MNZ - DJN - Ministrstvo za javno upravo
Transcription
MNZ - DJN - Ministrstvo za javno upravo
Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana T: 01 428 40 00 F: 01 428 47 33 E: [email protected] www.mnz.gov.si MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO IPP MJU [email protected] Številka: Datum: EVA: 007-206/2015/6 (11-08) 25. 5. 2015 2015-3130-0001 Zadeva: zveza: Pripombe Ministrstva za notranje zadeve na osnutek ZJN3 dokument št. 007-803/2014/54 z dne 23. 4. 2015 Spoštovani, Ministrstvo za notranje zadeve je v medresorsko usklajevanje prejelo osnutek predloga Zakona o javnem naročanju. Strokovne službe ministrstva so gradivo pregledale in podajajo sledeče pripombe. Splošno Ugotavljamo, da nov ZJN-3 uveljavlja drugačno terminologijo v postopkih javnega naročanja, kot npr. drugačni nazivi nekaterih postopkov, označevanje ponudb v smislu njihove ustreznosti, termini, kot npr. znak, dopustna ponudba in podobno. Ker ni jasen namen takšnih sprememb, menimo, da bo omenjeno v postopke javnih naročil ob uveljavitvi zakona vneslo precejšnjo zmedo, tako pri naročnikih, kot ponudnikih. Predvidevamo, da gre v veliko primerih za dobesedne prevode evropske direktive, saj so določbe na nekaterih mestih dokaj nejasne, kot navajamo tudi v nadaljevanju pri določenih členih. Ugotavljamo, da se v nekaterih delih vračamo v obdobje, ko so se pregledovale vse ponudbe (vključno z dopolnitvami in pojasnili), nekatere določbe pa so ponovno napisane zelo na splošno in na način, da brez tolmačenja zakona in uveljavljene pravne prakse (ki seveda še sledi) le-teh ne bo možno nemoteno izvajati. Poleg navedenega predlagamo sprejem podzakonskega akta, ki bo opredeljeval smernice za opredelitev razpisnih pogojev in kriterijev za posamezna področja oddaje javnih naročil. Ugotavljamo, da bo nov ZJN poenostavil naročila dodatnih gradenj, storitev in dobave blaga, saj za potrebne spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil ne bo potrebna izvedba postopka oddaje javnega naročila, ob izpolnjevanju navedenih pogojev. Predvsem na področju oddaje naročil gradenj je v praksi zaznati večje število aneksov, pa tudi na nekaterih drugih tehničnih področjih. Vsekakor bi v praksi navedeno lahko izboljšali z boljšimi popisi del (npr. večja odgovornost projektantov) oz. tehničnimi specifikacijami, predlagamo pa tudi uvedbo smernic za opredelitev pogojev in kriterijev za izbiro izvajalca (npr. cena, reference ponudnika, kredibilnost podjetja oz. ponudnika, pridobitev dela na ključ v roke (funkcionalni ključ), plačilni pogoji (po situacijah), ipd.). Glede na to, da vsa ministrstva izvajajo, torej so pristojna za javna naročila, predlagamo, da se namesto ministrstvo, pristojno za javna naročila, uporabi izraz ministrstvo, pristojno za sistem javnega naročanja. Ta pripomba je splošna in se kot pojasnilo nanaša na pripombe h konkretnim členom, ki so podane v nadaljevanju. 1. člen Predmetni zakon vključuje dosedanji Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) ter Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem in prometnem sektorju, pri tem pa se na več mestih sklicuje tudi na Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV), ki pa naj bi po uveljavitvi ZJN-3 ostal nespremenjen. Predlagamo, da se smiselno v novi ZJN-3 vključi tudi ZJNPOV, ki je zapisan skoraj enako kot ZJN-2 (razlikuje se zgolj v delih, ki določajo pragove za postopke ter uporaba nekaterih postopkov). Novi ZJN-3 se od trenutno veljavnega zakona precej razlikuje, predvsem v uporabi novih terminov (ki so sedaj sicer že uveljavljeni pri javnem naročanju), nekaterih novih postopkih; prav tako pa so predvideni tudi drugačni obrazci za objave ter ravnanja v postopkih, ipd. Menimo, da bo to v praksi povzročilo zmedo pri izvajanju postopkov po ZJNPOV, zato predlagamo, da se v ZJN-3 smiselno vključijo še obrambna in zaupna naročila tako, da se v enem členu opredeli posebnosti, ki veljajo za te postopke (višji pragovi, varovanje tajnih podatkov, medresorska komisija...); izvedbo samih postopkov pa se določi na način, kot jih ureja ZJN-3. Izvajanje javnih naročil na vseh področjih bi s tem postalo bolj enotno, postopki bi se izvajali hitreje, hkrati pa bi bili tudi preglednejši tako z vidika ponudnikov kot tudi naročnikov; med drugim pa bi se zmanjšala tudi možnost napak v smislu zamenjave določenih pojmov, postopkov, objav in podobno. 2. člen, 1. odstavek 1. točka: Menimo, da ni ustrezna definicija pojma "javna naročila", in sicer da so to pisno sklenjene odplačne pogodbe..., saj je javno naročilo razumeti v širšem smislu, kot skupek več potrebnih dejanj za nabavo blaga, izvedbo storitev ali gradenj. Poleg tega se postopek oddaje javnega naročila ne zaključi vedno s pogodbo, temveč se lahko zaključi na primer z okvirnim sporazumom, lahko pa do sklenitve pogodbe sploh ne pride. 3. točka: Definicija pojma "gradnja" ni jasna oziroma ni jasen njen namen. Glede na definicijo, ki navaja, "gradnja" pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije; je dvomljivo, ali pod gradnjo šteje na primer izvedba adaptacije le dela električne inštalacije ali na primer strojne inštalacije, saj tak posamezen del ni samozadosten. 10. in 11. točka: Določbi sta nejasni. Predlagamo, da se terminologija poenoti z veljavno Uredbo o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 36/13, 41/14 in 96/14). 19. točka: Termin "znak" – menimo, da gre za dobeseden prevod direktive, pri čemer je ta izraz v slovenskem jeziku neobičajen za dokument, spričevalo, potrdilo. Namen uporabe tega termina je nejasen zato menimo, da bo v praksi povzročal zmedo oziroma bo potrebno dodatno tolmačenje zakona. Enako velja za točko 27 – "tehnična referenca". 21. člen, 2. odstavek Predlagamo poenotenje 2. odstavka 21. člena s 3. odstavkom 106. člena, in sicer glede sporočanja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, tako vrednostno, kot tudi lokacijsko (portal javnih naročil ali spletna stran naročnika). 22. člen, 3. odstavek Verjetno je pod pojmom "Komisija" mišljena Evropska komisija. Navedeno v zakonu ni definirano. 24. člen, 3. odstavek Predlagamo, da se v prvem stavku beseda "posameznih" nadomesti z besedo "vseh", ter da se stavek združi z naslednjim stavkom, tako da se novi stavek glasi: Če ima naročnik ločene organizacijske enote, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh organizacijskih enot, razen v primeru, ko je ločena organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo ali določene kategorije javnih naročil, se vrednosti lahko določijo na ravni določene enote. Kot je zapisano sedaj, se lahko razume, da se upošteva skupna ocenjena vrednost le nekaterih (posameznih) organizacijskih enot in ne vseh, kar pa verjetno ni bilo mišljeno s tem določilom. 26. člen, 4. odstavek Določilo je nejasno zapisano. Pripomba se veže tudi na že podano pripombo (k 1. členu), vezano na uporabo ZJNPOV. 27. člen, 1. odstavek Točka 4.a: Ali je mišljeno za najem opremljenih ali neopremljenih prostorov; predlagamo jasen zapis. Točka 4.h: Ali je dejansko mišljeno samo za "storitve javnega potniškega prevoza z železnico". Ni jasen namen določbe za podzemno železnico, saj Slovenija z njo ne razpolaga. 31. in 97. člen Predlagamo združitev določb obeh členov. 97. člen obravnava socialne in druge posebne storitve, kjer gre za izjemo iz ZJN, prav tako izjemo (pridržana javna naročila) pa obravnava že 31. člen, ki opredeljuje sodelovanje invalidskih in socialnih podjetij. Poleg tega vezano na 97. člen predvidevamo, da gre tu za dosedanje storitve B ter, da bo ta seznam še oblikovan. Predlagamo, da se namesto seznama socialnih in drugih posebnih storitev v določbo zakona navede ustrezne CPV kode, kot je to navedeno v 99. členu. Predlagamo, da se pri oblikovanju določb o izjemah iz zakona upošteva tudi, da so za nekatere storitve že določene cene (npr. cestninske vinjete, dimnikarske storitve), zato kakršnokoli usklajevanje cen ni možno. Pri oblikovanju seznama socialnih in drugih posebnih storitev predlagamo, da vključite tudi storitve, ki so bile na seznam storitev B nedavno dodane. 32. in 33. člen Predlagamo, da se terminologija (priložnostno, skupno, centralizirano) poenoti z veljavno Uredbo o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 36/13, 41/14 in 96/14). 35. člen Termin "zaupnost" je nepojasnjen in ni opredeljen v definiciji pojmov. V praksi se je ta termin uporabljalo kot poslovno skrivnost, možno pa je pojem tolmačiti tudi kot zaupnost v smislu osebnih podatkov in tajnih podatkov, zato predlagamo, da se pojem "zaupno" opredeli. 36. člen, 1. odstavek Predlagamo, da se navedeni odstavek glasi: "Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ali celoto ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre." Predlog utemeljujemo z navedbo, da naj bi novi ZJN-3 spodbujal čezmejno naročanje, kar pa lahko zagotovimo samo z zgoraj predlagano spremembo. 37. člen Glede na dosedanjo prakso z uvajanjem novih elektronskih rešitev v postopke javnega naročanja, izvajanje pogodb in plačevanje računov, pozivamo zakonodajalca, da na državnem nivoju pravočasno zagotovi vse tehnične možnosti za izvajanje elektronske komunikacije med naročniki in ponudniki tako, da bo možno nove elektronske rešitve preizkusiti pravočasno oziroma najkasneje do zakonske obveze pravil za sporočanje, ki jih določa novi ZJN. 39. člen ZJN-3 uvaja nekatere nove postopke, nekateri pa so se v bistvu samo preimenovali. Menimo, da dodatne vrste postopkov vnašajo določeno zmedo, dejansko pa v praksi veliko postopkov, ki so že sedaj v zakonu, naročniki ne uporabljamo. Predlagamo določitev možnosti pogajanj tudi v odprtih postopkih (vsaj npr. v kolikor cena presega naročnikova sredstva), v kolikor to ni v nasprotju z uredbo (v teh postopkih je namreč mogoča obratna dražba), zato so smiselna tudi pogajanja (npr., če ponudnik prejme 1 ponudbo). 42. in 44. člen Določbi obeh členov opredeljujeta pogoje, na podlagi katerih se lahko izvede konkurenčni dialog in konkurenčni postopek s pogajanji. Glede na to, da so v obeh členih navedeni enaki pogoji za izvedbo enega ali drugega postopka, ni jasen namen tovrstne ureditve, še posebej v smislu pripombe k 39. členu, ki opredeljuje vrste postopkov. 44. člen, 11. odstavek "Naročnik lahko odda javna naročila na podlagi prvih ponudb brez pogajanj, če je v obvestilu o javnem naročilu navedel, da si pridržuje to možnost." Iz določbe ni jasno, ali je navedeni pridržek brezpogojen, ali morajo biti za takšno ravnanje naročnika določeni razlogi. 46. člen, 1. odstavek, točka a) Zaradi različnih razlag v praksi predlagamo, da se bolj natančno opredeli določilo zadnjega stavka, ki se glasi: Cena iz končne ponudbe, predložene v postopku s pogajanji v primeru iz te točke ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročila. Ni namreč opredeljeno, na katero ceno se omejitev točno nanaša – ali skupno ponudbeno vrednost ali vsako posamezno ponujeno ceno (če je več postavk v okviru predmeta naročila). V prvem primeru lahko ponudnik oz. kandidat v končni ponudbi po posameznih postavkah ponudi tudi višje cene, skupna ponudbena vrednost pa ni višja, v drugem primeru, pa niti skupna ponudbena vrednost niti nobena posamezna cena ne sme biti višja od ponujene v prvotnem postopku. Glede na namen samih pogajanj pa predlagamo, da se omejitev nanaša na vsako posamezno ceno, torej, da ponudnik oz. kandidat v ponudbi na postopek s pogajanji nobene posamezne cene ne sme zvišati, kljub temu da zniža ali ponudi enako skupno vrednost. 46. člen, 1. odstavek, točka d) Predlagamo, da se črta predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za javna naročila, saj gre v tem primeru za postopek javnega naročila, ki ga je potrebno izvesti v najkrajših rokih, poleg tega pa je razlog za izvedbo postopka enostavno preverljiv in objektivne narave oz. nastane neodvisno od volje naročnika. 46. člen, 4. odstavek Ugotavljamo, da je v praksi zelo redko uporabna oz. neizvedljiva izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi predmetnega odstavka, saj se lahko uporabi za nove gradnje ali storitve, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev,..., pri čemer je pogoj, da se pri izračunu ocenjene vrednosti osnovnega javnega naročila upošteva tudi skupne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev. Če bi namreč naročnik ob prvotnem naročilu lahko ocenil te dodatne gradnje oz. storitve, bi ta del opredelil že v samem predmetu naročila in predmetni postopek ne bi bil potreben. 46. člen, 8. odstavek: Predlagamo dopolnitev besedila odstavka (dopolnjen tekst je zapisan ležeče) in sicer: (8) Ne glede na 77. člen tega zakona lahko naročnik v primeru č) in d) točke prvega odstavka tega člena v postopku zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z lastno izjavo ali z izpolnitvijo obrazca ESPD. Ne glede na 89. člen tega zakona naročniku v primeru č) in d) točke prvega odstavka in b) točke drugega odstavka tega člena ni potrebno preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav. Ne glede na četrti odstavek 60. člena in tretji odstavek 73. člena tega zakona naročnik v primeru iz č) in d) točke prvega odstavka tega člena ni potrebno spoštovati rokov iz četrtega odstavka 60. člena in tretjega odstavka 73. člena tega zakona. Obrazložitev predlaganega: Točka b) drugega odstavka 46. člena opredeljuje postopek s pogajanji brez predhodne objave, ko se naročilo blaga odda prvotnemu dobavitelju, ker iz določenih (v tem odstavku navedenih) razlogov naročnik ne more naročila oddati drugemu ponudniku. V tem primeru je dobavitelj oz. ponudnik naročniku že poznan in zato ni potrebe po preverjanju (razen v primeru dvoma). Po drugi strani pa je v tem primeru celo vprašanje smiselnosti določitve določenih pogojev, saj naročnik v primeru b) točke drugega odstavka 46. člena, glede na podan razlog, ne more naročila oddati drugemu ponudniku oz. dobavitelju, če bi se ugotovilo, da prvotni dobavitelj ne izpolnjuje več določenega pogoja. Torej, lahko to privede naročnika v nerešljivo situacijo, ko naročila ne more oddati drugemu dobavitelju, niti prvotnemu dobavitelju zaradi morebitnega neizpolnjevanja pogoja, npr. neporavnanih davkov. Za slednje poleg tega tudi ni jasno, na kateri dan se preverja izpolnjevanje pogoja. 48. člen, 3. odstavek: V odstavku je navedena najdaljša veljavnost okvirnega sporazuma, ter da je lahko obdobje veljavnosti daljše od navedenega le v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma. Pri tem ni jasno, kaj se šteje kot ustrezna utemeljitev za določitev daljšega obdobja. Zlasti se ta dvom postavlja upoštevaje dejstvo kot je razvidno iz osnutka zakona, in sicer, da za daljše obdobje okvirnega sporazuma ni več predvideno prehodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance; torej bo odgovornost na strani naročnika. 50. člen, 3. odstavek Predmetni odstavek določa: (3) Nekatera javna naročila blaga, storitev in nekatera javna naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je projektiranje gradenj, ki jih ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, ne morejo biti vključena v elektronske dražbe. Predmetna navedba ni jasna. Sklepati je, da je smisel določila v tem, da vsa tista javna naročila, pri katerih ponudb ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, ne morejo biti vključena v elektronske dražbe, in ne le nekatera od teh. Glede na navedeno je beseda "nekatera", ki se dvakrat pojavi, na obeh mestih odveč oz. ustvarja zmedo. Poleg tega ni jasno, kaj je z naročili gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve. Ali ta naročila v nobenem primeru ne morejo biti vključena v elektronske dražbe ali le v primeru, ko ponudb ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja. Poleg tega je tudi neroden zapis na način, da se razvrščajo javna naročila, oz. blago...; dejansko se razvrščajo ponudbe. Predlagamo naslednji zapis predmetnega odstavka: (3) Javna naročila blaga, storitev in gradenj, pri katerih so merila za ocenitev ponudb določena na način, da ponudb ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, ne morejo biti vključena v elektronske dražbe. 50. člen, 5. odstavek Povsem nejasno je zapisano določilo točke b). Sklepati je, da se želi s celotnim 5. odstavkom 50. člena določiti, da elektronska dražba temelji na elementih ponudb, ki so predmet ocenjevanja po merilu oz. merilih, ki jih določi naročnik v razpisni dokumentaciji. Predlagamo, da se določba jasno zapiše. Se pa v povezavi s tem pojavlja vprašanje oz. ni jasno, kako naročnik obravnava javna naročila, kjer je merilo oz. eno od meril tako, da po smislu ne more biti predmet dražbe, na primer "oddaljenost servisne delavnice" ali "prihodek ponudnika", ipd. Tudi takih naročil ni mogoče (glede na določila v predlogu zakona in glede na aplikacijo edražbe) vključiti v elektronske dražbe in bi jih posledično tudi morali izvzeti kot izjemo v 3. odstavku 50. člena. 50. člen, 7. odstavek Določilo tega odstavka navaja, da naročnik povabi k elektronski dražbi tiste ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, en od pogojev, da je ponudba dopustna po definiciji iz 29. točke 1. odstavka 2. člena, pa je, da cena ne presega proračun naročnika, kot je določen in dokumentiran pred začetkom postopka javnega naročanja. Menimo, da je navedeno povsem nesmiselno glede na namen elektronske dražbe, in sicer da se cene znižajo in da je čim večja konkurenca. Obstoječa vsebina določila privede do primerov, ko sta na primer dva ponudnika v začetni ponudbeni ceni čisto blizu, in sicer eden tik pod in eden tik nad dopustno vrednostjo, ter bo slednji izločen še pred dražbo, čeprav bi mogoče tekom dražbe bolj znižal ceno kot prvi. Poleg tega je eden od pogojev, da je ponudba dopustna po definiciji iz 29. točke 1. odstavka 2. člena tudi ta, da naročnik ponudbe ni ocenil za neobičajno nizko. Tudi v tem primeru menimo, da je povsem nesmiselno, da naročnik še pred začetkom elektronske dražbe preverja, ali je ponudba neobičajno nizka, saj se po izvedeni dražbi lahko stanje povsem spremeni in šele po izvedeni dražbi se lahko na podlagi končnih cen presoja posamezno ponudbo, ali je neobičajno nizka. Predlagamo spremembo odstavka tako, da naročnik k elektronski dražbi povabi ponudnike, za katere ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, njihove ponudbe so skladne s tehničnimi specifikacijami in z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, so prispele pravočasno, ter pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija." 50. člen, 9. odstavek Predlagamo bolj jasen zapis celotnega odstavka, iz katerega bo mogoče razbrati zahtevo oz. namen določila. Zlasti je nejasen zadnji stavek, ki navaja: V ta namen je potrebno vse razpone predhodno znižati na določeno vrednost, saj odstavek, niti člen v predhodnih določilih ne omenja nobenih razponov, zato se ne ve, na kaj se slednje nanaša. 53. člen, 1. odstavek in 111. člen, 1. odstavek Odstavek se glasi: (1) Obvestila iz prvega odstavka 52. člena tega zakona, ki jih je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ne smejo biti objavljena na portalu javnih naročil pred objavo v Uradu za publikacije Evropske unije, razen v primeru, če naročniki niso uradno obveščeni o objavi v 48 urah po potrditvi prejema obvestila v skladu z 52. členom tega zakona. Navedba razen v primeru, če naročniki niso uradno obveščeni o objavi v 48 urah po potrditvi prejema obvestila v skladu z 52. členom tega zakona, ni jasna. Obvestila, ki jih portalu javnih naročil pošiljajo naročniki namreč na portalu objavlja podjetje Uradni list in slednji bi moral biti (poleg naročnika) obveščen o objavi v Uradnem listu Evropske unije. Določilo predmetnega odstavka mora torej upoštevati podjetje Uradni list... (in ne naročnik), zato je tudi nerazumna kazenska določba za prekršek naročnika, ki ne ravna (kot je navedeno v 1. točki 1. odstavka 111. člena) v skladu z 52. in 53. členom tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon. 57. člen, 1. odstavek Nekateri postopki imajo poseben obrazec oz. vrsto obvestila, na primer obvestilo o javnem naročilu po enostavnem postopku, obvestilo o javnem naročilu socialnih in drugih posebnih storitev. Omenjene postopke je v predmetnem odstavku zato potrebno izvzeti, podobno, kot je to zapisano za postopek s poganjanji brez predhodne objave. Prav tako je slednje potrebno upoštevati v 1. odstavku 52. člena. 59. člen Besedilo člena se glasi: Obvestilo o spremembi javnega naročila v času njegove veljavnosti morajo naročniki objaviti v 30 dneh po spremembi javnega naročila. Iz drugih določil predmetnega zakona izhaja, da je v tem primeru mišljena sprememba pogodbe, zato je navedba predmetnega člena (in prav tako naslov) zavajajoča in jo je potrebno zapisati na način, da bo jasno, da gre za spremembo pogodbe. 60. člen, 3. odstavek V predmetnem odstavku je sklicevanje na 35. člen, iz katerega ne razberemo povezave na predmetno določilo. Sklepati je, da je bilo mišljeno 37. člen (in ne 35. člen), zato predlagamo ustrezni popravek. Enako se upošteva tudi v 69. členu oz. povsod, kjer je takšno sklicevanje. Poleg tega gre pri predmetnem odstavku za ponavljanje istih določil iz prejšnjega odstavka, oziroma ni mogoče ugotoviti bistvenih razlik med 2. in 3. odstavkom tega člena. Predlagamo, da se v prid preglednosti, določili obeh odstavkov prouči in po možnosti združi oz. poenostavi. 60. člen, 4. odstavek V postopku s pogajanji brez predhodne objave je že načeloma običajno krajši rok za predložitev ponudbe (kot na primer pri odprtem postopku) ter v zakonu tudi ni določen najkrajši rok. Razlog je že v samih okoliščinah za izvedbo tega postopka (nujnost, izvedba glede na neuspeli prvotni postopek, ipd.). Smiselno krajšemu roku za predložitev ponudb bi moral biti sorazmerno tudi krajši rok v tem odstavku. Predlagamo, da se rok "štiri dni" določi tudi za enostavni postopek in za postopek s pogajanji brez predhodne objave. 61. člen, 1. odstavek V odstavku manjka navedba postopka s pogajanji brez predhodne objave, v katerem prav tako naročnik pošlje povabilo kandidatom, ki ga določa ta člen. Predlagamo, da se odstavek dopolni tako, da bo naveden tudi postopek s pogajanji brez predhodne objave. 66. člen, 3. odstavek Predlagamo jasen zapis, ali določba "...razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom" pomeni, da se lahko naročnik pogaja o vseh elementih pogodbe. 66. člen, 5. odstavek Odstavek določa obvezne podatke, ki jih mora na poziv naročnika predložiti ponudnik (v postopku javnega naročila ali pri izvajanju javnega naročila). Kot že v trenutno veljavnem zakonu, gre za podvajanje obveznosti, ki izhajajo že iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato predlagamo, da se v tem zakonu obveznost glede teh podatkov opredeli s sklicevanjem na ZIntPK. Menimo, da opredeljevanje istih obvez v več zakonih vnaša zgolj nered in nejasnosti ter dodatno birokratiziranje. Po ZIntPK mora ponudnik podatke predložiti pred podpisom pogodbe, zato ni jasno, zakaj bi iste podatke moral predložiti še v ponudbi (torej dvakrat). 72. člen, 1. odstavek Odstavek določa, da se naročnik lahko odloči, da javno naročilo odda po ločenih sklopih, v nadaljevanju pa določa, da v kolikor ne razdeli javnega naročila in odda po ločenih sklopih, mora glavne razloge za svojo odločitev obrazložiti. Določba je sama sebi v nasprotju, saj, če naročnik lahko odda naročilo po sklopih, kakšen je smisel, da mora to obrazložiti, oziroma ni jasno, zakaj enovito naročilo ni ustrezno samo po sebi. 74. člen, 2. odstavek Glede na dosedanje težave z dokazovanjem, da ponudniki izpolnjujejo obvezne dajatve, ugotavljamo, da je v zakon dodano določilo, da se šteje, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če ni predložil obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja. Iz določbe ni jasno, kako bo naročnik to preverjal, pri čemer predpostavljamo, da uradna institucija (FURS) s temi podatki ne razpolaga brez opravljenega nadzora pri podjetju. Vezano na predmetno določilo predlagamo tudi, da se zapadle obveznosti ne preverjajo na dan oddaje ponudbe, ampak v času preverjanja. Na dosedanji način lahko ponudniki špekulirajo s poravnavo obveznosti, dejansko pa je verjetno glavni namen, da ponudnik obveznosti poravna. 86. člen, 1. odstavek Iz stroge določbe tega odstavka, da mora naročnik od gospodarskih subjektov zahtevati, da pojasnijo ceno ali stroške v ponudbi, če so ponudbe glede na gradnje, blago ali storitve neobičajno nizke, ni jasno v katerem primeru se opredeli, da je ponudba neobičajno nizka. Predlagamo, da se določilo navede v smislu, da naročnik navedeno preveri v primeru, če meni, da je ponudba neobičajno nizka. V nasprotnem primeru, če ostane taka določba, je potrebno nedvoumno navesti, v katerih primerih se šteje, da je ponudba neobičajno nizka. 89. člen, 1. odstavek Menimo, da so neprimerne nekatere navedbe iz določbe točke b), ki navaja: b) ponudbo je oddal ponudnik, ki ne izpolnjuje razlogov za izključitev iz 74. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje nediskriminatorna pravila in merila iz 82. člena tega zakona, če so bila določena. Predlagamo, da se besedno zvezo "ki ne izpolnjuje" nadomesti z besedno zvezo "pri katerem ni", saj navedba "ne izpolnjuje" že sama po sebi usmerja na to, da je s ponudbo oz. ponudnikom nekaj narobe, v bistvu pa je v tem primeru ravno nasprotno, torej da ponudnik izpolnjuje pogoje. Poleg tega je neprimerna navedba, da ponudnik izpolnjuje merila, saj merila niso zahteve ali pogoj, ki bi jih ponudnik moral izpolnjevati, temveč so namenjena razvrščanju ponudb ter izbiri najugodnejšega ponudnika. Prav tako je nesmiselna navedba, da izpolnjuje nediskriminatorna pravila..., saj mora ponudnik izpolnjevati vsa pravila (pogoje), naročnik pa seveda ne sme zahtevati oz. podati diskriminatornih zahtev, pogojev, meril, ipd. Če ponudnik meni, da so pogoji, merila diskriminatorni, mora na to opozoriti oz. izkoristiti pravno sredstvo pred potekom roka za predložitev ponudb, zoper razpisno dokumentacijo. 89. člen, 6. odstavek "Ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati – svoje cene brez DDV, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV...". Glede na različno prakso in težave pri izvajanju analiz ponudb predlagamo jasen zapis, ali določba pomeni, da lahko ponudnik popravi napačno zapisan DDV ali ceno z DDV ter zapis, ali to lahko stori tudi, če se s tem spremeni vrstni red ponudb po merilih. 91. člen Predlagamo, da se doda odstavek o konkurenčni klavzuli tudi za osebe, ki so bile zaposlene kot javni uslužbenci in so sodelovale ali bile kakorkoli povezane s postopki oddaje javnih naročil po ZJN tako, da se določi primerno obdobje, v katerem se te osebe ne smejo pojavljati kot ponudniki ali njihovi zastopniki, saj imajo informacije, ki lahko bistveno vplivajo na postopke oddaje javnih naročil po ZJN. 92. člen, 1. odstavek v povezavi s 46. členom, 1. odstavek, točka c) (obdobje mirovanja) Predlagamo, da se prva alineja 1. odstavka 92. člena glasi: "- izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi c), č) ali d) točke prvega odstavka 46. člena...". V kolikor se druga alineja tega odstavka nanaša tudi na točko c) (naročnik povabi le enega ponudnika), predlagamo, da se to jasno opredeli. 94. člen, 6. odstavek, točka a) Ugotavljamo, da osnutek zakona odpravlja nekatere težave, ki so jih imeli naročniki na področju obravnave podizvajalcev. Pri tem menimo, da definicija podizvajalca ni dovolj jasno opredeljena, saj so na podlagi te ureditve možne različne razlage, predvsem v primeru javnih naročil blaga in storitev. V izogib težavam z opredelitvijo, kdo je (ali celo mora biti) podizvajalec, prosimo, da se termin podizvajalca jasno definira tudi v primeru javnih naročil blaga ali storitev. 95. člen, 1. odstavek, točka 2 Določilo se glasi: "kadar so potrebne dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki jih izvede prvotni izvajalec, niso pa bile vključene v prvotno javno naročilo, če zamenjava izvajalca: - ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali instalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov." Predlagamo, da se termin "dodatne gradnje" definira tako, da bo skladen z gradbenimi uzancami (op. ali to zajema nepredvidena dela, dodatna dela, več dela...). Nejasna je tudi definicija "dodatnih storitev in blaga", in sicer ali gre za dodatne količine v sklopu ponudbenega predračuna ali za dodatno blago ali storitve, ki niso predmet prvotnega ponudbenega predračuna. 95. člen, 1. odstavek, točka 4 Določilo je v celoti nejasno, zato predlagamo, da se ga zapiše na način, da bo tudi neodvisnemu bralcu razumljivo ter da se navede namen vsebine razlogov, na podlagi katerih lahko naročnik spremeni pogodbo. Drugo Menimo, da ni smiseln naslov poglavja 2.2. Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno javno naročanje, saj le-ta ne zajema vsebine členov oz. področij, ki jih obravnava. Poglavje vključuje tudi okvirni sporazum, ki je lahko le način zaključka postopka (namesto klasične pogodbe), in sicer ne le v primeru skupnega javnega naročila. S spoštovanjem, Boštjan Šefic državni sekretar