kemija, poskusi v kemiji

Comments

Transcription

kemija, poskusi v kemiji
KEMIJA8 in 9. razred-OCENJEVANJE
ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU 2014/2015: 5( 2 PISNI IN 3 USTNE)
KRITERIJ PISNEGA OCENJEVANJA:
nzd (1)
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
0% - 44%
45% - 64%
65% - 79%
80% - 89%
90% - 100%
OCENJEVANJE DOMAČIH NALOG:
Učenci, ki bodo opravili v šolskem letu več kot 90% celotne domače naloge in bodo pri preverjanju le te poznali postopek reševanja bodo pridobili oceno odlično
5. Pri zaključevanju ocene bom upoštevala tudi redno delo domačih nalog. Učencem, ki bodo med oceno in bodo imeli celotno domačo nalogov več kot 85%
deležu v letu bom zaključila oceno navzgor.
KRITERIJI OCENJEVANJA-8.r
ZGRADBA SNOVI
ocena
Raven zahtevnosti
ZADOSTNO  snovi v naravi nastopajo v treh agregatnih stanjih,
 snovi so sestavljene iz atomov in molekul,
 molekule so sestavljene iz atomov,
 elemente označujemo s simboli, spojine pa s formulami,
 vsak element označuje drugačen simbol,
 simbole in imena elementov zna poiskati v PS,
DOBRO
 zna sklepati na najbolj verjetno agregatno stanje in na lastnosti agregatna stanja,
 povezuje pojme atom- element in molekula – spojina in razlikuje med elementi in spojinami
 ve, da imajo imena (simboli) elementov različne izvore,
 iz formule zna razbrati elementno sestavo spojin,
 zna poimenovati izbrane binarne spojine,
PRAV
 razporeditev delcev v posameznih agregatnih stanjih zna prikazati na osnovi mikroskopskega prikaza,
DOBRO
ODLIČNO






iz imena binarnih spojin (kloridi, oksidi, sulfidi) prepozna elementno sestavo spojin,
iz imena elementa sklepa na izvor imena,
zna opredeliti svojo predstavo o velikosti atomov in molekul,
razlikuje med snovmi sestavljenimi iz atomov in snovmi, sestavljenimi iz molekul,
iz števila atomov posameznega elementa v molekuli in iz podanega vrstnega reda zna zapisati formulo spojine,
razume načela poimenovanje binarnih spojin in jih zna uporabiti na novih primerih (bromidi).
KRITERIJI OCENJEVANJA-ATOM IN PERIODNI SISTEM
OCENA
RAVEN ZAHTEVNOSTI
ZADOSTNO  ve, da je atom zgrajen iz jedra in elektronske ovojnice
 razlikuje med protoni,nevtroni n elektroni
 ve, da je atom nevtralen, ker je število protonov in elektronov enako
 pozna pojem vrstnega in masnega števila
 razume, da vrstno število določa zaporedno številko elementa v pse
 ve da so elektroni razporejeni po lupinah in pozna pojem zunanjega ali valenčnbega elektrona
 iz lege elementa v pse zna sklepati na št, valenčnih elektronov
 pozna osnovno zgradbo pse(skupine, periode)
DOBRO
 zna iz vrstnega in masnega števila sklepati na število protonov, elektronov in nevtronov v atomu posameznega elementa
 ve, da so izotopi elementa razlikujejo v številu nevtronov v jedru
 za dani element zna zapisati razporeditev elektronov po lupinah in iz razporeditve sklepati na lego v periodnem sistemu
 pozna vzorec spreminjanja kovinskega oz. nekovinskega značaja elementov po periodi
PRAV
 pozna in razume vlogo izotopov na področjih življenja
DOBRO
 iz razporeditve elektronov zna uvrstiti neznani element v pse
ODLIČNO



pozna in razume vlogo izotopov na področjih življenja
iz razporeditve elektronov zna uvrstiti neznani element v pse
razume vzorec periodičnega ponavljanja izbranih lastnosti na osnovi primerjave grafov ali tabel dostopnih v različnih virih
KRITERIJI OCENJEVANJA- POVEZOVANJE DELCEV
OCENA
RAVEN ZAHTEVNOSTI
ZADOSTNO  ve, da je snov sestavljena iz različnih gradnikov, ki so lahko atomi, ioni ali molekule
 ve, da se delci povezujejo z različnimi kemijskimi vezmi(ionska, kovalentna)
DOBRO
PRAV
DOBRO
ODLIČNO

















ve, da se atomi nekovin in atomi kovin lahko povezujejo z ionsko vezjo, atomi nekovin pa s kovalentno vezjo
na modelu ali strukturni formuli prepozna enojno, dvojno ali trojno vez med atomi
ve, da se pri nastajanju kemijske vezi energija sprošča, za nastanek vezi pa je energija potrebna
ve, da so ioni v ionskem kristalu povezani z ionskimi vezmi , atomi v molekulah pa s kovalentnimi vezmi
razloži nastanek aniona in kationa
razloži nastanek kovalentne vezi
razlikuje med polarno in nepolarno kovalentno vezjo
pozna razlike v fizikalnih lastnostih ionskih spojin(topnost,prevodnost,temperatura tališča in vrelišča)
razloži nastanek binarnih spojin
razloži nastanek molekul(vodika, dušika, kisika, ogljikovega dioksida,vode, metana. amoniaka)
sklepa na lastnost snovi na osnovi polarnega in nepolarnega značaja
razloži razlike v fizikalnih lastnostih ionskih in kovalentnih spojin(topnost, prevodnost,temp. tališča in vrelišča)
razloži nastanek binarnih spojin(npr aluminijev trioksid)
iz zapisane formule zna sklepati na lego elementa v pse
razloži nastanek molekul(vodika, dušika, kisika, ogljikovega dioksida,vode, metana. Amoniaka, etena, etina etena)
sklepa na lastnost snovi na osnovi polarnega in nepolarnega značaja
razloži razlike v fizikalnih lastnostih ionskih in kovalentnih spojin(topnost, prevodnost,temp. tališča in vrelišča)
KRITERIJI OCENJEVANJA-KEMIJSKE REAKCIJE
OCENA
RAVEN ZAHTEVNOSTI
ZADOSTNO  Ve, da je kem. reakcija snovna in energijska sprememba
 Ve, da se energijske spremembe kažejo kotsvetlobne in toplotne spremembe
 Pozna definicijo za reaktante in produkte
 Za primere izvedenih poskusov zna opisatiz besedami opažanja
DOBRO
PRAV
DOBRO








prepozna spremembo kot kemijsko reakcijo
za obravnavane poskuse zna opredeliti reaktante in produkte in ugotovi ali se energija sprošča ali se porablja
razlikuje med endo in eksotermnimi reakcijami
zna besedno opisati kemijsko reakcijo za nastanek dvoatomnih spojin
zna urejati preproste kemijske enačbe
Iz izvedenega poskusa sklepa na endo ali eksotermno reakcijo
Zna uporabiti pravila za urejanje enačb
Zna s simbolnim zapisom zapisati kemijsko reakcijo
ODLIČNO



Poišče primere sprememb v naravi in jih razloži z vidika snovnih in energijskih sprememb
Zna s simbolnim zapisom zapisati kemijsko enačbo za nastanek dvoatomnih binarnih spojin
Zna uporabiti pravila za urejanje kemijskih enačb na bolj zahtevnih primerih
KRITERIJ OCENJEVANJA-ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU
OCENA
RAVEN ZAHTEVNOSTI
ZADOSTNO
 Opredeli na osnovi položaja elemente v periodnem sistemu ali je element kovina ali nekovina.
 Našteje lastnosti kovin (agregatno stanje, sijaj, kovnost). Ve, da te lastnosti ne veljajo za nekovne.
 Zaveda se, da so nekateri elementi pomembni v vsakdanjem življenju.
 zna v PSE poiskati podatke o relativnih atomskih masah elementov in jih uporabiti za izračun relativnih molekulskih mas preprostih
spojin
DOBRO
 Iz položaja elementa v periodnem sistemu sklepa na lastnosti elementa.
 Našteje lastnosti kovin in nekovin ( agregatna stanja pri sobni temperaturi, sijaj, barva, kovnost).
 Poiče v različnih virih podatke o lastnostih in uporabi kemijskega elementa in jih predstavi.
 Z besedami opiše spremembe elementa pri kemijskih reakcijah (gorenje, reakcija z vodo, reakcija s kislino).
 Ve, kateri elementi so pomembni za življenje.
 zna uporabljati podatke o relativnih masah elementov za izračun relativnih molekulskih mas spojin
PRAV
DOBRO
ODLIČNO






Našteje lastnosti kovin in nekovin (električna in toplotna prevodnost, agregatna stanja pri sobni temperaturi, sijaj, barva, kovnost,
tanljivost).
Pozna okoliščine varnega hranjenja izbranih elementov (Na, P, H2).
Pozna agregatna stanja halogenov pri sobni temperaturi.
Pozna nekatere primere uporabe kovin in nekovin v vsakdanjem življenju.
Pozna značilne lastnosti elementov I., II., VII. skupine.
zna izračunati masni delež elementov v spojinah




Sklepa na osnovi podanih lastnosti elementa o položaju elementa v periodnem sistemu.
Razloži pogoje varnega hranjenja elementov.
Zapiše kemijske enačbe za spremembe elementa pri kemijskih reakcijah (gorenje, reakcija z vodo, reakcija s kislino).
Pozna značilne lastnosti elementov I., II., VII. skupine (C, Si, N, P, O, S) ter prehodnih elementov (Fe, Zn, Au, Ag, Cu, Pt, Pb).
KRITERIJI ZNANJA-DRUŽINA OGLJIKOVODIKOV
OCENA
ZADOSTNO
RAVEN ZAHTEVNOSTI
 ve, da so v ogljikovodikih povezani atomi ogljika in vodika ter vsak atom ogljika tvori štiri kovalentne vezi
 zna sestaviti modele preprostih ogljikovodikov in zapisati njihovo strukturno formulo
 pozna osnovno delitev ogljikovodikov na ciklične in aciklične ter na nasičene in nenasičene
 ogljikovodik na osnovi te delitve tudi uvrsti
 pozna imena alkanov z 1-10 ogljikovimi atomi
 ve, da se ogljikovodik uporablja kot gorivo in surovina
 pozna produkte pri popolnem in nepopolnem gorenju ter njihov vpliv na zdravje
 ve da se pri gorenju ogljikovodikov sproščajo toplotni plini, ki onesnažujejo okolje
DOBRO
 ve, da so v ogljikovodikih kovalentno povezani atomi ogljika in vodika in utemelji število vezi med atomi
 razlikuje med molekulsko, strukturno in racionalno formulo ogljikovodika
 na osnovi podane strukturne formule zapiše racionalnoin molekulsko formulo ogljikovodika in iz podane molekulske formule zapiše
možne strukturne
 loči položajne in verižne izomere alkanov in alkenov
 pozna pravila poimenovanja ogljikovodikov
 razlikuje reaktivnosti nasičenih in nenasičenih ogljkikovodikov
 razlikuje med adicijo in substitucijo ter pozna nastanek halogeniranih ogljikovodikov
 pozna uporabo ogljikovodikov in halogeniranih ogljikovodikov ter posledice tople grede in ozonske luknje na okolje
 pozna fizikalne lastnosti ogljikovodikov
PRAV DOBRO  na osnovi podane strukturne formule zapiše položajne ter verižne izomere ter jih poimenuje
 zapiše kemijske enačbe za gorenje ogljikovodikov ter substitucijske ina adicijske reakcije in poimenuje produkte
 razloži pojav tople grede in vzroke za nastajanje ozonske luknje
ODLIČNO
 na osnovi podane strukturne formule in molekulske formule zapiše položajne ter verižne izomere ter jih poimenuje
 zna napisati izomerne spojine ogljikovodika in jih poimenovat
 zapiše kemijske enačbe za gorenje ogljikovodikov ter substitucijske ina adicijske reakcije in poimenuje produkte
razloži pojav tople grede in vzroke za nastajanje ozonske luknje
KRITERIJI OCENJEVANJA-9.r
ELEKTROLITI
-
-
-
-
-
-
-
-
2
razlikujejo med kovinskimi in
nekovinskimi oksidi, glede na
lego elementa v PS
vedo, da kovinski oksidi z
vodo tvorijo baze in
nekovinski oksidi kisline
vedo, da je pH merilo kislosti
oz. bazičnosti snovi in poznajo
pH lestvico
z uporabo pH lističev
razlikujejo med kislinami,
bazami in nevtralnimi snovmi
Iz formule opredelijo ali je
snov kislina ali baza
Vedo, da je nevtralizacija
reakcija med kislino in bazo in
da pri tem nastaneta sol in
voda
Na osnovi formul prepoznajo
med kloridi, nitrati, sulfati,
fosfati
Poznajo pomen soli, kislin in
baz v vsakdanjem življenju
Vedo, da so kisline in baze
jedke snovi ,ki imajo škodljiv
vpliv na zdravje in okolje
Pri delu s kislinami in bazami
3
+ razlikujejo med močnimi in šibkimi
+
kislinami ter močnimi in šibkimi bazami na osnovi izmerjene pH vrednosti vodnih
raztopin enakih koncentracij
- znajo napisati kemijske formule kislin in
hidroksidov prve in druge skupine PS
- znajo napisati urejene kemijske enačbe
za reakcije za že znano nevtralizacijo
- poznajo in razlikujejo med pojmi: vodna raztopina baz, kislin; koncentrirana
kislina oz baza in razredčena kislina in
baza
- poznajo primere uporabo soli v
gospodinjstvu, kmetijstvu in
industriji(npr. NaCl, CuSO4, CaCl2,
itd.)
-
poznajo vpliv kislin in baz na Ph
vrednost okolja
-
vedo, da je nevtralizacija eden od
postopkov za odpravljanje onesnažej s
kislinami in bazami
-
poznajo pojem nasičena raztopina in
pomen teh raztopin
4
kisline in baze
opredelijo glede na
sprejemanje in
oddajanje protonov oz.
nastanek oksonijevih in
hidroksidnih ionov
- znajo napisati urejene
kemijske enačbe za
reakcijo nevtralizacije
med največ dvo
protonsko kislino in
hidroksidom prve in
druge skupine PS ter
poimenovati nastale soli
-
Znajo računati masne
deleže na drugih
primerih
-
Iz diagrama razbere ali
topnost narašča ali pada
glede na temperaturo
5
+
-
znajo utemeljiti izbor snovi
glede na Ph vrednost snovi
v vsakdanjem življenju
-
z uporabo diagrama topnosti
znajo preučiti topnost soli
pri različnih temperaturah
-znajo pripraviti raztopino z
določenim masnim deležem in
izračunati maso topljenca in
maso topila
-
se znajo ustrezno zaščititi oz
.ustrezno ravnati v primeru
nesreče
Ločijo med pojmi raztopina,
topilo in topljenec
Poznajo primere raztopin iz
vsakdanjega življenja
-
poznajo pojem topnosti
-
razumejo in poznajo pojem masni delež
-
znajo računati masne deleže topljenca v
raztopinah
ORGANSKE KISIKOVE SPOJINE
-
-
-
-
-
-
-
-
-
MINIMALNI STANDARDI
ZNANJA
2
vedo, da je kisik ključni
element kisikove družine
organskih spojin,
vedo, da je uvajanje atoma
kisika v molekulo
ogljikovodika primer reakcije
oksidacije
poznajo hidroksilno,
karbonilno in karboksilno
funkcionalno skupino
prepoznajo formule in
poimenujejo enostavne
alkohole, aceton, metanal in
enostavne karboksilne kisline
poznajo negativne vplive
alkohola na organizem
vedo, da je estrenje reakcija
med alkoholi in karboksilnimi
kislinami
prepoznajo estrsko
funkcionalno skupino
poznajo uporabo mil kot
pralnih sredstev
razlikujejo med mono-, di- in
poli saharidi na osnovi uporabe
preprostih modelov
razlikujejo med škrobom in
celulozo na osnovi reakcije z
jodom
poznajo pomen celuloze in
škroba kot najbolj razširjenih
polisaharidov
poznajo pomen maščob in
ogljikovih hidratov v prehrani
TEMELJNI STANDARDI ZNANJA
-
-
-
-
-
3
vedo, da funkcionalna skupina
opredeljuje glavne lastnosti
spojin in predstavlja reaktivno
mesto v molekuli
iz strukturne ali racionalne
formule prepozna ustrezno
skupino kisikovih organskih
spojin (alkoholi, aldehidi,
ketoni, karboksilne kisline)
uporabljajo osnovna pravila za
poimenovanje kisikovih
organskih spojin
vedo, da so maščobe estri
glicerola in višjih maščobnih
kislin
v kemijski formuli ogljikovih
hidratov prepoznajo dve vrsti
funkcionalnih skupin
-
-
-
-
-
4
vedo, da so aldehidi, ketoni
ter karboksilne kisline
produkti postopne oksidacije
alkoholov
razlikujejo med aldehidi in
ketoni
pozna dokazne reakcije za
alkohole
poznajo reakcijo med
karboksilno kislino in
alkoholom kot reakcijo
estrenja
vedo, da so mila Na in K
soli višjih maščobnih kislin
in znajo razložit delovanje
mila kot pralnega sredstva
vedo, da monosaharidi lahko
nastopajo v aciklični in
ciklični obliki
na osnovi modela
razlikujejo med glukozo in
fruktozo (razlikujejo
aldehidno in ketonsko
skupino)
-
-
-
-
-
-
5
razlikujejo med primarnimi,
sekundarnimi in terciarnimi
alkoholi
poznajo dokazne reakcije za
aldehide (Fehlingova oz.
Tollensova reakcija) in
karboksilne kisline (razpad
karbonatov)
znajo načrtovati poskuse za
razlikovanje med alkoholi,
aldehidi, ketoni ter karboksilnimi
kislinami
na osnovi strukturnih formul
razlikujejo med etri in alkoholi
znajo iz dane kisline in alkohola
zapisati kemijsko reakcijo estrenja
in iz formule estra opredeliti
izhodiščni alkohol in kislino
znajo poimenovati preproste estre
karboksilnih kislin in etanola
poznajo obe sestavini škroba in
razliko v topnosti med amilozo in
amilopektinom
prepoznajo polisaharide kot
(poli)etre
naštejejo pogoje za hidrolizo
škroba
vedo, da je holesterol organski
alkohol
vedo, da poznamo dve vrsti
holesterola
na osnovi povezav med mono saharidnimi enotami razlikujejo
med zgradbo škroba in celuloze
ORGANSKE DUŠIKOVE SPOJINE
MINIMALNI STANDARDI
ZNANJA
2
 Vedo, da je dušik ključni
element dušikove družine
organskih spojin.
 Znajo opredeliti aminokisline
kot spojine z amoino in
karboksilno skupino.
 Vedo, da se aminookisline
povezujejo v beljakovine s
peptidno vezjo.
 Vedo, da je raznolikost
beljakovin opredeljena s
kombiniranjem aminokislin.
 Vedo, da so beljakovine
gradniki življenja.
 Vedo, da beljakovine
spremenijo svoje lastnosti
pod vplivom temperature,
kislin, baz in soli težkih
kovin.
 Vedo, da so beljakovine
nujno potrebne za rast in
razvoj organizmov.
TEMELJNI STANDARDI ZNANJA




3
4
+
+
Poznajo dokazno reakcijo za
 Razlikujeo aminokisline po
prisotnost dušika v organskih
radilkalu.
spojinah.
 Vedo, da so aminokisline v
trdnem agregatnem stanju.
Vedo, da je amino skupina
bazična in karboksilna skupina  Znajo napisati nastanek
kisla.
dipeptida in prepoznajo
peptidno vez.
Poznajo različne funkcije oz.
lastnosti beljakovin v
 Poznajo in znajo izvesti
organizmih.
dokazno reakcijo za peptidno
vez.
Razumejo povezavo med
pomanjkanjem beljakovin v
 Vedo, da zaporedje
prehrani in posledicami za
aminokislin v beljakovinah
zdravje.
določa genski zapis.
 Poznajo reakcije za
doklazovanje vplivov na
strukturno spšremembo
beljakovin.
5
+





Glede na število amino in
karboksilnih skupin
opredelijo značaj
aminokislin.
Prepoznajo ion dvojček.
Razlikujejo med
enostavnimi in
sestavljenimi
beljakovinami ter poznajo
nekaj primerov
sestavljenih beljakovin.
Znajo načrtovati poskuse
za preučevanje sprememb
v zgradbi beljakovin
zaradi različnih zunanjih
vplivov.
Na osnovi podatkov za
posamezna živila znajo
primerjati hranilno in
energijsko vrednost
beljakovin, ogljikovih
hidratov in maščob ter
izpeljati načela zdrave
prehrane.
KOLIČINSKI ODNOSI
2
+
3
+
 Iz periodnega sistema
elementov zna prebrati
relativne atomske mase
 Na preprostih primerih zna
izračunati relativno
molekulsko maso
 Pozna oznake za maso snovi,
množino snovi in molsko
maso.
 Iz relativne molekulske mase
zna izpeljati molsko maso
 Zna uporabljati formulo za
računanje množine snovi iz
mase snovi in molske mase
snovi
 Ve, da se masa snovi pri
kemijskih reakcijah ohranja
4
+
 Spozna, da se mase
atomov različnih
elementov in molekul
spojin med seboj
razlikujejo po masi
 Pozna zveze med
množino snovi, molsko
maso in maso snovi.
 Iz uerejene kemijske
enačbe zna poiskati
množinska razmerja
reaktantov in produktov
- Pozna definicijo
množine
enega mola snovi in
molsko maso
5
+
 Zna povezati koeficiente
urejenih zahtevnejših
kemijskih enačb z
množinskimi razmerji.
 Pozna avogadrovo število
in zna izračunati število
delcev.
 Zna izračunati maso snovi
ali množino pri težjih
primerih (primeri s
oklepaji).
-
-
Zna urediti kemijsko enačbo in
iz urejene kemijske enačbe zna
izračunati množino ali maso
reaktanta ali produkta
soudeleženega pri kemijski
reakciji
Zna izračunati število delcev
snovi v masi ali množini snovi
POLIMERI
2
3
4
+
-
Razlikuje med pojmoma monomer
in polimer.
-
Pozna delitev polimerov na naravne
in sintezne in navede primere.
-
-
Pozna pojem recikliranja, poišče
oznake na embalaži in vpliv
tovrstnih odpadkov na okolje.
-
-
Poiščejo podobnosti med
naravnimi in sinteznimi
polimeri.
5
+
+
-
Razlikujejo med
polikondenzacijo in poliadicijo.
-
Poznajo vpliv temperature in
topil na obstojnost sinteznih in
naravnih polimerov.
-
Znajo v kemijskem zapisu
polimerne verige poiskati
ponavljajočo se enoto
monomera in ga zapisati.
Na preprostih primerih
prepoznajo ponavljajoče se
enote v polimerni verigi.
Znajo iz lastnosti
polimerov sklepati na
njihovo uporabo v
vsakdanjem življenju.
-
Znajo na osnovi uporabe
polimerov sklepati na lastnosti.
-
Preučijo in opredelijo razlike
oz zveze med pojmi: plastika,
umetne mase, PVC, sintezni
polimeri.
Znajo zapisati enostavne
kemijske enačbe nastanka
polimerov iz znanih
monomerov z dvojno ali trojno
vezjo.
-
Poznajo pomen dodatkov in
njihov vpliv na lastnosti
polimerov.
-
Vedo, zakaj se različni
polimeri različno obnašajo pri
segrevanju in to povežejo z
načini recikliranja.
-
Poznajo trende razvoja
polimernih materialov.
POSKUSI V KEMIJI-8. R
ŠTEVILO OCEN: 3( 1 ustna iz znanja in razumevanja, 1 iz ocene poročila, 1 iz eksperimentalnega dela)
OPISNIKI:
RAVEN
VREDNOTENJA
ZNANJA
ZNANJE IN
RAZUMEVANJE
ZADOSTNO
DOBRO
PRAV DOBRO
ODLIČNO
Pozna pojem eksperiment, ve,
da eksperiment poteka pod
določenimi
okoliščinami(našteje nekaj
osnovnih spremenljivk pod
katerimi eksperiment
poteka(temperatura, tlak)
ve, da so na razvoj kemije
vplivali znanstveniki- zna
uporabiti vir
pozna način varnega dela v
laboratoriju( nekaj oznak na
embalaži, zaveda se posledic
nepravilnega ravnanja s
kemikalijami
pozna osnovno opremo,
in prvo pomoč ob nesrečah
pozna načine zbiranja
odpadnih kemikalij
pozna osnovni laboratorijski
pribor in nekaj aparatov
razlikuje med kemijsko
spremembo in fizikalno
spremembo
našteje nekaj fizikalnih in
nekaj kemijskih sprememb s
katerimi smo delali
ve kakšna sprememba je
Vse iz prve kolone +
Pozna pojem eksperiment,
ve, da eksperiment poteka
pod določenimi
okoliščinami(našteje nekaj
osnovnih spremenljivk pod
katerimi eksperiment
poteka(temperatura, tlak,
reagent, produkt,
katalizator)
ve, da so na razvoj kemije
vplivali znanstveniki- zna
uporabiti vir in iz njega
prebrat osnovne njihove
dosežke, delo, obdobje v
katerem so delovali pozna
način varnega dela v
laboratoriju( oznake na
embalaži, pomen R in S
stavkov
zna uporabljati osnovno
opremo
poimenuje vso
razpoložljivo laboratorijsko
steklovino
pozna vse aparate in njih
uporabo
pozna aparature s katerimi
Vse iz prve in druge kolone
+
Uporablja in pri posamezni
kemijski reakciji pojem
reagent in produkt našteje
reagente in produkte
Pozna pomen temperature
in tlaka ter katalizatorja na
dano kemijsko reakcijo
Za posameznega
znanstvenika poišče in na
razumljiv in izviren način
predstavi njegove dosežke
Zna ravnati z znanimi
kemikalijami in in ve kako
moramo v laboratoriju z
njimi ravnati
Opremo uporablja sam brez
opozorila
Sam presodi ali bi bila
določena kemikalija
primerna za reciklažo
Zna sam presodit, katero
lab. Steklovino bo uporabil
pri poskusu
Zna razložit način
delovanja aparatov zna
razložit način delovanja
Vse iz prve, druge in tretje
kolone +
Uporablja in pri posamezni
kemijski reakciji pojem
reagent in produkt našteje
reagente in produkte
Pozna pomen temperature in
tlaka ter katalizatorja na
dano kemijsko reakcijo- iz
dane kemijske reakcije
pravilno sklepa kaj bi se
zgodilo, če bi spremenili
pogoje
Pri predstavitvi
znanstvenikov uporablja tudi
svojo iznajdljivost v zvezi z
dosežki in obdobjem, v
katerem so delovali
Zna ravnati z znanimi
kemikalijami in in ve kako
moramo v laboratoriju z
njimi ravnati
Opremo uporablja sam brez
opozorila in zna
sklepati na posledice
neuporabe opreme
Zna razložit način delovanja
aparatov in jih tudi sam
POROČILO
kemijska reakcija
pozna dve osnovni kemijski
reakciji analizo in sintezo in jih
razlikuje
našteje nekaj pripomočkov in
kemikalij za načrtovanje
izbranega eksperimenta
pozna izdelke ogledane tovarne
raziskuje fizikalne lastnosti
snovi
iz poskusa ve pri katerih
snoveh je prišlo do
kemijske reakcije
opiše analizo in sintezo
ve, da moramo pri izvedbi
eksperimenta upoštevat
tudi spremenljivke
pozna izdelke in njihovo
uporabo ogledane tovarne
aparature s katerimi
raziskuje fizikalne lastnosti
snovi
Predpostavlja zakaj je med
snovmi prišlo pri poskusu
do kemijske reakcije
Predpostavi kaj je produkt
pri analizi in pri sintezi pri
izbranem poskusu
Zna pravilno izbirat
pripomočke, kemikalije in
spremenljivke za
načrtovanje eksperimenta
Našteje obrate, pripomočke
v katerih izdelujejo izdelke
sestavi
Zna razložit način delovanja
aparatov zna razložit način
delovanja aparature s
katerimi raziskuje fizikalne
lastnosti snovi in jo tudi sam
sestavi
Ugotovi vzrok, zakaj ni
prišlo do kemijske reakcije
med vsemi snovmi
vei kaj je produkt pri analizi
in pri sintezi pri izbranem
poskusu
Zna pravilno izbirat
pripomočke, kemikalije in
spremenljivke za
načrtovanje eksperimenta in
tudi napove kakšen bo
produkt pri nepravilno
izbranih kemikalijah
Zaveda se pomena tega
izdelka za tuji in domači trg
in ugotavlja škodljive
posledice, ki jih industrija
daje, poskuša najti rešitve
Poročilo je delno strokovno in
pomankjivo,neurejena prva
stran, izdelek posnema
stereotipe sošolcev,učenec
prepiše vsebino iz literature,
uporablja izraze, ki jih s am in
učenci ne razumejo
Poročilo je strokovno
ustrezno in z manjšimi
pomankljivostmi,
neustrezen vrstni red teksta,
pomankljivo navajanje
literature, izdelek delno
posnema izdelke sošolcevje stereotipen, delno
Poročilo je strokovno
ustrezno, urejena prva
stran, avtor, šola mentor,
leto, razporeditev teksta,
izdelek je izviren, učenec
samostojno oblikuje zapis,
ustrezno citira literaturo,
uporablja strokoven in
Poročilo je strokovno
ustrezno, urejena prva stran,
avtor, šola mentor, leto,
razporeditev teksta, izdelek
je izviren, učenec
samostojno oblikuje zapis,
ustrezno citira literaturo,
uporablja strokoven in
samostojno oblikuje
poročilo, poslužuje se tudi
prepisov uporablja preprost
in razumljiv jezik, ki je
premalo strokoven
Učenec upošteva navodila,
EKSPERIMENTALN Učenec ne zna uporabljati
navodil, usmerja ga učitelj,
vendar rabi pomoč učitelja,
E VEŠČINE
potrebuje pomoč učitelja,
ima probleme vendar jih
navodil za varno delo ne
rešuje sam, navodila za
upošteva, pri merjenju je
varno delo upošteva, pri
površen, ne opravi meritev, ne merjenju je delno površen
navaja merskih enot, v skupini opravi vse meritve in
slabo sodeluje , pričakuje
navaja vse merske enote, s
pomoč posameznikov,
sošolci sodeluje, delo ni
rezultatov ne zna predstaviti
enakomerno razdeljeno,
učenec rezultatov ne
predstavi in jih ne zna
razložiti ob pomoči učitelja
STANDARDI
MINIMALNI
TEMELJNI
ZNANJA
razumljiv jezik
razumljiv jezik, pri
podajanju uporabi tudi svoje
znanje in odgovarja na
zastavljena vprašanja
učitelja
Učenec dosledno upošteva Učenec dosledno upošteva
navodila, je spreten in
navodila, je spreten in
iznajdljiv, navodila za
iznajdljiv, navodila za varno
varno delo povsem
delo povsem upošteva, pri
upošteva, pri merjenju je
merjenju je delno natančen
delno natančen opravi vse opravi vse meritve in navaja
meritve in navaja vse
vse merske enote, s sošolci
merske enote, s sošolci
sodeluje in dobro diskutira,
sodeluje in dobro diskutira, delo je enakomerno
delo je enakomerno
razdeljeno, učenec rezultate
razdeljeno, učenec rezultate predstavi in jih zna razložiti
predstavi in jih zna
sam
razložiti ob pomoči učitelja
Opomba: Kriteriji bodo predstavljeni učencem na 1.uvodni uri, obešeni na vidnem mestu v učilnici in objavljeni na spletni strani šole.
UČITELJICA:MAGDA GORNIK

Similar documents