GODI[NIK ANNUAL

Comments

Transcription

GODI[NIK ANNUAL
ISSN 0489-0922
UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ” - SKOPJE
UNIVERSITY “SS. CYRIL AND METHODIUS“ - SKOPJE
Republika Makedonija - Republic of Macedonia
GODI[NIK
NA EKONOMSKIOT FAKULTET - SKOPJE
ANNUAL
FACULTY OF ECONOMICS - SKОPJE
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 СКОПЈЕ (2007)
ISSN 0489-0922
UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ” - SKOPJE
UNIVERSITY “SS. CYRIL AND METHODIUS“ - SKOPJE
Republika Makedonija - Republic of Macedonia
GODI[NIK
NA EKONOMSKIOT FAKULTET - SKOPJE
ANNUAL
FACULTY OF ECONOMICS - SKОPJE
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 СКОПЈЕ (2007)
UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ” - SKOPJE
UNIVERSITY “SS. CYRIL AND METHODIUS“ - SKOPJE
Republika Makedonija - Republic of Macedonia
GODI[NIK АNNUAL
Na Ekonomskiot fakultet - Skopje
Tom 42 (2007) Skopje 2007
Izdava~
Ekonomski fakultet - Skopje
Faculty of Economics - Skopje
Vol 42 (2007) Skopje 2007
Publisher
Faculty of Economics - Skopje
Redakciski odbor
Prof. D-r. Metodija Nestorovski
Doc. D-r. Sa{o Arsov
Pom. as. Aleksandar Naumovski
Editorial Board
Metodija Nestorovski; Ph.D.
Sasho Arsov; Ph.D.
Aleksandar Naumovski
Glaven i odgovoren urednik
Prof. D-r. Metodija Nestorovski
Editor-in-chief
Metodija Nestorovski; Ph.D.
Jazi~na redakcija
Olivera Pavlovska
Kompjuterska obrabotka i
tehni~ko ureduvawe
DM-EM Skopje
Adresa na redakcijata
Ekonomski fakultet - Skopje
“Krste Misirkov“ bb
1000 Skopje
Proofreader
Olivera Pavlovska
Computer and
technical processing
DM-EM Skopje
Publisher’s address
Faculty of Economics - Skopje
“Krste Misirkov“ nn
1000 Skopje
GODI[NIK NA EKONOMSKIOT FAKULTET - SKOPJE
ANNUAL OF THE FACULTY OF ECONOMICS - SKOPJE
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 СКОПЈЕ (2007)
[email protected]
Redovni profesori
1. D-r Angel Georgiev
PROU^UVAWE I RE[AVAWE NA PROBLEMITE NA
REGIONALNIOT RAZVOJ I NA URBANIZACIJATA NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA ...................................................................................... 17
2. D-r Ognen Damev
RURALNITE CENTRI VO FUNKCIJA NA REGIONALNATA
POLITIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ..................................................... 29
3. D-r Sne`ana R. Jovanovska
PROMENI VO ZA[TITATA NA POTRO[UVA^ITE VO EU
SOGLASNO SO PROGRAMATA 2007-2013 I SOSTOJBITE
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................................................................... 39
4. D-r Tihomir Jovanovski
SOVREMENOTO BANKARSTVO I GLOBALIZACIJATA
NA FINANSISKITE TOKOVI................................................................................. 49
5. D-r Sa{o Josimovski
ELEKTRONSKITE JAVNI NABAVKI SO PRIMENA NA MDA
ARHITEKTURA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA .............................................. 59
6. D-r Vera Naumova
SOSTOJBI SO IKT VO R. MAKEDONIJA I NEJZINOTO
POTESNO I PO[IROKO [email protected] ........................................................ 69
7. D-r Bla`o Nedev
USOGLASUVAWE NA NACIONALNITE SO EVROPSKITE
I ME\UNARODNITE OBRAZOVNI STANDARDI ZA
PROFESIONALNI SMETKOVODITELI ............................................................. 81
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
8. D-r Metodija Nestorovski
ELEKTROENERGETSKATA EFIKASNOST I STRUKTURNITE
PROMENI VO INDUSTRIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ........... 93
9. D-r Natalija Nikolovska
EU VO ULOGATA NA LIDER VO REALIZACIJATA NA
MILENIUMSKITE RAZVOJNI CELI .................................................................. 103
10. D-r Vladimir Petkovski
POLITIKA NA KONKURENCIJA NA EVROPSKATA
UNIJA I NA R. MAKEDONIJA .................................................................................. 113
11. D-r Goce Petreski
ENERGIJATA - POTENCIJALNA BARIERA NA RASTOT
NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA? ......................................................................127
12. D-r Zlatka Popovska
INOVACIONATA SPOSOBNOST NA MAKEDONSKOTO
STOPANSTVO .................................................................................................................. 141
13. D-r Slave Ristevski i Asistent m-r Dragan Tevdovski
OCENUVAWE I PREDVIDUVAWE NA BRUTO DOMA[NIOT
PROIZVOD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ..................................................... 153
14. D-r Nada Sekulovska
HUMOROT, NEGOVATA OPRAVDANOST I EFEKTITE
PRI PROMOVIRAWETO NA PROIZVODITE I
USLUGITE NA MAKEDONSKIOT PAZAR ........................................................... 167
15. D-r Metodija Stojkov
PRIMENA NA PRISTAPOT JAVEN IZBOR NA PRIMEROT
NA EKONOMSKITE SLOBODI SO POSEBEN OSVRT NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA ...................................................................................... 173
16. D-r Olga Temenugova
SOPSTVENI^KO PRESTRUKTURIRAWE – PO^ETOK I KRAJ
NA MAKEDONSKATA PRESTRUKTURALIZACIJA ........................................ 183
17. D-r Qube Trpevski
REGULIRAWETO NA ODNOSITE ME\U REPUBLIKA
MAKEDONIJA I PARISKIOT KLUB NA KREDITORI ................................. 195
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
18. D-r Taki Fiti
RIZI^NIOT KAPITAL I FINANSIRAWETO NA
MALITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA ........................................................... 205
19. D-r Risto Hristov
SOCIJALNITE IMPLIKACII NA TRANZICIONITE
PROCESI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NIZ
EMPIRISKI POKAZATELI .................................................................................... 219
20. D-r \orgi ^epujnovski
SOCIJALNATA POLITIKA NA EU I R. MAKEDONIJA
VO KONTEKST NA LISABONSKATA STRATEGIJA ...................................... 233
21. D-r Bobek [uklev
FINANSISKATA MO] NA “MALITE “ BIZNISI VO
MAKEDONIJA ................................................................................................................. 249
Vonredni profesori
22. D-r Irena Kikerkova
CEFTA – ZONA NA SLOBODNA TRGOVIJA NA ZEMJITE
OD ZAPADEN BALKAN I VLIJANIETO VRZ
REPUBLIKA MAKEDONIJA ..................................................................................... 261
23. D-r Zoran Minovski
VLIJANIETO NA FINANSISKIOT LEVERIX NA
PRINOSOT I VREDNOSTA NA FIRMATA VO
FARMACEVSTKATA INDUSTRIJA ....................................................................... 273
24. D-r Kalina Trenevska
REORGANIZACIJA NA ZADNITE KANCELARII PRI
e-VLADA , SO OSVRT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA .................................. 285
Docenti
25. D-r Vesna Bucevska
ANALIZA NA IZVOZOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA:
PRISTAP SPORED GRAVITACISKIOT MODEL ..........................................
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
295
26. D-r Pece Nedanovski
PRETPOSTAVKI, [email protected] I NA^INI ZA
LOKALEN EKONOMSKI RAZVOJ VO R. MAKEDONIJA ................................ 305
27. D-r Goran Petreski
ANALIZA NA [email protected] REALEN DEVIZEN
KURS NA DENAROT ........................................................................................................ 321
28. D-r Kiril Postolov
PRIMENA NA FUNKCIONALNATA ORGANIZACISKA
STRUKTURA VO ORGANIZACISKOTO DIZAJNIRAWE
NA PRETPRIJATIJATA VO STOPANSTVOTO NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA ..................................................................................... 331
29. D-r Lidija Pulevska
RAZVOJ NA LOGISTI^KI KONCEPT VO MAKEDONIJA ............................ 341
Asistenti
30. M-r Daniela Mamu~evska
KVALITETOT NA KREDITNOTO PORTFOLIO NA BANKITE I
[email protected] ZA FINANSIRAWE NA REALNIOT SEKTOR –
SLU^AJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ...................................................... 349
31. M-r Leonid Nakov
UPOTREBATA NA MODELOT “6 SIGMA” VO MALITE
BIZNISI VO MAKEDONIJA .................................................................................... 361
32. M-r Katerina To{evska
EFEKTI VRZ NADVORE[NOTRGOVSKATA RAZMENA NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA PO SKLU^UVAWETO NA SSA ....................... 373
Pomladi asistenti
33. Krstevska Marija
VLIJANIETO NA DIZAJNOT VRZ DONESUVAWETO
ODLUKA ZA KUPUVAWE NOV AVTOMOBIL NA
MAKEDONSKIOT PAZAR .......................................................................................... 383
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
34. Kuzmanova Angela
EFIKASNOSTA NA STE^AJNATA POSTAPKA VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ..................................................................................... 391
35. Levkov Nikola
ANALIZA NA IZVORITE NA INFORMACII KAKO
PODDR[KA ZA ODLU^UVAWE NA MENAXMENTOT
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA .............................................................................. 399
36. Naumoski Aleksandar
PERSPEKTIVITE NA PAZAROT NA HARTII OD VREDNOST
PREKU [ALTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ......................................... 409
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
GODI[NIK NA EKONOMSKIOT FAKULTET - SKOPJE
ANNUAL OF THE FACULTY OF ECONOMICS - SKOPJE
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 СКОПЈЕ (2007)
ANNUAL
Full-Time Professors
1. Angel Georgiev, Ph.D.
RESEARCHING AND SOLVING THE PROBLEMS OF REGIONAL
DEVELOPMENT AND URBANIZATION IN THE R. OF MACEDONIA .......................... 17
2. Ognen Damev, Ph.D.
THE RURAL CENTERS IN FUNCTION OF REGIONAL POLITICS
IN REPUBLIC OF MACEDONIA .......................................................................................... 29
3. Snezana R. Jovanovska, Ph.D.
CHANGES IN CONSUMER PROTECTION POLICY ACCORDING TO
PROGRAMME OF COMMUNITY ACTION IN THE FIELD OF HEALTH
AND CONSUMER PROTECTION (2007-2013) AND CONDITIONS
39
IN REPUBLIC OF MACEDONIA ..........................................................................................
4. Tihomir Jovanovski, Ph.D.
MODERN BANKING AND THE GLOBALIZATION OF THE
FINANCIAL FLOWS .............................................................................................................. 49
5. Saso Josimovski, Ph.D.
ELECTRONIC PUBLIC PROCUREMENT WITH MDA IN THE
REPUBLIC OF MACEDONIA ............................................................................................... 59
6. Vera Naumova, Ph.D.
THE TENDENCIES IN THE IMPLEMENTATION OF ICT IN
R. MACEDONIA AND ITS ENVIRONMENT ...................................................................... 69
7. Blazo Nedev, Ph.D.
HARMONISATION OF NATIONAL WITH EUROPEAN AND
INTERNATIONAL EDUCATION STANDARDS FOR
PROFESSIONAL STANDARDS ............................................................................................ 81
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
11
8. Metodija Nestorovski, Ph.D.
ELECTRO ENERGETIC EFFICIENCY AND STRUCTURAL CHANGES
IN THE INDUSTRY OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA ............................................. 93
9. Natalija Nikolovska, Ph.D.
THE ROLE OF EU AS A LEADER IN REALIZATION OF MILLENNIUM
DEVELOPMENT GOALS ....................................................................................................... 103
10. Vladimir Petkovski, Ph.D.
COMPETITION POLICY OF THE EU AND OF
THE REPUBLIC OF MACEDONIA ..................................................................................... 113
11. Goce Petreski, Ph.D.
ENERGY IMPENDING BARRIER TO GROWTH OF
MACEDONIAN ECONOMY ................................................................................................. 127
12. Zlatka Popovska, Ph.D.
INNOVATION ABILITY OF MACEDONIAN ECONOMY ................................................. 141
13. Slave Ristevski, Ph.D. & M-r Dragan Tevdovski
GROSS DOMESTIC PRODUCT OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA
ESTIMATION AND PREDICTION ....................................................................................... 153
14. Nada Sekulovska, Ph.D.
HUMOR ITS JUSTIFICATION AND EFICIENCY IN THE PROMOTION
OF THE PRODUCTS AND SERVICES ON THA MACEDONIAN MARKET .................. 167
15. Metodija Stojkov, Ph.D.
AN APPLICATION OF THE PUBLIC CHOICE APPROACH IN
INVESTIGATING ECONOMIC FREEDOM WITH AN EMPHASIS
ON THE REPUBLIC OF MACEDONIA ............................................................................... 173
16. Olga Temenugova, Ph.D.
PROPRIETARY RESTRUCTURE – BEGINNING AND END
OF MACEDONIAN RESTRUCTURING ............................................................................. 183
17. Ljube Trpevski, Ph.D.
REGULATING THE RELATIONS BETWEEN REPUBLIC
OF MACEDONIA AND PARIS CLUB OF CREDITORS .................................................... 195
12
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
18. Taki Fiti, Ph.D.
THE VENTURE CAPITAL AND THE FINANCING
OF SMALL AND MEDIUM-SIZED ENTERPRISES .......................................................... 205
19. Risto Hristov, Ph.D.
SOCIAL IMPLICATION ON TRANZITIONAL PROCESESS IN REPUBLIC
OF MACEDONIA PRESENTED THROUGH EMPIRIC INDICIES .................................. 219
20. Gjorgi Chepujnovski, Ph.D.
SOCIAL POLICY STRATEGY OF EU AND R. MACEDONIA IN THE
CONTEXT OF THE LISBON STRATEGY .......................................................................... 233
21. Bobek Suklev, Ph.D.
THE FINANCIAL POWER OF ” SMALL” BUSINESSES IN MACEDONIA ............... 249
Associate Professors
22. Irena Kikerkova, Ph.D.
CEFTA - FREE TRADE AREA OF THE COUNTRIES OF THE WESTERN
BALKAN AND ITS IMPACT ON THE REPUBLIC OF MACEDONIA ........................... 261
23. Zoran Minovski, Ph.D.
THE EFFECT OF FINANCIAL LEVERAGE ON RETURNS AND
FIRM’S VALUE IN PHARMACEUTICAL INDUSTRY ..................................................... 273
24. Kalina Trenevska, Ph.D.
REORGANIZATION OF BACK OFFICES IN e-GOVERNMENT WITH
RESPECT TO THE REPUBLIC OF MACEDONIA ............................................................ 285
Assistant Professors
25. Vesna Bucevska, Ph.D.
EXPORT ANALYSIS OF REPUBLIC MACEDONIA - A GRAVITY
MODEL APPROACH ............................................................................................................ 295
26. Pece Nedanovski, Ph.D.
PRECONDITIONS, OPPORTUNITIES, AND WAYS FOR LOCAL
ECONOMIC DEVELOPMENT IN THE R. OF MACEDONIA .......................................... 305
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
13
27. Goran Petreski, Ph.D.
ANALYSIS OF THE EQUILIBRIUM REAL EXCHANGE RATE
OF THE MACEDONIAN DENAR ....................................................................................... 321
28. Kiril Postolov, Ph.D.
USING OF FUNCTIONAL ORGANIZATIONAL STRUCTURE IN
ORGANIZATIONAL DESIGNING OF ENTERPRISES IN THE
ECONOMICAL SYSTEM OF REPUBLIC OF MACEDONIA .......................................... 331
29. Lidija Pulevska, Ph.D.
DEVELOPMENT OF LOGISTICAL CONCEPT IN MACEDONIA .................................. 341
Teaching Assistants
30. Daniela Mauchevska, M Sc.
THE QUALITY OF BANK CREDIT PORTFOLIO AND FINANCIAL
POSSIBILITIES FOR REAL SECTOR – THE CASE
OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA .............................................................................. 349
31. Leonid Nakov, M Sc.
THE APPLICATION OF THE MODEL “6 SIGMA” IN THE
SMALL BUSINESSES IN MACEDONIA ........................................................................... 361
32. Katerina Tosevska, M Sc.
EFFECTS ARISING IN THE EXTERNAL TRADE EXCHANGE OF THE
REPUBLIC OF MACEDONIA AFTER THE SIGNING OF THE SAA .............................. 373
Junior Teaching Assistants
.
33. Krstevska Marija
THE INFLUENCE OF THE DESIGN IN THE PURCHASE DECISION
MAKING PROCESS AT THE MACEDONIAN AUTOMOBILE MARKET ...................... 383
34. Kuzmanova Angela
EFFICIENCU OF THE BANKRUPTCY PROCEDURE IN
REPUBLIC OF MACEDONIA ............................................................................................. 391
14
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
35. Levkov Nikola
INFORMATION SOURCES ANALYSIS AS A SUPPORT FOR
MANAGEMENT DECISION MAKING IN R.MACEDONIA ............................................ 399
36. Naumoski Aleksandar
PERSPECTIVES OF THE OVER-THE-COUNTER MARKET IN REPUBLIC
OF MACEDONIA ................................................................................................................. 409
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
15
Год. екон. фак. т. 42 с. 17 - 27 (2007)
332.1(497.7); 711.4(497.7)
PROU^UVAWE I RE[AVAWE NA PROBLEMITE NA
REGIONALNIOT RAZVOJ I NA URBANIZACIJATA NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Prof. d-r Angel Georgiev
Apstrakt
Aktivnostite povrzani so integriraweto vo Evropskata unija go
aktueliziraa i problemot na regionalniot razvoj i urbanizacijata na R.
Makedonija. Vo tek e donesuvawe nov zakon za ramnomeren regionalen razvoj,
Imaj}i go predvid ova, tuka se pravi kratok pregled na dosega{nite aktivnosti
vo prou~uvaweto i re{avaweto na problemite na regionalniot razvoj i
urbanizacijata so cel da se poka`e deka predlo`enite re{enija vo Zakonot,
vsu{nost, gi odrazuvaat sugestiite i predlozite koi dosega, vo razli~ni
priliki i povodi, bea iznesuvani od nau~nata i stru~nata javnost, no koi, za
`al, nikoga{ dosega ne bea finalizirani vo konkreten zakon, kako {to toa se
pravi sega. Tuka ne se analiziraat konkretnite re{enija vo Predlogot na ovoj
Zakon, tuku na~elno, poddr`uvaj}i go samiot ~in na negovoto donesuvawe, se
potsetuva na nekoi od osnovnite principi vrz koi se donesuva Zakonot, a koi
se prisutni odamna, no koi duri sega nao|aat konkretna zakonska realizacija,
so cel da se izgradi celosen sistem na regionalen razvoj, a so toa i koncept na
regionizacija i urbabnizacija.
Klu~ni zborovi: prou~uvawe, re{avawe, regionalen razvoj, regionalizacija,
urbanizacija, Republika Makedonija
1.
Na problemite na regionalniot razvoj i urbanizacijata vo R. Makedonija
poslednive godini ne im se posvetuva tolku vnimanie kolku {to tie, spored
nivnata va`nost, zaslu`uvaat. Opredelena pogolema aktivnost se pottikna so
preporakite i direktivnite na Evropskata unija za regionalniot i ruralniot
Vidi: Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj, Vlada na Republika Makedonija,
Skopje, april 2007 godina, koj, kako {to e najaveno, treba da bide donesen vo maj 2007 godina.,
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
17
Prof. d-r Angel Georgiev
razvoj. Neodminliva e potrebata, osven so individualni prou~uvawa, regionalniot
razvoj i urbanizacijata da se prou~uvaat i timski, niz organizirana i naso~ena
aktivnost, kako {to toa, ~esto, se prave{e vo izminatiot period. Denes,
zna~itelno e zgolemena i kadrovskata osnova, pa mo`e da se o~ekuva sè pogolem
broj ekonomisti, no i sociolozi, geografi, demografi i arhitekti, svojot nau~en
interes da go naso~at i kon problemite na regionalniot razvoj i urbanizacijata.
2.
Problemite na regionalniot razvoj i urbanizacijata vo Republika
Makedonija podolgo vreme bile prisutni samo preku politikata za pobrz razvoj
na ponerazvienite podra~ja i preku urbanisti~koto oblikuvawe na gradovite
pri izrabotkata i sproveduvaweto na urbanisti~kite planovi. Re~isi, ne se
prou~uvala ekonomskata funkcija na gradovite kako centri i kako polovi
na razvojot, nivnoto vlijanie vrz migracionite dvi`ewa i sl. Toa gi navelo
nekoi ekonomisti u{te vo prvite decenii na razvojot po Vtorata svetska vojna,
da konstatiraat deka gradovite vo Makedonija ne se razvivaat planski, deka
urbanizacijata i posledicite {to proizleguvale od toa ne se zemaat dovolno
predvid pri planiraweto, a deka nedovolno naso~uvanata urbanizacija doveduva
do nepo`elni posledici od ekonomski i od socijalen karakter. Poto~no, u{te vo
1961 godina bilo uka`uvano deka urbanizacijata treba da se sfa}a kako eden od
faktorite na ekonomskiot razvitok, pa zatoa regionalnoto planirawe, zaedno so
drugi merki, mo`e da bide sootveten metod za naso~uvawe na urbanizacijata.
Ne zaboravaj}i gi dotoga{nite merki za „ramnomeren teritorijalen
razvoj”, sepak, za prou~uvawe i za re{avawe na problemite na regionalniot razvoj i
urbanizacijata, kako najzna~itelna }e ja spomneme organiziranata nau~na i stru~na
aktivnost pri izrabotkata na Regionalno-prostorniot i urbanisti~kiot plan
na Skopje, po zemjotresot vo 1963 godina. Vo javnite diskusii i nau~ni studii
za urbanisti~kiot razvoj na Skopje i na Republikata mnogu poopredeleno i
jasno se afirmirala potrebata za izgraduvawe celosen koncept za regionalen
razvoj, za ekonomskata regionalizacija, za razvojnite centri i dr. U{te toga{
Aleksandar Milevski, u{te toga{, mnogu pravilno uka`uval na va`nosta na cenite na komunalnite uslugi, disperzijata na industrijata i drugite dejnosti i na ureduvaweto na prigradskiot
soobra}aj i razvojot na dnevnata migracij, kako na va`ni merki za naso~uvaweto na urbanizacijata
selo-grad. Ovie merki ostanuvaat aktuelni i denes. Vidi „Karakteristiki na procesot na urbanizacijata vo NR Makedonija“, Stopanski pregled br. 5, Skopje 1961., str. 44-46.
Vidi, „Regionalen plan“ Kn. 14., Zavod za urbanizam i arhitektura na grad Skopje, 1965 god..
18
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Prou~uvawe i re{avawe na problemite na regionalniot razvoj i na urbanizacija na Republika Makedonija
se afirmirala edna ideja {to }e ostane aktuelna se do denes: da se opredelat
ekonomskite regioni i ekonomskite centri na razvojot vo sekoj region vo R.
Makedonija. Poodamna ve}e bilo prisutno soznanieto {to se izrazilo i toga{, a
{to se potencira i denes, deka “ekonomskiot i op{testveniot razvoj na Makedonija
ne mo`e da se potpira samo na eden grad, na Skopje, tuku na ~etiri-pet osnovni
gradski centri, nositeli na op{tiot razvoj.“ Pojdovni i mo{ne zna~ajni bile
uka`uvawata na prof. Kiril. Miqoski, deka bi bilo neodr`livo da se govori za
perspektivnata izgradba i za ekonomskata orientacija na novo Skopje, a da ne se
zeme predvid ekonomskiot razvoj na cela Makedonija. Bil predlo`en i model za
razvoj na Skopje vrz iskustvoto na Slovenija i Qubqana, {to, ~esto, se sugerira
i denes. Voop{teno, u{te toga{ se afirmirale pove}e problemi i principi na
regionalniot i urbaniot razvoj koi se aktuelni i denes.
So sega{niot Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj,
vsu{nost, se reafirmiraat tokmu ovie principi. Na primer, vo Zakonot, kako
prva cel na politikata na regionalniot razvoj e naveden ramnomerniot regionalen
razvoj na celata teritorija na Republika Makedonija, zasnovan vrz modelot
na policentri~en razvoj, iako vo “poimnikot” ne e ka`ano {to, vsu{nost, se
podrazbira pod “policentri~en razvoj”, upotreben zaedno so poimot “ramnomeren”
regionalen razvoj. Iako konceptot na policentri~en razvoj bil predlagan mnogu
~esto i vo mnogu nau~ni i stru~ni proekti, sepak, toj oficijalno e prifaten duri
denes, so Predlogot na spomnatiot Zakon. Taka, vo 60-tite godini se smetalo deka
disperzijata e realen koncept bidej}i “vo site delovi na Republikata se sozdadeni
prili~en broj pogolemi i pomali ekonomski centri i `ari{ta vrz ~ija osnova
i so nivno natamo{no jaknewe treba da se ovozmo`i aktivirawe na oddelnite
podra~ja koi gravitiraat kon niv“. Sekako, vakvoto o~ekuvawe, za toga{noto nivo
na razvienost na gradovite, bilo prili~no optimisti~ko, bidej}i ekonomskata
sila na tie centri i `ari{ta bila mnogu mala za da mo`at da bidat vistinski
nositeli na razvijot. Vsu{nost, iako vo planskite dokumenti se zboruvalo pove}e
. Vidi na primer: Obrazlo`enie vo spomantiot Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen
razvoj, Skopje, april 2007 godina,
Kiril Miqovski: „Novo Skopje i dilemite na negovata izgradba“, Skopje 1963., „Novo Skopje- idei, mislewa i predlozi“, Stopanski pregled br. 5-6. str. 3.
D-r Nikola Uzunov: „Skopje i Makedonija vo sporedba so Qubqana i Slovenija“, Stopanski
pregled br. 5-6, „Novo Skopje- idei, mislewa i predlozi“, Skopje 1963
Vidi , ~l. 3 od Predlogot na Zakonot…, Skopje, 2007 godina
Republi~ki zavod za stopansko planirawe „Osnovni problemi i politikata na razvojot vo
periodot 1966-1970“, Komunikaciski materijal br. 33, Skopje, str.82
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
19
Prof. d-r Angel Georgiev
za „ramnomeren teritorijalen razvoj”, prakti~no, se ostvaruval monocentri~en
razvoj, Do krajot na 60-tite godini, razvojot bil glavno koncentriran vo Skopje,
a mnogu malku vo drugite pogolem gradovi za da mo`at da ja ostvaruvaat ulogata na
“polovi na razvojot”. Vo ramkite na vakviot monocentri~en razvoj se odvivala i
urbanizacijata, glavno stihijno i neorganizirano, so silni migracioni branovi
na naselenieto od selata kon gradovite i od gradovite kon Skopje.
Zna~itelna aktivnost vo prou~uvaweto na regionalniot razvoj i na
urbanizacijata bila sprovedena vo krajot na 60-tite godini, vo organizacija na
Ekonomskiot institut vo Skopje, pri izrabotkata na makroproektot „Ekonomski
regioni vo R. Makedonija” pod rakovodstvo na d-r Lazar Sokolov10. Iako ne se
ostvarila osnovnata namena na proektot, da poslu`i kako osnova za ekonomska
regionizacija na R. Makedonija11, sepak bile postaveni i prou~eni brojni pra{awa
na regionalniot i na urbaniot razvoj. Taka, osobena va`nost imaat prou~uvawata
na industriskite centri i regioni vo Republika Makedonija, naselenite mesta,
prirodno-geografskite i demografskite regioni12 i dr.
Posebnite studii vo toj makroproekt imaat zna~itelen pridones, no
celiot proekt sepak ne zavr{il taka za da se predlo`i celosen koncept na
regionalniot razvoj, na ekonomskata regionizacija i urbanizacijata. Me|utoa,
so ovoj makroproekt se steknale mnogu zna~itelni nau~no-prou~uva~ki iskustva
koi podocna poslu`ija kako osnova vo prou~uvaweto na regionalniot razvoj i
urbanizacijata. Ve}e toga{ bilo konstatirano deka nastanala takva nepovolna
sostojba, pri {to na edna strana ima s# pogolema koncentracija na naselenieto i
stopanstvoto vo Skopje, a na druga strana praznewe na prostorot.
3.
Vo postojaniot porast na vnimanieto kon prou~uvaweto na problemite na
regionalniot razvoj i urbanizacijata, zna~itelno mesto zazemaat i prou~uvawata
vo proektot “Koncepcija na dolgoro~niot regionalen razvoj na R. Makedonija”
D-r P. Kiroski, m-r A. Georgiev: „Nekoi teoretsko-metodolo{ki pogledi vrz regionalniot
razvoj i ekonomskata regionalizacija“, Ekonomski. fakultet, Skopje, 1977., str. 30
10
D-r Lazar Sokolov: „Ekonomskata regionizacija na SR Makedonija“, Ekonomski institut,
Skopje, 1971.
11
Kriti~ki osvrt vrz zavr{nata studija na makroproektot napravivme vo Stopnaski pregled
br. 6. od 1973 godina. Angel Georgiev: „Nekoi iskustva vo ekonomskata regionalizacija vo SR Makedonija“, str. 84-98.
12
D-r Nikola Uzunov: „Industriski centri i regioni vo SR Makedonija“, D-r Lazar Sokolov:
„Naselenite mesta vo SR Makedonija, demografski i ekonomski istra`uvawa“, D-r Pan~e Kiroski:
„Prirodno-geografski regioni vo SR Makedonija“, D-r Aleksandar ]ur~iev: Demografski regioni vo
SR Makedonija“,site vo izdanie na Ekonomskiot institut, Skopje 1970 godina.
20
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Prou~uvawe i re{avawe na problemite na regionalniot razvoj i na urbanizacija na Republika Makedonija
vo 70-tite godini13. So ovoj proekt, vo 1974/75 godina, veke se predlagal celosen
koncept na dolgoro~en regionalen razvoj. Isto taka bila predlo`ena i ekonoska
regionalizacija,14 i, {to e posebno va`no, vo toj koncept zna~itelno mesto
zazemala politikata na urbanizacijata. Vo ramkite na proektot bile izraboteni
pove}e potproekti.15 Akademikot Kiril Miqovski, zboruvaj}i za rezultatite od
ovoj proekt ja istaknal va`nosta i na faktot {to za prvpat okolu 70 sorabotnici,
glavno ekonomisti, se anga`irale vo prou~uvaweto na eden taka va`en problem
kako {to e regionalnata komponenta na razvojot16. [to e u{te pova`no, prvpat
toga{, nau~nite soznanija od ovie prou~uvawa bile prifateni kako osnova na
konceptot na regionalniot i urbaniot razvoj vo dolgoro~nata politika na R.
Makedonija do 1985 godina17. Konceptot na urbanizacijata, kako del od konceptot
na regionalen razvoj, poa|a od formiranite razvojni centri koi raspolagaat so
dovolna ekonomska sila za integrirawe na razvojot na okolnite podra~ja so koi
funkcionlno se povrzani. Vakviot koncept bil definiran u{te vo 1970, koga d-r
Ksente Bogoev vo Sobranieto na R. Makedonija, predlo`il koncept na regionalen
razvoj, koj, vsu{nost, se zasnovuval vrz policentri~niot regionalen razvoj,
odnosno vrz principot na oformuvawe pogolem broj razvojni centri.18 Toga{
povtorno bila postavena zada~ata koja, kako {to be{e ve}e re~eno, e aktuelizirana
i denes, vo Predlogot na Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj19, da se odbegne
opasnosta od preterana koncentracija vo Skopje i od polarizacija na razvojot, kade
{to Skopje mo`e da se razviva, a da zaostanuvaat drugite podra~ja. Nastojuvaweto
13
„Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na SR Makedonija“, svodna studija na proektot pod redakc. na akad. Kiril Miqovski, Ekonsomski fakultet, Skoje, 1977. Proektot se rabotel
pod rakovodstvo na akad. Kiril Miqovski i d-r Nikola Uzunov, a za potrebite na Izvr{niot sovet na
Sobranieto na R. Makedonija.
14
Akad. Kiril Miqovski: „Osnovite na regionalizacijata i konturite na idnite regioni vo
SR Makedonija“, Kn. I i II, Ekonomski fakultet, Skopje, 1977.
15
D-r Nikola Uzunov, m-r A. Georgiev, m-r M. M. Marjanovi}, M. Nestorovski i S. Ristevski:
„Centrite (polovite) na razvojot na SR Makedonija“, M-r V. Stamenkov i sorabotnici: „Mestoto na
Skopje vo regionalniot razvoj na Republikata“, Boro Pekevski, d-r P. Kiroski, B. Bel~eva i O. Damev:
„Pregrupirawe na malite selski naselbi vo opredelen broj ruralni centri“.i drugi, a site vo izdanie
na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 1977.
16
Akad. Kiril Miqovski: „Vovedna bele{ka kon koncepcijata na dolgoro~niot regionalen
razvoj na Republikata“, Stopanski pregled br. 4-6/1976., Skopje, str. 646
17
Taka, so “Predlogot na osnovite na zaedni~kata politika za dolgoro~niot regionalen razvoj
na SR Makedonija do 1985 godina”, politikata na urbanizacijata, za prvpat, se definira kako poseben
problem i determinanta na idniot dolgoro~en razvoj, Delegatski informator na Sobranieto na SRM,
br. 18/1975
18
D-r Ksente Bogoev: Ekspoze pri usvojuvaweto na Nacrtotot na nasokite za izrabotka na
Op{testven plan na razvoj vo periodot 1971-1975 godina, maj 1970 godina
19
Vidi na primer, Obrazlo`enie vo Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj, Skopje, april 2007 godina,
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
21
Prof. d-r Angel Georgiev
bilo, so vakov regionalen koncept da se aktiviraat regionite nadvor od Skopje,
osobeno so disperzirawe na pogoni na pogolemite stopanski organizacii da se
ostvari poramnomeren regionalen razvitok na celata Republika.
Vo site raspravi postojano bila prisutna dilemata za disperziran ili
koncentriran razvoj, a se osetile posledicite i od toa koga se gradele kapaciteti
po sekoja cena, bez prethodno da se sozdadat potrebnite uslovi, no i od preteranata
koncentracija vo Skopje, osobeno so izgradbata na golemite proizvodni kapaciteti
po zemjotresot vo 1963 godina. Vrz ovie iskustva podocna, d-r N. Uzunov }e go
predlo`i konceptot za “disperzirana koncentracija”, ili “koncentrirana
disperzija”20. odnosno, za policentri~en razvoj, koj, ve}e rekovme, e pojdoven
model i vo Predlogot na Zakonot.21
Ovoj kompleksen pristap kon regionalniot i urbaniot razvoj najde svoj
odraz i vo Op{testveniot plan za razvoj na Republikata, 1976-1980 godina. Vo
tie ramki be{e postaveno i ostvaruvaweto na politikata za pobrz razvoj na
ponerazvienite podra~ja, ridsko-planinskite i pograni~nite podra~ja, so obvrska
da se sozdadat uslovi za razvivawe na proizvodnite sili, ne samo vo gradovite i vo
op{tinskite centri, tuku i vo zemjodelskite regioni22.
4.
Pogolemiot organiziran pristap kon prou~uvaweto i re{avaweto na
problemite na urbanizacijata se potvrduva i preku obvrskata za izrabotka
na Prostoren plan na Republikata, kako osnova za prostornoto ureduvawe i
urbanizacijata.23. Vo 1972 godina be{e donesen Zakon za regionalno i prostorno
planirawe, a vo 1974 godina be{e donesen i Zakon za izrabotka na prostorniot
plan na Republikata.
I tokmu vo vrska so izrabotka na Prostorniot plan na Republikata bea
sprovedeni {iroki aktivnosti za prou~uvawe na vkupniot ekonomski razvoj,
20
Ovoj koncept go formiral d-r Nikola Uzunov u{te vo 1970 godina, za podocna, vo 1977 godina,
teoriski da go doobjasni i konkretizira. Vidi: d-r Nikola Uzunov: „Industriskite centri i reoni vo
SR Makedonija“, Ekonomski institut, Skopje 1970., str. 203. i d-r Nikola Uzunov: i sorabotnici: „Centrite (polovite) na razvojot na SR Makedonija“, Ekonomski fakultet, Skopje, 1977.
21
Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj, Skopje, april 2007 godina
22
„Op{testven plan na SR Makedonija za periodot od 1976 do 1980 godina“, Delegatski informator na Sobranieto na SRM, br. 42, Skopje 1976., str. 10.
23
Vo prostornoto planirawe ima{e i parcijalni aktivnosti, kako {to be{e izrabotkata na
„Regionalno-prostorniot plan na Ohridsko-prespanskiot region“. Nositel be{e Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. Kriti~ki osvrt za postapkite pri izrabotkata na ovoj plan napravivme vo
„Stopanski pregled“, br. 6, Skopje 1973., str. 48-83.
22
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Prou~uvawe i re{avawe na problemite na regionalniot razvoj i na urbanizacija na Republika Makedonija
industrijalizacijata, migracijata, demografskiot razvoj, regionalniot razvoj,
urbanizacijata i dr. So u~estvo na pove}e sorabotnici od i nadvor od Ekonomskiot
fakultet vo Skopje be{e izraboten nau~niot proekt: „Naselenieto i op{testvenoekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000-tata godina“, pod rakovodstvo na d-r
\. ^epujnovski, akad. K. Miqovski i d-r N. Uzunov.24 Urbanizacijata se prou~uva{e
i kako posebna prou~uva~ka celina25 so podetalno prou~uvawe na pogolem broj
problemi na urbaniot razvoj od geografsko-demografski, ekonomski i drugi
aspekti.
5.
Vo 1996-97 godina vo ramkite na Makedonskata akademija na naukite i
umetnostite, a pod rakovodstvo na akademicite Ksente Bogoev, Nikola Uzunov,
Nikola Kqusev i na d-r Gligor Bi{ev, be{e izraboten nau~en proekt za
Nanacionalnata strategija na ekonomskiot razvoj na R. Makedonija”26. Proektot
be{e po nara~ka na toga{nata Vlada na Republika Makedonija i Agencijata za
razvoj na Obedinetite nacii (UNDP)27. Vo potproektot “Regionalniot razvoj
i prostornoto ureduvawe”28, vklu~en vo Nacionalanata strategija, vo delot za
“regionalnata komponenta na razvojot”, pokraj osnovnite principi na politikata
na regionalniot razvoj, bea nabele`ani i osnovnite elementi na strategijata
na regionalniot razvoj, merkite na regionalnata politika i potrebata za
ekonomska regionalizacija29.
Spored na{a ocenka, toa {to pove}e od principite i elementite koi
bea dadeni vo Nacionalnata strategija, sega, na opredelen na~in, se vklu~eni i
24
Vidi Svodna studija na Proektot, Kn. I, II, i III., Ekonomski fakultet, Skopje 1980.
25
Vo Proektot „Urbanizacija“ se prou~uvaa dva problema: „Faktorite na urbaniot razvoj na
SR Makedonija“ i „Konceptot na urbanizacijata na na SR Makedonija vo periodot do 2000-tata godina“.
So prou~uvaweto na ovie problemi rakovode{e avtorot na ovoj trud, a u~estvuvaa pove}e sorabotnici
od Ekonomskiot fakultet.
26
“Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija- razvoj i modernizacija”, Makedonska akademija na naukite i umetnostite (MANU), Skopje, 1997 god.
27
Vo izrabotkata na Strategijata bile anga`irani 70 istra`uva~i od MANU, od nekolku
fakulteti i instituti, kako i stru~waci od stopanstvoto. Konsultanti bea pretstavnici od UNDP i od
Vienskiot institut za komparativni ekononmski studii vo Avstrija.
28
Avtori na proektot bea d-r Angel Georgiev, d-r Natalija Nikolovska i m-r Pece Nedanovski: “Regionalniot razvoj i prostornoto ureduvawe”, MANU, Skopje 1996 god.
29
“Nacionalna strategija za ekonomski razvoj “, cit. trud, MANU, Skopje, 1997, str 149-159.
Vladite formirani po izborite vo 1998., odnosno vo 2002 godina, pri koncipiraweto na politikata za
ekonomski razvoj, so mali isklu~oci, re~isi, go zapostavija postoeweto na Nacionalnata strategija za
ekonomski razavoj, a so toa se zapostavija i predlozite i sugestitite za regionalniot razvoj. Vo periodot po 1998 godina, re~isi, celosno be{e zapostaven regionaniot aspekt na razvojot.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
23
Prof. d-r Angel Georgiev
vo Predlogot na Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj, sekako, najmnogu se
dol`i na faktot {to d-r Natalija Nikolovska, koja be{e eden od avtorite na
regionalanata komponenta vo Nacionalnta strategija od 1997 godina, vo 2005
godina oficijalno be{e anga`irana i za izrabotka na Strategiskite osnovi na
Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj.30
Ne navleguvaj}i vo konkretnite re{enija sodr`ani vo Predlogot na
Zakonot, tuka samo se naglasuva mo{ne pozitivniot fakt {to kone~no se pristapi
kon donesuvawe na kompleksen zakon za regionalen razvoj so koj, kako {to se veli vo
obrazlo`enieto, se ima za cel “kreirawe na soodvetna pravna i institucionalna
ramka za obezbeduvawe uramnote`en regionalen razvoj na zemjata i sozdavawe
uslovi za lokalen razvoj, vklu~uvaj}i i razvivawe soodvetni kapaciteti za
sproveduvawe na evropskata regionalna politika”.31
Vo ovaa prilika }e potsetime na nakoi osnovni na~ela koi se prifateni vo
Predlogot na Zakonot, a koi odamna se predlagani vo nau~nata i vo stru~nata javnost.
Tuka pred se, se ima predvid faktot {to politikata na regionalniot razvoj se
prifa}a kako integralen del na makroekonomskata politika i kako ostvaruvawe
ramnomeren i odr`liv razvoj na podra~jeto na celata Republika, podelena na
regioni, a ne samo na odedelni podra~ja, i zasnovan na policentri~niot model.
Vsu{nost, ova se osnovni opredelbi sodr`ani kako vo Nacionalnata strategija za
ekonomski razvoj od 1997 godina taka i vo pove}e drugi nau~ni i stru~ni trudovi.
Osobeno zna~ewe mu pridavame na faktot {to, prvpat, oficijalno, za
potrebite na planiraweto na regionalniot razvoj i realizacijata na merkite
i instrumentite za pottiknuvawe ramnomeren regionalen razvoj, se vr{i
regionalizacija na Republika Makedonija. Poto~no, vo Predlog na Zakonot,
“se vospostavuvaat planski regioni”, a kako takvi se zemaat edinicite od
Nomenklaturata na teritorijalnite edinici na statistikata (NTES), nivo 3,
utvrdeni so akt na Vladata na R. Makedonija32. Iako vo Predlogot na Zakonot
ovie statisti~ki edinici, se definirani kako funkcionalno-teritorijalni
30
Del od predlozite za Strategijata na Zakonot se prezentirani vo trudot: D-r Nataliaja
Nikolovska: “Makedonija pred predizvikot: konstituirawe na sistem na regionalen razvoj”, Godi{nik
na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 2006 god, str. 107-113.
31
Vidi: “Predlog na Zakon za ramnomeren regionjalen razvoj”, april 2007 god.
32
Vo Predlog na Zakonot ne se navedeni, no se imaat predvid, slednive osum regioni: pelagoniski, vardarski, severozapaden, severoisto~en, skopski, jugoisto~en, polo{ki i isto~en. Vidi: ^l.
5. od “Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj”, april 2007 god., kako i D-r N. Nikolovska:
“Makedonija pred predizvikot: konstituirawe na sitem na regionalen razvoj”, cit. trud.Skopje, 2006
god,. str.112.
24
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Prou~uvawe i re{avawe na problemite na regionalniot razvoj i na urbanizacija na Republika Makedonija
edinici vospostaveni za potrebite na planiraweto na razvojot i za realizacija na
politikata za pottiknuvawe ramnomeren regionalen razvoj33, tie, taka kako {to
se utvrdeni sega, ne }e mo`at da odgovorata na taa funkcija. Naj~esto, NTES 3
ne se i ekonomski regioni, odnosno, ne pretstavuvaat i ekonomski funkcionalnoteritorijalni edinici, pa ne slu~ajno i avtorot na osnovite na strategijata na
Zakonot se zalaga da se izvr{i usoglasuvawe na ovie regioni, vodej}i smetka
deka tie se formiraat za potrebite na vodewe specifi~na regionalna politika,
bidej}i sega{nata NTES 3 podelba ne gi imala predvid ovie potrebi34.
Sekako, ova }e bide mnogu slo`ena i te{ka zada~a, no ne treba i ovoj pat
da se otstapi, kako {to se prave{e dosega35. Vo pove}e navrati se naglasuva{e
potrebata, oficijalno36 da se prifati ekonomska regionalizacija na Republikata
i pritoa bea predlagani razli~ni pristapi i konkretni re{enija37. Od pove}e
pri~ini, spored nas, pred se, politi~ki, vo ustavnata i zakonskata regulativa
za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava ne e predvideno
formirawe i postoewe na pogolemi teritorijalni zaednici od op{tinite. Dadena
e samo mo`nosta za me|uop{tinska sorabotka na op{tinite koi imaat zaedni~ki
interesi vo razvojot.
Predlozite za opredeleni instituicionalni re{enija vo Predlog na
Zakonot, na primer: prifa}aweto na NETS 3 kako planski regioni, odnosno
kako teritorijalna ramka za ostvaruvawe na zaedni~kite interesi na op{tinite,
formiraweto soveti za ramnomeren regionalen razvoj na planskite regioni,
afirmacijata na planovite i planiraweto, kako i finansiraweto na regionalniot
razvoj i sl., sekako se zasnovuvaat na opredelbite vo Zakonot za lokalna samouprava,
za me|uop{tinska sorabotka i na mo`nosta da zdru`uvaat sredstva, da formiraat
33
Vidi: ^l. 2 od “Predlog na Zakon za ramnomeren regionjalen razvoj” , april 2007 god.,
34
D-r N. Nikolovska: “Makedonija pred predizvikot: konstituirawe na sitem na regionalen
razvoj”, cit. trud.Skopje, 2006 god, str. 112
35
Na primer, vo Nacionalnata strategija za ekonomski razvoj, u{te pred dve decenii, no i
vo drugi priliki pred toa, jasno se naglasuva potrebata za vospostavuvawe na regioni i subregioni,
odnosno, za postoewe na vtor ili i tret stepen na organizacija na dr`avnata vlast i na lokalnata
samouprava. str. 157.
36
Nekoj vid na oficijalna regionizacija mo`e da se smeta regionalizacijata vo Prostrniot
plan, za potrebite na prostornoto planirawe kade se predlo`eni 5 zemjodelski i 10 turisti~ki regioni. Vidi: “Prostoren plan na Republika Makedonija”, Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno
planirawe, Skopje, 2004 god. Vo izrabotkata na ekonomskite osnovi na Prostorniot plan u~estvuvaa
pove}e sorabotnici od Ekonomskiot fakultet vo Skopje, pod rakovodstvo na prof. d-r \or|i ^epujnovski.
37
Eden takov priemer e trudot: D-r Angel Georgiev: “Problemi i dilemi na ekonomskata regionizacija na R. Makedonija”, Godi{nik na Ekonionmskiot fakultet, Skopje 1998 g.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
25
Prof. d-r Angel Georgiev
zaedni~ki slu`bi, organizacii, javni pretprijatija i javni slu`bi, da formiraat
zaedni~ki administrativni tela vo odredeni oblasti vo soglasnost so Zakonot.38
Sepak, ostanuva dilemata, dali, od ustaven i zakonski aspekt, e odr`liva
pretpostavkata od koja trgnuva Predlog na Zakonot, deka planskite regioni ne se
novi teritorijalni edinici tuku se samo teritorijalna ramka na me|uop{tinskata
sorabotka so organi formirani od op{tinite koi go so~inuvaat regionot i
deka op{tinite ostanuvaat da bidat osnovni edinici na lokalnata samouprava.
Nezavisno od ovaa dilema, so ovoj zakon se ovozmo`uva, kone~no, regionalniot
razvoj da po~ne da se planira i da se ostvaruva na celata teritorija na Republikata,
organizirana vo planski regioni, pri ~ie utvrduvawe, verojatno, }e se pojavat
mnogu problemi i dilemi, i toa ne samo od ekonomska tuku i od politi~ka priroda,
koi i vo minatoto bea pre~ka za regionalizacija na R. Makedonija.
Ne treba da se ispu{ti od vid deka, pokraj planskite region, kako
predmet na politikata na regionalen razvoj se predviduva utvrduvawe i podra~ja
so specifi~ni razvojni potrebi, kako {to se pograni~nite, ruralnite, ridskoplaninskite i podra~jata {to zaostanuvaat vo razvojot ili imaat specifi~ni
uslovi i potrebi, a koi gi utvrduva Vladata39.
]e zaklu~ime so konstatcijata deka realizacijata na Zakonot za
ramnomeren regionalen razvoj }e bide mnogu slo`ena i te{ka zada~a koja bara
pove}e vreme, finansiski sredstva i znaewe. Treba da se donesat pove}e zakoni
i podzakonski akti, pove}e odluki na op{tinite, da se formiraat pove}e
institucii na republi~ko i na regionalno nivo (Sovet za regionalen razvoj na R.
Makedonija, soveti i centri za razvoj na planskite regioni, Biro za regionalen
razvoj), da profunkcionira sistemot na finasirawe na regionalniot razvoj, {to
i dosega pretstavuva{e seriozen problem, da se prisposobat site ovie re{enija na
preporakite i direktivite na Evropskata unija i sl. Ne pomalku slo`ena zada~a
}e bide donesuvaweto na pove}e planski dokumenti za regionalen razvoj, kako {to
se Strategijata za regionalen razvoj na R. Makedonija, programite za razvoj
na planskite regioni kako osnova na planovite na edinicite na lokalnata
samouprava za nivniot ekonomski, socijalen, urbanisti~ki, ekolo{ki i drug
38
Vidi Zakon za lokalna samouprava, Slu`ben vesnik na R. Makedonija, br. 5/ 2002
39
Za potrebite na politikata na pottiknuvawe razvojot na nedovolno razvienite podra~ja, koi
dolgo vreme bea edinstven predmet na politikata na regionalen razvoj, se doneseni pove}e zakoni i se
izraboteni pove}e nau~ni proekti. Tuka }e go spomneme samo proektot izraboten pod rakovodstvo na
d-r Metodija Nestorovski, a so u~estvo na pove}e sorabotnici: “Sistem i politika na pottiknuvawe
razvojot na stopanski nedovolno razvienite podra~ja na R. Makedonija”, Ekonomskiot fakultet, Skopje 1998 g.
26
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Prou~uvawe i re{avawe na problemite na regionalniot razvoj i na urbanizacija na Republika Makedonija
razvoj.
Stru~nata slu`ba na Ministerstvoto za lokalna samouprava vlo`ila
golemi napori za, uspe{no da podgotvi eden vaka slo`en zakon, pa ostanuva
uveruvaweto deka so ist uspeh }e prodol`i i vo negovata u{te poslo`ena
realizacija, {to, }e povtorime, nema da bide lesno, brzo i bez problemi.
RESEARCHING AND SOLVING THE PROBLEMS OF REGIONAL
DEVELOPMENT AND URBANIZATION IN THE R. OF MACEDONIA
Angel Georgiev, Ph.D.
(Summary)
The activities regarding integration of the R. of Macedonia into European Union have
pointed out the problem of regional development and urbanization. A new Act for regional
development is in the process of passing these days. Having in mind the previous fact, this paper
makes a short preview of the so far activities in regard to researching and solving the problems of
regional development and urbanization, in order to prove that implemented solutions in the new
Act are in fact the offered propositions from the scientific public, but unfortunately not realized
in the practice until today. Also, here are not analyzed concrete solutions, but mainly supporting
its passing in the Parliament; everybody should be reminded on some principles that are realized
in a concrete Act today, despite the fact that in the past they have been proposed, as well.
Key words: researching, solving, regional development, regionalization, urbanization, R. of
Macedonia.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
27
Год. екон. фак. т. 42 с. 29 - 37 (2007)
332.14:316.334.55(497.7)
RURALNITE CENTRI VO FUNKCIJA NA REGIONALNATA
POLITIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Prof. d-r Ognen Damev
Apstrakt
Vo svojot stopansko-istoriski razvoj oddelni sela stanale atraktivni
za naseluvawe, se izdvoile od drugite spored svojata funkcionalna sodr`ina i
dobile zna~ajno mesto vo mre`ata na ruralni naselbi i po{iroko vo sistemot
na naselbi vo Republika Makedonija.
Pregrupiraweto na selata vo pogolemi ruralni centri ja racionalizira
mre`ata na selskite naselbi i sozdava pogolemi mo`nosti i uslovi za
koordiniran i pozabrzan razvoj na ruralnite podra~ja, a osobeno na centrite
vo niv. Nekoi ruralni centri, preku promenite vo stopanskata struktura i
funkciite od niv izrasnaa vo nositeli na razvojot -“polovi na razvojot” na
oddelni mikroregioni.
Pritoa, formiraweto na ruralnite centri i prerasnuvaweto na nekoi
od niv, duri vo gradovi, vodi kon razvoj na sistemot na naselbi i pretstavuva
kvalitet vo urbanizacijata na Republika Makedonija. Ottuka, preku
politikata na regionalniot razvoj i planiraweto na prostorot, ruralnite
centri treba da obezbedat ponaglaseno mesto vo mra`ata na selata i vo celiot
sistem na naselbi vo zemjata.
Klu~ni zborovi: regionalen razvoj, sela, gradovi, ruralni centri, sistem na
naselbi
1. Kriteriumi za formirawe na ruralnite centri kako punktovi za
poddr{ka na razvojot vo funkcija na politikata na regionalen razvoj na
Republika Makedonija
Pri izborot i farmiraweto na ruralnite centri vo selskite naselbi na
Republika Makedonija vlijaele pove}e faktori. Na ovie aspekti }e uka`eme so cel
da se sogledaat potencijalnite mo`nosti od koi se poa|a pri nivnoto definirawe
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
29
Prof. d-r Ognen Damev
(demografskite, ekonomskite, funkcionalnata sodr`ina, prirodnite resursi i
drugite relevantni faktori i kriteriumi), a so toa i pri odreduvaweto na nivnoto
mesto i vlijanie vo sistemot na naselbi, vo prostorot i vo regionalniot razvoj.
Ottuka i potrebata za ponaglasena poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija
na regionalnata politika.
Pojdovni kriteriumi pri definiraweto i opredeluvaweto na ruralnite
centri vo Republika Makedonija, glavno, se: demografskite karakteristiki,
funkcionalnite, infrastrukturnite, prostornite i drugi karakteristiki na
selskite naselbi, kako i nekoi kriteriumi od neekonomska priroda-strategiskiot
moment i drugi.
Brojnosta na naselenieto e eden od relevantnite kriterium pri
opredeluvaweto na ruralnite centri. Biogenetskata i starosnata struktura gi
so~inuvaat demografskite ramki na trudovite resursi, a migracionoto saldo
ja opredeluva idnata populaciona sostojba na ruralniot centar, kako vo mre`ata
na selata taka i vo sitemot na naselbi vo Republika Makedonija. Vsu{nost, so
svojata golemina eden del od selskite naselbi, odnosno onie so pove}e od 1000
`iteli i samite po sebe se atraktivni za da go zadr`at postojnoto i da privle~at
novo naselenie. Ottuka i nivnoto mesto, zna~eweto i vlijanieto vo prostorot
i vo sistemot na naselbi, respektivno i vo regionalniot razvoj na Republika
Makedonija.
Migracionata sostojba na ruralnite centri, glavno, kaj pogolem del od
niv e so pozitivno migraciono saldo, ili blizu do nego, so isklu~ok na selskite
naselbi koi od strate{ki aspekt dobivaat tretman, odnosno treba da prerasnat vo
ruralni centri i da zadr`at del od naselenieto. Me|utoa, fakt e deka ruralnourbanite migracii ne gi odminaa i ruralnite centri vo Republika Makedonija.
Pritoa, treba da se naglasi deka brojot i goleminata na ruralnite centri
zavisat, pred s#, od brojnata sostojba na selskoto naselemnie vo potesnoto i
vo po{iroko podra~je na op{tinata. Ovie odnosi se nu`ni za ostvaruvawe na
principot na racionalnost i za poramnomerna teritorijalna distribucija na
naselenieto.
Vo ovoj kriterium za utvrduvawe na ruralnite centri spa|a i ekonomskata
1
Pove}e za kriteriumite za definirawe i formirawe na ruralnite centri vidi: Damev O:
“Deagrarizacijata i procesite na urbanizacijata na selata vo SR Makedonija”, NIO “Studentski
zbor”, Skopje, 1990 god. str.257-261 Pekevski B.,Kiroski P., Damev O. i Bel~eva B.:Pregrupirawe na
malite selski naselbi vo opredelen broj ruralni centri”, Ekonomski fakultet-Skopje, 1975 g.
30
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ruralnite centri vo funkcija na regionalnata politika na Republika Makedonija
struktura na naselenieto, kako izraz na funkcionalnata sodr`ina na selskoto
stopanstvoto, osobeno u~estvoto na vrabotenite vo neagrarnite dejnosti.
Ovoj pokazatel e najrelevanten indikator deka se sozdal nukleus na neagrarna
kvalifikuvana rabotna sila i se otvoraat mo`nosti za natamo{en razvoj i
diverzifikacija na stopanskata struktura, od koja }e zavisi nejzinoto vlijanie vo
potesniot i vo po{irokot region vo prostorot. Ottuka i mestoto i zna~eweto na
ruralnite centri vo regionalnata politika na Republika Makedonija.
Zna~i, funkcionalnata sodr`ina na ruralnite centri kako kriterium za
formirawe i opredeluvawe, mo{ne mnogu se razlikuva od drugite selski naselbi.
Vo svojata stopanska funkcija, tie imaat neagrarni proizvodni dejnosti, odnosno
proizvodni pogoni, servisi, trgovska mre`a, zdravstveni objekti, naj~esto
osumgodi{ni u~ili{ta, po{ta i drugi stopanski i nestopanski objekti. Pogolem
del od niv denes se i administrativni sredi{ta, odnosno op{tinski centri, koi
imaat silno vlijanie vo mnogu sferi na op{testveno-ekonomskiot i prostorniot
razvoj.
Ako kon toa se dodadat i mo`nostite za vrabotuvawe vo neagrarnite
dejnosti, so disperzija na nekoi proizvodstveni kapaciteti, kako i izgradbata na
novi so kreditirawe od strana na mesnoto naselenie, mo`nostite na ruralnite
centri za demografska apsorpcija se realni i golemi. Disperzijata na proizvodni
kapaciteti vo selskite naselbi mo`e da bide najsiguren metod na ekonomskata
politika pri formiraweto na ruralnite centri vo oddelni podra~ja i vo zemjata
vo celina. Pritoa, poddr{kata vo razvojot na ruralnite centri pretstavuva
najsiguren metod na ekonomskata politika vo funkcija na regionalniot razvoj.
Formiraweto na ruralnite centri vo mre`ata na selskite naselbi vo
Republika Makedonija e determinirano i od soobra}ajnata mre`a, odnosno od
glavnite komunikacii. Taka, pogolem del od selskite naselbi koi se oformile kako
ruralni centri le`at na samite pati{ta i se soobra}ajno otvoreni i povrzani
so gradskite naselbi (Gradsko, Rosoman, Topo~ani na patot Veles-Prilep-Bitola;
Lozovo Veles-[tip, Demir Kapija, Udovo- Mrzenci na patot Veles-Gevgelija,
a blizu do ovaa soobra}ajnica e i Bogdanci i dr.). Kako lokacionen faktor,
soobra}ajot ima vlijanie vrz geografskata razmestenost na pove}e proizvodni i
uslu`ni dejnosti, a so toa i na naselenieto i prerasnuvaweto na selskite naselbi
vo ruralni centri. Ovoj aspekt pretstavuva i zna~aen segment za ponaglasena
poddr{ka na razvojot na ruralnite centri vo funkcija na regionalnata
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
31
Prof. d-r Ognen Damev
politika na Republika Makedonija.
Vo nastojuvaweto za poramnomerna teritorijalna razmestenost na
ruralnite centri i selskoto naselenie pojdoven kriterium e i potrebata od
“simetri~na mre`a” na tie centri vo op{tinata. Mre`ata na ruralnite centri,
vo najgolem broj slu~ai, simetri~no ja pokriva op{tinata i od site strani go
“za{tituva” op{tinskiot centar od pregolem demografski pritisok od negovata
po{iroka orbita.
Me|utoa, poradi intenzivnoto praznewe, oddelni podra~ja nemaat
imigracioni sela od koi bi se formiral “prag” od ruralni centri vo koi bi se
zadr`al del od selskoto naselenie. Poa|aj}i od nekoi kriteriumi od neekonomska
priroda, a pred s#, od strategiskiot moment, i vo tie podra~ja treba da se opredelat
ruralni centri koi bi zadr`ale i privlekle naselenie.
Zna~i, natamo{en kriterium vo izborot i formiraweto na ruralnite
centri e strategiskiot moment. Taka, selskite naselbi vo pograni~niot pojas so
sosednite zemji koi bea izlo`eni na mo{ne silen ruralen egzodus i zagri`uva~ka
depopulacija na prostorot, treba da formiraat ruralni centri. Vpro~em, toa
proizleguva i od potrebata na regionalniot razvoj na Republika Makedonija
za poramnomerna teritorijalna distribucija na naselenieto i ekonomskite
aktivnosti.
Ponatamu, opredeluvaweto i formiraweto na ruralnite centri }e zavisi
i od pove}e drugi faktori, od kompleksot prirodno-geografski uslovi (reljefni,
geomorfolo{ki, hidrografski i drugi), od specifi~nostite na stopanskite
funkcii na naselbite (sto~arski vo podra~jeto na zapadna Makedonija, turisti~ki
vo ohridsko-prespanskiot region, rudarski vo Probi{tip, Del~evo i sl.). Pritoa,
ne se poa|a samo od eden kriterium, tuku obi~no od grupa relevantni kriteriumi
me|usebno tesno povrzani i usloveni. Voop{to, kompleksnosta na problematikata
na sistemot na naselbi bara i kompleksen pristap na re{enija vo politikata
na izborot na optimalna mre`a na ruralni centri i nivna poddr{ka vo
natamo{niot razvoj.
Toa se samo nekoi osnovni kriteriumi pri izborot na ruralnite centri,
Taka na primer, ju`niot i jugozapadniot del vo podra~jeto na Tikve{, od kade {to doa|a i
najgolemiot demografskiot pritisok vrz Kavadarci i Negotino, nema imigraciona selska naselba koja
bi go zadr`ala naselenieto na samiot “gradski prag”. Tokmu zatoa, a poa|aj}i od nekoi kriteriumi od
neekonomska priroda-strategiskiot moment i devalviraweto na prostorot, seloto Konopi{te e opredeleno kako ruralen centar, a denes i op{tinski centar vo tikve{ijata.
32
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ruralnite centri vo funkcija na regionalnata politika na Republika Makedonija
koi imaat zna~ajno mesto i vlijanie vo politikata na regionalniot razvoj
na Republika Makedonija. Vsu{nost, pojdovni kriteriumi vo definiraweto
i opredelbata na ruralnite centri se osnovnite punktovi kade {to treba
da bidat naso~eni merkite za poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija na
regionalniot razvoj.
2. Prerasnuvawe na ruralnite centri vo gradski naselbi
Probiv na urbanite procesi vo ruralnite podra~ja gi namaluva razlikite
pome|u seloto i gradot vo Republika Makedonija. Pritoa, nekoi pogolemi ruralni
centri ne samo {to se oddale~uvaat od tradicionalnoto selo i dobivaat brojni
urbani karakteristiki, tuku prerasnuvaat vo gradski naselbi i re~isi po ni{to
ne zaostanuvaat zad drugite pomali gradovi.
Ovie tendencii koi denes se mo{ne prisutni vo mre`ata na naselbite
pretstavuvaat nov kvalitet vo razvojot na ruralnite sredini i urbanite
procesi vo Republika Makedonija. Vakvite procesi se odvivaat re~isi stihijno i
neorganizirano, nasproti potrebata za osmisleno, plansko i sistematsko {irewe
na urbanizacijata vo okolniot gradski prostor, kako urbano-ruralen kontinijum.
Problemot zaslu`uva posebno vnimanie od pove}e aspekti, a pred s# poradi
faktot {to ovie novi gradski naselebi ve}e sega pretstavuvaat polovi i centri
na razvojot za okolniot prostor, no i nov kvalitet vo prostornata organizacija
i vo mre`ata na naselbi, {to ne treba da bide zapostaveno vo prostornoto i
urbanisti~koto planirawe i, voop{to, vo politikata na regionalniot razvoj na
Republika Makedonija.
Slo`enosta na problematikata na izborot i utvrduvaweto na ruralnite
centri koi treba da dobijat status na gradovi bara kompleksen pristap,
so primena na pove}e nau~no utvrdeni principi i kriteriumi. koi treba da ja
poka`at “zrelosta” na naselbata {to izrasnuva, odnosno {to minuva vo povisoka
forma na naseleno mesto, so status na grad. Vsu{nost, faktot {to tie pretstavuvaat
ili treba da izrasnat vo polovi i centri na razvojot vo po{irokiot prostor na
regionot, jasno gi definira kako fokusi na regionalnata politika.
D-r Angel Georgiev, d-r Ognen Damev:”Novi gradski naselbi vo Republika Makedonija”,
Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, Tom 34 (1999) Skopje 1999 godina, str19-30;
Isto: Citiran trud
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
33
Prof. d-r Ognen Damev
3. Politikata i merkite za poddr{ka na razvojot na ruralnite centri vo
Republika Makedonija
Politikata za oformuvawe i poddr{ka na razvojot na ruralnite centri
e vo soglasnost so politikata na regionalniot razvoj na Republika Makedonija.
Vsu{nost, faktot {to stanuva zbor za naselbi koi imaat posebno mesto i
zna~ewe, kako vo mre`ata na selata, odnosno na mikroregionalen plan, taka i
vo celiot sistem na naselbi, dostatno jasno go definira odgovorot za poddr{ka
na ruralnite centri vo sklop na politikata na ramnomeren regionalen razvoj.
So takvata politika zna~itelno bi se pro{irilo vlijanieto na sovremenite
razvojni procesi i na pogolem broj podra~ja nadvor od gradskite naselbi, odnosno
vo ruralnite podra~ja. Toa bi trebalo da bide politikata na urbanizacija i
na seloto, relativizacija na razlikite na uslovite na `iveewe me|u gradot i
seloto.
Poddr{kata na razvojot na ruralnite centri, kako i oformuvaweto
novi, vo funkcija na regionalnata politika inkorporira pogolem broj merki i
aktivnosti. Ovde , so ogled na prostorot, taksativno }e gi poso~ime osnovnite
punktovi na merki i aktivnosti za poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija na
regionalnata politika na Republika Makedonija.
-Politikata za poddr{ka i razvoj na ruralnite centri vo Republika
Makedonija treba da se zasnova na mikroregionalni op{testveno-ekonomski
programi za razvoj na op{tinata, posebno na ruralnite centri, pa i na po{iroki
regioni vo koi se oformile pogolem broj takvi centri. Vo niv treba postojano
da bidat prisutni op{testvenata gri`a i intervencija.
Natamo{en razvoj na infrastrukturnata sodr`ina-soobra}ajna
povrzanost i otvorenost na ruralnite centri, PTT, nadminuvawe na nekoi
pre~ki vo mobilnata telefonija, komunalna infrastruktura, kulturnoprosvetni objekti i dr. Seto toa }e zna~i nadminuvawe na ruralno-urbanite
razliki i podobruvawe na uslovite na `iveewe.
Razvoj na zemjodelstvoto so ponaglasena poddr{ka na kreditnata
politika vo strukturnite promeni na proizvodnata orientacija vo nasoka na
poracionalno koristewe na resursite i sozdavawe uslovi za {irewe na neagrarni
dejnosti-izgradba na prerabotuva~ki pogoni, odnosno industriski kapaciteti,
vrz baza na finalizacija na agrarnoto proizvodstvo od regionot.
34
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ruralnite centri vo funkcija na regionalnata politika na Republika Makedonija
Nekoi od ruralnite centri so ponaglasena op{testvena gri`a i
intervencija, osobeno na Ministerstvoto za ekonomija i Ministerstvoto za
zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, treba da stanat i centri na agrarna
berza, so {to zna~itelno bi se olesnil i zabrzal prometot so zemjodelski
proizvodi. Vsu{nost, organizacijata i realizacijata na promotot na zemjodelskoto
proizvodstvo e eden od najaktuelnite problemi.
Vo politikata i merkite za poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija
na regionalniot razvoj na Republika Makedonija, zna~ajno mesto treba da dobie
kreditnata politika. Taa treba da otvori mo`nosti za razvoj na sekundarnite
i tercijarnite dejnosti vo funkcionalnata sodr`ina na ruralnite centri,
kako nositeli na razvojot-centri, polovi na razvojot na oddelni mikroregioni.
Me|utoa, vo kreditiraweto na zemjodelstvoto prisutni se golem broj problemi i
te{kotii. Bankite odbegnuvaat da go kreditiraat zemjodelecot, pa duri i tie {to
sakaat vo seloto da podignat prerabotuva~ki pogon, servis ili da kupat prevozno
sredstvo, poradi, kako {to istaknuvaat, “nesigurnite” hipoteki.
Zna~ajno mesto kreditnata politika treba da dobie i vo stanbenata
izgradba, i toa so popovolni uslovi. Vsu{nost, dolgo vreme, ruralnite podra~je
se nadvor od stanbenata kreditna politika, iako ovde mnogu polesno mo`at da
se nadminat problemite so dobivaweto grade`no zemji{te, grade`na dozvola,
proekti, materijali i dr.
Denes, vo najgolem del ruralni centri se op{tinski centri pa, kako
takvi i sredi{ta na golem broj administrativni i uslu`ni dejnosti. Toa, bez
somnenie, zna~i nov kvalitet na ruralnite centri vo regionalnata politika
na Republika Makedonija
Za ostvaruvawe na politikata na poddr{ka na razvojot na ruralnite centri
vo regionalnata politika, sekako, postojat i drugi instrumenti, aktivnosti i
punktovi na dejstvuvawe (strategiskiot moment i dr.). Nie se zadr`avme samo na
merkite koi se naj~esti vo politikata i imaat naglaseno vlijanie brz poddr{kata
na razvojot na ruralnite centri vo Republika Makedonija, vo funkcija na
regionalnata politika.
4. Zaklu~ni razgleduvawa
Dosega{nite sogleduvawa upatuvaat na zaklu~ok deka ruralnite centri, so
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
35
Prof. d-r Ognen Damev
svojata demografska i socio-ekonomska struktura, so funkcionalnata sodr`ina i
so drugite infrastrukturni karakteristiki, imaat zna~ajno mesto vo mre`ata na
selata i vo sistemot na naselbi vo Republika Makedonija. Kako takvi pogolem
del od niv, izrasnuvaat vo nositeli na razvojot, stananuvaat “polovi na razvojot”
na oddelni mikroregioni, atraktivni imigracioni punktovi bez nekoja pogolema
op{testvena anga`iranost i privlekuvaat naselenie, no fakt e deka nekoi od
niv gi zafati ruralno-urbaniot egzodus. Duri i mnogu pove}e od toa. Del od ovie
ruralni centri po ni{to ne zaostanuvaat zad nekoi mnogu mali grad~iwa i se
na patot da prerasnat vo gradski naselbi. Spored svojata stopanska struktura,
funkciite, demografskiot razvoj, ekonomskata struktura na naselenieto,
odnosno u~estvoto na nezemjodelskoto naselenie, infrastrukturnata opremenost,
uslovite i na~inot na `iveewe i drugite relevantni kriteriumi, ovie naselbi
denes gi imaat site karakteristiki na mali grat~iwa (Bogdanci, Demir Hisar,
Demir Kapija i dr.). Toa e nov kvalitet vo procesot na urbanizacija na Republika
Makedonija, vo pravec na pointenzivna disperziranost na urbanizacijata
i podlaboka transformacija na seloto. Vo strategijata na idniot razvoj na
sistemot na naselbi vo urbanizacijata na Republikata ruralnite centri se eden od
dominantnite punktovi na dejstvuvawe. Preku politikata na regionalniot razvoj
i prostornoto planirawe ruralnite centri treba da obezbedat ponaglaseno mesto
ne samo vo mre`ata na selata, tuku i vo celiot sistem na naselbi vo Republika
Makedonija. Ottuka i potrebata od ponaglasena op{testvena gri`a i intervencija
za poddr{ka na razvojot na ruralnite centri vo funkcija i na regionalnata
politika vo Republika Makedonija.
Koristena literatura
-D-r Ognen Damev:”Deagrarizacijata i procesite na urbanizacija na seloto
vo SR Makedonija”, NIO “Studentski zbor”, Skopje, 1990 god.
-Pekevski B. Kiroski P. Damev O. Bel~eva B.:”Pregrupirawe na malite
selski naselbi vo opredelen broj ruralni centri”, Ekonomeki fakultet-Skopje,
Skopje, 1977;
-D-r Angel Georgiev, d-r Ognen Damev:”Novi gradski naselbi vo Republika
Makedonija”, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, Tom 34 (1999) Skopje
1999 godina, str19-30;
36
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ruralnite centri vo funkcija na regionalnata politika na Republika Makedonija
-D-r Pan~e Kiroski i d-r Ognen Damev:”Premin od sega{niot disperziran
na koncentriran sistem na selski naselbi vo SR Makedonija”, Zbornik na trudovi
na Jugoslovenskiot simpozium za problemite na migraciite vo na{ata zemja,
Struga 12-15 juni 1985 godina;
-D-r Angel Georgiev i dipl. georogf. Lora Filipova:”Urbanizacija
na selata vo Makedonija i organizacija na prostorot”, Zbornik na trudovi na
me|unarodniot nau~en sobir “Perspektivi i unapreduvawe na planiraweto i
ureduvaweto na prostorot”, Ohrid, mart 4-7, 1998 godina, str.252-262,
-D-r Ognen Damev: “Transformacijata na mre`ata na selskite naselbi vo
SR Makedonija”, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 1990 godina;
THE RURAL CENTERS IN FUNCTION OF REGIONAL POLITICS IN
REPUBLIC OF MACEDONIA
Ognen Damev, Ph.D
Summary
The development of rural settlements and formed of rural centers have important
place in the network of villages and the systems of settlements in Republic of Macedonia. In
this paper are presenting, the accented changes in demographic characteristics, functionalities,
infrastructure, space and others characteristics of rural settlements, as relevant criterions for
its forming and for further socio-economics development. Over the changes in the economic
structure and its functions, some of them grown up in a carriers of development as “poles of
development” of some micro regions. Therefore, the place and meaning of rural centers is
included in regional politics in Republic of Macedonia.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
37
Год. екон. фак. т. 42 с. 39 - 48 (2007)
366.5:340.13(4-672ЕУ)”2007/13”; 366.5:340.13(497.7)”2007/13”
PROMENI VO ZA[TITATA NA POTRO[UVA^ITE VO EU
SOGLASNO SO PROGRAMATA 2007-2013 I SOSTOJBITE VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Prof. d-r Sne`ana Ristevska - Jovanovska
Apstrakt
So strategijata na EU za za{tita na potro{uva~ite za periodot
2002-2006 godina bea opredeleni slednive celi {to treba{e da bidat ostvareni:
visok stepen na za{tita na potro{uva~ite; efikasna primena na zakonskite
odredbi, i vklu~uvawe na potro{uva~kite organizacii vo politikite na
EU. Programata za dejstvuvawe na Zaednicata na poleto na zdravstvenata i
za{titata na potro{uva~ite za periodot od 1 januari 2007 do 31 dekemvri 2013,
gi zamenuva postojnite programi vo poleto na javnoto zdravje i politikata
na za{tita na potro{uva~ite. Tie promeni treba da bidat vklu~eni vo
programata za za{tita na potro{uva~ite na site zemji-~lenki i na zemjitekandidati za ~lenstvo vo EU. Na toj plan sostojbite vo R.Makedonija se pove}e
od nezadovolitelni.
Klu~ni zborovi: strategija, za{tita na potro{uva~ite, principi, prava na
potro{uva~ite
Zakonite za za{tita na potro{uva~ite na zemjite-~lenki na EU se
baziraat na desette principi {to gi proklamira EU na ovoj plan: 1) kupi {to
saka{ i kade {to saka{; 2) ako ne raboti, vrati go nazad; 3) visoki standardi za
hranata i za drugite potro{uva~ki dobra; 4) znaj {to jade{; 5) dogovorite treba
da bidat fer za potro{uva~ite; 6) nekoi potro{uva~i mo`e da go promenat svoeto
mislewe; 7) napravete go polesno sporeduvaweto na cenite; 8) potro{uva~ite ne
treba pogre{no da se naveduvaat (vodat); 9) za{tita za vreme na va{iot odmor; 10)
ovozmo`uvawe efikasno obe{tetuvawe na potro{uva~ite.
Opfatot na politikata na EU za za{titata na potro{uva~ite se menuva i
ja odrazuva promenata na potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. Taka, so Strategijata
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
39
Prof. d-r Sne`ana Ristevska - Jovanovska
na EU za za{tita na potro{uva~ite za periodot 2002-2006 godina bea opredeleni
slednive tri celi {to treba{e da bidat ostvareni vo ovoj period:
1. visok stepen na za{tita na potro{uva~ite,
2. efikasna primena na zakonskite odredbi,
3. vklu~uvawe na potro{uva~kite organizacii vo politikite na EU.
Celite bea dizajnirani za pomo{ vo integriraweto na site zainteresirani
subjekti povrzani so za{titata na potro{uva~ite vo politikata na EU, so cel da
se ovozmo`i maksimizirawe na koristite {to gi dobivaat potro{uva~ite i nivna
podgotovka za mo`nite pro{iruvawa na pazarot na Unijata.
Evropskata unija, poa|ajki od soznanieto deka stanuva zbor za mnogu
kompleksen proces koj se odviva preku nekolku skalila na dejstvuvawe, koristi,
pred s#, prakti~ni metodi za da mo`e na najdobar i najednostaven na~in da im
uka`e na potro{uva~ite kako najdobro da se za{titat. Zemjite-~lenki na EU
toa go ~inat so pomo{ na potro{uva~kite organizacii formirani pred s#, od
nezadovolni potro{uva~i, so uka`uvawe na nebezbednite proizvodi preku golem
broj informativni kampawi i edukacii.
Unijata ja prifati Strategijata za hrana i za{tita na potro{uva~ite i
predlogot na Evropskiot parlament za sozdavawe Programa za zdravje i za{tita
na potro{uva~ite za periodot 2007-2013 godina. So strategijata i so Programata
se predviduva da se pro{iri sega{nata politika na EU vo pogled na javnoto
zdravstvo i vo pogled na poddr{kata na za{titata na potro{uva~ite.
Evropskata komisija smeta deka, ako se izvr{i konsolidacija na dvete
programi vo edna, }e se dobie sinergetski efekt pome|u javnoto zdravstvo i
za{titata na potro{uva~ite. Vakviot stav proizleguva od faktot deka i dvete
programi zastapuvaat skoro sli~ni celi, kako na primer: zdravstveno bezbedni
proizvodi, informiranost i edukacija itn. Isto taka, spojuvaweto vodi kon
pogolema koherencija na politikite, gi zgolemuva brzinata i efikasnosta na
procedurite ({to opfa}a zgolemuvawe na brzinata na donesuvawe na zakonskite
odredbi) i ovozmo`uva gra|anite na Unijata da smetaat deka taa se gri`i za
nivnite interesi.
Pritoa, kako celi {to treba da se postignat so implementiraweto na ovie
Dokumentot za Strategijata e donesen vo maj (sedmi) 2002 gona od Evropskiot parlament,
Sovetot, Komitetot za ekonomski i socijalni pra{awa i Komitetot na regionite, pod imeto Consumer
Policy Strategy 2002-2006
Na 6 april 2005 godina
40
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Promeni vo za{titata na potro{uva~ite vo EU soglasno so programata 2007-2013 i sostojbite vo R. M.
dve programi se istaknuvaat slednive:
A. komunikaciski celi
1. za{tita na gra|anite od opasnosti i rizici koi izleguvaat od kontrola
na individuite i koi ne mo`e efektivno da bidat otstraneti od sekoja ~lenka
poedine~no,
2. zgolemuvawe na sposobnosta na gra|anite da donesuvaat podobri odluki
vo vrska so nivnoto zdravje i nivnata za{tita kako potro{uva~i,
3. povrzuvawe na zdravjeto na gra|anite i za{titata na potro{uva~ite so
site delovi od politikata na Unijata;
B. celi koi se povrzani so javnoto zdravstvo:
1. za{tita na gra|anite od site opasnosti koi mo`e da go zagrozat nivnoto
zdravje,
2. promovirawe pozdrav na~in na `iveewe,
3. pridones vo reduciraweto na “glavnite bolesti” vo Unijata,
4. pridones vo razvojot na poefikasen i poefektiven zdravstven sistem,
5. poddr{ka na site celi preku davawe odredeni informacii i pomagawe
vo vr{eweto na potrebnite analizi;
V. celi vo pogled na za{titata na potro{uva~ite:
1. obezbeduvawe na potrebnoto nivo na za{tita na ekonomskite interesi i
zdravjeto na site potro{uva~i vo EU, nezavisno od mestoto na `iveewe, patuvawe
ili kupuvawe,
2. zgolemuvawe na kapacitetot na potro{uva~ite za promovirawe na
nivnite interesi, t.e. ovozmo`uvawe potro{uva~ite da si pomognat samite na
sebe.
Programite zafa}aat cela niza aktivnosti i aspekti {to zemjite-~lenki,
kako i zemjite so status kandidati za ~lenstvo, kako {to e i Republika Makedonija,
treba da gi opfatat za da se ostvarat postavenite celi. Aktivnostite treba da
ovozmo`at razvivawe na posebni oblasti koi i ponatamu treba da se razvivaat:
op{ti akcii (aktivnosti), zdravstveni akcii i akcii povrzani so za{titata na
potro{uva~ite.
Vo vrska so za{titata na potro{uva~ite, programata opfa}a konsolidacija
i pro{iruvawe na postojnite aspekti, preku potencirawe na potrebata od
Op{tite akcii treba da ja podobrat informiranosta, da ja zajaknat ulogata na evropskite
zdravstveni organizacii i organizaciite za za{tita na potro{uva~ite i da razvivaat t.n. konsultantski mehanizmi.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
41
Prof. d-r Sne`ana Ristevska - Jovanovska
konsolidacija i pro{iruvawe na postojnite zakonski odredbi {to se doneseni
vo Programata. Edna od osnovnite zada~i na ovaa Programa e sozdavaweto nov
departman vo strukturite na EU, takanare~en Institut na potro{uva~ite
(Consumer Institute), ~ija zada~a bi bila podobruvawe ili pribli`uvawe na
za{titata na potro{uva~ite do site zainteresirani grupi vo Unijata, kako i
podobro informirani i educirani potro{uva~i:
•
informirawe na potro{uva~ite za pravata i sredstvata za
nadomestuvawe {teta. Ova vklu~uva komparativno testirawe, sporedba na cenite
i pogolema svesnost za ponudite, dostapni vo EU;
•
zgolemuvawe na edukacijata na potro{uva~ite (poddr{ka na
potro{uva~kite edukativni aktivnosti koi vklu~uvaat evropska dimenzija, kako
i na aktivnostite naso~eni kon mladite kupuva~i);
•
osiguruvawe na potro{uva~ite, preku podobro informirawe, deka
se sposobni da nosat ekolo{ki i socijalno odgovorni odluki za izbor na hrana, za
najkorisnite proizvodi i uslugi, kako i odluki {to najmnogu korespondiraat so
nivniot `ivoten stil, preku gradewe doverba.
•
gradewe na kapacitetot na potro{uva~kite organizacii: trening
za usovr{uvawe na znaeweto, ve{tinite, mre`noto rabotewe i realizirawe na
naporite.
Problemite na potro{uva~ite i konfliktite so proizvoditelite osobeno
se seriozni koga so t.n. opasni proizvodi se zagrozuva nivnoto zdravje i bezbednost.
Vo prometot mo`at da se sretnat nekvalitetni proizvodi, „oslobodeni” od
vitamini i drugi korisni mineralni sostojki, a „zbogateni” so pesticidi, aditivi,
konzervansi i drugi {tetni materii.
Taka, mo`at da se sretnat prehranbeni proizvodi so izminat rok na
upotreba, avtomobili bez sigurnosni pojasi ili so neprovereni ko~nici,
televizori so nedozvoleno radioaktivno zra~ewe ili nedovolno osigurani od
izbivawe po`ar itn. Pokraj toa, brziot razvoj na industrijata uslovuva pridru`ni
pojavi so negativni posledici (uni{tuvawe na okolinata, neekonomsko koristewe
na surovinite i postojana inflacija). Ovie pra{awa se bitni za potro{uva~ite
bidejki, dolgoro~no gledano, se odrzuva~i na nivnite interesi. Od problemite
na potro{uva~ite proizleguvaat i nivnite konflikti so proizvoditelite i
distributerite. Vo Republika Makedonija za{titatata na potro{uva~ite e
42
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Promeni vo za{titata na potro{uva~ite vo EU soglasno so programata 2007-2013 i sostojbite vo R. M.
regulirana so Zakonot za za{tita na potro{uva~ite Nadzor na sproveduvaweto
na ovoj Zakon vr{i Ministerstvoto za ekonomija. Inspekciski nadzor na
sproveduvaweto na odredbite od ovoj Zakon vr{at Dr`avniot pazaren inspektorat,
Dr`avniot sanitaren i zdravstven inspektorat i Dr`avniot inspektorat za
`ivotna sredina, preku inspektori (vo ponatamo{niot tekst: inspektor), vo
soglasnost so ovlastuvawata utvrdeni so zakon.
Znaejki go praviloto deka dobar zakon e onoj zakon koj celosno se primenuva
i po~ituva, mo`e da konstatirame deka vo ovoj slu~aj toa izostanuva. Pokraj toa,
informaciite za potro{uva~ite se svedeni na minimum, za razlika od drugite
zemji, kade {to gi ima vo dovolna mera. Promenite vo zakonskata regulativa na
zemjite-~lenki na EU vo pogled na za{titata na potro{uva~ite, osven drugite
aspekti, se vo soglasnost so sledeweto i utvrduvaweto na problemite po kategorii
na potro{uva~i, kako i so identifikacija na fazite na procesot na donesuvawe
odluka za kupuvawe vo koi potro{uva~ite ~uvstvuvaat najmnogu problemi.
Унгарија
Словачка
Hrvatska
Бугарија
Legislativen
aspekt
Donesen: 1997
Donesen: 1992
Donesen 2003
Donesen: 1994
Zakon za
za{tita na
potro{uva~ite
Stapil vo sila 1998
Stapil vo sila:1993
Stapil vo
sila:2003
Stapil vo sila:1999
Tela za nadzor
na pazarot
Generalen
inspektorat
za za{tita na
potro{uva~ite,
Trgovski inspektorat
Dr`aven
inspektorat
Komisija za trgovija
i za{tita na
potro{uva~ite
Prednosti
edukacija i
informirawe
Rabotna efikasnost
Edukacija i
informirawe
Zajaknuvawe na
administrativnite
kapaciteti
Nedostatoci
Nedovolna
koordinacija me|u
telata (lokalnite
edinici) odgovorni
za nadzor na
pazarot
Nedovolna
koordinacija me|u
telata odgovorni za
nadzor na pazarot
Nedovolna
koordinacija
Ad hoc sproveduvawe,
nedovolna koordinacija
i sorabotka me|u telata
za nadzor na pazarot,i
nemawe strategiski
pristap kon nadzorot
Odbor za
arbitra`a,
1998/2001
Ne postoi
-
Komisija za spogodbeno
re{avawe na sporovite
1999 s# u{te ne
funkcionira soodvetno
Re{avawe na
sporovite
nadvor od sudot
Zakon za za{tita na potro{uvaite: Slu`ben vesnik na RM, br.38, 26 juni 2004 godina, Zakonot e donesen za prv pat vo 2000 godina, izmenet i dopolnet vo 2002, 2004.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
43
Prof. d-r Sne`ana Ristevska - Jovanovska
Potro{uva~ki
aspekt
Visoko nivo
na svesnost na
potro{uva~ite
za nivnite prava.
Potro{uva~kite
zdru`enija se
zna~itelno
efikasni i imaat
3 potencijalni
izvori na
finansirawe od
Vladata
Svesta na potro{.
za nivnite prava se
razviva progresivno.
Funkcioniraweto
na potro{uva~kite
organizacii
poka`uva napredok
i se zajaknuva preku
pogolemite zakonski
promeni vo 1998 i
1999 g.
Visoko nivo
na svesnost
za pravata i
za{titata na
potro{uva~ite
Nisko nivo na svesnost
na potro{uva~ite
za nivnite prava.
Na potro{uva~kite
zdru`enija s# u{te im
nedostigaat kapaciteti
i finansiska pomo{ od
vlasta, {to rezultira
so nedovolno vlijanie
vrz razvivaweto na
potro{uva~kata kultura.
Tabela br. 1 Pregled na aspektite na prisposobuvawe kon evropskoto
zakonodavstvo za za{tita na potro{uva~ite vo Ungarija, Hrvatska, Slova~ka i
Bugarija
Pritoa, kako naj~esti problemi na koi potro{uva~ite reagiraat spored
fazite na procesot na donesuvawe odluka za kupuvawe, se javuvaat:
1. procesot na nastanuvawe na potrebata ili t.n. proces pred kupuvawe
(odbivno i navredlivoto reklamirawe),
2. aktot na kupuvawe (otsustvo na isporaka, isporaka na pogre{en, o{teten
proizvod и naplata na povisoka cena),
3. postkupovniot proces - ispravnost na proizvodot (defekten proizvod i
~esti rasipuvawa); garancija (neprifatliva i neadekvatna garancija, nepo~ituvawe
na garancijata i dogovorot) i servis/popravka (nekvalitetna popravka, zamena na
stokata i sl.).
Vaka strukturiranite problemi se osnova za izrabotka na pra{alnikot
{to e koristen vo ova istra`uvawe: za prvata faza – pred-kupuvawe - pra{awe
broj 1; za vtorata faza – akt na kupuvawe – pra{awe so reden broj 2, i za treta
faza – postkupoven proces – pra{awata so reden broj od 3 do 7. (tabela 2). Vo
istra`uvaweto sprovedeno vo Skopje vrz nameren primerok od 50 lica (prvi~no 56
no 6 lica ne sakaa da bidat del od istra`uvaweto) koi, koristej}i go subjektivniot
metod na izrazuvawe na pripadnosta kon opredelena kategorija potro{uva~i
(niska, sredna ili visoka) pred s# spored nivoto na obrazovanie i visinata na
primawata, se izjasnija: so sredno obrazovanie i so primawa do 15.000 den. (15
Fazi na procesot na donesuvawe odluka:nastanuvawe na potrebata, pribirawe informacii,
ocenka na razli~nite alternativi, akt na kupuvawe i postkupoven process.
44
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Promeni vo za{titata na potro{uva~ite vo EU soglasno so programata 2007-2013 i sostojbite vo R. M.
lica odnosno 30%) – vo ponatamo{niot tekst segment 1, so visoko obrazovanie i so
mese~ni primawa od 15.001 do 30.000 den. (22 lica odnosno 44%) – vo ponatamo{niot
tekst segment 2, i so visoko obrazovanie i so mese~ni primawa nad 30.001 den. (13
lica odnsono 26%) – vo ponatamo{niot tekst segment 3.
Tabela br.2 Rezultati od istra`uvaweto za pripadnicite na segment 1
Vid na problem
1
Segment 1
15%
7
Pred-kupuvawe (odbivno i navredlivo reklamirawe i sl.)
Akt na kupuvawe-isporaka (otsustvo na isporaka, isporaka na pogre{en,
o{teten proizvod, neiskrena reklama, visoka cena)
Ispravnost na proizvodot (defekten proizvod, ~esti rasipuvawa)
Garancija/dogovor (neprifatliva i neadekvatna garancija, nepo~ituvawe na
garancijata i dogovorot)
Servis/popravka (nekvalitetna popravka, zamena na stokata i sl.)
Depoziti/krediti (nemo`nost za proda`ba na kredit, visoki kamati,
problemi so otplatata, problem za sigurnosta na kreditot)
Drugi problemi
8
VKUPNO
100%
2
3
4
5
6
13%
10%
13%
39%
8%
2%
1
40%
2
30%
3
4
20%
5
10%
6
0%
7
Tabela br.3 Rezultati od istra`uvaweto za pripadnicite na segment 2
Vid na problem
1
Segment 2
7
Pred-kupuvawe (odbivno i navredlivo reklamirawe i sl.)
Akt na kupuvawe-isporaka (otsustvo na isporaka, isporaka na pogre{en,
o{teten proizvod, neiskrena reklama, visoka cena)
Ispravnost na proizvodot (defekten proizvod, ~esti rasipuvawa)
Garancija/dogovor (neprifatliva i neadekvatna garancija, nepo~ituvawe na
garancijata i dogovorot)
Servis/popravka (nekvalitetna popravka,zamena na stokata isl.)
Depoziti/krediti (nemo`nost za proda`ba na kredit, visoki kamati,
problemi so otplatata, problem za sigurnosta na kreditot)
Drugi problemi
8
VKUPNO
2
3
4
5
6
11%
31%
18%
11%
25%
1%
3%
100%
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
45
Prof. d-r Sne`ana Ristevska - Jovanovska
35%
1
30%
2
25%
3
20%
4
15%
5
10%
6
5%
7
0%
Tabela br. 4 Rezultati od istra`uvaweto za pripadnicite na segment 3
Vid na problem
1
Segment 3
20%
7
Pred-kupuvawe (odbivno i navredlivo reklamirawe i sl.)
Akt na kupuvawe-isporaka (otsustvo na isporaka, isporaka na pogre{en,
o{teten proizvod, neiskrena reklama, visoks cena)
Ispravnost na proizvodot (defekten proizvod, ~esti rasipuvawa)
Garancija/dogovor (neprifatliva i neadekvatna garancija, nepo~ituvawe na
garancijata i dogovorot)
Servis/popravka (nekvalitetna popravka, zamena na stokata i sl.)
Depoziti/krediti (nemo`nost za proda`ba na kredit, visoki kamati, problemi
so otplatata, problem za sigurnosta na kreditot)
Drugi problemi
8
VKUPNO
100%
2
3
4
5
6
40%
30%
20%
10%
0%
46
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
31%
18%
9%
18%
4%
0%
1
2
3
4
5
6
7
Promeni vo za{titata na potro{uva~ite vo EU soglasno so programata 2007-2013 i sostojbite vo R. M.
Tabela br.5 Procent na oddelni problemi vo ramkite na vkupnite
Vid na problem
1
2
3
4
5
6
7
Pred-kupuvawe (odbivno i navredlivo reklamirawe i sl.)
Akt na kupuvawe-isporaka (otsustvo na isporaka, isporaka na
pogre{en, o{teten proizvod, neiskrena reklama, visoks cena)
Ispravnost na proizvodot (defekten proizvod, ~esti rasipuvawa)
Garancija/dogovor (neprifatliva i neadekvatna garancija,
nepo~ituvawe na garancijata i dogovorot)
Servis/popravka (nekvalitetna popravka, zamena na stokata i sl.)
Depoziti/krediti (nemo`nost za proda`ba na kredit, visoki
kamati, problemi so otplatata, problem za sigurnosta na kreditot)
Drugi problemi
% na problemite vo
vkupnite problemi
14%
27%
17%
11%
26%
4%
1%
30%
1
25%
2
20%
3
15%
4
10%
5
5%
6
0%
7
So sporedba na dobienite rezultati po oddelni segmenti slobodno mo`e
da se izvle~at slednite zaklu~oci:
1.
potro{uva~ite naj~esto reagiraat na problemite {to se javuvaat
vo prvata i vo vtorata faza - pred kupuvawe i aktot na kupuvawe – isporaka, servis
i ispravnost na proizvodite, a procentot na reakcii e usloven od pripadnosta na
potro{uva~ite kon odreden segment;
2.
vo prvata faza – proces na nastanuvawe na potrebata ili t.n. proces
pred kupuvawe, procentot na licata koi reagiraat se zgolemuva so preminot od
eden kon drug segment (segment 1–13%; segment 2 -11%; segment 3 – 20%);
3.
sostojbite se povtoruvaat i dokolku se nabquduva poedine~no
i vtorata faza – aktot na kupuvawe (segment 1–10%; segment 2-31%; segment 3 –
31%);
4.
dokolku podatocite se nabquduvaat kumulativno po segmenti,
za prvata i vtorata faza, dobienite rezultati za segment 1 (23% ), za segment 2
(42%) i za segment 3 (51%), isto taka, vodat kon zaklu~okot deka potro{uva~ite so
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
47
Prof. d-r Sne`ana Ristevska - Jovanovska
povisoki primawa i so povisoko obrazovanie preventivno se za{tituvaat kako
potro{uva~i so pravilno kupuvawe;
5.
procentot na u~estvo na oddelnite problemi vo ramkite na
vkupnite, nabquduvano po fazi kumulativno, vo prva i vo vtora iznesuva 41%;
6.
potrebata od edukacija na naselenieto za donesuvawe pravilni
odluki vo procesot na kupuvawe e pove}e od nephodna – a toa e edna od celite na
politikata za za{tita na potro{uva~ite.
LITERATURA
1. www.eubusiness.com/guides/consumer
2. www.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/f80501.htm
3. www.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/l28011.htm
4. www.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/l32042.htm
5. www.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/l32008.htm
6.http://pm2.activenavigation.com/facade/europa.eu.int/scadplus/leg/en/cha/c11503c.htm
CHANGES IN CONSUMER PROTECTION POLICY ACCORDING
TO PROGRAMME OF COMMUNITY ACTION IN THE FIELD
OF HEALTH AND CONSUMER PROTECTION (2007-2013) AND
CONDITIONS IN REPUBLIC OF MACEDONIA
Snezana Ristevska – Jovanovska, Ph.D
Summary,
The proposal seeks to establish a programme of Community action in the field of health
and consumer protection for the period from 1 January 2007 to 31 December 2013. It will replace
the existing programmes in the field of public health and consumer policy . The programme has
three strands. The first covers the objectives and measures which are common to health and
consumer protection, while the other two relate to objectives and measures which are specific
to the two areas. This proposal brings together policies and programmes on public health and
consumer protection within a single framework in order to make EU policy more effective for
the public. Health policy and consumer policy have a large number of aims in common and also
make use of a large number of similar measures. Combining both areas will therefore make
it possible to improve the consistency of the policies, create economies of scale and increase
visibility. There for conditions in Republic of Macedonia according to consumer protection had
to be changed.
Key words: strategy, consumer protection, principles, consumer rights
48
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 49 - 57 (2007)
366.71-027.511
SOVREMENOTO BANKARSTVO I GLOBALIZACIJATA NA
FINANSISKITE TOKOVI
Prof.d-r Tihomir Jovanovski
Apstrakt
Predmet na razgleduvawe na ovoj trud, vo osnova, se karakteristikite
i razvitokot na sovremenoto bankarstvo vo uslovi na globalizacija. Imeno,
stanuva zbor za eden nov, poinakov koncept na banka i za nova bankarska strategija
na komercijalnite banki. Soznanijata od moite istra`uvawa upatuvaat na
toa deka globalizacijata vo bankarstvoto e samo eden segment od vkupnata
globalizacija vo ekonomskite i vo finansiskite transakcii. No, dene{nite
banki i bankarski raboti i operacii se vidoizmeneti vo odnos na porano, kako
{to se vidoizmeneti i finansiskite transakcii, transakciite vo oblasta na
kapitalot i berzanskite transakcii. Toa vidoizmenuvawe, pokraj drugoto, e
rezultat na promenite {to vo sebe gi nosi globalizacijata.
Klu~ni zborovi: sovremeno bankarstvo, globalizacija, bankarska strategija,
finansiski transakci, berzanski transakcii, bankarski transakcii, finansiski
pazar, finansiski tokovi, deregulacija, liberalizacija, elektronski pari,
elektronski finansii, elektronsko bankarstvo, globalizacija na rizicite,
sekjuritizacija, globalna ekonomija.
Sodr`ina na trudot
1. Sovremenoto bankarstvo vo uslovi na globalizacija
2. Globalizacija na me|unarodnite finansiski tokovi
Vo ovoj trud }e upatam na dve pra{awa od oblasta na me|unarodnite
finansii koi se me|usebno zavisni i me|usebno vlijaat. Stanuva zbor za sovremenoto
bankarstvo vo uslovi na globalizacija na me|unarodnite finansiski tokovi i za
globalizacijata na me|unarodnite finansiski tokovi.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
49
Prof.d-r Tihomir Jovanovski
1) Sovremenoto bankarstvo vo uslovi na globalizacija
Procesot na globalizacijata voop{to, posebno vo oblasta na finansiite
i vo razvitokot na novite tehnologii, sekako, pridonesuva da se zgolemi
konkurentnosta pome|u komercijalnite banki i vo isto vreme da se vlijae vrz
razvojot i diverzifikacijata na bankarskite proizvodi na pazarot na finansiski
sredstva. Vo isto vreme, so {ireweto na procesot na globalizacija se ostvaruvaat
kvalitetno novi promeni {to uslovuvaat deregulacija na bankarskoto rabotewe
so zabrzano razvivawe na informati~kata tehnologija, globalizacija na
finansiskite pazari, zabrzano zgolemuvawe na finansiskite transakcii, povisok
stepen na nestabilnost i zgolemen rizik vo raboteweto.
Se razbira, vo uslovi na zabrzana globalizacija na finansiskite
transakcii i na bankarskoto operativno rabotewe, sega{noto sovremeno
bankarstvo vo golema mera e oslobodeno od zakonski i od drugi regulatorni
merki. Imeno, so globalizacijata na bankarskoto rabotewe globalnite granici
na svetskite finansiski pazari, su{tinski gledano, se izbri{ani, elektronskite
pari gi zamenuvaat site drugi oblici na pari, a vremeto potrebno za realizirawe
na masovni bankarski operacii se meri so sekundi.
Vo uslovi na globalizacija na finansiskite i na bankarskite transakcii
se ostvaruva koncipirawe na nov koncept na banka, i toa kako rezultat na
prisposobuvaweto na bankite na novite uslovi na stopanisuvawe. Vo tie ramki se
formiraat i sovremeni bankarski delovni centri koi s# pove}e stanuvaat sostaven
del na novite finansiski centri.
Za da se sogleda su{tinata na noviot koncept na banki, so toa i na noviot
bankarski sistem, potrebno e da se sogleda slednovo:
prvo, noviot koncept na banka i novata bankarska strategija se baziraat
na vospostavuvawe vrski na bankite so novata bankarska sredina, so brzi i
nepredvidlivi promeni;
vtoro, za da se obezbedi efikasnost, efektivnost i kompetitivnost na
bankite i, vo isto vreme odr`uvawe na rizikot vo normalni i prifatlivi granici
potrebno e bankite da pronao|aat novi na~ini, metodi i postapki vo svoeto
rabotewe;
treto, kaj komercijalnite banki menaxmentot se bazira na koncipirawe
i donesuvawe odluki vo me|usebno povrzani sistemi: menaxer-sistem, operativen
50
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sovremenoto bankarstvo i globalizacijata na finansiskite tokovi
sistem i informativen sistem. Poto~no, menaxment-odlukite imaat osnova
vo strategiskite planovi i vo marketing-planovite za sovremeni bankarski
proizvodi;
~etvrto, vo razvienite pazarni stopanstva bankite se najreprezentativni
pretstavnici na pazarnite institucii na pazarot na kapital;
petto, vo razvienite pazarni ekonomii bankite pravat napori da
gi pro{irat svoite pazari so razvivawe bankarski naviki na sklonost kon
preferirawe na koristeweto na bankarskite uslugi, i toa pome|u site sloevi na
naselenieto;
{esto, kaj bankite marketiraweto na proizvodite vo bankarstvoto e
pozna~ajno otkolku vo trgovijata na proizvodni dobra. Tamu nema patentirawe na
proizvodite za{to konkurentite mo`at brzo da gi kopiraat uspe{nite proizvodi
i uslugi. Za da se spasat od toa, bankite vo pazarnite ekonomii koristat t.n.
brading-strategija, odnosno imenuvawe na svoite proizvodi;
sedmo, dene{nite sovremeni banki baraat liderstvo na site zna~ajni to~ki
i nivoa na organizacionata struktura.
Da rezimirame: globalizacijata e proces {to navleguva i gi opfa}a
site pori od sekojdnevnoto rabotewe i `iveewe. Vo ekonomijata, finansiite i
bankarstvoto dobivaat poizraziti karakteristiki. Ottuka, globalizacijata vo
bankarstvoto e samo eden segment od vkupnata globalizacija vo ekonomskite i
vo finansiskite transakcii. No, ne treba da se ispu{ti od vid specifi~nosta
na procesot na globalizacija vo bankarstvoto koja{to e rezultat na svojata
vnatre{na specifi~nost.
Dene{nite banki i bankarski raboti i operacii se vidoizmeneti vo odnos
na porano, kako {to se vidoizmeneti finansiskite transakcii, transakciite
vo oblasta na kapitalot i berzanskite transakcii. Toa vidoizmenuvawe, pokraj
drugoto, e rezultat na promenite {to so sebe gi nosi globalizacijata.
Soznanijata do koi dojdov vo istra`uvaweto na evolucijata na bankarstvoto
vodat kon toa deka vo XIX vek i vo vtorata polovina na XX vek bankarstvoto vo svetot
pominalo niz tri razvojni etapi. Bankarstvoto svetot, poto~no vo ekonomski i
finansiski razvienite zemji do {eesetite godini od XX vek klasi~no bankarstvo,
so izrazito uslu`ni bankarski rabote, vo odnos na sega{noto sovremeno gledawe,
poznato kako konzervativno bankarstvo.
Podocna, klasi~noto (uslu`noto) bankarstvo se transformira, spored
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
51
Prof.d-r Tihomir Jovanovski
dominantnosta na vidot na bankarskite raboti, vo industrisko, proizvodno
bankarstvo ili, kako {to naj~esto se narekuva{e, monetarno bankarstvo.
Dominacijata na industrisko-proizvodnoto bankarstvo trae{e od {eesettite do
devedesettite godini na HH vek.
Vo po~etokot na poslednata dekada od HH vek industrisko-proizvodnoto
bankarstvo s# pove}e dobiva{e karakteristiki na elektronsko bankarstvo.
Poto~no, s# pove}e se sva}a{e kako in`enering-bankarstvo ili kako planetarno
bankarstvo, od aspekt na goleminata na prostorot na koj se vr{at bankarskite
raboti.
Elektronsko, odnosno planetarno bankarstvo e sega{novo, sovremeno
bankarstvo, so svoj nov pristap vo koncipiraweto i izvr{uvaweto na bankarskite
raboti. Se karakterizira, vo osnova, so toa {to: bankarskite raboti se izvr{uvaat
vo mnogu ostra konkurencija i borba za opstanok na finansiskite pazari; potoa
so postoewe na liberalizacijata na nacionalnite zakonodavstva; so pazarno
segmentiran proces na vr{ewe na bankarskite raboti; so sofisticirani,
procesorni i globalizirani sistemski karakteristiki; so visokoderivatni,
internacionlni karakteristiki; so rein`enering; so koncentracijata na
informaciite i na informacioniot sistem; so transnacionalni banki koi vo
osnova rabotat kako planetarni banki.
Vo poslednite dve decenii od HH vek vo razvienite pazarni ekonomii
vo bankarstvoto, posebno vo me|unarodnoto bankarstvo se vidni promenite vo
oblicite na nivnoto rabotewe. Pri~ini za toa se:
•
namaluvaweto na profitabilnosta na bankite poradi s# poostrata
konkurencija vo bankarskoto rabotewe pome|u samite banki i pome|u bankite i
drugi institucii i organizacii {to razvile bankarsko rabotewe;
•
zamenuvaweto na klasi~nite zaemi, {to gi odobruvaa bankite, so
emituvawe na hartii od vrednost vrz osnova na o~ekuvaniot cash flow na specifi~nite
imoti. Poto~no, poradi pojavata na sovremen oblik na sekjuritizacija koja vo
su{tina pretstavuva vonbilansna kategorija;
•
razdvojuvaweto na rabotite so hartii od vrednost od klasi~nite
bankarski raboti;
•
ostvaruvaweto na t.n. dezintermedijacija, {to zna~i menuvawe na
bilansnoto finansirawe na depozitnite institucii so vonbilansno finansirawe
na pazarot na kapital;
52
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sovremenoto bankarstvo i globalizacijata na finansiskite tokovi
•
raste`ot na pobaruva~kata na investitori za alternativni metodi
na finansirawe vo grade`ni{tvoto;
•
pojavata na sovremeniot oblik na sekjuritizacija, koja s# se pove}e
gi potisnuva bankite vo korist na pazarot na kapital. Sepak, i komercijalnite
banki s# pove}e nao|aat svoe mesto vo sekjuritizacijata, naj~esto kako inicijatori
za ostvaruvawe na toj oblik na finansisko rabotewe. Poto~no, komercijalnite
banki so svojot aktiven odnos uspevaat da ostvarat opredelen iznos na profit.
A i razvieniot pazar na sekjuritiziran kredit bara u~estvo na finansiski
posrednici koi vo golema mera go olesnuvaat prometniot proces na primarniot i
na sekundarniot pazar na obvrznicite.
[to se odnesuva do bankarstvoto vo Republika Makedonija smetam deka se
nao|a vo faza na transformacija vo pravec na menuvawe na sopstvenosta, vleguvawe
na stranski kapital vo doma{nite banki i vleguvawe na stranski banki vo zemjata.
Isto taka, bankarstvoto se nao|a vo faza na menuvawe na na~inot na rabotewe, na
organizacionata postavenost, vnesuvawe nov, poinakov menaxment i marketing. Vo
isto vreme, bankarstvoto na Makedonija }e mora {to pobrzo i pointenzivno da
se prisposobuva da raboti uspe{no i da se razviva vo uslovi na globalizacija na
bankarskite institucii, finansiskiot pazar i finansiskite dvi`ewa i odnosi.
2) Globalizacijata na me|unarodnite finansiski tokovi
Teoretskite istra`uvawa vo poslednite triesetina godini upatuvaat
na soznanie deka me|unarodnata trgovija ne be{e glavniot katalizator za
zabrzuvawe na globalnite ekonomski integracii. Se smeta deka taa uloga ja
odigralo me|unarodnoto dvi`ewe na kapitalot. Toa e zatoa {to globalizacijata
na me|unarodnite finansii odnosno na finansiskite uslugi vo koi se vbrojuvaat:
bankarskite raboti, rabotite vo osiguruvaweto i raboteweto so hartii od vrednost
be{e pobrza, podinami~na i poseopfatna. So otfrlaweto na fiksnite devizni
kursevi vo sedumdesettite godini od HH vek finansiskite tokovi zabrzano se
zgolemija bidej}i toga{ se otvorija vratite na kratkoro~niot kapital.
Vo odgovor na pra{aweto koi se faktorite {to vlijaat vrz globalizacijata
na finansiskite pazari, bi mo`elo da se ka`e deka postoi pogolem broj faktori.
Sepak, mo`e da se upati na tri grupi faktori.
Prvata grupa ja so~inuvaat deregulacijata i liberalizacijata na pazarot i
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
53
Prof.d-r Tihomir Jovanovski
aktivnostite na u~esnicite na finansiskite pazari, {to se ostvaruvaat vo oddelni
finansiski centri vo svetot, i zgolemuvaweto na stepenot na me|unarodnata
konkurencija.
Vo vtorata grupa spa|a tehni~ko-tehnolo{kiot napredok (elektronskite
pari, elektronskite finansii, elektronskoto bankarstvo), {to ovozmo`uva
polesna kontrola i monitoring so cel da se ostvaruva pobrz protok na
informacii.
Tretata grupa go sodr`i zgolemeniot stepen na institucionalizacija
na me|unarodnite finansiski pazari, odnosno zgolemeniot stepen na
internacionalizacija na finansiskite pazari i harmonizacija na pravilata na
odnesuvawe na finansiskite pazari.
Posebno vnimanie zaslu`uva pra{aweto na investiraweto vo uslovi
na stabilizacija, poto~no kako po pat na poinakvo investirawe da se ostvaruva
pozabrzan i popozitiven proces na globalizacija. Sovremenoto investirawe vo
uslovi na globalizacija treba da ovozmo`i postignuvawe podobra ramnote`a
pome|u mo`nostite i rizicite. Su{tinski gledano toa zna~i deka integriraweto
vo globalnata ekonomija treba da bide pridru`eno so investicii od koi lu|eto
vo celiot svet }e imaat korist, posebno siroma{nite. Treba da se ostvaruvaat
investicii vo podobri nacionalni ekonomski politiki i so podobra ekonomska
sorabotka.
Vo toj kontekst, vo ponovo vreme teoretskite istra`uvawa upatuvaat na
slednive nekolku nasoki za investirawe nameneto za sozdavawe podobri uslovi za
ostvaruvawe zabrzana i uspe{ena globalizacija:
prvo, postoewe na s# poizrazita zavisnost. Toa zna~i deka niedna zemja
da ne mo`e da go nametne sopstvenoto vlijanie vrz drugite zemji vo svetot. Vo
isto vreme, s# pove}e }e se obrnuva vnimanie na rizicite {to proizleguvaat
od porazvienite i ponaprednite zemji pri nivnite zalagawa vo re{avaweto na
problemite na pazarite vo zemjite vo razvoj i na nivnite pazari;
vtoro, po~ituvawe na samoodgovornosta kako eden vid prirodna protivte`a
na slobodata, ~ovekovoto dostoinstvo i nacionalniot identitet. Samoodgovornosta
treba da bide po~ituvana od zemjite pri donesuvaweto poedine~ni (individualni)
i zaedni~ki odluki pri investiraweto;
treto, ostvaruvawe na principot na solidarnost kaj site zemji vo
borbata so siroma{tijata vo svetot. Toa zna~i i po~ituvawe na zalagawata za
54
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sovremenoto bankarstvo i globalizacijata na finansiskite tokovi
ostvaruvawe ekonomski, socijalen i ekolo{ki odr`liv razvoj pri koncipiraweto
i ostvaruvaweto na investicionata politika;
~etvrto, po~ituvawe na ednakvi pravila za site. Toa, vo su{tina, zna~i
po~ituvawe na vladeeweto na pravoto vo ramkite na oddelnite zemji i vo javnosta
pri donesuvaweto odluki na me|unarodno nivo; po~ituvawe na me|unarodno
prifatenite standardi i pravila na odnesuvawe i toa kako pravila na igra vo
globalnata ekonomija;
petto, po~ituvawe na pravilata na odnesuvawe: razli~en pristap vo
razli~ni uslovi. Pritoa treba da se po~ituvaat dve premisi: iskustvata na ~ovekot
treba da se smetaat kako del od bogatstvoto na planetata i natprevarot pome|u
ekonomskite modeli treba da se sfa}a i da se ostvaruva kako zdrav pristap kon
globalnata ekonomija.
Po~ituvaweto i praktikuvaweto na pogore iznesenite nasoki upatuvaat
na potreba od reformirawe na MMF vo soglasnost so potrebite za pouspe{no
i popravedno ostvaruvawe na globalizacijata. Tie reformi, vo osnova, bi se
ostvaruvale vo slednive oblasti:
•
obezbeduvawe podobri socijalni institucii za zemjite {to
sproveduvaat zdravi politiki;
•
postoewe pojasni i popredvidlivi politiki za pristap do sredstvata
na MMF;
•
postoewe podobri mehanizmi za upravuvawe so neodr`livite
dr`avni dolgovi;
•
zemjite-~lenki da poka`uvaat podgotvenost da pomognat vo
nasoka sredstvata na MMF da bidat osnova za sozdavawe doverba vo ramkite na
me|unarodniot monetaren i finansiski sistem.
Koga se zboruva za globalizacijata na me|unarodnite finansiski tokovi,
edno pra{awe zaslu`uva posebno vnimanie. Stanuva zbor za globalizacijata
na pazarite na finansiskite derivati. Ako globalizacijata ja sfatime kako
transformacija na svetskiot pazar, kako dvi`ewe od zbir na nacionalni kon
edinstven finansiski pazar, na koj delovnite subjekti od razli~ni zemji si
konkuriraat edni na drugi, pri postoewe na minimalni ili skoro nikakvi barieri,
toga{ globalizacijata na finansiskite pazari e eden od osnovnite oblici na
promenite na pazarot na finansiskite derivati. Toa e zatoa {to vo procesot na
liberalizacija, internacionalizacija, inovacii i kompjuterizacija e vospostaven
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
55
Prof.d-r Tihomir Jovanovski
razvien sistem na finansiski pazari, institucii, instrumenti i uslugi. Vo eden
takov sistem naglo se {iri obemot i koristeweto na finansiskite derivati, i
toa so cel da se ograni~i rizikot, vo {pekulativni celi, ili za da se predvidat
idnite pazarni dvi`ewa. Finansiskite derivati najmnogu se koristat zaradi
prisposobuvawe na sopstvenoto portfolio, pobrzo i poevtino vo odnos na drugite
modaliteti, no i zavr{uvawe na arbitra`ata na cenovnite neusoglasenosti
na finansiskiot pazar. Vo sovremenite globalizacioni uslovi finansiskite
derivati s# pove}e gi koristat kompaniite, bankite, osiguritelnite dru{tva,
svetskite organizacii, vladite i drugi u~esnici vo se podinami~nite finansiski
transakcii. Isto taka, globalizacijata na investicionite tokovi gi pottiknuva
aktivnostite na pazarot na finansiskite derivati. Sli~ni efekti imaat i
otvoraweto novi berzi, voveduvaweto na novi finansiski proizvodi i {ireweto
na globalnite tokovi finansiskite transakcii.
Vo isto vreme instrumentite so koi se trguva na berzite, zaedno so
{ireweto na finansiskite tehniki, ostvaruvaat golema ekspanzija.
S# pove}e se formiraat trgovski sojuzi kako rezultat na ekspanzijata
na pazarite na finansiski derivati. Takvite sojuzi posebno gi forsiraat
evropskite berzi so dopolnitelni proizvodi i standardni u~esnici. Vo isto vreme,
pritisokot na konkurencijata i porastot na pobaruva~kata na pari~ni i derivatni
instrumenti, so koi se trguva me|u vremenskite zoni, gi tera berzite vo razli~ni
regioni da formiraat trgovski vrski i da po~nat so 24-~asovno rabotewe. Posebno
toa se ostvaruva vrz osnova na spogodba pome|u evropskite i aziskite berzi.
Takvoto povrzuvawe na berzite gi slabee pritisocite vo tekot na pazarnite
{picevi i so toa pridonesuva natamo{na globalizacija na finansiskite pazari.
Kon toa treba da se dodade i jakneweto na izedna~uvaweto na delovnata
praktika vo podobruvaweto na delovnata sorabotka pome|u berzite, koe vo golema
mera pridonesuva da se namaluva sistemskiot rizik koj i natamu latentno mu se
zakanuva na efikasnoto rabotewe na pazarite na finansiski derivati.
Referenci
1.
Sylvester C.W.Eijffinger and Jan J.G.Lemmen, International Financial
Integration, New York, 2003, p.1064
2.
Nouriel Roubini, New International Financial Architecture, New York 2005, p.1926
56
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sovremenoto bankarstvo i globalizacijata na finansiskite tokovi
3.
Andrew W. Mullineux and Victor Murinde, Handbook of International
Banking, Birmingham, UK 2005, p 823
4.
Michael Connolly, Fundamentals of International Finance University of
Miami, USA, 2006, p 320
MODERN BANKING AND THE GLOBALIZATION
OF THE FINANCIAL FLOWS
Tihomir Jovanvoski Ph.D
Summary
The subject of this study basically is the characteristics and the development of the
modern banking in conditions of globalization. In fact this is a new, different concept of a bank
and new bank strategy of the commercial banks. The knowledge that I’ve got from my researches
shows that the banking globalization is only one segment from the total globalization in the
economical and financial transactions. But today’s banks and the bank matters and operations
are changed in relation to before as the financial transactions are changed, the transactions in
the area of the capital and the stock exchange transactions. That change besides all is a result of
the traffic that the globalization carries.
Key words: modern banking, globalization, bank strategy, financial transactions, deregulation,
liberalization, e-money, e-finances, e-banking, risk globalization, security, global economics.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
57
Год. екон. фак. т. 42 с. 59 - 67 (2007)
35.073:004.7(497.7)
ELEKTRONSKITE JAVNI NABAVKI SO PRIMENA NA MDA
ARHITEKTURA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Prof. d-r Sa{o Josimovski
Apstrakt
Vo ovoj trud se analiziraat prednostite na uslu`no orientiranata
arhitektura i arhitekturata vo dena od modelot vo re{enijata na
elektronskite javni nabavki od aspekt na zadovoluvawe na barawata za
interoperabilnost i efektivnost. Barawata za interoperabilnost i
efektivnost se sostaven del na regulatornata ramka na Evropskata komisija
od ovoj domen, pri {to nivnata primena treba da bide imperativ za Republika
Makedonija, koja ima EU-kandidatski status i obvrska za otvorawe na pazarot
za javni nabavki za dostavuva~ite od zemjite na Evropskata unija do 2009 godina.
So primenata na novite tehnologii se o~ekuva da se namalat tro{ocite
i da se skrati vremeto za implementacija na elektronskite javni nabavki,
koi istovremeno bi bile vo soglasnost so novite direktivi na Evropskata
komisija. Razvojot na pilot-proektot za elektronski sistem za javni nabavki
vo Republika Makedonija so koristewe na spomnatite tehnologii e poddr`an
so FP6 IST-6 proektot broj 045153 so naslov „Evropska aplikativna ramka za
elektronski javni nabavki vo regionot na Zapaden Balkan“, finansiski poddr`an
od Evropskata komisija. Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij“ e ~len na konzorciumot na toj proekt.
Klu~ni zborovi: elektronski javni nabavki, interoperabilnost, uslu`no
orientirana arhitektura, arhitektura vodena od modelot.
Voved
Visokite tro{oci i dolgoto vreme za razvoj na elektronskite sistemi
za javni nabavki se edni od osnovnite problemi so koi se sretnuvaat golem broj
zemji, me|u koi i Republika Makedonija, vo nivnite obidi da gi implementiraat
direktivite i preporakite na Evropskata komisija od ovaa oblast. Ovie
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
59
Prof. d-r Sa{o Josimovski
problemi se odnesuvaat kako na dr`avnite institucii taka i na organizaciite
i pretprijatijata. Od druga strana, Republika Makedonija ima Dogovor za
stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija (EU) i EU-kandidatski status od
2005 godina. Evropskata komisija, preku procesot na stabilizacija i asocijacija,
silno gi poddr`uva reformite na otvoreni pazari za javni nabavki. Taka, vo
Dogovorot za stabilizacija i asocijacija {to Republika Makedonija go ima
potpi{ano so Evropskata unija, postoi jasen uslov za otvorawe na makedonskiot
pazar za javni nabavki kon EU-dostavuva~ite, na recipro~na i nediskriminatorska
osnova, vo rok od pet godini od stapuvaweto na ovoj Dogovor vo sila, odnosno do
2009 godina.
Ubla`uvawe na prethodno navedenite problemi mo`e da se o~ekuva
od primenata na najnovite softverski i in`enerski tehnologii, koi }e bidat
prezentirani vo prodol`enie. Tehnologiite se baziraat na distribuirana internetarhitektura i mo`at da bidat implementirani vo re{enieto za elektronskiot
sistem za javni nabavki vo Republika Makedonija. Toa se uslu`no orientiranata
arhitektura (Service Oriented Architecture – SOA) i arhitekturata vodena od modelot
(Model Driven Architecture – MDA). So nivnata primena se o~ekuva da se namalat
tro{ocite za razvoj i da se skrati vremeto na implementacija na sistemite za
elektronski javni nabavki, a istovremeno da se obezbedi kompatibilnost so
soodvetnite EU-direktivi.
Elektronskite sistemi za javni nabavki vo zemjite na EU
Voveduvaweto na pravnata ramka vo EU za javnite nabavki vo 2004
godina i na soodvetnite direktivi ovozmo`i implementacija na sistemite za
elektronski javni nabavki so primena na novite informacisko-komunikaciski
tehnologii vo EU-zemjite. Spored EU-regulativata, re{enijata treba da gi
sodr`at slednive principi: ednakov tretman za site involvirani subjekti,
transparentnost, efektivnost, interoperabilnost, bezbednost, op{ta dostapnost
i doverlivost. Glavnite o~ekuvawa od novite tehnologii se pogolema efikasnost
i transparentnost na procesite za javni nabavki, potoa uprostuvawe na razvojnata
postapka i namaluvawe na potrebnoto vreme i na tro{ocite za implementacija na
EU kompatibilni re{enija za elektronski javni nabavki.
Isto taka, cel na direktivite i na pravnata regulativa e, so koristewe
na novite informaciski tehnologii, da se obezbedi ramnopraven tretman na site
60
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Elektronskite javni nabavki so primena na MDA arhitektura vo Republika Makedonija
zainteresirani u~esnici na pazarot za javni nabavki. Toa zna~i, sekoe pretprijatie
koe ima personalen kompjuter, internet-vrska i poznavawe na postapkata na
javnite nabavki da mo`e da u~estvuva na tenderite vo site zemji na EU. Na toj
na~in, pokraj transparentnost, se obezbeduva ednakov tretman i fer konkurencija
za site pretprijatija i organizacii, vklu~uvaj}i gi i malite i srednite. Za da
se spre~at elektronskite barieri vo procesot na javni nabavki, pravnata ramka
bara sredstvata i alatkite za komunikacija da ne se diskriminatorni, da bidat na
raspolagawe na site pretprijatija i da bidat interoperabilni so informaciskite
i komunikaciskite tehnologii vo op{ta upotreba. Pome|u drugoto, direktivite
pottiknuvaat elektronsko u~estvo na tenderite i koristewe na odredeni tehniki,
kako {to se dinami~kite sistemi za nabavka, elektronskite aukcii, elektronskite
katalozi i elektronskite potpisi.
Prifa}aweto na novite direktivi ne zna~i sozdavawe napolno
standardizirano okru`uvawe za javnite nabavki, taka {to mo`at da postojat
razli~ni pristapi od strana na razli~ni subjekti. Glavna cel e da se ovozmo`i
efikasno voveduvawe na elektronskite javni nabavki vo soglasnost so novata EU
regulatorna ramka. Za da se postigne ovaa cel, del od aspektite koi mora da se
zemat predvid se proceduralnata i tehni~kata interoperabilnost.
Koga stanuva zbor za interoperabilnosta na elektronskite re{enija za
javni nabavki, treba da se spomne inicijativata koja se odnesuva na interoperabilno
koristewe na podatocite od uslugite na e-vlada od strana na javnata administracija,
pretprijatijata i gra|anite (Interoperable Delivery of European eGovernment Services
to public Administrations, Business and Citizens - IDABC). IDABC e programa na EU,
menaxirana od strana na Direktoratot na Evropskata komisija za informatika,
koja intenzivno gi koristi informacisko-komunikaciskite tehnologii. Edna
od celite na inicijativata e, preku izdavawe preporaki, razvivawe re{enija i
obezbeduvawe uslugi, da im pomogne na javnata administracija i na pretprijatijata
vo nivnite napori za razbirawe na novite direktivi, na implementacijata na
izdr`ani sistemi za elektronski javni nabavki i na predlo`enite standardni
funkcionalni barawa za implementacija na interoperabilni sistemi za
elektronski javni nabavki.
Od tehni~ki aspekt, razvojot na re{enijata za elektronskite javni
nabavki denes naj~esto e voden so nisko nivo na korespondencija pome|u dizajnot
i programskiot kod. Koga se primenuvaat iterativnite postapki (razvojot e voden
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
61
Prof. d-r Sa{o Josimovski
od funkciite) ili pak skalestiot pristap (razvojot e voden od aktivnostite)
za analiza i razvoj na informaciskite sistemi i na softverskite proizvodi,
dokumentite i dijagramite koi gi izrazuvaat specifikaciite na re{enieto
se proizvedeni samo vo fazite na barawa na novoto re{enie, na analizata i na
dizajnot. Ovie dokumenti i dijagrami brzo gi gubat svoite vrednosti i zna~ewa
so zapo~nuvaweto na fazata na kodirawe, odnosno so sozdavaweto na programkiot
kod. Isto taka treba da se ima predvid deka fazata na dokumentirawe sekoga{ bila
faza so mnogu slabosti vo procesot na razvoj na softverski proizvodi, pri {to
ova posebno doa|a do izraz pri klasi~nata izrabotka na softverot za elektronski
javni nabavki poradi prirodata na re{enieto.
Kako rezultat na vakvite sostojbi vo oblasta na elektronskite javni
nabavki, razvojot i implementacijata na aktuelnite re{enija bile skapi i
dolgotrajni procesi vo zemjite na EU, pri {to del od barawata na EU pravnata
ramka i direktivite na Evropskata komisija ne se zadovoleni vo celost. Taka,
spored izve{tajot na Evropskata komisija od 2004 godina za elektronskite javni
nabavki, vo zemjite na Evropskata unija bile evidentirani 21 operativen sistem
za elektronski javni nabavki i 44 razli~ni praktiki. Spored istiot izve{taj,
sistemite za elektronski javni nabavki bile fragmentirani poradi nedostigot na
zaedni~ki standardi i na homogena pravna ramka. Pogolemiot del od inicijativite
za elektronskite javni nabavki vo zemjite na Evropskata unija se bazirale na
postojnite komercijalni proizvodi koi ne bile vo soglasnost so novite direktivi
na Evropskata komisija. Tie bile implementirani vo soglasnost so nacionalnite
legislativi vo periodot pred prifa}aweto na novite EU direktivi za elektronski
javni nabavki. Isto taka, spored istiot izve{taj, vo razli~ni zemji se koristi
razli~na terminologija, {to mo`e da predizvika problemi pri vospostavuvaweto
homogeno okru`uvawe vo ovaa oblast vo EU. Vo odnos na stepenot na primena na
e-re{enijata vo poedine~nite fazi od postapkata za javni nabavki, izve{tajot
zaklu~uva deka sistemite {to se koristat vo zemjite na EU pogolemo vnimanie
mu obrnuvaat na prviot del od postapkata, odnosno na tenderskiot del. So drugi
zborovi, fazite koi i pripa|aat na tenderskata postapka, objavuvaweto na tenderot,
podnesuvaweto na ponudite, nivnoto otvorawe i ocenuvawe, so izbor na najdobra
ponuda, i sklu~uvaweto dogovor, se pocelosno opfateni vo postojnite praktiki.
Postapkite na kupuvawe na proizvodite i uslugite (nara~uvawe, dostavuvawe
European Dynamics S.A., Case studies on European Electronic Public Procurement Projects, European
Commision, 2004
62
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Elektronskite javni nabavki so primena na MDA arhitektura vo Republika Makedonija
od najpovolniot ponuduva~ i nivno pla}awe) se parcijalno implementirani vo
postojnite praktiki vo zemjite na EU.
Elektronski javni nabavki so MDA arhitektura vo Republika Makedonija
Spored napravenite analizi od strana na kompetentnite EU-institucii za
javni nabavki, dosega{noto sopstveno iskustvo i iskustvoto od zemjite so pobogata
praktika vo ovaa oblast, problemite i potrebite so koi se soo~uvaat zemjite, me|u
koi i Republika Makedonija, glavno se odnesuvaat na nedovolno transparentnite
praktiki, nedostatocite vo tradicionalnite proceduri koi se baziraat na inputi
na hartija, birokratskite i relativno dolgi postapki, nedovolnata poddr{ka
od sovremeni informaciski tehnologii vo javnata administacija, kako i na
nedostigot na finansiski sredstva za novi elektronski sistemi za javni nabavki,
koi generalno se mnogu skapi. Kako rezultat na vakvata situacija, novite preporaki
i direktivi na Evropskata komisija te{ko mo`at da se implementiraat.
Od druga strana, oblasta na elektronskite javni nabavki, kako i celata
problematika na e-vladata, dava prostor za iskoristuvawe na sekoja nova
tehnologija koja ovozmo`uva merlivi beneficii vo odnos na drugite re{enija.
Kako i sekoe internet-bazirano re{enie denes, elektronskite javni nabavki
treba da bidat implementirani kako distribuirana internet-arhitektura, vo
koja komponentno baziranoto programirawe i zgolemenata sofisticiranost
na middlewear-komponentata treba da ja namalat kompleksnosta na prethodno
koristenoto pove}eslojno klient-server okru`uvawe.
Poslednite napredoci vo implementiraweto na distribuiranata internetarhitektura denes se izrazeni so pristapot nare~en uslu`no orientirana
arhitektura. So sledewe na uslu`no orientiranata paradigma, funkciite na
elektronskite javni nabavki mo`at da bidat modularni i prika`ani kako vebbazirani uslugi, koi voobi~aeno se specificirani so koristewe na standardni
jazici, kako {to e XML, i interoperabilni - preku koristewe na standardni
protokoli.
So cel namaluvawe na vlijanieto na faktorite koi predizvikuvaat
poka~uvawe na tro{ocite vo razvojot na softverskite aplikacii, a vo isto vreme
zaradi iskoristuvawe na prednostite na uslu`no orientiranata arhitektura,
re{enieto za elektronskite javni nabavki vo Republika Makedonija treba da
se bazira na pristapot voden od Model Driven Engineering – MDE. Na ovoj na~in se
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
63
Prof. d-r Sa{o Josimovski
ovozmo`uva integracija i interoperabilnost na site fazi od `ivotniot ciklus
na razvojot na sistemot, koj se sostoi od softver, hardver, lu|e i proceduri.
Istovremeno se obezbeduva sistemska ramka za razbirawe, za dizajnirawe, za
operirawe i za razvivawe na komponentite na vakvite sistemi, so koristewe na
soodvetni in`enerski tehniki i alati. MDE pristapot e razvien i strukturiran
od strana na inicijativata Object Management Group (OMG) i e poznat pod imeto
arhitektura vodena od modelot.
Implementacijata na arhitekturata vodena od modelot treba da
ovozmo`i definirawe na ma{inski ~itliva aplikacija i podato~ni modeli koi
ovozmo`uvaat fleksibilnost na implementacijata, integracijata, odr`uvaweto,
razvojot i testiraweto na sistemot. Razvojot na softverot so ovoj pristap
treba da bide baziran na specifikacija na slednive ~etiri modeli i soodvetni
transformacii:
1. model na domenot, koj gi opfa}a klu~nite koncepti na delovnite entiteti
i nivnite relacii vo soodvetniot deloven domen na elektronskite javni nabavki.
Na ovoj na~in, vo rana faza mo`e da se otkrijat kompleksnite relacii, kako i da
se vospostavi zaedni~ki re~nik;
2. nezavisen platformski model (Platform Independent Model – PIM), koj
pretstavuva formalen model na softverskoto re{enie. Kako {to uka`uva i
samoto ime, toj e nezavisen od koja i da bilo specifi~na tehnologija;
3. specifi~en platformski model (Platform Specific Model – PSM), koj
pretstavuva proizvod od avtomatskata transformacija na nezavisniot model vo
konkretna tehnologija so koja }e se implementira re{enieto. Modelot treba da
go specificira softverskoto re{enie za elektronskite javni nabavki so izrazi i
konstrukcii koi se na raspolagawe vo specifi~nata tehnologija;
4. programski kod, koj treba da bide rezultat na transformacijata na
specifi~niot platformski model vo konkreten kod za konkretna tehniologija
koja treba da se koristi za implementacija na re{enieto za elektronski javni
nabavki.
Uslu`no orientiranata arhitektura, so MDA-bazirana avtomatska
transformacija i proizvodstvo na kodot, }e gi zameni skapite tradicionalni
re{enija so kompletni, interoperabilni, kastamizirani, bezbedni re{enija
OMG e otvoren konzorcium od kompanii, formiran da izgradi standardi koi }e ja poddr`at
interoperabilnosta , pred s# interoperabilnosta na objektno orientiranite sistemi. UML, isto taka,
e kontroliran od OMG.
64
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Elektronskite javni nabavki so primena na MDA arhitektura vo Republika Makedonija
spored va`e~kite direktivi na Evropskata komisija. Na ovoj na~in, razvojot
na elektronskite javni nabavki }e bide zna~itelno simplificiran, so pomalo
potrebno vreme i trud za generirawe na soodveten programski kod. Fokusot na
razvojot na re{enieto e na nezavisniot platformski model, koj se sostoi od
mno`estvo modeli nezavisni od tehnologiite {to }e se koristat za implementacija
na re{enieto. Takov model mo`e da se izrazi vo specifi~na ekstenzija na UML za
elektronski javni nabavki koj, potoa, mo`e avtomatski da generira specifi~en
platformski model, a potoa i programski kod. Pristapot baziran na uslu`no
orientirana arhitektura napolno se vklopuva vo ovie ekstenzii so koi se
obezbeduva definicija na operaciite i parametrite, nezavisno od koristenata
tehnologija. Bidej}i nezavisniot model go pretstavuva kodot, istovremeno toj }e
pretstavuva forma na dokumentirawe na re{enieto.
So fokusirawe na tehnolo{ki nezavisen model, se postignuva podobra
portabilnost. Eden ist nezavisen model mo`e da se transformira vo pove}ekratni
specifi~ni platformski modeli i programski kodovi za soodvetni platformi,
na mnogu efikasen i efektiven na~in i so zna~itelno namaleni tro{oci.
Elektronskiot sistem za javni nabavki na toj na~in se sostoi od nerazdelni
interoperabilni komponenti ~ii interfejsi se pretstaveni preku veb-uslugi.
Integracijata na elektronskite sistemi za javni nabavki so drugite aplikacii
mo`e da se izvr{i so relativno mal napor i so ednostaven in`enering. Ova se
odnesuva kako na integriraweto na re{enijata na elektronskite javni nabavki
so aplikaciite vo javnite pretprijatija i dr`avnite institucii, taka i na
integriraweto so aplikaciite na dostavuva~ite.
Interoperabilnosta vo soglasnost so EU direktivite e ovozmo`ena kako
na proceduralno taka i na tehni~ko nivo. Vo momentov, IDABC-upatstvata se
najprifatena interpretacija na direktivite na Evropskata komisija, i tie treba
da bidat primeneti vo re{enieto za elektronski javni nabavki vo Republika
Makedonija. Isto taka, pristapot na softverskiot in`enering {to treba da
se primeni dozvoluva fleksibilnost vo odnos na mo`nata evolucija na IDABCinterpretacijata na direktivite na Evropskata komisija. Na tehni~ko nivo,
uslu`no orientiranata arhitektura, koja e prisutna vo koe i da bilo re{enie za
elektronski javni nabavki dobieno so predlo`enata metodologija, obezbeduva koi
bilo uslugi ponudeni so ova re{enie da mo`at lesno da bidat integrirani so koja
bilo druga relevantna aplikacija za elektronski javni nabavki. So drugi zborovi,
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
65
Prof. d-r Sa{o Josimovski
sekoe generirano re{enie e tehni~ki interoperabilno so koe bilo drugo koe e
izraboteno spored direktivite na Evropskata komisija.
Tehnologiite uslu`no orientirana arhitektura i arhitektura vodena od
modelot mo`at uspe{no da se implementiraat samo ako se izvr{i redizajnirawe
na delovnite procesi koi se odnesuvaat na javnite nabavki. Toa treba da se napravi
spored IDABC-upatstvata za javni nabavki, so cel novoto re{enie da ima soodvetno
nivo na interoperabilnost.
Re{enieto za elektronskite javni nabavki e bazirano na tehnologii koi
poddr`uvaat otvoren kod, so {to site zainteresirani subjekti od zemjava }e mo`at
ednostavno i so niski tro{oci da izgradat e-re{enie za javnite nabavki bazirano
na uslu`no orientirana arhitektura i na arhitektura vodena od modelot.
Isto taka, treba da se naglasi deka beneficiite od koristeweto na novite
tehnologii vo re{enijata za elektronskite javni nabavki pretstavuvaat mo`nost
i malite i srednite pretprijatija ramnopravno da u~estvuvaat na pazarite na javni
nabavki, {to e vo soglasnost so standardot za ednakov tretman na site u~esnici.
Bibliografija
Barry Douglas K. Web services and Service-Oriented Architecture: The Savvy
Manager’s Guide. New York: Morgan Kaufman, 2003
Eriksson Hans-Erik, Penker M., Lyons B., Fado D., UML 2 Toolkit, Wiley Publishing,
Indianapolis, 2004
European Dynamics S.A., Case studies on European Electronic Public Procurement
Projects, Volume I, European Commission, 2004
http://europa.eu.int/idabc/
66
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Elektronskite javni nabavki so primena na MDA arhitektura vo Republika Makedonija
ELECTRONIC PUBLIC PROCUREMENT WITH MDA IN THE
REPUBLIC OF MACEDONIA
Prof. Saso Josimovski, Ph.D.
Summary
In this paper the advantages of Service-oriented architecture and Model Driven
Architecture in electronic public procurement systems from the aspects of interoperability and
effectiveness are analysed. The interoperability and effectiveness requirements are incorporated
in regulatory framework of the European Commission for this area. Their implementation is a
real challenge for Republic of Macedonia because of the candidate status and condition to open
the procurement market to EU suppliers by the year 2009. The adoption of these technologies
should enable implementation of the electronic public procurement solutions in compliance
with new EC directives in an efficient and inexpensive way. The development of pilot solution
for electronic public procurement for Republic of Macedonia with the usage of mentioned
technologies is supported by FP6 IST-6 project number 045153 with title “European Electronic
Public Procurement Application Framework in the Western Balkan Region”, financially
supported by EC. Faculty of Economics, University Ss Cyril and Methodius is member of the
project consortium.
Key words: electronic public procurement, interoperability, service-oriented architecture, model
driven architecture
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
67
Год. екон. фак. т. 42 с. 69 - 80 (2007)
33:004(497.7)
SOSTOJBI SO IKT VO R. MAKEDONIJA I NEJZINOTO
POTESNO I PO[IROKO [email protected]
Prof. d-r Vera Naumovska
Apstrakt
Fakt e deka internetot e dominantna komunikaciska alatka vo
sovremeniot svet. Efikasnata realizacija na site aktivnosti vo ekonomijata
i pome|u lu|eto stanuva zavisna od informacisko- komunikaciskite tehnologii
(IKT) i internetot. IKT ostvaruvaat postojani usovr{uvawa, kreiraj}i novi
na~ini na op{testveni i ekonomski interakcii, transformiraj}i gi `ivotot,
rabotata i komunikacijata, odnosno {irokata upotreba na IKT dovede do
ekonomija bazirana na znaewe, i silen socijalen i ekonomski odraz na poedinci,
na zaednicite, zemjite i naciite. Taka, denes kompaniite vo razvienite
zemji stanuvaat digitalni ili elektronski pretprijatija, koi po~nuvaat
da dominiraat vo sovremeniot svet. Za da se bide del od sovremeniot svet, i
klasi~nite pretprijatija od zemjite vo razvoj treba da se transformiraat
vo digitalni i da prakciticiraat kompleten e-biznis. Za elektronski na~in
na rabota ne e dovolno da se ima veb stranica, no celokupnoto rabotewe preku
re-in`enering da se transformira vo e-biznis ili e-trgovija i da bide aktivno
24/7/365.
Ovoj trud ima za cel, koristej}i podatoci za zemjite na EU, SAD, i
balkanskite zemji, da uka`e na `elbite, naporite i na~inite na gradewe na eop{testvo i e-ekonomija,na sostojbite od dosega{oto nivo na implementacija
na IKT, bez potencirawe na dominacija, no uka`uvaj}i na podelenosta ili
razlikite, so cel za nivno premostuvawe za da mo`at site da komuniciraat na
sovremen, efikasen i brz na~in.
Klu~ni zborovi: makroopkru`uvawe, mikroopkru`uvawe, socijalni, tehnolo{ki
i ekonomski aspekti
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
69
Prof. d-r Vera Naumovska
Voved
Rastot, razvojot, integracijata i rasprostranetosta na IKT gi menuvaat
op{testvoto i ekonomijata vo svetot. Denes, kompjuterite i drugite elektronski
uredi, rasporedeni na razli~ni fizi~ki mesta, komuniciraat i posreduvaat so
drugi uredi preku razli~ni mre`i, a osobeno preku najpopularnata pome|u niv
internet. Analiti~arite, kako IDC i Forester Research, predviduvaat deka vo
bliska idnina, mobilnite telefoni }e bidat masovno vklu~eni vo internetot i
}e gi zamenat duri i personalnite kompjuteri {to denes ni se poznati. Mobilniot
e-biznis e termin, denes koristen vo bez`i~noto rabotewe kako vo B2B taka i vo
B2C. Ova e realnost za razvienite zemji, no za nerazvienite i zemjite vo razvoj,
e s#u{te son. Razvienite zemji dlaboko se navlezeni vo sektorot na proizvodstvo
na IKT proizvodi i uslugi, a nerazvienite samo gi koristat IKT-uslugite, s#
u{te na ne mnogu visoko nivo, no `elbata za s# pogolemo prisustvo na IKT gi
tera da pravat napori za pogolema implementacija, bidej}i se svesni deka ako
ne vlo`uvaat vo ovaa oblast, eden den nema da bidat vo mo`nost ili }e im bide
ote`nata sorabotkata so biznisot vo razvienite zemji. Zatoa, }e se osvrneme na
sostojbite, tendenciite i implementacijata na IKT.
1. Makroopkru`uvawe
Site aktivnosti vo delovniot svet i site komunikacii pome|u lu|eto vo
zaednicite vo koi `iveat, se stremat da koristat IKT – proizvodi i uslugi. Vo
razvieniot deloven svet toa e prifateno i potvrdeno, taka {to imame e-biznis
i e-trgovija na mnogu visoko nivo. Toa e slu~aj so SAD, so EU-25 i so nekolku
visokorazvieni aziski dr`avi. Drugite zemji se stremat da komuniciraat so niv,
koristej}i online ili offline kanali. Taka, koristeweto na IKT vo 2004 vo zemjite
na EU-25, kaj golemite pretprijatija e skoro 100%, a kaj drugite okolu ili nad 90%,
/ IDC e vode~ki provajder za inteligentni tehnologii, industriska analiza, podatoci za pazarot, i nositeli na strategii i taktiki, provajderi i korisnici na IT
/ Forester e vode~ka nezavisna istra`uva~ka firma {to gi analizira idnite tehnolo{ki promeni i nivnoto vlijanie vrz biznisot, konsumentite i op{estvoto.
/ Ne postoi konvencija za podelbata na “razvieni zemji” i “zemji vo razvoj” ili podra~ja vo
sistemite na OON. Op{to prifateno e Japonija vo Azija, Kanada i SAD vo Severna Amerika, Avstralija i Nov Zeland vo Okeanija, Zapadna i Sredna Evropa da se smetaat za „razvieni” regioni
ili podra~ja; zemjite sozdadeni so raspadot na Jugoslavija se smetaat za “zemji vo razvoj”, “UN, Global
E-Government Readiness report 2005; From E-Government to E-Inclusion”, str. 20. http://unpan1.un.org/intradoc/
groups/public/documents/un/unpan021888.pdf
70
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sostojbi so IKT vo R. Makedonija i nejyinoto potesno i po{iroko opkru`uvawe
dodeka kupuvaweto preku internet se bli`i kon procentot od 50 (tabela 1).
Site ovie napori na svetsko nivo, sistematizirani vo zaedni~kiot
izve{taj na ON (2005), vo rangiraweto na e-vladinata podgotvenost, me|u prvite 10
gi vbrojuva SAD, skandinavskite zemji i Velika Britanija, dodeka vo balkanskite
dr`avi: Hrvatska ima rang 47, BiH 84, Srbija i Crna Gora 156, Albanija 102,
Bugarija 45, i Makedonija 69 mesto vo globalnoto IKT rangirawe.
5
8
4
2
44
70
59
52
45
60
<2
4.7
<2
…
2080
2740
6590
2620
2040
2350
GDP rast, 1995–2000 i 2000–2004 (%)
6.0
4.7
4.5
4.5
3.8
0.8
Stapka na vozrasni opismeneti (%
na starost 15 i nad)
...
…
..
96
Nivo na konkurencija: megunarodno
dale~insko
M
C
C
Nivo na konkurencija: mobilni
C
C
C
Nivo na konkurencija: internet
servis provajder
C
C
C
Bugaria
Makedonija
Bosna i
Hercegovinaa
8
Hrvatska
3
Albania
Srbija i
Crna Gora
Tabela 1. Ekonomski i IKT indikatori za balkanskiot region (2004)
Ekonomski i socijalni indikatori
Naselenie, vkupno (milioni)
Urbano naselenie (% od vkupnoto
naselenie)
Siroma{tija (% od naselenieto
pod US$1 dnevno)
GNI po glava na `itel, atlas- metod
(tekovni USA$)
96
IKT sektorska struktura
C
M
M
P
C
C
C
/ Izvor: Eurostat, Community survey on ICT usage and e-commerce in enterprises, 2005
/ “UN, Global E-Government Readiness report 2005; From E-Government to E-Inclusion”, str. 35, http://unpan1.un.org/intradoc/groups/public/documents/un/unpan021888.pdf. The Economist Intelligence Unit objavuva rangirawe za e-podgotvenost na zemji koi imaat podatoci za ovoj skor, a momentalno se opfateni 65 zemji
vo svetot, http://www.ebusinessforum.com/index.asp?layout=rich_story&doc_id=6427
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
71
Prof. d-r Vera Naumovska
Vladin prioritet na IKT (skala 1-7)
3.7
3.4
3.5
3.6
IKT sektorsko koristewe
Pristap
Internet korisnici (na1000 lu|e)
9
219
228
104
39
97
Personalni kompjuteri (na1000
lu|e))
11
51
171
36
0.0
5.6
5.0
0.0
0.1
1.5
4
80
313
23
78
25
68
Kvalitet
[irokopojasni korisnici ((na1000
lu|e))
Me|unaroden internet bandwidth
(bitovi po lice)
IKT aplikacii
3.9
ICT tro{oci (% od GDP) ..
Indeks na podgotvenost za e-vlada
(skala 0-1)
Sigurni internet- uslugi (na 1
milion osobi)
Povrzuvawe na {koli so
internet(%)
..
0.16
0.51
0.39
0.34
0.22
0.12
0.6
5.9
32.4
1.1
3.9
0.5
…
60
…
70
…
Zabele{ka:
... ozna~uva nepostoewe na podatoci. C = competition-konkurencija; GDP = gross
domestic product; GNI = gross national income; M = monopoly; P = partial competition;
Izvor: Podatocite vo tabelata se konstruirani spored “Economic and social context:
UNDP and World Bank; ICT sector structure: ITU, WEF; ICT sector performance: Global
Insight/WITSA, ITU, Netcraft, UNDESA, UNPAN, and World Bank”. Produced by the Global
Information and Communication Technologies Department and the Development Economics
Data Group. For complete information, see Definitions and Data Sources.
R. Makedonija i balkanskiot region spa|aat vo zemjite vo razvoj, so
nisko nivo na ekonomska razvienost (BDP po glava na `itel pod 3000$), mali zemji
spored brojot na `itelite, so ruralno i urbano naselenie okolu 50% i so indeks
na siroma{tija pod 2, personalni kompjuteri daleku pod 100 na 1000 `iteli,
/ Balkanskiot region gi vklu~uva zemjite vo razvoj: Albanija, Bugarija, Bosna i Hercegovina,
Hrvatska, Makedonija, Srbija i Crna Gora, no od 1 januari, 2007 Bugarija e zemja na EU.
72
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sostojbi so IKT vo R. Makedonija i nejyinoto potesno i po{iroko opkru`uvawe
so indeks na e-podgotvenost pod 0.3 (vo rang od 0 do 1 i tn.), (tabela 1). Iako so
niski ekonomski indikatori, `elbata za IKT implementacija postoi, taka {to
makedonskata vlada, na nivo na dr`ava ve}e so svojot portal nastojuva da ponudi
{to pove}e informacii na naselenieto i na biznis-sektorot, kako i da se vovede
e-lokalna samouprava. Ova zna~i deka u~esnici se: celokupnoto naselenie kako
gra|ani i vraboteni, vo odnosite e-vlada/e-lokalna vlada prema gra|anite, e-vlada/
e-lokalna samouprava sprema biznisite i e-vlada sprema e-lokalnata samouprava.
Izgradbata i razvojot na informati~koto op{testvo se definirani i
naglaseni vo mnogu dokumenti podgotveni od dr`avnite organi na oddelni zemji
koi sakaat da bidat vo ~ekor so razvojot i prifa}aweto na IKT, kako vo razvienite
zemji, taka i vo zemjite vo razvoj i vo nerazvienite zemji. EU, odnosno Evropskata
komisija vo 1999 ima{e izglasano ”e-Evropa-informaciono op{testvo za site”, za
modernizirawe na evropskata ekonomija. Klu~ni celi na e-Evropa bea da se donese
sekoj gra|anin, dom ili u~ili{te, sekoj biznis i administracija da se donse online;
da se sozdade digitalno obrazuvana Evropa; celiot proces da se odviva inkluzivno
vo celata EU. Vo 2000, Sovetot na Evropa so Lisabonskata konferencija saka{e
e-Evropa da bide prisutna ne samo vo postojanite ~lenki, tuku i za zemjite so
kandidatski status. Potoa sledat akcionite planovi e-Evropa 2002, 2003, 2005
i “i2010: Evropsko informati~ko op{testvo 2010 za rast i vrabotenost”, za
pobrz rast i implementacija na IKT i promovirawe na konkurentska digitalna
ekonomija.
Nasproti site ovie dokumenti i organizirani pristapi za polesno
implementirawe na IKT, postoi ras~ekor vo negovoto koristewe pome|u
naselenieto na EU, vo zavisnost od nivnata vozrast, statusot na vraboten i
obrazovno nivo, stepenot na urbanizacija na podra~jata kade {to `iveat itn. Ovaa
digitalna podelenost poteknuva od nedostigot na pristapi do infrastrukturata,
nemo`nosta za koristewe na IKT, od kompjuterskata obrazovanost i neophodnoto
iskustvo za vklu~uvawe vo informati~koto op{testvo. Taka, vo 2004, vo zemjite na
EU, 54% od semejstvata imale kompjuteri, 43% internet- konekcija, a semejstvata
so deca vo 70% imale doma kompjuteri.
/ http://europa.eu.int/information_society/eeurope/index_en.htm http://europa.eu.int/information_society/
eeurope/index_en.htm, a zbirni sogleduvawa mo`e da se najdat vo Accenture Report (2001) pod naslov “E-Europe: connecting the dots?”
/ Bidej}i Bugarija i Romanija od 1-vi januari 2007 stanaa ~lenki, zemji so kandidatski status
od balkanskiot region se: Makedonija i Hrvatska.
/ Christophe Demunter (2005): The Digital Divide in Europe, 143/2005 and 38/2005 , News realise, November 10, Eurostathttp://epp.eurostat.cec.eu.int/cache/ITY_OFFPUB/KS-NP-05-038/EN/KS-NP-05-038-EN.PDF
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
73
Prof. d-r Vera Naumovska
Vo R. Makedonija 70% od naselenieto nikoga{ ne koristelo kompjuter,
a 50.3% ima samo elementarna podgotvenost za koristewe na e-uslugi10. R.
Makedonija, kako zemja-kandidat za ~lenka na EU, so svoeto nastojuvawe da se
vklu~i vo ova evropsko semjestvo, voveduva sli~ni programi za premostuvawe
na IKT-preprekite. Taka, izgotveni se pove}e programi (1987-1990), (1992-1995),
e-deklaracija 2002, Akcionen plan 2003-2007, izrabotka na zakon za e-podatoci,
e-potpis, sajber kriminal i e-trgovija, Nacionalna stratregija za razvoj na
informati~ko op{testvo (2005), potoa ima potpi{ano dokumenti na Jugoisto~na
Evropa: Agenda za razvoj na informati~ko op{testvo za zemjite na Jugoisto~na
Evropa (2002), zaklu~oci na Ministerskata konferencija za e-vlada, Atina (2003),
Akcionen plan i deklaracija za informati~ko op{estvo, na svetskiot samit
WSIS, @eneva (2003), u~estvo na razli~ni me|unarodni konferencii za IKT,
organizirani vo zemjata ili vo stranstvo (godi{ni konferencii na Mikrosoftvizija (2003-2006), me|unarodna konferencija na Metamorfozis, “e-op{testvo.
mk”, noemvri 2006, “iMakedonija 2005”, septemvri 2005); godi{ni INFOKOM
konferencii, konferencija “Otvoreni denovi na MASIT (2003-2006); itn. Site
ovie napori i dokumenti prestavuvaat makro opkru`uvawe za implementacija na
IKT, postojano baziraj}i se na sogleduvawata i dokumentite za ovaa oblast od EU,
SAD i preporakite na OON.
Denes RM za voveduvawe na e-vlada na centralno nivo ima prili~no
naprednato: portal za gra|anitehttp://www.uslugi.gov.mk (2005); e-market
centarhttp://www.emarketplace.org.mk za informacii za mali i sredni pretprijatija;
apalicirawe za vrabotuvawe vo dr`avnata administracija http://prijava.ads.gov.
mk/, e-dano~en servishttp://etax.ujp.gov.mk; javni nabavki https://www.e-nabavki.gov.
mk i IKT-podr{ka za op{tinite. Implementacijata na IKT vo op{tinite se
odviva pobavno, i so poddr{ka od USAID i UNDP. Ovie me|unarodni institucii
posreduvaat i pomagaat za izgotvuvawe proekt za e-lokalna samouprava, a za da
se omasovi }e treba pove}e vreme, bidej}i napravenite istra`uvawa od strana na
Metamorfozis11 za odr`liv razvoj na informati~ki re{enija, vo reprezentativni
10 op{tini12, ~ii rezultati mo`e da se odnesuvaat i na drugite, davaat porazitelni
rezultati za podgotvenosta za e-lokalna samouprava. Taka, 31.9% od ispitanicite ne
10
/ www.metamorphosis.gov.mk www.metamorphosis.org.mk,
11
/ Katalog za elektronski uslugi na lokalnata vlast, www.metamorphosis.org.mk Metamorfozis i USAID www.metamorphozis.org.mk
12
/ Karpo{, Debar, ^u~er Sandevo, Gostivar, Kavadarci, Krivoga{tani, Prilep, Strumica,
Veles, Zrnovci
74
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sostojbi so IKT vo R. Makedonija i nejyinoto potesno i po{iroko opkru`uvawe
koristat internet, bidej}i neznaat da go koristat, nikoga{ ne koristele internet
70%, deka internetot e skap mislat 20.9% od ispitanicite vo sprovedenata anketa
itn13. Vladata, koga sklu~i dogovor so Mikrosoft za koristewe na licenciran
softver 2005, ne gi ima{e vklu~eno i op{tinite, pa taka istra`uvaweto
poka`alo deka i onie op{tini {to imaat kompjuteri koristat nelicenciran
softver. Za da ne se sudrat so zakonot, Metamorfozis prepora~uva koristewe na
sloboden softver koj ne podle`i na zakonski sankcii. Isto taka, poradi slaboto
kompjutersko iskustvo i poznavawe za IKT, se prepora~uvaat osnovawe na PIAP
(public internet access), kako javni digitalni klubovi, e-to~ki i telecentri, kade {to
naselenieto, posebno vo ruralnite podra~ja, }e dobie osnovna obuka za koristewe
na kompjuteri i internet. Makedonija od dekemvri 2005, so posredstvo na On.Net
vovede {irokopojasen bez`i~en internet na celata teritorija. Ova se ~ekori za
{to pomasovno vklu~uvawe na naselenieto vo koristewe na blagodatite na IKT.
2.
Mikroopkru`uvawe
Mikroopkru`uvaweto go zamisluvame kako neposredna osnova za pogolem
pristap i koristewe na IKT, kade {to: 1) naselenieto }e bide poddgotveno da
prifati IKT, odnosno }e bide razgledan socijalniot aspekt; 2) }e se ovozmo`i
poseduvawe na neophodnata tehnolo{ka infrastruktura za koristewe na IKT i 3)
ekonomska podgotvenost na biznis-sektorot za prifa}awe i koristewe na IKT.
2.1. Socijalni aspekti
Za da se bide op{testvo bazirano na znaewe, obrazovanieto mora da se menuva
i se prisposobuv so a koristewe na IKT. Razvojot na sovremeno i fleksibilno
obrazovanie i istra`uva~ki sistem so podr{ka na IKT bara: zna~ajno zgolemuvawe
na nivoto na IKT-poznavawata od strana na gra|anite, voveduvawe harmonizirani
e-obrazovni standardi; strukturen i sodr`iski razvoj i prisustvo na IKT vo
obrazovanieto na site nivoa, u~ewe na dale~ina, do`ivotno obrazovanie, treningstru~ni obuki itn.
Izvorot za regrutirawe na uspe{ni IKT korisnici le`i vo naselenieto.
Najvitalna grupa, koja najmnogu mo`e da gi sledi novinite na IKT se vrabotenite,
studentite i sredno{kolcite. No, faktot {to re~isi 4o% od rabotosposobnoto
naselenie kaj nas e so status na nevraboteni, pretstavuva seriozen faktor za IKT
13
/ Ibidem
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
75
Prof. d-r Vera Naumovska
izoliranost kaj eden golem broj od naselnieto. Poradi toa se javuva i digitalen
jaz - digitalna podelenost na vrabotenite sprema nevrabotenite, postarite
sprema pomladite, na onie so pomal stepen na obrzovanie vo sporedba so licata
so povisok stepen na obrzovanie, na posiroma{niot sloj nasproti pobogatite, na
posiroma{ni podra~ja nasproti poprosperitetnite, ruralnite nasproti urbanite
podra~ja itn. I delot od naselenieto {to se nao|a vo faza na obrazovanie ne mo`e
da se istakne so nekoi osobeni rezultati, so ogled na faktot {to mo`nosta za
koristewe kompjuteri (vo 2004) na u~ili{te/fakultet e 26,3%; od vrabotenite
22.9% koristele kompjuter; vo internet kafe 39,2% koristele kompjuter; doma 49%
i preostanatite kaj prijateli14 .
No, IKT-podgotvenosta e svetski trend, taka {to od 26 mil internet
korisnici vo 1995, vo dekemvri 2006 ve}e imame 1091 mil.15 Na po~etokot na
2000, zemjite na EU imaa naselenie online pome|u 30 i 40%, vo 200416 ve}e 75%,
Balkanskiot region vo 2000g (Makedonija, Srbija i Crna Gora, Albanija) imale
pomalku od 2% korisnici na internet, osven Hrvatska (4.6%). Vo 200617, procentot
na internet korisnici e 51,9% vo EU-25, od balkanskiot region Makedonija
imala 19.2%, Bugarija 28.5%, Hrvatska 32.5%, Srbija 14.3%, Albanija 2.4% Bosna i
Hercegovina 17.7%18
Zna~i, vo pogled na IKT, naselenieto vo RM e s# u{te na mo{ne nisko
nivo {to bi trebalo seriozno da ne zagri`uva. No, i poseduvaweto na druga
komunikaciska oprema19 ne e na zavidno nivo (fiksen telefon imaat 89,9%,
mobilen 59.3%, kabel TV 35.3%, satelitska 13.3%, poseduvaat kompjuteri 27.4%,
poseduvaat plate`ni karti~ki 8.9%. Se ova se elementi koi vlijaat na nivoto na
koristewe na IKT.
2.2. Tehnolo{ki aspekti
Tehnolo{kiot aspekt odnosno poseduvaweto na IKT e od osobena va`nost
za e-op{testvoto i e-biznisot. Tehnolo{kite inovacii se osnova za novi pazarni
mo`nosti i novi biznis-formi i modeli, odnosno TCP/IP, HTTP. HTML, HML i
14
/ ”Upotreba, stavovi i mislewa za infromacisko komunikaciskite tehnologii pome|u
gra|anite vo R. Makedonija”, Metamorfozis, 2005, www.metamorphosis.org.mk
15
/http://www.internetworldstats.com/stats.htm Izvor: www.nua.com
16
/ Eurostat, Community Survey on ICT usage in households and by individuals, //epp.eurostat.cec.eu.int
17
/ www.interworldstats.com/euro/http://www.internetworldstats.com/stats9.htm
18
/http://www.internetworldstats.com/stats9.htmIbidem
19
/ Op{ti podatoci za sostojbata so IKT vo R. Makedonija, 2003-2004, Metamorfozis, Institut
otvoreno op{testvo, Skopje, str.12, 2004, www.metamorphosis.org.mk
76
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sostojbi so IKT vo R. Makedonija i nejyinoto potesno i po{iroko opkru`uvawe
drugi aplikativni softverski re{enija, telekomunikaciski mre`i i hardverski
uredi. Toa pretstavuva e-infrastruktura {to gi ovozmo`uva komunikaciite
pome|u lu|eto, e-biznis procesite i trguvaweto preku elektronski transakcii.
Isto taka se razviva i nov sektor vo industrijata, IT- kako proizvodna industrija
na kompjuteri, komunikaciska oprema i druga informati~ka galanterija, i ITkako korisni~ka industrija za izgotvuvawe i outsoursing na razni softverski
aplikacii.
Koristeweto na IKT20, spored IKT indikatorite, vo EU-1021 i EU-1922
bez EU-10, za 5 sektori na ekonomijata (prehranben sektor, IKT proizvodstvo,
turizam, grade`ni{tvo i telekomunikacii), poka`uva prili~no visoka
zastapenost so procent preku 60 (za koristewe na ERP sistemi, online nara~ki,
sitem povrzan so dobavuva~ite, kompanii {to koristat CRM sistem i kompanii
{to dobivaat nara~ki od potro{uva~ite online), a samo za indikatorot kompanii
so {irokopojasen Internet e preku 79%.
3.3. Ekonomski aspekt
Prvobitnite celi na EU vo site nejzini oblici i transformacii be{e
sozdavawe edinstven evropski pazar, bez barieri za biznisite koi sakaat da ostvarat
me|usebna komunikacija, no sepak ne zagrozuvaj}i ja konkurencijata. E-biznisot i
e-trgovijata ovozmo`uvaat sega{nite kompanii da komuniciraat i po{iroko so
svetot preku svojata veb- stranica. Toa e osobeno zna~ajno za malite i za srednite
pretprijatija koi vo EU gi ima pove}e od 19 milioni i koi sega mo`e da se vklu~at
vo svetskiot biznis. Vo prosek, 89% od evropskite pretprijatija imaat internet
pristap: okolu 30% SME pravat kupuvawe online, a okolu 45% golemi pravat online
kupuvawe, dodeka pak vo IKT sektorot site biznis- aktivnosti se 100% kako ebiznis.
Nasproti ovie {iroki mo`nosti {to gi dava internetot vo svetskata
ekonomija i nejzinata globalizacija, s# u{te postoi lokalno dejstvuvawe na
kompaniite, t.e imame glokalizacija (glocalisation). Backer & Mc. Kenzie (2001)23 davaat
4 osnovni pri~ini za lokalno deluvawe na kompaniite: 1) prisutnosta na lokalnoto
20
/ A pocket book of e-business indicators, 2006, str.66-73, http://www.ebusiness-watch.org/
21
/ Francija, Italija, Vel. Britanija, Germanija, Holandija, Rep.^e{ka, [panija, Ungarija,
Polska, Finaska,
22
/ Belgija, Danska, Eston ija, Grcija, Irska, Kipar, Latvija, Litvanija, Luksemburg, Malta,
Avstrija, Portugalija, Slovenija, Slovakija, [vedska, Bugarija, Romainija, Turcija, Norve{ka
23
/ Baker & Mc Kenzie (2001) “Doing E-commerce in Europe”
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
77
Prof. d-r Vera Naumovska
ime vo domenot (-uk, -fr, -it; 2) veb - stranici so samo lokalen jazik za komunicirawe
so kupuva~ite/dobavuva~ite; 3) percepciraweto samo na barawata na lokalniot
pazar; 4) percipciraweto na lokalnite zakoni i regulativi. Evropskata komisija
sugerira “eu” za domenot na panevropsko internet ime za veb-stranica i e-mail
adresi24, za biznisite od dekemvri 2005, {to ovozmo`uva nov internet-prostor za
evropskite kompanii, {to ne zna~i i napu{tawe, odnosno zamena za nacionalniot
kod “fr”, “it”, itn.
No, istra`uvawata na IDC, Jupiter25 i Forester Research poka`uvaat deka i
SAD na veb-stranicite kupoproda`niot soobra}aj go pravat vo ramkite na SAD,
a mnogu malku nadvor. Pri~inite le`at vo me|udr`avnite dano~ni, carinski,
plate`ni i drugi regulatorni prepreki na koi postojano se raboti,za da mo`at
kako dot.coms kompaniite pove}e da go koristat sajber-prostorot nadvor od
sopstvenata zemja.
R. Makedonija, kako mala zemja vo razvoj, koja kon krajot na 200426 godina
ima{e 40,1% industriski pretprijatija, 39,7% trgovski pretprijatija, 11,9%
individualni trgovci i 8,2% drugite, odnosno 98% bea mali, a samo 2% sredni
i golemi, sepak pravi napori za implementacija na IKT: digitalizirawe na
pretprijatijata, voveduvawe na e-bankarstvo, zgolemeno koristewe na plate`ni
karti~ki od strana na naselenieto, kako i prisposobuvawe na zakonskata
regulativa za nepre~eno elektronsko komunicirawe. Elektronskata koordinacija
pome|u bankite, pret­prijatijata i Vladata vo ramki na RM e s# u{te niska, a
pri~inite se mnogubrojni. Taka, 99,3% od vrabotenite koristat fiksen telefon,
45% kompjuteri vo raboteweto, 75% e-mail, od sftverskite paketi 91,3% otpa|a na
MS Word i MS Excel a 1,4% na Lotus i 3,5% na drugi specijalizirani softveri27.
Zaklu~ok
Eksplikaciite od neminovnosta na koristewe IKT i naporite {to gi
pravat site zemji (razvieni, nerzvieni i zemji vo ravoj) ovozmo`uvaat ekonomijata
bazirana na znaewe da po~ne postepeno da dominira vo svetot. Toa e dobro bidej}i
24
/ do April 2007 aktivni se 2540570 domeni, http://status.eurid.eu/
25
/ Jupiter Media Metrics e lider za internet i analiza i merewe na novi tehnologii
26
/ Nacionalna strategija za razvoj na informati~ko op{teastvo i Akcionen plan, str. 22,
april 2005 www.kit.gov.mk
27
/ Op{ti podatoci za sostojbata so IKT vo R. Makedonija, 2003-2004, Metamorfozis, Institut
otvoreno op{testvo, Skopje, str.12, 2004, www.metamorphosis.gov.mk
78
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sostojbi so IKT vo R. Makedonija i nejyinoto potesno i po{iroko opkru`uvawe
IKT napravija polesno, poefikasno i poefektivno doa|awe do informacii, a so
toa i do brzo izvr{uvawe na site aktivnosti, osobeno vo biznis sferata. Kako
{to elektronskoto rabotewe i e-komunikacijata stanuvaat dominantni, taka
ra~ekorot me|u razvienite i neravienite }e se namaluva. No, bidej}i podgotvenosta
za koristewe na IKT ne e ednakvo mo`na vo site delovi na svetot, toj ras~ekor e
s# u{te golem. Ako se zeme deka generalno vo svetot, koristeweto na internetot
od strana na naselenieto28 e zastapeno: vo Severna Amerika so 69,4%, vo Evropa so
38,6% , Avstralija so Okeanija so 53,5%, vo Azija so 10,5% , vo Afrika so3,5%, R.
Makedonija, iako raboti na ova pole, toa treba da go pravi so dobro organizirano
i pozabrzano tempo, bidej}i kako ~lenka so kandidatski status za EU, napredokot
na ova pole }e & ovozmo`i pozitivni poeni za vklu~uvaweto vo EU, se razbira
rabotej}i i na drugite uslovi {to od nea se baraat.
Bitno e {to prednostite {to gi dava IKT se razbrani od site.
Implementacijata odi i }e odi so razli~no tempo, poradi razli~noto nivo na
ekonomska razvienost na oddelni zemji. No, zna~ajno e {to site sfatija deka IKT
se neminovnost.
Bibliografija
1.A dynamic e-business environment, (2005): www.ebusiness-watch.orghttp://europa.
eu.int/information_society/ecowor/ebusiness/index_en.htm
2.
European E-business Report, A portrait of e-business in 10 sectors of the
EU economy, 3rd Synthesis Report of the e-Business [email protected],
September, 2004, November, 2005, www.ebusiness-watch.org
3.Kenneth Laudon and Carol Traver, (2003): E-commerce Business. Technology.
Society, 2nd
4.Kalakota R. Robinson M. (2002): “e-Business 2.0 Roadmap of Success”, Addison
Wesley
5.Sherif Kamel “Electronic Business in Developing Countries: Opportunities and
Challenges”, American University in Cairo, Egypt, 2005
28
/ http://www.internetworldstats.com/stats.htm,
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
79
Prof. d-r Vera Naumovska
THE TENDENCIES IN THE IMPLEMENTATION OF ICT IN R.
MACEDONIA AND ITS ENVIRONMENT
Vera Naumovska, PhD
Summary
Today, we see digital convergence actually happening: voice over IP, Web TV, on-line
music, and movies on mobile telephones – all this is now reality. Devices include computers,
personal digital assistants, cable TV, internet-enabled cellular phones, interactive telephone
systems, and including internet, intranets, extranets, and electronic data interchange networks.
To enhance investment in this promising sector of the economy, European Commission provides
a coherent regulatory framework for Europe’s digital economy that is market-oriented, flexible
and future-proof.
For the citizens of the Republic of Macedonia to be stakeholders of the information
society and to incorporate knowledge-based economy, it is necessary: to build coherent policies
for all sectors to offer e-services which will be unified, standardized, user-friendly, independent
of the software platform, available to all citizens regardless of their location and the social status,
taking into consideration the needs of the citizens; continuous creation of enabling environment
and good governance practice, so that the citizens can use the ICT tools to participate in the
overall social processes, as well is the process of decision-making on the local and the national
levels.
80
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 81 - 92 (2007)
657-057.1:658.386(100)
USOGLASUVAWE NA NACIONALNITE SO EVROPSKITE
I ME\UNARODNITE OBRAZOVNI STANDARDI ZA
PROFESIONALNI SMETKOVODITELI
Prof. d-r Bla`o Nedev
Apstrakt
Procesot na usoglasuvawe na smetkovodstvenoto obrazovanie na
profesionalnite smetkovoditeli, na me|unarodno, regionalno i nacionalno
ramni{te, pretstavuva proces koj se odviva permanentno. Prvi~no izgradenite
obrazovni standardi za profesionalni smetkovoditeli, bilo da se vo pra{awe
nacionalni, regionalni ili me|unarodni, postojano se osovremenuvaat i se
usoglasuvaat. Eden od osnovnite faktori za usoglasuvawe na procesot na
obrazovanie na profesionalnite smetkovoditeli, pokraj mnogute, e povrzan
so zada~ata {to ja ima smetkovodstvenata profesija na globalno ekonomsko
ramni{te. Toa e profesija ~ii ~lenovi kade i da bilo da gi izvr{uvaat svoite
aktivnosti, pokraj drugoto, mora da izlezat vo presret na za{tita na javniot
interes na site nivoa.
Predmet na elaborirawe se sodr`inite na programite za teoretsko
obrazovanie na potencijalnite kandidati koi posakuvaat da se steknat
so profesionalni zvawa od oblasta na smetkovodstvoto, izgotveni od
profesionalni tela na me|unarodno, regionalno i nacionalno ramni{te.
Poto~no, }e bidat elaborirani obrazovnite standardi na Me|unarodnata
federacija na smetkovoditeli (IFAC), obrazovnite standardi spored Osmata
direktiva na Evropskata unija, na Amerikanskiot institut na ovlasteni javni
smetkovoditeli (AICPA), na edna od pove}eto profesionalni smetkovodstveni
organizacii vo Velika Britanija i predlog-programata na Institutot na
ovlasteni revizori na Republika Makedonija. Prezentacijata na sodr`inite
na oddelnite programi poslu`i kako osnova za donesuvawe osnovni zaklu~ni
sogleduvawa dali se prisutni procesi na usoglasuvawe na me|unarodno, regionalno i
nacionalno ramni{te i kolku tie procesi gi sledi profesionalnata organizacija
na ovlasteni revizori vo Republika Makedonija i drugite institucii koi na
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
81
Prof. d-r Bla`o Nedev
posreden na~in se vklu~eni vo ovoj domen na obrazovanieto.
Klu~ni zborovi: obrazovni standardi, profesionalni smetkovoditeli,
me|unarodni obrazovni standardi za profesionalni smetkovoditeli, obrazovni
standardi spored Osmata direktiva na Evropskata unija, smetkovodstveni
profesionalni organizacii.
Voved
Pove}edeceniskiot proces na usoglasuvawe na smetkovodstvenata
praktika na regionalno i na svetsko ramni{te ednakvo i permanentno se odviva
i na podra~jeto na usoglasuvaweto na profesionalnite zvawa, pa ottuka i na
obrazovnite standardi na profesionalnite smetkovoditeli. Prvite inicijativi
na me|unarodno ramni{te datiraat od ranite sedumdesetti godini na minatiot
vek, koga toga{niot Centar za transnacionalni korporacii pri Obedinetite
nacii ja prezede akcijata za op{ta harmonizacija na smetkovodstvenata praktika,
posebno vo zemjite vo razvoj, za potoa ovoj potfat da i go otstapi na Me|unarodnata
konferencija za trgovija i razvoj vo ~ii ramki postoi posebna Rabotna grupa
od eksperti za me|unarodni smetkovodstveni standardi i izvestuvawe (ISAR).
Zaslu`uva da se odbele`i idejata na ovaa Rabotna grupa za op{ta kvalifikacija
koja }e obezbedi op{to nivo na kompetentnost {irum celiot svet. Poto~no,
modelot za op{ta kvalifikacija e zamislen kako mo`nost so koja }e se obezbedi
eden vid standard spored koj }e se usoglasat nacionalnite kvalifikacii i na toj
na~in }e se ovozmo`i tie da dobijat svoja vrednost, a nacionalnite profesionalni
organizacii i institucii }e obezbedat posoodvetno obrazovanie so koe }e se
zadovolat barawata na op{to postavenite standardi. Podocna, ovoj potfat go
prezedoa Me|unarodnata federacija na smetkovoditelite (International Federation
of Accountants, vo ponatamo{niot tekst: IFAC) i Svetskata trgovska organizacija
(WTO). Dvete organizacii najnapred izgotvija pregled (voda~) na nacionalnite
profesionalni kvalifikacii, koj, pokraj drugoto, poslu`i kako osnova za razvoj
na me|unarodnoto profesionalno obrazovanie. Vo prvite godini na ovoj vek IFAC
izgotvi me|unarodni standardi za smetkovodstveno obrazovanie na profesionalnite
smetkovoditeli (International Education Standards, vo ponatamo{niot tekst: IES).
Paralelno so procesot na usoglasuvawe na profesionalnoto obrazovanie i
82
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Usoglasuvawe na nacional. so evrop. i me|unarod. obrazovni standardi za profesionalni smetkovoditeli
steknuvaweto profesionalni zvawa na me|unarodno ramni{te se odviva i procesot
na usoglasuvawe na profesionalnoto obrazovanie i profesionalnite zvawa na
regionalni ekonomski ramni{ta. Vo devedesetтite godini na minatiot vek, ovoj
proces dojde do poln izraz vo zemjite-~lenki na Evropskata unija, vo koja, pokraj
drugite, e donesena i posebna direktiva so koja se reglementira steknuvaweto na
profesionalnoto zvawe, kako i uslovite pod koi toa se steknuva i se priznava.
Postojnite me|unarodni i regionalni obrazovni standardi za
profesionalni smetkovoditeli, koi se postaveni na visoko nivo, spored nas, }e
treba da bidat poddr`ani od vladite i od profesiite na oddelnite dr`avi, preku
sopstvenata zakonska i profesionalna regulativa. Vladite, pak, za da mo`at da
go sfatat mestoto na regulativata od ovaa oblast, potrebno e najnapred da gi
istra`uvaat promenite {to se slu~uvaat na regionalno i na svetsko nivo i da se
stavat vo funkcija na zada~ite so koi profesijata se soo~uva vo po{irok kontekst.
Ovde, pred se, mislime na zada~ata na smetkovodstvenata profesija koja mora da
izleguva vo presret na potrebite na klientite, da bide nezavisna, za{titnik na
javniot interes, a vladata i menaxmentot da go poddr`uvaat nejziniot razvoj.
Vo smisla na prethodniov kontekst, mnogu vladi, posebno na ekonomski
razvienite zemji, odamna ja sfatile potrebata od obrazovani smetkovoditeli i
seriozno pristapile kon regulirawe na procesot na smetkovodstveno obrazovanie.
Poslednive godini, soo~ena so silniot pritisok na okru`uvaweto, na regionalno
i na globalno nivo, Vladata na Republika Makedonija gi zabrza aktivnostite na
usoglasuvawe na procesot na obrazovanie na profesionalnite smetkovoditeli
so evropskite i so me|unarodnite obrazovni standardi za profesionalni
smetkovoditeli. Neophodnata potreba od regulirawe na ovaa problematika
e podvle~ena vo Nacionalnata strategija i akcioniot plan za finansisko
izvestuvawe vo Republika Makedonija, a formiraniot Institut za ovlasteni
revizori na Republika Makedonija, vo ~ija nadle`nost e ovaa problematika, }e go
zabrza procesot na usoglasuvawe na programata za smetkovodstveno obrazovanie
na svoeto ~lenstvo.
Predmet na na{a elaboracija, vo tekstot {to sleduva, }e bidat pred
se sodr`inite na programite za teoretsko obrazovanie na potencijalnite
kandidati koi posakuvaat da se steknat so profesionalni zvawa od oblasta na
smetkovodstvoto, izgotveni od profesionalnite tela na me|unarodno, regionalno
i nacionalno ramni{te. Poto~no, }e bidat elaborirani obrazovnite standardi
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
83
Prof. d-r Bla`o Nedev
na Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli, obrazovnite standardi spored
Osmata direktiva na Evropskata unija, na Amerikanskiot institut na ovlasteni
javni smetkovoditeli, na edna od pove}eto profesionalni smetkovodstveni
organizacii vo Velika Britanija i predlog-programata na Institutot na ovlasteni
revizori na Republika Makedonija. Prezentacijata na navedenite programi }e ni
ovozmo`i da ocenime dali se prisutni procesi na usoglasuvawe na me|unarodno,
regionalno i nacionalno ramni{te i dali tie procesi gi sledi Institutot na
ovlasteni revizori na Republika Makedonija.
Obrazovni standardi na Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (IFAC)
Procesot na usoglasuvawe na smetkovodstvenoto obrazovanie na
profesionalnite smetkovoditeli na svetsko ramni{te denes go povrzuvame so
standardite za profesionalno obrazovanie i profesionalni zvawa na IFAC, poto~no
na nejziniot Komitet za obrazovanie. Osnovnata cel {to se saka da se postigne so
ovie obrazovni standardi e da se obezbedi dovolno profesionalno obrazovanie na
~lenovite na IFAC za da mo`at da dejstvuvaat kako profesionalni smetkovoditeli
vo se pokompleksnoto ekonomsko opkru`uvawe. Setot na me|unarodnite obrazovni
standardi na profesionalnite smetkovoditeli na IFAC, pokraj ramkata i vovedot,
go so~inuvaat slednive standardi: IES 1: Barawa za vlez vo profesijata; IES 2:
Sodr`ina na programite za profesionalno smetkovodstveno obrazovanie; IES 3:
Profesionalni ve{tini; IES 4: Profesionalni eti~ki vrednosti i odnesuvawe;
IES 5: Barawa za profesionalno iskustvo; IES 6: Ocenuvawe na profesionalnite
sposobnosti i na kompetentnosta; IES 7: Kontinuiran profesionalen razvoj,
programa za do`ivotno u~ewe i kontinuiran razvoj na profesionalnata
kompetentnost i IES 8: Potrebna kompetentnost za profesionalni revizori.
Vo kontekst na naslovot na problematikata {to e predmet na obrabotka,
za nas zaslu`uva vnimanie IES 2: Sodr`ina na programite za profesionalno
smetkovodstveno obrazovanie. So ovoj standard se definira sodr`inata na
programata za profesionalno smetkovodstveno obrazovanie. Dokolku se prou~i
tekstot na standardot, lesno mo`e da se konstatira deka
profesionalnite
smetkovoditeli treba da raspolagaat so znaewa od po{irokata oblast na op{tata
i delovnata ekonomija i smetkovodstvoto i finansiite, koi, pak, pokonkretno se
definirani vo tri podra~ja, i toa: 1) organizacioni i delovni znaewa, 2) znaewa
84
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Usoglasuvawe na nacional. so evrop. i me|unarod. obrazovni standardi za profesionalni smetkovoditeli
od oblasta na informacionite tehnologii i 3) znaewa od smetkovodstvoto i
finansiite i so niv blisku povrzanite oblasti.
Standardiziranata programa za znaewa povrzani so smetkovodstvoto i finansiite
vklu~uva sodr`ini od pove}e predmetni disciplini, i toa: finansisko
smetkovodstvo i izvestuvawe, upravuva~ko smetkovodstvo i kontrola, danoci,
delovno i trgovsko zakonodavstvo, revizija i uveruvawe, finansii i finansiski
menaxment, i profesionalno ocenuvawe i etika.
Od naslovot na predmetnite disciplini proizleguva deka, spored ovoj
standard, vo ova podra~je bi trebalo da najdat mesto sodr`ini povrzani so:
istorijata na smetkovodstvenata profesija i teorijata na smetkovodstvoto;
sodr`inata, konceptite, strukturata i zna~eweto na izvestuvaweto za raboteweto
na smetkovodstveniot entitet, i toa za interni i za eksterni celi, kako i
informacii za donesuvawe delovni odluki i nivnata relevantnost; nacionalnite
i me|unarodnite smetkovodstveni i revizorski standardi; reguliraweto na
smetkovodstvoto; smetkovodstvoto na menaxmentot (smetkovodstveno planirawe,
upravuvawe so tro{ocite, kontrola na kvalitetot, merewe na rezultatite i
postavuvawe na posakuvanite celi); konceptite, metodite na kontrola koi
obezbeduvaat to~nost i kompletni finansiski informacii so koi }e se ovozmo`i
za~uvuvawe na delovnite sredstva; odano~uvaweto i negovoto vlijanie vrz
donesuvaweto na internite i na eksternite delovni odluki; poznavawa povrzani so
zakonskoto opkru`uvawe (zakon za trgovski dru{tva, zakon za hartii od vrednost, i
dr); revizijata i uslugite na uveruvawe (ocenka na rizikot, otkrivawe na izmamite
i sl.) ; finansiite i finansiskiot menaxment, analiza na finansiskite izve{tai,
finansiskite instrumenti, pazarite na kapital i upravuvaweto so resursite;
eti~kite i profesionalnite odgovornosti na profesionalniot smetkovoditel vo
profesijata i vo po{irokata javnost; smetkovodstvoto na dr`avni i neprofitni
entiteti i koristeweto na nefinansiskite merila za ocenka na raboteweto.
Programata za steknuvawe so organizacioni i delovni znaewa vklu~uva
sodr`ini od po{irokata oblast na: ekonomijata, delovnoto okru`uvawe,
korporativnoto
upravuvawe,
delovnata
etika,
finansiskite
pazari,
kvantitativnite metodi, organizacionoto odnesuvawe, strate{koto upravuvawe i
odlu~uvawe, marketingot, me|unarodnot biznis i me|unarodnata globalizacija.
Programata za znaewa od oblasta na informacionite tehnologii
vklu~uva sodr`ini povrzani so: op{tite poznavawa na informacionite
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
85
Prof. d-r Bla`o Nedev
tehnologii, poznavawa na kompjuterskite kontroli, implementacija i ocenka na
smetkovodstveniot informaciski sistem.
Obrazovni standardi spored Osmata direktiva na Evropskata unija
Na regionalno ekonomsko nivo, poto~no vo ramkite na Evropskata unija,
procesot na usoglasuvawe na smetkovodstvenoto obrazovanie go povrzuvame so
odredbite od Osmata direktiva na Evropskata unija, donesena vo 1998 godina i
dopolneta vo juni 2006 godina. Vo Osmata direktiva se pomesteni odredbi so koi
se reguliraat obrazovnite kvalifikacii na zakonskite revizori kako pripadnici
na smetkovodstvenata profesija i neophodnite teoretski znaewa i sposobnosti
za nivna prakti~na implementacija, koi se potvrduvaat so proverka po pat na
polagawe na profesionalen ispit.
Kriteriumite za teoretskoto obrazovanie i sertificirawe na zakonskite
revizori se definirani vo ~lenovite 7, 8, 9 i 10 vo Osmata direktiva na
Evropskata unija. Spored ~lenot 8 na Direktivata, zakonskite revizori treba da
raspolagaat so teoretski znaewa od po{irokata smetkovodstvena problematika,
povrzani so: op{tata smetkovodstvena teorija i principite na smetkovodstvoto;
zakonskata regulativa i standardite povrzani so izgotvuvaweto na godi{nite i
konsolidiranite finansiski izve{tai; me|unarodnite smetkovodstveni standardi;
finansiskata analiza; smetkovodstvoto na tro{ocite i smetkovodstvoto na
menaxmentot; upravuvaweto so rizikot i internite kontroli; revizijata i
profesionalnite ve{tini; zakonskata regulativa i profesionalnite standardi
povrzani so statutarna revizija, me|unarodnite revizorski standardi i
profesionalnata etika i profesionalnata nezavisnost. Natamu, вo zavisnost od
potrebata i relevantnosta na revizijata, zakonskite revizori, pomalku ili pove}e,
treba da raspolagaat i so znaewa od oblasta na: zakonskata regulativa povrzana
so zakonot za trgovski dru{tva; zakonot za ste~aj i soodvetni zakonski propisi;
zakonot za dobivka; zakonot za obligacioni odnosi; zakonot za rabotni odnosi i
drugi zakoni koi gi reguliraat pravata i obvrskite na vrabotenite. Isto taka,
zakonskite revizori treba da raspolagaat i so neophodnite prakti~ni ve{tini
vo oblasta na: informacionite tehnologii i kompjuterskite sistemi; delovnata,
op{tata i finansiskata ekonomija; matematikata i statistikata; i osnovnite
principi na finansiskiot menaxment.
86
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Usoglasuvawe na nacional. so evrop. i me|unarod. obrazovni standardi za profesionalni smetkovoditeli
Sposobnosta na kandidatot za aplicirawe na teoretskite znaewa se
obezbeduva ne samo preku implementirawe na praktiчнi problemi i slu~ai vo
programata za polagawe na ispitite, tuku i preku ispolnuvawe na baraweto za
minimum trigodi{no rabotno iskustvo vo revizorska firma pod nadzor na
ovlasteni zakonski revizori. Po steknuvaweto so ovlastuvawe, odr`uvaweto na
statusot na profesionalec so izgraden ugled vo javnosta zna~i i vlo`uvawe na
postojani usilbi vo nasoka na kontinuirana profesionalna edukacija. Soglasno
so barawata na Osmata direktiva na EU, koi, so celosen respekt za idninata
na smetkovodstvenata profesija, treba da gi sledi i R. Makedonija, potrebno e
sekoja dr`ava da osiguri programi za kontinuirana profesionalna edukacija na
revizorite i za nadgradba kako na teoretskite znaewa taka i na profesionalnite
ve{tini i vrednosti.
Obrazovni standardi na Amerikanskiot institut na ovlasteni javni
smetkovoditeli (American Institut of Certified Public Accountants: AICPA)
Amerikanskata smetkovodstvena teorija i praktika ve}e so decenii
ostavaat vpe~atok na najsovr{ena organiziranost, so najzabele`itelno vlijanie
vo celiot kompleks na dejstvuvawe so smetkovoditelite ne samo vo SAD tuku
i vo svetot. Tokmu kvalitetot na organiziranite institucii, na akademski
naso~enite organizacii (ovde, pred se, mislime na Amerikanskata asocijacija na
smetkovoditeli poznata kako AAA), na dr`avnite i prodr`avnite asocijacii
koi tesno sorabotuvaat vo SAD, zaslu`uva priznanie koe denes i vo idnina }e
privlekuva najgolem interes.
Nema somnenie deka Amerikanskata asocijacija na smetkovoditeli, kako
asocijacija na akademski orientirani smetkovoditeli, svojata misija ja naso~ila
kon izgotvuvawe programi vo procesot za smetkovodstvenoto obrazovanie na site
nivoa, a posebno na smetkovodstvenoto obrazovanie na univerzitetsko nivo. Koga,
pak, e vo pra{awe profesionalnoto obrazovanie na smetkovoditelite, AICPA e
ovlastena institucija za kreirawe programa za obrazovanie na potencijalnite
revizori.
Programata za teoretsko obrazovanie e taka koncipirana {to so materijata
{to e opfatena vo nea na potencijalnite revizori treba da im obezbedi znaewa
od oblasta na smetkovodstvoto i po{irokata oblast na op{tata i delovnata
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
87
Prof. d-r Bla`o Nedev
ekonomija, koi znaewa treba da se proverat preku uniformniot ispit za steknuvawe
profesionalno zvawe ovlasten javen smetkovoditel. Karakteristi~no za ispitot
e {to se testiraat teoretskite znaewa na kandidatot, preku kratki pra{awa
so pove}ekraten izbor, no i negovata sposobnost da gi aplicira tie znaewa i da
diskutira za prakti~ni problemi preku simulacija na slu~ai od praktikata, i toa
Velika Britanija vo koja ~lenuvaat profesionalni smetkovoditeli od 170 zemji.
Taa nudi kvalifikacii i obrazovni uslugi koi, vsu{nost, promoviraat globalni
obrazovni standardi. Programata za steknuvawe na zvaweto ovlasten smetkovoditel
postojano se inovira i vo najnoviot tekst, koj }e treba da se implementira od
dekemvri 2007 godina, potencijalnite profesionalni smetkovoditeli treba da
go proverat teoretskoto znaewe preku 14 ispiti. Zaslu`uva da se odbele`i deka
programata vo sebe gi vklu~uva i dosledno gi respektira barawata na globalnite
smetkovodstveni obrazovni standardi na IFAC.
Sodr`inata i strukturata na programata na ACCA e podelena na dve nivoa:
osnovno fundamentalno nivo i profesionalno nivo koe sodr`i esencijalni
(zadol`itelni) i izborni ispitni oblasti.
Teoretskite znaewa potencijalnite kandidati treba da gi potvrdat
od predmetnite disciplini: ulogata na smetkovoditelot vo delovniot svet,
smetkovodstvo na menaxmentot, finansisko smetkovodstvo. korporativno i delovno
pravo, upravuvawe so raboteweto i so rezultatite, odano~uvawe, finansisko
izvestuvawe, revizija i uveruvawe, finansiski menaxment.
Materijata pomestena vo predmetnata disciplina ulogata na
smetkovoditelot vo delovniot svet treba da bide taka koncipirana {to na
profesionalniot smetkovoditel }e mu obezbedi znaewa povrzani so delovnoto
opkru`uvawe i negovoto vlijanie vrz organizaciite i smetkovoditelite, kako i so
ulogata na smetkovoditelite i nivniot pridones za efikasno i efektivno eti~ko
i lidersko odnesuvawe vo organizacijata.
Vo predmetnata disciplina smetkovodstvo na menaxmentot se pomesteni
sodr`ini so koi treba da se obezbedat znaewa povrzani so tro{ocite i nivnoto
odnesuvawe, smetkovodstvenoto planirawe i standardnite tro{oci, relevantnite
tro{oci za kratkoro~no odlu~uvawe, grafikonot na rentabilnosta i sl.
Sodr`inata na predmetnata disciplina finansisko smetkovodstvo gi
vklu~uva principite, konceptite i regulativata povrzani so finansiskoto
smetkovodstvo, tehnikite na dvojnoto smetkovodstvo i podgotovkata za izgotvuvawe
88
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Usoglasuvawe na nacional. so evrop. i me|unarod. obrazovni standardi za profesionalni smetkovoditeli
na osnovnite finansiski izve{tai.
Disciplinata korporativno i delovno pravo vklu~uva problemi povrzani
so pravnoto funkcionirawe na delovnite entiteti, brojnite zakonski tekstovi vo
vrska so obligacionite odnosi na korporativnite pretrpijatija so treti lica i
korpoprativnoto upravuvawe i etikata, ureduvawe na rabotnite odnosi i sl.
Predmetnata discipina upravuvawe so rezultatite od reboteweto pokriva
problematiki povrzani so tehnikite na smetkovodstvoto na menaxmentot i nivnata
primena vo podgotvuvaweto na kvantitativni i kvalitativni informacii za
celite na planiraweto, odlu~uvaweto, ocenkata na rezultatite i kontrolata na
raboteweto.
Vo predmetnata disciplina odano~uvawe pomesteni se problemi koi
obezbedubaat znaewa povrzani so dano~niot sistem, odano~uvaweto na poedinecot,
pretprijatieto i slo`enite organizacioni sistemi.
Predmetnata disiplina finansisko izvestuvawe, vsu{nost, e prodol`enie
na predmetnata disciplina finansisko smetkovodstvo i vo nejzinata sodr`ina se
pomesteni problemite povrzani so primenata na smetkovodstvenite standardi
kako osnova za izgotvuvawe na finansiski izve{tai, analiza i nivno tolkuvawe.
Sodr`inata na programata od disciplinata revizija i uveruvawe ja
vklu~uva materijata povrzana so procesot na sproveduvawe na anga`manite vo
kontekst na celiot revizorski proces, planiraweto i ocenuvaweto na rizikot,
kako i internata revizija, revizorskite dokazi i izvestuvaweto za sprovedenata
revizija.
Vo predmetnata disciplina finansiski menaxment se pomesteni sodr`ini
povrzani so donesuvaweto investicioni odluki, odluki za na~inot na finansirawe,
upravuvawe so resursite i upravuvawe so rizikot.
Drugite sedum predmetni disciplini: profesionalen smetkovoditel,
korporativno izvestuvawe, analiza na raboteweto, finansiski menaxment,
upravuvawe so rezultatite od raboteweto, odano~uvawe i revizija i uveruvawe,
povrzani so profesionalnoto nivo, vsu{nost, pretstavuvaat povisoko nivo na
obrabotka na ve}e spomenatite problematiki od predmetnite disciplini na
osnovno nivo
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
89
Prof. d-r Bla`o Nedev
Obrazovni standardi na Institutot na ovlasteni revizori na Republika
Makedonija
Koga stanuva zbor za regulirawe na smetkovodstvenata profesija,
nedvosmislen e zaklu~okot deka Republika Makedonija e me|u poslednite zemji vo
pobliskoto okru`uvawe vo podborot na preferiran model na institucionalizirawe
i organizirawe na smetkovodstvenata profesija. Definitivno, so donesuvaweto na
Zakonot za revizija vo 2006 godina, odbraniot model e zakonski i profesionalno
reguliran. Pritoa, aktivnostite na poleto na obrazovanieto na ovlastenite
revizori vo Republika Makedonija mu se dovereni na Institutot na ovlasteni
revizori na Republika Makedonija.
Organite na Institutot na ovlasteni revizori, vo svojata agenda, kako
prioritetni aktivnosti gi imaat staveno aktivnostite neposredno povrzani so
kreiraweto kvalitetna programa za obrazovanie na svoeto ~lenstvo i za gradewe
na proces na steknuvawe profesionalno zvawe (sertifikat). Nositeli na ovie
dve aktivnosti se dve posebni komisii pri Institutot, Komisija za obrazovanie
i obuka i Komisija za polagawe ispiti, koi vo dosega{nite svoi aktivnosti gi
prou~uvaa i analiziraa obrazovnite standardi na IFAC, obrazovnite standardi
na Osmata direktiva na Evropskata unija i na nekoi nacionalni profesionalni
smetkovodstveni organizacii.
Proizvod na dosega{nite aktivnosti na ovie dve komisii e nacrtprogramata za polagawe ispiti za steknuvawe profesionalno zvawe ovlasten
revizor, koja ne bila predmet na razgleduvawe i potvrduvawe od povisokite
organi na Institutot. So nacrt-programata samo se definirani nivoata i
predmetnite disciplini, a ne i sodr`inata na oddelnite predmetni disciplini
koi se predmet na proverka. Predlo`eni se dve nivoa, ili polagawe ispiti vo
dva dela, kako prv del prv i vtor del, vo koi se pomesteni po ~etiri predmetni
disciplini. Vo prviot del se pomesteni predmetnite disciplini: smetkovodstvo
i finansisko izvestuvawe 1, osnovni koncepti na revizijata i etika, danoci i
zakonska regulativa i upravuva~ko smetkovodstvo. Vo vtoriot del od ispitot
se pomesteni slednive predmetni disciplini: smetkovodstvo i finansisko
izvestuvawe 2, proces i metodologija na revizijata, analiza na finansiski
izve{tai i finansiski menaxment i korporativno upravuvawe.
Prvi~nite soznanija za postaveniot koncept na obrazovna programa
upatuvaat na zaklu~ok deka najvisoko nivo na usoglasuvawe na nacrt programata
90
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Usoglasuvawe na nacional. so evrop. i me|unarod. obrazovni standardi za profesionalni smetkovoditeli
se postignuva so obrazovnata programa na ACCA. Dokolku se ima predvid
faktot deka najnovata sodr`ina na programata za obrazovanie na ~lenovite na
ovaa profesionalna organizacija maksimalno gi respektirala sodr`inite na
obrazovnite standardi na IFAC, toa samo po sebe zna~i deka u{te vo prvata faza
na izgotvuvawe na nacionalnata obrazovna programa e postignat visok stepen
na usoglasuvawe na nacionalnite so me|unarodnite obrazovni standardi za
profesionalni smetkovoditeli.
Spored nas,
pove}e faktori go determiniraat usoglasuvaweto na
nacionalnite so obrazovnite standardi na IFAC. Najnapred zaslu`uva da se
odbele`i faktot deka u{te od pred edna decenija Republika Makedonija go izbra
globalniot priod vo gradeweto na smetkovodstveniot sistem. Toa se potvrduva
so prifa}aweto na Me|unarodnite smetkovodstveni standardi kako nacionalni,
Me|unarodnite revizorski standardi i Kodeksot na etika na profesinalnite
smetkovoditeli na IFAC. Site ovie standardi, sami po sebe, podrazbiraat i izbor
na proces na obrazovanie, poto~no koncipirawe na programski sodr`ini, koi
}e bidat vo funkcija na steknuvawe teoretski znaewa od po{irokata ekonomska
i smetkovodstvena oblast za implementirawe na me|unarodnite standardi za
finansisko izvestuvawe i na me|unarodnite revizorski standardi.
Referenci:
1. International Federation of Accountants: International Education Standards for
Professional Accountants,2003
2. Commission of the European Communities: Directive of the European Parliament and
of the Council on statutory audit of annual accounts and consolidated accounts and
amending Council Directives 78/660/EEC and 83/349/EEC ,2004
3. American Institute of Certified Public Accountants: Candidate Bulletin “Information
for Applicants”,December 2006
4. Association of Chartered Certified Accountants:www.accaglobal.com/ join/acca/,
2007
5. Zakon za revizija: Slu`ben vesnik na RM 79/2005
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
91
Prof. d-r Bla`o Nedev
HARMONISATION OF NATIONAL WITH EUROPEAN AND
INTERNATIONAL EDUCATION STANDARDS FOR PROFESSIONAL
STANDARDS
Blazo Nedev, Ph.D.
Abstract
The process of global and regional harmonization of accounting practices has recently
enhanced in the field of harmonization of professional qualifications, accordingly harmonization
of educational standards for professional accountants. Educational standards for professional
accountants which are already developed, regardless nationally or internationally, are subject
to permanent changes and harmonization. The task of the global accountancy profession can
be mentioned as one among numerous factors for harmonization of the process of education for
professional accountants. It is a profession whose members are obliged to meet the requirements
of safeguarding public interest on all levels, performing anywhere in the public practice.
Subject of discussions were the contents of theoretical education programs for
prospective candidates who aim to obtain professional certificates in the field of accounting
provided by professional bodies on international, regional and national level. More concisely,
herein are elaborated the educational standards of International Federation of Accountants
(IFAC), educational standards according to the 8-th Directive of the European Union, American
Institute of Certified Public Accountants (AICPA), standards established by one of several
professional accounting associations in Great Britain and proposed programme by the Institute
of Certified Accountants of the Republic of Macedonia. The presentation of programs’ contents
has fulfilled the purpose for making fundamental conclusions whether there are any processes
of harmonization on international, regional and national level and whether these processes are
respected by the professional association of certified accountants of Republic of Macedonia and
other directly involved institutions in the education area.
Key terms: educational standards, professional accountants, international education standards
for professional accountants, educational standards according to 8-th Directive of European
Union, professional accounting organizations.
92
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 93 - 102 (2007)
338.45.021.8(497.7)
ELEKTROENERGETSKATA EFIKASNOST I
STRUKTURNITE PROMENI VO INDUSTRIJATA NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Prof. d-r Metodija Nestorovski
Apstrakt
Stopanstvoto na Republika Makedonija pomina niz tranzicijata
kako pove}edimenzionalen proces na strukturno prisposobuvawe na promenite.
Vo ovie ramki, poradi dominantnata zastapenost, posebno zna~aen aspekt e
proizvodnoto prestrukturirawe na industrijata. No, vo ovoj trud e izbran
samo eden aspekt od, inaku, kompleksniot sostav na kriteriumi za analiza na
prestrukturiraweto – odnosot na strukturnite promeni na prerabotuva~kata
industrija i nejzinata potro{uva~ka na elektri~na energija.
Restartiraweto na golemite industriski kapaciteti, koi,
poradi karakterot na tehnolo{kite procesi, se golemi potro{uva~i na
elektri~na energija, vo uslovi na energetska deficitarnost, naglaseni
problemi vo obezbeduvaweto na potrebnite koli~ini od uvoz i visokite ceni
na elektri~nata energija na regionalniot pazar, mnogu ostro go nametna
pra{aweto za nejzinoto efikasno koristewe. So relativno ednostavna tehnika
na merewe na strukturnite promeni i na nivniot odnos so potro{uva~kata na
elektri~na energija, se otkriva deka strukturata na industrijata e re~isi
restavrirana, odnosno taa e sli~na so granskata struktura od pred periodot
na tranzicijata. Sektorskite strukturni promeni vo tranzicioniot period
se nezna~itelni, taka {to povtorno, kako i vo periodot pred tranzicijata,
problemot na energetskata efikasnost se nametnuva kako edno od va`nite
pra{awa vo dolgoro~nata razvojna politika na industrijata.
Klu~ni zborovi: strukturni promeni vo industrijata, energetska efikasnost,
elektrointenzivnost, industriski sektori, potro{uva~ka na elektri~na energija
vo industrijata
Voved - postavuvawe na problemot
Vo periodot po osamostojuvaweto, vo ekonomijata na Republika Makedonija
nastana proces na tranzicija preku koj se vospostavuva nova kombinacija na
proizvodnite faktori. Vsu{nost, celinata na procesot na tranzizijata mo`e
da se razbere kako op{to prestrukturirawe na op{testvoto, a vo tie ramki
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
93
Prof. d-r Metodija Nestorovski
i na stopanstvoto. Vo ekonomijata se odvivaa dlaboki strukturni promeni vo
site segmenti na sistemot – vo proizvodstvoto, organizacijata i upravuvaweto.
Pokonkretno, se izvr{ija strukturni promeni, osobeno vo slednive segmenti:
• sopstveni~ka transformacija (prenos na sopstvenosta na op{testveniot
kapital vo sopstvenost na grupi i poedinci);
• institucionalna transformacija (novi formi na pretprijatija, kako i novi
dotoga{ nepoznati institucii, a osobeno povrzani so vospostavuvaweto
pazar na kapital);
• prestanuvawe na rabotata na pove}e golemi industriski i zemjodelski
kapaciteti;
• razdrobuvawe na golemi proizvodni kapaciteti na mali edinici;
• re~isi celosno is~eznuvawe na golemite trgovski sistemi;
• pojava na novi, “samorodni” kapaciteti, najnapred intenzivno vo sferata
na prometot, a potoa i vo site drugi sektori od ekonomijata;
• organizaciono prestrukturirawe (vnatre{ni strukturni promeni vo
pretrijatijata, kako proces na sozdavawe podloga za novi formi na
upravuvawe so firmite);
• zamena na stilot na upravuvawe (samoupravno-kolektivniot so
menaxerski);
• pazarna trasformacija (gubewe na tradicionalnite pazari, osvojuvawe
na novi pazari, izgradba na nov stil za pristap na pazarite i sprema
potro{uva~ite);
• tehni~ko-tehnolo{ka transformacija
na pretprijatijata (iako vo
celina slaba, sepak, se javija novi ve{tini za proizvodstvo, promet, novi
bankarski proizvodi, novi informativni uslugi, nastana povrzuvawe so
globalni informativni mre`i itn.);
• proizvodni strukturni promeni na stopanstvoto, t.e. promena na u~estvoto
na sektorite (dejnostite, grankite) vo kapitalot, vrabotenosta i
autputot.
Promenata {to pogore e navedena kako posledna – sektorskite strukturni
promeni vo ekonomijata, go predizvika na{eto vnimanie vo ovoj trud, i toa ne so
{irok opfat, tuku samo so opfat na eden segment, za da se odgovori na pra{aweto:
kakva e energetskata efikasnost na industrijata vo zavisnost od izvr{enite
strukturni promeni vo sostavot na industrijata? Porazbirlivo re~eno, treba da
ispitame dali poznatiot strukturen problem na industrijata vo periodot pred
tranzicijata - golema energetska intenzivnost i slaba energetska efikasnost,
se namalil ili ne se namalil preku strukturnite promeni {to se izvr{ija vo
sektorskata struktura na industrijata. Pra{aweto e mnogu zna~ajno i e povrzano
so pravcite na strukturnata orientacija na prerabotuva~kata industrija vo
idnina, spored silata na dejstvuvaweto na energetskata zavisnost i efikasnosta
na upotrebata na energijata, posebno na elektri~nata energija. Toa, me|u drugoto,
}e ni go otkrie stepenot na prisposoblivost na vospostavenata struktura na
94
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Elektroenergetskata efikasnost i strukturnite promeni vo industrijata na R.M.
aktuelnata energetska deficitarnost, ili stepenot na nejzinata inertnost, poradi
instaliraniot fiksen kapital i vidovite na tehnologiite, da se odr`uva i razviva
duri i vo uslovi na visoki potrebi na elektri~na energija i niska efikasnost na
nejzinata upotreba.
Strukturnite promeni spored granskata struktura
Najnapred da vidime kolku se promeni “nasledenata” granska struktura na
industrijata od porane{niot sistem. Iako granskoto nivo e visoko nivo na
agregacija, toa e mnogu indikativno za pravcite na ekonomskata strukturna
orientacija, osobeno za posttranzicioniot razvoj.
Voobi~aeni kriteriumi spored koi tradicionalnata strukturna analiza gi
sledi promenite se:
• promenata na u~estvoto vo BOP, ili vo dodadenata vrednost na
proizvodstvoto
• promenata na u~estvoto vo fiksniot kapital;
• promenata na u~estvoto vo rabotnata sila;
• promenata vo strukturata na izvozot i uvozot;
• promenata vo koristeweto na materijalnite inputi, osobeno na energentite
i drugi.
Ekonomskata teorija i aplikativnite istra`uvawa na ovie pra{awa
poka`uvaat deka strukturnite promeni vo pazarnite ekonomii se baziraat vrz
slednite osnovi:
prvo, tie se dolgoro~en proces i se odvivaat pod vlijanie na objektivni
ekonomski zakonitosti;
vtoro, zavisat od stepenot na pogodnosta na doma{nite faktori (inputite) za
implementirawe na soodvetna proizvodna sektorska struktura;
treto, zavisat od mo`nosta za uvoz na potrebnite inputi;
~etvrto, zavisat od promenite vo pobaruva~kata na pazarot (doma{nata
pobaruva~ka – reproduktivna i finalna);
petto, zavisat od mo`nosta za izvoz (pobaruva~kata na nadvore{nite pazari).
Edna poprodlabo~ena analiza na strukturnite promeni, spored pogore
iznesenite kriteriumi, sigurno }e ni poka`e deka op{tite promeni na strukturata
na industrijata se bavni. Prisposobuvaj}i ja analizata na temata {to e predmet
na raspravata, }e vospostavime bazni kvantitativni signali za povrzanosta
na strukturnite promeni na prerabotuva~kata industrija i potro{uva~kata
Avtorot na ovoj trud vo eden dolg period, be{e osobeno preokupiran so istra`uvawe na
teoriskite aspekti na pra{awata na struktrurnite promeni vo industrijata, a ima vr{eno i aplikativni istra`uvawa za strukturnite promeni vo industrijata vo Makedonija. Takov eden poobemen
istra`uva~ki zafat be{e objaven vo kniga vo dale~nata 1989 god pod naslov: “Prestrukturirawe na
industrijata na SR Makedonija”, “Na{a kniga”, 1989, str. 354. Vo toa istra`uvawe, be{e napraveno
pove}e kriteriumsko kvantificirawe na strukturnite promeni, a me|u kriteriumite be{e vklu~eno
i vlijanieto na energetskata intenzivnost i energetskata efikasnost vrz strukturnite promeni vo
industrijata.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
95
Prof. d-r Metodija Nestorovski
na elektri~na energija. Toa sogleduvawe, preku kvantitativni pokazateli, }e
odgovori na slednive pra{awa: dali i kolku goleminata na inputot na elektri~na
energija zavisi od vospostavenata (i nedovolno izmeneta, “restavrirana”)
proizvodna struktura; dali se menuva efikasnosta na iskoristenata elektri~na
energija vo prerabotuva~kata industrija; kolkavi se promenite vo strukturata?
Za potrebite na analizata vo ovoj trud dovolno jasna pretstava za pravecot
i intenzitetot na strukturnite promeni se dobiva i so elementarno merewe na
promenite so pomo{ na strukturni poeni..
Za taa cel ja konstruiravme tabelata 1. Sektorite gi reklasiravme, no
podatocite se baziraat vrz izvorni oficijalni statisti~ki podatoci.
Tabela 1.
Strukturnite promeni vo prerabotuva~kata industrija vo Makedonija
- U~estvo na sektorite vo dodadenata vrednost Promena
Strukturni
poeni
Rang
1997
Rang
2003
4
5
6
Sektor nza
prerabotuva~kata
industrija
1997
2003
0
1
2
3
1
Proizvodstvo na prehranbeni
proizvodi, pijalaci i tutun
34.53
28.85
-5.68
1
1
2
Proizvodstvo na tekstil i
tekstilni proizvodi
14.58
14.94
0.35
2
2
3
Proizvodstvo na ko`a i
predmeti od ko`a
2.30
1.41
-0.89
8
8
4
Prerabotka na drvo i
proizvodi od drvo
1.16
1.57
0.41
9
13
Intenzitetot i brzinata na sektorskite strukturni promeni se merat so precizni pokazateli poznati vo metodologiite na ekonomskata analiza na stopanskata struktura:
-
procentni poeni,
-
koeficienti na promeni,
-
koeficienti na sli~nost na strukturata
-
metoda na i-rastojanie i drugi.
Zavisno od dlabo~inata na analizata, se koristat i posofisticirani tehniki za kvantifikacija na
intenzitetot i brzinata na promenite.
96
Statisti~ki godi{nik, od 1998-2005, Dr`aven zavod za statistika.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Elektroenergetskata efikasnost i strukturnite promeni vo industrijata na R.M.
5
Proizvodstvo na celuloza,
hartija i proizvodi od
hartija: izdava~ka dejnost i
pe~atewe
6.47
7.22
0.75
10
6
6
Proizvodstvo na koks,
derivati na nafta i
nuklearno gorivo
1.53
3.73
2.20
14
11
7
Proizvodstvo na hemikalii,
hemiski proizvodi i
ve{ta~ki i sinteti~ki
vlakna
8.38
6.54
-1.84
4
5
8
Proizvodstvo na proizvodi
od guma i proizvodi od
plasti~ni masi
1.44
3.00
1.56
13
12
9
Proizvodstvo na proizvodi
od drugi nemetalni minerali
8.52
9.16
0.64
7
4
10
Proizvodstvo na osnovni
metali i standardni metalni
proizvodi
10.58
13.91
3.32
3
3
1.72
1.11
-0.61
12
10
5.57
4.26
-1.31
5
7
11
12
Proizvodstvo na ma{ini i
uredi, nespomnati na drugo
mesto
Proizvodstvo na elektri~ni
i opti~ki uredi
13
Proizvodstvo na soobra}ajni
sredstva
2.15
1.87
-0.28
6
9
14
Prerabotuva~ka industrija,
nespomnata na drugo mesto
1.06
2.42
1.36
11
14
Prerabotuva~kata industrija
100.0 100.0
vkupno:
Izvor: reklasirani sektori bazirani vrz oficijalni podatoci od Dr`avniot
zavod za statistika, Statisti~ki godi{nici od 1998-2005 god.
Zaklu~ocite od sogleduvawata na kvantitativnite promeni se
nedvosmisleni:
- ne nastanala poseriozna promena na granskata struktura, odnosno
strukturnite promeni se so slab intenzitet (vidi gi promenite vo
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
97
Prof. d-r Metodija Nestorovski
kvantitetot na strukturnite promeni - kolona 4);
promenite vo rangot (sporedba na pokazatelite vo kolonite 5 i 6), koj e
izveden spored zastapenosta na grankite, se nezna~itelni, re~isi i ne se
vidlivi.
Nedvosmislen kone~en zaklu~ok bi bil deka preku procesite na
restrukturirawe samo e restavrirana porano postojnata sektorska struktura!
Vsu{nost, se potvrduva edna poznata teoriska konstatacija deka silata
(goleminata) na instaliranite fiksni fondovi sozdava izrazita inertnost na
granskite promeni vo industrijata. Vsu{nost, procesite na tranzicijata vo
prerabotuva~kata industrija se odvivaa “vnatre”, a strukturata ne e “napadnata”
so prerabotuva~ka industrija “odnadvor”, so novi kapaciteti, koi pozna~itelno bi
vlijaele na pravecot na strukturnite promeni. No, vo ovaa prilika, za taa pojava
neka ni bide dovolen samo pogore izneseniot zaklu~ok.
Da ja povrzeme sektorskata strukturna promena na industrijata so
energetskiot input. Poradi s# poizrazeniot problem na energetska deficitarnost
na sega{nite doma{ni resursi, ote`natiot uvoz i visokite ceni na uvoznata
elektri~na energija se posebno zna~ajni za sogleduvawe na segmentot {to se
odnesuva na potrebite i potro{uva~kata na elektri~na energija. O~ekuvame deka
taa }e stane u{te ponaglasena ograni~uva~ki input za natamo{nite strukturni
promeni na prerabotuva~kata industrija.
Sega da ja pogledneme i malku da ja komentirame tabelata 2, prvo na
stranata na inputot na elektri~na energija, a potoa i na odnosot na elektri~nata
energija so autputot.
Na stranata na inputot sostojbata izgleda vaka:
prvo, duri 42% od potro{enata vkupna elektri~na energija vo
prerabotuva~kata industrija se tro{at vo elektrope~kite i za termi~ki
proizvodni procesi. Ostanuvaat samo 58% za rabota na elektromotorite;
vtoro, o~ekuvano, spored karakterot na instaliranite tehnolo{ki procesi,
vo metalur{kite sektori i vo sektorot na nemetalite kako energija za pe~kite i
kako toplotna zavr{uvaat po okolu 52% od vkupniot vlez na elektri~na energija.
Vsu{nost, tie sektori go formiraat visokiot nepovolen prose~en pokazatel
za celata industrija. Bez nivniot udel, na primer, prosekot na potro{enata
elektri~na energija za pe~ki i kako toplotna energija za celata industrijata bi
padnal od 42% na samo 4.5%!
Nedostasuva u{te eden del za da ja kompletirame pretstavata – odnosot
me|u upotrebenata elektri~na energija i autputot. So toa }e se odgovori na
centralnoto pra{awe: kakva e efikasnosta na potro{enata energija?
-
98
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Elektroenergetskata efikasnost i strukturnite promeni vo industrijata na R.M.
1
Proizvodstvo na prehranbeni
proizvodi, pijalaci i tutun
2
Proizvodstvo na tekstil i
tekstilni proizvodi
3
MW~
na 1 mil. DV
Kolku pati vo odnos
na prose kot na ind.
Rang
1
% na el. pe~ki i ter..
vo vk.
0
Za el.. pe~ki i za term.
obrabotka
Sektor na
prerabotuva~kata
industrija
Vkup. potr.
MW~
Tabela 2.
Potro{uva~kata na elektri~na energija vo prerabotuva~kata industrija
vo Makedonija i energetskata efikasnost vo 2003 od.
2
3
4
5
6
7
128882
11300
8.8
11.27
0.25
7
66713
6133
9.2
11.26
0.25
8
Proizvodstvo na ko`a i
predmeti od ko`a
5798
878
15.1
10.37
0.23
9
4
Prerabotka na drvo i
proizvodi od drvo
5203
249
4.8
8.34
0.19
11
5
Proizvodstvo na celuloza,
hartija i proizvodi od hartija,
izdava~ka dejnost i pe~atewe
12079
431
3.6
4.22
0.09
13
6
Proizvodstvo na koks,
derivati na nafta i nuklearno
gorivo
61387
0
0.0
41.51
0.93
3
7
Proizvodstvo na hemikalii,
hemiski proizvodi i ve{ta~ki
i sinteti~ki vlakna
47797
1572
3.3
18.43
0.41
6
8
Proizvodstvo na proizvodi od
guma i proizvodi od plasti~ni
masi
8245
1896
23.0
6.93
0.16
12
147418
75886
51.5
40.58
0.91
4
1224947
634061
51.8
222.11
4.98
1
9
10
Proizvodstvo na proizvodi od
drugi nemetalni minerali
Proizvodstvo na osnovni
metali i standardni metalni
proizvodi
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
99
Prof. d-r Metodija Nestorovski
11
Proizvodstvo na ma{ini i
uredi, nespomnati na drugo
mesto
12
Proizvodstvo na elektri~ni i
opti~ki uredi
13
14
21795
7527
34.5
49.42
1.11
2
35
12
34.3
0.02
0.00
14
Proizvodstvo na soobra}ajni
sredstva
29432
823
2.8
39.61
0.89
5
Prerabotuva~ka industrija,
nespomnata na drugo mesto
8108
297
3.7
8.45
0.19
10
1767839
741065
41.9
44.58
1
Prerabotuva~kata industrija,
vkupno:
Zabele{ka: za da se obezbedi povrzanost me|u proizvodnata struktura,
potro{uva~kata na elektri~na energija i energetskata efikasnost, avtorot
napravi identi~na reklasifikacija na sektorite kako i vo prethodnata tabela 1.
Izvor: Dr`avniot zavod za statistika, Statisti~ki godi{nik 2005 god.
Toa mo`e se sogleda dokolku potro{uva~kata na elektri~na energija
se stavi vo odnos so dodadenata vrednost na sektorite (grankite). Vsu{nost, se
dobiva sledniov pokazatel: koli~ina na MW~ potrebni za proizodstvo na 1 milion
dodadena vrednost, kako autput. Sosema e jasno deka sektorot {to so pomalku
potro{eni MW~ sozdava 1 milion dodadena vrednost (vo tabelata 2 ozna~en kako:
DV) e poefikasen od energetski aspekt. Ili seedno: pra{aweto mo`e da se postavi
i inverzno: kolku edinici DV se sozdavaat od eden MW~ potro{ena elektri~na
energija? Presmetkite se izneseni vo tabelata 2, koloni 5 i 6.
[to sogledavme od obrabotkata?
Vo 2003 god, na primer, na sektorot proizvodstvo na osnovni metali i
standardni metalni proizvodi mu bile potrebni 222 MW~ za da proizede 1 milion
denari DV, {to e za 5 pati pomala elektroenergetska efikasnost vo odnos na
prose~nata elektroenergetska efikasnost na celata industrija. Na sektorot
proizvodstvo na ma{ini i uredi, pak, mu bile potrebni pet pati pomalku elektri~na
energija na edinica DV, iako e vtor sektor spored goleminata na relativnata
potro{uva~ka na energija. Ili, kako krajnost, na sektorot za elektri~ni i opti~ki
uredi koj, inaku, e slabo zastapen vo strukturata, mu treba najmalku elektri~na
energija za da proizvede 1 milion DV. Soodvetno na pokazatelite izneseni vo
kolonite 5 i 6, izveden e rang spored efikasnosta na site reklasirani 14 sektori
od prerabotuva~kata industija. Rangot e prika`an vo kolonata 7.
100
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Elektroenergetskata efikasnost i strukturnite promeni vo industrijata na R.M.
Op{t zaklu~ok
Sega{nata proizvodna struktura na prerabotuva~kata industrija
pretstavuva restavrirana struktura, sli~na na nasledenata od periodot pred
tranzicijata. Taa, kako celina, kako i pred vremeto na tranzicijata, i sega, e golem
“golta~” na skap i redok resurs - elektri~na energija. Isto taka, konvertiraweto
na elektri~nata energija, kako rezultat na takvata struktura, gledano vo celina,
e energetski neefikasno. Razvojot na metalur{kite sektori i prerabotkata na
nemetali, posebno na dolg rok, poradi karakterot na instaliranite tehnolo{ki
procesi, na dolg rok }e vr{at postojan pritisok za obezbeduvawe dopolnitelni
koli~ini na elektri~na energija, vo uslovi na niska energetska efikasnost. Toa }e
pretstavuva novo seriozno optovaruvawe na energetskiot bilans i, poradi maloto
doma{no proizvodstvo na elektri~na energija, }e pritiska vrz zgolemuvawe na
uvozot na dopolnitelni koli~ini.
Poradi energetskoto prestrukturirawe vo po{irokiot region (pred s#,
poradi zatvoraweto na zastarenite nuklearni elektrokapaciteti) cenovniot
pritisok na uvozniot input }e bide zgolemen. Povratnite spregi }e go prenesat
problemot od strukturen problem na industrijata vo strukturen problem vo
trgovskiot bilans na zemjata, a ottamu vo site makroekonomski segmenti. Jasno e
deka samo tehnolo{ko prestrukturirawe naso~eno kon drugi, poevtini, energenti
mo`e da go namali toj pritisok. I, u{te ne{to pozna~ajno: dokolku pobrzo se menuva
celiot sistem na strukturata na industrijata vo pravec na pogolema zastapenost
na sektori so pomala energetska zavisnost i so povisoka energetska efikasnost,
taa }e dobiva belezi na prestrukturirana, osovremeneta i propulzivna dejnost.
Napravivme i nekoi elementarni presmetki, koi baraat osobeno vnimanie
na subjektite na razvojnata politika na zemjata. Ako vo proekcijata gi vneseme
slednive grubi pretpostavki: prvo, postojnata industriska struktura da se odr`uva
na dolg rok vo isti proporcii, odnosno da ne se menuva, vtoro, stapkata na rast na
industriskoto proizvodstvo (vo slu~ajot mereno preku DV) da bide 6% godi{no, i
treto, da se zadr`i sega{niot odnos me|u instaliraniot kapacitet na industrijata
(vo MW) i proizvodstvoto na doma{nite elektroenergetski kapaciteti (vo MW~),
}e dobieme podatok koj uka`uva deka bi bilo potrebno sekoja godina da se dodavaat
novi 25 MW proizvodni kapaciteti na elektri~na energija za da mo`e da se
zadovolat narasnatite potrebi za elektri~na energija vo celata prerabotuva~ka
industrija. Ili, ako ne se dodadat novi doma{ni kapaciteti vo proizvodstvoto na
elektri~na energija, za isto tolkava golemina godi{no bi trebalo da se zgolemuva
uvozot na elektri~na energija, se razbira, pod gruba pretpostavka deka fizi~ki }e
bide mo`no da se uveze tolkava koli~ina za zadovoluvawe na zgolemenite potrebni
koli~ini i, se razbira, dokolku toa mo`e da go podnese trgovskiot bilans!
Ottamu, vo ovoj kontekst, nedvosmisleni se dve op{ti poraki za razvojnata
politika na dolg rok vo na{ata zemja:
prvo, da se poddr`uvaat investicionite proekti na biznis-sektorot za
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
101
Prof. d-r Metodija Nestorovski
prestrukturirawe na potro{uva~kata na elektri~na energija so nejzina zamena so
alternativni energenti, i
vtoro, strukturnata industriska politika da se naso~i osobeno kon
poddr{ka na investicioni proekti so visoka energetska efikasnost.
ELECTRO ENERGETIC EFFICIENCY AND STRUCTURAL
CHANGES IN THE INDUSTRY OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA
Metodija Nestorovski, Ph. D.
Summary
The economy of the Republic of Macedonia in the past fifteen years has passed transition
through a process of transition which has many dimensions of the structural changes. This article
explores only one of the aspects of the restructuralization – the relation between the structural
changes in the manufacturing industry and the consumption of the electric energy.
The restarting of the bigest industrial capacities which are, at the same time, the biggest
power consumers, in the present conditions of energy deficit in the regional market and high
level of energy prices, have enlarged the problem of supplying of the necessary quantities of the
energy. Therefore, the author stresses the question about the efficient utilization of the electric
energy. The structural changes and their relations with the consumption of electricity are mesured
using a relatively simple method. The result of the study is that the industry structure is restored
and the actual sectoral structure is similar with the one that existed before the begining of the
transition process. The author discovers that about 42 per cent of the total electricity used in the
manufacturing industry is used by termical industrial processes, and the rest of the consumption
is used for work of the electromotors. Also, this industrial sector needs 222 MWh per 1 milion
denars value added, or its energo-efficiency ratio is about 5 times less than the average of the
total industry. The sector of production of machinery needs electric energy about five times less
than the average, and it is the second industry in the range and so on. The author makes a range
of all the examined industrial sectors about their electricity efficiency.
Key words: structure changes in economy, energy efficiency, industrial sectors, consomation of
electric energy in industry
102
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 103 - 112 (2007)
316.334.2:316.344.233
EU VO ULOGATA NA LIDER VO REALIZACIJATA NA
MILENIUMSKITE RAZVOJNI CELI
D-r Natalija Nikolovska
Apstrakt
Siroma{tijata e centralen problem vo globalniot ekonomski poredok.
Namaluvaweto na siroma{tijata bara globalna kolektivna akcija, a lideri vo
takvata akcija treba da bidat razvienite zemji. Vo toj kontekst, vo trudot
}e bide analizirana siroma{tijata kako pridru`en fenomen na „nevozmo`nata“
finansiska arhitektura, ~ija {to promena e slo`en i baven proces. Tokmu zatoa
siroma{tijata kako globalno javno dobro ne mo`e da bide „ostavena nastrana“,
bidej}i mo`e da narasne do stepen da stane pri~ina za golemi turbulencii vo
svetot. Svesna za toj fakt, a vo soglasnost so svoite demokratski tradici,
EU se promovira vo lider na poddr{ka na Mileniumskite razvojni celi (MDG) i
go otvori pra{aweto za finansiskite modaliteti za nivno realizirawe.
Vo trudot }e se analiziraat kontroverziite okolu anga`manot na EU
za realizacijata na (MDG), po~nuvaj}i od “{irokata” definicija, Pariskata
deklaracija za voveduvawe na novite modaliteti za finansirawe na (MDG),
starite problemi na trgovskata politika, presmetkovnite akrobacii okolu
odka`uvaweto na dolgot. Aktivnostite na planot na realizacijata na celite
za borba protiv siroma{tijata se indikacija na faktot deka so sega{noto
tempo na re{avawe, problemotnasiroma{tijata odvaj }e se dopre do 2015 t.e.,
nema da se re{i vo narednoto stoletie.
Klu~ni zborovi: siroma{tija, pomo{, finansii, trgovija, Evropska unija,
Mileniumski razvojni celi
Voved
Siroma{tijata vo sredina na bogatstvoto e centralen predizvik vo
dene{nata globalna ekonomija i vo op{testvoto. Postojat nekolku frapantni
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
103
D-r Natalija Nikolovska
kontrasti koi go potenciraat ovoj predizvik vo noviot milenium:
- dodeka za prv pat vo istorijata zemjite vo razvoj kako grupa se razvile
pobrzo za vreme na poslednata decenija otkolku industriskite zemji (re~isi dva
pati pobrzo) i dodeka nekoi zemji vo razvoj stanuvaat glavni igra~i vo svetskata
ekonomija, najnerazvienite zemji zabele`ale golemi namaluvawa vo `ivotniot
standard i stanale re~isi nevidlivi na svetskata scena;
- dodeka realniot prihod na “edna prose~na li~nost” vo zemjite vo razvoj
rapidno se zgolemil vo poslednite deset godini, brojot na lu|eto vo apsolutna
siroma{tija ne se namalil. Duri i zemjite koi imale beneficii od globalizacijata
imaat mnogu siroma{ni lu|e, a vo mnogu zemji razlikata pome|u bogatite i
siroma{nite se zgolemila. Od 2,8 milijardi gra|ani koi{to `iveat so pomalku od
2$ dnevno, 59% se naseleni vo G20 zemji.
Siroma[tijata vo zamkata na globalniot
ekonomski poredok
Pogolem del od gra|anite na bogatite zemji razmisluvaat deka konstanten
del od nivnite donacii se odleva vo nerazvienite zemji vo vid na pomo{, evtini
zaemi, trovski beneficii, otpi{uvawe na dolgovi. Vo kontekst na vakvata
percepcija, postojanosta na siroma{tijata kako problem se objasnuva so
kategoriite: mrzlivost na lu|eto, tropska klima, koruptivni naviki...
Pokraj vakvata percepcija od perspektivata na gra|anite od Jugot, parite
istekuvaat niz mnogu kanali: visoki kamatni stapki nefer trgovija, visoki
profiti na stranskite korporacii. Profitnite stapki na investiciite od 25%30% ne se iznenaduva~ki za siroma{na Afrika!.
Nevidlivo za gra|anite na Severot ili Jugot se podzemnite kanali na
prenaso~uvaweto na ogromni koli~ini na pari od dano~nite prikrivawa. Mre`ata
na prihodite gi fa}a lesno malite ribi, me|utoa gi ostava ajkulite nedopreni.
Dvete glavni institucii koi{to treba da gi reguliraat me|unarodnite
finansii go pravat obratnoto od toa {to se o~ekuva od niv: namesto da gi
kanalizira parite kon razvoj na nerazvienite, Svetkata banka prima pove}e od
zemjite vo razvoj; mesto da ja obezbeduva finansiskata stabilnost, MMF vo golema
mera so svojata politika gi pottiknuva finansiskite krizi, poradi {to s# po~esto
Social Watlh Report, 2006
104
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
EU vo ulogata na lider vo realizacijata na mileniumskite razvojni celi
e predmet na kritika.
Sega{nata globalna finansiska arhitektura izgleda kako nevozmo`na
gradba, opi{ana od M.C Esher vo negovoto delo “Vodopadi” kade {to vodata kako
da se ka~uva nagore, nadvor od site pravila na logikata. Za da se stavi red vo ovaa
nelogi~na arhitektura, vo mart 2002, svetskite lideri se sretnaa na Samitot vo
Monteri (Meksiko) za da diskutiraat na tema “Finansirawe na razvojot”. Pred
toa STO lansira{e razvojna runda za trgovskata sorabotka vo Doxa (Katar). Ovie
konferencii se slu~ija nabrzo po nastanite od 11 septemvri koi go {okiraa svetot.
Liderite, vo ramkite na konferenciite, vetija nov podem na svetskata ekonomija.
Tie ja naglasija nu`nosta od reforma na trgovskiot i na finansiskiot sistem koja
treba da se odviva vo nasoka na potrebite na siroma{nite da go najdat svojot pat za
izlez od siroma{tijata. So pomo{ na dopolnitelni donacii i so poni{tuvawe na
dolgovite za najsiroma{nite, socijalniot progres be{e targetiran da se ostvari
do 2015, so cel uspe{no da se realiziraat bazi~nite socijalni celi etablirani
od istite lideri vo 2000 vo nasoka na „realizirawe na principite na ~ove~ki
dignitet, pravi~nost i ednakvost na globalno nivo”.
Monterrey - konsenzusot od 2002 naglasi deka “sekoja zemja e odgovorna za
svojot razvoj; krucijalno za razvojnata strategija e da bide kreirana od samata
zemja vo razvoj. Kako i da e, nerazvienite zemji baraat mnogu pove}e od pomo{„....
Vsu{nost, se baraat zaedni~ki napori za mobilizirawe na doma{nite resursi,
lokalni trgovski spogodbi za re{avawe na dol`ni~kite problemi i reforma na
me|unarodnata finansiska arhitektura. Pritoa, site institucionalni obidi za
podobruvawe na me|unarodniot ekonomski poredok bea inspirirani od raste~kiot
problem na siroma{tijata.
Finansiraweto na namaluvaweto na siroma{tijata kako globalen
problem vo ramkite na proektot „Mileniumski razvojni celi“, gi ima slednive
karakteristiki:
-
koordinacija na naporite na globalno nivo za namaluvawe na
siroma{tijata;
-
definirawe na osnovnite podra~ja za anga`irawe so pomo{ na
Spored procenite na UNDP Human Development Report, godi{nite zagubi na zemjite vo razvoj
se procenuvaat od 600 mqr.USA do 1,2 mqr USA {to e za deset do dvaeset pati pogolem iznos od toj {to
go dobivaat preku razni vidovi pomo{. Zagubite se posledica na: neednakviot pristap kon trgovijata,
kon finansiite, neednakvata regulacija na pazarot na trudot.
United National Millenium Declaration Resolution A/55/R adapted by the General Assembly Semtember 2000.
United Nations Report of the International Conference Development, Monterrey Mexico Mart, 2002
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
105
D-r Natalija Nikolovska
Svetskata banka:
• iskorenuvawe na ekstremnata siroma{tija i na gladot
• unapreduvawe na ednakvosta na `enite i decata
• podobruvawe na zdravjeto na majkite
• borba protiv sidata, malarijata i drugi bolesti
• odr`uvawe na `ivotnata sredina
• razvivawe na globalno partnerstvo za razvoj;
- utvrduvawe na vremenskata ramka za dostignuvawe na krucijalnata cel,
prepolovuvawe na siroma{tijata do 2015.
Toa {to od dene{na perspektiva pretstavuva kako “sram” za liderite
koi se soglasija so ovie celi e faktot deka na globalnata ekonomija, zarobena
vo postojnata idelo{ka i insititucionalna ramka, }e & trebaat ne decenii tuku
“najmalku eden ili dva veka da ja realizira vakvata cel”.
EU I MILENIUMSKITE RAZVOJNI CELI
Vo 2005 Evropskata unija se pozicionira{e kako globalen lider za
mobilizirawe na resursi za realizirawe na Mileniumskite celi. EU vo momentot
go zaklu~i dogovorot za ramkata na fondovite za 2007-2013 koi treba da go pokrijat
re~isi celiot period do 2015. Prirodata na ovoj dogovor dava silni indikacii
za rokovite na dostapnosta na fondovite i za prioritetite vo odnos na nivnata
implementacija koi treba da ja reflektiraat poddr{kata na EU vo realiziraeto
na Mileniumski celi.
Na po~etokot be{e targetirano da se izdvojat 0,7% od OBP na EU {to e,
vsu{nost, dolgoro~no utvrdena kvota od ON. Pogolem del od donatorskite zemji
ne go dostignaa ovoj target, duri i tie koi se ~lenki na EU.
Vo ramkite na periodot do 2009 korigiranata vrednost na targetot
iznesuva{e 0,56%, so preporaka do “15 stari” ~lenki da go dostignat targetot od
0,7% do 2015, period koj koincidira so krajniot rok za dostignuvawe pogolem del
od Mileniumskite celi vklu~uvaj}i go i principot za prepolovuvawe na brojot na
lu|eto {to `iveat vo ekstremna siroma{tija i glad.
Fondovite na Evropskata komisija za prekuokenska razvojna pomo{ (ODA)
}e ostanat isti, taka {to zgolemuvaweto na sredstvata vo najgolem del }e se
Social Watch Report 2006, Urugvay
106
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
EU vo ulogata na lider vo realizacijata na mileniumskite razvojni celi
kanalizira od strana na zemjite - ~lenki na EU direktno.
Tabela br. 1. EU pomo{ - na prv pogled
EU 10 zemji-~lenki (^e{ka,
Targetirana
godina
EU – 15 zemji - ~lenki
Individualen
minimu
Kolektiven
minimum
2006
0,33%
0,39%
2010
0,51%
2015
0,7%
Latvija. Litvanija, Malta,
Polska, Slova~ka, Slovenija)
Individualen
minimum
Kolektiven
minimum
0,56%
Specifi~en za
zemjata
0,17%
0,7%
0,33%
0,33%
Izvor: Joint European Union Report (2006)
[IROKATA DIFINICIJA NA RAZVOJNATA POLITIKA
Finansiskata poddr{ka na MDG e, isto taka, potvrdena so revizija na
razvojnite politiki i strategii koncipirani od EU na krajot na 2005. Evropskiot
konsenzus za razvoj (Evropski parlament, 2005) koj ja konstituira EU razvojnata
politika za naredniot period i EU strategijata za Afrika (Sovet na EU, 2005),
ja promovira{e prioritetnata posvetenost na Mileniumskite celi vo ramkite na
strategite za kooperacija na EU so zemjite vo razvoj i koristeweto na pomo{ta.
Vo dvata dokumenta, isto taka, se naglasuva problemot na bezbednosta vo kontekst
“vojnata protiv terorot”, proliferacija na oru`je za masovno uni{tuvawe i
migracija. Orientirot {to se koristi za programirawe na EU - razvojnata pomo{
za 2007-2013 ja naglasuva komponentata borba protiv terorizmot i migracijata
demonstriraj}i ja na toj na~in serioznosta na namerite na EU vo odnos na
koristeweto na parite za takva cel. (Eurostep 2006).
EU - politikite se soglasni vo odnos na potrebite od integracija na
fondovite na Evropskata komisija i razvojnite fondovi na zemjite - ~lenki na
linija na Pariskata konvencija za harmonizirawe na pomo{ta. Tokmu odlukata za
pro{iruvawe na podra~jeto na pomo{ta za spre~uvawe na migracijata i borbata
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
107
D-r Natalija Nikolovska
protiv terorizmot ima konkretni implikacii ne samo vo odnos na pomo{ta na
Evropskata komisija tuku i na pomo{ta {to se dava od 25 zemji-~lenki.
Zna~aen del od sredstvata na fondovite na Evropskata komisija e vo
funkcija na razvoj na transportot i infrastrukturata. Vsu{nost, vo ramkite
na programite za Afrika, Karibite i za pacifi~kite zemji (ASR) tretina od
raspolo`livata pomo{ e nameneta za vakvite celi. Dokolku vakvata namena na
sredstva odgovara na ODA - kriteriumite nivnata povrzanost so MDG e pomalku
signifikativna i racionalna, vo uslovi koga ovie komponenti ne se vrzani
neposredno so realizacijata na definiranite MDG.
Vo sekoj slu~aj, definicijata na razvojnata pomo{ e pred predizvikot
za vklu~uvawe novi aspekti na potro{uva~ka na resursite na donatorite, bez
inicirawe potreba da se obezbedat dopolnitelni finansii za zemjite vo razvoj.
PARISKATA DEKLARACIJA
Vo 2005 EU ja pro{iri implementacijata na Pariskata deklaracija
za harmonizacija na pomo{ta vo soglasnost so Strategijata za redukcija na
siroma{tijata, nacionalnata razvojna programa i koordinacijata na donatorite.
Evropskata komisija ima namera da programira 50% od nejzinata pomo{ za
2007-2013 preku op{tata i sektorska buxetska poddr{ka. Evropskata komisija
istovremeno se soglasuva deka preku buxetskata poddr{ka pomo{ta }e se naso~i
kon MDG sektorite.
Vo 2006 rezolucijata za korupcija na Evropskiot parlament izrazi
zagri`enost deka korupcijata i namaluvaweto na buxetite mo`at da ja potcenat
efektivnosta na buxetskata poddr{ka vo dostignuvaweto na MDG i dade preporaka
deka samo sektorskata buxetska poddr{ka fokusirana na MDG sektorite, posebno
na zdravstvoto i na edukacijata, mo`e da odgovori na celite, utvrduvaj}i ja
goleminata na fondovite {to treba da bidat alocirani preku buxetskata poddr{ka
za periodot do 2003. EU prezema ogromen rizik vo slu~aj buxetskata poddr{ka za
investirawe vo MDG sektorite da ne funkcionira, so ogled na faktot deka nema
da postojat korektivni merki koi }e gi svrtat investiciite kon realizirawe na
Mileniumskite celi.
Od strana na Evropskata komisija se konstituira granki na aktivnosti
za zemjite koi dobivaat buxetska poddr{ka. Krucijalno e deka indikatorite na
108
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
EU vo ulogata na lider vo realizacijata na mileniumskite razvojni celi
aktivnostite im davaat visok prioritet na MDG dokolku tie se realiziraat preku
buxetska poddr{ka. Dokolku zemjata-partner ne e uspe{na vo realizacijata na
buxetskata podr{ka na MDG investiciite, poddr{kata na aktivnostite izostanuva
(European Commision 2006).
Ostanuva otvoreno pra{aweto kako }e se meri ispolnuvaweto na
aktivnostite, koi indikatori }e se koristat za da se napravi ekspertiza na
buxetskata poddr{ka na prioritetnite aktivnosti…? Vo momentov, Gana e pilotzemja na EU za implementacijata na buxetskata poddr{ka vo ramkite na nejzinata
koordinacija od strana na zemjite-~lenki. So ogled na faktot deka revizijata
na Pariskata deklaracija }e ima svoe mesto na samitot vo Gana vo 2008, stanuva
jasno deka EU se nadeva deka rezultatite od buxetskata poddr{ka na MDG }e bidat
uspe{ni. Istovremeno se o~ekuva da se identifikuvaat sektorite kade {to taa
obezbeduva pomestuvawa vo nacionalniot buxet vo soglasnost so MDG i kade {to
vakvite buxetski pomestuvawa vodat kon pogolemi investirawa vo MDG i kon
zgolemuvawe na output-ot vo nivnata realizacija.
TRGOVSKA POLITIKA
Vo Evropskata komisija edno od klu~nite pra{awa na raspravata e trgovskata
agenda. Vo ramkite na Doha-rundata na STO, EU najavi deka zazema nov stav vo odnos
na definiraweto na novite pravila koi }e gi po~ituvaat interesite na zemjite vo
razvoj. Me|utoa, takvoto ~ustvo ne go ponesoa pogolem del od nerazvienite zemji
koi ja kritikuvaa EU za poddr{ka na zemjodelstvoto i re`imot na subvencii koi
im obezbeduvaat diskriminatorna poddr{ka na evropskite proizvoditeli, t.e. ja
destimuliraat konkurentnosta vo tradicionalnite zemjodelski regioni – zemjite
vo razvoj. Vo sega{niot dokument na EU direktno se soop{tuva deka trgovskata
politika na EU e motivirana od ofanzivni i defanzivni merki za da se za{titat
sopstvenite interesi. (EEPA 2006).
EU trgovskiot re`im ne uspea da ja obezbedi realnata poddr{ka za pomalku
razvienite zemji (EDCs). Pritoa, toj dopolniteno gi optovari trgovskite odnosi
so insistiraweto na uslovite za proizvodstvo na stoki prifatlivi za evropskite
standardi. Od druga strana, sorabotkata vo ramkite na STO i EU e orientirana kon
sorabotka so razli~ni regionalni grupi za vospostavuvawe na regionalni re`imi
na slobodna trgovija. Taka, rezultat od sorabotkata na afrikanskiot, Karibskiot
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
109
D-r Natalija Nikolovska
i pacifi~kiot (ASR) region e Ekonomskiot dogovor za partnerstvo, prezentiran
preku dogovorot za pamuk kako naslednik na prethodnata Lome-konvencija.
Vsu{nost, preku vklu~uvaweto na ERA vo sorabotkata za aziskiot,
karipskiot i pacifi~kiot region do 2008, trgovskiot aran`man na EU }e bide
napolno kompatibilen so pravilata na STO, {to zna~i deka }e bide zapostavena
ponudata na zemjite vo razvoj vo ramkite na neadekvatnite “odnosi na razmena”
(Terms of trade). EU naglasuva deka }e obezbedi pomo{ za kompenzacija na tro{ocite
za prisposobuvawe na regionot vo ramkite na noviot liberaliziran trgovski
re`im, kako i deka takvite kompenzacii }e bidat finansirani vo ramkite na
postojnata pomo{ i na toj na~in }e gi reduciraat fondovite za MDG. Ve}e postoi
navestuvawe deka, vo ramkite na sega{nata buxetska sorabotka, “dopolnitelnite”
pari {to bea veteni za kompenzacija na reformite predizvikani od EU dogovorot
za {e}erot so ACR-zemjite }e bidat kanalizirani za taa cel, me|utoa so stavawe
no`i~ki na sredstvata za socijalen razvoj, {to posebno }e gi zasegne MDGsektorite za obrazvanie i zdravstvo. Se raboti, vsu{nost, za dopolnitelni kratewa
na buxetskite linii, koi direktno vlijaat vrz za realiziraweto na specifi~nite
targeti na MDG.
OTPI[UVAWE NA DOLGOVITE
EU vo 2005 go poddr`a dostignuvaweto na MDG, me|utoa zagri`eno
potseti deka se pla{i kako toa }e bide realizirano vo praktikata, so site
pomestuvawa i promeni na pravnata ramka vo koja e stavena EU-kooperacijata
za pomo{. Izve{tajot publikuvaan vo maj 2006 ja analizira sega{nata upotreba
na EU-pomo{ta, stavaj}i gi zaedno golem broj NGO {irum Evropa. Izve{tajot
zaklu~uva deka tretina od celokupnata oficialno obezbedena pomo{ (14,4 miq.
USA) vo 2005 od EU (zemjite-~lenki i Evropskata komisija zaedno) ne stignala
do zemjite vo razvoj tuku ostanala vo donatorskata zemja. Vakvite podatoci go
vklu~uvaat i otpi{uvaweto na dolgovite (9.6 mqr. USA od koi pogolem del se
odnesuva na otka`uvaweto na izvozniot krediten dolg za Irak), finansiraweto
na emigrantite koi zaminuvaat od zemjite vo razvoj (1 miq.USA) i tro{ocite za
edukacija na stranski studenti (1,2 mqr USA). Dokolku ovie tro{oci mo`e da se
smetaat za oficijalna pomo{ spored definicijata na OECD, tie ne obezbeduvaat
resursi vo zemjite vo razvoj za realizirawe na targetiranite celi. Taka, vo
110
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
EU vo ulogata na lider vo realizacijata na mileniumskite razvojni celi
ramkite Konferencijata vo Monterei za finansirawe na razvojot, otpi{uvaweto
na dolgovite treba{e da bide pridru`eno so mobilizirawe novi resursi za pomo{.
Pokraj otpi{uvaweto na dolgovite do denes ne se predvideni novi fondovi za
pomo{ vo realizacija na MDG. Zemjite na koi im e odobreno otpi{uvawe na dolgot
ne se vo mo`nost nego da go vratat. Taka, dodatnoto nivo na “pomo{“ vo vid na
otka`uvawe na dolgot, registrirano od donatorot, se javuva kako knigovodstvena
ve`ba koja go obezvrednuva nivoto na pomo{ta za MDG.
ZAKLU^OK
Napravenata analiza na sostojbite vo domenot na anga`iranosta na
EU okolu realizacijata na Mileniumskite razvojni celi (MDG) naveduva na
konstatacija deka vo slu~ajot pove}e se raboti za presmetkoven trik otkolku za
vistinski nameri da se zgolemat investiciite vo MDG.
Vojnata protiv terorizmot i migracijata, koi kako segmenti se vklu~eni
vo t.n. pro{irena definicija na pomo{ta, zaedno so dolgoro~niot prioritet za
vlo`uvawe vo infrastrukturata, te{ko se vrzuvaat za prioritetite utvrdeni vo
MDG.
Novite modaliteti na pomo{ {to bea promovirani so Pariskata
deklaracija, koi pomo{ta treba da ja vrzat so alokacija na resursite vo opredeleni
podra~ja i koi }e pridonesat za progres vo realizacijata na MDG, e s# u{te se
nedovolno testirana hipoteza. Zemaj}i go predvid faktot deka EU e najgolem ODA
sponzor na MDG i vo najnovo vreme dlaboko vovle~ena vo testiraweto na novite
formi na pomo{, mo`e da se zaklu~i deka postoi seriozen rizik deka investiraweto
vo MDG }e ostane minimalno i deka ODA ne e proektirana vo kontekst na nivnoto
realizirawe. Problemot e u{te pote{ko re{liv vo kontekst na postojnite odnosi
na trgovskata sorabotka, kade {to izostanuvaat kompenzatorni mehanizmi ili
drugi merki koi }e ja podobrat pozicijata na zemjite vo razvoj nasproti celosnoto
implementirawe i vklopuvawe vo standardite na STO od strana na EU. Takvata
pozicija ja prodlabo~uva krizata vo ovie zemji vo odnos na primenata na kakvi bilo
standardi za za{tita na vrabotenite, `ivotnata sredina, nasproti deregulacijata
koja e sistemska, celosna i nasproti strukturnoto prispsobuvawe koe vodi kon
s# pogolemo uni{tuvawe na `ivotnata sredina vo zemjite vo razvoj, i seto toa vo
funkcija na globalnata maksima: zgolemuvawe na slobodnata trgovija i prisustvo
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
111
D-r Natalija Nikolovska
na stranski direktni investicii.
Realiziraweto na Mileniumskite celi vo slu~ajov, e ekstremno slaba,
nedovolno ubedliva i politi~ki nedovolno poddr`ana pozicija od strana na
zemjite - ~lenki na EU vo odnos na posvetenosta na re{avaweto na centralniot
problem vo sovremeniot svet-siroma{tijata.
Referenci
- United nationsMilleniumDeclaration, Resolution A/55/2 September 2000.
- Eurostep, Social Wateh Accountable upside down < uww.eurostepopgjwens 2005
- Social watch, Report Impasibile Architecture 2006, Urugvay
- Council of the European Union, The EU and Africa: towarts strategic partnership
Brussels 15961/05
- United nations, Report of the International conference on Financig for Development
Monterreu Mexico march 2002.
- Human Developmen Report UNDP 2004.
THE ROLE OF EU AS A LEADER IN REALIZATION OF
MILLENNIUM DEVELOPMENT GOALS
Nikolovska Natalija Ph.D.
Abstract
There is a consensus on the need to drusticaly increase external financing for developing
countries in order to achieve acceptable growth and make a dent in poverty. In 2005 EU positioned
itself as the global lcader in mobilizing resources for achieving the Millennium Development
Goals (MDG). The paper will be focused on EU pledges in funding broadening the defenitation
of development aid; newaid modalities imnplement budget support (Paris Declaration), trade
problems Debt cancellacion ..
The achievement of MDG8 by the EU can therefore be regarded as extremely weak and
curentely lacking conviction and political will to implement the pledges made for the realization
of the MDGs.
Key words: poverty, ad, finance, trade, European Union, migration, Millenium Development
Goals.
112
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 113 - 125 (2007)
339.137(4-672ЕУ); 339.137(497.7)
POLITIKA NA KONKURENCIJA NA EVROPSKATA UNIJA
I NA R. MAKEDONIJA
Prof. d-r Vladimir Petkovski
Apstrakt
Republika Makedonija vo izminatiot period postepeno ja oblikuva{e
svojata ekonomska politika vo soglasnost so principite na otvorena pazarna
ekonomija i slobodna konkurencija. So dobivaweto na statusot zemja-kandidat
za ~lenstvo vo EU, kako i aspiraciite za polnopravno ~lenstvo intenzivirani
se procesite na usoglasuvawe na zakonodavstvoto na R. Makedonija so
zakonodavstvoto na EU. Od toj aspekt, mo`e da se konstatira deka Zakonot
za za{tita na konkurencijata na RM vo golema mera e usoglasen so Zakonot za
konkurencija na EU, iako postojat i nezna~itelni razliki koi ne se relevantni
vo odnos na potrebata za ponatamo{na izmena, dopolnuvawe i prisposobuvawe
od strana na zakonodavnite institucii na RM.
Pred se, postoi identi~nost na celite na konkurentskata politika koi
gi tangiraat ovie dva zakona, a se odnesuvaat na slednive segmenti: kontrola na
dogovorite, poedine~ni izzemawa, sli~ni re{enija vo pogled na dominantnata
pozicija i kontrola na koncentraciite i prezemawata. Postojat, me|utoa, i
razliki pome|u ovie dva zakona, i toa vo slednive oblasti: dr`avnata pomo{,
rigoroznosta na zakonot, individualnite i grupnite osloboduvawa.
Spored toa, mo`e da se konstatira deka Republika Makedonija ima
sovremen, moderen Zakon za za{tita na konkurencijata kompatibilen so
Zakonot za za{tita na konkurencijata na EU.
Klu~ni zborovi : konkurencija, konkurentnost, politiki na Evropska unija,
politika na konkurencija na EU, Zakon za za{tita na konkurencija na R. Makedonija,
monopoli i karteli, dr`avna pomo{, dominantna pozicija, koncentracii,
spojuvawa i prezemawa
Voved
Poimno razgleduvawe
Konkurencijata, vo princip, pretstavuva odnos me|u odreden broj entiteti
{to proizveduvaat dobra i nudat uslugi od ist vid, vo isto vreme i za ista
identifikuvana grupa na potro{uva~i.
Sekoj entitet {to donel odluka da ponudi na pazarot svoi dobra ili uslugi
koristejki gi svoite proizvodni i distributivni kapaciteti, neminovno se stava
sebesi vo odnos so drugi rivalski entiteti na istiot geografski prostor, t.e.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
113
Prof. d-r Vladimir Petkovski
pazar, ~ii{to granici mo`at da bidat: obi~na tezga vo gradski blok, grad, region,
zemja, vo po{iroki regioni, t.e. na svetskiot pazar.
Odreduvaweto na uslovite na pazarot od aspekt na ovozmo`uvawe slobodna
i fer konkurencija pretstavuva legitimno podra~je na involvirawe na vladite
vo ramkite na nacionalnoto stopanstvo, odnosno na po{irok regionalen i
globalen plan. Imeno, vladite vo najgolem broj zemji donesuvaat svoi zakoni so
koi se sozdavaat uslovi za nepre~ena, t.e, slobodna i fer konkurencija. Iako
zakonite za konkurencija najmnogu se fokusiraat vrz aktovnosti na / i odnosi me|u
prodava~ite, tie, logi~no, se odnesuvaat ednakvo i na soodvetnite aktivnosti i
odnosi me|u kupuva~ite koi {to, isto taka, se nao|aat vo svoeviden konkurentski
odnos vo pogled na oddelen proizvod na geografski definiran pazar. Podra~jeto
na zakonskoto regulirawe na konkurencijata ne se odnesuva samo na pazarot na
fizi~ki dobra i predmeti, tuku i na sektorot na komercijalni i li~ni uslugi
koi vo sovremenite stopanstva dobivaat se pogolemi dimenzii i se poizrazita
razvojna dinamika i koj e neophoden za funkcioiniraweto i razvojot na modernoto
stopanstvo.
Postojat zna~ajni razliki vo sfa}aweto na konkurencijata kako poim vo
teorijata i kako prakti~na sostojba vo realniot ekonomski `ivot. Bez ogled na
nesovr{enostite vo koi se ostvaruva konkurencijata vo realniot `ivot, se smeta
deka taa ima brojni pozitivni efekti {to mo`at da se lociraat na slednive tri
podra~ja:
- vo alokacijata na resursite vo nasoka {to ja preferiraat potro{uva~ite
(poznata u{te kako “alokacija na efikasnost”), so {to se obezbeduva namaluvawe
na rizikot deka proizvedenite dobra i uslugi nema da bidat barani, odnosno deka
nema da bidat prifateni po cenata po koja se nudat;
- vo stimulot za proizvoditelite za postojano inovirawe i za
unapreduvawe na istra`uva~ko-razvojnata dejnost (R&D). Vakviot pristap, vo
kone~na smetka, doveduva do opstojuvawe i razvoj na onie stopanski entiteti
koi se aktivno vklu~eni vo postojniot proces na dinami~ko prisposobuvawe kon
promenite {to doa|aat od okru`uvaweto;
- vo postojaniot pritisok - site proizvoditeli i u~esnici na pazarot
postojano da gi namaluvaat tro{ocite na proizvodstvoto , a so toa i cenata na
proizvodite.
Od druga strana, treba da se pravi razlika me|u poimite konkurencija i
konkurentnost, bidejki tie pretstavuvaat dve sosema razli~ni raboti. Imeno,
dodeka konkurencijata, vo princip, pretstavuva odnos me|u odreden broj
entiteti {to proizveduvaat dobra i uslugi od ist vid, vo isto vreme i za ista,
t.e. identifikuvana, grupa potro{uva~i, konkurentnosta, najop{to zemeno,
pretstavuva sposobnost za uspe{en nastap na doma{niot i na me|unarodniot pazar,
odnosno za vklu~uvawe vo me|unarodnite ekonomski odnosi.
Politikata na konkurencija vo kontekst na politikite na Evropskata
unija
114
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Politika na konkurencija na Evropskata Unija i na R.Makedonija
Politikite na EU mo`e da se nabquduvaat na dve nivoa, odnosno vo kontekst na
EU i na nacionalno nivo, t.e. na nivo na zemjite-~lenki. Stanuva zbor , vsu{nost,
za pra{aweto na nadle`nosta za odredena politika, odnosno za toa koj e osnovniot
praven nositel, t.e. subjekt koj dejstvuva vo odredeno podra~je. Postojat razli~ni
vidovi nadle`nost koi po~ivaat vrz Dogovorite i koi tradicionalno spa|aat vo
tri kategorii: isklu~itelna nadle`nost na EU; spodelena nadle`nost me|u EU i
nejzinite ~lenki; nadle`nosti koi glavno im pripa|aat na zemjite-~lenki.
EU ima isklu~itelna nadle`nost samo vo nekolku, sepak, zna~ajni oblasti:
nadvore{nata trgovija so dobra i odredeni uslugi, monetarnata politika, carinata
i ribarstvoto.
Najgolem broj od nadle`nostite, vsu{nost, spa|aat vo kategorijata
spodeleni me|u EU i zemjite-~lenki. Vo niv spa|aat: politikata na za{tita na
`ivotnata sredina, konkurentskata politika (spojuvawa i prezemawa), za{titata
na potro{uva~ite, razvojnata pomo{, transportnata politika, vizite, azilot i
imigraciite.
Kone~no, ima oblasti vo koi zemjite-~lenki se glavni igra~i, duri i toga{
koga EU e involvirana vo odredena op{ta koordinacija ili pak e anga`irana vo
nekoi specifi~ni proekti. Vo ovaa oblast spa|aat: obrazovanieto, kulturata,
vrabotuvaweto, zdravstvoto (javno), socijalnata i urbanata politika, kako i
pogolem del od nadvore{nata i bezbednosnata politika.
Vo odredeni podra~ja na politikite na EU e te{ko tie da se smestat bez ostatok
vo edna od trite kategorii, bidej}i linijata na razgrani~uvawe me|u spodelenite
nadle`nosti koi im pripa|aat na zemjite ~lenki e te{ko da se povle~e. Na primer,
vo oblasta na nadvore{nata i bezbednosnata politika, ~esto ne e jasno kolkava e
te`inata na EU, bidej}i zemjite-~lenki, vo krajna linija se tie {to moraat da
izdvojat sredstva koi se neophodni za ostvaruvawe na taa politika od strana na
EU.
EU ustanovuva politiki vo tolku mnogu oblasti {to e te{ko da se zboruva
za nacionalni politiki na zemjite-~lenki koi bi bile sosema nezavisna od Brisel.
Taka, mnogu oblasti i pra{awa od sekojdnevniot `ivot na gra|anite od zemjite~lenki na EU se pokrieni so politikite na EU. Na primer zemjodelstvoto,
za{titata na `ivotnata sredina, me|unarodnata trgovija, dvi`eweto na stoki i
uslugi, rabotna sila i kapital na prostorot na EU, pravdata i vnatre{nite raboti,
nadvore{nata i bezbednosnata politika. Site tie oblasti se zavisni od re{enija
{to se donesuvaat vo Brisel. Vo su{tina, re~isi edna polovina od site zakoni {to
se nosat na nacionalno nivo, na eden ili na drug na~in se povrzani so politikite
na EU.
Tri vida politiki na EU
Mo`e da se zboruva za tri vida politiki na EU. Vo prvata grupa spa|aat
politikite so koi se nastojuva i se bara vospostavuvawe i gradewe na pazarot. ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
115
Prof. d-r Vladimir Petkovski
Ovie politiki naj~esto se formuliraat vo Brisel i vo su{tina imaat cel
da ja pottiknat i da ja ovozmo`at liberalizacijata na ekonomiite, t.e. na pazarot
na EU. Tie se taka oblikuvani {to poa|aat od celta da se zgolemi ekonomskata
efikasnost vo ramkite na EU i na toj na~in da se zgolemi ekonomskiot rast i
prosperitetot na zemjite-~lenki. Vo ovaa grupa politiki spa|aat: konkurentskata
politika, trgovskata, odnosno komercijalnata politika i ekonomskata i
monetarnata unija (EMU). Vo ovaa oblast na politiki na EU, Unijata, odnosno
Brisel igra klu~na uloga. Vo vtorata grupa politiki spa|aat onie koi mo`at da
se ozna~at kako politiki naso~eni kon korigirawe na pazarot (negovoto dejstvo,
odnosno posledici) i kon “blago sletuvawe” (soft landing), odnosno ubla`uvawe na
dejstvoto na pazarot. Vo ovie oblasti, koi se vo domenot na politikata na EU,
Unijata nastojuva zaedni~ki da vladee, t.e. da dejstvuva so nacionalnite vladi na
zemjite-~lenki, i tuka klu~na uloga igra Komisijata na EU. Vo ovaa grupa spa|aat:
zaedni~kata zemjodelska politika (ZZP-SAR), kohezionata politika, politika na
za{tita na `ivotnata sredina i socijalnata regulativa.
Vo tretata grupa politiki na EU spa|aat onie politiki koi ne se povrzani
so pazarot, kako na primer, pravda i vnatre{ni raboti (JNA) i Zaedni~kata
nadvore{na i bezbednosna politika (CFSP). Ovaa treta grupa politiki, vsu{nost,
se odnesuva na gradeweto na politi~kata dimenzija na evropskata integracija i
tuka centralnata uloga mu pripa|a na Sovetot na EU. Politika na konkurencija na Evropskata unija
Eden od najzna~ajnite prerogativi {to ñ se dadeni na EU, odnosno na
Komisijata vo pogled na gradeweto na pazarot, e politikata na konkurencija.
Vo ovaa oblast Komisijata dejstvuva kako nezavisna institucija. Sovetot na EU,
na primer, vo ovaa oblast nema nikakvi ingerencii. Vo su{tina, politikata na
konkurencija se sostoi vo ohrabruvawe i podignuvawe na konkurencijata me|u
firmite i vo onevozmo`uvawe na monopolskata ili oligopolskata praktika, ili
pak na praktikata na davawe privilegii na doma{nite proizvoditeli od dr`avite~lenki na Unijata. Komisijata na EU ima ovlastuvawa da donesuva sud (mislewe) za
adekvatnosta na izvr{enite spojuvawa ili prezemawa, da se bori protiv kartelite
(dogovarawe na ceni), kako i da ja ocenuva adekvatnosta na raznite vidovi na
dr`avna pomo{ {to lokalnite ili vlastite na nivo na dr`avata im ja dodeluvaat
na firmite. Vo ovaa oblast Komisijata na EU igra uloga na me|unaroden akter
i akter na EU. Taka, na primer, vo pogled na nivoto, odnosno obemot na SDI
(stranski direktni investicii- FDI) vo Evropa od strana na amerikanski firmi,
Komisijata ima ovlastuvawe da stavi veto na prisoedinuvaweto na amerikanskite
firmi koi imaat {iroko zastapeni biznis-operacii vo Evropa, duri i vo slu~aj ako
amerikanskite dr`avni, t.e. antimonopolskite vlasti bi gi odobrile spomenatite
prisoedinuvawa. Vakvoto veto od strana na Komisijata na EU e primeneta vo
pove}e slu~ai, posebno vo dobropoznatiot slu~aj na prisoedinuvawe me|u General
electric i Hanivel. 116
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Politika na konkurencija na Evropskata Unija i na R.Makedonija
Od aspekt na Evropskata unija, politikata na konkurencija ima za cel da obezbedi
{irok izbor za potro{uva~ite, tehnolo{ki inovacii i efikasna cenovna
konkurencija, so {to pridonesuva za pogolema blagosostojba i konkurentnost
na evropskata industrija. Ova se postignuva so obezbeduvawe sostojba vo koja
kompaniite se natprevaruvaat me|u sebe, (otkolku so sozdavawe situacii vo koi
bi postoel nekakov taen dogovor pome|u niv), vo koja dominantnite kompanii
nema da ja zloupotrebat svojata pazarna pozicija i korista {to treba da ja imaat
krajnite potro{uva~i.
Postojat ~etiri oblasti vo koi se ostvaruva evropskata konkurentska
politika:
- monopoli i karteli: eliminirawe na dogovorite koi ja ograni~uvaat
konkurencijata (pr. dogovorni ceni ili karteli pome|u rivalite) i na zloupotrebite
od strana na firmi koi poseduvaat dominantna pozicija na pazarot;
- kontrola na zdru`uvaweto: kontrola na zdru`uvaweto pome|u firmite
(pr. zdru`uvawe pome|u dve golemi grupacii koi bi rezultirale vonivna dominacija
na pazarot);
- liberalizacija: obezbeduvawe na konkurencijata vo monopolskite
ekonomski sektori (pr. telekomunikaciite);
- kontrola na dr`avnata pomo{: kontrola na merkite na dr`avna pomo{ na
vladite na zemjite-~lenki, so cel da se spre~i namaluvaweto ili onevozmo`uvaweto
na konkurencijata na zaedni~kiot pazar (pr. zabrana za dr`avni grantovi nameneti
za opstojuvawe na firmite-zagubari, iako nemaat izgled da zastanat na zdravi
noze).
Pravnata osnova na evropskata konkurentska politika se nao|a vo
Dogovorot za Evropski zaednici sklu~en me|u zemjite ~lenki na EU, koj generalno
se zasnova na principite na otvorena pazarna ekonomija i slobodna konkurencija.
Evropskata konkurentska politika se bazira na zaedni~kata legislativa koja vo
su{tina e predvidena vo zakonodavstvoto na EU (od ~len 81 do ~len 90). Pokraj
toa, pravilata {to se primenuvaat vo zaedni~kata kontrola se predvideni
so sovetodavnata regulacija (Regulacija 4064/89) poznata kako ,,zaedni~ka
regulacija”.
Vo pogled na vodeweto, odnosno ostvaruvaweto na konkurentskata
politika, odnosot me|u nacionalnoto i evropskoto zakonodavstvo pretstavuva
odnos na partnerstvo pome|u zemjite-~lenki i Unijata. Evropskata komisija e
ovlastena od strana na zemjite ~lenki da gi vodi konkurentskite aktivnosti na
nivo na Zaednicata. Vo nekoi slu~ai, ovaa zada~a e podelena so vlastite i sudovite
koi ja reguliraat konkurencijata na poedine~nite zemji-~lenki, dodeka vo drugi
slu~ai avtoritetot e isklu~itelno vo nadle`nost isklu~ivo na Komisijata.
Pove}eto zemji-~lenki, sekako, imaat sopstveni doma{ni zakoni za da se
spravat so nekonkurentskite praktiki. Zakonot za konkurencija na Zaednicata
ne se primenuva se dodeka odredeni dejstvija ne po~nat da vlijaat na trgovijata
pome|u zemjite-~lenki. Na primer, sklu~eniot dogovor za dogovorni ceni pome|u
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
117
Prof. d-r Vladimir Petkovski
lokalni kompanii vo odreden grad nema da ima vlijanie vrz pazarot na Zaednicata,
pa zatoa Zakonot za konkurencija na EU ne e primenliv vo ovaa situacija.
Dogovorot za EU se stremi da kreira edinstven pazar so slobodni dvi`ewa
na proizvodi i uslugi. Vo taa nasoka, Dogovorot sodr`i pravila koi se sozdadeni
za da se osigura deka konkurencijata vo EU ne se ograni~uva ili zagrozuva. Ovie
pravila, po sila na Zakonot dejstvuvaat vo site 27 zemji- ~lenki na EU, kako i
vo zemjite ~lenki na EEA (European Economic Area Agreement), Island, Lihten{tajn
i Norve{ka. Re~isi, site ovie evropski dr`avi imaat svoi sopstveni doma{ni
pravila za konkurencija, ~esto bazirani vrz, ili identi~ni so, pravilata na EU.
Osnovata na legislativata na EU od aspekt na politikata na konkurencija
Osnovata na pravilata za konkurencija na EU se nao|a vo:
- ^len 81(1) od Dogovorot na EU, koj zabranuva dogovori pome|u
pretprijatija, odluki na zdru`enija na pretprijatija ili spogodbeni praktiki,
koi mo`at da vlijaat na trgovijata pome|u zemjite-~lenki na EU i koi imaat celi
ili efekti: za{tita, ograni~uvawe ili zagrozuvawe na konkurencijata vo EU.
^lenot 81(3) gi predviduva mo`nostite za izzemawe ako odredeni kriteriumi se
zadovoleni.
- ^len 82 od Dogovorot na EU, koj gi zabranuva zloupotrebite na edno ili
na poveke pretprijatija koi imaat dominantna pazarna pozicija vnatre vo EU (ili
zna~itelen del od nego) na na~in koj mo`e da vlijae na trgovijata na zemjite-~lenki
na EU.
- Pravilata za zdru`uvawe na EU koi gi so~inuvaat ~lenot 81 i ~lenot
82, vo nadle`nost na Evropskata komisija, kontroliraat odredeni zdru`uvawa i
zaedni~ki vlo`uvawa pome|u golemite kompanii koi operiraat vo Evropa.
Posledicite od prekr{uvaweto na Pravilata za konkurencija na EU mo`at da
bidat mnogu zna~ajni.
- Komercijalnite dogovori pome|u kompaniite se va`en del od
konkurentskite procesi, preku koi kooperantite gi razvivaat i gi prodavaat
proizvodite i uslugite. Potreba za dejstvuvawe, odnosno za intervencija od
strana na Komisijata se javuva samo koga komercijalnite dogovori }e otidat
predaleku, koga so niv se predizvikuva odredena {teta i nekorektno zagrozuvawe
na konkurentskite procesi. Isto taka, Komisijata mo`e samo da zabrani ili da
prisili sostojbite na zdru`uvawe ili zaedni~ko vlo`uvawe da bidat sankcionirani
spored statutot za zdru`uvawe, ako tie vlijaat nepovolno na konkurencijata.
- Dr`avnata pomo{ od strana na nacionalnite organi na zemjata-~lenka
na Unijata spored ~lenot 87 i ~lenot 89 od Dogovorot na EU, se zabranuva vo
slu~ai koga toa gi zagrozuva konkurencijata i trgovijata vo EU. Komisijata ima
{iroki ovlastuvawa da gi istra`uva nezakonskite pomagawa i da im naredi na
nacionalnite vladi da ja povle~at pomo{ta koja go zagrozuva pazarot. Ova stana
mo{ne zna~ajna oblast na politikata za konkurencija na EU vo poslednite godini,
118
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Politika na konkurencija na Evropskata Unija i na R.Makedonija
otkako zavr{ija odredeni kolebawa vo Komisijata vo pogled na zaokru`uvaweto
na edinstveniot pazar, ekonomskata i monetarnata unija, koi baraat porigorozna
i efikasna kontrola sprema dr`avite koi davaat pomo{, so cel da se osiguri deka
kompaniite mo`at da se natprevaruvaat na isto ramni{te na prostorot na EU.
Pravilata na EU (koi{to se nao|aat vo serija direktivi koi se
implementirani vo nacionalnite zakonodavstva na zemjite-~lenki) gi obvrzuvaat
javnite tela sklu~uvaweto dogovori toa da go pravat na otvorena, konkurentska
i nediskriminira~ka osnova, so cel da se eliminira namerata na vladata i na
drugite javni tela da gi favorizira ponuduva~ite od svoite zemji, {to mo`e da
pretstavuva golema zakana za edinstveniot pazar.
Primenata na legislativata koja se odnesuva na konkurentskata politika
se ostavruva preku glavnata izvr{na vlast na EU, a toa e Evropskata komisija,
koja od svoja strana, dejstvuva preku Generalniot direktorat za konkurencija.
Nadzornite vlasti na EFTA se, isto taka, odgovorni za primenata na
pravilata na EU za konkurencija vo Norve{ka, Island i Lihten{tajn.
Od 1 maj 2004 godina, kapacitetot i obvrskite na zemjite-~lenki za primena
na ~lenot 81 i ~lenot 82 se zgolemeni.
Vlijanieto na Komisijata vrz primenata na Zakonot za konkurencija na EU
Avtoritetot, odnosno nadle`nostite na Komisijata na EU vo odnos na
primenata na ~lenot 81 i ~lenot 82 se precizirani vo delot {to se odnesuva na
,,re`imot na konkurencija, procedurite, pregovorite i primenata”. Tie vklu~uvaat
sposobnost za:
- pronaogawe firmi koi ke dadat informacii za dogovorite ili za
pazarite i }e sproveduvaat istraga na samoto mesto za nepoznatite firmi. Od 1
maj 2004 godina, Komisijata ima pravo da istra`uva i vo privatni domovi. Pravata
na Komisijata detalno se usoglaseni so „re`imot na konkurencija”. Sposobnosta
na firmite za za{tita od razotkrivawe na nivnite dokumenti vo kontekst
na istragite, vo osnova, se zakonski, profesionalni i se predmet na zna~ajni
uslovuvawa, taka {to komunikacijata pome|u domot na sopstvenikot i kompanijata
ne potpa|a pod Zakonot na EU. Ovie implikacii se razgleduvani vo: ,,Re`imot na
konkurencija, zakonski privilegii”.;
- nametnuvawe privremeni merki za zabavawe na nekonkurentskoto
odnesuvawe do krajniot ishod na istragata;
- nametnuvawe visoki pari~ni kazni vo iznos nad 10% od obrtot na
firmata na svetskiot pazar. Kaznite mo`at da se vovedat vo firmi koi namerno
ili zanemarlivo gi prekr{uvaat zabranite od ~lenot 81 i ~lenot 82. Izzemawata
koi se adekvatni i soglasni so programata, mo`at da bidat ubla`uva~ki faktor
vo odreduvaweto na nivoto na kaznite. Imunitet ili namaluvawe na kaznite mo`e
da bidat ponudeni i na povikanite ~lenovi na kartelite.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
119
Prof. d-r Vladimir Petkovski
Primena od strana na zemjite-~lenki
Komisijata vo april 1999 godina ja usvoi Belata kniga, predlagajki
fundamentalni promeni na na~inot na koj pravilata za konkurencija na EU
}e se primenuvaat (Belata kniga e modernizirana forma na pravilata koi se
implementirani vo ~lenot 85 i ~lenot 86 od Dogovorot na EU, programata na
Komisijata 99/027, od 28 april 1999 godina, OJ 2000 C 365/284). Predlo`enite
promeni imaat intencija da ja olesnat i da ja zgolemat efikasnosta vo primenata
na ~lenot 81 i ~lenot 82 od Dogovorot na EU. Predlozite kone~no bea prifateni
vo noviot Statut vo noemvri 2002 godina (Statut 1/2003). Ovie reformi imaat tri
glavni celi:
- da go olesnat rigoroznoto primenuvawe na pravilata za konkurencija protiv
prekr{itelite.
- da ovozmo`at efektivna decentralizacija na primenata na ~lenot 81 i ~lenot
82 (a osobeno na ~lenot 81(3) spored kriteriumite za izzemawe);
- da gi poednostavat procedurite za primena.
Zakon za za{tita na konkurencijata na R. Makedonija
Zakonot za za{tita na konkurencijata na Republika Makedonija (objaven vo
Slu`ben vesnik br. 4/05 vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 od Ustavot na Republika
Makedonija) gi ureduva zabranetite oblici na spre~uvawe, ograni~uvawe ili
naru{uvawe na konkurencijata, za{titata na konkurencijata, kako i merkite i
postapkite vo vrska so ograni~uvaweto na konkurencijata. Celta na Zakonot e
obezbeduvawe slobodna konkurencija na doma{niot pazar zaradi pottiknuvawe na
ekonomska efikasnost i blagosostojba na potro{uva~ite vo Republika Makedonija,
duri i koga tie proizleguvaat od akti i dejstvija storeni ili prezemeni nadvor
od teritorijata na Republika Makedonija. Se primenuva na pretprijatijata,
zdru`enijata na pretprijatija, povrzanite pretprijatija i dr`avnata uprava, kako
i na pravnite lica ~ii osnova~i ili sopstvenici na udeli ili akcii se Republika
Makedonija, op{tinite, op{tinite vo gradot Skopje i gradot Skopje i pravnite
i fizi~kite lica, soglasno so zakon i so drugi propisi na koi im e dovereno
izvr{uvawe uslugi od op{t ekonomski interes ili imaat posebni i ekskluzivni
prava ili koncesii, osven vo slu~aite koga primenata na odredbite od ovoj Zakon
bi go spre~ila izvr{uvaweto na nadle`nostite utvrdeni so zakon ili za koi tie
subjekti se osnovani.
Ovoj Zakon ne se primenuva na odnosite koi se uredeni so kolektivnite
dogovori sklu~eni me|u rabotodavcite i sindikatite, ako tie ne se
diskriminatorni kon drugite subjekti. Isto taka, so ovoj Zakon se zabraneti site
dogovori sklu~eni me|u pretprijatija, odlukite na zdru`enijata na pretprijatija
i dogovorenata praktika ~ija cel ili posledica e spre~uvawe, ograni~uvawe ili
120
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Politika na konkurencija na Evropskata Unija i na R.Makedonija
naru{uvawe na konkurencijata, a osobeno onie koi direktno ili indirektno gi
fiksiraat kupovnite ili proda`nite ceni ili nekoi drugi uslovi za trguvawe, gi
ograni~uvaat ili kontroliraat proizvodstvoto, pazarot, tehni~kiot razvoj ili
investiciite, go delat pazarot ili izvorite na snabduvawe, primenuvaat razli~ni
uslovi za isti ili sli~ni pravni raboti so drugi trgovski partneri, so {to gi
stavaat vo ponepovolna konkurentska pozicija i go uslovuvaat sklu~uvaweto na
dogovorite so prifakawe od drugite dogovorni strani dopolnitelni obvrski, {to
po svojata priroda ili soglasno so trgovskite obi~ai ne se vo vrska so predmetot
na dogovorot.
Edno pretprijatie ima dominantna pozicija na relevantniot pazar ako,
kako potencijalen prodava~ ili kupuva~ na opredelen vid stoki ili uslugi,
nema konkurenti na relevantniot pazar i vo sporedba so svoite konkurenti ima
vode~ka pozicija na relevantniot pazar, a osobeno so ogled na pazarniot udel i
pozicijata, finansiskata mo}, pristapot do izvorite na nabavka ili na pazarot,
povrzanosta so drugite pretprijatija, pravnite ili fakti~kite pre~ki za vlez na
drugi pretprijatija na pazarot, sposobnosta za diktirawe na pazarnite uslovi so
ogled na negovata ponuda ili pobaruva~ka i sposobnosta za isklu~uvawe na drugite
konkurenti od pazarot so naso~uvawe kon drugi pretprijatija. Se pretpostavuva
deka edno pretprijatie ima dominantna pozicija ako negovoto u~estvo na
relevantniot pazar iznesuva pove}e od 40%, osven ako pretprijatieto ne go doka`e
sprotivnoto, odnosno ako dve ili pove}e pretprijatija imaat dominantna pozicija
pri {to nivnoto zaedni~ko u~estvo na relevantniot pazar iznesuva pove}e od
60%.
Se smeta deka koncentracija nastanuva koga promenata vo kontrolata
na dolgoro~ni osnovi e rezultat na spojuvaweto na dve ili poveke prethodno
nezavisni pretprijatija ili delovi od pretprijatija, ili steknuvawe od edno ili
poveke lica koi ve}e kontroliraat najmalku edno pretprijatie ili od edno ili
pove}e pretprijatija, preku kupuvawe hartii od vrednost ili imot, so dogovor ili
na drug na~in propi{an so zakon, na direktna ili indirektna kontrola na celoto
ili na delovi od edno ili pove}e pretprijatija. U~esnicite vo koncentracijata se
dol`ni da ja izvestat Komisijata za koncentracijata, ako vkupniot prihod na site
pretprijatija- u~esnici, ostvaren so proda`ba na stoki ili uslugi na svetskiot
pazar, iznesuva najmalku 5 milioni evra vo denarska protivvrednost ostvaren vo
tekot na delovnata godina {to i prethodi na koncentracijata, a eden od u~esnicite
da ostvaruva proda`bi na doma{niot pazar i vkupniot prihod na sekoj od najmalku
dva u~esnika, ostvaren so proda`ba na stoki ili uslugi vo Republika Makedonija,
iznesuva najmalku 2,5 miliona evra vo denarska protivvrednost ostvaren vo tekot
na delovnata godina {to i prethodi na koncentracijata ili ako nivnoto vkupno
u~estvo na pazarot iznesuva pove}e od 40%.
Organ za za{tita na konkurencijata e Komisijata za za{tita na
konkurencijata koj e samostoen dr`aven organ so svojstvo na pravno lice. Komisijata
e nezavisna vo svoeto rabotewe i vo donesuvaweto na odlukite vo ramkite na
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
121
Prof. d-r Vladimir Petkovski
nadle`nostite opredeleni so ovoj Zakon. Komisijata ja kontrolira primenata na
odredbite od ovoj Zakon i na propisite, gi sledi i analizira sostojbite na pazarot
do stepen potreben za razvoj na slobodna i efikasna konkurencija, pri {to odlukite
gi donesuva na sednica so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi, a ~len na
Komisijata ne mo`e da bide vozdr`an od glasawe. Isto taka komisijata ja utvrduva
metodologijata za istra`uvawe na pazarot i pravilata i merkite za za{tita na
konkurencijata, potoa dava mislewe po predlozi na zakoni i drugi akti so koi se
ureduvaat pra{awa {to se odnesuvaat na ekonomskata aktivnost, a koi mo`at da
imaat vlijanie na konkurencijata na pazarot i u~estvuva vo sproveduvaweto na
proektite na me|unarodnite organi i organite na Evropskata unija i sorabotuva
so organite na drugite zemji i institucii od oblasta na konkurencijata.
Komisijata mo`e da povede postapka po slu`bena dol`nost ili po barawe
na stranka so donesuvawe na zaklu~ok protiv koj ne e dozvolena posebna `alba.
Ako podnositelot na baraweto za poveduvawe postapka ne gi dostavi potrebnite
podatoci, komisijata od podnositelot }e pobara dopolnuvawe na baraweto. Ako pak,
vo postapkata pred komisijata u~estvuvaat stranki so sprotivstaveni interesi,
komisijata zaklu~okot i baraweto za poveduvawe na postapka gi dostavuva do
sprotivnata stranka. Vo vakvi slu~ai zadol`itelno se odr`uva usna rasprava.
Rokot za donesuvawe na re{enija iznesuva ~etiri meseci od denot na utvrduvawe
na faktite vo postapkata, odnosno da go prodol`i rokot za u{te tri meseci ako
oceni deka za utvrduvawe na fakti~kata sostojba i ocena na dokazite e potrebno da
se izvr{i dopolnitelno ve{ta~ewe i analiza ili koga e vo pra{awe specifi~en
sektor ili pazar.
Protiv re{enijata na komisijata u~esnikot vo postapkata mo`e da izjavi
`alba, koja go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto. @albata se podnesuva do
komisijata za re{avawe na `albi od oblasta na konkurencijata. Protiv kone~nite
odluki na komisijata mo`e da se podnese tu`ba za poveduvawe upraven spor pred
nadle`en sud. Na upravnite sporovi se primenuva Zakonot za upravnite sporovi.
Postapkite po upravnite sporovi se itni i tu`bite se zemaat vo rabota vedna{ po
nivnoto dostavuvawe do nadle`niot sud. Vrz osnova na odluka so koja e utvrdena
povreda na odredbite na ovoj zakon, komisijata do nadle`niot sud podnesuva barawe
za poveduvawe na prekr{o~na postapka protiv pravnoto lice, odgovornoto lice
vo nego, kako i protiv fizi~ko lice. Na pravnoto lice pokraj pari~na kazna mo`e
da mu se izre~e i merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na opredelena dejnost
vo traewe od {est meseca do tri godini, a na fizi~koto lice koe ima svojstvo
na pretprijatie i na odgovornoto lice vo pravnoto lice pokraj pari~nata kazna
}e mu se izre~e i merka na bezbednost zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili
dol`nost, vo traewe od tri meseca do edna godina.
122
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Politika na konkurencija na Evropskata Unija i na R.Makedonija
Sporedbi me|u Zakonot za konkurencija na EU i Zakonot za za{tita na
konkurencijata na R. Makedonija - sovpa|awa (sli~nosti) i razliki
Republika Makedonija vo izminatiot period postepeno ja oblikuva{e
svojata ekonomska politika vo soglasnost so principite na otvorena pazarna
ekonomija i slobodna konkurencija. So zdobivaweto na statusot na zemja
kandidat za ~lenstvo vo EU, kako i aspiraciite za polnopravno ~lenstvo se
intenzivirani procesite na usoglasuvawe na zakonodavstvoto na R. Makedonija
so zakonodavstvoto na EU. Od toj aspekt mo`e da se konstatira deka zakonite za
za{tita na konkurencijata na RM i EU se vo golema mera usoglaseni iako postojat
i nezna~itelni razliki koi ne se relevantni vo odnos na potrebata za ponatamo{na
izmena, dopolnuvawe i prilagoduvawe od strana na zakonodavnite institucii na
RM.
Pred se, postoi istovetnost na celite na konkurentskata politika koi gi
tangiraat ovie dva zakoni, a se odnesuvaat na slednite segmenti:
- kontrola na dogovorite koi imaat za cel zna~itelno spre~uvawe,
ograni~uvawe ili naru{uvawe na konkurencijata na celiot pazar ili
nejzin su{tinski del, pri {to kaznata iznesuva 10% od vkupniot prihod
ostvaren vo delovnata godina {to i prethodi na godinata vo koja e sklu~en
nezakonskiot dogovor;
- poedine~ni izzemawa koi se odnesuvaat na postoewe na dogovori, odluki
na zdru`enija na pretprijatija i dogovorena praktika {to pridonesuvaat
za unapreduvawe na proizvodstvoto ili distribucijata na dobrata ili
uslugite ili promovirawe na tehni~kiot ili ekonomskiot razvoj, pod
uslov od toa srazmerna korist da imaat i potro{uva~ite;
- sli~ni re{enija vo pogled na dominantnata pozicija na pretprijatijata na
relevantniot pazar, so ogled na nivnata pazarna pozicija i finansiska mo},
pristapot do pazarite i izvorite na snabduvawe, pravnite ili fakti~kite
pre~ki za vlez na pazarot, sposobnosta za diktirawe na uslovite na pazarot
so ogled na nivnata ponuda i pobaruva~ka;
- kontrolata na koncentraciite i prezemawata koja se sostoi od obvrskata za
izvestuvawe za koncentracijata, ocena na koncentracijata, nastanuvawe na
koncentraciite i suspenzija na koncentraciite. Vo slu~ajot na Evropskata
unija, procenkata na statusot na koncentracija se bazira na godi{niot
obrt na involviranite kompanii pri {to najzna~aen e godi{niot prag koj
iznesuva 5 milijardi evra(na svetskiot pazar) i pragot na Unijata od 250
milioni evra. Pod ovie pragovi, zaedni~kata kontrola e pod nadle`nost na
organite vo zemjite ~lenki, pod nivnata sopstvena legislativa. Vo slu~ajot
na R. Makedonija, u~esnicite vo koncentracijata (^len 16) se dol`ni da ja
izvestat Komisijata ako vkupniot prihod na site pretprijatija u~esnici
ostvaren so proda`ba na stoki i/ili uslugi na svetskiot pazar, iznesuva
najmalku 5 milioni evra vo denerska protivvrednost ostavren vo tekot na
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
123
Prof. d-r Vladimir Petkovski
delovnasta godina, odnosno 2,5 milioni evra vo denerska proivvrednost na
sekoj od najmalku dva u~esnika, ili ako nivnoto vkupno u~estvo na pazarot
iznesuva pove}e od 40%.
Vo odnos na razlikite pome|u ovie dva zakona mo`e da se navedat slednive
oblasti:
- dr`avnata pomo{-koja ja zagrozuva konkurencijata na zaedni~kiot pazar e
zabraneta od strana na EU, a koja se odnesuva na davawe na odredeni firmi
ili proizvodi poseben tretman na {teta na drugi firmi ili proizvodi, so
{to seriozno gi prekinuva konkurentskite tekovi;
- rigoroznosta na zakonot za za{tita na konkurencijata na RM koja se
odnesuva na izrekuvawe na merki na bezbednost, zabrana za vr{ewe
opredelena profesija, dejnost ili dol`nost vo traewe od tri meseca kaj
odgovornite lica vo pravnite subjekti, do tri godini kaj pravnite lica;
-
individualnite i grupnite osloboduvawa. Individualnite i grupnite
osloboduvawa zavisat od uslovite i obvrskite na strankite vo dogovorot,
taka {to tie treba godi{no da ja izvestuvaat Komisijata za sklu~enite
dogovori. Samo evropskata Komisija za za{tita na konkurencijata
e ovlastena da dava osloboduvawa. Taa ima usvoeno “Bela kniga”,
onevozmo`uvajki gi nacionalnite zakonodavstva i institucii da
dodeluvaat osloboduvawa. Postojat i takanare~en bel list i dva crni lista
vo koi se definiraat uslovite i pravilata koi ja reguliraat primenata na
osloboduvawata.
Spored toa, mo`e da se konstatira deka Republika Makedonija ima sovremen,
moderen zakon za za{tita na konkurencijata kompatibilen so zakonot za za{tita
na konkurencijata na EU. Sepak, duri i so rizik, ova da prozvu~i trivijalno ili
duri, dnevno-politi~ki, ostanuva potrebata od negova celosna implementacija
so {to bi se zaokru`ila edna kompletna sistemska ramka na funkcionirawe na
pazarnata ekonomija, kako najzna~aen segment za ekonomski razvoj.
Koristena literatura
Zakon za za{tita na konkurencijata vo Republika Makedonija objaven vo
”Slu`ben vesnik na R. Makedonija” br. 4/05 od 17 januari 2005 godina.
EC competition law, by Karen Williams and Lucy Harrison, Practical Law Company 2003
Treaty Establishing the European Community Official Journal C 325 of 24 December 2002
Analysis of Articles 85 (1), by Valentine Korah, EU Competition Law and Practice,
Seventh edition 2000
Commission Notice 2001/C 368/07 on agreements of minor importance which do not
appreciably restrict competition under Article 81(1) of the Treaty establishing the European
community (de minims)
124
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Politika na konkurencija na Evropskata Unija i na R.Makedonija
Reform of the European competios rules on technology trasfer, Freshfields Bruckhouse
Deringer, May 2004
Jonathan B.Baker, ”Recent Developments in Economics that Challenge Chicago School
Views” (1989) 58 Antitrust L.J. 645.
Christopher Bright, ”Deregulation and E.C. Competition Policy: Rethinking Article
81(1) 1994, Fordham Corporate Law Institute 505.
John Daltrop and John Ferry, ”The Relationship Between Articles 85&86: Tetra Pak
1991, E.I.P.R.31.
COMPETITION POLICY OF THE EU AND OF THE REPUBLIC OF
MACEDONIA
Vladimir Petkovski Ph.D
Abstract
Over the last period R. of Macedonia has designed its Competition policy in compliance
with the principles of the open market economy and free competition. With the acquirement of the
status of a candidate country, and in line with its aspirations of becoming a full member-state,
the process of approximation of Macedonian national legislation with the EU legislation has
been intensified. In this regard, it could be pointed out that the Macedonian Law on protection
of competition complies with a large extend with the one of the EU, although, some insignificant
differences still exist, but without a need for making further alterations.
First of all, there is equality with regard to the main goals of the competition policy,
concerning the following segments: control of the thrities, individual exemptions, similar
positions in terms of dominant position, and the control of concentration and exemptions. There
are, though, certain differences between the two Laws, concerning the following segments: state
aid, the rigidity of the law, individual and group exemptions.
All in all, it could be said that Macedonia has a modern Law on protection of competition,
compatible with the law on competition of the EU.
Key words: competition, competitiveness, EU policies, EU competition Policy, Law on
protection of competition of the R. of Macedonia, monopolies and cartels, state aid, dominant
position, concentrations, merger and acquisitions.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
125
Год. екон. фак. т. 42 с. 127 - 139 (2007)
330.341:620.9(497.7)
ENERGIJATA – POTENCIJALNA BARIERA NA RASTOT NA
MAKEDONSKATA EKONOMIJA?
Prof. d-r Goce Petreski
Apstrakt
Sostojbata na makedonskiot energetski sistem uka`uva na seriozni
indikacii deka makedonskata ekonomija se soo~uva so raste~ka oskudica od
energija. Oddelni analiti~ari duri predupreduvaat na opasnost od energetska
kriza. Nedostatnata energetska ponuda mo`e da ima seriozni implikacii vrz
akceleracijata i vrz op{tata dinamika na rastot.
Debatite okolu preciznata uloga na energijata vo ekonomskiot razvoj se
slo`eni. Centralnata struja vo ekonomijata, osven vo oddelni specijalizirani
modeli povrzani so resursite, ne posvetuva dovolno analiti~ko vnimanie
na specifi~nata uloga na energijata i nejzinata relacija so dinamikata na
BDP. Analizite na vremenskite serii poka`uvaat deka energijata i BDP
kointegriraat i Grejnxerovata kauzalnost na upotrebata na energija vlijae
vrz bruto- proizvodot koga }e se vklu~at dopolnitelni varijabli, kako {to se
cenite na energijata i drugite proizvodni inputi.
O`ivuvaweto na ekonomskite aktivnosti, po periodot na dolgoro~na
stagnacija, korelira so raste~ka upotreba na energija vo uslovi na energetska
deficitarnost. Pokraj slabata snabdenost so energetski resursi, strukturata
na proizvodstvoto i upotrebenite tehnologii se visokoenergetski intenzivni
i neefikasni. Vidlivi se dlaboki strukturni distorzii vo makedonskiot
energetski sektor i vo vkupnata ekonomija. Potro{uva~kata e silno zavisna od
uvozot na nafta i drugi vidovi energija. Bez dopolnitelna energetska ponuda
i bez strukturni prisposobuvawa, dinamiziraweto na ekonomskiot rast
direktno }e povle~e zgolemeni uvozni energetski inputi {to }e predizvika
natamo{no vlo{uvawe na trgovskata smetka i na bilansot na pla}awata,
promeni vo relativnite ceni, vrabotenosta i finansiskite performansi, so
povratno dejstvo vrz slabata linija na rastot.
Klu~ni termini: energija, ekonomski rast, energetska efikasnost
The time to repair the roof is when the sun is shining
– John F Kennedy
Voved
Doma{nata ponuda na energija e rigidna i na granicite na iscrpuvawe.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
127
Prof. d-r Goce Petreski
Doma{nite kapaciteti se vo napregnata tehnolo{ko-ekonomska sostojba i vo
seriozna finansiska kriza. Vkupnite dolgovi za elektri~na energija me|u trite
kompanii se okolu 40 milioni evra.
Tendenciski raste frakcijata na uvezena energija vo vkupnata potro{uva~ka
(26% vo 2006). Cenite na elektri~nata energija se najniski vo regionov. Regionot
na Jugoisto~na Evropa, istovremeno poka`uva kriti~en nedostig na energija kako
rezulatat na o`ivuvaweto na rastot i dolgoro~noto otsustvo na investicii vo
infrastrukturata. Dinamiziraweto na rastot pri funkcionalno zastarenite
tehnolo{ki strukturi vodi kon pritisok na pobaruva~kata, vo uslovi na ograni~en
kapacitet i strukturna rigidnost na ponudata.
Spomenatite ekonomski tendencii nametnuvaat potreba od tehnolo{ko
restrukturirawe, pottiknuvawe za{tedi i supstitucija, srednoro~no i dolgoro~no
namaluvawe na energetskata deficitarnost, ubla`uvawe na senzitivnosta
kon energetskite {okovi i namaluvawe na ekonomskata zavisnost od uvozot na
kriti~nite energetski inputi.
Teoretski bekgraund - energijata vo modelite na rastot
Debatite okolu preciznata uloga na energijata vo ekonomskiot razvoj se
slo`eni. Centralnata struja vo ekonomijata ne posvetuva dovolno analiti~ko
vnimanie na specifi~nata uloga na energijata i nejzinata relacija so dinamikata
na BDP. Oddelni empiriski studii ja osporuvaat komplementarnosta me|u
energijata i drugite faktori, dodeka drugi smetaat deka e mo`na supstitucija
(Toman i Jemelkova (2003).
Glavno, studiite se fokusirani na razvienite zemji bidej}i, poradi
ograni~enostite na ponudata i rigidnostite na cenite vo zemjite vo razvoj
,supstitucijata e irelevantna (Stern, 1999). Imaj}i gi predvid karakteristikite
na energetskiot sistem, strukturnite rigidnosti i nedostigot na vi{oci na
energija vo regionot, mo`e da se zaklu~i deka makedonskata ekonomja e vo sli~na
dolgoro~na pozicija.
Funkcionalnata zavisniot me|u potro{uva~kata na energija i dohodot se
analizira preku upotreba na regresioni tehniki. I pokraj korisnosta na vakvite
tehniki za empiriska analiza, ne postoi mehanizam {to indicira direktna
kauzalnost me|u varijablite, {to go limitira opfatot na analizata (Tahvonen i
Salo, 2001).
Rezultatite poka`uvaat simultana, kauzalna zavisnost me|u energijata
i ekonomskiot rast, {to implicira deka, dokolku ne se otstranat ili ubla`at
ograni~uvawata na ponudata, ekonomskiot rast }e otsustvuva. Neosporen zaklu~ok
od empiriskite analizi e deka, poradi oddelnite specifi~nosti, sporedeno so
drugite inputi, energijata igra klu~na uloga vo ekonomskiot razvoj.
128
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Energijata - potencijalna bariera na rastot na makedonskata ekonomija?
Strukturnite promeni i dolgoro~nite trencdovi
Vo tekot na ekonomskiot razvoj, strukturata na autputot se menuva od
zemjodelstvo kon te{ka industrija, a vo podocne`nite fazi od ekstrakcija na
resursi kon uslugi i lesna industrija. Vo ranite fazi na ekonomskiot razvoj raste
koli~inata na potro{enata energija za edinica autput, dodeka vo podocne`nite
fazi, so ekspanzijata na sektorot na uslugite, taa tendenciski opa|a.
Razvienite ekonomii imaat pogolema potro{uva~ka na energija po `itel.
Od druga strana, potro{uva~kata na energija po edinica BDP vo svetskata
ekonomija bele`i opa|a~ki trend.
Vo svetski ramki zabele`itelen e i trend na namalena potro{uva~ka na
nafta i nafteni derivati, jaglen i hidroenergija, a zgolemena potro{uva~ka na
priroden gas, nuklearna energija i na energija od obnovlivi izvori. Vo ramkite
na EU-15, potro{uva~kata na energija porasnala za 0.9 procenti me|u 1990 i 2003.
Energetskata efikasnost e podobrena za 10 procenti, ili 0.8 procenti godi{no
me|u 1990 i 2002 (ECE, 2006).
Rastot vo makedonskata ekonomija
Ekonomskiot rast vo celiot tranzicion period e slab i nestabilen.
Perzistencijata na niski stapki na realniot rast, pridru`ena so visoki
fluktuacii, otvora dilemi okolu realniot kapacitet na ekonomijata da generira
rast. Realniot rast vo poslednive dve godini fluktuira vo margini na mnogu tesen
rang, {to mo`e da zna~i deka rastot se stabilizira na nisko nivo (stacioneren
trend).
Godi{ni
stopi
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
129
Prof. d-r Goce Petreski
Empiriskite studii na rastot vo Makedonija se retki. Edna od pri~inite
e slabata statisti~ka baza na podatoci (kvalitet, stabilnost, komparabilnost,
kontinuitet i dezagregiranost) koja odnapred diskvalifikuva poseriozen obid
za analiza. Oddelni empiriski analizi (smetkovodstvoto na rastot - Roberts,
2002) zasnovani na upotrebata na Cobb-Douglas-ovata funkcija, poka`uvaat deka
pridonesot na fizi~kiot kapital iznesuva samo 14%, na vkupnata faktorska
produktivnost (TFP) otpa|aat 40%, a na porastot na vrabotenosta 45 %. Isto
taka, upotrebata na modelite na Solow i na modelite na dualen jaz (Petreski,
Avramovska, 2005) poka`uva deka kapitalot e centralen ograni~uva~ki faktor na
rastot. Energetskite ograni~uvawa na rastot ne se modelirani. Vo toj kontekst,
dokolku se zeme predvid deka energetikata kapitalno e visokointenziven sektor,
a trgovskata smetka e vo seriozen deficit, duri intuitivno mo`e da se zaklu~i
deka, preku investicioniot jaz i platnobilansnite ograni~uvawa, energijata
mo`e da izrasne vo edna od centralnite barieri na rastot. Makedonskiot izvoz e
visokoenergetski intenziven i senzitiven na promenite vo energetskite inputi i
nivnite ceni.
Proizvodstvoto i potro{uva~kata na energija
Makedonija ne e bogata so doma{ni energetski resursi. Prakti~no,
resursite se limitirani na niskokvaliteten jaglen ~ii poznati rezervi mo`at da
gi pokrijat narednite 20 do 30 godini, pri postojnoto nivo na eksploatacija. Se
predviduva deka proizvodnite tro{oci progresivno }e rastat ako se izvlekuvaat
depoziti so poniska sodr`ina. Hidroresursite se ograni~eni i se podlo`ni na
intenzivni godi{ni varijacii. Nivnata uloga vo doma{nata ponuda mo`e da bide
zgolemena, no nema zna~itelno da ja izmeni strukturata na energetskata ponuda.
Najgolemiot del od proizvodstvoto na elektri~na energija (6025 Gwh 2006) poteknuva od termoelektri~nite centrali (82 %), dodeka samo 18% se od
hidroenergetski izvori. Toplinskata energija se potpira na cvrsti i na te~ni
fosilni goriva (84%), 14% se proizveduva od drvo i 2% od geotermalna voda.
Mehani~kata energija e visoko zavisna od naftenite derivati.
Dominantni izvori na energija (2004) se jaglenot i naftata (so u~estva
od 50% i 31%, soodvetno), a od drugite energenti ogrevnoto drvo (u~estvo od
6%). Prose~nata vkupna potro{uva~ka na energija vo Makedonija e okolu 2.6
Mt godi{no, Vo primarnite izvori na energija u~estvoto na jaglenot e okolu
51%, na surovata nafta 30%, na prirodniot gas 3%, a ostatokot od okolu 15%
otpa|a na hidroenergija, drvoto za ogrev i na geotermalnata energija. Vkupnata
potro{uva~ka na energija se obezbeduva okolu 60% od doma{ni izvori i 40% od
uvoz. Vo porastot na energetskata potro{uva~ka centralno mesto imaat rastot na
oddelni vidovi industrisko proizvodstvo i potro{uva~kata na naselenieto, {to
ja korelira potro{uva~kata so ekonomskiot rast.
130
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Energijata - potencijalna bariera na rastot na makedonskata ekonomija?
Voobi~aeno, za analiti~ki celi, prerabotuva~kiot sektor e podelen vo tri
kategorii: potro{uva~i na visoki koli~ini na energija, potro{uva~i so visoka
dodadena vrednost i potro{uva~i na niski koli~ini na energija. Vo bilansot na
potro{uva~kata kaj nas dominira prvata kategorija potro{uva~i (Nestorovski,
2007).
Просечната енергетска интензивност во Р.Македонија за периодот 2000-2004
година изнесува 28,25ТЈ за производство на 1 милион УСД бруто домашен производ.
Според одредени податоци, просечната енергетска интензивност во САД за 2004 година
изнесувала 9МЈ за произведен 1 долар од бруто -домашниот производ, додека енергетската
интензивност за Р.Македонија во истата 2004 година била 21,45МЈ за произведен еден
долар во македонската економија.
Енергетска интензивност
Година
Потрошувачка
на енергија TJ
БДП (во мил. USD)
Енергетска inтензивност (TJ/1
USD)
2000
113024,34
3899,00
28,99
2001
111111,76
3723,00
29,84
2002
128294,31
3755,00
34,17
2003
121724,35
4546,00
26,78
2004
115154,40
5368,47
21,45
Просечна енергетска интензивност (2000-2004)
28,25
Potro{uva~kata na energija e visoko korelirana so industriskite
indeksi poradi golemoto u~estvo na prerabotuva~kata industrija vo bruto potro{uva~kata. Makedonija spa|a me|u zemjite so relativno visoka potro{uva~ka
na energija za edinica proizvod. Za razlika od makedonskata, ovie ekonomii, iako
imaat zastareni tehnolo{ki strukturi, paralelno raspolagaat so relativno
obilni doma{ni izvori na energija. (Prilog 1)
Vo 2000 godina, industrijata tro{e{e 33 procenti od potro{uva~kata
na finalnata energija, transportot 23 procenti, a doma}instvata, trgovijata,
dr`avnite organi i zemjodelstvoto tro{ea 44 procenti. No, ovoj procent e vo
porast i denes doma}instvata se najgolemi potro{uva~i na elektri~na energija.
Tie zafa}aat 45% od vkupnata potro{uva~ka.
Uvozot na energija
Uvozot na energija do 1998 godina bele`e{e oscilacii, od koga bele`i
permanentni rapidni godi{ni stapki na porast. Osobeno vo poslednive sedum
godini uvozot na energija tendenciski raste {to korespondira so relativnoto
dinamizirawe na ekonomijata. Dominantno e u~estvoto na naftata, naftenite
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
131
Prof. d-r Goce Petreski
derivati i elektri~nata energija vo uvozot, ~ij pridones vo porastot na uvozot vo
devette meseci od 2006 g. iznesuva 21% (68% vo 2005 g.)
Uvezenata elektri~na energija vo 2006 godina dostigna u~estvo od 26 %
vo vkupnata potro{uva~ka. Sredstvata potrebni za uvoz na elektri~na energija
u~estvuvaat so 44% od vkupnite finansiski sredstva za obezbeduvawe energija.
Stapki na porast na uvozot na energija
vo procenti
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
10,85
11,57
9,13
11,08
8,49
9,15
13,8
13,79
13,17
13,96
13,00
18,76
Struktura na uvozot na energetski resursi
Uvoz na energija 1999-2005 (milioni dolari)
1999
2000
2001
2002
2003
2004
Jaglen
17,8
14,5
13,9
12,5
23,4
22,4
2005
28,7
Nafta i proizvodi od
nafta
135
256
193
205,7
258
296
492
534
Gas-priroden ili
industriski
8,4
17,9
17,2
17,1
18,1
20,2
27,6
33
1
1,7
10,3
27,9
22,6
38,9
70
80
162
290
234
263
322
377
618
685
Elektri~na energija
Vkupno
2006*
27
* proekcija
Vo energetskiot bilans vkupniot porast na potrebite se planira da
raste so stapka od 9%, kako rezultat na reaktiviraweto na oddelni kapaciteti
i intenzivnata potro{uva~ka na energija vo doma}instvata. Zabele`liv e
o~ekuvaniot porast na uvozot na elektri~na energija od 1.662 mil. kWh ili 20.45%
od vkupnite potrebi vo 2005 na 2.994 mil kWh ili 33.53% vo 2006.
Industrija za grade`ni materijali, staklo i keramika u~estvuva so
65% od potro{uva~kata na nafta i nafteni derivati vo industrijata. Najgolem
potro{uva~ na elektri~na energija (72%% od potro{uva~kata na elektri~na
energija vo industrijata) e industrijata za `elezo i ~elik.
Vo poslednive godini, na stranata na ponudata vo energetskiot sektor se
ocrtuvaat tendencii za:
-porast na uvoznata komponenta na potro{uva~kata na energija, i
132
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Energijata - potencijalna bariera na rastot na makedonskata ekonomija?
-porast na cenite na uvezenata energija.
Vakvite tendencii ne mo`at da ostanat bez nepovolni platnobilansni
efekti, i bez odraz vrz devizniot kurs, izvozot, vkupnata faktorska produktivnost
i bez seriozni makroekonomski implikacii.
Zgolemeniot deficit vo razmenata na energija pridonesuva za prodlabo~uvawe na
deficitot vo trgovskata smetka na bilansot na pla}awata (67% vo 2006 g. i 43%
vo 2007 g.)
Vlijanieto na uvozot na nafta
Naftata e celosno globaliziran proizvod. Cenite na naftata na kratok
pa i na sreden rok zavisat od me|unarodnite ekonomski, ne retko i od politi~kite
okolnosti i tendencii. Vlijanie vrz niv imaat i o~ekuvanite ekonomski dvi`ewa
i politi~kite nestabilnosti. Na dolg rok tie zavisat od fundamentalnite
ekonomski i tehnolo{ki procesi.
Spored oddelni strategiski istra`uvawa, nezavisno od idnite politi~ki
okolnosti, okolu 2010g. se o~ekuva ekonomski strukturen udar vrz svetskata cena
na naftata - izmestuvawe na svetskite fundamentalni ekonomski relacii vo
ponudata i pobaruva~kata na energetskite resursi (Global energy scenarios to 2050
and beyond, 2006).
Malite i plitki ekonomii se ranlivi na nadvore{ni {okovi, osobeno
na energetskite {okovi. Makedonskata ekonomija e energetski, strukturno
deficitarna, {to direktno predizvikuva platnobilansni implikacii i vnatre{ni
posledici po ekonomskata dinamika. Makedonskata ekonomija strukturno
tehnolo{ki e zastarena, uvozno e zavisna i ima istovremeno nekonkurenten i
visokoenergetski intenziven izvoz.
Porastot na cenite na naftata mo`e da gi predizvika slednive
platnobilansni implikacii: natamo{no vlo{uvawe na trgovskata smetka na
platniot bilans, koja i taka e prenapregnata, i promeni vo relativnite ceni.
Pri pogolemi potresi, vnatre{ni cenovni implikacii se neizbe`ni.
Nadvore{niot {ok vrz makedonskata ekonomija bi bil dvokomponenten: poskap
uvoz na nafta i, op{to, poskap uvoz. Transportot e prv vo sinxirot {to bi
iniciral cenoven i tro{o~en {ok. Bidej}i transportot e univerzalen input,
tro{o~niot {ok vertikalno bi se prenel na ekonomski povrzanite procesi, do
izvozot i potro{uva~kata. Osetlivi se i site tehnolo{ki procesi povrzani so
naftenite inputi. Zagri`uva faktot {to makedonskata ekonomija tehnolo{ki
bavno se restrukturira
Tro{o~niot {ok, odnosno pritisokot vrz cenite te{ko mo`e da se
amortizira. Negativniot efekt mo`e da se zgolemi poradi zavisnosta na oddelnite
sektori - industrijata na transportot i energijata, zemjodelstvoto, turizmot
itn. Krajna posledica bi bila namaluvawe na rastot koj e i taka bled, potoa na
finansiskite performansi, kamatite, vrabotenosta, kako i na nivoto na realnite
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
133
Prof. d-r Goce Petreski
plati, standardot, nivoto na siroma{tijata i, voop{to, modelot na `iveewe.
800
700
600
500
400
300
200
100
0
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
Milioni USD
Uvoz na ener gi ja
Godi na
Jagl en
Naf t a i pr oi zvodi od naf t a
Gas-pr i r oden i l i i ndust r i ski
el ekt r i ~na ener gi ja
V kupno
Snabduvawe so energija 2003
Energetski resursi
TJ
Termoelektrani
55617,45
52,5
Hidroelektrani
12606,62
11,9
Geotermalna
6356,28
0,6
Priroden gas
18009,46
1,7
LPG
21187,6
2
Kerozin
4237,52
0,4
134
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Procentualen pridones
Energijata - potencijalna bariera na rastot na makedonskata ekonomija?
Gasolin
73097,22
6,9
Dizel
12924,44
12,2
Nafta za doma}instva
11865,06
11,2
Lignit za greewe
7415,66
0,7
Drug jaglen
4237,52
0,4
Vkupno
105 938
100
Analizite na vremenskite serii poka`uvaat deka energijata i BDP
kointegriraat i Grejnxerovata kauzalnost na upotrebata na energija vlijae vrz
bruto – proizvodot, koga }e se vklu~at dopolnitelni varijabli, kako {to se cenite
na energijata i drugite proizvodni inputi.
Analizata na zависноста на БДП од увозот на енергија (апсолутна) poka`uva
deka pорастот на БДП за edinica ќе доведе до пораст на увозот на енергија за 4.17
(позитивна зависност). .
Y=2869,65+4,17X (Y= БДП X= увоз на енергија)
Procentualnata zависноста на БДП од увозот на енергија e, isto taka,
pozitivna i poka`uva deka pорастот на увоз на енергија за 1% ќе доведе до пораст на
увозот на БДП за 7.1% (позитивна зависност). Y=0.21+7.1X (Y= БДП X= увоз на енергија)
Пресметаните зависности помеѓу потрошувачката на енергија (Y) и БДП (X) со
помош на линеарниот и dvojno логаритамскиот економетриски модел за периодот 2000-04
покажуваат негативна корелација на потрошувачката на енергија so БДП, no parametrite
не се статистички значајни..
Y=5315,04-8,97X
Rezultatite od regresionite analizi treba da se prifatat so golema
pretpazlivost poradi kratkosta na seriite i nesigurnosta na statisti~kite
podatoci koi sodr`at promeni vo metodologiite. Isto taka, agregatniot karakter
na zavisnostite ne gi otkriva vnatre{nite kauzalnosti vo oddelnite varijabli.
Овој параметар е статистички значаен на ниво од 20% (t-тест), целата регресија не e значајна (F-тест);
податоците се добро приsposobeni (R тест).
Овој параметар е статистички значаен на ниво од 20% (t-тест); според слободниот член, доколку нема
увоз на енергија, растоt на БДП ќе изнесува 0,21% и тој е статистички значаен; целата регресија не е значајна
(F-тест); податоците се добро приsposobeni одени (R тест-0.44).
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
135
Prof. d-r Goce Petreski
Implikacii za energetskata politika
Kako prioriteti za idniot period se javuvaat zgolemuvaweto na
eksploatacijata na ekolo{ki kompatibilni, evtini doma{ni izvori na energija,
namaluvaweto na zavisnosta od uvoz na goriva i primenata na dolgoro~en plan
za razvoj na sektorite na resursi na obnovliva energija. Potrebni se okolu dve
milijardi evra investicii za da se postigne odr`liv energetski sektor na sreden
rok.
Vo oblasta na energetikata treba da se sozdadat uslovi za investirawe vo
proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori, prete`no vo hidroenergija. Preku
transparentni modeli na pazarni naddavawa, stranski investitori i partnerstvo
na javniot so privatniot sektor mo`e da se dodeluvaat koncesii, da se gradat i
da se vklu~uvaat vo energetskiot sektor mali pove}enamenski (vodosnabduvawe,
turizam, navodnuvawe, hidrore`im) hidrelektrani. Preku koncesii }e se raboti
na privlekuvawe renomirani stranski investitori vo site vidovi na energetskiot
potencijal.
Potrebno e da se stimulira uvoz na energetska oprema, osobeno za
preorientacija na solarnata energija, i da se stimuliraat investicii i vo drugite
alternativni izvori na energija ili nejzina supstiucija vo potro{uva~kata.
Javniot sektor, direktno ili preku javno-privatno partnerstvo, treba
da se anga`ira vo izgradbata na magistralnite gasovodni energetski vrski
i gasifikacijata na naselenite mesta za da ovozmo`i pristap na krajnite
potro{uva~i.
Treba da prodol`at aktivnostite na promocija i poddr{ka na realizacijata
na proekti za {tedewe energija i podigawe na energetskata efikasnost na
tehnologiite, opremata i grade`nite objekti.
Referenci:
Analiza na energetskata potro{uva~ka na Republika Makedonija i
nejzinoto zna~ewe za bilansot na pla}awa i inflacijata, Narodna banka na
Republika Makedonija, Noemvri 2006.
Ebono O. J, Energy, economic growth and causality in developing countries: A case
study of Tanzania and Nigeria, Energy policy, 1996, vol. 24, no5, pp. 447-453. Elsevier, Oxford,
England, The Gateway, Leicester LE1 9BH,
Economic Commission for Europe, Energy – its impact on the environment and
society, 2006
Frondel, M. and C. M Schmidt (2002). “The capital-energy controversy: An artifact of
cost shares?” The Energy Journal 23(3): 53-79.
136
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Energijata - potencijalna bariera na rastot na makedonskata ekonomija?
Hondroyiannis, G., S. Lolos, and E. Papapetrou (2002). “Energy consumption and
economic growth: assessing the evidence from Greece.” Energy Economics 24: 319-336.
Judson, R. A., R. Schmalensee, and T. M. Stoker (1999). “Economic development and
the structure of demand for commercial energy.” The Energy Journal 20(2): 29-57.
Kaufmann, R. K. (2004). “The mechanisms for autonomous energy efficiency increases:
A cointegration analysis of the US energy/GDP ratio.” Energy Journal 25(1): 63-86.
Kraft, J. and A. Kraft (1978). “On the relationship between energy and GNP.” Journal
of Energy and Development 3, 401-403.
Nestorovski,
Metodija
(2007),
Strukturnite
promeni
vo
prerabotuva~kata industrija i energetskata efikasnost, Skopje, 23
noemvri2006.
Oh, W. and Lee K. (2004). “Causal relationship between energy consumption and GDP
revisited: the case of Korea 1970–1999.” Energy Economics 26: 51–59.
Republic of Macedonia, Regular Review 2006.
Soytas, U. and R. Sari (2002). “Energy consumption and GDP: causality relationship in
G-8 countries and emerging markets.” Energy Economics 25, 33-37.
Stern, D.I. (1993). “Energy use and economic growth in the USA, A multivariate
approach.” Energy Economics 15: 137-150.
Stern, D. I. (2002). “Explaining changes in global sulfur emissions: an econometric
decomposition approach.” Ecological Economics 42: 201-220.
Stiglitz, J. E. (1974). “Growth with exhaustible natural resources: the competitive
economy.” Review of Economic Studies, Symposium on the Economics of Exhaustible Resources:
139- 152.
Thompson, P. and T. G. Taylor (1995). “The capital-energy substitutability debate: A
new look.” The Review of Economics and Statistics 77: 565-569.
Toman, M. A. and B. Jemelkova (2003). “Energy and economic development: an
assessment of the state of knowledge.” Energy Journal 24(4): 93-112.
Yu, E. S. H and J-Y Choi (1985). “The causal relationship between energy and GNP: An
international comparison.” Journal of Energy and Development 10: 249-272.
Yu, E. S. H. and J. C. Jin (1992). “Cointegration tests of energy consumption, income,
and employment.” Resources and Energy 14: 259-266.
Stern, David I., Cutler J. Cleveland,(2004) Energy and Economic Growth, Working
Papers in Economics, Department of Economics, Rensselaer Polytechnic Institute, 110 8th
Street, Troy, NY, USA., Boston University, March 2004
World energy Council, Global Energy Scenarios to 2050 and beyond, 2007
Mike Messenger, How to Simultaneously Stimulate the Growth of Energy Efficiency
and Demand Response Resources at the same time: The California Story, Midwest Energy
Efficiency Alliance Conference, October 3, 2005 Chicago, Illinois.
William A. Pizer, Winston Harrington, Raymond J. Kopp, Richard D. Morgenstern,
and Jhih-Shyang Shih: Technology Adoption and Aggregate Energy Efficiency December 2002
• Discussion Paper 02–52. Resources for the Future, 1616 P Street, NW
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
137
Prof. d-r Goce Petreski
ENERGY –IMPENDING BARRIER TO GROWTH OF MACEDONIAN
ECONOMY?
Goce Petreski Ph.D
Summary
The current state of the macedonian energy system reveals serious indications that
the energy scarcity is becoming impending barrier to economic growth acceleration and its
medium and long term sustainability. The analysis demonstrates that the supply side rigidities,
structural distorsions and technological beckwardness of the overall economy, as well as the
rising prices and growing regional energy shortages could cause worsening of the balance of
payment position and accompanying macroeconomic disturbances.
Although the theory shows that energy is necessary for economic growth, the mainstream
theory of economic growth, except for specialized resource economics models, pays little attention
to the specific role of energy. The empirical literature that finds that energy used per unit of
economic output has declined, but that this is to a large extent due to a shift from poorer quality
fuels such as coal to the use of higher quality fuels, and especially electricity. Furthermore, time
series analysis shows that energy and GDP cointegrate and energy use Granger causes GDP
when additional variables such as energy prices or other production inputs are included. As a
result, prospects for further large reductions in energy intensity seem limited. Over the course
of economic development the output mixes changes. In the earlier phases of development there
is a shift away from agriculture towards heavy industry, while in the later stages of development
there is a shift from the more resource intensive extractive and heavy industrial sectors towards
services and lighter manufacturing. This results in an increase in energy used per unit of output
in the early stages of economic development and a reduction in energy used per unit output in
the later stages of economic development.
Key words: energy, economic growth, energy efficiency
Prilog 1.
lnx2
lnx1lnx1
lnx2lnx2
lnx1lny
lnx2lny
5,09
26373,76
13912900,00
26373,76
605752,00
26373,76
605752,00
25,91
67,64
25,91
41,86
41,86
5,67
83984,04
15202201,00
83984,04
1129930,20
83984,04
1129930,20
32,14
68,37
32,14
46,88
46,88
5,46
54849,64
13860729,00
54849,64
871926,60
54849,64
871926,60
29,77
67,61
29,77
44,86
44,86
5,57
69169,00
14100025,00
69169,00
987565,00
69169,00
987565,00
31,05
67,75
31,05
45,86
45,86
5,77
103684,00
20666116,00
103684,00
1463812,00
103684,00
1463812,00
33,35
70,93
33,35
48,63
48,63
5,93
142355,29
0,00
142355,29
0,00
142355,29
0,00
35,20
0,00
35,20
0,00
0,00
6,43
382294,89
0,00
382294,89
382294,89
0,00
41,31
0,00
41,31
0,00
0,00
27,56
338060,44
77741971,00
338060,44
5058985,80
338060,44
5058985,80
152,21
342,29
152,21
228,10
228,10
138
yy
x1x1
x2x2
x1y
x2y
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
x1x2
lnylny
Energijata - potencijalna bariera na rastot na makedonskata ekonomija?
5,51
67612,09
15548394,20
67612,09
1011797,16
67612,09
1011797,16
30,44
68,46
30,44
45,62
45,62
14768,85
493889,20
14768,85
61620,96
14768,85
61620,96
0,28
0,03
0,28
0,06
76,16
Uvoz energija/gdp
(a.v.)
b1
gdp/uvoz na energija
%
gdp/uvoz na energija (a.v.)
Uvoz na energija/gdp %
0,12
b1
2,05
b1
4,17
b1
0,21
b0
-236,13
b0
-11,43
u2
7080,60
u2
0,16
b0
2869,65
b0
7,10
u2
236784,33
u2
0,02
q2
2360,20
q2
0,00
0,05
q2
78928,11
q2
0,00
1,81
5,34
0,01
sb1
0,07
781,03
sb1
1,34
sb1
2,31
sb1
0,11
123,67
361334,50
0,36
sb0
27,95
sb0
11,12
sb0
601,11
sb0
0,60
r2
0,52
r2
0,44
r2
0,52
r2
0,44
tb1
1,80
tb1
1,52
tb1
1,80
tb1
1,97
tb0
-8,45
tb0
-1,03
tb0
4,77
tb0
11,88
F
2,17
F
2,32
F
3,26
F
2,32
* a.v. - apsolutni vrednosti
Prilog 2
Energetska intenzivnost-vkupna primarna energija po dolar GDP
(PPP, 1980-2004)
( Btu po 2000 U.S. dolari)
1992
Albanija
9.553
7.982
8.161
8.357
8.530
8.023
NA
16.741
24.594
10.273
11.011
11.025
Bugarija
15.325
15.058
15.980
18.129
18.794
16.732
14.918
Hrvatska
9.306
9.867
9.887
9.667
9.121
9.307
9.511
9.288
9.077
8.497
8.590
8.050
Danska
7.034
7.000
6.807
7.386
6.916
6.646
6.281
5.957
5.991
5.739
5.971
5.653
Francija
7.957
7.818
7.897
8.082
7.855
7.762
7.617
7.417
7.415
7.264
7.275
7.209
Germanija
8.137
7.889
7.901
7.867
7.677
7.549
7.299
7.131
7.210
7.065
7.200
7.175
Grcija
8.043
8.001
8.104
8.055
8.145
8.366
8.045
8.134
7.876
7.608
7.690
7.391
Ungarija
11.695
11.373
11.313
11.420
10.810
10.320
9.873
9.197
9.106
8.796
8.734
8.264
Makedonija
12.610
11.360
11.833
12.688
12.254
13.529
12.013
10.200
9.812
9.819
10.362
9.672
Polska
14.379
13.158
11.941
12.564
11.563
10.378
10.284
8.965
8.452
8.313
8.402
8.087
NA
14.378
11.653
17.411
16.452
16.607
17.262
15.279
15.415
16.616
16.183
15.420
Slovakija
14.816
13.382
13.567
12.499
11.774
11.339
11.090
11.116
10.966
10.516
9.818
9.279
Slovenija
8.937
8.657
9.333
9.876
9.239
8.880
8.533
8.168
8.121
7.924
7.686
8.084
Bosna i Herzegovina
Srbija i Crna Gora
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
8.248
7.810
6.929
10.398
10.316
9.739
6.908
7.906
7.447
9.770
9.571
15.908
16.023
8.743
14.848
14.225
12.862
Izvor: International Energy Agency, 2007
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
139
Год. екон. фак. т. 42 с. 141 - 152 (2007)
330.341.1(497.7)
INOVACIONATA SPOSOBNOST NA MAKEDONSKOTO
STOPANSTVO
Prof. d-r Zlatka Popovska, redoven profesor
Apstrakt
Naso~uvaweto na interesot na vladite i na biznis - sektorot kon
znaeweto i inovaciite e potvrda za nivnoto ekonomsko i op{testveno
legitimirawe kako faktori na zgolemuvawe na rastot, produktivnosta,
novite vrabotuvawa i konkurentnata sposobnost. Nacionalnite inovacioni
politiki na zemjite ~lenkina EU, se razvivaat vo ramkite na globalnite i
evropski razvojni traektorii, no naedno gi zemaat predvid i specifi~nostite
na nacionalnite stopanstva, osobeno na prioritetnite nositeli na
tehnolo{ko- izvozniot probiv na globalniot pazar. Ovie specifi~nosti
silno vlijaat vrz karakterot i intenzitetot na mre`ite vo nacionalnite
inovacioni sistemi. Evropa realizira inovaciona politika kako zaedni~ka
vizija, pri {to transverzalnosta na inovaciite ja vodi kon visok stepen na
integracija na ovaa so drugite politiki (na horizontalno i na vertikalno
nivo), i vo nejzini ramki realizira sektorski politiki bazirani na stesnuvawe
na izborot na prioritetite – nositeli na ekonomijata bazirana na znaewe.
R.Makedonija ima nezadovolitelno nivo na proizvodstvena, investiciona,
inovaciona, odnosno tehnolo{ka sposobnost na stopanstvoto. Zaostanuvaweto
zad drugite zemji vo tranzicija zna~i uslo`nuvawe na zada~ite {to R.Makedonija
treba da gi prezema na patot kon polnopravno ~lenstvo vo EU. Odlagaweto na
odgovorot na pra{awata: kako bez inovacii do razvoj koj ni treba, do pogolem i
traen izvoz, do EU ~ija dolgoro~na strategija e ekonomija bazirana na znaewe, ja
pravi apsurdna `elbata za pribli`uvawe do razvieniot svet.
Klu~ni zborovi: znaewe, inovacii, tehnologii.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
141
Prof. d-r Zlatka Popovska, redoven profesor
Makroekonomski uslovi
Vo globalnata konkurencija odnapred se znaat pobednicite - toa se onie
ekonomii koi svojot izvozen probiv go temelat na inovaciite. Sovremenata
praktika vo celost go verificira tvrdeweto na J. [umpeter za zavisnosta na
podobruvaweto na konkurentskata pozicija na firmite od rastot na inovaciite.
Denes, sledej}i ja negovata logika, borbata za podobro mesto na globalniot pazar
bez trka vo inovaciite bi li~ela kako izvedba na “Hamlet” bez danskiot princ!
Evropskiot sovet, vo mart 2000 godina, ja donese svojata poznata
Lisabonska strategija vo koja se postavi osnovnata cel: “Evropa do 2010 godina
da stane najkonkuretna i najdinami~na ekonomija bazirana na znaewe vo svetot”.
Strategijata se bazira na ekonomskiot koncept za inovaciite kako dvi`e~ka sila
na ekonomskite promeni, {to e nerazdelno povrzano so konceptot na “ekonomijata
koja u~i”. Brojnite dokumenti, pred i po donesuvaweto na ovaa strategija se
evropski odgovor na objektivnata sila na znaeweto i inovaciite vo razvojot ne
samo na ekonomskiot tuku i na op{testveniot sistem. Spored Zelenata kniga na
Evropskata unija, ”inovacijata e sinonim za uspe{no proizvodstvo, asimilacija
i eksploatacija na novosta vo ekonomskata i socijalnata sfera. Taa nudi novi
re{enija na problemite i zatoa mo`e da gi zadovoli potrebite i na individuata i
na op{testvoto”. Inovaciite, sfateni kako pravilo na razojot, predizvikaa niza
promeni vo site delovi na ekonomskite politiki za koi akcionite planovi se
eden vid empiriski traektorii za sozdavawe, {irewe i koristewe na inovaciite
vo funkcija na rast na produktivnosta, izvozot, vrabotenosta, standardot…
Vo ovoj evropski odgovor na razvojnoto zna~ewe na inovaciite u~estvuvaat
i nejzinite novi ~lenki (zemji vo tranzicija), koi, prezemaj}i si go delot od
svojata zada~a sekoja godina izvestuvaat za realnite promeni {to gi pravat vo
domenot na inovaciite (innovation chart, innovation scoreboard). Evropskata unija
razvi bogatstvo na instrumenti preku koi dejstvuva vo pravec na realizacija
na nejzinata strategija. R.Makedonija ima status na kandidat za EU - ~lenstvo,
R.Makedonija ne bila vo situacija da razvie statisti~ka baza na podatoci koi se neophodni
za odgovorite na evropskite inovacioni tablici. Odgovorite na inovacionite tablici, kako eden
vid komunikacija i prenos na iskustvoto me|u zemjite, a naedno i analiti~ko sredstvo vo procesot
na monitoring na promenite, bea obvrska za nekoi zemji vo tranzicija u{te vo periodot na nivniot
kandidatski status. Za zna~eweto za RM na merniot instrumentarium na inovacionata tablica, vidi:
Zlatka Popovska: “Novite faktori na razvojot i integracijata vo EU” Bilten na Ministerstvoto za
finansii na RM 2004.
Naveduvame samo nekoi: Putting Knowledge into practice: A broad –based innovation strategy for the EU,
142
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Inovacionata sposobnost na makedonskoto stopanstvo
{to eksplicitno pretstavuva obvrska za integrirawe vo ovie promeni na EU.
Soo~uvaweto so goleminata na promenite vo evropskiot prostor mora da gi
mobilizira i da gi aktivira site odgovorni instancii za organiziran pristap
kon znaeweto, informaciite i inovaciite kako klu~ni stolbovi na stopanskoto i
op{testveno prestrukturirawe, neophodno za vlez vo povisoka faza na razvojot.
Makedonskata tranzicija, i po sedumnaeset godini od, s# u{te se zanimava
so realizacija na reformite bitni za postavuvawe na osnovnite preduslovi na
pazarnoto funkcionirawe. Indikatorite na makroekonomskiot razvoj, analizite
od doma{ni i od stranski izvori, nedvojbeno go potvrduvaat faktot za bavnosta
na tranzicionite promeni. Narednata tabela go dava na{eto zaostanuvawe zad
evropskite proseci, no voedno i zad drugite zemji vo tranzicija - ~lenki na EU.
BDP po `itel (PPS)
Najbitna pretpostavka za svrtuvawe kon promenite {to te~at vo
evropskoto okru`uvawe e rast, kako rezultat na funkcionalna pazarna ekonomija.
Vo takva ekonomija e mo`en natprevar vrz osnova na kvalitativnite faktori na
rastot. “Sposobnosta na edna zemja da odr`i zabrzan ekonomski rast na dolg rok
e visokozavisna od efektivnosta preku koja nejzinite institucii i politiki ja
COM(2006) 502; A innovation-friendly, modern Europe, COM(2006) 589; Commission Communication on More Research and Innovation, PD05; Communication on Industrial Policy, PD04; The 7th Framework Programme for Research
and technological development FA4; Community Patent Regulation and Implementation Measures, RA0…
Vrz osnova na izvorot: Eurostat (podatocite za 2006 - 2008 godina se predviduvawe)
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
143
Prof. d-r Zlatka Popovska, redoven profesor
poddr`uvaat tehnolo{kata transformacija i inventivnosta na pretprijatijata”.
Akumulacijata na problemite so socijalni reperkusii, pazarniot ambient
kade {to cenata e s# u{te dominantno orudie vo borbata so konkurencijata i
op{testveniot ambient so nedovolen kredibilitet na instituciite i nivnite
politiki, go zabavija odot na makedonskoto stopanstvo kon sovremenite
predizvici na globalnata ekonomija i kriteriumite na funkcionirawe na
evropskiot pazar. Privatizacijata dovede do sopstveni~ko, no ne i do proizvodno
prestrukturirawe, {to se registrira so bavnoto napu{tawe na klasi~nite
faktori na prozvodstvoto i zadr`uvaweto na dominacijata na trudointenzivnite
proizvodstva. Makedonskoto stopanstvo najmnogu se potpira vrz energetski i
surovinsko intenzivnite proizvodstva koi, po definicija, sozdavaat relativno
mala novodadena vrednost vo sporedba so istra`uva~ki i tehnolo{ko intenzivnite
proizvodstva. Investicionata sposobnost na makedonskoto stopanstvo e na nivo koe
ne soodvetstvuva na potrebata za intenzvirawe na proizvodnoto prestrukturirawe.
Vo BDP bruto - investiciite u~estvuvaat so 21.4%, a investiciite vo osnovni
sredstva so 17.8%. Od investciite najmnogu se ostvareni vo zemjodelstvoto, vo
proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun, i vo proizvodstvoto
na osnovni metali i standardni metalni proizvodi, od koi pomalku od polovina
se nameneti za ma{ini i oprema. Zastarenosta na proizvodnata struktura, ili
tradicionalnata stopanska struktura, bara novi na~ini na poddr{ka, me|u koi
inovacionite sektorski politiki imaat prioritetno zna~ewe.
“Nema inovacii bez pravi~na konkurencija” – e neosporna konstatacija za
edna funkcionalna pazarna ekonomija. Najgolem broj od firmite gi prepoznavaat
lokalnite ili nacionalnite granici na konkurencijata koja, od svoja strana, ne go
dava o~ekuvaniot bazi~en pridones vo razvojot na motivite za rast preku kvalitet,
novi proizvodi, procesi, tehnologii, nov marketing, organizacija, menaxment…
Neefikasnoto funkcionirawe na pazarite na stoki, uslugi, rabotna sila i kapital,
zabavenosta na realokacijata na faktorite na proizvodstvoto vo novi sektori, e vo
golem del rezultat na necelosnosta na zakonskata ramka i nefunkcionalnosta na
regulacionite tela, {to sozdava uslovi za monopolsko dejstvuvawe i uzurpirawe na
zakonite na konkurencijata vo odredeni domeni. I razvienite zemji demonstriraa
The Science, Technology and Innovation Policy, Columbia UNCTAD ITE/IIP/5, UN, NewYork and Geneva,
1999, Foreword, p. 12,
Vsu{nost, gri`ata za konkurencijata e edna od najstarite zada~i na dr`avata. U{te vo
anti~ko vreme postoel zakon za zgolemuvawe na konkurentnosta i za ograni~uvawe na monopolite.
Besednikot Lisija vo svojata beseda “Protiv `itarskite trgovci” go brani zakonot za za{tita od
144
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Inovacionata sposobnost na makedonskoto stopanstvo
postojana gri`a za konkurencijata. Poradi nejzinoto zna~ewe za ekonomskiot
rast, za inovacionata produkcija, za vrabotenosta, EU vo mnogu dokumenti ja
naglasuva potrebata od koordinirana akcija vo funkcija na unapreduvawe na
konkurencijata.
Vo skoro site doma{ni i me|unarodni analizi se konstatira uspehot na
R.Makedonija vo domenot na makroekonomskata stabilnost. Me|utoa, opservirana
od aspekt na sovremenite izvori na sozdavawe na rastot i razvojot (koi EU gi
implementira niz pravilata na novata ekonomska politika), se ~ini deka faktorite
na koi se temeli sega{nata makroekonomska stabilnost }e bidat ograni~uvawe i
za idnoto proizvodno i izvozno restrukturirawe. Denes, “naukata, tehnologijata
i inovacionata politika stanuvaat klu~en faktor na strategijata na vladite za
postignuvawe na ekonomska stabilnost”.
Is~ekor od postojnite ograni~uvawa edinstveno e mo`en preku svrtuvawe
kon novite faktori na rastot. Dejstvuvaweto na nacionalen plan bara inovaciona
politika koja }e gi sodr`i konstitucionalnite formi so ostvarena globalna i
evropska razvojna verifikacija. Makedonskite specifi~nosti najmnogu }e dojdat
do izraz preku sektorskite politiki. Poa|aj}i od realnite mo`nosti, klasterite
za razvivawe na inovativnata sposbonost na makedonskoto stopanstvo bi trebalo
prioritetno da se identifikuvaat vo agroindustriskiot sektor, hemiskiot sektor,
metaloprerabotuva~kiot sektor i, sekako, vo elektronskiot sektor. Soodvetno
specifi~nostite bi se “prenele” i vrz vmre`uvaweto vo nacionalniot inovacionen
sistem, ne samo od aspekt na instituciite tuku i od aspekt na vidovite znaewe i
formite na negovo postojano steknuvawe i obnovuvawe. Od ovaa krajno slo`ena
problematika, kratko istaknuvame odredeni aspekti na sozdavawe inovacii i
znaeweto kako osnova.
monopolizirawe na trgovijata na `ito od strana na privatnite trgovci so ograni~uvawe vo eden
navrat da mo`at da kupat samo “50 tovari”, kako i opstojuvaweto na `itarskite nadzornici, koi gi
onevozmo`uvaat cenovnite {pekulacii bidej}i zakonot e vo funckija ne samo na uvoznicite tuku i na
gra|anite.
Time to Move up gear The New Partnership for Growth and Jobs, 25.1 2006. com(2006) 30 final.
Ormala E., New Approaches in Technology Policy – the Finish Example, Science, Technology, Indsutry Review,
Special Issue on ”New Rational Approaches in Technology and Innovation Policy” Vol.22, Paris, OECD, p. 278-279.
Markus Balzat i Andreas Puka vo “Mapping Nacional Innovation System in OECD Area” Beitrag Nr. 279,
September, 2005 7p. analiziraat pet komponenti na modelot na nacionalniot inovacionen sistem (inovativen napor, znaewe, institucionalni uslovi, finasiski uslovi i otvorenost) na koi se nadopolnuva blokot na sektorskite specifi~nosti. “Na toj na~in, sektorskata kompozicija na edna ekonomija
u~estvuva vo determiniraweto na institucionalnoto postavuvawe na NIS, isto kako i strukturata i
pravcite na inovacionite aktivnosti vo edna zemja”
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
145
Prof. d-r Zlatka Popovska, redoven profesor
Sozdavawe inovacii
Sozdavaweto inovacii e povrzano so anga`irawe na istra`uvaweto i
razvojot. Denes linearniot inovacionen proces e zamenet so interaktivniot
inovacionen proces koj se bazira na brojni faktori na stranata na ponudata i
pobaruva~kata. Vo sozdavaweto na inovaciite u~estvuvaat razli~ni akteri,
institucii, individui vo IR i nadvor od nego, preku razli~ni aktivnosti i formi
na povrzuvawe. Kooperacijata e bitna za vmre`uvaweto na aktivnostite koi vodat
kon sozdavawe na inovaciite. Vo inovacionite op{testva, inovacioniot proces
najmnogu zavisi od ekonomijata {to u~i (learning economy).
Evropskiot sovet vo 2002 godina ja postavi celta za zgolemuvawe na
tro{ocite za IR na 3% od BDP vo 2010 godina. R.Makedonija bele`i zabele`itelno
najnisko nivo na izdvojuvawa za IR vo sporedba so zemjite vo tranzicija - ~lenki
na EU (na primer, Slovenija, (1,5%), no i vo sporedba so aspirantot za EU ~lenstvo
– Hrvatska (nad 1%). Narednata tabela e ilustracija za goleminata na na{iot IR
napor!
Vid tro{oci za IR/BDP
2000
2001
2002
2003
2004
2005
Vkupni
0,44
0.32
0,27
0.22
0,25
0,26
-biznis sektor
0,02
0,02
0,01
0,003
0,15
0,15
-vladin sektor
0,15
0,16
0,15
0,14
0,12
0,12
-visoko obrzovanie
0,27
0,13
0,11
0,08
0,11
0,11
EU ja postavi i slednava cel: strukturno zgolemuvawe na tro{ocite za
IR vo privatniot sektor na 66% vo 2010 godina! Vo EU prose~noto u~estvo na
biznis - sektorot e 65,3% (2000). Od tabelata e vpe~atlivo zaostanuvaweto na IR
tro{ocite vo biznis sektorot vo R.Makedonija. Najmnogu tro{oci se napraveni
na univerzitetite (60,2%). Iznenaduva~ki e podatokot deka vo periodot 2003-2004
godina samo 2 mali, 21 sredno i 31 golemo pretprijatie imaale IR investicii10
Najgolem del od tro{ocite za IR vo privatniot sektor otpa|aat na proizvodstvoto
na hemikalii i hemiski proizvodi. i na proizvodstoto na farmacevtski
Vidi: Fagerberg J., Mowery D., Nelson R. (eds) “The Oxford Handbook of Innovation”, Oxford University
Press 2005.
10
Spored: Programa za razvoj na pretpriema{tvoto, konkurentnosta i inovativnosta na malite
i srednite pretprijatija (2007-2010), Ministerstvo za ekonomija, Skopje, mart 2007, str. 41
146
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Inovacionata sposobnost na makedonskoto stopanstvo
proizvodi.
Potencijalot - ~ove~ki resursi vo IR, isto taka, ima nepovolna struktura.
Za sporedba, vo 2002 godina vo Makedonija na milion `iteli se registrirani 504
istra`uva~i i 69 so tehni~ki profil (FTE- full time equivalent), dodeka vo Hrvatska
1.904 istr`uva~i i 440 so tehni~ki profil. Procentot na istra`uva~i e najgolem
vo visokoto obrazovanie (65.1%) a najnizok vo biznis - sketorot (5.4%). Za sporedba,
vo biznis - sektorot na EU -15, se vraboteni 49,7%.11
Od brojnite merki vo ovoj domen, ja naglasuvame va`nosta na poddr{kata
na formite za povrzuvawe na biznis - sektorot i sektorot na obrazovanieto.
Formiraweto na biznis - centri na unverzitetite se ~ini neophodna forma za
koncentracija na potencijalot na istra`uva~ki proekti.
Naedno, ovaa poddr{ka treba da se sledi so formi za pomagawe na
pretprijatijata za pobrza komercijalizacija na rezultatite od nivnite
istra`uvawa. Sekako, vmre`uvaweto me|u instituciite treba da go poddr`i
sektorskiot pristat na proektite so najgolema razvojna i izvozna sposobnost.
Znaeweto kako osnova na promenite
Znaeweto stanuva najbaraniot proizvod vo sovremeniot svet.
Proizvodstvoto na znaewe (kmowledge production) e razvoj i steknuvawe novo
znaewe. Prenesuvaweto na znaeweto (knowledge transmission) e obrazovanie i razvoj
preku trening na ~ove~kite resursi. Transferot na znaeweto (knowledge transfer)
e desiminacija na znaeweto, koja se difuzira niz mnogu akteri, strukturi i
institucii i od ~ija mre`a zavisi inovacionata sposobnost na stopanstvoto i,
voop{to, na op{testvoto. R Makedonija ne samo {to registrira so godini krajno
zagri`uva~ko nivo vo patentnata produkcija od sopstveni institucii i poedinci
tuku i, spored zastapenosta na sovremenite oblici na transfer na tehnologija,
e na isklu~itelno nisko nivo – me|u poslednite zemji vo svetot, vrednuvano vo
ramkite na indeksot na globalnata produktivonost. Narednata tabela go potvrduva
otsustvoto na napor vo sozdavaweto znaewe (preku brojot na patenti od doma{ni
izvori), kako i otsustvoto na registriran napredok vo transferot na tehnologiite
(preku visinata na rojaliti i licencnite dogovori).
11
Spored: UIS Science and Technology Database, june 2006.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
147
Prof. d-r Zlatka Popovska, redoven profesor
Rojaliti i licencni
dozvoli (2004)
Prijaveni patentni
aplikacii (2002)
Prijaveni trgovski znaci
(2002)
Primawa
vo
milioni $
Pla}awa
vo
milioni $
Makedonija
3
9
42
140,588
411
3,541
Bugarija
7
30
306
158,051
4,043
5,576
Estonija
14
18
33
153,901
1.017
5,213
Latvija
8
14
8
140,637
1,262
5,639
Litvanija
1
18
91
140,674
1,540
5,602
Ungarija
552
949
962
91,497
4,316
9,546
Romanija
8
108
1,486
141,294
6,026
6,485
Slovenija
12
123
332
136,912
1,086
6,612
Slova~ka
50
91
276
157,652
2,350
7,742
Hrvatska
41
146
444
89,877
843
5,600
^e{ka
57
172
608
158,592
8,114
9,756
Doma{ni
Stranski
Doma{ni
Stranski
Znaeweto i inovaciite go dr`at “klu~ot” za uspe{en nastap na stranskite
pazari, bidej}i preku niv se vr{i prestrukturirawe na stopanstvoto vo pravec
na rast na tehnolo{ki intenzivnite i, po pravilo, visokokonkurentni sektori.
Vo R.Makedonija, vo periodot 2000-2005, visokite tehnologii u~estvuvaa samo so
1% vo izvozot na prerabotuva~kiot sektor. Takvo u~estvo e registrirano samo vo
izvozot na prerabotuva~kiot sektor vo Albanija. Site drugi zemji vo tranzicija,
koi se ~lenki na EU, imaat povisoko u~estvo (2004): Estonija – 14%, Ungarija – 29%
(nad prosekot na EU), Latvija, Letonija i Slova~ka – 5%, Romanija – 3%, Slovenija
6%, ^e{ka -13%, Polska – 3% i Bugarija 4%, a vo Hrvatka - 4% (2005). Vakviot
“rezultat” vo makedonskiot izvoz ne mo`e da se opravda so lo{ata ekonomska
pozicija nasledena od pred tranzicijata tuku pred s# e rezultat na “sindromot
na bavnosta” na tranzicionite promeni, odnosno na dolgoto zanimavawe so
sozdavaweto osnovni preduslovi za pazarno funkcionirawe. Modelot na koj se
bazira indeksot na globalnata konkurentnost gi deli ekonomiite vo tri fazi:
faza vo koja ekonomiite se vodeni od tradicionalnite faktori na proizvodstvoto,
pri {to akcentot e na ostvaruvawe na osnovnite potrebi, preduslovi12 - zemji so
12
Global Competitivness Report 2006-2007, World Economic Formum
148
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Inovacionata sposobnost na makedonskoto stopanstvo
BDP po `itel pod 2000$; faza vo koja ekonomiite se vodeni od efikasnosta zemji so BDP po `itel od 3000$ do 9000$); faza vo koja ekonomiite se vodeni od
inovaciite - zemji so BDP po `itel povisok od 17000$. Makedonija e vo premin
od prvata vo vtorata faza, a pove}eto napredni zemji vo tranzicija se vo vtorata
faza. Promenite opfateni vo vtorata faza se onie na koi treba da se koncentrira
idnoto vnimanie Sprotivno na razvojnite potrebi, ovie promeni, mereni preku
podindeksite: visoko obrazovanie i obuka, efikasnost na pazarite na stoki, uslugi,
rabotna sila i kapital, kako i preku tehnolo{kata podgotvenost poka`uvaat
najgolemo zaostanuvawe zad evropskite proseci.
7
6
5
EU(1)
4
EU(10)
3
Makedonija
2
1
0
Zgolemuvawe na Visoko obrazovanie
efikasnosta
i obuka
Pazarna
efikasnost
Tehnolo{ka
podgotvenost
Inovacii i
sofisticiranost
Delovna
sofisticiranost
Inovacii
Prethodnata slika13 ja potencira najgolemata oddale~enost od evropskite
proseci na merkata za tehnolo{ka podgotvenost {to e seriozna indikacija deka
makedonskite firmi s# u{te ne se svrteni kon razvoj na svojot proizvodstven,
investicionen, kako i manxerski kapacitet za usvojuvawe (so adekvtna konverzija)
i apsorbirawe na novi doma{ni ili stranski tehnologii i znaewe. Zaostanuvaweto
e golemo i spored mernite instrumenti vo tretata faza kade {to dominantni
karakteristiki se delovnata sofisticiranost i inovaciite. Aktivnata politika
na transferot na tehnologiite e osobeno neohodna poradi “efektot na mala zemja”,
kako i zaradi preminuvawe vo povisoka razvojna faza.
13
Vo prvata faza zaostanuvaweto zad zemjite vo tranzicija e 0,53 vo vtorata 1,09, a vo tretata
0,76 indeksni poeni. Najgolemo zaostanuvawe se javuva kaj tehnolo{kata podogotvenost: 1,67 zad zemjite
vo tranzicija i 2.27 zad EU15. Sporedbata e napravena vrz osnova na podatocite od prethodno citiraniot izvor.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
149
Prof. d-r Zlatka Popovska, redoven profesor
Zaklu~ok
Istoriskata golemina na promenite ozna~eni kako “tranzicija kon
pazarna ekonomija” ne mo`e da se vrednuva preku dlabo~inata na sopstveni~kata
transformacija nitu, pak, preku seopfatnosta na nacionalnite i sektorskite
reformi koi sozdavaat osnovni preduslovi za funkcionirawe na pazarniot
model. Istoriskata opravdanost najcelosno se meri preku ostvaruvaweto na
takov ekonomski razvoj koj obezbeduva raste~ko zadovoluvawe na individualnite
i op{testvenite potrebi, {to naedno zna~i potvrda za razvojna konvergencija
so razvienite zemji. Promenite koi imaat fundamentalen karakter za razvojot
na modelot na pazarna ekonomija mo`at da bidat samo temel na koj treba da se
nadgradat novite promeni, tipi~ni za ekonomiite bazirani na znaewe. Fazata
koga e bitno zgolemuvaweto na efikasnosta pretpostavuva sozdavawe uslovi
firmite vo konkurencijata s# pove}e da se borat preku novi proizvodi, novi
procesi, sovremen marketing, nov menaxment - pristap, da sozdavaat kreativni
idei, postepeno razvivaj}i se vo organizacii koi u~at.” Dvonivovskiot model
(nacionalna inovaciona politika i sektorski inovacioni politiki) se ~ini
najsoodveten pristap od aspekt na goleminata na zada~ata vo domenot na podigawe
na inovacionata sposobnost na makedonskoto stopanstvo.
Koristena literatura
-“A innovation-friendly, modern Europe”, COM(2006) 589 ;
-“European Innovation Scoreboard 2006 Comparative Analysis of Innovation
Prfomance” MERITand Joint Research Cntre of yhe European Commission.
-Fagerberg J., Mowery D., Nelson R. (eds) “The Oxford Handbook of Innovation”,
Oxford University Press 2005.
-Gelauff Gerge and Lejour Arjan: “The new Lisbon Strategy An estimation of the
economic impact of reaching five Lisbon Targets”Industrial Policy and Economic Reforms
Papers No1 Enterprise and Industry Directorate-General EU. 2006
-Global Competitivness Report 2006-2007 world Economic Formum
-“Implementing the Community Lisbon Programme: A policy framework to
150
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Inovacionata sposobnost na makedonskoto stopanstvo
strengthen EUmanufacturing –towards a more integrated approach for industrial policy”
COM(2005) 474,5.10.2005
-Markus Balzat I Andreas Puka “Mapping Nacional Innovation System in OECD Area”
Beitrag Nr. 279, September, 2005
-“More Research and Innovation – Investing for Growth and Employment: A Common
Approach” COM(2005) 488final, 12.10.2005
-Ormala E.: “New Approaches in Technology Policy – the Finish Example”, Science,
Technology,
Indsutry Review, Special Issue on ”New Rational Approaches in Technology and Innovation
Policy” Vol.22, Paris, OECD
-Putting Knowledge into practice: A broad –based innovation strategy for the EU,
COM(2006) 502; Communication on Industrial Policy, PD04;
-Popovska Zlatka: Politika na tehnolo{kiot razvoj Ekonomski fakultet 2000.
-Time to Move up gear The New Partnership for growth and jobs 25.1 2006.
com(2006) 30 final
-“The Science, Technology and Innoovation Policy”, Columbia UNCTAD ITE/IIP/5,
UN, NewYork and Geneva, 1999, Foreword,
INNOVATION ABILITY OF MACEDONIAN ECONOMY
Prof. Zlatka Popovska Ph.D
Abstract
The national innovation policies of the EU-member countries are being developed within
the global and European development directions, but at the same with regard to the specific
characteristics of the national economies, especially to the primary drivers of the technologicalexport breakthrough on the global market. These specifics have a strong impact on the character
and the intensity of the national innovations system’s networks. Europe realizes an innovation
policy as a shared vision with the priority of building a knowledge-based economy.
Republic of Macedonia has an unsatisfactory level of production, investment, innovation
i.e. technological ability of its economy. The lagging behind the other transition economies
implies increased complexity of the tasks which Macedonia has to perform within its efforts for
gaining EU- membership status. The fast approaching to the phase where the increased efficiency
is essential for the growth and the exports, supposes generation of conditions for a competition
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
151
Prof. d-r Zlatka Popovska, redoven profesor
with new products, new processes, modern marketing, new managerial approach, by generation
of creative ideas gradually transforming themselves into “learning organizations”.
The two-level model (national innovation policy and scrotal innovation policies) seems
like the most appropriate approach for Macedonia both with regard to the robustness of the tasks
that should be performed in the next development phase and to the takes that result from our
going in the direction of the new economic and social changes in EU.
152
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 153 - 165 (2007)
330.55.001.573(497.7)
OCENUVAWE I PREDVIDUVAWE NA BRUTO DOMA[NIOT
PROIZVOD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Prof. d-r Slave Risteski
Poml. asist. m-r Dragan Tevdovski
Apstrakt
Kreatorite na makroekonomskata politika odlukite vo golema mera gi
zasnovaat na informacijata za vrednosta na realniot bruto-doma{en proizvod
(BDP), bidej}i toj e centralen pokazatel za makroekonomskata aktivnost
na edna zemja. Me|utoa, informacijata za realniot BDP, koja se publikuva od
strana na Zavodot za statistika na Republika Makedonija, nosi vremensko
zadocnuvawe od edna godina. Poradi toa postoi vremensko docnewe pome|u
vremeto na donesuvawe odluki i informaciite na koi tie se baziraat. Vo krajna
linija, toa doveduva do donesuvawe na pogre{ni odluki.
So cel da se nadmine taa sostojba, vo trudot se pretstaveni dva modela
na realniot BDP na Republika Makedonija. So avtoregresivniot model se
predviduva dvi`eweto na realniot BDP na Republika Makedonija so koristewe
samo na informacijata od vrednostite na realniot BDP vo minatoto.
Strukturniot model e od grupata na VAR (vektorski avtoregresivni) modeli. Toj
vr{i predviduvawe na vrednosta na realniot BDP so pomo{ na tri promenlivi.
Na ovoj na~in kreatorite na makroekonomskata politika se zdobivaat so
informacii vo realno vreme.
Klu~ni zborovi: avtoregresiven model, VAR-model i realen bruto doma{en
proizvod.
Voved
Bruto doma{niot proizvod (angl. Gross Domestic Product) e centralna
makroekonomska kategorija. Toj e najsinteti~kiot pokazatel na makroekonomskata
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
153
Prof. d-r Slave Risteski i Poml. asist. m-r Dragan Tevdovski
aktivnost. So nego se meri vkupnata ekonomska aktivnost na edna zemja.
Lu|eto koi donesuvaat odluki vo razli~ni sektori na ekonomijata (biznis,
vlada, centralna banka, finansiski pazari, itn.) rabotat vo realno vreme i nivnite
odluki se baziraat na nivnoto razbirawe za nivoto na ekonomskata aktivnost.
Me|utoa, informacijata za realniot BDP, koja se publikuva od strana na Zavodot
za statistika na Republika Makedonija, nosi vremensko zadocnuvawe od edna
godina. Toa e i logi~no bidej}i taa se zasnova na empiriski podatoci. Poradi toa
procesot na donesuvawe na odlukite ne sodr`i vo sebe informacii za ekonomskata
aktivnost vo realno vreme, tuku se bazira na istoriski podatoci.
Vo ovoj trud pravime obid da go predvidime realniot BDP vrz osnova na
statisti~ki modeli. Prika`ani se avtoregresivniot model i strukturniot model
na realniot BDP na Republika Makedonija.
Predviduvaweto na realniot BDP vo realno vreme ne e novo vo
literaturata. Postojat brojni analizi, vo realno vreme, na BDP na SAD i na
zemjite na Evropskata unija. Vo ovoj kontekst osobeno se zna~ajni trudovite na
Mankiw i Shapiro (1986), Swanson i White (1997), Croushore i Stark (2003), Swanson i van
Dijk (2004), Dopke (2004) i Faust, Rodgers i Wright (2005).
Osnovna opredelba na trudot e sekoj zaklu~ok da bide potkrepen so
kvantitativni podatoci. So toa se nastojuva da se sledi sovremeniot model na
akademsko istra`uvawe vo ~ija osnova le`i teorija koja sekoga{ e potkrepena so
podatoci od realnosta.
Trudot se sostoi od dva dela. Vo prviot del e pretstaven avtoregresivniot
model na realniot BDP na Republika Makedonija. So nego se nastojuva da se
izvr{i predviduvawe na realniot BDP zaklu~no so 2010 godina. Strukturniot
model e ekspliciran vo vtoriot del. Ovoj model e od grupata na VAR (angl. Vector
Autoregressive) modeli.
1. Avtoregresiven model na realniot BDP na Republika Makedonija
Modelot koj e pretstaven vo ovoj trud nastojuva da go modelira i da go
predvidi dvi`eweto na realniot BDP na Republika Makedonija so koristewe
samo na informacijata od vrednostite na realniot BDP vo minatoto. Glavna
pri~ina za toa e nepostoeweto informacii za faktorite na BDP vo realno vreme.
Fiti (2006), стр.295.
154
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ocenuvawe i predviduvawe na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija
Sepak, ponatamu vo trudot, }e bide napraven obid ovoj model da bide nadgraden
vo strukturen model, koj vo svojata priroda }e sodr`i pove}e promenlivi i }e
nastojuva da gi objasni promenite kaj realniot BDP so pomo{ na promenite vo
tekovnite i vo minatite vrednosti i na nekoi drugi (deterministi~ki) faktori.
Serijata na realniot BDP na Republika Makedonija go opfa}a periodot
od 1991 do 2005 godina i se sostoi od 15 opservacii.
Matemati~kiot izraz na modelot e pretstaven so ravenstvoto:
Tekovnata vrednost na realniot BDP zavisi linearno od negovite
prethodni vrednosti plus od kombinacijata na tekovnite i prethodnite vrednosti
na slu~ajnata komponenta. Funkcijata na avtoregresivniot model pretstavuva
kombinacija na komponentata na avtoregresija (AR) i komponentata na podvi`niot
prosek (MA). Poradi toa, vo tabela 1 e prika`ana ocenata na koeficientite na
avtokorelacija do trinaesetti red.
Tabela 1: Ocena na koeficientite na avtokorelacija
Avtokorelacija
Parcijalna
korelacija
Vremensko
docnewe
AC
PAC
Q-stat Verojatnost
. |****** |
. |****** |
1 0.803 0.803 11.756
0.001
. |**** |
. **| . |
2 0.563 -0.234 17.963
0.000
Koeficientot na avtorkorelcija od prv red ja poka`uva korelacionata vrska pome|u nivoata
na realniot BDP koi se me|usebno oddale~eni edna godina (sosednite ~lenovi na vremenskata serija);
koeficientot na avtokorelacija od vtor red ja poka`uva korelacionata vrska pome|u nivoata na realniot BDP koi se me|usebno oddale~eni dve godini, itn.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
155
Prof. d-r Slave Risteski i Poml. asist. m-r Dragan Tevdovski
. |** . |
. *| . |
3 0.315 -0.163 20.075
0.000
. |* . |
. | . |
4 0.116 -0.039 20.389
0.000
. | . |
. |* . |
5 0.010 0.079 20.392
0.001
. *| . |
. *| . |
6 -0.078 -0.131 20.566
0.002
. *| . |
. *| . |
7 -0.160 -0.122 21.383
0.003
. **| . |
. *| . |
8 -0.233 -0.074 23.355
0.003
. **| . |
. *| . |
9 -0.298 -0.082 27.137
0.001
.***| . |
. *| . |
10 -0.357 -0.139 33.652
0.000
.***| . |
. *| . |
11 -0.402 -0.121 43.964
0.000
.***| . |
. |* . |
12 -0.365 0.108 55.266
0.000
. **| . |
. | . |
13 -0.268 0.059 64.452
0.000
Izvor: Presmetano od avtorite
Od prvata kolona jasno se gleda deka vremenskata serija e postojana. Samo
prviot koeficient na parcijalna avtokorelacija e statisti~ki zna~aen. Toa
zna~i deka pome|u posledovatelnite vrednosti na realniot BDP postoi silna
korelaciona vrska. Numeri~kite vrednosti na koeficientite na avtokorelacija i
parcijalna avtokorelacija se dadeni vo ~etvrtata i vo petatta kolona, respektivno.
Interesen e faktot {to pome|u nivoata na realniot BDP koi se na razdale~enost
pogolema od 5 godini postoi slaba negativna korelaciona vrska.
Pretposlednata kolona od tabelata gi sodr`i vrednostite na statistikite
na Ljung-Box testot. Test-statistikata sledi
avtokorelacija od prv red,
raspored za koeficientite na
raspored za koeficientite na avtorkorelacija
od vtor red, i taka natamu. Vo poslednata kolona se prika`ani p vrednostite
za sekoja test statistika. Ovie vrednosti poka`uvaat deka koeficientite na
avtokorelacija od prv i vtor red i prviot koeficient na parcijalna korelacija na
realniot BDP se statisti~ki zna~ajni. Ottamu, Ljung-Box testot ja otfrla nultata
hipoteza za nepostoewe na avtokorelacija vo nabquduvanata serija na realniot
BDP so 1% nivo na rizik. Spored toa, mo`e da se zaklu~i deka avtoregresioniot
model na realniot BDP e adekvaten.
Parametri na modelot se:
realen BDP=1,238,422.831+[AR(1)=0.9883406473,MA(5)=0.9506992802]
156
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ocenuvawe i predviduvawe na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija
Dobienite parametri se izbrani bidej}i tie go minimiziraat Akaike informaciskiot kriterium (Tabela 2).
Tabela 2: Akaike - informaciski kriterium
p/q
1
2
3
4
5
1
22.39193
22.90858
21.69678
21.93950
21.38173
2
22.79643
22.97503
22.61177
20.82683
20.42071
3
21.90416
22.29008
21.82802
20.96416
20.81396
4
20.56663
21.99254
21.61137
20.90114
20.92686
5
19.30325
22.00981
21.48438
20.89722
20.85572
Izvor: Presmetano od avtorite
Slikata 1 gi sporeduva istoriskite vrednosti na realniot BDP so vrednostite
na avtoregresivniot model. Mo`e da se vidi deka linijata na istoriskite
(vistinskite) vrednosti i linijata na vrednostite utvrdeni so modelot skoro se
poklopuvaat. Toa zna~i deka modelot zadovoluva~ki gi aproksimira istoriskite
vrednosti na BDP. Potvrda na ovoj zaklu~ok e i koeficientot na determinacija
na modelot, koj iznesuva 0.9987.
Krajna cel na avtoregresivniot model e predviduvawe na vrednostite
na BDP, koi vo realno vreme }e mo`e da se koristat za donesuvawe odluki.
Ekstrapoliranite vrednosti na avtoregresivniot model za godinite od 2006 do 2010
se dadeni vo tabela 3 i na slika 2. Sepak, morame da bideme vnimatelni. Nils Bohr,
lauraeat na Nobelovata nagrada od oblasta na fizikata, rekol: “Predviduvaweto
e mo{ne te{ko, osobeno ako se raboti za idninata.” Osnovniot problem na
predviduvaweto le`i vo negovata su{tina. Se donesuva odluka za idnite vrednosti
vrz osnova na nabquduvawe na minatite i na sega{nite vrednosti.
Akaike информацискиот критериум е еден од трите најкористени критериуми. Тој е дефиниран со
формулата:
каде што
е резидуалната варијанса, k = p + q + 1 е вкупниот број на параметрите што се оценуваат и T е
големината на примерокот. За повеќе околу овој критериум видете Brooks (2003), стр. 256 - 258.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
157
Prof. d-r Slave Risteski i Poml. asist. m-r Dragan Tevdovski
Slika 1: Empiriskata funkcija nasproti funkcijata na modelot
Izvor: Presmetano od avtorite
Tabela 3: Predvideni vrednosti na realniot BDP
Godina
Realen BDP
(vo milioni denari)
2006
304,134.525
2007
320,817.216
2008
338,415.002
2009
358,381.485
2010
381.676.282
Izvor: Presmetano od avtorite
158
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ocenuvawe i predviduvawe na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija
Slika 2: Ekstrapolirana funkcija na realniot BDP
Izvor: Presmetano od avtorite
2. Strukturen model na realniot BDP na Republika Makedonija
Prirodno se javuva potrebata za nadgraduvawe na avtoregresivniot model
na realniot BDP na Republika Makedonija so vklu~uvawe na dopolnitelni
promenlivi vo nego. Strukturniot model {to e pretstaven vo trudov e od grupata
na VAR (vektorski avtoregresivni modeli). Vo osnova, tie se razlikuvaat od
klasi~nite regresivni modeli po toa {to pretstavuvaat sistemi na regresioni
ravenki (postoi pove}e od edna zavisna promenliva), za razlika od klasi~nite
kade {to se ispituva vlijanieto na edna ili na pove}e nezavisni promenlivi vrz
zavisnata promenliva.
Vo modelot se vklu~eni tri promenlivi: realniot BDP, vkupnite
investicii i vkupniot broj vraboteni lica vo Republika Makedonija. Poslednite
dve promenlivi se prika`ani za istiot period na nabquduvawe kako i realniot
VAR modelite se vovedeni vo ekonometrijata od strana na Sims (1972).
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
159
Prof. d-r Slave Risteski i Poml. asist. m-r Dragan Tevdovski
BDP.
Koeficientite na korelacija poka`uvaat deka pome|u promenlivite
postoi statisti~ki zna~ajna vrska (tabela 4). Pritoa, korelacionata vrska pome|u
realniot BDP i investiciite i pome|u realniot BDP i vrabotenosta e mnogu
silna. Vo obata slu~aja e pozitivna – so zgolemuvawe na ednata promenliva se
zgolemuva i drugata promenliva i obratno - i statisti~ki zna~ajna na nivo od 0.01.
Pome|u investiciite i vrabotenosta, isto taka, postoi pozitivna korelaciona
vrska, no taa e so poslab intenzitet.
Tabela 4: Korelacija pome|u realniot BDP, investiciite i vrabotenosta
Realen BDP
Realen BDP
Investicii
Vraboteni
1
.975(**)
.715(**)
.
.000
.003
15
15
15
.975(**)
1
.604(*)
.000
.
.017
15
15
15
.715(**)
.604(*)
1
.003
.017
.
15
15
** Korelacijata e zna~ajna na 0.01 nivo (dvonaso~na).
* Korelacijata e zna~ajna na 0.05 nivo (dvonaso~na).
Izvor: Presmetano od avtorite
15
Investicii
Vraboteni
Matemati~kiot izraz na strukturniot model e pretstaven so sistemot na
regresivni ravenki:
Parametrite na modelot se prika`ani vo tabela 5. Vrednostite bliski
do eden na koeficientite na determinacija poka`uvaat deka strukturniot model
160
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ocenuvawe i predviduvawe na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija
obezbeduva zadovolitelna aproksimacija na empiriskite podatoci. Prilagodeniot
koeficient na determinacija e najvisok za regresivnata ravenka vo koja realniot
BDP e zavisna promenliva. Toj iznesuva 0.99. So ova kvantitativno se potvrduva
vlijanieto na investiciite i vrabotenosta vrz realniot BDP.
Tabela 5: Parametri na strukturniot model
Реален БДП
Реален БДП (-1)
Реален БДП (-2)
Инвестиции (-1)
Инвестиции (-2)
Вработени (-1)
Вработени (-2)
Инвестиции
Вработени
0.742139
0.428504
-4.796676
(0.83191)
(0.48531)
(5.53717)
(0.89209)
(0.88294)
(-0.86627)
0.853623
0.400859
-3.455321
(0.78579)
(0.45841)
(5.23022)
(1.08632)
(0.87445)
(-0.66065)
-1.512757
-2.656568
31.62317
(2.35943)
(1.37643)
(15.7043)
(-0.64115)
(-1.93004)
(2.01366)
-1.378196
-1.049128
16.69702
(1.52276)
(0.88834)
(10.1355)
(-0.90506)
(-1.18100)
(1.64738)
-0.185450
-0.198387
2.233596
(0.15117)
(0.08819)
(1.00615)
(-1.22680)
(-2.24965)
(2.21994)
-0.075106
-0.053171
0.631458
(0.07769)
(0.04532)
(0.51710)
(-0.96674)
(-1.17317)
(1.22115)
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
161
Prof. d-r Slave Risteski i Poml. asist. m-r Dragan Tevdovski
Константа
R
2
2
140666.4
137299.7
-1030190.
(101745.)
(59355.3)
(677213.)
(1.38254)
(2.31318)
(-1.52122)
0.997551
0.972542
0.786945
Прилагоден R
Збир на квадратите на
отстапувањата
Стандардна грешка
0.990204
0.890167
0.147779
23049172
7844188.
1.02Е+09
3394.788
1980.428
22595.65
F-статистика
135.7812
11.80636
1.231207
Akaike критериум
19.14935
18.07149
22.94038
Izvor: Presmetano od avtorite
Ekstrapolacijata kaj trite promenlivi za godinite 2006, 2007, 2008, 2009 i
2010 se vr{i spored sistemot na ravenki:
БДП = 0.7421392418*БДП(-1) + 0.8536225958*БДП(-2) - 1.512757498*ИНВ(1) - 1.378195705*ИНВ(-2) - 0.1854501251*ВРА(-1) - 0.07510607438*ВРА(-2) +
140666.3852
ИНВ= 0.4285035555*БДП(-1) + 0.4008587966*БДП(-2) - 2.656568194*ИНВ(1) - 1.049127723*ИНВ(-2) - 0.1983871987*ВРА(-1) - 0.05317074512*ВРА(-2) +
137299.745
ВРА = - 4.796676168*БДП(-1) - 3.45532087*БДП(-2) + 31.62316662*ИНВ(1) + 16.69701936*ИНВ(-2) + 2.233595952*ВРА(-1) + 0.6314576655*ВРА(-2) 1030190.483
kade {to vrednostite vo zagradite go poka`uvaat vremenskoto zadocnuvawe.
Na ovoj na~in se dobieni predvidenite vrednosti na realniot BDP, investiciite
i vrabotenosta, tabela 6.
Tabela 6: Predvideni vrednosti na realniot BDP, investiciite i vrabotenosta
Realen BDP
Investicii
Vkupen broj na
Godina
(vo milioni denari)
(vo milioni denari)
vraboteni
2006
298585.8
50062.91
572376.5
2007
314717.5
52384.76
577198.2
162
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ocenuvawe i predviduvawe na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija
2008
330837.8
55219.56
571634.4
2009
349753.1
59474.39
557600.7
2010
370228.5
62844.24
558194.5
Izvor: Presmetano od avtorite
Sporedbata na ovie predvideni vrednosti na realniot BDP so predvidenite
vrednosti na avtoregresivniot model poka`uva deka vrednostite na strukturniot
model se skoro za 2% poniski.
Slika 3: Ekstrapolirani funkcii na realniot BDP (vo milioni denari),
investiciite (vo milioni denari) i vkupniot broj vraboteni
Izvor: Presmetano od avtorite
Proekcijata na slika 3 jasno ja poka`uva hroni~nata bolka na Republika
Makedonija. Realniot BDP ima postojana tendencija na porast, no toj e pridru`en
so nedovolen rast na investiciite i so mo{ne nepovolna sostojba kaj vkupniot broj
vraboteni. Vkupniot broj vraboteni oscilira vo celiot period na nabquduvawe i
ne se karakterizira so tendencija na zgolemuvawe. Ako kon ova se dodade i stapkata
na nevrabotenost na Republika Makedonija, koja e edna od najvisokite vo Evropa,
toga{ mora da se ka`e deka situacijata e alarmantna.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
163
Prof. d-r Slave Risteski i Poml. asist. m-r Dragan Tevdovski
Zaklu~ok
Avtoregresivniot i strukturniot model ovozmo`uvaat da se dobie
informacija za BDP na Republika Makedonija vo realno vreme. So pomo{ na
strukturniot model se predviduva prose~en godi{en porast na realniot BDP od
okolu 5% vo periodot na predviduvawe (5,05% vo 2006 vo odnos na 2005 godina, 5,40%
vo 2007 vo odnos na 2006 godina, 5,12% vo 2008 vo odnos na 2007 godina, 5,71% vo 2009
vo odnos na 2008 godina i 5,85% vo 2010 vo odnos na 2009 godina).
Ovie podatoci pridonesuvaat kreatorite na makroekonomskata politika
da raspolagaat so realna informacija za nivoto na makroekonomskata aktivnost
na zemjava vo momentot koga gi donesuvaat odlukite. Ne postoi jaz pome|u vremeto
na dobivawe na informaciite i vremeto na donesuvawe na odlukite.
Literatura
Brooks, C., (2003), “Introductory econometrics for finance”, Cambridge University Press.
Croushore, J.R. and T. Stark (2003), “A real-time data set for macroeconomists: does
the data vintage matter?”, The Review of Economics and Statistics, Vol. 85, No 3, pp. 605-617.
Dopke, J. (2004), “Real-time data and business cycle analysis in Germany”, Deutche
Bundesbank, Discussion Paper, Series 1, No 11.
Faust, J., J. H. Rogers and J. H. Wright (2005), “News and noise in G7 announcements”,
Journal of Forecasting, Vol. 19, pp.421- 433.
Fiti, T. (2006), Ekonomija, Ekonomski fakultet.
Mankiw, N. G., and M. D. Shapiro (1986), “News or noise? An analysis of GNP
revisions”, NBER Working Paper, No 1939, June.
Sims, C. A. (1972), “Money, Income, and Causality”, American Economic Review,
62(4), 540-542.
Swanson, N. R., and D. van Dijk (2004), “Are statistical reporting agencies getting
it right? Data rationality and business cycle asymmetry?”, Erasmus University (Rotterdam),
Econometric Institute Report, No 28 (2001), revised 2004.
Swanson, N. R., and H. White (1997), “A model selection approach to real-time
macroeconomic forecasting using linear models and artificial neural networks”, The Review of
Economics and Statistics, Vol. 79, No 4, pp. 540-550.
164
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Ocenuvawe i predviduvawe na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija
Therneau, T. M. and P. M. Grambsch (2000), Modeling Survival Data: Extending the
Cox Model, New York: Springer Verlag.
GROSS DOMESTIC PRODUCT OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA
ESTIMATION AND PREDICTION
Prof. Slave Risteski, Ph.D.
Dragan Tevdovski, Ms.C.
Abstract
Macroeconomic policy creators their decisions mostly based on the information about
value of the real gross domestic product (GDP). The Real GDP is most significant indicator of
the macroeconomic activity of a country. However, the information about real GDP which is
published by the State Statistical office of the Republic of Macedonia have time lag of one year.
This implicate that there is existence of time lag between the time of decision making and the
informations on which they are based. At the last line it leads wrong decisions to be made.
In order to exceed this situation in the paper are presented two models of the real GDP
of the Republic of Macedonia. The autoregression model make prediction of the real GDP of
the Republic of Macedonia only with the information about the values of real GDP in the past.
The structure model is from the VAR (Vector Autoregressive) models. The model predicts the
value of the real GDP on the base of three variables. This lead time gap to be avoid and the
macroeconomic policy creators achieved the informations in the real time.
Key words: Autoregression model, VAR model, and real gross domestic product.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
165
Год. екон. фак. т. 42 с. 167 - 182 (2007)
659.1.013
HUMOROT, NEGOVATA OPRAVDANOST I EFEKTITE PRI
PROMOVIRAWETO NA PROIZVODITE I USLUGITE NA
MAKEDONSKIOT PAZAR
Prof. d-r Nada Sekulovska
Apstrakt
Sostavuvaweto na propagandnite poraki e mnogu va`na oblast na
koja treba da se obrne vnimanie vo promocijata. Mnogu ~esto se koristi
psihologijata, so nejzinite metodi, za da se ubedat potro{uva~ite da kupat.
Eden od tie elementi e humorot. Toj iznenaduva i poka`uva situacii so koi se
soo~uvame. Toj komunicira so soodvetna, neo~ekuvana i poraka koja se pameti.
Toj ni dava pri~ina da kupime. Toj dejstvuva. No, dokolku se pretera vo humorot
istso nego, toj predizvikuva sprotivni efekti. Vo sekoj slu~aj treba da se znae
deka humorot treba da bide vo funkcija na proizvodot, soodvetno vklopen vo
propagandnata poraka.
Klu~ni zborovi: ekonomska propaganda, promocija, humor, apeli.
Kako dejstvuva propagandnata poraka vrz ~itatelot ili gleda~ot? Na ova
pra{awe ne mo`e da se odgovori ednostavno. Pred s#, toa zavisi od vidot na apelot
{to e primenet pri sostavuvaweto na edna propagandnata poraka, od uslovite vo
koi se gleda, slu{a odnosno ~ita porakata, od raspolo`enieto na potro{uva~ite
itn.
Sakaj}i da ponudat ne{to novo na poleto na ekonomskata propaganda
mnogumina se obiduvaat da objavuvaat propagandni poraki vo duhovit, komi~en i
humoristi~en oblik. Vo nabquduvaweto na potro{uva~ite koi doa|aat vo dopir so
propagandnite poraki mo`e da se zabele`i kako tie reagiraat na humorot vo niv.
Zna~i, edinstveno so metodot na nabquduvawe mo`e da se zabele`at reakciite
na potro{uva~ite, bez pritoa da bidat pra{uvani zo{to, vo toj slu~aj, bi dale
subjektiven odgovor.
Baraj}i novi pati{ta za pridobivawe na kupuva~ite, nekoi propagandisti mislat
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
167
Prof. d-r Nada Sekulovska
deka najdobar na~in e da koristat humor, so {to }e se sozdade veselo raspolo`enie
i niz smea i zabava }e se pottiknat kupuva~ite da prezemat akcija za kupuvawe na
promoviranite proizvodi. Toa e, vsu{nost, me~ so dve se~ila. Kako {to mo`e da
bide proma{ena temata i ekonomskata propaganda da ima sprotivno dejstvo, taka
mo`e, ponekoga{, da se pogodi celta i da se postignat odli~ni rezultati. So ogled
deka sekoe kupuvawe e seriozna rabota, nekoi smetaat deka humorot treba da se
isfrli od propagandnite poraki velej}i, pritoa, deka oglasite ne se pi{uvaat za
da gi zabavuvaat ~itatelite tuku nivna cel e da go prodadat proizvodot.
Dali postoi ne{to {to go narekuvame univerzalen humor? Da, no postoi
edno golemo «no». Da se potprete na toa deka razveseluvaweto na celnata grupa }e
gi re{i problemite so proda`bata, mo`e da bide mnogu opasno za marketin{kata
strategija.
Kako treba da se upotrebuva humorot vo porakite?
1.
Da se znae razlikata me|u humorot i vicot. Vicot e za edna upotreba. Koga
}e go slu{nete po vtor pat stanuva dosaden. Humorot, naprotiv, e suptilen i ve
predizvikuva da sakate povtorno da go ~uete ili vidite. Vsu{nost, mnogu poraki
vo koi e vmetnat humorot stanuvaat posme{ni kolku podolgo gi gledate.
2.
Da bidete sigurni deka humorot ima centralno mesto vo proda`nata poraka.
Dali vi se slu~ilo da mo`ete da ja povtorite porakata vo detali, osven proizvodot
za koj stanuva zbor? Ako proizvodot ne mo`e da se zabele`i od humorot, toga{
porakata }e propadne.
3.
Da ja po~uvstvuvate smislata za humor na publikata. Sekoga{ treba da
ja testirate porakata na primerok od celnata populacija, bidej}i ako toa na
va{ite prijateli im e mnogu sme{na ne zna~i deka taka }e dejstvuva i vrz celnata
publika.
4.
Odbegnuvajte humor koj e na smetka na drugite. Da se pravat propagandni
poraki na smetka na razni etni~ki grupi, na smetka na bolnite, ili postarite, }e
se vrati kako bumerang. Vsu{nost, i vo Zakonot za radiodifusija, vo ~len 89, jasno
stoi deka so reklamiraweto ne smee, pokraj drugoto:
- da se zagrozuva ~ove~koto dostoinstvo
-toa da se temeli vrz naglasuvawe na nacionalnite, etni~kite, religioznite,
polovite, rasnite ili drugi razliki
-da se navreduvaat religioznite ili politi~kite ubeduvawa
Slavko Kovačević, Big idea, sve što je važno za dobru promociju, Idea Plus, 1996, str.204
Jewler& Drewniany, Creative Strategy and Advertising, Thomson, 2005, p.7
168
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Humorot, negovata opravdanost i efektite pri promoviraweto na proizvodite i uslugite na mak. pazar
5.
Pravete zabava so va{ite proizvodi, no ne pravete gi sme{ni samite
proizvodi. Humorot }e dejstvuva ako nedostatocite gi pretvorite vo prednosti.
6.
Ne pretpostavuvajte deka va{ata publika e glupa. Pomislete dali bi
kupile proizvod od nekoj koj o~igledno ve gleda kako idiot ili od nekoj koj ja
ceni va{ata inteligencija? Proizvodot “Apsolut votka” do`iveal ogromno
zgolemuvawe na proda`bata otkako bil primenet pameten, soodveten humor vo
pe~atenite mediumi.
Eden od principite za primena na humorot vo propagandnite poraki e deka
toj treba da se fokusira na to~kata na proda`ba.
Na pra{aweto dali humorot mo`e da funkcionira na univerzalni stavovi,
sekako deka }e dobieme potvrden odgovor. Taka, nekoi me|unarodni marketin{ki
proekti ja gradat komunikaciskata strategija vrz op{tite ~ove~ki vrednosti i
potrebi (Koka-kola).
Zna~i, odnosot kon humorot vo ekonomskata propaganda e hazarderski.
Ako pogodime, }e dobieme premija, no so golem rizik i da ne dobieme. Nema ni{to
polo{o od propagandna poraka koja trebala da napravi ne{to dobro i privle~no
za gleda~ot a nai{la na nerazbiawe i ogor~uvawe.
So ogled na toa {to sekoe kupuvawe e seriozna rabota, nekoi smetaat
deka humorot treba da se isfrli od propagandnite poraki, so obrazlo`enie deka
porakite ne se pi{uvaat za da gi zabavuvaat ~itatelite, tuku nivna cel e da se
prodade proizvodot. Vsu{nost, humorot kako takov ne pretstavuva pri~ina za
kupuvawe, tuku toj e eden od faktorite {to go pottiknuvaat potro{uva~ot da go
pro~ita tekstot ili da ja pogleda televiziskata poraka, so {to predizvikuva
ubavo raspolo`enie.
Zna~i, humorot mo`e uspe{no da poslu`i vo ekonomsko-propagandnata
poraka kaj opredeleni proizvodi. Sepak, treba dobro prethodno da se prou~i
mo`nosta i celishodnosta na upotrebata na humor, bidej}i nekoi proizvodi i
uslugi sami po sebe ja nametnuvaat negovata primenlivost ili neprimenlivost
vo nivnoto prezentirawe pred celnata publika. Sepak, humorot mora da bide del
od proda`nata poraka, vo sprotivno, potro{uva~ite, smeej}i se, }e ja ignoriraat
celta na porakata. Potrebno e da se istra`at podra~jeto, potro{uva~ite i zemjata
za da se otkrie na koj vid humor reagira taa publika.
Vo mnogu kraevi od na{ata zemja humorot e omilen. Ima mnogu zdrav humor, a toa
Donald Parente, Advertising Campaign Strategy, Thomson, 2006, p.181
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
169
Prof. d-r Nada Sekulovska
ne treba da se zaboravi pri sozdavaweto na propagandnite poraki. Vo niv mo`ebi
pove}e treba da se upotrebuvaat narodnite pogovorki, so {to takvata propaganda
}e stane sopstvenost na narodot, odnosno }e se obnarodi.
[to se odnesuva do toa dali i kolku vo makedonskata ekonomija se koristi
humorot vo propagiraweto na proizvodite i uslugite, odgovorot e pozitiven,
zna~i deka se koristi humorot, no vo kolkava mera i vo koj oblik –toa e pra{awe
za diskusija. Za potrebite na ovaa tema be{e sprovedeno istra`uvawe na nameren
primerok od 102 studenta, zna~i populacija na vozrast do 25 godini. Pri~inata {to
e opredelen tokmu ovoj segment za istra`uvawe e ednostavna: mladata populacija,
koja gi prifa}a novostite, bliska e so internetot kako sovremen na~in na
komunicirawe, pa sakavme da dobieme informacii i vo taa nasoka.
Istra`uvaweto e sprovedeno so pra{alnik sostaven od nekolku tipovi
pra{awa, i toa otvoreni i zatvoreni. Na pra{aweto: dali imate zabele`ano
humor vo propagandnite poraki pri promoviraweto na proizvodite i uslugite,
site, bez isklu~ok, odgovorija pozitivno. Ova e rezultat na toa {to premnogu
sme “napadnati” od mnogu sredstva za komunikacija, kako: bilbordi niz ulicite,
svetlosni reklami, plakati, prevozni sredstva oblepeni so promotiven materijal,
a da ne zboruvame za informaciite {to gi dobivame od radioto i televizijata, i vo
toa mno`estvo od poraki se sre}avaat i takvi, koncipirani vrz baza na humor.
Na pra{aweto : dali smetate deka primenata na humorot vo propagandnite poraki ja
zgolemuva proda`bata na proizvodite, najgolem del, odnosno pove}e od polovinata
odgovorile pozitivno. Me|utoa, bidej}i vo ova pra{awe ima{e dadena mo`nost
da se ostane neutralen, odnosno da se odgovori so ne znam, 10% od ispitanicite go
iskoristile toj odgovor. Se prepora~uva, pri sostavuvaweto na pra{alnicite, da
ne se koristi neutralniot odgovor kako mo`en, za da se nateraat ispitanicite da
se odlu~at za edna od dvete krajnosti.
мислење за зголемување на продажба
10%
22%
68%
да
170
не
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
незнам
Humorot, negovata opravdanost i efektite pri promoviraweto na proizvodite i uslugite na mak. pazar
•
•
Na pra{aweto, dali ja opravduvate primenata na humorot, najgolem del
od ispitanicite (84%) odgovorile potvrdno, 5% odgovorile negativno
dodeka, pak, 11% go zaokru`ile odgovorot ne znam .
Interesno e da se zabele`at odgovorite na pra{aweto: na koja propagandna
poraka vo koja e primenet humor mo`ete da se setite vo momentot? Naj~est
odgovor be{e: porakite na "gorska voda" (38%), kafeto "bravo" (15%),
"brilijant"-masloto i "ideal" [ipka (12%), pra{okot za perewe "oliver"
(8%),"viva"-sokovite i razni kompjuteri (6%) i plate`ni karti~ki (3%).
Nekoi ispitanici humorot vo propagandnite poraki go povrzuvaat
so produkcijata K-15 koja navistina naj~esto go koristi humorot vo
propagandnite poraki nameneti za razli~ni celni grupi.
пропагандни пораки каде што има хумор
6%
6%
15%
12%
3%
12%
38%
8%
кафе брав о
горска в ода
прашок Олив ер
масло Брилијант
платежни картички
идеал Шипка
Вив а соков и
компјутери
Vo sredstvata i mediumite za promocija vo Makedonija se primenuva
humorot, no ~esto ne e soodveten i e premnogu napaden, osobeno koga stanuva zbor
za produkcijata K-15 koja e mnogu poznata i uspe{na. Vo nekoi propagandni poraki
se zabele`uva deka ne se koristi literaturen makedonski jazik, a toa zna~i deka
tie poraki mo`e samo lokalno da se gledaat a ne da se izvezuvaat vo stranstvo.
Mo`e da zaklu~ime deka propagandistite treba da bidat kreativni pri
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
171
Prof. d-r Nada Sekulovska
sostavuvaweto na propagandnite poraki, i vo zavisnost od mediumot vo koj se
izlo`eni, mo`e i po`elno e da se primenuvaat razli~ni apeli i, sekako, humorot
kako na~in na izrazuvawe, no so prethodno istra`uvawe, kako na pazarot taka i na
potro{uva~ite.
Bibliografija:
1.
2.
3.
4.
Slavko Kovačević, Big idea, sve sto je važno za dobru promociju, Idea Plus, 1996,
Jewler& Drewniany, Creative Strategy and Advertising, Thomson, 2005
Donald Parente, Advertising Campaign Strategy, Thomson, 2006,
D-r Nada Sekulovska, Promocija, Ekonomski fakultet, Skopje, 2005
HUMOR ITS JUSTIFICATION AND EFICIENCY IN THE
PROMOTION OF THE PRODUCTS AND SERVICES ON THA
MACEDONIAN MARKET
Nada Sekulovska, Ph. D
Abstract
Composing of the advertising messages is very important area on which should be paid
attention in the promotion. Technology with its methods is used very often in order to convince
customers to buy. The humour is one of those elements. It surprises and expresses situations we
are facing. It communicates with appropriate, unexpected message that can be remembered.
Humour gives us reason to buy. It affects. But, if the use of humour is exceeded it can provoke
opposite effects. In every case, it should be known that the humour should be in the function of
the product, appropriately involved in the advertising message
Key words: advertising, promotion, humor, appeal
172
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
330.35(497.7)
PRIMENA NA PRISTAPOT JAVEN IZBOR NA PRIMEROT
NA EKONOMSKITE SLOBODI SO POSEBEN OSVRT NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
D-r Metodija Stojkov
Apstrakt
Javniot izbor pretstavuva {irok i polidimenzionalen pristap vo
izu~uvaweto na ekonomskite i politi~kite pra{awa. Vo negoviot sostav
spa|aat i ekonomskite slobodi, koi se zna~aen razvoen resurs. Vo ponovo vreme se
pravat napori za merewe na ekonomskite slobodi i za ocena na nivnoto vlijanie
vrz ekonomskite rezultati vo golem broj zemji vo svetot.
Vo ovoj trud se razgleduvaat odredeni teoretsko-metodolo{ki aspekti
na ekonomskite slobodi i se analizira sostojbata vo Republika Makedonija,
odnosno se nastojuva da se dijagnosticira sostojbata i da se poso~at na~ini za
zgolemuvawe na ekonomskite slobodi.
Klu~ni zborovi: ekonomski slobodi, faktori na ekonomskite slobodi, merewe na
ekonomskite slobodi, indeks na ekonomskite slobodi, mo`nosti za zgolemuvawe
na ekonomskite slobodi.
1. Teoretsko-metodolo{ki aspekti na primenata na pristapot javen izbor na
primerot na ekonomskite slobodi
Kon krajot na XX i po~etokot na XXI vek, porane{nite socijalisti~ki
zemji se najdoa vo proces na tranzicija i se opredelija za gradewe nov op{testven
sistem. Za da ne se najdat vo haos ili da se sozdade vakuum pri napu{taweto
na stariot i gradeweto na noviot op{testven sistem, zemjite vo tranzicija
(ponatamu: ZVT) treba{e da koristat kako patokaz odreden teoretski sistem
(ili kombinacija na teoretski sistemi i pristapi). No, ne mo`ej}i da se
potprat na postojnite teoretski sistemi, nekoi od niv se opredelija za odreden
pragmatizam, drugi koristea preporaki {to porano ,,bretonvudskite bliznaci”
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
173
D-r Metodija Stojkov
(MMF i Svetskata banka) i nekoi poznati neoliberali im gi prepora~aa na
zemjite vo razvoj itn. Izbraniot pristap ne im obezbedi na ZVT siguren kompas za
realizacija na kompleksniot tranzicionen proces. Nivnata gre{ka se sostoe{e
vo toa {to gi zapostavija (potcenija) heterodoksnite teoretski sistemi, me|u koi
i pristapot javen izbor. Toa se odrazi razli~no vo oddelni zemji vo tranzicija.
Nedovolnoto koristewe na soznanijata od drugi teoretski sistemi se javi kako
edna od poserioznite pri~ini poradi koja vo pogolemiot broj od ZVT izostanaa
o~ekuvanite rezultati, a vo nekoi dojde i do razo~aruvawa.
Bidej}i pristapot javen izbor e mo{ne {irok i polidimenzionalen,
a prostorot na ovoj trud e ograni~en, }e istakneme nekoi od mo`nostite za
negovata primena na primerot na ekonomskite slobodi. Pristapot nare~en javen
izbor, zaedno so drugi pristapi, a posebno so institucionalniot pristap, go
istaknuvaat zna~eweto na pravilata, ustanovite i instituciite za izgradba na
odreden op{testven sistem i za ostvaruvawe progres, odnosno istaknuvaat ne{to
{to bi pridonelo za ostvaruvawe na o~ekuvawata od tranzicijata. Imeno, za da
se prefrlat na tranzicioniot kolosek, ZVT treba{e da gradat novi pravila i
institucii koi za poedincite, firmite i ustanovite }e ovozmo`at pogolemi
ekonomski slobodi, a koi, od svoja strana, }e pridonesat za postignuvawe podobri
ekonomski rezultati. Za taa cel tie donesoa novi ustavi i novi zakonodavstva vo
koi nastojuvaa da ponudat pove}e slobodi po poniska cena. Poradi toa, mnozina
misliteli ustavot go tretiraat kako javno dobro, a disciplinata javen izbor ja
narekuvaat konstitucionalna ekonomja.
No, ZVT nedovolno gi respektiraa soznanijata steknati vrz osnova
na odredeni teoretski sistemi, vklu~itelno i na javniot izbor. Se raboti za
soznanijata za ulogata na dr`avata vo modernite op{testva, za koristeweto
na ekonomskata nauka vo domenot na politikata (tro{oci na politi~koto
odlu~uvawe, finansirawe na politi~kite partii, politi~ka renta i sl.), kako
i za donesuvaweto kolektivni (politi~ki) odluki. Na primer, pristapot javen
izbor nudi odredeni soznanija vo pogled na ulogata na dr`avata za realizacija
na tranzicioniot proces. A toa e edno od pra{awata {to im zadava{e golemi
maki na taa grupa zemji. Imeno, tie proklamiraa deka vo idnina }e rabotat na
namaluvawe na dr`avnata intervencija vo stopanstvoto, a vo praktikata ima{e
brojni primeri na zgolemuvawe na dr`avnata intervencija i porast na javnata
potro{uva~ka. Privrzanicite na pristapot javen izbor smetaat deka dr`avata
174
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Primena na pristapot javen izbor na primerot na ekonomskite slobodi so poseben osvrt na R.M.
treba da postoi kako ,,nadgleduva~ na igrata koja e vo sostojba efikasno da gi
sankcionira naru{uvawata na igrata. Toa se sveduva na sovetot na Adam Smit
od 1775 godina deka najdobri preporaki za ekonomskiot prosperitet se: ,mir,
niski danoci i podnoslivo delewe na pravdata’” (Miroslav Prokopijević, 2003). Me|u
drugoto, dr`avata treba da pridonese i za zgolemuvawe na ekonomskite slobodi
koi, od svoja strana, }e ovozmo`at pobrz ekonomski rast i napredok.
Problematikata na ekonomskite slobodi e predmet na brojni empiriski
prou~uvawa od poedinci i institucii. Od instituciite najpoznati se: Heritix
fondacijata (Heritage Foundation) od Va{ington, Frejzeroviot institut (Fraser
Institute) od Vanakuver i Fridom haus (Freedom House). Tie se zanimavaat so definirawe
na poimot ekonomski slobodi, identifikuvawe na negovite elementi, merewe na
ekonomskite slobodi i na nivniot odraz na ekonomskiot rast i razvoj i dr.
Stru~wacite od spomnatite institucii istaknuvaat deka stepenot na
ekonomskite slobodi e re{ava~ki za ishodot od ekonomskite aktivnosti. Spored
niv, nitu eden drug faktor nema pogolemo vlijanie vrz rastot i prosperitetot,
vo sporedba so stepenot na ekonomskite slobodi. Toa go doka`uvaat so podatoci
za stepenot na korelacijata na nivoto na ekonomskite slobodi i so ekonomskite
rezultati, naveduvaj}i podatok deka ekonomskite slobodi se zaslu`ni za 52% do
75% od ostvarenata stapka na rastot, a ostatokot e rezultat na site drugi faktori
na rastot i razvojot (spored Miroslav Prokopijević, 2003, str. 6).
Od spomenatite institucii za prou~uvawe na ekonomskite slobodi,
Heritix fondacijata i Frejzeroviot institut koristat ekonomski kriteriumi,
dodeka Fridom haus kombinira ekonomski i politi~ki kriteriumi. Poradi
toa, ekonomistite pove}e gi koristat soznanijata na Heritix fondacijata i na
Frejzeroviot institut.
Stru~wacite na Heritix - fondacijata podgotvile posebna metodologija
za presmetuvawe na indeksot na ekonomskite slobodi i za prvpat ja primenile vo
1994 godina. Spored nea, stepenot na ekonomskata sloboda se meri od 1 do 5, taka
{to ako indeksot e poblizu do 1 ozna~uva povisok stepen na ekonomska sloboda, i
obratno. Na primer, tie vo 1999 godina presmetale indeks na ekonomskite slobodi
za 161 zemja. Zemjite gi podelile na ~etiri grupi: ,,ekonomski slobodni” (indeks od
1-1,99), “prete`no slobodni” (indeks od 2-2,99), “prete`no neslobodni” (indeks 33,99) i ,,neslobodni” (indeks 4-5). Vo Heritix - fondacijata koristat 50 pokazateli
so ocena od 1 do 5. Od niv }e gi istakneme slednive: trgovskata politika, fiskalnoto
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
175
D-r Metodija Stojkov
optovaruvawe, dr`avnata intervencija vo ekonomijata, monetarnata politika,
kapitalnite tekovi i stranskite investicii, bankarstvoto i finansiite, cenite
i platite, sopstveni~kite prava, regulacijata i neformalniot pazar. Fondacijata
objavuva indeks na ekonomskite slobodi za pogolem broj zemji i od empiriskite
istra`uvawa se potvrduva tezata deka zemjite so pogolemi ekonomski slobodi
ostvaruvaat podobri ekonomski rezultati, i obratno.
I Frejzeroviot institut presmetuva indeks na ekonomskite slobodi.
Stepenot na ekonomskite slobodi go merat so pomo{ na 25 faktori podeleni vo
po~etokot na 7 a potoa na 5 grupi. Analizite se odnesuvaat na periodot od 70-tite
godini na minatiot vek do denes. Od godina vo godina se usovr{uva metodologijata
za presmetuvawe na indeksot i se zgolemuva brojot na opfatot na zemjite. Denes,
faktorite se grupirani vo slednive 5 grupi: golemina na dr`avata (vladata),
zakonska struktura i za{tita na sopstveni~kite prava, pristap kon stabilni
pari, sloboda na razmenata so stranstvo, regulacija na kreditot, rabotnata sila
i biznisot. Analiziranite zemji se podeleni na pet grupi, zavisno od visinata na
indeksot na ekonomskite slobodi. Vo grupata 1 se najliberalnite zemji, a vo grupata
5 onie so nizok stepen na ekonomska sloboda. Rangiraweto na zemjite e izvr{eno
od 0 (neslobodno) do 10 (apsolutno slobodno). I empiriskite istra`uvawa na
Frejzeroviot institut poka`uvaat deka zemjite so povisok stepen na ekonomski
slobodi napreduvaat pobrzo, i obratno. Na primer, vo periodot 1980-2000 godina
zemjite so nizok stepen na ekonomski slobodi (indeks pod 5) imale prose~na stapka
na rast na BDP per capita od 0,1%, zemjite so sredno nivo na ekonomski slobodi
(indeks me|u 5 i 7) imale prose~na stapka na rast na BDP per capita od 1,41% i zemjite
so visok stepen na ekonomski slobodi (indeks nad 7) imale prose~na stapka na rast
na BDP per capita od 2,81% (Miroslav Prokopijević, 2003, str. 11).
Spored nekoi avtori (Hanke i Walters, 1997), me|u dvata indeksa (od Heritix
fondacijata i od Frejzeroviot institut) ima visok koeficient na korelacija
(okolu 85%). Nekoi ekonomisti mu davaat prednost na edniot a nekoi na drugiot
indeks na ekonomskite slobodi.
Soznanijata do koi do{le stru~wacite na Heretix fondacijata i na
Frejzeroviot institut poka`uvaat deka ekonomskite i politi~kite slobodi ne
mora nu`no da se sledat me|usebno. Tie naveduvaat ~etiri mo`ni kombinacii: da
nema ni ekonomska ni politi~ka sloboda (na primer komunisti~kite zemji), da
ima politi~ka sloboda (na primer, Indija) a da nema ekonomska sloboda, da ima
176
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Primena na pristapot javen izbor na primerot na ekonomskite slobodi so poseben osvrt na R.M.
ekonomska a da nema politi~ka sloboda (na primer ^ile za vreme na Pino~e,
t.n. ,,aziski tigri”) i vo nekoi zemji da ima i ekonomska i politi~ka sloboda
(nekolku razvieni zemji), (vidi pove}e kaj Miroslav Prokopijević, 2000, str. 222225). Spored stru~wacite na Fondacijata, razvienite zemji, po pravilo, imaat
pomalku problemi so politi~kata otkolku so ekonomskata sloboda. Se naveduvaat
zemjite na EU koi imaat visok stepen na politi~ki slobodi, no me|usebno mnogu
se razlikuvaat vo pogled na nivoata na ekonomskite slobodi. Na primer, spored
indeksot na ekonomskite slobodi utvrdeni od Heritix fondacijata (2001), najvisok
rang na ekonomski slobodi od zemjite na EU15 imala Irska koja va`i za edna od
ekonomski najliberalnite zemji vo svetot i toa se smeta za najzna~aen faktor na
nejziniot napredok (,,irsko ~udo”).
Privrzanicite na pristapot javen izbor naveduvaat i odredeni slabosti
na nekoi moderni op{testva. Tie go osuduvaat zgolemuvaweto na dr`avnata
intervencija i regulacija (dr`ava na blagosostojbata), gi kritikuvaat otporite
kon reformi i zgolemuvawe na ekonomskite slobodi, go kritikuvaat visokoto
prisustvo na kriminalitet i neformalna ekonomija vo zemjite vo tranzicija,
kako i nedovolnata za{tita na sopstveni~kite prava, nere{itelnite reformi
na javnata administracija, go proglasuvaat neefikasnoto sudstvo kako edna od
njgolemite slabosti vo zemjite vo tranzicija itn. Isto taka, tie istaknuvaat deka
nekoi moderni op{testva se pretvorija vo rent seeking (barawe renti nadvor od
pazarot a pred s# preku zakonodavnata aktivnost). Spored niv, toa predizvikuva
menuvawe na tipot na igrata vo op{testvoto, bidej}i za poedinci i grupi stanuva
pozna~ajno da dobijat dobra pozicija vis-à-vis dr`avata otkolku vis-à-vis pazarot.
Tie ocenuvaat deka na toj na~in demokratijata na legalen na~in go zagrozuva
prosperitetot, gi oslabuva ekonomskite slobodi, primaren interes na vladinata
politika stanuvaat odredeni interesni grupi i sl.
2. Primena na pristapot javen izbor na primerot na ekonomskite slobodi vo
Republika Makedonija
I vo slu~ajot na na{ata zemja kako glavno analiti~ko sredstvo za merewe na
ekonomskite slobodi i nivniot odraz vrz ekonomskite rezultati }e gi koristime
indeksite {to gi objavuvaat Heritix - fondacijata i Frejzeroviot institut.
Heritix – fondacijata, zaedno so Wall Street Journal, objavuva indeks na ekonomskite
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
177
D-r Metodija Stojkov
slobodi za 160-tina zemji. Objavuvaweto po~na vo 1995 godina, a Republika
Makedonija e vklu~ena podocna. Za nea ima podatoci od 2002 do 2007 godina (vidi
tabela 1). Pri presmetuvaweto na indeksot na ekonomskite slobodi se koristat
podatoci za ve}e navedenite faktori. Rangiraweto na zemjite se vr{i spored
prose~nata ocena na faktorite. Na primer, spored podatocite za 2007, Republika
Makedonija so score od 60,8 e na 71 mesto od vkupno 157 zemji. Za sporedba }e
istakneme deka vo istata godina Slovenija bila na 58 mesto, Albanija na 66 mesto
itn. Na prvo mesto se nao|a Hong Kong so score od 89,3 (www.heritage.org/index).
T-1 Ekonomski slobodi vo Republika Makedonija (2002-207)
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Slov.
2007
Rezultat (Score)
53,2
54
55,2
55,6
60,7
60,8
63,6
Regulativa
30
30
30
30
54,9
60,9
74,2
Trgovija (razmena)
78,0
51
52,4
52,4
63,8
73,4
76,6
Danoci
87,3
86,8
89,7
89,1
87
90
69.7
Vlada
56,1
87,6
58,6
60,2
71,4
67,8
56,8
Monetarna polit.
77,1
80,9
83,3
86,5
88,1
91,1
79
Investicii
50
50
50
50
50
50
70
Finansii
70
70
70
70
70
60
50
Sopstv. prava
30
30
30
30
30
30
50
Korupcija
0,0
0,0
33
23
27
27
61
48,7
Rabotna sila
0,0
0,0
0,0
65,2
64,4
58,1
Izvor: Heritage.org.index 2007. Podatocite za Slovenija (2007) se navedeni samo
zaradi komparacija.
Podatocite vo tabelata poka`uvaat trend na postepeno podobruvawe na
ekonomskite slobodi vo na{ata zemja vo periodot 2002-2007 godina. Spored stepenot
na ekonomskite slobodi, na{ata zemja spa|a vo grupata prete`no slobodni zemji.
Od desette analizirani grupi na faktori koi vlijaat vrz stepenot
na ekonomskite slobodi pozna~itelno podobruvawe na sostojbite na toj plan
e zabele`ano kaj slednive: regulativata (slobodata na biznisot), danocite,
pristapot kon stabilni pari i vladata. Vlo{uvawe na stepenot na ekonomskite
178
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Primena na pristapot javen izbor na primerot na ekonomskite slobodi so poseben osvrt na R.M.
slobodi e zabele`ano kaj: finansiite, korupcijata i rabotnata sila. Sostojbata
stagnira kaj investiciite i kaj sopstveni~kite prava, i toa na nisko ramni{te.
Ako kako kriterium se zeme dve tretini od maksimalniot indeks (10), toga{ }e
se konstatira deka pod taa granica se: investiciite, regulativata, finansiite,
sopstveni~kite prava, rabotnata sila i korupcijata. Drugite pet faktori se nad
taa granica vo pozitivna smisla.
Sporedbata so sostojbite vo Slovenija poka`uva deka Republika
Makedonija ima povisok stepen na ekonomski slobodi kaj danocite, vladata,
finansiite i rabotnata sila.
Empiriskite podatoci na Heritix - fondacijata za stepenot na ekonomskite
slobodi vo na{ata zemja sugeriraat deka treba da se posveti pogolemo vnimanie
na podobruvaweto na sostojbata kaj slednive grupi faktori: investiciite,
sopstveni~kite prava, rabotnata sila, korupcijata, finansiite i regulativata.
Me|u niv, sostojbite se najzagri`uva~ki kaj korupcijata, sopstveni~kite prava i
investiciite. Poradi toa na niv }e se zadr`ime malku podetalno.
Spored Heritix – fondacijata, vo ramkite na korupcijata spa|aat
nezavisnoto (zavisnoto) sudstvo, komercijalnite zakoni, eksproprijacijata i dr.
Na primerot na na{ata zemja toa bi bile nezadovolitelniot stepen na nezavisnost
na sudstvoto i nesredeniot katastar. Toa se oblasti vo koi treba da se prezemaat
radikalni zafati.
Vo grupata korupcija (crn pazar) se vklu~eni sivata ekonomija, {vercot
i korupcijata, dodeka vo grupata investicii se vklu~eni kapitalnite tekovi
i stranskite investicii (vidi: Bilten na Ministerstvoto za finansii na
Vladata na Republika Makedonija).
Empiriskite podatoci {to gi objavuva Heritix - fondacijata pretstavuvaat
dobra analiti~ka osnova za dijagnosticirawe na sostojbata so stepenot na
ekonomskite slobodi, kako i za planirawe aktivnosti za nejzino podobruvawe.
Kako {to ve}e rekovme, Frejzeroviot institut koristi 25 faktori i
niv gi grupira vo 5 grupi: dimenzioniranost na dr`avata ili vladata; zakonska
struktura i za{tita na sopstveni~kite prava; pristap kon stabilni pari (stapka na
inflacija); sloboda na razmenata so stranstvo; regulacija na kapitalot, rabotnata
sila i biznisot (Kavarić, Vladimir, 2003),
Spored Frejzeroviot institut, stepenot na ekonomskite slobodi, vo
Republika Makedonija vo 2003 i vo 2004 godina, meren so indeksot na ekonomskite
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
179
D-r Metodija Stojkov
slobodi, bil 5,6. So takov indeks taa e rangirana na 99 mesto od 127 zemji vo 2003,
odnosno na 102 mesto od 130 zemji vo 2004 godina.
T-2 Podatoci za stepenot na ekonomskite slobodi vo Republika Makedonija i vo
Slovenija vo 2003 i 2004 godina
Maked.
Maked.
Slov.
Faktori
2003
2004
2004
Golemina na dr`avata (vladata)
4,8
5,2
2,5
Zakonska strukt. i za{tita na
sopstveni~kite prava
2,6
2,6
,6,5
Pristap kon stabilni pari
8,2
8,2
8,7
Regulacija na razmenata so stranstvo
6,3
5,9
7,3
Regulacija na kreditot, rabotnata sila
i biznisot
6,0
6,2
5,5
Zbiren rang
5,6 (91)
5,6 (102)
6,1 (80)
Izvor: Materijali od Frejzeroviot institut
]e se zadr`ime na pogolemite otstapuvawa na na{ata zemja vo odnos
na Slovenija. Podatocite od Frejzeroviot institut poka`uvaat deka toa se
slednive domeni: goleminata na vladata i zakonskata struktura i za{titata na
sopstveni~kite prava. Za pokonkretno identifikuvawe na sostojbata, }e navedeme
od koi elementi se sostojat tie grupi.
T-3 Elementi na grupata faktori vlada i grupata zakonska struktura i za{tita
na sopstveni~kite prava (2004)
Republ.
Faktori
Sloven.
Hrvat.
Maked.
Faktori kaj grupata vlada
1. Vladina potro{uva~ka
2. Transferi i subvencii
3. Javni pretprijatija i invest.
4. Najvisoka marg. dano~na stapka
180
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
5,5
4,0
6,0
4,3
4,4
0,0
1,5
4,0
4,0
7,0
1,0
Primena na pristapot javen izbor na primerot na ekonomskite slobodi so poseben osvrt na R.M.
Zakonska struktura i za{tita na
sopstveni~kite prava
1. Nezavisno sudstvo
2. Nepristrasni sudovi
3. Za{tita na intelekt. sopstv.
4. Voeni raboti
5. Integritet na pravniot sistem
2,1
2,3
2,4
3,5
5,0
4,7
5,7
8,3
7,5
3,1
3,4
3,7
8,3
8,3
Izvor: www.fraserinstitute.com i Gwartney, James and Lawson, Robert (2006),
Zna~i, vo grupata faktri nare~ena vlada visoko e prisustvoto na javnite
pretprijatija i javnite investicii, dodeka vo vtorata grupa (zakonska struktura i
za{tita na sopstveni~kite prava) mo{ne e nepovolna sostojbata kaj nezavisnoto
sudstvo, za{titata na intelektualnata sopstvenost i voenite raboti.
Zaklu~ok i preporaki
Vo slu~ajot na Republika Makedonija, se postignati uspesi no se
manifestirani i slabosti vo domenot na ekonomskite slobodi. Od uspesite
}e gi istakneme rezultatite vo slednive domeni: monetarnata i cenovnata
stabilnost, liberalizacijata na cenite, niskite dano~ni i carinski stapki,
zgolemenoto u~estvo na privatniot sektor vo ekonomskata aktivnost i dr.
Slabostite se manifestiraat vo slednive domeni: nedovolnata konkurencija vo
bankarskiot sistem i visokite kamatani stapki (malo u~estvo na stranski banki),
visokite transferi i subvencii, prisustvoto na razni administrativni barieri
(prereguliranost na biznisot), slabata za{tita na sopstveni~kite prava, visokata
stapka na kriminalitet (poradi otsustvo na politi~ka volja, neefikasna policija
i sudstvo), slabata za{tita na imotot i `ivotot na gra|anite, nevklu~enosta na
golem del od nedvi`nostite vo katastarot, visokiot stepen na administrirawe so
cenite vo javniot sektor, visokoto prisustvo na neformalnata ekonomija i dr.
Rezultatite i slabostite uka`uvaat i na domenite i merkite {to treba
da se prezemat za zgolemuvawe na ekonomsite slobodi. Imeno, i ponatamu treba
da se nastojuva da se namaluva javnata potro{uva~ka, da se raboti na namaluvawe
na administrativnite barieri (najavena e administrativna gilotina), da se
zasiluva vladeeweto na pravoto, da jakne za{titata na sopstveni~kite prava, da se
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
181
D-r Metodija Stojkov
reformira javnata administracija vo nasoka na nejzino namaluvawe i pretvorawe
vo servis na gra|anite i dr.
Referencii
Bilten, Ministerstvo za finansii na Vladata na Republika Makedonija
(soodvetni godini).
Gwartney, James and Lawson, Robert (2006), Economic Freedom of the World ,2006
Annual Raport, Fraser Institute, Vancouver.
www.fraserinstitute.com
www.heritage.org/index
Kavarić, Vladimir (2003), Ekonomske slobode – razvojni resurs, Zbornik: Preduzetnička
ekonomija, Podgorica.
Prokopijević, Miroslav (2000), Konstitucionalna ekonomija, E-press, Beograd.
Prokopijević, Miroslav (2003), Ekonomske slobode i ekonomski rast, Zbornik:
Preduzetnička ekonomija, Podgorica.
AN APPLICATION OF THE PUBLIC CHOICE APPROACH IN
INVESTIGATING ECONOMIC FREEDOM WITH AN EMPHASIS ON
THE REPUBLIC OF MACEDONIA
Metodija Stojkov, Ph.D.
Abstract
Public choice represents broad and multidimensional approach to investigating the
economic and political issues. It encompasses economic freedom, as an important development
resource. Recent decade witnessed concerted efforts aiming to measure economic freedom and
assess its impact on the economic performance in many countries.
The study examines several theoretical and methodological aspects of the concept of economic
freedom and investigates the current situation in the Republic of Macedonia. Apart from providing
a diagnosis of the present circumstances, the study offers policy recommendations to increase
economic freedom.
Key words: economic freedom, determinants of economic freedom, measuring economic
freedom, index of economic freedom, possibilities to increase economic freedom.
182
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 183 - 194 (2007)
338.244.025.88(497.7)
SOPSTVENI^KO PRESTRUKTURIRAWE – PO^ETOK I
KRAJ NA MAKEDONSKATA PRESTRUKTURALIZACIJA
D-r Olga Gradi{ka – Temenugova
Apstrakt
Veke {esnaeset godini R. Makedonija “trenira” tranzicija, t.e.
prestrojuvawe
od socijalisti~ki na kapitalisti~ki kolosek, a spored
prepora~aniot model na simultana privatizacija so liberalizacija i
so stabilizacija, vo funkcija na celosno prestrukturirawe na svoeto
stopanstvo.
O~ekuvawata deka sopstveni~koto prestrukturirawe, vo uslovi
na liberaliziran pazar i stabilni ekonomski tekovi, samo po sebe, bez
neophodniot institucionalen “doping”, }e inicira mo`nosti za celosno
prestrukturirawe (operativno, finansisko, tehnolo{ko, organizaciono,
kadrovsko, pazarno, upravuva~ko…) na makedonskata ekonomija, odnosno na
nejzinite mikrokonstituenti, za `al, ne se ostvarija. Vsu{nost, makedonskata
ekonomska prestrukturalizacija zapo~na, no i zavr{i so sopstveni~koto
prestrukturirawe, bez da se prodol`i ponatamu vo pravec na celosno, vistinsko,
strukturno transformirawe. Ottuka, i me|unarodnite ocenki deka R.
Makedonija “najmnogu zaostanuva vo domenot na svoite strukturni reformi”.
Pri~inite za vakvite trendovi ne se ednozna~ni. Najnapred, tie treba da
se baraat vo sistemskata sfera, no i vo tekovnite potezi na makroekonomskiot
menaxment.
Kolku “vol{ebnite” od tipot “stend-baj” zaemi za strukturno
prisposobuvawe mo`at da pomognat pritoa? Sudej}i spored uslovite pod koi se
odobruvaat, ne mnogu! So problemite, sepak, treba sami da se spravime!
Klu~ni zborovi: tranzicija, prestukturirawe, sopstveni~ko prestrukturirawe,
zaemi za strukturno prisposobuvawe
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
183
D-r Olga Gradi{ka – Temenugova
1.
Ve}e 16 godini R. Makedonija “trenira” tranzicija, spored prepora~aniot
model na simultanost pome|u privatizacijata, liberalizacijata i stabilizacijata,
a vo funkcija na celosno prestukturirawe na svoeto stopanstvo.
Vo tranzicionen kontekst, prestrukturalizacijata podrazbira{e preod
od eden tip distorzirana (socijalisti~ka) ekonomija so zna~aen broj neefikasni
pretprijatija vo nekoj tip pazarna (kapitalisti~ka) ekonomija so dominanten
broj profitabilni pretprijatija. Sfatena kako kompleksen proces, taa vo R.
Makedonija treba{e da se realizira preku koegzistencija na razli~ni tipovi
prestrukturirawe, i toa:
• sopstveni~koto, koe se identifikuva so privatizacijata i se sveduva de
facto na transformirawe na dr`avnite (op{testvenite) pretprijatija
vo pretprijatija so privatna sopstvenost, zaradi stimulirawe na
motiviranosta za uspe{no stopanisuvawe;
• operativnoto, koe preku rastot na produktivnosta na trudot ja podiga
konkurentskata sposobnost na mikrosubjektite -proizvoditeli i doveduva
do porast na profitabilnosta;
• finansiskoto, koe explicite se odrazuva vrz podobruvaweto na likvidnosta/
solventnosta na pretprijatijata, odnosno vrz nivnata sposobnost za
blagovremeno servisirawe na obvrskite;
• organizaciskoto, koe se povrzuva so optimaliziraweto na goleminata na
pretprijatijata za da rezultira vo zgolemuvawe na ekonomi~nosta, t.e. vo
namaluvawe na proizvodstvenite tro{oci;
• tehnolo{koto, koe vlijae vrz akumulativnosta na pretprijatijata i
preku povisokoto nivo na investicii direktno ja podobruva tehni~kotehnolo{kata osnova na proizvodstvoto;
• kadrovskoto, koe ovozmo`uva eliminirawe na prevrabotenosta vo
pretprijatijata, no i mo`nost preku dokvalifikacija i prekvalifikacija
na vrabotenite da se odgovori na potrebite na stopanstvoto;
• pazarnoto, koe bara preformulirawe na pozicijata na pretprijatijata na
pazarot vo pravec na celosno respektirawe na pazarnite zakonitosti;
• upravuva~koto, koe dozvoluva primena na modernite upravuva~ki strategii
i koe, vo soglasnost so sovremenite marketin{ko-menaxerski principi,
koncepciski ja naso~uva aktivnosta na pretprijatijata.
184
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sopstveni~ko prestruktuirawe - po~etok i kraj na makedonskata prestrukruralizacija
Sinergijata pome|u oddelnite vidovi prestrukturirawe treba{e, na
dolg rok i na makroplan, da rezultira vo pozitivni razvojni performansi na
ekonomijata kako celina.
2.
Nao|aj}i ja osnovnata prezumpcija za razvojot na zapadnite ekonomii
vo privatnata sopstvenost, R. Makedonija eufori~no za~ekori vo procesot
na privatizacija na svojata dr`avna (op{testvena) sopstevnost, o~ekuvaj}i
sopstveni~koto prestrukturirawe, samo po sebe, da bide dovolno za da gi pokrene
lostovite na site drugi tipovi prestrukturirawe.
Vo uslovi na neizgradena institucionalna baza, vo otsustvo na vistinski
pazari i vistinski pazarni subjekti, pri neegzistirawe na neophodnata pravnoekonomska regulativa, vakvata “instant” privatizacija mora{e da do`ivee neuspeh
(finansiski problemi kaj pravno-formalno privatiziranite pretprijatija, bavno
otplatuvawe na akciite, smaluvawe na akcionerskiot vo polza na dr`avniot
kapital, netransparentnost pri proda`bata na “strate{ki” partneri, izbor na
kupuva~i spored neekonomski kriteriumi, nerealno niski ceni pri proda`bata,
vme{anost na partiski i vladeja~ki strukturi vo privatiziraweto, otvoreno
kr{ewe na zakonskite odredbi vo vrska so privatizacijata itn.).
Nau~no verifikuvanata teza deka za normalno funkcionirawe na pazarnoto
stopanstvo neophodno e istovremeno prisustvo i na privatnata sopstvenost i na
konkurencijata, napolno be{e zanemarena, i toa spored devizata “privatiziraj
denes – reguliraj utre”. Vsu{nost, ne se sfati deka smislata na privatizacijata
ne le`i vo ednostavnata zamena na sopstvenosta (tehni~ka promena), tuku vo
sozdavaweto konkurenten pazaren ambient (kvalitativna promena) so pomo{
na neophodnite institucii, pravniot sistem i ekonomskata regulativa. Od
ovoj aspekt, namesto apliciranata strategija na “privatizacija vo funkcija na
konkurencijata”, treba{e da se izbere opozitnata strategija na “konkurencijata vo
funkcija na privatizacijata”, t.e. celata postapka da se odviva{e pobavno, preku
sozdavawe regulativni ramki pred po~etokot na privatizacijata. Samo taka na R.
Makedonija nema{e da & se slu~i paradoksot na “privatizacija bez konkurencija”,
odnosno samo taka }e se za~uva{e ona zdravo tkivo od dr`avnata (op{testvenata)
aktiva, preku reorganizacija, reanimacija i komercijalizacija.
Od druga strana, vaka smislenata privatizacija be{e sledena so re~isi
“Sijamski bliznaci na efektivnoto sozdavawe bogatstvo” - @. [tiglic
Taka postapi Kina.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
185
D-r Olga Gradi{ka – Temenugova
celosna liberalizacija na doma{nite ceni (95%), kako i so {iroko, neselektivno
otvorawe na doma{niot pazar za vlijanijata na stranskite pazari (trgovska i
finansiska deregulacija). Pritoa, so politikata na visokite kamatni stapki
(22%) se nastojuva{e da se provocira stranskiot kapital za investirawe na
makedonskiot pazar.
Inferiorni vo konkurentskata bitka so stranskata ponuda, doma{nite
proizvoditeli sosema se izgubija. Dojde do kontrakcija na proizvodstvoto,
do porast na nevrabotenosta, do nisko koristewe na kapacitetite, do pad na
akumulativnosta, so smaluvawe na izvozot... Nedostigot na doma{no proizvodstvo
se popolnuva{e so uvoz, a svetskata cena stana orientir za doma{nite ceni.
Visokite kamatni stapki ne go privlekoa stranskiot kapital, no dopolnitelno
gi pogodija doma{nite proizvoditeli. Skapite finansiski sredstva po koi tie
posegnaa ja intenziviraa spiralata na zadol`uvawe, fini{iraj}i vo enormen
rast na vnatre{nata nelikvidnost. Reanimiraweto na kompenzacijata/barterot
vo doma{nite trgovski transakcii be{e direktna posledica na vakvite sostojbi.
Dobro poznatata teza deka liberalizacijata (cenovna, trgovska,
finansiska) na pazarot, ako e li{ena od efikasni odbranbeni mehanizmi za
za{tita na doma{nata ekonomija, sekoga{ povlekuva ekonomski, finansiski i
socijalni krizi, pri liberalizacijata voop{to ne se respektira{e. Tokmu zatoa
makedonskoto stopanstvo popadna vo vistinska ekonomska, finansiska i socijalna
kriza.
Kone~no, za liberalizacijata da ne predizvika inflatorni tendencii
od po{iroki razmeri, se pristapi kon stabilizacija (restriktivna monetarnokreditna i rigidna dano~no-fiskalna politika), so primena na t.n. “{ok terapija”,
prepoznatliva po brzite stabilizacioni, no kontraproduktivni razvojni efekti.
Ulogata na antiinflaciono sidro ja prezede fiksniot devizen kurs, koj, postaven
povisoko vo odnos na realniot paritet, provocira visoka aprecijacija na denarot,
so site posledici od vakviot ~ekor – stimulirawe na uvozot, destimulirawe na
izvozot, zadol`uvawe za pokrivawe na platno-bilansniot gep i samoreproducirawe
na ovoj magi~en krug ad infinitum. Taka, permanentno se atakuva{e i eksternata
nelikvidnost dostignuvaj}i ogromni brojki.
Pri stabilizacijata, isto taka, be{e zanemaren nau~niot aksiom deka
nerealniot devizen kurs destruktivno vlijae vrz ekonomskite tekovi i gi
Gradulisti~kiot pristap be{e nejzinata alternativa.
Spored nekoi procenki i do 140%.
186
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sopstveni~ko prestruktuirawe - po~etok i kraj na makedonskata prestrukruralizacija
destabilizira site stopanski segmenti, seedno dali e pozicioniran na povisoko
ili na ponisko nivo vo odnos na realnoto, osobeno ako kako merka se primenuva
premnogu dolgo. Vo R. Makedonija s# u{te na vakvata politika na kursot uporno
se opstojuva.
3.
Vo vaka komponiraniot tranzicionen ili lessez - faire mozaik
privatiziranite makedonski pretprijatija treba{e da go nao|aat predizvikot za
svoeto celosno ekonomsko prestrukturirawe. Me|utoa, objektivni uslovi (adekvatna
makroekonomska ramka) ne postoeja. Marginalizirana do najvisoka mo`na merka,
dr`avata vo procesot na privatizacijata ne mo`e{e da dade svoj aktiven pridones
vo rafiniraweto na pazarnata konstelacija, t.e. da se eskponira kako vistinski
kreator na stimulativno makroekonomsko okru`uvawe za prestrukturirawe na
makedonskite pretprijatija. Zatoa izostanaa institucionalnite, zakonskite
i ekonomskite preduslovi {to tranzicijata, pa i prestrukturalizacijata
imperativno gi baraa, odnosno stopanstvoto be{e prepu{teno na “avtopilotirawe”
vo koe stopanskite mikrokonstituenti se snao|aa kako {to “znaat i umeat”.
Svoevidniot inter regnum be{e popolnuvan so nelegalni formi na
institucionalizacija od tipot na siva ekonomija, kriminal, korupcija... kako
dopolnitelni “sopki” na procesot na prestrukturalizacijata.
Od ovoj aspekt, pri tranzicijata, kako sosema da se zaboravi deka sekoja
ekonomija ima potreba od nekakov tip upravuvawe, a toa, sekoga{ i sekade, e vo
kompetencija na dr`avata.
Vsu{nost ambicioznosta so koja se demontiraa mehanizmite na
socijalisti~kiot sistem ne be{e sledena so ista takva ambicioznost vo
montiraweto na mehanizmite na pazarnata ekonomija, tolku neophodni za
prestrukturiraweto na makedonskite pretprijatija. Ottuka, o~ekuvawata deka
sopstveni~kata prestrukturalizacija, vo uslovi na liberaliziran pazar i
stabilni monetarni tekovi, bez soodvetniot institucionalen “doping” }e inicira
mo`nosti za celosna prestrukturalizacija (operativna, finansiska, tehnolo{ka,
organizaciona, kadrovska, pazarna, upravuva~ka...) na makedonskata ekonomija,
odnosno na nejzinite mikrosubjekti, za `al potfrlija. Zatoa, namesto konkurentni,
profitabilni, likvidni i moderni pretprijatija, dobivme zagubari, pretprijatija
Potcenetiot kurs gi deformira proizvodstveno-investicionite odluki, a precenetiot ja
zagrozuva platno-bilansnata ramnote`a.
Nejzinoto u~estvo vo vkupniot promet se procenuva na 40-50%.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
187
D-r Olga Gradi{ka – Temenugova
vo ste~aj i invalidizirani stopanski subjekti ~ij osnoven model na razvoj stana
“modelot na pre`ivuvawe”. Za volja na vistinata, pozitivni impulsi za razvoj na
makedonskata ponuda ne doa|aa nitu od strana na pobaruva~kata. Neramnomernostite
vo distribucijata na dohodot, klasno-socijanoto polarizirawe, is~eznatata
sredna klasa, socijalnite slu~ai bea pri~ini eden zna~aen del od makedonskata
populacija da go prifati stilot na `iveewe “od denes za utre”.
4.
Niz celiot tranzicionen period padot na produktivnosta na trudot se
dvi`e{e me|u 150 i 200% (1989=100%), stepenot na koristewe na kapacitetite
me|u 20 i 30%, stapkata na otpi{anost (zastarenost na opremata) me|u 40 i 50%, a
u~estvoto na investiciite vo goleminata na BDP me|u 7 i 10%, pri proizvodstvo
koe samo incidentno se odvojuva{e od zonata na negativnite vrednosti, kako i pri
visoko nivo na razdrobenost, atomiziranost na makedoniskite pretprijatija. Ne e
problem da se konstatira deka na operativen, teknolo{ki i organizacionen plan
simptomi za prestrukturalizacija ne egzistiraa.
Ako kon toa se dodade i visokata stapka na nevrabotenost, me|u 30
i 37%, koja ja slede{e tranzicijata, od edna, i totalniot zastoj na procesot na
dokvalifikacija, odnosno na prekvalifikacija na otpu{tenite rabotnici, od
druga strana, pove}e od jasno e deka makedonskite pretprijatija ostanaa so “kratki
rakavi” i na planot na svojata kadrovska prestrukturalizacija.
Isto taka, dolgovite na stopanstvoto (vnatre{nata nelikvidnost), so
odminuvaweto na tranzicijata, vidlivo go nadminuvaa kapitalot na makedonskite
pretprijatija, tendiraj}i da stanat problem ednakov po zna~ewe so onoj na
nadvore{nata nelikvidnost. Zna~i, i za finansiskoto prestrukturirawe na
makedonskite mikrosubjekti ne mo`e{e da stane zbor.
Sostojbata so pazarnoto prestrukturirawe na makedonskite pretprijatija
ne be{e vo ni{to podobra. Cenite, nerealni poradi nerealniot devizen kurs,
kako osnoven barometar na pazarot, upatuvaa defektni signali do pazarnite
u~esnici, t.e. ne bea nitu vo korespondencija so proizvodstvenite tro{oci nitu
vo korelacija so potro{uva~kite potrebi. Tokmu zatoa tie ne poslu`ija kako
Vo celiot tranzicionen period otsustvuva{e kakva bilo politika na ponudata, a socijalnata politika ima{e palijativen karakter.
Do podatoci za negoviot iznos ne uspeavme da dojdeme. Posleden podatok so koj raspolagame
e onoj od 1999 godina, koga dolgot iznesuva{e 48,1 milijardi denari i koga dolgovite na stopanstvoto
bea pogolemi od kapitalot za 4,4%.
188
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sopstveni~ko prestruktuirawe - po~etok i kraj na makedonskata prestrukruralizacija
verodostoen indikator za fakti~kata pazarna pozicioniranost na makedonskite
pretprijatija.
Ne poradi neznaewe, tuku poradi nepovolnata tranziciona klima,
makedonskite pretprijatija ne napravija pozitivni pomestuvawa i vo pravec na
svoeto upravuva~ko prestrukturirawe. Optovareni so gorlivite tekovni problemi
(nedostig na surovini i reprodukcioni materijali, zastoi vo proizvodstvoto,
nedostig na sredstva za pokrivawe na platite, socijalni te{kotii), makedonskite
menaxeri gi turnaa na sporeden kolosek pra{awata okolu koncepciskata/
strate{kata naso~enost na pretprijatijata vo R. Makedonija.
Agregirani na makronivo, ovie tendencii ja dovedoa zemjata vo sostojba
da & se slu~i dezindustrijalizacija namesto industrijalizacija, dezinvestirawe
namesto investirawe, pogolem uvoz namesto pogolem izvoz, nevrabotenost namesto
vrabotenost, stagnacija namesto razvoj, i toa vo tekot na celiot tranzicionen
period, a ne samo vo negovite po~etni, podgotvitelni etapi.
Osnovni makroekonomski indikatori za R. Makedonija
Realen BDP
Inflacija
Nevrabotenost
Vrabotenost
Plati
Trgovski bilans
Buxetski deficit
Devizen kurs
godi{en %
godi{en %
godi{en %
godi{en %
godi{en %
% od BDP
% od BDP
MKD : €
1998
3,4
0,8
34,5
_
_
- 14,4
- 1,7
_
1999
4,3
- 1,1
32,4
_
_
- 12,5
0
_
2000
4,6
5,8
32,2
_
_
- 19,3
1,8
_
2001
- 4,5
5,5
30,5
_
3,5
- 15,2
- 7,2
60,9
2002
0,9
1,8
31,9
_
6,9
- 20,3
- 5,7
61,0
2003
3,2
1,2
36,7
34,5
4,8
- 18,4
- 1,6
61,3
2004
4,1
0,5
37,2
32,8
4,0
- 17,4
- 1,9
61,3
2005
3,8
_
37,3
33,9
2,7
_
_
61,3
Nadvore{en dolg
% od BDP
bilioni €
39,1
1,25
39,1
1,35
40,1
1,56
42,0
1,61
41,1
1,64
38,1
1,57
38,4
1,56
_
_
Stranski direktni
investicii
% od BDP
milioni €
3,3
105
0,9
30
4,9
191
11,8
498
2,1
82
2,0
83
2,8
94
0,5
_
Investicii vo
osnovni sredstva
godi{en %
_
_
_
- 8,6
17,6
1,1
10,9
_
Industrisko
proizvodtsvo
indeks
1999g.=100
_
100
104
100
95
97
95
101
Izvor: European Economy Dec. 2004, 2006, Blegium; Statisti~ki godi{nik
na R.M za 2006,RZS, Skopje;
Vo tranzicionite ekonomii koi se ve}e ~lenki na EU, dojde do silno obnovuvawe na industriskoto proizvodstvo, se proizveduvaat stoki {to tie porano ne gi proizveduvale. Vo R. Makedonija
denes ne se proizveduva ni ona {to se proizveduva{e porano, pred tranzicijata.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
189
D-r Olga Gradi{ka – Temenugova
Da bide ironijata pogolema, visokite ocenki {to R. Makedonija gi dobiva
denes od me|unarodnite institucii za svojata privatizacija, liberalizacija i
stabilizacija se vo disharmonija so niskite ocenki od istite tie institucii za
nivoto na pazarnosta, konkurencijata, korupcijata, sopstveni~kite prava, sivata
ekonomija, okru`uvaweto... vo ramkite na makedonskata dr`ava.
Ako generalizirame, toga{ makedonskata ekonomska prestrukturalizacija
zapo~na, no i zavr{i so sopstveni~koto prestrukturirawe bez da prodol`i
ponatamu vo pravec na celosno, vistinsko, strukturno transformirawe. Ottuka
i me|unarodnite ocenki deka R. Makedonija “najmnogu zaostanuva vo domenot na
svoite strukturni reformi”.
5.
Kolku “vol{ebnite” od tipot “stand-by” zaemi za strukturno prisposobuvawe
mo`at da pomognat pritoa? Sudej}i spored uslovite pod koi se odobruvaat, ne
mnogu. Uslovite ne se nimalku “naivni” i nimalku bezna~ajni, imeno:10
• ukinuvawe na ograni~uvawata za stranski vlo`uvawa vo doma{nata
ekonomija (konstituirawe ekonomija bez za{tita);
• preusmeruvawe na ekonomijata kon izvoz (reducirawe na doma{nata ponuda
na mal broj proizvodi/uslugi);
• namaluvawe na platite i stopirawe na nivniot rast (regresija na tro{ocite
za zdravstvo, obrazovanie, socijalno osiguruvawe);
• smaluvawe na carinite, taksite i drugite ograni~uvawa pri uvoz
(supstitucija na doma{noto proizvodstvo);
• deregulacija (blokirawe na dr`avnoto u~estvo vo stopanstvoto);
• intervencii so doma{nata valuta (monetarna kontrola od strana na
me|unarodnite institucii).
Fakt e deka uslovite pod koi se odobruvaat zaemite za strukturno
prisposobuvawe tangiraat mnogu oblasti od ekonomskata politika, pa taka nivnoto
prifa}awe, pove}e ili pomalku, zna~i prepu{tawe na ekonomskata kontrola na
zemjata vo racete na me|unarodnite institucii.
Od druga strana, iskustvata od primenata na ovie zaemi vo golem broj zemji
ne vrodile so plod. Naprotiv, vo mnogu slu~ai uspehot, t.e. razvojot izostanal.
]e navedeme samo dve istra`uvawa11 koi ja potvrduvaat prethodnata
10
11
Za ova pove}e: X. Mander i E. Goldsmit: Globalizacija, KLIO, Beograd. 2003 god. str. 275-276
X. Mander i E. Goldsmit: Isto str. 277-278
190
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sopstveni~ko prestruktuirawe - po~etok i kraj na makedonskata prestrukruralizacija
konstatacija.
• Mohsin Kan (ekonomist od MMF) do{ol do zaklu~ok deka vo periodot
1973-1988 pogolemi stapki na stopanski rast zabele`ale zemjite koi ne
gi polzuvale ovie zaemi, odnosno razvojnite rezultati bile pomali kaj
zemjite koi gi prifatile zaemite za strukturno prisposobuvawe;
• Eva Jespersen (ekonomist od UNICEF), kaj 24 zemji od podra~jeto na
Afrika, koi gi prifatile programite za strukturno prisposobuvawe
vo osumdesettite godini na 20 vek, izvr{ila istra`uvawe spored tri
parametri: stapka na akumulacija na kapitalot, u~estvo na proizvodstvoto
vo doma{niot neto-proizvod i stapka na porast na izvozot. Zaklu~ocite
od istra`uvaweto registrirale vlo{uvawe od aspekt na prviot kriterium
kaj 20 zemji, stagnacija od aspekt na vtoriot kriterium kaj 18 zemji i od
aspekt na tretiot kriterium, negativni tendencii (pad na izvozot) kaj 13
zemji, odnosno nepovolni rezultati (nemo`nost zgolemeniot izvoz da go
nadomesti zgolemeniot uvoz) kaj 11 zemji.
* * * *
^etvrtata alka na tranzicioniot proces vo R. Makedonija –
prestrukturalizacijata, kako sledbenik na simultano sprovedenoto privatizirawe,
liberalizirawe i monetarno stabilizirawe na makedonskata ekonomija, gi
izneveri o~ekuvawata i na najgolemite optimisti. Vsu{nost, taa zapo~na, no i
zavr{i so sopstveni~koto prestrukturirawe bez da prodol`i ponatamu do krajnata
cel – celosno prestrukturirawe na makedonskoto stopanstvo, odnosno na negovite
konstituenti (pretprijatijata).
Pri~inite za vakvite trendovi na makedonskata prestrukturalizacija
ne se ednozna~ni. Najnapred, tie treba da se baraat vo sistemskata sfera,
t.e. vo “fabri~kata gre{ka” na samiot tranzicionen model (potencirawe na
stabilizacionata na {teta na razvojnata komponenta), no i vo lo{o izvedenata
“insajdersko-kriminogena” privatizacija (favorizirawe na individualnite na
{teta na op{testvenite interesi), a vo otsustvo na neophodnata institucionalna
“armatura”. Kone~no, svoj negativen pridones imaa i slabostite na doma{nata
ekonomska politika, odnosno potezite na makroekonomskiot menaxment, koi
bavno ili voop{to ne reagiraa na nepovolnite dvi`ewa, {to rezultira{e vo
nestimulativno pazarno okru`uvawe (pasivnata uloga na dr`avata vo tekot na
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
191
D-r Olga Gradi{ka – Temenugova
tranzicioniot period).
Imaj}i go predvid iskustvoto na drugite zemji, vo zaemite za strukturno
prisposobuvawe, {irokogrado prepora~uvani od me|unarodnite institucii, R.
Makedonija ne treba premnogu da se nadeva. So problemite, po s# izgleda, }e treba
da se spravime sami. Kako? So reafirmirawe na ulogata na dr`avata12 vo pravec na
izgradba na vistinska ekonomska politika za stimulirawe i za{tita na zdravata
doma{na ponuda, od edna, i vo pravec na izgradba na efektivna socijalna politika
za doma{ni uslovi, od druga strana. 13 Zna~i, namesto da se ~eka privatniot sektor
sam da zajakne i da se reformira, treba da se reformira dr`avata za poefikasno
da koordinira so privatniot sektor.
So “alibito” deka modelot na tranzicija be{e nametnat, “uvezen”, pa zatoa
ni{to ne mo`eme da napravime, nevkusno e da se pokrivame – stanavme dosadni
sami na sebe i izgubivme mnogu vo sopstvenite o~i.
Trudot ke go zavr{ime so parafraziranata TV izjava na eden ~len od
slova~kata delegacija koja neodamna ja poseti R. Makedonija: “Ne prifa}ajte
s# {to }e vi ponudi Evropa; izbirajte {to }e prifatite; proverete dobro dali
ponudenoto vi odgovara; taka }e gi ostvarite sopstvetite interesi.” 14
Literatura
X. Mander i E. Goldsmit: Globalizacija, KLIO, Beograd, 2003
V. Haton & E. Gidens : Na ivici, PLATO, Beograd, 2003
European Economy (Western Balkans in Transition), Directorate General for
Economic and Financial Affairs, Belgium, Dec, 2004,2005,2006
Statisti~ki godi{nik na R.M. za 2004, 2005, 2006 god., RZS, Skopje
M.L. Weitzman: European Economic Review, 37, 1993
C. Wyplosz: European Economic Review, 37, 1993
P. Aghion: European Economic Review, 37, 1993
O.J. Blanchard: Restructuring in Central Europe, MIT, Cambridge, MA, 1992
J. Bajec & L. Joksimovic: Savremeni privredni sistemi, Ekonomski fakultet, Beograd, 1998
12
13
14
^istite pazarni stopanstva denes se ve}e “muzejska relikvija”.
Podgotovkite {to na ovoj plan gi pravi Hrvatska mo`at da bidat patokaz i za na{ite.
V. Andonovski: “Evropejska porazija”, Utrinski vesnik, 2.3.2007, Skopje, str. 9
192
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Sopstveni~ko prestruktuirawe - po~etok i kraj na makedonskata prestrukruralizacija
PROPRIETARY RESTRUCTURE – BEGINNING AND END OF
MACEDONIAN RESTRUCTURING
Olga Gradiska – Temenugova, Ph.D.
Abstract
It has been sixteen years already since the Republic of Macedonia has been “training”
transition, that is to say re-arrangement from the socialist to the capitalist track in conformity
with the recommended model of simultaneous privatisation with liberalization and stabilization
in the function of a complete restructuring of its economy.
The expectations that the proprietary restructuring, under circumstances of a liberalized
market and stable economic trends will, on its own and without the indispensable institutional
“doping”, initiate possibilities for a full restructure (operational, financial, technological,
organizational, personnel, market, administrative…) of the Macedonian economy, that is to say
its micro-constituents, have, unfortunately, not been accomplished. Actually, the Macedonian
restructuring began, but at the same time it ended, with the proprietary restructuring without
further proceeding in the direction of a full and real structural transformation. This is the reason
for the international evaluations that the Republic of Macedonia “is the most lagging behind in
the area of structural reforms”.
The reasons for such trends are not synonymous. First of all, they should be searched
for in the system sphere, but also in the current moves of the macroeconomic management.
How much can the “magic” structural alignments of the “stand-by” type help in this?
Judging by the conditions under which they are approved – not much! After all, we are the ones
who have to deal with the problems!
Key words: transition, restructuring, proprietary restructuring, structural alignments
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
193
Год. екон. фак. т. 42 с. 195 - 203 (2007)
339.736(497.7)
REGULIRAWETO NA ODNOSITE ME\U REPUBLIKA
MAKEDONIJA I PARISKIOT KLUB NA KREDITORI
D-r Qube Trpeski
Apstrakt
Od vremenska distanca od 12 godini, mo`e da se dade poobjektivna ocena
za rezultatite od pregovorite so Pariskiot klub. Neutralnite poznava~i
na ovaa materija, bi rekle deka te{ko bi mo`elo pove}e da se dobie, imaj}i go
predvid stepenot na zadol`enosta na zemjata vo 1995 god. I toga{, kako i denes,
R. Makedonija vleguva vo grupata sredno zadol`eni zemji. Procenata na MMF
za spopsobnosta na emjata - dol`nik vo idnina da go servisira nadvore{niot
dolg e odlu~uva~ka vo pogled na dol`inata na reprograweto {to }e go dobie
taa ili eventualniot otpis. Godinite {to sledea, po 1995, toa go potvrdija.
R. Makedonija redovno go servisira svojot nadvore{en dolg, a i ponatamu
ostanuva sredno zadol`ena zemja. Vo poslednive dve godini, R. Makedonija e vo
kondicija i za predvremena otplata na dolgot. Toa go napravi prethodnata
Vlada so dolgot sprema Londonskiot klub. No, na~inot na koj toa go napravi
be{e pogre{en. Imeno, prethodnata objava na Vladata za predvremen otkup
pridonese pazarnata cena na obvrznicite, koja be{e poniska od nominalnata,
da se izedna~i so nominalnata. Dokolku otkupot go napravea tivko, bez objava
i postepeno, R. Makedonija }e za{tede{e nekolku desetici milioni dolari.
Kaj Pariskiot klub, situacijata e poinakva. Dolgot ne se kotira na berza.
Odlukata na sega{nata Vlada, da upotrebi del od deviznite rezervi koi se nad
optimalniot iznos za predvremena otplata na celiot preostanat dolg e na
mesto. So toa se postignuvaat pove}ekratni efekti: se namaluva vkupnata
zadol`enost na zemjata, se za{teduva za iznosot na kamatite {to treba da se
platat i se podiga vkupniot rejting na zemjata, posebno investicioniot.
Klu~ni zborovi: Pariski klub, dolg, krediti, kvota
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
195
D-r Qube Trpeski
Voved
Pariskiot klub pretstavuva neformalna grupa na oficijalni kreditori
i negovata uloga e da iznao|a re{enija za problemite so koi se soo~uvaat
zemjite – dol`ni~ki sprema ovoj Klub. Iako Pariskiot klub se definira kako
“neformalna grupa na oficijalni kreditori”, pri dogovaraweto so zemjite –
dol`nici, tie sepak se rakovodat spored odredeni principi i pravila. Toa im
pomaga da bidat poefikasni i pokoordinirani pri dogovaraweto. So ogled na
faktot deka Pariskiot klub se tretira kako neformalna grupa, ili, kako {to se
narekuva, neinstitucija, nema ni oficijalen datum na negovoto osnovawe, ili na
po~nuvaweto so rabota.
1.Procedura za vodewe pregovori so Pariskiot klub
Prethoden uslov {to Pariskiot klub i go postavuva na zemjata - dol`nik, odnosno
pred da otpo~nat pregovorite, e taa da ima vlezeno vo aran`man za stand by, ili
ramen na nego, so MMF. Od druga strana, i MMF – za da zaklu~i so zemjata stand
by aran`man, bara taa da gi regulira odnosite so Pariskiot klub. Tuka se gleda
taa cvrsta vrska me|u zemjite - kreditori i MMF, odnosno ulogata na MMF kako
za{titnik na me|unarodniot kapital. Niz sovjata dolgogodi{na rabota vo ramkite
na Pariskiot klub, kreditorite uvidele deka odredeni principi (i pravila) do
koi se dr`ele pri pregovorite so dol`nicite se poka`ale dovolno efikasni
i korisni, pa taka stanale op{toprifateni od site u~esnici. Tie principi se
navedeni vo prodol`enie.
1. Pariskiot klub svoite odluki gi donesuva na poedine~na osnova (case by
case), so cel da se prisposobi na specifi~nostite na sekoja zemja - dol`nik.
2. Pariskiot klub svoite odluki gi donesuva so konsenzus. Nitu edna
odluka ne mo`e da se donese ako makar i edna zemja - ~lenka na Pariskiot klub ne
se soglasuva so taa odluka.
3. Tretiot princip e uslovenosta. Pariskiot klub, vleguvaweto vo
pregovori so zemjata - dol`nik koja bara reprogramirawe na dolgot go uslovuva
so postoewe na odredena ekonomska programa, odobrena i poddr`ana od strana
na MMF so stand by, ili so ramen na nego aran`man. Vo taa programa treba da se
obrazlo`i potrebata za reprogramirawe, refinansirawe, ili za otpis na dolgot.
Isto taka, od ekonomskata programa treba da se gledaat mo`nostite na zemjata za
redovno servisirawe na dolgot vo idnina.
196
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Reguliraweto na odnosite me|u Republika Makedonija i Pariskiot klub na kreditori
4. ^etvrtiot princip e solidarnosta. Vo praktikata toa zna~i, otkgako
}e se postigne dogovor me|u kreditorite i zemjata - dol`nik, site kreditori
se solidarni da gi primenat na ist na~in uslovite dogovoreni vo ramkite na
Pariskioot klub.
5. I pettiot princip pretstavuva - usoglasenost na tretmanot. Spored ovoj
princip, zemjata - dol`nik se obvrzuva deka }e bara od drugite nemultilateralni
kreditori, posebno od bilateralnite kreditori koi ne se ~lenki na Pariskiot
klub, kako i od privatnite kreditori, reprogramirawe na dolgot, usloglaseno so
uslovite dadeni vo reprogamiraweto na Pariskiot klub.
Vo praktika toa zna~i deka zemja - kreditor, nadvor od Pariskiot klub, ne
mo`e da bara uslovi ponepovolni za dol`nikot od onie postignati vo ramkite na
Pariskiot klub.
Toa se tie pet principi, koi se op{to prifateni od zemjite - ~lenki na
Pariskiot klub.
Vidovi dolg
Predmet na dogovorite vo ramkite na Pariskiot klub se dolgovite na
javniot sektor, bidej}i dogovorot go potpi{uva zemjata dol`nik. Dolgovite
na privatniot sektor, za koi ima garancija od javniot sektor, vo ramkite na
Pariskiot klub, se tretiraat kako dolgovi na javniot sektor. Ponatamu, predmet
na dogovori se samo srednoro~ni i dolgoro~ni dolgovi. Kratkoro~nite dolgovi,
odnosno dolgovite so rok do edna godina ne se predmet na dogovarawe vo ramkite na
Pariskiot klub. Koga sme kaj dolgovite, odnosno kreditite, treba da go pojasnime
praviloto “datum na presek”. Pri prviot sostanok me|u zemjata - dol`nik i
Pariskiot klub se utvrduva: “datum na presek” na sostojbata na dolgot. Zo{to e
va`en ovoj datum na prosek? Zatoa {to, za kreditite odobreni po ovoj datum na
presek, ne e mo`no da se bara reprogramirawe. Za dol`nicite posebno se interesni
pravilata za “razmena na dolgot”. Imeno, dogovorite so Pariskiot klub mo`at da
sodr`at odredba za razmena na dolgot: vo natura, za pomo{, za kapital (akcii), za
druga valuta itn. Za da mo`e odredena zemja-dol`nik da vleze vo pregovori so zemja
-kreditor za “razmena na dolgot”, potrebno e takva klauzula da bide predvidena vo
ramkovniot dogovor me|u zemjata - dol`nik i Pariskiot klub.
Samata operacija na razmena na dolgot, obi~no, se odviva na toj na~in
{to kreditorot go prodava pobaruvaweto na nekoj investitor, koj potoa istoto
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
197
D-r Qube Trpeski
pobaruvawe go preprodava na zemjata - dol`nik, vo zamena za, da re~eme, akcii
vo nekoe pretprijatie, i sli~nno. Vo evolucijata na pregovorite vo ramkite na
Pariskiot klub, rokot na otplatata postepeno se prodol`uval, onaka kako {to se
vlo{uvala ekonomskata situacija na zemjite - dol`nici. Taka, vo prvite godini
od postoeweto na Pariskiot klub, periodot na vra}awe na kreditot predviden
vo dogovorite so zemjite - dol`nici ne nadminuval deset godini, vklu~uvak}i go
i grace - periodot. Podocna, postepeno, toj rok bil predlo`uvan, taka {to, denes,
toj iznesuva, za najsiroma{nite zemji, do 23 godini, vo koi e vklu~en 6 - godi{en
grejs period, za komercijalni zaemi, i do 40 godini (so 16 godini grejs - period)
za t.n. ODA zaemi, odnosno za oficijalnite zaemi za pomo{ na razvojot (Official
Development assistance).
Pregovorite na Republika Makedonnija vo Pariskiot klub
Po reguliraweto na odnosite so me|unarodnite finansiski institucii
(vo tekot na 1993 i 1994 godina), na red dojde i reguliraweto na odnosite so zemjite
- ~lenki na Pariskiot klub. Za taa cel vo juni 1995 godina be{e izrabotena
Platforma za pregovori so Pariskiot klub-kreditori za reprogramirawe na
obvrskite.
Sostojba na dolgot
Sostojbata na dolgot (glavninata) na Republika Makedonija sprema Pariskiot
klub na krajot na 1994 godina iznesuva{e 261,3 mil. dolari, vo koja suma ne bea
vklu~eni dovstasanite a neplateni redovni i oceneti zatezni kamati vo iznos od
okolu 80,0 mil. dolari.
Bilateralni kreditori
Pariski klub-pred
datumot na presek
(2.12.1982)
1.Sostojba na dolgot
(glavninata)
2. Dostsani nenaplateni
obvrski
2.1. Glavnina
198
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Pariski klubpo datumot na
presek (2.12.1982)
Vkupno
203,4
57,9
261,3
155,7
58,7
214,4
124,1
49,2
173,3
Reguliraweto na odnosite me|u Republika Makedonija i Pariskiot klub na kreditori
2.2. Kamata
31,6
9,5
41,1
3. Zatezna kamata
29,0
9,9
38,9
4. Tekovni obvrski vo
1995 god.
38,3
6,5
39,8
5. Vkupno (2+3+4):
223
75,1
293,1
Izvor: Platforma za pregovori... NBRM
Vo sostojbata na dolgot, vo iznos od 261,3 mil. dolari, alociraniot dolg
u~estvuva{e so 66,8% , ili 174,4 mil. dolari, prezemeniot dolg od porane{na SFRJ
u~estvuva{e so 16,2%, ili 42,4 mil. dolari, dodeka delot od nealociraniot dolg
u~estvuva{e so 17,0%, ili 44,5 mil. dolari. Sostojbata na dolgot sprema Pariskiot
klub po kreditite sklu~en pred datumot na presek iznesuva 203,4 mil. dolari. Vo
strukturata na dolgot sprema Pariskiot klub po odelni zemji najgolemo u~estvo
imaa SAD so 39,2%, potoa Germanija so 21,2%, Francija so 12,3%, [vajcarija so
7,1%, Italija so 4,7%, ili na ovie zemji otpa|aat okolu 85% od vkupniot dolog na
Republika Makedonija sprema Pariskiot klub. *
Tekot na pregovorite
Pregovorite so Pariskiot klub se odr`aa na 17 i18 juli 1995 godina vo Pariz. Na pregovorite,
od strana na Pariskiot klub u~estvuvaa pretstavnici od SAD, Germanija, Francija, [vajcarija,
Holandija, Italija, Velika Britanija, Avstrija, [panija, [vedska, Danska, Belgija, Finska, Japonija
i Kuvajt. Pokraj toa, ima{e i pretstavnici na MMF, Svetskata banka i UNCTAD. Spored utvrdenata
praktika, prviot den se odr`a plenaren sostanok, na koj be{e prezentirana, od strana na na{ata
delegacija, ekonomskata i politi~kata situacija vo koja se nao|a{e na{ata zemja i oficijalno be{e
soop{teno na{eto barawe za regulirawe na odnosite na Republika Makedonija so Pariskiot klub.
Potoa bea dadeni prezentacii od strana na MMF, Svetskata banka i UNCTAD. So toa zavr{i, taka da se
re~e ceremonijalniot del. Po pauzata, zapo~naa pregovorite. Na~inot na koj Pariskiot klub gi vodi
pregovorite so zemjite - dol`nici e dosta nevoobi~aen. Zo{to ova go velam, }e se vidi od izlagaweto
ponatamu. Delegacijata na zemjata - dol`nik, vo slu~ajov e Makedonija, e smestena e vo edna prostorija,
dodeka drugata strana - kreditorite ne sedea nasproti nas vo istata prostorija, tuku nekade na drugo
mesto vo istata zgrada. Na~inot na pregovorite se vodi preku kurir. Doa|a kurir i bara na list hartija
da gi dademe uslovite {to gi nudime za zaklu~uvawe spogodba. Gi davame, toj go zema listot hartija
i go nosi kaj drugata strana vo prostorijata vo koja tie se nao|aat. Po polovina ili po eden ~as se
vra}a nazad i ni soop{tuva: “Kreditorite ne gi prifa}aat uslovite {to gi ponudivte”. I tolku. Nema
obrazlo`enie od koi pri~ini ne gi prifa}aat, nitu pak, {to nudat tie. Veli: “]e se vratam po eden
~as, a dotoga{ vie podgotvete nov predlog”. Po eden ~as doa|a, go zema listot hartija so noviot predlog
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
199
D-r Qube Trpeski
i odi kaj drugata strana. Se vra}a po nekolku ~asa i ni soop{tuva: “Kreditorite ne go prifa}aat i
ovoj predlog. Jas }e dojdam povtorno za eden ~as, dotoga{ podgotvete nov predlog.“ Toga{ se pojavuva
pretstavnikot na UNCTAD. Ni objasnuva deka negova zada~a e samo da posmatra dali kreditorite imaat
fer tretman, sprema zemjata so koja pregovaraat. Ni pomaga da go formulirame noviot predlog. Go
predavame na kurirot da go odnese na kreditorite. Pominaa skoro dva ~asa, go nema da se vrati. Nema
pauza. Pregovorite, vaka kako {to gi opi{av, mo`at da traat najmnogu 24 ~asa neprekinato. Ako ne se
postigne soglasnost vo tie 24 ~asa se prekinuvaat i se proglasuva deka pregovorite zavr{ile neuspe{no.
Kurirot doa|a skoro posle tri ~asa i povtorno - istiot odgovor: “Kreditorite ne se soglasuvaat i so
ovoj predlog”. I se taka do naredniot den.
Okolu ~etiri ~asot nautro stigna, kurirot i re~e: “Ovoj predlog kreditorite go prifa}aat”.
[to se slu~uvalo vo nivnata prostorija ne znaeme, nitu nekoga{ }e doznaeme. Po dve godini od ovoj
nastan, dojdov do odredeni soznanija deka pretstavnkot na SAD bil najtvrd i ne se soglasuval da ni se
dadat popovolni uslovi od onie {to gi dobivme. Ne mo`am da se zakolnam deka e ova vistina. Samo,
informacijata {to ja dobiv ima logika: od vkupniot na{ dolg sprema Pariskiot klub, na SAD im
otpa|aat 40%. Poedine~no, tie se najgolem kreditor i logi~no e i da bidat najtvrdi vo pregovorite.
A na{ite nade`i bea deka vo pregovorite najmnogu }e ni pomognat tokmu SAD. Vetuvawata od
potpretsedatolot i od ministerkata za nadvore{ni raboti na SAD bea deka SAD, duri, }e predlo`at i
otpi{uvawe na dolgot. O~igledno toa be{e samo “zama~kuvawe na o~ite”. Vo Pariz be{e pretstavnik
na Treasory departmentot koj profesionalno si go odraboti svoeto, da izdejstvuva {to e mo`no podobri
uslovi za vra}awe na kreditite na svojata zemja. Ona {to najmnogu ne pogodi, e toa {to ne ni dozvolija vo
spogodbata da ja vgradime t.n. ekol{ka klauzula – mo`nost za zamena na dolgot za ekolo{ki proekti vo
zemjata. Bez obrazlo`enie. Ednostavno, kurirot ni re~e – kreditorite ne prifa}aat da se vgradi takva
klauzula. Mu rekovme: “Prenesi im na kreditorite – da objasnat zo{to na Bugarija & dadoa soglasnost
za takva klauzula, a na Makedonija ne & davaat, koga Bugarija e vo popovolna polo`ba od Makedonija”.
Odgovorot na kreditorite, preku kurirot, be{e kratok i cini~en - taka ocenile, vo toj slu~aj. Ako e
za uteha, za vozvrat ja dobivme t.n. Good will klauzula, so koja ni se ovozmo`uva, dokolku zapadneme vo
te{kotii so servisiraweto na dolgot, da mo`eme povtorno da pregovarame za novo reprogramirawe.
Duri vo tekot na 2001 godina Pariskiot klub se smiluva i dozvoli vo ramkovniot dogovor da se vgradi
t.n. ekolo{ka klauzula. So toa se otvorija mo`nostite za zamena na dolgot so nekoja investicija vo
ekolo{ki proekti. No, toa vo praktikata ne se realizira.
Rezultati od pregovorite
Uslovi za reprogramirawe dogovoreni so pariskiot klub na 17.7.1995
godina spored usoglaseniot zapisnik
I. Krediti sklu~eni pred datumot na presek so vkupni obvrski koi
dostasuvaat vo konsolidacioniot period nad 0,5 mil. dolari.
1. Se reprogramira:
a) 100% na dostasani neplateni obvrski (bez zatezna kamata) nad 0,5 mil.
dolari so sostojba na 30.6.1995 godina vo iznos od 191,83 mil. dolari; vkupen iznos
200
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Reguliraweto na odnosite me|u Republika Makedonija i Pariskiot klub na kreditori
za reprogramirawe: 221,7 mil. dolari.
- Uslovi za reprogramirawe:
a) rok na otplata: 15,5 godini so 4 godini grejs - period smetano od 30.6.1995
godina, odnosno 24 polugodi{ni rati, od koi prvata dostasuva na 31.7.1999 godina,
a potoa sekoja godina po 10,58%;
b) pazarni kamatni stapki koi treba bilateralno da se dogovorat.
2. Zatezna kamata: vkupen iznos na zateznata kamata do 30.6.1995 godina – 39,5 mil. dolari.
-Uslovi za reprogramirawe:
a) rok na otplata: 6,5 godini so 3 godini grejs-period smetano od 30.6.1995
godina, odnosno 8 ednakvi polugodi{ni rati, od koi prvata dostasuva na 31.7.1998
gidina, a poslednata na 31.1.2002 godina.
II. Krediti sklu~eni po datumot na presek
1.
Se reprogramira:
a) 100% na dostasanite neplateni obvrski (i zatezna kamata) so sostojba na
30.6.1995 godina vo iznos od 71,7 mil. dolari.
-Uslovi za reprogramirawe:
a) rok na otplata: 6,5 godinni so 3 godini grejs-period smetano od 30.6.1995
godina, odnosno 8 ednakvi polugodi{ni rati od koi prvata dostasuva na 31.7.1998
godina,a poslednata na 31.1.2002 godina.
ZAKLU^OK
Takov be{e rezultatot {to go postigna delegacijata na Vladata na RM
tie denovi vo Pariz. Neutralnite poznava~i na ovaa materija bi rekle deka ne
bi mo`elo da se o~ekuva da se dobie ne{to pove}e imaj}i vo predvid stepenot na
zadol`enosta na zemjata. I vo 1995 godina, kako i denes, Republika Makedonija
vleguva vo grupata sredno zadol`eni zemji. Procenata na MMF za sposobnostite
na zemjata vo idnina da go servisira nadvore{niot dolg e odlu~uva~ka vo pogled
na dol`inata na reprogramiraweto {to }e se dobie, ili eventualniot otpis.
Politi~kiot faktor vo mnogu malku slu~ai ima vlijanie vrz odlukite na Pariskiot
klub. Slu~aite so otpisot na del od dolgot na Polska na Meksiko se spomenuvaat,
naj~esto, kako presedani napraveni od politi~ki pri~ini. Sepak, Republika
Makedonija ne ja ima “specifi~nata politi~ka te`ina” nitu na Polska nitu na
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
201
D-r Qube Trpeski
Meksiko. Imam vpe~atok deka, ~esto, znaeme da se precenuvame vo toj pogled. Za
toa dali mo`evme da dobieme ne{to popovolni uslovi za reprogrmirawe, ako vo
poslednite ~asovi od pregovorite na del od ~lenovite na na{ata delegacija ne “im
se digna {e}erot”, }e pi{uvame vo memoarite. Vo vakov trud nema mesto za toa.
Na kraj, da napomeneme deka odlukata na sega{nata Vlada da go otplati celiot
preostanat dolg sprema Pariskiot klub odena{ e na mesto. Deviznite rezervi
na zemjata go dozvoluvaat toa, }e se za{tedi na kamatite, }e se namali vkupnata
zadol`enost na zemjata, }e se podigne vkupniot rejting i }e bide u{te eden dodaten
faktor za privlekuvawe na stranski investitori.
Literatura:
1.The Paris Club, the IMF and Debt Sustainability, Remarks by Agustin Carstens,
Deputy Managing Director, na 50 godi{ninata od Pariskiot Klub, Paris, 14. 06. 2006
2. Koemer Brendan: “What is the Paris Club?, State Magazin, may,2003 3. WOrld Debt System, Parisian Club of creditors, world 4. Paris Club approves early repayment of part of Macedonian debt,Paris 24. 01. 2007 AFP
5. Macedonia to prepay up to $104 of its Paris Club debt, Dow Jones News Wires
6. “Platforma za pregovori na Republika Makedonija so Pariskiot klub
na kreditori”., NBRM, 1995 god. REGULATING THE RELATIONS BETWEEN REPUBLIC OF
MACEDONIA AND PARIS CLUB OF CREDITORS
Ljube Trpeski Ph.D
Abstract
By looking 12 years back, one can draw a more factual assessment of the results from
the negotiations with the Paris Club of creditors. The impartial observers of this process would
come to a consensus that it is hard for Macedonia to get any better outcome for itself considering
the overall indebtness of the country in 1995. In those days, as well as today, Macedonia is still
in the group of the medium-indebted countries. IMF’s assessment of the debt servicing ability of
the country is a key measure when deciding the debt restructuring terms, extension periods or
202
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Reguliraweto na odnosite me|u Republika Makedonija i Pariskiot klub na kreditori
any possible write-off. The developments in the consecutive years post 1995 have confirmed that
conclusion. Macedonia was prompt in regular debt servicing and maintains itself as a mediumindebted country. In the last couple of years, Macedonia has reached a situation when it could
afford an early retirement of the external debt.
One such exercise was made by the previous Government with the pre-payment of the
London Club debt (a.k.a Macedonian, US$ denominated, Capitalised ‘C’ Bonds). However the
way it was done was out rightly wrong. The advance public announcement of the Government’s
intention to pre-pay the bonds has resulted in a price hike of the bonds on the secondary market.
In addition, the Government issued Eurobonds that were used to repay the US$ debt, but the
conversion was done at the lowest level in 12 months (approx. 1.17 in Dec.’05 vs. the peak of
1.34 in early 2005). Had the Government been more discreet and not spend valuable time in
public procurement of the Eurobond arranger/underwriter, as well as silent and efficient, it could
have saved tens of millions of dollars for the State.
With the proposed pre-payment of the Paris Club the situation is rather different. It is
a non-tradable debt. The decision of the current Government to tap the state foreign reserves,
which are anyway above the optimal level for Macedonia, and use them for pre-payment of the
entire outstanding debt is right, and will result in a number of positive effects: further decrease
of the indebtnes of the country, savings in interest expenses, and improved creditworthiness of
the country (which may result in improved credit rating) especially the investment outlook.
Key words: Paris Club of creditors, debt, ciedit, quota
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
203
Год. екон. фак. т. 42 с. 205 - 218 (2007)
658.14:65.017.21.3(100)
RIZI^NIOT KAPITAL I FINANSIRAWETO NA MALITE
I SREDNITE PRETPRIJATIJA
Akad. Taki Fiti
Apstrakt
Na rizi~niot kapital, t.e. na biznis angelite i na oficijalniot rizi~en
kapital, mu pripa|a osobeno mesto vo finansiraweto na pretpriemni~kite
firmi. Negovoto raste~ko ekonomsko zna~ewe e povrzano so nekolku fakti:
prvo, toj pretpostavuva vlo`uvawe na pari za akcii, no i vlo`uvawe vo vreme i
ekspertiza vo pretpriemni~kite formi, so {to zna~ajno se razvodnuva rizikot
na novite investicioni zafati; vtoro, toj gi zatvora dvata finansiski
(equity) jaza vo razvojot na pretpriemni~kite firmi, prviot vo preodot od
start –up vo ranata faza i vtoriot vo samata rana faza, i treto, obemot na
rizi~niot kapital, kako visokokvaliteten izvor na finansirawe na biznisite,
manifestira tendencija na brz rast vo najgolemiot broj razvieni zemji. Vo
zemjite vo tranzicija, a vo toj kontekst i vo Makedonija, rizi~niot kapital,
posebno neformalniot rizi~en kapital (biznis angelite), e vo svojot za~etok.
Negovoto razvivawe i implementirawe vo ovie ekonomii bara da se prezemat
neophodni merki za zbogatuvawe na znaewata za prirodata i karakteristikite
na rizi~niot kapital, za razvoj na finansiskite sistemi i, osobeno, na berzite
vo zemjite vo tranzicija i za podobruvawe na investicionata klima vo site
nejzini segmenti.
Klu~ni zborovi: rizi~en kapital, biznis angeli, oficijalni rizi~ni fondovi,
equity jaz, vlo`uvawe vo vreme i ekspertiza, izlezni strategii, berza, zemji vo
tranzicija, investiciona klima.
Voved
Kreativnosta, inovativnosta, rizikot i alokacijata na resursite kon
to~kite na nivnata racionalna upotreba vleguvaat vo redot na najzna~ajnite
koncepti na pretpriemni{tvoto. Transformacija na pretpriemni~kite idei vo
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
205
Akad. Taki Fiti
komercijalni inovacii e dolg i ma~en proces. Pritoa, finansiraweto na novite
pretpriemni~ki firmi (na malite i na srednite pretprijatija – vo ponatamo{niot
tekst MSP), vo razli~nite fazi na nivniot razvoj, pretstavuva eden od klu~nite
segmenti na biznis klimata na sekoja ekonomija. Tokmu ovoj faktor ima silno
vlijanie vrz stapkata na ra|awe na biznis populacijata, vrz opstojuvaweto na novite
biznisi vo konkurentskata borba, a so toa i vrz neto vlezot na novi pretprijatija
vo ekonomijata. Vo sovremenata literatura od oblasta na pretpriemni{tvoto
voobi~aeno e da se specificiraat dominantnite formi na finansirawe na MSP
vo razli~nite fazi na nivniot razvoj.
Razvojni fazi na firmata, status na pretpriemni~kata ideja i dominantnite
izvori na finansirawe
Razvojna faza
Za~etna
Po~etna
Rana
Zrela
Status na
pretpriemni~kata ideja
Pretpriemni~ka
ideja, koncept
Prototip
Proizvod
Ekspanzija
Dominanten
izvor na
finansirawe
Sopstveni za{tedi
i pozajmici
od rodnini i
prijateli
Biznis angeli
Oficijalni
rizi~ni fondovi
Berza inicijalna javna
ponuda
Rizi~niot kapital (Venture Capital), koj pretpostavuva vlo`uvawe pari
vo zamena za akcii, no i vlo`uvawe i vo vreme i ekspertiza za potrebite na
firmite, dominira vo po~etnata faza na razvojot na firmata (Start –up stage),
kako neformalen rizi~en kapital, t.e. biznis angeli (Business Angels), i vo ranata
faza na razvojot na firmata (Early stage), kako formalen rizi~en kapital, t.e.
oficijalni rizi~ni fondovi.
Ovoj trud go elaborira ekonomskoto zna~ewe na rizi~niot kapital
vo negovite dva oblika (neformalen i formalen), vrz osnova na iskustvata vo
razvienite zemji, i uka`uva na nu`nite pretpostavki za negov razvoj vo zemjite vo
tranzicija, a vo toj kontekst i vo Makedonija.
Ekonomskoto zna~ewe na biznis angelite
Terminot binis angeli poteknuva od Brodvej, kade {to, vo po~etokot na
206
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Rizi~niot kapital i finansiraweto na malite i sredni pretprijatija
HH vek, bogatite lu|e obezbeduvale finansiski fondovi so koi ja poddr`uvale
produkcijata na teatarski pretstavi, mjuzikli i sli~no. Vakviot tip investirawe,
glavno, bilo motivirano od qubovta kon teatarot, muzikata i umetnosta, od `elbata
bogatite lu|e (investitorite) da se zapoznaat i da vospostavat prijatelstvo so
poznati artisti i re`iseri. So drugi zborovi, preovladuvale motivi povrzani
so altruizam i filantropija, a ne biznis motivi t.e. motivi povrzani so
zarabotuva~kata na pari. Podocna, koga vakov vid investirawe po~nal da se koristi
za podr{ka na novi i mladi firmi, terminot biznis angeli go dobol dene{noto
zna~ewe. Iako finansiraweto na novite firmi preku kapitalot na biznis
angelite ima relativno dolga tradicija, sepak, negovoto zna~ewe se zgolemuva
duri kon sredinata i vo vtorata polovina na minatiot vek, koga pretpriema~ite
od Silikonskata dolina vo SAD, po~nale da koristat po~eten (start-up) kapital od
biznis angelite.
Mejson ja dava slednava definicija za biznis angelite: “Neformalniot
rizi~en kapital gi podrazbira biznis angelite koi voobi~aeno se definiraat kako
bogati poedinci koi investiraat sopstveni pari, zaedno so vreme i ekspertiza,
direktno vo kompanii koi ne kotiraat na berza i so koi ne se vo familijarni odnosi,
a so nade` deka }e ostvarat finansiska dobivka.” Analiziraj}i gi oddelnite
elementi na definicijata, istiot avtor uka`uva na slednive karakteristiki na
biznis angelite: prvo, atributot bogati poedinci e relativen – se smeta deka 1 od
3 biznis angeli vo SAD raspolaga so bogatstvo pogolemo od 1 milion $, odnosno
deka vo Velika Britanija milioneri se okolu 19% od biznis angelite; vtoro,
atributot direktno upatuva na faktot deka biznis angelite sosema samostojno
odlu~uvaat za proektite vo koi }e go investiraat svojot kapital; treto,
poimite vreme i ekspertiza upatuvaat na faktot deka biznis angelite imaat
zna~ajni pretpriemni~ki i menaxerski iskustva (porano i samite bile uspe{ni
pretpriema~i ili menaxeri) znaewa i ve{tini, {to im ovozmo`uva direktna
involviranost vo proektot vo koj investiraat, odnosno nivno anga`irawe vo
firmata na razli~ni na~ini: nadgleduvawe, soveti ili izvr{uvawe na direktni
anga`mani. Toa, ponatamu, zna~i deka tie del od svoeto vreme go pominuvaat vo
firmata vo koja investirale; ~etvrto, terminot nekotirana kompanija zna~i
Mark Abernethy and David Heidtman Business Angels, Allen & Unwin, Australia 1999, p. 5-6; Colin M Mason
Informal Sources of Venture Finance, Hunter Centre for Entrepreneurship, University of Strathclyde, Glasgow 2005, p. 1.
Colin M Mason Informal Sources of Venture Finance, Hunter Centre for Entrepreneurship, University of
Strathclyde, Glasgow 2005, p. 4.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
207
Akad. Taki Fiti
deka akciite na firmata ne se na listingot na organiziranata berza {to upatuva
i na golemata rizi~nost na proektot; petto, terminot finansiska dobivka zna~i
deka biznis angelite sakaat da zarabotat pari i da go oplodat svojot kapital,
iako kaj niv ne otsustvuvaat, ili barem ne otsustvuvaat do kraj, i opredeleni
altruisti~ki motivi – da se pomognat drugi pretpriema~i i pretpriemni~kiot
proces vo zemjata.
Ekonomskoto zna~ewe na neformalniot rizi~en pazar na kapital t.e. na biznis
angelite, Mejson go specificira na sledniov na~in:
Prvo, biznis angelite investiraat zna~ajni sumi na kapital vo poddr{ka
na malite biznisi (posebno vo ranite razvojni fazi). Sepak, te{ko e da se
proceni sumata {to tie ja investiraat, bidej}i nemaat obvrska da gi registriraat
investiciite, a od druga strana, tie pretpo~itaat da ostanat anonimni i diskretni
za nivnata investiciona aktivnost. Nekoi proceni za SAD govorat deka biznis
angelite, koga se vo pra{awe ranite fazi na biznisite, de facto, investiraat
mnogu pove}e od oficijalnite rizi~ni fondovi. Prose~no godi{no vo SAD tie
investiraat vkupna suma od 30 mrd. dolari vo okolu 50.000 pretprijatija, a vo
V. Britanija 500 milioni do 1 mrd. funti godi{no vo 3000 –6000 firmi. Biznis
angelite, fakti~ki, go pokrivaat t.n. prv equity “gap” koj go opfa}a periodot
koga rastot na pretpriemni~kata firma e glavno fundiran vrz investiciite
realizirani od sopstvenite za{tedi i od rodnini i prijateli do momentot
neophoden firmata da dostigne razvojni potencijali interesni za oficijalnite
rizi~ni fondovi. Ovoj “gap” vo SAD se procenuva vo marginite pome|u 100.000$
i 2000.000 $ i glavno se protega na za~etnata i po~etnata faza na razvojot na
pretpriemni~kata firma (Seed and Start –up stage), odnosno na razvojnite fazi koi
se tipi~na teritorija na biznis angelite. Ispituvawata za SAD potvrduvaat deka
re~isi 80% od vkupnite sredstva za finansirawe na novite biznisi vo oblasta
na visokata tehnologija, vo ovie fazi na razvojot, doa|aat od biznis angelite.
Ponatamu, biznis angelite se zna~ajni i poradi faktot {to tie go pokrivaat i
t.n. vtor equity “gap”, koj se javuva vo ranata faza na razvojot na firmite (Early
Colin M. Mason Informal Sources of Venture Finance, Hunter Centre for Entrepreneurship, University of
Strathclyde, Glasgow 2005, p. 11 -15
Jeffrey e. Sohl “The US Angel and Venture Capital Market: Recent Trends and Developments”, Journal of
Private Equity, Vol. 6, N0 2, 2003, p. 12.
208
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Rizi~niot kapital i finansiraweto na malite i sredni pretprijatija
– stage), vo margini pome|u 2.000.000 i 5.000.000 $, koi sega gi pokrivaat grupi na
biznis angeli (ponekoga{ se narekuvaat i alijansi na biznis angeli) zaedno so
drugi koinvestitori, kako {to se oficijalnite rizi~n fondovi i sl.
Vtoro, zna~eweto na investiciite na biznis angelite se potencira so
faktot {to tie, pokraj pari, “investiraat” i vreme i ekspertiza i toa glavno vo
sektori vo koi se familijarni (vo koi rabotele nivnite firmi koga bile aktivni
pretpriema~i ili menaxeri). Tokmu ovaa karakteristika na neformalniot i
formalniot rizi~en kapital (investiraweto vreme i ekspertiza) pridonesuva
rizikot od propa|awe na firmite vo koi vleguva rizi~niot kapital zna~ajno da se
razvodni t.e. da se namali. Postinvesticionoto investirawe na biznis angelite se
efektuira na razli~ni na~ini – od ~itawe na finansiski izve{tai na firmata,
konsultacii i anga`irawe so nepolno rabotno vereme, do ~lenstvo vo upravnite
odbori i rabota vo firmata so polno rabotno vreme.
Treto, nivnoto zna~ewe proizleguva i od geografskite karakteristiki na
biznis angelite. Imeno, iako biznis angelite glavno investiraat lokalno, niv gi
ima nasekade – vo SAD, na primer, se javuvaat 5 biznis angeli na 1000 vozrasni lu|e,
od {to, ponatamu, proizleguva i nivnata realna sila vo poddr{kata na razvojot na
MSP i pretpriemni{tvoto.
Kon ovie tri karakteristiki, {to se povrzuvaat so ekonomskoto zna~ewe na
biznis angelite, bi dodadale i ~etvrta, koja{to e povrzana so pojavata na mre`ite
na biznis angelite, koi go ovozmo`uvaat nivnoto sre}avawe so pretpriema~ite
vo ~ii firmi sakaat da investiraat, t.e. sre}avaweto na investicionata ponuda
i pobaruva~ka. So razvojot na internetot i so vospostavuvaweto nacionalni
mre`i na biznis angeli (BAN - Business Angel Networks), kako i so formiraweto
na Evropskata mre`a na biznis angeli (EBAN), silno se pro{iri dostapnosta na
ovaa forma na finansirawe na malite biznisi, a so toa i ekonomskoto zna~ewe na
biznis angelite. Individualnite angeli se zdru`uvaat vo grupi na biznis angeli so cel zaedni~ki da investiraat vo raste~ki pretpriemni~ki firmi. Pritoa, zaedni~koto rabotewe nudi niza prednosti – polesno pronao|awe na profitabilni proekti, pokvalitetna evaluacija na investiciite i razvodnuvawe na
rizikot, zgolemuvawe na masata na investirani sredstva i osiguruvawe kontinuitet vo investiraweto
vo povisokite razvojni fazi na firmite, preku privlekuvawe i na drugi investitori – oficijalnite
rizi~ni fondovi, komercijalnite banki i sl. (Vidi: The EBAN Yellow Knowledge Book - [email protected];
www.eban.org Jeffrey e. Sohl “The US Angel and Venture Capital Market: Recent Trends and Developments”, Journal
of Private Equity, Vol. 6, N0 2, 2003, p. 12 – 13.
www. 1000 ventures, com
Vidi po{iroko: LLoyd Steier and Royston Greenwood “ Newly created firms and informal angel invesГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
209
Akad. Taki Fiti
Zna~eweto na oficijalnite rizi~ni fondovi
Tipi~nnata postavenost na formalniot rizi~en kapital (oficijalnite
rizi~ni fondovi) pretpostavuva postoewe na dva entiteta - institucionalni
investitori, kako {to se
penziskite fondovi, osiguritelnite fondovi,
donaciskite fondovi, koi ~esto gi formiraat bogati poedinci ili familii, oddeli
(sektori) pri komercijalnite banki i sl, i kompanija na rizi~en kapital, koja{to
gi menaxira, gi upravuva ovie fondovi, odnosno gi vlo`uva vo raste~ki biznisi,
so krajna cel da gi povrati oplodeni, zgolemeni. Pritoa, institucionalnite
investitori koi se fakti~ki sopstvenici i ponuduva~i na formalniot rizi~en
kapital, se javuvaat vo uloga na limitirani, ograni~eni partneri, a kompanijata
na rizi~en kapital dejstvuva kako generalen, op{t partner, koj profesionalno
gi menaxira, gi upravuva fondovite.
Formalniot rizi~en kapital pretpostavuva vlo`uvawe vo akcii, varanti
(opcii za kupuvawe na specificiran broj akcii na kompanijata spored odnapred
opredelena cena), konvertibilni hartii od vrednost (korporaciski obvrznici
ili preferencijalni akcii koi mo`at da bidat zameneti za obi~ni akcii na
istata korporacija) i {to mu ovozmo`uva na formalniot rizi~en kapital aktivno
involvirawe vo firmata {to se finansira – monitoring, t.e. nadgleduvawe na
rabotata vo firmata, u~estvo vo bordot na direktorite, pru`awe na menaxerska
i pretpriemni~ka ekspertiza itn. Pritoa e bitno da se vospostavi vistinsko
partnerstvo pome|u rizi~nite kapitalisti i pretpriema~ot ili menaxmentot na
firmata {to se finansira. Zaemnata doverba e posebno zna~ajna i prepora~liva
– potrebno e zaedni~ki da se delat dobroto i lo{oto. Rizi~nite kapitalisti
sekoga{ nastojuvaat da pomognat vo izrabotkata na strate{ki plan za nadminuvawe
na te{kotiite so koi firmata eventualno bi se soo~ila vo svojot razvoj. Nivniot
interes e firmata da bide uspe{na za da obezbedat sigurno i visoko vra}awe na
vlo`enite sredstva.
Faktot {to rizi~niot kapital (neformalniot i formalniot) sekoga{
pretpostavuvaat, pokraj vlo`uvawe na pari vo zamena za akcii i vlo`uvawe vreme
i ekspertiza, kako {to i prethodno spomnavme, ima posebna specifi~na ekonomska
tors: a four stage model of network development”, Venture Capital, 1999, Vol.1, N0.2, p. 147-167; Mark Abernethy
and David Heidtman Business Angels, Allen & Unwin, Australia 1999, p. 57;Julian Lange, Benoit Leleux and Bernard
Sourlemont “ Angel Networks for the 21 Century – An Examination of Practises of Leading Networks in Europe and the
U.S.”, The Journal of Private Equity, Spring 2003; Taki Fiti, Verica Haxi Vasileva – Markovska i Milford
Bejtmen: Pretpriemni{tvo, Ekonomski fakultet – Skopje, 2007.
210
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Rizi~niot kapital i finansiraweto na malite i sredni pretprijatija
te`ina od aspekt na rizi~nosta na potfatot. “ Rizi~niot kapital, koj generalno
gledano e mnogu selektiven i seriozno go studira proektot pri donesuvaweto
na odlukata za investirawe, zabele`uva poniska neto stapka na propa|awe od
voobi~aenite, bidej}i rizi~niot kapital nosi soveti naporedno so finansiraweto
i realizira eksperizi pred investiraweto. Taka, od pretprijatijata so visoka
tehnologija finansirani od rizi~niot kapital, koi op{to zemeno imaat reputacija
na visok rizik, propa|a samo edno od deset.” Inaku, formalniot rizi~en kapital
pretstavuva dolgoro~no finansirawe na firmite (naj~esto e profilirano na 5
godini) i se protega niz po~etnata, ranata i zrelata faza na razvoj na biznisot.
Sepak, najzna~ajniot del od formalniot rizi~en kapital se vlo`uva vo povisokite
razvojni fazi na pretprijatieto: “ ... pritisokot {to firmata na rizi~en kapital
go ~uvstvuva od nejzinite investitori (limitiranite partneri) da napravat
posigurni investicii so povisoki stapki na vra}awe, pridonesuva tie firmi duri
pogolemiot del od nivnite fondovi da gi investiraat vo podocne`nite fazi na
finansiraweto. Vo podocne`nite fazi na investirawe, postoi ponizok rizik,
pobrzo vra}awe (na investiciite – avtorite), pomala potreba od menaxerska
pomo{ i pomala potreba za evaluacija”. Za formalniot rizi~en kapital da vleze vo odredena firma treba da se
ispolnat nekoi bitni pretpostavki, odnosno kriteriumi: firmata da ima jak
menaxerski tim, menaxerski tim koj dobro go poznava sektorot (industrijata), t.e.
raspolaga so specifi~ni ekspertski znaewa i so sposobnost da gi sledi promenite,
a pretpriema~ot (sopstvenikot na biznisot) da bide jaka li~nost, so golema
poddr{ka od semejstvoto (posebno soprugot ili soprugata), ponatamu, firmata da
raspolaga so specifi~en, diferenciran proizvod, proizvod za koj postoi interes
na pazarot i koj }e ovozmo`i brz rast na firmata i biznisot da dava garancija za
visoki stapki na vra}awe na sredstvata – tipi~no 40% do 60% stapki na vra}awe
na investiciite.
Sumirawe na razlikite pome|u biznis angelite i oficijalnite rizi~ni fondovi
Iako i biznis angelite i formalnite rizi~ni fondovi pripa|aat na ista
familija na kapital, t.e. na rizi~niot kapital (venture capital), postojat zna~ajni
Jean Lachmann “Le capital – risque au coeur du financement de l’inovation des PME”, Problemes
economiques, No 2658 / 2000, p.1.
Robert Hisrich and Michael Peters Entrepreneurship, Fourth Edition, Irwin McGraw-Hill, Boston, 1998, p. 399.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
211
Akad. Taki Fiti
razliki pome|u ednata i drugata forma na investirawe. Tie razliki mo`eme da
gi sintetizirame na sledniov na~in: (1) biznis angelite investiraat sopstven
kapital, a formalnite rizi~ni fondovi tu| - kapital na drugi lu|e, t.n. OPM (Other
People’s Money), t.e. tie go investiraat kapitalot na organiziranite institucii,
kako {to se penziskite fondovi, zdravstvenite fondovi, razli~ni fondacii i
sl; (2) biznis angelite investiraat vo li~nosta na pretpriema~ot {to go izbrale
(veruvaat vo negovata pretpriemni~ka ideja i vo negovata sposobnost da sozdade,
zaedno so niv, uspe{en biznis), dodeka formalnite rizi~ni fondovi investiraat
niz prethodno ispituvawe na zdelkata so primena na strogi kriteriumi, bez
emocii, {to mo`e da bide i inivna prednost. Poradi vakvata razlika, biznis
angelite nemaat potreba od anga`irawe pravni i finansiski eksperti i nivnite
tro{oci vrzani so investiraweto se poniski; (3) biznis angelite investiraat samo
toga{ koga }e najdat povolna i izgledna mo`nost, {to im ovozmo`uva da rabotat
“spokojno”, dodeka rizi~nite fondovi moraat postojano da investiraat, bidej}i
imaat ograni~en `ivot (obi~no 10 godini) i za toa vreme treba da go investiraat
i oplodat kapitalot na fondovite i da izlezat od biznisot; (4) biznis angelite,
koi glavno se fokusiraat na ranite fazi na razvojot na biznisot, investiraat
pomal obem na sredstva, dodeka formalnite rizi~ni fondovi, koi se fokusirani
na povisokite (zrelite ) fazi na razvoj na biznisite i koi raspolagaat so golemi,
milionski fondovi, vleguvaat so daleku pogolem kapital i ~esto nudat pogolemi
fondovi od realnite potrebi na biznisite, a dokolku biznisot uspee podgotveni
se da investiraat i dopolnitelen kapital po popovolni uslovi; (5) celite na
investirawe se razli~ni kaj ednata i kaj drugata forma na rizi~en kapital.
Imeno, formalniot rizi~en kapital ima osnovna cel {to e mo`no pove}e da go
oplodi kapitalot na instituciite koi im go doverile za vlo`uvawe, dodeka kaj
biznis angelite motivot na ostvaruvawe profit ~esto e kombiniran i so drugi
principi i celi – da im se pomogne na pretpriema~ite, da se dade pridones vo
rastot i razvojot na sektorot i na pretpriemni{tvoto vo zemjata i sl.
Nu`ni pretpostavki za razvoj na rizi~niot kapital vo zemjite vo tranzicija
Vo ponovo vreme rizi~niot kapital, kako forma na finansirawe na
firmite, stanuva se poprisuten i vo zemjite vo tranzicija. Evropskata banka za
obnova i razvoj vo svojot najnov Tranzicionen izve{taj (EBRD Transition report 2006),
212
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Rizi~niot kapital i finansiraweto na malite i sredni pretprijatija
posveten na finansiite vo zemjite vo tranzicija, za prv pat go analizira razvojot
na oficijalniot rizi~en kapital vo zemjite vo tranzicija.10
Razvojot na oficijalniot rizi~en kapital vo zemjite vo tranzicija
svoite po~etoci gi bele`i vo ranite tranzicioni godini, vo ramkite na t.n.
Enterprise Founds, koi bea formirani vo isto~noevropskite zemji vo tranzicija
za da go pomognat procesot na privatizacija i prestrukturirawe na dr`avnite
pretprijatija. Tie fondovi toga{ bea obilno potpomognati od nacionalnite
vladi, od stranskite vladi (osobeno od SAD) i od me|unarodnite finansiski
institucii - EBRD, IFC i EIB. Svojot vrv tie go dostignaa vo 1995 -1996 godina, so
razvojot na regionalnite rizi~ni fondovi vo Rusija i na postprivatizacionite
fondovi vo Centralna Evropa. Me|utoa, vo godinite {to sledea, vladite vo celost
se povlekoa od ovie fondovi i tie prerasnaa vo privatni komercijalni fondovi,
t.e. vo oficijalni rizi~ni fondovi. Tie i vo zemjite vo tranzicija se identi~no
organizirani (kako i vo razvienite zemji) - parite gi mobiliziraat od penziskite
fondovi, od finansiskite institucii i od bogati poedinci (limitirani partneri),
a menaxiraweto i go prepu{taat na kompanijata na rizi~en kapital koja dejstvuva
kako generalen partner. Inaku, vo zemjite vo tranzicija rizi~nite fondovi se
pojavuvaat vo dva osnovni vida: buy-out fondovi i venture capital fondovi. I za edniot
i za drugiot tip fondovi ~esto se upotrebuva terminot private equity, {to upatuva
na investirawe pari vo zamena za akcii, a so toa i na investirawe vo vreme i
ekspertiza. Pritoa, buy-out fondovite se specijalizirani za investirawe vo
golemite javni (dr`avni) pretprijatija so cel za kratko vreme da gi restrukturiraat
i preprodadat, dodeka venture capital fondovite investiraat vo mali i sredni
pretprijatija vo start - up fazata i vo fazata na nivnata ekspanzija. O~evidno,
tipi~niot oficijalen rizi~en kapital e vrzan za vtoriot tip private equity fondovi
i tie denes dominiraat vo zemjite vo tranzicija {to e i normalno, bidej}i procesot
na privatizacija i restruktuirawe na golemite dr`avni pretprijatija e re~isi
zavr{en. “Venture capital fondovite se specijalizirani za start –up kompaniite, koi
nemaat zadovolitelna performansa za bankarsko finansirawe i se nesozreani
za da kotiraat na berzata. Zna~ajna idnina na ovie fondovi e nivnoto aktivno
involvirawe vo kompaniite koi gi finansiraat. Na primer, tie ja poddr`uvaat
ekspanzijata, pomagaat vo implementiraweto na menaxmentot, rabotnata sila i
10
Podatocite za zastapenosta na biznis angelite vo finansiraweto na biznisite vo zemjite
vo tranzicija zasega izostanuvaat, a procenkite se sosema neizvesni,poradi {to, ovde, se ograni~uvame
na elaboracijata na zastapenosta i zna~eweto na oficijalniot rizi~en kapital.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
213
Akad. Taki Fiti
finansiskoto restrukturirawe i pomagaat vo izleznata strategija,* merxerite i
akviziciite” 11
Denes, re~isi, 80% od vkupnite investicii na 44 private equity fondovi
vo zemjite vo tranzicija, analizirani od strana na EBRD, se odnesuvaat na
pretpriemni~ki firmi vo start –up fazata i vo fazata na ekspanzija, t.e. na
investicii od strana na oficijalnite rizi~ni fondovi, a samo 5 do 8% na buy-out
fondovite.12
Najop{tite karakteristiki na private-equity kapitalot (t.e. na oficijalniot
rizi~en kapital) vo zemjite vo tranzicija, ekspertite na EBRD gi sumiraat na
sledniov na~in:
•
oficijalniot rizi~en kapital, iako nedovolno zastapen (vo 2005 godina
investiciite go nadminaa iznosot od 1,6 mrd. dolari), ve}e se vospostavuva
kako zna~aen segment na finansiraweto na pretprijatijata. Sepak, negovoto
u~estvo vo finansiraweto na biznisite vo zemjite vo tranzicija se u{te
daleku zaostanuva zad ona vo razvienite zemji. Sporedbata na u~estvoto na ovoj
vid finansirawe pome|u Velika Britanija, kako zemja so najrazvien rizi~en
kapital vo Evropa, i Polska, kako zemja so najzastapen rizi~en kapital pome|u
zemjite vo tranzicija, e 1 : 20 vo korist na Velika Britanija;
•
glavnite pre~ki za negov pobrz razvoj se najdirektno vrzani so: maliot broj
lokalni investitori, visokiot rizik za investirawe, nepovolnata biznis
klima (neefikasen sudski sistem i nesoodvetna za{tita na sopstveni~kite
prava, nesoodveten dano~en sistem, lo{a regulacija, birokratija, korupcija i
sl.), nerazvieniot pazar na kapital itn;
•
stapkite na vra}awe na investiciite se sporedlivi so onie vo zemjite na
zapadna Evropa;
•
toj igra zna~ajna uloga vo promoviraweto na pretpriemni~ki znaewa i
ve{tini;
•
fondovite na ovoj tip kapital glavno doa|aat od stranski izvori, a doma{nite
izvori na finansirawe se se u{te zna~ajno ograni~eni;
•
idnoto podobruvawe na biznis klimata i razvojot na finansiskiot sistem vo
11
* Izleznite strategii i vo zemjite vo tranzicija naj~esto pretpostavuvaat: inicijalna javna
ponuda, trgovska proda`ba na kompanijata, proda`ba na akcionerskoto u~estvo na druga kompanija i
sl.EBRD Transition report 2006, London 2006, p. 72
12
EBRD Transition report 2006, London 2006, p. 75.
214
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Rizi~niot kapital i finansiraweto na malite i sredni pretprijatija
ovie zemji }e pridonese i za razvoj i ekspanzija na rizi~niot kapital.13
Republika Makedonija ima nerazgranet i plitok finansiski sistem
so tipi~no ograni~en pristap na firmite, posebno na MSP, do izvori za
finansirawe na nivniot razvoj. Vo prvite godini na tranzicijata, do 1997 godina,
MSP glavno se finansiraa od neformalni izvori – prete`no sopstveni izvori na
finansirawe (t.n. 3 F – pari) – pari na osnova~ite, familijata i prijatelite. Vo
ranite godini na tranzicijata kako izvor na finansirawe na MSP se pojavuva{e i
eden vid lihvarski kapital, t.e. kapital na lu|e koi relativno lesno se zbogatija
preku trgovska aktivnost ({to legalna, {to nelegalna) vo periodot na visoka
inflacija. Istovremeno, pristapot na MSP do sredstva od komercijalnite banki
be{e mnogu ote`nat, kako rezultat na enormno visokite realni kamatni stapki,
a i na nezainteresiranosta na komercijalnite banki za finansirawe na malite
biznisi ({to obi~no proizleguva od relativno visokite administrativni tro{oci
na bankite za odobruvawe mali iznosi na krediti). Poinaku ka`ano, toa be{e
period na tipi~en crowding out (istisnuvawe) na sektorot na MSP od pristapot
kon bankarski krediti. 14 Sostojbata so finansiraweto na MSP vo Makedonija
zna~ajno se podobri po 1997 god, koga Vladata po~na da mobilizira kreditni
linii od me|unarodni izvori (Svetska banka, EBRD, Phare, IFAD. itn. ), koi se
operacionaliziraa preku doma{nite komercijalni banki. No, sopstvenite sredstva
na pretpriema~ite, zaedno so pozajmuvawata od rodnini i prijateli i kreditite
od komercijalnite banki, ostanaa osnovni i edinstveni izvori na finansirawe
na malite biznisi vo Makedonija do dene{ni dni. Rizi~niot kapital vo zemjata (i
biznis angelite i oficijalnite rizi~ni fondovi) kompletno otsustvuva, so {to
MSP, kako {to e slu~aj i so mnogu drugi zemji vo tranzicija, se li{eni od eden od
najpovolnite i najkvalitetni izvori za finansirawe na nivniot razvoj. Pri~inite
za otsustvoto na rizi~niot kapital vo Makedonija se identi~ni so onie vo drugite
zemji vo tranzicija: od nepoznavawe na prirodata i osnovnite karakteristiki
na rizi~niot kapital, preku te{koto soglasuvawe na pretpriema~ite da ja delat
sopstvenosta, do nerazvienosta i plitkosta na finansiskiot sistem, osobeno na
berzata, i nepovolnata investiciona klima vo brojni nejzini segmenti: slaba
za{tita na sopstveni~kite prava, nedovolen kredibilitet i efikasnost na
13
EBRD Transition report 2006, p. 71, 73.
14
Vidi: Milford Bateman, Taki Fiti, Peter Futo i Hedvica Usenic; “ The Local Financial System and Sustainable SME Development in South-East Europa, Lessons From Hungary, Macedonia and Slovenia, in Will Bartlett,
Milford Bateman and Maja Vehovec (Eds.) Small Enterprise Development in South-Est Europe, Policies for Sustainable
Growth, Kluwer Academic Publishers, Boston (Dordrecht) London, p. 83 –125.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
215
Akad. Taki Fiti
instituciite, administrativno – birokratski pre~ki i korupcija, slab priliv na
stranski kapital, nedovolen kvalitet na infrastrukturata itn. Podobruvaweto
na sostojbata vo ovoj domen pretpostavuva:
•
{irewe na znaewata za rizi~niot kapital i negova popularizacija me|u
biznis zaednicata (kako povolen izvor na sredstva za finansirawe na rastot i
razvojot na biznisite);
•
ponatamo{ni reformi i razvoj na finansiskiot sistem i osobeno na berzata
preku: zgolemuvawe na ponudata na dr`avni hartii od vrednost, prodol`uvawe i
eventualno pro{iruvawe na dano~nite olesnuvawa za firmite koi kotiraat na
berzata i za u~esnicite vo berzantskite transakcii, formirawe investicioni
fondovi, promovirawe i eventualno voveduvawe na menaxerskite opcii i sl.
[to se odnesuva do idejata za eventualno formirawe na equity fondovi so
u~estvo na dr`avata (najavuvana vo pove}e navrati od strana na Ministerstvoto
za finansii), neophodno e dr`avniot vlog da bide fokusirano na kratok rok
- dovolen da se inicira formiraweto na fondovite, a potoa vladata da go
povle~e, t.e. da go prodade svojot vlog, bidej}i svetskata praktika potvrduva
deka rizi~nite fondovi so u~estvo na dr`avata te{ko uspevaat;
•
ponatamo{no podobruvawe na investicionata klima vo site nejzini
segmenti.
Koristena literatura
Mark Abernethy and David Heidtman Business Angels, Allen & Unwin, Australia 1999,
p. 5-6; Colin M Mason Informal Sources of Venture Finance, Hunter Centre for Entrepreneurship,
University of Strathclyde, Glasgow 2005
Milford Bateman, Taki Fiti, Peter Futo i Hedvica Usenic; “ The Local Financial
System and Sustainable SME Development in South-East Europa, Lessons From Hungary,
Macedonia and Slovenia, in Will Bartlett, Milford Bateman and Maja Vehovec (Eds.) Small
Enterprise Development in South-Est Europe, Policies for Sustainable Growth, Kluwer
Academic Publishers, Boston (Dordrecht) London
The EBAN Yellow Knowledge Book - [email protected]; www.eban.org
EBRD Transition report 2006, London 2006
Taki Fiti, Verica Haxi Vasileva – Markovska i Milford Bejtmen:
Pretpriemni{tvo, Ekonomski fakultet – Skopje, 2007.
216
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Rizi~niot kapital i finansiraweto na malite i sredni pretprijatija
Jean Lachmann “Le capital – risque au coeur du financement de l’inovation des
PME”, Problemes economiques, No 2658 / 2000
Robert Hisrich and Michael Peters Entrepreneurship, Fourth Edition, Irwin
McGraw-Hill, Boston, 1998, p. 399.
Julian Lange, Benoit Leleux and Bernard Sourlemont “Angel Networks for the 21
Century – An Examination of Practises of Leading Networks in Europe and the U.S.”, The
Journal of Private Equity, Spring 2003;
Colin M Mason Informal Sources of Venture Finance, Hunter Centre for
Entrepreneurship, University of Strathclyde, Glasgow 2005
Jeffrey e. Sohl “The US Angel and Venture Capital Market: Recent Trends and
Developments”, Journal of Private Equity, Vol. 6, N0 2, 2003, p. 12.
LLoyd Steier and Royston Greenwood “ Newly created firms and informal angel
investors: a four stage model of network development”, Venture Capital, 1999, Vol.1, N0.2,
p. 147-167; Mark Abernethy and David Heidtman Business Angels, Allen & Unwin, Australia
1999, p. 57;
www. 1000 ventures, com
Thomas Zimmerer and Norman Scarborough Essential of Enterpreneurship and
Small Business managment, Fourth Edition, Pearson Education International, 2005.
THE VENTURE CAPITAL AND THE FINANCING OF SMALL AND
MEDIUM-SIZED ENTERPRISES
Akad. Taki Fiti
Abstract
The venture capital, i.e. the business angels and the official venture capital, takes a
special place in financing of ventures. Its growing economic significance is related to several
facts: first, it requires investing money in shares, but also investment in time and expertise in
ventures, which significantly diversifies the risk of the new investment activities; second, it closes
the two equity gaps in the development of ventures: the first one during the transition from the
start–up to the early stage, and the second one during the early stage itself; and third, the amount
of venture capital, as a high quality business financing source, demonstrates a tendency of rapid
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
217
Akad. Taki Fiti
growth in most of the developed countries. In the transition economies, and in this context also
in Macedonia, venture capital, especially informal venture capital (business angels), is at its
beginning. Its development and implementation in these economies require taking some necessary
measures for enriching the knowledge about the nature and features of venture capital; about the
development of the financial systems, especially of the stock exchanges; and about improving the
investment climate in all of its segments.
Key words: venture capital, business angels, official venture funds, equity gap, investment in
time and expertise, exit strategies, stock exchange, transition economies, investment climate.
218
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 219 - 231 (2007)
316.344.27(497.7)
SOCIJALNITE IMPLIKACII NA TRANZICIONITE
PROCESI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NIZ
EMPIRISKI POKAZATELI
D-r Risto Hristov
Apstrakt
Zgolemeniot interes na istra`uva~ite za isleduvawe na ekonomskosocijalnite promeni vo zemjite vo tranzicija proizleguva ottamu {to
uslovite se vonredno kompleksni, a posledicite - mnogubrojni i najraznoobrazni.
Izmenetite ekonomsko-socijalni uslovi vo celost go razorija op{testvenoto
tkivo i na negovo mesto, so site te{kotii, deformacii, nedoslednosti
i nepravdi, zapo~naa da go vospostavuvaat novoto op{testveno tkivo na
ekonomsko-scijalni i op{testveni uslovi i odnosi. Vo prilogov e napraven
napor, prvenstveno vrz osnova na kriti~ka procena na izvornite podatoci, da
se sogledaat novite i izmeneti socijalni uslovi i da se osvetlat nazna~ajnite
socijalni posledici vo R. Makedonija vo poslednite desetina godini na
tranzicija.
Klu~ni zborovi: vrabotenost, nevrabotenost, ekonomski aktivno naselenie,
ekonomski neaktivno naselenie, socijalna polo`ba, socijalno zgri`eno
naselenie
Voved
Na{ata nau~na misla ve}e nairoko gi isleduva raznoobraznite ekonomski
i socijalni implikacii na tranzicijata vo R. Makedonija. Predmet na interes se
socijalno-ekonomskite aspekti na nevrabotenosta, nevrabotenosta i socijalnite
Elka Dimitrieva – Verica Janeska: “Kvantificirawe na nevrabotenosta vo Republika Makedonija i nejzinite strukturni karakteristiki” - zbornik: Ekonomski i socijalni aspekti na nevrabotenosta vo Republika Makedonija i vo Republika Bugarija i pretpostavki za nejzino namaluvawe,
Fondacija Fridrih Ebert – Kancelarija vo Skopje – Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni
istra`uvawa - Ekonomski institut - Skopje, Skopje, 2000; “Socijalno-ekonomskite aspekti na nevrabotenosta i mo`nostite za nejzino re{avawe”, zbornik - Nekoi aspekti na razvojot na makedonskata
ekonomija vo uslovi na tranzicija, Ekonomski institut, Skopje, 1999; “Razmisli za mo`ni re{enija
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
219
D-r Risto Hristov
problemi, problemite na socijalnoto raslojuvawe, socijalnata stratifikacija,
socijalnite odnosi, socijalno-psiholo{kite posledici od nevrabotenosta i
merkite na socijalnata politika i sl. Vo ovoj kratok prilog e napraven osvrt vrz
najva`nite posledici od tranzicijata vo R. Makedonija vo poslednite desetina
godini, pri {to so posebno vnimanie - i so polzuvawe prvenstveno na raspolo`ivite
oficijalni statisti~ki podatoci - razgledani se problemite na op{tata stapka
na vrabotenost i nevrabotenost, vrabotenosta vo stopanskite i vo nestopanskite
dejnosti, kako i redica drugi socijalni posledici od tranzicijata.
1. Op{ta niska stapka na vrabotenost
Vo sporedba so politi~kite promeni, koi sekoga{ nastanuvaat mnogu
pobrzo, ekonomsko-socijalnite promeni se odvivaat mnogu pobavno, no zatoa se
najzna~ajni i so ogromni i dalekose`ni posledici za celokupniot op{testven
`ivot. Vo poslednata decnija (1996-2006) vo R. Makedonija prodol`ija ve}e od
porano zapo~natite nepovolni ekonomski dvi`ewa i promeni. Mnogu zna~aen
pokazatel za nivoto na ekonomskiot razvoj i za op{tata socijalna polo`ba na
naselenieto na edna zemja pretstavuva dvi`eweto na brojot na vrabotenite.
Vkupniot broj vraboteni vo R. Makedonija od 1996 do 2004 godina, odnosno za vreme
od devet godini, se dvi`el kako {to sleduva:
za sovladuvawe na problemot na nevrabotenosta vo Republika Makedonija”, Zbornik – Ekonomski i
socijalni aspekti na nevrabotenosta vo Republika Makedonija i vo Republika Bugarija i pretpostavki
za nejzino namaluvawe, Skopje, 2000.
Jorde Jakimovski: “Socijalnoto raslojuvawe na naselenieto vo Republika Makedonija
i ~ovekoviot razvoj”, Ekonomski razvoj, god. 1, br. 3, Skopje, 1999; “Elementi i modeli na socijalna
dr`ava”, zbornik - Socijalnata dr`ava pome|u konceptot i praktikata, Skopje, 1998; “Nevrabotenosta i socijalnite problemi”, zbornik – Ekonomski i socijalni aspekti na nevrabotenosta vo
Republika Makedonija i vo Republika Bugarija i pretpostavki za nejzino namaluvawe, Skopje, 2000.
Risto Hristov: “Za nekoi metodolo{ki i su{tinski problemi vo isleduvaweto na socijalnoto
raslojuvawe, socijalnata stratifikacija i socijalnite odnosi vo Republika Makedonija”, Godi{nik
na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 2001; “Nekoi socijalno-psiholo{ki posledici od nevrabotenosta
vo Republika Makedonija i merkite na socijalnata politika”, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet,
Skopje, 2003.
220
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnite imlikacii na tranzicionite procesi vo Republika Makedonija niz empiriski pokazateli
Tabela br. 1: Op{t broj na vraboteni vo R. Makedonija (1996-2004)
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
339.824
319.453
310.213
315.792
311.716
297.780
297.854
267.546
411.723
(Izvori: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija - 2000, Skopje 2000, str. 164-164; Statisti~ki
godi{nik na Republika Makedonija - 2003, Skopje 2003, str. 244-245; Statisti~ki godi{nik na Republika
Makedonija - 2005, Skopje 2005, str. 251. Vo natamo{niot tekst: SG na RM i godinata na koja se odnesuva
Kako {to mo`e da se vidi, od 1996 do 2003 godina, t.e. za vreme od devet godini,
brojot na vrabotenite se namalil za 72.278 lica, odnosno za 10,4%. So isklu~ok na
1999 godina, koga e zabele`ano nezna~itelno zgolemuvawe, opa|aweto na brojot
na vrabotenite e konstantno. Brojot na vrabotenite vo 2004 godina e zgolemen za
144.177 lica vo sporedba so prethdnata 2003 godina samo zatoa {to vo ovaa godina,
za razlika od site porane{ni popisni godini, za prv pat „vo brojot na vrabotenite
se vklu~eni i vrabotenite od Ministerstvoto za odbrana i od Ministerstvto za
vnatre{ni raboti”.
godi{nikot.)
2. Op{ta niska stapka na vrabotenost po granki na dejnosta
Za karakterot na vkupnite ekonomski, socijalni i op{testveni dvi`ewa
neophodno e da se prosledi brojot na vrabotenite vo stopanskte i vo nestopanskite
denosti. Za brojot na vrabotenite vo stopanskite i vo nestopanskite dejnosti
izdvoeni podatoci postojat samo do 1999 godina. Brojot na vraboteni vo stopanskite
denosti vo ovie godini se dvi`el na sledniov na~in:
Brojot na vrabotenite konstantno opa|al po~nuvaj}i u{te od 1990 godina. Od 507.324 lica,
brojot na vrabotenite vo 1995 godina se namalil na 356.617 lica, {to pretstavuva namaluvawe za celi
297%. (SG na RM – 2000, str. 164-165.)
SG na RM - 2005, str. 249.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
221
D-r Risto Hristov
Tabela br. 2: Broj na vraboteni vo stopanskite dejnosti na
R. Makedonija (1996-1999)
1996
255.659
Stopanski dejnosti
1997
1998
235.206
223.954
1999
227.696
(Izvor: SG na RM - 2000, 164-167.)
Vo istiot vremenski period brojot na vrabotenite vo nestopanskite
dejnsti ja poka`uva slednava tendencija:
Tabela br. 3: Broj na vraboteni vo nestopanskite dejnosti vo
R. Makedonija (1996-1999)
1996
84.165
Nestopanski dejnosti
1997
1998
84.247
86.259
1999
88.096
(Izvor: SG na RM - 2000, str. 164-167.)
Vo stopanskite dejnosti, kako {to mo`e da se vidi, brojot na vrabotenite
vo 1999 godina se namalil za 27.962 lica vo sporedba so 1996 godina, odnosno za
10,4%. Vo isto vreme brojot na vrabotenite vo nestopnskite dejnosti vo 1999
godina se zgolemil za 3.931 lice vo sporedba so 1996 godina. Ova poka`uva deka
vo razgleduvanite godini ne e napraven potrebniot presvrt vo ekonomskite i vo
op{testvenite dvi`ewa na R. Makedonija. Prodol`ila nepovolnata tendencija
na namaluvawe na kontingentite vraboteni vo stopanskite dejnosti. Vo isto
vreme ne nastapil po`elniot presvrt za namaluvawe na vrabotenite vo javnata
administracija, {to naj~esto be{e spomenuvano kako edna od osnovnite prioritetni
zada~i vo politikata za namaluvawe na nevrabotenosta vo nestopanskite dejnosti,
so {to sekoga{ se obezbeduva rastovaruvawe na stopanskite dejnosti od odvi{nite
dava~ki i se osloboduva eden zna~aen del od rabotnata sila za nejzino produktivno
anga`irawe vo proizvodstvenite, drugite nestopanski dejnosti i vo uslu`nite
dejnosti.
Istata tendencija se zabele`uva i kaj brojot na vraboteni po stopanski dejnosti. Od 417.485
vo 1990, brojot na vrabotenite vo stopanskite dejnosti opadnal na 272.006 lica vo 1995 godina, {to
pretstavuva namaluvawe za 34,8%. (SG na RM - 2000, str. 164-167.)
222
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnite imlikacii na tranzicionite procesi vo Republika Makedonija niz empiriski pokazateli
Tabela br. 4: Dvi`ewe na brojot na vrabotenite vo stopanskite dejnosti na R.
Makedonija (1996-1999) Stopanska dejnost
Broj na vraboteni
1996
1. Industrija i
rudarstvo
2. Zemjodelstvo i
ribarstvo
3. [umarstvo
4. Vodostopanstvo
5. Grade`ni{tvo
6. Soobra}aj i vrski
7. Trgovija
1997
1998
1998
127.604
117.573
113.559
119.778
21.654
19.480
16.181
14.361
3.767
3.528
3.401
3.375
2.532
2.579
2.387
2.361
31.648
28.687
26.200
24.662
20.338
19.258
19.026
19.473
19.634
17.400
16.867
16.906
(Izvor: SG na RM - 2000, str. 164-167)
Od poso~enite edinaeset po{iroki grupi na stopanski dejnosti, brojot
na vrabotenite re~isi postojano opa|al duri vo osum dejnosti. Najmnogu opadnal
brojot na vrabotenite tokmu vo onie dejnosti koi anga`irale najbrojna rabotna
sila. Vo industrijata i rudarstvoto, kade {to bile vraboteni skoro kolku vo site
drugi stopanski dejnosti, zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto i trgovijata, vkupniot
broj na vraboteni se namalil za 23.824 lica.
Poradi promenite vo statisti~kata metodologija, od popisnata 2000
godina navamu brojot na vrabotenite ne mo`e da se sledi spored podelbata na
vraboteni vo stopanskite i vraboteni vo nestopanskite dejnosti, tuku samo
spored podelbata na „rabotnici po granki na dejnost”. Vkupniot broj vraboteni
se klasificirani vkupno vo 15 osnovni granki na dejnost, koi se podeleni u{te
na 16 podgrupi. Pregledot na vrabotenite vo prvite 11 grupi i 14 podgrupi, koi
vleguvaat vo redot na stopanskite dejnosti, poka`uva deka brojot na vrabotenite
vo najva`nite stopanski dejnosti ili stagnira ili, vo najdobar slu~aj, bele`i
nezna~itelno zgolemuvawe. Za ilustracija dovolno e da bidat poso~eni samo
Pome|u 1990 i 1995 godina, brojot na vrabotenite vo industrijata i rudarstvoto opadnal za
69.634 lica, vo zemjodelstvoto i ribarstvoto za 14.283 lica, vo grade`ni{tvoto za 16.170 lica, a vo
trgovijata za 29.884 lica. (SG na RM – 2000, str. 164-167.)
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
223
D-r Risto Hristov
nekolku od najva`nite stopanski dejnosti:
Tabela
vostopanskite
stopanskitedejnosti
dejnostina
na
Tabelabr.
br.5:
5:Dvi`ewe
Dvi`ewena
nabrojot
brojotna
nabvrabotenite
vrabotenite vo
R. Makedonija (2000-2004)
Stopanska dejnost
Broj na vraboteni
2000
1. Zemjodelstvo i
ribarstvo
2. Prerabotuva~ka
industrija
3. Grade`ni{tvo
4. Snabduvawe so elek.
energija, gas i voda
5. Soobra}aj, skladirawe
i vrski
6. Finansisko
posreduvawe
2001
2002
2003
2004
15.579
14.219
11.978
11.030
15.404
107.936
101.475
90.673
89.073
113.639
27.658
25.170
24.148
21.709
30.795
14.240
14.268
14.841
14.956
14.175
19.744
18.721
17.763
17.774
26.449
5.651
5.766
6.400
5.606
6.765
(Izvori: SG na RM - 2003, str. 243-246; SG na RM - 2005, str. 251-254.)
Vo zemjodelstvto (zaedno so lovot i {umarstvoto) brojot na vrabotenite
ostanal na istoto nivo. Vo prerabotuva~kata industrija, koja vo sporedba so
drugite stopanski granki anga`irala relativno najgolem broj rabotnici, po tri
posledovatelni godini na opa|awe, zabele`ano e zgolemuvawe za okolu 6.000 lica.
Sostojba na stagnrawe ili na sosema nezna~itelno, blago ili ne{to poizrazeno
zgolemuvawe na brojot na vrabotente se zabele`uva ne samo kaj tuka navedenite
stopanski granki tuku, re~isi, i kaj site drugi osnovni stopanski granki, podgrupi
na dejnosti i potesni stopanski dejnosti i zanimawa.
224
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnite imlikacii na tranzicionite procesi vo Republika Makedonija niz empiriski pokazateli
3. Enormno zgolemuvawe na nevrabotenosta
Namalenata ekonomska aktivnost sekoga{ povlekuva zgolemuvawe na
brojot na nevrabotenite. Tabela br. 6: Nevraboteni na vozrast od 15 do 18 godini vo
R. Makedonija (2000-2004)
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
251.489
288.213
284.064
261.452
261.711
263.196
263.483
315.868
309.286
(Izvori: SG na RM - 1999, str. 191; SG na RM - 2000, str. 183; SG na RM - 2003, str.
243-246; SG na RM - 2005, str. 251-254.)
Nezavisno od toa to vo brojot na nevraboteni statistikata gi vklu~uva
licata zaklu~no so napolneti 80 godini `ivot, kako {to e toa vo statisti~kite
izve{tai zaklu~no so 2000 godina, ili pak kako posledna kategorija gi zema site
lica nad 65-godi{na vozrast, {to zna~i deka tuka vleguvaat i licata postari od 80
godini, kako {to e napraveno vo statisi~kite izve{tai po~nuvaj}i od 2001 godina,
o~igledno e deka brojot na nevrabotenite vo R. Makedonija postojano se zgolemuval
i od 251.489 lica vo 1996 godina dostignal edna vonredno visoka brojka od 309.286
lica vo 2004 godina. Duri i koga }e se izostavat kategoriite nevraboteni od 15
do 24-godi{na vozrast, koga dobar del od ovaa populacija se u{te e vo procesot
na obrazovniot sistem i u{te ne e podgotvena da se vklu~i vo procesot na trudot,
kako i onie nad 64-godi{na vozrast, koi objektivno izleguvaat od procesot na
trudot, zagri`uva faktot {to ogromniot procent na nevraboteni otpa|a tokmu na
kategoriite od naselenieto koi se nao|aat vo rabotnata doba pome|u 25-tata i 64tata godina od `ivotot. Vo 1997 godina na nevrabotenite od ovaa vozrast otpa|aat
duri 62,3% od vkupniot broj nevraboteni, kolku {to bile i vo 1998 godina, dodeka vo
1999 godina ovoj procent se poka~il na 69 %. U{te pozagri`uva~ki e faktot
{to e mnogu golem procentot na nevraboteni na vozrast pome|u 25 i 35 godini.
Ovaa kategorija e naj~uvstvitelna i vleguva vo vonredno rizi~nite socijalni
kategorii. Vo 1997 godina duri 35,5% od vkupniot brj nevraboteni otpa|aat na ovaa
vozrasna grupa, kolku i vo 1998 godina, a vo 1999 godina - 36,5% od vkupniot broj
nevraboteni. Dokolku edno lice ne najde vrabotuvawe do svojata trieset i petta
SG na RM - 2000, str. 183.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
225
D-r Risto Hristov
godina od `ivotot, ili pak vo toj period izleze od procesot na trudot bez mnogu
golemi izgledi potorno da se vrati nazad,takvoto lice ja gubi sekoja socijalna
nade` i `ivotna perspektiva.
Tabela br. 5: Brojnosta na neaktivnite lica vo
R. Makedonija (2000-2004)
Neaktivni lica
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
288.213
284.064
261.452
261.711
263.196
263.483
315.868
309.286
(Izvori: SG na RM - 2000, str. 183; SG na RM - 2003, str. 254; SG na RM - 2005, str. 262.)
Kategorijata neaktivni lica, kako {to e poznato, e mnogu heterogena
kategorija. Strogata ekonomska analiza, koga saka da ja utvrdi to~nata golemina
na ekonomski neaktivnite lica, vo ovaa kategorija ne gi zema predvid licata
pomladi od 15 i postari od 64 godinini, t.e. onie koi u{te ne vlegle i onie koi
ve}e izlegle od procesot na trudot, tuku samo grupite na vozrast od 15 do 64 godini.
Raspolo`livite podatoci poka`uvaat deka procentot na neaktivni lica na vozrast
od 15 do 64 godini e najgolem: vo 1997 godina - 78,3% od vkupniot broj neaktivni,
kolku {to iznesuval i vo 1998 godina, dodeka vo 1999 godina se namalil na 75,7%.10
Visok procent neaktivni otpa|aat i na vozrasnata grupa od 25 do 34 godini: vo 1997
godina - 9,6%, kolku i vo 1998 godina, i 9,8% vo 1999 godina.11
Vlo{enite ekonomski uslovi najneposredno se odrazuvaat
i vrz
zgolemuvaweto na brojot na licata koi podolg period baraat rabota. Zanemarliv
e procentot na licata koi baraat rabota za vreme od eden mesec (1997 -2,4%, 1998
- 1,8%, 1999 - 4,4%). Nezna~itelen e, isto taka, i procentot na licata koi baraat
rabota do edna godina (1997 - 16,9%, 1998 - 17,1%, 1999 - 16,2%), no zatoa pak e mnogu
golem procentot na licata koi baraat rabota po dve, tri, ~etiri i pove}e godini
(1997 - 67,3%, 1998 - 69,1%, 1999 - 71,1%).12
Uslovite na dlabokata ekonomska i socijalna kriza, koi gi nametna
tranzicijata, rezultira so raskinuvawe na rabotniot odnos na golem broj
vraboteni. Pri~inite bea, i u{te se, mnogubrojni i razli~ni: celosno ili
10
11
12
SG na RM - 2000, str. 183.
SG na RM - 2000, str. 183.
SG na RM - 2000, str. 183.
SG na RM - 2000, str. 183.
226
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnite imlikacii na tranzicionite procesi vo Republika Makedonija niz empiriski pokazateli
delumno zapirawe na rabotata na glem broj pretrijatija, re{avawe na natrupanite
ekonomsko-finansiski te{kotii so otpu{tawe na del od vrabotenite, prekubrojna
vrabotenost koja so seta ostrina izleze na lice naporedno so zaostruvaweto
na pazarnite uslovi na stopanisuvawe i sl. Za eden dobar del od onie koi vo
poodminati godini gi zagubija svoite rabotni mesta, ~esto za mnogu malku ne
ispolnuvaj}ki gi uslovite za steknuvawe penzija, vra}aweto nazad vo procesot na
trudot stana sosema nevozmo`no, bilo poradi objektivno zastaruvawe na nivnite
znaewa, umeewa i ve{tini, ili poradi drugi pri~ini (napu{tawe na `elbata za
povtorno vrabotuvawe, prepu{tawe na apatijata, nemo`nost da se zapo~ne kakva
bilo samostojna dejnost i sl.).13
4. Novi socijalni posledici na tranzicijata
Tranzicijata vo R. Makedonija, kako {irok i isklu~telno kompleksen proces
na promeni, od koi najzna~ajna e transformacijata na sopstveni~kite odnosi, gi
zafati site podra~ja na op{testveniot `ivot. Samo so edno prodlabo~eno nau~no
isleduvawe i vrz osnova na relevantni empiriski pokazateli mo`e da se sogleda
kako promenite postepeno gi zafa}aat site kletki na socijalniot sistem, so koja
dabo~ina go preobrazuvaat op{testvenoto tkivo na socijalniot oraganizam, vo
koja nasoka gi svrtuvaat op{testenite tekovi i kako go formiraat noviot tip na
vkupni op{testveni odnosi (politi~ki, ekonomsko-socijalni, moralni, kulturni
i sl.). Poradi razbirlivata ograni~enost na prostorot, vo prodol`enie na ova
izlo`uvawe }e bide uka`ano samo u{te na nekoi nazna~ajni socijalni implikacii
na tranzicionite prcesi vo R. Makedonija.
•
Vkupniot broj na lica koi barale rabota, od 164.816 vo 1991 godina, se
zgolemil na 237.572 vo 1996 godina.14 Vo istiot vremenski period brojot na licata
koi barale rabota, a koi porano bile vraboteni, od 35.222, se zgolemil na 61.938.15
Posebno zagri`uva~ki e porastot na onie koi barale rabota za prv pat: od 129.594
- na 175.634 lica.16
13
Spored necelosnite statisti~ki podatoci, vo tekot na ~etiri godini (1992-1995) rabotniot
odnos im prestanal na vkupno 11.293 lica, pri {to brojot na ovaa kategorija postojano se zgolemuval.
(SG na RM - 1997, str. 172-173.)
14
Po oddelni godini ova zgolemuvawe izgleda vaka: 1991 - 164.816, 1992 - 172.089, 1993 - 174.848,
1994 - 185.906, 1995 - 216.222, 1996 - 237.572. (SG na RM - 1997, str. 174.)
15
1991 - 35.222, 1992 - 36.189, 1993 - 36.239, 1994 - 39.057, 1995 - 52.018, 1996 - 61.938. (SG na RM 1997, str. 174.)
16
1991 - 129594, 1992 - 135900, 1993 - 138.555, 1994 - 146.849, 1995 - 164.204, 1996 - 175.634. (SG na RM
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
227
D-r Risto Hristov
•
Brojot na licata na koi im prestanal rabotniot odnos, poradi {to se
{irele razmerite na nevrabotenosta, postojano se zgolemuval.17 U{te pogolem e
brojot na licata - i so postojana tendencija na zgolemuvawe, koi barale rabota.
Brojot na licata na vozrast od 25 do 40 godini koi barale rabota vo tekot samo na
{est godini (1991-1996), od 68.374 se zgolemil na 124.670 lica.18
•
Brojot na korisnicite na invalidski penzii, koi vo mnogu golem broj od
slu~aite se ostvaruvaat ne poradi objektivnite uslovi na invalidiziranost na
rabotnoto mesto, tuku poradi otpu{tawata od rabota, stravot deka }e se ostane
bez rabota, no i poradi uka`anata mo`nost, ednovremeno so invalidskata penzija
da se ostvaruva dohod so posvetuvawe na nekoja druga dejnost (vo grade`ni{tvoto,
trgovijata, zemjodelstvoto i sl.), za seto vreme ostanuva mo{ne visok i poka`uva
tendencija na blag porast.19
•
Nasproti opa|awto na brojot na vrabotenite i na eksplozivnoto {irewe
na nevrabotenosta, brojot na korisnicite na penzija e vo postojan porast, ne samo
poradi ispolnuvaweto na uslovite za penzionirawe spored pozitivnite zakonski
odredbi, tuku i poradi politi~kite interevencii i donesuvaweto na posebni
zakonski interventni merki za zaminuvawe vo penzija na razli~ni kategorii od
vrabotenite koi u{te ne gi ispolnuvaa uslovite za penzionirawe.20
•
Raspolo`livite statisti~ki podatoci, iako se necelosni, jasno poka`uvaat
deka vo postojan porast e, isto taka, i brojot na polnoletnite lica koi se javuvaat
kako korisnici na najrazli~ni vidovi socijalna pomo{ i socijalna za{tita.21 Samo
brojot na polnoletnite korisnici na socijalna za{tita, koi se registrirani kako
materijalno neobezbedeni, od 16.320 lica vo 1994 godina, se zgolemil na 20.407 lica
- 1997, str. 174.)
17
Samo za ~etiri godini (1992-1995), rabotniot odnos im prestanal na 11.293 lica. (SG na RM
- 1997, str. 172-173.)
18
Po oddelni godini zgolemuvaweto izgleda kako {to sleduva: 1991 - 68.374, 1992 - 75.525, 1993
- 81.526, 1994 - 94.626, 1995 - 112.646, 1996 - 124.670 lica. (SG na RM - 1997, str. 172-173.)
19
Brojot na licata koi koristele invalidska penzija, zaedno so onie koi se steknuvale so pravoto da bidat korisnici na ostvarenata invalidska penzija, a toa se prvenstveno najtesnite ~lenovi na
semejstvoto, vo ozna~enite godini se dvi`el kako {to sleduva: 1992 - 41.030, 1993 - 43.867, 1994 - 45.472, 1999
- 52.060, 2000 - 52.549, 2001 - 52.619, 2002 - 52.514, 2003 - 52.237, 2004 - 51.589, 2005 - 50.180. (Izvori: Za 1992-1994:
SG na RM - 1995, str. 635; za 1999-2000 - SG na RM - 2003, str. 124; za 2001-2005 - SG na RM - 2006, 114.)
20
Brojot na korisnicite na penzija vo 1991 godina iznesuval 170.211 lica, 1992 - 193.294, 1993
- 210.537, 1994 - 213.372 lica. (SG na RM - 1995, str. 634.)
21
Vidovite socijalna pomo{ i socijalna za{tita se najrazli~ni: pomo{ vo natura, ednokratna pari~na pomo{, pari~na pomo{ od podolgovremen karakter, smestuvawe vo ustanova za socijalno
zgri`uvawe, smestuvawe vo drugo semejstvo, obezbeduvawe medicinska ili drug vid stru~na pomo{,
dokolku se raboti za naru{uvawa vo vrska so zdravstvenata sostojba, problemi vo odnesuvaweto ili
psihi~ki promeni i naru{uvawa od najrazli~en vid.
228
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnite imlikacii na tranzicionite procesi vo Republika Makedonija niz empiriski pokazateli
vo 2005 godina, pritoa vo prethodnite godini poka`uvaj}i tendencja na postojan
porast.22
•
Preselni~kite dvi`ewa, a posebno otseluvaweto nadvor od granicite na
zemjata, koi vo uslovi na sekoja ekonomska i op{testvena kriza stanuvaat tipi~na
pojava, isto taka zele zamav naporedno so prodlabo~uvaweto i vremenskoto
odol`uvawe na tranzicijata i krizata.23
•
Statisti~kite pregledi za viso~inata na raspolo`livite pari~ni sredstva
i sredstvata vo natura so koi raspolagale doma}instvata vo R. Makedonija, kako
i za na~inot na nivnata upotreba, nedvosmisleno poka`uvaat deka ogromniot del
od doma}instvata sredstvata so koi raspolagale gi polzuvale za zadovoluvawe na
najosnovnite potrebi za li~na potro{uva~ka, vo koja spa|aat ishranata, oblekata
i obuvkite, izdatocite za poku}nina, tro{ocite za voda, elektri~na energija
i soobra}aj, pomalku za obrazovanie i zdravje, a najmalku za rekreacija i za
zadovluvawe na drugite kulturni potrebi.24
•
O~ekuvanoto sredno traewe na `ivotot opadnalo: kaj ma`ite od 71,1 godina
vo 1994 - na 68,6 godini vo 1996, {to pretstavuva namaluvawe za dve i pol godini,
dodeka kaj `enite od 74 vo 1994 - na 72,9 godini, {to e namaluvawe za 1,1 godina.25
Zaklu~ok
Socijalnite posledici od tranzicijata vo R. Makedonija, koi spored samata
svoja priroda se vonredno krupni, slo`eni i raznostrani, vo najgolema mera se
izrazija vo: drasti~na promena na socijalnata struktura i stratifikacija, enormno
{irewe na nevrabotenosta, zgolemuvawe na stepenot na socijalnata nesigurnost
i osiroma{uvawe na ogromen del od naselenieto. Ve}e napravenite propusti
vo na~inot na sproveduvawe na procesot na privatizacija i razgraduvaweto i
slabeeweto na op{testvenite institucii, koi {iroko gi otvorija vratite za
22
SG na RM - 1995, str. 621; SG na RM - 2006, str. 140-141.
23
Vo tekot samo na tri godini (1996-1998) vkupno 35.514 lica go promenile mestoto na svoeto
`iveewe. Vo tekot na 1997 i 1998 godina vkupno 495 lica od R. Makedonija se otselile vo drugi dr`avi.
Vo 2004 godina brojot na otselenite gragani na R. Makedonija vo drugi dr`avi se poka~il na 656 lica, a
vo 2005 dostignal duri 1.282 lica. Brojot na iselenite poradi vrabotuvawe vo 2004 godina iznesuva 288
lica, a vo 2005 - 448 lica. (SG na RM - 1997, str. 129; SG na RM - 1998, str, 132-133; SG na RM - 1999, str.
142-143; SG na RM - 2004, str. 84-85.)
24
Podetalno za potro{uva~kata po doma}instva (vkupno i spored socio-ekonomskata kategorija na semejstvata, koi se klasificirani vo zemjodelski, nezemjodelski i me{oviti), mo`e da se vidi:
Statisti~ki godi{nik - 2005, str. 284-285.
25
Statisti~ki godi{nik - 1997, str. 97.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
229
D-r Risto Hristov
brojni zloupotrebi od sekakov vid, ne mo`at da se ispravat, no mo`at natamu da
se eliminiraat so pottiknuvawe na ekonomskiot i socijalniot razvoj, so jasno i
dosledno razgrani~uvawe na sopstveni~kite prava, jaknewe na odgovornosta so
dosledno po~ituvawe i sproveduvawe na pozitivnata zakonska regulativa, izgradba
na mala, profesionalna, partiski nezavisna i efikasna javna administracija i so
pottiknuvawe i poddr`uvawe na site vidovi napori i zalo`bi za razvoj na biznisinicijativite od sekakov vid.
Bibliografija
1.Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija: 1991, 1992, 1993, 1994,
1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2005, 2006.
2.Dimitrieva, E. - Janeska, V.: “Kvantificirawe na nevrabotenosta
vo Republika Makedonija i nejzinite strukturni karakteristiki” - Zbornik:
Ekonomski i socijalni aspekti na nevrabotenosta vo Republika Makedonija i vo
Republika Bugarija i pretpostavki za nejzino namaluvawe, Fondacija Fridrih
Ebert - Kancelarija vo Skopje - Ekonomski institut - Skopje, Skopje, 2000.
3.Janeska, Verica: Sovremenite me|unarodni migracii, emigracijata
od Republika Makedonija i socio-ekonomskiot razvoj, “Ekonomski institut”,
Skopje.
4.Jakimovski, Jorde: “Socijalnoto raslojuvawe na naselenieto vo
Republika Makedonija i ~ovekoviot razvoj”, Ekonomski razvoj, god. 1, br. 3, Skopje,
1999; “Elementi i modeli na socijalnata dr`ava”, Zbornik - Socijalnata dr`ava
pome|u konceptot i praktikata, Skopje, 1998.
5.Risto Hristov: “Za nekoi metodolo{ki i su{tinski problemi vo
isleduvaweto na socijalnoto raslojuvawe, socijalnata stratifikacija i
socijalnite odnosi vo Republika Makedonija”, Godi{nik na Ekonoimskiot
fakultet, Skopje, 2001.
230
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnite imlikacii na tranzicionite procesi vo Republika Makedonija niz empiriski pokazateli
SOCIAL IMPLICATION ON TRANZITIONAL PROCESESS IN
REPUBLIC OF MACEDONIA PRESENTED THROUGH EMPIRIC
INDICIES
Risto Hristov, Ph .D.
Summary
This abstract contains the most important social consequences of the tranzition process
in Republic of Macedonia during the last fifteen years. Based on empiric indices, which have
been published in official statistical publications, this text presents the low level of employment,
the high level of unemployment, the low percentage of economic active and high percentage of
economic inactive population, high number of disability pension users, enormous increase of
adult persons which are users of different kinds of social help and protection, increase of persons
which have leave the country for economic reasons etc.
Key words: employment, unemployment, economic active population, economic inactive
population, social status, social cared population.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
231
Год. екон. фак. т. 42 с. 233 - 248 (2007)
304-029.003(4-672ЕУ:497.7)
SOCIJALNATA POLITIKA NA EU I R. MAKEDONIJA VO
KONTEKST NA LISABONSKATA STRATEGIJA
D-r \or|i ^epujnoski
Apstrakt
Afirmacijata i razvojot na integrativnite procesi na Evropskata
zaednica, kako i ekonomskiot razvoj, od samiot po~etok, se nastojuva da
se povrzat so obezbeduvaweto socijalna stabilnost, barem do nivo {to
onevozmo`uva formirawe kriti~na antiintegraciona masa na socijalno
nezadovolstvo. Ottamu, so kriti~kata analiza i so sinteti~kata prezentacija
na integrativniot proces, vo kontekst na razvojot i unapreduvaweto na
socijalnata politika na Evropskata zaednica, se nastojuva da se artikulira
nekompatibilnosta na maksimalizacijata na ekonomskata efikasnost so
dolgoro~nite celi na ekonomskata, politi~kata i socijalnata integracija
na Evropa. Vrz tie osnovi, se elaborira strategijata za paralelen, simultan
progres na pove}e oblasti, odnosno ostvaruvaweto na odr`liv a ne maksimalen
ekonomski raste` i razvoj e patot {to obezbeduva optimalen ekonomski, visoki
standardi na socijalen razvoj i dinami~en proces na integracija na evropskoto
op{testvo. Vrz tie osnovi, vo trudot se prezentira kriti~kata analiza na
razvojot i implementacijata na socijalnata politika na EU i soodvetnite
implikacii na socijalnata politika i strategijata na R. Makedonija. Pritoa,
se poa|a od strategijata i modelot na „pogolemata poga~a”, preku modelot na
„trka do dnoto” i strategijata na „socijalnata dimenzija” do kompleksnata
i ambiciozna „lisabonska strategija”, so cel EU da ostvari „najkonkurentna
i najdinami~na ekonomija, zasnovana na znaewe, sposobna za odr`liv ekonomski
raste`, so pogolema i pokvalitetna vrabotenost i so najgolema socijalna
kohezija”.
Klu~ni zborovi: strategija, vrabotenost, nevrabotenost, siroma{tija, rabotni
uslovi, `ivoten standard, kolektivno dogovarawe, socijalna isklu~enost,
rabotni~ka participacija, ramnopravnost na `enata so ma`ot.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
233
D-r \or|i ^epujnoski
Voved
Spogodbata za stabilizacija i asocijacija pome|u R. Makedonija i EU,
a so toa i na{ite strate{ki opredelbi i aspiracii za asocijacija so EU, ja
nametna potrebata za prisposobuvaweto i harmoniziraweto na organizacionata
i noramativno-pravnata infrastruktura i regulativa so onaa na zemjite ~lenki
na EU. Vo taa smisla, vo kontekst na socijalnata politika, od osoben interes
e kriti~kata analiza na procesot, osnovnite nasoki i karakteristikite na
op{testveno-ekonomskiot i socijalniot razvoj, a posebno:
• razvojot na socijalnata politika na EU, prioritetite i problemite
na nejzinata implementacija;
• identificiraweto i artikuliraweto na osnovnite strategiski odluki
i dokumentite relevantni za socijalnata politika na EU;
• spoznavaweto i utvrduvaweto na metodite, dinamikata i problemite
na realizacijata na strategiskite odluki i dokumenti vrz osnova na
koi treba da se podgotvuvaat i implementiraat soodvetnite odluki i
dokumenti za socijalnata politika na R. Makedonija vo procesot na
nejzinoto prisposobuvawe i integrirawe vo EU.
Vo toj kontekst, poradi noviot priod i sodr`inata na strategijata na
op{testveno-ekonomskiot razvoj i razvojot na socijalnata politika vo EU,
„lisabonskata agenda 2000”, odnosno lisabonskata strategija za razvoj na EU do
2010 godina, kako i renoviranata lisabonska strategija za periodot 2005-2010
godina, imaat naglaseno zna~ewe i interes kako za teorijata taka i za praktikata
na socijalniot razvoj i socijalnata politika na EU i R. Makedonija.
1. Strategijata na „pogolemata poga~a” vo socijalnata politika na EEZ
Socijalnata politika na EU svoe opredeleno mesto i zna~ewe ima
u{te vo Dogovorot na Zaednicata za jaglen i ~elik od 1951 godina i Rimskiot
dogovor na EEZ (1957), iako vo nivnata osnova se otstranuvaweto na pre~kite i
ograni~uvawata za slobodno dvi`ewe na stokite, kapitalot i rabotnata sila,
odnosno sozdavaweto sloboden zaedni~ki pazar. Sepak, objektivnata analiza
Spogodba za stabilizacija i asocijacija me|u R. Makedonija i Evropskite zaednici i nivnite
zemji - ~lenki. Vlada na R. Makedonija
http://euractiv.com/en/innovation/relaunch-lisbon-strategy/article-131891,%20http://www.euractiv.com/en/
agenda2004/lisbon-agenda/article-117510
234
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnata politika na EU i R. Makedonija vo konteks na lisabonskata strategija
poka`uva deka so tie dogovori be{e formiran samo zaeni~ki reguliran, a ne i
sloboden pazar. Upravuvaweto na Zaednicata ima{e korporativni sodr`ini
i korporativni upravuva~ki tela i institucii. Taa ja izrazuva{e potrebata za
integracija na site zainteresirani subjekti (stejkholderi) – potro{uva~ite,
proizvoditelite-sopstvenicite i rabotnicite.
Od aspekt na socijalnata politika, vo Dogovorot bea vgradeni dva bitni
elementa, i toa: socijalnata harmonizacija i socijalnata kohezija, preku koi se
o~ekuva{e podobruvawe na socijalnata polo`ba na vrabotenite. Toa treba{e da se
realizira preku odredbite za ograni~uvawe na smaluvaweto na platite vo zemjite
- ~lenki, kako opredelba protiv “socijalniot damping” vo Zaednicata. Odredbite
za podobruvawe na socijalnata polo`ba na vrabotenite podrazbira{e aktivnosti
na Zaednicata za formirawe na pove}e rabotni mesta, odnosno zgolemuvawe na
vrabotenosta. Naedno, be{e utvrdena obvrskata za davawe pomo{, finansiska i
druga, na nevrabotenite za nivno preseluvawe, kako i izgraduvawe i realizirawe
na politiki za prekvalifikacija na rabotnicite {to ja izgubile rabotata vo
nekoi od sektorite na industrijata.
Vo su{tina, so vaka ograni~enite odredbi na socijalnata politika se
nastojuva{e da se odr`i kriti~koto nivo na politi~ka i socijalna poddr{ka na
Zaednicata i zaedni~kiot pazar i da se onevozmo`i formirawe potencijalno
antiintegrativna kriti~ka masa i destruktivna socijalna sila, naso~ena
protiv proektot na zaedni~kiot evropski pazar, kako vrven ekonomski interes
na kapitalot. Vo taa smisla, aktivnostite na Zaednicata na socijalen plan, vo
ovoj period, bea naso~eni kon programite za prekvalifikacija i materijalnofinansisko obezbeduvawe na mobilnosta na rabotnicite, koi masovno gi gubea
rabotnite mesta poradi dinami~nite strukturni promeni i zatvoraweto na
proizvodstvenite kapaciteti, osobeno vo industrijata za jaglen i ~elik.
Socijalnata politika na EU vo Dogovorot od Rim, isto taka, ima sekundarnomarginalno mesto i zna~ewe, do stepen da se odr`i integrativniot politi~ki
interes nad kriti~koto nivo na socijalna izdr`ivost. Odredbite {to se odnesuvaa
na socijalnata politika na EEZ sodr`ea opredelbi za podobruvawe na rabotnite
uslovi i na `ivotniot standard na rabotnicite (~l.117), za odgovornosta za
promovirawe na razvojot vo oblastite: vrabotuvawe, rabotni~ki prava, uslovi za
rabota, obezbeduvawe osnoven i po{irok stru~en trening, socijalno osiguruvawe
na vrabotenite, za{tita od nesre}a i bolesti na rabotnoto mesto, rabotna higiena,
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
235
D-r \or|i ^epujnoski
pravo na sindikalno organizirawe i pravo za kolektivno dogovarawe (~l. 118).
Potoa, sodr`ani se pravoto za ednakov nadomest i socijalni prava na `enite i
ma`ite, kako i obvrskata na Komisijata, edna{ godi{no, da podgotvuva izve{taj
za sostojbata i problemite na realizacijata na socijalnata politika vo ramkite
na Zaednicata. Naedno, kako instrument za realizirawe na socijalnata politika,
be{e utvrden i Evropskiot socijalen fond, so fokus vrz mobilnosta i obukata
(treningot) na rabotnicite.
Vrz osnova na toa, mo`e da se konstatira deka pridobivkite za socijalnata
politika se gledaa vo: o~ekuvawata za “zgolemuvawe na poga~ata”, a so toa vo
mo`nosta za povisok stepen na zadovoluvawe na socijalnite potrebi, potoa, vo
veruvaweto vo multiplikatornoto dejstvuvawe na „efektot na prelevawe” vrz
integrativnite interesi i integrativniot proces i na socijalen plan.
Dinamikata na ekonomskiot raste` do sredinata na 1960-tite godini
pridonese za odr`uvawe na entuzijazmot i na pozitivnite o~ekuvawa vo pogled
na dejstvuvaweto na “efektot na prelevaweto” na integrativnite procesi od
ekonomsko-politi~kiot na socijalniot domen. Socijalnite problemi, s# do 1968
godina, bea amortizirani so aktivnite nacionalni socijalni politiki.
Me|utoa, kon sredinata na 60-tite godini, EEZ se soo~i so prvite pozna~ajni
problemi vo integrativniot proces. Problemite kulminiraa so manifestiranite
socijalni nezadovolstva i nemiri vo 1968 godina. Tie predizvikaa po~esti
raspravi vo vrska so socijalnata politika na EEZ pred Evropskiot parlament, koj
stana najzna~aen glasnogovornik za socijalnite interesi i socijalnata politika
na EEZ.
2. Strategija na „sorabotka i koordinacija” vo socijalnata politika na EU
Zna~aen napredok, kako i nov entuzijazam za integrativnite procesi na
podra~jeto na socijalnata politika na EEZ, be{e ostvaren na Samitot vo Hag
(1969 g.) kade {to, so konsenzus, bea poddr`ani ideite za zgolemen dinamizam vo
integrativnite procesi na EEZ i bea doneseni odluki za:
- sozdavawe na Evropskata monetarna unija;
- promena na strukturnite fondovi i formirawe na Evropskiot fond za
regionalen razvoj;
- zgolemuvawe na mo}ta i ingerenciite na Evropskiot parlament, posebno
236
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnata politika na EU i R. Makedonija vo konteks na lisabonskata strategija
vo donesuvaweto na Evropskiot buxet;
- proglasuvawe nov pristap vo gradeweto i razvojot na socijalnata politika
na EEZ, vrz osnova na koj, vo 1974 god. be{e donesena prvata Socijalna akciona
programa (SAP), poddr`ana so reforma na strukturnite fondovi.
Prvata Socijalna akciona programa (SAP) sodr`e{e tri osnovni podra~ja:
1) odr`uvawe polna i kvalitetna vrabotenost;
2) zgolemeni barawa za harmonizacija na `ivotnite i rabotnite uslovi;
3) zgolemeno u~estvo na menaxmentot i rabotnicite vo procesot na
izgraduvawe i donesuvawe na ekonomskite i socijalnite odluki.
Vo tie ramki, vrz osnova na utvrdeni prioriteti, bea doneseni i 35
akcioni programi. Me|utoa, golem broj programski inicijativi od socijalniot
domen se soo~ija so preprekite od konsenzualniot princip na glasawe na
Sovetot na ministrite na EZ. Ottamu, opredelen napredok be{e ostvaren samo
so formiraweto na Evropskiot centar za razvoj na stru~niot trening, so malite
reformi na Evropskiot socijalen fond, so donesuvaweto nekolku direktivi
od oblasta na rabotni~koto pravo, ednakviot tretman na ma`ot i `enata,
obezbeduvaweto socijalna za{tita, kako i vo pogled na rabotni~kata participacija
vo odlu~uvaweto za socijalnata politika na nivo na EEZ.
Pro{iruvaweto na EEZ (vo 1970-tite godini), osobeno so zemjite so
ponisko nivo na ekonomska razvienost, so regionalni disproporcii, niska stapka
na vrabotenost i visoka stapka na nevrabotenost, ima{e negativni reperkusii
vrz edinstvenata socijalna politika na EEZ. Taka, direktivite za pove}e
socijalni prava na rabotnicite bea odbieni so vetoto na V. Britanija. Isto taka,
politikata na harmonizacija na socijalnite standardi i socijalnite politiki na
oddelnite zemji, {to kako princip be{e vgradena u{te vo Rimskiot dogovor, stana
nevozmo`na. Zatoa, mnogu porealna stana strategijata za „raste~ka sorabotka i
koordinacija” na nacionalnite socijalni politiki.
Takvite sostojbi koincidiraa so manifestiranite te{kotii i problemi
od energetskata i valutnata kriza, za koi EEZ ne uspea da najde soodvetni zaedni~ki
odgovori. Toa rezultira{e vo “evroskepticizam” vo pogled na integrativniot
proces. Vo takvi uslovi, konceptot za prelevawe na integrativnata dinamika na
podra~jeto na socijalnata politika se poka`a kako neosnovano, prazno veruvawe i
iluzija.
Ottamu, Socijalnata akciona programa (1974), spored ostvarenite efekti
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
237
D-r \or|i ^epujnoski
i rezultatite na socijalnata politika, mo`e da se oceni pove}e kako izraz na
raste~kite potrebi i barawa, a mo`ebi i samo kako `elba za natamo{en razvoj
na integrativniot proces, otkolku kako realen dokument za realizirawe na
edinstvena socijalna politika na EZ.
3. Strategijata na “trka do dnoto” vo socijalnata politika na EZ
Socijalnata politika na Zaednicata dobi novi dinami~ki impulsi vo
ramkite na “evrodinamizmot” vo 80-tite godini. Novata faza na integraciskite
procesi be{e promovirana so Belata kniga od 1985 god. I so Edinstveniot evropski
akt (EEA). Vo tie ramki, se napu{ti strategijata na nacionalniot individualizam
i „intergovermentalizmot” i se afirmira konceptot na pazarot i pazarnosta,
odnosno „marketizacijata” na op{testvoto na zemjite - ~lenki na EZ. Na takvite
procesi silno vlijae{e manifestiranata globalna ekonomska hegemonija od
strana na SAD, so negativni implikacii i distorzii na stopanstvata na zemjite
na EZ, pojavata i raste`ot na integrativnite lobi - grupi i nivnite interesi
za zgolemena evropska integracija vrz pazarni osnovi, kako i harizmati~nata
li~nost na @ak Delor na ~elo na Komisijata i negovata posvetenost, pred s#,
na globalnite integrativni procesi, no ne pomalu i na nivo na integrativnite
procesi na socijalnata politika na EU.
So Belata kniga (1985), so pomo{ na okolu 300 posebni programi za
otstranuvawe na fizi~kite, tehni~kite i fiskalnite barieri za slobodno
dvi`ewe na lu|eto, stokite i kapitalot, funkcionalno se zacvrsti EEP. Zna~ajni
dokumenti za institucionalnite reformi, kako dopolna na Rimskiot dogovor, se
izrabotuvaweto na Edinstveniot evropski akt (EEA) i utvrduvaweto na dvata
osnovni principa na novata integraciska strategija na EZ - principot na “zaemno
priznavawe” i “principot na supsidijarnost”.
Edinstvenata socijalna politika samo vo isklu~itelno mal del be{e
sodr`ana vo EEA, posebno vo inicijativite za zgolemuvawe na socijalniot
dijalog me|u kapitalot i trudot i vo odredbite za reorganizacija na Evropskiot
socijalen fond. Naedno, principot na “zaemno priznavawe”, primenet vo
socijalnata politika, zna~e{e ~ekor nazad so napu{taweto na strategijata
za harmonizacija kon najvisokite socijalni standardi i nejzina zamena so
strategijata za prifa}awe na poniski, odr`livi socijalni standardi, odnosno
238
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnata politika na EU i R. Makedonija vo konteks na lisabonskata strategija
strategijata na “trka do dnoto” - na odr`livo neophodno nivo na standardi za
socijalnite prava vo edna zemja - ~lenka na EZ. Vrz osnova na seto toa, mo`e
da se konstatira deka i vo ovaa prilika e napraven relativno mal napredok vo
podra~jeto na edinstvenata socijalna politika. @ak Delor se opredeli za takvo
vremeno prividno `rtvuvawe na razvojnata dinamika na socijalnata politika so
verba deka, vo ramkite na globalniot dinami~en integrativen proces, brzo }e se
sozdadat uslovi i klima da proraboti “efektot na prelevawe” i da dojdat na red
o~ekuvanite socijalni proekti. Takvata “obnovena funkcionalna strategija” na
Delor se poka`a vizionerska. Uspehot na proektot na Edinstveniot evropski
pazar sozdade politi~ki entuzijazam {to mu ovozmo`i na Delor povtorno da ja
plasira idejata za realizirawe na proektot Evropska monetarna unija. Naedno,
toj ne propu{ti da go iskoristi vistinskiot moment da go pottikne napredokot
na razvojot i na socijalnata politika na EZ, istaknuvaj}i deka “zdraviot razum
diktira deka ekonomijata treba da donese progres za op{testvoto, a ne obratno”.
4.Strategijata na „socijalna dimenzija” na EEP i socijalnata
politika na EU
Sozdadenata povolna integraciona klima pridonese za progres na
socijalnata politika i za prifa}awe na generalniot koncept za “socijalnata
dimenzija” na EEP, ~ii osnovni elementi bea prezentirani od ministerot za
vrabotuvawe na Belgija Alan Hensen, vo ramkite na „Akcionata programa za
raste` i vrabotenost” vo 1987 god. Iako ovoj predlog - dokument ne be{e prifaten,
socijalnata politika prodol`i pointenzivno da bide prisutna, posebno preku
dokumentot na Komisijata nare~en “Socijalna dimenzija na Edinstveniot evropski
pazar” (1988 god.) i preku Socijalnata povelba na EZ, podnesena do Sovetot na
ministrite na samitot vo Strazbur vo 1989 god., kako neobvrzuva~ki dokument, vo
forma na Socijalen protokol. Osnovni elementi na sodr`inata na Socijalnata
povelba, odnosno na Socijalniot protokol se:
1) sloboda na dvi`ewe i rabota na gra|anite na teritorijata na EZ;
2) pravo na vrabotuvawe i fer plata;
3) podobruvawe na `ivotnite i na rabotnite uslovi;
4) socijalna za{tita: minimalna plata i socijalna pomo{ na gra|anite;
European Business, Neil Harris, MacMilam Business, Houndmail, 2001.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
239
D-r \or|i ^epujnoski
5) sloboda na zdru`uvawe, pregovarawe i kolektivno dogovarawe;
6) pravo na stru~en trening i obuka;
7) ednakov tretman na ma`ot i `enata;
8)rabotni~ka informiranost, konsultacija i participacija vo odlukite;
9) pravo na zdravje i bezbednost pri rabotata;
10) za{tita na adolescentite i decata;
11) pravo na penzija i za{tita na stari lica;
12)pravo na hendikipiranite lica na rabota, obuka i rabotna integracija.
Donesuvaweto na Socijalnata akciona programa (SAP) vo 1989 godina od
strana na Komisijata na EZ be{e vo funkcija na implementacija na Socijalnata
povelba na EU. Natamo{noto zbogatuvawe i funkcionalno osposobuvawe na
socijalnata politika se nastojuva{e da se ostvari, iako ne sekoga{ so uspeh,
preku koristewe na kriteriumot za kvalifikuvano glasa~ko mnozinstvo (KGM)
pri donesuvaweto na opredeleni direktivi od socijalen karakter.
Za natamo{niot razvoj na socijalnata politika osobeno vlijanie imaa
pozitivnite trendovi i dinamikata na integrativnite procesi vo politi~kata
i ekonomskata sfera. Taka, vo Dogovorot za Evropskata unija od Mastriht be{e
utvrdena zada~ata za formirawe na Evropskata monetarna unija, Evropski
monetaren sistem i Evropska centralna banka, kako i koordinirana edinstvena
monetarna politika na EU vo tri etapi. Pritoa, pretsedatelot na Komisijata @.
Delor, svesen za nekompatibilnosta na maksimalnata ekonomska efikasnost so
celite na politi~kata i op{testvenata integracija, ja artikulira strategijata
za paralelno, odnosno simultano napreduvawe na pove}e politi~ki i socijalni
oblasti. Toa zna~e{e deka odr`liviot, a ne maksimalniot ekonomski razvoj, e patot
{to obezbeduva optimalen razvoj i raste` na EU i na evropskoto op{testvo.
Vrz tie osnovi, vo Dogovorot za EU od Mastriht, kako aneks, be{e
vnesen i Protokolot za socijalnata politika. Vo nego se postavija pogolem broj
institucionalni promeni {to go intenziviraa razvojot na socijalnata politika
na EU. Osobeno zna~ajni prakti~ni rezultati vo taa nasoka se ostvarija so
objavuvaweto na Zelenata kniga i Belata kniga za razvojot na socijalnata politika
na EU , osobeno vo slednive oblasti:
- podobruvawe na vrabotenosta;
- koordinirawe na nacionalnite socijalni programi;
- strategija za borba protiv siroma{tijata i op{testvenata isklu~enost;
240
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnata politika na EU i R. Makedonija vo konteks na lisabonskata strategija
- politiki naso~eni kon mladite i kon starite lica;
- politiki za slobodno dvi`ewe na rabotnicite;
- politiki za polova ednakvost i ramnopravnost ;
- promocija na socijalniot dijalog na evropsko nivo;
- ulogata na Evropskiot socijalen fond.
Noviot priod pridonese incijativite vo Belata kniga da bidat vgradeni
vo srednoro~nite socijalni akcioni programi za periodot 1995 - 1997 god., odnosno
1998 - 2000 god.
5. Lisabonskata strategija i socijalnata politika na EU
Amsterdamskiot dogovor ja reafirmira potrebata za edinstvenost i
kohezija na EU i donese novi nasoki na nejzinata socijalna politika, zasnovani vrz
stavot deka „problemite na nevrabotenosta pretstavuvaat posledica na pazarnite
feleri i neuspesite vo ostvaruvaweto na optimalnite op{testveni i razvojni celi
na EU”. Vo toj kontekst, Komisijata ja promovira obvrskata i praktikata na EU za
izrabotuvawe i donesuvawe na Socijalnata programa za vrabotuvawe i Vodi~ot za
vrabotuvawe. Vrz tie osnovi, dr`avite - ~lenki na EU se zadol`eni da gi gradat
nacionalnite politiki i programi za vrabotuvawe. Vodi~ot za vrabotuvawe se
sostoi od 4 vertikalni stolbovi (jadra), koi se delat na horizontalni inicijativi
i predlozi za ostvaruvawe na generalnite celi na dolgoro~nata strategija za
pogolemo vrabotuvawe, i toa:
Prvo jadro: podobruvaweto na vrabotenosta;
Vtoro jadro: razvoj na pretpriemni{tvoto;
Treto jadro: adaptibilnost na biznisot i vrabotuvaweto;
^etvrto jadro: jaknewe na politikite za ednakvi mo`nosti.
Naedno, be{e naglasena potrebata od prezemawe soodvetni aktivnosti vo
borbata protiv kakva bilo diskriminacija koja e zasnovana na pol, rasa, etni~ko
poteklo, religija ili veruvawe, popre~enost, vozrast. Isto taka, be{e potvrdena
zaedni~kata odgovornost na EZ vo odnos na celite na socijalnata politika za
unapreduvawe na vrabotenosta, podobruvawe na rabotnite i `ivotnite uslovi,
za soodvetna socijalna za{tita, dijalog pome|u menaxmentot i rabotnicite,
razvoj na ~ove~kite resursi so cel odr`liva visoka vrabotenost i borba protiv
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
241
D-r \or|i ^epujnoski
isklu~enosta. Sovetot mo`e, preku usvojuvawe na direktivi, so kvalifikuvano
mnozinstvo, vo koodlu~uvawe so Parlamentot i po konsultacii so Ekonomskiot i
socijalniot komitet i Komitetot na regioni, da dejstvuva, ili da ja zasili svojata
aktivnost vo slednive oblasti: zdravje i bezbednost na rabotnicite, rabotni
uslovi, integrirawe na lu|eto koi se isklu~eni od pazarot na trud, informirawe
i konsultirawe na rabotnicite, ednakvost pome|u ma`ite i `enite vo odnos na
mo`nostite na pazarot na trud i tretmanot na rabota.Vo Dogovorot be{e dodadena
lista na celi za ednakvosta na ma`ite i `enite, kako i merki dizajnirani za
borba protiv socijalnata isklu~enost. Vo taa smisla, za socijalnata politika na
EU osobeno zna~ajno be{e istaknuvaweto na celite i zada~ite za promovirawe
na pogolema vrabotenost, podobruvawe na uslovite za rabota, soodvetna socijalna
za{tita, socijalen dijalog, obuka na rabotnata sila so cel da postigne visoko i
odr`livo nivo na vrabotenost i borba protiv isklu~enosta.
Lisabonskata agenda (2000) afirmira novi strategiski celi na EU: da stane
“najkonkurentna i dinami~na ekonomija vo svetot, zasnovana vrz znaewe, sposobna
za odr`liv ekonomski raste`, so pogolema i pokvalitetna vrabotenost i so
najvisoka socijalna kohezija.” Vo taa nasoka, Lisabonskata strategija ja afirmira
potrebata od modernizacija na socijalniot model na EU i razvoj na nov aktiven
model na dr`ava na blagosostojba, so visok profil na socijalna vklu~enost i so
efikasna aktivna politika protiv siroma{tijata, nevrabotenosta, socijalnata
isklu~enost i diskriminacijata od sekakov vid.
Novata strategija na socijalnata politika na EU, kako prodol`uva~ na
SAP (1998-2000 g.), treba{e da go inicira fukncioniraweto na besprekorniot
krug na povrzanata aktivnost kon ostvaruvawe podobra vrabotenost, socijalna
za{tita, socijalen dijalog, ednakvi mo`nosti i antidiskriminacija. Vo taa nasoka,
pokonkretno bea definirani slednive celi: iskorenuvawe na siroma{tijata;
zgolemuvawe na stapkata na vrabotenost na 67% do 2005 god. i na 70% do 2010;
zgolemuvawe na stapkata na vrabotenost na `enite na 57% do 2005 i pove}e od
60% do 2010; dvojno namaluvawe na licata na vozrast od 18 do 24 godini koi ne go
prodol`ile svoeto obrazovanie i obuka; obezbeduvawe adekvatnost na penziskite
sistemi i na sistemite na zdravstvena gri`a i gri`a za postarite lica, zgolemuvawe
na stapkite na vrabotenost, namaluvawe na javniot dolg i prisposobuvawe na
sistemite na socijalna za{tita, vklu~uvaj}i gi penziskite sistemi; zgolemuvawe
A Sustainable Europe for a Better World: A European Union Strategy for Sustainable Development,
Brussels,.2001
242
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnata politika na EU i R. Makedonija vo konteks na lisabonskata strategija
na prose~nata stapka na vrabotenost vo EU na postarite ma`i i `eni (55-64 god.)
na 50% do 2010 g.
Vo 2005 god. Lisabonskata strategija be{e revidirana vo nasoka na nejzino
poblisko fokusirawe kon dinami~en odr`liv raste` i sozdavawe na pove}e i
podobri rabotni mesta. Revidiraweto na Lisabonskata strategija ode{e i kon
revizija na Evropskata strategija za vrabotuvawe so vgraduvawe na Integriranite
nasoki za raste` i vrabotuvawe, kako del od noviot proces. Vo Nasokite za
vrabotuvawe 2005-2008 sodr`ani se elementi i za borba protiv siroma{tijata i
socijalnata isklu~enost.
Rabotni mesta i mo`nosti za rabota za site e mototo na vtorata faza od
Socijalnata agenda (2006-2010). Ovaa Socijalna agenda ja poddr`uva Lisabonskata
strategija i ima klu~na uloga vo promoviraweto na socijalnata dimenzija na
ekonomskiot rast. So „Otvoreniot metod na koordinacija” (OMK), Lisabonskata
strategija afimira nov priod i vo pogled na nejzinoto ostvaruvawe. Vo ramkite na
OMK zemjite-~lenki se opredeluvaat da go ocenuvaat i koordiniraat zaedni~kiot
razvoj, bez pritoa da go dovedat vo pra{awe principot na supsidijarnost. So
toj fleksibilen metod se ovozmo`uva potrebnata sorabotka i koordinacija.
Otvoreniot metod na koordinacija se sostoi od pet glavni elementi: dogovarawe za
zaedni~kite celi na Unijata, vospostavuvawe zaedni~ki indikatori kako sredstvo
za sporeduvawe na najdobrata praktika i merewe na progresot, transferirawe
na celite na EU vo nacionalni/regionalni politiki, objavuvawe zaedni~ki
izve{tai i analiza i procena na nacionalnite izve{tai, vospostavuvawe na
akciona programa na Zaednicata za unapreduvawe na sorabotkata za politikite.
Klu~na karakteristika na OMK e zaedni~kata analiza i procena na Nacionalnite
akcioni planovi na zemjite-~lenki od strana na Evropskata komisija i Sovetot.
Zaedni~kite izve{tai go ocenuvaat napredokot {to e postignat vo odnos na
sproveduvaweto na OMK, vospostavuvaat klu~ni prioriteti i identifikuvaat
dobra praktika i inovativni pristapi {to se od zaedni~ki interes za zemjite ~lenki.
Karakteristika na Lisabonskata strategija pretstavuva i razvivaweto
zaedni~ki indikatori, pred se vo oblasta na siroma{tijata i socijalnata
isklu~enost, so cel za monitoring na ostvaruvaweto na celite za iskorenuvawe
na siroma{tijata do 2010 god., socijalnata isklu~enost vo evropski kontekst
i identifikuvawe i razmena na dobrata praktika i iskustvata. Primarnite
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
243
D-r \or|i ^epujnoski
indikatori se sostojat od ograni~en broj vode~ki indikatori {to se smetaat
za najva`ni i koi vodat do socijalnata isklu~enost. Tie se odnesuvaat na
dohodot i negovata distribucija, vrabotenosta i nevrabotenosta, obrazovanieto,
zdravstvenata za{tita i sl. Sekundarnite indikatori gi poddr`uvaat ovie
vode~ki indikatori i opi{uvaat drugi dimenzii od problemot, posebno
disperziranosta na dohodot, gini - koeficientot, odr`livosta na niskiot dohod,
dolgoro~nata nevrabotenost, zastapenosta na lica so nisko obrazovanie. Mo`e da
postoi i treto nivo na indikatori (nacionalni indikatori), koi zemjite-~lenki
mo`e sami da odlu~at da gi vklu~at vo nacionalnite akcioni planovi za socijalna
vklu~enost, kako pomo{ vo interpretiraweto na primarnite i sekundarnite
indikatori.
6. Lisabonskata strategija i socijalnata politika na R. Makedonija
Strategijata na R. Makedonija za integrirawe vo EU i za steknuvawe
status zemja-kandidat, kako i imaj}i gi previd Mileniumskite razvojni celi na
OON i EU, osobeno vo pogled na realiziraweto na strategiite za borba protiv
siroma{tijata i socijalnata isklu~enost, nametnuvaat obvrski za sorabotka
i koordinirawe na aktivnostite na toj plan. Dvata dokumenta stavaat sli~ni
prioriteti i baraat zaedni~ki napori na golem broj op{testveni akteri vo site
tri sektori- centralnata i lokalnata vlast, privatniot sektor i asocijaciite na
gra|anskoto op{testvo.
Pazarot na trud, odnosno problemite so niskata stapka na vrabotenost i
visokata nevrabotenost, kako osnovni faktori na siroma{tijata i socijalnata
isklu~enost vo RM, se poka`aa kako naj~uvstvitelna oblast na ekonomskata
tranzicija. RM se odlikuva so visoka stapka na dolgotrajno nevraboteni lu|e i
so nisko nivo na obrazovanie na nevrabotenite. Procentot na doma}instva koi
`iveat pod granicata na siroma{tijata vo 2003 god. ja dostigna brojkata od 30.2%.
Semejstva so najgolem rizik se semejstvata so pove}e ~lenovi, bez vraboteni
~lenovi, so nisko nivo na obrazovanie i stare~kite doma}instva. Vo RM postojat i
zna~itelni regionalni razliki. Taka, sporedeno po regioni, Skopje ima najvisoka
stapka na siroma{tija (33.6%)-drugite urbani sredini imaat stapka od 29.1%, a
stapkata vo ruralnite sredini e 20.0%. Stapkata na nevrabotenost, od druga strana,
najniska e vo regionot na Skopje (30.4%), a najvisoka vo polo{kiot region (49.9%).
244
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnata politika na EU i R. Makedonija vo konteks na lisabonskata strategija
Stapkite na nevrabotenost kaj razli~nite etni~ki grupi variraat me|u najniskata
od 25.3% kaj Vlasite i najvisokata od 78.5% kaj Romite. Ovie razliki se rezultat
na vlijanieto na pove}e faktori, no najva`ni se nivoto na obrazovanie, vozrasta
i mestoto na `iveewe.
Nacionalnite celi za vrabotenosta vo kontekst na Lisabonskata strategija
Makedonija
2005
Nacionalni
celi 2010
Op{ta stapka
37,9%
na vrabotenost
Stapka na
vrabotenost na
30,1%
`eni
Stapka na
vrabotenost na
26,2%
postari lica
(55-64 g.)
Izvor: Nacionalna strategija
oktomvri 2006-Skopje
EU 25
2005
Lisabonski/
Stokholmski celi
na EU za 2010
48%
63,8%
70%
38%
56,3%
60%
33%
42,5%
50%
za vrabotuvawe 2010, Nacrt- verzija 7,
Sostojbata na podra~jeto na pazarot na trud vo RM se karakterizira so
relativno niska stapka na vrabotenost i so mnogu visoka stapka na nevrabotenost.
Ottamu, glavnite problemi i predizvici vo pogled na vrabotuvaweto se niskoto
nivo na kreirawe rabotni mesta kako posledica na bavniot ekonomski raste`
i nedostigot na investicii, sivata ekonomija, regionalnite disproporcii,
socijalnite problemi, visokata nevrabotenost kaj mladite, mnogu visokata
stapka na dolgoro~no nevrabotenite i nevrabotenosta na “ranlivite grupi”,
neusoglasenosta pome|u obrazovniot sistem i potrebite na pazarot na trud i sl.
Za soo~uvawe so ovie predizvici i za re{avawe na problemite, vo
kontekst na Lisabonskata strategija, vo RM se koncipiraat i se realiziraat
socijalni akcioni programi koi pretstavuvaat kombinacija od makroekonomskata,
mikroekonomskata, socijalnata politika, politikata na pazarot na trud, kako i
politikite na obrazovanie i obuka.
Za ostvaruvawe na nacionalnite celi na politikata na pazarot na trudot i
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
245
D-r \or|i ^epujnoski
za namaluvawe na siroma{tijata i socijalnata isklu~enost se koristat aktivnosti
i programi za zgolemuvawe na vrabotenosta, pottiknuvawe na do`ivotnoto u~ewe,
fleksibilni oblici na vrabotuvawe, vlo`uvawa vo ~ove~kiot kapital, reforma
na zdravstvenoto osiguruvawe, dr`avna pomo{ i poddr{ka za pretpriema{tvo
i samovrabotuvawe, vospostavuvawe model na dinami~en ekonomski raste`,
zgolemuvawe na izvozot i investiciite, reformi na pazarot na trud, aktivna
politika na vrabotuvawe, reforma na socijalnata pomo{. i poramnomerna
raspredelba na socijalnite transferi, reformi na obrazovniot sistem, kako
investicija vo ~ove~ki kapital, reformi vo lokalnata samouprava za zgolemuvawe
na kapacitetite na op{tinite (preku sozdavawe institucii za lokalen razvoj)
zaradi poddr{ka na lokalniot ekonomski razvoj itn.
Vrz tie osnovi, so ostvaruvaweto na socijalnata politikata i so
soodvetna sorabotka i koordinacija so makroekonomskata, mikroekonomskata,
obrazovnata i socijalnata politika, vo kontekst na Lisabonskata strategija,
realno e da se o~ekuva da se postigne napredok vo nadminuvaweto na problemite
na nevrabotenosta, siroma{tijata, socijalna isklu~enost, kako i ostvaruvawe na
drugite sodr`ini na socijalnata politika vo Republika Makedonija.
Koristena literatura:
• Spogodba za stabilizacija i asocijacija me|u R. Makedonija i
Evropskite zaednici i nivnite zemji ~lenki. Vlada na R. Makedonija
• http://euractiv.com/en/innovation/relaunch-lisbon-strategy/article-131891,%20http://
www.euractiv.com/en/agenda2004/lisbon-agenda/article-117510
• European Business, Neil Harris, MacMilam Business, Houndmail, 2001.
• Joint Employment Report 2005/2006 - More and Better Jobs: Delivering the Priorities
of the European Employment Strategy
• Eurorean Economic Integration – Stephen Dearden: Social Policy. Ed. Frank
McDonald& Stephen Dearden, Third ed.
• Robert R. Geyer, Exploring European Social Policy, Polity press, 2000
• Office for Official Publications of the European Communities, European Commission:
Social Inclusion in Europe 2006-Implementation and update reports on 2003-2005 National
Action Plans on Social Inclusion and update reports on 2004-2006 National Action Plans on
Social Inclusion, Luxemburg, 2006;
246
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Socijalnata politika na EU i R. Makedonija vo konteks na lisabonskata strategija
• Извештај на Република Македонија за Милениумските развојни цели, Skopje, 2005;
• Национална стратегија за вработување 2010, Нацрт, октомври 2006-Скопје;
• COM(2001)264 final: A Sustainable Europe for a Better World: A European Union
Strategy for Sustainable Development, Brussels, 15.5.2001 ;
• COM(2005) 33 final: Communication from the Commission on the Social Agenda
Brussels, 9.2.2005;
• COUNCIL REGULATION (EC)No 1083/2006, laying down general provisions on
the European Regional Development Fund, the European Social Fund and the Cohesion Fund
and repealing Regulation (EC)No 1260/1999 of 11 July 2006;
• COM(2007) 13 final: Proposal for the Joint Report on Social Protection and Social
Inclusion 2007, Brussels, 19.1.2007;
• SEC(2007) 272: COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT Joint Report on
Social Protection and Social Inclusion Country profiles Brussels, 22.02.2007 ;
http://ec.europa.eu/employment_social/esf2000
http://epp.eurostat.ec.europa.eu
http://www.undp.org.mk
http://www.mtsp.gov.mk
SOCIAL POLICY STRATEGY OF EU AND R. MACEDONIA IN THE
CONTEXT OF THE LISBON STRATEGY
Gjorgi Chepujnoski Ph.D
Abstract
The affirmation and development of integration processes of the European Union, as
well as the economic development, have from the very beginning been connected to the ensuring
of social stability, at least up to a level that prevents the establishment of critical anti-integration
mass of social dissatisfaction. Therefore, with integral analysis and concise presentation of
the integration process in the context of development and improvement of the social policy
of the European Union, the paper intends to articulate the incompatibility of maximizing the
economic efficiency with the long term goals of the economic, political, and social integration of
Europe. On these bases, the strategy for parallel and simultaneous progress in several fields is
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
247
D-r \or|i ^epujnoski
elaborated, i.e. the realization of sustainable, rather then maximized economic development is
the path that enables optimal economic development, high standards of social development and
dynamic process of integration of the European community.
Based on these grounds, the paper presents analysis of the development and the implementation
of the social policy of EU and the relevant implications of the social policy and strategy of
R. Macedonia. The starting point is the strategy and model of “the larger unleavend cake”,
through the model “race to the bottom” and the strategy of “social dimension” to finally come
to the complex and ambitious “Lisbon strategy”, with the objective that the EU realizes “most
competitive and dynamic economy, based upon knowledge, capable for sustainable economic
development, with higher employment and highest social cohesion”.
Key words: strategy, employment, unemployment, poverty, working conditions, standard of
living, collective negotiations, social isolation, workers participation, equality between women
and men.
248
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 249 - 259 (2007)
65.017.3(497.7)
FINANSISKATA MO] NA “MALITE “ BIZNISI
VO MAKEDONIJA
Redoven profesor d-r Bobek [uklev
Apstrakt
Problematikata na maliot biznis pobuduva poseben interes za
izu~uvawe vo poslednite nekolku decenii. Mo}ta na maliot sektor vis a vi
golemiot mo`e da se objasni niz nekolku aspekti, kako na primer:u~estvoto na
malite pretprijatija vo vkupniot broj za pretprijatija,brojot na malite
pretprijatija po sektori,kapacitetot za vrabotuvawe na maliot sektor,
u~estvoto na malite pretprijatija vo sozdavaweto na brutoproizvodot,
stapkata sozdavawe pretprijatija, malite pretprijatija i dodadenata
vrednost, malite pretprijatija i danokot na dobivka, malite pretprijatija i
finansiskata struktura, malite pretprijatija i finansiskite investirawa
i drugi. Nekoi od prethodno spomenatite aspekti }e bidat predmet na
ponatamo{na elaboracija.
Klu~ni zborovi: finansiska mo}, mikropretprijatie, malo pretprijatie, vkupen
prihod, kratkoro~ni i dolgoro~ni vlo`uvawa, dobivka i zaguba
malite pretprijatija vo ekonomijata
Pod­ra~­je­to na me­nax­men­tot na ma­li­ot biz­nis e pred­met na permanentno izu­
~u­va­we i za is­tra­`u­va­we. Toa e pod­ra~­je na pos­to­jan pre­diz­vik i in­te­res za stu­den­
ti­te i za is­tra­`u­va­~i­te. Zgo­le­me­na­ta ak­tu­el­nost e pre­diz­vi­ka­na od: zgo­le­mu­va­we­
to na bro­jot na ma­li­te pret­pri­ja­ti­ja, ne­za­vis­no od vi­so­ka­ta stap­ka na mor­ta­li­tet
vo pr­va­ta, od­nos­no vo pr­vi­te pet go­di­ni od os­no­va­we­to; mo`­nos­ti­te za no­vi vra­bo­
tu­va­wa (sa­movra­bo­tu­va­we, vra­bo­tu­va­we na ~le­no­vi od fa­mi­li­ja­ta i vra­bo­tu­va­we
na dru­gi li­ca); me­nu­va­weto na nas­tav­ni­te prog­ra­mi i so­dr­`i­ni na pred­me­ti­te na
eko­nom­ski­te fa­kul­te­ti na uni­ver­zi­te­ti­te; pod­dr­`u­va­weto na ini­ci­ja­ti­va­ta za os­
no­va­we ma­li pret­pri­ja­ti­ja od stra­na na dr­`a­va­ta; po­zi­tiv­na­ta kli­ma soz­da­de­na od
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
249
Redoven profesor d-r Bobek [uklev
us­pe{­ni­te ma­li pret­pri­ja­ti­ja; spe­ci­fi~­ni­ot na­~in na fun­kci­o­ni­ra­we na me­nax­
men­tot vo ma­li­te pret­pri­ja­ti­ja, nas­pro­ti me­nax­men­tot vo po­go­le­mi­te pret­pri­ja­
ti­ja.
Za izveduvawe globalna ocenka za finansiskata mo} na malite biznisi, na
mikro i na malite pret­prijatija vo stopanstvoto na Republika Makedonija, }e
bidat anali­zi­rani slednive odnosi:brojot na malite i na mikropretprijatijata,
u~estvoto na malite i na mikropretprijatijata vo vkupniot broj na pretprijatija
vo zemjata, u~estvoto na vrabotenite vo malite i vo mikropretprijatijata vo vkup­
nite vrabotuvawa vo zemjata, brojot na malite i na mikropretprijatijata po sektori
i brojot na vrabotenite, u~estvoto na malite pretprijatija vo for­miraweto
na vkupniot prihod , malite i mikropretprijatijata i dobivkata i zagubata, i
malite i mikropretprijatijata i finansiskite investirawa (kratkoro~ni i
dolgoro~ni).
Brojot na malite pretprijatija vo analiziraniot period e vo pos­tojan
porast i vo 1989 godina iznesuval 1.169, vo 2004 godina nivniot broj iznesuval
41.012, dodeka vo 2006 godina toj broj iznesuval 46.494 . Procentualnoto u~estvo na
malite pretprijatija vo vkup­niot broj pretprijatija vo zemjata se dvi`elo od 58,36
vo 1989 godina do 97,51% vo 1993 godina za da go dostigne nivoto od 98,84% vo 2006
godina ( tabela 1 ).
Tabela 1 Broj na pretprijatija vo Republika Makedonija
% vo vkupniot
% vo vkupniot broj
Broj na pretprijatija
2005
2006 broj pretprijatija pretprijatija
spored goleminata
vo 2005
vo 2006
Golemo
166
78
0,34
0,18
Malo
17.633
16.415
36,01
36.90
Mikro
30.736
27.557
62,77
6.94
Sredno
433
438
0,88
0,98
48.968
44.488
100,00
100,00
Vkupno pretprijatija
Izvor:Centralen registar na Republika Makedonija,Skopje,2007
Malite pretprijatija i vrabotuvaweto
Malite pretprijatija pretstavuvaat zna~aen izvor za vrabotu­vawe.Tie imaat
250
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Finansiskata mo} na “malite“ biznisi vo Makedonija
zna~aen pridones vo generiraweto na rabotni mesta. Vrz osnova na prezentiranite
podatoci vo tabela 2 se zabele`uvaat slednive tendencii:
- deka brojot na vrabotenite vo vkupnoto stopanstvo vo anali­ziraniot
period se namalil od 388.879 vraboteni vo 2005 godina, na 252.401 vo 2006 godina;
- deka brojot na vrabotenite vo malite pretprijatija vo anali­zi­raniot
period se namalil od 174.276 vraboteni vo 2005 godina na 125.367 vo 2006 godina,
dodeka brojot na vrabotenite vo mikropretprijatijata vo anali­zi­raniot period,
isto taka, se namalil od 53.441 vraboteni vo 2005 godina i na 49.031 vo 2006
godina;
Tabela 2
Vkupno vraboteni vo pretprijatijata vo Republika Makedonija
% na u~estvo na
% na u~estvo
Broj na
Broj na
vrabotenite vo
na vrabotenite
Golemina na
vraboteni vraboteni vkupno vrabotenite vo vkupno
pretprijatieto
vo 2005
vo 2006
vo 2005 vkupno
vrabotenite vo
vrabotenite
2006
Golemo
101.825
37.884
26,18
15,01
Malo
174.276
125.367
44,81
48,55
Mikro
53.441
49.031
13,74
19,43
Sredno
59.337
40.119
15,26
15,89
Vkupno
388.879
252.401
100,00
100,00
Izvor: Centralen registar na Republika Makedonija, Skopje, 2007
I pokraj vakvite dvi`ewa, se zabele`uva deka malite i mikropretprijatijata
zaedno vo Republika Makedonija ne gi sledat svetskite tendencii koi poka`uvaat
deka tie vrabotuvaat i do 98% od vkupno vrabo­te­ni­te vo svoeto stopanstvo.
Kon prethodnite dvi`ewa treba da se dodade i faktot deka najgolemo
procentualno u~estvo na brojot na malite i na mikropretprijatijata vo 2006
bele`at dejnostite: trgovija na golemo i na malo, uslugi, industrija, soobra}aj i
vrski, kako i grade`ni{tvo (tabela 3).
Skoro polovinata, ili 46,80 %, vo 2006 godina se mali i mikropretpri­jatija
osnovani vo dejnosta trgovija na golemo i na malo, potoa se malite pretprijatija
koi funkcioniraat vo dejnosta industrija so 15,44 %, vo dejnosta soobra}aj i vrski
u~estvuvaat so 10,12 %, vo uslugite u~estvuvaat so 7,78 %, vo dejnosta grade`ni{tvo
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
251
Redoven profesor d-r Bobek [uklev
so 6,68 %, ili site zaedno u~estvuvaat so 86,82 %. Najmal e brojot na mali i na
mikropretprijatija osnovani vo socijalnata za{tita, ribarstvoto i rudarstvoto
( slika 1 ) .
Trgovija
6,68%
10,12%
15,44%
Uslugi
Industrija
Grade`ni{tvo
7,78%
46,80%
Soobrakaj i
vrski
SLIKA 1 Profil na malite i na mikropretprijatijata po dejnosti
Vrabotuvaweto vo malite i vo mikropretprijatijata spored sektorot
Analizata na mo}ta na malite pretprijatija vo ekonomijata }e go opfati
i vrabotuvaweto spored dejnostite. Vo odnos, pak, na vrabotenite vo malite
pretprijatija po dejnosti, na prvo mesto spored svojot potencijal e dejnosta
indust­rija (proizvodstvo).Sektorot na maliot biznis kreiral najmnogu rabotni
mesta.Generiraweto iznesuvalo 32,7% od site rabotni mesta vo maloto stopanstvo.
Po­toa sleduva dejnosta trgovija na golemo i na malo so 26,8 %, dejnosta uslugi so
12,5 % ,dejnosta grade`ni{tvo so 7,3 % vrabotuvawa, dejnosta soobra}aj i vrski so
6,6%. So najmal broj vrabotuvawa vo malite pretprijatija se dejnostite ribarstvo
so - 0,08% i rudarstvo so - 0,38% ( tabela 3) .
252
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Finansiskata mo} na “malite“ biznisi vo Makedonija
TABELA 3 Broj na malite i na mikropretprijatijata i broj na vrabotenite vo
2006
Broj na
Broj na
mikropretpri
pretprijatija
jatija
Dejnosti
Broj na
vrboteni vo
pretprijati
jata
Broj na
vrboteni vo
mikropret
prijatija
Industrija
3069
3719
48304
8736
Ribarstvo
17
15
106
32
Rudarstvo
49
24
629
39
Elektri~na
energija, gas i voda
32
23
966
160
Zemjodelstvo, lov i
{umarstvo
482
497
3437
824
Grade`ni{tvo
1345
1592
9509
3148
Trgovija na golemo
i na malo
6978
13603
25801
20902
Soobra}aj i vrski
1804
2645
7362
4097
Hoteli i restorani
616
1456
4065
3177
Nedvi`nosti
933
1609
7299
2536
1049
2371
16332
5370
finansiski
21
20
154
31
zdravstveni
476
1298
7046
2970
li~ni
384
820
2813
1747
obrazovanie
168
233
6319
622
42
3
1557
10
16416
27557
125367
49031
Uslugi
Socijalna za{tita
Vkupno
Izvor: Prisposobeno, Centralen registar na Republika Makedonija,Skopje, 2007
Malite i mikropretprijatijata i vkupniot prihod
Do­kol­ku se oce­nu­va us­pe{­nos­ta vo ra­bo­te­we­to na ma­li­te pret­pri­ja­ti­
ja, se za­be­le­`u­va de­ka vkup­ni­ot pri­hod os­tva­ren vo niv e pogolem i iz­ne­su­val
253.948.421 mi­li­o­ni de­na­ri ili 88 % vo odnos na vkup­ni­ot pri­hod os­tva­ren vo
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
253
Redoven profesor d-r Bobek [uklev
mikropretprijatijata koj iznesuval 34.702.956 milioni denari ili 12 % (ta­be­la
4).
TABELA 4 vkupen prihod po dejnosti i mikro i malite pretprijatija
vo 2006 god (vo il­ja­di de­na­ri)
Dejnosti
Mali
pretprijatija
Mikropret
prijatija
% na vkupniot % na vkupniot
prihod
prihod na
na mali
mikropretpri
pretprijatija
jatijata
Industrija
52.623.266
5.179.631
20,72
14,93
Ribarstvo
114.339
24.600
0,05
0,07
1.049.636
44.104
0,41
0,13
Elektri~na
energija, gas i voda
562.934
81.057
0,22
0,23
Zemjodelstvo, lov i
{umarstvo
6.986.635
783.890
2,75
2,26
22.170.677
2.885.045
8,73
8,31
121.230.253
16.179.446
47,74
46,62
27.231.817
3.555.979
10,72
10,25
4.564.757
1.472.876
1,80
4,24
13.112.741
2.219.275
5,16
6,39
4.203.619
2.274.465
1,66
6,55
finansiski
505.890
27.558
0,20
0,08
zdravstveni
1.068.077
1.166.087
0,42
3,36
li~ni
2.206.776
792.085
0,87
2,28
422.876
288.735
0,17
0,83
97.740
2.579
0,04
0,02
253.948.421
34.702.956
100,00
100,00
Rudarstvo
Grade`ni{tvo
Trgovija na golemo
i na malo
Soobra}aj i vrski
Hoteli i restorani
Nedvi`nosti
Uslugi
obrazovanie
Socijalna za{tita
Vkupno
Iz­vor: Prisposobeno,Cen­tra­len re­gis­tar na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­ni­ja, Skop­je, 2007
Naj­go­le­mo u~e­stvo malite pretprijatija ima­at vo dejnostite: tr­go­vi­ja na go­
le­mo i na ma­lo so 47,74 %, po­toa sle­du­va in­dus­tri­ja­ta so 20,72%, pa dejnosta so­ob­
254
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Finansiskata mo} na “malite“ biznisi vo Makedonija
ra­}aj i vr­ski so 10,25% i gra­de`­ni{­tvo so 8,31%, a naj­ma­lo u~e­stvo ima­at sek­to­ri­
te: so­ci­jal­na za{­ti­ta - 0.02%, ri­bars­tvo­to - 0,07%, ru­dar­stvo - 0,13%, elek­tri~­na
ener­gi­ja, gas i vo­da - 0,23% itn.Najgolemo u~estvo mikropretprijatijata imaat vo
dejnostite:trgovija na golemo i na malo so 46,62%,potoa ( so no­vata me­to­do­lo­gi­ja
za so­dr­`i­na­ta na dejnosta us­lu­gi) se uslugite so 27,43% i tie se na­o­|aat na vtoroto
mes­to me­|u dejnostite koi go soz­da­va­at pri­ho­dot vo vkup­no­to sto­pan­stvo,a na treto
mesto pome|u dejnostite se nao|a industrijata so 14,83%.
Ma­li­te pret­pri­ja­ti­ja i do­biv­ka­ta i za­gu­ba­ta
Vo ram­ki­te na fi­nan­sis­ka­ta struk­tu­ra, po­se­ben as­pekt pret­sta­vu­va is­tra­`u­
va­we­to na os­tva­re­na­ta do­biv­ka nas­pro­ti os­tva­re­na­ta za­gu­ba kaj ma­li­te pret­pri­ja­
ti­ja.
Do­biv­ka­ta kaj ma­li­te pret­pri­ja­ti­ja se zgo­le­mi­la za 1,64% vo 2004 vo od­nos
na 2003 go­di­na, odnosno se zgolemila za 53,47% vo 2005 vo odnos na 2003 godina ili,
pak, se zgolemila za 42,37% vo 2006 godina vo odnos na 2003 godina.Za­gu­ba­ta,pak, se
zgo­le­mi­la za 42,90% vo 2004 vo od­nos na 2003 go­di­na, odnosno se zgolemila za 62,48%
vo 2005vo od­nos na 2003 go­di­na, ili se zgolemila za 47,08% vo 2006 vo od­nos na 2003
go­di­na .
TABELA 5 Os­tva­re­na do­biv­ka i os­tva­re­na za­gu­ba kaj ma­li­te pret­pri­ja­ti­ja
(vo il­ja­di de­na­ri)
2003
2004
2005
2006
Zaguba
5.063.012
7.235.022
8.226.367
7.446.547
Dobivka
8.789.081
8.933.209
13.448.806
12.513.100
Iz­vor: Cen­tra­len re­gis­tar na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­ni­ja, Skop­je, 2007
Ka­ko {to po­ka­`u­va­at po­da­to­cite vo pret­hod­na­ta ta­be­la 5 , do­biv­ka­ta e
po­go­le­ma od os­tva­re­na­ta za­gu­ba vo ~etirite ana­li­zi­ra­ni go­di­ni.Vo 2003 go­di­na
do­biv­ka­ta bila po­go­le­ma od za­gu­ba za 73,36%, do­de­ka, pak, vo 2006 go­di­na taa bila
po­go­le­ma za 68,04%. Na slika 2 e pri­ka­`a­na vred­nos­ta na ne­to - do­biv­ka­ta i na za­
gu­ba­ta kaj ma­li­te pret­pri­ja­ti­ja ( zaedno mali i mikro) vo periodot od 2003 do 2006
go­di­na.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
255
Redoven profesor d-r Bobek [uklev
14.000
12.000
10.000
8.000
Zaguba
6.000
Dobivka
4.000
2.000
0
2003
2004
2005
2006
SLIKA 2 Do­biv­ka i za­gu­ba kaj ma­li­te pret­pri­ja­ti­ja
Podatocite za dobivkata kaj mikro i kaj malite pretprijatija, spored novata
klasifikacija {to se primenuva od januari 2005 godina,prezentirani vo tabela 6
poka`uvaat deka nea vo najgolem del ja sozdavaat malite pretprijatija so 87,9% vo
2005 i isto tolku vo 2006 godina.
TABELA 6 Do­biv­ka i za­gu­ba kaj ma­li­te i kaj mikropret­pri­ja­ti­jata
(vo il­ja­di de­na­ri)
Dobivka
2005
Mikro
Zaguba
2006
2005
2006
1.626 388.00
1.506 299.00
2.422.612.00
2.492 518 .00
Malo
11.822.418.00
11.006.801.00
5.803.754.00
4.954 029 .00
Vkupno
13.448.806.00
12.513.100.00
8.226.367.00
7.446.547.00
Iz­vor: Cen­tra­len re­gis­tar na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­ni­ja, Skop­je, 2007
Vo odnos, pak, na zagubata, malite pretprijatija u~estvuvale vo nejzinoto
sozdavawe so 70,5%, a mikropretprijatijata so 29,5% vo 2005 godina.Vo 2006
godina zagubata kaj malite pretprijatija iznesuvala 66,5%, odnosno 33,5% kaj
mikropretprijatijata.
256
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Finansiskata mo} na “malite“ biznisi vo Makedonija
Malite pretprijatija i finansiskite investirawa
Problematikata na investiciite, poradi izvonrednoto i sudbonosno zna~ewe
za stopanskiot razvoj na edna zemja ili na eden stopanski subjekt, pobuduva ednakov
interes, vo ekonomskata teorija i vo praktikata. Investiciite pretstavuvaat
stolb na edna ekonomija. Bez investicii nema stopanski razvoj, nema stopanska
ramnote`a za vospostavuvawe usoglaseni proporcii vo mate­rijalnoto proizvodstvo
i nema stopanska stabilizacija. Investiciite, sami po sebe, ne obezbeduvaat idni
efekti, tuku samo sozdavaat uslovi za takvi efekti.
Finansiskite vlo`uvawa se va`en indikator za ocenuvawe na finansiskata
mo} na malite pretprijatija i za ocenkata dali tie se trkalo na razvojot vo
ekonomijata.Podatocite za u~estvoto na kratkoro~nite investicii kaj malite
pretprijatija vo vkupnite kratkoro~ni vlo`uvawa bele`at namaluvawe od 37,2%
vo 2003 godina na 24,6% vo 2004 godina i na 23,3% vo 2005 godina na smetka na
zgolemenoto u~estvo na kratkoro~nite investicii kaj srednite i kaj golemite
pretprijatija od 62,8 % vo 2003 godina, 75,4% vo 2004 godina i 76,7% vo 2005
godina.
TABELA 7 Finansiski vlo`uvawa kaj pretprijatijata
( vo iljadi denari )
Reden
broj
1.
2.
A
1.
2.
B.
Vidovi vlo`uvawa
Kratkoro~ni vlo`uvawa
kaj
malite pretprijatija
Kratkoro~ni vlo`uvawa
kaj
srednite i kaj golemite
pretprijatija
Vkupno kratkoro~ni
vlo`uvawa
Dolgoro~ni vlo`uvawa kaj
malite pretprijatija
Dolgoro~ni vlo`uvawa kaj
srednite i kaj golemite
pretprijatija
Vkupno dolgoro~ni
vlo`uvawa
2003 god.
2004 god.
2005 god.
6.220.268. 00
5.943.189,00
7.661.712.,00
10.508.225,00
18.181.304,00
24.931.824.,00
16.728.493.00
24.124.493,00
32.593.536.,00
29.071.604.00
10.242.543,00
10.239.655.,00
31.836.424,00
50.060.353,00
55.017.822.,00
60.908.028,00
60.302.89,00
65.257.477.,00
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
257
Redoven profesor d-r Bobek [uklev
Vkupno a + b
77.636.521,00
84.427.389,00
97.851.013.,00
Iz­vor: Cen­tra­len re­gis­tar na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­ni­ja, Skop­je, 2006
Podatocite za u~estvoto na dolgoro~nite investicii kaj
malite
pretprijatija vo vkupnite dolgoro~ni vlo`uvawa bele`at , isto taka, namaluvawe
od 47,7 % vo 2003 godina na 12,1 % vo 2004 godina i na 10,5 % vo 2005 godina na
smetka na zgolemenoto u~estvo na dolgor~nite investicii kaj srednite i kaj
golemite pretprijatija od 52,3 % vo 2003 godina, 87,9 % vo 2004 godina i 89,5 % vo
2005 godina.
Empiriskite podatoci za finanisiskite vlo`uvawa,kratkoro~ni i
dolgoro~ni, nedvosmisleno potvrduvaat deka malite pretprijatija nemaat
finansiski kapacitet za pottiknuvawe na razvojot na vkupnata ekonomija.
Referencii
1.Zoltan J. Acs, Bernard Yeung: Small and Medium-Sized Enterprises in the Global
Economy, The University of Michigan Press, 1999
2.Stefan P. Bornheim: The Organizational Form of Family Business, Kluwer Academic
Publishers, Boston, 2000
3.Paul Burns, Jim Dewhurst: Small business and entrepreneurship, sec. ed., Macmillan
press Ltd., London, 1996
4.Enhancing SME Competitiveness, The OECD Bologna Ministerial Conference
Proceedings, Organization for Economic Co-operation and Development, Paris,2001
5.Benj Gallander: The Canadian Small Business Survival Guide: How to Start and
Operate Your Own Successful Business, The Dundurn Group, Toronto, 2002
6.Justin G. Longenecker, Carlos W. Moore,J.William Petty:Small business
management..An Entrepreneurial emphasis, 11th edition, South-Western College Publishing
,Cincinnati,2000
7.Ken Moores, Mary Barerett: Learning Family Business, Ashgate Publishing
Company, Burlington, 2002
8.Michael Murphy: Small business management, Pitman publishing, London, 1996
9.Stephen C. Perry: “The Relationship between Written Business Plans and Failure of Small
Business in the U.S.”, Journal of Small Business Management, Vol.39, No. 3, July, 2001
258
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Finansiskata mo} na “malite“ biznisi vo Makedonija
10.Gary N. Powell, Laura M. Graves: Women and Men in Management, Third Edition,
Sage Publications, Inc., London, 2003
11.Norman M.Scarborough, Thomas W.Zimmerer:Effective small business
management.An Entrepreneurial approach, 10th edition, Prentice Hall, New Jersey, 2000
12.Don Steinhoff, John F.Burgess:Small business management, 6th ed., McGraw-Hill,
Inc., New York, 1993
13.The Ultimate Small Business Guide, A Resource for Startups and Growing
Businesses, Basic Books, New York, 2004
14.John L. Ward: Perpetuating the Family Business, Palgrave Macmillan, New York, 2004
15.Ralph D. Ward: Saving the Corporate Board: Why Boards Fail and How to Fix
Them, John Wiley & sons, Inc., New York, 2003
16.Thomas W. Zimmerer, Norman M. Scarborough : Essentials of entrepreneurship
and small business management, fourth edition, Pearson Prentice Hall,Inc., Upper Saddle
River, New Jersey, 2005
17.Ralph D. Ward: Saving the Corporate Board: Why Boards Fail and How to Fix
Them, John Wiley & sons, Inc., New York, 2003
THE FINANCIAL POWER OF ” SMALL” BUSINESSES IN
MACEDONIA
Professor Bobek Suklev, Ph.D.
Summary
Small business issues become very important field of interest for scientist and researcher
during the last three decades. The power of small sector vis a vi big one can be explained from
with different perspectives like: share of small business firms in total number of enterprises,
number of small business firms by sectors, opportunity for employment by sectors, small business
firms participation in GDP, small firms and added value, contribution of small firms in VAT,
creation of profit and lost within small business firms ,small business firms and short-term and
long-term financial investments and so on. Some of mentioned issues are explored to discover the
real financial power of small businesses in the economy .
Key words: financial power,micro firm,small firm, small business firms, gross product by
sectors,short-term and long -term investment, profit and lost, employment by sectors,number of
employees in small business firms
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
259
Год. екон. фак. т. 42 с. 261 - 271 (2007)
339.54:061.1(497-15)
CEFTA – ZONA NA SLOBODNA TRGOVIJA NA ZEMJITE
OD ZAPADEN BALKAN I VLIJANIETO VRZ REPUBLIKA
MAKEDONIJA
D-r Irena Kikerkova, vonreden profesor
Apstrakt
Na 19.12.2006 godina be{e potpi{ana multilateralnata Spogodba za
pro{iruvawe i pristapuvawe kon Zonata na slobodna trgovija na zemjite od
Centralna i Isto~na Evropa, kako zona na slobodna trgovija na zemjite od
Zapaden Balkan. Novata CEFTA, za da se razlikuva od svojata prethodni~ka,
vo imeto }e ja nosi i godinata na svoeto osnovawe. Vo nea ~lenuvaat: Albanija,
Bosna i Hercegovina, Makedonija, Moldavija, Srbija, vo ~ij sostav spored
Rezolucijata na Obedinetite nacii vleguva i Kosovo, potoa Hrvatska i Crna
Gora. So potpi{uvaweto na Spogodbata se konsolidiraat 32 bilateralni
spogodbi za slobodna trgovija so koi dosega se regulira{e razmenata me|u
zemjite vo regionot. Od niv, duri 11 & pripa|aa na Republika Makedonija.
CEFTA 2006 treba da obezbedi celosno otstranuvawe na site carinski i
necarinski barieri vo razmenata na stoki i uslugi, da obezbedi harmonizacija
na tehni~kite standardi na zemjite-~lenki spored TBT Spogodbata na STO, da
obezbedi olesneta procedura na doka`uvawe na potekloto na stokite i da go
liberalizira protokot na investiciite. Celosnoto vospostavuvawe na zonata
na slobodna trgovija treba da se ostvari vo 2010 godina.
Klu~ni zborovi: CEFTA 2006; Zapaden Balkan; zona na slobodna trgovija;
nadvore{notrgovska razmena; liberalizacija; Republika Makedonija
Voved
Eden od pova`nite prioriteti na Evropskata Unija vo poslednava dekada
e ovozmo`uvawe pogolema integriranost na pazarite na zemjite od Jugoisto~na
Evropa preku sproveduvawe celosna liberalizacija na prekugrani~nata trgovija
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
261
D-r Irena Kikerkova, vonreden profesor
vo regionot. Stanuva zbor za region so zna~itelen potencijal, so ogled na toa {to
negovata populacija broi 55 milioni `iteli. Potrebata od povtorno ekonomsko
obedinuvawe i politi~ko stabilizirawe na regionot EU ja potvrdi u{te vo 1999
godina so potpi{uvaweto na Paktot za stabilnost. Ve}e vo 2002 godina, na Samitot
vo Kopenhagen, Unijata ja potvrdi svojata cvrsta re{enost da im ponudi realna
mo`nost na balkanskite zemji za celosna integracija vo EU. Taa ve}e ima{e solidno
iskustvo od procesot na pribli`uvawe na del od porane{nite socijalisti~ki
zemji od Centralna i od Isto~na Evropa na koi im ponudi bilateralen aran`man
nare~en Evropski dogovor. Evropskite dogovri obezbedija liberalizacija na
nadvore{notrgovskiot re`im vo stokovnata razmena me|u zemjite od EU i zemjite
od CIE, go pottiknaa procesot na nivnoto me|usebno ekonomsko reintegrirawe
preku formiraweto na Centralnoisto~nata zona na slobodna trgovija - CEFTA
i obezbedija instrumenti za poddr{ka na procesot na pribli`uvawe na novite
kandidatki za ~lenstvo preku programite FARE, SAPARD i ISPA.
Imaj}i go ova iskustvo, Evropskata Unija odlu~i na zemjite od Zapaden
Balkan da im ponudi sli~en aran`man na Evropskite dogovri, nare~en Spogodba
za stabilizacija i asocijacija, preku koj e odreden i instrument za poddr{ka na
procesot na pribli`uvawe vo ramkite na programata KARDS, koja za ovoj region
e zamena za programata FARE. Kako i vo slu~ajot na zemjite od CIE, i ovde
Evropskata Unija predvide izgotvuvawe izve{tai za napredokot na zemjite {to
sklu~ile vakov vid spogodbi. Taa, isto taka, predlo`i integrirawe na zemjite
od regionot preku liberalizacija na nadvore{nata trgovija i formirawe zona
na slobodna trgovija. Do denes, samo Makedonija, Hrvatska i Albanija sklu~ija
aran`man so EU, dodeka drugite zemji vo regionot s# u{te se vo faza na pregovori
za negovo steknuvawe. Vo momentov, samo Hrvatska i Makedonija imaat kandidatski
status za ~lenstvo vo EU, a samo Hrvatska dobi datum i gi zapo~na pregovorite za
vlez vo Unijata.
Trgovijata vo celiot region, do krajot na 2006 godina, be{e regulirana
so vkupno 32 bilaterlani spogodbi za slobodna trgovija. Me|utoa, bilateralnite
aran`mani ne ovozmo`uvaat unificirano re{avawe na problemite vo pogled
na trgovskata liberalizacija i zajaknuvaweto na prekugrani~nata sorabotka vo
Spasova, P.: Regional Cooperation in the Balkans as an Essential Step Towards EU Membership - Lessons of
Visegrad, Institute for Worls Economics, Hungarian Academy of Sciencies’ Working Paper, Budapest, December, 2004, p. 14
EU welcomes signing of new Central European Free Trade Agreement, http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/06/1837 from 19.12.1006
262
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
CEFTA - zona na slobodna trgovija na zemjite od Zapaden Balkan i vlijanieto vrz Republika Makedonija
regionot. Pokrenatite inicijativi za formirawe nova regionalna integracija
na Balkanot ne dadoa rezultati poradi sprotivstavenite ekonomski i politi~ki
interesi na zemjite od regionot Ova se odrazi krajno negativno na vkupniot
ekonomski razvoj na sekoja od zemjite i na celiot region, so potencirawe na
opasnosta negativnite trendovi da prodol`at i vo idnina, {to bi dovelo do
onevozmo`uvawe na ponatamo{nite integrirativni procesi. Ottuka, ogromnoto
insistirawe na Unijata site problemi vo regionot da se re{at so edna
multilateralna spogodba za slobodna trgovija.
1. CEFTA - 2006
Ve}e be{e spomnato deka uspe{nite zemji vo tranzicija od CIE, vo
po~etokot na 90-ite, se steknaa so Evropski dogovr i se soglasija svojata zrelost za
integrirawe vo Unijata najprvin da ja doka`at preku zajaknuvawe na me|usebnata
sorabotka i preku celosno liberalizirawe na me|usebnata trgovska razmena vo
ramkite na zonata za slobodna trgovija {to skrateno ja narekoa CEFTA. CEFTA
prvo ja formiraa zemjite od Vi{egradskiot region na koi naskoro im se priklu~i
Slovenija, a podocna trite balti~ki dr`avi i Bugarija i Romanija. ^lenstvoto vo
ovaa regionalna integracija be{e uslovuvano na sledniov na~in:
1. zemjata-kandidat za ~lenstvo morala da ima status na ~lenka na СТО;
2. zemjata-kandidat za ~lenstvo morala da ima sklu~en Evropski dogovor so EU;
3. zemjata-kandidat za ~lenstvo morala da ima sklu~eni bilateralni spogodbi
za slobodna trgovija so site drugi zemji-~lenki na CEFTA;
4. site zemji-~lenki morale da go poddr`at priemot na novata ~lenka so
glasawe.
So CEFTA rakovode{e pretsedatelstvo sostaveno od pretstavnici od
sekoja zemja-~lenka, a pretsedatelite rotiraa po odnapred utvrden redosled i
so ograni~en ednokraten mandat. Trgovskite sporovi me|u zemjite-~lenki gi
re{ava{e sudot na СТО.
Sli~no na primerot na CEFTA, na zemjite od Zapaden Balkan Unijata im
sovetuva{e, so ponudenata Spogodba za stabilizacija i asocijacija, da formiraat
me|u sebe zona na slobodna trgovija preku koja }e se meri nivnata zrelost, kako
i uspe{nosta vo realizacijata na integrativnite procesi. Vo poslednava godina
Kikerkova, I. : Me|unarodna ekonomija, Ekonomski fakultet, Skopje, 2003, str. 123
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
263
D-r Irena Kikerkova, vonreden profesor
Unijata predlaga{e novata regionalna integracija da se vika Zona na slobodna
trgovija na Jugoisto~na Evropa ili skrateno SEEFTA. Od zemjite vo regionot,
Makedonija odamna se zalaga{e i ja prifa}a{e idejata za formirawe na nova
regionalna integracija na Balakanot gledaj}i ja kako osnova za re{avawe na
pove}e problemi i mo`nost za olesnuvawe na regionalnata trgovska sorabotka.
Duri, gledano nanazad, taa mnogupati otvoreno gi poddr`uva{e i inicijativite za
formirawe carinska unija na Blakanot. Zatoa, na{ata zemja vedna{ i so zadovolstvo
ja poddr`a inicijativata za formirawe na SEEFTA. Me|utoa, Hrvatska vedna{
ja otfrli ovaa ideja, kako {to vpro~em se sprotivstavuva{e i na site prethodno
izneseni inicijativi. I pokraj toa {to hrvatskata ekonomija ima apsolutno
najdobri konkurentski prednosti vo odnos na drugite ekonomii vo regionot, taa ne
go prifati formiraweto na СЕЕФТА pod izgovor deka stravuva deka toa e samo u{te
eden obid da se voskresne porane{na Jugoslavija, minus Slovenija plus Albanija.
Namesto ova, Hrvatska predlo`i da se zapo~nat pregovori za pro{iruvawe na
ЦЕФТА, koja po 2004 godina ostana samo so dve ~lenki - Bugarija i Romanija, a i tie
se o~ekuva{e da ja napu{ata po vlezot vo Unijata. Ne obiduvaj}i se da ja ubeduvaat
hrvatskata strana vo neosnovanosta na nejzinite stravuvawa, i Unijata i zemjite
od Zapaden Balkan se soglasija so hrvatskiot predlog, pa zapo~naa pregovorite za
novata ЦЕФТА koja, za da se razlikuva od starata, e nare~ena ЦЕФТА-2006. ^lenki
na novata ЦЕФТА se: Albanija, Bosna i Hercegovina, Makedonija, Moldavija,
Srbija, vo ~ij sostav spored Rezolucijata na Obedinetite nacii vleguva i Kosovo,
potoa Hrvatska i Crna Gora. So ogled na toa {to site ovie zemji s# u{te ne se
~lenki na STO i nemaat sklu~eno bilateralen aran`man so Unijata, re{eno e
ovie dva uslova da ne va`at pri priemot na novi ~lenki vo novata regionalna
integracija. Eventualnite sporovi nema da se re{avaat pred sudot na СТО, tuku
}e se re{avaat preku me|unarodna arbitra`a. So novata ЦЕФТА }e upravuva
Zaedni~ki komitet sostaven od pretstavnici na zemjite-~lenki, a so nego upravuva
postojan sekretarijat so sedi{te vo Brisel.
2. Nadvore{notrgovska liberalizacija vo ramkite na CEFTA - 2006
CEFTA-2006 e multilateralna spogodba na zemjite od Zapaden Balkan
~ija osnovna zada~a e da izvr{i liberalizacija na nadvore{notrgovskiot re`im
Draft of the Agreement on Amendment of and Accession to the Central European Free Trade Agreement,
Bucharest, 6th of April 2006, pp. 27-31
264
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
CEFTA - zona na slobodna trgovija na zemjite od Zapaden Balkan i vlijanieto vrz Republika Makedonija
vo regionot po pat na konsolidirawe na site prethodno sklu~eni bilateralni
spogodbi me|u niv. Celosnoto vospostavuvawe na zonata na slobodna trgovija
spored ЦЕФТА-2006 treba da se relizira do 31.12.2010 godina. Za taa cel, od maj
2007 bi trebalo da zapo~ne liberalizacija na nadvore{notrgovskata razmena na
stoki spored Kombiniranata nomenklatura me|u zemjite-~lenki, po opredelena
vremenska {ema.
Vo razmenata na industriskite stoki se predviduva celosno ukinuvawe na
site kvantitativni barieri i na niv ekvivalentnite merki, vedna{ po stapuvaweto
na Spogodbata vo sila. Isto taka, se predviduva celosno otstranuvawe na izvoznite
carini i na niv ekvivalentnite merki. Uvoznite carini {to ne se vo soglasnost so
~len 8 na GATT od 1994 godina }e bidat celosno ukinati. Drugite carinski dava~ki
kaj uvozot }e bidat postepeno namaluvani s# do nivno celosno otstranuvawe, spored
vremenska {ema koja vo celost treba da se relizira do 31.12.2008 godina.
Vo delot za zemjodelskite proizvodi, Spogodbata predviduva postepeno
namaluvawe do celosno otstranuvawe na carinite. Dokolku carinite {to
oddelnite ~lenki gi koristat za za{tita na zemjodelskite proizvodi spored
re`imot na najpovlastena nacija se poniski od preferencijalnite carini, toga{
vo me|usebnata razmena treba da se koristat poniskite carini (MFN carinite).
Olesnuvawata vo razmenata na ovoj vid proizvodi, vo dogovor so Zaedni~kiot
komitet, treba da se realiziraat najdocna do 1.5.2009 godina. Osobeno e va`no
toa {to Spogodbata izri~no go zabranuva koristeweto na izvozni subvencii za
zemjodelskite proizvodi vo razmenata me|u zemjite-~elnki na ЦЕФТА-2006, a vo
interes na polesnoto oformuvawe na zonata na slobodna trgovija. Dokolku nekoja
od zemjite sepak prodol`i da koristi izvozni subvencii, zemjite-uvozni~ki na
ovoj vid proizvodi imaat pravo da vovedat kompenzatorni carini za za{tita i za
obezbeduvawe fer uslovi i lojalna konkurencija na doma{niot pazar. Zemjite~lenki se obvrzuvaat da gi po~ituvaat odredbite na Spogodbata na СТО za
sanitarni i fitosanitarni merki i se obvrzuvaat regulativata da ja primenuvaat
vrz nediskriminatorska osnova, pri {to }e gi obezbeduvaat i me|usebno }e gi
razmenuvaat site relevantni informacii od ovaa oblast.
Spogodbata za novata ЦЕФТА predviduva zemjite-~lenki da ja po~ituvaat
Draft of the Agreement on Amendment of and Accession to the Central European Free Trade Agreement,
Bucharest, 6th of April 2006, pp. 4-6
Draft of the Agreement on Amendment of and Accession to the Central European Free Trade Agreement,
Bucharest, 6th of April 2006, pp. 7-9
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
265
D-r Irena Kikerkova, vonreden profesor
Spogodbata na СТО za tehni~kite barieri vo trgovijata i se obvrzuvaat da gi
harmoniziraat nacionalnite tehni~ki standardi so odredbite na СТО i so onie na
EU najdocna do 31.12.2010.
U{te pova`no e toa {to zemjite-~lenki se obvrzuvaat da gi olesnat
carinskite proceduri i formalnostite i da obezbedat brz protok na stoki, pri
{to posebno mesto ima reformata na pravilata za potekloto na stokite.
Spogodbata predviduva liberalizacija ne samo na razmenata na stoki,
tuku i na razmenata na uslugi vo regionot, kako i celosna za{tita na pravata
na intelektualna sopstvenost. Nejzinoto dosledno sproveduvawe bi trebalo da
pridonese da se postignat fer uslovi za konkurencija i postepeno otvorawe na
pazarite na zemjite-~lenki za javnite nabavki. Krajniot efekt na liberalizacijata
bi se ogledal vo zgolemuvaweto na trgovijata so stoki i uslugi vo regionot, no
i na ponatamo{nata promocija na investiciite, pred s# na stranskite direktni
investicii.
^lenovite 22, 23 i 24 od Spogodbata gi opredeluvaat merkite na dopolnitelna
za{tita, vklu~uvaj}i go i antidampingot, kako i na~inot na nivnoto voveduvawe
i koristewe. Dopolnitelnite merki na za{tita }e se voveduvaat na bilateralen
princip od strana na o{tetenata zemja protiv zemjata {to ja predizvikala {tetata.
[tetata bi trebalo da pretstavuva seriozna povreda na konkurentskite prednosti
na doma{nite proizvoditeli na zemjata-uvoznik ili seriozno naru{uvawe vo koj i
da e sektor vo ekonomijata {to mo`e da predizvika seriozna {teta vrz alokacijata
na resursite vo zemjata-uvoznik. Merkite na dopolnitelna za{tita treba da
sodr`at jasni elementi na nivno postepeno namaluvawe do celosno otstranuvawe
i se koristat vo period od edna godina. Upotrebata na konkretnata merka mo`e
da se obnovi vo najmnogu dva mandata, po ~ie istekuvawe taa merka ne mo`e da se
vovede vo period od dve godini.
Odredeni merki za dopolnitelna za{tita mo`e da se vovedat vo slu~aj
na seriozni naru{uvawa vo bilansot na pla}awata, no treba da se primenuvaat
najmnogu do momentot na povtorno vospostavuvawe ramnote`a.10
Ibid, p. 10
Ibid, p.11
Ibid, pp.17-20
10
Artical 25 of Draft of the Agreement on Amendment of and Accession to the Central European free Trade
Agreement, Bucharest, 6yh of April 2006, p. 20
266
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
CEFTA - zona na slobodna trgovija na zemjite od Zapaden Balkan i vlijanieto vrz Republika Makedonija
3. Republika Makedonija i CEFTA-2006
Vo poslednava dekada makedonskata nadvore{notrgovska razmena pretrpe
zna~itelni pomestuvawa vo odnos na strukturata na nadvore{notrgovskite partneri.
Okolu 90% od vkupnata nadvore{notrgovska razmena na zemjata se realizira
so partneri {to poteknuvaat od teritorijata na Evropa. So potpi{uvaweto na
Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU vo 2001 godina, makedonskata
nadvore{notrgovska razmena do`ivea prenaso~uvawe kon partnerite od EU zaradi
celosno otstranuvawe na site kvalitativni i kvantitativni barieri vo razmenata
za makedonskite proizvodi na ovoj golem evropski pazar. Partnerite od EU koi
tradicionalno u~estvuvale vo vkupnata makedonska nadvore{notrgovska razmena
so okolu 33%, sega zafa}aat pove}e od 53%.11
Zatoa, pak, u~estvoto na vkupnata nadvore{notrgovska razmena na
Makedonija vo vkupnata nadvore{notrgovska razmena na zemjite od Zapaden
Balkan iznesuva samo 8%. Uvozot i izvozot vo EU so~inuva 84% od vkupnata
nadvore{notrgovska razmena na zemjite od Zapaden Balkan, {to zna~i deka samo
6% otpa|aat na razmena na stoki so partneri {to ne poteknuvaat od EU, {to gi
podrazbira i me|usosedskite trgovski odnosi na balkanskite zemji.12
Ova, sepak, ne pretstavuva opravduvawe za sostojbite vo
nadvore{notrgovskata razmena na Balkanot i, sekako, pretstavuva eden od glavnite
izvori na problemi na ekonomskiot rast i razvoj, kako na sekoja zemja oddelno taka
i na regionot vo celina. Potpi{uvaweto na brojnite bilateralni spogodbi za
slobodna trgovija, iako obezbedi vospostavuvawe odredeni nadvore{notrgovski
odnosi, ne gi dade o~ekuvanite rezultati vrz vkupnata nadvore{notrgovska
razmena nitu vrz vkupniot ekonomski razvoj. Vo 2006 godina, vo Makedonija,
87% od razmenata se realizirala vrz osnova na potpi{anite bilateralni
dogovori, odnosno vrz odnapred dogovoren preferencijalen re`im. Za sporedba,
pred to~no edna decenija nadvore{notrgovskata razmena pod preferencijalen
re`im zafa}ala samo 22,27% od vkupnata nadvore{notrgovska razmena na
zemjava.13 Iako ova pretstavuva seriozen napor vo prilog na liberalizacijata na
11
Kikerkova, I.: “Trends and expectations of foreign trade exchange of the Republic of Macedonia and the
enlarged European Union” in Nikolov, K., ed.: The European Union after the 1st of May 2004: Is There a Shock From
Enlargement? (Implications for South Eastern Europe and for the Enlarged Union), BECSA conference papers, Sofia,
June-December 2004, p. 227
12
Evangelos Pontas: “External Trade of Western Balkan Countries”, Statistics in focus - External Trade, Eurostat, European Communities, Brussels, 1/2005, p.2
13
Kikerkova, I., “Foreign Trade Exchange of the Republic of Macedonia Under Bilateral Free Trade AgreeГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
267
D-r Irena Kikerkova, vonreden profesor
nadvore{notrgovskiot re`im vo razmenata na stoki na Makedonija so nejzinite
najzna~ajni trgovski partneri, bilateralnite dogovori ne pridonele za pozna~jno
zgolemuvawe na vkupniot obem na nadvore{notrgovskata razmena na Makedonija,
pa ottamu i nemale pozna~itelno vlijanie vrz nejziniot vkupen ekonomski razvoj.
Taka, vo periodot od 1996 do 2003 godina, vkupniot porast na nadvore{notrgovskata
razmena na Makedonija iznesuval samo 256 milioni amerikanski dolari, odnosno
izvozot rastel so godi{na stapka od 2,18%. Ednovremeno, godi{nata stapka na
porast na uvozot vo zemjata iznesuval 4,42 % {to predizvikalo kontinuiran porast
na deficitot na trgovskiot bilans na zemjata.14
Statisti~kata evidencija za strukturata na nadvore{notrgovskata
razmena na drugite zemji od Zapaden Balkan, isto taka, potvrduva deka sekoja od
niv poedine~no bele`i zna~itelno pointegrirana trgovija so zemjite- ~lenki
na Unijata otkolku so svoite najbliski sosedi. Iako ovoj zaklu~ok govori za
svoeviden paradoks, zemjite od Zapaden Balkan ne se isklu~ok tuku, naprotiv, go
potvrduvaat praviloto {to praktikata ve}e go poka`a vo slu~ajot na site zemji
od Centralna i od Isto~na Evropa po raspadot na socijalisti~kiot blok. Duri
i zemjite koi od samiot po~etok bile ~lenki na porane{nata ЦЕФТА ne uspeale
me|usebno da ja integriraat svojata nadvore{notrgovska razmena vo onoj obem
kako {to toa go napravile so partnerite so poteklo od EU, s# do momentot na
steknuvawe polnopravno ~lenstvo vo EU.
Potpi{uvaweto na novata multilateralna spogodba me|u zemjite od Zapaden
Balkan pretstavuva golem uspeh za regionot, so ogled na serioznite problemi {to
s# u{te go optovaruvaat poradi nere{eniot status na Kosovo, koe vo spogodbata
vleguva kako sostaven del na Srbija, spored Rezolucijata na ON. I pokraj golemiot
rizik i opasnosta od novi konflikti, Makedonija gleda so golem optimizam vrz
ovoj obid za vospostavuvawe zona na slobodna trgovija. Za na{ite izvoznici
po~ituvaweto na odredbite na multilateralnata spogodba nema da zna~i samo
ostvaruvawe pridobivki od liberalizacijata na nadvore{notrgovskiot re`im vo
razmenata, tuku najgolemite pridobivki se o~ekuvaat od ostvaruvaweto unifikacija
na pograni~nite proceduri, tranzitnite pravila i od poednostavuvaweto na
pravilata za potekloto na stokite. Vo pogled za pravilata na potekloto ЦЕФТАments” in Regional Cooperation in South Easterm Europe, III Conference in Organizationa of Tsenov Academy of
Econiomics, Svishtow, Banki, Bulgaria, 11-14th May, 2006, p.114
14
Kikerkova, I., “Foreign Trade Exchange of the Republic of Macedonia Under Bilateral Free Trade Agreements” in in Regional Cooperation in South Easterm Europe, III Conference in Organizationa of Tsenov Academy of
Econiomics, Svishtow, Banki, Bulgaria, 11-14th May, 2006, p.114
268
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
CEFTA - zona na slobodna trgovija na zemjite od Zapaden Balkan i vlijanieto vrz Republika Makedonija
2006 im gi dava slednive mo`nosti na proizvoditelite:
• intra-ЦЕФТА kumulacija na potekloto, koja ovozmo`uva
doka`uvawe na nacionalnoto poteklo na proizvodot dokolku toj e
so~inet od surovini i repromaterijali {to doa|aat od edna ili od
pove}e zemji-~lenki na ovaa regionalna integracija;
• pro{irena kumulacija na potekloto, koja dava isklu~itelna
mo`nost nacionalnoto poteklo na proizvodite da se doka`uva vrz
osnova na koristewe na repromaterijali so poteklo od Evropskata
Zaednica, EFTA i Turcija;
• PSE kumulacija na potekloto, so koja proizvodite proizvedeni
so repromaterijali od Evropskata zaednica ili od ~lenkite
na ЦЕФТА 2006 {to u~estvuvaat vo Procesot na stabilizacija i
asocijacija }e mo`e da doka`at poteklo od Evropskata zaednica
ili od nekoja od ~lenkite. Vo momentot ovoj uslov e ispolnet od
strana na Hrvatska i Makedonija, a naskoro }e bide dostapen i za
Albanija.15
Liberalizacijata na trgovijata se o~ekuva da go zgolemi konkurentskiot
potencijal na celiot region, {to, zaedno so brziot protok na stoki vo nego, }e
pridonese za zgolemen interes na investitorite za novi, seriozni vlo`uvawa vo
proekti {to }e dovedat do brza i efikasna alokacija na resursite i do pottiknuvawe
na op{tiot ekonomski razvoj.
LITERATURA:
1.Draft of the Agreement on Amendment of and Accession to the Central European Free
Trade Agreement, Bucharest, 6yh of April 2006
2.To{eva, G.; Efremov, K.: “Nadvore{notrgovska politika na Republika
Makedonija vo 2006: vo znakot na CEFTA”, Konferencija za unapreduvawe na
izvozot na Republika Makedonija, USAID i Ministerstvo za ekonomija na
Republika Makedonija, Skopje, 16.04.2007;
3.EU welcomes signing of new Central European Free Trade Agreement, http://europa.
eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/06/1837 from 19.12.1006
15
To{eva, G.; Efremov, K.: “Nadvore{notrgovska politika na Republika Makedonija vo 2006:
vo znakot na CEFTA”, Konferencija za unapreduvawe na izvozot na Republika Makedonija, USAID i
Ministerstvo za ekonomija na Republika Makedonija, Skopje, 16.04.2007, str.16
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
269
D-r Irena Kikerkova, vonreden profesor
4.Evangelos Pontas: “External Trade of Western Balkan Countries”, Statistics in focus
- External Trade, Eurostat, European Communities, Brussels, 1/2005;
5.Spasova, P.: Regional Cooperation in the Balkans as an Essential Step Towards
EU Membership - Lessons of Visegrad, Institute for Worls Economics, Hungarian Academy of
Sciencies’ Working Paper, Budapest, December;
6.Kikerkova, I., “Foreign Trade Exchange of the Republic of Macedonia Under Bilateral
Free Trade Agreements” in Regional Cooperation in South Easterm Europe, III Conference in
Organizationa of Tsenov Academy of Econiomics, Svishtow, Banki, Bulgaria, 11-14th May, 2006;
7.Kikerkova, I.: “Trends and expectations of foreign trade exchange of the Republic of
Macedonia and the enlarged European Union” in Nikolov, K., ed.: The European Union after the
1st of May 2004: Is There a Shock From Enlargement? (Implications for South Eastern Europe
and for the Enlarged Union), BECSA conference papers, Sofia, June-December 2004;
8.Kikerkova, I. : Me|unarodna ekonomija, Ekonomski fakultet, Skopje, 2003.
CEFTA - FREE TRADE AREA OF THE COUNTRIES OF THE
WESTERN BALKAN AND ITS IMPACT ON THE REPUBLIC OF
MACEDONIA
Kikerkova Irena Ph.D
Summary
On the 19th of December 2006 in Bucharest was signed the new multilateral Agreement
on Amendment of and Accession to the Central European Free Trade Agreement, as an agreement
for the creation of a free trade area among the Western Balkan countries. In order to distinguish
the old from the new free trade area, the later shall add the year of its establishment to its name. Its
members are: Albania, Bosnia and Herzegovina, Macedonia, Moldavia, Serbia, and according
to the UN resolution Kosovo within its framework, Croatia and Monte Negro. The Agreement
is going to consolidate the total of 32 bilateral agreements on free trade, which conducted and
regulated the whole trade among the countries within the region. Eleven of the 32 agreements
belonged to the Republic of Macedonia. CEFTA 2006 should provide full abolishment of all tariff
and non-tariff barriers in trade of goods and services, harmonization of technical standards
270
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
CEFTA - zona na slobodna trgovija na zemjite od Zapaden Balkan i vlijanieto vrz Republika Makedonija
according to the TBT Agreement of the WTO, facilitate the procedure of implementation of the
rules of origin and liberalize the investment flaw. The establishment of the complete free trade
area in the region should be accomplished no later than in 2010.
Key words: CEFTA 2006, Western Balkan, free trade area, foreign trade exchange, liberalization,
Republic of Macedonia.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
271
Год. екон. фак. т. 42 с. 273 - 284 (2007)
658.14:661.12(497.7)
VLIJANIETO NA FINANSISKIOT LEVERIX
NA PRINOSOT I VREDNOSTA NA FIRMATA VO
FARMACEVSTKATA INDUSTRIJA
Prof. d-r Zoran Minovski
Apstrakt
Od istra`uvaweto vo vrska so vlijanieto na finansiskiot leverix
na prinosot i vrednosta na firmata vrz osnova na finansiskite izve{tai na
AD “Alkaloid” – Skopje, kako edna od poznatite firmi od farmacevstkata
industrija vo regionot, mo`e da se konstatira deka pri daden stepen na deloven
rizik, pomaliot stepen na zadol`enost, odnosno pomaliot intenzitet na
finansiski leverix, podrazbira pomala neizvesnost vo pogled na o~ekuvaniot
prinos na akcionerskiot kapital i neto-dobivkata po emituvana akcija.
Odnosno, finansiskiot leverix nema vlijanie vrz stapkata na prinos na vkupnite
sredstva, no ima vlijanie vrz stapkata na prinos na sopstveniot kapital i
zarabotkata po akcija. Se razbira deka potencijalnite kupuva~i na obi~ni akcii
imaat afinitet kon rizikot i normalno e da se pretpostavi deka na svoite
vlo`uvawa }e baraat pogolema stapka na prinos vo slu~aj ako pretprijatieto go
zgolemuva stepenot na leverix vo strukturata na kapitalot. No, ako stapkata
na prinos se zgolemuva kako {to e toa slu~aj vo istra`uvaweto (iako porastot
e so mal intenzitet), pazarnata vrednost na obi~nite akcii srazmerno }e opa|a,
a cenata na akcionerskiot kapital }e raste, {to doveduva do zgolemuvawe na
ponderiranata prose~na cena na kapitalot za pretprijatieto kako celina.
Isto taka, od istra`uvaweto, kako zaklu~ok mo`e da se konstatira
deka vrednosta na firmata AD „Alkaloid“ – Skopje, so i bez finansiski leverix,
e ednakva. Toa zna~i deka strukturata na kapitalot, odnosno finansiskiot
leverix ne vlijae vrz vrednosta na firmata.
Klu~ni zborovi: finansiski leverix, stapka na prinos na vkupnite sredstva, stapka
na prinos na sopstveniot kapital, zarabotka po akcija, vrednost na firmata
Vonreden profesor, Ekonomski fakultet, Skopje
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
273
Prof. d-r Zoran Minovski
Voved
Leverixot e predmet na golemo vnimanie i interes kaj menaxerite na mnogu
kompanii. Celta na ovoj trud e da go opi{e finansiskiot leverix, se razbira vo
funkcija na profitot. Ako kompanijata nema nikakvi obvrski, nejzinite sredstva
i kapitalot }e bidat ednakvi, me|utoa, kako {to kompanijata }e go zgolemuva
svojot dolg za da gi finansira sredstvata, ovaa stapka postojano }e se zgolemuva.
Celta na istra`uvaweto vo ovoj trud e da se sogleda kakvo e vlijanieto na
finansiskiot leverix vrz prinosot (stapka na prinos na vkupnite sredstva, stapka
na prinos na sopstveniot kapital) i zarabotkata po akcija, pri razli~ni iznosi
na godi{na neto-dobivka, kako i da se vidi dali akcionerite so daden finansiski
leverix imaat mo`nost za ostvaruvawe na pogolema ili pomala zarabotka
po akcija i kakov e rizikot na vlo`uvaweto. Istra`uvaweto }e se bazira na
finansiskite izve{tai na AD “Alkaloid” – Skopje, kako edna od poznatite firmi
od farmacevstkata industrija vo regionot.
1. Finansiska struktura i stapka na prinos
Finansiskata struktura, i posebno, strukturata na kapitalot se posebno
va`ni za sekoja kompanija vo vrska so ostvaruvaweto na dobivkata i sveduvaweto na
rizikot na edno prifatlivo nivo. Vo taa smisla, za da ja sogledame finansiskata
struktura na AD “Alkaloid” – Skopje, vo prodol`enie }e gi prezentirame
finansiskite izve{tai (bilansot na sostojbata i bilansot na uspehot), i toa za
tri posledovatelni godini:
Bilans na sostojbata na AD “Alkaloid”- Skopje
na 31.12. 2005, 2004, 2003 god.
(Vo iljadi denari)
2005
%
2004
%
2003
%
SREDSTVA
Postojani sredstva
Materijalni sredstva
Nematerijalni sredstva
3.526.198
57,0
3.325.830
58,6
3.224.259
58,2
18.031
0,3
2.993
0,1
4.026
0,1
0
0,0
1.517
0,0
4.240
0,1
Avansi za investicii
Podatocite se zemeni od veb-stranicata na Makedonska berza
274
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Vlijanieto na finansiskiot leverix na prinosot i vrednosta na firmata vo farmaceftskata industrija
Vlo`uvawa
12.280
0,2
17.113
0,3
10.474
0,2
Drugi dolgoro~ni pobaruvawa
79.637
1,3
15.027
0,3
15.027
0,3
Odlo`eno dano~no pobaruvawe
VKUPNO postojani sredstva
28.737
0,5
6.820
0,1
409
0,0
3.664.883
59,3
3.369.300
59,3
3.258.435
58,8
1.066.031
17,2
977.547
17,2
983.981
17,8
0
0,0
24.810
0,4
7.947
0,1
1.280.380
20,7
917.227
16,2
962.731
17,4
0
0,0
108.547
1,9
72.545
1,3
Tekovni sredstva
Zalihi
Dadeni avansi
Pobaruvawa po osnov na proda`ba
Drugi tekovni sredstva
Pari~ni sredstva
173.603
2,8
281.679
5,0
254.493
4,6
VKUPNO tekovni sredstva
2.520.014
40,7
2.309.810
40,7
2.281.697
41,2
VKUPNO SREDSTVA
6.184.897
100
5.679.110
100
5.540.132
100
2.220.127
35,9
2.016.057
35,5
2.016.057
36,4
Trezorski akcii
-13.708
-0,2
-41.333
-0,7
-2.583
0,0
Zakonski rezervi
599.762
9,7
291.625
5,1
234.298
4,2
1.514.232
24,5
1.645.194
29,0
1.416.604
25,6
637.860
10,3
897.601
15,8
877.496
15,8
4.958.273
80,2
4.809.144
84,7
4.541.872
82,0
0
0,0
834
0,0
834
0,0
2.100
0,0
132.512
2,4
KAPITAL I OBVRSKI
Kapital i rezervi
Akcionerski kapital
Drugi rezervi
Zadr`ana dobivka
Vkupno kapital i rezervi
Malcinski udel
Dolgoro~ni obvrski
Dolgoro~ni krediti
0
0,0
Odlo`ena dano~na obvrska
149.021
2,4
Drugi dolgoro~ni obvrski
17.733
0,3
166.754
2,7
2.100
0,0
132.512
2,4
0
0,0
365.234
6,4
465.752
8,4
661.515
10,7
13.002
0,2
9.902
0,2
0
0,0
382.707
6,7
191.059
3,4
347.095
5,6
97.439
1,8
VKUPNO dolgoro~ni obvrski
Tekovni obvrski
Obvrski sprema dostavuva~ite
Primeni avansi
Kratkoro~ni krediti
Drugi tekovni obvrski
Tekovna dostasanost na dolgoro~ni
krediti
VKUPNO tekovni obvrski
51.260
0,8
106.089
1,9
100.762
1,8
1.059.870
17,1
867.032
15,3
864.914
15,6
VKUPNO obvrski
1.226.624
19,8
869.132
15,3
997.426
18,0
VKUPNO OBVRSKI I KAPITAL
6.184.897
100
5.679.110
100
5.540.132
100
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
275
Prof. d-r Zoran Minovski
Bilans na uspehot na AD “Alkaloid” – Skopje
na 31.12. 2005, 2004, 2003 god.
(Vo iljadi denari)
2005
%
2004
%
2003
%
Proda`bi
3.249.699
100
3.167.112
100
3.196.214
100
Tro{oci sodr`ani vo prodadenite
proizvodi
1.960.221
60,3
1.920.199
60,6
1.989.413
62,2
Bruto-dobivka
1.289.478
39,7
1.246.913
39,4
1.206.801
37,8
233.442
7,2
94.545
3,0
123.233
3,9
39.014
1,2
Administrativni i tro{oci na
proda`bata
830.033
25,5
680.681
21,5
628.685
19,7
Drugi tro{oci od raboteweto
282.745
8,7
309.242
9,8
336.199
10,5
Dobivka od raboteweto
371.128
11,4
351.535
11,1
365.150
11,4
Drugi prihodi od raboteweto
Tro{oci za istra`uvawe i razvoj
Tro{oci na finansiraweto
-35.716
-1,1
-49.431
-1,6
-90.035
-2,8
Dobivka pred odano~uvawe
335.412
10,3
302.104
9,5
275.115
8,6
12.870
0,4
35.743
1,1
38.661
1,2
Danok na dobivka
Neto-dobivka
322.542
9,9
266.361
8,4
236.454
7,4
Malcinski interes
0
0,0
0
0,0
0
0,0
Profit na grupata
322.542
9,9
266.361
8,4
236.454
7,4
Vrz osnova na podatocite od finansiskite izve{tai, vo prodol`enie }e gi
dademe finansiskata struktura i stapkata na prinos na AD “Alkaloid” – Skopje,
za trite posledovatelni godini, na narednata tabela.
Tabela 1– Finansiska struktura i stapka na prinos na AD “Alkaloid”, Skopje za
2005, 2004, 2003 godina (Vo iljadi denari)
2005
2004
2003
Dolgovi
1.226.624
869.132
997.426
Sopstveni izvori
4.958.273
4.809.144
4.541.872
Vkupni sredstva i izvori
6.184.897
5.679.110
5.540.132
371.128
351.535
365.150
Delovna dobivka
Finansiski rashodi (kamata)
Dobivka pred odano~uvawe
Danok na dobivka
276
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
35.716
49.431
90.035
335.412
302.104
275.115
12.870
35.743
38.661
Vlijanieto na finansiskiot leverix na prinosot i vrednosta na firmata vo farmaceftskata industrija
Neto-dobivka
Stapka na prinos na vkupnite sredstva
Stapka na prinos na sopstvenite sredstva
322.542
266.361
236.454
6%
6,19%
6,59%
6,5%
5,54%
5,21%
Od finansiskite izve{tai i od tabelata mo`e da se sogleda deka
finansiskata struktura na AD “Alkaloid” – Skopje, vo trite razgleduvani
godini, e vo polza na sopstvenite izvori. Sopstveniot kapital iznesuva 80%, a
pozajmeniot 20% vo strukturata na vkupnite izvori, {to ja potvrduva prethodnata
konstatacija. Treba da se napomene deka vakvata struktura na izvorite pridonesuva
za zgolemuvawe na stapkata na prinos na sopstveniot kapital, i toa od 5,21%
vo 2003 god. na 5,54% vo 2004 god. i 6,5% vo 2005 godina. Ova, sekako, se dol`i na
finansiskite rashodi, odnosno na kamatata {to se pla}a za koristeweto na tu|i
izvori, a koja se namali od 90.035.000 den. vo 2003 god. na 35.412.000 den. vo 2005
godina. Ednovremeno, namaluvaweto na finansiskite rashodi kako rezultat na
koristeweto na pomalku pozajmeni sredstva doveduva do zgolemuvawe na dobivkata
pred odano~uvawe i na neto-dobivkata.
Vrz osnova na ova mo`e da se konstatira deka dejstvoto na finansiskiot
leverix na stapkata na prinos na sopstvenite sredstva zavisi od dva faktora, i toa
od strukturata na kapitalot na pretprijatieto, odnosno od relativnoto u~estvo na
dolgovite vo vkupnite izvori na finansirawe, i od apsolutnata razlika pome|u
stapkata na prinos na vkupnite delovni sredstva i prose~nata kamatna stapka kako
cena na pozajmenite sredstva. Kolku e razlikata pogolema, pokraj relativnoto
pogolemo u~estvo na dolgovite vo vkupnite izvori, tolku i srazmerno e pogolem
efektot na finansiskiot leverix na stapkata na prinos na sopstvenite sredstva,
i obratno, vo slu~aj koga efektot e negativen (efektot na leverixot mo`e da se
menuva vo pozitivna i vo negativna smisla).
Efektot na finansiskiot leverix se meri so stepenot, odnosno so faktorot
na finansiskiot leverix. Faktorot na finansiskiot leverix se utvrduva so
odnosot na operativnata dobivka i dobivkata pred odano~uvawe. Iznosot na ovoj
faktor mo`e da se sogleda vrz osnova na narednata tabela.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
277
Prof. d-r Zoran Minovski
Tabela 2 – Stepen na finansiski leverix na AD “Alkaloid” – Skopje (vo 000 den.)
2005
2004
2003
Operativna dobivka
371.128
351.535
365.150
Dobivka pred odano~uvawe
335.412
302.104
275.115
1,106
1,1636
1,327
Stepen na finansiskiot leverix
Zna~i, rizikot na ostvaruvaweto na dobivkata pred odano~uvawe
kvantitativno mo`e da se izrazi preku stapkata na finansiskiot leverix. Vo
na{iot slu~aj, stapkata na finansiskiot leverix iznesuva: za 2003 godina 1,327;
za 2004 godina 1,1636; za 2005 godina 1,106. Stapkata na finansiskiot leverix
poka`uva deka pri promena na dobivkata pred odano~uvawe za 10%, operativnata
dobivka se promenila za 13,2% vo 2003 godina, za 11,6% vo 2004 godina i za 11% vo
2005 godina. Od presmetkata mo`e da se zabele`i deka firmata vo 2003 godina
imala najvisok stepen na finansiski leverix. Toa e rezultat na pogolemoto
u~estvo na tu|iot kapital vo vkupnite izvori na sredstva. Vo toj slu~aj, kamatnata
stapka e povisoka od stapkata na operativnata dobivka. So ova se potvrduva
konstatacijata deka goleminata na rashodite na finansiraweto go determinira
stepenot na finansiskiot leverix.
Vo interes na sekoja firma e ovaa stapka da bide {to e mo`no pomala. Ova
naj~esto se postignuva so zgolemuvawe na operativnata dobivka i so namaluvawe
na tro{ocite na finansiraweto. Kako {to mo`e da se vidi, kaj AD “Alkaloid”
– Skopje ovaa stapka e relativno mala {to uka`uva na toa deka firmata ima mal
rizik na ostvaruvawe dobivka pred odano~uvawe, kako rezultat na zgolemeniot
iznos na operativnata dobivka. Ova mo`e da se sogleda i od strukturata na pasivata
na bilansot na sostojbata, kade {to se gleda deka firmata ima pove}e sopstven
kapital vo odnos na pozajmeniot kapital, so {to i tro{ocite za finansirawe se
poniski, i na toj na~in taa go namaluva rizikot od ostvaruvawe na dobivkata pred
odano~uvawe.
2. Finansiski leverix, prinos na firmata i zarabotka po akcija
Finansiskata struktura na pretprijatieto, odnosno strukturata na
kapitalot kako dolgoro~en aspekt na finansiskata struktura ima pove}e
dimenzii od koi edna pretstavuva finansiskiot leverix. Finansiskiot leverix
Promenata mo`e da bide vo pozitivna ili vo negativna nasoka
278
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Vlijanieto na finansiskiot leverix na prinosot i vrednosta na firmata vo farmaceftskata industrija
e vo funkcija na profitot. Leverixot e odnos pome|u sredstvata i kapitalot
na pretprijatieto. Ako kompanijata nema nikakvi obvrski, nejzinite sredstva i
kapitalot }e bidat ednakvi, vo koj slu~aj i nejzinata stapka na leverix }e bide
ednakva na 1,0. Me|utoa, kako {to kompanijata }e go zgolemuva svojot dolg za da gi
finansira sredstvata, ovaa stapka }e se zgolemuva.
Vlijanieto na finansiskiot leverix vrz prinosot na akcionerite i
vrednosta na firmata }e go ispitame ako gi zememe podatocite od finansiskite
izve{tai na AD Alkaloid - Skopje za 2005 godina i ako sprovedeme scenario analiza
preku dve alternativi. Prvata alternativa pretpostavuva celosno finansirawe
od sopstveni izvori, a vtorata alternativa pretpostavuva finansirawe 50% od
sopstveni i 50% od tu|i izvori na sredstva.
Tabela 3 - Finansiska struktura na AD “Alkaloid” – Skopje so dadeni
alternativi i sostojba za 2005 godina (vo 000 den.)
Alternativi
Sostojba za 2005
godina
1.226.624
Alternativa 1
Alternativa 2
0
3092448,50
Sopstveni izvori
6.184.897
3092448,50
4.958.273
Vkupni sredstva i izvori
6.184.897
6.184.897
6.184.897
371.128
371.128
371.128
-
17.858
35.716
Dobivka pred odano~uvawe
371.128
353.270
335.412
Danok na dobivka
14.240
13.555
12.870
Neto-dobivka
356.888
339.715
322.542
6%
6%
6%
6%
10,98%
6,50%
Dolgovi
2. Stapka na prinos
Delovna dobivka
Finansiski rashodi (kamata)
Stapka na prinos na vkupnite
sredstva
Stapka na prinos na sopstvenite
sredstva
Od tabelata mo`e da se konstatira deka dejstvoto na finansiskiot leverix
na stapkata na prinos na vkupnite sredstva na AD “Alkaloid” – Skopje e ednakva vo
trite slu~ai na dadena struktura na finansirawe i iznesuva 6%. Isto taka, mo`e
da se vidi deka stapkata na prinos na vkupnite sredstva i stapkata na prinos na
sopstveniot kapital, vo uslovi na celosno finansirawe na firmata so sopstven
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
279
Prof. d-r Zoran Minovski
kapital (prvata alternativa), se ednakvi i iznesuvaat 6%. Ova poradi faktot {to
stapkata na prinos na vkupnite sredstva e presmetana pred kamatata, pa poradi toa
mo`eme da konstatirame deka ne e pod vlijanie na postoeweto na finansiskiot
leverix.
Od tabelata, isto taka, mo`e da se sogleda deka promeni ima kaj stapkata na
prinos na sopstveniot kapital. Ovaa stapka se menuva zatoa {to vrz nea dejstvuva
finansiskiot leverix. I od tabelata 1 mo`e da se zabele`i deka stapkata na
prinos na kapitalot e pomala od prose~nata kamatna stapka na tu|iot kapital. Vo
slu~aj na promena na strukturata na kapitalot vo pravec na pozajmeniot kapital,
toa negativno }e se odrazi na stapkata na prinos na sopstveniot kapital. Ova
sekako proizleguva od pomalata dobivka od koristeweto na sopstveniot kapital i
od povisokiot iznos na tro{ocite za koristewe na tu|iot kapital. Vo vakov slu~aj
finansiskiot leverix dejstvuva negativno na stapkata na prinos na sopstveniot
kapital.
Poradi toa {to edinstvena razlika pome|u ovie dve alternativi e
prisustvoto, odnosno otsustvoto na finansiskiot leverix, toa zna~i deka
finansiskiot leverix vlijae vrz vrednosta na pokazatelite na stapkata na
prinos na sopstveniot kapital i vrz zarabotkata po akcija. Zarabotkata po
akcija se dobiva kako odnos pome|u neto-dobivkata namalena za dividendata i
ponderiraniot prose~en broj obi~ni akcii vo optek. Za AD „Alkaloid“ - Skopje
zarabotuva~kata po akcija iznesuva: 180,56 den. vo 2003 god. (2,96 evro), 181,72 den. vo
2004 god. (2,98 evro), i 225,34 den. vo 2005 god. (3,69 evro). Spored toa, tro{ocite na
finansiraweto (kamati) za koristewe na tu|i sredstva vlijaat vrz goleminata na
operativnata dobivka i, sekako, vrz neto-dobivkata od koja e uslovena goleminata
na zarabotuva~kata po akcija.
Ako gi sporedime vrednostite na pokazatelot ROA pri razli~ni iznosi
na godi{nata neto-dobivka, koi se dadeni vo prethodnite tabeli, }e vidime deka
tie se ednakvi. Me|utoa, do ist zaklu~ok ne mo`eme da dojdeme so sporeduvawe
na vrednostite na pokazatelot ROE pri razli~ni iznosi na godi{nata netodobivka. Ova poradi faktot {to finansiskiot leverix vlijae vrz vrednosta na
pokazatelite na stapkata na prinos na sopstveniot kapital i na zarabotuva~kata
po akcija (ROE i EPS).
Prethodnata konstatacija }e ja obrazlo`ime na sledniov na~in: koga
Ova poradi faktot {to dobivkata pred i dobivkata po kamatata se ednakvi golemini.
280
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Vlijanieto na finansiskiot leverix na prinosot i vrednosta na firmata vo farmaceftskata industrija
vkupnite delovni sredstva se finansiraat delumno od dolgovi, koi imaat
limitiran prinos, odnosno dogovorena cena, treba da se o~ekuva deka stapkata na
prinos na sopstvenite sredstva }e se razlikuva od stapkata na prinos na vkupnite
sredstva. Pri~inata le`i vo toa {to postoi razbirliv streme` stapkata na
prinos na vkupnite delovni sredstva da bide pogolema od cenata na pozajmenite
sredstva, odnosno od prose~nata kamatna stapka {to pretprijatieto treba da ja
plati za koristeweto na pozajmenite izvori na finansirawe. Stapkata na prinos
na sopstvenite sredstva zavisi ne samo od rentabilnosta na vkupnite delovni
vlo`uvawa, tuku i od razlikata pome|u prose~nata cena na dolgot i stapkata
na prinos na vkupnite sredstva koja treba da bide pozitivna (mo`e da bide i
negativna).
Vrz osnova na dosega{noto izlagawe mo`eme da izvedeme zaklu~ok deka
akcionerite na AD “Alkaloid” – Skopje, koga postoi finansiski leverix, imaat
mo`nost za ostvaruvawe na pogolema zarabotuva~ka po akcija, no istovremeno
se izlo`eni na pogolem rizik za vlo`uvawe od akcionerite na kompanija bez
finansiski leverix ~ie vlo`uvawe e posigurno, no profitabilnosta e pomala.
3. Finansiskiot leverix i vrednosta na firmata
Za da go sogledame efektot na finansiskiot leverix vrz cenata na
kapitalot i vrednosta na AD “Alkaloid” – Skopje, }e zememe podatoci od
finansiskite izve{tai. Ako operativnata dobivka iznesuva vo 2005 godina
371.128.000 den., a posakuvanata stapka na prinos e 6,5% na vlo`uvawata vo akcii,
toga{ pazarnata vrednost na firmata }e bide 5.709.661.500,00 den. Zna~i, so
voveduvawe na finansiski leverix, kako {to e slu~aj so analiziranata firma,
cenata na akcionerskiot kapital }e porasne, zatoa {to o~ekuvaniot prinos na
toj kapital }e bide izlo`en na finansiski rizik. [tom postoi finansiski
leverix, pazarnata stapka na kapitalizacija na neto-dobivkata kako prinos
na akcionerskiot kapital mo`e da se zgolemi. Vo toj slu~aj, op{tata stapka na
kapitalizacija }e zavisi od odnosot pome|u o~ekuvanata operativna dobivka i
pazarnata vrednost na AD “Alkaloid” – Skopje.
AD “Alkaloid” – Skopje dostignalo odredeno nivo na finansiski leverix,
taka {to umerenoto zgolemuvawe na dolgot vo strukturata na kapitalot nema
zna~ajno da vlijae vrz cenata na kapitalot i vrz pazarnata vrednost na firmata.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
281
Prof. d-r Zoran Minovski
Vo ramkite na optimalnata zona na finansiski leverix, cenata na dolgot i
akcionerskiot kapital taka se izbalansirani {to ponderiranata prose~na cena na
kapitalot i pazarnata vrednost na pretprijatieto ostanuvaat so mali, nezna~itelni
izmeni, pove}e ili pomalku konstantni. Ova se potvrduva i so odreden stav vo
literaturata, spored koj vrednosta na firmata ne mo`e da se promeni so promena
na strukturata na kapitalot. So drugi zborovi, vrednosta na firmata e sekoga{
ista pri razli~na struktura na kapitalot. Vo taa smisla, i finansiskiot leverix
nema nikakvo vlijanie vrz vrednosta na firmata.
Na krajot mo`eme da konstatirame deka vkupnata cena na kapitalot na
AD “Alkaloid” - Skopje ne mo`e da se namali so supstituirawe na sopstveniot
kapital so dolg, duri i ako finansiraweto so dolg e poevtino od finansiraweto so
sopstven kapital, za{to so zgolemuvaweto na dolgot vo strukturata na kapitalot,
t.e. so zgolemuvaweto na finansiskiot leverix, preostanatiot sopstven kapital
stanuva porizi~en, predizvikuvaj}i porast na cenata na sopstveniot capital.
Taka, pozitivniot efekt na finansiraweto so poevtin dolg i negativniot efekt
na finansiraweto so poskap preostanat sopstven kapital me|usebno napolno se
kompenziraat, {to uka`uva na toa deka vrednosta na firmata i vkupnata cena na
nejziniot kapital se indiferentni na finansiskiot leverix.
Zaklu~ok
Vrz osnova na rezultatite od istra`uvaweto vo vrska so vlijanieto na
finansiskiot leverix vrz stapkata na prinos, zarabotkata po akcija i vrednosta
na AD “Alkaloid” – Skopje, kako edna od poznatite firmi od farmacevstkata
industrija vo regionot, mo`e da se konstatira deka pri daden stepen na deloven
rizik, pomaliot stepen na zadol`enost, odnosno pomaliot intenzitet na
finansiski leverix, podrazbira pomala neizvesnost vo pogled na o~ekuvaniot
prinos na akcionerskiot kapital i neto-dobivkata po emituvana akcija.
Od finansiskite izve{tai mo`e da se sogleda deka finansiskata struktura
na AD “Alkaloid” – Skopje vo trite razgleduvani godini e vo polza na sopstvenite
izvori. Vakvata struktura na izvorite pridonela za zgolemuvawe na stapkata na
prinos na sopstveniot capital, i toa od 5,21% vo 2003 god. na 5,54% vo 2004 god. i
6,5% vo 2005 godina. Ova, sekako, se dol`i na finansiskite rashodi, odnosno na
Ross, Westerfield, Jaffe: Corporate finance, McGraw-Hill, Boston, str. 407
282
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Vlijanieto na finansiskiot leverix na prinosot i vrednosta na firmata vo farmaceftskata industrija
kamatata {to se pla}a za koristewe na tu|i izvori koja se namalila od 90.035.000
den. vo 2003 god. na 35.412.000 den. vo 2005 godina. Ednovremeno, namaluvaweto na
finansiskite rashodi kako rezultat na koristeweto na pomalku pozajmeni sredstva
doveduva do zgolemuvawe na dobivkata pred odano~uvaweto i neto-dobivkata.
Zna~i, finansiskiot leverix vlijae vrz vrednosta na pokazatelite na stapkata na
prinos na sopstven kapital i na zarabotkata po akcija.
Od istra`uvaweto, isto taka, mo`e da se konstatira deka vrednosta na
firmata AD „Alkaloid“ – Skopje, so i bez finansiski leverix, e ednakva, {to
zna~i deka strukturata na kapitalot, odnosno finansiskiot leverix ne vlijae vrz
vrednosta na firmata.
Koristena literatura
1.Gerald White, Ashwind Sondhi, Dov Fried: Analiza i koristewe na
finansiskite izve{tai (prevod od angliski Analysis and Use of Financial Statements),
Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, Skopje, 2003
2.Leopold Bernstein,John Wild: Analysis of Financial Statements, McGraw-Hill, New York, 1999
3.Pamela Peterson, Frank Fabozzi: Analysis of Financial Statements, John Wiley &
Sons, Inc., New Jersey, 2006
4.David Alexander: International Financial Reporting and Analysis, Thomson Co., Ltd, 2005
5.Steven Bragg: Financial Analysis A Controller’s Guide, John Wiley & Sons, New Jersey, 2007
6.Godi{ni izve{tai na AD “Alkaloid”, Skopje, za 2005, 2004, 2003 godina
THE EFFECT OF FINANCIAL LEVERAGE ON RETURNS AND
FIRM’S VALUE IN PHARMACEUTICAL INDUSTRY
Associate Professor Zoran Minovski, Ph.D.
Summary
Based on the research heed performed financial statements of AD Alkaloid Skopje as
one of well known firms in the pharmaceutical industry in the region in the area of financial
leverage and its effect on returns and value of the firm, it can be concludes that at certain level
of operating risk, lower level of i.e. intensity of financial leverage, means lower uncertainty
regarding expected return on equity and earnings per share. Finance leverage has no influence
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
283
Prof. d-r Zoran Minovski
on rate of return on total assets but has effect on rate of return on equity and earnings per share.
As expected potential investors in common stock affinity are risk seekers and it is normal to
assume that they ask for higher rate of return on their investment in circumstances when the
entity increases the level of leverage in equity structure. But, if the rate of return increases as
noted in our research (although with low intensity), fair market value of common stock will
decrease proportionally, cost of capital will rise which will result in increase of average cost of
capital for the entity as whole.
Also, derived from the research taken, in the conclusion it can be added that the value
of the firm AD Alkaloid – Skopje with or without leverage is the same. That means that capital
structure, i.e. financial leverage has no effect on firm’s value.
Keywords: financial leverage, return on assets (ROA), return on equity (ROE), and earnings per
share (EPS), firm’s value
284
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 285 - 293 (2007)
342.51:004.7(497.7)
REORGANIZACIJA NA ZADNITE KANCELARII PRI
e-VLADA , SO OSVRT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Prof .d-r Kalina Trenevska- Blagoeva
Apstrakt
Elektronskite javni uslugi se ogromen del od domenot na raboteweto na
e-vlada. Postojat dva pristapa pri analizata na stepenot na sofisticiranost
na e-vlada: “front office”- pristapot i “back office”- pristapot. Vistinski
napredok vo aplikacijata na elektronski javni uslugi e toga{ koga zadnite
kancelarii se taka reorganizirani, {to e vozmo`en kompletno digitalen tek
na podatcite, bez ~ove~ki interfejs, duri ni vo izlezot na uslugata. Toa e
mo`no ako e postignat visok stepen na integracija na podatocite. Vladiniot
portal uslugi.gov.mk e po~eten ~ekor vo obezbeduvaweto elektronski javni uslugi,
pri {to nemo`nosta za obezbeduvawe na pomo{nite uslugi menaxmentot na
identitetot i elektronskite pla}awa e golema pre~ka. Usluga so najgolem
stepen na sofisticiranost e prijavuvweto za rabota na konkursi na Agencijta
za javni slu`benici.
Klu~ni zborovi: e-vlada, javni uslugi, redizajnirawe na procesi.
Voveduvaweto i upotrebata na IKT (informacisko-komunikaciskite
tehnologii) vo vladata e golem predizvik na postojnite formi na organizacija
i zna~i nova menaxment filozofijata, nare~ena “nov javen menaxment”, termin
izveden od menaxmentot na promeni {to e prifaten vo privatniot sektor.
Efektivnata primena na novite na~ini na davawe uslugi realno pretstavuva
seriozen predizvik za postojnite menaxment-pristapi, a osobeno za izoliraniot
na~in na razmisluvawe na mnogu agencii. Edna od glavnite celi na voveduvaweto
na IKT vo vladata e da se vospostavi elektronski kanal za javnite uslugi. Toa
zna~i davawe zna~itelna mo} vo racete na IKT-pismenite gra|ani ili biznisi,
Na po~etokot, bi trebalo da se objasni {to se se podrazbira pod terminot vlada. Vlada }e
ni ja ozna~uva centralnata vlast (site ministerstva i drugi formi na vladini agencii i sl.), kako
i edinicite na lokalnata samouprava. Isto taka, tuka se vklu~eni instituciite vo obrazovanieto i
zdravstvoto vo dr`avna sopstvenost. Site edinici {to spa|aat vo ovaa definicija mo`at da se narekuvaat agencii.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
285
Prof .d-r Kalina Trenevska- Blagoeva
taka {to celite, struktura i na~inot na rabotewe na vladinite agencii mo`at
kone~no da po~nat da gi reflektiraat potrebite na, barem, nekoi od onie na koi
im slu`at. Mnogu uslugi mo`at da bidat obezbedeni denono}no, celata godina i
niz celata teritorija. Taka, osven lice-vo- lice i drugite tradicionalni na~ini
na dostava na uslugite (na hartija i po po{ta), dostapni stanuvaat novi formi
na uslugi {to mo`at ili kompletno da gi zamenat tradicionalnite kanali ili
da bidat komplementarni. Vo vakvi proekti, javnite istitucii rabotat zaedno
so privatniot sektor, kako provajder na oprema i znaewe vo obezbeduvaweto na
infrastrukturata. Vo posledno vreme, kooperacijata pome|u javniot i privatniot
sektor mo`e da vklu~i partnerstvo i vo obezbeduvaweto na samite uslugi.
E-vladata (elektronska vlada) e definirana od Evropskata komisija kako
koristewe na IKT vo javnata administracija kombinirano so organizaciski
promeni i so novi ve{tini zaradi podobruvawe na javnite uslugi i na demokratskite
procesi i zajaknuvawe na poddr{kata na javnite politiki, so eden zbor poefikasna
administracija. Site zemji na EU imaat prifateno strategii za e-vlada. Ova
zna~i javen sektor {to e: transparenten, razbirliv i siguren za gra|anite, otvoren
za demokratska kontrola, vklu~uva~ki, produktiven (pomalku vreme vo redovi,
pomalku gre{ki, pove}e vreme za profesionalni li~ni kontakti). Od e-vladata
se o~ekuva da ovozmo`i personalizirani uslugi za korisnicite, no i podobro
nagradeni javni slu`benici.
Dosega, mnogu malku sistematski se istra`uvalo kako javnite agencii
gi koristat IKT za reorganizacija i kakvo vlijanie ima redizajniraweto na
rabotnite procesi na menuvaweto na relacijata me|u zadnite kancelarii i
prednite kancelarii, na iskustvata na gra|anite i biznisite,. Zadna kancelarija
(back office) e termin relativen so terminot predna kancelarija, {alter (front
office) {to vo kontekst na e-vlada e korisni~ki interfejs so onlajn uslugata.
Zadnata kancelarija, so cel da ja proizvede i dostavi baranata usluga, ja dobiva i
ja procesira informacijata {to ja vnesuva korisnikot. Ova mo`e da se napravi
ra~no, kompletno avtomatski i vo kombinacija na dvata na~ina. Vo nekoi slu~ai,
uslugata se proizveduva vo edna zadna kancelarija, a vo drugi vo nekolku zadni
Definirani se 8 uslugi za biznisite i 12 uslugi za gra|anite. Nivoto na digitalizacija na
uslugite se meri preku dva sinteti~ki indikatora: necelosno onlajn ovozmo`eni uslugi i celosno onlajn ovozmo`eni uslugi, Najva`no e da se istakne za ovie indikatori deka se odnesuvaat samo na eden
kanal (internetot) i imaat uvid samo vo t.n. front ofis ili, vo ovoj slu~aj, korisni~ki interfejs.
Reorganization of government back-offices for better electronic public services –European good
practices(back-office reorganization) Final Report prepared for EC, (2005) Danish Technological Institute & Institute
für Information management Bremen
286
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Reorganizacija na zadnite kancelarii pri e-Vlada so osvrt na Republika Makedonija
kancelarii na istata javna agencija ili vo razli~ni agencii, na isto vladino
nivo ili na razli~ni nivoa (centralno, regionalno ili lokalno). Interesot za
reorganizacija na zadnite kancelarii, odnosno na rabotnite procesi, se bazira
na toa {to primenata na IKT vo vladite ima relativno dolga istorija, pa e
spoznaeno deka korisnostite ne proizleguvaat od replicirawe na “hartienite”
procesi direktno na kompjuter. Toa pove}e zna~i koristewe na potencijalot na
tehnologijata za redizajnirawe na procesite, za proveruvawe dali sekoj raboten
~ekor e navistina potreben, dali nekoi ~ekori mo`at da bidat spoeni i sl.
E-uslugata se definira kako javna elektronska usluga za korisnicite
koja {to direktno slu`i za ostvaruvawe na nivnata krajna cel. Za celosna
empiriska analiza na stepenot na sofisticiranost na nekoja e-usluga potrebno
e da se definiraat tipovite uslugi spored razli~ni kriteriumi. Korisno e da se
pravi razlika pome|u ednostepena i pove}estepena usluga. Stepen ili faza se
odreduva kako zada~a {to se izvr{uva od zadna kancelarija, koja e neophodna za
proizvodstvo i dostava na uslugata. Ednostepena usluga e, na primer, barawe izvod
na rodenite od lokalnata vlast. Primer za pove}estepena usluga e baraweto za
paso{ napraveno vo lokalnata vlast, {to mora da bide isprateno i do centralnata
agencija. Se razbira, kompleksnosta se zgolemuva so brojot na fazite i so brojot
na zadni kancelarii {to se vklu~eni. Od tehni~ki aspekt, idealen slu~aj e koga
IKT sistemite na razli~ni zadni kancelarii se integrirani na takov na~in
{to vleznite podatoci se procesiraat avtomatski i rezultatot se naso~uva kon
zadnata kancelarija vo slednata faza, se dodeka uslugata ne bide onlajn dostavena
do korisnikot. Postignuvaweto na potrebnata koordinacija zavisi, vo odreden
stepen, od toa koi agencii se vklu~eni i od nivnata organizaciska postavenost.
Polesno e da se koordiniraat dve zadni kancelarii vo ista agencija otkolku
dve zadni kancelarii na dve razli~ni nivoa na vladata, ili vladini agencii so
privatni kompanii.
So cel da se zgolemat pogodnostite za korisnikot, a i da se namalat
tro{ocite za procesirawe na podatocite, integracijata na dve ili pove}e uslugi e
mo`na. Toa pretpostavuva koordinacija i ottuka zgolemenata kompleksnost. Site
uslugi mo`at da mu se ponudat na korisnikot ili poedine~no ili integrirani vo
grupi, kako seopfatni nastani, ili vo drugi korisni~ki orientirani formati.
Ova mo`e da se razbere kako avtomatska povtorna upotreba na korisni~kite
Sepak, za postignuvawe ednakvost vo odlu~uvaweto ili od bezbednosni pri~ini, ~ove~kata
intervencija mo`e da bide neophodna, {to bi go prekinalo elektronskiot proces.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
287
Prof .d-r Kalina Trenevska- Blagoeva
podatoci {to bile input za edna usluga od strana na drugi uslugi. Primarnite
uslugi se razlikuvaat od sekundarnite, pomo{nite uslugi koi direktno ne slu`at
za ispolnuvawe na primarnata cel, no se neophodni. Takvi uslugi se: menaxmentot
na identitetot i onlajn pla}awata.
Ima dve osnovni dimenzii {to vkrsteno vodat kon ~etiri modeli. Dvete
dimenzii: brojot na uslugite i brojot na stepenite rezultiraat vo ~etiri modeli
na reorganizacija na zadnite kancelarii, diferencirani spored nivoto na nivna
digitalizacija. Pove}eto od dene{nite e-vlada aplikacii vo Evropa mo`at da se
vklu~at vo modelot A vo koj e vklu~ena samo edna usluga i interakcijata e samo
me|u korisnikot i soodvetnata edna zadna kancelarija.
Zadna kancelarija
Predna kancelarija
Edna usluga
Pove}e uslugi
Eden stepen
Pove}e stepeni
model A
model V
model B
model G
Slednite tri tipa na digitalizacija poka`uvaat raste~ka avtomatizacija
i ottamu pretstavuvaat ramka za evaluacija i analiza na stepenot na digitalizacija
na procesite vo zadnite kancelarii.
1.
^ove~kiot interfejs se deli na vnesuvawe na podatoci i izlez na
podatoci – interakcijata pome|u korisnikot i zadnata kancelarija e samo delumno
digitalizirana, taka {to i dvata procesa- i vnesuvawe i na izlez na podatoci od
strana na sistemot se u{te se potpomognati od vraboten, koj pretstavuva prekin
vo procesot (na primer vraboten koj ~ita meilovi ili pdf formi od korisnikot,
gi proveruva podatocite, potoa gi prenesuva vo aplikacija na zadnata kancelarija,
kade {to odgovorot isto taka bara ~ove~ki interfejs).
2.
Avtomatsko vnesuvawe no ~ove~ki interfejs vo odgovorot–
interakcijata pome|u korisnikot i zadnata kancelarija e digitalizirana, pa ne
treba vklu~uvawe na ~ovek, no proverkata i odgovorot se u{te treba da se napravat
od vraboten, taka {to nema avtomatizacija vo izlezot na podatoci i ima potreba
od ~ove~ki interfejs kako prekin {to zna~i zabavuvawe.
3.
Celosna avtomatizacija – interakcijata pome|u korisnikot i
zadnata kancelarija e napolno digitalizirana i ~ove~ka intervencija e potrebna
samo vo isklu~itelni slu~ai, odnosno ima celosna avtomatizacija vo vnesuvaweto
288
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Reorganizacija na zadnite kancelarii pri e-Vlada so osvrt na Republika Makedonija
na podatocite, proverkata i odgovaraweto.
Vo modelot B, dve ili pove}e uslugi se integrirani, no interakcijata e
se u{te pome|u korisnikot i edna zadna kancelarija. Integracijata vo ovoj slu~aj
zna~i integracija na podatocite, odnosno nekoi od vnesenite podatoci za edna
usluga se koristeni najmalku u{te od edna druga usluga. Trite tipovi vo postapkata
i digitalizacijata na zadnata kancelarija se isti kako vo modelot A. Brojot na
integriranite uslugi e merka na sofistikcijata na procesot na digitalizacija.
Kvalitetot i lesnotijata vo koristewe na uslugite za korisnikot i efikasnosta
na administracijata zavisat od ona {to se narekuva integracija na podatocite.
Vo modelot V e vklu~ena e samo edna usluga, no ima dve ili pove}e elektronski
interakcii, vklu~uvajki gi onie pome|u korisnikot i zadnata kancelarija i
pome|u razli~ni zadni kancelarii. Trite ~ekori vo stepenot na digitalizacija se
isti kako vo modelot A. Vo modelot V se vozmo`ni mno`estvo interakcii pome|u
zadnite kancelarii, vo zavisnost od agencijata i od toa dali interakaciite
pome|u zadnite kancelarii se vo ramkite na ista ili na razli~ni agencii, kako i
od tipovite i nivoata na agenciite. Kaj mnogu vladini uslugi vklu~eni se pove}e
agencii, no taka {to primarnata agencija treba da gi dostavi podatocite vo druga
agencija za da se ispolnat nekoi preduslovi za davawe na nejzinite uslugi. Na
primer, baraweto za izdavawe nov paso{ ili drug li~en dokument obi~no se pravi
na lokalno nivo, tamu se pravat proverkite i potoa se ispra}aat do nacionalnata
agencija. Nema realna dobivka ako aplikacijata e pratena onlajn kon lokalnata
vlada, a potoa vo vtorata faza se u{te treba ne{to da se popolnuva na hartija.
Zatoa, stepenot na integracija na multiagenciski i procesi na razli~ni nivoa e
mnogu zna~en za reorganizacijata na zadnite kancelarii.
Vo modelot G dve ili pove}e uslugi se integrirani i ima dve ili pove}e
tipovi elektronski interakcii, vklu~itelno me|u korisnikot i zadnata kancelarija
i me|u samite zadni kancelarii. Trite ~ekori na procesna digitalizacija i
dodatnite digitalizacii na procesite se kako vo modelot A. Ponatamu, vkupniot
broj uslugi {to se integrirani mo`at, isto taka, da bidat zemeni kako merka na
sofistikacija na procesot na digitalizacija.
Kvalitetot na integracijata na ova najvisko nivo mo`e da bide evaluiran
spored:
-kompletnosta na uslugata spored iskoristlivosta (na pr. preku mo`nosta
na transakcii, povtorna upotreba na podatocite) i stepenot na zadovolstvo (kolku
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
289
Prof .d-r Kalina Trenevska- Blagoeva
uslugata gi zadovoluva potrebite na korisnikot);
-integracijata na pomo{nite uslugi;
-kompletnosta na integracijata na supprocesite vo site fazi (na pr.
tehni~ka interoperabilnost pome|u site involvirani);
-intenzitetot na integracijata – samo elektronska razmena na podatoci
ili integracija na rabotnite tekovi na najvisoko nivo, kako i ovozmo`uvawe
sledewe od strana na korisnikot.
–aplikacijata na otvoreni standardi vo celiot raboten proces.
e-Evropa planovite za informacisko op{testvo (2002,2005) bea
postavuvani kako relativno kratkoro~ni merki i vlijanieto od ovie merki se
~uvstvuva i e merlivo. Indikatorite poka`uvaat deka tehnologijata se razviva
brzo, deka penetracijata na internetot mo`e da raste vrtoglavo, no promenite vo
op{testvoto se pobavni. Za niv se potrebni promeni vo na~inot na razmisluvawe,
modernizacija na regulativata, promeneto odnesuvawe na korisnicite i, kako
posledno no ne i pomalku va`no, politi~ki odluki. Ben~markingot vo e-vladata
e vo ramkite na dolgoro~nata perspektiva na celite od eEvropa 2010. Celosnata
analiza na primerite na dobri praktiki treba da zna~i, pred s, podgotvenost da se
u~i eden od drug.
Sostojbata vo Republika Makedonija i primeri na e-vlada
Za da se analizira sostojbata vo Republika Makedonija vo kontekst na
objasnetata metodologija, mora da se ima predvid niskoto nivo na penetracija
na IKT vo op{testvoto, odnosno edno od najniskite vo Evropa. Vo postojnata
Strategija za razvoj na informaciskoto op{testvo eden poseben del e posveten na
razvojot na e-vlada. Ovoj dokument, iako predviduva konkretni merki i politiki
vo ovaa oblast koi, vo ramkite na EU, se ve}e ostvareni i nadminati, se u{te e
aktuelen za Republikata. Sepak, vo kontekst na temata {to zna~i reorganizacija
na raboteweto na zadnite kancelarii na Vladinite agencii, mnogu malku e
storeno, iako mora da se navedat nekolku tekovni po~etni inicijativi na toj plan
290
Kade e Republika Makedonija vo ovoj kontekst mo`e da se vidi od razli~ni dokumeneti , na primer
-Soumitra Dutta, Augusto Lopez-Claros, Irene Mia (2006), Global Information Technology Report 2005–
2006 Executive Summary - World Economic Forum.
-Usage of Information and Communication Technologies- Results of the Pilot Survey (2004) State Statistical
Office of the Republic of Macedonia, 2005
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Reorganizacija na zadnite kancelarii pri e-Vlada so osvrt na Republika Makedonija
(regulatornata gilotina {to ja promovira Vladata).
Za da se napravi metodolo{ka analiza na stepenot na digitalizacija
na zadnite kancelarii vo RM treba da se trgne od korisni~kite interfejsi na
razli~ni agencii. Toa e i edinstveniot na~in da se sogleda nekakov napredok. Gi
imame analizirano interfejsite i mo`nostite na pove}eto vladini agencii i
rezultatite mo`at da se sublimiraat na dolu navedeniot na~in.
Vladata go ima prifateno pristapot na portal (toj portal e www.uslugi.
gov.mk). Vo poslednite nekolku godini razvojot na Vladin portal e vo trend.
Ovoj pristap ima prednosti, no i mali nedostatoci. Portalot im obezbeduva
na korisnicite pregled i pristap kon povrzani uslugi, a posofisticiranite
portali ovozmo`uvaat edna{ vnesenite podatoci da se upotrebat povtorno vo
nekoj nareden stepen. Voobi~aeno, portalite gi ovozmo`uvaat i pomo{nite
uslugi (identifikacija i pla}awe). Osobena karakteristika na portalot e
toa {to e korisni~ki orientiran, negoviot princip na organizacija ne e vo
relacija so zadnite kancelarii {to gi obezbeduvaat uslugite ili so vnatre{nite
organizaciski strukturi ({to mo`e da bide nedostatok). Portalite mo`at da
bidat orientirani kon: gra|anite, biznisite, grupi na uslugi, a postojat i op{ti
portali, kakov {to e i onoj na RM.. Za vizionerski se smeta personaliziraniot
portal, koj e neodminliva idnina, a karakteristi~no za nego e toa {to }e go kreira
korisnikot, a ne provajderot. Makedonskiot portal e od najednostaven tip, op{t
portal. Portalot ima skalabilna arhitektura {to ovozmo`uva pro{iruvawe na
kapacitetite koga }e se pojavi potreba. Golem nedostatok na portalot e toa {to
voop{to nema predvideno obezbeduvawe na pomo{nite uslugi (identifikacija i
pla}awe), {to e golem problem sam po sebe. Uslugite vo portalot se podeleni po
ministerstvata i na eden sekretarijat. Nivniot vkupen broj e 190. Za site uslugi
ima detalni informacii koi se odnesuvaat na nivnata su{tina, na razli~nite
uslovi {to treba da se ispolnat, na kontakt-slu`benikot, rokot za dostavuvawe
i sl. Strukturata na uslugite, spored toa {to e dadeno kako mo`nost za niv, e
sledna:
a) uslugi za koi ima samo informacija – ovoj tip uslugi e najmnogubroen,
a informaciite se detalni i navistina informativni za gra|anite. Vakvi uslugi
ima vkupno 122;
Primeri za sovremeni biznis-portali se {panskiot portal za biznis-danoci,kako i sli~ni
portali na Grcija, [vedska i Irska. Portali koi se sovremeni i gra|anski orientirani se avstriskiot
HELP i danskiot Net.Citizen.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
291
Prof .d-r Kalina Trenevska- Blagoeva
b) uslugi za koi ima formular vo Word format koj mo`e da se prenese na
personalen kompjuter i da se otpe~ati, da se popolni kompjuterski. Dostavuvaweto
e na tradicionalen na~in. Vakvi uslugi ima vkupno 29. Isto taka, ima i uslugi (5)
kade {to ima kombinacija na formular vo Word so primer na popolneta uplatnica
za buxetskiot korisnik;
v) uslugi za koi ima formular vo pdf format koj mo`e da se
daunlodira(kopira) i da se otpe~ati, a potoa da se popolni na raka ili sl. Vakvi
uslugi ima 8, pri {to kaj nekoi ima i pove}e od eden formular po usluga;
g) uslugi za koi ima dadeno samo primer na popolneta uplatnica (19).
d) uslugi (2) kade {to ima i pdf i Word formulari, kako i uslugi (1) kade
{to ima pdf i primer na uplatnica.
Interesni za analiza se t.n. povrzani uslugi. Takvi uslugi ima 3, pri {to
ednata se povrzuva so usluga od istoto ministerstvo (nabavka i koristewe na oru`je
od MVR) i dve uslugi od Ministerstvoto za trud i socijalna politika se povrzani
so dve uslugi od drugo ministerstvo –MVR. Ovie povrzani uslugi, vsu{nost, se samo
linkovi kon onie uslugi {to se preduslov za dobivawe na inicijalnata usluga, a
vistinska integracija na podatocite ne postoi.
Edinstvena sofisticirana usluga na portalot e mo`nosta za elektronska
aplikacija za vrabotuvawe po konkursi za dr`avni slu`benici pri Agencijata
za dr`avni slu`benici. Prijavata i aplikacijata se vo 4 ~ekori, pri {to treba
da se istakne deka logi~ka kontrola ima samo kaj EMBG, taka {to ovoj podatok
mo`e da se smeta kako delumno integriran, bidejki ne e povrzan nitu so imeto nitu
so adresata, {to bi trebalo da bide sleden ~ekor vo integracija na podatocite.
Stranicite na Upravata za javni prihodi i na Carinata se samo informativni, iako
moderno dizajnirani. Javnite biblioteki, kako i zapi{uvaweto i prijavuvaweto
na visoko{kolskite ustanovi se u{te se na nulto nivo, iako kaj bibliotekite
ima ve}e proekti koi }e zna~at usovr{uvawe na nivnata rabota. Javnite nabavki
se delumno digitalizirani. Zdravstvenite uslugi, kako i vo Evropa, najbavno se
kompjuteriziraat. Katastarskite uslugi ne se digitalizirani, kako i berzata na
rabotna sila. Ona {to itno treba da se stori e da se digitaliziraat pomo{nite
uslugi, za {to ima zakonska ramka. Sledno bi bilo zapo~nuvawe analiza i
redizajnirawe na procesite vo Vladinite agencii za obezbeduvawe elektronski
uslugi. Procesot na razvoj na e-vlada e nepovraten i pretstavuva ogromno pole za
dejstvuvawe, pred se poradi korisnicite na uslugite.
292
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Reorganizacija na zadnite kancelarii pri e-Vlada so osvrt na Republika Makedonija
Referenci
Reorganization of government back-offices for better electronic public services
–European good practices (back-office reorganization) Final Report prepared for EC, (2005)
Danish Technological Institute & Institute für Information management Bremen
Usage of Information and Communication Technologies- Results of the Pilot Survey
(2004) State Statistical Office of the Republic of Macedonia, 2005
Paul Harmon Business Process Change, Morgan Kaufman Publishers, San Francisco, 2003
www.uslugi.gov.mk
Online Availability of Public Services: How Is Europe Progressing? Web Based Survey
on Electronic Public Services Report of the 6th Measurement (2006) Cap Gemini
REORGANIZATION OF BACK OFFICES IN e-GOVERNMENT WITH
RESPECT TO THE REPUBLIC OF MACEDONIA
Kalina Trenevska Blagoeva Ph.D
Summary
Electronic public services represent the major part of eGovernment. There are two
approaches behind the analysis of the level of eGovernment sophistication: front office and back
office approach. Real progress of application of eGovernment is made only when back offices
are reorganized so they can provide the service without human interface. That is feasible with
highly integrated workflows and data. eGovernment portal uslugi.gov.mk is the initial step in
providing electronic public services, but real obstacle is the fact that auxiliary services (identity
management and electronic payment) can not be performed. Job application procedure for
vacancies for public servants is the most advanced electronic public service.
Key words: eGovernment, public services, process redesign.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
293
Год. екон. фак. т. 42 с. 295 - 304 (2007)
339.564:303.71(497.7)
ANALIZA NA IZVOZOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA:
PRISTAP SPORED GRAVITACISKIOT MODEL
Doc. d-r Vesna Bucevska
Apstrakt
Tekovnite trendovi kon sklu~uvawe na regionalni trgovski spogodbi na
zemjite od Jugoisto~na Evropa, {to iniciraa nivna integracija vo svetskiot
trgovski sistem, go revitaliziraa interesot za gravitaciskiot model vo
me|unarodnata trgovija. Celta na ovoj trud e da se oceni izvozot na Republika
Makedonija so koristewe na gravitaciskiot model vrz osnova na podatocite
od Dr`avniot zavod za statistika (DZS) za bilateralnite trgovski dvi`ewa
pome|u Makedonija i zemjite vo koi taa izvezuvala vo 2005 godina. Ocenkata na
gravitaciskiot model e izvr{ena so koristewe na statisti~kiot softverski
paket Statgraphics Plus 5.1. Vrz osnova na rezultatite od modelot i odnosot
pome|u fakti~kiot i potencijalniot izvoz se predlo`eni nekoi nasoki za
unapreduvawe na makedonskiot izvoz vo idnina.
Klu~in zborovi: gravitaciski model, potencijalen i stvaren izvoz.
1. Voved
Trendot kon regionalni trgovski spogodbi, kako i ekonomskata i
politi~kata transformacija na zemjite od Jugoisto~na Evropa i nivnoto
integrirawe vo svetskiot trgovski sistem, go revitalizira interesot za
gravitaciskiot model na me|unarodnata trgovija. Modelot e baziran na konceptot
od fizi~kite nauki, a vo ekonomijata, kade {to prv go iskoristil Tinbergen (1962), toj
gi opi{uva bilateralnite trgovski tekovi vo pozitivna relacija so ekonomskata
golemina na dve zemji i vo negativna relacija so rastojanieto pome|u niv. Pritoa,
izvozot korespondira so silata na gravitacijata, a bruto doma{niot proizvod
korespondira so„ekonomskata masa”.
Gravitaciskiot model obi~no se ocenuva za grupa zemji za odreden vremenski
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
295
Doc. d-r Vesna Bucevska
period, so koristewe na vkrstena analiza (za edna godina) ili panel-metodi (za
interval od nekolku godini). Bidej}i predmet na interes na ovoj trud e ocenka na
izvozot na Republika Makedonija, taa }e bide bazirana vrz bilateralnite trgovski
tekovi pome|u Makedonija i zemjite vo koi taa izvezuva, vrz baza na podatoci od
DZS za 2005 godina. Vakvata ravenka ovozmo`uva izbegnuvawe na nekoi voobi~aeni
problemi povrzani so vkrstenata ili so panel-specifikacijata (vlijanieto na
razlikite vo relativnata oddale~enost na zemjite vrz sostavnata pristrasnost i
problemot na heterogenost na zemjite). Tokmu poradi ovoj fakt, vo literaturata
ponekoga{ se koristat tokmu takvi specifikacii. Regresioniot model, koj ovde
}e bide ocenet so primena na metodot na najmali kvadrati, e dvojnologaritamska
specifikacija od oblikot:
kade {to:
•
Exp e izvozot na Republika Makedonija vo zemjata i vo 2005 godina
•
GDP e bruto doma{niot proizvod na zemjata i vo 2005 godina
•
Pop e naselenieto vo 2005 godina vo zemjata i
•
Dis e vozdu{noto rastojanie vo kilometri pome|u glavniot grad na
Makedonija i glavniot grad na zemjata i ( www.indo.com/distance)
•
CB e ve{ta~ka promenliva za zaedni~ka granica koja zema vrednost
2 za zemjite koi grani~at so Makedonija i 1 vo sprotivno
•
FYR e ve{ta~ka promenliva za republikite od biv{a Jugoslavija
koja zema vrednost 2 ako se raboti za biv{a jugoslovenska republika i 0 vo
sprotivno
•
EU e ve{ta~ka promenliva za zemjite-~lenki na Evropskata unija
(EU) koja zema vrednost 2 ako se raboti za ~lenka na EU i 1 vo sprotivno.
2. Ocenka na parametrite vo modelot
Goleminata, ili silata na edna ekonomija obi~no se karakterizira so
nekoj agregaten proizvod (BDP, BNP), so naselenieto ili so op{testveniot
proizvod per capita. Ako BDP na zemjata raste, se o~ekuva taa da uvezuva pove}e od
stranstvo. Soodvetno na toa, koeficientot pred BDP se o~ekuva da bide pozitiven.
Vrednostite 1 i 2 se zemaat namesto 0 i 1 koi se voobi~aeni za ve{ta~kite promenlivi,
bidej}i vo dvojnologaritamskiot model ne e mo`no da se najde logaritam od 0.
296
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza naizvozot na Republika Makedonija: pristap spored gravitaciskiot model
Naselenieto, kako edna od goleminite na zemjata, treba da go poka`e stepenot na
samodovolnost na zemjata i, spored toa, nivoto na otvorenost na nejzinata ekonomija
(pogolema zemja-pogolema samodovolnost-pomal uvoz). Bidej}i pogolemite zemji
imaat podiverzificirano proizvodstvo i tendencija da bidat pove}e samite za sebe
dovolni, normalno e da se o~ekuva toa da bide negativno povrzano so trgovijata. No,
kako {to e istaknato vo literaturata, ne postoi konzistentnost vo ovoj argument,
bidej}i pogolemite populacii ovozmo`uvaat ekonomii na obem koi se odrazuvaat
vo pogolem izvoz, pa spored toa, znakot na koeficientot
na zemjata-izvoznik
nema da bide odnapred odreden. Vo gravitaciskiot model, oddale~enosta e faktor
na otpor i ima negativno vlijanie vrz obemot na bilateralnata trgovija. Kako {to
se zgolemuva oddale~nosta pome|u zemjata-izvoznik i zemjata-uvoznik, taka izvozot
opa|a. Oddale~nosta e faktor koj se koristi kako aproksimacija za opfa}awe
na vlijanieto na transportnite i na drugite tro{oci na transakcija. Edna od
glavnite pre~ki vo trgovskite tekovi se povisokite transportni tro{oci. Kako
rezultat na toa se o~ekuva koeficientot
da bide negativen. Imaj}i predvid
deka postoeweto na zaedni~ka granica obi~no ja olesnuva trgovijata, o~ekuvame
elasti~nosta na ovaa promenliva (CB) da bide pozitivna. Isto taka, vo modelot
se vklu~eni i grupa na ve{ta~ki promenlivi za da se ovozmo`i zaklu~uvawe za
toa kakvi razliki vo obemot na izvozot predizvikuva faktot “da se bide vo ist
region” ili “da se bide ~lenka na EU”, imaj}i go predvid pozitivnoto vlijanie
na zaedni~kata granica, zaedni~kiot jazik, ~lenstvoto vo trgovski grupacii vrz
trgovskite tekovi. Od pri~ini povrzani so nasledstvoto od ponovata istorija,
inicijalno }e se fokusiram na biv{ite jugoslovenski republiki. Ovie zemji bea
tesno povrzani kako delovi na ista nacionalna ekonomija. Nekoi istra`uva~i
smetaat deka otstranuvaweto na trgovskite barieri pome|u niv }e ovozmo`i silen
pottik na ekonomskiot rast i na regionalnata sorabotka, pa, spored toa, jasno deka
treba da se o~ekuva pozitiven znak pred ovaa promenliva.
3. Analiza i o~ekuvani rezultati
Sobranite podatoci bea obraboteni so koristewe na statisti~kiot
softverski paket Statgraphics Plus 5.1. Vo prviot ~ekor bea opfateni site zemji vo
koi Republika Makedonija ostvarila izvoz vo 2005 godina. Dobienite rezultati se
Bergstrand, J.H., “The Gravity equation in international trade-some microeconomic foundations and empirical evidence”, Review of Economics and Statistics, 67, 474-481.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
297
Doc. d-r Vesna Bucevska
dadeni vo tabela1.
Od tabelata 1 mo`e da se vidi deka ocenetata ravenka na izvozot na
Republika Makedonija za 2005 godina e:
Koeficientot na determinacija iznesuva 0,5789 i poka`uva deka 57,89%
od varijaciite na izvozot se objasneti so opfatenite nezavisni promenlivi vo
modelot. Vrednosta na Durbin-Watson-ovata statistika 2,37614 e pogolema od 2 i
uka`uva na mo`no postoewe na negativna avtokorelacija. Ako ponatamu vr{ime
poednostavuvawe na modelot vrz osnova na testirawe na regresionite koeficienti
mo`e da se zaklu~i deka koeficientot {to stoi pred promenlivata Pop,
e
statisti~ki nesignifikanten. Toa bi bilo indikator deka vo ponatamo{nata
analiza ovaa promenliva bi mo`ela da se isklu~i od modelot bidej}i X 2 nema
vlijanie vrz Y.
Tabela1.
Vo tabelata 2 se dadeni opservaciite za koi rezidualite dobienii so
primena na Studentoviot raspored imaat pogolema apsolutna vrednost od 2.
Studentiziranite reziduali poka`uvaat za kolku standardni devijacii sekoja od
nabquduvanite vrednosti na zavisnata promenliva otstapuva od prisposobeniot
298
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza naizvozot na Republika Makedonija: pristap spored gravitaciskiot model
model so koristewe na site podatoci osven na podatocite za taa opservacija. No,
posebno vnimanie treba da se posveti na rezidualite ~ija vrednost e pogolema od
3, so cel da se vidi dali ovie zemji bi trebalo da se isklu~at od ponatamo{nata
analiza. Vo na{iot slu~aj povisoka vrednost od 3 imaat rezidualite dobieni so
primena na Studentoviot raspored za Luksemburg i za Britanskite Devstveni
Ostrovi i niv }e gi isklu~ime od ponatamo{nata analiza. Ova e sosema opravdano,
osobeno za Britanskite Devstveni Ostrovi, bidej}i tie za prvpat, vo period od 12
godini, se javuvaat me|u prvite 25 izvozni pazari za Republika Makedonija vo 2005
godina.
Tabela 2.
Novata ocenka na ravenkata na izvozot, napravena so isklu~uvawe na
Luksemburg i Britanskite Devstveni Ostrovi, e sledna:
Mo`e da se zabele`i deka sega modelot mnogu podobro se prisposobuva
na podatocite, bidej}i duri 70,17% od varijaciite vo izvozot se objasneti so
varijaciite vo opfatenite nezavisni promenlivi. Zbirno gledano, relativno
visokata prisposobenost uka`uva na toa deka duri vakva, vo golema merka
ednostavna specifikacija na izvozot, e sposobna da objasni zna~aen del od
varijaciite vo izvozot. Rezultatite se popovolni i od aspekt na toa dali postoi
avtokorelacija, bidej}i dobienata vrednost od 1,6959 uka`uva deka vo modelot ne
postoi avtokorelacija. Isto taka, pove}e ne postoi nitu edna opservacija ~ija
vrednost na studentiziranite reziduali e pogolema od 3. Vrz osnova na analizata
na t-odnosite za sekoj od regresionite koeficienti i dadenite p-vrednosti bi
mo`elo da se zaklu~i deka koeficientot
ne e statisti~ki signifikanten, {to
bi bilo indikator za negovo isklu~uvawe od modelot so cel toj da se poednostavi.
Biv{ite jugoslovenski republiki i zaedni~kata granica se takvi ve{ta~ki
Pri~ina za toa e proda`bata na feronikel preku firmi koi se registrirani na Britanskite
Devstveni Ostrovi.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
299
Doc. d-r Vesna Bucevska
promenlivi koi pridonesuvaat za razli~en obem na izvozot. Imaj}i ja predvid
va`nosta na trgovskata liberalizacija so EU, }e se zadr`am na koeficientot na
EU ve{ta~kata promenliva. Iznenaduva~ki e deka ovoj koeficient vo ravenkata
e nezna~aen (za α=0,05) i mal. Ova mo`e da se dol`i na razlikite vo relativnata
golemina pome|u EU-zemjite i Makedonija, kako i na visokata va`nost na
“tro{ocite na oddale~enosta”.
So isklu~uvawe na naselenieto od modelot dobieni se slednive
rezultati:
Promenlivite GDP, Dist, CB i FYR vo site varijanti na gravitaciskiot
model se visoko signifikantni i go imaat o~ekuvaniot znak. Zna~ajnosta na
promenlivata GDP uka`uva deka izvozot na RM zavisi od GDP kako indikator
na pobaruva~kata vo zemjite-uvozni~ki. Vsu{nost, koeficientot na GDP na
zemjite-uvozni~ki e elasti~nost na dohodovnata pobaruva~ka. Ovoj koeficient vo
site varijanti na modelot e pomal od eden, {to uka`uva deka pobaruva~kata na
zemjite-uvozni~ki za makedonski proizvodi ne e elasti~na. Kako {to mo`e sega
da se vidi od t-odnosite, site regresioni koeficienti (osven koeficientot pred
promenlivata EU) se statisti~ki signifikantni na nivo na zna~ajnost od 0,05,
dodeka koeficientot e statisti~ki zna~aen na nivo na zna~ajnost od 0,10. Isto
taka, i celiot regresionen model e statisti~ki signifikanten, {to mo`e da se
vidi od F-odnosot, {to zna~i nema indikacija za postoewe na multikolinearnost.
Vrednosta na DW-statistikata uka`uva deka ne postoi avtokorelacija vo modelot.
Koeficientot na determinacija e 69,902 %.
300
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza naizvozot na Republika Makedonija: pristap spored gravitaciskiot model
4. Implikacii na ocenkite od modelot
Vrz osnova na ocenkite od gravitaciskiot model, mo`e da se sporedi
fakti~kiot so potencijalniot izvoz i da se izvle~at brojni zaklu~oci. Trgovskata
povrzanost pome|u Makedonija i EU vo 2005 godina poka`uva ponisko nivo na
stvarniot vo odnos na potencijalniot izvoz vo: Ungarija, Irska, Polska, Slova~ka,
Latvija, Avstrija, Estonija, Danska, Finska, Francija i Slovenija. Makedonskiot
fakti~ki izvoz vo 2005 godina bil nad potencijalnoto nivo so Germanija (pove}e
od devet pati), Belgija i Holandija (pove}e od pet pati), Italija i Portugalija
(pove}e od tri pati), Malta (pove}e od dva pati), a fakti~kiot izvoz vo [vedska,
Grcija, Litvanija, [panija, ^e{ka, Velika Britanija ne{to nad potencijalnoto
nivo. Vrz osnova na ocenkite na modelot, makedonskiot izvoz vo nekoi EU zemji,
kako {to se: Irska, Finska i Estonija (Luksemburg be{e isklu~en vo prviot ~ekor
od modeliraweto), e neprirodno ponizok od potencijalnite nivoa. Me|utoa, ova ne
ni dava za pravo da ka`eme deka tuka le`i mo`nosta za zna~ajno zgolemuvawe na
izvozot, bidej}i toj vo ovie zemji e tradicionalno nizok, taka {to zgolemuvaweto
na izvozot vo niv nema zna~ajno da pridonese za zgolemuvawe na vkupniot izvoz na
Republika Makedonija.
Analizata na nadvore{notrgovskata razmena vo periodot 1994-2005
poka`uva deka Makedonija ostvarila najzna~aen izvoz vo: Srbija i Crna Gora,
Germanija, Grcija, Italija, Hrvatska, Bugarija, Bosna i Hercegovina, Turcija,
Holandija, SAD, Velika Britanija, Belgija, Slovenija, Albanija, Rusija, Francija,
[panija, Kina, Avstrija i Japonija. Vrz osnova na rezultatite od gravitaciskiot
model, najgolemata {ansa za zgolemuvawe na izvozot se nao|a vo podobroto
iskoristuvawe na izvozniot potencijal so Slovenija, Francija i Avstrija.
Stvaren izvoz vo
SAD $
2700840,199
Potencijalen
izvoz vo SAD $
5764332,96
Odnos stvaren/
potencijalen
0,46854341
Irska
53082,26815
2484296,3
0,02136712
Italija
169605855,2
47393706,3
3,57865777
Portugalija
6760151,963
2079005,06
3,25162843
Polska
4041710,286
7087193,64
0,5702836
Zemja
Ungarija
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
301
Doc. d-r Vesna Bucevska
[vedska
8335351,264
4957935,59
1,68121411
Slova~ka
1482337,798
2368577,21
0,6258347
Latvija
298555,6272
453749,245
0,65797493
Holandija
44579408,77
8680589,51
5,1355278
891339,55
354690,196
2,51300871
Litvanija
979704,2704
778870,444
1,25785267
Avstrija
9000764,646
10545396,8
0,85352546
Kipar
5541712,254
580822,22
9,54115056
^e{ka
6049685,656
3827414,24
1,58061952
Germanija
364014934,3
39176984,4
9,29155063
Belgija
34620277,59
6040516,02
5,73134439
Grcija
312930562,4
242351570
1,29122564
Estonija
22572,82887
335407
0,06729981
[panija
14008263,8
11795161,9
1,18762793
Danska
2781357,592
4434387,24
0,62722479
Finska
158121,6304
2895591,6
0,05460771
Francija
Velika
Britanija
Slovenija
19914218,66
24776346,9
0,80375928
42928834,78
22016439,9
1,94985361
31806588,7
68025963,1
0,46756543
Vkupno EU
1083506232
519204948
2,08685652
Malta
Izvozot od Republika Makedonija vo biv{ite jugoslovenski republiki
(Hrvatska i Bosna i Hercegovina), kako i vo sosednite zemji (Bugarija, Albanija
i Grcija), e pogolem od potencijalnite nivoa. Vo biv{ite jugoslovenski
republiki, Slovenija (~lenka na EU) i Srbija i Crna Gora, makedonskiot izvoz
e pod potencijalnite nivoa, pa realno e vo bliska idnina da se o~ekuva porast
na izvoznite tekovi vo ovie zemji. Spored rezultatite od gravitaciskiot model,
najgolema mo`nost za zgolemuvawe na makedonskiot izvoz e tokmu so Srbija i Crna
Gora koja vsu{nost i e eden od najzna~ajnite trgovski partneri na Makedonija
(21% od vkupniot izvoz na Republika Makedonija vo 2005 god.).
302
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza naizvozot na Republika Makedonija: pristap spored gravitaciskiot model
Zemja
Hrvatska
Srbija i Crna Gora
Bosna i Hercegovina
Izvoz vo
USA $
81053786,12
Potencijalen
izvoz vo SAD $
37946961,8
Odnos stvaren/
potencijalen
2,13597564
459544290
1020338223
0,45038427
50456155,49
22693747,4
2,22335054
Zaklu~ocite za rezultatite od ocenetiot gravitaciski model treba
vnimatelno da se donesuvaat (ova osobeno va`i za sporedbata na ocenetite rezultati
pome|u razli~nite ekonometriski specifikacii), bidej}i razli~nite ocenki
na parametrite davaat razli~ni reziduali, t.e. razli~ni odnosi na fakti~kiot
so potencijalniot izvoz. Ocenetite nivoa na trgovskite potencijali zavisat od
izborot na promenlivite vklu~eni vo modelot. Spored toa, zaklu~ocite zasnovani
na ravenkite na gravitacija vo ovoj trud, kako i tolkuvaweto na rezultatite, ne se
kone~na ilustracija za makedonskiot izvozen potencijal.
Literatura
1.Ba{eski, F., Mojsoska S., Nadvore{nata trgovija na Republika
Makedonija: analiza na tekovite na izvozot i uvozot 1994-2005 godina, Vtora
godi{na konferencija za unapreduvawe na izvozot, Skopje, 2006.
2.Bergstrand, J.H., The gravity equation in international trade: some microeconomic
foundations and empirical evidence, Review of Economics and Statistics, 67: 474-481, 1985
3.Brenton, P. and F. Di Mauro, Is there any Potential in Trade in Sensitive Industrial
Products between the CEECs and the EU, The World Economy, (21), 285-304, 1988
4.Màtyàs, L., Proper Econometric Specification of the gravity model, The World
Economy, 20, 363-368, 1997.
5.Màtyàs, L., The gravity model: some econometric considerations, The World Economy,
21, 397-401, 1998
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
303
Doc. d-r Vesna Bucevska
EXPORT ANALYSIS OF REPUBLIC MACEDONIA - A GRAVITY
MODEL APPROACH
Assistant Professor Vesna Bucevska, Ph.D.
Summary
The current trend towards conclusion of regional trade agreements as well as the
economic and political transformations of Southeastern Europe countries which initiate their
integration in the world trade system has revitalized the interest in the gravity model of the
international trade. The aim of this paper is to estimate the Macedonian export using the gravity
model based on the bilateral trade movements between Macedonia and its importing countries
in 2005 based on the data from the State Statistical Office of Macedonia. The estimation of
the gravity model has been done using the statistical software package Statgraphics Plus 5.1.
According to the results of the model and the ratio between the actual and potential export, some
directions for improvement of Macedonian export in the future are suggested.
Kay words: gravity model, potential and actual export
304
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 305 - 319 (2007)
338.12:352(497.7)
PRETPOSTAVKI, [email protected] I NA^INI ZA LOKALEN
EKONOMSKI RAZVOJ VO R. MAKEDONIJA
Doc. d-r Pece Nedanovski Apstrakt
Lokalniot ekonomski razvoj e nov poim. Stanuva zbor za proces vo koj
lokalnite vlasti vo op{tinite sorabotuvaat so akterite od javniot sektor,
so biznis-sektorot i, vo odredena mera, so nevladiniot sektor, so cel kreirawe
popovolni uslovi za ekonomski rast i namaluvawe na nevrabotenosta.
Zapo~nuvaweto na procesot na tranzicija R. Makedonija go do~eka so visoko
centraliziran ekonomski i politi~ki sistem. Me|utoa, kon sredinata na 1990tite godini, po~na da se ~uvstvuva potrebata od postepeno decentralizirawe.
Vo korpusot na preneseni nadle`nosti od centralno na lokalno nivo, posebno se
izdvojuva nadle`nosta vo pogled na lokalniot ekonomski razvoj.
Dosega{nata praktika i iskustvata uka`uvaat na toa deka e po`elno
lokalniot ekonomski razvoj da zapo~ne so formulirawe i kreirawe strategija,
kako osnovna komponenta pri kreiraweto na lokalniot ekonomski razvoj.
Strategijata za lokalen ekonomski razvoj treba da bide koherentna i da gi
opfati site ekonomski segmenti na op{tinata. Pri nejzinoto koncipirawe,
funkcijata na ekonomskiot razvoj da e precizno definirana. Zaradi toa,
voobi~aeno lokalniot ekonomski razvoj ima potreba od politi~ka poddr{ka.
Lepezata na mo`ni alatki za zabrzuvawe na lokalniot ekonomski razvoj
e golema: biznis-inkubatorite, profilot na op{tinata i anketa za biznisklimata.
Klu~ni zborovi: lokalen ekonomski razvoj, lokalna samouprava, odr`liv razvoj,
strategija, instrumenti.
1. Voved - teoretski aspekti na lokalniot ekonomski razvoj
Lokalniot ekonomski razvoj e relativno nov poim, pa ~esto pati sozdava
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
305
Doc. d-r Pece Nedanovski
odredeni zabludi. Zatoa se postavuva pra{aweto: {to, vsu{nost, se podrazbira
pod ovoj termin? „Lokalniot ekonomski razvoj e proces vo koj lokalnite vlasti
vo op{tinite sorabotuvaat so akterite od javniot sektor, so biznis-sektorot
i, vo odredena mera so nevladiniot sektor, so cel kreirawe popovolni uslovi
za ekonomski rast i namaluvawe na nevrabotenosta. Na ovoj na~in ovie sektori
ja odr`uvaat dinami~nata pretpriema~ka kultura i kreiraat nova biznisklima, unapreduvaj}i go kvalitetot na `ivotot za sekoj poedinec vo ramkite na
zaednicata.”
Lokalniot ekonomski razvoj, vsu{nost, se odnesuva na lu|eto od lokalnata
zaednica koi me|usebno sorabotuvaat, vospostavuvaat i odr`uvaat dinami~na
pretpriemni~ka kultura i delovna klima, so cel postignuvawe odr`liv ekonomski
rast. Pod ‘zaednica’ se podrazbira grad, oblast, ili subnacionalen region.
Lokalniot ekonomski razvoj se fokusira na zajaknuvawe na konkurentnosta,
zgolemuvawe na odr`livata stapka na rast i na garancijata deka korista od
porastot }e se distribuira po{iroko vo ramkite na zaednicata.
O~igledno e deka osnovno pra{awe e davaweto prioritet na lokalnoto
stopanstvo i na zgolemuvaweto na negovata konkurentnost. Sekoja zaednica ima
svoi preduslovi koi mo`at da go pomognat ili onevozmo`at nejziniot ekonomski
razvoj. Ovie lokalni atributi gi formiraat temelite vrz koi treba da se
izgradi strategija za lokalen ekonomski razvoj so cel podobruvawe na lokalnata
konkurentnost. Seto ova e vo interes na zaednicata i }e i ovozmo`i da go napravi
svoeto lokalno podra~je atraktivno za delovni potfati, za novi vrabotuvawa, kako
i za davawe pomo{ na soodvetnite institucii. I pokraj razli~nite definicii, vo
poimot na lokalniot ekonomski razvoj, kako kraen rezultat e vgraden zaedni~kiot
anga`man na site akteri na lokalnata zaednica vo zgolemuvaweto na dodadenata
vrednost, namaluvaweto na tro{ocite i vo sozdavaweto novi proizvodi na lokalno
nivo.
Vo svetski ramki, lokalniot ekonomski razvoj prvobitno e iniciran vo
tekot na sedumdesettite godini od minatiot vek, koga lokalnite vlasti sfatile
deka golem kvantum na kapital se izleva nadvor od granicite na nivnoto pole
na odlu~uvawe. Ova zna~elo deka nivnite stopanski temeli i mo`nostite za
vrabotuvawe se stesnuvaat. Zatoa se iniciralo otkrivawe na pre~kite na rastot i
investiciite i se barale na~ini za zabrzuvawe na ekonomskiot rast i vrabotenosta
The Association for Local Economic Development (2005): Handbook for Creating LED Strategy, VNG
International April. p. 5.
306
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Pretpostavki, mo`nosti i na~ini za lokalen ekonomski razvoj vo R.Makedonija
vrz ovaa osnova.
Ako se pogledne od aspekt na nacionalnata ekonomija, }e se vidi deka do
pred izvesno vreme lokalniot ekonomski razvoj bil tretiran kako periferna
aktivnost nasproti preokupiranosta za promovirawe na ekonomskiot rast na
nacionalno nivo. Pritoa, ovie celi glavno se realizirale niz odreden set na
fiskalni, monetarni i trgovski politiki. Od druga strana, dr`avnite napori
povrzani so lokalniot ekonomski razvoj ~esto se limitirani poradi sopstvenite
ekonomski problemi i te{kotii. Izgleda paradoksalno, no so procesot na
globalizacija se pridonese ulogata na lokalniot razvoj da bide pogolema od koga i
da e. Vo ovaa nasoka, vlijanieto na globalnite ekonomski promeni be{e neophodno
zaradi primenata na noviot pristap, ~ie fokusirawe se sveduva na “interniot
ekonomski razvoj”, {to podrazbira pogolem pristap do finansiskiot kapital i
promovirawe na izvozot.
Teoriite za lokalen ekonomski razvoj go potenciraat faktot deka
institucionalnata mre`a vo dr`avata, osobeno na lokalno nivo, treba da se
naso~i kon kreirawe na glavnite komponenti t.e. kon utvrduvawe na problemite
i definirawe na institucionalnite aran`mani vo nasoka na nivno re{avawe.
Vospostavuvaweto novi institucionalni aran`mani i partnerstva na nacionalno
i na lokalno nivo me|u javniot i privatniot sektor, kako i drugi formi na
povrzuvawe, ja dava osnovata za odr`liv ekonomski razvoj. Vo ovaa smisla,
“postignuvaweto alokativna efikasnost bara odgovornosta za obezbeduvawe ~isto
javni dobra (na primer, odbrana) da padne na tovar na centralnata vlada, dodeka
odgovornosta za drugite vidovi javni dobra (obrazovanie, zdravstvena za{tita,
itn.) da bide podnesena od strana na lokalnite nivoa na vlast.”
2. Zakonski pretpostavki za lokalen ekonomski razvoj vo Makedonija
Zapo~nuvaweto na procesot na tranzicija Republika Makedonija go do~eka
so visoko centraliziran ekonomski i politi~ki sistem. Turbulentnite godini
{to sledea bea ispolneti so visoki napregawa naso~eni kon izgradba na dr`avna
samostojnost. Od ovaa vremenska distanca, visokiot stepen na centraliziranost
na dr`avnata organizacija vo tie godini se ~ini opravdan. Me|utoa, kon
sredinata na 1990-tite godini, zapo~na da se ~uvstvuva potrebata od postepeno
Acocella Nicola (2005): Economic Policy in the Age of Globalisation, Cambridge University Press, p. 132.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
307
Doc. d-r Pece Nedanovski
decentralizirawe.
Prviot ~ekor be{e napraven so potpi{uvaweto na Evropskata povelba za
lokalna samouprava vo 1996 godina. Nabrzo potoa, vo 1999 godina be{e usvoena
strategija za reforma na javnata administracija, {to pretstavuva{e eden od
klu~nite momenti so koj se prodlabo~i reformiraweto na dr`avnata struktura.
Iako isklu~itelno politi~ki motiviran, procesot na decentralizacija be{e
zapo~nat.
Po nemilite nastani od 2001 godina, decentralizacijata vo Makedonija
navleze vo nova (treta) faza. Taa po~na so donesuvaweto na noviot Zakon za
lokalna samouprava (vo 2002 godina), za da prodol`i so donesuvawe na Zakonot
za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava (2004) i na Zakonot za
finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava (2005).
Sproveduvaweto na procesot na decentralizacija se povrzuva so
unapreduvawe vo obezbeduvaweto na javnite uslugi, odnosno so unapredeno
obezbeduvawe na javnite dobra, koga e vo pra{awe fiskalnata decentralizacija.
Op{to e prifateno stojali{teto deka poniskite nivoa na vlast mo`at poadekvatno
da gi prisposobat svoite buxeti od aspekt na potrebniot obem i strukturata na
javnite uslugi, {to se vo soglasnost so prefrenciite na lokalnoto naselenie.
Vsu{nost, o~ekuvawata se deka procesot na decentralizacija }e ja unapredi
tehni~kata i alokativnata efikasnost pri obezbeduvaweto na javnite dobra i
uslugi, no dopolnitelno }e poslu`i i kako korektor na obemot na javniot sektor.
Vo korpusot na preneseni nadle`nosti od centralno na lokalno nivo,
posebno e interesna nadle`nosta vo pogled na lokalniot ekonomski razvoj. Imeno,
vo Zakonot za lokalna samouprava, nadle`nosta za lokalniot ekonomski razvoj im
e dodelena na op{tinite, koi „... se nadle`ni za vr{ewe na … 3. Lokalen ekonomski
razvoj - planirawe na lokalniot ekonomski razvoj, utvrduvawe na razvojnite
i strukturnite prioriteti, vodewe lokalna ekonomska politika, poddr{ka za
razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriema{tvoto na lokalno nivo,
i, vo toj kontekst, u~estvo vo ustanovuvaweto i razvojot na lokalnata mre`a na
Na decentralizacijata na vlasta ne treba da se gleda kako na isklu~itelno politi~ki proces. Naporedno so politi~kata decentralizacija, se odviva fiskalnata decentralizacija. Vsu{nost
fiskalnata decentralizacija ja dava finansiskata dimenzija na ovoj proces i e vo funkcija na negovata
politi~ka dimenzija.
Vo ovoj slu~aj treba da se pravi razlika pome|u principot na alokativna neutralnost od koj
treba da se rakovodat nositelite na fiskalnata politika (na centralno nivo), nasproti principot na
alokativna efikasnost (na lokalno nivo), koj vo izvesna mera nosi celosno sprotivni implikacii.
308
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Pretpostavki, mo`nosti i na~ini za lokalen ekonomski razvoj vo R.Makedonija
institucii i agencii i promovirawe partnerstvo.”
Kolkav }e bide obemot na realizirana nadle`nost na op{tinata vo ovaa
oblast i koi merki }e gi prezeme e ostaveno na sovetot i na gradona~alnikot na
op{tinata, osobeno vo pogled na planiraweto i odreduvaweto prioriteti vo
ramkite na planovite {to treba da gi izgotvi op{tinata. Sekako, ova }e zavisi
i od nadle`nosta {to se prenesuva so legislativata od ovaa oblast, pred s# od
Zakonot za trgovski dru{tva, Zakonot za javni pretprijatija, Zakonot za trgovija,
itn. Sepak, etabliraweto na noviot duh na dr`avna organizacija na lokalno nivo ne
treba da se o~ekuva preku no}. Imeno, ne treba da se zaboravi deka “…osnovna uloga
na instituciite vo op{testvoto e da se reducira neizvesnosta so vospostavuvawe
stabilna (no ne i neophodno efikasna) struktura za interakcii me|u lu|eto. No,
stabilnosta na instituciite na nikakov na~in ne go ka`uva faktot deka tie
se menuvaat... Promenite mo`at da bidat tolku bavni po svojot karakter, {to
ponekoga{ treba da zazememe pozicija na istori~ari i da gi nabquduvame otstrana,
iako `iveeme vo svet kade {to rapidnosta na institucionalnite promeni e tolku
o~igledna.”
3. Posakuvani na~ini za realizirawe na lokalniot ekonomski razvoj vo
op{tinite
Stopanskata aktivnost od koja treba da proizleze rast i razvoj na
lokalnata zaednica vo golema mera zavisi od (ne)povolnite lokalni uslovi, t.e.
od sopstvenite resursi (prirodnite potencijali, geografskata mestopolo`ba,
infrastrukturata, postojnite stopanski kapaciteti, itn.). Lokalnata samouprava
e soo~ena so potrebata od formirawe stru~en tim za lokalen ekonomski razvoj.
Voobi~aeno, formiraweto na vakov tim se doveruva na sovetot na op{tinata, vo
sorabotka so gradona~alnikot.
Vaka formiraniot tim, vo sodejstvo so zainteresiranite strani, bi izgotvil
strategija za lokalen ekonomski razvoj, vo koja sekako treba da se najde mesto za
razvoj na partnerstvo pome|u privatniot i javniot sektor, od kade{to sega, mo`at
da se konstituiraat avtonomni ili poluavtonomni edinici za implementacija
na strategiite. Vo toj slu~aj, op{tinata gi predvodi takvite nastojuvawa preku
Zakon za lokalnata samouprava, Slu`ben vesnik na R. Makedonija, br. 5/2002, januari, ~len 22.
Douglass C. North (1990): Institutions, Institutional Change and Economic Performance, Cambridge University Press, p. 6.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
309
Doc. d-r Pece Nedanovski
jaknewe na kapacitetite na lokalnata administracija. Vsu{nost, kompetentnata
lokalna administracija e osnoven imperativ za poddr{ka i postignuvawe razvoj
preku aktivirawe na uslovite i organizacionite strukturi za presretnuvawe na
lokalnite potrebi.
Od sovetot na op{tinata, sekako, treba da se o~ekuva da donese programi
so koi }e vlijae vrz realizacijata na strategijata za lokalen ekonomski razvoj. Na
primer: vospostavuvawe lokalna mre`a na institucii za poddr{ka na malite i
srednite pretprijatija i na pretpriema{tvoto; pottiknuvawe na osnovawe i razvoj
na novi pretprijatija (preku davawe soveti, tehni~ka pomo{, informacii, obuki
za pretpriema{tvo); promovirawe i privlekuvawe investicii vo kompetitivnite
sektori na lokalno nivo (od koj bilo del od dr`vata ili od stranstvo); davawe
pomo{ za pristap do kapitalni finansiski izvori na sredstva, ili samostojno
investirawe vo infrastrukturni objekti.
Se pretpostavuva deka politikata {to se vodi na lokalno nivo vo pogled
na lokalnite danoci i komunalnite taksi mo`e da ima odredeno vlijanie vrz
lokalniot ekonomski razvoj. Adekvatno izbranite stapki kaj lokalnite danoci,
odnosno komunalnite taksi mo`e da pretstavuvaat kompetitivna prednost
vo odnos na drugite op{tini i zna~itelno da vlijaat vrz stimuliraweto na
stopanskite aktivnosti. Sekako, poglednato od nacionalen aspekt, ova mo`e da ja
nametne opasnosta od pojava na t.n. ‘trka kon dnoto’ (race to the bottom), koga oddelni
op{tini }e si konkuriraat so poniski dano~ni stapki, podjaduvaj}i go na toj na~in
sopstveniot fiskalen kapacitet.
Prodlabo~enata analiza na vakvata potencijalna sostojba mo`e da se
realizira po pat na iznao|awe odgovor na dve dopolnitelni pra{awa: dali
kapitalot e dovolno responziven vo pogled na razlikite vo dano~nite stapki
kaj lokalnite danoci/taksi pome|u op{tinite, i dali op{tinite, vo namerata
Se raboti za dvonaso~na povrzanost bidej}i na vospostavuvaweto centri za lokalen ekonomski razvoj se gleda kako na biten segment od institucionalnata infrastruktura za razvoj na mali
i sredni pretprijatija na nacionalno nivo. Vidi: Ministerstvo za ekonomija: Programa za razvoj na
pretpriemni{tvoto, konkurentnosta i inovativnosta na malite i srednite pretprijatija (20072010), Skopje, mart 2007, str. 5.
Xon Vilson nudi prodlabo~en pregled na teoretskite mo`nosti za pojava na ‘trka kon dnoto’. Toj ja analizira pred s# literaturata od podra~jeto na lokalnata javna ekonomija. Eventualnata
pojava na t.n. ‘trka kon dnoto’ go postavuva pra{aweto za kompatibilnost pome|u teorijata i praktikata. Imeno, o~igledno e deka od teoretski aspekt vakvata ‘trka kon dnoto’ e sosema mo`na, me|utoa
se postavuva pra{aweto kolkavi se mo`nostite za nejzina transformacija vo realna ‘trka’. Vsu{nost,
“...postoi mala empiriska evidencija za postoewe na takva ‘trka’... Vo otsustvo na jasna empiriska evidencija, se ~ini osobeno va`no vnimatelno da se pristapi kon teoretskiot slu~aj na ‘trka kon dnoto’.”
(Poop{irno za ova kaj: Wilson John, p. 393.)
310
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Pretpostavki, mo`nosti i na~ini za lokalen ekonomski razvoj vo R.Makedonija
da privle~at pove}e kapital, navistina }e zapo~nat odredena igra vo pravec na
namaluvawe na dano~nite stapki kaj danocite vo nivnoto ‘fiskalno portfolio’.
Dokolku mo`e pozitivno da se odgovori na ovie dve pra{awa, toga{ mo`e da se
tvrdi deka teoretskata mo`nost za ‘trka kon dnoto’ do`iveala transformacija
vo empiriski slu~aj. Za `al, kako {to prethodno ve}e be{e citirano, s# u{te ne
postoi signifikantna empiriska evidencija koja }e ponudi pozitivni odgovori
na dvete prethodni pra{awa. Ova se odnesuva osobeno na prvoto pra{awe,
bidej}i re~isi ne postoi evidencija koja }e ja poddr`i eventualnata mobilnost
na kapitalot pome|u oddelnite op{tini kako odgovor na razlikite vo dano~nite
stapki.
Lokalnata vlast vo svoite programi treba da ovozmo`i razvoj i
modernizacija na objekti od komunalnata i socijalnata infrastruktura.
Smiruvaweto na socijalnite tenzii sovetot bi mo`el da go postigne preku razli~ni
programi koi ja vklu~uvaat siroma{nata i socijalno zagrozena populacija vo
op{tinata, vo izgradbata na komunalnata infrastruktura.10 Sekako, ova e dobro
poznata alternativa od kejnzijanska proveniencija za premostuvawe na lo{ata
ekonomska sostojba na nevrabotenite, no interesno e {to vo isto vreme so ova
bi se postignale pozitivni efekti vo pravec na poevtinuvawe na objektite od
infrastrukturata.
Ponatamu, sovetot na op{tinata bi trebalo da obezbedi strategija za
regenerirawe na ve}e zatvorenite industriski kapaciteti preku iznao|awe
Vsu{nost, mo`e da se ka`e deka, dokolku ne postojat kakvi bilo ograni~uvawa na
raspolo`livite dano~ni instrumenti, i dokolku ekonomijata e oslobodena od distorzii i kompetitivna vo isto vreme, toga{ ne postojat nikakvi mo`nosti za nekakva ‘trka kon dnoto’. Od druga strana,
dokolku kapitalot e dano~no optovaren spored neefikasno niski dano~ni stapki, toga{ postojat uslovi za pojava na obraten slu~aj, t.n. ‘trka kon vrvot’ (race to the top), koja e poznata i pod sintagmata ‘ne
vo moeto dvori{te’ (not in my backyard). Konsekventno, mo`e da se ka`e deka pojavata na t.n. ‘trka kon
dnoto’ vo najgolema mera e uslovena od ispolnuvaweto na ve}e navedenite pretpostavki vo pogled na
danocite i subvenciite {to se raspolo`livi vo dadeniot moment vo ekonomijata, kako i od toa kakvi
vidovi pazarni imperfektnosti postojat. Vo kontekst na prethodnata konstatacija, mo`e da bide dodaden i zaklu~okot do koj doa|aat Bond (Bond) i Samuelson (Samuelson) vo svojot dvoperiodi~en model,
kade{to so pomo{ na intertemporalni konsideracii doka`uvaat deka ‘trkata kon dnoto’ mo`e da se
slu~i duri i vo uslovi na otsustvo na odano~uvawe na kapitalot.
10
Primerite od Centralna i od Isto~na Evropa zboruvaat deka op{tinite najmnogu se fokusiraat na podgotovka na neizgradeno zemji{te za industriski lokacii, obi~no 10-30 hektari, koi mo`at
da gi prifatat kompanii {to vrabotuvaat 500-2000 lica. Toa e predizvik i za op{tinite vo Makedonija
koi so procesot na decentralizacija }e mo`at da dobijat pravo na zadol`uvawe i bi mo`ele da se aktiviraat vo ovaa oblast. Sekako, se o~ekuvaat promeni vo pravnata regulativa koja go tretira problemot
so zemji{teto zatoa {to na toj na~in bi se postiganale rezultati na ova pole, {to bi zna~elo golem
plus za site op{tini bidej}i so realno raspolagawe so zemji{teto od nivnite teritorii tie }e mo`at
da im ponudat na investitorite povolni uslovi za investirawe i bi se podobrila kompletnata ekonomska i socijalna slika na op{tinite.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
311
Doc. d-r Pece Nedanovski
strate{ki partneri. Tuka se i inicijativite za poddr{ka na partnerstvata
so cel izgradba na doverba pome|u zainteresiranite strani. Unapreduvaweto
na kapacitetite na upravuvawe se postignuva so zalagawe, so kredibilitet i
so sposobnosta da se obedinat zainteresiranite strani za implementacija na
programite za lokalen ekonomski razvoj.
4. Strate{ki pristap kon lokalniot ekonomski razvoj
Dosega{nata praktika i iskustvata uka`uvaat na toa deka e po`elno
lokalniot ekonomski razvoj da zapo~ne so formulirawe i kreirawe strategija.
Strategijata, vsu{nost e osnovna komponenta pri kreiraweto na lokalniot
ekonomski razvoj. Nejziniot vremenski horizont obi~no e srednoro~en (do
pet godini). Procesot na strate{koto planirawe bi se sostoel od nekolku
posledovatelni ~ekori, od koi prviot se odnesuva na identifikuvawe na
zainteresiranite strani. Involviraweto na zainteresiranite strani vo ranata
etapa od podgotovkata na strategija e mnogu bitno za definirawe na celite i i za
poddr`uvawe na re{enijata. Zainteresiranite strani za op{tinskite re{enija
mo`at da vklu~at razli~ni lu|e i organizacii: firmi, korisnici na uslugi,
mesni organizacii i gra|anski asocijacii. Pritoa glavniot temel go so~inuvaat
znaewata i ve{tinite na sekoja od zainteresiranite strani.
Sledi analiza na sostojbata {to podrazbira sobirawe informacii za
uslovite vo sredinata i za idnite tendencii so cel identifikuvawe na nejzinite
osnovni karakteristiki: demografski, ekonomski, socijalni, infrastruktura/
tehni~ki faktori, finansii, sostojba so kvalitetot na `ivotnata sredina,
normativni faktori, itn.
Vrz osnova na prethodnoto bi se izgotvila SWOT-analiza na nivo na
op{tinata. Vo dadeniov slu~aj SWOT-analizata mo`e da se koristi za procena
na ekonomskata situacija vo op{tinata, za procena na sostojbata na fizi~kata
infrastruktura, sostojbata so intelektualnite kapaciteti itn. Vo ovoj kontekst
treba da se bide vnimatelen bidej}i “... relevantnosta na teorijata na stati~en
ekvilibrium mo`e da bide problematizirana od aspekt na prou~uvawe na razvojniot
proces. No, isto taka, ne e mo`no da se ignoriraat neekonomskite faktori vo
procesite na rast i razvoj.”11
11
A. P. Thirlwall (2003): Growth and Development – With Special Reference to Developing Economies, Palgrave, p. 24.
312
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Pretpostavki, mo`nosti i na~ini za lokalen ekonomski razvoj vo R.Makedonija
Preciziraweto na op{tinskata vizija kako nareden ~ekor }e go poka`e
eventualniot konsenzus na zainteresiranite strani vo vrska so posakuvanata
idnina na zaednicata, a ottuka }e proizleze utvrduvawe na skalata na prioriteti
vo pogled na celite. Se razbira, so ogled na ograni~enosta na resursite, neophodno
e da se opredeli koi od celite imaat povisok prioritet.
Sleduva definirawe na zada~ite kako podetalni formulacii za toa kako
op{tinata }e gi postigne celite. Za sekoja cel treba da se opredelat zada~i {to
}e ja ovozmo`at nejzinata realizacija po pat na koristewe na silnite strani,
sovladuvawe na slabostite i iskoristuvawe na mo`nostite.
Izgotvuvaweto alternativi pretstavuva predvorje za izbor na strategija.
Vo ovaa etapa, od mnogute alternativni pati{ta za postignuvawe na odbele`anite
celi, se izbira toj {to }e se pretvori vo strategija na op{tinata. Izborot na
strategijata treba da se zasnova vrz jasni kriteriumi povrzani so javnite
prihodi i rashodi (t.e. soodnos pome|u fiskalniot kapacitet i nadle`nostite
na op{tinata).12 Samata strategija treba da bide prifatena ili poddr`ana
od administracijata, partnerskite organizacii i gra|anite. Zatoa nejzinoto
usvojuvawe treba da pomine niz nekolku fazi, koi, pokraj drugoto, podrazbiraat i
javna rasprava, kako i vgraduvawe na zabele{kite i predlozite od raspravata pred
nejzinoto usvojuvawe od strana na sovetot na op{tinata.
Implementacijata na strategijata treba da bide pottiknata so akcioni
planovi za odbranite proekti koi imaat pogolem konsenzus na zainteresiranite
strani i koi, naedno, se i dvigateli na samiot proces na realizacija. Na krajot,
sozdavaweto sistemi za monitoring i ocenka so {iroko u~estvo na javnosta vo
realizacijata na celite i zada~ite vo strategijata ovozmo`uva da se napravat
korekcii dokolku napredokot e nezadovolitelen ili pak dokolku dojde do promena
na uslovite.
12
Vo ovaa smisla, vo realizacija na decentralizacijata vo Makedonija be{e napravena krupna
gre{ka, koja proizleze od prete`no politi~ki vodeniot i motiviran proces. Imeno, politi~kite motivi {to preovladuvaa osobeno vo tretata faza (po 2001 godina) dovedoa do re~isi celosno zanemaruvawe na kriteriumot na ekonomska efikasnost pri sproveduvaweto na fiskalnata decentralizacija.
Taka po pat na obratno (a so samoto toa i pogre{no) sekvencionirawe, fiskalnata decentralizacija
zapo~na so decentralizacija na javnite prihodi, i dopolnitelno labavo definirawe na javnite rashodi
na nivo na lokalnite samoupravi. Toa proizvede ko~ewe na samiot proces na decentralizacija od strana
na oddelnite ministerstva, koi pritoa ja koristea sekoja mo`nost za zabavuvawe na procesot bidej}i
ne sakaa ‘da go otstapat svojot dotoga{en prostor na nadle`nosti’ na op{tinite.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
313
Doc. d-r Pece Nedanovski
5. Imperativot za institucionalizirawe na lokalniot ekonomski razvoj
Strategijata za lokalen ekonomski razvoj treba da bide koherentna i da gi
opfati site ekonomski segmenti na op{tinata. Pri nejzinoto koncipirawe treba
da se ovozmo`i funkcijata na ekonomskiot razvoj da bide precizno definirana.
Zatoa, voobi~aeno, lokalniot ekonomski razvoj ima potreba od politi~ka
poddr{ka. Najprvin, so ~inot na inicirawe na procesot preku sovetot na
op{tinata, a potoa i so usvojuvawe na izgotvenata strategija. Vpro~em, “odreden
set na zada~i na politikata i upotrebenite instrumenti, mo`e da bide ograni~en
so samiot fakt {to politi~arite se tie koi se krajni nositeli na odlukite. Zatoa,
sekoj tek na aktivnosti mora da bide ocenet vo negoviot politi~ki kontekst.” 13
Finansiraweto na strategijata za lokalen ekonomski razvoj e ~esto
mnogu te{ko. Edna od pri~inite za toa e {to op{tinite, voobi~aeno, nemaat
dovolno sredstva vo buxetot za finansirawe na programi i proekti od ovoj vid.14
Buxetot, obi~no e dimenzioniran za zadovoluvawe na prenesenite nadle`nosti
od centralno nivo (zdravstvenite, obrazovnite, socijalnite potrebi na lokalnoto
naselenie itn.). Kako {to be{e prethodno potencirano, vremenskiot horizont
na strategijata za lokalen ekonomski razvoj se odnesuva na podolg period, taka
{to efektite od nejzinoto sproveduvawe ne se brzo vidlivi. Seto ova naj~esto
ne se vklopuva vo izbornite politi~ki ciklusi, pa od tie pri~ini dobivaweto
politi~ka poddr{ka i razbirawe ne e ednostaven proces. Ottuka, ne treba da ~udi
faktot koga “odredeni istra`uvawa sugeriraat deka privremeno limitiranite
transferi pretstavuvaat ‘fiskalna nesigurnost’ {to vodi kon privremeno
asimetri~ni {okovi.”15
13
Griffiths Alan & Wall Stuart (2004): Applied Economics, Prentice Hall, p. 476.
14
Po~etokot na procesot na fiskalna decentralizacija, edinicite na lokalnata samouprava
(op{tinite) vo Makedonija go do~ekaa so relativno niska zadol`enost vo visina od 1,4% od BDP (nasproti prose~nite 5,6% zadol`enost kaj zemjite-~lenki na EU). U{te pozna~ajno e toa {to 72% od vkupniot dolg be{e skoncentriran kaj 10 op{tini. Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata
samouprava predviduva limit od 20% od visinata na vkupnite prihodi vo prethodnata fiskalna godina
kako gorna granica za kratkoro~no zadol`uvawe na op{tinite, odnosno 15% od vkupnite prihodi kako
maksimalen iznos za godi{no otpla}awe na dolgot pri dolgoro~no zadol`uvawe.
15
Ansgar Belke and Frank Baumgärtner: “Fiscal Transfers and Assymmetric Shocks in EMU”, vo John Bradley, George Petrakos, and Iulia Traistaru – Integration, Growth and Cohesion in an Enlarged European Union, Springer,
2005, p. 329-343.
314
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Pretpostavki, mo`nosti i na~ini za lokalen ekonomski razvoj vo R.Makedonija
6. Instrumenti za zabrzuvawe na lokalniot ekonomski razvoj
Vo Makedonija vo poslednite nekolku godini po~nuva postepeno
soo~uvawe so samorodni, no i so inducirani inicijativi za lokalen ekonomski
razvoj. Zaslugata za toa im pripa|a na samite op{tini, no i na pove}e me|unarodni
institucii i organizacii koi ponudija razli~ni instrumenti (alatki) za razvivawe
soodvetni strategii i programi. Najpoznata e {irokata paleta na instrumenti
ponudeni preku Svetskata banka, i toa takvi instrumenti koi vo razvienite zemji
ve}e se primenuvaat i davaat pozitivni rezultati. Sekako, nivnata primena treba
da bide prisposobena na nivoto na razvienost na zemjata kako celina. Lepezata na
mo`ni alatki za zabrzuvawe na lokalniot ekonomski razvoj e golema, po~nuvaj}i
od anketa za biznis-klimata, preku izgotvuvawe profil na op{tinata i vodi~ za
investitori, gradewe soodvetni inkubatori, ponuda na soveti i obuka za mali i za
sredni pretprijatija preku ESA-agencii16, pottiknuvawe na razvojot na biznisklasteri i drugi alatki. Vo na{ata zemja, kako najprimenuvani alatki vo ovaa
nasoka, mo`at da se iskoristat: biznis-inkubatorite, profilot na op{tinata i
anketa za biznis-klimata.
Vo Makedonija postojat 7 aktivni inkubatori i 8 regionalni centri
za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija. Ovaa oformena baza treba
maksimalno da se iskoristi od lokalnite vlasti pri promoviraweto i razvojot na
lokalno nivo, preku kooperativnost, fleksibilnost i realizacija na zaedni~ki
proekti i partnerstva, potenciraj}i gi pritoa socijalnite i ~ove~kite aspekti
na ekonomskiot razvoj. U{te pove}e, toa e neophodno i poradi faktot {to
celokupnata oformena baza od vakvi centri naso~eni kon lokalen ekonomski
razvoj, od edna strana, e samoodr`uva~ka i pazarno orientirana, a od druga strana
vr{i i uslugi od javen interes za malite i za srednite pretprijatija, za {to e
neophoden izvesen nadomestok od soodvetni vladini institucii na razni nivoa
za da mo`e taa da se oddr`i na dolg rok i da ja igra ulogata za koja e osnovana.
Za o~ekuvawe e ulogata na vakvite centri vo idnina u{te pove}e da se pro{iri
i da zajakne, pred s# vo nasoka na poddr{ka na start-up biznisite so direktna
kooperativnost na lokalnata samouprava, imaj}i gi predvid nejzinite mo`nosti
od aspekt na lokalniot ekonomski razvoj.
Anketata za biznis-klima pretstavuva mnogu mo}na alatka. Preku nea
16
Enterprise Support Agencies.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
315
Doc. d-r Pece Nedanovski
se pribiraat i analiziraat podatocite za kolektivniot i za individualniot
stav i mislewata na lokalnite firmi koi vrabotuvaat lokalno naselenie.
Anketata, vsu{nost, pretstavuva pribirawe podatoci od lokalnite kompanii i
nivnite menaxeri, vo pogled na uslovite za vodewe biznis, kako i za stavot na
pretpriema~ite i biznismenite kon uslugite {to gi pru`a lokalnata samouprava,
propisite, taksite i dava~kite.
Procenata na postojnata biznis-klima napravena po pat na anketa
pretstavuva mo`nost da se dostavat takov vid informacii i da se informira
eden klu~en segment na biznis-zaednicata za korista {to bi ja imal gradot preku
biznis-perspektivite. Najdobar na~in da se otkrie {to mislat rabotodavcite
za zaednicata e preku ostvaruvawe sredbi li~no so niv, dobivaj}i odgovor na
posebno formulirani pra{awa. Anketata im dava mo`nost na pretstavnicite
na privatniot sektor da gi izrazat svoite mislewa i pogledi vo vrska so dvete
gorenavedeni to~ki. Rezultatite davaat mo`nost podobro da gi razberat klu~nite
momenti na lokalnata ekonomija (dinamika, klu~ni sektori, vitalni elementi za
idniot razvoj), problemite, pobaruvawata i potrebite na lokalnite biznisi.
Potrebno e redovno a`urirawe na podatocite sekoi dve do tri godini.
Faktot {to op{tinata sprovela anketa i aktivno sorabotuva so site biznisentiteti na svojata teritorija gi zgolemuva nejzinite mo`nosti da gi postigne
svoite ekonomski celi.
Profilot na zaednicata e nejzin detalen opis, t.e. pretstavuvawe na
nejzinite raspolo`livi sredstva, kulturnite, geografskite, ekonomskite i
politi~kite karakteristiki. Taa pretstvuva neophodna alatka za podobro
sogleduvawe na sostojbata vo zaednicata. Strukturata na profilot se zasnova
na glavnite ekonomski i op{testveni elementi (demografija, struktura na
ekonomijata i rabotnata sila, obrazovanie, kultura), i sekoja zaednica mo`e
da gi istakne onie elementi koi za nea se edinstveni. Izgotvuvaweto profil
na zaednicata bara pribirawe informacii vo vrska so zaednicata, uslugite,
resursite, no i problemite. Sekako, i vo ovoj slu~aj e potrebno redovno a`urirawe,
paralelno so promenata na uslovite na zaednicata, i toa posebno informaciite
{to se odnesuvaat na ekonomijata, rabotnata sila i mo`nostite {to im se nudat
na biznis-subjektite.
316
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Pretpostavki, mo`nosti i na~ini za lokalen ekonomski razvoj vo R.Makedonija
7. Zaklu~ok
Lokalnata samouprava e glavniot inicijator na ekonomskiot razvoj na
op{tinata. Taa dejstvuva kako lokalna vlada, bidej}i gi naso~uva ekonomskite
potrebi, kako {to se privlekuvaweto novi i za~uvuvaweto na postojnite biznisi,
marketingot, dano~nite olesnuvawa za pro{iruvawe na biznisot, obrazovanieto
i obukata, razvojot na malite i na srednite pretprijatija, odr`uvaweto na
op{tinskata infrastruktura. Lokalniot ekonomski razvoj go pretstavuva seto
ona {to op{tinata mo`e da go napravi za da ja podobri ekonomijata i socijalnata
blagosostojba na svoite gra|ani.
Lokalnata samouprava e osnovna no ne i edinstvena institucija za lokalen
ekonomski razvoj. Lokalnata vlast ima tri klu~ni ulogi vo lokalniot ekonomski
razvoj: kreirawe na lokalnata ekonomska politika, upravuvawe so programite i
proektite od ekonomsko-socijalen karakter i obezbeduvawe va`ni informacii
za pretprijatijata vo odnos na zakonite, propisite, dostapnosta na javnite uslugi
itn. Iako aktivnostite za lokalen ekonomski razvoj treba da bidat skroeni spored
lokalnite komparativni prednosti, sepak tie se slu~uvaat vo po{irok dr`aven i
me|unaroden kontekst, taka {to i vladata mo`e da najde svoe mesto vo lokalniot
ekonomski razvoj preku sozdavawe povolna klima. Nejzinite odgovornosti
se sveduvaat na: obezbeduvawe makroekonomska stabilnost, zacvrstuvawe na
zakonskiot sistem i obezbeduvawe na op{tinata so soodvetna fiskalna ramka.
Referenci:
1.Acocella Nicola (2005): Economic Policy in the Age of Globalisation, Cambridge
University Press,
2.A. P. Thirlwall (2003): Growth and Development – With Special Reference to
Developing Economies, Palgrave,
3.Association for Local Economic Development (2005): Handbook for Creating LED
Strategy, VNG International April.
4.Beale, C (2004): LED Surveys Report, LGRP/USAID, Skopje, October,
5.Bertelsmann Foundation and World Bank (2002): Local Economic Development
– Developing and Implementing Local Economic Development Strategies and Action Plans,
December.
6.Bradley John, Petrakos George, and Traistaru Iulia (2005): Integration, Growth and
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
317
Doc. d-r Pece Nedanovski
Cohesion in an Enlarged European Union, Springer,
7.Douglass C. North (1990): Institutions, Institutional Change and Economic
Performance, Cambridge University Press,
8.Griffiths Alan & Wall Stuart (2004): Applied Economics, Prentice Hall,
9.Zakon za lokalnata samouprava, Slu`ben vesnik na R. Makedonija, br.
5/2002, januari,
10.Zakon za finansirawe na edinicite na lokalna samouprava, Slu`ben
vesnik na R. Makedonija, br. 61/2004, septemvri,
11.Meyer-Stamer Jörg (2003): Participatory Appraisal of Competitive Advantage
(PACA): Launching Local Economic Development Initiatives, www.mesopartner.com,
12.Ministerstvo za ekonomija: Programa za razvoj na pretpriemni{tvoto,
konkurentnosta i inovativnosta na malite i srednite pretprijatija (20072010), Skopje, mart 2007.
13.Nikolov Marjan (urednik): Idninata na javnite finansii na lokalno
nivo - Studii slu~aj od Romanija, Bugarija i Makedonija, Centar za ekonomski
analizi, 2006,
14.OECD: Entreprenurship and Local Economic Development – Programme and
Policy Recommendations, 2003,
15.Onyemelukwe C. Clement (2005): The Science of Economic Development and
Growth – The Theory of Factor Proportions, M.E.Sharpe, New York and London.
16.Wilson Douglas John (1996): “Capital Mobility and Environmental Standards: Is
There a Theoretical Basis for a Race to the Bottom?”; in: Bhagvati Jagdish and Hudec E. Robert
(ed.): Fair Trade and Harmonization; Volume 1; The MIT Press, Cambridge, Massachusetts; p.
393-427.
318
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Pretpostavki, mo`nosti i na~ini za lokalen ekonomski razvoj vo R.Makedonija
PRECONDITIONS, OPPORTUNITIES, AND WAYS FOR LOCAL
ECONOMIC DEVELOPMENT IN THE R. OF MACEDONIA
Pece Nedanovski, Ph.D.
Summary
Local economic development is a relatively new notion. Actually it’s a process in which
the local authorities cooperate with the public sector, business community, and NGOs, in order
to create more appropriate environment for economic development and for unemployment
decreasing.
The Republic of Macedonia has had highly centralized economic and political system
by the beginning of transition process. In the middle of 1990s the need for its state organization
decentralizing started rising. In this sense local economic development could be viewed as one
of the most important duties given to local authorities.
So far, the experiences from practice have been proving the fact that local economic
development needs to start with formulation and creation of a strategy as a basic component
of the process of local economic development. This kind of strategy should be coherent and
encompassing all economic segments of municipality. The economic development function
should be defined in a precise manner. Because of the previous, local economic development
needs a political support, as well.
There are a lot of possible instruments for stimulating of local economic development.
For instance, the most important are: business incubators, the municipality profile, and the
statistic interview for business environment in the municipality.
Key words: local economic development, local self-government, sustainable development,
strategy, instruments.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
319
Год. екон. фак. т. 42 с. 321 - 329 (2007)
339.743(497.7)
ANALIZA NA [email protected] REALEN DEVIZEN KURS
NA DENAROT
Doc. d-r Goran Petrevski
Apstrakt
Odreduvaweto na nivoto na ramnote`niot realen devizen kurs i
presmetkata na goleminata na otstapuvaweto na tekovniot realen devizen
kurs od ramnote`noto nivo go preokupiraat vnimanieto na nositelite na
ekonomskata politika vo ponovo vreme. Vo trudot se dava empiriska analiza
na realniot devizen kurs vo Makedonija, koja e fokusirana vrz slednive osnovni
pra{awa: ispituvawe na dinamikata na realniot devizen kurs, odreduvawe na
ramnote`niot realen devizen kurs i procena na otstapuvaweto na tekovniot
realen devizen kurs od ramnote`noto nivo. Analizata na ramnote`niot realen
devizen kurs e zasnovana vrz empiriski model vo koj, na dolg rok, realniot devizen
kurs e funkcija na fundamentalnite faktori - stepenot na otvorenost
na ekonomijata i neto-deviznata aktiva. Presmetkite poka`uvaat deka,
nabquduvano na dolg rok, realniot devizen kurs se nao|a pod silno vlijanie na
fundamentalnite faktori.
Klu~ni zborovi: ramnote`en realen devizen kurs, kointegracija.
Voved
Sekoga{ koga ekonomskata teorija nudi razli~ni modeli koi nastojuvaat
da gi objasnat ekonomskite pojavi, odgovorot na otvorenite pra{awa voobi~aeno
se bara vo empiriskite istra`uvawa. Problematikata na realnite devizni kursevi
e tipi~en primer: vo teorijata se sretnuvaat razli~ni pristapi vo modeliraweto
na ramnote`niot realen devizen kurs na dolg rok, na kusoro~nata dinamika na
stvarniot realen devizen kurs, kako i na procesot na pribli`uvawe na realniot
devizen kurs kon ramnote`noto nivo. Ottuka, voop{to ne za~uduva naplivot na
empiriski istra`uvawa koi, so primena na razni metodi i tehniki, imaat za cel
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
321
Doc. d-r Goran Petrevski
da obezbedat empiriska proverka na oddelnite teoretski modeli i, istovremeno,
da ponudat konkreten, kvantitativen odgovor na pra{awata koi se od interes za
nositelite na ekonomskata politika (na primer, vidi kaj Froot and Rogoff, 1994,
MacDonald, 1997, MacDonald and Nagayasu, 1999, Krumm, 1993, Alberola, López and Servén,
2004, Elbadawi and Soto, 1994, Baffes, Elbadavi and O’Connell, 1997, Lim, 2000, Chinn, 1999,
Égert, 2003, Halpern and Wyplosz, 1997, Égert and Lommatzsch, 2003 i Jazbec, 2001).
Vo literaturata, interesot za empirisko modelirawe na realnite
devizni kursevi zapo~na da se zgolemuva kon krajot na 1970-tite, kako posledica
na golemite fluktuacii na realnite devizni kursevi vo periodot po propasta
na Bretonvudskiot sistem. Vo kontekst na zemjite vo razvoj, modeliraweto na
realnite devizni kursevi se nametna kako aktuelna tema vo 1980-tite, vo vrska
so programite za prisposobuvawe, sponzorirani od Me|unarodniot monetaren
fond (MMF). Kon krajot na 1990-tite, analizata na realnite devizni kursevi
stana aktuelna i vo tranzicionite ekonomii, poradi dve osnovni pri~ini: prvo,
krupnite promeni vo strukturata na ovie ekonomii neizbe`no imaa efekti vrz
dinamikata na realnite devizni kursevi (t.n. trend na realna aprecijacija - trend
real appreciation) i, vtoro, so priemot na ovie zemji vo Evropskata unija (EU) se
nametna pra{aweto za ramnote`noto nivo na deviznite kursevi.
Bez somnenie, problematikata na realniot devizen kurs ima ogromno
zna~ewe i za nositelite na ekonomskata politika vo Makedonija. Od edna strana,
vo kontekst na strategijata {to ja primenuva centralnata banka, mnogu e va`no da
se odredi dali devizniot kurs se targetira na nivo koe e blisko do ramnote`noto.
Od druga strana, dinamikata na realniot devizen kurs ima golemo vlijanie kako vrz
razmenata so stranstvo taka i vrz stopanskite dvi`ewa vo doma{nata ekonomija. Vo
prodol`enie sleduva empiriska analiza na realniot devizen kurs vo Makedonija,
koja e fokusirana vrz slednive pra{awa: ispituvawe na dinamikata na realniot
devizen kurs, odreduvawe na ramnote`niot realen devizen kurs i procena na
otstapuvaweto na stvarniot realen devizen kurs od ramnote`noto nivo. Pritoa,
gornite pra{awa se obrabotuvaat so primena na soodvetni ekonometriski metodi,
trgnuvaj}i od t.n. metodologija na odnesuvaweto na ramnote`niot realen devizen
kurs (BEER – Behavioral Equilibrium Exchange Rate).
322
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza na ramnote`niot realen devizen kurs na denarot
Ramnote`niot realen devizen kurs i fundamentalnite faktori
Grafikonot 1 go poka`uva realniot efektiven devizen kurs na denarot
vo periodot april 1994 - dekemvri 2004, presmetan vrz osnova na indeksot na
cenite na proizvoditelite i indeksot na potro{uva~kite ceni. Pritoa, vo dvata
slu~aja, realniot devizen kurs e presmetan so ponderi, zasnovani vrz strukturata
na nadvore{nata trgovija na Makedonija vo 2003.
Grafikon 1
Realen devizen kurs na denarot, 1994-2005
Nezavisno od teoretskata osnova i metodolo{kiot koncept, sekoe
empirisko istra`uvawe na realniot devizen kurs koe se sproveduva so pomo{
na edno ravenstvo (t.n. single equation reduced form) se sveduva na presmetuvawe na
sledniov empiriski model:
qet = β ‘Fpt,
e
kade {to: q t e ramnote`niot realen devizen kurs i Fpt e vektor na dolgoro~nite,
ramnote`ni ili odr`livi vrednosti na fundamentalnite determinanti na
realniot devizen kurs. Spored gorniot model, presmetkata na ramnote`iot
realen devizen kurs opfa}a dve raboti: prvo, odreduvawe na fundamentalnite
determinanti na realniot devizen kurs, zaedno so nivnite dolgoro~ni, ramnote`ni
vrednosti i, vtoro, presmetka na vektorot na dolgoro~nite parametri β ‘.
Se razbira, pri sproveduvawe na istra`uvawata, ekonomistite ne
poseduvaat podatoci za ramnote`niot realen devizen kurs, nitu pak za ramnote`nite
vrednosti na fundamentite. Ottuka, empiriskoto istra`uvawe na ramnote`niot
realen devizen kurs neizbe`no se temeli vrz ispituvawe na dolgoro~nata vrska
me|u tekovnite vrednosti na realniot devizen kurs i tekovnite vrednosti na
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
323
Doc. d-r Goran Petrevski
fundamentite. Spored toa, presmetkata na vektorot na dolgoro~nite parametri
proizleguva od sledniov empiriski model:
qt = β ‘Ft + εt.
Kako {to spomenavme, celta na presmetkata na ovoj model e da se
dobijat dolgoro~nite parametri, me|utoa, vrednostite na realniot devizen kurs
dobieni so presmetka na modelot ne mo`at da se tretiraat kako ramnote`en
realen devizen kurs. Pogore spomenavme deka ramnote`niot realen devizen
kurs e funkcija na dolgoro~nite, t.e. ramnote`nite vrednosti na fundamentite.
Me|utoa, ramnote`nite vrednosti na fundamentite ne se merlivi golemini, taka
{to tie treba da se presmetaat indirektno. Toa mo`e da se napravi na razli~ni
na~ini, kako na primer, so upotreba na nekoi statisti~ki tehniki za otkrivawe
na dolgoro~niot trend na fundamentite (metodot na podvi`ni proseci, filterot
na Hodrik i Preskot itn.), so upotreba na kalibrirani vrednosti itn.
Najposle, otkako }e se presmeta ramnote`niot realen devizen kurs, mo`e
da se premine kon poslednata zada~a vo empiriskoto istra`uvawe - presmetka na
otstapuvaweto od ramnote`niot realen devizen kurs. Pritoa, otstapuvaweto od
ramnote`ata se dobiva kako: mt = qt - qet = qt -β ‘Fpt, {to ponatamu mo`e da se ras~leni
na dva dela: mt = (qt -β ‘Ft ) +β ‘(Ft - Fpt).
Vo specifikacijata na empiriskiot model na ramnote`niot realen devizen
kurs kako funkcija na fundamentalnite faktori, prvi~no bea zemeni predvid
slednive varijabli: logaritam od realniot devizen kurs, zasnovan vrz CPI; stepenot
na otvorenost na ekonomijata, meren kako odnos me|u nadvore{notrgovskata
razmena (uvozot i izvozot) i bruto-doma{niot proizvod (BDP) i izrazen vo
logaritamska forma; neto-deviznata aktiva, izrazena kako procent od BDP;
buxetskite rashodi, izrazeni kako procent od BDP i neto-kapitalnite tekovi,
isto taka, izrazeni kako procent od BDP.
Vo sovremenata empiriska literatura, ispituvaweto na dolgoro~nata
vrska me|u ekonomskite pojavi voobi~aeno se sproveduva so primena na tehnikata
na kointegracija i toa e slu~aj i vo empiriskite istra`uvawa na ramnote`niot
realen devizen kurs. Imaj}i predvid deka kointegracijata se primenuva na
varijabli koi se nestacionarni i koi se integrirani od ist red, najprvin
izvr{ivme proverka na gornite varijabli so pomo{ na ADF-testot. Pritoa,
testiraweto na nultata hipoteza za edini~en koren poka`a deka realniot
devizen kurs e marginalo stacionaren, dokolku vo test-ravenstvoto ne e vklu~en
324
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza na ramnote`niot realen devizen kurs na denarot
vremenski trend, odnosno nestacionaren, koga testot sodr`i trend-komponenta.
Poradi nesigurnite rezultati, a istovremeno imaj}i ja predvid malata mo} na
ADF-testot vo malite primeroci, odlu~ivme ovaa varijabla da ja tretirame kako
nestacionarna. Ponatamu, ADF-testot poka`a deka stepenot na otvorenost i netodeviznata aktiva se nestacionarni i integrirani od prv red. Neto-kapitalnite
tekovi se stacionarna pojava, dodeka vo pogled na buxetskite rashodi, ADFtestot dade nesigurni rezultati, bidej}i informaciskite kriteriumi SBC i HQ
sugeriraat deka se raboti za stacionarna pojava, a spored AIC, buxetskite rashodi
se nestacionarni.
Ottuka, vrz osnova na rezultatite od ADF-testot, postaven e sledniov
empiriski model na realniot devizen kurs:
REER = β 0 + β 1OPEN + β 2NFA + εt,
kade {to: REER e realen devizen kurs, OPEN e stepenot na otvorenost na zemjata i
NFA e neto-deviznata aktiva, pri {to REER i OPEN se iska`ani vo logaritamska
forma. Inaku, a priori se o~ekuva deka koeficientot pred OPEN }e ima negativen
znak, t.e. zgolemenata otvorenost na ekonomijata vodi kon deprecijacija na realniot
devizen kurs, dodeka za koeficientot pred NFA se o~ekuva da ima pozitiven znak,
t.e. porastot na neto-deviznata aktiva predizvikuva realna aprecijacija.
Dolgoro~nata vrska me|u realniot devizen kurs i fundamentalnite
faktori ja ispitavme so primena na testot na Johansen za kointegracija. Vo
prodol`enie gi prika`uvame dobienite rezultati od testot na kointegracija.
Tabela 1
Test na kointegracija
Null
r=0
r<= 1
r<= 2
Alternative
r >= 1
r=2
r=3
Statistic
54.8969
17.1307
5.2414
95% Critical Value
34.91
19.96
9.24
Kako {to mo`e da se zabele`i, testot na kointegracija upatuva kon postoewe
na edna kointegraciona vrska me|u varijablite. Pritoa, kointegracioniot vektor,
normaliziran za vrednosta na REER, iznesuva:
REER + 0.96354OPEN - 0.30332NFA - 1.67533 I(0).
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
325
Doc. d-r Goran Petrevski
Spored toa, presmetkite poka`uvaat deka koeficientite pred regresorite
se so o~ekuvaniot znak, no treba da se zabele`i deka koeficientot pred NFA e
marginalno nesignifikanten. Isto taka, vrednostite na koeficientite se
ekonomski zna~ajni i uka`uvaat deka, nabquduvano na dolg rok, realniot devizen
kurs se nao|a pod silno vlijanie na fundamentalnite faktori.
Vrz osnova na gorniot kointegracionen vektor mo`e da se presmeta
goleminata na otstapuvaweto na tekovniot realen devizen kurs od ramnote`noto
nivo. Se razbira, pritoa e neophodno da se presmeta ramnote`niot realen devizen
kurs, {to pak bara odredeni pretpostavki, bidej}i se raboti za varijabla koja ne
mo`e da se nabquduva i ne e statisti~ki merliva. Pritoa, ima dva na~ina kako da
se odredat ramnote`nite vrednosti na fundamentite: prvo, so primena na nekoja
statisti~ka tehnika (podvi`en prosek, filterot na Hodrik i Preskot itn.), da
se odredat dolgoro~nite vrednosti na fundamentite i tie da se tretiraat kako
ramnote`ni vrednosti ili, vtoro, ramnote`nite vrednosti na fundamentite da se
odredat preku simulacija, t.e., vrz osnova na teorijata i empiriskite istra`uvawa,
tie da se kalibriraat.
Vrednostite na ramnote`niot i tekovniot realen devizen kurs (izrazeni
vo logaritamska forma) se prika`ani na grafikonot 2. Vo isto vreme, tabelata
2 gi poka`uva presmetkite na otstapuvaweto na tekovniot realen devizen kurs od
ramnote`nite vrednosti.
Grafikon 2
Otstapuvawe od ramnote`niot realen devizen kurs, 1995-2004
5.00
5.50
4.80
5.00
4.50
REER
4.60
REER
MA-5
4.40
HP
4.00
326
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
2003M9
2004M10
2002M8
2001M7
2000M6
1999M5
1998M4
1997M3
1996M2
4.00
1995M1
2004M5
2003M5
2002M5
2001M5
2000M5
1999M5
1998M5
1997M5
1996M5
1995M5
3.50
4.20
Analiza na ramnote`niot realen devizen kurs na denarot
Tabela 2
Otstapuvawe od ramnote`niot realen devizen kurs, 1995-2004
MA
HP
1995M12
0.0446
0.0596
1996M12
-0.0535
0.0326
1997M12
0.0836
0.0073
1998M12
0.1118
0.0184
1999M12
0.0502
-0.0425
2000M12
0.1830
0.0965
2001M12
0.0589
0.0238
2002M12
0.0554
-0.0242
2003M12
-0.0023
0.0120
2004M12
0.0997
0.0296
Dobienite presmetki na otstapuvaweto od ramnote`niot realen devizen
kurs zna~itelno se razlikuvaat vo zavisnost od na~inot na negovoto merewe.
Kako {to mo`e da se zabele`i, tekovniot realen devizen kurs otstapuva od
ramnote`noto nivo vo pogolem del od analiziraniot period. Pritoa, presmetkite
praveni so ramnote`nite vrednosti na fundamenite, presmetani kako podvi`en
prosek, poka`uvaat odredena precenetost na denarot, koja, vo prosek, ne e mnogu
izrazena (10% na krajot na 2004). Od druga strana, presmetkite vo koi ramnote`nite
vrednosti na fundamentite se dobieni so primena na filterot na Hodrik i
Preskot poka`uvaat deka vo celiot nabquduvan period realniot devizen kurs e
blizu do ramnotenoto nivo (realna aprecijacija od 3% na krajot na 2004).
Zaklu~ok
Empiriskata analiza na realniot devizen kurs vo Makedonija e fokusirana
vrz slednive osnovni pra{awa: ispituvawe na dinamikata na realniot devizen kurs,
odreduvawe na ramnote`niot realen devizen kurs i procena na otstapuvaweto na
stvarniot realen devizen kurs od ramnote`noto nivo. Analizata na ramnote`niot
realen devizen kurs e zasnovana vrz empiriski model vo koj, na dolg rok, realniot
devizen kurs e funkcija na fundamentalnite faktori (stepenot na otvorenost
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
327
Doc. d-r Goran Petrevski
na ekonomijata i neto-deviznata aktiva). Pritoa, presmetkite poka`uvaat deka
koeficientite pred regresorite se so o~ekuvaniot znak, a isto taka, vrednostite
na koeficientite se ekonomski zna~ajni i uka`uvaat deka, nabquduvano na dolg
rok, realniot devizen kurs se nao|a pod silno vlijanie na fundamentalnite
faktori.
Presmetkite na otstapuvaweto od ramnote`niot realen devizen kurs
zna~itelno se razlikuvaat vo zavisnost od na~inot na negovoto merewe. Taka,
presmetkite dobieni so primena na metodot na podvi`en prosek poka`uvaat
precenetost na denarot, koja, sepak, ne e visoka (10% na krajot na 2004). Od druga strana,
presmetkite vo koi ramnote`nite vrednosti na fundamentite se dobieni so primena
na filterot na Hodrik i Preskot poka`uvaat deka, vo celiot nabquduvan period,
realniot devizen kurs e blizu do ramnotenoto nivo (precenetost od okolu 3%).
Referenci
Alberola, Enrique, Humberto López and Luis Servén. „Tango with the Gringo: The
hard peg and real misalignment in Argentina.” The World Bank Policy Research Working Paper
3322, June 2000.
Baffes, John, Ibrahim Elbadavi and Stephen A. O’Connell. „Single-Equation Estimation
of the Equilibrium Real Exchange Rate.” vo Peter J. Montiel and Lawrence E. Hinkle, Eds.,
Exchange Rate Misalignment: Concepts and Measurement for Developing Countries. Oxford:
Oxford University Press and World Bank, 1999.
Chinn, Menzie D. “Measuring Misalignment: Purchasing Power Parity and East Asian
Currencies in the 1990s.” IMF Working Paper WP/99/120, September 1999.
Égert, Balázs. “Assesing Equilibrium Exchange Rate in CEE Acceding Countries: Can
We Have DEER with BEER without FEER? A Critical Survey of the Literature.” Oesterreichische
Nationalbank Focus on Transition 2/2003.
Égert, Balázs and Kirsten Lommatzsch. “Equilibrium Real Exchange Rate in Acceding
Countries: How Large Is Our Confidence (Interval)?.” Oesterreichische Nationalbank Focus on
Transition 2/2003.
Elbadawi, Ibrahim A. and Raimundo Soto. “Capital Flows and Long-Term Equilibrium
Real Exchange Rates in Chile.” The World Bank Policy Research Working Paper 1306, June 1994.
Froot, Kenneth A. and Kenneth Rogoff. „Perspectives on PPP and Long-Run Exchange
Rates.“ NBER Working Paper No. 4952, December 1994.
328
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza na ramnote`niot realen devizen kurs na denarot
Halpern, László and Charles Wyplosz. „Equilibrium Exchange Rates in Transition
Economies.“ IMF Staff Papers, Vol. 44, No. 4, December 1997.
Jazbec, Botjan. “Determinants of Real Exchange Rates in Transition Economies.”
Oesterreichische Nationalbank Focus on Transition 2/2001.
Krumm, Kathie L. “A Medium-Term Framework for Analyzing the Real Exchange
Rate, with Applications to the Philippines and Tanzania.” The World Bank Economic Review,
Vol. 7, No. 2, May 1993.
Lim, Guay-Cheng. “Misalignment and Managed Exchange Rates: An Application to
the Thai Baht.” IMF Working Papers, WP/00/63, March 2000.
MacDonald, Ronald. “What Determines Real Exchnage Rates? The Long and Short of
It.” IMF Working Papers, WP/97/121, January 1997.
MacDonald, Ronald and Jun Nagayasu. “The Long-Run Relationship Between Real
Exchange Rates and Real Interest Rate Differentials: A Panel Study.” IMF Working Paper
WP/99/37, March 1999.
ANALYSIS OF THE EQUILIBRIUM REAL EXCHANGE RATE OF
THE MACEDONIAN DENAR
Goran Petrevski, Ph.D
Summary
Estimating the equilibrium level of the real exchange rate and the degree of the possible
misalignment have emerged as one of the most important issues in the econoic policy making.
This paper provides for an empirical analysis of the real exchange rate in Macedonia, which
focuses on the following issues: modeling the dynamics of the real exchange rate, estimating
the equilibrium level of the real exchange rate, and discovering the magnitude of the possible
misalignment, i.e. the deviation between the current and equilibrium real exchange rate. The
analysis of the equilibrium real exchange rate is absed on an empirical model in which, in the
long run, the real exchange rate is modeled as a function of the fundamentals – the openness of
the economy, and the net-foreign assets. The estimatation of the empirical model has shown that,
in the long run, the real exchange rate is influenced by its fundamental determinants.
Key words: equilibrium real exchange rate, cointegration.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
329
Год. екон. фак. т. 42 с. 331 - 340 (2007)
65.014(497.7)
PRIMENA NA FUNKCIONALNATA ORGANIZACISKA
STRUKTURA VO ORGANIZACISKOTO DIZAJNIRAWE NA
PRETPRIJATIJATA VO STOPANSTVOTO NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Doc. d-r Kiril Postolov
Apstrakt
Organizaciskata struktura mora da ovozmo`i ramka za odgovornosta,
izvestuvawe za relaciite pome|u vrabotenite i nivnoto grupirawe i mora
da obezbedi mehanizmi za povrzuvawe i koordinirawe na organizaciskite
elementi vo celina. So obezbeduvaweto na tie barawa se ovozo`uva ostvaruvawe
efektivnost i efikasnost vo funkcioniraweto na pretprijatieto. Pritoa,
menaxerite mo`at da primenat razli~ni modeli na organizaciski strukturi
koi gi predlagaat teorijata i praktikata. Sekoja od niv ima svoi prednosti
i nedostatoci. Isto taka, se primenuvaat vo razli~ni periodi od razvojot na
organizacijata (istoriski, ili `ivotniot ciklus). Me|utoa, postojat oddelni
modeli na organizaciski strukturi {to se primenuvale, s# u{te se primenuvaat,
a, spored svoite karakteristiki, }e se primenuvaat i vo idnina.
Model na organizaciska struktura {to gi ima tie karakteristiki
e funkcionalnata organizaciska struktura. Ovoj trud treba da ja poka`e
nejzinata primena vo organizaciskoto dizajnirawe na pretprijatijata vo
stopanstvoto na Republika Makedonija.
Klu~ni zborovi: organizacisko dizajnirawe, funkcionalna organizaciska
struktura, organizacija, menaxeri.
1. Modeli na organizaciski strukturi
Modelite na organizaciskata struktura gi opfa}aat na~inite na
sproveduvawe vnatre{na podelba na rabotata i formirawe organizaciski edinici
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
331
Doc. d-r Kiril Postolov
na site nivoa na pretprijatieto, {to obezbeduva efektivnost i efikasnost vo
funkcioniraweto na organizacijata. Organizaciite primenuvaat razli~ni modeli
organizaciski strukturi, od onie {to gi nasledile od minatoto, do onie {to gi
sozdale ili gi prifatile kako rezultat na istra`uvawata {to se napraveni vo
taa oblast. Taa razli~nost na{la svoe mesto i vo trudovite na avtorite {to ja
obrabotuvale ovaa tema, kako i vo istra`uvawata vo sega{nosta. Soglasno so toa,
sre}avame razli~ni klasifikacii na modelite na organizaciski strukturi.
Spored Wiliamson, osnovni modeli na organizaciski strukturi se
funkcionalnata, konglomeratskata, divizionalnata i matri~nata. Site drugi
pretstavuvaat nivni hibridi. Henry Mintzberg gi razlikuva slednive modeli
na organizaciski strukturi: pretpriema~kata, ma{inska, profesionalna,
diverzificirana, inovativna, misionerska i politi~ka organizacija.
Klasi~nata tipologija na modelite na organizaciski strukturi, pak, gi predlaga
funkcionalnata (po~etna, standardna i preodna), divizionalnata (proizvodstvena,
teritorijalna, programska i spored potro{uva~i) i matri~nata organizaciska
struktura.
Vo literaturata u{te gi sre}avame virtuelnata, timskata, hibridnata,
SBU, inovativnata i proektnata organizaciska struktura.
Na{iot pristap vo trudot go naso~uvame kon istra`uvawe na
funkcionalnata organizaciska struktura i nejzinata primena vo organizaciskoto
dizajnirawe na pretprijatijata vo stopanstvoto na Republika Makedonija.
2. Funkcionalna organizaciska struktura
Funkcionalnata organizaciska struktura e model vo koj podelbata na
trudot, grupiraweto i povrzuvaweto na rabotite i formiraweto na organizaciskite
edinici se izvr{uvaat spored delovnite funkcii vo pretprijatieto. Aktivnostite
se grupirani vo zaedni~kite funkcii oddole kon vrvot na pretprijatieto.
Odlu~uvaweto e programirano i koordinirano i se ostvaruva vo ramkite na cvrsto
strukturiran, hierarhiski sistem. So toa se ovozmo`uva koncentracija na rabotata
na menaxerite, a vo isto vreme se ovozmo`uva detalna podelba na rabotata pri
Griffin W. Ricky: Fundamentals of Management, Houghton Mifflin Company,Boston, 1997, p. 158
Henry Mintzberg, James Brian Quinn: The Strategy process, concepts, contexts, cases, Prentice Hall
International Editions, Simon&Schuster, Englewood Cliffs, N.Y., 1991, second edition, p. 344.
Daft L.Richard: Organization Theory and Design, South-Western College Publishing, 1998, Cincinnati,
Ohio, sixth edition, p. 214.
332
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Primena na funkcional. organizac. struk. vo organizac. dizajn. na pretprijatijata vo stopan. na R.M
nivnoto izvr{uvawe, kako i primena na edinstveni metodi, postapki i proceduri.
Visokiot stepen na specijaliziranost, podelbata na trudot i specijalizacijata,
ovozmo`uvaat funkcionalnite organizaciski edinici da se karakteriziraat
so efektivnost i efikasnost vo raboteweto. Organizaciskite edinici od ovoj
oblik se formiraat vrz osnova na principot: edna funkcija - edna organizaciska
edinica.
Vo organigramot na organizacijata, organizaciskite delovi strukturirani
spored ovoj oblik se narekuvaat po imeto na funkcijata- oddelenie za nabavka,
marketing, finansii, proizvodstvo, itn. Vo ramkite na oddelenijata se vr{i
podelba na rabotite spored vidot na funkcijata. Taka, na primer, vo funkcijata
finansii mo`at da bidat grupirani site finansiski aktivnosti (kasata,
smetkovodstvoto na postojani sredstva, presmetkata na plati i sl.).
Funkcionalnata organizaciska struktura se javuva kako po~etna,
standardna ili kako preodna forma.
Po~etnata ili primarna forma e karakteristi~na za mladite
pretprijatija vo koi stepenot na podelba na trudot ne dozvoluva primena na
porazvieni funkcionalni oblici, i obi~no, se formiraat ~etiri organizaciski
edinici: sektor na proizvodstvo, sektor na ~ove~ki resursi, komercijalen sektor
i smetkovodstveno-finansiski sektor.
Standardnata forma podrazbira zbogatuvawe na po~etnata forma,
obi~no so sektorot za razvoj, dodeka komercijalniot sektor se deli na sektor za
nabavka i sektro za proda`ba, a smetkovodstveno-finansiskiot sektor e podelen
na dva oddelni sektora- finansiski sektor i sektor smetkovodstvo.
Kaj preodnata forma se nametnuva potrebata nekoi organizaciski edinici
da se ras~lenat na novi edinici. So toa se formira drug princip, spored koj dve
ili pove}e organizaciski edinici izvr{uvaat edna funkcija.
Primenata na funkcionalnata organizaciska struktura zavisi od
karakterot na okru`uvaweto (vo uslovi na poznato i stabilno okru`uvawe),
goleminata na pretprijatieto (novosozdadeni i mali pretprijatija) i vidot na
proizvodstvoto (proizvodstvo na eden vid proizvodi ili samo na nekolku srodni,
sli~ni ili isti proizvodi so primena na ista tehnologija, nameneto za ist pazar,
odnosno za ista kategorija kupuva~i).
Spored razli~ni avtori, sublimirano, funkcionalnata organizaciska
struktura ovozmo`uva koncentracija na vrabotenite, istite funkcii se
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
333
Doc. d-r Kiril Postolov
izvr{uvaat so ista oprema i vo ist prostor, podobra komunikacija i motivacija
na vrabotenite.
Funkcionalnata organizaciska struktura od druga strana, predizvikuva siroma{na
horizontalna koordinacija i kontrola pome|u oddelenijata i pretstavuva izvor na
konflikti pome|u razli~nite organizaciski edinici.
3. Primena na funkcionalnata organizaciska struktura vo organizaciskoto
dizajnirawe na pretprijatijata vo stopanstvoto na Republika Makedonija
Utvrduvaweto na primenata na funkcionalnata organizaciska struktura
vo organizaciskoto dizajnirawe na pretprijatijata vo stopanstvoto na Republika
Makedonija e povrzano so konkretni istra`uvawa vo praktikata na na{ite
pretprijatija {to gi izvr{ivme so primena na anketniot metod i so direkten
razgovor (intervju) so menaxerite na opredelen reprezentativen primerok na
pretprijatija. Dobienite rezultati od istra`uvaweto statisti~ki se obraboteni,
analizirani, izrazeni vo relativni broevi i vrz osnova na niv se dadeni opredeleni
kvalitativni oceni.
Pritoa, mo`e da dojde do razliki pome|u rezultatite dobieni od
empiriskoto istra`uvawe i teoretskite postavki vo odnos na funkcionalnata
organizaciska struktura, koi mo`at da proizlezat od specifikite na na{iot
ekonomski sistem ili, pak, insistiraweto na nivnata primena mo`e da dovede do
smaluvawe na organizaciskata efikasnost.
Za potrebite na istra`uvaweto opredelen e reprezentativen primerok na
golemi pretprijatija od stopanstvoto na Republika Makedonija. Pritoa, vodeno
e smetka da bidat opfateni pretprijatija {to pripa|aat na razli~ni sektori
na stopanskata dejnost i spored teritorijalniot raspored, pa taka se opfateni
Prisposobeno spored razli~ni avtori (Schermerhorn John, Hitt Michael, Middlemist Dennis, Mathis
L. Robert, Bahtijarević Šiber Fikreta i dr., Daft L.Richard, Lipičnik Bogdan, Robey Daniel)
Lesnotija vo vospostavuvaweto na komunikacijata i sozdavawe zaedni~ki celi, interesi i
`elbi, sozdavawe kohezija pome|u niv.(George M. Jennifer, Jones R. Gareth: Essentials of Managing Organizational
Behavior, Prentice Hall Inc, New Jersey, 2000, p. 239.
Problemite na koordinacijata rastat koga brojot i razli~nosta na proizvodite rastat,
koga se diverzificira i pazarot od aspekt na razli~nosta na potro{uva~ite i regionite na proda`ba
Konflikti kako rezultat na razli~nosta vo konceptot na raboteweto {to postoi pome|u funkciite
(Galbraith Jay: “Matrix Organization Designs- How to Combine Functional and Project Forms”, Business Horizons,
February 1971, pp. 29-40)
Pri statisti~kata obrabotka na podatocite koristen e statisti~kiot softverski paket
SPSS (Statistical Package for Social Sciences).
Za cel na anketata primeneta e Nacionalnata klasifikacija na dejnostite koja se zasnova na
me|unarodnata standardna klasifikacija i, posebno, na klasifikacijata {to se primenuva vo zemjite
334
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Primena na funkcional. organizac. struk. vo organizac. dizajn. na pretprijatijata vo stopan. na R.M
pretprijatija od re~isi site gradovi vo Republika Makedonija.
Celna grupa na istra`uvaweto bea glavnite menaxeri ili onie lica
vo menaxmentot na pretprijatijata {to tie gi odreduvaa. Vkupniot broj na
pretprijatija vo koj e izvr{eno anketiraweto e 70 so vkupno 48511 vraboteni.
Najgolem broj analizirani pretprijatija se od prerabotuva~kata industrija
(43), potoa sleduvaat vadeweto rudi i kamen i trgovijata na golemo i malo (6) i
zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto (5).
Primenata na funkcionalnata organizaciska struktura vo pretprijatijata
na stopanstvoto na Republika Makedonija mo`eme da ja utvrdime preku odgovorite
na slednive pra{awa:
1. Koj oblik na organizaciska struktura e vospostaven vo Va{eto
pretprijatie?
2. Koi i kako se organizirani delovnite funkcii vo ramkite na Va{eto
pretprijatie?
3. Ako okru`uvaweto e homogeno, ednostavno, stabilno, toga{
vospostavenata organizaciskata struktura e funkcionalna. Dali smetate deka
organizaciskoto okru`uvawe vo koe funkcionira funkcionalnata organizaciska
struktura gi ima tie karakteristiki?
4. Kolkav e stepenot na primenetata specijalizacija na rabotata
vo Va{eto pretprijatie i dali odgovora funkcionalnata organizaciska
struktura?
Spored dobienite odgovori na prvoto pra{awe, dominantna vospostavena
organizaciska struktura e funkcionalnata organizaciska struktura, za koja se
izjasnile 75.71% (53 ispitanici), dodeka za drugi oblici drugi se izjasnile 24.29%
(17 ispitanici). Osnovnata pri~ina poradi koja vo najgolem broj pretprijatija vo
stopanstvoto na Republika Makedonija se primenuva funkcionalnata organizaciska
struktura pretstavuva faktot {to se ovozmo`uva razgrani~uvawe na funkciite
i grupirawe na aktivnostite spored srodnosta. Na toj na~in se ovozmo`uva
opredeluvawe menaxer koj }e bide vo sostojba vo celost da se koncentrira vo
izvr{uvaweto na opredelenite grupi raboti. I vtoro, taa e nasledena od minatoto
i nepostoi `elba za promeni (postoi otpor, kako kaj vrabotenite taka i kaj
na Evropskata unija.
Vo ovie dejnosti ima vkupno 282 pretprijatija so 114595 vraboteni. (Dr`aven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik, 2002, del za bruto doma{en proizvod vo Republika Makedonija,
Dr`aven zavod za statistika, Skopje, izdanie 465, 2004. str. 68-69
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
335
Doc. d-r Kiril Postolov
menaxerite).
Vo odnos na pra{aweto “koi i kako se organizirani delovnite funkcii
vo ramkite na Va{eto pretprijatie”, po dobivaweto na informaciite i nivnata
obrabotka, mo`eme da go zaklu~ime slednovo:
- vo pogolem broj pretprijatija se organiziraat samo funkcite:
proizvodstvo, komercijalnata, finansiskata i op{ti raboti, dodeka funkciite
na istra`uvawe i razvoj, informaciskata, marketingot i menaxmentot na
~ove~ki resursi ne postojat ({to pretstavuva po~etna forma na funkcionalna
organizaciska struktura, neprifatlivo vo dene{ni uslovi);
- vo pretprijatijata vo koi se organizirani i drugite funkcii, mal e
brojot na onie ~ija sodr`ina odgovara na barawata za ostvaruvawe efikasnost
i efektivnost vo nivnoto rabotewe.
Iako dene{nite pretprijatija rabotat vo uslovi na golema turbulentnost
i promeni, teoretskite postavki vo odnos na primenata na funkcionalnata
organizaciska struktura se deka se dizajnira vo uslovi na stabilnost i ednostavnost.
Na menaxerite im be{e postaveno pra{awe za karakterot na okru`uvaweto vo
koe funkcioniraat. Vrz osnova na dobienite odgovori, go konstruiravme sledniov
grafikon:
45
40
41
35
30
25
20
15
10
5
Homogeno,
ednostavno,stabilno
9
3
2
0
Divizionalna
Heterogeno,slo`eno,
nestabilno
12
Funkcionalna
3
Drug
Grafikon 1 Oblik na organizaciska struktura vo odnos na vidot na
okru`uvaweto
Anketiranite menaxeri (77,36%) smetaat deka rabotat vo uslovi na stabilno,
ednostavno i homogeno okru`uvawe. Primenata na funkcionalna organizaciska
struktura vo uslovi na stabilno i ednostavno okru`uvawe ovozmo`uva
obezbeduvawe visok stepen na efektivnost i efikasnost vo funkcioniraweto na
336
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Primena na funkcional. organizac. struk. vo organizac. dizajn. na pretprijatijata vo stopan. na R.M
pretprijatijata.
No, na{e mislewe e deka pretprijatija vo Republika Makedonija
denes funkcioniraat vo okru`uvawe koe se karakterizira so visok stepen na
kompleksnost i turbulentnost, kako i vo uslovi na globalizacija na pazarite i
ekonomiite, {to bara od menaxerite napu{tawe na ovoj oblik na organizacisko
dizajnirawe i menuvawe so oblici koi gi zemaat predvid tie promeni (kako {to
se mre`nata- kako rezultat na primenata na IT, ili timskata organizaciska
struktura, itn.).
Vo odnos na stepenot na specijalizacija i organizaciska struktura,
teorijata prepora~uva, vo pretprijatija so primeneta funkcionalna organizaciska
struktura, da se vospostavi visok stepen na specijalizacija. Zatoa na menaxerite
im be{e postaveno pra{aweto za stepenot na vospostavenata specijalizacija.
Od izvr{enata anketa i po dobivaweto na odgovorite i nivnata obrabotka, ja
konstruiravme slednava tabela:
Tabela 1 Odnos pome|u oblikot na organizaciskata struktura i stepenot
na primenetata specijalizacija na rabotata
Oblik na organizaciska
Stepen na primeneta
struktura
specijalizacija na rabota
Visok stepen
Nizok stepen
Vkupno
1. Funkcionalna
38
15
53
2. Divizionalna
4
8
12
3. Drugi
1
4
5
So primena na SPSS i so to~nost od 95% se doka`uva deka pome|u oblicite na
organizaciskata struktura i stepenite na specijalizacija postoi zavisnost.
Toa zna~i deka na{ite pretprijatija gi po~ituvaat teoretskite postavki vo
odnos na stepenot na vospostavenata specijalizacija (vo slu~ajot na primenetata
funkcionalna organizaciska struktura).
4. Problemi so koi se sre}avaat organizaciite pri primenata na funkcionalnata
organizaciska struktura
Vrz osnova na dobienite odgovori vo pra{alnikot, menaxerite smetaat
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
337
Doc. d-r Kiril Postolov
deka osnovnite pri~ini koi ja namaluvaat efikasnosta i efektivnosta vo
funkcioniraweto na funkcionalnata organizaciska struktura, mo`at da bidat
grupirani vo slednive nekolku grupi:
- organizaciski pri~ini (bavnost vo donesuvaweto odluki, slaba
efikasnost vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i i rakovodeweto);
- pri~ini povrzani so funkcioniraweto na pazarot (konkurencijata,
zgolemenite potrebi na potro{uva~ite, zgolemenata konkurencija od
stranstvo, konkurentskata nelojalnost, podobruvaweto na kvalitetot na
proizvodite i uslugite);
- sistemski pri~ini (nevrabotenost, sopstveni~kite odnosi, promenata
na op{testvenite odnosi).
Vo odnos na nabroenite grupi problemi, poseben osvrt i objasnuvawe im
davaat na slednive vidovi:
- odgovornost za profitot samo na top menaxmentot- so koncentriraweto
samo na top menaxmentot, preostanatite vo organizacijata ne se motivirani za
ostvaruvawe na zaedni~kata cel;
- te{kotii vo ekonomski razvoj na kompanijata kako sistem i
birokratizirawe na menaxerskite nivoa – proizleguva od logikata na
vospostavenata slaba koordinacija i od postoeweto konflikti i rivalitet pome|u
funkciite;
- dualnost na ulogite- so u~estvoto vo funkcijata vo koja se upravuva
odvoeno, vrabotenite imaat dve ulogi: edna vo vrska so funkcijata, a druga vo
odnos na organizacijata vo celina. Neizbe`no e lu|eto da sozdadat pogolema
lojalnost kon funkcijata kon koja pripa|aat, so {to }e gi zgolemat barierite
pome|u razli~nite funkcii;
- slaba responzivnost vo odnos na promenite vo okru`uvaweto.
5. Zaklu~ok
Vrz osnova na empiriskite istra`uvawa doka`avme deka s# u{te vo
pretprijatijata na stopanstvoto na Republika Makedonija vo zna~itelno golema
merka se primenuva funkcionalnata organizaciska struktura. Isto taka,
doka`ano e deka pritoa ne postoi arbitrarnost vo nejzinata upotreba, tuku taa se
bazira na teoretski postavki (odnosot so okru`uvaweto i stepenot na vovedenata
338
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Primena na funkcional. organizac. struk. vo organizac. dizajn. na pretprijatijata vo stopan. na R.M
specijalizacija na rabota). Od aspekt na vnatre{noto organizirawe, vo zna~itelna
merka se primenuva po~etnata funkcionalna organizaciska struktura, {to ne e
dobar pokazatel za kvalitetot na nivnoto organizirawe.
Sublimiran zaklu~ok: koristej}i gi dostignuvawata na teorijata i praktikata,
morame da konstatirame deka, sepak, na{ite pretprijatija mora da izvr{at
golemi i zna~ajni promeni vo odnos na ovoj model na organizaciska struktura i
da primenat novi, posovremeni i modeli koi odgovaraat na izmenetite uslovi
na stopanisuvawe, ako sakaat da obezbedat efektivnost i efikasnost vo svoeto
funkcionirawe.
Literatura:
1. Bahtijarević-Šiber Fikreta i drugi: Organizacijska teorija, Informator, Zagreb, 1991
2. Daft L. Richard: Organization Theory and Design, South-Western College Publishing,
1998, sixth edition
3. Dr`aven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik, 2002, del za Bruto
doma{en proizvod vo Republika Makedonija, Skopje, izdanie 465, 2004. str. 68-69
4. Gailbraith R. Jay: Designing Organization: An Executive Brifing on Strategy Structure
and Process, Jossey Bass, April 1995
5. Griffin W. Ricky: Fundamentals of Management, Houghton Mifflin Company,Boston, 1997.
6. Henry Mintzberg, James Brian Quinn: The Strategy process, concepts, contexts,
cases, Prentice Hall International Editions, Simon&Schuster, Englewood Cliffs, N.Y., 1991,
second edition,.
7. Hitt Michael, Middlemist Dennis, Mathis L. Robert: Management- Concepts and
efective Practice, West Publishing Co, St. Paul 1989
8. Lipičnik Bogdan: Organizacija podjetja, 2. Knjiga, ekonomski fakultet, Ljubljana, 1996
9. Robey Daniel: Designing Organizations, Richard D. Irwin, Boston, 1991., third edition
10. Schermerhorn John: Management, John Wiley&Sons, Inc, New York ,1999, 6th edition,
11. Stonehouse George and ot.: Global and Transnational Business, Strategy and
Management, John Willey&Sons, Ltd,West Sussex,New York,2000, p.317.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
339
Doc. d-r Kiril Postolov
USING OF FUNCTIONAL ORGANIZATIONAL STRUCTURE IN
ORGANIZATIONAL DESIGNING OF ENTERPRISES IN THE
ECONOMICAL SYSTEM OF REPUBLIC OF MACEDONIA
Assistant Professor Kiril Postolov, Ph.D.
Apstrakt
Organizational structure provide framework of responsibility, reporting of relationships
between employeers and theirs grouping and must to provide mechanismes to improving linking
and coordination of organizational elements as whole. With providing of these demands establish
eficiency and effectiveness in the functioning of enterprises. Managers can use different models of
organizational structure which are suggested by theory and practice. All of them have advantages
and disadvantages. At the same time, they are using in the different periods of organizational
development (hisotrical and life cycles). But, some of that which used, using yet, and with its
charasteristics will use in the future.
One of that is functional organizational structure. In this paper we will show using of
functional organizational structure in organizational designing of enterprises in the economical
system of Republic of Macedonia
Key words: organizational designing, functional organizational structure, organization,
managers.
340
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 341 - 348 (2007)
656(497.7)
RAZVOJ NA LOGISTI^KI KONCEPT VO MAKEDONIJA
D-r Lidija Pulevska-Ivanovska
Apstrakt
Globalizacijata na ekonomijata kako proces ovozmo`uva sozdavawe na
eden edinstven pazar, a logistikata pretstavuva va`na alatka vo procesot
na dobli`uvawe na samite pazari. Pazar koj raspolaga so sovremeni logisti~ki
kapaciteti mo`e da ja istakne logistikata kako sopstvena komparativna
prednost nad drugite ekonomii koi zaostanuvaat vo taa nasoka.
Vo pravec na vklu~uvawe na makedonskata ekonomija vo svetskite
trendovi i procesi, a so cel dobli`uvawe na makedonskiot pazar kon evropskiot
i kon svetskiot, na razvojot na logisti~kiot koncept vo zemjata treba da mu
se dade najvisok prioritet. Predmet na istra`uvawe vo ovoj trud e analiza na
tekovnata sostojba na logisti~kite procesi vo Makedonija, a isto taka dadeni
se i preporaki i nasoki za razvoj na eden sovremen logisti~ki koncept i izgradba
na logisti~ki centar.
Klu~ni zborovi: logistika, logisti~ki koncept, logisti~ki centar,
Makedonija
Voved
Delovnata logistika e relativno novo pole na izu~uvawe vo sporedba
so tradicionalnite oblasti na finansiite, marketingot ili proizvodstvoto.
Logistikata se definira kako proces na planirawe, implementirawe i kontrola
na materijalnite i informaciskite tekovi od mestoto na nivno poteklo do mestoto
na nivnata potro{uva~ka, so cel da se zadovolat `elbite na potro{uva~ot.
Logistikata, a posebno onaa vo transportot, s# pove}e stanuva eden od
faktorite za dinami~ko razdvi`uvawe na ekonomskite tekovi vo edna dr`ava,
no e osobeno zna~ajna i vo me|unarodni ramki. Ekonomiite koi raspolagaat so
sovremeni logisti~ki kapaciteti imaat komparativna prednost nad drugite
Ballou R. (2004), str. 4
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
341
D-r Lidija Pulevska-Ivanovska
ekonomii, i zatoa, so cel Republika Makedonija uspe{no da se vklu~i vo svetskite
trendovi i procesi, neophoden e razvoj na logisti~kiot koncept. Za da se postigne
toa ne e dovolna samo rekonstrukcija i izgradba na transportni mre`i i jazli,
tuku e potrebno mnogu pove}e. Isto taka, so Spogodbata za stabilizacija i
asocijacija pome|u Republika Makedonija i zemjite-~lenki na Evropskata unija
(vo delot na soobra}ajot) i Spogodbata vo oblasta na soobra}ajot pome|u Republika
Makedonija i EU, mo`e da se vidi deka tie ne se odnesuvaat samo na razvoj na
pati{tata i `eleznicata, tuku mnogu pove}e na sorabotkata, kako va`en preduslov
za nadminuvawe na problemite {to gi sozdava tovarniot soobra}aj.
Osnovni podatoci za patnata i za transportnata infrastruktura vo Republika
Makedonija
Sega{noto nivo na razvienost na logistikata vo Republika Makedonija
mo`e da se oceni kako nezadovolitelno, no taa ima strategiska teritorijalna
polo`ba koja nudi mo`nosti za razvoj na efikasna delovna logistika. Glavnite
prednosti na Makedonija za razvoj na logisti~ki koncept i za izgradba na
logisti~ki centar se povolnata geosoobra}ajna polo`ba i stepenot na razvienost
na soobra}ajnata i druga infrastruktura. Geosoobra}ajnite povolnosti na
Makedonija proizleguvaat, pred s#, od panevropskite koridori broj 8 i 10, ~ii
delovi pominuvaat niz Makedonija i me|usebno se vkrstuvaat vo okolinata na
Skopje.
Op{to zemeno, mo`e da se ka`e deka patnata infrastruktura vo Makedonija
e adekvatna za razvoj na eden sovremen logisti~ki koncept i za izgradba na
logisti~ki centar. Na teritorijata na Republika Makedonija vnatre{nata
urbana patna mre`a iznesuva okolu 9.750 km. Nejzinata patna infrastruktura se
karakterizira so naglasen razvoj na glavniot transporten Panevropski koridor
X sever-jug E-75, koj e so vkupna dol`ina od 172 km niz teritorijata na Republika
Makedonija, kako i krakot Xd koj e so vkupna dol`ina od 127 km. Vo ovoj moment,
60% od Koridorot X se ve}e izgradeni do nivo na avtopatsko re{enie, 9% se vo
faza na izgradba i 31% se podgotveni za izgradba. Panevropskiot koridor VIII
istok-zapad E-65, koj e so vkupna dol~ina od 317 km niz teritorijata na Republika
Makedonija, e pomalku izgraden. Samo 26% se zavr{eni do nivo na moderen avtopat,
a dopolnitelni 9% se vo faza na izgradba.
342
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Razvoj na logisti~ki koncept vo Makedonija
Vo Republika Makedonija ima 1000 km `elezni~ka infrastruktura, koja gi
sledi dvata panevropski koridora VIII i X. Koridorot X e vo dol`ina od 217 km niz
teritorijata na Republika Makedonija. @eleznicata e so standardna golemina,
taa e elektrificirana so moderen signalen sistem za komunikacija. Vkupnata
dol`ina na `elezni~kata infrastruktura potrebna za Koridorot VIII iznesuva
339 km, a 55% od vkupnata dol`ina vo Makedonija se ve}e izgradeni i staveni vo
upotreba. Na isto~niot del na Koridorot kon Bugarija nedostasuvaat u{te 25.5%
do celosno zavr{uvawe (odnosno 86 km), dodeka od vkupnata dol`ina na delot kon
Albanija, za realizacija presoatnuvaat u{te 20% (60 km).
Vozdu{niot soobra}aj vo Republika Makedonija se odviva preku dva
aerodroma-vo Skopje i vo Ohrid. Aerodromot vo Skopje raspolaga so sovremena
tehnologija, moderen sistem za navigacija na avionite vo sekakvi vremenski
uslovi, kako i so sovremen informaciski sistem.
Bidej}i Republika Makedonija nema izlez na more, najva`no morsko
pristani{te koe vr{i uslugi za nea e pristani{teto vo Solun, Grcija.
I pokraj opredelenite ograni~uvawa (kako na pr. nemaweto izlez na more),
geografskata polo`ba na Makedonija & ovozmo`uva funkcija na most preku centarot
na Balkanskiot Poluostrov i toa ja pravi da bide posebno mesto za sproveduvawe
na dolgoro~en logisti~ki koncept vo ramkite na regionot. Blagodarenie na
geosoobra}ajnata polo`ba i stepenot na razvienost na soobra}ajnata i na druga
infrastruktura, Republika Makedonija, bez somnenie, mo`e da se razvie vo
logisti~ki centar vo regionot. Za toa se neohodni napori koi }e gi valoriziraat
ovie povolni faktori i }e gi povrzat so modernite logisti~ki strukturi.
Vo prodol`enie se dadeni oficijalnite podatoci za izvr{eniot tovaren
soobra}aj vo Makedonija vo 2005 godina, kako i za brojot na pretprijatijata vo
sektorot soobra}aj, skladirawe i vrski. Ovie podatoci govorat vo prilog na
faktot deka vo Makedonija postoi adekvatna patna i transportna infrastruktura,
pogodna za razvoj na logisti~ki koncept i za izgradba na logisti~ki centar.
Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo Evropskata unija, (2004), str. 120
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
343
D-r Lidija Pulevska-Ivanovska
Tabela br. 1. Tovarniot soobra}aj vo Republika Makedonija vo 2005 god.
@elezni~ki prevoz vo
iljadi toni
Prevoz na stoka
Vozduhoploven prevoz vo
toni
Paten prevoz vo
iljada toni
3129
1624
8433
Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2006, str. 518
Vkupniot broj pretprijatija vo Makedonija vo 2005 godina vo sektorot
soobra}aj, skladirawe i vrski izneuval 4187. Najgolemiot broj od niv, odnosno
4070 se vo privatna sopstvenost, a, spored potekloto na kapitalot, najgolem broj
(3896) se vo doma{na sopstvenost.
Tabela br. 2. Broj na pretprijatija spored formata na sopstvenost vo sektorot
soobra}aj, skladirawe i vrski vo Republika Makedonija vo 2005 g.
Forma na sopstvenost
Broj na pretprijatija
Privatna
Me{ovita
Zadru`na
Dr`avna
Op{testvena
Vkupno
Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2006, str. 471
4070
50
33
4
30
4187
Tabela br. 3. Broj na pretprijatija spored potekloto na kapitalot vo sektorot
soobra}aj, skladirawe i vrski vo Republika Makedonija vo 2005 g.
Poteklo na kapitalot
Broj na pretprijatija
Doma{en
3896
Stranski
105
Me{ovit
186
Vkupno
4187
Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2006, str. 471
Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2006, str. 471
344
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Razvoj na logisti~ki koncept vo Makedonija
Slednive pravila go reguliraat pristapot do pazarite za nacionalniot i
za me|unarodniot transport na stoki za doma{nite prevoznici:
• Zakon za prevoz vo patniot soobra}aj (Slu`ben vesnik na RM br. 68/04;
• Pravilnik za raspredelba na licenci za me|unaroden transport na stoki;
• validni bilateralni dogovori za me|unaroden paten prevoz.
Razvojot na logistikata poka`uva deka klasi~nite postavuvawa na zada~ite
na op{tiot transport i skladiraweto, se pove}e odat vo vtor plan za smetka na
logisti~kite uslugi. Toa zna~i deka logisti~kata koncepcija na eden region
dobiva s# pogolemo zna~ewe vo odnos na prirodnite geosoobra}ajni povolnosti.
Na toj na~in, ”nepovolnite” lokaciski aglomerati podgotveni za dobivawe
logisti~ki uslugi mo`at da stanat konkurentni od aspekt na izgradbata na centar
za logisti~ki funkcii. Izvr{enite istra`uvawa poka`uvaat deka logisti~kite
potencijali vo Republika Makedonija le`at pred s# vo tekstilnata industrija i
vo prerabotkata na prehranbeni proizvodi. Isto taka, povolni mo`nosti postojat
i vo sektorite na grade`ni materijali, bela tehnika, sanitarni uredi i slobodni
ekonomski zoni.
Logisti~ki centar
Ministerstvoto za transport i vrski na Republika Makedonija, vo
sorabotka so “Makedonija soobra}aj” i fondacijata “Carl Duisberg Gesselschaft”, vo
periodot 2000-2001 godina bea u~esnici vo proektot “Razvoj na dr`aven logisti~ki
koncept vo Makedonija”. Od sprovedenite istra`uvawa vo ramkite na ovoj proekt
proizlegoa opredeleni zaklu~oci koi odat vo prilog na neophodnosta od razvoj na
logisti~ki pristap vo Makedonija, kako i na logisti~ki centar.
Logisti~kiot centar se definira so: naseluvawe na soobra}ajnoekonomski pretprijatija-logisti~ari vo edna oblast, povrzuvawe na najmalku dva
vida nositeli na soobra}aj; sistematsko iscrpuvawe na energetskite potencijali
preku sproveduvawe merki orientirani kon rezultati. Logisti~kiot centar gi
organizira aktivnite nositeli na soobra}ajot vo regionot vo eden sistemski sojuz.
Sepak eden logisti~ki centar ja dobiva svojata vistinska vrednost duri koga }e se
moderira zaedni~kiot potencijal kon specifi~nite predizvici na logisti~kite
Andreev R., (2006), str. 6
Finansirana od germanskata vlada.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
345
D-r Lidija Pulevska-Ivanovska
trendovi.
Najzna~ajni primarni funkcii na logisti~kiot centar se: tovarniot
soobra}aj vo stranstvo so site soobra}ajni nositeli, kako i vo zemjata so izbirawe
i distribucija na stokata vo regionot; tovarewe/istovar na stoki i edinici za
tovar, skladirawe na stokata na site na~ini, formi, sostojbi i periodi; uslugi
za rakuvawe so stokata: pakuvawe, ispituvawe, etiketirawe i sli~no (logisti~ki
sposobnosti na treto nivo). Najzna~ajni sporedni funkcii na logisti~kiot centar
se: podgotvuvawe, ~uvawe, odr`uvawe, popravka na transportnite vozila, transport,
odnosno sklad za tovarewe/istovar, transportni sistemi i sistemi za poddr{ka,
podgotvuvawe na lokaciski specifi~na infrastruktura, priklu~oci kon patnata,
`elezni~kata i re~nata mre`a, povr{ini i objekti za nadvore{ni uslugi ili
uslugi za informirawe, kako i carina, po{ta, banki i osiguritelni kompanii,
kontrolni slu`bi, bezbednosni slu`bi, gastronomski slu`bi, logisti~ki uslugi
za informirawe, logisti~ko sovetuvawe i telekomunikaciski uredi.
So taka realiziranite funkcii, logisti~kiot centar mo`e brzo i visoko
kvalifikuvano da se aktivira vo procesite na asocijacijata na site naseleni
pretprijatija kako: {pediter-ispra}a~, {pediter-prima~, logisti~ari vo
kombiniraniot soobra}aj i voop{to logisti~ari.
Celta i funkcionalnosta na eden logisti~ki centar vo Republika
Makedonija gi nadminuva granicite na eden voobi~aen terminal. Prethodno vo
tekstot be{e spomenato deka postoe{e proekt za razvoj na dr`aven logisti~ki
koncept vo Republika Makedonija, me|utoa prakti~no ne se prezemeni nikakvi
aktivnosti za realizacija na ovoj proekt vo praktikata. Zatoa se postavuva
pra{aweto koj e subjektot {to treba da pokrene inicijativa za razvivawe na
dr`aven logisti~ki koncept, koj pretstavuva zna~aen segment vo razvojot na
makedonskata ekonomija. Sekako, poradi faktot {to stanuva zbor za razvoj na
dr`aven logisti~ki koncept, po~etnata inicijativa treba da proizleze od Vladata
na Republika Makedonija, odnosno od Ministerstvoto za transport i vrski kako
nejzin organ, koj, spored proverena postapka i metodologija vo zemjite od Zapadna
Evropa, }e gi vklu~i soodvetnite asocijacii od oblasta na soobra}ajot i }e
sprovede aktivnosti za postignuvawe na postavenite celi-realizirawe na dr`aven
logisti~ki koncept i izgradba na logisti~ki centar vo Republika Makedonija.
Andreev R., (2006), str. 7
346
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Razvoj na logisti~ki koncept vo Makedonija
Zaklu~ok
Iako sostojbata so stepenot na razvienost na logistikata vo Republika
Makedonija mo`e da se oceni kako pesimisti~ka, vo pravec na podobruvawe na
ovaa sostojba najprvo treba da se identifikuvaat aktivnostite {to treba da se
prezemat so cel da se razvie dr`aven logisti~ki koncept. Prvo, treba da utvrdime
koi se uvoznite i izvoznite potencijali, na~inite za nivno podobruvawe i kako
na{ite proizvedeni produkti da gi preneseme na evropskite pazari. I, sekako,
kako da gi postavime tekovite na logistikata za stokata {to se uvezuva vo
Makedonija. No, isto taka, treba da se podigne i svesta kaj Vladata za potrebite
i zna~eweto na sektorot logistika. I toa, kaj ministerstvata, kaj slu`bite, kaj
asocijaciite, za tie navistina da sogledaat deka logistikata mo`e da pretstavuva
klu~ za ekonomskiot razvoj na dr`avata. Glavni prednosti na Makedonija za
razvoj na logisti~ki koncept i za izgradba na logisti~ki centar se povolnata
geosoobra}ajna polo`ba i stepenot na razvienost na soobra}ajnata i na patnata
infrastruktura. Bidej}i stanuva zbor za dr`aven logisti~ki koncept, organ koj e
najodgovoren za sproveduvawe na gorenavedenite aktivnosti e Ministerstvoto za
transport i vrski na Republika Makedonija, i toa pred s# vo sektorite tekstilna
industrija, zemjodelstvo, prehranbena i grade`na industrija, kako granki kade
{to postojat najoptimalni potencijali za razvoj na logisti~ki koncept.
Bibliografija
1. Ballou R., 2004, Business Logistics/Supply Chain Management, Pearson Prentice
Hall, New Jersey.
2. Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo
Evropskata unija, 2004, Vlada na Republika Makedonija.
3. Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2006, Dr`aven zavod za
statistika na Republika Makedonija.
4. Andreev R., 2006, Transport i Logistika, broj 3, Makedonija soobra}aj, Skopje.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
347
D-r Lidija Pulevska-Ivanovska
DEVELOPMENT OF LOGISTICAL CONCEPT IN MACEDONIA
Lidija Pulevska-Ivanovska, Ph.D.
Summary
Globalization of economy as a process enables a creation of a single market and logistics
is an important tool in this process. A market with contemporary logistical capacities has a
comparative advantage over other economies. This paper elaborates the current logistical
processes in Macedonia and gives directions for development of a contemporary logistical
concept tand logistical center in Macedonia.
Key words: logistics, logistical concept, logistical center, Macedonia
348
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 349 - 360 (2007)
656(497.7)
KVALITETOT NA KREDITNOTO PORTFOLIO NA BANKITE
I [email protected] ZA FINANSIRAWE NA REALNIOT
SEKTOR – SLU^AJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Asistent m-r Daniela Mamu~evska Fundu
Apstrakt
Stabilniot i efikasen bankarski sistem pretstavuva biten preduslov
za vospostavuvawe i odr`uvawe na makroekonomskata ramnote`a i, obratno, site
makroekonomski debalansi nao|aat soodveten odraz vrz raboteweto na bankite.
Nestabilnite i neefikasni bankarski sistemi gi namaluvaat alokativnata
efikasnost i implementacijata na makroekonomskite politiki. Isto taka
negativno vlijaat vrz procesot na upravuvawe na monetarnata politika,
{to mo`e da predizvika visoki fiskalni tro{oci i drugi makroekonomski
distorzii. Od druga strana, bankarskite sistemi koi se stabilni i efikasni
vlijaat vo nasoka na zabrzuvawe na ekonomskiot raste` preku mobilizirawe na
finansiskite resursi vo aktivnosti so najvisoki o~ekuvani stapki na povrat
pri dadeno nivo na rizik.
Vo ovoj trud se obrabotuva problemot na lo{ite zaemi i nivniot
efekt vrz kamatnata politika na bankite i vrz mo`nostite za finansirawe
na realniot sektor vo makedonskata ekonomija.
Klu~ni zborovi: banki, lo{i zaemi, ekonomski rast, kreditno portfolio
Performansite na bankite i ekonomskiot rast
Finansiskata stabilnost e va`en preduslov za racionalna alokacija
na resursite, koja pozitivno vlijae vrz ekonomskiot rast i vrz vrabotenosta.
Dobro funkcionira~kite i efikasni bankarski sistemi pozitvno vlijaat
vrz ekonomskiot rast na tri na~ini: preku alokacija na kapitalot vo to~kite
na negova najproduktivna upotreba, preku pottiknuvawe na akumulacijata i
mobilizacijata na kapitalot i preku namaluvawe na tro{ocite na finansiskata
intermedijacija.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
349
Asistent m-r Daniela Mamu~evska Fundu
Edna od osnovnite funkcii na bankarskiot sistem pretstavuva
koncentracijata i alokacijata na slobodnite pari~ni sredstva. Zemjite so golemo
doma{no {tedewe i so efikasni finansiski institucii ostvaruvaat visoki
stapki na ekonomski rast. Me|utoa, praktikata poznava i slu~ai koga doma{noto
{tedewe e golemo, no, vo otsustvo na efikasni finansiski institucii i pazari,
ekonomskiot rast ostanuva na nisko nivo, kako rezultat na pogre{nata alokacija
na slobodnite finansiski resursi. Zatoa, od na~inot na koj funkcioniraat
finansiskite pazari i institucii mnogu zavisi zdravjeto na ekonomijata na edna
zemja.
Vo razvienite ekonomii, vo uslovi na visoko razvieni pazari na kapital,
indirektnoto finansirawe e pozastapeno vo odnos na direktnoto finansirawe.
Ova se dol`i, pred s#, na visokite tro{oci svrzani so emisijata na hartii od
vrednost na pazarite na kapital, koi se prifatlivi samo za golemi i renomirani
kompanii. Bankite ja odr`uvaat svojata pozicija na pazarot vrz osnova na
prednostite na ekonomiite od obemot i razvienata finansiska ekspertiza,
ovozmo`uvaj}i im na toj na~in i na malite firmi pristap do finansiski resursi.
Vo Evropa, bankite se klu~na dvi`e~ka sila na razvojot. Imeno, pretprijatijata vo
Evropa, okolu 3/4 od potrebnata eksterna akumulacija ja obezbeduvaat od bankite
i od drugi doveriteli, a samo edna ~etvrtina od pazarite na kapital. Vo zemjite
vo tranzicija, stepenot na zavisnost na pretprijatijata e u{te povisok i iznesuva
95%. Ovaa situacija e posledica, pred s#, na nerazvienosta na pazarite na kapital.
Vo Republika Makedonija ovoj procent e u{te povisok i iznesuva 98.5% .
Eden od glavnite indikatori za uspe{no izvr{uvawe na alokativnata
funkcija na bankite pretstavuva u~estvoto na lo{ite zaemi vo nivnoto kreditno
portfolio. Stapkata na u~estvo na lo{i krediti vo kreditnite portfolija
na bankite od Evropskata unija (EU) iznesuva pod 5%, dodeka pak, prose~nata
stapka na lo{i krediti kaj bankite vo zemjite vo tranzicija se dvi`i okolu 17%.
Pritoa postoi inverzna zavisnost me|u u~estvoto na lo{i krediti i stapkata
na ekonomski rast. Zemjite so poniski stapki na lo{i krediti vo bankarskite
portfolija ostavruvaat povisoki stapki na ekonomski rast. Isto taka, kolku
e pomal procentot na zarobeni bankarski sredstva vo lo{i plasmani, tolku se
pogolemi mo`nostite za poizda{na kreditna poddr{ka na realniot sektor od
strana na bankite. Odnosno, so zgolemuvaweto na finansiskata dlabo~ina na
Gligor Bi{ev (1999): Efikasnosta na bankite i ekonomskiot rast, raboten materijal br.7
NBRM, Skopje, str.1
350
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Kvalitetot na kredit. portfolio na bankite i mo`nost. za finans. na realniot sektor - slu`ajot na R.M.
bankarskiot sektor se zgolemuva i bruto nacionalniot proizvod na zemjata.
Tabela 1:Efikasnosta na bankite i ekonomskiot rast
(podatocite se odnesuvaat na 2003 godina)
Estonija
Ungarija
Bugarija
^e{ka
Slova~ka
Hrvatska
Slovenija
Polska
Makedonija
U~estvo na lo{i
U~estvo na doma{ni
zaemi**
Stapka na realen rast
krediti vo
privatniot
sektor
vo
vo vkupnoto kreditno
na BDP vo %*
BDP vo %
portfolio vo %
0.5
33.7
5.1
3.8
42.3
2.9
4.4
25.8
4.3
5.0
17.9
3.1
9.1
25.0
4.2
9.4
48.5
4.3
9.4
43.3
2.9
25.1
17.8
3.8
15.1***
14.9
3.1
Izvor: EBRD Transition report (2004)
* Proceneti vrednosti za 2003 godina
** Vo kategorijata lo{i plasmani vleguvaat sup-standardnite, somnitelnite
i lo{ite zaemi
*** Supervizorski izve{taj na NBRM za 2003 godina
Pridonesot na banakrskiot sektor kon pobrz i pokvaliteten ekonomski rast
i razvoj vo pogolema mera se ostavruva preku uspe{no alocirawe na finansiskite
sredstva vo propulzivni proekti, preku koi doa|a do zgolemuvawe na faktorskata
produktivnost vo ekonomijata, otkolku preku zgolemuvawe na akumuliranite
sredstva. Zatoa, za bankarskiot sistem, od mnogu pogolemo zna~ewe e razvojot na
tehnikite za alokacija na resursite vo ekonomijata.
Empiriskite analizi govorat i deka neefiksnite bankarski sistemi,
finansiskata intermedijacija ja izvr{uvaat so mnogu povisoki tro{oci, izrazeni
preku visokite kamatni margini, vo sporedba so efikasnite bankarski sistemi,
{to negativno se odrazuva vrz ekonomskiot rast na zemjata. Skapite krediti ja
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
351
Asistent m-r Daniela Mamu~evska Fundu
destimuliraat investicionata aktivnost i go usporuvaat ekonomskiot rast na
zemjata. Taka, vo 2000 godina, kamatnite margini vo Polska, ^e{ka i Ungarija
iznesuvaa 2.9 , 6.7, i 3.9 procentni poeni soodvetno, a stapkata na realen porast na
BDP vo ovie zemji be{e 4%, 3.9% i 5.2%.
Zatoa, reformiraweto na bankarskite sistemi vo zemjite vo tranzicija
be{e eden od glavnite predizvici so koi se soo~ija kreatorite na ekonomskata
politika. Makroekonomskite performansi vo ovie zemji vo golema mera zavisea
od sostojbite vo nivnite bankarski sektori. Funkcioniraweto na ovie sistemi
ima{e silno determinira~ko vlijanie kako vrz dolgoro~nite performansi na
tranzicionite ekonomii taka i vrz postignuvaweto makroekonomska stabilnost
na kratok rok. Distorziite vo bankarskiot sistem mo`e da bidat seriozna
pre~ka vo razvojot na ovie ekonomii, namaluvaj}i gi akumulacijata na kapitalot
i rastot na vkupnata faktorska produktivnost. Od druga strana, slabite
bankarski sistemi vo ovie zemji ~esto pati bea glaven izvor na makroekonomska
nestabilnost vo nivnite ekonomii.
Problemot so lo{ite zaemi vo makedonskoto bankarstvo
Kvalitetot na aktivata na bankite ima glavno determinira~ko vlijanie
vrz stepenot na uspe{noto rabotewe na bankarskata industrija, vo smisla na
profitabilnosta, nivoto na likvidnost i vrz stepenot na kapitaliziranost na
bankite. Bidej}i vo bankarskite aktivnosti na makedonskite banki dominiraat
tradicionalnite aktivnosti, od posebno zna~ewe za kvalitetot na aktivata ima
kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite, t.e. sposobnosta na bankarskiot
menaxment za soodvetno procenuvawe na bonitetot na kreditokorisnicite.
Permanentno najslaba to~ka na makedonskiot bankarski sistem e
kontinuirano visokiot iznos na lo{i plasmani. Makedonskiot bankarski sistem
proizleze od bankarski sistem koj tehni~ki be{e nesolventen. Prviot petgodi{en
period od tranziicijata be{e obele`an so postojano prisustvo na zna~aen iznos
na lo{i zaemi vo portfolijata na bankite. Zna~aen del od slaboto kreditno
portfolio na bankite vle~e{e koreni od me|unarodnite krediti za javniot sektor
u{te od pred 1991, a preostanatiot del bea novokreirani lo{i plasmani povrzani
so otsustvo na efektivno restrukturirawe na realniot sekotr i na bankite, vo
po~etnite godini na tranzicijata. Me|utoa, i po zavr{enoto finansisko sanirawe
na bankite vo 1995 godina i vo 1999 godina, kvalitetot na nivnoto kreditno
352
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Kvalitetot na kredit. portfolio na bankite i mo`nost. za finans. na realniot sektor - slu`ajot na R.M.
portfolio ne poka`a pozna~itelno podobruvawe na performansite.
Pri~inite za vakvite sostojbi na kreditnite portfolija na makedonskite
banki, pokraj vo te{kite uslovi vo stopanstvoto i relativno te{koto zakrepnuvawe
na ekonomskata aktivnost na stopanskite subjekti od nepredvidenite {okovi od
neekonomska priroda, treba da se baraat i vo s# u{te slabite interni sistemi
na bankite za sledewe na kreditniot rizik, vo kreditiraweto na kompaniite koi
se direktno ili indirektno povrzani so osnova~ite na bankite, vo nerazvienite
interni sistemi za kontrola i revizija, kako i vo neadekvatnata ili neoformena
korporativna struktura na upravuvawe koja podrazbira soodvetna segregacija na
izvr{nite i upravuva~kite funkcii na bankite.
Negativniot trend na porast na plasmanite klasificirani vo rizi~nite
kategorii V, G i D zavr{i vo 2001 godina, a ve}e od 2002 godina tie poka`uvaa trend
na opa|awe, vo uslovi na zgolemena kreditna aktivnost na bankite. Taka, u~estvoto
na plasmanite klasificirani vo rizi~nite kategorii V, G i D vo vkupnata
kreditna izlo`ensot na bankite vo 2004 i vo 2005 iznesuva{e 13.22%, odnosno
10.87%. Sepak, i pokraj trendot na opa|awe, ovoj pokazatel s# u{te e na relativno
visoko nivo vo sporedba so nivoto vo ponaprednite tranzicioni ekonomii. Vo 2004
godina ovoj pokazatel za zemjite vo ramkite na grupata EU-10 iznesuva{e prose~no
okolu 10.4%, vo EU-15 okolu 3.1%, a vo zemjite od CIE 11.1% .
Tabela2: Selektirani pokazateli za kvalitetot na kreditnoto portfolio
vo periodot 1995-2004 godina
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
%na V, G, D vo vkupna
kreditna izl`enost
44.4
42.8
35.6
32.9
41.3
34.8
38.2
20.5
15.1 13.22
%na D vo vkupna
kreditna izlo`enost
20.8
13
11.1
3.1
7
8.6
10.7
7.55
5.19
4.05
Rizi~nata kategorija V ili supstandarden plasman povlekuva izdvojuvawe na posebna rezerva
od 25%, Ovaa kategorija ozna~uva izlo`enost sprema komintent za koj e utvrdeno deka ima neadekvaten
pari~en tek, koj bi mu ovozmo`il navremeno ispolnuvawe na obvrskite. Dospeanite obvrski naj~esto
gi ispolnuva so zadocnuvawe od 31 do 90 dena; Rizi~nata kategorija G ozna~uva somnitelen plasman i
povlekuva izdvojuvawe na posebna rezerva od 50%, Ovaa kategorija ozna~uva kreditna izlo`enost sprema komintent koj e nelikviden i nesolventen. Dospeanite obvrski naj~esto gi izvr{uva so zadocnuvawe
od 91 do 180 dena; Rizi~nata kategorija D ozna~uva zaguba i povlekuva izdvojuvawe na posebna rezerva
od 100%, Ovaa kategorija ozna~uva kreditna izlo`enost sprema komintent koj dospeanite obvrski gi
izvr{uva so zadocnuvawe od 365 dena ili voop{to ne gi izvr{uva
Citiran podatok od supervizorski izve{taj na NBRM 2005
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
353
Asistent m-r Daniela Mamu~evska Fundu
%na rizi~nist (pot,zagubi
/vk.izlo`enost)
%na V, G D vo garanten
kapital
% na D vo garanten
kapital
% na neto V,G,D vo
garanten kapital
30.8
25.4
133.6 139.4
23.8
17.5
22.6
21.4
23.6 13.71 10.27
9.73
143 123.4
145
94.2 116.2 105.67 81.01 81.25
62.4
42.3
44.4
11.7
24.6
23.4
32.6 38.91 27.84 34.77
48.8
65.8
60.9
70.5
74.6
43.6
52.4 41.58
32.5 29.46
Izvor: Supervizorski izve{tai na NBRM
Pritisokot od lo{ite zaemi negativno se odrazuva i vrz solventnosta
na bankarskiot sistem izrazen preku u~estvoto na neto vrednosta na plasmanite
klasificirani vo V, G i D rizi~na kategorija vo garantniot kapital na bankite.
Imeno, ako se zeme vkupnata vrednost na kreditite klasificirani vo V, G, i D
rizi~na kategorija, koregirana za izdvoenite rezervacii, taa se dvi`e{e od
skoro 50% od garantniot kapital na bankite vo 1995 godina, do 74.6% vo 1999
godina, a potoa po~na zna~ajno da se namaluva, kako rezultat na podobruvaweto na
kavalitetot na kreditnoto portfolio na bankite vo uslovi na zgolemena kreditna
aktivnost, i vo 2004 godina dojde do nivo na u~estvo od 29.46%.
Lo{ite zaemi zna~jano gi optovaruvaat tekovnite prihodi na makedonskite
banki. Vsu{nost, agregatnite iznosi na izdvoeni rezervacii za potencijalni
zagubi vo 1999, 2000 i 2001 godina bea pogolemi od ostvareniot agregaten neto
kamaten prihod na bankite, pa taka, po izdvoenite rezervacii, neto kamatniot
prihod na bankite be{e negativen.
Tabela 3: Dvi`ewe na kategoriite vkupen kamaten prihod,vkupni kamatni
rashodi, neto kamaten prihod, neto kamaten prihod po rezervacii vo periodot
1998-2005 godina
vo milioni denari
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Vkupen kamaten
5,410 4,809 5,165 4,483 5,428 5,161 5,920 7,670
prihod.
Vkupni kamatni
2,134 2,664 2,572 2,625 2,999 2,625 2,310 3,013
rashodi
354
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Kvalitetot na kredit. portfolio na bankite i mo`nost. za finans. na realniot sektor - slu`ajot na R.M.
Neto kamatni prihodi
3,276 2,145 2,594 1,858 2,430 2,536 3,609 4,657
Neto kamatni prihodi po
451 -1,268 -328 -684
rezervacii
Izvor,: Godi{ni supervizorski izve{tai na NBRM
631
202 1,630 2,221
Pri analizata na nivoto na lo{i plasmani vo kreditnite portfolija
na bankite treba da se ima predvid izmenata na odlukata za supervizorski
standardi za regulirawe na dostasanite a nenaplateni pobaruvwa na bankite i
{tedilnicite, koja stapi vo sila vo tekot na 1998, soglasno koja site lo{i plasmani
klasificirani kako zaguba vo dva posledovatelni kvartala, se iskni`uvaat od
kreditnite portfolija na bankite i se prefrlaat vo vonbilansna evidencija. Na
toj na~in se vr{i eden vid ”~istewe” na kreditnite portfolija na bankite od
najlo{ite plasmani na tovar na formiranite rezervi za potencijalni zagubi. Na
krajot na 2001 ovie iskni`eni krediti iznesuvaa 9.2 miljradi denari ili 3.9% od
BDP za 2001 godina.
Vo poslednite nekolku godini postoi trend na namaluvawe na kreditniot
rizik na bankite i podobruvawe na nivnoto kreditno portfolio, {to mo`e da
se potvrdi preku namalenoto u~estvo na nerezerviraniot iznos na kreditna
izlo`enost klasificirana vo V, G i D rizi~na katedorija od 41.58% vo 2002
godina na 29.46% vo 2004 godina, odnosno 26.1% vo 2005 godina. Ova naveduva na
zaklu~okot deka, dokolku se slu~i najlo{oto scenraio - vo celost da ne se naplatat
pobaruvawata klasificirani vo V, G i D rizi~na kategorija, za pokrivawe na
zagubata bi bilo potrebno okolu 42 % od vrednosta na garantniot kapital vo 2002
godina, odnosno okolu edna ~etvrtina vo 2004 i 2005 godina.
Efektot na suboptimalniot kvalitet na bankarskite kreditni portfolija vrz
kamatnata politika na bankite
Visokite aktivni kamatni stapki na bankite se zna~aen limitira~ki
faktor so negativno vlijae vrz dinamiziraweto na ekonomskata aktivnost.
Kontinuiranoto odr`uvawe na visoki nominalni i realni aktivni kamatni
stapki od strana na bankite ima dvoen negativen efekt. Od edna strana, ja namaluva
kreditnata aktivnost, {to e sprotivno na naporite za dinamizacija na ekonomskiot
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
355
Asistent m-r Daniela Mamu~evska Fundu
rast i investiciite, a od druga strana, pretprijatijata koi gi koristat bankarskite
krediti za finansirawe se prinudeni da gi vlo`at ovie sredstva vo porizi~ni
proekti koi bi im obezbedile visok prinos, so cel da gi pokrijat visokite kamatni
tro{oci. Ova doveduva do zgolemuvawe na rizi~nosta na kreditnite plasmani i ja
doveduva vo pra{awe naplatata na kreditite i profitabilnosta na bankite.
Tabela 4: Dvi`ewe na u~estvoto na rezervaci za potencijalni zagubi vo neto
kamateniot prihod i u~estvoto na stornirani prihodi vo vkupeniot kamaten
prihod
1998
U~estvo na rezervaci
za potencijalni zagubi
vo neto kamaten
prihod
U~estvo na stornirani
prihodi vo vkupen
kamaten prihod
1999
2000
2001
2002
2003
2004
86%
159%
113%
136%
74%
92%
55%
14.2%
38.5%
29.1%
38.5%
13.8%
9.3%
3.6%
Izvor; NBRM
Visokite vrednosti na pokazatelite za u~estvoto na izvr{enite
reazervacii za potencijalnite zagubi vo neto kamatnite prihodi i u~estvoto
na stornirani prihodi vo odnos na kamatnite prihodi go objasnuvaat visokoto
nivo na aktivnite kamatni stapki. Ovie pokazateli ja reflektiraat izrazenata
finansiska nedisciplina, koja e rezultat na visokata zadol`enost na stopanstvoto
kaj bankite, t.e. na kumuliraweto na visoki iznosi na neplateni pobaruvawa po
kamata vo portfolioto na bankite. Bankite, preku visokite kamatni stapki,
povtorno se obiduvaat da go prefrlat tovarot na lo{ite kreditni plasmani na
klientite koi redovno gi servisiraat obvrskite, na toj na~in sozdavaj}i eden
ma|epsan dol`ni~ki krug: visoki kamatni stapki - lo{i kreditni plasmani visoki kamatni stapki. Ova upatuva na konstatacijata deka kamatnata politika na
bankite e neefikasna i neracionalna i so toa nepovolno vlijae vrz op{toto nivo
na stopanskata aktvinost. Iako, vo poslednite nekolku godini, kamatnite stapki
356
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Kvalitetot na kredit. portfolio na bankite i mo`nost. za finans. na realniot sektor - slu`ajot na R.M.
po~naa da opa|aat, sepak se daleku povisoki od kamatnite stapki vo ponaprednite
tranzicioni ekonomii.
Bankarskiot sistem vis -a -vis performansite na realniot sektor
Vo zemjite so nediverzificirana finansiska struktura, bankarskite
institucii se glavnite posrednici pome|u neto suficitnite i neto deficitnite
ekonomski subjekti. Od zdravosta na bankarskiot sistem }e zavisi i stepenot
na uspe{no realocirawe na finansiskite fondovi vo to~kite kade{to tie }e
ostvarat najgolem prinos i, na toj na~in, pozitivno }e se vlijae vrz zgolemuvaweto
na op{testvenata korist. I obratno, fragilnosta na bankarskite sistemi ima
dolgor~ni negativni efekti vrz ekonomskiot rast na zemjata.
Od druga strana, i sostojbite vo realniot sektor imaat zna~jano vlijanie
vrz performansite na bankarskiot sistem. Mo}en realen sektor stimulativno
vlijae vrz obemot na bankarskoto rabotewe, vo smisla na zgolemuvawe na obemot
na finansiska intermedijacija na bankite.
Nerazvienite pazari na kapital gi orientiraat pretprijatijata svoite
potrebi od finansiski sredstva da gi zadovoluvaat isklu~itelno preku bankite.
Republika Makedonija ne e isklu~ok od ovaa konstatacija: spored odredeni
istra`uvawa, pretprijatijata 98.5% od potrebite za dopolnitelni finansiski
sredstva gi obezbeduvaat preku bankite.
Depozitniot potencijal formiran od strana na nefinansiskite subjekti
vo periodot 1999-2004 godina bele`i kontinuiran rast. So sostojba 31.12.2004
godina, depozitite na nefinansiskite subjekti iznesuvaa 82.284 milioni denari i
vo strukturata na vkupnite obvrski u~estvuvaa so 85.3%.
Bi{ev d-r Gligor ( 1999 ): Efikasnosta na bankite i ekonomskiot raste`, raboten materijal
br.9, NBRM, Skopje
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
357
Asistent m-r Daniela Mamu~evska Fundu
Grafik1: Dvi`we na depozitite na nefinasiskiot sektor vo periodot
1999-2004godina (vo milioni .denari)
iznos na depoziti
100000
80000
60000
40000
iznos na depzoiti
20000
0
1999
2000
2001
2002
2003
2004
Izvor: Godi{ni izve{tai za supervizorski aktivnosti na NBRM
Sepak, obemot i strukturata na depozitniot potencijal na bankite se
ocenuvaat kako neadekvatni za poddr`uvawe na investicionite aktivnosti na
korporativniot sektor i na sektorot na naselenieto. Vo celiot analiziran period
dominantno u~estvo imaat depozitite po viduvawe i kratkor~nite depoziti,
vo prosek nad 90%. Nepovolnite dvi`ewa ostvareni vo bankarskiot sektor, vo
izminatiov period, gi ograni~ija mo`nostite za za`ivuvawe na proizvodstvoto,
za zgolemuvawe na vrabotenosta i za adekvatno zadovoluvawe na potrebite na
naselenieto.
Ro~nata struktura na plasmanite na bankite, isto taka, e nepovolna, {to
e samo refleksija na nepovolnata ro~na struktura na izvorite na sredstva. Toa
zna~i deka, kako rezultat na niskiot iznos na dolgoro~ni izvori na sredstva,
bankite ne mo`at da go poddr`at investiciskoto kreditirawe, odnosno
odobruvaat prete`no kratkoro~ni krediti za obrtni sredstva. Toa ja eliminira
mo`nosta za prestrukturirawe na stopanstvoto, koe poradi toa raboti so niska
profitabilnost ili neprofitabilno, {to reverzibilno vlijae vrz (ne)mo`nosta
za otplata na kreditite obremeneti so visoki kamatni stapki, itn.
Empirijata potvrduva deka samo zdravo stopanstvo e sposobno da kreira
zdrava pobaruva~ka za bankarski proizvodi i mo`e stimulativno da vlijae vrz
razvojot na bankarskiot sektor. Ungarija, ^e{ka i Polska paralelno gi vr{ea
finansiskite sanirawa vo bankraskiot i vo realniot sektor, dodeka vo slu~jaot na
Republika Makedonija, dr`avata razvi konzistentna programa za prestrukturirawe
na bankarskiot sektor, a celosno go zanemari prestrukturiraweto na realniot
358
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Kvalitetot na kredit. portfolio na bankite i mo`nost. za finans. na realniot sektor - slu`ajot na R.M.
sektor. Poradi golemata zavisnost na nefinansiskite stopanski subjekti od
bankite i poradi nerazvienite finansiski pazari, raboteweto i efikasnosta na
pretprijatijata imaat direktno vlijanie vrz kvalitetot na kreditnite portfolija
na bankite.
Problemot na neservisirawe na dolgovite e povrzan so op{tata
sostojba vo realniot sektor, so visokata vnatre{na nelikvidnost, nepostoeweto
zadovolitelno nivo na finansiska disciplina, kako i so neadekvatnata za{tita na
kreditorite. Visokiot obem na dospeani pobaruvawa {to ne mo`e da se naplatat
gi prisiluva bankite da izdvojuvaat relativno visoki iznosi na sredstva vo vid na
posebna rezerva za pokrivawe na potencijalnite zagubi. Za da se obezbedat ovie
sredstva, bankite se prisileni da gi zgolemat cenite na nivnite uslugi, {to vo
prv red se odrazuva na visinata na aktivnite kamatni stapki, vsu{nost na ovoj
na~in se optovaruvaat firmite {to uspe{no rabotat. Visokite kamatni stapki
pretstavuvaat iznos {to vo sega{niot stepen na uspe{nost vo raboteweto, pogolem
del od stopanstvoto ne e vo sostojba da gi pla}a.
Kreditniot potencijal na bankite gi odrazuva sostojbite i mo`nostite
na stopanstvoto i negoviot porast direktno }e zavisi od razvojnite perspektivi
na vkupnoto stopanstvo i stapkite na razvoj {to toa }e gi ostvaruva vo naredniot
period. Ako se ima predvid niskoto nivo na doma{no {tedewe i nemo`nosta da se
mobilizira vo celiot negov obem, poradi golemiot iznos na tezurirani doma{ni
za{tedi nadvor od kanalite na bankarskata industrija, i ograni~enata mo`nost za
koristewe na stranskata akumulacija, toga{ na kus rok ne treba da se o~ekuvaat
pogolemi stapki na rast.
Koristena literatura:
• Bi{ev d-r Gligor ( 1999 ): Efikasnosta na bankite i ekonomskiot raste`,
raboten materijal br.9, NBRM, Skopje
• Gerard Caprio, Jr, Patrick Honohan (2001): Banking Policy and Macroeconomic
Stability: an Exploration,, working paper, the World Bank, www.worldbank.org
• MANU (2004): Zbornik na trudovi od nau~niot sobir “Otvoreni
predizvici na makedonskata ekonomija”, Skopje
• Petkovki Mihail (2005): Finansiski pazari i institucii, Ekonomski
fakultet, Skopje,
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
359
Asistent m-r Daniela Mamu~evska Fundu
• Steven Fries and Anita Taci ( 2002 ): Banking Reform and Development in
Transition Economies, working paper No 71, www.ebrd.org
• Godi{ni izve{tai na NBRM 1995-2005,
• Godi{ni izve{tai za supervizorskite i kontrolnite aktivnosti na
NBRM 1999-2005
• BSCEE Review, 1998 -2005
• EBRD Transition Reports 1998, 1999, 2000, 2003, 2004
• Spotlight on south-eastern Europe, an overview of private sector activity and
investment, EBRD, 2004
THE QUALITY OF BANK CREDIT PORTFOLIO AND FINANCIAL
POSSIBILITIES FOR REAL SECTOR –
THE CASE OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA
Summary
Stable and efficient banking system is important precondition for achieving and
maintaining of macroeconomic equilibrium, and vice versa, all macroeconomics disbalances
have negative effects on the banking sector. Unstable and inefficient banking systems diminish
the efficiency of resources allocation and constrain the implementation of macroeconomics
policies. On the other side, efficient banking systems accelerate the economic growth throughout
mobilization of free financial resources and their allocation in activities with highest rates of
returns.
In this article are presented the problem with nonperforming loans and their negative effects on
bank interest policy and possibilities for financial support for real sector.
Key words: banks, nonperforming loans, economic growth, credit portfolio.
360
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 361 - 371 (2007)
658.56.017.3(497.7)
UPOTREBATA NA MODELOT “6 SIGMA” VO MALITE
BIZNISI VO MAKEDONIJA
Asis. m-r Leonid Nakov
Apstrakt
Modelot “6 Sigma” radikalno ja pro{iruva osnovnata definicija za
upravuvawe so organizaciskiot kvalitet.
Vo su{tina, “6 Sigma” pretstavuva biznis - filozofija spored koja trgovskite
dru{tva mo`at da steknat diferencijalna konkurentska prednost preku
minimizirawe na “defektite vo milion proizvodni i komercijalni mo`nosti
(DPMO)”, koi se odnesuvaat na karakteristiki “kriti~ni za kvalitetot
(CTQ)”. Vo sovremeni uslovi, modelot “6 Sigma” nao|a primena i kaj malite
biznisi vo Makedonija bidej}i sozdava dopolnitelna ekonomska vrednost. Taa
se izrazuva kako zgolemeni profiti i ekspertiza za kvalitetot, za malite
biznisi, no i kako proizvodi i uslugi so najvisok kvalitet pod najniski tro{oci,
za potro{uva~ite.
Klu~ni zborovi: 6 Sigma, defekti vo milion proizvodni i komercijalni mo`nosti
(DPMO), kriti~ni za kvalitetot karakteristiki (CTQ)
Voved
Modelite za upravuvawe so kvalitetot se nameneti za kreirawe na visoko
integrirani i detalno objasneti proceduri za re{avawe na problemite pri
upravuvaweto so kvalitetot.
Modelot za upravuvawe so kvalitetot “6 Sigma” obezbeduva nova vizija,
koncept i metodologija za efektivno re{avawe na osnovnite kvalitativni
problemi kaj site organizaciski formi.
Samo po sebe, osnovnata cel na modelot “6 Sigma” ne pretstavuva kreirawe
na 6 nivoa na organizaciski kvalitet.
Ovoj koncept na kvalitativna izvonrednost ima za cel sozdavawe na
zaokru`ena metodologija za integralno upravuvawe so kvalitetot, koja se stremi
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
361
Asis. m-r Leonid Nakov
kon 3,4 defekti vo milion proizvodni i komercijalni mo`nosti. Ova nivo na
kvalitet se narekuva sostojba na sigma vrednost 6 - proizvodstvena i uslu`na
izvonrednost.
Upotrebnata vrednost na modelot e celosno potvrdena bidej}i toj e
prakti~no testiran kaj multinacionalnite korporacii, kako Motorola, Allied Signal,
City Bank, Sony i General Electric.
1. Evolucija na primenata na “6 Sigma” modelot
Istoriski gledano, modelot za prv pat e primenet vo 1986 god. vo Motorola,
kompanija koja uo~ila deka nejzin su{tinski problem pretstavuva upravuvaweto
so kvalitetot.
Nasproti dotoga{ dominantnoto veruvawe deka povisokiot kvalitet ~ini
pove}e, nejziniot pretsedatel, vo toa vreme, Bob Galvin smetal deka so izvr{uvawe
na vistinskite raboti, kvalitetot na proizvodite }e se podobri, a so toa i
tro{ocite po edinica operacija }e se namalat. Toj veruval deka tro{ocite za
proizvodstvo na povisok kvalitet ~inat pomalku od dopolnitelniot prihod {to
tie go generiraat.
Na po~etokot na 80-ite, Motorola tro{ela 10-20% od sopstvenite prihodi,
odnosno 800-900 milioni $, na popravki poradi slabiot kvalitet na nejzinite
proizvodi. Menaxment - timot smetal deka ovie sredstva treba celno da se naso~at
vo unapreduvawe na operaciite na najniskoto nivo.
Otkrivaweto i korigiraweto na defektite vo od, za vreme na
proizvodstveniot proces, vo su{tina se naso~eni kon utvrduvawe na brojot na “6
Sigma” defektite vo milion proizvodni i komercijalni mo`nosti (DPMO). Po
nivnata presmetka, sledi nivna konverzijata vo sigma - vrednost, vrz osnova na
“6 Sigma” tabelata, koja e sozdadena od strana na Amerikanskata akademija za “6
Sigma”.
Postapkata za presmetka na brojot na “6 Sigma” defektite i nivnata
konverzija e slednava:
1. opredeluvawe na procesot vrz koj se sproveduva modelot - na pr. procesot
na presmetka i dostavuvawe fakturi;
2. utvrduvawe na vkupniot broj fakturi - na pr. 1.283;
Harry Mikel & Richard Schroeder: “Six Sigma”, Doubleday Publishing, New York, 2000, p.16
362
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Upotrebata na modelot “6 SIGMA” vo malite biznisi vo Makedonija
3. kolku fakturi od procesot na presmetka i dostavuvawe na fakturite se
izraboteni bez defekt - na pr. 1.138;
4. presmetka na prinosot od procesot - 1.138/1.283=0,8870;
5. presmetka na stapkata na defekti - 1-0,8870=0,113;
6. procenuvawe na brojot na kriti~nite za kvalitetot karakteristiki (CTQ),
kako centralen element od modelot - na pr. 24;
7. presmetka na stapkata na defekti spored kriti~nite za kvalitetot
karakteristiki (CTQ) - 0,113/24=0,0047;
8. utvrduvawe na brojot na “6 Sigma” defekti vo milion proizvodni i
komercijalni mo`nosti (DPMO) - 1.000.000*0,0047=4.709;
9. konverzija na prethodnata vrednost vo sigma vrednost - 4,1.
Kvalitativno prose~nite organizacii dejstvuvaat so sigma vrednost koja
se dvi`i me|u 3 i 4, odnosno so prose~no me|u 6.210 i 66.807 defekti vo milion
proizvodni i komercijalni mo`nosti (DPMO). Ova podrazbira deka u~estvoto
na tro{ocite za defekti poradi slabiot kvalitet e 15-40% od nivnite vkupni
prihodi.
Osnovnata premisa na “6 Sigma” modelot le`i vo soznanieto deka
organizaciite koi pripa|aat na svetskiot kvalitativen vrv, odnosno t.n.
dijamanti, imaat pomalku od 1% u~estvo vo vkupnite prihodi na tro{ocite za
povisok kvalitet. Ovaa sostojba im ovozmo`uva naso~uvawe na resursite kon
unapreduvawe na site operacii, po~nuvaj}i od onie na najnisko nivo, vo ramkite
na industriskite i komercijalnite procesi.
Aplikativniot karakter na ovoj kvalitativen model se sogleduva i od
podatokot deka vkupnite za{tedi od upotrebata na “6 Sigma” modelot vo Motorola
iznesuvaat pribli`no 15.000 milioni dolari vo tekot na izminatite 11 godini,
dodeka vo General Electric, prose~no godi{no vo tekot na celiot 11 - godi{en period,
iznesuvaat 2.500 milioni dolari.
2. Osnovni vrednosti na “6 Sigma” modelot
Voobi~aeno, organizaciite vr{at vremenski analizi na postojnoto
so izminatoto izvr{uvawe, ne vodej}i premnogu smetka kakvo mo`elo da bide
izvr{uvaweto ili kakvo toa doprva }e bide.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
363
Asis. m-r Leonid Nakov
Modelot “6 Sigma” gi prinuduva organizaciite vo kontinuitet da si
postavuvaat pra{awa za podra~jata vo koi bi mo`elo i vo koi }e bide mo`no da
se unapredi kvalitetot. Na pra{awata tie mora da podgotvat kvantificirano
izrazeni odgovori so koi, pred idniot ciklus na pra{awa, }e se ostvari povisok
merliv kvalitet.
Za malite biznisi, “6 Sigma” pretstavuva teoretsko
- aplikativen model fokusiran na tendencijata za celosno eliminirawe na
defektite od sekojdnevnite operacii.
Vo organizaciite sekojdnevno se izvr{uvaat iljadnici procesi, kako
mesta za manifestirawe defekti. Vo kontekst na modelot “6 Sigma”, osnovnata
podelba na procesite e na industriski i komercijalni. Procesite se definiraat
na sledniov na~in:
1. industriski proces e sekoj proces koj se potpira vrz transformacija
so upotreba na ma{ini i koj doa|a vo fizi~ki kontakt so materijalite,
isklu~uvaj}i gi procesite kako tovarewe, distribucija ili fakturirawe;
2. komercijalen proces e sekoj onoj proces koj se odnesuva na nara~ka na
materijali, pla}awe, procesirawe na nara~kite od potro{uva~ite,
poddr{ka na industriskite procesi, vklu~uvaj}i duri i procesi koi mo`at
da dejstvuvaat kako oddelen biznis.
Zna~eweto na ovaa podelba ja pretstavuva prvata vrednost na “6 Sigma”
- opredeluvawe na dominantniot izvor na vrednosta na sekoj efekt. Dokolku
80 ili pove}e procenti od vrednosta na proizvodot ili uslugata doa|aat od
transformaciskite aktivnosti, procesot se smeta za industriski; vo sprotivno,
toj se zema za komercijalen.
Osnovna cel na “6 Sigma” metodologijata e voveduvawe strategija
fokusirana na kvantitativno merewe na ostvaruvawata, koja gi naglasuva
unapreduvawata na procesite i minimiziraweto na nivnite varijacii koi
poteknuvaat od defektite.
“6 Sigma” defekt e s# ona {to nema da gi zadovoli o~ekuvawata na
potro{uva~ite.
Vtora vrednost na “6 Sigma” pretstavuva nejzinata metodologija, koja e
integracija od 2 podmetodologii, odnosno:
Harry Mikel & Richard Schroeder: “Six Sigma”, Doubleday Publishing, New York, 2000, p.12
Thurston D. Lawson: “What is Six Sigma and where it is going”, Caribbean Business, November 2006, pp. 42-43
Edward Abramowich: “Six Sigma for Growth: Driving Profitable Top-Line Results”, John Wiley & Sons,
364
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Upotrebata na modelot “6 SIGMA” vo malite biznisi vo Makedonija
1. DMAIC - definirawe, merewe, analizirawe, unapreduvawe i kontrola;
2. DMADV - definirawe, merewe, analizirawe, dizajnirawe i
verifikuvawe.
Prvata DMAIC podmetodologija e sistem za unapreduvawe na postojnite
procesi koi ve}e bele`at “6 Sigma” defekti i koi mora da bidat zna~ajno podobreni.
Vtorata podmetodologija, DMADV, se odnesuva na razvoj na novi procesi i/ili
efekti na vrvno sigma kvalitativno nivo.
Tretata vrednost na “6 Sigma” modelot pretstavuva pomestuvawe na
dominantniot fokus na organizaciite koi ja primenuvaat “6 Sigma”.
Dru{tvata koi ja upotrebuvaat “6 Sigma”, namesto kon tradicionalnoto
namaluvawe na tro{ocite, zgolemuvawe na kvalitetot i celno naso~uvawe
na procesite, se svrtuvaat kon eden poinakov fokus na identifikuvawe i
profitabilno zadovoluvawe na seto ona {to e definirano kako “6 Sigma” defekt,
i prisposobuvawe kon promenlivite pazarni segmenti niz efektivnosta na
proizvodite i uslugite.
Najilustrativno, menuvaweto na organizaciskiot fokus e prezentirano
vo Tabela 1.
Tabela 1. Osnoven organizaciski fokus
Organizaciski aspekti za
Klasi~en fokus
“6 Sigma” fokus
analiza
Tro{oci i vreme
Kvalitet i vreme
Menaxment
Analiti~ka perspektiva
Pristap kon
problemite
Re{avawe na
problemite
Analiti~ka
osnova
Pogled kon idninata
Organizaciski
pristap
Organizacija
Stati~na analiti~ka
ramka
Dinami~na
varijabilna ramka
Popravawe
Prevencija
Ekspertski
Sistemski
Kratkoro~en
Kvantitativni
podatoci
Dolgoro~en
Simptomatski
Problemski
Avtoritet
U~ewe
Veriga na komanda
Hierarhija
Zasileni timovi
^ove~ki resursi
Tro{oci
Sredstva
Iskustvo
2005, pp. 44-49
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
365
Asis. m-r Leonid Nakov
Kontrola
Centralizirana
Lokalizirana
Unapreduvawe
Avtomatizacija
Optimizacija
Izvor: Prisposobeno spored Harry Mikel & Richard Schroeder: “Six Sigma”, Doubleday
Publishing, New York, 2000, p.282
Analizata na ovaa tabela govori deka “6 Sigma” modelot ja osposobuva
organizacijata za proaktivno vodewe na procesot na upravuvawe so kvalitetot,
po~nuvaj}i od identifikuvawe na vistinskite problemi na kvalitetot, pa s# do
kontrolata i unapreduvaweto na ovoj proces.
3. Odnosot na “6 Sigma” modelot so tehnikite na TQM
Neuspesite na koj bilo model za unapreduvawe na kvalitetot, kako {to e i
„6 Sigma” modelot, se dol`at mnogu pove}e na otsustvoto na menaxment - znaewa,
ve{tini i sposobnosti i na neefektivnite sistemi za nivna primena, otkolku na
nesoodvetno utvrdenite kvalitativni principi.
So drugi zborovi, ulogata na menaxerite vo ovoj proces e centralna.
Nasproti pove}eto tehniki na TQM, “6 Sigma” modelot upotrebuva celosno
kvantitativna metodologija koja se potpira vrz analiza na numeri~ki podatoci,
izrabotuva celosno dinami~na analiza na preferenciite na potro{uva~ite,
vr{i upravuva~ko - statisti~ko vrednuvawe na kvalitetot, posvetuva vnimanie
na najsitnite kvalitativni detali i ja ocenuva ekonomskata opravdanost na sekoj
vlo`en napor za kvalitativno podobruvawe. Specifi~nosta na “6 Sigma”
modelot vo odnos na tehnikite na TQM se ogleda i vo razvivaweto na menaxment
- koncept koj e poznat kako “kompetentno fundirana perspektiva” (CBP). Spored
ovoj koncept, za uspe{na primena na “6 Sigma” modelot, organizacijata mora da
razvie edinstvena kombinacija na sopstvenite resursi i sposobnosti.
Nivnata integracija se vr{i so upotreba na kompetenciite. Kompetenciite
se sodr`ani vo specifi~nite ve{tini i sposobnosti {to sekoja organizacija mora
da gi poseduva za alokacija na resursite, kako i vo kognitivnite karakteristiki
za dostignuvawe na sakanite “6 Sigma” efekti. Ziaul Huq:, “Six Sigma Implementation through Competency Based Perspective”, Journal of Change Management, Vol.6, No.3, September 2006, p.278
366
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Upotrebata na modelot “6 SIGMA” vo malite biznisi vo Makedonija
4. Empiriska analiza na primenata na “6 Sigma” modelot
vo malite biznisi vo Makedonija
Analizata na sostojbata i potencijalot od upotrebata na “6 Sigma” modelot,
kaj maliot biznis vo Makedonija, poa|a od trite osnovni karakteristiki na
menaxment - modelot “6 Sigma”:
1. merewe na ostvarenite rezultati kaj procesite, proizvodite i/ili
uslugite, koe se odnesuva na utvrduvawe na nedefektnite aktivnosti vo
sekoj proces;
2. opredeluvawe indikatori na ostvaruvaweto koi tendiraat kon
perfektnost, t.e. predviduvawe na to~niot broj na kriti~nite za
kvalitetot karakteristiki (CTQ);
3. razvivawe na sistem za kvalitativno upravuvawe so kvalitetot, vrz
kontinuirana osnova. Ovaa karakteristika se odnesuva na idnite ~ekori
{to sekoj biznis, osobeno maliot, }e gi prezeme za pribli`uvawe kon
sigma vrednost 6, koja ozna~uva 3,4 defekti vo milion proizvodni i
komercijalni mo`nosti (DPMO).
Empiriski analiziraniot primerok e sozdaden spored metodot na slu~aen
primerok i e so~inet od 80 mali firmi. Polovina od niv se od sektorot trgovija,
a drugata polovina od sektorot uslugi.
Osnovnite pra{awa koi se predmet na analizava se:
presmetajte gi defektnite aktivnosti vo milion proizvodni i komercijalni
mo`nosti (DPMO) od opredelen proces (nabavka na surovini, selektirawe
na kadri, proizvodstvo na efekti, sistemi na kontrola itn.);
procenete go brojot na kriti~nite za kvalitetot karakteristiki (CTQ) na
toj proces.
Dobienite rezultati se pretstaveni vo Tabela 2.
Li-Hsing Ho & Chen-Chia Chuang: “A Study of Implementing Six-Sigma Quality Management System in
Agencies for Raising Service Quality”, The Journal of American Academy of Business, Vol.10, No.1, September 2006,
pp.167-168
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
367
Asis. m-r Leonid Nakov
Tabela 2. Broj na defektite i kriti~nite karakteristiki
na malite biznisi vo Makedonija
Dimenzii za analiza
Vkupen broj aktivnosti
Nedefektni aktivnosti
Prinos od procesot
Stapka na defekti
Trgovski biznisi
7.247.528
5.388.640
0,7435
0,2565
Uslu`ni biznisi
6.463.570
5.099.560
0,789
0,211
29
37
0,008845
0,0057027
DPMO
88.450
Sigma vrednost
2,85
Slu~aen primerok na 80 makedonski mali biznisi
57.027
3,075
Prose~en broj
kriti~ni karakteristiki
Stapka na defekti
spored (CTQ)
Zaklu~ocite koi se izvlekuvaat od ovaa empiriska analiza na makedonskite
mali biznisi se slednive:
1. tro{ocite za dostignuvawe kvalitet kaj trgovskite biznisi iznesuvaat
45% od nivnata vkupna proda`ba, nasproti uslu`nite biznisi kade {to
iznesuva 38%;
2. niskata sigma - vrednost kaj malite trgovski biznisi od 2,85 e vo
neposredna blizina na sigma vrednosta 2, koja e karakteristi~na za celosno
nekonkurentnite organizacii. Ovaa vrednost kaj malite uslu`ni biznisi
e nezna~itelno nad zonata na nekonkurentnost, no s# u{te ne tendira kon
sigma - vrednosta 4, kako sigurna zona;
3. prose~niot broj kriti~ni karakteristiki e pogolem kaj malite uslu`ni
biznisi i iznesuva 37, nasproti onoj kaj malite trgovski biznisi kade
{to prose~niot broj e 29. Ova upatuva na pogolemata kvalitativna
sofisticiranost na uslu`nite biznisi, vo sporedba so onie od
trgovijata;
4. vkupniot broj aktivnosti vo ramkite na soodveten proces e pogolem kaj
trgovskite mali biznisi. Pri~inata za ova le`i vo faktot deka brojot na
operaciite za dostignuvawe kvalitet vo malite trgovski firmi e pogolem
od operaciite kaj malite uslu`ni biznisi;
368
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Upotrebata na modelot “6 SIGMA” vo malite biznisi vo Makedonija
5. brojot na defektnite aktivnosti vo milion proizvodni i komercijalni
mo`nosti e signifikantno pogolem kaj malite trgovski biznisi, nasproti
malite uslu`ni biznisi. Ovaa tendencija upatuva na potrebata od
posvetuvawe pogolemo vnimanie na dimenziite na kvalitetot kaj malite
trgovski biznisi, sporedeno so uslu`nite biznisi.
Zaklu~ok
Modelot za upravuvawe so kvalitetot “6 Sigma” obezbeduva nova vizija,
koncept i metodologija za upravuvawe so osnovnite kvalitativni problemi. So
upotreba na specijalni tehniki za pove}ekratno modelirawe na industriskite
i komercijalnite procesi se ovozmo`uva rano otkrivawe, korigirawe i
onevozmo`uvawe na pojavata na kakov bilo defekt. Vrednosta
na
modelot
se sostoi vo opredeluvawe na dominantniot izvor na vrednosta na efektot,
metodologijata i vo pomestuvawe na osnovniot organizaciski fokus. Se sproveduva
preku merewe na ostvarenite rezultati kaj procesite, proizvodite i/ili uslugite,
so opredeluvawe indikatori za ostvaruvawe koi se dobli`uvaat kon perfektnost
(CTQ), kako i so kontinuirano razvivawe na sistem za kvalitativno upravuvawe so
kvalitetot (DPMO).
Osnovnata premisa na “6 Sigma” e soznanieto deka najkvalitetnite svetski
organizacii, odnosno t.n. dijamanti, bele`at pomalku od 1% u~estvo na tro{ocite
za kvalitet od vkupnite prihodi. Ova govori deka tro{ocite za povisok kvalitet
~inat mnogu pomalku od dopolnitelno generiraniot prihod.
Vo odnos na pove}eto tehnikite na TQM, “6 Sigma” modelot upotrebuva
kvantitativna metodologija koja vo celost se potpira vrz numeri~ki podatoci,
izrabotuva celosno dinami~na analiza na preferenciite na potro{uva~ite,
vr{i upravuva~ko - statisti~ko vrednuvawe na kvalitetot, posvetuva vnimanie
na najsitnite kvalitativni detali i ja ocenuva ekonomskata opravdanost na sekoj
vlo`en napor za kvalitativno podobruvawe. Toj naedno kreira i t.n. kompetentno
fundirana perspektiva.
Empiriskata analiza na makedonskite mali bizisi od sektorite trgovija
i uslugi govori za isklu~itelno niska sigma - vrednost od 2,85 i 3,075. Ova govori
za visokoto u~estvo na nivnite tro{oci za kvalitet vo vkupnata proda`ba, koi se
dvi`at od 38% kaj uslu`nite do 45% kaj trgovskite mali biznisi. Ako kon ova se
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
369
Asis. m-r Leonid Nakov
dodadat i zaklu~ocite za visokiot broj defektni aktivnosti vo milion mo`nosti
i prose~niot broj kriti~ni karakteristiki za kvalitetot, }e se zaokru`i
pretstavata za niskata konkurentska sposobnost na malite makedonski biznisi,
osobeno trgovskite, koi se mnogu blisku do zonata na celosna nekonkurentnost.
Koristena literatura
1. Abramowich, Edward: “Six Sigma for Growth: Driving Profitable Top-Line Results”,
John Wiley & Sons, 2005;
2. Adler, Lou: “Using Metrics to Create a Six Sigma Hiring Process”, Busines Credit,
November-December 2006;
3. Edmondson, A.C. and Wooley, A.W.: “Understanding Outcomes of Organizational
Learning Interventions”, Blackwell Handbook of Organizational Learning and
Knowledge Management, 2003;
4. Garis, Leah: “Where Six Sigma Works”, Buildings, January 2007, Vol.101, Issue 1;
5. Ho, Li-Hsing & Chuang, Chen-Chia: “A Study of Implementing Six-Sigma Quality
Management System in Agencies for Raising Service Quality”, The Journal of American
Academy of Business, Vol.10, No.1, September 2006;
6. Huq, Ziaul:, “Six Sigma Implementation through Competency Based Perspective”,
Journal of Change Management, Vol.6, No.3, September 2006;
7. Mikel, Harry & Schroeder, Richard: “Six Sigma”, Doubleday Publishing, New York,
2000;
8. Reichheld, Fred & Markey, Rob: “The Next Six Sigma”, Business Week, September,
2006;
9. Thurston, D. Lawson: “What is Six Sigma and where it is going”, Caribbean Business,
November 2006;
10. Williams, Kathy: “Is Six Sigma Beneficial for Midsize Companies”, Strategic finance,
November 2006.
THE APPLICATION OF THE MODEL “6 SIGMA” IN THE SMALL
BUSINESSES IN MACEDONIA
Teaching Assistant M.E. Leonid Nakov
Abstract
The “6 Sigma” model radically broadens the fundamental definition of managing the
organizational quality.
370
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Upotrebata na modelot “6 SIGMA” vo malite biznisi vo Makedonija
In essence, “6 Sigma” is a business philosophy according to which organizations may obtain
differentiate competitive advantage through minimizing “the defects per million productive and
commercial opportunities (DPMO)”, that refer to “critical to quality (CTQ)” characteristics.
In contemporary circumstances, the “6 Sigma” quality model is applied within the small
business sector in Macedonia, owing to the fact that it creates a surplus value. It is expressed
as increased profits and quality expertise, for the small businesses, but also as products and
services of superior non-defect quality at lowest cost, for the consumers.
Key words: 6 Sigma, defects per million productive and commercial opportunities (DPMO),
critical to quality characteristics (CTQ).
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
371
Год. екон. фак. т. 42 с. 373 - 382 (2007)
339.56(497.7:4-672ЕУ)”2000/06”
EFEKTI VRZ NADVORE[NOTRGOVSKATA RAZMENA NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA PO SKLU^UVAWETO NA SSA
M-r Katerina To{evska
Apstrakt
Po potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija
Republika
Makedonija
zabele`a
zna~itelen
porast
na
vkupata
nadvore{notrgovska razmena. Isto taka, kako rezultat na dobieniot
asimetri~en tretman vo liberalizacijata na trgovijata so Evropskata
Unija, vo regionalnite pravci na trgovska razmena na Makedonija se zabele`uva
prenaso~uvawe na golem del od trgovijata kon Unijata. Osven prenaso~uvaweto
na trgovskata razmena na Republika Makedonija kon Unijata, analizata
na strukturata na nivnata me|usebna razmena, spored SMTK, poka`uva
deka Republika Makedonija ne gi iskoristuva povolnostite dobieni so
asimetri~niot tretman, odnosno povolnostite od podolgite tranzicioni
periodi za liberalizacija na senzitivnite sektori.
Klu~ni zborovi : Spogodba za stabilizacija i asocijacija,
nadvore{notrgovska razmena, struktura na razmenata spored SMTK, prenaso~uvawe
na trgovijata
Voved
Vo 1999 godina Evropskata Unija po~na da go sproveduva procesot za
stabilizacija i asocijacija so zemjite od grupacijata Zapaden Balkan, preku
sklu~uvawe spogodbi za stabilizacija i asocijacija (SSA) so sekoja od zemjite
oddelno.
Spogodbite za stabilizacija i asocijacija bile fokusirani na po~ituvawe
na demokratskite principi i zajaknuvawe na regionalnite vrski pome|u zemjite,
a vo odnos na trgovskite aspekti predviduvale vospostavuvawe slobodna trgovska
zona pome|u ovie zemji i Unijata, po opredelen tranzicionen period. Isto taka,
SSA pokrivale odredbi za konkurencijata, primenata na dr`avnata pomo{,
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
373
M-r Katerina To{evska
za{titata na intelektualnata sopstvenost i trgovijata so uslugi.
Iako Unijata sé u{te nema potpi{ano SSA so site zemji od grupacijata
Zapaden Balkan, taa na site im obezbeduva re~isi ednakov asimetri~en
preferencijalen tretman vo trgovskata razmena. Ovoj tretman na zemjite im
ovozmo`uva sloboden bescarinski uvoz na stokite na evropskiot pazar, so
isklu~oci i so primena na kvoti za uvozot na june{ko i na tele{ko meso (baby
beef), vino, a razmenata na nekoi vidovi riba e posebno regulirana.
Nadvore{notrgovski odnosi pome|u EU i RM
Evropskata Unija pretstavuva strate{ki va`en politi~ki i ekonomski
partner na Republika Makedonija. So potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija
i asocijacija definirana e pravnata ramka za odnosite pome|u Evropskata Unija i
Republika Makedonija. So ovaa Spogodba se definirani nekolku podra~ja od nivnata
me|usebna sorabotka: politi~ki dijalog, regionalna sorabotka, liberalizacija
na trgovijata so krajna cel formirawe zona za slobodna trgovija do 2011 godina
za industriskite proizvodi i za pove}e zemjodelski proizvodi, pribli`uvawe na
makedonskoto zakonodavstvo kon evropskoto, takanare~eno aki komuniter (acquis
communutaire), vklu~uvaj}i odredbi za politikata na konkurencijata, javnite
nabavki i pravata na intelektualna sopstvenost i sorabotka so Unijata na pove}e
poliwa, me|u koi i pravdata i vnatre{nite raboti.
Liberalizacijata na nadvore{notrgovskata razmena pome|u Unijata i
Republika Makedonija bila definirana na asimetri~na osnova vo korist na
Republika Makedonija. So stapuvaweto vo sila na Spogodbata, Unijata gi ukinala
site kvantitativni i kvalitativni ograni~uvawa vo nadvore{notrgovskata
razmena so Republika Makedonija. Bile napraveni dva isklu~oka, odnosno uvozot
na vino i na june{ko i tele{ko meso (baby beef) se predmet na kvoti pri uvozot vo
Unijata. Kvotata za uvoz na vino iznesuva 300 000 hl godi{no, a kvotata za uvoz na
june{ko meso 1.650 toni godi{no.
Republika Makedonija, pak, od svoja strana, gi otstranila site kvalitativni
WTO: Trade Policy Review European Communities, Report by the Secretariat, World Trade Organization,
Geneva, Switzerland, 2004, p.29
http://europa.eu.int/comm/external_relation/
Council of the European Union: Stabilisation and Association Agreement between the European Communities and their Member States, of the one part, and the former Yugoslav Republic of Macedonia, of the other part, Legislative acts and other instruments, Inter-institutional File 2001/0049 (ACV), Brussels, 2001, p.24
374
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Efekti vrz nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija po sklu`uvaweto na SSA
i kvantitativni ograni~uvawa vo trgovijata so Unijata za najgolemiot
broj proizvodi, a kaj odredeni grupi proizvodi, takanare~eni senzitivni,
liberalizacijata na carinskite barieri bi trebalo da se odviva postepeno, vo
tranzicionen period od maksimum 10 godini. Senzitivnite proizvodstva koi
obezbedile pogolem stepen na za{tita od evropskiot uvoz se ~elikot (celosna
liberalizacija treba da se postigne za 5 godini), tekstilnite proizvodi (celosna
liberalizacija treba da se postigne za 7 godini) i nekoi zemjodelski proizvodi koi
obezbedile desetgodi{en dopolnitelen tranzicionen period za liberalizacija.
Za da se sogledaat efektite {to Spogodbata za stabilizacija i asocijacija
i dobieniot preferencijalen trgovski tretman od strana na Evropskata Unija gi
ostvarile vrz nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija i nejzinoto
pozicionirawe na me|unarodnata trgovska scena, vo trudot e napravena analiza na
podatocite za vkupno realiziranata nadvore{notrgovska razmena na Republika
Makedonija, analiza na podatocite za regionalnata struktura na razmenata, kako i
analiza na strukturata na nadvore{notrgovskata razmena pome|u EU i RM spored
SMTK.
Analiza na nadvore{notrgovskata razmena pome|u EU i RM
Podatocite vo tabelata br.1 poka`uvaat deka od 2002 godina obemot
na vkupnata nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija poka`uva
tendencija na postojan rast. Za periodot od 2000 do 2006 godina vkupnata
nadvore{notrgovska razmena na Makedonija zabele`ala porast od 81%, i toa od
realizirani 3403 milioni SAD dolari vo 2000 na 6164 milioni SAD dolari vo
2006 godina. Pritoa, tendencijata na porast se zabele`uva i na stranata na izvozot
i na stranata na uvozot na stoki i uslugi. Vo razgleduvaniot sedumgodi{en period
izvozot porasnal za 82% (od 1319 milioni SAD dolari vo 2000 na 2401 milioni SAD
dolari vo 2006 godina), a uvozot porasnal za 80% (od 2084 milioni SAD dolari vo
2000 na 3763 milioni SAD dolari vo 2006 godina).
Commission of the European Communities: ANNEXES I-VII, Proposal for a Council and Commission Decision on the conclusion of the Stabilisation and Association Agreement between the European Communities and their
Member States, of the one part, and the former Yugoslav Republic of Macedonia, of the other part, Volume II, Brussels,
2001, pp.61-66; 71-72; 79-81;101-106
Presmetkite se napraveni spored podatocite vo tabela br.1
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
375
M-r Katerina To{evska
Tabela br.1 : Nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija vo periodot
2000-2006 godina (vo milioni SAD dolari)
Godina
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
Vkupna razmena
3403
2842
3074
3673
4608
5269
6164
Izvoz
1319
1155
1112
1367
1676
2041
2401
Uvoz
2084
1687
1962
2306
2932
3228
3763
Saldo
-765
-532
-850
-939
-1256
-1187
-1362
Pokrienost na
63,3%
68,5%
56,7%
59,3%
57,2%
63,3%
63,8%
uvozot so izvoz
Izvor : Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija :
Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Skopje, 2001, 2002, 2003, 2004,
2005 i www.stat.gov.mk
Voeniot konflikt {to se slu~i vo zemjata vo 2001 godina i neizvesnosta
vo vospostavuvaweto na politi~kata stabilnost imale negativno vlijanie vrz
odvivaweto na nadvore{notrgovskata razmena na Makedonija i rezultirale
so zna~itelen pad, kako na stranata na izvozot taka i na stranata na uvozot na
stoki i uslugi. Vo periodot po 2001 godina, {to se poklopuva so sklu~uvaweto na
Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU, nadvore{notrgovskata razmena
na Republika Makedonija bele`i tendencija na zna~itelen porast.
Me|utoa, negativniot aspekt od porastot na nadvore{notrgovskata
razmena proizleguva od tendencijata na postojan porast na negativnoto saldo vo
trgovskata razmena, odnosno od pogolemiot rast na uvozot vo odnos na izvozot.
Vo 2006 godina negativnoto saldo od ostvarenata nadvore{notrgovska razmena go
dostignalo rekordniot iznos od 1.362 milioni SAD dolari. Raste~kiot deficit vo
trgovskiot bilans poka`uva deka, i pokraj zna~itelniot stepen na otvorenost na
makedonskata ekonomija i ostvareniot porast na nadvore{notrgovskata razmena,
makedonskite proizvoditeli i izvoznici ne stanale dovolno konkurentni za da
mo`at doma{niot izvoz da go pretvorat vo generator na ekonomskiot rast na
zemjata.
Podatocite od regionalnata struktura na razmenata na Republika
Makedonija poka`uvaat deka potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija
i asocijacija i dobieniot asimetri~en tretman vo trgovijata od strana na EU
vlijaele vrz naso~enosta na razmenata kon oddelni ekonomski grupacii. Za
376
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Efekti vrz nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija po sklu`uvaweto na SSA
periodot 2000-2006 godina zabele`an e porast na u~estvoto na razmenata so
Unijata vo odnos na drugite regioni i zemji, odnosno se zabele`uva zna~itelno
prenaso~uvawe na trgovijata od drugite ekonomski grupacii kon Evropskata
Unija. So EU Makedonija realizira okolu 50% od vkupnata nadvore{notrgovska
razmena i, spored toa, Unijata e nejzin najgolem i najzna~aen trgovski partner. Vo
2006 godina 55,2% od makedonskiot izvoz bile naso~eni kon evropskiot pazar, a
43,9% od uvozot vo Republika Makedonija bil so poteklo od Evropskata Unija
50,3 uvoz 2006
43,9
0
100
10,7
38,3
0,7
n.a.
4,8
1,6
54,8 uvoz 2005
45,5
0
100
11,3
8,3
0
25,6
7,3
2,0
58,4 uvoz 2004
49,8
0
100
11,1
7,3
0
23,2
7,0
1,6
52,9 uvoz 2003
43,8
0
100
18,5
6,0
0,1
22,5
7,9
1,3
61,9 uvoz 2002
50,7
0,2
100
31,0
1,5
0,1
5,3
8,5
2,7
62,2 uvoz 2001
48,7
0,2
100
31,4
1,2
0,2
4,8
10,0
3,5
59,9 uvoz 2000
42,6
0,2
100
32,6
2,6
0,1
4,6
14,3
3,0
57,2 izvoz 2006
55,2
0
100
32,8
9,9
0,1
n.a
1,5
0,4
62,7 izvoz 2005
53,1
0,4
9,2
6,6
0
1,7
29,0
0
100
65,6 izvoz 2004
57,1
0
100
27,5
0,8
0,1
6,0
8,1
0,4
64,6 izvoz 2003
54,7
8,5
5,1
0
2,0
0
100
28,3
8,3
19,4
0,1
5,7
0,2
100
19,5
7,9
23,2
0,1
5,3
1,4
55,1 izvoz 2002
45,3
7
1,5
51,9 izvoz 2001
42,5
Drugi zemji
Vkupno
19,3
8,6
27,9
0,1
0,2
Zemji od
porane{na
SFRJ
100
Zemji vo razvoj
4,8
Nerazvieni
zemji
19,0
CIE i por.
SSSR
0
Drugi razvieni
zemji
100
EFTA
1,5
48,2 izvoz 2000
EU7
1,4
Razvieni zemji :
38,2
Tabela br.2 : Regionalna struktura na razmenata na Republika Makedonija za
periodot 2000-2006 godina (u~estvo vo %)
Spored podatocite od tabelata br.2
Vo podatocite za EU do 2003 godina se vklu~eni podatocite za EU-15, a od 01.01.2004 godina za EU-25
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
377
M-r Katerina To{evska
Izvor : Presmetkite se napraveni vrz osnova na podatoci od razli~ni
izdanija na Statisti~kiot godi{nik na Republika Makedonija izdadeni od
strana na Dr`avniot zavod za statistika na Republika Makedonija i od www.stat.
gov.mk
Me|utoa, ona {to bi trebalo da se potencira e deka prenaso~uvaweto
na trgovskata razmena na Republika Makedonija vo polza na Evropskata Unija
se dol`i na asimetri~niot tretman vo razmenata dobien so potpi{uvaweto na
Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, a ne na zgolemenata konkurentska
prednost na makedonskite izvozni proizvodi na evropskiot pazar. Potvrda na ova
tvrdewe se podatocite za realiziranata razmena so drugite ekonomski grupacii.
Mo`e da se zabele`i deka, vo razgleduvaniot period, Republika Makedonija
edinstveno uspeala da gi povrati poziciite na tradicionalnite pazari od
porane{nite jugoslovenski republiki, a ne uspeala da gi zacvrsti poziciite vo
drugite razvieni zemji i vo zemjite od grupacijata EFTA, pa duri gi zagubila i
pazarite od porane{nite sovetski republiki. Podatocite za strukturata na trgovskata razmena pome|u EU i Republika
Makedonija po grupi proizvodi, spored SMTK, ja potvrduvaat realnosta za slabata
konkurentnost na makedonskite proizvodi pri nivniot plasman na evropskiot
pazar. Vo 2006 godina, pove}e od 70% od izvozot od Republika Makedonija na
pazarot na Evropskata Unija pretstavuvaat samo dve grupi proizvodi: razni
gotovi proizvodi (40,9%) i proizvodi klasificirani spored materijalot (36,4%)8.
Proizvodite koi se karakteristi~ni vo strukturite na nadvore{notrgovskata
razmena na razvienite zemji, kade {to e potreben povisok stepen na finalizacija
i specijalizacija na proizvodnite procesi od redot na hemiskite proizvodi i
ma{inite i transportnata oprema, imaat nezabele`itelno u~estvo vo strukturata
na izvozot od Republika Makedonija vo Evropskata Unija. U~estvoto na hemiskite
proizvodi vo strukturata na izvoz od RM kon EU vo periodot 2004-2006 godina
iznesuva 0,7%, a u~estvoto na ma{ini i transportni uredi se namaluva od 5% vo
2004 na 3,2% vo 2006 godina9.
8.
9.
378
Spored podatocite vo tabelata br.3
Spored podatocite vo tabelata br.3
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Efekti vrz nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija po sklu`uvaweto na SSA
Tabela br.3 : Struktura na razmenata pome|u EU i Makedonija spored SMTK vo
2004, 2005 i 2006 godina (izrazena vo %)
Izvoz
vo EU
(2004)
Izvoz
vo EU
(2005)
Izvoz
vo EU
(2006)
Uvoz
od EU
(2004)
Uvoz
od EU
(2005)
Uvoz
od EU
(2006)
Proizvodi za
hrana
6.1
6,3
5,8
12.1
9,8
8,9
Pijalaci i tutun
5.7
8,0
7,4
1.4
0,8
0,8
Surovini osven
gorivo
5.6
3,2
4,0
1.2
1,6
1,7
Mineralni goriva
i maziva
2.4
0,3
1,4
3.1
3,8
3,8
0,1
0,0
0,7
0,4
13,8
13,6
36,7
37,4
23.0
22,6
24,4
11.9
10,2
9,0
0,0
0,0
100,0
100,0
@ivotinski i
rastitelni masla
0
Hemiski
0.7
0,7
0,7
proizvodi
Proizvodi
30,6
36,4
klas. spored
13.8
materijalot
Ma{ini i
transportni
5.0
3,7
3,2
uredi
Razni gotovi
44.9
47,0
40,9
proizvodi
Transakcii i
nespomenata
0,3
0,1
0.4
stoka
Vkupno
100
100
100
Izvor : http//trade-info.cec.eu.int/ i www.stat.gov.mk
0.4
11.9
30.7
0.6
100
U{te pozagri`uva~ka e situacijata ako se navede deka 40% od izvozot
od Makedonija vo Unijata vo 2006 godina otpadnale na tekstilnite proizvodi i
oblekata10. Problemot so golemiot izvoz na tekstilni proizvodi od Makedonija
e naglasen, bidej}i golem obem na makedonskoto tekstilno proizvodstvo e
proizvedeno spored principot na lon-dorabotki, pri {to edinstveniot element
na dodadena vrednost vo proizvodstveniot proces pretstavuva evtinata rabotna
10.
http://fd.comext.eurostat.cec.eu.int/
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
379
M-r Katerina To{evska
sila11.
Tranzicioniot period {to bil obezbeden vo razmenata so EU za
zemjodelskite proizvodi ne pomognal vo zgolemuvaweto na makedonskiot izvoz
na zemjodelski proizvodi na evropskiot pazar. Vo 2006 godina vo razmenata so
zemjodelskite proizvodi Unijata bila taa koja ostvarila suficit od 72 miliona
dolari12.
Od druga strana, pak, na stranata na uvozot od EU vo Republika Makedonija
vo periodot 2004-2006 godina zabele`ana e pogolema disperzija po oddelnite
sektori od SMTK. Sektori koi ostvaruvaat zna~itelno u~estvo (okolu 10 i pove}e
%) vo uvozot od Evropskata Unija vo Republika Makedonija vo razgleduvaniot
period se : proizvodite klasificirani spored materijalot, potoa ma{inite
i transportnite uredi, hemiskite proizvodi i raznite gotovi proizvodi, a kaj
proizvodite za hrana e zabele`ano namaluvawe na u~estvoto vo uvozot (od 12,1%
vo 2004 godina na 8,9% vo 2006 godina)13.
Zaklu~ok
Prika`anite podatoci za razmenata pome|u EU i Republika Makedonija,
ako se zeme predvid dobieniot asimetri~en tretman od strana na Unijata, govorat
deka Makedonija vsu{nost, vo periodot po sklu~uvaweto na SSA, dobienite
preferencii ne gi iskoristila vo nasoka na podobruvawe na doma{nata
konkurentnost i zajaknuvawe na sopstvenata pozicija na drugite me|unarodni
pazari. Prviot efekt koj se zabele`uva po sklu~uvaweto na SSA e zna~itelniot
porast na nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija, kako i
prenaso~uvaweto na golem del od razmenata kon Evropskata Unija nasproti
drugite trgovski partneri. Pokraj zna~itelnoto prenaso~uvawe na trgovskata
razmena na Republika Makedonija vo polza na Evropskata Unija, gubeweto na
poziciite na pazarite na drugite razvieni zemji i na nekoi od porane{nite
trgovski partneri, kako i nedovolnata iskoristenost na dobienite olesnuvawa od
strana na makedonskite izvoznici kaj grupite senzitivni proizvodstva, uka`uvaat
na seriozni problemi i te{kotii, osobeno na stranata na makedonskiot izvoz.
Sklu~uvaweto na SSA dosega ne gi dalo o~ekuvanite pozitivni rezultati, barem
11.
12.
13.
380
“So “lon” nema razvoj, a za ~ist izvoz falat uslovi”, Ekonomski magazin, Skopje, 08.2003, str. 7
Presmetkata e napravena spored podatoci od http://fd.comext.eurostat.cec.eu.int
Spored podatocite vo tabelata br.3
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Efekti vrz nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija po sklu`uvaweto na SSA
ne za makedonskata strana.
Me|utoa, lociraweto na problemite vo nadvore{notrgovskata razmena
na Republika Makedonija so sklu~uvaweto na SSA e celosno neopravdano. Iako
dobieniot asimetri~en tretman vo razmenata so Unijata imal determinira~ko
vlijanie vo prenaso~uvaweto na makedonskiot izvoz kon edinstveniot evropski
pazar, najgolem del od problemite proizleguvaat od slabata i opa|a~ka
konkurentnost na makedonskite izvozni proizvodi. Vo otvorenata konkurentska
borba so visokostandardiziranite evropski proizvodi i proizvodite od drugite
razvieni zemji, makedonskite proizvodi po~nuvaat da gi gubat poziciite i na
doma{niot pazar. Ottamu, pogolemiot del od re{enijata za zgolemuvawe na
makedonskiot izvoz i za podobruvawe na negovata konkurentnost treba da se baraat
vnatre, vo doma{nata ekonomija, i pred sé vo razvojot i prestrukturiraweto na
doma{noto proizvodstvo, a ne samo vo o~ekuvaweto trgovski preferencii od
strana na trgovskite partneri.
Vsu{nost, vo sovremeni uslovi, carinite i tradicionalnite barieri vo
razmenata ne se zna~itelni pre~ki vo me|unarodnata trgovska razmena. Mnogu
pogolemo zna~ewe, a i ograni~uva~ko vlijanie, vo trgovijata imaat golemiot broj
netrgovski barieri od redot na razni tehni~ko-tehnolo{ki standardi, standardi
za kvalitet, ekolo{ki standardi i razni administrativni barieri. Ottamu,
makedonskite proizvoditeli i izvoznici ne treba da se nadevaat deka dobienite
trgovski preferencii vo razmenata bi mo`ele da pomognat za podobruvawe i
zajaknuvawe na nivnite pozicii na stranskite pazari. Namesto toa, tie treba
da rabotat na usovr{uvawe na doma{nite proizvodni procesi, na usvojuvawe i
usoglasuvawe na doma{nite standardi so standardite na izvoznite pazari (pred
sé na evropskiot) i postojano da gi sledat izmenite vo vkusovite i potrebite na
potro{uva~ite vo svetot.
Referenci :
1. Commission of the European Communities: ANNEXES I-VII, Proposal for a Council
and Commission Decision on the conclusion of the Stabilisation and Association Agreement
between the European Communities and their Member States, of the one part, and the former
Yugoslav Republic of Macedonia, of the other part, Volume II, Brussels, 2001
2. Council of the European Union: Stabilisation and Association Agreement between
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
381
M-r Katerina To{evska
the European Communities and their Member States, of the one part, and the former Yugoslav
Republic of Macedonia, of the other part, Legislative acts and other instruments, Inter-institutional
File 2001/0049 (ACV), Brussels, 2001
3. Ekonomski magazin, Skopje, 08.2003
4. Statisti~ki Godi{nik na Republika Makedonija, Dr`aven zavod za
statistika na Republika Makedonija, pove}e izdanija
5. WTO: Trade Policy Review European Communities, Report by the Secretariat, World
Trade Organization, Geneva, Switzerland, 2004 i 2007
6. http//trade-info.cec.eu.int/
7. http://fd.comext.eurostat.cec.eu.int
8. www.europa.eu.int
9. www.stat.gov.mk
EFFECTS ARISING IN THE EXTERNAL TRADE EXCHANGE OF
THE REPUBLIC OF MACEDONIA AFTER THE SIGNING OF THE
SAA
Katerina Tosevska, M.A.
Abstract
After the signing of the Stabilization and Association Agreement the Republic of
Macedonia has performed significant growth of the total external trade exchange. As a result
of the asymmetrical treatment that the Republic of Macedonia has received from the EU, in the
regional trade directions the Republic of Macedonia has undergone noticeable trade diversion
towards the European Union. Besides of the trade diversion, the analysis of the SITC structure
of the trade exchange between EU and RM shows that the Republic of Macedonia doesn’t use the
favourable treatment received with longer transitional periods for liberalization in the sensitive
sectors.
Key words: Stabilization and Association Agreement, external trade exchange, SITC
structure of the trade exchange, trade diversion
(Footnotes)
1. Vo podatocite za EU do 2003 godina se vklu~eni podatocite za EU-15, a
od 01.01.2004 godina za EU-25
382
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 383 - 390 (2007)
658.512.2:[339.187:629.33(497.7)”2003/07”
VLIJANIETO NA DIZAJNOT VRZ DONESUVAWETO
ODLUKA ZA KUPUVAWE NOV AVTOMOBIL NA
MAKEDONSKIOT PAZAR
Pomlad asistent Marija Krstevska
Apstrakt
Imaj}i ja predvid slo`enosta na procesot na donesuvawe odluka za
kupuvawe i golemiot broj faktori koi vlijaat vrz toj proces, vo trudot e
napraven obid da se analizira vlijanieto na dizajnot vrz odlukata za kupuvawe
nov avtomobil na makedonskiot pazar. Analizata e napravena vrz osnova na
podatoci dobieni so anketirawe na potro{uva~ite i podatoci za dvi`eweto
na proda`bata vo Republika Makedonija. Kako generalen zaklu~ok mo`e da se ka`e
deka makedosnkiot potro{uva~ donesuva odluka za kupuvawe, pred s#, vrz osnova
na cenata, no postojat i golem broj drugi na~ini za pridobivawe na kupuva~ite.
Klu~ni zborovi: odluka za kupuvawe, dizajn, cena, potro{uva~, racionalni
faktori, emocionalni faktori.
Vo uslovi na intenzivna konkurencija, dizajnot nudi potencijalen na~in
za diferencirawe i pozicionirawe na proizvodite na kompanijata. Na pazarite
kade {to promenite se odvivat so isklu~itelno brzo tempo, cenata i tehnologijata
ne se dovolni.
Proizvoditelite baraat novi dizajni za da sozdadat diferencijacija i da
vospostavat pokompletna vrska so potro{uva~ite. Marketerite koi primenuvaat
integralen marketing ja prepoznavaat emocionalnata mo} na dizajnot i va`nosta
na toa kako ne{tata izgledaat i kakvo ~uvstvo predizvikuvaat kaj potro{uva~ite.
Denes, dizajnot e pocelosno integriran vo procesot na marketing menaxment.
Vo uslovi na pointenzivna vizuelno orientirana kultura, klu~no e
preveduvaweto na zna~eweto na brendot i pozicioniraweto preku dizajnot. Na
prepolniot pazar, ~esto estetikata e edinstven na~in za izdvojuvawe na proizvodot.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
383
Pomlad asistent Marija Krstevska
Dizajnot mo`e da ja promeni potro{uva~kata percepcija i iskustvata so odreden
brend da gi napravi pokorisni.
Vo teorijata, dizajnot pretstavuva zbir na karakteristiki koi vlijaat
vrz izgledot i funkcioniraweto na proizvodot vo soglasnost so barawata na
potro{uva~ite. Spored toa, od marketin{ki aspekt, dizajnot e edna celina
od elementi, koi ne samo {to go definiraat izgledot na proizvodot, tuku i
ovozmo`uvaat negovo funkcionirawe na predvideniot na~in. Od druga strana, za
obi~niot potro{uva~, dizajnot naj~esto asocira samo na nadvore{niot, pojavniot
izgled na proizvodot. Poradi ova, a i poradi faktot {to ovoj trud go istra`uva
vlijanieto na dizajnot vrz odlukata za kupuvawe preku analiza na proda`bata
na avtomobili i ispituvawe na potro{uva~ite, vo ponatamo{niot tekst, pod
terminot dizajn }e se podrazbira negovoto tolkuvawe od strana na potro{uva~ot.
Razvivaweto nov model na avtomobil generalno trae od tri do pet godini,
od donesuvaweto odluka za razvivawe nov model pa s# do proizvodstvoto. Ideite
za novi modeli se razvivaat so cel da odgovorat na nezadovolenite potrebi i
preferencii na potro{uva~ite. Pritoa, voop{to ne e ednostavno da se predvidi
{to }e sakaat da vozat potro{uva~ite za pet godini, no se ~ini deka, vo sovremeni
uslovi, avtomobilskite kompanii, pri gradeweto konkurentski prednosti, s#
pove}e se potpiraat na dizajnot.
Sepak, dizajnot e samo eden od faktorite koi vlijaat vrz donesuvaweto
odluka za kupuvawe. Procesot na odlu~uvawe pri kupuvaweto e isklu~itelno slo`en
i vrz nego vlijaat golem broj faktori od racionalna i od emocionalna priroda i
pritoa e mnogu te{ko da se odredi koj od niv preovladuva. Vo nastojuvaweto da se
sozdade avtomobil so sve`, inovativen, privle~en dizajn, kompaniite izdvojuvaat
ogromni finansiski sredstva.
Za ilustracija, vo prodol`enie se dadeni podatoci za sredstvata {to gi
izdvojuvaat nekoi od proizvoditelite na avtomobili za istra`uvawe i razvoj.
PSA, proizvoditelot na PEUGEOT i CITROEN, vo periodot 2003-2006 godina
izdvoil 2,25 do 2,3 milijardi evra. General Motors, proizvoditelot na CHEVROLET,
kontinuirano gi zgolemuva vlo`uvawata vo istra`uvawe i razvoj i tie se dvi`at
Kotler, Keller: Marketing management, 12 e, Prentice Hall, 2006, str.377
http://www.answers.com/topic/automobile
Poradi faktot {to vlo`uvawata vo dizajn na nov avtomobil se smetaat za delovna tajna, za
analiza se zemeni podatoci za vlo`uvawata vo istra`uvawe i razvoj, koi vo najgolema mera se sostojat
tokmu od sredstvata nameneti za dizajn
http://www.psa-peugeot-citroen.com/en/psa_group/financial_resources_b1.php
384
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Vlijanieto na dizajnot vrz donesuvaweto odluka za kupuvawe nov avtomobil na makedonskiot pazar
od 6,2 milijardi evra vo 2003 g., 6,5 milijardi evra vo 2004 g. do 6,7 milijardi evra
vo 2005 godina. Vlo`uvawata na SEAT iznesuvaat 474 milioni evra vo 2003g., 402
milioni evra vo 2004 g. i 360 milioni evra vo 2005 godina.
Ovie visoki izdatoci, so lansiraweto na noviot model na pazarot, }e
se vgradat vo cenata, pa ottuka se postavuva pra{aweto: kolkavo vlijanie ima
dizajnot pri kupuvaweto nov avtomobil na pazar kakov {to e makedonskiot, so mal
broj kupuva~i i so mala kupovna mo} na naselenieto.
Vo ramkite na sprovedenata anketa za kupuva~ite, mo`e da se zabele`i
jasna distinkcija me|u modelite na avtomobili koi potro{uva~ite gi preferiraat
poradi dizajnot i onie modeli na avtomobili koi fakti~ki bi gi kupile. Imeno,
na pra{aweto: koja marka na avtomobil najmnogu vi se dopa|a vo smisla na dizajn,
najgolem del od ispitanicite se odlu~ile za Pe`o, Audi, Mercedes, Reno i Seat.
Marka
Peugeot
Audi
Mercedes
SEAT
Renault
Opel
Citroen
Vkupno
Procent na ispitanici
35%
20%
18%
10%
8%
5%
4%
100%
Na pra{aweto: koja marka na avtomobil bi ja kupile, pod pretprostavka
deka vo momentot kupuvate nov avtomobil, ispitanicite se odlu~uvaat za
Folksvagen, Opel, Pe`o, [evrolet, Reno.
Marka
Volkswagen
Opel
Peugeot
Chevrolet
Renault
Ford
SEAT
Vkupno
Procent na ispitanici
21%
19%
17%
15%
13%
10%
5%
100%
http://www.gm.com/company/investor_information/docs/fin_data/gm05ar/download/gm05arfinancials.pdf
SEAT Annual Report 2005
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
385
Pomlad asistent Marija Krstevska
Kako pri~ini za vakviot izbor naj~esto se naveduvaat: cenata i izdr`livosta,
kako i malata potro{uva~ka na gorivo, prethodnoto pozitivno iskustvo so toj
avtomobil i sl. Zaklu~okot e deka potro{uva~ite na makedonskiot pazar znaat da
cenat dobar dizajn, no koga se raboti za donesuvawe odluka za kupuvawe avtomobil,
tie se poracionalni i trgnuvaat od nastojuvaweto da nabavat poevtin avtomobil,
koj bi go koristele podolg vremenski period i koj bi imal mala potro{uva~ka na
gorivo. Vakvite zaklu~oci vo najgolema mera se potvrduvaat i ako se analizira
fakti~kata proda`ba na avtomobili vo Makedonija.
Dvi`eweto na proda`bata na avtomobili vo Republika Makedonija vo
periodot 2003-2007 godina e prika`ano na naredniot grafikon.
Vkupna proda`ba na avtomobili vo Makedonija
14,000
12,189
12,000
9,823
10,000
8,000
6,000
9,259
5,359
4,000
1,801
2,000
0
2003
2004
2005
2006
2007
Godina
Ako se ima predvid deka vo Republika Makedonija, vo periodot 20032005 godina imalo prose~no 2.030.000 `iteli, od koi prose~no 854.000 ekonomski
aktivno naselenie, a prose~nata plata za periodot 2003-2007 iznesuva okolu 200
evra, mo`e da se zaklu~i deka proda`bata na avtomobili e visoka i vo odnos na
goleminata na makedonskiot pazar (bez razlika dali istata ja razgleduvame od
aspekt na brojot na kupuva~i ili od aspekt na kupovnata mo}).
Dokolku dvi`eweto na proda`bata se razgleduva po oddelni modeli na
avtomobili, mo`e da se zabele`i deka vo 2003 i 2004 godina, najgolemo u~estvo
vo vkupnata proda`ba imaat francuskite i italijanskite avtomobili, poznati
Vo periodot na pi{uvaweto na trudot, bea dostapni podatoci samo za prvite dva meseca od 2007 god.
Dr`aven zavod za statistika http://www.stat.gov.mk/glavna.asp?br=01%20
Dr`aven zavod za statistika http://www.stat.gov.mk/glavna.asp?br=01%20
386
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Vlijanieto na dizajnot vrz donesuvaweto odluka za kupuvawe nov avtomobil na makedonskiot pazar
po svojot dopadliv dizajn. Voop{to gledano, s# do vleguvaweto na [evrolet
na makedonskiot pazar, Pe`o be{e apsoluten lider na pazarot vo odnos na
proda`bata.
10 najprodavani modeli vo 2003
12.0%
11.9%
11.4%
10.0%
8.6% 8.4%
7.5%
8.0%
6.0%
7.0%
6.0% 5.9%
5.2% 5.2%
4.0%
2.0%
PE
U
G
EO
T
FI
AT
LA
RE DA
NA
UL
TO
T
YO
F
TA OR
D
/L
EX
U
S
YU
G
O
SE
HY AT
UN
DA
I
O
PE
L
0.0%
Od druga strana, ne treba da se zanemari faktot deka u~estvoto na Lada,
izdr`liviot ruski avtomobil so “evtin” dizajn, vo vkupnata proda`ba vo 2003 g.
e prili~no visoko, a vo 2004 g. go zazema liderskoto mesto so 11,6% od vkupnata
proda`ba, dodeka Pe`o ostvaruva 9,9%. Vo 2004 g., zabele`livo e i visokoto petto
mesto na [evrolet, koj so samoto vleguvawe na makedonskiot pazar ostvaruva
pazaren udel od 6,8%.
10 najprodavani modeli vo 2004
12.0%
10.0%
8.0%
6.0%
11.6%
9.9%
8.0% 7.6%
6.8% 6.7%
6.1% 6.0% 5.7%
5.1%
4.0%
2.0%
LA
PE DA
U
G
EO
T
FI
CI AT
T
CH RO
EV EN
R
O
LE
T
O
PE
L
FO
TO R E R D
YO NA
TA U L
T
/L
EX
U
S
DA
CI
A
0.0%
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
387
Pomlad asistent Marija Krstevska
Vo 2005 g., [evrolet ostvaril skoro dvojno pogolem pazaren udel (17,5%)
od Pe`o (9,3%). Vakviot trend e karakteristi~en i za 2006 i za 2007 g.
10 najprodavani modeli vo 2005
18.0%
17.5%
16.0%
14.0%
12.0%
9.3%
8.2% 7.8%
10.0%
8.0%
7.1% 6.6%
6.0%
4.4%4.4% 4.2% 4.2%
4.0%
2.0%
C
H
E
VR
O
PE LE
T
U
G
EO
C
T
IT
R
O
EN
O
PE
L
FI
A
TO
T
FO
Y
O
TA RD
/L
EX
U
S
SE
A
H
YU T
N
D
R
EN AI
A
U
LT
0.0%
10 najprodavani modeli vo 2006
16.0%
14.9%
14.0%
12.0%
10.1%
10.0%
8.0%
9.1%
7.8% 7.8%
6.9%
6.0%
6.3%
4.3% 4.0% 4.0%
4.0%
2.0%
SE
A
T
HY
TO
UN
YO
DA
TA
I
/L
EX
U
S
RD
O
PE
L
AT
FO
FI
PE
CH
EV
R
O
LE
T
U
VO
G
E
LK
O
T
SW
AG
EN
CI
TR
O
EN
0.0%
Od grafikonite mo`e da se zabele`i i deka oscilaciite vo proda`bata
na oddelni marki na avtomobili ~esto se rezultat na drugi faktori, nadvor od
analiziranite dizajn i cena.
Mo`e da se potencira primerot na Folksvagen, ~ija proda`ba vo 2006
g. go dostigna tretoto mesto, dodeka vo prethodnite godini ne figurira vo
388
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Vlijanieto na dizajnot vrz donesuvaweto odluka za kupuvawe nov avtomobil na makedonskiot pazar
najprodavanite 10 marki. Imaj}i predvid deka Folksvagen vo 2006 g. ne izvr{i
nekoi radikalni promeni vo klasi~niot dizajn, nitu pak gi promeni cenite ili
uslovite na kupuvawe, mo`e da se smeta deka ostvareniot pazaren udel e rezultat
na promenata na importerot i intenziviraweto na reklamnite kampawi.
Nasproti ovoj primer, mo`e da se zabele`i zgolemuvawe na proda`bata
na SEAT, koj od 2005 godina navamu spa|a vo najprodavanite deset marki na
avtomobili. Ovaa kompanija, kako del od procesot na repozicionirawe na svojata
marka i nastojuvaweto da se istaknat emocionalnite vrednosti {to avtomobilot
mu gi nudi na potro{uva~ot, so lansiraweto na Altea, Toledo i Leon napravi
golem dizajnerski is~ekor, koj pozitivno se reflektira{e i vo proda`bata na
makedonskiot pazar.
10 najprodavani modeli vo 2007
16.0%
15.5%
14.0%
12.0%
10.9%
9.3% 9.2%
10.0%
7.7%
8.0%
7.2%
6.6%
6.0%
4.6% 4.5%
4.0%
3.8%
2.0%
A
KI
DA
I
A
T
UN
HY
SE
EN
RD
TR
O
FO
CI
T
PE
L
O
EO
AT
U
G
FI
PE
CH
EV
R
VO
O
LE
LK
T
SW
AG
EN
0.0%
Nasproti kompleksnosta na elementite koi vlijaat potro{uva~ot da
se odlu~i za odredena marka i model na avtomobil, fakt e deka najprodavaniot
avtomobil vo Makedonija e najevtiniot koj vo momentot se nudi na pazarot. [evrolet
Spark se nudi so po~etna cena od 6.280 evra i, barem zasega, nema konkurent vo odnos
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
389
Pomlad asistent Marija Krstevska
na cenata. Se ~ini deka avtomobilot, za golem del od makedonskite potro{uva~i,
pretstavuva golem izdatok vo semejniot buxet, pa tie nastojuvaat da napravat
kolku {to e mo`no poracionalen izbor. Drugite kompanii koi nudat avtomobili
na ovoj pazar mo`at da se natprevaruvaat koristej}i drugi strategii, kako {to se:
istaknuvawe na distinktivniot dizajn, diferencirawe preku pozicionirawe na
brendot, agresivni reklamni kampawi, naglasuvawe na kvalitetot i izdr`livosta
na voziloto, koristewe na zemjata na poteklo. Vo avtomobilskiot segment,
makedonskiot pazar, sepak, e perspektiven i nudi mo`nost za zgolemuvawe na
pazarniot udel preku koristewe na dobro izgradena marketing strategija.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Referenci:
Kotler, Keller: Marketing management, 12e, Prentice Hall, 2006
www.answers.com
www.psa-peugeot-citroen.com
www.gm.com
SEAT Annual Report 2005
www.stat.gov.mk
Auto Bild, spisanie za avtomobili
THE INFLUENCE OF THE DESIGN IN THE PURCHASE DECISION
MAKING PROCESS AT THE MACEDONIAN AUTOMOBILE
MARKET
Marija Krstevska, Junior Teaching Assistant
Abstract:
Having in mind the complexity of the purchase decision making process and the
numerous factors influencing this process, the paper tries to analyze the influence of the design
on the decision for buying new automobile at the Macedonian market. The analysis is conducted
through data collected from a consumer survey and data regarding the automobile sales in the
Republic of Macedonia. As a general conclusion, the consumers at the Macedonian market make
purchasing decisions based on the price of the automobile, but there are also numerous other
ways to attract customers.
Key words: purchasing decision, design, price, customer, rational factors, emotional factors.
390
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 391 - 398 (2007)
347.739(497.7)
EFIKASNOSTA NA STE^AJNATA POSTAPKA VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Pomlad asistent Angela Kuzmanova
Apstrakt
Vo ovoj trud }e bide napravena analiza za efikasnosta na ste~ajnata
postapka preku utvrduvawe na: brojot na ste~ajnite predmeti vo Republika
Makedonija;pri~inite poradi koi se zgolemuva vremetraeweto na ste~ajnite
postapki;novite re{enija od Zakonot za ste~aj vo nasoka na zgolemuvawe na
efikasnosta i namaluvawe na tro{ocite na postapkata.Na krajot od trudot
}e bide prezentirana idejata za formirawe specijalizirani sudovi vo ~ija
nadle`nost }e bidat stopanskite predmeti i ste~ajnata postapka,so cel da se
zgolemi efikasnosta vo nivnoto sproveduvawe.
Klu~ni zborovi: ste~aj, ste~ajna postapka, efikasnost, ste~aen dol`nik,
ste~aen doveritel.
Voved
Denes, vo uslovi na pazarno stopanstvo, ste~ajnata postapka ima za cel
kolektivno namiruvawe na doveritelite na ste~ajniot dol`nik so vpari~uvawe na
dol`nikoviot imot i raspredelba na ostvarenite sredstva na doveritelite ili so
sklu~uvawe poseben dogovor za poramnuvawe na pobaruvawata utvrdeni so planot
za reorganizacija, {to e naso~en kon natamo{no odr`uvawe na dol`nikoviot
deloven potfat.
Zna~ajno e da se istakne deka so dosega{nata zakonska regulativa za
ste~ajot,ne doa|a{e celosno do izraz su{tinata na ovoj institut.So donesuvaweto
na Zakonot za ste~aj od 22 mart 2006 godina (Sl.v. na RM br.34/06), su{tinata na ovoj
praven institut e vidoizmeneta.Ovaa sostojba e tesno povrzana so vidoizmenetiot
ekonomsko-socijalen,op{testven i praven sistem vo Republika Makedonija. Imeno,
vo prethodniot period ne bea staveni vo za{tita interesite na doveritelite.
Zakonskite odredbi bea vo nasoka na prodol`uvawe na delovniot potfat na
ste~ajniot dol`nik preku institucijata ste~aen plan,kako i vo nastojuvawe
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
391
Pomlad asistent Angela Kuzmanova
{to pomalku da bidat pogodeni egzistencijalnite potrebi na vrabotenite. Toa
zna~i deka glavnata cel na ste~ajnata postapka,odnosno za{titata na pravata na
doveritelite be{e stavena vo vtor plan.Vakvata opredelba na zakonodavecot
povlekuva{e niza merki i zakonski re{enija koi ja odolgovlekuvaa ste~ajnata
postapka i ja pravea bavna i neefikasna.
Denes, materijata vo vrska so ste~ajnata postapka e uredena so Zakonot za
ste~aj (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br.34/06) i Zakonot za izmena
i dopolnuvawe na Zakonot za ste~aj (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija
br.126/06).Osnovna cel na noviot Zakon za ste~aj e negovo pocelosno harmonizirawe
so zakonodavstvoto na EU , pred s# imaj}i vo predvid direktivite doneseni od
strana na Evropskata unija i Svetska banka za primena na pravilata za ste~aj, kako
i Pravilnikot na UNICITRAL za izgotvuvawe zakon za ste~aj , potoa usoglasuvawe
so regulativata na Republika Makedonija i treta, no ne pomalku va`na cel–
skratuvawe na vremetraeweto na ste~ajnata postapka.
Vo Zakonot za ste~aj kako glavna pri~ina za poveduvawe na ste~ajna
postapka ili reorganizacija nad ste~ajniot dol`nik se opredeluva nesposobnosta
za pla}awe(~len 5 od Zakonot). Spored ovoj ~len, }e se smeta deka dol`nikot e
nesposoben za pla}awe ako vo period od 45 dena, od koja bilo negova smetka, kaj
koj bilo nositel na platniot promet, ne e isplaten iznosot {to trebalo da bide
isplaten vrz osnova na va`e~kite osnovi za pla}awe.Vo ste~ajnata postapka
mesno nadle`en e sudot na ~ie podra~je se nao|a sedi{teto na dol`nikot.Pri
sproveduvaweto na ovaa postapka se primenuvaat slednive na~ela:ste~ajnata
postapka se poveduva na predlog, taa e itna postapka, sudot mo`e da gi donesuva
odlukite i bez usna rasprava, sudot mo`e da se otka`e od soslu{uvawe na
strankite ako e toa propi{ano so zakon, predlozite, izjavite i prigovorite ne
mo`at da se dostavuvaat po istekot na zakonskite rokovi, ne e dozvoleno restitutio
in integrum,izve{taite i tabelite mora da bidat obraboteni vo elektronska forma
itn.Osnovnite na~ela na ste~ajnata postapka se vo nasoka na podobruvawe na
nejzinata efikasnost i skratuvawe na nejzinoto vremetraewe.Ste~ajnata postapka
ja sproveduvaat slednive organi:
• ste~aen sudija
• ste~aen upravnik
• odbor na doveriteli
• sobranie na doveriteli
392
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Efikasnosta na ste~ajnata postapka vo Republika Makedonija
Po otvoraweto na ste~ajnata postapka nastanuvaat slednive pravni
posledici:
prvo, pravoto na dol`nikot da upravuva i da raspolaga so imotot {to vleguva vo
ste~ajnata masa preminuva na ste~ajniot upravnik;
vtoro, doveritelite ne mo`at vo izvr{na postapka da gi namiruvaat svoite
pobaruvawa;
treto, prestanuvaat dogovorite za rabota me|u dol`nikot i vrabotenite;
~etvrto, se formira ste~ajna masa vo koja vleguva celiot imot na dol`nikot;
petto, gasne smetkata na dol`nikot, a ste~ajniot upravnik otvora nova smetka;
{esto, vo firmata na dol`nikot se dodava oznakata „vo ste~aj”.
1. Ste~ajnite postapki vo Republika Makedonija
Za da se odgovori na predizvikot {to go nosi analizata na pri~inite
poradi koi efektivnosta na ste~ajnite postapki e na nezavidno nivo,treba da se
obrne vnimanie na pove}e momenti.Kako prv ~ekor vo ovaa analiza se predviduva
utvrduvawe na brojot na pretprijatijata,odnosno brojot na ste~ajnite postapki
koi se vodat vo dr`avata vo periodot od 2001 do 2006 godina. Na grafikonot br.1
e prika`ano dvi`eweto na ste~ajnite predmeti po godini.Rezultatite se zbir na
predmetite koi se vodat vo {esnaeset osnovni sudovi vo Republika Makedonija.
So analiza na graficite koi gi poka`uvaat primenite i re{enite ste~ajni
predmeti, mo`e da se vidi deka nivniot broj od godina vo godina se zgolemuva, {to
samo po sebe uka`uva na faktot deka brojot na ste~ajnite postapki konstantno
se zgolemuva,a pritoa personalniot kapacitet i organizaciskata struktura na
organite koi se nadle`ni za re{avawe na ovie predmeti ostanuvaat isti.Vo ovoj
del na analizata se postavuva pra{aweto za povrzanosta na brojot na predmeti i
strukturata na sudovite, od edna strana, so efikasnosta na postapkite, od druga
strana.Ovie sogleduvawa se interesni od aspekt na pronao|awe soodveten na~in za
podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta na procedurata za re{avawe na ovie
pra{awa.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
393
Pomlad asistent Angela Kuzmanova
Grafikon br. 1
стечајни na ste~ajnite predmeti
на
Движење
години po godini
по
предмети
Dvi`eweto
te
Предмети
8000
6000
Примени
4000
Решени
2000
0
2001
2002
2003
2004
200
2006
Години
Na slika broj 2 e prika`ano dvi`eweto na nere{enite ste~ajni predmeti
vo periodot od 2001 do 2006 godina,pri {to se zemeni zbirovite od predmetite
{to se vodat vo {esnaeset osnovni sudovi vo Republika Makedonija, a slika broj
3 e procentualen prikaz na tie predmeti so cel polesno da se uo~i soodnosot na
nere{enite predmeti od godina vo godina(2001-26,3%; 2002-23,3%; 2003-24,2%; 200433,1%; 2005-43,8% i 2006-28,1%). Ovie podatoci uka`uvaat na toa deka efikasnosta
na ste~ajnite postapki vo 2002 i 2003 godina se zgolemuva,a vo 2004 i 2005 godina se
namaluva. Ona {to sakam da go potenciram vo ovoj del na analizata e faktot deka
brojot na nere{enite ste~ajni postapki vo 2006 godina zna~itelno se namaluva,{to
in ultima linea e povrzano so donesuvaweto na noviot Zakon za ste~aj od 2006 godina,
koj sodr`i novi zakonski re{enija vo odnos na ste~ajnata postapka, pred s# vo
odnos na nejzinite rokovi i organi.
Slika br. 1
te стечајни
нерешени
на
Движење
предмети
Dvi`eweto
na nere{enite ste~ajnite
predmeti
Предмети
3500
3000
2500
2000
1500
1000
500
0
Нерешени
стечајни
постапки
2001 2002 2003 2004 2005 2006
Години
394
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Efikasnosta na ste~ajnata postapka vo Republika Makedonija
Slika br. 2
стечајни
нерешените
на
приказ
Процентуален
Proceduralen prikaz na nere{enite ste~ajni
предмети
predmeti
50
40
%
30
Proceduralen
приказ
Процентуален
prikaz
na nere{enite
нерешените
на
ste~ajni
predmeti
предмети
стечајни
20
10
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006
Години
Svetskata banka, vo svojot izve{taj nasloven kako: “Delovnoto rabotewe
vo 2005”, ja vbrojuva Republika Makedonija me|u zemjite {to imaat najdolgi
proceduri za ste~aj.Ekspertite na ovaa finansiska institucija izmerile
deka periodot na insolventnost kaj nas vo prosek iznesuva 3,6 godini.Ne se
za zanemaruvawe i tro{ocite za insolventnosta(izrazeni kako procent od
nedvi`nosta) koi dostignuvaat duri 38%.So razgleduvawe na konkretni ste~ajni
predmeti vo Republika Makedonija mo`e da se diferenciraat pove}e pri~ini
za neefikasnosta na ste~ajnite postapki.Kako faktori {to ja odolgovlekuvaat
postapkata se poso~uvaat:nereguliranite imotno-pravni odnosi, t.e utvrduvaweto
na pravoto na sopstvenost na imotot na ste~ajniot dol`nik;osporuvaweto na
pobaruvawata na doveritelite;te{kotiite povrzani so vpari~uvaweto na imotot
na dol`nikot;nepostoeweto knigovodstevna evidencija na dol`nikot;nekoordin
iranosta vo nastapot na dr`avnite institucii i organi pri sproveduvaweto na
ste~ajnite postapki itn.
Na slika broj 3 e prika`ana zastapenosta na site vidovi predmeti vo
gra|anskiot oddel kaj osnovnite sudovi vo Republika Makedonija vo 2005 godina.
Se gleda deka parni~nite predmeti se pretstaveni so 68%,stopanskite predmeti
so 15 %,ste~ajnite predmeti so 13%,predmetite za likvidacija so 3% i predmetite
za zdru`enija na gra|ani so 1%.Ovoj del od analizata uka`uva na faktot deka 31%
od predmetite koi se procesuirani vo gra|anskiot oddel na osnovnite sudovi se
tesno povrzani so trgovskite dru{tva i se odnesuvaat na golem kapital,{to otvora
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
395
Pomlad asistent Angela Kuzmanova
edna druga diskusija,a toa e dali ovie predmeti treba da bidat vo isklu~iva
nadle`nost na specijalizirani sudovi koi }e bidat organizaciski i personalno
izgradeni so cel da ja zgolemat efikasnosta na nivnoto re{avawe.
Slika br. 3
Vkupno predmeti vo gra|anski oddel vo 2005
godina
1%
parni~ni
3%
predmeti
stopanski
13%
predmeti
ste~ajni predmeti
15%
68%
likvidacija
zdru`enija na
gra|ani
2.Odredbi od noviot Zakon za ste~aj vo nasoka na zgolemuvawe na
efikasnosta na ste~ajnata postapka
Imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi ste~ajnata postapka ne e dovolno
efikasna,zakonodavecot, soo~en so predizvikot {to go nosi izgotvuvaweto pravila
vrz osnova na koi }e se regulira esencijalna materija kako {to e ste~ajot,vo noviot
Zakon za ste~aj predviduva odredbi koi za prv pat se sretnuvaat i koi pretstavuvaat
~ekor napred vo zgolemuvaweto na efikasnosta na ste~ajnata postapka.Vo
kontekst na toa,zna~ajno e da se spomene deka se predviduva formirawe na ste~aen
sovet, isklu~itelno kako vtorostepen organ koj odlu~uva po `albite podneseni
protiv odlukite na ste~ajniot sudija i ste~ajniot upravnik.So ovaa izmena se
formira sovet koj isklu~ivo }e postapuva po ste~ajni predmeti,{to zna~i se
skratuva vremetraeweto na postapkata,a so toa se dejstvuva i na ekonomi~nosta
na celokupnata postapka.Ste~ajnite soveti }e postojat samo vo nekolku osnovni
sudovi,kako specijalizirani sudovi koi }e postapuvaat po ste~ajni predmeti.
Potoa, se zaostruvaat kriteriumite za imenuvawe ste~aen upravnik i za
steknuvawe uverenie za ovlasten ste~aen upravnik koe se obnovuva na dve godini.
396
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Efikasnosta na ste~ajnata postapka vo Republika Makedonija
Novina pretstavuva i formiraweto Komora na ste~ajni upravnici - stru~no
zdru`enie na ovlastenite ste~ajni upravnici, koe }e se gri`i za edukacija i
kontrola na raboteweto na svoite ~lenovi.
So cel da se onevozmo`i opstrukcija od zakonskite zastapnici na
ste~ajniot dol`nik, a so toa i nepotrebno odolgovlekuvawe na postapkata,sudijata
mo`e da odredi priveduvawe,pritvor i pari~na kazna za zakonskite zastapnici na
dol`nikot.
Vo nasoka na skratuvawe na vremetraeweto na postapkata,vo ovoj zakon ne
e predvidena mo`nost za podnesuvawe na vonrednite pravni lekovi: povtoruvawe
na postapkata i revizija.
Zaklu~ok
Najgolemiot del od analizata na efikasnosta na ste~ajnata postapka vo
Republika Makedonija se odnesuva na periodot do 2006 godina, t.e do donesuvaweto
na noviot Zakon za ste~aj.Novata regulativa ostava prostor i verba deka }e ima
golem napredok na planot na zgolemuvawe na efikasnosta na postapkata, pred s#
skratuvawe na nejzinoto vremetraewe,namaluvawe na tro{ocite neophodni za
nejzinoto sproveduvawe i za{tita na interesite na licata koi imaat pobaruvawa
vo odnos na imotot na ste~ajniot dol`nik.Me|utoa,koga stanuva zbor za ovoj Zakon,
treba da se istakne deka nedostiga glavniot kriti~ar na normata - a toa e nejzinata
primena vo prakti~niot `ivot-praktikata na sudovite i drugite subjekti koi gi
opredeluvaat svoite postapki i odluki vrz osnova na propi{anoto.Imaj}i go
predvid brojot na stopanskite predmeti, kako i ste~ajnite postapki i efikasnosta
vo nivnoto re{avawe, se nametnuva pra{aweto za opravdanosta na formiraweto
specijalizirani sudovi vo ~ija nadle`nost }e bidat stopanskite predmeti i
ste~ajnata postapka.So toa se nametnuva i potrebata od izgotvuvawe procesen
zakon,odnosno pravila za vodewe na postapkata,iako vo ZPP i vo noviot Zakon
za ste~aj ovie pra{awa na nekoj na~in se re{eni.Isto taka treba da se prou~i
pra{aweto {to zna~i procesen zakon za stopanskite sporovi i za ste~ajnata
postapka, analiziraj}i ja legislativata i praktikata na zemjite od Evropskata
unija.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
397
Pomlad asistent Angela Kuzmanova
REFERENCII
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija ,br. 55
Slu`ben list na SFRJ,br 84/89
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br.38/’93
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br.34/06
Dr`aven zavod za statistika na RM,http://www.stat.gov.mk
Centralen registar na RM,http:/www.crg.org.mk
Ministerstvo za finansii na RM,http://www.finannce.gov.mk
Nikolovski A.Plav{i} Sne`ana:Trgovsko pravo,Skopje,2005
Lasser’s J.K: The new bankrutcy law &you,USA,2006
EFFICIENCU OF THE BANKRUPTCY PROCEDURE IN REPUBLIC
OF MACEDONIA
Angela Kuzmanova, Junior Teaching Assistant
Summary
In this paper is going to be made analyze of the efficiency of the bankruptcy
procedure. The efficiency is analyzed from the number of bankruptcy subjects in the Republic
of Macedonia; the causes of their long lasting; the new solutions in the Bankruptcy Law in
order to increase the efficiency and to decrease the costs of the procedure. At the end, from
the result of the research as general conclusion could be mention that for the better efficiency,
specialised courts to be formed is needed. Those courts will be engaged with solutions only for
business subjects and bankruptcy procedure.
Keywords: bankruptcy, bankruptcy procedure, efficiency, bankruptcy debtor, bankruptcy
creditor
398
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 399 - 408 (2007)
65.012.425:659.2(497.7)
ANALIZA NA IZVORITE NA INFORMACII VRZ KOI SE
POTPIRA ODLU^UVAWETO NA MENAXMENOT VO
R. MAKEDONIJA
Pomlad asistent Nikola Levkov
Apstrakt
Osnoven preduslov za uspe{no sproveduvawe na menaxerskiot process
e kontinuiranoto donesuvawe kvalitetni odluki od strana na menaxerite.
Menaxerite sekojdnevno se soo~uvaat so predizvikot za donesuvawe uspe{ni
odluki i za re{avawe na kopleksni organizaciski problemi. Trudot nastojuva,
niz edno teoretsko i empirisko istra`uvawe, da gi otkrie osnovnite izvori na
nformacii na koi se potpiraat menaxerite vo R.Makedonija vo sproveduvaweto
na menaxerskiot process, a osobeno pri donesuvaweto na strategiskite odluki.
Isto taka, trudot vr{i i komparativna analiza so sli~ni takvi istra`uvawa
so cel izvlekuvawe soodvetni zaklu~oci.
Klu~ni zborovi: izvor na informacii, formalni i neformalni izvori,
eksterni i interni izvori na informacii, personalni i nepersonalni izvori na
informacii 1. Voved
Organizacijata kako sistem gi pretstavuva fundamentalnite elementi na
biznisot – lu|eto, rabotnite procesi, organizaciskata struktura i planovite i
politikite koi im ovozmo`uvaat na lu|eto da rabotat efektivno za ostvaruvawe na
organizaciskite celi. Dokolku informacionite sistemi ne uspeat da ja poddr`at
samata organizacija kako sistem, doa|a do neefektivna upotreba na resursite vo
ostvaruvawe na organizaciskite celi. Za da mo`e procesot na upravuvawe da se odviva besprekorno i
organizacijata da se vodi kon zacrtanite celi, menaxerite postojano se ispraveni
pred predizvikot da donesuvaat dobri odluki. Bidej}i problemite pretstavuvaat
Keri E. Pearlson and Carol S. Saunders Managing and using information systems, John Wiley & Sons, Inc., 2004, p.5
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
399
Pomlad asistent Nikola Levkov
nivo na entropija, odnosno nivo na neznaewe, potreben e proces na u~ewe. Procesot
na u~ewe podrazbira sobirawe informacii so cel osoznavawe na problemot kako
preduslov za donesuvawe na efektivni odluki. Zatoa vo ovoj trud se analizirani
razli~ni izvori na informacii koi im pomagaat na menaxerite polesno da se
spravat so neizvesnosta so koja sekojdnevno se soo~uvaat.
2. Osnovna klasifikacija na izvorite na informacii
Edna od najva`nite aktivnosti na menaxerite vo organizacijata e sobirawe
informacii potrebni za donesuvawe na odlukite i za odreduvawe na nivnoto
zna~ewe. Ulogata na informacionite sistemi e da im pomognat na menaxerite
vo sobiraweto informacii koi treba da go zajaknat nivniot personalen
informacionen sistem. Informacionot sistem mo`e da se definira kako sistem
na me|usebno povrzani komponenti koi vr{at sobirawe, obrabotka, skladirawe
i distribuirawe na informaciite za da se poddr`i procesot na odlu~uvawe i
kontrola vo organizacijata. Mintzberg smeta deka golem del od informaciite se obezbeduvaat od
interpersonalni izvori i deka menaxerite gi preferiraat tie izvori pred
drugite, kako {to se izve{taite, pismata i kompjuterski generiranite autputi.
Istra`uvawata {to se pravat se u{te ne mo`at mo{ne precizno da go definiraat
zna~eweto, va`nosta na interpersonalnite izvori na informacii vo erata na
brziot tehni~ko – tehnolo{ki razvoj. Menaxerite denes imaat direkten pristap
do: e – mail, telekonferencii, bazi na podatoci i dr. formi na elektronska
komunikacija, koi obezbeduvaat kvalitetni informacii. Obidot da se zgolemi
prilivot na informacii vodi kon sobirawe na pove}e razli~ni izvori na
informacii kako {to se: vesnici, pisma, oficijalni publikacii i sl. Trudot
ima cel da dade odgovor na pra{aweto koi izvori na informacii menaxerite gi
koristat najmnogu pri donesuvaweto na svoite upravuva~ki odluki, a osobeno na
strategiskite odluki. Imeno, preku ovoj trud se nastojuva da se izvr{i rangirawe na
izvorite na informacii vrz osnova na nivnata va`nost vo procesot na odlu~uvawe
od strana na menaxerite, i toa vrz osova na nekolku osnovni karakteristiki:
1. personalni ili nepersonalni
2. formalni ili neformalni
Kenneth C. Laudon & Jane P.Laudon, Business Information Systems, Seventh Edition, Prentice Hall 2007, p.10
Ronald J.Burk, Information sources and their usefulness in a professional services organization MCb Up Ltd. 1995, p.60
400
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza na izvorite na informacii vrz koi se potpira odlu~uvaweto na menaxmentot na R.M.
3. eksterni ili interni
Osnoven metod koj se koristi za da se dobie odgovor na prethodno
postavenoto pra{awe e anketiraweto na vrvni menaxeri i na menaxeri od
sredno nivo (sektorski menaxeri). Po sublimiraweto na rezultatite se vr{i
komparativna analiza so drugi sli~ni istra`uvawa. Informacionite izvori
mo`at da se klasificiraat na razli~ni na~ini. Edna mo`na klasifikacija na
izvorite na informacii e vrz osnova na slednive tri kriteriumi: format, status
i lokacija.
1. Vrz osnova na formatot
a. oralni – pismeni
b. tekstualni – audiovizuelni
v. napi{ani na hartija – elektronski
2. Vrz osnova na statusot:
a. personalni – apersonalni
b. formalni – neformalni
v. publikuvani (javni) - nepublikuvani (strogo doverlivi, tajni)
3. Vrz osnova na lokacijata:
a. eksterni – interni
2.1 Personalni i nepersonalni izvori na informacii
Pove}eto od terminite se jasni, no posebno mo`at da bidat objasneti personalnite
i nepersonalnite izvori na informacii. Personalnite izvori na informacii se
onie koi direktno se prenesuvaat do samiot menaxer, dodeka nepersonalnite gi
komuniciraat grupi ili po{iroka javnost, obi~no preku nekoj formalen kanal.
Personalnite izvori na menaxerite se kolegite, podredenite, pretpostavenite,
profesionalci nadvor od kompanijata i dr. kontakti. Nepersonalnite izvori
vklu~uvaat objaveni knigi, vesnici i stru~ni spisanija, radioto i televizijata,
godi{nite izve{tai na kompanijata i sl. Formalnite informacii se mo{ne ~esto
nepersonalni, dodeka neformalnite informacii se naj~esto personalni. Iako
na prv pogled izgleda deka stanuva zbor za sinonimi nepersonalni – formalni
i personalni – neformalni, sepak ne stanuva zbor za sinonimi. Na primer, nekoj
pretstavnik na dr`avnite slu`bi koj mu dava soveti na menaxerot mo`e da bide
David Kaye , Sources of information, formal and informal, Journal Management Decision, MCb Up Ltd. 1995 p.16
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
401
Pomlad asistent Nikola Levkov
personalen izvor na informacii a informacijata da ja prosledi oralno ili vo
pismena forma. Vo prviot slu~aj stanuva zbor za formalna informacija dodeka vo
vtoriot za neformalna informacija. 2.2 Formalni i neformalni izvori na informacii
Pred da stane zbor za va`nosta {to im ja pridavaat menaxerite na oddelnite
izvori na informacii vo R.Makedonija, da napravime teoretsko razgrani~uvawe i
na formalnite i neformalnite izvori na informacii. Procesot na odlu~uvawe
vo sekoja organizacija e zavisen od informaciite koi im stojat na raspolagawe na
menaxerite. Dokolku takvite informacii se proizvedeni niz standardni proceduri,
istovremeno se i objektivni i se smetaat za releventni pri donesuvaweto na odlukata,
stanuva zbor za formalni informacii. Formalnite informacii se generiraat
od podatocite vrz osnova na standardni i poznati proceduri i vo standarden
format, sli~no kako {to se proizvedeni i samite proceduri. Podatocite od koi
se proizveduvaat formalnite informacii se obi~no kvantitativni i se sodr`ani
vo dokumentite na organizacijata. Formalnite informacii se va`na komponenta
na vkupnite informacii {to im stojat na raspolagawe na menaxerite. Poradi
standardniot na~in na koj se prika`uvaat i standardniot na~in na procesuirawe,
tie se lesni za kompjuterska obrabotka. Neformalnite informacii, isto taka,
intenzivno se koristat od strana na menaxerite vo procesot na odlu~uvawe. Ovie
informacii se mo{ne ~esto subjektivni i glavno se prenesuvaat preku oralna
komunikacija, a vklu~uvaat: pret~uvstva, mislewa, nagoduvawa i ozboruvawa.
Glavno stanuva zbor za informacii koi davaat objasnuvawe ili ocenuvawe na
ne{to. Voobi~aeno se od kvalitativna priroda. Iako neformalnite informacii
mo`at da bidat subjektivni, kvalitativni i ne se generirani vrz osnova na
standardni proceduri ili distribuirani vrz osnova na voobi~aenite hierarhiski
kanali na komunikacija, sepak se zna~ajna komponenta na efektivniot proces na
odlu~uvawe. Tamu kade {to menaxerskata aktivnost se potpira na li~en kontakt,
kako {to e slu~aj so vrvniot menaxment, neformalnite informacii i nivnite
izvori se glavni vo odlu~uvaweto. Neformalnite informacii ne mo`at lesno
da bidat obraboteni i preneseni niz kompjuterskite sistemi. Postoi golema
opasnost, preku dizajnirawe na kompjuterski bazirani informaconi sistemi,
Louis E.Boone, David L.Kurtz, Judy R.Block, Contemporary Business Communication Prentice Hall, 1994p. 11-18
Graham Curtis, David Cobham Business information systems fifth edition, Prentice Hall 2005, p.37
402
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza na izvorite na informacii vrz koi se potpira odlu~uvaweto na menaxmentot na R.M.
ovaa neformalna komponenta da bide ignorirana. Normalno deka so instalirawe
na kompjuterski informacionen sistem pogolemiot del od informaciite }e
se prenesuvaat niz terminalite, pa li~niot kontakt pome|u lu|eto is~eznuva.
Kako nusproizvod, ova mo`e da dovede da se namali koli~inata na neformalnite
informacii, a toa mo`e da ja namali efektivnosta na procesot na odlu~uvawe.
2.3 Eksterni i interni izvori na informacii
Znaeme deka organizacijata kako otvoren sistem postojano razmenuva informacii
so svoeto okru`uvawe. Menaxerite vo procesot na upravuvawe koristat informacii
interno generirani vo samata kompanija. Takvite izvori na informacii se
narekuvaat interni izvori na informacii. Site onie informacii {to menaxerite
gi dobivaat od lu|e, organizacii, mediumi nadvor od organizacijata, vsu{nsot se
za eksterni izvori na informacii. Mintzberg vo svoeto istra`uvawe ima navedeno
deka menaxerite pove}e se potpiraat na informaciite koi doa|aat od eksternoto
okru`uvawe otkolku na onie od internoto okru`uvawe. Istra`uvaweto sprovedeno
vo ovoj trud treba da dade odgovor na koi izvori na informacii se potpiraat
najmnogu vo odlu~uvaweto menaxerite vo R.Makedonija.
3. Analiza na rezultatite dobieni od empiriskoto istra`uvawe
Po teoretskoto objasnuvawe na oddelnite izvori na informacii i nivnoto zna~ewe
za efektivniot proces na odlu~uvawe, mo`e da se napravi analiza na empiriskite
istra`uvawa napraveni vo pretprijatija od R.Makedonija. Osnoven metod na
sobirawe informacii potrebni za ovoj trud e anketiraweto. So anketiraweto
bea opfateni vrvni i sredni (sektorski) menaxeri, kako vo golemite taka i vo
srednite i malite pretprijatija vo na{ata zemja. Strukturata na kompaniite {to
bea opfateni so istra`uvaweto po dejnosti e sledna:
Graham Curtis, David Cobham Business information systems fifth edition, Prentice Hall 2005, p.38
Izvor: Sprovedena anketa so menaxmentot vo R.Makedonija, april/maj 2007. So anketata se
opfateni 15 kompanii od razli~ni dejnosti. Anketata sodr`i dve tabeli vo koi menaxerite, po pat na
sloboden izbor, odgovaraat na postavenite pra{awa. Postaveni se i dve otvoreni pra{awa:
1. Koi tri web - stranici vi obezbeduvaat najmnogu informacii potrebni za uspe{no upravuvawe so kompanijata?
2. Na koj na~in gi obezbeduvate izvorite na informacii koi vi se najzna~jni?
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
403
Pomlad asistent Nikola Levkov
Dejnost
Procentualno u~estvo
1. Proizvodstvo
15.78%
2. Uslugi
47.36%
3. Trgovija
36.86%
Vkupno
100%
So istra`uvaweto se nastojuva da se dobie odgovor na slednive dve
pra{awa:
1.Za koi izvori na informacii menaxerite smetaat deka nosat najmnogu korisni
informacii za ostvaruvawe uspe{en proces na upravuvawe so biznisot?
2. Koi izvori na informacii menaxerite gi smetaat za najva`ni pri noseweto
na strategiski odluki? Rezultatite od sprovedenoto istra`uvawe (odgovorite
na prvoto pra{awe) }e bidat prezentirani vo sledanava tabela: (izrazeni vo
procenti%)
Видови извори на
информации
1.Екстерни неперсонални
извори на информации
1.Бизнис - финансиски
публикации
2. Трговски публикации
3.Технички/академски
публикации и книги
4.Купени истражувачки
извештаи направени од
други
5. Весници
6. Трговски изложби
(саеми)
7. Едукативни семинари
8. Интернет (вклучувајќи и
бази на податоци)
9. Статистика специфична
за дејноста/индустријата на
компанијата
Najmnogu
korisni
inf.
Nekoi
korisni
inf.
Малку
инфорm.
Нема
voop{to
korisni inf.
Немам
таков извор
на инф.
6.66%
53.33%
40%
6.66%
53.33%
20%
13.33%
6.66%
40%
46.67%
6.66%
6.66%
6.66%
13.33%
26.67%
6.66%
46.67%
13.33%
40%
40%
6.66%
6.66%
53.33%
13.33%
26.67%
13.33%
40%
26.67%
20%
93.33%
6.66%
26.67%
6.67%
33.33%
33.33%
Izvor: Sprovedena anketa so menaxmentot vo R.Makedonija, april/maj 2007. Rezultati od odgovorite na prvoto pra{awe: 1.Za koi izvori na informacii menaxerite smetaat deka nosat najmnogu
korisni informacii za ostvaruvawe uspe{en proces na upravuvawe so biznisot?
404
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza na izvorite na informacii vrz koi se potpira odlu~uvaweto na menaxmentot na R.M.
2.Екстерни/персонални
извори на информации
1. Банкари и финансиски
советници
26.67%
33.33%
13.33%
13.33%
13.33%
40%
40%
6.66%
6.66%
6.66%
3. Добавувачи
33.33%
33.33%
20%
6.66%
6.66%
4. Консултанти
5. Сметководители и
адвокати
6. Конкуренти
33.33%
13.33%
46.66%
6.66%
40%
46.66%
6.66%
26.66%
26.66%
26.66%
20%
7. Пријатели
8. Професионални
соработници надвор од
бизнисот
3. Интерни/персонални
извори
1. Претпоставени
26.66%
26.66%
40%
6.66%
20%
33.33%
26.67%
20%
2. Подредени
3. Соработници рамни на
себе
4. Други
26.67%
53.33%
33.33
13.33
26.67%
26.67%
13.33%
33.33%
40%
13.33%
40%
6.66%
46.67%
6.66%
40%
13.33%
13.33
26.67%
26.67%
26.67%
20%
26.67%
26.67%
40%
20%
6.66%
6.66%
2. Потрошувачи
4.Интерни/неперсонални
извори на информации
1. Извештаи за остварена
успешност и(финансиска
успеш., продуктивност)
2. Телефонските повици од
продавачите
3. Интелигентни –
информациони системи
4. Извештаи или забелешки
од состаноци
5. Интерен весник на
компанијата
6.66%
66.67%
33.33%
20%
6.66%
26.67%
6.66%
66.67%
Rezultatite od anketiraweto poka`uvaat deka vrvnite i sektorskite menaxeri
najmnogu se potpiraat vrz internetot i vrz bazite na podatoci, kako izvori na
informacii koi im obezbeduvaat najmnogu korisni informacii za procesot na
upravuvaweto. Internetot i bazite na podatoci u~estvuvaat so 93.33% vo vkupnite
odgovori kako izvor na informacii koj obezbeduva najmnogu korisni informacii
za menaxerite. Na vtoro mesto menaxerite gi rangiraat svoite pretpostaveni,
so u~estvo od 66.67% vo vkupniot broj odgovori. Na treto mesto po va`nost, so
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
405
Pomlad asistent Nikola Levkov
isto u~estvo, se nao|aat potro{uva~ite, izve{taite za ostvarenata uspe{nost
i prodava~ite, kako izvor na informacii so ednakvo u~estvo od 40%. Koga
stanuva zbor za rangirawe na oddelnite izvori na informacii od 1 (najmalku)
do 5 (najmnogu), va`ni za donesuvawe na strategiski odluki, rezultatite od
istra`uvaweto poka`uvaat deka potro{uva~ite se rangirani na najvisoko nivo, a
potoa, so isto u~estvo, se dobavuva~ite, pretpostavenite, podredenite, internetot
i bazite na podatoci. Procentualnoto u~estvo e prika`ano na slednava tabela:10
Vid izvor na informacii
1. Potro{uva~ite
2. Dobavuva~ite
3. Podredenitete
4. Pretpostavenite
5. Internetot i bazite na podatoci
Ocenka (5 – najzna~aen izvor)
26.31%
18.42%
18.42%
18.42%
18.42%
4. Zaklu~ok
Dokolku se napravi sporedba so drugi sli~ni vakvi istra`uvawa (na. pr.
Istra`uvaweto na Johan Frishammar napraveno na 4 poznati {vedski kompanii),
mo`e da se zaklu~i deka rezultatite vo golema mera se sovpa|aat.11Imeno, i
menaxerite vo R.Makedonija za najva`ni izvori na informacii pri donesuvaweto na
strategiski odluki gi smetaat personalnite izvori na informacii od podredenite
i od pretpostavenite. Sovpa|awe postoi i kaj prvorangiraniot izvor, najzna~aen
za nosewe strategiski odluki, a toa e potro{uva~ot. Edinstveno ima zna~ajno
otstapuvawe pri rangiraweto na internetot i bazite na podatoci, kako izvori na
informacii so koi se slu`at menaxerite vo procesot na upravuvawe. Rezultatite
od anketiraweto na menaxerite vo R.Makedonija poka`uvaat deka internetot i
bazite na podatoci pretstavuvaat mo{ne zna~aen izvor na informacii, za razlika
od istra`uvawata sprovedeni od strana na Johan Frishammar. Duri koga stanuva
zbor za odgovorot na prvoto pra{awe - koj e izvorot koj im obezbeduva najmnogu
informacii - odgovorot e internetot i bazite na podatoci. Vo ramkite na anketata
10
Izvor: Sprovedena anketa so menaxmentot vo R.Makedonija, maj/april 2007. Rezultati od odgovorite na vtoroto pra{awe: 1.Za koi izvori na informacii menaxerite smetaat deka nosat najmnogu
korisni informacii za ostvaruvawe uspe{en proces na upravuvawe so biznisot (rangirawe na izvorite od najmalku va`en – 1 do najva`en – 5)?
11
Johan Frishammar Information use in strategic decision making, Mcb Up Ltd. 2003, p.322-324
406
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Analiza na izvorite na informacii vrz koi se potpira odlu~uvaweto na menaxmentot na R.M.
bea postaveni i dve pra{awa od otvoren tip:
1. Koi tri web - stranici vi obezbeduvaat najmnogu informacii potrebni
za uspe{no upravuvawe so kompanijata?
2. Na koj na~in gi obezbeduvate izvorite na informacii koi vi se
najzna~jni?
Od odgovorite na ovie pra{awa mo`e da se zaklu~i deka menaxerite
prete`no gi posetuvaat web - stranicite na svoite dobavuva~i, na konkurentite
i na potro{uva~ite. Naj~estite informacii koi nastojuvaat da gi obezbedat
preku internet se povrzani so nivnite proizvodi/uslugi. Vo onie situacii koga
menaxerite upravuvaat so kompanija ~ij dominanten sopstvenik e nekoja stranska
firma, mnogu ~esto ja posetuvaat internet - stranata na taa kompanija. Isto taka,
mnogu ~esto posetuvani internet - stranici se i stranicite na nekoi ministerstva,
na Narodnata banka i na dr`avnite institucii vo R.Makedonija. Koga stanuva zbor
za na~inot na koj gi obezbeduvaat oddelnite izori na informacii, menaxerite
dominantno istaknuvaat deka direktniot kontakt e na~inot na koj gi obezbeduvaat
najgolemiot del od informaciite, so {to povtorno se potvrduva personalniot
kontakt i ima u{te edno poklopuvawe so istra`uvawata na Mintzberg i Johan
Frishammar. Isto taka zna~ajno u~estvo zazema i pretplatata na odredeni bazi na
podatoci, kako i na odredeni stru~ni spisanija (Kapital, Financial Times, News
Week).
5. Bibliografija
1. David Kaye, Sources of information, formal and informal Journal Management
Decision, MCb Up Ltd. 1995
2. Johan Frishammar, Information use in strategic decision making, Mcb Up Ltd. 2003
3. Keri E. Pearlson and Carol S. Saunders, Managing and using information systems,
John Wiley & Sons, Inc., 2004
4. Kenneth C. Laudon & Jane P.Laudon, Business Information Systems, Seventh
Edition, 2007 Prentice Hall
5. Ronald J.Burk, Information sources and their usefulness in a professional services
organization MCb Up Ltd. 1995
6. Louis E.Boone, David L.Kurtz, Judy R.Block, Contemporary Business
Communication, Prentice Hall, 1994
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
407
Pomlad asistent Nikola Levkov
INFORMATION SOURCES ANALYSIS AS A SUPPORT FOR
MANAGEMENT DECISION MAKING IN R.MACEDONIA
Junior teaching assistant Levkov Nikola
Summary
This paper addresses the issue of information sources as a support for management
decision making, with special focus on the strategic decision making. One of the main contribution
of information systems is to improve decision making, both for individuals and groups. Managers
now days are confronting with very complex organizational problems and they are asked to make
decisions and to solve problems toward achieving the organizational goals. The main purpose of
this article is to determine the basic sources of information that managers use in the managerial
process. Also this article make comparative analysis with other similar researches accomplished
from other researchers .
Key words: Source of information, formal and informal source of information, external and
internal source of information, personal and impersonal source of information
408
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Год. екон. фак. т. 42 с. 409 - 419 (2007)
336.76(497.7)
PERSPEKTIVITE NA PAZAROT NA HARTII OD VREDNOST
PREKU [ALTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Pomlad asistent Aleksandar Naumoski
Apstrakt
Predmet na ista`uvawe na ovoj trud e dosega{niot i perspektivite za
natamo{nen razvoj na {alterskiot pazar vo Republika Makedonija. Dodeka vo
zemjite so razviena pazarna ekonomija pojavata na {alterskiot pazar nastana
na odreden stepen na razvoj na komunikacionite tehnologii, negovata pojava vo
na{iot slu~aj be{e determinirana od voveduvaweto i potrebata od sozdavawe
likviden pazar na dr`avnite hartii od vrednost. Negoviot ponatamo{en
razvoj sekako deka zavisi od pojavata, osobeno, na poslo`enite finansiski
instrumenti, koi voobi~aeno se predmet na aktivno trguvawe na {alterskiot
pazar. Sozadavaweto na dinami~na konkurencija pome|u berzata i pazarot preku
{alter e neophodna za efikasno funkcionirawe na sekundarniot pazar. I na
ovoj stepen na razavoj na {alterskiot pazar mo`e da se re~e deka toj stanuva
konkurenten segment na berzata, zemaj}i go predvid faktot {to trguvaweto so
kontinuiranite dr`avni obrznici vo celost se vr{i na ovoj pazaren segment.
Klu~ni zorovi: pazar preku {alter, berza, hartii od vrednost
Voved
[irokiot i dlabok sekundaren pazar pretstavuva klu~en aspekt na
efikasniot pazar na hartii od vrednost. Dobro organiziraniot sekundaren pazar
na hartii od vrednost, pokraj postoewe na organizirani berzi (security exchange),
podrazbira postoewe i na pazar preku {alter (over the counter market). Pome|u
ovie dva segmenta na sekundarniot pazar postoi ostar kontrast.
Trguvaweto preku organizirani berzi predizvikuva niza povolnosti
za trgovcite so hartii od vrednost. Taka, organiziranite berzi imaat razli~ni
na~ini da gi reduciraat informacionite tro{oci i da go privle~at trguvaweto.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
409
Pomlad asistent Aleksandar Naumoski
Pravilata za kotirawe ja namaluvaat nesigurnosta vo pogled na hartiite
od vrednost, dodeka pak pravilata za ~lenstvo ja zgolemuvaat doverbata vo
integritetot pome|u dogovornite strani. Cenovnata transparentnost e obezbedena
preku brza diseminacija na transakcionite ceni. I, sekako, centraliziranata
lokacija na berzata gi reducira tro{ocite za barawe na sprotivnata strana.
Osven za trgovcite, postojat pove}e pri~ini poradi koi kotiraweto na akciite na
kompanijata, osobeno na nekoja pogolema i poznata berza, e atraktivno: podobrena
marketabilnost na akciite na kompanijata (iako so toa taa stanuva poranliva);
publicitet za firmata {to rezultira so rast na proda`bata; podobar pristap do
finansiskiot pazar {to ovozmo`uva polesen pristap do kapital.
Vtor segment na eden dobro organizairan sekundaren pazar pretstavuva
{alterskiot pazar. Toj gi opfa}a transakcii so site vidovi dolgovni i
sopstveni~ki hartii od vrednost, kako i so derivativite (forvardi, fju~ersi,
opcii, svopovi i sl.). Pazarite preku {alter nemaat nekoja centralzirana lokacija
na koja se slu~uva trguvaweto. Trguvaweto go vr{at decentralizirana grupa na
dileri (market makers) koi kupuvaat i prodavaat hartii od vrednost za svoja smetka.
Trgovcite na ovoj pazar sami ja baraat drugata dogovorna strana, izlo`uvaj}i
se na oportunitetni i na drugi vidovi tro{oci koi ne postojat kaj berzanskoto
trguvawe. Cenovnata transparentnost e limitirana poradi privatniot karakter
na trguvaweto. Imeno, koga drugata dogovorna strana e pronajdena, nivnite
bilateralni odnosi se strategiski, cenite se postavuvaat preku proces na
pregovarawe koj gi reflektira alternativite na sekoj investitor vo nasoka na
ostavruvawe momentalna trgovija, namesto preku aukcisko naddavawe, {to e slu~aj
so berzata. Trguvaweto preku {alterskiot pazar naj~esto podrazbira trguvawe so
hartii od vrednost koi se porizi~ni poradi nivnata slaba likvidnost, odnosno
poradi slabata frekventnost na nivnoto trguvawe, pravej}i so toa i pogolem
disparitet pome|u kupovnata i proda`nata cena.
I pokraj gorenevedenite nepovolnosti za trgovciite so hartii od
vrednost, postoi evidenten porast na trguvaweto na pazarite preku {alter. Za
prv pat se pojavuvija vo SAD vo 1870 godina, koga na {alterite na bankite po~na
da se trguva so akcii, pa ottamu go nosat i imeto “pazar preku {alter”. Razvojot na
komunikacionite tehnologii koi go pretstavuvaat “nervniot centar” na ovoj pazar
be{e neophoden za rapidniot rast na decentaliziraniot, dilerski-posreduvan
Spored Anthony Saunders & Marcia Millon Cornett “Financial Markets and Institutions” Sec. ed. , McGraw Hill/Irwin Companies, 2004, str. 239
410
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Perspektivite na pazarot na hartii od vrednost preku {alter vo Republika Makedonija
“pazar preku {alter”. Razvojot na tehnologijata pridonese trguvaweto na pazarite
preku {alter vo razvienite ekonomii da se odviva preku elektronski platformi,
kade {to se povrzani golem broj u~esnici koi me|usebno trguvaat. Kako rezultat
na ovoj razvoj, razlikite pome|u pazarite preku {alter i berzite od, tehni~ki
aspect, s# pove}e se namaluvaat, no od regulativen aspekt, razlikite se pogolemi,
bidej}i berzite se mnogu poreguliran segment na finansiskite pazari, vo sporedba
so pazarite preku {alter.
Generalno zemeno, frazata “trguvawe preku {alter” se odnesuva na
trguvaweto so hartii od vrednost preku dilerska mre`a,{to e sprotivno na
trguvaweto preku centralizirani berzi. Toa, isto taka, go opfa}a i trguvaweto
so dolgovni hartii od vrednost i drugi finansiski instrumenti, kako {to se
derivativite koi se trguvaat pregu dilerska mre`a. Dilerite ja imaat centralnata
uloga na {alterskiot pazar, i tie u{te se narekuvaat pottiknuva~i na pazarot
(market makers). Vo osnova, pri~ina poradi koja akciite na edna kompanija se
trguvaat preku {alter e toa {to taa kompanija ne e kotirana na berzanskiot
pazar. Toa voobi~eano se mali kompanii, koi se od regionalen interes i ne se
sposobni da gi ispolnat kriteriumite za kotacija na berzite. Isto taka, poznati
kako nekotirani akcii (unlisted stocks), ovie hartii od vrednost se trguvaat preku
brokeri-dileri koi pregovaraat direktno eden so drug preku kompjuterska mre`a
ili telefon. So tekot na rastot, ovie kompanii podnesuvaat barawe za kotirawe
na berzite. No, ne site kompanii koi mo`e da gi ispolnat kriteriumite za kotacija
se kotiraat na berza. Nekoi kompanii - kako {to e duri i Microsoft - ne veruvaat
deka benefitite {to gi nosi kotiraweto, pa makar i na najgolemata svetska berza
- New York Stock Exchange (podobrena marketabilnost, publicitet, polesen pristap
do dopolnitelen kapital i sl.), se tolku zna~ajni. Drugi, pak, preferiraat da ne gi
obelodenuvaat finansiskite i drugi informacii koi gi bara berzata kako uslov
za kotirawe. Taka, akciite na ovie kompanii se predmet na trguvawe na pazarot
preku {alter. Zna~i, tuka stanuva zbor za izbor za kotirawe na berzanskiot
pazar.
[alterskoto trguvawe e najzna~ajno vo SAD, kade {to postojat dosta strogi
kriteriumi za kotirawe na berzite. No, isto taka, i najgolemiot del od hartiite od
vrednost, emituvani od dr`avata, korporativnite obvrznici, kolateraliziranite
hartii od vrednost (so hipoteka ili sredstva), kako i op{tinskite obvrznici, se
trguvaat preku {alter.
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
411
Pomlad asistent Aleksandar Naumoski
[alterskite pazari se pojavile na odreden stadium od razvojot na
komunikacionite tehnologii. Vo SAD tie se pojavile skoro eden vek podocna
od pojavata na berzanskoto trguvawe. Od samata nivna pojava na tloto na SAD
pa do denes {alterskiot pazar bele`i kontinuiran rast, taka {to denes NASDQ
(National Assiciation of Securities Dealers Automated Quatation) - sistemot, koj obezbeduva
elektronsko trguvawe na akcii preku {alter, ima pogolem broj kotirani firmi
i pogolem obem na trguvawe otkolku NYSE. NASDAQ denes pove}e se smeta za
elektronska berza otkolku za {alterski pazar poradi posilnata regulacija. Vo
1990 godina vo SAD e formiran i Over-The-Counter Bulletin Board (OTCBB) koj
se smeta za ~ist {alterski pazar. Republika Makedonija, kako i drugite zemji
vo razvoj, so mnogu kratka istorija na berzansko rabotewe, kade {to berzite
do`ivuvaat podem vo poslednite nekolku godini, se nao|a na samite po~etoci na
razvojot na {alterskiot pazar.
Pazarot na hartii od vrednost preku {alter vo Republika Makedonija
Finansiskiot sistem na Republika Makedonija se karakterizira so
nedovolno razviena finansiska infrastruktura ({to, pokraj drugoto, podrazbira
i otsustvo na osnovnite tipovi finasiski instrumenti), plitok finansiski pazar
i nediverzificirana struktura na finansiski institucii. Osnovnite pri~ini
za takvata sostojba se, pred s#, od ekonomska i od politi~ka priroda. Vsu{nost,
samiot model na privatizacija ne be{e naklonet kon razvoj na finansiskiot
pazar. Sozdavaweto nedoverba na gra|anite vo finansiskite institucii po
propa|aweto na t.n. staro devizno {tedewe, propa|aweto na nekolku banki i
{tedilnici, lo{oto korporativno upravuvawe, prezadol`enosta i otsustvoto
na interes na kompaniite za u~estvo na primarniot i na sekundarniot pazar na
hartii od vrednost, nedovr{enite reformi vo finansiskiot sistem, slabite
makroekonomski performansi, otsustvoto na SDI i u{te mnogu drugi pri~ini imaa
vlijanie za vakvata sostojba na finansiskiot sistem. Sogleduvaj}i ja potrebata od
razvoj na finansiskiot pazar, kako eden od sto`ernite elementi na finansiskiot
sistem, vo 2003 godin be{e donesena Strategija za razvoj na pazarot na dr`avni
OTCBB pretstavuva servis za kotacija koj obezbeduva kotacii vo realno vreme, posledni
proda`ni ceni i informacii za istrguvaniot obem na akcii koi ne se kotiraat i trguvaat na NASDAQ
i na organiziranite berzi. (http://www.otcbb.com/aboutOTCBB/overview.stm)
412
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Perspektivite na pazarot na hartii od vrednost preku {alter vo Republika Makedonija
hartii od vrednost. Vo periodot {to slede{e, dojde do zna~aen razvoj kako na
primarniot taka i na sekundarniot pazar na dr`avni hartii od vrednost. Razvojot
na sekundarniot pazar na dr`avni hartii od vrednost e usloven od izgradbata
na konkurentna pazarna infrastruktura. Toa podrazbira{e sozdavawe mo`nost
dr`avnite hartii od vrednost da bidat trguvani na razli~ni na~ini, opfa}aj}i
gi berzata na hartii od vrednost, pazarot preku {alter (over the counter market)
i golemiot broj sli~ni sistemi na trguvawe. Najzna~ajnata pridobivka od tie
napori, pokraj drugoto, be{e zbogatuvaweto na finansiskiot sistem na Republika
Makedonija so voveduvaweto na pazarot preku {alter. So vospostavuvaweto
na potrebnata regulativna ramka i obezbeduvaweto na neophodnite tehni~ki i
institucionalni uslovi, na 25.4.2005 godina, pazarot preku {alter i oficijalno
stana del od finansiskiot sistem na Republika Makedonija.
Pod trguvawe so hartii od vrednost na pazarot preku {alter se podrazbira
kupoproda`ba na hartii od vrednost dogovorena pome|u kupuva~ot i prodava~ot
nadvor od berzata i pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost. Na pazarite
preku {alter, kupuva~ot i prodava~ot se dogovaraat za kupoproda`ba na hartii
od vrednost so neposreden kontakt, preku telefon, elektronska komunikacija ili
preku drugi mediumi na komunikacija. Hartii od vrednost {to mo`at da bidat
predmet na trguvawe na pazarot preku {alter se site registrirani kratkoro~ni
hartii od vrednost (osven blagajni~ki zapisi na NBRM) i dr`avni obvrznici
(osven obvrznicite izdadeni za isplatuvawe na deponiranite devizni vlogovi na
gra|anite i obvrznicite za denacionalizacija) izdadeni vo R. Makedonija. Zna~i,
menito na pazarot preku {alter e prili~no tesno.
Koncepciski, pazarot preku {alter se sostoi od dva dela: trguvawe
i poramnuvawe. Direktni u~esnici vo trguvaweto se bankite vo Republika
Makedonija, a trguvaweto mo`e da se odviva na sekade. Imeno, toa zna~i deka
trguvaweto }e se slu~uva pome|u samite banki i kaj bankite vo relacija so
nivnite klienti. Nivni klienti, t.e indirektni u~esnici mo`e da bidat site
pravni i fizi~ki lica. Trguvaweto na pazarite preku {alter ne e optovareno so
transakcioni tro{oci, a poramnuvaweto na kratkoro~nite hartii od vrednost se
vr{i vo realno vreme, dodeka poramnuvaweto na dolgoro~nite hartii od vrednost
mo`e da se vr{i ne podocna od eden raboten den.
Strategija za razvoj na pazarot na dr`avi hartii od vrednost - Ministerstvo za finansii na
R. Makedonija , septemvri 2003 godina
Izvor: Kvartalen izve{taj II\2005, NBRM
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
413
Pomlad asistent Aleksandar Naumoski
So cel da se obezbedi pogolema transparentnost pri formiraweto na
proda`nite ceni po koi bankite se podgotveni da vr{at kupoproda`ba na dr`avni
zapisi i dr`avni obvrznici, pri postoewe na disperzija na trguvaweto kaj oddelni
banki, vospostaven e elektronski sistem ( postojanata web aplikacija na NBRM )
koj ovozmo`uva sekojdnevni kotacii na kupovni i proda`ni ceni. Kotaciite na
bankite se objavuvaat na internet stranicata na NBRM, so {to informaciite se
dostapni za site zaintersirani pravni i fizi~ki lica.
Za razvoj na pazarite preku {alter, od golemo zna~ewe }e bide voveduvaweto
na poddr`uva~i na pazarot (market makers). Poddr`uva~ite na pazarot (market
makers) se finansiski posrednici, naj~esto primarni dileri, koi raspolagaat
so dovolen iznos na dr`avni hartii od vrednost, vr{at dnevno objavuvawe na
kupovnite i na proda`nite ceni na ovie hartii od vrednost i se podgotveni za
trguvawe po objavenite ceni. Nivnata osnovna funkcija e obezbeduvawe likvidnost
na sekundarniot pazar na dr`avni hartii od vrednost preku uramnote`uvawe na
ponudata i pobaruva~kata, inkorporirawe na raspolo`livite informacii vo
cenite na hartiite od vrednost i brzo izvr{uvawe na transakciite.
Trguvawe so dr`avni zapisi na {alterskiot pazar
Vo soglasnost so strategijata za razvoj na finansiskiot pazar dojde
do zna~aen razvoj na primarniot i na sekundarniot pazar na dr`avni hartii od
vrednost. Toa rezultira{e vo zbogatuvawe na spektarot na dr`avnite hartii od
vrednost {to im stojat na raspolagawe na investitorite so voveduvaweto na t.n.
kontinuirani hartii od vrednost. Tie koi se so rok na dostasuvawe do 1 godina
se nare~eni dr`avni zapisi, a tie so rok na dostasuvawe podolg od 1 godina se
dr`avni obvrznici. Po~nuvaj}i od januari 2004 godina, vo tekot na eden mesec ima
po 2 redovni aukcii na 3 mese~ni zapisi i po edna redovna aukcija na 6 mese~ni
zapisi, a od juni 2005 se emitiraat i godi{ni zapisi. So izdavaweto na dr`avni
zapisi so rok na dostasuvawe od dvanaeset meseci, kako i so soodvetno utvrdenata
frekvencija na odr`uvawe na aukciite na primarniot pazar na dr`avni zapisi, se
o~ekuva prodlabo~uvawe na sekundarniot pazar (pazarot preku {alter), odnosno
Nasproti niv se strukturnite hartii od vrednost izdadeni vo procesot na transformacija na
R. Makedonija vo pazarno stopanstvo: obvrznica za sanacija na Stopanska banka AD Skopje, obvrznica
za selektivni krediti, obvrznica za privatizacija na Stopanska banka AD Skopje, obvrznica za stroto
devizno {tedewe i pet emisii na obvrznici za denacionalizacija
414
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Perspektivite na pazarot na hartii od vrednost preku {alter vo Republika Makedonija
zgolemuvawe na obemot na trguvawe.
Prvata transakcija na pazarot preku {alter e ostavarena na 18.5.2005
godina, a od toga{ do denes (maj 2007) istrguvan e vkupen iznos na DZ od 328,3
milioni denari. Dlabo~inata na pazarot, odnosno obemot na trguvaweto e razli~en
vo rzali~ni periodi. Slikovitiot prikaz na Grafikonot br. 1 dava najdobra
pretstava za toa.
Grafikon br. 1
Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija
Postojnata regulativa za sekundarno trguvawe ovozmo`uva trguvawe so
kratkoro~ni hartii od vrednost na makedonskata berza na hartii od vrednost, no
dr`avnite zapisi kontinuirano se trguvaat na pazarot preku {alter.
Trguvawe so dr`avni obvrznici na {alterskiot pazar
Finansiskiot pazar vo Republika Makedonija od noemvri 2005 godina e
zbogaten so emisijata na dvegodi{nata dr`avna kontinuirana obvrznica, po {to
sledea u{te dve novi emisii na isti takvi i na edna trigodi{na obvrznica.
Do 30.6.2006 godina na {alterskiot Pazar se trguva{e samo so kratkoro~ni
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
415
Pomlad asistent Aleksandar Naumoski
hartii od vrednost, t.e. so dr`avnite zapisi, a od 1.7.2006 godina pravnata
regulativa predviduva mo`nost za trguvawe i za dolgoro~nite dr`avni hartii
od vrednost (osven obvrznicite za staroto devizno {tedewe i obvrznicite za
denacionalizacija). Na toj na~in, na sopstvenicite na dolgoro~ni hartii od
vrednost im se ovozmo`i, pokraj na Makedonskata berza AD Skopje, da mo`at
so svoite hartii da trguvaat i na pazarot preku {alter, pred rokot na nivnoto
dostasuvawe.
Dopolnitelna prednost na ovoj pazar e toa {to trguvaweto ne e optovareno
so transakcioni tro{oci, a poramnuvaweto na dr`avnite hartii od vrednost se
vr{i vo realno vreme.
Od ovie pri~ini, ovoj segment od pazarot na dr`avni hartii od vrednost
predizvika zgolemen interes kaj sopstvenicite na dolgoro~ni hartii od vrednost,
{to mo`e da se zabel`i od golemiot broj transakcii {to se izvr{ija vo 2006 godina,
{to e mnogu pogolem obem na trguvawe mereno i spored brojot na realiziranite
transakcii i spored obemot na trguvaniot iznos vo sporedba so trguvaweto na
kratkoro~nite DHV na ovoj pazar.
Grafikon br. 2
Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija
Pravilnik za na~inot i postapkata za trguvawe i poramnuvawe na transakcii so hartii od
vrednost (Slu`ben vesnik na RM br.71/2006)
416
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Perspektivite na pazarot na hartii od vrednost preku {alter vo Republika Makedonija
I pokraj toa {to kontinuiranite obvrznici kotiraat na makedonskata
berza, celokupnoto trguvawe so niv se prenaso~i na pazarot preku {alter. Toa se
dol`i na otsustvoto na transakcioniot tro{ok pri trguvaweto na pazarot preku
{alter, a osobeno na poramnuvaweto vo realno vreme, {to e od osobeno zna~ewe za
likvidnosta na bankite koi se najgolemite igra~i na ovoj pazar.
Zaklu~ok
Razvojot na likviden pazar na hartii od vrednost e va`en za ekonomskiot
rast zatoa {to vlijae na `elbata na investitorite da gi finansiraat dolgoro~nite
visokoproduktivni investicii. U{te pove}e {to likvidnite pazari ovozmo`uvaat
obelodenuvawe na cenite {to pak, od svoja strana, vlijae na porastot na
ekonomskata efikasnost. Razvienite sekundarni pazari na dr`avni hartii od
vrednost se karakteriziraat so visok stepen na likvidnost, kade {to pazarnite
u~esnici mo`at brzo da izvr{uvaat transakcii so golemi iznosi, so malo vlijanie
na cenite na hartiite od vrednost. Vakvite sekundarni pazari garantiraat
likvidnost na investiciite i utvrduvawe na cenite na sekojdnevna osnova.
Sledstveno, investitorite se zainteresirani za zgolemuvawe na portfolioto
od dr`avni hartii od vrednost, znaej}i deka mo`at lesno da likvidiraat del od
svoeto portfolio po prifatlivi ceni vo koe bilo vreme.
Razvojot na sekundarniot pazar na hartii od vrednost e usloven od
izgradbata na konkurentna pazarna infrastruktura. Dinami~nata konkurencija
pome|u berzite i pazarot preku {alter, odnosno odr`uvaweto na konkurentni
pazari, onevozmo`uva eksploatirawe na dominantnata monopolska ili oligopolska
pozicija, osobeno pri trguvaweto so dr`avnite hartii od vrednost.
Analizata na trguvaweto na pazarot preku {alter vo dvegodi{niot
period od negovoto postoewe uka`uva na dobroto pozicionirawe na ovoj segment
vo strukturata na finansiskite pazari vo Republika Makedonija. Negoviot
ponatamo{en razvoj bara voveduvawe na poddr`uva~i na pazarot (market makers),
imaj}i ja predvid nivnata uloga vo odr`uvaweto na likvidnista na vakviot pazaren
segment, koja e neophodna za negovo uspe{no funkcionirawe. Visoko razvieniot
pazar preku {alter }e go olesni upravuvaweto so likvidnosta kaj bankite i
kaj nefinansiskite kompanii. Sekojdnevnite kotacii od strana na dilerite
Spored izvori od berzata, trguvawe so kontinuirani obvrznici e zabele`ano samo vo mesecite mart i juni 2006 godina, vo vkupen iznos od 34.9 milioni denari
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
417
Pomlad asistent Aleksandar Naumoski
}e ovozmo`i iscrtuvawe na krivata na prinos na bezrizi~nite finansiski
instrumenti, koja slu`i kako osnova za utvrduvawe na prinosot na drugite
finansiski instrumenti, za predviduvaweto na BDP i na inflacijata.
Postepenoto voveduvawe na promeni vo zakonskata regulativa i
ovozmo`uvaweto trguvawe i so drugi, a ne samo so dr`avni hartii od vrednost e
pove}e od neophodno vo nasoka na gradewe na konkurentska pazarna struktura. Toa
samo po sebe bi vodelo kon stimulirawe na kompaniite na emisija na korporativni
obvrznici, kako i kon pojava i razvoj na poslo`eni finansiki instrumenti. Mo`e
da se ka`e deka, i na ovoj stepen na razvoj {alterskiot pazar veke stanuva konkurent
na berzata na hartii od vrednost, so ogled na faktot {to celosno go inkorporira
trguvaweto so kontinuiranite dr`avni obvrznici.
Referenci
1. SAUNDERS, A. & Millon C. M. “Financial Markets and Institutions” Second edition
Irwin/McGraw Hill, 2004
2. Mishkin, S. Frederic “Financial Markets and Institutions” Third edition, Addison
Wesley Longman, 2000
3. PETKOVSKI, M. “Finansiski Pazari i Institucii” prvo izdanie, 2004 g.
4. OVER-THE-COUNTER MARKETS, NBER Working Paper No. 10816
5. FERDERER, J. Peter “The Rise Of Over-The Counter Market“August 2006
6. Zakon za Hartii od Vrednost („Slu`ben vesnik na RM“ br. 95/2005)
7. Pravilnik za na~inot i postapkata za trguvawe i poramnuvawe na
transakcii so hartii od vrednost na pazarot preku {alter („Slu`ben vesnik na
RM“ br.71/2006)
8. Strategija za razvoj na pazarot na dr`avni hartii od vrednost,
Ministerstvo za Finansii na Republika Makedonija
9. Kvartalni Izve{tai na Narodna Banka na Republika Makedonija za 2005
i 2006 godina
10. Bilteni na makedonska Berza na hartii od vrednost za 2005,2006 i 2007 godina
11. Publikacii br. 1,2,3,4 i 5 na Ministerstvo za finansii na R. Makedonija
za Pazarot na dr`avni hartii od vrednost
12. http://www.otcbb.com/aboutOTCBB/overview.stm
13. http://www.nasdaq.com
14. http://www.nasdaqtrader.com
418
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
Perspektivite na pazarot na hartii od vrednost preku {alter vo Republika Makedonija
PERSPECTIVES OF THE OVER-THE-COUNTER MARKET IN
REPUBLIC OF MACEDONIA
Junior Teaching Assistant Aleksandar Naumoski
Abstract
This paper examines the development of the over-the-counter market (OTC) and its future
perspectives in Republic of Macedonia. While the OTC in the highly developed market economies
appeared at a particular level of development of communication technology, its appearance in
our case was determined by the introduction of the state securities (continuous treasury bills and
treasury bonds) and especially the need for high liquid market for them. Its future development
depends on the introduction of the particularly more complex financial instrument, which usually
are highly traded at OTC. The efficient secondary market is determined by dynamic competition
between the securities exchange and OTC. At this level of development of OTC its is obvious the
competition between this two segments, taking in consideration the fact that continuous treasury
bonds are traded at this segment at whole.
Key words: over-the-counter market, securities exchange, securities
ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)
419