namenjen vpeljavi alternativne inovativne tehnologije čiščenja
procesnih in odpadnih vod v eni od papirnic z uporabo tehnike membranske filtracije. Končni cilj je
znižanje emisij v okolje, kar pomeni čistejšo odpadno vodo, ki bo ustrezala strogim evropskim okoljskim
standardom. Hkrati je predvideno znižanje snovnih izgub, tako da bi surovine kot so vlakna, polnila in
premazna masa s pomočjo posebej prilagojenih filtrov zajemali in vračali v proizvodnjo. Projekt
predvideva razvoj filtracijskih membran, ki bodo prilagojene sestavi vod, tako da bo možno delno ali
celovito odstranjevanje koloidnih in topnih delcev. Filtracijski sistem bo nadomestil biološko čiščenje, kjer
se pojavlja problem kopičenja odpadnih blat z visoko vsebnostjo organske snovi. Slednja zaradi svojih
lastnosti predstavljajo problematičen odpadek. Zaradi optimalnejše uporabe surovin je predvideno tudi
bistveno znižanje količine primarnih blat in drugih trdnih odpadkov.
končan)
52
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Uporaba alg in bakterij za čiščenje odpadne vode za doseganje okolju primernega iztoka
CORNET no.6: ALBAQUA
Biološko čiščenje odpadnih vod, simbioza alge-bakterije, bioblata, energetska učinkovitost
www.icp-lj.si
40 % upravičenih stroškov
Partnerji v projektu so poleg ICP tudi Tehniška univerza v Hamburgu, PTS v Münchnu (koordinator),
CELABOR (Belgija) ter Tehniška univerza in papirni inštitut iz Madžarske.
29. 7. 2009 – 31. 8. 2011
299.586,00 EUR
Projekt ALBAQUA (Combined ALgal in BActerial waste water treatment for high environmental QUality
effluents) iz programa CORNET obravnava možnosti čiščenja papirniških odpadnih vod s pomočjo alg.
Osnovna ideja je nadgradnja obstoječih bioloških čistilnih naprav z uporabo kulture ustreznih alg. Slednje
pri fotosintezi porabljajo razpoložljivi ogljikov dioksid, hkrati pa lahko vežejo v svojo strukturo ostanke
hraniv, težke kovine, endokrine motilce in spojine, ki se niso razgradile na biološki čistilni napravi. Tako
naj bi alge pomembno prispevale k znižanju emisij CO2, manjši porabi energije in učinkovitejšemu čiščenju
odpadnih vod. Presežna algna biomasa je bogata na antioksidantih, proteinih, ogljikovih hidratih in oljih,
zato bi lahko služila kot vir produktov z visoko dodano vrednostjo ter zaradi visoke vsebnosti olja in
sladkorjev tudi za proizvodnjo bioetanola in biodizla. Nova tehnologija obeta povečanje energetske
učinkovitosti in izboljšanje ekološke bilance ob hkratni izolaciji produktov z visokim tržnim potencialom.
Namenjena je tako malim in srednjim podjetjem, kakor tudi večjim industrijskim obratom kot so
papirnice.
končan)
53
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Lesni potenciali perspektivne gozdnolesne verige v Sloveniji
ARRS (40 %), MKGP(60 %)
Gozdarski inštitut Slovenije
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo (M. Humar, D. Gornik Bučar)
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo
Oktober 2011 – oktober 2014
197.900,00 EUR
S projektom želimo spodbuditi razvoj optimalnih proizvodnih verig v gozdno-lesnem sektorju s
predpostavko trajnostne rabe gozdnih resursov, ki zagotavlja varno dobavo želenih gozdno-lesnih
sortimentov in se zaključuje v sodobnih in učinkovitih obratih. V tak razvoj perspektivnih gozdno-lesnih
verig želimo aktivno vključiti lastnike gozdov ter gospodarske družbe. Delovni sklopi v projektu so
podrejeni navedenemu cilju in si sledijo od analize dejanskih potencialov (spremljanje in napovedovanje
količin in kakovostne strukture lesa – DS 2), do inovativnih pristopov pri dobavi in trženju (DS 3) in
analize sodobnih tehnologij primarne predelave (DS 4) do končne presoje perspektivnih gozdno-lesnih
proizvodnih verig (DS 5).
Rezultati projekta bodo imeli širšo uporabno vrednost, predvsem za podjetja v gozdno-lesni proizvodni
verigi in za ukrepe ministrstev (MKGP, MG, MOP) v gozdno-lesnem proizvodnem sektorju. Rezultati
projekta predstavljajo širok spekter uporabnih podatkov in metod od pregleda nad rabami in tokovi lesa,
analiz gozdarskih tehnologij in inovativnih pristopov dobave in trženja okroglega lesa do pregleda ter
razvoja sodobnih tehnologij primarne predelave listavcev (s poudarkom na bukovini) in izbora
perspektivnih gozdnih-lesnih verig.
Pričakovane rezultate na področju primarne predelave lesa (DS 4) lahko strnemo v dve skupini in sicer
sodijo v prvo skupino pričakovanja, ki se nanašajo na razvoj novih proizvodov, v drugo skupino pa sodijo
pričakovanja, povezana z razvojem tehnologije in tehnološke opreme. V konstrukcijske namene se je
tradicionalno uporabljal in se uporablja zgolj les iglavcev. Z razvojem kompozitnih elementov oziroma
struktur ter pripadajočih tehnologij pa bo v konstrukcijske namene možno uporabiti tudi les listavcev.
Lahko ocenimo, da gre za dokaj pomembno spremembo, ki lahko, gledano realno, v dobršni meri vpliva
na strukturo porabe lesne surovine. Razvoj kompozitnih elementov bo predvidoma potekal v dve smeri.
Prvo razvojno smer, ki je morda za odtenek celo nekoliko pomembnejša, predstavlja razvoj prostorsko,
poljubno ukrivljenih plastnih kompozitov. Gre seveda za lupine, ki jih bo prvenstveno moč uporabiti kot
sestavni del nosilnih konstrukcij, v bistveno manjši meri pa verjetno tudi kot dekorativne elemente. Da pa
bo omenjeni razvoj prostorsko ukrivljenih kompozitov sploh mogoč, bo predhodno potrebno razviti
ustrezne metode gradacije in krojenja furnirskih oplat.
Drugo smer razvoja kompozitnih elementov pa predstavljajo t.i. sendvič kompozitni elementi. Podobno
kot pri plastnih kompozitih je tudi na področju sendvič kompozitnih elementov v ospredju težnja po
poljubni prostorski obliki. To pomeni, da novi sendvič kompozitni elementi ne bodo zasnovani zgolj kot
ploščni proizvodi, temveč kot prostorsko ukrivljeni konstrukcijski elementi. V razvojni fazi bo dobršen del
aktivnosti posvečen analizi specifičnih zahtev, ki izhajajo iz namenskosti kompozitnih elementov. Idealen
sendvič kompozitni element je nedvomno element, ki zadošča vsem zahtevam, od nosilnosti pa vse do
akustične in termične izolativnosti, vključno z možnostjo prehajanja energijskih vodov.
Drugo skupino rezultatov predstavljajo pričakovanj, povezana z razvojem tehnologije in tehnološke
opreme. Nedvomno so v ospredju pričakovanja, povezana s krojenjem furnirskih oplat in reintegracijo
krojenih kosov v kompozitno strukturo. Posebno poglavje predstavljajo nedvomno tudi pričakovanja v
zvezi z razvojem robotiziranega obdelovalno manipulativnega centra. Gre namreč za dokaj obsežen razvoj
izmenljivih orodij in sistemov, ki omogočajo integralno izkoriščanje zmogljivosti več osnega robota.
Pridobljena znanja bo možno uporabiti pri vseh nadaljnjih robotizacijah obdelovalno manipulativnih
centrov, ki naj bi jih bilo, sodeč po določenih pričakovanjih, čedalje več.
V sklopu pričakovanih rezultatov je potrebno omeniti tudi nezanemarljivo energijsko varčnost celotne
proizvodne verige kompozitnih elementov.
54
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Razvoj večslojnih lesenih vratnih kril z izboljšano zvočno izolacijskimi lastnostmi za
stanovanja, zdravstvene in izobraževalne centre
SILENTWOOD
zvok, izolativnost, vrata, razvoj
http://www.silentwood.eu
7. Okvirni program, program Zmogljivosti, raziskave v korist MSP združenj
•
Technologias Avanzadas Inspiralia (koordinator) - E
•
SP Trätek- S
•
Centro Tecnológico de la Madera de Castilla la Mancha- E
•
Wood Industry Cluster - SI
•
CETEM - E
•
Wood-Based Panels Producers Association of Poland - PL
•
Artema Puertas SA - E
•
Falegnameria Valsecchi - I
•
MELU, mizarstvo, d.o.o. - SI
Bernard Likar, Lesarski grozd, [email protected], 01 5898 284.
maj. 2010 - maj. 2013
2.493.357 EUR (31,0%)
Cilj projekta je razvoj in validacija novih, cenovno konkurenčnih, certificiranih lesenih vratnih kril z
izboljšano zvočno izolativnostjo za vrata in stenske obloge, da se zadosti vse večjemu povpraševanju in v
skladu z vse bolj strogo zakonodajo za stanovanjsko gradnjo, izobraževalne in zdravstvene prostore.
Končni produkt bo neposredno uporaben za podjetja proizvajalce vrat in predelnih sten ter jim bo
omogočil konkurenčno prednost v tem segmentu izdelkov. Pridobljeno bo novo znanje o lesu in lesnih
kompozitih v korelaciji z zvočno izolativnostjo.
55
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Razvoj novih vodnih premazov nove generacije za specialno površinsko obdelavo pohištva
ECOVARN
vodni, premaz, eko, razvoj
http://www.ecovarn.eu
•
Technologias Avanzadas Inspiralia (koordinator) - E
•
Fraunhofer-WKI - D
•
Instituto Technologico de Aragon - E
•
CONFEMADERA - E
•
Wood Industry Cluster - SI
•
Cyprus Furniture & Woodworking Industry Association - CY
•
ICSAM Srl - I
•
Rheinische Bio Ester GmbH&Co.KG - D
•
Stilles d.d. - SI
•
Albamobel - E
maj. 2010 - maj. 2013
2.534.929 EUR (35,8%)
Namen projekta je razvoj novega uporabnega, funkcionalnega in zakonodaji ustreznega površinskega
vodnega premaza na osnovi rastlinskega poliola z visoko odpornostjo na razenje, obrabo, lahkim
čiščenjem in konkurenčno ceno.
Končni produkt razvoja – vodni površinski premaz za pohištvo, bo uporaben predvsem aplikativno za
pohištvena podjetja, ki hočejo zagotoviti eko površinsko obdelavo pohištva ob zagotovitvi funkcionalnih,
estestskih in ekonomskih kriterijev.
56
Alpine Forest FIre waRning System
Napovedovanje požarne ogroženosti v okviru ohranjanja dediščine alpskih gozdov
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
ALP FFIRS
gozdni požari, alpski prostor, klimatske spremembe, požarna ogroženost
http://alpffirs.eu
Alpine Space 2007-2013, Prioriteta 3: Okolje in preprečevanje tveganj
Regional Agency for Environmental Protection of Piedmont (IT) kot vodilni partner;
Regione Piemonte - Forest Policy Dept. (IT); Regione Veneto - Directorate for Forest and Mountain
Economy (IT); CEREN Test and Research Center of the Entente for the Mediterranean Forest (FR); ZAMG
Central Institute for Meteorology and Geodynamics (AT); ERSAF Lombardia - Regional Agency for
Development of Agriculture and Forestry (IT); Technical University of Munich, Institute of Ecoclimatology
(DE); University of Natural Resources and Applied Life Sciences, Department of Forest and Soil Sciences,
Institute of Silviculture (AT); WSL Swiss Federal Research Institute (CH); Sezione forestale cantonale,
Divisione dell'ambiente, Dipartimento del Territorio, Cantone Ticino (CH); Fire brigade federation of
Canton Ticino (CH); Centro Funzionale regionale - Dipartimento difesa del suolo e risorse idriche Regione Autonoma Valle d'Aosta (IT); Slovenian Forestry Institute (SI);
Gozdarski inštitut Slovenije (kontaktna oseba: Anže Japelj)
Večna pot 2
1000 Ljubljana
Email: [email protected]
Tel: 01 200 78 29
1. 9. 2009 – 31. 8. 2012
2,8 milijona EUR
Cilj projekta ALP FFIRS je izboljšati sistem preprečevanja gozdnih požarov v Alpskem prostoru, ki se v
zadnjem času pojavljajo v večjem obsegu – tudi zaradi klimatskih sprememb. V okviru projekta bo
oblikovan skupni sistem opozarjanja, ki bo temeljil na podatkih o trenutnih vremenskih razmerah, saj lete pomembno vplivajo na pojavljanje požarov. Sistem opozarjanja bo služil kot podpora odločanju vsem,
ki so vključeni v preprečevanje in gašenje gozdnih požarov. Ponujal bo dnevno napoved ogroženosti in
tudi dolgoročnejše napovedi. Na podlagi slednjih bo mogoče opredeliti kritična obdobja povečane
ogroženosti. Sistem opozarjanja bo temeljil na poenoteni lestvici stopenj ogroženosti, ki bo veljala za
celotni alpski prostor in bo omogočala bolj usklajeno načrtovanje preprečevanja požarov ter ukrepanja ob
morebitnem pojavu. Omogočeno bo bolj učinkovito požarno sodelovanje držav alpskega prostora.
Oblikovana bo Alpska mreža za blaženje posledic gozdnih požarov, ki bo odražala skupno politično
strategijo in vodenje postopkov preprečevanja požarov. Cilj projekta je grajen iz ciljev in nalog
posameznih sklopov projekta:
• Informacije in obveščanje (delovni sklop – DS 3)
• Oblikovanje skupnega sistema opozarjanja (DS 4)
• Vpliv klimatskih sprememb na požarno ogroženost (DS 5)
• Postopki ravnanja in praktično izobraževanje (DS 6)
končan)
Projekt še ni zaključen.
Izboljšanje sistema spremljanja požarne ogroženosti gozdnega prostora v obalno-kraški regiji.
57
European Forest Fire Monitoring using Information Systems
Uporaba informacijskih sistemov pri evropskem monitoringu gozdnih požarov
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
EFFMIS
gozdni požari, informacijski sistem
http://www.effmis.eu
EU INTERREG IVC, Prioriteta 2: Okolje in preprečevanje tveganj
University of Western Macedonia (GR) kot vodilni partner;
Hellenic Ministry of Environment, Energy and Climate Change (GR); University of Patras (GR); San Marco
Project Research Centre - University of Rome "La Sapienza" (IT); Coventry University (GB); Executive
Forest Agency (BG); Forest Research Institute (PL); Kaunas Regional Innovation Centre (LT); Baiao
Municipality (PT); Castilla and Leon Wood and Forest Services Center (ES); Slovenian Forestry Institute
(SI)
Gozdarski inštitut Slovenije (kontaktna oseba: Andreja Ferreira)
Večna pot 2
1000 Ljubljana
Email: [email protected]
Tel: 01 200 78 28
1. 11. 2010 – 30. 10. 2012
1,7 milijona EUR
Glavni cilj projekta EFFMIS je izmenjava znanj, izkušenj in primerov dobrih praks med sodelujočimi
regijami na področju uporabe informacijskih sistemov pri monitoringu gozdnih požarov. To ne bo
pripomoglo samo k večji požarni varnosti, temveč tudi k uresničevanju zahtev Lizbonske in
Goethenburške strategije o varstvu okolja in zmanjšanju emisij CO2. Ena izmed nalog projekta je tudi
usklajevanje nacionalnih politik z evropsko zakonodajo o gozdnih požarih. V okviru projekta bo opravljena
analiza obstoječih informacijskih sistemov za zgodnje odkrivanje, učinkovito upravljanje in obvladovanje
gozdnih požarov, ocenitev škode ter možnosti sanacije požarišč. Primeri dobrih praks bodo z
upoštevanjem regionalnih razlik (topografija, podnebje, gozdni tipi) preneseni v regionalne akcijske
načrte. Prilagoditev informacijskih sistemov različnim potrebam in zahtevam posameznih držav bo
pripomogla k učinkovitejšemu požarnemu varstvu. Prenos znanja in izkušenj bo potekal v obliki terenskih
ogledov, delavnic ter medregionalnih izmenjav operativnega in strokovnega osebja.
Projekt EFFMIS sestavljajo trije delovni sklopi (DS):
DS 1: Upravljanje in koordinacija
DS 2: Komunikacija in diseminacija
DS 3: Izmenjava izkušenj in primerov dobrih praks
DS 3 je razdeljen na tri korake:
1. korak: Analiza in izbor primerov dobrih praks
2. korak: Oblikovanje regionalnih akcijskih načrtov za vsako regijo
3. korak: Izdaja priročnika za prenos dobrih praks v zainteresirane regije
Projekt še ni zaključen.
Prenos znanja in izkušenj na področju odkrivanja, preprečevanja in upravljanja z gozdnimi požari v
povezavi z informacijskimi sistemi.
58
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Dinamika ogljika v gozdnih tleh in rizosferi
Dinamika C
Dinamika ogljika, gozdna tla, drobne korenine, mikoriza, življenjski obrat, razgradnja lesa,
modeliranje, poročanja
2011-2014
[email protected]
Klimatske spremembe ter vplivi antropogenih motenj na primarno produkcijo v tleh
Motnje PPT
Klimatske spremembe, drobne korenine, mikoriza, življenjski obrat, spremembe temperature, CO2,
motnje, težka mehanizacija
2009 - 2012
[email protected]
Določitev ukrepov za zagotavljanje genskega varstva gozdov
GENVAR
Podnebne spremembe, genetska pestrost, indikatorji, gozdni semenski objekti, genetski monitoring,
ukrepi, genetsko varstvo
2010 - 2013
[email protected]
Gozdna biologija, ekologija in tehnologija (P4-0107)
GBTE
Gozdni ekosistemi, populacijska genetika, filogenetika, sistemska biologija, fiziologija, ekofiziologija,
anatomija lesa, mikoriza, rizosfera, ekologija, fitocenologija, pedologija, dendrokronologija, varstvo
gozdov, gojenje gozdov, ohranjanje genskih virov, genske banke, žive zbirke, biomasa, tokovi lesa,
prostorsko načrtovanje, gozdna tehnika, ekonomika podeželja, socio-demografski odnosi, lastniška
razmerja v gozdu, človeški viri
2009 - 2014
[email protected]
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Establishment of a European information system on forest genetic resources
EUFGIS
Gozdni genski viri, dinamične enote varovanja, evropska baza podatkov
2008 - 2011
[email protected]
Opomba: Podatki zgornjih opisov projektov so zakriti na željo glavnega slov. partnerja.
59
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
EUropean FORest Research and INNOvation
EUFORINNO
Infrastructures, mobility, scientific exellence, visibility, forestry, climate change, belowground
biodiversity, genetic monitoring, carbon exchange in time and space
www.euforinno.gozdis.si
100% 7OP EU
Hojka Kraigher, Slovenian Forestry Institute; PLECO Antwerpen B, ASP Teisendorf D, HMGU Neuherberg
D, ZALF Muencheberg D, Swansea UK, IBAF-CNR Italy, Uni.Helsinki Finland, Uni.Lund Sweden
[email protected]
2012 - 2016
2.910.724,93 EUR, 100% FP7 EU
European forests are critical to carbon storage, biodiversity conservation, water quality, sociodemographic stability and economic revenue, providing developmental backgrounds and horizons for
European forest research and innovation. EUFORINNO is a mean for SFI to raise its scientific excellence
and better exploit its innovative outputs (IP, scientific publishing and networking). The project focuses on
filling in gaps in 4 RID sub-objectives: i) genetic monitoring; ii) biodiversity and functional diversity; iii)
belowground complexity; and iv) net ecosystem carbon exchange in time and space).
EUFORINNO relies on 8 excellent research partners who support SFI in building its long-term strategy,
welcome researchers for mobility trainings and participate to install new protocols, through on-site
trainings on new methodologies, data analysis and interpretation. Expected outcomes are an increase of
excellence; a deeper integration within the ERA (especially in the European Forest Research and
Innovation Area - EuFoRIA) and collaboration with end-users; the recognition of SFI as a research entity
of major excellence; and an increase of forestry research excellence and awareness in Europe.
Projekt se je začel 1. 10. 2012
Increase of forestry research excellence and awareness in Europe and at a broader scale.
60
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Clustering knowledge, Innovation and Design in the SEE WOOD sector
ID:WOOD
Grozdi, tehnološki, centri, razvoj, inovativnost, mreženje, povezovanje, les, regija, jugovzhodna Evropa.
Strukturni sklad EU, Program transnacionalnega sodelovanja JV Evropa
•
Slovenian Forestry Institute, SI
-UL, BF, Department of Wood Science and Technology
•
INFORMEST, I
•
Wood Industry Cluster, SI
•
Technology Centre of Pordenone, I
-CATAS
•
Wood Cluster Styria, A
•
Regional Development Agency Centru, RO
•
Agency for Sustainable Development and Eurointegration –ECOREGIONS, BG
-LIGNA Consult LTD – Bulgarian furniture cluster
•
Zala County Foundation for Enterprise Promotion, HU
-Pannon Wood & Furniture Cluster
•
Local Development Agency Pins, HR
-Wood Cluster Delnice
-Wood Cluster of Northwest Croatia
-Agencija za razvoj Vukovarsko-srijemske županije Hrast
•
Development Association NERDA, B&H
-Agency for local and regional development Zenica, BiH
-Regional development Agency Tuzla, BiH
-Cluster Drvo PD Prijedor, BiH
•
University of Belgrade, Faculty of Forestry, SRB
-Agency for Wood - Wood Industry Cluster from Serbia
Dr. Jožica Gričar, Gozdarski inštitut Slovenije, [email protected]
oktober 2012 – september 2014
1,7 mio EUR (24%)
Namen ID:WOOD je spodbujanje in pospeševanje inovativnosti in konkurenčnosti malih in srednjih
podjetij v lesnem sektorju na območju JV Evrope z izmenjavo in prenašanjem tehničnega in
organizacijskega znanja. Cilji projekta so: vzpostavitev in krepitev mednarodne mreže lesarskih grozdov,
tehnoloških centrov in RR organizacij (univerze, centri industrijskega oblikovanja) za spodbujanje porabe
lesa, spodbujanje inovacijskih sposobnosti v lesnem sektorju, intelektualne lastnine in reševanja okoljskih
vprašanj ter premoščanje vrzeli med proizvodnim sektorjem in RR/podpornimi organizacijami.
-
61
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Ekoinženiring
EKOINŽENIRING
krepitev razvojnih oddelkov, mladi raziskovalci v gospodarstvu, sodelovanje z vrhunskimi strokovnjaki,
nova znanja, raziskave in razvoj, odsluženi lesni izdelki kot surovina,
RAZISKAVE IN RAZVOJ / KREPITEV RAZVOJNIH ODDELKOV V PODJETJIH
Ni klasičnega konzorcija, sodelovanje razvojnega oddelka Brest-Pohištvo d.o.o., z vrhunskimi strokovnjaki:
prof. dr. Franc Pohleven (področje biološke razgradnje ter konzerviranje in restavriranje), prof. dr.
Vincenc Butala (področje energetske izrabe odsluženega lesa), doc. dr. Andreja Kutnar (področje lesnih
materialov; LCA analiza in ogljični odtis); koordinatorica projekta: mag. Marica Mikuljan
Brest-Pohištvo d.o.o., Cerknica, Cesta 4. maja 18, 1380 Cerknica
[email protected]; www.brest.si;
od 1. 1. 2012 do 30. 5. 2014
Celotna vrednost projekta 890.782,13 EUR;
Sofinanciran v višini: 398.853,74 EUR; Delež namenskih sredstev EU v celotnih upravičenih javnih izdatkih
je 85,00 %, kar znaša 339.025,67 EUR.
Delež sredstev slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike je 15,00 %, kar znaša 59.828,07
EUR.
Izhodišče za raziskave in razvoj – Stopnja ponovne rabe (reciklaže) lesenega pohištva in drugih lesenih
izdelkov je v Sloveniji nizka in je praktično omejena le na energetsko izrabo za proizvodnjo toplotne
energije. Tovrstna raba pa je običajno v nasprotju z zakonodajo, ki prepoveduje energetsko izrabo
»kontaminiranega«1 lesa. Les, kot idealna in okolju prijazna surovina, rešuje (odgovarja) veliko trenutnih
globalnih problemov: a) povezanih s pomanjkanjem surovin na osnovi petrokemije; b)
izdelkov/materialov, ki so okolju neprijazni in c) izdelkov/materialov, ki zahtevajo za proizvodnjo in/ali
razgradnjo veliko energije. Les je naravni material, nastaja v postopku fotosinteze in do uničenja
shranjuje CO2. Les je energent, ki ga lahko uporabljamo v naravni trdi obliki, lahko pa ga (s toplotno
obdelavo) predelamo v trda goriva z višjo energetsko vrednostjo (oglje), tekoča ali plinasta goriva.
Trenutno v Sloveniji ni izvedbene ureditve za zbiranje in predelavo starega (odpadnega) lesa, kot je to
primer z avtomobili, plastiko, gumo ali elektronskimi in gospodinjskimi napravami. Nujno in to tako z
ekološkega kot tudi poslovnega vidika je vzpostaviti ustrezen poslovno-trženjsko-logistični model odjema
in predelave starega pohištva in lesenih izdelkov ter lesnih ostankov in odpadkov. Na tak način se
spodbuja zamenjava starega – mnogokrat »kontaminiranega« – pohištva in tudi koristna predelava letega v nove materiale/surovine ter vračanje le-teh v proizvodnjo kot vhodnih komponent. Kar pa ni
možno vrniti v proizvodnjo, se z mehanskimi in biološkimi postopki predela v »zelene energente« oziroma
de-kontaminira, s posebno skrbjo za obravnavanje škodljivih ostankov (plini, dioksini, težke kovine ipd.).
Navezava – Problematika »nizke« stopnje predelave starega pohištva in lesenih izdelkov je izhodišče in
izziv za vzpostavitev drugega stebra delovanja Brest-a in je eno od ključnih novih vsebin RRI strategije
Brest-a pri eko-inženiringu. Sama problematika je bila s strani Brest-a vključena v Strateški Raziskovalni
Program (SRP) slovenske tehnološke platforme SGLTP2 in sicer v poljih: 1-3: Lesni polimeri in kompoziti;
1-4: Ekološka lepila in premazi; 2-2: Napredni tehnološki procesi; 2-3: Biološki procesi; 1-8: Zelena goriva
(tekoča in plinasta); 2-9: Komb. energ. postopki (mehanski, kemijski); 2-10: Zmanjšanje emisij pri sežigu
lesa in 1-9: Konstruiranje in oblikovanje multi-funkcijskih izdelkov. Problematika reciklabilnosti izdelkov iz
lesa je pri EU platformi FTP izhodišče za inovativno vsebino »bio-rafinerij«3, kar kaže na izredno
pomembnost in odmevnost eko-inženiringa na področju izdelkov iz lesa.
Cilji – Ključni cilji raziskovalno razvojnega programa so: 1) koncipiranje in vzpostavitev poslovnotrženjsko-logističnega modela za predelavo starega pohištva in lesenih izdelkov ter ostankov lesa v
produkciji pohištva; 2) oblikovanje tehnoloških podlag in procesov/postopkov za eko-inženiring; 3) razvoj
in nadgradnja separacijskih (reciklažnih) tehnologij za staro pohištvo in druge lesene izdelke; 4) nove
konstrukcijske/oblikovne rešitve ter materiali za uveljavitev C2C koncepta izdelkov; 5) konzerviranje in
restavriranje (obnavljanje) starega pohištva ter nadgradnja le-tega z novimi multi-funkcijskimi izdelki; 6)
predelava starega pohištva in lesenih izdelkov v nove materiale (kompoziti, polimeri, …); 7) predelava
lesenega pohištva in izdelkov ter lesnih ostankov s pirolitičnimi postopki v »zelene energente«; 8)
predelava »kontaminiranega lesa« z biološkimi metodami/procesi v nove materiale in energente; 9)
vzpostaviti multi-disciplinarno novo RR skupino ter pri tem pridobiti/vzgojiti mlade raziskovalce za nova
področja; 10) zagotoviti dodatno kvaliteto nove RR skupine ob sodelovanju zunanjih sodelavcev iz
inštitucij znanja in raziskav (oboje-smeren pretok kadrov in vzgoja lastnih kadrov); 11) krepiti partnerski
princip mrežnega sodelovanja s podjetji iz panoge in širše iz dobaviteljske verige.
RR (pod)področja – Relevantna tehnološka (pod)področja so: ekološki inženiring (2.02.09= Tehnika za
varstvo okolja), reciklaža (2.02.02= Separacijski procesi), energetska izraba bio-mase (2.03.03= Obnovljivi
viri in tehnologije), kemizacija lesa kot bio-rafinerije (2.03.02= Goriva in tehnologija za konverzijo
energije), kompozitni materiali in ogljikova vlakna (2.02.05= Polimerno inženirstvo; 2.04.03= Polimerni
materiali) ter konzervacijski ter restavratorski procesi in materiali (4.06.02= Bioinženiring). Vsa navedena
Kot »kontaminiran les« označujemo les, ki je neskladen s HOS direktivo oziroma je tretiran z zdravju in okolju škodljivimi substancami
(npr. formaldehidi ali težke kovine)
SRP platforme SGLTP je dosegljiv na http://www.sgltp.net/doc/SRP_SGLTP.pdf
3
Povezava na http://www.forestplatform.org/easydata/customers/ftp/files/pdf/innovation_trends_final.pdf
1
2
62
podpodročja korespondirajo s poslovno-trženjskimi in organizacijskimi sklopi za vzpostavitev poslovnotrženjskega-logističnega modela (5.02= Ekonomija in 5.04.04= Logistika).
končan)
Izvajanje, struktura in aktivnosti – Program, ki se izvaja 29 mesecev, s pričetkom 1. 1. 2012 se sestoji iz 3
ključnih vsebin in v okviru teh iz 9 projektov, ki se nadalje členijo v pod-projekte in raziskovalne sklope.
Skupaj imamo tako 20 programskih modulov oz. programskih izdelkov. Osnovna organizacijska oblika
programa je projekt, voden skladno s PRINCE2, kjer je delo organizirano v obliki projektne skupine. V
programu sodelujejo 3 MR, 3 zunanji eksperti in 4 notranji raziskovalci, ki preidejo iz druge RR skupine.
Sodeluje tudi 5 raziskovalcev, ki bodo v teku izvajanja programa pridobili status/registracijo. Izvedba
programa temelji na vertikalnem in horizontalnem sodelovanju/informiranju raziskovalcev iz drugih
domačih in tujih lesnih podjetij.
Projekt je v fazi izvajanja
Projekt je intenzivno raziskovalen in razvojno usmerjen. Preko vrhunskih strokovnjakov in mladih
raziskovalcev povezuje tri slovenske univerze UL, UP in UM. Raziskave v projektu ter razvoj nove
surovinske baze iz odsluženega lesa so velik izziv za lesno panogo in bodo vplivale na razvoj panoge.
Projekt predstavlja nov koncept razvoja podjetja. Osrednje mesto novega koncepta je les kot naravni
material z vsemi svojimi prednostmi. S konstrukcijsko-oblikovnimi ter inovativnimi rešitvami omogoča
nizko-ogljične izdelke (in procese) ter visoko stopnjo razgradnje in ponovne uporabe izrabljenih lesenih
izdelkov.
Analize odsluženih lesnih izdelkov bodo povečale učinkovitost rabe odsluženih lesnih izdelkov kot
surovino za materiale in izdelke za različna področja uporabe.
63
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Center za razgradnjo in reciklažo Cerknica
CRRC
zbiranje, sortiranje, razgradnja, reciklaža, ponovna uporaba uporabljenega lesa
Kredit SID Banka, sofinanciranje obrestne mere
Brest-Pohištva, brez konzorcijskih partnerjev; sodelovanje s kompetentnimi inštitucijami na posameznem
področju
Brest-Pohištvo d.o.o., Cerknica, Cesta 4. Maja 18, 1380 Cerknica
01.07.2012 do 31.12.2015
Celotna vrednost projekta je 6.000.000 EUR.
Sofinanciranje v obliki zmanjšanje obrestne mere za 0,3%.
Ravnanje z odpadki je ena najbolj perečih vprašanj v Sloveniji, saj večino trdih komunalnih odpadkov
odlagamo na deponije. Po direktivi EU mora Slovenija to področje urediti do konca leta 2013. Ekonomija
sklenjenih snovnih poti je pristop, ki spoštuje hierarhijo ravnanja z odpadki, kjer je na vrhu preprečevanje
nastajanja odpadkov, sledita pa mu ponovna uporaba odpadkov in recikliranje.
Inovacije na področju oblikovanja po načelih ekonomije sklenjenih poti so gonilo za vzpostavitev
ekonomije sklenjenih snovnih poti.
Pri oblikovanju zaključenih snovnih poti je prvi korak ocena, ali imajo izdelki, ki jih uporabljamo v
katerem koli delu svojega življenjskega kroga kakršne koli negativne učinke na zdravje ljudi ali okolje.
Sledi analiza razgradnje (mehanske, kemijske, biološke) ter učinkovitost razgradnje ali ponovne uporabe
izdelka ter reciklaže materiala.
S pomočjo ocene izdelkov in materialov je postopek varen za zdravje ljudi in okolje, zato smo imenovali
projekt Eko-razgradnja in reciklaža pohištva.
Cilji in rezultati projekta so skladni z ekonomijo sklenjenih snovnih poti in upoštevajo vse njene bistvene
elemente.
Projekt »RAZGRADNJA IN RECIKLAŽA POHIŠTVA«, temelji na osnovnem principu C2C. Princip C2C
uveljavlja tudi Nacionalni akcijski načrt za uresničevanje načel ekonomije zaključenih snovnih poti v
Sloveniji. Princip ekonomije sklenjenih snovnih poti je skladen z vizijo EU, zapisano v dokumentu
»Časovni načrt za Evropo, gospodarno z viri«.
Trajnostni inženiring predstavlja proces uporabe energije in virov v deležu, ki ne ogroža naravnega okolja
ali zmanjšuje zmožnosti prihodnih generacij za zadovoljevanje lastnih potreb. S procesom razgradnje in
reciklaže zmanjšujemo rabo naravnih virov ter onesnaževanja zaradi odlaganja trdih odpadkov (vodni viri,
tla).
Slovenci letno kupimo (ocenjena skupna teža pohištva) okoli 30.000 ton pohištva na letni ravni, kar
pomeni da vsako uro v letu vgradimo približno 3,4 ton novega pohištva. Del kupljenega pohištva
predstavlja opremo novega stanovanja, največji del pa je namenjeno zamenjavi rabljenega pohištva za
novega. Večina kupcev pohištva se srečuje s problemom odstranjevanja starega pohištva, saj se šele v
zadnjem času, pri določenih prodajalcih pohištvene opreme, uvaja nova storitev odvoza starega pohištva.
Odsluženo pohištvo največkrat postane komunalnih odpadek, ki po evropskih okoljskih zakonih ni
primeren za odlaganje in kompostiranje. Odsluženo pohištvo tako postaja velik problem za Slovenijo.
V Brestu smo prepoznali problem, ki ga predstavlja odsluženo pohištvo kot velik razvojni izziv. S
projektom »CRRC« želimo ponuditi kupcem dodatno uslugo – odvoz pohištva. S tem bo podjetje pridobilo
tržno prednost. Pričakujemo, da bomo z razgradnjo pohištva pridobili nove materiale za proizvodnjo
novih izdelkov za opremo prostorov. Naš vodilo pri razgradnji in reciklaži je: odpadek je surovina za nove
izdelke.
Kazalci trajnostnega inženiringa so ogljični odtis ter LCA analiza. Oba
okoljska
kazalnika bomo razvili in uporabljali tako za ovrednotenje tehnologije
razgradnje in
reciklaže, kot tudi za materiale in pohištvene izdelke.
Ključni končni cilji projekta so:
1) vzpostavitev poslovno-trženjsko-logističnega modela za predelavo starega pohištva in lesenih
izdelkov ter ostankov lesa v produkciji pohištva;
64
oblikovanje tehnoloških podlag in procesov/postopkov za razgradnjo in reciklažo starega
pohištva in drugih izdelkov iz lesa;
3) razvoj in nadgradnja separacijskih (reciklažnih) tehnologij za staro pohištvo in druge lesene
izdelke;
4) nove konstrukcijske/oblikovne rešitve ter materiali za uveljavitev C2C koncepta izdelkov pri
novih generacijah izdelkov;
5) konzerviranje in restavriranje (obnavljanje) starega pohištva ter nadgradnja le-tega z novimi
multi-funkcijskimi izdelki;
6) predelava starega pohištva in lesenih izdelkov v nove materiale
(kompoziti, polimeri, …);
7) predelava lesenega pohištva in izdelkov ter lesnih ostankov v »zelene energente«;
8) zagotoviti dodatno kvaliteto RR skupine ob sodelovanju zunanjih sodelavcev iz inštitucij znanja
in raziskav;
9) krepiti partnerski princip mrežnega sodelovanja s podjetji iz panoge in širše iz dobaviteljske
verige.
Rezultati projekta:
1) novi raziskovalno razvojni oddelek za področje ekološkega inženiringa in testirni laboratorij za
ugotavljanje lastnosti odsluženih lesnih izdelkov ter za razvoj in preskušanje novih reciklažnih
lesnih materialov in novih tehnologij
2) Izdelek iz recikliranega iz recikliranega materiala, izdelan po principu C2C
3) Storitve na področju Ekološkega inženiringa
4) Pilotni obrat CRRC, v katerem se bo vršil prenos razvitih izdelkov projekta iz laboratorijske na
proizvodno raven.
2)
končan)
RR (pod)področja – Relevantna tehnološka (pod)področja so: ekološki inženiring (2.02.09= Tehnika za
varstvo okolja), reciklaža (2.02.02= Separacijski procesi), energetska izraba bio-mase (2.03.03= Obnovljivi
viri in tehnologije), kemizacija lesa kot bio-rafinerije (2.03.02= Goriva in tehnologija za konverzijo
energije), kompozitni materiali in ogljikova vlakna (2.02.05= Polimerno inženirstvo; 2.04.03= Polimerni
materiali) ter konzervacijski ter restavratorski procesi in materiali (4.06.02= Bioinženiring). Vsa navedena
podpodročja korespondirajo s poslovno-trženjskimi in organizacijskimi sklopi za vzpostavitev poslovnotrženjskega-logističnega modela (5.02= Ekonomija in 5.04.04= Logistika).
Izvajanje, struktura in aktivnosti – Projekt CRRC se izvaja 41 mesecev, s pričetkom julij/2012 in zaključkom
december/2015. Zaključek predstavlja vzpostavitev pilotne proizvodnje pri treh vsebinah: a) Obnova; b)
Materiali in c) Energenti. Projekt sestavljajo aktivnosti »industrijskih raziskav« v prvi fazi in
»eksperimentalnih raziskav« v drugi (aplikativni) fazi. Osnovna organizacijska oblika je projekt, voden
skladno s PRINCE2, kjer je delo organizirano v obliki projektnih skupin. V projektu sodeluje 22 (4+10+8)
raziskovalcev-razvojnikov iz Brest-a in 10 raziskovalcev iz inštitucij znanja in raziskav. Izvedba projekta
temelji na vertikalnem in horizontalnem sodelovanju/informiranju raziskovalcev iz drugih domačih in
tujih lesnih podjetij, sodelujočih pri delu tehnološke platforme SGLTP.
Projekt je v fazi izvajanja
Možnost prenosa tehnologij v regiji in širše. Projektni rezultati bodo pospešili razvoj panoge z uvajanjem
novih razvojnih konceptov ter novih materialov in izdelkov, izdelanih po visokih okoljevarstvenih
standardih, ki bodo imeli visoko dodano vrednost.
Okoljevarstvo bo imelo veliki vpliv na prihodnost podjetij, onesnaženje okolja in okoljska sprejemljivost
izdelkov bo merljiva z ogljičnim odtisom in LCA analizo.
Projekt bo pozitivno vplival na trajnostni razvoj v širši regiji. Lesnih izdelkov se ne bo več odlagalo na
deponijah in na nelegalnih odlagališčih, temveč se bodo kontrolirano zbirali, sortirali ter reciklirali,
ponovno uporabili za nove izdelke ali energente.
Odslužen les = nova surovina , ki jo bo panoga lahko inovativno vgradila v svoje izdelke.
65
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Ecological wooden window insulation
ECO-S
Lesena izolacija, nizkoenergijska okna
www.m-sora.si (Eco innovation)
ECO INNOVATION
M SORA d.d. (koordinator)
GS Stemeseder (partner)
M SORA d.d.
Trg svobode 2
4226 Žiri
Barbara Šubic
e-mail: [email protected]
tel: 031/541 681
november 2011 – november 2014
Upravičeni stroški projekta: 1.907.690 EUR
Slovenski delež upravičenih stroškov: 81 %
Agencija EACI iz Bruslja podpira projekte, ki so hkrati inovativni ter ekološki, predvsem pa povečujejo
dodano vrednost na evropskem nivoju. Da je izdelek ECO-S (lesena izolativna obloga z zračnimi režami)
evropsko zanimiv nam je lahko v veliko čast, še bolj pa potrditev, da znamo delati evropsko konkurenčne
izdelke. Odobreni projekti morajo biti inovativni na področju recikliranja (npr. uporaba obrabljenih gum
za izdelovanje nasipov), zelene gradnje (npr. izdelava izolativnih plošč iz recikliranega industrijskega
odpadka in betona), hrane in pijače (jedilne etikete na sadju in zelenjavi) ali zelenega poslovanja
(ekološko tiskanje). ECO-S projekt predvideva prilagoditev proizvodnje za večjo produktivnost ECO-S oken
ter izolativne obloge same, predvsem pa veliko aktivnosti na področju marketinga teh produktov po celi
Evropi (preko sejmov, oglasov, konferenc, …).
Projekt bo končan novembra 2014
-
66
Experimental and Computational Micro-Characterisation Techniques in Wood Mechanics
Eksperimentalne in računske mikro-karakterizacijske tehnike v lesni mehaniki
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
COST FP0802
wood and wood products, ultrastructure, (hygro)mechanical properties, modelling, sustainability
http://cost-fp0802.tuwien.ac.at/news.html
COST, European Cooperation in Science and Technology
Prof. Karin De Borst
Vienna University of Technology, Institute for Mechanics of Materials and Structures
Doc. dr. Aleš Straže
Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana
T. 01-320-3635
E. [email protected]
1. 1. 2008 – 31. 12. 2012
Osnovni cilj projekta COST FP0802 je izboljšati poznavanje mikrostrukture in mikromehanike lesa ter
ligno-celuloznih kompozitov. V projektu se bodo raziskovale in vrednotile razvijajoče eksperimentalne
tehnike na področju fizike in kemije materialov ter računalniškega modeliranja z namenom, da se
zagotovi trdno podlago za razvoj inovativnih lesnih proizvodov. Posebna pozornost je posvečena učinku
vlage, obremenitve, temperature in trajanja na mehansko obnašanje lesa na sub-mikrometrskem in
celičnem nivoju z uporabo mikroskopskih, spektroskopskih in rentgenskih tehnik. Raziskovan bo material,
ki bo predhodno obdelan mehansko ali spremenjen toplotno, kemično, genetsko ali z encimi. Raziskovali
bomo dostopnost različnih delov celične stene za vlago in poizkušali izboljšati obstoječe modele teh
nanostruktur. Raziskovali bomo tudi povezanost celuloznih mikrofibril in hemiceluloz, predvsem pa vpliv
vlažnosti na te povezave. S tovrstnimi raziskavami bo mogoče pojasniti organiziranost struktur na mikro
nivoju ligno-celuloznih kompozitov ter pojasniti njihovo makroskopsko anizotropijo in higromehanske
lastnosti. Rezultati raziskav bodo prispevali k izboljšanju prostorskega modela ureditve lesnih polimerov
in bodo osnova za izboljšanje računalniških modelov celičnih struktur in njihovega obnašanja pri higromehanskem obremenjevanju.
Objave: znanstveni članki, sodelovanje na konferencah
STRAŽE A. PERVAN S. SEDLAR, T. GORIŠEK Ž. Analysis of mechanical and rheological properties of heat
treated and innate beechwood by non-destructive testing. V: JONES D. (ur.), MILITZ H. (ur.), PETRIČ M.
(ur.), POHLEVEN F. (ur.), HUMAR M. (ur.), PAVLIČ M. (ur.). Proceedings. Ljubljana: Biotechnical Faculty,
Department of Wood Science and Technology, 2012, str. 216-219.
STRAŽE A., GORIŠEK Ž., PERVAN S., FROIDEVAUX J., NAVI P. Mechano-sorptive creep of heat treated and
innate beechwood. V: Current and future trends of thermo-hydro-mechanical modification of wood
opportunities for new markets: COST Action FP0904 workshop: March, 26-28, 2012, Nancy, France :
program and book of abstracts. Nancy: Nancy University, 2012, str. 56-58.
GORIŠEK Ž., STRAŽE A. Comparative analysis of creep response and viscoelasticity of heat treated and
untreated beechwood. V: Experimental and computational micro-characterization techniques in wood
mechanics: COST Action FP0802 workshop : 24-25 August, 2011, Helsinki, Finland. Helsinki: Cost Action
FP0802, 2011, str. 49-50.
Projekt v osnovi podpira temeljne raziskave s področja ligno-celuloznih mikrostruktur ter nudi izvrstne
možnosti sodelovanja vodilnih Evropskih raziskovalcev.
67
Akronim
Ključne besede
Mreža virtuoznih živih laboratorijev za varčno rabo energije in razvoj obnovljivih virov
energije (EnergyVilLab)
(EnergyVilLab)
RRM;
http://www.energyvillab.eu/
Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013
5 iz Slovenije in 10 iz Italije; vodilni partner: Unione Regionale delle Camere di Commercio, Industria,
Artigianato e Agricoltura del Veneto (Unioncamere Veneto)
SLOVENSKI PARTNERJI PROJEKTA:
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP
FAMNIT)
Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani (IRI UL)
Univerza v Ljubljani (UL)
Posoški Razvojni Center (PRC)
Goriška Lokalna Energetska Agencija – GOLEA Nova
ITALIJANSKI PARTNERJI PROJEKTA:
Centro Regionale di Assistenza per la Cooperazione Artigiana società cooperativa
Università degli Studi di Padova - Dipartimento di Ingegneria Industriale
Provincia di Treviso
Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di Venezia
Comune di Jesolo
ConCentro Azienda Speciale della Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di Pordenone
IAL Innovazione Apprendimento Lavoro Friuli Venezia Giulia
Fondazione Istituto sui Trasporti e la Logistica (ITL)
Comune di Musile di Piave
Trajanje projekta
Univerza na Primorskem; Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit)
2012-2014
1.341.000,00 EUR –celotna vrednost; slovenski del 490.000,00 EUR
Projektni partnerji bodo v projektu v čezmejnem področju ustanovili mrežo živih laboratorijev,
imenovanih EnergyViLLab, ki bodo razvijali virtuozna obnašanja v povezavi z RRM aplikacijami
(obnovljivimi viri energije, racionalno rabo energije in vzdržnega sistema mobilnosti) z vključitvijo PMI,
proizvodnih okolij, univerz, centrov inovativnosti, občinskih oblasti in državljanov.
Glavni delovni sklopi projekta vključujejo:
1. ad hoc ugotavljanje modelov za zagon 6 pilotnih EnergyViLLab in njihovo vključevanje v mrežo;
2. zagon EnergyViLLab s pilotnimi iniciativami na lokalnem in čezmejnem nivoju ter vključitev potencialnih
EnergyViLLab;
3. skupno uveljavljanje čezmejne politike podpore in ustanavljanja EnergyViLLab na vključenih območjih
in dodeljevanje pomenljivih vlog v okviru evropske mreže ENoLL (European Network of Living Labs Evropsko omrežje živih laboratorijev).
Projektne dejavnosti so lokalizirane v Venetu, Furlaniji in Julijski krajini, Emiliji Romagni ter Obalno-Kraški,
Goriški in Osrednjeslovenski regiji. Projekt ima združevalne in multiplikativne funkcije čezmejnega nivoja,
saj povezuje slovenske izkušnje iz že začetih živih laboratorijev z inovativnimi italijanskimi izkušnjami na
področju RRM.
V okviru projekta bomo na UP Famnit živi laboratorij imenovan SME Villab. Razvili bomo okolje, v
katerem se bodo povezovala majhna in srednja velika podjetja, ki delujejo na področju energetske
učinkovitosti stavb, Univerza na Primorskem, občine v regiji in prebivalci. Vsi vključeni v SME Villab bodo
soustvarjalci pri doseganju cilj SME Villab-a, povečati energetsko učinkovitost privatnih hiš in posledično
zmanjšati onesnaževanje v regiji.
končan)
68
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Novel PUR foaming manufacturing process with reduced toxic isocyanate content
FREEFOAM
Mikrokapsulacija, izocianat, Poliuretan, pena, poliol
•
Centro Tecnológico del Mueble y de la Madera - E
•
Zavod Lesarski grozd - SI
•
British Furniture Manufacturers - GB
•
Association of Chemical And Pharmaceutical Industry of the Slovak Rep. - SK
•
Tagra - IL
•
Plamapur - SI
•
Polymerexpert - F
•
Tecnologías Avanzadas Inspiralia S.L. - E
nov. 2012 - nov. 2015
2.111.498 EUR (37,2%)
Cilj projekta je zmanjšati tveganja za zdravje delavcev med proizvodnjo pene z znižanjem koncentracije
prostega izocianata in zmanjšanje emisij prostega izocianata v ozračje. Glavni rezultat bo edinstvena,
homogena reaktivno mešanica za PUR pene, kjer so reaktanti fizično ločeni s uporabo mikrokapsul z
izocianatom razpršene v poliolu. Reaktivni sistem bo omogočal večjo reaktivnost mešanice ter obenem
zmanjšano izpostavljenosti delavcev škodljivim emisijam z znižanjem vsebnosti ostankov monomerov v
peni, preprečevanjem emisij in izhajanja teh komponent iz pene. Poleg tega bo zmanjšano nastajanje
odpadkov zaradi slabe homogenosti celic in gostote proizvoda, kot posledica slabega mešanja.
-
69
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Novel high performance, waterbased “high solids”and bio-based industrial wood coating
NEXT1KOAT
water-based coating, waterborne coating, wood coating, seaweed, alginic acid, wood coating resin, alkyd,
polyurethane
•
Centro Technologico del Muebley la Madera de le region de Murcia - E
•
Malta Furniture Manufacturers - MT
•
Zavod Lesarski Grozd - SI
•
The British Plastics Fedration LBG - GB
•
Brandon Products LTD - IE
•
Isolack SA -E
•
Industria Najerina del Mueble Artesano SA –E
•
Helios D.D. - SI
•
Tecnologias Avanzadas Inspiralia SL - E
•
Fraunhofer WKI - D
nov.2012 - nov.2015
2.469.569 EUR (19,2%)
Cilj NEXT1KOAT je, razvoj vodnega enokomponentega premaza (1K) visoke telesnine (> 70% ), na osnovi
polimerov morskih alg. Novost bo trojna uporabnost premaza: za zunanjo uporabo z impregnacijo in
notranjo uporabo kot temelj in pokrivni premaz. NEXT1KOAT premaz bo vseboval manj vode (30%),
zmanjšal se bo čas sušenja in manjše bo kosmatenje lesa, izboljšano bo močenje lesa brez uporabe
površinsko aktivnih snovi, manj bo penjenja, večji končni sijaj in povečana trdnost.
Končni produkt razvoja – vodni površinski premaz za pohištvo, bo uporaben predvsem aplikativno za
pohištvena podjetja, ki hočejo zagotoviti eko površinsko obdelavo pohištva ob zagotovitvi funkcionalnih,
estestskih in ekonomskih kriterijev.
70
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Pridobivanje in uporaba nanofibrilirirane celuloze
NFC
Celuloza, nano velikost, biokompoziti, nanofibrilirana celuloza
Les in lignocelulozni kompoziti, Tehnološka agencija Slovenije
Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Tecos razvojni center orodjarstva Slovenije
[email protected]
2015
Celuloza je najbolj razširjen obnovljiv naravni polimer. Ocenjujejo, da na leto nastane okrog 1,5 x 1012 t
tega glukana. Najpomembnejši industrijski vir celuloze je les. Celične stene lesa vsebujejo približno 45 %
celuloze, ostalo pa predstavlja lignin in drugi polisaharidi. V celični steni se celulozne verige povezujejo v
ponovljive kristalinične strukture, ki se imenujejo mikrofibrile, slednje pa so združene v večje
makrofibrile.
Z mehanskimi, kemijskimi in biotehnološkimi postopki je mogoče razgraditi hierarhično ureditev
makrofibril in pridobiti produkt, ki ga najpogosteje označujejo kot nanofibrilirana celuloza. Zaradi nano
velikosti ter izjemnih fizikalnih, mehanskih in kemičnih lastnosti je primerna za nove materiale, ki so
uporabni na primer v medicini ter prehranski, farmacevtski, avtomobilski, gradbeni računalniški in drugih
industrijah. V skupini za Kemijo lesa Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, v sodelovanju z
Razvojnim centrom Tecos, potekajo raziskave na področju pridobivanja nanofibrilirane celuloze, njene
kemične modifikacije in združljivosti z drugimi naravnimi polimeri.
71
Prekomejna mreža inovacijsko procesnega tehnološkega sodelovanja malih, srednjih
podjetij ter raziskovalne sfere na konkretnih prekomejnih inovativnih tehnološko procesnih
razvojnih projektih
Akronim
Ključne besede
CROSS INNO
model inovacijsko tehnološkega procesa, numerična analiza napetosti z metodo končnih elementov, CNC
obdelovalne tehnologije
www.crossinno.eu
mednarodno sofinanciranje, interreg projekt
Poslovno podporni center Kranj (BSC), d.o.o.
Ptica d.o.o.
Univerza v Ljubljani s fakultetami
•
Fakulteta za strojništvo
•
Biotehniška fakulteta
•
Ekonomska fakulteta
Univerza v Mariboru
•
Fakulteta za organizacijske vede
Kompetenčni center za les (W3C), Št. Vid
Carinthian Tech research (CTR), Beljak
Univerza Alpe Adria (AAU), Celovec
Innovation Service Network (ISN), Gradec
Trajanje projekta
končan)
BSC, Poslovni podporni center d.o.o. Kranj
Cesta Staneta Žagarja 37
4000Kranj
Slovenia
www.bsc-kranj.si
Mag. Helena Cvenkel
+386(0)4 28 17 230
[email protected]
1. januar 2010 – 30. junij 2012
1.308.371 EUR
Cilj projekta so:
Razvoj in vzpostavitev učinkovitega podpornega mehanizma za inovacijski proces s tehničnimi in
raziskovalnimi elementi, ki bo z mrežo raziskovalnih organizacij, MSP-jev in podpornih organizacij s
skupnim delom na inovacijskih procesih/tehnološko aplikativnih projektih, razvijal in krepil kompetence
strokovnjakov, tehnološko in organizacijsko znanje, razvijal tehnološko-organizacijske aplikativne rešitve
v ključnih propulzivnih panogah prekomejnega prostora in tako dolgoročno prispeval h konkurenčni
poziciji MSP-jev in raziskovalne sfere v prekomejnem prostoru.
Pripraviti model inovacijsko tehnoloških procesov in inovacij v vsebinskem in organizacijskem smislu z
materiali, metodami, zaključne panoge v prekomejnem prostoru (IKT, materiali, nove tehnologije,...) ter
ga s sodelovanjem multifunkcijskih teamov (strokovnjaki iz MSP, raziskovalne sfere, podpornih organizacij
in zunanji strokovnjaki) pilotno preizkusiti v najmanj 50 konkretnih inovacijsko procesnih tehnoloških
projektih, ki rezultirajo v konkretnih inovacijskih procesnih rešitvah in večji konkurenčnosti MSP-jev
vključenih v projekte.
Spodbuditi in povečati delež skupnih inovativnih prekomejnih projektov MSP-jev in raziskovalnih
organizacij s takim inovacijsko tehnološkim potencialom, da rezultirajo v nadgrajenih/novih produktih,
storitvah, novih inovacijskih in procesnih rešitvah, verigah ter prinašajo dodano vrednost in konkurenčne
prednosti vključenim MSP-jem.
Prispevati k razvoju novih kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo temelječih na inovativnih
tehnološko procesnih rešitvah vzpostavljenih v okviru podporne prekomejne mreže MSP-jev in
raziskovalne sfere.
Prispevati k premagovanju kulturnih razlik in razlik v znanju in kompetencah MSP-jev in raziskovalne sfere
v prekomejnih regijah, ki so do sedaj ovirale razvoj sodelovanja med MSP-ji in raziskovalno sfero v
prekomejnem prostoru.
Zasnovan je model inovacijsko tehnoloških procesov in inovacij v vsebinskem in organizacijskem smislu z
materiali in metodami. Model je bil preizkušen v 50 konkretnih inovacijsko procesnih tehnoloških
projektih v MSP.
Katedra za mehanske obdelovalne tehnologije je vodila projekt s podjetjem IIID KONSTRUKCIJE, kjer smo
razvili modularno konstrukcijo pet osnega CNC obdelovalnega stroja. V sklopu projekta smo tudi preverili
omejitve nizkocenovnih PC CNC krmilnikov. Sodelovali smo tudi v projektu, ki ga je vodila Univerza v
Celovcu v avstrijskem podjetju Bioholz Reiter. Razvili smo modularno sestavljeno masivno steno za vodne
bazene, ki je ojačana z longitudinalnimi cilindričnimi elementi. V projektu MAPRO, ki ga je vodila
Fakulteta za strojništvo pa smo sodelovali pri razvoju osnovnih elementov vodne hidravlike za uporabo v
72
navtiki.
Model inovacijsko tehnoloških procesov in inovacij je uporaben tudi v lesarski panogi, saj smo ga
uspešno uporabili v avstrijskem podjetju, ki se ukvarja z gradnjo lesenih vodnih bazenov. Večji pomen bi
bilo potrebno pripisati numeričnem modeliranju napetostnih stanj pri lesenih konstrukcijah saj so se
rezultati numerične analize napetostnega stanja v leseni modularno sestavljeni masivni steni z metodo
končnih elementov dobro ujemali s kasneje opravljenimi meritvami, kar predstavlja v fazi načrtovanja
izdelka ali konstrukcije velik prihranek. CNC obdelovalni stroj, ki smo ga zasnovali v projektu IIID
konstrukcije pa je zaradi velikega obdelovalnega prostora možno uporabiti tudi za izdelavo lesenih
elementov montažnih objektov.
73
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Medregijski center za ultrahitre fotonske tehnologije v spektroskopiji
CITIUS
http://www.ita-slo.eu/projekti/projekti_2007_2013/2010090600115298
Evropsko teritorialno sodelovanje, program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija
- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Sincrotrone Trieste S.C.p.A
- CNR-Istituto di Fotonica e Nanotecnologie. Unità operativa: Unità Organizzativa di Supporto di Padova,
Laboratorio LUXOR
- Kontrolni sistemi, laboratorij za kontrolne sisteme, d.o.o.
- CNR - Istituto per la Sintesi Organica e la Fotoreattività - Sezione territorialmente distinta di Ferrara
- Koordinator: Univerza v Novi Gorici
Univerza v Novi Gorici
junij 2010 - maj 2014
2.810.946,50 EUR
Vir svetlobe, ki ga načrtujemo v predlaganem projektu predstavlja vrhunec inovacije na tem področju.
Svetlobo bomo namreč generirali z zbiranjem laserske svetlobe iz laserja visoke moči na curek plinskih
molekul. Interakcija med laserskim žarkom in plinskimi molekulami bo povzročila nastanek svetlobnih
bliskov katerih trajanje bo nekaj deset femtosekund. Valovna dolžina tako nastalih bliskov je določena z
deležem valovne dolžine laserske svetlobe, se pravi sega v območje rentgenskih žarkov. Valovno dolžino
tako dobljenih bliskov bomo še zožili s pomočjo monokromatorja in tako očiščeno svetlobo prenesli in
fokusirali preko, za ta namen izdelanega, optičnega sistema na vzorec. Vzorec se bo nahajal v posebej
načrtovani in izdelani vakuumski komori, kjer se bodo nahajali tudi različni instrumenti, med njimi tudi
spektrometer, ki bodo omogočali analizo svetlobe in/ali delcev, ki bodo izšli iz vzorca kot posledica
interakcije bliskov z vzorcem. Načrtujemo izdelavo dveh eksperimentalnih komor: eno bomo namestili v
laboratoriju pri LP, drugo pa v prostorih PP1 na izstopnem delu laserja na proste elektrone
FERMI@Elettra. Laser na proste elektrone namreč predstavlja komplementaren izvor svetlobe tistemu na
bliske iz plina molekul, ki bo nameščen pri LP.
Naša naloga je mehanska stabilizacija celotnega sistema pred zunanjimi vplivi, kar zajema predvsem
nihanje tal zaradi okoliškega prometa, hoje raziskovalnega osebja itd. Ker je valovna dolžina omenjenega
svetlobnega vira zelo kratka, je vsako vsiljeno nihanje z najmanjšo amplitudo, ki se prenese na merilno
mizo in s tem na merilne instrumente odločilno na rezultate testiranja. Rešitev stabilizacije v prvi fazi
zajema izgradnjo novega betonskega temelja. Ta bo z močno jekleno armaturo deloval kot tog masni
sistem, ki bo z veliko vztrajnostno maso preprečil prenos manjših nihanj iz okolice na optično mizo in s
tem na merilno opremo. Ker bo njegova togost zelo velika, bodo visoke tudi njegove lastne frekvence.
Druga faza stabilizacije zajema izbiro in nakup optičnih miz izjemnih dušilnih sposobnosti. Le ta bo
podušila preostala nihanja, ki se bodo morebiti prenesla preko togega temelja, s tem pa bo onemogočeno
tudi nihanje merilne opreme.
Na osnovi podrobno opravljene dinamične analize strukture predlagamo rešitev njene mehanske
stabilizacije zaradi okoliških vplivov kot tudi njene samovzbudnosti. Glede na prenosnost strukture, se
rešitve med seboj lahko močno razlikujejo. V opisanem primeru je bila predlagana rešitev postavitev
novega temelja, ki s svojo maso in togostjo preprečuje prenos nihanj iz okolice na optično mizo, na kateri
bo stala merilna oprema. V veliki meri pa izvedemo mehansko stabilizacijo s sistemom aktivnega dušenja
z elektromagneti, katerega smo namensko razvili za industrijsko uporabo.
74
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Multipurpose hemp for industrial bioproducts and biomass
MultiHemp
Konoplja, Biorefinerije, vlakna, pridelava, LCA, procesne inovacije, modeliranje, ekonomsko vrednotenje,
izolacija
www.multihemp.eu (še ni objavljena)
FP7
P1 Università Cattolica del Sacro Cuore (UCSC) Italy (Coordinator)
P2 Wageningen University (WU) The Netherlands
P3 University of York (UoY) UK
P4 University of Applied Sciences Bremen(HSB) Germany
P5 Leibniz-Institute for Agricultural Engineering (ATB) Germany
P6 Research Centre for Industrial Crops (CRA) Italy
P7 Aalto-korkeakoulusäätiö (Aalto)Finland
P8 Katholieke Universiteit Leuven(KUL) Belgium
P9 Federation National Producteurs de Chanvre (FNPC)France
P10 VanDijk Semo (VDS) The Netherlands
P11 Latgale Agricultural Research Centre(LARC) Latvia
P12 Gruppo Fibranova (GFibra) Italy
P13 CMF Technologies (CMF) Italy
P14 Ventimola GmbH & Co. Dämmtechnik KG (Venti) Germany
P15 Montažna gradnja, Tadej Zimic s.p. (Zimic) Slovenia
P16 CTaex (CTaex) Spain
P17 Nova Institut (NOVA) Germany
P18 AGRITEC, Research, Breeding and Services Ltd. (AgriT) Czech Republic
P19 DunAgro BV, (DunA) The Netherlands
P20 Kranemann GmbH(KRANE) Germany
P21 Planète Chanvre SAS(PlanC) France
P22 Institute of Bast Fiber Crops, Chinese Academy of Agricultural Sciences (IBFC) China (People's
Republic of)
Montažna gradnja Tadej Zimic s.p.
Dr. Boštjan Lesar
Ulica bratov Komel 29,
1210 Ljubljana Šentvid
[email protected]
Od 1. 9. 2012, 54 mesecev
5,999,999.00 EUR (23,400.00 EUR)
Konoplja se tradicionalno uporablja za proizvodnjo vlaken, semen in psihoaktivnih snovi, sedaj pa je
možnost predelave konoplje mnogo širša saj lahko iz nje proizvedemo številne inovativne biomateriale.
Gojenje in predelava postajata vedno bolj pomembna saj ima konoplja veliko manjši ogljični odtis kot
številni tradicionalni materiali za proizvodnjo vlaken (npr. bombaž). V projektu bodo s pomočjo genskih
raziskav optimizirali seme, ki bo zagotavljalo najvišjo možno kvaliteto materiala za končno uporabo
(vlaken, olj…). Poleg tega bodo v okviru projekta potekale različne raziskave inovativnih metod žetve,
predelave in inovativnih proizvodov. Vse inovativne metode bodo preučili z ekonomskega vidika in vpliva
na okolje, tako da bo najvišji možni ekonomski učinek.
Slovenski del projekta se nanaša na razvoj in optimizacijo vpihane izolacije iz krajših vlaken konoplje, ki jih
ni možno uporabiti za druge namene. Oziroma bi jih lahko uporabili le kot kurivo.
75
Ukrepi za izboljšanje izkoriščenosti proizvodnih potencialov gozdov
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
degradirani sestoji, rastiščni indeks, premena, prevzgoja, saditev, sekundarna sukcesija, imigracija,
semenska drevesa, manjšinske drevesne vrst, motiviranje lastnikov gozdov
Vodja projekta: prof. dr. Jurij Diaci
1. 10. 2011 - 30. 9. 2014
Trajnostni razvoj v prihodnosti bo temeljil na povečani izrabi biološke produkcije. V Sloveniji je mogoče
proizvodno sposobnost gozdov po količini in kakovosti (vrednosti) značilno povečati s premeno
malodonosnih sestojev, ki poraščajo blizu četrtine gozdnih rastišč. Številni degradirani sestoji nosijo pečat
preteklosti (prekomerno izkoriščanje, steljarjenje, gozdna paša, nasadi), vendar se kljub opustitvi
neprimernih rab gozda delež malodonosnih gozdov ne zmanjšuje zaradi zaraščanja kmetijskih površin z
gozdom in naravnih ujm. Premene so pomembne tudi v sestojih s spremenjeno drevesno sestavo, ki
poraščajo okoli desetine površin gozdov in predstavljajo jedro problema
nestabilnih sestojev (podlubniki, rdeča trohnoba, snegolomi in vetrolomi). Za uspešno premeno gozdov
so poleg vedenja o obsegu, prioritetnih nalogah in načinih gozdnogojitvene obravnave, zelo pomembni
gozdarsko politični vidiki, kot na primer načini spodbujanja in motiviranja lastnikov gozdov.
Zaradi povečane izrabe drevesne biomase lahko postanejo malodonosni gozdovi tudi razvojna priložnost
za gozdarstvo. Glavni cilji projekta so: 1) izločanje, analiza in primerjava območij gozdov z zmanjšano
rastnostjo in stabilnostjo, 2) izdelava predlogov premene malodonosnih in nestabilnih gozdov v izbranih
območjih in 3) ekonomska presoja, postavljanje prioritet in predlogi gozdarskopolitičnih ukrepov. Skladno
s cilji smo projektno delo razdelili na tri sklope. V prvem sklopu bomo iz
gozdarskih baz podatkov na temelju kazalnikov kot so npr. rodovitnost rastišč, rastnost, sestojne zasnove,
drevesna sestava, lesna zaloga, kakovost sortimentov, velikost sestojev, odprtost sestojev in višina
potrebnih vlaganj izločili območja gozdov, kjer je potrebna premena (malodonosni sestoji,
nestabilni sestoji). Na temelju večkriterialnih modelov podprtih z ekspertnimi ocenami bomo izdelali
prednostne lestvice ukrepanj. Za delo v drugem sklopu smo izbrali tri značilna gozdna območja za
premene iz ekonomskih (zaraščajoče površine v Halozah), ekoloških (nasadi smreke na rastišču
predalpskih jelovobukovih
gozdov) in kombiniranih razlogov (nasadi črnega bora na Krasu). Za vsa tri območja bomo izdelali
variantne predloge gozdnogojitvenega ukrepanja, ki bodo vključevali ekološko
in ekonomsko primerjavo ustaljenega ukrepanja, alternativnih novihnačinov ukrepanja in minimalnenege.
Velik poudarek bomo posvetili načrtovanju premene z naravno in kombinirano obnovo ter proučevanju
procesov imigracije ciljnih drevesnih vrst. Večina projektnega dela v drugem sklopu bo namenjena
kraškemu gozdu, kjer so premene še posebej pomembne zaradi slabega zdravstvenega stanja nasadov
črnega bora in podnebnih sprememb (višje temperature, pogostejša suša). V sklopu
naravne in kombinirane obnove bomo zastavili več poskusov v naravi, kjer bomo dolgoročno proučevali
povezave med pomlajevanjem, razvojem sadik (kvantitativni, kvalitativni in fiziološki znaki) in ekološkimi
dejavniki (velikosti vrzeli, položaj v vrzeli, talne in mikroklimatske razmere). V sklopu kombinirane obnove
bomo zastavili eksperimentalne nasade hrastov (graden, cer, puhasti hrast) in minoritetnih drevesnih vrst
(češnja, skorš, gorski javor). Poudarek bo na čim boljšem emigracijskem
potencialu, zagotavljanju zgodnje spolne zrelosti in čim večje rodnosti. V tretjem sklopu bomo izpeljali
ekonomsko presojo in primerjavo alternativnih gozdnogojitvenih načinov ukrepanja v izbranih območjih.
Proučili bomo dobre prakse iz tujine in predlagali nove načine za spodbujanje in motiviranje lastnikov
gozdov za ukrepanje ter pripravili izhodišča za dopolnitve sistema sofinanciranja vlaganj v gozdove.
Rezultati projekta bodo pomembni tako z vidika države, saj bodo omogočili celovit
pregled problematike premen (prednostne površine, načini aktiviranja lastnikov gozdov), hkrati pa bodo
dolgoročno vodili k povečanem izkoriščanju biološke produkcije gozdov. Izbrani primeri dobrih praks na
terenu pa bodo v pomoč operativnim gozdarjem za neposredno ukrepanje.
končan)
76
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Programska skupina: Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri
gozd, gozdarstvo, gozdna ekologija, gozdna rastišča, gojenje gozdov, varstvo gozdov, gozdarsko
načrtovanje, gozdno delo, gozdarska ekonomika in politika, ekologija krajine, rastiščni potencial gozdov,
les, živalstvo, trajnostno gospodarjenje
Vodja programske skupine: prof. dr. Jurij Diaci
1. 1. 2009 - 31. 12. 2014
Gozdovi so prevladujoč krajinski element v Sloveniji, pokrivajo 56 % površine, njihov delež narašča. Odnos
in potrebe prebivalstva Slovenije do gozdov se spreminjajo. Vse bolj pridobivajo na pomenu ekološke in
socialne funkcije gozdov. Za razliko od večine Evropskih držav z manjšo gozdnatostjo, ostaja gozd v
surovinsko siromašni Sloveniji še naprej pomemben ponudnik obnovljivih virov. Gozdno zaledje ponuja
odlične, vendar neizkoriščene možnosti za kakovostno pitno vodo. Izjemne lastnosti lesa kot energenta in
materiala, obetajo njegovo ponovno uveljavitev, še posebej ob osveščanju tržišč in zavračanju tropskega
lesa. Gozdna proizvodnja in predelava lesa sta pomembna delodajalca v Sloveniji, še posebej v manj
poseljenih in občutljivih mejnih področjih. V Sloveniji je razvito sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki
omogoča okolju prijazno gozdno proizvodnjo ob hkratnem negovanju gozdnih ekosistemov in
zagotavljanju ostalih funkcij gozdov. Slovenija lahko s primerno raziskovalno podporo gozdarstvu
uveljavlja eno izmed primerjalnih prednosti v Evropski Uniji.
Raziskovalni program je razvojno naravnan in usmerjen v ohranjanje gozdov in reševanje perečih
razvojnih problemov gozdarstva Slovenije:
(i) ohranitev slovenskih gozdov ter nadaljnji razvoj sonaravnega, mnogonamenskega gospodarjenja, ki
temelji na ravnotežju med socialnimi in gospodarskimi funkcijami ob upoštevanju ekološke neokrnjenosti
gozda, (ii) iskanje ravnotežja med gozdom in drugimi oblikami rabe v krajini, (iii) razvijanje okolju prijaznih
in humanih tehnologij nege gozdov in (iv) ohranitev poseljenosti kulturne krajine ter izboljšanje
življenjskih razmer na podeželju. Raziskovalni program se osredotoča na proučevanje interakcij med
razvojem gozdov in nego oz. načrtnim negospodarjenjem in obsega naslednje glavne cilje:
(a) spoznati lastnosti, zgradbo in delovanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji, s poudarkom na primerjalnih
študijah gozdnih rezervatov in gospodarskih gozdov ter razvoj strategij za gospodarjenje ob ohranjanju
naravne dediščine
(b) proučevanje živalske komponente gozda (divjad, entomofavna) in njihove usklajenosti z rastlinsko
komponento, razvoj strategij varstva gozdov in ohranjanja redkih in ogroženih vrst
(c) proučevanje razvoja gozdov in razvoj strategij za usmerjanje gozdov v zaostrenih življenjskih razmerah
in po katastrofah: gozdovi ob zgornji gozdni meji, varovalni gozdovi, kraški in submediteranski gozdovi,
spontani razvoj in usmeritve za sanacije gozdov po naravnih ujmah, požarih, v emisijskih področjih in
zaradi splošnega upadanja vitalnosti
(d) poiskati načine za učinkovito povezavo naravnih, okoljevarstvenih, tehnoloških in ekonomskih
dejavnikov za ohranitev naravnosti gozdov ob izboljšani gospodarnosti
(e) razvoj usmeritev za gospodarjenje z gozdovi v primestnih območjih, zavarovanih območjih, gozdovih s
posebnim pomenom ter povirjih in vodami v gozdnati krajini
(f) razviti metode procesnega, adaptivnega in participativnega načrtovanja, usmerjanja in usklajevanja
gospodarjenja z gozdovi in krajino ob upoštevanju zahtev lastnikov, javnosti, ohranjanja narave in
gospodarskega razvoja Slovenije
(g) razvoj metod in postopkov pridobivanja lesa
(h) presoja ukrepov gozdarske politike, upoštevaje spremenjene lastninske in posestne razmere
(i) raziskovanje družbenih, gospodarskih in političnih dejavnikov, ki so pomembni za razvoj
konkurenčnosti in inovativnosti slovenskega gozdarstva
(j) možnih ukrepi za povečanje družbenega in ekonomskega pomena gozdov za razvoj podeželja.
končan)
77
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
Izpopolnjevanje mreže gozdnih rezervatov v Sloveniji: ocena naravnosti, možnosti širjenja,
upravljanje, raziskave in prenosi znanj
gozdni rezervat; okoljske spremembe; monitoring; razvoj gozda
Vodja: doc. dr. Thomas A. Nagel
Gozdarski inštitut Slovenije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
1. 10. 2011 - 30. 9. 2013
Gospodarjenje z gozdovi omogoča trajno oskrbo z lesom za potrebe družbe, vendar je ohranjanje
posameznih delov gozdnate krajine v naravnem stanju za družbo ravno tako pomembno. Ta območja (v
nadaljevanju gozdni rezervati) nam omogočajo spoznavanje delovanja gozdnih ekosistemov v odsotnosti
antropogenih motenj, predvsem pridobivanja lesa, in imajo zato pomembno vlogo z znanstvenega in
kulturnega vidika. Gozdni rezervati nudijo priložnost proučevanja različnih vidikov oz. procesov kot so
naravne motnje, sestojna dinamika, vrast in mortaliteta, razvoj prsti, biogeokemično kroženje in odnose
med vrstami ter rastišči. Ker niso spremenjeni zaradi pridobivanja lesa, predstavljajo idealna območja za
proučevanje vpliva okoljskih sprememb na gozdove, kot so klimatske spremembe, zmanjšanje biotske
pestrosti in onesnaževanje. Zaradi teh razlogov imajo gozdni rezervati ključno vlogo pri gospodarjenju z
gozdovi, saj predstavljajo idealne kontrolne ali referenčne sestoje za oblikovanje novih gozdnogojitvenih
sistemov ter preverjanje ali je obstoječe gospodarjenje z gozdovi trajnostno.
V Sloveniji je bila pod vodstvom prof.dr. Dušana Mlinška v 70-ih letih preteklega stoletja vzpostavljena
mreža gozdnih rezervatov, opredeljena pa je bila tudi strategija monitoringa in raziskovanja. Mreža
vključuje 173 gozdnih rezervatov s skupno površino 9792 ha in pokriva večino tipov gozdov v Sloveniji.
Vzpostavitev te mreže je predstavljala velik napredek na področju gozdne ekologije in gospodarjenja z
gozdovi, vendar je bila mreža gozdih rezervatov do sedaj zapostavljena in posledično so se pojavili
določeni problemi pri monitoringu ter upravljanju z njimi: 1) glavni razlogi za vzpostavitev mreže gozdnih
rezervatov so bili znanstveno-raziskovalne narave, vendar do danes še ni bilo ovrednoteno ali so ti cilji bili
izpolnjeni; 2) mreža gozdnih rezervatov potrebuje sistematično strategijo monitoringa, ki mora vsebovati
moderne znanstvene metode in jasne raziskovalne cilje; in 3) mreža stalnih raziskovalnih ploskev, ki je
bila osnovana v 80-ih ni bila vzdrževana.
Na podlagi izhodišč, so cilji predlaganega projekta sledeči: 1) izvesti kvantitativno analizo obstoječe mreže
gozdnih rezervatov, ki v bo vključevala presojo naravnosti, velikosti, reprezentativnosti in znanstvenega
pomena posameznega gozdnega rezervata. Takšna presoja bo osnova za odločanje glede prihodnjega
statusa gozdnih rezervatov (npr. ali naj posamezni gozdni rezervat ostane v mreži ali pa ga lahko
izključimo iz mreže zaščitenih gozdnih rezervatov) in za določitev njihovega znanstveno-raziskovalnega
pomena v prihodnosti. Enaki kriteriji presoje bodo uporabljeni tudi za ovrednotenje novih predlaganih
gozdnih rezervatov in bodo predstavljali podlago za priporočeno razširitev obstoječe mreže gozdnih
rezervatov. 2) predlagati novo strategijo za upravljanje in monitoring mreže gozdnih rezervatov na
podlagi presoje izvedene v prvem cilju. In 3) vzdrževanje mreže stalnih raziskovalnih ploskev znotraj
mreže gozdnih rezervatov.
končan)
78
Akronim
Ključne besede
Trajanje projekta
končan)
Ekološka sanacija naravnih ujm v gozdovih
naravne ujme, vetrolom, snegolom, gozdni požar, kalamitete žuželk, obnova gozda, sanitarna sečnja,
presoja tveganja, kartiranje tveganja, gojenje gozdov za stabilnost, sekundarna sukcesija, saditev, setev,
večkriterialni model podpore odločanju
Vodja projekta: prof.dr. Jurij Diaci
Partnerji: Gozdarski inštitut, Inštitut Jožef Štefan, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije
znanosti in umetnosti
1. 7. 2011 - 30. 6. 2014
V svetu se v zadnjih desetletjih povečujeta jakost in pogostost skrajnostnih vremenskih pojavov. Hkrati so
gozdovi zaradi spremenjene zgradbe, onesnaženja okolja, opuščanja nege in staranja vse manj odporni na
naravne ujme, npr. vetrolome, požare in kalamitet žuželk. V Sloveniji in Evropi že več kot tretjino poseka
predstavljajo sanitarne sečnje, pretežno na račun naravnih ujm. Razmere se bodo
v prihodnosti zaostrovale zaradi opuščanja gospodarjenja z gozdovi in podnebnih sprememb. Da bi
preprečili naraščanje ekološke in
gospodarske škode v gozdovih je potrebno ukrepanje na področjih:
(1) preprečevanja ujm, na primer zaznavanje območij gozdov z velikim tveganjem za nastanek ujm in
izvajanje preventivne nege; (2) izboljšanja načinov sanacij gozdov po ujmah ter (3) učinkovitega
odločanja o ukrepanju po ujmah. Sanacija je povezana z velikimi tveganji za premoženje in ljudi ter
izrednimi stroški, zato mora biti ravnanje skrajno racionalno. Vendar je v Sloveniji malo raziskav na
omenjenih področjih, izpeljane sanacije ujm v gozdovih pa niso bile ovrednotene iz časovne perspektive.
Večina tujih raziskav obravnava ranljivost in sanacijo enodobnih nasadov iglavcev. Izvirnost predlagane
raziskave je v proučevanju sanacij ujm v naravnih gozdovi in nasadih iglavcev, ki so že desetletja v
premeni v naravne gozdove, zato so bolj mešani, raznomerni in imajo razvito polnilno plast. S tem bomo
značilno prispevali k razvoju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v
Evropi. Poleg tega ustaljeni načini sanacij ujm v gozdovih predvidevajo odstranitev poškodovanih dreves
in umetno obnovo, čeprav so drevesni otoki in ostanki, pionirske drevesne vrste, predrastki in naravno
pomlajevanje pomembni za revitalizacijo rastišča in sestoja ter biotsko pestrost. Zato je načrtovano
»neukrepanje« v določenih primerih ekonomsko in ekološko primernejše od popolne odstranitve
poškodovanih dreves in umetne obnove gozda; na primer v slabše odprtih gozdovih z nižjo vrednostjo
sortimentov, kjer zdravje gozda ni ogroženo, ter kjer so manj pomembne varovalne funkcije gozdov.
Sanacija poškodovanih gozdov zahteva hitro in usklajeno ukrepanje zaradi preprečevanja nadaljnje
gospodarske škode, ohranjanja zdravja gozdov, njihovega večnamenskega delovanja in
ekosistemskih storitev. K optimalnim odločitvam o načinu sanacije lahko bistveno pripomorejo
večkriterialni modeli odločanja, ki so v Evropi na področju sanacij ujm v gozdovih še slabo razviti. Cilji
projekta so: (1) proučitev dejavnikov, ki vlivajo na ranljivost gozdov za ujme, izdelava kart ogroženosti
gozdov in predlogi preventivnih ukrepov za izboljšanje stabilnosti gozdov (delovna skupina: Sklop 1);
(2) ekološkoekonomska presoja ustaljenih sanacij s sanitarnimi sečnjami in alternativ brez ukrepanja
(Sklop 2); (3) primerjava uspešnosti izpeljanih naravnih in umetnih obnov gozdov po ujmah (Sklop 3); (4)
razvoj večkriterialnega modela za podporo odločanju v primeru ujm (Sklop 4) ter (5) sinteza, prenos
izsledkov in osveščanje javnosti o alternativah (Sklop 5). Učinkovita ekološka sanacija ujm v
gozdovih zahteva sodelovanje strokovnjakov različnih disciplin, zato je projekt zastavljen
interdisciplinarno in povezuje vse ključne raziskovalne organizacije na področju gozdnih ekosistemov v
Sloveniji. Projekt je pomemben za razvoj stroke, ker bomo izboljšali načine preventive in sanacij gozdov
po ujmah, razvili metode za podporo odločanju o okoljskoekonomsko usklajeni sanaciji, ter znanja
prenesli v prakso na posvetovanju, terenskih delavnicah in s publikacijami. Projekt bo vplival na: (1)
izboljšano upravljanje ob ujmah (državna administracija), (2) značilno zmanjšanje stroškov za umetno
obnovo in (3) napredek naravovarstva (naravna obnova in načrtno puščanje poškodovanih dreves).
Projekt bo, s sodelovanjem vodilnih mednarodnih centrov na področju sanacije ujm, raziskovalnih
objektov v tujini, preko vpetosti v komplementarne mednarodne projekte in publikacij pomemben tudi v
Evropskem merilu.
79

2. razvojni dan gozdno-lesnega sektorja

Transcription

Similar documents

Vabilo na letno srečanje Alumni kluba Oddelka za lesarstvo BF UL

ZAGOVORNIK – GLAS OTROKA

POGODBA O REKLAMIRANJU

Ponudba za sodelovanje - 5. slovenska fotovoltaična konferenca slo

4. razred - OŠ Zbora odposlancev Kočevje

Izvedbeni scenarij - Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana

Euroskills v Planici

Zadeva: Prošnja za denarna sredstva za postavitev stalne razstave

otvoritveni plakat

Center za funkcijsko genomiko in bio

Zaporedna številka

Seznam koordinatorjev